lETO XL¥I. 5 PTUJ, 4. FEBRUAR 1993 CENA §0 TOLARJE^ PISMO ČLANSTVU IN PARTNERSKIM ORGANIZACIJAM OB NEKATERIH ŠE VEDNO ODPRTIH VPRAŠANJIH ZASTRAN USTANAVLJANJA ČASNIKARSKE ZBORNICE 1. Odločanje o usodi časni- karske zbornice Slovenije je preuranjeno, ker za ustanovitev takšne zbornice še vedno ni za- konske osnove, slej ko prej pa ostaja odprto tudi vprašanje, ali je sploh moč s posebnimi (ome- jitvenimi) zakoni urejati po- dročje javnega informiranja. Člen 39 ustave RS uveljavlja pravico informirati in biti infor- miran brez omejitev, razen ti- stih, ki so uveljavljene na isti, se pravi ustavni ravni, v drugih čle- nih ustave. Sleherno dodatno zakonsko reglementacijo je že moč interpretirati kot dodatno (neustavno) omejevanje pravic iz tega ustavnega člena. Na po- dlagi dosedanjih evropskih iz- kušenj je moč trditi, oa je po- sebno zakonsko urejanje tega področja (zakon o tisku in po- dobno) bliže avtonomnim in to- talitarističnim sistemom, ki si skušajo medijsko sceno podre- diti. Značilen je primer povojne Nemčije — pa ne zato, ker bi Nemce preveval posebej demo- kratični duh, mar\'eč zato, ker so nad nastajanjem njene medij- ske scene bdeli angloameriški zavezniki in še posebej skrbno izločali vse, kar bi dišalo po vračanju v totalitarizem -, ki za- kona o tisku nima, časnikarji pa za prestopke razen po kodeksu odgovarjajo zlasti na podlagi odločb kazenskega, civilnega in odškodninskega prava. Dokler zakonodajalcu v Sloveniji ne bo jasno kakšno ureditev si želi na tem področju, je sleherno odlo- čanje o zbornici preuranjeno zlasti zato, ker zbornice prevze- majo nekatere javne in v do- ločeni meri notaiske funkcije, za katere jih mora pooblaščati zakon (tu je seveda govor o pra- vih zbornicah in ne o organiza- cijah, ki so se same krstile za zbornice, ne da bi za to imele oporo v zakonodaji; v tem pri- meru gre v resnici za društva). 2. Sicer pa je zadnja, decem- brska seja Upravnegt odbora Društva novinarjev Slovenije (DNS) sprejela nekaj temeljnih odločitev o prihodnjem ravnan- ju DNS v tej z\'ezi. Temeljna odločitev je brez dvoma odlo- čitev za liberalni pristop k pro- blematiki javnega obveščanja in organiziranju časnikarjev, pri- stop, ki reducira zakonsko re- glementacijo za opravljanje fun- kcije obveščanja na najmanjšo možno mero. Izbira vira infor- macij je v rokah potrošnika in- formacij, časnikarja si izbira pač delodajalec; kakovosti in vero- dostojnosti informiranja naj ne zagotavlja zakonska in paraza- konska reglementacija, marveč naj jo zagotavlja konkurenčna ponudba informacij. Zato se bo DNS, takšen je eden od sklepov Upravnega odbora, v prihodnje zavzemalo za ustanovitev skla- da, ki bi ga financirali predvsem iz proračunskih sredstev in s po- močjo katerega bi preprečevali nastajanje monopolnih situacij oziroma zagotavljali ustrezno stopnjo pluralizma medijev. Vi- soko kakovost medijske ponud- be mora poslej zagotavljati medsebojna medijska konku- renca in ne tiskovni sveti. 3. V tem kontekstu je Uprav- ni odbor — iudi na podlagi raz- prave na zadnjem občnem zbo- ru — sklenil z vsemi sredstvi okrepiti vlogo Častnega razso- dišča DNS, ki naj postane na- cionalna institucija v zadevah javne besede nasploh. Častno razsodišče je delo na podlagi teh razmišljanj ž-e začelo oprav- ljati. 4. Hkrati pa je Upravni odbor glede na mnenje nekaterih akti- vov, ki so v zbornici videli predvsem orodje za zaščito inte- resov časnikarske sfere, sprejel stališče, da je treba DNS tako s statutarnimi spremembami, kot tudi s tekočimi ukrepi usposobi- ti za to, da bo kot precistavnik občanske družbe sobesednik — tako politične sfere — kot tudi nastajajoče lastnine pri obliko- vanju demokratične slovenske medijske scene; DNS mora biti tudi izraz interesov časnikarjev v soočanju s politiko in lastnino, ko gre za vprašanja svobode in- formiranja in svobode vesti. 5. Ker gre za vprašanja, kjer se prostora delovanja DNS in časnikarskih sindikalnih organi- zacij pogosto stikata, če ne že prekrivata, bo Upravni odbor DNS obema sindikatoma pre- dlagal ustanovitev ustreznega koordinacijskega organa. Ljubljana, 26. januarja 1993 Marjan Sedmak predsednik DNS Občanov vodnik Tako je naslov navodilom, ki jih je izdal ptujski občinski Od- delek za notranje zadeve, da hi občanom olajšal pridobivanje dokumentov in dovoljenj s področja notranjih zadev. Tukuj lahko preberemo kje, v kakšnem času in kateri občani lahko prijavijo stalno prebivališče, dobijo osebne izkaznice, potne li- ste za odrasle in mladoletne, katere dokumente potrebujejo za poroko, kako določiš in spremeniš osebno ime novorojenčka, kako poteka sprememba imena za mladoletne in polnoletne osebe, k(y vse je potrebno storiti ob smrti bližnjega, katere do- kumente potrebuješ za registrac^o društva, za organizacijo jav- nih shodov in prireditev, kdo lahko zbira prostovoljne prispev' ke in kq/ potrebuje za dovoljenje, vse o vozniških izpitih in do- vodenjih, o začasnem uvozu vozila, začasnem in stalnem prebi- vanju tujcev pri nas, pridobitvi držav^anstva in o drugih upravnih postopkih. Vodnik je občanom na vo^jo v vseh občin- skih pisarnah in pisarnah krajevnih skupnosti. Vodniku je pri- ložen tudi trenutno veljavni cenik. Občani, ki želijo lasten vod- nik, ga bodo lahko za majhen znesek na občini tudi kupili. ^.^---. McZJ Počitnice t)odo očitno minile brez snega, toliko bolj radodarno pa je vreme z ntzkhni temperaturami. Tako nudi zaledenela površina' ribnika v Ljudskem vrtu okoliškim otrokom edino zimsko veselje... — M. Zupanič. Ptuj med prvimi icrepil francosico-slovensico j prijateljstvo Od 3. do 14. februarja bodo v restayracyi Ribič v Pti^ju pote- kali dnevi francoske kuhu^je. Ptiu — mesto številnih zakladov in odprtih vrat, v dneh, ko se odprav^ajo francoski vizumi, med prvimi navezuje konkrektne oblike sodelovanja. Restavracija Ribič. (Foto: JB) Sonja Černčič, znana slo- venska turistična delavka s številnimi mednarodnimi iz- kušnjami, je v Ptuj pripeljala francoskega kuharja Domi- niqua Gonneilo iz dvorca Le Mas des Herbes Blanches iz srca francoske pokrajine Provanse — Joucasa, 80 km iz Avignona. "Dogovor" o sodelovanju je bil sklenjen v Firencah, kjer so se lani no- vembra srečali nekdanji sošolci in sošolke, ki so pred dvajsetimi leti in več obisko- vali mednarodno hotelsko šolo v Švici. Med njimi je bil tudi lastnik omenjenega dvorca, ki je takoj privolil v sodelovanje. Januarja in fe- bruarja je dvorec zaprt, tudi zato ni bilo ovire, da bi 26- letni kuhar ne prišel v Ptuj. Sonja Černčič jc povedala, da so se za restavracijo Ribič odločili tudi zato, ker so tam pred kratkim kupili jedilni pribor in posodo, izdelano v Franciji. Ta ptujska restavra- cija pa se tudi sicer, ne glede na svojo ponudbo, vse bolj spogleduje s tujimi kuhinja- mi. Vodja restavracije Janko Krajnc je povedal, da se bo- do trudili tudi v bodoče in z gosti od drugod vnašali sve- žino v svojo ponudbo. Resta- vracija pa je tudi že nekaj časa galerija v malem, ki si jo delijo domači in tuji umetniki. Prav sedaj se s po- krajinskimi miniaturami predstavlja zagrebški aka- demski slikar Željko Lesar. S ponudbo francoskih jedi, ki jih nudijo hoteli in resta- vracije svetovnega združenja "Gradovi in dvorci", je ta ptujska restavracija še po- trdila, da je kakovost njeno vodilo. Z njeno odločitvijo pridobiva tudi Ptuj, ki se vse bolj uveljavlja kot turistično mesto. Udeležba francoske- ga ambasadorja na včerajšnji otvoritveni slovesnosti pa potrjuje, da v tej državi zna- jo ceniti vsa prizadevanja, ki vodijo v prijateljsko in po- slovno sodelovanje. Kolektiv restavracije Ribič pa si s tem odpira NTata v svet. V dneh od 3. do 14. feb- ruarja, ki so tudi predvalen- tinovi dnevi, bodo Ptujčani in drugi lahko pokusili vrsto francoskih specialitet. Fran- coski kuhar bo pripravljal polže, školjke, losose, ja- gnjetino in prepelice. K po- sameznim jedilom bo ponu- jal kakovostna ptujska vina. MG ^^^^^^^^ OB MORJU Zimske počitnice atletinje in atleti ptujskega kluba izko- riščajo za intenzivne priprave ob morju. Od sobote, oziroma nedelje so namreč na pripra- vah v Medulinu pri Puli. Te so nujne, saj jih čaka dolga in na- porna sezona z obilico do- mačih in tekmovanj v tujini, viška pa bosta evropski član- ski in mladinski prvenstvi. l.k. Tudi ptujska strelca sta se udeležila odprtega prvenstva Nemčije v streljanju z zračnim orožjem v Miinchnu, ki se ga je udeležilo več kot 300 strel- cev in strelk iz 25 držav. Ptuj- ska mladinka Majda Raušl je bila v skupni uvrstitvi trinaj- sta, Janez Štuhec pa je med člani dosegel zavidanja vredno dnevno uvrstitev na šesto rae- sto- McZ Cene živine na odkupnih mestih K2 Ptuj___ MLADO PITANO GOVEDO 148,40 SIT KRAVE 83.40 SIT 100-KILOGRAMSKA TELETA (za prtanje) bikci 260,00 SIT teličke 250,00 SIT TELETA ZA KLANJE DO 240,00 SIT PRAŠIČI-100 KG 150,00 SIT ODOJKI 240,00 SIT 2 ^ DOMA IN FO SVE« 4. FEBRUAR 19»3 — TEmMIM llilmrznitev starih deviznih vlod .................._............... ''H^: Vlagatelji, ki so imeli v ban- kah stare devizne vloge, se go- tovo spominjajo žolčnih raz- prav v Skupščini republike Slovenije oktobra 1991, ko so zavrnili predlog Zakona o spreminjanju deponiranih de- viznih vlog občanov v dolg Re- publike Slovenije. S takšno odločitvijo skupščine niso bili zadovoljni ne občani, ne po- slovne banke. To pereče po- dročje pa je uspelo, vsaj za- konsko, urediti novemu parla- mentu. Novi zakon o poravnavanju obveznosti iz neplačanih de- viznih hranilnih vlog, ki je bil sprejet na 4. seji državnega zbora Slovenije dne 27. ja- nuarja letos, rešuje to pereče področje podobno kot prvotni predlog, saj tu ni kdo ve kakšne izbire rešitev. Poslov- nim bankam je potrebno priz- nati terjatev za nekoč deponi- rane devize občanov pri NB Jugoslavije, ker je to zanje mrtva aktiva, varčevalcem pa na čira ugodnejši način vrniti, kar je njihovega, saj oni niso dolžni nositi političnih posle- dic razpada Jugoslavije. Sedanja zakonska rešitev je pač takšna, kot jo dovoljuje na eni strani dolgoročna projek- cija možnih obremenitev drža- ve in na drugi sposobnost po- slovnih bank, da prevzamejo svoj delež tega bremena. Na- šim deviznim varčevalcem je znano, da je naša banka (KBM) ob zavrnitvi prvotne zakonske rešitve sama pričela vsaj delno (v okviru svojih možnosti) sproščati sicer zam- rznjene stare devizne vloge, čeprav se je zato morala za- dolževati. Tako smo v letu 1992 izplačali iz tako imeno- vene zelene devizne knjižice po 1900 DEM. Ponujeno mož- nost za vezavo na 3 leta pa so naši varčevalci v dobri meri iz- koristili in prvi del bo na željo občanov sproščen v tem mese- cu. Sočasno pa bomo ponudili novo, donosnejšo obliko var- čevanja. Devizno hranilno knjižico. Podrobnosti te zani- mive oblike deviznega varče- vanja smo pojasnili v tej števil- ki Tednika. Tokrat pa je naš namen, da vas seznanimo, kakšne rešitve prinaša novi zakon. Najprej si oglejmo, kako rešuje zakon razmerje med poslovnimi ban- kami in Republiko Slovenijo. Terjatve bank do Narodne banke Jugoslavije iz neizpla- čanih deviznih vlog se prene- sejo na Republiko Slovenijo. Obveznost vseh poslovnih bank iz starih deviznih vlog do občanov, ki so znašale kon- cem lanskega leta okrog 976 mio DEM (z obrestmi), posta- nejo dolg Republike Sloveni- je. Ta dolg bo zapadel v plačilo 30. januarja 2022. leta (30 let). Za dolg bo RS iz- plačevala poslovnim bankam obresti v polletnih obrokih. Glavnice in obresti bodo ban- kam izplačane v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan obračuna obresti (31. maja in 30. no- vembra vsako leto). Zaradi težkega gospodar- skega stanja bo RS po preteku treh let od veljavnosti zakona bankam izdala obveznice z istimi roki zapadlosti, s kateri- mi bodo banke lahko poslova- le na medbančnih trgih. Sredstva za izplačilo dolga RS in obresti bodo zagotovljeni v vsakoletnem proračunu RS. ^Kot vidimo, je država prev- zela čvrsto jamstvo za te hra- nilne vloge. V drugem delu pa zakon ureja razmerja med banko in deviznim varčevalcem (lastni- kom). Načelno določa, da mor a banka, ki ne more lastniku zagotoviti takojšnjega razpola- ganja z vlogo, od 1. januarja 1993 zagotoviti polletno raz- polaganje z najmanj desetino devizne vloge, toda najmanj 1000 DEM. O podrobnejših določilih Zakona in možnostih reševan- ja teh vlog pa v nadaljevanju v naslednji številki. Franc Lukman Kar 53 odstotkov površine Slovenije pokrivajo gozdovi. Približno dve tretjini gozdov je v privatni lasti, drugo so upravljala območna gozdna gospodarstva. Z uresničitv^o zakona o denacionalizacgi se bo ta slika bistveno spremeni- la. Približno 45 odstotkov, to je 183.000 hektarjev, sedaigih družbenih gozdov, naj bi se vrnilo prejšnjim lastnikom. Naj- večji posamezni gozdni posestnik v Sloveniji bi postala Cer- kev, kije po zakonu upravičena do približno 36.000 hektar- jev. Do sedaj je Slovenca vrnila približno 11.000 hektarjev, vsi drugi postopki vračanja tečejo. Sedaj, ko je jasno, kakšne bodo posledice zakona o denacionalizacgi, skušajo nekateri doseči njegovo revizijo, kar se tiče gozdov. Gozdove naj bi dobili kmetje, ne pa "nedeljski'^ lastniki in Cerkev. In kako je v ptujski občini? V ptujski občini je bilo pred zakonom o denacionalizacioji 14.610 hektarjev zasebnih in 4.720 hektarjev družbenih goz- dov. S slednjimi je upravljal ptujski obrat Gozdnega gospo- darstva Maribor. Kakor smo iz- vedeli tukaj, se doslej obravna- vani zahtevki za vračilo gozdov nanašajo na 451 hektarjev, naj- >c.£ji iia 151 hoktarjo. Vloioiilh zahtevkov pa bo gotovo še veli- ko. Doslej je občina vrnila 66 hektarjev gozdov. Gozdno gospodarstvo bo še naprej upravljalo z gozdovi, saj jih bo nekaj, v ptujski občini najbrž približno 20 odstotkov, ostalo v državni lasti. Tudi za- sebniki bodo lahko svoj gozd zaupali v upravljanje njihovim strokovnjakom. Poleg tega je ptujski obrat GG, ki je po drugi vojni zasadil v občini približno 500 hektarjev novih gozdnih površin, z lanskim februarjem prevzel javno gozdno službo za državni in zasebni sektor. To je delo, ki ga plačuje državno Mi- nistrstvo za kmetijstvo in obse- ga gojenje gozdov, načrtovanje, posek... Odkar čaka Slovenija na novi zakon o gozdovih, se v xeh marsikaj godi. Upravičenci po zakonu o denacionalizaciji trdijo, da sekajo v njihovih goz- dovih, gozdarji, da sedanji za- sebni lastniki preveč izkoriščajo svoje gozdove. Strokovnjaki — gozdarji opozarjajo na nepopra- vljivo škodo, ki jo povzroča ne- spoštovanje obstoječega zakona o gozdovih, tudi prijavljajo kr- šitve, drevesa padajo, državni aparat pa to nemočno dopušča. McZ PLANINSKI KOLEDAR izletov in prireditev Planinsko društvo Ptuj je tudi letošnje leto začelo delovno. Januarja so ptujski planinci odšli na novoletni pohod na Kum ter na Donačko goro. Sredi meseca je PD Polzela pripravilo pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, ki so se ga udeležili tudi naši planinci. Ob koncu januarja je odbor za izo- braževanje pripravil v SŠC predavanje Danila Tiča "V belem kraljestvu Himalaje," ki je bilo zelo lepo obiskano. Žal je za- radi pomanjkanja snega odpadel zimski tabor na Veliki plani- ni ter s tem povezan smučarski izlet. V mesecu februarju načrtujemo naslednje pohode in prire- ditve: 6. februarja: Planinski pohod Dramlje — Žička kartuzija — Uršlja, ki ga bo vodil Franc Kodela; 21. februarja: Pohod na Celjsko kočo — Svetino, pod vod- stvom Franca Kodele; 26. februarja bo občni zbor Planinskega društa Ptuj in 28. februarja se bomo udeležili osrednje proslave ob 100 letnici planinstva na Slovenskem v Cankarjevem domu v Lju- bljani. Odbor za informacije in propagando pri PD Ptuj TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oliver Težak Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Humanitarna pomoč iz Hiidna Predstavniki slovenskega kul- turno - športnega društva Mari- bor iz Hiidna v Nemčiji, v kate- rem je veliko rojakov s ptujske- ga območja, so spet dokazali svojo humanost in pripravlje- nost pomagati ljudem v stistki. Minuli petek, 29. januarja so v spremstvu podžupana Hiidna, gospoda Giinterja Scheiba, pri- peljali v Ptuj tovornjak humani- tarne pomoči z oblačili, zdravili in sadjem, v glavnem namenjen občinski organizaciji rdečega križa ter beguncem v ptujskem zbirnem centru. Kot sta povedala predsednik slovenskega društva Friderik Višinski in član predsedstva Alojz Krofič, so najrazličnejša zdravila, vredna prek 10.000 nemških mark, kupili s finančno pomočjo gospe Buddenberg, ki je prijateljica Slovencev v Hil- dnu. 62 kartonov pomaranč in suhih fig je daroval naš rojak gospod Rolih, svoj tovornjak pa je za prevoz humanitarne po- moči dal na razpolago gospod Cigula, rojak iz Dornave. Del humanitarne pomoči, predvsem zdravila in oblačila so darovali občinski organizaciji rdečega križa, del, predvsem sadje, so prepeljali v ptujski zbirni center za begunce, del pa so popoldne prepeljali Še v Maribor. V ptujskem zbirnem centru za begunce se je z gosti iz Nemčije pogovarjal mag. Janez Mere, načelnik oddelka za obrambo občine Ptuj; naši zdomci pa so obljubili, da bodo kmalu pripra- vili naslednjo pošiljko humani- tarne pomoči, saj jih je zanimalo, česa so begunci trenutno najbolj potrebni. OM Predstavniki SKŠ Hlldon so skupaj s podžupanom toga mesta del humanitarne pomoči podarili beguncem v ptujskem zbirnem cen- tru.(Foto: M. Ozmec) Samo sv. Tomai alt sv. Toma! pri Ormoža? Na zborih občanov v tomaževski krajevni skup- nosti in v javni razpravi, ki je trajala mesec dni, je 83 odstotkov prisotnih podprlo spremembo ime- na iz Tomaž pri Ormožu v Sv. Tomaž, 15 odstot- kov jih je menilo, da bodo zaradi spremembe ime- na nastali dodatni stroški, dvema odstotkoma kra- janov pa se je zdelo sedanje ime kraja ustrezno, je povedal članom ormoške občinske vlade Zvonko Meško, predsednik sveta krajevne skupnosti To- maž pri Ormožu, ko so govorili o spremembi ime- na kraja. Pobudo za spremembo so 1991. leta dali člani stranke SKD. V zgodovinskih virih je zapisano, da se 1874. le- ta kraj prvič omenja kot Sv. Tomaž, vendar s pri- pisom pri Veliki Nedelji. V Sv. Tomaž pri Or- možu je bil preimenovan 1914. leta. Tako se je imenoval vse do nemške okupacije, ko so ga Nemci ponovno preimenovali v samo Thomas. Po drugi vojni se Sv. Tomaž nato krajše obdobje ime- nuje Kostanj. Po ukinitvi ljutomerskega okraja, kamor je Tomaž takrat spadal in po priključitvi v ormoško občino, se vse do danes kraj imenuje Tomaž pri Ormožu. Ponovni spremembi imena kraja na seji or- moške občinske vlade ni nihče nasprotoval, še po- sebej, ker je krajevna skupnost predložila zagoto- vilo občinskega geodetskega zavoda, da na ob- močju ormoške občine ni naselja z enakim ime- nom. S preimenovanjem naselja bodo imeli stroške samo tisti krajani, ki imajo vozniško do- voljenje in lastniki motornih vozil, kar bo skupno znašalo 500,00 tolarjev. Z novimi osebnimi izkaz- nicami in potnimi listi pa krajani stroškov ne bo- do imeli, ker jih je Sekretarijat za notranje zade- ve dolžan spremeniti brezplačno. Ob zatrjevanju Zvonka Meška, da obstajajo v Sloveniji sicer štirje manjši zaselki z imenom Sv. Tomaž, kjer ni ne pošte, šole ali avtobusne postaje, so člani ormoške občinske vlade menili, da je kljub vsemu potrebno spremembo imena obravnavati v poslanskih klopeh po dvofaznem postopku. Vida Topolovec KEUiga aforizmov Rudua Ringliauerji Aforizme berite po kapljicah, kot zdravilo, pravi v enem od svojih aforizmov Rudi Ringba- uer iz Ptuja. Aforizme piše že 32 let, objavljati jih je začel v Delu februarja leta 1986. Zdaj se je odločil, da jih bo objavil še v knjigi. Objavljenih bo okrog sedemsto aforizmov, spremljalo pa jih bo 16 barvnih reprodukcij znanega slovenskega slikarja Lojzeta Logarja, profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Knjiga bo imela okrog 160 strani in naj bi izšla v nakladi 2.000 izvodov. Rudi Ringbauer bo knjigo iz- dal v samozaložbi. Tako zdaj te dni pridno trka na vrata podje- tij, ustanov, če bi kje želeli kupi- ti knjigo v prednaročilu, da bi lahko plačal tiskarske stroške, tiskanje knjige bo stalo milijon tolarjev. Knjigo je sicer ponudil že pred časom Pomurski za- ložbi, vendar tam oklevajo in prvi rok, ko bi mu lahko izdali knjigo, je leto 1994. Knjiga bo stala v prednaročilu 2.000, v redni prodaji pa naj- manj 2.500 tolarjev. Tisti, ki v prednaročilu kupijo in tudi ta- koj plačajo knjige, bodo v njej navedeni kot sponzorji. Rudi Ringbauer upa, da bo v pred- prodaji prodal dovolj knjig, da bo lahko pokril stroške tiskar- ne, saj je to edini način, da si bo lahko knjigo izdal. Začetek je obetaven, pravi in si želi, da bo naletel na odprta vrata tudi vna- prej. Na V ^ ■> Boy kot ste odprte glave, pogosteje vam bodo bedaki solili pamet. Aforizem Rudija Ringbauerja BOSNA IN HERCEGOVINA Tiskovne agencije zadnje čase izčrpneje poročajo tudi o spopa. dih med muslimanskimi in hrva. škimi oboroženimi silami. Zadnje prizorišče njihovih spopadov, kije povsem opustošeno, je Busovača, Srbske sile pa so se nad prebiva], ce Bosanske Krupe spravile kar z bojnimi strupi. Tako hrvaška, kot srbska stran vse bolj otežujeta pošiljanje humanitarne pomoči, za kar ju je predstavnica visokega komisariata za begunce pri OZN tudi javno obtožila. — • — HRVAŠKA: Angleški strokov, njaki so po ogledu poškodbe na jezu Peruča ugotovili, da je varo- valni poseg hrvaških sil bil učin- kovit. Po hrvaških virih naj bi ga minirali četniki Vojislava Šešlja, srb.ska stran pa seveda zanjo ob- tožuje hrvaško vojsko. Napetost v Kninski krajini narašča, saj Srbi pričakujejo hrvaško ofenzivo. Spopadi se nadaljujejo tudi na šibenskem območju, v Sinju in na območju Drniša. Najmočneje de- lujejo hrvaške sile v smereh Za- dar — Benkovac in Kovanjska — Maslenica — Obrovac. ZAIRE: V nemirih v glavnem mestu Kinšasi so v petek zairski uporniki ubili francoskega velepo- slanika Philippa Bernarda. Uprii so se režimu Mobutoja in v spopa- dih z njegovimi vojaki razdejali glavno mesto in popolnoma ohro- mili njegovo infrastrukturo. Fran- cija je v sosednjo državo Kongo poslala svoje marince. Ti naj bi po- skrbeh za izselitev francoskih državljanov v primeru, da bi se ne- miri in spopadi še zaostrih. ZRUŽENE DRŽAVE AMERI- KE: Bili Clinton je ža na začetku svoje vladavine naletel na oster odpor kongresnikov. V svojem programu je obljubil, da se bo po- svetil predvsem gospodarskim težavam. Vendar se je najprej pri- siljen soočiti s težavami na BHžnjem vzhodu in Balkanu. Ko- mentatorji ocenjujejo, da bo Clin- ton izbral ostrejši nastop proti Srbiji in se zavzel za zaščito oze- meljske celovitosti BiH. Dejal je celo, da politike etničnega čiščen- ja v nobenem primeru ne bo zago- varjal, kajti potem bi si tudi v ZDA lahko kdo omislil kaj po- dobnega v odnosih med rasami. DAVOS: Vzhodne države, ki so se izvile iz socializma, bodo za razvoj potrebovale vsaj 50 mili- jard dolarjev na leto. To jim lah- ko zagotovi le sedem najboga- tejših držav. Vendar je zelo malo verjetno, da bodo razviti to stori- li. Tako so menili predstavniki sedmih razvitih evropskih držav in ZDA, ki so se srečali v Davosu. Da je v težavah tudi gospodarstvo ZDA je na srečanju svetovnega gospodarskega foruma javno po- vedal ameriški ekonomist Lester Thurow. Neugodno gospodarsko gibanje bi po njegovem mnenju lahko ameriško gospodarstvo pre- seglo le s štiriod.stotno gospodar- sko rastjo v letošnjem letu. AFGANISTAN — TADŽIKI- STAN: Tadžiške oblasti, ki so pred kratkim dosegle krvavo zma- go nad islamskimi skrajneži, so ob meji z Afganistanom uvedle iz- redno stanje. Tam so se vneli spo- padi, v katerih so obmejni organi ubiU pet afganistanskih tihotap- cev. Tadžiške oblasti afganistan- ske gverilske skupine obtožujejo, da urijo in oborožujejo islamske borce, ki bodo nadaljevali napade na tamkajšnjo oblast. — • — MOSKVA: Šef ruske obvešče- valne službe Jevgenij Primakov je naredil potezo, ki jo ljudje na nje- govem položaju naredijo le redko. Sklical je tiskovno konferenco, na kateri je razkril seznam držav tretjega sveta, ki imajo jedrsko^ biološko in kemično orožje. Na seznamu je šestnajst držav. Je- drsko orožje, ki ni nadzorovano, imajo Izrael, Indija in Pakistan. Primakov je opozoril, da bi more- biten spopad med Indijo in Paki- stanom lahko bil zelo usoden, saj bi ogrozil tako sosednje države kot tudi okolje Ob tem je priznal, da je v nekdanji Sovjetski zvezi kar štiri milijone kvadratnih me- trov površin, na katerih je, zaradi previsokega žarčenja, onemo- gočeno življenje, ter da je v ZDA 15 tisoč ton nevarnih kemičnih in radioaktivnih odpadkov pripravila: dlž TEDNIKI 4. FEBRllAK19ii POROČAMO, KOMENTIRAMO i SQ - Siovenlan quality za tovarno vzmeti Ptid v Tovarni vzmeti Ptuj, kjer i je trenutno zaposlenih 65 de- lavcev, si že nekaj časa priza- devajo, da bi zgradili celovit sistem obvladovanja kakovo- sti, ki ima za eilj pridobiti cer- tifikat mednarodne priznane institucije o celotnem obvla- dovanju kakovosti skladno s standardi ISO 9000. Kot je povedal poslovni sekretar To- varne vzmeti Janez Solina, pričakujejo, da bodo certifikat pridobili še letos. Celovito ob- vladovanje kakovosti je eden izmed pogojev, ki ga kupci vse bolj zahtevajo. Nekaj rezulta- tov pa je podjetje na tem po- dročju že doseglo. Septembra lani so prejeli certifikat od hrvaškega Registra brodova za izdelavo vzmeti za ladijske motorje. V teh dneh pa so prejeli potrdilo o podelitvi in pravico uporabe znaka S Q - SLOVENIAN OUALITV. Prejeli so ga na strokovni spe- cializirani prireditvi Slovenski proizvod - slovenska kakovost v Kranju. Za izdelek "orodjar- ske vzmeti" jim je Združenje slovenske kakovosti podelilo "modni znak". Tovarna vzmeti pa je bila us- pešna tudi na natečaju Kredit- ne banke Maribor za dodelitev kreditov podjetjem v Republiki Sloveniji, ki prilagajajo proiz- vodnjo in storitve evropskim zahtevam sistema zagotavljan- ja kakovosti ISO 9000. Vedno večji poudarek daje tudi internemu izobraževan- ju zaposlenih, ker se zaveda- jo, da so usposobljeni kadri sestavni del celovitega siste- ma kakovosti. Vključujejo se v izobraževalne programe nekaterih institucij. Nekaj njihovih delavcev je uspešno končalo tečaj internega pre- sojevalca sistema kakovosti. Tovarna vzmeti trenutno največ dela za potrebe slo- venskih kupcev, med kateri- mi so največji slovenske Železarne. Veliko njihovih bodočih načrtov pa je veza- no na novomeško tovarno Revoz. Prizadevajo si tudi, da bi povečali izvoz. Trenut- no izvažajo le v Nemčijo, delno ohranjajo tudi hrvaško tržišče, kjer pa imajo težave zaradi neurejenih plačil. Razvoj podjetja je v veliki meri odvisen tudi od investi- cij. Posodabljajo strojno op- remo, pri tem sta z nekaj de- narja pomagala Republiško ministrstvo za planiranje in ptujski občinski proračun iz sredstev za intervencije v go- spodarstvu. MG Programov je več, ^ot je denarja Ptiyski izvršni svet je 21. januarja razprav^al o delovnem gradivu programov posameznih dejavnosti, ki naj bi se fi- nancirale iz proračuna za letoši^je leto. Ugotovil je, da jim glede na dovoljeni obseg javne porabe za financirai\je pre- dloženih programov manjka 1,2 milijarde tolarjev. Sklenil je, da morajo sekreta- riati do 9. februarja izdelati programe posameznih dejavno- sti na osnovi izhodišč za sestavo proračuna za 1993. leto ter v okviru teh programov na novo določiti prednostne naloge. Ob- činska sekretarka za finance Li- zika Vidovič je povedala, da le- tošnji proračun ne bo realno večji od lanskega. Problem pa je v tem, ker so občinske potrebe občutno večje, kot je dovoljeni obseg iavne porabe. Možno je sicer, cia bi se občina zadolžila v višini deset odstotkov od dovol- jenega obsega javne porabe, kar pa je trenutno še vprašljivo. Izvršni svet je zaradi spremem- be zakona o financiranju javne porabe umaknil odlok o izdaji obveznic občine Ptuj, ker je možnost zadolževanja zelo ma- jhna. Usklajevanje programov bo zato trd oreh. saj za vse po- trebe denarja ne bo. Ptujski izvršni svet se je prejšnji teden tudi odločil, da bo na javni razpis za pridobitev sredstev iz republiškega pro- računa za letos prijavil dvanajst projektov, za katere bo investi- cijske programe izdelala Projek- ta inženiring iz Ptuja. Gre za projekte, ki se nanašajo na gradnjo tretje etape sekundarne kanalizacije v naselju Turnišče, plinovod v Prešernovi in Mur- kovi (Program A), plinovod ob Grajeni — CMD in Kvedrovi ulici (program C), sekundarno kanalizacijo Na obrežju (kanali Cl in C2), primarne in sekun- darne vode Štuki — Grajena, vodooskrbne objekte v krajevni skupnosti Cirkulane, povezoval- ni vod Medribnik — Paradiž, vodooskrbne objekte v krajevni skupnosti Zavrč — povezovalni vod Placerovci — Zavrč, sanaci- jo deponije komunalnih odpad- kov v Brstju, sanacijo krajevnih odlagališč odpadkov na Drav- skem in Ptujskem polju, zbiran- je, selekcioniranje in odvažanje odpadkov, vključno s sanacijo od agališč v Halozah in Sloven- skih goricah na območju občine Ptuj (program C), lokalni in daljinski nadzor in upravljanje toplotnih postaj na Ptuju ter tehnološke izboljšave na čistilni napravi Ptuj. Letošnji razpis za natečaj za spodbujanje razvoja demograf- sko ogroženih območij v Slove- niji prinaša nekatere nove nalo- ge za občinske upravne organe, ki bodo sprejemale vloge fi- zičnih oseb ter sproti ugotavlja- le pravilnost in popolnost vlog. V Ptuju so to nalogo naložili Sekretariatu za gospodarstvo. Izvršni svet se je v četrtek sez- nanil tudi s programom le- tošnjega kurentovanja. Pri fi- nanciranju prireditve, ki bo predvidoma stala 1,875 milijona tolarjev, bo sodeloval s 150 ti- soč tolarji. jviG S $EJi PTUJSKEGA iZVRŠHE0A SVETA riVnWnWnBniiMiVinriWnnfiiinniinnnftn Izvedeli $mo Republika za razvoj malega gospodarstva 16. januarja je ministrstvo za malo gospodarstvo Republike Slovenije objavilo razpis za pridobivanje sredstev za razvoj malega gospodarstva. Gre za sredstva, ki se lahko uporabijo za razvoj proizvodnje, obrti in osebnih storitev ter gostinstva in turizma. Sredstva se posameznim pro- silcem dodelijo kot jamstvo za posojilo bank in drugih finančnih orga- nizacij in kot subvencija posojila pri banki ter drugih finančnih organi- zacijah. Razpis traja do 30. aprila, vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev daje Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva. Zbiranje potreb po prodajnih prostorih Sekretariat za gospodarstvo Skupščine občine Ptuj vabi vse, ki v Ptuju iščejo prodajne prostore, da svoje potrebe prijavijo do 15. februarja Da- nica Gajzer je povedala, daje od števila potreb odvisno, ali bomo gradili nov trgovski center z večjim številom lokalov ali pa bomo za te potrebe preuredili katero od obstoječih, a nezasedenih proizvodnih hal. Ptuj gostitelj poslancev 7. in 8. volilne enote Na srečanju predstavnikov občin Podravja v Ljutomeru so se dogovo- rili, da bo prihodnje srečanje v Ptuju. Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher je predsednike občin in izvršnih svetov ter poslance novega slovenskega parlamenta iz 7. in 8. volilne enote v Ptuj povabil 19. februarja. Predlaga jim, da bi na tem srečanju predstavili najpo- membnejše programske usmeritve posameznih okolij, da bi se lahko uskladili pri skupnih, ki jih bodo zatem v parlamentu skušali uveljaviti poslanci. Kmalu bosta pričela voziti Korant in Jurij Ptujsko prevozno podjetje Štajertours se s pomočjo izvršnega sveta in turističnoinformativnega centra pripravlja na uvedbo primestnega in mestnega prometa. Predvideno je, da bi prvi avtobus Korant pričel vo- ziti v predpustnem času, ko bo po Sloveniji vozil korante, ki bodo vabili na ptujsko kurentovanje, drugi Jurij pa aprila. Postajališča bosta imela v mestu in bližnji okolici, glavno pa bo na avtobusni postaji. Korant se bo Ptujčanom predstavil na pustno nedeljo, ko bo brezplačno vozil na relaciji Ptuj—Markovci in nazaj. Direktorica Štajertoursa Irena Vido- vič je povedala, da predvidevajo, da bo mesečna vozovnica stala 700 to- larjev za odraslega in 500 za otroka. Vozovnica bo prenosljiva in bo veljala za nepmejeno število voženj. Glede na velike ugodnosti, ki jih ponujajo, so se odločili, da duplikata ne bodo izdajali, če bo nekdo vo- zovnico izgubil. Dnevi francoske kuhinje v restavraciji Ribič Včeraj so se v restavraciji Ribič v Ptuju pričeli dnevi francoske kuhinje. V predvalentinovih dnevih, od 3. do 14. februarja, bodo Ptujčani lahko pokusiU dobrote frnacx)ske kuhinje, ki jih ponujajo hoteli svetovnega združenja "Gradovi in dvorci", ki vključujejo 387 hotelov in restavracij "de luxe". Jedila bo pripravljal glavni kuhar iz dvorca Le Mas des Herbes Blanches iz srca francoske pokrajine Provanse. Otvoritvene slovesnosti ob pričetku dnevov frnacoske kuhinje so se udeležili tudi predstavniki francoske ambasade iz Ljubljane. 157 predlogov za odpis dohodnine za 1991. leto Ptujska izpostava republiške uprave za javne prihodke je prejela 255 vlog za odpis dohodnine za leto 1991. Potem, ko so vse vloge temeljito pregledali, obiskali vlagatelje, jih je 25 po razgovoru z da/čnim izterje- valcem vloge umaknilo, 73 prosilcem pa so izdali negativne odločbe, s katerimi so njihove vloge za odpis dohodnine zavrnili. Kot je povedal vodja izpostave Stanislav Zavec bo tako občinski izvršni svet odločal o odpisu dohodnine v 157 primerih. Vstopnice bodo po 200 in 100 tolarjev Osrednja ptujska pustna prireditev bo v nedeljo, 21. februarja. Organi- zatorji se trudijo, da bi prireditev vsestransko uspela. Eden od glavnih vi- rov financiranja prireditve je prodaja vstopnic. Letos jih bodo prodajali po 200 tolarjev za odrasle in po 100 tolarjev za otroke. Prodajalcem nudi- jo ugodno provizijo, z dvajset ti.soč tolarji pa bodo nagradili klub ali društvo, ki bo prodal čez 200O vstopnic. Prijave za prodajo vstopnic spre- jemajo v TIC-u, na Slovenskem trgu 14. Novo mednarodno priznanje za Tinčka ivanušo Ptujčan Tinček Ivanuša je doslej za svoje videofilme sprejel več medna- rodnih nagrad. Zelo uspešen pa je bil tudi v okviru bivše Jugoslavije, saj je na videofestivalih v Vršču v letih od 1990 do 1992 prejel šest zlatih na- grad. Četrto mednarodno nagrado je prejel za film Koko-smučarski šam- pion v angleškem jeziku. Prejel je nagrado evropskega zbirnega centra (Germany special) za svetovni video filmski festival v Tokiu, ki je z ena- kovrednimi nagradami nagradil še devet drugih videoustvarjalcev iz Evro- pe. Konkurenca je bila zelo močna, saj se je za nagrade potegovalo 1352 video filmov. Čestitamo! Pripravila: MG izvedeli smo 4 — NAŠI KKAJI IN UUOJE 4. FEBRCAIM993 TEDNIH OD PAČ DESTRNIK: V ponedeljek so imeli na Destrniku javno razpravo o pripravi na krajevne volitve. Ob problemih s telefoni je namreč prišlo na dan tudi nezadovoljstvo s krajevnim vodstvom, ki mu je mandat že potekel. Pogovorili so se o spremembah statuta krajevne skupnosti in o načinu volitev krajevnega vodstva in župana. tednik MARKOVCI: Etnografsko društvo Korant iz Markovcev, katere- ga gonilna sila so člani družine Mikševih iz Zabovcev ter tajnica Karolina Pičerko, je te dni dobilo sporočilo priznanega etnologa dr.Janeza Bogataja. Sporoča jim, da je televiziji Slovenija predla- gal, naj posname letošnji "fašenk" v Markovcih. Tv je opozoril: "... da je prireditev v Markovcih zanimiva, ker presega pustno stereo- tipnost in konfekcijo sodobne ponudbe in vnaša vanjo veliko mero kakovosti in primerno obliko prikaza dediščine." Meni tudi, da je bilo liku koranta narejeno veliko škode, zlasti zaradi njegove ne- strokovne uporabe za potrebe turistične industrije in s komerciali- zacijo za potrebe svetovnega smučarskega pokala. Prebivalci Markovcev in Zabovcev so letos svoj "fašenk" pripra- vili v sodelovanju z Mlajem - inštitutom za raziskave in promocijo kulturne dediščine Slovenije. Gre za prikaz v primarnem okolju, ki bo predstavil čez 13 različnih mask in pustnih skupin. Narejene bo- do po načelu živega muzeja, kar dr. Bogataj še posebej podpira. Strokovno priporočilo, ki ga je poslal na slovensko televizijo bo morda pripomoglo k temu, da bo televizija bogato pustno izročilo tudi v resnici posnela. Sicer pa ima Etnografsko društvo Korant ogromno pristašev že tudi pri osnovnošolcih. Konec lanskega novembra so prejeli celo nagrado na tekmovanju Otrok in ustvarjalnost. Nagradili so njiho- vo šolsko glasilo Iz korantove dežele, še posebej tudi učiteljico li- kovnega pouka Olgo Zorko in mentorico za literarni del Karolino Pičerko. tednik POLENŠAK: Na povabilo, da nas obvestite o kasnem proble- mu v vašem kraju, se je z dolgim in izčrpnim pismom oglasil K.J. s Polenšaka. Meni, da bi morali občinski možje in poslanci v občinski skupščini bolje presoditi, kaj je skladen razvoj kra- jevnih skupnosti v ptujski občini. Najbolj to bode v oči pri mod- ernizaciji krajevnih cest, ki so v celoti breme prebivalcev Slo- venskih goric. Takole piše: "Velik del krivde je tudi pri kategorizaciji cest. Tako je avtobu- sni promet večji na lokalnih cestah kot na republiških. Po podatkih avtobusnega prometa Certus in Komunalnega podjetja vozi 26 pa- rov avtobusov dnevno do Polenšaka in proti Tomažu, Ormožu, Lju- tomeru in Mali Nedelji po cesti, ki je lokalna, 13 pa jih vozi po re- publiški cesti od Mostja v Juršince. To je torej enkrat manj. Tako ie KS Polenšak samo na cesti Dornava - Savci prispevala 30 odstot- kov denarja, za ta znesek pa bi lahko asflatirali najmanj 10 kilome- trov krajevnih cest, če bi bila prej omenjena povezava republiška cesta. Doslej je od lokalnih cest asfaltiranih v krajevni skupnosti Polenšak 22,5 kilometrov, ostalo jih je še 5.5, medtem ko je krajev- nih cest asfaltiranih le 7 kilometrov, ostalo pa jih je še 34!. " Opozarja še na to, da je Polenšak za urejanje cest plačeval enega najvišjih samoprispevkov v občini - kar 4.5 odstotnega in da so neka- tere krajevne skupnosti pri urejanju zadev s pomočjo sklada za demo- grafsko ogrožena območja neupravičeno prehitela Polenšak, na pri- mer Destrnik. Ob koncu pisma je povabil ptujske poslance, ki odločajo o vrstnem redu financiranja cest, naj kdaj pridejo tudi na Polenšak in se s problemom krajevnih cest seznanijo "iz prve roke." , tednik ZAVRČ: Na zboru krajanov so se v petek med drugim pogo- varjali tudi o uvedbi samoprispevka za gradnjo vodovoda. 70 odstotkov sredstev bodo dobili iz Sklada za razvoj demografsko ogroženih območij, ostalo bodo morali zbrati sami. Vodovod je nujen, saj je bilo lani poleti brez vode kar 300 gospodinjstev. Pa tudi sedaj morajo prizadevni gasilci gasilskega društva Zavrč prevažati vodo k okoli 40 družinam. Pred kratkim se je vodstvo krajevne skupnosti zaradi manjših težav ob meji sestalo z vodstvom Dubrave. Dogovorli so se, da bodo svojim ministrstvom za notranje in zunanje zadeve poslali nekaj pripomb glede ravnanja obmejnih organov z domačini. Zanimivo pa je, da završka stran ni podprla načrtovane gradnje obvoznice, ki bi omogočila vožnjo v Zavrč po slovenski strani. Predsednik sveta Ivan Težak pravi, da je, takšna kot je načrto- vana, preozka in speljana po neugodnem terenu in da takšne obvoznice ne potrebujejo. Na osnovi tega, ker je na območju Zavrča sedaj obmejni zele- ni pas, bodo tam tudi nekaj pridobili. Te dni namreč delavci mariborske pošte polagajo osnovno telefonsko povezavo med Zavrčem in Cirkulanami. Njeno položitev financirata država in PTT podjetje, o priključevanju krajanov na omrežje pa se bodo s krajevnimi skupnostmi še dogovorili. dlž Delavci PTT Maribor polagajo v Peatikah primarno telefonsko po- vezavo med Zavrčem In Cirkulanami. DO UPEČJE VASI Lenarške novice za 30 odstotkov dražja Na zadnji seji lenarškega izvršnega sveta so uskladili proračun občine Lenart za lansko leto in sprejeli odlok o vinotočih na območju občine Lenart. Predlog odloka o vinotočih med drugim predvideva, da naj bi postali do- polnilna dejavnost na kmetijah, ki pridelajo dovolj kako- vostnega vina. Med številnimi točkami so večjo pozornost namenili še ekološkim in prostorskim projektom v Lenartu in okolici. Lenarčani bodo odslej za vzdrževanje čistilne naprave na Globovnici plačevali dodatnih 12 tolarjev k ceni vode in kanalizacije. Član izvršnega sveta Jože Petrovič je pre- dlagal, da bi zraven vzdrževalca čistilne naprave - podjet- ja NIGRAD — morali prečiščeno vodo kontrolirati trudi strokovnjaki kakšne strokovne ustanove in o njeni kako- vosti obveščati javnost. Opozoril je tudi na slabo stanje mestne hiše, kjer ima sedaj sedež Obrtna zbornica. Ker se v občini število obrtnikov in podjetnikov veča, sedanji prostori v Rotovžu pa postajajo premajhni in neprimer- ni, bodo gradili nove poslovne prostore ob lenarškem ga- silskem domu. Člani lenarške vlade so se pogovarjali tudi o programu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter o nekate- rih izhodiščih turističnega programa za letos. Soglašali so s predlogom, da naj Mototurist postane Turistično in- formacijski center lenarške občine. v javna dela bodo^^uučiussj,^^^ Letos imajo v občini Lenart zastavljen obsežen pro- gram javnih del, v katerega bodo vključili okrog 55 ljudi. Ti bodo zaposleni od dveh mesecev do enega leta. Opravljali bodo najrazličnejša dela, največ pa jih bo vldjučenih v čiščenje cestnih obrežjih, mostnih odprtin ter vodotokov. Pomagali bodo učencem pri učenju in so. cialno ogroženim družinam. Organizirali bodo delavnic^ za predšolske otroke in mladino. Nezaposleni bodo obj. skovali tudi starejše občane in jim pomagali pri hišni)) opravilih. vhod, ki razburja Pred časom so v Lenartu obnovili lekarno, ker je bilj neprimerna, vhod v njo pa celo smrtno nevaren. Notran- je prostore so povečali na 48 kvadratnih metrov. Koi nam je povedal direktor mariborske lekarne Lovro Der- mota, je celotna obnova stala 11 milijonov tolarjev. Mnoge Lenarčane in Lenarčanke pa je po obnovi zrno, til vhod v lekarno, saj menijo, da se ne ujema z ostalo zgradbo. Za mnenje smo prosili tudi arhitekta g.Lešnika, ki je dejal, da se je odločil za tak vhod predvsem iz praktičnih razlogov. Pri svojem delu je upošteval, da do lekarne morajo priti tudi invalidi ter da se morajo pripeljati z av- tomobilom. Plastični zaslon ob ograji pa si je omislil za- to, da obiskovalcev in fasade lekarne ob deževju ne bi škropili avtomobili z bližnje magistralke. katalog za promocijo obrtništva Obrtna zbornica v Lenartu bo v kratkem izdala sloven- sko-nemški katalog, ki bo namenjen uveljavitvi članov Obrtne zbornice doma in v tujini. Katalog nameravajo izdati še pred skupno obrtniško razstavo , ki bo v juniju ob odprtju nove lenarške telovadnice. Na njej bodo so- delovali tudi madžarski obrtniki, s katerimi je lenarška obrtna zbornica že vzpostavila stike. Marija Slodnjak GOVORI SE... ...DA je predsednik Kučan vedno samopromocijsko razpoložen. Tudi vprašanje, kako ocenjuje ptujsko ar- hivsko vino letnik 1941, mu je prišlo prav: "Mmm, do- bro je, kot predsednik." ...DA izvršnosvetne miške ta teden rajajo, saj predse- dujoče mačke ni doma. Je na smučarskih počitnicah. Če želite ujeti kakšno občinsko "miško", je ta teden za- to edinstvena priložnost. ...DA ne drži, da poleg belobradega liberalnega državnozbornega poslanca prihaja v gostilno policaj. Za to trditev se torej čvekoprenašalci opravičujejo. Z njim hodita namreč dva policaja. ...DA si družbeno in zasebno lastnino predstavljamo vsak po svoje: ob šolski novogradnji so posekali vso drevje razen lepe breze. Pa jo je lastnoročno posekal in odstranil tisti, Ki jo je menda tudi zasadil pred mnogimi leti v družbenem imenu in na družbeni račun. Sveti Vid pa res vse vid'. ...DA govoričenje o neurejenem nekdanjem turistbi- roju sploh ni resnično. Če bi bilo, bi kdo že kaj spreme- nil. Vsi, ki gledate skozi umazano izložbo v razmetano notranjost, vedite, da vas oči varajo. Vesna Bašagič zmagala 3 : 1 Srečanje štirih partij med velemojstrivo Vesno Baša- gič in domačinko, mojstrico, Anito Ličina, se je kon- čalo z zmago velemojstrice 3:1. Anita je sicer 2 krat izgubila in dvakrat remizirala, vendar je rezultat ugo- den za domačinko, ki je v vseh partijah, razen prve, nu- dila močan odpor. Njena igra je bila izredno dobra, in rezultat bi lahko bil zanjo še ugodnejši v kolikor ne bi v vseh srečanjih igrala na "nož". Pridobila pa si je prav gotovo bogate dodatne izkušnje za nastope, ki jo čaka- jo že v naslednjih mesecih. Silva Razlag Pri nas sta pesem In i^esefje doma v hišo, kjer sta pesem in veselje doma, ljudje radi za- hajajo. Tudi minulo soboto so prišli in napolnili dvorano na Selah do zadnjega ko- tička. Srečanje ljudskih pev- cev in godcev, v organizaciji Folklornega društva Ptuj in Folklornega društva Rožma- rin, je znova pokazalo, da so pesem in običaji naših dedov in babic, še živi. Po zaslugi vseh tistih, ki po delovnem dnevu še najdejo Čas za vaje, za nastope, za iskanje dedi- ščine, ki se praviloma ohran- ja ustno, za brskanje po sta- rih papirjih, kjer se še vedno odkrije kakšna pesem ... Na srečanju so se predsta- vili: ljudske pevke in pevci iz Cirkovec, Zabovec, Doma- ve, Vidma, Dolene, Lancove vasi, Lovrenca, Slovenske Bistrice, tamburaši iz Zago- jič, ljudski godci iz Lancove vasi in okolice Ptuja. O tradiciji negovanja ljud- skega izročila je predsednik Folklornega društva Ptuj Franc Kodrič povedal: "Na tem področju smo že veliko naredili, vendar še premalo. Več bi morali narediti v pro- fesionalnih institucijah, kot je muzej, tako pa več ali manj vse skupaj še naprej ostaja na ramenih entuziastov, Ijiibite- Ijev." Francka Petrovič, predsed- nica Folklornega društva Rožmarin Dolena pa je sre- čanje ocenila z besedami: "Vsi so prišli, ki imajo radi ljudska pesem, ki sta jim pe- sem in glasba pri srcu. Dvo- rana je bila polna, kar kaže, da si ljudje ljudsko glasbo in pesem zares želijo ..." Kako skrbi za to zvrst lju- biteljskega dela Zveza kul- turnih organizacij občine Ptuj pa je tajnik zveze Dušan Kožar povedal: " Skoraj bi si upal trditi, da je teh skupin vedno več, res so to starejši ljudje, vendar mi- slim, da se tudi mladi počasi vključujejo, prevzemajo predvsem pesmi, ki so bolj šegave. Moram pa povedati, da za ohranjanje te tradicije več stori Folklorno društvo Ptuj kot sama zveza. Društvo je tudi pričelo s takšnimi sre- čanji, zveza pa pomaga s strokovnjaki, da se, kadar se kakšna skupina odpravi na nastop zunaj domačega kra- ja, posvetujemo in svetuje- mo." NaV Trema pred nastopom? 4. FEBRUAK 19^ KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 piše: tjaša mrgole-jukič ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADf 20. svetišča Ljudje so desetletja gradili svojim bogovom prebivališča, dom-SVETIŠČA. Opozorim te na razliko: Če greš v cerkev mo- lit, se v molitvi zbližaš z bogom, vendar dobro veš, da v cerkvi bog ne prebiva, torej ne stanuje. St. Egipčani pa niso gradili sve- tišč z namenom, da bi združeva- li ljudi ob molitvi ampak za bi- vališča bogov. Res je, da so se ljudje v svetiščih združevali, vendar z namenom obiskati bo- ga in se mu pokloniti. Cerkve so zgrajene za ljudi, egipčanska s%'etišča pa za bogove. Svetišča so ob piramidah naj- večje stavbe v Egiptu, zgrajene iz kamna in prav zato so se obdržale in jih je moč videti še danes. Vzhodno pročelje (pilon) luk- sorskega svetišča v Tebah. (19. dinastija; ok. 1290-1225 pr.n.št.) Ako misliš, da st. Egipčani ni- so gradili hiš, kot Mezapotamci iz opeke, se seveda motiš. Vse hiše, bogatih in revnih, so bile iz opeke. Seveda so imeli bogati velike hiše z veHko sobami, vrtovi, atriji in kopalnicami. Revni so premogli le kočo, ki je bila v vročini zadušljiva in življenje teh ljudi se je odvijalo večinoma na strehi. Zabavno kajne? Tam so starši delali, na strehi so se igrali otroci in velikokrat so po- noči na strehi tudi spali. Menda ti je jasno, da so strehe bile rav- ne in hiše pritlične. Svetišča in piramide pa niso gradili iz opeke, temveč iz kam- na. Zakaj? Bogovi so živeli več- no, zato so potrebovali hišo-sve- tišče, ki bi večno stala, ne pa sčasoma razpadla na soncu. Prav enako pravilo velja za pira- mide, tudi te so iz kamna, saj so grobnice za ljudi, in ker so ver- jeli v večno življenje po smrti, so mrtvi prav tako potrebovali večne, torej kamnite zgradbe. Pravzaprav zelo logično razmiš- ljanje, kajne? Pa si poglejva, kakšna so bila svetišča, in kaj se je v njih doga- jalo. Svetišča je obkrožal velikan- ski zid, tako si imel občutek, ka- kor da je svet znotraj svetišča odrezan od tega nam znanega sveta. Za zidovjem se je nahajal cel kompleks hiš, med katerimi je bila največja hiša-svetišče, v njej je prebival bog. Svetišča so bila zelo dolga in grajena tako, da si stopal iz so- bane v sobano, vsaka sobana pa je bila manjša od prejšnje, stop- nico višja, z nižjim stropom in z manj sončne svetlobe. Tako si končno vstopil v sobo, brez sve- tlobe, z nizkim stropom in prav tu je prebival vsemogočni bog, oziroma njegov kip, ki je pred- stavljal in poosebljal boga. Egipčani niso oboževali kipa, ampak božanstvo, ki se je nase- lilo v njem. (Se spomniš, tudi Sumerci so imeli kipe, ki so poosebljali bogove!) Zraven glavnega boga, ki mu je bilo namenjeno svetišče, so lahko v drugih manjših stavbah 3rebivali tudi drugi bogovi, to so )ili ponavadi njihovi sorodniki. V samem objektu so se poleg svetišč nahajale tudi druge stav- be, tiste, v katerih so prebivali svečeniki, pa shrambe s hrano, obleko, vodnjak s sveto vodo, kjer so se opravljali obredi čiščenja, manjša kapela za obre- de ob rojstvu in porokah, kadil- nice, delavnice, kuhinja in ob- vezno knjižnica. Za obzidjem svetišča se je torej nahajalo vse, kar so bogovi in svečeniki po- trebovali za življenje. Prva dolžnost svečenikov je bila skrbeti za boga, torej za kip, ki ga je predstavljal. Poglej- va, kako so skrbeli zanj. Zjutraj, so ga zbudili in mu zaželeU dobro jutro, ga slekli iz pižame, torej nočne oprave, ga umih, nališpali, tako da je bil pripravljen na dnevne delovne dolžnosti. Seveda pa veva, da brez zajtrka ne gre. Mama te ne pusti v šolo, ker pravi, da moraš zjutraj nekaj pojesti. No, nič lažje ni bilo bogovom. Tudi oni so morali najprej pojesti zajtrk, ki so mu ga serviraH. (Hrano in pijačo resnično prinesli, pojesti pa je kip seveda ni mogel, take- mu dejanju pravimo simbolika). Po zajtrku so ga prosili, naj se loti dnevnih opravil, kot so uslušanje in pomaganje ljudem. Seveda bog ni bil lačen do dru- gega dne. Tudi kosilo in večerjo je dobil, zvečer pa, hop v pižamo, in spat do jutra. Ker pa so bili bogovi tako ze- lo podobni ljudem in imeli nji- hove lastnosti, so si ob delu mo- rali privoščiti tudi kakšen izlet v naravo. Tako da so šH ven, npr. pred svetišče. Takrat so ga svečeniki posebej lepo oblekli, spravili v škatlo, da ga ne bi opazovali radovedneži, in nesli ven na nosilu, podobnem ladji. Taki dnevi so bili seveda prazniki. Ljudje so se zbrali in pozdravili svojega boga. Včasih so si tudi bogovi zaže- leU družbo. Takrat so jih sve- čeniki odpeljali na obisk v dru- go svetišče obiskat kakšnega njihovega prijatelja boga, aH pa morda ženo. Tako je npr. bog Amon iz Karnake vsako leto obiskal svojo ženo Mut v Luk- sorju. Sam pohod pa je bil kot neka procesija, ki se ga je ude- ležilo mnogo ljudi. Prav posebej od daleč so prišli, da bi se lahko udeležili take procesije. svete živali Povem ti, da so v starem Egiptu poleg bogov častili tudi določene živali npr. bika, ibisa (afriška štorlja)... Tudi za sveto žival so 7gradili svetišča. Bika, tistega, ki je imel posebna sveta znamenja in so ga po svetih za- konih spoznali za svetega, so ujeH in ga pripeljali v svetišče. Tak sveti bik je bil Apls in je bil služabnik boga Ozirisa (bog mrtvih in bog plodnosti). Stregli so ga kot boga. Ko je, umrl so ga z vsemi častmi in potrebnimi obredi pokopali v grobnico na pokopališču bikov. Nato so ujeli novega bika s svetimi znaki... v osnovni šom kiohidevo oiipum ionijižnioo Knjižnica naj postane informacijsici center Prejšnji četrtek so na Osnovni šoli Kidričevo odprli šolsko knjižnico, ki ima sicer že 40 let- no tradicijo, šolska kronika omenja knjižnico že v šolskem letu 1954/55. Šele v zadnjih Knjiga je hrana dobrih misli... dveh letih pa šolski normativi omogočajo tudi zaposlitev knjiži ničarjev v osnovnih šolah. Knjiž- ničarka na Osnovni šoli Ki- dričevo je Zlatka Podvornik, ki poleg knjižničarskega dela, ne- kaj ur poučuje tudi angleščino. Knjižnica je odprta štiri dni v tednu, en dan na podružnični šoH v Lovrencu. Ima 4.000 knjig za učence in prav toliko tudi za učitelje. Svečano je knjižnico odprl predsednik skupščine ob- čine Ptuj Vojteh Rajher. Sekre- tarka za šolstvo Kristina Šam- perl Purg pa je v imenu občine knjižnici darovala tudi nekaj knjig. Knjižna darila sta knjižni- ci podarila tudi vršilka dolžnosti ravnateljice ptujske knjižnice Lidija Majnik in ravnatelj Osnovne šole Olge Meglic Er- vin Hojker, ki je županu predla- gal, da bi lahko občina za kul- turni praznik podarila vsaki šol- ski knjižnici 30 knjig. Na svečanosti je sodeloval pi- satelj, dramatik in republiški poslanec Tone Partljič, ki je učencem predstavil svoje lite- rarno delo in kako nastane knji- ga. Knjižničarka mladinskega oddelka ptujske knjižnice Lilja- na Klemenčič je imela za prvo- šolčke pravljično uro, pripravili pa so še razstavi Knjiga v glasbi in gibih ter Knjiga kot literarno delo in učbenik, o priročniku, ki ga je za nemščino sestavil Mišo Koltak, ki poučuje na šoli. Za razstavo je župnišče iz Lovrenca posodilo tudi svoji dve najsta- rejši knjigi iz 16. stoletja. Pred- stavili pa so tudi knjigo Priekija v besedi in sliki. NaV v ptujskem mmmmimm Hamlet v pikantni omaki Potem, ko lani jesenskega dela gledališkega abonmaja ni bilo, ker ni bilo denarja, se zdaj ljubiteljem gledališča spet obeta, da bodo do aprila videli Siiti abonmajske predstave, nam je povedala reži- serka in organiiaiorica prireditev pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj. Prva predstava je načrtovana že 16.februarja. To bo Evalda Flisarja Jutri bo lepše, tragikomedija v iz- vedbi Slovenskega komornega gle- dališča. Vprašanja, ki jih načenja drama, so povezana s temeljnimi problemi bivanja in pomenom življenja. Duhovit dialog in napeta zgodba ji zagotavljata tudi uspeh pri gledalcih. Igrajo Bojan Emeršič, Boris Kerč, Srečo Špik in Iztok Jereb. Režija Evald Flisar. Marca bo gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s pred- stavo Alda Nicolaja Hamlet v pi- kantni omaki, v režiji Žarka Peta- na, ki o igri pravi, da Nicolaj ni hotel tekmovati z nedosegljivim Shakespearom, ustvaril pa je zelo zabavno igro, v kateri je cela vrsta sodobnih bodic. Igrajo Anton Pet- je, IJdija Kozlovič, Maja Blago- vič, Alojz Milic, Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Vladimir Jure, Stojan Colja in drugi. Tretja bo predstava Prešerno- vega gledališča iz Kranja, Raya Cooneya Zbeži od žene. Angleški humor je v tej komediji pomešan s pridihom fejdojevskih zapletov, ki so prignani do norih a isto- časno povsem verjetnih situacij (ne)spretnega taksista, ki si legal- no privošči v pravno urejeni družbi sodobne evropske civiliza- cije dve soprogi. Režija Zvone Šedlbauer. Igrajo Bernarda Oman, Judita Zidar, Dare Vahč, Miran Kenda, Tine Oman, Matjaž Višnar in Pavel Rakovec . O predstavi aprila še ni dogovo- ra, zakaj predvidena predstava Kulturnega doma Španski borci Mož moje žene, je komedija po- dobna prejšnji Zbeži od žene. Če ne bo druge primerne predstave, ki gre na ptujski oder in, ki ni pretirano draga, bodo abonenti videli še eno komedijo, tokrat o ženski; ki ima dva moža. Vpis abonmaja bo v gledališču v torek, 9. februarja od 7. do 15. ure in v sredo, 10. februarja od 7. do 17. ure*za stare abonente. Za nove abonente bo vpis v petek, 12. februarja od 11. do 17.ure. NaV Komisija za proslave in prireditve pri skupščini občine Ptuj je na zadnji seji skupščine poslance seznanila s načrtovanimi prireditva- mi v občini v letošnjem letu. Občanom ptujske občine se tako letos obeta 118 športnih kulturnih, planinskih in drugih prireditev. Med njimi velja posebej omeniti 100 letnico zgodovinskega društva, Ku- rentovanje. Festival domače zabavne glasbe, Dan planinvecv ob 40 letnici Planinskega društva Ptuj, Razstava 200 let knjižničarstva in tiskarstva, Državno prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije, Mar- tinovanje, Državno prvenstvo v karateju, Mednarodno prvenstvo za pokal Ptuja v j udu, prvo državno prvenstvo šolskega športa, državno prvenstvo v jadralnem letenju, kolesarska dirka za super svetovni pokal Tur de Sloveni, Mednarodni balonarski festival. Mednarodni kongres proizvajalcev alumimja, mladinsko državno prvenstvo v šahu in še vrsta drugih tekmovanj, razstav, koncertov in strokovnih srečanj. Poslanci so v razpravi še opozorili na 40 let- nico Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo, na prosla- vo gasilcev, ki bo, ko bodo ponovno postavili na Mestni trg resta- vriran kip Florijana in na že tradicionalni piknik v Žetalah, prire- ditve, ki bi jih tudi veljalo vključiti v seznam prireditev. NaV ob kultuftneii pftazhlicu v ptujski občiii Skupščina občine Ptuj tudi letos ob kulturnem prazniku pripravlja srečanje s ptujskimi kulturnimi delavci in znanimi Ptujčani iz širšega kulturnega prostora. Srečanje bo v dvorani minoritskega samostana v soboto, 6. februarja in bo v zna- menju 80. letnice Ivana Potrča, 70. letnice Mitje Vošnjaka in 60. letnice Franceta Forstneriča. Na srečanju bo sodeloval Komorni moški pevski zbor Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku pa bo v pone- deljek, 8. februarja ob 18. uri v Narodnem domu v Ptuju. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja za delo na po- dročju kulture. Najvišje VeUko Oljenko prejme Zgodovinsko društvo Ptuj ob 100 letnici, Oljenke pa Pevski zbor sv. Vikto- rina, Marjeta Ciglenečki, Franc Forstnerič in Tinček Ivanuša. Nagrajence vam bomo predstavili v posebni Tednikov! prilo- gi, ki bo izšla v naslednji številki. 2^^y 57. Bogovi rimske Poetovione Med prvim in četrtim stoletjem je Idj rimska Poetoviona dokaj pisano etničn(> dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili 11 romanizirani keltski staroselci, trgovci >./. vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. MITRAIZEM Pri rimski religiji govorimo o mnogoboštvu, kjer vsak bog ali božanstvo uravnava del sveta in človekovega življenja. Pri nekate- rih vzhodnih verah, ki postopamo prodirajo v rimski imperij, pa imamo opravka s povsem dru- gačnimi verskimi sistemi, ki že kažejo zametke enoboštva. Rim- ljani nekatera verstva sprejemajo nespremenjena, druga pa po svoje preoblikujejo. Med slednje sodi tudi mitraizem, ki ima svoj izvor v perzijskem mazdaizmu, kjer poleg Ahure Mazde nastopa še Ahri- man. Ahura Mazda je princip do- brega, svetlega, pozitivnega, Ahri- man je njegovo nasprotje, vse kar se dogaja na nebu in zemlji je re- zultat boja med njima. Peržani (pa tudi stari Indijci) poznajo po-- leg njiju še vrsto drugih bogov, Mitra pa je le eden od njih. Rim- ljani so takšno dualistično religijo bistveno preoblikovali, predvsem pod vplivom platonizma, prevzeli so nekaj perzijskih mitov in vklju- čili vrsto grških. Mitra postane vrhovni bog, na- stopa pod zaščito boga planeta Saturna, ob njem pa se zvrsti še šest bogov v antiki poznanih pla- netov (Sonce, Luna, Jupiter, Mars, Venera, Merkur), ki so mu podrejeni. Pri mitraizmu lahko govorimo o henoteistični rehgiji, to se pravi, da so različni bogovi le različne pojavne oblike enega in istega vrhovnega boga. Mitrai- zem govori tudi o potovanju, očiščenju in nesmrtnosti duše, ima svoje stroge moralne norme in jasno razdelan sistem obredov, ki so se odvijah v svetiščih - mi- trejih. Ker ni bil nikoli javno raz- glašen za uradno rehgijo, so se obredi odvijali kot mistični. Do- stopni so bili le tistim, ki so religi- jo sprejeli, to pa so bili na splošno sužnji, uredniki v različnih cesar- skih službah, vojaki, pa tudi svo- bodni ljudje, predvsem carinski uslužbenci. Ker gre za mistično rehgijo, o kateri se ni smelo pisa- ti, ne poznamo njenih svetih knjig. Vse, ker se nam je ohrani- lo, so svetišča z reliefnimi upodo- bitvami, ficakauii, uiu^oiki iis kratkimi posvetilnimi napisi. Ne- kaj zapisov se nam je ohranilo pri krščanskih piscih, ki so pisali v obrambo svoje vere. Zaradi takš- ne stopnje poznavanja vere je naše vedenje o celotnem verskem sistemu seveda omejeno, razlage verstva pa so samo bolj ali mani uspešni poiskusi rekonstrukcije, ki so zato deloma tudi različne. Temelje za razlago mitraizma je dal F.Cumont, njegovo delo pa so nadaljevali Vermaseren in številni drugi raziskovalci. Pri nas so o njem pisali M. Abramič, I. Miki Curk, Lj. Zotovič, P. Selem in drugi. Pri našem kratkem pregle- du bomo sledih razlagi R. Mer- kelbacha, ki jo je podal v knjigi Mithras leta 1984. Mttra J6 bil po porianskem mitu rojen Iz skale. Relief Iz IIL ptuj- skega mitreja nam prikazuje v spodnjem delu rojstvo boga, ki mu ob strani stojita Kautopat In Kaut, prispodobi sončnega zahoda In vzhoda, v zgornjem delu pa prizor opazuje počivajoči Saturn, ki ga bo ovenčala Viktorija. Mitra Je predstavljen z bodalom, s kate- rim bo žrtvoval bika. 6 ~~ IZ NAŠIH KRAJEV 4. FEBRUAR 1993 — TEDMllf Kdaj regijska zveza društev gojiteljev malih živali? Nedvomno sodi društvo goji- teljev malih živali iz Ptuja med aktivnejša tovrstna društva v Sloveniji, njihovo delo pa po- staja zagotovo vsebolj zanimi- vo in koristno za širšo družbo. Tem trditvam je med drugim v prid tudi udeležba občinskega kmetijskega ministra Janeza Bezjaka in gostov z maribor- skega območja na njihovem občnem zboru minulo soboto, 23. januarja, v dvorani doma krajanov na Turnišču. Kot je povedal predsednik društva Ivan Brlek, je za njimi eno plodnejših letnih obdobij, saj so v novembru izvedli eno uspešnejših letnih razstav, na kateri so prikazali prek 500 najrazličnejših pasemskih ma- lih živali in okrasne perutnine. Zagotovo je bilo tudi zaradi tega zanimanje za razstavo nad povprečjem minulih let. Med drugim so se dogovorili tudi o sodelovanju na letošnji regionalni in državni tovrstni razstavi ter o akciji za pridobi- tev novih članov. Čeprav je v ptujskem dru- štvu trenutno le 33 članov in čeprav so se zadnje čase poja- vile nekatere bolezni, ki so za- radi preventivnega cepljenja rejo samo še podražile, se lah- ko pohvalijo z odličnimi in vse bolj odmevnimi rejskimi re- zultati. Zanimanje za organi- zirano rejo pasemskih kuncev je sicer v rahlem upadanju, pa so zato ocene prirejenih živali zelo dobre in obetajoče. Raz- veseljivo pa je tudi povečanje zanimanja za rejo pasemske perutnine, saj se pojavlja vse več najrazličnejših pasem. Eden od pogojev za večjo aktivnost članov so zagotovo Na občnem zboru so uspešnim rejcem malih živali Izročili po- kale In priznanja. primerni društveni prostori, ki so jih uredili v domu krajanov na Bregu in kjer se sestajajo vsak mesec vsaj enkrat in se sproti dogovarjajo o vseh po- membnih rejskih zadevah. V lanskem letu so si uredili tudi svoj električni priklop, tako da niso več odvisni od krajev- ne skupnosti. Nabavili pa so tudi precej nove opreme, predvsem razstavnih kletk. Pomembno je, da je njihovo delovanje na področju zdrav- stvene zaščite malih živali or- ganizirano in strokovno, saj poteka v sodelovanju z Ob- dravskim zavodom za veteri- narstvo in živinorejo v Ptuju. Med drugim so na svoje stro- ške uspešno cepili vse kunce svojih rejcev, vendar pa meni- jo, da bi tudi zatiranje bolezni kuncev morali obravnavati enako kot za ostale živali. V minulem letu so bili ptuj- ski rejci zelo uspešni na drugi državni razstavi malih živali v Mariboru, krona njihovega lanskoletnega dela pa je bUa zagotovo 17. društvena razsta- va malih živali, ki so jo uspešno organizirali sredi no- vembra v športni dvorani Mla- dika. Razstavljenih je bilo 144 kuncev 19 pasem in različnih barv, 243 golobov v 45 pasmah in različnih barvah ter 134 pri- merkov perutnine 36 pasem in različnih barv. Vse živali so ocenjevali dr- žavni sodniki Zveze društev pasemskih malih živali Slove- nije in kar 52 primerkom do- delili naziv Šampion. V razpravi so ptujski gojite- Iji kritično ocenili Zvezo društev pasemskih malih živali Slovenije, pri čemer je bilo iz izjav posameznikov slutiti, da prihaja med Ljubljano in Ma- riborom do resnega trenja in nesoglasij. Nekateri so kar konkretno predlagali, da naj bi se štajerski in koroški del društev popolnoma ločil od ljubljanskega, saj naj bi jih Ljubljančani zapostavljali in jih nenehno spravljali v podre- jen položaj. Predsednik mari- borskega društva Ludvik Smrekar je zato vsa društva s "totega konca" pozval k te- snejšemu sodelovanju, obe- nem pa izrazU zadovoljstvo zaradi prisotnosti občinskega kmetijskega ministra. O us- pešni organizaciji in udeležbi na mariborski razstavi je go- voril podpredsednik maribor- skega društva Stanko Božič. Tudi on je predlagal, da bi čimprej ustanovili regijsko Zvezo društev gojiteljev malih živali. Precej kritičnih besed pa so namenili tudi ne delo- vanju republiške sodniške or- ganizacije. Pri tem je pod- predsednik sodniškega odbora Marjan Lorber iskal vzroke predvsem v preslabem stro- kovnem izobraževanju in ne- zainteresiranosti mladih čla- nov — bodočih sodnikov za ocenjevanje pasemskih raalUj živali. Med aktivnostmi, ki so si jih ptujski rejci zastavili v [g. tošnjem letu, jc pomembno iz. postaviti predvsem sodelovan. je na živinorejski razstavi ^ Ptuju, na Štajerski razstavi malih živali, pa na 18. društve. ni razstavi v Ptuju ter tesnejše sodelovanje s sekretariatom za kmetijstvo občine Ptuj i^ Živinorejskim zavodom. —OM Predsednik društva Ivan Brlek Je z lanskimi rezultati Izredno za- dovoljen, (foto: M. Ozmec) KULTURNI KRIZEMRAZEM PTUJ * Danes, ob 18. uri, bo v kletni dvorani gledališča predstavitev pesniške zbirke Dragana Potočnika. PTUJ * Jutri, ob 21. uri, bo v gledališču premiera lonesco- ve Kralj umira. Gre za koprodukcijsko predstavo igralskih akademij iz Ljubljane in Zagreba. PTUJ * V galeriji sv. Jurija je na ogled razstava likovnih del Gorana Horvata. PTUJ * V Restavraciji Ribič razstavlja miniature akadem- ski slikar Željko Lesar iz Zagreba. PTUJ * Slovenski kulturni praznik bomo v ptuiski občini počastili na svečanosti, ki bo v ponedeljek, 8. feoruarja ob 18. uri v Narodnem domu. PTUJ * V petek, 12. februarja, bo v Narodnem domu ob 18,30 uri prvi del revije odraslih pevskih zborov ptujske občine. PTUJ * Vpis abonmaja v ptujskem gledališču bo v torek, 9. februarja od 7. do 15. ure in v sredo, 10. februarja od 7. do 17. ure, za stare abonente. Novi se bodo lahko vpisali v pe- tek, 12. februarja od 11. do 17. ure. PTUJ * Ob 80 letnici profesorice Ele Šrol, dolgoletne rav- nateljice ptujske glasbene šole, je Radio Ptuj posnel koncert učencev Glasbene šole Karol Pahor. Posnetku prvega dela koncerta lahko prisluhnete v nedeljo, 7. februarja ob 12.uri. ORMOŽ ♦ V organizaciji OZKO Ormoža in Prosvetnega društva Ivanjkovci bo v soboto, 6. februarja, ob 19. uri v tam.kajšnjem domu kulture občinsko srečanje ljudskih pev- cev, godcev in plesalcev. Nastopali bosta dve folklorni skupi- ni, šest skupin ljudskih pevk in pevcev ter dve skupini ljud- skih godcev. ORMOŽ * Osrednja občinska proslava v počastitev praz- nika slovenske kulture bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri v ormoškem domu kulture. Ob podelitvi priznanj najza- služnejšim delavcem s področja kulture bodo v kulturnem delu programa sodelovali fantovski oktet Bolfenk, ki ga vo- di Drago Lukman, dekliški sekstet s Koga, vodi ga Darja Žganec, in trobilfii kvartet iz Ormoža. SLOVENSKi' BISTRICA * ZKO Slovenska Bistrica pripravlja za praznik slovenske kulture prireditev, ki bo 8. februarja ob 18. uri v bistriškem domu kulture. Sodelovali bodo Študentski pevski zbor Jurij Vodovnik iz Slovenske Bi- strice, Kvartet Zven in plesalci. Ob tej priložnosti bodo po- delili še Romihove plakete in nagrade najzaslužnejšim de- lavcem s.področja kulture. LENART: V galeriji Kondrada Kranjca bo v petek 5.fe- bruarja ob 18. uri odprtje razstave risb in grafik Bojana Go- lije. CERKVENJAK: Osrednja slovesnost lenarške občine ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika bo v sredo 10. februarja v tamkajšnjem kulturnem domu. LANCOVA VAS — PTUJ: Slovensko kulturno umetniško društvo Triglav iz Stutgarta in organizatorji pustnega karne- vala v tem nemškem mestu so na svoj veliki karneval, ki bo na pustni torek, 23. februarja, povabili tudi skupino haloških korantov iz Lancove vasi in skupino korantov iz Srednješol- skega centra v Ptuju. Tega povabila so zagotovo veseli tudi v občinskem sekretariatu za gospodarstvo, turizem in gostin- stvo, saj bosta obe skupini korantov zagotovo predstavili tu- di delček naše kulture in prelepe slovenske dežele. CIRKOVCE: Tamkajšnja folklorna skupina Vinko Korže je skupaj s koranti iz nekaterih vasi na Ptujskem polju včeraj odrotovala v Bolgarijo, kjer se bodo v mestu Pernik ude- ležili 10. Festivala pustnih iger in običajev. Kot je povedal umetniški vodja cirkovških plesalcev Anton Brglez, bodo na festivalu prikazali kmečko poroko, koranti pa bodo — tako kot pri nas -preganjali zimo. Tudi zdravniki mso zadovoiri s plačami Če je komunizem kje nare- dil ogromno škode in krivic, je to nedvomno bilo v zdrav- stvu. Na pol pismenim vodi- teljem in ideologom pogubne- ga režima so intelektualci, še zlasti pa znanstveniki vedno bili "trn v peti". Delo in po- ložaj zdravnika sta bila vsa dolga mukotrpna leta samou- pravnega socializma sramot- no podcenjena in teptana. Prišli so drugi časi in upali smo, da bodo zdravje, ust- varjalnost in strokovnost končno le dobili svojo realno ceno in veljavo. Verjeli smo, da bo odslej tudi zdravnik malo boljše nagrajen za svo- je delo, kot bančna uradnica, zavarovalniški zastopnik in še mnogi drugi, ki jim samo položaj (ne pa delo in izo- brazba) določa visoke pre- jemke. Žal so bili naši upi zaman. Dokaz za to je sporočilo vsej naši javnosti, da je bila de- cembrska neto plača sploš- nega zdravnika v Slovenji 54.417 tolarjev, plača specia- lista (ki mora opraviti še do- datna štiri leta intenzivnega študija in izpopolnjevanja na svojem področju medicine) pe le 61.119 tolarjev. Torej zasluži specialist na uro do- brih 300 tolarjev. Menim, da je to sramotno za našo novo, toliko obetajočo oblast, ki enako mizerno, kot propa- dla, plačuje svoje vrhunske strokovnjake z največjo od- govornostjo za zdravje in življenje ljudi. Povem pa naj, da pa je v ptujski bolnišnici decembr- ska neto plača specialista znašala celo manj od 53.000 tolarjev. Tudi v naši bol- nišnici, ki jo že predolgo vo- di stomatolog dr. Alojz Arko s svojo ekipo dobro ocenje- nih in nedotakljivih admini- strativnih veličin, vladajo ze- lo podobne, če ne še slabše razmere, kot v šempeterski bolnišnici. Tam so obupani zdravniki celo stavkali, da bi opozorili na krivice, ki se jim dogajajo. Zakaj pa končno tudi zdravniki, enako kot sodniki, šolniki, policaji in drugi, ne bi smeli pokazati svojega upravičenega neza- dovoljstva? Obveščeni smo bili, da je presežek denarja, ki se je na- tekei v zavarovalnico že bli- zu 15 milijard tolarjev. Tova- riš Viktor Žakelj, ki je v prejšni vladi bil odgovoren za družbene dejavnosti (in ki je vedno dosti govoril, pa malo naredil), je sicer priz- nal, da gre ta presežek tudi na račun zadruževanja plač zaposlenih v zdravstvu in to celo globoko pod ravnijo ko- lektivne pogodbe. Povedal je tudi, da sta 2 milijardi zdrav- stvu namenjenega denarja nekam skrivnostno poniknili — le kam? Sedaj so menda že uspeli izračunati, da so delavce v zdravstvu prejšnjo leto pri- krajšali za skoraj 3 plače. Upravičeno pričakujemo, da se nam ta ukradeni denar vrne v celoti. V zdravstvu pošteno, odgovorno in ne- prekinjeno delamo in rešuje- mo dragocena življenja. Zdravstvo in tovarna brez dela in odjemalcev. Mi smo svoje delovne plane izpolni- li, ali celo presegli. Ob vseh težkih problemih v naši družbi pa slišimo, da bodo naši vrli poslanci preje- mali do 300.000 tolarjev me- sečno. Prejšnji poslanci, ki smo jih pogosto videvali dre- majoče in zehajoče, ali pa sploh niso prišli na seje v parlament, pa bodo lahko z visoko pokojnino in benifici- rano delavno dobo relativno mladi odšli v pokoj. Drugi pa bodo še leto ali dve brez dela prejemali "mastno" po- slansko plačo. Človek ob vseh teh doga- janjih in novicah postaja vse bolj razočaran. Na žalost se počasi podira vso upanje in vera v poštenost in prosperi- teto neke nove, deklarirano demokratične oblasti, ki naj bi nas pripeljala v razvito Evropo. Izgleda pa, da bo ta pot žal zelo tmjeva in dolga. dr. Aljoša Planinšek Ptuj — Nova vas 66 Čisto mesto bi lahko nastalo drugače Neurejen status delavcev Čistega mesta Je vzpodbudil Ne- odvisne sindikate Slovence, kamor so ti delavci vključeni da se poglob^o v mlado podjetje, ki je pričelo delati šeli lanskega oktobra. Sum^o, da se za zunanjimi težavami skri vajo globlji vzroki, ki izvirajo iz same ustanovitve firme. Na povediijejo tudi stavko. Rastko Plohi, predsednik Neodvisnih sindikatov, je po- vedal: "Želimo, da se o^ tem, kar se je dogodilo s Čistim mestom, temeljito pogovori in se ugotovi smiselnost tega početja. Zahtevamo, da se opravi uradna revizija ustano- vitve podjetja, saj menimo, da bi lahko Čisto mesto nastalo po drugi poti. Komunalni smetarji bi se lahko odcepili od Komunale z vsem svojim premoženjem in bi še dalje opravljali svojo dejavnost, saj bi jim koncesija že tako ali ta- ko od prej pripadala. Solastni- ki bi lahko postali zaposleni v podjetju in občani Ptuja. Zgo- dilo se je nekaj drugega. ZAKAJ DOBIL KONCESIJO EKO LES? Komunala, ki dejansko ne opravlja odvoza smeti in Eko les sta ustanovila novo podjet- je, Čisto mesto. Koncesijo je dobil Ekoles, kar je zelo čud- no, saj ni opravljal te dejavno- sti nikoli, medtem ko so sme- tarji, takrat vključeni v Komu- nalo, opravljali to delo že de- setletja. Menimo, da se nepra- vilno ravna z družbeno oziro- ma občinsko lastnino, saj so solastniki Čistega mesta do- ločeni zaposleni v Ekolesu, solastnici Ekolesa pa sta dve firmi iz Avstrije. Presenetilo nas je tudi to, da k ustanovitvi niso povabili drugih zaposle- nih v Komunali in Ekolesu, temveč si je ta privilegij pri- svojila manjša skupina. Po- skušali bomo napraviti vse, da bomo ugotovili, zakaj je bila koncesija podeljena Ekolesu." Takrat si je občina obetali dotok svežega denarja, ki na^ bi prišel ravno iz Avstrije... Rastko Plohi: "Tu gre za špe kulacije. Komunala je imeh koncesijo, na razpisu je ponuja la svoje pogoje, ki pa seveda ni so ustrezali, kljub temu, da je tc dejavnost opravljala desetletja To je zelo čudno. Koncesijo ]t dobil Ekoles, ki se ni nikoli uk varjal z odvozom smeti. Meni mo, da gre za izredno spretne opravljen konstrukt in da bode posamezniki, ki naj bi bili sola stniki tega podjetja, v nekaj le tih obogateli. Menimo, da gre za divjo privatizacijo." ^^^.^a^^,,,,,j,iyi.,yui..i.L,M...,, . ^ AVSTRIJCI UČILI ČISTITI OI^;;OLJE? Tudi v nekaterih drugih me stih odvažajo odpadke tujci... Rastko Plohi: "Kolikor vem ^ Murski Soboti, Radgoni, zdaj j£ na vrsti Ptuj. Ker je komunalnž dejavnost dejavnost posebnegJ pomena, menim, da nimajo tuje tu kaj iskati. To mora biti v pri stojnosti občine in pristojnos za tovrstne dejavnosti lahke imajo le državljani Slovenije. \ nasprotnem primeru se lahke zgodi, da pridejo tujci v začetki z zelo ugodnimi pogoji, kasneje ko postanejo večinski lastniki pa lahko določajo ceno, dobičel' se odliva k njim in mi nimame od tega nič. Menim pa tudi, di nas Avstrijci ne rabijo učiti, ka ko se čisti okolje. Drugo je se veda odvoz posebnih odpadkov zažiganje. Vendar bi to lahke bilo le poslovno sodelovanje." Mc2 ŠOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL ... FfUJ * Vsako sredo ob 16. uri vabi LOGI d.o.o. na plesne urice v Dijaški dom..Namenjene so predšolskim otrokom, starejšim oc štirih let. S seboj naj prinesejo udobna oblačila in copate, v kateril ne drsi. Z otroki bosta plesali Darja Rakovec in Nevenka Samobor ki se ob sredah ob 17. uri že igrata z otroki ustvarjalne igre. TEDNIHI 4. FEBRIIAR mM OD TU IN TAM 7 Sugestija in odkritje hipnoz| Mesmer sam ni vedel, s kak- šnimi silami ima opravka. Od onih, ki so verovali v čudeže in magijo, se je razlikoval le v tem, da v svojem zdravniškem prizadevanju ni klical na po- moč nebeških sil ali demonov, temveč je menil, da s svojim postopkom mobilizira za oz- dravljenje bolnika neke mate- rialne sile iz vesolja. Mesmerjeva teorija Franc Anton Mesmer se je rodil 1934. leta kot sin lovca v službi pri konstanškem Škofu v Inzagu ob Bodenskem jeze- ru. O njegovem šolanju je pri- bližno znano, da je v Ingol- stadtu študiral teologijo in na- ravoslovje, kot doktor filozofi- je se je lotil še medicine. Leta 1766 je predložil v razpravo svojo doktorsko disertacijo z naslovom "Fizio-medicinska razprava o vplivu planetov na človeško telo", s katero je za- slovel v tedanjem učenem sve- tu. V kratkem je omenjena di- sertacija zagovarjala naslednji nauk: Planeti in druga nebeška te- lesa, Zemlja in vsa živa bitja na njej vplivajo drug na dru- gega. To medsebojno vplivan- je posreduje neka posebna te- kočina, fluidum (eter), ki se razširja v prav vse prostore in napreza živo in mrtvo materi- jo. Prodira tudi v človekove živce in uravnava njegovo de- javnost. V človekovem telesu zasledimo lastnosti in zakoni- tosti, ki se ujemajo z lastno- stnimi in zakonitostmi magne- ta. Tudi v človeškem telesu namreč lahko opažamo pozi- tivne in negativne pole, ki spreminjajo svoja mesta, se zdaj ojačijo, zdaj oslabe ali tu- di izginejo. Zaradi te sorodno- sti živega bitja z magnetom, ob sposobnosti, da lahko vpli- vajo na druga bitja in stvari, govorimo o pojavu živalskega ali animaličnega magnetizma. Človek lahko s svojo voljo spravi fluid živalskega magne- tizma v gibanje, napravi, da se z ene plati telesa premesti na drugo in s tem lahko povzroči prav posebne spremembe v človekovem telesu. Bolezen je posledica nepravilne razdelit- ve fluida v telesu, z zdravljen- jem pa si prizadevamo ustvari- ti spet harmonijo v porazdelit- vi tega fluida. Mesmer svojih 27 tez o magnetizmu optimi- stično zaključuje: "S temi spoznanji bo zdravnik končno dobil sredstvo, ki bo lahko z njegovo pomočjo točno preso- dilo zdravstveno stanje kate- regakoli človeka in ga bo tudi lahko obvaroval pred bolezni- mi, h katerim je nagnjen. Ta- ko bo zdravniška umetnost tu- di dosegla najvišjo stopnjo po- polnosti." Danes se ob teh Mesmerje- vih špekulacijah, nekritičnih trditvah in zanesenjaštvu sme- hljamo. Ko pa je Mesmer svo- jo disertacijo objavil, so bili drugačni časi. Njegove teze so sprejele razen ene vse tedanje znanstvene akademije. Mesmerjeva praksa Mesmerjevo učeno razpravo so že davno prekrile pajčevine in prah. Znanstvena misel o kozmosu in človeku je brez ško- de lahko pustila Mesmerjeve teorije ob strani. V brezno po- zabe bi padlo tudi Mesmerjevo ime, če bi bil možak kak vase pogreznjen učenjak in knjižni molj. Toda Mesmer je bil člo- vek iz drugačnega testa. Take vrste človek ni ostal pri svojih teoretičnih razglabljanjih, tem- več se je spustil brž v prakso, v boj zoper bolezen z novim orožjem: magnetizmom. Naj- prej je paciente naelektril s ta- kratnim primitivnim aparatom. Potem je prešel na drugo meto- do, namreč da je na bolnike po- kladal velik magnet. Brž mu je postalo jasno, da doseže prav enak učinek tudi brez omenje- nih pripomočkov, torej da svoj živalski magnetizem lahko kar neposredno prenaša na bolnika. Izdelal je potem pravila, kako je treba s polaganjem rok na pa- cientovo telo ter z glajenjem in s potez3uni vzdolž pacientovega telesa in udov "magnetizem" prenašati nanj. Njegovi učenci so to tehniko obdelovali in raz- širili v zapletene podrobnosti. Ko je Mesmer začel svojo me- todo uveljavljati v večjem obse- gu na Dunaju - prerok v domači deželi — ni uspel. Tudi v Švici ga niso sprejeli z večjim zani- manjem. Pač pa v Franciji! V Pariz je prispel 1778. leta, prav v času, ko so bih ljudje še pod vplivom nedavnih čudežev ob grobu svetega Medarda. Skup- no z nekim zdravnikom pariške medicinske fakultete je ustano- vil nekakšno bolnišnico aH po- svetovalnico ter se lotil zdra- vljenja najrazličnejših bolezni. Zdravljenje je potekalo v sila slovesnih ceramonijah. Skupaj z množico drugih so bolnika slav- nostno pripeljah v veliko dvora- no, katere okna so zastirale go- ste zavese, tako da se je znašel v skoraj docela zatemnjenem pro- storu. Nihče od bolnikov se ni smel oglasiti. Slišati je bilo le nežne in otožne glasove klavirja nekje v ozadju. Sredi dvorane je stal nekakšen velik čeber iz hra- stovega lesa, napolnjen z vodo, z železnimi črepinjami in nama- gnetenimi železnimi opilki. Po- krov tega čebra je bil preluk- njan, iz odprtin pa so vodile železne, zavite in premične pali- ce. Bolniki so posedh okoli čebra, držali so se za roke in na- slonili vsak svojo železno palico iz čebra na svoj bolni del telesa. Potem se je v dvorani pojavil veliki Mesmer v dolgi, svetlo modri halji z železno palico v roki. Počasi je obšel bolnike, jih prodirno gledal, potegnil po enem s svojo pahco, drugega pogladil z roko. Dr.Adolf Žižek, dipl.inž. Se nadaljuje ! Ker je ekipa Mesarstvo Fekonja igrala izven konkurence - (so iz občine Lenart), sta se v A ligo uvrstili ekipi Mojca in Tames. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Zbor zaselinili vinogradnikov RAZOČARANI ZARADI SLABEGA ODNOSA DO VINOGRADNIŠTVA Čez dva meseca bo minilo osem let, odkar so, po dolgo- trajnih (tudi mučnih) pogovo- rih, zasebni vinogradniki v Or- možu (kasneje so se jim pri- družili še iz drugih občin) le dobili od tedanje Občinske konference Socialistične zveze "žegen", da lahko ustanovijo društvo zasebnih vinogradni- kov. Kot je dejal na nedel- jskem zboru vinogradnikov predsednik društva, Janko Kumer, je bila edina želja ta- krat maloštevilnih "grešnih zanesenjakov" (danes jih je že preko 400), ki so se združili v Društvo vinogradnikov Jeru- zalem, hitrejši gospodarski razvoj in napredek vinograd- niške paiioge. Žal se ta vizija ni uresničila niti v času eno- umja, kot je ta prva leta ime- noval predsednik društva, niti danes. Izgleda pa, da je bilo dru- ženje v času, ko sicer ni bilo prepovedano, preveč zaželje- no pa tudi ne, veliko bolj zani- mivo kot sedaj. To je pokazala tudi prisotnost članov društva, ki so prejšnja leta prihajali točno, letos pa so žal "kaplja- li" bolj posamično. "Ustanovili smo Vinograd- niško zadrugo, ki bi naj reše- vala perečo problematiko in združevala vinogradnike, ven- dar se še vedno otepa z začet- nimi težavami. Popolnoma se je zataknilo pri odkupu grozd- ja, saj ni bila nobena zadruga sposobna sprejeti ponujenih količin in jih plačati. Naša or- ganizacijska povezava se v društvu sklene, ker nismo po- vezani z Zvezo društev vino- gradnikov, ker ta ne obstaja, in nismo člani Poslovne skup- nosti za vinogradništvo in vi- narstvo Slovenije, ker čakamo na njeno novo organiziranost. To pa sta dve bistveni instan- ci, kjer se kreirajo predlogi za zbornico in vlado. Po tej poti se bo razpravljalo tudi o celot- ni zakonodaji, kreditni politi- ki. Zakonu o društvu, uvozu in izvozu vina ter še čem", je še poudaril v svojem poročilu. Zasebni vinogradniki ob vsem, kar je bilo slišati, lahko za svojo panogo storijo le bo- re malo. Spomnimo se, da so zaradi velikih količin uvožene- ga nekvalitetnega vina po skrajno sramotni ceni 7 tolar- jev za liter, ki na slovenskem trgu spodriva kakovostno do- mače vino, to pa je letos še posebej žlahtno, sklenili štraj- kati (zapora ceste) tudi or- moški vinogradniki. Vendar jih je država takrat odpravila s praznimi obljubami, da bo na vinskem trgu pri nas le naredi- la red. Kljub vsemu pa se ni nič spremenilo. Vinogradniki težko čakajo na vinarski zakon, ker ob vsem le upajo, da bodo z njim odpravljene nekatere nepra- vilnostL Ker pa so vinogradniki tudi optimisti, so čas izrabili tudi za strokovna srečanja, izo- braževanja in drugo. Ze nekaj let organizirajo v zimskih me- secih predavanja, ki so aktual- na za določena obdobja. Os- rednja tema letošnjih preda- vanj je nega vina letnika 1992, ki je izredno živahno. V lan- skem letu so organizirali tečaj za kletarje, ki ga je uspešno zaključilo 84 zasebnih vino- gradnikov. S svojimi odličnimi vini člani Društva vinogradni- kov Jeruzalem sodelujejo na vseh vinskih sejmih, od ljub- ljanskega, radgonskega, oce- njevanja domačih vin v Pod- gorcih, do Vinove na Dunaju. Prav tako sodelujejo na vseh večjih prireditvah, kot so mar- tinovanja in drugo, bodisi v Ormožu ali Ljutomeru. Na nedeljskem zboru so sprejeli nova društvena pravi- la, ker so bila stara, tako so omenili, Še iz rajnke Jugosla- vije. Izvolili so tudi nov — pomlajen 15 članski upravni odbor, v katerem so Stanko Čurin in Milan Hlebec iz Ko- ga, Branko Filipič iz Obreza, Franc Gorjak iz Stanovna, Maks Gošnjak, Avgust Ko- rošec, Ivo Lašič, Božo Mlina- ric in Zvonko Štefanec - vsi iz Ljutomera, Milan Krajnc iz Lahoncev, Janko Kumer iz Cerovca, Jože Kos iz Ključa- rovcev, Franc Lah iz Podgor- cev ter Jože Rakuša in Franc Žemljic — oba iz Ormoža. Kot je na njihovih zborih že običaj, so pijačo prinesli člani društva s sabo, jedačo so pri- skrbeli pri društvu, družinska godba Štefanec iz Ljutomera pa je tudi letos, kljub težavam, ki so prisotne v tej panogi, vsem prisotnim polepšala dan. Vida Topolovec REKORDNA UDELEŽBA NA 2. ODPRTEM PRVENSTVU PTUJA V ŠAHU Pod pokroviteljstvom trg. podjetja "LIPA" Ptuj in v or- ganizaciji istoimenskega šahovskega društva poteka 2. od- prto prvenstvo Ptuja v šahu za posameznike. Na njem so- deluje rekordno število (36) igralk in igralcev iz desetih klubov (Metalna-Maribor, Kovinar Iskra LJ, Poljčane, Li- pa Šentjur, Celje, Malečnik, Sp. Polskava, Pobrežje in Li- pa Ptuj) ter kot gostja domačega društva VM Vesna Bašagič iz BIH. Razveseljivo je, da je več kot polovica mladih, od tega še šest pionirjev. Prva 4 kola so pokazala izredno borbcnoat, saj ao Ic ma- lo partij konča z remijem. Do večjih presenečenj ni prišlo in favoriti so to vlogo tudi že opravičili. VM Vesna Bašagič je v 2. kolu remirala, po enkrat sta remizirala tudi Marjan Crepan ter mladinec Breznik. Ti trije so po 4. ko- lu tudi prevzeli vodstvo z 3,5 točkami takoj za njimi sta domačin Rado Brglez in Mariborčan Zupe s 3 točkami, sledi skupina šestih igralcev, med katerimi so štirje do- mačini in sicer Anita Ličina, Robert Roškar. (Robert je v 2. kolu nadigral mojstrskega kandidata iz Ljubljane), Jan- ko Bohak, 14-letni Gregor Podkrižnik z 2,5 točkami itd. Prvenstvo šteje istočasno za društveno prvenstvo v član- ski, ženski in mladinski konkurenci. Pokrovitelj prvenstva in sponzor Šahovskega društva Ptuj trgovsko podjetje "LI- PA" bo tokrat prvič po podpisu pogodbe sodelovalo pri nagradnem skladu in sami izvedbi. Silav Razlag . ^GOVOR S PREDSEDNIKOM LEHARŠKE VLADE AVGUSTOM ZAVERlilKOM Lenarška podjetja padajo kot domine Gospodarstvo občine Lenart, v pretežni meri industrija, je v vse slabšem položaju. Lenarška podjetja padajo kot domi- ne, veliko jih je že v stečaju, nekaterim še grozgo. Vse to lahko še poveča stopnjo relativne brezposelnosti, ki znaša 23 odstotkov. Kje so vzroki za takšen po- ložaj in kako sedaj gospodari- jo podjetja v Lenartu? Avgust Zavemik: "Prve do- mine so začele padati konec leta 1990. Vzroki so bolj ali manj enaki kot v podjetjih po Sloveniji. Zaradi nekaterih posebnosti proizvodnih pro- gramov in strukture delovne sile se ta panoga gospodarstva težje prilagaja spremembam na trgu, počasnejše je tudi prestrukturiranje in zelo bo- leča izguba nekdajnjih trgov. Posledice tega je najprej občutilo največje lenarško podjetje Klemos, v katerem je bilo zaposlenih okrog 700 de- lavcev. Pozneje smo ga preo- blikovali v dve hčerinski pod- jetji: PIO (proizvodnjo investicij- ske opreme) in PAD (proiz- vodnjo avtomobilskih delov) in odpustiti smo morali 200 delavcev. Ti dve družbi sta Avgust Zavernik normalno poslovali do lanske- ga leta, ko je družba PIO za- bredla v težave. Za to družbo je bil v decembru razpisan stečajni postopek, delavce pa so odpustili. V družbi PAD je zaposlenih okrog 88 ljudi. vendar bo do konca februarja tudi v tej družbi ostalo brez službe okrog 50 ljudi. " Se bo lenarškemu TVT-ju - Lenthermu uspelo osamosvo- jiti od matičnega TVT-ja v Mariboru. Saj so bili stroji za opremo kupljeni iz sklada za demografsko ogrožena ob- močja, kamor spada tudi vaša občina... Avgust Zavemik: "Pokazalo se je, da bi ta družba imela možnosti za preživetje. Seve- da je vse močno odvisno od delitvene bilance. Če ne bodo dobili večjih bremen, bodo preživeli. Proizvodni program v Lenartu je med vsemi TVT- jevimi najbolj zanimiv. Menim, da se bodo stvari umirile v mesecu marcu. Ta- krat podjetja ne bi smela več odpuščati delavcev. Podjetja, ki bodo prebrodila sedanje čase, čaka boljša prihodnost." Katera zdrava gospodarska jedra so v občini še ostala? Avgust Zavernik: "Kljub vsemu je še ostalo nekaj pod- jetij, v katerih še dobro poslu- jejo. To je Kristal, ki bo še na- prej deloval v sedanjem obse- gu in se celo še posodablja. Novi družbi, ki^ sta nastali iz Agro-Lenarta (Žipo in Sadjar- stvo) do sedaj nista doživeli hujših pretresov. Caprice pa ima, tako zagotovlja direktor, dovolj dela vse do polletja. Morda bodo manjši viški še v Livarni. " Koliko brezposelnih je tre- nutno v vaši občini? Avgust Zavemik: "V de- cembru lani je bilo v občini Lenart brez zaposlitve že 1 421 ljudi. Relativna brezposel- nost je 23 odstotna. V celot- nem gospodarstvu je zdaj za- poslenih 1.600 ljudi. Do mar- ca pa se bo stopnja relativne brezposelnosti najbrž po- večala na kar 25 odstotkov. " Si je lenarška vlada zadala kakšne posebne programe za ublažitev socialnih stisk vaših občanov? Avgust Zavemik: " V lan- skrm letu smo iz občinskega proračuna namenili nekaj sredstev za tiste občane, ki so izgubili pravico do dodatka pri Centru za socialno delo. Zavodu za zaposlovanje in drugih institucijah. Bojim se. da za druge programe tudi le- tos ne bo denarja." Veliko mladih po končanem osnovnem šolanju nima sred- stev za nadaljnje šolanje. Bo- ste v vaši občini odprli kakšno srednjo šolo, morda kmetijsko? Avgust Zavemik: "Do sedaj o tem res nismo razmišljali, vendar je to dobra ideja." Ali vam republiško mini- strstvo za varstvo okolja in urejanja prostora v zameno za predvideno gradnjo usnjar- ne v Gočovi ponuja nadome- stne programe? Kakšna je i^ihova vsebina? Avgust Zavemik: "Glede na negativno mnenje ministrstva nam take ponudbe sploh ne bi smeli omeniti, kaj šele ponu- diti. Ti programi so povezani z nekaterimi velikimi repu- bliškimi projekti za sanacijo ekoloških problemov Sloveni- je. To so razne kompostarnice ali zažigalnica polimedicin- skih, kemičnih, bioloških in drugih odpadkov. Nič še ni dokončnega. Minister Miha Jazbinšek je obljubil konkret- nejše projekte do 15.januarja, vendar do konca januarja še nismo prejeli ničesar." Ste kot predsednik občine zainteresirani, da lenarška občina dobi te programe? Avgust Zavernik: 'Kontra- diktorno in nesmiselno se mi zdi, da so najprej program s podobno vsebino zavrnili, zdaj pa nam ga ponujajo. Odklonil- nega mnenja nimam, ker vse- bine teh programov še ne poz- nam natančno." Ste glede gospodarstva v le- tošnjem letu optimist? Avgust Zavernik: "Nisem. Bojim se, da večjih novih pro- gramov v Lenart ne bo, čeprav bodo ti, ki so še zaposleni, imeli delo. Ne vem, kje bomo zaposlili tiste, ki so sedaj pri- javljeni na Zavodu za zaposlo- vanje kot trajni presežki. V računalniški sistem za celotno Štajersko smo vnesli vse ob- jekte in zemljišča, ki jih pro- dajamo, pa smo do sedaj pre- jeli le zahvalna pisma. Raz- mišljamo, da bi v občini razpi- sali obveznice in bi tako zbrali sredstva za gospodarsko obno- vo." Marija Slodnjak 8 — OD TU IN TA|i 4. FEBRUAR 1993 TEDNIH viho hascveseuuje ču>v£ška sboa »IN HONOREM DEI ET IN HONOREM VINI« Le redko se primeri, da lah- ko udje Gradiščansko panon- skega reda vitezov vina pri- pravijo svečanost, ki je dobe- sedno posvečena stoletnemu vodilu dejavnosti reda: "V čast bogu in v čast vinu!" Sve- tu konzulata za Slovenijo je to uspelo v petek, seveda ne po naključju prav med zidovi ptujskega minoritskega samo- stana, kjer je njegov stalni se- dež že od 27. septembra 1991. Na ta dan je namreč bil kon- zulat tudi uradno postavljen na slovenska tla in bratje reda Gradiščansko panonskih vite- zov vina smo lahko ponosni, da je ta dogodek že zabeležen z velikimi črkami v novejši slo- venski zgodovini. Ta konzulat je, kljub izrazi- to nepolitični usmeritvi in de- javnosti reda, bil prvi v mladi državi. Gotovo je pripomogel k živahni meddržavni diplo- matski dejavnosti na Sloven- skem, toda bratje reda se za- radi tega ne prepuščamo na- sladi starih dosežkov. S tkan- jem novih vezi med redom z domicilom na Gradiščanskem (Eisenstadt) in Slovenijo ter z uresničevanjem svojega kul- turnega in družbenega poslan- stva, presajamo prevečkrat pozabljene vrednote in pleme- nita načela negovanja vinske kulture na naša tla. Petkova svečanost, s posve- titvijo in krstom kapljice zad- Vellkl dogodek ob svečan/ zaprisegi: Iz družbe vinskih svetnikov se poslavljajo Ivan Pucko, Tone Skaza In Zvonimir SImčIč. Postali so vinski sodniki, z novo lento In novim certifikatom. njega vinskega letnika, je ne- kako okronala in predstavila našo dosedanjo dejavnost v Sloveniji. Po, sedaj tudi že znameniti, viteški svečanosti 16. oktobra na Gorci, kjer smo se ob značilni, vinu po- svečeni glasbi, prepustili mi- slim viteza, konzularnega vi- karja mnsgr. patra Mirka Pi- hlerja o etiki redovnega živ- ljenja in takoj zatem še spoz- nanjem mag. Toneta Skaze o vinu in kulturi, je petkova svečanost predstavila pleme- nite vrednote in delo reda. Pred blagoslovom vina zadnje- ga letnika, smo poslušali veli- ka spoznanja o vinu, ki jih je vitez Mirko Pihler prebiral iz Sirakove knjige. Poživljajoče je vino, če ga zmerno pijemo, past za nespametnega, slabi moč in daje hude rane, med drugi opozarja človeštvo Sira- kovo berilo. Toda ob tej ple- meniti tekočini, ki nas razve- seljuje, nam vliva upanje, sre- čo in moč, bratje reda dopove- dujemo razliko med uživa- njem in pitjem vina. Razlika je namreč med opijanjanjem brez občutka in med uživan- jem žlahtnine, ki predstavlja najplemenitejši sadež sloven- ske zemlje. Pij malo, pa do- bro, je pred oltarjem ptujske minoritske cerkve povdarjal vitez Mirko Pihler in tako med udeležence v najkrajši obliki prenašal plemenita na- Prlznanje patronom reda: Za skupščino občine Ptuj ga Je Iz rok prokonzula, viteza Fedorja PIrkmaJerJa, sprejel njen predsednik Vojteh Rajher. čela Gradiščansko panonske- ga reda vitezov vina. In še nekaj je, česa se je spomnil konzularni vikar pred posvetitvijo zadnjega vinskega letnika in mu v njegovih iskre- nih prizadevanjih za uvelja- vljanje načel delovanja reda ne bi smeli spregledati. Kljub temu, da je druženje ljudi z ljudmi že stvar splošne člo- veške kulture, pa ima v dejav- nosti Gradiščansko panonske- ga reda vitezov vina in njego- vega konzulata za Slovenijo, še poseben pomen. Gotovo ne toliko zaradi Slovencev samih med seboj, ampak zato, ker naša konzularna dejavnost še posebej spodbuja druženje v bratski ljubezni med dobromi- slečimi ljudmi iz različnih kra- jev in različnih narodnosti. V času, ko v naši soseščini člo- vek ni več vrednota in, ko ljudje padajo kot snopi pod kosami brezumnih koscev, je druženje za in zaradi vina že velika vrednota, z vrednotami, ki lahko prispevajo k prizade- vanjem za mir vseh dobro mi- slečih ljudi. Naj to spodbudi tudi vino zadnjega vinskega letnika in naj daje dušno in te- lesno zdravje vsem, ki ga bodo poskusili, je za njegovo popot- nico dejal vitez Mirko Pihler. S tem pa se je petkova vi- teška svečanost v Minoritskem samostanu šele prav začela. Pridružil se ji je še predsednik RS Milan Kučan, med poslu- šanjem glasbe Beethovna, Pa- ganinija in Čajkovskega, ki je po prepričanju konzularnega glasbenega mojstra Stanislava Jurgca bila pisana za vino in tudi ob vinu, pa se je nadalje- val ceremonial svečanosti. Od poglobljenega razmišljanja o vinski kulturi Slovencev, do pozdravov najvišjih predstav- nikov sveta, prokonzulov za Slovenijo, Jožeta Colnariča in Fedorja Pirkmajerja, delegaci- je s sedeža reda iz Eisenstadta in, kot je to že običaj na sve- čanostih, ki jih prireja še rela- tivno mladi konzulat za Slove- nijo, sprejem (intronizacija) novih udov, najprej hospites, nato napredovanje treh vin- skih svetnikov na naslednjo stopnico — med vinske sodni- ke. Tokrat je ta čast doletela Ivana Pucka, Toneta Skazo in Zvonimiija Simčiča. S svečano zaprisego so še enkrat potrdi- li, da si bodo prizadevali za negovanje in razširjanje vseh plemenitih vrednot viteškega reda. In nato še svečani trenu- tek posebne vrste: Svet reda je namreč sklenil, da bo pred- sednika Slovenije Milana Ku- čana odlikoval s križcem, naj- višjim priznanjem Gradiščan- sko panonskega reda vitezov vina. Kučan ga je dobil med potekom predvidenega cere- moniala za takšne priložnosti in tako za Fedorjem Pirkma- jerjem, ki je to odlikovanje dobil še pred ustanovitvijo konzulata za Slovenijo, postal drugi Slovenec, ki se lahko postavlja z najvišjim odliko- vanjem Gradiščansko panon- skega reda vitezov vina. Pe- sem kvarteta Dušana Vinkler- ja je tudi plemenitila sveča- nost v baročni dvorani samo- stana. Z degustacijo vin iz vseh treh vinorodnih rajonov in ob postrežbi dobrot iz kuhinje gostilne Zlata goska je viteško omizje izražalo čast plemeni- tim sadovom. Pa naj je šlo za cviček, teran, merlot, metliško črnino, cabernet sauvignon, merlot letnika 1983, bizelj- čana, šipon, dva chardonnaya, sauvignon, rumeni muškat ali enologov izbor, sauvignon 90. Zadnji seveda iz ptujske kleti, kajti konzularni enolog, takrat že vinski sodnik, mag. Tone Skaza je omizje hotel opozori- ti na posebnost v steklenicah, ki se pred slehernim kupcem pojavljajo z njegovim original- nim podpisom na etiketi. Drobna pripomba predsedni- ka republike Milana Kučana ob poskušanju plemenitega sauvignona, enologovega izbo- ra: "Na takšno vino pa bi se tudi jaz podpisal." Zatem pa še novo presene. čenje, ki ga je napovedal kon. zularni zakladnik, vitez Jani Gonz, in je podaljšalo seznam z vinske karte. Za predsednj. kovo udeležbo ob viteškem omizju je namreč ptujska klet darovala vino renski rizling, natrgan in stisnjen v letu predsednikovega rojstva. Ste- klenico zanj osebno in, dve kot darilo omizju. In nato oce- ne, vtisi o več kot petih dese- tletjih dozorevanja žlahtnine v ptujski arhivski kleti. Njegova svežina je namreč pokazala, da gre za veliki vinski letnik, ki se je v ptujskem podzemlju postaral v velikana, ki ga ni mogoče hitro pozabiti. Toda ob številnih strokovnih oce- nah še spoznanje predsednika Milana Kučana, ki se je mimo- grede povedano, med degu- stacijo izkazal za velikega poz- navalca slovenskih vin: Kak- šen je torej Vaš letnik, gospod predsednik? "Živahen!" ATAŠE ZA ŽURNALISTIKO GRADIŠČANSKO PANONSKEGA REDA VITEZOV VINA, KONZU- LAT ZA SLOVENIJO: BRANKO VODUŠEK Poglejte, predsednik: tukaj piše, da so ga natrgali In sprešali v Istem letu. ko so Vas prvič povili v plenice. FOTO: STOJAN KER BLER, KONZULARNI FOTOGRAF eo$podail$t¥0 v procesu lastninjihja Soodločanje in soodgovornost zadrug Tudi v ptujskem gospodarstvu se ta čas dogajajo precejšnje la- stninske spremembe. .Zakon o zadrugah je pred slabim letom dni prinesel prvo možnost preo- blikovanja dela družbene lastni- ne. Zakon govori o 45 odstotnih deležih zadrug v lastnini do- ločenih podjetij živilsko — pre- delovalne industrije. Pri nekate- rih se je tako vnela bitka, kdo in koliko bo lastninil, v drugih pri- merih pa niti ni bilo pravega navdušenja za lastninjenje. V skladu z Zakonom o zadrugah je nastalo nekaj novih zadrug. Na ptujskem območju pravza- prav samo dve - Perutninarska in Mlekarska. Govorilo se je še o številnih drugih zadrugah, pa njihovega rojstva ni bilo. V zad- njem času je bilo nekaj govoric o nastajanju Vinarske zadruge. Seveda ta in veliko drugih še lahko nastanejo. Zakon je pri njihovem ustanavljanju široko- gruden. Konec pa je s pridobi- vanjem zadružnih deležev v pre- delovalni industriji. Za to je za- konski čas, naknadno celo po- daljšan, že potekel. . Brez dviganja veliko prahu je prva nastala Perutninarska za- druga. Njen nastanek je bil sprejet tako pri kooperantih Pe- rutnine Ptuj kot pri vodstvu podjetja. 45-odstotni delež ptuj- ske Perutnine je seveda lepa vrednost. Tako ni slučajno, da se za deleže znotraj tega odstot- ka borijo tudi druge zadruge, ki so kakorkoli sodelovale s Perut- nino. Poleg Perutninarske za- druge, ki je po pripadajočem deležu daleč najmočnejša, sta lastninske zahtevke vložili, po sicer neuradnih podatkih, še najmanj dve zadrugi: Ptuj in Slovenska bistrica. Daleč največ prahu je dvigni- lo ustanavljanje Mlekarske za- druge. Zaradi tega, ker so bili njeni člani prei razdeljeni med tri klasične zadruge: lovrenško, ptujsko in ormoško. Iz razumlji- vih vzrokov so vse tri novi za- drugi tudi nasprotovale. Namen ustanovitve Mlekarske zadruge je bil ta, da sama prevzame 45 odstotni delež Mlekarne Ptuj. Zalomilo pa se je pri zadružnih medsebojnih odnosih, saj prejšnji organizatorji prireje in prevzema mleka od dejavnosti niso odstopili. Odstopih tudi ni- so od lastništva nad zbiralno tehniko na terenu. Manjši del pridelovalcev mleka je še naprej ostal pri splošnih zadrugah in njihova dejavnost je še naprej tudi prireja in prevzem mleka. Razen tega se splošne zadruge sklicujejo na to, da so člani no- ve še naprej tudi člani splošne zadruge. Lastninskih zahtevkov do Mlekarne je torej več in prav te dni se zadeve tudi formalno urejajo. Vse kaže, da bodo v upravnem odboru Mlekarne se- deli predstavniki več zadrug. Povsem tiho je teklo done- davna dogajanje okoH Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. Ra- zen govoric o nastajanju Vinar- ske zadruge se ni zgodilo nič. Je pa vršalo znotraj Kmetijskega kombinata Ptuj, katerega se- stavni del je Vinarstvo. Kombi- nat, ki je z lasntinsko preobraz- bo gospodarstva najbolj priza- det, se je, kot kaže, želel odreči dodatnim problemom z zadruž- nim lastninjenjem. Tako je pri- šlo znotraj podjetja do dogovo- ra ali pa do vodstvene odločit- ve, da se je treba Vinarstva od- križati. Strokovno se to tohnači kot ustanovitev dveh delniških družb. Ena, samostojna, bo to- rej Vinarstvo, s svojimi vino- gradniškimi površinami, sadjar- stvom, hmeljarstvom in živino- rejo ter kletjo. Klet naj bi bila predmet zadružnega solastni- štva in kot vemo, znova neurad- no, je edini kandidat za 45 od- stotni delež kleti Kmetijska za- druga Ptuj. Tako bo v Ptuju kmalu končan proces delnega preoblikovanja družbene lastnine v zadružno. Nastaja pa vprašanje, kdo bo in kaj pridobil. Pomeni novo raz- merje upravljalskih sil že blago- stanje in konec likvidnostnih ter drugih teža v ? Niha kar ne! Zadružna lasntina je skupna, slehernemu zadružniku prinaša le možnost soupravljanja, seve- da le posredno prek zastopnika v upravnem odboru. Predstavlja pa tudi odgovornost za gospo- darjenje gospodarskega subjek- ta. Vodstvo Perutnine je že ob ustanavljanju zadruge jasno po- vedalo, da si želi še nekoga, ki bo pomagal odločati ob nepo- pularnih odločitvah pri krčenju proizvodnje, zmanjševanju koo- peracijske reje in odpuščanju delavcev. Mlekarna, ki si je po lanskoletnih velikih likvidno- stnih težavah ob polnih skla- diščih opomogla, sedaj posluje nemoteno. Toda lanskoletni primer se utegne ponoviti, hi- perprodukcija mleka, ki v na- prednih državah ni nič novega, lahko postane trajni problem. Takrat nastopi čas odločitve, tu- di znotraj sopupravljalskih za- drug. Zmanjševanje prireje na način zaostrovanja pogojev, ki jih težko zagotavljajo mali rejci. Torej nepopularne, a morebiti nujne odločtve. Pa primer Kletarstva? Sezon- ska proizvodnja in prodaja ima- ta svoje pasti. Predvsem v na- šem nestabilnem gospodarstvu. Tudi vremenske katastrofe so pogoste. Gre zgolj za novinar- sko razmišljanje o tem, kaj se utegne zgoditi, ne za napovedo- vanje. O težavah kleti bodo mo- rah torej razmišljati tudi njeni solastniki - kmetje. Če so sedaj kričali proti uvozu in preprodaji vina, se bodo morah morda v prihodnje odločiti prav za to potezo, če bodo želeli preživetje svoje kletarske organizacije. Sicer pa: vsak gospodar ve, da je gospodarsko odločanje kruta resničnost. Kako bi torej zad- ružniško solastništvo moglo pri- nesti kaj drugega kot skrbi. Morda bo pridobitev le v nepo- srednih odnosih in čistejših računih. J. Bračič Volitve SO prinesle razočaranje Zeleni Slovenije in Zeleni Ptuja so nad izidom volitev v držav- ni zbor razočarani. Dobili so slabe štiri odstotke glasov, pri- čakovali pa vsaj dvakrat toliko. Menijo, da je vzrok v težkih so- cialnih razmerah, ko je v ospredju skrb za preživetje, ekološke skrbi pa prihranjene za boljše čase. Nekcu krivde pa Zeleni pri- pisujejo tudi sebi, predvsem neusklajenim interesom znotraj stranke. Četrte skupščine Zelenih Ptuja so se udeležili vodilni možje stranke, na čelu z dr. Dušanom Plutom in dr. Leom Šešerkom. Tudi zaradi tega, ker je ptujski del stranke med naju- spešnejšimi. Prišlo pa je prema- lo domačih članov in simpati- zerjev, tako je skupščina izzve- nela v neformalni pogovor o delu in načrtih stranke. Stranka je ta čas v odbobju razmišljanja, kako naprej. Vodstvo nakazuje strnjene vrste in politično delo v parla- mentu. Le tako je mogoče vplivati na vladne in parla- mentarne odločitve. Poleg te- ga pa naj se izven parlamenta oblikuje ekološko gibanje, ki bo z vplivom na javno mnenje iskalo plodna tla za rast eko- loške zavesti. Seznam opravljenega dela Zelenih Ptuja je obsežen. Nji- hovi ljudje delajo v občinski izvršni oblasti in inšpekcijskih službah. Ptujska občina je med ekološko najaktivnejšimi v Sloveniji. To potrjuje samo nekaj primerov: sanacija Talu- ma, gradnja čistilnih naprav, začetek celjenja ran (gramoz- nic) Dravskega in Ptujskega polja, prizadevanja za zbiranje in sortiranje komunalnih od- padkov. V pripravi so projekti za prvo fazo sanacije največje- ga odlagališča posebnih od- padkov in ekološke bombe na dnu ptujskega akumulacijske- ga jezera... Z delom bodo Zeleni Ptuja nadaljevali po začrtani poti, saj je izzivov na področju eko- logije ogromno. Največja na- paka bi bila, če bi zaradi tež- kega gospodarskega stanja za- nemarili okolje, saj bi se nam to slej ali prej temeljito ma- ščevalo. Prva konkretna akcija Zelenih pa bo že čez dober mesec - na prvi pomladni dan. Tudi letos bodo namreč orga- nizirali odmevno delitev dre- vesnih sadik. JB TEDNIlt 4. FEBRUAR 19*^ MLADI DOPISNIKI Mladi dopisniici ^ Mladi dopjsiiiki ^ Mladi dopisniki GRADNJA oš VIDEM SE JE ZAČELA Učenci in učitelji OŠ Videm smo dočakali svoj veliki dan. Pričela so se prva dela - pripra- ve na gradnjo nove šole. V oko- lici stare šole so zaropotali de- lovni stroji. Predstavniki posa- meznih vasi prihajajo na udar- niška dela. Pošteno so zavihali rokave, saj so sadovi njihovega dela vidni iz ure v uro. Učenci med odmori visimo na oknih, po pouku ali pred njim pa želi- mo biti v njihovi bližini in od blizu slediti pripravljalalnim de- lom. Ponosni smo na naše ljudi. Ko jih tako opazujemo, vidimo, da tudi na njihovih licih igra na- smeh in sreča, ker so se dela pričela. Srečni smo. Ker nas je zanimalo, kaj me- nijo o začetih delih naši krajani, smo se z njimi pogovarjali. Ta- kole je potekal naš pogovor: — Kako se počutite zdaj, ko lahko vsi verjamemo, da se je gradnja šole začela? Emil Križan: Mislim, da je prizidek k Šoli in poznejša ob- nova obstoječe šole nujno po- trebna za sodobni učni program in dobro počutje učencev. Pri ljudeh je opazna zavzetost, saj traktorji že ropotajo in opra- vljena so že prva pripravljalna dela. Upam, da nas bo zave- stnost pri tem delu združevala. Skupaj z otroki in njihovimi starši se začetka nove gradnje veselim. Menim tudi, da bo po- tem, ko bo pouk enoizmenski, lažje uskladiti verouk po pouku. Sonja Potočnik: Zelo dobro in veselim se z vami, da je konč- no prišel ta težko pričakovani trenutek. Ivan Fridauer: Videm bo pri- dobil kulturno ustanovo. Lepši bo. Danica Kurež: Jaz se počutim lepo, ker bodo učenci imeli šolo in telovadnico ter boljše pogoje za delo. Branko Marinič: Vesel sem, da so se dela končno začela. Marijan Furek: Komaj ča- kam, da se šola zgradi. Franc Kirbiš: Mislim, da je že skrajni čas, da se je šola začela graditi. Alojz Tušek: Na to vprašanje' je zelo težko odgovoriti. Seveda sem srečen, vendar se sprašu- jem, ali je res moralo preteči to- liko časa, da smo odgovornim dopovedali, v kakšnih pogojih delajo učitelji in učenci naše šole, in da je tudi Videm del naše republike. — Kaj menite, da bo Videm pridobil z novo šolo? Emil Križan: Ogromno. So- dobno ustanovo po meri sedan- jih potreb v dobro naših rodov. Gradnja je zgodovinski trenu- tek, na katerega moramo biti vsi ponosni. Sonja Potočnik: Videm bo z novo šolo pridobil še tisto zad- njo "piko na i", kar mu je seve- da najbolj potrebno ob velikem številu učencev. Danica Kurež: Pridobil bo lepši izgled, učenci pa se bodo v boljših pogojih lažje učili. Branko Marinič: Videm bo z novo šolo mnogo pridobil, kar pa se ne bo že takoj pokazalo. Bo pa se in sigurnejši bomo, saj bomo vedeh, da naši otroci de- lajo v lepem okolju in sodobno opremljeni šoli. Marijan Furek: Pridobil bo nekaj učilnic, telovadnico, jedil- nico in kuhinjo in s tem naši otroci boljše pogoje za učenje. Sedanja šola je stara, zastarel pa je tudi njen zunanji izgled. Z novo šolo in adaptacijo stare šole bo naša KS veliko pridobila tudi na izgledu samega kraja. Franc Kirbiš: Ljudje se bodo manj izseljevali v mesto. Šola bo pripomogla, da se bo kraj še hitreje razvil. Alojz Tušek: Koliko sem sez- nanjen, se bo gradil le prizidek k šoli. To so kabineti, telovadni- ca in nekaj učilnic. Škoda, da tako pozno, vendar bolje sedaj, kakor da do gradnje sploh ne bi prišlo. Nekaj sredstev bo morala pri- spevati KS. Krajani so se odlo- čili, da bodo ta sredstva zagoto- viH z referendumom, ki bo 14. februarja 1993. — Kaj menite o tem? Emil Križan: Večina sredstev nam je podarjenih. Del pa mo- ramo prispevati tudi sami. Sma- tram, da je namenski samopri- spevek pravilen način naše ude- ležbe. Sonja Potočnik: Menim, da je upravičeno, da tudi krajani z re- ferendumom pokažemo interes in tako zagotovimo s prispev- kom finančna sredstva res samo za šolo. Ivan Fridauer: Mislim, da je že čas, da izglasujemo referendum. Danica Kurež: Če bo tako, kot so rekli, da se bo denar res porabil za šolo in ne v druge na- mene, potem bo v redu. Branko Marinič: Referendum tudi jaz podpiram. Marijan Furek: Najbolj pra- vično zbiranje denarja je krajev- ni samoprispevek. Če ne bi bil izglasovan, ostaja še vedno možnost zbiranja sredstev po pogodbah. Franc Kirbiš: Krajani bodo dve leti plačevali 2 % delež od osebnega dohodka. Alojz Tušek: Kako lepo je shšati želje. Vsi bi vse radi ime- li. Ko pa slišimo, kohko kaj sta- ne, pa bi najraje preslišali. Vsi krajani se zavedamo prespevka, ki ga moramo zbrati v denarju in prostovoljnem delu, zato smo se odločili za izvedbo samopri- spevka. Prav je tako. — Ali bo referendum uspel? Emil Križan: Kljub splošni družbeni krizi menim, da bo re- ferendum uspeh, saj priložnost izgubljena, ne vrne se nobena. Sonja Potočnik: O tem ne smemo dvomiti, saj je nova šola želja in potreba naših otrok. Ivan Fridauer: Da, referen- dum bo 100% uspel. Danica Kurež: Po mojem bo, ker je veliko takih, ki imajo šoloobvezne otroke, vnuke in, ki se zavedajo, da kraj potrebu- je sodobno šolo. Branko Marinič: Mislim, da bo 100% uspel. Marijan Furek: Referendum mora uspeti, saj vidimo, da so z delom že pričeli. Do sedaj smo krajani naše KS že trikrat izgla- sovali samoprispevek tudi za gradnjo šole, vendar je gradnja vedno izpadla iz republiškega in občinskega programa. Zaradi tega pred dvema letoma ni bil izglasovan krajevni samoprispe- vek. Tokrat je v programu KS samo dograditev šole, plačevali naj bi ga dve leti. Ker se je torej gradnja že začela, vidimo torej resen pristop, zato menim, da bo referendum za uvedbo samo- prispevka uspel. Franc Kirbiš: Upam. Alojz Tušek: Če želimo ure- sničiti uačrt izgradnje prizidka šole, sploh ne smemo dvomiti v pozitiven izid referenduma. Moja želja je, da bi bili na kon- cu vsi srečni in zadovoljni, da bomo lahko vsi ponosni na nov videz šole. Učenci OP Videm: Petra, Katja, Helena, Mateja, Janja, Melita, Marjetka, Miran. POLCI PA ŠE VRATA POVRHU Vsakemu človeku se v življenju kdaj ponesreči. Neki dan, ko sem bila sama doma, nisem vedela kaj po- četi, zato sera segla po telefo- nu, poklicala sem scstrično, če ima kaj časa. odgovorila je: "Ja, zaicaj? "Povedala sera ji za dolgčas, ki sem ga pregan- jala z nezanimivo knjigo. Ve- selo je vzkliknila, da pride čez pol ure. Bila sem vesela in sera razmišljala, kaj bi počeli. Nič mi ni prišlo na misel. Čez čas je pozvonilo. Stekla sem k vratom in jih odprala. Pred vrati je stala nasmejana se- strična. pozdravila je: "O, zdravo!" "Zdravo!" sera še odzdravila. Šli sva v raojo so- bo n se pogovarjali o počitni- cah in šoli: Minila je ura, ko sem rekla: "Se greva skrivat po hiši?" "Da," je odgovorila. Rekla sem: "V dvoje bo šlo verjetno malo težje, pa kaj!" Mežala sem. Poslušala sem, kako je Tina stekla v zgornje nadstropje. Počasi sem šla in zaklicala, da je odmevalo: "Grem!" Najprej počasi, nato hitreje sem tekala iz sobe v sobo a nisem je našla, nazad- nje sem pogledala v spalnico, ko je nekaj počlo: "Bum, hrsk, tresk!" "Kaj je to?" sem se za- drla. Tina je z žalostnim in prestrašenim obrazom stopila iz omare. Počasi je jecljala: Veš, veš, mmmmra, polica je počila, mislira nalašč. "Gleda- la sem jo in šla pogledat poli- ci. Kar dve sta počili, saj je Ti- na sedela na njih. Bili sta po- polnoma uničeni. Vrata spal- nice so bile nastežaj odprta in bil je prepih, že sem hotela planiti, da bi jih zaprla, ko je počilo: "Bum, tresk!" Vrata so že ležala na tleh in spogledali sva se. Najino skrivanje je bilo kon- čano. Čez vrata sva stopili dol v pritličje, igrali sva igro MO- NOPOLI in prigrizovale kekse. Skoraj sva pozabili, ko je pred hišo zabrnel avto. Skozi vrata sta stopila: Moja ati in mami; vsi nasmejani. Mami se je šla hi- tro preobleč v spalnico. Zagle- eala je razdejanje in planila v sobo. premerila naju je: "Kaj sta delah?" Bih sva tiho. Spre- govorila sem: "Mami, igrali sva se skrivalnice!" Vedela je, zakaj gre, in je rekla: "Bomo že po- pravih." STino sva si globoko oddahnili! Še dolgo sem razmišljala o tem in se spomnila pregovora kadar mačke ni doma, miši plešejo. Nina Kondrič, 6.a .............OŠORKOVm KAJ PRAVITE, ZEMLJANI? Naenkrat sem se dvignil z neznanim letečim plovilom in se odpeljal proti Planetu nez- nanih kokoši. Kokoši, race, žabe, dinozavri so me šarman- tno sprejeli. Le dve teleti brez nog me nista sprejeli. Vprašal sem gospo kuro, kje je pot nazaj na Zemljo. Ona pa: "Kaj pravite, Zemljan?" "Opro- stite, gospa, razumem štiriinšti- rideset jezikov, a tega ne poz- nam!" sem kriknil. Pred mano pa je že stal velik dinozaver, po- doben zobni kremi, in mi dejal: "Zemljan, na našem planetu se boš moral vesti tako kot mi." "Potem pa raje grem domov," sem rekel. "Hlo, ha, ha , ha , ha kako pha shaj nihmaš vheč phlavila!" se je smejal zlobni kozel brez bradice in rogov. "Uh, kako pa naj sedaj pridem na Zemljo!"sem jim vzkliknil. Spet se je oglasil kozel brez bra- dice in rogov:"Ohstati bhoš mhoral thukaj." " Hvala, sem že opazil, kozel," sem se razjezil. Naenkrat pa je padel na Planet zmešanih kokoši še moj brat. Opazil me je in mi dejal:"Mami mi je rekla, da me bo vrgla sko- zi okno,če ne bom priden. In namesto da bi padel v travo, sem padel sem!" "Oh ti brat moj, sedaj sva oba v lepi kaši in pomagati si bova morala ven," sem mu rekel. Brat pa je planil v jok in vse grozote tega planeta so zbežale. Tudi najpogumnejši kozel brez bradice in rogov! Slišal se je samo še glas gospe kokoši, ki je zvenel nekako ta- kole:"Uh, uh nikoli nihsem tha- ko hitro hitela khot zhaj!" "Živali so zbežale, kako pa naj midva prideva domov? "sem ga vprašal. Zvrtelo se mi je v glavi in pa- del sem s postelje. Sedaj sem ugotovil, da so bile le nore san- je. Lahko noč! Uroš Medved, 6.b OŠ CIRKOVCE NENAVADNE SANJE Nekega mračnega večera sem bil sam doma. Nisem vedal, kaj bi počel, zato sem se odločil, da grem spat. Naenkrat sem zashšal grozen glas. Nekaj mi je govorilo: "Pri- di k meni! Pridi k meni!"Jaz pa sem se od strahu ves tresel. Z odejo sem se pokril čez davo in dihal sem tiho kot miš. Čez čas se ie vse umirilo. "Pok!" se je zaslišalo iz kuhinje. Ves plašen sem šel pogledat. Mislil sem, da je prišel tat. Zopet se je v ku- hinji nekaj premaknilo. Stopil sem v kuhinjo. Nasproti mene je stal velik človek. Stopil je k meni, me omamil in me odpeljal na drugi planet. Nisem ga razu- mel, kaj govori. Vrgli so me v temno in veliko luknjo. Naen- krat me je obdal čuden občutek, jostajal sem večji in močnješi. Sato sem vzkliknil stražarjem. "Odprite, če vama je kaj do vrat!" Stražarja pa sta se na ves glas krohotala. Vdrl sem skozi vrata. Stražarja sta me začude- no gledala. Prijel sem vsakega za nogo ter ju vrgel v tisto tem- no luknjo. Iskat sem šel tistega vesoljčka, ki me je ugrabil. Na- padla me je cela vojska. Ko sem jim pokazal mišice, so se vsi od strahu odpeljali z vesoljskim plovilom nekam drugam. Čez čas sem prišel v veliko dvorano. Nato mi je za hrbtom nekaj skočilo, me prijelo in močno vrglo na drugo stran dvorane. Bil je kot nekakšen duh. Nato me je nakaj časa tepel. Sam pri sebi sem si mislil: "Nekje pa že mora biti ranljiv." PoHl sem ga z vodo in ves se je začel topiti. Ves krvav sem šel iskat ladjo ali kaj podobnega, s čuner bi lahko šel domov. Bil sem ne- srečen, ker nisem našel nobene- ga plovila. Naenkrat sem stopil v luknjo in začel sem padati. Padal sem in padal. Naenkrat me je zbudi- la neka roka. Zelo sem se ustrašil, vendar je bila to mami- na roka. Vprašala me je:"Kaj se ti je sanjalo?"Vse sem ji pove- dal. Vesela mi je dejala:"Saj so bile to le sanje!" Samo Gajser, 6.r OŠ CIRKOVCE KLJUB BOLEZNI NA IGmŠČE^^^ Bil sem bolan. Mama in oče sta odšla v Avstrijo, meni pa za- bičala, da moram nujno ostati doma v hiši. Zunaj je bilo hlad- no, ko me je prijatelj poklical po telefonu. Rekel mi je:"Lahko greš z mano lovit ribe?" Najprej sem mu rekel, da sem bolan, potem pa sem si premislil in mu dejal, naj pride k meni domov in se bova odpeljala. In res, pri- jatelj je bil čez deset minut že pri meni. Vzela sva ribiško pal- co in se odpeljala. Po dolgi poti do Starega Loga sva namakala trnek kar nakej ur, a ulovila ni- sva ničesar. Jezna sva se vračala domov, saj sva ostala brez ulo- va. Ko sva se vrnila, sva skleni- la, da greva igrat tenis na igri- šče. Vedel sem, da delam veliko napako, a sva šla vseeno igrat. Med igranjem sem bil ves zaso- pihan in sem po tekmi še bolj kašljal. Prijatelj je odšel, jaz pa sem se ulegel na posteljo, saj sem bil še bolj bolan kot prej. Ko sta se oče in mama vrnila, sta me pohvalila, da sem bil ves čas v stanovanju. Dobro sem ve- del, da se ne smem izdati. Tomaž Jevšovar 6.a OŠ CIRKOVCE MOJA MAMA JE KANDIDIRALA ZA PREDSEDNICO DRŽAVE Bilo je nekega sončnega dne- va. Zunaj so žvrgoleli ptičkf in slišala sem glas otrok. Tudi jaz sem odhitela ven in se igrala z njuni, dokler se ni vrnila mami iz službe. Minevale so ure in ure, a nje še ni bilo. Čakala sem in čakala, nato sem jo zagledala vso nasmejano in veselo kot še nikoli. Niti opazila me ni, zato sem jo začudeno vprašala: "Kaj pa se godi danes s tabo?" Naen- krat mi je v ušesih zabobnelo: "Nič, nič, samo kandidirala bom za predsednico naše države!" Njene besede so me tako priza- dele, da sem kar naenkrat oble- žala v zelenici. Odločila sem se, da ji bom pomagala in ji nekaj uŠpičila. Naslednji dan sem se že zgo- daj zjutraj zbudila in odšla na dvorišče. Tam sem poiskala žebelj in preluknjala zaspano kolo. V hipu se je prebudilo in zastokalo: "Joj, joj, kaj se godi z mojimi kolesi?" A jaz sem že bi- la pri vratih in me ni moglo več videti. Hitro sem vstopila v so- bo in videla, da prihaja vehka spalna srajca. Obstala sem kot onemela. Naenkrat pa je iz nje pokukala glava moje mame. Re- kla sem ji, naj gre v službo, ker bo drugače zamudila. Vrata so se zaprla in smuknila sem k ok- nu. Zunaj je že stala mami in hotela izvleči žebljiček iz kole- sa. Naenkrat pa, čof, in že je bi- la v blatu. Prihitela je v sobo vsa razburjena, a jaz sem se naredi- la, kot da spun in je ne slišim. Tako tisti dan mama ni mogla iti na predvolilni sestanek. Na- slednjega dne pa sem ji pred vrata nastavila vodo. Mami je ni videla in je stopila vanjo. Takš- ne stvari so se dogajale kar ne- kaj dni, dokler mami ni zvedela, kdo ji nagaja in da se bo to po- navljalo.Odpovedala se je volit- vam in od takrat sem bila spet srečna. Mislim, da se mama nikoli več ne bo odločila kandidirati. Melita Kramberger, 6.b OŠ CIRKOVCE OBISK IZ ROMUNIJE Naš mladinski pevski zbor je bil zadnje dni pred Božičem ze- lo nestrpen, saj smo pričakovali iz Romunije otroke naše staro- sti, ki prav tako radi prepevajo. Spraševali smo se, kakšni bodo, kako se bomo pogovarjaH, saj ne govorimo istih jezikov. Ta nestrpnost se je še bolj po- večala, ko je v nedeljo, točno ob 9. uri, pozvonil telefon in sem prejela sporočilo, da so prispeli. Z mamo sva takoj sedli v avto in se odpeljali proti šoli. V jedilnici, kjer smo se zbrali, je bilo prostora za mnoge moje prijatelje in njihove starše.Tam pa je bil tudi romunski pevski zbor, zato smo se radovedno spogledovali. Jaz sem se spra- ševala, katerega od teh otrok bom gostila. Medtem ko so to- varišice delale seznam, kam kdo gre, so nam Romuni dolgčas preganjali tako, da so nam pre- pevaH. Takoj smo se lahko pre- pričali, da je to zelo dober zbor. Meni so dodelih 13-letno Oa- no. Takoj mi je začela predsta- vljati svoje prijateljice, jaz pa njej svoje. Pogovarjali sva se največ v angleščini, katero zelo dobro govori. Doma sem ji najprej pokazala stanovanje. Ker je bila zelo utrujena, saj so potovali 27 ur, je šla počivat. Medtem pa so me že klicale moje sošolke, ki so imele večje težave, saj si niso imele kaj početi. Njihovi gosti niso hoteli spati, pogovarjati pa se tudi niso znali. Zato smo se dogovorile, da se dobimo pri meni takoj, ko se Oana zbudi. Ob treh popoldne je prišla k meni Vesna z dvema Romunka- ma. Nato pa nas je mami odpel- jala k sošolki Saši. Ker se ni- smo znale pogovarjati, smo se me govile slovensko, Romunke pa romunsko. Nato pa smo si skupaj zapele romunsko pe- sem, ki smo se je naučile pri zboru. Zvečer je bil v šoli koncert. Peli smo zelo dobro, predvsem pa Romuni. Ostali trije dnevi so bili zelo živahni in polni smeha. Ugoto- vih smo, da ti otroci ne živijo ta- ko dobro kot mi, zato so se me- ni kar malo smilili, ko so morali nazaj. Oana mi je obljubila, da bo še kdaj prišla v Slovenijo, ker ji je bilo tukaj zelo všeč. Upam, da se bo to uresničilo, ker bi jo še zelo rada videla. Alja Lamberger, 8.b VESEL DECEMBER Pri nas je lepo. Posebno ve- selo je v mesecu decembru. Veliko prepevamo in poslu- šamo najljubše pesmi. Ves mesec izdelujemo novoletne okraske in krasimo učilnico. Povabili smo tudi starše, da so videli, kaj delamo. Muca Pika pa nam je prinesla darilo. Karmen Rodošek in Nada Pernek, l.b OŠ VIDEM Po končanih novoletnih po- čitnicah je začelo snežiti. Za- padlo je veliko snega. Njive, travnike, griče, vinograde je pobelil sneg. V ponedeljek smo že zakorakali šolskim do- godivščinam naproti. Znova smo se srečali s prijatelji in sošolci. Pri telesni vzgoji smo izvedeli veselo novico. Nasled- nji teden bomo imeli športni dan! Novica se je širila po vsej šoli. Dnevi v šolskih klopeh so tekli hitro in začel se je novi teden. Dogovorili smo se, kdo bo smučal, se vozil z vrečo ali šel na pohod iz Vidma na Po-" lančev hrib. Jaz sem se odlo- čila za zadnjo varianto. Tako smo se v ponedeljek ob deveti uri vsi zbrali pred šolo. Smučarji in učenci z vrečami so se v Varejo odpel- jali z dvema avtobusoma, osta- li pa pot pod noge in že smo med veselim klepetanjem ko- rakali po cesti. Učiteljice, ki so nas spremljale, so nas veli- kokrat opozorile, naj hodimo ob strani ceste, da ne bi ovira- li prometa. Nekateri srao jih ubogali, drugi pa spet ne. Končno smo prispeli do Po- lančevega hriba. Tam je bilo še živahneje. Smučarji so vozi- li slalom. Lahko smo si ogle- dali tudi tekmovanje. Tekmo- vali pa so tudi vrečarji. Poleg učencev naše šole so bili na hribu še učenci iz Leskovca. Pri tekmovanju smučarjev je bilo zelo napeto. Mnogim je bil usojen padec na sredini ali celo ob koncu proge. Zanje, žal, zmaga ni bila dosegljiva. Prišel je čas za malico. Odšli smo do prijazne gospe Po- lančeve, kjer so nas že čakali sendviči in čaj. Ko srao se na- raalicali, srao znova odšli po hribu navzdol. Takrat se mi je pripetila majhna nesreča. Ho- ja po hribu navzdol je bila težka, saj je drselo. Poleg tega je bilo zmeraj več blata. Naen- krat se je za mano pojavil sošolec. Zaletel se je vame in jaz sera padla na zadnjo plat. Vse skupaj je bilo zelo smeš- no. Nikakor se nisem mogla ustaviti, zato sera pristala šele ob vznožju hriba. S prijatelji- carai srao se nasmejale, saj sem pozneje še enkrat padla. Vsi premočeni od snega smo se še kepali. Pozneje srao se nekateri odločili, da gremo do Vidma peš. Znova je bilo veselo. Konč- no smo prispeli in tako se je končal za nas še en lep in ko- ristno porabljen dan. Izrabili smo ga še pravočasno, saj je naslednji dan sneg že skopnel. Petra^Potočnik, 6.a OŠ VIDEM pri PTUJU 10 — IZ NAŠIH KRAJEV 4. FEBRUAR 1993 TEDNIH I Nežki Krambergerjavi LlLSJOjfO Zgodilo se je tisto, kar se je enkrat moralo zgoditi, kar je zakonitost vsakega življenja. Umrla je Nežka Krembergerje- va iz nekdanje Nove vasi pri Ptuju, danes je to mestno ob- močje Meglova pot 4. Igubili smo resnično narodno junakin- jo, svetal vzgled vsem sloven- skim ženam in materam, skromno in prijazno, pa vendar odločno in neomajno trdno v najtežjih življenjskih preizkuš- njah. Ob tem je bila kot čebeli- ca pridna, kot kruh dobra mati, babica, prababica in tudi že pra-prababica. Ali je sploh v naši slovenski domovini še žena, o kateri bi lahko zapisali vse to? Izjemno dolga je bila njena življenjska pot. Rojena je bila 16. februarja 1899 v zavedni sloven- ski družini Petrovičevih v Ptuju, kjer je tudi končala osnovno in meščansko šolo. Vse življenje je rada brala, se tako nenehno izo- braževala in duhovno bogatila. V mladosti se je rada udejstvovala v kulturnem življenju, prepevala v pevsekem zboru Svoboda, za- kaj imela je dober posluh in lep glas, kar je ohranila vse življenje. Leta 1922 se je poročila s Francem Krambergerjem, ple- skarskim mojstrom v železni- ških delavnicah v Ptuju, bor- cem za pravice delavcev. V tem boju mu je bila Nežka v veliko oporo in pomoč. Z veliko truda in odrekanja sta si zgradila hišo v Novi vasi pri Ptuju. Bil je to topel dom^ za njiju in njuni hčerki — Štefko in Mileno, bil pa je tudi gostoljuben dom za napredne delavce, za mnoge, ki jih je preganjal takratni režim. Po nacistični okupaciji leta 1941 je Krambergerjeva hiša v Novi vasi pri Ptuju postala ena pomembnih postojank odpora. Tu je bila javka za aktiviste t drugih krajev naše domovine, v hiši so pripravljali tiskarno, vsa družina je delala za osvobodil- no gibanje, vsi so bili iznajdljivi in zanesljivi sodelavci Okupa- tor je zvedel za del tega delo- vanja, decembra 1941 vdrl v hišo, aretiral Nežko in obe hčerki, moža Franca pa na srečo ni bilo doma. Za Nežko se je tedaj zečelo strahovito trpljenje in mučenje, najprej v zaporih in taborišču na Borlu, 6. junija 1942 so jo odpeljali v žensko koncentracij- sko taborišče Rawensbruck. Mnoge srečne okolnosti ji je namenila usoda, da je vse to prestala in preživela. Vse to je opisala, bilo je objavljeno v raznih zbornikih, o pretresljivih doživetjih iz taborišč smrti je cesto pripovedovala mladim, ki so jo pogosto obiskovali in občudoali, saj je bila zanje živa legenda. Njeno, sicer drobno, a od ra- ne mladosti v trdem delu in zdravem življenju utrujeno telo je prestalo vse muke in glad. Njene močne volje do življenja, hrepenenja po domu in družini ni moglo zlomiti nobeno nasil- je. Vrnila se je na svoj dom in šele tedaj je zahvavelo njeno srce, ko je zvedela, da je že 8. avgusta 1942 padel njen mož v junaškem boju Slovenskogo- riške-Lackove čete v Mostju. Toda zavedala se je, da je življenje treba nadaljevati, za- vedala dolžnosti, da je treba uresničevati svetle ideje svobo- de in socialno pravičnejše družbe, za katero se je bojeval njen mož, njegovi soborci, zato je pomagala,kjerkoli je mogla, spodbujala mlajše, svetovala in opozarjala na slabosti V letih po vojni je namenjala skrb predvsem svojemu domu, vnukom, in žez leta še pravnu- kom. Delala je v organizaciji ZZB NOV, v krajevni skupno- sti, v domačem okolju. Vse lju- di je imela rada, vsakemu je bi- la pripravljena pomagati, za vsakega je znala najti dobro be- sedo, vedno je bila polna živ- ljenjske vedrine in smisla za šalo, vse do konca življenja je ohranjala bistrost duha. Nežka spada v prvo vrsto za- vednih slovenskih ljudi, kot so bili Jože Lacko, njen mož Franc Kramberger in številni drugi, ki so se že leta 1941 v ptujskem okolišu povezali v or- ganizaciji OF slovenskega na- roda in začeli organiziran od- poor. Bila je nosilka Spomeni- ce 1941, Zlatega znaka OF in več državnih odlikovanj. Spomin na pokojno Nežko bo ostal vedno zapisan v naši zgodovini iz najtežjih in naju- sodnejših dni slovenskega naro- da. Tega ne bo mogel nihče in nikoli izbrisati, nihče iti mimo svetlega lika slovenske žene in matere, saj njenega dela ni us- merjala ideologija, temveč lju- bezen do človeka in domovine. Poslednje slovo od pokojnice je bilo 28. januarja 1993 na no- vem ptujskem pokopališču. Sla- va njenemu spominu! Franc Fideršek V soboto na ptujski televiziji v Ptuju bo 21. februarja ena največjih pustnih prireditev v Slo- veniji. Prireditve ob 33. kurentovanju pa se bodo pričele že po svečnici. Kako se nanj pripravljamo, bomo lahko videli že to so- boto ob 20. uri na ptujski televiziji. Tinček Ivanuša pa je za prvo februarsko oddajo pripravil tudi več drugih prispevkov. V jedilni- ci minoritskega samostana v Ptuju je 29. januarja Gradiščansko- panonski red vitezov posvetil zadnji vinski letnik, tega dne so H- stino o sodelovanju podpisali ptujski šahisti in podjetje Lipa, 3. februarja so se v restavraciji Ribič pričeli dnevi frnacoske kuhin- je. V novi oddaji ptujske televizije, ki jo bodo ponovili v nedeljo na istem kanalu ob desetih, pa bo govora tudi o širitvi telefonske centrale v Ptuju, izbiri športnika leta, skupini Don Juan in o za- nimivem instrumentu Franca Laporščka. MG Slovensko kulturno umetniško društvo Triglav iz Stutgarta in organizatorji pustnega karnevala v tem nemškem mestu, so na svoj veliki karneval, ki bo na pustni torek, 23. februarja, povabili tudi skupino haloških korantov iz Lancove vasi in skupino korantov iz Srednješolskega centra v Ptuju. Tega po- vabila so zagotovo veseh tudi v občinskem sekretariatu za go- spodarstvo, turizem in gostinstvo, saj bosta obe skupini ko- rantov zagotovo predstavili tudi delček naše kulture in prele- pe slovenske dežele. OM Skupščina o usmepRvali zdravstva do leta 2000 Sočasno s pripravami na četrti občinski samoprispevek potekajo razprave o pripravi razvojnih usmeritev za ptujsko zdravstvo do leta 2000. Spod- budili so jih zaposleni v jav- nem zavodu Zdravstveni dom Ptuj, ki želijo vedeti, kako se bo v bodoče razvijalo osnovno zdravstveno varstvo v ptujski občini. 22. januarja so se se- stali s predsednikom ptujske- ga izvršnega sveta Brankom Brumnom. Sodelovali pa so tudi predstavniki sindikata in poslanci občinske skupščine, ki delujejo v svetu zavoda. Predstavniki zdravstvenega doma so največ govorili o in- vesticijah v osnovnem zdrav- stvu, predvsem o ureditvi raz- mer v pljučnem in dispanzerju za ženske ter o obveznostih, ki jih ima do njih Skupščina ob- čine kot ustanoviteljica Zavo- da. Glede na to, da je potreb- no zdravstveno varstvo obrav- navati kot celoto, so sklenili, da se bodo v kratkem sestali predstavniki vseh zdravstvenih organizacij v občini ter obliko- vali usmeritve za razvoj zdrav- stva v ptujski občini do leta 2000. Sodelovali pa naj bi tudi predstavniki republiškega mi- nistrstva za zdravstvo. Predla- gajo, da naj bi nove objekte za potrebe zdravstva v bodoče gradili le ob Potrčevi, v t. im. zdravstveni coni. Prednost ima ureditev prostorov za po- trebe pljučnega in dispanzerja za ženske ter otroškega oddel- ka. Sicer pa naj bi največ zdravstvenega denarja v okvi- ru proračuna v bodoče porabi- li za nakup opreme. V razvoj- nih usmeritvah bo treba opre- deliti tudi mrežo zdravstvenih domov. Razvojne usmeritve zdrav- stva v ptujski občini do leta 2000, ki jih bo sprejela ob- činska skupščina, bodo tudi osnova za pripravo morcbit. nega programa četrtega občinskega samoprispevka, v okviru katerega naj bi pred- nostno reševali prostorske težave pljučnega in dispan- zerja za ženske ter otroškega oddelka. Na pogovoru de lav- cev zdravstvenega doma s predsednikom občinskega iz- vršnega sveta Brankom Brumnom so se tudi dogovo- rili, da morajo biti razvojne usmeritve kot delovno gradi- vo pripravljene do 10. fe- bruarja. MG I Kdal bo Ptui oplinjen Zgodovina oplii\jai\ja Ptuja sega v sedaj že davno leto 1974, ko so se na Ptuju pričeli pogovarjati o možnosti napel- jave mestnega plina. Vendar takrat distributer še ni zagota- v^al takšnih količin plina, da bi lahko ustregel vsem v Sio- vengi. Vendar pa so kmalu pod vodstvom Draga Vobnerja in nekaj zapovrstnih predsednikov IS SO Ptuj pričeli nasta- jati načrti in pritekel je tudi plin. Sedaj je Projekta inženi- ring izdelala natančen projekt, ki predvideva napeljavo pli- na po vsem mestu: starem jedru, RabeljČji vasi z okolico in industrijski coni. Kdaj? Drago Vobner, direktor Projekte in snovalec energet- ske podobe Ptuja nasploh, je povedal, da bi lahko oplinili vse mesto v petih do šestih le- tih. V tem času, meni, bodo napeljani primarni vodi in v vsak za oplinjanje predviden objekt, naj bi v tem času plin dejansko pripeljali. Ali bodo uporabniki napeljali plin v sta- novanja, poslovne in druge prostore, bo seveda odvisno od njih samih. Za ta, okolju najprijaznejši, energetski vir se bodo prebivalci odločali najbrž predvsem glede na svo- je finančne zmožnosti. Gmot- ne težave naj bi pomagali rešiti plinarna in banka z ugodnimi krediti, tako kot se- daj Mariborčanom. rjetnosti oplinjanje najbolj upočasnil nidci standard ved- no večjega števila občanov. Nekaj pa bo doprinesla tudi odsotnost tradicije, razmišlja Drago Vobner. Vsa večja me- sta so namreč oplinjena že dolgo, prebivalcem pomeni plin v stanovanju toliko kot elektrika. Ptuj pa se srečuje s plinom prvič. Prva uporabnika plina sta bila na Ptuju kotlarna za blo- ke v RabeljČji vasi in Perutni- nina klavnica. Mestni plin uporabljajo tudi v ptujskih termah, v mestu pa v Cankar- jevi ulici. Prvi naslednji upo- rabniki naj bi bili stanovalci Prešernove ulice od križišča s Cankarjevo do Muzejskega trga, ki čakajo na razkop že od jeseni, nato pa po vsej ver- jetnosti občani Prešernove proti magistratu in drugi upo- rabniki v ožjem mestnem je- dru. Kot kaže, bo nato na vrsti avtobusna postaja, CMD, Ko bo plin v objektu, bo postopek za napeljavo eno- staven. Stranke bodo le pri- glasile delo, potrebovale bo- do soglasje sklada stavbnih zemljišč in direkcije za go- spodarsko infrastrukturo ter minimalno dokumenta- cijo, ki jo bo za to izdala Projekta inženiring. Nadzor bo izvajala mariborska Pli- narna. Kvedrova ulica in Gregorčičev drevored. Kje natančno bo plin napel- jan in razporeditev vrstnega reda napeljave bo Projekta inženiring objavila v roku me- seca dni. Za tiste, ki jih me- stni plin ne bo dosegel, pa bi plin želeli uporabljati, si bodo lahko napeljali tekoči naftni plin — postopki so podobni kot za kurUno olje. McZ Neža Donaj je praznovala 96. rojstni dail v Placerovcih 24 živi Neža Donaj, ki je 10. januarja letos praznovala 96. rojstni dan. Kljub častitljivi starosti je še vedno čila. Vse življenje je pridno dela- la na domači kmetiji pri bratu, pomagala pa je tudi sosedom, da je preživela sebe in sina. Poročila se ni nikoh. Neža Donaj je dobrodušna ženica, zadovoljna z vsem. Tar- nanja ne pozna. Zdravje ji še zmerom služi, rada pa pove, da pri svojih 96. letih še ni bila pri zdravniku, razen nekoč, ko se je poškodovala. Še vedno jo lahko najdete pri štedilniku. Rada si kaj malega skuha, tudi opere. Za vse drugo pa poskrbijo sin in nečak ter drugi družinski člani. Sin jo je neštetokrat povabil k sebi, toda Nežka vztraja v svoji hiški. Ob življenjskem jubileju je prejela veliko čestitk z željo, da še naprej ostane zdrava in zadovoljna. Sama pa komaj čaka, da posije pomladno sonce, da se bo lahko znova odpravila peš do cerkve Svete Marjete. Nežki Donaj ob njenem praz- niku tudi naše iskrene čestitke. MG NAIi»ENi nNt»i IVlojsilovičeva zmagovllca odprtega prvenstva Slovenije v soboto 23. 1. 1993 se je od- vijalo 14 odprto prvenstvo Slo- venije v namiznem tenisu za mlajše in starejše pionirje in pionirke. To je tradicionalno tekmovanje pod nazivom Jaklov memorial Zalog. Na turnirju je igralo tudi 11 igralk in igralcev NTK Petrovie. Nihče ni končal tekmovanja brez zmage. Izredno priložnost za boljšo uvrstitev pa so si za- pravih zaradi slabega taktičnega igranja in predvsem neupošte- vanja navodil trenerjev Nejc Janžekovič pri mlajših pionirjih , čeprav je Nejc že drugo leto mlajši pionir, si bo moral čim prej zapomniti, da mora igrati tako, kot mu trener svetuje, ne pa po svoje saj zna odlično igrati. Kljub izredno borbeni in odlični igri pa se je Rozman ujel v lastno past neodgovornega odnosa do igre v ključnih mo- mentih. Izgubil je proti ka- snejšemu zmagovalcu z 24:22 ter 28:26. S samo igro in borbe- nostjo pa je navdušil vse prisot- ne. Neodgovoren tragik pa je bil tudi Grega Zafoštnik saj je zaradi svoje malomarnosti izgu- bil dobljeni dvoboj s Stropni- kom, igralcem prve skupine pio- nirjev Slovenije. Tako Mitja, Grega in Nejc so sposobni za vrhunske rezultate, saj imajo dobro igro in ogromno teh- ničnega znanje, imajo pa pre- malo odgovornosti do igre. Ta- ko oni, kot vsi ostali, se morajo zavedati, da jim trenerji dajemo napotke, zato, da bodo igrali bolje inTmeli tudi boljše rezul- tate. Nejc se je uvrstil od 16-32 mesta pri ml. pionirjih, Mitja in Grega pa od 8-16 pri starejših pionirjih. Po odHčnih igrah fan- tov pa je "sladko" prišlo na koncu. Dekleta so namreč igra- la po urniku zadnje. Tu je bilo zastopstvo pri ml. pionirkah po- polno. NTK Petovia je igral z vsemi štirimi ml. pionirkami. Po pričakovanju pa je bila iz naj- boljša Mojsilovičeva. Breda je zares odigrala vrhunsko - šam- pionsko, dobro je izvajala vse taktične zamisli trenerja in zato s svojo borbenostjo in znanjem zaslužno slavila in premagala kompletno reprezentanco RS pri ml. pionirkah. Zaslužene čestitke je prejela tudi od držav- nega kapetana za pionirke in mladinke. Da so pa lahko igralci in igralke tako množično tekmovali v Zalo- gu pa gre zahvala staršem ki so opravih prevoze. Tekmovalke in tekmovalce sta vodila trenerja kluba Marinkovič in Pšajd. j p Nežka Donaj. (Foto: Laura, Gorlinica) V Ptuju bodo organizirali regijsko obrtno razstavo Osrednja naloga ptujske Obrtne zbornice v tem letu je or- ganizacija regijske obrtne razstave. Sekretar Janez Rižnar je povedal, da je trenutno največji problem prostor. S pokrajin- skim muzejem v Ptuju se že dlje časa pogovarjajo o tem, da bi z občinsko pomočjo v grajski žitnici uredili stalni razstavni prostor. Če bodo pogovori uspeh, bodo Ptujčani 21. junija odprli regijsko obrtno razstavo, na kateri se bodo predstavili obrtniki sosednjih občin in drugi zainteresirani. Obrtna zbornica pa si poleg tega prizadeva tudi, da bi iz- boljšala informativno dejavnost. Pričeli so izdajati mesečna obvestila, s katerimi bodo obrtnike sproti obveščali o vseh za dejavnost pomembnih novostih. Na regijskem posvetu, ki bo v kratkem v Rušah, pa bodo govorili o izpolnjevanju obrtnih zahtev iz 1991. leta in o nujnosti zmanjševanja dajatev na osebne dohodke. MG TEDNIKu 4. FEBRUAK 1993 OD TU IN TAM — a OB VISOKIM JUBILEJU Še vedno se razdaja mladim Kljub temu, da živi vsak dan z nami, je bil 80. rojstni dan profesorice klavirja Ele Senčar Šrol vzgib, da smo jo po de- setih letih, ko je bila v našem časopisu zadnjič predstavne- na, obiskali. Na Ptuj je prišla iz Ljub^ane leta 1945 v svojo prvo službo, tukaj, na glasbeni šoli, je potem ostala polnih 32 let do upokojitve. Sodelavci in učenci so prejšnji četrtek,! teden dni po igenem prazniku priredili nastop, na katerem so predstavili svoje letoši^e dosežke. Profesorica klavirja Ela Šrol Sertčar kljub lepemu Jubileju še ved- no poučuje. Ela Senčar Šrol, ki je bila ravnateljica Glasbene šole Ptuj polnih 27 let, je poveda- la, da so Ptujčani navdušeni za glasbo: "Včasih smo imeli gla- sbene abonmaje, ki so bili zmeraj zelo dobro obiskani. Prav tako produkcije naših učencev. Tu in tam se je kakš- no leto "pojavilo toliko učen- cev, da vseh nismo mogli vpi- sati. Sicer pa število učencev od prvih povojnih let narašča. Tudi glasbena šola je v vseh teh letih pridobila nekaj pro- storov." Zelo veliko učencev ste učili. Ali so bili med njimi tu- di posebno talentirani? Ela Šrol Senčar: "Izredno talentiranih je malo. Vendar sta v začetku pomembnejša pridnost in sodelovanje, vse drugo se lahko privzgoji. Pe- dagog ima lahko veliko vpliva na to^ kako se bo razvil uče- nec. Ce se ta ukvarja z vrsto dejavnosti in se ne more po- svetiti glasbi, ne bo uspešen. Šola in glasbena šola sta za otroka več kot dovolj. Sicer sem pa imela veliko dobrih učencev — to so bile moje prve učenke Irraa Škrinjar, Greta Glatz in Tatjana Tom- šič. Najmanj 20 mojih učencev in učenk se je poklicno posve- tilo glasbi, med njimi morda najuspešneje Maja Jaranik, ki je koncertirala, sedaj pa poučuje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani." Ali je pomembno, pri kateri starosti se prične otrok učiti instrument? Ela Šrol Senčar: "Tvegano je, če začneš prezgodaj. Pri predšolskih otrocih morajo bi- ti zraven seveda starši. Imala sem tudi 5-letne otroke, ven- dar ni bilo posebnega uspeha. Medtem ko je na primer Dani- lo Saleraovič pričel šele v tret- jem razredu osnovne šole in se zelo lepo razvil, tako da je na- pravil tudi srednjo šolo iz kla- virja. Mislim, da starost nima kakšnega posebnega vpliva." V času vašega ravnatelje- vanja ste učence usmerjali na določen instrument glasbeni pedagogi... Ela Šrol Senčar: "V začetku so vsi hoteli igrati klavir, pa ni bilo za vse dovolj učiteljev. Iz Ljubljane smo dobili pripo- ročilo, naj pridne otroke, ki imajo dober posluh, usmeri- mo na godala. Tako smo tudi delali. Vendar mislim, da pre- več usmerjanja ni dobro. Spomnim se Julke Vahen, se- daj novinarke, kot majhne de- klice, ki se je hotela učiti igranja na klavir. Preusmerili smo jo na violino, vendar je čez nekaj dni violino vrnila, češ da hoče vseeno klavir. Kljub temu je ostala na violi- ni, vendar mi je še pred krat- kim pripovedovala, da ji je še zmeraj žal za klavirjem." Še vedno poučujete... Ela Šrol Senčar: "Ja. Sedaj imam sedem učencev, ki jih poučujem na svojem domu ob torkih in petkih. Tako je zame najbolj prav, pa tudi za glasbe- no Šolo, kjer so vedno v stiski s prostorom." MUena Zupanič irrUJSKi KONJIČKARJI Zbiralec zgodovine Jakob Emeršič v času, ko so kopali temelje za naselje blokov Ziherlove ploščadi in Srednješolskega centra, je začel s svojim hobi- jem, to je iskanjem rimskih predmetov in novcev ter vsega ostalega. Kot amater si je na- mesto grebljice izbral kar izvi- jač in z njim brskal po na- voženih kupih zemlje. Včasih sera se mu pridružil še sam in našel med drugim tudi rimski žebelj. Marsikateri mimoidoči ga je vprašal, če išče črve za ribolov. Pa se je samo na- smehnil in si mislil svoje. Vse njegove najdbe izvirajo iz tega območja. Zanimivo je, da je našel ne- kaj rimskih novcev tudi v što- rih, ki jih je pripeljal s Pano- rame. Pravi, da iraa oči vedno na "pecljih", ko gre na zaseb- no izkopavanje. Ce mu le do- pušča čas, se odpravi v jiaravo in večkrat kaj najde. V dnevni sobi iraa v vitrini veliko zanimivih rimskih pri- merkov npr.: rimske igračke, kačaste posode, oljenke, ka- lup za rimske kruhke, maske, ki so bile vzidane na templjih, rastlinski fosil v premogu-list (ki je zanj najdragocenejša najdba), fragmenti posod iz terra sigilatte, ostanki mate- riala za izdelavo posode, jago- de egipčanskih ogrlic, solziv- ke, v katere so žalujoči za po- kojnikom spuščali solze, ročaji v obliki figur, stekleni prstani. lepotilni pribor, sponke, uha- ni, novci in še kaj. Zemlja okoli blokov skriva v sebi še marsikaj zanimivega, a ni bilo časa ali volje za nadal- jnja izkopavanja. Izkopano zemljo okoli Ziherlove plo- ščadi so razvozili na vse strani in misli, da je bilo v njej še ve- liko zanimivih fragmentov iz rimskih časov. Jakob priporoča, da najdene predmete ne zavržete, ampak jih dajte raje zasebnemu zbi- ratelju ali arheologom, da si bodo lahko popolnjevali svoje zbirke in s tem prispevali k še bolj natančnejšim izvorom teh predmetov. Lani je imel del svoje zbirke razstavljene v paviljonu Fran- ceta Miheliča. Njegov hobi je tudi zbiranje literature o Ptu- ju za Študijsko knjižnico (v službene namene). Želimo mu, da bi še našel veliko dra- gocenih predmetov iz rimskih časov in s tem obogatil kultur- no dediščino. Edj Klasinc TUDI SPUHUANSKI GASILCI SO AKTIVNI Na jubilejnem 65. občnem zboru so člani gasilskega društva iz Spuhlje skupaj s svojimi^osti ugodno ocenili svoje aktivnosti v minulem letu. Kot je povedal predsednik društva Zvonko Ko- kol, se lahko pohvalijo z veliko akcijo dograditve svojega gasil- skega doma z orodiščem in garažo, v kar so vložili prek 2000 prostovoljnih delovnih ur gasilcev in ostalih krajanov. Veliko pozornosti so posvetili tudi vzgoji mladih gasilskih kadrov. Med akcijami v letošnjem letu pa bo zagotovo ena najpomem- bnejših nabava novega kombiniranega gasilskega vozila, ki si ga želijo vsi Spuhljani, zato bodo tudi vsi sodelovali pri zbiran- ju sredstev. — OM POLSKAVA - ŠESTI SEMINARSKI VEČER PROJEKTA POHORJE Peti seminarski večer POHORJE — SKUPNI ŽIV- LJENSKI PROSTOR, ki je potekal 8. januarju na Tinju, je bil dobro obiskan. Profesor dr. Jože Koropec, ki je tu- di domačin iz bistriške občine, je to pot govoril o začet- kih davkov na Slovenskem. Ob tem je domačinom nani- zal še vrsto zanimivih podatkov o njihovih prednikih na tinjskem območju, govoril je o izvoru krajevnih imen in še vrsto drugih zanimivosti, kar so prisotni radi poslušali ter nagradili s ploskanjem. V petek zvečer so se srečali krajani Zgornje Polskave. Tudi tokrat je, ob sedaj že rednem izpolnjevanju anket- nih listov, govoril dr. Koropec. Zgodovinska tema petko- vega večera je bila poznavanje številk domačih parcel in stavb. Tudi ta večer ni manjkalo svežih podatkov o lokal- ni zgodovini, ki jo še vedno prizadevno raziskuje dr. Jože Koropec. Zanimivo za vsa ta srečanje pa je majhno zanimanje učiteljstva za lokalno zgodovino, kljub temu, da jo bodo morali po novem učiti pri predmetu Spoznavanje družbe. Vida Topolovec >>A|rob|lcy^na|i£^^^^ BOŽEHA KBiVEO-CANA I^BAVI Vsi, ki so kdaj zahajali v plesno sekcgo pri DPD Svoboda Ptuj ali plesno šolo Fredi, so prav gotovo opazili vedro, morda malce strogo, a vsekakor samozavestno plesno vadi- tefjico Cano. Navdušuje tako -mlade — ti se pri iyej učyo prvih plesnih korakov, kakor tudi skupino žensk, ki so se odločile, da bodo dvakrat na teden za eno uro zahajale k plesni aerobiki... V plesni šoli dela tudi pet ur dnevno Cana ima bogate plesne iz- kušnje, saj je v plesnem klubu od svojega 12. leta. Bila je tu- di aktivna plesalka B razreda. Samozavestno pove tudi to, da plesna šola Fredy sloni predv- sem na njenem strokovnem delu. Poučuje predvsem šol- ske in predšolske otroke. Uči jih osnove standardnih in la- tinskoameriški plesov, jazz ba- leta, stepa, ročk 'n roUa in pri- pravlja tečaje za mature in va- lete. ... V plesni šoli dela od štiri do pet ur dnevno. Prosta je le ob koncih tedna. Ob tem se še dodatno izobražuje, obi- skuje vse tečaje plesne aerobi; ke in sedaj še tečaje za plesni vrtec. Razlika kned aerobiko in plesno aerobiko Da aerobika ali razgibavan- je ob glasbi ni modna muha priča dejstvo, da jo v dveh skupinah na Ptuju gojijo že kar vrsto let. Božena pravi, da klasična aerobika, ki jo je ute- meljila Jane Fonda, ni v Ptuju Tako Je v telovadnici Olgice vsak ponedeljek In četrtek zvečer. Božena Krivec-Cana nikoli kdovekako zaživela. Zaživela pa je pdsebna oblika aerobike v fitnes centrih. Najbrž zato, ker se vaje pona- vljajo in so monotone. Nova vrsta aerobike, ki jo na Slo- venskem poučuje Meta Za- gorc iz Fakultete za telesno kulturo je kombinirana s ple- snimi gibi in je v bistvu plesna aerobika. Na Ptuju so z njo pod vodstvom Cane najprej pričeli v fitnes studiu Popaj na Turnišču. Enkrat so imeli te- čaj tudi v ptujskih toplicah, v začetku lanske sezone pa je Kaj pravijo ženske, ki obiskujejo plesno aerobiko: Ida Jurgec: Človek mora najti nekaj časa tudi popol- noma zase. Takšen način vadbe priporočam tudi drugim. Še posebej se pri- leze po vsakodnevnih obre- menitvah v službi. Metka Jurišič: Flesno ae- robiko obiskujem enkrat tedensko in čutim, da moje telo to potrebuje. Po vadbi se odlično počutim. Naša "šefica " je odlična, ker zna poskrbeti za pestrost vaj in sprostitev med njimi. Vsaki obiskovalki se posebej po- sveti... Zdenka Fajfarič: Na za- četku sem hodila precej redno, potem nekaj manj, sedaj pa sem spet bolj red- na obiskovalka. Ob vadbi se prijetno počutim. Obi- skujem pa jo predvsem za- radi Božene, ker mi ugaja njen način vodenja vadbe. skupina žensk z njo nadalje- vala v telovadnici osnovne šole Olge Meglic. Zaenkrat deluje ta skupina samostoj- no, vendar poskuša pridobiti sponzorje, ki bi jim pomagali pri plačevanju najemnine dvorane. Skoraj tako kot v ženskih klubih Plesna aerobika zahteva vadbo v manjši skupini, tako da se voditeljica lahko posve- ti vsaki posameznici, jo kon- trolira, opozarja na napake in dela z vsako posebej. Ma- jhna skupina zagotavlja pri- stnejše stike, ženske se tudi izven vadbe družijo, dobivajo se na predstavitvah kozmeti- ke... Lahko bi dejali, da se ob plesni aerobiki oblikuje ne- kaj podobnega kot^so ženski klubi na zahodu. Ženske iz- menjujejo poglede na način življenja, vpliv vadbe na telo, informacije o pravilni pre- hrani in psihičnih izkušnjah. Bolje se spoznajo in nekate- re postanejo tudi prijateljice, dlž— Fotografiji: OM Jožetu Giazerju v slovo Težka, a poštena je bila nje- gova življenska pot, polna težav in preprek, tudi, če je kdaj pa- del, je vedno vstal in vzravnano nadaljeval pot skozi življenje. Tak je bil Jože Glazer, upokoje- ni šofer Metalne iz Ul. 5 preko- morske 21 v Ptuju. Velika ude- ležba na njegovem pogrebu, 15. januarja na novem ptujskem pokopališču potrjuje, da je bil med ljudmi cenjen in prilju- bljen. Rojen je bil 1. 3. 1921 v Pre- poljah na Dravskem polju. Ko- maj 5 let mu je bilo, ko mu je umrla mati, bil je brez doma, živel nekaj let pri babici, potem pa si je moral že kot otrok sam služiti kruh pri kmetih v vasi. Po sili okupatorjevega zakona je bil enako, kot na desetisoče drugih slovenskih fantov — mobiliziran v tujo vojsko in po- slan na vzhodno fronto. Tam je bil ranjen, prišel v zaledje, in ko je za silo okreval, se je feb- ruarja 1944 pridružil partiza- nom v domačem okolju. Bil je hraber borec Lackovega odre- da, napredoval do položaja ko- mandirja čete, bil odlikovan z medaljo za hrabrost. Po vojni je končal poklicno šolo za šoferje in avtomehani- ke, bil je med ustanovnimi čla- ni AMD Ptuj, kot šofer je vozil pri Vodni upravi, na Reševalni postaji v Ptuju, potem pa je dolga leta bil šofer avtobusa pri Metalni v Mariboru, opravljal razne vožnje po vsem ozemlju takratne Jugoslavije. V letu 1977je odšel v pokoj. Kljub napornemu terenskemu delu je še vedno našel čas za delo v Združenju šoferjev in av- tomehanikov, v kegljaški sekciji in v raznih krajevnih organiza- cijah. Povsod je s svojo preu- darno, pametno in kritično be- sedo in z lastnim vzgledom pri- \ speval k najboljšim rešitvam. ' Po upokojitvi se je predvsem posvečal svojima konjičkoma — gobarjenju in ribištvu. V ideje socializma je neome- jeno verjel, kritiziral napake, doživljal razočaranja, vendar je vedno ostajal skromen, pošten, pokončen in ponosen človek. Te lasnosti je znal prenašati na svoje štiri otroke, za katere je s svojo ženo Zofko vzorno skrbel, da je družina — sicer skromno, a pošteno živela. Zato je bil med ljudmi in sodelavci prilju- bljen in spoštovali so ga. Franc Fideršek 12 — PREJELI SMO 4. FEBRIJAR 1993 TEDNIK mnO in GASTBOHOMIJA Svetovni trendi Kako, iz zadovoljstva ob uživanju hrane in pijače, na- praviti dober posel? Taka in podobna vprašanja si zasta- vlja gastronomija, katero so še desetletje nazaj poznali le ožji strokovni krogi in slado- kusci. Danes si, zaenkrat še bolj na bogatem zahodu, utira pot in z velikimi koraki osva- ja svet. Tako ne govorimo več o gastronomiji kot veji vede o prehrani in prehran- jevanju, marveč je to postalo vse, kar je povezano s tem - celo lokali, restavracije. Novi val so znali dobro iz- koristiti tudi vinarji, celo bi lahko rekli, da so prav oni gibalo vsega. Temu se ni ču- diti, saj so, ob splošnem zmanjševanju količin zauži- tega vina in ob hkratnem večjem povpraševanju po vi- sokokakovostnem vinu, prav v tem segmentu potrošnje našli še mnogo neizkorišče- nih možnosti. Posamezne dežele, predv- sem tiste z bogato vinsko tradicijo, kar tekmujejo, ka- tera bo bolje in z večjim pompom predstavila svoja vina in jim priborila status "in". Seveda vse pod zastavo gastronomije. V ZDA prednjačijo predv- sem Francozi in Italjani ter seveda Kalifornija, ki ob po- manjkanju tradicije, s polno mošnjo dolarjev dobro pod- pira take promocije. Na ta način je bil "serviran" (tudi nam) Chardonnay, pa caber- net sauvignon, barrique vina. Prihaja obdobje sauvignon blanc-a (muškatni silvanec) in pinot noir-ja (modri bur- gundec). Omenim naj še Nemčijo, ki nam je blizu, ne le po raz- dalji. Predvsem mislim na konzervativnost, tako značil- no za njih. Tehnološko sicer izredno razviti, so šele v letu 1990 organizirali veliko sve- tovno marketinško akcijo "Deutscher Wein", ki je na zelo privlačen in mladostno igriv način predstavila njiho- vo deželo in vina. Projekt je bil vsenemški, podprla ga je tudi njihova industrija. V zadnjem času že žanjejo sa- dove, saj so prodrli predv- sem na ameriško tržišče. Opazno je sicer, da vse deže- le (Ruwer-ji) še niso enako aktivne, prednjačijo predv- sem Rheinhessen, Mosel-Sa- ar in Baden-Wuerttenberg. kaj pa ml? Kaj pa se v gastronomiji dogaja na sončni strani Alp? Kaže, da je v zadnjih dveh letih vino (končno!) le našlo pot v medije. K temu so levji delež prispevali strokovnja- ki, ki so si že dolgo prizade- vali za to, a so naleteli na gluha ušesa. V iskanju lastne identitete, v naši novi pom- ladi, bi pač bilo neumno pre- zirati zaklad, ki je del Slo- vencev, naše zgodovine, kul- ture in biti. Po drugi strani pa, spričo zmanjševanja življenske rav- ni, vina, zlasti vrhunska, ved- no težje najdejo pot k po- trošniku. Tudi tu bi lahko gastronomija, z nekaj dopa- dljivimi skupnimi koraki vseh slovenskih prideloval- cev, naredila precejšen pre- mik na bolje. Če pogledamo le način po- nudbe naših vin v gastrono- miji, nam bo verjetno precej jasno, da še nismo narediU mnogo. Zunaj velja rek: "Show me your wine list!", ali kot bi po naše priredili - povej mi svoje prijatelje in povem ti kdo si. Vinska kar- ta je bolj redkost kot pravilo. Tega bi se morali zavedati vsi, ki so kakorkoli vključeni v verigo ponudbe. Dobra kar- ta bi morala posebej izposta- viti lokalna vina, posebnosti nekega področja, po drugi strani pa se ne bi smeli slepo zapirati v lastno nišo. Lokal dobrega imena in slovesa naj bi potemtakem imel vsaj nekaj vin iz vseh treh slovenskih rajonov (Po- savskega, Podravskega in Primorskega). Tako bo lažje izpolniti želje in okus obi- skovalcev, nenazadnje pa bo tudi izbira pestrejša. So jedi, ki si jih ne moremo predsta- vljati brez belih suhih vin, so pa tudi druge, kjer raje po- strežemo rdečkasta (rose) ali rdeča vina. Slovenci imamo enkratno lego, kjer se mešajo trije ra- zHčni vplivi, zato so tudi naša vina sortno in karakter- no tako raznolika. Bodimo srečni, da je temu tako in naučimo se uživati in ceniti vse, kar naša dežela ponuja. Vsekakor nekomu bolj prija bodisi ta ali oni tip. Za ga- stronoma velja pravilo, da ima gost pri izbiri vedno prav. Njegova dolžnost pa je, da gosta ob tem vodi in mu svetuje. v najvišji kategoriji to na- logo prevzamejo someljeji t. im. vinski natakarji — sveto- valci. Izraz ni preveč posre- čen, saj je somelje izšolan ne le za ustrezno predstavitev in strežbo, pafl*pa poduči go- sta tudi o izboru vina, pozna svojo klet in njene zaklade dobro pa obvlada tudi bar- monijo hrane in vina. Včasih je pravo doživetje, če se mu prepustite v izboru in odkri- jete kaj povsem novega. Nova vinska zakonodaja, ki je zdaj v pripravi, bo t.im. odprtim vinom zaprla pot v gastronomijo izven pridelo- valnega rajona in na ta način bolj zavarovala pridelovalce, ki svoja vina tudi stekle- ničijo. Prav zaradi tega je bojazen, da se bodo posa- mezni rajoni še bolj zaprli vase, še večja, kar pa ne bi bilo v interesu ne ljubiteljev vinske kapljice, gastronomi- je, kaj šele pridelovalcev. Koristno bi bilo, da vsak rajon zase pa tudi slovensko vinarstvo (in vinogradništvo) povzame nove zamahe in marketinške prijeme, pri čemer se prav gastronomija ponuja kot enostavna in pri- vlačna pot, še zlasti zato, ker še vedno velja nerazumna prepoved vsakršnega rekla- miranja vin. Andreja Brglez, enolog Nad Lackovim spomeiillcoin na Ptuju se je zgodilo nasilje Odstranitev spomenika Jo- žetu Lacku iz središča Ptuja in iz urbanistično arhitektur- nega okolja, za katerega ga ^ je zasnoval slovenski kipar, * Jakob Savinšek, je bilo sklepno dejanje skrajno sporne prakse odstranjeva- nja spomenikov, ki se je v zadnjih letih pojavila v Slo- veniji. To prakso, ki očitno ne prizanaša niti umetniško najvrednejšim in strokovno najbolj pretehtanim in ute- meljenim pomnikom narod- noosvobodilnega boja, uvel- javljajo politične sile, ki ima- jo prevladujoč vpliv v posa- rneznih občinah in krajih, pa tudi v nekaterih strokah ozi- roma dejavnostih. Strokovna neprimernost (in politična namernost) ptujske odločitve (skrite za "javno razpravo"), je bila dovolj osvetljena v polemiki v dnevnem časopisu februar- ja in marca lani, še posebno v prispevku Janeza Suhodol- ca "Je neotesanost določilo slovenstva?" (Delo 11. 12. 1992) in "Lacka ni podrl vi- har" (Večer, 12.1. 1993). Lackov spomenik je bil s slabo strokovno utemeljitvi- jo prestavljen v povsem neu- strezno okolje, v bodoči spo- minski park na starem me- stnem pokopališču, ki naj bi postalo odlagališče tudi "... za druge javne spomenike, ki imajo več dosedanjih loka- cij... in, ki naj bi leta 2009 ali 2019 postalo zelenica...", je zapisala Kristina Šamperl- Purg v sobotni prilogi Dela, 14. 3. 1992. S sklepom IS Skupščine občine Ptuj o pre- mestitvi spomenika so- glašajo celo Zavod za var- stvo naravne in kulturne de- diščine in urbanisti. Vendar ne gre le za to; gre za velik- ko hujšo stvar! Prevladalo je stališče, da spomenik Jožetu Lacku ne sodi v okolje me- stnega središča oz. zgodovin- skega jedra Ptuja. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je na- redil neodpustljivo napako v smislu konservatorske stro- kovne doktrine, ko je sprejel stilno "čiščenje" večplastne- ga oblikovnega izraza urba- nega spomenika. Združenje borcev je naredilo napako, ker je — pod težo "strokov- nih argumentov"- popustilo in tako dopustilo manipula- cije v zvezi s spomenikom osrednji osebnosti upora proti nacifašizmu v svojem okolju, urbanisti pa, ker so se vključili v akcijo rušenja zgodovinske kontinuitete pri oblikovanju določenega me- stnega prostora in pristali na skrajno sporno rešitev, ki postavlja bronasto plastiko v neustrezno zeleno okolje in s tem krši enega od temel- jnih načel postavljanja spo- minskih skulptur v prostor. A tu je še dejstvo, da je bilo s tem dejanjem razvrednote- no tudi pomembno pričevan- je iz naše novejše zgodovine. S tem, da so si na Ptuju dovolili dvigniti roko na Lac- kov spomenik, ki ga je umet- niško zasnoval priznani slo- venski kipar, v okolje pa skladno in premišljeno po- stavil priznani slovenski ar- hitekt, so toliko bolj ogro- ženi tudi številni drugi spo- meniki, ki pričajo o pomem- bnih zgodovinskih dogodkih med NOB, a žal nimajo to- likšne umetniške in strokov- ne vrednosti, kakšno je imel Lackov spomenik na svoji lo- kaciji. Razplet ptujske afere je še en preizkusni kamen spome- niško varstvene in urbanistič- ne službe ter še en izziv pravni državi. Naj pa bo tudi resno opozorilo celotni slovenski javnosti, kakšna dejanja si lah- ko privošči lokalna oblast v času, ko ljudje po vsej Evropi množično protestirajo proti oživljanju nacizma, ideologiji, ki je v drugi svetovni vojni vzela življenja tolikim ljudem in tudi Jožetu Lacku. V Ljubljani, dne 18.1.1993 prof. Vladimir Mušič, arhitekt, član komisije za ohranitev in negovanje vrednot, poimenovanj in spominskih znamenj NOB pri Izvršnem odboru ZZB Slovenije v predpustnem času Po svečnici (2.februarja) se bo pričelo tisto pravo raz- položenje, ki zajame osred- nje vasi KS Markovci vsako leto v dneh oz. tednih pred 3ustom oziroma fašenkom, cakor mu tukaj že od nekdaj rečemo. Odkar pomnim, smo tiste dneve poimenova- li: mastna sobota, mastna nedelja (pred pustom), mah fašenk (pustni ponedeljek) in vejki fašenk (pustni to- rek). Sledi seveda žalostna, spokorniška pepelnica, a te- aaj se že prične napovedova- ti pomlad in z njo novi praz- niki, predvsem pa dela in opravila, tako da ni časa za kakšno daljše "žalovanje". Že drugo leto zapored nam je koledar naklonil kar nekaj tednov za doživljanje pred- pustnega vznemirjenja, h ka- teremu sodi predvsem poz- vanjanje korantovih zvoncev, ki si jih ob večerih pripnejo naši fantiči in stečejo skozi domačo vas ter oznanjajo skorajšnji fašenk. Vse drugače pa je med čla- ni Etnografskega društva (ED) "Korant"v Markovcih, kjer smo svojo dejavnost za- stavili kot neprekinjeno vez od enega do drugega fašen- ka - delo torej nikdar pov- sem ne zastane in se z za- ključkom ene aktivnosti že pričnejo priprave na drugo. Potem, ko smo lanskega 1. marca že udejanili zamisel in predvsem željo po "Fašenku v Markovcih", torej koranto- ve in druge "vragolije" v do- mačijskem, vaškem okolju, smo v aprilu registrirali društvo, zapisali svoje načrte in že je bila tu etnografska prireditev Kresovanje, ki smo ga izvedli 4.julija 1992, morda ne ravno na najkrajšo noč oz. najdaljšo noč, vseka- kor pa na pravo lepo polet- no noč po sončnem dnevu, ko nas lanska suša še ni pre- več mučila in skrbela. Tri tedne pozneje se je naša de- legacija s skupino korantov in picekov odzvala vabilu ter na okrogli mizi od etnograf- skih strokovnjakov iz Slove- nije doživela potrditev svoje usmeritve. Pust oz. fašenk, ki je prežet s tolikimi običaji in obogaten s takimi pustni- mi liki, mora živeti na vasi, v svojem resničnem okolju. Vročica lanskega poletja in jesenskega opravUa po poljih, vinogradih in drugod pa niso mogli preprečiti uresničitve nove etnografske prireditve v organizaciji našega društva - Martinovega s krstom mošta v vino. Sobota, 7. novembra 1992 je bila sicer kar 4 dni pred Martinovim, naslednja pa je za njim že zamujala. Si- cer pa je bil teden z Martino- vim imenom za nas precej za- nimiv in delaven, saj je naša skupina malih picekov gosto- vala na festivalu Otrok in umetnost, od tam smo prinesli še posebna priznanja za delo pri ohranjanju ljudskih obi- čajev med mladimi. Prav na koncu naj povem, da prav v teh dneh, vse od no- voletnih praznikov dalje, pote- kajo intenzivne priprave na "Fašenk v Markovcih", ki bo v nedeljo, 21. februarja s pričet- kom ob 13.00 uri izpred Kmečkega mlina v Zabavcih. Organizacija take prireditve ni mala stvar, mnogo dela je s pripravo vseh tukajšnjih mask - od koranta do ruse, zato si lahko želimo podobno lepo vreme kot lani in seveda mno- go obiskovalcev, ki bodo lah- ko uživali v čisto pravem pu- stnem razpoloženju. Pridite in se pripričajte! Karolina Pičerko Zabovci PTUJ V ^E^CU M V Celovcu je od 14. do 17. januarja 1993 potekal sejem PARACELSUS. Sejem je bil )osvečen 500-letnici smrti cemika, alkimista in aktivne- ga iniciatorja za zdravo na- ravo okolje, Paracelsusa. Po- tekal je pod pokrovitelj- stvom avstrijskega ministr- stva za znanost in razisko- vanje, ministrstva za zdrav- stvo, ministrstva za delo in ministrstva za šolstvo, koro- ške vlade ter mesta Celovec. Sejma se je udeležil tudi minister za zdravstvo, druži- no in socialno varstvo Repu- blike Slovenije doc. dr. Boži- dar Voljč, ki je skupaj z av- strijskim ministrom za zdrav- stvo, sejem tudi odprl. S Ptu- ja sva se sejma udeležila čla- nica izvršnega sveta za zdravstvo in socialno varstvo Silva Čerček in član izvršne- ga sveta za obrt in podjet- ništvo Viktor Cvetko. Namen sejma je bil, stro- kovni in širši javnosti pred- staviti delovanje na področju zdravljenja ali preprečevanja bolezni, promociji zdravja, skrbi za kvalitetnejše življen- je in bolj zdravo okolje. Udeležba je bila zelo pestra iz mnogih mest in podjetij Avstrije in Slovenije. Ptuj se je sejma udeležil v okviru mreže zdravih mest Slovenije. V mrežo zdravih mest so pristopila že mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Trebnje, ki so se prav tako predstavila v Celovcu. Po- sebna pozornost je bila na sejmu posvečena strokovnim srečanjem in referentom, ki so potekala v času sejma m sejmišču. Slovenski sejemski prostor je bil domiselno urejen in je vzbudil veliko mero pozor- nosti obiskovalcev. Razstav- ni panoji so z velikimi in do- bro opaznimi slikami posa- meznega mesta in njihovo krajšo predstavitvijo pred- stavljali mrežo zdravih mest Slovenije. Iz predstavljenih plakatov na panojih je bilo jasno razvidno, kaj vse vpliva na zdravje, zdrav način živ- ljenja in boljšo kvaliteto živ- ljenja (od promocije zdravja, preko tal, zraka, vode, mo- delov dobre prakse...) Posebno pozornost sloven- skega sejemskega prostora so vzbudila nenehna doga- janja (izven uradnega proto- kolarnega dela) v obliki iger, pevskih nastopov, recitalov, folklore. Žal pa na razsta- višču ni bil dovoljen nastop ptujskih kurentov, za katere je bilo na prostoru pred raz- staviščem veliko zanimanja. Ptuj je sodelovanje na sej- mu izkoristil tudi za promo- cijo našega mesta. S predsta- vljeno video kaseto o Ptuju, raznimi promocijskimi mate- riali in določenimi izdelki, smo prikazali delček ptuj- skega zdravega in kulturne- ga življenja. V Celovcu smo se z ostalimi predstavniki zdravih mest dogovorili, da bomo del razstavnega mate- riala (plakete) prikazali tudi v Ptuju ob promoviranju zdravega mesta. Menimo, da je bila ude- ležba na sejmu zelo koristna za promocijo Ptuja in vključitev v gibanje Zdravih mest. Silva Čerček, dipl. oec. SEKRETARKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Staro ptujsko pokopališče »smetišče«?? Ne bom razpravljala, ne o pravilni prvotni postavitvi, niti o sedanji upravičenosti ali neupravičenosti preme- stitve Lackovega spomenika. Ogorčena in prizadeta sem in verjamem, da ne edina na Ptuju, zaradi uporabe be- sed "smetišče" in "smeti" za staro ptujsko pokopaUšče, ki sta uporabljeni v časopisnih člankih v zvezi z novo lo- kacijo Lackovega spomenika. Na tem "smetišču" in med temi "smetmi" stoji tik ob novi lokaciji Lackovega spomenika dolga leta spomenik žrtvam, padlim v boju proti fašizmu, na tem "smetišču" počiva kar nekaj znamenitih Slovencev, znanih Ptujčanov, mnogih naših dragih prijateljev, tudi moja starša. Smatram, da bi zlasti v polemiki v zvezi z zgodo- vinskimi in kulturnimi spomeniki moralo valjati načelo kulture besede, izrečene in napisane. Dr. Ljuba Neudauer-Založnik TEDNIK — FEBRUAR 1993 POSLOVNA SPOROČIIA ll K Zvonku po zavese Zvonka Mikše iz Dornave se najbrž spomnite kot uči- telja ročnih dela pri Delav- ski univerzi na Ptuju kot or- ganizatorja in vodja tečaja ročnih del, ki je v Ptujske to- plice pritegnil nmogo žensk iz celotne Slovenge. Že od mladega si je želel postati krojač ali kuhar, pa so ga pota zanesla med računo- vodje. Toda Zvonko se ne da. Potem, ko je na osnovi izkušenj ugtovil, da je slo- vensko tržišče slabo za- loženo z zavesami, posebej tistimi s čipko, in da so zelo drage, si je mislil: Zakaj pa ne bi poskusil tudi jaz — s popoldansko obrtjo šivan- ja zaves..." In tako se je tudi zgodilo. Od konca januarja dalje že de- la v svoji šivalnici, ki si jo je uredil v starejši kmečki hiši njegovih staršev, v Dornavi 65/a. Tečaje krojenja in šivanja je opravil v Mariboru in si pri- dobil naziv šivalca tekstilnih izdelkov. V opremo in uredi- tev prostora pa sta s soprogo Vreno vložila prihranke. Strankam ponuja svetovanje o izbiri zaves in karnis, sešije zavese po meri in željah. Po- sebej rad izdeluje zavese s čip- ko. S ponudbo primernih blag za zavese ni težav, saj ga je na slovenskem tržišču dovolj. S čipkami pa je res malo težje. Zvonko ima šivanje dobe- sedno v krvi - plete, šiva, izde- loval je tudi tapiserije in ma- krameje. Delo si je zamisli ta- ko, da bo stranke sprejemal v delavnici, jim pokazal blago različnih kakovosti in barv ter čipke in jim svetoval kasne za- vese naj si omislijo. Cene bo- do zelo konkurenčne in plačil- ni pogoji ugodni, saj bo mo- goče plačati z večimi čeki, na obroke ali s popustom ob plačilu z gotovino. Zvonko ima popoldansko obrt, zato bo mogoče njegovo šivalnico obi- skati med delavniki od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. dlž Zvonko MIkša šiva z veseljem Specializirana ribiška prod^alna TIIVCA-TINCA Zbranim pred novo prodajalno TInca TInca Je govoril predsednik RD Ptuj. Stane Žitnik, (foto: M. Ozmec) Številni ptujski ribiči so se v pe- tek, 22. januarja dopoldne, veseli- li odprtja specializirane prodajal- ne za ribolov TINCA-TINCA v Cankarjevi ulici 2 na Ptuju. Zna- na ptujska družina športnih ri- bičev Jožeta Lovrenčiča, sicer do- ma v Tibolcih, je uredila prijetno prodajalno, v kateri je na voljo vse, kar potrebuje ribič za ribolov v naših vodah; od ribiške opreme in pribora, do specialnih ribiških vab, hrane in drugih pripomočkov za večji ulov, domačih in tujih proizvajalcev. Poleg tega bodo opravljali tudi servisiranje ribiške opreme, predvsem vijačnic in ri- biških palic. V trgovini TINCA- TINCA pa ponujajo tudi celoten Hoby program za male živali, predvsem za muce, pse in ptice. Za stranke poslujejo po evrop- skih merihh in sicer dnevno od 8. do 13. ter od 15. do 18. ure. Številnim ribičem ter prijatel- jem družine Lovrenčič je ob od- prtju govoril Stane Žitnik, pred- sednik ribiške družine Ptuj, vrvico pred vhodom v prodajalno pa je simbolično prerezal inšpektor Jože Erhatič, sicer zagnan ribič. Pa še pojasnilo k imenu prodajal- ne. Tinca Tinca je latinsko ime za eno najbolj priljubljenih rib naših voda — linja, ki mu nekateri po domače pravijo tudi žloj. OM Frizerski salon Tatjana v Mezgovcih Storitvena dejavnost si vse bolj utira pot tudi v manjših krajih in naseljih. Mlada frizer- ka Tatjana Korpar je svojo žel- jo po frizerskem salonu ure- sničila v Mezgovcih 4/a. Pri tem sta ji največ pomagala starša, ki sta že izkušena obrtnika. "Na vasi je težko, ženske se pozimi bolj ali manj zanašajo na rute, zato se moraš za stranke izred- no potruditi." Frizerski salon "Tatjana" po- nuja frizerske storitve za moške in ženske. Uveljaviti se želi s ka- kovostnimi storitvami in konku- renčnimi cenami. Mlada obrtni- ca bo v začetku delala sama. Stranke bo sprejemala vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 15. do 20. ure, ob so- botah od 8. do 13. ure, po pre- dhodnem naročilu na telefon 795-067 pa tudi popoldan. Tatjana Korpar je salon od- prla 16. januarja. Tega dne so bile frizerske storitve brez- plačne. Strankam je obljubila, da se bo nenehno trudila in iz- boljševala ponudbo. Že v krat- kem naj bi pričela prodajati kozmetiko, v svoj salon pa bo občasno povabila tudi kozme- tičarko. Novi frizerski salon Je Izredno lepo urejen — (Foto: M. Slodnjak) 16 — PKEJELI SMO 4 JjBRfflLR^^l^^^ PCB - naša 1 nenehna grožnja j Zeleni imamo varovanje na- rave, okolja in občutljivih po- krajinskih sistemov za eno najvažnejših nalog slovenske družbe in posameznikov. Njej bomo kos samo, če bomo ustvarili resnično partnerstvo med naravo in nami. Varstva okolja ni mogoče uresničiti brez temeljnih sprememb v gospodarstvu, znanosti, šol- stvu in načinu življenja. "To je prva točka našega programa, ki nas tako zavezuje, da opo- zorimo na določene probleme, ki so okrog nas. Zato somo tu- di na občinski skupščini 5. 1. 1993 predlagali občinski vladi, da preveri govorice o PCB v Talum-u, hkrati pa je bila naša želja opozoriti na ta ne- varen strup, ki nas obkroža vsepovsod (doma, v trgovini, v tovarni...) KAJ JE PCB IN ZAKAJ SE GA BOJIMO? Poliklorirani bifenili (PCB) ali askareli so organske snovi, ki nastajajo pri kloriranju bi- fenilov. V električnih napra- vah se uporabljajo kot izola- cijske tekočine v transforma- torjih, kondenzatorjih in im- pregniranih papirjih; upora- bljajo se tudi v lepih, različnih smolah in drugod. Razkroj PCB-ja pri višjih temperatu- rah (do 800C) daje tudi poli- klorirani dibezo-P-dioksin (PCDD), strup, ki se pogosto omenja v zvezi s Sevensom. PCB se kopiči v živih organiz- mih in je težko razgradljij. Po definiciji svetovne zdravstve- ne organizacije (WHD) so PCB ekstremno nevarni, tok- sični, rakotvorni in i^emno trajno organski kemični od- padki. Na univerzitetni ga- stroenterološki interni kliniki v Ljubljani so dokazali, da so PCB-ji tudi pri ljudeh klasto- geni, saj povzročajo struktur- ne kromosomske okvare. PCB pridejo v vodo predv- sem z industrujskimi odplaka- mi, nalagajo se v mulju in se- dimentih rek in morij. Po- membno vlogo pri širjenju PCB imajo vodni organizmi, saj se PCB-ji kopičijo v pre- hrambeni verigi. Tako v bivši Jugoslaviji, ka- kor tudi sedaj v Sloveniji še nimamo normativov za vseb- nost PCB, ki še niso škodljive za zdravje. Norme v ZDA do- puščajo v rečni vodi do 1 na- nogram PCB v litru vode. Smernice EGS, ki jih posku- šamo prevzeti pri nas, pa do- puščajo v pitni vodi 100 nano- gramov PCB v litru vode. PCB so toksične snovi, ki povzročajo predvsem tumorje v jetrih, tudi maligne. Pri po- skusih na opicah so bile ugo- tovljene motnje v razplodnem sistemu, pojavljajo se obolenja pri delavcih, ki so neposredno izpostavljeni delovanju PCB- ja. PosledicE pri ljudeh se lahko pokažejo takoj, čez čas kot kronični toksični učinki (jetra, živčni sistem, koža, di- hala, kri), lahko se pokažejo pri otrocih, če so bile matere ob nosečnosti pod vplivom PCB-ja, lahko pa se kažejo šele pri naslednjih rodovih. iN KJE SO REŠITVE? Vsi ti podatki o PCB bi vsa- kogar, ki sliši za govorice, da je na Dravskem polju skla- dišče 37 ton PCB, vspodbudUe k temu, da vpraša ali je to res. Seveda pa se Zeleni Ptuja za- vedamo, da ni samo Tal um ti- sti, ki ima za svojo ograjo PCB-je, temveč, da ima to ve- čina slovenske industrije. Gle- de na strupenost in nevarnost PCB-ja bi morala država Slo- venija narediti vse, da se ti PCB-ji uničijo, saj vemo, da se v novih kondenzatorjih, tran- sformatorjih in drugod ne uporabljajo več. Ob dejstvu, da je v Sloveniji še nekaj tisoč ton PCB-ja, ki ga bo potrebno izvoziti na uničenje (Francija, Anglija) se Zelenim Ptuja zdi neodgovor- no od vlade republike Sloveni- je, da še parlamentu ni dala v ratlHkacijo Baselske konven- cije, ki ureja ravnanje s PCB-ji in je tudi pogoj, da jih bodo tu- je države od nas tudi sprejele. Zato Zeleni Ptuja predlaga- mo Državnemu zboru, da ne- mudoma ratificira baselsko konvencijo in s tem omogoči nemoteno odstranjevanje PCB-ja iz Slovenije. Že pred ratifikacijo te konvencije pa mora vlada republike Sloveni- je pričeti pripravljati seznam, kje vse so PCB-ji, koliko jih je in zagotoviti ustrezen nadzor v skladu z mednarodno veljav- nimi predpisi. Iz zgoraj navedenega lahko zanikamo vsa pisanja, ki so se pojavila v sredstvih javnega obveščanja o namernem izpo- stavljanju podjetja Talum. Njega smo pač imenovali, ker Zeleni Ptuja delujemo na ob- močju, ki je izjemno ekološko obremenjeno, hkrati pa se za- vedamo, da ta problematika pesti vso Slovenijo od indu- strije do gospodinjstva. PCB ni samo potencialna ekološka bomba na Dravskem polju, temveč v celotni Sloveniji. Spomnimo naj vas samo na problem Krupe, ki še ga do danes nismo rešili. Za Zelene Ptuja: Stanko Žunec Kozmicna apokalipsa Javljam se na polemične članke objavljene v Tedniku, zaradi kritičnega mišljenja dr. Adolfa Žižka o geobiologiji in radiesteziji. Oglašajo se radie- stezisti, znanstveniki in inži- nerji. Menim, da bi bilo kon- striiklivno, da to paleto obo- gatimo še mi, umetniki, seve- da s svojega zornega kota. Za- to mi ne zamerite, če je moj jezik poetsko obarvaa Ne oglašam se kot arbiter, predstavljam samo svoje miš- ljenje in poglede. Povod za moje oglašanje je kritika na kritiko doktorja Žižka o pisa- nju gospoda Vogrinca Zemlja je živo bitje. Kot zagovornika svobodnega mišljenja me bo- dejo v oči strupene puščice uperjene proti doktorju Žiž- ku, čeprav menim, da so zgre- šile cilj. Ne razumite tega kot apologijo temveč kot moj osebni odnos do problema. Najbolj me je sprovicirala iz- java, da doktor Žižek ni kom- petenten za razpravljanje o radiesteziji. Ob pazljivi razčle- nitvi izjave naletimo na neke kontroverznosti. Kot prvo, dr. Žižek se ne oglaša kot radic- stezist, oglaša se kot znanstve- nik. Kompetenco znanst- venika mu daje doktorski na- slov, ki mu ga je dodelila insti- tucija, pred katero je moral braniti dizertacijo. Torej, dok- tor Žižek, kot znanstvenik, ima pravico konfrontirati miš- ljenje ter uporabiti "stroge" kriterije v odnosu do radieste- zije. Kompetence mu nihče ne daje, on jo enostavno ima. Za lažje razumevanje se mora do- jeti, da je izjava o zemlji, ki ima usta, trebuh in je živo bit- je, z znanstvenega aspekta, ki ga zastopa doktor Žižek, eno- stavno nesprejemljiva. Prav tako bi lahko bil tudi jaz kot pesnik enako užaljen, ker uporabljam metafore, perso- nifikacije itd. To me ni užali- lo, ker razumem, da znanstve- ne metode in jezik temeljijo na neizprosnih dejstvih, ki se jih doktor Žižek v tem prime- ru principialno drži. Pomisli- te, kakšna zmešnjava bi nasta- la, če bi v uradih začeli govori- ti v metaforah, v trgovinah v političnem jeziku, na institu- tih bi uporabljali jezik prava itd. Priznati morate, da bi to delovalo zelo čudno, če že ne smešno. Torej, doktor Žižek se javlja kot znanstvenik in zahteva stroge, disciplinirane metode. Prav tako sem trdno prepričan, da mu, ko bere poezijo in naleti na izraze: iz- mučena zemlja, žejna zemlja, mati zemlja itd., ne pride na misel dokazovanje o tem, da zemlja ne more občutiti utru- jenosti. Vsako področje ima svoj jezik in način prikazovanja. ^ Kot drugo v tej kritiki se dr, Žižka poskuša predstaviti kot nasprotnika napredka, novih znanstvenih izzivov in odkritij, enostavno povedano, kot na- zadnjaka. Tega mišljenja ne delim, ker ga nekatera dejstva demantirajo. Imam vtis (umetniki imamo razvito in- tuicijo, čeprav tudi ona včasih zgreši), da je važnejše ovreči doktorja, kot to, kar doktor govori in to brez argumentov, z dejstvi, ki se lahko različno interpretirajo in komentirajo. Protiargument, da doktor Ži- žek ne smatra radiestezije za neumnost, govori to, da se je on do nje deklariral kot znan- stvenik, kar samo po sebi po- trjuje, da radiestezijo dojema in akceptira kot del znanosti v razvoju. Opozarja pa obenem na previdnost, kar je za znan- stvenika sigurno obveznosti. Razen tega navaja kot argu- ment Newtonov zakon, ki je verjetno še veljaven, ali pa jaz ne sledim dovolj "modernim tokovom"! Sprašujem se, kakšna bi bila reakcija, če izdam, da sem tu- di sam opravil meritve sevanja energije na Ptuju. Prišel sem do, za mene, presenetljivega rezultata. Namreč, ko sem šel mimo gostinskega lokala "Ro- zika", mi je svinčnico skoraj iztrgalo iz rok, komaj sem jo obvladal. Prišel sem do za- ključka, da je ta lokal izjemno nabit s kozmično energijo. Drugi tako zelo močan vpliv sem izmeril tudi v gostinskem lokalu "Narodni dom". Mer- jenja so seveda laična, zaen- krat plodove svojih odkritij uživam kar sam. Previdnost je mati učenja; Sklepal sem, da imamo umetniki svoje energi- je. Seveda si ne upam s takšni- mi sklepi stopiti pred strogo znanstveno razsodišče, to za sedaj čuvam kot skrivnost. S tem primerom pa ne mi- slim podcenjevati te vede, opozarjam le na previdnost. Mislim, da je tudi doktor Ži- žek zavzel takšno staliče, z re- snimi očmi znanstvenika. Nje- gova kritika je sprožila val po- lemike, kar je že samo po sebi pozitivno. Mogoče je to tudi bil njegov cilj! Naučimo se že, da vsak, ki misli drugače, ne napada osebnosti, ampak to, kar osebnost govori. Iz te kon- frontacije mišljenja nastaja nadgradnja in nova kvaliteta. Na koncu, epur si muove, samo, da se mi ne vrtimo v krogu! Ivan Brač Spodaj podpisani član Državnega sveta dajem skladno z 58. členom zakona o državnem svetu POBUDO, da Državni svet Republike Slovenije sprejme ^^^^^^^ da Državni zbor Republike Slovenije oziroma Vlada Republike Slovenije nemudoma pristopi k podpisu Baselske konvencije o pretoku odpadkov v državah £S. OBRAZLOŽITEV: Na podlagi poslanskega vprašanja v Skupščini občine Ptuj je bila javnost obveščena, da se v podjetju Talum Kidričevo na območju vodnega vira na Dravskem polju nahaja 37,6 tone (bruto) PCB. Republiški sanitarni inšpektor je s pregledom dne 11. 1. 1993 ugotovil, da je oprema, ki vsebuje PCB, evidentirana in zgledno vzdrževana, ter da so podatki o količini in nahajanju sporočeni na pristojne organe. Ker so PCB po definiciji svetovne zdravstvene organizacije ek- stremno nevarni, toksični, rakotvorni in izjemno trajno organski kemični odpadki, je posebej zaskrbljujoč podatek, da predstavlja kohčina v Talumu cca 1,2 % skupne slovenske kohčine. Republiški inšpektor nadalje ugotavlja, da ima Talum ponudbo podjetja za odvoz večje količine kondenzatorjev s PCB v Francijo na uničenje. Posel ni uresničen, ker Slovenija ni podipsala Baselske konvencije o pretoku odpadkov v državah ES. Iz navedenega izhaja, da problematika presega občinski nivo, za- to predlagam, da Državni svet zahteva od Državnega zbora oziro- ma Vlade RS, da nemudoma pristopi k podpisu konvencije in s tem omogoči odvoz nevarnih odpadkov iz Slovenije na uničenje. Vlada RS naj s poostrenun nadzorom nad ravnanjem s PCB za- gotovi: 1. da se evidentirana in identificirana oprema, k vsebuje PCB na območju Slovenije. 2. da se z obstoječo opremo, ki vsebuje PCB ravna v skladu z mednarodno predpisanimi varnostnimi predpisi. 3. da se pospešeno loti zamenjave opreme, ki vsebuje PCB, da bo v skladu z odlokom Sveta ES zamenjana vsa tovrstna oprema do le- ta 2000. Branko Brumen Pobuda sprejeta v imenu DS dne 15.1.1993 na 2. seji. Krvodaialci Na dan 19.1.1993 Roman Janžekovič, Ribiška pot 10, Ptuj; Srečko Fekonja, Strejaci 1, Dornava; Martin Potočnik, C.8. Avgusta 8, Ptuj; Marjeta Hajnžič, Kve- drova 2, Ptuj; Mate Dukarič, Ul.S.Prekomorske 15, Ptuj; Maks Petro- vič, Zg.Pristava 25/a, Ptuj; Anton Primožič, Brezovci 19, Polenšak; An- ton Štrucl, Kungota 15, Kidričevo; Janko Kukec, Hrastovec 108, Zavrč; Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Janez Kocmut, Žabjak 59, Ptuj; Jože Kramberger, Grajenščak 3, Ptuj; Slavko Mar, Strelci 13/a, Markovci; Vinko Simonič, Dornava 3; Drago Mazera, Anice Kaučevič 2, Ptuj; Franc Murko, Pobrežje 113, Videm; Branko Kostanjevec, Trstenjakova 7, Ptuj; Boris Černezel, Lackova 13, Ptuj; Stanislav Glavica, Medribnik 15, Cirkulane; Jože Majerhofer, Hajodše 40, Hajdina; Franc Murko, Slovenija vas 54; Maks Hojnik, Cirkovce 61A5; Andrej Jančič, Krem- plje va 5, Ptuj. Na dan 21.1.1993 Branko Laura, Tibolci 47, Gorišnica; Marta Lesjak, Mariborska 18, Ptuj; Janez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj, Kristina Petek, U1.5.Prekomorske 9, Ptuj; Irena Javernik, Poljska c. 35, Hajdina; Janez Pernik, Dravinjski Vrh 8/a; Marjan Sirec, Krčevina pri Vurbergu; Boris Spindler, Krem- pljeva 6, Ptuj; Franc Topolovec, Zg. Leskovec 11; Vinko Mlakar, Lo- vrenc 113; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b; Samo Kočevar, Dravska 3, Središče; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Stane Cafuta, Prešerno- va 17, Ptuj; Zlatka Bakač, U1.25.Maja 10, Ptuj; Milica Pulko, Zakl 12/b, Podlehnik; Herman Jurgec, Paradiž 27/a, Cirkulane; Marija Vidovič, Mezgovci 2/b; Marinka Lampret, Trg svobode 4, Ptuj; Edvard Jurgec, Lancova vas 68, Videm; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Avgust Brlek, Pobrežje 8, Videm; Olga Šoštarič, Ziherlova 17, Ptuj; Franc Be- gan, Kraigherjeva 28, Ptuj; Mira Ogrizek, Ilčeva 1, Ptuj; Franc Šumen- jak, Prerad 37, Polenšak; Feliks Hvaleč, Gabernik 48, Juršinci; Jožica Predikaka, Kicar 77, Ptuj; Danilo Krajnc, Arbaiterjeva 7, Ptuj; Irena Horvat, Spuhlja 98; Martin Krajnc, Hrastovec 134, Zavrč; Branko Lor- bek, U1.5.Prekomorske 13; Jože Levak, Rimska ploščad 8, Ptuj; Janez Bohi, Grajenščak 45, Ptuj; Janko Kirbiš, Slovenija vas 51/a, Hajdina; Mojca Fras, Koroška c. 77, Maribor; Milan Farazin, Ul. B. Greifov 12, Maribor. Paracelsus in Ptujčani Tednik je poročal v predzadnji številki o Pa- racelzovih dnevih v Celovcu, ki so se jih ude- ležili tudi Slovenci, med temi prav tako ptujska občinska delegacija. To si je Philippus Aureo- lus Theophrastus Bombastus von Hohenheim Paracelsus tudi zaslužil, saj ni bil samo eden najpomembnejših nemških zdravnikov 16. sto- letja, kot ga imenujejo enciklopedije, temveč med najpomembnejšimi predstavniki te stroke na svetu ter v vseh obdobjih. Kot otrok je dobil pri svojem očetu prvo poznavanje medicine v koroškem Beljaku. Nadaljna potovanja in štu- dij, ne samo starejših avtorjev, temveč zbiranje in proučevanje bolezni neposredno, največ na potovanjih ter izkustvih, sta ga dvignila na pie- destal medicinske znanosti. Za informacijo na- vedimo samo, daje živel med leti 1493 ali 1494 ter umrl v Salzburgu 1541. Največ časa je pre- bil med svojimi potovanji in bivanji v Celovcu in odtod so tudi njegovi dnevi. Vendar, zakaj se oglašam. O teh proslavah je pisal Tednik, kot sem omenil, pa tudi več osta- lih slovenskih dnevnikov, vendar niti eden ni z nobeno besedo omenil, da ima tudi Ptuj po- membno vlogo v Paracelzovem življenju. Kot so podatki v starejši slovneski zdravstveni zgo- dovini in kar je zbral ter napisal leta 1985 v Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 8, str. 115-126 naš ptujski upokojeni zdravnik dr. Aleksander Poznik v obširni študiji, je ta slavni zdravnik tu živel nekajkrat, skupaj ver- jetno skoraj leto dni, pa tudi tu so se dolgo hranili ali obstajali njegovi dragoceni rokopisi. V Ptuju je živel med leti 1524 in 1525, ko je potoval po Sloveniji in Hrvaški. In če ta po- memben podatek zamolčimo bodisi iz neved- nosti ali malomarnosti, je to že težka napaka in kaže, da ne želimo dati mestu tiste cene, ki jo je imelo nekoč, ne želimo, da bi gradilo na sta- rih kulturnih temeljih, ki lahko samo poudarijo njegov pomen. Čakal sem samo nekaj časa, da se bo o teh stikih kaj poročalo, ali o tem, kako je v Celov- cu potekalo to srečanje ali srečanja, a ker ni bi- lo nobenega odmeva, zato, to moje, sicer upra- vičeno reagiranje. jakob Emeršič »Od 1. januarja nov sistem zdravstvenega zavarovanja« z dne 14.1.1993 v pisanju v vašem Tedniku o novem si- stemu zdravstvenega zavarovanja je bilo med drugim tudi zapisano, da je po no- vem sistemu potrebna napotnica tudi za zdravnika okulista. Trditev, da je za zdravnika okulita potreb- na napotnica po novi zakonodaji, se je poja- vila v dnevnem tisku in jo sedaj nekritično povzemajo različni avtorji člankov. Naša očesna ambulanta je preverila od kod te govorice, ki begajo paciente in po nepotrebnem daljšajo vrste v splošnih am- bulantah. Zavod za zdravstveno zavarovan- je, ki izdaja vsa navodila v zvezi z novim si- stemom zavarovanja, ne ve nič o kakršniko- li obvezi za napotnico pri okulistu. Predpisa, ki urejata to področje, sta Za- kon o zdravstvenem varstvu in zdravstve- nem zavarovanju (Uradni list RS št. 9/92), ki v 106. členu napotuje na Samoupravni sporazum o postopkih in načinih ure- sničevanja pravic do zdravstvenega var- stva (Uradni list SRS šl. 6/81). Citirani akt v 25. členu določa: "Napotnica ni po- trebna, če gre za preglede pri okulistu, gi- nekologu in pediatru, pa tudi v drugih pri- merih, za katere se uporabniki in izvajalci dogovorijo...". Nobenega dvoma torej ni, da napotnica za zdravnika okulista ni potrebna, pa tudi sicer velja, da nov sistem zdravstvenega zavarovanja na področju specialističnega zdravljenja doslej še ni spreminjal obstoječega stanja glede po- stopka uresničevanja pravic pacientov. V Ptuju, dne 2.1.1993 Ljuba Neudauer Resnik OČESNA AMBULANTA TEDNIK 4. FEBRUAR 1993 ŠPORT — 11 Hdslej Šahovsko i i"'"štvo y^ Ptuj v petek sta podpisala pogudbo o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju Šahovsko društvo Ptuj in trgovsko podjetje Lipa • Ptuj. S tem se je šahovsko društvo preimenovalo v Šahovsko društvo Lipa Ptuj in zagotovilo sponzorju, da bo povsod nasto- palo s tem imenom in tako poneslo ime trgovske organizacge po Sloveniji in po svetu. Pogodbo o dolgoročnem medsebojnem sodelovanju sta podpisa- la za Šahovsko društvo Ptuj predsednik MIlan Knezevič, za Trgov- sko podjetje Upa pa direktor Bojan Zavec. Milena Predsednik ptujskega šahov- skega društva in Šahovske zveze Slovenije Milan Kne- zevič je povedal, da je ptujsko društvo med najstarejšimi šahovskimi društvi v Sloveniji, saj bo čez dve leti praznovalo 60-letnico in da so se po uspe- hih uvrščali vedno v sam vrh slovenskih in jugoslovanskih šahistov. Med seboj imajo tudi mednarodnega mojstra Janka Bohaka, sicer pa med več kot 100 člani veliko perspektivnih mladih igralcev. Ptujsko dru- štvo ima sekcije v Spuhlji, Go- rišnici, na Vidmu, v Moškaj- ncih in Žetalah. Seveda je Mi- lan Kneževič poudaril tudi po- men nastopa ptujskih šahistk Narcise Mihevc in Anite Liči- na na prvi šahovski olimpijadi, ki se je je udeležila Slovenija. Dejstvo je, da je povezava ša- ha in gospodarstva tudi širše- ga družbenega pomena, saj se bodo šahisti le tako lahko udeleževali velikih tekmovanj in tako promovirali tudi Ptuj kot najstarejše slovensko me- sto, meni Milan Kneževič. Tudi Bojan Zavec, direktor Lipe ptuj je povedal, da so se odločili podpreti šahovsko društvo zato, ker so pre- pričani, da vodijo to društvo pravi ljudje, ki bodo ponesli tudi ime Lipe po Sloveniji in zunaj njenih meja. McZ V sliMiFrancu Krmncu Pred 14 dnevi je bilo na sta- rem rogozniškem pokopališču poslednje slovo od Franca Krajnca iz Ul. ob Grajeni 11 v Ptuju, ki ga je potuhnjena bole- zen mnogo prezgodaj iztrgala iz občestva živih, saj še ni dopol- nil niti 61 let. Bil je izredno de- laven in ustvarjalen na po- dročju avto-moto športa, zato je prav, da se njegovega dela na kratko spomnimo tudi na naši športni strani Izučil se je za mehanika in ključavničarja, delal kot šo- fer, si pridobival nova znanja, izkušnje in delovne navade v Nemčiji Od tam se je vrnil le- ta 1963, začel med prvimi v ptujski občini z zasebno obrt- no dejavnostjo, začel pa je tu- di uresničevati svoje davne ti- he sanje... Nastopal je kot tekmovalec v moto športu, z njim smo se vse pogosteje srečevali na ce- stno hitrostnih dirkah v Ptuju in po Sloveniji Ob tem se je navdušil za novo športno zvrst - karting, ki se je začel tedaj naglo razvijati tudi v naši do- movini Ni bil navdušen le sam, znal je navudšiti tudi druge, zbral je okoli sebe so- mišljenike in sodelavce. Bil je ustanovitelj karting kluba v Ptuju, postal njegov duhovni vodja, bil glavni organizator tekmovanj z majhnimi dirkal- nimi avtomobili — gokart — karting. Vedno je bil pripra- vljen pomagati, prenašati svo- je znanje in izkušnje na mlajše tekmovalce, delati za razvoj in ugled kluba. V letu 1969, ko smo slavili 1900-letnico mesta Ptuja, je bil organizator karting dirke po ptujskih ulicah in s tem prispeval k spoznavanju in ugledu te nove športne z\'rsti. Zaradi vse večjega zanimanja za to športno zvrst je uspel z idejo, da se je v ptujski občini zgradil prvi kartodrom, prvi v Sloveniji in takratni širši drža- vi, v izjemno lepem okolju v Hajdošah. Pot uspehov ptuj- skega kartinga se je od takrat začela strmo dvigati navzgor. Tudi sam je bil med aktivnimi tekmovalci, nastopal v ekipi, ki je trikrat postala ekipni državni prvak, uspešno je na- stopal tudi v državni reprezen- tanci AMZ Slovenije mu je večkrat zaupala vodstvo re- prezentance na tekmovanjih doma in v tujini, vedno je za- upano nalogo opravil vzorno. Ko je nehal z aktivnim nasto- panjem, se je posvetil predvsem organizacijskemu delu v klubu in vzgoji mladih tekmovalcev, njegovi varovanci so večkrat osvajali naslove državnih prva- kov v svojih kategorijah. Za svoje pionirsko delo v tej špor- tni zvrsti je prejel številne plake- te in priznanja, bil je nosilec Zlatega znaka AMZ Jugoslavi- je. Njegovo delo bo ostalo kot neizbrisan del zgodovine ptuj- skega avto-moto športa in predvsem kartinga. Športniki bodo ohranili spomin nanj. Franc Fideršek Kdo SO bili najboljši v litMjJlI Ptujski športniki in športnice so v preteklem letu odlično tekmovali. K^ub težavam, ki so jih športniki nove države morali to leto prestati, so se uspešno udeleževali mednarod- nih prvenstev in tudi olimpijskih iger. Ptujčani smo imeli štiri olimpijce: Mirka Vindiša in Filipa Leščaka ter šahistki Narciso Mihevc in Anito Ličina, ki sta tekmovali na šahov- ski olimpiadi. Da so bili rezultati naših športnikov letos do- bri in da imamo veliko perspektivnih tudi za naslednje ob- dobje, smo se prepričali na proglasitvi športnikov za lansko leto, o čemer smo že poročali. Tokrat bomo zapisali še nji- hove najboljše rezultate. Komisija ie najboljšega špor- tnika izbirala med petimi član- skimi državnimi prvaki in dve- ma mladincema. Za določitev končnega vrstnega reda je upoštevala še rezultate evrop- skih in svetovnih prvenstev, sve- tovnih pokalov in mednarodnih tekmovanj. Končna odločitev je: Mirko Vindiš, član Atletskega kluba Ptuj, je proglašen za naj- boljšega športnika leta. Je prvak DP v malem maratonu, dosegel je 40. mesto na maratonu OI, 4. mesto na maratonu v Torinu. Je državni reprezentant nacional- nega razreda. Filip Leščak, Judo klub Drava Ptuj, drugi med ptujskimi športni- ki. Je državni reprezentant nacio- nalnega razreda, dosegel je 1. me- sto na DP, 3. mesto na svetovnem pokalu v Pragi, udeleženec evrop- skega prvenstva in OI, na medna- rodnem prvenstvu Sardinije 12. mesto. Igor Rakuša, Trap skeet sekci- ja, tretji v ptujski občini. Državni reprezentant, 1., 3. in 4. mesto na pozivnih turnirjih Slovenije, 1. mesto na DP, 31. mesto na sve- tovnem pokalu, udeleženec evropskega prvenstva. Damijan Petek, Judo klub Go- rišnica. Četrti ptujski športnik. Perspektiven športnik Slovenije, 7. mesto na evropskem mladin- skem prvenstvu, udeleženec sve- tovnega prvenstva, 1.mesto na po- zivnih turnirjih in najboljši mladi- nec v Sloveniji. Maijan Jauk, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, državni reprezen- tant nacionalnega razreda. Peti ptujski športnik. Uvrstitve: 1. me- sto na DP v ciklokrosu, 3. mesto na DP kros cantri, 2. mesto na od- prtem prvenstvu Avstrije in halije. Alojz Trstei^ak, Občinska strelska zveza Ptuj, državni repre- zentant nacionalnega razreda. Šesti športnik Ptuja. Uvrstitve: 1. mesto na DP v streljanju z MK se- rijsko pištolo, 2. mesto na DP v streljanju z zračno standardno pištolo, 3. mesto na DP v streljan- ju z MK pištolo proste izbire, 34. mesto na mednarodnem prven- stvu Nemčije. NAJUSPEŠNEJŠE ŠPORTNICE ZA LETO 1992 Narcisa Mihevc, Šahovsko dru- štvo Ptuj je najuspešnejša športni- ca Ptuja za leto 1992. je državna reprezentantka z naslednjimi uvrstitvami: 2. mesto na DP čla- nic, 1. mesto na DP v hitropotez- nem šahu, med najuspešnejšimi igralkami na šahovski olimpiadi. Tanja Rozman, Atletski klub Ptuj, druga najboljša športnica Ptuja. Je perspektivna športnica Slovenije z naslednjimi uvrstitva- mi: 1. mesto na DP mladink v te- ku na 100 metrov, 3. mesto na DP članic v teku na 100 metrov. Vanja Kotar, Atletski klub Ptuj, tretja športnica Ptuja. Je perspektivna športnica Slovenije in mladinska reprezentantka z uvrstitvami: 4. in 6. mesto na DP članic v teku na 400 in 800 me- trov, 2. in 3. mesto na DP mla- dink v teku na 400 in 800 metrov, nastop za Slovenijo na Savaria pokalu in četveroboju v ČSFR. Anita Ličina, Šahovsko društvo Ptuj, državna reprezentantka, četrta športnica Ptuja z uvrstitva- mi: 5. mesto na DP članic, 2. me- sto na DP v hitropoteznem šahu. nastop na šahovski olimpiadi in evropskem prvenstvu mladink. Smiljana Petek, Judo klub Go- rišnica, perspektivna športnica Slovenije in peta športnica Ptuja z uvrstitvemi: DP članic 1. mesto, 1. mesto na pozivnih turnirjih, 2. mesto na mednarodnem prven- stvu v Ljubljani. Majda Raušl, Občinska strelska zveza Ptuj, perspektivna športnica Slovenije, inladinska reprezentan- tka, šesta športnica Ptuja z uvrstitvami: 2. mesto na DP mla- dink v streljanju z zračno stand- ardno pištolo, 5. mestona DP čla- nic v streljanju s standardno zračno pištolo, 11. mesto na med- narodnem turnirju v Plznu. NAJBOLJŠE PTUJSKE EKIPE Pri moških je najuspešnejša eki- pa Judo kluba Drava, ki je osvoji- la 4. mesto v 1. državni ligi, 3. me- sto v pokalnem tekmovanju in 7. mesto v mednarrodni Inter ligi. Drugo mesto je zasedlo Šahovsko društvo Ptuj za osvojeno 4. mesto v 1. državni ligi in 4. mesto v po- kalnem tekmovanju. Tretjeuvršče- na je ekipa Rokometnega kluba Drava Ptuj, ki je osvojila 9. mesto v 1. državni ligi in se uvrstila v četrtfinale pokalnega tekmovanja. Med ženskimi ekipami je bila najuspešnejša ekipa Namiznote- niškega kluba Petovia Ptuj, ki je osvojila 4. mesto v 1. državni ligi, druga ekipa Rokometnega kluba Drava Ptuj za osvojeno drugo mesto v 2. državni ligi in tretja ekipa Odbojkarskega kluba Ozon Ptiy, ki se je uvrstila v 2. državno ligo. NAJOBETAVNEJŠI ŠPORTNIKI OBČINE PTUJ Med te so se uvrstili tisti pionir- ji in mlajši mladinci ptujskih špor- tnih klubov, ki so dosegli prvo mesto na republiških tekmovanjih ali nastopili v reprezentančni se- lekciji Slovenije. To .so Damjan Bezjak, Jurij Cvitanič, Nastja Čeh, Marjana Gojkošek, Seba- stjan Kolednik, Petra Mlakar, Marko Petek, Mateja Rep, Ro- bert Roškar, Donald Rus, Urh Strašek, Romana Šega, Dejan Vo- grinec, Renato Vugrinec, Anita Zaje in Miha Žohar. g^JUSPEŠNEJŠA Med osnovnimi šolami si je naziv najbolšega ŠŠD zaslužila OŠ Mladika, ki je zbrala 707 točk, pred Ljudskim vrtom, 605, Olgo Meglic, 484, Dornavo, 371, OŠ Cirkovce, 334 in OŠVi- dem, 238 točk. Med srednjimi šolami si prvo mesto delita Gimnazija in Kme- tijska in elektro šola, ki sta zbrali vsaka po 27 točk. NAJAKTIVNEJŠE ŠPORTNE ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKI Med te so se za lansko leto uvrstili: TVD Partizan Rogozni- ca, ŠD Gerečja vas, NTK Peto- via Ptuj, Planinsko društvo Ptuj, ŠD Jože Potrč, Karate klub Poetovio Ptuj, Društvo invali- dov Ptuj, Planinsko društvo Majšperk, ŠD Hajdina, ŠD Stoj- nci in Tekaški klub Maraton. Za najaktivnejše športne de- lavce pa so klubi predlagali Franca Cetla, Branka Černen- ška, Jožeta Gajserja, Ivana Go- milška, Branka Kokola, Marja- na Lenartiča, Živorada Marin- koviča, Stanka Pave a, Martina Potočnika, Vladimirja Sitarja, Vilija Tomašiča in Silvestra Vo- grinca. BLOUDKOVE ZNAČKE Ob proglasitvi najboljših športnikov je tudi SO Ptuj po- delila občinske Bloudkove znač- ke za dolgoletno delo v športu. Zlate, podeljene za 30-letno de- lo, so prejeli Judo klub Drava Ptuj, Andrej Gorše, aktiv špor- tnih pedagogov in posmrtno šahist Milan Šeruga. Srebrne značke za 2G-letno delo so pre- jeU Ivan Klarič, ŠZ Ptuj, Ivan Emeršič, Judo klub Drava Ptuj, Zvone Zinrajh, Klub borilnih veščin Ptuj, in Franc Kodela, Planinsko društvo Ptuj. Brona- ste značke za 10-letno delo so prejeli Erika Šafranko, Taborni- ki Kvedrovega roda, Ludvik Špehonja, Kegljaški klub Drava, Mirko Zelenik, ŠD Stojnci, Vla- do Fridl, Planinsko društvo Ptuj, Alenka Zorko, Planinsko društvo Ptuj, Boris Žohar, Ko- lesarski klub Perutnina Ptuj, Milan Slana, AMD Ptuj, Vesna Krabaj, Društvo športnih peda- gogov, in Ivan Cuš, Društvo športnih pedagogov. McZ Najboljše športnice Ptuja za leto 1992. — Posnetek McZ. VELEMOJSTRICA VESNA BAŠAGIČ PREMOČNA ZA MLADE PTUJSKE ŠAHISTE v okviru gostovanja VM Vesne Bašagič na Ptuju, je Šahovsko društvo organizira- lo "handi cap" meč naj- boljših domačin mladincev in pionirjev. Velemojstrica se je pomerila na devetih deskah in le Matjažu Plajnšku je uspelo izvleči remi. Mladi so se sicer VM dobro upirali in prikazali solidno igro, vendar so tako Robert Roškar, Saša Prelog, Helena Rižnar, Jurij Cvitanič, Miro in Robi Mihe- lač. Viki Napast ter Gregor Podkrižnik morah priznati premoč po več kot treh urah igre. Velemojstrica je poh- valno komentirala njihovo igro in dejala, da je čez leto dni prav gotovo potrebno med njimi iskati novega mla- dinskega mojstra. Silva Razlag Po petem kolu občinske hge v streljanju z zračno puško je ostal vrstni red nespremenjen. Še vedno vodi ekipa Jožeta Lac- ka s 4761 krogi pred prvo ekipo Mipa, 4696 krogov, Turniščem in Agisom. Med posamezniki vodi Pšajd mlajši pred Janžeko- vičem. V petem kolu je bil naju- spešnejši Izidor Pulko, ki je pri- streljal 267 krogov. McZ ROKOMET Visoka zmaga Velike Nedelje v prvi državni moški rokometni ligi zaradi priprav mladinske in član- ske reprezentance v soboto ni bilo tekem. Te so bile v torek zvečer, ptujska Drava pa se je v Kozini pomerila z Andorjem Jadranom. V SOBOTO Z RUDARJEM_ V prvi državni moški ligi bo 15. kolo to soboto. Drava se bo v dvora- ni Center pomerila z Omnikomom Rudarjem iz Trbovelj. To bo pri- ložnost za nove točke, ki jih ptujska ekipa še kako potrebuje, če se želi izogniti nevarnosti izpada iz hge. Tekmo bodo začeh ob 19. uri. V drugi Ugi bo v Veliki Nedelji Ormož Invest gostil vodilno Krško, Velika Nedelja pa bo gostovala v Celju. I kotar 1$ NASVETI 4, ggBRlIARl^^.^ TEDNIK Referendum razburil krajane Grajene Pod tem naslovom v Ted- niku št. 2/93 objavljam čla- nek g. M. Zupanič me je vspodbudil, da glede refe- renduma za uvedbo poseb- nega samoprispevka za iz- gradnjo vodovodnega om- režja v nekaterih delih Krajevne skupnosti — skrajšano KS Grajena, omenim s pranvega vidika sklep o razpisu zgoraj omenjenega referenduma, ki je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 40/92. V nadalje- vanju bom za omenjeni sklep o razpisu referendu- ma uporabljal le besedo sklep. Ali za posebni samopri- spevek veljajo drugi pred- pisi kot za samoprispevek? Tudi za posebni samopri- spevek velja Zakon o sa- moprispevku — skrajšano ZS (Ur. list SRS št. 35/85), ki ne pozna izraza poseben samoprispevek, temveč le besedo samoprispevek. Ali se referendum za uvedbo samoprispevka lah- ko razpiše in samoprispe- vek uvede le za del ob- močja KS? Če gre zadeve, za katere se samoprispevek lahko uvede in če je izvršitev teh zadev in njihovo financi- ranje predvideno v ustrez- nem planskem aktu (glej 1. člen ZS), se referendum za uvedbo samoprispevka lah- ko razpiše in po uspelem referendumu se samopri- spevek lahko uvede tudi za del (za posamezno naselje itd.) območje KS. Razum- ljivo je, da v takem prime- ru sodelujejo na predrefe- rendumskih zborih in na refenendumu le občani oz. volilci iz območja, za kate- rega se namerava uvesti sa- moprispevek in v primeru, ko se samoprispevek na- merava uvesti od nepre- mičnin, se mora dati možnost sodelovanja na zborih in referendumu tudi lastnikom nepremičnin, če- prav ti nimajo stalnega bi- vališča na območju, za ka- terega se uvaja samopri- spevek. Kdo ima po zgoraj ome- njenem sklepu pravico do glasovanja na referendu- mu? Člen 6 cit. sklepa se gla- si: pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi "občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Grajena". Vsebina tega člena lahko vse tiste, ki bi čitali samo ta člen, ne pa celoten sklep, zavede v zmoto. Po mojem mnenju bi v cit. sklepu moralo biti zapisano, da imajo pravico do glasovanja na referen- dumu le tisti v splošni vo- lilni imenik KS Grajena vpisani krajani, ki imajo stalo prebivališče na ob- močju tistega dela KS Gra- jena, za katerega bo uve- den samoprispevek. Kdo so zavezanci za sa- moprispevek? Po 5 členu cit. sklepa so zavezanci za samoprispe- vek : a) občani, ki imajo stalo prebivališče na območju dela KS Grajena, za kate- rega je uveden samopri- spevek. Opozarjam, da sem spadajo tudi tkz. zdomci, ki zadržijo stalno prebivališče v domačem kraju. b) lastniki nepremičnin na območju dela KS Graje- na, za katerega je uveden samoprispevek. Opozorim da so, po mo- jem mnenju pod b (mišlje- ni tisti lastniki nepre- mičnin, ki nimajo stalnega bivališča na območju dela KS, za katerega je uveden samoprispevek temveč stalno bivajo ali na ob- močju drugih delov KS (te nazovimo tuji krajani) ali pa izven območja KS Gra- jena (te nazovimo tuji ob- čani). V 5. členu cit. sklepa pa je tudi zapisano, da občani pod a) in lastniki nepre- mičnin pod b) niso zave- zanci za samoprispevek, če so že podpisali pogodbe o sofinanciranju izgradnje vodovodnega omrežja. Ali je treba tudi zdom- cem in tujim krajanom oz. občanom omogočiti sodelo- vanje pri pripravljaiiju re- ferenduma in glasovanje oz. izjav^anje na njem? V skladu z načeli demo- kracije in pravičnosti je, da tisti, ki bo postal zavezanec za plačilo samoprispevka, tu- di sodeluje v pripravah refe- renduma samoprispevka in se izjavlja o njegovem spre- jetju. Prav zato je zakonoda- jalec določil, da mora biti glede zdomcev, tujih kraja- nov in tujih občanov v aktu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, do- ločen način sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in način osebnega izjavljanja glede samoprispevka (glej 7. točko 6. člena in 4. odst. 8. čl. ZS) S tako določbo hoče zakono- dajalec prisiliti odgovorne osebe, ki pripravljajo razpis referenduma in izvedbo voli- tev, da stopijo v zvezo z za- konci, tujimi krajani in občani, jih seznanijo z name- nom in cilji samoprispevka in jim dajo možnost, da se ude- ležijo sestankov, in da glasu- jejo na referendumu osebno ali pismeno po pošti in po- dobno. V zgoraj cit. sklepu skupščine KS Grajena toza- devnih določb ni. Ali je samoprispevek mo- goče naložiti gospodinj- stvu? Iz določb, da je zavezanec za samoprispevek občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče (glej 1. odst. 8. čl. ZS); da imajo ob enakih pogojih občani glede samoprispevka enake obvez- nosti (glej 3. čl. ZS); da je zavezanec samo tisti občan, ki ima lastne dohodke (glej 2. odst. 8 čl. ZS); da se sa- moprispevek ne mora uvesti od nekaterih prijemkov (glej 10. čl. ZS) in še drugih, se da zaključiti, da je za samopri- spevek lahko zavezan le po- samezen občan, ne pa družinska skupnost. Ali je v skladu z ZS 3. čl. cit. sklepa? Iz 3. čl. cit. sklepa, ki se glasi: "samoprispevek se uvaja v denarju in ga plaču- jejo lastniki zemljišč, oziro- ma drugih nepremičnin za sebe in vse člane gospodinj- stva in sicer po 6.000,00 SIT mesečno", se vidi da gre za naložitev plačila samopri- spevka celotni družinski skupnosti oziroma gospodin- jstvu v nerazdelnem enot- nem znesku. Opozorim, da se je v prak- si večkrat dogajalo in se še dogaja, da v nekaterih kra- jevnih skupnostih naložijo samoprispevek bodisi v de- narju bodisi v delu gospodin- jstvu oziroma družinski skupnosti. Tudi meni se zdi tako ravnanje praktično, vendar je vprašanje, ali je zakonito. Kolikor je meni znano, je Ustavno sodišče Slovenije že dvakrat in sicer z Odločbo št. U-I-25/79 z dne 19.7.1979 (Ur. list SRS št. 27/79) in št. U-I-44/809 z dne 16/10.1980 (Ur. list SRS št. 27/80) razveljavilo toza- devne določbe o obvezi go- spodinjstva za plačevanje sa- moprispevka, sklicujoč se na 1. odst. 8. čl. ZS in povdari- lo, da niti ustava, niti zakon, ne določata, da je lahko za- vezanec za samoprispevek tudi gospodinjska ali podob- na skupnost. Mirko Kostanjevec f»ii«t PmO, lOHAC 4AliŽSKOyi6 Nevarni plodovi jeseni 11. POKEC (Symphoricarpu8 albus) Malo je okrasnih grmov, ki zadovoljivo rastejo tudi v senčnem kotu vrta, pod kroš- njami dreves in na tleh, ki jih preprodajo tuje korenine. Pokec je eden takih. Jeseni ga brez težav spoznamo po številnih belih jagodah, pol- nih sočnega gobastega tkiva in semen. Ce privoščimo pokcu bogatejše okolje, kot smo ga ravnokar opisali, je behh jagod toliko, da se pod njihovo težo vejice globoko povesijo. Plodovi, ki so pokcu v okras, niso čisto nedolžni. Vsebujejo strup in dražeče snovi, ki lahko povzročajo izpuščaje na koži. Če jagode jemo, sledijo prebavne mot- nje z drisko in bruhanjem. Drobcene rožnato bele cvetove od julija do septem- bra rade obletavajo čebele. Ptice pokčevih plodov ne je- do, zato ostanejo v polnem številu na grmu vse do pom- ladi. Od rastline imajo kori- sti mnogi drobni sesalci. Po- kec namreč žene iz korenin številna mlada deblca, in če raste drug ob drugem več grmov, nastane pri tleh ne- dostopna senčna goščava. V njej najdejo skrivališče jež, miška, rovka, voluhar, vlaž- no zavetje pa godi tudi žabi ali krastači. Prava oaza za mlade živali torej, ki jih člo- vek iz bližine svojih bivališč velikokrat v lastno škodo od- ganja. Na vrtovih ali v parku sadi- mo pokec posamično, v skupi- ne ali v živo mejo. Najlepši je pozimi, ko je poln belih jagod. To lastnost posebej poudari- mo, če v njegovo družbo sadi- mo grmovnice, ki jih dičijo drugobarvni zimski plodovi, npr. različne brogovite (Vi- burnum sp.), ognjeni trn (Py- racantha sp.) ipd. Pri pokcu moramo paziti, da se nam pre- več ne razraste — omenili smo že, da močno odganja iz korenin. V okrasnih drevesni- cah lahko zbiramo med nekaj vrstami in sortami pokca, ki se razlikujejo v načinu rasti in barvi plodov. Domovina pokca je Sever- na Amerika._________________._________..... V Vrtu V SADNEM VRTU se med sadnim drevjem čestokrat poja- vljajo motnje pri rodnosti. Ne- katere vrste in sorte sadnega drevja so nagnjene temu, da ne rodijo vsako leto enako močno ali pa da kakšno leto sploh ni pridelka, druge zopet obilno cvetijo, na njih pa se ne za- vežejo plodovi ali pa da se cve- tovi osipljejo. Na vprašenje, kaj storiti, če se motnja ali neredna rodnost po- javljata več let zapovrstjo, si lahko odgovorimo, ko ugotovi- mo vzroke. Dejavniki, ki odlo- čajo o oploditvi, so lahko bio- loški, fiziološki in zunanji. Med biološkimi so najčešče sterilnost, pomanjkanje praš- nikov ali slaba razvitost pe- stičev. Breskve, marelice, ribez, kosmulje, jagode, orehi in večina sort sliv so samooplodni. Pri jablanah, hruškah in višnjah upoštevamo diploidne sorte, ki so samooplodne in triploidne, ki so samoneoplodne. Kakšna je lastnost posemezne sorte, je razvidno iz vsakega opisa sorte, pa tudi drevesničar nas o tem dovoijno pouči. Večina sort leske je samone- plodna. Fiziološki vzroki so v pre- hranjenosti. Čimbolje je drevo )rehranjeno, tem boljša je op- oditev. Najodločilnejšo vlogo pri tvorbi cvetnih organov in sa- mi oploditvi ima fosfor, zato ne pozabimo rednega gnojenja sadnega drevja s fosfornimi gnojiH. Zunanji dejavniki za uspešno oploditev so prav tako mnogo- teri, med njimi pa najpomem- bnejši: temperatura, svetloba, padavine, zračna vlaga, veter, čebele in rez ter posredno: obH- ka drevesne krošnje, zdravstve- no stanje drevesa in vsa osnov- na nega in obdelava. Ne obsodimo drevesa na po- sek, ki že nekaj let obilno cveti, pa ne zarodi, temveč proučimo vzrok in ga odpravimo! Če gre za plodnostne motnje, pa nima- mo prostora za dosaditev ustreznega opraševalnega dre- vesa, je to mogoče uskladiti in nadomestiti s sosedi v bližnjem okolju. Pri tem upoštevajmo, da čebele pomočnice pri opraše- vanju sadnih rastlin preletavajo v povprečnih razmerah brez ovir okrog 500 ra, za vetrocvet- ke, kot je leska, pa naj bodo opraševaici posajeni v bližini in smeri stalnih vetrov. V OKRASNEM VRTU se pri- bližuje čais rezi, gnojenja in ob- delave vrtnic. Vrtnico, ki jo za- radi lepega žlahtnega cvetja imenujemo kraljico cvetja, gno- jimo skoraj v vsakem vrtu.Pose- bej lepa je na javnih zelenicah. Z gnojenjem pa se tudi izraža odnos krajanov do urejenega zelenega okolja. Kdaj naj vrtnice obrezujemo? Takoj potem, ko smo jim od- straniH zimsko zaščito oziroma ko se je zemlja osušila, vsekakor pa preden prično brsteti. V grmu porežemo ostarele in šib- ke lanskoletne poganjke. Ker je žlahtni nadzemni del vrtnice ce- pljen na močno rastoči korenini divjega sipka, imajo vrtnice la- stnost močne in bujne rasti. Vsi poganjki, ki so pri vrtnici zrasli in v jeseni dobro dozoreli, tudi cvetijo. Zato vse dobro razvite poganjke pustimo in v različni višini prikrajšamo. Spodaj imajo poganjki navadno manj razvita očesa, zato bi prekratka rez povzročila, da bi odganjala tudi manj razvita in speča očesa, to pa ima za posledico slabše cve- tenje. S pravilnim obrezovanjem ra- stlini omogočimo, da bo obilno cvetela. Še tako skrbno obrezo- vanje ne bo zaleglo, če bi rastli- na trpela pomanjkanje hrane. Gnojiti ji je treba najprej s hlev- skih gnojem ali s kompostnico. Vrtnice so zahtevajo numosna gnojila, mineralna gnojila pa so le dodatek. Na kvadratni meter nasada vrtnic potrosuno za pest vrtnega nitrofoskala in ga zako- pljemo. Ne pozabimo, da rastH- ne, ki jih gnojimo zaradi cveta ali plodov, potrebujejo za njiho- vo tvorbo obilno fosforja in ka- lija, ki ju lahko dadajamo samo v obliki gnojil. V ZELENJAVNEM VRTU ne- katere vrste vrtnih solatnic, ka- pusnic, paradižnik, papriko, jajčevce in druge gojimo tako, da v dovolj godno zemljo sadi- mo sadike, ki smo jih pred tem iz semena vzgojili v posebej pri- pravljenih ugodnih rastnih po- gojih. Različne vrste in sorte vrtnin imajo različno dobo kal- jenja, pa tudi čas sajenja ni pri vseh vrtninah enak. Setev za pridelavo sadik pričnemo že v mesecu februarju, da bi bile na voljo za sajenje na prosto, ko bodo za to ugodne talne in vre- menske razmere. Seme najbolje kali v mešanici, ki jo pripravimo iz 6 do 8 delov presejane sprstenine kompo- stovke, 5 delov vrtne zemlje ali krtinovke, 1 do 2 dela prepere- lega hlevskega gnoja ali šote, 1 do 2 dela rečne mivke ah kame- ne moke, kar začinimo z 1 kg mešanega gnojila nitrofoskala na kubični meter mase. Da ka- lečih rastUn ne bi poškodovali škodljivci in da se ne bi okužile z glivičnimi boleznimi, dodamo 10 dag volatona G 5% in 1 dag antrcola BT, preračunano na kubični meter mase. Kup dobro premešamo in pustimo vsaj 10 dni, da mešanica s presnovo po- stane godna za setev. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista 5., 6. in 13. februarja, zaradi ko- renine ali gomoljev od 1. do 3. februarja in do 9. do 12. fe- bruarja, zaradi plodov 8. in 9. februarja, ter rastline, ki jih pri- delujemo zaradi cveta, in zdra- vilna zelišča od 3. do 5. ter 12. in 13. februarja. Astrologi so tudi izračunali iz vplivov zodiaka, da je najpri- merneje narezati cepiče za ce- pljenje sadnega in okrasnega drevja 4. in 5. februarja, od 3. pa vse do 14. februarja pa bi naj bil ugoden čas za obrezovanje drevja in živih mej. Miran Glušič, ing.agr. SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE IN NAPOTNICE v zvezi z uresničevanjem novega sistema zdravstvenega za- varovanja je veliko vprašanj. Zavarovanci najpogosteje sprašujejo, kako je z napotnicami za speciahstično zdravljenje. Poklicali smo dr. Draga Petriča v Kranj, ki pripravlja pravilnik o tem. Povedal je, da do sprejema potrebnega akta velja, da je brez napotnice mogoče le h ginekologu, ker je ta lahko izbrani zdravnik. Zaradi razumljivih ugovorov tudi ni potrebna napot- nica za obisk psihiatra v zdravstvenem domu ali v bolnišnici. Napotnice pa ne potrebujemo tudi za okulista, kadar gre za predpisovanje očal. Verjetno pa bodo izbrani zdravniki prene- sli pooblastila za zdravljenje srčnih boleznih, tuberkoloze, dia- betesa in podobno na specialiste ustrezne stroke. Napotnica tudi ni potrebna, kadar gre za nujno oziroma neodložljivo zdravniško pomoč. Pravilnik, ki bo natančneje urejal vsa ta vprašanja, naj bi predvidoma sprejeh do maja. Velja pa, da določila obeh zdrav- stvenih zakonov negirajo dosedanjo ureditev po Samouprav- nem sporazumu o uresničevanju pravic, ki je še veljaven, ven- dar le v določihh, ki niso v nasprotju z zakonom. PripravUa: MGj TEDNIli 4. FEBRUAR 1^ ZA RAZVEDRILO 22 — POSLOVNA SPOROČILA 4. FEBRUAR 19» TEDNIK OGLASI IN OBJAVE M Zlata poroka v Rucmancih Minulo soboto sta slovesno praznovala 50 let skupnega življenja Ana in Franc Janže- kovič iz Rucmancev 1. Slove- snost je bila tokrat v domači hiši, v Rucmancih. Ormoški občinski župan, dr. Jože Beš- vir, in matičarka, Zdenka Go- lob, ter tomaževski župnik, Anton Fras, so se potrudili in cerkveni ter civilni obred zlate poroke opravili kar na domu. Zlatoporočenca sta stopila pred oltar natanko pred pet- desetimi leti, 23. januarja 1943. pri Tomažu. Zlata nevesta, ki se je pred poroko pisala Škrlec, se je ro- dila 26. aprUa 1919 v bližnjih Savcih, zlati ženin pa 10. av- gusta 1910 v Rucnancih 1. Janžekovičevi, ki so bili pred drugo vojno trdni kmet- je, saj je njihovo posestvo ob- segali kar 30 ha zemlje, so po drugi vojni z agrarno reformo izgubili precej posestva, nekaj od tega je dedovala tudi do- mača hči, tako, da danes obse- ga njihova kmetija 14 ha površin. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, tri hčerke: Albina, Cilka in Lojzka ter dva fanta. Živi pa še samo Franček, dru- gi je umrl že v zgodnjem otro- štvu. Danes jima razveseljuje jesen življenja ob otrocih še 10 vnukov in 4 pravnuki. Ana ob vsem ne pozabi omeniti tega, kako so po ruc- manski dolini še ne tako dolgo nazaj "lovili" zlatovranko in s tem prepovedali nadaljnje iz- vanje prepotrebnih melioracij ter o ujmi, ki je 18. avgusta 1991 divjala po zahodnem de- lu ormoške občine in ni priza- nesla niti njihovim poljem, da o stanovanjskih in gospodar- skih poslopjih ne govorimo. Kljub trdemu delu na kmeti- ji ter bolezenskim tegobam, ki jim v teh letih ne moreš pobe- gniti, sta zlatoporočenca zado- voljna in dobre volje. Nadvse srečna pa sta, ker so slovesno- sti ob njuni zlati poroki, celo mašo, pripravili na njunem domu. Vida Topolovec Foto: Š. Hozyan Zlatoporočenca Janžekovič. Osebna kronika Poroki - Ptuj: Bojan Jeren- ko in Suzana Fijauš, Zlatoličje št. 29; Marjan Jurkovič in Jožica Horvat, Ptuj, Vodova ulica 4. Umrli so: Ljudmila Fijan, Rajšpova ul. 11, Ptuj, -f-1923 - + 20. januarja 1993; Marija Janžekovič, Cufarjeva ul. 13, Ptuj, *1920 - + 24. januarja 1993; Janko Krajnc, Barislavci 17, *1967 - -I- 25. januarja 1993; Jakob Vaupotič, Jablo- vec 20, '1902 - + 24. januarja 1993; Marija Štrafela, Borovci 40, *1913 - + 26. januarja 1993; Neža Kramberger, Me- glova pot 4, Ptuj, *1899 - + 26. januarja 1993; Ivan Bel- šak, Orešje 119, Ptuj, *1925 - + 27. januarja 1993; Fran- čiška Kramer, Zg. Gruškovje 3, *1905 - + 27. januarja 1993. Rodile so - čestitamo: Mar- jeta Krajačič, Zasavci 2, Mi- klavž - deklico; Danica Roz- man, Zabovci 5/a, Markovci - Davida; Majda Bračko, Bu- kovci 38, Markovci - deklico; Nada Emeršič, Belavšek 32, Leskovec - dečka; Darinka Rogina, Ul. Pohorskega batal- jona 4, Ptuj - dečka; Štefka Pernat, Sp. Jablane 16, Cir- kovce - Aleša; dr. Marta Te- tičkovič - Ranfl, Moškajnci 66, Gorišnica - Simona; Olga Kle- menčič, Bučkovci 34, Mala Nedelja, Ljutomer - Petra; Nada Princi, Markovci 26, Markovci - dečka; Hilda Mur- ko, Trnovska vas 44/a - dekli- co; Sonja Zelenik, Bukovci 40/a, Markovci - dečka; Metka Galun, Stogovci 12, Ptujska Gora - deklico; Tanja Duh, Praprotnikova 17, Hajdina - Lucijo. Živnenje na nitki dobrote Ko smo prišli k Poštrakovim na Zavrh 80, je petletni De- nis ravno prišel iz vrtca. Je zelo zgovoren in radoživ otrok, a to le na videz. Pred petimi leti seje rodil s težko srčno napa- ko. Ko je bil star šele pet mesecev, so morali opraviti niigen operativni poseg — začasno ožitev poučne arter^e. Opravili so ga na Kliniki za srce in oži^e v LJubljani. To pa je bil le začetek boja za Denisovo živijene. Denis bi rad živel, kot vsi zdravi otroci. Februarja 1991 je kardioki- rurški konzilij v Univerzitet- nem kliničnem centru odločil, da je glede na otrokovo sta- rost potrebna čimprejšnja operacija, s katero bi odpravili srčno napako. Otroka bi ope- rirali v Ljubljani, vendar so starše že vnaprej opozorili, kako zelo težak je operativni poseg, saj je možnost, da otrok posega ne preživi, pri- bližno 25 odstotna.. Kot vsak starš so tudi Deni- sovi v tej stiski in skrbi za otrokovo preživetje začeli iskati rešitev v tujini. Idejo so podprli tudi mnogi domači in tuji strokovnjaki. Na kliniki v švicarskem me- stu Laussanne, kjer so tam- kajšnji kardiokirurgi pregleda- li Denisovo zdravstveno doku- mentacijo, menijo, da potreb- ni poseg poteka rutinsko. Je nujen in je mogoč takoj, ope- rativno tveganje pa je mini- malno (po statističnih podat- kih od 2 do 3 odstotno). Seveda je uresničitev želje staršev, da peljejo svojega tež- ko bolnega otroka na operaci- jo v Švico, odvisna od denarja. Zanjo bi potrebovali 39 tisoč švicarskih frankov. Starši za operacijo potreb- nega denarja nimajo, saj ima- jo poleg Denisa še dva otroka in precej skromno živijo pri stalnih. Josip Lukač iz Centra za so- cialno delo v Lenartu je spro- žil humanitarno akcijo za zbi- ranje potrebnih sredstev, ki jih Denis potrebuje za vse nuj- nejšo operacijo. Zadnje mese- ce namreč opažajo, da že ob najmanjšem naporu pomodri in se izredno hitro utrudi. Znova je na vrsti človeška dobrota in prav od nje je odvi- sno življenje petletnega Deni- sa. Morda se bo kdo v dneh okrog Valentinovega, ko bo- mo spet vsi govorili o ljubezni, spomnil ljubezni do bližnjega in prispeval za Denisovo ope- racijo. Takrat mu pride prav številka žiro računa: Jelka Poštrak: 51800-620-00016 05 1252119-35021. Marija Slodnjak Črna kronika OBA VOZNIKA IN SOPOTNIK HUDO RANJENI V ponedeljek, 25. januarja ob 15,20, je Janez Plohi iz Ptuja speljeval z osebnim avtom s parkirnega prostora na vozišče Ulice na postajo v Ptuju, Ko se je vključeval v promet, je z njegove leve pripeljal z osebnim avtom Milan Žgajner iz Ptuja. Vo- zili sta trčili, pri tem je Plo- hlovo stoenko vrglo v parki- ran osebni avto, last Franca Fridla, tega pa potem še v prav tako parkiran avto Ve- ronike Fridl iz Hajdine. V nezgodi sta se hudo ranila voznika obeh avtomobilov in sopotnik v Plohlovem av- tomobilu Stanislav Ekart iz Ptuja. Materialne škode na vseh avtomobilih je za okoli 430 tisoč tolarjev. AVTOMOBILA ČELNO TRČILA Po krajevni cesti skozi Lahonce, KS Ivanjkovci, se je v četrtek, 28. januarja nekaj pred 15. uro, peljala z osebnim avtom Jožica Kosi iz Godemarcev 21, občina Ljutomer. Med vožnjo je zapeljala na na- sprotni vozni pas in zadela v osebni avto, ki ga je na- sproti pripeljal Ivan Tiršt iz Maribora. V čelnem trčenju je bila Jožica Kosi hudo ranjena, njena sopot- nica 10-letna M. K, pa lažje, tudi voznik Tiršt je bil lažje poškodovan. ___ EKSPLOZIJA GOSPODINJSKEGA PLINA_ V sredo, 27. januarja okoli 23, ure, je eksplodi- ral plin v stanovanjski hiši Jerneja V. v Stojncih, KS Markovci. Eksplozija je močno poškodovala južno, vzhodno in zahodno steno nizkoprtlične stanovanjske hiše. V notranjosti hiše se je sesul strop, sesedla se je tudi streha, krita z opeko. Uničeno je bilo pohištvo in notranja oprema. Na la- stnika Jerneja V. so padla vhodna vrata in ga pokopa- la pod seboj. Izpod njih ga je izvlekel sosed, na srečo nepoškodovanega. Po prvih ocenah je škode za več kot 1 in pol milijona tolarjev. Ugotovili so tudi, da je plin uhajal iz jeklen- ke oziroma plinske napel- jave do štedilnika. HRVAŠKI DRŽAVLJAN NAPADEL Z BAJONETOM_ V gostinskem lokalu Emeršič v Ptuju je v četrtek, 28. januarja okoli 20. ure, Nebojša B., 23-letni držav- ljan Hrvaške, napadel Rena- to E. iz Ptuja in jo skušal za- bosti z bajonetom. Namero je preprečil lastnik lokala, ki je napadalcu nevarno orožje izbil iz rok. Prihiteli so poli- cisti, tudi tem se je upiral, zato so ga pridržali do iz- treznitve. V preiskavi so ugotovili, da je Nebojša B. ilegalno prišel v Slovenijo, nekaj dni zasledoval Renato in jo pod vplivom alkohola tudi napadel. Skupaj s ka- zensko ovadbo so nasilneža predali preiskovalnemu sod- niku. VLOMLJENO V AVTOMOBIL- HLADILNICO V Slovenski Bistrici je bilo v noči na 23, januar vlomljeno v avtomobil — hladilnico, last Vinka K. Iz vozila, ki je bilo parkirano na Titovi cesti, so vlomilci odnesli za okoH 10 ti- soč tolarjev raznih živil. Zade- vo so vzeli v roke slovenjebi- striški policisti in sledi so jih hitro pripeljale do dveh 17- letnih fantov, ki sta državljana BIH, začasno nastanjena v begunskem zbirnem centru v Slovenski Bistrici. Zoper oba so tožilstvu poslali kazensko ovadbo, ŽENSKO TRUPLO V KANALU DRAVE V petek, 29. januarja okoli poldneva, so v kanalu Drave pri HE Zlatoličje našli žen- sko truplo. Policisti so ugo- tovili, da gre za 50-letno Maryo Čeian iz Ziatoličja, ki so jo že dalj časa po- grešali. Obdukcija je poka- zala, da ni umrla nasilne smrti._____________________________ ______________ Eksplozija je hiSo skorajda porušila.