KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil Novo mesto, 27. november 1987 št. 22 \y Program izobraževanja francoskega jezika v DO IMV V našem sodelovanju z francoskim partnerjem »Renault« je za mnoge delavce nujno potrebno aktivno znanje francoskega jezika, predvsem za tiste, ki poslujejo s partnerji iz Francije na komercialnem, tehnično proizvodnem, finančnem in vodstvenem področju kot za delavce in preddelavce iz proizvodnje, ki bodo sodelovali na uvajanju novih proizvodov in tehnologij. Analize stanja znanja francoskega jezika nam je pokazala, da bi moralo 150 delavcev znati francoski jezik aktivno ali vsaj pasivno. Sedanje znanje tega jezika je na dokaj nizkem nivoju. Aktivno poznajo jezik redki posamezniki, nekaj znanja imajo tudi delavci, ki so si ga pridobili v srednji šoli ali na tečajih izven IMV. V času od 2. 11. 1987 do 1. septembra 1988 bo organizirano izobraževanje na tem področju tako, da bo do takrat cca 80 delavcev znalo francoski jezik in sicer aktivno ali pa pasivno, ostalih 70 pa bomo vključili v izobraževanje od 1. septembra 1987 do 1. septembra 1988. Programi vsebin izobraževanja 1. Izobraževanje po uveljavljenem programu po vsebinah in metodah za I. in II. stopnjo za pasivno znanje 2. Izobraževanje po prilagojenem tečaju I. stopnje 3. Izobraževanje francoskega jezika po hitrem francoskem tečaju »Methode de francais lan-gue etrangere«. 4. Izobraževanje fr. jezika po hitrem nadaljevalem francoskem tečaju »Methode de francais lan-gue etrangere« od Dossier 10, lekcija 14 naprej z delno ponovitvijo. ( Iz tiskovne konference j Na tiskovni konferenci, ki je bila 10. 11. 1987 je predsednik KPO-ja tov. Marjan Anžur seznanil prisotne o uspešnem poslovanju v tem letu, o težavah, ki so za nami in o ciljih, ki smo jih dolgoročno začrtali. Leta 1990 se izteka dolgoročna pogodba o sodelovanju s francoskim partnerjem Renault, zato je bilo največ zanimanja s kom bomo nadaljevali proizvodnjo avtomobilov. V ta namen je tov. Marjan Anžur uvodno povedal, da smo se odločili, da bomo nadaljevali sodelovanje z Renaultom, obenem pa nočemo zapirati vrat za druge partnerje. Nekaj več o tem bomo zapisali ob drugi priložnosti. Za konec je tov. predsednik še povedal, da smo na splošno zadovoljni, da smo dosegli tretjino ciljev, ki smo jih dolgoročno začrtali. Kadrovska prenova, kakovost in industrijska higiena so bili cilji, ki smo jih poskusili doseči v tem letu, da bi izboljšali poslovanje. Seveda pa to velja tudi na naprej. Podpis pogodbe s Sovjetsko zvezo, ki je bil 16. 11. 1987, za izgradnjo tovarne prikolic z zmogljivostjo 6000 prikolic na leto, je dokaz, da želimo razširiti svoje tržišče in osvežiti program tudi na tem področju. kunr L. S. VSEM DELAVKAM IN DELAVCEM ISKRENO ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! D PO in samoupravni organi DO IMV Integralno upravljanje in kontrola kakovosti Tekmovanje glede kakovosti med tozdi oziroma proizvodnjami v DO IMV V okviru tekmovanja so dosežene naslednje realizacije: A. Prikoliški program oktober 1987 1. TO Mirna - 120,0 % 2. TOKG Šmarjeta — 116,3 % 3. TPPP Šentjernej — 110,5 % 4. TO Črnomelj — 102,0 % 5. TP Novo mesto - 97,8 % 6. TAP Brežice - 85,7 % maj - oktober 1987 1. Mirna - 120,0 % 2. TPPP Šentjernej - 106,7 % 3. TOKG Šmarjeta — 103,1 % 4. TO Črnomelj — 100,9 % 5. TAP Brežice - 94,4 % 6. TP Novo mesto — 92,3 % Najboljšo realizacijo v oktobru in obdobju maj — oktober je’ dosegla TOZD TO Mirna, več kot 120,0 %. B. Avtomobilski program oktober 1987 1. Proizvodnja II. - 120 % 2. TOZD BM - 110,4 % 3. Obrat Suhor - 102,9 % 4. Proizvodnja V. — 97,6 % 5. Proizvodnja III. — 95,1 % 6. Proizvodnja IV. — 89,0 % 7. Proizvodnja I. — 79,2 % maj — oktober 1987 1. Proizvodnja II. — 120,0 % 2. Obrat Suhor — 105,8 % 3. TOZD-TSO-BM - 103,9 % 4. Proizvodnja III. — 101,7 % 5. Proizvodnja V. — 96,7 % 6. Proizvodnja IV. - 87,3 % 7. Proizvodnja I. — 84,0 % Najboljšo realizacijo v oktobru in obdobju maj — oktober je dosegla proizvodnja II, več kot 120,0 %. Služba informatike in instruktaže o kakovosti KUfir Nebojša Semen Krožki kakovosti pričeli z delom Ob obsežni akciji uvajanja industrijske higiene in dviga kakovosti v letu kvalitete, bodo začeli z delom tudi krožki kakovosti v proizvodnji. Na sliki: pogovor z bodočimi vodji krožkov kakovosti v proizvodnji avtomobilov v Novem mestu. A. Histogramski prikaz realizacije za prikoliški program (po tozdih) za: oktober 1987 maj—oktober 1987 Reakzavi*< 1*1 B. Histogramski prikaz realizacije za avtomobilski program (po tozdih oziroma proizvodnjah) za: oktober 1987 Realizacij« maj—oktober 1987 “"iv"' Brežiška stran ^Petnajst let TOZD TAP Brežice^ DŠI 87 Čas ima svoj ritem in svojo pot. Ne sprašuje nas, če smo pripravljeni iti v korak z njim, niti se ne ustavi, kadar zaostajamo. Mi smo tisti, ki se moramo potruditi, da nam ne uide. Nismo vedno zmagovalci, predaje pa tudi še nismo podpisali. A napor je velik. Ta neprestana tekma s časom, tekma za doseganje plana, ta nenehni tek čez ovire, čez morje ovir, traja v Tovarni avtomobilskih prikolic Brežice že petnajst let. Ja, koliko časa je že od takrat, od tistega 28. oktobra 1972, ko je ob rahlem rosenju z nizkih sivih oblakov, množica ljudi s ploskanjem pozdravila otvoritev nove tovarne, ki je zrasla na dobro pognojeni zemlji sredi koruznih polj? Prej omenjene ovire so vseh petnajst let prisotne v obliki pomanjkanja materiala, kadrov, discipline, opreme in ne nazadnje — primernih osebnih dohodkov. Imeli smo dve sanaciji, starejši (beri: zvestejši) delavci se dobro spominjamo leta 1976, ko smo kot grešni kozli, šest mesecev prejemali 80 % osebne dohodke. Stisnili smo zobe, še bolj zavihali rokave ter se nekako le uspeli obdržati na površju. Upali smo, da bomo le dočakali trenutek, ko nam ne bo več treba trepetati za svojo prihodnost. Morda je danes ta trenutek bliže kot kdaj koli prej, čeprav moramo (žal) priznati, da nam še vedno ni uspelo odstraniti niti eno od prej omenjenih ovir. Pa če si to priznamo, ali ne! Še več! Nekateri posamezniki si prizadevajo graditi še nove zapreke, a se tega očitno niti ne zavedajo. Saj si drugače ne znam razlagati, da bi nekdo želel lic, zaposlenih je bilo (nekateri resda le za nekaj dni) 1239 delavcev. Tovarno so v tem času vodili po vrsti naslednji direktorji oz. vršilci dolžnosti: Ivan Krošelj, Srečko Zokalj, Jože Gabrič (kot predsedniki skupne uprave), Ludvik Metelko, Zvone Šumlaj, Anton Jakše, Borut Mokrovič in Ivan Cizelj. In prihodnost? Prav gotovo je V minulem obdobju je servis prav gotovo največja pridobitev za naš TOZD. samemu sebi, svojemu kolektivu in imenu slabo. In kje bodo ti tovariši dobili podporo? Pri poštenih delavcih, ki že petnajst let puščajo del sebe v teh prostorih, prav gotovo ne! V minulih petnajstih letih smo v Brežicah sestavili 39.636 priko- v naših rokah, v naši pameti. Nihče ne bo sejal za nas in nam potem prepustil plodove. Sami bomo sejali, sami želi. In da bo kašča polna, moramo vsi, res vsi z enako prizadevnostjo nositi vanjo. Pa brž! Čas ni milosten. »Skrivnostni« nastavki Na sliki sta narisana dva skih in grških prikolicah - pro-nastavka plinskega bojlerja, gram »D«. Na prvi pogled nič katera potrebujemo v Brežicah posebnega. Pa vendar ni tako. Za montažo bojlerjev na franco- Ne vemo sicer vzroka, (do danes nam ga ni še nihče pojasnil), a dejstvo je, da teh dveh nastavkov v Brežicah še nismo videli, čeprav nam jih proizvajalec, t. j. Tovarna avtomobilov Novo mesto, redno dostavlja. Žal le na papirju. V obliki dokumenta »potrdilo o predaji«. Če bi bili izdelani iz zlata, bi bilo to skriv-nosto izginotje nastavkov na poti od Novega mesta do Brežic še nekako razumljivo. Ker pa gre za navadno medenino, je jasno, da je vmes le malomarnost proizvajalca. Naj dodam še to, omenjena nastavka naročamo in zanju urgiramo pri TA že nekaj let! Še dobro, da se znamo »znajti« in problem rešujemo z improvizacijo. Kot v mnogih ostalih primerih! Ernest Sečen STRELJANJE Na letošnjih delavskih športnih igrah občine Brežice so se pričakovanemu slavju naše moške ekipe, ki je tako kot lani osvojila prvi dve mesti, presenetljivo, pridružile tudi ženske. Ker smo osvojili tudi skoraj vsa posamična odličja, nekateri to tekmovanje imenujejo kar — prvenstvo Industrije motornih vozil Brežice. Omembe vreden je tudi ekipni rezultat moške ekipe, ki je predstavljala kar rekord delavskih športnih iger naše občine. Rezultati: Moški ekipno: 1. IMV I 1402, 2. IMV II 1268, 3. Slovin 1142, 4. Agroservis 1101, S. SCT 1069, 5. Gozdno gospodarstvo 972 itd. Nastopilo je 15 ekip. Moški posamezno: 1. Ernest Sečen 354, 2. Janez Kranjc 348, 3. Robert Zidarič 346, 4. Franc Gerjevič 335, 5. Vašo Vesič 344, (vsi IMV) itd... Ženske ekipno: 1. IMV I 783, 2. Osnovna šola 662, 3. Slovin 635, 4. Terme 538, 5. Tovarna pohištva 457, 6. IMV II 445 itd... Uvrščenih je enajst ekip. Ženske posamezno: 1. Veronika Fabinc (IMV) 278, 2. Danica Fuks (Osnovna šola) 261, 3.-Mojca Umek (IMV) 246, 4. Stajka Kotur (IMV) 226, 5. Nada Zuber (Slovin) 224, 6. Ivanka Bogolin (IMV) 217, itd... E. S. ODBOJKA Naši odbojkarji so končali letošnje tekmovanje v okviru delavskih športnih iger občine Brežice s porazom v odločilni tekmi z ekipo Terme iz Čateža ter tako osvojili v skupini B drugo mesto. Uvrstitev je realna, saj letos močno oslabljeno moštvo ni moglo računati na večji uspeh. Igrali so Sotler, Vesič, Kuhar, Sečen, Stepanovič, Jerič in Lesar. E. S. Živimo v času, ko je izpolnjevanje planskih nalog še kako pomemben element za doseganje poslovnih rezultatov. Ni nas malo »starih imevejčanov«, ki se še spominjamo polnih platojev vozil v nedovršeni proizvodnji. Ta problem smo skoraj rešili, saj je naša nedovršena proizvodnja občasno celo minimalna. Kljub temu pa nam nedovršena proizvodnja prav zaradi občasnega pomanjkanja materiala, v proizvodnji V še posebej, predstavlja veliko breme. Breme zaradi tega, ker morajo delavci ob kompletiranju le-te, vlagati dodatne fizične napore v nadurah, ki za DO predstavljajo velik strošek. Z materialno problematiko se bomo v bodoče še srečevali, kar pa ne sme vplivati na doseganje planskih nalog. V proizvodnji V dosegamo plan, oziroma ga celo presegamo. Preseganje plana pa nekaterim v DO in izven nje predstavlja dodaten problem, ker s svojo produktivnostjo ne sledijo našim proizvodnim potrebam. Veliko naših kooperantov komaj Vsem v razmislek sproti dobavlja zadostno količino elementov, ki so večkrat tudi slabe kakovosti, kot posledica časovne stiske. V naši DO smo si zadali nalogo, da letošnje leto namenimo še posebno pozornost kakovosti naših izdelkov. Ni zadosti, da naredimo predvideno količino vozil, ampak moramo posebno pozornost posvetiti kakovosti celotnega izdelka. Vozilo, ki ga prodamo, mora zadovoljiti slehernega kupca, obenem pa ločiti dobrega kooperanta od slabega. S slabim kooperantom moramo tistega pa, sten sestavni element, ustrezno stimulirati. Konkurenca na zunanjem in domačem tržišču je zelo velika. Preživel bo le tisti, ki bo proizvajal kakovostne izdelke. Kakovosten izdelek pa je tudi pogoj za dosego ustrezne cene. poslovne odnose, ki proizvede kakovo- Vse te naštete države, pa dne 10. 11. 1987 na motaži R-4, niso predstavljale oviro, da ne bi postavili 113 vozil v osmih urah. To je rekord, ki mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Delavci obeh izmen dosegajo vsak dan lepe rezultate, čeprav je problemov še veliko in eden od teh je dvigalka na spojitvi karoserije s šasijo. Tu je razdalja med montažno linijo karoserije in vozilom prevelika. Predlagamo, da se trak opreme vozila podaljša za dve delovni mesti. S tem pridobimo na času potovanja dvigalke, kateri se hitrost ne da povečati. Istočasno pa razbremenimo delovna mesta na opremi vozila, glede zasedenosti z materialom. Produktivnost na montaži R-4 kot celoti pa lahko še povečamo, če bi izdelali več pripomočkov za lažje delo. Tako preddelavci kot delavci imajo veliko zamisli. Vsi skupaj ne znajo ali ne morejo vzpostaviti pravilnega sodelovanja s strokovnimi službami, ki so edine odgovorne za oživitev teh zamisli. Zato se vsi skupaj sprašujemo, zakaj tako in v katerem grmu tiči zajec. Industrijski higieni in materialu posvečamo posebno pozornost. Večkrat smo že slišali: če zmanjšamo porabo materiala za 1 %, si lahko povečamo OD za preko 10 %. Na tem področju beležimo lepe uspehe. Poprav-ljalnico materiala smo kadrovsko okrepili in na zbirno mesto, ker bomo vsakodnevno sprejemali poškodovane elemente, smo postavili pano, na katerega bomo sproti zapisali kje, koliko in kdo je poškodoval (beri uničil) material. Glede na naslov članka menim, da je na koncu nujno vprašati: ali ni skrajni čas, da se v odpravljanje opisanih problemov vključijo vse strokovne službe in sleherni zaposleni? Pa naj vprašanje, tako kot običajno, ne ostane brez odgovora! Povišanje stanarin S 1. 12. 1987 se bodo v naši občini že tretjič letos povišale stanarine. Tokrat za 55 %. Povišanje stanarin temelji na družbenem dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin za leto 1987, ki velja za celo Slovenijo. Po družbenem dogovoru in na podlagi podatkov o porastu cen. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije predlaga povišanje stanarin. Tako so se v skladu z družbenim dogovorm v letošnjem letu že povišale stanarine s 1. 2. 1987 za 57 % (enako za celo Slovenijo) in s 1. 7. 1987 za 50 % (za občino Novo mesto, v večini drugih slovenskih občin je bil odstotek višji). Tretje povišanje stanarin v višini 55 % bo ponovno enotno za celo Slovenijo, le da bodo nekatere občine povišanje uvedle že s 1. 11. 1987. Kot osnova za tokratno povišanje je bila upoštevana ocena o stopnji inflacije v letu 1987 v višini 124 % v primerjavi z letom 1986, ki jo je posredoval Zavod SRS za družbeno planiranje. Zakaj naenkrat objavljamo informacijo o povišanju stanarin, če doslej tega v našem glasilu nismo storili? Ne zato, da bi burili že tako dovolj razburjene duhove, ampak zato, da si delegati v zboru uporabnikov skup- ščine stanovanjske skupnosti (le-ta odloča o povišanju stanarin) malo operemo slabo vest. Vsakič, ko je na dnevnem redu skupščine točka o povišanju stanarin, smo v dvomih, ali delamo prav, ko dvignemo roko »za«. Morda bomo z nekaj primerjalnimi podatki tudi vas prepričali, da se drugače ne moremo (in ne smemo!) odločati! Res smo za primerjavo vzeli morda preveč banalne primere, vendar ti najbolj zgovorno dokazujejo, kako malo cenimo v naši družbi stanovanje, ki je vendarle najosnovnejša življenjska dobrina. To verjetno najbolj vedo tisti, ki stanovanja nimajo in ga morda še vrsto let ne bodo imeli, čeprav bi bili zanj pripravljeni plačati tudi ekonomsko stanarino, o kateri se pri nas že dolgo vrsto let samo pogovarjamo. Dokler bodo stanarine pri nas tako nizke, da nekatere družine odštejejo zanjo manj, kot za cigarete in pijačo na mesec in dokler bodo imele tiste družine, ki imajo res nizke dohodke, možnost dobiti subvencijo za stanarino, toliko časa bomo delegati po kratkem premisleku še vedno glasovali »za« poviša- Interesenti za odkup stanovanj! V letu 1986 je bil sprejet Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki določa, da delovne organizacije lahko odprodajo svoja stanovanja zainteresiranim delavcem ali drugim imetnikom stanovanjske pravice. Zasedena stanovanja lahko odkupijo le imetniki stanovanjske pravice, prazna stanovanja pa se lahko odprodajo na javni licitaciji. Če ste zainteresirani za odkup stanovanja, ki ga zasedate, se do 10. decembra 1987 javite v kadrovsko pravnem sektorju DSSD (int. tel. 85) pri Vlasti Štangelj. Podatki nam bodo služili za nadaljnje aktivnosti na področju odprodaje stanovanj iz stanovanjskega fonda IMV. Razpisi za dodeljevanje stanovanj V eni prejšnjih številk »KURIRJA« smo delavce obvestili, da bomo prošnje za stanovanja zbirali predvidoma v mesecu decembru 1987, vendar smo se na sestanku predsednikov stanovanjskih komisij dogovorili, da bomo razpise za stanovanja objavili šele v naslednjem letu. Pred razpisi naj bi sprejeli spremembe in dopolnitve pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev IMV. Razpisi za stanovanja bodo tako objavljeni predvidoma šele v mesecu marcu ali aprilu, o čemer vas bomo pravočasno informirali! kunr Po v. neto Stanarina za Mesečna 10 litrov 30 zavoj. 30 steki. OD v IMVpopreč. 2 os. RTV bencina 57 cigaret piva stan. v N. m. naročnina (a 476 din) 207.255 din 22.000 din 7.000 din 4.600 din 9.000 din 14.280 din nje stanarin! V. Štangelj V. Štangelj SLO IN DS V današnji številki nekaj osnov o narodni zaščiti, prihodnjič pa o nalogah posameznikov, oborožitvi, uporabi orožja itd... Narodna zaščita je najširša organizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi, zato v njej delujejo vsi delovni ljudje ne glede na starost in spol, naloge narodne zaščite pa opravljajo v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, seveda v skladu s svojimi fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi. Pripadniki NZ delujejo v narodni zaščiti, dokler niso poklicani k opravljanju nalog v oborožene sile, civilno zaščito, organe za notranje zadeve ali k opravljanju drugih nalog h katerim so razporejeni. To pomeni, da v NZ lahko delujejo tudi delovni ljudje, ki imajo vojni ali drugi razpored. Opravljanja nalog NZ se lahko oprosti, tistega, ki je zaradi bolezni ali poškodbe trajno ali začasno nezmožen za delo ali pa ima druge utemeljene razloge. O oprostitvi odloča načelnik NZ. Za posamezno opravljanje nalog NZ se oblikujejo skupine pripadnikov, ki jih praviloma vodi pomočnik načelnika NZ, ali pripadnik, ki ga določi načelnik NZ. Skupine se oblikujejo zlasti za opravljanje naslednjih nalog: — za zavarovanje določenih objektov ali območij; — za fizično varovanje; — za množično izvidniško obveščevalno dejanvost; — za izvajanje bojnih akcij; — za spremljanje določenih oseb in transporta materialnih sredstev; — za legitimiranje oseb na določenem območju in ob določenem času; — za zadržanje določene osebe ali več oseb; — za pregled oseb in vozil. Tako pripadniki NZ opravljajo naloge samostojno ali v sodelovanju z drugimi subjekti splošne ljudske obrambe v naslednjih situacijah: 1. V miru, ob nevarnostih, v katerih bi bila lahko v večjem obsegu ogrožena javni red in mir oziroma varnost ljudi, družbeno in zasebno premoženje in objekti skupnega pomena ali kadar je to potrebno za varstvo ustavne ureditve. Takrat opravljajo naslednje naloge: — varujejo objekte skupnega pomena; — varujejo proizvodni proces in proizvajalna sredstva; — vzdržujejo javni red in mir, da ne pride do kršitev; — varujejo družbeno premoženje; — nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop in gibanje V sklopu obrambnih priprav DO IMV je bil opravljen, na strelišču v Bršljinu, preizkus streljanja z vojaško pištolo v sodelovanju z OŠTO Novo mesto in referenti VZ DO Novoles in Pionir. Usposabljanja so se udeležili pripadniki NZ za začetno razporeditev vseh TOZD in DSSD na območju občine Novo mesto in nekateri člani PO. Usposabljanje NZ je potekalo disciplinirano v popolni sestavi. na območjih za katera velja omejitev; - preprečujejo kazniva dejanja in druge negativne dejavnosti (sabotaže, diverzije in teroristične dejavnosti). 2. Ob naravnih in drugih nesrečah (potresi, večji požari, povodenj): Temu primerne so tudi ocene TOZD in DSSS naslednje: TOZD TA = 4.4. TOZD TP = 4.35 TOZD Com. = 4.34 TOZD R. I. = 4.33. TOZD Šmar. = 4.33 TOZD Šentj. = 4.58. DSSD = 4.71. PO = 5. — fizično varujejo širše območje nesreče; — preprečujejo nepoklicanim osebam dostop na to območje; — po potrebi sodelujejo pri izvajanju reševalnih akcij. 3. V izrednih razmerah: — okrepljeno varujejo proizvajalna sredstva, nemoten potek proizvodnega procesa; — preprečujejo diverzije, sabotaže, požige in druge poskuse poškodovanja ali uničenja družbenega premoženja; — odkrivajo in nadzirajo gibanje sumljivih oseb, jih po potrebi zadržijo in izročijo organom za notranje zadeve; — izvajajo nadzor nad gibanjem prebivalstva; — preprečujejo sovražne pojave, zlasti subverzivno propagando v obliki letakov, plakatov, izpisovanja sovražnih parol, širjenja vznemirljivih vesti in podobno. 4. V neposredni vojni nevarnosti: — zavarujejo skladišča materialno—tehnične opreme za potrebe SLO in DS; — opravljajo določene naloge zavarovanja pri izvajanju mobilizacije: — zavarujejo izvajanje evakuacije ljudi, teh sredstev; — opravljajo naloge množične izvidniške obveščevalne dejavnosti; — organizirajo stalno opazovanje območij primernih za zračne desante; — po potrebi opravljajo kurirsko službo. 5. V vojni, poleg nalog naštetih v prejšnjih točkah opravljajo zlasti še: — samostojno ali v sodelovanju z oboroženimi silami branijo svoje območje; — izvajajo neoborožen odpor ali sodelujejo v njem; — zagotavljajo nenehno množično izvidniško obveščevalno dejavnost; — z enotami teritorialne obrambe in milice izvajajo bojne aktivnosti; — opravljajo naloge vodnikov in spremljevalcev za potrebe oboroženih sil. Za delovanje v vojni se organiziranost narodne zaščite prilagodi vojnim razmeram. Na začasno zasedenem ozemlju deluje narodna zaščita tajno. Nadaljevanje prihodnjič! Anton Ancelj kurir Anton Ancelj Priprava pred streljanjem Izkazalo se je, da imamo nekaj odličnih strelcev. --------------KURIR Vešči v streljanju Na seminarju, ki je potekal, od 26. do 28. oktobra 1987, na Brdu, je mag. Rudi Rozman na podlagi lastnih izkušenj, razgovorov s planerji in s tujimi opravljenimi anketami, predstavil zanimivo temo »Problemi planiranja v proizvodnih OZD«. Ker se s podobnimi problemi planiranja srečujemo tudi v naši DO, želim s kratkim povzetkom teme mag. Rozmana spodbuditi razpravo o problemih planiranja pri nas in o uspešnem odpravljanju le-teh. Probleme planiranja je predavatelj združil v pet skupin, ki izvirajo iz: — odnosa poslovodnega organa OZD do planiranja; — odnosa poslovodnih organov poslovnih funkcij do planiranja; — vpliva okolja na planiranje; — vpliva strokovnosti in organiziranja planiranja; — kulture: vzdušje in razumevanje planiranja. 1 Odnos poslovodnega organa OZD do planiranja — Poslovodni organi ne smatrajo planiranja za svoje delo. Planerji skrbijo za metodologijo in organiziranje planiranja, za zbiranje informacij, za ekonomske analize, za pripravo planov in podobno, medtem ko morajo poslovodni organi zase zadržati predvsem odločanje oziroma predlaganje ciljev, politike in ključnih planskih odločitev. - Poslovodni organi planiranju posvečajo premalo pozornosti zaradi zasedenosti z reševanjem tekočih, operativnih problemov. Nujno ima prednost pred pomembnim! - Poslovodni organi le redkokdaj pripravijo osnovne cilje ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem OOS DSS in vsem sodelavcem računovodstva za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vso pomoč, ki ste mi jo nudili v teh težkih trenutkih. Hvala vsem. ki ste jo tako v polnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hodnik Magda ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta, sc iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Deak Rezka ^Problemi planiranja ^ in poslovno politiko za organizacijo, ki jo vodijo. Če ciljev in politike ne pripravijo, planerji in vsi ostali nimajo osnove ter usmeritev za pripravo planov. Posledica tega je, da so poslovodni organi zasedeni z usklajevanjem podrobnosti in reševanjem, nasprotujočih se usmeritev, ki so jih vsaj deloma povzročili sami, ker niso pripravili skupnih usmeritev celotne organizacije. — Ker priprava planov poteka bolj na osnovi zunanjih, formalnih zahtev kot pa zaradi potrebe OZD, v pripravljene plane nimamo zaupanja; s tem pa plani ne morejo biti merilo, standard, s katerim bi ocenjevali uspešnost poslovanja, pa tudi poslovodnih organov. 2. Odnos poslovodnih organov poslovnih funkcij do planiranja Primeri neustreznih odnosov poslovodnih organov poslovnih funkcij do planiranja so podobni kot pri poslovodnih organih OZD: mišljenje, da je planiranje dodatno delo, zasedenost z reševanjem tekočih problemov, nepripravljenost za sodelovanje v pripravi ciljev, politike, informacij in tako dalje. Poslovodni organi poslovnih funkcij pogosto povejo svojo odločitev in se ne želijo podrediti skupnim ciljem, ker jim določanje skupnih ciljev omejuje svobodo pri njihovem nadaljnem odločanju. Npr. proizvodnja kar sama pove, koliko bo naredila, namesto da bi povedala, kolikšne so njene zmogljivosti in bi, upoštevaje dohodek kot cilj in druge poslovne funkcije, prišli do ustrezne rešitve. Ugotovili so, da so poslovodni organi premalo dohodkovno usmerjeni. Vse premalo gledajo na poslovanje kot na celoto in na organizacijo kot del širšega ekonomskega sistema, ki zahteva drugačne odločitve kot izolirana poslovna funkcija. Ker so poslovodni organi poslovnih funkcij, v operativnem smislu, že samostojni operativni planerji in izvajalci postavljenih ciljev, politike in planskih odločitev, si bodo raje postavili nižje cilje in plane, zlasti še, če bosta njihov položaj in višina osebnega dohodka vezana na izpolnjevanje plana. 3. Vpliv okolja na planiranje Pod pojmom okolje razumemo ne le cenovno, devizno in druge oblike ekonomskih politik, ampak tudi surovine, tehnologijo, tržišče in podobno. Odgovorni vodje poslovnih funkcij in njihovi strokovnjaki morajo imeti pred seboj sliko okolja vse od ekonomskega do političnega. Pripravljalci dokumentov, ki predstavljajo pogoje gospodarjenja, bi se morali zavedati pomena pravočasne priprave teh dokumentov in čim bolj stabilne usmeritve gospodarstva, da bo to učinkovalo na čim bolj smotrn način. Namreč s spreminjanjem okolja se povečuje potreba po ponovnem odločanju, istočasno pa je odločanje oteženo. 4. Strokovnost in organiziranje planiranja Primeri, ki kažejo na problem strokovnosti v samem procesu planiranja so naslednji: — Planerji se premalo zavedajo povezovalne vloge planiranja. Običajno ne dajo odločitve oni, pač pa prevzemajo odločitve posameznih poslovnih funkcij. — Tudi pri njih je pogosto premajhno upoštevanje dohodkovne usmerjenosti. Planirajo dohodek kot posledico odločitve ne pa kot kriterij zanjo. Planerji le redko uporabljajo zahtevnejše sintetične metode operacijskih raziskav. — Planerji pogosto slabo obvladajo povezanost planiranja v odnosih TOZD-DO-SOZD itd. Položaj in organiziranost planske službe vplivata na uspešnost planiranja. Višji ko je položaj vodje planiranja in bolj ko je organizirana služba ter planiranje nasploh, bolj uspešno bo planiranje. To ne pomeni, da morajo biti planske službe velike, ker pri velikih planskih slu- žbah poslovodni organi poslovnih funkcij postanejo povsem indifirentni do planiranja. V nobenem primeru ni smiselna odgovornost planske službe v okviru posmeznih poslovnih funkcij. 5. Vzdušje in razumevanje planiranja Nerazumevanje planiranja se pri nas kaže v vrsti primerov: - Od planerjev pogosto zahtevamo, da pripravijo izredno podrobne in natančne plane, delno je k temu prispevala tudi ugotovitev, da zaključni računi pomenijo kontrolo plana in naj se zato plani delajo kar po obliki zaključnih računov. — Še vedno mislimo, da bodo planske tabele DO pokazale več kot iste tabele v TOZD, pri tem pozabljamo, da se koristnost teh procesov za večjo uspešnost DO in SOZD kaže v fazi nastajanja planov, ne pa v končnih številkah. Tako pričakujemo od planiranja razrešitev problemov, ki jih planiranje ne more rešiti, po drugi strani pa planiramo tako, da ne izkoristimo vrste prednosti, ki jih dobro planiranje lahko ponudi. Planiranje nam lahko pomaga k uspešnemu poslovanju s tem, da pomaga pri spoznavaj u problemov, prednosti in slabosti OZD. Povečuje dohodek in pospešuje razvoj, izboljšuje medsebojno komuniciranje, pomaga pri razdelitvi proizvodnih tvorcev itd. V zaključku mag. Rozman ugotavlja, da kljub vrsti problemov v planiranju, obseg planiranja v večini OZD raste. Kakovost in vpliv planiranja pa bosta še večja v tistih OZD kjer bodo odpravili ali zmanjšali probleme, ki izvirajo iz odnosa poslovodnih organov do planiranja, oz. spremljanja okolja iz nerazumevanja, oz. nestrokovnosti planiranja in kjer bo vsaj za zdaj -ekonomska nuja tista, ki bo spodbujala dobro planiranje. Namreč dokler bomo planirali zgolj zato, ker to zahtevajo zakoni in prt J piši, ne pa zato, da bi povečali ustvarjeni dohodek, gledano dolgoročno, bodo naši plani formalni in brez posebnega učinka. ZAHVALA Ob nenadni in boleči smrti našega dragega sina TOMA GAZVODA, se zahvaljujemo vsem sodelavcem in OOS P. III. TOZD TA za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi moje mame Džudovič Ljubice, sc najlepše zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč, delavcem TOZD-a TA in P II kot tudi OOS TA. Vsem še enkrat najlepša hvala. Milorad Džudovič ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta, se iskreno zahvaljujem OO sindikata Materialnega oddelka in še posebej sodelavcem za pomoč in izrečeno sožalje. Marija Radi r a Tam, za ovinkom razžarjenih juter je orkester rož zaigral doneči crescendo. Komu na čast? Bog ne pozna nikogar od naju. Komu na čast? Valovijo rdeči, modri, rumeni vijolični toni nad vseobsežno pustinjo. Pesek udarja iz vseh por v dlaneh, pesek gleda z mojimi očmi, iz ust se kotrljajo peščene besede, povsod povsod pesek. In vendar, tam na robu je zelen bog razprostrl svojo blazino. O, fatamorgana! IVANKA V________________ J Božidar Jakac: Noč Pesmi dolenjske dežele Stritar Josip (1836—1923). Rojen v Podsmreki pri Velikih kaščah, umrl v Rogaški Slatini. Študiral klasične jezike. Bil je domači učitelj v premožnih avstrijskih družinah in veliko potoval, tako da si je tudi po tej plati širil obzorje. Zatem je bil prevajalec pri državnem zakoniku in do upokojitve 1901 gimnazijski profesor. Po razpadu Avstro-ogrske se je 1923 preselil v Jugoslavijo in še isto leto umrl. Stri- tar je bil pesnik, pripovednik, kritik, esejist in urednik ter kulturno zelo razgledan literarni učitelj in usmerjevalec mladih. V letih od 1866, ko je napisal znameniti uvod v Prešernove Poezije, s katerim je predočil pravo pesnikovo veličino, pa nekako do 1880 je bil osrednja oseba slovenskega kulturnega življenja. V tem času je šest let (1970, 1876-80) izdajal revijo Zvon, objavil leta 1869 svoje Pesmi in 1872 znamenite satirične Dunajske sonete. Pozneje je izdal še štiri knjige pesmi za mladino in pesniško zbirčico Strunam slovo, 1922. Ker je živel vse od študentskih let izven domovine, je z njo izgubil stik, s tem pa seveda tudi stik s svojo ožjo domovino Dolenjsko. Kljub temu v nekaterih njegovih pesmih čutimo tisti neposredni odnos do narave, ki ga lahko da samo domača zemlja, dežela, ki jo človek nosi v srcu od mladih dni. Josip Stritar A DOMOVINI Kako si se tako mi prikupila, prisrčna moja, sladka domovina, da mi iz srca tvojega spomina čas ne izbriše in ne druga sila. Po svetu ti iz varnega si krila poslala zgodaj zvestega me sina; up v mladem srcu — to je last edina, ki si na daljno pot mi jo zročila. In vendar, glej, jaz vedno mislim nate, po tebi srce zvesto izdihuje, prelilo rado gorko kri bi zate. Moj duh te v tihi noči obiskuje in tvoje zveste sine, moje brate, pozdravljat hodi iz dežele tuje. NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je tokrat i/bral naslednje nagrajence, ki jim bomo knjižno nagrado poslali po pošti. 1. Cvetka Tratar - TOZD TOKG Šmarjeta 2. Jože Gazvoda — TOZD TA pr. II. 3. Marija Rebernik — TOZD Podgorje Šentjernej 4. Andrej Saje - V. P. 6273, Bitola 5. Marija Vozelj — TOZD Commerce Rešitve nove nagradne križanke pošljite v uredništvo do 10. 12. 1987. Od leve proti desni: BOBEK, BUKAL, ČAVŠEVIĆ, GLI-NAC, HAJDUK, KERI, KUŽE, NOČ, PETRIČ, RENO, STEKIĆ, ŠOLMAN, ŽAN, ŽAGAR Od desne proti levi: ALIČ, CVJETIČANIN, CUKROV, KURALT, JEŽ, MULAHASA-NOVIČ, PAŠKUALIN, POPI-VODA. SELEŠ, TOPIČ Od spodaj navzgor: ALAR, JURINA, NALIĆ, NENADIĆ, OŽEGOVIČ, RADIN. PALA-VERSA, PORTNER. SAVIČ, ŠKORO, VOKRRI, VUČKOVIČ Od zgoraj navzdol: AMER-ŠEK, ANKELE, CIMBAL. BUZA, GOLEŠ, GRABO. KOSTIČ, RAK. RAMA. RAMLJAK, ROJE, ROPRET, SVET. ŠURBEK, TEMIM. ŽIVOJINOVIČ, ŽORGA Spodaj levo proti desno zgoraj: BENEDIK, BOLJAT, ČIŽMAN, KALAN. KRKIĆ, MILAK, MUGOŠA, ŠKET. TORTI Zgoraj levo proti desno spodaj: HOLCER, JAN, KRIŽAJ, KORPA, KANDIJA. OBLAK, PAPEŽ, RIBAR. TOVORNIK Zgoraj desno proti levo spo-daj: BON, CANA. KRAJIŠNIK. MARČETA, RAC. RORA. RNIC, SKANSI, TOPLAK, TRUMBIČ, ŽIVA-NOV, STOJANOVIČ Spodaj desno proti levo zgoraj: ČERNE, ČOTAR, ČUTARA. GAJIČ, HITI. MAHNI:. SKOBLAR, RADELJAŠ. TOME S T K • • s H n R v Z s T M 6 s/ 5 A v Z R V Z H R 6 0 T v C v c C j K V 5 M 6 R B, T R K K v 5 G v C J R A T K V R T K e> B A B T B R N K 5 P M R C K P c s R B 'Z z n R p v c v Z R N v' c C 5 v 5 H K A J B N š P P 0 p Jošk Podgurski po vaše — Pozebe letos ni bilo, toče tudi ne, edina nevarnost za letošnji pridelek preži od žlahte iz mesta. Bojim se, daje nesreča že čistu blizu. — Šraufi so na varnem, zajlo sem dal naprej, z žarnico ne ho problem, konzerve smo snoč požrli... še najbolj me skrbi tale brenta, ko sem ravno v bolniški. Grega V / IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica. Bojan Mikec. Jože Muhič. Boris Padovan. Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Uredniki rubrik: Spasenka Lazarov, Pepelnak Štefan. Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.