uumuriNi
Leto TIH.
T Ljubljani, dne 10. niarea 1932.
lO. štev.
tVajreč)! zagevornitc miru - mrtev
Pretekli ponedeljek popoldne je umrl za srčno boleznijo v 70. letu starosti veliki francoski državnik Aristide Briand.
Vest o Briandovi smrti je bolestno odjeknila po vsem svetu, saj Aristid Briand že davno ni bil več samo francoski politik in državnik, temveč mož izrazito svetovnega, najmanj pa vseevropskega značaja in pomena, kakršnih pozna zgodovina le malo.
Briand je zrastel iz zelo skromnih razmer. Kot sin preprostega krčmarja iz mesta St: Na-zairea, kjer se je rodil dne 28. marca 1862., je lahko dovršil svoje šolske študije le na ta način, da je dobil prosto mesto na deškem li-ceju.
že z dvajsetim letom je končal pravoslov-ne študije in se naselil v domačem mestu kot odvetnik. Pičel zaslužek in tesne razmere v domačem mestu niso dali, da bi se mladi mož razmahnil in bi razvil svoje- sposobnosti. Po devetih letih odvetništva ga je neka neljuba ljubezenska zadeva onemogočila med rojaki in mladi odvetnik se je napotil v Pariz, žarišče in središče Francije. Ker so mu tudi stanovski tovariši šteli pregrešek v zlo, je moral opustiti svojo prakso in se lotiti novinarstva
O njegovih novinarskih sposobnostih tedanje dobe nihče ne ve nič posebnega, pač pa ga vsi priznavajo za neprenosljivega mojstra v sestavljanju plamenečih socialističnih proglasov, še bolj pa za izredno sposobnega sestavljalca naslovov v listu. Slovito probojno moč njegove mladosti kažejo vsi njegovi tedanji govori, v katerih se izredno toplo zavzema za delavstvo. Kmalu postane generalni tajnik socija-listične stranke, in ko si pribori zopet pravo zagovorništva in se mu v učinkoviti zaščiti nekega delavca pred sodiščem v St. Etienneu posreči doseči oprostilno razsodbo za svojega varovanca, ga delavstvo 1. 1902. izvoli za poslanca in Briand stopi prvič na tla, ki jih poslej ne zapusti polnih trideset let.
Ko je L 1909. padla Clemenceaujeva vlada, je dobil Briand prvič mandat za sestavo nove vlade in v kasnejšem življenju je bil še enajstkrat ministrski predsednik.
V odkrito nasprotje je dosedanji socialist stopil s svojo stranko 1. 1910., ko je zatrl stavko železničarjev s tem, da je stavkajoče enostavno poklical na orožne vaje in tako militariziral promet. Leto dni pred izbruhom svetovne vojne je Briand zopet na čelu vlade, pa se je obdržal le dva meseca. Zrušil ga je Clemenceau zavolio volilne reforme, ki je levica ni odobravala. Vendar je imel dovolj časa, da je izka-
zal Franciji neprecenljivo uslugo, ki je takpl naslednje leto postala vsem očita. Izpostavili je v zbornici kredit za nabavo municije topni* stvu v višini, da je na vsak top prišlo po 1500 strelov. S tem je tehnično pripomogel k zmagi v bitki ob Marni, ki bi se gotovo ne bila iztekla za Francijo tako uspešno, da ni Briand pravočasno povišal zaloge municije od 600 na 1500 strelov za vsak top
Ob začetku svetovne vojne je bil Briand minister pravde v Vivianijevem kabinetu. Pokazal je v težkih časih ves svoj pogum in hladnokrvnost ter je z vsemi silami nasprotoval nameri, naj se vlada preseli iz Pariza v Bor-deaux. L. 1915. je zopet prevzel vlado, izdelal je z Lloyd Georgem znamenito pariško izjavo za tesnejše sodelovanje antantnih vojsk in dal idejo za vojno podjetje na solunski fronti. Clemenceau je tej misli nasprotoval na vso moč, ko pa je solunska fronta pokazala prva znake zmage, je to povsem prirodno še povečalo Briandov ugled. Danes priznavajo vat strokovnjaki, da je bilo solunsko podjetje edi» no podjetje, ki je temeljilo na dalekovidnem državniškem preudarku.
Prva leta po vojni je ostal Briand nekoliko v ozadju, dasi je 1. 1921. sestavil svoj sedmi, koncem 1. 1925. pa svoj osmi kabinet. V Pain-lejevi vladi je dobil prvič ministrstvo zunanjih zadev in prišel tako na mesto, odkoder se je lahko razmahnil kot državnik svetovne veličine. Prvo njegovo veliko delo je lokarnski dogovor. Politika, ki jo je vodil v tem pravcu, je obetala najlepše sadove, toda prilike v Nemčiji so se osobito po Stresemannovi smrti tako izpremenile, da so ogrozile vso skrbno zgrajeno mirovno stavbo. Tako je prišlo do nezaupnice v zbornici 1. 1929. in Briand je zadnjič podal ostavko na mesto predsednika vlade, ostal pa je še v nasledi njih treh kabinetih zunanji minister. Zastopal je Francijo na haaški in na londonski konferenci za razorožitev na morju, po ratifikaciji Youngovega načrta pa je razposlal 1. 1930. državam svojo znamenito vprašalno polo o Panevropi.
Po predsedniških volitvah maja 1931 je njegovo stališče postalo nevzdržno: ostal je proti Doumerju v majšini za 41 glasov. Kljub svojemu izpodkopanemu zdravju je vzdržal še do začetka 1. 1932. rta mestu zunanjega ministra ter se nato umaknil Lavalu. Živčni napori zadnjih desetih let so bili popolnoma oslabili njegovo telesno silo i a niti prijazni Cocherel, kamor se je bil zatekel na svoje posestvo, n;n ni mogel več vrniti omajanega zdravja
Ves svet, ki si pošteno želi miru in napredka, bo ohranil velikega državnika trajno v hvaležnem spominu.
Desetletnica slovenjgraškega orkestra
Ob priliki ustanovitve drugih kulturnih društev se je pokazala po prevratu v Slovenjgradcu tudi potreba društva, ki naj bi predvsem gojilo glasbo. To je u videl predvsem g. Lubas, izdelovatelj harmonik, sedaj v Celovcu. Zbral je vse glasbeno izvežbane moči, katere je združil v orkestralno društvo in mu nekaj, časa kot zborovodja predsedoval. Po njegovi izselitvi je prevzel vodstvo gosp. šerbec, sedanji šolski upravitelj v Cremošjnicah. Vrhunec svojega delovanja in usvežbanosti je pa dosegel orkester vsekakor v zadnjih letih pod g. Horvatom.
Zglednemu narodnemu delavcu v sporni«
Neizprosna smrt SI. Winter-ja je napravila veliko vrzel v vrstah narodnih delavcev Dravinjske doline, vzornega narodnjaka pa obžalujejo tudi mnogoštevilni prijatelji, znanci in sodelavci na narodnem polju daleč preko meja njegove ožje domovine. Posebno težak udarec je zadala smrt Slavka Winterja Sokolstvu v Dravinjski dolini, zlasti pa Sokolu v Zrečah, kateremu je bil pokojnik podstarešina. Po vojni, ko je vodil podružnico lesne trgovine svojega očeta v Beogradu, se je Slavko Winter pridno udejstVoval v tamošnjem slovenskem klubu ter zavzemal tudi odberniško mesto. Ko se je iz Beograda preselil v Celje, je bil močna- opora slovenskemu športnemu klubu, a ko je leta 1928. po očetovi smrti prevzel domačijo v žrečah, se je tam takoj lotil narodnega dela ter posebn« vneto deloval pri Sokolu.
Zaradi svojih lepih lastnosti si je povsod pridobil mnogo prijateljev in o njegovi priljubljenosti je najboljše pričala njegova zadnja pot, katere se je udeležilo nad 2000 ljudi.
Blagemu pokojniku, požrtvovalnemu narodnemu delavcu bo ofcra« njen časten spomin,
V začetku tega tedna je slavil bratski češkoslovaški narod, z njim pa tudi ves ostali kulturni in
svobodoljubni svet 82. letnico rojstva velikega znanstvenika, narodnega borca in predsednika češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryka. Njegovo ogromno delo ima malo primere v zgodovini. Z lastno silo in voljo se je dvignil iz najširših plasti do veljave in Slave občudovanega znanstvenika vse-učiliškega profesorja in voditelja s\ ojega naroda. Njegova velika zasluga je bila, da je zapadni svet odobril delitev avstroogrske monarhije in osvobojen je njenih narodov. S tem je postal tvoi'ec nove zgodovine v srednji Evropi.
Duh njegove znanosti je prežel nešteta pokolenja izobražencev in preko nje najširše plasti ljudstva. Združil je oba bratska naroda v neločljivo enoto, ustanovil svobodno državo in jo srečno vodil skozi vse težave prvih let samostojnega življenja in močan in trden stoji še danes, star 82 let, na celu kot predsednik. Njegovo veličino priznavajo tudi politični in idejni nasprotniki. Tako je T. G. Masaryk brez dvoma en največjih mož sodobnosti.
Stotisočem in milijonom njegovih častilcev se pridružujemo tudi mi, in želec, da bi prezident T. G. Masaryk še dolgo vrsto let zdrav in čvrst vodil svoj narod in ga privedel iz sedanjih težkih časov v srečnejšo bodočnost!
Slava Masaryku!
Tomaž Masaryk - 82-letnik
Maša Gromova je Se-žanka, pristna Kraševka. Njeni starši so imeli v Sežani na trgu v znani Mahorčičevi hiši kavarno in ljudje so radi zahajali h »Kaftirjevim«. Tamkaj je doraščala in gledala z budnim očesom življenje okrog sebe. V mladi Kraševki se je že zgodaj zbudil nacionalni ponos, saj je bila vsa družina strogo narodno zavedna. Kot dekle jo je spoznal pred 34 leti carinski uradnik g. Ante Grom, ki jo je po poroki odvedel v Trst. Tu se ji je nudilo še več dela v raznih narodnih organizacijah, ki so bile v Trstu tedaj v polnem razmahu in so zato tem bolj potrebovale delavnih članov. Taka pa je vedno bila gospa Maša. Udejstvovala se je pri CMD, v zavodu Sv. Nikolaja, kjer je delovala skupaj z dobrotnico slovenskih deklet blagopokojno Marijo škrinjarjevo, dalje pri Sokolu, v dramatskem društvu in še drugod. Kot velika prijateljica otrok je zlasti pazila na vzgojo mladine v otroških vrtcih. Ko se je družina leta 1915 preselila v Ljubljano, se je pričela njena delavnost v Ljubljani In tu še ni in tudi ne bo kmalu prenehala.
Gospa Maša ni zastonj dobila priimka matere goriških beguncev, matere zapuščenih srednješolcev, varuhinje in tolaž-nice zapuščenih deklet, stradajočih kmečkih punc in fantov, ki iščejo drobec vsakdanjega kruha, dela in zaslužka. Ravna ona bi nam lahko marsikaj povedala, kako je z ljubeznijo do bližnjega med nami.
V Klubu Primork je zastavila ga. Maša Gromova vse svoje sile. Ni ga ženskega nastopa, kjer ne bi bil sodeloval ta klub, ni je akcije, narodne in človekoljubne, kjer ne bi bila soudeležena ga. Maša Gromova. Dolga bi bila po ljubljanskih ulicah povorka tistih, ki jih je v zadnjih desetih letih tolažila, jim poskrbela začasno prenočišče, jim dala kruha in obleke in jim preskrbela vsaj nekaj zaslužka. Ne želi hvaležnosti. Zasluži pa globoko spoštovanje nas vseh. In vsi tudi od srca želimo, da nam gospa Maša ostane ohranjena. Dolgo, dolgo!
Lepo uspel samaritanski tečaj v Šoštanju
le dni je zapustil Litijo podporočnik g. Vlado Majstorovič, doslej vodnik orožništva V litijskem srezu, ki se je v teku poldrugoletnega službovanja priljubil vsepovsod, bil je prijeten družabnik in velik prijatelj narave. Litijani so mu pred odhodom v Gosti-var, na novo službeno mesto, priredili lep poslovilni večer, iskreno pa je bilo slovo gospoda podporočnika od vseh komandirjev orožniških stanic v srezu. Pri poslovilnem raportu se je g. Majstorovič zahvalil za vestnost v službi, v imenu podrejenega orožništva pa se je odhajajočemu zahvalil komandir litijske Staniče g. Rebernik, ki je poudaril, da je bil g. Majstorovič vsem dober in pravičen starešina. Nato so se vsi skupno slikali. G. Majstorovič bo gotovo ohranil Litijo v tako dobrem spominu, kakor ga bodo ohranili Litijani. Poveljstvo orožništva v litijskem srezu je prevzel g. Rebernik, komandir litijske orožniške stanice pa je postal g. čuš.
Maša G«omova, primorska mati
Ob 60-letnici blage narodne Samaritanke
V Šoštanju je priredil krajevni odber Rdečega križa štirimesečni samaritanskl tečaj. Obiskovalcev je bilo 35, vodil ga je pa okrožni zdravnik dr. Ferdo Korun. Na 40 predavanjih, med katerimi jih je bilo 8 s skioptičnimi slikami, so se tečajniki seznanili z vsemi nalogami prostovoljne samaritanske službe. Na slavnostnem zaključku tečaja je nastopilo 89 oseb, med njimi samaritanke iz sosednjega Druž-mirja, gasilci, planinci, Sokoli in vsi absolventi tečaja. 19 točk sporeda je pokazalo »slike prve pomoči v raznih primerih. Ves zaključek je bil še povzdignjen s sodelovanjem gasilskih pevcev in sokolskega orkestra.
Zanimive najdbe denarja iz rimskih časov
Obilo starinskih znamenitosti, ki so se že našle in mnogo teh, na katera naletimo še dandanes, priča, da je Krško polje slovelo že v davni dobi, ko je mogočni Rimljan gospodaril v naših krajih. Ugotovljeno je, da je na mestu, kjer stoji danes vas Drnovo, stal nekdaj rimski Noviodunum. Ta rimska naselbina je bila precej obsežna, ako ni biio to morda cvetoče mesto. Ugodna lega te naselbine je namreč omogočala nagel razvoj, tako da se je Noviodunum pretvoril kmalu v živahno rimsko vojaško taborišče. Trdi se celo, da je nastalo mesto, ki je na zahodu segalo do Velike vasi, na severu pa prav do Krškega, ki je kakor pretežni del vseh okoliških vasi zgrajeno iz ostankov zidovja bivših rimskih zgradb.
O blagostanju takratnih prebivalcev dovolj zgovorno pričajo še danes razni izdelki mozaikov, stekleni in kovinasti predmeti, lične posode, spomeniki, osobito pa znatne množine rimskih novcev v zlatu, srebru in bakru. Pa prav zadnje dni se je g. Antonu Urbanču z Drnovega nasmehnila sreča, da je pri slučajnem odkopavanju zapored našel lepo zbirko rimskih novcev, kakor nam jih kaže slika, če upoštevamo dejstvo, da so Rimljani visoko spoštovali zgodovinskih predmetov. Prav ob vseh cestah je najti dovolj takih grobišč, ki hranijo V sebi vrče, žare, steklene posode, mozaike, sarkofage, oljenke, pasove, zaponke, denar svoje rajne, nam je popolnoma razumljivo, da je v grobiščih mnogo daril — za nas in drugo. O tem ve naše kmečko ljudstvo povedati marsikaj, ker je na take najdbe naletelo že na mnogih krajih, tudi sredi polja in travnikov.
Zanimivi so novci zadnje najdbe, ki pripadajo po izvoru raznim rimskim vladarjem, cesarjem. Nekaj jih je iz časa Konstantina Velikega. Znan nam je kot 1. rimski krščanski cesar, ki se je dal na smrtni postelji krstiti.
Vse navedeno kaže, da je ta zemlja polna zgodovinskih vrednosti in znamenitosti, ki pa jih ne znamo izkoristiti ker nam manjkajo sredstva in smo poleg tega preleni *a take stvari. Bo že treba, da bomo čakali še toliko časa, da nas bodo drugi naučili, kako se take reči uspešno rešijo, da bo krška zemlja zavzela mesto, kakor ji to po Vsej pravici pripada.
Kakor mravelj gomazi ljudi na mostu pri šanghaju čez reko Huangpu, kjer ; malo čolnov, da bi sprejeli vse begunce, ki beže pred japonsko artiljeri
Junaške kitajske čete branijo čanghaj
&anghaj v plamenih
Čete 19. kitajske armade v napadu. Na sliki vidimo vojake, ki imajo na hrbtu obešene slamnike, kateri jih varujejo v poletni vročini solnčne pripeka.
Japonske čete v jarku pred Vusungom med dvema napadoma
Japonski mornarji na šanghajskem bojišču
Na šanghajskih ulicah je zavladala pozicijska vojna. Slika kaže japonske mornarje, ■abarikadirane za vrečami, ko streljajo na kitajsko vojsko. V ozadju oklop. avtomobili!
Japonski oklopni avtomobili drve skozi goreče mesto. V ozadju na desni gledališče Odeon
»Pozor, strupeni plini !M
• Mtl
Tako se pripravljajo na obrambo v drugih državah V Aurovlh tovarnah T Orantenburgu »o uredili dvodnevne tečaje za gasilce, sanltejce in de« lave«, da se nauče ravnanja s plinskimi maskami in drugimi obrambnimi sredstvi za primer plinske vojne.
Sanitetne kolone rdečega križa spravljajo zastrupljene« na
Rop otroka	Dva transporta zlata
Prvemu premagovalcu oceana z aeroplanom Lindberghu so ugrabili 19 mesecev starega sinčka. Roparji zahtevajo zanj 50.000 dolarjev (2 in pol milijona Din). 17.000 detektivom se doslej ni posrečilo priti na sled zločincem. Sedaj so vzeli ft.. vso zadevo v roke tihotapci, ki baje vedo za skrivališče tatov. Na sliki vidimo v sredi Ugrabljenega sinčka, na desni mater, na levi pa očeta.
K sliki desno: Zgornja slika kaže prenos zlata v newyorškem bančnem poslopju. Oboroženi uradniki nesejo zlato iz oklopnih avtomobilov v banko. Na obeh straneh zlatonoscev so oboroženi stražniki. — Na spodnji sliki vidimo prevoz zlata v Mehiki, ki je tudi na najboljšem glasu v pogledu varnosti tuje lastnine. Ta prevoz je mnogo enostavnejši kakor v Zedinjenih državah, kajti na vozu je samo par ljudi in policiji ni treba, da bi bila zraven.