LETO Ll, št. 9 PTUJ, 5. marec 1998 CENA 120 tolarjev Mapiialska enalropraviiosf Poleg kančka topline v odnosih dveh ljudi ali družine so odnosi znotraj človeštva podrejeni trženju. Trženje je moto posameznika in globalne družbe. Nič čudnega torej, če smo trženju podredili tudi praznike, ki naj bi imeli povsem drugačno vsebino, ki naj bi utrjevali naše medsebojne od- nose brez privzgojene potrebe po materialnih dobrinah. Ne vem, kdo in kdaj si je umislil valentinovo kot dan zaljubljenih, vem pa, da si je sodo- ben čas umislil modo obdaritve s šopki in drugimi darili. Razvada je nas- tala iz komercialnih potreb, pred tem pa je bilo dovolj nekomu, ki ga imaš rad, to povedati z besedami in dejanji. Osmi marec, dan žensk, je zgodovinski praznik, ki mu pri nas zadnja leta pripisujemo komunistični prizvok, čeprav je njegov izvor v kapitaliz- mu kot posledica upora proti popolnemu ženskemu brezpravju. Komercia- listi so nas naučili, da se tudi ta dan spodobi ženski podariti šopek cvetja in bonboniero. Razlika med valentinovim in dnevom žensk je ta, da naj bi ob slednjem obdarili ženske tudi tisti, ki jih sicer nimajo radi, saj bi dru- gače izpadel precejšen del cvetličarskega zaslužka. Potem pa še materinski dan. Spet norenje s šopki in drugimi darili. Takrat so na vrsti otroci s svo- jimi prihranki. Da je smešnost našega početja večja, občasno vse skupaj pomešamo: zaljubljeni in nezaljubljeni se obdarujemo na valentinovo, ot- roci prinašajo materam šopke za dan žensk, možje kupujemo darila za materinski dan. Pa smo vsi skupaj navidezno zadovoljni. Medtem pa ženske zaradi zanositve izgubljajo službe, podobno se zaradi drugih vzro- kov dogaja moškim. O enakopravnosti spolov danes ne govorimo več, saj sta ob revščini oba enako brezp- ravna in ob bogastvu enako močna | _____ ___ in oblastna. Danes vlada kapital, z V^ ° njim pa lahko kupimo tudi pralne A ^^ in pomivalne stroje. U Volkmerjev zbornik je predstavil avtor prof. dr. Jože Upnik. Foto: TM DESTRNIK/ PO SIMPOZIJU IZŠEL SE ZBORNIK REFERATOV Zbornik o Leopoldu Volkmenu Volkmerjev zbornik je nastal po simpoziju ob 180. obletnici Volkmerjeve smrti in ob 200. obletnici njegovega prihoda v faro sv. Urbana - na Destrnik. Posvetovanje o narodnem bu- ditelju, pesniku, pisatelju, prevajalcu, skladatelju, vzgojitel- ju, učitelju in urbanskem župniku Lepoldu Volkmerju je bilo novembra 1996 na Destmiku, prispevki širokega kroga kulturnih ustvarjalcev in znanstvenih delavcev pa so bili te- matsko zelo različni. Soustvarjalci simpozija so po dobrem letu primogli k izdaji zbornika, ki ga je skrbno uredil prof. dr. Jože Lipnik s Peda- goške fakultete v Mariboru, vodja simpozija, na krajši svečanosti pa so zbornik predstavili minulo soboto na Destrniku. Zbornik je delo no- vonastale zbirke Zora založbe Slavističnega društva Maribor. Posvetovanje o pomembnem slovenskem razsvetljencu Leo- poldu Volkmerju so pred nekaj meseci pripravili: Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Fondacija Antona Trstenjaka, občina Destrnik - Trnovska vas, Zgodovinski ar- hiv Ptuj in krajani Destrnika. V zborniku so zbrani simpozijski referati o življenju in delu L. Volkmerja, o njegovem jeziku in o dobi, v kateri je ustvarjal. To je v novejšem času že druga knjiga o narodnem buditelju iz časa slo- venskega razsvetljenjstva, v njej pa ga skušajo avtorji postaviti na mesto, ki mu gre v slovenski kul- turi, pa mu ga doslej niso prizna- vali. Sicer pa je bil do simpozija in izdaje zbornika Volkmer malo znan, zbornik pa naj bi prispeval k boljšemu poznavanju slovenske kulturne dediščine in Volkmer j evega deleža slo- venskemu slovstvu in kulturi. Jože Lipnik je ob predstavitvi zbornika med drugim dejal: "Ve- seli me, da smo uspeli po dobrem letu dni simpozijskega srečanja izdati zbornik, ki je po mnenju nekaterih pomemben prispevek k splošnim slovens- kim strokovno-znanstvenim pri- zadevanjem pri razgrinjaju naše kulturne in slovstvene pretek- losti. Uvodni referat in s tem prvo poglavje v zborniku smo namenili magistri Majdi Potra- ta, ki je pred tem magistrirala z raziskavo o Leopoldu Volkmer- ju in izdala knjigo o njem. Skle- dijo prispevki literarnih in jezi- koslovnih raziskovalcev o preva- janju, značilnostih knjižnega je- zika, leksiki, frazeologiji in bese- dišču, ki ga je iz Volkmerja spre- jel v svoj slovar Pleteršnik. Dru- gi del zbornika predstavlja oko- liščine, v katerih je Volkmer živel in delal. Prehod med prvim in drugim delom predstavlja prispevek o odnosu današnje šole do ustvarjalcev preteklosti. Vsebina drugega dela pa je splošno zgodovinska, šolsko zgodovinska ter krajevna. Sicer pa moram še dodati, da je bil pred dobrim letom simpozij za domačine velik ljudski praznik, za znanost pa pomemben prispe- vek k poznavanju naše pretek- losti, pa čeprav so nekateri pos- kušali pomembnost simpozija v javnosti izničiti. Pričujoči zbor- nik naj potrdi vrednost opravlje- nega dela." Zbrane na sobotni predstavitvi Volkmerjevega zbornika - župa- ne sosednjih občin, predstavni- ke fondacije Antona Trstenjaka ter mariborske in ljubljanske univerze - je pozdravil tudi dr. Ludvik Toplak, rektor Uuiverze v Mariboru, ki je imel na pred- lanskem simpoziju govor ob ot- voritvi spominske plošče Volkmerju v fari sv. Urbana. Zupan občine Destrnik Trnovska vas Franc Pukšič pa je z veseljem pozdravil pričujoči zbornik v pisni obliki, ki ni po- memben samo za Urbančane, pač pa za ves slovenski narod. Dodal je, da bodo na Destrniku kmalu pripravili še eno simpo- zijsko srečanje; takrat bodo os- vetlili življenje in delo Anton Murka, znanega jezikoslovca. Tatjana Mohorko 2 četrtek, S. marec 1998 - tednik GORNJA RADGONA / POMURSKI SEJEM SE PREDSTAVI Rekordno leto fff 23 selemskih dni Pomurski sejem, kolektiv z vsega osmimi zaposlenimi, je za letošnje leto pripravil obsežen program, ki ga je na novi- narski konferenci v degustacijski kleti Radgonskih goric obširneje predstavil direktor Janez Erjavec s sodelavci. Izjemno pozitivno je ocenil minulo leto, saj so na sejmišču na Tratah dosegli rekordne obiske. Letos naj bi bilo še bolje, začeli naj bi namreč tudi urejati infrastrukturo, ki je že nekaj časa slaba točka radgonskih sejmarjev. Imenovali so že projektne in programske svete, strokovne in ocen- jevalne komisije, tako da je v delo vpeto okoli 200 ljudi, med njimi znova veliko vrhunskih, uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov. Na radgonskem sejmišču bo letos kar 23 sejemskih dni, daleč največ doslej, zato je dela zares veliko, je poudaril Janez Erjavec. 14. aprila bodo odprli medna- rodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Povpraše- vanje po razstavnih površinah je veliko, doslej se je prijavilo že 470 razstavljavcev iz 19 držav. Med njimi bodo tudi predsta- vniki gradbeništva iz Japonske in ZDA. Ob tej priložnosti bodo organizirali več tematskih strok- ovnih razstav in podelili znake kakovosti v graditeljstvu. Pri- pravili bodo tudi veliko strok- ovnih posvetovanj in predavanj in več aktualnih okroglih miz, med njimi tudi razgovor o cestni infrastrukturi v severo-vzhodni Sloveniji. Zanimiva bodo tudi razmišljanja o tem, ali je naš na- cionalni stanovanjski program realnost ali velika utopija. Veliko pozornosti bodo se- jmarji v mestu ob Muri letos na- menili mednarodnemu sejmu embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta, ki bo od 2. do 5. junija. Gre za popu- larni INPAK, katerega pok- rovitelj bo Gospodarska zbor- nica Slovenije. V okviru te prireditve bodo podelili oskarje za embalažo in priznanja, za kar so že razpisali poseben natečaj. Udeležbo na tem sejmu je potrdilo 110 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Italije in ZDA. Sejem bo sprem- ljal tridnevni seminar o em- balaži. Osrednja sejemska prireditev bo 36. kmetijsko-živilski sejem, ki ga je lani obiskalo kar 195- tisoč obiskovalcev. Odprt bo od 22. do 30. avgusta, odlikovale pa ga bodo štiri zaokrožene progra- mske celote. Pomemben pečat bodo sejmu dale predstavitve vladnih, gospodarskih in izo- braževalnih ustanov iz Slovenije in gospodarskih združenj iz za- hodne Evrope. Bogat bo strok- ovni program sejma, kot so razstava živine, rastlinske proiz- vodnje, mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, slovenskih vin, pa tudi tehnološke novosti na področju kmetijstva in živilskoprede- lovalne industrije. Izjemno obe- tavne so napovedi o strokovnih srečanjih in ocenjevanjih izdelkov, saj bodo v mednarodni konkurenci podelili znake vi- soke kakovosti. Na začetku leta se je za osrednjo prireditev pri- javilo že 300 uglednih domačih in tujih razstavljavcev, pričaku- jejo pa jih okoli 1600. Letošnja podoba sejemskega dogajanja bo zaokrožena z 2. mednarodnim sejmom semen, sadik, sadja, vrtnin in opreme, ki bo od 6. do 10. novembra. Zanj je očitno precej zanimanja, zato ga bodo odslej prirejali vsako leto. Na novinarski konferenci so predstavili še napore za ureditev površin, novi zazidalni načrt in prizadevanja, da bi poskrbeli za čimboljšo komunalno infras- trukturo. Sejem je v večinski lasti zaposlenih, večji del objek- tov in naprav pa imajo v najemu od Slovenske razvojne družbe. Z Ljubljanskim sejmom so se razšli kot dobri prijatelji, je še dodal Janez Erjavec, ki ne skriva ambicij, da bi v okviru možnosti zaživeli kot pomembnejša se- jemska organizacija v Evropi, v kateri že imajo svoje mesto. Marjan Toš LENART / IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Stf&h^ki: J9Ml^Bfw db^M Mi ^iv^^pG i!llČCW# Na 33., izredni seji lenarškega občinskega sveta (bila je rekordno kratka) so svetniki soglasno podprli predlog, da se občina Lenart prijavi na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in sofinancira gradnjo doma za starejše občane. Ministrstvo naj bi to naložbo uvrstilo v prednostni program do leta 2005, vrednost naložbe pa je ocenjena na 700 milijonov tolarjev. Občina Lenart bo kot svoj delež zagotovila komunalno opremljeno zemljišče in projek- tno dokumentacijo v ocenjeni vrednosti 70 milijonov tolarjev, v letih od 1999 do 2001 pa vsako leto po nekaj več kot 58 mili- jonov tolarjev. Skupni delež občine Lenart znaša 245 mili- jonov tolarjev, kar je 35% pred- videnih stroškov objekta. Za lastni delež bo občina morala najemati kredite, ki naj bi jih vračala v petih letih in sicer letno po 35 milijonov SIT. Svetniki so bili v razpravi kra- tki in so dobro pripravljeni pre- dlog soglasno potrdili. Miroslav Bauman (LDS) je povedal, da v Liberalni demokraciji Lenart predlog v celoti podpirajo tudi zaradi razvojnih izzivov. Občin- ska uprava naj stori vse, da bo projekt dejansko uresničen in da bo do zidave v Lenartu zares prišlo. Franc Krivec (SDS) je povedal, da je izjemno vesel, ker se po treh letih končno premika na bolje in da bodo lahko ljudje iz Slovenskih goric jesen življenja preživljali v domačem okolju. Ljudi, ki so zdaj po vsej Sloveniji, bodo tako lahko iz be- tona pripeljali nazaj v zeleno ok- olje. Izrazil je bojazen, da bo 35- odstotni delež občine prema- jhen, zato naj župan in občinska uprava proučita možnosti, da bi ga morebiti še povečali. Škoda bi bilo, če bi naložbo dobila druga občina, ne Lenart. Jože Suman (SKD) je menil,da je predlog dober in da je treba zagotoviti pogoje, da bo dom zares zgrajen in da ga morebiti ne bi dobili v Radencih, kjer se prav tako po- tegujejo zanj. Podžupan Ivan Vogrin je ocenil, da je 35% delež optimum, saj je treba upoštevati dejanske zmožnosti občinskega proračuna. Marjan Klobasa (SKD) je vprašal, ali ne bi more- biti nastopili skupaj s podjetnico Pepico Glamuzina, ki naj bi gradila dom za starejše. Dobil je odgovor, da bo ministrstvo fi- nanciralo javni zavod, podjet- nica Glamuzina pa načrtuje gradnjo za trg, torej zasebni za- vod,za katerega pa še mora do- biti koncesijo. Projekt sta pod- prla tudi Ivan Rop (SLS), ki je menil, da je zdaj končno prišlo do pravega dokumenta, saj so doslej govorili le o pismih o nameri, in Srečko Vogrin (SDS), ki je dejal, da je pomem- bno, da pride do gradnje v dogo- vorjenih rokih. Svetniki so ob tem poudarili, da gre za velike obveznosti občine, ki pa bodo imele dolgoročno pozitivne učinke. Novi dom bo prinesel delovna mesta in pripeljal v Slovenske gorice strokovnjake. Ob koncu zasedanja so opozo- rili še na sanacijo gramoznice Kremperk v Cagoni in na dotra- jano cestišče na klancu od El- blovih proti Ženjaku (magistral- ka Lenart-Žerjavci-Benedikt). Za sanacijo gramoznice naj bi poi- skali 2,4 milijona tolarjev (polo- vico KS Cerkvenjak, ki dela že izvaja), o uničenem cestišču pa bodo vnovič obvestili direkcijo za ceste. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ureditev talne sig- nalizacije na obnovljeni magis- tralki v Lenartu. Hitrost naj bi v mestu omejili na 50 kilometrov. M. Toš TEDNIK je naslednik Ptujskega i tednika oziroma Našega dela, ki I ga je ustanovil Okrajni odbor OF t Ptuj leta 1948. Izdaia RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. j Direktor: Franc Lačen. I Uredništvo: Jože Šmigoc I (odgovorni urednik), Jože I Bracič, Majda Goznik, Viki I Klemenčič Ivanuša, Martin I Ozmec, (novinarji), Slavko I Ribarič, (grafično-tehnični I urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj:« (062) 771-261, 779-371, 771-^6; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor Po mnenju Ministrstva za i informiranje Republike Slovenije I št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se I šteje Tednik za Izdelek I informativnega značaja iz 13. I točke tarifne številke 3, za i katerega se plačuje petodstotni ; davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in j rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik @radlo-tednik.si PTUJ / SE O PREVOZNIŠKIH LICENCAH Prvega februarja letos je potekel rok za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu. Od 252 prevoznikov na Ptu- jskem jo je do prvega februarja pridobilo 187, ostali se zanjo še trudijo. Med zamudniki je največ takih, ki so mis- lili, da jim licence vendarle ne bo potrebno pridobiti. Ker je vprašanj v zvezi s pridobivanjem licenc tudi na Ptujskem še veliko, smo za odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja v zvezi s tem poiskali pri pravni svetovalki Obrtne zbornice Slovenije Nataši Razpotnik - Kozinc, diplomirani pravnici. TEDNIK: Kaj se bo zgodilo s prevozniki, ki si niso pravočasno pridobili licence? N. Kozinc: "Zakon o prevozih v cestnem prometu je dolžnost pridobitve licence prevoznikom, ki so opravljali prevoze na dan njegove uveljavitve (9.12.1994) predpisal v roku dveh let, nato pa je bila ta dolžnost s spremem- bami zakona podaljšana do 31.12.1997, z odločbo Ustavnega sodišča RS pa še za en mesec. Navedeni roki so veljali za ob- stoječe prevoznike, vsi, ki so na novo pričeli opravljati prevozniške dejavnosti, pa so bili pred priglasitvijo v vpisnik samostojnih podjetnikov dolžni pridobiti licenco. Vsi, ki so (zadnji) rok zamu- dili, lahko seveda še vedno vložijo vlogo za pridobitev licen- ce, vendar tvegajo, da jih bodo med opravljanjem prevozov brez licence ustavili inšpektorji za cestni promet. Kazen, ki je za- grožena na navedeni prekršek, je najmanj 600.000 tolarjev. Prav tako pa velja poudariti, da mora biti vlogi za izdajo licence prilo- ženo potrdilo sodnika za prekr- ške, da oseba ni bila kaznovana zaradi opravljanja prevozov brez licence. Če bo torej nekdo kaz- novan, ker je opravljal prevoze brez licence, te ne bo mogel pri- dobiti." TEDNIK: Zakaj so licence v resnici potrebne? N. Kozinc: "V državah Evrop- ske unije, kamor naj bi se vklju- čila tudi Slovenija, so licence za prevoznike že vrsto let uveljavlj- en pogoj za opravljanje dejavno- sti prevozništva, zato Slovenija v tem ne more biti izjema. V slovenski zakonodaji so povzeti pogoji, ki jih predpisujejo evrop- ske države, in direktive EU. Po svoji naravi so licence dovoljenje za delo prevoznikov." TEDNIK: Koliko je posameznika stala pridobitev licence? N. Kozinc: "Z vsemi overitva- mi dokumentov, preskusom strokovne usposobljenosti za opravljanje prevozov in nado- mestili stroškov znašajo stroški po naši oceni približno 80.000 tolarjev." TEDNIK: Sam videz licence je takšen, da ne kaže, da bi ime- li opravka s pomembnim doku- mentom. Zakaj ni na njem ka- terega od znakov naše države, če gre za državni dokument? N. Kozinc: "Ocenjevanje vide- za in s tem pomembnosti doku- menta je stvar subjetivne preso- je. Ker je izdaja licenc prenešena na Obrtno zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Sloveni- je, ki nista državni instituciji, državnih znakov ni na licencah, je pa original licence ustrezno zaščiten!" TEDNIK: Licenco naj bi imeli prevozniki vedno s seboj. Je dovolj fotokopija? N. Kozinc: "Izdajatelj licence izda prevozniku original licence in overjeno kopijo za vsako voz- ilo posebej. To overjeno kopijo licence, ki jo izda izdajatelj, mora imeti prevoznik po določbi zakona o prevozih v cestnem prometu v vsakem vozilu." TEDNIK: Glede na to, da v besedilu licence ni nikjer zapi- sano, kje ima njen imetnik ure- jeno parkirišče, čeprav je doku- ment o tem bil eden izmed po- gojev za pridobitev licence, se postavlja vprašanje, kje je po prvem februarju njegovo parki- rišče. Ali še vedno lahko parki- ra na nedovoljenih mestih ali kar v stanovanjskem naselju, kjer živi? N. Kozinc: "Ker je licenca do- kazilo o izpolnjevanju vseh pre- dpisanih pogojev, na sami listini ni razvidno, katera dokazila je za izpolnjevanje posameznih pogo- jev prevoznik predložil. Dejstvo je, da v primeru neustreznih dokazil oziroma neizpolnjeva- nju pogojev (kar je glede mesta za parkiranje neustrezen pros- tor, ki ga omenjate) prevoznik li- cence ne more pridobiti. Doku- mentacija za prevoznike se hrani pri izdajatelju in je inšpektorjem vedno lahko dana v vpogled ozi- roma so jim vedno lahko posre- dovani vsi podatki. Če je prevo- znik dal izdajatelju licence kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja pogodbo o zagotovljenem parki- ranju na ustreznem zemljišču, parkira pa potem kje drugje, la- hko inšpektor ukrepa, saj prevoznik očitno krši pogoje iz izdane licence." Pripravila: MG PTUJ / MERCATOR SVS LANI USPESEN iefos zci mUiitmla ii^tmmi Mercator SVS Ptuj je druga največja delniška družba Merca- torja in druga največja trgovska družba v živilski dejavnosti v Sloveniji. Zaposlenih ima 1177 delavcev (večina ženske, in sicer jih je 72 odstotkov) in po besedah predsednika uprave koncema Mercator Zorana Jankoviča je ena najboljših slovenskih trgovskih družb, ki mora svojo vlogo na območju SV Slovenije še okrepiti. Nerevidirane rezultate poslovanja za leto 1997 in letošnji poslovni načrt so predstavili na petkovi tiskovni konferenci, na kateri so poleg predsednika uprave PS Mercator Ljubljana Zorana Jankoviča sodelovali člani uprave Mercatorja SVS Ptuj: predsednik uprave in generalni direktor družbe Stanislav Brodnjak ter člana Samo Goijup, direktor trženja, in Marjana Olstrak, direktorica financ, računovod- stva in ekonomike. Po kriteriju velikosti prihodkov je bil lani Mercator SVS na 29. mestu v Sloveniji, v okviru de- javnosti trgovine na drobno razen prodaje vozil na tretjem mestu, v strukturi prihodkov trgovine PS Merctorja pa ima 18-odstotni delež. S svojo maloprodajno mrežo pokrivajo prostor od Ptuja do Ormoža, Gornje Radgone, Lenarta in Lendave; po eno prodajno mesto imajo še v Murski Soboti in v Mariboru. Maloprodajna mreža je organizirana v 136 prodajnih enotah in treh blagovnicah, pro- daja na debelo poteka preko skladišča v Ptuju in enote v Len- davi, skupna površina je 12.024 m^. Neto površine prodajnih pros- torov merijo skupaj skoraj 27 tisoč m^, priročnih skladišč je 13 tisoč m^. V maloprodajni mreži ustvarijo prehrambene prodajalne vključno z bifeji 59 odstotkov re- alizacije, 20% ustvarijo prodajna ga predstavili na petkovi popoldanski tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi člani nadzornega sveta z novim pred- sednikom Zoranom Jankovičem - ta je tudi predsednik uprave pos- lovnega sistema Mercator - pa so predstavili tudi načrte za letos, ko naj bi načrtovani dobiček dosegel 378 milijonov tolarjev ob enakem obsegu prodaje in predvidenem zniževanju cen. V prenove in no- vogradnje bodo letos vložili blizu milijarde tolarjev. V Mariboru pa bodo tudi končali gradnjo hiper- marketa. V enakem obdobju pa v celem poslovnem sistemu Merca- tor načrtujejo povečanje realne rasti prometa za en odstotek in dobiček v višini milijarde 70 mili- jonov tolarjev. Koncem Mercator ima vizijo, da do leta 2000 doseže dvajsetodstotni tržni delež v slovenski trgovini; v letu 1996 je ta znašal 16,7 odstotka. K temu naj bi pomagale nove naložbe, naku- povalni centri in supermarketi na devetih novih lokacijah. Vanje bodo vložili 230 milijonov mark. Tudi v ptujskem delu PS Mercator razvoj maloprodajne mreže kratkoročno in dolgoročno temelji na večjih prodajnih enotah. Pred- vsem pa želijo zadovoljiti kupce z ustrezno ponudbo in prijazno pos- trežbo in z zmernimi cenami ter poslovnemu sistemu Mercator kot 100-odstotnemu lastniku družbe zagotoviti ustrezno dividendo. MG Utente so cfevel/eit/e za delo prevoznikov VOŽNJA BREZ LICENCE JE VELIKO TVEGANJE • STROŠKI ZA PRIDO- BITEV LICENCE PO OCENI ZNAŠAJO 80 TISOČ TOLARJEV mesta s tehničnim blagom, 13 od- stotkov blagovnice, enotam s tek- stilom in galanterijo pa pripada osemodstotni delež realizacije. Lani so v Mercatorju SVS promet povečali za štiri odstotke, produktivost, merjeno s prome- tom na zaposlenega, pa v primer- javi z letom 1996 za 15 odstotkov. Doseženi bruto dobiček se je v primerjavi z letom 1996 povečal za 52 odstotkov in je dosegel 365 milijonov tolarjev, konsolidirani prihodki od prodaje pa 18,7 mili- jarde tolarjev. V prejšnjih dveh letih je bil razvoj Mercatorja SVS predvsem usmerjen v prenovo maloprodajne mreže, zamenjavo logistične opreme ter posodobitev prodajne in skladiščne tehnologije z uvajanjem računalniške podpore. V te namene so v letih 1996 in 1997 vložili čez milijardo dvesto milijonov tolarjev. V okviru letošnjega poslovnega načrta, ki so tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 3 I poKoiMmo, KOMOSM^^'"' I PUJSKI VODMIKI VABIJO NA OGLED SAMOSTANOV V organizaciji ptujskih turističnih vodnikov bo v soboto, 7. nnor- ca, potekal ogled ptujskih turističnih zanimivosti, ki ga vodni- i ki brezplačno poklanjajo Ptujčanom ob svetovnem dnevu turis- ! tičnih vodnikov. Zborno mesto je ob 10. uri pred Mestno hišo. I Sledil bo ogled dveh samostanov, dominikanskega in minorits- kega, zaključek bo ob kozarčku dobrega vina v minoritski kleti. ANGlEŠKi NOVINARJI V PTUJU V okviru študijskega potovanja angleških novinarjev po Slove- niji, ki ga je organiziral Center za promocijo turizma Sloveni- je, so le-ti pustno popoldne preživeli v Ptuju. V spremstvu vodni- ! kov Ptujskih vedut so si ogledali mesto in muzejske zbirke, vinsko klet, GIZ Poetovio vivat pa jih je povabilo v karnevalsko dvo- i rano. Angleške novinarje so predvsem zanimali kurenti, način i življenja naših ljudi in kako se zabavajo. Taki obiski so eden ! najučinkovitejših mehanizmov tržnih komunikacij. Po zastopa- I nosti medijev, med njimi so bili tudi največji angleški tiskani me- diji, je šlo za eno največjih skupin angleških novinarjev, ki je kda- jkoli doslej obiskala Slovenijo. "PP" NA NOVEM TRGU OBNAVUAJO Perutnina Ptuj je pričela težko pričakovano obnovo objekta PP na Novem trgu v Ptuju. Obnovili bodo mesnico in delikateso v skupni površini 200 m ter restavracijsko-kavarniški del na površini 460 m . Novi PP bo vrata predvidoma odprl konec po- letja. ŠTUDIJSKI KROŽKI V KIUBU OBZORJE Mentorica Ema Ilešič iz kluba Obzorje, ki deluje v okviru podjetja Animacija in Republiškega zavoda za zaposlovan- i je, sporoča, da pripravljajo študijske krožke o fotografiji, i vrtnarstvu, kreativnem pisanju, slikanju na steklu in osebnostni I rasti. K sodelovanju vabijo vse, ki želijo nekaj narediti zase in jih i zanima katera od omenjenih dejavnosti. Prijave sprejemajo na j telefonski številki 772-192 do 15. marca vsak dan od 8. do 17. I ure. I -"-TTiiTrTrrn--------------^--^--^--- I V PETEK NA KTV GORIŠNia Ekipo kabelske televizijske v občini Gorišnica je za ta konec tedna pripravila novo kroniko aktualnih dogodkov meseca februarja. Kronika bo na sporedu v petek, 6. marca, ob 20. uri / in ponovitev v nedeljo, 8. marca, ob 15. uri, v njej pa bo predstavljenih okrog 20 različnih prispevkov. Februar je bil v znamenju kulture, zato bo kronika tokrat bolj kulturno obarvana. Ekipa je posnela proslavi ob kulturnem prazniku v Gorišnici in Cirkulanah, bili so na občnih zborih gasilskih društev, s cirku- lanskimi maskami v Celju, posneli so pustni karneval v Cirkula- nah, v kroniki bo prispevek o občnem zboru kmetijske zadruge Gorišnica in namakalne zadruge Formin, posneli pa so tudi pris- pevek s pogovora o usodi železniškega prehoda v Zamušanih ter prispevke s področja športa. (TM) V SOBOTO NA PTUJSKI TV Na programu je zabavnoglasbena oddaja "Naj spot" in "Vi- ^ deoboom 40" z glasbenimi skupinami in pevci iz Slovenije. Pripravila: MG P^I^RI SE ... p 15A ss^ prej močne vode v ^ELTI reke razlijejo in kot Majhne kapljice izgubijo v širnem ^tju. ... DA se v terenski trgovini z vrednostnimi papirji še enkrat v praksi potrjuje pravilen Če imajo nori denar, pametni tržijo. ... D A 50 si nekaj dni po splošnem snemanju mask nekateri le-te znova nadeli. Uporabljene so bile predvsem tiste z izbuljenimi očmi, dolgimi nosovi in mrtvaško bledi- mi obrazi ter tu in tam kakšna copmica. Bilje namreč čas zakl- ^^^ ra^nov. DA se je v Ptuju iztekel čas norcev in čas junakov. Analitiki sedaj urejajo podatke, ali je bih več prvih ali drugih. ... DA ima okolica pustne platne- ne dvorane privilegij, da že nekaj let ne potrebuje dragih storitev de- ratizacije. Kosmati nepridipravi so namreč pred hrupom ta del mesta zapustili. ... DA smo iznajdljivi Slovenci začeli podgane koristiti še v kul- turne namene. Iznajdba je res dobrodošla: če že imamo toliko zajedalcev, naj bodo vsaj kultur- ni. ... DA je znani Ptujčan ob zadnjem snegu nergal: Saj ne vem, ali me že lahko začne pomladno razganjati ali ne. ... DA ima mladi vinograd sredi mesta dva negovalca z različnima teorijama. Več babic, kilavo dete! ... DA so se zadolženi državljani obrnili na pristojno ministrstvo, ali bi lahko namesto dohodnine napovedali odhodnino. PTUJ / UPOKOJENCI IN POKOJNINSKA REFORMA St^§ofnHt dfii ■ w&HitttP s sogipsiem imši Razprave o pokojninski reformi so vse pogostejše. Poteka- jo v sindikatih, društvih upokojencev in njeni zvezi, v strankah in še kje. Bela knjiga s svojimi izhodišči ne daje odgovorov na konkretna vprašanja: kaj pomeni oziroma kako bo prizadela sedanje upokojence in tiste, ki to bodo v bližnji prihodnosti oziroma povzroča mnogo dvomov. Reforma da, vendar le ob soglasju vseh zainteresiranih, ne pa brez sprejetih pripomb sindi- katov in upokojencev. Predlaga- mo, da ni nujno sprejeti celovite reforme, ampak le dograditi se- danji sistem. Pri tem je nujno iz sedanjega sklada izločiti ves so- cialni in invalidski del, izredne in privilegirane pokojnine, po- kojnine po sili zakona ali ukre- pov, vojske in drugih. Izterjavo prispevkov je nujno stalno izva- jati ali jih nadomestiti iz pro- računa. Dodelati je potrebno bolj enako prispevno stopnjo kot doslej in zmanjšati razmerje med pokojninami. Medgeneracijski sistem spo- razuma mora ostati osnova bodočega delovanja. Brez tega ne vidim zagotovila za prihodnje delovanje pokojninskega siste- ma. Tak sistem so v celoti ali de- loma obdržale tudi zahodne države. Zavračamo drugi steber. Po- tem ko bi se sredstva iz pris- pevkov delila v dva stebra, bi s Stroški vzdrževanja stebrov bili včeji, kot so sedaj. Z uvedbo stebrov bi bile razlike med poko- jninami še večje, kot so sedaj. Več kot polovica zaposlenih ima nizke osebne dohodke in ti ne bodo vplačevali več kot sedaj. Trditev, da bo razliko pokrival proračun države, je bosa obljuba. Proračun je prepuščen vsakolet- nim muhavostim vlade in pos- lancev. Iz drugega stebra naj bi se kapital vlagal v sklade, družbe in podjetja, je pa podvržen infla- ciji, menjajoči se zakonodaji ter s tem propadanju skladov in podjetij. Od kod lahko damo za pokojnine dolgoročno garancijo in garancijo za nezmanjšanje po- kojnin razen usklajevanja s plačami in rastjo življenjskih stroškov? Zavračamo reformo, ki znižuje pričakovane vrednostno realne pokojnine in druge prejemke oziroma pravice mimo že omen- jenega usklajevanja. Ni spre- jemljivo, da bi se pokojnine usklajevale z zavarovalnimi os- novami (te bodo po novem mno- go nižje ali vsaj manjše od plač). Dvomimo tudi v nez- manjšanje, ker bodo manjkajoča leta dela (brezposelnost, pozne zaposlitve mladih, težje zaposlo- vanje starejših nad 40 let) močno vplivale na višino pokojnin ozi- roma bodo nižje za okrog 20%. To ni sprejemljivo. V beli knjigi je predlagano, da bi se odtegnilo za vsak manjkajoči mesec 0,3% ali 1 manjkajočo leto 3,6%. Pri tem se ne bi več štelo 10 na- jboljših let, ampak 25 let oziro- ma po plači celotne pokojninske dobe. Ob nestabilnem zaposlo- vanju bo mnogim manjkala potrebna delovna doba. S takimi pokojninami se bo tudi pos- labšalo razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino (sedaj okrog 70%). Reformo zavračamo tudi zara- di tega, ker prejema okrog 50% upokojencev 50.000 SIT in 36% 40.000 SIT pokojnine. Ob kakršnem koli zmanjšanju poko- jnin bi prišlodo močnega slabšanja socialnega položaja. Pokojnine baje ne bi padale, am- pak ne bi dohitevale plač in ne življenjskih stroškov oziroma cen. Kaj pa kmečki upokojenci in njihova socialna varnost? Postavljena starostna meja je vsaj v obdobju 10-15 let še nes- prejemljiva. Mladi se težko za- poslujejo, starejši pa bi čakali (si- cer postopno) veliko starost za upokojitev. Pri tem bi mladim plačevali nadomestila, starejši delavci pa bi delali ali spet preje- mali nadomestila. Oboji pa ne bodo prispevali v pokojninski sklad. Vse to kaže na manjše pokojni- ne sedanjih upokojencev in v bližnji prihodnosti upokojenih. Vse to nas napeljuje v dvom o trditvi, da sedanjim upokojen- cem pokojnin ne bi zmanjševali. Sedanji poračuni in izračuni kažejo na zmanjševanje. Smo proti podaljšanju let sta- rosti za upokojitev in izenačenju obeh spolov. Dvomi nastajajo tudi zaradi tega, ker je v beli knjigi napisa- no, da se z pokojnino zaščitijo starejši pred revščino. Ali je po- tem za starejše revščina normal- na? Nadalje piše, naj reforma za- gotovi prejemanje pokojnin. Po- tem lahko iz tega stavka sklepa- mo, da pokojnine niso in ne bodo zagotovljene? Nam naj po- kojnin nihče ne zagotavlja, saj smo si jo že zagotovili s pris- pevki od plač. Sedaj se nam izpo- sojeno samo vrača. Zaradi tega je pokojnina neodtujljiva pre- moženjska pravica in pokojnine niso državni dar, ampak so pris- lužene. Sedanji upokojenci ne moremo več vplivati na višino svojih po- kojnin, ta je bila postavljena z odločbo. Mnogi upokojenci so na socialnem dnu in če se poko- jnine še, znižajo bodo mnogi od- visni tudi od socialnih pro- računov občine, državne sociale, javnih kuhinj in zapostavljeni. Zahtevamo, da te pripombe, dejstva in predloge pretehtajo ne samo upokojenci, ampak vsi zainteresirani, še posebej pa tis- ti, ki bodo zakonske predloge dajali in sprejemali. Pri tem se moramo zavedati, da če sedanja generacija upokojencev ne bo branila pravic, jih bo imela pač manj, prav tako pa tudi bodoče generacije. Pozivam tudi vse upokojence, zaposlene, nezapos- lene, kmete, invalide in druge, da se pridružijo morebitnim ob- likam protestov, če nam bodo pravice preveč kratili ali da bi morali posledice nositi le upoko- jenci in delavci. Koliko pravic bomo ubranili, je v veliki meri odvisno od naših aktivnosti, to je od nas samih. Predsednik območnega odbora upokojencev Ptuj Edi Kupili, ing.agr. PTUJ / AGIS ZAVORE PRED NOVIMI IZZIVI v Agisovih Zavorah so lani poslovali skladno s pričakovanji. Do- segli so dva predvidena in izredno pomembna cilja: realizacijo v vrednosti dvanajst milijonov mark in certifikat kakovosti ISO 9001. Letos načrtujejo, da bodo realizacijo ob nespremenjenem številu delavcev (220) povečali za deset odstotkov oziroma na 13,2 milijona mark. Do povečane produkcije bodo prišli z inves- tiranjem v nove CNC stroje, zgraditi pa nameravajo tudi novo skladišče gotovih izdelkov, ki bo funkcionalno povezano z mon- tažo. V tem mesecu so v proizvodni proces vključili stružnico za struženje paličastih materialov in dvovretensko stružnico za struženje ulitkov. Do konca leta bodo kupili še eno CNC stružnico za paličaste materiale in vrtalni obdelovalni center. Za vse letošnje investici- je bodo porabili 1,5 milijona mark. V glavnem gre za lastna sredstva, nekaj je tudi kredita dobaviteljev. V zadnjem letu so se močno utr- dili na nemškem, madžarskem in češkem trgu. Do novih kupcev prihajajo individualno oziroma v glavnem preko skupnega nasto- panja v okviru kluba slovenskih proizvajalcev avtomobilskih kom- ponent na sejmih v Budimpešti, Beogradu in tudi Hannovru, kjer se predstavljajo skupaj z li- cenčnim partnerjem Graua Hei- delberg. Letos bodo prvič sodelo- vali tudi na sejmu v Kairu. "S pokrivanjem Kaira v bistvu zajemamo zelo širok prostor od Dubaia do Savdske Arabije, Sirije in Egipta," je med drugim povedal direktor Emerik Weigl. Bruto do- dana vrednost, ki postaja vedno pomembnejši kazalec uspešnosti poslovanja nekega podjetja, bo v tem letu v Agisovih Zavorah do- segla 30 tisoč mark po zaposle- nem, kar je sicer več od slovenske- ga povprečja, a veliko manj, kot dosega razvita Evropa. V nas- lednjih treh do štirih letih želijo priti do 50 tisoč mark bruto do- dane vrednosti, vse pa je odvisno od dogodkov v zvezi z lastninjen- jem. Kot prvo ptujsko podjetje pa želijo v tem letu doseči ekološki certifikat 14001, ki je za vključevanje v Evropo celo po- membnejši kot ISO 9001 in kaže urejenost firme navzven. "Eko- loška urejenost je za Evropo po- membnost številka ena. O tem smo se lahko prepričali letos janu- arja, ko je Evropska banka za obnovo in razvoj pilotsko testirala nekatera izbrana podjetja v Slove- niji, med njimi tudi Agisove Za- vore. Niso jih zanimale investicije v stroje, produktivnost, zanimalo jih je samo, s kakšnim bremenom bo Slovenija vstopila v Evropo v povezavi z ekologijo, koliko bo to Evropo stalo, predvsem pa je stara celina obremenjena s pogledi gle- de tega na bivši vzhodni blok. Pri- dobivanja ekološkega cerifikata smo se lotili na podoben način kot certifikata ISO 9001. Priprave so v bistvu izrednega pomena. Konsulatanti Inštituta Jožefa Šte- fana so se ob pregledu naše proiz- vodnje vprašali, kaj bomo v bistu delali. Mi smo že leta 1993 rešili vprašanje odpadkov, sodov nismo zakopali, ampak smo plačali za njihovo razgradnjo. Šlo je za nekaj sto sodov. S sortiranjem odpadkov (emulzij in odpadkov) se prav tako ukvarjamo že nekaj let, ločujemo jih na izvoru. Že nekaj časa dosegamo tudi dobre rezulta- te glede mikroklimatskih pogojev. ki so boljši, kot jih zahtevajo standardi, in jih še izboljšujemo. Bili smo tudi med prvimi, ki smo stare kotlovnice na mazut zamen- jali s plinskimi. Prav tako pri nas skoraj nimamo več opravka s hru- pom. Pri uvajanju ekološkega cer- tifikata, za katerega smo pogodbo že podpisali, se bomo povezali z inšpekcijskimi službami, kar je prav tako izrednega pomena," je povedal Emerik Weigl. MG 4 četrtek, S. marec 1998 - tednik CIRKOVCE / KAKO DELAVNI SO BILI V PROSVETNEM DRUŠTVU LANI Letni oder za Itogatejše ustvarjanle Spomnimo naj, da ima ljubiteljska kultura v Cirkovcah dol- goletno tradicijo, saj so prosvetno društvo ustanovili že pred 78 leti. Od takrat pa do danes se je v njem zamenjalo mnogo članov, zadnji podatki govore o 148 članih. Ti sodelujejo v različnih sekcijah: folklorni, ki velja za najuspešnejšo in na- jmočnejšo, tamburaški, skupini ljudskih pevcev in godcev, likovni, društveni knjižnici, v ročk in narodnozabavnem an- samblu, v recitacijski in pevski. Vse to priča o bogatem lju- biteljskem ustvarjanju, ki bo od aprila bogatejše za letni oder, namenjen vsem tistim kulturnikom, ki želijo veliko dvorano zamenjati za zunanji prostor. Le malo pa je slišati o upravnem odboru društva, ki se bojda sestaja bolj poredko. Anton Brglez, vodja folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc, pravi, da vodji sekcij malo sodelu- jejo s člani upravnega odbora, zato se morajo v sekcijah znajti po svoje in biti čim bolj samostojni. Društvo je tudi brez tajnika, zato je nadzorni odbor pred kratkim imenoval vršilca dolžnosti tajnika in ta opravi najnujnejše delo. Ven- darle pa ni težav, kadar se v različnih sekcijah pripravljajo, ka- jti prostore za vaje in nastope imajo v domu krajanov, kjer vadijo po vnaprej določnem urniku, prvič pa se je v novi občini zgodilo, da jim je ta pomagala, da imajo ogre- vane vadbene prostore za nemoteno delo predvsem v zim- skih mesecih. PD je dalo pobudo za izgradnjo letnega odra. Ta stoji le nekaj metrov vstran od doma krajanov, zgradili pa so ga s pomočjo sred- stev kidričevske občine in PD. Naložba je vredna blizu 750 tisoč tolarjev, zraven niso prištete vse ure prostovoljnega dela in strojnih opravil, materialni prispevki spon- zorjev, pri izgradnji odra pa so poleg članov PD pomagali tudi člani zelo aktivnega Društva podeželske mladine, ki naj bi oder tudi največ uporabljali. Cirkovčani bodo svoj letni oder najverjetneje predali namenu aprila, ko bo tam medobčinska folklorna revija. V SEKCIJAH SE VELIKO DOGAJA Sekcije v okviru cirkovškega prosvetnega društva so dejavne vsaka na svojem področju. Anton Brglez je vodja folklorne skupine, ki je v 35 letih delovanja nastopala že več kot tisočkrat doma in v tu- jini. Na šoli skrbijo tudi za folk- lorni podmladek, uspešno otroško folklorno skupino vodi Marija Jurtela, za sabo pa imajo tudi ti že precej nastopov. Njihov tamburaški orkester sodi med najboljše v Sloveniji, pod vodstvom Draga Kleina pa je imel lani veliko nastopov in tri samostojne koncerte. Lani je za nekaj časa utihnilo zborovsko petje, ker je zbor zapustil zborovodja, a Cirkovčani nadvse upajo, da bo zbor nadaljeval prepevanje. Pred tremi leti so ustanovili žensko skupino godcev Vesele Polanke, v kateri članice igrajo na stare ljudske inštrumente, poleg tega pa se pred- stavljajo z ljudsko pesmijo. Ljud- ske pevke in pevci so nepogrešljivi pri folklorni skupini. Recitacijski krožek skrbi za kul- turni program na domačih priredi- tvah, v knjižnici, ki jo vodi Stanka Ivančič, pa je krajanom na razpo- lago več kot 750 knjig. Uspešna je bila v lanskem letu tudi likovna sekcija pod vodstvom Leona Piška. Cirkovški likovniki: Franc Trčko, Dragica in Miran Kajzer ter Leon Pišek so se namreč s svo- jimi slikami predstavila pri Koroških Slovencih v Globasnici. Posebnost PD Cirkovce sta še glasbeni skupini: ansambel Idila, ki je večletni spremljevalec folk- lorne skupine, in ročk skupina Razzle dazzle, ki je lani izdala zgoščenko pod naslovom Dober tek in jo predstavila domačinom. Nove naloge za še uspešnejše delo so si člani PD društva začrtali tudi letos, prav gotovo pa bomo cirkovške kulturnike srečevali vse leto na mnogih kulturnih prireditvah in srečanjih. 7. Mohorko Cirkovški letni oder, kjer bodo imeli najrazličnejše kon- certe in gledališke predstave FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 9. Naše rojstne leto 1948 Glavni nosilci take vsebine razprav, vsaj tako so ocenjevali na okrajnem komiteju, naj bi bili komunisti iz vrst "ptujske inteligence". Nalogo, da se s to inteligenco spopade, je dobil Vlado Dernač, profesionalec na komiteju in predsednik komi- sije za agitacijo in propagando (skrajšano agitprop). Kot je razvidno iz kasnejšega zapis- nika, Dernač tej nalogi očitno ni bil dorasel, saj skupine ni prepričal, temveč so nekateri svoja kritična stališča do našega vodstva še podkrepili. Zato je na seji komite Dernaču izrekel opomin; to je bila takrat v par- tiji najmilejša kazen, nadaljnje so bile: ukor, strogi ukor in izk- ljučitev. Vsi, ki so sodelovali v podob- nih razpravah, se žal takrat niso zavedali, kako so si s tistimi "modrovanji" otežili nadaljnje življenje. Njihove izjave so bile skrbno zapisane pri udbi, ob njih pa še imena ljudi, ki so jih slišali. Ukrepi sicer niso sledili takoj, temveč šele čez nekaj ted- nov, "nevidna ušesa" pa so jih že tedaj spremljala na vsakem koraku. V ZNAMENJU KONGRESA Na sestankih članov KP tak- rat niso obravnavali le vsebine spora z IB, temveč tudi vse druge naloge, ki jih je treba izpeljati v okviru ljudskih od- borov, odborov OF in drugih množičnih organizacij, med katerimi sta imeli pomembno mesto mladina (LMS) in žen- ske (AFŽ). Med neposrednimi nalogami članov KP je bilo sprejemanje novih članov in izvolitev dele- gatov za V. kongres KPJ. Tedaj je bilo v ptujskem okraju okoli 400 članov, na vsakih 200 pa naj bi izvolili po 1 delegata. Na večini sestankov so dali pod- poro ptujskemu rojaku dr. Jožetu Potrču in sekretarju komiteja Andreju Petelinu. V članstvo pa so sprejeli, ponekod tudi prisilili, 185 novih članov. Zaradi tolikšnega povečanje števila članov so za delegata še dodatno izvolili Franca BelŠaka - Simona, ki je bil tedaj pred- sednik okraja, doma pa v Muretincih. Vsi trije delegati so imeli številne obveznosti, saj so bili dolžni iti na vsak sestanek, kamor so jih ljudje vabili, dr. Jožeta Potrča, ki je bil močno obremenjen z ob- veznostmi v Ljubljani, pa sta morala častno nadomeščati druga dva kandidata. Za premagovanje težav na po- dročju gospodarstva je bilo razpisano prvo ljudsko poso- jilo, zato je ves okrajni aktiv skupaj s krajevnimi političnimi skupinami moral vpeti vse moči, da bi plan posojila dosegli in presegli. KLO-ji so morali tudi pri delitvi živilskih in drugih nakaznic izvajati razlikovanje med tistimi, ki so vpisali posojilo v višini mesečne plače, in onimi, ki niso vpisali ničesar ali so vpis- ali le simbolične znake. Velja zapisati, da takrat med ljudmi ni bil poseben problem za de- nar, glavni problem so bile prazne police v prodajalnah, kjer niti tistega ni bilo moč kupiti, za kar je upravičencem uspelo dobiti nakaznice. Z juli- jem so morali KLO še zmanjšati število upravičencev do nakaznic, enako tudi število socialnih podpirancev. Že itak minimalno potrošnjo je bilo treba še bolj skrčiti. Bližala se je žetev, zato so morali na KLO krepko obre- meniti vsako gospodarstvo s količino obvezne oddaje žit in vrtnin. S predpisi visokih ob- veznih oddaj je bila povezana tudi kampanja za ustanavljanje zadružnih ekonomij pri vsaki kmetijski zadrugi in pripravljanje pogojev za us- tanavljanje kmetijskih obde- lovalnih zadrug višjega tipa (beri: kolhozov). Pri izpolnjevanju obveznih oddaj je oblast vse bolj uporabljala prisilo. Nameščenci pover- jeništva za državne nabave, raznih odkupnih podjetij, skladov in uprav so postali op- erativci, ki niso samo prevze- mali na odkupna mesta pripeljanega blaga, temveč so kmetom tudi stikali po hlevih in kaščah, iskali skrivališča skritih pridelkov, miličniki pa so budno bdeli nad črnoborzi- janci in špekulanti. Na vseh po- dročjih se je ustvarjalo moreče vzdušje. Prva leta po koncu vojne se je sicer precej govorilo o vojni nevarnosti, ki nam grozi od za- hodnih imperialistov, o raznih vojnih hujskačih in podobno, vendar so to bile politične pa- role, ki jih nihče ni jemal pose- bno resno. Toda v začetku julija so predstavniki okrajnih vojnih odsekov začeli obisk- ovati KLO-je in naročati, da je treba čimprej izdelati mobili- zacijske načrte, določiti mobili- zacijska zbirališča, posebej za vojne obveznike, vole in konje z vozovi ter za mehanična voz- ila. Med ljudmi so se tudi začele širiti govorice, da v Prek- murju vojaki utrjujejo mejo proti Madžarski. Pri ljudeh, ki so večino dogajanj in ukrepov poznali, je to vzbujalo pre- pričanje, da v sporu s Sovjeti ne bo ostalo samo pri besedah. Za doslednejše uresničevanje navedenih in drugih nalog so v izvršnem odboru OLO Ptuj iz- vedli nekaj zamenjav, imeno- vani so bili novi poverjeniki za delo, za finance in za kmeti- jstvo. IZHAJATI NAJ BI ZAČEL LOKALNI LIST Ptujski okraj je bil v obeh takratnih slovenskih dnevni- kih razmeroma slabo zastopan. Delno zaradi tega, ker se nobe- nemu od dnevnikov ni zdelo potrebno za ptujsko območje nastaviti stalnega dopisnika, delno pa je bilo to območje za republiški vrh manj pomem- bno. Na ptujsko območje so navadno poslali novinarje, če je bilo treba opisati kak slab primer, da so na podlagi tega slovenski javnosti s "konkret- nim primerom" pokazali, kako se ne sme delati. Prispevki priložnostnih dopisnikov pa so le redko prišli v poštev za ob- javo. Nekoliko boljše je podeželje pokrival tednik Kmečki glas. V Ptuju je bila že tradicija, da je izhajal kak časnik ali vsaj glasilo, čeprav razmnoženo na ciklostil, pa tudi tiskarno so imeli do leta 1945, ko so jo po odločitvi takratne slovenske vlade morali odstopiti kot "pomoč" makedonskemu narodu. Pred prvo svetovno vo- jno je v Ptuju izhajal tednik Štajerc, resda v slovenščinio, vendar z močnimi ponemčeval- nimi težnjami, povrh pa je bil za takratne razmere bolj levičarski, zato pri vernem podeželskem prebivalstvu ni bil priljubljen, o njem so celo govorili, da je "giftna krota". Med obema vojnama je bilo več poskusov rednega izhajanja časnikov v Ptuju. Ker so bili pobudniki posamezne politične stranke, se noben od us- tanovljenih časnikov ni obdržal več kot tri leta. Večinska SLS (bolj klerikalan stranka) pa za tak časnik ni bila zainter- esirana, saj je podeželje krepko pokrival tednik Slovenski gospodar, ki je izhajal v Mari- boru, delno pa že tudi ljubljan- ski Domoljub. Pred vojno so ptujski levičarji ilegalno izdali nekaj glasil, namenjenih pred- vsem nekaterim političnim ak- cijam. Med NOB je izšlo nekaj glasil iz tehnike Lacko, vendar brez ambicij stalnega glasila. Podrejeli so se pač nalogu iz pokrajinskega vodstva in v svoji ciklostilni tehniki razmnoževali tisto, kar so jim pošiljali, na primer Radijski vestnik in podobno. V začetku leta 1948 so v nekaterih okrajih že začeli izdajati okrajna glasila OF, kar je ptujsko politično vodstvo spodbudilo, da so tudi sami začeli resneje razmišljati o tem. Prav jim je prišel proglas o sklicu V. kongresa KPJ, zato so brž vključili v program predkongresnih aktivnosti tudi izdajanje glasila okrajnega od- bora OF Ptuj. To so ute- meljevali s potrebo "po boljšem delu agitacije in propagande". vmmmnmsM Staršem branje prepovedano! Kdo ve, kako bo vplival zgornji naslov na vas, dragi bralci Ted- nikove knjigarnice! Resnica je ta, da je založba Didakta iz Ra- dovljice izdala vodnik skozi odraščanje za mladostnike, ki nosi zgornji naslov. Stara mo- drost, ki priznava vabljivost pre- povedanih reči, je delovala tudi name in kot mama najstnice sem hitro segla po prepovedanem branju. Ob prvem prelistavanju drobne, črno-belo ilustrirane knjige sem čestitala avtorju Jo- hnu Farmanu na izvirni ideji, saj obstaja cel kup knjig, ki so na- menjene staršem najstnikov. Te govorijo o težavnem obdobju odraščanja in priporočajo staršem najrazličnejše vzgojne postopke. Med najbolj cenjeno takšno branje sodi knjiga In mule si bo pomagat, njeno kvaliteto pa skoraj dosega knjiga Na pomoč, najstnika imamo. Toda kako si naj pomagajo najstniki, saj so tudi njihovi starši v enako težavnem obdobju, ki je obratno najstniškemu stanju. Prav o tem govori knjiga, ki vam jo pred- stavljam v današnji knjigarnici. Avtor John Farman je Britanec, ki živi v Londonu in je magistriral na Royal College of Art (Kraljeva akademija za umetnost) iz oblik- ovanja. Zanimivost: iz matema- tike je dobil doslej najnižjo možno oceno. Glavno delovno področje Johna Farmana je oglaševanje in založništvo. Pri založbi Piccadilly Press sta izšli njegovi uspešnici Super krvava zgodovina Britanije (brez dolgočasnih podrobnosti) in Sumljivo poenostavljena zgo- dovina naravoslovja, tudi ta brez dolgočasnih podrobnosti. Za knjigo Staršem branje pre- povedano pa menim, da vsebuje tudi podrobnosti, ki nikakor niso dolgočasne! Torej: knjiga ima 114 strani in je manjšega formata, da jo lahko mirno beremo kjerkoli. In pre- pričana sem, da vas bo vseh tri- najst poglavij spravilo v dobro voljo, čeprav so obravnavane teme kočljive in pogosto življen- jsko pomembne. K smehu zra- ven duhovitega sloga pripo- morejo avtorjeve ilustracije, ki so pravzaprav karikature. Prvo poglavje napeljuje najstnike k odgovornemu od- nosu do šole, ki ne sme postati začetek in konec najstnikovega življenja, čeravno odrasli misljjo drugače. Že naslov DOM(ACE NALOGE) IN SVOBODA je do- volj zgovoren, prvo poglavje je podnaslovljeno Kako biti kos staršem in šoli. Vsa poglavja so vpeljana s primerom proble- matičnih dialogov med starši in najstniki in se nadaljujejo v razlagi stališča očeta ali matere, sledi najstnikovo razmišljanje o problemu. Poglavja vsebujejo avtorjevo razlago problema in se zaključujejo z napotki: Kako ug- nati starše oziroma kako shajati z njimi, da bo družina ohranila kvalitetne odnose za obe strani; odraščujočo (mlado, priha- jajočo, nabito z energijo ...) in starajočo (tudi starševska leta prinašajo spremembe, a gredo v drugo smer). Zelo zanimivo je avtorjevo pojasnilo mladini, da morajo imeti več razumevanja za težave odraslih, ki pogosto zane- marijo svoje življenje in se skri- vajo za »težavnimi mladostniki«, a so tudi sami potrebni pomoči. Običajno odrasli neradi priznajo svojo nemoč in neobvladanje problemov. Drugo poglavje je avtor na- menil čistoči: Biti ali ne biti urejen. Za pokušino preberite uvodni pogovor med materjo in najstnikom: Mati: »To je pospravljena soba? Taka je, kot bi vanjo udarila strela!« Najstnik: »Ha ha! Blazno srnino! Pa kaj! Saj ni tvoja! Če se ti smilim, jo pa pospravi ..,« (Dobra finta. Nekaj bremena si hotel prevaliti na druga ramena, ampak to redko vžge.) Mati: »Smiliš? Bolj se mi smili podganja družina, ki je zgrožena nad neredom pobegnila od tod.« In tu so naslovi ostalih poglavij: OBLEKA NAREDI ČLOVEKA (Zakaj starši nergajo nad na- jstniško modo); GLASBA JE UUBEZENSKA HRANA (Mora biti tako glasno!); POKONCI DO RANEGA JUTRA (Kdaj priti ali ne priti domov); POZNO V POSTEUO - ŠE POZNEJE IZ NJE (Starši proti najstnikom, na- jstarejša igra na svetu); IZVOR VSEGA ZlA - DE^•AR (Kdo ga potrebuje?); SLABE STRANI ŽIVLJENJA (Kajenje, popivanje in droge); NOVOSTI NA NOVIH MESTIH (Križi in težave teles- nega odraščanja); V LEVJEM BRLOGU (Srečanje s starši); PRVI SEKS (Kako, zakaj, kdaj in s kom); TUJEC V HIŠI (Nova mama ali oče); UBOGI STARŠI, KAKO SO STARI! (Kakšno je nji- hovo življenje pred .iztekom tega tisočletja). Menim, da je mladostnikov vodnik skozi odraščanje odlična knjiga, in če nameravate ob- darovati kakšno najstnico ali najstnika (tudi njihove starše), je STARŠEM BRANJE PRE- POVEDANO zadetek v polno. Knjigo je prevedla Simona Čeh in ima letošnjo letnico izdaje. t///ona Klemenili tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 5 UUBUANA / PTUJSKI GIMNAZIJCI V CANKARJEVEM DOMU !¥• Shmkespeare: MiKbcHt Nenavadno, mokro, veličastno je le nekaj besed, ki jih je po ogledu velike Shakespearove tragedije bilo slišati med mladimi gledalci, ko smo jih povprašali po prvih vtisih. Točno tri mesece po premierni uprizoritvi, ki je nastala v kopro- dukciji Drame SNG Ljubljana in Cankarjevega doma, so ptu- jski gimnazijci imeli enkratno priložnost videti eno najod- mevnejših slovenskih predstav letošnje sezone, Shakespea- rovega Macbetha v režiji Janeza Pipana. Grozljiva zgodba o škot- skem plemiču Macbethu in nje- govi ženi, lady Macbeth, pri- poveduje o nezadržni želji po oblasti, ki se izpolnjuje preko neštetih umorov, preko krvi in smrti. Po moči in oblasti hlepeči Macbeth, ki ga k temu še vzpod- buja lady Macbeth, pobije namreč svoje nasprotnike in ne- dolžne žrtve zaradi napove- danega kraljevskega naslova, kar mu kot usodo napovejo tri čaro- vnice. Iz častihlepja, podžganega od lady Macbeth, se razvije zlo, ki vedno znova rojeva novo zlo in ustvarja v drami strašno in moreče vzdušje. Prav zlo, ki daje tragediji pridih grozljivosti, je najverjetneje tisto, ki Macbetha dela tako strašnega, da v gle- daliških krogih obstaja vraža, da njegovo ime ostaja neizgovor- jeno naglas. Hkrati pa gledali- škim ustvarjalcem vedno znova predstavlja izziv, da ga kljub začaranosti postavljajo na oder. Gallusova dvorana Cankar- jevega doma s svojo odrsko tehnologijo ponuja režiserju Pi- panu in drugim soustvarjalcem predstave niz nenavadnih in pre- senetljivih odrskih rešitev. To monumentalno zgodovinsko dramo smo ptujski gimnazijci doživeli kot nekaj nenavadnega, osupljivega in posebnega, saj je bila večina od nas prvič v Cankarjevem domu. Po približno dveinpolurni predstavi smo se zbrali še v mali dvorani in skupaj z Branko Bezeljak Glazer strnili svoje vtise o doživetju nečesa tako novega in neznanega. V pogovoru, ki je te- meljil na prostem teku asociacij, je bilo moč spoznati, kako posamezne režiserjeve prijeme v predstavi sprejme mlad gledalec. Glede na to, da je predstava odr- ski spektakel, je bilo najbolj navdušujoče vse tisto, česar gledalec na majhnih odrih ni va- jen. Voda, ki se v obliki dežja in grajskega jarka pojavlja na odru, je le ena izmed takih posebnosti. Pred občinstvom nastajajoča Macbethova trdnjava (dvigne se iz tal) ob spremljavi živega igranja orgel, da gledalcu resnično vtis mogočnosti in osu- pljivosti. V drugem delu pogo- vora pa smo razpredali o usodi, o zlu, o tem, v čem se razlikuje Shakespearov junak od antičnih in še marsičem. Še posebej je bilo opazno, kako so režiser in oba glavna igralca (Igor Samobor in Nataša Barbara Gračner) razvi- jali odnos obeh glavnih oseb od izjemne čutne bližine do popolne odtujenosti na koncu. Še eno presenečenje nas je čakalo po predstavi, ko se nam je v pogovoru pridružil nosilec glavne vloge Igor Samobor, nek- danji ptujski gimnazijec. Tako je bilo moč videti in slišati razliko med Macbethom in Igorjem, med vlogo in igralcem. Na odru sta eno, izven njega pa Macbeth v Igorju ne živi. Vladka Tvtovii LENART / DOŽIVET KULTURNI VEČER Goclbeitild ogreli dkmi OB PETLETNICI UMETNIŠKEGA USTVARJANJA JE IMEL SLO- VENSKOGORIŠKI PIHALNI ORKESTER »MOL« CELOVEČERNI KONCERT • PRIZNANJE DIRIGENTU BOJANU BEZJAKU IN DRAGICI MIHALIČ, KI VODI MAŽORETKE Za občino Lenart je značilno ljubiteljsko kulturno ustvar- janje, saj poklicnih ustanov razen matične knjižnice ni- majo. Veseli so sleherne skupine, ki se pojavi na novo, še bolj pa tistih, ki kljub omejenim sredstvom in slabšim razmeram za delo vztrajajo in požrtvovalno negujejo kul- turno izročilo. Med temi skupinami je na vidnem mestu pi- halni orkester MOL, ki ga vodi prof. Bojan Bezjak. Ob ju- bileju so imeli celovečerni koncert, ki so ga popestrile še mažoretke, tako rekoč nepogrešljive spremljevalke le- narških godbenikov. Dvorana doma kulture je bila po dolgem času znova polna, obiskovalci pa navdušeni nad prijetnim muziciranjem godbe- nikov, ki so kljub mladosti zai- grali pogumno, sproščeno. Med njimi je veliko mladih slušateljev glasbene šole, seveda pa tudi precej starih, prekaljenih muzikantov, ki obvladajo svoj posel. Godba na pihala je sicer v Lenartu bojda delovala že v prejšnjem stoletju, med obema vojnama prav tako. Pa ne samo v Lenartu, tudi v bližnjih krajih, zlasti še v Cerkvenjaku in pri Sveti Trojici. V polpretekli zgo- dovini je bil odnos do tega glas- benega udejstvovanja precej mačehovski, vsi napori, da bi Lenart dobil svojo godbo, so običajno padli v vodo. Pred petimi leti pa je ideja končno do- zorela, umetniške vajeti je vzel v roke domačin prof. Bojan Bezjak, ter ustvaril uigran kolek- tiv, sposoben tudi zahtevnejšega muziciranja. Jubilejni koncert, na katerem so bili tudi predstavniki občine Lenart in gostje iz Vildona v Avstriji, je izzvenel v ritmu koračnic, evergreenov in plesne glasbe. Godbeniki so se v prvem delu predstavili z znanimi priredbami W.Langa, R. Wag- nerja in M. Wilsona. Vmes so nastopili mladi glasbeniki, slušatelji glasbene šole Lenart, in sicer kvartet trobil, za njimi pa so zaplesale mažoretke. Vodi jih Dragica Mihalič. Ob tej priložnosti so podelili priznanja KUD MOL vsem godbenikom in plesalkam, ki delujejo že od vsega začetka. Posebno priznanje Zveze kulturnih društev Lenart je dobil celotni kolektiv, dirigent Bojan Bezjak in voditeljica mažoretk Dragica Mihalič. ^ Predsednica zveze Marija Šauperl je poudarila pomen ljubiteljskega ustvarjanja in se zahvalila godbenikom za njihovo požrtvovalno delo. De- jala je, da je v Sloveniji malo mest, ki imajo svoje godbe, zato so v Lenartu toliko bolj zado- voljni, da ob jubilejih in na prireditvah igra domača godba, ki tako nadaljuje stoletno tradicijo te glasbene zvrsti v os- rednjih Slovenskih goricah. Jubilejni koncert so sklenili z razposajenimi ritmi skladb K. Gabla, H.Kolditza, F. Bummer- landa, W.Tuschla in A.Krajnčana. Dolg aplavz je bil najlepša nagrada godbenikom, ki so potrdili ocene, da so na zelo dobri poti, da se še bolj uveljavijo tudi v širšem prostoru. M.Toi MARIBOR / MEDNARODNA ORGANIZACIJA ŠTUDENTOV EKONOMIJE AISEC Že 35. leto MEDNARODNA IZMENJAVA ŠTUDENTOV, IZOBRAŽEVANJE TER RAZVOJ POSAMEZNIKA. • NA 741 UNIVERZAH V 87 DRŽAVAH PO VSEM SVETU KOT 50.000 ŠTUDENTOV Na tem planetu je množica ljudi, ki ima iste sanje - sanje, živeti v miru in sreči ter ljudem omogočiti, da razvijejo svoje potenciale. Svet, v katerem živimo, zahteva, da mladi zavzamemo aktivno vlogo v razvoju svojih dežel in ljudi. AlESEC-ovci se usmerjamo na človeka in njegov razvoj, predvsem na mlade, potencialne managerje prihodnosti, kar dosegamo s pomočjo izobraževanja mladih ter vključevanjem poslovnega sektorja kot partnerja za razvoj družbe. AIESEC je med- narodna študentska organizacija, ki združuje vse, ki se zanimamo za ekonomijo in manage- ment in se že v času svojega študija želtmo preizkusiti tudi v praksi. MEDNARODNA IZMENJAVA Mednarodna izmenjava študentov ali praksa v tujem podjetju je osnovna dejavnost AIE- SEC-a. Izmenjava je eden izmed najboljših načinov naučiti se tujega jezika ali pa ga le izpopolniti, spoznati ljudi v tujini, spoznati nji- hovo kulturo, pridobiti nova prijateljstva, in kar je tudi osnovni namen izmenjave, delati v tu- jem podjetju na strokovnem področju ter si na tem področju pridobiti izkušnje. Izmenjava poteka po posebnem postopku v razmerju 1:1, kar pomeni, da vsako podjetje, ki se odloči in sprejme medse tujega študenta, omogoči izpopolnjevanje našemu študentu v tujini. Vendar pa se še vedno, na žalost, pod- jetja premalo zavedajo priložnosti, ki jih dobijo s sprejemom tujega študenta. Predvsem jim lahko pomaga pri raziskavi tujega tržišča, ki ga kot domačin dobro pozna, izboljša komu- nikacijo s tujimi poslovnimi partnerji, pa tudi pomaga pri izvedbi različnih projektov. Hkrati pa s svojo drugačnostjo pozitivr>o in stimula- tivno vpliva na klimo v podjetju. V program izmenjave se lahko podjetje vključi celo leto, svojega študenta pa si lahko izbere v eni izmed 87 držav, kjer AIESEC deluje. Vse, kar mora podjetje storiti, je, da skupaj s študenti v AlESEC-u izpolni vprašal- nik, v katerega vnese svoje zahteve in želje. Za vse drugo poskrbi AIESEC. Naše izkušnje in izkušnje podjetij, s katerimi sodelujemo, kažejo le pozitivne strani. Torej zakaj ne tudi v vašem podjetju? SREČANJE Ob osnovni dejavnosti pa v AlESEC-u or- ganiziramo tudi seminarje, različne duge pro- jekte, se učimo osnovnih spretnosti, komunici- ranja ... Na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru so prvi AlESEC-ovci pričeli svoje de- lovanje pred natanko 35 leti. V tem času si je AIESEC izoblikoval svoje cilje in poti. Ob obletnici, 11. marca ob 18. uri, v pre- davalnici PA nove stavbe Ekonomsko-pos- lovne fakultete v Mariboru na Razlagovi 20 prirejamo srečanje vseh svojih sedanjih in nek- danjih članov ter vseh, ki so z našo organi- zacijo tako ali drugače povezani. Torej vljudno vabljeni, da skupaj z nami obudite spomine na preteklo pot A1ESEC-a in pomagate oblikovati njegovo prihodnost. Za vse druge informacije nas najdete med 11. in 13 uro na naslovu: AIESEC Maribor, Razlagova 14, 2000 Maribor, tel: 062 - 22 90 218, faks: 062 - 22 70 56, E-mail: aiesec@uni- mb.si, Internet: vmw.uni-mb.si/~aiesec. Miran Žget, AIESEC Maribor Mariaii TOŠ /6 Sokolsko društvo Lenart o važnejših dogodkih v tem času je obširneje pisal dr. Ožbolt llaunig, ki tudi navaja, da "je bila masa prebivalstva tukajšnjega okraja več ati manj apatična - bilo je slišati dosti zabavljanja, če ni bilo v prvem hipu kaj dobiti, bila je kriva na tem nova država, Mišljenje in srce šlo je še vedno za staro Avstrijo. Sreča je bila, da tu ni prišlo do plebiscita - Slovenske gorice bi bile izgubljene kakor divni Korotan," je pripomnil dr. Ožbolt liaunig^^. Dr. Ožbolt ilauntg se je rodil 26.7.1876. leta v vasi Reberca na Koroškem. Bil je nezakonski sin revnih staršev, saj sta bila oče in mati delavca pri bogatem kmetu Miklavcu. Ker nista imela časa za skrb in vzgojo sina, sta ga dala v osk- rbo k dedku In babici. Očeta in mater je videval le ob nedeljah. Osnovno šoio je obiskoval v Žitari vasi. Ker je bil med na- jboljšimi učenci, je nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Celovcu. Tam je obiskoval tudi Višjo gimnazijo. 1895. leta mu je umrl oče in za šolanje si je poslej moral zaslužiti sam. Ker je bit dober dijak, je dobil veliko inštrukcij, s katerimi se je preživljal. Po končani gimnaziji se je vpisal na semenišče, ven- dar ga je po letu dni zapustil in se vpisal na študij prava na vseučilišče v Gradcu. Da je la- hko študiral, si je najemal kredite. 1905. leta je študij zak- ljučil In promoviral za doktorja prava. Poklicna pot ga je vodila na sodišče v Celovcu, nato na sodišče v Voitsbergu, za tem pa v Št. Vid ob Glini. 1908. teta je bil premeščen za sodnika na sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Zaradi vestnega dela je hitro napre- doval, 1917. leta je postal okra- jni sodnik, 1920. leta pa je bil imenovan za sodnega starešino. To delo je opravljal do upokojitve 31.1.1940. V Le- nartu je spoznal Julijano Spltzy, trgovko in posestnico, s katero sta se 1910, leta poročila. Prve dni februarja 1945. leta je bil v mariborski bolnišnici na operaciji, katero je dobro prestal. 8.2. se je vrnil domov in še istega dne umrl zaradi srčne kapi. Ožbolt llaunlg se je že kot gimnazijec poskušal v pisanju. Pn/ič je bil objavljen njegov prispevek v celovški reviji MIR 1896. leta z naslovom SUHI BOROVEC. K pisanju ga je vzpodbujat njegov profesor dr. Jakob Sket. V času študija na lemenatu je napisat precej liter- arnih prispevkov, ki so bili ob- javljeni v Slovenskem gospo- darju, Slovencu idr. Ilauniga je privlačila zgo- dovina. V časopisih je bilo ob- javljenih kar precej člankov o zgodovini Lenarta, kužnih zna- menjih, gerihtnem križi in bližnjem gradu Hrastovec, V Lenartu je pisal tudi Kroniko okrajne sodnije v Lenartu in Kroniko sreskega sodišča Sv. Lenart. V knjižni obliki so izšla le štiri njegova dela: 1927. leta SLEDNJI VITEZ REBERČAN, 1928. leta ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU, 1928. leta KAPELŠKI PUNT in 1930 TOTENBAH. V rokopisu je ohranjenih nekaj njegovih neobjavljenih del: SOLNIČNl DNEVI (zbirka črtic in povesti od dijaških let do konca ob- dobja, ko je pisal), MOJE ŽIVLJENJE, ki je kronika življenja v Lenartu In opis do- godkov od 12,10.1914 pa do 30.10.1945. Ob njegovi 60-tet- nicl je bil v reviji Piramida ob- javljen prispevek o literarnem delu dr. Ožbolta Ilauniga: "Nik- oli ni sedel v kakem klubu le- poslovcev, ostat je ves tih in skromen v svoji samoti daleč ob strani PEN-KLUBA in vodil- nih revij. /.../ Njegova dela so Izšla brez hrupa, komaj kaj mi- mogrede omenjena, a med širokimi ljudskimi povestmi so našla mnogo hvaležnih bralcev in priznanja." Dr. Ožbolt llaunig prav gotovo zasluži, da se ga spomnimo kot zapisovalca zgodovinskih dogodkov v Le- nartu In pisca zgodovinskih povesti, je zapisala Breda Zorko, vodja matične knjižnice Lenart. Da je llaunig mislil dokaj resno (ali pa je opozarjal na morebitno nevarnost), ko je pisal o mlačnosti in apatičnosti ljudskih množic, dokazuje tudi zapis v društveni kroniki le- narškega Sokola. Tam lahko v poglavju "V novo življenje" zasledimo oceno, da so po končani vojni nastopile nove ovire, narod je bil mlačen in nezaveden in že po prvem navdušenju se je pričet vdajati dvomom, ki so jih širili nasprot- niki nove države. Dolgotrajna vojna seveda ni mogla brez posledic, ljudje so bili izčrpani, zelo so se poglobile socialne razlike. Zato si je društvo Sokol prizadevalo, da bi to malodušje premagali, saj so menili, "da samo krepak narod more ohra- niti svojo samostojnost." Zato so tudi okrepili prosvetno delo in kulturno vlogo Sokola, ki je nato postal nosilec živahne društvene, kutturno-zabavne dejavnosti. V času takoj po prevratu in ustanovitvi nove države so si v društvu prizade- vali pospešiti splošni razvoj in napredek na slovensko- goriškem podeželju. Društvo je ostajalo liberalno naravnano, kar je splošna značilnost Sokola. Leta 1919 so v Novem Sadu ustanovili Sokolsko zvezo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za njen sedež so Izbrali Ljubljano, prvi starosta pa je postal dr. Ivan Oražem. Slovenski vplivi so se kazali tudi pri pravilih zveze, zlasti še pri določilih za sokolsko oblačilo. Predlagali so, naj ostane v rabi dotakratna "slovenska" surka z 12 sponkami. Tudi pri čepicah naj bi "slovensko šapko" predelali v šajkačo, obšito s črnim robom, poševno za kokardo zataknjeno pero pa naj bi ostalo . Slovenskemu zgledu naj sledi tudi telovačlni kroj z modro-beltm pasom. Sicer pa so določili tudi označbe za staroste, člane zveze, načel- nike. prednjake ipd. Starosta In vodja zveze naj bi nosila prek desne rame In prsi tribarvnico oz. svetlo modro lento, drugi pa splete vn/ic v različnih bar- vah na desni rami suknje. Do- govorili so se tudi za enotne napisne trakove na prslh^. Bolj kot to pa je lenarško društvo Sokol dajala prostor- ska stiska. Do izbruha prve svetovne vojne so telovadili v šolskih telovadnici, še prej pa v priročni telovadnici, ki jo je uredil starosta dr. Milan Gorišek pri svojem gospodar- skem poslopju. Začet se je torej boj za lasten sokolski dom. Že leta 1910 je društvo "DEUTSCHER SCHULVEREIN" kupilo pri Sv. Lenartu zem- ljišče, na katerem so zgraditi svojo šolo. Nemci v trgu Lenart so dolgo načrtovali "VEREIN- SHAUS", v katerem bi lahko skoncentrirali potujčevalno delo v Slovenskih goricah. Ker j pa šolska telovadnica za tovr- j stne prireditve ni bila primerna, j so Iskali druge možnosti. S I pomočjo prijateljev z Dunaja so i dosegli, da v načrtih za novo šoto ni bilo telovadnice, in ko je prišla komisija iz Maribora, je odklonita uporabo šole, dokler ne dokažejo, da Imajo tudi telovadnico. Zato je moral glavni odbor "SCHULVEREIN" začeti zidavo poslopja za telovadnico, ki bi služita tudi za politične shode In prireditve. Sto korakov od nove (nemške) šole so postavili posebno pos- lopje, v katerem so uredili 16 metrov dolgo in 10 metrov široko telovadnico s potrebnimi stranskimi prostori. Del stavbe so nadzidali, tako da so pridobili še lepo trisobno stanovanje. Telovadnica je bila opremljena z vsem za takratne razmere modernim orodjem^^. V tej dvorani pa je bilo malo prireditev, pa tudi telovadnega društva Nemcev v Lenartu ni uspelo ustanoviti. Med prvo svetovno vojno, v letih 1914 - 1918, je bita dvorana zanemar- jena. Pokazale so se tudi nekatere napake pri gradnji. Po končani vojni je premoženje "SCHULVEREINA" prišlo pod nadzor države. Pri deželni vladi v Ljubljani je skrbet za nadzor premoženja "SCHULVEREINA" in "SUDMARKE" Anton Beg. Za nadzornika poslopij in drugih nepremičnin v Lenartu je bit določen dr. Milan Gorišek, za poslovodjo pa Davorin Polič. 6 četrtek, S. marec 1998 - tednik ZGORNJA HAJDINA/ PRI GOJITELJU MALIH ŽIVALI JOŽETU KUREZU Golobi so gospodarji pri hiši »Ljubezen in volja do gojitve malih živali sta nekaj čisto po- sebnega, samo pridobiti si ju moraš že v mladosti,« pravi najstarejši gojitelj in ustanovni član Društ\a gojiteljev ma- lih živali Ptuj Jože Kurež - Pepi z Zgornje Hajdine, možakar 62 let in z neizmernim veseljem do gojitve malih živali. Golobi, teh ima največ, kunci in perutnina so gospo- darji Kureževega dvorišča, povsod jih je polno. Gospodu Jožetu in njegovi ženi Tereziji vzamejo skoraj ves prosti čas, delo pa si zakonca kar porazdelita. O uspešnem goji- telju povedo tudi pokali in priznanja s številnih razstav, pravijo pa, da jabolko ne pada daleč od drevesa, saj je lju- bitelj malih živali tudi sin Bojan. Ko se odpraviš k Jožetu Kurežu, si moraš vzeti čas, da boš lahko spoznal vse pasme nje- govih golobov, kuncev, se priku- pil hišnemu čuvaju, pogledal med plašne grlice in fazane, po- tem pa še rekel kakšno o gojitvi malih živali. Gospod Jože je goji- telj že od otroštva, prav dobro se še danes spominja, ko je na domačiji v Lancovi vasi poleg drugih domačih živali skrbel tudi za pisano druščino golobov. Bolj so bili pisani, pravi gospod Jože, bolj so bili za tiste čase dra- goceni in lepi. Danes je seveda drugače, kajti tudi pasme golo- bov so se zelo spremenile, na razstavah je bolj kot barva po- membno kaj drugega, do kvali- tetne pasme pri katerikoli živali pa je težko priti. Pri ptujskem društvu gojiteljev malih živali je zraven že od same ustanovitve (društvo je lani praznovalo 20- letnico), čeprav se je z gojitvijo malih živali ukvarjal že dosti prej, saj mu je ta dejavnost poleg vsakodnevne službe dajala na- jveč osebnega zadovoljstva. K temu je pritegnil tudi ženo Tere- zijo, ki ima pri hiši na skrbi grli- ce in fazane, zakonca pa imata precej dela še na domačih nji- vah, kjer sama pridelata največ hrane za živali: pšenico, koruzo, ječmen in sončnice. Vsakdanji hrani dodajata tudi krmila, ki jim primešata domačih vitami- nov, tako da so živali dobro hranjene. Pravita, da je dobro vedeti, ob kateri uri nahraniti živali, in ko so živali še mlade, jih navajata na hrano zjutraj in proti večeru. Pri Kureževih ima- jo med pasmami golobov floren- tince, kinge, mondene, bakrene kaline (v golobnjakih jih je v tem času blizu 60), med zajci pa prevladujejo francoski ovnači. Gojitelj i malih živali lahko šele na razstavah ugotovijo, ali so živali dobre rasti in kvalitetne pasme, saj jih ocenjujejo budna očesa strokovnjakov. Jože Kurež je bil zadnja leta na mnogih razstavah: na Ptuju, v Mariboru, tudi v Švici in na Hrvaškem, skoraj vedno pa se je domov vračal s kakšnim pokalom (teh ima v svoji zbirki okrog 75), ima pa še blizu 150 najrazličnejših priznanj. Pravi, da je ponosen na svoje dosežke, največjo plačilo mu je to, da lahko svoje živali iz Društvo gojiteljev malih živali Ptuj je svojo 20-letni- co dopolnilo lani, člani društva pa so se na rednem letnem občnem zboru sesta- li ob koncu minulega tedna. Pregledali so opravljeno delo lanskega leta, ko so pripravili odmevno medna- rodno razstavo malih živali, bili so uspešni tudi na dru- gih razstavah doma in v tu- jini, predvsem pa so skrbeli, da je bila povezanost med gojitelji še boljša kot prejšnja leta. Predsednik društva še naprej ostaja Ivan Brlek, prav tako uspešen gojitelj malih živa- li, predvsem kuncev; sicer pa so kunci in golobi najbolj zastopane pasme pri ptujskih gojiteljih. V tem letu bo društvo na Ptuju znova organiziralo razstavo malih živali, gojitelji pa se bodo udeleževali razstav tudi drugod in vsak po svoje skrbeli za izbrane pasme malih živali. dneva v dan opazuje ure in ure, nikoli se jih ne naveliča. In prav to je tisto pravo, kar gojitelja tako pritegne h gojenju živali. Pri Kureževih so natančni tudi takrat, kadar se govori o čistoči prostorov, kjer prebivajo male živali, saj je to še kako po- membno za njihovo zdravje, čeprav se največ bolezni prenaša z razstavnih prostorov. Šele v 35 golobnjakih in še nekaj prosto- rih za zajce se pokaže, koliko dela ima v rokah Jože Kurež. Pa mu gre dobro od rok. Vzame si čas še za kaj drugega, navezuje stike z gojitelji malih živali od drugod, hodi na razstave in ne pozablja na sodelovanje z veteri- narji, ki mu velikokrat dajo kak koristen nasvet. Na razstavah bo Jože Kurež še sodeloval, tako je vsaj obljubil, skrbel bo za nas- lednike v družini golobov in kuncev, prepričan pa je, da ga dobra volja do gojitve malih živali ne bo nikoli minila. Sicer pa bi bilo nesmiselno pustiti vse živalsko bogastvo, pozabiti na vse dosežke pri ljubiteljski de- javnosti in se kot najstarejši član društva gojiteljev malih živali na Ptuju lotiti česa drugega. Taiiana Mohorko Gojitelj malih živali Jože Kurež vsak dan nahrani množico lačnih ust. Foto: TM CEUE / SEJEM FLORA '98 Pomlad /e tu v Celju se je v nedeljo, 1. marca, iztekel 3. specializirani sejem FLORA - sejem za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo. Bila je to štiridnevna strokovna prireditev, na kateri je cvetličarske, vrtnarske in krajinarske stvaritve in proizvode prikazovalo 184 razstavljavcev iz 16 držav na 7000 m2 razstavnih površin. Sejem je svoja vrata odprl tik pred začetkom koledarske pomladi, ko je potrebno vrtnarjem, cvetličarjem, oblikovalcem vrtov in krajin ter lju- biteljem zelenega okolja ponuditi vse, kar v te namene potrebujejo, ter jih spoznati in opozoriti z novostmi s tega področja. Na njem je bilo mogoče videti in seveda tudi kupiti mnogovrstno cvetje - pridelek domačih cvetličarjev, še več pa uvoženega. Semenarji so ponudili najrazličnejše vrste semen za cvetlice in vrtnine, vrtnarji pa prikazali in nudili na različne načine pridelane zelenjavne in cvetlične sadike. Ni manjkalo tudi sredstev za vrtnarsko pridelavo in nego cvetlic - od rudninskih in organskih gnojil. sredstev za varstvo rastlin do na- jrazličnejše vrtnarske opreme, orodja in strojev. Med razstavljavci jih je bilo nekaj mogoče srečati tudi iz Ptuja oziroma njegove okolice. V okviru sejma je bila tudi razstava cvetličnih aranžmajev, na kateri so se predstavili slovenski floristi. V svoji zunanjosti sejem ni kazal tako pestre podobe, kot jo je pokazal v notranjosti velikih razstavnih dvo- ran. Številni razstavljavci niso bili razporejeni po področjih namem- bnosti, kot je semenarstvo in sadike, cvetličarstvo, sredstva, oprema, orodja in stroji, temveč po področjih proizvajalcev in trgovcev, tako da so si obiskovalci, če so nameravali kaj kupiti, težje ustvarili primerjavo in podobo med različno ponudbo razstavljenih eksponatov, ali poenos- tavljeno povedano, sejem je obisko- valec moral nekajkrat obiti, da si je lahko izbral najprimernejše. Sicer pa je to bila izrazita sejemska prireditev s komercialno ponudbo in manj spremljana z razstavno strokovno vsebino. O krajinarstvu in urejanju zelenega okolja je glede na predse- jemsko predstavitev bilo več pričakovati, kot pa je bilo predstavljeno. Sejem Flora '98 v Celju so spremljale še vzporedne prireditve in posveti: kako bolj racionalno in vsebinsko urejati zelene površine (parki in vrtovi), o poklicnem izobraževanju - cvetličar, o zavaro- vanju sort okrasnih rastlin, o vrtnarsko-cvetličarski borzi in predstavitev projekta Slovenski cvet, po katerem bi se v prodajni mreži razpoznavalo domače cvetje od uvoženega. Čeprav je na dan zapiranja sejma krepko snežilo, je prireditev vendar- le eden od znanilcev prihajajoče pomladi, ki s svojo uspešnostjo in strokovnostjo prispeva pomemben delež etiki in kulturi vrtnarstva. M. GlušU Iz prospekta vrtnarstva Gašperlin DOBRAVA / MOŠKI PEVSKI ZBOR Onižf jih veselje do pesmi Moški pevski zbor Dobrava. Dobravski fantje in možje so imeli že od nekdaj veselje do petja. Ob srečanju na Dobravi so želeli svojim rojakom za- peti, zato so si poiskali pevovodjo. Našli so Francija Mag- diča in mu najprej rekli, da potrebujejo le intonacijo. Kas- neje so se želeli naučiti nove pesmi in tako imajo danes vaje redno dvakrat tedensko. Začelo se je pred petimi leti, ko se je zbralo osem članov. Po- tem pa jih je bilo vedno več in danes jih je že 22. Pevci niso več samo Dobravčani, ampak so iz vseh koncev Ormoža in okolice. Najraje izvajajo slovenske ljudske pesmi, ki so primerne njihovim glasovnim zmožnos- tim. Pevovodja Magdič je pove- dal, da se lotijo tudi kakšne umetne pesmi, vedno pa pazijo na to, da vse, česar se lotijo, napravijo dobro. Vadijo v vaškem domu na Dobravi, re- gistrirani pa so kot samostojno društvo. Fantje precej nastopajo, še več pa imajo v načrtu: srečanja, nas- topi na prireditvah, gostovanja, koncerti. Del načrta so že realizi- rali ob božiču, ko so pripravili program skupaj z ženskim pevskim zborom Cabaletta, ki ga vodi Alenka Šalamon. Predsta- vili so se pri mašah v različnih cerkvah. Magdič pravi, da so v dobravskem zboru zbrana prijet- na družba, radi gredo na gosto- vanja in z dobro voljo nimajo težav. Težave so s prevozi, saj je vsak odvisen od sebe in že en Foto Hozyan. avtobusni prevoz na drugi konec Slovenije dobesedno požre tistih 200.000 tolarjev, ki jih po dvanajstinah prejemajo za svoje delovanje iz občinskega pro- računa. Zato si najdejo sponzor- je, v veliki meri pa morajo svoje ljubiteljstvo financirati sami. Letos so si privoščili nove oble- ke. Delno so jih plačali iz skupne blagajne, kar pa je manjkalo, je primaknil vsak sam. Člani dobravskega moškega zbora želijo v svojo družbo pri- vabiti nove, zlasti mlajše pevce in vzdrževati vsaj takšen nivo kvalitete, kot ga imajo sedaj, na- jboljša motivacija za delo pa so seveda nastopi. vki tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 7 BERNARDA B. PULKO / PO ZEMUl OKOLI SONCA - 4. Izlrganine iz dnevnika Letalo je bilo visoko v zraku. Vedno dovolj nedokončanih člankov je klicalo na pomoč iz računalnika. Ležal je na kolenih in divje sem tipkala. Medtem sem poslušala svojo ameriško, potovalno glasbo. Ni ga bilo boljšega zvoka od preproste country glasbe, ki je bila pristna družba, ko sem polagala ame- riške ovinke. Sedaj sem se v mis- lih poslovila od otožnih ritmov, ki jih bo čez nekaj ur zamenjal temperamentni južnoameriški melos. Leteče natakarice venezuelske letalske družbe so bile precej manj narejene in pocukrane kot v deželi, ki je ostala za menoj. Brez izjeme so bile lepe in ureje- ne. Očesne obrobe na slednjem ženskem telesu so zamenjale umetne nohte v Severni Ameri- ki. Na pol prazno letalo je brez težav premagalo razdaljo med celinama v slabih treh urah. Prvič sem videla, da so potniki igrali tombolo. Zgovorne stever- dese, ki jo je vodila, nisem prav veliko razumela. Pa tudi skrbelo me ni kaj prida. Še vedno je bil živ spomin na učenje angleščine. Pred nekaj leti sem se je lotila za- res, danes pa sem končala osem- mesečno potovanje po angleško govorečih krajih brez slovarja. Španski slovar, ki ga stiskam v žepu, pa je angleško-španski... Še vedno sedim tik ob desnem krilu Boinga 727 in opazujem majhne, spomenikom podobne kumuluse pod seboj. Zapuščam drage ljudi in kraje. Niti žalosti niti pretiranega veselja ne čutim. Le neučakano se veselim vsega, kar me čaka v neznanih krajih, med novimi ljudmi. Datum: zadnji januar 1998 Kraj: Caracas, Venezuela Vreme: 35 Celzijevih vročih stopmj Večer je zapustil za seboj utru- jenost. Temperamentna dekleta, brez izjeme lepa kot slike, so ple- sala pozno v noč. Zame. Plašna Cecilia, ki sem jo spoznala pred leti v Bostonu, je organizirala plašno dobrodošlico za svojo ev- ropsko prijateljico. Cecilia je bila ena tistih pre- možnih deklet, ki je preživela poletje v Ameriki, kjer naju je sreča prinesla na isto mesto, v pristno prijateljstvo. Sedaj me je pričakala na letališču, ko se je le- talo varno spustilo na južnoame- riška tla. Hribi, sem se glasno razveselila, ko sem po dolgem času zagledala vzpetine. Smešnih oblik. Rdeča zemlja je pokrivala redka tla med koliba- mi. Bile se stisnjene druga ob drugo in velike, nezakrpane luknje v zidakih so zijale s hiš brez fasad. Brez streh in brez oken. Caracas, glavno mesto Vene- zuele, leži v kotanji. Kraj dveh bodečih ekstremov, ki se spoznata na prvi pogled. Ravni- na kotline je posejana s stolpni- cami. Višje in strmeje se vzpen- jaš, več bede in žalosti sili iz zi- danih kočur, ki jih je dosegel prvi pogled iz letala. Vročina je migljala nad asfaltom in ožgani obrazi domačinov so se drenjali okoli mene. Na pol nagi otroci so se podili naokoli in velike, črne oči so živo bliskale v brzskrbnem zadovoljstvu. Nes- končna sreča me je spreletela, ko sem zagledala tisti znani obraz s toplim, zbeganim pogledom. Se- daj je bila prava venezuelska le- potica. Lepša kot v Ameriki. Kako ne, saj je bila med svojimi ljudmi, pod domačim soncem. Le kje je moja lepota, sem na kratko pomislila, preden sem se začela divje ukvarjati znovim svetom, ki je postajal moj dom. Plesale smo in plesale, hiša je bila polna sorodnikov in prija- teljev, ki so prihajali na vedno odprta vrata bogatega stanovan- ja. Cecilia je stara trideset in živi s starši. Oče je odvetnik in mama profesorica pedagogike in didak- tike. Sama pravi, da so sivo vene- zuelsko povprečje. Težko verja- mem, da ima povprečna družina dve služkinji. Ena kuha, druga pospravlja. In hiša ju je polna vsak dan! Ritmi so bili divji in šli so mi hitro od nog. Prve tri dni v no- vem svetu sem se naučila dovolj o njem, da se ne bi nikoli v svo- jem življenju opugumila in žive- la tukaj. Takooooooooo počaaaa- si se vrti svet tu spodaj, da mi je bilo v začetku kar hudo. Čakaš na vsako figo. Ne pet, deset mi- nut ali pol ure. Pet ur čakanja me je stalo, ko sem se želela sestati z ravnateljico neke šole. Ker sem bila "premalo" vztrajna in sem čakala v sosednji sobi, ob vednosti presvetle tajnice, in ne pred vrati pisarne, se je gospa prikazala, in ne da bi me pokli- cali, takoj zatem tudi izginila. Za tri dni, so mi rekli. Pokrovko mi je zagnalo z moje potrpežljive betice, ko mi je lena tajnica sve- tovala, naj se oglasim čez nekaj dni. "Kaj?! Ni govora! Sedaj in tu- kaj! Pokličite jo, kakor veste in znate! Pojdite domov po njo, te- lefonirajte ji, pošljite policijo za njo, briga me! Prihajam iz Evro- pe, sem prekleti novinar, ki mu je pošlo vse sveto potrpljeneje," sem zagnala svojo osnovno potrebo po spoštovanju mojega časa. Nekaj kratkih ur je bilo dovolj, da sem ujela ritem življenja nas- lednjih nekaj mesecev. Vsaj moja ameriško-venezuelska pri- jateljica me je opozorila, da me ne čaka kaj prida sprememb na bolje. Skoraj je bila pripravljena, da omeni drugo skrajnost, pa me je spreletela kurja polt in raje sem načela novo pogovorno temo, kot da slišim grozo. Kakorkoli že. Sedaj imam pos- teljo, ki se pospravi sama, kuha- rico, ki me zbudi in čaka z zajtrkom. In dva vztrajna špans- ka učitelja. Ne vem, kaj naj si mislim o napornem potovanju. Četudi moram slednji dan v šolo, kjer se govori špansko. Mo- ram, ker hočem. Le hitrost življenja me še vedno nekoliko moti. Pa če hočem ali ne... (Nadaljevanje čez štirinajst dni) TEDNIKOV KLEPET/ JASNOVIDKA SARA "Ne od uso^f od nm fe odvisno^ ktJio bomo žh^f Sara prihaja iz Banje Luke in je v Sloveniji že od leta 1992. Pravi, da jo je v Slovenijo nekaj "vleklo", in začela je z njo so- delovati poslovno. Najprej je delala za revijo alternativne me- dicine. Bivanje v Sloveniji pa jo je obvarovalo tudi mnogo grozot, ki so jih doživljali nekateri med vojno v rodni Bosni. "Če človek nima tega negativnega občutka, lahko veliko boljše živi," doda ob tem, ko se pogovarjamo o grozotah in življenju v njeni domovini. Sara je urejena gospa, po vide- zu ne izstopa, dokler ne začneš pogovora z njo. Potem pa zaradi njene neposrednosti in tudi neke vrste "ostrine" ostaneš brez besed. Po prvi zadregi pogovor hitro steče in ugotoviš, da je si- cer zelo temperamentna in živahna gospa. Na začetku pogovora si gospa Sara zelo prizadeva razložiti in pojasniti, da ni prerokovalka in napovedovalka usode s pomočjo kart, usedlin iz kave ali kako drugače, temveč je jasnovidka. In kako argumentira ter razloži jasnovidnost? Sara: "Že vseskozi so ljudje z nadpovprečnimi sposobnostmi, pa naj gre za umetniške, znanstvene ali psihološke kroge. Glede na svoja spoznanja se tudi sama prištevam med njih. Jasno- vidnost je v medicini na žalost še nedokazljiva. Vendar so ljudje, ki imajo podobne in še višje spo- sobnosti od mene. To mora nosi- ti človek v sebi od rojstva." TEDNIK: In kdaj ste to začutili? Sara: "Kot dekle! Vendar je bila to skrivnost naše družine, kajti mojo mamo je bilo strah zame, saj sem govorila in napo- vedovala stvari, ki njej niso bile razumljive." TEDNIK: So se vaše napove- di pozneje uresničile? Sara: "So. In potem sva obis- kali zdravnika, ki ji je pojasnil, da nekateri ljudje imajo takšne sposobnosti. Ker sem bila otrok, ji je priporočil, da me zaščiti, saj se mi lahko zgodi kakšna nepri- jetnost." TEDNIK: So tudi takrat obs- tajale možnosti, da vas obsodi- jo čarovništva? Sara: "Na neki način že. Goto- vo ne na tisti klasični način, da te zažgejo na grmadi. Lahko pa te izločijo iz življenjskega okolja, ti preprečijo družbo s svojimi vrstniki, takšne oblike osamitve in izolacije pa lahko pustijo hude posledice, saj te ta pečat spremlja vse življenje." TEDNIK: Kako pa ste se odločili, da boste sposobnosti, ki jih imate predvsem pri poznavanju drugih in tudi sebe, podajali pred ljudmi? Sara: "To je v meni, kajti ko slišim glas po telefonu ali osebno, se v meni ustvarjajo sli- ke, ki jih ne vidi nihče drug. Opisujem stvari o človeku, ki ga nikoli v življenju nisem videla, in on mi potrdi, da je res." TEDNIK: Imate kakšne vzor- nike? Sara: "Moja velika vzornica je gospa Vanga. To je bila slepa Rusinja, ki se je po svojih napo- vedih najbolj približala Nostra- damusu." TEDNIK: Kaj pa ljudi najbolj zanima? Sara: "K meni prihajajo ljudje vseh generacij, pa tudi različnih družbenih struktur in poklicev. Od vsakega posameznika je od- visno, kaj ga muči oziroma kaj ga privede k meni. Meni je naj- lepše, ko po letih vidim svoje re- zultate. Mnogi se potem vrnejo ali pa me pokličejo, ko se jim uresničijo stvari, ki so se jim ob moji napovedi zdele tako ab- surdne, nemogoče. In to je tisto pravo." TEDNIK: Mnogi se bojijo, da bi jim nekdo brez dlake na jezi- ku povedal, kaj vse jih čaka v prihodnosti. Ali vi katero stvar zadržite zase in jo mogoče malo ublažite, ne poveste na- ravnost? Sara: "Ne. Nikoli ne spremin- jam in ne izbiram besed, da bi si- tuacijo olepšala. Povem na- ravnost - tako kot vidim. Nič ne olepšam. Toda kaj me bodo vprašali, pa odločijo oni sami." TEDNIK: Se vam je kdaj pri- petilo, da ste komu napovedali kakšen dogodek, pa vam ni ver- jel in je ravnal drugače? Sara: "Imela sem veliko takšnih dogodkov. Tudi sama sem v svojem v zasebnem življe- nju doživela podobno izkušnjo. Veliko ljudi sem opozarjala in zaradi tega, ker me niso poslu- šali, so se dogodki odvili v drugo smer. Tudi preden je imel nesre- čo moj pokojni mož, sem ga sva- rila, naj ne gre na pot. Pa je šel in izgubil življenje. Nekateri meni- jo, da je to bla-bla, drugi so zelo skeptični, ampak do tega imajo pravico, tretji pa verjamejo." TEDNIK: Vsako delo z ljudmi je zelo naporno. Kako obnavljate svojo izgubljeno energijo? Sara: "Ljudje te zelo izčrpajo. To delo je zelo naporno in po vsaki turneji, če želim ohraniti kvaliteto, potrebujem mesec dni, da si opomorem." TEDNIK: Zraven vseh drugih dogodkov najprej opozorite na zdravstvene težave. Se po zdravniških pregledih ljudje vrnejo in povedo, da je bila na- poved potrjena? Gospa Sara med oddajo v studiu Radia Ptuj. Foto:MS Sara: "Največje dosežke imam na področju medicine. Vedno znova opozarjam ljudi; nisem zdravnik, toda ko slišim človeka, vem, kakšne zdravstvene težave ima. Tudi vi ste preiskušali moje sposobnosti in potrdili ste mi, da sem zadele vaše zdravstvene težave." TEDNIK: Kako ste doživeli Ptuj, življenje in zdravje ljudi v njem? Sara: "Ne glede na lep vtis, ko prideš v to starodavno, lepo mes- to, povsod prevladuje bolezen. Verjamem, da bo medicina in družba preprečila katastrofe, ki se drugače obetajo ljudem." TEDNIK: Katera pa je po vašem mnenju tako imenovana bolezen sodobnega časa? Sara: "Gotovo jih je največ psi- hičnega izvora. Na žalost ljudje nimajo več časa za sebe. Drvijo za časom, denarjem in svetovala bi jim, da se malo obrnejo vase in k svoji družini, svojim otro- kom. Otroci so zelo osamljeni. Od svojih staršev ne potrebujejo samo denarja, temveč tudi duševne ljubezni, nežnosti ... Vsakemu staršu bi priporočala, da se vrne v svoj dom." TEDNIK: Katere pa so poti, ki vodijo k vam? Sara: "Nekateri mi pišejo ali me pokličejo po telefonu, toda najbolj si želim osebnega stika." TEDNIK: Ali morajo za to kaj plačati? Sara: "Vsak človek mora sam poskrbeti za svoje preživetje. Tako tudi jaz, vendar ne delam tega zaradi bogastva. Velikokrat povem, ne da bi sploh razmišlja- la o denarju. Hočem obvarovati človeka." TEDNIK: Gospa Sara, kaj bi dejali, kakšni smo Slovenci? Smo dvomljivci ali verjame- mo? Sara: "Moram povedati, da meni Slovenija ni tuja dežela, saj sem tu delala že veliko prej. Poznam Slovence in ne strinjam se, ko sami sebe tako "spre- dalčkajo". Vsak človek ima svojo dušo in srce in tako je tudi s Slo- venci. Vsak človek ima tudi solzo v očeh ali nasmeh na obrazu. Na žalost v zadnjem času srečujem malo teh z nasmehom in smislom za humor." TEDNIK: Kateri dogodek pa vam je ostal najbolj v spominu v Sloveniji? Sara: "Ko sem začela sodelo- vati s Slovenijo, je prišla spraševat mama o svojem sinu, ki je nenadoma odšel in niso ve- deli niti kje je niti kako je z njim. En mesec sem tolažila mamo, da se bo sin vrnil. To je bilo v No- vem mestu. In neko jutro mi v hiši, kjer sem stanovala, nekdo pozvoni in prišla je ta mama z velikim šopkom rož ter poveda- la, da se je sin vrnil." TEDNIK: Prevzamete tudi kdaj odgovornost za koga? Sara: "Vedno, ko kaj povem, stojim za tem. Vendar pa so ljud- je nestrpni in želijo preko noči postati slavni, bogati. In tako se danes dogaja, da kdo odpre svoje podjetje, si kupi mobilni telefon in misli, da je nekdo. Vendar to ni tako. Vsak tak mora biti pod- kovan z znanjem, dobro poznati razmere in znati voditi podjetje. Zato tudi mnogo ljudi doživi osebni in ekonomski propad do- besedno čez noč." TEDNIK: Kakšni so vaši načrti? Sara: "Zelo rada bi vse te stva- ri, ki jih doživljam in tudi čutim opisala ter izdala knjigo." TEDNIK: In kakšno leto se nam obeta? Sara: "To leto bo veliko na- ravnih katastrof, poplav, potre- sov, suše in v prihodnosti bo ve- lika lakota. Doslej smo vse delali v nasprotju z naravo in kot da bi se zdaj narava hotela mahčevati. Ljudje pa bodo postali vse bolj zaprti vase. Naravnih katastrof skoraj ne moremo preprečiti, lahko pa vse tiste, ki se tičejo lju- di in odnosov med njimi." Mariia Siodniak SREDISCE / 65 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA Jubilei zakomev Jaki Zakonca Jaki sta poročena že 65 let. Foto Hozjan. Zakonca Jaki - Rudolf in Jožefa, rojena Krčar - iz Središča ob Dravi sta si prvič rekla da 19. februarja 1933. Za njima je 65 skupnih let in ob visokem jubile- ju se nista odločila za uradno po- novitev poročnega obreda. Župan Vili Trofenik jima je ob njunem prazniku pripravil spre- jem v ormoškem gradu, nato pa sta praznovanje nadaljevala s svojimi gosti. Jaklova se poznata že skoraj vse življenje. Skupaj sta obiskovala pevske vaje, se videvala v drams- kem društvu in pri telovadbi. Po poroki, ki je bila v prav tako le- pem in toplem vremenu kot letošnja, sta živela na Krčarjevi domačiji. V zakonu so se jima ro- dili trije sinovi, ki so zahtevali polno mero materine pozornosti. Rudolf je bil zaposlen pri Elektro- radiu v Ormožu, zato so nekaj let tam tudi živeli. Gospod je zelo za- dovoljen, da je med vojno ob umi- ku okupatorja uspel očuvati trafo- postajo in elektriko. Pri njem so se učile generacije ormoških obrtnikov. Gospa Jožefa je bila v mladosti bolj šibkega zdravja in je precej časa preživela v zdraviliščih. Kljub temu pa danes pri 88 in 94 letih oba pravita, da ju zdravje še kar služi. Težave imata le z noga- mi, vendar se zato ne nameravata odpovedati njivici, ki jo še imata. Vsi otroci živijo zdoma, vendar ju pogosto obiskujejo in še posebej snahe poskrbijo, da je na njunem domu vse postorjeno. Danes so jima v veselje še trije vnuki in vnukinja ter pravnuk in pravnukinja. Poleg sorodnikov so se z njima na poroki veselili tudi vsi, ki jih imata rada in so jima pomagali, ko sta pomoč potrebo- vala. vki 8 četrtek, S. marec 1998 - tednik WOJIAŠIN KRAJIH ORMOŽ / TISKOVNA KONFERENCA KRAJEVNE SKUPNOSTI "Majhne ebiine so uiinkoviteiše" Minuli teden so v krajevni skupnosti Ormož pripravili novi- narsko konferenco, na kateri so predstavili svoje aktivnosti in prizadevanja za ustanovitev občine na območju krajevne skupnosti Ormož. V njem so predstavili bodočo občino, obdelali demografske, geografske in gospodarske značil- nosti, povzeli zakonska določila in na ta način prikazali, da izpolnjujejo vse z zakonom predpisane pogoje za ustanovi- tev občine razen števila prebivalcev. V krajevni skupnosti Ormož je namreč 4700 prebivalcev, za ustanovitev občine pa jih je treba najmanj 5000. "V Sloveniji so številne občine, ki imajo manj prebivalcev, kot določa zakon," je poudarjal skli- catelj novinarske konference Alojz Sok, ki v tem ne vidi težave in za primer navaja občino Kobilje, ki ima le 600 prebivalcev. Prepričan je, da to ne more biti razlog, da krajevna skupnost Ormož ne bi postala nova, manjša občina. A. Sok je prizadevanje za občino utemeljeval s tem, da so manjše občine uspešnejše in to menda priznava celo država, ki pravi, da jo manjše občine stane- jo preveč. Bistveno je, da se v manjše občine vrača veliko več denarja za področje investicij, na področju komunalne infrastruk- ture in osnovnega šolstva. Kra- jevna skupnost Ormož je dobila v minulem letu 2,5 milijona to- larjev za svoje funkcioniranje, 300.000 tolarjev za vzdrževanje kulturnega doma in nekaj več kot 3 milijone za vzdrževanje krajevnih cest. To so stalni viri iz občinskega proračuna, dodat- no pa so dobili še milijardo 400 milijonov. V minulem letu so jim tudi obljubili, vendar še ne izplačali, 3,5 milijona za obnovo kulturnega doma in 6,3 milijona za modernizacijo cest. Od države je krajevna skupnost dobila 4,4 milijona za modernizacijo cest in celotni finančni načrt skup- nosti znaša okrog 50 milijonov tolarjev. Če bi bili samostojna občina, bi po oceni Alojza Soka razpolagali s 350 milijoni občin- skega proračuna. K temu bi bilo treba prišteti še sredstva kra- jevnega smoprispevka. Pred- sednik Sok je prepričan, da kra- jevna skupnost Središče ob Dra- vi iz občinskega proračuna dobi- va daleč več sredstev kot kra- jevna skupnost Ormož ali druge krajevne skupnosti v občini. V novi občini ne bi zaposlovali dodatnih ljudi. Sedaj sta v kra- jevni skupnosti zaposlena dva delavca, občasno pa še eden. Nova občina bi lahko funkcioni- rala s tremi zaposlenimi. Ljudje še vedno ne razlikujejo pristo- jnosti upravne enote in občine ter vse mečejo v isti koš. Sok je naštel tudi celo vrsto problemov, ki jih imajo v veliki občini Ormož in bi bili v manjši občini prej ali lažje rešeni - od gra- moznice, kopališča, odlagališča odpadkov, upravljanje s cestami, pospeševanje gospodarstva pa vse do kanalizacije in čistilne naprave. Svet krajevne skupnosti Ormož je poslal pobudo za usta- novitev občine vsem osmim kra- jevnim skupnostim v vednost in je od njih pričakoval kakšno mnenje. Doslej še nobena kra- jevna skupnost ni posredovala svojega stališča do tega proble- ma. To je precej čudno, saj so v preteklosti tri krajevne skupnos- ti na referendumu takšno odločitev zase že potrdile - 1993. Miklavž in Kog, dve leti kasneje pa Središče ob Dravi. Novi svet krajevne skupnosti Središče je pobudo "zamrznil", kljub temu da so se krajani na posvetoval- nem referendumu nedvoumno izrekli za lastno občino. Seveda bo pobuda krajevne skupnosti Ormož in njena morebitna reali- zacija za seboj povlekla spre- menjen položaj vseh drugih kra- jevnih skupnosti in Sok meni, da je realno razmišljati o petih novih občinah. Svetniki občinskega sveta na minuli seji na predlog Liberalne demokracije pobude za ustano- Elaborat je predstavil predsednik krajevne skupnosti Ormož Alojz Sok vitev občine niso želeli obravna- vati in so točko umaknili z dnevnega reda. Zato so pobudni- ki za ustanovitev občine svojo vlogo posredovali državnemu zboru, kar je menda v skladu z zakonom. "Če občinski svet po- budo zavrne, se pošlje direktno na državni zbor," pravi Sok, čudi pa se, da svetniki pobude niso želeli obravnavati in se o njej po- govoriti. Zanimalo nas je tudi, kaj meni Alojz Sok o predlogu novega zakona o financiranju občin, saj - kakor se zdi - majh- nim občinam ne bo preveč nak- lonjen. "Novi predlog zakona ne bo nenaklonjen le majhnim občinam, temveč tudi podežels- kim. Predvideva namreč, da bi dobile občine finančno izravna- vo v višini 80 odstotkov od lastnih zbranih sredstev. Sedanji zakon določa porabo v Sloveniji po glavi prebivalca enako do 90 odstotkov v vsej Sloveniji. Za podeželske občine je to pomeni- lo, da so ne glede na lastna ustvarjena sredstva dobila 90 os- totkov republiškega globala po glavi. Prepričan sem, da je novi zakon napisan in ugoden za veli- ka mesta. Podeželje in demo- grafska območja bodo zelo priza- deta, razen če ne nameravajo s kakšnim dodatnim zakonom stanja popraviti." viki klemenčii ivanuša PTUJ / MERCATORJEVE NAGRADE ZA UREJENOST TRGOVIN Štiri od sedmih denarnih nagrad v Ptuj Novembra lani je uprava družbe Mercator SVS, d.d., Ptuj razpisala nagradni natečaj za najlepše praznično urejeno trgovino z nagradnim skladom milijon to- larjev. Glede na prodajno površino in način prodaje so bile živilske, tehnične in trgovine s tekstilom ter galanterijo in ustrezni oddelki v blagovnicah razdeljeni v skupine A, B in C. Skupaj se je za pohvale in sedem nagrad potegovalo 129 trgovin. V kategoriji živilskih trgovin skupine A je denarno nagrado prejel Prodajni center Breg Ptuj (PC Det^l), pohvali pa samopostrežba Rimska peč, katere poslovod- kinja je Dragica Cuček, in samopostrežba Kidričevo, kjer je poslovodja Sta- nislav Sakeišek. V skupini B je bila s pohvalo nagrajena samopostrežba Cir- kulane, kjer je poslovodja Mirko Lesjak. V skupini C je denarno nagrado prejela samopostrežba Prehrana od Svete Trojice, pohvali pa samopostrežba Majšperk - Lešje, v kateri je poslovodkinja Lidija Ovčar, pohvaljena pa je bila tudi PE Tržeč, kjer je poslovodkinja Marija Golob. V skupini tekstil in obutev je denarno nagrado prejela Blagovnica Ptuj z etažo tekstil, pohvalo pa je prejela Tkanina Ormož, v njej je poslovodkinja Alojzija Podgorelec. V skupini drogerije In papirnice je denarno nagrado prejela Drogerija Ptuj, pohvali pa Perla Ptuj (poslovodkinja Angela Svenšek) in Drogerija-papirnica Ormož (poslovodkinja Breda Zabavnik). V skupini pohištvo in talne obloge je denarna nagrada pri- padla Blagovnici Lenart, oddelku pohištvo, pohvali pa sta šli v Talne obloge v Lenart (poslovodkinja Cecilija Kocbek) in Blagovnico Ptuj, oddelek pohištvo (poslovodja Slavko Eržen). V skupini tehnični izdelki je denarno nagrado prejel Gradbeni center Ptuj, pohvali pa Elektromaterial Ptuj (poslovodja Srečko Za- goranski) in Barve-laki iz Ormoža (poslovodja Mirko Bauman). Lansko tekmovanje za najlepše praznično urejeno trgovino ni zadnje v Merca- torju SVS, d.d., Ptuj. (Povzeto po časopisu M^cator) SLOVENSKA BISTRICA / SEJA OBČINSKEGA SVETA in pobv^ Nič pretresljivega, bi dejali za 26. sejo bistriškega občinskega sveta. Kljub razmeroma zajetnemu dnevnemu redu je seja mi- nila po štirih urah dela. Največ je bilo povedanega pri vprašan- jih in pobudah, kjer so bila postavljena vprašanja o gradnji in rekonstrukciji ceste do Pragerskega, kako je s plačevanjem dimnikarskih storitev, kdaj bodo končno prestavili vojašnico iz mesta, kaj je z mestno prometno študijo in prostorom za mla- de. Svetniki so želeli vedeti, kdaj bo urejena trimska steza po okoliških gozdovih in kdaj bo v Slovenski Bistrici končno pričel delati komunalni inšpektor in kako je s plačevanjem sta- vbnega zemljišča, kjer pa je največji problem pomanjkljivost podatkov. Za dobro uro prve razprave o letošnjem občinskem pro- računu, kjer so v bilanci prihod- kov in odhodkov proračuna za leto 1998 prihodki planirani v višini 2 milijardi 165 milijonov tolarjev, odhodki pa 2 milijardi 143 milijonov tolarjev, bi lahko rekli, da je bila bolj zaradi razp- rave same, saj so predhodno ne- kateri svetniki celo pohvalili predstavitev letošnjega pro- računa, nato pa njegov osnutek soglasno sprejeli z dopolnitvijo župana, da morajo vse pripombe k osnutku letošnjega proračuna poslati na pristojne občinske službe do konca meseca. Z nekaj več razprave so svetni- ki sprejeli prvo obravnavo odlo- ka o ustanovitvi Zavoda za šport občine Slovenska Bistrica ter še nekatere odloke po skrajšanem postopku, med njimi tudi odlok o ustanovitvi Ljudske univerze Slovenska Bistrica ter o spre- membah in dopolnitvah odlo- kov o ustanovitvi zavodov os- novnih šol na območju občine. Ker so na 22. seji občinskega sveta lansko jesen sprejeli strate- gijo ravnanja z odpadki v občini. je na zadnji, 26. seji bil govor o predlogu organiziranja pro- jektnega sveta za projekt realiza- cije strategije ravnanja z odpadki. Ta bi naj bil se- demčlanski, vodja projekta sveta je župan, člani pa predstavnik občinskega sveta, krajevnih skupnosti Pragersko in Lesko- vec - Stari Log, Komunalno-sta- novanjskega podjetja Slovenska Bistrica, stroke ter občinske up- rave. Svetniki so soglasno potrdili predlog dobitnikov priznanj občine Slovenska Bistrica, ki jih bodo podelili na svečanosti občinskega praznika 12. marca. Priznanja v obliki imenovanja za častnega občana letos ne bodo podelili, dobitnik listine občine Slovenska Bistrica za leto 1997 je Jože Brečko iz Poljčan, priznan- ja pa bodo prejeli Minka Stegne s Tinja, Meta Javemik iz Kovače vasi ter Stane Gra- dišnik iz Slovenske Bistrice. Vida Topoiovet PTUJ / KONCERN MERCATOR LANI IN LETOS li; ___f§## m m t Prejšnji petek se je prvič pod novim predsednikom Zoranom Jankovičem sestal nadzorni svet Mercator SVS, d.d., Ptuj. Obravnaval je poročilo uprave o poslovanju v prejšnjem letu in poslovni načrt za leto 1998. Zoran Jankovič je skupaj z drugi- mi člani nadzornega sveta izredno pohvalil delo ptujske ekipe in z zadovoljstvom ugotavljal, daje Mecator SVS ena najboljših slovenskih trgovskih družb, a mora svojo vlogo na območju, ki ga pokriva, še okrepiti. Po seji nadzornega sveta je odgovoril tudi na nekaj Tednikovih vprašanj, ki zadevajo celotni poslovni sistem Mercator in v tem okviru tudi bodočnost družbe Merca- tor SVS, o kateri se je lani precej govorilo, da bo ukinjena. Te bojazni sedaj ni več. TEDNIK: Gospod Jankovič, kakšni so rezultati poslovanja PS Mercator v prejšnjem letu? Kako pa v tem okviru ocenjujete poslo- vanje družbe Mercator SVS Ptuj? Z. Jankovič: "PS Mercator je po nerevidiranih podatkih leto 1997 končal z izgubo v višini 2,4 milijarde tolarjev. Izguba je nastala iz treh razlogov: 1,9 milijarde je izguba za- radi umika lastnih delnic, prevrednotenje portfelja lastnih del- nic znaša 0,6 milijarde, davek na dobiček iz prejšnjih let z zamudnimi obrestmi pa je blizu milijarde. Real- ni padec prodaje je v trgovskem delu v prejšnjem letu znašal 1,9 odstotka, pri tem pa moram pohvaliti odvisno družbo Ptuj, ki je končala lansko poslovanje z dobičkom v višini 365 milijonov tolarjev." TEDNIK: Kakšni so bodoči načrti poslovnega sistema Merca- tor? Bo glede na trenutne rezultate, ki niso najboljši, prišlo do kakšnih sprememb v predvideni razvoji strategiji? Z. Jankovič: "Strategija za nas- lednja tri leta je bila potrjena na nadzornem svetu 25. novembra lani. V trgovskem delu smo organizirani v štirih regijskih trgovskih družbah, ki si medsebojno ne konkurirajo. Imamo tri pravne osebe: Mercator SVS Ptuj, Mercator Degro Portorož in Mercator Dolenjska Novo mesto ter PC Mercator Trgovina Ljublja- na. V sami organiziranosti trgovine ne bo prišlo do nobenih sprememb. Te štiri regijske trgovske družbe bodo ostale, organizirane pa bodo optimalno okrog enega skladišča v cilju znižanja vseh stroškov. Spre- memba je le v tem, da netrgovskih družb ne bomo prodajali, imajo pa pogoj, da morajo pozitivno poslovati. V celem koncernu smo postavili realno ambiciozen načrt. V trgovs- kem delu bomo promet povečali v letu 1998 za deset odstotkov in do- segli dobiček milijardo 70 milijonov tolarjev. Če tega cilja ne bomo izpol- nili, čeprav sem vanj prepričan, ne bomo iskali nobenih izgovorov, ker se ve, kdo odgovarja, kdo je kriv. Sporočilo za naše potrošnike, zapos- lene in delničarje: Mercator bo v letu 1998 imel dobiček!" TEDNIK: Kako se pripravljate na prihod konkurence? Z, Jankovič: "Mercator je imel v letu 1996 16,7-odstotni tržni delež v Sloveniji. Konec leta 2000 želimo imeti 20-odstomi tržni delež. To je zelo ambiciozen in težko dosegljiv načrt, ki ga bomo dosegli. Domača konkurenca ne spi, tudi ona gradi in išče lokacije za nove trgovske prosto- re. Ob domači konkurenci je opazna tudi želja tujcev po prihodu na naše območje. Tako poleg Spara Sloveni- je, ki je že prisoten in se širi na območju Maribora in Ptuja, vemo za prihod Leclerca v Ljubljano in tudi nekaterih drugih. Mislim, da smo na prihod tuje konkurence dobro pripravljeni. V skladu s sprejeto in- vesticijsko politiko smo podpisah pogodbe o izgradnji devetih trgovs- kih objektov, nakupovalnih centrov in supermarketov v skupni vrednosti 230 milijonov mark. Teh devet no- vih objektov pomeni, da bomo lahko svoj tržni delež obdržali oziroma ga povečali. Velike nakupovalne centre gradimo v Kopru in Mariboru, vse je pripavljeno za gradnjo nakupovalne- ga centra v Ljubljani, manjši naku- povalni center bo v Kamniku, v Kranju smo kupili prostor za gradnjo večjega nakupovalnega centra. Načrtujemo pa še nakup lo- kacije za en nakupovalni center v Ljubljani. V kratkem bomo odprli štiri samopostrežne trgovine: v Ljubljani, Izoli, Kranju in na Jeseni- cah. V okviru racionalizacije stroškov pa razmišljamo, da bi prišlo do prijaznega prevzema nekaterih lokalnih maloprodajnih družb v celi Sloveniji, tudi na Ptujskem)." TEDNIK: Kakšen bo poslovni sistem Mercator leta 2000? Bo to eno podjetje? Z. Jankovič: "Verjetno govorira o trgovskem delu sistema, kaj d ostala netrgovska podjetja so organizirana kot pravne osebe, so zelo specifična in zelo raznolika. V trgovskem delu pa mislim, da je sedaj postalo do- končno jasno, da smo z zdajšnjo or- ganizacijo v štirih regijskih družbah dosegli optimalno organizacijo trgovskega dela. Menim, da ravno ta organiziranost okrog štirih velikih skladišč Ljubljana, Novo mesto, Ptuj Zoran Jankovič, pred- sednik uprave Poslovne- ga sistema Mercator, na petkovi tiskovni konfe- renci v prostorih Merca- torja SVS v Ptuju. Foto: Kosi in Portorož zagotavlja možnosti za doseganje opumalnih in racionalnih stroškov. Te regijske družbe bodo ostale, pri čemer bi rad poudaril, da je ravno ta organiziranost, kjer ni medsebojne in nepotrebne konku- rence med posameznimi Mercatorje- vimi družbami, omogočila, da smo pričeli postopek poenotenja osmih izredno pomembnih procesov v trgovski dejavnosti Mercatorja, ki bodo končani do konca leta in ki imajo za cilj, da Mercator potrošniku ponudi več kot drugi." TEDNIK: V imenu delničarjev z našega območja pa vas sprašujem, ali bo mogoče delnice krovnega podjetja zamenjati za delnice Mar- catorja SVS, d.d., Ptuj - tako je bilo vlagateljem certifikatov namreč ob lastninjenju obljubljeno, pozneje pa se je ta sklep čez noč spremenil. Z. Jankovič: "O zamenjavi v tem trenutku ni govora. Gre za to, da mo- ramo poskrbeti za razvoj celotnega Mercatorja s povečanjem tržnega deleža in profitom v celotnem Mer- catorju, pa tudi ko bo investicijski ci- klus v vrednosti 230 milijonov mark končan in ko bodo prenehale nega- tivne govorice okrog Mercatorja, bo cena delnice Mercatorja zrastla. Mis- lim, da mora vsak delničar razumeti in vedeti, da je njegova varnost predvsem v ekonomiji obsega, predvsem v tem, da je Mercator na- jvečja slovenska trgovska družba. Vseh več kot 30 tisoč delničarjev prosim, da še nekoliko potrpijo in da skupaj spremljamo rast in razvoj našega Mercatorja." MG tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 9 PTOJ / NA POTRČEVI CESTI BO NASTAL POSLOVNI CENTER "Me bova kosila trave" Vsak dan v Ptuju nekaj gradimo ali prenavljamo in ob takšnih priložnostih svoj glas radi povzdignejo arheologi, ze- leni oziroma vsi, ki se jim zdi, da nekdo posega v "njihovo last". Tako je konec lanskega leta javnost in medije razbur- kal poseg na zemljišče na Potrčevi cesti, katerega lastnika sta podjetnika Olga in Janko Gabrovec. O posegu smo že pi- sali v Tedniku, lastnika pa smo sedaj povprašali, kaj namera- vata storiti na zemljišču. tednik : Kako ste postali lastnik dveh objektov (Potrčeva 15 in 17) ter veli- kega dela zemljišča (od Potrčeve ceste do garaž Zdravstvenega doma)? "Interes za to lokacijo sva po- kazala že pred nekaj leti, ko sta ta prostor uporabljala podjetje KK Ptuj za shranjevanje vina in občina Ptuj za stanovanjske namene. V kleti je Kmetijski kombinat hranil in negoval vina, dvoriščni del za debelim zidom ob cesti pa je bil skrajno zanemarjen z lesenimi garažami. Zaradi slabe kako- vosti kleti za hrambo vina je podjetje v njej opustilo to dej- avnost. Z njimi sva sklenila na- jemno pogodbo za dvoriščni prostor in prazno klet. Sodob- no in okolju prijazno sva zgra- dila gostinski objekt in uredila kletno zgradbo in dvorišče. Z denacionalizacijo so zgradbe in zemljišče dobili vrnjeno bivši lastniki. Takoj sva stopila z nji- mi v stik in s 13 solastniki skle- nila pogodbe ter v letu 1996 postala edina lastnika zgradb Potrčeva 11, 15 in 17, vključno z zemljiščem. Na Potrčevi je še v denaciona- lizacijskem postopku hiša št. 13 s funkcionalnim zemljiščem, ki je spomeniško zaščitena in si jo upravičenci želijo dobiti nazaj; najbolj si tega želi dr. Popovič, ki bi želel takoj pričeti nujna vzdrževalna dela, saj se bo le na tak način objekt ohranil. V zadnjem času je urejanje teh prostorov dvig- nilo med občani, verjamem pa, da tudi med nekaterimi stro- kovnimi institucijami, nekaj polemik." tednik: Omenili ste ure- janje prostorov in okolice. Kako ste se tega lotili? "Zemljišče in zgradbo sva od- kupila z namenom, da jih ure- diva za pridobitveno dejavnost, ob upoštevanju pogojev, ki jih strokovne službe občine in Za- voda za varstvo naravne in kul- turne dediščine postavljajo. Vsekakor nisva ogromno sred- stev namenila za to, da bova kosila travo in urejala doslej skrajno zanemarjeno okolico. Da bova delala na tem prosto- ru, sva že leta 1996 obvestila službe mestne občine Ptuj in za varstvo in zaščito naravne in kulturne dediščine. Bivši in tudi še nekateri sedanji upo- rabniki tega prostora so ga uporabljali skrajno slabo in ne- odgovorno. Okolica je bila skrajno zanemarjena, tako da je na tem prostoru bilo zbirališče vseh mogočih odpadkov. Kje je Ukrat hodila komunalna inčpektorica, ki ima sedaj pri- pombe na najino dobro delo? Naj poveva, da smo s tega pros- tora odpeljali štiri kamione od- padnega materiala - med od- padki sta bila tudi dva razpada- joča osebna avtomobila - in se- dem tovornjakov razne podras- ti." tednik: Kaj pa drevje, ki naj bi ga brez soglasja podrli na Potrčevi? Prostor so si ogledali stro- kovnjak Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine. prav tako stanovanjsko zgrad- bo Potrčeva 15 in 17 in se opre- delili, da je na tej lokaciji zaščitena samo platana. Da pa bi za to morala imeti kakšno posebno soglasje, nisva bila seznanjena, sicer bi si ga bila pridobila. Podrli smo drevje in veliko podrasti, ki ni prispeva- lo k lepemu videzu okolja. V preteklosti, morava povedati, k neurejenosti okolja ni imel nihče pripomb, urejevanje pov- sem zasebnega zemljišča pa je sedaj dvignilo toliko prahu. Verjamemo, da je nekatere okoličane podiranje dreves za- bolelo, vendar si^ bodo ne samo na tem prostoru morali na spremembe navaditi. Tukaj ni šlo za nobeno okrasno in ne za nikakršno avtohtono drevje. Ureditve na tem prostoru so bile predvidene že v usklaje- nem urbanističnem planu leta 1988 in niso bili in niso kršeni nobeni občinski odloki, kot se to rado govori. Gre le za pri- pravljalna dela na zemljišču, ki je v najini zasebni lasti." tednik: Kakšna pa je usoda platane pred bol- nišnico? "Platana je ptujski ponos, saj meri v obsegu blizu 9 metrov, in ponosna sva, da raste na na- jinem zemljišču. V dogovoru z občino in Zavodom za zaščito naravne in kulturne dediščine bomo storili vse, da se ohrani. Menim, da se mora okolica pla- tane arhitekturno in parkovno urediti z zelenico, klopmi in podobnim, o čemer bodo mora- li odločati odgovorni strokovn- jaki." tednik: Na tem prostoru je tudi velika hiša s poseb- nim videzom. Jo mislite ohraniti in ji dati lepši vi- dez? "Stanje hiše je porazno in ne služi svojemu namenu, za kar so v največji meri krivi dose- danji uporabniki "stanovalci". Upravljavec z mesečno najem- nino od 3.000 do 5.000 SIT po stanovanju pač ni mogel opra- viti vzdrževanja zgradbe, ki je propadala. Tako jo bova v na- daljevanju postopka zrušila. Omeniti morava, da sva tudi midva bila več kot 10 let na- jemnika stanovanja na Ptuju (Krempljeva ul.), pa nama ni bilo vseeno, kakšen je videz no- tranjosti, kakšna fasada in kakšna okolica. Nisva čakala sredstev upravljavca in njegove dobre volje, temveč sva sama zavihala rokave." tednik: Ali že obstaja do- ' kumentacija za ureditev tega kompleksa? "Pridobivanje raznih soglasij in projektne dokumentacije že poteka. Idejna zasnova je že iz- delana. Gre za nadomestno gradnjo Potrčeve c. 15 in 17, ki se bo funkcionalno in po arhi- tekturi vklapljala v to območje. To bo poslovno-stanovanjski objekt, kjer bo pritličje v isti ravnini s Potrčevo cesto in v njem poslovni prostori, kot so trafika, bankomat, optika, trgovina z ortopedskimi pripo- močki, cvetličarna, frizerstvo, pošta, inštalaterska dejavnost - skratka to, kar okolica in njeni prebivalci potrebujejo. V nad- stropju bodo pisarne in admi- nistrativni prostori ter zasebne zdravniške ordinacije in stano- vanjski del. Za vse to obstaja že sedaj veliko interesentov; kdo, naj ostane zaenkrat skrivnost. Seveda pa si bomo kot družina v tej zgradbi uredili tudi stano- vanje. Skupno računamo na 2000 m2 uporabnih povrUin. Ker pa sva sama bila najemni- ka prostorov in se dobro zave- dava, kako težko je včasih zas- lužiti že samo za najemnino, bo v teh prostorih najemnina toli- ko nižja. Seveda pa to ne pome- ni, da bova vsakomur, ki bo imel denar, odstopila prostor; prednost bodo imeli predvsem resni interesenti oziroma pod- jetja s tradicijo. Za platano bo urejeno začasno parkirišče, njena okolica pa bo zelo atrak- tivno urejena." tednik: Kaj pa obstoječi kioski? "Kioski so postavljeni na občinskem zemljišču. Zid, na katerem so energetski prikl- jučki, je meja. V letu 1996 sva že obvestila mestno občino Ptuj - Oddelek za okolje, pros- tor in infrastrukturo o načrto- vani gradnji in zaprosila, da v tem času, ko se pripravlja pro- jektna dokumentacija, odstrani kioske, saj bi nas ti pri gradnji ovirali. Meniva, da je mestni občini Ptuj v interesu, da do gradnje pride, in bo prav goto- vo kioske odstranila v naj- krajšem času. Omenila pa sva že, da je bil 1988. leta narejen načrt, kjer je občina predvidela odstranitev kioskov. Vsekakor pa pri uresničevan- ju načrtov pričakujemo dobro sodelovanje predvsem z Zavo- dom za varstvo narave in kul- turne dediščine in mestno občino Ptuj, ki pripravljajo ob sodelovanju Fakultete za arhi- tekturo v Ljubljani (arhitekt prof. Gabrijelčič) idejno zasno- vo ureditve tega kompleksa. Kot sva dejala, upoštevani mo- rajo biti najini osebni in skup- ni interesi." tednik: Kdo vam dela projektno dokimientacijo? "Za to je usposobljenih veliko dobrih organizacij in kvalitet- nih strokovnjakov. Z večino se dogovarjamo, kot pa velja v poslovnem svetu, ima prednost kvalitetnejši in cenejši. Idejno zasnovo sva dala pripraviti pri treh pooblaščenih podjetjih, najbolj sprejemljivo rešitev pa je doslej pripravil ptujski Pro- jekta Inženiring. Rad pa bi poudaril, da vso energijo in sredstva namenjava temu, da ta načrt čim prej realizirava, vse, kar delava, delava v prid zaseb- nemu podjetju in okolici, ki bo pridobila več dejavnosti v pov- sem mirnem objektu in ne na- zadnje nova delovna mesta. Če bo vse teklo po načrtih, bomo začeli že avgustu. Tako bo ta prostor dobil lepšo podobo." Milan Krajnc Janko in Olga Gabrovec ob zaščiteni platani. Foto: Nini SILVESTER VOGRINEC: ZIVUENJE PO SMRTI 4 Skozi vrata smrti /. "Lažejo vam, smrt ne obstaja," je rekel danski jasnovidec in mislec Thomas Marthinus. "Smrt je kot prelepo zahajanje sonca v fizičnem svetu in čudovito vzha- janje v duhovnem svetu." Marthinus (1890-1981), eden največjih misle- cev in modrecev našega časa, je napisal obsežno delo v 50 knjigah, znano kot Tretja za- veza. To so t.i. kozmične analize, v katerih razla- ga ustroj vesolja in zakonitosti življenja. Številni poznavalci menijo, da bo njegovo delo postalo vodilna "filozofija" tretjega tisočletja. Leta 1920 je Marthinus doživel tisto, kar je med mistiki znano kot prosvetljenje oz. razodet- je, sam pa ga je imenoval veliko rojstvo, ker se je prerodil v duhu. Rekel je, da je veliko rojstvo nadfizični, duhovni proces, ki se pojavi v zavesti vsakega posameznika, ko duša doseže nivo, prikladen za manifestacijo ljubezni, inteligence in intuicije. S tem dobi posameznik ustrezen du- hovni oz. kozmični horizont razumevanja, v ka- terem je možno doživeti lastno nesmrtnost, smi- sel življenja in bližino živega boga, Ko je Marthinus šel skozi krst močne bele in zlate svetlobe, je opazil, da je razvil povsem nove sposobnosti. Tako je npr. lahko gledal skozi samo večnost. Videl je, da je nesmrtno bjt- je, da vsi ljudje posedujemo nesmrtno dušo In da imamo za seboj niz zemeljskih inkarnacij (po- novnih utelešenj). Videl je, daje vesolje živo bit- je, prežeto z ljubeznijo In modrostjo. Videl je svetle in blešči svetove neslutenih civilizacij, človeštva z idealno moralo. Toda videl je tudi nižje in mračne svetove, v katerih morajo bitja ubijati, da preživijo. Tamkajšnje življenjske raz- mere predstavljajo najtežje oblike kršenja koz- mičnih zakonitosti, zato na takšnih svetovih vla- dajo bolezni, obup in trpljenje. To je kategorija planetov, od katerih se Zemlja v razvojni lestvici še ni dosti oddaljila. Kamorkoli je Marthinus uperil svoj pogled v "temo", je nastala svetloba. Postal je lasten izvor svetlobe. Skrivnost obstoja zanj ni več bila skrivnost. Marthinus zatrjuje, da gre skozi takšen duhovni proc^ vsak posamez- nik, ko se skozi številne inkarnacije dovolj c^isti, da lahko sprejema močnejšo svetlobo resnice. V tem In n^lednjem prispevku, si bomo po- bliže ogledali to, kar je Marthinus videl kot stanja V trenutku po smrti. VRATA SMRm Skozi vrata smrti se vstopa v različne svetove ali sfere obstoja. Vendar to niso kraji kot v fizi^em svetu, ker v onostranstvu ni ne časovne ne prostorske omejitve, temveč so to bolj stanja ali valovne dolžine. Marthinus pravi, da v duhov- nem svetu doživljamo samo tisto, kar je na naši valovni dolžini. Jezus je to izrazil z besedami: 'V hiši mojega očeta je veliko prebivališč." Območja, v katera vstopajo duše in komunicira- jo na istih valovnih dolžinah, so odvisna od nji- hovega duševnega stanja, značaja in sposob- nosti za ljubezen. Po smrti človek preide v medstanje ali predd- verje duhovnih svetov. Doživljanja v tem stanju so proces odvračanja od izrazito materialističnih misli in občutkov ter osvobajanje pred strahom, jezo, ogorčenostjo in drugimi poiobnimi dušev- nimi stanji, katerih vibracije se ne morejo uskla- diti z vibracijami višjih duhovnih sfer. Obenem gre za proces prilagajanja na zakone in načela, ki veljajo v duhovnih svetovih, m za eterična tele- sa, ki postanejo nosilci posameznikove zavesti oz. duše v onostranstvu. Doživljanja v preddver- ju lahko poprimejo obliko vic ali pekla, če je umrli poln konfliktov ali če je zelo vezan na ma- terialistični način razmišljanja (posedovati, imeti, biti nekdo ipd.). Toda čez čas se bo posameznik ločil od takšnega stanja in posmrtno življenje bo doživel kot lep počitek od vseh nezgod zemelj- skega sveta. Vsak človek ima svoj energetski naboj in mi- selnost, ki ga obkroža, zato vsak prve trenutke po smrti doživlja po svoje. Kljub temu je Marthi- nus za lažjo predstavo razvrstil doživljanje umrlih v štiri kategorije: smrt otroka, smrt mla- dostnika, smrt oseb v zrelem obdobju in narav- na smrt zaradi starosti. Še preden pa se lotinno vsake od skupin, si pobliže oglejmo vlogo ange- lov varuhov. ANGEU VARUHI Angeli varuhi so unverzalno načelo, ki velja za materialne in duhovne svetove enako. Angeli so energetska bitja s svetlečimi telesi. V trenutku smrti so zmeraj navzoči, vendar jih ponavadi ne opažamo zaradi lastnih misli, ki nas obdajajo. Zaznavamo samo drobne svetleče pike, ki se razkrijejo v trenutku, ko jih zaprosimo za pomoč. Angeli se zmeraj prikažejo v takšni obliki, kakršno najbolj potrebujemo; lahko kot umrli sorodniki, prijatelji, znanci ali kot verske pred- stave (Jezus, Buda, Marija, Oziris ipd.). V primerih, ko vojaki umirajo na bojiščih, nas- topi smrt tako hitro, da niti ne dojamejo, da so že mrtvi. Takrat se pojavijo angeli kot osebje Rdečega križa. Podobno se dogaja tudi ljudem, ki so bili dalj časa obkroženi z bolniškim oseb- jem in umrejo za dolgotrajno boleznijo. Ko spoz- n^o, da obstaja bolezen samo še v njihcA/ih mis- lih, angelom ni potrebno več Igrati vlog zdravni- kov in medicinskih sester. Posameznika sezna- nijo, da je umri v fizičnem svetu, in ga napotijo v duhovno sfero, ki je na isti valovni dolžini kot njegove misli. Tudi dr. Etisabeth l^bler Ross, ena od pio- nirk, ki na znanstven način raziskujejo pojav NDE (izkušnje v neposredni bližini smrti), govori o angelih varuhih. Pravi, da so to duhovna bitja, ki spremljajo človeka od njegovega rojstva pa do smrti. Dr. Rossova pravi: "Vsak človek ima takšne spremljevalce, pa Če verjamete ati ne. Tudi to, da ste žid ali katolik ali ateist, ne igra no- bene vloge. Kajti ljubezen, zaradi katere vsak človek prejme darilo v obliki spremljevalca, je brezpogojna. Gre za tiste spremljevalce, ki jih cpoji mali pacienti imenujejo 'prijatelje pri igri'. Čisto majhni otroci se z njimi pogovarjajo in se jih popolnoma zavedajo. Toda takoj, ko pridejo v prvi razred, jim starši rečejo: 'Zdaj pa si že ve- lik/velika. Zdaj greš v šolo in ne spodobijo se več takšne otroške igrice.' Na ta način pozabi- mo, da obst^ajo 'prijatelji pri igri' - vse dokler ne ležemo ob smrtni postelji. In potem mi umira- joča starka nenadoma reče: 'On je spet tukaj.' In ker vem, o čem govori, jo vprašam, če bi mi ho- tela zaupati, kaj je pravkar doživela. Pa mi raz- loži: 'Veste, ko sme bila čisto m^hen otrok, je bil vedno ob meni. Toda popolnoma sem pozabila, da sploh obstaja.' In dan zatem umre, pres- rečna, da jo spet čaka nekdo, ki jo je imel neiz- merno rad. SREDISCE OB DRAVI / V NEDEUO IZPEUALI REFERENDUM Sanmprispevek nasledniih pet let v nedeljo so se krajani krajevne skupnosti Središče ob Dravi odločali o krajevnem samoprispevku. Od 1786 volilnih upra- vičencev jih je svoj glas oddalo 47 odstotkov. Za samoprispe- vek je glasovalo 76 odstotkov volivcev. Največ jih je na volišča prišlo na Grabah, kar 76 odstotkov, za samoprispevek pa je bilo tudi najvišje število glasov - 91 odstotkov. Najslabša udeležba je bila v Obrežu, 43-odstotna, najmanj naklonjeni samopris- pevku pa so bili krajani Šalov- cev, kjer je bilo za samoprispe- vek le 51 odstotkov tistih, ki so oddali svoj glas. Po svoji odločitvi bodo zave- zanci plačevali v naslednjih pe- tih letih 1 odstotek od osebne- ga dohodka, 0,5 odstotka od pokojnin, 3 odstotke od ka- tastrskega dohodka in 1 odsto- tek od zavarovalne osnove za- vezanca, ki opravlja samostoj- no obrtno dejavnost. Delavci, začasno zaposleni v tujini, bodo letno primaknili 150 nemških mark, občani, ki ni- majo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Središče ob Dravi, imajo pa tu- kaj hišo, bodo plačali letno 100 nemških mark. vki 10 četrtek, S. marec 1998 - tednik _ ■ ■ , • . - -jT-- - v Kuharski nmsveil Pust in pustne dobrote so za letos že za nami, sledi pa mu post. Nekateri ga upoštevajo samo na pepelnico, drugi dodajo še petke , nekateri pa ga sploh ne upoštevajo. Ob postu so najpogostejše ribje jedi. Danes je ponudba rib tako bogata in raznolika, da so cenjene in zanimive za pripravo vse leto, v svojo prehrano pa naj bi jih vključili vsaj enkrat tedensko ali celo pogosteje. Ribe so po eni strani ene izmed najkoristnejših živali, po drugi pa največji izziv za kuharje in gospo- dinje, ker je njihova priprava ra- zen nekaterih izjem kratka, ven- dar zahtevna. Različne vrste rib so primerne za vse načine toplotne obdelave živil, njihova priprava je povezana s celo vrsto ustvarjalnih kuharskih tehnik. Poraba rib je danes večja, kot jih uspejo uloviti, zato pogosto zasle- dimo komercialno gojitev rib. Ne- koliko novejša je nadzorovana go- jitev atlantskih lososov v ZDA, na tako imenovanih farmah uspešno gojijo some, pri nas pa poznamo ribogojnice postrvi. Pri ribah, ki živijo divje, sta okus in kakovost zelo različna, kakovost gojenih rib pa je veliko bolj stalna, vendar ni- koli ne dosega najboljših divje živečih. Za tistega, ki ribe pripravlja, je najpomembnejše, da pozna razli- ke med posameznimi vrstami rib glede okusa, strukture in telesne zgradbe. Riba z mastnim, jedrim mesom, na primer skuša in sled, se razlikuje od rib z belim mesom, na primer osliča, kakor raca od kokoši. Naslednji pomembna last- nost je struktura mesa: grobo meso trske se zelo razlikuje od nežnega mesa morskega lista. Tako trske kot morskega lista pa ni mogoče primerjati s čvrstostjo morskega psa ali nežnostjo mola. Ttma, mečarica in druge velike ribe prihajajo na trg največkrat v večjih kosih ali v obliki steakov. Steake imenujemo 2 do 4 centime- tre debele rezine velikih rib, odre- zane pravokotno na hrbtenico. Odvisno od velikosti ribe, jih lahko vrežemo na polovica in po želji odstranimo kosti in kožo. Ribe s hrustančnim ogrodjem in brez kosti, na primer morskega psa, pripravljamo drugače, kakor recimo sladkovodnega sleda, ki se nam zdi, da je iz samih kosti, če ga ne razrežemo pravilno. Zaradi tega ploščate ribe večinoma pri- pravljamo v celem ali jih filiramo, na steake jih praviloma ne režemo. Majhnim ribam, na primer sle- dom, postrvim, redko odstranju- jemo kosti, ko so še surove, tem- več jih kuhamo ali pečemo v ce- lem, losose pa že lahko kupimo v kosih kot fileje ali kot steake. Kakovost rib je močno odvisna od tega, kako so z njo ravnali v prvih treh urah po ulovu. Pri tem je najpomembnejše, da jih ne pus- tijo v mrežah, saj se lahko preveč ogrejejo, ampak jih hitro očistijo in pravilno ohladijo, saj je od tega odvisna odp)ornost proti bakteri- jam. Ribe, pri katerih tega dela niso izvedli dovolj hitro, se hitro kvarijo in niso čvrste. Svežo ribo prepoznamo po bi- strih in polnih očeh, ima rdeče vlažne škrge, nepoškodovano in napeto kožo, drsi iz rok, če ima lu- ske, se te tesno prilegajo trupu, sluz je enakomerno porazdeljena in je ni veliko, meso je pri otipu čvrsto, odporno, vdolbina se hitro zravna ter dišijo sveže. Cele ribe najpogosteje kuhamo ali pečemo. Tako poznamo višnje- vo kuhano postrv, ki jo skuhamo skupaj z večjo količino jušne ze- lenjave, zrnatimi in listnatimi začimbami ter kisom. Postrv ves čas kuhamo pod vreliščem pri- bližno 15 minut. Kuhana je tedaj, ko ji izstopijo oči, dobijo belo bar- vo in z lahkoto izptilimo delček plavuti. Kuhane ribe pripravljamo tudi po dalmatinsko, na primer bran- cin. Ko je kuhan, ga prelijemo z omako, ki smo jo pripravili iz hladnega olivnega olja, seseklja- nega česna in sesekljanega pe- teršilja. Ponekod omaki dodajo paradižnikov concasse. Kuhane ribe pa lahko prelijemo tudi z raz- taljenim maslom, dekoriramo s krhljem limone in vejico pe- teršilja. Pri pečenju rib uporabljamo ne- koliko večjo količino maščobe. O pečenju, dušenju in cvrenju rib pa bomo pisali v naslednji šte- vilki. Nada Pignar, učiteljica kuharstva UNESCO IN DISNEYJEVE REVIJE VABIJO NA NATEČAJ Ena izmed številnih aktivnosti UNESCA je tudi organi- zacija otroškega vrha y pariškem IMsneylandii, ki sode- luje Z Disneyjevinii revijami. Letos bodo že peto leto mali ambasadoiji iz skoraj 50 držav na petdnevnem srečanju po skupinah sodelovali s svojimi vrstniki in sestavili otroško listino, tokrat na temo odraščanfa. V okviru te teme vseh državah že potekajo regionalni natečaji na določeno "podtemo", pri nas je to šport. V Disneyland bodo od 4. do 8. maja z Adrio Ainvaj^ odpoto- vali predstavniki treh skupin z najizvirnejšim plakatom, ki bodo na slovenskem natečaju zasedli najboljša tri mesta. Spremljala jih bo ambasadorka slovenske odpra- ve, smučarka Urška Horvat. Na natečaj, ki bo v Sloveniji po- tekal v organizaciji UNESCA in Disneyjeve revije Miki Miška, se še vedno lahko prijavijo vsi šolar- ji. Svojo glavno misel na temo šport morajo z največ deset besed dolgim sloganom in likovno upo- dobitvijo oblikovati na plakatu formata A3. Organizatorji vabijo vse zainte- resirane šolarje, da razmigajo svo- je možgane, si poiščejo mentorje in se posamezno ali v skupinah po največ štirje prijavijo na natečaj. Do 10. marca, ko poteče končni rok za oddajo izdelkov, morajo na naslov Veliki Mikijev natečaj, EGMONT, d.o.o., p.p.2459, 1001 Ljubljana, poleg plakata z geslom in opisom projekta priložiti še ime mentorja in naslov šole, krožka, kluba, društva ter imena in rojstne datume vseh sodelu- jočih otrok. Razglasitev najboljših in podelitev nagrad tudi za druge, ki se bodo uvrstili med deset najizvirnejšnih, bo 7.aprila v eni izmed McDonald'sovih restavra- cij. MS PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 162. NAD Zclirolf, druiinm in duševno mdrmvie 23. nadaljevanje Nevrotično pogo- jeni zakonski konflikti - 5. nad. Nevrotični mko' ni - 1, nad. Seveda o vzrokih za tako strukturo osebnosti tu ne bo govor, nedvomno pa je večina med njimi odraščala v histe- ričnih družinah. Znano je, da so histerični ljudje večinoma nesrečno poročeni. Mnogi med njimi so ločeni ali pa gre- do iz enega v drugi nesrečni zakon. Če pa je njihov zakon kljub vsemu dalj časa stalen, potem imamo večinoma opra- viti s posebno obliko zakona in osebnostno posebno striik- turiranim partnerjem. Običajno govorimo o takem zakonu kot o histeričnem za- konu. Pa poglejmo nekaj nje- govih značilnosti. Najprej je v teh zakonih vpadljiv poseben izbor part- nerja. Histerične žene zaradi svoje strukture osebnosti kar po pravilu iščejo nekoga, ki zna voditi, ne da bi bil domi- nanten in končno koristen pomočnik, a sam ne preveč trden. Mož v histeričnem zakonu je večinoma neopazen, tih, red- kobeseden, dobro prilagojen in ustrežljiv. V vedenju je za razliko od svoje žene pohle- ven, brezkrven, zadržan in pust. Če vprašamo ženo, zakaj se je z njim poročila, slišimo, da zato, ker se čuti ob njem varno, "saj je tako dober, da niti muhi ne bi storil ničesar zalega". Zanimivo je, da ti možje svoje žene intelektualno večinoma močno prekašajo in so tudi osebnostno bolj dife- rencirani in senzibilni. Zaradi velike negotovosti, občutkov manjvrednosti in socialne zavrtosti pa se v poklicu naj- večkrat ne znajo dobro uvelja- viti, Ti možje v histeričnem zakonu so po mnenju avtorjev (npr, Willi, 1975) mnogo manj možati in zahtevni. Razlog je po njegovem v tem, da v svo- jem očetu niso našli pravega vzora, medtem ko jih je mati razvajala; zelo pogosto so ti moški bili tudi najmlajši otro- ci v družini. Do žensk so nego- tovi in plašni ter v zadregi. Pred zakonom imajo le malo poznanstev z ženskami in malo seksualnih izkušenj. Toda za njihovo mehko, pasiv- no fasado se v skriva velika želja po uveljavljanju, voden- ju in dominiranju. Ker tega ne zmorejo v poklicu, skušajo dati duška temu na poseben način v družini. Zato ni čudno, da se v zakonu pretira- no angažirajo (možje histe- rične žene so večinoma zainte- resirani za hišna in gospo- dinjska opravila), skušajo biti uslužni, koristni in se celo žrtvujejo za vse mogoče, le da bi želi spoštovanje, pohvalo in hvaležnost. Tisto, česar si po- tihem najbolj želijo, je, da bi bili v ospredju družine, a brez tega, da bi se zunanje eksponi- rali. Od tod njihov trud, da bi se zdeli ljubeznivi, plemeniti, dobri in v službi visokih idea- lov, Ker so pričakovanja, ki si jih zastavljajo do sebe, pretira- no velika, jim seveda ne more- jo ustreči in trpijo zato zaradi stalnih občutkov krivde. Še več o histeričnem zakonu pa naslednjič. mag. Bojan ŠInko KRVODAJAIiCI 17. FEBRUAR - Andrej Žuran, IVit- hovce 76, Jože Fideršek, Tržeč 34/a, Jože Votgemirt, Rjavci 20, Ciril Pre- dikaka, Majšperk 51, Konrad Visočnik, Placar 54, Valerija Plut, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj, Boštjan Novak, Spodnja Hajdina 140/a, Ivan Lesjak, Nova vas pri Markovcih, Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj, Jože Belšak, Popovci 5, Edi Poharič, S!e- kovčeva 4, Ruj, Ciril Varga, Puški- nova 9, Maribor, Franc Vilčnik, Mu- retinci 20/a,^jože Hentak, Domava 119, Janez Šeruga, Nova vas 105, Jožica Predikaka, Kicar 77, Stanis- lav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11, Branko Belšak, Spuhlja 10, Kaniilo Kronvogel, Čnnlja 7, Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj, Roman Me- saric, Starošince 41/a, Drago Sed- mak, Kvedrova 4, Ptuj, Marjan Bren- holc, Mezgove! 70, Zvonko Črešnik, Borovci 23, Vinko Valentan, Šerono- va 4, Ruj, Franc Malek, Žabjak 14/a, Miran Jagarinec, Spuhlja 108, Peter Markež. Placar 5, Darja Pristovšek, Gibina 10, Janez Škerjanec, Tibolci 19/b, Franc Vaupotič, Popovci 15, Milena Štopfer, Pobrežje 32/a, Radi- voj Dovečar. Strjanci 33, Stanko Ma- rinič, Piacerovci 29, Roman Mohor- ko, Rujska Gora 20, Anton Horvat, Krčevina 133/a, Martin Kaisersber- ger, Gerečja vas 1/e, Jože Herjavec, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj. 19. FEBRUAR - Peter Milošič, Kve- drova 2, Ptuj, Miran Artič, Prepolje 37, Sebastijan Kapel, Ob železnici 17. Rače, Slavko Laura, Gorišnica 139, Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož, Branko Goršič, Dolga lesa 8, Ormož, Željko Lukaček, Dolga lesa 9, Onrož, Drago Rizman, Franko- vičeva ul. 2, Ruj, Milan Niedorfer, Pavlovci 23, Slavko Janežič, Grabe 20, Miran Podhostnik, Zg. Hajdina 10, Dušan Furek, Draženci 87/a, Ed- vard Jurgec, Lancova vas 68, Dragi- ca Perhač, Placar 14, Anica Hon^at, Placar 25, Mirko Moran, fO^aigherje- va 26, Ptuj, Ivan Gojkošek, Draženci 65, Marijan Fesel, Zg. Hajdina 40, Franc Kovačec, Formin 13, Srečko Kosec, Draženci 22, Martin Turnšek, Skorba 29, Zdenka VidoviČ, Velika Varnica 32, Ivan Furek, Hajdoše 39, Božidar Drvar, Obrež 18, Ignac Ska- za, Slovenja vas 42, Drago Kocjan, Papinova 6, Maribor, Daniel Petro- vič, Podvinci 124/a, Janez Zebec, Drstefja 37, Peter Žnidarič, Dupteški Vrh 16, Branfe) Cajnko, Nova vas pri Ptuju 10, Dragan fosavec, Ul. svo- bode 7, Miklavž na Dravskem polju, Branko Frangež, Podlože 49, Bojan Rojko, Obradovičeva 3, IVteribor, Da- rij Komik, Dravska 12, Ruj, Darito Klaneček, Skorba 19/b, Matija IVfo- rat, Lackova 13, Ruj, Andrej Kram- berger, Brestemiška 135, Kamnica. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG / # V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU # Wrtn€i eprmvtta v martu v vremenskih in talnih razmerah, kot so prevladovale konec februarja, in ko se v marčevskih dnevih počasi iz- teka zima, se je približal čas, ko s predspomladanskimi opravili oživimo naše vrtove. Dan se je v času, ko se leto preveša v prvi pomladanski mesec, že krepko podaljšal, zemlja pa toliko ogrela, da kljub muhavemu marčevskemu vremenu ni pričakovati kakšne trajnejše in ostre zmrzali. V SADNEM VRTU je še čas, da iz- vedenno gnojenje z organskinni in rud- ninskimi gnojili. Ko se sadnim rastli- nam izteka obdobje zimskega miro- vanja in preden se prične vegetacija, je priporočljivo v sadnem vrtu z mešanimi sadnimi vrstami in različno dobo starosti sadnega drevja uporabi- ti mešano mineralno gnojilo nitrofo- skal NPKv razmerju 10-15-20-2-1-1. To je gnojilo z veliko primesi počasi delu- jočega fosforja in kalija ter s tolikšno prinnesjo dušika, kot ga bo drevje po- trebovalo za začetek vegetacije. Ta sadjarski nitrofoskal in dodana 2 od- stotka magnezija in odstotek bora sta pomembna za odpornost in čvrstost sadnega pridelka. Gnojilo bi bilo naj- bolje potrositi po južnem nizkem sne- gu ali pred dežjem, da se bo bolje izpi- ralo v tla h koreninam. Trosimo ga po vsej površini med drevjem. Korenine sadnega drevesa se raztezajo po tleh izven obsega drevesne krošnje, zato bi bilo napak, če bi ga trosili le v ozek kolobar ali ob deblo. S količino ozironna odmerki porabe rudninskih gnojil ne pretiravajmo. Če sadonosnik redno gnojimo z rudnin- skimi gnojili in če drevje zadovoljivo raste in rodi, porabimo raje spodnjo količino priporočenega odmerka. Sadjarski nitrofoskal trosimo v enem odnnerku 2 do 5 kg na ar površine. Rudninska gnojila ne bi imela po- sebnega učinka, če tla ne bi bila založena s humusom. Za gnojenje z organskimi gnojili porabljamo hlevski gnoj, kompost ter razne bolj ali manj zgoščene organske pripravke na osnovi šote. Ostanke v jeseni po ledini potrošenega hlevskega gnoja sedaj pred pomladjo zgrabljamo in kompos- tiramo. Spomladi s hlevskim gnojem po ledini ne gnojimo, na obdelani zemlji pa ga zakopljemo. Spomladan- sko gnojenje z organskimi gnojili naj bo izvedeno s kompostovko, biogre- no, biopostom ali podobnimi pripravki v količini, kot jo priporoča proizvaja- lec. Spomladi trošena organska gnoji- la je najbolje zakopati oziroma pre- mešati z zemljo. V nobenem primeru pa se organska gnojila ne smejo mešati z rudninskimi, ker pride v tleh do za rastlino škodljivih kemijskih pro- cesov in izgub hranljivih snovi pri nji- hovi pretvorbi. Če se bo v OKRASNEM VRTU sušca nadaljevala suša, kot je bila ko- nec svečana, bo to imelo za posledico manj bujno cvetenje zgodnjih okra- snih drevnin in spomladi cvetočih čebulnic. Na trati je že opaziti, da je travna ruša slabo prezimila, opazne pa so tudi posledice suše. Trato čimprej pre- grabimo z nožastimi grabljami, da travno rušo prezračimo in iztrebimo korenine širokolistnih plevelov in ma- hovnic. Večje lehe posejemo s travo, zalijemo in zavarujemo pred pticami. Trato pognojimo s 4 kg posebnega gnojila za trato na ar površine. Poseb- no gnojilo za trato vsebuje poleg rud- ninskih snovi, potrebnih za prehrano trav, do petino dušika, ki ga trave naj- bolj potrebujejo ob začetku vegetaci- ie-. Ce si nameravamo doma gojiti sadi- ke cvetlic enoletnic, v začetku nnarca pripravimo zemljo za setev v zaprti gredi. Zemljo v zaprti gredi pokrijemo, da se bo hitreje ogrela in bo tako prej godna za setev. V ZELENJAVNEM VRTU poravna- mo v jeseni globoko prekopane grede in pripravimo za setev in sajenje vrtnin. Če v jeseni ali pozimi nismo uspeli ob- delati vrtnih gredic, jih sedaj ne lopa- tajmo, še posebej pa ne pregloboko. Spomladanska priprava zemlje za se- tev vrtnin naj obsega le rahljanje, do setve ali sajenja pa se mora ponovno sesesti. Plevel in morebitne ostanke predhodnih posevkov z gredic postru- gamo in pograbimo ter kompostira- mo. Po površini potrosimo presejano kompostovko, biopost ali podobno or- gansko gnojilo, ki jo z vrtno vrtavko, ko gredo rahljamo, sočasno vmešamo v tla. Na gredice na prosto v začetku mar- ca že lahko sejemo rani korenček, pe- teršilj, pastinak, radič solatnik, vrtno krešo, špinačo, sadimo spomladanski česen in čebulček, pa tudi za setev graha in boba ni nič prezgodaj. Posev- ke prekrijemo z vrtno vlaknino vrtek- som, ki zadržuje talno toploto, varuje vlago pred izhlapevanjem ter zavaruje semena pred nadležno perjadjo, da ga ne izbrska ali pozoblje. Miran Glušič, ing.agr. tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 11 PO NAŠIH KRAJIH STROKOVNJAKI SVETUJEJO Priprava površin za sefev slofUiome pese Oranje njive za setev sladkorne pese spomladi praviloma od- svetujemo, še zlasti pa v letošnjih sušnih razmerah. Če jeseni ni bilo opravljeno apnjenje in gnojenje z NPK, brazdo poapni- mo (največ 1000 kg Ca/ha), nato njivo poravnamo ter potrosi- mo NPK in del dušičnih gnojil po navodilih. Gnojila čimprej plitvo zadelamo v tla. PRIPRAVA SETVENEGA SLOJA Za dobro pripravljen setveni sloj, setev, ohranjanje vlage in vznik je pogoj, da je njiva pred- hodno grobo poravnana. Primerno pripravljeno set- višče se sestoji iz treh slojev: - gornji krovni sloj debeline 2- 3 cm, ki je mrvičast in omogoča dostop toplote in zraka - srednji sloj oz. posteljica de- belina 0,8 cm, kamor se polaga seme - spodnji sloj pod semenom je sklenjen (ne sme biti zbit) s po- trebno kapilarnostjo za vlogo in zračen, da omogoča enakome- ren vznik in hiter razvoj mlade rastline Za pripravo setvišča je še po- sebej pomembno, da zemlje ne silimo, ampak jo s čim manj traktorskih prehodov obdeluje- mo, ko je godna. Najboljša mehanizacija za pri- pravo je predsetvenik, s kate- rim lahko natančno naravnamo globino. To je zelo pomembno pri kalitvi, ko je seme zelo občutljivo na sušo. Krožnih in klinastih bran praviloma ne uporabljamo, ker zemljo rahlja- jo in izsušujejo pregloboko, posledica pa je slabši in neena- komeren vznik. PREHRANA SLADKORNE PESE Optimalna prehrana je po- memben faktor za doseganje vi- sokih in kakovostnih pridelkov sladkorne pese. Zato moramo poznati osnovno založenost tal s hranili. To nam omogoča ana- liza tal, ki jo moramo upošteva- ti iz gospodarskih, pa tudi eko- loških razlogov. Največji vpliv na pridelek imata dušik in kalcij. Posevki na kislih tleh slabo vznikajo, zaostajajo v rasti in dajo mnogo nižje pridelke. Čezmerno gno- jenje z dušikom zniža pridelek, vsebnost sladkorja in izkoristek v predelavi pese, poveča pa maso listja in glav. Do te napa- ke v tehnologiji prihaja predvsem na parcelah, na kate- rih se v kolobarju gnoji z večjimi količinami organskih gnojil (kot sta kokošji gnoj in gnojevka). Prav tako uree ne uporabljamo za prehrano slad- korne pese. Če nimate navodila za gno- jenje, priporočamo: A) če v kolobarju redno upo- rabljamo organska gnojila: 800 kg/ha NPK 5:15:25 ah 7:14:21 ali podobnega z malo dušika. Tega zaorjemo jeseni ali potrosimo zgodaj spomladi. KAN ob setvi - O kg/ha, KAN za dognojevanje do konca maja 100 ka/ha; ali 800 kg/ha NPK 0:10:30 + 5MgO + lB v jeseni ah zgodaj spomladi, KAN ob setvi 100 kg/ha, KAN za dognojevan- je 200 kg/ha. B) če v kolobarju ne upo- rabljao organskih gnojil: 1000 kg/ha NPK 5:15:25 ali podob- nega z nizko vsebnostjo dušika jeseni ali zgodaj spomladi, 150 kg/ha KAN predsetveno, 200 kg/ha KAN za dognojevanje do konca maja; ali 1000 kg/ha NPK 0:10:30+5MgO+lB v je- seni ali zgodaj spomladi, KAN ob setvi 200 kg/ha, KAN za dognojevanje 300 kg/ha. Uporabljamo tudi druge kom- binacije NPK, vendar se mora- mo pri izbiri in količini porabe čim bolj približati naštetim kombinacijam. Osnova pri gno- jenju je razlika med založenost- jo tal s hranili (analiza) in dejst- vom, da 50 t korenov odvzame na hektar 280 kg K2O, 90 kg P2O5, 220 kg N in 100 kg CaO. Ker pa je v tleh rezerva N (predvsem organskega izvora), gnojimo pri nas maksimalno 150 kg N na hektar. Pri računanju skupne bilance potrebnega dušika moramo upoštevati organsko gnojenje pa tudi kalcificiranje s karbo- natnim muljem. Učinek kalcifi- ciranja s karbonatnim muljem (10 t/ha) je enak kot uporaba 40 kg čistega (cca 150 kg KAN-a) dušika na hektar. Koliko dušika vsebujejo posa- mezni odmerki organskih gno- jil (t na ha površine): Pri kombinacijah, ki ne vse- bujejo mikroelementa bora, moramo obvezno foliarno upo- rabljati solubor ali borsol. SEME, SETEV IN SKLOP Seme mora imeti dobro kalji- vost, primerno energijo klitja in visok odstotek enokličnih se- men. Tretjino semena za setev pridelamo v Sloveniji, preosta- lo pa uvozimo. Osnova za izbor sort so sortni poskusi, usmeri- tev pa po tipih (lastnosti) na podlagi kvalitete, pridelka in odpornosti proti boleznim. Tipi: - NZ - prilagodljive sorte, slabše do srednje odporne na bolezni, - Z - intenzivne sorte s pou- darkom na kvaliteti, zahtevajo popolno tehnologijo, na bolezni so slabo odporne, primernejše za rano do srednje rano spravi- lo, - CR - na bolezni (cerkosporo) odpornejše sorte, primerne za pridelavo na območjih, kjer je močnejši napad bolezni, pride- lava v ožjem kolobarju, za srednje rano do pozno spravilo, - RR - sorte, tolerantne na ri- zomanijo. V letošnjem izboru sort so: kristali - Z, romea - CR/RR, astro - CR, tip-top - NZ, žita - Z, emma - NZ, ana - NZ, desna - CR, dorotea - CR/RR. Ugodna temperatura tal za ka- litev je 8-12 stopinj C, najnižja pa 4 stopinje C. Optimalni čas setve je od zadnje dekade marca pa do sredine aprila, odvisno od vremenskih razmer. Prerana se- tev v hladnem vremenu zadržuje kalitev in povzroča slabši vznik ter omogoča večji napad glivičnih bolezni in škodljivcev kljub fungicidom in insekticidom, ki so v plasteh nanešeni na seme. Za setev spomladi 1998 bo na voljo ne- kaj semena z insekticidom gau- cho, ki učinkoviteje in eko- loško manj sporno deluje na bolhača in listne uši. Pogoj za dobro setev je brez- hibna sejalnica in kontrola set- ve. Sejemo na medvrstno raz- daljo 45 cm, v vrsti 11,6-17 cm, globina setve 2-3 cm, hitrost setve 4-6 km/h. Glede na razdaljo semena v vrsti ločimo dva načina setve: - setev na korekcijo sklopa: razdalja semena v vrsti je 11-12 cm. Pri tem načinu je treba poz- neje posevek redčiti, hkrati pa tako dosežemo najprimernejši skop, to je 75.000 - 85.000 rast- lin na hektar; - setev na končno razdaljo: to je setev na razdaljo 16-17 cm. Primerna je le za kakovostne njive z dobro pripravljenim set- viščem in v optimalnem času setve. Ta način je v naših raz- merah manj priporočljivo, ker obstaja vedno velika nevarnost za sklop 75.000 rastlin an hek- tar. Potrebna količina semena na ha v semenskih enotah SE (1 SE = 100.000 semen); 1 ha pese ima 22.222 dolžinskih metrov: razdalja v vrsti SE/ha 10 cm 2,2 11 cm 2,0 12 cm 1,9 16 cm 1,4 17 cm 1,3 Strokovni nasveti o negi in zaščiti posevkov sladkorne pese bodo objavljeni v drugi polovi- ci marca. Tovarna sladkorja, d.d., Raziskovalna enota za sladkorno peso Vpliv predsetvene priprave tal na vznik in pridelek pese KOG / S SKUPNIM DELOM DO HITREJŠEGA RAZVOJA 30 POSLANC^ S PODEŽELJA NAJ IHRŽI ZAKON O DEJ^NOS- TIH NA KMETIJI • DO SREDSTEV SE DA PRITI, VAŽNE SO PRAVE IDEJE • KREDITI TUDI ZA OBRTNIKE ZAČETNIKE IN MLADE KMETE Na Kogu so pripravili že dru- go učno delavnico projekta 5 skupnim delom do hitrejšega razvoja, ki s sredstvi Evropske skupnosti in v organizaciji Ljudske univerze Ormož pote- ka že od lani. Delavnica je no- sila naslov Slovenski kmet podjetnik, namen pa je bil slušatelje seznaniti s perspek- tivo razvoja podeželskega tu- rizma v Sloveniji, gospodar- skega razvoja občine in s po- goji, ki jih zahteva sklad za re- gionalni razvoj od prosilcev za investicijska sredstva. Pogo- vora se je udeležilo skromno število Kogovčanov, čeprav je bilo menda osebno vročenih okrog 70 vabil. Sicer pa je bila tudi s strani gostov udeležba močno okrnjena. DELO V TREH DELAVNICAH Najprej so se udeleženci sez- nanili z dejavnostmi, ki poteka- jo v treh delavnicah. Sonja Kreslin, svetovalka za podjet- ništvo pri ministrstvu za drob- no gospodarstvo in turizem, vodi skupino, v kateri se ukvar- jajo z oblikovanjem podjet- niških projektov v okviru do- polnilne dejavnosti na kmetiji. Člani skupine so najprej vsi razmišljali le o lastnem vino- ^oču, kasneje pa so projekt razširili na celotno skupnost. Učijo se marketinga, promocije in prodaje, seznanjajo se s tren- di v turizmu, postavili so si dol- goročne in kratkoročne cilje. Sedaj pripravljajo teden počit- nic na Kogu. Izjemno možnost za kraj vidijo v razvoju izlet- niškega turizma, ne odrekajo pa se tudi stacionarja, zanimive bi bile predvsem krajše počitnice in podaljšani vikendi. Pri pro- mociji artikla "Kog" jim bo po- magala skupina, ki jo vodi dr. Mateja Kožuh Novak, ki po- skuša ustanoviti društvo prijatel- jev Koga. Nekoč je na Kogu živelo 3000 ljudi, danes jih je le še okrog 1000. K sodelovanju nameravajo povabiti vse tiste, ki so v preteklih 50 letih odšli s Koga in ki bi svojemu kraju po- magali, če bi jih znali za to mo- tivirati. Želijo mobilizirati re- zerve, ki jih imajo, ker le tako lahko dohitijo razvitejše. Sedaj se ukvarjajo z zbiranjem nas- lovov in pošiljanjem pisem. V prvih desetih dneh se je oglasi- lo že 30 Kogovčanov, ki so nav- dušeni nad idejo in pripravljeni pomagati. Namen društva je, da se Kogovčani vračajo domov, da pomagajo tržiti svoj kraj, pripeljejo svoje prijatelje - tu- riste, da pomagajo s svojim de- lom, skupina načrtuje obliko- vanje sklada za obnovo Košar- kine hiše. Rojaki naj bi poma- gali pri iskanju sobic in štipen- dij za kogovske študente, s svo- jo besedo pa bi "lobirali" pri po- membnih uradih in državnem zboru. Tretjo skupino vodi Zdravko Hlebec, ukvarjajo pa se z nave- zovanjem stikov in tesnejšim sodelovanm s sosednjimi kra- jevnimi skupnostmi. Sodelo- vanja si želijo na vseh področjih - turističnem, kulturnem in športnem. Zelo veseli so bili obiska skupine predstavnikov iz Medžimurja, saj so obmejni kraj in je sodelovanje s sosedi onkraj meje izjemno pomemb- no. Učne delavnice se je ude- ležil član projektnega sveta, ki se ukvarja z razvojem turizma v Medžimurju. Dobre odnose imajo tudi z drugimi krajevni- mi skupnostmi, saj so kar štirje udeleženci učnih delavnic gost- je iz sosednjih krajevnih skup- nosti. Zadnji teden v avgustu nameravajo na Kogu pripraviti teden turizma na Kogu. V tem obdobju naj bi se predstavile vse krajevne skupnosti s svoji- mi programi. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Kot največja ovira boljšega razvoja dopolnilnih dejavnosti na naših kmetijah se je izkazala zelo neživljenjska zakonodaja. Terezija Meško iz svetovalne službe je opozorila na ta prob- lem že na prvi prireditvi Dobro- te slovenskih kmetij pred osmimi leti. Od takrat so se zamenjali trije ministri, zakonodaja in razmere pa ne. Meškova pravi, da od kmeta ni mogoče zahte- vati, da bo imel na kmetiji, kjer želi predelovati sir svojih dese- tih koz, takšnih sanitarnih in tehničnih pogojev, kot veljajo za velike mlekarne. Novakova je predlagala, da naj v okviru svetovalne službe organizirajo pritisk na naše poslance. Pos- lanci so pod stalnim pritiskom vlade, strank in pogosto pozabi- jo ali ne poznajo potreb. Predla- gala je, naj jih zasujejo s pisni- mi zahtevki po sprejetju zako- nodaje in poslanci jih dolgo ne bodo mogli ignorirati. Takšna taktika se je izkazala za zelo uspešno pri sprejemanju tobačnega zakona. Opozorila je na možnosti, ki jih imamo, pa jih ne izkoristimo. V parlamen- tu sedi kar 30 poslancev s podeželja in njih je treba spom- niti, od kod so prišli, kdo jih je izvolil in kakšne so potrebe v domačem kraju. Občinski svetnik Ivan Kuko- vec je opozoril na možnost obrtništva kot dopolnilne dej- avnosti na kmetiji. Obrtna zbornica je organizirala preda- vanja na to temo, vendar ni bilo prevelikega interesa. Težave pa so tudi pri oblikovanju sklada za razvoj malega gospodarstva. Irena Meško Kukovec je opo- zorila, da le ni vse tako črno. Kljub temu da država za malo gospodarstvo ne zagotovi niti tolarja in da tudi v občinskem proračunu ni rezervnih sred- stev za ta namen, pa je občina lani namenila kar 44 milijonov za spodbujanje malega gospo- darstva, Po besedah Mirana Klinca pa je kmetijstvo lani do- bilo 17 milijonov nepovratnih sredstev in subvencij ter 240.000 tolarjev za regresiranje obrestne mere za kredite za do- polnilne dejavnosti. Danes to- rej ni tako težko priti do kakšnih sredstev, veliko težje se je dokopati do pravih idej, obli- kovati strateške razvojne kon- cepte, ki bodo dajali najboljše rešitve za ta čas. Kline je pou- daril, da bi se pri tem moral poslušati glas kmeta in ne kakšnega poslovodnega organa. SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja je državna institucija, ki je namenjena pospeševanju razvoja na slovenskem podeželju. Zaenkrat je to le fi- nančna institucija, ki dodeljuje ugodne kredite in daje garanci- je. Direktor Bojan Dejak pa pričakuje, da bodo s sprejemom nove sistemske zakonodaje do- bili tudi nove funkcije, ki jim bodo omogočile aktivnejše delo pri razvoju. Finančna sredstva dodeljujejo za širok spekter projektov - tako za kmetijske projekte, za projekte gospodar- skih dejavnosti in za nekatere projekte infrastrukture. Večji del sredstev gre za osnovne in dopolnilne dejavnosti na kme- tiji ter za gospodarske dejav- nosti. Bistven pogoj pa je, da se investicija izvaja v naselju, ki je demografsko ogroženo. Letos bodo objavili razpis že tretje leto. Na voljo bo pri- bližno 3 milijarde sredstev s še ugodnejšimi pogoji za kmetijst- vo (TOM + 2,5). Za kreditoje- malce je izjemno privlačno eno leto moratorija, saj je sredstva treba pričeti vračati šele po enem letu poslovanja. Doba vračanja je največ 8 let. Razpis bo objavljen sredi aprila. Do 15. junija bodo imeli prosilci čas pripraviti vloge, ki jih prevred- notijo v dobrem mesecu po po- sebnem točkovnem sistemu, in v avgustu je že mogoče koristiti denar. Sistem točkovanja je prevzet po evropski skupnosti in glede na njihovo vlogo naj- višje vrednoti obmejno lego kraja, demografsko ogroženost, stopnjo brezposelnosti. Po- membna pa je tudi vključenost v celovite razvojne projekte in ekpnomska kvaliteta progra- mov ter kreditna sposobnost prosilcev. Pri urejanju vlog po- maga svetovalna služba. Bojan Mlakar je povedal, da so lani v ormoški svetovalni službi izde- lali 12 prošenj in 10 jih je bilo ugodno rešenih. Direktor De- jak je povedal, da so z območja upravne enote Ormož vsega skupaj prejeli 19 vlog in 10 jih je bilo ugodno rešenih. Slo je predvsem za manjše projekte, letos pa pričakujejo tudi kakšne pogumnejše projekte, ki jih bodo v okviru svojih možnosti podprli. Z ministrstvom za kmetijstvo se pogovarjajo v okviru naložbene politike za letošnje leto, da bi kot možnost ponudili pilotski projekt gene- racijskih kreditov za prevzeme kmetij pod izjemno ugodnimi pogoji. S tem bi vzpodbudili razvoj kvalitetnih kmetij, ki bi imele tudi trajnostno vlogo ne le pri kmetijski dejavnosti am- pak pri ohranjanju okolja in po- seljenosti slovenskega podeželja. Na področju podjet- ništva so edini sklad, ki prosil- cem omogoča, da kandidirajo kot fizične osebe. Skupaj z re- publiškim zavodom za zapos- lovnaje in ministrstvom za delo pripravljajo poseben program za podjetnike začetnike, v okvi- ru katerega bi lahko sredstva pridobili tudi začetniki. viki klemenčič ivanuša tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 13 BRDO PRI KRANJU / PREDSTAVLJEN NAJPRESTIŽNEJŠI MODEL DAEWOOJA Legama - novi val v oblikovanju Daewoo Motor, d.o.o., je minuli petek na Brdu pri Kranju predstavil novinarjem in poslovnim partnerjem najnovejši prestižni model Leganza iz palete vozil Daewoo.V preteklem letu so v Sloveniji začeli tržiti modela Lanos in Nubira, ki sta potrebovala skrb in energijo v začetni fazi prodaje.Leganza predstavlja novi val v oblikovanju in je ponos znamke Daenoo, protokolarni objekt slovenske vlade na Brdu pri Kranju pa je bil tako primeren kraj za predstavitev najbolje opremljenega dae^vooja pri nas. Po besedah gospoda II-Hyung Choja se pri Daewooju dobro zavedajo, da se bo Leganza mo- rala dokazovati na zelo ozkem segmentu avtomobilske proda- je, kjer visoke prodajne številke žal niso mogoče. Prodajni uspe- hi ptujskega podjetja Daemobil, ki zastopa in prodaja omenjeno znamko, pa pričajo o tem, da se Ptujčani vedno bolj odločajo za nakup avtomobila, ki ob ugodni ceni ponuja največ opreme. V letu 1997 je Daewoo prvič prese- gel številko 500.000 pri izvozu avtomobilov, kar potrjuje začrtani projekt globalizacije skupine na pragu novega tisočletja. Več o Leganzi pa, ko bo predstavljena tudi v Ptuju. Danilo Mai€en Leganza - Daevvoojev ponos ROOOZNICA / SKUPSCINA UPOKOJENCEV Sifo/e delo ugodno ocenili Na letni skupščini Društva upokojencev Roguzniea so 26. februarja opravili inventuro op- ravljenega dela in finančnega poslovanja ter potrdili in sprejeli finančno bilanco za leto 1997, smernice za delo in finančno poslovanje v letu 1998 ter sklep o sklicu občnega zbora, ki bo junija v Kicarju, Podvincih in Rogoznici. Pohvalno so ocenili delo 21- članskega upravnega odbora. Težišče njegovega dela je med člani društva, ki jih člani up- ravnega odbora mesečno obis- kujejo na njihovih domovih. V društvu se združuje 483 upoko- jencev iz Kicar j a. Nove vasi pri Ptuju, Pacinja, Podvincev, Ro- ^oznice. Spodnjega Velovleka, Zabjaka in nekaj iz Ptuja. V vza- jemno samopomoč Zveze društev upokojencev Slovenije v Ljubljani je včlanjeno 541 čla- nov in njihovih zakoncev. V letu 1997 so organizirali 11 izle- tov in družabnih srečanj s 730 udeleženci. Ob novem letu in prazniku društva so obiskali 85 članov, starih nad 80 let, in težko bolne ter jih tudi skromno obdarili Jubilantom s 70, 75, 80, 85 in 90 leti pošljejo pisno čes- titko z najlepšimi željami. Po- sebne pozornosti so deležni člani ob 90-letnici. Vsakega umrlega člana društva spremlja ob slovesu prapor društva. Pri društvu so ustanovili moški pevski kvartet, ki se je že predstavil v radijski oddaji Priz- ma optimizma na Radiu Slove- nija in na reviji ljudskih pevcev ing godcev v Majšperku. Prire- dili so tudi predstavitev nove knjige o delu in življenju haloškega človeka Nad brez- nom, ki jo je napisal znani Ptujčan Jože Križančič. Na skupščini so se pohvalno izrazili o mestnem svetu, ki je leta 1995 upošteval predloge ro- gozniških upokojencev o nu- jnosti zgraditve predprostorov pred mrliškimi vežicami na no- vem ptujskem pokopališču, pločnikov ob Dornavski cesti in še nekatere druge. Pohvale je bil deležen tudi član mestnega sve- ta Janez Svržnjak iz Kicarja, ki uspešno opravlja naloge v mestnem svetu, kot član up- ravnega odbora pa je tudi pooblaščen predstavnik Društva upokojencev Rogozni- ca pri krajevnem svetu pri- mestne četrti Rogoznica. Feliks Bagar Člani upravnega in nadzornega odbora Društva upokojencev Rogoznica ob predstavitvi knji- ge Jožeta Križančiča 29. decembra 1997 v Rogoznici. Foto: Langerholc PTUJ / DRUŠTVO UPOKOJENCEV POVABILO NAJSTAREJSE Prisrino sreianje starostnikov Med okoli 1200 člani Društva upokojencev Ptuj so 103 taki, ki so že prekoračili 80 let starosti. Vse je vodstvo društva povabi- lo v četrtek, 26. februaija, zvečer v svoje klubske prostore na prijateljski razgovor in skromen prigrizek. Vabilu se je odzva- lo dobra četrtina vabljenih, drugim ni dopuščalo zdra\je ali pa jim večerni čas ni najbolj ustrezal. Tistim, ki so prišli, nekate- ri tudi v spremstvu katerega od mlajših svojcev, prav gotovo ni bilo žal, kar so potijevali zadovoljni obrazi, ko so po dveh urah prijetnega kramljanja odhajali domov. Zbrane je uvodoma pozdravil Andrej Fekonja, predsednik društva, in predstavil društvo. Podpredsednik društa in vodja socialno-zdravstvene komisije Vili Medved, ki je bil organiza- tor srečanja, je v nekaj besedah opisal program komisije, potem pa predal besedo Andreji Sa- mojlenko s Centra za socialno delo Ptuj in Vidi Milunič, predstavnici območne organiza- cije RK Ptuj. Obe sta govorili o skrbi za starejšega človeka in vlogi svojih organizacij pri tem. Predvsem gre za pomoč starim in onemoglim v gospodinjstvu na domu, od redne dnevne pomoči v gospodinjstvu in nege bolnih do opravljanja drobnih uslug, kot je prinašanje potrebščin iz trgovin in po- dobno. V ta namen si prizadeva- jo po soseskah organizirati sku- pine starejših, še zdravih in čilih, za samopomoč in tudi skupine mladih od osnovnošol- cev navzgor. Za usšeno delo in učinkovito organizacijo te pomoči pa je potrebno živo so- delovanje društva upokojencev z obema navedenima organiza- cijama. Srečanje so popestrile ljudske pevke pod vodstvom Marije Za- muda, ki so izbrale in zapele predvsem take ljudske pesmi, ki so jih današnji starostniki v svo- ji mladosti najraje prepevali, zato je razumljivo, da je pevkam pritegnila tudi večina navzočih. Za nekaj razvedrilnih točk pa je poskrbel Mirko Jaušovec, vodja sekcije za društvene prireditve. Zal med slavljenci ni bilo dveh prvakov v društvu, ki jima pač zdravje tega ni dopuščalo. To sta Štefan Voda iz Ulice Lackove čete 9 v Ptuju, ki bo decembra letos dopolnil 99 let starosti in je torej najstarejši član društva, ter Terezija Stum- berger z Rimske ploščadi 2, ki bo v letošnjem letu dopolnila 47 let članstva v upokojenskem društvu. Obema čestitamo! Med udeleženci pa je bil še vedno izjemno delaven Alfred Bradač, vodja fotosekcije pri društvu, ki bo kmalu dopolnil 86 let. V prostorih društvene točilnice v Aškerčevi 9 je obiskovalcem še vedno na ogled njegova razstava fotografij "Spomini - bilo je nekoč" z motivi življenja in dela pred desetletji v Ptuju. Na pos- netkih lahko obiskovalci vidijo obraze že davno pokojnih znan- cev in objekte, ki jih že dolgo ni več. Ob tem pa Alfred Bradač že zbira in pripravlja fotografije za novo razstavo. f. Fideršek OD TOD IN TAM PTUJ • Razstava ročnih del pri DU Breg Drugič zapored Društvo upokojencev Ivana Rudolfa na Bregu pripravlja razstavo ročnih del, ki jo posvečajo dnevu žensk in dnevu DU Bregu. Izdelke so naredili člani društva, na razstavi pa se bodo s svojimi izdelki predstavili tudi upokojenci iz Doma upokojencev Ptuj, gojenci Zavoda dr. Marijana Borštnarja in otroci iz bližnjega vrtca. Razstavo bodo odprli v petek, 6. mar- ca, v društvenih prostorih na Zadružnem trgu 12 A, dela pa bodo na ogled do nedelje zvečer. Predstavlje- ni bodo kvačkani, pleteni iz- delki, vezenine, gobelini, iz- delki iz lesa in gline, stenske slike, pletene košare in drugi izdelki iz domače obrti. TM 14 četrtek, S. marec 1998 - tednik m Y , J • PTUJ / POGOVOR Z MINISTROM ZA NOTRANJE ZADEVE MIRKOM BANDUEM Slovenija /e med najbolj varnimi v Evropi SE LETOS PRICETEK GRADNJE POLICIJSKE POSTAJE PTUJ • Z VSEMI SREDSTVI PROTI ORGANIZIRANEMU MEDNARODNEMU KRIMINILU • NOVI ZAKON O CESTNEM PROMETU POLICIJI POVEČUJE POOBLASTILA Na vrhuncu ptujskih 11-dnev- nih norčavih dni, na pustno ne- deljo, se je med nekajtisočglavo množico 38. ptujsko kurento- vanje in kavrneval ogledal tudi minister za notranje zadeve Mir- ko Bandelj. In čeprav je bil norčavi pust, smo se z njim uspeli pogovarjati tudi o nadvse resnih zadevah. TEDNIK: Takšne prireditve, kot je ptujski karneval, zahte- vajo izredno veliko varnostnih ukrepov. Ali ste kot obiskova- lec imeli občutek, da je bilo za varnost dovolj poskrbljeno? "Prepričan sem, da je bilo. Res je bilo veliko gneče, ampak ljud- je so normalni in normalno rea- girajo in rekel bi, da tudi tako noro pustno zadevo znate Štajer- ci, še posebej Ptujčani, organizi- rati na resen način, zato sem pre- pričan, da ni bilo in da tudi do konca pusta ne bo kakšnih težav." TEDNIK: Na mastno nedeljo je pri nas težko govoriti o re- snih zadevah. Pa vendar: nas, še posebej pa ptujske policiste zelo zanima, kdaj bomo v Ptuju dobili novo policijsko postajo, o kateri že toliko let govorimo, pa žal ni storjenega še nič kon- kretnega? "Ptuj je, kar se tiče zagotavljan- ja pogojev za delo policije in var- nosti ljudi na tem območju, za- gotovo eno najbolj kritičnih mest v Sloveniji - poleg seveda same južne meje. Zato v tem trenutkom lahko z veseljem in optimizmom napovem, da so v predlogu proračuna za leto 1998, ki sicer še ni sprejet, a bo v krat- kem, že predvidena začetna sredstva za pripravljalna dela in pričetek projekta gradnje nove policijske postaje v Ptuju." TEDNIK: V Sloveniji je še vedno preveč hujših prometnih nesreč, žal so tudi posledice pogosto težke. Zakaj toliko za- mujamo s sprejetjem novega zakona o cestnem prometu, ki bi z restriktivno politiko zago- tovo pozitivno vplival na pro- metno varnost? "Popolnoma se strinjam z vami. Sprejetje tega zakona že preveč zamuja, saj traja celoten postopek že pet let in vsi si želi- mo, da bi bil hitrejši. Vendar je sedaj postopek že tako daleč, da sem prepričan, da bo sprejet v enem mesecu. Res je tudi, da smo v Sloveniji glede na sedanje razmere in zakonske predpise ob slabih cestah z vsemi ukrepi, od policije do vzgoje, kulture in z drugimi instrumenti dosegli maksimum možnega. Število žrtev na slovenskih cestah se je tako tudi lani nekoliko zmanjšalo. A prepričan sem, da več glede na sedanjo zakonodajo resnično ne moremo storiti. Novi zakon naj bi prinesel neka- tere nove motive, ki naj bi spre- menili obnašanje ljudi oziroma ki bodo Slovence pripravili do tega, da se bodo tudi v domovini obnašali tako, kot se morajo obnašati na avstrijskih ali hrvaških cestah." TEDNIK: Nas bo k temu pris- ilila povečana represija? "Po eni strani gre tudi za to, vendar po mojem to ni najbolj ključni element. Gre tudi za povečanje pooblastil policistov tudi na sami cesti, da se potem prekrški ne razvodenijo skozi naučinkovitost sodnikov za prekrške in organov davčne iz- terjave. Predvsem pa sistem točkovanja, ki je predviden za najtežje prekrške, kot so vinje- nost ali recimo prehitevanje v škarje in podobno, kjer se bodo prekrški točkovali z negativnimi točkami. Tako bo seštevek 18 točk za voznika pomenil ponov- no opravljanje vozniškega izpita z vsemi stroški vred. To bo po mojem mnenju bolj preventivno in učinkoviteje delovalo na obnašanje vsakega voznika." TEDNIK: Kako pa se v no- tranjem ministrstvu spopadate s porastom organiziranega kri- minala na Slovenskem? "Moram reči, da je organiziran kriminal nasploh najtežji prob- lem civilizirane Evrope, ne samo pri nas. Res je v porastu in ne pozna meja, zato ni Slovenija pri tem nikakršna izjema. Če smo bili pred leti še kot nekakšen otok, ki tega ni čutil, danes tega ni več. Meje so odprte, Slovenija se integrira v vse možne evrop- SKe m svetovne povezave, s čimer se razvijajo ugodne razme- re tudi za organiziran kriminal. Vsekakor pa lahko ugotavljam, da je Slovenija relativno varna država, ena najvarnejših v Evro- pi. Imamo tudi ustrezne institu- cije, zlasti notranje ministrstvo. V policiji imamo namreč poseb- ne oddelke, ki se ukvarjajo z or- ganiziranim kriminalom in tudi zakonodaja v veliki meri že omogoča ustrezen boj s krimina- lom, žal pa še ne dovolj. Da bomo resnično lahko učinkoviti, nujno potrebujemo še spremem- bo zakona o kazenskem postop- ku in novi zakon o policiji, povrhu tega pa seveda tudi ustrezno družbeno klimo, ki bo za boj proti organiziranemu kri- minalu zagotavljala ustrezna fi- nančna sredstva." TEDNIK: Ali smo torej v Slo- veniji resnično vami? "Če pogledamo kriminalitetno število, to je število, ki pove, ko- liko kaznivih dejanj na leto se zgodi v neki ržavi na 10.000 pre- bivalcev, potem ugotovimo, da je v Sloveniji to število okoli 185 kaznivih dejanj, v sodenji Av- striji 603, v Nemčiji pa celo čez 800. Če izhajamo iz teh številk, potem smo seveda relativno var- ni. Tudi če primerjamo struktu- ro kaznivih dejanj pri nas, lahko ohranimo to trditev, kajti število najtežjih, krvnih deliktov se v Sloveniji celo iz leta v leto rahlo zmanjšuje. Tudi ropov je manj, tako da smo na neki način lahko celo srečni. Ne bom sicer rekel, da je to zgolj posledica dela poli- cije, tudi ne zgolj nekega vzgoj- nega vpliva, mislim, da je predvsem posledica dejstva, da je Slovenija vendarle zelo majhna, da skoraj vsak vsakogar pozna in da se v takih razmerah organiziran kriminal precej težje razrašča." TEDNIK: Kako ocenjujete mednarodni položaj in sodelo- vanje slovenske policije? "Slovenska policija je prak- tično članica vseh možnih poli- cijskih združenj, zlasti prek In- terpola, sodelujemo pa tudi z Ev- ropolom oziroma z državami in organizacijskimi oblikami šen- genskega sporazuma, čeprav pri slednjem ne moremo biti polno- pravni člani, saj je namenjena le članicam Evropske unije. Sicer pa je po začetnem nezaupanju danes sodelovanje na mednarod- ni ravni zelo dobro. Še posebej velja to za naše sosede Avstrijo, Italijo in tudi Hrvaško. Zlasti nam je porasel ugled po uspešnem zaključku akcije "Kolo", ko je šlo za pretrganje gorenjske heroinske zveze. Celo iz ZDA smo dobili pohvalne čes- titke. Pred kratkim pa smo v so- delovanju z italijansko in hrvaško policijo uspeli pretrgati še eno tihotapsko zvezo, saj smo z najdbo skoraj 7 ton marihuane s skupnimi močmi presekali pot tej navezi. Kakorkoli že, delo slovenske policije je zelo vpeto v delo drugih policij, kajti proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu se je treba boriti z vse- mi sredstvi, ne glede na meje." TEDNIK: Še posebej nas v Sloveniji ogroža trgovanje z mamili? "Res je, od vsega organizirane- ga kriminala je najtežji prav kri- minal, ki je povezan s proiz- vodnjo in trgovino z mamili. Slovenija ni le tranzitno območje, ampak postaja tudi končni cilj trgovine z mamili, kajti žal je tudi v Sloveniji vedno več mladih, ki so zasvojeni. To pa ni problem, ki ga mora reševati le notranje ministrstvo, to je naloga vzgoje, izobraževan- ja, kulture, zdravstva in sociale. Slovenija je na zelo pomemb- nem geografskem območju, ki pomeni križišče za mednarodno trgovino in tega se je treba zave- dati. Zato se tudi ne slepimo in s tem, ko smo razbili gorenjsko heroinsko navezo, se zavedamo, da še zdaleč vsega konec." TEDNIK: Ne bi vas rad bre- menil s komentarji okrog od- stopa ministra za obrambo, vendar me zanima, ali imajo vaši fantje boljše zemljevide kot Tumškovi? "Zemljevide uporabljamo eni in drugi bolj ali manj enake. Si- cer ne izključujem možnosti, da tudi v policiji ne bi prišlo do take napake, kot se je zgodila v obrambnem ministrstvu, pa čeprav računam, da je struktura policije že bolje zgrajena, saj se je tudi dlje gradila. Tudi hierar- hični odnosi so že vzpostavljeni, mogoče tudi disciplina in nas- ploh formalna ureditev tega po- dročja. Sicer pa, kar se tiče dela ministra Turnjška, zmeraj sem ga podpiral, zato ker sem imel v njem vedno zelo dobrega sogo- vornika, in zdi se mi tudi, da sva bila vedno na "istih linijah", ko je bilo in je še potrebno depoliti- zirati obe ustanovi. Niti vojska niti policija ne moreta biti poli- gon kakršnihkoli zamer in strankarskih prestižnih bojev. Na vsak način je treba demistifi- cirati te službe, zato mi napove- dani Turnškov odhod ne pome- ni nič dobrega." TEDNIK: Torej sta policija in vojska pri nas še vedno preveč spolitizirani? "Prav hude politizacije po mo- jem sicer v nobeni od služb ni, seveda pa ni mogoče tega v celoti izključiti. Zagotovo je to v prete- klosti politika mnogo bolj iz- rabljala in na teh službah tudi gradila in se ohranjala. Osebno pa si prizadevam, da policija dela izključno na podlagi pred- pisov, pravil stroke. Zato tudi hočem policijo izločiti iz mi- nistrstva in jo ustanoviti kot jav- no službo, kot organ v sestavi ministrstva, z direktorjem, ki se ne menjava z ministrom. To je za našo državo nujno, in če skozi to gledam odhod Turnška, mis- lim, da ne bo nič rešil. Prišel bo nekdo drugi in Slovenija se bo vsako leto ukvarjala z osebo mi- nistra, ne pa s službami, ki jim minister načeljuje. Zato se mi zdi škoda, da bo minister odšel, potem ko je zastavil dobro plat- formo in je v letu dni ministro- vanja tudi prinesla nekatere re- zultate." V obdobju ki je pred nami, je med prioritetnimi nalogami mi- nistrstva za notranje zadeve po- leg omenjenega zakona o varnos- ti v cestnem prometu v parla- mentarni proceduri še zakon o policiji, ki je v drugi obravnavi, poleg tega pa je tu še vrsto dru- gih nalog, kot je reforma celot- nega ministrstva, prilagajanje Evropi prek tujske zakonodaje, zakona s področja državljanstva in še kaj. Pred ministrom Bandljem in celotnim ministrst- vom, ki ga vodi, je veliko po- membnih in odgovornih nalog. Vsi si želimo, da bi jih rešili čim bolje, saj bo to naši državi koris- tilo na poti v Evropo. M. Ozmec Minister Bandelj na Ptuju. Foto: M. Ozmec Eden izmed poslušalcev slo- venskega radia je pred nekaj ; dnevi na vprašanje, kaj je zanj : strpnost, odgovoril, da je to predvsem pripravljenost ljudi, da razumejo in spoštujejo drug dru- gega, da se drug drugemu ne | vsiljujejo, da drug drugega ne izključujejo in ne žalijo. 'Vsak ima svojo 'vero', jaz sem ateist (tudi to je vera), pa me prav nič ne mo- tijo tisti, ki so verni, spoštujem jih, kot pričakujem, da bodo oni spoštovali mene", je dejal. Seveda radijsko vprašanje ni bilo naključno. Nanašalo se je na ; najnovejšo afero v zvezi z glas- beno skupino Strelnikoff in nje- nim ovitkom za zgoščenko Bitchcraft, na katerem so upodo- bili brezjansko Marijo s podgano v naročju. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je dejanje označil kot naj- hujše strel v srce Cerkve, kot ne- kaj, česar (kljub mnogim konti- nuiranim akcijam proti Cerkvi) niti v mislih ni bilo moč pričako- vati. Verska Družina se je odzva- la s posebnisT komentarjem, v katerem piše, da je temelj sožitja med ljudmi medsebojno spošto- vanje. To velja tako v odnosih med posamezniki kakor med skupnostmi (narodi, verstvi, strankami idr.). Takšno vseobse- gajoče spoštovanje je pridobitev in vrednota civiliziranega sveta, zato naleti vsako dejanje zoper njega na ostro obsodbo javnosti. Nobena oblika žaljenja, poniževanja, smešenja drugih in norčevanja iz njih ni civilizacijsko sprejemljivo. Dovolj je drugih načinov, da izrazimo svoje pog- lede, vključno z nestrinjanjem ali zavračanjem kakih idej ali dejanj. Spomnimo se, kak vihar je sprožil pred prvimi svobodnimi volitvami plakat, ki je naše vodil- ne komuniste postavil ob bok to- varišem z Vzhoda. Naši veljaki so ogorčeno protestirali, da so neke civilizacijske meje povsod, tudi v strankarskih bojih, in da vse ni dovoljeno. Žal se ti danes ne oglasijo, ko gre za spoštovanje drugih. Tako so ostali tiho, ko je Z. Jelinčič pred nedavnim raz- glašal Bernikove volivce za "go- lazen", s katero bi bilo treba že zdavnaj opraviti. Vse kaže, da tem ljudem še vedno več pomeni ideološka pripadnost kakor spoštovanje človekovih pravic. Človek ni otok, ampak je oseba, to je bitje z drugimi, družbeno bitje. Ker pa skupnost ni brez struktur, simbolov, spomina in vi- zije, ki ji dajejo zavest, podobo in učinkovitost, vsebuje spoštovan- je človeka tudi spoštovanje nje- gove skupnosti in vsega, kar to skupnost omogoča. Zato nrara pravna država ščititi te skupinske vrednote s pravno ureditvijo, v nasprotnem primeru ne bi storila ničesar za dejansko in učinkovito varovanje človekovih pravic. Vendar včasih prihaja v demo- kraciji do navzkrižja pravic. Tako je npr. lahko sporno, ali se je pra- vica do izražanja sprevrgla v pra- vico do zaničevanja in žaljenja drugega (bodisi naravnost bodisi posredno v napadu na katerega od vidikov njegove skupnosti), ali pa, nasprotno, ovira zahteva po spoštovanju določenih pre- pričanj, simbolov idr. pravico do svobodnega izražanja. Zaradi takšnih primerov so francoski škofje ustanovili združenje Vero- vanje in svoboščine, ki ščiti pravi- ce katoličanov. Naša Cerkev še nima podobne ustanove, a je skrajni čas, dajo ustanovi, saj so pojavi protikatoliškega rasizma vse pogostejši. MARUAS PODGANO Če imajo Strelnikoffi kaj proti krščanstvu. Cerkvi, kakemu ka- toličanu, ali niso mogli tega po- vedati bolj civilizirano? Očitno ne, saj ne zaničujejo le Cerkve, marveč vsa verstva, kot so pove- dali v Mladini. Cerkev v Sloveniji že dolgo žali inteligenco vernikov in nevernikov. /.../To je približno, kar si mislimo o slovenski kato- liški cerkvi in o katoliški cerkvi nasploh /.../ Pa o verah nasploh, da ne bomo diskriminirali. Natan- ko tako razmišljajo rasisti o lju- deh drugačne barve, antisemiti o Judih, totalitarci o drugače mis- lečih /.../ Katoličani se imamo za Marijine otroke, in če smo po- temtakem z Jezusom vred pod- gane, ali ne nakazuje ta ovojnica, koga je treba počistiti - deratizira- ti - v naši družbi? Ali ne sporoča ta slika istega kot Jelinčičevo go- vorjenje o "golazni", ki bi jo bilo treba že davno pobiti? In vsi dru- gi napadi na Cerkev, ali ne izzve- nijo vse bolj razločno kot koračnica eksterminatorjev kato- lištva na naših tleh?" piše Družina. Skupina Strelnikoff je v izjavi za javnost med drugim zapisala, da niso imeli "nikoli namena žaliti kogarkoli in še manj netiti kakršnegakoli sovraštva". Pou- darj^o, da so "ateisti" in da ne pripadajo nobeni verski ločini, "ne verujenx) v boga in še manj v satana niti v kakršnekoli nadna- ravne sile. Prav tako ne pripada- mo nobeni politični stranki. Ena- ko spoštujemo vse ljudi, ne gle- de na njihovo versko prepričanje ali barvo kože. Želinrx) živeti v svobodni državi, kjer lahko vsak pove svoje mnenje, vsak pa ima pravico, da se s tem mnenjem ne strinja." Člani celjske skupine Strelnikoff pravijo, da so svoje mnenje izrazili skozi umetniško formo, to je zgoščenko, ki govori o pravici do splava, ki je ustavno zajamčena. "Če si nekateri jemljejo pravico, da napadlo us- tavo kot najvišji pravni akt v državi (pri tem očitno mislijo tudi na nadškofa dr. Rodeta in njego- vo nedavno javno kritiko tistega ustavnega člena, ki dopušča pravico do splava, op.p.), potem imamo tudi mi kot umetniška skupina pravico, da reagiramo na njihovo mnenje in prav tako demokratično izrazimo svojega." KUČANOVA OPOZORILA Oglasil se je tudi predsednik Milan Kučan: "Vse bolj pogoste so pri nas javne izjave in dejanja, ki nosijo v sebi sovraštvo, oho- lost in žalitve drugačnih, naj gre za politične poglede, narodnost, verska ali neverska prepričanja, razumevanje preteklosti ali pre- prosto za svobodo pri izbiri načina življenja ali umetniške iz- povedi. Na površje silita besedna in fizična surovost. Kot da nam niso mar človek, njegovo dosto- janstvo, njegova radost pri svo- bodni izbiri načina življenja, nje- gova čustva in osebna pre- pričanja, navezanost na nacio- nalne, verske ali druge simbole in njihovo spoštovanje. Kot da bi hoteli prostor svobode, ki smo si ga v svoji državi skupaj priborili kot narod in skupnost državlja- nov, po vsej sili spremeniti v svet sovraštva in neodgovornega igranja z usodami ljudi, ki se dos- tikrat mukoma prebij^o skozi vsakdanje življenje. Delim zaskrbljenost s tistimi, ki opozar- jajo na nesprejemljivost in posle- dice takšnih ravnanj. Tudi besede ubijajo. Od govor- jenja, da so ljudje pravi in nepravi i Slovenci, golazen, rdeči goščarji, ' črnuhi, južnjaki, nx)rilke neroje- nih otrok, podgane, od takih in : podobnih besed je lahko samo i še korak do fizičnega nasilja. Ali : smemo biti neprizadeti ob : takšnem stanju duha? Ne, če naj 1 bo sploh mogoče skupno živl- jenje. Moramo se odzvati. Toda ne nestrpnosti se ni mogoče i odzvati z nestrpnostjo. Odzvati I se je treba z dejanji in besedami ; strpnosti in sodelovanja, s pogo- vorom, ne s prepovedmi, cenzu- i ro, brezbrižnostjo in zanašanjem : na druge. Odzvati smo se dolžni vsi, država, njen predsednik, stranke, civilna družba, cerkve in drugi, zaradi zmeraj iste, čeprav i različne odgovornosti za življenje ljudi v slovenski državi, in zaradi njihove prihodnosti, za katero so se odločili ob plebiscitu. Sicer se bomo znašli v začaranem krogu besednega in dejanskega med- sebojnega izničevanja, ker si ne bomo priznavali človeškega dos- tojanstva in enakih pravic." Jak Koprive tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 15 StiKvko prekinili^ a za vse ni dela Sredi prejšnjega tedna težavam v ptujski Delti konfekciji še ni bilo videti koneca, čeprav so ponedeljkova pogajanja v Mestni hiši ka/ala na ugoden razplet. Skupina stavkajočih delavk je namreč sklepe teh pogajanj v torek, 24. februarja, po jutranjem sestanku sprejela, skupina delavk, ki so bile na delovnih mes- tih, pa se z njimi ni strinjala oziroma je bila proti temu, da bi delala skupaj s stavkajočimi. V Novem mestu so v sredo zju- traj obe skupini delavk seznani- li, da je generalni direktor La- boda Andrej Kirm skupaj s svojim pomočnikom po torko- vem sestanku sprejel odstop Cvetke Gaiser in obljubil, da si bo maksimalno prizadeval za normalizacijo stanja. Zaradi na- sprotovanja delavk, ki delajo, pa ni takoj namestil predlaganega kandidata za direktorja mag. Miljenka Vojnoviča, ampak je za prehodno obdobje enega me- seca začasno imenoval za vršilko dolžnosti direktorice Jo- lando Ivanuša. S takšno odločitvijo pa se niso strinjale stavkajoče delavke, ker so pre- pričane, da gre za nadaljevanje istega, saj je bila Ivanuševa pred tem namestnica Gaiserjeve. Da bi se o ponovnem zapletu dogo- vorili, je stavkovni odbor pova- bil vse zaposlene na popoldan- ski sestanek, a se ga tiste, ki de- lajo, niso hotele udeležiti. Tudi zaradi tega je stavkovni odbor pozval vse sindikate Laboda, naj ukrepajo in naj vplivajo na direktorja v Novem mestu, da zadevo pripelje do konca, to je da imenuje novega direktorja, ki bo sprejemljiv za vse delavke. Ptujska Delta konfekcija je tako ostala še naprej razdvojena. RAZREŠENA DIREKTORICA STROKOVNA SVETOVALKA v četrtek, 26. februarja, je v.d. direktorice Jolanda Ivanuša med drugim seznanila novinar- je, da bo v mesecu dni poskusila težave reševati s pomočjo Cvet- ke Gaiser, ki jo je imenovala za strokovno svetovalko za po- dročje komerciale in poslovnega področja. Nekaj delavk, ki dela- jo, pa je pojasnilo, da ne vidijo možnosti za nadaljnje skupno delo s tistimi, ki štrajkajo, am- pak zahtevajo svojo skupino, saj naj bi zaradi žalitev in pritiskov v stavkajoče izgubile zaupanje. Podjetnik Wilhelm Bauer iz avstrijske firme Sommermann, ki z Labodom uspešno posluje že 10 let in s svojimi potrebami pokriva 60 odstotkov proiz- vodnje Delte, je na tiskovni konferenci na vprašanje novi- narjev, ali je res plačal vsaki od stavkajočih po 20 DEM, da bi se vrnile na delo, pojasnil, da je to storil in da je bil pripravljen plačati tako nagrado vsaki, ki je prišla nazaj na delo. Zaradi stav- ke bi se namreč lahko odločil tudi za cenejšo delovno silo v kateri od vzhodnih držav, ven- dar je ostal pri Labodu - Delti, saj so njeni izdelki kvalitetnejši, poleg tega pa je izrazil zado- voljstvo tudi z roki izdelave, ki so se jih v Ptuju vedno držali. Mnogi so pričakovali, da bo na ureditev razmer v Delti vplival pogovor obeh strani delavk ter najodgovornejših iz Ptuja in Novega mesta, ki jih je v četrtek, 26. februarja v Ljublja- no povabil minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop. In niso se motili. Predstavniki pogajalske strani sindikata in vodstvo Laboda so podpisali dogovor o prenehanju stavke. Glavni točki dogovora sta strinjanje s spremembo vodstva Laboda Delte in uvedba dveh ločenih poslovnih enot znotraj podjetja. Dogovor obse- ga tudi prijavo koncema Labo- da na razpis Slovenske razvojne družbe za program prestruktu- riranja podjetij, pridobitev po- sojila prek razvojne družbe za finančno premostitev nastalega položaja, postopno uskladitev višine plač do 90 odstotkov ko- lektivne pogodbe, vendar v od- visnosti od doseganja rezultatov posamezne poslovne enote, ter poplačilo regresa za letni dopust v dveh delih do 15. maja. V do- govoru je opredeljen tudi način plačila za čas stavke. Predstav- niki sindikata so na podlagi tega dogovora pozvali delavke Labo- da Delta, naj stavko prekinejo In tako se je zgodilo: naslednji dan, po 18 delovnih dneh in po jutranjem sestanku, so stavko prekinili. Delta konfekcija naj bi tako ostala enovita družba, le da naj bi odslej delo potekalo v dveh skupinah. V eni naj bi bile tiste, ki niso štrajkale, v drugi pa tiste, ki so stavko prekinile, vendar za vse zaenkrat še nima- jo dela. Kot je povedala začasna v.d. direktorice Jolanda Ivanuša, so v ponedeljek zjutraj že povabili na delo prvih 10 delavk, ki so do petka stavkale. Tudi čez dan so jih povabili, vendar le toliko, kolikerim so zagotovili delo. Poleg delavk Valida in skupine, ki ni stavkala, naj bi do torka delalo že 25 tistih, ki so stavka- le. Delo naj bi zagotovili tudi preostalim, saj naj bi o tem po- tekali intenzivni pogovori z La- bodom. Na torkovem popoldanskem sestanku stavkovnega odbora delavk ptujske Delte Konfekci- je, ki so 18 delovnih dni stavka- le, so njihove predstavnice v delavskem domu Franca Kram- bergerja izrazile resno zaskrbljenost, ker začasno vodstvo Delte po njihovem mnenju ne kaže resnega zani- manja, da bi zagotovilo delo vsem zaposlenim - torej tudi vsem tistim, ki so stavkale. Kot so povedale novinarjem, bi po sprejetem in podpisanem dogo- voru pri ministru Ropu v Ljubljani uprava Laboda mora- la organizirati poslovni proces tako, da bi v okviru Delte izo- blikovala dve ločeni poslovni enoti, po prekinitvi stavke pa naj bi že v ponedeljek, 27. febru- arja, pričeli delati vsi delavci. Stavkovni odbor, ki zaradi neiz- polnjevanja stavkovnih zahtev kljub prenehanju stavke še ved- no deluje, je opozoril javnost, da se začasno vodstvo Delte z v.d. direktorico Jolando Ivanuša in njeno pomočnico Cvetko Gaiser teh dogovorov ne drži, saj naj bi po izjavah okoli 20 delavk, ki so jih po stavki ta ponedeljek in to- rek poklicali na delo, te names- tili med tiste, ki niso stavkale, ne pa v kakšno novo poslovno enoto, kot je bilo dogovorjeno. Po njihovem mnenju je tudi ne- smiselno, da medtem ko okoli 150 do petka stavkajočih delavk še čaka, ali in kdaj jih bodo po- klicali na delo, delavkam v proizvodnji izročajo naloge za nadurno delo. Zaradi tega naj bi prek sindikatov že podali prija- vo inšpekciji za delo. Sicer pa čakajoče na delo zaskrbljene nad svojo in usodo svojih družin obupane vsakodnevno iščejo pomoč in nasvete pri Svo- bodnih sindikatih v Ptuju, saj kot trdijo, same ne vedo, ali so na čakanju ali na dopustu ali že na cesti. Stavkovni odbor zato pričakuje, da bo 7 dni po dogo- voru, torej danes, 5. marca, ime- novan novi direktor Delte kon- fekcije, sicer so zatrdno obljubi- le, da se bodo takoj sestale in ukrepale do popolne uresničitve svojih zahtev. M. Ozmec ZAVRC /REFERENDUMZAOBCINSKISAMOPRISPEVEK Izglasovan samoprispevek Konec minulega tedna so v majhni obmejni haloški občini Zavrč občani na referendumu odločali o uvedbi občinskega samoprispevka, saj se jim je na začetku letošnjega leta dose- danji samoprispevek že iztekel. V nedeljo so bila odprta tri volišča v občini: eno v gasil- skem domu v Goričaku, drugi dve pa v Turškem Vrhu, od 1099 volilnih upravičencev pa se je referenduma udeležilo 511 občanov. Končni rezultat za uvedbo novega samopris- pevka je bil skoraj 75-odstotni. V petih letih naj bi tako v občini zbrali blizu 25 milijonov tolarjev samoprispevka. Zupan završke občine Franc Majcenovič je v ponedeljek povedal, da so sicer tak rezultat po tihem pričakovali, zato so tudi razpisali refe- rendum za uvedbo novega samoprispevka. Po njegovem so smiselno zastavili tudi tri osrednje programske naloge, pri katerih naj bi jim bila v pomoč sredstva iz občinskega samoprispevka, kajti občina ima samo z lastnimi sredstvi možnost kandidirati za katerakoli sredstva v državi. V naslednjih petih letih naj bi polovico zbranega denarja samoprispevka porabili za iz- gradnjo še zadnjega vodovodnega omrežja v na- seljih Drenovec in Goričak ter v manjšem delu naselij Korenjak in Turški Vrh, kajti do sedaj sta na vodovodni sistem priključeni dve tretjini gospodinjstev, oskrba z vodo pa naj bi bila ena od prioritetnih nalog občine. Sicer pa so pro- jekti za omenjene vodovodne sistemi tudi že v izdelavi in naj bi jih končali v dveh letih. Po be- sedah župana Majcenoviča bodo 40 odstotkov sredstev samoprispevka porabili za sanacijska in modernizacijska dela na lokalnih in krajev- nih cestah. Ravno v tem času na terenu popisu- jejo vse ceste in poti, potem bodo šele lahko določili kategorizacijo in stanje cest v občini, ki pa nikakor ni zavidljivo. Ostanek, torej 10 od- stotkov denarja iz samoprispevka, pa bodo v Zavrču namenili za razširitev in vzdrževanje pokopališča, saj jim v zadnjem času že pri- manjkuje prostora, s tem denarjem pa naj bi vzdrževali tudi mrliško vežico. Izglasovani samoprispevek bo občini Zavrč več kot dobrodošel, kajti letošnji proračun, ki ga v tem času še pripravljajo, bo bistveno skromnejši od lanskih dveh, ko so bila v pro- račun zajeta še sredstva, namenjena naložbi v novo šolo. O osnutku novega proračuna bo završki občinski svet razpravljal na redni seji še ta mesec. T. Mohorko PTUJ / TEOLOŠKI TEČAJ 1 998 Človek na razpotlu Vsako leto poteka v Sloveniji tako imenovani "teološki tečaj", ki ga že 31 let organizira nekdaj Medškofijski odbor za študente (MOŠ) iz Ljubljane, danes pa Medškofijski odbor za mladino (MOM) in Skupnost katoliške mladine (SKAM) s sedežem v Ljubljani, ki jo vodi Milan Knep, medškofijski referent za mla- dino in študente. Teološki tečaj že od nekdaj ni tečaj v dobesed- nem pomenu besede, ampak nekakšen forum predavanj o aktu- alnih temah za študente, izobražence in vse, ki se zanimajo za aktualna vprašanja in razmišljanja s področja teologije, cerkve- nega in družbenega življenja. Letošnji teološki tečaj z naslov- om Človek na razpotju je že pote- kal od 17. do 28. novembra v Ljubljani in Mariboru hkrati. Nato poteka po vseh večjih slo- venskih mestih. Sedaj prihaja na Ptuj že šesmajstič po vrsti. Orga- nizirata ga dekaniji Ptuj - Zavrč, poteka pa v župnijski dvorani sv. Ožbalta, Potrčeva 24 na Ptuju, od 6. do 8. in od 13. do 15. marca 1998, vsak večer ob 19. uri. Na letošnjem teološkem tečaju bodo sodelovali predavatelji z naslednjimi prispevki: dr. Vinko Potočnik bo v predavanju z nas- lovom Osvoboditev od strahu ali ^ko vstati od mrtvih (petek, 6. ma- rec) skušal odgovoriti na v prašanje, česa ne smemo spregle- dati, da bi se na svojih razpotjih usmerili svobodi in vstajenju na- proti. Dr. Anton Jamnik bo s pre- davanjem Med pragmatičnim libe- ralizmom in odgovornostjo za bližnjega (sobota, 7. marec) spre- govoril o alternativi trdnih du- hovnih vrednot. P. Janez Pol- janšek bo v predavanju Božja be- seda v izkustvu puščavskih očetov (nedelja, 8. marec) odkrival za- klad duhovnega izročila znameni- tih osebnosti zgodnje krščanske generacije, ki je nastajal v samoti in puščavi. Dr. Marjan Tumšek bo v predavanju Kako se na razpot- ju prav odločati (petek, 13. marec) skušal predstaviti merila in dejav- nike za pravilno odločanje na globljih razpotjih življenja. Dr. Christian Gostečnik bo s preda- vanjem Tudi tisto, česar ne veš, lahko boli (sobota, 14. marec) raz- krival ozadje dejavnikov posa- meznika in družine, ki povzroča trpljenje in stiske. Dr. Ivan Štu- hec pa se bo s predavanjem Izberi življenje (nedelja, 15. marec) v okviru sinodalnega dogajanja v Cerkvi na Slovenskem, ki poteka pod istim naslovom, dotaknil problemov napredovanja znanos- ti na področju genetike in pred- stavil spoznanja bioetike. Teološki tečaj bodo popestrili učenci in dijaki različnih glasbe- nih šol s kratkimi glasbenimi točkami. "Teološki tečaj" o aktualnih te- mah kraščanstva, vere, kulture in življenja z naslovom Človek na razpoku je tematsko bogat in bo v njegovem programu vsakdo lahko našel nekaj zase. Stane Bešter PTUJ / OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE Obraiun '97 in nairt za leto Delegati, predstavniki področnih zadrug, so se prejšnji četrtek sestali na rednem občnem zboru Kmetijske zadruge Ptuj. Osnovno sporočilo zbora je, da zadruga posluje uspešno in da so se uredili notranji zadružni odnosi, načeti na občnem zboru pred letom dni. Pooblaščena revizijska hiša je pripravila poročilo in menila, da je poslovanje zadruge pravil- no in pošteno in da je poslovni izid za leto 1996 prikazan v skla- du z zakoni. Predsednik upravnega odbora Zadruge Marjan Hergan je v poročilu o delu upravnega od- bora opisal razmere po lansko- letnih rednem in izredih občnih zborih in prizadevanje vodstva zadruge, da se odnosi znotraj nje uredijo in ne vplivajo na go- spodarsko poslovanje. Podobno, vendar z nadzorne funkcije, je bilo tudi poročilo predsednika nadzornega odbora Srečka Pri- možiča. O gospodarjenju zadruge je obširno poročal direktor Stan- ko Tomanič. Poudaril je, da se je začel položaj kmetijske pano- ge v lanskem letu nekoliko iz- boljševati. V trgovanju je dose- gla minimalno rast obsega pos- lovanja, velik skok je dosegla na področju poljedeljstva, precej kritično pa je stanje v živinoreji in še posebej v prašičereji. Fi- nančno je zadruga dokaj stabil- na organizacija tudi zaradi učinka kapitalskih deležev v predelovalni industriji. KZ Ptuj je v lanskem letu ustvarila dobre 3 milijarde tolarjev prihodka in štiri in pol milijone tolarjev dobička. Seveda dobiček ni go- spodarski izziv zadružne orga- nizacije, saj so na prvem mestu interesi članov, torej kmetov. Gospodarski načrt za leto 1998 predvideva posebno pozornost povečanju obsega proizvodnje v živinoreji in prašičereji, nekoli- ko večji obseg poljedeljske proizvodnje in manjši strošek dela. Med investicijskimi načrti so v ospredju linija za pakiranje vrtnin in poljščin v novem za- družnem skladišču, gradnja trgovskega centra v Cirkulanah in računalniška oprema nekate- rih poslovalnic. Med drugim so v nadaljevanju občnega zbora začeli postopek za spremembo in dopolnitev za- družnih pravil, izvolili pa so tudi nova podpredsednika upravnega in nadzornega odbo- ra. Ker sta odstopila prejšnja podpredsednika, je postal novi podpredsednik upravnega od- bora Franc Obran, nadzornega pa Rudi Meško. J. Bračič PKMJBU SMO 8. marec - priložnost za razmislek Kje je tisto daljno leto 1880 in kje je tista daljna Nova Zelandija, kjer so ženske prve dobi- le volilno pravico. Slovenke smo čakale 65 let, da smo jo končno dobile. Prav, saj smo si jo tudi izborile. In kje smo po 55 letih uzakonjene ena- kopravnosti, ko smo predstavljale dobro polovi- co vseh zaposlenih, dobro polovico v šolah na vseh stopnjah, ko smo vedno bolj odločale o svojem življenju, o svojem vsakdanu? Sedem let življenja v samostojni demokratični državi ugotavljamo, da so naše pravice in možnosti ogrožene. Ob veliki brezposelnosti zaposlene ženske prevzemajo breme preživetja svojih otrok in brezposelnih mož, same postajajo ved- no pogosteje brez zaposlitve ali je sploh ne dobi- jo, ker so mlade in imajo otroke ali jih bodo še imele in ne bodo čisto vsak dan stoodstotno služile le delodajalcu. Vse več žensk najdemo med revnimi prebivalci, saj ženske praviloma opravljajo manj plačana dela in obenem prevze- majo breme skrbi za bolne in slabotne člane družine. Pojavljajo se ideje, ki zaudarjajo po starem pa- triarhalnem razmišljanju, da se z bistveno daljšim porodniškim dopustom ženske čim dalj časa zadrži doma, kamor tako ali tako sodijo, moški pa naj dovolj zaslužijo, da bodo lahko preživeli družino. Lepe, ekonomsko odvisne ženske s polnimi rokami plenic in kuhalnic res ni težko obvladati in narediti tihe in ponižne. Obenem se najdejo posamezniki in institucije, ki grmijo proti odgovornemu starševstvu in načrtovanju družine in mitologizirajo ženske le kot matere in jim odrekajo pravico do lastne iz- bire načina življenja. Če sprejmemo eno od temeljnih spoznanj človeštva, da ni napredka brez enakopravnosti spolov, brez napredka žensk, potem sem pre- pričana, da je v nas dovolj moči in volje, da bomo skupaj iskali izhod iz sedanjega stanja, ki ni ugodno, zlasti ni naklonjeno ženskam. Motijo se tisti, ki prizadevanja za uveljavljanje in spoštovanje pravic žensk vidijo zgolj kot boj med spoloma. Moški in ženska sta lahko srečna in uspešna skupaj, če sta svobodna v svojih odločitvah, enakovredna, če sta partnerja. Ko razmišljamo ob 8. marcu in čestitamo žen- skam za ta mednarodni praznik boja za ženske pravice in položaj žensk, razmišljamo o part- nerstvu žensk in moških, o sobivanju žensk in moških. Gre torej za nas vse, za ženske in moške, nikakor pa ne brez žensk! Anka Ostrman 16 četrtek, S. marec 1998 - tednik OD TOD m TAti PTUJ / GASILSKO DRUŠTVO IMA NOVO VODSTVO Umi la aasilsfm 833 ur Minulo soboto so se na 128. obenem zboru sestali člani pros- tovoljnega gasilskega društ>a Ptuj, drugega najstarejšega ga- silskega društva v Sloveniji, v katerem aktivno deluje več kot 60 gasilcev in 12 pionirjev. Ker je dosedanji predsednik društva Edvard Kozel zaradi preobremenjenosti prosil za raz- rešitev, je o dosedanjih aktivnos- tih enega najbolje opremljenih in aktivnih društev na širšem območju kritično razmišljal pod- predsednik Janez Potočnik. Za novega predsednika GD Ptuj so soglasno izvolili Martina Ver- bančiča, ki se je s svojo požrtvo- valnostjo že večkrat izkazal tako v številnih gasilskih akcijah kot pri operativnem delu. Poveljnik društva Rudi Topolo- vec je med drugim povedal, da so lani opravili 73 izvozov, od tega zaradi 35 požarov in 23 hujših prometnih nesrečah. Za interven- cije so opravili 833 prostovoljnih tu- in prevozili 1528 km. Pozitivno so ocenili sodelovanje z gasilci iz sosednjih društev, izven regije pa uspešno sodelujejo tudi z GD Kozje, Stari trg pri Slovenj Grad- cu, ohranili pa so tudi sodelovanje z nekdaj pobratenimi gasilci iz DVD Krapina v sosednji Hrvaški. Uspešno se ptujski gasilci uvel- javljajo tudi na tekmovalnem po- dročju in skrbijo za izobraževanje svojih članov. Prizadevnim članom GD Ptuj se je za njihove požrtvovalne akcije v imenu občanov zahvalil župan mestne občine dr. Miroslav Luci. O vse pomembnejši vlogi gasilstva je razmišlja direktor Uprave za obrambo ftuj Stanko Meglic, o povezavi z Občinsko gasilsko zve- zo Ptuj je razmišljal poveljnik Stanko Liponik, v imenu mesme četrti Ljudski vrt pa je o dobrem sodelovanju z gasilci in njihovi pohvale vredni prostovoljni aktiv- nosti govoril Milan Osterman. •OM CVETKOVCI / 75. GASILSKI OBČNI ZBOR nppMm člani prostovoljnega gasilskega društva Cvetkovci so se letos srečali že na 75. občnem zboru društva. Podali so poročila o delu, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Dosedanjega predsednika društva Zvonka Dominka, ki je to funkcijo opravljal polnih 16 let, je zamenjal Andrej Primužič. Za po- veljnika je bil ponovno izvoljen dosedanji poveljnik Janko Marin. Iz\'olili so mdi 15-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor ter 5- člansko častno razsodišče. Nove- mu vodstvu so pri delu zaželeli vsaj tako dobre rezultate, kot so bili doseženi v preteklosti. Gasilci so spregovorili tudi o novi zakonodaji, ki gasilcem nala- ga veliko obveznosti, daje pa le malo sredstev za njihovo izvedbo. Na občnem zboru so podelili še priznanja za minulo leto. Prejeli so jih Kristina Vuk, Vlado Petek in Venčeslav Bezjak. Plaketo vete- rana je društvo podelilo Viktorju Ozmecu, dolgoletnemu predsed- niku cvetkovskih gasilcev. Ob prenehanju predsednikovanja pa so Zvonku riominku podelili spo- minsko plaketo sv. Horijana na lesu, prav tako pa tudi pisno za- hvalo in videoposnetek prireditve ob 70. obletoici društva. Zvonko Dominko je prevzel funkcijo predsednika društva ob pričetku gradnje novega gasilskega doma. Gradnja je trajala 16 let in še ved- no se domislijo kakšnega dodat- nega dela. Dom je skoraj v celoti podkleten in v njem je preko 500 kvadratnih metrov uporabnih površin. Zgrajen je bil izključno s prostovoljnim delom članov in vaščanov, ki so vložili preko 15.000 prostovoljnih delovnih tu: in veliko prehrane ter materiala. V tem času so nabavili mdi nov orodni avto TAM 80 T 35, dokaj dobro pa so opremili tudi opera- tivno enoto. Ker pa tehnika hitro napreduje, razmišljajo o sodob- nejšem intervencijskem vozilu. Prostovoljno gasilsko društvo Cvetkovci šteje 89 članov, od tega 10 pionirjev in 10 mladincev, 14 članic in 55 članov. V društvu imajo dva gasilska častnika IL stopnje, tri gasilske častnike, več nižjih gasilskih časmikov, pa tudi pet državnih sodnikov. vki PTUJ / O GOSPODARSKIH GIBANJIH V LETU 1997 I f f podjeHi vei liot eno leto v blokadi Ob koncu februarja letos so v Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet - podružnici Ptuj sesta- vili oceno gospodarskih gibanja na območju desetih občin - devetih na Ptujskem in ormoški - v letu 1997. Gre za najpomembnejše podatke o gospodarskih gi- banjih, porabi in investiranju na tem območju v lan- skem letu, ki so jih pridobili na osnovi podatkov iz plačilnega prometa. Decembra lani je imelo blokira- ni žiro račun 174 pravnih oseb, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečal za 159 milijonov ali za 7 odstotkov v primerjavi s septembrom istega leta. Primerjava z decembrom leta 1996 pokaže, da se je povprečni znesek blokad povečal za 10 odstotkov, šte- vilo pravnih oseb z blokiranim žiro računom pa za 20 oziroma za 13 odstotkov. Konec lanskega leta je po evi- denci ptujske podružnice agencije za plačilni promet imelo 111 podjetij neprekinjeno več kot leto dni bloki- ran žiro račun, kar po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji predstavlja pogoj za uvedbo stečajnega postopka. Agencija te podatke mesečno spo- roča pristojnemu okrožnemu sodišču. Investicijska plačila so glede na obseg v letu 1997 enaka kot v letu 1996, znašala so 2.637 milijonov tolar- jev. Največji delež predstavljajo investicije v predelo- valno dejavnost (20,4 odstotka), delež kmetijstva znaša 19,5 odstotka, na področju uprave, obrambe in obvez- nega socialnega zavarovanja pa 18,3 odstotka. Za več kot 15 odstotkov pa so se v primerjavi z letom 1996 povečala vplačila javnofmančnih prihodkov in so do- segla 3.984 milijonov. V obveznih pobotih terjatev in obveznosti je po po- datkih Marije Škrjanec, ki je pripravila oceno gospo- darskih gibanj na Ptujskem in ormoški občini v letu 1997, povprečno sodelovalo 97 pravnih oseb. Skupni znesek prijavljenih neporavnanih obveznosti je znašal 15.998 milijonov tolarjev, od tega je bilo pobotanih 18,9 odstotka terjatev, kar je za 1,7 odstotka manj kot v letu 1996. MG Soboodthim V ponedeljek, 2. marca, je Gledališče Ptuj uprizorilo tretjo premieru v letošnji sezoni. Po otroški predstavi Oj, čudežni zaboj in predstavi Strojepiski, ki je nastala v koprodukciji s skupino Sodobnik, smo si tokrat ogledali komedijo sodobne- ga švicarskega avtorja Mareusa Kobelija z naslovom Sobo od- dam, ki jo je prevedel in prenesel v domači prostor direktor ptujskega gledališča in režiser Samo Strelec. Strelec je bese- dilo prevedel iz nemščine in predstavo tudi režiral. Ptujska premiera je bila tako tudi krstna uprozoritev besedila Sobo oddam na Slovenskem. Gre pravzaprav za igro dveh: stare- ga Dedija (Sandi Krošl) in mlade Buli (Vesna Slapar), čeprav se v tret- jem dejanju pojavita tudi Gospa Kladivc iz doma ostarelih (Marjana Krošl) in potencialni Bulijin ljubi- mec, mladec Andro (Nenad Tokalič- Nešo). Tudi celotna komedija je po- svečena odnosu prvih dveh in njuni- ma življenjema. Z mestoma zelo duhovitimi dialogi speljeta Dedi in Buli gledalca v svoja nenavadna svetova. Dedi je na kon- cu življenjske {K)ti, sam, ubog, mali človek. "Kaj H napisal v življenje- pis? Da sem se rodil, šolal, poročil, da sem bil uradnik in da sem upokojen. Kaj še? Imel sem vrt, želel sem imeti motor in želel sem iti v Normandijo. Nič drugega." Dedi si želi umreti in išče prostor, kjer bi to življenjsko po- membno nalogo lahko opravil. Buli oddaja sobo, vendar živi hkrati tudi sama v njej. Je sama, ne vidi smisla življenja, predvsem pa ne smisla zu- naj svoje sobe in sebe. "Jaz sem bila postavljena na svet, ne da bi mi kdo povedal, za kaj tu pravzaprav gre. Jaz sploh ne kapiram življenja, kaj šele smrti." Izkaže se, da kljub velikemu gene- racijskemu razkoraku in popolnoma različnemu načinu življenja vendarle iščeta isto: nekoga, da ne bi bila sama in da bi postorila, kar pač morata. Dedi mora umreti, Buli pa najti pot iz sebe k ljudem. Odigrati lastno smrt je gotovo naj- težavnejša naloga, ki je lahko naložena igralcu. Sandi Krošl, ki je dve uri igral starostnika, jo je odlično izpeljal. Ob njem pa prav tako Vesna Slapar, ki z veliko energije vodi ce- lotno predstavo. Gledalec se mimo- grede naleze njunega nervoznega medsebojnega odnosa, ki ga na začetku sproža Buli, umirja pa Dedi, nato pa se vbgi vedno bolj zamenju- jeta. l\edstava gledalca ne drži v na- petosti, kaj da se bo dogodilo v nas- lednjem trenutku, pač pa ga sproščenega pelje proti koncu in cilju - smrti. Avtor besedila in seveda režiser uprizoritve sta imela v tem tre- nutku na voljo najširšo paleto inter- pretacij človekove smrti. Gotovo je, da tokratna smrt na ptujskem odru ni vzbudila globokega, tragičnega sočutenja, ki ga predvideva ob smrti sodobni svet, pač pa je pomenila ure- sničitev glavnega življenjskega cilja nekega človeka. Ali gledalcu to prija, je seveda drugo vprašanje. Vsekakor pa je skupaj z obsežnim gledališkim listom, ki je izšel ob premieri, dobro izhodišče za temeljit razmislek - o smrti. Milena Zupanič VABI Stres! Beseda, ob kateri marsikoga strese. Kako tudi ne, ko pa živimo hitro, imamo veliko opravkov in obveznosti, poleg tega pa smo izpostavljeni nenehnim spremembam. Ali povedano malo drugače: izpostavljeni smo mnogim pritiskom okolja. To povzroča slabo voljo, razdražljivost, nemir in nezadovoljstvo. Ce takšno stanje traja daljši čas, nas to telesno in duševno izčrpava. Dogaja se, da nam zmanjkuje moči in veselja ter se težje spoprimemo z vsakdanjimi izzivi življenja. Problem postane pereč takrat, ko se začnejo iz takih stanj rojeva- ti značilna psihosomatska obolen- ja, kot so glavoboli, bolezni srca in ožilja, nespečnost, kronična ut- rujenost, bolezni prebavil, dihal in druga. Kaj storiti? Mnogo ali celo naj- več lahko storimo sami. To pa po- meni, da si znamo vzeti čas zase in da znamo ta čas tudi pravilno izra- biti. Veliko načinov počitka in sproščanja je danes že poznanih. Pomembno je, da v sprostitvi za- res "izklopimo" dnevno dogajanje ter doživljanje v svojih čustvih in mislih. Ena od preprostih metod, ki omogoča globok počitek in spros- titev napetosti, je meditacija. Z njeno pomočjo lahko na povsem naraven in preprost način poiščemo mir v sebi, povečamo samozavest, izboljšamo koncen- mt-mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm tracijo ter se v veliki meri osvobo- dimo stresa. Meritve fizioloških procesov med meditiranjem so pokazale, da se raven metabo- lizma zelo zniža in da se telesni procesi upočasnijo. Tudi elektro- magnema valovanja, ki jih odda- jajo možgani, postanejo bolj us- klajena, koherentna. Med mediti- ranjem dosežemo stanje globok- ega počitka, v katerem se razgraju- jejo škodljive posledice stresov, obenem pa se telo napolni z novo, svežo energijo. Pa skušaj mo na preprost način pojasniti, kaj nieditacija pravza- prav sploh je. Človekova dušev- nost je kot hiša z več prostori. V hiši se običajno zadržujemo v dnevnih prostorih - to je zavestni del nas samih, kjer ta hip nekaj zaznavamo, presojamo, se odločamo, čustvujemo, se spo- minjamo ... V hiši imamo tudi ro- potarnico, kamor odlagamo odvečne stvari - to je naša podza- vest, kjer se kopičijo kompleksi, nabiti s čustvi, neprijema doživet- ja, ki se jih nočemo spominjati, in podobno. Imamo pa tudi prav po- sebno sobico, ki je čisto naša, ka- mor gremo, ko si želimo "napolni- ti baterije", se osvežiti, biti sami s seboj - to je naša nadzavest. Pot do te kamrice, do nadzavesti, je prav meditacija. Običajno smo prezaposleni z vsebinami zavesti (mislimi, skrbmi, predsodki, pričakovanji ...) in bolj ali manj obremenjeni s pritiski iz podzavesti. Z meditaci- jo se notranje osvobodimo teh vsebin in pritiskov, kar pripelje do duševne umiritve. Vsak človek ima naravno spo- sobnost, da se potopi v mir in tišino znotraj sebe in se tako duševno umiri, miselno zbistri in osvobodi napetost, ki jih doživeti stresi puščajo v duševnosti. Več o tem, kako si lahko sami s pomočjo meditacije in ustreznega znanja pomagamo do boljšega psihofi- zičnega počutja, bo govora na pre- davanju, ki ga organizira Center za duhovno kulturo in bo v pone- deljek, 9. i^rca, ob 18. lui na OŠ Mladika, Znidaričevo nabrežje, Ptuj. Renata Bokan ORMOŽ / GALERIJA GRAD Ibist««. Bogdan iob.1 V petek so s priložnostnim kulturnim programom odprli prvo letošnjo likovno razstavo v galeriji Grad v Ormožu. Razstavlja akademski slikar Bogdan Čobal iz Maribora, ki se predstavlja z deli iz kar treh ciklusov in s svojo računalniško grafiko. Bogdan Čobal je umetnik srednje generacije, študiral je na akademiji v Ljubljani in leta 1%7 diplomiral na slikarskem oddelku profesorja Maksima Sedeja. Za- poslen je kot izredni profesor za slikarsko in risarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti v Maribo- ru. Sodeloval je na več kot sto sku- pinskih razstavah doma in v tuji- ni, pripravil pa tudi triintrideset samostojnih razstav. Do 31. marca so na ogled slike iz ciklov Povratek k jedru, Poliptihi in najnovejša Energetska polja. vki SOLSKIZVONCC ŽETALE # Gostili Jana Plestenjaka Naj pove srce je šolski projekt, namenjen ozaveščanju učencev o škodljivosti drog in pomemb- nosti medsebojnih odnosov. V osnovni šoli v Zetalah, ki je bila letos izbrana za izvedbo projek- ta, sta bila v ponedeljek pevec Jan Plestenjak in strokovnjak Mi- nistrstva za šolstvo, v projektu pa so sodelovali vsi učenci višjih razredov. Lani je bil ta projekt iz- peljan z osnovnošolci ptujske Mladike. MZ BENEDIKT # Srečanje turističn- ih podmladkarjev Osnovna šola Benedikt v Slo- venskih goricah je gostiteljica 12. območnega srečanja v okviru letošnjega festivala Turizmu po- maga lastna glava, ki bo v petek, 6. marca, v prostorih OŠ. Poteka- la bo pod geslom Pridite k nam na počitnice. Sodelovalo bo se- dem ekip osnovnih šol iz Maribo- ra, Benedikta, Podlehnika, Šmartnega na Pohorju, Lovrenca na Pohorju, Vuienice in Raven na Koroškem. Festival Turizmu pomaga lastna glava je svojevr- sten izziv mladim, da lahko s po- budami, kritikami in pogledi na nrx)žnosti turizma v svojem okol- ju pomagajo sooblikovati boljši turistični jutri. Program 12. območnega srečanja turističnih podmladkov spremlja lična zloženka s prispevki vseh sodel- jujočih ekip. Izdajo je omogočila Mariborska turistična zveza, ki je ob Turistični zvezi Slovenije po- kroviteljica festivala. MG KOŠARKA Koniana rekremijska figa Konec tedna so bile odigrane zadnje tekme rekreacijske košarka- ške lige. Rezultati: ŠD Podlehnik - SD Majšperk. 60:68 (30:36), ŠD Kidričevo - ŠD Ptujska Gora 87:75 (41:39). Končna lestvica: 1.TALUM 8 8 O 16 513:411 +102 2. ŠD KIDRIČEVO 8 5 3 13 493:433 -1-60 3. ŠD MAJŠPERK 8 5 3 13 462:457 -H5 4. ŠDPT. GORA 8 2 6 10 479:547 -68 5. ŠD PODLEHNIK 8 0 8 8 393:492 -99 N^boljši strelci lige: 1. Mitja Medved (Pt. Gora) 251 košev, 2. Sto- jan Sirec (Majšperk) 144 košev, 3. Radko Hojak (Talum) 143 košev, 4. Andrej Habjanič (Talum) 116 košev, 5. M Hojnik (Kidričevo) 109 košev itd. R.Hojak POPRAVEK V prejšnji številki sta bila napačno zapisana rezultata košarkar- skih tekem v rekreacijski ligi. Pravilna reztiltata sta: Podlehnik-Ta- lum 38:70 in Majšperk-Kidričevo 61:69. tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 19 20 četrtek, S. marec 1998 - tednik LJUDSKI VRT / PRED PRAZNIKOM SOLE Uientem prijazno šolo v ptujski osnovni šoli Ljudski vrt si prizadevajo uresničevati geslo Učencem prijazno in zdravo šolo. Skupnost učencev šole in šolski Rdeči križ sta v tem šolskem letu organizirala že več akcij, v katere so vključeni vsi učenci šole. Tako so v decembru poskrbeli za pomoč družini učencev po požaru, v januarju so zbrali 500 kilogramov koruze za ptujske labode, sedaj pa vodijo akcijo 100 tolarjev za šolske ribice. Od minulega tedna stoji namreč v šolski avli velik akvarij. Tudi to akcijo sta izpeljala Skupnost učencev šole, ki jo vodi učiteljica Jožica Težak, in šolski Rdeči križ, ki ga vodi učiteljica Sonja Pucko. Tako pripoveduje- ta: "Pri vseh teh akcijah gre predvsem za vzgojo. Učencem poizkušamo vzbuditi občutek za pomoč ljudem v stiski, skrb za živali in za urejenost prostora, v katerem živijo. Zato obesimo po- zimi krmilnice za ptiče, ob raznih priložnostih na novo okrasimo ve- lika šolska okna z izdelki učencev, tudi učilnice urejamo, učenci so od doma prinesli sadike rož, do konca leta pa nameravamo izvesti akcijo zbiranja starega papirja. Prav tako si bomo prizadevali za polepšanje šolske okolice, predvsem za urejenost travnika ob vhodu v šolo. Šolska skupnost iz- bira tudi najboljšega učenca šole. Tudi letos bomo ob dnevu zdravja pripravili razstavo v šolski avli in pripravili oddajo o zdravju na šolskem radiu, v maju pa bomo sprejeli prvošolčke med člane Rdečega križa." Sicer pa se v šoli pripravljajo na praznovanje 40-letnice. V torek, 10. marca, bo ob 19.30 v avli ptujskega šolskega centra priredi- tev z bogatim programom, ki so ga pripravili učenci in učiteljice, za- pel pa bo tudi operni pevec Janez Lotrič. Takrat bo izšlo še šolsko glasilo z naslovom Čar besede moje, v katerem se bodo predsta- vili najmlajši s svojimi literarnimi prispevki. Ves ta teden končujejo razredi svoje letošnje projektno delo, s katerega bodo predstavili na dnevu odprtih vrat v šoli. Milena Zupanič Z dvema projektoma na Dneve slovenskega izobraževanja Učiteljica slovenskega jezika v ptujski osnovni šoli Ljudski vrt Sonja Dežman je napisala priročnik za mentorje bralnih značk. To je prvi tovrstni priročnik v Sloveniji. V knjižni obliki ga bo izdala Zveza prijateljev mladine, na kompaktni plošči pa bo izšel pri podjetju Rip Computer na Ptuju. Priročnik bo predstavljen na dne- vih slovenskega izobraževanja, ki bo marca v Ljubljani. Osnovna šola Ljudski vrt bo sodelovala na dnevih izobraževanja kar z dvema projektoma: poleg projekta Bralna značka v osnovnih šolah bo pre- dstavila še projekt Skupaj varno, ki ga je vodila Tatjana Vaupotič. Učenci bodo odslej skrbeli za šolski akvarij PTUJ / ZAČEL SE JE SLOVENSKI VINO FORUM j Mednarodno oien- ievanie vina v Ptuju Od prvega do četrtega julija letos bo v Ptuju sedmo medna- rodno ocenjevanje vin Vino forum. Orgnizator ocenjevanja bo Slovenska vinska akademija Veritas, ki je sprejela pobudo slo- venskih gospodarstvenikov, za organizacijo prireditve pa je I lani prejela posebno koncesijo. Vino forum je mednarodna gos- podarsko-kulturno in turistično- promocijska evropska institucija. Namen njene ustanovitve je pre- tok znanj, izkušenj in spodbujanje trženja vina. Doslej je bilo ocenje- vanje organizirano na Češkem, Slovaškem, v Avstriji in leta 1992 prvič v Sloveniji. Lankoletno ocenjevanje vin Vino forum je bilo v slovaškem Prešovu, tam pa je bil sprejet tudi sklep, da bo letošnja prireditev, ki poteka pod pokroviteljstvom mednarodnega urada za trto in vino iz Pariza, v Ptuju. Kot uvod v letošnjo prireditev je bila v soboto v prostorih SVA Ve- ritas slovesnost podelitve priznanj lastnikom slovenskih vin, ki so se najbolje odrezala na lanskoletnem ocenjevanju na Slovaškem. Direk- tor SVA Veritas Branko Vodušek, predsednik letošnje ocenjevalne komisije mag. Jože Protner ter slovenska vinska kral- jica Katarina Jenžur in slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj so podelili zlate medalje Janezu Isteniču z Bizeljskega, Radgonskim goricam, Ljuto- merčanu, kleti Vinakoper in Vinu Brežice. Srebrne medalje pa so lani na Slovaškem osvojila vina : Vinaga Maribor in Vina Brežice. Slovenci smo lahko ponosni tudi j na dva šampionska naziva lansko- letnega ocenjevanja. Prejela sta ju Janez Istenič za cuvee, letnik 1993, in Radgonske gorice iz Gornja Radgone za zlato radgonsko penino. Na letošnjem ocenjevanju pričakujejo okoli 500 vinskih vzorcev iz več vinorodnih držav. Ocenjevali jih bodo v svetu na- jbolj uveljavljeni enologi pod vodstvom slovenskega enologa Jožeta Protnerja. Razglasitev re- zultatov, podelitev odličij in razstava nagrajenih vin bo v Ptuju med 17. in 20. septembrom, ko bodo organizatorji pripravili mednarodni vinsko-kulinarični festival. JB Spominski posnetek lastnikov šampionov lanskoletnega ocen- jevanja v slovaškem Prešovu s slovensko vinsko kraljico PTUJ / ODPRTJE MIKLOŠIČEVE KNJIGARNE IN PRODAJALNE Pomembna pridobitev za Ptuj v Ptuju, 27. februaija, so tudi uradno odprli Miklošičevo knji- garno in papirnico v Miklošičevi ulici, ki je v okviru franšizin- ga skupni projekt DZS - založništvo in trgovine, d.d., Ljubljana in ptujskega trgovskega podjetja Repriza. Gre za tretjo fran- šizno prodajalno DZS, načrtujejo pa odprtje še vsaj dvajsetih, tako da bi s temi enotami pokrili celotno območje Slovenije. Brez knjig in tiskovin DZS razpolaga in dnevno ponuja tržišču 20 tisoč različnih artiklov, ki jih potrebujejo v pisarnah, šolah in doma, v Miklošičevi knji- garni in papirnici v Ptuju pa jih je trenutno 1400. Založniške de- javnosti zavzemajo pri DZS, d.d., pomemben delež: vsaka druga šolska knjiga, ki izide v Sloveniji, je njihova; pri leposlovju je njihov tržni delež med 15 in 20 odstotki; večinski delež pa imajo pri tisko- vinah. Glede na želje in potrebe bodo asortiman nove ptujske knji- garne, ki se nahaja na izredno dobri lokaciji v starem mestnem jedru, ustrezno dopolnjevali. Naložba v novo knjigarno in pa- pirnico, ki se bo v prihodnjem letu razširila še na preostali del še obstoječe Reprizine trgovine (to bodo preselili v dvoriščni del ob- jekta), je veljala okrog deset mili- jonov tolarjev. Kot je povedal direktor Reprize, d.o.o.. Rado Simonič, so se v Reprizi odločili, da bodo zamenja- li del prodajnega programa usnje- ne konfekcije in usnjene galan- terije s programom DZS, d.d., v katerem so videli dobrega partnerja in ki je v Ptuj prinesel prodajni asortiman, po katerem kupci izredno povprašujejo. Nova Miklošičeva knjigarna in papirnica se je dobro prijela, če sodimo po uspešnem začetku poslovanja, veliko zadovoljnih kupcev in veliko dobička pa so ji zaželeli tudi udeleženci petkove otvoritve, ki so prišli od blizu in daleč. mg Kolektiv Miklošičeve knjigarne in prodajalne; na desni poslovodja Stanko Fuks, na levi direktor Reprize Rado Simo- nič. tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 21 STRELSTVO Moriš Kočevska Reka - Ptuj 1651:1662 V desetem krogu prve državne lige so ptujski strelci bili gostje strelcev Morisa v Kočevski Reki. Strelska družina Ptuj je nastopila v sestavi Franc Bedrač, Slavko Ivanovič in Ja- nez Štuhec. Ptujčani so zmagali za enajst krogov. Posamezno je zmagal Janez Štuhec s 568 kr. pred Francem Bedračem, 567, oba iz Ptuja, tretji je bil Janez Mrkun iz Morisa. Z zmago proti Morisu si strelci Ptuja delijo četrto mesto z ekipo Slovenske Kon- jice za Morisom in Dušanom Poženelom. V enajstem krogu Ptujčani gostijo strelca iz Kranja. # Polfinale državne dopisne lige Polfmale dopisne državne lige v Postojni je končano. Ptujčani so bili najuspešnejša ekipa polfmala. Na tekmovanje jim je pomagalo trgovs- ko podjetje Petlja iz Ptuja. Posamezno so bili najboljši v polfi- nalu mladinka Alenka Peteršič, mla- dinec Matija Potočnik in veteran Slavko Ivanovič. Mladinska ekipa Petlja Ptuj v sestavi Robi Šimenko, Marjan Gril in Alenka Peteršič je bila ekipno prvi. Vsi so tudi priborili pravico nastopa v finalu. Najus- pešnejša ptujska ekipa - člani SD Ptuj v sestavi Milan Stražišar in Slavko Ivanovič - so nastrelili drugi rezultat polfinala in pravico nastopa v finalu. V finale bosta nastopila tudi veterana Franc Simonič in Slavko Ivanovič. Finalno tekmovanje bo v Postojni 14. in 15. marca in zmago- valci polfinala že zbirajo sredstva za finale. # Štuhcu regijski poka! SZ Slovenije Pokal SZS je najširša oblika tek- movanja z zračnim orožjem pod ok- riljem SZS. Tekmuje se v dveh disciplinah z zračno puško in zračno pištolo v posamezni konkurenci. V obeh disciplinah se tekmuje v enotni konkurenci, ne glede na spol in sta- rost. V 1 uri in 45 minut imajo strelci na voljo dogovorjeno število poskus- nih strelov in 60 strelov za oceno. Tekmovanje poteka na treh nivojih: društveno, regijsko in finale SZS. Zmagovalec društvenega tekmovan- ja Strelske družine Ptuj je bil Franc Bedrač. Regijsko tekmovanje pokala Strelske zveze Slovenije je bilo v Ptuju. V streljanju s pištolo je zmagal Janez Štuhec s 573 krogi. Drugi je bil Franc Bedrač s 565 krogi, oba iz Strelske družine Ptuj in oba sta se uvrstila v finalno tekmovanje SZS. Tretji je bil Ludvik Pšajd ml. s 561 iz SD I. pohorskega bataljona Ruše, četrti je bil mladinec iz Ptuja Matija Potočnik s 558 kr., peti pa mladinec iz Ruš Sašo Porok s 557. kr. Pričaku- jemo uvrstitev tretjega, četrtega in petega tekmovalca na državni finale po rezultatu. Najboljša članica je bila Majda Raušl s 540 kr. in mladinka Alenka Peteršič s 515 kr. Finalno tekmovanje Pokala strels- ke zveze Slovenije bo 29. marca v Ljubljani. SI PLANINSKI KOTIČEK Program izletov v marcu v marcu bodo tile izleti in pohodi: 7.3. Jurčičeva pot; vodi Vika Dabič 7.3. Veliko Kozje - Lisca; vodi Vlado Fridl 7. - 8.3. - Mala Savica pod Komno; vodita Marko Kraševec in Tone Purg 12.3. Kapela - Radenci; vodi Franc Kodela 14.3. Snežnik; vodi Uroš Vidovič 20.3. Občni zbor PD Ptuj 21.3. Pohorje: Bellevue - Areh - Bellevue; vodi Franc Kodela 23.3. - 1.4. Zimski tabor Martul- jek; vodi Sandi Kelnerič 28.3. Drugi del Ormoške pla- ninske poti; vodita Hermina Šilak, Tone Purg • Zimski pohod na Snežnik Med planinci in ljubitelji gora vel- ja kar nekaj rekov oziroma prispo- dob za posamezne gore ali vrhove, ki ponazarjajo njihovo veličino ter občudovanje med obiskovalci gora in prebivalci v podnožju gore. Če veljata za Triglav vzdevka "očak" in "kralj Julijcev", za Jalovec "fant od fare", pa že od nekdaj nazivamo Snežnik (1797 m) kot "Notranjski Triglav". Že samo ime, ki Snežnik enači z najvišjo goro Slovenije, nam ponazarja njegovo veličino in mogočnost, na katero se bomo sredi letošnjega marca podali tudi ptujski planinci. Domačini, člani PD iz Ilirske Bistrice, ki oskrbuje tudi kočo na vrhu Snežnika (kot zanimi- vost lahko zapišem, da je oskrbnik koče po rodu iz Narapelj), bodo v so- boto, 14. marca, organizirali že 24. tradicionalni pohod na pobeljena pobočja "Notranjskega Triglava", ki se kot ogromna bela glava dviga iz- nad gozdnate notranjske pokrajine. Zaradi nekoliko večje oddaljenosti tokratnega pohoda se zberemo ude- leženci iz Ptuja pred pošto na Mino- ritskem trgu ob 2.30 uri. Toda kljub rani uri odhoda ne bomo prikrajšani za nočni počitek, saj nam šofer udobnega turističnega avtobusa za- gotavlja prijetno vožnjo do Sviščakov, kjer bomo pričeli hojo na 2 uri oddaljeni vrh Snežnika. Po daljšem počitku za malico in odtis žigov se bomo spustili nazaj na Sviščake, kjer nas bo počakal avto- bus ter nas popeljal nazaj v Ptuj, ka- mor prispemo do 19.30 ure. Opremite se planinsko za zimske razmere (planinska obutev, topla ob- leka, gamaše ...) ter vremenski situa- ciji primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu na Sviščakih. Cena izleta vključuje prevoz s po- sebnim avtobusom, organizacijo in vodenje ter znaša za člane PD 1.800 tolarjev, mlade planince 1.600 tolar- jev in nečlane PD 2.500 tolarjev. Pri- jave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 10. marca, oziroma do zasedbe 15 pros- tih mest. Vodil bo Uroš Vidovič. u,v, • Mala Savica pod Komno PD organizira dvodnevni izlet v Malo Savico pod Komno in na Boga- tin. Odhod je v soboto, 7. marca, ob 6. uri z Minoritskega trga z osebnimi avtomobili. Hrana in pijača iz nahrbtnika ali v domovih. Oprema zimska za visokogorje. Vrnitev v nedeljo, 8. marca, v večernih urah. Cena izleta je 2000 tolarjev. Izlet vo- dijo Tone Purg, Marko Kraševec in Franc Korpar. Pred odhodom je obvrezen sestanek udeležencev, ki bo na društvu v petek, 6. marca, ob 18. uri. LENDAVA / JUDO SievfičffO uthhiba v Lendavi NA POKALU LENDAVE '98 350 JUDOISTK IN JUDOISTOV Sobotnega že 23. tradicionalnega mednarodnega prvenstva, ki je v kategoriji deklet štelo tudi za slo- venski pokal, se je udeležilo kar 350 judoistk in judoistov iz Slove- nije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Konkurenca je bila izjemna, saj so v kategoriji dečkov nastopili domala vsi državni prva- ki, pri dekletih pa so nastopile tudi udeleženke zadnjega mladinskega evropskega prvenstva, med njimi Urška Žolnir, mladinska evropska prvakinja. Kljub celodnevnemu naporne- mu tekmovanju je v sedemčlanski ekipi ptujske Drave vladalo odlično tekmovalno vzdušje. Mla- di Dani Rus je k beri medalj in ne- davno osvojenemu naslovu držav- nega prvaka dodal še eno zlato. Njegov klubski kolega v isti kate- goriji Marjan Majcen pa je bil to- krat tretji. Eminu Muratoviču je nekaj uspešnih zaporednih nasto- pov le uspelo kronati z zlato me- daljo, ki po zmagi nad državnim prvakom v drugem kolu ni bila vprašljiva. Tanja Žuran je nastopila kar v dveh kategorijah. V mladinski konkurenci je v finalni borbi izgu- bila proti Celjanki Šusterjevi, v članski konkurenci pa je osvojila zlato. Žuranova je uvrščena tudi v mladinsko državno reprezentanco, s katero bo ta mesec nastopila na mednarodnem turnirju na Madžarskem. Simon Starček TUDI JVRŠINČAM USPEŠNI Tekmovanja v Lendavi se je udeležilo tudi 13 tekmovalcev iz Juršincev v več starostnih katego- rijah. Rezultati: do 32 kg 1. Klau- dija Ljubeč, do 42 kg 1. Aleš Hor- vat, do 46 kg 1. Robi Pintarič, do 71 kg 2. Bojan Kovačec, do 38 kg 2. Klemen Herga, do 60 kg 3. Da- vid Slodnjak, nad 71 kg 3. Dam- jan Fras, nad 52 kg 3. Martina Fras, 5. mesta so osvojili Martina Hrga, Andreja Plohi, David Mat- jašič in Denis Hrga, Andrej Sa- keišek pa je v 1. kolu izpadel. Ekipno je maloštevilčni klub do- segel 6. mesto, saj so se tekme ne- kateri klubi, predvsem iz sosednje Hrvaške, udeležili s polnimi avto- busi tekmovalcev. Po vrnitvi s tek- movanja je tekmovalce za njihov uspeh pogostila gostilna Lovec v Razkrižju, last Duške in Milana Kodba, za kar se jima zahvaljujejo. Jože Marin Športne novi€e NAMIZNI TENIS • ŽNTK Maribor - Petovia 5:2 Namiznoteniški igralci ptujske Petovie so gostovali v Mariboru in izgubili. To je bilo tudi pričakovati, vendar so Ptujčani zaigrali dobro in domačine do- dobra namučili, saj je srečanje trajalo poldrugo uro. Za Ptujčane se sedaj pričenja boj za obstanek v ligi, saj je v Velenju domača ekipa Era Tempo premagala Ma- ximarket Olimpijo. Medsebojni dvoboji Petovie z Ero Tempom in Radljami bodo odločali o uvrstitvi teh treh ekip na dnu prvenstvene razpredelnice. Posamezni izidi: Cheng - M. Zafošnik 2:0, Tancer - G. Zafošnik 2:0, Plohi - Grbič 2:0, Cheng/Plohl - Grbič/G. Zafošnik 2:1, Jerman - G. Zafošnik 0:2, Plohi - M. Zafošnik 2:0, Tancer - Grbič 0:2. ODBOJKA - 1. A DOL ŽENSKE • Marsel - Kemiplas Koper 0:3 /8:15,11:15,10:15/ ŽOK MARSEL PTUJ: Terbučeva, Zenunovičeva, Mohorkova, Pustoslemškova, Lipovčeva, Godčeva, Vindiševa, Gojkoškova, Prauhartova, Krebsova. Proti ekipi državnih prvakinj iz Kopra ni bilo pričakovati kakšnega velikega presenečenja. Toda Ptujčanke so tokrat zaigrale zelo dobro in nudile močan odpor, kljub temu da so nastopile brez Marja- ne Gojkošek in Nevenke Merhar. Danilo Klalniek ŠAH • Feguš - prvak občine Videm športno društvo Leskovec je v soboto, 28. februarja, že drugo leto zapored organiziralo šahovski turnir za naslov prvaka občine Videm za leto 1998. Udeležilo se ga je 12 tekmovalcev z območja občine Videm. Zma- govalec in šahovski prvak občine za leto 1998 je postal Marjan Feguš iz Podlehnika z osvojenimi 9,5 točkami, drugo mesto z 9 točkami je zasedel domačin iz Leskovca Anton Zavec, tretje pa Branko Bedrač z osvojenimi 8 točkami. Vsi sodelujoči so prejeli prak- tične nagrade, trije prvouvrščeni pa tudi lepe pokale in priznanja. M.V. 22 četrtek, 5. marec 1998 - tednik 1' ' ' Moja glasbena ladja je skoraj potoplje- na, saj sem nanjo naložil preveč dobrih glasbenih novosti. Najprepričljivejše novosti sem snel z ladje in tako je spet zaplula po nove skladbe, ki jih bom izkrcal prihodnji teden. »A Kanadski ročk zvezdnik BRVAN ADAMS je lani posnel akustični koncert MTV Un- plugged. Na večini evropskih lestvic je še njegov hit (rm) Back to you. Ustvar- jalni BRVAN pa ponovno navdušuje v tipični baladi l'M READV v ka- teri je moč v ozadju slišati orkestralno glasbo. Britanska zasedba SPACE me je letos že navdušila z zabavno pop/rock skladbo Avenging Angels. Tokrat pa so se tipi iz zasedbe SPACE podali še v bolj komer- cialne vode v izvirni predelavi skladbe THE BALLAD OF TOM JONES Originalno skupino SIMPLE MINDS so sestavljali Jim Kerr, Charley Burchilli, Tony Donald in Brian McGee. Trenutno sta v skupini le Jim in Charley. Fantje bodo 28. maja nastopili v Zagrebu kot predskupina Rolling Stonesom. Novi SIMPLE MINDS predstavljajo pesem GLIHERBALL ki pa ni tako me- lodična kot njihove starejše pesmi. THE VERVE so dobili nagrado Brits Avvards za najboljši album leta 1997 z naslovom Urban Hymes. Britanski asi neodvisne ročk scene promovirajo bala- do SONNET To je zares bril- jantna akustična balada. Moti pa me, da so se THE VERVE prodali, saj so svoj lanski hit Bitter Sweet Symphony prodali Nikeju v reklamne namene. Avstralska lepotica KVLIE MONOGUE se je rodila 28. maja 1968. KVLIE je v začetku 90. veljala za kraljico pop glas- be, v zadnjih dveh projektih pa se je preosmerila v ročk vode. KVLIE je zapela pop/rock pesem BREATH ki jo je produciral David Bali. Odkritje "boy-band" scene za leto 1997 so tudi FIVE s svojim plesnim hitom Slam Dunk (Da Funk). Talentirani FIVE se vračajo s komadom WHEN THE LIGHTS GO OUT ki je mešanica hip- hopa, rapa in soula. Paket prihajajočih pop pesmi; Don't Stop - NO AUTHORITV, Be Alone no more - ANOTHER LEVEL in Telefunkin' - N- TVCE. AARON CARTER je zaslovel z dvema po- pevkama: Crush on you in Crazy Little Parly Girl. Mladi AARON je presenetil s soul obarvano balado TM GONNA MISS VOU FOREVER ki jo najdete •na zgoščenki s preprostim naslovom Aaron Carter. V svetu glasbe je najlažje uspeti, če pri- redite kakšen stari hit. Kotiček priredb začenjam z novim ameriškim pevcem ALEXOM BRAVDONOM, ki je v hitrejšo pop verzijo priredil klasiko TRUE skupine Spandau Ballet. Drugi novi pevec je WILL MELLOR, ki je odpel klasiko Lea Sayerja z naslovom VVHENINEEDVOU****. ».V Igralec in pevec STEVEN HOUGHTON je priredil pesem TRULV ki jo je v originalu boljše zapel Lionel Richie. Ameriški duet PM DAWN je v začetku 90. zaslovel s hitoma Set Adrift on a Me- mory Bliss in Td Die vvithout you. PM DAWN sodelujeta s pevcem KV MANI- JEM v komadu GOHA BE ... MOVIN ON UP ki ga boste lahko slišali tudi v filmu Sensiess. M-PEOPLE so v 90. posneli pet izvrstnih albumov z naslovi Northern Soul, Ele- gant Slumming 1. in 2. (remix album), Bizarre Fruit in Fresco. Vodilna britanska dance skupina M-PEOPLE se je ponovno izkazala v "dance groove" komadu AN- GEL STREET ki ga je s svojim vokalom Heather Small ponovno pripel- jala v vrhove svetovnih lestvic. Britanska skupina SPICE GIRLS je pred tednom dni na Irskem začela veliko sve- tovno glasbeno turnejo. Vsi fani skupine SPICE GIRLS se boste razveselili nove funky uspešnice STOP ki se nahaja na albumu Spicevvorid ter jo je produciral Absolute! David Breznik LUJZEK Dober den vsaki den! Po zimski pomladi drgoč malo zima. Gnes, v nedelo, 1. marca, ko vam pišem toto pismo, tak sneg gre kak v štorih caj- tih. Saj sen vam že enkrat napisa, da zima še neje svojega repa v lukjo skrila. Negda smo rekli, da je sneg ob kunci zime gnoj za tiste siromake, ki nemajo živine, da bi si z lostnim gnojom njive pognojili. Kak kožejo vremenske napovedi, totega snega nede dosti, je pa provi žegen za suho zemljo, ki ma v sebi premalo vloge. To je, kak pravijo Udje, ki so že boj dugo na sveti, prva nevarnost za spomladansko in poletno sušo, saj sneg, ki se pomalen topi, ustvori v zemlji največ vloge na zalogo. Pa še to: ker sen jaz v tistih preteklih to- plih dneh že duge gate arhivira, je moja Mica ob pogledi na belo odejo drgoč dola povelja: "Lujs, duge gate gor!" Komanda je komanda in moreš jo upoštevati, če hišni poveljnik tak zapove. Da je s poveljniki tudi problem, nam pove primer obrambnega mini- stra Turnškovega Tita, kije moga zavolo svojih in še boj drugih grehov odstopiti. Pokopala ga je tista vo- hunska afera pri haloškem Zavrči. Kejko se jaz na tote zadeve spoz- nam, blo to vse naprej nastovleno in pretuhtano od tistih, ki se že tudi mogli odstopiti in bi radi zaj drgoč gor zlezli. Ce smo še pred nekaj leti meli parolo Po Titu drgoč Tito, je zaj pač drgačik, da po Titu nema više Tita (Turnška). Zgodovina se pač suče in obroča, pa če nam to paše ali pa ne. Moren vas spuniti, da je v nedelo, 8. marca, mednarodni praznik žensk, ke ne bote pozabili svoji dragi rožice in puseka dati. Če glih bi eni radi toti proznih pozobili in ga za- mejali z mutertagom, ki je, kak že ime pove, proznik mater, mislin, da to neje prav. Naj bota oba svetka, ki bi pravzaprav mogla biti vsoki den in ne samo dvakrat na leto. Naš so- sid Juža je že sklena, da bo svoji ta bojši polovici natrga 365 zvunčkov, se provi za vsoki den v leti po enega. Juža je pač pametni lisjok, ki dobro ve, da je za vsoko žensko najbolj dragocena stoječa in ne viseča roža. Pa srečno od vašega "visečega" LUJZEKA c^n/lladi dopisniki BIL SEM PUSTNA MASKA Priprave na najbolj nori čas, pust, so se začele takoj po svečnici. Našo skupino je sestavljalo dvanajst otrok. Predstavljali smo orače. Šest nas je vleklo plug, bili smo kojiči. Naše kape so bile okrašene z rožami in trakovi. S plugom orje korant, drugi korant z zvonci prikliče go- spodarja. Prihod oračev sta naznan- jala dva pokarja. Gospodinja s ce- karjem pobira darove - klobase in denar. V belo obleko oblečena jajčarica pa je pobirala jajca. Vsi skupaj orači zorjemo dvorišče in tako zaželimo dobro letino. Domov smo se vračali pozno zvečer zelo utrujeni. Andrej Pečnik, 4.r., OŠ Sela MLADOST JE NOROST... Smučanje je lep šport, in če se z njim ne ukvarjaš tekmovalno, je odličen za krepitev duha in telesa. Vendar moramo tudi pri smučanju paziti. Kaj hitro lahko pride do pad- cev ali pa celo do zlomov. Zato mo- ramo smučati previdno in predvsem po svojih zmožnostih. Na smučišču lahko smučamo samo po urejenih progah. Vožnja po stranskih smučinah je brezglava in nevarna. Nekateri ekstremni smučarji smučajo po neurejenih smučiščih, vendar so za to usposobljeni. Mi ta- krat še nismo bili, a smo vseeno šli skušat srečo na nezavarovano progo. Zgodilo se je tako: v šoli smo dobili okrožnico, da bomo imeli športni dan. Vsi smo bili navdušeni. Odločiti smo se mo- rali med pohodom, drsanjem in smučanjem. Večina fantov se nas je odločila za smuko na Pohorju. Na dan odhoda smo se z vso potrebno opremo odpravili proti Mariboru. Na vrh Pohorja smo se peljali z gon- dolo. Najprej je učitelj preveril naše smučarske sposobnosti, nato pa je še samo vzkliknil: "Ob dvanajstih se dobimo pri kosilu!" v uho sem ujel samo še besedo "kosilo", zato nam je Jernej pozneje povedal, da se opoldne dobimo pri kosilu v koči. Do takrat pa smo se lahko brez skrbi smučali po belih strminah Pohorja. Preizkusili smo vse proge, tudi tiste, ki so za nas bile prepovedane. Vse to skupaj pa je bilo vzrok za to, kar se je zgodilo po kosilu. Po kosilu nam je učitelj rekel, da je odhod ob petih in da ne bomo čakali nikogar. Po mojem je to rekel bolj za šalo kot zares. Spustili smo se po progi in eden od prvih je zaklicali "Preizkusimo FIS. progo!" In res, ko smo prišli do proge, na kateri tekmujejo za zlato lisico, smo videli, da je precej bolj strma, kot se zdi po televiziji. Tukaj se je potem zvrstilo kar nekaj pad- cev, a vsi na srečo brez poškodb. Ker pa nas je čas že preganjal, smo odsmučali do vlečnice. A glej ga, zlomka, ta se je na polovici naše poti pokvarila. Vsi nestrpni in v stiski s časom smo odhiteli do žičničarja in ga vprašali, do kdaj bo okvara od- pravljena. Njegov odgovor nas je osupnil. "Pol šestih?" smo vsi v zboru po- novili za njim. Možnosti smo imeli dve: da nas ostali čakajo ali da se v dolino poda- mo po nezavarovani progi skozi gozd. Odločili smo se za slednje. Za nami so šli še neki Nemci in skupaj smo se podali v negotovost. Na pol pod smo prismučali do velike strmi- ne. Sam pri sebi sem si dejal: "Da- vid, počakaj raje, to je preveč zate." A ko sem videl, da me vsi drugi pre- hitevajo, praktično nisem imel izbi- re. Po nekaj spektakularnih padcih sem le premagal strmino. Pred nami je bil še zadnji del, ki pa ni veljal za nevarnega. Še pred peto uro smo bili v dolini, kjer nas je že ves zaskrbljen čakal učitelj. Rekli smo mu samo: "Pa kaj, bilo je zabavno!" V resnici je bilo najpomembnejše to, da smo os- tali vsi čili in zdravi. Znaki in opozorila so na mestu zato, da jih upoštevamo in se po njih ravnamo. Nemalokdaj pa je človek pametnejši od opozoril in jih name- noma ali nenamerno krši. Včasih se to lahko konča tragično, drugič pa le s kakšno prasko ali lističem s kazni- jo. David Sok, 8. a, OS Gorišnica tednik - Četrtek, 5. tnarec 1998 25 ŠPORT ROKOMET / 1. B. SRL Velika Nedelia ■ Chh Besnita 32:20 (15:9) Po porazu \ derbiju prejšnjega kroga s Šešiijem so v taboru domačih zelo previd- no pričakovati tekmo z gosti iz Besniee, ki na lestvici kar precej zaostajajo. Bojazen je bila upravičena predvsem sredi prvega polčasa, ko se je pri 10:5 domačim ustavilo in so se gostje približali na 10:9. V tem času se je poškodoval še levokrilni na- padalec Bezjak, ki je v veliki želji po hitrem vračanju žoge v igro z glavo udaril v uteži ob igrišču. Na srečo ni bilo nič hujšega in se je že v prvem delu vrnil v igro. Domačine je močno znižanje razlike očitno zelo spodbu- dilo, saj jim v nadaljevanju gostje kljub želji in dokaj solidnem tehničnem znanju niso mogli več slediti. Zato se je razlika višala iz minute v minuto. Svoje sta z odličnimi obrambami dodala vratarja Belec in Kovačec ter omogočila hitre nasprotne na- pade in zanesljivo zmago. Ko so se v dru- gem delu domači igralci sprostili, so gledal- ci lahko uživali v tokrat precej bolj kombi- natorni igri. Skoda za izgubljene točke proti Šeširjuj vendar pa bo v tej ligi še zelo zani- mivo.^ Sišir in Radeče sta namreč v tem kro- gu v Skofji Loki igrala neodločeno, tako da Velika Nedelja za prvim zaostaja le tri točke. V soboto jih čaka težka tekma v Radečah, saj so domači v ožjem krogu favo- ritov za prvo mesto. Velika Nedelja: Kovačec, Belšak 7, Robi Mesarec 4, Trofenik 1, Potočnjak, Kumer 2, Bezjak 9, Pisar 3, Planine 2, Kokol 1, Aleš Mesarec 3, Belec. i.k. 1. B SRL • Grosuplje - Drava 32:23 /18:12/ DRAVA: Berlič, Oprešnik 5, Kolednik 2, Bračič, Kafel 1, Čerček, Kac 2, Pšajd 1, Mi- količ 9, Kozel 3, Kotar. Rokometaši ptujske Drave so na gostovan- ju pri ekipi Grosuplja doživeli poraz. V prvem polčasu so si domači rokometaši, ki jim prav tako grozi izpad iz lige, priigrali šest zadetkov prednosti. V nadaljevanju srečanja je bila igra enakovrednejša, toda Ptujčani nikakor niso mogli zmanjšati viso- kega vodstva. Mladi rokometaši Drave so naredili nekaj napak in domači so na koncu slavili z devetimi zadetki prednosti. V soboto bodo rokometaši Drave v športni dvorani Center gostili ekipo DOL TKI Hrastnik. 2, SRL VZHOD • Ormož -Pyramidia 23:18/11:8/ ORMOŽ: Dogša, Hanželič 1, Antolič 2, Jovanovič, Fridrih, B. Džarmati, Prapotnik 3, Dajčbauer, Kirič 7, Hrnjadovič 6/4/, Šulek, Miličič 1. Trener: Vlado Hebar. PVRAMIDIA: Janžekovič, Valenko, M. Šandor 1, Pučko 2, Margušič 5/1/, I. Ivančič 4, Žnidarič, F. Šandor 1, Ranfl 3, D. Ivančič 2, Cvitanič, Firbas. Trener: Marjan Valen- ko. V derbiju 2. SRL - vzhod in lokalnem der- biju so še drugič zmagali rokometaši Ormoža. Rokometaši Pyramidie iz Moškanjcev so na začetku povedli z 0:3 ter imeli možnost za povečanje rezultata, ven- dar niso izkoristili svojih priložnosti. Domačini so seveda to izrabili in si do kon- ca prvega polčasa priigrali tri zadetke pred- nosti. V drugem polčasu je bila igra zanimiva in predvsem nervozna v obeh moštvih, kar je imelo za posledice številne napake. Ormožani so v 46. minuti povedli s štirimi zadetki prednosti /16:12/, vendar so se jim gostje približali na samo dva zadetka zaos- tanka. Tako je bilo nato še enkrat /17:15/, vendar pa gostje iz Moškanjcev niso znali izkoristiti svojih priložnosti in se še bolj približati domačim rokometašem. Ti so do konca izkoristili predvsem napake v vrstah gostov in prišli do zelo pomembne zmage. 2. SRL - ŽENSKE • Škocjan-ŽRK Elektro SenčarPtuj 16:19/9:7/ ŽRK ELEKTRO SENČAR PTUJ: Vi- dovičeva, Bojeva, N. Potočnik, Šijančeva 2, Majeričeva 1, Mlakarjeva, Petkova 5, Maračičeva, A. Potočnik, Srebrn j akova 11, Žampova. Mlade ptujske rokometašice so ponovno zmagale, tokrat v gosteh. V prvem polčasu ni kazalo na končni uspeh gostujočih roko- metašic, saj so rokometašice Škocjana ves prvi polčas imele prednost dveh do treh za- detkov. Toda v drugem polčasu je bilo vse drugače. Ptujčanke so izredno dobro zaigra- le v obrambi in k temu dodale še uspešno igro v napadu in so rezultat najprej ize- načile, nato pa povedle. V njihovih vratih se je z nekaj dobrimi obrambami izkazala Al- eksandra Vidovič. Velik delež k zmagi Ptujčank pa je prispevala Lidija Srebrnjak, ki je zraven dobre igre v obrambi bila zelo učinkovita v napadu, saj je dosegla enajst zadetkov. NASLOV V GORIŠNICO v športni dvorani v Ormožu je potekalo področno prvenstvo v rokometu za učence osnovnih šol. Mladi rokometaši so prikazali zelo dober rokomet, kar je vsekakor zelo do- bro za nadalnji razvoj te športne panoge v tem delu Slovenije. Za tihega favorita so veljali učenci OŠ Ormož, vendar so na kon- cu morali priznati premoč vrstnikov iz OŠ Gorišnica (športni pedagog Zlatko Marčič in trener Marjan Valenko) in to povsem zasluženo. Oba finalista sta se uvrstila v četrtfmale prvenstva osnovnih šol in oboji bodo imeli priložnost za nadaljnje dokazo- vanje. Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 22:9, OŠ Velika Nedelja - OŠ Gorišnica 13:16; za 3. mesto: OŠ Velika Nedelja - OŠ Ljudski vrt 21:18; za 1. mesto; OŠ Gorišnica - OŠ Ormož 15:10. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica, 2. OŠ Ormož, 3. OŠ Velika Nedelja, 4. OŠ Ljudski vrt Ptuj. Najboljši strelec je bil Jernej Zoreč iz OŠ Ormož /8 zadetkov/, najboljši igralec Nejc Sok iz OŠ Gorišnica, najboljši vratar Božo Rajh iz OŠ Ormož/ Za OŠ Gorišnica so nastopili: Damir Ke- lenc, David Sok, Aleš Pignar, Aleš Belšak, Dušan Brumen, Tomaž Valič, Igor Kokot, Jurij Krajnc, Nejc Sok, Mitja Pignar, Luka Roškar, Aleš Prejac in David Bratuša. Danilo Klajnšek MESTMA OBČINA PTUJ OtJČInski urad Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Korrvsija za oddajanje poslovnih prostorov Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prosto- rov (Uradni vestnik Mestne občine Ruj. št. 3/96) razpisuje Komi- sija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAJ za oddajo poslovnega prostora v najem A. za poslovni prostor na Ruju, Slovenski trg 9, v velikosti 16,88 m^ B. za poslovni prostor na Ruju, Grajska 1, v velikosti 129,58 m^ RAZPISNI POGOJI: 1. Dejavnost: poslovna dejavnost. 2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas. 3. Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje registrirane dejavnosti pod pogoji, ki jih je določil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, in drugimi pogoji, ki jih določi lastnik. 4. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotoko- pijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni pod- jetnik). 5. Varš6na 1(X).000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki ni uspel na natečaju, vrne, udeležencu, ki je uspel, pa upošteva kot plačilo najemnine. 6. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mese- ce po sklenitvi najemne p<^odbe, kjer je potrebno prostor grad- t)eno obnoviti. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov in ki bodo predložili dokazilo o vplačal varščini na ŽR Mestne občine Ruj št. 52400-845-096-24139. Rok za prijavo na natečaj je 7 dni po objavi. Komisija bo opra- vila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 10 dni po poteku roka za prijavo. Interesenti pt^ljejo vloge na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, PTUJ - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM. □ Drava - Paloma Šega 3:0/2:0/ STRELCI: 1: O Emeršič /8/, 2:0 A. Vršič / 37/, 3:0 Plošnik /88/ DRAVA: Stankovič, Volk, A. Čeh, Šket,A. Vršič, Pučko, Zec, Pranj ič, Emeršič, Kovačec, Križanič. Igrali so še: Golob, Horvat, Bezjak, Habjanič, Huz- jak, Krajnc, Plošnik. Nogometaši Drave so v prija- teljskem srečanju s tretjeligašem Palomo Šega s Sladkega Vrha si- cer zmagali, vendar njihova igra ni bila na pričakovanem nivoju. V prvem polčasu so bili domačini veliko boljši nasprot- nik in so dosegli dva zadetka. V drugem polčasu je bila igra ne- povezana in predvsem enako- vredna. Tudi Sladkogorčani so nekajkrat zapretili, vendar so bili pred domačim vratarjem ne- spretni. Včeraj popoldne so nogometaši ptujske Drave odigrali srečanje z mariborskim prvoligašem Mari- bor Titanikom. ALUMINIJ - GEREČJA VAS 3:0 /0:0/ STRELCI:^ 1:0 Kolar, 2:0 Fridl, 3:0 J. Šmigoe. ALUMINIJ: L. Šmigoe, Hab- janič, Fridl, Grbavac, M. Emeršič, Hertiš, Boškovič, Ko- lar, T. Emeršič, Kraševec, Krajnc. Igrali so še: Fideršek, Perkovič, Zelko, Gorše, J. Šmi- goe, Gojkošek. GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger, Paveo, Z. Intihar, Zajšek, R. Intihar, ^ Klaneček, Pignar, Kaučevič, Žitnik, M. Perko. Igrali so še Kekec, O. Per- ko in Slaček. Nogometaši Aluminija iz Ki- dričevega so odigrali prijateljsko nogometno srečanje z vodečim moštvom 1. lige MNZ Ptuj Gerečjo vasjo. V prvem polčasu so rahlo terensko premoč imeli nogometaši Aluminija, vendar tudi nogometaši Gerečje vasi niso bili brez priložnosti. V na- daljevanju srečanja pa je prišla do izraza boljša pripravljenost domačih, ki so dosegli tri zadetke. Danilo Kiajnšelc Majolka - FA Maik6:5/2:1/ STRELCI: 0:1 Jelenko /24/, 1:1 Trafela /26/, 2:1 Lončarič /27/, 2:2 Jelenko /31/, 3:2 Lončarič /40/, 4:2 B. Bezjak /42/, 4:3 Živko/45/, 5:3 Trafela /50/, 5:4 Živko /53/, 5:5 Živko /54/, 6:5 Lončarič /59/. MAJOLKA: Pire, Lončarič, Bračič, B. Bezjak, Pišek, Kokol, Trafela, Ostroško, Fridauer. Nogometaši Majolke iz Vidma pri Ptuju so prišli še do četrte zaporedne zmage, tokrat veliko težje, kot so pričakovali, saj so zmagoviti zadetek dosegli šele minuto pred koncem srečanja. Costišie Tone prvak Tekmovanje za naslov prvaka v 1. in 2. ligi malega nogometa, ki ga vodi MNZ Ptuj, so končala moštva, ki so se uvrstila v končnico. V prvi ligi so prvo mesto nekoliko nepričakovano osvojili nogometaši Gostišča Tone, ki v končnici niso startali z najboljše pozicije. Z osvoje- nim prvim mestom so si pribo- rili pravico nastopa za kvalifika- cije v 2. SLMN. Za njih je bilo odločilno zadnje srečanje, ko so ugnali ekipo Petlja Vitomarci. V 2. ligi je prvo mesto pripadlo nogometašem Rajh Draženci, ki so se tako uvrstili v prvo ligo. Iz 1. lige naj bi izpadli ekipi Avto- ličarstva Kac in Butik Ivana, za- menjali pa bi ju ekipi Rajh Draženci in Zgornja Pristava. Rezultati 2. lige: Rajh Draženci - Lipa Vitomarci 2:1, Zgornja Pristava - Dolane 2:4, Lipa Vitomarci - Dolane 3:2, Rajh Draženci - Zgornja Prista- va 4:0, Zgornja Pristava - Lipa Vitomarci 0:7, Dolane - Rajh Draženci 2:3. Vrstni red: 1. Rajh Draženci, 2. Zgornja Pristava, 3. Lipa Vi- tomarci, 4. Dolane. Rezultati 1. lige: Petlja Vito- marci - Krona Zagi 2:3, ŠD Majšperk - Gostišče Tone 2:3, Krona Zagi - Gostišče Tone 2:2, Petlja Vitomarci - ŠD Majšperk 3:1, ŠD Majšperk - Krona Zagi 1:9, Gostišče Tone - Petlja Vito- marci 2:0. Vrstni red: 1. Gostišče Tone, 2. Petlja Vitomarci, 3. Krona Zagi, 4. ŠD Majšperk. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Boštjan Krajnc iz Gostišča pri Tonetu, najboljši strelec je bil Stanko Glažar iz Krone Zagi z 21 doseženimi za- detki. Danilo Klajnšek KOLESARSTVO Uspešni Ptuiiani s kolesarskih tekmovanj v minulem vikendu so se zadovoljni vrnili kolesarji Perutnine Ptuj - Radenske Rog in pri mlajših selekcijah kolesarji Perutnine Ptuj. V soboto je v konkurenci elite za nagrado Istraturista v Umagu prvo mesto je osvojil Zo- ran Klemenčič, 4. mesto pa je pripadlo Igoru Krajncu. V sobo- to so vozili v Italiji tudi kolesarji pod 23 let. 33. mesto je osvojil Rado Rogina , Kristjan Mugerli, Peter Ribič in Matjaž Batič so končali v skupini, ki je prevozila ciljno črto. V nedeljo so kolesarji PP-RR vozili na mednarodni dirki v Trstu. Ptujčan Andrej Hauptman je bil 4., 12. Igor Krajnc, 14. Valter Bonča. V nedeljo pa so se mlajši mladinci udeležili krožne dirke v Umagu, kjer je 4. mesto zasedel Matej Marin, 13. Marjan Kel- ner, 15. pa Jernej Finšgar. Danilo Klajnšek 26 četrtek, S. marec 1998 - tednik ^^falJBfcl ■ mi^^M^Illilftlfc I ^ 1^1 I "'I 11 "" I lurtia^lffell ^ ' tednik - četrtek, 5. marec 1998 .tmm-. ..........Mil 'TI mrTiirrnriMfi----- 27 ^OtASI fJtf CIBMVI MAJSPERK / OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Nezadovoljni z odnosi Priznanja civilne zaščite so z območja Uprave za obrambo Ptuj prejeli (od leve) Milan Šibila iz Vidma, GD Gabrnik in Gorišnica (na fotografiji predsedni- ka), Drago Murko iz Majšperka in poveljnik GD mestne občine Ptuj. IVi naključje, da je bila ob mednarodnem dnevu civilne zaščite 1. marcu osrednja slovesnost za območje Uprave za obrambo Ptuj minuli ponedeljek, 2. marca, prav v prostorih občine Majšperk, kajti prihodnje leto bo minilo 10 let, odkar je območje Haloz prizadelo hudo neuije, ki je povzročilo velike poplave, številne plazove, porušilo številna stanovanjska in druga poslopja, uničilo ceste in poti ter povzročilo ogromno materialno škodo. Po dobrodošlici majšperškega župana Franca Bezjaka je o po- membnih nalogah poklicnih in prostovoljnih struktur civilne zaščite govoril Stanko Meglič, di- rektor Uprave za obrambo Ptuj, ter med drugim opozoril, da nam naravne in druge nesreče niso pri- zanesle tudi v minulem letu, izsto- pali pa so predvsem požari, pro- metne nesreče, pogini rib ... V en- ajstih mesecih lanskega leta je bilo v Sloveniji 1.286 požarov v na- ravnem okolju, samo februarja le- tos pa že 747. V februarju se je šte- vilo požarov izredno povečalo tudi na ptujskem območju, kjer jih je bilo kar 55, od tega 40 v naravnem okolju. Pomemben člen aktivnosti za preprečevanje nastanka nesreč, so zlasti prostovoljne organizacije, med katerimi posebej izstopa ga- silska, ki ima na Slovenskem že 130-letno tradicijo in vključuje prek 44.000 gasilcev. Pomembna pa je tudi vloga Rdečega križa, po- tapljačev, Karitasa, kinologov, ta- bornikov. Poleg prostovoljnih pa je v sestavu civilne zaščite pomem- bna tudi vloga poklicnih struktur. Žal pa se v CZ ne morejo pohvaliti z zadovoljivo strokovno usposobl- jenostjo, še manj z opremljenostjo enot. V lanskem letu je končno us- pelo razdeliti opremo enot CZ prejšnje občine Ptuj novo nastalim lokalnim skupnostim. Pri tem pa so ugotovili, da je del opreme že zastarel in neuporaben. Poleg tega je lansko preverjanje usposoblje- nosti in pripravljenosti ekip prve pomoči pokazalo nezadovoljiv od- nos lokalnih skupnosti do takšnih organizacij, zato bo potrebno temu odnosu, ki se nanaša tudi na finan- ciranje, posvetiti več pozornosti. Pripadnikom civilne zaščite so ob prazniku čestitali in se zahvalili za njihovo humano dejavnost tudi podpredsednik državnega zbora in ptujski župan dr.Miroslav Luci, poslanec Slavko Vesenjak in po- veljnik regijskega štaba Drago Klobučar. Ob prazniku pa so najpriza- devnejšim izročili pet znakov ci- vilne zaščite Slovenije. Milan Šibila iz občine Videm je prejel bronasti znak civilne zaščite. Prostovoljno gasilsko društvo Gabrnik in Gorišnica ter Drago Murko iz Majšperka srebrni znak, zlati znak pa je s svojo 128- letno humano aktivnostjo prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki je s svojo kadrovsko, stro- kovno in materialno opremlje- nostjo osrednje prostovoljno ga- silsko društvo na območju Podra- vja. Osnovni šoli Majšperk, ki se je posebej izkazala pri izobraževanju in osveščanju mla- dih na področju Civilne zaščite in reševanja, pa so v zahvalo in vzpodbudo drugim izročili dve praktični darili. M. Ozmec ZAMUSANI / OBČNI ZBOR MLEKARSKE ZADRUGE PTUJ Najuspešneiše leto cfosfe/ v gasilskem domu v Zamušanih so se v petek na občnem zbo- ru sestali predstavniki mlekarskih skupnosti znotraj Mlekars- ke zadruge Ptuj. Dobrodošlico so jim s pesmijo izrekli pevci od Sv. Tomaža, gostoljubnost Zamušanov pa je mnoge ude- ležence občnega zbora zadržala do naslednjega dne. Kaže, da so nastopili v ptujskem zadružništvu dobri časi. Predsednik Mlekarske zadruge Milan Tacinger je v svojem poročilu poudaril, da je bilo leto 1997 najuspešnejše v petin- polletni zgodovini zadmge. Lani se je namreč končal proces lastninske- ga preoblikovanja Mlekarne Ptuj in pridelovalci mleka so postali njen 51-odstomi lastnik. Tako imajo kmetje večino v njenem nadzornem svetu in največji vpliv na prihodnje odločitve. Poudarili so, da se kmetje zavedajo, da prinaša lastnina poleg dobrih tudi slabe strani, ki so predvsem v odgovornosti. Mlekars- ka zadruga šteje danes 1535 članov, njihovi članski deleži pa znašajo dobrih 18 milijonov tolarjev. v letu 1997 se je po stagnaciji in celo upadanju prireja mleka povečala za 3,7 milijonov litrov in dosegla 21,7 milijona litrov. v načn za leto 1998 so zapisali priza- devanje za temeljito obveščanje in izobraževanje svojih članov, nabavo krmil in sojinih tropin, vzdrževanje zbiralnic in njihovo obnovo, gospodar- no ravnanje s sredstvi zadmge, krepitev odnosov z Mlekamo in drugimi zadm- gami ter seveda skrb za uspešno poslo- vanje Mlekarne, predvsem z vplivom prek nadzornega sveta. Tudi v letu 1998 pričakujejo na- daljnjo rast prireje mleka, ki se je že v januarju, primerjalno z letom 1996, povečala za 17 odstotkov. Kot je pou- daril direktor Mlekarske zadruge Drago Zupanič, je odkupna cena mleka ponovno stimulativna - seve- da na sodobno opremljenih kmeti- jah, ki lahko dosegajo vrhunsko ka- kovost in skrbijo za zdravje živali. Na drugi strani je vse več malih re- jcev, ki s slabo kakovostjo mleka do- segajo zelo nizke cene in zato prirejo opuščajo. Ta trend se iz prejšnjih let intenzivno nadaljuje tudi v današnji čas. Zbrane mlekarje je med drugimi nagovoril direktor Mlekarne Mitja Tement. Dejal je, da želi Mlekarna z načrtovanimi investicijami povečati predelavo mleka, zmanjšati število izdelkov in krepiti sodelovanje z drugimi slovenskimi mlekarnami. Sedanje sodelovanje s celjsko mle- karno je prvi tak primer, v prihodnje pa čaka mlekarne tudi delitev majh- nega slovenskega trga. Sicer pa se srečujemo z dvema nasprotujočima si dejstvoma: na eni strani govorimo o zasičenem slovenskem trgu, na drugi strani pa o nujnosti večje pri- reje mleka, saj bomo v pogajanjih z EU izpostavili 600 milijonov litrov mleka. Sedanja prireja znaša le 400 milijonov litrov. J. Bračič Trije najboljši pridelovalci mleka v letu 1997. Z des- ne: Drago Bezjak, Janko Čeh in Jože Šmigoc. Kulturni križem iiražem ZAVRČ • Današnje srečanje otroških gledališkili in plesnih skupin zaradi premajhnega števi- la prijavljenih odpade. Prijavljeni bodo svoje dosežke prikazali v Ptuju skupaj z lutkarji na srečanju, ki ga organizira ZKO prihodnji četrtek v gledališču Ptuj. PTUJ • Danes, v četrtek, bo ob 17. uri na mladinskem oddelku knjižnice pravljična ura z naslo- vom Nekoč je bila... PTUJ • Danes, v četrtek, bo ob 18. uri v galeriji Drava odprta razstava likovnih del Jelke Lesko- var. KIDRIČEVO • Danes, v četrtek, bo ob 19. uri v restavraciji RAN ženski večer z gostjo domačinko Sonjo Votolen. TRNOVSKA VAS • Ob dnevu žensk učenci in delavci OŠ Trnovska vas vabijo na prireditev v petek, 6. marca, ob 11. uri v dom krajanov v Trnovsko vas. PTUJ • V petek, 6. marca, bo ob 17. uri v Mecatorjevi Blagovnici odprta razstava Severine Trošt Šprogar Severinine pravljice. SVETI TOMAŽ • Jutri (v petek) ob 18. uri bodo v prostorih osnov- ne šole odprli razstavo z naslo- vom Fara tomaževska zmir je slo- vela ... Ob 19. uri se bo prireditev nadaljevala v kulturnem domu. SLOVENSKA BISTRICA • V pe- tek, 6. marca, ob 18. uri bo v viteški dvorani bistriškega gradu koncert učiteljev in učencev Glas- bene šole Slovenska Bistrica. SKORBA, VITOMARCI • Gleda- liška skupina Kulturnega društva Skorba bo komedijo Trije vaški svetniki v soboto, 7. marca, ob 18. uri ponovila na domačem odru v domu krajanov v Skorbi. V nedel- jo, 8. marca, ob 15. uri pa bodo gledališčniki iz Skorbe gostovali še v Vitomarcih. POLJČANE • V soboto, 7. mar- ca, ob 19. uri bo v prostorih os- novne šole Poljčane folklorni večer. Ob tej priložnosti bo znani folklorist Branko Fuks predstavil raziskavo narodnih noš iz 18. sto- letja. DESTRNIK • KUD Vitomarci gos- tuje s komedijo Vinka Moderndor- ferja Štirje letni časi v soboto, 7. marca, ob 19. uri. PTUJ • Od 6. do 8. in od 13. do 15. marca bo v župnijski dvorani sv. Ožbalta na Potrčevi 24 (vsak naveden večer ob 19. uri) potekal teološki tečaj "Človek na razpot- ju". Program tečaja je objavljen na strani 15. OSLUŠEVCI • Gledališka skupi- na KD Velika Nedelja bo v nedel- jo, 8. marca, ob 14. uri gostovala v Osluševcih z veseloigro v treh de- janjih Zadrega za zadrego). LOVRENC NA D.P. • Gledališka skupina KD Lovrenc bo v nedeljo, 8. marca, ob 15. uri premierno uprizorila komedijo Toneta Partljiča Ščuke pa ni. ZGORNJA POLSKAVA • V domu kulture bodo v nedeljo, 8. marca, ob 15. uri nastopile ljudske pevke KUD Gaj Zgornja Polskava. DRAŽENCI • Dramska sekcija KD Draženci bo v nedeljo, 8. mar- ca, ob 18. uri uprizorila veseloigro Glavni dobitek v režiji L. Matjašica. PTUJ • V torek, 10. marca, bo ob 20. uri Gledališče Ptuj ponovno uprizorilo komedijo Mareusa Ko- belija Sobo oddam, ki jo je režiral Samo Strelec. SLOVENSKA BISTRICA • V sre- do, 11. marca, ob ob 16.30 bo v projekcijski dvorani gradu preda- vanje Slovenska Bistrica v srednjem veku. Predaval bo zgo- dovinar prof. dr. Jože Koropec. ČREŠNJEVEC • V sredo, 11. marca, ob 16. uri bo v avli OŠ revi- ja otroških pevskih zborov. SLO- VENSKA BISTRICA • V sredo, 11. marca, ob 19. uri bo v spodnjih prostorih gradu odprta stalna razstava vin. SLOVENSKA BISTRICA • V četrtek, 12. marca, ob 16. uri bo na Trgu svobode promenadni koncert pihalnega orkestra GŠ Slovenska Bistrica. KINO PTUJ • Do 15. marca je na ogled filmska uspešnica Titanik. Na občnem zboru Mlekars- ke zadruge so podelili priz- nanja trem posameznikom za največjo količino oddanega mleka v letu 1997. Prejeli so jih: Drago Bezjak iz Placarja za 298.948 litrov, Janko Čeh iz Podvincev za 236.720 in Jože Šmigoc iz Repišča za 233.835 litrov. Nagradili so tudi tri na- jbolj urejene zbiralnice mleka: prva je v Žetalah pri Moniki Jazbec, druga v Brezovcu pri Angeli Janžekovič in tretja v Ločiču pri Ivanki Potrč. Poleg tega so podelili priznanja še 27 pridelovalcem, ki so v letu 1997 oddali več kot 100 tisoč litrov mleka. ČRNA KRONIKA V KRIŽIŠČU IZSILJEVAL PREDNOST v torek, 24. februarja, ob 11.40 je v križišče regionalnih cest v Apačah pri Kidričevem z osebnim avtomobilom zapeljal 36-letni F. G. iz Majšperka. Pri tem je izsilil prednost Darjanu K. z Zgornje Polskave, ki se je pri- peljal z osebnim avtomobilom z njegove leve. V trčenju sta se huje ranila oba voznika in sopot- nik v Darjanovem avtomobilu, 36-letni Franc M. iz Zgornjih Poljčan. S KOMBIJEM NA PREDNOSTNO CESTO Po lokalni cesti od Spodnje Gorice proti Podovi je v torek, 24. februarja, ob 17.45 vozil kombini- rano vozilo 45-letni Jožef R. iz Pongrc. Na prednostno cesto pri Podovi je zavil v trenutku, ko je po njej vozil osebni avto 27-letni Igor L. iz Pongrc. Avtomobila sta trčila s prednjima deloma, zaradi česar sta bila ranjena oba vozni- ka in štiriletni otrok, ki se je peljal v osebnem avtomobilu. TRČENJE AVTOMOBILOV PRI ZLATOLIČJU v nedeljo, 1. marca, okoli 6. ure je po magistralni cesti od Hajdine proti Zlatoličju vozil osebni avto 20-letni Matjaž P iz Zlatoličja. Pred mostom čez ka- nal je "sekal" pregledni ovinek in s tem zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom 35-letni Franc B. iz Cvetkovcev, občina Ormož, ki se mu je za las posrečilo trčenju izogniti, vendar tako tesno, da mu je odtrgalo zu- nanje ogledalo, drugače je ostal nepoškodovan. Za njim je vozil osebni avto 23-letni Husein D. iz BIH, ki začasno stanuje v pre- hodnem centru v Mariboru, ven- dar se trčenju ni mogel izogniti. Vozili sta čelno trčili in oba vozni- ka sta se pri tem hudo ranila, pre- peljali so ju v mariborsko bol- nišnico. Zaradi te nesreče je bila magistralna cesta na tistem od- seku zaprta za promet dobro uro. TRČIL V PARKIRAN AVTOMOBIL Po lokalni cesti skozi Spodnjo Ložnico, občina Slovenska Bistri- ca, se je v petek, 27. februarja, okoli 9. ure peljal z mopedom, predelanim v invalidski tricikel, 36-letni Miran P. Iz neznanega vzroka je med vožnjo trčil v parki- ran osebni avtomobil ob cesti in se poškodoval. MED VOŽNJO ZAGOREL AVTO Med vožnjo po lokalni cesti od Velikega Okiča proti Cirkulanam je v soboto, 28. februarja, ob 12.30 vozil osebni avto Fiat cro- ma 23-letni Andrej M. Med vožnjo je počila cevka za dotok goriva, zato se je bencin razlil po vročem motorju in se vnel. Voznik se je na srečo rešil brez poškodb, avto pa je bil popolno- ma uničen. POŽAR NA STANOVANJSKI HIŠI Na stanovanjski hiši Kristine K. v Lešju pri Majšperku je v sredo, 25. februarja, nekaj pred drugo uro po polnoči izbruhnil požar. Goreti je začelo zaradi pretrga- nega dimnika in plameni so zajeli ostrešje. Na požarišče so prihiteli gasilci iz Majšperka in ogenj po- gasili, vendar je ostrešje zgorelo. Po oceni je škode za okoli milijon tolarjev. ZGOREU NENASELJENA HIŠA v četrtek, 26. februarja, ob 22.35 so opazili požar na nena- seljeni stanovanjski hiši v Rožen- gruntu 11, občina Lenart. Ogenj so pogasili gasilci iz Lenarta in od Svete Ane. Vzrok požara še ugotavljajo, škodo pa so ocenili na okoli milijon tolajrev. VLOM V TRGOVINO V ORMOŽU v noči na četrtek, 26. februarja, je bilo vlomljeno v prodajalno Bo- 1 RODILE SO - ČESTITA- MO: Cvetka Valant, Popo- vci 3/a - Glorio; Evgenija Peternel, Očeslavci 46, G. Radgona - Matica; Olga Za- muda, Strjanci 28/a, Podgorci - dečka; Majda Tušak, Cvetkovci 23, Podgorci - deklico; Renata Ferk, Žetale 62, Žetale - Pijo; Sabaha Grgič, Prešer- nova 3, Ptuj - Sebastiana; Lidija Sinkovič, Vid Iva- nuševa 6/a, Rog. Slatina - Taro-Tjašo; Biserka Ciglar, Rimska pl. 4, Ptuj - Zana; Dušanka Škorjanec, Senik 22, Tomaž - deklico; Nataša Fridauer, Hajdoše 77, Ptuj - Patricka; Zdenka Arnuš, Podvinci 124, Ptuj - Mateja; | Melita Mlakar, Mladinska | 2, Središče - deklico; Metka | Petovar, Prvomajska 2, Ces- I tica - Klementino; Sonja | Fras, Flegeričeva 1, Ptuj - | Špelo; Brigita Forštnarič- | Kukec, Goričak 19, Zavrč - I Leona; Lukrecija Stamber- I ger, Ul. 5. prekomorske 5, | Ptuj - Filipa; Karlinca | Lajh, Dragovič 4, Juršinci - | Jano; Bernardka Arnejčič, | Gorišnica 37, Gorišnica - I Gašperja; Verica Herga, I Trnovski Vrh 27, Triiovska j vas - Nino; Suzana Štrucl, | Strajna 20, Podlehnik - | dečka. | UMRLI SO: Janez Strelec, | Nova vas pri Markovcih 33, I 1957 - t 21. februarja J 1998; Elizabeta Vrbančič, I rojena Vindiš, Gorišnica 76, > 1942 - t 21. februarja j 1998; Julijana Janžekovič, : Osluševci 56, 1920 - 1 22. ; februarja 1998; Lea Anžel, rojena Fras, Placar 43, ; 1925 - 1 20. februarja 1998; Ana Makovec, rojena Iva- nuša, ^}U921 -1 22. februar- ja 1998; Tatjana Mijatovič Pristavec, ^ Mijatovič, Ul. Vita Kraigherja 8, Maribor, ^t- 1946 - t 22. februarja j 1998; Jožefa Horvat, La- i honci 61, 1930 - t 23. | februarja 1998; Franc ^ Poznič, Rucmanci 20, 1910 -1 19. februarja 1998; Stanislava Rižnar, Spolena- kovaul.24,Ptuj,J}c 1912-1 25. februarja 1998. rovo na Kerenčičevem trgu v Or- možu. Iz skladišča je bilo ukrade- nih več artiklov, za okoli 15.000 tolarjev gotovine itd. Po oceni je podjetje oškodovano za okoli 1,5 milijona tolarjev. Za neznanimi vlomilci, domnevajo namreč, da jih je bilo več, poizvedujejo. Z AVTOM V OBCESTNI JAREK Po magistralni cesti od Cvet- kovcev proti Ormožu je v nedel- jo, 1. marca, nekaj pred 11. uro vozil osebni avto 40-letni Vid V. iz Gotovelj, z njim seje peljala tudi mala sopotnica B.V. Zunaj nasel- ja Trgovišče je voznik na mokrem cestišču izgubil oblast nad vozi- lom, zapeljal čez levi vozni pas in pristal v obcestnem jarku. V nes- reči sta se voznik in otrok ranila in je bila potrebna zdravniška pomoč. FF