90. številka. Ljobljana, v ponedeljek 21. aprila. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan zvećvr, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstro-ogerske dežele za vse leto 15 za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Izbori u Ljubljani." Zagrebški „Obzor" priobčil je pretekli petek pod tem naslovom uvoden članek, v katerem se bavi z dopolnilnimi volitvami v mestni zbor Ljubljanski. Kakor smo goftpodom „Obzorovim" hvaležni, da laskavi pozornosti za naše politidko življenje, kakor se ž njimi drage volje strinjamo, da je vsako cepljenje sil kvarno, obžalovanja vredno, vsak razpor pa trikratna nesreča, kakor brez ugovora prav radi podpišemo mnoge druge stavke, moramo vender javno povedati, cia „Obzorov" člankar naših razmer ne pozna in da položaj presoja s svojega hrvatskega stališča. Tudi za nas je glavna stvar: narodna in politična svoboda, tudi mi smo preverjeni, da liberalizem ne obstoji v kričanji proti duhovnikom, kajti liberalizem je nezavisnost, liberalizem je značaj, liberalizem je ljubezen do domovine, liberalizem je borba za naru dne pravice, brez ozira na žrtve. A dočim se tak liberalizem v duhovščini hrvatski v obili meri nahaja, bi ga v nas, vsaj na Kranjskem zaman iskali. Dubovništva hrvatskega ni smeli primerjati z na-Sim. Jedino duhovništvo istersko dela v tem oziru veličastno izjemo, ono je tudi uprav tako, kakor „Obzor" piše. Tudi duhovništvo na Štajerskem in Koroškem je večinoma izborno in lo redki so slučaji, da bi se ž njimi ne strinjali. Vse drucače pa je na Kranjskem, zlasti pa v Ljubljani, to pa posebno zadnji čas, odkar smo dobili v svoje ozidje najbojeviteje kapelane, ki si hočejo hitro prislužiti svoje župnijske in kanoniške ostroge. V nas ni tacih duhovnikov, ki bi bili, kakor „Obzor" piše, glede narodnih in političnih svoboščin „veliki liberalci, večji,nego mnogi in mnogi p o s v e tu j a k i." Kar jih je bilo, izumrli so večinoma, kar jih pa še živi, primorani so, da ne smejo kazati svojega mnenja, kajti čudna sapa veje dtnes po Slovenskem, sapa strupena, ki nam je v kratkem času ustvarila nesrečen, neznosen položaj, sapa nestrpnosti in fanatizma. Tudi mi smo preverjeni, da je klerikalizem tuja importacija, katero so izumili naši neprijatelji in jo uporabljajo proti nam, in jako veseli bi bili, ko bi tega zla v nas ne bilo. A kor ga, žal, imamo, LISTEK Balade in romance. (.Nupiaal A. A š k e r c.) (Konec.) „Prvo mučenico" morali bi naši Mahni-čevci čitati tako dolgo, da bi jo ua pamet znali. Potem bilo bi mogoče, da bi se jim zablisknilo pred očmi in da bi čutili, da žive koncem devetnajstega stoletja, ne pa v srednjem veku, ko sve-bodna misel ni imela nikjer prostora, nikjer pribežališča. Morda bi se jih polotili potem milejši nazori in da bi potem v zboru oduševljeni pevali: fcAh pesem, t:'i pesem mi znana se zdi . . Ćuj, ko o svobodi so li ne glasi ? O nadeji pač pokopani, 0 zlati svobodi prodani." Zuamenita je mej drugimi „Celjska romanca." Snov je ista, kakor pokojnega Ferda Kočevarja (Žavčanina) romanu ob uplemenitenji Te-hareanov. To, kar je rajni Kočevar v slovensko-hrvatski mešanici opisnval joko raztezno, to nam moramo računati ž njim, moramo boriti se ž njim, ker ta klerikalizem hoče podsekati korenine našemu narodnemu drevesu, ker ne dela nič bolje, nego so pred stoletji po naših pokrajinah Franki in Bavarci. Da se razmere naše ne smejo meriti s hrvatskim merilom, bodo gospodje „Obzorovi" takoj uvi deli, uko jih le nekoliko poučimo o najnovejših klerikalnih plodovih. V nas začeli so se namreč javljati in širiti čudni, da naravnost pogubni nazori. Ustal je prorok, —tužna mu majka! — ki propo-veduje, da je vsem ženskam treba prirezati jezike in jih vsaj devet mesecev dati v na tezalnico, kateri strastno in neosnovano napada najboljše naše pesnike in pisatelje, smeši naše čitalnice, pevska društva, dramatične predstave in sploh vsako narodno podjetje, liki novodobni Herostrat. In temu žalostnemu početju nasproti, kaj so storili nekateri naši duhovniki? Mislite, da so to krtovo delovanje grajali obsojali? Kaj še! Do-tičnega pisca obožavaju, pošiljajo mu zaupnice in prizualua pisma, ponatiskavali so njegove članke in začeli pisati v duhu njegovem. Prišlo je celo tako daleč, da se je proti uašima uajboljšima pesnikoma, ki sta oba duhovnika, začelo rovati s skrajnimi sredstvi. Jednemu se je prepovedalo, da ne sme mašo darovati pri odprti cerkvi, Inigemu sa je obesila disciplinarna preiskava na vrat. Da celo, naša narodna društva, zlasti telovadna, ova jala so se javno kot veleizdajska in ko je Čitalnica Ljubljanska zaradi tega izključila dotični list iz svojih prostorov, obrnili so gospodje duhovniki Čitalnici hrbet. Jeduacega gradiva bi lahko napisali še jako veliko, a v karakteristiko tukajšnje politiške „pe-rouospore" je že to dovolj. Gospodje pri „Obzoru" razvidijo že iz tega, da nam s tako stranko ni možno zložno, vzajemno delovati. Da imamo mi tudi najboljšo voljo in bi v samozatajevanji bili uprav ekscesivni, bi vender pri tacih razmerah spo-razumljenje ne bilo mogoče, kajti klerikalna stranka postavlja se pri vsaki, tudi najneznatneji priliki v skrajno nasprotstvo in se vedno bolj oddaljuje od nas, mi pa, kakor naravno, od nje. Tej stranki ue gre za narodno in politiško svobodo, marveč za gospodstvo, za neomejeno hegemo- Aškerc v kratkih a jako krepkih stihih riše tako plastično, da nam, ako primerjamo „Žavčaninov" roman in Aškerčevo romanco, ne preostaje druzega, nego priznavati, da je v okviru romance dotični zgodovinski dogodek bolje fotografovan, nego li v omenjenem romanu. Kako dobro so pogojeui Teharski fantje, ko ustavijo Celiana : „ „Postoj, pater Ureh, preslavni Celjan Svetnik po deželah devetih ! Pri kraljih, cesarjih sveta si poznan, Še bolj pa pri naših — dekletih! „ „Dekleta slovenska oveto* nam na čast, LiOpota njih v pesmih slavi se; Kaj čuda, če v sladke lepoto si past. Ujel pač naposled Se Ti se! „ „A deklo iz nas in pobožni mož Ti — Križ velik, čuj, nista jednaka: Mladenke so naše rudeče krvi. Po Tebi se modra pretaka! „ ,.\ ker si mogočen, lehko narediš. Da sitna izgine razlika, Lehko si za ženo potom izvoliš, Če ktera dev naših To mika. — „ „E, hodi knr z nami k posvetu takoj, Da moški se dogovorimo ! nijo, ali kakor se je nekoč javno pisalo, za to: da bodemo takozvani liberalci pred njo klečali in skesani na prsi bili: Mea cul pa ! Mi odkritosrčno obžalujemo raspor, ker dobro umejemo, da moremo le z zjedinjenimi silami kaj doseči, a ker se nam je boj usilil, ker se proti narodnim in kulturnim prizadevanjem z vsemi sredstvi deluje, morali smo pričeti z odporom in zoper-atavljati se proti težnjam, ki so nam pogubne. Pri tem pa nas vse vodi načelo, da v tem boji ne bodemo ustrajali na vsak način in do skrajnosti, temveč, kadar se bodo naši žalostni odnošaji na bolje obrnili in bode na nasprotni strani ponehala slepa strast ter zavladala zmernost, takrat bodemo tudi mi drage volje podali roko k poštenoj, odkritosrčnej spravi, k vzajemnemu delovanju. Takrat se bode v naše vrste zopet povrnila zlata sloga, s katero Brno nekdaj dosegli toliko uspehov. Žal, da tacetnu preobratu sedaj ni nobene nade, ker je na nasprotni strani jedino odločilno načelo: „aut autK, in ker dobro znamo, da se z gotove strani ta razpor umetno neti in goji. Povedali bi v tem oziru lahko še mnogo več nego zanimivih podrobnostij, a razsodni čitatelj bode že iz teh vrstic napravil si pristno sodbo in tudi „ Obzoru se je menda overil, da v nas ne gre za to, so H bolji Bmehh;pei3t po talijanskoj ili po njemačkoj kuhinji" marveč, da gre tu za vse kaj druzega. Bratje Hrvati smejo si čestitati, da še ne poznajo tacega boja mej seboj, a nemogoče ni, da se tudi njim kaj taeega. nakloni, kajti reakcija vzdiguje povsudi svojo glavo in praktikuje, kjer le more, staro geslo: „Divide et impera!" Narodna avtonomija. (Govor drž. poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dno 17 aprila.) Visoka zbornica ! Sedanja vlada je že deset let na krmilu vzlic močnej opoziciji. Opozicija je hotela baš prijeti v roke najhujše orožje, izogibati se češkemu deželnemu zboru in ostaviti še državni zbor. Tu se je pa pripetilo, kar se je najmanj pričakovalo: Vlada je stopila mej prepiralce in jih je pogovorila, da »e pobotajo. Nakrat so je ves položaj premeuil, tako imenovane faktijozne opozicije ni Pogodbo podpišeš nam sam še nocoj Poprej Te domov ne pustimo!" "... in kako psibologično je izražena nevolja grofa Celjskega, ko jim zagotovi pravice, pišoč: „Jaz, grof Ureh, grof in knez Celjanom, Vsem Celjanom in okoličanom ; Knez Slovencem in gospod Hrvatom, Nam sosedom, našim ljubim bratom; Desna roka kralju gospodarju In pobratim turškemu cesarju: Tcharčane p o p 1 e m e n 11 u j e m , V plcmskt stan vse solo povišujem — Ali, kakor so po naše reče —: Modra kri po žilah vsem naj teče'. V grbu dvojo zvezd jim sv»'ti jasnih Za Bpom6nik DJfi oči j prekrasnih; Zvezd srebrnih dvoje v grbu sveti Za spomenik lepi Margareti.' Ki jo kriva, da Vam plemstvo da se Za sedaj in za vse večne čase!" . . . Čitajoč to romanco, spominjamo se vsega, kar se je doslej o grotih Celjskih že pihalo. Pri tem pa se nain Sadno zdi, da se še noben zgodovino-pisec iu sploh noben pisatelj ni poprijel pravega momenta, tega namreč, da so v Celjski grofi nameravali zjediuiti V8e slovenske in tudi nekatere hr- več, postala je sposobna za vladanje (regierunga-fahig). Njega ekscelenca, gospod ministerski predsednik, grof Taafte, ima sedaj dve železi v ognji, dve večini v tej visokej zbornici in dve vladni stranki na razpolaganje. Ta sprava se različno tolmači pri Nemcih in pri Slovanih. Jaz se ne bodem spuščal v kritiko tega sporazumljenja, pač pa hočem posebno naglašati jedno stran te sprave, ker ni največje važnosti le za južne Slovane, temveč za vse Slovane skupne Avstrije. Iz sprave se vidi, da se morejo Nemci in Slovani v Avstriji sporazumeti, če se hočejo. Drugič, da vlada mej prepiralci lahko uspešno posreduje, če hoče, in tretjič, da vsi faktorji, Nemci, Slovani in vlada za Bporazumljeuje lahko najdejo pravo pot ia primerna sredstva, če le hočejo. Pot obstoji v skupnem posvetovanji in pogajanji o stvareh, v katerih se mnenja ne ujemajo, sredstvo je pa narodna jednakopravnost, katera je lepo in jasno izrečena v XIX. členu državnih osnovnih zakonov. Seveda se tajiti ne da, da je slovau-ska večina v kraljestvu češkem pri tej priložnosti dala vzgled prijenljivosti, spravljivosti in požrtoval-nosti, toda tudi se mora naglašati, da je nemška manjšina začela popuščati načelo, da sme jeden narod prezirati in pritiskati druzega. Nemška manjšina na Češkem je zmisel državnih osnovnih zakonov gromko izrazila, da je slednji narod drugemu jed-nakopraven, naj bode tudi v manjšini. Nemški liberalci spomnili so se nakrat lastnega dela svojega, državnega osnovnega zakona in so v načelih njegovih poiskali varstva za svojo nemško narodnoBt in jezik. Jaz sem to pred tremi leti na tem mestu dne 3. maja 1887. prerokoval, pa so me nekateri zastopniki deželne avtonomije, ki hočejo veljati za posebno konservativne zasmehovali kot posebneža in me obirali kot „passer solitarius in tecto". Pa že čez tri leta so mi dali dogodki prav, kajti baš v kraljevini češkej se je na zahtevanje nemške manjšine člen XIX. državnega osnovnega zakona v toliko uporabil, da od sedaj ondu večina ne bode več sklepala za manjšino v narodnih in jezikovnih vprašanjih. V tem oziru je manjšina zavarovana proti pritiskanju in zatiranju večine. Ni se jej treba več bati za narodnost svojo, temveč lahko obrača vso svojo pozornost duševnim, gospodarskim in kulturnim nalogam. S tem se je dob'la najsolidneja podlagi! za trajen narodni mir. (Poslanec Vošnjak : Prav res!) Priznati moram, da smo prišli do pomenljivega prevrata v avBtrijskej notraujej politiki. Ta prevrat je tem pomenljivejši, ker se tudi v oger-skej državnej polovici vedno jasneje kažejo slabi nasbdki zatiranja Hrvatov, Srbov, Slovakov, Rusinov in Itumuuov in so v Nemčiji nakrat nastopili dogodki, kateri delajo bližnjo bodočuost Evrope ne-preračunljivo. Tem bolj je dolžnost avstrijskih državnikov in ljudskih zastopnikov, da narede mir. Pot do tega in pravo sredstvo kaže v bistvenem češka sprava. Treba le še, da načela češke sprave — mutatis mutandi8 seveda — raztegnemo tudi na druge nie-ševite dežele (Čujte! Čujte! Prav res! na desnici.), pa bode nastal mir. (Odobravanje na desnici. — Poslanec Vošnjak: Na Koroškem tudi!) Kdor čisla doslednost, pravico in resnico, ta se bode lahko prepričal, da se kaj tacega, kakor na Češkem, mora uvesti tudi na Moravskem, Šles-keni, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Kajti vse one pritožbe, o katerih se je razpravljalo pri spravi, vBi oni uzroki, ki so bili na Češkem za spravo, nahajajo se tudi v navedenih deželah, samo da Se v večjej in pooštrenoj meri. (Prav res! na desnici.) V dokazovanji svojem se hočem omejiti na avstrijske dežele, v katerih bivajo južni Slovani. Nemška manjšina na Češkem ima svoje nemško vseučilišče, svoje nemške srednje šole in učiteljišča, svoje nemške ljudske šole.. In vender se je čutila zatirano in ni prej mirovala, da se jej je v zmi8lu čl ena XIX. državnega osnovnega zakona zagotovila odpomoč. Če pogledamo v dežele avstrijske, v katerih bivajo južni Slovani, preverimo se, da zatiranje nemške manjšine na Češkem ni bilo niti bleda senca, proti krivicam in zatiranjem, katero morajo že leta trpeti Slovani v dotičnih deželah. Te dežele nemajo nobene velike Sole, kajti vseučilišče Zagrebško velja za inozemsko. Na vseučilišči Graškem so se opustile obstoječe slovenske stolice za tako potrebne pravoznanske predmete. Hrvatske srednje šole bo samo v Dalmaciji, dočim hrvatska večina v Istri nema nobene srednje Šole. Novomeška gimuazija je deloma slovenska, na Ljub-Ijanskej so slovenske paralelke, temu nasproti so pa štajerski Slovenci po desetletnej spravi j ivej politiki dosegli še le jeden slovenski paralelni razred na gimnaziji v Mariboru (Čujte! na desnici); Slovenci koroški pa še toliko neso dosegli. V Trstu in v Gorici so pač nemške gimnazije, slovenskih pa ne. Slovanska učiteljišča so pač v Dalmaciji, v Kopru in deloma pa tudi v Ljubljani. Nasproti pa 400,000 štajerskih in 130.000 koroških Slovencev torej pol milijona ljudij nema nobene slovenske srednje šole (Čujte! na desnici), dočim jih ima nemško prebivalstvo 5 ali 6. Slovenske ljudski* šole na Spodnjem Štajerskem in južnem Koroškem še tega imena ne zaslužijo, kajti neso uravnane po potrebi slovenskega prebivalstva, temveč le ustrezajo ponemčevalnim željam naših nasprotnikov. Hrvatski večini v Istri se je še le lani posrečilo, da je spravila jeduega svojega pristaša v de-žeini odbor, dočim mi na Štajerskem in Koroškem nemarno nobenega zastopnika v deželnem odboru in deželnem šolskem sovetu. Tu vladajo in gospodarijo Nemci, kakor hočejo. Člena XIX. državnega osnovnega zakona za te gospode ni. V teh dveh deželah ni navadnih narodnih nasprotstev, temveč razsaja ljuti narodni boj in vojna, tu ne gre za navadna uarodna zavidanja in upiranja, temveč tu se premišljeno, sistematično tlači slovenski element, tu se hoče zatreti in uničiti avtohtonne Slovence. Zadnjičas se je narodni boj prenesel tudi na gospodarsko polje, kajti v Gradci se je osnovalo društvo „Siidraarck", katero ima namen pokupovati zadolžena slovenska zemljišča in na njih naseljevati nemške priseljence. To je rušenje deželnega miru v najostrejšej obliki. Žal, da moram konstatovati, da narodni boj vatske pokrajine, da so ta namen bili upeljali svojo mero (Celjska vedra), svojo vago. svoje sodstvo in si svoje vojake deloma vzeli iz Češke. Na Štajer-jerskem tradicija o tem še marsikaj govori, vidijo in čujejo se Še sledovi takratnemu mogočnemu gibanju, katero se čez toliko stoletij a zopet — rekel bi — brezuspešno, brez upa zmage — ponavlja. Govoriti bi imel še o drugih velelepih pesmih, kakor so n. pr.: „ J u d i t,tt „ N a p o 1 e o n o v večer," „Svatba v Loge h," ki je, dasi iz vsakdanjega življenja vzeta, vender vzbudila mnogo tesnočrčnega hrupa, „Črnošolec", „Dvorski norec" „Ukrajinska duma", „Ilirska tragedija", in druge, posebno pa ciklus pesnij „Stara pravd a," v katerem je popisan nesrečni upor hrvatskih in slovenskih kmetov proti krutim svojim tlačiteljem, kateri upor se je zaključil z veletragičnim prizorom v Zagrebu, ko so kmetskega kralja Matijo Gubca na razbeljenem prestolu kronali z žarečo krono — a pesnik Gorazd — Aškerc in njegovi proizvodi bo itak že znani vsem našim razumnikom in vsak njegov umotvor nam je vsem zaželen užitek. državni fuukci.onarji in funkcijonarji avtonomnih zastopov še poostrujejo. Tako je deželni načelnik na Koroškem nedavno slovenskega rodoljuba in deželnega poslanca P]inspielerja postavil pod policijski nadzor. (Ćujte, čujte! na desnici.) To je vender nedostojno postopanje, če ima deželni predsednik koroški povod dvojiti v lojalnost tega poslanca in zastopnika slovenskega naroda, ima vender državno pravdništvo na razpolaganje. Naperi naj tožbo proti njemu, da bode gospod Einspieler imel priložnost dokazati nedolžnost svojo. Še celo na Kranjskem in v Ljutomeru na Štajerskem so okrajni glavarji, ki slovenskim županom na vse mogoče načine nagajajo in jim delajo' vsakovrstne zapreke, ker zahtevajo na slovenske uloge slovenske odgovore. (Daljo prih.) Aškerc priljubil se je narodu po svojih baladah in romancah, kakor Simon Gregorčič. On umeje odbrati pravo snov in jo podaje v tako opi-ljeni obliki, da je prava duševna naslada za čitatelja, ki često nahaja v pesmi svoje lastne nazore, katerim pa ni vedel dati tako odličnega pesniškega izraza. Pesmi Aškerčeve so krasno darilo našej literaturi, nadejati se nam je pa od pesnika še mnogih proizvodov, ker je še mlad (porojen dne 9. januarja 185G pri sv. Marjeti pri Rimskih toplicah) in ker je res pesnik po volji božji. Zato mu iz vsega srca želim : Na mnogaja leta! Omeniti uam je naposled še to, da je vnanja oblika „Baladam in rotnaucam" jako ukusna in elegiitna, in da hta se gospoda založnika v tem oziru skazala. Cena pa se nekaternikom zdi previsoka. A kdor ve, da so troški veliki, a se pesmi ne bodo takoj vse spravile v denar, ne bode se spodtikal nad to ceno, marveč hitro segel po lepi knjigi, ki naj bi se nahajala v vsakem narodnem salonu, v vsaki slovenski hiši. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. aprila. Državni zftor začel je že v soboto podrobno razpravo o budgetu, ki bode jako dolgo trajala, ker se je upisalo veliko število govornikov. Posebno skrajni Nemci in Mlado-čehi so se pri raznih poglavjih upisali za prve govornike. Kakor pri glavni razpravi, tako se bode tudi pri specijalni govor sukid o češkonemškej spravi. Mnog govornik bode skušal predmet, o katerem bode imel govoriti, spraviti v zvezo s to spravo, da bode le o njej mogel povedati mnenje svoje. Skupne tuhiister.ske konference bile so koncem minolega tedna na Dunaji. V njih se je imel določiti skupni državni budget, za prihodnje leto, in pa druge predloge, ki se predlože delegacijama. K tem posvetovanjem bila sta prišla iz Budimpešte ogerski ministerski predsednik grof Szaparv in ogerski finančni minister Wekerle. Poslednji se jejjpri tej priliki posvetoval z Dunajevskim tudi o urejenji valute in o žganjarskem davku. Kaj so miniBtri v konferencah sklenili, se nič ne poroča. Kaj dobrega pač nemamo pričakovati. Najbrž bodo zahtevali zopet od delegacij kakih novih kreditov za oboroževanje. % uasije države. Mir se bode ohranil, tako sodi vsaj glasilo ruske vlade, „Nord". Novo poroštvo za mir je to, da je italijansko brodovje bilo odplulo pozdravit predsednika francoske republike in je poveljnik tega brodovja izročil gospodu Carnotu lastnoročno pismo italijanskega kralja. To bode pospešilo razvoj dobrih odnošajev mej Italijo in Francijo, ki so že sedaj povoljni. Na vzhodu in na zapadu je mir zagotovljen, kakor bo kaže. Še celo na Dunaji se ne ujemajo z ogerskimi listi, ki zatrjujejo, da ima sedaj Avstrija svobodnejšo roko proti Rusiji na Balkanu, ko se je Bis-marck zameni 1 s Caprivijem, kajti nečejo spravljati miru v nevarnost. SJcnjiščina .srbska je vsprejcla premembe vojnega zakona, katere so postale potrebne vsled nove organizacijo narodne milice. Za oboroženje milice kupila je vlada v Rusiji 20.000 Berdonovih pušk jako po ceni. Nadalje je vsprejela skupščina zakon, po katerem se bode izdelovanje, uvažanje in prodajanje smodnika, dinamita in drugih razstrelil proglasilo za predpravice države. liisniarck. BNordd. Allg. Ztg." je izvedela, da sedaj izdelujejo za Bismarcka diplomi kot vojvoda Lauen-burški in generalni polkovnik konjice. Po tem takem bivši državni kancelar vender ni popolnoma odklonil vojvodskoga naslova. Dotične vesti po raznih glasilih so morda merile le na to, da povekšajo popularnost kneza Bismarcka. Bivši kancelar najbrž še ni zgubil vsega upanja, da kedaj zopet pride na prejšnje mesto. Zaradi tega je pa ostal v zvezi z mnogimi listi, ki sedaj že pridno obirajo Caprivija in njegove tovariše ter skušajo narod preveriti, da ti možje neso sposobni za vladanje. Posebno se v tem odlikuje „Hamburger Coirespondenz". Nekoliko pa ti listi tudi zaradi tega s Caprivijem neso zadovoljni, ker se neče v svoje namene posluževati v tolikej meri Časopisja, kakor se ga je Bismarck. Sploh se je iz nekaterih pojasnil, ki jih je v tej zadevi dal v pruskej zbornici, videlo, da se za notranje zadeve ne misli posluževati časopisja, pač pa hoče glede vnanjih zadev se v tem oziru ravnati po vzgledu Bismarckovem. Marsikateri list, ki je do zdaj jedel iz vladnih jaslij, Be bode sedaj teško vzdržal. j&emšfoi 2>ottiors7ci ritaše. Zadnjič smo povedali v telegramu, da so zaprli jednega ruskega častnika, ker je hotel dobiti načrte nekaterih utrdb in jih prodati nekej drugej državi. Poročalo se je, da je pri tem močno kom-promitovan pomorski ataše neke velevlasti. Poznejša izvestja pa javljajo, da je nemški pomorski ataše Plessen bil nakrat prestavljen iz Peterburga v Ko-danj. Iz tega moremo sklepati, da je Nemčija ona država, ki bi rada dobila načrte ruskih trdnjav ob baltijskem morji Nade, da se bodeta Nemčija in Rusija zbližali, pač ne morejo biti velike, Če imajo že atašeji nalog, da naj skušajo dobiti načrte ruskih trdnjav. To kaže, da v Berolinu računajo s tem, da bodo morda imeli vojno z Rusijo. Otvor jen je portugalskih »borni c. V soboto je kralj s preatolnim govorom otvo-ril portugalski zbornici. Prestolni govor izraža nado, da se bode razpor z Anglijo za obe državi častno poravnal. V ugodnem trenotku bode vlada zbornicama predložila vse dokumente o tem sporu. Od-nošaji z vsemi drugimi državami so najboljši. Iz Mossanedesa se bode zidala železnico v sredino Afrike. Vlada je Btorila izredne naredbe za varstvo dežele. Koncem poživlja prestolni govor obe zbornici, da rešita vprašanja, ki se tičejo blaginje de-lajočih stanov. Vsa Evropa obrača torej že svojo pozornost delavskemu vprašanju, ker nezadovoljnost delavcev je Že resna nevarnost za vse države. Odprava igralnic v JVgiptu. V Egiptu je vlada v sporazumljenji z inozemskimi generalnimi konzuli odpravila igralnice po vsej deželi. Grški kouzul se je sprva protivil zatvoreni u grških igralnic, naposled je pa tudi privolil. Egipčani so torej v tem oziru prehiteli kulturno Evropo, ki še vedno trpi zloglasno igralnico v Monaku in druge. Letošnji redni občni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega drnštva Avstro-Ogerske isto tako letošnji redni zbor tukajšnjega uradniškega hranilnega in posojiluega drnštva bila sta v nedeljo 13. t. m. dopoludne v tukajšnji Schreinerjevi pivarni. Prvega zbora udeležilo se je 39 društvenikov. Predsedoval mu je c. kr. deželni šolski nadzornik gOBpod Jakob Smo loj. Predseduik ob kratkem poroča o splošnem delovanji uradniškega društva Avstro-Ogerske, iz katerega posnamemo, da je do konca leta 1889 društvu pristopilo blizu 100.000 udov. V zavarovalnem oddelku bilo je koncem tiBtega leta uknjiženih 58 625 efektivnih pogodeb in po njih zavarovanih 57,177.431 gld. kapitala ter 337.812 gld. letne rente. Novdi pogodeb tekom leta 1889. upisalo je društvo čisto število 2.512 v znesku zavarovanega kapitala 2,269.613 gld. ter 23.546 gld. letne rente. Zaradi smrti zapadli kapital znaša v istem letu 706.342 gld. in letna renta 1.428 gld. Vsled tega prenehalo je 778 pogodeb pri 671 umrlih udih. I. občno uradniško društvo Avstro-Ogerske sedaj šteje 89 krajevnih skupinj iu 75 konzorcijev, njegovo premoženje pa je koncem leta 1889. prispelo na 11,900.000 gld. V minulem letu je bilo delovanje društva znamenito tudi glede blagih ukrepov. Gmotne podpore je izplačalo v 792 slučajih 20.112 gld. Pretresavalo je mnogo važnih poboljšanja razmer uradnikov tikajočih se vprašanj, zlasti pa se je trudilo v pospeševanji ukrepov za zvišanje mirovnine c. kr. uradniških vdov in preskrbovalnine njih sirot. Predsednik potem nadaljuje poročilo o važnih dogodkih kranjskega odseka uradniškega društva in O odborovi delavnosti v minulem letu. Ta odsek je zgubil tekom leta 1889 — 9 društvenikov. Mej njimi sta bila tudi odbornika c. kr. računski svetnik g. Lovro Haubitz in pa deželni tajnik g. Matevž Kreč. Oba sta bila za blagor društva jako vneta in delavna. V znak sočutja ob zgubi umrlih zlasti imenovanih dveh odbornikov zborovalci usta-nejo s sedežev. Koncem leta 1889 bq bili društveniki na Kranjskem za življenje zavarovani s 391 pogodbami v znesku 423.079 gld. kapitala in 88 gld. letne rente. Tekom leta 1889 izplačalo se iim je v 9 pogodbah zavarovana vsota 9.300 gld., povodom petiudvajsetletnice svojega obstanka razdelilo je mej tri vdove 50 gld, ter sploh podpore dalo 230 gld. Kranjski odsek uradniškega društva je štel koncem minulega leta 421 udov. Ko je gospod predsednik končal svoje poročilo in se odobril račun za leto 1889, pretresovati je začel zbor na dnevnem redu stoječi predlog, da se ima Čisti prebitek zavarovalnega oddelka uradniškega društva porabiti za olajšanje onih društvenikov, ki že dalj časa plačujejo zavarovalnino. Obravnavanje te točke trajalo je dolgo časa. Po zborovem sklepu pa, da se pri bonifikaciji ne ame ozirati samo na starejše zavarovance, ampak tudi na mlujše, ter da se bonifikacija vender le uresniči, ukaže se odsekovemu odboru, da v to svrho stori potrebne korake pri centralnem opravništvu na Đunaji. Zbor se posvetuje še na dalje o po mnogih članih izraženi Želji, da bi Železnice znižale vozno ceno za umirovljene c. kr. uradnike tako, kakor so že to storile za aktivne uradnike. NaroČi se društvenemu odboru, da tudi v tem oziru potrebne korake stori. Pri zborovanji Čule so Be tudi mnoge želje, da se glede zakonito upeljano uniforme pri c. kr. uradnikih v notranji službi nadomesti tako zvana službena suknja z drugim praktičnim oblačilom. Društvenemu predsedniku c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku gospodu Jakobu S mole ju in njega namestniku c. kr. gimn, profesorju gosp. Auguštinu VeBtru zbor za njijino požrtvovalno delovanje v prid društva izreče toplo zahvalo, ter naposled zvrši volitev mesto onih odbornikov, kateri v letu 1890. po pravilih izstopijo iz upravnega odbora. Voljeni so bili gospodje: Ivan Gogola, c. kr. notar, Ivan Lisec, ekspeditor na južni železnici, Viljem Lukesch, c. kr. kontrolor v deželni plačilnici, Anton S ve tek, c. kr. računski ro-vident in Matija Zamida, deželni svetnik; za namestnike gospodje: dr. Andrej Ferjančič, c. kr. sod, oskrbništva namestnik in državni poslanec, Fran Kreminger, c. k. profesor na realki in Adalbert Strnad pristav c. kr. tabačne režije. (Konec, prih.) Domače stvari. — (Državni poslanec g. dr. Ferjančič) izročil je preteklo soboto v zbornici poslancev peticijo prizadetih občin notranjskih in mesta Loke za železnico Lok a-Razd rto-Divača ter predlagal, da se zaradi važnosti predmeta peticija doslovno tiska v stenografičnem zapisniku, čemur je zbornica pritrdila. — (Gospod grof Henrik Attems v Gradci) poslal je posestnikom v Črnivasi, Lipah in v Hauptmanci (na harji) 565 kilogramov krompirja, kateri se je danes razdelil. — (Občina in rudnik vZagorji za Savo) poslala sta te dni gosp. graščaku Franu Hrenu v Ljubljani krasno izdelano zahvalo, ker jim je izposloval, da se vlak v Zagorji tudi ustavlja. — (F re m e šč en) je c. kr. notar g. Makso Koser iz Idrije na Ptuj. — (Poročil) h& je daues g. Fran B erga nt, poštni oficijal v Ljubljani z gospodično Marijo Kreutzerjevo. — (Podružnica avstrijske družbe „ belega križa" za Kranjsko) v Ljubljani razpošilja svoje letno poročilo za 1. 1889. in letopis osrednega društva na Dunaji ta teden vsem p, n. članom, ob jednem pa tudi pristopnice za to leto proti uplačilu letnega doneska. Objave za pristop vsprejema društveno predsedništvo. — (Železnica Radgona-Ljutomer.) Okrajni zastop in občina Ljutomer dobila sta koncesijo za zgradbo normalnotirne lokalne železnice iz Radgone v Ljutomer. — (Voditeljstvo slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu) dobilo je od mestnega magistrata sledečo okrožnico: Od strani družbe (vodstva) sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpošiljajo se mej šolske kroge mej drugimi tudi dva spisa, izdana od družbe same: „Tisočletnica Metodova", spisal duhoven Ljubljanske škofije v Ljubljani 1885. in „Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik v Ljubljani 1889." Ker pa omenjena spisa vsled njiju vsebine nesta po nikakem primerno berilo šolskej mladini, ukazuje magistrat na zaukaz miuisterijalnih odlokov, da se oba zvezka, ako bi se nahajala v knjižnici te šole, nemudoma odstranita. Z ozirom na prvi spis „Ti-fiočletuica Metodova" se še opomui, da je c. kr deželno sodišče v Ljubljani z odlokom 7. januvarja 1890. št. 129 prepovedalo nadaljno razširjanje omenjenega spisa, ker se njega vsebina zmatra nevarna za občni red (§. 302 iu 303 tisk. zak.) „Edin.tt — (Patrijotično deželno pomoč no društvo za Kranjsko) imelo je v mestni dvorani dne 14. t. m. redni občni zbor. Ker je bil društveni predsednik g. Emerik Maver zadržan, otvoril je občni zbor I. podpredsednik g. ces. svetnik Ivan Murnik ter pozdravil navzootie. Za vojaški društveni svet prišel je c. in kr. štabni zdravnik g, dr. Fran Stangl. Računskemu poročilu za leto 1889, katero je prečital društveni tajnik gosp. Alojzij Merlak je bilo posneti, da se je društveno vodstvo potrudilo svoje patrijotične in človekoljubne dolžnosti vestno izpolniti. Radi podelitve zajutreka, kosila in večerje rekonvalescentom, kateri bodo s privoljenjem Kranjske hranilnice stanovali na starem strelišči, sklenila se je pogodba z ljudsko in dijaško kuhinjo. Mesto umrlega mestnega fizika gosp. dr. Avelina Robleka, kateri je obljubil brezplačno lečiti bolnike v rekonvalescenski hiši na starem strelišči, naprosilo je vodstvo gospoda dr. Roberta Prossinagga, kateri je ta posel tudi prevzel. Število ponudeb za brezplačno privatno oskrbovanje bolnikov in ranjencev se je za ponudbo predsednika Metliške podružnice gosp. dr. Josipa viteza Savinschegg-a pomnožilo, kateri je izjavil, da je pripravljen vsprejeti 2 ranjena častnika v svoje brezplačno oskrbovanje. Društvo je tudi zalogo materijala pomnožilo, ter je nakupilo potrebne kirurgične inštrumente za 3 sanitarne oddelke v Ljubljani, kateri stanejo 310 gold. 10 kr. Skupna vrednost zaloge materijala znaša sedaj 810 gold. 46 kr. Podpore prejelo je društvo in sicer od kranjske kranilnice 300 gold., in od deželnega odbora kranjskega 100 gold. Društvo štelo je v preteklem letu 3 častne in 188 rednih članov; zgubilo je pa 29 članov. Vodstvu se je pa posrečilo za leto 1890 pridobiti 41 novih udov. Kakor je razvideti iz letnega konečnega računa, je bilo dohodkov 1G7!) gold. 04 kr. in izdatkov (ura-čunši tudi znesek 29G gold. 19 kr., kateri se je po pravilih odposlal centralnemu fondu za leto 1889) pa 941 gold. 59 kr. Koncem leta 1889 znašalo je premoženje 6738 gold. G4 kr. v gotovini in 550 gold. v vrednostnih papirjih, in se je premoženje za 738 gold. 5 kr. pomnožilo. Podružnice tega društva — katerih je 17 — imele so 051 udov in premoženja 3560 gold. 4 kr. v gotovini in 95 gold. v vrednostnih papirjih. Konečno se je vodstvo zahvalilo vsem civilnim in vojaškim oblastvom, kakor tudi osebam in korporacijam, katere so skrbele za blagor in napredek „ruđečega križa." Ko se je letno poročilo in tudi računski zaključek odobril, odložilo je vodstvo svoj, za tri leta podeljeni mandat in vršila se potem nova volitev, katere izid se je že poročal. — (Iz Divače) poroča se nam, da se je banka „Slavija" izkazala jako blugodušno nasproti pogorelcem v Dolenjih Ležečah. Izplačala je namreč Štirim pogorelcem, ki neso imeli ni kake pravice do odškodnine, iz milosti 500 gld. Prepričani smo, da bi nobena onih mnogoštevilnih tujih zavarovalnic, katere se usiljujejo po Slovenskem, v jednakih okolnostih ne bila ravnala tuko človekoljubno. — (V Trebelnem,) Krški okraj, sestavljen je nov občinski zastop sledeče: Ivan Miklavčič iz Trebelnega, župan; Fran Žagar, Fran Peterle iz Trebelnega in Fran Slak iz Bajhovca, odborniki. — (Vodstvo „T r ž a š k e g a p o d p. in bralnega društva") naznanja vsem družabnikom in družabnieam, da je vis. c. kr. namestništvo z odlokom dne 5. aprila t. 1, št. 3268/1. zavrglo pritožbo nekaterih iz društva izključenih osob, v katerej so zahtevali, da bodo zopet v društvo sprejeti ali naj se pa društvo razpusti, kajti ni imelo postavuega razloga proti istemu (društvu) postopati. Ker pa nekateri izključene! vkljub temu namestniš-kemu odloku trosijo mej ude vest, da je društvo razpuščeno — z namenom društvu škodovati — opozarjamo vsacega zavednega družabnika, da tega ne verjame, ampak naj takšnega obrekovalca nemudoma naznani vodstvu, katero bode potem potrebno ukrenilo, da Be društveno ime in čast ohrani in obrekovalca kaznuje. — (Pri Sv. Gre gor i j i,) okraj Kočevje, so bili povodom občinske volitve dne 17. marca izvoljeni sledeči zemljaki: Fran Jaklič iz Andola, Jernej Marolt iz Pustega Hriba, Matevž Oblak iz Grabna in Štefan PetriČ iz Dvorske vasi, prvi županom, ostali odborniki. — ( A k a d e m i č n o društvo „Slovenija") je izbralo v zborovej seji, dne 17. aprila 1890, sledeči odbor: Predsednik; stud. med. Karol Za-krajšček. Podpredsednik: stud. med Fran Goestl. Tajnik: stud. iur. Vekoslav Kokalj. Blagajnik: stud. phil. Fran Kropivnik. Knjižničar: stud. iur. Fran Miklavčič. Arhivar : stud. med. Mihael Podlesnik. Odbornik : stud. iur. Vladimir Foerster. Namestnika : stud. med. Josip Skočtr, stud. iur. Vekoslav Pegan. Revizorji: stud. iur. Lavoslav Batič, studi med. Janko Bleiweta vitez Trsteniški, stud. med. Janko Geiger. — (Na Itateševem Brdu,) Postojioskega okraja, vršila se je 13. p. m. volitev v občinski zastop. Izvoljeni so bili sledeči posestniki: Gregor Penko Županom, Fran ValenČie in Fran Šabec odbornikoma. — (2and a-rmeri jsk o postajo] nameravajo napraviti v Darkovljah. Mestna delegacija je namreč sklenila prositi mestni zbor, da dovoli 350 gld, na leto za stanovanj", 100 gld. kot deželno doUlado in 150 za nabava pohištva, za novo žandarmerijsko postajo v Barkovljanakem selu. Dobro bi res bilo, da se jedenkrat odpravijo od tamkaj nepotrebni municipalni stražarji. Telegrami „Stoveriskarnis Narodu4'; Novomesto 20. aprila. Gasilno društvo dobi po hudi borbi slovensko poveljuistvo. Praga 21. aprila. Zjutraj prišlo 200 strajkujočih zidarjev k zgradbi benediktinskega samostana na Smibovu in so hoteli delavcem braniti, da bi ne delali. Da se izogne nemirom, odpustil jc stavbinski mojster pomagače, katere je policija razgnala. Peterburg" 21. aprila. „Nov. Vremja" : Napravila se bode nekda nova gubernija Holin iz okrajev Iublinske in sosednih gubernij. V Holinn se bode nekda napravila samostalna škofovska stolica. Berolin 21, aprila. Cesar odpotoval v Bremen. Madrid 21. aprila. Na promenadi raz-počila se je včeraj zvečer petarda. Mimogredoč človek ranjen. Zlodejec neznan. Bazne vesti. * (S t r a j k i ) Na Dunaji so imeli v sredo zvečer krojaški mojstri shod in so sklenili: 1. Delo po pogodbi ostane, le da se jim p!ača za 10% zviša. 2. Delati se bode imelo tudi Še nadalje 10 ur na dan. 3. Kar se tiče plače, se ne more nič gotovega določiti, ker neso delavci vsi jednaki, a naiboljši imajo že zdaj po 3 gld. na dan. Boljše šivilje pa dobe v prihodnje po 1 gld. na dan. 4. Kar bo tiče podaljšanja dela, naj to vsak za-se preskrbi. 5. O prvem maji se ne sklene nič gotovega. S tem se nadejajo, da bo strajk končan. Brivci in vojeniuarji Se Btrajknjejo Tudi pasarji, čevljarji, natakarji in delavci pri gledališčih prete, da delo ustavijo, ako Be jim plača ne /boljša iu delo ne skrajša. — V Donaufridu blizu Dunaj.«, straj-kujejo vsi delavci, zahtevajo zvišanje plače za 508/o iu skrčenje dela ris 8 ur. — V G rade i še ne delajo mizarji in ključavničarji, sicer ni nič hudega — V Lang u na Štajerskem ustavili so tudi mizarji in ključavničarji delo. ter zahtevajo zvišanje plače za 40%. — V Inom ost u ustavili so vsi krojači delo. — V Pragi so nemiri strajkujočih pekov vedno hujši. — Silni nemiri so v Mora v s kej Os travi, kamor je došlo do sedaj ž»* 14 hatalijonov pešcev in 4 eska-droni kon|ikov, ki miru š»i vedno ne morejo vzdrževati. — S t raj ki so nadalje v Znoj mu, Brnu, O pavi, Bi e lici, P rosu ic i, Le v ovu, Pozu n u i n Budimpešti. * (V L i b e r c i) so določili za novo poštno poslopje 102.000 in delo tudi že izročili nekemu mojstru. Kdaj pa se bode zgodilo to v L j n b 1 j a ni? * (Ad v o k a t d r. M a r k t b r e i t e r) o katerem smo minoli mesec poročali, da jo je z Dunaja potegnil, potem ko je tamkaj nad 300.000 gold. po-neveril, došel je sredi marca v Ameriko in to v Cincinnati. Prijeli ga pa niso, ker v Ameriki ni običajno, da bi tistega, kdor zasobnike opehari, radi tega nazaj pošiljali, ampak le tiste, ki državne j blagajnici kaj poneverijo. * (Kitajec in Francozinja.) Iz Pariza se piše: Tukajšnji kitajski poslaniSki tajnik general Čenk-Kitong, poročil se je civilno z neko Francozinjo, s katero se je bil že pred več leti poročil na kitajski način. * (Most ae je podrl) v Požunu dne 17. t. m. Most, katerega so še zidali, udri se je namreč vpričo mnogobrojnega občinstva ter podsul G delavcev, ki so se pa vender srečno rešili. Pravijo, da je to nezgodo zakrivil neki delavec, katerega so radi tega tudi že prijeli. * (Velik požar) bil je dne 17. t. m. zvečer v Novem S and ecn v Galiciji. Pogorelo je 130 hiš in židovska sinagoga. Da se ni ogenj še bolj razširil, preprečili so ognjegasoi iz Tarnova, Gorlice in Grybova. Sumničijo, da je nekdo nalašč zažgal in so tudi nekoga že prijeli. Mnogo stotin rodbin je brez strehe, škoda je velikanska. * (Štirje otroci so se zadušili) v Pro-snici na Moravsketn dne IG. t. m. Ko je neka ženska svojemu soprogu, ki službuje kot delavec pri železnici, nesla zajutrek, zaprla je svoje štiri še speče otroke, katerih najstarejši ima Se le sedem let, doma v sobo. Ko pa je bila odsotna, vname se Blamnjača blizu peti in vsled tega nastane tak dim, da se Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. ubogi otroci v par minutah zaduše. Zdravnik, po katerega je takoj poslala, ni mogel nič več pomoči, ampak moral je konstatovati smrt. * (Blagaj nico uplenili) so neznani lopovi v noči od minulega petka na soboto knezu Traut t-mansdorffu na gradu Obervvaltersdorf, ter jo oropali vsebine, namreč 1800 gold., potem pa jo pustili prazno na bližnjem polji. Zločinci so neznani. * (Silna toča) bila je, kakor se javlja iz Stockerau-a, tamkaj krog 6. ure zvečer dne 1 7. t. m. Toča, ki je bila debela kot golobja jajca, pokončala je zlasti vsa cvetoča drevesa in tudi pobila dokaj ptičev. * (Železno mesto) bodo sezidali v Grand Riveru v zapadnem Kentucky-ji ob rekah Tenesse in Cumberlan. Potrebno gradivo je že pripravljeno. avtojt ! 7.u VMe leto gld. !.«»«>; xa pol Ivin I gld. 2.30; za Četrt letu gld. 1,15. .---i-s»j; I^oterifne Nref'ke li>. aprila. V Linci: 52, 41, 31, 42, 75. V Trstu: 21, 65, 23, 90, 11. ' JPia j<_?x : 20. aprila. Pri .ionu : pl. Knch, Pjttner, Ste! ner, Breuer Lowenbuch /. Dunaja. — l'oljđal, Šel i/. Šturij. — Bach-inaver, Brezni kar I« Trstu. -- Laizi iz Brna. — De Martin VValleraud iz Nancy ja. Pri ti it i i«-i i Dorner, Frank, Baros, Labos, Krapina Satavaih iz Trsta. — Gotd z Bleda, — Csanady iz Budimpešte. — BO\vy, GHick, Sclmldes, Bornor, Ilock k I)u nuja. — Hcu ta Celja. 1 'r liavurakcui dvoru : Spitznagel is Viiuolj. In južnem kolodvoru: Giacich, Ercule, Riboli, FftbrettO is Puha. — Branita il Trsta. — Vičič iz Zemuna. Luvrić i/. Senja. U Miril V, za vnetjem sapnika. — Noža Pod-krajšek, posestnica, 8U let. Rimska cesta št. 11, za oslab-Ijenjeni. 21. aprila t .Jakob Seinrov, Brevijar, 48 let, ltimaka cesta št. It), za jetiko V d el e I n e j bolnici: 10. aprila: Marija Pnpeit, goatija, 06 let, za rakom v želouci. 20. aprila: Katra Florjaneid, dekla, 96 let, za jetiko. Xržne oc*ne v LJubljana dne 19. aprila t. 1. Pšenic«, hktl. Rež, Ječmen, n 0 'es, . Ajda, P" O BO, Koruza, , Krompir, , Leča, Grah, Fižol, Maslo, Mast, Speli frideri k^r. -t kr. 7 16 Speh povojen, kgr. . n 50 Snrovo maslo, „ 5 33 Jajce, jedno : . , 4 — Mleko, liter . . . . 6 88 Goveje meso, kgr. 4 7.'' Telečjo 4 67 Svinjsko , '.i'21 Koštrunovo „ , 11 — Pišanec...... 10— Golob...... *.' — Seno, 100 kilo . . . 1 - Slama, „ . . . . — 68 Drva trda, 4 rjinotr. i— 5> „ mehka, 4 kr — 68 II— 90 2 10 — »;o 1 — 60 — 58 _ 38 — 60) — 20 2 06 2 23 7 ■1 80 Meteorologično poročilo. j Dan Cas opa- L Stan'f 1 Tem-t s«u.Y;.i barometra ' zovRtija y ; peratura Vetrovi Nebo Mokrim* v mm. I *C o. ci 7. zjutraj 2. pOpOla 9. zvečer 729-5 mm. 781*11 nun. 7333 mm. 9 6" C 13 2« C 9-8° C si. j z. si. j z. si. jz. obl. obl. obl. 0-00 mm. _* "E a * d 7. zjutraj 2. popol. 9. zveCer 766*7 mm. 7.'lii-3 mm. 73 7 "5 mm. 11-4°C 184° C 112°C si. vzh. si. vzh. si. sv/.. jas. d. j as. j a«. 580 mm. dežja. Srednja temperatura 109° in 13-71', za 1-6° in 4-2° nad nortnaloin. XD-cL^a,js3sa- "borza* dne 21. aprila t. I. (lavirao telegrafićoo poročilo.) Papirna renta.....gld. Srebrna renta.....„ Zlata renta......„ 5°/0 marčna renta .... , Akcije narodne banko . „ Kreditne akcije.....„ London........„ Srebro ........ „ Napol......... „ C kr. cekini...... „ Nemške marko.....„ 4°/0 državno srečke iz I. 1854 Državne srećke iz 1. 18t;-l Ogeraka zlata renta 4°/0 . . . . Ogersfta papirna rentu 5°/0 . . . Dunava reg. srećke 5°/c . . . Zemlj. obč. avstr. 4*/t"/o z,utl ZHSf' Kreditne srečke...... Rudolfov« srečk'5..... Akcije anglo-avHti*. banke Trauamway-drufit. velj. 170 gld. a. vfieraj — danes 88*76 - gld . 88 70 «'.>• — rt 88 80 110 20 ' n 109-9:1 101 05 101-05 948- — n 944 — 296 21 n 996*60 11890 n 118*75 9 •48 v, " n Sv 43 5-155 f> 64 1 83.r» 58 32'/. 96 » gld. 132 gld. 60 kr. 100 , 179 ri n 102 n »O „ » 90 n 100 gld. 120 n 75 „ listi . . 117 n 50 , 100 gld. 188 n n to „ 20 n ji 190 „ 141 n 60 „ v.. . , 215 n 75 „ Vsak dan sveže spodrezane špargeljne s kilo franko pošilja po poštnem povzetji za h kIo!« Josip Stiegler, (817—1) OMkrUnik |»ri Nv. l*olru poli« Ciorice. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige: l*ari% v Ameriki. ISlotfEie clii^e. Roman, češki spisal Vdcslav Btnti-Titbisthf• Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 523 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 ki: <3iM«'i in »isK^S. Rouoni). Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. .Mala 8°, 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 66 kr. U iiđlna« Spisal Andri Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 89, 143 stranij. C"tia 20 kr., po pošti 25 kr. ViSetisBtfl lircDiflsBik. Spisal Emile Souvestre, prevol Muhoder. — Ml. 8°, 82 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. DlBCVGDik. Spisal Ludovik HaUnj, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Casnlkarsl\a Spisal * * Roman. Francoski spisal Jienč J^febrre. Poslovenil * * * Stat nominis uuibro. Ml. 8n, 535 strauij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. Ivan Sfflio^ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr~ ii.cnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. 9Jiiamk n&ise&'&t časa. Romai.. Spisal M. Lerniontov, poslovenil J. P. — Ml. 8P, io4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Selski žiifiiiik. Roman. Spisal L. Halhtj, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 203 stranij. Cena 25 kr.t po pošti 30 kr. I^ibc^ SerebrjaiiL Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8U. 1)09 stratpj. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. O V. Roman. Spisal Turgtnjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8", 32 pOI. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Wa\\ (li*a^'«»eeniai korenuBa^. Povest Iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J Maksitnoi: Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane JO kr., po pošti 25 kr. V isti zalogi sta izšla in ae dobivata i>o znižani ceni še sledeča zvezka: grozdjeni no Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal ./. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V.zvezek, ki obsega : Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, posloveuil Davorin Hottnik. Volja.................25 kr. Ukrajinske* iSinise. Češki spisal E. Jelinek. Poslovenil Podvidovski. 81 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr Mula 8", in iiasl časniki. Cena # Stat nominis umbra. Ml. 8", 19 pol 40 kr., po pošti 45 kr. fldiibrovsSii. Povest. Spisal A. s. Puihtn, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Mbit. — Životopisje, spisal Kajč Boš, — Prešern, F*rešer*in ali Preširen, spisal /