Issued dally except Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTL Uredniški In uprav«liki prostori. »887 South Lawndalo Am Office of Publication: , 1687 South Lawndale Ave. Téléphona. Rockwell 4904 leto—year xl Cena liste je $8.00 uttoi January IS. IMS. a« «M past-attisa kar Um Act oi Caasrsaa t Mated 8. MM. Aeeeptanee for mailing at special wate of CHICAGO 23. ILU PETEK. 30. JULIJA (JULY 30). 1848 provided fer u» eectioo 110». Act of Oct 1 lilt, authorteod rm June 4. 19»a Subacrlptlon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 14? Jugoslavija poslala noto varnostnemu svetu Ameriko in Veliko Britanijo je obdolžila kršenja italijanske mirovne pogodbe Lake Succees. N. Y.. 29. jul.— Jugoslavija je naslovila noto varnostnemu svetu Združenih narodov z obdolžttvijo, da Amerika in Veliftfc Britanija kršita italijansko mirovno pogodbo z izvajanjem odredb, katerih cilj je ekonomska inkorporacija Trsta z Italijo. Predsednik varnostnega sveta je {sedaj Dimitrij Manuilsky, načelnik delegacije sovjetske Ukrajine, kateremu je bila nota dostavljena. Nota zahteva med drugim: Varnostni svet naj razglasi dogovore, sklenjene med Italijo in ameriško-britskim vojaškim poveljstvom v Trstu, za kršenje italijanske mirovne pogodbe. Varnostni svet naj stori korake za razv^ljavljenje sklenjenih dogovorov, ker ogrožajo mednarodni mir in varnost. Ameriko in Veliko Britanijo naj prisili v izvajanje in izpolnitev mednarodnih obligacij v smislu provizij italijanske mirovne pogodbe. I* . Značilno jd, ker je jugoslovanska vlada obdolžila Ameriko in Veliko Britanijo kršenja italijanske mirovne pogodbe nekaj tednov po objavi deklaracije Kominforme, da so se maršal Tito in voditelji jugoslovanske komunistične stranke izneverili Marks-Leninovi liniji in da se hočejo nasloniti na zapadne države. Italijanska mirovna pogodba je ustvarila Svobodno tržaško ozemlje pod administracijo varnostnega sveta Združenih narodov. Svet se zaradi razkola med vzhodom in zapadom še ni zedinil glede imenovanja goyer- nerja za ozemlje, ki je bilo razdeljeno na dve coni. Ena cona je pod okupacijo jugoslovanskih čet, druga pa pod okupacijo a-meriških in britskih čet. Jugoslovanska l.ota naglasa, da italijanska mirovna pogodba prepoveduje ekonomsko zvezo med tržaškim ozemljem in katero koli državo. Kljub temu je ameriško - britsko poveljstvo sklenilo več dogovorov z Italijo in s tem kršilo provizije pogodbe. Z enim dogovorom je bila denarna meja med Italijo in a-meriško-britsko cono odpravljena. Svobodno tržaško ozemlje je, kolikor se tiče denarnih problemov, prišlo pod suvereniteto Italije. Tudi v drugih ozirih je ozemlje podrejeno Italiji. Sklenjeni dogovori so omogočili u-stanovitev carinske unije med ozemljem in Italijo, kar je nadaljnje kršenje provizij italijanske mirovne *^(jodbe. Eksplozija razdejala nemško tovarno Cez 300 oseb ubitih in 6,200 ranjenih Ludsetgabilen. Nemčija. 29. jul. — Eksplozija je razdejala tovarno I. G. Farben Chemical Co. Ameriška armada sodi, da je bilo čez 300 oseb ubitih in 6r 200 ranjenih. Število žrtev bo najbrže narastlo. . Prva ekisplozija se je pripetila včeraj popoldne in druge so sledile. Zanetile so požare in reševalne posadke niso mogle priti v bližino tovarne. Vsi prebivalci v bližini tovarne so bili odvedeni na varno. Čez 660 ameriških vojakov je bilo mobiliziranih za reševalna dela. Pomagajo jim tudi britski in francoski vojaki.- Ludwigs-hafen je v francoski okupacijski coni. Cez tisoč zdravnikov in Unionisti na konvenciji progresivcev Tvorili so največjo grupo delegatov Philadelphia. Pa. — (FP) — Največjo grupo delegatov na u-stanovni konvenciji progresivne stranke so tvorili člani delavskih unij. Med 3,240 delegati je bilo 46 odstotkov unionistov. Čez 50 krajevnih in mednarodnih unij Ameriške delavske federacije, Kongresa industrijskih organizacij in železniških bratovščin je bilo reprezentira-nih na konvenciji. Med delegati so bili jeklarski delavci, rudarji, mornarji, vozniki, učitelji, peki in drugi delavci. Konvenciji republikanske in demokratske stranke so domini-rali bankirji, industrijci in trgovci. Uradniki konvencije progresivne stranke so izjavili, da so trgovci tvorili samo osem odstotkov delegaiov, profesionalci, med temi zdravniki, odvetniki, učitelji in umetniki pa 23 od stotkov. Med delegati je bilo več moških nego žensk. Skoro 30 od stotkov delegacije so tvorili veterani iz prve in druge svetov ne vojne. Tipičen delegat je bil Ted Koskoff? načelnik delegaci je iz Connecticuts. On je bil delegat na vseh konvencijah de mokratske stranke od 1. 1936 Pofttavil se je na stran Walla-cea. "ker je on edini kandidat, ki govori in dela za mir.H Reporter)! so naglašali mla dinstvo delegacije Načelnik delegacije iz države New Hampshire je bil 25 let star dijak Roland Gray. Med delegati so bili tudi veterani iz prejšnjih ne«*! v umiti političnih* gibanj Reuben Borough i t Californie je podpiral Theodor)a Roo<«eve|. te in ¿¿a Follet* William leševala produkt eijo in izmenjavo blaga in da na bo storila nobenega koraka, ki bi ogrožal blaginjo ljudstva indoneške republike. Razlika med obljubami in ak i i jaini llolandije jo omenjena v poročilu. Odbor je predložil dokaze varnostnemu svetu, da so holandske oblasti prepovedale Izvoz kave, sladkorja, kavčuka, tobaka in surovega materiale iz indoneške republike, Holandija, ko je prosila Ame-riko za pomoč na podlagi Marshallovega načrta, je dala zagotovilo, da ho prispevala svoj delež k ekonomski rehabilitaciji iHdnnpške republike, toda zagotovila ni izpolnila umorila Protest Je v imenu a meriške vlade Igročll eglptski vladi poslanik Jefferson Patterson v Kairu. na Francija se ponaša z zalogo urana Pariz, 29 Jul. Vlada Je znanila. da ima že veliko zalogo urana, ki ae potrebuje pri Izdelovanj i atomskih bomb Uran oriha.lj v Francijo z otoka Ma-¿agaskara. Komialja /a atomsko energijo poroča, da je zgladila tovarno in laboratorije, ni pa ra/.krile, kje so. revolta bo morda pospešila neodvisnost malajskega polotoka tflngapor. 29, Jul Izgledi so, belev ni znano, toda britske ob- da bo revolta domačinov poap«- leatl sodijo, da /naša ver tisoč, iila neodvisnost Malajskega pol-1 Oblasti so naletele na potež- otoka Celo biltakl uradniki prt koče pri /atlieiiju revolte doma znavajo. da lastniki plantaž i/- finov Kebell pobegnejo v džun- koriščajo domačine, grmadljo gle' po navalili na planta>e in pioflte in da bo doba ekonom- napadih na vojaške |>oaudkt» '¡skega Imperializma kmalu končana. Hi Itake oblasti so vznemirjene zaradi umorov lastnikov planta*. C'e/. sto angleških in kitaj «kih plantažnikov je bilo umor-jenih v zadnjih šestih tednih Policija je dobila oblast do aie-tanje rcbelnih domačinov Naglica v zatiranju revolte je (»otrebna. Vojaške čete so bile Čevljarski delavci piketirajo tovarne Chkago. 29 Jul —Člani unije čevljarskih (Msvc-ev CIO pike- tirajo tovarne tomih kompanlj dosegle Sloga pore v Oiicagu, Unija je okllcala Reljell so oboroženi z orožjrin, stavko ko so ue poželenje gledf- , ki jr bilo leblieoo v bitkah |*o kienitve nove pogodbe rezbtla j ti )a|>ofiJtiim invedeijem poloto Unija zahteva zvbenje p|«če za j ka Oro/je je btlUkega m ame Ift centov na uro in minimalno riškega izdelka m ukljucuje plačo dolar na uro. j (Nitke in strojnice. fttevllo »«■• Nevtralni opa/ovelrl napoveduje »o da je revolta v prvi furl 10 da se Ihi ra/šlilla nit vm< kia-fr Malajskega |*olotoka Imena voditeljev relielev niso znana , Policija je v zadnjih t im I m h aietirala vet- voditeljev delavskih organi^!) na obtož Ixt, da (KNipirajo leliele. Med njlrnl je neki Rus. <">/ ¡900 Kitajcev je bilo l/gnanih v /adnjih dneh i/ Singepma Vlada ki poslane v džungle, v kateiih se diktatorja Kaišeka ne skrivajo lebeli, In policijske al la je bila ojačene. Revolta še bo protestirala proti ixgonu, pravi naznanilo Kkoio vsi Kitajci so prišli v Kirige|»or nelegalno Vlada p o*lio i/biiiho ¡»lavke rudarjev Voditelji stavkarjev so bili aretirani čevanja je bil pokopan s sprejetjem resolucije. Splošno razorožitev je predlagal skoro pred dvema letoma ruski zunanji minister V. M. Mo-lotov. Zapadne države ao označile njegov predlog za sovjetsko propagando. Zdaj so prišle do zaključka, da diskuzije o razorožitvi so le tratenje čaaa, ker berlinska situacija lahko' sproži vojno. Britska resolucija, sprejeta na seji komisije, naglaša, da mora biti ustvarjeno mednarodno zaupanje pred splošno razorožitvijo. To ni mogoče, dokler ne bo organizacija Združenih narodov razpolagala z oboroženo silo. Drugi pogoji so mednarodna kontrola atomske energije in sklenitev mirovne pogodbe g Nemčijo In Japonsko. Rusija je zavrgla ameriški načrt glede kontrole atumske energijo. Vztrajala je pri zahtevi, da morajo biti vse atomske bombe uničene pred .ustanovitvijo kontrole atomske energije, Jacob A. Mullk, pomožni ruski zunanji minister, Je ponovno predlagal prepoved Izdelovanja atomakih temb m uničenja vsega orožja masnega uničevanja, todu dosegel hi ničesar, Argumentiral Je, da se mednarodno zaupanje lahko ustvari le, ako se države odločijo za splošno razorožitev, Zapadni blok zahteva garancije Seja političnega I odbora v Londonu London. 29 Jul.—Illok zapadnlh evropskih držav Ja naznanil, da bo vztrajal pri zahtevi, da mu mora Amerika dati absolutne garancije glede vojaške pomoči v slučaju sovjetske agresije, IJlok tvorijo Velika Britanija, Francija, Holandija, Helgl ja In Luksemburška. Vprašanje guiancij bo |K)iiov-no prišlo na dnevni led na seji članov političnega odbora bloka /apadnlh držav v Londonu. Na tej bodo sestavljena nova navodila in |»oslene diplomatom za-padnih držav v Waahlngtonu. Ti so zdaj udeleženi v razgovorih z ameriškim državnim pod tajnikom l ¿o vet tom, Zapadne države so se izrekle proti iu/tegnitvi bloka, da bi uključeval tudi škandinavske države. Izjavile so tudi, da so proti uinei iški sugestiji za uklju-čltev Italije v blok Bo)e se predvsem, da bi razširjenje bloku /manjšalo izglede ameriških vojaških garancij. Mnenje prevladuje, da bo Arueiika priskočila na pomoč Veliki Britaniji, Franciji in o-stalim di/avam v /apudnem bloku, ako jim bo pretila nevarnost govjet ka sgrsstjt Vprašanje je, ali bi šla Amerika v vojno /m škandinavske države in Trst? V Ifoodon je doa|iel norveški obiarubnl minister Jeris Hsuge, kui s«- small u /a značilen dogodek Poročilo trdi, da ae pogaja / raprezentanti /apadnega bloka glede strateške kooperacije v slin a)u izbruha vojne t Rusijo. V Si <* k holm u sta ae sestala ameriški pfatiaiilk Fteemen Matthews m švedski zunanji mini-atei < lestcn Unden V teku razgovorov |e Unden ponovil izjavo da hoče švedska oglati ne vtralnk, Matthews je dejal, da neVralnoat Švedske ne bo ovirala Koal)«', ako Ihi t/bruhnila vojna, tn Amerika |l ne bo mo-gl<« i *v Washingtonu končno pristali, da bopada in svet ho ropet radivjal v novih plamenih« In to je tisto, preti čemer se trese vsa Evropa, rlssti pa Francija Trm se tudi Anglija, ki je tudi revidirala svo|o politiko in s Fnmeljo vred ustavila Ameriko da ni na rusko blokado Berlina odgovoril« z ultimatom. Zdaj vse trt države iftčejo poti. kakor vae kale, za "čaalen" umik s podajanji / Moskvo Ta "časten" umik naj bi bil v tem. da hi Kuslja pienehala s svojo blokado Bet lina kot pogoj za podajanje Ker imajo z blokiranjem ruske cone zdaj enak bi« v rokah tudi zapadne sile. bo do te^a "častne j»a umika lahko prišlo na ol>eh straneh V lesnicl v. s stališči zdrave pameti vsi ti manevri \ ta "power polltira" podobni' Chlaholm, Mlnn. — Daj nam vsakdanji kruh. To je skrb milijonov sleherni dan. Kruh je vsem potrebén, da se preŽIVimo. Pred nekaj tedni sem prejel pismo od mojega prijatelja iz Slovenije In zapisal je tudJ te-le besede: ."France, kmalu bo pri tel sv. Jakob (on mislí dan 25. (lilija) in začeli bomo žeti pše nlco. Veselili ne bomo, ker se bomo zopet enkrat najedli kruha." Čitajoč te vrsti, se nisem mogel premagati in prišle so mi solze v očf Te vrstice tudi povedo, da je po mnogih letih v Jugoslaviji zopet dobra letina. Torej kruh je za Človeštvo že od nekdaj glavna hrana. Vsakdo se lahko še spominja, kako n to je bila za njih največja ireča.. To leto imamo tudi v Zedinje lih državah dobro letino, kajti jšenična polja so obilno obro-iilu. Kakor kaže, bo tudi koru-'.e dovolj. Vzlic temu pa ne sli-limo kakšnega posebnega navdušenja radi tega. Po radiu ¡em slišal, da so farmarji v državi Kansas ostro protestirali na državni poljedeljski depart-ment v Washingtonu, ker je sugerirá! kmetovalcem, naj v 1. 1040 posejejo manj pšenice, tako da se bodo skupne posetve zmanjšale za dva milijona in 400 tisoč akrov. fo je skoraj ena šestina skupne posetve. Vele-kmetovalec John Krlas pa je odgovoril poljedelskemu depart-mentü, da bi morali prihodnje eto zvišati posetev in ne znižati, In sicer iz razloga, ker ljudstvo vsega sveta pričakuje pšenice od nas. Dalje je dejaJ, da ae lahko zgodi v prihodnjih letih, da ne bodo polja dovolj rodila celo za naše potrebe in takrat bi nam prišel prav presežek sedanjih pridelkov. Stališče poljedelskega depart-menta je nevarna Igra za ameriško ljudstvo. Leto 1048 je zelo važno za a-meriško ljudstvo, kajti to jesen se bodo vršile predsedniške volitve in voiilci bodo imeíi priliko poslati v kongres svoje zastopnike. Nič se ne bi bilo čuditi, če bi ljudstvo končno uvidelo, /kdo zastopa ljudske Interese In izvolilo kandidate pro-gresivm- stranke z Wallacem in Taylorjem na čelu. Morda so to danes še pobožne želje, umpuk v bližnji bodočnosti pa se bodo te sanje gotovo uresničile. Tedaj se bodo razmere temeljito spremenile in vladni uradniki ne bodo zahtevali od kmetov, naj zmanjšajo posetve, marveč naj Jih zvišajo. Naj bo že kakor hoče, toda a-merlško lujdstvo mora prej ali dej uvideti, kdo Je ljudski prijatelj in kdo sovražnik, nakar bo sedanje zastopnike zamenjalo z zastopniki, ki bodo željni itlati za ljudski blagor. Nihče rjsJ ne bo v strahu, da to morda sedanji voditelji pro-'¿reatvne stranke kakšni komunali. Mr. Wallace je bil pod-oredsednik Zedlnjenih držav v Rooaev. ltovi administraciji, mr. Taylor pa je sedaj zvezni senator. Torej sta kandidata pro-gresivne stranke za predsednika in podpredsednika Zedlnjenih' drla v izkušena in poštena moža Imena kandidatov progresivne «tranke v državi Mlnnesotl bom oa poročal pozneje, tako da bori«» naši rojaki vedeli, za koga voliti Delujmo za progreaivno stranko, saj nimamo ničesar izgubiti, arldobimo pa lahko veliko! De-avci nimamo nobene druge Izbire kot progresivno stranko, kajti oael in slon sta si dvojčka In oba proti delavstvu. To ata slasti pokazala zadnja leta Val tisti, ki čitate Pfoaveto, veste, da je treba iti na delo ca progresivno stranko In jo tudi Smotrn» podpirati, ker politične ampanje stanejo veliko denar- Komične risbe strup za otroške duše! C16 v plketnl lini)! s naplai pred Glmbelaovo veletr-govlno v New Yorku opozarjajo la vnosi na nevarnost, ki preti oftastisltanlni delavcem od strani druftb, ki hočejo Satretl delavske unije. t V Zedinjenih državah nara ščajo zločini med mladino v tako veliki meri, da mnoge vzgojitelje in oblaati skt+i, kaj bo, če ne bodo upadli. (| Veliki zastrupljevalci miadih src so razni filmi, kateri so vse prej kot v/.gpjnj, radijski programi, pr^v tako kvarijo mladino tako zvane "comics" ali ko mične risbe. Dr. Fredric Wertham, psihiater v Queens General-bolnišnici , in v Lafargue-kLiniki v New I Torku, piše o komičnih risbah sledeče: Pred časom se je posvetovala z menoj neka zaskrbljena mati. Njena štiriletna hčerka je edina deklica v veliki stanovanjski hiši. V isti hiši živi več dečkov v starosti od treh do devet let in kadar koli dobijo priliko, jo pretepejo in natolčejo z otroški mi pištolami, nato pa zveiejo % ja, m¡4>a smo tudi dolžni storiti svoj delež. Sedaj pa moram končati, kaj ti zaposlen sem Čez glavo z mnogimi stvarmi. Sedaj je namreč kampanja za novo članstvo SN PJ, dalje je treba pobirati pri spevke za progresivno stranko, naročnino nu Prosveto itd. S tem imam veliko dela, kajti de lati moram tudi za svoj življenj skl obstanek. Prihodnjič ka več. Prank Klune. ! Na obisku v Wisconsin«! Sharon, Pa.—Dne 6. julija sem se podal na obisk v Sheldon, Wis. Najprtfo sem se ustavil pri moji hčeri, poročeni Malo-ševsky, potem pa sem obiska vse stare farmarje, kateri so sedaj v pokoju. Z mnogimi sheldonskimi farmarji smo skupaj šume spremi njali v lepa polja, od katerih sedaj vživajo sad svojega truda an tudi njihovi otroci, kateri i-majo lepe domove. Vožnja po železnici je bila prijetna Iq kratkočasila. Peljali smo se skozi lepe pokrajine in polja, katera lepo obetajo. Tudi jaz sem bival v Sheldo nu, toda pred petimi leti sem farmo prodal in se tukaj 'naselil, kjer vživam sad mojega tru da v moji stdri naselbiniT Zaključujem moje pisanje ln prav lepo pozdravljam vse shel-donske Slovence in Slovenke, zaeno pa se zahvaljujem rojaku Krašicu in njegovi ženi za go-stoljublje, prav tako Dernov škovi družini, kjer sem bil dva dni na stanovanju. Pozdrav tudi vsem čitateljem Pioavcte, kateri želim veliko novih naročnikov, kajti Prosveta Je naš najboljši delavaki časopia v Ameriki. Jacob Garat. Vabilo na izlet Gary. Iad. — Jugoalovanski klub progrealyne stranke bo priredil izlet v nedeljo, 8. avgusta, na Bunčičevi farmi, E. 40th ave. Nu izletu bo igral tamburaftki zbor "Veselo trce". Pridite med nak lačni, da vam bo bolj teknila na ražr\ju pečena jagnJettna in druge dobrote. Tudi za žejne bo na razpolago dovolj piva in druge pijače. Kcfcir nima avo-jega avtomobila, naj pride na 45. ulico in Broadway ln ae bo lahko odpeljal na izlet v tovornem avtomobilu Progresivna stranka je stranka ameriškega ljudstva, atranka delavcev. obrtnikov in napredne Inteligence, zdto Je potrebno, da val delujemo sanjo in jo tudi finančno podpremo S tem. da ae udeležite ftaftega izleta, boste pomagaR do t»sp»hs progresivni stranki, TtveJ vas vse prav lepo vabimo ne naš ItleUiH kličemo na gotovo svidenje! Odbor. O bratu ;, West Frankfort. 111.—Rada bi nekoliko opisala bolezen mojega brata Johna Čuka. Boleha te od 1. 1044. Dne 15. januarja navedenega leta sem prejela njegovo pismo, v katerem mi je sporočil, da je hudo bolan in da bi rad prišel k meni. Dne 17, januarja sem se odpeljala k bratu v Pennsylvanijo in bila pri njemu do 14. junija. Bil je zelo bolan za srčno bo-.leznijo, ko pa mu je šlo malo na bolje, sem odšla domov, kaj» ti tudi jaz sem slabega zdravja. Med vojno so se težko dobile ratne potrebščine, posebno če je bil človek bolan, in tako sva s hčerjo, omožena Bergant in živeča v Chicagu, pošiljali bratu pakete, tako da sva ga obdržali Ufh *ivH*njli.>;.03 ;b nn tliva:?, i Leta 1046 pa je brat prodal posestvo in sklenil, da se preseli v kakiep bolj suh kraj. Pisala sem mu, naj pride sem in poizkusi, kako bo vplivala nanj tukajšnja klima. In res sem ga šla iskat v Oakdale, Pa., ter ga ri peljal a v West Frankfort, lest tednov se je tukaj precej dobro počutil in začel je zopet hoditi. Po preteku treh mese cev pa je začel govoriti, da se bo vrnil nazaj v Pennsylvanijo, na spomlad pa v stari kraj. Dejala sem mu, ako noče biti pri meni v hiši, naj se vseli onkraj hiše, kjer imam še dve sobi. Tukaj je živel 13 mesecev, 21. avgusta lanskega leta pa se je aodal nazaj v Pennsylvanijo. Dne 25. avgusta pa je iz Chitfa-ga pisal karto mojemu sinu. Dna, 20. avgusta pa je vložil $2,600 v Carnegie-banko in poslal moji hčeri bančno izkazilo s pripombo, naj jo podpiše in jo pošlje nazaj. Omenil je v pismu, da je treba zato podpisati dotično izkazilo. da bo vedela kje je denar, če bi ga zopet bo-ezen napadla. To pismo je odposlal iz Hickmana, ki je 20 minut hoda iz Oakdalea, Pa. (Če nameravate še kaj napisati v zvezi z Vašim bratom, pošljite vae naenkrat in ne v posameznim odlomkih.—IJred.) Oertrud Medlser. vrvjo; včasih pa jo odvlečeio na prazno zerrttjišČe, jo postavijo za tarčo in stfeijajo v njo s puši-cami. Nekoč pa so potegnili z nje hlačice z namenom, da jo mučijo, kakor so pozneje, povedali. Kaj je v ozadju dejanj teh dečkov? Ali je to "naravna a-gresija" majhnih dečkov? Ali je to odražanje spolnega nagona? Ali je to sprostitev naravnih namer, ali je morda posnemanje nenaravnih namer? Povzročitelj takih dejanj so navadno komične risbe. V kliniki sem preiskal 11-let- Partizanovo zadnje plimo Med tihim drevjem nekdo hodi. kdo neki Je? Mlad partlsanl Mogoče svojo ¿«to vodi. da jo aa dom postavi v bran. Pr«vidno se okrog Qsira. a lic« ml«do bledo J«, ob puško trudno — opira, poiasl drsajo nog«. . ,ff »^d ostaja, ki priča, nemo gov«rt, da mu t«l«sna moč uhaja, j« ležlco ranjan, krvavi. Ni mar mu smrt n« mlada Wta. pač nekaj drugo ga skrbi <,: kako isv« naj hrabra četa. da kje nevarnost ji preti. Na tla iačrpan sa sesede. ob strani puško položi. , . nI sllftat vsdlhov, si« beseda, le iMksj Iščejo oči. Dobiti kj« pero. črnilo, 'ksj naj mu sluftl sa papir, da bo odposlal poročilo, ko mimo prišel bo kurir. Papir J« kos mu oblačila, pisalna misa J« dr«v«. in srčna kri nam «s I' črnila, drevesna vejica pero. < Tovarliam sdaj pismo p!Š«. ds Jih v napr«j opoaori bi a vajico dr a vesno riž«. kako In kj« jim past pr«ti. Kos oblačila skupaj svij«, ko j« š« enkrat v s« prebral, ga skrbno ped obleke »kri,«, kjer g« kurir bo potekal. Ž« drugi partisan prihaja, na tleh iovarlfts usr«. pomoč mu nudi. vod« daja, vprašuj«, kaj. kako mu J«T Z roke še ranjeni pokaft«. kj«r spis krvav j« skrbno skrit, na ustih s« mu kri prikaft«. nič več ni mogel govorit. Rasmeh na ustah sa poja^f obsije radost vas obras. rafteid Sta. tovarH adravi. čeprav sem smrtno plačal jas. J. Tomllt. t .t* paglavskemu drža vntttVU." V ozadju te revltije politike zaped- llalllasaka po I Id I a la vojaštvo nlh ail pa je tudi upiranje Nemcev proti »kemCga ustanovitev peolaeHrall v Rimu peotl alealatu i separatne vlade v Frankfortu, o čemer ae še pogovorimo j I tali J enakih komunlalov. ••Arlale demondtrante. ki ao nega dečka, katerega so k meni zato poslalt, ker se tepe v šoli in je neposlušen. Deček odgovarja: /'Komične risbe kupim vsak feden- Oni ubijajo živali, včasih ljudi. Ena izmed deklet je najboljša boriteljica. Včasih pa jo z vežejo, zopet, drugi£ pa jo pahnejo v jamo med kače, da bi jo umorili." Mladinski biro je pripeljal k moni 17 letnega mladeniča, kateri je v prepiru s "polnim namenom" zabodel nekega 13 let starega dečka* On na moja vprašanja odgovarjal ¿"Ne čitam veliko knjig s komičnimi risbami —samo okrog deset na teden. Najraje imam zločinske komične risbe. Včasih ubijejo dekle ta. V eni izmed komičnih knjig je dekle hotelo več denarja, zato so jo zahrbtno zabodli."—Torej, ali je bilo zgoraj opisano dečkovo dejanje storjeno a "polnim namenom", ali je bila motivacija za njegov zločin posnemanje dejanj iz kriminalnih komičnih risb? Neki 13-letni deček, ki je po pplnoma v ; objemu komičnih risb, Je velik problem doma in v šoli. "Na moja vprašanja odgovarja: "Oni imajo neke vrste puške, iz katerih izstreljujejo neke vrste žarke, kateri pomorijo mnogo ljudi." Samo pomislite na mnoge gnusne zločine*, katere so pred kratkim izvršili, dečki ¿n deklice! Neki 12-letni deček ubije svojo mlajšo sestro; neki 13-let-ni vlomilec strelja s puško; zo: pet drugi 13-letnJ deček strelja na bolničarko, nakar je poslan v poboljševalnico, kjer pa dobi priliko, da čita še več komičnih knjig z risbami.. Neki. l>-letni morilec pusti za seboj notico, ng njej pa označbo "hudič"; dva 12-letna dečka v dritfbi ertajst-letnika ustrelita na cesti z avtomatično puško nekega starčka. Trije HMetrti dečki umore H -let starega tovariša radi "maščeva- V neki ljudski šoli v New Yorku stražita na hodnikih dva policista, da preprečita eventu-elno nasilje. Neki učitelj matematike je moral imeti stražnika v razredu med izkušnjami. V neki dr^igi šoli starejši učenci pretepajo mlajše in jim pobirajo denar, peresa, ure itd. Ko sta bili dve žrtvi vprašani, naj povesta imena zlikovcev, sta se bali in nisft hoteli izdati pokvarjenih tovarišev, pač pa sta dejali: "Povedati nočeva zato, ker se bojiva, da bi nama staknili oči." V isti šoli so učenci s steklenico pretepli nekega 16-letnega souČenca, da je bil ves obrezan po obrazu in je moral iskati zdravniške pomoči. Starši, ki so se silno zgražali radi takega nasilja v šoli, seveda niso slutili, da vse to izvira iz čl tanja perverznih knjig in listov s komičnimi risbami. Pred kratkim je neki mladenič v New Yorku umoril policista. Ali je to kaj nenavadnega, ko mladina take stvari neprestano čita ln gleda v knjigah s komičnimi risbami? Neki 13 letni deček iz Chicaga, ki Je u-moril svojega prijatelja, Je povedal odvetniku, da čita vse kriminalne zgodbe v slikah. Deček je bil obšojen na 22 let ječe, med tem časom pa izdajatelji kriminalnih komičnih risb še na dalje zastrupljajo otroške duše Pred kratkim sem videl na pročelju nekega klno-giedalllčs velik nspia: ' "V soboto bomo dali zastonj 500 komičnih knjig prvim posetnikom kino predsts-ve." Predvajana pa sta bila dva filma: "The Son of Frankenstein" in "The Bride of Frankenstein"'. Plakati pa so prikazovali dekleta, nadvladsna In premagana v različnih pozah. Ko sem to gledal, sem se spomnil na nekega dečka, ki je ns vprašanje, kal b< rsd bil. ko doraste. navdušeno Odgovoril— "spolni blazrteir Tako piše dr Wertham o komičnih risbah, ki do ikrajnoati kvarijo otroške duše. toda mogočne korporarije. «i izdajajo te kom k" ne knjige, se ne zmenijo za posledice, ampak I n,._,„ T ...... _£7-7" — pwnmiiic*, avnppK le za do Palmira Tegllaltlja. vaditelj, bičke. ki jih žanjejo z zastrup- Ijevanjem otrok. PETEK. 30. JULIJA 1 m ta narodna podporna jidnota Spisal P»ul de Kruli • f (Nadaljevanje) Kakšen osel je bil! Pretrdo jih je bil podvezal in zaradi tega so odmrla. Tako se je serum izcejal-narava si je bila namreč sanja pomogla in si napravila novo pot skozi steno starega odvo-dila. Časa pa je imel samo še teden dni . . . Banting in Best sta letala kot nora iz svoje delovne sobe po ozkih, strmih, zavojitih stopnicah v podstrešje, kjer sta bila operirala pse. Sobica je bila brez okna, majhna lina je prepuščala več vročine kot svetlobe. Tu sta v ščegetljivem vonju etra operirala svoje pse še enkrat, prav zares v potu svojega obraza/ Sčasoma se je stvar popravljala. Pri nekaterih paih je bilo presneto težko odkriti trebušno slinavko—tako je bila vsa pre-drugačena. Da pa bi bil čisto siguren, je Banting tudi pri teh psih podvezal odvodilo na več mestih, enkrat trdneje, drugič rahleje. Potem sta jim trebuhe spet zaSila in Čakala v strašni vročini. ■iniiii^ at . raiteariahu m. ea. rC im .^«MSim Si. avatata. Mapa Mi a« i.«w*a«i* av« e ..„.mi a« uniii* a ve« c r^Slft IfuiSSiiTtf Prostovoljno delo članic AFŽ v Slovenill VEČJI RIBOLOV NA GORNJEM JADRANU Prejšnji teden so še leto« prvič pojavile rib* v večjih jstsh tudi na gornjem Jadranu v prvih dneh Je bil ribolov zelo uspešen Ob otoku tuaka ao nalovili v dveh dneh pet vagonov serdel. NAROČNIKOM Oetaaa e oklepa In, na pv (Julr 31, 19411/ pele« v« Pn01VITA Zgodovinska por U preteklega stoletja :: DIMEZ strah kranjske dežele Car ar Anion Danilo (Nadaljevanje) Matijček raztegne harmoniko ter začne: "Poprej v starih časih, zares je luštno b'lo; v štarijo sem zahajal in vince pil sladko . . . Zadnji verz ponavlja in spremlja vsakokrat s harmoniko, I ... Pa komaj sem si ljub'co zbral, , že cesar mi je pošto dal; sem moral ljub'co zapustit',; cesarju služit' it! ... Že leta so minila, in hauptman mi je d'jal: ( 'Za tvojo zvesto službo ti bom jaz urlaub dal! i * Oj fantič moj, oj fantič mlad, pri men' si bil en zvest soldst, pri men' si sukal sabljico, doma boš ljubico'..." Kakor je hauptman rekel, tako se je zgodilo: "Sva vriskala, sva uckala, na srce se pritisksls!" MP ,r . Zdaj povzamejo vsi: "Sva vriskala, sva uckala, na srce se pritiskala!" "Dobro si jo rczsl, Mstijček!" ga hvalijo tovariši. Repinšek odpre duri ter postoji med vrati; na hrbtu nosi vrečo z Janezovo obleko. "O, Repinšek, Repinšek je prišel, naš pote-gon," zskličejo vsi. "Glej jih no, glej, kako se gostijo, jaz se moram pa okrog klatiti kakor izgubljeni sin. Upam pa, da ja zame tudi še kaj ostalo?" "Brez Skrbi, zate vedno, ti suha kost. »Tsk si kot izsušene, irhsste hlače. Kar izberi si, vsega ja Še dosti: slanine, klobss, gnjati, kruha, kar koli ti srce poželi!" ga potolsži Mihevc. "Kar sadi, Repinšek, ti potegon ti; če se ti hoča slivovke," povabi Durgelc tedaj, "sedi k mani in si vsega privošči." "To si gotovo ti vzel v zakup?" "Slivovko? Kajpak; ker jo najbolj spoštujem In mi tudi najbolj tauba. Kje si pa ti okol štrambov?" j, "Prav iz Loke sem jo primahal. Zavil sem ti bil k lepi Reziki. To je tretja hiša tam na trgu, kje čoaala delajo. Tam sem dvignil male stopnice, pod katerimi sem našel tole. Prav ho sem sa plszil lz hiše, je posvetila ta pritepena luna, da bi je Bog nocoj rajši ne bil obesil na nebo, ampak jo vrgel žabam v lužo! Nekdo pa se ja oglaail tam v senci pod potjo: 'Glej ga, glej ga rokovnjača!'-- Kaj sam hotel? Najrajši bi ga česnil z vrečo po glavi, pa sem rajši zavil dol po žlebu in čez most, da me le niso zasledovali." "Kadar si sam, imaš zmerom smolo! Le okrepčaj se ss ts strah. Na ša en požirek žlahtne allvovkc!" 'Ti, Repenšek. ki se vedno klatiš po loškem okraju, kako pa je bilo z onim volom, ki ste ga ukradli na Stemarjlh?" ga vpraša Mihevc. Durgelc se oglasi: "Bom pa jaz povedal. Go-falštahar in Repinšek, ta dva nevernika, sta ga gnala v tisto staro cerkev doli na Jeperco. (Da so vola na Stemarjih pri Škofji Loki od-peljali, ga gnali v cerkev na Jeperco ter ga tam ubili in razkosali. je zgodovinsko dokazano.) Gofelštehar ga je s sekiro udaril po trdi buči, da mu ni svetila večna luč. In v cerkvi sta ga tudi razkosala; zavoljo tega Še dana* ne bero maše na Jepem"" Nf lahko, brez šuma, se od pro viata, na katerih aa pokažela Dimrž in Krofenač. Dimež vsem veaelo zakliče: "Pozdravljeni, fantje!" Vsi mu pa tudi živahno odzdravljajo. "Pozdravljen, naš glavar! Dolgo smo te čakali." Dimež se veselo zasmeje: "Kakor vidim, vam ni bilo nič dolgčas. Ne godi se vam ravno slabo. Prav je; danes je dan miru!" Nato sede k mizi, kjer so mu naredili prostor, poleg njega pa Krofenač. •Tone mu uslužno natoči vina: "Pij, Janez, da se ti ne bo grlo osušilo.11 "Kadar gre za važne stvsri, rsjši pozabim na pijačo. Kdo pozna osebno biriča Stojca?" "Jaz, Janez!" hiti zatrjevati Durgelc. "Naviti mu bo treba ušesa —Pri Jurgeljcu izpod klanca se je bahal in širokoustil, da hoče on tiste cekine zaslužiti, ki so razpisani na tvojo glavo!" "Bog mu jih žegnal! A to še ni vse. Izvedel sem, da je prav on zbral spet nekaj biričev in kmetov, da bi uprizorili veliko gonjo na nas. Prav on je menda izsledil, katero hišo smo imeli v Železnikih in da imamo bajto na šmarjetni gori. Pripovedoval jc to v krčmi pri Žvercu na Spodnjem Berniku pri Cerkljah. Biti moramo oprezni. Kušmiha ima za kaj takega dober nos. To nalogo bo prevzel on. Kje pa je?" Durgelc dregne z nogo Nagraška, ki spi na slami pod njegovimi nogami. Nagrašek godrnjavo zakruli kakor prašič. Vsi se zasmejejo. A tedaj se že požene kvišku. Nagrašek še v spanju dš: "Jaz ga bom!" Po-mane si oči in se drgne po stegnih. "Kaj je? Ali je že tukaj?" "Stoje se je zaklel, da nas vse polovi in po-besi," prsvi Janez. Nagrašek pa se razkorači: "I, kje pa je? Kje je?" Tedaj šele zapazi za mizo Janeza: "Veš, Janez, zaspal sam, kar sam vso noč stražil. Ne vem, ali se mi je samo sanjalo sli je res nekdo dejsl, da nas bo $tojc pobesil." "Pomiri se, še ni taka sile!" ga kroti Dimež. "Ko se predramiš in malo okrepčaš, pojdeš proti Komendi, da kaj poizveš. Predvsem pk to, kdaj nam namerava Stoje poslati vojsko na vrat." "Če ga dobim v pest, mu še drugo brki jo iz-pahnem, da bo vsaj enak ter ne bo delal sramote Bogu, ki ga ja ustvaril po svoji podobif "Nagrašek, obenem poišči komenškega berača, slepega Matijona, naj poizve, kdaj bodo od Kocela vozili blago na semenj ter nam to pravočasno sporoči. Slišal sem tudi, da se novi kranjski poglavar Psjk zelo briga za nas. Treba mu bo malo posmoditi." "ČuJ, Janez," sa oglasi Capuder. Včeraj sem bil pri Narobetu v Trzinu na preži; mešetarji so -gonili sedemdeset konj dol na Laško. Narobe jihsje dobro pogostil in vprsšal, kdaj se bodo vračali. Vabil jih je, da pri nJem prenoče. Bilo bi dobro, da bi jih počakali in Jim spraznili malhe!" "Počakajte jih, ko se bodo vračali, in sicer tam pri Alešu prad LJubljano, na Ježici torej. Stari Sajovic pa Nožka jih bosta gotovo nekoliko zadrževala. Poplj Um polič vina in poizveduj, kje mislijo prenočiti! Medtem pa pošlji dva tovariša skozi Trzinski gozd do nas. Ti • aam jim pa sledi!" "Ti, Tone, ki tako rad hodiš v Kamnik, boš pa stopal k Slabajnetovemu Grogu. Plačal mu boš šest goldinarjev za moje škornje in boš malo okoli pobaral, ča Je kaj novic!" "Le zanesi sa name, Janez, vse bo šlo kakor namazano," odvrne veselo Nograškov Tone. "Kako je sedaj s ono stvarjo," vpraša Dimež Krofenača. "Bo Sloser hišo v Železnikih plačal?" Krofenač izvleča lz žepa tristo goldinarjev. "Slosar te pozdravlja in ti izroča ta denar ter le prosi, da za ostalo počakaš, dokler ne proda zaloge." "Pozdrave si naj kar obdrži! A tako se nisvs zmenila. Kar je blaga v tistem rovu za hišo, ostane nuše. To njaga nič ne briga, lisjaka zvitega. (¡a bo treba malo požgečkati. To prevzamem jaz sam!" (Dalja prihodnjič) 1Pokonci glavo, mladi prijateljT (PO OBISKU NA GOLNIKU) Ko je Peter tistega pomladnega Jutra odprl okno in krepko vdihnil sveži jutranji zrak, gu je posilil suh. krčevit kašelj. Za-grobel je piste v prsi kakor da hoče prikriti in zadušiti boleči no. Nsslonil ic čelo na mrzlo steklo Dihanje je bilo kratko ln sunkovito. Na silo je hotelo ostati mirno iMilezenskega dopusta. Stojalo v*kotu pokriva gora trobentic, zvončkov m vreaja. Enaintrideset šopkov mu je prineslo slovo njegovih enaintridesetih učencev. Težko mi bo za njimi. Toda *aj se vrnem. Morda tudi ne. Ako postanem redni slušatelj na višji pedagoški, kakor sem za Strmel je v sončno Jutro in! prosil, potem . . . Zopet ua )c čutil ja. kako s« mu je čelo oro- posilil kašelj. Kakor da se ne ajlo in ae prilepilo na steklo !ka| trga v njem. mu je bilo. Zu-Telo mu Je »preletela topa utru j naj je sončno jutro, utrip dela in življenja se budi v jutranjo Ros skrajni čas je že, da poj- tišino, on pa je bolan, težko dam v zdravilišče. Ozrl ae jt po sobi Bils je prazna. Na mizi je bil pnpravljen kovčeg, ob njam dokumenti, ki )ih je še desetkrat pregledal Napotilni-ca v Institut za raziskovanje in Inilan Težko jr verjeti v življenje, «e nosiA snu t v prsih." Ta misel, kakor da se |e vtihotapila in nenadoma vsa grenka m temna obstala v Petrovi zdravljenje tuberkuloze na Gol |/avesti Zdrznil se je, kakor da niku in dekret Ministrstva z.« j j" lioe. i*l. n..ti. |»reitl! Sa| ven prosvoto. k) mu date 6 mc» VDOVEC ŽELI DOBITI ' GOSPODINJO Imam svojo hišo in dobrostoječo čevljarsko obrt. Sem brez otrok. Želim dobiti Slovenko naprednega mišljenja, brez otrok, ki je voljna kuhat in opravljati domača gospodinjska dela. Ženitev ni izključena. Če katero veseli, naj piše na naslov: VDOVEC, 2657 So. Lawndale Ave.. Chicago 23, 111.11' " —(Adv.) narjev oskrbnine na dan, v deri borbo z boleznijo. In ve, da je pa zaslužiš pri svoji hrani na to borba na življenje in smrt. dan deset dinarjev. I "Glavo pokonci, mladi prija- In vsi so to mirno prenašali, telj! Zamislite si, da ste šport-Nihče ni ničesar storil ob tej nik. boksar, in da v ringu zače-strašni resnici. .Župnik jc vsa-! "jate ^^ z nasprotnikom, ki kikrat zapisal v mrtvaško knji go, da je ta in ta umrl za tu berkulozo in s tem je Jiilo vse začeto in vse končano. Potem je prišla vojna. Pštra so izselili in v taborišču je malo pred osvoboditvijo zbolel. Sumil je na tuberkulozo. Vendar se mu je dozdevalo, da b6 i to staro znanko od Svetinj zlahka obračunal. Saj vd, kako se je treba zdraviti. Že sila in silovita volja do življenja, ki ju je sredi te!\ smrtnih senc čutil v sebi, morata zadušiti bolezen. Vrnil se je. Vrgel »a ja v delo in snovanje s pravim idealizmom, voljo in zagrizenptjo, da ka naj se imenuje tuberkuloza. Boksate se s tem nasprotnikom, s tuberkulozo. V tej borbi vam mi zdravniki pomagamo z na- "PROLETAREC" —Socialistično-delavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Staae S3 sa cele. S1.7S aa pol. $1 sa četrt leta. NAROČITE SI OAI Naslov: PROLETAREC CHICAOO SS. ILL. 2301 South Lawndale Avenue — Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli arečkanja v llatlh. proelmo vso dopisnike, ki oglašalo priredbo avojih društev ali drugih otga-nizacij. ali pa kako drugo akcijo sa sbiranje denarja, naj v svojih poročilih no omenjajo aročk ali arečkanja. kakor tudi ao kartnlk ali toaabulaklh zabav, ako )o zanje določena vstopnina. Poštna uprava zahteva od nas. da mora vaa tako oglašanja lz llata. Pro- metom in dejansko kakor tre-1 dršlte so teoa. je komaj mogel pomisliti na kar koli, kar bi ga moglo pri delu ovirati. Zopet je učil pri Svetinjah. Ves prosti čas je posvetil kul turno prosvetnemu in političnemu delu med viničarji. Dogodki ao bili tako veliki in nagli: agrarna reforma, ustanavljsnjC TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila sa voeollce m «hode., visttniee, časnika, knjiga, koledarja, letak* ~Hd. v slovenskem, hrvatskem, slovašl i sngleškem jeziku ln drugih VODSTVO TISKARN* APELIRA NA ČLANSTVO 8WW. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKA»*! .... Vaa pojasnila daja vodstvo .... Cono smerno, unijako delo prva Pišite po informacija na naslov: SNPJ PRINTER Y 1,4711 1 Lawndal. Aeeaue . . Chicago tt. mineš» TtL. BOCKWSLL saa» "PROSVETA" 1SS7 a LAWNDALE AVE. Chicago 23, Hl______________ Vaša naročnina na "Prosveto" ja potekla s dnem-__ V »lučaju, da Ja od »iranl upravaišiva kakšna takoj obvoatito. da aa lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Sa EdruS. dršaee ln Kanado SSJS Za Ckteogo ta tn---a ja i S tednike 4 • Za Evrope Je: Dnevnik SI 1.00 - Tednik S2.20 I spolni t« spoda)! kupen. prileftUe Order v ptaaeu ta si 4 tednike 5 tednikov ln V mtktnnm stečaj« ae vaš ket I PeJaeaUet—Vselej kakor hitro kateri teh članov. Id »o prišteti, preneha biti člen SNPJ. ali Ae se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tieti član is dotične družine, ki Je tako »kupno naročena aa dnevnik Preoveto, to takoj naznanlU upravništvu lista, in obenem doplačati dotično eaoto listu Proaveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo snltatl datum sa to vsoto naročniku ali pa iMtavtti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. SSS7 a Lavndalo A ve. Ckteage SS. rita tis