the oldest
AND MO8T POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
SLOVENEC
ERYI SLOVENSKI LIST X AMERIKI,
Baslo: Za Srero in narod —- xa pravico in nmico — od boja do zmaftl
biiasilo slov._ katol. DE lavstva y AMERIKI in URADNO glasilo DRU2B£ sv . družine v JOLIETU. — S. Pe družbe sv. MOHORJA v CHICAGI*
denver, colorado,
in zapadne slovanske zveze
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (No.) 93.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. MAJA
RSDAY, MAY 12, 1927.
LETNIK XXXVL
GENERAL OBREGON NABIRA VOJAKE, S KATERIMI BO BRANIL CALLESOV REŽIM V MEHIKI, KI JE NA SLABIH NOGAH. — UPORNIKI SO DOBILI OROŽJE IZ ZED. DRŽAV.
Laredo, Tex. — General 0-bregon nabira vojake v državi Sonora, s katerimi bo branil Callesov režim v Mehiki, če bo general Arnulfo Gomez, ki se ne strinja s sedanjo vlado, potegnil z uporniki.
Poročevalec pravi, ;da ima bivši mehiški predsednik že 18,000 mož pod orožjem. Kolikor je znano, je upornikov okrog 40,000. Njih središče je v Los Altos, država Jalisco. Osemindvajset držav je v republiki, ki so proti tiranski Callesovi vladi. Tem se bo pridružila tudi država Chiuahua, 1 ier je vojaški poveljnik Marci lo Caravec, ki pa se noče pokoriti ukazom zvezne vlade. F idijo, da čaka na povelje ge-? rala Goineza, ki se namerami pridružiti upornikom.
Nedavno so uporniki dobili ] i -1 rl svojo oblast malo morsko pristanišče ob zapadni obali, kjer so sprejeli orožje, kate-
vremenske nezgode.
PILOT CHAMBERLIN.
Nad dvesto oseb je prišlo ob življenje, veliko število je ranjenih in materialna ško da je ogromna vsled vihar
jev.
Koncem minulega in začetkom tega tedna je v državah na jugozapadu divjal tornado in nevihte, ki so povzročile veliko škode, zahtevale so pa tudi nad 200 človeških žrtev. Iz države Missouri poročajo, da je bilo ubitih 66 oseb; v Kan-sasu 64; v Texasu 32.	1
Metropolis, 111. — V ponedeljek ponoči je nad okolico New Columbia divjal tornado; pet oseb je prišlo ob življenje.
Chicago, 111. — V ponede
Ijek je v mestu Chicago že dopoldan zgledalo nekako sumljivo; pihal je veter, stemnilo
Slika nam predstavlja Clarence Chamberlina, ki bo vodil Wright-Bellanca letalo pri nameravanemu poletu iz New Yorka v Pariz.
;ruth in gray kriva
umora prvega reda.
r so jim poslali njih somišlje-' se je za nekoliko časa, potem n:\i, ki so v Zed. drž. Orožje je zopet nekoliko posijalo in rnunicijo so poskrili v go- solnce, a le za kratek čas. Pro-ra , ko bo prišel čas, se ga bo- ti večeru je pa začelo bliskati do poslu žili.	# i« grmeti, veter je postajal
Doji se nadaljujejo na večih vedno hujši, dež je lil kakor
krajih, uporniki so pa le še prešibki, da bi mogli računati ž'* zdaj na ofenzivo. Če se jim p.i pridruži general Gomez, p item se bo pa začel boj na življenje in smrt — Callesove-ga tiranskega režima.
Med zveznimi vojaki, katerih 05 odstotkov je katoliča-r >v, ki so sicer dobro organizirani, vlada velika voljnost. Večina njih njena na uporniško stran. Ni pa le versko vprašanjje vzrok nezadovoljnosti med vojaki, temveč tudi vojaško in ekonomsko.
-o-
2000 TESARJEV NA STAVKI.
Chicago, 111. — Kakor je že liilo poročano, se nahaja 2000 tesarjev za notranja dela na stavki. Delodajalci so imeli v torek sejo, na kateri so razpravljali o tem, da bi razbili
iz škafa, promet po ulicah je bil oviran, vse je hitelo v zavetja. Kolikor je znano so prišle štiri osebe v mestu ob življenje, v okolici pa osem. Veliko je pa ranjenih in škoda je precejšnja.
Na 1631 West Chicago Ave., se je podrla štirinadstropna hiša, v kateri je bila trgovina. nezado-J Ker se 'je pa poslopje že par je nag-| minut preje začelo tresti, je poslovodja v trgovini slutil nesrečo in uslužbence ter odjemalce nato opozoril. Sel je od enega nadstropja do drugega in vse lepo spravil na varno, nakar se je celo poslopje zrušilo, le ena oseba je bila poškodovana. Nesreča se je zgodila, ker so poleg, s parno lopato izpodkopavali svet, poslopje je bilo že staro in se je zrušilo.
EI Dorado, Ark. — Tornado
tesarsko unijo in delali z neu-; je napravil veliko škode v far-
Mrs. Snyder padla v nezavest, ko je slišala izrek porotnikov. — Gray je bil čisto miren, kajti drugega ni pričakoval.
—o—
Long Island, N. Y. — Porotniki Queens okraja so prona-šli Ruth Snyder in Henry Judd Gray-ja, ki sta na brutalen način usmrtila spečega Alberta Snyderja, krivim umora prvega reda. Sodbo bo izrekel sodnik T. Scudder v ponedeljek, ki se bo glasila na smrt v električnem stolu.
Kakor je že bilo poročano, je Gray, ki je po poklicu trgovski potnik, imel ljubavno razmerje z Mrs. Ruth Brown Snyder. Na poti jima je pa bil Albert Snyder, soprog obdol-ženke. Ruth je napotila Gray-ja, da je usmrtil Alberta, pri umoru mu je tudi sama pomagala. To se je zgodilo ponoči 20. marca. Ubila sta spečega v postelji.
Gray je bil popolnoma miren, ko je slišal izrek porotnikov, Mrs. Snyder je pa padla v nezavest. K zavesti jo je
liijskimi delavci. Kot vzrok na-j mar;Jki naselbini Strong in j spravil zdravnik šele po pre-
Norphlet v arkansaskem olj- i teku ene ure. Zdravnik je ugo-
vajajo, da radi visoke plače, katero dajejo svojim delavcem, ne morejo prodajati svojo izdelke v Chicagi po isti ceni, po kateri jih dobijo chikaški odjemalci iz drugih krajev, kjer delajo z neunijskimi delavci.
-o-
HICKS IZVRŠIL SAMOMOR.
St. Louis, Mo. — Poročano je že bilo, da so roparji napadli advokata Clifford M. Hick-sa. starega 28 let in ga oropali za večjo vsoto. Kmalu na to so našli v bližini mesta mrtvo truplo Hicksa. Takrat se je reklo, da so ga najbrž ubili roparji iz bojazni, da bi katerega ne spoznal in ovadil sodišču. Po temeljiti preiskavi detektivov, so pa ugotovili, da si je advokat, za katerega se je preje reklo, da je premožen, sam končal življenje, ker se ni mogel rešiti iz finančnih zadreg. Njegovi dolgovi znašajo $207,000, življenje je pa imel zavarovano za $365,000. Mislil si je, z zavarovalnino bodo plaQani upniki.
nem pasu, kjer je prišlo osemnajst oseb ob življenje, mnogo jih pa pogrešajo. Veliko poslopij je porušenih. Malo mestece Strong, je popolnoma porušeno, natančno število žrtev še ni ugotovljeno. Ker je tudi veliko število oseb ranjenih, so odšli na lice mesta zdravniki in bolniške strežnice. V Jojes-boro, Arx., je prišlo šest oseb, članov ene družine ob življenje, ko se je hiša nad njimi podrla.
Laramie, Wyo. — Neki av-tomobilisti so našli v Cheyenne, ki je oddaljeno 35 milj od tukaj, trupli dveh ovčjih pastirjev, ki sta zmrznila. -o-
VIHARJI V KANADI.
Winnipeg, Man. — Iz Mani-tobe prihajajo poročila o dežju, snegu in viharjih. Na večih krajih je poljsko delo ustavljeno radi obilega deževja.
tovil, da je Mrs. Snyder božjastna.
KRIŽEM SVETA.
—	Duluth, Minn. — Ogenj je izbruhnil ponoči v hiši Harry Douglasa, pes je zbudil domače iz spanja, osem članov družine je še pravočasno po-skakalo skozi oknai na varno, zvesti pes je pa ostal v plamenih. Hiša z vsem imetjem je uničena.
—	Harrisburg, Pa. — Ogenj je izbruhnil v državni tiskarni, dve osebi sta prišli ob življenje, sedem jih je zadobilo poškodbe; škoda je cenjena na poldrugi milijon dolarjev.
—	Chicago, 111. — V nedeljo je sprejelo 150 črncev, o-trok in odraslih, zakrament sv. krsta, pristopili so h katoliški veri. Krstil jih je Rev. Joseph Eckert v cerkvi sv. Elizabete na 41. cesti in Wabash ave.
—	Bloomington, Ind. — Packing kompanija v Bloomington ima $50,000 škode, katero ji je povzročil požar, ki je uničil del podjetniškega poslopja.
—	Plainfield, Conn. — V tem meštu je okrog osem tisoč prebivalcev, ki so sami dobri ljudje »kajti v teku enega meseca ni bilo izvršene niti e«e aretacije.
—	Chicago, 111. — Jessie Smith, črnca, stara 34 let, 1109 West 14th Str. je prilivala v peč petrolej, nastala je eksplozija dobila je ona in njena 7 letna hčerka tako hude opekline, da sta obe kmalu nato v bolnišnici umrle.
—	New York, N. Y. — V soboto je bila dvanajsta obletnica potopljenja Lusitanije, katero je zadet nemški torpedo, pri kateri priliki je prišlo 1198 oseb ob življenje.
—	New Orleans. — Policisti so usmrtili trgovskega potnika H. C. W. Easona, starega 30 let, ki jih je napadel in nanje streljal. Rekel je, da bo vsakega ustrelil, ki se mu približa, dosegla ga je pa krogla policista.
chamberlain 0 položaju na kitajskem.
MICHIGANSKA LEPOTICA.
Na sliki vidimo Miss Lillian Rowett, 171etno dijakinjo, katero je bessemerska trgovska zbornica izvolila, da se bo udeležila mednarodnega kontesta lepotic v Galvestonu.
Iz Jugoslavije.
POŽAR JE UNIČIL V LITIJS KEM OKRAJU PET HIŠ. — NA VELIKONOČ JE GO RELO NA SAVI IN V MOŠE-NIKU. — DRUGE ZANI MIVE VESTI.
-o-
Požar uničil pet hiš.
V litijskem okraju so požari v zadnjem času skoro na dnevnem redu. Na Veliko noč zvečer je gorelo na Savi in v Moše-niku poleg Save. V noči od 18. na 19. m. m. pa je na nepojasnjen način nastal požar v vasi Roviše pod Sv. Goro, ki je napravil ogromno škodo in uničil več posestnikom skoro vse imetje. Pogorelo je namreč pet hi« z gospodarskimi poslopji in tudi več glav živine. Ljudje so rešili z veliko težavo le svoje golo življenje, kajti ognjeni zublji so z bliskovito naglico dovršili svoje uničevalno delo. ■	'Ljudstvo je obupano in z grozo
usoda francoskih le-jt^u^z ols
pred novimi požari. Splošno se j domneva, da je ogenj zanetila
--j zlobna roka. Prejšnji dan so se
Ljudstvo v Parizu ogorčeno,'namreč Potikali okoli Sv. Lam-ker ga je pariško časopisje berta triJe sumljivi in nepozna-potegnilo, da sta letalca'ni moški. Ljudstvo se boji, da srečno pristala v Zed. drž.,'se bodo P°žari v litijskem o-in bila z veliko častjo spre-jkra-1*u Ponavljali kakor lansko jeta.	leto na Gorenjskem, ne da bi
se moglo priti zločincem na
talcey ni znana.
ter Drotovšek je imel v soboto seboj večjo vsoto denarja, je na najboljšem glasu in stanuje pri gospej Možija v Studencih. Od sobote zvečer Drotovšeka ni bilo več na stanovanju in ni-kdo ga ni videl od tedaj. Prevladuje mnenje, da gre pri treznosti Drotovška za zločin.
-o-
Sreča v nesreči.
V Zagrebu je sedemletni deček slonel na oknu in se sklanjal na dvorišče. V hipu mu je zmanjkalo ravnotežje in je padel skozi okno. K sreči pa je pri padcu, preden je priletel na tla, zadel na vrv, na kateri se je sušilo perilo in to je zaustavilo njegov padec tako, da se mu ni pripetila najmanjša nesreča. Bil je popolnoma nepoškodovan. Preplašeni stariši so dečka takoj prepeljali v bolnišnico, misleč, da je zadobil kake nevarne notranje poškodbe, toda zdravniki so na veliko veselje lahko ugotovili, da je ostal deček popolnoma zdrav.
-o-
j	Samomor.
Včeraj, 12. m. m. so pokopa-jli v Rogatcu mesarja g. Antona .Trafenika, ki ga je daleč na-
Zopet nesreča pri Lazah. j i i	, T -i • , i
T , . T . .	okolo vse poznalo. Izpil ie stek-
Iz gozda pri Lazah je poma-.	'
, „ .	J '	lenico nzola in bil kmalu mr-
tev. Zapušča ženo in par nepreskrbljenih otrok.
-o-
Vlom v župnišče.
V noči od velike srede na četrtek, 7. aprila ob 11. uri sta vlomila dva dvajsetletna funti-
-o-
SlRITE "AMER. SLOVENCA'
GIBANJE ZA AVSTRO-NEMŠKO ZVEZO.
Dunaj, Avstrija. — Razme-re v Avstriji so take, da dežela sama, kakršna je, ne bo mogla obstati. Vsled tega se je že pred nekaj časom porodila misel, da bi se Avstrija zvezela z
London, Anglija. — Svetovno politiko vodijo v Washing-tonu, to potrjuje dejstvo, ko je Austen Chamberlain, angleški zunanji minister v poslanski zbornici,rekel, da se morajo Angleži v ravnati po
Pariz, Francija. — V nede- sledijo zjutraj sta se podala na pot iz Pariza proti Zed. drž. preko Atlantika dva drzna francoska letafca, kapitana Nun- železniški delavec France gesser in Coli. V ponedeljek So;Peravšek spravljati po drči ne-že pariški listi poročali, da stalnemu tamošnjemu posestniku srečno pristala v Newyorku,jv dolino hlode. Po delu je Pe-kjer sta bila sprejeta z veliko rovšek sedel ob progi, da za-častjo. Po celej Franciji je za-! vžije skromno južino. Ob 8:20 vladalo veliko veselje, češ, Je privozil po progi tovorni I
Francozi so prvi, ki so z leta-! vlak št. 642a kateremu se je L, y ž is£e na Razb"ju. Ko lom naprav,1, to pot. V resnici hotel Perovsek umakniti. Ker lge jjma utvina ni reiila jc pa m nobenega glasu od letal- pa se Je nagnil z glavo preveč .eden od njiju 0(lda] v vež; dva cev m njuna usoda se ni zna- nazaj ga je udaril cilinder lo- 'stre, ,e 1Q cm je manjkal6> na Ko je ljudstvo to zvedelo,)komotive v levo sence. Nesreč- >da ni gospodinja obložala v kr. je bilo silno ogorčeno. Policija,neza je sunek odbil ter ga vr- >vj y priznanje in hvala orožje morala straziti uredništva;gel v jarek. Strojevodja, ki je nikom iz zidanega mostu, ki so listov, ki so poročali to izmis- opazil nesrečo, je takoj ustavil ob g uri na ve]jki č(,trtek žv u.
klenjena tička pripeljali na lice mesta, kjer sta vse priznala.
-o-
Umrl je
Nungesserjevo letalo; Franco- v splošno bolnico, kjer so ga 'V Ko"jicf ^ S,tabej' °\e zi pa križarijo po Angleškem zdravniki takoj operirali. Pe- marlborskeSa občinskega svet-
ljeno vest.	Ivlak, naložil Perovška v služ-
Ameriški parniki so bili po- beni voz in ga odpeljal s seboj slani na vse strani, da bi na- v Ljubljano. Na glavnem kolo-šli kakšno sled o "belem pti- dvoru so ponesrečenca naložili ču", tako se namreč imenuje ,na rešilni avto ter ga odpeljali
kanalu, ker menijo, da sta bi- rovšek, ki ima razbito lobanjo, ~
nika in tajnika oblastne skup-
la letalca vsled slabega vre- je bil celi dan v nezavesti. Nje-mena že tukaj primorana spu-( gove poškodbe so tako težkega
ščine v Mariboru g. Jožeta Sta-beja. Pokojnik je bil kremenit
stiti se doli. Najbolj verjetno'značaja, da obstoja nevarnost, k^ski značaj ki je užival pa je, da sta vsled viharjev bi- da jim podleže.	povsod obce sl)°st0vanju'
Smrtna kosa.
V Ljubljani je po težkem Parizu trpljenju umrla ga. Pavla Lev-
čočih se Kitajske. Nobene več note ne bodo poslali Kitajski, Nemčijo. Kakor pri vsaki drugi | zahtevali pa bodo zadoščenja enaki stvari, je tudi ta narčt ;n odškodnino za vse kar pr^obil sovražnike in prija- j storili Kitajci
telje, slednji so v pretežnji večini. Le od strani sosedov se je opažalo, da s to idejo niso zadovoljni.
Zdaj se mudijo na Dunaju odlični nemški industrije!, ki z avstrijskimi veljaki to zadevo razmotrivajo. Krščanski socialisti, katerih voditelj je kancler Seipel, ki so preje zvezi nasprotovali, so uvideli, da za Avstrijo ni druge pomoči in se zdaj s to idejo strinjajo. -o-—
Širite "amer. Slovenca"
la primorana spustiti se na morje, kjer so ju zagrnili razburkani valovi.
Mme. Nungesser v
o______________ r in Mme, Coli v Marseilles, ma-jčeva roj. Mrak, vdova po dvor
vzgledu Zedrdrž. v zadevah ti- ^ere drznih letalcev neprestano( nem svetniku in znanem slo-
jokate in nestrpno čakate po-, venskem književniku Francu roČila kako se je končal drzniLevcu. — Dne 19. aprila je pre-polet. Mrs. Nungesser je zve-(minula v Vikrčah pod Šmarno dela iz listov o nameravanem goro gospa Kati Fiala roj.Bevc, poletu. Prosila je sina naj opu- SOproga kavarnarja, simpatič-sti to misel. Rekel pa je, da'na jn ljubeznjiva dama. — V podvzame ta drzni polet, da bi gtepanji vasi je umrl g. Janez
so
inozemcem v
Nankingu.
Šanghaj, Kitajsko. — V bli-( dobil denar, s katerim bo prežim Nankinga so Kitajci stre-i skrbljena zdaj na stara leta. ljali na angleški topovni čoln* Kapitan Coli, predno se je po-Woodcook, s katerega so od-! dal na pot, je prosil svojo ma-govarjali s streli. Ranjen ni bil ter, naj moli za njega, nihče.
Peking, Kitajsko. — V Sen-čovfu, Hunan provinca, so
meriški samostan, istega oropali In zažgali. Duhovnik, ki je iz Union Hill, N. J., se je še pravočasno rešil na varno.
-O—
—. Panama. — Ameriški tovorni parnik Luckenbach je boljševiški Kitajci napadli a- zadel ob pečine v' bližini Gui-
nonos; 46 mož posadke je bilo v nevarnosti, rešil jih je vlačilec Gorgona, ki vozi po panamskem prekopu.
Komatar, posestnik, skrben gospodar in'dober oče.
-o-
■ Zločin?
V soboto, 9. aprila, po sklepu dela v železniških delavnicah se je napotil monter Drotovšek iz Studencev s prijateljem v dalmatinsko klet ob Dravi. Pila sta do večera, Drotovšek se
je vračal sam v Studence po po-
. j
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaia denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 1,000 2,500 5,000 10,000
100 200 500 1000
Din________-........$ 9.40
Din...................... 18.50
Din-_____________________ 46.25
Din.____________________ 92.00
Din........................ I8Z.O0
lir ...........................$ 6.15
lir ............................$12.01)
lir ........................—$29.00
lir ............................$57.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE PO ŠIL J AT VE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ti tik ob Dravi, njegov prijatelj j ZAKRAJ&EK & CE5ARKt pa preko velikega mostu. Mon- [455 w.	new YORK, N. Y.
J
* AIM ERI KANSK I SLOVENEC
amerikanski m
SLOVENEC
Četrtek, 12. maja 1927.
ffcvi iq puj«tai»jši slovenski list
? Ameriki. IT Ustanovljen lets 1891.
Ishajs vsak dsn racua nedelj, »on-deljlsa! in dftOVOT po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING Ca
MsiIot uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
Telefon: CANAL 0098.
Za leto leto. Zs pol lets..
Naročnina:
^5.00 . 2.50
Zs Chicago* Kanado in Evropo:
Za celo	_6.00
Za pol leta-___3.00
The First and the Oldest Slove nian Newspaper in America.
Established 1891*
Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscriptions:
For one year_______
For half a year___-_
.$5.00 . 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____6.00
For half a year_____3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo števil t o v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino toč" no, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
KAJ SE GODI PRI SV. STE- Iredništvo Amer. Slovenca, da FANU?	bi sprejemalo denar za vstop-
Chicago 111 nice* Tiket stane za tja in na-Po naši zakajeni Chicagi gre ^aj $1.50. Vsi, ki nameravajo že cel mesec od ust do ust go- dne 19" jumja ,1:i v Mundelein vorica, kaj' bodo Mohorjani ae naj tore>	in plača-
imeli to prihodnjo nedeljo, dne \{° za	da bo društveni od"
15. maja v šolski dvorani. To I^T^®1.^?01^0 tll^et°!bo ^ je zdaj najvažnejše vprašanje na dnevnem redu.
Iz Brežic, ki je prišel te dni iz tUtre domovine, da bo delil sv. misijorie za eno leto po Združenih državah.
Prvega majnika pa so imeli otroci še posebno slavnost. 42 po številu jih je prejelo prvikrat sv. Rešnje Telo. Vsakdo izmed nas se spominja tistega srečnega dneva v svojem življenju, ko je prvič pristopil k
imeli pri nas blagoslovljen je novega zvona, katerega se je udeležilo veliko ljudi od blizu in d^leč. Novi zvon je lep in velik, tehta 1000 kg. Zahvaljujemo se našemu dobremu sosedu Mr. Martinu Majerletu, ki je največ daroval za zvon, namreč vsoto 2500 Din.
Pri nas smo tudi imeli v vasi

/ /
Konservatizem. — Newyor-ški liberalci so tako konservativni, da še vedno gledajo tja, kjer nese. Samo radi tega kon-servatizma prodajajo in oglašajo v svojem liberalnem listu sv. pismo in masne bukvice. Ta-
Preokret angleške politike glede
Balkana.
Situacija v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo je stacijo-narna. Nič se še ne vidi in prav nič se ne da ta trenutek napovedovati, koliko bo imela uspeha angleška ter francoska intervencija v Rimu. Fašistična diplomacija je postala manj zgovorna, kar je zanjo gotovo nekaj manj navadnega. Visokim gospodom v štabu fašističnega režima je brez dvoma zelo neprijetno, da je afera zavzela tak preokret. Ne delamo si iluzij in ne mislimo, da bo Italija takoj ustregla zahtevam, ki jih je tako decidirano izjavilo angleško javno mnenje in ki jih je .pokazala tudi angleška oficijelna vnanja politika — francoski javnosti preorijentacija ni bila potrebna. Toda prav tako prav nič ne dvomimo, da Italija ne more voditi vnanje politike na Balkanu, ki bi šla v nasprotje z angleškimi interesi in željami. Zato je gotovo, da bo morala prej ali slej po poti, ki jo nasve-tujejo v Londonu, to je k reviziji ali vsaj primerni modifikaciji tiranskega pakta — zadeva nettunskih konvencij se seveda Anglije ne more tikati, vsaj ne oficijelno.	,
Ako se res pripravlja nova angleško-francoska antanta, potem bi bila seveda situacija za Jugoslavijo še ugodnejša, ker bi se v antanti gotovo uveljavilo francosko stališče, ki nikdar ne bo pripustilo Italiji prostih rok v področjih, ki se tičejo jugoslovansko-italijanskih odnošajev.
Angleški preokret v politiki napram Jugoslaviji in Italiji temelji bržkone v spoznanju, da je preopasno za evropski mir, ako bi se še za naprej pustila Italiji svoboda v avanturističnih načrtih na Balkanu. Anglija potrebuje miru, zakaj država, v kateri je 80 odstotkov ljudi zaposlenih v industriji, rudarstvu in trgovini, ne more računati z novimi vojnimi nevarnostmi, ki bi mogle zapaliti znova velik del Evrope. Angleškemu gospo-
"Ja, ti Mohorjani so pa od zlomka," je zadnjič rekel nekdo, ko je čital na vstopnici, da bo še lahko z Miss Srečo plesal prihodnjo nedeljo večer v šolski dvorani sv. Štefana na Lincoln in 22. cesti. "To pa moram iti pogledat tudi jaz," se je o-glasil nekdo drugi. — Da, res bo nekaj, kar doslej še ni bilo. Zato pa, rojaki, pridno prodajajte vstopnice, kateri jih še imate. Dobijo se po skoro vseh slovenskih trgovinah v naselbini. Vprašajte trgovce za vstopnice. Ako jih je kateri trgovec pa že vse prodal, tedaj pojdite k tajniku Mr. J.Gottlie-bu, 1845 W. 22nd Street, on jih ima še več in si gotovo preskr-bite vstopnico, s katero bote dobili v dvorani dovoljenje za plesati z Miss Srečo. Prav nihče ga naj ne zamudi.
Ker sem jaz tako bolj blebetav, se ne morem zdržati, da ne bi povedal, kaj so zadnji pon-deljek sklenili pripravljalni odborniki in odbornice. Te šmen-taj, kako na skrivnem delajo, samo da bi nas še bolj iznena-dili. V spodnji dvorani bo igra-4a domača godba. To pa zato, ker tam za steno se bo dobilo takih zdravil, da bodo začele po njih pete srbeti. Zdaj kdor bi v takem slučaju šel v zgornjo dvorano, bi ga morda že je-njale srbeti predno bi gor prišel, zato se mu bo z veselimi
ročil. Tikete mora društvo plačati takoj, zatorej jih ne more vzeti več, kakor za toliko, kolikor se jih bo te slavnosti ude-
ležilo. Čas za priglašanje jejo paj ne zamud, njegovih slav-18. maja zvečer.	.nostnih govorov. To je nekaj
Za cerkveni karneval se cer- nenavadnega. Nas so matere v
zibeli samo zibale. Ta častiti
kveni odbor in vsi pododseki pridno pripravljajo. Kakor kaže vse zanimanje za karneval, bo to leto nekaj izrednega, kar v naši naselbini še nismo imeli. Zdaj so na čelu vsa katoliška društva v naselbini, ki bo vsako imelo svoj posebni štant, za katerega oskrbi samo. Bomo videli, katero se bo najbolj postavilo.
Zadnji pondeljek se je vršil pogreb s sv. mašo zadušnico za pokojnega Mr. Joe Piber, z 2313 S. Lincoln St., katerega se je udeležilo veliko prijateljev in znancev pokojnega. Pokojni je bil član večih društev in i>il splošno znan v naselbini. Pogreb sta imela v oskrbi jugoslovanska pogrebnik Pavlak in Glavach. Žalujoči soprogi in vsem preostalim iskreno soža-lje, pokojnemu pa R.I.P.!
V bolnišnici se nahaja bolna Mrs. Joe Gregorich z Berwyti, 111., dobro znana v naši naselbini. Blagi ženi želimo okrevanja in povratka iz bolnišnice!
Od četrtka večera naprej bomo imeli nekaj dni vsak dan v upravniški prodajalni Amer.
zborovanje požarne brambe, ^mizi Gospodovi. To je dan slav-'na katerem smo volili nov od-nosti za vsakega kristjana. Po- bor. Izvoljeni so bili sledeči: sebna slavnost pa je bila tukaj Brizgalni stotnik je Marko >sv* pismo ln masne bukvlce. Ta-pri nas. Ko je č. g. pater Hajn-^Ferderber; narednik Ivan Šte- |keTmu k™servatizmu so včasih
---------- -------- • fanec; podnarednik Iv. Smuk; v LJublJani^ejali "figa mož!"
tajnik Anton Vajs; blagajnik
Peter Mihor. Pri društvu so vsi B,ser112 Iawndalske literatu-domači fantje iz naše vasi. — |re' T	SG' da S° "farji"
Društvo je lepo in si je za tro-	™rk°:
bentača izvolilo Petra Bodeta.
Zvon smo potegnili v zvonik pred veliko nočjo, ki nam je pel pri Vstajenju.
Srčne pozdrave od naše vasi vsem našim znancem in prijateljem v Ameriki! Tebi, ljubi Amer. Slovenec, pa želim veliko število novih naročnikov.
šek govoril mladim otrokom in sadil v srce sv. vero v Presv. Rešnje Telo, so kmalu prišle solze v oči večinoma vsem navzočim. Jaz toliko rečem, da kjer bote zvedeli, da pride k vam ta častiti gospod, nihče
darstvu je potreben siguren mir odtod stremljenje, doseči spo- ^Zko^mi '"postreglo kar "v razum na Renu in prepreči vso Evropo z locarnskimi pogodba- spodnji dvojranL v ta zgornji
mi
na Balkanu situacija, ki mor tastrofo. Morda se je Anglija šele sedaj prepričala, da so v Jugoslaviji zares miroljubni ter da zares ne mislijo na nikake avanture v nobeni smeri, hkrati pa uvidela, da je Italija zares preopasen intrigant.
Ako se danes iz Pariza in Londona poroča, da naj Italija svoje ekspanzivne težnje usmeri na bližnji in daljni orient, je sicer v tem nekaj cinizma, če pogledamo stvar s širšega, člove-čanskega vidika, toda kljub temu je stvar s tem nasvetom zelo točno izražena. To se namreč reče: Italija naj se udejstvujej kakor ji želi srce — tamkaj, kjer ni opasnosti za evropski mir, Balkan pa ni primerno torišče za njene eksperimente, ker bi bili tod pretesno zvezani z evropskimi interesi.
Iz tega izhaja jasno, da se Balkan ne more šteti v ono področje, ki naj bi se prepustilo prevladi italijanskega vpliva; ne le Franciji, tudi Angliji se zdi sedaj ta koncept, ki se je nekaj časa tamkaj očividno akceptiral, nesprejemljiv.
To spoznanje in priznanje je gotovo za Jugoslovane izredno velikega pomena. V očeh Evrope so s tem gotovo zelo napredovali; smatrajo jih za upoštevanja vreden faktor in so končno uvideli, da ne morejo biti kakor dežela kje ob Rdečem morju ali v Afriki, kjer so si posamezne velesile izbrale in odmerile svoje interesne sfere. Zavedamo se, da so Jugoslovani tako priznanje zaslužili, zato jim v moralnem oziru ni toliko dragoceno kakor v faktičnem, zakaj posledice o razvoju celotne situacije na Balkanu in v Podonavju ne morejo izostati.
Pač pa je to spoznanje velevažna lekcija za Italijo. Kolikor prej se bo z njo sprijaznila, toliko prej bodo zavladali v tem delu normalni odnošaji; sprijazniti pa se bo morala z njimi prej ali slej.
gospod je pa še nekaj druzega prejel v zibeli. V zibeli je prejel sv. zakramente. Bij je krščen v zibeli, v zibeli je pel prvo sv. mašo. Ali ni to nekaj čudnega? Je in tudi ni, on je namreč doma iz vasi Zibel na Štajerskem.
Da je bila pa slavnost še lepša, gre pa čast našim šolskim sestram. Nihče drugi bi ne mo- ' gel otroke tako lepo izučiti, kakor dobro srce naših šolskih sester. Bog naj jim zato obilno plača.
Sedaj je pri nas že vse lepo
Iobucije na Kitajskem. Krivi so povodnji na jugu, sploh, če kakega rdečega sodruga grize in črviči, krivi vsega so "farji." Pravijo, da imajo na Lawn-dale "neovrgljive" dokaze za to. Blagor onim, ki to rdečkar-jem verjamejo!
Jožef Čop.
DRAGA KLOFUTA.
Sprla sta se tam v Janševi gostilni v Bevkah soseda Ivan in Jaka. Postajala sta vedno bolj vroča in vedno bolj trdo
so besede padale. Ko pa se je , , -	0
t t i j i . -j , , t -	bavljal cez mene/ — Svetova-
Jaka zaletel tako daleč m oci- — -
tal svojemu sosedu, da ta podpira tuje milijonarje, domače
"Fant, fant," je zaklical učitelj, "zaradi tebe bo tvoj oče
še sive lase dobil." — Francek pa je odmajal z glavo ter rekel: "Ni mogoče, je plešast."
Vsi so mu verjeli. — Zupan: Ali si oni dan slišal, ko je Lončar v gostilni pri "Jelenu" za-
reveze pa zaničuje, je Janeza zeleno in tički že pridno stavi-^tako razjezilo, da je zavihtel jo in iščejo svoja gnezda. "Pri- daleč nazaj svojo desnico in je
možki" ob vodi že cvetejo in pripeIjaI svojemu sosedu tako krasijo naravo. Zato bo za nas zauSnic0f da je odletel v steno> zdaj najlepši prostor v naši ze- |Jaku je tako brne]() pQ ušeslI) leni dolini. Kdor je bil že ke- da j{J monU iu R zdravnikU| kj daj pri nas v Sheboyganu, ta |je ugotovilj da mu je poči, u_
mora nam pripoznati, da nima- ge;5ni bobenček. Cela zadeva mo v Sheboyganu samo zelene |je prišla pred sodišče in prvi
doline, temveč tudi lepo dolino. |sodnik je obsodil hudega Iva-
Naše dramatično društvo |na nu ^^ dnj "Finžgar" bo sedaj dobilo
svoje počitnice. Samo eno nedeljo bo še vprizorilo dve igri in to bo dne 29. maja. Ves dobiček je namenjen za cerkveno
Slovenca od 8. ure zvečer na- blagajno. Zatorej se prosi vas | lo preveč in se -c nato pritožiL prej na razpolago veliko 'Elek- vse že v naprej, da se udeležite !pred vzklicnim senatom dežel-
zapora m mora plačati svojemu tovarišu 1000 dinarjev za bolečine, stroške in zdravnika. Možu pa se je zdelo to za eno klofuto, čeprav je bila precej močna, vendarle ma
lec Dobrila: Seveda sem slišal. — Kaj pa je pravzaprav rekel? — Je rekel, da je naš župan lump in nič vreden človek in da to lahko tudi pismeno da, kdor to hoče. — No, in si dal to izjavo zapisati? — Ah, kaj še, saj smo mu tako vsi verjeli.
Vse ponarejeno. - Gospod:
Ko sem pri vas to palico kupil, ste zatrjevali, da je ročaj iz prave slonove kosti, kar pa ni res in jo morate nazaj vzeti!— Strugar: To je pa vendar čudno! Jaz dobivam slonovo kosi naravnost od tam, kjer sloni žive. Vendar ni škrat, da bi imeli sloni že tudi ponarejene zobe !
trolo" za demonstracijo. Ta Elektrola" igra tako glasno,
teh predstav v obilnem številu. Prva igra bo "Sanje." Ta igra
kakor vsaka godba in je nekaj j vam bo pokazala, da so sanje izredno zanimivega. Rojake, ki,večkrat tudi resnične. Ne bom
taki politiki ne more biti vseeno, če ostane na Jadranu in >dvorani pa bo sviral najboljši *	+ ....
•e vsak trenutek sprožiti novo ka-iorkester in p0i0^en0 je jn dano jutegne to zanimati, se prisrčno ;opisoval igre; kdor je to igro
posebno jamstvo, da vse kar bo
vabi, da pridejo ob večerih in že videl ali bral, mora vedeti,
živega v dvorani, se bo vrtelo in zibalo, tako lepo in vabljivo bo sviral orkester drobne valčke, polke in koračnice.
Eh, pa kaj vse bodo naše članice za ta dan pripravile! To bo res dan, ki ga naj, kdor hoče sam sebi dobro, nihče ne zamudi. To je moj dobrohotni o-pomin. Rojaki, pridite vi in z vami vaši prijatelji od blizu in daleč!
Društvo Najsv. Imena imelo je zadnjo nedeljo svojo posebno sejo, na kateri se je sklenilo, da se društvo udeleži korpora-tivno velike slavnosti, ki se bo vršila v Mundeleinu o priliki obhajanja obletnice 28. evhar. kongresa. Na ta dan bo navzočih, kakor se poroča, nad 100 tisoč članov dr. Najsv. Imena v Mundeleinu iz vseh delov chi-caške nadškofije. Ker bi pa naše društvo cerkve sv. Štefana rado vedelo za natančno število, koliko se jih bo te obletnice udeležilo, za to je naprosilo u-
'si ogledajo to veliko "Elektro- da je nekaj zanimivega. Posebno žalostno je, ko je sin pred porotno obravnavo in je obdolžen očetomorstva, potem pa je obsojen na smrt. Druga igra pa je šaljiva enodejanka "Vedež." Ta igra pa nam predstavi, da so velikokrat vzrok
lo" in slišijo igranje na isto. -o-
GLAS S SHEBOYGANSKEGA
HRIBA.
Sheboygan, Wis.
Vsake stvari človek težko pričakuje, zlasti še takih, katere ga zanimajo in vesele. — Kako težko smo čakali že tudi v mrzli zimi tople pomladi. V 40danskem postu smo hrepeneli po veselih velikonočnih praznikih. Vse kar se težko pričakuje, pa gotovo tudi pride. Vsaki človek, če ima le iskrico sv. vere v svojem srcu, se veseli veselih velikonočnih praznikov. Pa kaj čemo, ti so že minuli za letos.
Šolska mladina kar trepeta, kadar je za nastopiti o priliki cerkvenih slavnosti v procesiji itd. Tako so otroci pri nas imeli zopet svoje veselje dne 1. maja, ko smo imeli 40urno pobož-nost, katero je vodil častni pater Odilo Hajnšek, gvardijan
I nega sodišča ljubljanskega je navajal mož v svojem ugovoru, ' da ga je gostilničarka prosila, da naj spravi pijanega tovariša iz- hiše. In res ga je priril srečno do vrat, tu pa je užaljeni Jaka potegnil iz žepa samokres in ga nastavil Janezu na prsa. Ta pa mu je izbil roko in ga vsekal za uho. Bil je torej po njegovem zatrdilu naproxen "vunbacitelj" in v silo-branu. Ker so ta zagovor priče tudi potrdile, mu je senat zni-
Kateri se je boljše odrezal?
— "Ti si največji osel na sve-
i
itu!" — "Ti si pa predsednik vseh oslov!" — "Da! Ker si ti za to preneumen!"
ženske, da je prepir v hiši. žal kazen 2a polovico, torej na Poročati moram tudi, da se en tedeDf vse glede plačil pa je
naše ženske prav pridno pri- ostalo neizpremen jeno tako, da pravljajo za cerkveni bazar, ki je ta nerodna klofuta še vedno se baje začne prvo nedeljo v precej draga juniju.	i
Kar se tiče dela ni tukaj nič
prida, kakor ni tudi drugod.
Želim vsem lepi cvetoči maj, v vročem sence.
Nesreča pri zidanju cerkve.
ISIetni Rudolf Povše je tol-
poletju pa hladne kel kamenje na cesti pri Sv. Jak. Prestor. iLambertu pri Litiji, kar se zva-
-o--jli nanj velika skala s strmine
PISMO IZ STAREGA KRAJA. (ter mu zmečka levo nogo. _
Predgrad ob Kolpi, Slovenija.! TeŽk°i ^^jenega so prepeljali
| z rešilnim avtom v deželno Prosim g. urednik, da tudi (bolnico. Je pa prav malo upa-meni dovolite nekoliko prosto- n j a, da okreva. V najboljšem ra v listu Amer. Slovenec, ka-j slučaju bodo morali amputi-terega tudi mi prav z zanima- rati nogo. njem čitamo.	I	_0_-
Nič ni pomagalo. — A.: Kako, da ti je žena ušla, saj si jo vendar dal detektivu opazovati?—B.: Ravno ž njim je ušla.
♦	5t S|5
Iz otroških ust. — Jožek pride iz šole in joka. Oče: Zakaj pa jokaš? — Jožek: Gospod so rekli, da naj molim tri oče-naše, pa znam le enega!
Kar je res! — "Kaj misliš, koliko je ta dama stara?" — "Tega ne ve nihče!" — "Pa pravijo, da so ženske klepeta-ve!"
Obstrukcija. — A.: Kako je vendar mogel poslanec 36 ur govoriti? — B.: To mu je bilo prav lahko. Osem let, odkar je oženjen, ni smel nikdar govoriti; sedaj je imel pa priliko.
*	* *
Slepec. — "Zdi se mi, da sem vas v nedeljo videl, da ste brali Amer. Slovenca." Slepec:
Viggo Cavling:
ŠKOLJKA.
(Dalje.)
II.
Boj.
Lepega junijskega dne je stal krmar Alfred Keene v glavnem mestu Japonske, v Tokiu, ki mu pravijo kraljica vzhoda, na stopnicah pred kolodvorom Shimbaski in zrl na mesto, po čigar širokih premih glavnih žilah je valovalo azijsko življenje v svetlem poletnem sojneu.
Slutil je, da je prišel v mesto, določeno mu od usode, na kraj, kjer se bo mogel šele prav udejstvovati.
Stopil je na električno železnico in se odpeljal proti sever«. Iz*prodajalen ob poti je slišal hrup kupovalcev in prodajalcev.
Tokio je središče vzhoda, križišče živahne azijske trgovine. Japonke v nebesno modrih kimonih vstopajo in izstopajo iz tramvaja, kontoristi in trgovci, oblečeni napol po angleški modi, skačejo na tramvaj, med tem ko drči ta po tračnicah do evropskega trgovskega okraja. Palače iz granita obdajajo cesto. Alfred čita imena največjih evropskih in ameriških bank, poleg znanih vzhodnih tvrdk. Od časa do časa prekine vrsto hiš kak kitajski trgovski dvorec, ki se odpira na cesto z velikom portalom. Napisi v kričečih barvah stegajo svoje roke in lovijo kupovalce iz gneče na cesti.
Alfred izstopi. Kajti na drugi strani trga opazi napis tvrdke, kjer mora oddati pismo.
Za visokimi zidovi je stala velika šest-nadstropna palača, siva, solidna in masivna, s poliranimi steklenimi šipami, spuščenimi zavesami in s širokimi okni. Nad to
~ ...	- -	Oh. gospod, nisem bral, samo
Danes, 10. aprila 1927, smo! ŠIRITE "AMER. SLOVENCA*' podobe sem gledal!"
hišo se je visoko v solncu svetila zlata kupola. V polkrogu nad vhodom je bil pritrjen bakreni napis.
Marcus Beit A Co.,
ime, ki je imelo po vsem vzhodu magičen zvok, ki je bilo spoštovano, cenjeno in katerega so se bali od Benaresa do Melbour-na. Povsod na vzhodni polkrogli je imelo to ciklopsko podjetje svoje aveze. Uradniki severnih gubernij v Sibiriji, mandarini v Pekingu, svečeniki v Lhasi, kitajski trgovci na Sundskih otokih in farmarji na malajski obali, vsi so pripogibali koleno pred to zlato grmado in z globokim in plašnim spoštovanjem zrli na genialnega lastnika tvrdke, brodolastnika Marka Beita, katerega jeklena volja je ustvarila to pod jetje#v razdobju enega človeškega rodu.
Z utripajočim srcem je stopil Alfred skozi železna vrata poslopja. Na prostor-
nem dvorišču so stali številni rikše. Kuliji so bili zaposleni s snaženjem voz in koles. Pri notranjem vhodu sta rastli dve orjaški kokosovi palmi. Na pragu je stražil indijski sikh z rjavim turbanom na glavi.
Alfred je začutil hlad iz notranje marmorne veže in pretresla ga je groza, kri mu je udarila v lice; napel je vse svoje sile in odšel z naglimi koraki dalje, dokler se ni Znašel v velikem hišnem vestibulu. V polkrogu za visokim pregradkom so se nahajale pisalne mize in stoli kontoristov. Za železno ograjo so sedeli belo oblečeni Evropejci in dolgokitasti Kitajci, sklonjeni nad svojimi folijanti. Svetloba se je razvijala po dvorani iz odprtine na stropu. Kuliji so z dolgimi pangamj (pahljačami) na-pravljali v zraku lahen vetrič. Na vsakem pultu je bil napis, na katerem je bilo napisano, s čim se oddelek bavi. Alfred je čital : importni, eksportni oddelek, svila,
bančni, ladijski, borzni oddelek. Po dvorani so Jiho zveneli zlatniki, ki so jih uradniki preštevali. V dvorani je vladalo neprestano mrmranje kupčijskih pogovorov. Delalo se je tiho in molče, kakor v ka^i londonski banki.
Alfred je stal sredi kroga in ni vedel, kam naj se obrne. Po kratkem obotavljanju izroči pismo možu, ki je sedel v ladijskem oddelku in ga prosil, naj nese pismo Mr. Beitu.
"Zaposlen sem!" je odgovoril ta kratko.
Alfred stopi do oddelka za svilo. Odpravijo ga k importnemu oddelku, od tu pa k borznemu. Končno se ga vendar nekdo u-smili, mu vzame pismo in izgine za steklenimi vrati v ozadju dvorane. Kmalu nato se vrne in pravi uljudno:
"Prosim, pojdite z menoj!"
(Dalje prih.)
Četrtek, 12. maja 1927.
Iz življenja in »veta.
JAMESTOWNS1CA NASELBINA.
Jamestown v Virginiji je bila prva trajna angleška naselbina v novem svetu in se lahko smatra kot početek današnjih Združenih držav. Jamestown-ski naseljenci so bili odposlani od neke angleške družbe, ki je hotela ustanoviti tobačne plantaže v Virginiji. Doživeli so težke izkušnje in so bili kmalu razočarani z novim svetom. — Dvakrat so bili že na tem, da opustijo naselbino, ali držal jih je skupaj njihov odločni voditelj, John Smith, ki jim je pro-povedoval svoje geslo, "da ničesar se ne da doseči brez težkega dela."
L. 1607 je bilo v Jamestow-nu približno 60 lesenih hiš. V juliju 1. 1619 je tam zborovala prva zakonodajna zbornica. — Trdnjava je bila zgrajena leta 1684. Tekom nekega upora proti angleški oblasti je bil Jamestown popolnoma vpepe-Ijen, bil je' pa nanovo zgrajen in je zopet zgorel. Od tedaj ni nikdar več vstal od mrtvih. — Razvaline Jamestowna, "zibeli ameriške republike," se sedaj ohranjajo kot zgodovinska relikvija.
V začetnih dobah kolonije je zemlja bila skupna last vseh, kasneje pa je vsaka družina dobila kos zemlje v svojo privatno posest. Neki švedski potnik, ki je obiskal Jamestown i. 17 18, je tako opisal poljedelce navade prvih kolonistov: "Oni ne pognojujejo svojih ko-uznih polj, marveč, čim je kos .emlje izčrpan radi stalrfega ajenia, iztrebljajo in obdelu-ejo drugi kos nove zemlje in, ko se ta izčrpa, lotijo se nadalj-ue nove zemlje."
Suženjstvo je bilo vpeljano v Jamestown 1. 1619, ko je neka nizozemska ladija izkrcala 20 črncev. L. 1671 je bilo v Virginiji ze 2000 sužnjev.
Zgodovinski pomen james-townske naselbine leži zlasti v tem, da je otvorila pot za prihodnjo kolonizacijo severne Amerike s strani Angležev". Da-si se je prvi poskus ponesrečil, angleški kapitalisti in plemiči so se bili odločili kolonizirati Ameriko, pa če ne drugače tu-«li z ustanovitvijo kolonij dolžnikov v zaporu in kriminalnih kaznjencev, kar so kasneje zares storili.
gospodinja more privoščati. — Dne 6. maja 1851 je John Gor-rie iz New Orleansa patentiral stroj za izdelovanje ledu in kmalu potem je bila v tem mestu ustanovljena prva tovarna za umetni led. Od tedaj je industrija umetnega ledu hitro napredovala. Med tem pa so še vedno rabili naravni led, oziroma led, odsekan s površine zmrznjenih rek in shranjen v ledenicah, od koder so ga ob potrebi dostavljali k odjemalcem. Dandanes pa se rabi prav malo naravnega ledu, ker je u-metni led sam precej poceni in je prost bakterij, katerih naravni led ni bil nikdar prost.
Led in hladilnice so imele velik pomen v gospodarskem razvoju Združenih držav, ker so ustvarile večje mogočnosti za razpolaganje z zalogo živežev. Meso in drugi izpridljivi živeži se danes lahko prevažajo na dolge daljave v ladijah ali železniških vozovih, opremljenih z ohlajevalnimi pripravami. — Poleg tega imamo skladišča, kjer se živeži ohranjajo na e-nak način za dolgo dobo in prodajajo izven sezone. Vsega tega še pred kratkim ni bilo. V sezoni je bilo polno svežega živeža, izven sezone pa nič. — Nekateri kraji so imeli živeža v izobilju, drugi pa nič in ni bilo načina za prevažanja izpridi ji vih živežev na dolge daljave. Dandanes se goveje meso iz Argentine izvaža v zmrznjenem stanju na Angleško. Jajca iz Kitajske se uvažajo v Združene države in tisočero sadov svežih jabolk se nahaja v velikih lednih skladiščih za razpečavanja v spomladi in ranem poletju, ko se jabolka pridelujejo le v malih količinah.
-o-
PRVI STROJ ZA LED.
Za ohlajevanje živežev in pijač so v prejšnjih stoletjih rabili le naravni led in sneg. Niti ni dolgo od tega,, odkar se je v Združenjh državah začelo izdelovati umetni led tako poceni, da si ga takorekoč vsaka
BRIANPOV PARLAMENTARNI JUBILEJ.
Francoski zunanji minister Briand praznuje,te dni 25 letnico svojega parlamentarnega delovanja. Pariški reporterji, ki kaj radi stikajo po preteklosti svojih parlamentarnih politikov, so napotili pariški tednik "Cri de Paris" k objavi zanimive zgodbice iz Briandove mladosti, ki je postala odločilna za njegovo politično vlogo v poznejšem življenju.
Briand je bil v svojih mladih letih advokat v St. Lazai-ru. Začel je nastopati v javnem življenju in kmalu je čutil, da potrebuje organa, ki bi ga podpiral v boju proti reakciji. Sestavil je oklic na ljudi in je zbiral podpise za vplačila od 20 do 30 frankov. Tako je zbral 2500 frankov denarja in ustanovil organ "Zapadna demokracija", ki izhaja še da-
nes. Za svoj časopis je tako skrbel, da ni bil le njegov izdajatelj in urednik, temveč celo njegov sluga. Da bi zmanjšal izdajateljske stroške, se je naposled naučil celo črkostav-stva in je izdajal list po enkrat na teden.
Tednik se je širil in ko je bil dovolj razprostranjen, ga je hotel spremeniti v dnevnik. Manjkalo pa mu je za to potrebnega kapitala in tudi tiskarna. ni imela neobhodno potrebnih strojev. Denarja za nakup novih pa ni bilo. Slučajno pa je Briand zvedel, da je prišla neka pariška tiskarna v konkurz. Peljal se je v prestolnico, kupil stroj in plačal zanj 900 frankov. Toda s tem izplačilom so bila vsa njegova finančna sredstva izčrpana. V žepu ni imel niti toliko, da bi lahko plačal strojnika, ki bi razstavil komplicirano mašine-rijo. Lotil se je tega dela sam, vzel vse dele narazen in je kos za kosom prepeljal na postajo. Kot navaden tovor se je stroj pripeljal iz Pariza v St. Lazair. Briand ga je po številkah kosov sestavil, montiral z ondot-nimi prijatelji in začel z dnevnikom odločilno fazo svoje politične karijere.
-o——
POSTOPAČ, KI SE IZDAJA ZA PRESTOLONASLEDNIKA RUDOLFA.
Budimpeštanski drž. pravd-nik je vložil tožbo proti nekemu možu, ki se je klatil po Madžarskem ter se je izdajal za prestolonaslednika Rudolfa, umorjenega sinu cesarja Franca Jožefa. Postopač je hodil od kraja do kraja, elegantno oblečen in je širil vesti, da je prestolonaslednik Rudolf v resnici zbežal iz Mayerlinga in da ni bil umorjen v prepiru. Novica je šla z veliko naglico od ust do ust in se je ljudi prijemala kakor smola.
Kmalu se je zbrala okoli postopača cela občina, ki mu je začela znašati darove v obliki živeža in denarja. Neki kmet! mu je ponudil najlepši prostori v svojem stanovanju. Gostilničar mu je pošiljal vsak dan zastonj obed in večerjo, drugi prebivalci pa so mu dajali vseh drugih potrebščin v izobilju. Pred sodiščem se je postopač zagovarjal, da se ni nikoli izdajal za Rudolfa in da ne more nič zato, če so ljudje tako lahkoverni ia neumni ter verjame-
i>ei
ŠIROM slovenije.
jo, da umorjeni srn Franca Jožefa še vedno živi..
-ip_	j Pred razširjenjem električ-
ARETACJJA SOVJETSKEGA [nega omrežja elektrarne tvrd DIPLOMATA NA DUNAJU, ke V. Majdič. V Kranju se je Na Dunaju je aretirala po-pričel na poziv srezkega pogla-Hcija prošli teden visokega j varj a komisijonelni ogled pro-funkcijonarja ruske sovjetske jektiranega razširjenja elek-vlade, svetnika Jakopenka. A-|tričnega omrežja, ki ga je retacija je vzbudila velikansko predložila kranjska elektrarna senzacijo. V prvem trenutku se tvrdka V. Majdič. Pa načrtu je mislilo, da je bil Jakopenko(bo vodil kabelski vod iz elek-aretiran iz političnih razlogov, trarne pri državnem mostu do Šele pozneje se je doznalo, da spodnjega kokriškega mosta, njegova aretacija ni v zvezi kjer bo poleg tovarne Kari s politiko, temveč z nekimi ne- Pollak transformatorska posta-rednostmi v denarnih stvareh, ja, od katere bi se odcepili po-Jakopenko je imel zveze z samezni vodi v tovarno Inteks, nekim madžarskim Židom, ki jPollak in v vas Čirčeče ter Hra-ima na vesti težke politične in stje. Drugi kabelski vod bo na-denarne prestopke. Še večjo jpeljan od Save preko gimnazij-senzacijo kot aretacija pa je skega vrta, kjer je predvidena izzvala lansirana vest,da Jako-razdelilna in transformatorska penko sploh ni to, za kar se iz- (postaja, od katere bi vodili ka-daja, marveč da se je poslužil bli v tovarno "Vulkan," v pu-njegovega imena neki slepar, 'škarno in tiskarno "Sava". Nada bi na ta način lažje izvršil 'dalje je projektiran zvezni pro-svoje "posle". Ce je to s stra--sti vod med elektrarno in Šind-ni sovjetskega poslaništva lan-'ierjevo parno žago pred kolo-sirana intriga ali resnica, se ne dvorom. Kakor znano, so grad-da kontrolirati. Podoba pa je, bena dela nove Majdičeve e-da se pripravlja na Dunaju iektrarne v polnem teku in velikanski umazan škandal, v j pričakovati dovršitve katerem bo igral vidno vlogo krajšem času. tudi sovjetski poslanik ruske'	... ~
vlade na Dunaju. Jakopenkol G****"*™ spanje v Kranju
je baje kupoval na Madžar- se glbIJe. sedaJ še	v ohse;
skem konje za Rusijo. Aretiran gu raznih adaptacij in renovi-je bil na zahtevo nekega tr- Jrania^Na dvorišču hotela Sta-govca, ki je prišel do prepriča- ( nja, da mož ni čistih rok in da
iz churchilloyffi vojnih spominov
(Dalje.)
je naj-
Toda Ludendorffu ni bilo mar niti za eno od navedenih zadev. Bil je v tej dobi volja, ki je obvladala vse. Od Beeth-mann-Hollwegovega padca sta Ludendorff in Hindenburg na čelu najvišjega vodstva nemške vojske, uzurpirala najvišjo oblast sploh. Cesar, ki ga je v notranjosti strašil naval dogodkov, je zaigral svojo stvar, o-jsumljen, da je prikrit pacifist. In tako je v boju raznih sil dobila vojaška oblast odločno 'premoč. Ta oblast je temeljila na posebnih nazorih vojakov, j ki niso bili sposobni ozirati se na razne važne sile, ki so bile žive tako na znotraj, kakor na 'zunaj. Ta vojaška oblast je bila toliko nevarnejša. Kolikor bolj je bila enostranska. Ludendorff in Hindenburg sta z grožnjami, da demisijonirata, dobila vse, kar sta zahtevala. jNjuna odločitev je obvladala usodo Nemčije. Poznala sta, jkakor sem že dejal, le del celega problema in sta lahko izve-.
ho^ s kupčijo obogateti. -o-
_ |ra Pošta ob Pokopališki poti je pričelo stavbno podjetje J. Stavec z gradnjo velike moderne avtogaraže ter s preureditvijo lokalov tvrdke Ahačič & Šiff-rer. Pokopališka pot se bo zelo
ITALIJANSKE SPLETKE VZNEMIRJAJO ŽENEVO.
Italijanska vlada je pripra- razširila ravno na tem ovinku, vila rimski zbornici načrt za- k«r bo zid nove garaže pomak-kona, ki bo takoj po sprejetju | njen za poldrug meter od ceste postavil delovanje Italijanov proč. — Mesar M. Osterman izven kraljevine pod popolno preureja spodnje prostore v kontrolo fašistovske vlade. Do- j svoji hiši na glavnem trgu, da ločila tega zakona predvidevajo posebno dovoljenje italijan-
jil tudi svoje, kajti demisjja Haigova bi stvar zelo poslabšala.
Pred Len&om.
V te notranje spore se nisem vtikal. Imel sem delo na fronti in šele, ko sem se vrnil, sem čul o raznih igralcih drame. Vrhovni poveljnik angleške armade mi je dovolil, da sem se svobodno gibal v angleškem odseku in storil je vse, da bi mi olajšal mojo nalogo, seznaniti se z\ aktuelnimi pogoji bojne linije. Želel sem na podlagi osebnega opazovanja spoznati najnovejše metode vzdrževanja onih delov linije, na katere so se raztezale priprave za veliko defenzivno bitko. Posetil sem z generalom Lipse-om, poveljnikom 3. kanadske divizije, cel odsek pred Lensom, ga podrobno pregledal in se prepričal, da se stanje fronte temeljno razlikuje od stanja leta 1915 ali 1. 1916, ko sem bil poveljnik oddelka. Izginil je sistem spojenih jarkov z omrežjem bodečih dla le ta del, ki je pripadal njih žic in vsem ostalim, kar spada
k temu sistemu. Kontakt s so-
vojaški sferi. Isto popolno pomanjkanje kombinacijskih spo
vražnikom je vzdrževal le ozek
sobnosti, kakor ga sreča varno pas prednjih straž, katerih ne-pri velikih vojskovodjih zgodo-jkatere pozicije so bile utrjene,
nekatere pa sploh ne. Za temi
vine.
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. T.
CLEVELAND, O.
Odbor za tekoče leto 1927: Predsednica, Helena Mally, 1105 E.
63rd St.
Podpredsednica: Josephine Menart. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E.
74th St.
Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st St.	\
... Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Marija Skulj, Genove-fa Zupan, Cecilia Znidaršič.
Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Zdravniki: Dr. J. B. Seliškar, Dr. M. Oman in Dr. L. F. Perme.
Redna seja se vrši vsaki prvi pon-(leljek v mesecu v stari dvorani šole sv. Vida.
ske vlade za kakršnokoli sode lovanje pri mednarodnih jav nih institucijah. Za tiste Italijane, ki se ne bi pokorili odredbam tega zakona, predvideva italijanska vlada repre-salije, v prvi vrsti ječo ter izgubo italijanskega državljanstva. Načrt je povzročil veliko razburjenje v inozemstvu, posebno v krogih Društva narodov v Ženevi, kjer domnevajo, da je akcija Italije predvsem naperjena proti Društvu narodov, ker posega v njegove pravice.
-o
-—Merchants, advertise in 'Amerikanski Slovenec."
bo pridobil nov trgovski lokal.
Stekel pes obgrizel 8 oseb.
jVeliki teden se je pritepel bog-r~ zna odkod v vas Šmiklavž pri Hočah stekel pes, ki je obgrizel samo v Šmiklavžu 6 oseb, 1 osebo v Dobrovcah, eno v Šiko-lah in razen tega je napadel še več psov v Šmiklavžu. Steklega psa se je posrečilo slednjič vendarle ustreliti na Vidoviče-vem posestvu v Šmiklavžu. Dve od obgrizenih oseb sta že bili prepeljani v Celje v Pasteur-jev zavod.
-o-
Širite amer. slovenca
prevoz - drva - koln
Rojakom m priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob Časa selitv«. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
louis stritar
2018 W. 21«t Place, Chicago. HI
DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Leto 1927
Predsednik, Joseph Of?rin, 9020 Farmclee Ave.
Podpredsednik, Joseph Grm.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St.
Zapisnikar, John Ztiidorsic.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Lco. Kushlan, Tohn Gabreuja, John Skrabec.
Zastavonoša, John Pajk.
Vratar, Jacob Korenčan.
liolniški obiskovalec, Joseph Ponikvar. 1030 E. 71 st St.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L, J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo sedt-ljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do SS. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za varovalnino in sicer za $250. $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.\
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo. da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.	(
Asesment se pobira na seji samo od J.0. dopoldne do 4. ure popoldne.

■

NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOODROW—
Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely.
NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PftANJE NA SVETU.
Dvakrat hitreje deluje,voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenili premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara.
Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu.
Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. ""
proti gotovini ali na LAHKE OBROKE.
JOSEPH MANTEL
trgovina z železnim) in pohištvom.
ely, v minnesota.


Sir W. Robertson.
Kljub temu, da ni bilo 30 divizij za skupno rezervo, ki jo je predlagal Lloyd George, je bil vendar ustanovljen komite, čigar kontroli bi naj bila ta rezerva podrejena. Sir William Robertson je zahteval, da bi bil on kot šef angleškega generalnega štaba, edini angleški zastopnik v tem odboru. Ministrski predsednik pa je izjavil, da bi bilo nemogoče, da bi bil on kot šef generalnega štaba Velike Britanije in pa zastopnik Velike Britanije v odboru za omenjene rezerve ena in ista joseba. Nočem se spuščati v podrobnosti tega spora. Mesto zastopnika Velike Britanije v odboru Splošne rezerve, ki je bilo prvotno namenjeno Henry Wil-sonu, je bilo ponudeno Sir Her-bertu Plumeru, ki ga je tudi
pozicijami v razdalji približno dveh do treh tisočev yardov je bil zgrajen sistem neštetih gnezd strojnih pušk. Spajajoči jarki so omogočali, da so se ta gnezda približevala med seboj ali pa oddaljevala. Omrežje žičnih ovir ni bilo več izpeljano kakor poprej Iateralno v nepretrganem pasu pred fronto, pač pa počez, da bi bil sovražnik pognan v ulice in neusmiljeno požet od strojnih pušk. Odprta mesta med sovražnimi pozicijami bi naj služila za naj-ostrejši napor obrambnih jezov. Dva tisoč vardov dalje so bile pozicije poljske artiljerije. Tu so bili dobro maskirani in vzdrževani jarki, določeni za zbiranje pomožnih oddelkov. Za to črto je bil pa stan najvišjega brigadnega poveljstva in za njim so bile razpostavljene težke in srednje baterije v do-
Joseph Mantel
— JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota	Telephone 56
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča dela.
Enaindvajset let izfcušnje.
i
Allen's Parlor Furnace
takoj odklonil. Za vlado Velike jbro preštudirani, nepravilni li-Britanije je bilo tedaj dobro, 'njjj
da ni Sir Douglas Haig demisiji I (Mkrito lahko priznam, da Sir Williama Robertsona pripo- me je vse> kar sem videl bodisi
v bojni liniji sami, bodisi kar se tiče organizacije celega odseka do njega zadnjih kotov, napolnilo z zaupanjem v moč defenzivnega sistema, ki se je istočasno z napredovanjem vojne stalno razvijal. Tak odsek in vse, kar sem tu srečal, mi je dalo upanje, da pride dan, ko se bodo tudi Nemci na-pili tistih grenkih zdravil, ki jih je naša armada tako dolgo pila. Na žalost ni bilo na celi ostali fronti tako, kakor v tem
Krasno
Učinkovito
Ekonomično
Po vsej deželi govorijo o tem: novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepern porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak.
Ne kupujte peči dokler niste videli tega!
W. Szymanski
— Dealer in —
FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS
Telephone Canal 597 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
odseku.
(Dalje prih.)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po drža vah Ohio in Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen
pob irati na-. . - t rocnmo in o-
glase za lista Am. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Rojakom ga toplo priporočamo, da ga z veseljem sprejmejo in mu, pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Am. Slovenca.
KRITJE STREHE (ROOFING).
Če pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicaci. ustanovljeno pred 38 leti. največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofinpr Co., 3411 Oeden Ave. Lawndale 0114 vsi department!.
amerikanski slovenec
Četrtek, 12. maja 1927.
ROZA SVETA
Spisal A, R. Haggard.
Saladin zapusti s svojo vojsko tabor in se poda v mesto; uboga jetnika sta še vedno gi-nila v temni ječi, narejeni iz starih grobnic. Nekega večera ko je Rozamunda ravno molila večerno molitev pred počitkom, so se odprla vrata in vstopil je častnik z oddelkom straže, ki jo je pozdravila, ter ji velel, da naj mu sledi.
S "Pride zdaj konec?" je vprašala.
"Gospica," je odgovoril, "zdaj pride konec."
Na te besede je ponižno povesila glavo in odšla Za njim. Zunaj je bila pripravljena no-silnica, v katero so jo posadili ter jo nesli po svetli mesečini v mesto Jeruzalem in po Via dolorosa, ustavili so se pred velikimi vrati, ki jih je takoj spoznala, kajti poleg njih je stal starodavni svod.
"Prinesli so me nazaj v samostan svetega Križa, da bi me usmrtili na kraju, kjer sem jih prosila, da bi me pokopali," je vzdihnila, ko je stopila iz nosilnice.
Nato so odprli vrata in stopila je na veliko samostansko dvorišče ter opazila, da je bilo svečanostno okrašeno, kajti kroginkrog in po hodnikih so visele mnogobrojne svetilke. In po hodnikih in na prostoru spredaj je bila množica saracenskih velikašev v praznični o-pravi, tam na drugi strani pa je sedel Saladin s svojim dvorom.
"Lepo so se pripravili, da bi bili priča moje smrti," je rekla Rozamunda. Pri teh besedah pa se ji je zadušen krik izvil iz ust; tam pred Saladinovim prestolom je stal vitek krščanski vitez in mesečina in luč svetilk se je lesketala na njegovem oklepu Vzpričo tega krika se je ozrl in ona si je bila svesta, da je bil to Wulf, dasi upadel in bled.
"Torej bova skupaj umrla," si je mislila, nato pa je ponosnih korakov stopila naprej, se poklonila pred Saladinom, prijela Wulfa za roko ter jo obdržala.
Sultan se je ozrl in rekel:
"Dan usode je nastopil. Povejta, Franka, ali sta pripravljena izpiti kupo do dna, kakor sem jo vama obljubil V*
"Pripravljena sva," sta odgovorila obenem*.
"Ali je vama žal, da sta dala svoje življenje, da rešita Jeruzalem?" vpraša nadalje.
"Ne," odgovori Rozamunda, ozrši se na Wulfa, "pač pa se iz dna srca radujeva, da nama je bil Bog tako dober."
"In tudi jaz se radujem," je rekel Saladin, "in tudi jaz hvalim Alaha, ki mi je v davnih dneh poslal prikazen, ki mi je predala sveto jeruzalemsko mesto brez prelivanja l$rvi. Sedaj se je vse zgodilo, kakor je bilo usojeno. Odpeljite ju."
Za trenutek sta se objela, nato pa so odpeljali emirji Wulfa na desno, Rozamundo pa
na levo; vsa bleda, a pokonci je šla ž njimi rabljem naproti, ugibajoč medpotoma, ali bo mogla še enkrat videti Godvina, predno u-mrje. Peljali so jo v sobano, kjer so jo čakale ženske, in zaprli za njo vrata ;a rabljev ni bilo videti nikjer.
"Znabiti pa me te ženske zadavijo," si misli Rozamunda, ko so se ji približale, "da ne bodo prelivali kraljeve krvi."
Prijazno, a molče so jo slekle, jo umile z blagodišečo vodo in ji spletle kito, v katero so vpletle bisere in dragulje. Nato so jo oblekle v fine tančice in ji dale še krasna, vezana oblačila in kraljevski plašč iz škrlata, pa njene dragulje, ki jih je nosila prejšnje čase, poleg njih pa še druge, še krasnejše, čez glavo pa so ji dale prozorno tenčico z uve-zanimi zlatimi zvezdicami. Bila je prav podobna tisti, kakor jo je bil Wulf podaril nekoč, ki jo je nosila tisto noč, ko jo je bil Hasan odpeljal iz steeplskega gradu. Opazila je to in se nasmejala vzpričo žalostnega spomina : nato pa je rekla:
"Ženske, ali naj s temi krasnimi oblačili zasmehujem svojo usodo?"
"Sultan tako hoče," so odgovorile, "a radi njih ne boš drevi nič manj srečno počivala."
Vrata so se odprla in Rozamunda je kakor kraljica stopila iz sobe na hodnik. Tedaj so se oglasile trobente in glasnik je zaklical: "Prostor! Prostor! Prostor za visokorodno gospico in balbeško princezinjo."
m
V spremstvu častitih žensk, ki so ji stregle, je stopila Rozamunda na dvorišče in se še enkrat priklonila pred Saladinom in začudena obstala.
Iznova so se oglasile trobente in na desni je glasnik zaklical: "Prostor! Prostor za vrlega in plemenitega frankovskega viteza gospoda Wulfa D'Arcy!"
In v spremstvu emirjev in velikašev je prišel Wulf v sijajnem, z zlatom vloženim oklepom in ograjen s plaščem, posutim z dragulji; na prsih pa se mu je lesketala zvezda Ha-sanove sreče. Približal se je Rozamundi in obstal, opirajoč roke ob svoj dolgi meč poleg nje.
"Princezinja," je rekel Saladin, "vračam ti dostojanstvo in naslov, ker si pokazala tako plemenito srce. Pa tudi tebe počastim, gospod Wulf, po najboljših močeh, ali svojega sklepa se hočem držati. Odpeljite ju, da izpijeta kupo svoje usode do dna!"
Zopet so se oglasile trobente in glasniki so klicali ter ju odpeljali do kapelinih vrat, ki so se jima odprle. Od znotraj so se glasili glasovi ženskega petja, a ni bilo žalostno petje, ki S9 ga prepevale.
-"Sestre našega reda so še vedno tukaj," je rekla Rozamunda Wulfu, "in naju hočejo vzpodbujati na poti v nebesa."
(Konec jutri.)
-s- TISKARNA -s-
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvrta Je vsa v tiskarsko stroko spada Jo6a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva iti organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino In obratno, kakor tudi v druge jezike.
. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-, MALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1M9 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.

Za poletno sezono.
Lepo toplo vreme vsakogar izvabi na prosto, izleti so na dnevnem redu, v automobilih, vozovih, čolnih in tudi peš. Kako prijetno je, ako izletnike v hladni senci zabava tudi lepa godba. Godca ni vedno na razpolago. Lahko pa si vsakdo privošči to ugodnost in si nabavi	^ f
ROČNO VIKTROLO.
Viktor kompanija je pravkar izdelala elegantno Viktrolo, Štev. 2—60, ki proizvaja godbo posebno fino ter mora zadovoljti še tako razvajenega poslušalca. Onim, ki radi plešejo, nudi vsaki čas najboljšo godbo. Cena $40.00. Naročite jo pri nas. Stroške za pošiljatev plačamo mi. Vsak inštrument garantiran.
V zalogi imamo tudi vse slovenske in druge plošče. Pišite nam po cenik.
Knjigarna Amerikanski Slovenec

1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
ta
Ne pozabite nam doposlati tudi imena Vam najljubših slovenskih pesmi in godbenih komadov, da jih bomo dali delati na plošče.
pooooooooooooooooooooo-oooooooooooooooo
PISANO POLJE
"O0-0-000000000^0000<>0<><>00-0000<>^0000-000"0-0
Edison: Stroji
osvoboditelji človeštva.
(Konec.)
JsL
-33

naznanilo.
Slavnemu občinstvu v Chicago naznanjam, da še vedno izvršujem svojo obrt, kakor preje. Ker imam dobro pomoč, se obrnite zanesljivo na mene. Tudi stanujem v hiši kjer imam obrt. Noč in dan na razpolago občinstvu.
Andrew Glavach
1941 West 22nd Street
Phone, Canal 5889
:
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko — Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,825,153.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 1OO-PROCENTN A.
Njeno premoženje znaša $1,600,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih društev sirom države.
Glede pojasnila za prfsiftp vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite »a glavnega tajnika: Jo*. Z al ar j a, 1004 N. Chicago 0L, Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znala $20.«.
V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA.
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASl K. S. k. JEDNOTI!

Moderna tovarna obuval zahteva bolj usposobljenih delavcev, nego jih je bilo treba pri prejšnjem preprostem, počasnem in utrudljivem rokodelstvu. Med nekdanjimi čevljarji 'so bili začelo prav brihtni mo-|žje, vendar pa bi se le-ti veli->ko bolj in boljše pečali z dušev-;nimi rečmi, če jih ne bi nedo-stajanje stroja preveč vezalo k šilu in kopitu. S svojim orodjem niso mogli narediti nič boljšega kot narede v tovarnah znatno 'hitreje čevljarski stroji. Trdim, da člove.ški um s strojem samo pridobi, če je namreč stroj do-I ber. Stroj pa, s katerim danes izdelujemo čevlje in škornje, neprimerno bolj razvija možganske tvorne zmožnosti nego delo s starim orodjem. To kaže tudi dejstvo, da so ljudje, ki so delali pri prvem čevljarskem stroju, tako daleč razvili svojo bistroumnost, da so lahko delali pri znatno bolj zapletenih in naglih strojih, ki zahtevajo od delavcev veliko več duha-
i
'prisotnosti in prevdarnosti. j Trditev, da je delo pri strojih t enolično, ne drži. Predvsem se izdeluje produkt, ki je tako dober in zanesljiv, kakor se ni dal pripraviti z ročnim delom. Ce pa bomo strojno delo še povečali in uvedli nove stroje, tedaj bo prihodnji rod še bolj inteligenten in bo še lažje užival življenje.
! Izmed bedastih domislekov,
ki se nekritično prenašajo od
ust do ust. se najpogosteje čuje
trditev, da bo nastala močna i '
nadprodukcija, če bomo ročno |delo nadomestili s stroji. To je popoln nesmisel. Previška predmetov, ki si jih ljudje že-jle ali jih potrebujejo, si sploh ne morem zamisliti, zakaj želje so neomejene in se ne dado u-tesniti v obseg želodcev. Želodec je edin človeški organ, ki se da docela nasititi. Koprne-nju človeškega duha po novih spoznanjih in izkušnjah, po lepšem in udobnejšem življenju, se ne bo moglo nikdar popolnoma zadostiti. To je večno neutešen glad. Besedovanje o pre višku je prazen bavbav.
Razširjenje dela s stroji je koristno vsemu človeštvu. Od razvoja nimajo koristi zgolj delavci, marveč tudi tovarnar-* ji, ki lahko pošiljajo na tržišča vedno boljše in boljše blago in. ga nudijo po stalno nižajočih se cenah. Če pa lahko tovarnar prodaja blago po nizkih cenah, bo človek s povprečnimi dohodki kupoval več blaga nego si ga je mogel privoščiti njegov predhodnik. Manj premožni sloji so z upeljavo strojev neprecenljivo veliko pridobili. — Niti za hip ne dvomim, da o-tvarja produkcija na veliko človeštvu najlepše vidike. Proizvajanja na veliko pa si brez strojev ne moremo misliti. — Zbog tega nikar ne godrnjaj-mo čez delo s stroji, zakaj stroji so najboljši oplojevalci industrije.
*
Neprestano priganjamo vse, kar nam more dati znanost, da bi iznašli sredstva, ki bodo izsilila od naših njiv, sadovnjakov in zelenjadnih vrtov več sadežev. Ali niso ti naši napori stremljenje po produkciji na Veliko? Mar bi bilo tedaj napak, če bi tudi človeško delovno moč primerno pognojili? — Stroj je človeku to, kar gnoj rastlini; z njim se letošnja žetev poveča v primeri z lansko, za prihodnje leto pa se^zasigu-ra še večja žetev. Stremljenje, da z isto količino človeških delovnih energij izdelaš dva para
čevljev namesto enega, je prav tako pošteno, kakor če iznaj-deš novo poljedelsko sredstvo, ki omogoči, da zrasteta ondi dve bilki, kjer je lansko leto pognala samo ena.
Ce se je med delavstvom pojavil odpor zoper uvedbo strojev, so bili njegovi razlogi prav tako piškavi, kakor ondi, kjer so se ljudje upirali razširjenju izobrazbe. Nekoč so stavci v New Yorku oziroma tudi drugod stavkali ali pretili s stavko, ker so se upeljali stavni stroji; bali so se namreč, da bi potem našlo kruha manjše število iz-učenih stavcev in da se bodo mezde znatno znižale. V tem boju pa je stroj kajpada zmagal. Dandanašnji je več stavcev kot jih je bilo prej in tudi mezde so neprimerno višje. — Gospodarski položaj stavca se je tedaj izboljšal. Njegova Jn-teligenca je postala večja in ž njo vred tudi samozavest. Danes mu ni treba uporabljati več duha in mišic za delo, ki ga boljše in hitreje opravijo stroji. Če bi kdo hotel odstraniti tiskarske stroje in upeljati prejšnje stanje, bi stavci sigurno napovedali protestno stavko. Zgodovina stavnega stroja pa je enaka zgodovini vsakega drugega stroja, ki je bil uveden v delavnice, da bi oprav-lal dela, ki so jih prej trudo-ma in počasi, drago in manj dobro opravljale človeške roke. Šivalni stroj je n. pr. skoraj petdesetkratno povišal število nastavljencev v tej industrijski panogi.
Kjerkoli smo tedaj uvedli stroje za izvrševanje dela, ki so ga mukoma opravljale roke, med tem ko je duh večji del počival, povsod so se pokazale koristi, zlasti za one, ki jih je taka novotarija posebno prizadela. Delavstvo bi bolje storilo, če bi stavkalo ondi, kjer se zlorabljajo ljudje kakor tovorna živina in naj bi zahtevalo, da 'se postopa ž njimi tako, kakor veleva človeška čast. — Taka stavka bi bila brezprimerna blaginja za vse človeštvo; zakaj danes celo v važnih industrijskih panogah še vedno ne poznajo dovolj pomena, ki ga ima stroj v zvezi s človeško inteligenco in iznajdljivostjo. — Taka stavka bi opozorila ves svet na veliko možnosti in daljne vidike, ki se tu odpirajo. Že sama debata o tem bi utegnila prinesti znaten napredek.
V našem največjem mestu, v New Yorku, ki o njem mislimo — pa po krivici — da znači triumf napredka, imamo dovolj primerov za naše trditve. Tako se n. pr. živila, ki se pridelajo in pripravijo večinoma s stroji, dopremijo v New York z dokaj dobrimi, vendar pa še izdaleč ne perfektnimi stroji, t. j. z moderno železnico. Kakor hitro pa prispejo v New York, je konec napredka. Nimamo strojev, ki bi blago iztovorili in se ga morajo lotiti človeške roke. Posledica je, da narastejo stroški. V voznem stanju na poti med pridelovalcem m konzu-mentom se kaj malo uporabljajo stroji. V tem oziru je transport iz daljave boljše organiziran od transporta iz bližine. To velja tudi za vsa druga velika mesta.
Čeprav se veliko Čuje o naši bistroumnosti in praktičnosti, je stvar iz bližine nekoliko drugačna. Mi, ljudstvo Zedinjenih držav, ki smo po volji božji svoboden in neodvisen narod,, ne dajemo dokaza, da bi bili po volji božji zares svoboden in razumen narod. Mislim pa, da se lahko vzlic vsemu še vedno merimo in kosamo z drugimi narodi.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!