Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot sLo\>ensl diocese also vvorked among other European settlers v\ho lived around the lakes, and in these vvorks hc contributed much to Canada's stature as a nation vvhere people of many traditions cai« live in harmony and mutual respect. Slovenes may be found almost evei-j^viliere in Canada and thero are many oClier names vvhich could be mentioned in paying tribut« to their contribution to Canadian life. They have established them-selves on farms, in trades, factories, offices, soliools, researchn isti-tutions, the contracting industrv', in the theatre and the arts. Their contributions have enriched Canada. I am glad, therefore, to salute "Slovenska Država" on its 20tii anniversarj', and to vvish it well in continuing to serve its public. Evcn nevvspaper has a difficult tlroe in establishing itself, and it is a tribute to the editors and publishers of your nevvspaper that yau have succeeded so \vell. __Allan J. MacEachen LEADLR OF THE OPPOSITION _ CHEF DE L OPPOSITION It is a great privilege for me to be able to contribute to "Slovenska Država" 011 the 20t-li anniversary of your publication. This paper occupies a special and necessary plače in Canadian jounialism and Canadian lite. It assists nevvcomers to understand and adapt Lo Canada, and it helps your readers keep alive in Canada the important traditions of vour people. Canada is different from every other countrv in the vvorld, because vve encourage people of different backgrpuiids to share a pommon Canadian citizcnship and yet stili respect their ovvn hištoric traditions. It is nevvspapers like "Slovenska Država" vvhich help us maintain the tradition of diversity vvhich is one of the great strengths of Canadian life. Ottavva 1969 Robert L. Stanfield John Yaremko, Minister of Social and Family Services • Jugoslovanska poštna u-1 • V Ljubljani je začela izha-prava je izdala serijo lepih | jati nova revija z naslovom: 2000 znamk, na katerih so upodoblje- J — Revija za krščanstvo in kul- ne razne freske iz srednjeveških pravoslavnih samostanov. —fš turo. Uredništvo je na Poljanski cesti 4. — f« 5 "SLOVENSKA DRŽAVA" 1. JULIJ. - 1. AVGUST 1969 T sLouensKA fOR A F R i t S L O V f HIA Subscriplion rates $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 coJumn x 1" $2.80 Published month)y by Slovenian National Federation of Canada Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in Izdajatelja. jjfU^^ojLOl/EA/C/ jft Toronto • Pri župniji Marije Pomagaj v Torontu na Manning ulici je bil postavljen za župnika č.g. T. Zrnec, C.M., kateremu želimo obilo uspeha v "Gospodovem vinogradu" med Slovenci v Torontu. • Dosedanji župnika č.g. Andrej Prebil, C.M., ie odšel župni-kovat med Slovenc v Montrealu. Tudi njemu želimo na novem mestu polno uspehov pri delu za Slovence. • "Letošnji katoliški dan" na slovenski cerkveni "farmi", ki je bil posvečen pokojnemu slovenskemu škofu A.M. Slomšku je bil zelo dobro pripravljen in je povsem uspel. O. A.M. Slomšku in njegovem pomenu za slovenski narod je lepo govoril g. Stane Pleško ter mu za lepo nanizane misli čestitamo. Tudi ostale točke programa se odsevale misel ideje. • "Slovenski dan", ki je bil napovedan za zadnjo nedeljo v juliju, je bil vsled dežja prestavljen za 2 tedna. • Naše čestitke vsem tistim Slovencem, ki so pomagali pripraviti "Ljublajno" — Slovenski program — v prostoru "International Institute for Metropolitan Toronto" za program pod naslovom "Metro International Caravan", ki ga je organiziral "The Community Foik Art Coun-cil of Metropolitan Toronto", v dneh od 26. do 30. junija. Ves program je dolično uspel in bo slična prireditev — za daljšo dobo — tudi izvedena prihodnje leto. Slovenska predstavitev je žela lepo pohvalo in priznanje. Gotovo bi prišla še do večje veljave, če bi bila predstavljena v uradnih slovenskih prostorih in v večjem, res predstavniškem prostoru, v sodelovanju z vsemi Slovenci. Vsem, še enkrat, ki so na kakršnikoli način pomagali ali sodelovali pri predstavitvi slovenskega življa, še enkrat prisrčne čestitke in hvala vam in še pogum—v bodoče! • Doba počitnic! Kdo jih nebi užival, še posebno, če so zaslužene. Mnogo obiskovalcev — poči tničarjev se zglasi pri Slovencih. Med drugimi smo imeli obiskovalce iz Chicaga, Clevelanda, Washingtonana, — s severa, in juga — vzhoda in zahoda. Vsem, ki so se oglasili na upravi ali pri uredniku: hvala za obisk, —in še pridite! Cleveland Chicago • Poročila sta se v Racinu, Vise. g. Tone Drab in gdč. Skvar-ča. Oba zavedna Slovenca. Tone je sodeloval pri Mladinskem pevskem zboru v Chicagu, pa tudi še sedaj rad pride na cerkveni kor. Mlademu paru vso srečo in božji blagoslov! • Izlet v domovino. V Slovenijo je dne 9. julija odpotovala gotovo največja skupina slovenskih rojakov pod vodstvom predsednika Slovenskega radinjskega kluba dr. Ludvika Leskovarja in njegove žene Corrine. Na blejskemu gradu so imeli večerjo. V Slovenijo je s skupino slovenskih rojakov odpotovala tiidi gospa Albina Novak .tokrat že 13tič. • 1100. obletnico smrti sv. Cirila, apostola Slovanov so obhajali v nedeljo 6. julija na ameriških Brezjah v Lemontu. Romarji so prispeli z avtobusom tudi iz Clevelanda in iz Toronta. Le škoda, da je vreme nagajalo. Komaj je bila maša pri votlini končana, že se je vsul dež. Spominjali so se tudi 10. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rož-mana. • Tako je treba! Dr. Tone Arko, naš rojak, ki sedaj deluje v Clevelandu, je lani obiskal poleg Lurda, Fatime in Rima tudi Slovenijo. Z očmi inteligenta je gledal razmere doma in povsod, kamor ga je vodila pot in o tem lepo poročal v zadnjem delu potopisa. Krepko je udaril po .Jugoslovanskem" jeziku, ki ga vele-Srbi uvajajo tudi v Sloveniji. Poroča, da je naletel v Sloveniji na vrsto teptanj slovenščine. Navaja nekaj značilnih primerov iz Čateža, Postonjske jame itd. Tako je lepo in prav! Z odprtimi očmi je treba iti v svet, zlasti pa v Slovenijo danes, ko jugoslove-narji hočejo izpodriniti slovensko besedo in se tujci šopirijo povsod in izpodjedajo kruh domačinom. In ta opazovanja je treba tudi opisati. Resnično in brez bojazni. Nesmisel je govoriti in pisati, kako so jih doma lepo sprejeli, kako so pili in jedli itd. Kaj vse ne stori slovensko gostoljubje! Toda vsaka medalja ima dve plati! Dr. Tone, tako je prav! ANNIVERSARY MESSAGE TO ..SLOVENSKA DRŽAVA" Hearty congratulatlons to the editors, publishers and readers of „Slovenska država" on your tvventleth anniversary. Your nevvspaper has aehieved much in helping nevvcomers gain a better understanding of thelr nevv country — Canada. We, at the International Institute of Metropolitan Toronto, knovv hovv much it has meant to Canada and to Canadians to have this špirit of cooperation. Together, we are building a truly great nation. We are also respeeting and remembering the traditions of many other lands. We are building nevv Canadian traditions developed from the many heritages vve posssess. May the next twenty years see prosperity and succes and, above aH, true happiness for each of us. .... VVilliam L. Archer, Q.C., President, International Institute of Metropolitan Toronto. v vseh nepremičninskih. : CARL VIPAVEC OBKN1TE » S ZAOFAMim družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: |N NOTAR The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004 MAJHEN KORAK — VELIK SKOK Kake pol milijarde ljudi je bilo priča, ko je prvi človek prvič stopil na tuj planet. Dolga pot od prvega duhovnega napora človeka, ko je prvič porabil pamet za rešitev kakega vprašanja, je privedla do dramatičnega trenutka, ko se je odtrgal od svojega naravnega okolja in vsaj nekaj časa — čeprav umetno preskrbljen z nujnimi pogoji žviljenja — preživel na Luni in tako napravil prvi korak za ponovno in verjetno podaljšano potovanje po vesoljstvu in končno morda celo prvi korak za bivanje na kakem drugem planetu kot na Zemlji. Neki komentator je izrazil mnenje, da je s tem korakom postalo človeštvo nesmrtno: ko bodo poštali življenjski pogoji na Zemlji tako neugodni, da človek ne bo mogel več zdržatina : njej/ si bo med tem pripravil znosno okolje na kakem drugem planetu. V dolgih urah doslej najdalše-ga nepretrganega televizijskega programa je bilo slišati mnogo mnenj od prekipevajočega navdušenja do trpkega kriticjzma — tako glede verjetnosti, da bi človek prenesel v vesoljstvo tudi vse napake z Zemlje (vojno in lakoto) kot tudi glede smisla tako velikanskih izdatkov, ki bi jih bilo možno porabiti za odpravo bede v Združenih državah in za pomoč deželam v razvoju. Mnogi so se tudi spraševali, kakšne bodo praktične koristi tega tako slavnega dejanja. Tudi nemodrijanu je lahko u-; gotoviti, da bodo posledice tega prvega koraka človeka ■ na Luni predvsem duhovnega in psihološkega značaja. Dejstvo, da sta dva astronavta gledala z Lune na Zemljo in da; so toliko milijoni s pomočjo te levizije sodoživljali to edinstveno doživetje, bo — posebno ob večkratni ponovitvi ponovnih do-i živetij — nedvomno okrepilo že; delujoče silnice sodobnosti, ki nas rešujejo provincializma ter krepijo zavest, da smo vsi ljudje ena družina, tesno navezani drug na drugega in da bomo v bodočnosti ali živeli v medsebojni slogi in pomoči ali pa vsi propadli v sporih in sebičnosti. • Na slovenski "Pristavi" Vse poletne aktivnosti so se v glavnem odigrale ne slovenski Pristavi. Bilo ie na njej lepo število piknikov. Med njimi dva piknika slovenske šole, piknik Korotana in Pristave, kakor tudi piknik Štajerskega kluba. Tako je lepo število Slovencev iz Clevelanda in okolice našlo svojo in veselo slovensko družbo. • Dvorana „Hinka Lobeta" .... Na Pristavi smo tudi, s primerno slavnostjo, dobili dvorano, ki je dobila ime: dvorana „Hinka Lobe". Tako se je Pristava poklonila in oddolžila svojemu, žal že pokojnemu, poborni-ku. HOUSE Of COMMONS CAMAUA Mr. Vladimir Mauko / Editor J Slovenska Država ' 1115 Etay Street Toronto, Canada * Dear Mr. Mauko: July iUt, 1969 I »as pleased to lesrn that the Slovenian mo'nthly "Slovenska Država" is celebrating the 20th Annlversarj of its publication in Canada. t On this occaslon I nould like to convey ' my felicitatlons to the editor and staff for thelr untirinc efforts publishlng a monthly newspaper to serve Canadians of Slovenian origin. This servlce has been of great beneflt, not only to Canadians of Slovenian origin, but indeed to ali cltlzens of this country. I consider rayself fortunate to have been associated with the "Slovenska Država" through the Canada Ethnlc Press Federation and ara delighted at this tirne t« exprese my Joy wlth you that your monthly newspaper has reached a mllestone of achievement. 1 would like to convey to you, your assoclates and your readers my very best vnishes in the future. Tours sincerely Dr. Stanley riaida:.-z, H. I'. 7£ror,tp - iirkoiilf "Slovenski državi" moje čestitke za dvajsetletnico! VVILLIAM L. ARCHER 923-1433 4 Bryce Avenue Toronto .SLOVENSKA NARODNA ZVEZA. v Chicagu, III. iskreno čestita k 20 obletnici izhajanja mesečnika "SLOVENSKA DRŽAVA" z željo, da bi bil dosežen cilj, ki ga list zasleduje: Svobodna slovenska država. Odbor Družina Ludvika in Mare Jelene, 2023 W. Coulter St., Chicago se pridružuje čestitkam k 20 obletnic^ izhajanja mesečnika "Slovenska Država". Bog daj, da bi bil cilj dosežen ! •»•SV-***" In, PflOviN>.iA, -jtefK lAflf AH U r> ',•••.! c» O* CJfijEhSHlP August 5, 1969, Mr. Vladimir Mauko, Kditor, Slavonska Država, 1115 llay Street, Toronto 5, Ontario. near Mr. Mauteo: >■ * T wish to extend personal greetings to vourself and the staff of "Slovenska Država" on the tventieth anni.versary of the publication of your newspaper in Canada. The ethnic press in Canada plays an important role in bridging many of the gaps'be'tween Canadian society and the special needs of inunigrants to Canada, and "Slovenska Država" has acted for many years as a vehi.de through which people of Slovenian background have been better atle to adapt and adjust to their new Canadian envirora;,ent-. Ali Canadians of Slovenian background should be proud of the fact that they have qiven much to the rich raosaic of Canadian life while at the same tirne retaining many of the distinetive qualities of Slovenian culture. I commend you, then, for your involvement in the past, and hope that "Slovenska Država" will continue to provide a voice throu.jh which member s o: the Slovenian community may express their ongoing involvement in societv as Canadians. Yours sincerelv, / R.ihort Weleh, M i ni stol'. Odslej naprej ne bo več zado voljen z mlekom na nobenen področju — ne na duhovnem, nt na verskem in ne na družbenem Vse oblike življenja, ki kakorkol izražajo duha omejevanja svobo de, slepe pokorščine, sinovske vdanosti, apela na hvaležnost, tu di dobronamernega paternaliz-ma, pa naj se pojavijo na kate remkoli področju, odslej ne bodo več sprejemljive ne samo tistim, ki so že predčasno čutili utrip novega življenja, ampak tudi množicam. Kot vse človekovo napredovanje v času tudi ta dozorelost ne bo uresničena povsod in naenkrat in ne v popolni meri. Kot je bila pogojena po mnogih razvojnih silnicah preteklosti in se je nakazovala že v mnogih pojavih, bo tudi v bodoče napredovala še v sunkih in med bolečinami. Ker je zvezana s svobodo, ki vedno dopušča tudi zlorabo, je ze- o verjetno, da bo tudi to zorenje .ašlo v mnogih primerih na pota, d človekovega življenja ne bodo zboljšala. Možno je tudi, da bo lo za določeno dobo take zlorabe :relosti celo zavrtele kolo časa lazaj. Toda kakorkoli že bo člo-'eštvo pletlo svojo pot v bodoče, >rvi človekov korak na Luno bo ostal vidni mejnik med njegovo »troško dobo in zrelostjo. R. Cuješ lORJANC TRENIRA NEMŠKE SKAKALCE Iz Nemčije poročajo, da je slovenski trener g. Lojze Gorjanc podpisal pogodbo z nemškim smučarskim združenjem, ki velja za tri leta od 1. junija letos. Poznano je, da je Gorjanc priznan sedaj za najsposobnejšega trenerja za smučarske skoke. Za dolgoprogaše pa se Nemci pogajajo z nekim trenerjem iz Norveške. —VA POZOR ROJAKI I Sprejem na letališču, ali železnici, og-D/vniiETE c^nri led Rima, prenočišče, domača hrana i^. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Vla S. Croce In Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 KAJ JE NAJBOLJŠE V KOZARCU! ACADIAN Kanadska družina dobrih likerjev Rum - Acadian n "Seven Seas" čisti, lahek, temen — Gin "Acadian "De Luxe" Kanadski Whisky - Acadian "Signature" Vodka - Acadian "De Luxe" Acadian, vedno prvi na listi izbirčnih pivcev (Tudi prvi na seznami Ontario L.C.B.O. prodajaln) ACADIAN DISTILLERS, BRIDGETOVVN, NOVA SCOTIA HOUSC or commons CANAPA T*c «T. HON, o. OICCNB Ar;£P(, p Q.. Q c . M pi I extenč Slovenian irigin, S " - ^r.adian? of to Canadian ciU^i^ su« a; contribution to the OTTAVJA , August, 1969. From: Board of Control. Controller Margaret, Campbell, Q-C. Vice-Chairman and President of the Council Mr. Vladimar Mauiko, Editor, Slovenska Država, 1115 Bay Street, Toronto 181, Ontario. Dear Mr. Mauko: May I join vvith ali your other friends in congratulating you on the Tvventieth Anniversay of Slovenska Država. You have been instrumental in doing that very important t'hing, trying to make our nevvcomers understand the Canadia way of life and to help them to integrate as Canadians. This is a very serious responsibility and I am avvare of it and you have fulfilled this responsibility vvith tremendous results. May I say ali the best to you and to the Slovenian people and the leaders of the Slovenian Nationall Federation of Canada. God Bless. Yours sincerely, Margaret Campbell, Controller Dr. Jože Zabkar — naslovni nadškof Virunuma Papež Pavel VI. je imenoval dosedanjega stalnega opazovalca sv. Sedeža pri mednarodni ustanovi UNESCO v Parizu dr. Jožeta Žabkarja za apostolskega pro-nuncija na Finskem in za apostolskega delegata v skandinavskih državah. Obenem ga je ime- noval za naslovnega nadškofa nekdanjega mesta Virunum pri Gospe Sveti na Koroškem, ki je bil sedež katoliške škofije do preseljevanja narodov. Dr. žabkar, ki je končal vati- i kansko diplomatsko visoko šolo, je bil nekaj čaša uradnik v nun-ciaturi v Pragi ter v Leopoldvil-leu (Kinshasi) v Kongu, od 1. 1966 je pa deloval v Parizu. s i. JUIIJ. - I. «*VIUJI |»o» "Samoupravljanje" iz Beograda: NEZASLIŠANO GOSPODARSKO Kakor da bi neprecenljivi gospodarski škodi za cinični nameček hoteli dodati še prezirljivo politično žalitev, so beograjski „zvezni" centralisti le s kratkim časopisnim sporočilom TANJUGA ..obvestili" slovensko vlado-in javnost o prikrivani protiustavni odločitvi zveznega Izvršnega sveta v Beogradu na seji v dneh. 16. in 17. julija, da Mednarodni banki za obnovo in razvoj ne bodo predložili dokončne for- • malne vloge za posojilo od slovenske in zvezne vlade ter Svetovne banke že odobrena in dogovorjena in za začeto moder-1 nizacijo pripravljena odseka j (Hoče — Leveč in Postojna — Razdrto) osrednje slovenske ceste Šentilj — Nova Gorica. j Po kakem tednu popolne za-prepaščenosti in sledečega upanja, da je Tanjugovo poročilo Prepotrebna morda le bilo zmotno, je končno vsled uradnega molka iz Beograda po Sloveniji završalo in kot prerijski ogenj je vso Slovenijo zajel plamen ogorčenja in protestov. Dne 31. julija se je sestal na izredno sejo Izvršni svet (vlada) slovenske republike, že prej in poslej pa so se zbirali na protestne seje in sestanke odbori občin, političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij širom Slovenije. Napovedana je bila tudi izredna seja vseh zborov slovenske skupščine. IZIGRAN JE SLOVENIJE Iz teh brezprimernih protestnih demonstracij po Sloveniji i zveni skrajno ogorčenje in od-1 ločnost, da se tokrat Slovenija ne bo vdala. Objavljamo nekaj značilnejših protestnih izjav iz prvih treh dni demonstracij. modernizacija ceste Šentilj - Nova Gorica ni bila predložena za že dogovorjeno posojilo Svetovne banke ske » Paarmsko nižino. čil v Sloveniji vznemirjenje, o- nil, da je treba dosledno vztra- je dobila Slovenija od federacije - da je Slovenija od vseh gorcenje, občutke neenakoprav- jati, da prideta oba cestna odse- za gradnjo cest v letih od 1955 do sredstev federacije, namenjenih nosti ter izigravanja, kar že ima ka že v 4. natečaj za mednarodno danes iH.fvdnj'VrSt V„JrfViji ZCl° P°litiČn° 11CgatiVne P°Sledi- POSOjil° in pri celotne Alojz Žokalj mu je odgovoril, ela v razdobju 1956-69 samo 3.4 ce^ trase moderne ceste šentilj_No. da je od VJ ^ J ; od t. Pn tem pa je Slovenija Na osnovi navedenega je Iz- va Gorica. Sedaj ni vzroka za strukturne investicije v JugosL izključno samo s svojimi sred- vršni svet Skupščine SR Slov* kakršnekoli kompromise, ker gre viji Slovenija v tem obdobju pre- stvi zgradila koprsko železnico, nije luko in vrsto cestnih odsekov, skienil ...... . . . , : "" ""J"« 1.C31C, Al JC biu katerih gradnjo je zahteval ved- 1. o teh stališčih takoj obvesti- mednarodnega in jugoslovanske- de. za ekonomsko povsem utemelje- jela 3 do 3,5 odstotka od 25 od-no in nujno gradnjo ceste, ki je stotkih prometa, ki nanjo odpa- no bolj naraščajoči promet. ti Zvezni izvršni svet z zahtevo, — Slovenija je pokazal polno da o zadevi nujno ponovno raz-razumevanje tudi za druge pro- pravi j a in uvrsti tudi projekta ga gospodarskega pomena. j Stane Gorjanc je dejal, da mo-Predlog je republiški izvršni ramo vztrajati, da bomo zgradili svet posredoval zveznemu izvrš- celotno cesto, čeprav po odsekih. Izjava slovenske vlade Na omenjeni izredni seji je Iz-J - . Tzvršni svet je sicer bil obve-vršni svet Slovenije sprejel in ščen o seji, vendar niti v dnev-objavil izčrpno izjavo,, iz katere nem redu, niti v prejetem gra-povzemamo glavne točke: ■ I divii obravnava tega vprašanja „— da je Zvezni-izvršni svet ni bila omenjenja. Informacija uvrstil na prvo mesto' Cestni od-. o izbiri projektov te ceste, ki naj sek Hoče—Leveč in Vrhnika^-1 bi se financirali iz IV. posojila --------- f puoi v cii i, v CqC.lId.IJ jekte. Čeprav jc bil prvi projekt za odseka Hoče-Levec in Postoj- nemu svetu že 3 .maja 1967 z Ce bi se odpovedali tej cesti bi že ugotovljen, smo na prošnjo na-Razdrto v IV. posojilo pri zahtevo, naj ga predloži Medna- se odrekli tudi svoji vlogi v Sred- j prejšnjega ZIS čakali skoraj leto Mednarodni banki za obnovo in . rodni banki za obnovo in razvoj nji Evropi dni preden smo ga predložili razvoj | Predlog SR Slovenije za poso- Predsednik republiške gospo-i Mednarodni banki, dane bi s tem 2. da bo predložil Skupščini SR 1 jilo pa ni bil predložen medna- darske zbornice Leopold Krese1 kakorkoli oslabili zahteve za pro- Slovenije na njeno prvo nasled- rodni banki vse do aprila 1968, je dejal, da je treba vztrajati da go Beograd-Bar, ki v tistem nje zasedanje v razpravo infor- ker je bila tedaj želja zveznih se zakon, ki ga je sprejela repu-1 času se m bila rešena. J macijo o položaju, ki je nastal organov, da o tem z banko ne bliška skupščina, izvede do kra- izvršni svet ugotavlja, da je v zvezi z modernizacijo ceste bi razpravljali, dokler ne bi bila ja" spričo. vsega^ Podanega sklep Šentilj - Nova Gorica in skle- znana usoda zaprošenega posoji- V dosedanjem razvoju smo ne- °d 16> m 17' 7" U- P°VZr°- P°m ZIS dne 16" 17- 7- 1969." la za gradnjo železniške proge štetokrat pristajali na razne Beograd—Bar. | kompromise, ker smo pokazali ščin so poslali pisma predsedniku izvršnega sveta Mitji Ribičiču, predsedniku republiške skupščine Sergeju Kraigherju in predsedniku republiškega ZI Stanetu Kavčiču. Prav tako so o svojih stališčih obvestili zbor narodov in kabinet predsednika republike. , Odborniki občinske skupščine v Slovenski Bistrici so predlagali naj bi se sešla na izredno Zasedanje tudi slovenska skupščina. Protesti iz vse Slovenije ..Zemljepisna lega Slovenije in' zanj 'življenjskega pomena?" njena prometna vloga, ki jo ima I za vso Jugoslavijo'in tudi Evrd- i " po, je zaradi, skromnih naravnih bogastev ena redkih komparativnih prednosti nasproti osta Postojna v spisek zahtevo za,posojilo, ki naj se predloži Medna- Mednarodne banke je bila predložena kot 31. točka dnevnega . ------- --------o— rodni banki za obnovo in razvoj- reda šele na sami seji in je bil že s sklepom, sprejetim na sdji"! on njej republiški izvršni svet se-dne 24. julija 1968; j znanjen šele iz zapisnika seje — da so eksperti Mednarodne ZIS. banke za obnovo in razvoj oba Izvršni svet nadalje ugotavlja: odseka ocenili za ekonomsko u- — da je gradnja in moderniza-temeljena in sami predlagali po-. cija ceste Šentilj — Nova Gorica daljšanje gradnje odseka Vrhui- j izrednega pomena za ekonomski, ka—Postojna do razvejišča v zlasti prometni in turistični raz-Razdrtem; j voj Jugoslavije ter povezanost Medtem je bil cestni sklad v razumevanje za položaj na dru i stikih s strokovnjaki mednarod- gih območjih v državi. Sedaj pa RUDI ŠIMAC, ne banke ki so se najpovoljnejše ni več nobene potrebe, da prista-predsednik obe. skupščine izrazili o naših projektih. Še 16. jamo na kompromise, ker gre tu-Nova Gorica julija tega leta pa je cestni sklad di v tem primeru za koristi ce-I razpravljal z zveznimi organi o lotne Jugoslavije. Znano je da e - , t Odločitev zveznega izvršnega tem, kako naj pripravi gradivo turizem rešuje našo plačilno bi- hm republikam. Spnčo sodobne- sveta, da je izločil iz prioritetne za komisijo mednarodne bartke, lanco. ato se moramo pri vlaga ga ritma izgradnje modemih ko- liste gradnjo oziroma udeležbo ki bo prišla preverjat gradivo za njih v ceste odločiti za tisto komunikacij v Evropi m boja za mednarodnega financiranja od- odseke Hoče-Levec in Razdrto bo več prineslo in hitreje' Re prometne tokove ne pomeni za- seka hitre ceste Hoče-Levec in " ' ' ...... vlačevanje ali oviranje izgradnje Postojna-Razdrto, je tudi v Celju ___________3VCla avtoceste Šentilj—Gorica le od- in širšem celjskem področju ro- ki je sprejel spisek za četrti na-i vzemati Sloveniji njeno promet- drla val ogorčenja in protestov.! tečaj brez naših odsekov. ! no vlogo, marveč tudi nepoprav- Tako je prišlo danes v Celju ne j Še huje pa je to, da se je tukaj j ljivo gospodarsko škodo za vso samo do izrednega sestanka od- slovenska družba angažirala s iiionc!nvnn«liv\ clritnnncf ! i______:i...... 1........ ■ ____ , . . ..... — da je ZIS na sejah dne 27. 12. 1968 in 26. 3. 1969 ponOvno potrdil svoj prejšnji sklep, na podlagi katerega je bilo predvideno, da se bo predložilo Mednarodni banki vseh sedem projektov, med njimi tudi odseka Hoče—Leveč in Postojna—Razdrto; — da izvršni svet Skupščine SRS ni bil obveščen o tem, , da bo na seji ZIS dne 16. in . 17, 7. 1969 obravnavano vprašanje Slovenije z drugimi našimi republikami; — da je ta prometna žila najbolj naravna povezava Jugoslavije z zahodno Evropo, saj vstopa in izstopa prek nje in ostalih mejnih prehodov v Sloveniji 97 odst.: vozil, 95 odst. potnikov in 50 odst. tovora od vseh vstopov oziroma izstopov v Jugoslaviji;, — .da ima ta cesta tudi poseben jugoslovansko skupnost. Pri tem vprašanju je pomemb-I no nekaj drugega/in sicer to, da j zvezni izvršni svet nima kaj obljubljati. Odločati mora po nače-| lih dobrega gospodarja, ki mora upoštevati ekonomski račun, obremenitev in dejanske potrebe. .Odločati mora tudi pri investi- •Postojna. Zatem pa je prišlo do formo smo resno vzeli in jugo-sklepa zveznega izvršnega sveta, slovanski skupnosti čedalje več prispevamo. Ob tem pa smo z lastnimi sredstvi zgradili koprsko železnico, luko in razne ceste. Odpovedali smo se raznim nerentabilnim investicijam. Takih primerov drugod ni. Federacija še naprej financira razne investicije. Nas pa naj vsaj ne ovira bornikov, poslancev in predstav- težkimi milijardami za problem, nikov -vodstev družbeno politič- ki ni samo slovenski, temveč nih organizacij občine Celje, predvsem jugoslovanski. Nato Šentjur in Slovenske Konjice. pa je pričel nekdo, ki je sklep , „Od slovenskih zveznih poslan- najvišjega predstavniškega orga- pri naših naporih, cev v zboru narodov pa zahteva- na naše republike preprosto pre-! * * * LJUBLJANA, 30. jul. Naša ma riborska dopisnika Marjan Kos predlogov Mednarodni banki za mednarodni pomen saj je naj-nov o tranšo posojila za moder- naravnejša povezava zahodne nizacijo cest.' I Evrope z jugovzhodom ter Pad- mo, da odločno vztrajajo pri u- zrl. resničevanju odloka skupščine Postavlja pa se vprašanje, kak SRS ter v primeru skrajnega šna je vloga republike v tej fe- in Franc Šrimpt" poročata' opcijah v infrastrukture v smislu ^razumevanja tudi razmislijo o deraciji če nek izvršni organ lah- rednih sejah občinskih zborov ---- — ------- —i-' možnostih ■vprašanja nezaupnice ko onemogoči sklep njenega naj- in zborov delovnih skupnosti v ZIS," so napisali v protestnem višjega predstavniškega organa. Mariboru in Slovenski Bistrici. pismu- ! Dr- Danilo Dougan je poudaril, Oba ugotavljata, da so bili ude- I ' I LJUBLJANA, 30. jul. — Danes da utegne sedanja prometna s tj- leženci saj enotni in odločni v | Končno moramo obsoditi tudi se je pod predsedstvom Alojza ska na slovenskem prometnem obsodbi nedavnega ukrepa ZIS naern, s katerim je bilo to sporo- Žoklja sestal na sejo upravni križu povzročiti na mednarod- V zvezi s tem so nekateri o- | čeno naši javnosti. I odbor republiškega cestnega nem turističnem trgu strah pred menjali možnost odstopa oziro- Ah je to način, s katerim se sklada. , jugoslovanskimi cestami sploh. ana vprašanje zaupnice ZIS. Z sporoča narodu odločitev, ki je ..Upravni odbor je na seji skle- Dougan je tudi vprašal, koliko obeh izrednih sej občinskih skup reforme, ne sme pa teh načel opuščati pri ključnih investicijah v državi. Razgovor z direktorjem podjetja »Projekt — nizke zgradbe" inž. Marjanom Kranjcem, ki je pravzaprav bedel nad projekti za slovensko hitro cesto. »••••je misija Mednarodne banke med -svojim obiskom 6. novembra 1968 v Sloveniji pregledala osnovo za tehnično dokumentacijo. Zmenili smo se, da »o prišel odsek Vrhnika—Postojna v prvo tranšo in da bomo. pripravili -glavni projekt do' t. -maja, odseka Postojna—Razdrto- in Hoče-Levec pa do l: septembra 1969." • — Kaj so povedali strokovnjaki Mednarodne banke, ko . so vas ponovno obiskali februarja letos? ..Njihovi strokovnjaki so rekli, da so se dogovorili,z ZIS tako, da bo dobil drugo tranšo tisti, ki bo imel do 1. septembra 1969 gotov glavni projekt. Slovenski projektanti smo se zavezali, da bomo predali Cestnemu skladu SRS glavni projekt že 15 dni, prej, zato so naši ljudje delali od zorfc j do mraka, vse praznike in brez ! dopustov. , , Opravljeno bo fantastično de-| Jo, saj bomo do 15 avgusta .pripravili glavni projekt za obe .varianti, štirpasovnieo in dvopa-! sovnico!" | „Na pobudo strokovnjakov Mednarodne banke smo se obvezali, da borno do istega roka?iz-delali še projekt Postojna—Senožeče. Ce pokažemo na|e defo/na ! mizo in vsi ostali projektanti skupaj, sem prepričan, da i|na- mo več napravljenega- - Strokovnjaki Mednarodne banke so ihed (dalje na_stran. 4.) Univ. prof. dr. Ciril Zebot je napisal in izdal svojo drugo knjigo o Sloveniji. Na čelo knjige je napisal svoj namen: „Dokler v Sloveniji ne bo prevladal svoboden pluralizem tiska, radia, TV, zborovanj in organizacij, bodo Slovenci v svetu še naprej vztrajno razpravljali o problemih slovenske samostojnosti in demokratizacije in to v zavesti, da s tem pomagajo Sloveniji, iz katere so izšli in ki ji želijo najboljše. To bodo vršili z Vidika slovenske stvarnosti in z močjo Umskih argumentov ter tako, da bo njih razpravljanje dosegljivo tudi Slovencem v Sloveniji. To je naša skupna slovenska pravica in dolžnost." S strogo objektivnostjo, obsežnim znanjem in velikim pogumom nadaljuje v njej analize slovenskega »včeraj in danes" in kaže narodu njegovo pot v bodočnost. V svoji prvi knjigi je razvil načela aktivne razvojnosti, to je zavestnega in podpiranega razvoja k uresničenju slovenske suve-' renosti in demokracije. Trdi, da Slovenci lahko sprejemamo razvojna načela socializma, samoupravljanja in enakopravnosti narodov kot osnovo za nadaljnji razvoj k samostojnosti Slovenije in 'k svobodi Slovencev. -Samo ta načela je treba res razvijati v ustavni zakonodajni, upravni 'in samoupravni praksi. Aktivna raz-vojnost je zato daleč i od koin-formizma i od miroljubnega sožitja. To so dobro razumeli stalinistični zagovorniki monopola partije in beograjski jugocentralisti. Pred knjigo jih je postalo tako strah da so jo prepovedali. Moč argumentov pa je bila močnejša od prepovedi. Knjiga se je med narodom razširila sprejel je nje-j ne ideje da so bili komunistični! prvaki in režimski tisk prisiljeni,! s knjigo polemizirati. S tem pa je bil javno prekinjen molk, s: katerim so hoteli komunisti za; vedno prekriti emigracijo svo-! bodnih Slovencev, še več! Icleje knjige se danes že čutijo tudi v izjavah predstavnikov slovenske vlade Jki govore — seveda s komunističnim izrazoslovjem — o socialistični poti k enakopravni slovenski državnosti in o skrbi za nenehno izpolnjevanje in utrjevanje slovenske nacionalne samobitnosti ,da bomo dosegli moderno in učinkovito slovensko narodno skupnost (ki mora dobiti svoje mesto v okviru jugoslovanske in evropske stvarnosti. Druga knjiga dopolnjuje in presega prvo tako po vsebinskih in časovnih razsežnostih slovenskega razvoja. Ob obletnicah važnih zgodovinskih dogodkov skuša vračati Slovence k virom slovenstva, da si ob njih osvežijo spomin na pozabljena ali pa ponarejena dejstva slovenske preteklosti. Ugotavlja kako velik pomen je imelo za Slovence po-kristjanjenje, prikazuje, stodvaj-setletno prisotnost zahteve po slovenski državi v naši narodno- politični zgodovini, kaže na cvetočo slovensko demokratično preteklost, ki jo je nasilno pretrgala sestojanuarska diktatura, na napake, ki so pripomogle, da se je posrečilo peščici komunistov izvesti nesrečno revolucijo in nad narodom zavladati s že rikoro petindvajsetletno diktaturo. Razčlenujuje dosežke in ovire sodobnega slovenskega družbenega, političnega gospodarskega in ustavnega razvoja, kaže na premike v mišljenju in hotenju Slovencev — tudi komunistov. Omenja primerjalna spoznanja in. vtise iz potovanja po češkoslovaški ravno v času njenih junaških naporov za razvojno in pospešeno demokratizacijo in fe-deralizacijo ,ki jih je nasilno pretrgala sovjetska okupacija. Raziskuje možnosti in dosežke v razvoju raztotajitarjenja komunističnega sistema. Razčiščuje poj-•me ki jih danes doma mnogo u-porabljajo, a so jim spremenili ,.njih smisel in s tem ustvarili duhovno zmedo. Postavlja konkretne predloge za zahteve, ki jiii moramo spre-I jeti vsi Slovenci, če hočemo doseči izvirno slovensko suverenost kot politični pogoj za neovirano kulturno in gospodarsko rast ; slovenskega naroda za enakopravno udejstvovalno svobodo in ustvarjalne možnosti vseh Slovencev., Za tako potrebni skupni nastop vseh .Slovencev pa morajo biti izpolnjeni gotovi predpogoji, ki jih knjiga našteva. .. Nesreča komunistične revolucije in diktature Šestojanuarski udar je pretrr gal s sistematično slovensko demokratično prakso, ki se je že bližala cilju slovenske suverenosti na vsdh stopnjah družbenega in narodnega življenja. S tem je oslabil slovensko narodno-politlč-no skupnost in ljudsko kohezivnost ,da je v času vojne katastrofe uspelo peščici stalinistov nekdaj tako demokratični narod kot so Slovenci pahniti v medsebojno sovraštvo in pobijanje, ki je peljalo v povojno diktaturo po sovjetskem vzgledu. Brez njega partija ne bi mogla improvizirati OF, vnesti sistematično bratomorstvo kot način političnega uveljavljanja nad okupiranim narodom ter nad ozemeljsko okrnjeno povojno republiko Slovenijo priklicati zlo stalinističnega nasilja in jugocentrizma. Nekomunistična" večina Slovencev med vojno in okupacijo ni mogla zaupati borbe za svojo o-! 'svoboditev OF ne samo zaradi Stalin-Hitlerjevega pakta, ampak tudi zaradi partijske zlorabe slo-vensikega okupacijskega trpljenja in osvobodilnih teženj za stalinistične cilje s stalinističnimi načini .To je najgloblji razlog, ki j je narekoval nekomunistični ve-. čini Slovencev, naj slovenske o-| svoboditve ne zaupajo partijski OF. Kako prav so imeli, je kmalu pokazalo dejstvo ,da je partija zgodaj prisilila svoje ncpartijslce soustanovitelje OF, da so se mo- j osvobaja in išče svoje rešitve -rali odpovedati svoji samostoj- J programu suverene slovenske d nosti in si se danes lasti izklučni \ žav e. Čas je, da se slovenska pa monopol nad vsem osnovnim po-1 tija dokončno zave, da se nei liričnim odločanjem in o usodi: stavijivi razvoj danes vali prek slovenskega naroda. j vseh ostankov stalinizma k v Tako se je za partijske cilje j dno večjemu samoodločanju i zgubilo tisoče slovenskih življenj ! odločanju, in neizmerno premoženja, Zedi-! Dosežki in ne-dosežki njena Slovenija je bila pri kraj- razvoja raztotalitar jenja šana .svoboda ..osvobojenih" Slo- : Komunistični totalitarizem 1 vencem pa odložena. ; končan ali z nasilnim zunanji Nad povojnim grobiščem sto-j posegom .ali z notran jim razkr letnih slovenskih dosežkov pa ni j jem, ali pa z razvojem raztotal zavladala neka napredna ali vsaj : tarjenja. Dr. žebota zanima pre. avtonomna oblast slovenske partije V Ljubljani, temveč totalitarna in neslovenska diktatura ju-gopartije iz Beograda. Komunistični stalinizem se je spojil z vsem la zadnja možnost. Razvoj raztotalitarjenja mol težiti v dve osnovne smeri: k d. politizaciji družbenega odločanj in udejstvovanja ,ter k razširj, beograjskim jugo-centralizmom. ; nju udeležbe pri političnem o< Tragika je pa še večja, ker se j ločanju. je sama partija odpovedala ta- 1. V kolikor moremo govoriti kratnemu stalinističnemu cilju, depolitizaciji družbenega živi jen; Ko je patija uničila vse ne- i ^ Sloveniji, bi lahko ugotovil partijsko, je začela borbo sama I da je doseženo neko avtonomn s seboj — reformiranje in zopet reformiranje starih partijskih deformacij in njenih vedno novih napak, ker partija zatira vsa- odločarije na nekaterih področ jih družbene dejavnosti. Cerkev hočejo sicer še ve dir omejevati- na golo bogoslužno de | ko možnost izvenpartijske poli-1 lavnost, — tako je na primer po | tične kritike in alternative. ' zivala SDLZS lansko leto sloven Iz ruševin jugo-stalinizma se sko Cerkev, naj se umakne spet Slovenija še ni mogla dvigniti ni- nazaj za zidove božjih hramov —. ti gospodarsko, kulturno ustvarjalno in ljudsko prosvetno. Vse življenje je .še vedno vklenjeno v ožino režimske dopuščenosti in vendar pa je mogoče opaziti k nekoliko večjo prostost cerkve nega življenja. Svoboda znanosti in umetnosti nadziranih ustanov, šele danes, je sicer še vedno partijsko-ideo-po dvajsetih letih popolne poli- loško omejena in sredstva obve-tične nesvobode, se današnja Slo- ščanja imajo še ozko omejen o .j veni j a zopet polagoma notranje kvir svobodnega delovanja, ven- dar je pa le mogoče opaziti v,slovenskem tisku večjo informativ-nost in različnost. V gospodarskih, poklicnih in .culturnih organizacijah — v kolikor so dovoljene — se uveljavlja večja mera samoupravnosti in notranje demokracije. Gospodarstvo je po mailkšisiiČ-nem nauku najpomembnejši dejavnik družbenega življenja. Do danes je podrejeno političnemu upravljanju partije. Sedaj pa prodira delna depolitizacija {udi v gospodarstvo ker postajajo podjetja avtonomne edinicg v širšem sistemu družbenega samoupravljanja. Jeziki posameznih narodov so danes bližji medsebojni' enakopravnosti. Slovenske meje so odprte navzven in navznoter. Ves tisk $lo-/enske politične emigracij« je si-:er zakonito prepovedan, a ven-lar so začeli njeno kritiko rahlo upoštevati. Ti znaki skromnega razvoja na družbenem področju pa niso politično zavarovani in so odvisni popolnoma od volje partije. Tako ostaja v bjstvu vse nespremenjeno. 2. Pri razširjanju udeležbe pri političnemu odločanju tudi - na nekomunistične Slovence, pa ni nobenih zanesljivih dosežjkov. Zveza komunistov Slovenije drži v svojih rokah monopol političnega odločanja. Samo ona obvlada vse oblastvene položaje, samo (dalje na 4. strani) 1. JULIJ. - 1. AVGUST 1969 "SLOVENSKA BRZAVA" 4 Nezaslišano gospodarsko izigranje Slovenije (nadaljevanje s 3. strani) svojim pregledom pohvalili naše delo in tudi predlagali, da bi mi v njihovem imenu izvršili revizijo ostalih projektov. Sicer pa je tudi slovenski izvršni svet, da bi bili naši iprojekti zares na evropski ravni, organiziral mednarodno revizijsko komisijo, ki je bila v Sloveniji od 6. do 8. maja in pregledala naše projekte Hoče—Leveč in Vrhnika—Senožeče. Dr. Johannes Schlums (Stuttgart), dr. Bruno Farachj (Rim), dr. Gunther Fornara (Celovec), prof. Miroslav Markovič (Beograd), dr. Matteo Maternini (Trst) in dr. Rob Ruckli (Bern) so dali najboljšo oceno o našem delu." • — Kaj pe povzročila odločitev ZIS? „Ves koncept se je začel lomiti. Skupščina SR Slovenije je odobrila projektiranje slovenskega cestnega križa in za vsem stoji slovenska gradbena industrija, ki se je pripravljala za začetek gradnje, se odločila za nakup strojev in mehanizacije. Mislim, da lahko pride do velikih problemov v slovenskem gospodarstvu, če ne bomo začeli z gradnjo hitre ceste. Naši sosedje nimajo takšnih zastojev. Mi bomo kmalu kot rezervat, obkrožen z avtomobilskimi cestami. Rečem lahko samo to, da bodo slovenski projektanti 15. avgusta izročili glavne projekte za odseke Hoče—Leveč in Vrhnika—Senožeče, vse ostalo pa je seveda odvisno od ZIS!" * * * MARIBOR, 30. jul. Maribor še ni doživel tako razburljive in od- ločne seje in take enotnosti stališč kot smo jih lahko zabeležili na današnji seji splošnega zbora skupščine občine Maribor. Na njej so odborniki občinske skupščine in člani občinskih forumov SDLZ, ZK, ZM razpravljali o di-skriminacijskem ukrepu ZIS, (ki je cestna odseka Hoče—Leveč in Postojna—Razdrto izpustil iz predloga Mednarodni banki za sofinanciranje. Zahtevali so, naj ZIS prevzame vso odgovornost za svojo odločitev. V zvezi s tem so omenjali tudi možnost zahteve za njegov odstop. Ugotovili so, da je ta odločitev presenetila tudi Avstrijo in Italijo, ki svoje cestno omrežje na tem območju prilagajata izgradnji ceste Šentilj—Nova Gorica. * * * V pismu ZIS izražajo odborniki občinske skupščine Slovenska Bistrica ogorčenje nad postopkom, kako je ZIS sprejel sklep o modernizaciji cest v Jugoslaviji. V pismu republiškemu IS izražajo, vso podporo občinske skupščine in vsega prebivalstva občine Slovenska Bistrica pri prizadevanjih, da se uresniči že sprejeti zakon o izgradnji slovenske hitre ceste. V pismu slovenski skupščini pa predlagajo, naj njeno predsedstvo skliče izredno zasedanje, predlagajo pa tudi, naj bi slovenska delegacija v zboru narodov vztrajala pri prvotnem sklepu prejšnjega ZIS in drugih organov o izgradnji slovenske hitre ceste, v skrajnem primeru pa naj bi postavila vprašanje zaupnice ZIS. Kako se izgovarja Bibičič „Povsem se strinjam z odloč- no telo, ki dela na podlagi argu- nimi stališči delovnih ljudi v Sloveniji, da je nujno izgradnjo cest hitreje nadaljevati," je povedal Mitja Ribičič. Vseh cest pa ni mogoče graditi hkratno. Zato je bilo treba upoštevati še; kakšne si možnosti vsake repubike, da zbere za graditev ceste 60 odstotkov svojih sredstev, dalje kako so pripravljeni projekti, ali ustrezajo mednarodnim stardardom, da jih bodo strokovnjaki mednarodne banke potrdili, in končno, v kakšnih tranšah bo mednarodna banka dala posojilo. Zvezni izvršni svet je sprejel stališče, da bo dal jamstvo za tista posojila, 'kjer so dani pogoji za polno 'kritje investicije z udeležbo republike. Glede vseh teh pogojev ima Slovenija gotovo prednost. V tretjo tranšo posojila so prištete tri ceste, in sicer: Vrhnika —Postojna, Zagreb—Karlovac in Gostivar—Kičevo. V tej tranši posojila je bila s precejšnjm odstotkom udeležena republika Slovenija. O nadaljnji graditvi cest se je treba po zgoraj omenjenih kriterijih odločati pred vsako novo tranšo posojila. Zvezna sekretariata za finance in gospodarstvo sta pripravila predlog, naj bi za to tranšo posojila uvrstili predvsem projekte za predvidene ceste iz tistih republik, ki niso bile zajete v tretji tranši posojila. Po mnenju predsednika Mitje Ribičiča je na cesti Nova Gorica —Šentilj odsek Hoče—Leveč po prometu in ekonomski upravičenosti gotovo med tistimi, ki jih je treba takoj graditi. Toda, na seji zveznega izvršnega sveta je bilo soglasno sprejeto stališče, na j bodo pri četrti tranši upoštevane republike, ki niso prišle na vrsto v tretji tranši posojila. ..Obstoječega sklepa zvezni izvršni svet ne more in noče spremeniti, ker bi to zavleklo razgovore z mednarodno banko...." Na koncu pogovora z novinarji je predsednik Mitja Ribičič dejal. mentov in dogovarjanja z vsemi republikami. Kot njegov predsednik mora voditi jugoslovansko politiko v interesu reforme, ker je prepričan, da je to tudi v skladu z interesi razvoja republike Slovenije. Ribičič je dal gornjo izjavo dva tedna po skrivnostni odločitvi v Beogradu potem, ko se je že vsa Slovenija dvignila v protest. Na njegovo kontradik-torno izgovarjanje, ki je bilo objavljeno 2 .avgusta, je že 3. avgusta v DELU odgovorila dr. Mara Bešter, dekan gospodarske fakultete v Ljubljani: „Ce je bil sklep ZIS za Slovenijo veliko presenečenje, potem je bila še večje presenečenje izjava prdsednika ZIS tovariša Ribičiča. Tovariš Ribičič je v svojih treh, po načinu dokaj različnih izjavah 1. avgusta pojasnil kriterij, ki ga je ZIS uporabil pri odločitvi o prioritetni listi za kompetiranje pri Mednarodni banki: ZIS je upošteval, kot je rekel predsednik, pri svoji odločitvi načelo paritete med republikami. Tovarišu predsedniku bi zato nujno želela postaviti vprašanje, kako vsklajuje to svojo izjavo z načeli reforme in gospodarjenja sploh, ko smo ponovno in ponovno podčrtavali, glede na težke in drage izkušnje naše investicijske politike v predreformnem razdobju, da je treba napraviti konec političnim investicijam in da je treba investirati tja, kjer bo učinkovitost naložb največja. V tem predsednikov kriterij paritete je tako v očitnem nasprotju z načeli reforme in se v ničemer ne razlikuje od kriterijev, ki jih je uporabljala zvezna administracija v dobi administrativne distribucije investicijskih sredstev. Ves problem pa dobiva še prav posebno težo v luči naše visoke zadolženosti v tujini. Dospela odplačila dolgov znašajo v letošnjem letu 320 milijonov dolarjev in bodo tako absorbirala celotni izredno uspel devizni priliv iz tu- čeno v izjavi za javnost, da near-gumentirani siklepi, sprejeti po nesamoupravni poti, lahko zelo otežkočijo normalno . politično delovanje. * * * Protestom slovenske javnosti se pridružujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predsedniki občinskih skupščin in nekateri poslanci na Gorenjskem, ki so se danes sestali v Kranju. Zveznim in republiškim organom so med drugim zastavili vprašanje, kako je mogoče, da zvezni izvršni svet sprejme tak sklep v odsotnosti slovenskih članov ZIS v trenutku, ko so republiški ključi tako pomembni za sestavo zveznih organov. A ft * ..Slavnik" Koper — Direktor Andrej Verbič: ..Razburjenje zaradi nerazumljivega sklepa ZIS ne bo prispevalo k odnosom med jugoslovanskimi narodi. Cas je že, da se razčistijo odnosi med republikami in federacijo. Ne gre le za denar: med nami plahni zaupanje! V podjetju govore le o tem. „če nismo sposobni zagovarjati svojih utemeljenih gospodarskih zadev, odstopimo!" Kaj delajo naši v Beogradu, da takih nerazumljivih ukrepov ne znajo preprečiti?", tako govore." * * * Predsednik mestne skupščine Ljubljane inž. Miha Košak je skupaj s predsedniki mestnih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij Ljubljane danes sklical tiskovno konferenco kot izraz ogorčenja vse Ljubljane zoper nerazumljiv sklep ZIS. Tako kot vsa Slovenija čuti tudi Ljubljana ki že ves čas odločno podpira usmeritev slovenskega izvršnega sveta k večji integraciji slovenskega gospodarskega in družbenega življenja, da je dobila od zveznega izvršnega sveta moralno klofuto. Ta ne bo pozabljena, četudi bi v federaciji prevzeli na svoje rame celotno rekonstrukcijo slovenskega cestnega križa. Politične šlkode, ki izvira iz birokratskih metod tako uprave kot same zvezne vlade, naj se ZIS zave in krivce nemudoma odstrani," je med drugim dejal predsednik inž. Košak. * * * DELO 2. in 3. avgusta je o kritičnem sporu objavilo dva uvodnika iz katerih posnemamo: Zato je šlo 'tokrat toliko kot za cesto tudi za to, da bi v naši družbi nemudoma in za zmeraj odpravilli prakso, ki na splošno sicer na veliko poudarja in priznava neizbežnost novih, samo-upravljalskih pravil obnašanja, v posameznih, dokaj pogosto zelo pomembnih odločitvah pa na to pozablja in podlega starim navadam in oblikam vodenja ter odločanja. Hkrati s tem pa je tudi nedvoumno potrdila, kako je ta naša družba občutljiva in nepopustljiva do vseh tistih poskusov in primerov, ki bi skušali kakorkoli negirati ali razvrednotiti posamezne samoupravne dogovore in odločitve na način, ki je v nasprotju s proklamiranimi principi in oblikami samoupravnega razreševanja in urejanja posameznih vprašanj. Še zlasti tudi tistih vprašanj, ki zadevajo odnose med republikami in federacijo ter samoupravne odnose znotraj posameznih republik Dr. C. Žebot: Slovenija včeraj danes in jutri — druga knjiga (nadaljevanje s 4. strani) ona vodi ves mehanizem SDLZS in vseh samoupravnih ustanov. Kot model dosežek razvoja bi mogoče lahko omenili nekolik jel zasnovo izvirne slovenske državnosti pod oznako »socialistič-nega slovenstva". Vendar pa so dosedanje ustavne, zakonske in razmah federalizma, ker se je po- upravne spremembe še daleč od litično odločanje po republikah le malo povečalo. Zdi se, da se v Sloveniji tudi režim že zaveda nujnosti politične liberalizacije in da je spre- morala jasno postaviti tudi vprašanje revizije njenih gmotnih obveznosti do federacije. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Maribor Slavko Ož-bolt je izjavil, da pozitivno ocenjuje izjavo republiškega izvršnega sveta in njegovo odločnost, da se ta krivica Sloveniji popravi. Poudaril je, da stoji za stališčem republiškega izvršnega sveta celotna slovenska javnost, ki še nikoli ni bila tako enotna in odločna kot v tem primeru. Sekretar občinske konference SDLZ Maribor Stane Gavez je poudaril, da je odločno stališče republiškega izvršnega sveta odraz splošnega političnega razpoloženja v Sloveniji. Ljudje se vprašujejo, zakaj ZIS tako dolgo molči. Položaj na terenu bo postal še težji, kolikor SIZ ne bo prekinil počitnic in se hitro sestal, da bi popravil svoj zadnji sklep o obeh cestnih odsekih." Sekretariat CK Zveze komunistov Slovenije pa je na »razširjeni" seji dne 31. julija tako-le ocenil politični značaj in posledice protislovenske odločitve v Beogradu: „Problem, ki je nastal ob zadnjem sklepu ZIS, in dani problemi dokazujejo, da je potrebno v Jugoslaviji kot večnacionalni skupnosti razvijati metodo strpnega, odkritega in enakopravnega dogovarjanja in medsebojnega razumevanja. Praksa, ki se zrcali v zadnjem sklepu ZIS kaže, da ni tako. Pojavljajo se stare, preživele metode, ki niso v skladu s politiko IX. kongresa ZKJ in gospodarske ter družbene reforme. Na razširjeni seji sekretariata so opozorili na škodljive posledice, ki jih ima takšna praksa za razvoj odnosov med republikami, med republikami in federacijo ter med federacijo in republikami. Le-ta objektivno spodbuja razne nacionalistične, šovinistične in druge negativne težnje, ki se prilepljajo na pozitivne namene delovnih ljudi. Sekretariat je prepričan, da se bodo komunisti in delovni ljudje znali odločno upreti takšnim težnjam, ki niso v prid socialističnemu, demokratičnemu samoupravnemu razvoju naše družbe." da je zvezni izvršni svet kolektiv- rizma." Politične posledice „Ob tem nastaja tudi hud po- jih beremo v DELU od 30. julija litični problem" — so menili na protestnem zborovanju v Mariboru. ..Udeleženci pa so se hkrati odločno ogradili od vseh poskusov tistih sil, ki želijo to zadevo izkoristiti za špekulativne namene in v netenje šovinizma" — tako pristavlja poročevalec v DELU z dne 1. avgusta. Toda cela vrsta nadaljnjih poročil o slovenskem protestnem gibanju, ki dalje, zveni drugače: Danes je imel izredno sejo tudi komite mestne konference ZKS Maribor. Razpravljal je o političnem razpoloženju, ki je nastalo po sklepu ZIS, in ugotovil, da je sklep naletel na hudo negodovanje med prebivalstvom. Komite v celoti podpira sklepe današnjega splošnega zbora skupščine Maribor. Komite ugotavlja, je re- Cesta je odprla tudi nekatera širša vprašanja, ki zadevajo položaj in odnose naše republike v širši jugoslovanski skupnosti in ki so že dolgo aktualna. Izvršni svet navaja npr., da je Slovenija od vseh sredstev federacije, namenjenih za gradnjo cest v Jugoslaviji prejela v obdobju 1956-69 samo 3,4 odstotka. Pri tem pa je izključno s svojimi sredstvi zgradila vrsto pomembnih infrastrukturnih objektov. In kot je na nedavnem zasedanju republiške skupščine to s številkami osvetlil predsednik republiške gospodarske zbornice, hkrati dajatve Slovenije v dohodkih federacije neprestano rastejo, in to bolj kot v jugoslovanskem povprečju. Ob tem pa je zastarelost osnovnih sredstev v naši republiki največja in tudi mi imamo zaostala območja, tudi taka, v katerih nismo v 25 letih praktično investirali ničesar. Hkrati pa bi ob novem srednjeročnem planu naša republika Konfederacija ali odcep? Ob teh dogajanjih in odmevih v Sloveniji prihaja na um, kar je o političnem razvoju v Sloveniji v svojem poročilu iz Ljubljane 22. novembra 1967 napisal Richard Eder, takratni dopisnik THE NEW YORK TIMES-a v Jugoslaviji: „Besedo konfederacija, ki je bila prej rabljena le v strogo zaupnih pogovorih, danes Slovenci izgovarjajo brez omahovanja, ce- lo vladni in partijski funkcionarji. Vsi so prepričani, da je za Jugoslavijo — deželo več narodov, nekateri v ostrem medsebojnem zgodovinskem sovraštvu — edina pot k mirnemu razvoju v takih odnosih, da bodo vsaj nekatere republike imele skoraj popolno samostojnost v njihovem lastnem gospodarskem in družbenem razvoju in celo glede razlage, kaj komunizem pomeni Ce bi kaka politična reakcija v Beogradu hotela ustaviti ta postopni razvoj k republiški samostojnosti, bi prišlo do močnega pritiska za popoln odcep od Jugoslavije To priznavajo celo važne partijske osebnosti. Pristavljajo pa, da taika reakcija iz Beograda ni verjetna; dosedanji razvoj to potrjuje." Izgleda, da po 17. juliju 1969 v Sloveniji niso več tako gotovi, „da taka reakcija iz Beograda ni verjetna". Nekaterim se celo zdi, da je „taka reakcija" že blizu svojega dramatičnega vrhunca. Ciril A. Žebot cilja izvirne suverenosti slovenske republike. V vrhovih SDLZS se pojavlja nemir zaradi povečanega pritiska za politični pluralizem. Kot znak navideznega popuščanja so začeli vabiti tudi praktične katoličane v svoje vrste. Poleg tega je v Sloveniji tudi moan pritisk za resnično izvajanje samoupravljanja. Za razširjanje udeležbe pri političnem odločanju delujeta predvsem dva pritiska. Napredek na nekaterih družbenih področjih ustvarjanja. Čim bolj postajajo nosilci raznih pomembnejših družbenih dejavnosti v gospodarstvu kulturi in drugod številnejši razgledanejši in sistemu po-trebnejši ,tem močnejši je pritisk v politični pluralizem. Na drugi strani pa izvaja močan pritisk tudi večnarodna struktura, j Težnje po afirmaciji narodnega samoodločanja v večnarodnih zvezah so nujno nasprotne ne samo centralizmu ampak tudi totalitarizmu. Tudi moderni gospodarski sistem izvaja pritisk za udeležbo pri odločanju v gospodarski politiki ,a narodnostni pritisk je močnejiši kot gospodarski. Zato so v Okviru Jugoslavije možnosti za raztotalitarjenje največje v Sloveniji. Tam so namreč narodnostni in gospodarski dejavniki najmočnejši. Slovenija je gospodarsko najnaprednejša dežela in narodnostno najbolj različna od drugih jugoslovanskih narodov po jeziku, kulturi in narodnostnem značaju. Tudi sosedstvo z zahodnimi visoko razvitimi narodi izvaja svoj vpliv. Vendar pa se še daleč ne more govoriti o kalkem političnem o-svobajanju. ZKS je še vedno strogo monopolna in stalinistični e-iementi v njej imajo še moč zaviranja in celo zanikanja potrebnega razvoja. Samoupravljanje je omejeno na nepolitična področja in živi od milosti partijske polike. SDLZS je še vedno pod nadzorstvom partije. Zatrjevana ločitev vodilnih položajev v državnih organih od vodilnih mest v partiji je samo na papirju. Take in podobne oblike »politične liberalizacije" se izčrpavajo samo v iskanju novih Skrivalnic za partijski politični monopol. O-stanki stalinistične miselnosti so vidni tudi v tem ,da je še danes prepovedano vnašati v Slovenijo zunanji slovenski nekomunistični tisk, da niti najvišje kulturne ustanove v republiki Sloveniji po več kot dvajsetih letih še niso našle kulturi primernega odnosa do slovenske književnosti in znanosti v svetu in da prvaki ZKS odklanjajo še vedno dialog s Slovenci v svobodnem svetu. Pritisk za demokratizacijo in za slovensko suverenost se pa nadaljuje, dobiva nove oblike in večjo silnost. Pritisk iz družbe Samoupravljanje je bilo spočetka samo lastno upravljanje „delovnih skupnosti" v gospodarski podjetjih in družbenih službah ter deloma občin. Sedaj ga pa tolmačijo kot razširjeno udeležbo pri političnem odločanju v državnih organih, 'ki je bilo do sedaj izključna pravica partije. V bistvu samoupravljanje ni nič drugega kot demokracija. Zato tudi posredno samoupravljanje ni mogoče brez možnosti izbiranja med različnimi programi in jih različnimi nosilci iz vsaj dveh medsebojno neodvisnih izbirnih organizacij. Lani so v Ljubljani razpravljali okrog ,okrogle mize" o teoriji in praksi slovenske socialistične demokracije .Zaključke bi mogli strniti v sledeče točke: Proces demokratizacije se je začel, ko so proglasili načelo samoupravljanja, iki naj bi ,/prenašalo funkcijo države na družbo". S postopnim uvajanjem tega načela so iz prejšnjih zgolj transmisijskih organizacij (Socialistične zveze, sindikatov, Zveze mladine, Zveze študentov, raznih zbornic itd.) začeli nastajati ..politični subjekti". V okviru teh organizacij in ustanov naj bi prišle do pluralističnega izraza tudi vse družbeno pomembne ..grupe". Razgovor sam pa je pokazal, da omenjene organizacije nimajo enakomernega vpliva in vloge in da nekatere »grupe" kot na primer kmetje, sploh nimajo svojega zastopstva. Nobena od njih tudi ni dovolj samostojna. Nad vsemi temi »političnimi subjekti" bdi namreč ZKS s svojimi „ne-formalnimi skupinami", poslužujoč se svoje „idejno politične", »avantgardne", »integracijske", »kohezivne" ter ..tvorno usmerjevalne" vloge. ..Socialistično demokracijo" je treba demokratizirati, kajti njena vsebina je samo dopustnost izvrševalnih odločanj tega, kar je že naprej partija sklenila in drugotne kritike v pripuščenih Okvirjih partijskih »pomožnih sil". Stalinistična partija je po vseh reformah še vedno monopolistična. Isto velja tudi za SDLZS, ki ni nič drugega, kot podaljšana roka ZKS. Z enim svojih zadnjih sklepov odklanja „vsak poizkus vzpostavljanja vzporednih struktur v našem družbeno-političnem sistemu" jkajti to je »vračanje na staro, v revolucionarnem boju odpravljeno stanje". Samoupravljanje pa ne terja samo demokratizacije, ampak tudi suvereno državo. Vse družbene skupnosti so namreč sred-stvenega pomena in služijo človeku, njegovemu osebnemu življenju in ga skušajo bogatiti z raznimi oblikami medsebojno koristnega sodelovanja ljudi. V tem »sredstvenem sklopu" pluralističnih skupnosti pa ima država kot narodno-politična skupnost edinstveni pomen, iker je narod vir in torišče posebnih kulturnih prvin človekovega bivanja. Zaradi tega in v tem obsegu je narodno-politična slkupnost kakovostno pomembnejša od vseh drugih družbenih skupnosti. Komunisti govore o počasnem odmiranju države ,kar je pa velik nemsisel. Država je namreč dopolnilna varščina vsakega resničnega samoupravljanja. V državi in večdržavni zvezi ,ki sta organizirani na osnovah pluralističnega samoupravljanja in politične demokracije v skladu z načelom medsebojne dopolnil-nosti, zadobi tudi pojem oblastvene prisile svoj naraven pomen kot dopolnilno zagotovilo, da bodo osebne pravice vsalkega človeka, medsebojne pogodbe, samoupravni dogovori in demokratične odločitve političnih skupnosti dosledno upoštevane in izvršene. V Jugoslaviji ni potrebno odpraviti državne oblasti kot dopolnilne varščine resničnega samoupravljanja, pač pa je nujno odpraviti jugo-partijski totalitarizem, etatizem, centralizem in politično izključenost. Različne človeške skupnosti v pluralističnih merilih niso le količinsko različne, temveč so med njimi tudi pomembne kakovostne razlike. Zato je popolnoma brez smisla govoriti ali ravnati, kakor da bi širše in višje ljudske skupnosti bile le vsota nekih osnovnih »delovnih Skupnosti", ki naj bi »preko samoupravnih dogovorov" in samoorganiziranja sčasoma nadomestile tudi narodno skupnost in državno oblast. Narod ni seštetek podjetij in družbenih služb, niti nista drža va in občina mehanični rezultat »delovnih svetov". Težko se je zato znebiti vtisa, da je Kardeljeva zasnova »samoupravljanja" in »socialistične demokracije" kot neke vrste seštevnega korporatl-vizma, samo preračunano sredstvo za oslabokrvljenje žive družbe in narodov, da bi z blediče-njem mnogoličnosti ohranjal politični monopol »vodilne partije". Pritisk iz gospodarstva V kraljevi Jugoslaviji je centralizem Slovenijo davčno iz rabljal in jo oviral v gospodarskem napredku s tem, da je onemogočil slovensko narodno sa-moodločanje. V komunistični Jugoslaviji je pa položaj veliko slabši, ker je postal beograjski centralizem stalinistično totalitaren. Beograd danes neposredno obvlada vso slovensko proizvodnjo, dohodek, prihranke in investici je. Z načrtnim prelivanjem gre slovenski podjetniški dohodek in 'kapital v »politične tovarne" na jug. Tudi investicije, ki so ostale v Sloveniji, so bile politično, ne pa gospodarsko usmerjane. Slovenija je v petdesetih letih gospodarsko nazadovala v primeri ž deželami, s katerimi je svoj čas živela slkupno v Avstro-Ogr-s>ki. še danes ima nerazvite predele in noben resnično dosegljiv slovenski gospodarski presežek ne bi bil prevelik za razvojne potrebe teh predelov. Gospodarska zmogljivost povojne Slovenije ni upravičevala množičnega pretakanja slovenske dinarske in devizne akumulacije za infrastruk turne in tovarniške investicije izven Slovenije. To gospodarsko izžemanje je napravilo Sloveniji več šikode, kot pa pomagalo k resničnemu razvoju manj razvitih pokrajin na jugu. (dalje na 5. strani) NOVO! DR. CIRIL ŽEBOT: NOVO! SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI DRUGA KNJIGA V Celovcu je izšla nova knjiga, v kateri prof. Žebot razglablja o pomenu sprememb v Sloveniji po izidu svoje prve knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI ter analizira slovenski razvoj z vidika njegovega približevanja dvojnemu cilju : državni enakopravnosti slovenske republike in enakopravni svobodi v slovenski družbi. Knjiga obsega 12 poglavij, ki so obširno dokumentirana s pričevanji k glavnim ugotovitvam. Zgodovinski okvir velikih slovenskih obletnic, v katerem avtor razpravlja o slovenski sedanjosti in prihod-njosti, daje drugi knjigi poseben značaj življenjske konkretnosti. Nova knjiga je naprodaj v knjigarnah na Koroškem (cena 50 šil) in Primorskem (cena 1250 lir). Pismena naročila za vse države sprejema MOHORJEVA KNJIGARNA, Viktringer Ring 26, Klagen'furt-Celovec, Austria/ 1UMUKJtVA za ZDA in Kanado pa tudi: Mr. Mate Resman 1089 East 68 Str. Cleveland, Ohio, 44103, USA CENA KNJIGE JE $2.50 Uprava SLOVENSKE DRŽAVE 646 Euclid Ave. Toronto 4, Ont., Canada (poštnina vključena) Pohitite z naročilom, kajti prva knjiga 1. 1967 (ki je bila v Jugoslaviji uradno prepovedana) je bila v nekaj mesecih razprodana i 1. JULIJ. . 1. AVGUST 1969 IZ POPOTNE TORBE . i (vidi slike Koncem junija je Ontarijska etnična tiskovna zveza priredila v sodelovanju s Pokrajinskim oddelkom za turizem in informacije enotedensko turo v severne predele naše pokrajine. Poleg slik, ki jih objavljamo — in te, po mojem, najboljše prikažejo Ontario —, želim nanizati nekaj spominov s itega zanimivega in poučnega potovanja. Potovanja se je udeležilo 34 članov, pod vodstvom urednika našega lista in g. A. Venn-a z oddelka za turizem. Reči moram, da sta oba imela že tri tedne pred potovanjem polne roke de- ti ■ t na 6. strani) la s pripravami. Vlak je udeležence potegnil iz Toronta mimo North Baya in Cochrana do prvega kraja: Moo-soniee. Na poti iz Cochrana proti severu smo se ustavili dvakrat. Ogledali smo si elektrarno blizu brzic Otter in most na reki Moose. Od teh točk so ti na razpolago „gozdne poti", če te mika jesenski lov ali lov na medvede in „muse". V tej prekrasni divjini so športniku, ki ljubi naravo, dane res najrazličnejše možnosti za lov in ribolov. V Moosonee smo si ogledali o-brambno radarsko postajo, obi- skali indijansko rezervacijo na otoku, poznano pod imenom Moose Factory, in bolnišnico ter obiskali „domačine" (našel sem Hercegovca z družino, ki popravlja traktorje) in poleteli z vodnim letalom preko James in Hud-son zalivov. V samem Moosonee smo imeli res toplo vreme (80 stopinj F in — komarji), 100 milj severneje je bil še sneg, 250 milj ' više pa je bil Hudson zaliv še zamrznjen. Na željo Indijancev smo imeli sestanek z njihovimi voditelji, ki so nas seznanili s svojimi težavami, se razgovarjali z njimi in dobili tudi razne „spominke". Problemi, ki obstajajo so skoraj Dr. C. Žebot: Slovenija včeraj danes in jutri — druga knjiga (nadaljevanje s 4. strani) kracija ustanov in bank v zveznem središču. Tako je ostala osrednja napa i ka nerešena; zveznih odnosov ni-Ugotovljena slovenska gospo- nosti in mogle' prisiliti zvezno so Vskladili s proglašenim nače-darska zaostalost zahteva samo- vlado k zares smotrni gospodar- ]om izvirne suverenosti republik stojno slovensko gospodarsko ski politiki ,ampak bi se tudi re- jn pristojnosti zveze niso izvedli odločanje. To je tako neodlož- forma izrodila v še hujši centra- na podiagi pogodbeno ugotovlje-Ijivo nujna žadeva, da je že ta lizem na vrhu in v samopravni gospodarski razlog sam dovolj anarhizem družbe pod njo. močan 2a državno samostojnost ' Pritisk iz mednacionalnih odnosov. Slovenije. Leta 1965 .oznanjena reforma gospodarskega sistema je imela političen in gospodarski namen obenem. 2e petnajst let poprej nih skupnih potreb in koristi vseh republik, nepremostljivi, — a se mi zdi, da bi si Indijanci po svoje tudi sami morali nekaj pomagati v marsičem. Tretji dan nas je vlak popeljal nazaj do Cochrana, od koder nas je avtobus potegnil (Northern Line) do Hearsta. Med potjo smo se ustavili če pri papirnici SFPP v Kapuskasingu, kjer je veliko število Slovencev (tudi naš urednik „odbilo" svoj „kontrakt" s federalno vlado ob prihodu v Kanado (1948—50). Urednik S.D. je udeležencem ture obrazloži ..spremenjeni" Kapuskasin, papirnico in — način sekanja v gozdovih; danes, v razliko izpred 20 let, podirajo drevesa večinoma le z motornimi žagami.... Prespali smo v Hearstu, ki se je tudi povečal in razvil, drugi dan pa nas je vlak Algoma Central začel ..vleči" proti jugu našemu cilju nasproti: Sault Ste. Marie. Narava sama je na tem delu potovanja nudila prekrasne poglede. Ko smo zapustili kraj Povojni razvoj v srednjevzhod-ni Evropi je odkril da je borba nesuverenih naroodv za enakopravno suverenost istočasno tudi Samonikel narod, ki nima last ne države, ostaja v podobnih razmerah brez zadostnih možnosti najmočnejši dejavnik v dinamiki proglašeno načelo" „dn]žbe~nega za nada'inii razvo->- Lastna drža" j splošne liberalizacije in politične samoupravljanja" naj bi se konč- va je P°trebni oblastveni okvir | demokratizacije. Narodna samo-no uresničilo vsaj v upravljanju narodovega zivljenia' ki '.adostu-, stojnost je kolektivna politična gospodarskih podjetij ter v od je za ^dovoljevanje večine po- kategorija za ohranitev občutene nosih med proizvajalci in potroš-( treh naroda- aZ zadovoljitev ne- narodne samobitnosti. Tej pa da-niki v oblikah neposrednega do-1 katenh širših pol,reb' ki niso kul- je vsebino osebno ustvarjanje in govarjanja in tržne zamenjave. Samoupravna podjetja naj bi turno specifične, pa stopajo narodi v mednarodne pogodbene prodajala po tržno preizkušenih p0vezave' Tako nastajajo zveze cenah, ki naj bi krile vse pro- držav' katerih prist°inosli' sesta izvodne stroške. Iz presežnih do- \ va' in poslovanie se razvijajo v hodkov naj bi se samoupravna 1 pogodbeno ' določenih okvirih podjetja modernizirala, svoje pri-1 Mednarodno sodelovanje ozira-hranke pa investirala v druga I ma Povez°vanje pa more biti le podjetja. Gospodarstvo naj bi se ! Prostovoljno in pogodbeno ome-odpiralo mednarodni trgovini z JevanJe državne suverenosti, razvitimi tržnimi gospodarstvi I Samon,kla slovenska narodna Zahodu in privlačevalo teh-i nost m kultura zahtevata naj-nično in finančno udeležbo teh man| ^onfederativno preuredi-tržnih gospodarstev v domačih tev Jugoslaviie' Prehod se mora investicijah. Udeležba „federaci- izvršitl v po£°ilh demokratske je" pri dohodku samoupravnih Prostovoljnosti in s pogodbenim podjetij naj bi služila le finan | sporazumom vseh prizadetih re-ciranju vsem republikam skup-. Publik- nih splošnih potreb. Pritisk republik Jugoslavije v V resnici pa so razne jugo-, smeri konfederativne preuredi-banke in zavodi v Beogradu, ki tve je bil viden zlasti ob debatah so prevzele prejšnje zvezne fon- za spremembo ustave leta 1968. de, ostale kot „nevidno" nadalje- Razgovor okrog „okrogle mize" v vanje administrativnega posega- ^ Ljubljani je pokazal korenit mi nja v gospodarstvo. Presežni do- selni razvoj v smeri slovenske hodek se z raznim obdavčenjem j države. Ugotovili so, da so glavne še vedno preliva iz podjetij v ..federacijo". ..Federacija" še vedno kontrolira zunanjo trgovino z administrativnim zbiranjem in razdeljevanjem deviz. Veliko cen je še administrativno zamrznje nih. V samih podjetjih se pa izvaja pritislk za zvišanje osebnih dohodkov brez ozira na razvoj storilnosti. Neurejeni so tudi odnosi pristojnosti med upravnimi in samoupravnimi organi v podjetjih. Zasebno podjetništvo je samo tolerirano, ne pa podpirano. V takih razmerah se seveda inozemska podjetja ne morejo odločiti za sodelovanje s podjetji v Jugoslaviji. Ker zavisi pravilnejša, hitrejša in odločnejša izvedba gospodarske reforme od osnovih političnih sprememb, se ob nezadovoljivi in nedokončani reformi v Jugoslaviji združujeta njen gos podarski in politični problem v nujnost zvezne preureditve in politične demokratizacije. Tudi zaradi svojega zaviranega gospodarstva mora Slovenija doseči svojo izvirno suverenost in v tem lastnem okviru izvesti politično demokratizacijo in dokončati gospodarsko reformo v skladu s slovenskimi potrebami in možnostmi. Veliko škode so napravile Slo- ovire zveznega sožitja centralna ustavnost, federalna zakonodaja, ki ovira samoupravni razvoj in sedanja izključno transmisijska vloga republik. Mnenja so bili, da bi morala nova ustava rešiti ključna vprašanja o mednacionalnih odnosih, o gospodarski e-nakopravnosti ,o zvezni zakonodaji, ki mora biti omejena le na najnujnejše in pa zlasti o vlogi in položaju slovenskega naroda organiziranega v republiki Sloveniji, ki mora biti popolnoma razjasnjena. Zahtevali so, da mora zvezna ustava sloneti na izvirni suverenosti republik, da morajo biti republiške ustave temelj in izhodišče za zvezne ustave, da mora jo skupni niteresi vseh republik določati zvezne ustave in enotnost. Podčrtali so, da mora Jugoslavija biti samo zveza suverenih republik, ne pa komun ali delovnih skupnosti Jkot so predlagali stalinisti in jugocentralisti, da bi obšli in uničili samostojne narode. Od lepih besedi bi bilo treba preiti na konkretna dejanja. Slovenski predstavniki bi morali formulirati zahteve, z njimi iti med narod in sprožiti množično narodno gibanje, kot je bilo na primer ono za časa ljudskih ta- veniji tudi dosedanje federativne , borov ali majniške deklaracije, uravniloke v merilih najnižjih Pri tem vsenarodneh gibanju bi Skupnih imenovalcev. Danes pa pa morali sodelovati enakoprav-ogrožajo slovensko gospodarstvo no tudi nekomunistični Sloven zahteve po gospodarski integraci- ci. Seveda tega pa partija danes ji. Gospodarska integracija o-slabljenega slovenskega gospo darstva z večjimi in modernejši- ne pusti. Decembra leta 1968 sprejete ustavne spremembe niso konfe- mi—a kljub temu nižje produk- derativnega značaja ne po po- tivnimi — podjetji na priviligi-ranem jugu pomeni za slovensko gospodarstvo resno nevarnost. Zaradi neuspeha gospodarske reforme se pojavljajo zahteve, naj se gospodarstvo spet uravnava z administrativnimi ukrepi. Ce bi se to res izvršilo, potem pa ne samo, da republike ne bi mogle uveljaviti svoje izvirne suvere- stopku, ne po vsebini. Edina o-membe vredna sprememba je, voljno sodelovanje njegovih pri padnikov. Tega pa ni brez svobode. Le tako je mogoče doseči o-boje: narodno suverenost in politično demokracio. V logičnem in praktičnem za-povrstju je na prvem mestu državna osamosvojitev Slovenije in njej nujno sledeča demokratizacija. Nujna enotnost naroda Slovenski narod bo moral v borbi za svojo osvoboditev premagati še mnogo ovir. Cim bolj bo enoten tem uspešnejša bo njegova borba. Zrelo enotnost pa bomo dosegli če se vsi združimo na životvornih prvinah slovenst va. Te prvine so pa izoblikovane v narodovi kulturni osnovi in narodni biti. Slovenska kulturna o-' snova je prvinska pripadnost h krščanski kulturi. Tega ne sme-] mo razumeti v ožjem teološko-cerkvenem smislu, niti ne smemo tega zamenjavati s strankarsko-političnim slogaštvom ali z osebnim oportunizmom. Gre za utrditev skupnih kulturnih temeljev, na katerih bo mogoče omikano sožitje in odprt dialog o smisel nih političnih razlikan ter oblikovanju potrebnih političnih soglasij. Slovensko enotnost more ustvariti in ohraniti le demokratsko razpravljanje in odločanje o vseh slovenskih vprašanjih brez izjeme. Slovenska narodna bit, to je odsev prepričanja in življenja ljudi, ki narod sestavljajo, pa je po svoji tradiciji globoko demokratična. Za slovensko enotnost so pa v današnjih prilikah potrebni nujni predpogoji: Rehabilitirati je treba vse slovenske žrtve med vojnega in povojnega nasilja, na tej pravno-politični osnovi člo; večanske enakosti pa pripraviti moralno-politično odločenost za slovensko narodno spravo. Ustvariti je treba politično enakopravnost, to je demokratski pluralizem, v katerem se bodo mogli tudi nekomunistični Slovenci po vezati v svojo politično stranko. Odstraniti je treba vse, kar ovira svobodo političnega razpravljanja, svobodo tiska, govorjene besede in vseh obveščevalnih sredstev. Iz vodstva ZKS je treba odstraniti vse staliniste. Omogočiti gospodarsko enakopravnost in obnoviti zadružništvo vseh vrst. Pripraviti je treba, objaviti in politično uveljaviti osnutek za dosledno zvezno preosno vo Jugoslavije in voditi odločen boj za njeno uresničitev. V vseh teh naporih pa ima slovensko izobraženstvo posebno izvaja duhovni teror, zatira svobodo duha in mačehovsko odmerja denarna sredstva za slovensko znanost in kulturo. Prav zato pa je dolžnost slovenskih razumnikov in študentov danes večja kot kdajkoli poprej. Razmišljati in razumeti morajo na kopičene sodobne probleme slovenstva in kulture, stvarno morajo o njih razpravljati in se odločno zavzeti za njih rešitev. Predvsem pa morajo odločno zahtevati svobodo raziskovanja in izražanja ter gospodarsko po-n moč za nemoten slovenski kulturni razvoj. Na Češkoslovaškem so vodili borbo za demokratizacijo in narodno osvoboditev študentje in razumniki. Njih slovenski tovariši pa imajo v primeri z njimi to veliko prednost, da Jugoslavija ni niti okupirana, mednarodno osamljena in osamljeno ogroža na od kake zunanje vojaške sile. Zato mora sedaj Jugoslavija dokazati svetu, ali sta zvezno sožitje narodov in socialistično gospodarstvo zmožna zadovoljiti potrebe in. težnje svobodnih ljudi in suverenih narodov. To je edina humana in veljavna preizkušnja vrednosti družbenih sistemov. Nasilno prevladovanje- narodov v Jugoslaviji ne bo preživelo Tita. Jugoslavija bo ali zveza demokratičnih republik, ali pa Jugoslavije ne bo. Slovenija ima že nekaj lastne oblasti neko mero notranje svobode, po ustavi pa pravico do resnične demokracije in celo do odcepitve. da je dobil „Zbor narodov" večje nalogo in dolžnost. Zato se dr. pristojnosti pri zakonodaji v zve- Žebot obrača še posebej nanje, znem merilu in da so republike Usoda slovenstva je bila, je in bo dobile nekoliko več pristojnosti, ostala bistveno odvisna od iz- Sicer pa je ostalo vse v glavnem virnosti, kakovosti in polnosti pri starem, tudi potratni sistem slovenske kulture. Položaj slo- peterih zveznih zborov in razbo- venskega razumnika pa je danes hotena ter razsipna zvezna biro- zelo težak. Komunistični režim Knjigo je avtor posvetil slovenski univerzi v Ljubljani ob petdesetletnici njene popolne u-stanovitve. S tem gotovo ni hotel pokazati samo svoje osebne hvaležnosti do univerze na kateri je študiral, ampak predvsem kako zelo ceni vlogo, ki jo ima univer za za narod. Na Ikoncu so knjigi dodani še članki, ki jih je avtor objavil v inozemskih publikacijah in so vsebinsko v zvezi z razpravlja-njnem v knjigi. Ne moremo dovolj poudariti, kako zelo cenimo to avtorjevo delavnost. Knjigo zaključuje beseda o avtorju in seznam nekaterih njegovih znanstvenih del. Posebej pa moramo 'še omeniti, da je knjiga pravi izbor sodobne politične literature o slovenski problematiki. Avtor dobesedno navaja mnogo mnenj in sodb domačih in inozemskih ko mentatorjev in s tem ne dokumentira samo svojih trditev, ampak tudi odlično račširja infor-mativnost knjige. Ta skop in zelo nepopolen pogled na problematiko, o kateri razpravlja dr. Žebotova knjiga pa daje vsaj slutiti njeno aktualnost. Vsakdo, ki hoče poznati sodobno slovensko problematiko, ne bo mogel iti mimo te knjige. V slovenski politični literaturi pomeni ta knjiga realizem, sve žino, ker odpira nove poglede, optimizem, ker je njen namen pokazati narodu v domovini, kako naj prežene moro, ki ga tlači in ovira na njegovi poti k popolni svobodi. Slovenci, ki nam je usoda naroda res pri srcu, samo želimo, da bi dr. Zebot nadaljeval s svojim delom. Pavle Verbic Oba, se je železnica obdala z naravnimi lepotami kot jezera, brzice, hribi in strmine, zelenje in druge lepote. Nepopisne krasote pa so se začele od Havvk Junction dalje, ko se je vlak spustil v nepozadno lepi kanjon. Slapovi, brzice, visoke pečine — in vse to na obeh straneh hiteče-ga vlaka. Ne veš skozi katero okno bi opazoval, da ne bi česa zamudil. Nekaj se nas je zbralo na „platoju" zadnjega vagona, in prav smo storili. Videli smo lahko na vse strani. Človek si niti predstavljati ne more, če stalno živi v Torontu, kakšne krasote nudi Ontario v divjini na severu. V Sault Ste. Marie smo si ogledali papirnico Abitibi, pivovarno, turistični „kiosk" ontarijske vlade in vališče rib, od koder zalagajo ontarijske reke in jezera z novim zarodom postrvi in drugih rib. Predzadnji dan smo še obiskali „ameriški Soo", bili navzoči pri otvoritvi novih zapornic, ki omogočajo prehod ladjam, ki so večje od 1000 čevljev iz jezera Huron v jezero Superior. Te zapornice se imenujejo Poli Lock; v promet jih je izročil guverner Michigana. Popoldne smo bili še na kosilu z guvernerjem, obiskali Baragov muzej in „Spo-menik misijonarjev" ter se odpeljali nazaj na kanadsko stran. Drugo jutro smo odpotovali preko Sudburya in Parry Sounda z avtobusom nazaj v Toronto. Ne le opisane kraje, tudi druge smo si ogledali in tako spoznali še nepoznane predele naše adoptirane domovine. Povedati moram, da nas je to — šesto — potovanje privedlo v stik s kraji, ki nudijo največ užitka lovcem in ribičem. Ce ste zamudili letne počitnice, odločite se za ribolov ali — lov! Ontario vas čaka! Vlado Pripis. Dva tedna po tem potovanju sem z družino napravil 10-dnevno potovanje okrog jezera Superior: Toronto, Oved Sound, Tobermorv (prevoz avta z ladjo) do South Baymouth na Manitou-lin otoku, Espanola, Blind River, Soo, proti severu v Wawa, VVhite River (najhladnejši kraj v Ontario), Marathon, Nipigon, Red Ročk, Tunder Bay (novo ime za Port Arthur in Fort William) do slapov Kakabeka, ki so podobni Niagarskim — a manjši, in skozi ZDA na jugu jezera Superior preko Baragove dežele (obiskali Baragov grob), kjer smo uporabljali vodič, ki ga je napisal novi župnik pri torontski slovenski župniji Marije Pomagaj č.g. Tone Zrnec C.M., ki ga vsakemu toplo priporočam, ter preko Soo in Parry Sounda nazaj v Toronto. Tudi to je bilo zelo zanimivo potovanje. V. MTARIO. Minister of Tourism and Information / Province of Ontario Oueen's Park, Toronto August 8th, 1969. ' Dear Mr. Maiiko, » I am indeed pleased by this opportunity to extend my best vvishes to "Slovenska Država" on the occasion of its tvventieth anniversarv. To an oldster, iwenty years might not seem like a long tirne, yet k represents about one-fifth tJhe age of this young and virile nation. "Slovenska Di-žava" has much more than an anniversary to celebrate. VVhat should be pointed out bere is its contribution to Canada. It may be commendable for an country to open its doors to people from other lands, but vvithout a responsible press to inform them in their own mother tongue, the process of integration vvould be a slovv and difficult one. I am confident that your \vorthy nevvspaper, the only publication in the Slovenian language in Canada, has over the past two decades, helped to fulfill this vitally •mportant function, and that its readers vvill continue to "look to it for guidance. While the British and the French were the father founders of ■this country, Canada could never hope to achieve any degree of greatness vvithout a mixture of other nationalities. Speaking of Ontario in particular, the entry of VVestern and Eastern Europeans to our society has alltered our conservative past and added a touch of gaiety to our every-day living. VVe need only to look at the variety of dining and entertainment outlets novv available in Toronto and our other major cities to appreciate their influence. Their colourful fol'k festivals, vvhich seem to increase year after year, have indeed become tourist attractions in themselves. Ontario's ethnic communities have contributed much to its society, and I vvould like once again to offer my heartiest congra-tulations to one of their strongest voices — "Slovenska Država" — upon reaching this, a most significant milestone in ethnic relations. Yours sincerely, J. A. C. Auld ONTARIO #>ARt \ 1 •W T ' 1 K % \ r -v w( fm 4 i ?» I Vrl rlV M J M 1 Pogled iz letala na radasko postajo v Moosonee Pred vhodom v lokalni indijanski muzej Notranščina katoliške cerkve v Moosonee—Ontario Z letalom smo izmenoma vsi poleti I i čez Hudson zaliv. Mnogi indijanci žive še vedno v revščini Spomenik misjona v Sault rjem (tudi škofu Baragi posvečen) Ste. Marie — Michigan _____ Primerjava ,LUNA JE NAŠA!" Znanstveno je ugotovljeno, da je... »Zavračam vse, kar prihaja z Zahoda, in pogosto tudi tisto, kar prihaja z Vzhoda, a od tam tako in tako ne pride dosti dobrega. Skratka — jaz sem Jugofil! Zdajle me pa na moč razburja Čemu, zaboga, tolko. direndaja, cirkusa in kravala? Saj je to že skoraj hujše/ kot če bi imeli svoj kongres.. Prav. Neki Armstrong bo torej stopil na Luno. Odlično, naj kar stopi. Toda, za ta podvig so se pripravljali celih deset let. Bože mili, deset let.... Nas že dvajset let luna trka, pa zategadelj ne delamo nobe- ves ta romp in pomp okrog lune. nega vika in krika in hrušča in trušča. Rekel bi, da je luna tako rekoč naš nacionalni satelit. 1 Za to so dokazi! Poglejte: • Znanstveno je ugotovljeno, da je luna pusta, neobdelana površina. Naši agrokombinati so potemtakem lunine kolonije! • Pravijo, da so na luni pogoji ža življenje neprimerni. Potemtakem so naši upokojenci na luni doma. , • Nam ni treba na luno; mi smo že tako in tako narod astronavtov. Mi vemo, kako težko je pri ti. na mesec, ko se sami prebijamo iz meseca v mesec, tako visoko, da bi morali biti po mo jih izračunih že dvakrat do trikrat na luni. • Pa tudi sicer nam je malo mar- raket za astronomske podvige. Mi imamo za to — cene. In če sem čisto iskren, kaj pa naj bi mi sploh iskali na luni. Vzeti ni več kaj, a revnih prijateljev imamo dovolj. Ampak mi smo načelni, zato bi lahko Luno zahtevali zase. Pustite jo tudi nam. Ona je naša .Saj smo strokovnjaki za nerazvita področja. Obljubili ji bomo lepšo prihodnost." Tone Fomezzi DELO, 16. julija 1969