ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale ■ 45 %-art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERZIJE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 35(1120) Čedad, četrtek, 12. septembra 2002 naroči se tednik ^ aa»;;- • . tednik Slovencev videmske pokrajine Dober začetek novega šolskega leta vsem! Dvojezično šolsko središče v Sp etru bo obiskovalo 189 otrok D 29 settembre il voto sul futuro della Regione Domenica 29 settembre si torna a votare, nella nostra regione, per confermare o cancellare una legge e-lettorale voluta dall’attuale maggioranza di centro-destra e per la quale si è schierato anche il partito di Rifondazione comunista. Il fronte opposto - in sostanza l’Ulivo - ha raccolto senza grandi sforzi 52 mila firme per ottenere il primo referendum confermativo nella storia del Friuli-Venezia Giulia. Junij 2002, na dvojezični šoli imajo v sodelovanju z ZSSDI športni dan Sullo sfondo ci sono le elezioni regionali del 2003, alla cui ombra tutti si muovono. Il Polo, in vista dell’appuntamento, punta sull’attuale presidente della Regione Tondo, ma intanto lascia sullo sfondo Anto-nione, silura Agrusti, tira in ballo Cecotti, che però è troppo scomodo, e non dimentica l’opzione Guerra. Sgarbi, che non manca mai, resta a guardare, almeno per il momento, e pare divertito. Tutti hanno u-na gran voglia di partecipare, da Renzulli in avanti. L’Ulivo su questi aspetti Pare più tranquillo, potendo contare su un Illy voglioso di tornare alla politi-ca dei fatti. I promotori del referendum lanciano l’allarme di un boicottamento a livello istituzionale e non solo (e infatti a una ventina di giorni dalle urne, quanta mformazioni seria è stata fatta sulle ragioni degli uni e degli altri?) mentre un altro comitato sorge “per la democrazia del proporzionale” e invita a votare “sì”. Ma cosa c’è davvero in ballo, con il voto del 29 settembre? La legge votata dall’attuale maggioranza di eentro-destra non prevede l’elezione diretta del presidente della Regione, cosa che la pone in una situazione anomala rispetto a tutte le altri Regioni. Un presidente eletto dal popolo, come succede per i Comuni e la Provincia, dovrebbe permettere maggiore stabilità di governo, cosa di cui il Friuli-Venezia Giulia è stato particolarmente carente, in questi ùltimi anni. Il comitato per il “no” si sta mobilitando attraverso l’affissione di manifesti e l’organizzazione di banchetti per sensibilizzare i cittadini su argomenti. Una vittoria del “no” condannerebbe l’attuale legge mettendo automaticamente in vigore quella delle altre regioni a statuto speciale, la quale a sua però dovrà essere modificata per arrivare all’auspicata elezione diretta. E’ qui che si giocherà (stiamo sempre parlando in caso di vittoria del “no”) il futuro della politica regionale, perché il centro-sinistra dovrà dimostrare la sua capacità di proposta, mentre il Polo a sua volta avanzare progetti tenendo però conto del volere dei cittadini. Si avvicinano l’autunno e l’inverno ma, dal punto di vista politico, i prossimi mesi saranno sicuramente caldi, (m.o.) Novo šolsko leto se v d-vojezičnem središču v Spe-tru tudi letos začenja v pozitivnem znamenju, saj se v Nadiških dolinah le naprej širi zanimanje za d-vojezično šolanje otrok. V-pisi so namreč spet narasli in vrtec oziroma šolo bo letos obiskovalo 189 otrok, od katerih je 71 malčkov iz vrtca in 118 učencev o-snovne šole. Prvi razred (letos bodo spet imeli paralelko) bo obiskovalo 30 učencev, drugi 25, tretji 14 in 14, četrti spet 20 in peti pa 15. Najmlajših, ki prvič prestopijo vrata dvojezičnega vrtca je letos 26, srednjih je 21 in velikih pa 24. Dvojezično špetrsko šolsko središče se postopoma vključuje v vsedržavno šolsko strukturo in začenja šolsko leto gotovo v bolj u-rejenih razmerah kot lani. Uspeh špetrske šole pa odpira dvoje vprašanj, ki se jih bosta morala prej ali slej lotiti šolsko skrbništvo in manjšinska oziroma deželna in vsedržavna politika. Prvi zadeva sam zaščitni zakon in 5. odstavek člena 12, kjer je ob podržavljenju dvojezične šole tudi določena postavka za njeno finančno kritje, kar je seveda veljalo za obdobje, ko se je zaščitni zakon sprejemal. Tista vsota pa ne more ostati nespremenjena, kajti bi v nasprotnem primeru pomenilo, da je šoli onemogočena vsaka rast, ki bi terjala več razredov in torej več učiteljev in bi morali torej uvesti zaprto število učencev. Drugo vprašanje pa zadeva nadaljevanje dvojezičnega šolanja. Število dijakov v nižji srednji šoli v Špetru oz. Sv. Lenartu iz leta v leto peša. Vzporedno pa je na drugi strani polno število dijakov za tri razrede nižje dvojezične šole. Zanimanje staršev za nadaljevanje d-vojezičnega šolanje je kot potrjuje dejstvo, da vse o-troke vpisujejo v Špetru, prav zato, da bi lahko še naprej sledili pouku slovenščine. In v vseh letih doslej so se precej borili s šolsko birokracijo, da bi kaj dosegli. In rezultati niso bili navdušujoči. Pedagoški delavci so si enotni v ugotovitvi, da se v petem razredu osnovne šole prezgodaj prekine dvojezično šolanje, obenem zmanjka člen v verigi in je v bistvu onemogočena izbira med Slovenko ali italijansko srednjo šolo. beri na strani 4 S. Pietro, sloveno e polemiche Le polemiche giornalistiche sul regolamento del Comune di S. Pietro al Na-tisone, innescate dall’opposizione di centro-destra, offrono lo spunto per affrontare alcuni temi legati allo sloveno che sono evidentemente sempre di attualità nel senso che il pregiudizio ideologico è forte e persistente. E ogni volta che si dice “sloveno” qualcuno vede ancora spuntare le coma e la coda del diavolo. La vicenda ha poi anche degli aspetti curiosi se non paradossali. Il primo è la campagna di stampa contro l’attuale amministrazione comunale sanpietrina che ha trovato per tutta l’estate ampia accoglienza sulle pagine del quotidiano locale dove sono state pubblicate anche gravi e palesi inesattezze e - in barba alle più elementari regole di correttezza -senza che siano stati mai interpellati il sindaco e la giunta. E’ come se il telegiornale intervistasse solo l’opposizione e non desse mai la parola al presidente del consiglio. Il secondo si riferisce ai ripetuti interventi del Comitato regionale di controllò che su statuto e regolamento del Comune di S. Pietro si è impegnato davvero molto ed in molte occasioni. Anche dopo che e-ra stata approvata la legge di tutela delle minoranze linguistiche in Italia (482/99), anche dopo che statuti e regolamenti analoghi, se non uguali, erano stati approvati in altri comuni friulani e sloveni della provincia di Udine. E come non bastasse continua ad interessarsene ora che è entrata in vigore anche la legge di tutela della minoranza slovena (38/2001) ed il Coreco ha perso - per fortuna - la sua funzione di controllo, assumendo un carattere consultivo, (jn) segue a pagina 4 .-jje Citami * Legittimo sospetto ^ Quando Non mì PIACE II GIUDICE CHE Mi GlUfXcfy SPOSTO IL PROCESSO DOVE cè Un giudice amìco... Velika dinamičnost B&b Med najbolj dinamičnimi tu-ristično-ekonomskimi dejavnostmi v Čedadu in NadiSkimi dolinami je prav gotovo Združenje Bed & breakfast. Ima preko sto članov in je razširjeno v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini. Prav te dni je prišel na dan nov katalog, ki je najboljša vizitka za to dejavnost in obenem najbolj prepričljivo vabilo v naSe kraje. Združenje je nastalo in se ukoreninilo na pobudo nepozabne Silvie Raccaro. Postavljeno na solidne temelje se je v teh dveh letih se dodatno razvilo. Zanimivo je, da je združenje moralo od samega začetka, ob bogatenju ponudbe, skrbeti tudi za ustrezno ureditev na zakonodajni in fiskalni ravni. Sedaj, pravi podpredsednica združenja Rosina Vogrig, se nameravajo spet oglasiti na deželi, da dosežejo izboljšanje zakonov na tem področju. “Našim gostom bi radi ponudili tudi tipične domače do- brote, kar nam ni danes dovoljeno.” Odkod pa prihajajo gostje v Čedad in Nadiške doline? Polo vica jih je Italijanov, ki preko kataloga stopijo neposredno v stik s posameznimi člani združenja. Polovica pa je nemško govorečih, največ je mladih lju di. Združenje v teh dneh išče nov sedež, na občini v Čedadu je pa žal naletelo na gluha uše sa. beri na strani 5 Četrtek, 12. septembra 2002 2 V nedeljo na bazoviški gmajni ob 72-letnici usmrtitve štirih junakov Njihov upor je v nas, je del naše zgodovine V nedeljo popoldne je bila na gmajni pri Bazovici osrednja komemoracija v spomin na Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza ValenCiCa, ki so jih fašistične oblasti usmrtile 6. septembra 1930. Smrtno obsodbo je izreklo Posebno fašistično sodišCe za zaščito države, ki je proti njim in številnim drugim Slovencem in Hrvatom, in-sceniralo proce-farso, je zaslovel kot Prvi tržaški proces. Njihova krivda je bila, da so se odloCno uprli ra-znorodovalni politiki fašizma, ki je hotel izničiti vsako sled slovenske, hrvaške in dejansko tudi svobodoljubne kulture. Za to priložnost se je režimsko sodišCe namenoma preselilo iz Rima v Trst. Vsako leto se zato Slo- 1 venci in demokratični Italijani spomnimo na žrtve, ki so deset let pred začetkom 2. svetovne vojne bile med prvimi znanilci fašističnega nasilja, ki je nato skupaj z nacizmom okrvavilo vso Evropo. V prvi polovici septembra Odbor za počastitev bazoviških junakov v sklopu Narodne in študijske knjižnice priredi razne spominske slovesnosti. Prva je Prof. Živa Gruden običajno v Prešernovem gaju v Kranju, kjer stoji prvi spomenik štirim mladim junakom, ki so ga že takoj po ustrelitvi postavili tamkajšnji primorski emigranti. Ob tem delegacije slovenskih organizaciji polagajo vence na skupni grob štirih junakov na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu, v cerkvi v Bazovici domaci župnik daruje mašo za- d.ušnico, taborniki Rodu modrega vala pa prirejajo Častni taborni ogenj. V nedeljo popoldne sta zbranim na osrednji spominski svečanosti na ba-zovski gmajni pred spomenikom štirim junakom spregovorila v italijanščini zgodovinar Galliano Fogar, ki je predstavil zgodovinski okvir v prvi polovici 20. stoletja, v slovenščini pa je spregovorila ravnateljica špetrske dvojezične šole Z-iva Gruden. “Štirje junaki so padli na tej gmajni, ker so se uprli tiraniji, teptanju pravic, zaprtosti oblastnikov, ker so branili svoj rod in jezik”, je med drugim poudarila Živa Gruden, ki je svoj poseg zakljucCila s prepričanjem, da je njihov upor zato še vedno v nas. (ig) ima Stojan Spetič V Hollywoodu so ga imenovali “davek na kavCu”, ki so ga mlade in nadebudne igralke morale placati producentom in režiserjem za vlogo, tudi stransko, v načrtovanem filmu. Saj razumete, za kaj gre, ne? Joan Crawford ga je celo posnela kot pornič, mila Paulette Goddard pa ga je Charlieju Chaplinu ponujala kar v restavraciji. MitiCna Marilyn Monroe se je rada pohvalila, kako je znala “mehčati pokvarjene starce”, da so ji oproščali kaprice in zamude na delu. Bila je, pravijo, neponovljiva, da sta jo okusila celo brata Kennedy, predsednik John in pravosodni minister Bob. Tako je paC življenje, se je glasila filozofija povzpetništva za vsako ceno, kajti nikjer ni reCeno, da je vsakomur jasno, Ce je kdo kaj vreden. Treba mu je pokazati. Vse to se dogaja, kajpak, samo v Hollywoodu. Pri nas, v Italiji seveda ne. Italijanske filmske igralke prisegajo, da so se izogibale kavčev kakor hudiC kršCene vode. V najslabšem primeru pa so se s producentom ali režiserjem poročile in vse je bilo blagoslovljeno in v najlepšem redu. Za svetohlince in moraliste je zadostovalo, pa so raje križali radoživo Sandrocchio Milo ali režiserja Ros-sellinija in Švedinjo Ingrid Bergman, ker sta bila koruznika. Seveda, so tudi Častne izjeme, ko gre ljubezen preko kariere. Zato lahko zavidamo Paolu Berlusconiju za iskren in globok odnos s plesalko Natalio Estrado, ki ji še na kraj pameti ne pade, da bi ta odnos izkoristila v svetu televizije in filma. Ali sedanjemu in prejšnjemu predsedniku javne radiotelevizijske hiše, ki so ju vedno spremljale Čudovite in mlade ženske. Ljubezen je slepa, pravijo, pa se ne ozira na prestiž in oblast. Mar ne? V Italiji je svet filma moralno Čistejši od politike. Spominjam se, kako smo pred dobrim desetletjem v senatu razpravljali o spolnem nasilju. Neka znana feministka je trdila, da spolno nasilje ni samo posilstvo, paC pa tudi izsiljevanje na delovnem mestu, celo v politiki. Tedaj je Črnolasa socialistka glasno zajokala in med hlipanjem priznala, da je to res, še kako res. V dvorani ustavne komisije je zavladal muCen spoštljiv molk. V politiki se “davku kavCa” reCe klientelizem. Ti meni priskrbi glasove, jaz tebi korist. Tako se glasi nenapisano pravilo, ki je preživelo celo neurja in potrese operacije “Čistih rok”. Celo tedaj, ko so pravice zapisane na papirju uradnega lista, se najde oholi oblastnež ali nepogrešljivi šu-šmar, ki bo v zameno za svete in potrjene pravice zahteval “davek v gla-. sovih”. In bo predstavnikom, recimo slovenske kulturne ustanove, rekel: “Prispevek, ki vam pritiCe, lahko prejmete. Takoj ali z zamudo. Koliko glasov pa mi boste priskrbeli?” Seveda so to le hipoteze, za boljše razumevanje. Kot je gola hipoteza možnost, da je kdo v manjšini padel v nemilost in izgubil nekdanji blišC, ker je preveč obljubljal svojim političnim sponzorjem, pa mu je spodletelo. Eh, da. Italija je pravna država. Mar ne? Obletnice in pogled v prihodnost Nova Gorica in z njo cela Primorska je počastila pomembna jubileja: 60-letnico ustanovitve primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič in 55. obletnico priključitve Primorske k matični domovini. Slovenske partizanske Cete so Primorsko osvobodile konec aprila in v prvih dneh maja leta 1945, v zaključnih bojih je sodeloval tudi IX. korpus, kamor je spadal tudi primorski bataljon Simon Gregorčič. Jugoslovansko-italijan-ska meja je bila poleg avstrijskega in nemškega vprašanja eden od treh najpomembnejših političnih problemov po drugi svetovni vojni, ki so povzročali evropska razhajanja. Jugoslovanska zasedba slovenskega in hrvaškega ozemlja, ki ga je Italija dobila po prvi svetovni vojni z rapalsko pogodbo, je sprožila ostro reakcijo Britancev in Američanov ter grožnjo z napadom na Jugoslavijo. Slednja je popustila in 12. Junija 1945 umaknila jugoslovanske enote iz Trsta. Osem dni kasneje je bila z devinskim sporazumom Julijska krajina razdeljena po t.i. Morganovi Črti na cono A pod angloameriško vojaško upravo in cono B pod upravo jugoslovanske armade. Ta uprava je trajala do oktobra 1954. V coni A je ostal Trst z obsežnim zaledjem in Pulj, ne pa Beneška Slovenija in Kanalska dolina, ki sta že spadali pod Italijo. Osrednja slovesnost, na kateri so se spomnili teh dogodkov, je bila prejšnjo soboto v Ozeljanu. Na njej je spregovoril predsednik republike Milan KuCan. Priključitev Primorske je označil za veliko dejanje ter odločitev Primork inPrimor-cev zoper fašistično nasilje, hkrati pa je obsodil prizadevanja posameznih italijan- skih sodnih organov, ki želijo še danes soditi slovenskim partizanom in jim naprtiti domnevne poboje. KuCan je v svojem slavnostnem nagovoru še poudaril, da smo bili fašističnemu rtasilju na Primorskem izpostavljeni prej kot v katerem koli drugem delu Evrope. Zato je KuCan menil, da je nerazumljivo in nedopustno, da italijanski sodni organi poskušajo slovenskim partizanom naprtiti domnevne poboje, medtem ko ni bil niti v Italiji niti v Sloveniji sodno preganjan nihče od poveljujočih Častnikov ali civilnih upraviteljev fašistične okupacijske oblasti. Ob tem je KuCan dodal, da z govorjenjem o tem ne želi v nedogled obnavljati preteklosti, temveC, “da je skrajni Cas, da jo dostojno pokopljemo in se obrnemo v prihodnost”. Poudaril pa je, da se morajo v domaci, italijanski in mednarodni javnosti utrditi spoznanja o tem, kar se je dogajalo na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, kdo je “pripadal medvojni koaliciji in kdo silam fašističnega in in nacističnega zla”. Ustanovitev prvega primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič hkrati z ustanovitvijo drugih partizanskih brigad po Kučanovem mnenju govori o enotnem in povezanem odzivu narodnoosvobodilnega gibanja na nasilje okupatorja v celotnem slovenskem proštom. Brez partizanstva ne bi nikoli razširili politične oblasti nad primorskim delom slovenskega ozemlja in ohranili njegove kulturne nacionalne identitete. Z današnje zgodovinske razdalje je torej mogoCe zatrditi, da je slovensko partizanstvo opravilo za Slovence in našo prihodnost tako veliko dejanje, da ne potrebuje nikakršne obrambe in opravičevanja. Tutto il Mississippi a nuoto Il Mississippi a nuoto Martin Strel, il maratoneta sloveno di nuoto, ha concluso lunedì 9 settembre un’altra impresa epica. Ha infatti percorso a nuoto tutto il fiume Mississippi, 3797 kilometri. Il fiume attraversa ben dieci stati ed è il più lungo deH’America settentrionale. Strel aveva calcolato di portare a termine l’ardita impresa in 66 giorni che però non sono stati sufficienti, pur nuotando in media 12 ore al giorno. Nella sua parte finale l’acqua del Mississippi è quasi ferma ed in alcuni punti l’atleta sloveno ha dovuto addirittura nuotare controcorrente. Ad aumentare le difficoltà le alte temperature e l’elevato tasso di umidità nell’aria. Martin Strel è il primo .uomo al mondo ad aver compiuto una tale impresa che ha dichiarato di voler dedicare alle vittime dell’attentato dell’11 settembre a New York. A festeggiarlo nella metropoli statunitense è volato anche il presidente della repubblica Milan KuCan. Strel, che non è nuovo a queste gesta, entra così per la terza volta nel Guiness dei primati. Interpol e Slovenia Il presidente della repubblica Milan KuCan ha ricevuto nei giorni scorsi a Lubiana il segretario generale dell'Interpol Ronald Keneth Nobel. Questi ha illustrato' al presidente sloveno l’attività della più grande organizzazione intemazionale di lotta alla criminalità. Giudizi positivi sono stati espres- si anche sulla qualità della preparazione della polizia slovena. E la Slovenia sarà tra i primi cinque paesi, membri dell’Interpol, che i-nizieranno ad usare il nuovo sistema di comunicazione globale dellTnterpol. Vilenica ad una rumena È andato ad una rumena, la scrittrice e saggista Ana Blandiana, il 17. premio letterario intemazionale Vilenica 2002. La sessantenne scrittrice rumena nel periodo dal 1964 al 200 ha pub- blicato 18 raccolte di poesie, 7 libri di saggi e 4 libri di prosa. Proteste dei contadini Circa seimila contadini si sono dati appuntamento a Lubiana dove hanno provocato un vero collasso del traffico. Nel negoziato con l’Europa, il governo ed i contadini si trovano sulla stessa sponda del fiume, ha dichiarato il premier Drnovšek alla fine dell’incontro con i rappresentanti dei contadini, ed è interesse di entrambi migliorare al massimo la situazione del settore. A protestare sono stati per la maggior parte quei contadini che non sono i° grado di reggere la concorrenza europea. Va detto che l’azienda agricola slovena media ha un’estensione di appena 4,6 ettari (nell’UE e di 20 ettari superiore), ln Slovenia ci sono 96 mila a-ziende agricole a conduzione familiare e di queste ni®' no della metà si dedica e-sclusivamente aU’agricoltu-ra, sono poi soltanto 12-’ le aziende agricole ecologi' che e biodinamiche. Kultura novi matajur četrtek, 12. septembra 2002 3 Na Glasbeni v ponedeljek začetek pouka V ponedeljek 16. septembra se v Spetru začne novo šolsko leto tudi za glasbeno šolo Glasbene matice. Tudi letos bodo gojenci lahko sledili tečajem - klavirja - kitare - harmonike - flavte - in violine 2e tretje leto bo tudi tečaj solopetja, ki je vzbudil toliko zanimanja pri otrocih in še zlasti pri odraslih. Novost letošnjega šolskega leta je tečaj čela, ki bo spet uvrščen v seznam inštrumentov špe-trske šole. Učencem, ki jih zanimata violina in čelo, šola nudi dva tedna brezplačnega tečaja, tako da lahko Preverijo, če nadaljevati pouk ali ne. Prav je povedati, da je v članarino vključena tudi teorija, isto velja tudi za orkestralne vaje (mali orkester in har-monikaški orkester). V okviru Glasbene matice v Spetru bodo tudi letos tečaj diatonične harmonike, predšolski tečaj za najmlajšje in v sodelovanju z Dvojezično šolo tudi otroški pevski zbor. V petak 13. septembra °b 18. uri bo v prostorih občinske dvorane v Spetru tradicionalni sestanek s starši ob začetku šolskega Glasbena, si ricomincia Lunedì 16 settembre riprendono i corsi della scuola di musica Glasbena matica di S. Pietro al Natiosne. La direzione della scuola informa che venerdì 13, alle ore 18 in sala consiliare ci sarà il tradizionale incontro di inizio d’anno con i genitori. I ragazzi possono seguire corsi per i seguenti strumenti: pianoforte, chitarra, fisarmonica, flauto e violino, nonché canto. La novità di quest’anno è il corso di violoncello. La scuola offre ai ragazzi due settimane di corso gratuito di violino e violoncello. Informazioni ed iscrizioni nella segreteria della scuola presso la Beneška galerija a S. Pietro (0432 727332). leta. Za vsa pojasnila se lahko obrneta na tajništvo šole pri Beneški galeriji s sledečim umikom: v ponedeljek, sredo in petek od 11.00 do 12.30, v torek in četrtek od 17.00 do 18.30 (tel. 0432 727332). Inaugurata venerdì la mostra dedicata all’architetto catalano Con Coderch si riapre l’ex convento di Cividale La mostra itinerante dedicata all’architetto catalano Coderch ha trovato spazio, fino al 6 ottobre, in un luogo indovinato: l’ex monastero delle Orsoline di Cividale, riaperto al pubblico dopo l’acquisto da parte dell’amministrazione comunale. E’ una coincidenza voluta quella di organizzare e inaugurare la mostra nell’affascinante complesso che potrebbe presto diventare sede di un corso di laurea proprio in architettura. Aprendo la rassegna, venerdì scorso il sindaco Attilio Vuga ha spiegato che “il Comune ha acquisito l’ex monastero con questo obiettivo preciso”. I quarantamila metri cubi a disposizione, facenti parte di un complesso che data 15 secoli, sono sotto esame, in questo periodo, da parte dell’Università di Udine. Lo studio di fattibilità della realizzazione di un corso universitario è ormai alla fine e la scelta potrebbe avvenire entro breve, anche se si conoscono gli interessi, accademici e non solo, di altre località. Così il presidente della Provincia Marzio Strassol-do ha potuto per il momento solo affermare che l’amministrazione che guida è favorevole all’opzione dell’ex convento. Ad intervenire all’inaugurazione sono stati anche il direttore del dipartimento di Ingegneria dell’ateneo Russo, il responsabile del nuovo corso di laurea in architettura Pratelli e il presidente dell’Ordine degli architetti di Udine, Cacciagu-erra. Un ritratto di Coderch, il più importante architetto catalano e spagnolo della seconda metà del secolo appena concluso, è stato fatto da Giovanni Vragnaz, che ha messo sullo stesso piano la figura di un uomo moderno ma consapevole del radicamento nel luogo con Cividale, luogo di cui- , tura complessa e stratificata. Nell’occasione è stato aperto al pubblico anche il portone storico che collega il tempietto longobardo al monastero. Entro breve il complesso ospiterà una riunione della giunta regionale. (m.o.) Gemellaggio tra cori Nella bella pieve di Santa Maria Assunta a Prato di Resia, sabato 9 settembre si è svolta un’importante rassegna canora che ha visto come protagonisti il coro Monte Greppino di Varazze (Savona) ed il coro Monte Ca-nin Val Resia. La manifestazione, organizzata dal coro locale con la collaborazione del gruppo Alpini Val Resia, ha voluto far nascere il gemellaggio fra le Alpi Giulie e le Alpi Marittime in quest’anno 2002 che è l’anno intema- zionale della montagna. L’idea della serata è nata in a-prile, quando il vice capogruppo degli alpini di Resia si era recato a Varazze per la commemorazione dell’affondamento della nave Galilea, in cui perirono numerose penne nere. Alla serata hanno partecipato numerose persone a-manti del bel canto e delle tradizioni canore, che hanno riempito la chiesa e, con molta attenzione, hanno a-scoltato i repertori dei due cori: il coro Monte Canin ha eseguito un programma quasi totalmente in lingua resia-*na, mentre il coro ligure ha spaziatq dai classici canti alpini e di montagna, ai più “locali” canti della loro terra. Alla fine della serata sono intervenuti il sindaco della valle e l’assessore alla cultura di Varazze che hanno sottolineato l’importanza di questi scambi culturali. La rassegna si è conclusa con l’esibizione dei due sodalizi che assieme hanno cantato “Signóre delle Cime” e “la Montanara”. Pagine da risfoqliare -1 “Mrvice”, briciole d’autore La collana della cooperativa Lipa raccoglie quattro piccoli esempi del nostro passato QUELLA FERROVIA NON S’HA DA FA RE Globalizzazione, reti telematiche, scoperte avveniristiche... il mondo contemporaneo ci pone di fronte a quotidiane e radicali rivoluzioni, ci propina modelli e schemi di vita, ci impone decise scelte di campo. Questa indiscriminata corsa verso la novità genera la Uecessità di risalire a un Passato libero da incertez-2e, a un solido bagaglio culturale che aiuti ad affrontare gli attacchi della o-^ologazione selvaggia. I frascorsi storici ovviamente °on rispondono a requisiti di Univocità, ma indubbiamente la conoscenza è il Primo passo verso la conquista di una identità con-sapevole. La mole di pubblicazioni sulle Valli del Natisone ^ inaspettatamente ampia ed è difficile dire verso quale direzione sia più op-Portuno avviare la ricerca. In questo frangente mi viene in aiuto il ricordo infantile della favola di Pollicino, che segnava il suo cammino con le briciole di pane... e “Mrvice” è la collana edita dalla Cooperativa Editrice Lipa che raccoglie quattro piccoli esempi del passato delle Valli del Natisone, dando lo spunto per approfondimenti ulteriori. “Triste caso accaduto a Topolò” è il libro che apre la collana e, oltre a narrare la penosa vicenda di Maddalena Feletich, offre un interessante spaccato della realtà valligiana del 700 nei suoi aspetti culturali, giuridici e sociali. “Tra gli sloveni di Montefosca” propone un’ampia presentazione della vita, degli studi e delle opere dell’autore, Francesco Musoni, oltre alla cronaca che pubblicò nel 1898 del suo viaggio a Montefosca, luo- go conosciuto perché “è fama in mezzo ad essi (i suoi abitanti, ndr.) si conservi pressoché inalterato il tipo degli Slavi primitivi”. “Degli Slavi in Italia” riporta il testo di una lezione tenuta nel 1892 all’Università di Dorpat dal prof. Jan Baudouin de Courtenay. L’affetto nei confronti delle popolazioni della Slavia frequentate durante i suoi studi emerge attraverso la vivida denuncia sociale che si avverte nel testo, che quindi esula dalla mera descrizione dei risultati della ricerca. “Quella ferrovia non s’ha da fare” di Paolo Pe-tricig riporta il dibattito risalente ai primi del ’900 sul progetto di collegamen- to delle linee ferroviarie U-dine-Cividale e Gorizia-Assling, da realizzarsi con una nuova linea attraverso le Valli del Natisone. Questi brevi testi, riportando fedelmente studi, dibattiti e documenti del passato, risultano diretti e immediati, e proiettano il lettore nel tempo in cui sono stati concepiti, pur essendo intrisi di grande attualità. La ferrovia, infatti, rimase solo un progetto, de Courtenay fu preso per una spia russa, Musoni non potè dedicarsi serenamente alla ricerca per l’ostilità degli uomini di cultura dell’epoca verso la “questione slava”, Maddalena viveva in una situazione di totale abbandono, in cui le isitituzioni intervenivano solo con sprezzanti giudizi. Tutti gli episodi riportati nella collana “Mrvice” sono quindi collegati tra loro, e al nostro tempo, dalla distanza tra società civile e i-stituzioni, dal problema di un confine scomodo e incombente, dalla diffidenza verso una lingua e una cultura diverse. E’ amaro notare che a tutt’oggi permangano gli stessi motivi di conflitto, che minano la collaborazione e le azioni volte allo sviluppo della nostra cultura e della nostra società... ed è proprio per contrastare tale tendenza che è quanto-mai necessario alimentare la propria conoscenza con le “briciole” che studiosi e uomini di cultura hanno lasciato sul loro cammino. TRISTE CASO ACCADUTO A TOPOLO’, Giovanni Maria del Basso, Lipa 1995 TRA GLI SLOVENI DI MONTEFOSCA, Francesco Musoni, Lipa 1996 DEGLI SLAVI IN ITALIA, Jan Baudouin de Courtenay, Lipa 1998 QUELLA FERROVIA NON S’HA DA FARE, Paolo Petricig, Lipa 1999 Le pubblicazioni sono disponibili presso la Beneška Galerija (tel. 0432/727332) aperta con il seguente orario: lunedì, mercoledì, venerdì dalle 11.00 alle 12.30; martedì e giovedì dalle 17.00 alle 18.30. Michela Predan četrtek, 12. septembra 2002 Od letos naj bi za tečaje rezijanskega dialekta skrbelo deželno šolsko ravnateljstvo 482, treba je poskrbeti tudi za slovenske otroke m Komu služi medetnični spor? V soboto 7. t.m. so Slovenske organizacije v tržaškem Narodnem domu proslavile spomin tržaškega narodnega buditelja I-vana Nabergoja. Ob u-glednih zgodovinarjih se je posveta udeležil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki mu je bil Nabergoj praded. Oba ugledna slovenska politika (nekdanji in sedanji) sta namreč po rodu s Proseka. Nabergoj je bil navaden kmet, vendar se je z osebno inteligenco povzpel do vidnih političnih funkcij. Od leta 1865 do leta 1900 je bil tržaški občinski in obenem deželni poslanec. Od leta 1873 do leta 1891 pa je bil po slanec v dunajskem parlamentu. Tu je dosledno zagovarjal pravice Slovencev. BeneSki Slovenci so živeli drugačno zgodovinsko zgodbo, h Avstrije so padli pod Italijo, kar je med drugim zaostrilo vseslovensko preporodno gibanje. Slednje se je namreč borilo za samostojnost in pravice vseh Slovencev, vendar v okviru Avstrije. Tudi iz predavanj na posvetu smo lahko sliSali, kako se je poslanec Nabergoj zavzemal za slovenske pravice, za enakopravnost Slovencev, Italijanov in Nemcev, vendar so prizadevanja ostala načela. Nisem zgodovinar, tudi Nabergojeva zgodba pa potrjuje nekatera moja videnja. Očitno je namreč, da se je že v njegovem času na Tržaškem in Goriškem vnemal nacionalni spor med Slovenci in Italijani. Kot vse narode je preporodni val zajel tudi Italijane, ki so izvajali svoj risorgimento. Bil je logično protiavstrijski in v tem okviru so italijanski tržaSki nacionalisti zagovarjali, naj bi Trst Sel pod Italijo. Slovenski voditelji niso imeli jasnega koncepta o samostojni državi, ta se je razvil pozneje, in so de facto zagovarjali lojalnost Avstriji. Avstrija pa je kot pragmatična država skušala uveljaviti lastne interese. Poslancu A proposito del regolamento di S. Pietro e delle polemiche giornalistiche Difende il dialetto chi lo parla Dialetto sloveno e lingua standard convivono benissimo e si arricchiscono reciprocamente s prve strani O tem bi se morali vsi zamisliti, v prvi vrsti politični predstavniki in ko bo padla odločitev za zapolnitev vrzeli - v Benečiji upamo čimprej - bo treba pohiteti z delom za teoretsko zasnovo “nove” šole in seveda, kadrovanje. Otrokom in učiteljem, ki bodo danes, v četrtek 12. septembra začeli šolsko leto želimo dobro delo. Kar se tiče šolanja v manjšinskem jeziku, naj povemo, da je o tem vpra-šanju zavzel jasno in odločno stališče Odbor 482, ki v videmski pokrajini nadzoruje in spodbuja uresničevanje zaščitnega zakona 482. V pismu deželni odbornici Alessandri Guerri, ki so ga poslali v vednost tudi ministrici Morattijevi in ravnatelju deželnega šolskega urada Brunu Forteju ter svetovalskim skupinam v deželnem svetu, koordinatorji odbora Pier Carlo Begotti, Giovanni Pietro Biasatti, Luigi Geromet, Jole Namor in Carlo Puppo poudarjajo, da je pravica do izobraževanja ustavno zago- Letošnja jubilejna izvedba mednarodnega modnega natečaja za študente in oblikovalce Mit-telmoda se bo odvijala na osi Gorica - Gradež z začetkom v petek 13. septembra, ko bo na gori-škem sejmišču ob 19. uri otvoritev razstav “Other fasion” in “Il merletto nel costume e nella moda”. Na razstavah bosta na ogled tako čipkarska tradicija goriškega območja kot tudi modne interpretacije sodobnih ustvarjal- tovljena, s sprejetjem zakona 482 je pa zajamčena tudi pripadnikom jezikovnih manjšin. V naši deželi to velja za furlanski, slovenski in nemški jezik. Pouk manjšinskih jezikov in v manjšinskem jeziku je pravica, ki se je starši svobodno poslužujejo, kot zagotavlja zakon. V naši deželi so se za to odločili starši nad 31 tisoč učencev in dijakov. K pouku furlanščine (od vrtca do nižje srednje šole) se je prijavilo približno 30 tisoč otrok, za slovenščino se je v videmsi pokrajino opredelilo 522 otrok h katerim je treba dodati 93 Rezijanov in 189 obiskovalcev dvojezičnega šolskega središča v Spetru, torej 804 skupaj, za nemščino je pa zainteresiranih 652 otrok. Uresničevanje te pravice, ugotavlja Odbor 482, pa zahteva zadostna finančna sredstva za učitelje (njihove honorarje a tudi kadrovanje) ter za pripravo didaktičnega gradiva. Po ocenah strokovnjakov bi v naši deželi potrebovali preko 4 milijonov evrov, zaenkrat je cev v svetovnem merilu. Dan kasneje, v soboto 14. septembra, bo že v dopoldanskih urah v prestižnem okviru hotela Astoria posvet o vplivih med modnim svetom in etničnimi posebnostmi z naslovom “Fusion or Confusion?”, se pravi stapljanje ali zmeda. Mittelmoda 2002 so predstavili že prejšnji teden v prostorih goriške trgovinske zbornice. Na uradni predstavitvi je podpredsednica deželne vlade Alessandra pa zagotovljenih pa le 335 tisoč evrov. Od tu zaskrbljenost Odbora, ki je izrecno podčrtal položaj Slovencev v videmski pokrajini in pravico, da se tudi zanje črpa iz tega sklada. Odbor 482, ki se v pismu Guerrovi odločno zavzema zato, da se pripadnikom furlanske, slovenske in nemške skupnosti, ki so se prijavili k pouku manjšinskega jezika jamčijo pravice iz zakona 482, je deželno odbornico in deželnega šolskega ravnatelja zaprosilo za čimprejšnje srečanje. (jn) segue dalla prima Il fatto è che non è illegale il regolamento del comune di S. Pietro al Nati-sone, come si ostina a sostenere il centro-destra, illegittimo è invece anche secondo il parere del governo Berlusconi il perma- Guerra predstavila nov modni natečaj, ki bo že s prihodnjim letom spodbujal mlade ustvarjalce k vrednotenju domače kulturne zakladnice. V soboto 14. septembra bo letošnji Mittelmoda doživel svoj vrhunec v Gradežu, kjer bo ob 20.30 v Parku vrtnic zaključna modna revija. Nastopalo bo 36 finalistov modnega natečaja, na katerega se je letos prijavilo kar 650 mladih in nadebudnih stilistov iz vsega sveta, (ig) nere del controllo esercitato dal Coreco sugli Enti locali perché in contrasto con l’articolo 114 della Costituzione. Il terzo paradosso è che vengono indicate come i nemici dello sloveno, o più precisamente del nati-soniano, le associazioni culturali slovene e le persone che con il loro impegno le hanno animate per anni. La tesi è che vogliano fagocitare il dialetto attraverso la lingua slovena. Un’accusa che non sta in piedi ed è davvero “pelosa” da parte di chi finora non ha mosso un dito. Tutti sappiamo chi continua a parlare e pregare in sloveno, chi ha scritto poesie, racconti, testi teatrali e trascritto favole, chi ha mantenuto vivo una parte del ricchissimo patrimonio di canti religiosi e profani, chi ha affascinato i ragazzi delle scuole delle valli del Natisone con la narrazione delle tradizioni e del sapere contadino di una volta. Sono oltre trent’anni di attività culturale molto intensa. Per non parlare di tutte le pagine di giornale e dei libri stampati nel nostro dialetto sloveno, s’intende. In questa direzione si intende proseguire. E chiunque voglia operare con onestà intellettuale a salvaguardia del nostro dialetto sloveno è il benvenuto. Certo, chi è consapevole della sua identità slovena e vuole viverla pienamente tende a compiere un lavoro di ricerca e di riappropriazione del natisonia-no, ma quasi sempre desidera anche impadronirsi della lingua slovena standard. Da una parte opera per valorizzare e difendere il dialetto sloveno ed il nostro patrimonio culturale, ma allo stesso tempo si sforza anche di rinsaldare il filo della tradizione, di riannodare la comunicazione con la lingua e l’ambito culturale sloveno che le vicende storiche hanno interrotto. Disegnando quindi anche una prospettiva futura, nella convinzione che il patrimonio linguistico sloveno, oltre che essere salvato dall’o- Nabergoju je cesar podelil viteški, torej plemiški, naziv, istočasno pa je bila Avstrija pazlivejša do Italijanov. Slednji, objektivno močnejši, so imeli več pravic od Avstriji z-vestih Slovencev. Po navadi manjši nastrada. Zgodovina ljudi malo nauči, ker delujemo v-sakič v različnih pogojih in se srečujemo z drugačnimi vprašanj in tudi človeška narava ni vedno ukrotljiva. Sprašujem pa se, komu je pod Avstrijo najbolj koristil spor med Slovenci in Italijani. Ni morda sodilo tudi to v-prašanje v avstrijsko politiko divide et impera? Nabergoj je svoj zadnji volilni napor izgubil, ker so ga porazili italijanski liberal-nacionalisti. Avstrijski viteški naslov mu ni pomagal. Prav tako se moremo danes spraševati, komu služijo italijan-sko-slovenski spori. Razmere so povsem različne. Ni več Avstrije, ni blokov in Jugoslavije. Slovenija se odpravlja v Evropo. Pri nas pa očitno ostajajo politične sredine, ki jim služi napetost. Bolje kot pasti na to “finto”, se mi zdi združevanje z nam prijaznimi Italijani koristnejše od jeze. Morda bi imeli tudi nekoč večjo korist od drugačnih zavezništev od tistih, ki nam jih je narekoval lojalizem Avstriji, ki je z nami ravnala kot mačka z mišjo. blio, può essere arricchito e aggiornato. Non solo archeologia linguistica e folclore, che appassionano soprattutto gli studiosi, ma anche progetto per il domani, tenendo conto che lingua e dialetto possono benissimo convivere, anzi si arricchiscono reciprocamente. E solo chi è sprovveduto o in male fede può pensare che ciò sia in contrasto o contrapposizione con la lingua e la cultura italiana che ci stanno altrettanto a cuore. Grazie agli strumenti legislativi che ce lo consentono dovremmo invece puntare a sviluppare al massimo le nostre competenze linguistiche in entrambe le lingue e quindi arricchire anche la comunicazione all’interno e all’esterno della comunità. Oltre all’inglese che è ormai quasi per tutti uno strumento di lavoro indispensabile. Nessuno ci potrà mai convincere che non avevano ragione i nostri vecchi quando dicevano: “Vič znaš, vič vajaš” (jn) 13. in 14. septembra razstavi, posvet in modna revija Mittelmoda, jubiljeni natečaj bo na relaciji Gorica-Gradež it t ______________________________________________________novi matajur f 21KtllCllflO četrtek, 12. septembra 2002 J Bed & Breakfast m Itaìy Začne se šuola Po nekaterih daželah so že začeli, drugod začnejo v kratkem. Pa ki dost otruok an študentu je v Italiji? Vsega kupe od vartca do konca srednje šole jih je 8.867.824. Zanimivo je tudi razmerje med daržavno in ne-daržavno Suolo. V darZav-nih vartcih jih je 947.986 o-truok, v nedarZavnih pa 698.555; v darZavni osnovni šoli jih je 2.535.833, v ne-daržavni 267.105; v nižji srednji darZavni jih je 1.704.479, v nedaržavni 93.972; v višji srednji Suoli državni 2.421.303, v nedaržavni 198.590. Vsega kupe je v darZavni Suoli 7.609.601 študentov, v nedaržavni pa 1.258.223. Vsem njim, pa tudi učiteljem an profesoijem želmo dobro dielo. Potres v Palermu V petak 6. septembra ob 3,32 uri se je v Palermu začela zemlja trest. Treslo je 53 sekund (an vsak tisti, ki je doživel potres vie, kakuo je tuole dugo) an zlo moč-nuo, saj je potres dosegu muoč 5,6 stopinj po Richterjevi lestvici. An potlè je le naprej treslo. Potres je spravu na ciesto milijon prebivalcu Palerma. Čutili so ga po vsi Siciliji an južnji Italiji. Epicenter je bil v morju, 60 km severno-vzhodno (N-E) od Palerma. Umarli so od strahu trije ljudje, na stotine ljudi je bluo po bolnicah, 400 hiš je poškodovanih. Trieba je viedet, de je Sicilija znano potresno območje, kjer je bluo v zgodovini vič katastrofalnih potresov. Stolica se maje Stolica je vesoka deset metru an je ratala simbol Manzana an vsega distrekta, saj zaradi nje je Furlanij poznana po cielem svietu. Pomislita v našem distrektu stolice je 1.200 podjetij/im-prež an 14 taužent zaposlenih ljudi. Vsako lieto naredijo 44 milijonov stolic, kar pride reč 80 procentov vse i-talijanske produkcije, 50 procentov evropske an 30 procentov svetovne produkcije stolic. Vsako lieto o-bračajo kakih 2,3 milijarde evrov. Tele dni, ko se v Vidmu parpravja Internacionalni salon stolice, ki je edini na svietu, se čujejo nimar buj pogosto besiede “recesija” an “kriza”. Vsi se boje, pa se zdi, de so te prave za današnje stanje. Konsekvence tragedije 11. septembra lani v New Yorku se poznajo an tle par nas, pravijo. V resnici so korenine krize buj gla-boke an stare. Nie zadost z- nat runat stolice, trieba je tudi znat biti na taržišču, kjer je konkurenca nimar buj močna še posebno evropskih držav, ki so bile ank-rat za želiezno zaveso. Pravijo, de čez deset liet bo le malo Zen dielalo po fabrikah an na njih miesto pridejo ex-tra-komunitarji. Parvi signali krize so v tem, da je 90 procentov fa-brik podaljšalo dopust za en tiedan al pa so podaljšali za sedem dni manutencjon. Prodaja se manj an za se-tember se vsi bojo. Od 14. do 17. septembra bo v Vidmu Internacionalni salon stolice. Lansko lieto je bluo 15 taužent operaterjev iz 73 daržav, lietos jih pride še vič. Ilegalen termometer Recita, kar četa pa teli A-meričani so zaries “čudni”. Postavli so se pruot cielemu svietu, ker nečejo podpisat protokola iz Kyota za z-manjšat inkvinament, medtem ko sta Rusija an Kitajska končno le jale njih “ja”. V Združenih Državah A-merike pa so začel pravo kampanijo proti termometru, ja tistemu inštrumentu, ki ga ima vsaka družina za mierit vročino, temperaturo telesa. Iniciativa se kliče “Mercury reduction act”. A-meriški Senat se paipravja eliminirati in prepovedati termometer. Tista kapja živega srebra (merkurja) v resnici je zelo škodljiva. En gram živega srebra, kolikor ga je vsakem termometru, lahko zastrupi 8 hektarjev veliko jezero. Ce ga vržemo v smeti pa povzročimo veliko škodo an puno problemov okolju an našemu z-dravju. V Ameriki so ocenil, de vsako lieto gre v smeti 17 ton živega srebra od termometrov, ki jih uporabljajo po špitalih an domovih. Takuo od sada napri bodo morale ameriške družine kupiti digitalne termometre. To odločitev so bili že sprejeli v 10 ameriških državah. Sada, ki je odločitev šla skuo-ze Senat, bo vajala po vseh Združenih državah Amerike. Super delavci Italijanski manadžerji so največji stakanovisti an so raje v uradu na dielu kot doma. Raje ko poslušat ženo, raje dielajo. Teli so rezultati študije v 685 podjetijh. Takuo je paršlo na dan, de so za njih pisalno mizo 11 ur na dan (Francuozi 10, Nemci 9) pa ne zaradi tega, ker bi bili posebno pridni an delavni. 43 procentov od njih so jal, de dielajo za se na vamit damu, 58 procentov od njih pa, de družina jih pru nič ne briga. Un bilancio dell’attività di un’associazione con un centinaio di soci Turismo, dalle difficoltà si salva il bed & breakfast Tutti ne parlano bene e ciò non può essere che positivo. Si tratta dell'attività agrituristica che viene condotta in malga Coot (Kot) ai piedi delle due Babe del gruppo del Canin. La malga, di proprietà comunale ma gestita dal Parco delle Prealpi Giulie, quest'anno è stata data in gestione ad una giovane famiglia di agricoltori della Lamia. L'ambiente nuovo è gestito molto bene con una buona offerta di piatti saporiti e gustosi e di prodotti caseari di qualità. Il resto è dato dalla magnificenza del Posto che comprende anche un vasto pascolo dove sono messi in libertà i capi bovi-m> caprini ed equini. La malga è stata oggetto d* un finanziamento 5B pa-ri a circa 400 milioni di pecchie lire ottenuto dal-* amministrazione comuna-*e di Resia nel 1997. Il lavoro di recupero, come si-poteva immaginare, era stato seguito anche da c°rnmenti scettici della se-rie "Lassù non conviene in-vfstire. Sqno soldi buttati ''•a !". Valeva o non valeva a pena investire tutto quel capitale ai piedi del monte Il Bed & breakfast in I-taly cerca casa. L’associazione creata alcuni anni fa grazie all’intuizione di Silvia Raccaro traccia un breve bilancio della sua attività grazie alla vicepresidente Rosina Vogrig (Lie-nartova, come ha chiamato la sua casa di Seuza), mentre è alla ricerca di una sede che sostituisca quella attuale di Sanguarzo. In questo senso non ha dato buoni frutti un incontro avvenuto lunedì 9 con il sindaco di Cividale, e quindi la ricerca di un paio di stanze per la sede potrebbe indirizzarsi verso le Valli del Natisone. A parte questo problema logistico, l’attività dell’associazione - oltre un centinaio gli iscritti, riuniti nel catalogo da poco pubblicato - gode di buona salute. Proprio grazie al catalogo gli associati vengono in gran parte contattati direttamente. L’associazione quindi svolge prevalentemente un ruolo di volano pubblicitario, attraverso contatti con agenzie italiane ed estere e partecipazioni a fiere. La stagione d’altra parte non è conclusa con la fine dell’estate. “In maggio e giugno - spiega la vicepresidente - sono mancati i clienti tedeschi, anche loro risentono della crisi e- fast e la casa vacanza) che per noi è nuova ma che è praticata da tempo in altre parti d’Europa? “L’età e medio-bassa, sono giovani ai quali piace la tranquillità, molti sono interessanti alla casa con la cucina indi-pendente e a un po’ di giardino. Lo scorso anno abbiamo avuto metà dei clienti italiani e metà stranieri, soprattutto tedeschi e austriaci” risponde la Vogrig che aggiunge, riferendosi alle Valli del Natisone: “Ci sono ancora belle case che vengono date in affitto, dai proprietari, a loro discrezione, o che non vengono affittate proprio. Un vero peccato”. La Bed & breakfast in I-taly, a cui si devono innovazioni di carattere legislativo, nel settore turistico, a livello regionale, sta ora premendo per una modifica delle norme che permetta di poter servire, agli ospiti, cibi tipici locali e non confezionati, come accade ora. “Torneremo all’attacco con la Regione” dice la Vogrig. Intanto si prepara ad una fiera che si terrà in ottobre sul lago di Garda, un’ulteriore possibilità di aggancio in un settore generalmente in crisi e in cui l’unica presenza in attivo pare essere proprio quella del bed & breakfast, (m.o.) L’attività sulla Malga Coot, un investimento riuscito Rosina Vogrig. Sotto uno stand dell'associazione durante una fiera a Udine Canin? Beh, l'attività di quest'anno credo sia la risposta più convincente. Ed è una prova che se c’è buona volontà, capacità e professionalità le cose possono funzionare anche nella nostra valle, anche ai piedi del monte Canin. Avendo avuto modo di assaggiare le specialità della casa e di leggere anche i commenti scritti, in varie lingue, nel registro delle presenze, non si può che e-logiare i giovani gestori e augurare loro di proseguire con successo l'impegno in- conomica generale ed hanno rinunciato a qualche giorno di vacanza. In luglio e agosto ci siamo ripresi, anche grazie al Mittelfest, e per settembre c’è richiesta soprattutto in occasione di una manifestazione cultu- rale che sarà organizzata dalla Fondazione Canussio. Abbiamo prenotazioni fino alla prima settimana di ottobre”. Ma qual è l’identikit di chi si affida a questa forma di turismo (il bed & break- Mucche al pascolo nella malga Coot, foto tratta dal “Naš Kolindrin” 2001 trapreso. Per noi che viviamo in valle, questo successo ci incoraggia e ci aiuta a vedere con maggiore speranza il futuro e a credere di più nelle nuove opportunità che si possono cogliere. L.N. alla Crono baby Cinquantadue appassionati ciclisti hanno dato vita sabato 7 settembre ad Azzi-da alla 7a Crono baby Valli del Natisone. La manifestazione, organizzata dal Comitato per Azzida e sponsorizzata dalla Bicisport Cividale, dalle ditte di Azzida SARE Agip, Ai-Si, Gubana della Nonna e Banca di Cividale, ha registrato il successo nella categoria superiore (12-14 anni) di Francesco Chiabai, seguito Dalla Copjia Regione ai campionati Domenica la Val-natisone, nella prima uscita in Coppa Regione, ha espugnato il campo di Campeglio superando con un gol di Gallas la Comunale Faedis. Gli azzurri di Daniele Specogna hanno ospitato ieri sera, mercoledì 11, i triestini del Costalunga. Domenica 15 a Trivignano i ragazzi guidati da Fulvio Degrassi concluderanno la fase eliminatoria a Trivignano. La squadra sanpietrina ini-zierà il campionato domenica 22 settembre in trasferta a Col-loredo di Montealba-no. La Savognese e-sordirà domenica 15 in Coppa Regione o-spitando la formazione udinese del S. Gottardo. Per la prima giornata del campionato di Terza categoria a Savogna ci sarà l’attesissimo derby con l’Audace di S. Leonardo. Gli Juniores della Valnatisone inizieran-no il campionato sabato 21 settembre o-spitando il Centro Sedia. Il derby di andata con la Cividalese si giocherà a S. Pietro sabato 2 novembre. Domenica 22 saranno al via anche le formazioni degli Allievi e dei Giovanissimi della Valnatisone. Gli Esordienti della Valnatisone ed i Pulcini dell’Audace esordiranno all’inizio del mese di ottobre. Il gruppo dei giovani partecipanti alla Crono baby, sotto la consegna della mountain-bike offerta dalla Bicisport di Cividale da Dominile Podorieszach e Agostino Panzani. Nella categoria intermedia (9-11 anni) l’ha spuntata Valerio Iussig che ha preceduto, dopo una prova di spareggio, Edoardo Mattana. Terzo posto per Marco Verona. In questa fascia di età hanno gareggiato anche le ragazzine: prima è risultata Erika Poiana seguita da E-lena Tuan, Francesca Miani ed Elisa Manig. Successo di partecipazione anche nella categoria dei più piccoli (6-8 anni) dove ha primeggiato Marco Rudi che ha messo in fila Augusto Boer e Nicolas Scubla. Sette le ragazzine presenti. Il successo è andato a Marianna Venturini seguita da Consuelo Poiana, Agnese Borgù, Cristina Lesizza, Martina Trusgnach, Rebecca Specogna e Caterina Martinig. La mountain bike messa in palio dalla Bicisport di Giovanni Mattana è stata vinta dalla moglie Annarita Trossolo, che l’ha rimessa in palio. La due ruote ha quindi preso la via di Montemaggiore. In 75 sulle strade della Grande guerra Settantacinque ciclisti hanno partecipato, domenica 8, alla prima edizione della Gran fondo 1915/18 Extreme dal Natisone all’Isonzo organizzata, su un percorso molto duro, dal Velo Club Cividale Valnatisone e dal K.K. SoCa di Kobarid. Nella gara più lunga, di 164,5 km., si è imposto Paolo Clementi della AGF cicli Granzon di Udine con il tempo di 6 ore e 16’. Quarto il cividalese Stefano Miani. Sul percorso più breve (113,5 km.) si è distinto Andrea Zatti della Gorizia bike 2000. • Alla fine della lunga “maratona” calcistica degli Over 40, a Cosizza di S. Leonardo, a salire sul gradino più alto del podio, per la terza volta su quattro e-dizioni, è toccato alla squadra di Ponteacco, che ha superato in finale gli avversari di Azzida. Nonostante la concomitanza della partita della nazionale italiana in Azerbar-gian, sabato 7 sera ai bordi del campetto c’era un pubblico numeroso ed appassionato, intere famiglie presenti a sostenere i protagonisti delle finali. Hanno iniziato le danze Stregna e Grimacco, che hanno dato vita ad una partita equilibratissima condizionata dalla rete messa a segno da Luigi Chiabai nel corso della prima frazione di gioco. Negli ultimi minuti della gara due grandi interventi del portiere di Grimacco I-vo Predan hanno permesso alla sua squadra di portare a casa il terzo posto. A Cosizza il sigillo lo mette il Ponteacco PONTEACCO AZZIDA 1 0 Ponteacco: Daniele Cic-cone, Bruno lussa, Michele Coren, Antonino Bait, Pietro Venturini. Massimo Miano. Azzida: Enrico Bucovaz, Il Ponteacco, vicecam-Mariano Zufferli, Luciano pione in carica, ha iniziato Borgù, Stefano Qualizza, la gara a spron battuto an- Sopra Paolo Cencig riceve il trofeo triennale, a fianco la formazione di Azzida, seconda classificata dando vicinissimo al gol in almeno quattro occasioni. Al quinto tentativo è riuscito a fare centro grazie a Massimo Miano, autore di una rete che poi si è rivelata decisiva. I rappresentanti della formazione di Azzida si sono impegnati con tutte le loro forze per ristabilire il punteggio, impresa non riuscita vista la maggiore caratura tecnica degli avversari. Chiuso il primo tempo senza subire danni, nella seconda frazione di gioco il Ponteacco si è difeso con ordine amministrando il gioco. Una traversa centrata da Antonino Bait ha acceso il finale di gara con Azzida che per due volte si è presentata dalle parti di Cicco-ne senza riuscire ad infilarlo. Alla finale sono seguite le premiazioni che hanno visto il “monumentale” tor-feo triennale, offerto dalla Edilvalnatisone di Cemur, trasferirsi momentaneamente da Merso a Ponteacco. Il secondo posto, tra gl* applausi dei calorosi sostenitori, è andato sorprendentemente ma in modo meritato alla combattiva formazione di Azzida, seguita nell’ordine da Grimacco e Stregna. I premi individuali sono stati assegnati a Daniele Ciccone, miglior portiere, e Gianni Drecogna, migli°r cannoniere. Un premio speciale è andato a Paolo Cor-redig del Tarpezzo, quale ottimo esempio di atleta de calcio amatoriale. Četrtek, 12. septembra 2002 Successo per la gara di Azzida Ciclisti in erba vsak tata an vsaka mama Zeljo, de njih otroc puodejo po njih pot, de jim bo vSeC dielat, kar je njim všeč a kar tuole rata... kaka sodi-sfacjon! Se troštamo, de bomo vidli še puno puno krat gost kupe tata Roberta an sina Micheina. Na sejmu par Kovačeve; se je zgodilo še kiek drugega posebnega za Cižgujovo družino. Veselil so se kupe dva Micheina Bergnach, o-badva tele družine. Adan je le tisti Michele, od katerega smo napisal tle na varh, te drugi je kužin njega tata, ki SREDNJE Dobrojutro Irene S kajšnim velikim vese-Jam pozdravjamo rojstvo Hale Irene, ki je paršla ned nas kajšan dan od tega! Irene je drugi otročič °d Micheina Coszach -Turkuovega iz Sriednjega &n od Carle Chiabudini, ki taz Spietra je paršla za neviesto tle h nam. Michele an Carla imajo Ze adnega puobčja, ki je že velik an hode v Suolo an se kliče Fabrizio. Vi, ki prebierata našo kronako, videta de na žalost malo krat pišemo od °truok, ki se rodijo, posebno po gorskih vaseh naših dolin. Muormo pa tudi reč, de tele zadnje miesce tle v Sfiednjem je štorklja, čiko- nja, vičkrat parletiela an nam parnesla samuo čiči-ce! Jesen lanskega lieta je paršla Giuditta v Dolenj Tarbi, dičemberja je v Preserjè paršla Giada, luja so se v Polici veselil za malo Ivano an seda v Sri-endjem se je parložla pa Irene! Za rojstvo male Irene se vesele pru vsi v družini, Zlahta an parjatelji an vsi ji Zeljo, de bi veselo rasla kupe z bratracam Fabriziam. Preserjè Zapustila nas je Pina Kravarščakova Tele dni je paršla taz Kanade žalostna novica, de je v kraju Vancouver, v to-rak 3. setemberja umarla Pina Predan - Kravarščakova iz Preserjà. Učakala je 83 liet. Pina je vse nje mlade lieta preživiela v rojstni vasi. Kar se je nje hči Mi-retta poročila an je šla živet v Kanado je Zeliela jo iti gledat an takuo se je zgodilo. Pa kar jo je šla gledat, se je tam ustavla an se nie vič vamila damu. Ziviela je s hčerjo an z zetam Pao-lam, Kovačuove družine taz Melina. Seda bo tam tudi v mie-ru počivala. Na njo se spominjajo tle doma vsi tisti, ki so ji bli v žlahti, vasnjani an parjatelji. DREKA Brieg - Milan Smart mladega moZa Ko striela z jasnega je v nediejo 1. setemberja par- šla iz Milana žalostna novica, de je umru Beppino Bergnach, Linin iz Briega. Imeu je samuo 53 liet. Vsaka taka prezguodnja smrt pretrese človieka tala še buj, zak je umru mlad mož, ki je imeu zaries tar-duo življenje. Njega mama je bila Lina Namor - Siuc-čjova, tata pa Vincenc Bergnach - Toderju, obad va iz Briega. Imiela sta štier otroke adan za dnim an Beppi je biu te zadnji. Kar je oča umru je imeu kak miesac, vsi so bli takuo mikani, de okumi de so ga puobnili. Mati je muorla iti s trebuham za kruham v Svicero, kjer je ostala do penzjona, otroc so pa rasli po kolegijah. Srečal so se ankrat na lieto, kar je paršla damu na ferje. Kar je odrasu je Beppino šu dielat v Milan, kjer si je ustvarju svoje življenje an kjer žive tudi njega dvie sestre. Pogreb mladega moža je biu v torak 3. septembra v Milanu. Kondoljance ženi Rosi, sestram Grazielli an Silvani, bratu Dinu an vsi drugi žlahti. SVET LENART Gruobja Žalostna novica V čedajskem Spitale je zapustu tel sviet Vittorio Vogrig iz naše vasi. Imeu je 77 liet. Žalostno novico so sporočili brat, sestra, ku-njade, navuodi an vsa Zlahta.* Zadnji pozdrav smo mu ga dali v pandiejak 9. setemberja popudan v Podu-tani. Dva pijanca v gostilni. - Popima še pu litra! - je jau te parvi. - Ne, ne morem, ker se bojim moje žene! - Nu, nu, si že an star norac an se šele bojiš toje žene? Naredi ku ist, boš vidu, kuo bo mučala! - An ki narediš ti? - Ist pobiem vse tonte, bokaline, kozarce an vse, kar mi pride pod roke. - Alora naco naredim tudi ist takuo! Drugi dan sta se nazaj srečala v gostilni. - Antadà, kuo ti je šlo? - Dobro, dobro, sem vse porazbiu! - An toja žena, ka’ ti je jala? - Na viem še, bomo videli, kadar pride damu od počitnic! *** Bepin je venesu von z gajufe ’no fotografijo an vprašu Marjaca. - A vieš, kduo je tele tle? - Ne, ne viem! - Ka’ na videš, de je Ronaldo? Bieš kajšan krat gledat ’no partido: ka-štron! An tele tle, kduo je? - Ne viem! - Ka’na videš, de je Ana od Beneškega gledališča? Bieš kajšan krat gledat kjer igrajo, kaštron! An tela tle, kduo je? - Na viem! - Ka’ na videš, de je Sofia Loren? Bieš kajšan krat v kino, kaštron! An tele tle, kduo je? - Na viem! - Ka’ na videš, de je Firmin iz Spietra? Bieš kajšan krat poslušat an politični komiejo, kaštron! Tenčas je vete-gnu von z gajufe ’no fotografijo od adnega mladega moža pa Marjac an je poprašu Bepina: - Pa ti al vieš, kduo je tele tle? - Ne, na viem. -je odguoriu Bepin. - Je tisti, ki ti je nastavu roge! Bieš kajšan krat damu gledat, ki diela toja žena, kaštron! = Kronaka ----- V Kovačevci sta kupe godla tata an sin “No, a una signora non si chiede l’età, per questo vi dirò, che la mia mamma ha compiuto 38 anni. E poi, se in realtà ne ha qualcuno in più, credete, io proprio non me ne accorgo perché nello spirito proprio non ci sono quelli segnati sul documento di identità!". Così ci racconta la signora Helen che da qualche tempo si è trasferita dalla Svizzera a Ponte San Quirino, dove vive con il marito Giovanni Caffi, originario proprio di questo paese. La mamma di Helen si chiama Erna Knecht, vive in Svizzera ma è proprio felice quando viene a trovare la figlia. E questa volta hanno potuto anche festeggiare insieme il compleanno che cadeva sabato 7 settembre. Una bella festa con parenti ed amici che ancora una volta le dicono: tanti auguri, cara Erna! Quando Vernasso salì sul podio Raccogliendo l’invito lanciato alcuni mesi fa dalle pagine del giornale, anche Giuseppe Costaperaria, classe 1933, riordinando le proprie carte riposte senza molta cura in una scatola di cartone alcuni anni fa, con grande emozione ha ritrovato delle fotografie che immortalano le passate glorie sportive di altri giovani di Vernasso. La foto che vediamo qui accanto ritrae la squadra di Vernasso classificatasi al terzo posto nella staffetta di corsa in montagna di Ampezzo nel lontano 1951.1 ricordi ancora molto chiari nella mente di Giuseppe ci permettono di ricostruire con molti particolari i fatti di quella giornata sportiva. Il percorso di gara prevedeva la partenza da Ampezzo posta a 560 metri sul livello del mare ed arrivo per il primo frazionista per il tratto in salita al rifugio Tita Piaz a quota 1417. Il secondo frazionista percorreva il tratto in discesa con arrivo a La Mai- na sul lago di Sauris a quota 1020; il 3. percorrendo un tratto misto rientrava ad Ampezzo. Le squadre di Vernasso partecipanti erano due, accompagnate da una intera corriera, noleggiata per l’occasione, di tifosi e sostenitori. Je biu senjam go par Kovačeve, mikana vaščina v praponskem kamunu, glih ta za Dolenjim Tarbjam. Z-bral so se vasnjani an njih parjatelji an med telimi ni mu manjkat Roberto Bergnach - Cižguju z njega ra-moniko. Pa tele krat je bluo kiek posebnega zak nje godu sam, blizu njega je biu an liep poberin, ki je tuku na bobne, na baterijo. Pravli so: "Kuo zna lepuo gost...". Kuo bi moglo bit drugače? Je biu Michele, sin od Roberta an v tisti družini so vsi "artisti". Se nam stisne sar-ce, ko se zmislemo na strica od Michela, na Kekka, ki nas je prezagoda zapustu malomanj 'no lieto do tegà. Kajšne lepe piesmi an viže nam je Kekko šenku vsi vemo. Roberto je kupe z njim godu lieta an lieta, prehodil so vse naše sejme, godli so kupe na porokah an na v-sieh veselicah... An na sejmu par Kovačeve Roberto nie vič godu sam takuo, ki se je gajalo tele zadnje miesce potlè, ki njega brat je odšu: ta par njim je biu an drug od njega družine, je biu njega sin Michele. Kako veliko veseje za anj an kako veseje tudi za njih mamo an ženo, za Flavio. Vemo, de novi matajur pa živi tam v Avstraliji, v miestu Melbourne. Tata od četrtek, 12. septembra 2002 telega Micheina je Giovanni Bergnach - Cižguju, mama je pa Nella Codromaz - Su-datova iz Budažev. Zadnji krat, ki Michele je biu paršu tle je biu šele an puobič! Seda je zrasu (!) an je biu pru veseu se vamit v rojstne k-raje mame an tata. An tela je 'na parložnost za pozdravit njega tata, ki tele krat nie paršu kupe z njim gor uon, pač pa je ostu dol, v Avstraliji. Pozdravljajo ga tudi vsi tle od duoma, an tudi mi. Četrtek, 12. septembra 2002 Poseban senjan v Kravarje Razstava, igre, ples an v cierkvi nova podoba Marije Pru liep je biu lietos Senjan. Sa’ je vsaki krat liep, pa lietos je imeu pru kiek posebnega. Začeu je v petak 23. vo-Sta, kar Michela je odparla razstavo Marka Predana o katerem je že ona pisala. ZviCer je biu ples s Fantom treh vasi. V saboto 24. so nas razveselil pa “Oasi”. V nediejo 25. se je začelo die-lat že zagodà, sa’ so zaCele že ob 9. igre z balonan. Lietos je bluo vpisanih 24 paru. Potlè, ki so se cieu dan le-puo vecabal an spotil, so udobili Buonasera an Campanella. Ob 11. je bla sveta maSa s precesijo, ki za ankrat nie bla s to navadno podobo Marije, paC pa s tisto z mar-tvim Kristusan na kolienah, ki jo je društvo Svet Standri šenku cierkvi svete Lucije za jo diet v tisto luknjo, v tisto jamo, ki takuo garduo zgleda bit prazna, odkar sej’ zgubila tista Marija, ki je tan bila. Takuo, kar je maša fi-nila an so šli vsi zuna za precesijo, je zaCela pa gost Cedajska banda, ki je šla na-pri pred precesijo do cierkve svete Lucije, kjer gaspuod Jakulin je požegnu Marijo, ki je bla dieta na utar. Potlè je don Jakulin lepuo zah valu vse tiste, ki so tuole pomi-snili an nardil an muore pru ree, de smo bli veseli čut tele besiede od našega gospu-oda. Sevieda, na teli cerimo-niji nie manjku kipar, De-metz Engelberg iz Val Gardene, kateremu je sindak Si-bau dau v spomin an “attestato” za zahvalo za vas trud, ki ga je imeu za udielat telo lepo Marijo. Muore pa ree, de cerimonija je bla pru liepa, sa’ je za tuole parpo-magala puno tudi banka, ki obedan se jo nie čaku. Senjan je šu napri z gle-dališčan za otroke od Pier-paola Di Giusta an se je veselo zaparu, lietos pru posebno z muziko od ansambla Lojzeta Slaka, ki je pru lepuo razveselil vičer an ne samuo. (Ip) Glasba, Začenja Suola an začenjajo tudi vse tiste dejavnosti (attività) za naše otroke an mladino: glasbena Suola, nogomet (calcio), klasični an modemi ples, judo Tudi mala Federica Ber-gnach iz Kozce (tata je Roberto, igralec od Beneškega gledališča, pridan godac an pievac v zboru Matajur; mama je pa Flavia Ber-gnach, tudi ona pieje) hode v šuolo, ne samuo zjutra, pač pa an popudan zak hode na dvojezično šuolo v Spietar. Pa ima tudi cajt za se učit plesat na “Artein-ventando” du Cedade, an ku ona tudi puno drugih naših otruok. Tle jo videmo z nje skupino an z nje uči-teljco, meštro, ko se par-pravlja na zaključni nastop, “saggio di fine anno”. Je ta parva na pravi roki. Lietos so parpravli lepo predstavo o Peter Panu an • •• ki stvari se učjo nasi otroc! novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR az.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbona mento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoCi račun za Italijo Conto co/Tente postale Novi Matajur CedacFCividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato al'USPI Vendesi recente villa a schiera di testa zona Castello Cividale del Friuli. Tel. 335 7764573 Laboratorio gubane cerca apprendista pasticciere/a. Per informazioni telefonare allo 0432/727234 sobota 21. septembra ob 18. Beneško gledališče z igro “Starost nas na straše” ob 19. Ansambel Lojzeta Slaka Vsi vabljeni! - Turistično društvo Livek ■ Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 14. DO 20. SETEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparteza počitnice Chiuse per ferie Spietar do 15. setembeija Fontana (Cedad): do 15. setembeija Planinska družina Benečije nedelja 22. septembra KRN ob 6.30 - odhod iz Spetra (Belvedere) ob 7.30 začnemo hodit iz Planine Kuhinja (približno tri ure lahke hoje do koče) odgovoren: Livio tel. 339 7576244 Cai Valnatisone v nediejo 15. setemberja NABOIS GRANDE (Julijske Alpe ■ m. 2313) ob 6.30 puodemo iz Spietra v Ovčjo vas ob 8.15 začnemo hodit. Moremo zbrat dvie staže: po navadni stazi 616 pruot koči Pellarini - sella Nabois - varh al pa po stazi Chersi 616 - bivak Mazzeni - sella Nabois - varh (tri ure an pu al pa štier ure an pu hoje - parva staža je za vse, ta druga je za tiste buj pridne). V dolino se vamemo po navadni stazi. Za vse druge novice: Gregorio tel. 727530 ona je bla v skupini “bimbi sperduti”. Zlo pridan tudi Marco Chiabai - Kulažu iz Gnidu- ce, ki ni dugo od tegà, ki so ga poklical v telo šuolo an pravejo, de je zlo, zlo pridan (je tisti kleče, ta zad). Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak oa 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa. v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 . v torak od 10.00 do 12.00'.' v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do tO.OO v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, W imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081)-Pridejo oni na vaš duom.