jg)tS(L<š> j OFFICIAL .ORGAN [ ds^ems^sb^ OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION «d w l>f»| CIm» Mrfhy D«cmW ». l»20,et the Po«t Office at Joliet, Illinoi., Under the Act of Auyu.t 24, 19112 Published and dUtritetedunder pennit No. 208 fcuthortted by the Act of Oct. 6,1917, ob ffle at the Post Office of Chicago, 111. By order of the president,A.S.Burleson, postmaster General, JBBNOTE" 1004 H» CKica^i jouet, ill. tw im of N^TUji l+Mfrwmkm NASLOV 1004 N. Ckicefo Si •Bet, UL Telefon; 104S ACCEPTANCE POB MAHINO AT SPECIAL EATS OF POSTAGE PROVIDED FOB IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBEB 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. fltev. 49. — No. 49. JOLIET, ILL., 7. DECEMBRA, ■ (DECEMBER) 1921. Leto VII. Volume VlT. Z WASHINGTONSKE KONFERENCE. Washington, D. C., 3. dec.— Ker ne morejo delegatje razo-rožitvene konference priti do nobenega po voljenega zaključka, je danes Narodni svet za omejitev oboroževanja brzojavnim potom poslal 35 organizacijam tega sveta sledeča vprašanja: 1.) Ali odobravate povečanje submarink na 90,000 ton ne oziraje se na velikost in hitrost | istih? 2.) Ali odobravate omejitev števila submarink samo v obrambne svrhe? 3.) Ali odobravate odstranitev istih v svrho zabranitve nadaljnih vojn? Dalje je bilo 2000 pisem raz-. poslanih urednikom večjih lis* . tov, da naj izrečejo svoje tozadevno mnenje. V teh pismih se je priporočilo odstranitev submarink, omejitev oborožene armade na suhem in ustanovitev posebne zveze narodov. Washington, D. C., 2. dec.— Na posebni konferenci delega-< tov Združenih držav, Anglije . in Japonske se je danes razpravljalo o vprašanju glede odmerke ali predpisanega števila bojnih ladij za vsako velesilo. . Vse kaže na to, da. se bo v tej zadevi tudi Japonska vdala, ali da se bo dosegel popolen spo-. razum. Takoj po končani konferenci med držav, tajnikom Hughes-om, admiralom Kato-m in A. Balfourjem, je japonska delegacija brzojavno vprašala svojo vlado v Tokio ža nadaljna pojasnila. Dalje se je na današnji konferenci razpravljalo o iztočnem (kitajskem)^vprašanju p^i koji priliki je zmagala Japonska, ined tem ko je Kitajska poražena v i Sklenjeno je bilo namreč, da naj se imenuje posebno komi-■ sijo, ki naj preišče vse današnje razmere na Kitajskem, bo-* disi že administracijo, justično - upravo in politične zadeve. O - rezultatu te investigacije naj bi se poročalo na prihodnji razorožitvam konferenci še le čez 1 leto* Vprašanje tnastane, če bodo kitajski delegatje s to t predlogo zadovoljni. Tekom konference je kitajski poslanik Dr. Sze Obsojal japonsko delegacijo in odločilo pro-: l,-Čemu je še dandanes »japonskega vojaštva na " 'I. ■ i i ' 1 1 ' OTVORITEV KONGRESNEGA ZASEDANJA. Washington, D.0..4. dec — Jutri bo redno letno kongresno zasedanje zopet otvorjeno, ki bo trajalo po sodbi raznih državnikov več mesecev. Od 'zadnjega izvanrednega zasedanja je namreč preostalo še mnogo nerešenih točk, h katerim je treba prišteti še nove zakonske predloge, katere bo predsednik Harding v svoji poslanici jutri priporočil, V senatu hodo republikanski seoiatorji predvsem predlagali za izboljšanje železniške postave; dalje bo na dnevnem redu točka glede podaljšanja našega vojnega posojila tujim državam, in zmanjšanja proračuna za prihodnje poslovno leto." 1 Pričakovati je, da bo jutri zasedanje obeh zbornic predsednik Harding osebno otvoril. Priporočal bo vojaški "bonus", izboljšanje tarifne predloge in povišanje števila kon-gresnikov z 435 na 460. Grozen umor in samomor. Chicago, VI 1. dec. — Ko je policija vso npc iskala 3 -letno hčerko policista Coughlina, so na&U njeno razkosano truplo v helkem kotlu na stanovanju Mrs Ralph Pensis, Coughlino-ve sosede, stare 50 let; v drugem nadstropju hiše naveden-ke so našli tudi truplo morilke, Mrs Pensis s prerezanim vratom; policija išče sedaj še njenega moža. Umorjena deklica se je včeraj igrala pri sosedi, Mrs Pensis. V pritličju so našli na kupu zanetenega papirja život umorjenega otroka brez glave, rok in nog; v neikiiikatlji je bila zavita ena noga, drugo so pa našli nedaleč od hiše. Policija zatrjuje, da navedena morilka in samomorilka ni bila pri zdravi pameti. > ni zaključil syojega protest-" poročila, mu je državni Hughes vzel besedof da reneha, Češ, cta ItonfereUca --.t 6 tukaj,. da 'bi še delegat-med seboj prepirali. Pri " ^ Hughes tudi vprašal ki-ega poslanika, če je Kita j -sploh V stanu čuvati življe-in lastnipo tujcev T ?hesov načrt glede imerio-' investigacijteke komisije :tudi francoski delegat Vivian odobraval^ 'kojemu sta se jič pridružila še delegata in Italije, Str;! ' Schanzer. • ^ ki delčg. *S(t s Hughes-načrtom zadovoljnih Landru, morilec 11 oseb obsojenih na smrt. Pariz, 30. nov. — Po več tednov trajajoči obravnavi je bil danes zloglasni morilec Desire Landru na smrt na gilotini obsojen. Landru je umoril in sežgal deset žensk in 18 letnega Andre Cuchet-a; v zaporu, oiiro-ma preiskavi se je nahajal že odl2. aprila L 1919. Posledice razoroševalne konference. ________ _ Rim, 1. dec! — Parlament«« kemj Dasirevno Dr. Sze konzularna komisjia priporooaiga pasanta ustavili in mu od- --------UM znižanje 2------* i zmzauju italiianake ar« mado na suhem. V to svrho naj bi se uvedlo samo enoletno vojaško službo; celokof»io število armade pa znižalo na četrtino predvojnega števila/ 'Tr. Četverozveza. London, 2. dec. — Tukajšnjemu listu 44Times" se iz Tokio na Japonskem poroča, da na meravajo Japonska, Anglija, Francija in Združene države Vktanoviti posebno zvezo takoj, ko bo vprašanje glede brodov nega odmerka na konferenci v Washingtonu rešeno; dosedanjo anglo-japonsko zvezo se bo razpustilo. VELIKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU. Dunaj, 1. dec. — Vsled pomanjkanja živeža in brezdelja so se v tem mestu veliki izgredi pojavili. Razburjeno ljudstvo je pred vsem naskočilo in napadlo znane hotele, kjer stanujejo inozemci, osobito Ame-rikanci; takq so izgrcdniki s silo odvzeli soprogi nekega ameriškega polkovnika kožuhovi-no in dosti obleke; vdrli so tudi v sobe žene ameriškega polkovnika Miller ja. Novi Bristol hotel in stari sta deloma razdejana do drugega nadstropja. . Izgredniki' so zahtevali od tujcev v teh ho telih, da jim izročijo obleko in zlatnino; kar niso iz lepa dosegli so pa izVršili s silo; pripetilo se je, da so nekaterim ženskam uhane kar iz ušes trgali. Druhal se je zatem napotila po glavnih ulicah mesta in počenjala razne kravale. Položaj v mestu je danes zopet miren. Ko je poročevalec "Associated Press" vprašal nekega stražnika, ki je mirno stal in gledal, kako demonstrant je plenejo hotel Imperial, jetfcvbil sledeči odgovor: 4 4 Mi smo že naveličani ved* nega streljanja. Ljudstvo je lačno in obupano, kakor^ smo tudi mi!" Včeraj so bile demonstracije na Dunaju tako obsežne in nasilne, kakoršnih še ne pomnimo od časa padca avstrijske monarhije. Izgredniki «o v notranjem delu mesta skoro v-sa okna razbili; navalili so tudi na razne hotele in restavran- te ter iste oplenili tet porušili. Nemiri na Dunaju je povzročila lakota, draginja in brezdelje, ker nima ljudstvo najpotrebnejših živil za prežitek. Demonstracije so se zbrali v predmestju Floridsdorf, odkoder so prikorakali pred parlament. Tu se je podala posebna deputacija demonstrantov h kanclesrju Schober-ju, zahtevajoča odpravo valutne borze, zaplembo tujih vrednostnih papirjev in izvršitev boljše živilske kontrole. Ker ni označena deputacija pri kanclerju zaželjenega uspeha dosegla, se je napovedalo splošno demonstracijo. Raz-grajalci so v posebnih skupinah! vdrli v prodajalne, hotele in restavrante ter plenili, kar jim je prišlo pod roke; na cestah so vsakega boljše oblečene- vzeli obleko. Danes je Dunaj podoben mrtvemu mestu. - Vse gostilne in prodajalne so zaprte, ceste pa temne. Mnogo tujcev je že preplašeno izbežalo iz mesta, ker se boje za svoje življenje. Kooperativni rudnik. Macon, Mo. 3. dec. — Vsi delavski spori med tukajšnjimi premogarji so zginili s površja. Deset premogarjev je te dni od Home Coal premogovne družbe v najem vzelo povsem moderno urejeni rov št. 2 katetri bo posloval na kooperativni podlagi. To je edini premogovnik te vrste v deželi. DR. LORENZOVA KLINIKA V SLABI LUČI. New Lork, 4. dec. — Jutri popoldne se bo vršila posebna seja ravnateljev bolnišnice, ker ima dunajski zdravnik Dr Lorenz svojo kliniko za zdravljenje hromil^ in pohabljenih. Na tej seji se bo določilo, je li naj Dr. Lorenzu prepove nadaljnje zdravljenje, ali ne? Ravnatelji označene bolnišnice so zahtevali od vrhovnega zdravnika Rr H. Frauenthal-a pojasnila, čemu Dr Lorenz ra- čuna po $100.— za vsako ope- natakar George Gast. POGON NA GOSTILNIČAR JE. Chicago, HI. 5. dec. — Ker se zadnji čas število umorov in samomorov v Ohicagu vedno bolj in bolj množi, bo drž. oblast s posredovanjem policije v kratkem vprizorila pogon na vse gostilničarje, kjer se 44mun-šajn" prodaja. Ja nesrečna pijača je minulo soboto zvečer zopet povzročila dvojetn umor v gostilni Adolf Georga na 153 zapadni Randolph cesti kjer sta bila ustreljena lastnik in racijo navzlic temu, da je ob ljubil brezplačno zdravljenje revnim otrokom. Dognano je, da se mora vsak bolnik preje zglasiti v pisarni Dr Frauenthala na 160 W.59. St. če hoče biti po Dr. Lorenzu operiran. Kdor zmore sto dolarjev, pride pa vrsto, med tem ko morajo revni pohabljenci zunaj na prostem v mrazu čakati in stati. Dr Frauenthal sam priznava, da je Dr. Lorenz v njegovi pisarni dobival $100.00 pristojbine od vsakega pacienta za privatno preiskavo in pregled. Ves ta denar je-bil izročen tvrd-ki Anton Wedl v New Yorku, ki je svoto naložila v banki, polovico za Dr Lorenza, polovico pa za vojne sirote na Dunaju. Na ta način se je dnevno naredilo od 1000 do 3000 dolarjev. Ta afera je Dr Lovrenza bolj v slabo luč sfpravila, ker ne drži dane besedo in ker hočejo nekateri Dr Lor6nzovo ime izkoriščati v svoje lastne namene. I Iz Chicaga se semkaj poroča, da Dr Lorenz ne bo smel v onem mefetu operacij izvrševati ker se zbornica zdravnikov iz države Illinois temu upira; ti zdravniki bodo na pristojnem mestu posredovali, da naj se temu dunajskemu zdravniku ne izda postavnega dovoljenja za zdravljenje v tej državi, ker Dr Lorenz ni ameriški državljan in VI Dr. sv. Jožefa št. 41, Pbgh., Pa. Članom -1 gori navedenega društva se tem {Mom uradno naznanja, da je dolžnostj slehernega člana- vdeležiti se glavne društvene seje dne 11. dec. točno ob 9. uri dopoldne. Ob enem so prošeni oni člani, ki zaostajajo z asesmenti, da to najkasneje na glavni seji poravnajo. Na prihodnji seji bo ob enem tudi volitev odbora za prihodnje leto. Torej 11a svidenje dne 11. dec. John Bojane, tajnik. Dr. sv. Cirila in Met. št. 45 E. Helena, Mont. Članom našega društva se naznanja, da se bo rodna in glavna seja vršila dne 14. dec. ne pa 18. dec. kot govorjeno na zadnji seji. Pričetek seje bo točno ob 6. zvečer. Prosim, da se vsak član vde-leži te seje, na kateri bo voljen novi odbor za 1. 1922; poleg tega imamo tudi več drugih vaz nih točk na dnevnem redu. Za nevdeležbo te seje je še stara globa v veljavi. Sobratski pozdrav, J. Kambič, tajnik. Iz urada dr. sv. Alojzija št. 47, Chicago, 111. Tem potom naznanjam in vabim vse člane, da se v obilnem številu j^^Iežitc " prihod-4 nje redne, in glavne seje dne 11. decembra; seja se prične točno ob 2. uri popokjnei / . 4 Ker bo kot vsal0 leto tudi letos meseca decembra volitev novih odbornikov za prihodnje leto (1922 ), zato je dolžnost' vsakega člana, da se gotovo u-deleži te seje in da voli po svoji misli. Nadalje opozarjam vse one člane, kateri kaj dolgujejo društvu, da stvar gotovo na tej seji poravnajo, da mi bo mogoče sestaviti celoletni račun in oddati knjige novemu tajniku ob pravem času. Sobratski pozdrav, Peter Kure, tajnik. Društvo Marije Sedem Žalosti št. 50 Pittsburgh, Pa. Tem potom se ne prosi, ampak zahteva, da se vsak član gorinavedenega društva udeleži seje dne 11. deoembra v navadnih prostorih na 57. in Butler cesti; pričetek točno ob eni uri popoldne. Na tej seji imamo več važnih točk iia dnevnem redu v korist društva m tudi naše čislane organizacije K. S. K. J. Kdor zanemari to gl. letno sejo, da se je ne udeleži, plača 50c kazni v d rust v. blagajno; izvzeta je le bolezen in delo v bližini mesta. Vsak član naj le prečita društvena pravila člen 11 točka 4, kjer je določena kazen; torej me veže kot sedanjega tajnika dolžnost, da opozorim vse članstvo, da se prihodnje seje ne izognite; na tej seji moramo ve Jiko važnih stvari rešiti. Dalje opozarjam člane na potnih listih, da potni list .obnove še zanaprej; do 18. decembra ima vsakdo priliko da plača svoje prispevke. Kateri člair morda vsled Važnih zadržkov ne bo mogel priti 11a to sejo, naj se pravočasno opraviči pri tajniku na 4813 Hatfield St.; v nasprotnem slučaju se hp s ta. kim ravnalo po pravilih. Cenjeni riil\ solbratj^! £akor vam je vsem znano, se bliža na- ste bili na meno sejo septembra, oktobra si izberete kandidat.e Kakor kaže nas zadnji zapisnik, ste vse te tri mesece določili samo dva kandidata; prihodnjo sejo si boste zopet zbirali kandidate; glejte in izberite si može, ki so sposobni fca delo in urad, ki vpošte vajo društvena in Jednotina pravila in ki bodo delali za korist društva in Jednote. Torej kandidate si boste postavili in izmed večjih, števil postane društveni uradnik; te kandidate bi si bili morali že prejšnje 3 mesece izbrati; s tem ste povzročili samim sebi dosti dela in tudi tajniku, ker volitev imamo že pred durmi. Se enkrat vas prosim, da si' dobre člane izberete za kaudi date, trdne in zveste, ki bodo delovali v kori.it društva ter Jednote. Zato moramo vsi skupaj držati: Vsi za enega, e-den za vse. V slogi je moč. Dne 11. dec. ima vsakdo priliko,1 da 11a seji kaj predloži v korist društva in Jednote, kar se bo stavilo v zapisnik. Še enkrat Vas torej opozarjam na ta moj uradni poziv. Kličem vsem: Na svidenje dne 11. dec. «a naši • glavni letni seji! Sobratski pozdrav, Frank Oolobič, tajnik. RA 1921. ■pi Y>m bratskim pozd^vom, Anton Kordan, tajnik. J006 Union Ave., Cleveland, O. Iz urada društva sv. Jožefa št. 53, Waukegan, 111. Tem potom se naznanja, da se vrši društvena glavna letna seja dne 11. decembra točno ob eni uri popoldne. Pri tej seji se bode tudi volil ho vi društveni odbor za leto fN2! Kdor se te seje ne udeleži, bode kaizito te seje ne udeleži, bode kaznovan po društvenih pravilih. Kdor mora delati, ali je drugače zadržan, naj se oprosti prit predsedniku društva, [n to Sfcjj* ;£&a Uzg«vore:.. M geni inoral delati, ali sem bil bolan;'' i. t. d. se ne bo oziralo. - Torej vsi na sejo 11. dec. Vse one, ki so morda zaostali z mesečnim asesmentom prosim, da poravnajo vse doneske vsaj do 15. dec., da zamdrem knjige zaključiti ter izdelati celoletni račun, in istega sobr. nadzornikom predložiti. Prosim, vpoštevajte to! S sobratskim pozdravom, Math Ivanetich, tajnik. Dr. sv. Oirrila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn. | S tem se naznanja, ter opozarja, da bode letna ali glavna seja drugo nedeljo v decembru* to je due 11. ob pol drugi uri popoldne v navadnih prostorih. Prosim vas, da se gotovo polno številno udeležite te seje, 11a kateri bo volitev odbora ali u-radnikov za prihodnje leto; ob jednem ibodem tudi razdelil vse certifikate za otroke, kakor tudi za člane. S sobratskim pozdravom, Frank Peterlin, tajnik. NAZNANILO. ' Članom dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. se naznanja, da bo prihodnja društvena seja in letna seja dne 11. decembra ob 1 uri popoldne v prostorih SI. N. doma št. 1. Apelira se 11a člane, da se vsaj letnega zborovanja polnoštevilno udeležite. Na tej seji se bo volil tudi odbor zajeto 1922. Nadalje na'tem mestu'opo-minjani nekatere Člane, ki so bolj zadnji v plačevanju ases men ta, da vsaj za mesec december pravočasno plačajo, da mi bo omogočeno sestaviti letni račun. Naznanjam tudi članom da sem še preselil 11a spodaj navedeni naslov. O zadevi tikajoče se Jednote ali dr. naj se za naprej obračajo člani dr. št 63 na 9005 Union Ave., Cleveland, Q. Se." enkrat člani, ne pozabite piifi ha letno sejo! Iz urada dr. Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, iii., se naznanja vsem članom, da se bode vršila glavna ali letna tseja v nedeljo 18. decembra t.l. 11a katero je dolžan priti vsak član gori omenjenega društva. Kateri bode izostal od te seje, se bode postopalo ž njim po društvenih pravilih. Upam, da se bode sleherni zavedal dolžnosti, katera ga veže do društva, ter bo prišel 11a to ^ejo. Kakor že vsem znano se bode volilo odbor za leto 1922 ter razpravljalo o Vseh važnih- zk«-devaft; radi tega je potrebno, da so vsi člani navzoči, in da vsak po svoji možnosti deluje za procvit društva, kajti pri društvu imamo vsi jednake pravice, radi tega mbramo imeti tudi jednake dolžnosti. Ko bi se vsi zavedali tega, koliko lažje bi bilo poslovati pri društvu in koliko več uspeha bi bilo; tako se pa drug na dru-zega zanaša. Nekateri mislijo: Odbor naj dela, za to smo ga izvolili. bratje! vsi sku- paj moramo delovati ako hočemo, da bode društvo napredovalo. Torej pridite vsi 11a prihodnjo sejo in če je mogoče pripeljite nekaj kandidatov za prirstop v naše društvo. Nadalje prosim, da vsaki poravna svoj dolg v mesecu decembru, ker želim, da bi bile društvene knjige čiste ob zaključku leta, ko jih bodem nad-zbmemu odboru v pregled predložil. S sobratskim pozdravom, John Zalar, tajnik. • 4 •" Iz urada dr. Marije Sedem 2a losti št. 81, Pittsburgh, Pa. iVseiu članicam zgoraj omen .sjeiiega društva se naznanja, da B^lHaša'redna seja vrši dne 18. deCn je tretja nedelja v mesecu; zatorej opozarjam članice, da se te seje udeležijo zaradi volitve za uradne posle za leto 1922. Torej drage mi sestre, volite si uradnice, katere so zmožne v delovanju za korist društva in naše slavne organizacije K. S. K. J. Zatorej 11a->j*aj>eja je prestavljena za zdaj zaradi božičnega praznika za nazaj na tretjo nedeljo pa ne navadilo četrto v mesecu. Seja se vrši v navadnih prostorih v K. S. Domu, 57th St. soba 11, točno ob eni uri popoldne. Tudi opozarjam članice, katere dolgujejo v društveno blagajno, da svoj dolg poravnajo, potem se ložje računi sklepajo in da se v pravem redu predajo novemu odboru, zakaj, novi odbor bo zahteval vse v pravem redu. Zatorej vas opozarjani zapomnite si dnevni red 11a seji dne 18. decembra. S sosestrskim pozdravom, Josephina Fortun, tajnica. 1 OBJAVA. . Naznanjam vsem članicam našega društva sv. Srea Marije št. 111 Barberton, O., da se gotovo udeleže prihodnje seje v nedeljo dne 11. dec. ob 1. uri popoldne." Katera se ne udeleži ter izostane brez važnega vzroka, zapade kazni 50c; izvzete so samo oddaljene in bolne članice. , S pozdravom vseh članic K. S. K. Jednote. Anna Sigmund, tajnica. BBSS 8 1 — Iz urada drnštva Sv. Jožefa it. 112. K.S.K.J. Ely, Minn. Uradno se naznanja vsem članom dr. sv. Jožefa, da se udeleže prihodnje glavne seje, ki sa bo vršila 18. decembra, 11a kateri se bo volilo novi odbor za prihodnje leto 1922. Člani so prošeni, da se te seje pol-noštdvilno udeležite, ker se bode poleg volitve m marsikaj drugega ukrenilo v korist društva in K.S.K. Jednote. Kdor se 110 udeleži te seje brez tehtnega vzroka, bo plačal $.1.— kazni v korist društvene blagajne. Toliko na na znanje vsem tistim, ki bolj po mikoma prihajajo k sejam. Zborovanje se prične takoj po prvi sv. masi v navadnih prostorih, 8 sobratskim pozdravom George Schneller, tajnik- r • , . - v ,* Naznanjam in poživljam čin nice našega društva, da bj se vdeležile prihodnje mesečne glavne, letne seje v polnem š vilu, kar je najbolj mogoče. fpj jabode 11. dec. ob 1. uri popoldne. Katera se ne vdeleži gl. seje, ki je samo enkrat v letu, bode plačala $1.00 v društveno blagajno, le one bodo opravičene, katere se bodo mogle v resnici izkazati in opravičiti. Kaj je volitev društvenega odbora f K temu svetujem vsem članicam, preberite članek in si [ga dobro zapomnite, priob-IČen od našega gl. tajnika, Jos. Zalarja v "Glasilu," št. 48, na prvi strani pod napisom: K bližajočim se letnim sejam krajevnih društev. Marija Kaatigajr, tajnica. Društvo sv. Barbare št. 92, Pittsburgh, Pa. Naše društvo bo imelo svojo redno sejo dne enajstega (11.) decembra točno ob 2. uri popoldne v dvorani v Benettu. Zaradi tega vas poživljam, da pridete 11a to sejo v kar največjem številu. Sestre, to bo glavna seja, 11a kateri se vrši volitev za leto 1922; čital se bo tudi račun za tekoče leto. Samo one članice, ki so bola-lic bodo oproščene od te važne seje; za druge, ki se ne vdeleže bo naložena globa, kakor društvena pravila določajo. Članice, ki so društvu na ases. dolžne naj pazijo, da to stvar urede, ker drugače se bo tudi ž njim po pravilih postopalo. •R • o , Glejte, da boste prišle v obil-n<£ii} številu na prihodnjo sejo, da se ne bo potem nobena izgovarjala.. Toliko v naznanje na-; šini članicam. Marija Novogradac, tajnica, Iz urada dr. Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111. Naznanja se, da bo naše društvo imelo svojo letno sejo v luedeljo dne 11. decembra ob 1. uri popoldne; 11a tej seji bodo voljene uradnice in odbornice za prihodnje leto. Vse članice so k temu zborovanju povabljene, iii dolžnost vseh je, da se seje vdeleže. S sosestrskim pozdravom, Agnes Piškur, tajnica. "društvo sv. Ane št. 127. Waukegan, 111. Uradno se naznanja vsem članicam našega društva sklep zadnje seje, da bomo imele skupno spoved dne 10. decembra, skupno sv. obhajilo pa dne 11. decembra. Zatorej vas cenj. sosestre jpiosini, da se korporativno tega udeležite; pridite 11. dec. 15 minut do 8. ure v šolske prostore. Dalje, kakor vsaka članica ve, da se božični praznik obhaja vsako četrto nedeljo v dec., zaradi tega smo našo decem-bersko (letno) sejo preložile 11a tretjo nedeljo (18. dec.) Ker bo na tej glavni seji volitev uradnic za 1. 1922 na dnevnem redu, zato se zahteva od vseh članic tega društva, da pridete na sejo brez izjeme; katera se glavne seje ne vdeleži, zapade $1 kazni v korist blagajne. Naj pri tej priliki še sledeče omenim: Zdaj, ko je napočil čas volitve novih od boni ic me dolžnost veže, da vam to zadevo neko4iko pojasnim. Ker i-mamo sedaj pri našem društvu veliko novih članic izmed teli morda katera še ne ve pomena ^volitve odbornic. Ako se odbor v neprevidnosti izv.oli, ni pričakovati napredka pri društvu. Zaradi tega si izvolite agilne uradnice, ki bodo delo vale za procvit društva in Jednote. Sosestrski pzdrav, Katherine Mauser, tajnica. POZIV članicam dr. "Kraljica Majni-ka" št. 157, Sheboygan, Wis. Dne 14. decembra se bode vršila glavna letna društvena seja. Kakor Vam je znano, jo določena kazen za tisto katera brez tehtnega vzroka izostane. Da ne bo nepotrebnega izgovarjanja in zamere, prosim vse članice, da ta poziv vpoštevajo. . S sosestrskim pozdravom, Mary Prisland, tajnica. Iz urada dr. Mar. Pomoč Krist. št. 165 West Allis, Wis. Naznanja se, da bo v nedeljo, dne 11. dec. glavna letna seja, na kateri se bo volilo novi od-J)or za prihodnje leto 1922. Pro-šenc so vse članice, da se te seje gotovo udeležite vse. Katera se ne udeleži te seje, plača $1 kazni v društveno blagajno. S sosestrskim pozdravom, Frances Janezich, tajnica. Aurora, III., i »Zopet se odlašam by 1 našem priljubljenem "Glasilu'V Zad- — - • - -—— - - 1 ^ k M , VABILO WA LETNO SEJQ. S teto prosim vse članice, dr. sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa., da pridejo na letno sejd dne 18. decembra t. 1.; kjer bo volitev odbora za prihodnje, leto na dnevnem redu. Zaeno naznanjam, da se podpisana tajnica zahvaljujem na delu. S pozdravom, Katarina Cvetesič, tajnica. i njič sem por&safa laino vesele novice; danes, žali Bog, imam pa ravno naobratne. Vam naznanjam, da nas je za vedno zapustil John Novak in sicer dne ,25. novembra zjutraj ob 5:30. Rojen je bil 1. maja 1864. v vasi Škofljica, fara Šmarje. Bil je član društva sv. Janeza Kr-•stnika, št. 11, K. S. K. J. V, Ameriki je bival nad 30 let, skozi 27 let vedno tukaj v Au-rori. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, enega sina ter eno o-moženo hčer v Naperville, in nebroj znancev in prijateljev, Ranjki je bil dober mož svoji družini in skrben oče svojim otrokom ter izgleden mož v vfer-skih stvareh in priljubljen vse naokoli. On se ni sramoval v cerkev hoditi in za versko stvatf kaj narediti; ni mu bila nobena pot pretežka. Koliko dobrega je storil med tukajšnjimi Slo« venci! Mnogo osebam je pripomogel do ameriškega državljanstva, enemu ali drugemu je v finančnih zadevah pomagal, druge zopet z lepo besedo poučeval. In na društvenem polju ga bodemo močno pogrešali, ker ranjki je bil velika podpora na društvenem polju; zato je bila, pa tem bolj težka ločitev od njega. Materi zemlji smo ga izročili 28. novembra, ob veliki vdeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev. Zc to nam priča kako spoštovan je bil med nami in drugim narodom. Vsem udeležencem naiu je zaigrala solza v očesu, spominjajo.' in zavedajoč se ka;j smo izgubili in položili v hladni grob! Zadnjih 10 let je bil zaposlen v Burlington shops, kjer mu je tudi veliko pripomoglo do pre-rane smrti, ker tam jp delavec vedno pdpuščen mrazu in dežju. Ali, kaj se hoče, delavec je zmeraj pod ničlo. Dobro bi že bilo, da h'\ se te raimere enkrat malo izboljšale. Ranjki jo tudi vedno deloval za dobrobit delavca; *edaj jo pa prišla bela žena in mu odtrgala nit življenja. počivaj v miru in ti sveti! Žalujočim ostalim izražam naše iskreno sožalje! Marija F&jfar, čl. dr. fit. 11. ^ je v s naj in obrambi verskih naukov izredno odlikovalo. Veliko delo je v zadnjem času izvršila skupina, ki ki je poverjena skrb za katoliški tisk in ki jo je vodil škof Russell. Zadnje polletno poročilo raz-nanja, qa so vsem nadškofom North Chicago, 111. V North Chjicami gmo zopet za en korak naprej v napredku. Poslali okrožnico o enotni pro-Pred kratkim so bile tri Ceste! Pftgan(*i za katoliški tisk. V tlakovane (cementirane) fcar mesecu marcu se je po celi de-nudi meistu lepo lice, voznikom yrsilo na tisoče govorov za pa udobno vožnjo. Kakor se čuje, se namerava tlakovati prihodnje leto še vse ostalo ceete na severni strani mesta North Chicago. Ako se to vresniči, potem bode naše mesto stopilo na prvo mesto napredka in bode res prijetno živeti vnjem, kar se bode tikalo čistosti, teleti bi bilo, da bi se še delavske razmere zbo-ljšale, ker sedaj so zadosti slabe. Delo se prav težko dobi in plače so tako majhne, da nikakor ne odgovarjajo sedanji draginji. Kakor že vsem tukajšnjim rojaikom znano, bodemo imeli 13. decembra 1.1. posebno volitev radi vode. Ker je ta volitev velike važnosti za nas, radi tega moramo prej dobro premisliti, kako bodemo volili. V ta namen bodemo imeli posvetovalno sejo v nedeljo 11. decembra ob 7. uri zvečer v Mr. Opeko-vi dvorani na 10 cesti North Chicago. Na to sejo ste vabljeni vsi državljani in nedržavljani; posebno posestniki, kajti, kakor sem že prej omenil, tukaj gre za važno stvar; ta volitev ne bode veljala samo za dve leti, kakor če se izvoli kakšnega mestnega odbornika, ampak bo ostal nje sklep za vedno v veljavi. Toraj pridite vsi! John Zalar. Delo in uspeh ameriških kato ičar.ov. •Veliko gibanje , ameriških katoHčanov na vseh poljih prizadevanja še ni prav nič izgubilo na svoji moči. Kamoikoli se ozremo, povsodi jih najdemo na delu. Se nedavno je Amerika sama potrebovala zase tujih milijonarjev, danes pa že sama razpošilja svoje lastne sinove kot misijonarja v tuje dežele. Pred kratkim je z ] (-t odšlo 9 ameriških lazaristov v kitajske misijone; ameriška jezuitska provinca Missouri je pa prevzela indijsko misijonsko škofijo Potna. — V Kanadi so letošnje poletje otvorili francosko semenišče za poganske mkijone; že od preje obstoja v Almonte enako semenišče z angleškim učnim jezikom. Lepo napreduje šolstvo. Na washingtonskem katoliškem vseučilišču se j^ pokazala potreba po zasebni knjižnični z-gradbi. Stroški so proračunje-ni na 1 milijon dolarjev in jih je pokril že prvi dar v ta namen. — Katoličani v Illinosu pa zgrade svojo lastno univerzo. — Provinca Quebec — je določila za svoje tri univerze 5 milijonov frankov; prvi dve univerzi — Montrealu in Quebecu-sta katiliški, tretja, * angleškim usčnim jeeikom, je. pa protestanta..— Katoličani Združenih držav vodijo hud boj proti zakonskemu načrtu ** podržavljen je aol. Da pa ta boj olajšajo so sklenili da svoje Šolstvo tako izpopolnijo, da izlijejo pristašem podržavljenja flavni argument iz rok. V pokritje višjih stroškov bodo u-»tanovili posebne zavode za propagando, za učiteljske moči poskrbe nova učiteljišča. — V Uruguayu je cerkev zadnji čas obračala posebno pažnjo verskemu pouku mladine. Na ^nski tekmi, ki se je je udele- razširjanje katoliških spisov Na dijaštvo je izšlo posebna a-gitacijska brošuro, ki je šla "v 30.000 izvodih med katoličane; posamezna društva so brošuro ponatisnila in jo na lastne stroške v novih tisočih razširil med svojimi ljudmi. Vsa katoliška društva so v istem mesecu priredila društvene shode, na katerih so obravnavali vprašanje, kako pospešiti katoliški tisk. Škof v Seattle je sklical vso svojo duhovščino in ji osebno da navodila za enotno delo v prospeh katoliškega tiska. Eno najhujših socialnih ran tvorijo v Združenih državah vedno številnejše *očitve zakona. Leta 1884. je bilo ločenih 23.000 zakonov, leta 1919. pa 129.000. Narastek prebivalstva v tej dobi je znašal 62%, narastek zakonskih ločitev pa 238%. V zadnjih 20 letih se je potom ločitve raztrgalo 1,885.-000 zakonov in 318.000 otrok je bilo oropanih očeta ali matere. V mnogih slučajih so obogateli srečolovci, ki se hočejo znebiti svojih žena, katera so jim bile dobre, da so z njimi prenašale revščino, sedaj, ko so v izobilju, pa se jim hoče igralk, plesalk ali podobnih žensk, da z njimi dele'naslade življenja. Na drugi strani pa tudi ne manjka žensk, ki se ločijo od svojega moža zato, ker je obubožal in jih ne more več obdajati z razkošjem. Splošna zahteva je, da se ločitveno postopanje koliko^ mogoče otp£i. Kanadska odvetniška zbornica se je soglasno izrekla proti ločitvi zakona in s tem prekrižala račune ne/znatni manjšini, ki je zahtevala, naj se po vsej deželi osnujejo sodišča za ločitev zakonov. V Južni Ameriki so veliko socialno zlo "divji zakoni". To velja posebno za državo San Salvador. V spoznanju, da je družina prvi temelj države in legitimne, neločljive zakonske družbe in da je družine brez zveze nemogoča, je sansalva-dorska narodna skupščina že mescea julija 1920 sklenila, da se divji zakoni prepovedo in olajša sklepanje zakonov. Tu je prihitela državi na pomoč tu-duhovščina in uspehi niso izostali. V prvih štrih mesecih so samo lazaristi v svojih misi-jonih izvršili 3000 porok med temi pari. Meseca maja letos se je z državno pomočjo legaliziralo 500 zakonov. . Zanimiva je zadnja statistka pokrajine Quebec (Kanada), ki ima skoraj izključno katoliško prebivalstvo. Po tej statistiki je bilo i. 1920. v tej pokrajini, ki šteje 2,400.000 duš, 83.466 porodov, dočim izkazujejo vse druge pokrajine skupaj, ki štejejo 7,000.00 prebivalcev,, le 163,753 porodov. To se pravi: katoliška tretjina pre bivalstva daje polovico vseh porodov. Spričo tega dejstva piše celo prostozidarska revija "Square and Compass" v Den-verju, Colo., "Čast, komur čast. Rimskokatoliška cerkev je vedno pridigala s prižnic proti nedostojnemu razstavljanju ženskih oblik v javnosti. Učila je blagoslov materinstva. Vedno je dvigala prapor čistosti in združnoeti in bila je prva nasiteijica oeebne čistosti. V vsem tem zasluži največjo pohvalo." "Slovenec". I (Dalje.) Predpriprave Angleiev. Bitka Pri Brandywine, iftvietje Filadelfije. Bitka pri Oermantownu. | Ker so Angleži uvidevali vedno voičjo nevarnost vsled u-pora v Ameriki so 1.1777 določili veliko mobilizacijo pod poveljstvom generala Howe, ki naj bi najprvo zavzel mesto Fi-ladeifijo gnezdo upornih Ame-rikancev; zatem naj bi se pa s i svojo armado pridružil generalu Burgoyne na severu. : Gen. Burgoyne je imel naročilo, da naj se z 9000 možmi odpravi iz Kanade ob reki Hudson, da bi na ta način popolnoma novoaragle^ke kolonije od ; drugih odcepil, i St, Legar z 2000 možmi naj bi zavzel reko St. Lawrence do Oswego; od tam pa dalje v Mohawk dolino, kjer bi lahko ogroženim kolonistom pomagal. 1 Za izvršitev vseh teh načrtov se je general Howe odločil za takojšen odhod čez New Jersey in za napad mesta Fila- ! delf i je. Ta Howevev načrt je pa vrli general Washington kratkomalo prekrižal, oziroma zabrani! Ketf je bil istočasno ameriški general Lee vojni ujetnik angleškega gen. Howe, mu je ta rekel, da naj se proti ?Filadelfiji napoti po vodi. Dne 123. julija 1777 se ie Howejeva ('armada, broječa 18,000 mož od-j pravila iz New Yorrka; teden »'dni zatein pa že dospela v de-'la war§ki zaliv. Daleč na okrog ob obrežju so domoljubni Amerikanci zažigali številne kresove, v svarilo, lda se bliža sovražna mornarica. Gen. Washington je tudi na hitro zbral 11,000 svojih mož W se podal proti jugu Angležem naproti. Howe je zatem svoj načrt v toliko predruga-čil, da ni odjadral po reki Delaware, ampak po morskem o-brežju do CJieeapeake zaliva. Washington je imel pri tej priliki svojo armado že zbrano pri Wilmington, Delaware kjer je v bližini gen. Howe svoje čete izkrcal. Oba generala sta se 'spopadla pri Chadds Fordu db mali reki Brandywine dne 11. sept. 1777. To je bila prva bitka v Ameriki, katere sta se udeležila tudi gen. Lafayette gen. Pulaski. V' krvavi m fclo 20,000 otrok, je dobilo na- AQITntAJTE ZA K. 8. K. 4000 otrok; 1015 otrok st I JEDNOTO! bitki so bili sprva žal Amerikanci poraženi, da je Howe že čez 2 tedna v Filadelfijo lahko vkorakal. Gen. Washington, dasiravno nazaj pognan, je pa !s svojim vojaštvom vseeno za-branil prehod Burgoyneijeve armade; čez nekaj dni zatem (4. okt. 1777) je sovražnika pri Germantownu napadel, toda brez kakega poselbnega uspeha. V trdi zavesti, da mu na^zimo ni mogoče pognati sovražnika, *se je Washington v Valley For-'ge ustanovil in čakal pomladi za ponovni napad. Trpljenje ameriške v armade tekom nezncfsne zime v Valley Forge je bilo nepopisno. Ker vojaštvo ni imelo za prezimo-vanje primernih barak, so bili nastanjeni le v navadnih zasilnih kolibah; mnogo vojakov je moralo celo na golih zmrznjenih tleh spati. Tako tudi niso imeli primerne zimske obleke; da hoditi so morali celo bosi v mrazu po snegu; njih običajna hrana je bila navadna moka pomešana z vodo. Ves ta položaj so hoteli zviti angleški a-gentje (špijoni) vporabiti v svojo korist s tem, da so jim ponujali denar in jih silili, da naj se pridružijo armadi kralja. Pri tej priliki se je osnovalo tudi zaroto napram Geo. Washingtonu, da bi moral odložiti vrhovno poveljstvo; vodja te tajne družbe zarotnikov je bil neki Conway Cabal. Vse te zapreke in nakane je pa pogumni Washington uspešno odbil, tako da je končno svoj za-željeni cilj dosegel sebi v čast in domovini v svobojenje izpod tujega jarma. Burgoynejeva ekspedicija. Bitka pri Benntagtanu 16. avg. 1777. Poglejmo, kaj je med tem časom angleški general Burgoyne na severu delal f * Omenili smo že, da je meseca junija 1777 s svojo, 8000 mož močno armado odrinil iz Montreala (Kanada) proti južni strani. Njegova armada je sestojala iz Angležev, kupljenih Hezijan-cev (Nemcev) in Indijancev, S to armado je Burgoyne najprvo zavzel trdnjavo Crown Point in Ticonderoga, odkoder se je 5. jul. istega leta že bližal trdnjavi Edward. Nadaljnje prodiranje mu je pa izkušeni ameriški general Schuyler ustavil. Najprvo je porušil vse mostove v bližini, zatem je s hlodi zadelal poti in ceste, napeljal vodo čez struge, in od« vedel s sabo vso živino in živila. Na ta način je Zvlekel Burgoynejevo potovanje do konca julija, kajti angleški ge-ueral Burgoyne je rabil do trd* njave Edward celih 24 dni, v razdalji 26 milj. Ko je Burgoyne zvedel, da imajo Amerikanci veliko vojno skladišče v Benningtonu (v sedanji državi Vermont), je tja poslal nemškega polkovnika Baum-a in 1000 mol da naj ono ameriško blago zapleni. V Benningtonu so pa Angleže ie pričakovali vrli miličaiji kolonije New Hampshire in fantje z zelenih hribov pod poveljstvom polkovnika Johna Stark. Dne 16. avg. 1777 sta se obe armadi spoprijeli. Ko je Stark zapazil bližajočega sovražnika je svojim vojakom zaklical: "Poglejte možje in fantje armado rdečeh šukenj. Te moramo še danes uničiti, če postane tudi moja ženo vdova I" Pri spopadu so bili ameriški pat-riotje uspešni, kajti s sabo v jetništvo so odvedli 700 Angležev, med tem ko so znašale skupne izgube Amerikancev samo 56 mož. Ta zmaga je pripomogla, da so Amerikanci u-stavili in presekali pot - Gen. Burgoyne ju da ni mogel več živeža za svojo armado iz Kanade dobivati. Hrabri ameriški polkovnik John Stark je bil rojen na Irskem dne 28. avg. 1728. Istota-ko se je junaško bojeval tudi v bitki Lexinglonu,, Bunker Hill in Trentonu; najbolj ga pa Amerikanci povzdigujejo vsled zmage pri Benningtonu. Navedeni vojskovodja je umrl dne 8. maja 1822 v Manchester,N.H. V bitki pri Benningtonu je pri oddelku fantov z zelenih hribov služilo tudi 5 bratov, ozir. sinov nekega farmarja. Kmalo po zmagi so očeta teh prostovoljcev obvestili,, da je bil eden peterih nesrečen. "Ali je postal dotičnik morda izdajalec?" je vprašal radovedni oče. —"Ne, še hujša nesreča ga je zadelA; ubit je bil v vojni, ko se je boril za domovino!" — Ponosni farmer je natov-zkliknil: "Nič hudega. Jaz sem zadovoljen!"-- Trdnjava Stanwix. Burgoyne premagan. Angleški poveljnik St. Leger je med tem časom prikorakal z močno armado Mohawk Indijancev do Oswega, od tam pa na-dstočni strani ležečo trdnjavo Stanwix dne 3. avg. obkolil. Trdnjava Stanwix je stala v bližini današnjega mesta Rome. N. Y. Da zabrani zavzetje označene trdnjave,, je ameriški general Nikolaj Herkimer skupaj zbral 800 miličar-jev, s katerimi se podal §0- vražniku nasproti; pri Oris-kany je naletel na indijansko četo pod poveljstvom Josip 'Brant-a, nakar se je vnel hud boj z velikimi izgubami na o-beh straneh; tudi general Herkimer je bil v tem spopadu nevarno ranjen. (Dalje sledi.) ' *a ganljivi govor pri pogrebu. Hvala našim ljubim prijateljem ip znancem za številne darovane vence, ki so krasili mrtvaški oder. Iskrena hvala cenj. društvu sv. Petra in Pavla št. 38 K. S. K. J. in društva Vis. sv. Jurija št. 49, J. S. K. J. za darovane vence, sv. maše in mnogoštevilno ^udeležbo pri pogrebu. Še enkrat izrekamo najlepšo zahvalo vsemu cenj. občinstvu za obilen obisk na mrtvaškem H^^^HPP^K J oc*ru i° vdeležbo pri'pogrebu; NAZNANILO IN ZAHVALA. lsk.^eno Vam kličemo; Bog pla- S tužnim srcem naznanjamo!caj' prijateljem in znancem, da je Ti pa, dragi i nepozabni sop-dne 14. novembra po kratki in ro£» ozir- spavaj sladko v mučni bolezni za večno v Gos- tuji grudi in večna luč naj ti podu zaspal moj ljubljeni so- »veti! prog, oziroma skrbni oče MIHAEL NOVAK, v starosti 48 let, doma iz Ma-tlih sel št. 6, občina Adlešiče, okraj Črnomelj. Želimo se zahvaliti našemu Kansas City, cast. g. župniku za njegov trud in tolažbo v bridkih urah ter mmma^mmm Žalujoči ostali: Katarina Novak soproga, Mihael, Katarina, Viljem, Joseph, Marija, Frank, si- ■novi in hčere. Kans, 28. nov. Primerno božično ali novoletno darilo. Na nedavno v New Yorku »e vršeči "America's' Making" razstavi, kjer so imeli tudi Jugoslovani svoj pavilijon, je zbujala splo&no pozornost slovnica Chippewa indijanrkega jezika, katero je sPisal naš rojak in pijonir misijonarjev na severozapadu RT. REV. FRIDERIK BARAGA. Tako je A-merikance tudi zelo zanimala neka živo topisna knjiga o našem pokojnem škofu Baragi Kaj je bil, in kako je prvi nai ameriški slovenski škof deloval celih 38 let, bi moral znati vsak ameriški Slovenec in Slovenka, osobito le kar je mlajše generacije. Letos meseca novembra je poteklo ravno 100 let, odkar je stopil tedanji visokošolec Friderik Baraga v ljub-ljans o semenišče in si na ta način izvolil poklic duhovnika. V Ameriko je prišel kot misijonar 31. dec. 1830. umrl je 19. jan. 1868 ter Počiva v škofijski katedrali v Marquette., Mich. Celo življenje tega slavnega škofa je velika odprta knjiga polna lepih in kulturnih del. Da se bodo ameriški Slovenci s življenjem blagopok. škofa Barag« ie bolj seananili, sem podpisani dobil nekaj knjig, z njegovim životopisom, katerega je spisal P. Krizostom Verwyst pod naslovom: "LIFE AND LABORS OP RT. REV. FREDERIC BARAGA, FIRST BISHOP OF MAR. QUETTK, MICH. T» zanimiva knjiga je lično v platno vezana v obsegu 8 x 5IZ palcev in vsebuje 47« strani V nji se nahaja slika pok. Baraga, ponatis njegovega lastnoročnega pisma in več slik izza njegovega misijonskega delovanja med Indijanci V Ameriki. Knjiga vsebuje tudi kratek životopis in sliko znanega misijonarja rojaka Franc Pire-a in še nekaj drugih misijonarjev na seve-rozapadu. Ta knjiga je aPominske vrednosti za vsakega ameriškega Slovenca ker opisuje mota, znanega tudi v ameriški zgodovini in katerega je slovenska mati sibala. Očetje in matere t Naročite to lepo knjigo za božično darilo svojim ataofVom m hčeram, ki bodo knjigo s največjim zanimanjem in ponosom čittiL Zanimiva je tudi za odrasle, ki so vešči angleščine. Cen« knjige s poštnino vred je $2.00. Naroča se pri: Bo, 306 M. POGORELO Wakefield, Mich. Predragi mi Slovenci in sosedje Hrvati v Jolietu in okolici! . Ako hočete imeti svojo hišo toplo zdaj po zimi, obrnite se name Jaz vam bom toploto preskrbel, ker stavim najboljše furnaze, ali Hot Air furnaze po imenu Moncrief Purnace, katerih v tem mestu nikjer drugje ne dobite kot pri meni. Sprejemam tudi dela starih furnazev vsake vrste; tudi delam vodne cevi ali žlebove za strehe (gutters) iii kovinaste eeilinee po hišah. Slovenci, podpirajte Slovenca, ki vam bo ?a to hvaležen» CUTS FUEL BILLS There are good reasons for the smaller fuel ccfnsump-tion of the Moncrief—correct design, smooth, well made castings, ample and strong, joints smoke and gas tight. These are only few of the more important features that have made the MONCRIEF FURNACE the favorite wherever known. Every improvement that experience has shown to be worth while is included in its design. The straight-side free-burning firepot releases all the available heat in the fuel. The long fire-travel radiator gets the heat from the smoke and gases before sending them up the chimney. Let us show you how the Moncrief will save you money. Met Slovenian Sheet Metal Shop JOBEFH M. KIJSMBNCIČ, mL lastnik IW K. Broadway Telefoa 1255-M Joliet, BL OFFICIAL OMAK of the M A NT> CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATER OF AMERICA MantaiMd by tnd to tht interest of tke order. ?. .HyUs i Iseoed every Wednesday. •«• N eicsro St OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. .91*20 Subscription price: •or Members, per year ................ .................... it Nonmembers ..............................f»fi»»*vw»)Pt«M«»M|Ml| or Foreign Countries...........».«»«>>>•»•» »r»«»»»«» 1 Priseljevanje iz Joso-slavije ustavljeno. Letna kvoto sa Jugoslavijo izčrpana. Bulgarska, 78; če da P° ameriškem zakonu lo 1,121 kot število Jugoslovan- otroci natural iziranega držav-skih prisedjemoev, Jn 8o mogli ^ana postanejo še le tedaj prar še priti v Združene države do voveljavni ameriški državljani, konca prihodnjega junija! j ako tekom svoje nedoletnosti To število priseljenoerv je že pristopijo na ameriška tla. O prislo tekom prve polovice nc^- trok naturaliziranega državlja-veimbra in z dnem 15. novembra na se smatra le kot 7. InozemoUi pevci, bolničarke, duhovniki, vseucilišcttii profesorji ali osebe, ki spadajo k priznanemu znanstveinemu poklicu. 8. Hišni uslužbenci (na pr. dekle) ki so, bodisi v Združenih državah ali v inozemstvu, služili pri osebi, v katere spre-m*t/vu se nahajajo oziroma prihajajo k njej, ako prihsjajo z namenom, , da nadaljujejo to službo. Razun gori navedenih »lučajev, nobena oseba, rojaka v Jugoslaviji ne more priti ▼ Združene države do konca junija 1922. NEZGODE V PREMOGOVNIKIH V AVGUSTU. New York. (Jugoslovanski Oddeleik F.L.I.S.) Od raznih državnih rudarstven. nadzornikov je United States Bureau of Mines prejeli poročila, iz katerih je razvidno, da jo meseca avgusta bilo ubitih 141 ljudi v premogovnikih Združenih držav. Istega meseca L 1920 je bilo ubitih 203 oseb. Te številke pokazujejo zmanjšanje smrtnih nezgod za 31 odsto nasproti i-stemu mesecu v prejšnjem letu. Iračunalo s^ je, da je meseca avgusta 1921 bilo izkopanih 42,191,000 kratkih to^ premoga. Potem-takem odpada povprečno na vsak milijon izkopanega premoga 3.34 (torej tri in Od vsefc delavnih šiht v renilh rudnikih tekom fa lota se je . » odstotkov od ajiU delalo pzumljo (j. i9J9. 69% iiu l. 1918. 71%). V oder-/ tih se je tekom J. 1919 delalo 8.5% od vseh šiht (7.3% 1.1919., in 7% 1.1918.) Od 128 smrtonosnih nezgod tdkom leta 90 jih se je pripetilo pod zemljo, 17 v rovu (šaftu) 15 v odprtih jamah in 6 v delavnicah in drugje izven rudni ks. V rudnikiih Arizonskih je biio ubitih 45 ljudi, v Montsni 33, v Miohigan 22 in po 5 v Os liforniji in New Mecrico. Podzemeljskih delavcev je bilo 23, 671, v otvoreiiviih jamah 2,766 in vposlenih, v delavnioah in i zemlji^u nad rudniki 8,817. Od 12,042 nesmrtonosnih ne :zgod se je 9,386 pripetilo pod zemljo, 235 v rovu. 951 ob izpiranju rude in 1,470 v delavnicah in ofcolo rudnika. Arizona je imela največ teh nezgod, namreč 6,199 potem Michigan 2, 017, Montana 1,937; Utah 521, Od krojača do predsed- / Nedavno je bila v kongresu piedloga sprejeta za nakup in vzdrževanje stare krojaško delavnice Andrej Johnsona v Greeneville, Tenn. Zgodovina te krojačnico nam uehote predceuje krasno povest iz življenja priprostega, a podvzet nega ameriškega rokodelca. ena četrtina) slučajev smrtnih 1 Ta povest v marsičem prekaša je bila vsa letna kvota za Ju- morebiten amefiški državljan goslavijo popolnoma izčrpana, in postane ameriški državljan To pomen ja, da od sedaj na-; že s tem, da pride v Združene prej do konca junija prihodnje- države, predno je postal 18 let o za-poslfnci deilali manj v državah Montana, Miohigan. California, Nevada in Idaho, doe.im so de- ganljive prizore kake drame na odru; prdkača tudi visoke fantazije kakega pesnika ali namišljene dogodbe v delih kakega pisatolja. Ce zasledujemo životopis gorinavedone-ga revnega krojača bomo prišli* do spoznanja, kako visoko je^ospfil s svojo potrpežljivostjo, odločnostjo samopomoČ- jo, in vstrajnostjo, katere mu ie navdihovala samo ena duša. Audrew ali "Andy" Jo- honson je svojo usodo premagal ko so se mu na vse zadnje vendarle sanje uresničile. Mala gorska naselbina Greeneville leži na vznožju Blue Hidge iu Cumberland hribov v iztočnem delu države. Tennessee. Prebivalci te naselbine tujcu s ponosom pokažejo rjalo in bora* leseno kočico ob neki zakotni cesti; vrh vrat to krče je še d in«ian<;« pritrjena izvirna napisana tabla: "A. Johnson, Tailor". Tako ti Greenevilčani tudi še z večjim ponosom pokažejo na bližnji prijazni hribček, na Narodno pokopališče, od kjer se visoko dviga krasen marmornat nagrobni spomenik z vihrajočo ameriško zastavo. Na prednji strani tega spomenika je pa v originalu vklesan sledeči napis: i 4 Andrew Johnson, Seventeenth President of the United States. Bom Bee. 22. 1808. Died July 31. 1875. His Faith in the People Never Wavered.' ' — (Aqjirew Johnson, sedemnajsti predsednik Združenih držav. Rojen 22. dec. 18-08. Umrl 31. julija 1875. Njegovo zaupanje v ljudstvo ni nikdar omahovalo.) Domačini te naselbine tudi kaj radi pripovedujejo povest, ki tvori malo razdaljo med ono staro Jcrojačnico in onim kras-uim spomenikom tamkaj na hribčku. Nekega dne že proti koncu avgusta 1. 1827 je prispela v Greeneville neka mala družba priseljencev, obstoječa iz utrujene matere, njline v tuji celo omilovanja vresak po en majhen glinast 108...................... 4.35| lonček. Zatem so nam ukazali, 50...................... 23.10 52. . 53. . 54. 55. 5«. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 67. 0!). 70. 72. 74. To. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 16.20 25.95 4.05 3.00 14.50 ,1.95 15.75 • 4.65 15.15 3.15 34.40 8.70 10.35 3.30 1.65 3.00 12.75 5.70 2.55 14.70 9.60 15.90 5.20 13.95 1.9o ; J.20 6.60 S.70 , 7.05 109. ... ^110. ... 111. ... 112. ... 113. ... 115. ... 118. ... 119. ... 120. ... 122. ... 123. ... 126. ... 127. ... 128. ... 129. ... 130. ... 131. ... 132. ... 134. ... 135. ... 136. ... 139. ... 140. ... 143. ... 144. ... 145. .. 146. .. 147. .. 150. ... 153. .. 154. .. 156. .. 157/.. 158. .. 160. .. 161. .. 162. .. 163. 164. .. 167. .. 6.15 10.80 9.00 3.90 7.50 1.40 1.65 3.15 9.50 1.95 6.45 2.40 7.80 da vse te stvari na rame oprtamo ter se odpravimo na cilj, v 3 vrste (km) oddaljeno barako. V tej baraki nas je bilo nastanjenih okrog 60 mož, Slovencev in Slovakov. Žalostno smo gledali naše novo borno stanovanje, kajti to ni bila nikaka baraka,.ampak iz brunov nerodno sestavljena koliba. In pa trda ležiš- 1651 ' — ^^ prida se nam ni obc-pitalo tukaj sredi temnega goz-10.951 c^a, obkroženi od surovih voja-.301 kov Tartarov in Rusov.—Raz-5.401 delili so nam žage, gotovo naj-}f\ slabše vrsto in tudi ostrim ~ kladivom podobne sekire. Obo-;90 Toženi s tem orodjem', smo se 1.501 napotili na delo; pravzaprav so 15.951 nas gnali vojaki s puškami. 6.301 Tudi naš gospodar baron je 9 301 Pr^iezdil na konju, da nam od-^251 kaže "parcelo." Razdelili so 7.501 nas slednjič po 3 skupaj, nakar 1.35 j smo začeli sekati in. žagati sto-letne smreke in borovce, ki so 1*501z velikim truščem padale po 2.701 drevesa smo oklestili, 4.051 razžagali in razcepili v polena, 16.001 drrva pa zložili v skladnico 17.751 (resto). Seveda so bili vojaki 1 051 vec*no l)r* ftns priganjajoči nas k deln; ko je napočil večer, so Skupaj ......r.$974.30 nas gnali spat v ono barako, na Preostank 1. nov. 1921.$21,827.97 trda, gola ležišča; zjutraj pa Plaeancpa od društev.. 974.30 zgodaj zopet na delo. — Tako 299.211 je £|0 £an 2a (j1U)m razcil nede- Obresti $23,101.48 Izplačila. Smrtnine .$864.00 Ije. Sprva, alj nekaj dni so nam dali še precej dobro lira no: krp h, kašo, nekoliko napol sladkega čaja in košček mesa Nikdar se pa nisniQ do sitega Z a prestop med fclane in članice 26.25 Upravni stroški 130.00 $ 1,020.251 najedli, da smo bili v obče bol, lačni, kot .siti. — Po preteku novembra 1921.......$22,081.23 cnc^ st> -i1' Pa *tv?r Josip Zalar, gl. tajnik. Ilia w«We obrnila. Ne, da so nam'zaceli dajati slabša jedila, tudi utrgali so nam pri vsem, zraven tega so nam pa še več dela naložili; odmerili so namreč na vsake * 3 može, koliko morajo do večera dovršiti. Da, če bi bili iuieli pravo orodje, in če bi ne bili lačni, bi že šlo; še celo več bi lahko nasekali. Ali naše orodje in pa želodci, ti so nam delali preglavico. Sekali, žagali in udrihali smo, da nam je kar znoj po čelu tekel, posebno še potem, ko sva bila namesto treh samo dva; v resnici vedno bolj so nais priganjali. Med tem se je približal praznik. sv. Petra. Slutili smo že vnaprej, da nas bodo po, kot stari navadi tirali na delo, ker ta dan ni bila nedelja. l)a izpeljemo svoj načrt, smo imeli že na predvečer sv. Petra posvetovanje, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da na Petrovo ne bomo delali; tako smo imeli prvaka apostolov v časti, v trdni nadi, da nam bo pri Bogu rešitev izprosil. Drugo jutro (na Petrovo) zgodaj, kakor po navadi so že prigrmeli naši biriči v barako ter kričali " Vstavaj!" vmes pa vpletali neznane psovke osupli jeni nad nami, ker se danes ne zmenimo za delo. Začeli so kočno tudi rohneti, na kar smo jim omenili (kot že na predvečer), da je danes naš dan in praznik. To je vojake tako jezilo, da so nas pričeli s puškami suvati in goniti na delo. Mi smo jim ponovno in svečano povedali, da je danes praznik sv. Petra, prvega vidnega poglavarja naše rimsko-katoliško Cerkve in da danes pod nobenimi pogoji ne smemo in tudi uočemo delati. To je one ruske stražnike tako razkačilo, da so nas končno s puškinimi kopiti v resnici iz barake iz-tirali. Pa tudi vse to ni pomagalo; mi smo ostali pri prisegi, da hočemo Petrov dan doma praznovati. Ker slednjič tudi surovo ravrianj^1#iftini hi nic izdalo, so liani Rusi obljubili, da bomo na njih (pravoslavni) praznik lahko počivali. "Mi nočemo vašega praznika, mi nismo pravoslavni, pač pa rimokatoliki in kot taki zahtevamo svobodno izpolnjevanje verskih dolžnosti. Vi, Rusi nimate nikake pravice brati nam versko svobodo," tako smo se zoprstavili in Rusom odgovorili. Ko so slednjič vojaki uvideli, da nič ne opravijo z nami, jo šel eden izmed njih vso stvar baronu (gospodarju) sporočit; med tem se je pa ulil dež. Naravno, da smo se hudovali na vojake," ker nas v tako hudem dežju niso pustili v barako, ali kam drugam pod streho; stati smo morali ves čas na dežju in o cele tri ure; celo po plašče ^ nam niso pustili iti v barako, da bi se ž njimi ogrnili. Bili-smo že čisto do kože premoče- -ni, ko se je oni vojak vrnil z jaronovim poročilom, da Avstrijci (mi) lahko sv. Petra praznujemo. Še le zatem so nas zopet v barako in bolj svobodno izpustili. — Živel sv. Peter! Zmagali smo! V onem gozdu so postajalo razmere vedno slabše; slaba hrana, manjše porcije, šikaniranje od strani stražnikov. Včasih smo šli vsled lakote razne gobe nabirat, katere ~ smo kuhali, seveda nezabeljene, celo drevesne gobe smo poskuša-li.—Kdor ni mogel v enem dnevu nasekati določene mere drv, mu pa jesti niso dali, ali so ga nazaj tirali, da je moral po noči delati. Tak slučaj se je tudi meni pripetil in mojemu tovarišu, s katerim sva skupaj žagala in cepila drva. Ves dan sva hitela, da napraviva svojo odkaza-no mero; naletela sva na slab grčav les, zraven naju jo pa še voda ovirala, ker smo sekali v močvirja; večkrat sva moniU (Dalje na 6. strani.) m da ne bom nič dosegel, a povem pa le, in se javno pritožim, kako se nam godi, če hočejo iti naši čez mejo po pošteni pot i. Kako se dobi pas-sa-porto? Najprej prošnja na karabinjc-rje v obeh jezikih, potem l-oma ta na maršala, od tam na komisarijat, tam je taksa čez 28 lir, potem gre V Trst na jugoslovanskega delegata, tam stane 42 lir. In ko bi še» hitro šlo! Po več tednov! Ta čas lahko vsi sorodniki v Ljubljani pomro! Na meji spet stempel: odhod, nazaj grede iz Trsta pravico za tja, m na zaj; moraš čakati na ljnbljan- Marjeta Mazi, vdova nžitnin. disof — U '^tofe-id •joj ft 'ms A03fut}8»*od - Matija Oerl, berač, 78 let. —Ivan Lavrič,premogar v pok. 63 let. — Ana Pus, občinska u-boga, 67 let. — Josip Glan&uk, Žičar, hišnik, 63 let. — Marija Lavrič, hiralka, 79 let. — Josip Hočdvar, žel. nadrevident, 58 let. — Viktor ^Trojar, čevljarski pomočnik, 20 let. Umrl je dne 10. nov. Jožef Onidovec,oče kaplana Albina v St. Jerneju in brata g. dekana Karla v žuženberkn in g. misijonarja lazarista Janeza. N. v. m. p.! spet: odhod. In če tudi imaš -fcrj- _ Umrla ^ pf{ gy Tomažu uadOrmožem v 70 letu starosti ga. Ana Mnnda, mati g. Josipa ski policiji par ur, da smeš na- ^^ tajnika SLS v Novem zaj. Ah ni to prevejf Sam ^ _ ^ je wlft ^ birokratizem! In zdaj? Co _ ..4 . ^pn* ;tl hoče^ iti drugi teden spet v Ljuibljano, moraš zopet iti ali pes lat i v Trst na jugoslovanskega delegata po dovoljenje in zopet plačati 42 lir. Ali ni to oderuštvo. Saj se ne vozijo sa-milijonarji! Moj passa nazgojiteljica svojih otrok ih kljub dolgotrajni bolezni ni izgubila pogoma kreipko zagovarjati krščansko-socialnega gibanja. Prav do smrti je o-hranila cilost duha in premi-%nla kot mučenica, potrpežljivo, bogu vdano. Bog ji daj svqj mir, njeni družini pa tolažbo ob- izgubi dobre* ljubeče matere. Samomor ali nesreča. Vlak št. 45, kateri je odpeljal iz Zaloga ob 2. nri 43 minut popoldne je povozil v kilometru 427 med Zologom in Ljubljano gl. kol. nekega približno 36 let starega moža. Vlak . ga je vlekel do 150 metrov daleč s se-boboj. Moral je biti precej mo porto i mar štcivilko čez 58. odletela precej daleč, odre-so bile zastonj, kmet je moral desna noga je ležala en čakati drugega dne in talko za ,;neter Pr0* tmPla'" U P*" pravil dva dni. Kje so pi Piriev> katere so našli pri rar-streški! Ves ta aparat bi se ** razvidno, da je bil po-lahko skrajšal in obe državi bi »vožen neki Franc Miklavec iz imeli več prometa in več do-, Ljubljane, ki je najbrže s sa-hodkov. N. N. momorilnim namenom skočil iz _ Slovesnosti ob priliki po- lvlaka: sevf^x^ne ™or* tudi češčenja "nemanega vojaka" ^kljaoiti Povožene- so so v vsej Julijski Benečiji so pokopeU napd- zelo lepo izvršile. V Tolminu £°Pal,scu rpn uev. Manj. v se je opravil slovesni requiem ' m m "' i tako na pokopališču italijanskih kakor avstrijskih in germanskih vojakov. Komandant posadke, polkovnik Cuni-etti, je v svojem govoru izre Orožen zločin ali samomor? Iz Maribora javljajo: Dne Š. nov. zjutraj se je nudil med prelazoma na koroški progi v magdalenskem predmestju st- kel željo, da bi žrtve svetovna rašen Prizor- * Ljudje, ki so šji tamkaj po svojih poslih, so našli na progi moško truplo z odtrganimi rokami in vse razmesarjeno. Po dolgem poizvedovanju so ugotovili, da ie nesrečnik indentičen z nekim N količem, ki jo bil v Mariboru splošno znan pod imenom Ni-ko. Sodijo, da se je morala dogoditi nesreča ali zločin že v pondeljek oki-Og 21. urei, ko pride koroški vlak v Maribor. Glede nesreče sodijo eni, da de je dogolil zločin, in da je morilec zavlekel truplo na progo. To domnevo podpira okolnost, da je mrtvec bil brez klobuka in brez suknje in da so našli pri njem k» 2 kroni denarja, proti domnevi umora pa govori dejstvo, da baš okrog 21. ure hodi na označenem mestu mnogo vojakov in tudi drugega občinstva domov, »ki bi bilo moralo vendar kaj epaziti. Mnogo vojne doprinesle k resničnemu socialnemu miru. Pokopališče, kjer počivajo avstrijski in germanski vojaki, so italijanski vojaki okrasili z vencem z napisom: "Padlim v izpolnjevanju svoje dožnosti." — Tudi v Idriji se je slovesnost zelo dostojno izvršila; vsled dogovora so izostali vsi govori. Sodelovale so .povsod obe narodnosti. Hudodelstva zažiga je osumljen Jakob Stavanja iz St. Patra na Krasu. Dinarska valuta. Iz Zagreba poročajo, da bodo pričele zagrebške banke s 1. januarjem računati mesto v kronah v dinarjih. Odkopana starokrščanska cerkev. Te dni so pričeli izkopavati starine na hribu su-čura pri Janjini. Pri tej pri- liki je bila odkrita starokrščari- verjetnejše je, da je Nikolič izvršil samomor. Nikolič je bil rodom iz Mftrovice in je živel v Mariboru kot zastopnik ameriškega pomožnega društva za Avstrijo (American Relief Fund) in pa kot zastopnik avst rijskega žitnega zavoda. Nedavno pit je žitni zavod opustil svoje zastopstvo v Mariboru in NikoliČ je prejel znatno odpravnino, ki pa njegovim potrebam mogoče hi zadoščala. Zad- ska cerkev, ki jo spominja v svojih poveljih že leta 1222. Štofan Prvovenčani, kralj Srbije. Poleg cerkvice se nahaja tudi staro bogomiljsko pokopališče. _________ Umrli so v Ljubljani: —Alfonz Hren, delavec, 34 let. — Josip Černe, mestni delavec, 45 let. — Andrej Šuštar, zasebnik, 72 let. — Marija Zalar, dekla, 77 let. — Avgust Pokom, voj. ctvid. višji oficial v pok., • 83 let. — Marija Škofic, zaseb-nica, 79 let. — Frančiška Ka» divc, zasebnica, 77 let. — Ana Cilar, hiralka, 81 let. — Pavla; Ogorevc, dijakinja, 12 let —• nje čase je mfob razsipaval denar in napravil tudi precej d6l- ga. Snmljive je, da sta ga videla ta 2 auafaea v pondeljek gologlavega stati oh Dravi, ko je nepremično srl v vodo. Svo- preisknje zagohetni slučaj po licija. — Smrtna nesreča v Zagorju. Dne 7. novembra se je zgodila v rudokopu v Zagorju strata nesreča. 25-letni stoj-kin Ivan Žc*ko iz Toplic je delal pri stroju, kar je počila pri stroju cev in para je ožga-fa Žerkotu spodnji del života in roki. | Smrtnonevarno ožganega Žcfrfeota so prepeljali fta derinatologični oddelek civilne bolnišnice v Ljubljani, kjer je re-vež 10. novembra ob 1. ponoči umrl. —- Skrivnosten slučaj. V bližini postaje Borovnica so našli nezavestnega ležati 28 letnega strojev o jo Anton Berganta iz Zgornje Šiške s težko poškodbo. Ni znano, na kakšen način je bil Bergant poškodovan. Sin nadnčitelja Lovšina na Vinici. Evgen Lovšin, bančni uradnik v Ljubljani, je.izstopil iz katoliške Cerkve ter ostane brezverec. Posledica liberalne vzgoje. Lep zaslužek. Pri posojilu, ki ga je šel iskat naš finančni minister, bo zaslužil naš gene-ralni konzul v Londonu Jova-novič 256 milijonov kron provizija. Idrijski rudnik vedno bolj propada* in obstoji nevarnost, da ga popolnoma opuste. Poslanec Sček je radi tega posredoval pri rimski vladL pa jasnega odgovora ni dobil. Prebivalstvo v Jugoslaviji se po narodnosti razločuje takole: 8,524.319 Hrvatov in Srbov, 1,022.441 Slovencev, 190*81 drugih Slovanov, 508.474 Nemcev, 494.163 Mažarov, 479.084 Arnavtov, 175.315 Rumunov, 9585 Italijanov, ostalih narodnosti pa 186.930. MaŽari bivajo večinoma v Back i, deloma v Banatu in Hrvatski, Nemoev je največ v BaČki, potem na Hrvatske, v Banatu; v Sloveniji jih je 39.631i Aroavti žive skoro vsi v južni srbiji, nekaj malega v Črni gori. Umrl je 2. nov. v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano prefekt g. Janez Jeret i-ha v 27. letu Bil je Wag duhovnik in vzoren vzgojitelj. Naj mu bo Bog yeceta plačnik! Ida j je padel prvi sneg v zadnjih 20. letih? 1896 27. nov. 1897 25. nov. '189$ 15. dec. 1899 i6. nov. 1900 16. okt. 1901 24. nov. 1902 17. nov. 1903 14. nov. 1904 16. nov. 1905 25.okt. 1906 27. okt. 197 20. novembra. 1908 8. nov. 1909 19. nov 1910 19. nov„ 1911 17. jan. 1912 in 12. nov, 1913 18. dec. 1914 19. nov 1915 30. okt; 1916 21. okt. 1917 25. nov. 1918. 18 nov. 1919 2. novembra. 1920 8. nov. 1921 24. okt. Grozen umor t Ljubljani. 7. nov; je računski nadsvetnik A-vguŠtin Zaje ob dveh popoldne prišel iz urada domov v svojo hišo^katere spodnje prostore je imel v najehra njegov daljni sorodnik gpstilničar Jaleii (gostilna pri Jurju na Poljanski cesti), ... Zadnji čas mu je nekoliko povišal neznatno najemnino, vsled česar se je tako razjezil, da ga je čakal vW<*z nudbo. Seveda, ti "če varno za m Ljubljani. Umor, kakršnih pozna malo ljubljanska kriminalna statistika, se je zgodil 6. novembra popoldne v Ljubljani. Najemnik gostilne .44Pri Jurju'V 57-letni Anton Jalen, je šestkrat zabodel z velikim kuhinjskim nožam hipnega gospodarja Avguština Zajca, ki je obležal na mestu mrtev. Gostilna 4'Pri Jurju" se na- j°tročidki pred truplo svojega baja na Poljanski cesti št. 11 na levo v pritličju. Lastnik eno- VeBt o umoru se je seveda nadstropne hiše je bil Avgužr bliskoma raznesla po Poljans-tin Zaje, računski nadsvetnik 'ki cesti. Ko je vstopil nadre-pokrajinske uprave, star okoli dar Martin Erjavc v vežo, je |0 tat. V prvem nadstropju naM tamkaj morilca in ga v-»tanuje poleg rodbine hišnega praSal: 4'Kaj ste naredili?" ropot, je pohitela v prvo sobo, da vidi, kaj ge godi. Nudil se ji je strašen prizor. V mlaki krvi je ležal v smrtnih vzdih-ljajih nesrečni Zaje, poleg njega pa je stal z nožem v roki morilec. Skušala je umorjenca dvigniti in v tem trenutku je 'Jalen svojo žrtev še enkrat zabodel fe nožem. Medtem je pribežala gospa Zaj^eva, ki se 'je glasno ihteč Vrgla s svojimi gospodarja $e profesor t Pun-tar s soprogo, v pritličju nade- ja len mu je kratko odgovoril: "Zaklal sem ga, sedaj panare- sno vdova Marija Vider s svojo 'dite z me&ioj , kar hočete!" Ja --------- 1 • len je bil takoj odveden v policijske zapore m zaslišan. Anton Jalen je rojen due 1. januarja 1864 v Klepcih in pristojen v Ljubljano. Po poklicu je^krojač. Vendar pa ga ta rodbino, dočim so na levi gostilniški prostori Antona Jale-na, obstoječi iz dveh, sob. . ttestilničaj* Anton Jalen je im£l po lastni izpovedbi že staro sovraštvo na Avguština Zaj-ea, ki je izviralo deloma tudi obrt'ni veselila in je pozneje iz političnega nasprotstva. Kot prevzel imenovano gostilno, pristaša dveh nasprotnih si Pred tremi Iefti se je poročil že strank sta se ponovno sporek-|v tretjič. Njegova druga žela. Njelgov srd na hišnega na je bila teta umorjenca, tako gospodarja pa se je še povečal,, da sta si bila ceJo sorodnika, ko ga je Zaje ponovno razdra- Sicer je srednje, krepko postavil z odpovedjo gostibiiških in j ve in precejšen Čudak. Raz-stanovanjskih prostorov, ozi- burila ga je vsaka stvar do roma s povišanjem najemnine, 'skrajnosti, stanovanjko vpra-Jalena je vsako tako pismo ta- sanje pa mu je šlo tako na živ-ko raztogotilo, da je je vedno 'ce, da je že parkrat poprej re-razkačeno raztrgal. ' Zadnjel 4kel, da se mora nekaj zgoditi, pismo katero je prejel 6. nov., ( Gospodična Pavla, hčerka rpa ga je spravilo popolnoma iz Vidrove gospe, je pohitela hit-sebe. Jeza, ki se je zbirala v ; ro po dr. Kraigherja, ki ordi-bjem, je prikipela do vrhunci nira v isti ulici, a je ta mogel le ;in jnu diktirala strašno misel, konstatirati, da je Zaje mrtev, katero je tudi udejstvil. ,'Medtetm je prišel s policijsko [ V soboto 5. nov. je hišni go-'komisijo tudi .že policijski zd->i »dar Zaje poslal v kuverti ravnik dr. Avramovič, ki je u-^ajemnega podpornega druš* gotovil, da je dobil umorjenec ~~ gostilničarju Jalenu pripo- šest močnih sunkov z nožem na mo .pisma,* v katerem mu je dd£no strin prs. Djre rani nima vzrqka sta bil^tik -pod ključnico,^* evnti-nad povišanjem tia- n pa nekoliko nižje. TJmorje*-gemnine. ker mu jo lahko še čevo truplo so prepeljali takoj bolj povija. Zajčeva sopro- v mrtvašnico, kjer se je vršila ga, Milica, je dobro poznala, 7. novembra obducija. Nož, kako vroče krvi je Jalen, je še s katerim je bil Zaje usmrčen, možu v šali pripomnila: "Pa- je našla policija potem v Jale- zi se, da ne dobiš kake steklenice v glavo zaradi pisma!" Zaje pa ji je ravnotako smehljaje se odgovoril: "Jtflena se pa že ne bojim!" O pismu samem je izpovedal Jalen pri zaslišanju sledeče: "Ko sem prišel okoli ,10. ure domov, me je čakalo zopet eno pismo glede povišanja najemnine. Ce se ne motim, je prišlo pismo od neke ljubljanske banke ali hranilnice. Tako to, kakor tudi vsa ostala Zajčeva pisma imam shranjena. Zadnje pismo me je spravilo do vrhuca potrtosti in sem se odločil, da Zajca zabodeni z nožem, ko pride iz u-rada domov." Jalen je svoj nesrečni sklep izvršil. Pripravil si je ijski nož, ki ga je zavil v in čak^l na nesrežno žrtev. Bil je v oni gostilniški S(>bi, ki inia okno na cesto. Ko je zapazil iz urada prihajajo-- Zajca, je stopil v vežo, v-f i v roko in se pripravil, je takoj na nič hudega Wjega hižnega go-ja in ga, ne da bi bil kaj ovoril, zabodel-z no^em v Kako se jfe pravzaprav umor* m ja&no, ker st? morilec in umorje-(V yeži.{ 5 J$leu Uko razfeur jen, da* se , kolikokrat ga je f veži in pO^A^e, ko jd _ ~ na&eitf Zaje je l|U t takoj tako težko r^Ur " ni mogel braniti, »e je vsksrio rešiti v vdove Vider, sli mogoče- _v|e tudi i Zaje je takoj, vrafa7 stanovanja zgrudil ne^fves-.pr s i trtu "je fciP- I tU, kri. Gospa Vi-. I ' ~ ^asffšftfo ^navadni eni novi kuhinji. Bil je zoboden v pepel in še ves krvav. Morilec zatrjuje, da svoje žrtve ni hotel usmrtiti, ampak samo o-klati. Umorjeni Avguštin Zaje je Bil računski nadsvetnik pokrajinske uprave, tihega in blagega značaja. S svojimi hišnimi strankami je živel v dobrih odnosa ji W in je tudi razburjenega Jalena večkrat miril. Sedanje gostilniške prostore in stanovanje je odpovedal Jalenu že leta 191J. Jalen si je nato kupil hip,o v Spodnji Šiški, Planinska cesta št. 197. Vendar pa se ni mogel vseliti v svojo hišo, ker ni mogel spraviti iz nje prejšnjih strank. Leta 1920. je moral hišo zopet prodati, ker ni mogel plačati dolga. Zaje -zapušča vdovo in tri nedoletne otroke: Majdico, Jožico ifi sinka Marijana. ŽENA GA JE BgULA. : zabavne torbice Mike Cegare vzel obisk rojakov "na hfibii". Za pristop ne bo .tež- co. [delovati, ker je isti prost e, ?e se član za 30 funtov zredi, iaora plakati $10.r- v klubovo 'blagajno (za vsak fnt 50c). Tak član postane potem časten član in mu ni trefoa več prez^i ^ - i — — —----r— genua jesti, ker bi se morda vsr odpadli. Sprednje nove pa 5-redil, in nazadnje še lahko sama 12 u»t ^enem. — pestil ■■ Študirali smo že Kltib "prezgermovcev' m toe! V mdIKe sfmMjo. Te5 *Ženi|ie P9-J Minka izpod Vrbe! Nič ti imas rirvl kiruha - nd bo iz te moke! Jaz že, fto^rat prisegel, da o- v^šaš za starost, ti natanko t^^J^ povem, da te z zobmi ne bom ne znaš nič drugega kuhati, ugriznila, ^ker^so mi že skoro Le kuhaj jo, pa pazi da te se- ■P rif Nukirk ne bo zaradi špa-Pa, gokuhe kam potegnil. Solong, prehudo zredil, in nazadnje & oaJllt* u®«^ r jra.^uue sam potegu saj menda ne bog gledal tako Minka izpod Vrbe! na zobe ^^ irAW;i{: sejmu T posljen ga lahko še bolj po coni vživeli t^Sjj**« ■ 7.1?^ ^ ,v it. .,„ ■ - HP iir| če bi se da- tna zo^e» krtt meŠ€tar k(?bili na j, lo tu v 2uletu Zgraditi malo to- ^ ^J^l^ — Mike C. prezgomt; potem bi da mo o- še bolj po ceni vživali ^' > in bi se držali gesla: Svoji k! Zadanes naj to za dostuje svojim! Za tovarno bi bil ker nimam časa, floram v najlepši prostor nagonih Ple- Te goreče pozdravlja '. ; Minka izpod Vrbe." ' 1 Poglejte si jo no! Torej tako daleč smo že prišli, ,da že 11 šetovih praznih) lotih poleg Ruby St. mosta ob kanalu. Jaz bi se takoj ponudil tej tovarni za agenta, ali razprodajalca. Vem,' da bi ga lahiko vsak dan par ton prodal, ko bi se vsi-Žo-letčani tega novega zdravila privadili. J1 Dosedaj smo imeli seje v jpe-.karni pri JugosloVariu ŽfOrču najrasno- Začimbe zelišča is vrstnejia domača zdravila ■ i ) - »-era priporoča magr Kneipp 'mam vedno v zalogi ; po brezplačni cenik MATH PUZDTR P. O. Box 722. City Hall Station >; ; NEW YORK CITY. kvaaničarjev. Cudne ^cke-jna N; Ohgo. cesti. Na spom-Piamo Minke izpod Vrbe. lad w pa kam na hrib V 2uletu, 3. de«. 1»21 .J preseliti kjer jev več svežega Spoštovani g. urednik: § J J zraka, pa tudi več naših'ljudi. Pa boste morda zopet rekli,'Kar ge tiče klubove blagajne, da ne držim dane besede ker t ^ iste sploh ne potrebujemo, sem jo zopet za nekaj tednov ker je vsak član sam zase ali potegnil t Stvar je ta: Jaz; bi se držal besede, pa beseda se, meno tako rada ne drži v takih zadevali; to je torej vzrok in pa se cela kopica drugih. * na novo ustanovljenem klubom bili! — — tfvej blagajnik; da le kvasico kupuje in-vživa,« Morda bomo }meli kaj skupnega, ko priredimo enkrat v predpustu svojo originalno :plesno veselico; samo plesati smo že poza- SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik Corner 4«th ind Butl»r St«. >. Pimburph Telefon: Fisk 2085 Sprejema v izvršilo vse no.arske pasle. Isdeluje POOBLASTILA. KUPNE POGODBE,- IZBRISNE POBOTNICE, OBVEZNICE, OPOROKE in rarne druge nourske dokumente. Isdeluje PROftNJE ZA DOBAVO SVpJCEV IZ STAREGA KRAJA, preiskuje stnje remljišč tukaj in, v starem kraju in sPrejema tudi rasne druge preiaka ve. Večletna izkušnja jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Cene niike in postrežba točna. -;—--------- B. ŽIČNA D^PIIL^. dela čez glavo: ustanovne seje,' agitacija, pravila itd itd. Nedavno sem Čital v nekeiii strokovnem listu kako piripoj ročljiv in zdravilen je takozva To je zaprisežena izjava E. M. Friedman-a 526 Fourth Ave.,Pittsburgh. Mr. Friedman pran: ' Zelo sem bil prehlajen. Tako sem hii hripav. da sem komaj govonl; , » . r-L * . .r nMih <7S[lor1 Ot>. bolel'0 m* je tudi v prsih, vsled ce-sar sem se zelo pljjicmce bal. Moja žena, ker je slišala o Bolganikem krvnem čaju kot izboru© zdravilo za prehlad, je prinsla domov en zavitek tega čaja,- katerega sem • « . '»I J.i;^« MAvIrana spil 1 škodelieo m sicer gorkega. Drurgo jutro sem se ie boljšega počutil, danes pa vsakemu pripo-vedujem o Bolgarskem čaju. bolgarski krvni caj pomaga o-pitt\> ki bolehajo na želodcu, je-trah, ledicah in ki imajo slabo kri. Ne kupujte ponarejanj. Bodite previdni m zahtevajte v lekarni prisfar bolgarski 5aj, prirejen po H. H. Yon Schliek-u. ' f . Bolnikom na fann*h in kjer ni lekarn, pošljem z veseljem velik družinski zavitek po pošti priporočeno za znesek ah 3 skat-lje za $3.15 ah 6 SkateU za $5.25. Na*ii»v: H. H. v on bchhck, Presi-' Products Company, Marvel afvel Bit mpi Pittsburgh, Pa. zva-j ni ^prezgerm" ali kvasica, pčif angleško ^Yeast". To me jej navdalo, da smo na priporočilo nekega zdravnika ttfkaj uj stanovili 4'Klub prezgermovj cev", ki ima za iiašo naselbind sijajno bodočnost. Dognali, smo namteje, da je "prezgerm ? po-j Tovico zdravnika; kdor .je'nje j gov prijatelj, bo morda lOO let živel.? Kvasioa (yeafet) pomaga (pred vsem, pri ptebavi, dalje čisti kri, odpravlja ture, mezo-le, pike in druge slične izpuščaje na koži; poleg tega pa še človeka redi itd itd. Cerav-ž no tehjtam že 182 funtov, bi s jih rad zrediL saj še za 18, d bo okroglo število. Pa smo se domenili za usta4 novitev tega kluba. Vstanov^ nikov nas je vseh skupaj še pri življenju 7. Glavni namen tega kluba je, da vsak član sleherni dan použije za 10c prez-germa in sicer zjutraj, opoldne ter zvečer, Pa ne mislite da to zdravilo morda kaj kuhamOj pečemo ali pohaino? Ne. Isto kar surovo vživamo. S prva je $lo sicer malo hudo, a sčasoin se človek vsega privadi. Vsak član ima vedno pri sebi v žepu posebno škatljo. Ako n. pr. na cesti dobro ne "fila", potegne škatljico iz žepa iii pa-užije koščefe tega novega čudežnega zdravila. če ,sreč{^ <.ua6dnik>n iRildite; enkuit t1 iiaš klub na 4' prezgermovo1 * 'Večerjo, ali pojedino. Boste vi-^deli kako se imamo. Za vas imam že pripravljen velik kos posebno tniega; zalili ga bomo pa z Noetovo kapljico. ' Pst! Ne povejte nikomur, da je i-mam nekaj tudi jaz, če ne bi mi jo kak prohe bišen agent četo v kanal izpustil. Boljše je j kaj ne, da jo jaz kako nedeljo kak glažek povžijeip* saj je vinski sok celo starodavni Noe prideloval in tudi užival. — — Te dni so oblasti v Clii^ cagu zaprle neko sleparko, ker je po pošti razpošiljala navodila za pridobivanj© ženinov. Za ^vsako tako navodilo je računala $1.— •. * " . , r To čudno navodilo se je sledeče glasilo: " Vzemi malo steklenico, v katero vrzi 12 malih buck (knofelc) tako, da bodo glavice nizdol obrnjene. Steklenico napolju z vod«? dež-nico in jo dobro zamaši. Ste-kl^ni(?o mqras pa skrivoma za-zašiti v madrac izbranega ljubljenca. Ako to prvo teto ne bo pomagalo,. ponavljaj s1;var toliko časa, da te b© fant prosil za roko!" ,, To je pa imeniten "recept'*, kajne? Vem da ni nobeni krasotici pomagal, pač pa oni sleparki, ki sedaj za špansko steno počiva in Čudodelno steklenico z bučkami študira, . 'I, — Še zadnji mesec sem prejel iz žuleta pismo, sledeče vsebine: '4Dragi Mike! Namenila som te opomniti in: Ob enem prositi brez ovinkov, da se mene oprimeš. ; > J Dragi Mike! Povsod se ponujaš; po Volkegonu iii Visko-sinu, le v naš Žulet pa nič ne pogledaš, dasi nas je tu -veliko število. Dragi Mikel Nič ne "hodi-v -Valkegon, ali kam drugam! - rLogo te'--prosim, -fe .le mogoče me odreci tse meni, /ker sem. trd-[•auav. da boš z menoj Svojim vstaji domovini boste najbolj ustregli, de jim pošljete za božično darilo denar. Za par .dolarjev dobe tam lepo *vuto ta u šnje a denarja. . Glejte <»ene . Jugoslavija: Italia. " 500 kroti za •....$ 2.0.'j 100 lir za . $ 4 70 -192? ,kran 'za •: • 4-°° 500 lir za ...22^00 .... 5000 kron za .... 19.50 1000 lir za .... 45 50 10000 kron za .... 38.00 10000 lir za____4*4.00 Nemška Avstrija: 1000 kron za....$ .95 5Q00 kron za____3.50 . i* 10000 kron za____ (*00 Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in stari kraj kotpooblastila, prošnje, kupne pogodbe in pobotnice. Za pojasnila se-obrnite na: MLADId & VERDERBAR 1334 W. 18th St Chicago, ni m riki ari no prepri pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v v»a mesta in v vsako vas,najhi trejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša tan! a j? pod državm m nt' I Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na > .V0 IC R VT v K 436 WE8T 2% TREK I . N KW YOR K Y Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000X0 Vi 8SHU ^SjSHE vj * KDOR NAMERAVA POTOVATI V DOMOVINO KDOR ŽELI DOBITI SVOJCE IZ DOMOVINE KDOR ŽELI POSLATI DINARJE ALI DOLARJE - r f.. i ; '-'i'l;!^: ' . v ZA BOŽIČ , , j | KDOR HOČE VARNO N^T 6*ITI SVOJ DENAR | KDOR H p ČE KtrPirtAlT PRODATI OBVEZNI || M %T h T T\T*W .{ i •■*•! ^ i EMIL KISS, BANKIR 133. SECOND AVE: ^; NEW YORK, N. Y. ■ ' ' ' .'ddmu klavnica $50,000.00 Gaazo r«tvotu dri* v e «4» 4 od^tpjtkov pbrestv pri rbr»nilnih vlogah. r , pozorno* toimid AMnoA^mu odtMka P\Br —DNOTE (Dalje.) Ej, ko bi Ančka tako rada ne imela tega Antona, za katerim je hrepenelo toliko deklet, katerih pa on ni maral, katerim se je posmehoval, ker si je iz- pu. "Pa je* res T Gornikov Anton bo moj!" "Ančka! Oče! Oče! An eka, kaj bo t" Mati je sklenila roki v obu- samo noge umivat. Pa so s! imeie toliko povedati, kakor bi se že sedem tednov ne bile videle. Pripovedovale so si na glas pa tudi samo na uho, tles-kale z rdkami, trkale se po pr-leih in se smejale, kakor bi bile "sekirice našle.'' (Dalje sledi.) bral ravno njo, da je tako srečna — ej, ko bi tega ne bilo, potem bi že? rekla: "Najina ljubezen je pro<$!" Ali pa more to sedaj narediti? Ne! Ne! Ne!.... Vse v njej sa je upiralo, in vest je nategnila druge strune, ki so ugodneje zvenele: "Skesaj se!____Padi pred njim na kolona, povej mu vse, prosi ga odpu&Sa«nja — in ti bo odpus- "Naj bo, kar hoče, jaz ga i-mam rada!" k "Jej!.... Jej!.... Ajička! Molči! Molči! Saj poznaš očeta!" *' O, poznam! Dokler je čas, bom molčala, kadar pa pride ura, bom povedala." "Oče te bdo tepli!" "Naj mer '4 Ančka! O t i nesrečno dekle!" Lazarica je bila sedaj res v .. O, odpustiti ti mora, a- skrbeh in vsa osupla. Misli-^ko te ljubim, in Anton te ljubi, la je, da je! Rožanka vso stvar gotovo te ljubi, saj drugače bi iz trte izvila. A glejte, nič ni se ne bil obrnil do tebe in te bilo izvitega •— ampak vse res- izbral med vseoni drugimi de*- kleti--" Ta glas jo je božal, jo tolažil in ji vlival novega poguma. Srčnost se ji je vrnila in mis nično----Ančka je imela Gor- nikovega Antona iz Kozjega repa---- Joj! Lazarica ni vedela, kaj bi naredila, samo vzdihovala in tarnala je:, "Kaj lila je: " E kaj, k očetu grem, i t Kaj bo T O, Bog se* usmi pa jim povem, da sem se prej lil Kaj bo dejal on, ko izve, malo zlagala, da je res Gorni- da je res?" 5 kov Anton moj ljubi. In če bodo hudi, kaj ,mi pa morejo?____Ali mi morejo prepovedati vzeti tistega, kogar jaz hočem?" Toda tu je zopet videla razkačenega očeta, pa ji je upalo srce, in solze so se ji prikazale. Nevolja je vstala v njem srcu na Barbiča, ki je spravil njeno skrito ljubezen na dan. "Le zakaj gre to pravit? Kaj njemu to mari? Kaj pa on ve?" A drug »glas jo je zavračal: "K*j si mislila, dft bo to vedno skrito? Enkrat je moralo postati očito____" "Ko bi le oče ne bili tako hudi____K materi gram, pa jim povem, pa naj mati pogovore očeta." "Kaj ne, da bodo še mati tepeni zaradi tetoe ?'' Tako se je bojevala v skritem kotičku dolgo časa brez o-dločitve. Naposled se ji je pa vendar zdelo, da je zadela pravo, ko je sklenila: "Antonu povem vse, kaj se je zgodilo, poprosim ga, naj mi odpusti, in kalkor bo vedel, tako bom naredila, da bo videl, da ga i-mam rada.... Pa k sv. Antonu bom molila, da nam j>oma-ga." Ta skletp jo je potolažil, da se je obrisala in šla v hišo. Mati je bila žalostna in ne-voljna. "Ko bi le svakinje ne bilo, koliko bi bilo manj prepira pri nas! On je že tako nagel, dostikrat ga pa še ona nahujska. Kaj je bilo tr^ba danes prepira? Da si tako izmisli!" "Ančka, ali te je zelo zabolelo?" vpraša mati hčter sočutno. "Nič!" ," Pa so te tako udarili, da si se kar zganila." "Malo maram. , Kaj take: ga se že prebije." : "Da si gredo teta tako izmislit in tebe in Gornikovega tako skupaj spravljat? . Kako eo mogli vendar Gornikovega soditi? Je že res: Kje baba nei zmore, pa hudobec pripomore, da je potem prepir in preklinjevanje in se dela greh brez potrebe. No, kar tako na celem raznasati, da imaš ti Gornikovega —* to je vendar preveč!" 1 Mati, ali jaz imam Gornikovega Antona res rada" — izpove hči pogumno. ■4 Ančka!" zavrisna mati prestrašena in se vsa trese. I plevela in korenja, da ga opo-" Ančka! Prej si pa rekla, da ro; druge so prišle izpirat u- mazano obleko, in še druge pa Lazarica bi se ne bila nič protivila hčeri; naj bi vzela tistega, kogar ima rada, Gornikovega Antona; toda vest ji je rekla, da ne sme delati proti volji moževi, ki pa ni imel veselja dati hčer takemu nema-niču. Tudi si ni Upala moža pregovarjati, ker se ni nadejala uspeha. Zato je svarila hčer: "Ančka, ubogaj mene in očeta pa Antona pusti!" 4'Aha! Potlej bi ga pa druga dobila! Anton je moj!" "Ako ti pa oče na puste vzeti ga?" "O' saj ne bo zmeraj tako. Bodo že drugačne volje." 44Nikoli! Nikoli ga ne boš vzela!" "Bom videla! Pustim ga pa tudi net! Se danes bom vse povedala očetu." "Anoka! Nikar še! Nikar še danes! Bo že kako!" je dejala mati prestrašena, ker se je bala moževe naglosti. Do večera je vedela vsa vas, kaj je bilo opoldne pri Lazar- jevih---- Rožanka je pravila na vsa usta, da ni nič res, da bi imela Lazarjeva AnSka Gornikovega, da si je to samo Bar-bič izmislil. Grozila je Bar-biču, da mu bo Lazar uro navil, da bo veidel ^poštene ljudi obre-kovati. Ko je bil Barbič izvedel, da mu Rožanka grozi zato, ker je raznesel Lazarjevo Ančko, je prisopihal k Rožanki in jo v-prašal: "Kaj pa ti govoriš, da sem iaz raznesel Lazarjevo punco?" "He? Kaj je nisi ti? Kaj "isi ? O. nič ne boš utajil! Ti bo Se Lazar pokazal!" "Kaj sem pa rekel?"____ "Kaj si rekel? Kaj vem? Ali mar nisi vsega meni povedal?" Ko jo je pa Barbie potem trdo prjiemal. naj pove, kdaj je nji kaj rekel, pa Rožanka kmalu ni vedela, kje je vso stvar 'izvedela. Dejala je: "Jaz res ne vem, kdo mi je povedal, pa si moral že ti biti, ki greš tako po vasi." Selška dekleta so tisti dan kar poskakovale, dirjale sem-intja in se vpraševale: "Ali že ve§? — Ali si že slišala? — Jo j! — Joj! — Kdo bi si bil mislil! — Zatajila ga je!" Pa so si pripovedovale na dolgo in široko, kako je bilo pri Lazarjevih opoldne, in v mraku so se kar zgrinjale na luži. Nekatere so prinesle "Pijonirski" Trinerjev stenski koledar za 1922. Pošiljanje Trinerjevega sten-ravnokar pričelo. Krasno artistično delo v navadnih barvali in bogati v ideji. Okrog glavne srednje* slike NA-PREDAKA prijazno stopnjevanje višje je devet manjših 'slik, kjer sel nam predstavlja raznih držav slavne pijonirje: Združenih držav predstavlja Fultonova prva ladja, čeho-Slovakijo Komenius, ki'je prvi upeljal ljudsko šolo, Poljska s svojim Kopernikom, ki je ronašel, da se zpmlja suče o-rog solnca in Madame Curie pijonirka pri iznajditvi radiu-ma, Italijo in Jugoslavijo predstavljata iznajditelja električne vede, Volta in Tesla, Bavarska s svojim X-žarniškim iznajditeljem Roentgen. Tu vidimo tudi Joseph Trinerja slavnega iznajditelja Trinerjevega grenkega vina. Stenski koledar je zelo krasna slika za vsako hišo. Pošljite nam 10 centov za pokritje pošiljatve-nih stroškov in ((naslovite na: Joseph Triner Company, 1333 So. Ashland ave., Chicago, 111.) ter ne pozabite opomniti vašega lekarnarja ali trgovca.z zdravili naj se dobro založi s Trinerjevimi zdravili še posebno pa s Trinerjevim grenkim vinom. (Adv.) WASHINGTON je glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in nas velikih slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI. Ime A. M. Wilson je znano ie 30 let. Pišite danes po našo slovensko brezplačno knjigo v izumih in patentih. A. M. WILSON, Inc. Socceuora to the tate A.M. Wilson PATENTS 312 Victor Building. WASHINGTON, P. C. sss NE RABITE LASNIH TOMIKt Poskusite enkrat arabsko oompejsko mazilo (Arabian Pompein Oreain), ki odstranu-je prhuti na glavi in na čudežen način pospešuje rast laš. To mazilo so sestavili posebni kožni Specialisti. Pošljite samo 25 centov za omoto in poštnino; $1.00 boste pa plačali ko prejmete to mazilo na dom. 0. B. O. DANDRUFF REMEDY Dept. 305. 1166 Milwaukee Aye. , Chicago, m. Za praznike Stara navada amerižkih rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov jn prijateljev v domovini i primernim darom za božične praznike. Ker je sedaj eena denarja nizka, že samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem krajo. Denarne pošiljatve skozi našo banko so navadno nakazane, v 14. Ineh. Denar dobi prejemnik na voji domači pošti brez vsakega odbitka. Kaše cene so vedno med lajniijimi. ZAKKAJŠEK * ČEŠARK. Slovenska banka. 70—9th Ave., New York, City. Dostavek: Onim, ki žele potovati domov za praznike, priporočamo svojo potniško pisarno. Look out za pijače katere so zdrave kot je Triglav Cfcj vroč preden greste k počitku, zavoj 75c. TERPOTEC zavoj 75c. RMAN zavoj 75c. 1000 R02E zavoj 7$c, En-cian (GENTIAN) zavoj 75c, in druga tdisča v zalogi. BRINJE iz starega krafja po 16c funt, 125 funtov $11.00. Naročite ti is Chicage, s tem st prihrani na voinji. PRAŠEK od vina (Weinatein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najfcoljie kisle pijače za ie jo. Sugar Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol autoraditor in za vse tekočine, ki imajo proof v sebi, meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.00. Vse cene vsebujejo tudi poštnino, samo mate in brinje ne. Naročil se ne pošlje, ako niso naprej plačane. Pišite glede zastopništva prodaje Gauge.—Velik komišen! A. HQSWAT, .. 1503 W. fc St Chicago, HL POZOR! Slovenci m Hrvati v Chistioim Minn., in okoli«-\ ——— Kadar želite uložin aeu«< a* hranilno ulogo ali čekovni pry met, zavarovati vaie poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari ki zanesljivi Miner's State Bank Chiaholm, Minn Frank Gouze, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate -rinem jeziku. "Točnost", -Varnost" ta "Postrežba" je naie geslo Našim jugoslovanskim odjemalcem iii prijateljem. Zadnji mesec smo izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli svoj delež t Ce ne, otvorite pri nas hranilni račun in svoj delež boste dobili pri prihodnjem plačevanju obresti. Kar se tiče slabih časov je znano, da je obzorje najbolj temno baš pred solnčnim izhodom; tako je tud s trgovino neposredno pred izboljšanjem iste Mi bi radi izvrševali tudi vaše bančne posle; pri tem vas agotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno in ve stno izvršili. Vaš domačin, g J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj. First National Bank 0HISH0LM, MINN. odprto dnevno od 9. do 3. Ob sredah tudi zvečer od 7. do 8 < )b sobotah so uradne ure samo do l. popoldne. Ljudj e s ilo o Nb tisoče ljudi z utrganjem (kilo) si lajauje trpljenje b tem, da nosijo in rabijo STUA3.TOVE umetne PRI-LEPLJIVE PL A P AO PODLOGE (blazinice). Vršite toraj proč voj stari kilni pa«. Ne nosite več jeklenih al gumijastih trakov, ki vas tišijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam m dopošljemo za poskušnjo eno. VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS Ne računamo za isto ničesar Na vam dokaiemo številno slučajev, ka so PLAPAO PODLOGE za druge ž» dobrega storile. Pišite po našo knjj go o utrgovanju (kili), tam bost« mnogo zvedeli o tej neprijetni bolez ni. Mi imamo zaprisežena spričeval* in zahvalna pisma iz vseh delov drža ve, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najbolj** in da so it mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minut« več. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St Louis. Mo. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Velika Evropska vojna, ki jo C i .50 lahko vidite doma za svoto H* * Z našim patentiranim povečevidnfci stfckkxm-' (stereoscope) lahko vidite vso evropsko vojno, ki se je vršila več let na Franooakem, Avstrijskem, Italiji, Rusiji itd. v vaših deželah. Videli bodete boje z ladjami in podmorskimi čolni a morju, boje z zrakoplovi in zepelini, uničeno polje, vasi mesta in veliko' drugih krasnih svetovnih razgledov. Videli bodete vse to naravno kot bi btli tam navzoči z lastnimi očmi, vsi ti razgledi so blfli vzeti v Evropi in ni vam mogoče diobiti pravih slik nikjer drugje razun pri nas. Te slike vam ostanejo kot v spomin velike -svetovne vojne. Sicer je to nefcaj zabavnega za vaie prijatelje ko ste v družbi. Panfce se pred ničvrednimi ponaredbami. Ta patentirani stroj, ki je zelo trrpeino izdelan, pokrit e ahunmijuni, baržunom okrašen, skupno s 150 slikami evropske vojne vam pošljemo za malo ceno,, svoto $4.50. To je nekaj izrednega in zelo zanimivo za vsacega. Torej ne odlašajte, temveč si naročite še danes, ker ta posebna ponudba se nudi le za kratko dobo, ker prava vrednost je večja. Ne Poiiljajte nam denarja v naprej, samo izrežite ta oglas in priložite 50c v poštnih znamkah za poiiljatvene stroške, ostano $4.50 pa bodete plačah kadar se vam prinese blago na vaš dom. Pišite takoj na nasloc: , % VARIETY SALES COMPANY, Dept 1139, 1016 Milwaukee Avenue CHICAGO, ILL. Slavna društva K. S. K. J>» pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnic* oolniške liste, društvena pravila L t d., dalje vise tiskovine pri prirt->anju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, ae izdelajo aitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki ja največja dneh aopfttefrga » zdravim Bru*lintinktura od katere posuatto &ivi lasje popolnoma natnrai; rane opekline, potne noga in za druge bolezni imamjako uapelna zdravilo. Pilite takoj po cenik In Koledar in Knjižico za leto 1921, kar poeliem zastonj. TPo&ljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi vei kot $10. JAKOB WAHCM, 6702 Bonna Aveue N. E. CLEVELAND, OHIO.