NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K Leto XLII, 425. številka Občini tri četrt milijona evrov Obnavljajo Cankarjev dom Kolarji na PodlipskemŽupan o smradu Odpirajo novo tržnico Venec za vse žrtve vojne Polharji z Zvirka Počastili žene in dekleta z Dola Radar ostaja Argo z novim produktom Žažarski gasilci nepremagljivi Lazarji v osrčju Polhograjcev Nova zdravnica na Dobrovi Lovru Mraku v spomin Iščejo študente za delo Razpis za male čistilne naprave Občina Log - Dragomer poziva svoje občane, naj sodelujejo s predlogi in pripombami pri pripravi strategije njenega razvoja, saj bo le na tak način krojena po meri občanov. Več o tem na ložansko-dragomerskih straneh. To bo tako imenovana »sobotna tržnica«, ki jo boste lahko obiskali na Zalarjevem dvorišču na Paplerjevi ulici. Kot pišemo na borovniških straneh, bo prvič zaživela v soboto, 11. aprila. Tako se je odločil župan Janko Prebil, čeprav je bil v predvolilnem času proti. Kot navaja na horjulskih straneh, so ga prepričali občani, ki v radarju vidijo edino možnost umiritve prometa. Na lovski razstavi v polhograjski graščini si jih lahko nagačene ogledate še do 23. aprila. Več na strani Dobrova - Polhov Gradec. 30. marec 2015 Zelena luč proračunu Kljub ograjam še več hrupa Prihaja zdravstvena ambulanta Sodelujte pri strategiji razvoja občine Od Vrhnike do Gibraltarja Zadnjič je naneslo, da smo se v re­dakciji pogovarjali o umeščenosti Našega časopisa v slovenski prostor. Skoraj 250 številk ga namreč pošilja­mo po Sloveniji in svetu: po Balkanu, srednji Evropi, nekaj številk gre celo v Ameriko. Svoje dni je bilo povpra­ševanje po pošiljanju v druge kraje kar veliko, zadnja leta pa se zmanj­šuje, kar je zaradi internetne dobe tudi razumljivo, saj je elektronsko različico mogoče dobiti, še preden poštar prinese papirnato. Kmalu na to pa je pogovor zašel v količine pa­pirja, ki ga vsakič porabimo za eno številko. Nič posebnega ne pomeni količina papirja za eno številko, a ko smo vse skupaj pomnožili s številom naklade, so metri dosegli vrtoglave številke. Lani smo izdali enajst šte­vilk Našega časopisa, v povprečju dobrih 66 strani na številko – neko­liko več kot prejšnja leta, razlog pa tiči v razpisu državnih in lokalnih volitev. Letnik časopisa je tako ob­segal 726 strani oziroma, če to pre­tvorimo v metre časopisnega papir­ja, 203 metre. Izhajamo v nakladi 13 500 izvodov, kar pomeni, da smo porabili 2744 tisoč kilometrov papir­ja. Približen izračun oziroma pogled po zemljevidu pove, da če bi zložili celoletno naklado list za listom, bi prispeli celo nekoliko dlje kot od Vrhnike do Gibraltarja. Seveda pa naj bo merilo kakovost in ne koli­čina, zato upam, da boste v tokratni številki našli kaj primernega za bra­nje iz svoje lokalne skupnosti. Sicer pa priporočam obisk skupnih strani na sredini časopisa, ki so zadnje čase vsebinsko vedno bolj pestre. Gašper Tominc, urednik in novinar Našega časopisa Občina Vrhnika K omunalni prispevek je določen v Zakonu o prostorskem načrtovanju. S tem zakonom so predpisani še drugi ukrepi, povezani z načrtovanjem in urejanjem prostora, opremljanjem stavbnih zemljišč, itn. Ker zakon ureja zgolj splošna razmerja na nivoju države, morajo občine podrobnejša določila sprejeti s posebnim odlokom. Občina Vrhnika je zadnjo različico tovrstne­ga odloka sprejela v letu 2009. Lani pa je bilo treba zaradi novo zgrajene komunalne opreme, območij, ki se na novo opremljajo s komunalno infrastrukturo in niso v območjih posamezne komu­nalne infrastrukture ter uskladitve z lani sprejetim novim Občin­skim prostorskim načrtom, začeti s postopkom sprejema novega odloka. Predpisi s področja prostorskega načrtovanja namreč določajo ter terjajo ustrezne podzakonske predpise in aktivnosti v prime­ru, če občina zgradi komunalno opremo, ki po vrednosti na leto presega pet odstotkov sredstev, ki jih je občina v minulem letu vložila v komunalno opremo. V takem primeru mora občina pri­praviti program opremljanja, njegova neposredna posledica pa je tudi obračunavanje komunalnega prispevka vsem zavezancem za plačilo komunalnega prispevka. Obračunavanje komunalnega prispevka torej ni svobodna volja ali izbira občine, ampak zakon­sko določena obveznost. Projekt Čista Ljubljanica (izgradnja novega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave) po svoji finančni vrednosti krepko presega mejo petih odstotkov. Predpisi obsegajo več vrst programov opremljanja, ki so podla­ga za obračun komunalnega prispevka, in sicer: - program opremljanja, ki se pripravi za občino kot celoto in obravnava vso komunalno opremo, - program opremljanja, ki se pripravi za opremljanje stavbnih zemljišč z določeno vrsto komunalne opreme za območje, ki se opremlja s to vrsto komunalne opreme (npr. ločeno za vodo­ vod, kanalizacijsko omrežje, ceste), - program opremljanja, ki se pripravi za zaključeno območje nove kompleksne gradnje, ki ga je treba komunalno opremiti in urediti. Za ustrezno obravnavo projekta Čista Ljubljanica je bilo mogoče izbirati med prvima dvema od prej navedenih vrst programov opremljanja. Ker je občina v letu 2014 sprejela Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika in se je takoj lotila priprave programa opre­mljanja za vso občino, je bila logična, smiselna in racionalna odlo­čitev, da se tudi kanalizacija v celoti obravnava v tem programu. Ne glede na izbor orodja oz. vrste programa opremljanja se pro­jekt Čista Ljubljanica v obeh primerih obravnava na vsebinsko povsem enak način in enako vpliva na komunalni prispevek. V programu opremljanja je za vso kanalizacijo v občini, vključno s čistilno napravo, določeno t.i. obračunsko območje (gre za neke vrste prispevno območje oz. območje, na katerem sta omogočena priključevanje in uporaba javne kanalizacije); določeno je v osre­dnjem delu občine, ki je opremljen s kanalizacijo in obsega pozi­dana zemljišča in tista, na katerih je gradnja po občinskih prostor­skih aktih še dopustna in mogoča. Na tako določenem območju so nato izračunani t.i. skupni stroški za vso kanalizacijo. To so stroški, ki jih sestavljajo: - stroški za zagotavljanje vse potrebne dokumentacije za gradnjo (npr. stroški za projekte, investicijsko dokumentacijo ipd.), - stroški, ki se nanašajo na zemljišča in druge nepremičnine (npr. stroški odkupa nepremičnin, odškodnine za zemljišča, odškodnine za služnosti ipd.), - stroški za gradnjo (npr. stroški za material, za delo, za gradbe­no opremo ipd.). Enako kot na drugih področjih je treba tudi obravnavane stro­ške ustrezno »pokriti«, t.j. zagotoviti ustrezne vire, iz katerih se financirajo. Skupni stroški za različne vrste komunalne opreme in tudi za kanalizacijo se financirajo iz komunalnega prispev­ka, proračuna občine, proračuna države in drugih virov (npr. iz različnih skladov EU). Tisti del skupnih stroškov, ki se finan­cira iz komunalnega prispevka, se imenuje obračunski stroški. Za kanalizacijo v Občini Vrhnika so, npr., v programu opre­mljanja obračunski stroški določeni tako, da so od izračunanih skupnih stroškov v višini 33.879.311 evrov odšteti stroški v višini 7.066.394 evrov, ki so bili financirani iz naslednjih virov: država sredstva 1.059.957 evrov in evropska sredstva 6.006.437 evrov. Ko so obračunski stroški določeni, se preračunajo na m2 par­cele in na m2 neto tlorisne površine objekta in tako določijo osnovo za odmero komunalnega prispevka. Podatki se pri­dobijo iz prostorskih aktov občine (iz občinskega prostorske­ga načrta) in iz uradnih evidenc (v glavnem tistih, ki jih vodi Geodetska uprava RS), upoštevajo pa se vse že pozidane par­cele in obstoječi objekti na njih ter tiste parcele, na katerih je gradnja še mogoča oz. dopusta in na njih dopustni objekti. Na metodološko enak način so v programu opremljanja poleg za kanalizacijo določene tudi osnove za odmero komunalnega pri­spevka za lokalne ceste in javne poti, za lokalne zbirne in lokalne krajevne ceste ter za vodovod. Občina Vrhnika se je odločila, da celotno »materijo« razdeli v dva samostojna odloka, in sicer: - v odlok o programu opremljanja, v katerem določi komunalno opremo in obračunska območja zanjo, skupne in obračunske stroške ter obračunske stroške na m2 parcele in na m2 neto tlo­ risne površine objekta, - v odlok o komunalnem prispevku, v katerem uredi vse potreb­ no v povezavi z merili za odmero komunalnega prispevka in njegovim odmerjanjem. Pri razdelitvi je občina sledila državnemu vzorcu, saj tudi država materijo ureja v dveh ločenih podzakonskih predpisih. Oba pripravljena odloka sta bila posredovana v proceduro spre­jemanja konec leta 2014, ko so ju obravnavali na odboru občin­skega sveta, 23. 12. pa še na samem občinskem svetu, ko ju je le-ta potrdil ter posredoval v javno obravnavo. Kasneje sta bila odloka dopolnjena v skladu s pripombami, ki so bile na občino posredo­vane v času javne obravnave in v pretežni meri usklajene z zain­teresiranimi svetniki. Odloka sta bila 12. 2. 2015 obravnavana na občinskem svetu, kjer je bila po razpravi svetnikov dana zahteva po dopolnitvi Programa opremljanja stavbnih zemljišč za obsto­ječo komunalno opremo za območje Občine Vrhnika – Elaborat (v nadaljevanju elaborat), ki je sestavni del odloka. V razpravi je Slovenska ljudska stranka predlagalao, da se ne glede na novo zgrajeno komunalno infrastrukturo v Občini Vrhnika v nadalj­njih letih komunalni prispevek ne povečuje. To pomeni, da bodo tudi investitorji, ki se bodo priključevali na komunalne vode na območjih, kjer se bo infrastruktura šele gradila, imeli enaka izho­dišča za obračun, kot so danes. Ker vsa stališča občinskih svetnikov in občinske uprave niso bila usklajena, nekaj vprašanj pa še bilo zadostno rešenih, so je polo­vica svetnikov odločila, da predloga ne bo podprla. Da bi razrešili nastalo situacijo, odlok pa sprejeli, je občinska upra­va bistvene in zakonite predloge in pripombe upoštevala ter v novo pripravljenem osnutku programa opremljanja upoštevala tudi vsa tista obračunska območja, na katerih je mogoče, da bo gradnja infrastrukture potekala v prihodnjih petih letih. S tem in še doda­tnim predlogom sklepa je zagotovljeno, da se višina komunalnega prispevka kljub dodatni gradnji v prihodnjih letih ne bo povišala. Občina tako nadaljuje s postopkom sprejemanja odlokov in na tak način poskuša, da se stanje zakonito in primerno uredi. Sredstva, ki jih bo občina zbrala s plačilom poštenega komu­nalnega prispevka, so strogo namenska in bodo uporabljena izključno za gradnjo komunalne opreme. Negospodarno in neodgovorno bi bilo, če bi občina zavestno slabila vire financi­ranja na področju komunalnega opremljanja, enako neodgo­vorno in nedopustno do občanov pa bi bilo tudi, če ne bi pri­pravili korektnih in zakonitih podlag za zbiranje teh sredstev. Elaborat, ki je sestavni del odloka in je podlaga za obračun, je bil, kot je bilo že napisano, v pretežni meri usklajen in dopol­njen s podanimi pripombami svetnikov. Odloka sta bila ponov­no obravnavana na seji Odbora za gospodarstvo, finance in pro­račun ter na seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo. Matični odbor je dopolnjena predloga potrdil, Odbor za ekologijo in in­frastrukturo pa se z dopolnjenima aktoma ni strinjal, kar pa ne zadrži obravnave odlokov na naslednji seji Občinskega sveta, ki bo 2. 4. 2015. Tedaj bo poleg dopolnjenega odloka občinskim sve­tnikom predlagan tudi sklep, s sprejemom katerega bi se zagota­vljala enaka višina komunalnega prispevka tudi za uporabnike, ki se bodo na komunalne vode priključevali v naslednjih letih. Namen je bil predpis sprejeti že jeseni leta 2014, vendar zara­di lokalnih volitev in trajanja postopkov to ni bilo izvedljivo. Tako so se postopki začeli z novim sklicem občinskega sveta. Poudariti je treba, da mora občina pri svojem delu dosledno upo­števati predpise in da spreminjane oz. nižanje komunalnega pri­spevka na način, kot to pričakujejo določeni svetniki v občinskem svetu, ni mogoče in vpliva na celotno občino prek prilivov v občin­ski proračun. Vsaka sprememba lahko drastično vpliva na odlok, da postane nezakonit ter tako neuporaben in škodljiv za vse obča­ne. Odlok mora biti pošten in enak za vse ter ne sme postavljati v ugodnejši položaj posameznikov, ki so blizu nekaterim svetnikom. Verjamemo, da je tematika izredno zahtevna in težko razumljiva, vendar upamo, da smo vam s prispevkom osvetlili osnovne po­glede na tematiko komunalnega prispevka. Naj pojasnimo še, da je v prejšnjih letih pri izračunu komunal­nega prispevka nastala napaka pri obračunu indeksa in da smo dokumentacijo v povezavi s tem posredovali na pristojno mi­ nistrstvo, za katero upamo, da bo skladno z zakonodajo v čim krajšem času zavzelo stališče in kot pristojni organ odpravilo povzročeno nepravilnost. Občinska uprava Občina Vrhnika Gradnja Doživljajskega razstavišča Ljubljanica Občini odobrili 846 tisoč evrov Vrhnika, 18. marec – Občina je 11. marca prejela sklep Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politi­ko, da se ji dodeli 846 tisoč evrov za projekt Doživljajskega središča Ljubljanica. Na dobrih milijon tristo tisoč evrov ocenjen projekt mora biti v glavnini dokončan že v enem letu. Čeprav projekt obsega tudi posege na Ljubljanici in tamkajšnje arheološke raziskave, bo osrednji del zajemal izgradnjo predstavitvenega centra reke Ljubljanice v pritli­čju lani odprtega kulturnega centra na Vrhniki. O bčina bo nepovratna sredstva mesta Ljubljane ter Biotehniško fa­črpala iz Programa Finančnega kulteto v Ljubljani. Prvi bo poskrbel mehanizma EGP 2009-2014, in sicer za dvig drevaka iz Ljubljanice in nje­v natančni višini 846.062,52 evra, govo pripravo za Doživljajsko raz­kar je dobrih 61% vseh predvidenih stavišče ter nadaljeval z raziskavami stroškov (1.381.948,67 evra), razliko na potopljeni rimski ladji. Naloga pa bo občina poravnala iz proraču-Muzeja in galerij mesta Ljubljane bo na. Občina se je na razpis prijavila tudi priprava vsebin za Doživljajsko konec februarja 2014, njena vloga pa razstavišče. Fakulteta pa bo izvedla je bila ocenjena kot tretja »najboljša« analizo vod v bajerju, ki je predvi­na seznamu projektov za področje den kot mokri depozitorij za arheo-Kulturna dediščina. Če bi segla še loške najdbe. Po Skodlarjevih bese­mesto višje, bi prejela še več sred-dah bodo sporazum z omenjenima stev, tako pa se je morala zadovoljiti partnerjema lahko podpisali po s preostankom zneska, ki je ostala potrditvi vsebine s strani Službe vla­od prvih dveh najbolje ocenjenih de za razvoj in evropsko kohezijsko projektov. politiko, kar bo omogočilo še podpis pogodbe z državo. Tako bo formal-Kaj predvideva projekt? ni del dodelitve sredstev končan. Osrednji del projekta je vzpostavitev Aktivnosti že potekajo, saj lahko Doživljajskega razstavišča Ljubljani-stroški nastajajo od datuma Sklepa ca v pritličju Kulturnega centra Vrh-o dodelitvi sredstev, da so priznani, nika. To ne bo muzej, kot si nekateri kot opravičljivi. Časa ni veliko, saj dediščine pri njeni strugi na lokaci­ji Dolgih njiv, pri bajerjih ali na na­sprotnem bregu reke – v nekdanjem skladišču živega srebra, nasproti Avtohiše Lev. Glede na lastniške zaplete v Močil­niku bo verjetno luč sveta prej ugle­dal slednji, a tudi ta še mora najti svoje mesto v prostoru. Občina ima namreč z območjem pri bajerjih ve­like načrte: razširila bi cesto, ki vodi do bajerjev, jo podaljšala čez novi, nekdaj leseni most čez Ljubljanico na sinjegoriško stran in povezala industrijski coni Tojnice in Liko ter del Verda, Borovnice in Kamnolom Verd na posodobljen, sicer obstoječi uvoz na avtocesto z vzhodne strani. Na tak način bi po podžupanovih besedah rešili Verd in samo središče mesta jutranjih in popoldanskih ko­ nic, izboljšali navezavo na avtocesto predvsem na Verdu, delu Sinje Go-rice, v Blatni Brezovici in Borovnici ter dobili krožno turistično pot: od Močilnika preko Retovja do bajerjev in nazaj preko centra mesta do Do­ življajskega središča. Če bi občini to uspelo, se pri bajerjih odpirajo pov­sem novi turistični potenciali: ba­jerji, zgodovinsko najdišče Naupor­tus na Dolgih njivah, rimska ladja in druge najdbe v tamkajšnji strugi reke, kar bi omogočilo prijavo novih projektov na razpise za evropska sredstva, ki bi bili usklajeni z evrop­skimi politikami. Gašper Tominc samozadostnost. Upravitelj bo po njegovem moral delati na promociji in prodajati programe, ki bodo bi­stveno presegali lokalne meje in sam okvir centra. Da bo lahko uspešen, potrebuje dobre pogoje za dejavnost, ki lahko dosegajo cilje. Nasprotniki projekta zagovarjajo namesto tega manjše projekte, kar je po Skodlarjevem mnenju ravno obratno, kar pričakuje Evropa. Kot pravi, je treba za prijavo na razpise pripraviti večji projekt, ki bo delo­val kot nekakšna matica, in kasneje nanj navezovati manjše programsko Trenutno še prazni prostori v pritličju Kulturnega centra Vrhnika. Bajerji v Verdu so še neizkoriščen turistični potencial. za njeno prezentacijo in hkrati na Vrhniko privabljamo turiste,« je de­jal Skodlar, ki je še dodal, da če Vrh­nika želi turistični preboj v širšem merilu, potem se mora lotiti nečesa »velikega in vabljivega«, sicer bo še naprej capljala v sivini današnjega povprečja, ki pa ji ne more biti v po­nos. Doživljajski center kot del širše strategije Doživljajski center Ljubljanica bo tako po novem nekakšna osrednja turistična točka na Vrhniki. Je prvi od treh centrov, ki jih je zasnovala že idejna zasnova Celostnega projekta revitalizacije kulturne in naravne dediščine, ki je bila v začetku okto­bra 2013 predstavljena v Mali dvora­ni Cankarjevega doma in jo je občin­stvo izredno dobro sprejelo. Še več. V razpravi so razpravljavci v veliki meri izrazili prepričanje, da bi z uresničitvijo predstavljene vizije na Vrhniki vendarle lahko nastali resni premiki na področju turizma. Če se bo delovanje doživljajskega razsta­višča resnično pokazalo kot učinko­vito, bodo hkrati ustvarjeni pogoji za njegovo dopolnjevanje oziroma nadgraditev, saj sta po idejni zasnovi predvidena še dva centra, in sicer v Močilniku in pri bajerjih v Verdu. Omenjena naj bi delovala kot infor­ macijski točki na izviru Ljubljanice (predstavitev naravne dediščine v Močilniku) in predstavitev kulturne napačno razlagajo, pač pa se bo obi­skovalec sprehodil skozi prostore s svetlobnimi, zvočnimi in čutnimi učinki, s katerimi naj bi podoživel vsaj delček preteklost Ljubljanice na njenem dnu, na gladini in na njenem obrežju. Od razstavljenih predme­tov velja omeniti drevak, ki trenutno še čaka v strugi Ljubljanice, in Potoč­nikovo zbirko najdb iz dna Ljublja­nice. Ta del projekta, torej sam do­življajski center, bo verjetno najbolj opazen, hkrati pa bosta potekala še glavna sestavna dela projekta: to so arheološke raziskave struge Lju­bljanice, zaščitna dela na potoplje­ni rimski ladji, utrditev tamkajšnje brežine in dvig ter zaščita drevaka ter raziskave vpliva vod iz sosednjih bajerjev na lesene arheološke najdbe v okviru vzpostavitve t.i. depozitori­ja/shrambe za moker les. Sledi podpis pogodb Kot je za Naš časopis pojasnil Janko Skodlar, podžupan in hkrati vodja morajo do konca aprila prihodnje leto spraviti pod streho vsa dela, če želijo, da so opredeljena kot opravi­čljiv strošek. Upravljala ga bo knjižnica Vzpostavitev Doživljajskega centra je eno, drugo je njegovo upravljanje. Kot pravi podžupan, bo z njim upra­vljala Cankarjeva knjižnica Vrhnika, kar je po njegovem najbolj racional­no: nastanjena je v istem objektu, poleg tega pa zadnje čase širi svoj program tudi na tovrstne dejavno­sti. »Nenazadnje, zakaj ne bi tisti, ki pridejo v knjižnico, obiskali še Do­življajski center in obratno?« na glas razmišlja Skodlar in dodaja, da pred­videvajo tudi tri oziroma štiri nove zaposlitve. Je projekt sploh potreben? Že na sprejemu letošnjega proraču­na so nekateri svetniki menili, da gre za preveč »glomazen« projekt in da bo na koncu njegov edini pra­ in vsebinsko povezane projekte, ki lahko dopolnijo ponudbo prvotne­ ga matičnega programa, ki je glavni magnet, ki privablja turiste. Poleg tega po njegovem mnenju Evropa v tokratni finančni perspektivi nima več posluha za turistične projekte, kot smo to razumeli v preteklosti. V središče razpisnih pogojev postavlja ohranjanje in revitalizacijo kulturne in naravne dediščine in ne turizem. Prav tako je eden izmed stalnih po­ gojev, da projekt zagotavlja nova delovna mesta. »Prilagoditi se mo­ramo zahtevam Evrope, kajti ona daje denar na razpisih. Prijaviti se moramo torej s projekti, ki bazira­jo na zaščitnih ukrepih konkretne kulturne in naravne dediščine, na nas pa je da z malo spretnosti iz tega ustvarimo tudi turistični razvoj. In ravno to smo z Doživljajskim razsta­viščem Ljubljanica tudi storili: ohra­njamo kulturno dediščino, skrbimo projekta s strani občine, so že uskla-vi izkupiček samo vsakoletni stro­dili Sporazum o partnerstvu še z šek občine. Skodlar odkimava, kajti dvema partnerjema, ki prav tako so-po njegovem bo moral Doživljajski delujeta v projektu: Muzej in galerije center v nekaj letih doseči finančno NAS CASOPIS 425/30.3. 2015 C M Y K Občina Vrhnika Občina Vrhnika mora pripraviti kar štiri občinske podrobne prostorske načrte s konzervatorskim načrtom za prenovo naselbinske dediščine Z ahtevo za izdelavo ob-sprejemu Občinskega prostor­činskih podrobnih pro-skega načrta Občine Vrhnika storskih načrtov s konserva-v letu 2014 smo začeli s pri­torskimi načrti za prenovo (v pravo občinskih podrobnih nadaljnjem besedilu: OPPN prostorskih načrtov s konser­s KNP) je podalo Ministrstvo vatorskimi načrti za prenovo za kulturo v postopku pripra-mestnega jedra Vrhnike in ve Občinskega prostorskega Verda. načrta Občine Vrhnika. Po Pravna podlaga za izdelavo Izdelava OPPN s KNP je predvidoma razporejena na naslednja časovna obdobja: OPPN + KNP ČASOVNO OBDOBJE Tržaška cesta – Cankarjev trg 2014–2015 Stara cesta – Vas 2015–2016 Hrib -Gradišče 2016–2017 Verd 2017–2018 KNP je Zakon o varstvu kul­turne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 90/12, 111/13), ki v 78. členu navaja, da je kon­servatorski načrt za prenovo obvezni sestavni del podrob­ nega prostorskega akta, ki je podlaga za celovito prenovo območja naselbinske dedišči­ne, kulturne krajine ali obmo­čja druge dediščine, ki je zna­čilen del prostora in grajenih struktur, ki je spomeniško ob­močje ali varstveno območje dediščine. Če se konservator­ski načrt za prenovo pripravi za območje kulturne krajine, se pri tem upoštevajo zahteve ohranjanja narave. S konser­vatorskim načrtom za preno­vo se določi pogoje razvoja in omejitve z vidika varstva po enotah urejanja prostora in se izdela na podlagi Pravilnika o konservatorskem načrtu za prenovo (Ur. l. RS, 76/10). Občina Vrhnika mora v skla­du z OPN pripraviti štiri OPPN s KNP. Natančne meje teh območij so bile podane s strani Ministrstva za kulturo, in sicer za območji naselbin­ske dediščine Vrhnika – Trško jedro in Verd – Vaško jedro. Območje Vrhnike – Trško je­dro se deli na tri ločene dele, in sicer: Tržaška cesta – Can­karjev trg, Stara cesta – Vas in Hrib – Gradišče. Ocenjena vrednost vseh šti­rih OPPN s KNP je. 99.000,00 evrov. Projekti so zaradi svo­je zahtevnosti priprave vseh štirih ločenih aktov razdeljeni preko več proračunskih let. S sprejetjem vsakega posame­znega OPPN s KNP na Občin­skem svetu Občine Vrhnika se bodo opredelili dovoljeni posegi v prostor za natančno določeno območje naselbin­ske dediščine. Prostorski akt s KNP bo definiral dopustnost posegov glede na varstvo kul­turne dediščine (naselbinske, stavbne, memorialne, arheolo­ške, vrtno-arhitekturne idr.) in hkrati sledil razvojnim ciljem in usmeritvam iz strateškega dela Občinskega prostorskega načrta za Občino Vrhnika. Na podlagi OPPN bodo lastni­ki posameznih zemljišč oz. objektov lahko pridobili grad­bena dovoljenja za posege, de­finirane v OPPN s KNP. Oddelek za prostor Občine Vrhnika 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Župan v Bruslju predstavil Vrhniko kotprimer dobre prakse upravljanja V Bruslju je 5. marca letos na pobudo Evropske komisije potekala mednarodna konferenca z naslovom Local and regional partners contributing to Europe 2020. Na konferenci je več kot dvesto udeležencev iskalo najboljše prakse učinkovitega sodelovanja različnih ravni upravljanja. Na povabilo komisije sta se srečanja udeležila tudi župan Sto­jan Jakin in vodja oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo Matej Černetič. Predstavljena je bila vrhniška pot do energetske učinkovitosti, ki je po mnenju organizatorjev primer dobre prakse vključevanja različnih deležnikov, od EU, države in občin do osnovnih šol. Župan Stojan Jakin je predstavil vrhniško pot do energetske državnih finančnih sredstev za izvedbo. učinkovitosti in poudaril, da na Vrhniki nikoli nismo samo ča-Organizatorji konference so izpostavili uspešen pristop Vrhni­kali na državo, ampak smo se vedno, glede na lokalne potrebe, ke pri vključevanju različnih deležnikov v pripravo in izvajanjepovezali in se vključili v akcijo. Tako je bila Vrhnika ena od lokalnega energetskega koncepta. Župan je na primeru loče­prvih, ki se je lotila ločenega zbiranja odpadkov in prav tako vanja odpadkov in energetske učinkovitosti ponazoril pomen ena od prvih, ki se je z Lokalnim energetskim konceptom lotila vključevanja osnovnih šol pri zmanjševanju stroškov in ozave­energetske učinkovitosti stavb. To je Vrhniki omogočilo pravo-ščanju občanov. Poudaril je, da se vedno znova potrjuje, da so časno pripravo programov in uspešno pridobitev evropskih ter otroci najboljši učitelji staršev. Konferenca je bila zaključek programa z naslovom Promoting multi-level governance in support of Europe 2020, ki spodbuja mednarodno izmenjavo izkušenj na področju učinkovitega so­delovanja vseh ravni upravljanja v državi. V okviru programa sta bili lani na Vrhniki organizirani tudi enodnevni srečanji, v okviru katerih je Vrhnika izmenjala izkušnje na področju ener­getske učinkovitosti z italijansko občino Udine (Videm) in gr­ško občino Nea Propontida. Udeleženci konference so pokazali veliko zanimanja za uspešen pristop Vrhnike k reševanju obravnavanih področij in Vrhni­ko povabili k sodelovanju v projektih, ki se odpirajo z novimi evropskimi razpisi za sofinanciranje. Vse potne in druge stroške je financiral Generalni direktorat za regionalno in mestno poli­tiko pri Evropski komisiji. Občinska uprava Občine Vrhnika Občina Vrhnika Osrednji kulturni hram na Vrhniki skozi zgodovino Od nove maše do političnih mitingov, vmes pa še kultura Velik del vrhniškega kulturnega in telesnokulturnega življenja je pred drugo svetovno vojno potekal v Sokolskem domu, druga kulturna hiša pa je bil Rokodelski dom. A obe lokaciji sčasoma nista več zadostovali potrebam, zato so se leta 1938 zbrali za tedanje čase pogumni in dobri možje, ki so se odločili, da bodo sezidali kulturni dom. Prvič so se zbrali 27. marca istega leta, kjer so se odločili, da mora dom služiti umetniški in razvedrilni dejavnosti ter krepitvi telesa. Obsegati mora torej eno veliko dvorano in eno telovadnico. Izdelavo načrtov so zaupali Jožetu Sikyti, ki je imel odrske in gradbene izkušnje. Denar so zbirali s prostovoljnimi prispevki, nekaj tudi z loterijo, sicer pa so večino del opravili kar prostovoljno. 26. maja 1938 so položili in blagoslovili temeljni kamen, že 13. novembra istega leta pa so odprli nov prosvetni dom. Udeležba na odprtju je bila plačljiva, dogodka pa se je udeležilo več kot dva tisoč ljudi. Kot eden od slavnostnih govornikov je bil predvi­den Fran Saleški Finžgar, a se zaradi bolezni ni mogel udeležiti dogodka. Prosvetni dom je upravičil ves trud njegovih graditeljev, saj je bilo v Veliki dvorani mogo­če izvesti katerokoli delo, zato so društva in druge skupine z veseljem prihajale gostovat. Vrstile so se razne prireditve: od materinskega dne do miklavževanja, Jože Cukale je leta 1941 v njej obhajal novo mašo. Poleg tega so prire­jali predvsem za ženske poučne tečaje, kot so krojeno risanje, vrtnarjenje, sadjarstvo, gospo­dinjstvo, pisanje, poglabljali so znanje verou­ka, vzgoje in higiene. Velik pečat je kulturnemu hramu dajal tudi so­dobno opremljen kinematograf, kjer se je prva predstava odvrtela za božič 1938. Nekateri so se zmrdovali, da je bila tovrstna posvetna zadeva na tako velik praznik in kdo ve, mogoče so ime­li celo prav. Med predstavo se je namreč filmski trak vnel in ljudje so panično bežali iz dvora­ne. Projektor je bil popolnoma uničen, zato so morali kupiti novega. Vrhniški kino je bil v te­danjem merilu skoraj redkost: v Sloveniji jih je bilo le 35. Do leta 1944 so odvrteli okoli štiristo filmov. Od kod tako velika številka, pove poda­tek, da so kino obiskovali tudi vojaki –italijan­ski in nemški. Pravzaprav je bil kino v tedanjih časih ena od redkih možnosti, da so pobegnili pred težkim vsakdanom in se vsaj za dobro uro potopili v svet sanj. Tudi amaterske skupine so med vojno nastopale na odru, kršitev kulturne­ga molka pa se je po vojni marsikomu mašče­vala, med drugim tudi arhitektu prosvetnega doma Jožetu Sikyti, ki je pristal v zaporu. Med vojno je nemška vojska zdajšnjo Malo dvorano uporabljala za skladišče orožja, kljub temu je v Veliki dvorani dopuščala kulturne prireditve. Po koncu druge svetovne vojne je nova oblast ukinila prosvetna društva, ker so po njenem imela katoliški oziroma protikomunistični predznak. Med stenami kulturnega hrama so odmevali mitingi s kulturno politično vsebi­no, prva večja prireditev je bila 16. julija 1945 v čast prvi Tankovski brigadi. Prosvetni dom je postal Kulturni dom, prosvetna društva pa kulturna. V povojnih letih se je lastništvo Cankarjevega doma spreminjalo. Od leta 1948, ko je postal splošno ljudsko premoženje, je pristal v rokah Sčasoma se je v Cankarjev dom, kot so Kul­turni dom preimenovali 8. maja 1946, le vrnilo normalno kulturno življenje. Rekord obiska je padel leta 1948, ko si je predstavo Ženitev v izvedbi postojnskih igralcev ogledalo kar 810 gledalcev. Ponovno so začeli predvajati filme, kar petkrat na teden, kar je šlo v nos igralskim skupinam, ki so zato morale vaditi v sose­dnjem Rokodelskem domu. Že leta 1948 je bil Cankarjev dom deležen prve obnove. Potem ko je leta 1946 dobil nove sto­le, so dve leti kasneje obnovili Malo dvorano (zvišali nivo tal, položili hrastov parket in ob­novili strop), v Veliki dvorani pa so povečali oder, zamenjali tla z novim ladijskim podom in obnovili centralno ogrevanje. Ni znano, kdaj so iz dvorane odstranili balkone, ki so se raz­tezali vzdolž dvorane skoraj do odra. Bili naj bi elegantnih zaobljenih oblik z rdečim žametom. Ali so bili preveč meščanski za tiste čase ali pa so imeli težave z nosilnostjo – nihče ne ve toč­nega odgovora. krajevnega odbora zveze borcev, dobrih deset let kasneje ga je prevzela občina, a ga je že tri leta po tem predala borcem nazaj. Leta 1964 ga je imela v rokah vrhniška krajevna skupnost, dve leti kasneje pa Skupščina občine Vrhnika. Leta 1979 je začela z domom upravljati Zveza kulturnih organizacij, šele leta 1997 ga je v upravljanje ponovno prejela Občina Vrhnika. Leta 1976 so ponovno zamenjali stole in cen­tralno kurjavo v Veliki dvorani, oder pa je mo­ral počakati do leta 1984. Dotedanji je bil slab, nič boljši od okoliških odrov kulturnih domov na vaseh, pa tudi tehnološko zastarel. Konec 80-ih so v obeh dvoranah napeljali novo elek­trično napeljavo, ker je grozilo, da bo elektrike zmanjkalo ravno med katero od prireditev, ko je obremenitev največja. Leta 1987 so zazidali še zadnja vrata, ki so iz Male dvorane vodila v Veliko. Eno zadnjih večjih prenov je Cankarjev dom doživel leta 2007, ko so korenito prenovili bal­kon in parter, podaljšali pa so tudi oder. (gt) Povzeto po Marjani Kos Iz zgodovine Cankarjevega doma iz 11. Vrhniških razgledov Občina Vrhnika Okoljska civilna iniciativa sprašuje, vrhniški župan odgovarja Kako vi prenašate smrad na Vrhniki? Z zanimanjem smo člani in članice civilne iniciative Nočemo smradu na Vrhniki brali intervju, ki ga je vrhniški župan Stojan Jakin kot župan »občine brez smeti« dal za Delovo posebno izdajo DE FACTO novembra lani. Kar smo dosegli pri ločevanju in zbiranju odpadkov, je občudova­nja vredno. Pred dvajsetimi, tridesetimi leti, če ne sežemo še bolj nazaj, si takega premika v glavah in smetnjakih ter na odlagališčih smeti niti zamišljati nismo mogli. Zdaj je del vsakdanjika. Lahko smo ponosni. Ali ni že čas, da se premik, kakršnega smo na Vrhniki dosegli v odnosu do odpadkov, zgo­di tudi v našem odnosu do zraka? Za vodo že vemo, da smo si jo zasvinjali in se jo trudimo obvarovati. Zrak pa je – najbrž med drugim tudi zaradi lege, ki je izrazito neugodna za zračenje, prevetritev – na Vrhniki slab. Pogo­sto smrdi, veliko je dima, smoga in škodlji­vih delcev PM10. Glede na to, da so poudarki na odnosu do okolja tudi v programih več vrhniških strank, in dejavno civilno inicia­tivo bi bil že čas, da združimo prizadevanja in premaknemo stvari na bolje. Ali denimo z veseljem v poletnem večeru posedite s prija­telji ob hladni pijači v Flamingu ali Mikav­ni? Je smrad na Vrhniki problematičen? Kakovost zraka na Vrhniki se je v zadnjih letih po mojem mnenju izboljšala, saj se skoraj ne kuri več s premogom. Seveda pa še vedno ne more­mo biti zadovoljni. Ostalo je kar nekaj žarišč, ki bistveno vplivajo na kakovost zraka, ki ga di­hamo. Izpostavil bi promet, saj skozi Vrhniko poteka najbolj prometna avtocesta v Sloveniji, poleg tega pa je tu še državna cesta Ljubljana– Postojna, ki ravno tako – brez možnosti obvoza – poteka skozi strogo središče kraja. Nadalje so, če govorimo o delcih PM10, močan izvor indivi­dualna kurišča, v katerih se v veliki meri upo­rablja les, pogosto ne dovolj suh. Kuri pa se še mnogo drugih, povsem neprimernih kuriv, vse od odpadkov naprej. Problematično je tudi kur­jenje na prostem: marsikdo pokuri vse, kar mu pride pod roko. S tem seveda ne želim zmanjša­ti problematike smradu, ki je na Vrhniki zago­tovo prisotna, vendar ni edina. Sedanje stanje je potrebno zagotovo izboljšati, le da bi na tem mestu ponovno poudaril, da je ključni element pri tem država, ki mora povleči določene poteze, in to na zakonodajnem področju. Če potegnem vzporednico s področjem ravnanja z odpadki, ugotovim, da je k temu na začetku pristopilo le Komunalno podjetje Vrhnika in smo s podjetni­škim ravnanjem zapolnili praznino manjkajoče zakonodaje. Torej tu ni bilo nobene prisile, pač pa ukrepi, ki so vplivali na izboljšanje stanja. Pri problemu smradu pa je drugače: nihče od poten­cialnih povzročiteljev ni kriv, vsi imajo ustrezna dovoljenja, vonjave pa ostajajo. Občina Vrhnika se je na številne pobude ci­vilne iniciative vključevala v reševanje pro­blematike onesnaževanja zraka na Vrhniki. Obstali smo na točki zadnjega skupnega se­stanka na ministrstvu za okolje lani oktobra. Menite, da bi lahko Občina Vrhnika storila več, kot je? Občina Vrhnika se je v največjem možnem za­konsko dopustnem obsegu vključila v reševanje problematike, a žal, kot sem že večkrat povedal, je lokalna skupnost precej nemočna pri odpra­vljanju težav. S prehodom na tržni sistem po letu 1991 je vloga občin na področju odnosa do gospodarstva bistveno drugačna kot v preteklo­sti. In če ima neko podjetje vse urejeno v skla­du z obstoječimi predpisi, občina nima pravice ukrepati proti njemu. Sicer pa smo, kot je naša naloga, sledili pobudam civilne iniciative in ob­čanov ter o pritožbah redno obveščali MOP in pristojno inšpekcijo. Sami veste, kakšen rezultat smo dosegli. Center za ravnanje z odpadki je bil prodan z namenom, da se omogoči sanacija kompo­starne in da bo novi kupec (op. a. Sauberma­cher) napravil sodobno in okoliškim prebi­valcem prijazno kompostarno. Vam je žal, da ste prodali kuro, ki nese zlata jajca? Verjetno vam je znano, da komunalno podjetje, ki je ustanovilo CRO, ni želelo prodati centra. Take zahteve so postavili svetniki v tedanjem sklicu občinskega sveta. Potrebe po investiranju v CRO so v nekem trenutku prerasle sposobnost zagota­vljanja sredstev komunalnega podjetja, vedeli pa smo, da sanacija stanja brez dodatnih finančnih sredstev ni mogoča. Pri tem bi rad opozoril, da je vsa sredstva, vložena v CRO, zagotavljalo komu­nalno podjetje samo: iz lastnih virov in razpisov, na katerih je kandidiralo. Prispevek občine je bil zemljišče, na katerem je CRO zgrajen. Iz poslov­nih podatkov tistega obdobja je razvidno, da je bilo CRO dobičkonosno podjetje. Kakšno je stališče Občine Vrhnika glede za­vez v prilogi prodajne pogodbe s podjetjem Saubermacher? Zakaj se niso uresničile in kaj boste storili? Tudi prodajna pogodba je zgodba zase. Občina Vrhnika je, da bi se izognila morebitnim teža­vam, za pravno podporo angažirala znano odve­tniško družbo in tako je ta pogodba tudi nastala. Kljub dobrim željam in zavezam v pogodbi pa se pričakovanja niso izpolnila v celoti. Tudi tu se je pojavil problem, kot ga v podobnih primerih pogosto srečamo: da se šele po sklenitvi pogod­be in določenem času pojavijo pomanjkljivosti, ki jih ni nihče predvidel. Edina logična in možna pot je od družbe Saubermacher zahtevati reši­tve, pri tem pa ji omogočati izvajanje le-teh. Zato smo v preteklem letu tudi sprejeli OPPN za to območje, sedaj pa je družba na potezi, da izpelje načrt. In to v skladu s pogoji občinskega sveta, zapisanimi v OPPN. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni ukrepati v skladu z zakonskimi pristojnostmi. In te obstajajo. Imate kakšne informacije o tem, ali bo Sa­ubermacher saniral obstoječo kompostarno? Čeprav je v dokumentu, ki sem ga malo prej omenil, zapisana obveza, da je sanacija prvi po­seg, ki ga Saubermacher mora narediti, s sanaci­jo do danes še niso pričeli, ravno tako do mene še ni prišel podatek, kdaj in ali sploh mislijo kompostarno sanirati. Kakšno mnenje imate o Kompostarni Rosa? Čeprav vem, da me veliko Vrhničanov povezuje s Kompostarno Rosa, zagotavljam, da je moj od­nos s to družbo enak kot s CRO. Je pa dejstvo, da je v letu 2014 ta kompostarna izvedla določe­na sanacijska dela. Kakšen je njihov učinek, na žalost ne morem komentirati, saj nekih merljivih podatkov ni. Kateri dejavniki po vašem mnenju zavirajo reševanje problematike smradnih emisij v Sloveniji? So to vplivni lobiji ali kaj tretjega? Smrad ne povzroča težav le v Sloveniji, ampak marsikje v Evropi. Po podatkih, ki jih imam, za katere pa ni nujno, da so povsem zanesljivi, saj so nekoliko starejšega datuma, evropske države na tem področju nimajo predpisov, pač pa so po­nekod v uporabi standardi. Po informacijah stro­ kovnjakov, ki to področje poznajo in se z njim ukvarjajo, je zelo težko natančno definirati vrsto vonjav, ravno tako tudi točen izvor. Lep (pravza­prav grd) primer je tudi Vrhnika, kjer ni nihče povzročitelj emisij, četudi je smrad nevzdržen. Ampak po zadnjih informacijah, ki jih imam, je šel napredek v to smer, da so proizvedli t. i. »elektronske nosove«, ki se jih nastavi na točno določen smrad iz potencialnega vira in nato z namestitvijo naprave na mesto, na katerem naj bi se vonjave pojavljale, ugotavljajo intenziteto smradu in njegovo dejansko pojavnost. Trenutno sem v razgovorih s strokovnjaki iz tujine, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Upam, da bomo našli ustrezno rešitev tudi za Vrhniko. Menite, da bodo smernice dobre prakse, ki jih je izdalo pristojno ministrstvo po vzoru Avstrije, kaj prispevale k boljšemu delova­nju obeh vrhniških kompostarn? Težko se o tem opredeljujem. Menim – in tako smo ravnali tudi v preteklosti – da nobene smer­nice dobre prakse ne bi bile potrebne, če bi vsi deležniki korektno opravili svoje delo. In zato smo tudi dosegli takšne rezultate na področju odpadkov, kot jih imamo. Smernice dobre pra­kse so le še en dokument, ki ga lahko spoštuješ – ali pa tudi ne. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v svo­jem mnenju poudaril, da smrad povzroča stres, le-ta pa negativno vpliva na zdravje lju­di. Kaj menite o tem problemu na Vrhniki? Tudi o tem se težko opredeljujem, saj nisem stro­kovnjak za javno zdravje. Vem pa, da s strani Zdravstvenega doma Vrhnika ni zabeleženih povečanih obolenj s tovrstnimi vzroki. Obenem verjamem, da vsak zunanji element, denimo smrad, hrup, prekomerna osvetljenost, onesna­ženost prsti …, vpliva na počutje človeka, v dalj­šem časovnem obdobju pa tudi na zdravje. Kako vi razumete družbeno odgovornost lo­kalnih podjetij (tudi kompostarn)? Zelo širok pojem. Po definiciji družbeno odgo­vorno podjetje deluje v korist sebe in vseh svojih deležnikov. Pa vendar je bistvo še veliko širše. Sestoji iz mnogih segmentov. Na tem mestu bi se osredotočil le na varstvo okolja. Dejstvo, da se neka tovarna nahaja na nekem območju, po­meni, da to vpliva tudi na njeno delovanje. In pri tem mora biti delovanje v skladu z vsemi zahte­ vami, ki jih postavlja zakonodaja. Ravno tako je primerno, če so pričakovanja občanov v najve­čji možni meri upoštevana, čeprav to ni vedno možno. Na žalost so tudi pričakovanja marsik­daj zelo različna in jih v celoti ni mogoče vedno zadovoljiti. Skupaj ugotavljamo, da niso za slab zrak na Vrhniki »zaslužni« le predelovalci odpad­kov. Kako denimo gledate na problematiko zasebnih kurišč? Zaradi nevednosti, lenobe, »šparovnosti« ali revščine namreč številni občani gospodinjskih odpadkov ne ločuje­jo in odlagajo v zabojnike, ampak plastiko, iverko in drugo kurijo za ogrevanje svojih domov. Se kdo sploh zmeni za vsa tista go­spodinjstva, ki odvoza plastične embalaže in kosovnega materiala ne plačujejo – pre­prosto zato ne, ker tako šaro skurijo? Tu so še (legalni ali ne) obrtniki, ki v strnjenih uli­cah, med vrtovi mirno delajo s poliestrskimi smolami brez vsakršne zaščite, filtrov tako rekoč v domači garaži. Da, tu ima pristojnost večinoma država, vendar lahko veliko stori tudi občina. In bi morala. Mnogi Vrhničani namreč dihamo dobesedno strupen zrak. Nekaj o tem sem že uvodoma povedal. Proble­matika je res pereča, pogosta v Sloveniji in dru­gje po svetu. Pri nas smo z odlokom že pred več kot desetimi leti prepovedali kurjenje v naravi, česar pa marsikdo ne spoštuje. Ne gre le za po­žarno nevarnost, ampak predvsem za varovanje zraka. Popolnoma nesprejemljivo je, da nekdo zažiga bregove vodotokov (mimogrede še vse skupaj malo polije z bencinom), posušeno travoin podobno. Še huje je, če nekdo kuri odpadke. In to se velikokrat dogaja. Pri tem bi rad ponov­no poudaril, da je to z odlokom prepovedano in zato bo takšen kršitelj tudi kaznovan. Seveda pa le v primeru, da pride podatek o prekršku tudi do medobčinskega inšpektorata, kjer bodo za­gotovo ukrepali. Mnogokrat smo namreč priče dogodkom, ko posamezni obrtniki, da jim ni tre­ba skleniti pogodbe z izvajalcem javne službe za odstranjevanje odpadkov, odpadke kratko malo skurijo. Seveda velja to predvsem za kampanj­ske dogodke, kot so pospravljanje, gradnja in podobno. In tu vidimo, da ni le občina tista, ki bi lahko ukrepala, ampak vse prevečkrat občani, ki pod krinko lažne solidarnosti pogledajo proč od takega kršitelja in prekršek nemoteno traja. Kar pa se tiče izpustov obrtnih delavnic, ponovno poudarjam, da tudi v tem primeru občan lahko poda prijavo pristojni državni inšpekciji. Pomembna problematika v občini so tudi tu­jerodne invazivne rastline, kot so japonski dresnik, kanadska zlata rozga in ambrozi­ja. Razraščajo se na zasebnih in občinskih zemljiščih, celo ob šoli … Kakšni so bili in bodo ukrepi? Kolikor je meni znano, je problematika tujero­dnih invazivnih rastlin obravnavana s posebno zakonodajo. Lastnik zemljišča, na katerem se tovrstni vsiljivec pojavi, je dolžan poskrbeti za njegovo odstranitev. Na enak način se obnaša­mo tudi mi. Pri vzdrževalcu cest, saj se te rastli­ne največkrat pojavijo ob cestah, sem preveril, kako pereč je ta problem pri nas, pa sem dobil zagotovilo, da na javnih občinskih površinah tega problema trenutno ni. Tudi na medobčin­skem inšpektoratu so mi razložili, da je bila ta problematika bolj kritična ob železniški progi v Borovnici in je ravno tako rešena. Če se bo pro­blem ponovno pojavil, bomo ukrepali v skladu s pooblastili. Pomemben del problema onesnaževanja zra­ka na Zlatici in Vrtnariji je tudi mehanska čistilna naprava, ki je v lasti Komunalnega podjetja Vrhnika. Do sedaj se je Občina Vrh­nika precej izogibala reševanju te problema­tike, čeprav vemo, da je v izgradnji nova či­ NAS CASOPIS 425/30.3. 2015 C M Y K 8 30. marec 2015 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Coffee Stout Ko pivo zadiši po kavi Vrhniška butična pražarna kave Escobar in ajdovska mikropivovarna Pelicon sta združili moči ter ustvari­li nov izdelek Coffee Stout. To je za zanimiv izdelek, v katerem se prepletajo okusi klasičnega angleškega temnega piva in kave. Diši vam omamna kava, pili novim izdelkom, prvim tovr­pa bi tudi aromatično pivo. stnim v Sloveniji, dokazali, da Misli vam švigajo od piva do se pivo odlično znajde v druž­kave pa spet nazaj k pivu. bi kave. Večne negotovosti ljubiteljev Omenjeni izdelek sodi med piva in kave je konec. Rešitev piva zgornje fermentacije, je ponudila vrhniško-ajdovska ima izrazit okus temnih je­naveza, ki je ustvarila stout s čmenovih sladov in kave, ki kavo, ki so ga poimenovali Cof-dajejo celostno paleto okusov fee Stout in je nastal kot ideja in arom. Stout, ki ima sicer že dveh craftarjev, mikropivovar-svoje kavne note, je še podkre­ne Pelicon in butične pražarne pljen s kavo vrhniške pražarni-Escobar. Podjetji sta s svojim ce, Honduras Marcala, nežno BREZP LAČNO VODENJ E S KOLESI PO BARJU v soboto 4. aprila, ob 9. uri pred T IC Vrhnika. S kolesi se bomo odpravili do zamočvirjenega dela Ljubljanskega barja na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah in si ogledali ostanek šotnomahovnega barja, ki je zaščiteno kot naravni rezervat Mali plac (Malo Blatce). S kolesi se pripeljite do TIC-a Vrhnika (Tržaška 9, Vrhnika) naprej vas bomo vodili mi. Vodenje bo trajalo okoli 3 ure. Ce bomo imeli sreco bomo ujeli cvetenje Mocvirskih tulipanov. kavo, ki je prijetno usklajena z okusi karamele in lešnikov. »Okusi in pookusi kave so se odlično ujeli v stoutu,« je pre­pričana Katja Turk Escobar iz pražarnice, ki je dodala, da so izbrali kavo, ki najbolj sodi okusom v pivu. Pritrdili so ji tudi v mikropivovarnici. »Gre za dobro poroko obeh oku­ sov. Zdi se nam pomembno, da so okusi dobro zaokroženi, da nobeden ne prevladuje. Če želiš imeti dober produkt, je to pri pivu pomemben faktor. Kava se dobro naveže na kav­ne enote, ki jih ima stout, zara­di praženega ječmena, že sam po sebi in nastane zalo lahko, pitno, aromatično pivo in res ne veš ali je to kava, ali je kava z mehurčki, ali je pivo s kavo.« Kot je še pojasnila Anita Lozar iz Pelicona, so njihova ciljna skupina ljubitelji butičnih iz­delkov. Ne samo ljubitelji piva in kave, ampak vsi tisti, ki išče­jo nove izdelke in nove okuse. Izvedeli smo še, da imata kava in pivo tudi sicer veliko sku­ pnega. Tako kot pivo se tudi kava vari. »Dodana kava, ki prihaja iz Hondurasa je ročno pražena in mleta en dan pred varjenjem. Kavo smo zvarili na hladen način in jo dodali v pri­pravljeno pivo in tako je kava ohranila veliko arome. Nato smo pivo zapakirali v stekleni­ co in ga pustili počivati.« Ekipa Escobarja je mednaro­ dno obarvana. Ustanovitelja sta Vrhničana Katja in Omar, ki prihaja iz Hondurasa. Zgod­ba pražarnice se je začela, ko se je Omar preselil v Slovenijo in začel iskati zeleno kavo. Na­šel je dobavitelja, s katerim še vedno sodelujeta, in sprva do­mače praženje kave je preraslo v butično pražarnico. Vse nji­hove kave so s poreklom, dela­jo neposredno s kmeti, njihove kave pa prihajajo z manjših farm. Pražarnica kavo praži skladno s povpraševanjem in je ne skladišči. Poleg stalnih hišnih mešanic Escobar, Sko­delica kave in Kapučino, imajo v ponudbi še visokokakovo­stne kave z različnih koncev sveta, ki jih dobavljajo glede na sezono dozorevanja Pivovarna Pelicon iz Ajdovšči­ne, ki jo je letos januarja portal RateBeer razglasil za najboljšo pivovarno v Sloveniji, njihov 3rd Pill pa za najboljše sloven­sko pivo, se je javnosti prvič predstavila leta 2012, in sicer na Kickstarterju, novembra leta 2013 pa je zaživela v aj­dovskih Palah pod vodstvom Anite Lozar in Mateja Pelicona. Coffee Stout so predstavili ko­nec februarja na Viču v krea­tivnem centru Poligon, kjer ga lahko poskusite tudi vi, ali pa pivo poiščete v spletni trgovi­ni pivovarnice Pelicon. V. Lovrenčič Ustvarjanje v Domu upokojencev Vrhnika Gregorjevo: lučke po potoku Bela Vrhnika, 14. marec – Letos gregorčki niso imeli veliko dela, saj se zdi, da pomlad že kar pošteno trka na naša vrata. Veliko več so ga imeli mladi ustvarjalci in nji­hovi starši, ki so izdelali plavajoče umetnine, s katerimi so po ljudskem izročilu preganjali temo. Gregorjevo je postalo ena najbolj priljubljenih družinskih prireditev na Vrhniki. K ot minulo leto, so za ti­ste, ki morebiti nimajo doma primernih materialov in orodja, v Domu upokojen­cev Vrhnika pripravili ustvar­jalno delavnico. Mladim so se pridružili tudi nekateri varo­vanci doma, kar kaže na po­vezovalno vlogo te družinske prireditve, ki je postala ena najbolj obiskanih v Cankarje­vem mestu. Tisti, ki so želeli, so plovila lahko namenili v ocenitev strokovni komisiji, ki je ocenjevala izvirnost, izročilo Zmagovalci – najboljši ustvarjalci gregorčkov po mnenju komisije. in uporabo naravnih materia­ lov. Prireditev je dosegla vrhu­nec po blagoslovu vrhniškega okoli 150 gregorčkov, čudovit kaplana Martina Goloba, kajti prizor pa si je ogledovalo več sledil je spust gregorčkov po kot petsto ljudi. Najboljše gre­potoku Bela. Po organizatorje-gorčke so po spustu nagradili, vih besedah je temo preganjalo kar naj bi bilo zadnjič. A brez skrbi, naslednje leto naj bi bili nagrajeni kar vsi sodelujoči s simboličnim darilom – vsaj take so želje in napovedi orga­nizatorja. Pri prireditvi, ki je v desetih letih prerasla v eno najbolj množičnih, so sodelovali Za­vod Ivana Cankarja Vrhnika, Turistično društvo Blagaja­na, Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske, Dom upokojencev Vrhnika, KS Vrh­nika – Vas, Modelarski klub Vrhnika in Društvo podežel­skih in kmečkih žena Vrhnika. Kulturni program so bogatili Vito Skvarča, Jaka Nadlišek ter ansambel v sestavi Jurij in Jošt Cankar, Manca Grom in Urban Jereb. Gašper Tominc, foto: GT inLeon Novak Z vašo pomočjo smo izpeljali še eno prijetno druženje ob praznovanju Gregorjevega.  izmenjavo semen in sadik Hvala vsem za sodelovanje: 13. 4. 2015 ob 16.00, Modelarski klub Vrhnika, PGD Vrhnika,  ki bo potekala v pritličju šole na Tržaški 2. PGD Stara Vrhnika, KPV Vrhnika, Društvo podeželskih in kmečkih žena Vrhnika, Strokovnjak Kluba Gaia Vanes Husić bo predstavil temo Vito Skvarča, Jurij in Jošt Cankar, Manca Grom,  Vzgoja in oskrba jagodičevja, predstavnica Semenarne Jaka Nadlišek, Urban Jereb. Ljubljana Barbara Lončar pa nas bo seznanila z novostmi. DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Na prireditvi bo sodeloval tudi Vrtec Želvica z vzgojiteljicami. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika vabi vse ljubitelje vrtnarjenja na Občina Vrhnika V Občini Vrhnika komunalni prispevek napačno in preveč odmerjen Ob tem smo tudi ugotovili, Da boste lahko vedeli, za da se je ista napaka zelo ver­kaj pravzaprav gre pri tej jetno pojavljala tudi v prejšnjih ugotovitvi in kaj je tisto, kar letih, to je leta 2009, 2010, 2011, Kot ste imeli priložnost prebrati v prej-nja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. šnji, 424., številki Našega časopisa, smo 80/2007) indeksirati le od 31. 12. 2008, to je v Listi za razvoj vrhniškega podeželja v od 1. 1. 2009 naprej. Po pravilni interpreta­okviru prizadevanj za zakonit, pregleden ciji končnega izračuna tako indeks za celo­in pravičen komunalni prispevek, kar je tno obdobje, to je od 31. 12. 2008 do 31. 12. poleg zavzemanja za visoke etične in ­naših prednostnih nalog, ki ri komunalnega prispevka, smo jo zapisali tudi v svo­ razlika pa je preveč odmer­jem predvolilnem progra­ jen komunalni prispevek. mu. je pri tem narobe, vam želimo na kratko in iz »prve roke« pojasniti naše ugo­tovitve. Iz odgovora občinske uprave na naš do-pis, s katerim smo jih zaprosili za posre­dovanje podatka, koliko odločb o odmeri komunalnega prispevka je bili izdanih v Občini Vrhnika v letu 2014 in kakšno sto­pnjo revalorizacije so pri odmeri komunal­ nega prispevka glede na indeks rasti cen v gradbeništvu upoštevali in za katero ob­dobje smo ugotovili, da je bil v odločbah o odmeri komunalnega prispevka za leto 2014 upoštevano obdobje od 31. 12. 2008 do 31. 12. 2013, z upoštevanjem indeksov rasti cen v gradbeništvu za leta 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013, to pomeni tudi za obdobje 1. 1. 2008 do 31.12.2008, za katere­ga je ta indeks znašal 106,14 %. Tu pridemo do prve bistvene napake, saj je v končni odmeri komunalnega prispev­ka zajeto tudi sporno obdobje oziroma leto 2008, čeprav bi se moralo v skladu z Uredbo o vsebini programov opremlja-upoštevano, saj je bil Odlok o programu opremljanja, na podlagi katerega so bile izdane odločbe vse od začetka leta 2009 do konca leta 2014, sprejet v letu 2009. To po­meni, da se v skladu s prej navedeno ured­bo obračunski stroški oziroma komunalni prispevek lahko indeksira od 31. 12. 2008 naprej, to je od leta 2009 naprej. V povezavi s tem smo tudi ugotovili, da je sam izračun komunalnega prispevka v od­ločbah o odmeri komunalnega prispevka izračunan napačno in v nasprotju z v uvo­du citirano uredbo, saj se v odločbah o od­meri komunalnega prispevka znesek tega prispevka, sicer izračunanega po formuli iz četrtega odstavka 6. člena Pravilnika o me­rilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), na koncu po­veča za prej omenjeni faktor revalorizacije glede na indeks rasti cen v gradbeništvu. Prvi odstavek 16. člena že omenjene ured­be pa jasno in nedvoumno določa, da se pri odmeri komunalnega prispevka ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združe­nje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, indeksirajo obračun­ski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno ko­munalno opremo (Cp(ij)) in stroški opre­mljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo (Ct(ij)) (to so elementi prej ome­njene formule) in ne skupni znesek že od­merjenega komunalnega prispevka, kar pa je druga bistvena napaka občinske uprave v povezavi s tem. Ne glede na to, ali gre za namerno napako ali pa za veliko malomarnost, kar sta po naši oceni najverjetnejša razloga za nasta­le razmere, je dejstvo, da so bili vsi občani in občanke, ki so v tem obdobju oziroma v teh letih sodelovali v postopkih, v okviru katerih jim je bila izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka, na koncu denar­no oškodovani, saj so plačali za 6,14 % višji komunalni prispevek, kot bi ga po krite­riju, to je indeksaciji morali; tako napako in krivico pa je treba po našem prepričanju brezpogojno odpraviti in popraviti, vsem prizadetim občankam in občanom povrni­ti vse neupravičeno in preveč odmerjene zneske komunalnega prispevka, in sicer od 1. 1. 2009 naprej, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, čeprav je bojazen, da bo občinska uprava iskala rešitev, s ka­tero bi se vsemu temu izognila. Menimo tudi, da bi bila povsem na mestu tudi etična in moralna odločitev občinske uprave, to je ugotavljanje osebne odgovor­nosti za nastale razmere in javno župano­vo opravičilo vsem prizadetim občankam in občanom Občine Vrhnika. Lista za razvoj vrhniškega podeželja Kriza vrednot V zadnjih letih je bilo velikokrat slišati, da smo v času gospo­darske krize. Krize, ki so jo povzročili ljudje brez moralnih zadržkov. Krize, ki je dejansko posledica krize vrednot. Pričakovali bi, da bi si vodilne dame in gospodje sedaj zavze­mali za rešitev te gospodarske krize, da bi se ponovno zavzeli za izgradnjo trdne lestvice vrednot. Ne, dame in gospodje iz parlamenta se odločijo, da bodo razstavili še tiste vrednote, ki so še delovale in za katere smo mislili, da so nedotakljive. Začeli so z idejo evtanazije in navkljub obljubi Mira Cerarja, da ne bodo odpirali novih ideoloških tem, nadaljevali z novim pojmovanjem družine. Združena levica je predlagala spre­membe zakona, ki v temelju razdira osnovno celico družbe. Ostale koalicijske stranke so njihov predlog podprle, Združe­na levica pa je zanimivo nehala glasno nasprotovati privati­zaciji. Govorim seveda o zakonu, ki redefinira pojem družine. O zakonu, ki spreminja nekaj kar je stoletja delovalo in je na­ravno. Enači družino matere in očeta s potomstvom s skupno­stjo istospolno usmerjenih parov. S tem zakonom simpatizerji LGBT (lesbian, gay, bisexual, transgender) skupnosti kratijo pravice večine. Program in delovanje mednarodne LGBT sku­pnost je v vseh državah enak in iz izkušenj teh nekaj držav, ki so sprejeli takšen zakon, lahko napovemo posledice, ki bodo sledile, in sicer: • Legalizacija posvojitev otrok v homoseksualne skupnosti. • Brezplačne oploditve z biomedicinsko pomočjo za zdrave lezbič­ne pare, posledična legalizacija nadomestnega materinstva, kjer bodo istospolni pari na državne stroške najemali revne ženske za rojevanje otrok po naročilu. • Ustanavljanje Komisij za LGBT prevzgojo, kot je to že uvedla Mestna občina Ljubljana in uvedba obveznih LGBT certifikatov za državljane in podjetja, ki hočejo poslovati z državnimi ustano­vami. • Uvedba sporne državne ideologije v vrtce, osnovne in srednje šole ter univerze, v kateri bodo promovirane lezbične, homoseksualne, biseksualne in transeksualne »družine«, prepovedana pa bo opre­delitev družine kot »skupnost matere, očeta in otrok«. • Uvedba posebnih delavnic v šole in novih učbenikov, ki so že pripravljeni. Starši v javnih in zasebnih šolah ne bodo mogli več vzgajati svojih otrok v skladu s svojim prepričanjem. To se je že zgodilo na OŠ Bičevje v Ljubljani, ko so predstavniki LGBT sku­pnosti v času pouka brez prisotnosti učitelja promovirali homose­ksualno življenje. • Zasebne šole bodo morale izvajati javno veljaven program »Teo­rijo spola«, v kolikor bodo hotele biti financirane, kar je Združena levica na seji Odbora v Državnem zboru 10. 2. 2015 javno napo­vedala. • Javni uslužbenci, ki se ne bodo strinjali z radikalno LGBT ideolo­gijo, bodo odpuščeni. To še posebej velja za matičarje, zdravnike in zdravstveno osebje, sodnike, socialne delavce ter vzgojitelje in učitelje. • Humanitarne in nevladne organizacije, ki v statutih in pri svojem delu ne bodo upoštevale državne LGBT ideologije, bodo izključe­ne iz državnih razpisov in diskriminirane. • Uvajanje sovražnega govora, ki bo predvideval sodne procese, fi­nančne kazni in zapor za vse, ki se v javnosti ne bodo strinjali z LGBT ideologijo. • Verske skupnosti bodo morale imeti LGBT certifikate, v kolikor bodo hotele kandidirati na javnih razpisih za obnovo kulturne de­diščine. • Sprejem takšne redefinicije bo neplodnim parom onemogočil po­svojitve iz Rusije, Ukrajine in Makedonije, ker te države razume­jo posvojitve otrok v homoseksualne skupnosti kot grob poseg v pravice otrok. • Novi ZZZDR ne predvideva možnosti, da bi stari starši lahko po­svojili svoje vnuke, lahko pa jih bodo homoseksualni in lezbični pari. S tem zakonom, ko se podirajo meje naravnega, bo pa ta za­kon resnično neenakopraven za vse, po mojem mnenju, nena­ravne manjšine. Zakaj ne bi potem dovolili poroke med tremi moškimi ali eno žensko in petimi moškimi, med očetom in hčerjo, med sinom in mamo…, če je važno samo to, da se ima­mo radi. Marsikdo se sedaj zgraža nad to idejo. Vendar so tudi homoseksualce včasih zapirali (v Rusiji jih še sedaj in smo mi proti takšnemu kratenju človekovih pravic), sledilo je obdobje zgražanja, prišlo je sprejemanje, sedaj enačenje in glede na iz­kušnje lahko pričakujemo njihovo teroriziranje. Zagovorniki in podporniki LGBT skupnosti nasprotnike za­kona označujejo za nazadnjaške, katolibane, ovce, nevedneže, vendar če pogledamo zgodovino so pravzaprav njihove ideje nazadnjaške in preživete saj so homoseksualce in ostale nehe­teroseksualne oblike poznali in podpirali že Egipčani, Asirci, Babilonci, Stari Grki, Rimljani. Civilizacije, ki jih ni več. Ker gre pri tem zakonu za temeljno vrednoto družbe, ki je po raziskavah na prvem mestu vrednot, vabimo vse, da oddate svoj podpis za razpis referenduma. Več informacij o Teoriji spola, LGBT aktivizmu in posledicah zakona na 24kul.si ZA OO SDS VRHNIKA, Daniel Cukjati 2012 in 2013, saj je bil v vseh odloč­bah o odmeri komunalnega prispevka pri končno odmerjenem znesku komunalnega prispevka upoštevan indeks rasti cen v gradbeništvu tudi za leto 2008, pa iz pred­hodno navedenih razlogov ne bi smel biti. Prvi odstavek 16. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč namreč določa, da se obračunski stroški in­deksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, kot izho­diščni datum za indeksiranje pa se skladno z drugim odstavkom 16. člena te uredbe uporablja datum uveljavitve programa opremljanja v občini, to pa je v našem pri­meru 31. 12. 2008. V nadaljevanju drugi odstavek 19. člena predhodno navedene uredbe določa, da se višina skupnih stroškov indeksira s pov­prečnim letnim indeksom cen iz 17. člena te uredbe na začetek leta, v katerem se pri­čakuje, da bo program opremljanja sprejet, to pa je vsekakor leto 2009, kar pa, kot je bilo že predhodno ugotovljeno, ni bilo Bojan Dobovšek, strokovnjak za organiziran kriminal Začne se na lokalnem nivoju Vrhnika, 12. marec – Na Vrhniki se je na povabilo lokalnega odbora SMC mudil Bojan Dobovšek, mednarodno priznani strokovnjak za organiziran kriminal, ki je govoril o neformalnih mrežah, ki krojijo razvoj države. Govoril je tudi o njegovi vlogi znotraj stranke. Kot je pojasnil gost, je zakonodaja veči-najmočnejše mreže odvetnikov, gradbe­noma pisana za »navadne« prekrškarje, nikov in energetikov. Tudi politika ima medtem ko pri bolj zapletenem organizi-še vedno velik vpliv na gospodarstvo, a ranem kriminalu odpove. Koliko je tovr-posredno preko bank, zato je toliko na­stnega kriminala pri nas, si je verjetno že sprotovanja ob napovedani prodaji bank. zdavnaj ustvaril mnenje vsak sam, res pa Zdi se, da so neformalne družbe dobile v politična sopotnika, pred imenovanjem je, da je Slovenija prva, ki je priznala sis-kremplje vso državo in da smo nemočni, vlade in njene ministrske ekipe pa sta se temsko korupcijo, torej priznala, da ima toda ni potrebno, da je tako. Kot je dejal njuni poti razšli. Dobovšek naj bi priča­težave z njo. Lahko bi torej, po besedah sogovornik, morajo državljani prekiniti koval, da bo minister za notranje zadeve, sogovornika, dejali, da še dobro v pri-apatijo in se začeti povezovati ter družiti a tega mesta ni dobil. Iz stranke je izsto­merjavi z drugimi, čeprav je videti slabo. na lokalnem nivoju. Navedel je primer: pil, ostal pa je član poslanske skupine Po njegovem mnenju bi morali medi-zakaj bi podlegali vsiljenim »strupenim« SMC. Če si del poslanske skupine, lahko ji nadzorovati veje oblasti, a v praksi to živilom globalne korporacije, če bi lah-po njegovem mnenju vplivaš na stran­odpove, ker so bodisi nacionalni, in tako ko na lokalnem nivoju imeli lasten vir karske kolege in tako preprečuješ, da bi odvisni od oblasti, bodisi zasebni in od-prehrane. Kot je dejal, že obstajajo dobri bila stranka utečen stroj za dvigovanje visni od velikih oglaševalcev, ki jih pri zgledi na svetu. rok. Če pa postaneš samostojen poslanec, nas predstavljajo državne firme. Tako se Gost je odgovarjal na številna vprašanja pa si po njegovih besedah popolnoma pojavljajo razne neformalne mreže, ki v iz občinstva, med drugim tudi na tisto, ki izoliran, brez vsakršne možnosti vpliva okviru lastnih interesov narekujejo ra-je zadevalo njegovo mesto v stranki. Kot in izvajanja sprememb.zvoj države. Po Dobovškovem mnenju so je dejal, sta bila z Mirom Cerarjem tesna Gašper Tominc Občina Vrhnika Kovači in kolarji na Podlipskem Kolarstvo je več tisoč let stara lesna dejavnost, ki je služila predvsem kmečke­mu gospodarstvu. Kolarji so najpogosteje izdelovali vozove, orodje, samokol­nice, ponekod tudi sani in smuči. Vozovi so bili najprej povsem leseni, kasneje, ko se je začela razvijati kovaška obrt, pa so jih tudi okovali in tako dosegli večjo nosilnost in dolgotrajnost uporabe. Kolarji in kovači so se s svojim delom pogosto dopolnjevali, saj so vozovi drugo orodje vsebovali lesene in ko­vane dele. Kovači so poleg kovanih delov za vozove izdelovali še razno ročno orodje, dele za samokolnice, podkve za konje, konje tudi podkovali in popravljali kmečko orodje. Kolarsko in kovaško delo je bilo zelo po­membno v 17. stoletju, ko se je zelo razvilo prevozništvo z vozovi, tako imenovano fur­manstvo. Posel je cvetel vse do 19. stoletja. V 70. letih 20. stoletja je zaradi sodobnejših pre­voznih sredstev »furmanstvo« začelo usihati, kolarji so skoraj povsem izginili, kovaštvo pa se je preusmerilo na druge izdelke. Tako kot drugje na Kranjskem so tudi sko­zi Podlipo furmani prevažali težke tovore, predvsem les. Na poti so bili lahko tudi po dva dni in več. Pri tem so konje menjavali, da so se eni odpočili, medtem ko so drugi vlekli težko vprego. V začetku 20. stoletja, leta 1907, so v samem jedru Podlipe odprli gostilno Pri Vrtnarju, kjer so se vozniki radi ustavljali, si potešili lakoto in žejo, včasih tudi prenočili. Počitek so našli kar na senu v hlevu. Ne da­leč stran od gostilne sta bila kovač in kolar, ki sta, če je bilo potrebno, kar v času njihovega počitka popravila poškodovane vozove ali vprege, gostilniški hlapci pa so tedaj za nekaj drobiža oskrbeli konje, da so zarana zjutraj lahko krenili na pot. Kot zanimivost naj zapišem, kako je bilo mo­goče v poletnih mesecih ubraniti konje proti nadležnemu mrčesu. V časopisu Domoljub so leta 1934 zapisali, da je neki kmet na oje pod konjevo glavo obesil kanglico, v kateri je bilo žareče oglje, na njem pa so tleli podpla­ti čevljev, kosti in cunje. Smrdeč dim, ki se je valil med konji, je odganjal mrčes, konjem pa menda ni škodil. V Podlipi je bilo kovaštvo dobro razvito že v 19. stoletju. S kovaškimi deli je začel že Ma­1970 končalo. Kovačija je bila tudi pri Regurcu. Tam je ko­val oče Janez vse od leta 1885 pa do leta 1935, pozneje še njegov sin – njihovo delo je med drugim tudi ograja pri Sedejevi kapelici –, okrog leta 1970 pa so kovačijo porušili. S podlipskimi kovači je tesno sodeloval ko­lar Miklavž Brenčič, ki je razne lesene dele za orodje, kolesa in drugo prinašal na kovanje skoraj do svoje smrti, vse do leta 1970, kasneje pa sta kovaštvo in kolarstvo v Podlipi pov­sem prenehala. Ohranilo se je še nekaj orodja, tudi kakšen voz »parizar«, kot so jim rekli, se še kje najde. Tokrat predstavljamo: kolesce, s katerim je kovač izmeril obseg lesenega kolesa voza. Ko­lesce je kovinsko, premera 10 cm, pritrjeno na ročaj, na robu pa je zarezan utor. Kolesce je zapeljal po zunanjem lesenem obodu kolesa, s pomočjo utora preštel, kolikokrat se je kole­sce zavrtelo, in izračunal dolžino traku, tako imenovano »šino«, ki jo je potem čelno zvaril in nato segreto nabil na kolo. Tako kot drugje na Kranjskem so tudi skozi Podlipo furmani prevažali težke tovore, pred­vsem les. Prevozi so včasih trajali po več dni. Pri tem so konje menjavali, da so se eni odpo­čili, medtem ko so drugi vlekli težko vprego. V začetku 20. stoletja, leta 1907, so v samem je­dru Podlipe odprli Gostilno Pri Vrtnarju, kjer so se vozarji radi ustavljali, si potešili lakoto in žejo ter včasih tudi prenočili. Počitek so našli kar v senu na hlevu. Ne daleč stran od gostilne sta bila kolar in kovač, ki sta, če je bilo potrebno, kar v času počitka vozarjev popra­vila njihove poškodovane vozove in vprege, gostilniški hlapci pa so tedaj za nekaj drobiža oskrbeli konje, tako da so zarana zjutraj lah­ko krenili na pot. Tovorili so pozimi in pole­ti. Pri tem so pozimi pazili, da se konji niso prehladili, zato so jih ob počitku pokrivali z odejami. Poleti pa je prepotene konje nadlego­val mrčes. V časopisu Domoljub so leta 1930 zapisali, da so si vozarji pomagali tudi tako, da so konju na oje pod glavo obesili kanglico, Delavnice v Podlipi Med zimskimi počitnicami so bile v Podlipi organizirane ustvarjalno-igralne delavnice, ki se jih je udeležilo kar veliko otrok –pred­šolskih, nekaj pa nas je bilo tudi iz višjih ra­zredov. Vsi smo neizmerno uživali. Delavnice smo obiskovali tri dni od 10. do 14. ure. Prvi dan smo pod vodstvom Borisa Kononenka iz­delali lutke, druga dva dneva pa je bila z nami Ursula Osojnik. Takrat smo risali z ogljem in ustvarili gnezda iz kaširanega papirja. Za sprostitev smo odšli ven na igrala, za naše že­lodčke pa je vsak dan poskrbela Gostilna Jurca s slastnimi picami. Klementina Celarc, foto Sonja Žakelj in Barbara Kuzmič S Kio iz salona Avtotrade od Sinje Gorice do Avstralije Konec prejšnjega leta sem prvič v življenju kupila nov avto, novo Kio Rio v salonu Avtrotrade v Sinji gorici. Pri njih servisiram in opravljam tehnične pre­glede vozil že več let ter sem z njihovim delom in profesionalnostjo zelo zado­voljna. Beseda je nanesla na znamko vozil Kia. Takoj sem se odločila, izpolnila anketo in … bila izžrebana. Za nagrado sem dobila potovanje v Melbourne in ogled tekmovanja Australian open 2015 za dve osebi. K ia se je resnično potrudila in nagradila svoje obože­valce po vsem svetu. Na leta­lišču v Melbournu so nas pri­čakali predstavniki podjetja in nas pospremili do uradnih vozil Australia Open, potem pa do hotela Hyat s petimi zvezdicami. Naslednji dan smo si ogledali Ballarat Wil­dlife Park, kjer živijo za Av­stralijo značilne živali, tudi kenguruji, ki so nam jedli z rok. Ogledali smo si živi mu­zej Sovereign Hill, ki ponuja prvovrstno potovanje v zgo­dovino. Tako smo spoznali zgodbo Avstralije, predvsem obdobje, ko so v rudnikih kopali zlato. Ogledali smo si izpiranje zlata, ki ga prikazu­jejo v oblekah tistega časa, in celo našli nekaj zrnc te žlah­tne kovine. Zvečer so nam pripravili do­brodošlico, ob kateri smo se nagrajenci s celega sveta spo­znavali ob kulinaričnih pre­sežkih. Jaz, hči Katja in vnuk Valentin smo sedeli za mizo s hrvaškim parom in prijate­ljicama Čehinjama. Naslednji dan so nas z uradnimi vozili Australian Open odpeljali na ogled polfinalne teniške tekme, ki smo jo spremlja­li iz prvih vrst. Tekma med Tomášem Berdychom in An­dyjem Murrayjem je bila zelo napeta in zanimiva. Na naše veselje se je zmagovalcu An­dyju obetala finalna tekma z Novakom Đokovićem, ki je bil naš favorit in je seveda zmagal. Pred tem so nam raz­kazali tudi VIP prostore, kjer smo se slikali s pokali zmago­valcev. Na razpolago smo imeli tudi veliko prostega časa za raz­iskovanje Melbourna. Prije­tno presenečena sem bila nad prostranstvi in tramvaji, s katerimi je premagovanje raz­dalj prijetno in hitro. Večina trgovin in uradov obratuje do 17. ure, v popoldanskem času se ogromno ljudi rekreira, teče, posedajo po travi v par­kih, berejo in se družijo. Utrip življenja se mi je zdel precej drugačen in bolj umirjen kot pri nas. Irenka Štefančič Kolesce na kolesu »parizarja« tija Jereb. To obrt so nadaljevali tudi njegovi potomci skozi več rodov. Tako se je Matijevsin Štefan izučil kovaštva in kasneje tudi Šte­fanova sinova. Kovali so različno kmečko orodje, kot so sekire, lopate, motike, deli za vozove, pluge in samokolnice, zobe za brane, celo križe za grobove… Veljali so za dobre kovače. Imeli so vajence in pomočnike. De­lali so ves teden, tudi ob sobotah, vsak dan do četrte ure popoldan. Potem so si vzeli čas za razvedrilo. Kar na kovaških nakovalih in z raznim orodjem so vadili »penkanje«, tiste melodije, ki so jih potem izvabljali iz cerkve­nih zvonov. Še preden pa so odšli domov, so se okopali v vaškem potoku. Domačinka se spominja, koliko energije je bilo v mladih ko­vačih, kako so se škropili z vodo in gazili po njej. Potem se je eden Štefanovih sinov poro­ čil in delo nadaljeval na svojem novem domu, drugi sin pa je našel službo na Vrhniki in nato delal v kovačiji le še po službi. Kovaštvo dru­žine Jereb se je z leti opuščalo in se okrog leta Kovaško nakovalo v kateri so tleli deli starih čevljev, zdrobljenih kosti in cunj. Smrad in dim, ki se je valil ob konju, je preganjal nadležne muhe, kar pa ko­nja ni motilo pri dihanju. V Podlipi sedaj nihče več ne opravlja obrti ko­vaštva in kolarstva, ohranilo pa se je še nekaj orodja, pa tudi kakšen voz »parizar« kot so jim rekli, se še kje najde. Tokrat predstavljamo kolo »parizarja« in ko­lesce, s katerim je kovač izmeril obseg kolesa. Kolesce je kovinsko, premera 10 cm, pritrjeno na ročaj. Na robu kolesca je utor. Kovač je s tem vrtljivim kolescem izmeril dolžino ko­vinskega traku, ki ga je potreboval za obroč kolesa. Kolesce je zapeljal po zunanjem lese­ nem obodu kolesa in s pomočjo utora preštel, kolikokrat se je kolesce zavrtelo, in tako izra­čunal dolžino traku, ki ga je nato ovil okoli kolesa, ga stikoma kovaško zavaril ali prekri­ta konca zakovičil med seboj. Po pripovedovanju domačinov zapisala Sonja Malovh, foto: SM Občina Vrhnika Podelitev priznanj CZ Ob dnevu Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, je Štab Civilne zaščite za ljubljansko regijo 4. 3. 2015, v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za za­ščito in reševanje, Izpostavo Ljubljana in Mestno občino Ljubljana v Festivalni dvorani Ljubljana pripravil osrednjo regijsko slovesnost s podelitvijo priznanj Civilne zaščite za leto 2014. Priznanja in nagrade Civilne zaščite so bila podeljena najzaslužnejšim pripadnikom Civilne zaščite ter drugim posameznikom, skupinam, občinam, gospodarskim družbam, društvom, zavodom in raznim organizacijam za zasluge in prispevke pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Občina Vrhnika bo 30. 5. 2015 v sodelovanju Območnega združenja rdečega križa Vrhnika gostila XX. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki ga vsako leto razpišeta Ministrstvo za obrambo – Uprava za zaščito in reševanje, Izpostava Ljubljana, in Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana. Na različnih lokacijah v centru Vrhnike (predvidoma okrog OŠ Ivana Cankarja in Športnega par­ka) bodo postavljene delovne točke simulacije nesreč, kjer bodo ekipe PP iz občin ljubljanske regije preverjale svoje znanje in usposobljenost. Lepo vabljeni na ogled. Nepozabni filmski večer z Emo v Kinu Bevke Na pustno nedeljo se je zgodil dogodek, vreden zapisa v zgodovinske bukve. Kino Bevke je namreč obiskala ekipa soustvarjalcev najbolj gledanega sloven­skega mladinskega filma z naslovom Vloga za Emo. Še vedno je bil čas karne­valskega pohoda, na katerem vsako leto svoj imeniten pečat pustijo tudi bevške maske, toda filmske projekcije se je tisti večer udeležilo več kot petdeset obi­skovalcev iz Bevk in okoliških krajev. Slovenski film o Emi je pritegnil veliko mladih, a niti odrasli nismo zamudili priložnosti, da izvemo kakšen sta svet sanj in resničnost naših mladostnikov. Film pripoveduje o najstnici, samem nastajanju filma. Brez Kino Bevke se je ponovno ki nekako ne najde svojega močne želje in zagnanosti, napolnil že prvo marčevsko mesta pod soncem. V šoli ji predvsem režiserke in sce-nedeljo, ko so si številni otro­ne gre, prijateljev nima, ne ve, narista, bi končnega izdelka ci iz Bevk in okolice ogledali kaj bi sama s seboj. Ko mora ne bilo. S tem pa bi nastala odličen norveški film za otro­ponavljati letnik, zabrede v neprecenljiva škoda za vse ke Gašper in Petra na zimskih prave težave. Spozna dekle, mlade in njihove starše, ki bi počitnicah. Prava priložnost za ki jo vpelje v svet alkohola, tako ostali brez čudovitega obisk kina v družbi najboljših izostajanja od pouka (šprica-prikaza resničnega življenja prijateljev ob izteku šolskih nja) in ponočevanja. Dokler in medsebojnih odnosov, ki počitnic ali za praznovanje se nekega jutra, po prepiru s starši ne odloči, da mora ne­kaj le narediti zase. Prijavi se na avdicijo za sodelavca v eki­ pi TV pozitiva in kmalu njeno življenje dobi smisel. Kljub mnogim neprijetnim trenut­kom verjame v dobro in vase ter stopa naprej po svoji poti. Kmalu postane režiserka, ima fanta svojih sanj in uživa življenje. Film je med gledalci v Kinu Bevke požel velik aplavz, do­brega obiska in odziva pa so se razveselili tudi naši filmski so na veliki preizkušnji prav v fazi odraščanja. Film je zaznamovala huda tragedi­ja, saj je še pred premiero v prometni nesreči zaradi po­plav življenje izgubila glavna igralka. Odločitev, ali naj film sploh ugleda luč sveta, ni bila lahka, a ob podpori staršev in filmskih sodelavcev, ki so se v težki preizkušnji zopet oprli na notranjo moč in voljo, se je komaj sedemnajstletna Lara Safran večnosti zapisala na filmskem platnu, kjer je, brez dvoma, zasijala kot zvezda. gostje. Z nami so se po filmu Filmskim ustvarjalcem smo pogovarjali scenaristka Mate-iskreno čestitali za film, ki ja Zorko, režiser Alen Pavšar nosi pozitivno sporočilo, saj in igralec Iztok Gartner, ki je pripoveduje o mnogih teža­kasneje na svojem facebooku vah, s katerimi se v sodobni zapisal : »Ena najlepših projek-družbi sooča mlad človek, a cij do zdaj. Topli ljudje. Pa kra-ga v tem ne pušča brez volje sno je videti, kako zelo cenijo, ko za iskanje rešitev. Z navdu­rojstnega dne! V aprilu bosta Kino Bevke obiskala veliko­nočni Noe in razigrani Plodi, potem pa bo naš kino počasi prevzelo bolj počitniško raz­položenje, medtem ko njegovo sicer zvesto občinstvo čakajo številna sezonska opravila na poljih in travnikih. Velikonočna nedelja, 5. april ob 18. uri NOE, apokaliptični spekta­kel, D. Aronofsky, ZDA, 2014 Filmska adaptacija biblične zgodbe o apokaliptičnem ve­soljnem potopu. Samotarski Noe doživi vizijo konca sveta, zato se odloči s svojo družino zgraditi velikansko plovilo, kamor se bodo med uniče­njem sveta lahko zatekli sku­ paj z živalmi. Njegovo početje opazi izprijeni lokalni pogla­var Tubal, ki se želi polastiti Noetove barke, toda božji iz­branec ima na svoji strani ne­ pričakovane sile pravičnosti in božjega srda. Nedelja, 19. april ob 18. uri HRABRI AVTEK PLODI, sinhronizirana animirana pustolovščina, R. A. Sivert­sen, Norveška, 2013 Razigrani policijski avtomo- prideš. Tako v dvorani, kot med tistimi, ki so zadevo organizirali in pripravili.« Z velikim zani­manjem smo jih poslušali, ko so nam pripovedovali, kako je nastala ideja za film, ka­kšni so načini režiranja filma z mladimi, še neizkušenimi igralci in kako zabavno, a tudi zahtevno in trdo je lahko delo pri filmu v vseh njegovih fazah, od produkcije do pro­mocije in distribucije v kinu. Prav tako kot je vijugala pot filmske junakinje Eme, so bili veliki padci in vzponi tudi pri šenjem smo sprejeli tudi no­vico, da je prav v teh dneh film prejel prvo zlato rolo za doseženih 30.000 gledalcev v kinih. Bevčani smo lahko zelo ponosni, da smo bili eni izmed tistih, ki smo lahko go­vorili, se smejali, spraševali in se čudili med pogovorom z ustvarjalci tako motivacijsko bogatega filma. Prejeli smo njihovo sporočilo: »Bodi to, kar si, in ne to, kar drugi želi­jo da bi bil.« Od nas pa je od­visno, ali bomo to lahko tudi ponotranjili. bil Plodi dobi posebno nalogo varovanja ogroženega orlo­vskega gnezda v narodnem parku. Toda brezsrčni tatovi ugrabijo orlovo samico, zato mora Plodi njeno jajce začasno shraniti in do izvalitve greti s svojim motorjem, hkrati pa skuša odkriti kradljive zločin­ce. Dodatne preglavice pov­zroči izvalitev mladega orliča, ki Plodiju povzroči številne zabavne težave in nove vrato­lomne dogodivščine. Za Kino Bevke, Nina Peče Glic Občinsko gasilsko tekmovanje v kvizu No, pa nam je le uspelo. Po dolgih letih smo se člani PGD Verd v Logatcu, nismo pa si postavljali visokih ciljev. Nihče od tek­udeležili tekmovanja v znanju s področja gasilstva v kategoriji movalcev ni obupal in vsi so, kljub kakšni napaki, nadaljevali s gasilski kviz. Podatek je pomemben predvsem zato, ker so bili tekmovanjem, kar je zagotovo pohvalno. Zavedamo se, da nas tekmovalci naši mladi člani društva. Težko smo pričakovali ta čaka še veliko dela, in sicer mentorje in tudi naše mlade gasilce, dan, saj so vaje pod Franjevim budnim očesom potekale vsak na katere smo še posebno ponosni. četrtek od lanskega oktobra. S številom mladih gasilcev, pionir-Utrujeni in polni vtisov smo se vrnili v gasilski dom, kjer so jev in mladincev smo lahko sestavili pet tekmovalnih ekip. So-nas pričakali gasilci in starši. Go. Bulajić nas je presenetila s botno dopoldne ( 28. 2. 2015) v OŠ Tabor Logatec je bilo nabito slastnimi mafini, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Zahvala s pravim tekmovalnim duhom. Pri končnem izidu so odločale tudi vsem staršem in gasilcem, ki ste za nas držali pesti in nas malenkostne napake in seveda trema, ki je bila prisotna v mla-pričakali. Nekateri otroci so po tekmovanju odšli na zaslužene dih tekmovalcih in tekmovalkah, saj smo sodelovali prvič. Naši počitnice s svojimi starši. Na koncu predstavljamo tudi ekipe, učitelji so bili tudi mentorji iz PGD Bevke, ki so s svojo izku-ki so sodelovale na tekmovanju: Manca Kočevar, Urša Kočevar šenostjo pomagali našemu mentorju, da je vztrajal in sestavil in Jošt Čretnik – ekipa Voda, Kristjan Novak, Lucjan Novak in ekipe. Z navdušenostjo smo čakali rezultate v Kulturnem domu Nejc Drašler – ekipa Požar, Mitja Bogataj, Denis Bajrektarević Občina Vrhnika Skupščina ZB NOB Letos 70. obletnica osvoboditve Skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika je po­tekala v sredo 25. marca v dvorani Karla Grabeljška v novem Kulturnem centru na Vrhniki. Prisotnih je bilo okoli 50 članov združenja in povabljenih gostov. Takoj na začetku moram po­udariti, da je bilo veliko besed izrečenih o letošnji 70. obletni­ci osvoboditve Vrhnike, saj bo na ta dan -6. maja -v dvorani Osnovne šole A.M. Slomška velika proslava. Zbrane je prvi nagovoril predsednik združenja Janez Kikelj. Nato so spregovorili tudi gostje, nekateri celo člani združenja. Vsi so pozdravili prisotne ter zaželeli skupščini uspešno delo. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo, ki je vodilo delo skupšči­ne. Podana in prebrana so bila številna poročila, ki so nakazova­la dobro delo združenja. Vsa poročila so bila sprejeta, kakor tudi program dela in finančni načrt za leto 2015. Prisotni so bili tudi mnenja, da bi letos lahko organizirali tudi izlet v Gonars in na ogled nekdanjega taborišča na otoku Rabu na Hrvaškem. Prav tako pa si morajo člani prizadevati za prido­bitev novih mladih članov. Sedaj je vpisanih 241 članov, vendar pa se starost le-teh zvišuje. Zato je resnično potreba po novih mladih kadrih, predvsem iz družin, ki negujejo in podpirajo vrednote narodnoosvobodilne borbe. Predsednik združenja je ob koncu predstavil letošnjo veliko proslavo ob 70. obletnici osvoboditve Vrhnike, ki je v polnem teku. Proslava bo v dvorani osnovne šole A.M. Slomška 6. maja, ko je bila Vrhnika osvobo­jena od nacifašizma in dolga leta je bil to tudi občinski praznik. Na proslavi bodo nastopali: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, vrhniški pihalni orkester in mladi recitatorji osnovne šole A.M. Slomška. Zato ZB NOB Vrhnika vse zavedne Vrhničane in ostale krajane že sedaj vabi na veliko prireditev. Po uradnem delu je sledilo še družabno srečanje, kjer so se po­govori nanašali predvsem na letošnji program združenja, ki je že v polnem teku. Simon Seljak Poročilo o delu ZB NOB Vrhnika je prebral predsednik Janez Kikelj Med ostalim je povedal: »12. januarja smo se udeležili slovesnosti v Dražgošah. 25. marca smo izpeljali skupščino naše organizacije. V aprilu smo člani ZB NOB Vrhnika sprejeli pohodnike tradi­cionalnega železničarskega pohoda, katerih pot je bila nekoliko okrnjena zaradi februarskega žledoloma. 27. aprila smo spreje­li tudi pohodnike po vrhniški planinski poti, ki so ravno tako ubrali nekoliko spremenjeno pot. Na dan osvoboditve Vrhnike 6. maja smo v veliki dvorani Cankarjevega doma v sodelova­nju z Občino Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja organizirali veliko proslavo ob dnevu osvoboditve Vrhnike. Slavnostni go­vornik je bil takratni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Janko Veber, v programu pa je nastopil Tržaški par­tizanski pevski zbor Pinko Tomažič. 12. julija smo se udeležili slovesnosti na Pokljuki ob obletnici vzpona partizanskih patrulj na Triglav, naš praporščak pa je skupaj z ekipo (tako kot vsako leto) prapor odnesel na Kredarico in na vrh očaka Triglava. 13. septembra smo se v Izoli udeležili proslave ob prazniku vr­nitve Primorske k matični domovini. V soorganizaciji s Cankarjevo knjižnico smo 15. oktobra pripra­vili Grabeljškov večer v spomin na našega pisatelja – partizana Karla Grabeljška. S predstavitvijo svojih del je sodeloval pisatelj Ivan Sivec. Ob dnevu mrtvih smo na Drči pripravili tradicionalno spomin­sko slovesnost. Kot predsednik sem se udeleževal raznih spominskih in član­skih srečanj, ki so jih organizirala društva in organizacije v naših in sosednjih občinah, prav tako praporščak. Spomniti moram tudi na delo socialne komisije in skupine za urejanje pomnikov; socialna komisija je v božično-novoletnem času z obiski naših starejših članov le tem pripravila kar nekaj vese­lja, saj vedno dobrovoljno sprejmejo obiske članov ZB. Skupina za urejanje pomnikov in spomenikov je ob Dnevu mrtvih na pomnikih prižgala sveče, sproti pa urejala le te in pa kurirsko postojanko TV-17.« Slovenija je bila leta 1990 za osamosvojitev enostavno zrela Že pred leti sem napisal, da priznam, da nisem pripisoval ne vem kako velikega pomena zgo­dovinski preprečitvi Miloševičevega Mitinga resnice 1.decembra 1989. Razumel sem ga kot redno delo takratne milice po javnem redu in miru do trenutka, ko je v Nedeljskem dnevniku izšel članek znanega slovenskega politika, v 70 letih predsednika Izvršnega sveta SSRS Andreja Marinca z naslovom O milici, ki je začela osa­mosvajanje v rdečih časih. Vsakdo, ki pozna ustroj in delo policije ve, da je to izredno živ organizem, ki se niti za trenutek ne ustavi, saj to narekujejo neljubi dogodki v družbi, ki jih je potrebno takoj sanirati. Ob praznovanju 25-letnice akcije Sever je prav, da takim trditvam prisluhnemo in se ob njih za­ mislimo. V zadnjem času smo slišali več izjav znanih ljudi s težo. Ladislav Lipič, predsednik ZVVS, je ob letošnji obletnici ustanovitve TO izjavil, da ja imela Slovenija tri narodne vojske: Majstrovo, NOV in Teritorialno obrambo. Če smo natančno prisluhnili slavnostnemu govor­cu na proslavi ob 25-letnici akcije Sever pred­sedniku republike Borutu Pahorju, smo slišali, kako je primerjal akcijo Sever s padcem Berlin­skega zidu; oba dogodka sta se zgodila skorajda istočasno. Ali je Pahor govoril o visoki stopnji demokratizacije Slovenije v letu 1989? Po osamosvojitvi leta 91 je nastopila tako ime­novana privatizacija. Nekateri osamosvojitelji so to razumeli po svoje in so privatizirali tudi osamosvojitev. Nekaj časa jim je to tudi uspeva­lo. Slovenija je bila leta 1990 zrela za osamosvo­jitev, treba je bilo narediti samo državotvorne korake. Da pa je postala zrela, je morala preb­roditi kar nekaj demokratičnih procesov. Ne bi posegal z mojim razmišljanjem daleč v zgodovi­no. Mogoče bi se dotaknil informbiroja leta 1948, ko se je takrat skupna država izredno pogumno odcepila od stalinizma Sovjetske zveze. Zakora­kali smo v lasten sistem. Koliko je bilo v politi­ ki nasprotnikov te »odcepitve«, je bilo mogoče zaznati leta 1966, ko je bil zamenjan zvezni mi­nister za notranje zadeve Aleksander Ranković. Po tej zamenjavi je JLA dobila krila in ni je bilo moč ustaviti. Intenzivno se je začela ukvarjati z namensko proizvodnjo orožja in dobila lasten vir reprodukcije. Postajati je začela država v dr­žavi. Zanimivo je to, da je naslednjega leta 1967 Slovenija ustanovila kadetsko šolo za miličnike, kjer so mladi miličniki v času šolanja odslužili vojaški rok. No, tega leta je postal predsednik Izvršnega sveta SSRS Stane Kavčič. Napad Sov­jetske zveze na Češko leta 1968 je bil vzrok, da se je Slovenija in njeno politično vodstvo začelo obnašati samozaščitno. Takrat ni bilo izključe­no, da se Češka zgodi tudi nam. Prav zato naj bi bila ustanovljena Teritorialna obramba RS. Ali je bila ustanovitev TO in kadetske šole eden prvih osamosvojiteljskih manevrov takratne republiške vlade, se sprašujem. Seveda je bilo potrebno TO oborožiti in usposabljati. Kdo je kupil in nabavil orožje, se tu pojavlja vprašanje. Stane Kavčič je pričel z liberalizacijo Sloveni­je. Njegov moto, promet je gibalo družbe, mu je prinesel tudi popularnost med ljudmi, kar je povzročilo zavist med politiki. Z metanjem po­len pod noge so šli predaleč. S pomočjo zvezne oblasti so mu onemogočili okrepiti cestne pove­zave z Evropo, kar bi prineslo skokovit razvoj. Nekatera podjetja, npr. Slovenijales s Tonetom Petkovškom na čelu, so takrat predstavljala diamantni koncept tržnega gospodarstva. Ta prepir je izkoristila armada in brez pravega var­nostnega vzroka, saj se je hladna vojna zaradi krize obeh blokov otoplila, zgradila na Vrhni­ki največjo garnizijo v Sloveniji s pretvezo, da se imperialistične sile Nata ne bi po avtocesti pripeljale iz Aviana v Italiji. Najmočnejši okle­pni brigadi je dodala močan sistem protizračne obrambe z nadzorom zračnega prostora. To nas je stalo veliko denarja. Namesto da bi bila zgra­jena avtocesta do Italije, je bil narejen samo od­sek Vrhnika-Postojna, kot nek varnostni bajpas mimo garnizije na Vrhniki. Kontraobveščevalna zaščita garnizije je bila vzrok, da je Vrhnika tu­ristično zamrla, ukinjen je bil celo avtokamp in Vrhnika je postala nekakšen talec politike JLA. Zvezna politika je zamenjala Staneta Kavčiča, vendar liberalizacije v Sloveniji ni zaustavila. Akcija Raduša, ilegalni vdor teroristov leta 1972 v Slovenijo, je bila vzrok, da je bil v Sloveniji or­ganiziran rezervni sestav milice in ustanovljena Zaščitna enota milice. Prvi postroj in usposa­bljanje rezervnega sestava takratne milice se je dogajal v Tacnu od 6. do 17 . 7. 1972. Leta 1974 je bila sprejeta ustava, ki je dovoljevala odcepitev od Jugoslavije, postavljen je bil temeljni kamen za nuklearko v Krškem, ki smo jo gradili sku­paj s Hrvati. Ali se je začel konfederalni koncept gospodarstva s Hrvaško? Leta 1976 je Slovenija v največji tajnosti ustanovila oklepno enoto mi-lice. Orožje, borbena oklepna vozila Skavtke, Blinde (top 20 mm) je dobila iz tajnih rezerv TO v Kočevski Reki. Orožje je bilo ameriško. Ta enota je bila ustanovljena izključno za varnost suverenosti republike Slovenije, mi je pred leti v razgovoru potrdil takratni predsednik IS SSRS Andrej Marinc. Ustanovitev in usposabljanje oklepne enote milice se je izvajalo od 17. do 26. 4. 1976 v trenažnem centru na Jasnici. Zaključne vaje se je udeležil sam politični vrh RS in pove­dano je bilo, da ustanovitve te enote ni za raz­glašati naokoli. Ali se je v tajnosti uradna Slo­venija pripravljala na osamosvojitev že takrat? Slovenija je dobila nove, mlajše, izobražene politike, ki niso bili neposredno obremenjeni z NOB, saj se od spominov ni dalo živeti. Leta 1980 je vodenje notranjega resorja prevzel To­maž Ertl. Poudaril je demokratizacijo in izobra­ževanje kadra. Organiziral je močan izobraže­valni center organov za notranje zadeve z višjo šolo ,ki je postala del takratne univerze, kjer so predavali ugledni zunanji, priznani profesorji. Res je, da je Tomaž Ertl odgovoren za aretaci­jo »četverice« leta 1988, česar ni nikdar zanikal. Res pa je tudi, da se je prvega decembra 1989 z akcijo Sever odločno uprl Miloševičevemu Mi­tingu resnice. Akcija Sever je bila odločen poka­zatelj, da bo slovenska milica branila suverenost RS pred vsakim sovražnikom. Vedno bolj pa se je kazalo, da bo to JLA, katero smo sami oblekli, nahranili in oborožili. Ali je bila to prva, ura­dna, nič tajna »manevrska struktura milice«, ki je odločno pokazala Miloševiču, ki je zakuril in podkuril JLA, da je kasneje izvedla agresijo nad Slovenijo, da s Slovensko milico ni šale? V zadnjih časih je tako, kakor da Slovenija nima zgodovine. Vse naj bi se zgodilo kot v pravljici. Prišli so Janez, Tone in Igor in kot nekakšni sveti trije kralji Slovenijo osamosvo­jili. Dogajajo se neke postrojitve paravojaških enot v uniformah, ne vem komu v čast, ob prisotnosti predsednika republike. Veterani ZVVS in SEVER so ogorčeni. Predlagam, da predsednik republike enkrat letno postroji predstavnike takratne milice in teritorialne obrambe, ki brez podpore naroda ne bi bili uspešni v oboroženem spopadu z JLA, v spo­min in opomin zanamcem, da moramo živeti v slogi in miru. Vid Drašček, Vrhnika Občina Vrhnika iz zimskega spanja in popeljal v živahnejše pomladne dni. Pod okriljem Kulturnega društva Stara Vrhnika se je rajanje nato na­daljevalo s krofi in plesom v domu krajevne skupnosti. Glede na to, da zunaj že vse diši po pomladi, so bile valentinove maske več kot uspešne pri svojem delu. Plesna revija Ljubljane z okolico: Plesni mozaik 2015 Pa smo dočakali. Četrtek, 5. marec. Kulturni dom Medvode: »Vesoljski povžki, oder je vaš.« Ko smo konec decembra začeli iskati glasbo, zbirati ideje za ko­reografijo, se je marec zdel tako zelo daleč. Z vsakim treningom je bil bližje, prav tako smo bili mi bližje cilju, ki smo si ga zadali: odplesati z znanjem in srcem. In smo! Po vsakodnevnih trenin­gih, ki so se marsikdaj zavlekli pozno v večer, so se obrestovali ves trud, znoj in čas. Vsaka kritika, spodbuda, skleca in tudi teženje mentorjev so dobili svojo težo in opravičili svoj namen. Občutek, ko odplešeš po svojih najboljših močeh, in ne le posa­meznik, ko tako odpleše skupina šestindvajsetih plesalcev, sta­rih od 9 do 19 let, je neprecenljiv. V tistih petih minutah na odru moraš prikazati vse znanje, ves trud, vse občutke, ki si jih ure in ure zbiral in utisnjeval v svoj spomin. In ko ti to uspe, si zmago­v danih okvirjih, pri tem pa sodelujemo s Krajinskim parkom Letni Občni zbor Ribiške Družine Vrhnika Ljubljansko barje, sosednjimi ribiškimi družinami, nevladnimiorganizacijami za ohranjanje narave ter z ZRD Ljubljana. Žal Predstavljamo glavne novice z letnega Občnega zbora Ribiške izzivi, s katerimi se sooča naša Ribiška družina v zadnjem času Družine Vrhnika, ki letos praznuje častitljivih šestdeset let ob­pri varstvu voda in vodnega življa, naletijo na gluha ušesa pri stoja in je bil 15. marca v OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Zbralo odgovornih državnih institucijah. Med člani je vse bolj prisotno se nas je kar veliko članov ribiške družine (pogrešali smo sicer spoznanje, da bomo pri gospodarjenju z vodotoki in bogastvom predstavnike drugih ribiških družin iz porečja Ljubljanice in vodnega življenja uspešni le, če bomo združevali moč in znanje, Ribiške zveze),saj smo bili takoj sklepčni in smo lahko prešli na tudi z mednarodnimi organizacijami, ki varujejo okolje. Svoj de­predlog dnevnega reda, ki je bil na glasovanju sprejet. lež bodo morali prispevati tudi RZS in pristojni državni organi, Najprej smo prisluhnili besedam predsednika Marka Barišiča, ki katerih dolžnost je skrb za delovanje ribištva. Ugotovili smo, je predstavil pozitivne in negativne strani o delu družine v mi­da je pri vlaganju v ribištvo enako kot vlaganju v ekologijo in nulem letu. Več o delovnem poročilu predsednika za leto 2014 ohranjanju naravnega bogastva, kar voda in življenje v njej prav lahko preberete na naši spletni strani : http://rdvrhnika.si/. Nato gotovo sta. so sledila poročila podpredsednika, blagajnika, gospodarja ter Pred zadnjo točko dnevnega reda je bila še točka podelitev pri­tajnika ribiške družin . Po končanih predstavitvah smo vsa po­znanj za dolgoletno predano delo v RD Vrhnika. V teh letih ročila soglasno potrdili. delovanja se je nabralo kar nekaj članov, ki so se trudili za ohra- Nato smo nadaljevali z nekaterimi spremembami v pravilniku njanje naših voda in ribiške tradicije, zato jih poimensko ne bom o ribolovnem režimu, kjer se je vnela razgreta razprava, toda na našteval, se jim pa zahvaljujem in jim iskreno čestitam v imenu koncu smo prišli do rešitev v skupno korist. vseh članov Ribiške družine Vrhnika. Ena izmed točk dnevnega reda je bila tudi zamenjava člana Imamo predpise, direktive in standarde Evropske unije (EU), ki upravnega odbora, kajti dolgoletni član upravnega odbora to­nas zavezujejo k uresničevanju Nature 2000. Vstopili smo v dru­variš Uroš Basta je zaradi osebnih razlogov odstopil. Na njegovo žino narodov EU, ki poudarja potrebo po ohranjanju naravnega mesto je bil soglasno potrjen tovariš Jure Furlan. okolja, pri čemer je na prvem mestu varstvo voda, na katere smo Ker delovanje ribiške družine temelji na ohranjanju domoro­ribiči usodno navezani. dnih vrst rib in ohranjanju naših vodotokov, smo med razpravo Nedvomno so vode naših potokov, rek in jezer strateška dobri­spregovorili tudi o teh perečih težavah. Čeprav smo vključeni na, ki ne pozna meja ter nas mora združevati in ne razdvajati. K in tako omejeni v naših dejavnostih, ki jih je prinesla NATURA temu nas navajajo skupni projekti ne le ribiške, temveč tudi širše 2000, kar pomeni, da imamo predpise, direktive in standarde narave, ki jih mora človeštvo uresničiti, če želi ohraniti ekološko Evropske unije (EU), ki nas zavezujejo k uresničevanju Nature ravnotežje, ki dopušča življenje na planetu Zemlja. 2000. S to zavezo smo vstopili v družino narodov EU, ki po­udarja potrebo po ohranjanju naravnega okolja, pri čemer na Letošnji načrti društva zajemajo nadaljnje prizadevanje za utrje­ prvo mesto postavlja varstvo voda. Ribiči poskušamo delovati vanje vloge v družbi in za vse večjo popularnost. OŠ Antona Martina Slomška Slomški na literarnem natečaju Na delovno soboto, 29. 11. 2014, sta se dve učenki naše šole, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, namesto v šolo odpravili v Vrbo na Gorenjskem, v rojstno hišo največjega slovenskega pesni­ka Franceta Prešerna. Tam je potekal »finalni dogodek« natečaja, ki so se ga udeležili mladi slovenski pesniki. Ana in Sara sta se s svojima pesmima uvrstili med prvih sedem, zato sta ju tudi reciti­rali pred strokovno komisijo. Sara je s svojo na koncu tudi zmaga­la, medtem ko je Ana zasedla odlično četrto mesto. Po razburljivi razglasitvi rezultatov sta se zabavali ob pogostitvi z lokalnimi jedmi, ogledu Žirovnice in poslušanju odličnih pesmi domačina Aleksandra Mežka. Spodaj si lahko preberete njuni pesmi. MOJE SONCE Sveti, sveti na moji poti, od tam, od nikoder, nihče ne ve in ni dovolj moder, da bi vedel obrazložiti stvar, stvar, za katero mi tako je mar. Ta reč je tako krasna in čudovita, še sama ne ve, kako je plemenita. Sveti se, sveti in nikoli ne upeha, upanja in življenja deliti ne preneha. Sonce, to je tisto moje čudo, pogreje me in pazi, ko me napade hudo. Osvetljuje in začara vsak nov dan, poskrbi, da vedno veder je in nasmejan. Toliko je najčudovitejših lastnosti, skoraj ni šibkosti in slabosti. Skoraj ničesar ni, kar bi me motilo, ničesar, kar bi me od sonca odvrnilo. Samo smrt me od sonca loči, edino takrat bodo žari njegovi sijoči večnost sijanja prekinili, nikoli in nikdar pa se s temo ne bodo zedinili. Tema je prešibka, za to kar moje sonce zmore, niti ob večernem mraku ga pogasiti ne more. Ta nasmeh deluje ponoči in od jutra do večera, ni važno, kakšna naravna je namera. Tudi če oblačno bo nebo, moje sonce močno sijalo in dobro videlo se bo. Če nočete več težav z dežjem v svojih dnevih imeti, dovolite, da še vaše sonce vam posveti. Ne potrebujem več pogleda navzgor, da ga zagledam, ne utrujam se več s tem že dolgo, saj dobro vem, da moje sonce vedno čaka me, poleg mene, kjer zanj edino pravo mesto je. Sara Bradeško, 9. a CVETOČI GRM Ljubezen je cvet iz grma cvetočega. Ostali cvetovi so le odnosi, med dobrim in zlim. Cvetovi so lahko lepi ali grdi, cvetoči ali dišeči, odcveteli ali posušeni. Trnje, ki te zbode, je lahko roža na tej zemlji. Zeleni cvetovi so za pogumnost in ozkosrčnost, iz katerih se razvije dobrosrčnost. Saj včasih vse se lahko obrne. Cvet oveni in odpade, s tem pa povzroči bolečine in trpljenje. Ni pa nujno vedno tako, če ga nekdo obnavlja in neguje … Lahko preživi! In leta – ter leta še naprej cveti. A navsezadnje, četudi zbodel si se, vse v rože spremenjeno je. Ana Štalec, 9. a NAS CASOPIS 425/30.3. 2015 C M Y K 14 Župnijski vrtec Skupina Zvezdice Februar je bil za naše Zvezdice zelo zabaven. Najprej smo se razveselili obilne pošiljke snega, ki smo jo dodobra izkoristi­ li. Kadar je bilo le mogoče, so vzgojiteljice male razposajence popeljale na igrišče, kjer so se sankali, ali na sprehod. Pri tem niso pozabili na moto skupine – poslušam in upoštevam – in so tudi zabavne priprave na sankanje postale vse bolj vestne in uspešne, kar zadeva oblačenja. Ob koncu meseca so si namreč že skoraj vsi znali sami hitro obleči kombinezone, natakniti ro­kavice in kape ter si obuti škornje, saj nihče ni želel iti zadnji skozi vrata. Posebno čarobno je bilo pri Zvezdicah okrog pusta. Nanj so se začeli pripravljati že veliko prej tako, da so se učili risati po obrazih in se šemiti. Na pustni torek so bili tako dobro pripra­ vljeni in so, polni pričakovanj, komaj pričakali ta dan. Pust je bil vesel, kot se zanj spodobi! Naše Zvezdice so, skupaj s sosednjima skupinama, Lunami in Sončki, sklenile, da se bodo še bolj povezale. V ta namen iz skupine v skupino tedensko potuje Angel prijateljstva. Skupi­na, pri kateri je Angel med tednom, se še posebno trudi, da je do drugih prijateljska in prijazna. Ob koncu tedna ga predajo naslednji skupini. Tako Zvezdicam poleg rednega programa, ki je namenjen pre­pevanju pesmic, ustvarjanju in učenju, ostane komaj kaj časa za počitek. Se pa naše Zvezdice vseeno spet z veseljem srečajo v vrtcu naslednji dan! Mateja in Gregor Zakrajšek Razmišljanje v postnem času Otroci odidejo, a iz naših src nikoli Ko se zazrem skozi okno v dolino župnijskega vrtca, z očmi po­božam drevesce, ki je bilo lani v žledolomu zelo ogroženo. »Bo zdržalo, se bo zlomilo?« sem se spraševala takrat. »Vzdrži!« sem mu zaželela, ko sem odhajala. Debela drevesa so popustila pod pritiskom in se kot nemočni velikani zrušila, to drevesce pa je izšlo kot zmagovalec. Le nekoliko ga je upognilo v eno stran. Zdaj je prišla pomlad in za njim je še ena zima. Večje je in močnejše. Vsak dan ga po svoje pozdravim. Zdi se mi simbol našega dela, vztrajanja, simbol našega veselja in skrbi. Naši otroci so majhni, zelo dovzetni, sprejemajo vse, kar jim pride pred oči in na uho. Vsrkavajo preko svojih čutov in to jih oblikuje v osebnosti. Kako Zbor vrhniških invalidov Občina Vrhnika vzgajati, da bodo znali čutiti z drugimi, da bodo vedeli, da so del družbe in da jo s svojim življenjem oblikujejo? Znali naj bi se postaviti za resnico, zavračati laž in vzdržati pod pritiskom. Kako torej vzgajati, da jih kot mlado drevesce ne zlomi v pre­občutljivosti? Naše mlado drevesce ima ob sebi oporo. To so otrokom starši, stari starši in vzgojitelji. Ta opora naj izžareva ljubezen, varnost, razumevanje, milino, pa tudi trdnost, meje, red in odgovornost. Vse to se oblikuje od prvih dni življenja, menda že v maminem telesu. Vsak dan je pomemben za obliko­vanje trdnega značaja, »močnega debla«, za »razraščanje vej«, iz katerih dehtita radost življenja in odgovornost. V postnem času se pogovarjamo o tem, da Jezus ljubi vse otro­ke. Ne le to! Vse ljudi! Ko je hodil po svoji deželi, je ozdravljal in delil dobroto. Tudi mi triletniki že plaho pozdravimo mimo­idoče. Učimo se opaziti druge, jim polepšati dan, mnogi nas ogovorijo, kaj povprašajo in tako je dan za vse lepši. Jezus pozna ljudi po imenu. Vsakega! Zanj je vsak pomemben. Ni pomembna znamka čevljev ali obleke, pomembno je srce, ki bije v prsih in ima rado drugega. Z njim deli, ustvarja, se igra, sodeluje. Opazi starejšega, potrebnega pomoči, opazi možnost, kako bi lahko doma kljub drobnim ročicam pomagal, le nav­dušiti ga je treba, spodbujati, spremljati in pohvaliti. Otrok že sam pove, k čemu teži, ko pravi: »Sam!« Da, sam! Trudi se, po­izkušaj, vztrajaj, raziskuj, pomagaj, a obenem spoštuj dogovore v skupini in družini! Tako boš zrasel v »močno drevo«, zdravo osebnost z močnimi koreninami vrednot in življenje ljubečimi »vejami«. Pridejo viharji, žled, mraz …in takrat je treba zdržati. In to ti želim, dragi otrok! Nespameten možak je na pesku zidal hišo in nevihta jo je po­rušila. Pameten je temelje postavil na skalo in njegova hiša je ostala. Tudi to je ena od zgodb postnega časa. Za naše triletnike je trma preverjanje temeljev staršev in nas vzgojiteljic. Če so ti temelji trdni in se ne spreminjajo kot vreme, potem si na njih postavijo tudi trdne temelje svojega gledanja nase in na svet. Da, postni čas je priložnost za vse, da premislimo o svojih teme­ljih in o tem, v kaj bi radi zrasli (tudi mi odrasli nikoli ne zaklju­čimo rasti). In kakšne temelje – vrednote bi radi prenesli našim otrokom. To je nikoli končana zgodba. Zakaj? Zato, ker otroci preživijo z nami nekaj let, nato pa odidejo, a iz naših src in spo­mina ne odidejo nikoli. V mislih, v dobrih željah, z molitvijo jih spremljamo. Nekateri so že v službah, drugi iščejo delo, študi­rajo v širnem svetu ali spoznavajo prve zaljubljenosti. Mlajši še gulijo šolske klopi ali jih skoraj zapuščajo. Kjer koli že ste, dragi »otroci«, želim vam trdnih temeljev, vere v življenje, čeprav je kdaj težko, in gotovosti, da je Kristus vse hudo premagal in za nas vstal. Za vsakega izmed nas. Pozna nas po imenu! Obenem se veselim novih malčkov, ki že trkajo na naša vra­ta. Pridite, raziskujmo svet, igrajmo se, delimo si dneve, smeh, solzice in radost življenja. Anica Košir Kropivšek 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gumbki na zimovanju Gumbki iz Vrtca Barjanček, smo bili od 9. do 11.3. na zimovanju. Potepali smo se na Četeni ravni, ki je blizu smučišča Stari Vrhnad Škofjo Loko. Bivali smo na turistični kmetiji Davčen, kjer sta za nas zelo lepo skrbela lastnika Frenk in Jerneja. Vse tri dni smo imeli čudovito sončno vreme, tako da smo res prav vse dne­ve preživeli na svežem zraku in počeli marsikaj zanimivega. Na kratko: igrali smo se na igralih, si ogledali živali na kmetiji, jez­dili konja, kurili kres, organizirali pižama žur in modno revijo v pižamah, drugi dan pa smo se peš odpravili proti smučišču, kjer je bilo obilo snega in smo se dodobra nalopatali, pekli smo domač kruh, se preizkusili v klekljanju in vsak otrok je dobil zapestnico prijateljstva. Imeli smo se lepo, pravljično, otroci so bili zelo pridni in pogu­mni, in že komaj čakamo letovanje. Jolanda Artač in Jolanda Kržič Nacionalni filmsko-vzgojni program v Vrtcu Barjanček Letos smo se strokovne delavke oddelkov Gumbki in Medved­ki odločile, da otrokom, ki so zadnje leto v vrtcu, ponudimo še obisk in spoznavanje malce drugačnih kulturno-umetniških in naravoslovnih vsebin in ustanov. Tako smo januarja obiskali hišo eksperimentov, ki je otroke, pa tudi nas odrasle zelo navdušila, celo do te mere, da smo potem tudi v vrtcu izvajali najrazličnej­še eksperimente, vključili pa smo se tudi v Nacionalni filmsko­-vzgojni program. V njegovem okviru smo si v Kinodvoru ogle­dali igrano-animirani film Gašper in Petra na zimskih počitnicah. To je bila šolska projekcija s pogovorom, saj nas je v dvorani pri­čakala filmsko-vzgojna delavka in koordinatorka Petra Gajžler, ki je otrokom med pogovorom približala različne oblike filmov, njihov nastanek, dele kinodvorane … Naslednji dan nas je Pe­tra obiskala v vrtcu, kjer je potekala delavnica izdelave optičnih igrač, tako so otroci spoznali flip book, taumatrop, na koncu pa smo posneli še film z najljubšimi igračami, ki so jih prinesli od doma. Bilo je poučno, zanimivo in prijetno doživetje, ki je tudi nam in ne le otrokom prineslo novo znanje iz filmskega sveta. Tudi drugim priporočava vključitev v ta program. Hvala koordi­natorki Petri za lepo izkušnjo in trud, ki ga vlaga v vsakodnevno delo na tem področju. Jolanda Artač in Jolanda Kržič V letu 2015 bo društvo namenilo največ pozornosti uresničevanju ciljev in nalog, ki so oprede­ ljene v osmih posebnih socialnih programih: Manj denarja za socialo Društvo invalidov Vrhnika je v soboto, 14. mar­ca, organiziralo že 32. redni zbor članov dru­štva. Kot že nekaj let nazaj je bil zbor v Gosti­šču Bajc v Sinji Gorici. Zbralo se je več kot sto članov društva, predstavnikov prijateljskih in pobratenih društev ter kot gosta župan Vrhnike Stojan Jakin in predsednik Zveze delovnih inva­lidov Slovenije Drago Novak. Za uvod uradnega dela zbora je zbranim za­pel MePZ društva, na katerega so vsi člani zelo ponosni. Nagradili so jih z velikim aplavzom. Prvi je zbrane nagovoril predsednik društva – zagotavljanje zagovorništva Ciril Podbregar. Nato je redni občni zbor nada­ljeval delo po že ustaljeni poti, za kar je poskr­belo delovno predsedstvo. Podana in sprejeta – usposabljanje za aktivno življenje in delo so bila številna poročila o delu v minulem letu. To pomeni, da so člani društva zadovoljni z de­lom izvršnega odbora, ki ga vodi predsednik – rekreacija in šport Ciril Podbregar. Prav on je tudi predstavil letna poročila o delu in uspehih društva v letu 2014. Med drugim pa je še posebej poudaril: – kulturna dejavnost»V preteklem letu so bili uspešni naši športni­ki. Sodelovali so na območnih tekmovanjih po balinanju in pikadu. Med vsemi tekmovalci je koledarju ZDIS v streljanju, kegljanju, ribolovu, bila ponovno najbolj uspešna naša strelka Mojca Rus, ki je na državnem prvenstvu dosegla dru­go mesto tako v streljanju s serijsko kot tudi s standardno puško. Na državnem prvenstvu v ribolovu je tekmoval naš član Ejub Aljukič. Najbolj aktivni so bili v poletnih mesecih naše balinarke in balinarji, saj so sodelovali na 12 ba­linarskih turnirjih v organizaciji društev invali­dov in DU Vrhnika. Domov so prinesli kar nekaj pokalov. Za sodelovanje v medobčinski balinar­ski ligi so prejeli posebno priznanje za uspešno sodelovanje. Zelo aktivna je bila tudi komisija za zdravstve­ne in socialne zadeve. Pripravila je izlet za težke invalide in to drugi četrtek v juniju. Letos smo z dvema avtobusoma – 92 invalidov, ogledali so si sečoveljske soline in Portorož z zaključk­om v gostišču Idila v Podpadni. V decembru pa je starejše od 70 let in tiste težke invalide, ki se niso mogli udeležiti izleta, povabila na predno­voletno srečanje v gostilno Pri Kranjcu. Zaradi velikega zanimanja smo srečanje izvedli v dveh dneh – 85. Opravila je obiske na domu in Domu upokojencev – 68 invalidov. Vse obiskane smo skromno obdarili. Prizadevni in uspešni so bili tudi naši pevci. So­delovali so na reviji pevskih zborov občine Vrh­nika, Reviji pevskih zborov v organizaciji naše zveze in pevskem taboru v Šentvidu. Preko ce­ lega leta so imeli preko 30 nastopov v domovih starejših občanov, proslavah … Leto pa so za­ključili s samostojnim koncertom, ki je bil že osemnajsti po vrsti in posvečen mednarodnemu dnevu invalidov. Udeležili smo se dvodnevnih seminarjev za prostovoljce (Čatež, Dobrna, Topolšica) in brezposelne ter zaposlene invalide (Mo­ravci, Terme Olimia, Zreče). Preko naše zveze se izvaja posebni socialni program – izvajanje socialne in čustvene rehabilitacije delovnih invalidov v Laškem. Sedemdnevne rehabilitacije sta se udeležila dva naša člana. V letu 2014 je bilo društvo organizator območnega tekmovanja v pikadu – ekipno na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca, Borovnica. Vsekakor je bistvo in velik poudarek delovanja društva na osmih posebnih socialnih programih ZDIS-a, kateri so s strani zveze tudi finančno podprti, ne pa tudi v celoti pokriti. S finančnimi sredstvi, ki jih društvo pridobi na osnovi javnih razpisov občin Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer, uspešno dopolnjuje za­stavljene naloge in cilje.«Že iz poročila in ob razpravi gostov je bilo slišati veliko pripomb na financiranje prepotrebnih socialnih programov za invalide. Denarja za te dejavnosti je vedno manj, kar pa je velika škoda. Župan Stojan Jakin pa je zbrane nagovoril ter med ostalim po­vedal: »Društvo je resnično zelo aktivno in potrebno vrhniškim invalidom, za kar gre res lahko velika zahvala. Vem, da je za hu­manitarne dejavnosti vedno manj denarja. Zato se bodo na občin­skem nivoju trudili, da bo financiranje ostalo na vrednosti prej­šnjega leta. Zadovoljen pa bom tudi, če bo med ljudmi nastalo še več socialne in humanitarne pomoči.« Tudi predsednik ZDIS Drago Novak je pohvalil društvo pri ure­sničevanju socialnega programa, čeprav so težave s financira­njem. Zato velja vsa pohvala predvsem prostovoljnim amater­skim delavcem, ki želijo pomagati sočloveku invalidu. Zbrane so pozdravili tudi predstavniki prijateljskih društev. Vsi so poudarjali in pohvalili neprecenljive aktivnosti vrhniških in­validov. Po uradnem delu je sledil še zabavni del. Invalidi so se zavrteli ob zvokih svojega ansambla. Ob koncu pa še nekaj številk: včlanjenih je 508 rednih in 230 čla­nov neinvalidov, na novo se je včlanilo 12 rednih članov, umr­lo pa jih je osem. Simon Seljak Udeleženci 32. Občnega zbora DI Vrhnika nega odbora, ki odgovorno opravljajo svoje delo. Brelihova še en mandat predsednica Toda posameznik v tako velikem društvu ne bi mogel storiti društva veliko, če ne bi bila skupina prostovoljk in prostovoljcev uglaše­na, prijateljsko povezana četa pridnih in delovnih ljudi. Hvala Vrhnika, 20. marec – V prostorih OŠ Ivana Cankarja je pote­ vsem, ki z veseljem delate, organizirate, vodite ali pa se udele­ kal občni zbor vrhniškega društva upokojencev, na katerem žujete naših dejavnosti. so po ustaljenem redu predstavili lanske in predvidene leto­šnje aktivnosti. Hkrati so potekale tudi volitve, kjer so sogla- Kaj načrtujemo: sno zaupali vnovično vodenje društva dosedanji predsednici – konec marca meddruštveni turnir v pikadu, Elici Brelih. – 9. aprila družabno srečanje Pri Kranjcu, Za uvodni kulturni pozdrav udeležencem zbora so poskrbeli – na prvi letošnji izlet vabimo v sodelovanju s turistično agenci­predstavniki glasbeno-pevske skupine društva upokojencev, jo Autentika (16. aprila) Milan Jerman pa je preko videoprojekcije predstavile nekatere – v aprilu bo razstava klekljarskih izdelkov,lanske fotografske zabeležbe dogajanja v društvu. Le-teh res ni – kopalni izlet v Šmarješke Toplice 20. aprila, čila, bodo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v priho-– 9. maja vabi balinarska sekcija na otvoritveni turnir ob občin­dnje, še posebno pa so med drugim izpostavili možnost obnove skem prazniku. znanja vožnje z avtomobilom in tridnevni izlet v Budimpešto. Ker je bilo volilno leto, je zbor članov društva volil nove predstav-Pridite v našo pisarno, pozanimajte se, kje bi sodelovali, in pri­nike. Le-ti so večinoma ostali dosedanji, vsaj v ožjem delu vod-družite se množici zadovoljnih udeležencev in udeleženk raz­stva: Elica Brelih ostaja predsednica, podpredsedniško mesto pa ličnih dejavnosti. zasedata Igor Novljan in Karol Jurjevčič. Podelili so tudi društve-Ne bo vam žal! na priznanja, ki so jih prejeli Stanka Grbec, Metka Grom, Dragi-V imenu UO Elica Brelih ca Pelan, Marinka Petkovšek, pevsko-glasbena skupina, AnicaRudolf in Milena Svenšek. Šopek presenečenja, ki sta ga prejšnja leta prejela najstarejši in najstarejša udeleženka zbora, sta tokratkot naključno izbrana prejela Janko Plestenjak in Minka Žgavc. Društvo so pozdravili tudi prisotni gostje, predstavniki sose­dnjih stanovskih društev in panožne zveze, med drugim tudi župan Stojan Jakin, ki je bil presenečen nad opravljenim delom ter hkrati društvo pozval, naj v luči tega razmisli, da bi more­ biti podalo za katerega od svojih članov ali skupin predlog za občinsko priznanje. bilo malo, kar ni presenetljivo, saj je upokojensko društvo najve- Gašper Tominc, foto: GT čje na Vrhniki. Predsednica Brelihova je v nekaj stavkih strnila pregled dogajanja, v okviru katerega je bilo opravljenih več kot sedemnajst tisoč prostovoljnih delovnih ur. »Za vsem tem stoji Prisrčen pozdrav, spoštovane četa prostovoljcev,« je slikovito orisala velikost njihove organi­zacije. Res je bilo čutiti iz poročil, ki so jih predstavile predstav-upokojenke in cenjeni upokojenci! nice projekta Starejši za starejše, socialne, zdravstvene, kultur- O delovanju društva ste veliko izvedeli tisti, ki ste se udeležili Pozor, starejši vozniki! ne, izletniške in športne komisije ter balinarske sekcije, da se v našega letnega rednega zbora članov društva. Preveč prostora društvu dogaja skoraj vsak dan nekaj. V takem društvu lahko bi porabili, če bi vsa poročila objavili v Našem časopisu. Kljub Vabimo vas na osvežitev znanja. vsakdo najde nekaj, kar mu je pisano na kožo oziroma bi težko vsemu naj zapišem le, da je v društvu velika četica zelo mar­našel izgovor, da se nič ne dogaja. Kot je bilo razbrati iz poro­ ljivih in odgovornih prostovoljcev in prostovoljk, ki vse leto V sredo, 29. aprila 2015, bo na Vrhniki predavanje na temo sledijo letnemu programu dela na socialno-humanitarnem po­ varnosti v cestnem prometu za starejše voznice in voznike. dročju, na področju izobraževanja, kulture in družabnosti ter Predavanje, ki bo v Domu KS Vrhnika Vas, Tržaška 11, ALI Marca 2015 so naši člani praznovali rekreacije in športa, kar je potrdil občni zbor na predlog uprav­ v prostorih Društva upokojencev Vrhnika, Tržaška 12 (od­ okrogle jubileje: nega odbora. visno od števila prijav), se bo začelo ob 17. uri. Precej nevidno pa je delo z vzdrževanjem naše velike nepre-Marija Petkovšek, Stara Vrhnika (1923) mičnine in administrativno finančna dela zaradi zelo zahtevne Justina Merlak, Verd, Vrhnika (1923) zakonodaje, saj bi lahko zaradi napačnega poslovanja plačeva-Program: predstavitev/ponovitev cestno-prometnih predpisov s poudarkom na novostih. Predstavitev bo vodil inž. prom. Mirko li visoke kazni. Vsa pohvala računovodkinji in članu UO, ki je Jožefa Gomboc, Dom Upokojencev Vrhnika (1924) Turk. zadolžen za finance, Marjani Kolenko in Milanu Jermanu, za Marija Golob, Sivkina ul., Vrhnika (1924) Predavanje na temo starosti in vožnje v povezavi z upadom ži­ strokovnost, vztrajnost pri iskanju rešitev in dosledno upošte­ vljenjske moči in zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti. Slišali Ivanka Tršar, Pot v Močilnik, Vrhnika (1925) vanje zakonitosti. boste tudi o vplivih zdravil na voznika, postopnem poslabšanju Milan Per, Sinja Gorica, Vrhnika (1925) Če bi društvo imelo več finančnih sredstev, bi gospodar hiše vida ter pomembnosti opazovanja, zaznavanja prostora in hitro­imel še več dela, tako pa opozarja le na najnujnejša vzdrževalna Jože Vintar, Cesta 6. maja, Vrhnika (1925) sti objektov. Drugi del programa bo vodil Mitja Miklič, dr. med.,dela. Hvala, Tone Sluga. spec. MDPŠ. Slavko Česen, Cankarjev trg, Vrhnika (1925) V zadovoljstvo vseh je Komisija za oddajo bifeja strokovno in Po končanem predavanju se bodo udeleženci lahko prijavili na Cirila Zdravkovič, Delavsko naselje, Vrhnika (1930) profesionalno opravila svoje delo. Hvala vam, Milan, Igor in kondicijsko vožnjo z lastnim vozilom po Vrhniki. Vožnje bodo Jožef Slabe, Ob Progi, Vrhnika (1930) Karol. potekale v maju v spremstvu mentorja. Lahko boste preverili svoje vozniške sposobnosti na krožiščih ter v vključevanju in Pohvalo in zahvalo za vodenje in uspešno delovanje komisij ter Frančiška Debeljak, Poštna ul., Vrhnika (1930) vožnji po avtocesti. sekcij zaslužijo tudi predsedniki le-teh: Milena Svenšek, Stanka Marija Prijatelj, Kurirska ul., Vrhnika (1930) Dobrodošlo pobudo za ozaveščanje starejših voznic in voznikov Grbec, Ivanka Sluga, Anica Rudolf, Janez Kenk, Marinka Petko­ o potrebnih ukrepih za njihovo lastno varnost in varnost drugih Albin Nagode, Stara Vrhnika, (1935) všek, Dragica Pelan in Marja Rijavec ter članice in člani komisij udeležencev v prometu so podali: Svet za preventivo in vzgojo Pepca Gradišnik, Stara cesta, Vrhnika (1935) in sekcij. v cestnem prometu občine Vrhnika, Združenje šoferjev in avto- Enaka zahvala velja vsem planinskim vodnikom Sonji Zalar mehanikov Vrhnika ter Društvo upokojencev Vrhnika. Bizjak, Milanu Jermanu, Sonji Repnik in Frenku Petriču, ki ve-Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki stno, odgovorno in premišljeno vodijo pohodne skupine. Zaželene so predhodne prijave udeležbe: osebno v prostorih DU Nikakor pa ne smemo zaobiti tajniškega dela naše Nežke Vihte-Vrhnika, Tržaška 12, v času uradnih ur (sreda in petek od 9. do jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so marca lič, dela skrbnega in zanesljivega hišnika Željka in praporščaka 12. ure) po telefonu: 031 241 066. Predavanje je brezplačno! praznovali rojstni dan. Leona. Vabljeni! Pohvaliti velja tudi člane izvršilnega in članice ter člane uprav- 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sonja Zalar Bizjak in Vojko Bizjak sta nam približala Korziko in Elbo. slap Žlebina, jama S-3, Jurjeva jama, Miškotova jama, naravni boj in Notranjsko podolje se je izkazalo s pravo zimsko podobo. most, Maletova jama, Blažev spodmol in Ociska jama. Po za-Najprej zasneženo Planinsko polje, nato Cerkniško, kjer smo služeni malici na lepo urejenem prostoru smo nadaljevali pot komaj slutili jezero pod Javorniki, in nazadnje Loška dolina, ka­do deponije materiala od izkopa predora Kastelec. Po nekaj sto mor smo bili namenjeni. Malo pred Danami so nas čakali trije metrih ob lepem razgledu na Ocizlo in cerkev svete Magdalene domačini, na čelu z vodnico Božo Troha, ki je bila naš vir infor­smo se povzpeli na pobočje hriba, na katerem je bilo 18 kavern. macij o krajih, kamor smo se namenili. Ob koncu 6,2 km dolge poti smo ob vznožju hriba naleteli na ču-Loška dolina je pretočno kraško polje in želeli smo videti, kam dovite grmičke bodeče lobodike s čudovitimi rdečimi jagodami. izginjajo vode Obrha, vodotoka, ki zbira vse vode Loške doline. Malo višje pa smo prečkali potok na katerem je Cumpetov slap. Čez polje smo se sprehodili do vhoda v jamo Golobina, kjer pa Tudi na tem pohodu smo imeli slavljenca, in sicer Francija, ki vode ni bilo, ker se je že prej izgubila v dnu struge. Skozi zase­nam je postregel z dobro kapljico, s katero smo si privezali duše, lek Škrilje smo nadaljevali pohod po poti skozi gozd, prečkali posladkali pa smo se z dobrotami, ki smo jih bili deležni tudi na asfaltno cesto in kmalu prišli v Klance. Tam je našo pozornost občnem zboru. Dobre volje kot vedno in prijetno utrujeni smo pritegnila žaga, ki je kot za šalo razrezala debelo smreko na de-se vrnili domov že pozno popoldne. ske. Do Sv. Ane, vasice pod Križno goro, smo hodili po zasne-Stane Kržmanc ženem gozdu in izpolnila se je Tinetova želja izpred štirinajstih dni, naj zima še traja. Še krajši vzpon in stali smo pred cerkvijo Barjani: pohod v deželo Martina sv. Križa na Križni gori, 857 metrov visoko. Na jugu se je pod nami bleščala zasnežena Loška dolina, za cerkvijo pa je pogled Krpana Zimzeleni na gorah Korzike in Elbi zaobsegel Slivnico in Cerkniško polje brez jezera. Obetali smo V torek, 10. 3., je potekalo vse po načrtu. Čakal nas je čudovit si pogled na bližnji Snežnik, pa se je skrival v oblakih. Vodnica Na četrti torek v februarju smo se Zimzeleni zbrali pred prosto-hrib, vrh Sv. Trojice nad Pivko. Pozdrav sonca, dobra volja, vese-Boža je tudi tod povedala veliko zanimivosti o zgodovini Kri­ri Društva upokojencev Vrhnika in jo od tam mahnili na gore li Barjani, dva vodnika, sodoben avtobus, dober šofer ... Šofer žne gore od pradavnine pa do danes. Hvala ji za vso pozornost, Korzike in Elbo. To sta nam omogočila Sonja Zalar Bizjak in Voj-nas je odložil v Slovenski vasi, od koder nas je čakalo malo več ki nam jo je namenila, vodniku Matjažu pa za primeren tempo ko Bizjak. Približala sta nam bližnja otoka in to v času, ko je bila kot tri ure hoje. Na informativni tabli smo videli, da sta na tem vodenja kolone, ki je tokrat štela več kot štirideset pohodnikov.vremenska napoved za vso Slovenijo nemogoča. območju bogata rastlinstvo in živalstvo ter da je tu veliko pre-Še spust preko Podloža in že smo bili pri avtobusu v Ložu. Za Vojko nam je na začetku nadvse doživeto opisal pot, ki sta jo s hodov divjadi od vsepovsod, tudi iz Hrvaške. konec nas je v Gostišču Mlakar pričakal beduinski par in nam Sonjo opravila na Korziki, sledilo pa je predavanje z diapozitivi. Iz Slovenske vasi smo najprej hodili po gozdnih poteh, okrog pa ponudil dobrodošlico na arabski način. Za konec smo si še z Fotografije so bile večinoma Vojkove, Sonja pa je dodala svoje občudovali številne pašnike. Na zadnjem delu poti smo še ujeli ocvirkovko omastili usta, kot se spodobi za pusta. posnetke cvetja in drevja ter slikovno gradivo popestrila z iz-malo snega, ostanek poslavljajoče se zime. Pot nas je vodila šeBesedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak branimi komentarji. Občudovali smo korziške gore, reke, jezera, skozi bukov gozd, kjer nas je opogumil napis »Še malo« in res gorsko cvetje, trenutke iz življenja Korzičanov in se po obisku smo kmalu prišli iz gozda na goličavo in zagledali vrh. Malo Steze na Vremščici korziških gora odpočili na Napoleonovi Elbi in spoznali še ne-pod njim je obnovljena cerkev Svete Trojice, ki ima temelje iz Izstopili smo na odcepu pred Volčami, kjer sta nas objela sonce kaj njenih zanimivosti. 17. stoletja. Razgled se je razširil na Javornike, Snežnik in Na­in modro nebo. Smerne table na križišču planinskih poti so va-Hvala vama, Sonja in Vojko, da sta nam popestrila deževen nos v megličastem ozadju. Pod nami naj bi bila vidna Palško in bile na vse štiri strani, mi pa smo izbrali staro slovensko planin­dan. Po predavanju se kar nismo mogli ločiti, izmenjevali smo Petelinjsko jezero, a kaj, ko je bil ravno marec – sušec, ki je letos sko pot na Vremščico. Čez kraški travnik smo prišli na gozdne si vtise in komentirali ter se na koncu skorajda vsi odpravili še v opravičil svoje ime. steze borovih drevoredov. Ponekod smo prečili sneg, ki ga je »naš« lokal ter tam, ob kavi, nadaljevali z druženjem. V dolino smo se vrnili po drugi poti in spet so nas spremljale napihala burja in po markiranih poteh naenkrat prešli gozdno Zapisal in fotografiral: Milan Jerman »železne ptice« in njihov nadležni zvok. Na koncu poti v dolini mejo ter se med brinjem in pašniki dvignili skozi borov gozd do Vlačno je bil avtobus kljub vsem lepotam zelo dobrodošel. Na Zimzeleni na Pasjo ravan in Sivko cerkve sv. Urbana s kapelo z mozaikom Marije z Detetom. Vrhniki smo se zahvalili Sonji in Frenku za dobro vodenje in Hoja po valovitem terenu rjavih trav je prinašala občutek svo-Za prvi marčevski pohod je že navsezgodaj posijalo sonce, ki srečno vrnitev, šoferju pa za umirjeno vožnjo. bode. Steza nas je vodila do doline z zgradbami Centra za so­nas je spremljalo in grelo ves dan. Zapeljali smo se proti Horju-Majda Rihar naravno rekultiviranje Vremščica Veterinarske fakultete, ki z lu, skozi grad v Polhovem Gradcu do Črnega Vrha. raznimi projekti preprečujejo zaraščanje opuščenih predelov Barjani od Izole do Portoroža Ob postanku na kavici, ki sta nam jo navsezgodaj skuhala pri-planote. Po cesti smo se vrnili med travnike, ki so se spuščali in jazna gostinca, in ob dobri potici, ki nam jo je poslala Elica ob Na predpustni torek, 10. februarja, smo se dobro razpoloženi zoževali, dokler niso gore skupaj z nami potonile v gozd, kjer njenem rojstnem dnevu, smo nadaljevali pot po zimski idili na Barjani zapeljali proti morju in ves čas se nam je nasmihalo je na razpotju čakal avtobus. Tristo metrov niže smo si ogledali Pasjo ravan (1020 m). Na vrhu stoji najnovejši vremenski radar, toplo sonce, ki nas tudi tokrat ni pustilo na cedilu. Na poti ob tudi vzrejo avtohtonih ovac istrska pramenka in krškopoljskih ki skupaj z radarjem na Lisci obvladuje slovenski prostor, po obali prelepega mesta Izola smo občudovali apnenčaste skale, prašičev. sami izravnavi pa je kopica vhodov v rove skrivnostnega pod-jahte in galebe. Na koncu plaže San Simon smo se povzpeli do Med vožnjo proti Senožečam sem na strmem pobočju opazila zemlja iz obdobja, ko je na tem vrhu »vladala« JLA. Belvederja in pot nadaljevali na vrh polotoka Ronek in tako krasne bukve, ki jih je podrl lanski žled, nato zaprla oči in »pre- Po krajšem postanku in malici smo pot nadaljevali proti Sivki vstopili v prečudovit Krajinski park Strunjan, ki vključuje tudi štela« številne utrinke s stez na Vremščici. Še bom šla tja gor, (934 m), kjer smo z njenega vrha občudovali Julijce, Karavanke, notranji del Strunskega zaliva s Strunjanskimi solinami in lagu-Grintovce in prelepo alpsko predgorje. Vso pot so nas spremlja-no Stjužo. Pri znamenitem kamnitem Strunjanskem križu, ki se le raztresene posamezne kmetije, kjer se večinoma ukvarjajo z razprostira nad Mesečevim zalivom, smo se za nekaj časa usta­živinorejo. vili, se posladkali s slastnimi dobrotami naših slavljencev in se V dolino smo se vračali proti Planini nad Horjulom in Suhemu razgledovali okrog in okrog. Pot smo nadaljevali preko Stru-Dolu, kjer nas je čakal naš prevoz – oranžni lepotec – in nas po-njanskih solin, kjer smo se srečali še s tretjo strukturo tal, po­peljal proti Vrzdencu, Horjulu, Lesnemu Brdu, vse do končnih plavno ravnico ob izlivu Strunjanskega potoka. Nato nas je pot postaj.vodila skozi predor, kjer je nekdaj potekala ozkotirna železnica Zapisal: Jože Štirn Porečanka–Parenzana, ki je povezovala Trst s Porečem. Danda­nes je tod speljana kolesarska pot. Ob izhodu predora nas je na Barjani po Tigrovski spominski parkirišču v Portorožu pričakal avtobus in nas odpeljal v Izolo, krožni poti kjer nas je čakalo kosilo. Ko smo se okrepčali, smo se zadovoljni in nasmejani odpeljali domov v upanju, da bomo obiskali tudi Po nekajdnevnem deževju smo se v četrtek, 26. 2. 2015, zbrali v druge kraje naše prelepe slovenske obale. lepem jasnem vremenu pred Osnovno šolo Ivana Cankarja na Marija Armič Vrhniki. Vožnja do Kozine je prav hitro minila, saj jo je vodnik Milan izkoristil za razlago, kje bomo hodili, kaj bomo videli in Sončki na Križni gori nad Ložem kdo so bili Tigrovci. To so bili mladi fantje iz teh krajev, ki so Lož, 17. 2. 2015 – Sončki smo se tokrat z naše Vrhnike odpeljali mogoče maja, morda jeseni, pravzaprav kadarkoli, Vremščica se uprli terorju italijanskega fašizma v času od 1933 do 1940. V v Loško dolino, kjer Ljubljanica, reka sedmih imen, kot Veliki me bo vedno pričakala v drugačni preobleki. Obrh pride na svetlo pri naselju Vrhnika pri Ložu, ponikne v Marija Dolinar, foto: Tatjana Rodošek jamo Golobina in se kot Stržen na površje zopet prikaže na Cer­ kniškem polju ... Vandrovke so obiskale Korte, Šared, Megleni pokrov Ljubljanske kotline smo kmalu pustili za se-Jagodje in Izolo Za nas, Vandrovke, se je začelo osmo leto pohodov in za nami je prvi pohod izven Vrhnike v novi sezoni. V torek, 3. marca,smo se podali na pot Korte–Šared–Jagodje–Izola. Pohoda se je udeležilo 35 pohodnic, pa tudi 4 pohodniki. Moški pohodni­ki imajo še posebno mesto v naši skupini, saj so zelo zabavni. Spremljala sta nas že znana vodiča Vika in Milan, ki sta polna znanja in ju radi poslušamo. Ko smo prišli v Izolo, nas je čakala lokalna vodička, gospa Mila Albreht, ki nas je spremljala na ce­lotni poti ter nas obogatila z znanjem in zanimivostmi teh kra­spomin na te pogumne rodoljube so v Ocizli leta 2000 odkrili jev. Povzpeli smo se do vasice Korte. To je vas s sredozemskim spominsko ploščo na komunski hiši. Po Cankarjevi kavi v Ko­ videzom, središče izolskega podeželja, župnije in krajevne sku­zini smo se odpeljali do vasi Ocizla, kjer smo začeli s pohodom. pnosti. Sestavljena je iz dveh delov. Naselje obsega Zgornjo vas Najprej smo ob potoku naleteli na zapuščen Malnarjev mlin, in Spodnjo vas. Pripadajo mu po bližnjem gričevju raztreseni ki je žal že v razpadajočem stanju. Nedaleč stran stoji poseben zaselki. Ukvarjajo se z vinogradništvom, vedno več je nasadov hrast, kmalu zatem pa sledijo še zanimivejše posebnosti, kot so oljk, gojijo češnje, mandljevce, breskve, pridelujejo smokve … V Občina Vrhnika Vsem trem vodnikom se zahvaljujemo za bogat in pester dan, tradicij organizacije TIGR Primorske postavili 21 metrov visok ki smo ga preživeli v bližnjem zaledju naše obale. spomenik z imenom Pomnik braniteljem slovenske zemlje. V Zapisala in fotografirala: Fani Šurca toplem soncu smo na plošči pred spomenikom posedeli, poma­licali in občudovali razgled na Julijske Alpe in Tržaški zaliv. Na- Svizci na Komenskem Krasu meravali smo prehoditi polovico poti čez Črne hribe, od Cerja do Renškega vrha. Sonja, ki je vodenje Svizcev prevzela od Elice, Tretji februarski četrtek smo Svizci izkoristili za obisk grebe­nam ponavadi med hojo postreže z razlago o rožah ob poti. A je na Črni hribi na severnem obrobju Krasa. Pohod smo začeli na tokrat na Krasu narava še spala. Zato se je posvetila soški fronti. Goriškem Krasu in se povzpeli na 342 metrov visok razgledni Pot je namreč speljana mimo strelskih jarkov in kavern, ki so jih vrh Cerja. Tu so na pobudo Društva za negovanje rodoljubnih avstro-ogrski in italijanski vojaki uporabljali za boj in zakloni­šča, ko je čez te vrhove v letih 1916 in 1917 potekala fronta. Ob robu kraške planote nad Vipavsko dolino je nanizanih deset vrhov; mi smo jih prehodili pet. Daljši postanek smo naredili na 433 metrov visokem Fajtjem hribu, ki je bil novembra 1916 prizorišče ogorčenih bojev. Sonja je s seboj prinesla nekaj na­bojev in drugih predmetov obeh vojskujočih se strani ter nam Spodnji vasi so hiše na »pomolu«, izstopa hiša »nebotičnik« in nazorno pokazala, kako gori smodnik. Od tu smo jo ubrali še hiša mestnega baročnega značaja iz leta 1738. Pot nas je vodilačez Veliki in Renški vrh. v Šared, ki je tudi naselje občine Izola. Zelo prijetno je tudi na-Na cesti pod zadnjim hribom nas je z avtobusom čakala šoferka selje Jagodje (ime je iz leta 1959), ki sega od morja do pobočjaMateja in nas odpeljala do vasi Hruševica, kjer smo si na kmetiji Šavrinskega gričevja. Ob cesti proti Izoli je spomeniško zavaro­Grča privoščili njoke v sirovi omaki. Zraven smo si nazdravi­ van drevored iz pinij. Južno od naselja so obsežni sadovnjaki in li s kraškim teranom in ugotovili, da smo preživeli lep dan (z vinogradi. Pot nas je ob koncu vodila skozi predor, kjer je nekdaj žalostnim pridihom zaradi dogodkov, ki so se pred stoletjem peljala železniška proga, imenovana Istranka. Čas je prehitro odvijali v teh krajih). minil in naša pot se je zaključila v Izoli ob dobrem kosilu in kozarčku refoška. Vsi smo bili navdušeni nad lepim dnevom. Rada Pišler, fotografija: Sonja Zalar Bizjak Številka: 3500-3/2011 Datum: 23. 3. 2015 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskemnačrtovanju (Ur. l. RS, št 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO Odloka o spremembah in dopolnitvah Občinskega lokacijskega načrta za umestitev prostorske ureditve skupnega pomena za Reciklažni center na Vrhniki. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Ob­ činskega lokacijskega načrta za umestitev prostorske ureditve skupnega pomena zaReciklažni center na Vrhniki bo potekala v času od 7. 4. 2015 do vključno 7. 5. 2015.Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za pro­stor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika in v pro­storih KS Vrhnika – Breg, Tržaška cesta 11,1360 Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo v sre­do, 22. 4. 2015, ob 17. uri v prostorih KS Vrh­nika – Breg, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombein predloge vsi zainteresirani organi, organi­zacije in posamezniki. Pripombe in predlogije mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kotzapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika Na podlagi od 57. do 61.b člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07,70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A,109/12, 76/14 – odl. US; v nadaljnjem bese­dilu: ZPNačrt) ter 36. člena Statuta ObčineVrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopol­nitev Odloka zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki. 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve ZN) V skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 64/1996, 30/1997; v nadaljnjem bese­dilu: ZN) se je zgradila osnovna šola AntonaMartina Slomška. Zaradi polne zasedenosti šole in normativov za šolske prostore, kidoločajo tudi velikost jedilnice, je treba šoloprizidati. S spremembo ZN bo omogočena gradnja prizidka, kot jo predvideva Idejnazasnova št. 03/13, ki jo je izdelal Arhitektura, d. o. o., oktober 2013. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev ZN) Predvideni prizidek se načrtuje na zemljišču s parcelno št. 2658/111, k.o., Vrhnika. Obmo­čje lahko obsega tudi druga zemljišča, ki so potrebna za urejanje navedenih zemljišč. 3. člen (predmet načrtovanja in vrsta postopka) Spremembe in dopolnitve ZN se nanašajo nagrafični del ZN ter na besedilni del ZN. Postopek priprave sprememb in dopolnitev ZN poteka na podlagi od 57. do 61.b člena ZPNačrt. Območje lahko obsega tudi druga zemlji­šča, ki so potrebna za urejanje navedenihzemljišč. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - OPN (splošni prostorski ureditveni po­ goji, prostorski ureditveni pogoji glede na namensko rabo in usmeritve za pri­ pravo sprememb in dopolnitev UN), - investicijskih namer investitorja, - smernic in mnenj nosilcev urejanja pro­ stora, - strokovnih podlag. 4. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitevZN in njegovih posameznih faz) Postopek priprave sprememb in dopolnitev ZN po skrajšanem postopku, v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 1. Osnutek sprememb in dopolnitev ZN: april 2015 2. Pridobitev smernic od nosilcev urejanja prostora: maj 2015, 15 dni 3. Pridobitev odločbe o CPVO od Ministr­stva za okolje in prostor: maj 2015, 30 dni 4. Izdelava strokovnih podlag – glede na smernice: maj 2015 5. Izdelava okoljskega poročila -glede na odločbo o CPVO: maj 2015 6. Dopolnitev osnutka sprememb in do­polnitev ZN: junij 2015 7. Javno naznanilo: april 2015, 7 dni predzačetkom javne razgrnitve 8. Javna razgrnitev in javna obravnava;julij 2015, 15 dni 9. Priprava stališč do pripomb in predlo­gov javnosti: avgust 2015 10. Priprava predloga sprememb in dopol­nitev ZN: avgust 2015 11. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja pro­stora in mnenja o sprejemljivosti vpli­ vov na okolje: september 2015, 15–30 dni 12. Priprava usklajenega predloga spre­memb in dopolnitev ZN: oktober 2015 13. Predložitev usklajenega predloga spre­memb in dopolnitev ZN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo: okto­ber 2015 14. Predložitev usklajenega predloga spre­memb in dopolnitev ZN občinskemu svetu v sprejem: november 2015 15. Sprejem predloga sprememb in dopol­nitev ZN z odlokom in objava v ura­dnem glasilu: november 2015 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smerniceza načrtovanje prostorske ureditve iz njiho­ve pristojnosti, so: 1. Elektro Ljubljana, d. d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta58, 1516 Ljubljana 2. JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 3. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta1, 1360 Vrhnika 4. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje inkomunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhni­ka 5. drugi nosilci urejanja prostora, če bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti glede financiranja priprave Odloka o spremembah in dopolnitvah UN) Finančna sredstva za izdelavo Odloka o spremembah in dopolnitvah ZN, strokovnih podlag, okoljskega poročila in geodetskeganačrta zagotavlja pobudnik Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-6/2015 (5-01) Vrhnika, 13. 3. 2015 Občina Vrhnika Župan Stojan Jakin Na podlagi Zakona o varstvu kulturne de­diščine (Ur. list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011, 90/2012 in 111/2013), Zako­na o uresničevanju javnega interesa za kul­turo (Ur. list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/2008,4/2010, 20/2011 in 101/2013), Zakona o iz­vrševanju proračunov Republike Slovenijeza leti 2014 in 2015 (Ur. l. RS št. 101/2013, 9/2014, 25/2014, 38/2014, 84/2014 in 95/2014),Pravilnika o postopkih za izvrševanje pro­računa Republike Slovenije (Ur. list RS,št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časo­pis, 365/2009) in Odloka o proračunu Obči­ne Vrhnika za leto 2015 (Uradni list RS, št.97/2014) Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINAN­ CIRANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA IN IZBOLJŠAV SAKRALNIH SPOMENI­ KOV V LETU 2015. 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje investi­cijskega vzdrževanja in izboljšav sakralnihspomenikov na območju Občine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČE­NOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so prav­ne osebe, registrirane v RS, ki so lastniki ali upravljavci sakralnih spomenikov v ObčiniVrhnika (v nadaljevanju: upravičene osebe). Sakralni spomenik je nepremična dediščina,vpisana v register nepremične kulturne de­diščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo,in v registru označena kot sakralna stavbna dediščina. Projekt je investicijski poseg pri vzdrževa­nju, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projektalahko dosega do 50 % vseh predvidenih stro­škov del, opravljenih v letu 2015.Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanci­ranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih od­ hodkov in prihodkov finančne konstrukcijecelotnega projekta (odhodki = prihodki). Upravičeni stroški so stroški gradbeno-obr­tniških in konservatorsko-restavratorskih posegov na sakralnih spomenikih. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZ­PISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagate­lji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • so pravne osebe, registrirane v RS in so lastniki ali upravljavci sakralnega spo­menika (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje); • imajo urejeno tehnično dokumentacijo (natančen načrt izvedbe del in popis del skoličinami ter cenami). Drugi pogoji: • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora invarstvu okolja; • projekt, ki je predmet sofinanciranja,mora biti izveden v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega po­stopka izločene vse vloge, ki: • niso bile oddane v razpisnem roku; • jih ni vložila upravičena oseba. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vlo­ge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok zadopolnitev vloge je pet delovnih dni od pre­jema obvestila o nepopolni vlogi.Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopol­ne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravoča­sno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadneugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru progra­mov spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno po­godbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNA DOLOČILA 4.1 Splošna določila razpisa Projekt ustreza splošnim določilom, če: • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebin­sko obrazložen in načrtovan; • je realno ovrednoten in ima uravnoteže­no finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z la­stnimi ali pridobljenimi sredstvi v višinivsaj 50 %, • je nujni projekt obnove, katere odložitevbi povzročila nadaljnjo škodo na objektu. 4.2 Prednostna določila • sakralni spomenik je pomembna kulturnain turistična znamenitost, • celotna višina vrednosti projekta. 5. UPORABA DOLOČIL Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj inprojekt bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in splošna določila ter bo visoko ocenjen priprednostnih določilih razpisa. Prednostna določila z večjo težo so navedena na začetkuseznama. Komisija bo ustreznost vloge pre­verjala iz podatkov, ki bodo navedeni na pri­javnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialuter na podlagi podatkov, s katerimi razpola­ga iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev zaleto 2015, namenjenih za predmet tega razpi­sa, znaša 20.000,00 evrov. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisamorajo upravičene osebe porabiti v pro­računskem letu 2015, najkasneje do 30. 11.2015, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. 8. RAZPISNI ROK Razpis se bo začel 30. 3. 2015 (datum izida Našega časopisa) in končal 30. 4. 2015. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posame­znega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pi­ sarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrh­nika.si – Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih raz­pisnih obrazcih in mora vsebovati vse obve­ zne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora bitipredložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospo­darstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednjistrani: »NE ODPIRAJ – RAZPIS SAKRALNI SPOMENIKI 2015« do vključno 30. 4. 2015oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovoj­nice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddanapriporočeno na pošto do vključno 30. 4. 2015 oz. do tega dne ni bila predložena na ObčiniVrhnika – pisarna št. 22 – tajništvo. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj stri­nja z vsemi pogoji in določili razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJA­NJE INFORMACIJ IN POJASNIL Informacije in pojasnila lahko zainteresiranidobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospo­darstvo, tel. 01/755-54-20. Vprašanja je mo­goče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov sabina.ahcan@vrhnika.si. Občina Vrhnika 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti prispe­lih vlog in vrednotenje le-teh bo opravilakomisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu raz­pisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se vlagatelj lah­ko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbebodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogod­be. ŽupanStojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi Zakona o izvrševanju prora­čunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Ur. l. RS, št. 101/2013, 9/2014, 25/2014,38/2014, 84/2014 in 95/2014), Pravilnika o po­stopkih za izvrševanje proračuna RepublikeSlovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Obči­ne Vrhnika (Naš časopis, 365/2009), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2015(Uradni list RS, št. 97/2014), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINAN­CIRANJE UREDITVE IN NAKUPA OPREME ZA OTROŠKA IGRIŠČA ZA LETO 2015. 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje ureditve in nakupa opreme za otroška igrišča na ob­močju občine Vrhnika ter usposabljanja od­govornih oseb za preglede in vzdrževanjeotroških igral in igrišč. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČE­NOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so Krajev­ne skupnosti v občini Vrhnika, ki posedujejoin/ali uporabljajo površine za namen otro­škega igrišča (v nadaljevanju: upravičeneosebe). Projekt je investicijski poseg pri vzdrževanjuin/ali posamični sklop opreme, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpi­snem področju. Zaprošeni znesek financira­nja posameznega projekta lahko dosega do50 % vseh predvidenih stroškov del, opra­vljenih v letu 2015. Usposabljanje je udeležba na usposabljanju za preglede in vzdrževanje otroških igral inigrišč. Zaprošeni znesek financiranja posa­meznega usposabljanja lahko dosega do 100% celotnega stroška usposabljanja. Financiranje pomeni, kadar se uporabljasamostojno, tako financiranje kot sofinanci­ranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih od­ hodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZ­PISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagate­lji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo na­slednje pogoje: • imajo otroško igrišče v svoji lasti oz. ima­jo soglasje lastnika ali zakupnika zemlji­šča (dokazilo: podpisana izjava o lastni­štvu oz. soglasje); • zagotavljajo dostopnost površine upo­rabnikom z dostopom na javno površino (dokazilo: podpisana izjava predlagate­lja); • upravljajo oz. bodo upravljali z otroškimigriščem, ga tekoče vzdrževali in vzpo­stavili igriški red (dokazilo: podpisanaizjava predlagatelja) in • imajo urejeno tehnično dokumentacijo(natančen načrt obnove in popis del s ko­ličinami ter cenami) – pogoj ne velja za prijavo usposabljanja. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vlo­ge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od pre­jema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopol­ne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravoča­sno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadneugotovitve neizpolnjevanja pogojev, in po že izdani dokončni odločbi o izboru progra­mov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno po­godbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNA DOLOČILA 4.1 Splošna določila razpisa Projekt ustreza splošnim določilom, če: • ohranja ali povečuje učinkovitost upora­be otroških igrišč, • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebin­sko obrazložen in načrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravnoteže­no finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z la­stnimi ali pridobljenimi sredstvi v višinivsaj 50%. Usposabljanje ustreza splošnim določilom, če: • se usposablja oseba, odgovorna za vzdr­ževanje igrišča, ki ga poseduje ali upora­blja predlagatelj, • traja najmanj osem ur in ga izvaja institu­cija, ki ima akreditacijo s področja varno­sti otroških igrišč oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj pet let izkušenj z izvaja­ njem pregledovanja in preizkušanja igral na otroških igriščih. Najvišji možni znesek sofinanciranja uspo­sabljanja je do 250 EUR na prijavitelja. 4.2 Prednostna določila • usposabljanje osebe, odgovorne za vzdr­ževanje igrišča, • celotna višina vrednosti projekta, • postavitev novega igrišča ali celovita pre-nova igrišča, • število potencialnih uporabnikov otro­škega igrišča, • oddaljenost od prvega urejenega otro­škega igrišča, • nujni projekti obnove, brez katerih bi bila uporaba prostorov bistveno okrnje­ na, nepopolna ali celo onemogočena alikaterih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu, • upravičena oseba je v projektih, prijavlje­nih na tovrsten razpis v prejšnjih letih oziroma bo v tem letu pridobila spon­zorska ali donatorska sredstva za namen urejanja igrišča (priložiti gradivo, ki to izkazuje). 5. UPORABA DOLOČIL Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt/usposabljanje bo izpolnjeval vsa splošna določila ter bo visoko ocenjen pri prednostnih določilih razpisa. Prednostnadoločila z večjo težo so navedena na začet­ku seznama. Usposabljanje ima prednostpred projekti. Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedenina prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem ma­terialu in na podlagi podatkov, ki jih ima iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2015, namenjenih za predmet tega razpi­sa, znaša 7.600,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v prora­čunskem letu 2015 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunovRepublike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Ur. l. RS, št. 101/2013, 9/2014, 25/2014, 38/2014,84/2014 in 95/2014). 8. RAZPISNI ROK Razpis se bo začel 30. 3. 2015 (datum izidaNašega časopisa) in končal 30. 4. 2015. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilorazpisa, prijavne obrazce za prijavo posa­meznega projekta/usposabljanja in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci vlagatelji lahko prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pi­ sarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrh­nika.si – Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih raz­pisnih obrazcih in mora vsebovati vse obve­ zne priloge, dokazila in podatke, določenev razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA,Oddelek za družbene dejavnosti in gospo­darstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v za­pečateni ovojnici z izpisom na prednji strani:»NE ODPIRAJ – RAZPIS OTROŠKA IGRI­ŠČA 2015«, do vključno 30. 4. 2015 oz. najka­sneje ta dan oddana na pošti kot priporočenapošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila od­dana priporočeno na pošto do vključno 30. 4. 2015 oz. do tega dne ni bila predložena naObčini Vrhnika – pisarna št. 22 -tajništvo. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celo­tna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne doku­mentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj stri­nja z vsemi pogoji in določili razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJA­NJE INFORMACIJ IN POJASNIL Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, naOddelku za družbene dejavnosti in gospo­darstvo, tel. 01/755-54-20. Vprašanja je mo­goče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov sabina.ahcan@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti prispe­lih vlog in vrednotenje le-teh bo opravila komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika.Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu raz­pisa pisno obvestila v 30 dneh po končanemrazpisu. Na sklep o izboru se vlagatelj lah­ko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županuObčine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogod­be. ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06)objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, 2. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor št. 12 vpritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 26,51 m2. Najem vključuje souporabo sanitarij. Poslovni prostor je primeren za opravljanje storitvene, pisarniške dejavnosti ter trgovine z neživili. Poslovni prostor se oddaja v najem za dolo­ čen čas – za obdobje dveh let. Po navedenem času se najemno razmerje lahko podaljša. Poslovni prostor bo izbranemu ponudniku oddan takoj, ko bo postopek javnega razpisav celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplači­lom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 00-3520-1-2015, Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 220,30 evrov, mora po­nudnik vplačati pred potekom roka za od­dajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo ovplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponu­dnika oziroma oddaji poslovnega prostora vnajem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbi­ranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kotavans najemnine, če pa izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, semu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne lepolovični znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici spripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo po­slovnega prostora št. 12", oddajo v sprejemnipisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, na Vrhniki, ali pošljejo na naslov: Občina Vrh­nika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika.Rok za oddajo ponudb je 15. 4. 2015. Za pra­vočasno ponudbo se bo štela tista ponudba,ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 15. 4. 2015. Ponudbe bodo po preteku roka komisijsko odprte. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslo­vom, če je ponudnik fizična oseba, • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponu­dnik pravna oseba, • številko transakcijskega računa ponudni­ka za primer vračila varščine, • dokazilo o državljanstvu RS – osebna iz­kaznica ali potni list (fizične osebe), • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto oddneva prejema ponudbe na občino), • opis in program dejavnosti, ki jo ponu­dnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru, ter število oseb, ki jih zaposlu­je ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti, • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponu­dnikov transakcijski račun, da le ta v preteklih šestih mesecih ni bil blokiran – dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe naobčino, • dokazilo o položeni varščini, • navedbo roka, v katerem namerava po­nudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne po­nudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnje­ne ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudba najprimernejšega programa vokviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu,upoštevajoč velikost oddanega poslov­nega prostora in dejavnost, s katero seinteresent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja de­javnosti, • finančno stanje ponudnika. Če pogoje javnega razpisa v enaki meriizpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpolnjujejo naslednjeprednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem pro­gramu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposel­nega, prijavljenega na Zavodu za zapo­slovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejmežupan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne po­nudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene naje­ mne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Guzeljem na tel. št. 750-21-44 ali 041-357-818. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (Erika Červek). Številka: 3520-1/2015-3 Datum: 12. 3. 2015 Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskemnačrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO­-1B, 108/09, 57/12; ZPNačrt) ter 36. člena Sta­tuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave občinskega podrob­nega prostorskega načrta in konservator­ skega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Stara cesta – Vas) 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) Na podlagi Odloka o Občinskem prostor­skem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št.27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta in konservatorskeganačrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Stara cesta – Vas) (v nadaljnjem besedi­lu: OPPN in KNP) obsega naslednje enote urejanja prostora:- CU – osrednja območja centralnih dejav­nosti: VR_474; - SSea – stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske stavbe: VR_1846; - ZP – parki: VR_1390; - VC – celinske vode: VR_1391, VR_2104. 2) Na območju OPPN so stanovanjski in po­slovno-stanovanjski objekti s poslovnimi dejavnostmi v pritličjih (trgovine, gostin­stvo, storitve, uprava ipd.) ter javne površi­ne (ceste, hodniki za pešce, pešpoti, zelenepovršine, vodotok). 3) OPPN se izdeluje z namenom celoviteprenove centra naselja Vrhnika, ki zajema: - prenovo javnih površin Stare ceste, ulic Vas in Pri lipi, - prenovo trških površin (trg Pri lipi), - oblikovanje struge vodotoka Bela (mo­ stovi, dostopi do vode, ograje), - ohranitev in prenova prehodov do Trža­ške ceste (prehod med objektoma Staracesta 4A in 6, prehod Mlečna, prehod pri objektu Stara cesta 18), - ohranitev in prenova pešpoti do Sv. Trojice (med objektoma Stara cesta 7 in11, med objektoma Stara cesta 24 in 27, med objektoma Stara cesta 28 in 30, medobjektoma Stara cesta 41 in 42), - oblikovanje zelenih površin (prehod med objektoma Stara cesta 4A in 6, pre-hod Mlečna, zemljišče s parc. št. 2094/17), - prenova, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, novogradnja objektov, - obnova fasad objektov – objekti stavbne dediščine (in drugi), ki še nimajo obno­vljenih fasad, - določitev možnosti nadzidav, prizidav, - določitev možnih pomožnih objektov inoblikovanje le-teh, - določitev oblikovanja ograj, - določitev in ureditev parkirnih mest, - določitev in oblikovanje urbane opreme, - določiti lokacije in obliko objektov za oglaševanje na javnih površinah (pro­stostoječi, pritrjeni na fasade ipd.) ter na zasebnih objektih za lastne potrebe (konzole za izveske -več tipov ipd.), - določitev lokacij in oblikovanje ekolo­ških otokov, - določitev prostora za letne vrtove, obli­kovanje senčnic, podov, ograj ipd. - določitev prostora za prodajo na ulici. 4) Kot strokovna podlaga k OPPN se izdela načrtovalski del konservatorskega načrta za prenovo na podlagi Pravilnika o konser­ vatorskem načrtu za prenovo (Ur. l. RS, št. 76/10). 2. člen (območje OPPN) 1) Območje OPPN obsega center mestaVrhnika, in sicer območje ob Robovi ce­sti (del), Stari cesti, ulici na Klancu (del),ulici Čuža (del), Krpanovi ulici (del),Poštni ulici (del), Pot k Trojici (del), Pet­kovškovi ulici (del), Cesti gradenj (del),ulici Vas in Pri lipi. 2) OPPN obsega zemljišča s parc. št. *11,*14, *16, *19, *20, *24/2, *24/3, *24/4, *26, *27/1, *27/2, *28, *31, *32, *33, *36/1, *36/2,*63, *64, *65, *68, *69, *72/1, *72/2, *73, *86, *87, *88, *89, *91/2, *92, *95, *96/1,*99, *100, *101, *102, *104, *105, *108/1, *108/2, *109, *110, *111, *112, *113, *114,*115, *116, *117, *122, *124, *125, *126/1, *127, *128, *129/1, *129/2, *131, *132, *151,*152/1, *152/2, *158, *160, *161, *344, *427, *479, *480, *531, *663, *781, *813, *814/1,*830, *832, 2063, 2065/1, 2065/3, 2065/5, 2066, 2067/2, 2067/4, 2067/5, 2068, 2071/1,2071/4, 2071/6, 2071/7, 2071/8, 2073/1, 2073/3, 2073/4, 2074/1, 2074/2, 2074/3, 2074/4, 2074/5, 2078, 2089/2, 2089/7, 2089/8, 2089/9, 2094/7, 2094/17, 2094/35,2094/36, 2094/37, 2094/38, 2098/1, 2098/3, 2098/12, 2098/31, 2098/32, 2120,2156/1, 2156/3, 2161/4, 2161/5, 2161/6, 2162, 2164, 2167, 2168, 2169, 2173, 2175/3,2202/2, 2202/4, 2202/8, 2205, 2206, 2208, 2212/1, 2212/2, 2212/3, 2214/10, 2215/2,2215/3, 2215/4, 2215/5, 2217, 2218, 2219, 2225, 2229/2, 2229/3, 2230, 2231, 2232,2233, 2237/1, 2237/2, 2240/1, 2246/17, 2246/18, 2247/1, 2247/2, 2247/3, 2247/5,2247/6, 2247/7, 2247/8, 2249/15, 2249/16, 2249/17, 2251, 2252, 2253/1, 2253/7,2253/8, 2253/9, 2253/10, 2253/11, 2855/15, 2855/19, 2855/21, 2855/67, 2855/68, 2862/3,2863/12, 2863/27, 2863/31, 2890/1, 2907/1, 2908, 2920, 2924, 2955, 2972, 2973, 2974, 2975, 2952/1, 2952/2, 2962/1, 2962/2, 5855, vse k.o. Vrhnika, s skupno površino cca. 49.932 m2. 3) Območje OPPN lahko obsega tudi dru­ga zemljišča, če se pokaže potreba po vključitvi zaradi lažjega načrtovanja prostorskih ureditev. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - OPN (splošni prostorski ureditveni po­goji, prostorski ureditveni pogoji glede na namensko rabo in usmeritve za pri­pravo OPPN), - Urbanističnega načrta Vrhnika – Verd –Mirke – Sinja Gorica, - veljavnih izvedbenih prostorskih načr­tov: • Odlok o lokacijskem načrtu za rekon­strukcijo Stare ceste, od križišča z Robo­vo ulico do križišča s Cesto gradenj (Ur. l. RS, št. 63/96), • Odlok o lokacijskem načrtu za večstano­vanjski objekt ob Cesti gradenj (del ob­močja urejanja V1O/4-Stara cesta, morfo­loška enota 4B/1) (Ur. l. RS, št. 109/04); - smernic in mnenj nosilcev urejanja pro­ stora, - Analitičnega dela Konservatorskega na­črta za prenovo za naselbinsko dedišči­no Vrhnika – Trško jedro - drugih strokovnih podlag, ki se izdelajo med pripravo OPPN, če se pokaže potre­ba. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posa­meznih faz) Postopek priprave OPPN poteka na podla­gi 57. do 61. člena ZPNačrt, in sicer v nasle­dnjih fazah in okvirnih rokih: FAZA ROK OKVIRNI ČAS Izdelava idejne zasnove načrtovalskega delaKNP in OPPN 20 delovnih dni maj 2015 Raziskava javnega mnenja – anketa, delavnica 1 dan za delavnico, 14dni za anketo junij 2015 Priprava stališč do pobud javnosti in pripravaosnutka načrtovalskega dela KNP oz. osnutkaOPPN 10 delovnih dni junij – julij2015 Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora 30 dni julij – avgust2015 Pridobitev odločbe o CPVO 30 dni julij -avgust2015 Izdelava strokovnih podlag x x Izdelava dopolnjenega osnutka načrtovalskegadela KNP in dopolnjenega osnutka OPPN 15 delovnih dni september -oktober 2015 Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni oktober -november 2015 Priprava stališč do pripomb 10 delovnih dni november 2015 Izdelava predloga načrtovalskega dela KNP inpredloga OPPN 10 delovnih dni december 2015 Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni januar 2016 Izdelava načrtovalskega dela KNP inusklajenega predloga OPPN 10 delovnih dni februar 2016 Sprejem OPPN – obravnava na odboru zaurejanja prostora in občinskem svetu marec 2016 5. člen (nosilci urejanja prostora)Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ure­ditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za ci­vilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 4. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 5. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 6. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 7. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 8. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Trža­ška cesta 1, 1360 Vrhnika 9. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360Vrhnika 10. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku pripraveOPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v povezavi s financiranjem)Finančna sredstva za izdelavo OPPN in KNP zagotavlja Občina Vrhnika. 7. člen (objava)Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-3/2015 (5-08) Vrhnika, 11. 3. 2015 OBČINA VRHNIKA Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št.33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09-ZPNačrt, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZPNačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12-ZPNačrt-C) ter 36. člena Sta­tuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki. 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta) 1) Zemljišče s parc. št. 975/1, k. o., Vrhnika spada po Odloku o Občinskemprostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14) v območje osnov­ne namenske rabe S -območja stanovanj; s podrobnejšo namensko raboSSeb -stanovanjske površine eno-ali dvostanovanjskih objektov na raz­gibanem terenu. 2) Predlagano zemljišče s parc. št. 975/1, k. o., Vrhnika spada v območje, za katerega velja sprejet Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanjaV 2/S2 Gabrče 2 na Vrhniki s spremembami (Naš časopis, št. 278/0, 318/05, 395/2012, 408/2013; v nadaljevanju Odlok o ZN Gabrče 2). 3) Odlok o ZN Gabrče 2 določa prostorsko ureditev za stanovanjsko gradnjo z eno-ali dvostanovanjskimi objekti s pripadajočo cestno, komunalno intelekomunikacijsko infrastrukturo. Odlok za zemljišče s parc. št. 975/1, k.o., Vrhnika ne predvideva možnost pozidave. 4) Pobudo za pripravo in sprejem Sprememb in dopolnitev odloka o ZN Gabrče 2 je podala investitorka Alenka Suhadolc, Murnova cesta 6, 1293Šmarje -Sap. 5) Pobuda obravnava zemljišče s parc.št. 975/1, k.o., Vrhnika, na kateremželi investitorka zgraditi stanovanjski objekt z vso pripadajočo komunal­no opremo. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta) 1) Območje Sprememb in dopolnitev Odloka o ZN Gabrče 2 obsega zemlji­šče s parc.št. 975/1, k.o., Vrhnika. 2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko v postop­ku priprave spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve, ki so podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, pripravi načrtovalec Suhadolec arhitekti, d. o. o., Do­lenjska cesta 38, 1000 Ljubljana. 2) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi : – prikaza stanja prostora, – Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št.27/14) – Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V 2/S2 Gabrče 2na Vrhniki s spremembami (Naš časopis, št. 278/0, 318/05, 395/2012, 408/2013; v nadaljevanju Odlok o ZN Gabrče 2) – investicijskih namer investitorja prostorskega akta, – smernic nosilcev urejanja, – strokovnih podlag. 3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega,okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in njegovihposameznih faz) 1) Postopek priprave Sprememb in dopolnitev odloka o ZN Gabrče 2 se vodi po skrajšanem postopku v naslednjih fazah: FAZA OKVIRNI ROKI Sklep o začetku postopka marec 2015 Osnutek prostorskega akta april 2015 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora – 15 dni april 2015 Obvestilo o CPVO Dopolnitev osnutka prostorskega akta maj 2015 Javno naznanilo 7 dni predzačetkom javnerazgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava – 15 dni maj 2015 Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti junij 2015 Priprava predloga prostorskega akta junij 2015 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora – 15 dni Julij 2015 Predložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru inobčinskemu svetu v sprejem avgust 2015 Sprejem prostorskega akta ter objava Našem časopisu avgust 2015 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se posreduje Krajev­ni skupnosti Vrhnika -Vas. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ure­ditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Elektro Ljubljana, d. d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 2. Telekom Slovenije, d. d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 3. Komunalno podjetje Vrhnika, d. d., Javna kanalizacija, Javna higiena, Jav­na razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; 4. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrh­nika; 5. Drugi nosilci urejanja prostora, če bi se v postopku priprave OPPN izka­zalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti glede financiranja priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta) 1) Finančna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta s strokovnimi rešitvami, objavami ter pridobivanjem smernic inmnenj zagotavlja investitorka Alenka Suhadolc, Murnova cesta 6, 1293Šmarje -Sap, ki v ta namen sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjujepogoje za prostorsko načrtovanje. 7. člen (objava)Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Št: 3505 – 7/2015 -1 (5 – 06)Vrhnika, 17. 3. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07,70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUD­PP-A, 109/12, 76/14 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 36. členaStatuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrh­nika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve OPN) Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14,50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) je začel veljati in se uporabljati dne 3. 5. 2014.Spremembe in dopolnitve OPN se pripravljajo z namenom dopolnitve strate­škega dela OPN, reševanja prometne in gospodarske problematike v občiniVrhnika. Hkrati bodo obravnavane pobude javnosti ter opravljeni popravki namenske rabe in poteka EUP. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev OPN) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na celotno območje Občine Vrh­nika. 3. člen (predmet načrtovanja in vrsta postopka)Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na grafični del OPN (namenska raba, meje EUP, način urejanja, karte GJI) ter v manjši meri na besedilni delOPN (prostorski izvedbeni pogoji).Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN poteka na podlagi od 46. do 52. člena ZPNačrt. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04), - Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04), - Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in ob­ močij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07), - strateškega dela OPN, - prikaza stanja prostora, - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora. 5. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN v naslednjih fazah: FAZA ROK PREDVIDENI ČAS Obravnava razvojnih potreb drugih oseb april 2015 Priprava osnutka SD OPN maj 2015 Pridobitev posebnih smernic nosilcev urejanjaprostora in smernic lokalnih nosilcev urejanjaprostora – po potrebi 30 dni junij 2015 Preveritev osnutka SD OPN na ministrstvu za prostor, objava osnutka na svetovnem spletu 7 dni julij 2015 Pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni avgust 2015 Pridobitev mnenja potrebnosti izvedbe CPVO 21 dni avgust 2015 Izdelava strokovnih podlag za posege nanajboljša kmetijska zemljišča avgust -september2015 Izdelava strokovne podlage za spremembonamenske rabe pasu med avtocesto inregionalno cesto avgust -september2015 Priprava dopolnjenega osnutka SD OPN september 2015 Izdelava okoljskega poročila – po potrebi oktober 2015 Pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila– po potrebi november 2015 Usklajevanje mnenj nosilcev urejanja prostora – po potrebi 15 dni oktober - november 2015 Javno naznanilo 7 dni december 2015 Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni december - januar 2015 Priprava stališč do pripomb in predlogovjavnosti februar 2016 Priprava predloga SD OPN marec 2016 Preveritev predloga SD OPN na ministrstvu zaprostor, objava predloga na svetovnem spletu 7 dni marec 2016 Pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni april 2016 Mnenje o sprejemljivosti vplivov SD OPN na okolje– po potrebi april 2016 Priprava usklajenega predloga SD OPN maj 2016 Predložitev usklajenega predloga SD OPNodboru in občinskemu svetu v sprejem maj 2016 Sprejem SD OPN z odlokom in objava vuradnem glasilu junij 2016 2) Če bo za spremembe in dopolnitve OPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se bo čas priprave sprememb in dopolnitev OPN ver­jetno podaljšal. 6. člen (nosilci urejanja prostora) 1) Državni nosilci urejanja prostora, ki predložijo smernice za načrtovanjein mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojno­sti, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in sta­novanja, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kme­tijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, 3. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Direktorat za goz­darstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, 4. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, 5. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, 6. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana, 7. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, 8. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 9. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Lju­bljana, 10. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, 11. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Lju­bljana, 12. Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, 13. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljublja­na, 14. DARS d.d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana, 15. Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana. 2) Lokalni nosilci urejanja prostora, ki predložijo smernice za načrtovanjein mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360Vrhnika, 2. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tr­žaška cesta 1, 1360 Vrhnika, 3. JP KPV, d. o .o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika. V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN bodo sodelovali tudidrugi nosilci urejanja prostora, če se izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni. 7. člen (objava) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Sklep se pošlje ministrstvu, pri­stojnemu za prostor, in sosednjim občinam. Številka: 3500-1/2015 (5-08) Vrhnika, 11. 3. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 20 30. marec 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica Blagoslovljene velikonočne praznike! OO NSi Borovnica Merjenje krvnega pritiska, holesterola in krvnega sladkorja V soboto, 11. aprila in 2. maja, od 8. do 9. ure. Bodite tešči! Merjenje poteka v prostorih Doma krajanov Dol - Laze. Vabljeni. Javni poziv za spremembe OPN V občinskem glasilu Naš časopis, februar 2015, je bil objavljen javni poziv za spre- membe OPN. Rok za oddajo pobud je 15. april 2015. Občina Borovnica Občina Borovnica vabi občanke, občane in druge na svečano otvoritev, ki bo v soboto, 11. aprila 2015 ob 9.30 na Zalarjevem dvorišču, Paplerjeva ulica, Borovnica Sobotna tržnica bo odprta vsako soboto od 7.00 do 14.00 ure. V ponudbi bo sezonska zelenjava lokalnih pridelovalcev, med, suhomesnati in mlečni izdelki, kruh in pecivo, sadike za vrt, semena, zdravilni čaji... Torej dobro in zdravo iz naše bližine. Dodatne informacije za ponudnike in potrošnike: obcina@borovnica.si Akcija: na vsako polico cvetlico Akcija bo potekala od 13. do 18. aprila. PONEDELJEK–PETEK: SOBOTA: 9.00–12.00 8.00–12.00 15.00–18.00 Vrtnarstvo Rahne na DOLU OBČINA BOROVNICA Obvestilo – občinski urbanist Občinski urbanist Krune Stevanovski ima uradne ure na Občini Borovnica, vsako sredo od 14.30 do 16.30. Občina Borovnica Spomin na vse žrtve vseh vojn Po 73 letih je letošnji dan spomina Občine Borovnica vendarle zmogel zgodovinski premik v zavedanju, da žrtev vojn na ni­kakršen način ne gre deliti. Prav tako pa je vrnil molitev za pokojne v čas in pro­stor, kamor je pravzaprav vedno sodila. B orovniška dolina se je skozi zgodovino redko izognila plačilu krvnega davka, ki ga je spri­čo geostrateške pomembnosti t. i. »Ljubljanskih vrat« od nje vedno znova terjal čas. Kje vse so v obrambi domovine in vladarja skozi stoletja svoja poslednja bivališča našli mladi borovniški fantje, verjetno niti ni zapisano. Plošča pri sv. Petru v Ljubljani nemo priča, da se iz tujih dežel, najsi bo iz Siska ali Custozze, Livna ali Slavkova, nikdar niso vsi vrnili v zavetje domačega ognjišča. In če Župan Čebela je opomnil, da vojne prinašajo zgolj trpljenje. obeležje padlim v prvi svetovni vojni v Borovnici priča o nesorazmerno visoki ceni, ki so jo naši kra­ji plačali v tem spopadu narodov, nam osrednja pomnika zadnji veliki vojni pričata o naravnost grozljivi žetvi, ki je dolino zadela pred sedemde­setimi leti. V spomin in opomin slednje ima Obči­na Borovnica že peto leto zapovrstjo tudi spomin­ski dan, ko se s polaganjem cvetja pri spomenikih pokloni vsem žrtvam te nesmiselne svetovne morije. Osrednji dogodek pa poteka 10. marca v Gramozni jami v Ljubljani, kjer so leta 1942, kljub posredovanju svojcev, županstva, Rdečega križa, ljubljanskega škofa in celo papeža, italijanski oku­patorji ustrelili šestnajst domačinov, za zločin, ki ga niso storili. Tako sta se župan Bojan Čebela in župnik Janez Šilar drugi marčevski torek z venci pri treh osre-Polaganje venca k spomeniku talcem dnjih spomenikih v Borovnici poklonila vsem žr­tvam vseh vojn. Nekaj ur pozneje sta se v belo Lju­bljano odpravila kar dva avtobusa udeležencev osrednje slovesnosti. Dostojno in z umirjenimi ko­raki se je v Gramozno jamo pomikala borovniška delegacija, k spomeniku talcem sta venec družno ponesla predsednik Društva ZB za vrednote NOB Borovnica Frančišek Drašler ter župan Čebela, praporščaki veteranskih društev in občine so sto­pili na svoja mesta, nakar je kvartet Škrip zapolnil malo dolinico z narodno pesmijo in žalostinkami, ki so jim ob bok stopili zgolj še milozvočni zvoki glasbil izpod rok Alenke Kovačič in Marjete Škr­janc. Varovanci učiteljice Metke Pristavec Repar, ki jih je na slovesnost pospremil tudi ravnatelj bo­rovniške osnovne šole Daniel Horvat, so skupaj s Blagoslov grobov člani kulturnega društva poskrbeli za recital, na­govor pa je šel borovniškemu županu. Slednji je številnim navzočim spregovoril o tem, da nobena vojna še nikdar ni izpolnila pričakovanj tistih, ki so jih začeli, zato pa je vsaka še vedno prinesla neizmerno veliko trpljenja ljudem. Materam, ki so ostale brez otrok, ženam, ki so ostale brez mož, otrokom, ki so ostali brez očetov … ter seveda šte­vilne grobove. Izpostavil je dogodke zadnje vojne, ki nas mora kot učna lekcija zgodovine izučiti, da le če bomo vsem žrtvam namenili spoštovanje, ne bo nikdar več prišlo do česa podobnega. Za žrtve, ki so jih v decembrskih dneh pred 74 leti večinoma nasilno odvlekli izpred cerkvenih vrat, ter seveda vse ostale, se je letos prvič tudi molilo. Zatem se je delegacija pomaknila še h grobovom talcev, ki jih je ob petju psalmov blagoslovil župnik Šilar. Damjan Debevec, foto: Jože Pristavec Molitveni obred za žrtve je vodil župnik Šilar. Na Gorenjskem počastili spomin na Borovničanko prof. dr. Marjo Boršnik Po obsežni razstavi, ki so jo nedavno v Mestni knjižnici Kranj posvetili pregledu življenja in dela naše prve profesorice slavistke, ugledne literarne zgodovinarke in znanstvenice, prof. dr. Marje Boršnik, so se njenemu spominu poklonili tudi v Gorenjskem muzeju. N a muzejskem večeru 19. 3. 2015 sva hčerka in vnukinja dr. Marje Boršnik v sprošče­nem pogovoru predstavljali drobce iz življenja najine mame oz. babice. Spomnili sva se njenega otroštva v Borovnici od leta 1906 do 1921, ki ga je preživela v čudoviti (»Košutovi«) hiši, ki jo je postavil njen oče. Iz tega obdobja je namreč vse življenje črpala navdih in spomine. Pred polno dvorano poslušalcev, med katerimi so bili tudi njeni učenci in prijatelji, ugledni gostje, med katerimi sva še posebej pozdravili borovniškega župana g. Bojana Čebelo, bibliotekarko iz Knjižnice dr. Marje Boršnik Simono Stražišar, sva govorili o smešnih trenutkih, o težkih obdobjih med in po drugi svetovni vojni, o tem, kako se je kot napredna ženska ustvarjalka znašla na fakulteti in kakšna je bila po srcu slavna »profesor'ca«. Naslednje leto bo stodesetletnica rojstva, zato bo pregledna razstava o njej potovala po večjih knjižnicah po Sloveniji in, kar bo najlepše, zaključila svojo pot v rojstni Borovnici, kjer je Boršnikova tudi pokopana. Ob pomembnem jubile­ju nastaja obsežna knjiga o njenem življenju in delu, nedvomno pa se je bomo spomnili tudi v slavističnih krogih. Verjetno je najpomembnejše sporočilo Boršnikove neomajen pogum in poštenost, iska­nje resnice ter trdna vera v dobro v vsakem človeku. Vse življenje je posvetila razisko­vanju slovenskih književnic in književnikov in o njih objavila številna dragocena dela. Na večeru sva govorili tudi o zanimivih novih odkritjih iz zapuščine Boršnikove, ki jo Muzejski večer, marec 2015: dr. Eva Premk Bogataj in dr. zadnja leta poglobljeno odkrivava. Pano z razstave o prof. dr. Marji Boršnik v Mestni Francka Premk dr. Francka Premk in dr. Eva Premk Bogataj knjižnici Kranj Turistična sezona se je začela zgodaj Borovniško turistično društvo je po ce dogodkov, kjer je TD le sodelova-lik odmev. Člani so vzdrževali tudi opravljeni bilanci minulega leta na lo: pohod na Štampetov most, POT turistično infrastrukturo, v prvi vr­marčevskem občnem zboru to ozna-Pokojišče, Dan borovnic, tek Barje, sti v Peklu, kjer so v celoti zamenjali čilo za leto presežkov. Sto deset ljudiomenimo še TIP Alpe Adria, Argo-mlinsko korito, pa popravili v žledu na čistilni akciji, več kot 300 na Žu-navtske dneve ter javljanje v živo na prizadeto čuvajnico št. 666, urejali penci, več kot 200 na borovniškem Radiu Slovenija 1 – hitro postane ja-kolesarsko in pešpot na »stari pro­semnju, do 300 na Pokojišču, okrog sno, da so imele dejavnosti društva gi«, popravljali turistične kozolčke, 200 na slovesu od starega leta, in če in seveda promocija Borovnice v postavili spominsko klop prvemu k temu prištejemo še vse obiskoval-širšem slovenskem prostoru kar ve-predsedniku Jožetu Petrovčiču, se Prestavljanje mostička, ki ga je novembra preplavila Otavščica. Čiščenje dotoka za mlin V znamenju 130. obletnice najstarejšega društva PGD Borovnica lani ni imelo opravka niti z enim pravim požarom, zato pa z večdnevnimi intervencijami ob žledolomu in poplavah. Letošnje leto pa se bo, kot kaže, povsem vrtelo okrog 130-letnice društva. Slavnostno sejo ob okroglem jubileju leta 1885 ustanovljenega gasilskega društva načrtuje­jo za 10. julij, parada ter zgodovinska razstava in predstavitev zbornika, za katerega že vneto zbirajo gradivo, pa bodo osrednji dogodki le­tošnjega praznika borovnic, ki bo 18. julija. Za okroglo obletnico neprekinjenega delovanja so pred časom že prejeli zlato priznanje Civilne zaščite RS. Omenjeni jubilej pa si bo pozornost moral deliti s 60-letnico krovne Gasilske zveze Vrhnika. Predsednik Vinko Keršmanc je na minulem občnem zboru lepo povabil prisotne k obisku priložnostne razstave, ki bo na ogled v bistrškem muzeju od 1. junija dalje in jo bodo bogatile starinske črpalke ter drug zgodovinski inventar naših društev. Poleg rednih aktivnosti društvo čakajo še dokončna ureditev interven­cijskega centra, namestitev novih vrat in razši­ritev drvarnice. Povečan tempo dela društva je predsednico Sašo Mevec Pušnik, predavateljico in višjo strokovno svetovalko, ki je pred kratkim posta­la še novopečena mamica, prisilil, da si poišče ustreznega namestnika. Na to mesto so zato gasilci imenovali kar Viljema Mevca. No, mo­rebiti jim bo pa jubilejno leto vendarle vsaj na področju nesreč bolj naklonjeno kot lansko, ko se je po besedah poveljnika Jake Mihevca »v 130-letni zgodovini menda prvič zgodilo, da društvo ni imelo nobene intervencije, v kate­ri bi bil pravi požar. Bil je en dimniški požar, dva travniška požara, pri katerih ni bilo treba posredovati, preostalo so bile pa poplave, žled, pomoč reševalcem NMP in tehnična pomoč.« Častni predsednik Ciril Kos je od GZS prejel vi­soko priznanje, kipec gasilca. pripravljali na tisk novega zemljevi­da, nadgradili najažurnejši spletni portal ter z darilom člana začeli gra­dnjo zbirke starih značk in razgle­dnic Borovnice. Rekordna dejavnost je prinesla tudi rekordne izdatke, ki so pošteno zarezali v društve­ni proračun. Vodstvo tega ni vzelo za slabo, saj so bile vse dejavnosti nujne, in kot določa statut društva, namenjene razvoju borovniškega turizma. Občina je hvaležnost za vse našteto delo pokazala na kaj čuden način – z deložacijo društva iz dosedanjih prostorov, v katerih je imelo sedež kar dve desetletji. V stiski jim je na pomoč priskočilo prijateljsko društvo TVD Partizan Borovnica in TD omogočilo nasta­nitev v lastnih prostorih. Poleta jim ta dogodek ni vzel, kot lahko razbe­remo iz programa za letošnje leto. Na prvem mestu ostaja ureditev no­vega skladišča za stojnice, čuvajnica št. 666 naj bi vendarle dobila repliko signala, skupaj s sosednjimi društvi naj bi se lotili označevanja rimskega zidu pod Pokojiščem, izšel bo tudi Od šestnajstih intervencij jim je februarski žled – za delovanje v tedanjih izrednih razmerah so prejeli bronasti znak CZ RS – pobral največ, kar osem dni, novembrske poplave pa še dva. S še konkretnejšimi številkami je postregel povelj­nik borovniškega poveljstva Jože Palčič – ob žledu so gasilci vseh treh društev opravili 3146 ur, ob poplavah 563 ur, v celem letu pa več kot 4000 ur na intervencijah. Borovniško društvo ima poleg tega od lanskega poletja tudi nov dogovor z ZD Vrhnika in je do zdaj že šestkrat nudilo pomoč zdravstvenemu osebju. Ko niso bili na intervencijah, pa so se gasilci udeleže­vali posvetov, tečajev, vaj in tekmovanj, zbirali pomoč za žrtve poplav v Bosni, izvedli gasilski Po besedah predsednice Saše Mevec Pušnik: »Ekipa, da te skipa.« nov borovniški zemljevid, tradicio­nalnim dejavnostim pa naj bi letos dodali še javni konjeniški trening. Na občnem zboru navzoči župan Bojan Čebela je pozdravil prizade­vanja društva ter izpostavil nekaj svojih vizij in projektov, ki se do­tikajo področja turizma, od redne sobotne tržnice na Zalarjevem dvo­rišču in praznika borovnic do s ko­njeništvom povezanega avtokampa pred Peklom. Ker je letošnja mila zima že zgodaj zvabila trume turistov in pohodni­kov v sotesko Pekla, so se člani še isti teden lotili urejanja parkirišča in okolice mlina. Skromna četica prostovoljcev (poleg spodaj pod­pisanega še Andrej, Jan in Darina Debevec, Peter Weixler in Uroš Je­lovšek) je najprej popravila kolesar­nico, ki je končala kot kolateralna žrtev zimske vzdrževalne službe, pospravila okolico mlina, namesti­la klopi, popravila dva mostička ter nazadnje zagnala mlinsko kolo. Tu­ristična sezona se torej lahko začne. Damjan Debevec, foto: DD, AD kviz za gasilski zvezi Vrhnika in Logatec, pa dan odprtih vrat, pripravili prostor ter izvedli srečelov na Dnevu borovnic, namestili nov stre­lovod, preurejali ogrevalni sistem, z novoletno stojnico in koledarjem razveseljevali občane ter še in še. Tekmovalno najuspešnejši so bili lani mladi pripravniki, ki so osvojili tretje mesto v gasilski orientaciji ter prvo na občinskem kvizu, veterani so domov prinesli dva zlata pokala, ve­teranke pa enega zlatega, dva srebrna in enega bronastega. Pod inventuro preteklega dela seveda sodijo tudi napredovanja in priznanja. V gasilca 1. sto­pnje je napredoval Sam Cimperman, v višjega gasilskega častnika Miha Ošaben ter v gasilske­ga častnika 2. stopnje Jože Palčič. Usposabljanje za specialnost radijske zveze so uspešno opra­vili Domen Grbič, Matej Korošec, Tadej Debevec (ml.) in Polona Gabriel. Za 10 let operativnegagasilskega dela so podelili plakete Petru Žit­ku, Andreju Podržaju, Damjanu Kržiču, Mate­ju Jesenku, Juretu Furlanu, Samu Cimperman, Gregorju Kržiču, Marku Mevcu, Jožetu Palčiču, Blažu Palčiču in Jaki Mihevcu, za 20 let Igorju Trčku in za 40 let Cirilu Kosu. Slednji je nedav­no tega prejel tudi vrhunsko priznanje Gasilske zveze Slovenije, kipec gasilca. Za dolgoletno delo v operativi je šlo tokrat priznanje tudi Vilje­mu Mevcu. Tu so še jubilejna priznanja za staž vdruštvu, ki so jih prejeli Anton Šraj za 10 let, Pri­mož Soklič za 20, za 30 let Igor Trček, Jože Palčič in Katja Kos, za 40 let pa Jože Doljšak. Zadnji­ma dvema in Emi Debevec so ob tem podelili še plakete gasilskega veterana. Vsem prisrčno čestitamo. Damjan Debevec, foto: DD Se veteranom obeta svetlejša prihodnost? S prihodnjim letom naj bi država znova začela plačevati dodatno zdravstveno zavarovanje vsem veteranom osamo­svojitvene vojne, financiranje veteranskih organizacij pa je po novem v pristojnosti obrambnega ministrstva. Četudi s kančkom nejevere in deloma tudi zaskrbljenosti, še posebej kar se tiče višine financi­ranja v okviru precej siromašnej­šega obrambnega resorja – pred­sednik pokrajinskega združenja Janez Gregorič domneva, da se bo prispevek društvu gibal okrog 1500 evrov –, je občni zbor območne organizacije veteranov vojne za Slovenijo konec febru­arja v Borovnici napovedovane spremembe vendarle pozdravil. Več denarja resda pomeni večje možnosti pri načrtovanju de­javnosti, a teh tudi v trenutnih okvirih 321-glavega članstva vrhniško-borovniškega združe­nja nikakor ni bilo malo, kot je lepo pokazal pregled minulega leta. Daleč najodmevnejša je bila »potujoča« zgodovinska razstava s provokativnim naslovom Vete­rani ne skrivamo, ki so jo v sode­lovanju s HUD Karel Barjanski postavili ob 20. obletnici ZVVS. Udeležba članov in še posebej praporščakov na zveznih, občin­skih in državnih proslavah, maši za domovino, raznih pohodih ter ustaljena srečanja pri pomnikih vojne so menda res že »železna« stalnica, a so se poleg tega vete­rani udejstvovali tudi na špor­tnih igrah, kjer so s prvenstva v pikadu prinesli zlato, se podali na smučanje, pa na izlet v muzej vojaške zgodovine v Pivki, neza-nemarljivi so tudi dosežki njiho­vih strelske in balinarske sekcije. Večletna prizadevanja za dode­litev statusa veterana pripadni­kom civilne obrambe, ki so so­delovali v bojnih operacijah, ter pridobitev prostorov v opuščeni vojašnici na Stari Vrhniki za zdaj še niso obrodili sadu, a odne­hati ne nameravajo. V novo leto veterani vstopajo ob zavedanju negotove finančne perspektive, a bodo kljub temu vztrajali pri do­sedanjih tradicionalnih dejavno­stih. V načrtu imajo še pripravo lastnega spominskega pohoda, ki bi bil nekje v začetku julija, ko bodo tudi že na CD in spletno stran ZVVS spravili elektronsko različico razstave Veterani ne skrivamo. S HUD Karel Barjan­ski pa že snujejo nov projekt, in sicer likovni natečaj z naslovom Za to smo se borili leta 1991, ki ga bodo sicer izvedli šele pri­hodnje leto. Praporščakom vrh­niških društev naj bi zagotovili posebno usposabljanje, v Sinji Gorici pa postavili novo obelež­je osamosvojitvenim dogodkom ter obenem uredili papirje za vsa dosedanja obeležja. Še vedno tudi razmišljajo o monografiji o 53. Območnem štabu TO. Nanje mislijo tudi šole, ki so jih pova­bile k sodelovanju na priredi­tvah ob dnevu samostojnosti in enotnosti, vrhniška knjižnica pa k sooblikovanju kotička v novih prostorih, ki bo posvečen spomi­nu in domovini. Večji poudarek naj bi v letošnjem letu dali tudi socialni noti in solidarnosti, še bolj pa okrepili sodelovanje s po­licijskim veteranskim društvom Sever. Na glavni zbor ZVVS so prisotni nato delegirali Janeza Čerina in Jožeta Piška. Gostitelj, borovniški župan Bojan Čebela, se je zboru ob rob navzočim za­hvalil za prispevek k hitremu in ugodnemu razpletu osamosvoji­tvene vojne: »To ni bila samo de­monstracija moči, ki je vsekakor potrebna pri takem odporu, bila je tudi demonstracija inteligence, izrednega pristopa in jeklenih živcev, da smo prišli v tistih de­setih dneh tja, kamor smo morali priti. Lahko bi se zavleklo v leta.« Damjan Debevec, foto: DD Društvo podeželskih žena AJDA Imeli smo ustvarjalna druženja Vsako sredo popoldne smo se žene, prijateljice in bližnje sosede srečevale na Miklavičevi cesti 20 v Borovnici, pri Stanki Brlogar. Dolge zimske dni smo si krajšale ob vezenju, pletenju, kvačkanju, klekljanju in podobno. Obiskala nas je tudi oblikovalka iz Horjula in nam pokazala nakit ter modne dodatke s perlicami, ki jih sama izdeluje. Obenem smo prijetno klepetale, se smejale ter si iz­menjale ideje, vzorce in nove tehnike. Vse, kar smo pri delu potrebovale, smo prinesle s seboj in se odlično zabavale. Popoldnevi so kar prehitro minili, zato smo se že zdaj dogovorile, da se bomo srečevale tudi naslednjo zimo. Kako je bilo na naših sestankih, si lahko ogledate na fotografijah. Če so vas zasrbeli prsti ali pa potrebujete le kakšen nasvet, vas na naša srečanja vabimo že zdaj! Do ponovnega snidenja! Počastitev deklet in žena na Dolu pri Borovnici Na Dolu in Lazah pri Borovnici se fantje in možje že vrsto let zbirajo v društvu Dolanski fantje. Med takšnimi in drugačnimi dejavnostmi, ki jih izvajajo, je posebej pohvalno, da (vsaj enkrat v letu) namenijo pozornost tudi ženam, partnericam, prijateljicam, materam, sosedam. Prvi večji korak na tem podro-in žene z Dola in Laz tudi na le-veniji množično in v naslednjih so nam ves večer stregli okusno čju so naredili marca 2009, ko je tošnji predvečer dneva žena, 7. desetletjih se je nekako pozabljal pripravljene prigrizke, sveže društvo vodil Janez Čerin. Ta-marca, povabili na druženje. najosnovnejši pomen praznika. spečeno pecivo in dobro kaplji­krat so v počastitev dveh prazni-Morda smo v zadnjih letih že po-Mnoge ženske je jezilo predvsem co. Da ne bi praznovanje minilo kov, dneva žena in materinskega zabili na trpko življenje mnogih to, da se jih časti le enkrat v letu, le ob obloženi mizi in ženskem dneva, organizirali zelo uspešen generacij žensk pred nami in na da le takrat prejmejo rožico, vse klepetu, so prizadevni organi­izlet v Belo krajino. Odkar pa je sporočilo bork za ženske pravice, druge dni pa je pač tako, kot je … zatorji poskrbeli tudi za šaljivi bil, po velikih prizadevanjih, ki ga je v svojih začetkih nosil V življenju je namreč pomembno program. Kar nekaj smeha sta septembra 2010 prenovljen Dom mednarodni dan žena. Morda skupno življenje moških in žen-prinesla vaški humorist in hu­krajanov Dol -Laze, so na voljo smo pozabili, da so ta dan prvič sk, njihova enakopravnost, med-moristka, prvi je postregel s šala­nove možnosti, da se krajani ob praznovali leta 1911 v Nemčiji,sebojno razumevanje in spošto-mi, druga pa je nastopila v vlogi posebnih priložnostih družijo Švici, na Danskem, v Avstro-vanje. najstarejše Dolanke – Johance. tudi v tem prostoru. Prizadevni -Ogrski, kamor so takrat spadali Večer na Dolu, obsijan z luno, je Večer so z živahno glasbo razve­člani društva pod vodstvom Bo-tudi naši kraji. Po letu 1945 je po-pokazal predvsem to: medseboj-drili Slavčki s Kužnice, tako da štjana Zakrajška so tako dekleta stalo praznovanje 8. marca v Slo-no razumevanje in spoštovanje. so nas pete kar same ponesle na Pokazal je tisti obraz moških, plesišče. Vse skupaj pa je povezo­ki ga imamo ženske najraje: po-valo preprosto, prijetno druženje zornost, skrb, toplino, veselje in sokrajank in sokrajanov – druže­malce razvajanja. Moški kavalirji nje s človeško toplino, kakršno so nas, predstavnice nežnejše-v vsakodnevnem življenjskem ga spola, pričakali z aperitivom tempu vse prevečkrat pogreša­dobrodošlice in rdečim cvetom mo. Dekleta in žene z Dola in vrtnice. Mize v dvorani so bile Laz se organizatorjem za lep lično pripravljene z namizno večer in vse prijetne pozornosti dekoracijo prtičkov z nežnimi najlepše zahvaljujemo! cvetnimi motivi. »Šefi kuhinje« MBD vseh naenkrat, je zložil na tisti vendarle močnejši nasprotnik, Polharija na borovniškem koncu (1. del) kamen še vrsto manjših. Ko se tako Drobnič: »Jaz sem bil star je past sprožila, so padli dol in kakih sedem, osem, on pa sva slišala, da sva šla pogle-enajst let. Lep dan, popoldne, dat,« še pomni Drobnič, ki je oba korajžna sva šla polhat Polharji z »Zvirka« bil od tistega trenutka, po nje-nad Izvirek. Noč se je delala, govih besedah, »zastrupljen« začelo naju je biti strah … Kaj Na borovniškem koncu se je polhalo od nekdaj. Nad lo­ in je vsako leto komaj dočakal te ne bo! In ravno zraven moje jesen ter »malo mašo«, ko se je koče, petdeset metrov stran, vom so sprva roko držali bistrški kartuzijani, za njimi uradno začela polharska sezo-je Gadna. Sedela sva tam pri pa zakupnik lova, graščak Galle. Danes nad lovom na na. polšni, da se kaj ujame, noč je Z njima je šel večkrat tudi Pa-že bila, ko je na Mahu pričela polha bdijo polharska društva in lovske družine, nekoč vletov najboljši prijatelj, sosed ena krava tulit. Nisva vedela, pomemben del prihodka ubožnih prebivalcev pa se seli Nandi, še danes vnet polhar kaj je, pa sva rekla, greva kar in sodrug v prenekateri dogo-domov. V tistem nama pa kar­ na področje rekreacije. Polhali so le podložniki na področju polharije zavlada-sekirico in pa nahrbtnik z naj-do jutra, nam, majhnim mul-O polhariji je prvi obširneje pi-la nekakšna svoboda, omejena nujnejšimi pripomočki, kot cem nakladal. Vsaj pol se je zla­sal Janez Vajkard Valvasor, ki zgolj z dobro/slabo voljo lastni-so šnopček in drobnice (divje gal, vse mogoče štorije. Pa kar je med svojimi popotovanji po ka gozdov. hruške) za vabo. In medtem ko naprej je kadil. Ko je pokadil, slovenskih krajih v 17. stoletju so si preostali polharji svetili je fajfo stresel ob kamen in jo občudoval tudi nadvse čudno z lanternami in petrolejkami, spet nabasal. Kadarkoli grem »Zvirško« polharsko zver – polha, ki, kot so mu pri- katerih »cilindre« je bilo treba gledat za polhe, zavijem na ti­ izročilo povedovali, jo sam pan, satir kar naprej čistiti z listjem, je sto mesto, kjer smo kurili, pa je oz. gozdna prikazen, nekakšen Polharske združbe so se nava-on od svojega očeta podedoval tega že več kot 60 let,« se spo­kozlovski človek ali – ljudsko dno organizirale po krajevnem karbidovko, ki je »svetila tako minja Pavle Drobnič. To je bila bolje razširjeno – vrag žene na ključu in si tako delile tudi močno, kot bi bil dan«. Nepo-verjetno tudi zadnja generacija pašo. Zelo podrobno je opisal teritorij, praviloma pa je pol-grešljiva je bila tudi polhovka, polharjev, ki so lovili zavoljo tudi lov nanje, ki na Notranj-harska tradicija prehajala iz znamenita kučma iz polšjih golega preživetja. Meso so čez skem ni omejen zgolj na polši-roda v rod. Tako tudi v druži-kožic (potrebnih jih je od 30 do zimo dali na sol in v čebričke, ne ali bezanje po duplih, tem-ni Drobničevih z Dola. Že ded 35), znak izkušenega polharja. polšjo mast so imeli za zabelo, več so si domačini omislili še Pavleta Drobniča, Jurij Drob-Prastaro pravilo narekuje, da kožuščke pa so prodajali za posebne pasti, s katerimi polhe nič z Dola, je veljal za vnetega se ta nosi rahlo postrani, na-boljši kos kruha. lovijo po drevju, t. i. samostre-polharja. V spomin nanj Pavle gnjena proti desnemu ušesu, le. Stoletje pozneje je te danes še danes hrani več kot sto let prav tako kot so čebelarji ob Pavle Drobnič mlajši gre že skoraj pozabljene pasti risal stare šklope (pasti za polhe, na dobrih letinah nosili klobuke. nad polhe tudi plemeniti Steinberg, a Bo-Cerkniškem jim pravijo tudi Zanimivo je, da so se kljub rovničanom jih ni treba hoditi škrinjce), ki jih je sam izdelo-neposredni bližini Brega in Potem je prišel trenutek, ko je gledat v knjižnice ali polhar-val. Na njih se ne utegne nabra-Pakega »Zvirčani«, vsaj kar se Pavle starejši s seboj v gozd sko zbirko gradu Snežnik, saj ti prah, saj jih je zaradi kakovo-polharije tiče, držali bolj zase. vzel Pavleta mlajšega. »Jaz jih zna prav spretno izdelati stnega lesa redno uporabljal že »Tam, kjer je moja baraka, in menda še v šolo nisem hodil, naš sovaščan Ivan Stražišar iz Pavletov oče, zdaj pa on sam. naprej proti Preserju je bilo več ko sem z atom hodil okrog. On Brezovice pri Borovnici. V Val-Ko se je oče priženil k »Ma-skupin. So bili Martinšči, Pirci je bil drugačen polhar, ni niko­vasorjevih spisih je tudi lepo lenskim« na »Zvirk« (Pako), je … stari možakarji. Vsak je imel li kaj dosti kuril ognja in je ve­opisano, kako je bil lov na ta s seboj pripeljal tudi polhar-svoj rajon, zvečer so se pa dobi-dno le pri polšni sedel ter po­»neugledni« plen pravzaprav sko tradicijo. Njegov rajon je vali pri ognju, si pripovedovali slušal, oziroma sva poslušala vedno v domeni kmetov, zanj bil predvsem nad Goričico in zgodbe in pili šnops kot 'dra-… jaz sem dostikrat zaspal. Na pa so morali zemljiški gospo-okoli Prevejka, najbogatejše tarji'. Spomnim se Martinšče-rekelcu sem ležal, zvit, mraz je ski izplačevati določeno zaku-polšine so se tod nahajale na vega očeta. Majhen možakar bilo. Bunde ni bilo takrat. Pa pnino. Borovniški polharji so Rožmanovem in pri »Gadni«. je bil, hribovec. Po hribovsko vedno je imel kake tri polšine le to kakopak odrinili bistr-Kadar se je v polharski sezo-je govoril, tudi jager je bil. On blizu, in če je bila kakšna v škim kartuzijanom. Po odpravi ni podal v gozd, si je oprtal tri je kadil fajfo. Celo noč je pri klancu navzgor, je dal past na fevdalizma sredi 19. stoletja je pasti na kamen, deset šklopov, ognju, in včasih smo bili zgoraj kamen. Ker ni mogel biti pri divščini: »Nepozaben je dogo-bidovka ugasne. Kaj pa zdaj, dek pri Gadni, polšini, ki so jaz sem bil še bolj plašen kot imeli že pripravljene, saj so le še ni dovolj grelo. Oprtali dogovorjeni uri smo bili vsi Na sanke, na vrata že trkale počitnice. Z smo si nahrbtnike in sani ter na startu. Tu je šele postalo zbirnega mesta smo se ob 8. po nekaj minutah zapustili zanimivo! Na malce zredu­uri odpeljali do vznožja poti, makadamsko cesto. Zložno cirano število sani smo se pa dokler ki vodi do Doma pod Storži-smo se začeli vzpenjati po morali porazdeliti … no, pa čem. dobro uhojeni snežni stezi, ki nahrbtniki so tudi morali v Jutro je bilo megleno, travniki je razbremenila naša ramena, dolino. »Upam, da bodo naji­so povečini že odvrgli snežne saj smo lahko svoj tovor po-ne že dvakrat polnoletne sani V PD Borovnica smo se febru-plašče … Kljub informaciji, slej vlekli za seboj. Pot do cilja zdržale pod najino težo,« sem arja odločili za malce drugač-da je proga zasnežena, nas nas je vodila čez zasnežene si mislila. Spuščali smo se z no preživljanje skupnih uric. je malce pa le zaskrbelo, da travnike in skozi gozd. malce zamika, da ne bi ovira- Nekateri smo iz podstrešnih bomo morali sani nositi v obe V koči pod Storžičem smo li drug drugega. Najin nekaj­ kotov potegnili na plano za-smeri. A je bilo odveč, sonce se ogreli, najbolj neučakani minutni spust, poln smeha, je prašene sani, drugi so jih v tem delu Slovenije vendar-so pomalicali kar zunaj. Ob bi videti takole: prvi ovinek komaj speljan … »premakni se bolj naprej« … v drugem ovinku pristanek v snegu … zopet startna linija, usmeri­tev sani po sredini proge … o, grbine … »greva bolj po desni oziroma levi« – sani so se odločile, da drsijo po sredini … dodobra nama je pretreslo zadnjici … nato izguba krmarja sani … »ej, ustavi se« … spet skupno nadaljevanje … o, smo že na koncu … Z obrazov se je kazala dobra volja, kar je za nas, vodnike najpomembnejše. Vsi skupaj lažje in polni energije zako­rakamo v nov delovni teden. »To bomo še ponovili!« smo bili odločni. Za PD Borovnica je šlo … Tatjana Pečlin jo poznali že stari polharji, ko sva prišla nastavit past, tam pa je bil v klobčič zvit modras. Bosonogi Nandi se ni ustrašil in ga je pokončal s sekiro.« Ob neki drugi priliki pa je bil strah on, sva se prijela za roke in jo ucvrla naravnost čez grmovje in trnje domov.« (Se nadaljuje.) Damjan Debevec, foto: BU NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 24 inštrumentov že dobro poznajo, najbolj pa jih je navdušil bob- Glasbeni dopoldan nar. Koncert so zaključili z otroško pesmico Kuža Pazi, ki smo jo vsi skupaj navdušeno zapeli ob spremljavi harmonike. Februarja ima v našem vrtcu glavno besedo kultura. Glasbeni Da je bilo doživetje glasbe še prijetnejše in intimnejše, so se dogodki pa so sploh tiste dejavnosti, ki otroke najbolj navdušijo mladi glasbeniki predstavili najprej otrokom prvega starostne­in povežejo. ga obdobja, potem pa še starejšim skupinam. Niso pa pozabili Zato smo tudi letos povabili med nas učence glasbene šole tudi na otroke v vrtcu Sonček na Bregu. Tudi njih so obiskali in Vrhnika. Predstavili so se z bogatim programom, ki ga je na jih tako še posebej razveselili, saj so zaradi oddaljenosti prikraj­otrokom primeren način povezovala vodja borovniške enote šani za marsikatero predstavo. glasbene šole, ga. Patricija Pečar Kumar. Slišali smo različne Vsem učencem glasbene šole in njihovim profesorjem se iz srca inštrumente: kljunasto flavto, prečno flavto, klarinet, violino, zahvaljujemo za čudovito doživetje.violončelo, klavir, orgle, harmoniko in tolkala. Otroci večino Strokovne delavke vrtca 22. marec – dan ozaveščanja o vodah Svetovnemu dnevu poezije, lutkarstva in mednarodnemu dnevu gozdov sledi dan, posvečen vodam. 22 . marec je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992 razglasila za svetovni dan voda in HUD Karel Barjanski je medobčinsko kultur no prireditev letos pripravil že četrtič. Tokrat v Tehni­škem muzeju Slovenije v Bistri. Skupni imenovalec prepleta poezije in vanjem. Tudi porečju Ljubljanice nismo vodi bogatil Orkester Simfonika Vrhnika glasbe je bila seveda voda, veliko narav-prizanesli, tako v spodnjem kot tudi pod vodstvom Marka Fabianija. Letos so no bogastvo Slovenije. Žal pa je na našem zgornjem toku se je kakovost vode moč-se mu pridružile tudi vokalistke glasbe­planetu tudi drugače. Vsak trenutek je no poslabšala. Zato se je osem porečnih ne šole. Na zvočno popotovanje onkraj kar polovica bolniških postelj na svetu občin odločilo pristopiti k projektu Či-časa in prostora nas je kot že na vseh zasedena zaradi bolezni, povezanih z sta Ljubljanica. Njegova vrednost zna-prireditvah doslej popeljal Karlo Vizek okužbami, ki jih povzroča onesnažena ša 60 milijonov evrov. V letošnjem letu z gongom. Voda navdihuje tudi Jožeta voda. Več kot dve milijardi ljudi živi v zaključujemo prvo fazo in nadaljujemo z Pristavca, ki nam je pripravil izbor iz pomanjkanju vode. Ponekod je ta teko-drugo, ki nam bo ob koncu izgradnje za-svojega bogatega fotografskega opusa, čina postala vir sporov med državami. gotovila 95 % priklopljenost in s tem bi-pridružili so se nam borovniški in vrh-Tudi spopadov. Nekatere reke ne priteče-stveno čistejšo Ljubljanico.« Prireditve so niški konjeniki. jo več do morij, izginja Mrtvo morje … se udeležili tudi gostje, ki projekt dobro HUD Karel Barjanski se zahvaljuje vsem Na pomembnost ohranjanja vodnih vi-poznajo: Andrej Ocepek, župana občine nastopajočim in seveda tistim, ki so kul­rov, ob katerih živimo, je v nagovoru Vrhnika Stojan Jakin ter Občine Logatec turno prireditev omogočili: Tehniškemu opozoril župan borovniške občine Bojan Berto Menard. muzeju Slovenije, Zavodu Ivana Cankar­Čebela: »Vsi živimo ob toku, ki teče nav-Program je povezovala Sanja Rejc, verze ja in ZKD Vrhnika. zdol in zato je odgovornost nas vseh, da so nam prebirali člani Mešanega pevske-HUD Karel Barjanski vodne vire obvarujemo pred onesnaže-ga zbora Mavrica, z glasbo pa je poklon Foto: Jože Pristavec Obnovili so starodavno razpelo nad Lazami Starodavno razpelo nad Lazi, ki stoji v križišču nekdaj glavnih prometnih poti z Laz in iz Bistre proti Pokojišču ter naprej na Cerkniško, vleče svoj izvor še izza dobe slavne bistrške kartuzije oz. najverjetneje s konca 18. stoletja. Kdo in zakaj je botroval njegovi postavitvi je že davno zabrisal neusmiljeni tok časa. Ljudski spomin sicer v zvezi z dotičnim razpelom pri življenju še kar ohra­nja staro legendo o skrivnem prehodu do samostanskih kleti polnih zlatih in srebrnih cekinov, a o slednjem žal ni bilo ne duha ne sluha, ko so močno dotrajano razpelo pred kratkim prenovili lažanski prostovoljci (Miran Menart, Bojan Palčič, Niko Svete, Brane Mihevc, Fredi Palčič), ki jim ni vseeno za usodo neprecenljive narodove dediščine. Pa bi jim cekini še kako prav prišli, saj de­lovne ure človek rade volje žrtvuje za skupno dobro, material pa je vendarle treba nekako plačati. Prav tako ni bila poceni sicer zelo strokovna obnova umetelno izdelanega korpusa križanega Kristusa s strani šentjoške restavratorske delavnice. Zato se organizatorji prenove obračajo na vse občane dobre volje, ki bi jim želeli pri tem pomagati. Kontaktna oseba je Miran Menart, Laze pri Borovnici 45. Vsak, še tako simboličen prispevek, bo nadvse dobrodošel. Damjan Debevec, foto: DD NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 25 30. marec 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Radar v Horjulu ostaja V predvolilnem programu sem dal obljubo, da bom pre­ vetril pogodbo z redarsko službo in po dogovoru ukinil posredovanje radarja. Po nastopu funkcije sem se seznanil s prometno varnostjo v naši občini in glede na pritiske občanov ugotovil, da je še vedno veliko objestnih vo­znikov, ki ne spoštujejo prometnih predpisov. Kršitve so predvsem pri omejitvah hitrosti v naselju, kar pa za naše občane predstavlja veliko nevarnost. Ker menim, da je zagotavljanje varnosti občanov na prvem mestu, bo v pri­hodnje radar ostal na območju naše občine. Prav tako bo na območju občine v prihodnje postavljen dodatni prikazovalnik hitrosti, ki bo voznike še bolj opozarjal na hitrost vožnje. Župan Janko Prebil Občina Horjul Burkla za najboljšo domačo klobaso in najokusnejši kruh Podolnica, 15. februar – V dvorani gasil­ skega doma v Podolnici je v organizaciji Razvojnega društva Urh že tradicionalno potekal dogodek, poimenovan Klobasa in kruh leta. Tokrat se je pomerilo petnajst vzorcev klobas, ki so jih prispevali domači in oko­liški umetniki mesnin, ter enajst polkil­skih hlebčkov kruha, ki so jih zgnetle roke domačih in okoliških gospodinj. Vsak od prinesenih vzorcev je bil skrbno varovan z izžrebano šifro, ki jo je vse do konca vedel le njegov lastnik. Najbolj priljublje­na slovenska izdelka, ki se prav gotovo tudi najpogosteje znajdeta na obloženih domačih mizah, sta ocenjevali dve komi­siji. Moška petčlanska zasedba je okušala in ocenjevala klobase, petčlanski ženski cvet pa se je spopadel z ocenami vzorcev kruha. Nihče ni imel lahke naloge, saj bi se mnogi strinjali, da je prav vsak doma narejeni izdelek dober. A odločiti se je bilo treba in komisija je ocenjevala na podlagi meril, kot so videz, okus, vonj, tekstura in še druge karakteristike. Na koncu so največ točk pripisali klobasi Mirana Pe- Lekarna Horjul torek, 7. 4. 2015 PRAZNUJEMO ROJSTNI DAN in vam podarjamo na celoten nakup. klenka ter hlebčku kruha Tine Logar. Za naziv klobasa leta 2014 oziroma kruh leta 2014 sta iz rok župana Janka Prebila preje­la burklo, ki ju bo še dolgo spominjala na dobro opravljeno delo. Vsem zbranim, ki jih je bilo tokrat rekordno število, je nekaj spodbudnih besed namenil tudi župan, ki je med drugim pohvalil medgeneracijsko povezovanje, ki v Podolnici zares živi. Organizator je dobro udeležbo izkoristil tudi za izvedbo letnega občnega zbora. Delo v preteklem letu so člani društva zbranim predstavili preko videoprojekci­je, v načrtu za leto 2015 pa so izpostavili nadaljevanje že utečenih dogodkov, ki so v vasi in širše dobro sprejeti. Dogodek so ob koncu popestrile tudi pustne maske, ki so pustno nedeljo izkoristile za pohajko­vanje po vasi. Poleg prijetnega druženja ob jedači in pijači, ki se je iz popoldneva prevesilo v noč, je za veselo vzdušje s har­moniko poskrbel Klemen Urbančič, po­zneje pa so se opogumili tudi vaščani in skupaj so zapeli nekaj veselih viž. Nadja Prosen Verbič, foto: Špela Žvokelj Odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum Obveščamo vas, da bo v sredo, 8. aprila 2015, na območju Občine Horjul organi­ziran reden odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, ele­ ktrične in elektronske opreme ter gum. Zbiranje kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum bo za vse ob­čane na enem zbirnem mestu – pri Špor­tnem parku Horjul. Zato vas naprošamo, da odpadkov ne odlagate pri zabojnikih ali na drugih mestih, temveč jih pripelje­te v Horjul, kjer bo pri Športnem parku Horjul (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor. – kosovni odpadki in gume: • v torek, 7. aprila, med 9. in 20. uro – nevarni gospodinjski odpadki ter ele­ ktrična in elektronska oprema: • v torek, 7. aprila, med 9.30 in 17. uro • v sredo, 8. aprila, med 9.30 in 17. uro Dne 8. 4. 2015 odlaganje kosovnih od­padkov in gum ni več dovoljeno, saj bo podjetje Snaga začelo odpadke odvažati. Prosimo vas, da zgoraj navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje izven navedenega časa ne bo mogoče. Prosili bi tudi, naj vas ne moti, če bo ose­ba, ki bo nadzirala odlagališče, povpra­šala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, ker je odlaganje kosovnih odpadkov namenjeno samo občanom in občankam Občine Horjul. Občina Horjul - Vodovodni sistem Horjul–Ljubgojna - Vodovodni sistem Vrzdenec–Žažar - Vodovodni sistem Zaklanec–Podolnica–Le­ sno Brdo - Vodovodni sistem Koreno–Samotorica Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora nad skladnostjo pitne vode je Pra­vilnik o pitni vodi. Notranji nadzor je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Na terenu je bilo odvzetih 36 vzorcev Tabela: Pregled rezultatov skladnosti pitne vode po vodovodih (notranji nadzor 2014) Poročilo o pitni vodi v Občini Horjul Oskrba s pitno vodo je obvezna javna služba, ki jo v režijskem obratu s pomočjo vodovo­dnih odborov upravlja Občina Horjul. Glavni nalogi pri izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo sta upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo ter zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnosti oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi. vzorci. V enem vzorcu so bile prisotne bakterije Escherichia coli (E. coli), kot znak fekalnega onesnaženja, v preostalih neskladnih vzorcih pa so se pojavljale koliformne bakteri­je, ki kažejo na vdor mikroorganizmov iz okolja (iz zemlje, površinske vode) ali na prisotnost obilice hranilnih snovi v vodi. Priprava vode je stalno potekala na treh sistemih za oskrbo s pitno vodo. Na sistemih Vrzdenec, Koreno–Samotorica in Lesno Brdo je potekala dezinfekcija z UV-žarki. Na vodo­vodu Horjul je bila priprava vključena občasno (kloriranje – natrijev hipoklorit). Ob ugotovitvi prisotnosti E. coli v pitni vodi smo zaradi tve­ganja za zdravje ljudi razglasili začasni ukrep prekuhava­ nja pitne vode v prehrambne namene, izvedlo se je čiščenje objektov in dezinfekcija pitne vode. Primerjava mikrobioloških rezultatov laboratorijskega pre­ izkušanja vzorcev pitne vode iz notranjega nadzora, za ka­terega je zadolžena občina kot upravljavec, in državnega monitoringa pitne vode, ki ga izvaja ministrstvo za zdravje, kaže, da ni bistvenih razlik med rezultati, ki izkazujejo ka­kovost pitne vode na pipah pri uporabnikih. Na spletni stani Občine Horjul je objavljeno celotno Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode. Občina Horjul, župan Janko Prebil 90. let Mihcovega ata V začetku marca, je Jože Plestenjak, po domače Mih­cov ata, praznoval lep življenjski jubilej - 90. rojstni dan. Rodil se je v Brezjah Pr' Puh, kjer je v družbi svojih 3 bratov in 2sestra preživljal svoje otroštvo. Že v mladosti je moral pomagati očetu v hlevu, na polju in tudi v gozdu. V začetku 2. svetovne vojne so ga zajeli Italijani in odvedli najprej na Reko, nato v kon­centracijsko taborišče Rennici in v Dresden, ker je doživel osvo­boditev. Domov se je vrnil s kolesom, a težaško delo in mučenje mu je načelo zdravje in pustilo trajno poškodbo noge. V začetku leta 1953 se je poročil z Mihcovo Julko in skupaj sta začela ob­navljati kmetijo v Ljubgojni. Rodili so se jima 4 otroci – Janez, Andrej, Jože in Slavka. Andrej je umrl, ko mu je bilo 7 let, ostali tudi z uporabo mobilnega telefona, v koraku z družbenim do­otroci pa so odrasli in si ustvarili družine. Ata ima sedaj 8 vnukov gajanjem pa ostaja s spremljanjem dogodkov po televiziji in bra­in 11 pravnukov. Pred 5 leti je umrla njegova žena Julka, kateronjem teleteksta. Zelo rad zaigra tudi na orglice, še posebej pa je je imel zelo rad in je zanjo lepo skrbel. Še vedno jo zelo pogreša. vesel, če zraven zapojejo ali zaplešejo njegovi pravnuki. Kljub težkemu življenju še vedno najde radosti v vsakodnevnemAta, želimo ti še naprej veliko veselja v družbi družine ter da bi še življenju. Rad vozi svoj avto Škoda, s katerim se odpelje v trgo-velikokrat zaigral kakšno poskočno pesmico na orglice! vino, na obiske in k zdravnici. V stiku z družino in znanci ostaja Vsi tvoji Različni produkti, ki sestavljajo sistem nizkošumnih cevi za hi-Novost v proizvodnji – stroj za izdelovanje nizkošumnih cevi iz Proizvodnjo plastičnih cevi v Horjulu so si ogledali številni par­šno kanalizacijo. propilena tnerji in drugi gostje. Novi produkt nekdanjim Argovim delavcem prinaša svetlejšo prihodnost Nekdanje podjetje Argo, katerega dejavnost je lani prevzelo izraelsko podjetje Huliot, je v proizvodni hali v Horjulu tokrat predstavilo posodobljeni pro­izvod nizkošumne kanalizacijske cevi, ki prinaša ne le novost na slovenski in evropski trg, temveč tudi zaposluje več kot 200 zaposlenih, v Indiji 12, v Sloveniji pa je ta ki po novem v večji meri teče v Horjulu, pa bo za podjetje Huliot nova delovna mesta in tako svetlejšo prihodnost za številka trenutno 43. »Vsak dan se naučimo kaj novega,« pravi preboj še hitrejši in preprostejši. podjetje sredi Horjula. Schlesingerjeva, ko poskuša komentirati razmere na slovenskem trgu. »Najtežje se nam je bilo privaditi na plačilno nedisciplino Vrnitev nekdanjih kupcev in preboj na evropski trg Prevzem, ki obeta pozitiven trend v državi, kjer se skoraj nihče ne drži plačilnih rokov,« pojasni Njihovi načrti so ambiciozni. »V Sloveniji želimo biti vodilni Izraelsko podjetje Huliot, ki ima na področju proizvodnje pla-in nadaljuje: »Prav tako smo se tu prvič srečali s t. i. kompen-v programu cevi in spojnih elementov, v skladu z našo vizijo zacijo, ki je v Izraelu v takšni obliki ne poznamo.« Tudi davčne stičnih cevi več kot šestdesetletno tradicijo, je lani sprejelo odlo-pa želimo biti tudi vodilni pri razvoju in novitetah na področju politike se še vedno učijo, saj je po njenih besedah gotovo ena čitev o širjenju v Evropo. Po besedah Ariela Apeloiga, podpred-inštalacij, prav tako kot smo v Izraelu,« je povedala Orit Schle­ od bolj zapletenih, popolnoma drugačna od izraelske in še bolj sednika skupine Huliot za področje marketinga, je bila takšna singer, direktorica Huliota Slovenija. A pomemben jim ni zgolj drugačna od indijske, kjer so pred dvema mesecema na novo odločitev popolnoma logična, saj želijo tudi evropskim kupcem slovenski, temveč tudi tuji trgi. Podjetje Argo je sicer že izvažalo zagotoviti svoje storitve in produkte, ki pa jih je, tako zaradi odprli podjetje. v Italijo, Avstrijo, Češko, Slovaško, Romunijo, Madžarsko, Hr­stroškov transporta kot zagotavljanja kakovosti, težko pošiljati vaško, Bosno, a zaradi finančnih pripetljajev so se posli ponekod Predstavitev novega produkta iz Izraela. Pokazala se je priložnost in stopili so naproti že skoraj izgubili ali razrahljali, zato je njihova skrb namenjena predvsem odpisanemu horjulskemu podjetju Argo, ki je pred leti zaradi Slabo leto po prevzemu horjulskega proizvajalca plastičnih cevi partnerjem, s katerimi so že sodelovali in jih želijo spet pridobi­prezadolženosti večinskega lastnika končalo v 75-odstotni lasti – in tako prihodu na slovenski in hkrati evropski trg – je podjetje ti, v naslednjem koraku pa želijo z novimi produkti prodreti še Nove Ljubljanske banke. Podjetje iz kibuca Sde Nehemia na se-Huliot, ki proizvaja HT-cevi ter spojne elemente in brezšumne na Dansko, Švedsko, Islandijo, Finsko, v Francijo, Grčijo, Angli­veru Izraela, katerega lastnik je torej skupnost več deset družin, sisteme za hišno kanalizacijo, obstoječim in potencialnim slo-jo, Poljsko, Nemčijo in Turčijo. ki si vse materialne dobrine delijo, je prevzelo dejavnost ter pod venskim poslovnim partnerjem 6. marca pripravilo dan odprtih svoje okrilje prevzelo 39 zaposlenih in odkupilo stroje nekda-vrat proizvodnje v Horjulu ter jim predstavilo program nizko-Obetajo se nova delovna mesta njega horjulskega podjetja. To tako ostaja le še lastnik proizvo-šumnih cevnih sistemov za hišno kanalizacijo. Gre za troslojne Prav od uspešnosti prodora v Evropi pa je odvisna tudi priho­dne hale, za katero pa ima Huliot 10-letno predkupno pravico. cevi iz polipropilena, ki so zaradi zagotavljanja ultravijolične dnost tovarne v Horjulu. Po besedah Schlesingerjeve trenutno Po številnih neuspešnih poskusih prodaje se je, kot vse kaže, zaščite črne barve, z zeleno ali belo črto, notranjost pa je zaradi ne razmišljajo o nakupu ali širitvi v smislu zgradb oziroma hal. končno našel resen lastnik, ki tako dejavnosti kot zaposlenim v dobre vidljivosti bele barve. Njihova posebnost je srednji del, Drugačna pa je strategija zaposlovanja, ki je sicer odvisna od za-Horjulu vrača upanje. ki zagotavlja zvočno izolacijo, sestavljen pa je iz mineralnih in nimanja in prodaje na evropskem trgu, a po besedah direktorice drugih snovi, ki ostajajo skrivnost podjetja. Cevi se od drugih Prilagajanje slovenskim razmeram se glede na strategijo podjetja že v tem letu obetajo nova delov­ ločijo tudi zaradi daljših spojnih delov ter kotov, ki so postopno na mesta. V tej luči želijo tudi nadaljevati, saj je prav vlaganje v Da novi lastnik, podjetje Huliot, vsem zaposlenim zagotavlja ukrivljeni in tako omogočajo manj trkov tekočine pri prelivanju, razvoj in inovacije, za katere trenutno namenijo vsaj 5 % letnega stabilno in dolgoročno zaposlitev, saj so s prevzemom ti postali posledično pa tišji pretok tekočin. S produktom, ki je odporen prometa, ena od ključnih vizij podjetja Huliot. pomemben del uspešnega mednarodnega podjetja, potrjuje Orit na temperature od +95 do –20 °C, so sledili vsem svetovnim Schlesinger, ki v izraelski skupini Huliot dela že 25 let, vse od standardom. Razvili so ga sicer v Izraelu, kjer je na trgu že do-Nadja Prosen Verbič, maja pa vodi slovenski del podjetja v Horjulu. Podjetje v Izraelu bro znan, v Evropo pa se šele prebija. S proizvodnjo te inovacije, foto: NPV Člani PGD Žažar nepremagljivi naČebelnjak gasilski tekmi v spajanju sesalnega za horjulske voda krožkarje Pri Osnovni šoli Horjul od začetka marca po novem stoji čebelnjak, ki je namenjen izobra­ževanju horjulskih osnovnošolcev. Čebelarski krožek na Osnovni šoli Horjul deluje že štiri leta in letos ga obiskuje kar štirinajst zveda­vih osnovnošolcev. Njihov mentor, ravnatelj Primož Garafol, ki prav tako rad ljubiteljsko čebelari, in župan Janko Prebil, ki mu zaradi večletnih izkušenj in odličnega poznavanja te dejavnosti večkrat priskoči na pomoč, otroke lico, na novo zasadili nekaj lip in češenj, nekaj seznanjata s pomenom čebele in čebelarjenja prostora pa pustili še vrtičkarjem, ki bodo kaj v naravi ter jih učita prave tehnologije čebe­ kmalu posejali nekatere spomladanske posev­larjenja. Glavni namen tega pa je navdušiti in ke. Mladi čebelarji bodo sprva s kranjskimi izobraziti čim več mladih čebelarjev, ki bodo sivkami napolnili tri panje, to naj bi se zgodilo lahko v prihodnje skrbeli za nadaljevanje če­ sredi aprila, naslednje leto pa morda še preo­belarske tradicije, tudi v Horjulski dolini. stale tri, kar bo prav gotovo zelo odvisno od Po novem bo delo znotraj krožka še zanimi­ zanimanja otrok. Kot vse kaže, bodo krožkar­vejše, saj se o čebelarskih opravilih krožkarji ji morali kaj kmalu zavihati rokave, ali bolje ne bodo zgolj pogovarjali, temveč bodo dela rečeno, si nadeti rokavice, klobuk in drugo opravljali tudi praktično. Občina Horjul jim je opremo, ki jo je zagotovila Čebelarska zveza namreč priskrbela in postavila čisto pravi če- Slovenije, ter se spoprijateljiti z novimi šolski­belnjak, ki že čaka na registrsko številko, Če- mi živalcami. Če bodo zanje dobro skrbeli, naj belarsko društvo Dolomiti pa jim je poklonilo bi konec junija prvič tudi točili in tako pride-PGD Žažar je v športni dvora-zapored. Število prijavljenih ni. Tretje mesto pa je osvojilapanje. Te so okrasili in polepšali s čudovito po-lali prve litre šolskega medu, ki bo posladkal ni Horjul organiziralo predza-ekip, 33 moških in 23 ženskih, ekipa PGD Šentjošt A1. Med slikanimi panjskimi končnicami, kar je delo in katerega od zdravih šolskih obrokov. dnjo tekmo za pokalno tekmo-med katere spadajo najboljše članicami so suvereno zmaga­prispevek Ivanke Jurček. Uredili so tudi oko- Nadja Prosen Verbič / Foto: npv vanje Gasilske zveze Slovenije slovenske ekipe, je napovedo-le članice PGD Hajdoše, ki so bile boljše od drugouvrščenih gasilk iz PGD Komenda ter tretjeuvrščenih iz PGD Gabrje. Turnir v futsalu ŠD Žažar Članice PGD Žažar so tekmo-Letos se je Športno društvoSlaščičarna Berzo, Krive noge, jem pokazale svoje nogome­ vanje zaključile na 16. mestu, v Žažar znova odločilo za or-Ključavničarstvo Kunc, PGD tne sposobnosti, preigravanja skupnem seštevku pa so pred in atraktivne strele na gol. V zadnjo tekmo uvrščene na 7. finalu sta se za naslov najbolj­ mesto. Z odlično organizacijo se je Fatamorgana in Ključavničar­ še ekipe na turnirju pomerila društvo znova izkazalo kot stvo Kunc, ki je na koncu tudi dober gostitelj številnih ekip slavilo zmago, tretje mesto pa iz vse Slovenije, za še boljše je osvojila ekipa Krive noge. vzdušje in zabavo pa so po Najboljše ekipe so poleg poka­ koncu tekmovanja poskrbeli lov prejele denarne nagrade, člani ansambla Prosen. Vsem najboljši posamezniki turnir-v spajanju sesalnega voda. Lo-valo, da bo za sam vrh treba tekmovalnim ekipam, še po­ja pa so prejeli ročno izdela-voriko najboljših je pri članihpokazati vse svoje znanje in sebej prijateljskim iz sose­ne pokale v obliki ježa, ki so osvojilo PGD Žažar in pri čla-hitrost, in to seveda brez na-dnjih gasilskih zvez Vrhnika delo Janeza Trčka. Celodnevni nicah PGD Hajdoše. pak. Napeti dvoboji po siste-in Dolomiti, se zahvaljujemo turnir je tako znova popestril Gasilsko tekmovanje v spa-mu izpadanja in napredovanja za sodelovanje, pa tudi vsem ganizacijo turnirja v malem športno-nogometno dogajanje janju sesalnega voda, ki šteje boljših v naslednjih krog so pri drugim, ki nam kakorkoli po­ nogometu. Na parketu hor-v Občini Horjul, ki napovedu-za točke pokalnega tekmova-članih v finale uvrstili člane magate pri izvedbi tekmova­ julske športne dvorane se je je, da bo v bližnji prihodnosti nja Gasilske zveze Slovenije,PGD Žažar in PGD Ivančna nja. pomerilo dvanajst ekip, in si-gotovo še kakšen tak dogo-je PGD Žažar letos v športni Gorica, vendar so se na koncu Mojca Jazbar, cer ekipe NRD Football team, dek. dvorani pripravilo že šesto leto s časom 14,90 veselili Žažarča-foto: Mitja Gregorin dobro, kot smo ga s pomočjo naših sponzor- Novoletni ples jev: JP Vodovod-Kanalizacija Ljubljana, Metrel, d. d., Metrel Mehanika, d. o. o., Huliot, d. d., Avtohi- Na naši šoli je 19. 12. 2014 potekal novoletni ša Malgaj, d. o. o., FIKS, d. o. o., Okrepčevalnica ples, ki smo ga že kar tradicionalno organi-Pr' Kozinc, Mercator (poslovalnica Horjul), OBI, zirali devetošolci. S plesom na zabaven način Artpro, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Adri­zbiramo denar za izlet ter valeto ob koncu šol-atic Slovenica, d. d., RTV Slovenija, Poštna ban­skega leta. ka Slovenije, MAN Truck&Bus Slovenija, d. o. o., Priprave na ples so se začele že nekaj tednov Mizarstvo Proles K. D., Ansambel Prosen, Slavko prej. Najprej smo vsem morebitnim sponzor-Čičmirko, Kmetija odprtih vrat Pr' Janš, Tigrad, d. jem poslali prošnje za donacije ali dobitke. o. o., Kovinos, d. o. o., Suzuki Slovenija, Varikon, Nato smo si učenci 9. a in 9. b razdelili naloge d. o. o., Aptina Adria, d. o. o., Škržažobka Bar, B­na plesu ter poskušali skupaj z razredničar--FORMA, d. o. o., Ansambel Mladi Godci, Avto­kama organizirati čim boljši ples. Pijačo in servis Avto Rožnik, d. o. o., TIV MONT Montaža prigrizke smo kupili pri Mercatorju Horjul. tiskanih verzij Simon Čadež, s. p., AFP, d. o. o., Zadnji teden smo naredili plakate, ki smo jih Studio M šiviljstvo in trgovina Melita Kokelj, s. razobesili po šoli in v vrtcu, ter sestavili cenik. p., Vulkanizerstvo-servis-trgovina Gregor Ihan, Nato smo samo še nestrpno pričakovali petek, s. p., Biotehniška fakulteta (oddelek za zootehniko), večer dogodka. Ples se je začel ob 17. uri. Prišlo Moja alergija, ZKP – založba kaset in plošč, Simo­je veliko mlajših učencev, dobili pa smo tudi bil, Sberbank banka, d. d., Nada Rus (svetovalka obiske iz vrtca. Animatorji smo poskrbeli, da za Just), Cvetka Potočnik (vodja prometnega klu­so se otroci zabavali in se naplesali. Seveda so ba Radia Slovenija), Energetika Ljubljana, d. o. o., prišli tudi starejši učenci. Na plesu se je nepre-Pošta Horjul, Mestna knjižnica Ljubljana (oddelek kinjeno vrtela dobra glasba, za katero smo po-Horjul), Val 202, RTV Slovenija (služba za odnose skrbeli sami. Za otroke iz vrtca ter učence od z javnostjo), MAZDA, SPL, Semenarna Ljubljana, 1. do 6. razreda se je ples zaključil ob 19. uri. BERZO, Ansambel Javor, družina Kranjec, druži­Učenci zadnje, 3. triade smo na plesu uživali na Bastarda, družina Petrovčič -Koren, družina do 22. ure. Po plesu smo hitro pospravili šolo Slovša, družina Trček. ter se vrnili domov. S plesom smo zaslužili kar Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam nekaj denarja, ki nam bo v veliko pomoč pri pomagali pri organizaciji novoletnega plesa. organiziranju končnega izleta in valete. Seveda pa plesa ne bi mogli organizirati tako Učenci 9. razreda OŠ Horjul z razredničarkama V ponedeljek zjutraj smo sku-sto slučajno (skoraj) doživeli Tako se je zaključil enkraten neverjetni. Najbolj nam je bil Obiskali smo Francijo paj s svojimi gostiteljicami romanco. V četrtek je prišel teden v Franciji, ki je odlično všeč Eifflov stolp. Potovanje odšli v šolo. Tam smo imeli vrhunec tedna, obiskali smo uspel. Družine so bile zelo pri-nam je dalo veliko znanja an-Ker smo eno leto pridno delali pri projektu Comenius spoznavne igre, nato pa smo Pariz! Čeprav je bila vožnja jazne. Večina učencev ne živi gleščine, saj smo nadgradiliEurope Beyond Borders, smo se udeležili srečanja v si ogledali šolo. Po kosilu smo dolga, je bilo zabavno. Naj-v bližini šole, zato se je bilo vso slovnico in vsa pravila, ki Gienu v Franciji. Šli smo štirje učenci (Zala Stanov-se sprehodili po Gienu. Obi-prej smo obiskali Louvre, kjer treba vsakodnevno dolgo časa smo se jih v vseh teh letih na­nik, Vita Trobec, Špela Krušič in Matic Sečnik) in dve skali smo trgovino s svetovno je bila seveda največja gneča voziti z avtobusom. Matic in učili. Vsi bomo zelo pogrešali učiteljici (Saša Kopač Jazbec in Barbara Jagodic). znanim ročno poslikanim por-okrog Mone Lize. Nato smo Špela sta jedla polže. Za eno Francijo in prijatelje, s kateri­ celanom, se sprehodili ob reki se sprehodili po Elizejskih po-noč sta Vita in njena gostitelji-mi smo se spoznali. Še zmeraj Iz Horjula smo se odpeljali v na mestnem obrobju. Spre-Loari in si ogledali dvorec Ane ljanah do Slavoloka zmage, ki ca prišli prespat k Zali in njeni smo vsi enakega mnenja, da so soboto, 11. oktobra 2014, ob hodili smo se okoli hotela in Francoske, najstarejše hčerke stoji na koncu Elizejskih po-gostiteljici. Imele smo »pala-Francozi zelo prijetni ljudje. 3. uri zjutraj. Na letališče Tre-ugotovili, da se nahaja sredi Ludvika XI. Ob 17.20 so naše ljan. Tam smo šli tudi na kosi-činka party«. Zala Stanovnik in viso v Benetkah smo prispeli nakupovalnega centra. Popol-gostiteljice prišle po nas in nas lo, potem pa smo imeli prosti Naši vtisi o obisku Francije so Špela Krušič ob 5.30 in oddali prtljago. Ob dne smo šli na kosilo in potem odpeljale domov. čas za kupovanje spominkov. 8.20 pa je naše letalo končno v središče mesta, kjer smo si V torek smo imeli učenci Nadaljevali smo pot do Eifflo­poletelo proti Franciji. Za Vitoprivoščili slastne francoske predstavitve. Predstavili smo vega stolpa. Pred njim smo se in Špelo je bil to prvi polet z rogljičke. Slovenijo in naše praznike ter seveda velikokrat fotografira­ li. Sledila je vožnja z ladjico po reki Seni. Nekateri so ugoto­vili, da je Pariz v živo še lepši kot na slikah. V Gien smo pri­šli zelo pozno. Bili smo utruje­ni, a dobre volje, saj smo si v prijetni družbi izmenjali vtise o enem od najlepših mest na svetu. V petek dopoldne smo obiskali Fontainebleau. Ogle­dali smo si dvorec, kjer so imeli svojo rezidenco številni francoski vladarji. V njem smo videli slike, pohištvo, oblačila in razne predmete slavnega Napoleona. Popoldne smo imeli v šoli zaključno prire­ditev. S pesmijo We Are the World smo se poslovili od vseh novih prijateljev. Slovo je bilo težko in marsikomu so pritekle tudi solze, saj smo preživeli skupaj res čudovit teden. Poslovili smo se tudi od družin, ki so nas ves čas razvajale. V soboto smo vstali letalom. Po približno dveh Naslednji dan po kosilu smo običaje. Po kosilu smo imeli ob 4. uri, saj smo ob 5. odšli iz urah smo prispeli na letališče se odpravili na triurno vožnjo športne igre, igrali smo košar-Giena. Malo pred 8. uro zjutraj severno od Pariza, v Beauva-do Giena. Pred šolo Bernard ko in plezali na plezalni ste-smo že bili na letališču. Sledilo is. Po Vitinem mnenju je bil Palissy so nas že čakale naše ni. V sredo smo se dopoldne je vkrcanje na letalo in ob 10. pristanek najbolj zanimiv del gostiteljice, ki so nas prisrč-učili francoščino, po kosilu pa smo odleteli iz Beauvaisa. Ob leta in seveda izstop iz letala. no sprejele z objemom. Nas, smo šli v Bourges, kjer smo si 12. smo pristali v Benetkah in Po prevzemu prtljage smo se učence so teden dni prijazno ogledali gotsko katedralo in sledila je le še vožnja domov. z avtobusom odpeljali v hotel gostile francoske družine. se sprehodili po parku ter či-V Horjul smo prišli ob 16. uri. Izvedbo tega projekta financira Evropska komisija. Vsebina publi­kacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobe­nem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Intervju z Martinom Kopatinom, direktorjem Zavoda Pristan »Poslanstvo zavoda je omogočiti starostniku, da čim dlje ostane v domačem okolju« Martin Kopatin je direktor Zavoda Pristan že vse od njegove ustanovitve leta 2002, ko je v Sloveniji začel orati ledino na področju storitev pomoči na domu. Vizija in ideja je bila dobra, temelji so bili trdni, in leta 2004 je Zavod Pristan pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kot drugi tovrstni zavodi, pridobil dovoljenje za delo. Še v istem letu je uspešno kandidiral na prvem razpisu za koncesijo v Občini Vipava, tej pa so sledile še druge. Tako danes storitev pomoč družini na domu opravlja v devetih občinah, kot deseta pa se mu je pridružila Občina Horjul. Zavod vodi tudi Center starejših Vipava in je oskrbnik oskrbovanih stanovanj v Ljubljani. Tako se po enajstih letih delovanja lahko pohvali s hitrim širjenjem ter z zavidljivimi uspehi, ki jih direktor pripisuje vsem 115 zaposlenim. Ste izjemno uspešen izvajalec socialne oskrbe na domu v Sloveniji, o čemer pričajo zgovor­ni podatki o širjenju tako na ravni dejavnosti kot po številu zaposlenih. Čemu pripisujete uspehe? Naši uspehi so prav gotovo odraz kakovostnega dela, kar je tudi dokazano, saj se je v enajstih letih število zaposlenih z 1 (takrat zaposlene oskrbovalke) povečalo na 115, delujemo v 10 občinah, imamo svoj center starejših v Vipavi in oskrbovana stanovanja v Ljubljani. Pri soci­alnem varstvu ne gledamo na ostanke, temveč je za nas pomembno, da pokrijemo stroške in da lahko s tem denarjem kakovostno delamo. Seveda pa poskušamo biti pri delu karseda ra­cionalni. Stroške poskušamo optimizirati, nika­kor ne na škodo uporabnika, ustvarjamo dobro organizirano mrežo, uvajamo smiselne ukrepe, ki omogočajo kakovostno delo in zadovoljstvo zaposlenih. Vsi uspehi pa so zame nagrada in dokaz, da delamo pravilno, in tako želimo na­daljevati. Kakšno je po vašem mnenju poslanstvo po­moči na domu in kaj je cilj socialne oskrbe? Namen pomoči na domu je nadomestiti odhod v domsko varstvo. Kar pomeni, da uporabniku v primeru, da ne potrebuje zdravstvene oskrbe, ki je v domu zagotovljena 24 ur na dan, z našo oskrbo lahko pomagamo ostati doma ali vsaj zamakniti odhod v domsko varstvo. Moramo se namreč zavedati, da govorimo o ljudeh, ki so večinoma vse svoje življenje preživeli v doma­čih krajih, ne da bi se selili, zato je zanje zelo naporno, če selitev doživijo v pozni starosti. Če lahko s svojimi storitvami pomagamo, da sta­rejši dovolj kakovostno preživljajo starost ali pa bolezen doma, potem je to naš cilj. Socialno oskrbo na domu boste po novem opravljali tudi v Občini Horjul, kjer ste prido­bili koncesijo za dobo 10 let. Kako boste delo izvajali tu? S pridobitvijo oskrbe ljubljanskih oskrbovanih stanovanj smo si v Murglah zagotovili tudi prostore in ustanovili enoto, od koder vodimo okoliške občine. Torej bomo tudi Horjul vodili od tu. To za občane ne pomeni nič slabega, ker naše socialne delavke delajo na terenu in vedno one obiskujejo ljudi, ti pa jih lahko pokličejo po telefonu. Tak je naš pristop. Naša koordinator­ka oziroma vodja pomoči na domu pozna po­polnoma vse naše uporabnike in tudi njihove razmere doma, kar se nam zdi zelo pomembno. Poleg treh koordinatork imamo še tri oskrboval­ke, ki storitve opravljajo. V obeh primerih gre za strokovni kader. Po zakonu je priporočeno, da je oskrbovalka oseba z nacionalno poklic­no kvalifikacijo socialni oskrbovalec. Ker pa ta kvalifikacija obstaja šele nekaj let, so oskrboval­ke lahko tudi osebe z zdravstveno izobrazbo ali celo brez ustrezne izobrazbe. Te kandidatke na­potimo na naša izobraževanja, da pridobijo vsa potrebna znanja, in določeno obdobje storitve opravljajo pod mentorstvom kvalificirane oskr­bovalke. Posebej za Horjul trenutno še nimamo oskrbovalke, v začetku bodo na tem območju delale druge sodelavke. Kar pomeni, da bomo do uporabnika iz horjulske občine v začetku na­potili eno od oskrbovalk iz bližnjih občin. Sča­soma, ko bo število uporabnikov primerno, pa nameravamo zaposliti novo oskrbovalko, ki bopokrivala le Občino Horjul. Želimo si, da bi ta prihajala iz lokalnega okolja, saj to pomeni veli­ko prednost: pozna ljudi, pozna navade, ljudje jo lažje sprejmejo, ker jo poznajo oziroma vedo, da je domačinka. Ena izmed glavnih prednosti je tudi ta, da se zaradi bližine lahko veliko hitreje odzove na potrebe po oskrbi. Omenili ste oskrbovalce, ki naj bi bili zdra­vstveno kvalificirani; vendar moramo biti pri nalogah socialnovarstvenih delavcev oziroma opravilih pomoči na domu vseeno zelo pozor­ni … Res je. Vedeti moramo, da pomoč na domu pomeni socialnovarstveno in ne zdravstveno oskrbo. Zdravstveno oskrbo namreč izvaja pa­tronažna služba. Mi se sicer z njimi dopolnjuje­mo, a se naše storitve ne prekrivajo. Če opazimo potrebo po zdravstveni oskrbi, se s patronažno službo povežemo, kar je tudi naša dolžnost. Kdo vse je upravičen do pomoči na domu? Ko se bo nekdo vprašal, ali mu pripada ta sto­ritev, se bo znotraj odobrenega znašel, če je in­valid ali je star nad 65 let in zaradi starosti ali drugih s tem povezanih pojavov ni sposoben popolnoma samostojnega življenja. Kaj je tisto, kar vaši oskrbovalci uporabnikom nudijo na domu? Opravila, ki jih lahko opravljamo, se glede na Pravilnik o standardu in normativih socialno­varstvenih storitev delijo na tri sklope. Prvi se imenuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravi­lih, kamor spada pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih ži­vljenjskih potreb ter vzdrževanje in nega oseb­nih ortopedskih pripomočkov. Tu gre pogosto za nepokretne, ki jih naši oskrbovalci obiščejo, jim zjutraj zamenjajo plenico, jih umijejo, skopa­jo, prestavijo na voziček ter uredijo, čemur mi rečemo jutranja nega, in tega je pri naših upo­rabnikih precej. Potem je tu sklop gospodinj­ska pomoč, to je med drugim tudi prinašanje enega pripravljenega obroka na dan ali nabava živil in priprava enega obroka pri uporabniku doma, pomivanje posode, osnovno čiščenje bi­valnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora. Pogosto pripravimo obrok pri njih, pa naj si bo zajtrk ali kosilo, poskrbimo, da hrano zaužijejo, zatem pospravimo in osnovne bival­ne prostore tudi ustrezno vzdržujemo. Ne gre pa tu za generalno čiščenje, temveč za ohranja­nje stanja, kakršno je bilo ob našem prihodu. Zadnji sklop pa je ohranjanje socialnih stikov, kjer najpogosteje uporabnike po potrebi pelje­mo na sprehod, jih spremimo v trgovino, lekar­no, na pošto, k zdravniku ali po drugih nujnih opravkih. Med socialne stike prištevamo že sam obisk našega oskrbovalca. Starostniki so marsikdaj osamljeni, nimajo svojcev ali pa ti živijo daleč stran, zato je socialni vidik našega dela izrednega pomena, saj se zgodi, da je stik z našo oskrbovalko celo edini stik uporabnika z zunanjim svetom. Pogosto pa gre pri storitvah za kombinacijo vsega, kar lahko pomeni, da zju­traj pridemo, ga umijemo, oblečemo, posedemo na voziček, z njim poklepetamo, potem pa mu čez nekaj ur prinesemo še kosilo in pospravimo. Tako smo pri nekaterih po več ur na dan, spet pri drugih pa le enkrat na teden, ko starostni­ka okopamo in poskrbimo za osnovno higieno, toda tedensko znotraj 20 ur, kot to narekuje pra­vilnik. Glede na vse smo izredno prilagodljivi in upoštevamo želje uporabnika oziroma svojca. Omenili ste prinašanje obrokov, ki je tudi za podeželsko prebivalstvo zelo zanimivo in praktično. Kako poteka? Tudi mi opažamo, da je teh storitev vse več, saj gre za možnost raznolike in uporabniku primerne hrane, če seveda ta izbere pravega dobavitelja. Samo izbiro, od kod bomo kosilo vozili, namreč prepuščamo uporabniku. Torej, če ta želi, da kosilo pripeljemo iz vrtca, šole, iz doma upokojencev ali katere od bližnjih gostiln, se mi z njimi dogovorimo in to tudi izpeljemo. To običajno pomeni, da ob dogovorjeni uri pri ponudniku prevzamemo kosilo, ga v posodicah prinesemo uporabniku, in potem je stvar dogo­vora, koliko z njim še sodelujemo. Običajno ga postrežemo in nato še pospravimo, včasih pa uporabniki želijo le, da kosilo prinesemo. Dotakniva se še cen, so te odvisne od vrste sto­ritev ali od drugih dejavnikov? Cena je enaka za vse storitve, prav tako je enaka za vse uporabnike. Torej ni odvisna ne od sto­ritve, ki jo uporabnik prejema, ne od tega, kje znotraj neke občine živi, ne od njegovega social­nega statusa ali od števila prihodov, ki jih oskr­bovalec opravi. V okviru ene občine je cena za vse enaka in se obračunava kot urna postavka. Pri tem naj omenim način beleženja ur oziroma časovnih enot, ki jih oskrbovalka ob vsakem prihodu in odhodu zapiše v dnevnik pomoči; ta dnevnik dajo vedno podpisati uporabniku ali enemu izmed prisotnih svojcev, tako da imajo plačniki vedno pregled nad opravljenimi urami. Na občinski seji, ki je potekala 24. marca, so svetniki odločili, da bo občina Horjul storitev pomoč na domu sofinancirala v deležu 60 %, kar pomeni, da bo ura socialne oskrbe za upo­rabnika stala 6,25€. Ta subvencija je glede na ostale občine, kjer storitve še nudite, med niž­jimi. Kako komentirate odločitev svetnikov in občine? Dejstvo je, da mora vsaka občina glede na za­konodajo, storitev subvencionirati minimalno 50%. Nekoliko višjo subvencijo bo sprva ponu­dila tudi občina Horjul, ki pa naj bi jo po bese­dah župana, v naslednjih letih prilagajali pov­praševanju. Zakaj se je občina odločila za dokaj nizek delež subvencije, težko komentiram. Res je, da večina občin, s katerimi mi delamo, nudi­jo višji delež (Ljubljana – 80%, Kamnika – 79%, Borovnica – 75%, Postojna – 72%, Log Dragomer – 70%, Komen – 67%, Hrpelje Kozina – 60%, Vi­pava – 57%), ki pa vpliva na ceno urne postavke za uporabnika, ki je posledično v večina drugih občin nižja. Kako je poskrbljeno za socialno šibkejše? Kako postopati v primeru, da upravičenec ne bi mogel plačevati storitev? V takšnem primeru lahko uporabnik pri pri­stojnem centru za socialno delo zaprosi za del­no oziroma celotno oprostitev plačila storitve. Pri tem naj omenim, da so zavezanci za plači­lo storitve v prvi vrsti uporabniki, za njimi pa njihovi zakonci ali otroci. Glede na pridobljene informacije tako center izda odločbo, v kateri uporabnika delno ali v celoti oprosti plačila sto­ritve oziroma v njej odloči, kdo izmed naštetih je dolžan plačevati storitve. Če je uporabnik v celoti oproščen plačila storitev, tudi njegov del prevzame občina. Treba pa je povedati, da ima v primeru doplačevanja občina pravico, da se vknjiži na lastnino uporabnika in jo izterja ob zapuščinskem postopku. O pomoči na domu v Horjulu smo v eni izmed prejšnjih številk Našega časopisa že pisali, prav tako je o novi storitvi obveščala občina. Ste že dobili informacije o tem, kakšni so prvi odzivi ob uvedbi novih socialnovarstvenih storitev, ki jih Občina Horjul ponuja skupaj z vami, torej Zavodom Pristan? Po informacijah, ki sem jih prejel od Urške Ma­rolt, na občini odgovorne za to področje, je nekaj klicev in poizvedb že bilo, tudi mi na zavodu smo dobili nekaj klicev in vsem potencialnim uporabnikom smo prisluhnili ter jih obvestili, da jim vrnemo klic takoj, ko bo občina potrdila ceno storitve, saj brez potrjene cene ne moremo delati. Zdaj se je tudi to uredilo, tako da smo za­interesirane že poklicali oziroma lahko to priča­kujejo v naslednjih dneh. Aprila pa načrtujemo začetek opravljanja storitev, saj smo pripravljeni in z naše strani zadržkov ni več. Kdo pa so tisti, ki se najpogosteje obračajo na vas? Običajno so to svojci, sploh v manjših krajih. Mi pa vedno, ob predpostavki, da je zdravstveno stanje uporabnika primerno, stopimo v stik še z njim in ga že takoj vključimo v proces. Menimo namreč, da je tako tudi prav. Sam pravim, da se je vedno treba postaviti v vlogo potencialnega uporabnika, saj ima prav on pravico vedeti, kdo ga bo obiskoval in kako bosta sodelovala. Tako se tudi izognemo poznejšim nesporazumom ali odporu, saj nekateri iz različnih razlogov po­moč na domu zavračajo, a z dobrim pristopom se tudi z njimi da pogovoriti in najti skupno re­šitev. Ob koncu nam zaupajte še, kako lahko poten­cialni uporabniki iz Občine Horjul stopijo v stik z vami … Najenostavneje nas je poklicati po telefonu, na številko 01/547 95 79 ali 031 702 698. Oglasila se bo naša prijazna socialna delavka in z njo se boste dogovorili za informativni obisk, na kate­rem se bomo glede na želje uporabnika in svoj­cev natančneje pogovorili, se dogovorili za vrste storitev in o tem, v kakšnem časovnem okviru jih bodo naši oskrbovalci opravljali. Podpisa­li bomo dogovor in s tem bo naše sodelovanje sklenjeno. Nadja Prosen Verbič, foto NPV in arhiv zavoda Nova splošna zdravnica na Dobrovi Z mesecem decembrom 2014 je na Dobrovi začela delo novoizbrana koncesio­narka zdravstvene dejavnosti splošnega zdravnika, dr. Zvezdana Jablanov, ki je koncesijsko pogodbo z občino podpisala za dobo dvajsetih let. Vsi tisti, ki ste imeli osebni zdravstveni kar­ton odprt pri zdravnici Živi Trčič, dr. med., ste bili obveščeni, da si morate izbrati novega osebnega zdravnika in pri njem podpisati iz­javo o izbiri, saj se je dr. Trčičeva lani upoko­jila. Ker pa je imela s svojimi pacienti prijeten in predvsem profesionalen odnos, se je tako od njih tudi poslovila in poskrbela za odlično zamenjavo. V splošni ambulanti na Dobrovi tako od konca lanskega leta zdravstveno de­javnost splošnega zdravnika opravlja nova koncesionarka, Zvezdana Jablanov, dr. med. Občina Dobrova -Polhov Gradec je namreč ob napovedi upokojitve lansko poletje iz­vedla javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju osnov­ne zdravstvene dejavnosti v Občini Dobrova -Polhov Gradec. Izbrana je bila Zvezdana Ja­blanov, dr. med., s katero je konec novembra župan Franc Setnikar, kot predstavnik obči­ne, podpisal koncesijsko pogodbo za dobo dvajsetih let. S 1. decembrom 2014 je nova zdravnica začela svoje delo v že obstoječi am­bulanti v Zdravstveni postaji na Dobrovi. Zvezdana Jablanov, dr. med., ki prihaja iz Lju­bljane, pravi, da se način dela ne bo posebno spremenil, pravzaprav naj pacienti niti ne bi občutili večjih sprememb. Medicinska sestra, ki prva stopi v stik z njimi, tako po telefonu kot v ambulanti, ostaja sestra Milena, ki pa­ciente in način dela že dobro pozna. Nova zdravnica poudarja, da želi nadaljevati delo svoje predhodnice na povsem enaki ravni, zato so vrata odprta vsakomur. Ohraniti želi tudi sistem naročanja, ki je prijazen tako do bolnikov kot osebja. Jablanova, ki se je po končani fakulteti zaposlila v Zdravstvenem domu Vič, medtem pa opravila specializacijo iz družinske medicine, je, preden je prišla na Dobrovo, več kot deset let delala v ambulanti Grajski obok nad cesto močno poškodovan Kamniti obok severnih vrat tlakova­nega dvorišča v Polhovem Gradcu, še edina preostala vrata dvorišča, odkar so zaradi širitve ceste odstranili obok in razširili odprtino v zidu na južnem delu, je sredi februarja doživel in ko­maj preživel bližnje srečanje z rovoko­pačem na prikolici tovornjaka. Po besedah prič je tovornjak z goseničarjem, naloženim na prikolici, vozil počasi, a zadel, nato zapeljal vzvratno, popravil smer in nada­ljeval pot. Policija je prejela prijavo o nesreči in na podlagi registrske oznake ugotovila identi­teto vozila in voznika; tega so pozvali, naj se v istem vozilu s prikolico vrne, kar je nemudoma storil, vendar je prišel le do avtobusne postaje, saj je tu znak o največji dovoljeni višini, med­tem ko na drugi strani, iz smeri Črnega Vrha, znaka o največji dopustni višini vozila pač ni, tako da voznik neposredno niti ni kriv. Očitno je tisti dan malo postrani naložil bager, saj je vajen grajskega oboka, že dlje časa je namreč s težko gradbeno mehanizacijo urejal hudour­nike v jarkih proti Črnemu Vrhu. Župan nemudoma ukrepal Poizvedovanje in raziskovanje je pokazalo, pa ne prvič, izredno odzivnost našega župana, pa tudi občinskega odgovornega vzdrževalca cest. Cesta je last občine, sam kamniti obok in graščina, oboje je staro pol stoletja, pa sta v lasti države. Predstavnik države se je oglasil in pre­gledal okoliščine, a ker ni imel na voljo statika, se je naš župan potrudil ter našel ustreznega strokovnjaka, in temu je v enem dnevu uspelo izrisati in potrditi s svojim podpisom začasno rešitev situacije. To so nato v nekaj dneh po­stavili lokalni mojstri iz masivnih kovinskih profilov. Zdaj pa le upajmo in molimo, da se bo država zganila in pravočasno odobrila ali pla­čala sanacijo, seveda bo prej izdelan projekt. Vprašanje je, ali se bo vsem vpletenim uspelo uskladiti za hkratni dvig celotne konstrukcije za vsaj pol metra, s čimer bi preprečili morebi­tne nadaljnje poškodbe zaradi težke mehani­zacije ter zadostili pravilniku o gradnji cest, ki doma starejših na Bokalcih, in tako je po po­trebi kar nekajkrat opravljala tudi nadome­ščanja na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Zaveda se, da je sistem dela v domu starejših sicer zelo drugačen, še posebno v njenem primeru, ko je šlo za veliko institu­cijo – okrog 200 pacientov, zato je bilo delo pogosto podobno kliniki oziroma negovalni bolnišnici. A izkušnje, ki jih je ob delu z zelo bolnimi pridobila, ji bodo nadvse prav pri­šle tudi tu, predvsem pri starejših pacientih. Veseli pa jo tudi delo z mlajšimi in srednjimi generacijami, pri katerih bo v prihodnje treba narediti več, predvsem v smeri preventive. Zato načrtuje tudi preventivne preglede, ki glede na normative pridejo v poštev za mo­ške med 35. in 65. letom ter za ženske med 45. in 70. letom. »Dejstvo je, da mora človek sam, glede na tempo življenja, poskrbeti zase in svoje zdravje,« pravi zdravnica in dodaja, da so zdravila sicer dobra, a šele takrat, ko je po­treba po njih, pred tem pa človek mora delati zase, v smislu prehranjevalnih navad, redne in zmerne rekreacije ter drugega, kar sodi k zdravemu življenjskemu slogu. Nadja Prosen Verbič Foto: npv določa minimalno višino cestišča 4,5 m. Zdaj je najvišja točka ovalnega oboka 4,25 metra, širina cestišča pa je trenutno med kamnitimi stenami 4,5 metra, medtem ko predpis veleva širino 5,5 m, a to je manjša težava kakor višina. Zaradi prenizkega oboka je otežena tudi do­stava materiala v kmetijsko zadrugo Dolomiti, saj morajo največji tovornjaki parkirati na dru­gi strani tlakovanega dvorišča. Torej, občinski upravi gre zahvala za hitro intervencijo, zgornjemu pa priprošnja za čim hitrejši odziv države, kajti graščina je tudi osrednje prizorišče fotografiranja z mlado­poročenci, ki imajo sobotne termine rezervi­rane že za celo leto. Ubijemo lahko torej dve muhi na en mah, utrdimo obok in pridobimo višino! Sebastjan Vehar Kako protipoplavno zaščititi jugozahodni del Ljubljane? To je vprašanje, ki so ga bolj ali manj uspešno reševale že generacije pred nami. Spomnimo se le izdelave Gruberjevega kanala in razmer pred tem. Po vsakih večjih poplavah se je izkazalo, da težava ni povsem rešena. S to problematiko so se še posebej intenzivno ukvarjali po velikih poplavah v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Za reševanje te težave so tedaj ustanovili Metel­kov inštitut (danes je naslednik Vodni inštitut) in pozneje Podjetje za urejanje hudournikov. Izvedli so kar nekaj projektov, ki so za tisti čas predstavljali zelo zahteven podvig – to so bile izgradnja Malega grabna, regulacija struge Gra­daščice in Horjulke, izgradnja Curnovca, pa prodnih pregrad v zaledju Gradaščice itd. Vsi ti ukrepi so za določeno obdobje stanje izbolj­šali, vendar zaradi pomanjkljivega vzdrževanja ti objekti skozi čas izgubljajo svojo funkcional­nost. V zadnjih desetletjih se je stanje poslabša­lo tudi zaradi pozidave poplavnih površin in izgradnje avtoceste, ki je na območju južno od Dolgega mostu zmanjšala (upočasnila) odtok vode proti Barju. Problematiko poplav na JZ delu Ljubljane so v zadnjih letih (na projektni ravni) poskušali reše­vati z zadrževanjem poplavne vode v t. i. suhih zadrževalnikih Razori in Brezje, s povečanjem prevodnosti Gradaščice in Malega grabna ter predvideno izgradnjo razbremenilnika 6a od Dolgega mostu proti Barju. Predvsem zadrže­valnik Razori (kot ključni objekt zaščite) se je zaradi neustrezne sestave tal izkazal za slabo oz. neprimerno rešitev. Zato je treba poiskati in proučiti druge možnosti protipoplavne zaščite. Nekateri so razmišljali tudi o povečanju odtoka poplavne vode proti Savi, vendar bi s tem po­večali poplavno ogroženost ob sotočju Save in Ljubljanice ter poslabšali hidrološke razmere dolvodno ob Savi (kar je z mednarodno konven­cijo prepovedano). Rešitev problema vidim predvsem v zadrževa­nju vode na poplavnem območju Barja. Če bi se voda, ki je bila predvidena za zadrževanje v za­drževalnikih Razori in Brezje, razlila na poplav­ni površini Barja, bi se tam gladina vode dvigni­la le za nekaj centimetrov. Poleg tega hudourne poplave Gradaščice in Horjulke ne sovpadajo z visokimi vodami Ljubljanice. Ljubljanica dose­že največje pretoke z zamikom nekaj dni, v tem času pa največji val hudourne vode na Gradašči­ci in Horjulki že odteče. Najprej bi bilo treba proučiti možnost zadrže­vanja Ljubljanice in Curnovca z zapornicami in nizkimi nasipi na Barju (nasipi, nižjimi od 1 m, ki bi jih lahko uporabili tudi kot poti) v času maksimalnih pretokov Gradaščice in Horjulke. S tem, ko bi zadrževali vodo Ljubljanice in Cur­novca, bi na območju južno od Dolgega mostu ostalo več prostora za vodo Gradaščice in Ma­lega grabna. Kot drugo bi bilo treba proučiti možnost odtoka Horjulke na Barje ali v stranske doline ob Bar­ju (s prekopom ali vodnim tunelom). Horjulska dolina je namreč po nadmorski višini do 30 m višja kot Barje. Podoben objekt je bil pred leti izdelan na območju Drtijščice (cca. 500 m dolg vodni tunel). Tak objekt bi bilo smiselno zgra­diti tam, kjer se Horjulka najbolj približa Barju. Kot tretje bi bilo treba za zaščito Polhograjske doline in zmanjšanje hudournega pretoka Gra­daščice proučiti možnost odvodnjavanja Male vode pri naselju Ljubljanica proti Horjulski do­lini (s cca. 1 km dolgim vodnim tunelom). V tem primeru bi bilo treba tudi strugo Horjulke prila­goditi za večje pretoke. Gre za zahtevne projekte, ki so tehnično izve­dljivi, treba pa jih je tudi strokovno obdelati. Vprašanje je, ali bi bili ljudje, ki živijo na tem ob­močju, pripravljeni sprejeti take posege. Dokler se ne razrešijo dileme glede omenjenih zamisli, pa mora biti stalna prednostna naloga vzdrževanje obstoječih objektov – praznjenje in saniranje prodnih pregrad (po možnosti posta­vitev novih), čiščenje strug, sanacije brežin, ure­janje zaledja itd. Narava nas uči, da so za ohranjanje določenega stanja potrebni stalna skrb, delo in stroški. Če pa je situacija prepuščena sama sebi, se skrbi, delo in stroški nakopičijo v bistveno večjih koli­činah in »udarijo« ob ekstremnih dogodkih. Stanislav Vehar, univ. dipl. inž. Občinski svet pogumno sprejel proračun za leto 2015 in povišal vrednost točke NUSZ Nova sestava občinskega sveta je v prvih mesecih svojega mandata oblikovala delovna telesa in se lotila svojih prvih nalog. Kar hitro smo predstavniki manjših svetniških sku-pin ugotovili, da seje občinskega sveta niso namenjene od­prtim in konstruktivnim razpravam, ampak bolj ali manj potrjevanju predlogov, ki jih pripravita župan in občinska uprava. Izvoljeno razmerje moči je oblikovalo učinkovit gla­sovalni aparat, ki ne pripelje vedno do najboljših rešitev. Na 3. redni seji smo dobili na mizo predlog o dvigu vre­dnosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v naši občini. Kar 5 let je občinski proračun zdržal ob obstoječi višini te dajatve, zdaj pa so svetniki v veliki večini pritrdili županovemu mnenju, da občani v tem času zaslužimo toli­ko, da lahko v občinsko blagajno prispevamo 10 % večje na­domestilo. S tem predlogom se sama nikakor nisem mogla strinjati, saj ocenjujem, da smo tako podjetja kot tudi fizične osebe zdaj davčno že tako preobremenjeni, in to vpliva na kupno moč in razvoj, ki sta nujna za pravi izhod iz krize. Na isti seji smo se seznanili tudi s predlogom proračuna ob­čine za leto 2015, ki je vsaj zame predstavljal pravo presene­čenje. Številka, ki predstavlja načrt odhodkov za to leto, je bila za več kot 50 % večja od ocenjene porabe v letu 2014 oz. kar za 73 % večja, kot je bila realizacija odhodkov v letu 2013. Podrobnejši vpogled je prinesel novo nerazrešeno uganko, saj je v predlogu upoštevano novo zadolževanje občine za 1,5 mio. EUR, kar je maksimalni dovoljeni letni znesek za našo občino. Župan je zadolžitev pojasnil z investicijo v novi Poslovni center na Dobrovi. Nujnost izvedbe te investicije seveda takšno načrtovanje lahko tudi upraviči, a podatki v predlogu proračuna tega ne potrjujejo – vsaj ne v celoti. Med načrtovanimi investicijskimi odhodki je namreč za namene investicije v Poslovni center na Dobrovi prikazanih le slabih 340.000 EUR, preostali znesek zadolževanja, dobrih 1,1 mili­jona evrov, pa smo lepo razdelili med preostale odhodke. Ti so s pomočjo »dodatne finančne injekcije« lahko tudi precej višji kakor v preteklosti. Tako smo brez večjih težav lahko povečali predvideni znesek tekočih odhodkov občine, glede na ocenjeno leto prej za 6 % oz. kar za 28 % glede na leto 2013. Znotraj tega po mojem mnenju nikakor ni zanemarljiv podatek, da je v letu 2015 ponovno predvideno povečanje števila zaposlenih, in to kar za 2, kar nikakor ni v skladu s trendi v javni upravi v tem obdobju. In tudi ni zanemar­ljivo, da smo zaradi »varčevanja« zmanjšali subvencije ter druge oblike podpor gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu. Da ima zgodba še manj občutka za realnost trenutka, v kate­rem smo, je podano zagotovilo župana, da zadolževanja ne bo, v kolikor ne bo realizacije investicije v Poslovni center na Dobrovi. Da takšnega predloga proračuna nisem mogla sprejeti, vam verjetno ni treba posebej razlagati. Kljub temu je bil na 4. redni seji sprejet z veliko večino, in le upamo lahko, da zara­di nejasnih virov, na katerih temeljijo ocenjeni odhodki, ne bodo ostale nerealizirane najnujnejše zadeve. Na večje razumevanje s strani župana in ostalih občinskih svetnikov čakam tudi s predlogom o uvrstitvi točke dnev­nega reda, ob kateri bomo razjasnili dejstva in poiskali bolj gotove rešitve za gradnjo novega centra na Dobrovi. Tu bom predlagala javno razpravo na to temo, saj je do zdaj ni bilo, prepričana pa sem, da jo ob tako pomembnem projektu za ta kraj potrebujemo. Upam, da v tem dobim ustrezno pod­poro. Ne nazadnje so seje občinskega sveta javne in bosta večkrat dobrodošla tudi vaše mnenje in podpora. Za svetniško skupino SLS Andreja Grabner Lovska razstava prostoživečih živalskih vrst na Polhograjskem Polhov Gradec, 6. marec – Lovska družina Polhov Gradec je v spodnjih prostorih Polhograjske graščine pri­pravila čudovito razstavo raznolikih živalskih vrst, ki jih najdemo na Polhograjskem. S kratkim kulturnim programom so uradno odprli razstavo, ki bo na ogled vse do 23. aprila. Kako pestro življenje in kako raznolike ži­valske vrste se skrivajo v gozdovih in na travniških obronkih naše neposredne oko­lice, si lahko ogledate na čudoviti razstavi, ki jo je v prostorih Polhograjske graščine po mnogih letih znova pripravila Lovska družina Polhov Gradec. »Z njo želimo šir­ši javnosti povedati, da lovec ni le lovec, temveč je zelo pomemben in nepogrešljiv člen v verigi skrbi za pravo naravno rav­novesje,« je v svojem nagovoru ob odprtju razstave dejal Marko Čamernik, starešina Lovske družine Polhov Gradec, ter nada­ljeval: »Lovec z vestnim gospodarjenjem in premišljenim posegom v populacijo različnih vrst divjadi ustvarja dodano vre­dnost ravnovesju in sobivanju z lokalnim okoljem.« Razstavo je pohvalil tudi župan Franc Setnikar; lovcem se je zahvalil za delo, ki ga opravijo za dobrobit živali in na­rave, ki nas obdaja. Dogodek so popestri­li rogisti, ki so na lovske rogove odigrali nekaj lovskih. Po koncu uradnega dela sta starešina in župan prerezala trak in sim­bolno odprla razstavo, ki priča o izredno bogati in raznoliki naravi na Polhograj­skem. Razstava, ki je dober obet za naslednje leto, ko Lovska družina Polhov Gradec praznu­je 70-letnico delovanja, bo na ogled vse do 23. aprila, in sicer v odpiralnem času Mu­zeja pošte in telekomunikacij (torek–petek od 10.00 do 17.00, nedelja in prazniki od 10.00 do 17.00, zadnji možni vstop v grašči­no je ob 16.00), skoznjo pa vas bo popeljala kustosinja Nina Slana, ki je skupaj s člani LD soustvarjalka razstave. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Salamijada, vabilo k sodelovanju Člani Turističnega društva Veternik organiziramo že 4. Salamijado na območju naše občine in okoliških krajev. Salamijada bo potekala 18. aprila 2015 v prostorih Gasilskega doma Dvor, Dvor pri Polhovem Gradcu 23. Tekmovanje bo v dveh kategorijah: • domača kmečka salama • divjačinska salama Oddaja salam bo na predvečer prireditve, v petek, 17. 4. 2015, od 19. do 21. ure, prav tako v prostorih Gasilskega doma Dvor. Organizatorji vam pri oddaji salam za­gotavljamo popolno anonimnost. Pri oddaji salame boste prejeli tudi pra­vila Salamijade ter vse ostale informacije. Sobota, 18. 4. 2015 Prireditev se bo začela ob 15. uri, komi­sija pa bo ocenjevanje začela že v dopol­danskem času. Poleg ocenjevanja salam tudi tokrat orga­niziramo razstavo domačega kruha, zato vabimo gospodinje, da se pomerijo tudi v peki kruha. Kruh bomo prav tako spreje­mali na predvečer prireditve. Salame bo ocenila strokovna komisija, razglasitev rezultatov pa bo na dan pri­reditve ob 18.30. Veseli bomo vašega sodelovanja, za vsa vprašanja pa smo vam na voljo na tel. šte­vilki 031 313 250 (Mojca Černe). Na skorajšnje snidenje in lep pozdrav, Mojca Černe, l. r., predsednica TD Veternik Agora predstavlja krajanom kebab Dobrova je kraj dobre malice ... Dvema pekarnama se je pridružila še kebab­činica, okrepčevalnica Agora na mestu nekdanje športne okrepčevalnice, ki je ponujala piščance iz vakuumske peke, čevapčiče in vse, kar je vmes ... Znova se je odprla tudi gostilna Pri Pratkarju, a nova najemnica ni zainteresirana za brezplačno predstavitev v Našem časopisu. Okrepčevalnica Agora je po imenu grška, jed je starejša od Kristusa! Doner kebab je po lastniku pa seveda balkanska ... Za v Evropi najbolj priljubljena oblika keba­časa antične Grčije (1800–800 p. n. št.) je ba; pri pripravi tega se sveže in hrustlja­beseda agora označevala osrednji trg ali vo zapečeni kosi mesa tanko narežejo z središče takratnih mest. Najemnik okrep-namenskim električnim rezilom ter ser­čevalnice Resmi Adili, za znance Mičo, virajo skupaj z zelenjavo in začimbami v je osem let nabiral izkušnje v podobni prav tako sveže popečenem kruhu. Jufka okrepčevalnici v Kranju. Ponudba poleg je oblika kebaba, kjer se namesto kruha piščančjega in govejega kebaba vključuje uporabi tanka tortilja, ki spominja na pa­tudi hamburgerje, čevapčiče in pleskavi-lačinko. Kot zanimivost naj omenimo, da ce, pri čemer Adili poudarja, da so tudi meso, nasajeno na kovinsko palico, priha­kruh in lepinje pečeni v namenski peči ja v zamrznjeni obliki iz Nemčije, in to za vsak dan sproti. Dva člana ekipe okrep-veliko večino slovenskih okrepčevalnic. čevalnice Agora nam bosta stregla od po-Dogovorite se lahko tudi za pripravo ve­nedeljka do sobote od 9. do 23. ure, le ob čjega števila sendvičev ali kebabov – npr. nedeljah od 12. do 23. ure. za športne ekipe ali praznovanja. Za na-Kebab je specialiteta, ki prihaja iz južne ročilo pokličite na tel. številko 031 224 754. in centralne Azije in ima turške korenine, Sebastjan Vehar Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Vedno novo, vedno boljše? V Sloveniji postaja standard, da volivci vsakič znova stavijo na »novega konja« – na volitvah množično izberejo novo stranko, ki naj preseka s starimi političnimi praksami. Pač po načelu »novi obrazi, novo upanje«. Trenutno smo v EU poleg Grčije edina dr­žava, kjer večino parlamenta zasedejo stranke, ki so bile ustano­vljene malo pred volitvami. Ob zadnjih volitvah je bilo to še posebno očitno. Stranka, ki je nastala 42 dni pred volitvami, je zasedla rekordno število po­slanskih mest – kar 40 % parlamenta pripada SMC, stranki, ki naj bi v slovenski politični prostor prinesla nove moralno-etične standarde in postavila vladavino prava v osrčje svojega delovanja. Pol leta vladanja Mira Cerarja je za nami, zato je čas, da malce preverimo izpolnjevanje predvolilnih obljub. Pred volitvami je Miro Cerar smelo dejal: »Umaknili bomo politiko iz kadrova­nja.« Oceno tega, kako dosledni so bili pri tem, prepuščam vsakemu posamezniku. Ne morem pa mimo dogodka, ko se je vladna koalicija namenila imenovati 5 predstavni­kov Slovenskega državnega holdinga, torej organa, ki bo bdel nad 14 milijardami dr­žavnega premoženja. Kljub »umiku politike iz kadrovanja« smo bili priča maratonski, 10-urni seji vlade, ki se je končala – brez odločitve. Ko gre za imena, nobena vladna stranka ne želi popustiti niti za ped. Zato so se odločili, da se (še) ne odločijo. »Zakone bomo sprejemali premišljeno.« Stavek, ki so ga pred volitvami večkrat izrekli. Po-tem pa vlada z »zakonodajnim blitzkriegom« sprejema nove zakone po skrajšanem ali nujnem postopku. V pol leta svojega delovanja se je vlada Mira Cerarja samo en zakon odločila poslati v parlament po rednem postopku. Gre za izvedbeni zakon o zlatem fiskalnem pravilu. Pa čeprav je to edini zakon, ki bi ga v resnici morala sprejeti po nuj­nem postopku, saj z nesprejetjem že debelo leto kršimo ustavo! Vlada je tudi redefinici­jo družine »požegnala« kar po hitrem postopku. Tako družina po novem (v kolikor in dokler tega ne razveljavi morebitni referendum) ni več skupnost žene in moža, ampak dveh – oseb. Osebe 1 in Osebe 2. Predlagatelji iz Združene levice so ob podpori vlade Mira Cerarja potrebo za takšno modifikacijo pojma družine utemeljili z besedami, da je sprememba nujna (iz razprave v parlamentu): »Preprosto zato, ker je družina družbeno in ne naravno dejstvo in ker gre za družbeno dejstvo, biološki spol pri definiciji družine nima nikakršnega mesta.« In naprej. Tisti, ki vztrajajo pri trditvi, »da je družina stvar biološkega spola, in ne družbe, pa trdijo nekaj podobnega kot, da je zemlja ploščata«. Družina od vlade Mira Cerarja naprej ni več naravno dejstvo, ampak družbeni pojav. Tisočletja naših dedov in babic, mam in očetov je človeštvo očitno živelo v zmoti. A je preživelo, in mi z njim ... Miro Cerar je v predvolilni kampanji posebej izpostavljal človekove pravice in opozarjal na pomembnost spoštovanja ustave in ustavnih načel. V Sloveniji so po raziskavi nekdanjega ustavnega sodnika, dr. Lovra Šturma, sodišča kršila ustavo in ustavno varovanje človekove pravice v več kot 600 primerih. Te ugotovitve so sicer sprožile razburjenje in zanikanje med sodstvom, a jih še nobena uradna instanca s konkretnejšo analizo ni ovrgla. Še več, minister Klemenčič ni želel sprožiti uradne­ga pregleda, ker naj bi po njegovem s tem posegel v neodvisnost sodstva. No, danes razumemo, zakaj se Klemenčič tako otepa razprave o kršitvah človekovih pravic. Ker jih grobo krši tudi sam. Si predstavljate, prvi človek »justicije«, pravosodni minister, je sam kršitelj človekovih pravic?! Vrhovno sodišče je po skoraj treh letih ugotovilo, da je Klemenčič v svoji prejšnji funkciji kot predsednik KPK s svojim ravnanjem kršil zakon o integriteti – pa čeprav je bil tedaj prvi »moralizator« v državi o integriteti in etiki. Po mnenju vrhovnega sodišča pa je tudi prekoračil svoja pooblastila. In kako se je branil? Precej nespretno. Z naslednjimi besedami: »Odločitve so bile kolektivne.« Aha, torej če še dva dobro plačana uradnika prepričaš, da skupaj kršite ustavo, ti je potem pol oproščenega? In naprej: »Ni v Sloveniji ali svetu sodnika, tožilca, policista, ministra, če hočete, ali poslanca, katerega glas, odločba ne bi bila kdaj spoznana za recimo protiustavno.« Ali vas takšno poceni generaliziranje krivde (le kaj porečejo policisti!) ne spominja na besede kakšnega padlega tajkuna, ko ob obsodbi na zaporno kazen poreče, da se ne počuti krivega, saj so itak vsi tajkuni tako počeli? In kot zaključni argument minister, ki so ga zalotili v krivosodnem sostorilstvu, pravi: »Lansko leto je odločitev ustavnega sodišča razveljavilo Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru novinarja Mladine. Ali je ustavno sodišče odstopilo?« Zakaj US ni odstopilo, Klemenčiča sploh ne sme brigati, ker gre za drugo vejo oblasti, ki sprejema odločitve na različnih pravosodnih instancah. Predvsem pa ne nosi politične odgovornosti, tako kot minister v vladi. Če bo sodnik, ki je sprejel protiustavno odločitev, kandidiral za pravosodnega ministra, pa bo pomislek o primernosti zagotovo na mestu. In kaj poreče o omenjeni kršitvi ustave Miro Cerar? Pred slabim letom je o političnih odstopih govoril takole: »Seveda je odstop pomembna avtosankcija, ki jo je upravičeno zahtevati od nosilca pomembne družbene vloge, kadar stori hujšo napako ali kadar je iz pomembnih objektivnih razlogov nujen njegov umik iz te vloge.« Je kršitev ustave s strani ministra za pravosodje kaj drugega kot hujša kršitev? Očitno ne. Danes premier trdno stoji za ministrom. Še več, po njegovem ima minister za pravo­sodje Goran Klemenčič vso potrebno integriteto za opravljanje funkcije ministra. Baje ni razloga, iz katerega bi ta odločitev sodišča negativno vplivala na ministrovo inte­griteto. In zakaj? Ker naj bi po mnenju Cerarja KPK ne imela naklepa komu škodovati. No, ni zanemarljivo, da je (tudi) zaradi tistega poročila Cerar postal predsednik vlade ... Tako o (lastnih) kršitvah menita dva najbolj eminentna pravnika v vladi. Bi se do takšnih kršitev ustave z enakimi vatli opredelila tudi v primeru »ne-njune«, recimo desnosredinske vlade? Ugibajmo. Neki pravnik je v zvezi s pristranskostjo svojih prav­niških kolegov v začetku leta 2014 zapisal: »Težava, ki je v (pre)veliki meri prisotna tudi v Sloveniji, nastopi predvsem takrat, kadar so pri pravnikih razlike v njihovem dojemanju prava posledica njihove neetične pravne drže, tj. takrat, kadar zasledujejo v resnici politične ali zgolj osebne obogatitvene cilje ter le-tem nepošteno prirejajo svoja pravna vrednotenja in stališča. V teh primerih gre za prodane duše, ki škodujejo pravu in družbi.« Avtor teh vrstic? Miro Cerar, osebno ... Občni zbor Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Zadnjega dne v mesecu januarju, v soboto, 31. 1., smo se članice Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Horjul - Polhov Gradec srečale na občnem zboru društva – Pr' Kozinc v Podolnici. ski praznik v Polhovem Gradcu v lanskem letu. Pojasnil je, da bo vse pojasnil županu in da bo predal naprej pobudo, da bi se tudi kakšno sred­stvo našlo na strani Občine Horjul, saj vidi, da so aktivne tudi članice iz horjulske občine. Ker smo ga povprašali, kako bi sredstva pridobili, je dejal, da moramo najprej napisati dopis o tem, kaj smo do zdaj ustvarjale in kakšen bo načrt za prihodnost. Zahvalil se nam je za povabilo, prav tako v upanju, da se naslednje leto spet vidimo. Po koncu uradnega dela občnega zbora smo medse povabile go. Darjo Rojec in ji predale be­sedo. Ga. Darja Rojec je pri svojih 34 letih prvič zbolela za rakom dojke. Leta 1994 so ji potrdili raka na levi dojki, tumor je bil velik 3 cm. Dia­gnoza – hormonsko odvisen tumor. Med opera­cijo za odstranitev jajčnikov in maternice se je okužila z mesojedo bakterijo. Leta 1994 so med bolniki obravnavali pet primerov okužbe s to bakterijo, štirje od teh so umrli, Rojčeva je edina preživela. Pojasnila nam je, da je zelo pomemb­no, kako svojci sodelujejo z bolnikom, ko je ho­spitaliziran, in naj se tega močno zavedamo. Zelo dolgo je bila pod tubusom. Na silvestrovo, ko so bili pri njej na obisku starši in mož, je pod seboj začutila tekočino, in ko je odkrila rjuho, je zagledala lužo krvi. Dežurni zdravnik je ugoto­vil, da se ji je pretrgala žila, in jo je začel na živo šivati. Na novo leto se je žila spet pretrgala, in tako so jo že pokrili z zeleno rjuho, jo namestili v sobo in čakali, da bo umrla. Potem pa je k njej prišla ga. Mojca Senčar in uredila, da so poklica­li tudi dežurne zdravnike s kliničnega centra, in operirali so jo osem ur, sestra je morala po kri, ker je je veliko izgubila. Kaj točno se je dogajalo med operacijo, še danes ne ve, in ga. Mojca ji je dejala, da je tudi bolje, da ne ve. Povedala ji je le, da je bilo povsod polno krvi. Štiri mesece po operaciji je pojedla prvo žlico juhe, a ta ji je šla pri trebuhu ven … bilo je zelo hudo. Pozneje se je je začela lotevati depresija. Ko ji je neka gospa dejala, naj si najde v naravi drevo in se tam izjo­če, je to res naredila, in takoj se je počutila bolje. To počne še danes, in tako je začela pomagati tudi drugim, se včlanila v društvo Europa Don­na in je prostovoljka na onkološkem inštitutu. Po trinajstih letih brez dojke se je odločila za re­konstrukcijo. A po pregledu še druge dojke so ji raka ugotovili tudi na tej. Sama se je odločila, da jo odstranijo skupaj z bezgavkami. Ga. Rojec je napisala že tri knjige, to so Štirje letni časi, Pa jo imam in Nasveti iz prve roke. Piše pa že četrto. Prireja tudi delavnice o izdelavi domačih krem in pripravkov. Andreja Dolinar Najprej je vse članice nagovorila predsednica društva, ga. Ivanka Kokelj, in v naši sredini pozdravila tudi gosta, župana Občine Dobrova - Polhov Gradec g. Franca Setnikarja, ter podžu­pana Občine Horjul g. Lada Prebila. Pojasnila je, da moramo najprej izvoliti delov­no predsedstvo, da bi lahko nadaljevali občni zbor. Za delovno predsednico je predlagala An­drejo Dolinar, za zapisnikarico Marijo Komat ter overoviteljici zapisnika Mojco Janša in Ireno Grapar. Delovno predsedstvo je bilo potrjeno in tako se je občni zbor začel. Pod poročilo društva je predsednica povedala, kaj vse se je dogajalo v letu 2014; to so bile tri strokovne ekskurzije. Najprej smo se marca odpravile na Dolenjsko in v Posavje, druga strokovna ekskurzija je bila v Belo krajino, kjer smo si ogledale naravni park Krupo, kmetijo, kjer pridelujejo in predelujejo lan, na drugi kmetiji, Čemaz, pa smo si ogledale ekološko usmerjeno kmetovanje, kjer se ukvar­jajo s sušenjem sadja in mesa. Tretja strokovna ekskurzija nas je vodila na avstrijsko Koroško, kjer smo se srečale s pridelavo in predelavo raz­ličnih olj ter na drugi kmetiji s prirejo mleka, prodajo mleka in mlečnih izdelkov oziroma »dostavo na dom«. Med drugim smo leta 2014 veliko pekle za šolo Dobrova, tudi za šolski Knjižnica Dobrova Lepo vabljeni, da nas v aprilu obiščete in si izberete kakšno zanimivo branje, pobrska­te po spletu, se poigrate z otroki, ponujamo pa vam tudi pestro dogajanje. • 1. 4. 2015 ob 17. uri vabljeni na uro pra­vljic z novo pravljičarko Ano Suhadolnik, pripovedovala bo pravljico Mišek Miško in Belamiška Ferija Lainščka. Po pravljici boste otroci risali glavne junake pravljice. • 8. 4. 2015 ob 19. uri vabljeni na potopisno predavanje Kambodža-Azija za pokušino. Predavala bosta Valentina in Matic Pavlič. V mesecu dni sta popotnika Kambodžo dodo-bra raziskala, tako spomenike kmerske civi­lizacije kot tudi pristno življenje domačinov, ki z veseljem razkrivajo naravna čudesa svo­je dežele, a so precej bolj molčeči, ko pogovor nanese na grozodejstva polpretekle zgodovi­ne. Zanesljivi avtobusi, prijazni vozniki tuk­-tukov in poceni prenočišča omogočajo, da si lahko resnično vzameš čas in doživiš vse: osupljive templje, samotne plaže na otokih, vožnjo po rekah, okusno hrano in eksotično sadje, pa tudi ježo slonov skozi pragozd. • Vabljeni na ogled risbic in drugih likovnih izdelkov štiriletne Line: od 26. februarja do konca aprila 2015. Knjižnica Dobrova Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Preži­hov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova www.mklj.si Tel. št.: 01/364 20 40, e-mail: dobrova@mklj.si Vodja knjižnice: Maja Car Marn Urnik knjižnice: pon.: 8.00–15.00 tor., sre., pet.: 12.30–19.00 čet.: zaprto sklad, za praznovanje ob 170-letnici šolstva na Dobrovi ter za čebelarski praznik v Polhovem Gradcu. Poslušale smo predavanje ge. Barbare Lončar o rožah in zelenjavi, se udeležile de­lavnice Pot do zdravja in dobrega počutja ge. Lilijane Turnšek ter delavnice o bioresonanci in zeliščarstvu g. Beneta Behriča. Imele smo tri kuharske tečaje, udeležile smo se občnega zbora Zveze kmetic Slovenije na Trojanah, obi­skala nas je predstavnica Kvasa Fala, ki nam je predstavila njihove izdelke in uporabo, udeleži­le smo se delavnice Z Ramo do dobrega peci­va, sodelovale smo tudi na Državnih kmečkih igrah na Rogli. V jesenskem času je nekaj članic odšlo v Dobrno, kjer so imele predavanje o delu društev ter retoriki. Oktobra pa se nas je nekaj udeležilo izbora kmetice leta. V letu 2014 je bilo sedem sestankov upravnega odbora, ki se sesta­ja vsak prvi ponedeljek v mesecu, razen kadar to ni potrebno. Pod tretjo točko dnevnega reda je bilo na vrsti finančno poslovanje društva, ki ga je podala ga. Tinka Oven, sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podala predsednica nadzor­nega odbora Martina Dolinar, ter razprave na poročila. Sledil pa je program dela za leto 2015. Odločile smo se, da bomo poskušale izvesti štiri strokovne ekskurzije, predlogi so bili za Gorenj­sko oz. od Kamnika do Kranja (Šenčur), poleti Hrvaška – Zagreb, jeseni pa Prlekija, ter držav­ne kmečke igre, kjer je bilo kar nekaj kandidatk zainteresiranih za udeležbo. Za delavnice in predavanja so bili predlogi, da bi pripravile predavanje o ginekologiji, še kakšen tečaj peke kruha, če bo dovolj prijavljenih, odzvale bi se tudi povabilom Zveze kmetic Slovenije, ker smo njene članice. Sledila sta govora župana in podžupana. G. Se­tnikar nas je pohvalil, da naše dobrote povedo in dajejo nekaj boljšega in zelo pomembnega za nadaljnji razvoj ter seveda največ našim zanam­cem. Naša družba potrebuje ne samo predava­nja, ampak predvsem zdrave glave. Povedal je, da na srečanjih doživimo veliko lepih stvari, in to nam daje energijo za naprej, zato naj to počnemo tudi v prihodnje. S strani občine nam lahko pomagajo le toliko, kolikor jim dopušča zakonodaja. Dejal je, naj še naprej delujemo na ta način in širimo dobra dela, pa tudi, naj pova­bimo še kakšno sosedo, da nas bo še več. Zahva­lil se nam je za povabilo, z upanjem, da se drugo leto spet vidimo. G. Prebil se nam je najprej v imenu župana Ob­čine Horjul zahvalil za peko peciva za čebelar- Komedija Gasilci v mestu napolnila dvorano v Polhovem Gradcu! V soboto, 28. februarja, ob 19. uri se je oder kulturnega doma v Polhovem Gradcu spremenil v pravo malo mesto z gostilno, trgovino in gasilskim domom, katerega prigode so dodobra nasmejale in zabavale izvrstno publiko. Da je predstava zanimiva, je na koncu potrdil ki ste pripomogli k izvedbi predstave, še pose-Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! bučni aplavz občinstva. Vsem, ki ste se pred-bej pa predstavnici Krajevne skupnosti Polhov Igralska zasedba stave udeležili, se igralska zasedba še enkrat Gradec Ani Oblak, ki nam je z veseljem poma­zahvaljuje. Na koncu naj se zahvalimo vsem, gala pri organizaciji. bo in scenarij je poskrbela Mihaela Plestenjak, za režijo Darja Plestenjak in Viktorija Bizjan Ogrin, vloge igralcev pa so si razdelili naši čla­ Črni Vrh lepi visoko stoji ni KD. Sledil je veliki pustni ples z ansamblom Tako je zapisal v svoji pesmi naš pokojni krajan Franc Pečenik. In prav tu, na Ribniški pušeljc. Na plesu smo gostili veliko pustnih mask, med katerimi je nagrado preje-Konec lanskega leta smo začeli s telovadbo za risani film Jelenček Niko, najmlajši so se ta čas vrhu našega hriba, v tako majhnem kraju, se vedno kaj dogaja. la »Barka Lajdrnica s posadko na krovu«, ki je pripadnice nežnejšega spola, ki je še danes kar lahko igrali v otroškem igralnem kotičku, na priplula iz sosednje Butajnove. Med maskami številčno obiskana. Vsak četrtek zvečer si de-koncu pa so se še malo pocrkljali s palačinka­ je bilo tudi veliko izvirnih skupinskih in posa­kleta in žene vzamemo čas samo zase in pod mi in čajem. Takoj naslednji dan pa se je črno­ meznih mask domačinov in otrok, tako da je strokovnim vodstvom domače učiteljice telo-vrška mladina zabavala ob nočnem sankanju. bila odločitev glede nagrade kar težka.vadbe redno vadimo. Vadba je vsakokrat za-Kljub poledeneli progi od cerkve v dolino se je Na Črnem Vrhu je med mladimi tudi kar ne­snovana drugače, organizirale smo si že nočni vse končalo brez nezgod. kaj športnega navdiha, zato se bomo z organi­pohod na Pasjo ravan, povedano na kratko – Leto 2014 smo tako zaključili vsak po svoje, izletnike in kolesarje, ki zelo radi zahajajo v ziranim avtobusnim prevozom z veseljem od­imamo se super. Da pa se fantje in možje ni bi takoj po vstopu v novo leto pa smo dočakali naše kraje. Za piko na i pa je tu novozgrajena peljali na prizorišče pod Poncami, kjer bomo počutili zapostavljenih, smo se podali v nakup odprtje Bifeja Dom na Črnem Vrhu. Za odpr-vremenska postaja na Pasji ravni, ki je čedalje spremljali, ali bo padel nov rekord na naši miz za namizni tenis. Ob petkih popoldne na tje bifeja se je odločil domačin, krajan Črnega bolj obiskana turistična točka. planiški velikanki. njih sproščajo svojo energijo otroci, zvečer pa Vrha, ki so mu v pomoč žena in mične nata-Februar, mesec kulture, pa je bil letos v zna-Ker pa se z veliko hitrostjo bliža tudi materin­se v svojih sposobnostih večkrat pomerijo fan-karice. In prav ta dogodek je v kraj prinesel menju komedije. Domača dramska skupina ski dan, se predvsem naši otroci že skrbno pri­tje in možje. nova dogajanja, ponudil nov prostor za druže-KD Črni Vrh je uprizorila Županovo Micko, ki pravljajo za nastop na prireditvi, namenjeni Tik pred iztekom leta smo naše otroke pova-nje, saj se mladi radi zbirajo prav v domačem velja za prvo komedijo v slovenskem jeziku in našim mamam. bili na prednovoletno zabavo. Ogledali so si kraju. Ta je ponovno zaživel tudi za nedeljske prvo slovensko dramsko besedilo. Za prired-Katja Skopec OŠ Polhov Gradec Kekec v 4. a Nekega dne je Kekec postal moj sošolec. Vedno je bil vesel, čeprav je malo fantov v razredu. Fantje pa so ga bili veseli, da je skupaj z njimi nagajal nam, dekletom. Vsak dan ima veliko no­vih zamisli. Nikoli ne poškoduje drugih, a hodi kot dedki in babice, s palico v roki. Čeprav ima palico, teče hitreje kot nekatera dekleta in fantje. A učiteljici ni ravno pri srcu, v bistvu ji ni prav nič pri srcu, ker: piše po tabli brez dovoljenja, se med poukom sprehaja naokrog po razredu, ko gre med poukom na stranišče, učiteljici nič ne reče in še kaj bi lahko naštela. A zdaj se je čisto spremenil, ker se je zaljubil v Izo. Vedno ji pripravi zvezke za pouk, pospravi malico in ji na koncu pouka da stol na mizo. Ko greva na avtobus, pa hodi kar po strani in gleda njene slikice. Zdaj je postal do učiteljice zelo pri­jazen, no, vsaj pri pouku je tiho, ker gleda Izo. Med odmori pa se vseeno še meče po tleh. Je pa tudi zelo pogumen, ker ko je sneg, kar ska­če z okna, potem pripleza gor, pa spet skoči dol in tako naprej, ampak ne med poukom. Med po­ukom nagaja samo tistemu, ki sedi poleg njega. Nika Kopač, 4. a 20. območno tekmovanje iz znanja geografije V torek, 10. marca 2015, smo na OŠ Polhov Gra­dec organizirali 20. območno tekmovanje iz zna­nja geografije. Udeležilo se ga je 66 tekmovalcev s svojimi mentorji iz 26 slovenskih šol. Priprave so intenzivno potekale že od februarja, saj je bila naša dolžnost tudi, da pripravimo na­loge za terenski del tekmovanja. Ker je okolica naše šole res idiličen košček Slovenije, smo lah­ko obiskovalcem pokazali nekaj lepih kotičkov našega kraja. Na dan tekmovanja so se tekmovalci in mentor­ji zbrali v avli, ki so jo za to priložnost okrasili učenci iz oddelkov podaljšanega bivanja s svo­jimi domiselnimi učitelji. Nagovorila sta jih go­spod ravnatelj in organizatorica tekmovanja, ki sta vsem zaželela uspešno tekmovanje in dobro počutje na naši šoli. Tekmovalci so najprej pisali teoretični del tek­movanja, nato so v spremstvu vodnikov in spremljevalcev v krasnem sončnem vremenu odšli na ogled terena. Stopali so po poteh graj­ske gospode in se povzpeli do nekdanje grajske senčnice. Sprehodili so se do parka in spoznali zgodovino polhograjske graščine. Pot jih je vo­dila tudi do Doma čebelarjev, ki ohranja tradi­cijo pridelovanja slovenskega medu in ponuja vrsto medenih dobrot. Vračali so se skozi sta­ro vaško jedro, kjer so imele nekoč svoje mesto tradicionalne domače obrti, kot so kapčarstvo, pratkarstvo, usnjarska obrt, rezbarstvo, sodar­stvo. Svoje spretnosti opazovanja, raziskovanja in sklepanja so uporabili v zadnjem delu tekmo­vanja, ko so zbirali točke s pisanjem terenskih nalog. Po tekmovalnem delu so naši učenci navduši­li obiskovalce s pestrim kulturnim programom ter poskrbeli za sproščeno in veselo vzdušje ob koncu dneva. Upamo, da smo prisotne prepri­čali, da so v teh krajih poleg lepe pokrajine tudi dobri ljudje. Želimo, da se k nam kmalu spet vr­nejo in doživijo še več lepega. Maja Šajn, foto: Barbara Trnovec Občni zbor Društva upokojencev Dobrova Tudi letos smo imeli v mesecu februarju občni zbor v prostorih Osnovne šole Dobrova. Kot prejšnja leta je šola svoje prostore v uporabo ponudila brezplač­no in, kot je že v navadi, pripravila program učencev, kar vsi člani društva spre­jemajo z velikim zadovoljstvom. Iz poročila predsednika dru­ in članic, ki bivajo v domovih Anica Peternel in Vinko Ma­ štva je razvidna velika ak­ za starejše, in tistih, ki pra­ rinko. tivnost društva v preteklem znujejo visoke jubileje. Vsem Občnega zbora se je udeležil letu, ki iz leta v leto širi svoje članom bo društvo omogoči­ tudi župan Občine Dobro­ va -Polhov Gradec, g. Franc Setnikar, ki mu je društvo ob tej priložnosti izreklo zahva­ lo za materialno in moralno pomoč pri društvenih dejav­ nostih. Na občnem zboru so bili navzoči tudi predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, ravnatelj osnovne šole Vili Kovačič, predsednik območ­ ne skupnosti DU Vič -Ru­ dnik Tone Slak, predsedniki drugih društev: Matko Zde­ šar (Horjul), Marjan Pleste­ njak (Polhov Gradec), Vera dejavnosti. Organiziranih je lo udeležbo na raznih aktiv- Kranjc (Vrzdenec) in Stane bilo 6 izletov in 12 pohodov, nostih in prireditvah, na or- Hribar (Kozarje), akadem­ nadaljevala so se tudi uspo­ ganiziranih pohodih, izletih, ski slikar in mentor likovnih sabljanja v okviru likovne de­ predavanjih, raznih tečajih in delavnic Lovro Inkret ter iz lavnice pod vodstvom Anke delavnicah, posebnih prazno- PGD Hruševo Bine Žirovnik. Tomšič in akademskega sli­ vanjih in pikniku. Namen je Vsi povabljenci so pohvalili karja Lovra Inkreta ter delav­ seveda druženje in izmenjava veliko aktivnost našega dru­ nica izdelave suhega cvetja, življenjskih izkušenj. štva, še posebej predsednika društvo je junija organiziralo Za naše društvo je značilno, Toneta Tomšiča. vsakoletni piknik in srečanje da je velika večina članov ak­ Zaključku občnega zbora je na Ključu, pa še bi lahko na­ tivnih. Tistim, ki so še pose­ sledila pogostitev, na kateri števal. bej prispevali k društvenemu so različne pijače servirale Kot osnovo za nadaljnje de­ delu, pa smo podelili dru­ pridne roke članic društva. javnosti smo sprejeli pro­ štvena priznanja. Med nagra- Ob tej priložnosti naj članice gram, ki še vedno daje pred­ jenci so bili Ivanka Železnik, pohvalimo za pripravo čudo­ nost obiskom bolnih članov Janez železnik, Janez Dolinar, vitega peciva. (RK) D anes se pogosto sliši ali bere »pravi človek ob pravem času na pravem mestu« in bi re­kel, da to kar drži. Če namreč Josip Jurčič ne bi bil pravi tič, ob pravem času na pravem mestu, to je na Dolenjskem, ne bi poznal desetih bratov in ne bi napisal znamenitega Desetega brata. Čeprav sem se rodil nekako sto let kasneje ob dokaj nepravem času in na od Boga pozablje­nem kraju, sem vseeno imel srečo ali kaj, da sem tudi jaz še poznal desetega brata, sicer ne tistega Jurčičevega, a vseeno je bil nekaj podobnega. Bil je to naših hribov list – Tomažev Jože. Otroci smo mu rekli kar Jožca, najbrž zato, da se je ri­malo – Jožca kožca! Rodil se je na začetku prejšnjega stoletja, ostal le­dik, čeprav je bil postaven in čeden fant in so ga ženske hvalile, da je odličen plesalec. Pa se ni kaj prida menil za ženske. Bil je načitan in tudi na videz je deloval kot kak faliran umetnik. Hodil je poplesaje in njegovih finih rok z dolgimi prsti se ne bi sramoval noben pianist, ki pa nikoli niso bile pri miru, če ne drugega, je z njimi tleskal po kolenih ob pridušanju »prmejdun«, kar je samo v posebno resnih zadevah stopnjeval v »prmej­duš«. Za vsakim svojim povedkom, pa naj je bil vesel ali žalosten, se je zasmejal »he, he, he«. Ve­dno je bil oblečen v črne hlače in suknjič ter obut v črne nizke čevlje, brez nogavic. Z vsem tem ga je v glavnem oskrboval župnik Jank, Jože pa mu je za protiuslugo nasekal in nacepil drva. Tudi pozimi ni bil nič topleje oblečen, se je raje pogrel s kozarcem šnopca. Rad ga je spil, nikoli pa do onemoglosti. Kako se je nosil, kadar je oglaril, pa ne vem. To je bila njegova glavna dejavnost – sicer občasna. Jože je namreč vedno pazil, da ne bi pretirano garal in služil samo »mamonu«. Kadar pa ni oglaril ali imel aktivnih počitnic, je vedril pri sestri Jehani na njunem domu, ki je tudi ostala devica do konca dni. Ko se je moja mama primožila v našo vas, tako je pripovedovala, je ne dolgo potem pekla kruh, ata pa ni bilo doma. Pa je prišel en čeden, temno­las in skravžljan fant. Malo se ga je bala, on pa je gostobesedil in se hecal tako dolgo, da se je morala nasmejati. »No,« je rekel, »samo to sem hotel, da sem videl, kakšne zobe ima Johanova žena.« Spil je kozarček, plačal in šel. Ko je to po­vedala možu, ko je prišel domov, je rekel: »To je bil pa Tomažev Jože in se ga ni treba bati.« Ko se je sneg malo umaknil, je v kaki grapi pose­kal manj vreden les, predvsem lesko. V soglasju z lastnikom, ki je bil vesel, da je počedil gozd. Kasneje je iz tega lesa zložil oglarsko kopo ali dve, si postavil kolibo iz vej in lubja ter žgal oglje. Blizu zraven je morala biti voda. Ko je bil postopek končan, je oglje strpal v vreče in ga zvlekel do poti, od koder mu ga je furman odpe­ljal h kupcem. Nekaj so pobrali mešetarji, nekaj furman in je nazadnje verjetno najkrajšo pote­gnil Jože. Nekaj je pa le ostalo, da je poravnal razne šnopčkove dolgove in mu je še kaj ostalo za sproti. Potem pa je začel s svojimi romanji od hiše do hiše. Ni fehtal, včasih je tudi kakšno delo opravil. Pri ljudeh si je sposodil knjige za zimsko branje na domači peči. Seveda je morala biti peč topla in čeprav je bil navajen napravljati drva za kope, za v peč ni napravil zalog. Šel je bližnji gozd nad bajto, posekal sušice, smrekove ali bukove, in jih privlekel po strmem bregu za bajto. Tam je bilo majhne okence, skozi katerega je dolgi les napeljal naravnost v osteje in naprej v peč. Ko je v peči pogorelo, kar je molilo va­njo, je Jehana samo pomaknila naprej. Ne bom se pridušal, da je bilo ravno tako, ampak Jože je sam izdal ta postopek. Kadar pa ni žgal olja ali se ukvarjal z literaturo, pa je, kot sem že omenil, obiskoval svoje dolo­čene punkte. K nam je pogosto prihajal na ko­zarček ali dva. Ni pa nikoli prespal, za to je imel določene postaje. Mama mu je po navadi prvi kozarček prinesla iz dobre volje, za drugega je vprašal, potem pa je včasih začel žicati še za tre­tjega. Takrat pa je mama postala gluha. »Jože, dost ga maš, ko boš pa drugič prišel, ga boš pa spet dobil!« Jože pa: »Jera lepo te prosm, samo enega še, pa te bom povsod hvalil, koder bom hodil, če pa ne, te bom pa tako tadlal, da se ti bo Naš deseti brat z Butajnove kar kolcalo. Bom reke: 'Ta prokleta baba je tulk uhrna, da ne privošči tud kozarca šnopca ne, pa če tud umiraš.' Ja, tako bom povedal!« Pa tudi taka grožnja ni zalegla. Čez gluho sezono je Jože pil na zdravje in up, ko pa je imel denar, pa je tudi nekaj plačal za nazaj. Seveda s popustom. Kadar ni dobil tretjega, je pa kar precej odigral jezo. Mama pa tudi. Prihodnjič se pa to ni nič poznalo; mama mu je zamerila samo enkrat. Ko so bile prve volitve po vojni, v rdeče in črne skri­njice. Volišče je bilo pri sosedu, pa sta mama in Jože hkrati prišla na volišče. Pa je Jože, ko je dobil kroglico, to nalašč z viška spustil v rdečo skrinjico, da so vsi videli. Danes bi rekli, da je bil pač pragmatik. Pa saj itak ne bi nič zaleglo, tudi če bi črna skrinjica pokala po šivih. Jože tudi sicer ni nikoli omenjal politike ali vojne, do teh stvari je bil popoln abstinent. Zato je verjetno tudi vojno in revolucijo prestal brez vsake praske. Jože je bil tudi vnet kadilec. Ko je prišel k nam, se je usedel v kuhinji za mizo in ko je spil kozarček, je začel obračati in otresa­ti žepe, da je spravil skupaj ščepec nedoločenih smeti, med katerimi je bilo tudi nekaj tobačnih In je Jožca ostal deseti brat. Resnici na ljubo, tudi Jurčičev Martinek Spak ni bil pravi deseti brat, ampak celo sinček edinček svoje matere. Konč­no pa je tudi res, da je malokdo tisto, za kar ga ljudje imamo. Tudi je res, da Jože ni znal lagati. In če je kaj neotipljivega trdil, je bilo to sad nje­govega domišljijskega sveta, v katerem je ostal otrok. Čeprav so cesto, ki je peljala tik pod nje­govim domom, zgradili še za časa Franca Jožefa, ko je Jože še platno prodajal, je on pripovedoval, kako so v Polhov Gradec splavili les po vodi, ko še ni bilo ceste. Je pustil na hlodu tri veje za ped dolge: dve na straneh, eno pa na vrhu. Za krajne dve je prijel, zgornjo pa si je nekam vtaknil, da mu ni spodletavalo in je odšofiral proti Polho­vemu Gradcu. Pri tem je meni kar dlaka vstala, čeprav mu nisem stoprocentno verjel. Drugič me je spet zasačil, ko sem se na peči ka­tekizma učil. Pa me je začel spraševati in sem ugotovil, da ga bolje pozna kot jaz in še več je vedel, kot je v katekizmu stalo. Sem rekel, zakaj je tak »ajd«, ko vse ve, v cerkvi pa ga nikakor ni videti. »O, vem vem, marsikaj vem,« je rekel. »A sem tak kot sv. Tomaž – dvomljivec. Veš, kdaj ostankov. Cigaret zlepa ni premogel, vsaj celih ne. »Fantek,« mi je rekel, »daj mi malo papirja od zvezka.« In je v papirček, kakršen je pač bil, strokovno, s svojimi finimi prsti, zavil dragoce­no vsebino in prižgal. Pri tem je pravil, kakšen fin tobak da je kadil, ko je služil kraljevo vojsko doli nekje v Makedoniji. Kot razgledan in pi­smen je postal kaplar. Kadar so imeli manevre oziroma vežbe, je svojo desetino taktično zavle­kel v gozd in dal »voljno«. Slekel se je do pasu in legel v senco. Vojaki pa so mu zvijali cigare­te, zadovoljni, ker jih ni »teral«. Dva sta mu z vejami celo odganjala muhe. Sigurno je govoril resnico, kavelj kot je bil. Če je pa prišel pozimi v mrazu, je z eno nogo stopil na čelešnik in z rokami božal toplo peč. Čeprav ni oglaril vse leto, pa je vse leto imel od oglja grafitno sive roke, da so se kar svetile. Jaz sem po navadi potrebuške ležal na peči in glo­dal jabolka. »Vidiš, fantek, kako je tebi lepo,« je rekel, »lepo na topli peči ležiš in se cerkljaš, jaz se moram pa takole po svetu klatit.« »Jožca,« ni­sem bil dolžan, »saj bi si tudi ti lahko to privoščil ali pri vas ni peči?« »Fant, ti tega ne zastopiš,« je oporekal. »Veš, da sem jaz deseti brat in moram po svetu.« »Jožca, a veš, da mi je mama povedala, da nisi deseti brat, ko vas niti pol toliko ni bilo pri hiši,« nisem bil dolžan. Jože pa: »Ma pusti babe pri mir, ko nič ne vedo. Al sem jaz kriv, če naša mama niso znali štet!« sem začel dvomiti? Ko sem bil tak kot ti in smo nad bajto seno sušili, pa je začelo grmeti in nas je mama otroke mirila, naj bomo pridni.« »Al ne slište, ko se Bogec krega!« Ata pa je pritekel priganjat: »Takoj seno spravljat, hudič se že gor za Mihelcami pači!« Mihelce so velik hrib nad Tomaževo bajto. »No, vidiš,« je nadaljeval, »to mi ni šlo v lajšto: Bogec se je kregal in hudič se je pačil. Tukaj mora biti nekaj narobe! Sicer pa,« je zaključil, »sem kristjan, a tudi frajgajst, ampak fant, ti tega ne zastopiš. In res nisem zastopil. Ko je kasneje učitelj enkrat v šoli razlagal, da so oblasti Franceta Prešerna njega dni imele za fraj­gajsta, sem pa začel računati. Torej: če sta bila oba, Prešeren in Jožca, frajgajsta, sledi, da je bil tudi Jože najbrž pesnik ali obratno, da je tudi Prešeren svoje dni žgal oglje. »E e e – to je to!« Sam sebi sem dal petko. Jožce pa res zlepa nisem videl v cerkvi, morda ob misijonu ali pa takrat, ko je župniku drva cepil, če ni bil že pred nedeljo fertik. Vsako je­sen je Jožca župniku nacepil kup drv, ki jih je le-ta dobil za biro od kmetov. Župnišče in šola sta bila soseda in pobje smo med odmorom šli občudovat Jožco, ki je pred farovško drvarnico strokovno obdeloval nažagana polena. Vzel si je čas, pljunil v roke, si jih pomel in s sekiro pome­ril natanko v stržen. »Poglejte, fantje,« je rekel, »takole je Krjavel prečesnil hudiča. Saj ste v šoli verjetno že brali o tem?« Pri vsakem zamahu pa je skozi zobe siknil: »Ksss!« »Jožca,« smo ga ba­rali, »zakaj pa zmeraj kihneš, ko usekaš?« »Ve­ste, tako mahnem, da mi gate počijo,« se je izgo­voril. »Saj jih sploh nimaš!« smo bili zlobni. »Saj se vidi, ko pa imaš luknjo v hlačah.« Res je imel hlače po štihu malce počene. »Jožca, odzad se ti vid kožca!« smo takoj spesnili. »Ti mulci, ti!« se je razjezil, »vam bom ušesa porezal, kar s tole sekiro!« Ker njegove jeze nismo jemali resno, se je še bolj razhudil. »Čakte čakte, bom župniku pa učitelju povedal, kakšni ste!« To pa je zale­glo. Počasi, da ne bi izpadlo preveč strahopetno, smo se umaknili pred šolo. Tam so deklice – mi smo rekli babe – čepele v krogu in se šle »linčka talam, dobr skrij.« Kaj so bili linčki, še sedaj ne vem, najbrž tudi same niso vedele. Fantje smo vzvišeno odkorakali mimo, v požgani zadrugi poiskali vsak svojo leskovo krevljo in zarjavelo piksno – ostanek vojne – in šli na spodnje igrišče zbijat svinko. Dandanes bi tej disciplini najbrž rekli »hokej na blatu«. Če kdo ni zadel piksne, je pa sigurno soigralca po goli nogi. In je ta potem skakal pač samo po eni. Jožca in župnik Janko pa sta se kar ujemala. Janko je Jožci velikodušno spregledal pomanj­kljivosti in se mu za njegove drvarske usluge ob­dolžil z odsluženimi oblačili. Jože je to cenil in cenil tudi njegov šnopc, saj je župnik dobil med biro tudi kaj užitnega. Jožca je pripovedoval, kako je bilo, ko je imel v farovžu likof ob koncu drvarjenja. Mu je hotel Janko še nekej plačat, pa je Jožca odklonil, rekoč, naj mu raje še enkrat nalije. Župnik je menil, da ga ima že zadosti in mu ni ustregel. Jožca pa se ni dal. Župniku je predlagal stavo. Povedal mu bo en hec in če bo tako dober, da se bo moral župnik nasmejati, dobi Jožca še en kozarček, če ne pa ne. Gospod se je strinjal in Jožca je začel: »Njega dni je v Horjulu (župnik je bil po rojstvu Horjulc) umrl en župnik in seveda šel v nebesa. Tam ga je sprejel sveti Peter (mu po Jožcevem prepričanju) nalil en kozarček, potem pa mu razložil hišni red ter mu odkazal mesto in tako naprej. Župnik pa je nekaj mencal in pogledoval okrog. Pa je Petra zanimalo, kaj bi še rad. Žu­pnik mu je zaupal, da ga od zadaj nekaj tišči in kje v nebesih se da temu odpomagat. Sveti Peter mu je pokazal v kotu v podnu en okrogel po­krov. Župnik ga je dvignil in pogledal dol in – o groza! Spodaj je zagledal Horjul in svoje ljube farane. Zgrožen je rekel sv. Petru: »Ja, posluš vendar, pa menda ne bom na svoje dobre fara­ne?« Peter pa prostodušno: »Pa kaj, saj drugega vredni niso!« Gospod Janko se niso ravno krohotali, toliko so se pa vendar skremžili na smeh, da je Jožca do­bil stavo in kozarček. Naj cenjeni horjulski fara­ni Jožci ne zamerijo tega štosa, saj je tudi on že tam zgoraj in z njim tudi večina tistih, ki so bili takrat še spodaj. Jaz sem pa samo napisal, kar je Jožca v hecu povedal. Leta 1964, ko je bil Jože star 61 let – jaz sem me-nil, da je bil star, zdaj pa se4m drugačnega mne­nja – je doma padel s svisli, ko je šel po seno za kravico in majhnega šimelna, ki ju je redila se­stra Jehana. Pri padcu si je najbrž polomil nekaj reber, a ker takrat tega nobeden ni jemal resno in iskal zdravniške pomoči, je revež obležal. Moja mama ga je obiskala in mu nesla frakl šnopca. »Veš, Jera, prav lepo od tebe!« je bil hvaležen. »Dosti sem ga spil, tudi tvojega. Sedaj mi pa ne paše več in če mi ne, vem kam to pelje – gor k svetemu Joštu.« Mama mu je rekla, zakaj ne da poklicat zdravnika, pa je odvrnil, da on živ dan ni šel k njemu, zakaj bi on zdaj hodil k Jožetu. Je pa menda naročil poklicat gospoda Janka in sta verjetno napravila inventuro. Sedaj sta že oba gor pri svetem Petru. Kar vidim gospoda Janka, kako nadzira Jožco, da ne bi mo­tovil okrog tistega pokrova v nebeškem kotu. Tam v bregu pod Mihelcami pa ni več ne Jeha­ne ne šimelna ne bajte. Breg zarašča hosta, pa ni nikogar, da bi jo posekal, zložil kopo in nažgal oglja. Jakob Demšar - Rado Op.: Na avtorjevo željo smo pustili pogovorne izraze. Na podlagi pravilnika o dodelitvi pro-tem javnem razpisu, že prejel javna Gradnja mora biti končana do 31. 12. -kulturni programi oziroma kultur-nizacija oz. izvajalec, 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega računskih sredstev za postavitev malih sredstva Republike Slovenije ali 2015. Šteje se, da je gradnja končana, ko ne dejavnosti, potekajo redno, orga--kandidat zaveže, da bo po konča-gradivakomunalnih čistilnih naprav v Občini sredstva Evropske unije.so plačani računi za MKČN. Zahtevke nizirano in ustrezno strokovno vo-nem usposabljanju, izpopolnjeva-stroški oblikovanja, priprave besedil, Dobrova -Polhov Gradec za obdobje • Sredstva se ne dodelijo za postavi-se vlaga po pridobitvi pozitivne ocene deno, vsaj devet (9) mesecev v letu, nju ali izobraževanju najmanj 3 leta prevodov, odkup slikovnega gradiva, 2012 do 2017 (Uradni list RS, št. 3/12, tev MKČN zunaj Občine Dobrova obratovanja, vendar najkasneje do 31. izvajalec je v preteklem letu redno deloval v Občini Dobrova-Polhov stroški tiska 45/2013, 19/2015) – Polhov Gradec. 12. 2016. Če upravičenec do roka ne predstavljal svoj program na javnih Gradec kot strokovni delavec pri 3.2 Priprava, izvedba in promocija tu­ pridobi pozitivne ocene obratovanja, prireditvah (pogoj za sofinanciranje: izvajalcu letnega programa športa, ristične prireditve Javni razpisVI Razpisna dokumentacija lahko z vlogo zaprosi za podaljšanje najmanj 2 nastopa) v občini, -stroški organizacije prireditev in stroški izvajalcev na prireditvi, stroški za dodelitev proračunskih sredstev roka. V vlogi navede razloge za podalj--kandidata na izobraževanje, uspo-nastopov na teh prireditvah, ki se najema prostora, stroški promoviranja za postavitev malih komunalnih Razpisna dokumentacija (navodila in šanje roka. sabljanje ali izpopolnjevanju pre-financirajo iz drugih proračunskih prireditve, stroški materiala za izved­ čistilnih naprav v Občini Dobrova - obrazci) in druge informacije so obja-dlaga in prijavi osnovna kulturna postavk občinskega proračuna, niso bo prireditve, stroški zavarovanjaPolhov Gradec v letu 2015 vljeni na: http://www.dobrova-polho-Na podlagi popolnega zahtevka se organizacija oz. izvajalec, upravičen strošek, 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na vgradec.si. Kontaktna oseba občinske sredstva izplačajo na vlagateljev tran--kandidat se zaveže, da bo po kon--sofinancirajo se prireditve, ki so sejmihI.Predmet razpisauprave za informacije je Helena Čuk. sakcijski račun. Nakazilo na transak-čanem usposabljanju, izpopolnjeva-organizirane na območju občine stroški udeležbe na sejmu, stroški Sofinanciranje nakupa malih komu-cijski račun šteje, da je bilo zahtevku v nju ali izobraževanju najmanj 3 leta Dobrova-Polhov Gradec, organizacije sejma stroški, osebja, ki nalnih čistilnih naprav velikosti do 50 VII. Način prijave in roki celoti odobreno. O spremembi roka za deloval v Občini Dobrova-Polhov -stroški tekočega in investicijskega predstavlja ponudbo v času sejma, PE v Občini Dobrova - Polhov Gradec. vložitev zahtevka se na podlagi uteme-Gradec kot strokovni delavec pri vzdrževanja objektov in opreme v stroški promoviranja sejma Vlagatelji izpolnjeno razpisno doku-ljenih razlogov odloči z odločbo. izvajalcu letnega programa kulture, lasti ali najemu vlagatelja niso upra-3.4 Priprava turističnih programov in II.Upravičenci do sredstevmentacijo pošljejo priporočeno po -da društvo izvaja dejavnost v kul-vičeni, v kolikor je iz prejetih vlog vzdrževanje objektov turistične infra­Upravičenci so fizične osebe s stalnim pošti ali oddajo neposredno na sedežu Če zahtevku ni v celoti ugodeno, se o turi, kamor prijavljajo kandidata za razvidno, da vlagatelj za izvajanje strukture prebivališčem v občini. občine. spremembah odloči z odločbo. Na to usposabljanje ali izpopolnjevanje, dejavnosti zaračunava najemnino, stroški priprave programov, stroški iz­ odločbo pritožba ni dovoljena. -sofinancirajo se prireditve, ki so -na prireditvi mora biti poskrbljeno obraževanja kadra za izvajanje progra­III.Višina pomoči: Ovojnica mora biti opremljena z organizirane na območju občine za strokovno vodenje in varnost mov, stroški trženja programa, stroški naslednjimi podatki: Občina Dobrova Zahtevke, ki so v nasprotju z zahteva-Dobrova-Polhov Gradec, vseh udeležencev, nakupa klopi, smetnjakov in drugi ma­ • do 30 % upravičenih stroškov za - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 mi predpisov, javnega razpisa ali od--da bodo sodelovali na prireditvah, -da bodo sodelovali na prireditvah, terialni stroški povezani z vzdrževa­postavitev male komunalne čistilne Dobrova, s pripisom »ne odpiraj, ločbe o pravici do sredstev, se zavrne. ki jih bo organizirala občina, čeki jih bo organizirala občina, če njem objektov turistične infrastrukturenaprave za en stanovanjski objekt javni razpis,MKČN«. Na hrbtni strani bodo k temu pozvani, bodo k temu pozvani. Pogoji in omejitve: ali največ 250 € na PE.mora biti označen naslov pošiljatelja XII. Spremljane namenske porabe -kulturni projekti, ki jih društvo -oblikovanje promocijskega materia­ • do 50 % upravičenih stroškov ali vloge. Vloge, iz katerih ni razvidno, sredstev organizira za svoje člane in druge Sofinanciranje turističnih programovla mora biti skladno s celostno po­največ 375 € na PE, kadar se za več da se nanašajo na javni razpis, se Upravičenec mora vrniti nenamensko udeležence v obliki delavnic, izo-Vrste pomoči in opravičljivi stroški: dobo občine, stanovanjskih objektov postavi ena zavrže. porabljena sredstva skupaj z zakoniti-braževanj, usposabljanj in izpopol-3.1 Administrativno delovanje društva-da bodo sodelovali na prireditvah, mala komunalna čistilna naprava. mi zamudnimi obresti, ki se obračuna-njevanj mora imeti vsaj 10 obisko-3.1.1 Število članov, sodelovanje pove-ki jih bo organizirala občina, če Razpis je odprt do porabe sredstev oz. vajo od dneva plačila upravičencu do valcev. Niz delavnic izobraževanj, zovanje, spletna stran društva, prido-bodo k temu pozvani, IV. Splošni pogoji upravičenosti: najkasneje do 31. 12. 2015. Datum in dneva vračila sredstev v primerih, ko usposabljanj in izpopolnjevanj s bivanje sredstev-prireditev se organizira na območju ura zaprtja razpisa bosta objavljena na se ugotovi:področja kulture lahko predsta-stroški dela in materialni stroški admi-občine Dobrova-Polhov Gradec, • mala komunalna čistilna naprava spletni strani občine. • da so bila dodeljena sredstva delno vlja daljši sklop izobraževanja, kjer nistrativnih, finančnih in računovod--stroški vzdrževanja objektov turi­mora imeti certifikat oziroma listi-ali v celoti nenamensko porabljena,vsaka delavnica, izobraževanje, skih del, stroški zavarovanja, stroški stične infrastrukture, ki jih uvelja­no o skladnosti izdelka z zahtevami Popolne vloge se razvrstijo po datumu • da je upravičenec za katerikoli na-usposabljanje in izpopolnjevanje vzdrževanja spletne strani, stroški vljajo vlagatelji morajo biti usklajeni glede doseganja mejnih vrednostih in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene men pridobitve sredstev navajal predstavlja določeno podtemo izo-oblikovanja spletne strani, stroški za-z letnim programom za turizem in parametrov odpadnih vod, kot jih vloge se uvrstijo po vrstnem redu na neresnične podatke,braževanja kot zaključene celote, kupa prostora na serverjuobčinskim proračunom za tekoče predpisuje Uredba o emisiji sno-konec seznama. • da je upravičenec za isti namen in -kot prireditev se upošteva samostoj-3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, leto in zgrajeni skladno z veljavnimi vi pri odvajanju odpadnih vod iz iz istega naslova ponovno pridobil na izvedba najmanj 12. pesmi oz. 10. usposabljanje in izobraževanje članov predpisi o graditvi objektov, ureja­malih komunalnih čistilnih naprav Če je v seznam popolnih vlog uvršče-finančna sredstva pred iztekom za skladb, oz. 45 minut programa, društva in priprava in organizacija de-nju prostora in varstvu okolja, (Uradni list RS, št. 98/07),nih več vlog, kot je na voljo sredstev, to določenega obdobja v razpisu,-kot predstava (celovečerno gleda-lavnic -objekti, v katerih se izvaja pridobi­ • čiščenje komunalne odpadne vode se sredstva razdelijo vsem popolnim • če investicije, za katero je pridobil liško delo) -premiera se upošteva stroški strokovnega izpopolnjevanje, tna dejavnost niso upravičeni do v mali komunalni čistilni napravi vlogam v enakem deležu. sredstva, ni dokončal oz. jo je končal samostojna predstava v dolžini naj-usposabljanje in izobraževanje članov sofinanciranja, mora biti skladno s preostalimi do-v bistveno manjšem obsegu, kot je manj 45 minut , v primeru lutkovne društva, stroški priprave in organizaci--na prireditvi mora biti poskrbljeno ločili 4. člena Uredbe o emisiji sno-VIII. Obravnavanje vlog in postopek predvideval v prijavi na razpis,skupine najmanj 30 minut, (krajša je delavnic, kot so stroški strokovnega za strokovno vodenje in varnost vi pri odvajanju odpadnih vod iz odobritve • druge nepravilnosti pri uporabi gledališka dela se vrednotijo samo v kadra za izvedbo, stroški najema pro-vseh udeležencev. malih komunalnih čistilnih naprav sredstev. primeru sodelovanja na prireditvi), stora, stroški obveščanja, stroški mate­(Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) gle-Odpiranje in pregled vlogponovitve predstav se upoštevajo riala za delavnice de ustreznosti čiščenja v mali komu-Vloge se odpirajo po vrstnem redu V primerih iz prejšnjega odstavka kot nastopi,nalni čistilni napravi, prejetja. Odpiranje vlog ni javno. upravičenec ne more pridobiti sred--za javni nastop šteje prireditev, na-4. MERILA • ocena obratovanja male komunalna Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove stev za dobo petih let. menjena širši javnosti, z dokazljivo Kulturni programičistilne naprave, ki jo upravičenec k dopolnitvi. javno objavo, 1.1. Administrativno delovanje društva kot dokazilo posreduje na občino, XIII. Informacije-promocijski material (CD, video, mora biti pozitivna,Prispele vloge bo pregledala in stro-Dodatne informacije po telefonu: 01 DVD, knjiga, zbornik, brošura) • lokacija postavitve male komunalne kovno ocenila komisija, ki jo imenuje 3601 800, kontaktna oseba: Helena mora biti izdan v seriji s pridoblje­čistilne naprave mora omogočati župan Občine Dobrova - Polhov Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče nimi pravicami institucij npr. NUK, neovirano praznjenje,Gradec. posredovati tudi po elektronski pošti: SAZAS, AAS…, • upravičenci morajo razpolagati z helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si. -opravljanje dejavnosti na neprofi­zemljiščem, na katerem načrtujejo S sklepom župana se zavrže se vloge: tni osnovi pomeni, da dejavnosti in postavitev MČN, -ki so prepozno prispele, 430-0005/2015-1programu ni moč pripisati pretežno • upravičenci, ki bodo za več objek- -ki niso oddane na predpisani razpi-Datum, 20. 3. 2015 komercialnega namena in člani iz­tov postavili skupno čistilno napra-sni dokumentaciji, Franc Setnikar, l.r., vajalske skupine ne prejemajo plači­vo, morajo vlogi priložiti podpisan -nepopolne vloge, ki jih v navede-župan la. medsebojni dogovor vseh uporab-nem roku vlagatelj ne dopolni ali nikov MKČN, ki ni časovno ome-jih dopolni neustreznoNa podlagi 21. člena Zakona o lokalni Sofinanciranje športnih programovjen, iz katerega bo razvidna delitev in zavrne vloge: samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – ZLS-Vrste pomoči in opravičljivi stroški:stroškov vzdrževanja MKČN in ose--ki so neutemeljene, UPB2 s spremembami), Zakona o ure-2.1 Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec Do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 Od 31 do 60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in ažurirana 2 1.2 Izvedba kulturnih programov ba, ki bo zadolžena za upravljanje -z nasprotujočimi podatki v vlogi in sničevanju javnega interesa za kulturo stroški dela in materialni stroški admi­MKČN. prilogah, (Ur. l. RS, št. 77/07 s spremembami), nistrativnih, finančnih in računovod­-ki so vložene v nepravilno opre-Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 skih del, stroški zavarovanja V. Opravičljivi stroški mljenih ovojnicah, s spremembami), Zakona o spodbu-2.2 Izvedba športnih programov-vsebinsko neustrezne vloge, janju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. stroški strokovnega kadra, stroški na­ • Nakup male komunalne čistilne -ki ne bodo izpolnjevale pogojev za 2/04 s spremembami), Statuta Občine jemnin objektov za vadbo, organizacija naprave velikosti do 50 PE s stroški prijavo. Dobrova -Polhov Gradec (Ur.l. RS, športnih tekmovanj, stroški zavarovanj montaže male komunalne čistilne št. 26/12), Pravilnika o sofinanciranju 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšol­naprave in prvim zagonom MKČN Popolnost in dopolnitve vlogdejavnosti in programov društev v skih otrok, šoloobveznih otrok, mladi­z nastavitvijo parametrov. Vloga se šteje za popolno, če je izpol-Občini Dobrova -Polhov Gradec (Ur. ne in študentov • Upravičeni stroški lahko nastanejo njena na obrazcih razpisne dokumen-l. RS, št. 32/09, s spremembami) in stroški strokovnega kadra, stroški na­od 1. 1. 2012 naprej. Investicija mora tacije, je razumljiva in ima priložene Odloka o proračunu Občine Dobrova jemnin objektov za vadbo, zavarovanj biti končana do 31. 12. 2015. vse priloge. - Polhov Gradec za leto 2015 (Ur. l. RS, št. ,17/15) objavlja Občina Dobrova -2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine IV. Merila: Vlagatelje nepopolnih vlog komisija Polhov Gradec s posebnimi potrebami (z motnjami v • mala komunalna čistilna naprava v roku 14 dni od odpiranja in stro-razvoju)mora biti zunaj predvidenih ob-kovnega pregleda vlog pisno pozove, J A V N I R A Z P I S stroški strokovnega kadra, stroški na­močij aglomeracij, znotraj katerih naj jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 8 ZA SOFINANCIRANJE jemnin objektov za vadbo, zavarovanjse predvideva izgradnja kanalizacije dni od prejema poziva za dopolnitev. DELOVANJA DRUŠTEV NA 2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih skladno z Operativnim programom Dopolnitve poslane po roku se ne PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN v kakovostni in vrhunski športodvajanja in čiščenja komunalne upoštevajo. TURIZMA V OBČINI DOBROVA-stroški strokovnega kadra, stroški na­odpadne vode v Občini Dobrova POLHOV GRADEC V LETU 2015. jemnin objektov za vadbo, organizacija -Polhov Gradec . Informacije o ob-IX. Obveščanje o izborušportnih tekmovanj, stroški zavarova­močjih pridobi vlagatelj na Občini O dodelitvi sredstev po tem pravilniku nja Dobrova - Polhov Gradec, odloča na predlog strokovne komisije 1. PREDMET RAZPISA 2.2.4 Šport invalidov • do sofinanciranja so upravičene po- župan oziroma oseba, ki jo pooblasti Sofinanciranje programov društev na stroški strokovnega kadra, stroški na­stavitve malih komunalnih čistilnih župan. področju kulture, športa in turizma v jemnin objektov za vadbo, organizacija naprav na območju aglomeracij v Vlagateljem, katerih vloge izpolnju-Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu športnih tekmovanj, stroški zavarova­naseljih: Suhi Dol, Črni Vrh, Kurja jejo predpisane pogoje iz predpisov 2015. njavas, Šentjošt, Zalog, Hruševo (ob-in javnega razpisa in so za namen za-2.2.5 Športna rekreacijamočje HU 11) in Dobrova, vključno gotovljena sredstva, se izda odločba o 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV stroški strokovnega kadra, stroški na-1.3. Priprava, izvedba in promocija kulturne prireditve od hiše Horjulska cesta 126 naprej pravici do sredstev. Upravičenci do sredstev so društva, ki jemnin objektov za vadbo, stroški za­proti Brezju in drugih območjih delujejo na področju kulture, športa in varovanjaaglomeracij, kjer se kanalizacija V obrazložitvi odločbe o pravici do turizma s sedežem v občini Dobrova-2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in zaradi sprememb projekta, nasta-sredstev je utemeljena odločitev in v Polhov Gradec. izpopolnjevanje strokovnih kadrov v lih kot posledica nepridobljenih primeru pozitivne odločitve so opre-športuslužnosti lastnikov zemljišč, ne bo deljeni višina dodeljenih sredstev, na-3. POGOJI IN OMEJITVE ZA stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, gradila. Informacije o območjih prido-men in upravičeni stroški. SOFINANCIRANJE usposabljanja ali pridobivanja licenc bi vlagatelj na Občini Dobrova - Polhov Sofinanciranje kulturnih programovamaterskih strokovnih kadrov, aktiv-Gradec, Rok za izdajo odločbe o pravici do Vrste pomoči in opravičljivi stroški: nih članov društva • mala komunalna čistilna naprava sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh 1.1 Administrativno delovanje društva2.3. Priprava, izvedba in promocija mora biti zunaj vodovarstvenih dejstev. stroški dela in materialni stroški admi-športne prireditveobmočij. Informacije o vodovarstvenih nistrativnih, finančnih in računovod-stroški organizacije prireditve, stroški območjih pridobi vlagatelj na Občini X. Pritožba na odločbo skih del, stroški zavarovanjsodnikov, pomožnega osebja, stroški Dobrova - Polhov Gradec. Zoper odločitev v odločbi o pravici do 1.2 Izvedba kulturnih programovpanožne zveze, stroški pokalov, di­ Elementi za vrednotenje Število točk 1 Dejavnost oz. sekcije društva - glasbena 30 - gledališka, lutkovna 30 - plesno-folklorna 30 - likovna, filmska, fotografska 20 - druge vsebine s področja kulture 20 2 Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezniprogram, ki se izvaja v organiziranih skupinah) 1 točka/uro/skupino 3 Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec 3 točki/nastop 4 Nastop na prireditvi na območju Slovenije 6 točk/nastop 5 Nastop na prireditvi v tujini 9 točk/nastop Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) 6 medobmočnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 7 Založništvo (CD, knjiga) 10 točk/izdelek 8 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itn. na področju kulturnihprogramov, ki jih izvaja društvo, 10 točk/izobraževanje/osebo 9 Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence 10 točk/ Izobraževanje kot Število točk/prireditev 1 Organizacija lastne prireditve, 100 % nastopajočih je iz Občine Dobrova - Polhov Gradec 14 Organizacija lastne prireditve, od 50 do 99 % nastopajočih je iz Občine Dobrova - Polhov Gradec 10 Organizacija lastne prireditve, do 49 % nastopajočih je iz Občine Dobrova - Polhov Gradec 5 2 Objava v koledarju prireditev 2 3 Objava na občinski spletni strani 2 4 Objava v Našem časopisu 2 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 sredstev lahko upravičenec vloži pri- stroški najemnin objektov, stroški ude-plom, stroški zavarovanjaŠportni programi V. Višina razpisanih sredstev tožbo na naslov občine v roku 8 dni od ležbe na nastopu, stroški povezani z 2.4 Vzdrževanje objektov in prostorov 2.1. Administrativno delovanje društva Sredstva bremenijo proračunsko prejema odločbe. založništvom, stroški strokovnega iz-za izvajanje športne dejavnostipostavko 11004 Proračuna občine popolnjevanja, izobraževanja in uspo-stroški povezani z obratovalnimi stro-Dobrova - Polhov Gradec za leto 2015. XI. Zahtevki za izplačilosabljanja strokovnega kadra, stroški ški in investicijami v objekteOkvirna višina razpisanih sredstev je Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo izvedbe delavnic, stroški zavarovanja2.4.1 Vzdrževanje objektov in prosto­ 17.100 €. zahtevke na predpisanem obrazcu. 1.3 Priprava, izvedba in promocija kul-rov za izvajanje športne dejavnosti, ki turne prireditvezajemajo stroške električne energije, VI. Omejitve Upravičencu se izplačilo izplača po stroški priprave, izvedbe in promocije ogrevanja, odvoza odpadkov, vodari­ • Upravičeni stroški so le tisti stroški, opravljenih delih na podlagi vložene-prireditve, zavarovanjena, kanalščina, idr. ki so nastali od 1. 1. 2012 do 31. 12. ga zahtevka za izplačilo, ki mu priloži:Pogoji in omejitve: 2.4.2 Investicijsko vzdrževanja objek­2015. • fotokopijo računa,-da je kulturni program ali kulturna tov in opreme v lasti ali najemu upra­ • Najnižja skupna višina pomoči, ki • fotokopij potrdila o plačilu računa,prireditev, ki kandidira za sofinan-vičenca. se izplača upravičencu, je 50€.• fotokopija certifikata oziroma listine ciranje iz javnih sredstev, pripra-Pogoji in omejitve: • Sredstva se ne dodelijo upravičen- o skladnosti, vljena in izvedena na neprofitni -kandidata na izobraževanje, uspo­cu, ki je za isti namen, ki ga navaja • pozitivna ocena obratovanja male način, namenjena širši javnosti in sabljanje ali izpopolnjevanju predla­v vlogi za pridobitev sredstev po komunalna čistilne naprave. izkazuje nek širši javni interes, ga in prijavi osnovna športna orga- Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani Občine Dobrova - Polhov Gradec Do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 Od 31 do 60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 Več kot 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 Proračunu so prižgali zeleno luč Log - Dragomer, 18. marec 2015 – Log-dragomerški svetniki so, potem ko se je občina prve tri mesece financirala za­časno, soglasno dvignili roke za proračun za letošnje leto. Na seji so se seznanili še s potekom dejavnosti za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave ter med drugim opravili številna imenovanja v svete in skupine. Župan Miran Stanovnik je sejo začel z umikom dveh točk dnevnega reda, tako da je log-dra­gomerški občinski svet imel tokrat na mizah štirinajst točk. Sejo so svetniki začeli s potrdi­tvijo cen najema šolskih prostorov za leto 2015, ki ostajajo enake kot lani, nadaljevali pa so jo z imenovanji v svete in skupine. Imenovanja in glasovanja Svetniki so na mize spet dobili predloga za imenovanje predstavnika v Svet javnega zavo­da Zdravstveni dom Vrhnika. S to točko so se srečali že zadnjič, ko po zapletu ni bil izglaso­van noben predstavnik. Naj spomnimo, da je svet na dveh tajnih glasovanjih Andreju Likar­ju in Hermini Šabanov dvakrat namenili po­polnoma enako število glasov. Komisija je zato znova pozvala liste in stranke, naj posredujejo predloge kandidatov za predstavnika v ta javni zavod. Pravočasno sta prispela dva predloga, in sicer stari predlog za imenovanje HermineŠabanov ter nov predlog za imenovanje dr. Si­mona Strgarja. Tokrat so svetniki glasovali jav­no, Hermina Šabanov pa je prejela več glasov ter bila tako imenovana za predstavnico v Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika, kjer je predsednikovala v preteklem mandatu. Na seji so izmed sedmih prejetih predlogov za člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenovali Branko Alič iz Dragomerja, Srečka Sečnika z Lukovice ter Metko Jurač, Ja­sno Vidakovič in Petra Vukoviča z Loga. Sogla­sno so potrdili tudi člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, in sicer bodo svet sestavljali svetnik Franci Kozjek, Andrej Majcen s policijske postaje, Matevž Snoj iz Ko­munalnega podjetja Vrhnika, Helena Purkart iz osnovne šole, Dean Stepančič iz Medobčin­skega inšpektorata in redarstva, Tanja Krušič iz občinske uprave ter Zdravko Trček iz Združe­nja šoferjev in avtomehanikov. Potem ko je občinski svet na februarski seji v Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje za­svojenosti v Občini Log -Dragomer imenoval štiri člane, so tokrat v to skupino imenovali še preostala dva. Do prejšnje seje namreč Komisi­ja za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve ni dobila predlogov mladinskega kluba in župana, zato so ju po­novno pozvali, naj predlagata svoje kandidate. Tokrat sta do roka prišla oba predloga in sve­tniki so soglasno podprli Borisa Erklavca, ki ga je predlagal Mladinski klub Log -Dragomer, in Stevena Telzerowa, ki ga je predlagal župan. Sledile so pobude in vprašanja svetnikov, nato pa so se ti mudili ter potrdili odločitev o na­kupu zemljišč, po katerih pelje kategorizirana občinska cesta Na pobočju in V jami. Kot smo izvedeli, bi občina za te parcele odštela 22.256 evrov. »Sočasno z odkupom predmetnih ze­mljišč so lastniki pripravljeni podpisati tudi služnostno pogodbo za gradnjo sanitarne ka­nalizacije. Zadeva je urgentna, saj moramo pra­vočasno oddati vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja na Upravno enoto Vrhnika in vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za obdobje 2014–2020,« so pojasnili v gradivu za svetnike. Poudarili so še, da lastniki zemljišč ne prihajajo z Lukovice, s podpisom pogodbe pa bi bila omogočena gradnja fekalne kanaliza­cije za 11 hiš na Lukovici. O tej točki dnevnega reda so še pred občinsko sejo govorili na Od­boru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, kjer so z nakupom sicer soglašali, se je pa ob tej točki razvila širša raz­prava. Tako je odbor občinski upravi naložil, naj do prihodnje seje pripravi grafični seznam kategoriziranih cest, ki so v občinski oziroma zasebni lasti, ter cest, ki niso kategorizirane. Proračun je šel še čez drugo sito Proračun za leto 2015 predvideva 2,814.392 evrov prihodkov, odhodkov je za dobra 2 mi­lijona in pol, ustvarili pa bodo tudi proračun­ski presežek v višini 233 tisočakov. Skupaj s privarčevanimi sredstvi iz preteklih let naj bi občina na koncu leta imela kar 600.000 evrov presežka. Pri pripravi gradiva je občinski upra­vi pomagala delovna skupina za pripravo pro­računa, ki jo vodi svetnik Gorjan. V času javne obravnave pa so, kot je bilo v navadi že v prete­klosti, proračun na zboru občanov predstavili javnosti. Letošnji proračun bo drugačen kot v preteklo­sti, poudarek bo na pripravi in dokončanju dokumentacije, ki bo osnova za uresničitev projektov. Večjih investicij ni predvidenih. V primerjavi s predlogom proračuna, ki ga je imel občinski svet na mizah februarja, je upra­va v končno različico vnesla devet sprememb, štiri zgolj zaradi uskladitve z zakonskimi dolo­čili. Mesto v proračunu je znova dobila sanacija spodnjega dela Molščice, ki je bila že v prora­čunu za leto 2014, a lani ni bila realizirana. Za sofinanciranje investicije naj bi občina odštela 33 tisočakov. V proračun so dodali tudi sred­stva za protipožarno investicijsko vzdrževanje. 40.000 evrov bodo namenili za vzdrževanje dveh gasilskih vozil, obnovo loškega gasilske­ga poligona ter toplotno in gradbeno obnovo gasilskega doma na Logu. V proračun so po novem uvrstili tudi prometno študijo ter sred­stva za postavitev javne razsvetljave na Rimski cesti. Občinski svet je zeleno luč dal tudi letnemu načrtu pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine in kadrovskemu načrtu ter potrdil sklep, da v letu 2015 ni predvidena prodaja finančnega premoženja. Svetniki so po hitrem postopku potrdili odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospo­darjenje z divjadjo v Občini Log -Dragomer, izčrpne informacije so dobili o poteku aktivno­sti za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, soglasni pa so bili še pri potrjevanju letnega programa športa. Ta je podlaga za pripravo in objavo javnega razpisa za izvajanje športnih vsebin na območju občine. V primerjavi z lan­skim letom v njem ni sprememb, razdeljenih bo le nekaj manj sredstev, in sicer 42.750 evrov. Občinski svetniki se bodo do konca letošnjega leta sestali predvidoma še na petih rednih se­jah, smo izvedeli iz programa dela občinskega sveta. Na mizah je svet imel pregled izvajanja sklepov občinskega sveta in pregled izvajanja drugih nalog, ki je sicer stalna točka rednih ob­činskih sej. Ob koncu seje si je nekaj minut vzel še direktor občinske uprave Andrej Kos, ki je, ker konec aprila odhaja v pokoj, tokrat zadnjič pomagal pripraviti občinsko sejo. V. L. Na zboru občanov o proračunu Log - Dragomer, 11. marec 2015 – Pod vodstvom novega župana se nadaljuje pozitivna praksa nekdanjega prvega moža občine Mladena Sumine. Tako kot slednji je tudi Stanovnik javnosti na zboru občanov predstavil proračun. V nasprotju s prejšnjimi leti je tokrat v večnamenski prostor osnovne šole prišlo precej občanov. Na eni strani smo poslušali optimi­stične napovedi občinske uprave ter na drugi strani občane, ki so se ozirali v preteklost in predstavljali nerešene težave, ki jih pestijo. Potem ko so se z osnutkom proračuna za letos seznanili občinski svetniki in ga dali v javno obravnavo, ga je občinska uprava na zboru ob­čanov predstavila še prebivalcem. V nasprotju s preteklimi leti je tokrat precej občanov zani­malo, kakšen je prvi Stanovnikov proračun. Ta je na zboru poudaril, da je tokratni proračun nekoliko drugačen kot prejšnja leta, in dodal: »Ali je proračun res dober, bomo videli šele čez kakšno leto. Vsi tisti, ki smo pripravljali ta pre­dlog proračuna, smo spremljali smernice, ki naj bi v prihodnjih letih vodile v razvoj naše obči­ne. Proračuna nismo delali na tak način, da bi rekli, kaj bi imeli, ampak smo se začeli ukvar­jati z vprašanjem, kaj nam nalaga zakonodaja in kaj res potrebujemo.« Kot je dodal, je glavno vlogo pri pripravi proračuna odigrala skupina za proračun, ki je bila ustanovljena kot pomoč županu in jo vodi svetnik Branko Gorjan, ki je skupaj z Boštjanom Riglerjem, Igorjem Rojcem, Ivanom Klenovškom in Martinom Martinči­čem oblikoval glavne napotke za pripravo pro­računa. Občani so na zboru še izvedeli, da v letu 2015 ni predvidenih večjih investicij. Finančnik Martin Martinčič iz občinske uprave je po­jasnil, da v proračunu ni večjih novosti: »Gre zgolj za nadaljevanje investicij, ki so se začele lani, predvsem za gradnjo kanalizacije in vo­dovoda ob regionalni cesti. Sicer pa je v prora­čun uvrščenih še nekaj manjših investicij, kot so ureditev dela struge Molščice, visoka cona Lukovica, ki je trenutno še v začetni fazi, pre-cijo do konca tega meseca. A to ne pomeni, da nova šolske kotlovnice, nakupi zemljišč in pro-ne bomo še letos delali za razvoj občine. V tem jektna dokumentacija, ki se večinoma nanašasmislu smo rezervirali določena sredstva, ki na kanalizacijo.« Župan Stanovnik je občinstvu bodo pokrivala izdelavo projektnih dokumen­pojasnil, kakšni so vzroki za to, da v proračun tacij.« Dodal je, da želijo letos pripraviti čim več niso uvrstili novih investicij. »Mi vemo, da je dokumentacije za projekte, s katerimi bi, ko se naša glavna prioriteta kanalizacija, zato si zdaj bo ponudila priložnost, lahko kandidirali za prizadevamo, da bi pripravili vso dokumenta-evropska sredstva. Slišali smo lahko, da je letošnji proračun te­žak 2,8 milijona evrov, manj pa bo odhodkov, in sicer za skoraj 2,6 milijona. Na koncu leta je predviden proračunski presežek v vrednosti 233 tisočakov. Najverjetneje bo pred občinske svetnike še letos romal rebalans, predvsem v primeru, če bo občina dobila pozitivno odločbo za pridobitev evropskih sredstev pri projektu gradnje kanalizacije in čistilne naprave. Občane so predstavljavci na zboru seznanili še s potekom priprave strategije razvoja občine in z operativnim programom gradnje kanalizaci­je in čistilne naprave. O proračunu pa so na zboru spregovorili tudi občani. Novega župana so zasuli s številnimi nerešenimi težavami iz preteklosti. Tako so spregovorili o pokopališču, trgovini in javni razsvetljavi v Dragomerju ter o urejanju nek­danjega pogorišča trgovine in med drugim o urejanju struge Molščice. Odprli so tudi vpra­šanja o neenakomerni delitvi sredstev za šport v obeh športnih parkih, še nerešeni problema­tiki v okviru javno-zasebnega partnerstva v dragomerškem športnem parku, pograjali so izvajanje zimske službe, zelo kritični pa so bili tudi do evropskega projekta Direkcije RS za ceste, ki je po mnenju občanov zgradila neupo­rabne kolesarske steze in pripravila neustrezne semaforizirane rešitve vstopa v Dragomer. Kot se je izkazalo, tudi po izgradnji protihrupnih ograj velika rakrana občine ostaja hrup, ograje namreč niso dosegle svojega namena, na neka­terih mestih se hrup ni zmanjšal, še več, celo povečal se je. Sicer pa so imeli prebivalci še vprašanja o pro­jektu kanalizacije, zanimalo jih je tudi, koliko komunalnega prispevka bo treba plačevati po izgradnji kanalizacije, kdaj bo izdelan občinski prostorski načrt ter za katere projekte je v pre­teklih letih šel investicijski denar. V. Lovrenčič Občina je tik pred oddajo vloge za kanalizacijo Občina Log – Dragomer naj bi še ta mesec oddala vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev za Odvajanje in čiščenje od­padne vode v porečju Ljubljanice v finančni perspektivi 2014 - 2020. Sofinanciranje v deležih ostaja enako kot v prejšnji perspektivi. Ali bo občina dobila sredstva, pa naj bi izvedeli do konca letošnjega leta. Kot smo izvedeli na seji je občina zadnjih nekaj mesecev hitela s pripravo vloge za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev. Zaradi začetka nove perspektive so morali pripraviti novo vlo­go. »Projekti so že bili pripravljeni, kar se tiče vloge pa smo šli čisto od začetka. Pri pripravi smo imeli kup težav, tudi nove zahteve so bile, ki jih v prejšnji perspektivi ni bilo in so na novo prišle notri,« je pojasnil Andrej Likar, ki obči­ni pomaga koordinirati projekt. Izvedeli smo, da so v zadnjih štirih oziroma petih mesecih pridobili še nekaj služnosti, saj se je projekt v primerjavi s tistim, ki je bil predstavljen pred enim letom, še nekoliko razširil. »Dopolnilno gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno za del Mol in za del Lukovice, vse ostalo je bilo že prej,« Vloga naj bi bila oddana do konca marca, od­ločbo o odobritvi sredstev pa pričakujejo do konca leta. Med tem obdobjem bodo pripravili in sprejeli še odlok o odvajanju in čiščenju od­padnih voda ter program opremljanja in me­rila za odmero komunalnega prispevka, ki bo dal odgovor na to, koliko bo kanalizacija stala občane. Z novo finančno perspektivo se ne spreminja sofinanciranje. Evropski kohezijski sklad naj bi še naprej prispeval 68 odstotkov sredstev, iz državnega proračuna naj bi dobili 12 odstot­kov, ostalih dvajset pa bo morala pokriti ob­čina. »Kar pomeni, da mora občina zagotoviti 2.400.000 evrov neto v naslednjih petih do sed­mih letih. Seveda pa pokriva tudi strošek ddv­-ja, kar skupaj nanese 4.941.932 evrov.« Projekt je sicer ocenjen na 14 milijonov evrov. S temi sredstvi naj bi zgradili 23 kilometrov kanaliza­cijskih vodov, največ na Logu in sicer skoraj 12 kilometrov, 7,5 kilometrov v Dragomerju in tri na Lukovici. V okviru projekta je predvidena tudi gradnja čistilne naprave, ki je projektirana na 5000 populacijskih enot. Izvajanje projekta je predvideno do leta 2020 z možnostjo podaljšanja še za dve leti. Če bo občina do konca leta dobila pozitivno odobre­no vlogo za pridobitev evropskih sredstev, naj bi v prihodnjem letu stekla priprava razpisnih dokumentacij in izbor izvajalcev ter že tudi za­četek gradnje kanalizacije, ki naj bi potekal do leta 2020. Čistilno napravo naj bi gradili med leti 2018 in 2019. V.L. V Občino Log - Dragomer prihaja zdravstvena ambulanta A verjetno ne pred koncem letošnjega leta. Kot nam je potrdil župan Stanovnik, so že zelo daleč pri pogovorih o organi­zaciji zdravstvene oskrbe v občini, pri njihovih naporih pa jih po menjavi na direktorskem stolčku, tako kot nekdanji, podpira tudi novi direktor Zdravstvenega doma Vrhnika, Roman Strgar. Razkrivamo že nekaj podrobnosti. Izvedeli smo, da naj bi bila ambulanta splošnega zdrav­nika poskusno odprta trikrat na teden. Občina v tej fazi ne bo gradila nove ambulante, temveč bo to umestila v primeren, že zgrajen prostor na območju občine. »Lokacijo načelno že ima­mo, ampak še ni dokončna. Želimo se obnašati kot dober gospodar. Ker vemo, da bo posku­sno obratovanje ambulante verjetno potekalo eno leto, v tem letu ne želimo ustvarjati večjih stroškov, kot je treba,« je povedal Stanovnik in hkrati razkril, da prehajajo že na operativno ra­ven. Tako je tik pred zaključkom tudi že študi­ja, ki jo pripravljajo v vrhniškem zdravstvenem domu in bo dala odgovor na vprašanje, kako upravičiti stroške delovanja ambulante in kako se jim na drugi strani izogniti, ponudila pa naj bi tudi odgovore na druge dileme. Eden izmed večjih izzivov pri vzpostavitvi ambulante je vprašanje prenašanja kartotek z ene lokacije na drugo. »Če bi se zgodilo, da bi pacient, ki je izbral zdravnika v naši občini, zbolel medtem, ko ambulanta ne bi bila odprta, bi moral iti k njemu na Vrhniko. Postavlja se vprašanje zdravstvenih kartonov, kako jih pre­našati sem in tja.« Zato se bo več možnosti za odprtje ambulante ponudilo po tem, ko bodo na Vrhniki vzpostavili bazo elektronskih zdra- Med prejemniki priznanj Civilne zaščite tudi občani Loga - Dragomerja Ljubljana, 4. marec 2015 – Ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite, ki ga obeležu­jemo 1. marca, je Štab Civilne zaščite za ljubljansko regijo v sodelovanju z lju­bljansko izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Mestno občino Ljubljana v tamkajšnji Festivalni dvorani pripravil osrednjo regijsko slo­vesnost s podelitvijo priznanj Civilne zaščite za leto 2015. V imenu Občine Log -Dragomer so se slovesnosti udeležili prejšnji župan in poveljnik Civilne zaščite Občine Log - Dragomer Mladen Sumina ter preostali prejemniki priznanj iz naše občine. O b dnevu Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, se odgovorni zahvalijo tistim re­ševalcem, organizatorjem in iz­vajalcem, ki so v preteklem letu učinkovito opravili naloge zašči­te in reševanja med naravnimi in drugimi nesrečami. Prizna­nja in nagrade Civilne zaščite so bili podeljeni najbolj zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite ter drugim posameznikom, skupi­nam, občinam, gospodarskim družbam, društvom, zavodom in raznim organizacijam za zasluge in prispevke pri razvijanju in kre­vstvenih kartonov. »V Zdravstvenem domu Vrhnika je elektronski e-karton v fazi uvaja­nja in to bo verjetno tisto, kar bo prelomnica za začetek oskrbe tukaj,« je še povedal Miran Stanovnik. Vsi preostali izzivi bodo po mnenju Stanovnikalažje rešljivi. Župan pričakuje, da bi ambulanto lahko odprli do konca letošnjega leta, je pa od­prtje povezano tudi s kadrovskimi vprašanji. »Vemo, da dve zdravnici prihajata s porodni­škega dopusta, in takrat se bodo začeli ustvar­jati pogoji, da zadevo izpeljemo,« je zaključil župan. V. L. pitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Na prireditvi je bilo za ljubljansko regijo pode­ljenih kar 160 priznanj in nagrad, prejemniki pa so bili tudi iz naše občine. Bronasti znak Civil-ne zaščite, ki se podeljuje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, so prejeli: Mladen Sumina, župan in poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite, Pavel Remškar, poveljnik občinskega gasilske­ga poveljstva Občine Log -Dragomer in član občinskega štaba Civilne zaščite, Peter Suhadolnik, poveljnik PGD Dragomer -Lukovica, Branko Brajovič, član PGD Dragomer -Luko­vica. Prejemnikom priznanj iz Občine Log -Drago­mer izrekajo čestitke tudi župan Miran Stanov­nik s sodelavci in štab Civilne zaščite Občine Log -Dragomer. Domen Rozman Občina pripravlja strategijo razvoja, pomagate lahko tudi vi Župan Miran Stanovnik je v začetku le­tošnjega leta imenoval delovno skupino za pripravo strategije razvoja Občine Log -Dragomer, ki jo vodi podžupan Simon Strgar. Sedmerica občanov, ki se je javila za pripravo tega dokumenta, bo skupaj z zunanjim izvajalcem in za­interesiranimi občani pripravila načrt, v katerem bodo opredelili vizije in stra­tegije dolgoročnega razvoja občine. Kot smo izvedeli, bo kakovost dokumenta odvisna od pripravljenosti občanov za sodelovanje. Več jih bo povedalo svoje mnenje, podalo predloge ter izrazilo že­lje, boljšo strategijo bo dobila občina. Delovna skupi­ na, ki jo sestavlja sedem občanov, ki so sami žele­ li sodelovati pri pripravi doku­ menta, bo pre­ vzela formalno odgovornost za izdelavo strate­ gije. Sedmerico vodi podžupan Simon Strgar, de­ luje pa v sestavi Domen Cukjati, Andrej Jerman Blažič, Vili Ko­ sednar, Igor Ro­ jec, Stojčo Tasev ter Andrej Kos, ki ga bo zamenjal Darijan Novak. V strategiji bo opisano obstoječe stanje, predstavljene bodo razvojne ambicije ter povzeti ključni ukrepi za realizacijo ciljev. V praksi bo ta dokument dal odgovor na to, kateri so ključni dolgoročni pro­jekti, kako jih izpeljati in kdaj. Sedmerica je v zadnjih dveh mesecih pripravila izhodišča za strategijo, zdaj pa se začenja naj­pomembnejša faza priprave strategije razvoja. Faza, ko se bodo v pripravo dokumenta vklju­čili tudi preostali občani. »Ključno je, da občani povedo, kaj želijo. To ne bo strategija župana, ne bo strategija občinske uprave ali pa teh sedmih ljudi, ki delujemo v delovni skupini. To strate­gijo bodo oblikovali ljudje, prebivalci občine.Župan pa bo na koncu samo rekel hvala in jo bo začel uresničevati,« nam je povedal Strgar in dodal, da je bil glavni razlog za pripravo tega dokumenta želja župana, da izve, česa si ljudje želijo, ter v preteklosti izražene želje po izde­lavi takšnega dokumenta. »Kakovost strategije je zelo malo odvisna od nas sedmih, najbolj je odvisna od tega, kako se bo pripravljenost za so­delovanje razširila na druge občane. Teh sedem ljudi ima sedem glav, ki nekaj vedo, občina pa ima 3700 glav, ki lahko veliko prispevajo.« Kot je dodal naš sogovornik, je ključni izziv, ki jih čaka, čim večjemu številu ljudi dati možnost, da sodelujejo pri pripravi strategije. Pri izdelavi dokumenta bo pomagal tudi zuna­nji izvajalec. »Njegova vloga bo mentorstvo in koordinacija aktivnosti, ki jih bodo občani, ki se bodo odločili sodelovati, izvajali na terenu, med in z občani, ter izdelava dokumenta, ki bo upo­raben v praksi in skladen s potrebami občanov ter formalnimi pričakovanji naročnika, uskladiti pa ga je treba tudi s smernicami regionalnega, nacionalnega in evropskega razvoja,« nam je še povedal podžupan. Izvedeli smo tudi, da so že začeli proces izbiranja zunanjega izvajalca; ta naj bi bil izbran aprila. Ker bo kakovost strategije v največji meri odvi­sna od sodelovanja občanov oziroma od tega, v kakšni meri se bodo v njej izrazile potrebe vseh prebivalcev Občine Log -Dragomer, vas vabi­jo k sodelovanju. Kot pravijo, je ključno, da se občani v proces oblikovanja strategije vključite čim prej oziroma v najzgodnejši fazi. Če želite sooblikovati vsebino strategije razvoja Občine Log -Dragomer, to sporočite na e-naslov obci­na@log-dragomer.si. V. Lovrenčič Po izgradnji protihrupnih ograj še več hrupa Prebivalci Barjanske ceste na Logu so ogorčeni. Namesto da bi si njihova ušesa po izgradnji protihrupnih ograj lahko oddahnila od hrupa, se je zgodilo ravno obratno, hrupa je ponekod še več. S protihrupnimi ograjami pa si glav ne belijo le domačini, visoke ograje so zmotile tudi krajinske arhitekte. Na odseku med Lukovico in Sinjo Gorico se je medtem ta mesec začela sklepna faza gradnje protihrupne zaščite. Na primorski avtocesti med Brezovico in Vrh­niko bo prihodnje mesece znova živahno. Z za­četkom pomladi se nadaljuje gradnja 7,6 kilo­metra dolge protihrupne zaščite. Na avtocesti zastojev zaradi gradnje ne pričakujejo, saj naj bi bila ves čas odprta dva zožena vozna pasova v vsako smer. Kot smo že poročali, je od Lukovice do Sinje Gorice predvidenih sedem protihrupnih ograj na desni strani in štiri na levi strani avtoceste v vrednosti 9,4 milijona evrov. Ograje bodo oziroma so ponekod že dolge od 200 do 1776 metrov, v višino pa merijo od 2,5 do 6,5 metra. »Protihrupne ograje višine 2 m, 2,5 m in 3 m so predvidene kot L-konzolne oblike s kovinskim stebrom v nagibu 78 stopinj glede na horizon­talo. Protihrupne ograje višine 3,5 m in več so z zaledne strani podprte z okroglimi kovinskimi stebri. Protihrupni paneli so v spodnjem delu visokoabsorpcijski aluminijasti paneli, ki zago­tavljajo zvočno absorpcijo 8 do 11 decibelov. Pri visokih ograjah so v zgornjem delu paneli pro­zorni in proti izpadu vpeti v jeklene okvirje,« so pojasnili v Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Projekt se delno sofinancira iz evrop­skega kohezijskega sklada, operacija pa se iz­vaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Zaključek investicije je predviden v drugi polovici leta 2015, so nam še pojasnili na Darsu. Ponekod bolje, drugod več hrupa Ograj so se veselili ter tudi razveselili na ne­katerih delih Občine Log -Dragomer. »Ogra­raj ni razlike, medtem ko je pri hrupu, ki pri­haja od osebnih avtomobilov, opaziti določeno izboljšanje, to je posebno mogoče slišati konec tedna. Je pa problem v naravi stvari. Prej je bil hrup tako močan, da ušesa tiste stopnje hrupa niso več registrirala. Ko je enkrat hrup močan, je močan, in ne more biti še bolj močan, če ka­rikiram,« nam je povedal Srše z Lukovice, ki je dodal, da se je jakost hrupa verjetno zmanjšala, in še, da so ušesa pač občutljiva ter še vedno slišijo hrup. »Moram priznati, da sem kar malo razočaran nad to zaščito. Kar se tiče življenja ob avtocesti, še vedno ni prijetno.« Nam je pa zaupal, da imajo ograje tudi pozitivne učinke, bolj so zaščiteni pred izpušnimi emisijami, ter zaključil, da so ne nazadnje tudi vizualno bolj zaščiteni, saj pogled na avtomobile prav tako ni bil prijeten. Dodatnih ograj ne bodo gradili Še bolj nezadovoljni pa so na tistih območjih, kjer se je raven hrupa povišala. Na Dars so se tako že obrnili prebivalci Barjanske ceste. V svojem pismu so ocenili, da so zgrajene pro­tihrupne ograje zmanjšale obremenitev s hru­pom zgolj pri objektih, ki stojijo ob avtocesti, pri nekoliko bolj oddaljenih objektih pa naj bi novi ograji – skupaj z ograjo, ki stoji na naspro­tnem voznem pasu – povzročali še več hrupa kot prej. »Manj hrupa imajo le tiste hiše, ki so najbližje avtocesti. Hiše, ki so oddaljene npr. 70 metrov, pa ga imajo še več. Hrup se zdaj vzdolž avtoceste akumulira in se na delu med obema odsekoma, kjer protihrupna ograja ni predvi­dena, v povečanem obsegu razprši, kar neka­na ograje čakajo že vsaj 35 let. Nakar je ograja narejena, ljudje pa na podlagi tega, kar slišimo, ugotovimo, da se je stanje še poslabšalo.« Kot smo izvedeli, so pričakovali, da bodo učinkovi­tost projekta po zaključku preverili z meritva­mi hrupa in da investitorji ne bodo zadovoljni zgolj s tem, da so bile ograje zgrajene, ne glede na to, ali imajo učinek ali ne. Dars tako na tem območju ne načrtuje doda­tnih ukrepov protihrupne zaščite. Hkrati pa so poudarili, da je bilo v zadnjih letih na tem območju zgrajenih več novih stanovanjskih objektov, za katere so v skladu s predpisi o zaščiti pred hrupom v stavbah njihovi lastni­ki oziroma investitorji sami dolžni zagotoviti ustrezno zaščito bivalnih prostorov. »Želeli bi opozoriti na razpršeno poselitev ob avto­cestah, ki velja za enega največjih problemov pri zagotavljanju zaščite pred hrupom, s tem so povezani izredno veliki stroški. Na podro­čju prostorskega načrtovanja novih poselitve­nih območij in novih stanovanjskih zgradb je stroka prostorskih načrtovalcev v zadnjih letih povsem odpovedala, saj se stanovanjski objekti načrtujejo na prav vseh območjih, brez razmisleka o ustreznosti teh površin glede na ravni hrupa ter glede na druge vplive na zdravje ljudi. Tudi sicer je razpršena poselitev in razpršena gradnja rakava rana slovenskega prostorskega načrtovanja, ki je ne znamo reši­ti. Z vsakim novim sprejetim OPN tako širimo območja, ki bi jih glede na dejansko stanje v prostoru in okolju praviloma morali ukinjati oz. jih nameniti drugačnim dejavnostim,« so bili do razpršene gradnje v slovenskem pro­poglede v krajinski prostor. »Zgrajene ograje sicer varujejo okoliške prebivalce pred čezmer­nim hrupom, hkrati pa so moteče za prebival­ce neposredno ob avtocesti zaradi zmanjšanja osončenja, predvsem v zimskem času. Pri ne­katerih objektih ograje v višino segajo do venca hiš, te pa so od ograje oddaljene le deset metrov ali manj,« še ugotavljajo v društvu. Na Darsu njihove očitke zavračajo in pravijo, da so pri projektu protihrupnih ograj, skladnem z uredbama in s študijo obremenitve s hrupom, sodelovali tudi fiziki, krajinski arhitekti in dru­ga stroka. Dodajajo, da promet na avtocestah za prebivalce, ki živijo ob njih, predstavlja ne­nehno in zelo obremenjujočo motnjo. »Osnovni namen protihrupnih ograj je izboljšanje bival­nega prostora in varovanje zdravja prebivalcev v bližini avtoceste. Istočasno pa gradnja teh ograj omejuje poglede na širši obcestni prostor, ki sicer popestrijo vožnjo in nemalokrat prispe­vajo tudi k boljši orientaciji v prostoru. Pri tem pa ni velike razlike v kakovosti dojemanja oko­lice med protihrupnimi ograjami, ki so visoke 5 m, in ograjami, visokimi 7 m. Tudi 5 m visoke ograje namreč spadajo med visoke ograje in omejujejo pogled v širšo okolico.« Dodajajo, da protihrupne ograje gradijo na odsekih avtoceste, kjer je presežena mejna vre­dnost hrupne obremenjenosti na stanovanjskih objektih, zaradi hrupa, ki ga povzroča promet po avtocestah. Obenem so opozorili, da od leta 2005 tudi na starejših avtocestnih odsekih hrup na stanovanjskih objektih ne sme prese­gati mejnih ravni, in sicer 55 dB. Izvedeli smo še, da je višina protihrupnih je so prinesle tudi dobre stvari, ponekod je hrupa manj,« nam je potrdil log-dragomerški župan Miran Stanovnik. Težava je v tem, da je ponekod po postavitvi protihrupne zaščite še več hrupa. Kot nam je še povedal, je po novem hrup najbolj kritičen tam, kjer se ograje ne sti­kajo, in sicer med drugim več hrupa dobijo v osrednjem Dragomerju ter ob Barjanski cesti na Logu. »Tudi na višje ležečih delih občine se pritožujejo, da je hrup še večji kot prej. Zdaj poskušamo čim prej doseči, da bi to odpravili,« je še povedal župan in nam sporočil, da so se do zdaj pogovarjali z operativci na terenu, za sestanek pa se dogovarjajo tudi z odločevalci. »Operativci nam po eni strani zatrjujejo, da bi bila sanacija teh ograj stroškovno neupraviče­na, po drugi strani pa, da še niso opravili meri­tev, ki bi potrjevale višji nivo hrupa, ter da teh meritev nimajo v načrtu. Z nobenim odgovo­rom nismo in ne moremo biti zadovoljni.« Učinek protihrupnih ograj ni prepričal stano­valcev ob vhodu v Dragomer, ki živijo tik ob avtocesti. Povedali so nam, da so pričakovali, da bodo protihrupne ograje imele večji učinek. Sicer so nam pojasnili, da se gradnja protihru­pnih ograj še ni popolnoma zaključila, vendar da tudi po zaključku projekta ne pričakujejo bi­stvenih razlik v nivoju hrupa. »Pričakoval sem malo večji učinek. Pri tovornjakih, avtobusih, motorjih, ki dirkajo po avtocesti, praktično sko­terim hišam povzroča še več hrupa kot pred postavitvijo ograje,« so zapisali v pritožbi. Zato so Dars prosili za povezavo obeh zgrajenih protihrupnih ograj ter za dodatno, 100-metr­sko podaljšanje krajše ograje. Z Darsa so stanovalcem sporočili, da so pro­tihrupne ograje načrtovane v skladu s Študijo obremenitev s hrupom s predlogi protihrupnih ukrepov za AC Brezovica–Vrhnika, v kateri je ocenjena obremenitev s hrupom. Pravijo, da je za zaščito stanovanjskih objektov dimenzioni­rana ustrezna protihrupna zaščita. »Obe pro­tihrupni ograji, dolžin 295 in 409 metrov, sta predvideni za zaščito dveh redko poseljenih območij razpršene poselitve, ki sta med seboj oddaljeni okoli 400 m. Glede na redko poselje­nost območja povezava protihrupnih ograj na neposeljenem območju (cca. 120 m) in dodatno podaljšanje krajše ograje za 100 m, ki so ga pre­dlagali, nista stroškovno smotrna.« Dodajajo, da je odboj hrupa z nasprotnega voznega pasu v največji meri preprečen, saj je protihrupna zaščita na tem območju izvedena v visokoab­sorpcijski izvedbi. Prebivalci Barjanske ceste ne razumejo mače­hovskega odnosa Darsa. Kot pravijo, ne razu­mejo, kako bo država upravičila evropska sred­stva, če se stanje ni izboljšalo. »Naša država in Evropa k temu projektu prispevata milijone, da bi izboljšali življenje ljudem ob avtocesti, ki storu kritični na Darsu. Tudi s tem pojasnilom se prebivalci Barjanske ne strinjajo. Ironično so ograje še najbolj zaščitile tiste objekte, ki so jih na tem območju gradili nazadnje. »Ob odprti­ni, kjer protihrupna ograja manjka, stoji hiša, ki je bila prva v ulici, njihova hiša je tukaj že 60 let in tudi ta na slabšem.« Naj ob tem poudarimo, da protihrupnih ograj ne bodo gradili na vseh kritičnih območjih v Občini Log -Dragomer, nezaščiteni ostajajo prebivalci na Lukovici, ki živijo v bližini načr­tovanega avtocestnega izvoza. V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije veliko nejevolje zaradi videza protihrupnih ograj V njihovem imenu je predsednica NevenkaŽvokelj pristojne pozvala, naj znova proučijo upravičenost oblike in višin protihrupnih ograj. V društvu so namreč prepričani, da so ograje ob štajerski in primorski avtocesti previsoke, pri njihovem načrtovanju pa naj ne bi upošte­vali strokovnih priporočil. Tako so v Društvu krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) oceni­li, da sta prostorska umestitev in oblikovanje predimenzioniranih protihrupnih ograj nepri­merna z vidika vplivov na krajino, saj naj bi bi­stveno spreminjala prostorska razmerja in na daljših odsekih avtoceste popolnoma zapirala ograj odvisna od ravni hrupa, ki ga povzro­ča promet, od bližine stanovanjskih objektov ter od konfiguracije terena oziroma položaja objektov v prostoru. »Ob visokih ravneh hrupa in stanovanjskih objektih v neposredni bližini so za ustrezno zaščito potrebne visoke ograje in odseki, ob katerih se zdaj postavljajo najvišje protihrupne ograje, so med najbolj prometno obremenjenimi v Sloveniji,« so pojasnili na Darsu in dodali, da so bili ukrepi skrbno na­črtovani ter da so za njihovo realizacijo izpe­ljali več dolgotrajnih postopkov načrtovanja in potrjevanja obsegov potrebne protihrupne za­ščite. Naš sogovornik nam je še povedal, da je bistveno preuranjeno za ocene o videzu ograj, saj naj bi končen videz zgrajenih protihrupnih ograj dosegli šele po nekaj letih, ko bo nova za­saditev dosegla ustrezno velikost. Na Darsu so bili kritični tudi do negativnega poročanja medijev o višini in videzu ograj: »Zavedati se je treba, da bodo z zaključkom gradnje protihrupnih ograj na aktualnih odse­kih še vedno ob drugih odsekih avtocest živeli prebivalci v stavbah, ki bodo preobremenjene s hrupom. Z ustvarjanjem negativnega javnega mnenja o projektu, ki je namenjen izključno za­ščiti prebivalcev, bomo upravljavci v prihodnje le še težje zagotovili realizacijo podobnih pro­jektov. Škodo pa bodo pri tem utrpeli ljudje.« V. Lovrenčič Več vlog za vpis otrok v vrtec Vrtec Log - Dragomer je do sredine marca prejel 73 vlog za vpis v vrtec, kar je skoraj pol več kot v zadnjih dveh letih. Čeprav je rok za oddajo vlog potekel že 28. februarja, te v vrtcu še kar prejemajo. Komisija za sprejem otrok bo vloge obravnavala v prvi polovici aprila in glede na veliko število teh bo imela precej težje delo kot lani, ko so v vrtec sprejeli praktično vse otroke. »Do 16. marca smo v vrtcu prejeli 73 vlog za vpis, V vrtcu o točnem številu sprejetih vlog še ne more­od tega jih je sedem prispelo prepozno. Za prvo sta-jo govoriti, predvidevajo pa, da bi se v vrtec lahko rostno obdobje (1–3 let) smo prejeli 62 vlog, 29 jih je vključilo 160 otrok. Trenutno je zasedenih 119 mest, iz Občine Log -Dragomer; od tega 1. 9. 2015 enajst vključno z desetimi otroki iz zasebnega vrtca Zvez­otrok ne izpolnjuje pogoja starosti 11 mesecev za dica, ki jih prednostno sprejmejo v vrtec, ko izpol­sprejem v vrtec,« je povedala pomočnica ravnatelji-nijo starostni pogoj za sprejem v drugo starostno ce Jožica Zorc. Bistveno manj zanimanja je bilo za obdobje, tako da bi lahko v vrtec sprejeli 41 otrok.vpis starejših otrok; prejeli so 11 vlog, od tega 9 iz V. L. domače občine. Letos naj bi sanirali Molščico V načrtu sta ureditev spodnjega dela struge in razširitev ceste. Investi­cija se je iz lanskega zamaknila v letošnje leto. Projekt, ki bi ga morali uresničiti že lani, je bil uvrščen v letošnji proračun. Kot so nam potrdili na občini, so pogajanja z Arsom, ki tudi delno sofinancira projekt, ter preostalimi deležniki v zaključni fazi. Izvedeli smo še, da projekt trenutno nekoliko počiva, saj na Arsu ravno podeljujejo koncesijo za vzdrževanje vodotokov. »Vse pre­ostale aktivnosti na občini izvajamo vzporedno in le še čakamo na Arso,« je povedal župan Miran Stanovnik.Letos naj bi tako sanirali del potoka med Šolsko cesto in regionalko, sočasno pa bodo na tem delu uredili ter nekoliko razširili tudi cesto. »Pri projektu sanacije Molščice bomo s tem, ko bomo obnovili cesto, pripomogli k večji varnosti otrok, ki hodijo v šolo,« še pravi župan. V. L. Organizirana vadba za otroke Družinski sportno plezalni tabor Rojstni dnevi in uporaba stene Športno plezalno društvo Korenjak odpira svoja vrata Prihodnje leto bo za člane Športno plezalnega društva Korenjak posebna obletnica, saj bo minilo dvajset let od začetkov njihovega delovanja, in kot pravijo v društvu, je to odlična priložnost za reorganizacijo in razširitev društvenih programov. Društvo Korenjak lahko v dveh desetletjih de­lovanja med svoje dosežke zapiše medalje na osnovnošolskih plezalnih tekmovanjih, tekmo­vanjih zahodne lige in tekmovanjih državnega prvenstva, več naslovov državnega prvaka v balvanskem plezanju in zastopanje barv slo­venske plezalne reprezentance. Omeniti velja tudi izid knjige Plezanje kot igra avtorja Lorina Mösche, ki je doživela ponatis in po kateri je bil s plezalci kluba posnet didaktični film. Društvo se je izkazalo tudi z organizacijo tekmovanj za državno prvenstvo v balvanskem plezanju in pozneje z organizacijo tekmovanj za svetovni pokal v balvanskem plezanju, na katerem je leta 2012 zmagala Mina Markovič. Kot pravi predsednik društva Lorin Möscha, je to pravi čas, da se nekatere stvari spremenijo. V svojem prenovljenem programu ponujajo zani­mive programe za otroke in odrasle. Med njimi najdete rojstnodnevne zabave, poletne počitni­ške programe in plezalne tabore, rekreativne programe za študente, družinske aktivne po­čitnice in obisk Korenjakovega adrenalinskega parka. Organizirana vadba za otroke in odrasle Športno plezalno društvo Korenjak organizira redno sistematično in strokovno vodeno vadbo športnega plezanja že več kot petnajst let. Ude­leženci so razvrščeni v tri skupine. V jesenskihin zimskih mesecih vadba poteka v OŠ Log -Dragomer, v toplejših mesecih pa na plezalni steni v športnem parku Log. V začetno skupino so vključeni najmlajši otroci, stari od 7 do 10 let. Vadijo enkrat tedensko po dve uri. Skupino, v katero je vključenih največ osemnajst otrok, vodijo štirje inštruktorji. Vad­ba poteka v OŠ Log -Dragomer in na plezalni steni v športnem parku Log. V nadaljevalni skupini vadijo otroci, stari od 9 do 14 let, ki so napredovali iz skupine začetni­kov ali pa njihove sposobnosti presegajo raven sposobnosti otrok začetne skupine. Skupino dvanajstih otrok vodita dva inštruktorja. V skupino tekmovalcev so uvrščeni otroci s tek­movalnimi hotenji oziroma tisti, ki si prizade­vajo za odličen plezalni rezultat v skali, tj. v na­ravnem plezališču. Njihova povprečna starost je 12 let, za njihov napredek in razvoj skrbita dva trenerja. Organizirana vadba za študente poteka pod vodstvom inštruktorja športnega plezanja. Vad­ba se začne s skupinskim ogrevanjem in nada­ljuje samostojno, v parih ali skupinah. V jesen­skih in zimskih mesecih udeleženci obiskujejo vadbo v OŠ Log -Dragomer, v spomladanskih in poletnih pa na steni v športnem parku Log. Uporaba plezalne stene v športnem parku Log Plezalna stena v športnem parku Log je na­menjena balvanskemu plezanju. Za varovanje je poskrbljeno z blazinami. Na njej je mogoče plezati vse leto. Opremljena je z več kot 2000 oprimki in več kot desetimi reliefnimi struktu­rami, ki omogočajo dobro rekreativno plezanje in izvedbo odličnega plezalnega treninga. Na steni se pleza na lastno odgovornost, za mlajše od deset let pa je priporočljivo spremstvo star­šev. Balvanska stena je odprta ob različnih ter­minih. Člani matičnega društva na njej trenirajo tudi do šestkrat tedensko, vodena rekreacija pa poteka dvakrat tedensko. Za ljubitelje športne­ga plezanja in druge obiskovalce je stena odprta trikrat na teden oziroma po dogovoru. Za red in upoštevanje navodil skrbi vodja stene. Najem plezalne stene Če si plezalno steno v športnem parku Log za­želite le zase oziroma za svojo skupino, v smi­slu organiziranega treninga ali prostega pleza­nja, jo lahko tudi najamete. V takem primeru se z upravljavcem stene dogovorite za termin in način vadbe. Pri uporabi plezalne stene je treba upoštevati red, pravila in navodila vodje stene. Steno lahko najamete skupaj z aktivnim vodenjem (primerno za nepoznavalce športne­ga plezanja) ali brez vodenja (primerno za or­ganizirane skupine športnih plezalcev, ki steno najamejo za trening). Adrenalinski park Pod plezalno steno smo uredili izredno privla­čen in gibalno zanimiv adrenalinski park, na­menjen predvsem otrokom, starim od 6 do 14 let. Udeleženci ga uporabljajo na lastno odgo­vornost, za mlajše od deset let je priporočljivo spremstvo staršev. Korenjakov adrenalinski park je odprt štirikrat na teden. Za red in upo­števanje navodil skrbi vodja parka. Plezalni rojstni dan Praznovanje rojstnega dne je za otroke izjemen dogodek, ki se ga vsako leto že vnaprej veseli­jo in se ga vedno radi spominjajo. Praznovanja rojstnih dni smo se lotili nekoliko drugače. Ob prihodu otroke pogostimo z brezalkoholnim napitkom in prigrizkom, jim podarimo majico, nato pa se začne nepozabno – strokovno vode­no – plezalno doživetje. Ker se zavedamo, da rojstni dan brez torte ni pravi rojstni dan, smo v ceno vključili tudi rojstnodnevno torto po iz­boru slavljenca. Plezalne počitnice Poletne plezalne počitnice bodo potekale v šti­rih datumskih terminih, in sicer v prvih in za­dnjih tednih poletnih počitnic, ob delavnikih od 8. do 16. ure. Namenjene so otrokom, starim od 6 do 12 let. Program plezalnih počitnic bo zani­miv, pester in strokovno voden. Vsak udeleže­nec prejme spominsko majico, v ceno so vklju­čeni tudi malica, kosilo in kopanje v Atlantisu. Plezalni tabor Športno plezalno društvo Korenjak že vrsto let organizira poletne plezalne tabore, namenjene otrokom, starim od 8 do 14 let. Prvi tovrstni ta­bor je bil organiziran leta 1999 v Karavankah. Pozneje, leta 2003, je bil v Logarski dolini pod Okrešljem, zadnja štiri leta pa tabori potekajo v športnem parku na Logu, kjer na zelenici ob plezalni steni postavimo šotore, v katerih otroci bivajo vseh sedem dni. Poletni tabori so vsebin­sko pestri, raznovrstni, igrivi in vzdržljivostno razmeroma naporni. Otroci se veliko gibljejo v naravi, tekajo, plavajo, kolesarijo, se podrobne­je seznanijo z vrvno in plezalno tehniko ter ple­zanjem v naravnih plezališčih, v prostem času pa se urijo v različnih gibalnih in zabavnih na­logah, ki pozitivno vplivajo na njihov celostni razvoj. Tabor vodijo izkušeni inštruktorji in va­ditelji športnega plezanja. Plezalne priprave Program tekmovalne skupine je skrbno načrto­van ter usklajen s koledarjem tekmovanj za dr­žavno prvenstvo v športnem plezanju in z med­narodnimi tekmovanji. Čeprav je vadba članov tekmovalne skupine obsežna in naporna, se strokovna ekipa vsako leto odloči za večdnev­ne plezalne priprave, katerih glavni namen je dvigniti kakovost tekmovalcev na višjo raven. Priprave potekajo v plezalnih centrih po Evropi ter v slovenskih in tujih naravnih plezališčih, odvisno od letnega časa. Družinski športno-plezalni tabor Na podlagi uspešno izpeljanih plezalnih tabo­rov za otroke, skupnih plezalnih izletov v na­ravna plezališča in zaradi velike želje po dru­ženju in sodelovanju smo se v društvu odločili, da vsem družinam, katerih otroci so vključeni v redne programe društva Korenjak, ponudimo družinski športno-plezalni tabor. Namen tabo­ra so druženje, zabava in predvsem spoznava­nje različnih športov, kot so srfanje, vejkanje, potapljanje z jeklenko, plavanje, športno pleza­nje, vožnja s kanuji … Korenjakov timbilding Direktorji uspešnih podjetij in vodje poslov­nih skupin zelo dobro vedo, da so pomembni dejavniki, ki vplivajo na uspešno rast podjetja, tudi odlična medsebojna povezanost zaposle­nih, dobro poznavanje in spoštovanje odlik po­sameznikov v skupini ter predvsem zaupanje in predanost skupnemu cilju. Zato smo v društvu Korenjak pripravili pose­ben program, s katerim lahko zaposlenim v podjetju ali skupini posameznikov, vključenih v skupni projekt, pomagamo do boljšega sode­lovanja in s tem tudi iskanja novih poti za na­daljnje uspešno delo. Skupinski plezalni izleti Športno plezanje ni le tekmovalni šport, ki po­teka v zaprtih dvoranah. Zanimiv je lahko tudi z vidika aktivnega preživljanja prostega časa za vso družino, še posebej v naravnem pleza­lišču, na toplem soncu in svežem zraku. Zato se člani društva Korenjak večkrat na leto odlo­čimo, da soboto ali nedeljo preživimo skupaj v enem izmed naravnih plezališč Slovenije (Črni Kal, Osp ...) ali sosednje Hrvaške (Rovinj, Lim­ski kanal …). Korenjakove smučarske počitnice Ugotovili smo, da veliko članov društva Ko­renjak zimske počitnice preživi v enem izmed smučarskih središč v Italiji ali Avstriji, zato smo se odločili, da v sodelovanju s smučarskim dru­štvom Valentin Vodnik pripravimo zanimivo in cenovno ugodno ponudbo, ki bo omogočila druženje članov društva tudi med zimskimi počitnicami. Za cilj smo si izbrali Italijo: San Martino di Castrozza – eno izmed smučišč v Dolomitih, ki je od Ljubljane oddaljeno slabe štiri ure vožnje. Korenjakova plezalna šola za odrasle Zanimanje za športno plezanje je iz leta v leto večje. Čedalje več je odraslih posameznikov, ki se želijo seznaniti s športnim plezanjem vsaj toliko, da bi lahko varno in samostojno plezali tako v naravnih plezališčih kot na umetnih ple­zalnih stenah. Zaradi velikega povpraševanja smo se v društvu odločili, da dvakrat na leto or­ganiziramo plezalno šolo, katere glavni namen je osvojiti osnovno znanje, ki bo posameznikom oziroma parom omogočalo samostojno ukvar­janje s tem športom. LM Log-dragomerško občinstvo nasmejali Borovničani Log, 28. februar 2015 – Borovniška dramska skupina Šota se je log-dragomerškemu občinstvu v dvorani gasilskega doma na Logu predstavila s svojo novo komedijo Oblast je slast. Gre za nadaljevanje zelo uspešne predstave Oblast, ki so jo borovniški gledališčniki prvič uprizorili na silvestrski večer 2013. Zgodba, ki jo je napletel Vinko Möderndorfer, priredi-tudi mafija, saj se njegov tajnik pri njej precej zadolži. la pa Slavica Marta Ošaben, je prepričala občinstvo v Komične zaplete so napletali Sašo in Slavko Pristavec, dvorani gasilskega doma na Logu, kamor je borovniške Lili Kogovšek, Polona Kržič, Jani Bolarič, Mateja Turšič gledališčnike povabil KUD Kosec. Dramska skupinain Ciril Košir. Šota je na oder postavila komedijo Oblast je slast, v ka-Kot nam je zaupal Slavko Pristavec iz dramske sekcijeteri občinstvo spremlja poslanca Anteja Pešaliča, ki mu Šota, ki se je predstavil v vlogi tajnika Drageca, so se je politični položaj nanesel zajeten kupček denarja. Nje-zelo razveselili množičnega obiska predstave. Dvora­govo brezskrbno življenje zaplete ustanovitev komisije na je namreč tudi tokrat pokala po šivih. »Občinstvo je za proučevanje premoženja sodržavljanov, ki preiskave tudi odlično sodelovalo in spremljalo zgodbo, tako da je začne kar v vodstvenih krogih. Zato Antejeva družina bil smeh pogosto prisoten, kar nas je zelo razveselilo,« poskuša ustvariti vtis, da je revna. Anteju pa za vrat diha je povedal Pristavec. V. Lovrenčič KUD Kosec organiziral drugo ložansko Semenjavo V ponedeljek, 17. februarja, smo se ljudje z zelenimi prsti (in tisti, ki bi to radi šele postali) spet srečali na menjalnem dogodku, imenovanem Semenjava. Prišlo je okrog 40 ljudi, nekaj novih obrazov, večinoma pa (zdaj že) starih znancev. In smo začeli menjati. Me­njali smo semena in posušena zelišča, menjali smo recepte in telefonske šte­vilke, predvsem pa vrtnarske nasve­te. Če hočem biti natančna, moram priznati, da smo mi, bolj neizkušeni vrtnarji, kar požirali nasvete tistih, ki imajo za sabo že več kilometrov. Kljub bolj ali manj porazni vrtnarski sezoni, ki smo jo doživeli lani, nas pri vrtnarjenju optimizem še kar ni zapu­stil in vsi smo se strinjali, da je že čas, da se vreme ogreje, da bomo s prsti spet lahko zagrebli v rodovitno ze­mljo in začeli vrtnariti. Po učilnici št. 10 je zadišalo po domačem čaju, s ka­terim nas je spet razvajala ga. Ljubica Malavašič, in vzdušje je bilo nadvse sproščeno in domačno. Mislim, da se vsi udeleženci strinjamo, da je bil do-godek uspešen, in prav vsi smo odšli domov z novimi semeni, s katerimi bomo popestrili svoje vrtove. Naj izkoristim priložnost in povabim zainteresirane »zelenoprstnike« (ali ti­ste, ki bi to radi postali) na naše nasle­dnje dogodke; to so majska Flancarija (menjava sadik, semen in drugega) ter poletne in jesenske Zelemenjave (menjava presežkov pridelka). Osebna izkaznica dogodka ZELEMENJAVA (LOG -DRAGOMER) Kontaktna oseba: Mojca Premuš E-mail: premus.mojca@gmail.com Tel.: 041 273 974 SPREMLJAJTE NAS: Spletna stran: www.zelemenjava.si Facebook: Zelemenjava Twitter: #Zelemenjava Ženske so razvajali s plesno-glasbenim prepletom Log - Dragomer, 12. marec 2015 – Po lanski izjemno dobro sprejeti prireditvi ob dnevu žena je KUD Kosec tudi letos ob dnevu praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk na odru gostil številne glasbene in plesne goste, ki so obiskovalcem polepšali večer. Prireditev je spre­ mljala še razstava klekljarskih in likovnih del. Koščevi prireditvi ob Na 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, so organizatorji v središče pozornosti ponov­no postavili vse ženske, de­kleta in žene. Njihove čute so ustvarjalci prireditve razvajali z mešanico glasbenih zvrsti in plesnih korakov ter čudovi­to razstavo umetnin, ki so jih ustvarili spretni prsti kleklja­ric in dovršene poteze likov­nikov. Ta večer so na svoj račun zago­tovo prišle ljubiteljice ter seve­ da tudi ljubitelji glasbe. Glasbeni program je bil zelo pestro obarvan. S klasičnimi ritmi sta prepričevala šestošolka Ema Brlan, ki je na svo­jo violino zaigrala prvi stavek so­nate št. 8 Arcangela Corellija, ter Klemen Lorber, ki se je s trobento sprehodil v taktih Pink panterja, ki ga je spisal sloviti Henry Mancini. Za dobro in veselo vzdušje je po­skrbel ansambel Presenečenje, ki deluje v okviru KUD Drenov Grič -Lesno Brdo. Ob preigravanju skladb v narodnozabavnih ritmih so obiskovalce pošteno zasrbeli prsti na nogah. Vzdušje so še stopnje­vali člani Senožeškega tamburaškega orkestra, ki ga vodi Eva Dukarič. Ti so se prvič zbrali pred petimi leti, izdali pa so tudi že zgoščenko, z naslovom Po lojtrci gor in dol. S svojo glasbo so razveseljevali občinstvo po številnih krajih v Sloveniji, pot pa jih je zape­ljala tudi v tujino. Pripadnice nežnej­šega spola so se ob koncu prireditve raznežile še ob dalmatinskih ritmih. Zadišalo je po morju in borovcih, za­doneli so biseri dalmatinske klapske glasbe, ki je zazvenela iz grl slovenske klape Galeb. Na odru pa so tokrat stali tudi naši mladi ple­salci. Baletke Katje Vidmar so prijateljske vezi pletle v ko­reografiji Prija­teljice, prvič pa so na odru stali tudi otroci iz folklorne sku-pine Nageljčki KUD Kosec, ki jih vodi Nataša Kogovšek. Kot je povedal povezova­lec prireditve Emir Jušič, učence po­vezuje spoznavanje kulture, običajev in življenja v preteklosti, seznanjajo se s starimi šegami, plesi, z oblačili in igrami preteklega časa, majhen mo­zaik iz folklorne plesne kulture pa so predstavili tudi občinstvu. Po koncu prireditve si je log-drago­merško občinstvo ogledalo še nežne čipke, ki so jih ustvarile spretne do­mače klekljarice. Njihovi unikatni iz­delki bodo v večnamenskem prostoru osnovne šole razstavljeni do 24. marca. V. Lovrenčič Zimski planinski tabor v koči Rovtarica na Jelovici V času zimskih počitnic je MO PD Rega Log organiziral zimski planinski tabor na Jelovici. V koči Rovtarica na Jelovici smo se zbrali v petek, 20. februarja, proti večeru. Otroci so se z navdušenjem zapodili v zgornje nadstropje, si iz­brali sobe in postelje ter izkoristili prisotnost staršev, da so vso prtljago znosili v prvo nadstropje. Po večerji, ki so jo pripravili otroci sami (spekli so palačinke), smo imeli spoznavni večer z igrami, otroke smo seznanili s pravili v koči, predstavili program dela za vsak dan posebej, določili dežurne ... Večina otrok se je med seboj že poznala iz šole in s poletnega tabora, nekaj pa je bilo novincev, ki so se hitro vživeli med vrstnike. Ura je bila hitro deset in čas za spanje, vendar se je pritajeno čebljanje otrok po sobah slišalo še kar nekaj časa. Naslednji dnevi so si bili podobni. Zjutraj kurjenje v štedilniku na drva, da smo lahko sploh pripravili zajtrk, potem kurjenje v kaminu v dnevni sobi in še v veliki centralni peči v kurilnici. Po-tem pa smo ves dan skrbeli, da ogenj ni ugasnil. Tudi kuhanje na štedilniku na drva je bilo za vse nekaj novega. Obroki so se kuhali dalj časa, enkrat je preveč vrelo, drugič premalo ... Kljub vsemu pa smo skupaj z otroki pripravili okusne obroke in ogro­mne količine čaja. Vsak dan smo izvedli mini predavanje s pla­ninsko tematiko. Tako smo se pogovarjali o zgodovini planinstva, kdo so planinci in kako so organizirani, o varovanju narave in prvi pomoči oziroma preventivi v zimskem času. V okviru pre­davanja prve pomoči so se lahko otroci preizkusili v imobiliza­ciji uda in v povijanju. Po predavanju smo odšli ven. Sledilo je sankanje, vožnja na gumi, spuščanje z lopatami, potem kosilo, po kosilu pa ustvarjalne delavnice. Nato smo šli znova na sneg in se igrali. V soboto smo začeli izdelovati iglu, a ga žal nismo dokončali, ker je ponoči zapadel nov sneg, ki ni bil primeren za nadaljnjo »gradnjo«. V nedeljo zjutraj nas je obiskal Aleš, ki nam je poleg osnovne opreme za hojo v hribe pozimi pokazal lavinski četvorček (sonda, žolna, lopata in čelada). Pozneje smo na terenu z žolno in s sondami iskali pogrešanega (nahrbtnik). Bilo je zelo zanimivo, predvsem pa nekaj novega za večino otrok. Po večerji smo imeli zabavo, ki smo jo poimenovali Pust po pustu. Priprave nepozabno doživetje. Še en večer z družabnimi igrami in spanje. Kljub utrujenosti je bilo vsak večer iz sob še dolgo slišati tiho klepetanje, ki smo ga dovolili. Počitnice so tudi zato, da lahko počnemo stvari, ki si jih med šolo ne smemo privoščiti (dolgo bedenje). Torek, 24. februarja. Zadnji dan tabora. Po zajtrku priprava koko­sovih kroglic za starše, priprava kosila, pospravljanje sob ... vsee­no je bilo tudi nekaj časa za igro. Ven ta dan nismo šli, ker je bilo slabo vreme (sneg z dežjem). Po kosilu še zadnje pospravljanje sob, v jedilnici pa so otroci pripravljali obložene kruhke za starše. Ob petih naj bi prišli starši, vendar so ti prihajali zelo različno, kajti vremenske in snežne razmere so bile grozne. Večina staršev je povedala, da je bila vožnja do koče zelo adrenalinska (celec), kajti cesta do koče ni plužena. Mama enega od otrok je prišla ne­kaj kilometrov peš, povedat, da z avtom ne morejo naprej. Očetje so se hitro zorganizirali in odšli pomagat. Skratka, vse se je kon­čalo dobro, otroci so se razveselili srečanja s starši in delili z njimi nepozabne vtise. Tabor je bil vsekakor nekaj novega za večino otrok. Kuhali in pospravljali so sami (z našo pomočjo), skrbeli za kurjavo, da ogenj ni pogorel, starejši so tudi pripravili polena. Da smo tabor izpeljali tako, kot smo si zamislili, se zahvaljujemo donatorjem, ki so pomagali vsak po svojih močeh. To so Občina Log -Dragomer, Mercator, d. d., kmetiji Novak in Požar iz Mo­ravč (zelenjava in čaji) ter Pekarna Baškovč z Vrhnike (testenine). Iskrena hvala vsem donatorjem. Prihod domov smo zaključili v piceriji Siciliana, ki je bila donato­rica na poletnem taboru. Fotografije s tabora pa si lahko ogledate na facebooku MO Rega Log. Jože Trček, vodja tabora Dogajanje v MO PD Rega Log v februarju in marcu P rva delavnica je bila na pustno soboto, 14. februarja, ko smo Februarja in marca smo v MO PD Rega Log pripravili nekaj ustvarjalnih delavnic in tri planinske izlete. praznovali tudi zaljubljenci. Izdelovali smo pustne maske in darila za tiste, ki jih imamo radi. Naslednja delavnica je bila 14. marca in smo jo namenili prihodu pomladi ter materinske­mu dnevu. Po njej smo se še povzpeli na domači hrib – Žabo. Delavnice so vodene, vendar pripravljene tako, da otroci čim več ustvarjajo sami, brez pomoči starejših. So brezplačne, na­menjene našim mladim članom pa tudi vsem drugim, ki jih zanima tovrstno ustvarjanje. Ker želimo, da bi bile delavni­ce vsebinsko primerne za udeležence, prosimo, da (starši) udeležbo prijavite in napišete starost udeležencev. Sedmega februarja smo načrtovali izlet v Javorniški Rovt, ki je zaradi premalo prijavljenih odpadel, 7. marca pa izlet na Lubnik. Ta je potekal v čudovitem sončnem dnevu, vodnik pa je bil to­krat Aleš. Izleta sta se udeležila tudi predšolska otroka, ki sta brez težav dosegla vrh. Naslednja delavnica bo velikonočna, v soboto, 4. aprila, na izlet pa se bomo naslednjič odpravili naplanino Obranica, 18. aprila. Šli bomo z vlakom. Več o delavnicah in izletih si oglejte na facebooku MO PD Rega Log. Delavnica ob prihodu pomladi in materinskem dnevu Pred kočo na Lubniku Marija Trček Otroško folklorno skupino Nageljček oblekle Koščeve šivilje Mladi folkloristi iz KUD Kosec so se na svojem prvem nastopu pred občinstvom predstavili v novih oblačilih, ta so v društvu sešili kar sami. F olklorna skupina Nageljček, ki je začela delovati oktobra, se je v zadnjih nekaj mesecih spoznavala s kul­turo, običaji in ljudskimi plesi. Za svoj prvi nastop so sestavili splet plesov, manjkala so jim le še folklorna oblačila. »Ko sem v kulturnih društvih spraševala, kje so kupili oblačila za ljudske plese, nikakor nisem prišla do odgovora. Ugotovila sem, da je najbolje, da se v društvu sami lotimo tega zalogaja,« nam je pojasnila pred­sednica Kosca Anica Vengust. Ta je nato svoje šivilje z mentorico Neveno Kralj na čelu poprosila za pomoč. Pridne članice šiviljskega krožka in ročnih del, ki deluje v okviru KUD Kosec, so zavihale rokave ter ukrojile in zašile sedem dekliških in pet deških srajčk ter troje hlače z naramnicami. Kot nam je še povedala Vengustova, je bila zelo vesela truda in prostega časa, ki so ga šivilje Ana, Marija, Marinka, Julijana, Mojca, Albina in Nevena vložile v ta projekt. V. Lovrenčič Beremo … Živimo v času, ko so nas povsem pre­vzele najsodobnejše multimedijske in kaj vem kakšne še elektronske naprave ter pripomočki, in knjiga je vedno manj cenjena in zaželena. To opažajo učite­lji v šolah, založniki, ki skrbe za izdaje knjig, in celo knjižničarji povedo, da so iskani »knjižni hiti« knjige o zdravem načinu življenja in krepitvi samopodo­be, morda kuharske knjige, potem pa se seznam zelo zredči. V bralnem krožku, ki deluje v okviru KUD Kosec, smo se zbrali bralci, ki smo pravljice resda že prerasli. Morda posegamo po njih, ka­dar želimo polepšati urice kateremu od svojih vnukov. Zanimanje za knjigo pa je ostalo v nas. Veča se in nobenemu ni težko slediti naši vodi­teljici Alenki, ki nas usmerja pri izboru knjižne­ga gradiva. Edino, čemur zvesto sledimo, so slovenski av­torji. Spoznavamo v glavnem pisatelje in pesni­ke, rojene v drugi polovici prejšnjega stoletja in še pozneje, živeče v domovini ali med našimi zamejskimi Slovenci. Presenečeni ugotavljamo, kako žlahtna je njihova slovenska beseda, ko­liko ljubezni premorejo do matične domovine, kako trnova je bila njihova pot od otroštva da­lje. Občudujemo narodno zavest, ki so jo izka­zovali tudi tedaj, ko so bile posledice ravnanja vse prej kot dobrodošle, ter spremljamo odziv literarne kritike in kulturne javnosti doma in na tujem. Svoja srečanja nadgrajujemo z obiskom krajev in ljudi, opisanih v delih teh avtorjev. Tako smo na Koroškem prehodili pot iz Ange­lov pozabe (delo Maje Haderlap), ki je v lan­skem letu krepko zaznamovala knjižno ustvar­janje omenjene avtorice. Ogledali pa smo si tudi predstavo v ljubljanski Drami po predlogi tega knjižnega dela. Letos nadaljujemo branje del koroških pisateljev. Začeli smo z Lipušem in Srčnimi pegami, nadaljevali z Anito Hudl, Antonom Haderlapom in Graparji, se srečali s poezijo Milke Hartman, Jankom Messnerjem in njegovimi Goršimi štorijami. Zdaj beremo An­dreja Kokota – Ko zori spomin. Mnogi avtorji v svojih delih občuteno, prizadeto in brez velikih zamer obujajo spomine na okupacijo, čas takoj po vojni in strah pred uporabo slovenščine na javnih mestih. Tisti bolj odkriti in trmasti so za­radi ravnanja pogosto morali menjati službo, kraje bivanja ali so celo ostali brez dela. Vendar so ponosno sledili poti svojih mater in očetov. Niso se uklonili volji in zahtevam tujca, katere­ga namen je bil ubiti v otrocih vsak čut za mate­rinščino in jim vcepiti nemščino kot edini jezik, kar pa je le še dodatno krepilo njihovo narodno zavest. Spoznavamo trd boj koroških Sloven­cev za preživetje, zamejske kraje in ljudi, ki jih je tako ravnanje oblasti le še bolj trdno poveza­lo. Niso vsa dela temačna in žalostna, v mnogih se zrcalijo lepota krajev in prijetni doživljaji iz vsakdanjega življenja. Vsem pa je skupna raba lepega slovenskega jezika. Urica, ki jo vsak dru­gi teden preživimo skupaj, prehitro mine. Vsak po svoje začuti avtorja, njegovo delo, in občutja v pogovoru o knjigi primerjamo ter dopolnju­jemo z že zapisanim in znanim. Veseli bomo, če navdušimo še koga, da se nam pridruži (kraj in čas srečanj objavlja KUD Kosec), morda pa koga le prepričamo, da katero od prebranih del poišče v knjižnici. Naj zaključim s pesmico M. Hartman (Sonce vriska): »V dlan vzemite srčni kelih, jutro vanj nalije uric zlatih in veselih, da vam sreča vzklije.« Dragica Krašovec Kaj bomo v PD Rega Log počeli aprila? 4. aprila bo velikonočna delavni­ca. Izdelovali bomo velikonočne dekoracije, pisanice in podstavke za pisanice. Udeležba je brezplač­na, zaradi lažje organizacije pa so zaželene prijave. Ob 9. uri se bomozbrali v Športnem parku Log in skupaj čez Ferjanko odšli v ga­silski dom v Dragomerju, kjer se bodo začele delavnice. Tisti, ki se želite udeležiti le delavnic, vablje­ni po 10.30 v gasilski dom. 6. aprila bo velikonočni pohod na Sinji vrh. 17. aprila sledi Gorniški ve­čer, gost bo objavljen naknadno. Prireditev bo ob 18. uri v gasil­skem domu v Dragomerju. Vablje­ni vsi ljubitelji gora. 18. aprila prirejamo planinski izlet na planino Obranica. Na iz­let se bomo odpravili z vlakom z železniške postaje Ljubljana –Viž­marje. Izlet je namenjen vsem, sta­rejšim od pet let. 19. aprila bo tradicionalni pohod na Ključ. 27. aprila pa gremo na planinski izlet na Kriški vrh in Tolsto goro.IZLET PRESENEČENJA, ki smo ga načrtovali za konec aprila, bo premaknjen v mesec MAJ. Več podrobnosti o vsakem dogod­ku bomo objavili teden dni pred dogodkom na facebooku MO PD Rega Log in spletni strani PD Rega Log. Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 27/02 – Odl. US, 110/02 – ZGo-1 in 15/03 – ZOPA), določil 4. in 5. točke Nacionalnega progra­ma športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 5. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log -Dragomer (Uradni list RS, št. 122/07, 80/09 in 106/12), Letnega programa športa Občine Log -Dragomer za leto 2015 (sprejet na 3. redni seji Občinskega sveta Občine Log -Dragomer, dne 18. 3. 2015) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa (št. 671-2/2015 z dne 18. 3. 2015) Občina Log -Dragomer objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SO­ FINANCIRANJE ŠPORTNIH VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE LOG - DRAGOMER V LETU 2015. 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici 2 . PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih vsebin, ki so v javnem interesu v Občini Log – Dragomer, in sicer: I. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa I.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: Zlati sonček Ciciban planinec drugi programi, ki jih organizirajo izva­jalci športnih programov za predšolske otroke I.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: • Zlati sonček • Krpan • Naučimo se plavati • mladi planinec, planinska šola, planinski tabor • drugi programi za skladen razvoj gibal­nih sposobnosti otrok in mladostnikov I.3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v ka­kovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): • cicibani in cicibanke • mlajši dečki in mlajše deklice • starejši dečki in starejše deklice I.4. Športna vzgoja otrok s posebnimi po­trebami: • programi prilagajanja otrok na vodo • programi jahanja • programi iger z žogo • drugi programi za otroke s posebnimi potrebami I.5. Interesna športna vzgoja mladine: • programi športa, katerih namen je iz­boljšanje športnega znanja, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, od­pravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodlji­vih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti I.6. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz.20 let): 1. kadet i in kadetinje 2. mladinci in mladinke I.7. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: • programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev • posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir I.8. Interesna športna dejavnost študentov: • programi športa, ki so dopolnilo intelek­tualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdrav­ja ter integriteti osebnosti II. Športna rekreacija programi vadbe v različnih športnih pa­nogah III. Kakovostni šport programi priprav in tekmovanj ekip in po­sameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacij­skih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih pro­gram športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. IV. Vrhunski šport Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne pred­videva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. V. Šport invalidov Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne pred­videva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. VI. Športni objekti Na podlagi Meril za vrednotenje športa v Občini Log -Dragomer se upravljavcem športnih objektov občinskega pomena iz 6. točke prej omenjenih meril sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani – v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa. VII. Izobraževanje, usposabljanje in izpo­polnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Log -Dragomer sofinancira izo­braževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log -Dragomer in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opra­vljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log -Dragomer že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnje­vanje strokovnih kadrov poteka s sodelova­njem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. VIII. Znanstveno-raziskovalna dejavnost Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne pred­videva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. IX. Založniška dejavnost Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne pred­videva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. X. Velike mednarodne, državne, medob­činske in občinske športne prireditve Občina Log -Dragomer sofinancira materi­alne stroške športnih prireditev, ki jih opre­deljuje 52. člen Zakona o športu, medobčin­ske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivacijo za šport in športno aktivnost ter imajo promocijski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te pri­reditve se ne štejejo šolska športna tekmo­vanja. XI. Informacijski sistem na področju športa Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne pred­videva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. XII. Delovanje društev in športnih zvez, ki na ravni lokalne skupnosti opravljajo strokovne, organizacijske in razvojne na­loge v športu Občina Log -Dragomer s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo stro­kovne, organizacijske in razvojne naloge v športu. 3. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS Izvajalci letnega programa športa v Občini Log -Dragomer so: • športna društva; • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja oziroma športne panoge; • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju špor­ta; • vrtci in osnovne šole; • ustanove, ki so ustanovljene za opra­vljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne; • organizacije invalidov, ki izvajajo športni program za invalide. 4. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJE­VATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • biti najmanj devet mesecev registrirani s sedežem v Občini Log -Dragomer v skladu z veljavno zakonodajo in izvajati programe, namenjene občanom Občine Log – Dragomer, • imajo zagotovljene materialne, prostor­ske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih ak­tivnosti. Športna društva in zveze imajo pod ena­kimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim vsebinam, lahko izvajalci prido­bijo le na podlagi kandidature na javnem razpisu. Posamezni izvajalci športnih vsebin lahko s svojimi programi za občinska proračunska sredstva kandidirajo za posamezne vsebine le enkrat na leto. Športne zveze lahko kandidirajo za sredstva le na podlagi tistih športnih programov, ki jih izvajajo same in ki jih posamezna dru­štva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva. 5. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SRED­STEV Višina sredstev razpisa po sprejemu Odlo­ka o proračunu Občine Log -Dragomer za leto 2015 je 42 .750 evrov. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa športa Občine Log -Dragomer za leto 2015 namenjena za: I. Športno vzgojo otrok, mladine in študen­tov, ki se prostovoljno ukvarja s športom zunaj obveznega izobraževalnega progra­ma 56 %, in sicer: I.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 2,00 % I.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 15,00 % I.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v ka­kovostni in vrhunski šport 20,00 % I.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potre­bami 0,20 % I.5 Interesna športna vzgoja mladine 3,00 % I.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 15,00 % I.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 0,30 % I.8 Interesna športna dejavnost študentov 0,50 % II. Športno rekreacijo 8,00 % III. Kakovostni šport 9,00 % IV. Vrhunski šport 0,00% V. Šport invalidov 0,00 % VI. Športne objekte 3,50 % VII. Izobraževanje, usposabljanje in izpo­polnjevanje strokovnih kadrov v športu 2,50 % VIII. Znanstveno-raziskovalna dejavnost 0,00 % IX. Založniška dejavnost 0,00 % X. Velike mednarodne, državne, medobčin­ske in občinske športne prreditve 3,00 % XI. Informacijski sistem na področju športa 0,00 % XII. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti stro­kovne, organizacijske in razvojne naloge v športu 18,00 % 6. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPOR­TNIH VSEBIN Merila za vrednotenje športnih programov so določena s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Log -Dragomer. 7. DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SRED­STVA Sofinancirajo se programi, ki se bodo izve­dli v letu 2015. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2015. Sredstva niso prenosljiva. 8. ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG Z zbiranjem vlog na Javni razpis bomo zače­li v ponedeljek, 30. 3. 2015. Predlagatelji mo­rajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Občina Log -Dragomer, p. p. 09, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, najkasneje z datumom 23. 4. 2015 ali osebno dostaviti na sedež Občine Log -Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upo­števane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spo­dnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Razpis -šport 2015, št. zadeve: 671-2/2015«. 9. DATUM ODPIRANJA VLOG Odpiranje vlog bo komisija za vrednotenje športnih vsebin opravila po preteku raz­pisnega roka. V primeru nepopolno izpol­njenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bodo predlagatelji pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih po določenem roku predlagatelj ne dopolni, se s sklepom Občine Log -Dragomer zavržejo. 10. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z raz­pisom so vam na voljo na Občini Log -Dra­gomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, po telefonu 750 77 03 oziroma po elektronski pošti obcina@log-dragomer.si. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo lahko zainteresi­rani dvignejo na sedežu Občine Log -Dra­gomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.log-dragomer.si in jo je mogoče dobiti tudi po elektronski pošti. 12. IZID JAVNEGA RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javne­ga razpisa obveščeni v roku 30 dni po prete­ku rokov za pritožbe. Številka: 671-2/2015 Datum: 18. 3. 2015 OBČINA LOG - DRAGOMER Na podlagi Pravilnika za vrednotenje pro­gramov organizacij in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Uradni list RS, št. 122/08) obja­vlja Občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, JAVNI R AZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINAN­CIRANJE HUMANITARNIH IN MLA­DINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNO­STI TEHNIČNE KULTURE IN STANO­VSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2015. 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZ­PISU Na razpisu lahko sodelujejo: • organizacije, društva, združenja in zveze, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne, v njihovih programih pa morajo biti ele­menti skrbi za invalide, reševanje social-ne stiske prebivalcev ali članov, dobro­delnost in samopomoč in so registrirane za izvajanje opredeljenih dejavnosti, • mladinske skupine, klubi, društva ter druge organizacije, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • organizacije in skupine tehnične kulture, • stanovske organizacije. Izvajalci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 4. člen Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na podro­čju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stano­vskih organizacij. 3. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV JAV­NEGA RAZPISA Okvirna višina sredstev javnega razpisa je 4.750,00 €. 4. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izve­dli v letu 2015. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2015. Sredstva niso prenosljiva. 5. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, kot pripo­ročeno pošiljko najkasneje z datumom 21. 4. 2015 ali osebno na Občini Log -Dragomer najkasneje do 23. 4. 2015 do 12. ure. Ponudba mora biti na obrazcih, ki so sestav­ni del razpisne dokumentacije ter mora vse­bovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti ovojnici mora biti ozna­čena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pri­pisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV, ŠT. ZADEVE:430-17/2014«. 6. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z raz­pisom so na voljo na sedežu občine ali po telefonu (01) 750 77 03 – kontaktna oseba Jolanda Fon. 7. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisne­ga roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjklji­vo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, naj v roku 8 dni prijavo dopolnijo. Če ponu­dnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 8. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo lahko zaintere­sirani dvignejo na sedežu Občine Log -Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Brezovica pri Ljubljani, vsak dan – v ponedeljek, torek in četrtek, od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 17.00 in v petek od 8.00 do 13.00, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izte­če rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.log-dragomer.si in jo je mogoče dobiti tudi po elektronski pošti. 9. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu jav­nega razpisa obveščeni s sklepom v roku 30 dni po odpiranju vlog. Z izbranimi kan­didati bo Občina Log -Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2015. Številka 430-17/2014 Dragomer, 18. marca 2015 OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju pro­gramov in projektov kulturne dejavnosti v Občini Log -Dragomer (Uradni list RS, št. 57/13) objavlja Občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici JAVNI R A ZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINAN­CIRANJE PROGRAMOV IN PROJEK­TOV KULTURNE DEJAVNOSTI V OB­ČINI LOG - DRAGOMER V LETU 2015. 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici 2. PREDMET FINANCIRANJA Financirajo se naslednje vsebine: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovno­šolske, srednješolske in študentske popu­lacije, ki presega šolske vzgojno-izobra­ževalne programe, če že ni sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije, - izobraževanje strokovnih kadrov za iz­vedbo kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in projekti, ki so v in­teresu občine. 3. UPRAVIČENCI DO SODELOVANJA NA JAVNEM RAZPISU Na razpisu lahko sodelujejo: - kulturna društva, - ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejav­ nost, - zveze kulturnih društev, - javni zavodi s področja vzgoje in izobra­ ževanja za program, ki ne sodi v osnov­no dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zasebni zavodi, - druge pravne osebe z neprofitno dejav­nostjo na področju kulture, - registrirani samostojni kulturni ustvar­jalci. 4. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZ­PISU Izvajalci programov in projektov na podro­čju kulture morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo v sedež v Občini Log -Dra­ gomer oziroma da delujejo na njenem območju najmanj 12 mesecev, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti, - da imajo zagotovljene materialne, ka­drovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, - da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, - da občinski upravi vsako leto redno do­stavljajo poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, - posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti sedež stalnega prebivališča v Obči­ni Log -Dragomer. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati Občino Log -Dragomer. 5. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV JAV­NEGA R AZPISA Okvirna višina sredstev javnega razpisa je 4.750,00 €. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izve­dli v letu 2015. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2015. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, kot pripo­ročeno pošiljko najkasneje z datumom 21. 4. 2015 ali osebno na Občini Log -Dragomer najkasneje do 23. 4. 2015 do 12. ure. Ponudba mora biti na obrazcih, ki so sestav­ni del razpisne dokumentacije ter mora vse­bovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti ovojnici mora biti ozna­čena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pri­pisom »Za SOFINANCIRANJE PROGRA­MOV KULTURNIH DEJAVNOSTI, ŠT. ZA­DEVE 430-1/2015«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v povezavi z raz­pisom so na voljo na sedežu občine ali po telefonu (01) 750 77 03 – kontaktna oseba Jolanda Fon. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisne­ga roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjklji­vo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, naj v roku 8 dni prijavo dopolnijo. Če ponu­dnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo lahko zaintere­sirani dvignejo na sedežu Občine Log -Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Brezovica pri Ljubljani, vsak dan – v ponedeljek, torek in četrtek, od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 17.00 in v petek od 8.00 do 13.00, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izte­če rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.log-dragomer.si in jo je mogoče dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu jav­nega razpisa obveščeni s sklepom v roku 30 dni po odpiranju vlog. Z izbranimi kan­didati bo Občina Log -Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2015. Številka 430-1/2015 Dragomer, marec 2015 OBČINA LOG -DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Ura­dni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 27/02 – Odl. US, 110/02 – ZGO-1 in 15/03 – ZOPA) in v skladu z Nacionalnim programom špor­ta v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00 – popr.), 3. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log -Drago­mer (Uradni list RS, št. 33/07, 80/09 in 106/12) je Občinski svet Občine Log -Dragomer na 3. redni seji 18. 3. 2015 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE LOG - DRAGOMER ZA LETO 2015 1. člen Letni program športa Občine Log -Drago­mer za leto 2015 opredeljuje programe špor­ta, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter višino in namen sredstev, predvidenih v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Log -Dragomer je za leto 2015 za Razpis – šport (proračunska po­stavka 18009, konto 41200001) predvidenih 100 % celotnega zneska konta Sofinancira­nje športnih vsebin izvajalcev letnega pro­grama športa. 3. člen S sredstvi za transferje neprofitnim orga­nizacijam in ustanovam se bodo sofinan­cirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Log -Dragomer glede na vsebino: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in štu­dentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalne­ga programa 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: . Zlati sonček . Ciciban planinec . preostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za pred­šolske otroke V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader (v primeru, da se progra­mi ne izvajajo v rednem delovnem času) in najem objektov za izvedbo največ 60-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju nave­denih vsebin športa, znašajo 2,00 % celo­tnega zneska konta 41200001. 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: . Zlati sonček . Krpan . Naučimo se plavati . mladi planinec, planinska šola, planin­ski tabor V okviru navedenih programov Občina Log -Dragomer sofinancira strokovni kader in propagandno gradivo, pri programu „nau­čimo se plavati“ strokovni kader za izvedbo 10-urnih tečajev plavanja za učence prvih razredov osnovne šole za skupine, v katerih je največ 10 otrok. . drugi programi za skladen razvoj gibal­nih sposobnosti otrok in mladostnikov V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira propagandno gradivo, organizacijo in izpeljavo občinskih, regij­skih in državnih šolskih prvenstev ter ude­ležbo na teh prvenstvih, najem objektov za največ 80-urne programe za skupine, v kate­rih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofi nanciranju nave­denih vsebin športa, znašajo 15,0 0 % celo­tnega zneska konta 41200001. 1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v ka­kovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): 1. cicibani in cicibanke 2. mlajši dečki in mlajše deklice 3. starejši dečki in starejše deklice V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira najem objektov, strokov­ni kader ter materialne stroške programov. Najvišje število ur sofinanciranja strokovne­ga kadra in najema objektov je opredeljeno v Merilih za vrednotenje športa v Občini Log -Dragomer, ki so sestavni del Pravil­nika o sofinanciranju športa v Občini Log -Dragomer. Sredstva, namenjena sofinanciranju nave­denih vsebin športa, znašajo 20,00 % celo­tnega zneska konta 41200001. 1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi po­trebami: . programi prilagajanja otrok na vodo . programi jahanja . programi iger z žogo . drugi programi za otroke s posebnimi potrebami V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira najem objektov in stro­kovni kader za izvedbo 80-urnih progra­mov za skupine, v katerih je največ 10 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju nave­denih vsebin športa, znašajo 0,20 % celo­tnega zneska konta 41200001. 1.5 Interesna športna vzgoja mladine: . programi športa, katerih namen je iz­boljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodob­nega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje člo­vekovih potreb po igri in tekmovalnosti V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira najem objektov in stro­kovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju nave­denih vsebin športa, znašajo 3,00 % celo­tnega zneska konta 41200001. 1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let): . kadeti in kadetinje . mladinci in mladinke V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira najem objektov in stro­kovni kader za izvedbo programov, ki obse­gajo največ 1100 ur. Sredstva, namenjena sofinanciranju nave­denih vsebin športa, znašajo 15,00 % celo­tnega zneska konta 41200001. 1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: c) programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev ci) posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir V okviru teh programov Občina Log -Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih pro­gramov za skupine, v katerih je največ 10 mladih. Sredstva, namenjena sofi nanciranju nave­denih vsebin športa, znašajo 0,30 % celo­tnega zneska konta 41200001. 1.8 Interesna športna dejavnost študentov: . programi športa, ki so dopolnilo inte­lektualnemu delu študentov in pripo­morejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in dušev­nega zdravja ter integriteti osebnosti V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira najem objektov in stro­kovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 študentov. Sredstva, namenjena sofinanciranju nave­denih vsebin športa, znašajo 0, 50 % celo­tnega zneska konta 41200001. 2. Športna rekreacija . programi vadbe v različnih športnih panogah V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira najem objektov za izved­bo 80-urnih programov za skupine, v kate­rih je največ 20 članov in članic. Za socialno in zdravstveno ogrožene občane ter občane, starejše od 65 let pa Občina Log -Dragomer sofinancira tudi strokovni kader. Sredstva, namenjena sofi nanciranju teh programov znašajo, 8,00 % celotnega zne­ska konta 41200001. 3. Kakovostni šport . programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športni­kov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možno­sti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekre­acije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira najem objektov za izved­bo največ 320-urnih programov. Sredstva, namenjena sofi nanciranju teh programov, znašajo 9,00 % celotnega zne­ska konta 41200001. 4. Vrhunski šport . programi priprav in tekmovanj špor­tnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda V okviru teh programov Občina Log -Dra­gomer sofinancira izvedbo programov v ob­segu največ 1200 ur za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah ter za eki­pe v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki. Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne predvideva sredstev za sofinanciranje to­vrstne dejavnosti. 5. Šport invalidov . programi z namenom ohranjanja gibal­nih sposobnosti in zdravja, revitaliza­cije, resocializacije, razvedrila in tek­movanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom V okviru teh programov Občina Log -Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih pro­gramov za skupine, v katerih je največ 10 invalidov. Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne predvideva sredstev za sofinanciranje to­vrstne dejavnosti. 6. Športni objekti Na podlagi Meril za vrednotenje športa v Občini Log -Dragomer, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani – v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa. Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, znašajo 3,50 % celotnega zneska konta 41200001. 7. Izobraževanje, usposabljanje in izpo­polnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Log -Dragomer sofinancira izo­braževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log -Dragomer in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opra­vljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki de­lajo pri izvajalcih športnih programov v Ob­čini Log -Dragomer a že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnje­vanje strokovnih kadrov poteka s sodelova­njem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 2,50 % celotnega zneska konta 41200001. 8. Znanstveno-raziskovalna dejavnost Občina Log -Dragomer lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne projekte, kate­rih izsledki imajo aplikativno vrednost na področju športa v Občini Log -Dragomer. Hkrati morajo biti finančna sredstva, na­menjena kritju preostalega dela stroškov za posamezen projekt iz drugih virov, zagoto­vljena v celoti. Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne predvideva sredstev za sofi nanciranje to­vrstne dejavnosti. 9. Založniška dejavnost Občina Log -Dragomer lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo za špor­tne dejavnosti v Občini Log -Dragomer. Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne predvideva sredstev za sofi nanciranje to­vrstne dejavnosti. 10. Velike mednarodne, državne, medob­činske in občinske športne prireditve Občina Log -Dragomer sofinancira materi­alne stroške športnih prireditev, ki jih opre­deljuje 52. člen Zakona o športu, medobčin­ske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivacijo za šport in športno aktivnost ter imajo promocijski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te pri­reditve se ne štejejo šolska športna tekmo­vanja. Sredstva, namenjena sofi nanciranju teh vsebin, znašajo 3,00 % celotnega konta 4120001. 11. Infor macijsk i sistem na pod r oč ju špor ta Občina Log -Dragomer lahko za svoje po­trebe sofinancira programe izdelave in­formacijskih baz na področju organizacije športa, športnih objektov, financiranja špor­ta in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pri­pomočkov. V letu 2011 Občina Log -Drago­mer ne bo sofinancirala izdelave in vzdrže­vanja lastne spletne aplikacije. Občina Log -Dragomer v letu 2015 ne predvideva sredstev za sofinanciranje to­vrstne dejavnosti. 12. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti stro­kovne, organizacijske in razvojne naloge v športu Občina Log -Dragomer s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo stro­kovne, organizacijske in razvojne naloge v športu Sredstva, namenjena sofi nanciranju tega delovanja, znašajo 18 % celotnega zneska konta 4120001. 4. člen Občina Log -Dragomer mora najpozneje v dveh mesecih po sprejemu letnega progra­ma športa objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in pro­gramov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa Občine Log -Dragomer za leto 2015. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanci­ranje posameznih vsebin oziroma progra­mov med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, bo potekala v skladu z Merili za vrednotenje športa v Občini Log -Dra­gomer, ki so sestavni del Pravilnika o sofi­nanciranju športa v Občini Log -Dragomer. Številka: 671-2/2015 Dragomer, 18. 3. 2015 Občina Log -DragomerŽupan Miran Stanovnik, l.r. NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 47 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani Območje Policijske postaje Vrhnika Utopične ideje se širijo kot požar, pa ni zato nič kaj čudnega, če jih je iz širnega sveta pripiha­lo tudi na območje vrhniške policijske postaje. Novodobni modreci z vzhoda so namreč sem zanesli razsvetljensko misel, da je iz nekega vi­soko rastočega travniškega plevela, iz katerega so stari Slovenci svoj čas zvijali koristne vrvi, precej napredneje zvijati smotke, po oralnem zaužitju katerih še najpametnejši možaki zapa­dejo v blaženo stanje zadnjega vaškega bebčka. Februarja so možje v modrem blagodejno delu­jočo zel, z latinskim imenom »Cannabis«, zase­gli kar petim iskalcem globljega smisla življenja in vesoljnih resnic. V enem primeru ravno pravi čas, saj je intimni prijatelj posušenega plevela na višji stopnji nirvane spoznal, da mu v krutem resničnem svetu brez pokalice živeti ni. Da bi si vsled prevelike količine zaužitega dima sredi deliričnih blodenj ne odstrelil kakšne okončine ali bognedaj škodoval še komu drugemu, so mu jo kratko malo odvzeli. Ker pa si zanjo niti ni omislil ustreznih dovoljenj, se bo za razliko od ostalih štirih poleg prekrškovnega postopka za­radi posedovanja manjše količine prepovedanih substanc moral zagovarjati še pred sodnikom. Narkomanska zelenjava pa ni edina, ki ljudi utegne zapeljati na kriva pota. Nekatere tja za­pelje tudi prirojena lenoba. Boltatu Pepe na pri­mer mame in ata ni ubogal, v šoli se ni kaj prida učil in ko je prišel čas, da se loti poštenega dela, jo je raje mahnil v širni svet. Tam je videl mnogo lepih reči, ki pa jih ni imel s čim kupiti. Nekega dne pa mu je med klatenjem po širnih ulicah v glavo šinil peklenski načrt – drugi bodo kupo- Seznam zaposlenih v UE Vrhnika s podatki vali, on pa bo, seveda skrivoma, vse pobasal v svojo malho. Le kako se tega ni domislil prej? Pretekli mesec se je v odsotnosti domačih tako zakadil v pet stanovanjskih hiš v okolici Borov­nice, na Logu, Lukovici in na Vrhniki. V žepe, pod kapo in v ponošeno malho je hlastno ba­sal nakit, denar in računalniško opremo. Sedaj je Boltatu Pepe srečen kot ptiček na veji. Kako dolgo pa bo še tako prost, bodo na koncu od­ločili možje zakona, ki vsa navedena kazniva dejanja intenzivno preiskujejo, občanom pa pri tem svetujejo: Glede na način izvrševanja vlomov obča­nom priporočamo temu primerno samoza­ščitno ravnanje, ki naj bo usmerjeno pred­vsem v ojačanje t.i. vstopnih mest kot so okna in vrata. Najdejo pa se na naših koncih tudi nateguni, ki v svoj prid izkoristijo še tako majhno nepo­zornost sočloveka. Višek zaupanja do zaenkrat še neznanega obiskovalca trgovine na Vrhniki, kjer je le ta na prodajni pult vrgel doma izdelan psovke, škripanje zob, pokanje pesti, skratka ro­goviljenje, ki ni imelo nič kaj dosti zveze s kultu­ro (vsaj evropsko ne), še manj z enakopravnostjo in enakovrednostjo spolov, je pritegnilo poli­cijsko patruljo, ki je nazadnje vzpostavila red. Krivda za kršenje javnega reda in miru je bila bržkone obojestranska, zato sta si oba pridelala tudi ustrezno globo. Med drugim je na vrhniških cestah znova po­kala pločevina in se drobilo steklo. Na srečo pa v vseh petih zabeleženih primerih drugega kot materialne škode ni bilo. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič V občinah Dobrova-Polhov Gradec in Horjul pa so imeli viški policisti februarja predvsem precej opravka z raznoraznimi srboriteži in razgrajači. V dveh primerih so javni red in mir kalili nemirni posamezniki v zasebnih pro­storih. Umiril jih je šele obisk mož postave in seveda plačilni nalogi za vse deležnike neče­dnega vedenja. Slednjim so se zaenkrat še iz­ognili nekateri občani polhograjsko-dobrovske občine, ki so pretiravali v izkazovanju glasne medsosedske ljubezni. Ustno opozorilo je za­dostovalo, prav tako kot v primeru razgreteža na horjulskem koncu, kar je bil pretekli me­sec tudi edini dogodek, zaradi katerega so se morali tja odpeljati varuhi zakona. Za enega od dogodkov pa policisti še zbirajo obvestila in bodo sankcije proti morebitnemu kršilcu zakonov sledile, če bodo ugotovljeni elementi prekrška. Izven teh peripetij se je zgolj še na dobrovskem koncu okrog delovnih strojev motal nek brez­delnež. Koristi v njih nikdar ni videl, pa če bi mu jih s čopičem na čelo narisal, zato pa mu je nek zlobni duhec prišepnil, da se v rezervo­arjih nahaja dragoceno gorivo. Vanj je zatorej skrivoma vtaknil slamico in nasesal za 350 evrov goriva. O škodljivcu je že bilo obveščeno pristojno državno tožilstvo v Ljubljani. Zbral in uredil Damjan Debevec NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 48 Vse večkrat se odločamo za vrtnarjenje iz pre­prostega razloga: ker ne zaupamo zelenjavi, ki je v trgovine prišla iz oddaljenih krajev. Zelenja­va, ki se industrijsko pridela, je navadno polna ostankov pesticidov, težkih kovin in nenazadnje ni več sveža – po dolgem transportu ji drastično pade vitaminska in uporabna vrednost. Veliko boljša rešitev je izbira lokalnih pridelkov na eko­loških kmetijah oz. pri preverjenih proizvajalcih varne hrane. Najboljša rešitev pa je seveda, da si ustvarimo naravno okolje kar doma na vrtu ali v bližnji okolici, kjer lahko dobimo nekaj obde­lovalne površine, ki ni bila prej preveč onesna­ževana z agrokemikalijami ali umetnimi gnojili. Navadno za takšne industrijske kmetovalne po­vršine velja, da se že po približno treh letih dobro očistijo, če sledimo organskemu trajnostnemu sistemu za rastline, ki temelji na organskih na­ravnih gnojilih (organski izbor za rastline) in na­ravnih krepilcih za rastline (lekarna za rastline). V prihajajočem mesecu se bomo na vrtu ukvar­jali predvsem s setvijo in sajenjem rastlin. Čim več rastlin naj zraste iz semen, tako si sejančke pripravimo sami. Semena si lahko tudi shranju­jemo sami, tako da del rastlin na vrtu pustimo, da osemenijo, potem pa enostavno poberemo semena, jih posušimo in shranimo. Tako bomo kmalu prišli do svojih domačih semen, ki so na­ravna in tudi prilagojena okolju, v katerem ra­stline rastejo. Če kupujemo semena, pa naj bodo iz ekološke pridelave. Dobi se tudi ekološke sa­dike vseh vrst vrtnin, če smo zamudili vzgojo svojih lastnih iz semen. Semena in sadike lahko pred setvijo ali sajenjem namočimo v naravne Skupne strani pripravke za krepitev vrtnih zelenjadnic ali plo­dovk, za povečevanje odpornosti paradižnika, zdrave začimbnice in dišavnice ali uspešno pre­sajanje, lahko pa z njimi rastline tudi zalijemo. Tako bomo povečali energijo kaljenja semen in poskrbeli za hitrejši razvoj korenin po zasaditvi. Ob sajenju, presajanju ali setvi vedno uporabljaj­te organsko zemljo, ki je rahla, dobro zadržuje vlago v območju korenin in je pripravljena brez umetnih gnojil. Tal v vrtu nikoli ne lopatajte takrat, ko so premokra, saj lahko tako porušite strukturo tal in zemljo še bolj zbijete. Zemlja v vrtu naj bo primerno suha. Pred sajenjem ali setvijo dobro pognojite. Lahko uporabite do­mači kompost ali organska gnojila z naravnim izboljševalcem rasti leonarditom ali mikorizo – za okrepitev koreninskega sistema, da zagoto­vite rodovitnost tal, hitro naravno začetno rast rastlin in tako ustvarite domači organski vrt. Čas je tudi za sajenje sadnega drevja, trajnic in jagodičevja. Pri trajnih rastlinah je vedno dobro skrbno pripraviti dovolj velike sadilne jame in 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si vanje primešati organsko zemljo ter jih založno pognojiti. Vse trajnice potrebuje ob začetku rasti več hranil, saj jih vgradijo v svoj rastlinski sis­tem, da imajo zalogo za dlje časa. Uporabljamo lahko enaka gnojila kot za organski vrt (ki vse­buje leonardit ali tudi naravne alge). Ob sajenju ne pozabite na voluharje in rastline zalijte z na­ravnimi pripravki na bazi ricinusovega olja pre-den pojedo korenine mladih sadik. S pripravki na bazi ricinusovega olja lahko odženemo volu­harja tudi z vrta, kjer si zelo rad postreže s ko­renovkami ali solatnicami, pa tudi z različnimi čebulnicami tudi okrasnih rastlin. Tudi proti krtu lahko uporabimo enake naravne rešitve. Organski način trajnostnega vrtnarjenja v prvi vrsti zahteva ustrezno pripravo tal z organsko zemljo in temeljnim gnojenjem za vzpostavitev organskega vrta. Sledi naravna krepitev rastlin z lekarno za rastline in dognojevanje z organskim izborom za rastline, da zrastejo zdrave organske plodovke, jagode, borovnice ipd. Marko Hočevar, univ. dipl. inž. agr. AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01­755­79­05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.facebook.com/KIASlovenija www.avtotrade.kia.si Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,5 l/100km, emisije CO2: 97 – 197 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 – 0,16 g/km. Akcija velja za vozila na posebni ponudbi. Cena 9.990 EUR velja za pro_cee'd 1.4 CVVT ACTIVE. Cena 11.990 EUR velja za cee'd SW 1.4 CVVT FUN. Cena 16.990 EUR velja za Sportage 1.6 GDI Fun ISG. Veljavnost ponudbe: do 31. 3. 2015 oz. do odprodaje zalog. Cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke ter ne vsebujejo stroška barve in priprave vozila. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Vse ostale info. o porabi goriva in emisijah CO2 na voljo v priročniku in na www.kia.si/emission. Specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,00800­0,15580 g/km, število delcev 0,00011­0,00158 g/km. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana. NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 49 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani Projekt LJUBA na Ljubljanskem barju V februarju smo projektni partnerji – Zavod nosti bomo predstavili pomembno in odgo-RS za varstvo narave, Krajinski park Lju-vorno vlogo kmetijstva za ohranjanje biotske bljansko barje, Kmetijsko-gozdarska zbor-pestrosti na Ljubljanskem barju ter skušali čim nica Slovenije, Območna enota Ljubljana in več nosilcev kmetijskih gospodarstev usmeriti Znanstvenoraziskovalni center Slovenske k naravi prijaznim kmetijskim praksam, tudi akademije znanosti in umetnosti – na obmo-s pomočjo izboljšanega sodelovanja med kme­čju Ljubljanskega barja začeli izvajati projekt tijsko in naravovarstveno stroko na tem obmo-LJUBA, Ljudje za barje – ohranjanje biotske čju. Na izbranih zemljiščih bomo preizkušali pestrosti na Ljubljanskem barju. Projekt je različne metode odstranjevanja invazivne tu­sofinanciran s sredstvi Programa Finančnega jerodne rastlinske vrste kanadske in orjaške mehanizma Evropskega gospodarskega pro-zlate rozge ter skupaj s prostovoljci odstranili stora (EGP), preko katerega države Islandija, lesno zarast v dolini Strajanovega brega, kjer Lihtenštajn in Norveška v obdobju 2009–2014 je še zadnji ostanek nizkega barja na Ljubljan­namenjajo 988,5 milijona evrov nepovratnih skem barju. sredstev dvanajstim novim državam članicam Projektni partnerji smo se aktivno vključili v EU ter Grčiji, Portugalski in Španiji. Program subvencijsko kampanjo kmetijske politike za Sloveniji namenja 12,5 milijona evrov sred-obdobje 2014–2020, ki jo vodi KGZS – Zavod stev za projekte, ki bodo pripomogli k zausta-Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetovanje. V vitvi zmanjševanja biotske raznovrstnosti in februarju in marcu smo na predavanjih Kme­izboljšanju skladnosti z okoljsko zakonodajo tijsko svetovalne službe Vrhnika podrobneje ter ohranitvi kulturne in naravne dediščine za predstavili pomembnost vključitve travniških prihodnje generacije. Projekt LJUBA bo pote-površin Ljubljanskega barja v naravovarstve­kal do konca aprila 2016, njegova celotna vre-ne ukrepe kmetijsko-okoljsko-podnebnih pla­dnost znaša 554.274,20 evra, od katere 94,9 % čil iz Programa za razvoj podeželja 2014–2020. sofinancirana EGP. V prihodnjih mesecih bomo izvedli več sre-Ljubljansko barje je eno od biotsko najpestrej-čanj in individualnih pogovorov z upravljav­ših in najpomembnejših območij v Sloveniji. ci kmetijskih zemljišč na Ljubljanskem barju Skozi tisočletja je človekova prisotnost izobli-o primernih načinih upravljanja travišči, ki kovala krajino in soustvarila razmere za življe-bi bili prijazni do metuljev, ptic in preostalih nje zdajšnjim številnim redkim, ogroženim in vrst ter njihovih življenjskih okolij in bi hkrati zavarovanim živalskim in rastlinskim vrstam. omogočili dolgoročno ohranjanje ravnotežja v Raziskave kažejo, da se je na Ljubljanskem naravi ter ustrezne kakovosti življenja na ob­barju stanje številnih vrst in njihovih habitatov močju Ljubljanskega barja. Vse lastnike in za­v zadnjih desetletjih poslabšalo, predvsem za-kupnike kmetijskih zemljišč na Ljubljanskem radi sprememb v kmetijski rabi. barju, ki bi si želeli sodelovati v projektu ali pa S projektom LJUBA želimo prispevati k iz-izvedeti več o naravi prijaznih kmetijskih pra­boljšanju stanja treh kvalifikacijskih habita-ksah, vabimo, da se oglasite v prostorih Kra­tnih tipov (mokrotni travniki z modro stožko, jinskega parka Ljubljansko barje, Podpeška vlažni mezotrofni travniki z lisičjim repom in cesta 380, Notranje Gorice, ali pa nas pokličete zdravilno strašnico, nizko barje) in štirih kvali-na tel. št. 08 205 23 50. O možnostih vstopa v fikacijskih vrst (Loeselova grezovka, barjanski ukrepe KOPOP pa se obrnite na kmetijske sve­okarček, strašničin mravljiščar, travniški po-tovalce KGZS Zavoda Ljubljana. stavnež) na območju Ljubljanskega barja. Jav- NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 50 30. marec 2015 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dobrih 19 let je že minilo, odkar sem se zaposlil v Komunalnem podjetju Vrhnika na delovnem mestu smetarja. Kar nekaj ljudi se je zamenja­lo od takrat, ko sem prišel. Tudi tovornjaki za odvoz odpadkov so novejši in zmogljivejši. Na očitke, češ – v šolo bi hodil, odgovarjam, da imam kvalifikacijo še za dva druga poklica, a mi to delo povsem ustreza. Ponudili so mi lažje delovno mesto, a sem ga zavrnil. Kljub težkim delovnim pogojem (v vsakem vremenu na pro-stem) imam svoje delo rad. Pomembno je le, da ga opravljam vestno in kakovostno. Naj opišem enega naših delovnih dni. »Danes je velik rajon in treba bo krepko poprijeti za delo,« na glas razmišljam. Sodelavec in šofer prikimavata. A na začetku je lahko. En zabojnik tu, 200 metrov naprej še trije in 300 metrov na­prej še trije. Vsi zabojniki so na eni strani – po en naenkrat – zato zadostuje en delavec. Sode­lavcu rečem: »Pusti, bom sam.« Pa saj že ve, da je od nekdaj tako. Hitro jih praznim. Enega za drugim. Če bi bil zunaj še sodelavec, ne bi imel nobenega dela na svoji strani, pa še jaz, ki upra­vljam mehanizem za dvigovanje zabojnikov, bi moral paziti nanj in stati na njegovi strani tudi zaradi nasproti vozečih. Na tesno se srečujemo, imam izkušnje. Nato se vrnemo na glavno ce­sto in s sodelavcem se zamenjava. Zopet pobi­ra samo en delavec, ker je tako veliko varneje. Na srečo je ob glavni cesti malo dela in kmalu prispemo v naselje, kjer je cesta ožja, zabojni­kov veliko in hitrosti omejena. Tu ni možno, da bi delal en sam, sicer bi moral delati 12 ur. Do malice sva že krepko preznojena, kljub mrzle­mu vremenu. Po malici delamo naprej, nešteto­krat zapeljemo vzvratno v stranske ulice in ko pobiramo še zadnje zabojnike, se potrdijo moje besede. Mimo naju s preveliko hitrostjo tik ob kamionu pridrvi avto. »Pojdi v kabino, teh nekaj kant bom sam pospravil,« rečem sodelavcu. Da bi to delala dva, enostavno ni varno. Mimo pri­peljejo še drugi avti: nekateri vozniki pomahajo v pozdrav, drugi kričijo in bentijo. Kako smo si različni … Ko izpraznim še zadnje zabojnike, se povzpnem v kamion in odpeljemo se proti zbirnemu centru na Vrhniki. Odložimo smeti in naše delo je končano. V garderobi odložim va­rovalno opremo, nato pa na vhodu v upravno stavbo srečam zaskrbljeno in rahlo razburjeno uslužbenko. Pove mi, da so klicali občani, zakaj dela zadaj na kamionu en sam delavec, drugi pa sedi v kabini. Pojasnim ji, da ponekod zadostu­je en sam, še to običajno zgolj deset ali petnajst minut, predvsem pa je tako varneje. Sodelavec, ki naju je slišal, se je vznejevoljil, češ – mar lju­dje nimajo pametnejšega dela kot gledati komu­nalce. Miril sem ga, da morda mislijo, da to ni pošteno do sodelavcev, ampak tako so delali že naši predhodniki, vedno pa vse poteka v tovari­škem medsebojnem dogovoru. Menim, da imamo zaposleni dovolj izkušenj in poznamo delovne procese do potankosti, zato res ne potrebujemo tovrstnih nasvetov. Še na­prej se bomo trudili, da bomo opravljali delo karseda dobro, ljudem pa svetujem, naj skrbi raje usmerijo v ločevanje odpadkov, kot pa v opazovanje nas – smetarjev. Vito Odtujitve na vodovodni infrastrukturi V zadnjem času opažamo povečano aktiv-tov. Tako so se tudi na javni vodovodni in­nost pri odtujevanju kovinskih predme-frastrukturi pojavili dogodki, v katerih so bili odtujeni litoželezni pokrovi za jaške na borov­niškem vršaju, zaščitni pokrov na prezrače­valniku vodohrana v Dragomerju, pokrov na jašku hidranta na parkirišču razbremenilnik in ob zaključku minulega leta fotovoltaični panel na Logu. To so pomembni elementi, ki so potrebni za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo in vzdrževanje vodovodnega sis­tema, pa tudi zagotavljanja neposredne var­nosti za mimoidoče. Pri vzpostavitvi v prvotno stanje nastanejo stroški zamenjave odtujenega predmeta, pa tudi sanacije poškodovane okolice zaradi na­silnega dela. Tako vse odtujitve povečujejo ne­potrebne vzdrževalne stroške, ki jih moramo posledično plačevati vsi uporabniki. Če bi kdaj opazili nedovoljene aktivnosti, vas pozivamo, da nas o tem takoj obvestite, saj bi tako posledično zmanjšali stroške tudi sebi. Zato z javnimi dobrinami ravnajmo racional­no in pametno. KP Vrhnika NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 51 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani O Dotiku V Terapevtskem dotiku na Vrhniki izvajam različne terapevtske tehnike, namenjene pre­ventivi in lajšanju različnih težav pri otrocih in odraslih: • baby handling • telovadba za dojenčke • Bownova terapija • kineziološki taping Vsem terapevtskim tehni­kam je skupno spodbujanje procesov samozdravljenja in samouravnavanja naravnih telesnih procesov – najsi gre za gibanje in držo, obram­bo pred stresom in čustvenimi izzivi, lajšanje nosečnosti, športne poškodbe ... Vse vrste te­rapevtskih prijemov so združljive z drugimi terapevtskimi metodami in dopolnjujejo zdra­vljenje v okviru tradicionalne ali alternativne medicine. Terapije izvajam na Tržaški cesti 23 na Vrhniki. Kdo sem? Poklicno pot sem začela kot delov­na terapevtka. Po diplomi sem prak­ tično znanje pod vodstvom odlič­nih mentorjev utrjevala pri delu z otroki s poseb­ nimi potrebami, starostniki, zdra­vimi in dojenčki s težavami. Želje, samoizpraševanje in življenje samo so me vztrajno vračali na pot iskanja zna­nja. Osvojila sem različne terapevtske tehnike in metode, za katere sem ustrezno certificirana. Sem diplomirana delovna terapevtka, terapev­tka razvojno-nevrološke obravnave (RNO_Bo­bath), Bownova terapevtka in certificirana za izvajanje kineziološkega tapinga. Dotik je izraz moje neomajne želje početi stvari, s katerimi lahko pomagam drugim in sebi. Terapevtske tehnike Naj na kratko predstavim vsako od omenjenih terapevtskih tehnik, več pa si boste lahko prebrali v naslednjih številkah in na Doti­kovi spletni strani. Baby handling ali ravnanje z dojenčkom je individualni prikaz ravnanja in nego­ vanja dojenčka. Naučili se boste pravilnih prijemov, prilagojenih posebej vašemu dojenčku pri vsakodnevni skrbi zanj (pre­ vijanje, oblačenje, dojenje, pestovanje, igra, spanje …). S pravilnim ravnanjem boste učin­kovito podprli njegov celostni razvoj. Prikaz pravilnega ravnanja je mogoč še pred rojstvom otročka. Telovadba za dojenčke jeprijetna za malčka in poučna za starše. Pri vadbi bo malček užival, starši pa se boste sprostili in se ga naučili dvi­govati, nositi, polagati, se z njim igrati njegove­mu razvoju primerno ter ga usmerjati in spod­bujati v različnih razvojnih obdobjih. Program se vsebinsko dopolnjuje in nadgrajuje. Vadba poteka v manjši skupini. Telovadba za dojenčke je razvojna vadba, ki je usmerjena v čutno-gibalni razvoj dojenčka v obdobju od rojstva do enega leta starosti. Pri­lagojena je potrebam in gibalnim spretnostim dojenčka od rojstva do enega leta starosti. Nove gibalne izzive, posebej prilagojene vsake­mu posebej, in izkušnje, ki mu jih ponudimo, sam vključi v gibanje in tako posledično v ob­čutenje svojega telesa. Na tak način se dojenček srečuje z vedno novimi izzivi in pridobiva ve­ščine, s katerimi vedno bolj obvladuje svoje telo. Bownova terapija je edinstvena manualna tehnika, pri kateri gre tako za fizično kot za energijsko-vibracijsko vzpodbujanje telesa. Bistvo terapije so t. i. Bownove poteze, ki jih terapevti izvajamo na specifičnih predelih na mišicah, fascijah, tetivah in posredno na živčnih ovojnicah. Primerna je za vse starostne skupine, tudi za dojenčke in nosečnice: • pri akutnih in kroničnih težavah gibalnega sistema, • pri obvladovanju in lajšanju posledic stresa in čustvenih stisk, • v primeru razvojnih težav, hiperaktivnosti, kolik ter težav s prebavo, • pri bolečinah zaradi spreminjanja telesa v nosečnosti ter takoj po porodu. Bownova terapija nosi ime po Thomasu Bowe­nu, ki je bil prepričan, da je terapevt katalizator v procesu zdravljenja in ne zdravilec, struktu­ra človeškega telesa pa omogoča, da se proces samouravnavanja pospeši že z zelo majhnim zunanjim vplivanjem. Terapija je utemeljena na terapevtski enostavnosti in učinkovitosti ne glede na to, ali jo uporabimo pri čisto določeni težavi ali pa za ohranjanje zdravega ravnotežja. Terapijo priznavajo tudi mnoge zdravstvene za­varovalnice, saj se je izkazalo, da je učinkovita v mnogih primerih, pri katerih druge terapije odpovedo. Kineziološki taping z uporabo elastičnih sa­molepilnih trakov pospešuje samozdravljenje telesa s pomočjo aktivacije živčnega in limfne­ga ter krvnega sistema. Traki ne dražijo kože, omogočajo popolno gibljivost in učinkujejo 24 ur na dan. Taping je primeren za vse starostne skupine, tudi za dojenčke, otroke in nosečnice: • s »svežimi« poškodbami mišic, tetiv, sklepov (zvini, vnetje tetiv …), • z edemi in hematomi po poškodbah, • s kroničnimi bolečinami zaradi poškodb ozi­roma stanj gibalnega sistema (bolečina v • križu, rami …), • z nevrološkimi težavami (izboljša držo, urav­nava mišični tonus …), • za podporo med nosečnostjo in po porodu. Za več informacij obiščite spletno stran www. terapevtskidotik@gmail.com ali pa me pokliče­te na telefonsko številko 051 395 059. Vabljeni! Društvo Kneipp Vrhnika obvešča: Vabljeni na telovadbo za dojenčke – od rojstva do prvih korakov! Vadba je usmerjena v čutno-gibalni ra­zvoj dojenčka v obdobju od rojstva do enega leta starosti. Poteka pod vodstvom razvojne terapevtke z mednarodnim cer­tifikatom za izvedbo razvojno-nevrološke obravnave (RNO – Bobath). Telovadba je prilagojena potrebam in gibalnim spretnostim dojenčka. Nove gibalne izzive, po­sebej prilagojene vsakemu posebej, in izkušnje, ki mu jih ponudimo, sam vključi v gibanje in tako posledično v občutenje svojega telesa. Na tak način se dojenček srečuje z vedno novimi izzivi in pridobiva veščine, s katerimi vedno bolj obvladuje svoje telo. Pri vadbi bo malček užival, starši pa se boste sprostili in se ga naučili dvigovati, nositi, po­lagati, se z njim igrati njegovemu razvoju pri­merno ter ga usmerjati in spodbujati v različnih razvojnih obdobjih. Program se vsebinsko do­polnjuje in nadgrajuje. Več informacij na www.terapevtskidotik.com ali 051/395 059. izšla je tretja številka Kneippovih biserov. Svoje člane in simpatizerje obveščamo, da je izšla nova številka dru­štvenega časopisa Kneippovi biseri. V njej boste lahko na osemin­dvajsetih straneh brali o zdravilnem učinkovanju vrtov, naturopatiji, o velnesu kot zdravem načinu življenja. Pisci pišejo tudi o domačih zdravilih, ki bi jih morali poznati, pa o kolmežu, luninem vplivu … Vabimo na predavanje g. Štefke Premzl, ki nas bo seznanila z metodo po Kneippu za pomoč pri težavah z venami. Gospa je edina oseba v Sloveniji s certifikatom Akademije Kneipp. Dogodek bo 15. aprila ob 18. uri v Cankarjevi knjižnici. Avtotrade d.o.o., Vrhnika Šola vožnje Sinja Gorica 11, Vrhnika www.avtotrade.si tel.: 041 601 707 Vožnja v Postojni in Ljubljani T eca j p r ve po m o c i Vadba varne vožnje iz p it z a t ra k t o r: 30 .3. 2015 NORAAKCIJA PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO KUPI PAKET UR INIZKORISTI AKCIJO Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 52 30. marec 2015 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabimo na pogovorno srečanje o Kneippu in njegovih terapijah Pridite tisti, ki že kaj veste, in tisti, ki želite vedeti nekaj več o Kneippu. Pogovarjali se bomo o temi Kneipp v zdajšnjem času. Srečanje bo 1. aprila 2015 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika v Grabeljškovi dvorani. Zanimivo bo. Pridite in neobvezno sodelujte na sre­čanju. Pridite ob 18. uri v CKV in spre­govorili bomo o temi, ki nas zanima. Nasvidenje v prvi polovici aprila. Društvo Kneipp Vrhnika Zvončki in trobentice … pomlad je tu. S sončkom prihaja energija, ženske se bomo zapodile na vrtove in balkone ure­ jat cvetje, moški pa navadno v tem času začnejo drugače brsteti. No, ja, vsak po svoje, včasih je bilo tako, danes drugače in enako je z depilacijo. Včasih je bila po­raščenost znak ženstvenosti, zdaj velja to za zanemarjenost. Tako kot je bila is­krenost včasih vrlina, je treba danes s to lastnostjo ravnati previdno in tisti, ki so pošteni, veljajo za naivne. Precej težko je iti v korak s časom, mar ne? Glede depilacije je pri večini res tako kot na tej humorni fotografiji. Nekatere žen­ske in tudi moški pa zase vzorno skrbi­ jo vse leto, ne glede na letni čas, drugi trendov ne upoštevajo. Največ ljudi po­seže po navidezno najbolj enostavni me­todi, to je britje. Obrit predel je gladek en dan, potem začnejo dlake rasti, nastane pikajoče strnišče. Enim se dlake vrašča­jo in je nadloga še večja in koža ni hva­ležna, ker z vsakim britjem poškodujete povrhnjico. Torej pri britju stalno nekaj počnete brez učinka, ki bi trajal vsaj en teden, dlake so vedno debelejše in nasle­dnjič jih ni manj. V NOGICI depiliramo z voskom in tega se nekateri zelo bojijo – ali zaradi prej­šnjih slabih izkušenj ali pa zgolj zaradi predstave, kako ti nekdo z nekim tra­kom puli dlake. Dejstvo je pa bistveno drugačno. Prvič je morda za koga res malo neprijetno, ampak samo prvič, ker dlake rastejo v etapah; torej se prvič odstranijo vse naenkrat, čez dober mesec jih je izrasla samo ena tretjina, tako da jih je nasle­dnjič torej dosti manj. Čez čas se dlake stanjšajo in zredčijo in nikoli ni pikajo­čega strnišča, ker dlaka ponovno zraste v celoti, ker je odstranjena s korenino, ne prireže se pri koži tako kot pri britju. Na voljo so tudi razni aparati za pulje­nje dlak, vendar če dobro pogledate, dlake dostikrat potrga in jih ne populi s korenino. Tisti z več denarja si lahko privoščite lasersko odstranitev dlak, ki Odprtje dnevnega centra v Domu starejših občanov Ljubljana Vič - Rudnik, enota Bokalce V sredo, 11. februarja, so v Domu starej­ših občanov (DSO) Ljubljana Vič - Rudnik, enota Bokalce, odprli prostore dnevne­ga centra. Preurejen prostor je namenjen aktivnostim dnevnega varstva zunanjih uporabnikov, hkrati pa bodo lahko v njem svoj prosti čas preživljali tudi stanovalci doma. Dnevni center je namenjen starej­šim od 65 let, ki potrebujejo pomoč, nad­ zor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno oziroma so doma osamljeni in si želijo druženja. Verjamemo, da lahko naš dnevni center na Bokalcah postane prostor za oddih, aktiv­nosti, učenje in navezovanje novih prija­teljskih vezi. Pred prenovo so bile to samo štiri stene, zdaj pa je v njem kot v stanova­je trajna, pa tudi pri laserju je treba biti pazljiv, ker tudi laserji in vse zadeve, ki jih oglašujejo, niso tisto, kar obljubljajo. V tem primeru so še najbolj zaupanja vredni dermatologi, ki lasersko odstra­nijo dlake. Pri nas je največ depilacij brčic (cena 5 evrov)in nog do kolen (cena 12 evrov). Med strankami so ženske, kakih 10 % je moških in kar veliko še zelo mladih deklet. Otroci in mladostniki so kruti in nju. Verjamemo, da se bo občutek domač­nosti še okrepil, ko bo v njem druženje zaživelo v polni meri. Saj poznate naše ge­slo: »Dom ni samo hiša, dom smo ljudje.« V dnevnem centru je knjižnica, kjer si lah­ko stanovalci brezplačno izposodijo knji­ge, prebirajo dnevno časopisje in nekatere revije. Uporabniki se lahko družijo z vr­stniki, imajo dostop do računalnikov in spleta. V dnevnem centru bodo potekale tudi številne organizirane dejavnosti, ki krepijo telo in duha. Na tak način staro­stnikom ponujamo pester nabor aktivno­sti, ki olajšajo in osmislijo dnevna opra­vila, obenem pa nudijo podporo pri tem, da čim dlje ostanejo v domačem okolju ter v družbi premostijo čas do morebitnega razne pripombe iz šole se lahko zelo ugnezdijo v otroško dušo. Veliko deklet je zelo poraščenih po vidnih delih, npr. po obrazu, rokah, kar je neprijetno za­nje. Mogoče kdo misli, da so to neke »ka­price«, vendar živimo v času, ko je vse obsedeno z lepoto, popolnostjo, v času, ko mora biti stare ljudi skoraj sram, na­mesto da bi se jih spoštovalo. Zato le pri­sluhnite svojim najstnicam, največkrat so res občutljive, vendar včasih upravi­čeno. NOGICA 1. APRILA V BOROVNICI PRAZNUJE ROJSTNI DAN, ZATO OD 30. 3. DO 3. 4. 2015 NUDIMO 20 % POPUSTA NA DEPILACIJO. Za obisk se je treba naročiti.Še odstavek o glivicah (spet). Če se za­deve lotevamo na nepravi način, se jo lahko lotevamo velikokrat, a vedno brez uspeha. Trend reševanja težav z glivica­mi je v večini primerov naslednji: oseba si izbere eno od sredstev iz TV-reklame ali pa kupi nekaj po priporočilu ose­bja iz lekarne. Nekaj časa se trudi in ko vidi, da se ne izkaže, obupa in reče, da je naredila vse, ampak da ni učinka in obupa. Nohtov pa ni videl še nihče, da bi povedal, ali je tak način zdravljenja sploh smiseln. In ne glede na vse: nohti so še vedno oboleli in še vedno vaši. Če ste kdaj v zadregi, kaj bi podarili, lahko kupite DARILNE BONE za PE­DIKURO ali MASAŽO, na voljo so tudi boni za delno masažo – npr. nog, hrbta. Čim več sonca vam želimo, vesele veli­konočne praznike in poskočen pozdrav iz NOGICE. sprejema v celodnevno institucionalno varstvo. Z dnevnim centrom, kjer se srečujejo stanovalci doma, zunanji uporabniki in prostovoljci, vzpostavljamo nov prostor medgeneracijskega sodelovanja ter omo­gočamo povezovanje z lokalno skupno­stjo. Preko številnih skupnih aktivnosti se lahko drug od drugega neprenehoma učimo ne glede na to, kateri generaciji pri­padamo in koliko imamo predznanja. Gre za proces, ki je kot neprekinjen tok infor­macij in ne izgublja, ampak kvečjemu pri­dobiva na moči, ko ga delimo z drugimi. Vsak od nas lahko na svoj način s kreativ­nostjo prispeva k uresničitvi idej. Zaposle­ni, prostovoljci, uporabniki in obiskovalci; veselimo se vaših idej in vas vabimo v našo družbo. Se vidimo v dnevnem cen­tru na Bokalcah! Kontakt: Matej Peteh, socialni delavec 01 4770 912 matej.peteh@dso-vic.si DSO Ljubljana Vič - Rudnik Cesta na Bokalce 51, Ljubljana www.dso-vic.si bokalci@dso-vic.si NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 53 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani Projekt »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju« Zdravstveni dom Vrhnika bo v praksi preizkusil posodobljene preventivne programe Vrhnika, 25. marec 2015 - V okviru razvojnega projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju« s krajšim nazivom »Skupaj za zdravje«, ki ga finan­cira Norveški finančni mehanizem in ga v sodelovanju s številnimi sodelavci s področja preventive vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), poteka prenova obstoječih zdravstvenih preventivnih programov za otroke, mladostnike in odrasle. Pri razvijanju in posodabljanju programov preventive otrok, mladostnikov in odraslih je sodeloval tudi Zdravstveni dom (ZD) Vrhnika s svojimi strokovnjaki in deležniki iz lokalnega okolja. Z letošnjim marcem pa se začenja preizkušanje predlaganih rešitev v praksi in ZD Vrhnika bo eden od treh zdravstvenih domov v Sloveniji, ki bo v pilotnem testiranju sodeloval. Od marca do septembra 2015 bo potekalo pilotno preizkuša­nje prenovljenih preventivnih programov, ki bo doprineslo k njihovemu ovrednotenju in optimizaciji. Izvedljivost se bo pre­verjala v ZD Vrhnika, ZD Vrhnika, ZD Celje in na Ljudski uni­verzi Murska Sobota, v okviru programa Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM). »Sodelavci na projektu smo hvaležni, da se je ZD Vrhnika s svojimi partnerji pridružil projektu Skupaj za zdrav­je in je pripravljen preizkusiti izvedljivost novih rešitev preventivnih programov,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ in do­dala: »Ker na zdravje ljudi in zmanjševanje neenakosti v zdravju zelo vplivajo odločitve in prizadevanja različnih resorjev ter političnih in drugih deležnikov, smo zelo veseli, da bomo skupaj naredili korak za boljše zdravje lokalnih prebivalcev in nato vseh prebivalcev Slovenije.« Pilotno preizkušanje novih pristopov in preventivnih vsebin ter zmanjšanje neenakosti v zdravju V pilotnem preizkušanju bomo preverjali izvedljivost novih pristopov v praksi kot tudi novih preventivnih vsebin. Tako bodo vključeni na novo razviti programi, ki bodo v pomoč kro­ničnim bolnikom (sladkorni bolniki tipa 2, srčno-žilni bolniki, bolniki z depresijo in starejši s funkcijsko manjzmožnostjo) pri opolnomočenju za učinkovito samooskrbo ter samovodenje kronične bolezni in zdravega življenjskega sloga. O projektu Projekt »Skupaj za zdravje« se osredotoča na razvoj pristopov v preventivnem zdravstvenem varstvu, izboljšanje dostopno­sti do preventivnega varstva, krepitev zmogljivosti ter učin­kovitejše medsektorsko delovanje s posebnim poudarkom na pristopih za zmanjševanje neenakosti. V ospredju so novi pri­stopi na področju preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov, vključno z vzgojo za zdravje za otroke, mla­dostnike, nosečnice in starše, ter novi pristopi pri preprečeva­nju in zmanjševanju bremena kroničnih bolezni pri odraslih. Med dolgoročnimi cilji projekta je zmanjšanje pojavljanja kro­ničnih nenalezljivih bolezni, ki so povezane z nezdravim ži­vljenjskim slogom, kar bi lahko dosegli z zgodnjim odkriva­njem tveganja za nastanek teh bolezni, s pristopom vseživljenj­ske perspektive ter intervencijami in pristopi za zmanjševanje neenakosti v zdravju. „Z aktivnostmi v projektu želimo okrepiti zmogljivosti za izvajanje preventivnih dejavnosti v sistemu zdra­vstvenega varstva ter dopolniti mehanizme in programe, usmerjene v preprečevanje in zmanjšanje neenakosti v zdravju,“ je pojasnila Polonca Truden Dobrin z NIJZ. S krepitvijo vsem dostopnih preventivnih programov v pri­marnem zdravstvenem varstvu lahko zmanjšamo in prepre­čimo bolezni, povezane z življenjskim slogom. Pri tem je po­membno vključevanje vseh skupin prebivalstva, zato je treba posebno pozornost nameniti skupinam z nižjo odzivnostjo zaradi socialne stiske ali pomanjkljivih informacij. »Na osnovi večmesečne raziskave smo ugotovili nekaj ključnih ovir, ki jih imajo te skupine v zdravstvenem sistemu, obenem pa smo evidentirali možne rešitve za premostitev teh ovir,“ je povedala Jožica Maučec Za­kotnik z NIJZ in poudarila: »Aktiven pristop pri vključevanju v preventivne programe je namreč ključen za doprinos zdravstvenega sistema k zmanjševanju neenakosti v zdravju.« Preizkušanje izvedljivosti vsebin v Vrhniki Na področju preventivnega zdravstvenega varstva odraslih bomo preizkusili povezovanje in sodelovanje različnih institu­cij (zdravstveni dom, bolnišnica, center za socialno delo, zavod za zaposlovanje …), strokovnjakov in nevladnih organizacij. Ranljive skupine prebivalcev imajo različne ovire pri dostopu do zdravstvene službe ter se težje vključujejo v zdravstveni sis­tem in preventivne programe. S tovrstnim skupnostnim pri- Norveška s pomočjo Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) prispeva k zmanjševanju družbenih in ekonomskih ne­enakosti ter opolnomočenju bilateralnih odnosov z evropski­mi državami, ki prejmejo finančna sredstva. Norveška tesno sodeluje z EU prek Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru. Finančna sredstva so namenjena nevladnim organizacijam, raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam ter javnim in zasebnim sektorjem v 12 novih članicah EU ter Grčiji, Portu­galski in Španiji. Financirane aktivnosti bodo izvedene do leta 2016, pri čemer poteka poglobljeno sodelovanje z norveškimi ustanovami. Glavna področja podpore so varovanje okolja in podnebne spremembe, raziskave in štipendije, civilna družba, zdravje in otroci, enakost med spoloma ter pravosodje in kul­turna dediščina. Več o programu najdete na slovenski spletni strani in osnovni spletni Norveškega finančnega mehanizma. stopom bomo nadgradili prizadevanja za boljše zdravje vseh lokalnih prebivalcev in zmanjševanje neenakosti med njimi. Na področju preventivnih programov bomo preverili razloge za neodzivanje ljudi na vabilo za vključitev v programe ter de­lovanje novonastalega centra za krepitev zdravja v zdravstve­nem domu, v okviru katerega bodo preventivni programi po­tekali. Za kronične bolnike in osebe z velikim tveganjem za razvoj kronične bolezni bomo preverili nove programe za pod­poro spremembi življenjskega sloga in opolnomočenje za kre­pitev duševnega, telesnega in socialnega zdravja. Poleg tega bomo preverili povezovanje, sodelovanje in komunikacijske poti izvajalcev preventivnega programa ter ustreznost javnoz­dravstvenih izobraževalnih programov. Poseben poudarek bo namenjen tudi opolnomočenju zdravstvenega sistema za delo z ranljivimi. S področja preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mla­dostnikov bomo preverili nadgradnjo naslednjih vsebin: • kakovostno starševstvo za zdrav začetek; • vzgoja za zdravje za otroke, mladostnike in starše; • vzgoja za bodoče starše in šola za že starše ter • preprečevanje debelosti in zdrav življenjski slog otroka in družine. Roman Strgar, direktor ZD Vrhnika, je opozoril: »V času pilo­tnega preizkušanja izvedljivosti prenovljenih vsebin bo delo v zdra­vstvenem domu potekalo nekoliko drugače,« in dodal: »S skupnimi močmi bomo lahko izboljšali programe preventivnega zdravstvenega varstva in tako ljudem v prihodnje ponudili še boljše in učinkovitejše zdravstvene storitve. Skupaj s partnerji bomo pomagali posamezni­kom pri ohranjanju in izboljšanju njihovega zdravja.« Več o projektu in poteku pilotnih preizkušanj izvedljivosti novih programov najdete na spletni strani projekta www. skupajzazdravje.si. Dodatne informacije: Jerneja Filipič, vodja CKZŠpela Rot, pomočnica direktorja za ZN Tel: 01 7555 157, 7 555 115 email:CKZ@zd-vrhnika.si spela.rot@zd-vrhnika.si www.zd-vrhnika.si 30. marec 2015 Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZKD Vrhnika 2014 Aktivno in odgovorno v kulturi Minevata dve leti od ustanovitve nove ZKD Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer. Čas, v ka­terem zdaj delujejo ljubiteljska društva in drugi kulturni subjekti, ni prijazen in ne darežljiv. Po­sledice neodgovornih dejanj nekaterih skupin in posameznikov v naši družbi so vidne na vsa­kem koraku. Globoka mo­ ralna kriza družbe, krčenje izobraževalnih, zdravstve­nih, socialnih programov in ne nazadnje zmanjševanje sredstev za vse kulturne dejavnosti so izredno ne­gativne posledice, ki bodo še dolgo slabo vplivale na blaginjo slovenskega naroda. Krčenje sredstev za izobraževanje, zdravstvo, socialo in kulturo je barbarstvo, ki na dolgi rok pomeni izgubo pridobljenih pravic, ki so nam jih priborili naši predniki v tisočletnem boju. Ogroženi so naš slovenski jezik, kultura, razvoj, samostojnost, suverenost in stabilnost, kar vodi v pozabljenje in propad. Seveda je to najslabši scenarij, ki nas lahko doleti. Menim, da lahko vsak dobronameren človek v svojem okolju pomembno vpliva na izboljšanje razmer, če le hoče. Kako? Pomemben grški fi­lozof je dejal nekako takole: »Če želite, da zlo zmaga, ni potrebno narediti nič, samo stojte s prekrižanimi rokami in naredili ste vse!!!« Zato ne stojmo križem rok. Odgovorno se vključimo v družbene tokove, delujmo aktivno, spodbu­jajmo kreativnost v svojih okoljih, varujmo našo bogato kulturno dediščino, imejmo odgovoren odnos do narave, ki nas obkroža, gradimo do­bre medgeneracijske odnose, izobražujmo se, mladim omogočimo kreativno izražanje, da bo jutri svet lepši. Menim, da smo vsi člani vključeni v ZKD pre­vzeli nase odgovornost, da aktivno delujemo pri ustvarjanju boljših možnosti za življenje vseh nas in prihodnjih rodov samo zato, ker nam je mar. Ker nam je mar, smo se odločili, da bomo društva, vključena v ZKD, izvedla samostojno proslavo z namenom, da dostojno počastimo 60 let ZKD Vrhnika. Ob tem s sli­kovnimi in pisnimi gradivi pomagamo Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki bo nosilec razstave na temo delovanja kulturnih društev od nastanka l. 1954 do dana­ šnjih dni. Za vsestransko po­ moč pri organizaciji jubileja se v imenu ZKD zahvalju­ jem Tatjani Oblak Milčinski. Člani Izvršnega odbora ZKD smo se za proslavo in razstavo že večkrat sestali tudi z zunanjimi, starejšimi še živečimi moderatorji kulture na Vrhniki, in sicer so to Marta Rijavec, Pavle Mrak, Elica Brelih, Marija Oblak Čarni, Marjan Košir, Martin Novak, Tine Jurjevčič. Nudijo nam veliko pomoč in podpo­ro s svojimi dokumenti, ki so jih Zvezi prijazno odstopili v uporabo, za kar se tudi njim najlep­še zahvaljujem. Njihova predanost, zavezanost kulturi in nesebična pomoč so svetel primer odgovornega odnosa do naše kulturne dedišči­ne, ki je neprecenljiv zaklad, ki ga je treba skrb­no negovati. Na občinski razpis za nagrade in priznanja v letu 2015 je ZKD predlagala Pihalni orkester Vrhnika, ki letos praznuje 90 let od nastanka, zaradi njihovega izredno bogatega in pomemb­nega delovanja v mozaiku kulture na Vrhniki in širše. Opomnim naj še na zelo pomembno zadevo, ki bo letos potekala o kulturi na Vrhni­ki: sprejeli naj bi nov občinski Lokalni program kulture (LPK ) za obdobje od l. 2016 do 2020. Preprosto povedano: na novo se bo ovredno­tilo ljubiteljsko in poklicno kulturo, z drugimi besedami, nastal bo nov pravilnik za financira­nje kulture posameznikov, skupin in društev v občini. Ker nam mora biti mar za našo pri-vahnem delovanju društev skozi vse leto in bo hodnost, predlagam, da smo vsa društva čim uporabljen tudi za razstavo ob 60-letnici ZKD. bolj povezana in aktivna pri nastajanju tako Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi vsem pri­pomembne »bodoče usode«, kot je LPK. zadevnim članom društev ter članom Izvršnega Vesel sem, da bomo znova izdali Zbornik delo-odbora ZKD, ki mi s svojim delom vseskozi ne­ vanja vseh društev, vključenih v ZKD. Zbornik sebično pomagajo pri ustvarjanju. je čudovit dokument oz. skupek informacij o ži-Rasto Jakič, predsednik ZKD VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE NAGAJIVA POMLAD REVIJA PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer ŽIV ŽAV 2015 REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Dvorana župnijskega vrtca torek, 14. 4. 2015, ob 17.30. Vstop z vabilom. Dvorana OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Vstop z vabilom. Pustni nastop Pustne maske tudi v glasbeni šoli »Februarja bo pustni nastop. Ali bi sodeloval? V maski?« Na to vprašanje vsak učenec glasbene šole odgovori z: »Ja!« Učenci so vedno zelo navdušeni nad idejo igranja v pustnih maskah, zato smo le­ tos imeli kar dva nastopa, pa nam nekaj točk kljub temu ni uspelo uvrstiti na program. Prvi koncert je bil v enoti Horjul, drugega pa smo imeli na Vrhniki. Oba sta bila odlično obiskana in vse kaže, da bomo morali prihodnje leto nastopiti še v enoti Borovnica. Tako učenci kot učitelji se na vsakoletni pustni na­stop pripravljamo na sproščen, razigran in vesel na­čin z veliko mero domišljije in ustvarjalnosti. In prav takšne, kot so bile priprave, sta bila tudi koncerta. Že sam prihod maškar na oder je povzročil napeto pričakovanje publike, ki je vsako skladbo z navduše­njem poslušala do zadnje note in kljub sproščenosti na odru ohranila visok nivo koncertnega bontona ter s tem izkazala nastopajočim velik poklon. Namaška­rani mladi glasbeniki pa niso bili deležni le glasnih aplavzov, ampak tudi pustnih krofov. Nina Demšar KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Pustna drenovška oblast in pustno rajanje N a Drenovem Griču smo na pu­sta dobro preganjali zimo, zato je v naše kraje tudi tako hitro prišla pomlad in nas odrešila zimskih na­dlog. Začeli smo na pustno soboto, ko je po vasi hodila pustna oblast in izvajala pustno zakonodajo. Kdor je poravnal pustni davek, se mu bo za­gotovo vse leto dobro godilo. Da je bilo na pustnem vozu vzdušje tako, kot mora biti, sta poskrbela dva mu­ zikanta. V kotlu so pri­ se nadaljevale na domačem pustnem norčije in se zabavale. Voditelji so se pravljali domače dobrote, rajanju v kulturnem domu Drenove­ dobro izkazali, zato smo se poslo­ koline. Svinjska glava pa ga Griča, kjer so se zbrale številne vili odločeni, da se bomo naslednje je naznanjala bogato leti­ maškare. Pod vodstvom Patricije in leto zopet srečali in naredili pustne no. Filipa Koprivec, Eme Novak in Sta­ norčije še bolj nore! Pustne dogodivščine so še Hribar so skupaj zganjale pustne Branko Bizjak Branje, lutke, petje, hoja in še kaj V torek, 17. marca, je v Grabelj-kot mitični prednik, daritelj, čuvaj skritih škovi dvorani CKV potekalo četrto zakladov. Po antičnih mitih naj bi zmaj na primer čuval zlato runo. Pojavljal naj bi se srečanje Bralnega kluba v organi­ na začetku in ob koncu sveta. zaciji Društva za kulturo in kako- Zmaj v jezeru ali morju s premikom repa vost življenja Nauportus viva pod lahko zakrivi hude nesreče in je velik pov­ vodstvom Špele Jerina. Tokrat je zročitelj naravnih nevšečnosti in ujm. bila glavna tema zanimivo mitolo- Zelo zanimivo je bilo razpravljati, iz česa ško bitje – zmaj. vse se lahko razvije zmaj. Po ustnih izroči-Zmaj je bajeslovno bitje s potezami ptiča, lih se je največkrat izlegel ali iz petelinjega kače in kuščarja. Večinoma ima več glav, ali pa kokošjega jajca, lahko tudi iz raka ali ki bruhajo ogenj. Zmaj je simbol vladar-kače. V Prekmurju naj bi zmaj prišel celo skih in življenjskih moči, povezan je s stre-iz krave. lo in rodovitnostjo. Po negativni strani pa V prijetnem pogovoru so prisotni ugotovi­se ga včasih povezuje s simbolom kaosa, li, da je zmaj velikokrat prispodoba kače in zlega in samega vraga. Pojavlja se tudi so jih mnogokrat enačili z njimi. Na Vrhni­ ki naj bi pod Zaplano sam lintver (kot so včasih imenovali zmaje) bruhal vodo, sko­zi katero so iz njega priplavali mladiči, ki naj bi bili zdajšnje človeške ribice. Prisotni so se spomnili tudi junaka Jurija, ki je premagal zmaja. Kaj več o sv. Juriju pa boste lahko izvedeli na aprilskem srečanju, na katerega ste lepo vabljeni. V Društvu Nauportus viva se mladi pevci iz zbora Nauportus musica marljivo pri­pravljajo na prihodnje nastope ter osvajajo nove skladbe. Lutkarji so začeli z vajami, tako da otroci do konca šolskega leta lahko pričakujejo prvo predstavo v njihovi iz­vedbi. Aktivna je tudi pohodniško-planin­ ska sekcija, ki pridno osvaja bližnje vrhove in nabira kondicijo. Vsi bralci Našega časopisa ste lepo pova­bljeni, da se nam pridružite. Za več infor­macij pokukajte na spletno stran: https:// nauportus.wordpress.com/. Špela Jerina, Polona Kovačič APRIL V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11. zaprto. Nova občasna razstava: Ob izvi­rih mineralnih voda Gostujoča razstava Muzeja znano­sti in tehnike iz Beograda o zgodo­ vini zdravilišča Vrnjačka Banja in metodah zdravljenja z mineralno vodo. Na ogled do 5. 4. 2015. Občasna razstava: Gorenje na dotik Razstava o kreativnosti industrije gospodinjskih aparatov, ki jih že več kot 60 let izdelujejo v Gorenju. Na ogled do 1. 9. 2015. Občasna razstava: A N A i N T e D D y : Medved v Sloveniji Z razstavo želimo javnosti celovito predstaviti rjavega medveda ter osve­ tliti odnos do te naše največje zveri skozi čas. Na ogled do 3. 12. 2015. Stalne zbirke: gozdarska, lesar­ska, lovska, ribiška, elektro, teks­tilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, rekonstruiran obrat fur­nirnice in žaga venecijanka; goz­dna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos – razvojna dejavnost slo­ venske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilije ne­ koč in danes. Spored prireditev: – petek, 3. 4., ob 13.00: Vo ­den ogled muzejskih zbirk za upokojence (vodstvu se lahko pridružite z nakupom muzejske vstopnice) od srede, 8. 4., do petka, 10. 4., od 9.00 do 13.00: Dnevi meroslovja Učenci bodo preko delavnic in pri­merov iz prakse spoznavali svet merjenja in meroslovja, ki je poln zanimivosti, ugank in presenečenj. V sodelovanju z Uradom RS za meroslovje. Obvezne prijave.) – sobota, 11. 4., ob 9.30: Delavni­ca: Spoznajmo kaligrafijo (ob­ vezne prijave) – nedelja, 12. 4., od 11.00 do 18.00: Dan inovatorjev Člani združenja Aktivni slovenski inovatorji vam bodo predstavili sodobne izume. – sobota, 18. 4., ob 9.30: Delav­nica: Kozmetika iz domačega lonca (obvezne prijave) – nedelja, 19. 4., ob 15.00: Voden ogled razstave Zapisana bese­da: tiskarstvo na Slovenskem Vodila bo avtorica razstave in vodja tiskarskega oddelka mag. Martina Orehovec. – nedelja, 19. 4., ob 16.00: Ukroče­na elektrika, prikaz poizkusov Nikole Tesle – sobota, 25. 4., ob 9.30: Delavnica izdelovanja intarzije – nedelja, 26. 4., od 15.00 do 18.00: Prikaz tkanja platna na lesenih belokranjskih statvah in izde­lave ročno vozlane preproge Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01/750 66 72, 031 583 461 ali elektronske po­šte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE – MUZEJ POŠTE IN TELEKO­MUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Kra­jevni muzej in predstavitev zgo­ dovine Polhograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nede­lje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00) Spored prireditev: – petki ob 13.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) – nedelja, 12. 4., ob 15.00: Meseč­no vodstvo po muzejskih zbir­kah – od torka, 28. 4., do petka, 1. 5., od 10.00 do 13.00: Počitniške delavnice za otroke (izdelova­nje poštne kape, poštnega roga in štampiljk, barvanje pobar­ vank). Prijave niso potrebne. Več infor­macij: 01/364 00 83 ali muzejpt@ tms.si NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 56 30. marec 2015 Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Napovednik za april 2015 iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika pon tor čet pet 30. mar 31. mar 2. apr 3. apr 8.00–10.00 Brezplačni z A če t N i računalniški tečaj Ker so knjižnični računalniki že zasedeni, se lahko prijavite le še tisti z lastnimi prenosniki. Prijavite se lahko na e-naslov: knjiznica@ckv.si, tel.: 01 7553 114 ali osebno v knjižnici. Tečaj organiziramo v sodelovanju s KVŠ in ga bomo ponovili v maju: 11., 12., 14. in 15. 05. Računalniška učilnica Kemis racunalnik.jpg sre pon sre 1. apr13. apr 15. apr 8.00–11.00 15.00–18.00 8.00–11.00 S V e TOVA LNO S R e DIŠče NA VRHNIKI Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje. Dodatne informacije in prijava po tel.: 01 510 22 70. Računalniška učilnica Kemis svetovanje.jpg sre 1. apr 18.00 K N e IPP V DA NA ŠNJ e M čA S U Pogovarjali se bomo o temi: Kneipp v današnjem času. Zanimivo bo. Spregovorimo o temi, ki nas zanima. Maja Artenjak Grabeljškova dvorana kneipp.jpg čet 2. apr 18.00 30 L e T S PA čK A NA V R h NIK I Ni več mnogo lastnikov 2CV in njihovih konjičkov. Za vse pa velja, da je »spaček« več kot samo avto. Ob tridesetletnici začetka organiziranega delovanja kluba na Vrhniki vas vabimo na svečano odprtje razstave. Ogledali si jo boste lahko do 27. aprila 2015. Citroën klub Slovenije, Sekcija Vrhnika. Grabeljškova dvorana, Cankarjev salon cks_znak.jpg tor sre čet pet 7. apr8. apr 9. apr 10. apr 8.00–10.00 Brezplačni N AD AL J e VAL N i računalniški tečaj Nanj ste še posebno vabljeni udeleženci začetnega tečaja, saj bomo podrobneje razjasnili določene koncepte, ki smo jih tam samo bežno omenili. Prijavite se lahko na elektronski naslov: knjiznica@ckv.si, tel.: 01 7553 114 ali osebnov knjižnici. Tečaj organiziramo v sodelovanju s KVŠ in ga bomo ponovili v maju: 21., 22., 25. in 26. 05. Računalniška učilnica Kemis sre 8. apr 18.00 Predstavitev knjige Zorana Kneževića: D V oži VK e U m i RAJ o D VAK r AT Leta 2014 je na Slovenskem knjižnem sejmu dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Avtor, 1958. leta rojen vojvodinski Srb, se je leta 1995 preselil v Slovenijo, kjer je doštudiral kulturologijo. Poznavalci ga poznajo kot rednega udeleženca in zmagovalca proznih mnogobojev festivala Fabula. Vabljeni na predstavitev! Grabeljškova dvorana dvozivke.jpg cet 9. apr 18.00 Potopisno predavanje KVŠ: NePAL Potopisno predavanje zorana Furmana: Nepal - treking pod Everest in čez dva prelaza nazaj. Grabeljškova dvorana sre 15. apr 18.00 ZDRAVLJENJE VEN PO KNEIPPU Predavala nm bo Štefka Premzl – Kneippova certificirana terapevtka. Lepo vabljeni. Maja Artenjak Grabeljškova dvorana čet 16. apr 9.00 KNJIŽNA čAJANKA Njen naslov je Planet Voda. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti knjižne novosti za vso družino. Prisrčno vabljeni. zlata Brezovar Malavašičev kotiček cajanka.jpg čet 16. apr 18.00 ISKANJe PO COBISS/OPAC-u. Kako iščemo knjižnično gradivo s pomočjo sistema Cobiss/OPAC in kako so zložene knjige v naši novi knjižnici, vam vsak tretji četrtek v mesecu predstavlja bibliotekarka Tamara Jesenovec. Računalniška učilnica Kemis cobiss.jpg tor 21. apr 10.00 VODeNJe PO NOVI KNJIŽNICI Vabimo na ogled nove knjižnice pod vodstvom arhitektke Nataše Oblak Japelj, ki je sodelovala pri zasnovi idejnega načrta. Zbirno mesto bo v čitalnici naše knjižnice, ki smo jo poimenovali Pri Črnem orlu 1876. čitalnica knjižnice Pri črnem orlu 1876 vodenje.jpg tor 21. apr 17.00 BRALNI KLUB 1.5: Zeleni JurijZeleni Jurij konec aprila prežene še zadnje sledi zime. Tokrat bomo v Bralnem klubu nadaljevali marčevsko zmajsko zgodbo o sv. Juriju, jo primerjali z likom Zelenega Jurija in odkrivali zanimiv preskok med pozitivnim in negativnim junakom v eni sami legendi. Računalniška učilnica Kemis bralni.jpg tor 28. apr 17.00 VODeNJe PO NOVI KNJIŽNICI Vabimo na ogled nove knjižnice pod vodstvom arhitektke Nataše Oblak Japelj, ki je sodelovala pri zasnovi idejnega načrta. Zbirno mesto bo v čitalnici naše knjižnice, ki smo jo poimenovali Pri Črnem orlu 1876. čitalnica knjižnice Pri črnem orlu 1876. Novosti v februarju 2015 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLO­PEDIJE, ZBORNIKI ... BeRGANT, Ž.: Direktor, razrešen si GOLDSMITh, M.: Znanost v 30 sekundah KÖNIG, R.: Prototip SMITh, J.: Bone. Na svidenje BonevilleŠALAMON, B.: 1965 : moje leto WeeL, Adriaan van der: Spreminjanje naše be­sedilne zavesti 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHO­LOGIJA. CRITChLeY, S.: Knjiga mrtvih filozofov GASPARINO, A.: Skrivnost veselja LOZAR, J.: Nietzsche skozi nihilizem MAJeRhOLD, K.: Ljubezen skozi zgodovino MUSeK, J.: Psihološki temelji družbe prihodno­sti SAMAeL Aun W.: Ja, obstaja pekel, ja, obstaja hudič, ja, obstaja karma TRONTeLJ, J.: Živeti z etiko 2 VERSTVO KRAJNC, S.: Zakramentalna liturgika LeNhART, F.: Vera in njen vpliv na razvojni tok človeštva ŠIMAC, M.: Vojaški duhovniki iz slovenskih dežel pod habsburškim žezlom ZAVALA, J. M.: Pater Pij 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. BReZOVŠeK, M.: Javna uprava DURKheIM, É.: Moralna vzgoja FAUSTO-Sterling, A.: Biološki/družbeni spol FeRFILA, B.: Vzhodna Evropa - lokomotiva ali cokla Evrope? KeLLeR, G.: S srcem v šoli MACUh, B.: Ženska - mati po prenehanju za­konske in izvenzakonske zveze MRGOLe, A.: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo NeKReP, M.: Ekonomske, pravne in tržne osnove zavarovalništva NeLSeN, J.: Pozitivna disciplinaPAŠUKANIS, e. B.: Splošna teorija prava in marksizem ROUSSeAU, F.: Od igranja do pisanjaTRAMPUŠ, M.: Tačke v šoli WILLAN, P.: Zadnja večerja 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. BOhINC, K.: Fizika človeškega telesa CVeTKO-Vah, K.: Učbenik za proseminar GANeRI, A.: Zemlja v 30 sekundahKAJFeŽ-Bogataj, L.: Planet Voda TOMe, S.: Potovanje skozi čas 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VO­DENJE. INDUSTRIJA. OBRT. BOISeLLe, G.: Svet oslov BROVINSKY, B.: Naš drag(!) avto DORIA, J.: Aronija, naravna mojstrovina hARTMAN, T.: Pragozd: pranarava Kočevske MAJeS, J.: Zdravnik zdravi, narava ozdravi PeRMe, M.: Besede, ki prodajajo PReZeLJ, T.: Stezice do zdravja RIJAVeC, T.: Tekstilne surovine. SeSTRA e.: Objem TODD, M. e.: Misleče telo VeeN, R. van.: Rudolph kuha 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFI­JA. GLASBA. ŠPORT. BeNOTTI, R.: I love Frančišek DORIA, Ž. V.: Preprosti izdelki iz papirja GLOBOčNIK, D.: Iz zgodovine fotografije v Kranju KAVčIč, J.: Ljubo Brovč KOROSIC, M.: Čar prostora MUSTeR, M.: Politična karikatura RAčKI, T.: Veščina slikanja. Barve ROSeLT, J.: Fenomenologija gledališča SMOLIč, N.: Študija za portret sence, Francis Bacon ŠORLI, M.: Slovenska postdramska pomlad 81 JEZIKOSLOVJE VR KOŽeLJ horvat, S.: Priročnik za sporazumeva­nje SLV-ROM in ROM-SLVOŠLAK, V.: Esperanto v petih lekcijah STRAMLJIč Breznik, I.: Medmeti v sloven­skem jeziku 82 KNJIŽEVNOST GANTAR, K.: Sofoklova Antigona v prevodu Ivana Hribovška GRDINA, I.: Muze in pepel ZWeIG, S.: Boj z demonom. Hölderlin 82-1 POEZIJA. BAJSIĆ, T.: Južni križ heVIeR, D.: Luna na niti KADLečÍK, I.: Mati vseh besed KUhNOVÁ, D.: Tri sonca MOKRIN-Pauer, V.: !!! PoezijaPeRŠOLJA, P.: Šinjorina RePAR, S.: Fabrika porcelana ROUZeAU, V.: Ne naslednjič SORč, e.: Listki z upognjene veje STRAŽAR, F.: V senci teme ŠINKOVeC, č.: Nov dan VeLIKONJA, N.: Ostani ZUPANčIč, K.: Za Z. PUST, S.: Potopljene sanje STeIN, G.: Uporabno znanje URBANC, U.: Bitje luči ZABeL, I.: Ah, art! 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. ASTLeY, N.: Juretov dirkalnik CANDeLLARI, Z.: Pisma svetemu Jožefu ChIeW, S.: Jazbec in strašni vihar čeChURA, R.: Prigode maksi psa FikaGOMBAč, Ž.: Živa in antični rojstni dan hILL, e.: Opazujem s PikijemKOPINŠeK, S.: Skrivnost sveta KOZINC, D.: Zapestnica prijateljstva Le Guin, U..: Drugi veter MAJheN, Z.: Mavrica bližine MIJATOVIĆ, N.: Koati Mala šminka MILčINSKI, F.: Zbrane pravljice in pripovedke PAhOR, B.: Mali samouk PODGORŠeK, M.: Lešnik je moj! PReGL Kobe, T.: Mož iz snega RADOVANOVIč, V.: Petelinček RITUPeR, S.: Katarinčina božična skrivnost SAGADIN, J.: Žužkolandija SečKAR, G.: Čisto poseben otroški svet SKRINJAR-Tvrz, V.: Kamenček PotepinkoŠKRABANJA, V.: Rad bi vedel več --- o ajdi ŠKRLJ, N.: Polet v nebo 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGO­DOVINA. BIOGRAFIJE. BROJAN, M.: Počivajoči domžalski spomin FeRFILA, B.: Poljska heDL, D.: Mario Marzidovšek JeZeRNIK, B.: Mesto brez spomina KAčIčNIK Gabrič, A.: To smemo že tako dol­go PeRINI, S.: Posebni bataljoni : 1940-1945 STAVBAR, V.: Politik Vekoslav Kukovec Daniel Vezoia in Enrico Cipollini ustvarjata glasbo, za katero pišeta besedila, navdih­njeno z melosom bluegrass. V akustični kitarski različici, oba s krasnimi vokali, vas bo­sta ponesla v srednja leta prejšnjega stoletja. Nastopila bosta posamično in se na koncu predstavila še z nekaj skupnimi komadi. Oba se gibljeta po evropski klubski sceni, kjer uspešno predstavljata svojo glasbo. Vstopnina je prostovoljni prispevek ... Toplo vabljeni na druženje in povabite svoje prijatelje :) Kje: Klub Orfej, Sinja Gorica 87, Vrhnika 82-2 DRAMATIKA. FILIPčIč, e.: Drame SOPHOCLES.: Antigone STeRLe, U.: Dnevnik dvornega norca 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. BACKMAN, F.: Mož z imenom Ove BOBIN, C.: Ruševine neba BRCAR, R.: Moje življenje brez nje BURTON, J.: The miniaturist čReSLOVNIK, I.: Koroška deklica Bajberli DRAGIčeVIĆ, N.: Kdo ima druge skrbi FRANčIč, F.: Samota GALLOWAY, J.: Clara IMAMOVIĆ, J.: Prosim te, zapiši IVANAUSKAITe, J.: Čarovnica in dež LAUReNT, I.: Hodi za menoj NORThUP, S.: 12 let suženjOPReŠNIK, M.: Uresničene iluzije PeTeK Levokov, M.: Ljudje na burji PINTeRIč, U.: Nikoliizrečeno ŠeGA, V.: Na obronkih suhega jezera TRčeK, F.: Teman iz Saraja 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. BROJAN, M.: Sledi radijskih poti CISZeK, W.: V gulagu s Kristusom CUFFOLO, A.: Moj dnevnik KLOPčIč, A.: Od Lizbone do Montreala in San Diega Najbolj brane ali iskane knjige v februarju 2015 1. Dostoevski, F. M.: Zločin in kazen 2. Mušič, J.: Zgodbe o Prešernu 3. Russell, R. R.: Zguba: dnevnik 4. Woodiwiss, K. e.: Vreden ljubezni 5. Partljič, T.: Hotel sem prijeti sonce 6. Chase, e.: Ujeta v mrežo. 7. Me, T. S.: Izurjena 8. Deveraux, J.: V zlato odeti dnevi 9. Makarovič, S.: Veveriček posebne sorte 10. Moriarty, L.: Moževa skrivnost Zvočni CD za odrasle in mladino ŠINIGOJ, A.: Izkoristite vaš neskončni potenci­al; meditacija CVETOBER; ljudska/etno KRečIč, M.: Architekture; klasična PRIDe, M.: Listening party; rock ROKeRJI pojejo pesnike 10; rock SAMO Salamon Bassless Trio: Little river; jazz Dokumentarna filma Zelena utopija: dokumentarni film o vrtu pri­hodnosti La ÚLTIMA cima = Poslednji vrh Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 58 30. marec 2015 Šport in rekreacija elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novičke Športne zveze Vrhnika Dogajanje v minulem mesecu je zaznamo­valo izpolnjevanje razpisne dokumentacije in lovljenje roka za oddajo vloge na razpis za dodelitev finančnih sredstev društvom iz naslova Izvajanje letnega programa športa v Občini Vrhnika. Zadnji dan za oddajo vloge na razpis je bil določen v petek, 27. 2. 2015. Komisija za vodenje postopka javnega razpi­sa za sofinanciranje letnega programa špor­ta v Občini Vrhnika pa je z delom začela že takoj v ponedeljek, 2. 3. 2015. Prej navedena komisija je odprla prispele vloge in nekate­ rim vlagateljem že tudi razposlala pozive za dopolnitev vlog. Tudi Športna zveza Vrhnike je pravočasno oddala vlogo in v njej prijavila dva projekta. Eden je že tradicionalna izved­ba Mini olimpijade, dodan pa je nov projekt Zeusov dan športa. Prvi projekt je namenjena promociji športa in olimpizma za naše naj­mlajše, drugi pa športnim društvom – člani­cam Športne zveze Vrhnika, da širši javno­sti predstavijo svojo dejavnost. Organizirali bomo demonstracijske predstavitve različnih športov, prijateljske in revijalne tekme ter na stojnicah razdeljevali zgibanke, slikovni ma­terial in odgovarjali na vprašanja obiskoval­cev. Prireditev je načrtovana v juniju v času Argonavtskih dnevov na Vrhniki in bo po­tekala poleg tradicionalnega mednarodnega nogometnega turnirja Firebal open, ki ga or­ganizira Nogometni klub Vrhnika. Že sedaj vabimo športna društva, naj se nam pridru­žijo pri organizaciji prireditve in nato tudi ak­tivno sodelujejo pri njeni izvedbi. Zaživel je tudi projekt preprečevanja medvr­stniškega nasilja. Za izdelavo analize stanja na tem področju smo s strani koordinatorice projekta ga. Gojkovič prejeli vprašalnik na temo določitve ključnih subjektov lokalne skupnosti, ki lahko pomembno prispevajo k preprečevanju medvrstniškega nasilja in na­činov ter oblik njihovega sodelovanja. Vpra­šalnik je bil razposlan članicam Športne zve­ze Vrhnika, da nanj odgovorijo v čim večjem številu. Predvsem so zaželene in pomemb­ne nove ideje in pristopi ter primeri dobrih praks. Čeprav je prireditev Športnik leta že krepko za nami, je komisija za izbor športnika leta in podelitev priznanj Športne zveze Vrhnika za leto 2014 pri svojem delu zaznala več odpr­tih vsebinskih vprašanj, na katera obstoječi pravilnik o podelitvi priznanj športnikom in športnim delavcem ne daje ustreznih odgo­ vorov. Zato je bil sprejet sklep, da bo treba pripraviti njegove spremembe. Članice Špor­tne zveze Vrhnika bodo pozvane za posredo­vanje pripomb in predlogov za izboljšave. Na temelju podanih pripomb bo pripravljen osnutek spremenjenega pravilnika, ki bo podlaga za njegovo javno obravnavo. Cilj je olajšati delo sami komisiji in narediti njen iz­ bor čim bolj pregleden. V nadaljevanju našega dela v naslednjem obdobju predvidevamo oblikovanje in potr­ditev članov več komisij s ciljem, da k delu v Športni zvezi Vrhnika pritegnemo čim več novih obrazov za uspešno izvedbo nalog iz programa delovanja Športne zveze Vrhnika. Zato pozivamo vse članice Športne zveze, ki še niso predlagale zainteresiranih oseb, naj to storijo čim prej. Športna zveza Vrhnika Od organov Športne zveze Vrhnika se je na svoji prvi seji 19. februarja 2015 sestal Nadzorni odbor, ki je v skladu s statutom zveze izvolil predsednika. Predsednik Nadzornega odbora Športne zveze Vrhni­ ka je soglasno postal Džemal Mustafić, ki mu tudi na tem mestu čestitamo in želimo dobro delo vnaprej. VLJUDNO VABLJENI NA 12.4.2015  OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA, VRHNIKA WWW.FCC.SI ŠESTI TRADICIONALNI TURNIR V Tekmovalna sezona vrhniških ritmičark NAMIZNEM TENISU Ritmičarke Gimnastičnega društva Vrhnika do junija čaka zelo naporen urnik tekmovanj. Vsak mesec se bodo udeležile vsaj ene tekme. ORGANIZATOR: ŠD Šentjošt KRAJ: Šentjošt, dvorana kulturnega doma Šentjošt DATUM:sobota, 18. april 2015, z začetkom ob 9.30 PRIJAVNINA: 15 evrov, v ceno sta všteta sendvič in topel obrok v gostišču Brunarica 'GRIČ. NAGRADE: pokali in medalje Tekmovalci bodo tekmovali v eni starostni kategoriji, sistem tekmovanja bomo določili na dan tekmovanja. Prijave sprejemamo po telefonu 041 296 644. Vodja tekmovanja: Hinko Košir. ŠD Šentjošt, sekcija za namizni tenis V tokratnem prispevku je reportaža s prve Pr­venstvene tekme v skupin­skih sestavah, ki je 22. 2. 2015 potekala v Trstu. Nekoliko zmanjšani udeležbi je botro­valo predvsem spomladansko neugodno obdobje bolezni, saj je nekaj tekmovalk žal mora- Karate Klub Vrhnika lo ostati doma. Tudi v našem društvu je bila delegacija neko­liko okrnjena, tako da smo se predstavili zgolj s štirimi sesta­ vami. Pa vendar zelo uspešno, saj so kar tri sestave posegle po medaljah – dve srebrni in eni bronasti medalji. Srebrno medaljo so si prislu­ Štefan Hadalin (levo) na razglasitvi Trinajsti mednarodni karate Čestitamo Štefanu Hadalinu! pokal Žalec 2015 14 . marca smo se udeležili tekmovanja v organizaciji Karate kluba Čestitamo mu za uspešno tekmovanje na svetovnem mladin-Žalec. Sodelovalo je 350 udeležencev iz treh držav. Dosegli smo skem prvenstvu v alpskih disciplinah, ki je potekalo v Hafjelu lepe rezultate. Lana Rajh, malčica v katah, je dosegla drugo me­na Norveškem od 8. 3. 2015 do 20. 3. 2015, in sicer za doseženi sto. Viktorija Grunt, med najmlajšimi, je dosegla tretje mesto v drugi mesti in srebrni medalji v superveleslalomu in super-katah in in med kadeti v katah je Andrej Matevc osvojil tretje me­kombinaciji! sto. Nastopili so naslednji tekmovalci Karate kluba Vrhnika: Val Trajkovski, Mark Vesel, Ian Hanželj, Lan Gabrijelčič, Žan Juhant, Člani Smučarskega društva Taj Tomše, David Panić. žile Maša Gabršček, Ajda Gar­bajs, Pika Grušovnik in Urša Troha v kategoriji deklic s kombinirano sestavo (brez re­kvizita in obroč). Sestavo so iz­vedle brez večje napake, imajo pa še veliko rezerve v izvedbi zahtevnosti, tako da z dobrimi nadaljnjimi treningi sestavo lahko še izpopolnijo. Srebrno medaljo sta si prav tako prislu­žili Meta Mramor in Ajda Rat­ković v kategoriji članic z obro­čem s sestavo v parih. Naredili sta eno večjo napako, a je bilo vseeno dovolj za medaljo. Bro­ nasto medaljo pa si je prislužila skupinska sestava članic brez rekvizita v sestavi Neža Čuk, Meta Mramor, Ajda Ratković in Nina Žižmond. Izredno po­hvalo si zaslužijo naše mlajše deklice, saj so tekmovale prvič in zasedle odlično peto mesto. Njihova izvedba je bila zelo sinhrona, kar je poglavitnega pomena pri skupinskih sesta­vah; prikazale so jo Neža Dov­jak, Sonja Sara Margon, Klara Martinčič, Erin Nolimal, Maša Plantan. Vse preostale utrinke s tekmovanja si lahko ogleda­te na naši novi spletni strani: http://5k.amadeus.si/GD/. Urša Cvetko (GDVrhnika) 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija 5. Argonavtski maraton Na Vrhniki bo v nedeljo, 21. junija 2015, jubilejni 5. Argonavt­ski kolesarski maraton s startom ob 9.00. Enako kot v preteklih letih so posebej vabljeni družine in re­kreativci vseh starosti in pripravljenosti, saj lahko kolesarji izbirajo med tremi različno zahtevnimi trasami, ki so speljane po Ljubljanskem barju in Polhograjskih dolomitih. • Argonavtski maraton – 81 km – namenjen dobro pripravlje­nim rekreativnim kolesarjem. • Mali argonavtski maraton – 63 km – primeren za srednje dobro pripravljene kolesarje. • Družinski argonavtski maraton – 32 km – primeren za dru­žine in slabše pripravljene kolesarje. Najmlajši do 7. leta starosti se bodo pomerili na Otroškem maratonu Argonavtek na atletski stezi nogo­ metnega igrišča. Vse novosti v zvezi z Argonavt­skim maratonom lahko spre­mljate s pomočjo posebne mobilne aplikacije za pametne telefone, s katero lahko vaš mobilni tele­fon postane tudi časomerilna naprava. Vsi udeleženci Argo­navtskega maratona bodo dobili praktične nagrade, okrepčila na poti in cilju ter spominske medalje. Posebne nagrade bomo podelili najmlajšim in najstarejšim udeleženkam ter udele­žencem, ne bomo pa pozabili niti na najštevilčnejšo ekipo. Za jubilejno peto izvedbo Argonavtskega maratona smo glavno nagrado pripravili skupaj z Desert Soul – 13-dnevno kolesarsko puščavsko avanturo v Tuniziji, s katero bomo razveselili enega izmed udeležencev 81-km ali 63-km trase. Uradna spletna stran in prijave: www.argonavtskimaraton. si. Spremljate nas lahko tudi na www.facebook/argonavtski­maraton. Vabljeni na Argonavtski maraton! ŠD Agonija Tretji Nočni tek Vrhnika Tekaška delavnica in skupinske tekaške vadbe Z veseljem sporočamo, da letos ponovno organiziramo strokovno vodene petmesečne priprave tekačev na tretji Nočni tek Vrhnika (22. avgust 2015), v katere je vključena tudi video analiza tekaške tehnike! med tekom in svetovali, kako izboljšati vašo tehniko teka. • Posamezen pristop, ki omogoča najhi­trejši in zdrav napredek. • Vadbo, primerno za začetnike in izku­šene tekače! Delali bomo na različnih področjih, kot so tehnika teka, koordinacija, motorika, ravnotežje, moč, pridobivanje hitrosti, Kaj ponujamo? eksplozivnost, vzdržljivost, raztezne vaje • Sedemnajst vodenih vadb (enkrat na in podobno. Vsaka vadbena ura je malce teden, štiri mesece). drugačna, vsebuje veliko zanimivih • Trening pod strokovnim vodstvom! vaj, ki so prijetna popestritev tekaškega • Video analizo teka. Posneli vas bomo treninga. Vadbe bodo rekreativne, a na vrhunskem nivoju. To bo vadba, kjer trener vedno teče zraven. Vadba poteka v vsakem vremenu. Trening traja eno uro in pol, včasih kakšno minutko dlje. Tekaške vadbe bodo trajale sedem­najst tednov pod strokovnim vodstvom, začeli pa bomo s tekaško delavnico pod vodstvom priznanega tekaškega trener­ ja, profesorja športne vzgoje in urbanega tekača Urbana Praprotnika. KDAJ: sreda, 15. april 2015, ob 17. uri.KJE: OŠ Ivana Cankarja, Lošca 1, 1360 Vrhnika. Tekaška delavnica bo trajala približno tri ure. Vsakega udeleženca bomo po­sneli med tekom, analizirali posnetek in mu svetovali, kako izbra­ ti primerno obutev. Dobili boste nasvete glede razte­znih vaj, krepilnih vaj in preudarnega oblikovanja načrta treninga. V nadaljevanju bomo začeli s sedem­najsttedenskim ciklom vadb, in sicer se bomo zbrali vsak ČETRTEK ob 19. uri na atletski stezi v Športnem parku na Vrhniki. Zaradi zagotavljanje kakovosti izvedbe delavnice in vadb je število mest omejeno na petindvajset. Cena programa: program 1 (tekaška delavnica z video analizo teka, sedemnajst tednov skupin­ skih tekaških vadb in prijavnina na tretji Nočni tek Vrhnika) – 69 evrov. Program 2 – sedemnajst tednov skupin­ skih tekaških vadb, enkrat na teden – 49 evrov. Prijave bomo zbirali do 13. aprila 2015 preko spletne strani www.ntvrhnika.si Vse novice v povezavi s prireditvijo naj­dete na www.ntvrhnika.si in na www. facebook.com/nocnitekvrhnika. Prisrčno vabljeni. DRŠ Vrhnika V nedeljo, 16. 3. 2015, je v logaški dvorani potekal za­dnji turnir ekipe mlajših de­klic C. Najlepši del najmlaj­še rokometne ekipe DRŠ Vrhnika je, da so vse deklice brez izjeme dosegle zadetke, nekatere celo zelo veliko. Do zaključka sezone se bodo najmlajše rokometašice udeležile še dveh turnirjev. Na prvega se odpravljajo že ko­nec meseca v Radeče, kjer se bodo logaške rokometne ekipe, letnik 2005 in mlajše, združene z ekipo MDC, borile za najvišja mesta na Zajčkovem turnirju 2015. Drugega pa se bodo udeležile v juniju na tradicionalnem turnirju mini ro­ kometa Zasavje Cup 2015 v Dolu pri Hrastniku.Tudi preostale selekcije DRŠ Vrh­nika so imele pester tekmovalni ritem, ki poteka že od konca okto­bra. Tekmovanje v selekciji MDB in MDA se nadaljuje. Obe ekipi navdušujeta s svojo igro, na tek-Tudi selekcija kadetinj nadaljuje mah pada veliko golov. Pravo tre-svoj tekmovalni cikel za sezono nutno presenečenje so pripravile 2014/2015. Zadnjo tekmo na do­igralke ekipe MDB, saj trenutno mačem parketu so dekleta dobila zasedajo drugo mesto na lestvici z rezultatom 31 : 29 proti ekipi v skupini Center. Do konca tek-R K Vrtojba Šempeter. Do konca movanja jih čakata še zelo močna tekmovanja jih čakata nasprotnika: ekipa RK Olimpija še dve tekmi: proti in ŽRK Krka Novo mesto. Tudi nasprotnicam iz igralke ekipe MDA se držijo na Škofje Loke in Lo­vrhu lestvice, saj trenutno za­ gatca. sedajo tretje mesto. Obe ekipi V vikendu od 20. mlajših se lahko pohvalita z naj­ boljšim rezultatom sedemetrovk v ligi in s prvo strelko lige v ekipi MDB in MDA. Dekletom želimo srečo na prihajajočih tekmah, da ostanejo na samem vrhu lestvice. Starejše deklice A, ki so svo­je tekmovanje končale na izvr­stnem drugem mestu v skupini Center, so začele z razigravanji za finale državnega prvenstva. Svojo prvo tekmo so na doma­ čem parketu odigrale v soboto, 14. 3. 2015, proti ekipi ŽRK Izola in nasprotnice suvereno prema­ gale z 28 : 16. Naslednji tekmi jih čakata proti ekipi RK Olim­pija in RK Zelene doline Žalec. do 22. marca pa se selekciji letnik MDA in SDA od­pravljata tudi na mednarodni ro­kometni turnir v Lazarevac. Lani so dekleta DRŠ Vrhnika iz turnirja prišla z velikim uspehom, zmago v selekciji starejših deklic (letnika 2000 in 2001) ter odličnim dru­gim mestom mlajše ekipe (letnik 2002 in mlajše) v močni mednaro­dni konkurenci. Tudi letos gredo vrhniške rokometašice na turnir z velikimi cilji: ubraniti izvrstno uvrstitev iz minulega leta in pred­vsem dokazati, da so rokometa­šice najvišjega kova. Dekletom in trenerkam želimo veliko uspeha. DRŠ Vrhnika Alpska šola za sezono 2015/2016 Smučarsko društvo Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, ki deluje v javnem interesu, vabi vse otroke od šestega leta starosti v vpis v alpsko šolo. Predviden začetek treningov bo v • Filip Todorovič: 031-627-979 maju 2015. Prvi sestanek s starši bo • Aljaž Kužnik: 031-436-608 aprila (podrobne informacije in načrt • e-naslov: asvrhnika@gmail.com dela). Treningi bodo pod vodstvom naših učiteljev smučanja. Naslov in Poročilo o delu Smučarskega stik za prijavo in informacije: društva Vrhnika za sezono 2014/2015 • Mario Blagojevič: 041-497-514 • Rok Mušič: 051-350-210 V začetku decembra smo v okviru Miklavževega sejma na Sodnijskem trgu organizirali dvodnevni smučar­ski sejem. Zanimanje je bilo precej­šnje, predvsem za otroško opremo, kar je tudi glavni namen tega sejma. V začetku jeseni smo na avstrijskih smučiščih do začetka tekmovalne sezone opravili nekaj dnevnih tre­ ningov. Ob koncu decembra so se začela tekmovanja za Notranjski pokal in Notranjsko-Primorski po­kal, ki se ga je udeležilo šest naših članov. Uspešno so nastopali na vseh tekmovanjih, ki so se jih ude­ ležili naslednji tekmovalci: Tinkara Kužnik pri mlajših deklicah je do­segla deveto mesto, Maša Eržen in Klara Trček pri starejših mladinkah prvo oziroma drugo mesto, Jakob in Aljaž Kužnik pri starejših mla­dincih šesto oziroma enajsto mesto in Rok Mušič prav tako pri starejših mladincih deseto mesto. Uspešno tekmovalno sezono končujemo konec marca. V sezoni 2014/2015 smo začeli z organizacijo dnevnih izletov na večja avstrijska smučišča. Tako sta bila dva izleta v Katchberg in Nassfeld, obakrat smo ujeli lepo vreme. Udeležba je bila dobra. Z iz­leti bomo nadaljevali tudi prihodnjo sezono. Na izobraževanje za učitelja smučanja 3 smo napotili dva naša člana, saj se v prihodnji sezoni pri­pravljamo za delo z mladino oz. alp­ sko šolo, tako da bo delo strokovno vodeno. Že poleti bomo začeli z or­ganizacijo in delom v alpski šoli, ki je objavljena v tej številki Našega ča­sopisa v posebnem obvestilu. Smučarski pozdrav! NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 60 30. marec 2015Šport in rekreacija elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dekleta so že začela s nogometno sezono v Trstu Po nogometnih pripravah v Novigradu so imela dekleta finale državnega prvenstva v Vipavi, kjer so se uvrstila med šest naj­boljših v Sloveniji. Resnično zgodovinski uspeh za naš klub! Kot ekipa so bolj povezane, saj so se na pripravah imele resnično enkratno! Vreme, razmere, nastanitev – neprecenljivo! V Trstu so pokazale, da so priprave pripomogle k boljšim rezultatom. Veselimo se novih zmag! Prav tako naj omenimo da so dobro­došle nogometne navdušenke! Več informacij lahko dobite na spletni strani ali pa na facebooku ŽNK Vrhnike! met. Odlikujeta jih ekipni duh in tesno prijateljstvo. Slednje se je še okrepilo na pripravah v marcu in tako z nestrpnostjo čaka- Prvi vikend v marcu je bila selekcija U-13 prosta tekem, ker je mo na začetek prvenstva. bila ekipa Slovana na letnih pripravah, tako da so imeli fantje čas, da so v celoti izkoristili počitnice in se pripravili za nada-Športnik Vrhnike za leto 2014 ljevanje sezone. V februarski številki Našega Časopisa so vsi klubi in društva hi- Vikend kasneje je sledila zadnja tekma zimske lige proti ekipi teli z objavami svojih nagrajencev na prestižni prireditvi Špor­ Slovana. tnik Vrhnike za leto 2014, ki je bila zadnji petek v januarju. Sami Tekma je bila dobra, prava prvenstvena z veliko priložnostmi, nismo želeli biti del množice, v kateri se navadno posamezniki še posebno z naše strani, vendar tudi z veliko napakami, kar porazgubijo, temveč smo članek o naših nagrajencih objavili to je na koncu tudi odločilo zmagovalca. Na koncu je bila ekipa pot. Slovana srečnejša in je zmagala. Nas pa čaka še veliko dela do Na prireditvi se je zbrala do­začetka spomladanskega dela prvenstva. mala vsa športna družina iz Ekipa je 12. marca odšla na redne letne priprave v Novigrad. Občine Vrhnika in tudi šir­še. Športnica leta je postala V selekciji starejših dečkov U14/15 kar sedem kolesarka Ajda Oblak, ki ji reprezentanov ob tej priložnosti iskreno če-Starejše selekcije so z marcem začele s treningi na prostem, ki Starejši dečki U-14 in U-15 igrajo prvenstvo v dveh ligah (1. in stitamo. Med nagrajenci so nudijo več možnosti za kakovostni trening. Med njimi je tudi 3. ligi). Sestavljeni so iz jedra 26 igralcev, ki jih nato trener Se­ bili tudi člani našega kluba. selekcija U-13, ki ima v minulem mesecu za seboj kar nekaj tek-bastian Zalar in pomočnik Nebojša Vukičevič vsak konec tedna Priznanja so prejeli vsi igral­movalno napornih vikendov. Zadnji vikend v februarju je imela razdelita v dve ekipi. Med njimi je kar sedem reprezentantov ci selekcije mlajših dečkov, selekcija poleg redne tekme zimske lige, ki je bila v soboto, v razširjenega seznama. Dva od njih sta letnika 2000, pet pa jih ki se je lani uspela uvrstiti v nedeljo pa so fantje odigrali še zaostalo tekmo. je letnika 2001. prvo U-13 ligo, kar je najvišji Sobotna tekma je bila zelo uspešna, saj so fantje pokazali odlič-V sklopu pripravljalnega obdobja od začetka januarja do tega mogoči nivo tekmovanja za to no igro in z veliko mero borbenosti premagali solidno ekipo NK trenutka je selekcija odigrala že dvanajst pripravljalnih tekem. starostno kategorijo v državi. Škofja Loka, ki nastopa v Gorenjski ligi. Nasproti so jim stale same vrhunske ekipe, na primer NK Bra- Posebno plaketo je prejel tudi Tekma v nedeljo pa je bila zelo naporna, saj so jo nogometaši vo, NK Svoboda, HNK Rijeka, HNK Lokomotiva, NK Istra Pula, naš predsednik Sebastian Za­odigrali v hudem mrazu. Zaradi padavin so se bolj borili sami NK Novigrad, NK Dekani, itn. ... Fantje so trenutno v izvrstni lar za svoje nesebično predajanje vrhniškemu športu ter velik s seboj in z vremenskimi razmerami, kot pa igrali nogomet. Na formi, saj jih, razen HNK Rijeke, praktično ni nadigral nihče. prispevek nogometni panogi v občini in celo v državi. Ponosni koncu se je to poznalo na igri in predvsem na rezultatu, kar je V ekipi je odlično vzdušje, čemur botruje dobro delo zadnjih smo, da je bilo dobro delo kluba opaženo. ekipa Olimpije znala izkoristiti. Vseeno fantom ni zameriti, saj nekaj mesecev. so se borili po svojih najboljših močeh. Vrhniški mladi asi igrajo res lep, hiter in kombinatoren nogo-Čestitamo vsem nagrajencem. KK Vrhnika Tudi košarkarska tekmovalna sezona 2014/2015 se počasi bliža koncu. Prvi med vsemi selekcijami so tekmova­nje končali igralci ekipe U-13. Ekipa je bila sestavljena iz dečkov, letnika 2002 in 2003 ter mlajši. Trenirajo tri termine na teden pod vodstvom trenerja Primoža Jurca. Ekipa je svoje tekmo­vanje končala nekje okoli 20. mesta med več kot 80 ekipami na slovenskem območju. Tek­movanje še vedno poteka v sistemu turnirjev, vendar je igra že prava s protinapadi, hitrimi koši, postavljenimi napadi in obrambo. Učenje košar­ karskih prvim v obdobju, v katerem tekmujejo igral­ci selekcije U-13, je na pr­ vem mestu, met, spoznavanje vseh pravil ko­ šarkarske igre in obenem že prave male lepe košarkarske poteze na igrišču. Lahko smo videli lepo podajanje in usklajevanje ekipe, pa tudi koše ''od zunaj''. Selekcija U-13 je tudi najmočnejša glede velikosti vadbene skupine, saj se na treningu uri kar trideset igralcev, ki redno prihajajo na treninge in čakajo svo­jo priložnost, da pomagajo ekipi do uspeha. Vsekakor smo zelo ponosni nad prikazanim in jim čestitamo za uspeh, ki ni zanemarljiv – mlajše selekcije še vedno zasedajo prvo če­trtino lestvice vseh slovenskih košarkarskih klubov v Sloveniji. Pravo presenečenje sezone pa so pripravili igralci mladinske ekipe KK Vrhnika. Presene­čenje sega tako v okviru pričakovanj v klubu kot tudi na vsem slovenskem košarkarskem parketu, saj nihče ni pričakoval od mlade, v povprečju kadetske ekipe s izkušenimi starej­šimi igralci tako visoke uvrstitve. Mladinska ekipa je v tekmovalni sezoni 2014/2015 igrala v 1.B Slovenski košarkarski ligi in pod vod­ stvom trenerja Matica Vidica so igralci KK Vrhnika dosegli najboljši rezultat zadnjih pet­najst let – skupno so zasedli trinajsto mesto v Sloveniji. Najboljši igralec lige je domači igra­lec Žiga Habat s povprečjem 25,8 točke na tek­ mo, ki pa je s pravo ekipo in soigralci, kot so Jan Kos, Nejc Kos, Žan Mirkovič, Nik Troha, Rok Savič, Žan Čamernik, Kristjan Zaman, Ti­mur Kulenovič, Tadej Zakrajšek Janevski, Maj Koncilja, Nikolas Šuša in Nik Zobec, pripeljal vrhniške košarkarje do velikega uspeha. Tako se je znova pokazalo, da je košarka na Vrhniki doma in daje upanje za nove uspehe vrhniške košarke v prihodnjih letih. NAS CASOPIS 425/30.3.2015 C M Y K 61 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček• 14. 2. 2015 – Pohod na Kokoš (674 m. n. m.) Tokrat smo se mladi planinci odpravili na primorski konec. Kljub slabšemu vremenu, namreč rahlo je rosilo, se nas je dvaindvajset zbralo pred osnovno šolo na Vrhniki in se odpravili proti našemu cilju, ki je bil Kokoš. Z avtobusa smo izstopili na bencinski postaji v vasi Lokev, ki je znana predvsem po kraškem pršutu, mi pa smo se takoj, ko smo stopili iz avtobusa, posladkali s sladkimi krofi. Ravno tisto soboto je bila pustna. Po kratkem, a sladkem premo­ru smo najprej pročili polje, da smo prišli do označene poti, ki nas je peljala na naš cilj. Pot nas je najprej vodila ob polju, potem pa je zavila v gozd. Ravno ko smo bili v gozdu, je začelo tudi rahlo rositi, predvsem iz megle, kajti celoten gozd je bil ovit v gosto meglo. Precej blatni smo končno ugledali oddajnik, ki stoji poleg koče na hribu Kokoš. Tam smo se takoj odpravili na mali­co v toplo zavetje koče. Ko smo spraznili nahrbtnike, pojedli vse sendviče, popili pijačo, smo se odpravili na travnik, kjer smo se kljub hladnemu vremenu lovili in s kamni sestavili velik dvome­trski srček, ki je bil namenjen praznovanju valentinovega. Poleg srčka smo napravili še nekaj fotografij in se počasi odpravili v dolino. Vreme se je malo izboljšalo, tako da ni bilo tako blatno po poti nazaj, razen na začetku sestopa. Nazaj smo se vračali v smeri naše najbolj znane kobilarne Lipica. Pot nas je vodila po gozdu, potem smo prečili glavno cesto med mejnim prehodom Lipica in Lokev na Krasu, nato pa smo po tipični kraški pokrajini hodili še približno uro in pol do prostora, kjer nas je čakal avtobus. To je bilo ravno ob cesti, ki je vodila do še ene kraške znamenito­sti – jame Vilenice. Mogoče ideja za enega od prihodnjih planin­skih izletov. Lep planinski pozdrav Zapisal/a: JK Foto: Mladinski odsek Planinsko društvo Vrhnika Prvi mož planincev ostaja Šušteršič Vrhnika, 21. februar – Preko 180 članov Planinskega društva Vrhnika se je zbralo na rednem letnem občnem zboru, kjer so se seznanili z opravljenim delom, potrdili načrte za prihodnost in izvolili novo – staro vodstvo. Tako bo na čelu društva naslednja štiri leta ostal Jože Šušteršič, a kot je bilo slišati, naj bi bilo že do­govorjeno, da ga po tem mandatu zamenja pripadnica ženskega spola. Minulo leto je bilo za pohodnike posebno, saj so si zaradi žleda in velikokrat tudi slabega vremena pošteno belili lase, da so izbrali cilj za planinski podvig, nekateri pohodi pa so celo odpadli. Po-leg slabih vremenskih razmer pa je letu 2014 dala pečat petdeseta obletnica mladinskega odseka, kar so slovesno obeležili lani jese­ni pri zavetišču na Planini. Ob tej priložnosti so izdali spominske razglednice s taborov in namenske majice, izkupiček od prodaje (ki še vedno poteka) pa bodo namenili izdaji biltena. Sicer pa so bili člani mladinskega odseka tudi tisti, ki so s petjem poskrbeli za veseli uvod v začetek občnega zbora. Po pozdravu predsednika društva Šušteršiča so svoja poročila podali vodje odsekov in pohodnih skupin. Tako je bilo s strani mladinskega odseka slišati, da so lani med drugim prejeli tudi najvišje priznanje – Mladina in gore, ki ga podeljuje Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Markacijski odsek je imel zelo veliko dela, saj je tisti, ki med drugim skrbi tudi za urejenost planinskih poti. Motorne žage so zaradi posledic žleda pele 624 delovnih ur, a še vedno ostajajo poti, ki niso urejene oziroma so zaradi slabe dostopnosti in velikega obsega žledoloma pod vpra­šajem – če bodo sploh še kdaj odprte. Vodniški odsek se je lani okrepil za dva nova vodnika, ki sta takoj poprijela za delo. Tega ne manjka, kajti v 650-članskem društvu deluje kar sedem poho­dniških skupin: Veseli Triglavci, Lintverni, Triglavke, Zimzeleni, Cekinčki, Sončki in Barjani. Nekatere skupine organizirajo me-sečne pohode, druge redkeje. Kot je bilo razbrati iz poročil, v sku­pinah veje prešerno razpoloženje, številni pa izkoristijo pohode ne samo za rekreacijo in spoznavanje novih krajev, marveč tudi za spoznavanje naravoslovnih posebnosti. Vsem je bilo skupno tudi to, kar smo že omenili uvodoma, da so nekateri pohodi za­radi neprehodnih poti odpadli ali pa so poskrbeli za nadomestno dogajanje: predavanje ob diapozitivih. Člani so sprejeli nova pravila društva, ki so usklajena s krovno panožno zvezo, in potrdili novo vodstvo za naslednja štiri leta. To je tako rekoč isto kot do sedaj: Jože Šušteršič – predsednik, Da­mjana Miklavčič in Janez Petrič – podpredsednika, Polona Verbič – tajnica in Petra Dobrovoljc – blagajničarka. 13-članski upravni odbor sestavljajo večinoma vodje oziroma predstavniki odsekov in skupin. V sklepnem delu zbora so podelili še društvena pri­znanja in priznanja Planinske zveze Slovenije, društvo pa so na­govorili tudi predstavniki občine, drugih društev in regijskega meddruštvenega odbora. Sicer pa planinsko društvo v naslednjih letih ponovno čaka de­lovna akcija, kajti – kot je bilo slišati po koncu občnega zbora – načrtuje prenovo zavetišča na Planini. Obnova naj bi šla v smeri povečanja in boljše funkcionalnosti objekta, dokončana pa naj bi bila do 60. obletnice društva, to je do leta 2020. Gašper Tominc, fotografiji: GT 7. 3. 2015 – Pohod od Soče do Brd V prebujajočem se sobotnem jutru nas je triintrideset planink in planincev avtobus odpeljal proti Primorski. Pot nas je vodila sko­zi Vipavsko dolino v Furlanijo do reke Soče. Pohod smo začeli v kraju Gradišče ob Soči, ki leži nedaleč od kostnice v Sredipolju in muzejev na odprtem – na griču Monte Sei Busi in na Debeli Griži. Ogledali smo si Steber osvoboditve sredi mesta, na katerem si lah­ko preberemo skoraj poltisočletno zgodovino mesta. Od leta 1924 stoji na ploščadi Unita pred Mestnim gledališčem. Na kockastem podstavku so štirje reliefi, ki predstavljajo štiri najpomembnejše dogodke iz zgodovine mesta. Obdobje 1470–1499 so zaznamovali turški vdori, leta 1479 so zgradili trdnjavo v obrambo mesta, ob- dobje 1511–1915 je bilo obdobje habsburške oblasti, zadnji relief pa upodablja krilato zmago in nosi datum 4. 11. 1918. Na vrhu desetmetrskega stebra stoji krilati lev z odprto knjigo, simbolom beneške oblasti. Iz mesta smo pot nadaljevali med travniki. Prvi postanek za malico smo si privoščili na dvorišču pred muzejem, kjer so nas pogreli topli sončni žarki. Pred muzejem je stal lep ka­mnit vodnjak. Pot smo nadaljevali malo navkreber. Po delu pre­hojene poti je bilo pred nami naslednje manjše mesto, Šlovrenc, kjer je v mestu župnijska cerkev, ki je lep primerek baročne arhi­tekture s šilastim zvonikom. Do leta 1798 je bila mejna vas med avstrijsko monarhijo in Beneško republiko. Ob poti smo občudo­vali cvetoče kamelije na vrtovih pred hišami, cvetje tulipanov in kasneje tudi drevo mimoze v začetkih cvetenja. V vinogradih ob cesti so nekateri pridno obrezovali trte. Med hojo smo občudovali hribovito pokrajino Goriških brd, zadaj pa s snegom prekrite vr­hove Kaninskega pogorja, Krna, Mangarta in v ospredju nižjega Matajurja. Vodnik Roman nas je sproti seznanjal s kraji v naši bližini: Kopriva, Dolnji in Gornji Rušč, Preval, kjer je bilo nekdaj močvirje, Krimska gora, Plešivo in Medana. Gričevnata pokrajina Goriških brd je znana po vinogradih in tudi po češnjah. Številni vinarji pridelujejo kakovostna vina z geo­grafskim poreklom. Izrazito vinorodnost omogoča flišna sestava tal, podnebje z obilo sonca, dovolj padavinami, vročimi poletji in milimi zimami. Zanimiva je tudi arhitektura gradnje hiš – od preprostih skromnih hiš do grajskih poslopij s stolpi, znamenitih strnjenih vasi, ozkih ulic. Ogledali smo si Medano, vinogradniško vasico s kulturnim utri­pom. Ogled cerkve z lepo notranjostjo je bil zanimiv. V neposre­dni bližini stoji rojstna hiša našega velikega pesnika, prevajalca in sodnika Alojza Gradnika (3. 8. 1882 – 14. 7. 1967). Pesnikov oče je bil Slovenec, mati pa Furlanka. Gradnika zaradi tematike poimenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. V isti hiši je bil rojen tudi Ludvik Zorzut, ki je briško življenje znal upesniti bolj ljudsko, pogosto v narečju. Pri znanih vinarjih so razstavljena likovna dela, nastala med slikarskimi kolonijami. Iz kraja je prelep pogled na vipolžko ravnino. Po ogledu Medane smo se odpravili proti domu in med vožnjo opazovali vasi ob poti in številne vinograde. Med vožnjo smo ugotavljali, da je zaradi naravnih lepot, kulturne dediščine in skrbno obdelanih vinogradov pohod po tem lepem koščku naše dežele vredno ponoviti. Vasi, ki so vredne ogleda, je tod še kar nekaj in vodnik Roman je obljubil, da se bomo na pot v Brda podali že naslednje leto. Za odlično vodenje na pohodu si vodnik Roman zasluži pohvalo. Besedilo: Jana Fabjan Fotografija: Sonja Zalar Bizjak 14. 3. 2015 - Lintverni v objemu kraških zanimivosti Živi muzej Krasa je letošnji planinski hit mnogih planinskih sku-pin našega društva, ki so ga obiskale in tudi nas, Lintverne, je zanimalo, kaj le je toliko zanimivega. Zjutraj se nas je zbralo le osem, drugi pa so medtem preganjali nadležne prehlade in druge vrste bolečin, primerne našim letom. Nekaj pa jih je dokazovalo, da v »penzionu« res nimaš nobenega časa, saj so jih čakale skorajda obvezne uradne dolžnosti. Kdor z malim ni zadovoljen … in smo šli. Vsi smo bili presenečeni, koliko kraških zanimivosti se najde na tako majhnem območju, ki se razteza med Sežano, Orlekom, Ba­zovico in Lipico. Za presenečenja so »krivi« avtorji strateškega projekta Kras – Carso, ki je nastal s sofinanciranjem v okviru Programa čez­mejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Čudovito označene poti z ličnim logotipom pastirske hišice, smerniki s celovito informacijo o smeri, razdalji, za pohodnike in kolesarje, bogate informativne table, vse to popotnika popelje skozi muzej kraških pojavov, svojstvene sestave gozdov, ličnih poti, po katerih za konec tedna kar mrgoli pohodnikov, rekrea­ tivnih tekačev in kolesarjev. Na tamkajšnjem majhnem območju je prostor za vse in z veseljem oko zabeleži lepo sožitje med vse­mi udeleženci Živega muzeja Krasa. Vsi udeleženci po navadi izgubljeno energijo nadomestijo v enem od mnogih krajev, kjer bog roko ven moli in tudi Lintverni smo to upoštevali, se okrepčali in s Krasa ponesli še nekaj njiho­vih zanimivosti: pršut, panceto, salame, teran … Dobrote so nato doma uničevali: B`čar, Betajnov`c, Cvele, Ligojn`c, Peter, Stari, Špilčk in Špik. Besedilo: Špik Fotografija: Ligojn`c Vsa dogajanja v planinskih skupinah sta­ rejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) naj­ dete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Pla­ ninskega društva Vrhnika: www.pd-vrh­nika.si. Iz aprilskega koledarčka NAS CASOPIS 425/30. 3. 2015 C M Y K 62 30. marec 2015 Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi Akcija velja do 1. 10. 2015 Agrocenter VRHNIKA Jelovškova 7 01/ 7506 840 A KC I J A MACEHE od 1.3. do 15.5.2015 oz. do razprodaje zalog Celalor® LIMEX sredstvo Asef univerzalna 0,69€ 0,42€ za kos zemlja za lončnice70L z gnojilom Zagotavlja optimalno rast in bujno cvetenje OSMOKOTE Asef tekoče mineralno gnojilo za cvetoče balkonske rastline 1L Dodana hranila za Izboljšuje rast ter 4-6 tednov začetne pospešuje tvorbo listov rasti in cvetov Mešanica šot Redna uporaba zagotavlja rahlo zagotavlja bujno in 13,95 € strukturo in optimalno oskrbo z vodo 4,99 € dolgotrajno cvetenje 1,15€ Substral® za 100 evrov. Horjul, tel.: 031 852 871 univerzalnaproti polžem 250g zemlja Deluje na vse vrste polžev Za vse ukoreninjene TRAJNICE Obstojna v vseh vremenskih razmerah V Borovnici oddam v najem opre­mljeno garsonjero, 36 m2. Info: 041­863-600. Nudim pomoč pri gospodinj­skih opravilih, tudi delo s starej­šimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preo­stale informacije na št. 040 25 88 99. Nudim strokovno pomoč pri te­ žavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.srcna-moc.si. Manjšo samostojno hišo s pripa­ dajočo parcelo kupim. Tel. 040 978 448. Star mizarski ponk, skrinje, oma­ re, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031878351. Prodam zelo dobro ohranjen otro­ški voziček »hoco«. Cena po do­govoru. Informacije na tel. št.: 041 472-975. Nudim pomoč pri gospodinjskih delih, pomoč starejšim in onemo­glim na območju Vrhnike. Tel.: 051 399 019. Samostojno hišo na mirni in sonč­ni lokaciji, zgrajeno l.2005, 90 m2 uporabne površine (P+M), s pripa­dajočimi 384 m2 zemljišča, z ureje­no dokumentacijo, prodamo. Info: 041 532 142. Prodam mešana drva (bukova), že od 30 evrov dalje na kubični meter. Tel.: 041 634 964 (Razorska dolina, Vrhnika). Vrhnika – Center; prodam samo­stojno starejšo hišo, 115 m2, ki leži na razgledni parceli, z zunanjo shrambo, majhnim vrtom in gara­ žo. Hiša ima vse priključke, 5 sob in 2 kopalnici, večinski del hiše je adaptiran, kljub temu je potrebna delna prenova. ZK je urejeno, pre­ vzem je možen takoj, ste vabljeni na ogled! Cena: 95.000,00 EUR, tel.: 030 – 415 004 Ugodno prodam suha bukova drva, 20 kubičnih metrov, po 40 evrov (Podlipa), 031 662 529. Na Dolu pri Borovnici nudim ta­ koj vseljivo družinsko stanovanje nekadilcem. Tel: 041 299 821. Prodam suha bukova drva, mo­ žen tudi razrez. Lokacija: Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam cepilec na sveder, Jagodic, Prodam manjši nasad ameriških borovnic v Bevkah, cca 210 grmov, z vso pripadajočo opremo. Infor­macije na telefon: 031 537 110. Ugodno prodam suha in polsuha razcepljena bukova drva. Okolica Borovnice. Tel: 041/764-592. Vedežujem in rešujem vse vaše te­ žave, večinoma zakonske.Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. ne, brez rodovnika. Tel. 031 643 602. Prodam otroški voziček znam­ke Quinny Speedi, malo rabljen, brezhiben, rjave barve. Rabljen za enega otroka. Cena 90 evrov. Gsm 041 617 151 (Nataša). Prodam zazidljivo parcelo v izme­ri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti do par­cele. Za dodatne informacije pokli­ čite po telefonu na: 030 931 750. Rad bi nemškega ovčarja, samca, če ga lahko kdo podari. Tel.: 041 616 714. Dobrova z okolico: iščemo v na­jem garažo, velikosti 20 m2. Tel.: 041 832570. Nudim učno pomoč za otro­ke. Sem pedagoginja in terapev­tka. Telefon: 051 346 179. Nudim energijske tretmaje in sve­tovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Podarite odvečne knjige, priroč­nike …? Pokličite, z veseljem pri­dem, jih odpeljem in ohranim. Tel.:030 996 225. Kupim motor no žago znamke Hu­sqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosiln ico, bočno na nitko, takoj ku­pim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Lep apartma za do 4 osebe, Čer­var – Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugo­dni ceni. Za prvomajske praznike in sezono, junij, julij, avgust in sep­tember. Tel.- 041 828 455. Iščem delo na območju Vrhnike: proizvodnja, razvoz, pomagam lah­ ko tudi pri sečnji lesa.031-616-031 Prodam manjšo samostojno sta­novanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elek­trika, telefon, poleg hiše stoji go­spodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen pro­sta in vpisana v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi prostor za parkira­ nje. Hiša je potrebna adaptacije. Energijska oznaka stavbe: G. Cena 58.000 evrov oz. po dogovoru. Za več informacij, prosim, pokličite: 041 502 870. V Dragomerju na lepi sončni lo­kaciji prodamo dve sosednji zazi­dljivi parceli, št. 717/1 (614 m2 ) in 717/2 (536 m2 ), obe k. o. Log. Par­celi sta med Prečno ulico in Potjo ob Snešaku. Parceli sta naprodaj skupaj ali vsaka posebej. Vpisani sta v zemljiško knjigo in sta prosti bremen. Info na tel. št.: 041/ 575 430. Harmoniko, diatonično, Janez Železnik, B Es As, skoraj nova, ugodno prodam. Tel.: 051 311 573. Prodam novo motorno žago, Solo 637 - 1,9 kW, težko 3,7 kg. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam malo rabljen gorilnik za nafto, francoskega izdelovalca Cvenon NC 4, s predgretjem, Cena 150 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam cisterno za kurilno olje, 3200 l. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Podarite odvečne knjige, priroč­nike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem peda­goginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179. Nudim mentorstvo na področju osebnostne rasti in zdravilne tera­ pije. Več informacij: 051 346 179. Prodam približno 40 pušpanov, vsajenih v posode in oblikovanih v krogle. Cena: 7 evrov/kos. Telefon: 041 821 361. Prodam okrogle silažne in suhe senene bale (hribovska košnja) ter suha bukova in mešana drva, mo­ žnost dostave. Telefon: 041 653 428. Izdelujem razne lesene konstruk­cije (nadstreški, ostrešja, zame­njava kritine, izoliranje podstre­ he, vsa kleparska dela – žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz od­padnega. Telefon: 041 653 428. V termah Čatež oddam počitniško hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na tel. št. 031 408 070. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Podarite odvečne knjige, priročni­ke. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. V Hrvaški Istri oddam opre­ mljen apartma v stanovanjski hiši v pritličju s pokrito teraso, 1.600 m od morja, za dalj časa (od maja do septembra) za 4*1 osebo. Tel.070 710 771. rastline doma Uporabljamo jo za zaščito in na vrtu jagod, zelenjave (solate, Imam več ženskih oblačil, lepo 20Lzelej,..) kot tudi za zaščito 0,99€ okrasnih rastlin 2,75 € Deluje kontaktno ter želodčno ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Brez karence Ni nevarna ježem in drugim Prodam škodo felicio, letnik 97, koristnim živalim 5,20 € PRIMULE cena po dogovoru. Tel: 031 643 602. Prodam aljaške malamute, čistokrv- NA ZALOGI IMAMO: Živilska trgovina VERD Verd 6, 01/7506 844 * semenski krompir AKCIJA akcija traja od 23.03. do 23.04.2015 oz. do razprodaje zalog. * semensko koruzo * drobna semena vrtnin in trav * holandski rumeni čebulček KORUZNI ZDROB * sadike sadnih dreves in jagodičevja BELLA BIONDA 1kg peresniki 3989 * ekološka škropiva za varstvo rastlin 0, € 500g * AMONSULFAT gnojilo za borovnice 54 0, €* vrtno orodje * zalivalne sisteme MEGA CENE JEŠPRENJ PROFESIONALNA ZEML JA 1kg Substrat GR AMOFLOR G8 0, € SESTAVA: mešanica bele, črne šote in vlaken NAMENSKA MOKA PŠENIČNA BELA vsebuje glino za vsrkavanje vode in hranil ZA POTICO 1kg MOKA tip 500 5kg ima dodano osnovno gnojilo za 3 - 4 tedne ima dodane dolgoročne mikroelemente, 60 0, €2, € ki delujejo več mesecev faktor pH 5,5 vsebuje vlažnostni agent (preprečuje presušitev substrata) SUBSTRAT VSEBUJE VSE KAR R ASTLINE P OTREBUJEJO ZA DOLGOTRAJNO RAST I N CVETENJE! 99 ŠOTA 250Lsamo 9, € NAS CASOPIS 425/30. 3. 2015 C M Y K 63 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi Na CPU si je certifikat NPK pridobilo že več kot 8.000 kandidatov. Tudi vas vabimo v postopek pridobitve poklica: • Modni stilist • Nepremičninski posrednik • Računovodja • Vodja projektov • Vodja delovne skupine v proizvodnji • in drugi Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK)ZA POLET POTREBUJETE KRILA, ZA NAPREDEK ZNANJE TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54 Mob: 051 661 063 E-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek–petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. ZavodIvanaCankarja za kulturo,športinturizem Vrhnika Vrhniškispominki Že20let www.cpu.si/NPK CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana tel.: 01 5897 650, cpu@cpu.si ZdrAVJe VAm bO pOVrNILO, kar vanj vložite. Servis in prodaja vozil Renault Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci! Obveščamo vas, da smo se preselili na NOVO LOKACIJO: Vzajemna d.v.z. Ljubljanska cesta 16 1360 Vrhnika Delovni čas poslovalnice: Ponedeljek: od 8.00 do 1200 in 12.30 do 16.00 Sreda: od 8.00 do 12,00 in 13.00 do 17.00 Petek: od 8.00 do 12.00 in 12.30 do 15.00 Torek in četrtek - delo na terenu. Tel.: 01/75 73 910 Vsem strankam, ki nas bodo obiskale v mesecu aprilu v poslovalnici Vrhnika, bomo v sredo 8. 4. 2015 in sredo 15. 4. 2015, od 9 do 11 ure brezplačno merili sladkor in krvni tlak. 01/365 80 10www.plesko-cars.si Za koriščenje popusta izrežite in priložite kupon. *Akcija velja do 30. 5. 2015. Popusti se ne seštevajo. 20 % popustna mehanične in vulkanizerske storitve.* NAS CASOPIS 425/30. 3. 2015 C M Y K 64 30. marec 2015 Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ugodna ponudba letnih avtoplaščev za osebna, dostavna, poltovorna in terenska vozila blagovnih znamk 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAS CASOPIS 425/30. 3. 2015 C M Y K 66 30. marec 2015 Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAS CASOPIS 425/30.3. 2015 C M Y K 67 30. marec 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka N a š ča s o p i s izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v me­secu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra