Obvestilo
Zaradi praznikov prihodnja številka Štajerskega tednika izide v petek, 4. januarja.
Ptuj, petek, 28. decembra 2012
letnik LXV • št. 101 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC -
l/im budim Štaj&ukega HMca,
poiiufalceM Radia Ptuj
1m pa&itMtiM pañtimjeM zdim pnyéteu,
fáir!
untmw aovo-
Štajerski
Ptuj • 22. Orfejčkova parada
Praznični glasbeni pozdrav
Športnik leta •
Mina zaostala le za Urško in Tino
O Stran 15
TUdi 22. Orfejčkova parada, najstarejša glasbena prireditev v samostojni Sloveniji, ki je potekala 26. decembra v dvorani Center na Ptuju, je oder ob mesečnih Orfejčkovih zmagovalcih delila s številnimi gosti.
Praznični glasbeni pozdrav so sestavili pevci in glasbene skupine iz cele Slovenije. Nastopili so ansambel Petka, Matija Puž, Modrijani, Spev, skupina Skater, Marjan Zgonc in Tomaž Vrhovnik, Tilen Čeh, ansambel Ekart, Iskrice, Ela&Šarmerji, Pajdaši, Štrk, Navihanke, ansambel Vera&Originali (na fotografiji), Katrca, Zaka' pa ne, Saša Lendero. Novi spomini, Nemir, Veseli svatje, Gadi, Brigita Šuler, Domen Kumer, Dejan Vunjak, Tanja Žagar in Alfi Nipič s Silvestrskim poljubom, pesmijo, ki jo je prvič zapel pred 42 leti. Zlati pokrovitelj prireditve so bile Trgovine Jager, srebrna pa MO Ptuj in restavracija Gastro. 22. Orfejčkovo parada, ki je imela tudi dobrodelni namen, sta pripravili družbi Radio-Tednik in Megamarketing. Za prizadete po poplavah so zbrali 1000 evrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • S seje sveta zavoda ptujske bolnišnice
Bodo plačali nič krivi bolniki?
Svet ptujske bolnišnice se je 21. decembra sestal na zadnji seji v letu 2012. Razprava je tekla o poslovanju v obdobju januar-oktober 2012, o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi ptujske bolnišnice, potrdili pa so tudi soglasje za delo zunaj zavoda, za katerega je zaprosil radiolog Robert Čeh, ki je pred tem že dobil tudi soglasje ministrstva za zdravje, da bo lahko tedensko 4,5 ure delal v drugih zavodih.
Vršilki dolžnosti direktorja Mirjani Bušljeta so z vednostjo ministrstva za zdravje podaljšali vedejevstvo, ker še ni pogojev za imenovanje direktorja, dokler ne bo spremenjen statut, ki bo omogočal, da bodo za direktorja izbrali nekoga, ki ni zdravnik. Statuta ne bodo potrdili čez noč, vzeli si bodo čas najmanj mesec dni, ker vanj še vedno niso vnesene nekatere spremembe, ki so jih že potrdili. Za to naj bi bil odgovoren dosedanji namestnik direktorja, pravnik Aleksander Voda, od katerega zahtevajo, da sklepe, ki so jih sprejeli, dosle-
dno izpolnjuje. Ker je delovno mesto namestnika direktorja »ukinjeno«, mu bodo ponudili ustrezno delovno mesto.
Država ne bo ukinila bolnišnice, sami jo boste ukinili, če
ne boste ukrepali, je bilo povedano. Ta svet zavoda o tem govori že tri leta, je bila jasna predsednica sveta Štefka Pre-sker po razpravi o rezultatih poslovanja in o tem, da jim še
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska bolnišnica je še vedno brez direktorja; vršilka dolžnosti ostaja Mirjana Bušljeta, strokovno vodenje pa v rokah doc. dr. Mitje Letonja.
ni uspelo doseči soglasja glede plačila dežurnih mest po izhodiščnem količniku. Doc. dr. Mitja Letonja je govoril o nujnosti konsenza, v nasprotnem bodo zdravniki umaknili soglasja za delo, ki presega zakonske okvire, to pa bo imelo za posledico, da programi ne bodo realizirani. Doslej je dobil podporo za plačila dežurnih mest po novem le na internem oddelku, kjer je predstojnik. Po oceni bo ptujska bolnišnica leto 2012 zaključila z izgubo v višini okrog 700 tisoč evrov. Še vedno pa ji ni uspelo pridobiti kredita za poplačilo energetske sanacije.
Na petkovi seji so člani sveta ptujske bolnišnice govorili tudi o bodočnosti ortopedske dejavnosti v Ptuju. Danes se vsi kljub že tisoči vsaditvi kolkov pogovarjajo, kot da jim je vseeno, ali bo ta dejavnost v bolnišnici ostala še naprej ali ne, in to kljub vrhunskim rezultatom, ki vzdržijo vsakršno strokovno presojo ne samo v Sloveniji, temveč tudi zunaj nje. Namesto da bi skrbeli za strokovni razvoj in rast bolnišnice, iščejo zelo priročne izgovore v tem, da bolnišnica nima ortopedskega oddelka in ne redno zaposlenih ortopedov, in to ne glede na to, da dejavnost izvaja usposobljen tim z vrhunskimi
strokovnjaki s tega področja in da je dejavnost pozitivna. Razprave, kakršnim smo priče, so nova potrditev o tem, da so bolniki in njihovi problemi postranska zadeva, ker je vse v številkah oziroma zabetoni-ranih organizacijskih oblikah, ki ne trpijo drugačne prakse. Če bi pa to veljalo za vse slovenske bolnišnice, potem tudi na Golniku ne bi mogli izvajati nevrokirurških operacij, ki so bolnikom dostopne v zelo kratkem času, v drugih, kjer tovrstne operacije izvajajo vsakodnevno, pa je čakalna vrsta leto in več. Takšnih primerov pa je še veliko več. Tako člani sveta zavoda na petkovi seji niso bili seznanjeni s tem, da operacij kolkov januarja v ptujski bolnišnici ne bo, četudi je na čakalni listi okrog 350 bolnikov, ki so že oddali napotnice, ker je tako odločilo ministrstvo za zdravje. Bolj kot ortopedija pa je, tako je bilo razbrati vsaj iz razprave, blizu usmeritev v negovalno bolnišnico in enodnevno bol-
nišnico.
MG
RADIOPTUJ
8918»98.E«ich3 www.radio-ptuj.si
Ptuj • Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Za boljšo kakovost življenja vseh
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 26. decembra slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti RS. Slavnostni govornik je bil ptujski župan Štefan Čelan, v kulturnem programu pa so nastopili člani Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča s solistoma Juretom Rogino in Janezom Zavcem ter pevko Moniko Kelenc.
Stefan Celan, župan MO Ptuj
»Idilične sanjske podobe o lepši prihodnosti, ki jo ponuja samostojna država, prehajajo v budno stanje, ki je bistveno drugačno od sanj. V tem času so že odrasle številne mlade generacije, rojene po letu 1990, ki vstopajo v kruto sedanjost brez sanjskih podob svojih očetov in mater. Tako prvi kakor drugi spoznavajo, da ni vse zlato, kar se je nekoč svetilo izza takratne železne zavese. Iz dneva v dan smo priča vedno večjemu nezadovoljstvu ljudi, ki preko protestov
Uvodnik
Ne dam se prepričati
Božični, pa tudi novoletni prazniki, ki so tik pred vrati, naj bi bili čas za druženje in sprostitev. Tako se vsaj pravi. No, saj, za druženje so, ker je vsaj nekaj več časa kot sicer, koliko pa so res za sprostitev, je pa že vpraša nje.
Razmišljati mi je dala debata ob letošnji božični večerji; namreč osrednja tema pogovorov je bila predpraznična nakupovalna evforija, ki se je nato razvila v modrovanje o stresu. In sicer iz čisto znanih in zlajnanih misli o tem, kako smo celo leto v službi pod stresom. Čemur ne oporekam, čeprav je res, da nekateri ne vedo čisto točno, kaj stres na delovnem mestu pomeni. Ampak okej, do tu se strinjam, ker v službah, kdor jih še ima, se pač dogaja marsikaj.
Drugi del debate o predprazničnem stresu, ki je povezan z nujnimi nakupi tik pred zdajci, čeprav večinoma vsi trdijo, da tega ne počno več, pa nenormalno gnečo na cestah in na blagajnah, me je najprej spravljal v smeh, nadaljevanje globokoumnega pogovora o t. i. postprazničnem stresu pa me je po začetni radovednosti, kaj to sploh je, že spravilo v jezo. Ali v stresno stanje?
Glede na slišano nas namreč vse čaka po praznikih hudo stresno obdobje ponovnega navajanja na delovni dan. Baje, da je v neki raziskavi celo ugotovljeno, da 66 odstotkov ljudi pade v stres in depresijo, ko se po praznikih spet spravi delat. Zdaj pa res ne vem, ali nas imajo s temi teorijami o stresu, ki ga moramo doživljati ob lepem in grdem, že za norca ali pa bi radi dokazali, da je še najbolje delati sedem dni na teden, štiri tedne na mesec in 12 mesecev na leto. Ker potem ne bo ne pred- in ne postpra-zničnih stresov, ostal bo samo tisti stres na delovnem mestu in potem je že bolje imeti eno samo vrsto stresa letno kot tri vrste, ne?
No, če mene kdo poskuša prepričevati o pred- in postpra-zničnem stresu, se mu samo nasmejem. Mene namreč čas pred prazniki in praznični dnevi ne spravijo v stres, pa če me nekdo še tako poskuša prepričati v to. Vrnitev nazaj na delo pa mi tudi ni kaj bolj stresna kot vsi ostali delovni dnevi. Tako da - živeli prazniki, dokler jih še imamo. In ja, da ne pozabim: srečno in čimmanj stresno 2013!
Simona Meznarič
zovati materialnost in duhovnost v nerazdružljivo celoto, so izgubile svojo globino in razsežnosti.
Svoboda in demokracija vključujeta udeležbo in zato tudi odgovornost nas vseh. Če bomo to dojeli in pričeli vsak pri sebi te vrednote ude-
janjati, se bo upanje vrnilo v naša srca. Če želimo, da bo večina ljudi svoje izvoljene predstavnike cenila kot izraz volje ljudstva, je treba v vseh sistemih uvesti neposredni način izvolitve. Za mnoge pomanjkljivosti smo odgovorni tudi sami in jih lahko
sami odpravimo. Zagotovo bomo težko našli opravičilo v EU, da je sodni proces zoper nekdanjo Skupščino občine Ptuj, ki ga je vložilo podjetje Meltal Rada Snežiča, trajal dobrih dvajset let. Posledice nerazumno dolgega postopka sojenja pa so zastrašujoče. Občine smo za glavnico, ki je znašala dobrih 30.000 evrov, morale poravnati znesek, kjer so obresti znašale več kot 2 milijona evrov. Prav tako je težko pojasniti, da smo bili v MO Ptuj prisiljeni tožiti resorno ministrstvo, ki je iz nam neznanih razlogov preklicalo sklepe predhodne vlade. Posledica tožbe, ki se nanaša
na CERO Gajke, je ta, da smo izgubili štiri leta in ob tem 25 milijonov evrov evropskih sredstev. Po štirih letih pa je sodišče presodilo v korist občine in to z natančno enakimi argumenti, kot smo jih ves čas predstavljali državnim uradnikom,« je med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan na osrednji slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti v kulturni dvorani ptujske gimnazije. Če smo v začetku državo gradili zaradi potreb po osnovnem preživetju, jo sedaj lahko obdržimo le, če bo vsem zagotavljala boljšo kakovost življenja, je sklenil svoj govor.
MG
Ormož • Svečanost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Foto: Črtomir Goznik
na ulicah zahtevajo korenite spremembe. Sam se zavzemam predvsem za tiste spremembe, ki so nujne za obstoj skupnosti kot soodvisne celote. Iskanje pravice in privilegijev zgolj zase ali za svoj ceh ni namreč nič boljše od ščitenja cehovskih interesov tistih pet odstotkov najpremožnejših posameznikov v družbi.
Vrednote, kot so delati v javno korist, graditi prijateljstvo, biti sposoben odpustiti, resnično ljubiti, prezirati ego-istično tekmovalnost, pove-
Za več politične kulture
V petek zvečer je v Beli dvorani grajske pristave v Ormožu potekala svečanost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Udeležila se je je tudi Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je v krajšem nagovoru povedala Ljudmila Novak, se je njena politična pot začela s kulturo, saj je kot predsednica kulturnega društva postala prepoznavna v kraju in je to pripomoglo k njeni izvolitvi za županjo. Zbranim je zaželela ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, čeprav so časi takšni, ko nismo ponosni na vse, kar se v Sloveniji dogaja. Kljub temu je to naša domovina, ki jo imamo radi, in vsak si prizadeva, da bi odgovorno živel državljanstvo, je povedala.
Slavnostni govornik, častni občan Jože Šipoš, je povedal, da je državljan že četrte države. Spomnil je na pretekle čase, ko je kot gimnazijec dobival domovinsko in državljansko zavest, ki jo pri mladih in srednji generaciji močno pogreša, kot da to nista več vrednoti. „Danes so vrednote naravnane predvsem na potrošnjo in igre,
država pa naj za vse poskrbi, da nam bo prijetno. Nič težav, nič napora, nič stresa za otroke se zagovarja danes, vse skupaj pa spremljajo še zagovorniki otrokovih pravic. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je v Sloveniji vedno več psihologov in specialnih pedagogov, ki poleg otrokovih pravic uravnoteženo poudarjajo tudi otrokove dolžnosti in odgovornosti. Pri starših pa zagovarjajo združitev zahtevnega in ljubečega vzgojitelja v eni osebi. Danes je nemalo staršev, ki so preveč zaščitniški do otrok in so hkrati nadloga za dobre vzgojitelje in učitelje. Bodoče aktivne državljane s politično kulturo se vzgaja v družini in vrtcu, nekaj malega še v osnovni šoli; vse kasnejše izobraževanje je le nadgradnja. Če odpovemo v tem času, je vse kot hiša brez temeljev, ki se prej ali slej zruši," je povedal Jože Šipoš, ki poudarja, da se najpomemb-
nejše delo naredi v otroštvu. Zbranim pa je poleg običajnih voščil ob praznikih zaželel: „Želim nam več politične kulture, da bi se znali spoštljivo pogovarjati, več državljanske zavesti, ki je tudi v tem, da gremo na volišča, ko je čas za to. Tako tisti, ki mislijo enako kot jaz, kot tudi politično drugače misleči sodržavljani smo vsi na
isti ladji, na istem nemirnem oceanu svetovnih dogajanj. Ob vsem tem pa sem človek velikega in lepega upanja, kajti realni optimisti in ljudje kulture duha imajo prihodnost."
V programu je nastopil Komorni zbor Limbar iz Moravč, ki ga je vodil Tomaž Pirnat.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Svečanosti v Ormožu se je udeležila tudi Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ptuj • Tradicionalni prednovoletni sprejem pri županu
Rešitve so v strpnem dogovoru
Ptujski župan Štefan Čelan je 19. decembra v slavnostni dvorani gradu pripravil tradicionalni prednovoletni sprejem, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan.
Povabil je vse tiste, ki v MO Ptuj in širše skrbijo za to, da bi bila kakovost življenja občank in občanov iz leta v leto na višji ravni. Leto 2012 je bilo po njegovih besedah zaznamovano z
mnogimi presežki, zapomnili pa si ga bomo tudi po manj lepih dogodkih. Predstavil je svoje videnje vsega tega ter nekaj misli o tem, kako se odzvati na vse tiste dogodke, s katerimi so
Foto: Črtomir Goznik
S petjem je zbrane razveselila vokalna skupina Melos.
ljudje sporočili, da države, državne samouprave in lokalnega okolja ne čutijo na način, kot so ga pričakovali ob rojstvu samostojne Slovenije. Vse več ljudi se srečuje z občutkom ničvre-dnosti oziroma nepomembnosti ter čuti neko krivico, kot da so nebodigatreba. Tudi mnogi med nami, ki delamo v lokalni politiki, je poudaril ptujski župan, vse pogosteje občutimo, da smo nekomu v breme, nek nepotrebni strošek. Podobno je slišati od zdravnikov, vzgojiteljic, učiteljev, zaposlenih v občinski upravi, državni upravi in še kje. To je tista točka, ob kateri se mora družba zamisliti; če večina ljudi čuti, da so nepotrebni ali odveč, je treba tako družbeno ureditev spremeniti, saj smo ljudje vendarle po na-
ravi ustvarjalna bitja. Vprašati se je treba, kje so razlogi za občutke nepotrebnosti oziroma odvečnosti, celo parazitstva. Eden od razlogov je zagotovo v upravno-administrativni birokratski ureditvi EU, ki se posledično prenaša tudi v lokalno okolje. Tako bolj ali manj izvajamo neko »predpisano« razvojno politiko, politiko, za katero se nihče ne vpraša, ali ta v resnici izhaja iz potreb nekega okolja. V evropski in nacionalni politiki se je treba dogovoriti za takšno politiko, ki bo dala ljudem možnost, da bodo lahko svoja hotenja in želje uresničevali.
Za kulturne užitke je na letošnjem sprejemu poskrbela vokalna skupina Melos pod vodstvom Tomaža Mohorka.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Končan postopek izbire koncesionarja za ceste
V največ občinah Cestno podjetje Ptuj
Decembra se je zaključil postopek podelitve koncesije za vzdrževanje javnih občinskih cest. V skupni razpis za izbiro koncesionarja se je združilo 12 občin: Cirkulane, Dornava, Juršinci, Makole, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Poljčane, Zavrč, Hajdina, Videm in Žetale.
Postopek za podelitev koncesije je vodila posebna 12-članska strokovna komisija, ki ji je predsedoval direktor občinske uprave Majšperk Gorazd Ladinek. Javni razpis je bil sicer objavljen že sredi maja, do 19. junija, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb, pa je komisija prejela pet vlog.
„Strokovna komisija je po pregledu prijav ugotovila, da vsi prijavitelji izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za prvo fazo konkurenčnega dialoga. Z vsemi kandidati, ki so izpolnili razpisane pogoje, so bili 5. julija opravljeni razgovori, na katerih so kandidati predstavili način izvajanja koncesionirane javne službe in odgovarjali na vprašanja strokovne komisije. Zlasti so prijavitelji predstavili letni program izvajanja javne službe in način oblikovanja cene storitve. Na osnovi pogovorov je strokovna komisija pripravila razpisno dokumentacijo za pripravo končnih ponudb in kandidate pozvala, da oddajo končne ponudbe z zahtevanimi prilogami," je povedal Ladinek.
Javno odpiranje končnih ponudb je bilo oktobra, strokovna komisija pa je pregledala pet vlog: Cestno podjetje (CP) Ptuj in Nigrad Maribor sta oddala ponudbo za vse občine Spodnjega Podravja, Javne službe Ptuj so oddale ponudbo za koncesijsko vzdrževanje cest za občine Dornava, Hajdina in Markovci, Jožef Žolger, s. p., iz Majšperka, je podal ponudbo za občini Majšperk in Makole, podjetje PGM Kos iz Žetal pa za občino Žetale.
Vse vloge oz. ponudbe je komisija nato točkovala: s 95 točkami je bila točkovana (najnižja) cena izvedbe, 5 točk pa je ponudnik lahko
Ponujene cene podjetij za izvedbo vzdrževanja cest in drugih javnih površin po posameznih občinah
prejel za izkušnje pri tovrstnih delih.
In kakšne so bile ponujene cene izvedbe vzdrževanja cest in drugih javnih površin po posameznih občinah?
Za občino Cirkulane je CP Ptuj izračunalo ceno polnega programa vzdrževanja cest v višini 258.733 evrov, Nigrad pa kar 377.711 evrov. Za občino Dornava je podjetje Javne službe Ptuj izračunalo ceno letnega programa na 149.567 evrov, CP Ptuj 148.687 evrov, Nigrad pa 213.430 evrov. Za občino Juršinci je CP Ptuj naračunalo 156.377 evrov, Nigrad pa 226.581 evrov. Za občino Makole je podjetnik Jožef Žolger dal ponudbo v višini 254.648 evrov, CP Ptuj 225.027 evrov, Nigrad pa 335.694 evrov. Za občino Majšperk je Žolger dal ponudbo v višini 369.831 evrov, CP Ptuj v višini 407.013 evrov, Nigrad pa v višini 534.243 evrov. Za občino Markovci je cenovno najnižjo ponudbo dalo podjetje Javne službe Ptuj v višini 106.084 evrov, CP Ptuj v višini 129.852 evrov, Nigrad pa 169.561 evrov. Podobno velja za občino Hajdina: Javne službe Ptuj so podale ponudbo v višini 117.775 evrov, CP Ptuj v višini 142.885 evrov, Nigrad pa v višini 185.124 evrov. Za
Podlehnik je CP Ptuj naraču-nalo 215.369 evrov, Nigrad pa 323.512 evrov, za občino Poljčane je CP Ptuj ponudilo letno vzdrževanje cest v višini 241.357 evrov, Nigrad pa v višini 312.590 evrov, za občino Zavrč je ponudba CP Ptuj znašala 152.972 evrov, ponudba Nigrada pa enkrat več, 350.882 evrov.
Za občino Videm je CP Ptuj zgolj za vzdrževanje cest brez ostalih javnih površin dalo ponudbo v višini 97.107 evrov, Nigrad pa za vzdrževanje vseh cest in javnih površin v višini 713.738 evrov. Za občino Žetale so prišle tri ponudbe: CP Ptuj s ceno 187.562 evrov, Nigrad s ceno 254.614 evrov, domače podjetje pa s ceno 173.296 evra.
Glede na cenike so po 95 točk prejeli vsi najugodnejši ponudniki, dodatnih pet točk za izkušnje pa sta prejeli le podjetji CP Ptuj in Nigrad, medtem ko so ostali trije ponudniki prejeli po eno točko. Za večino vključenih občin je bilo tako hitro povsem jasno, da bo izbrani koncesionar z najnižjo ceno in največ izkušnjami Cestno podjetje Ptuj; seveda pa se bodo občinska vodstva lahko odločala med tem, ali bodo za prihodnje leto podpisali pogodbo za izvedbo 100-od-stotnega programa cestnih
del ali pa bodo 100-odstotni letni program nekoliko okrnili in s tem seveda znižali ponujeno ceno za popolno vzdrževanje. Ena takih občin, ki se je že odločila za nekoliko okrnjen program, je občina Videm, ki za ce-stnovzdrževalna dela v letu 2013 namerava plačati (po proračunu) dobrih 70.000 evrov. Načeloma naj bi, po priporočilu, občine podpisale koncesijske pogodbe za obdobje desetih let, vendar se o obdobju trajanja koncesije lahko odločajo same, v skladu z dogovorom z izbranim koncesionarjem.
„Strokovna komisija je ugotovila, da je po merilih najugodnejša ponudba za občine Cirkulane, Dornava, Juršinci, Podlehnik, Poljča-ne, Zavrč, Makole in Videm Cestno podjetje Ptuj. Ponudba je popolna in sprejemljiva. Strokovna komisija je zato predlagala omenjenim občinam, da jo sprejmejo. Najugodnejša ponudba za Občino Majšperk je ponudba samostojnega podjetnika Jožefa Žolgerja iz Majšperka. Z njim je občina že podpisala desetletno pogodbo, ki začne veljati 1. januarja 2013. Za občine Markovci, Hajdina in
Žetale pa komisija ni predlagala izbire najugodnejšega ponudnika, pač pa je predlagala občinskim upravam, da ponudnike v upravnem postopku zaslišijo ter na podlagi tega opravijo izbiro," je še povedal Ladinek.
Na Hajdini zaradi pritožb še čakajo
Podjetje Javne službe Ptuj, ki je bilo najugodnejši cenovni ponudnik v občinah Markovci in Hajdina, je namreč prejelo le eno točko za izkušnje, enako pa velja za podjetje PGM KOS iz Žetal, ki je za to občino prav tako bilo cenovno najugodnejše, a prav tako le z eno točko za izkušnje oziroma izvajanje primerljivih del.
Župan občine Žetale Anton Butolen je povedal, da koncesije še niso podelili, so pa začeli pogajanja: „Edino dejstvo je, da 100-odstotne-ga programa vzdrževanja naših cest še dolgo ne bomo sposobni izvajati."
V občini Markovci so ponovno preverili obe ponudbi, in kot je povedal župan Milan Grabrovec, so se odločili, da bo koncesionar za vzdrževanje cest CP Ptuj.
V	občini Hajdina pa je zadeva po besedah župana Stanislava Glažarja obstala: „Gre za to, da sta se oba ponudnika, torej CP Ptuj in Javne službe Ptuj, pritožila. Zdaj čakamo na odločitev komisije in Inštituta za lokalno samoupravo, ki je pripravil dokumentacijo za razpis."
Glede pritožb je sicer Go-razd Ladinek povedal: „Stro-kovna komisija je bila od enega od ponudnikov obveščena o nekaterih dejstvih, ki so vplivala na odločitev komisije, da se v treh občinah ponudnike ponovno zasliši v upravnem postopku, s strani občinskih uprav teh občin in se nato izbere najugodnejšega ponudnika. Vpogled v dokumentacijo sta zahtevala dva ponudnika, CP Ptuj in Javne službe Ptuj."
Gorišnica, Destrnik in Trnovska vas vsaka po svoje
V	občini Gorišnica bodo koncesionarja izbirali sami; kot je povedal župan Jože Kokot, naj bi bilo več znano januarja.
Destrniški župan Vladimir Vindiš je bil nad vprašanjem, zakaj se niso pridružili skupnemu razpisu občin za izbiro koncesionarja za vzdrževanje cest, šokiran: „Kako? Nič ne vem o tem, bivši direktor občine uprave me sploh ni obvestil, da je postopek stekel. Zdaj nam očitno ne preostane nič drugega, kot da razpišemo koncesijo pač sami ..."
Župan Trnovske vasi Alojz Benko pa razmišlja nekoliko drugače: „S tem pri nas nimamo namena hiteti, sicer pa se bomo v prihodnje odločili, ali bomo sami razpisali in podelili koncesijo ponudniku ali pa bomo vzdrževanje naših cest v skladu z zakonodajo predali domačemu režijskemu obratu. Vsekakor bomo izbrali možnost, ki bo za naše občane najugodnejša in za občino najcenejša."
SM
Po zaključenem postopku izbire koncesionarja za vzdrževanje cest bo v večini občin v prihodnje to storitev opravljalo Cestno podjetje Ptuj.
Foto: SM
Ptuj • 22. Orfejčkova parada.
Zavrč • Zadnja seja OS pred koncem leta
Večer najboljših za najboljši namen
Tudi letošnji dan samostojnosti in enotnosti je v Ptuju obogatila Orfejčkova parada, najstarejša glasbena prireditev v samostojnosti Sloveniji, ki se je rodila 26. decembra pred 22 leti. Povezala je najboljše pevce in glasbene skupine iz cele Slovenije.
To je bil večer glasbe in humorja, večer najboljših za najboljši namen, kajti letos so gledalci po en evrov od vsake prodane vstopnice namenili za prizadete po novembrskih poplavah. Skozi prireditev sta vodila stara znanca Danica Godec in Luka Huzjan, ki je skupaj z nepogrešljivim Pepijem poskrbel tudi za veliko smeha.
Organizatorja prireditve, družbi Radio-Tednik in Megamarketing, sta poskrbela še za en nepozaben glasbeni večer, ki je razveselil dušo in srce. Potekal je pod zlatim pokroviteljstvom trgovin Jager, srebrna pokrovitelja pa sta bila MO Ptuj in restavracija Gastro. Parado je tudi tokrat posnela SIP TV, sceno - letos so udeleženci Orfejčkove parade nastopili na odru, ki ga je krasila veduta najstarejšega slovenskega mesta - je narisal Jože Napotnik. Letošnjo parado si bo še posebej zapomnil mladi harmonikar Ti-len Čeh, zmagovalec med mladimi talenti, ki so se predstavili v Orfejčkovih oddajah, zapomnila pa si jo bo tudi gledalka, ki ji je žreb namenil zlati prstan
Zlatarne Divjak.	Foto: Črtomir Goznik
MG voditeljski par Danica in Luka v družbi nepogrešljivega Pepija.
Orfejčkov talent Tilen Čeh
		
	Mr	
Anasambel Ekart se je občinstva močno dotaknil z izjemno pesmijo Alejuja.
Prihodnje leto v proračunu 1,9 milijona evrov
Svet občine Zavrč je na 20. redni seji, zadnji v letu 2012, potrdil predlog proračuna za prihodnje leto v višini 1,9 milijona evrov. Potrdili so tudi spremembo projekta za ureditev razsvetljave in parkirišč v športnem parku Zavrč.
Foto: Črtomir Goznik
Kot je na seji v četrtek, 20. decembra, pojasnil župan Miran Vuk, je bila sprememba projekta za ureditev športnega parka potrebna, ker nameravajo na igrišču urediti še razsvetljavo, ob njem pa parkirišče za osebna vozila in avtobuse. Naložba je ocenjena na okoli 470.680 evrov.
Po krajši predstavitvi nekaterih dodatnih sprememb, ki jih je predstavila računovod-kinja Darinka Ivančič, so v prvem branju potrdili predlog proračuna za leto 2013- Tako v prihodnjem letu načrtujejo 1.902.840 evrov prihodkov, kar je okoli 30 odstotkov več kot letos, in 2.356.900 evrov odhodkov, kar je okoli 29 odstotkov več kot letos. Za investicije naj bi namenili okoli 55 odstotkov proračunska, med najpomembnejšimi pa je gradnja fekalne kanalizacije v severnem delu naselja Hrasto-vec v dolžini 1.825 m, ki naj bi veljala 646.625 evrov, načrtujejo pa, da se bo priključila na obstoječo čistilno napravo v Zavrču, ki ima zmogljivost 125 populacijskih enot. Na novem kanalizacijskem omrežju v Hrastovcu - sever bo l5 priključkov, s čimer bo na omrežje priključenih 54 občanov tega območja. Med pomembnejšimi investicijami je ureditev parkirišča in razsvetljave v športnem parku v vrednosti okoli 330.000 evrov, poleg tega pa načrtujejo še celovito energetsko sanacijo objekta
šole Zavrč, za kar je ocenjena vrednost okoli 344.437 evrov.
Na seji so svetniki potrdili tudi predlog sklepa o širitvi območja stavbnih zemljišč na dveh zemljiščih v k. o. Hrasto-vec. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Evelina Makoter Jabločnik, pomeni ta širitev funkcionalno zaokrožitev obstoječega športnega parka v Zavrču z nogometnimi igrišči in spremljajočimi objekti. Zemljišče je potrebno zaradi širitve igrišča, gradnje tribune in ostalih spremljajočih objektov, potrebnih za načrtovano pridobitev licence Nogometne zveze Slovenije za 1. slovensko nogometno ligo, predvidena površina širitve stavbnih zemljišč pa je 4550 m2. Svetnikom so predstavili še nekaj drugih aktualnih informacij o aktivnostih v ob-
čini. Kot je pojasnila Danica Bratuša, je ministrstvo objavilo nov razpis za sredstva iz naslova Južna meja. Ker je med pogoji za prijavo investicija v cestno infrastrukturo ali kanalizacijo, ocenjena na najmanj 600.000 evrov, so sklenili, da se bo občina Zavrč na razpis prijavila z načrtovano modernizacijo odseka ceste na Gorenjskem Vrhu.
Preden so si pred prazniki segli v roko, so še ugodili prošnji sosednje občine Markov-ci, ki želi pridobiti koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti in potrebuje za to vsaj 5000 prebivalcev. Tudi občina Zavrč je namreč zainteresirana za to, da bi bila njihovim občanom lekarna dosegljiva tudi v Markovcih, kar bi bilo precej bližje kot v Ptuju.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na predlog župana Mirana Vuka (desno) so svetniki občine Zavrč pred koncem leta potrdili predlog proračuna za leto 2013.
Podlehnik • Silovit božični veter pustošil
Šola brez strehe
Letošnji božični dan je na širšem Štajerskem postregel s tako silovitim vetrom, kot ga večina ljudi ne pomni. Številni gasilci, pa tudi delavci Elektra so imeli tako namesto mirnega praznovanja v domačem krogu hudo delaven dan.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Modrijani in Spev so zapeli in zaigrali skupaj.
Veter namreč ni samo podiral in ruval dreves, ampak je poškodoval tudi marsikatero ostrešje; med objekti, ki so v torek ostali popolnoma brez strehe, je tudi podlehniška osnovna šola. Sicer že dobrih 20 let staro pločevinasto oziroma bakreno ostrešje se je namreč pod močnimi sunki vetra odtrgalo in začelo zvijati kot odprta ribja konzerva.
„Naši podlehniški gasilci so se aktivirali takoj, ko je prišla informacija, da je ostrešje poškodovano. Pri odstranjevanju poškodovane in nevarne bakrene strešne kritine so pomagali tudi domači podjetniki, krovca Stanko Bukvič in Stanislav Zajšek ter prevoznik Franc Večerič. Že v torek je bila tako nevarna zmečkana kritina odstranjena in odpeljana, delo pa se je nadaljevalo še v sredo, saj smo morali celotno ostrešje v velikosti dobrih 700 kvadratnih metrov prekriti s sekundarno kritino in pregledati vse kritične točke, da ne bi slučajno kje zamakalo, saj
je v sredo že deževalo," je takoj po akciji povedal župan Marko Maučič.
Ostrešje podlehniške osnovne šole je do nadaljnjega zavarovano s samolepilno in neprepustno folijo, na katero bodo po ocenitvi škode najverjetneje spet položili baker: V občini Podlehnik je bilo zaradi izjemno močnega celodnevnega vetra poškodovanih več streh na domovih in gospodarskih poslopjih občanov, prav tako
je na več mestih poškodovano ostrešje cerkve pri Sv. Trojici.
O poškodbah ostrešij so poročali tudi iz občine Videm, kjer so bili gasilci prav tako ves dan na terenu; poleg vetra, ki je odkrival strehe, so namreč v torek pogasili še dva požara v stanovanjih. Sicer pa so o podobnih poškodbah ostrešij ter podrtih drevesih in električnih drogovih poročali iz skoraj vseh občin na Štajerskem.
SM
Na podlehniški osnovni šoli je božični močan veter uničil celotno bakreno kritino.
Foto: SM
Svet je majhen
Konec delitve naroda?
Zadnja kolumna leta. Neverjetno, kako čas hitro teče. Neverjetno, koliko novih dogodkov v zadnjih 365 dneh! Občutek, ki me spremlja sedaj, ko gledam nazaj, je, da smo to leto preživeli na socialnem in političnem področju. Ogromno smo pisali o krizi Evropske unije, Slovenije, mednarodnih ustanov in njihovih voditeljev, končali pa s protesti v naši državi.
Nekaj se očitno dogaja. Družbe se spreminjajo. Zgodovinsko gledano so nemiri, kakršnim smo priča v tem obdobju, zgodovinska stalnica generacijske obnove, ki pride do izraza oziroma izbruha skoraj vsakih dvajset let. Da ne sežemo predaleč v zgodovino, lahko pomislimo na obdobja prve in druge svetovne vojne, na leta 1968-70 in na velike premike iz let 1988-90. Od zadnjega trenutka mineva približno dvajset let, tako da lahko mirno trdimo, da se zgodovina ponavlja. Kot sem pred dnevi napisal prav tukaj, ne podpiram nasilja in umetno zrežiranih protestov na nekaterih koncih Slovenije, vendar se ne morem izogniti analizi splošnega fenomena nezadovoljstva in tudi izraziti načelno podporo novemu vetru, če ta izključuje nasilje in se lahko kanalizirala preko demokratičnih ustanov. Spremembe so potrebne. Demokratičen sistem, kot ga poznamo, potrebuje premislek. Slovenija potrebuje novo generacijo politikov in prekoračitev stalnih delitev. Že predolgo živimo v družbeni hladni vojni. V glavi nekaterih še vedno obstaja berlinski zid, medtem ko je svet v zadnjih dvajsetih letih napredoval in se spremenil s svetlobno hitrostjo!
Protesti se vrstijo po celotni evro-sredozemski regiji. Vse izvira iz svetovne nestabilnosti, gospodarske krize in politične praznine, vendar imajo protestniki v vsaki deželi drugačne zahteve, torej izražajo svojo nezadovoljstvo zaradi lokalnih razmer. Fenomen ima samo minimalni skupni imenovalec, vse ostalo pa je nezadovoljstvo ljudi do lastnih političnih voditeljev. V Sloveniji je situacija zelo jasno povezana s hermetično zaprtim političnim sistemom, ki nikoli - od osamosvojitve do danes - ni dopustil generacijske prenove ali sprejemal drugačnega pogleda, in z gospodarskim izčrpanjem države, ki so jo elite dobesedno oropale, medtem ko so izolirale Slovenijo pred ekonomskim svetom, da nihče ne bi izvedel, kaj delajo z »državno srebrnino«, o kateri so imeli polna usta besed. V dvajsetih letih nismo ustanovili niti enega samega novega prodornega podjetja, ki bi lahko popeljalo ime slovenske kakovosti v svet, smo pa izgubili skoraj vse znane znamke iz preteklosti. Nam ostane samo še sramotno propadajoč Elan? Ne. Ostane nam še zelo dobra družba, polna znanja in dobre volje. A da se lahko stanje izboljša, se mora družba izraziti. Zato se mi zdijo želje po drugačnem političnem prostoru, po nujnosti spremembe volilnega sistema, ki bi lahko omogočal prodor novih obrazov ter spremembo gospodarskega razvoja naše male, lepe dežele, nujne.
Lahko bi rekli, »nekaj je gnilega v deželi danski«, ampak nekaj dobrega se dogaja. Narod se zaveda položaja, v katerem se nahaja, in želi ukrepati. Seveda se moramo zavedati, da nekaj sto ljudi ne more odvzeti legitimnosti enemu županu, kije pred kratkim zmagal z glasovi tisočih volivcev. Vendar so protesti volivcev, ki hodijo na volišča, a dejansko zaradi volilnega sistema, ki je popolnoma pod kontrolo strank, ki ne pustijo, da bi se prebili med aktivne politike drugače misleči in ne morejo prispevati ali, bolje rečeno, se ne prepoznajo v vodilni eliti, dobrodošli, ker opozarjajo na stanje duha in na težave, ki so konkretne.
Pred dnevi sem se sprehajal po ulicah Berlina. Naletel sem na spomenik, ki spominja na revolucije iz leta 1848. Takoj sem potegnil vzporednico: takrat so narodi vstali proti političnemu absolutističnemu sistemu. Zadeve so se korenito spremenile v prid državljanov, ampak ne da bi prišlo do nestabilnosti držav v mednarodnem sistemu. Mislim, da končujemo leto 2012 in vstopamo v leto 2013 z zavedanjem, da je treba še veliko narediti, da se bo naša blaginja izboljšala, istočasno pa z upanjem, da smo na pravi poti. Verjamem, da bomo skupaj prekomentirali in razumeli še veliko zanimivega. Vsem bralcem iz srca želim prijetne praznike in uspešen začetek novega leta!
Laris Gaiser
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Ptuj • Dolgoletni direktor KGZ Ptuj gre v pokoj
Na celu zavoda Andrej Rebernisek
Svet KGZS Ptuj je na ponedeljkovi seji razreSil dosedanjega dolgoletnega direktorja Kmetijsko-goz-darskega zavoda Ptuj Slavka Janžekoviča, ki se bo 30. decembra upokojil. Za vrSilca dolžnosti za dobo enega leta je bil imenovan Andrej ReberniSek.
Dosedanji direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič je na zavodu (oz. njegovih pravnih prednikih) zaposlen od 1977 leta, od 1995 dalje pa je bil neprekinjeno direktor Zavoda Ptuj. Pred tem je bil v obdobju od 1986 do 1992 vodja osemenjevalnega centra, od 1992 do 1994 pa namestnik direktorja Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo.
Vršilec dolžnosti direktorja KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je v Zavodu zaposlen od leta 1992, zadnje obdobje kot terenski kmetijski svetovalec I, sicer pa specialist za področje vinogradništva. V prejšnjem mandatu je bil tudi strokovni tajnik Odbora za kmetijstvo pri KGZS.
Rebernišek je po imenovanju povedal, da bo še vedno, vsaj prihodnje leto oziroma do imenovanja direktorja, opravljal tudi delo na terenu
Po upokojitvi dolgoletnega direktorja KGZ Ptuj Slavka Janžekoviča bo funkcijo vršilca dolžnosti do izbire in imenovanja kandidata za direktorja po javnem razpisu opravljal Andrej Rebernišek, ki napoveduje tudi kandidaturo na razpisu.
kot svetovalec, seveda pa v manjšem obsegu kot doslej.
V skladu z zakonodajo bodo v ptujskem KGZ v prihodnjih dneh na vlado oziroma pristojnemu ministru za kmetijstvo in okolje Francu Bogoviču
poslali pisno vlogo za soglasje za javni razpis (predlog za soglasje namreč mora na vlado podati kmetijski minister), po prejemu soglasja pa se bo svet zavoda odločil za termin objave javnega razpisa, po ka-
terem bodo med prijavljenimi kandidati izbrali oziroma imenovali novega direktorja. Za pravnomočnost imenovanja novega direktorja pa je potrebno nato še soglasje Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Andrej Rebernišek je povedal, da namerava kandidirati na napovedanem javnem razpisu, ki bi moral biti izveden v roku enega leta. Če do razpisa ne bi prišlo (če vlada ne bi dala soglasja), se ponovno lahko imenuje isti ali novi vršilec dolžnosti direktorja, spet največ za eno leto. Če bi bil kandidat po javnem razpisu izbran oz. imenovan, ne bi pa dobil soglasja zbornice, bi bilo treba postopek izbire ponoviti. V KGZ Ptuj sicer težav pri javnem razpisu in imenovanju kandidata za direktorja ne pričakujejo, kot je še povedal njihov predstavnik za stike z mediji Srečko Kolar.
SM
Ljutomer • Prednovoletno srečanje obrtnikov in podjetnikov
Podelili jubilejna priznanja
Območna obrtno-podjetniSka zbornica (OOZ) Ljutomer je za vse svoje člane - obrtnike in podjetnike, častne člane, nekdanje funkcionarje in upokojene obrtnike pripravila prednovoletno srečanje s slavnostno podelitvijo jubilejnih priznanj posameznikom, ki že vrsto let neprekinjeno opravljajo obrtno dejavnost.
Slavnostni govornik, predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko, je med drugim povedal, da prihaja obdobje novih izzivov, ki bodo zahtevali veliko energije, znanja, ino-vativnosti in samozavesti. Pri tem ni zaobšel nove obrtne zakonodaje, ki se neizbežno približuje: »Sedanja zbornična oblika se mora reorganizirati in prilagoditi novim okoliščinam prostovoljnega članstva. Krovna organizacija v Ljubljani še naprej zagovarja pomembnost obrtno-pod-jetniškega zborničnega sistema kot reprezentativnega zastopnika obrti in malega gospodarstva, njegovo uspešno delovanje pa pogojuje z urejenim in stabilnim financiranjem. Pri tem je vloga območnih obrtno-podjetniških zbornic izjemno pomembna. Le skupaj nam lahko uspe ohraniti sistem, ki so ga pred več kot štirimi desetletji z lastnim trudom in denarjem postavili obrtniki z namenom združevanja in zaščite interesov svojih članov. Premoremo ogromno znanja in strokovnosti, imamo izobražen kader in dolgoletne izkušnje na področju malega gospodarstva, predvsem pa dobre produkte in storitve. Zato v uspešno nadaljevanje seveda prenovljenega zborničnega sistema ne dvomim. Edino zdrav in
močan zbornični sistem lahko zagotovi obstoj obrti na Slovenskem, saj zastopa interese celotnega drobnega gospodarstva,« je poudaril Zelko in v nadaljevanju slavnostne prireditve skupaj s predsednikom komisije za priznanja in odlikovanja pri OOZ Ljutomer Ivom Ozmecem podelil priznanja jubilantom. Za 10 let dela v obrti so priznanja prejeli: podjetja Cleangrad, Kondor, Epro, Avto Rajh, MGT in IPO Beton ter samostojni podjetniki Katja Alt, Andrej Bratuša, Zvonko Filipič, Marija Novak, Gordana Pihlar, Leonida Kmetec Potočnik, Alojz
Semenič, Sabina Slavič, Emil Stojko in Borut Svatina; za 15 let samostojni podjetniki: Anton Alt, Srečko Filipič, Franc Kosi, Zvonko Kreft, Miran Kurnik, Igor Lah, Karol Srša, Marsel Šalamon, Feliks Topol-nik, Ludvik Vogrinec, Jožef Žibrat in Saša Žuman; za 20 let podjetje Ciglar Veržej ter samostojni podjetniki Karmen Babič, Roman Hojs, Lidija Karba, Daniel Lipovec, Drago Nežič, Iztok Senčar, Anton Ščavničar, Vincenc Brenholc in Miran Jurkovič; za 25 let samostojna podjetnika Vili Fe-renc in Vladimir Ploj; za 30 let samostojni podjetniki Anton
Gomboc, Sonja Mlinarič, Dušan Stajnko in Franc Štuhec; za 40 let delovanja v obrti pa sta priznanje s plaketo prejela samostojna podjetnika Feliks Filipič in Marija Tivadar. Posebno priznanje s plaketo sta za humanitarno opravljeno delo prejela samostojna podjetnika Alojz Vogrinec in Val-ter Dvanajščak.
Dokaj dobro obiskano prireditev v ljutomerskem domu kulture so s svojimi nastopi popestrili člani domače gledališke skupine ter instru-mentalisti Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera.
NŠ
Jubilanta Marija Tivadar in Feliks Filipič (v sredini); na levi Daniel Zelko, na desni Ivo Ozmec
Foto: SM
Foto: NS
Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
Markovci • Na zadnji letošnji seji več pozitivnih presenečenj
Boljše priprave na poplave
Čeprav je bilo zaradi pomembnosti vsebine pričakovati zaplete in čeprav je župan Milan Gabrovec dvanajstim točkam dnevnega reda dodal še trinajsto, je bila zadnja letošnja seja sveta občine Markovci ena krajših, pa tudi ena najbolj konstruktivnih, saj je potekala brez zapletov, postregla pa je s pozitivnimi presenečenji.
Foto: M. Ozmec
Janez Petek (levo) je županu Milanu Gabrovcu izročil energetsko priznanje, ki ga je občina prejela za uspešno izvedbo projektov na področju energetske učinkovitosti.
Presenečenja so se na 13. redni seji sveta občine Markovci v sredo, 19. decembra, kar vrstila. Za prvega je poskrbel, še preden so se lotili dnevnega reda, Janez Petek iz Lokalne energetske agencije za Spodnje Podrav-je in županu izročil pisno energetsko priznanje, ki ga je občina prejela za uspešno izvedbo projektov na področju energetske učinkovitosti.
Med pobudami in vprašanji svetnikov ni bilo večjih presenečenj. Na vprašanje Franca Rožanca, kako daleč je izdelava projekta za gradnjo novih cest na komasacijskem območju, je župan pojasnil, da je izvajalec za gradbena dela že izbran, vendar čakajo na odobritev sredstev. Na vprašanje, ali je že izbran izvajalec za gradnjo centra za medgeneracijsko sodelovanje v Stojncih, pa je župan odgovoril, da so prejeli več ponudb, vendar vse presegajo predvideni obseg sredstev. Svetnika Marko Lepoša in nato še Igor Ambrož sta izrazila nezadovoljstvo zaradi slabo opravljene zimske službe po zadnjem sneženju, z njuno kritiko pa
Začrtali so si zelo jasne cilje, ki jih želijo uresničiti ob strokovni in politični podpori. Svoje videnja življenja in dogajanja v starem mestnem jedru so predstavili tudi mestni oblasti, prav tako nekatere kratkoročne pobude, ki naj bi povečale obisk v predprazničnem času. Ena od teh je podaljšanje odpiralnega časa trgovin in lokalov, ki je od 17. decembra do konca leta do 20. ure. Kot pravi Alenka Simo-nič, predstavnica Iniciative, je bil osrednji namen obiska v Mestni hiši podpora oblastnikov pri njihovih aktivnostih in to so tudi dobili.
Ponudniki starega mestnega jedra so se pred dnevi sestali z vodjem Kurentovanja 2013 Brankom Brumnom, da bi se dogovorili o ponudbi v času te največje slovenske pustne prireditve. Med drugim naj bi izdali knjižico bonov
so se strinjali tudi župan in še nekaj drugih svetnikov.
Na vprašanje Maksimilja-na Sakelška, kdaj bodo tudi v občini Markovci pričeli nov način odvoza odpadkov, je župan pojasnil, da so priprave v sklepni fazi in da pričakujejo pričetek kmalu po novem letu. Konrad Jenže-kovič je opozoril na nujnost gradnje avtobusnega postajališča pri gasilskem domu v Novi vasi, Ivan Svržnjak pa je svetnike seznanil, da je ob novembrskih poplavah v markovski laguni odtrgalo del nasipa, tako da se je del onesnaženega mulja razlil
oziroma popustov, ponudniki pa bodo vključeni tudi v promocijske aktivnosti. V Iniciativi poudarjajo, da se jim nikamor ne mudi, delali bodo počasne in premišljene korake, ki bodo prinesli tudi rezultate. Računajo tudi na pomoč Bistre. Skupaj naj bi popisali lokale za izdelavo karte ponudnikov, ki naj bi
po Šturmovcih. Ker bi to lahko povzročilo negativne ekološke posledice, je županu predlagal, da občina čimprej naroči analizo na-plavljenega mulja, in če ta vsebuje strupene snovi, poskrbi za ustrezno ukrepanje in sanacijo.
Tresla se je gora, rodila se je miš
Brez pripomb so potrdili predlog sprememb poslovnika občinskega sveta, ki prinaša spremembe pri izvedbi dopisnih sej, podaljšuje pa
postala sestavni del turistične ponudbe Ptuja. Februarja še ne bo rezultatov, da pa se marsikaj narediti, poudarja Alenka Simonič. Če bo mesto živelo, bodo tudi druga podjetja imela interes priti s svojo ponudbo, dokler pa pričakovane fluktuacije ni, jih zagotovo ne bo. Mestno jedro dobesedno umira, skrajni čas
tudi rok za pošiljanje vabil na redne seje.
Sledilo je drugo veliko presenečenje. Ko so se v prvi obravnavi lotili predloga občinskega proračuna za leto 2013, je namreč župan Milan Gabrovec pojasnil, da so dva dni pred sejo svetniki prejeli še dodatno gradivo, v katerem so upoštevali skoraj vse dodatne predloge in spremembe, ki so jih zahtevali svetniki iz opozicije: »Izdelali smo nov predlog, v katerem smo upoštevali 90 odstotkov vseh vaših zahtev. Verjetno že veste, da sem prejel pismo dveh svetnikov opozicije (Megli-ča in Svržnjaka), da moram upoštevati še dodatne zahteve, sicer bo šest svetnikov opozicije glasovalo protu predlogu proračuna. Ker želim, da bo proračun čimprej sprejet, saj si drugače ne morem predstavljati normalnega poslovanja občine, dajem v obravnavo drugič popravljen predlog proračuna, ki ste ga prejeli v ponedeljek in deloma še danes po elektronski pošti.«
Franc Ferčič je v imenu odbora za javne finance predlagal, da nov, drugič
je, da se nekaj naredi. Mestna oblast sicer najbolj stavi na blagovne znamke, a jih zagotovo ne bo, je prepričana Si-moničeva, saj za to ni osnovnih pogojev. Mestno jedro so zapustile že skoraj vse še živeče uveljavljene slovenske blagovne znamke. S 1. aprilom naj bi zaprli prodajalno Mura na Mestnem trgu, tudi prodajalno Ciciban (Modiana, Mercator) naj bi zaprli. Životari tudi Mercatorjeva blagovnica na Novem trgu, čeprav naj bi jo po obljubah odgovornih v PS Mercator že pred nekaj leti začeli obnavljati. Pa nič od tega. Zaprli so prodajalno pohištva, prav tako ukinili svoj kozmetični oddelek in ga nadomestili s konkurenčnim. Vse to so skrb vzbujajoči podatki, ki jih ni mogoče obiti, še kako pa se jih zavedajo v Iniciativi, zato so tudi začeli aktivnosti.
MG
popravljen in torej usklajen predlog proračuna sprejmejo ter ga dajo v javno obravnavo. Veselje nad dejstvom, da je osnutek proračuna vendarle usklajen z zahtevami vseh svetniških skupin, sta izrazila tudi Franc Rožanc in nato še Marjan Meglič, ki je prepričan, da bodo lahko proračun kmalu dokončno sprejeli. Izkazalo se je, da je res tako, saj so kljub drugačnim napovedim predlog proračuna v prvi obravnavi brez težav soglasno potrdili in ga dali v 15-dnevno javno obravnavo; v tem času je z vsemi potrebnimi dodatki na ogled v sejni sobi občine Markovci. Ker pa proračun za prihodnje leto še ni dokončno sprejet, so potrdili sklep o začasnem financiranju v letu 2013.
Ker za nameravano gradnjo igrišča v Bukovcih ni bilo kupljeno zemljišče, so se na predlog nogometnega kluba Bukovci strinjali, da 33.000 evrov, ki so bili za to predvideni, društvo porabi za dela na obstoječem objektu: za zamenjavo tal, vrat, nakup pohištva za arhiv in ostalo dokumentacijo, za nakup otroških igral, izdelavo nadstreška na objektu, ureditev razsvetljave na glavnem igrišču ter za vzdrževanje travne ruše.
Po pojasnilih Kostje Ko-lariča in Stanka Tementa iz podjetja TMD Invest so potrdili občinski podrobni prostorski načrt za območje 3 v obrtni coni Novi Jork. Brez pripomb so soglasno potrdili tudi predlog pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, brez pripomb pa so potrdili tudi investicijsko dokumentacijo za tri občinske projekte: za novogradnjo vrtca v Markov-cih zaradi uskladitve dinamike sofinanciranja, saj bodo nepovratna sredstva Eko sklada lahko črpali šele v letu 2013, po zaključku investicije, za gradnjo večnamenskega centra v Sobetincih ter za projekt agromelioracije na območju komasacijskega območja Markovci - jug.
Potem ko so potrdili še nekaj premoženjskopravnih zadev, so prisluhnili dr. Aleksandri Pivec, direktorici ptujskega znanstvenoraziskovalnega središča Bistra, ki je predstavila dosedanje aktivnosti in dosežene rezultate v okviru turističnega projekta podravsko-ptuj-sko-ormoške regionalne destinacijske organizacije, v katerega je vključenih 16 ob-
čin z območja Spodnjega Po-dravja, priključile pa so se še občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, nato pa še Makole in Poljčane. Do sedaj se je v projekt vključilo 45 gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju turizma, izvedli so številne promocijske dogodke, izdali tri promocijske kataloge, izdelali pa tudi skupno spletno promocijsko stran, ki je delno prodajna.
Na obrambo pred poplavami morajo biti bolje pripravljeni
Precejšen del razprave so posvetili poročilu o škodi, ki so jo povzročile novembrske poplave, ter njeni sanaciji. Kot je poudaril župan Milan Gabrovec, so poplave marsikomu streznile glavo, saj pred tem niso verjeli, da naravna nesreča lahko prizadene tudi območje markovske občine, zato so več pozornosti namenjali suši, močnemu vetru in toči. V načrtih zaščite in reševanja ob poplavah so na območju občine Markovci načrtovali nevarnost izlivanja reke Drave le na območju naselij Zabovci, Bukovci in Stojnci. Načrt je bil izdelan na osnovi dosedanjih pretokov na zapornicah v Markovcih, ki je redko presegel 1500 m3/min, ob novembrskih poplavah pa so ugotovili, da so lahko pretoki skoraj enkrat višji, zato jim bo ta podatek osnovno vodilo pri ukrepanju in obveščanju občanov v bodoče.
Na območju občine Mar-kovci je bilo poplavljenih več kot 190 hektarov njiv, več kot 70 ha travnikov, okoli 390 ha gozdov, 13 cest v skupni dolžini 16 km ter več kot 34 raznih objektov. Skupna škoda je ocenjena na okoli 4.940.202 evrov, od tega dobrih 801.000 evrov na kmetijskim zemljiščih, okoli 422.576 evrov na raznih objektih, na cestni infrastrukturi okoli 138.400 evrov, več kot 3,5 milijona pa na vodotokih.
V razpravi so svetniki menili, da je treba vso nastalo škodo čimprej sanirati, prevetriti in prilagoditi pa je treba tudi vse protipoplavne načrte, saj se je pokazalo, da je Drava poplavila tudi območja okrog Sigeta in dela Nove vasi, ki jih do sedaj ni, zato morajo biti ob morebitnih poplavah na podivjane vode bolje pripravljeni.
M. Ozmec
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Ptuj • Iniciativa ponudnikov starega mestnega jedra
S premišljeni koraki do rezultatov
Ponudnikom starega mestnega jedra je dovolj obljub in vizij mestne oblasti, ki ne dajejo otipljivejših rezultatov. Zato so oblikovali Iniciativo ponudnikov starega mestnega jedra, ki bo s konkretnimi akcijami in dogajanjem poskušala narediti to območje Ptuja, nadvse pomembno z zgodovinskega in turističnega
■ ■■■	■ ■ ^	■ v	■ ■	"V ■ ■	■	■	"Vh ■■	■	■	■	■ v v ■	■	■ ■ "V	■■
vidika, privlačnejše za vse, ki se srečujejo v tem prostoru, živijo v njem in tu iščejo svoje priložnosti.
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Žetale • Prva občina na Ptujskem s sprejetim prostorskim načrtom
Končno začetek pridobivanja gradbenih dovoljenj
Najpomembnejša prednovoletna (oziroma kar večletna) zadeva, ki jo je žetalski občinski svet potrdil na zadnji letošnji seji, je sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN). Tako so Žetale postale prva občina na območju Skupne občinske uprave Ptuj s sprejetim in že skoraj veljavnim OPN.
Vendar, kot je povedal župan Anton Butolen, pravega navdušenja nad dejstvom, da se je osemletna morija sprejemanja OPN končno zaključila, ni bilo več. Veliko občanov je bilo v preteklih letih čakanja že povsem razočaranih tako nad načinom umeščanja pobud v prostor kot načinom sprejemanja in dolgotrajnostjo postopkov.
„Postopek sprejemanja OPN je preveč kompliciran, zbirokratiziran in dolgotrajen in do občanov, ki so pobude za umeščanje objektov
v prostor podali, neprijazen. Pobude smo začeli zbirati v letu 2005, pripravo OPN začeli že v letu 2007, vendar se je ob koncu leta bistveno spremenil zakon in potem v letu 2008 še enkrat. Zaradi pogoste menjave zakonodaje, pa tudi zahtevnosti priprave OPN se je ta zavlekla. Tako smo osnutek OPN sprejeli v letu 2010 in ga konec septembra 2010 poslali na takratno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Postopek, ki je bil vmes spet spremenjen, je takrat pred-
videval, da se na občinskem svetu sprejme osnutek OPN, na podlagi katerega se na takratno MOP, danes Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzlP), poda vloga za pridobivanje smernic. Ministrstvo pa mora v sedmih dneh poslati nosilcem urejanja prostora (NUP) vlogo, da podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve. Teh nosilcev je skoraj 40 in vsi bi morali smernice podati v 21 dneh," je prvi del „križevega pota" povzel Butolen.
Namesto 21 dni -10 mesecev!
A je bil to šele začetek težav: „V tej fazi so se začeli dodatni problemi; prvi so bili roki, saj niti eden nosilec urejanja prostora v zakonitem roku ni podal smernic za načrtovane prostorske ureditve. Da smo jih pridobili, je bilo potrebno več kot deset mesecev! Drugi problem je vsebina smernic: če smo
poslali vlogo za smernice za OPN Žetale, bi seveda pričakovali konkretne smernice za naš OPN. Nekateri nosilci so takšne smernice dali, nekateri pa so podali splošne smernice, ki so na voljo kjer koli in jih je pripravljavec že itak upošteval."
V nadaljevanju postopka so tako za občino Žetale pripravili dopolnjen osnutek, ki je nastal na podlagi dolgotrajnih in zahtevnih usklajevanj s posameznimi nosilci urejanja prostora, kar je prav tako trajalo več mesecev: „Dopolnjen osnutek OPN smo lahko dali v javno razpravo letos spomladi. Na podlagi javne razprave smo pripravili predlog OPN in ga konec junija poslali na MzlP. Ministrstvo bi moralo v sedmih dneh poslati vsem NUP predlog OPN, da podajo mnenje, za kar imajo na voljo 21 dni, vendar se je ponovno pokazalo, da nihče ni upošteval zakonsko predpisanih rokov!
Drugi problem, ki se je pojavil, je bil spet vsebinski. Posamezni NUP, ki v prvi fazi smernic sploh niso podali ali pa so podali povsem splošne smernice, so se naenkrat močno „poglobili" v dokument in začeli bombardirati s pripombami in zahtevami, ki jih v smernicah sploh niso omenjali. Posebej problematično je, da se poda negativno mnenje zaradi neke rešitve, potem ko se ta uskladi, pa se postavi nova zahteva, ki se med tem „odkrije" v dokumentu. Moram reči, da je predvsem novi vodja sektorja za prostorsko načrtovanje na lokalni ravni v sklepni fazi usklajevanj za OPN Žetale pokazal dobršno mero razumevanja, da je postopek potrebno spremeniti, in upam, da bo mu uspelo."
V Haloze ne sodi nič: ne turizem, ne tovornjaki, ne obrtne cone ...
V drugi fazi sprejemanja pobud so v Žetalah sprejeli nekaj čez 120 pobud občanov, upoštevanih pa jih je približno 90; v glavnem se nanašajo na novogradnje individualnih stanovanjskih objektov, na uskladitev že zgrajenih objektov in gradnjo gospodarskih objektov. Poleg tega je bilo preko 350 objektov usklajenih s stanjem v naravi, kar pomeni, da je bilo opravljeno ogromno delo. Seveda pa je bilo
kot povsod nekaj pobud zavrnjenih.
Anton Butolen je pošteno okrcal samo politiko prostorskega načrtovanja v državi: „Ta politika je v tem trenutku v Sloveniji takšna, da neposredno ogroža razvoj posameznih območij. Povsem centralistično prostorsko načrtovanje, ki občinam daje zgolj vlogo pripravljavcev OPN, je šlo tako daleč, da na primer uradnica v Ljubljani odloča, ali lahko naš avtoprevoznik postavi nad-strešnico za svoj tovornjak, s katerim si služi kruh, ali ne, ker po njenem mnenju tovornjaki ne sodijo v Haloze. Prav tako je za razvoj območja nevzdržno stališče MzlP, da so manjše obrtne cone v Halozah nesprejemljive in je treba razvoj usmeriti v večje centre. O naravnih virih za razvoj turizma sem pa že govoril. Takšna in podobna stališča, ki smo jim bili priča v postopku sprejemanja OPN, dejansko omejujejo razvoj posameznih območjih in postajajo glavna ovira razvoja!"
Kot je še povedal Buto-len, s sprejetim OPN niso povsem zadovoljni: „Vendar smo ga sprejeli, ker želimo ljudem, zlasti mladim družinam, ki že nekaj let čakajo na gradbena dovoljenja, da jih vendarle pridobijo do pomladi in nato začnejo dejansko graditi. Bomo pa takoj pristopili k pripravi sprememb prostorskega načrta."
SM
Žetalski občinski svet je na minuli seji potrdil rebalans, s katerim se je proračun znižal za 450.000 evrov predvsem zaradi neuspeha na razpisih kmetijskega ministrstva. Soglašali so tudi, da ostanejo vrednost NUSZ, najemnina za grobove in vežico ter priključnina na vodovod na letošnji ravni, in sklenili, da se na razpis za Južno mejo prijavijo s projektom modernizacije ceste Strajna-Prekože-Potni vrh-Globočec (z njim so letos neuspešni kandidirali na razpisu kmetijskega ministrstva.
S predlogom proračuna 2013 se bo žetalski občinski svet seznanil januarja.
Varna naložba se izplača!
Časi, v katerih živimo, so polni izzivov in presenečenj. Prav zato moramo poskrbeti za urejene osebne finance, svojim prihrankom pa nameniti izdatno mero skrbnosti. Denarne presežke je priporočljivo hraniti tako, da so vam na razpolago takrat, ko jih potrebujete. Darja Krajnc, vodja poslovne enote UniCredit Bank na Ptuju, o tem, kako optimalno upravljati s prihranki in pri tem tudi kaj zaslužiti.
Obiščite poslovno enoto UniCredit Bank na Ptuju, ki se nahaja v starem mestnem jedru, in preverite tudi njihovo novo ponudbo potrošniških kreditov, ki omogoča, da si z rednim in pravočasnim odplačevanjem kredita 4-krat letno lahko zagotovite ugodnejšo obrestno mero.
Kako do urejenih osebnih financ?
Prvi korak k urejenim osebnim financam posameznika je varnostna finančna rezerva. Ustrezno oblikovana varnostna rezerva vpliva na večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih kreditih, večjo fleksibilnost na trgu dela in boljša pogajalska izhodišča pri nakupih. Ta naj se giblje od 3 do 6 mesečnih neto plač.
Kako naj varčevalec hrani varnostno rezervo, ki jo omenjate?
Varnostna rezerva je tisti del prihrankov, ki naj bo vedno na razpolago. Tako pridejo v poštev osebni račun (TRR), gotovina, sef in podobno. Vsem omenjenim oblikam je skupnega to, da nam za posojen denar prinašajo malo obresti, gotovina se lahko izgubi, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih lahko predrago. Ker želimo, da tudi varnostna rezerva dela za vas, smo za vse uporabnike UniCredit Bank Online b@nke ali Mobilne banke GO! oblikovali Online Plus varčevalni račun, ki zadošča najpomembnej-
šim zahtevam varnostne rezerve: denar je dnevno razpoložljiv (brez odpoklicnega roka), v varnih rokah ter brez stroškov odprtja in vodenja varčevalnega računa.
Kam s prihranki za prihodnost?
Varčevalci se pogosteje odločajo za produkte, ki imajo garantirane donose in dovolijo čim manj presenečenj, odvisnih od gibanj obrestnih mer in tečajev na kapitalskih trgih. Naložbe v depozite pri UniCredit Bank ponujajo kombinacijo varnosti s sistemom zajamčenih bančnih vlog in atraktivnih obrestnih mer.
Ali lahko z varno naložbo tudi zaslužimo? Kako?
Naložbe v depozite so v prvi vrsti namenjene varni hrambi denarja, medtem ko je donosnost sekundarnega pomena. V UniCredit Bank varčevalcem ponujamo depozite s katerimi lahko zadostijo trem ciljem: varnost, donosnost in likvidnost naložb. Depoziti različnih ročnosti tako omogočajo posamezniku sestavo najoptimalnejšega portfelja.
Darja Kranjc, vodja Poslovne enote UniCredit Bank na Ptuju: »Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite vaše prihranke varno hraniti in jih plemenititi, smo za vas pripravili privlačno ponudbo depozitov. Ker pa si v UniCredit Bank prizadevamo za rast, ne le vaših prihrankov, bomo od vsakega sklenjenega depozita in/ali odprtega bančnega računa donirali 2,50 evra programu Šolski ekovrt.«
Kako naj varčevalci razpršijo svoja sredstva?
Varčevalcem predlagamo, da kratkoročne in srednjeročne cilje pokrivajo s 3-mesečnim ter 6-mesečnim depozitom z avtomatskimi podaljšanji, ki ga varčevalec sklene za 3 leta. Bistvena prednost takšnega depozita je možnost prekinitve vezave (brez stroškov ob vsakem podaljšanju). Vsi depozitarji z osebnim računom pri UniCredit Bank pa lahko sklepajo SUPER Fleksi depozite daljših ročnosti po višji obrestni meri tudi do 5,0 % letno.
Podarimo 2,50 evra za šolske eko vrtove
S podporo programu Šolski ekovrt, ki ga izvaja Inštitut za trajnostni razvoj v šolah in vrtcih, želimo mlade spodbuditi, da bi več časa preživeli zunaj ter začutili in razumeli pomembnost narave, varstva okolja in ekološke pridelave hrane. Zato
skupaj z našimi strankami za vsak sklenjen depozit ali odprt bančni račun doniramo 2,50 evra za program Šolski ekovrt. Nekaj od njih se nahaja tudi v šolah v okolici Ptuja, skupno pa jih je po Sloveniji že 150.
Več informacij:
UniCredit Banka Slovenija d.d. Poslovna enota Ptuj Ul. heroja Lacka 1, Ptuj Kontaktna oseba: Kristina Vukovič Telefon: +386 2 7980 340 E-pošta:
kristina.vukovic@unicreditgroup.si
Spletna stran:	
www.unicreditbank.si	
Delovni čas: ponedeljek	- petek
8:30 - 12.00 in 13.00 -	16.30
Oglasno sporočilo
Dobrodošli v
5» UniCredit Bank
Ormož • Slavnostna seja s podelitvijo plaket
Jože Sipos - častni občan Občine Ormož
V petek zvečer je v ormoSkem gradu potekala slavnostna seja, na kateri so podelili priznanja Občine Ormož za leto 2012. Izročila sta jih župan Alojz Sok in predsednik komisije za odlikovanja in priznanja Jožef Cajnko. Kulturni program, ki je s poezijo in glasbo polepSal večer, so ob pomoči profesorjev pripravili dijaki in dijakinje Gimnazije Ormož.
Bronasto plaketo je prejel Franc Krnjak, soustanovitelj Zgodovinskega društva Ormož, ki je ves čas delovanja tudi gonilna sila za uresničitev različnih projektov, ki jih je društvo realiziralo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Bil je predsednik društva in pobudnik za izdajo publikacije Zgodovinski zapisi, danes pa opravlja funkcijo podpredsednika društva. O njegovi žilici za raziskovanje in odkrivanje preteklosti pričajo številni projekti. Franc Krnjak je med drugim sodeloval tudi pri obeležitvi 130. in 140. obletnice tabora v Ormožu, postavitvi obeležja generalu Maistru pri Sv. Tomažu, odgovoren je bil za organizacijo različnih razstav in simpozijev, je avtor več kot 50 avtorskih bibliografskih enot strokovnih in poljudnih raziskav, ki so bile objavljene v različnih zgodovinskih publikacijah.
Srebrno plaketo je prejelo Kulturno-turistično društvo Miklavž pri Ormožu, ki je nastalo leta 2009 na pobudo predsednika tamkajšnje KS Emila Trstenjaka. Turistično društvo, ki se je znašlo v krizi, so pripojili h kulturnemu društvu. V društvu danes deluje več sekcij. Dramska je aktivna že blizu 90 let, včasih pa je pripravila celo po dve premieri letno. Leta 2009 je začela delovati sekcija tam-burašev. Zelo znana je bila dejavnost ljudskih pevcev in godcev, pa tudi folklora beleži
Foto: Viki Ivanuša
Dobitniki priznanj Občine Ormož za leto 2012 z županom Alojzom Sokom (na desni); ob njem častni občan Jože Šipoš
več kot 60-letno tradicijo. Nepogrešljiva in dejavni sta tudi sekciji gospodinj in turistična sekcija. Predsednica društva je Natalija Paušner.
Zlato plaketo so namenili Tončku Košarju, ki je bil rojen 1. 1. 1950 v Stročji vasi. Šolal se je na semeniški gimnaziji v Pazinu, kasneje pa na Teološki fakulteti v Ljubljani. Za duhovnika je bil posvečen leta 1975, nato pa je postal kaplan v Veliki Nedelji. Leta 1981 je prišel v župnijo Sv. Jakoba v Ormož, kjer ni prevzel le skrbi za cerkveno občestvo, ampak je bilo njegovo delovanje
pomembno za celo lokalno skupnost, saj se je znal s svojo odprtostjo in pripravljenostjo za delo približati v enaki meri tako verujočim kot tudi neverujočim. Večino svojega dela je posvetil delu z mladimi. Vsako leto je verouk obiskovalo okoli 400 veroučencev, organiziral pa je tudi izlete in mlade učil spoštovati naravo še veliko pred tem, ko je to postalo popularno v okviru okoljevarstvenih organizacij. Zaradi velikega števila vero-učencev je uredil nove vero-učne prostore v nekdanjem župnijskem gospodarskem
poslopju, ki ga je predelal v ta namen. Veliko gradbenih del je opravil kar sam ob pomoči prostovoljcev, nato pa je nadaljeval še sanacijo župnišča. Z delavnostjo in skromnostjo si je pridobil ugled med ljudmi in se odločil za obnovo zvonika. V zvonik je dodal tri zvone, s prostovoljnimi prispevki, ki mu jih je uspelo nabrati, pa so obnovili še streho in fasado. Patru Košarju je začelo pešati zdravje, kljub temu pa se je lotil še zadnjega projekta - obnove in razširitve župnijskih orgel, na katerih je sedaj mogoče izvajati najzahtevnej-
ša dela. Ves čas je skrbel tudi za cerkev na Humu, kapele in druga obeležja, uredil pa je tudi kapelo v psihiatrični bolnišnici, kjer je maševal po upokojitvi, ki ga je zaradi zdravstvenih težav doletela leta 2003. Še posebej se je posvetil bolnikom in ostarelim, ki jim je znal pristopiti s tolažilno besedo. Umrl je 25. septembra 2012, tako da mu je bila zlata plaketa podeljena posthumno.
DuSni pastir, ki živi za kraj in krajane
S sklepom občinskega sveta pa je bil podeljen tudi naziv častni občan, ki so ga namenili Jožetu Šipošu. Jože Šipoš izvira iz preproste, skromne kmečke družine iz vasi Krašči v Prekmurju. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi Per-toči. V knjigi Duhovništvo dar in obveza je zapisal, da ga na otroška leta vežejo zelo lepi spomini. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Murski Soboti in se leta 1956 vpisal na mariborsko bogoslovje. Po med študijem odsluženem vojaškem roku je 29. junija 1962 prejel mašniško posvečenje. Služboval je v Cankovi, Kobi-lju in Dobrovniku, maja 1964 pa je prišel v Gorišnico, k Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer je ostal kaplan osem let. Do izraza so prišle njegove sposobnosti dela z otroki pri verouku, ministranti, predvsem pa mladinci preko mladinskih skupin. Bil je izredno prilju-
Ptuj • V gosteh zbor sv. Nikolaja iz Litije
Božični koncert vrhunskega zbora
Zbor sv. Nikolaja je cerkveni pevski zbor, deluje v župniji sv. Nikolaja v Litiji in se je v 15 letih delovanja razvil v vrhunski pevski zbor, ki posega po najvišjih priznanjih na mednarodnih in državnih tekmovanjih ter dosega posebna priznanja. V soboto, 5. januarja 2013, se bo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju po večerni maši (ob 18.45) predstavil s koncertom Slovenski božič.
Zbor vodi zborovodkinja in glasbena pedagoginja ter solopevka Helena Fojkar Zupančič, ki zraven omenjenega zbora svoje pedagoško in zborovodsko delo uresničuje na Škofijski klasični gimnaziji Ljubljana, kjer vodi dekliški zbor. Z obema zboroma kon-certira tudi po Evropi in na tekmovanjih dosega prva mesta in posebne nagrade. Veliko pozornosti posveča vokalni tehniki, pravilnemu razvoju mladih glasov, jasni dikciji, povezavi glasbe z vsebino ter prepričljivemu zborovskemu nastopu. Trdo delo se kaže v lepem zvoku zbora ter muzi-kalnih in prepričljivih izvedbah skladb različnih stilov
in obdobij. Vodi seminarje vokalne tehnike, zborovske in dirigentske delavnice ter je cenjena žirantka državnih in mednarodnih tekmovanj. Dve leti je vodila tudi Slovenski otroški zbor.
V zboru poje 50 pevk in pevcev iz Litije in drugih krajev osrednje Slovenije. Pred 15 leti je začel delovati kot cerkveni zbor na koru v domači župniji, kar še danes ostaja njegovo osnovno po-
slanstvo. Zraven tega je znan po številnih koncertih tako doma kot v Evropi. Zbor se ponaša z večkrat osvojeno zlato plaketo na tekmovanju Naša pesem ter najvišjimi mesti in posebnimi nagradami na tekmovanjih v tujini. Helena Fojkar Zupančič je na teh tekmovanjih večkrat dobila laskavi naziv najboljše zboro-vodkinje.
Zbor je posnel tri zgoščenke in je z izbranim, v slovenščino prepesnjenim opusom sodobnega angleškega skladatelja Johna Rutterja poskrbel za širjenje njegove glasbe tudi pri nas. V preteklosti je sodeloval z mnogimi priznanimi umetniki in ansambli, kot so David
De Villiers, Stanko Arnold, Marcos Fink, Vlado Kreslin in Mali bogovi, s simfoničnimi orkestri RTV Slovenija, Simfonija Luwigana in Collegium Musicum iz Potsdama. Zborovske novitete in priredbe so za zbor sv. Nikolaja napisali pomembni slovenski skladatelji Damijan Močnik, Ambrož Čopi, Črt Sojar Voglar, Blaž Pu-cihar in drugi.
V cerkvi sv. Petra in Pavla bo zbor prepeval slovenske božične pesmi in nam tako na praznik svetih treh kraljev še enkrat pričaral skrivnost božične noči. Vstop na koncert je prost. Vabljeni na večer vrhunskega zborovskega petja!
MD
bljen, čeprav časi niso bili najbolj naklonjeni opravljanju duhovniškega poklica. Na ta čas ga veže tudi nekaj grenkih spominov, saj se je moral pred takratnimi oblastmi zagovarjati celo na sodišču, so zapisali v utemeljitvi. Od leta 1972 je Jože Šipoš farni župnik v Podgorcih. Kot uspešen in ugleden župnik je bil izvoljen za dekana velikonedeljske de-kanije, kar je ostal več kot 30 let, vse do upokojitve. Danes je častni dekan te dekanije.
Kot župnik farne cerkve v Podgorcih je v 40 letih svojega delovanja veliko naredil za cerkev in kraj. Najprej se je lotil nabave dveh zvonov, potem je s pomočjo gradbenega odbora obnovil župnišče in veroučno učilnico ter celotno okolico. Sledila je obnova cerkve vključno z obnovo ostrešja, zvonika in napeljava centralnega ogrevanja v cerkvi, nov oltar z am-bonom in krstilnikom, klopi in na koncu še nove orgle. V tako majhni fari, kot so Podgorci, je to zahtevalo ogromno truda in osebnega angažiranja.
Župnik Jože Šipoš je letos praznoval poseben jubilej -zlato mašo, vendar pa kljub upokojitvi in starosti 75 let nadaljuje svoje poslanstvo. Predlagatelj, svet KS Podgorci, je med utemeljitvami še posebej izpostavil, da Jože Šipoš skrbi predvsem za njihovo duhovno življenje ter je dušni pastir, ki živi za kraj in krajane. Predvsem pa pomaga vzgajati otroke v dobre in poštene ljudi. V krajšem pogovoru nam je častni občan povedal, da je v fari okoli 1700 vernikov. Župniku pri verouku pomagajo trije kateheti, sam poučuje le še dva razreda. Pove tudi, da bo župnija ostala brez lastnega duhovnika, in takšnih župnij bo vedno več; na Ormoškem sta v takšni situaciji zaenkrat župniji Miklavž in Središče ob Dravi. Jože Šipoš pravi, da bodo v prihodnosti pri cerkvenem delu bolj poprijeli laiki, ki bodo pomenili veliko oporo. Strinjal se je, da tako kot naša država tudi cerkev potrebuje spremembo, vendar še ni jasno kakšno. Veseli se božičnih praznikov, vendar je pri njem manj zunanjega in več notranjega veselja.
Kot pravemu upokojencu Jožetu Šipošu vedno primanjkuje časa, kar pa spretno nadomešča s smislom za humor in v pogovoru se zelo rad pošali. Veliko tudi bere, v preteklosti pa je rad kolesaril in potoval, predvsem po gorah. Rad je na tekočem, zato se je usposobil tudi za uporabo moderne računalniške tehnologije.
Viki Ivanuša
Majšperk • Pričeli zbiranje odpadkov od vrat do vrat
Ključarovci • Oljarna dela
Uvedba sistema v vseh podravskih občinah Prvi litri bučnega olja
Potem ko so nov sistem ločenega zbiranje odpadkov od vrat do vrat do sedaj uspešno uvedli v občinah Kidričevo, Videm in Hajdina, so v podjetju Čisto mesto z decembrom takšen sistem pričeli uvajati tudi v občini Majšperk.
V podjetju Čisto mesto Ptuj so prepričani, da je sistem ločenega zbiranja odpadkov od vrat do vrat že dokazal svoje pozitivne rezultate, katerih glavni cilj je zmanjšati količino mešanih komunalnih odpadkov in celovito ločevanje odpadkov. Nadvse vzpodbudni so namreč rezultati anket v občini Kidričevo, saj dokazujejo, da je sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat zmanjšal količine komunalnih odpadkov celo za 30 odstotkov, poleg tega pa je vplival in omogočil še povečanje količine zbrane embalaže, papirja, stekla, bioloških odpadkov in podobnega. To dokazuje, da so ljudje nov sistem zbiranja odpadkov sprejeli z dobršno mero resnosti in spoštovanja pravil o ločevanju odpadkov. Da bi letošnje leto zaključili, kar se da okolju ozaveščeno in s spoštovanjem do narave, so se tudi v občini Majšperk odločili, da z decembrom 2012 tudi sami uvedejo tovrsten način zbiranja odpadkov. Ob tem je županja občine Maj-šperk Darinka Fakin povedala: »V občini Majšperk sem odraščala, zato se še posebej zavedam, kako pomembna je ohranitev naše narave in skrb za okolje, v katerem se bodo naše bodoče generacije lahko
Foto: M. Ozmec
Županja občine Darinka Fakin in direktor Čistega mesta Janez Letnik ob pričetku uvajanja zbiranja odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« v občini Majšperk
uspešno razvijale. V teh letih smo izvedli številne pomembne investicije na področju infrastrukture, izobraževanja, turizma, gospodarstva, varovanja in urejanja okolja ter na področju delovanja društev. In čas je bil, da naredimo korak naprej tudi na področju ustreznega ločevanja odpadkov. Prav zaradi tega se nam sistem od vrat do vrat zdi način, kako lahko poskrbimo za okolje in ljudi ozavestimo o vse bolj pereči tematiki vsakdana - ustreznem ločevanju odpadkov. Gre za prihodnost in vizijo, da bomo sčasoma z odpadki pričeli ravnati tako,
da nam bosta narava in okolje, v katerem živimo, hvaležna.«
Sprememba novega načina zbiranja odpadkov pa bo občini Majšperk prinesla tudi nov urnik odvoza odpadkov, o katerem bodo vse občanke in občani seznanjeni preko osebnih predstavitev, kjer se jim bo podala embalaža za ustrezno ločevanje odpadkov in zloženke z navodili in predstavitvijo pravilnega ločevanja odpadkov.
Dejstva, da je k sistemu zbiranja odpadkov od vrat do vrat pristopila tudi občina Maj-šperk, je vesel tudi direktor Čistega mesta Janez Letnik, ki
je ob tem dejal: »Vizija Čistega mesta Ptuj je, da bi k sistemu zbiranja odpadkov od vrtat do vrat kmalu pristopile vse po-dravske občine, s katerimi sodelujemo. Čas je, da spoznamo, da nam prav tovrsten način zbiranja odpadkov lahko pomaga k večji ozaveščenosti in racionalnejšim količinam odpadkov. Tako kot v ostalih občinah bo tudi tokrat vsako gospodinjstvo v občini Majšperk prejelo brezplačno zeleno posodo z rdečim pokrovom (enakega volumna, kot je že obstoječa posoda za mešane komunalne odpadke) za zbiranje odpadnega papirja, ki ga bomo odvažali enkrat na mesec. Enaka frekvenca bo pri odvozu mešane odpadne embalaže, kjer bodo uporabniki prejeli zvitek 24 vreč (2 vreči na mesec), v katerih bodo zbirali odpadno plastično in kovinsko embalažo ter tetrapak. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov bo potekal enkrat na 3 tedne, odvoz bioloških odpadkov pa 42-krat na leto, kar velja le za tiste, ki so se vključili v sistem zbiranja in odvoza bioloških odpadkov.« Dodati velja le še to, da je vizija podjetja Čisto mesto Ptuj uvedba tovrstnega zbiranja odpadkov na območju vseh občin v Podravju.
OM
Splošna kmetijska zadruga (SKZ) Ljutomer-Križevci je avgusta letos v Ključarovcih odprla sodobno oljarno, novi proizvodi pa so luč sveta zagledali te dni. Napolnili so prve steklenice bučnega olja, ki sta jih na tiskovni konferenci predstavila direktor SKZ Ljutomer-Križevci Jože Štuhec in predsednik upravnega odbora zadruge Franc Štuhec.
Jože in Franc Stuhec na predstavitvi izdelkov iz buč
Njihovi proizvodi ob »čistem« bučnem olju s klasičnim stiskanjem zajemajo še mešano olje (70 odstotkov bučnega in 30 odstotkov sončničnega olja), solatno olje (20:80) ter semena za prehrano. S pričetkom prihodnjega leta bo na voljo še olje, pridobljeno na podlagi hladnega stiskanja. Naziv blagovne znamke je zeleno zlato s pomurskih ravnic, po zaprtju Tovarne sladkorja v Ormožu pa v oljarni zaznavajo priložnost v pridelovanju buč. Prav gotovo želijo izkoristiti naravne danosti okolja, saj gre za območje s pridelanimi bučami, iz katerih se stiska najkakovostnejše olje.
Iz tega razloga so v podjetju prepričani, da bo bučno olje kmalu našlo svoje mesto na trgovinskih policah domačega in tujega trga. V letu 2013 se predvideva prodaja okoli 30 tisoč litrov, leto pozneje pa še dodatnih 20 tisoč litrov olja. Celotna zmogljivost oljarne ob triizmenskem delu znaša 1200 litrov na dan. Trenutno se izdelki prodajajo v trgovini, v sklopu oljarne, pozneje bo olje na voljo še v njihovi trgovski poslovalnici v Ljutomeru.
Odkupna cena olja v lastnih trgovinah podjetja bo znašala 15,90 evra.
NŠ
Mjmi
www.obi.si
Vse za vaš ognjemet
19 strelov
efekti dosežejo višino cca. 40 m
trajanje baterije cca. 20 sekund
Ekskluzivna ponudba za imetnike Bober Bonus Card in vse, ki bodo to postali!
Ognjemetna baterija „Rio"
odlična kombinacija efektov: rdeči v zeleni efekt s srebrnin repom, zlata in srebrna vrba s prasketanjem, zeleni kokos z zelenim repom, kategorija 3, št.art.: 129665 6 gmt
Oglejte si posnetke različnih ognjemetov na www.obi.si
Raketa „Flash"
prasketajoči zeleni, rdeči, rumeni in modri biseri, kategorija 2, št.art.: 129699 5

Ognjemetna baterija „Concorde
kombinacija efektov atraktivnega izgleda: rdeča, vijolic, večbarvna in srebrna potonika, vijoličasti padajoči listi z vijo|ičnim kometom, kategorija 2, št.art.: 130133 2
Ognjemetna baterija „Faraon"
nepozabno doživetje s prečudovitimi efekti: prasketajoče križanje, vijolična in večbarvna potonika, zeleni val, srebrna vrba, prasketajoči kokos, kategorija 3 Št.art.: 129696 1
Komplet „Holliday"
kvalitetna kombinacija 9 različnih , raket z dodatkom rimskih sveč, t kategorija 2, št.art.: 129694 6
Ponudba velja od 27.12. - 31.12.2012.
Velja do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu.
3703/12.
Sredstva uporabljajte previdno. Pred uporabo vedno preberite navodilo in podatke o izdelku. Vsem artiklom, ki jih prodajamo ni dovoljena prodaja fizičnim osebam, mlajšim od 14 let za kategorijo 1, 16 let za kategorijo 2 in 18 let za kategorijo P1 in kategorijo 3 do 1.000 g neto eksplozivne mase (NEM).
Foto: NS
Slovenija • Zahteva za nov družbeni red
Pripravljajo predloge za novo ustavo
Skupina okoli 100 občanov različnih poklicev in položajev, od brezposelnih, industrijskih delavcev, upokojencev, univerzitetnih profesorjev in pripadnikov civilne družbe, se je odločila zasnovati nov družbeni red po meri in dejanskih potrebah ljudi.
Foto: M. Ozmec
Po mnenju pobudnikov za nov družbeni red in novo ustavo je sedanja ustava nujno potrebna nekaterih sprememb, da se bo lahko dejansko približala ljudem in njihovim potrebam.
Kot nam je zaupal eden od pobudnikov omenjene zahteve Ptujčan Rastko Plohl, že nekaj dni zbirajo in pripravljajo predloge za novo slovensko ustavo, ki naj bi odražala vse biti našega življenja, od zgodovinskega izročila do današnje družbe in bi bila namenjena tudi za prihajajoče čase. Pobudniki nove slovenske ustave delujejo v smeri okrepitve skupne lastnine, upravljanja z njo in njene lastniške neodtujljivosti. Svoje ustreznejše mesto naj bi našlo osebno kapitalsko udejstvovanje, sodelovanje
različnih lastninskih oblik v smislu ekonomske blaginje po načelu, da je pravica do lastnine in zaslužka enega omejena s pravico do lastnine in zaslužka drugih.
Pobudniki te revolucionarne ideje zatrjujejo, da se s predlogom za novo ustavo zavedajo osnovne pravice iz dela, pravičnejše delitve dobička in da se intelektualna ter fizična sposobnost priznata kot osebna lastnina, enakovredna drugim oblikam lastnine. Zanimiv je tudi predlog, da naj se v novi ustavi zagotovi notranje lastništvo zaposlenih v
delni ali večinski lastni in podobno.
Predlagali bodo tudi spremembe na političnem področju, kjer naj bi se ukinil prag za vstop v parlament, ki je sedaj 4 odstotke, uvedli naj bi tudi izenačitev pogojev kandidiranja, nekatere pristojnosti Državnega zbora pa naj bi se prenesle na Državni svet. Ta naj bi postal resnični drugi dom z vsemi pristojnostmi, volitve vanj naj bi bile neposredne, kot v Državni zbor, oziroma brez elektorjev.
Po novi ustavi naj bi predsednik republike zaprisegel
20.00-22.00
' mehanska glasba
7 '
nn r\r\ r
nu
22.00-02.00
zabava z ansamblom RAZUM
po našem zgodovinskem izročilu in v javnosti, kjer bo lahko na tisoče občanov spremljalo in sodelovalo pri dogodku, ki bo izpeljan po vzoru karantanski knezov. V grb pa naj bi se vrnili zgodovinski narodni simboli -lipa in žitno klasje - ki govorijo o tem, kdo smo.
Predlog nove ustave posveča precej pozornosti tudi varovanju in zaščiti narave, rastlinskega in živalskega sveta, naravnih virov, določa tudi okoljskega varuha kot še cel niz drugih varuhov in še marsikaj. Nova ustava naj bi ščitila samooskrbno gospodarstvo, še posebej pridelavo hrane, spodbujala naj bi uporabo domačih in naravnih virov za industrijo in energetiko. Za popolnejši nadzor nad porabo javnih sredstev naj bi ponovno uvedli službo družbenega knjigovodstva (SDK), ki naj bi skrbela tudi za nadzor tako nad delovanjem javnih ustanov države kot lokalnih skupnosti, saj naj bi bile vse te javne ustanove dolžne poleg prikaza finančnopremo-ženjske bilance javno podati tudi natančno potrošnjo javnega denarja.
Posebno poglavje naj bi v novi ustavi namenili družini in njenemu varovanju ter pravici do družbene vključenosti za invalide in druge ranljive skupine. Zagotovljeno naj bi bilo le javno zdravstvo in šolstvo. Osebne pravice, nedotakljivost stanovanja, pisem, osebne svobode pa naj bi v novi ustavi vzeli po bivši jugoslovanski socialistični ustavi, ki je bila na tako kakovostnem nivoju, da so jo dobesedno prepisovali celo po vrstnem redu členov in vstavili v sedanjo, nam znano kot Bučarjevo ustavo, ki pa, kot nakazuje čas, ne vzdrži prihajajočih časov.
OM
T^LUJi
31. 12. 2012
00.15
novoletna poslanica in podelitev sredstev v humanitarne namene
02.00-03.00
mehanska glasba
t«raE SLUŽBE PTUT
Pestra kulinarična in gostinska ponudba Organizatorja: Javne službe Ptuj, d. o. o., v sodelovanju z Mestno občino Ptuj
Od tod in tam
Ptuj • Božič in novo leto na Olgici
Foto: arhiv šole
Tradicionalni božično-novoletni bazar, ki ga pripravljajo na Osnovni šoli Olge Meglič, so tudi letos pospremili z bogatim kulturnim programom. Pričeli so z igrico Žiga, kisla kumarica pod mentorstvom Simone Truntič in Alenke Kandrič. Nastopili so še božične plesalke plesne skupine Avše pod vodstvom Natalije Krajnc, pevci Cici otroškega in mladinskega zbora ter nekateri instru-mentalisti. Prireditev se je končala z ogledom stojnic, na katerih je vsak našel kak izdelek zase ali svoje bližnje in na ta način s prostovoljnimi prispevki pomagal pri zbiranju sredstev, ki jih bodo namenili za plačilo dodatnih dejavnosti na šoli. Božični bazarje nastajal pod okriljem učiteljic Vide Lačen in Leonide Kralj, v številnih delavnicah pa so ustvarjali vsi učenci in učitelji šole.
Dženana Kmetec
Ptuj • Dedek Mraz se je poslovil
Foto: DK
Letos so bili otroci, ki obiskujejo Vrtec Ptuj, očitno izjemno pridni, saj jih je dobri decembrski mož dedek Mraz zelo bogato obdaril. V tem tednu je v vse enote ptujskega javnega vrtca prinesel prelepa darila, ki si jih otroci niso odnesli domov, temveč bodo namenjena prav vsem. Toliko lepše, saj posamezni otrok ni dobil le ene igrače, ampak so vse od vseh. Z obdarovanjem se je dobri mož za letos poslovil, otroke pa pustil, da odvijajo darila in uživajo v trenutkih nestrpnosti, ko še ne vedo, kaj se skriva v kateri škatli. Zabavali so se tako otroci kot vzgojiteljice in pomočnice, za vse pa je bil to še en nadvse zabaven dogodek.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Gimnazija ima dvigalo
Foto: NS
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je bogatejša za dvigalo, pomembno pridobitev, še zlasti gibalno oviranim osebam. S tem so se uresničile dolgoletne sanje dijakov, kar posebej velja za Martino Smodiš iz 2. letnika, ki je zaradi prikovanosti na invalidski voziček doslej imela težji dostop do vseh prostorov šole. Na pobudo območnega združenja RK se je lani pričela akcija zbiranja plastičnih zamaškov. Zbranih je bilo več kot devet ton zamaškov, v skupnem fondu pa se je znašlo okoli 3000 evrov. Predračunska vrednost dvigala je bila dobrih 40 tisoč evrov, zato so poleg donatorjev, ki so prispevali več kot 10 tisoč evrov, na pomoč priskočili profesorji in dijaki ljutomerske gimnazije. Več kot šest tisoč evrov so zbrali z dobrodelno prireditvijo Gimnazijci gimnazijcem, skoraj deset tisoč evrov pa je bil izkupiček prodanih vstopnic za dva muzikala. Pri akciji se je izkazal tudi bivši dijak ljutomerske gimnazije, danes direktor mariborske projektne pisarne Biro Biro Uroš Rošker, kije projektno dokumentacijo za dvigalo pripravil brezplačno. Dvigalo je dobavilo in uredilo ljubljansko podjetje KONE, gradbena dela je izvedlo domače podjetje PGP, zasteklitev pa zasebna firma MGE Karba iz Ljutomera.
NŠ
Slovenija • Ugotovitve Carinske uprave razburile kmete
Kmetje z lesom do zasluzka na črno?
Sredi decembra je Carinska uprava RS potrdila, da so davčni inšpektorji v zadnjih treh letih v 993 nadzorih na področjih posredništva in trgovine na debelo, kamor sodi tudi trgovina na debelo z lesom, ugotovili za 21,9 milijona evrov utajenih davkov. Po mnenju Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) je to poročilo zavajajoče in meče slabo luč na vse kmete.
Carinske mobilne enote so letos pod drobnogled vzele prevoznike s hlodovino v dveh večjih akcijah. Prva je potekala od 26. novembra do 9. decembra, ko so opravili 99 kontrol pri transportu lesa iz gozda do kupca. Odkrili so več primerov sumov dela in
zaposlovanja na črno (20 odstotkov). Ugotovili so, da delo opravljajo brezposelne osebe, upokojenci ali osebe, ki so zaposlene pri drugem delodajalcu. Druga večja akcija je bila opravljena 13. decembra, ko so pregledali 50 tovornih vozil, naloženih z lesom, na 13
Posek zaradi snegoloma poškodovanega drevja
Lastniki gozdov lahko brez označitve (odkazila) posekajo drevesa, ki jih je sneg tako poškodoval, da se ne morejo re-generirati. Zgodnji jesenski sneg konec oktobra je povzročil po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) za okoli 2,5 milijona škode predvsem zaradi povečanih stroškov poseka in spravila lesa. V celi Sloveniji je podrtega za okrog 250.000 kubičnih metrov lesa. Snegolom je podiral skoraj izključno listavce, predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije in vzhodnem delu osrednje Slovenije. Najbolj je prizadel območje okrog Mokronoga in Trebnjega. Zavod za gozdove Slovenije je za najbolj prizadete krajevne enote izdal generalne odločbe o izvedbi sečnje poškodovanih dreves. Z odločbami je lastnikom dovoljeno, da v svojih gozdovih posekajo podrto, močno poškodovano ali močno nagnjeno drevje zaradi snegoloma, tudi če niso označena. Delo naj bo opravljeno najkasneje do 31. decembra 2013. V primeru, da gre za posek in izdelavo poškodovanih dreves iglavcev, je treba zaradi velike nevarnosti prenamnožitve podlubnikov delo opraviti do 20. marca 2013. (Vir: ZZG)
Po ugotovitvah Carinske uprave RS naj bi kmetje pri prodaji lesa utajili za dobrih 51.000 evrov davka, čemur ostro nasprotujeta tako kmečki sindikat kot zbornica.
lokacijah po vsej državi.
Ugotovitev Carinske uprave, da je bilo v lesni trgovini na debelo utajenih za skoraj 22 milijonov evrov davkov, se, kot rečeno, nanaša na triletno bilanco pregledov, v kateri je
bilo opravljenih 993 nadzorov. Nadzori so bili opravljeni pri družbah, samostojnih podjetnikih in kmetih. Pri kmetih je bilo v povprečju v tej dejavnosti dodatno ugotovljenih 51.248 evrov na nadzor, so na-
vedli na Carinski upravi RS.
Prav ta zadnja izjava pa je dvignila na noge kmete oziroma KGZS, kjer menijo, da gre za zelo splošno in nejasno izjavo, in zahtevajo dodatna pojasnila. Iz poročila po njihovem
mnenju ni jasno, katere kmete so nadzorovali, koliko so jih vključili v nadzor in kakšne vrste kršitev so ugotovili. »Zato KGZS nasprotuje takšnemu pomanjkljivemu poročilu, ki zavaja javnost, saj ugotovitve niso dovolj natančno predstavljene in mečejo slabo luč na vse kmete,« so zapisali v sporočilu za javnost.
V KGZS so tudi prepričani, da pri kmetih ni moglo priti do takšnih kršitev, saj kmet kot lastnik gozda pri prodaji svojega lesa (hlodov) ne plačuje davka na dodano vrednost, ker je obdavčen že s katastrskim dohodkom, zato pričakujejo natančnejša pojasnila glede nadzora na kmetijah. Podobno menijo tudi v Sindikatu kmetov Slovenije. Slovenija ima izjemno razdrobljeno posestno strukturo gozdov na kmetijskih gospodarstvih (neverjetnih 461.000 zasebnih lastnikov slovenskih gozdov ima v lasti povprečno po 2,5 hektara gozda), kar nikakor ne sovpada z navedenimi zneski utajenega davka, so zapisali. Zato so prepričani, da se omenjene ugotovitve ne nanašajo na slovenske kmete, temveč na druge udeležence v lesni verigi, kot so gozdna gospodarstva in razni preprodajalci oz. t.i. »lesni mešetarji«. Od Davčne in Carinske uprave RS zahtevajo javno objavo podatkov fizičnih in pravnih oseb, pri katerih so bile odkrite navedene nepravilnosti.
SM
Ptuj • S seje UO priznane rejske organizacije v prašičereji
Zahtevajo stabilno sofinanciranje selekcijske službe
Ob številnih težavah v prašičereji so decembra na Ptuju na skupni seji upravnega odbora (UO) priznane rejske organizacije v prašičereji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in upravnega odbora Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije (ZZRPS) razpravljali tudi o zagotavljanju finančnih sredstev za delovanje službe za selekcijo in kontrolo v prašičereji.
Izpostavili so pomen in potrebo po delovanju službe in njeno strokovno delo na področju prašičereje. Rejci so menili, da jim služba nudi ustrezno pomoč in podporo, ta pa je ob nezavidljivem položaju, v katerem je prašičereja, še toliko bolj nepogrešljiva. Upoštevajoč varčevalne ukrepe se zbrani vseeno niso strinjali z napovedanim drastičnim zmanjšanjem finančnih sredstev (do 50%) za selekcijske službe v prašičereji, ampak so se zavzeli za to, da je znižanje enako kot pri vodilni živinorejski panogi. Veliko zmanjšanje sredstev za selekcijsko službo bi namreč lahko postavilo pod vprašaj njen obstoj.
Prevalnikova: Brez selekcije bomo hitro odvisni od uvoza
Predsednica ZZRPS Darja Prevalnik je o tem povedala: „Če opustimo selekcijsko delo,
smo v celoti odvisni od nabave plemenskih živali v tujini. Vemo pa, da vse, kar pripeljemo iz tujine, ni nujno dobro. Selekcijo peljemo v Sloveniji
že kar nekaj let in rezultat tega dela so živali, ki so prilagojene našim razmeram."
Prevalnikova o prihodnosti prašičereje ni optimistična:
„Samooskrba s prašičjim mesom v državi je po statističnih podatkih okoli 50-odstotna. Če se rejci v državi ne bomo združili, sklenili dolgoročnih
Slovenska prašičereja je že nekaj let v veliki krizi, rejci se ne povezujejo, čeprav bi bilo to nujno, zdaj pa vlada namerava še krepko znižati sredstva za selekcijske službe. Bodo čez nekaj let slovenski prašički le še iz marcipana? (Fotografija je simbolična.)
pogodb z mesnopredeloval-no industrijo, potem ne vem, kako dolgo bomo še zdržali kot solisti na tržišču. Danci, recimo, danes proizvedejo 25 milijonov pitanih prašičev letno, kar pomeni na vsakega Danca pet prašičev, gradijo pa še dva milijona pitanih mest, ker so ugotovili, da s podporo domačemu kmetu preživijo vsi. Mi pa dejansko soliramo, nismo pripravljeni podpisati pogodb; delno je krivda tudi na strani rejcev, ki se ne združujemo. Na drugi strani so pa tudi razmere pri odkupu prašičjega mesa v Sloveniji res zelo, zelo nestabilne."
Zbrani so na srečanju sicer sklenili, da je v prihodnje treba dvigniti število plemenskih živali z ustreznimi ukrepi, razpravljali pa so tudi o povezovanju rejcev, k čemur jih spodbuja tudi nov predlog uredbe o zagotavljanju sledljivosti prašičjega mesa. Kot so ugotavljali, bo v prihodnje potrebna boljša povezanost proizvajalcev, dvigniti bo treba tudi povpraševanje po slovenskem prašičjem mesu.
Podpora za združevanje s pogojem 30.000 prodanih pitancev
„Zdaj je stvar v tem, da se prašičerejci združimo bodisi preko že obstoječih odkupo-valcev, kot so npr. zadruge, ali pa se ustanovi neka nova ustanova, ki bi jo sofinanciralo tudi kmetijsko ministrstvo, pod pogojem, da bi letno za-
gotavljala vsaj 30.000 prodanih pitancev," je o možnostih združevanja povedala Pre-valnikova, ki upa, da se bodo prašičerejci znali povezati in izkoristiti denar, ponujen za to: „Če se to ne bo zgodilo, bomo odvisni od uvoza mesa, kjer pa bo vedno vprašanje kvalitete mesa. Naša svinjina je namreč že skoraj eko svinjina, saj se uporablja domača krma, ne uporabljajo se nobeni odpadki iz živilskoprede-lovalne industrije. Dejansko gre za sonaravno rejo, poti do zakola so kratke, rejci pa znamo pridelati dobre, kvalitetne prašiče. Res pa je težava v ceni. Kupna moč slovenskega potrošnika je manjša, zato ne gleda na kvaliteto, ampak najprej na ceno. Sicer pa je tudi sledljivost prašičjega mesa na trgovskih policah velikokrat nejasna."
Na seji je bil predstavljen tudi okvir skupne kmetijske politike (SKP) v letih 2014 do 2020, v kateri so se tudi praši-čerejci kot večina ostalih kmetov zavzeli za različne višine plačil za njive in travnike, ne pa za njihovo izenačevanje, kot se sicer predvideva. Zavzeli so se še za preučitev višine plačila za kmete, ki bodo vključeni v shemo malih kmetij, in poudarili, da je treba prašičerejo vključiti med panoge za proizvodno vezana plačila, nova shema neposrednih plačil pa te panoge ne sme postaviti v podrejen položaj.
Foto: SM
Foto: SM
Utrinek z nastopa (najmlajših) mažoretk na letošnji zaključni prireditvi Z mažoretkami v novo leto.
Dornava • Mažoretni klub se prebuja iz mrtvila
Z mažoretkami v novo leto
O dornavskem mažoretnem, twirling in plesnem klubu je bilo zadnje obdobje slišati malo, a najbolj vztrajne mažoretke so pod vodstvom novega predsednika Iztoka Laure dokazale, da bodo po dobrem letu dni mrtvila spet navduševale občinstvo.
Začele so kar v sredo zvečer s prej tradicionalno novoletno predstavo Z mažoretkami v novo leto, kjer so svoje spretnosti pokazale prav vse članice, od najmlajših do najstarejših in požele bučne aplavze sicer maloštevilnega občinstva. Prireditev se je zaključila s prihodom Božička, ki je trenerke obdaril s šopkom in dežniki, vse nastopajoče pa še s sladkarijami.
Novi predsednik kluba Ivan Laura, ki je vodenje kluba prevzel šele petega oktobra letos, je povedal, da so članice sicer vadile tudi vse prejšnje leto, a nastopale praktično niso nič: „Zdaj želimo to stanje mrtvila prekiniti, dekleta so pridna in navdušena, imamo tudi veliko podporo staršev, kar nas veseli. Od oktobra, ko sem prevzel vodenje kluba za naslednja tri leta, smo pridobili kar osem novih članic, kupili smo tudi nove mažoretne palice, v prihajajočem letu pa načrtujemo še nakup mažoretnih copatk. Seveda si tako kot vsi mažore-tni klubi v državi želimo tudi svojo zastavo in upam, da jo bomo ob naši osrednji prireditvi junija letos lahko tudi pokazali."
Delovanje kluba sicer deloma subvencionira tudi Občina Dornava, vendar si v klubu želijo po besedah Laure kakšnega dobrega sponzorja: „Problem občinskega sofinanciranje je v tem, da se morajo društva prijaviti na razpis s projekti, pri nas pa je to zdaj malo težje, saj je vprašljivo celo državno tekmovanje v
letu 2013. Vendar odnehali ne bomo, saj dekleta z navdušenjem vadijo in prav tako z navdušenjem nastopajo, kot sem že dejal, pa nas zelo podpirajo tudi starši. Vse pohvale pa so vredne seveda še naše tri trenerke: Sandra Kokol, Tamara Kodrič in Petra Mlinarič."
Mažoretni, twirling in plesni klub Dornava bo sicer naslednje leto praznoval že deseto obletnico delovanja; takrat je namreč začel delovati pod okriljem Kluba mladih Dornava: „Takrat smo nastopali kot Mažoretna skupina Dornava, največ nastopov pa smo izvedle skupaj z našo pihalno godbo na različnih prireditvah v domači občini in v širši okolici. Leta 2005 smo svoje znanje prvič predstavile na 5. odprtem državnem prvenstvu v Laškem. Posebno doživetje naših članic je bil skupen nastop s stotimi ma-žoretami v okviru MTZS in Rebeko Dremelj na prireditvi v Cankarjevem domu v Lju-
bljani leta 2005. V skupini je sodelovalo 18 deklet v starosti od 10 do 19 let. Dekleta so v klubu pridno trenirala, kmalu se je oblikovala še ena skupina mlajših mažoretk v starosti od tri do deset let. Leta 2006 smo na državnem prvenstvu že tekmovale v različnih disciplinah, leto kasneje pa smo se preimenovale v Mažoretni twirling in plesni klub Dornava, kar je predstavljalo tudi naš prehod na drugačne oblike vadbe, ne le ob zvokih koračnic pihalne godbe. Tako se je število deklet v klubu še povečalo, kar na 75, razdeljena so bila v dve mažoretni skupini in dve novopečeni twirling skupini pod vodstvom trenerke Karmen Ciglar. Istega leta smo se že prvič predstavile v twirlingu na 7. odprtem državnem prvenstvu in se uvrstile na odlično tretje mesto. Število deklet v twirlingu se je hitro povečevalo, dosegale smo tudi visoke rezultate na državnih tekmovanjih, še
dvakrat tretje in enkrat drugo mesto. Ustanovili pa smo tudi mažoretni vrtec," je zgodovino delovanja na kratko povzela Sandra Kokol, ki še vedno aktivno trenira mlade članice.
Trenutno je v klubu aktivnih 20 mažoretk, starih od osem do 15 let, ki pridno trenirajo v šolski telovadnici: „Dekleta so razdeljena v starostne in težavnostne skupine. V mažoretnem vrtcu se naučijo osnovnih korakov, vrtenja palice ter pravilne drže. V naslednjem nivoju se naučijo sinhroniziranega dela v skupini ter zahtevnejših likov. Twirling skupine pa vsemu temu dodajajo še elemente raznih plesov ter dodatne rekvizite," je o sedanjem delu mažoretk še povedala Koko-lova, ki tako kot predsednik kluba Ivan Laura verjame, da se bodo navihane in spretne dornavske mažoretke izkazale še na veliko prireditvah in tekmovanjih.
SM
Ptuj • VDC Sožitje ima svojo knjižnico
Odprli svojo knjižnico
Želja Varstveno-delovnega centra Sožitje Ptuj, da bi imeli svojo knjižnico, ki bi jo uporabniki lahko obiskovali kadarkoli, se je uresničila. V četrtek so svojo majhno, a simpatično in dokaj dobro založeno knjižnico v spodnjih prostorih VDC Sožitje Ptuj slavnostno odprli. Ob tej priložnosti jih je obiskala tudi pravljičarka Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je pomagala tudi z donacijami knjig.
V Varstveno-delovnem centru Sožitje Ptuj so knjige zbirali že dalj časa. Prizadevanja, da bi uredili svojo lastno priročno knjižnico, pa so te dni konč-
no tudi udejanjili. Po mesecih zbiranja gradiva po različnih krajih države so se police napolnile in v minulem tednu so odprli lastno knjižnico.
Uporabniki Sožitja Ptuj so se knjižnice zelo razveselili.
Uporabnikom so v njej na voljo različna gradiva, od lažjih leposlovnih del do vedno zanimivih bogato ilustriranih mladinskih priročnikov. Knjige pa so primerne tudi za zaposlene, saj so zbrali kar nekaj strokovnega gradiva.
Pri zbiranju gradiva jim je na pomoč priskočila tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki je donirala del gradiva. Nekaj knjig, predvsem strokovnih, glasil in biltenov so že imeli na sedežu društva, sedaj pa so zanje končno uredili tudi ustrezen prostor. Pomagali so jim še nekateri posamezniki, ki so jim predali knjige iz lastnih knjižnih polic, vsa gradiva pa še sprejemajo in bodo zelo
veseli, če jih boste obiskali na njihovem sedežu na Rajšpovi ulici na Ptuju in jim podarili kakšno knjigo.
Da je bilo četrtkovo odprtje „mini" knjižnice slavnostno, pa je poskrbela tudi Liljana Klemenčič, pravljičarka, ki je za uporabnike VDC Sožitje Ptuj pripravila pravljično urico. S temi nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, saj je poglavitni namen spodbuditi uporabnike k aktivnemu sodelovanju na področju branja, pisanja, poslušanja in komuniciranja, tak način pa se je izkazal za učinkovitega. „Na ta način se ohranjajo kognitivne sposobnosti uporabnikov, pridobljena znanja in veščine ter psihosocialne spretnosti," pojasnjuje Bojana Šuman iz VDC Sožitje Ptuj.
Kljub temu da imajo svojo knjižnico, pa si bodo tudi v prihodnje z veseljem knjige sposojali v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, saj uporabnike z obiski ne le spodbujajo k branju, ampak jim omogočajo tudi kakovostno preživljanje prostega časa.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Srečno novo leto!
HAPPY NEW YEAR! KIORTAME PIVDLUARITLO. AHIHELISDIITSE UDETIYVSADISVI. FELIZ ANO NUEVO! HOGMANY.
HERI YA MWAKA MPYA!
NEYA SAAL MUBARAK HO!
XIN NIAN KUAI LE!
Tako, v katerih deželah bi vam s temi besedami poželeli SREČNO NOVO LETO, boste izvedeli, cenjeni bralci Knjigar-nice, če boste prebrali slikaniško novost in novost v pisateljskem opusu Janje Vidmar z naslovom Najbolj večje novo leto (Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2012 Zbirka Modri slonček).
Kot je to prihajajoče leto zakrito s tančico skrivnosti, morda polno presenečenj, za nekoga pa bo povsem običajno, navadno leto (Eno več ali eno manj, kot zaigra in zapoje imenitna skupina Mi2), tako je skoraj slikaniška prvenka Janje Vidmar nekaj posebnega: tu in tam manjka vejica v besedilu, tu in tam je velika začetnica, ko je ne bi bilo treba, tu in tam so besedne zveze nekam nenavadne, a z otroškim izrazjem prijetno skladne. Glavna junakinja prisrčne, prijetne praznične slikanice je deklica, ki zase pravi, da je kakšne dni velika, kakšne pa majhna. In ko ni v vrtcu, jo pazi Čun, kar po kitajsko pomeni pomlad. Čun se rada smeje, zato ima oči poševno. Kitajsko novo leto praznuje, ko je pri deklici smrečica že podrta. Deklici je kitajski božiček prinesel modro skodelico, taka je kot moder slonček. In v njem, z njim deklica obkroži novoletni svet, ki ga je v slikanici odlično upodobila Ana Razpotnik Donati.
Slikanico, ki sodi med imenitnejše praznične, pri-godne in izvirne domače za povrh, zelo priporočam dobrim možem in tetam, še bolj pa otrokom, da bodo vsi, mali in veliki, v novem letu odprtih src, strpni in razumevajoči, zraven pa še zdravi in ravno prav zvedavi. Pa včasih veliki in drugič spet mali ...
Pa ker te dni še prihaja med nas dedek Mraz, ki ga je z obilico rdeče - kar pomeni veliko sreče - upodobila neprekosljiva Lila Prap za naslovnico zbirke pravljic in pesmic za zimsko božični čas (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012. Zbirka Velike slikanice), naj ima zadnja Knjigarnica to leto dve ilustraciji. Da je sreča dvojna!
Sicer pa tudi v letu 2013 ne pozabite na naslednje pregovore o sreči; ti so zbrani v zgoraj navedeni slikanici:
Sreča in čevlji ne smejo biti niti preveliki niti premajhni. (nemški rek)
Sreča je svobodna ptička: kjer se ji zdi, tam posedi. (ruski)
Vsak je sam svoje sreče kovač. (slovenski) Tudi majhna sreča je sreča. (češki) Sreča je okrogla. (slovenski) Če pride konjiček sreče v tvoj hlev, ga brž popelji k jaslim. (letonski) Veliko sreče vsem bralcem želi
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Ptuj • Pogovor z dijakinjo, ki je prebolela anoreksijo
Ko se ti zdi, da s 35 kilogrami tehtaš preveč ...
Anoreksija je ena izmed bolezni sodobnega časa, ki jo je nemalokrat težko prepoznati in tudi zdraviti. Motnje prehranjevanja ne le da niso zdrave za naše telo, so tudi nevarne in lahko vodijo celo v smrt. Z anoreksijo - ki se velikokrat ne jemlje dovolj resno - s e srečuje veliko ljudi, med njimi je bila tudi 16-letna dijakinja Rebeka Ostroško, ki je svojo bolezen pogumno premagala. Danes pravi, sploh ne razume svojih takratnih želja in potrebe po nenehnem stradanju, posebej v fazi, ko je pri 14 letih tehtala 35 kilogramov in je še vedno menila, da je predebela.
Anoreksija je ena izmed resnih bolezni sodobnega časa.
Foto: DK
Anoreksija ali neješčnost pomeni odpor do hrane in je simptom številnih bolezni. Pogosto se pogovorno uporablja beseda anoreksija za nervozno anoreksijo (živčno hujšanje), ki tudi kot bulimija spada med motnje hranjenja. Za osebo, ki boleha za nevrozno anoreksijo je značilno, da pretirano nadzira svoje hranjenje. Zavrača vse vrste hrane ali pa le ogljikove hidrate in drugo hrano, za katero anoreksična oseba meni, da je visoko kalorična. Pri tem ne izgubi apetita, ampak lahko omeji količino zaužite hrane vse do stradanja, ker se boji, da bi se zredila. Anoreksična oseba ves čas misli na hrano, zbira kuharske recepte, sešteva kalorije, pripravlja hrano za druge, pri čemer se sama hrane niti ne dotakne, v pogostih primerih poleg tega, da zatre občutek lakote, še pretirano telovadi, tudi do več ur na dan. V večini primerov se bolezen pojavi v adolescenčnem obdobju, ni pa nujno. (Vir: Wikipedia)
Dijakinja 1. letnika Ekonomske šole Ptuj Rebeka Ostroško je svojo zgodbo o anoreksiji napisala v zgodbi, ki jo je naslovila Moj boj. Zanjo je prejela tudi nagrado Društva združenih narodov za Slovenijo. V svojem boju z anoreksijo je jasno opisala, kaj zanjo ta beseda pomeni in kako jo je želja po pretirano suhi postavi zaznamovala.
„Zdravje. Kratka beseda, ki ima ogromen pomen. Je beseda, ki kroji večji del našega življenja. Kako dragocena je ta beseda, sem spoznala iz svoje izkušnje izpred dveh let," pravi mlado dekle, ki je svojo borbo z boleznijo na srečo dobila.
Kot pravi, je bilo zanjo usodno mišljenje sovrstnikov, ki jim je želela biti všečna. Tako kot večina deklet je tudi sama želela biti postavna in kljub temu da je to že bila, je sama sebe v ogledalu videla drugače. Čeprav je ob koncu osnovne šole tehtala 40 kilogramov na približno 150 cm višine, se ji je zdelo, da je predebela.
Po aktualni uredbi o zdravstvenih trditvah na živilih je od 14. decembra 2012 na embalažah, kakor tudi v vseh drugih sporočilih, vključno z oglasnimi, na živilih in prehran-skih dopolnilih dovoljenih le 222 zdravstvenih trditev, ki jih je na podlagi znanstvene ocene Evropske agencije za varno hrano (EFSA) odobrila Evropska komisija. Po oceni EFSA kar 80 odstotkov predlaganih trditev, ki so jih do včeraj proizvajalci uporabljali na embalažah svojih izdelkov in v drugih sporočilih, ni bilo znanstveno utemeljenih.
»Probiotiki zvišujejo imunski sistem«, »za dobro zdravje«, »povečana energija« - so nekatere splošne zdravstvene trditve, ki jih lahko preberemo na številnih živilih, vendar po oceni Evropske agencije za varno hrano EFSA niso znan-
S pogledom v ogledalu nikakor ni bila zadovoljna. Ob koncu počitnic in vstopu v zadnje leto osnovnošolskega izobraževanja pa se je zadeva le še stopnjevala. Ko so ji zrasle obline, je bila videti bolj ženstveno, in čeprav bi ji to
stveno utemeljene. »Trditve so torej zavajajoče, ker učinek živila na zdravje ni takšen, kot potrošniki pričakujejo na podlagi zapisanega. Do sedaj so omenjene navedbe in trditve o ugodnih učinkih živil prepričevale potrošnike, da so taka živila boljša, in jih napeljevale k nakupu. Takšen način promoviranja in prodaje živil je že dlje časa pravi hit prehrambne industrije in trgovcev, zaradi domnevno 'dodane vrednosti' pa so izdelki dražji,« je poudarila Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Rezultati raziskave, ki so jo leta 2005 izvedli sodelavci BEUC, krovne evropske potrošniške organizacije, kažejo, da potrošniki trditvam večinoma verjamejo. Kar tri četrtine anketiranih potrošnikov namreč meni, da so učinki na zdravje
moralo biti všeč, so jo komentarji sovrstnikov tako prizadeli, da je zabredla v anoreksijo. „Začelo se je takoj. Naenkrat nisem želela več jesti, odklanjala sem vsakršno hrano, nič nisem spravila v sebe," se spominja Rebeka začetkov težav
in počutje, ki so predstavljeni v oglasih, čista resnica.«
Na ZPS želijo in pričakujejo, da bodo ustrezne inšpekcijske službe bdele nad izvajanjem zakonodaje, tako da neutemeljene in zavajajoče trditve na živilih in v vseh drugih sporočilih ne bodo več zavajale potrošnikov. Seveda pa se delo za potrošniške organizacije na tej točki ne zaključi. »Treba bo biti pozoren na izdelke z neustreznim prehran-skim profilom, npr. z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja (sladkarije, sladke pijače, slani prigrizki), da se na podlagi dodanih vitaminov ali mineralov ne bodo kitili z nazivom zdravega živila. Potrošniške organizacije se zato v okviru BEUC zavzemamo za oblikovanje profilov hranil na evropski ravni, kar bi tovrstno manipuliranje onemogočilo,«
s prehranjevanjem. Doma se je zapirala v sobo, ki jo je dojemala kot svoje „zaklonišče" in izolacijo od realnosti, v kateri ni želela biti. Tudi ples, ki jo je pred tem zelo veselil, saj že 10 let trenira hip hop, ji je postal odveč. „Nisem imela
so še dodali na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Prehranski strokovnjaki so prepričani, da je temelj zdravja še vedno uravnotežena, mešana in pestra prehrana z veliko zelenjave in sadja. Privoščite si vsaj štiri do pet obrokov na dan, vedno zajtrkujte in vsaj pol ure na dan namenite telesni dejavnosti. Pri nakupu hrane in živil dajte prednost manj predelanim živilom, če pa se že odločite za nakup visoko predelanih živil, vedno preverite njihove sestavine in hranilno tabelo. Posebno pozornost pri teh živilih namenite vsebnosti maščobe, soli in sladkorja.
O prehranskem profilu živil najdete vrsto koristnih informacij na spletnem mestu www.veskajjes.si.
Zveza potrošnikov Slovenije
več energije, ker nisem jedla in tudi plesati nisem mogla," pravi pogumna 16-letnica. A s tem, ko je pričela prekomerno hujšati in odklanjati hrano, se ni mogla skriti pred starši. Kot pravi Rebeka, je njena mama, ki je tudi njena zaupnica in najboljša prijateljica, zelo hitro dojela, da je nekaj narobe: »V njenih očeh sem takoj razbrala, da ve, da je nekaj narobe, a mi tega ni želela pokazati. Nekoč je vstopila v sobo, ko sem se preoblačila. Brez vsakega vprašanja me je pobožala in zapustila sobo. Globoko sem si oddahnila. Želja, da me pustijo pri miru, se mi je uresničila, čeprav vem, da bi mami morala zaupati. S solzami na ličili sem zaspala." Utrujena od vsega, od skrivanja, močnih čustev in gledanja številk na tehtnici, ki zanjo nikoli niso bile dovolj nizke, je bila nejevoljna. Zato je hujšala in hujšala. V mesecu dni en kilogram, pa spet drugi, tretji in vse tako, dokler ni prišla na 35 kilogramov. Po nekaj mesecih so bile spremembe več kot očitne. Spominja se, da so ji nato namesto debele riti v šoli govorili, da je anore-ksična. A to ji je bilo bolj všeč, končno se je približevala normativom »postavnosti«. Želela je doseči »idealen kalup« nenormalne suhosti, ki jo pro-movirajo koščene manekenke v različnih revijah. Nato pa je sama dojela, da ima težave, saj je hujšala naprej in tako ogrožala svoje zdravje. »Ko nisem nič več jedla, nisem imela moči, kondicije za ples in podobno, sem ugotovila, da sem zabredla pregloboko. A težko si je bilo to dopovedati. Slišala sem pogovor mojih sošolk, ki so se ponovno norčevale iz moje postave. To me je prizadelo. Razmišljala sem, kakšna sploh moram biti, da jim bom všeč. Stradanje je bilo v tistem času zame povsem normalno. Trajalo je tri mesece, da je tudi mami dojela, da rabim pomoč. Ona mi je pomagala skozi vse to in je zaslužna, da nisem na-
daljevala s stradanjem. Za božič sem za darilo dobila knjigo o anoreksiji, ki me je zelo pretresla. Videla sem, kaj lahko storim s svojim početjem. Videla sem, da moram nekaj narediti. Bilo je zelo težko začeti jesti, ampak sem vztrajala in se silila; in čeprav mi je bilo ob hrani slabo, sem jo spravljala vase. Jedla sem več obrokov na dan in res tisto, kar mi je ustrezalo. Začela sem ponovno bolje plesati in vse je šlo le še navzgor,« o svoji izkušnji pravi Rebeka, ki opaža, da je veliko deklet, ki imajo anoreksijo tudi več let, a si tega ne priznajo. »Je kar veliko tega. Vse bi rade bile suhe in imele raven trebušček. Sama imam zdaj raje kilogram več kot premalo, ker sem dala to vse skupaj skozi. Tudi ko sem bila suha, sem se oblačila v prevelika oblačila, da ne vidijo mojih kil. Zdelo se mi je takrat, da kljub suhosti nisem všeč ne sebi ne drugim,« še pravi naša sogovornica, ki je prepričana, da gre pri anoreksiji za psihične težave. Pri njej se je v času stradanja slabšal tudi šolski uspeh, ocene so bile bistveno slabše kot takrat, ko je normalno jedla.
A z vztrajnostjo, pametjo in zaupanjem staršev je Rebe-ka pravi čas ukrepala. Nekaj mesecev stradanja jo je sicer zaznamovalo, a na srečo zdravstvenih ali psihičnih posledic nima.
Pravi, da je to zanjo ena izkušnja več, ki jo želi pogumno predstaviti tudi drugim dekletom, ki so v podobni situaciji. »Res nikomur ne priporočam stradanja. Mogoče je lepo, da imaš vitko postavo, ampak ni vse tako enostavno, kot je videti. Hitro lahko shujšaš, a lahko pride do raznih zdravstvenih težav. Tudi sama sem skoraj pristala v bolnici, a sem se na srečo pravi čas začela rediti in prišla do normalne teže,« zadovoljno pove Rebe-ka, ki si za svoj pogum zasluži veliko priznanje.
Dženana Kmetec
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 »10473
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 22Í1
Ljubljana • Zveza potrošnikov obvešča
Konec zavajanja z znanstveno neutemeljenimi zdravstvenimi trditvami
Sredi decembra bi morali trgovske police zapustiti vsi izdelki, ki se kitijo z znanstveno neutemeljeno zdravstveno trditvijo oz. trditvami, saj se je zaključilo šestmesečno prehodno obdobje, v katerem so morali proizvajalci živil ustrezno popraviti takšna sporočila. Na ZPS so prepričani, da je bil narejen velik korak naprej pri zaščiti potrošnikov pred zavajajočimi trženjskimi prijemi, kar znanstveno nepodprte zdravstvene trditve zagotovo so.
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Ormož • Razprava o mestu in pomenu vzgoje in izobraževanja M Od tod in tam
Za več stroke in manj politike
V Beli dvorani grajske pristave je potekala razprava Vzgoja in izobraževanje otrok včeraj, danes, jutri - vrednota, strošek, privilegij, ki jo je vodila Brigita Nojič, profesorica defektologije.
Organizatorji so k razpravi povabili vzgojitelje, pomočnike vzgojiteljev, učitelje, profesorje, otroke, starše, skratka vse, ki bi lahko v teh težkih časih pomagali pri iskanju boljših rešitev, kot se ponujajo ta trenutek. Glede na število zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na širšem ormoškem območju je bil obisk bolj skromen.
Predavateljica Brigita Nojič je povedala, da je kot zaupnica sindikata in zaposlena v vzgoji in izobraževanju (VIZ) sovpletena v situacijo in čuti odgovornost, da se poiščejo najboljše možnosti. Takšne, pri katerih se ne bodo kratile pravice otrok in se bodo poiskale rezerve na drugih postavkah, ne pa pri najšibkejšem členu - otrocih, ki so hkrati naše največje bogastvo. Nojičeva verjame, da marsikdo ne deli mnenja z zaposlenimi v VIZ, in poudarja, da so danes zahteve, potrebe in izobraženost ljudi veliko večje, kot je bilo to še pred nekaj leti.
„Politika ni poklicana, da kroji, kaj bomo delali, ampak
Foto: Viki Ivanuša
Brigita Nojič je govorila o pomenu vzgoje in izobraževanja malčkov in otrok včeraj, danes in jutri.
da ustvarja pogoje, da postavi zdrave temelje, na katerih se bo lahko strokovno delalo, ne pa da se ukvarjamo s tem, kdaj in kje se bo jemalo. Velik problem je tudi v prepoznavanju vloge učitelja in vzgojitelja, kajti vsi najprej pogledajo, koliko dobiš za delo, ki ga opravljaš. Nepoznavanje dela učitelja oziroma vzgojitelja pripelje do tega, da ljudje menijo, da je učiteljevo delo zgolj delo z učencem. Učitelj je nosilec
znanja, novega prepričanja, ki ga bodo otroci kmalu potrebovali. V razredih s 15, 20 ali več otroki, odvisno od pravilnikov za posamezne šole, se izgubljajo otroci s posebnimi potrebi, individualizacija, notranja diferenciacija, zunanja diferenciacija in druge reči o katerih je treba spregovoriti, da bodo vsi vedeli, kaj je delo učitelja, vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja in vseh zaposlenih v VIZ," je opozorila Brigita Nojič.
Za ustvarjanje boljših razmer za delo v VIZ se zdi Noji-čevi nujno manj administracije, razbremenitev učiteljev nepomembnih dejanj, kot je dokazovanje, da je bilo nekaj narejeno. Danes se namreč dobrega učitelja prepogosto enači s tem, ali ima vse zabeleženo v papirjih, spregleda pa se, da bi bilo na račun tega beleženja lahko opravljenega veliko več neposrednega dela z otroki.
Brigita Nojič meni, da bo šolstvo krenilo v pravo smer, ko se bo spet začelo dvigovati in ceniti delo učitelja, vzgojitelja in vseh delavcev v podpornih dejavnostih, ki so nepogrešljiv člen v šolstvu in imajo zares mizerne plače: „Če se bo vzgojo in izobraževanje blatilo še naprej, drvimo v nekaj, kar ni dobro za nikogar. Otroci so se začeli v tretjem razredu ukvarjati s politiko, s stvarjo, ki je ne morejo razumeti in v katero nimajo vpogleda. Vse bolj so takšni kot njihovi starši - brez veselja in optimizma."
Viki Ivanuša
Miklavž pri Ormožu • Božično-novoletni koncert
Koncertni večer in prižig lučk
V soboto zvečer je v telovadnici OŠ Miklavž pri Ormožu potekal božično-novoletni koncert, ki so ga pripravili otroci vrtca, učenci in zaposleni OŠ Miklavž pri Ormožu. Ta dan so imeli delovno soboto, saj so se ves dan pripravljali na večerni nastop. Gostili so tudi učence iz podružnične šole na Kogu, ki so prav tako sodelovali v programu.
Prvi del večera je bil namenjen državnemu prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Program sta povezovala učitelja Bojan Cunk in Simona Klasinc, ki sta prebirala pesmi Toneta Pavčka iz njegove zbirke Angeli. Zbrane je nagovorila podpredsednica krajevne skupnosti Irma Murad, ki je med drugim povedala, da se zdi, kot da nas polpretekla zgodovina ne bi naučila, da Slovenci znamo in zmoremo doseči zastavljene cilje, če le lastne interese pustimo v ozadju in se odgovorno lotimo reševanja nastalih težav: »Oddaljili
smo se od načela enotnosti, pozabljamo, da je treba drug drugega poslušati in slišati.« V krajevni skupnosti Miklavž se dobro slišijo in znajo stopiti skupaj, o čemer pričajo številni realizirani projekti, ponosni pa so tudi na delovanje društev ter šole in vrtca, ki soustvarjajo življenje v kraju, je povedala Irma Murad.
Koncert je ob pomoči ostalih učiteljev zasnoval učitelj glasbe Leon Lah. Nastopili so vsi šolski zbori: Sanje, Tilen, Smeško s Koga, fantovski zbor in druge zasedbe. Otroci iz vrtca in učenci od 1. do 5. razreda
so pripravili plesne točke. Za konec so kot gostje nastopili Miklavški oktet in zapeli za člane folklorne skupine Metla, ki jih skoraj ni bilo spoznati v plesnih oblekah, ki so si jih sposodili v gledališču. Za glasbeno spremljavo je skrbel priložnostni orkester bivših učencev in prijateljev, ki radi zaigrajo skupaj. Večer se je zaključil s prižigom lučk na jelki v veselem druženju ob čaju in kuhanem vinu.
Da bo dogodek ohranjen za tiste, ki ga niso videli, so poskrbeli člani multimedijskega krožka, ki so koncert snemali
Foto: Viki Ivanuša
Na prireditvi so nastopili vsi šolski pevski zbori, domala vsi učenci in gostje.
s tremi kamerami in fotografirali z dvema fotoaparatoma, nekaj zvočnih posnetkov pa so si posneli že vnaprej. Posnetke bodo arhivirali, po počitnicah pa se bo začelo delo v studiu. Dejavnost imenujejo Šolska televizija, vodi pa jo Bojan Cunk. Učenci se naučijo snemati, fotografirati, prenašati podatke na računalnik, montirati in narediti zvočno ali filmsko oddajo. Največji problem je, da si želi pri tej dejavnosti sodelovati veliko učencev, vendar je število omejeno s tehniko. Člani krožka v šoli redno dokumentirajo vse dogajanje in dvakrat na teden prikažejo svoje izdelke. Ker so zares spretni, jih porabijo tudi v kraju in radi posnamejo kakšno proslavo ali drugi dogodek društev, da predstavijo svojo dejavnost.
Bojan Cunk pravi, da opreme ni nikoli preveč, je pa res, da ima ravnatelj Vlado Hebar posluh za njihovo dejavnost in tehniko redno obnavljajo. Dekleta sodelujejo predvsem kot novinarke in napovedovalke, opravljajo intervjuje, fante pa bolj veseli tehnika. Vzpostavili so tudi sodelovanje s Kabelsko televizijo Ormož, za katero vsaka dva meseca pripravijo reportažo o dogajanju na šoli.
Viki Ivanuša
Dornava • Praznični december v vrtcu
Foto: Nataša Janžekovič
Pravljični december se je tudi v vrtcu Dornava pričel nadvse veselo. Na miklavževo, 6. decembra, so se otroci zbrali v telovadnih prostorih, kjer so si ogledali kratko dramatizacijo pravljice Nasmejani sneženi mož, ki so jo za njih uprizorile in pripravile kar same vzgojiteljice. Otroci so ob gledanju zelo uživali, saj je bila dramatizacija za njih zelo zanimiva in poučna. Še bolj pa je s svojim prihodom nato razveselil Miklavž, ki sta ga spremljala dva angelčka. Otrokom je podaril sladka darila in jim obljubil, da jih bo naslednje leto spet obiskal, otroci pa so mu obljubili, da bodo tudi naslednje leto tako pridni.
OM
Kidričevo • Dedek Mraz obiskal prvošolčke
Foto: M. Ozmec
V predprazničnih dneh so člani Nogometne šole futsal Kidričevo poskrbeli za obdaritev pr-vošolčkov vseh treh osnovnih šol v občini Kidričevo. Kot je pojasnil predstavnik nogometne šole Futsal Marko Perger, se v društvu zavedajo, v kakšni situaciji je država, zavedajo pa se tudi, da jepomoč v tem času najbolj potrebna prav najmlajšim. Čeprav je krizo čutiti že skoraj na vsakem koraku, so se potrudili, da je prvošolčki vsaj en dan niso čutili. Za to, da je njihova akcija uspela, se zahvaljujejo dobremu dedku Mrazu ter vsem donator-jem, ki so jim pri tem pomagali, predvsem pa podjetjema Pivka in Glasbena dejavnost Decima iz Ptuja, kije podarilo brezplačne vstopnice za Pravljični gozd Rdeča Kapica, ki bo od 26. do 30. decembra med 15. in 18. uro v Krčevini pri Vurberku. Iskrena zahvalo pa namenjajo tudi vzgojiteljici Ivanki.
OM
Ptuj • Lions in Leo klub skupaj za pomoč otrokom
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projekta Ptujska pravljica, ki poteka na Mestnem trgu na Ptuju, so predzadnjo decembrsko soboto dobrodelno akcijo zbiranja pomoči skupaj izpeljali člani Lions kluba Ptuj in Leo kluba Ptuj.
Zbrali so več kot 400 evrov za humanitarni projekt pomoči otrokom Leo kluba Ptuj. Vsem, ki so darovali, so ob tej priložnosti podarili spominsko skodelico, okrepčali pa so se lahko tudi s čajem ali kuhanim vinom. Člani Lions in Leo kluba Ptuj so tudi letos v tem preprazničnem času skladno z dolgoletno tradicijo izvedli obdaritev družin in otrok na širšem območju Ptuja. Med pomoči potrebne so skupaj razdelili več kot devet tisoč evrov vredne dobrodelne pakete s prehrambenimi izdelki in igračami. Iskrico v očeh so prižgali v 29 družinah z 79 otroki, razveselili pa so tudi stanovalce Varne hiše na Ptuju. Za podporo in pomoč v tej akciji se zahvaljujejo tudi podjetjem Perutnina Ptuj, Marcator in Podravka, je povedal ustanovni predsednik Lions kluba Ptuj Branko Brumen.
MG
Rokomet
Drava po polovici prvenstva na 2. mestu Stran 16
Šah
Ptuj na SP mest uspešno zastopal Slovenijo Stran 16
Strelstvo
V Mladiki kar dve strelski tekmovanji
Stran 17
Kegljanje
Gostišče pri Tonetu letos pred Avanturisti
Stran 18
Roman Vuk
»Ekipo bomo bolj osvežili kot okrepili«
Stran 19
Plavanje
Grobelškovi medalja, Vidoviču rekord
Stran 20
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športnik leta 2012
Mina v glasovanju zaostala le za Urško in Tino
Kot smo na kratko že poročali v prejšnji številki, je pretekli teden v Ljubljani potekala razglasitev najboljših športnic, športnikov in ekip v letu 2012. Člani društva športnih novinarjev so v ženski konkurenci največ glasov namenili olimpijski prvakinji Urški Žolnir, v moški pa hokejistu Los Angeles Kingsov Anžetu Kopitarju, ki je s soigralci osvojil Stanle-yjev pokal.
Na visokem tretjem mestu med športnicami je pristala plezalka Mina Markovič, kar je za tekmovalko v neolimpijski disciplini izjemen dosežek. V uradni obrazložitvi so zapisali: »Odličnost in športno vrhunskost je možno dosegati tudi v neolimpijskih športih. Dokaz za to je 25-letna Mina Markovič, trenutno najuspešnejša in najbolj vsestranska športna plezalka na svetu. Že drugo leto zapored je Ptujčan-
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je letos znova zmagala v svetovnem pokalu v težavnosti in kombinaciji.
Foto: Stanko Gruden
Mina je s ponosom sprejela priznanje za tretje mesto v izboru za naj športnika Slovenije v letu 2012.
ka trdno na vrhu skupne razvrstitve svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Nič ji ni bilo kar tako podarjeno. Za uspehe je morala zelo garati, kdaj stisniti tudi zobe ter pozabiti na bolečine. Zaradi zlomljenega prsta na roki je že kazalo, da bo sezona izgubljena, a se je študentka psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti vrnila in na koncu na zadnji tekmi v Kranju pred domačimi navijači ubranila dvojno krono ter kot prva Slovenka drugič postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. V težavnostnem plezanju je bila ves čas vodilna, nikoli slabša od četrtega mesta. Trikrat v sezoni je stala na najvišji stopnički odra
Športnica leta:	
1. Urška Žolnir (judo)	S44
2. Tina Maze (alpsko smučanje)	28B
3. Mina Markovič (športno plezanje)	72
4. Lucija Polavder (judo)	l7
5. Martina Ratej (atletika)	8
Športnik leta:	
1. Anže Kopitar (hokej)	2Bl
2. Primož Kozmus (atletika)	l82
3. Rajmond Debevec (strelstvo)	55
4. Jakov Fak (biatlon)	4S
5. Robert Kranjec (smučarski skoki)	39
Naj ekipa:	
1. veslaški dvojni dvojec Iztok Čop/Luka Špik	B2
2. Nogometni klub Maribor	S4
3. hokejska reprezentanca	l9
za zmagovalke, štirikrat je osvojila drugo mesto in s sijajnimi uspehi ponesla glas o Sloveniji povsod po svetu. Kot ena redkih tekmuje v dveh disciplinah športnega plezanja, težavnosti in balvanih, v katerih je v seštevku svetovnega pokala zasedla četrto mesto. Za njenimi dosežki stoji majhna trenerska ekipa, v kateri osebni trener Roman Krajnik in selektor članskega moštva Simon Mar-gon skrbita, da nikoli ne zmanjka izzivov. Slednjih je še veliko. Smeri za preplezati in vrhov za osvojiti tudi.«
Priznanja je bila Mina Markovič seveda zelo vesela: »Nagrada mi res veliko pomeni! Je še dodatna vzpodbuda in res lepa potrditev odličnih rezultatov zadnjih dveh let, hkrati pa lepo priznanje samemu športnemu plezanju in prepoznavnosti le-tega pri nas.« Mina s tem zagotovo premika meje na področju prepoznavnosti in uveljavljenosti športnega plezanja v Sloveniji, zaradi česar ima njen dosežek še večjo vrednost. »V bistvu do sedaj na svoje rezultate nikoli nisem pogledala s tega zornega kota -da premikam meje ... Definitiv-no so rezultati res odlični in vesela sem, da plezanje pridobiva na popularnosti in prepoznavnosti ter da so nas pričeli tudi mediji nekoliko bolj sprejemati in spremljati, ker si to športno plezanje zagotovo zasluži.«
JM
Nogomet • NK Zavrč
Zlatko Gabor ni več trener Zavrča
Čeprav se je po odlično izpeljanem jesenskem delu prvenstva v 2. ligi zdelo, da bo Zlatko Gabor, ki je završko klop zasedel po 8. krogu, tudi v nadaljevanju vodil prvouvršče-no ekipo druge lige, pa ne bo tako. Prekmu-rec, ki je Zavrč vodil 7 krogov, je namreč že zapustil trenersko mesto v Zavrču, njegov naslednik pa trenutno še ni znan. V igri za vročo
klop so številna imena, med njimi tudi nekaj zvenečih. Je pa že znan pričetek priprav Zavrča: prvič se bodo nogometaši zbrali v soboto, 5. januarja. Znanih je že tudi nekaj tekmecev na prijateljskih srečanjih, natančnejši razpored priprav pa bo znan, ko bo svoje mesto zasedel novi strateg.
Tadej Podvršek
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina Potočnik najboljša igralka v letu 2012
mlada
V soboto, 22. 12., je v TC Millenium v Ljubljani potekala zaključna prireditev teniške sezone, na kateri se je ob najboljših slovenskih igralcih zbralo več kot 500 ljubiteljev tenisa. Vrhunec prireditve je bila podelitev priznanj najboljšim v letu 2012: v članski konkurenci sta nagradi osvojila Grega Žemlja in Polona Hercog. Zelo odmevno priznanje je prejela tudi Nina Potočnik (TK Terme Ptuj), ki je bila razglašena za najboljšo mlado slovensko teniško igralko v letu 2012.
Nina Potočnik bo januarja dopolnila 16 let, letošnjo sezono pa je posvetila nastopom na mladinskih turnirjih serije ITF, na katerih je dvakrat zmagala med posameznicami, še enkrat se je uvrstila v finale, zabeležila pa je tudi tri zmage v konkurenci dvojic. Na mladinski svetovni ITF-lestvici je trenutno uvrščena na 121. me-
sto, kar pomeni, da je najvišje uvrščena slovenska mladinka na svetovni lestvici.
Tamara prepričljivo najboljša na turnirju v Ljubljani
Pretekli teden je na igriščih
Turnir TK Olimpija U-16, rezultati:
1.	krog: T. Zidanšek (1) -Katarina Čepon (ŠPLUS) 6:0, 6:0
2.	krog: T. Zidanšek (1) -Ana Šteman (Ljutomer) 6:0, 6:0
četrtfinale: T. Zidanšek (1) - Žana Lapajne (Idrija, 6) 6:1, 6:0
polfinale: T. Zidanšek (1) -Zala Dovnik (ŽTK MB, 5) 6:2, 6:3
finale: T. Zidanšek (1) -Sara Sirše (LTC, 3) 6:1, 6:2
TK Olimpija potekal turnir deklet v konkurenci U-16. Prva nosilka Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je ta naziv povsem upravičila. Vseh pet dvobojev je namreč prepričljivo zmagala, pri tem pa izgubila le 9 posameznih iger. Dosežek je vreden še toliko več, ker je bila pred tedni bolna in je izgubila nekaj moči. Na turnirju je sicer nastopilo kar osem igralk izmed najboljših 16 z lestvice TZS.
Round robin turnir v Mariboru: Blaž in Jure v finale A
Na kvalifikacijskem RR-tur-nirju U-12 v Mariboru sta nastopila Blaž Vidovič in Jure Glodež. Prvi je v svoji skupini osvojil 1. mesto (brez izgubljene igre!), drugi pa drugo, s čimer sta se oba uvrstila na A finalni turnir.
JM
Nina Potočnik je na zaključni prireditvi TZS prejela priznanje za najboljšo mlado slovensko igralko v letu 2012.
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek je na turnirju U-16 v Ljubljani v petih nastopih oddala le 9 iger.
Rokomet • 2. SRL (m)
Drava po polovici prvenstva na 2. mestu
Mitol Sežana -Drava Ptuj 21:23 (14:10)
RK DRAVA PTUJ: Janžekovič 4, Verdenik 1, Reisman, Čeh 1, Bez-jak 5, Maroh 5, Požar, Fridrih 5, Sabo, Grm, Lesjak 2. Trener: Tomi Matjašič.
Ptujski rokometaši so že z nestrpnostjo pričakovali prvenstveni premor, še prej pa so morali na zahtevno gostovanje v Sežano. Tudi to so kljub ne najboljši predstavi oddelali profesionalno in vknjižili pomembni dve točki, ki jih po polovici prvenstva uvrščata na 2. mesto, t pa na koncu vodi v 1. B-ligo, kar je tudi tihi cilj ro-kometašev Drave.
Težko gostovanje je nekaj moči rokometašem Drave pobralo že na sami poti, saj je
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (na fotografiji Rok Fridrih) so v Sežani ugnali domači Mitol.
2. SRL (m)				
REZULTATI 13.	KROGA: Loka			
2012 - Alples Železniki			33:12,	
Črnomelj - Col 30:27, Ajdovščina				
- Arcont Radgona 31:28, Brežice				
-Pomurje 26:30,	Mitol	Sežana		-
Drava Ptuj 21:23.				
1. LOKA 2012 11	10	1	0	21
2. DRAVA PTUJ 12	9	1	2	19
3.RUDAR 12	8	2	2	18
4. RADEČE - CELJE 11	8	1	2	17
5. ALPLES ŽELEZNIKI 12	7	2	3	16
6. BREŽICE 11	4	2	5	10
7. ČRNOMELJ 12	5	0	7	10
8. MITOL SEŽANA 11	4	1	6	9
9. ARCONT RADGONA 12	3	1	8	7
10. COL 12	3	1	8	7
11. NOVA GORICA 10	3	0	7	6
12. AJDOVŠČINA 12	3	0	9	6
13. POMURJE 12	2	0	10	4
vožnja trajala več kot tri ure, obenem pa so pri modrih manjkali Žuran, Pukšič, Šalamun in Bedenik, kar pomeni, da so v Sežani nastopili le z enim vratarjem. Gostje so hitro povedli in nakazali, da pretiranih težav do novega para točk ne bi smeli imeti. A so se pošteno ušteli: le dobrih pet minut je pač veliko premalo za ekipo, ki si želi ligo višje. Do konca prvega polčasa je bilo namreč vse v domeni domačinov, ki so sicer solidna ekipa, toda Ptujčani so jim ponudili resnično preveč priložnosti. Od 5. do 13. minute igralci Drave niso zadeli, Kraševci so povedli s 6:3 in nato vse do konca prvega polčas vodili za tri
ali štiri zadetke. Igra modrih je bila nerazpoznavna: obramba je sicer še delovala nekako zadovoljivo, tega pa zagotovo ne moremo napisati za napad, kjer je bilo ogromno napak. Gostje niso zadeli niti iz sedmih metrov, saj so bili uspešni le enkrat od štirih poskusov.
Povišan ton glasu trenerja Drave Tomija Matjašiča ob odmoru je na njegove varovance, ki so očitno bili z mislimi že na dopustu, vplival pozitivno in v drugem delu smo nato videli preobrat in pričakovano zmago Štajercev. Domača četa je sicer prva zadela in povedla s 15:10, kar je bilo tudi najvišje vodstvo na srečanju, toda kma-
Boks • 1. in 2. slovenska liga
Na Ptuju tokrat le devet dvobojev
Boksarska zveza Slovenije je z manjšimi popravki v tekmovalnem sistemu 1. in 2. lige dosegla nasprotne učinke od pričakovanih, saj je tekmovalcev iz kroga v krog manj. Statistika tretjega kroga to dejstvo potrjuje, saj je bilo v soboto na Ptuju v 2. ligi šest dvobojev, v 1. pa le trije. To je absolutno premagalo, prav tako pa se vidi, da nov način formiranja parov ni preveč uspešen.
V	1. ligi je imel organizator, BK Ring, tri svoje predstavnike, ti pa so - tudi zaradi kakšne sporne odločitve sodnikov - dosegli slabše rezultate od načrtovanih. Nadarjeni Denis Lazar se je tokrat meril z iz-kušenejšim Klemnom Turku-šem (BK Fužinar). Bil je precej boljši tekmec, saj je v svojih napadih s serijami udarcev nekajkrat natančno zadel Turkuša. S tem si je vse tri runde prav gotovo prigaral debelo točkovno prednost, česar pa tokrat niso videli zelo pristranski sodniki in so zmago z 2:1 podarili Turkušu. Enak je bil tudi rezultat obračuna med starima znancema Alešem Kujavcem (BK Ring Ptuj) in Bojanom Sto-jilovom (BK Golden Gloves), le da je tokrat zmaga pripadla mlademu ptujskemu boksarju. Ta bi prav gotovo moral slaviti s soglasno sodniško odločitvijo; kljub dejstvu, da ni pokazal posebej vrhunske predstave, je nedvomno kraljeval v ringu in je bil veliko aktivnejši tekmec.
V	uvodnem dvoboju smo vi-
deli spopad Monike Božičko
in Mateje Rajterič. Slednja je veliko izkušenejša boksarka, a jo Božičkova v zadnjih dvobojih vedno bolj ogroža. To se je videlo tokrat predvsem v zadnjih dveh rundah (ženske so boksale 4 krat po 2 minuti, op. a.), ko je mlada ptujska tekmovalka unovčila boljšo fizično pripravljenost in je pogumno napadala najboljšo slovensko boksarko. Ta je kljub temu na koncu zmagala s soglasno sodniško odločitvijo 3:0.
Ptujčani so tokrat v športni dvorani Gimnazije Ptuj osvojili manj točk, kot so jih načrtovali, vendar so na skupni lestvici še vedno v zanesljivem vodstvu in na dobri poti, da četrtič za-
pored osvojijo naslov državnih ekipnih prvakov.
V drugi ligi so tokrat v ogenj poslali dva zelo mlada boksarja Nika Gjuraseka in Žigo Ko-cijana, ki sta oba gladko izgubila. Na tekmovanju v drugi ligi sta nastopila še dva Ptujčana in sta bila uspešnejša, saj je za BK Tezno zmagal Tomi Hojnik, medtem ko je za BK Legionar Ptuj zmagal Sylaj Fisnik. Ta je pokazal v dvoboju s Tadejem Stanjkom (BK Ljutomer) svoj talent in tudi dobro tehnično znanje ter je bil od svojega tekmeca očitno boljši v vseh pogledih.
Komentar celotnega dogajanje v 3. krogu je podal glavni trener v BK Ring iz Ptuja
lu je njihova prednost pričela kopneti. S serijo 1:5 se je Drava povsem približala (16:15), toda v 45. minuti je bilo spet +3 za Sežance (19:16). Z novo mini serijo 1:4 so v 52. minuti Ptujčani sploh prvič v drugem delu ujeli domačine (20:20), do konca pa z dvigovanjem tempa slavili za dva zadetka. V zadnjih petnajstih minutah so rokometaši Sežane povsem popustili, silovitega tempa Drave niso mogli zdržati in ta del igre so modri dobili s kar 2:7, kar je pomenilo 2. mesto pred februarskim nadaljevanjem prvenstva (2. februarja Ptujčani potujejo v Železnike).
tp
Ivan Pučko: »Udeležba na tekmovanju je bila tokrat zares manjša od naših želja. Nekateri posamezniki na čelu s predsednikom zveze narekujejo nek svoj sistem, da bi nekatere klube pripeljali pred nas. Ob tem so nas tokrat doma ponovno okradli še sodniki, vendar bodo naši fantje in dekleta kljub takšnim sramotnim napakam še naprej vztrajali na poti do novih uspehov.«
Nekateri ptujski boksarji so v letu 2012 naredili precejšen napredek in so dosegali odmevne zmage na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Predvsem na slednjih si v prihodnjem letu želijo več nastopov, saj bi si v močnejši mednarodni konkurenci lahko nabirali nove, prepotrebne izkušnje, ki bi jim koristile na njihovi športni poti.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Žiga Kocjan (BK Ring Ptuj, desno)
Šah • SP mest
Slovenijo uspešno zastopal Ptuj
t
VM Aleksander Beljavski
V Združenih arabskih emi-ratih je bilo organizirano prvo svetovno prvenstvo mest. Med 24 mesti iz prav toliko držav je Slovenijo zastopala ekipa mesta Ptuja. To je prav gotovo dobra promocija tako Slovenije kot Ptuja, saj je bil prisoten tudi ves svetovni šahovski vrh na čelu s predsednikom mednarodne šahovske federacije FIDE Kirsanom Iljumžinovim.
Po opravljenem žrebu šestih skupin se je ekipa mesta Ptuja v postavi Aleksander Beljavski, Jure Borišek, Luka Lenič in Jure Škoberne znašla v skupini B skupaj z mesti Saratov iz Rusije, Taškent iz Uzbeki-stana in Chennai iz Indije. Prvi dvoboj proti ruski ekipi so naši izgubili tesno z 2,5:1,5, sledila je zmaga z enakim rezultatom proti ekipi iz Uzbekistana ter neodločen izid 2:2 z indijsko ekipo. To je bilo dovolj, da se je Ptuj kot drugi v svoji skupini iz predtekmovanja uvrstil v osmino finala, med 16 najboljših. Za preboj med osem so se pomerili z močno ekipo Novega Sada iz Srbije, ki je bila po začetnem ratingu na 6., Ptuj pa na 7. mestu. Razlika v točkah ni bila tolikšna, da ob dobrem dnevu
in malo športne sreče ne bi bilo mogoče napredovanje. Be-ljavski na drugi in Borišek na tretji šahovnici sta remizirala, Škoberne je zmagal na četrti in vse je bilo odvisno od prve šahovnice, kjer pa je Lenič izgubil. Kljub neodločenemu rezultatu 2:2 so napredovali Srbi, saj je odločal rezultat prve šahovnice.
Četverica, ki je zastopala mesto Ptuj, je dobro opravila svoje delo. Najboljši je bil - kot že neštetokrat do sedaj - član ŠD Te-hcenter Ptuj, velemojster Aleksander Beljavski. V štirih srečanjih je dvakrat zmagal in dvakrat remiziral ter tako zbral 3 točke, Jure Škoberne je dodal 2, Jure Borišek in Luka Lenič pa vsak po 1,5 točke.
Končni vrstni red mest bo znan šele danes, ko se bo s finalom prvenstvo zaključilo. Med prvimi osmimi bodo mesta iz Nizozemske, Rusije, Uzbekista-na, Grčije, Azerbajdžana, Kitajske, Srbije in Švedske. Ptuj bo ob koncu zasedel 10. mesto, kar je vsekakor lep uspeh glede na to, da sta za njim zaostala tako prvi kot tretji nosilec, Pariz iz Francije in Lviv iz Ukrajine.
Silva Razlag
Šah • Ptuj Open
Odlična igra mladega Murka
Ko je predsednik ŠD Tehcenter Ptuj, MM Danilo Polajžer, z ostalimi člani upravnega odbora leta 2006 sprejel odločitev o organiziranji šahovskega turnirja Ptuj Open Spodnje Podravje, verjetno ni verjel, da bo ta prireditev letos dočakala že deveto izvedbo. Čeprav glede udeležencev nekoliko skromnejša od prejšnjih let, pa vendarle vredna pohvale, saj tudi v težkih gospodarskih časih nadaljuje tradicijo.
»Odločitev o turnirju ni bila lahka, saj to za sabo potegne precej stroškov, sponzorjev pa je glede na stanje v državi vedno manj. Po tehtnem premisleku smo se v društvu odločili, da nadaljujemo tradicijo, da damo priložnost predvsem našim mladim, nadarjeni šahistkam in šah isto m. Takšnega števila dobrih mladih šahistov društvo že dolgo ni imelo in le igranje na turnirjih z močnejšimi tekmeci bo prispevalo k njihovemu napredku. Naslednje leto bomo gotovo nadaljevali, saj bo turnir jubilejni, deseti. Morda nam bo uspelo vztrajati vse do leta 2015, ko bo društvo praznovalo 80-letnico,« je povedal predsednik društva, MM Danilo Polajžer, ki se je ob številnih organizacijskih in drugih obveznostih odločil, da na turnirju tudi sam nastopi.
Med 28 udeleženci je več kot polovica članov domačega ŠD Tehcen-
ter Ptuj, med njimi tudi sedem udeležencev letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva, ki je novembra potekalo v Maribor. Prvi favorit je MM Domen Krumpačnik, ki je zmagal že na štirih dosedanjih turnirjih. Če bi mu to uspelo še letos, bi že tretjič zaporedno zmagal, saj je bil najboljši leta 2010 in 2011, prav tako pa na prvih dveh turnirjih, leta 2006 in 2007. »Stalnica« turnirjev je tudi neuničljivi MK Janko Bohak, častni član društva, ki je prav gotovo vzor mlajšim generacijam tako po odnosu do šahovske igre kot po svojem bogatem šahovskem znanju. Prvi krogi so postregli z nekaterimi presenečenji. Največje sta prav gotovo poraza prvega favorita Krumpačnika v tretjem in šestem krogu. Nekatera prijetna presenečenja pa so pripravili mladi člani ŠD Tehcenter Ptuj, posebej David Murko, David Zagoršek in Lara Carli. Včeraj so šahistke in šahisti odigrali 7. krog, danes ob 17. uri jih čaka osmi, zadnji, 9., pa jutri, v soboto, 29. decembra, ob 15. uri v prostorih društva, Dravska 18.
Vrstni red po 6. krogu: 1. Matej Titan (MS) 5,5 2. Dušan Vukmirovič (Fram) 5, 3. Danilo Polajžer 4,5, 4. David Murko 4 (oba Ptuj), 7. Domen Krumpačnik (CE) 3,5, 8. David Zagoršek 3,5, ... 11. Janko Bohak 3,5, ... 13. Lara Carli 3,5 (vsi Ptuj) ...
Silva Razlag
Košarka • PARKL
Prvi poraz študentov
Peti krog je bil zaradi decembrskih praznikov odigran le polovično, kar nekaj tekem bo na sporedu po novem letu.
Najzanimivejša tekma kroga je potekala med novincem v 1. ligi, ekipo NKB Maribor in še neporaženo ekipo Kluba ptujskih študentov. Glede na stanje na lestvici je bilo pričakovati, da bodo Ptujčani zlahka opravili s tekmecem, s katerim so dve tekmi odigrali že lani in bili takrat polovično uspešni. Tudi tokrat se je kmalu pokazalo, da bodo bankirji težak nasprotnik. Na krilih zmag v preteklih dveh krogih so vse do konca 3. četrtine večali prednost, ki je v nekem trenutku znašala že 17 točk. Ko je že vse kazalo na njihovo zanesljivo zmago, so se Ptujčani le prebudili in imeli v zadnji minuti možnost
1. LIGA
REZULTATI 5. KROGA: NKB Maribor- Klub ptujskih študentov 80:78 (21:16, 24:22, 25:18, 10:22),KK Starše - KK Adecco Maribor 49:97 (14:28, 11:19, 13:20, 11:30).
1.	KK ADECCO	5 4 19
2.	KPŠ	4 3 17
3.	PRAGERSKO WAVE BLOCK 4 3 1 7
4.	NKB MARIBOR (-1) 5 3 2 7
5.	KK STARŠE	5 14 6
6.	GG TE ŠD CIRKOVCE 4 13 5
7.	MC APRO	4 1 3 5
8.	ŠD KIDRIČEVO	3 12 4
2. LIGA
REZULTATI 5. KROGA: KK Čre-šnjevec - KK Adecco Old stars 105:80 (17:25, 31:20, 32:11, 25:24), ŠD Ptujska Gora - KK Rače
Kegljanje
izenačiti izid, a so naredili napako in NKB Maribor se je zasluženo veselila še tretje zmage. Pravo demonstracijo moči so v Staršah pokazali igralci KK Adecco, ki niso prizanesli domačinom. Končni rezultat je bil 49:97, najboljši strelec gostov Stojkovič je prispeval kar 32 točk.
V 2. ligi si je tretjo zaporedno zmago priigrala ekipa Ptujske Gore. Ekipa Črešnjevca je doma pričakovano premagala KK Adecco Oldstars. Zasluge za visoko zmago gre pripisati tudi razpoloženi trojici domačih igralcev, ki so prispevali glavnino točk: Florjančič 39, Kocijančič 26 in Hauptman 24. KK Črešnjevec je tako edina neporažena ekipa in bo v nadaljevanju najresnejši tekmec za vrh lestvice tudi na koncu sezone.
DK
56:47 (16:5, 10:11, 21:16, 9:15).
1.	KK ČREŠNJEVEC 4 4 0 8
2.	KK STARŠE ČIRO 4 3 1 7
3.	ŠD PTUJSKA GORA 4 3 17
4.	KK RAČE	5 1 4 6
5.	ŠD MAJŠPERK	3 2 1 5
6.	KK ADECCO ALDSTARS 4 1 3 5
7.	KMO DORNAVA	4 0 4 4
Razpored naslednjih tekem:
1.	liga: ŠD Kidričevo - KPŠ (petek, 4. 1., ob 20:45 - OŠ Kidričevo), MCAPRO - ŠD Kidričevo (petek, 8. 1., ob 20:45 - OŠ Kidričevo), GG TE ŠD Cirkovce - KK Pragersko Wave block (četrtek, 3. 1., ob 19:15 - OŠ Cirkovce).
2.	liga: ŠD Majšperk - KK Starše Čiro (petek, 4. 1. ob 18:15 - OŠ Majšperk).
Maja Pavic v svoji kategoriji tretja
Končali so se letošnji nastopi mladih kegljačev in kegljavk. Posamičnega tekmovanja so se udeležili tudi igralci in igralke ptujskega kluba, pri katerem vlagajo v delo z mladimi precej energije. Prvi rezultati so že vidni.
Tekmovanje je potekalo vse leto, na sporedu je bilo sedem tekem. Za končni seštevek se je
É
štelo pet najboljših rezultatov posameznega igralca. Tekmovali so v štirih starostnih kategorijah, ptujska Drava pa je sodelovala s tremi tekmovalci. Matej Ocvirk je s skupnim rezultatom 1935 podrtih kegljev dosegel 18. mesto, Urban Brenčič je odigral tri tekme in je s 1128 podrtimi keglji osvojili 23. mesto, najboljši rezultat pa je dosegla Maja Pavlič, ki je z 2494 podrtimi keglji zasedla tretje mesto in je osvojila bronasto medaljo.
Danilo Klajnšek
Maja Pavlič (KK Deta center Drava) je med mladimi kegljav-kami v svoji kategoriji letos osvojila 3. mesto.
Marina Kramberger, trenerka: »Zadovoljna sem z rezultati in tudi vesela, da se lahko pohvalimo z mladimi kegljači tudi na Ptuju. Kegljanje se je v Sloveniji zelo razširilo, s tem pa se je povečala konkurenca. Delo z mladimi bomo nadaljevali naslednje leto: Maja bo igrala v ligaških tekmah pri ženski ekipi, česar smo zelo vesele, saj nam bo v veliko pomoč. Mateju in Urbanu so se pri fantih pridružili še Miha, Renato in Nino. V naslednje letu upamo na kakšen dober rezultat in uvrstitev na državno prvenstvo.«
Strelstvo • Kontrolno tekmovanje in memorial S. Ivanoviča
V Mladiki kar dve strelski tekmovanji
V koledarju Strelske zveze Slovenije se je ob koncu leta že drugič zapored znašel dvojni spored, dve tekmovanji, ki ju organizira Strelski klub Ptuj. Prvi dan je bilo na sporedu 3. odprto kontrolno tekmovanj za člane in mladince, drugi dan pa je bil izveden še Memorial Slavka Ivanoviča.
Odprto kontrolno tekmovanje
Predvsem v soboto so v Športni dvorani Mladika nastopali skoraj vsi najboljši slovenski strelci in strelke z zračnim orožjem. Odprta kontrolna tekmovanja so na nek način izbirna tekmovanja za sestavo reprezentanc: zadnji del norm bodo strelci in strelke lovili na začetku novega leta na tekmovanju v Trzinu. Pri moških je tokrat v članski konkurenci v streljanju z zračno pištolo izstopal Kevin Venta (SD Kovinar Ormož), ki je dosegel 578 krogov. Za šest krogov je na 2. mestu zaostal Peter Tkalec (SD Dušan Poženel), še krog več zaostanka si je pristreljal Cvetko Lju-bič (SD Slovenske Konjice). Izmed strelcev z našega območja sta bila v deseterici še Simon Simonič na 6. in Boštjan Simonič (oba SD Jože Kerenčič) na 7. mestu.
Za domačine je zelo zanimivo tudi tekmovanje pri članicah, kjer se je najbolj izkazala Petra Dobravec (SD Lotrič Železniki), saj je zadela 379 krogov. Za njo je bila na 2. mestu najboljša slovenska strelka z zračno pištolo v zadnjih letih Majda Raušl (SK Ptuj), ki je nastreljala 370 krogov. Ta je imela pri svojih strelih veliko smole, saj je veliko strelov končalo na meji desetice. Za Rau-šlovo je bila tretja še ena Ptuj-čanka, Mateja Levanič, ki pa nastopa za SD Kovinar Ormož. Pri mladincih je v streljanju z zračno pištolo pozitivno presenetil Sašo Stojak (SK Ptuj), saj je z rezultatom 565 zmagal, medtem ko je bil Ivan Druzo-
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s strelskega tekmovanja v ptujski dvorani Mladika; v ospredju je Sašo Stojak (SK Ptuj)
vič iz SD Juršinci tretji. V streljanju z zračno puško sta po pričakovanjih slavila slovenska reprezentanta Željko Moičevič (SD Grosuplje) in Živa Dvoršak (SD Olimpija).
Memorial Slavka Ivanoviča osvojila Tkalec in Moičevič
Drugi dan tekmovanja na Ptuju je bil organiziran drugi Memorial Slavka Ivanoviča. V streljanju zračno puško je nastopilo 36 tekmovalcev in tekmovalk, v streljanju z zračno pištolo pa 46. Najprej so tekmovalci odstreljali šest serij po deset strelov, nato pa se je osem najboljših uvrstilo v veliki finale. Po kvalifikacijah je pri zračni pištoli najbolje kazalo Boštjanu Simoniču (SD Jože Kerenčič), a je po desetih dodatnih finalnih strelih zdrsnil na 2. mesto, saj je v velikem finalu odlično streljal Peter Tkalec in na vrh napredoval s 6. mesta! V velikem finalu so nastopili še trije strelci z našega območja: Simon Simonič (SD Jože Ke-renčič) je bil na koncu šesti,
Kevin Venta (SD Kovinar Ormož) sedmi in Aleksander Ciglarič (SD Jože Kerenčič) osmi. Izmed članov SK Ptuj je bil deseti Matija Potočnik, 13. Majda Raušl, 19. Robert Šimenko in 20. Zlatko Ko-stanjevec. Ptujčani so imeli na tekmovanju kar štiri ekipe: udarna v sestavi Potočnik, Ši-menko in Raušl je bila četrta, medtem ko so slavili člani SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža
pri Ormožu.
Podobno kot pri pištoli se je v finalu zgodilo tudi v streljanju z zračno puško, saj je vodilnega Grega Potočnika prehitel Željko Moičevič. Izmed naših strelcev je bil Jan Šumak (SD Kovinar Ormož) 5., Aleš Pernat (SD Kidričevo) 11. in Petra Vernik (SD Kovinar Ormož) 14. Ekipno je bilo najboljše SD Grosuplje.
David Breznik
Franc Simonič, predsednik SK Ptuj: »Moram reči, da so se naši člani kluba zares potrudili s pripravo in izvedbo obeh tekem. Prvi dan smo spremljali bolj 'resno' tekmovanje, medtem ko je bilo na Memori-alu Slavka Ivanoviča vzdušje med strelci bolj sproščeno.«
Zlatko Kostanjevec, glavni trener SK Ptuj: »Naši strelci in strelke so se na domačem tekmovanju odrezali solidno. V bistvu niti nismo pričakovali nekih visokih rezultatov predvsem zaradi predznaka organizatorja in streljanja na domačem strelišču. Če pa potegnemo črto pod tekmovanje, pa smo lahko zadovoljni, saj so nekateri naši posamezniki dosegli zelo solidne rezultate.«
Peter Tkalec, zmagovalec Memoriala Slavka Ivanoviča v streljanju z zračno pištolo: »Zmaga mi pomeni precej, saj sem bil s Slavkom Ivanovičem prijatelj. Sicer smo trenutno na vrhuncu strelskih priprav; glede na zmago na Ptuju sem dokazal, da sem trenutno v dobri strelski formi.«
Željko Moičevič, zmagovalec Memoriala Slavka Ivanoviča v streljanju z zračno puško: »V zadnjem obdobju sem bil v zelo slabi formi, na srečo so rezultati na tekmovanju na Ptuju nekoliko boljši in so mi prinesli zmago. Ta zmaga mi je dvignila samozavest in sedaj pozitivno pričakujem leto 2013.«
Judo • Tekmovanji v Mariboru in Celju
Novi uspehi ptujskega judo kluba
Mladi tekmovalci JK Drava Ptuj, ki so uspešno nastopali na turnirju v Mariboru
Judo klub Branik-Broker je organiziral memorialni turnir v spomin na enega pionirjev slovenskega juda Nika Vrabla. Izvedli so ga v novih vadbenih prostorih telovadnice pod tribuno stadiona Ljudski vrt. Cicibani Judo kluba Drava Ptuj pod vodstvom trenerke Silve Čuš so bili uspešni, saj so skupno osvojili sedem medalj. Pri letnikih 2004 in mlajših je bil drugi Vasja Koren, tretja pa sta bila Aljaž Ajdič in Zoja Munda. Pri letnikih 2002 in mlajših je bila prva Evelin Munda, druga sta bila Mitja Vučina in Jure Vogrin, medtem ko je bil tretji Jure Mislovič.
V Celju dve tekmovanji za slovenski pokal
Judo klub Ivo Reya iz Celja je bil organizator dveh tekmovanj za slovenski pokal za mla-
dince ter za starejše in mlajše dečke in deklice: za pokal Ivo Reya in novoletni turnir 2012. Presenetljivo uspešno se je na blazine v mladinski kategoriji vrnil član JK Drava Ptuj, sicer pa zelo uspešen kajakaš na mirnih vodah Tilen Vidovič. Ta je najprej gladko opravil s tekmecema, v finalu pa izgubil zaradi prepovedanega prijema proti državnemu repre-zentantu Matiji Harpfu. Tako je Vidovič v kategoriji do 81 kg med osmimi borci osvojil 2. mesto. Enako mesto si je v kategoriji do 44 kg pri mlajših deklicah priborila Viktorija Zadravec. Izmed mlajših dečkov in deklic letnikov 2000 in 2001 je bil četrti Jan Hodžar in peti Rene Kloar. Pri starejših dečkih in deklicah letnikov 1998 in 1999 sta nastopila Deivis Kajnih, ki je bil deveti, in Mihaela Vogrin, ki je osvojila peto mesto.
David Breznik
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
Skorba z novo zmago vse bližje koncnici
■
CLAN!
REZULTATI 5. KROGA: Skorba Bar Boško - ŠD Ptujska Gora 2:0, Klub ptujskih študentov - ŠD Dra-ženci 4:3, KMN Bar Saš Poetovio - KMN Draženci 5:1, Club 13 - ŠD Rim 0:4, NK Stojnci - KMN Bager-kom Pragersko 3:4.
1. ŠD RIM	5	5	0	0	23:2	15
2. NK STOJNCI	5	3	1	1	15:8	10
3. SKORBA BOŠKO	5	3	1	1	9:7	10
4. KPŠ	5	3	0	2	14:10	9
5. BAR SAŠ POETO.	5	2	2	1	14:10	8
6. KMN DRAŽENCI	5	2	0	3	13:17	6
7. CLUB 13	5	1	2	2	7:13	5
8. B. PRAGERSKO	5	1	1	3	6:17	4
9. ŠD DRAŽENCI	5	1	0	4	12:20	3
10. PTUJSKA GORA	5	0	1	4	2:11	1
i '" 'H to
Ï &iar v i, i
fiosko 1 ;
VETERANI
REZULTATI 5. KROGA: Club 13 -Apolon 2 1:6, ŠD Draženci - Hausmart Super Team 0:0.
1.	KMN POETOVIO 4 4 0 0 26:6 12
2.	APOLON 2 4 3 0 1 11:6 9
3.	CLUB 13 4 1 1 2 6:15 4
4.	ŠD DRAŽENCI 4 0 2 2 2:9 2
5.	HAUSMART S. T. 4 0 1 3 5:14 1
Največje presenečenje 5. kroga je nedvomno poraz Stojncev, ki so do sedaj delovali zelo prepričljivo, tokrat pa jih je premagala ekipa, ki je do sedaj zbrala le točko. Klub ptujskih študentov je s 4:3 premagal ŠD Draženci. Z negativno serijo še naprej nadaljujejo lanski prvaki, KMN Draženci. Tokrat so jih s »petardo« odpravili nogometaši KMN Saš Bara Poetovia. Še naprej pa zmaguje ekipa Skorbe, ki je tokrat z 2:0 premagala ekipo Ptujske Gore in trenutno zaseda mesto, ki še vodi v končnico. Daleč največ
lllJWWi'l
Foto: Črtomir Goznik
V dvoboju ekip Skorba Bar Boško in ŠD Ptujska Gora so bili uspešnejši igralci iz Skorbe, ki so v drugem delu srečanja zadeli dvakrat.
pa so do sedaj pokazali »rimljani«, ki so tokrat s 4:0 premagali Club 13. Ta je bil v tem krogu gladko poražen tudi pri veteranih, saj je ekipa Apolona II slavila kar s 6:1. ŠD Draženci in Hausmart Super Team sta se razšla z remijem brez golov, su-perteamovci pa so tako osvojili prvo točko letos.
SKORBA BAR BOŠKO -ŠD PTUJSKA GORA 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 D. Novak (24.), 2:0 Brodnjak (30.)
SKORBA BAR BOŠKO: K. Jan-žekovič, M. Ogrinc, Vaupotič, Bro-
dnjak, Horvat, Krajnc, Gojčič, R. Novak, D. Novak, N. Ogrinc.
ŠD PTUJSKA GORA: M. Petek, Pepelnik, P. Petek, Ornik, Fišer, Šaše, Potočnik.
Srečanje med ekipama Skor-ba Bar Boško in Ptujska Gora so dobili prvi in tako nadaljujejo uspešen niz, vse bližje pa so tudi uvrstitvi v končnico. Prvi polčas je bil dinamičen, vendar sta mreži mirovali. V odprtem srečanju so imeli rahlo pobudo nogometaši Ptujske Gore, najlepši priložnosti pa sta zapravila Šaše in Ornik, na drugi strani pa je zapretil Brodnjak.
Drugi polčas so prevlado-
vali igralci Skorbe Bara Boško, ki so si priigrali precej lepih priložnosti, v katerih je bil v ospredju Brodnjak, toda zadetka še vedno ni bilo. Tako je bilo vse do 24. minute, ko je po imenitnem prodoru Brodnjaka s peto atraktivno zadel D. Novak. Po vodstvu Skorbe so igralci Ptujske Gore poskušali tudi z igralcem-vratarjem v polju, toda pravih rešitev ni bilo. Nasprotno, v izdihljajih srečanja so modri prestregli žogo, prav v zadnji sekundi srečanja pa je Brodnjak zadel prazna vrata Ptujske Gore za končnih 2:0.
Tadej Podvršek
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj
Gostišče pri Tonetu letos pred Avanturisti
Ptujski kegljači in kegljavke tradicionalno zaključijo leto s prvenstvom MO Ptuj v ekipni in posamični konkurenci. Letos je potekalo od 2. do 20. decembra na kegljiščih Deta centra in na Mestnem stadionu.
V ekipnem delu je sodelovalo kar 16 štiričlanskih ekip; vsaka je opravila dva nastopa, po enega na vsakem kegljišču. Za zmago se je bil ogorčen boj, v katerem so zasluženo slavili fantje iz ekipe Gostiče pri Tonetu v postavi Ivan Čuš, Drago Arnuš, Pavle Ilic in Zdravko Sušanj. Skupaj so podrli 4032 kegljev in tako prekinili zmagoviti niz Avan-turistov. Avanturisti (Dani Ko-zoderc, Dušan Murko, Robi Golob in Boris Premzl), zmagovalci zadnjih dveh prvenstev, so se morali s 4002 podrtima kegljema tokrat zadovoljiti z 2. mestom, tretje pa je že po tradiciji pripadlo dekletom iz ekipe Dravca I (Nada Fridl, Selena Bombek, Marija Ko-zoderc in Marina Kramber-ger) - te so tokrat podrle 3917 kegljev.
Rezultati iz ekipnega dela odločijo o uvrstitvi posameznic in posameznikov v finale, kamor se uvrsti najboljših šest tekmovalk in deset tekmovalcev. Po prvem finalnem nastopu v DETA centru so se v super finale, ki se že po tradiciji igra na starem kegljišču na stadionu, uvrstile štiri najboljše igral-
Prejemniki pokalov v ekipni in posamični konkurenci
ke in šest najboljših igralcev.
Borbe v posamični konkurenci so bile zelo napete, še posebej v ženski konkurenci, kjer so bile razlike med najboljšimi zares malenkostne. Po prvem delu je vodila lanska zmagovalka, Ivanka Plajnšek, a ji v zadnjem nastopu ni šlo vse po načrtih, tako da jo je z boljšim drugim nastopom za vsega tri keglje premagala Melita Kru-šič, ki je skupno podrla 996 kegljev. Ivanka Plajnšek na drugem mestu jih je podrla 993, tretja, Marina Kramberger,
jih je podrla 990, na nehvaležnem četrtem mestu je pristala Nevenka Kolar.
V moški konkurenci si je Janez Podgoršek po prvem nastopu v DETA centru priigral lepo prednost pred zasledovalci, med katerimi velja izpostaviti Martina Čeha (nastopil je kot 1. rezerva namesto odsotnega Danija Kozoderca) na 2. in Zdravka Sušnja, povratnika na kegljaške steze, na 3. mestu. Podgoršek je tudi drugi finalni nastop opravil zelo uspešno in zanesljivo sla-
vil s skupno 1092 podrtimi keglji. Čeh ni ponovil igre s prvega nastopa in je padel na 5. mesto, na drugo mesto se je prebil Zdravko Sušanj (1062 podrtih kegljev). S 6. se je na 3. mesto uspelo prebiti lanskemu zmagovalcu Jožetu Vogrinu s 1023 podrtimi keglji, četrti je bil Boris Premzl, peti Martin Čeh in šesti Drago Arnuš.
Najboljši so prejeli pokale, ki jih je podelil predsednik KK Drava Boris Premzl.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Mali nogomet • Turnir v Markovcih
NK Stojnci bo v nedeljo organizator tretjega tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Tekmovanje v konkurenci U-12, U-14 in veterani bo potekalo v športi dvorani v Markovcih. Pričelo se bo ob 9. uri, ko bodo pričeli nogometaši U-12, zaključili pa ga bodo veterani.
Toyota turnir tokrat v Kidričevem
V organizaciji podjetja Toyota Furman bo prihodnjo soboto, 5. januarja, v novi športni dvorani v Kidričevem organiziran že 11. tradicionalni turnir v malem nogometu. Na turnirju Toyota Cup 2013 je zagotovljen nagradni sklad v višini 1750 evrov, prijavnina za posamezno ekipo znaša 80 evrov. Žreb bo izveden v četrtek v restavraciji Pan v Kidričevem. Organizatorji si želijo v začetku novega leta, da bi na turnirju igralo 24 ekip: vsaka bo odigrala najmanj dve tekmi. Najboljša bo dobila nagrado v vrednosti 1000 evrov in pokal, prav tako pa bodo nagrajeni tudi najboljši igralec, strelec in vratar turnirja.
Toyota cup(ček) 2013
V športni dvorani v Kidričevem bo v nedeljo, 6. 1., od 9. ure potekal nogometni turnir za kategorijo U-10, ob 14. uri pa bodo svoje znanje prikazali še mladi nogometaši v kategoriji U-8. Rok za prijave je 3. januar, prijavnina za ekipo pa znaša 50 evrov (v ceno je vključena malica). Informacije: 041 755 430 (Marko) in 041 353 247 (Sandi).
DB, DK, JM
Mali nogomet
ZLMN Ormož: le še dve ekipi s 100% izkupičkom
REZULTATI 4. KROGA: člani, skupina A: Podgorci - BU Team Svetinje 2:6, Mladost Miklavž II - Lordi Bar Gaja 1:5, Inox ograje Majcen - Strjanci 3:0, Geodetske storitve Kelenc & Pušenci - Pristan Frankovci 3:0.
1.	TEAM SVETINJE 4 4 0 0 15:6 12
2.	INOX O. MAJCEN 4 3 0 1 21:6 9
3.	GEODET. KELENC 4 3 0 1 10:2 9
4.	PRISTAN FRANKOV. 4 2 0 2 8:10 6
5.	LORDI BAR GAJA 4 2 0 2 9:7 6
6.	STRJANCI 4 1 0 3 10:16 3
7.	ŠD PODGORCI 4 0 1 3 9:20 1
8.	MLADOST II 4 0 1 3 9:24 1
Člani, skupina B: Alinea - Vičan-ci 3:1, Pušenci - Red Players 4:3, Tomaž - Portal Cvetkovci.net 3:1, Mladost Prevozništvo Pesrl - Jere-bič Črni ribič 1:1.
1. MLADOST PESRL 4	3	1	0	14:3 10
2. JEREBIČ Č. RIBIČ 4	2	2	0	8:6 8
3. ŠD VIČANCI 4	2	1	1	20:8 7
4. ALINEA 4	2	1	1	9:5 7
5. ŠD TOMAŽ 4	2	1	1	8:6 7
6. ŠD PUŠENCI 4	1	0	3	8:25 3
7. RED PLAYERS 4	0	1	3	6:10 1
8. CVETKOVCI.NET 4	0	1	3	2:12 1
Veterani, skupina		C:		Mladost
Pleskarstvo Špendija			-	Smoki
Ormož 4:0, Luxuris KMN Tomaž -				
Rucica Bresnica 5:0, Fiposor Aries				
IT - NK Ormož veterani 3:0, Pri-				
stan Frankovci -	Vičanci 1:2.			
1. MLAD. ŠPENDIJA 4	4	0	0	10:2 12
2. LUXURIS TOMAŽ 4	3	1	0	25:3 10
3. FIPOSOR ARIES IT 4	3	1	0	11:5 10
4. RUCICA BRESNICA 4	2	0	2	10:8 6
5. ŠD VIČANCI 4	2	0	2	4:7 6
6. SMOKI ORMOŽ 4	1	0	3	11:12 3
7. NK ORMOŽ 4	0	0	4	3:19 0
8. PRISTAN FRANKO. 4	0	0	4	3:20 0
Razpored tekem 5. kroga (so-				
bota, 29. 12., v Športni dvorani				
na Hardeku): ob 13.00: Strjan-ci - Podgorci, ob 13.40: Pristan Frankovci - Mladost Miklavž II, ob 14.20: Beno Udrih Team Svetinje - Geodetske storitve Kelenc & Pušenci, ob 15.00: Portal Cvetkovci. net - Pušenci, ob15.40: Jerebič Črni ribič - Tomaž, ob 16.20: Vi-čanci - Mladost Prevozništvo Pesrl, ob 17.00: Red Players - Alinea, ob 17.40: Lordi Bar Gaja - Inox ograje Majcen.
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 5. KROGA: Konstruk-terstvo Franci Osenjak - ŠD AS Evroavto 2:5, ŠD Pobrežje - FC Optimisti 4:8, KMN Majolka - Klub R21 5:4, ŠD Videm - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 4:7, ŠD Lancova vas - Joe Fernandes 4:2, ŠD Zg. Pristava - ŠD Majski Vrh 0:1.
1.	ŠD MAJSKI VRH	5	5	0	0	22:9	15
2.	FC OPTIMISTI	5	4	1	0	32:20	13
3.	ŠD AS - EVROAVTO	5	4	0	1	28:9	12
4.	PETROVIČ SELAN	5	4	0	1	24:20	12
5.	KMN MAJOLKA	5	3	0	2	20:18	9
6.	ŠD POBREŽJE	5	2	0	3	23:15	6
7.	KLUB R21	5	2	0	3	17:21	6
8.	LANCOVA VAS (-1)	5	2	0	3	18:21	5
9.	ŠD ZG. PRISTAVA	5	113	15:20	4
10.	KONST. OSENJAK 5 1 0 4 18:24 3
11.	JOE FERNANDES 5 1 0 4 14:28 3
12.	ŠD VIDEM 5 0 0 5 12:38 0
VETERANI
REZULTATI 5. KROGA: Joe Fer-nandes - ŠD Lancova vas 2:4, Gostilna Kozel ŠD Selan - KMN Majolka 4:7. Prosta je bila ekipa ŠD Pobrežje.
1.	KMN MAJOLKA 4 4 0 0 31:12 12
2.	KOZEL ŠD SELAN 4 2 11 18:15 7
3.	ŠD POBREŽJE 4 12 1 14:16 5
4.	ŠD LANCOVA VAS 4 1 1 2 13:18 4
5.	JOE FERNANDES 4 0 0 4 8:23 0
uk, dl
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJŠE DEKLICE A
ZELENE DOLINE ŽALEC - MERCATOR TENZOR PTUJ 19:22 (6:7)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Stefani Pivko, Mia Kopold-Metli-čar 2, Nika Gavez 9, Eva Sirc, Gabrijela Kukovec, Katja Belca, Sara Čagran 3, Lara Čagran 6, Teja Žibrat, Nuša Puž 2, Tjaša Malek Petrovič. Trener: Ladislav Sabo.
Starejše deklice A iz Ptuja so po Zagorju na kolena spravile še ekipo Žalca. Po izenačenem prvem polčasu, ki so ga na koncu dobile Ptujčanke z golom razlike, v drugem polčasu vodstva niso več izpustile iz svojih rok in so zasluženo zmagale.
tp
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Velenjčani brez možnosti
Ptuj - Tempo Velenje 5:2
Krušič - Jazbec 0:3, Pavič - Klja-jič 3:1, Slodej - Rosc 3:0, Pavič - J. Slatinšek 3:0, Krušič - Rosc 1:3, Slodej - Kljajič 3:1, Pavič - Rosc 3:1.
Konec tedna se je z 9. krogom končal prvi del sezone v najmočnejši slovenski nami-znoteniški ligi. Ta krog je bil izjemno razburljiv, saj sta se med samo pomerili doslej ne-poraženi ekipi Keme iz Pucon-cev in Zavarovalnice Maribor.
V	Prekmurju so bili uspešnejši gostitelji, ki s državne prvake ugnali z visokih 5:2. Mariborčani bodo tako na svojo priložnost čakali v drugem delu sezone, ki bo dal dokončen odgovor na vprašanje o novem prvaku.
V soboto so izjemno pomembno srečanje igrali tudi ptujski igralci, ki so v dvorani Center gostili ekipo iz Velenja.
V	dosedanjem poteku prvenstva sta se obe krčevito borili za vsako zmago in tako je bilo tudi tokrat. Domačini so bili odločeni, da se z zmago otresejo dna razpredelnice in to jim je kljub popolni ekipi gostov na koncu uspelo. Odlično srečanje sta odigrala najizkušenej-
1. SNTL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Ptuj -Tempo Velenje 5:2, Kema Puconci I. - Zavarovalnica Maribor 5:2, Edigs Mengeš - Krka 2:5, Ilirija -Iskra Lektrika 5:2, Sobota - Kema Puconci II. 5:4.
1.	KEMA PUCONCI I. g
2.	ZAVAROVALNICA MARIBOR g
3.	KRKA
4.	I LIRIJA
5.	ISKRA LEKTRIKA
6.	PTUJ
7.	KEMA PUCONCI II.
8.	TEMPO VELENJE
9.	SOBOTA
10.	EDIGS MENGEŠ
g G S i B S 5 4
4	5
5	B S B S B 2 T 2 T
Kema Puconci I - Zavarovalnica Maribor 5:2
Ropoša - Komac 3:0, M. Horvat - Plohl 3:0, Škraban - Zafoštnik 0:3, M. Horvat - Komac 3:0, Ropoša - Zafoštnik 3:2, Škraban - Plohl 0:3, M. Horvat - Zafoštnik 3:1
ša člana ptujske ekipe Bojan Pavič in Matic Slodej, ki sta v vseh dvobojih dosegla zmage: prvi tri, drugi dve. Edini točki so gostje osvojili proti mlademu Luki Krušiču, ugnala sta ga Žiga Jazbec in Patrik Rosc. To pa nikakor ni skalilo veselja domače ekipe, ki se je veselila tretje zmage v tem prvenstvu.
JM
Nogomet m Roman Vuk, predsednik NK Zavrč
»
Ekipo bomo bolj osvežili kot okrepili
«
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič, najizkušenejši igralec ptujske ekipe, tudi tokrat ni razočaral: zmagal je v vseh treh posamičnih dvobojih.
Nogomet m Lige MNZ Ptuj
Najučinkovitejši Rok Letonja
Roman Vuk je zaljubljenec v nogomet, kakršnih pri nas ni veliko, čeprav bi si jih želeli čim več. Ob izdatni pomoči brata Mirana, sicer župana Za-vrča, s katerim skupaj vodita podjetje RM Vuk, ki je tudi največji pokrovitelj kluba, je Zavrč pripeljal na prag 1. lige. V nekaterih segmentih je Zavrč že sedaj prvoligaški kljub, kljub temu pa bo pred vstopom med najboljše, kar je osrednji cilj uprave, treba še kaj postoriti. Tega se prvi človek Zavrča, ki je v klub vstopil pred dobrimi dvanajstimi leti, ne boji. Za naš časopis si je utrgal dragocen čas in po odigrani »polsezoni« v 2. ligi povedal marsikaj zanimivega.
Jesenki del sezone je za vami. Ste z njim zadovoljni?
R. Vuk: »Če si na lestvici prvi, potem moraš biti zadovoljen. Povedal pa bi rad, da smo to tudi pričakovali, saj smo v ta namen tako pripravili 'teren' in tudi kader. Tudi vodstvo kluba se je trudilo, zato smo lahko z uvrstitvijo vsi zadovoljni.«
Zavrč je sicer pričel zelo slabo, saj je dvakrat klonil. Kaj je bilo po vašem krivo za to? Nepoznavanje razmer v ligi?
R. Vuk: »Menim, da je bila kriva naivnost in nek naš občutek, da smo močni, vendar se je bilo treba 2. ligi prilagoditi, saj se igra precej bolj »taktično«. Tekmeca sta se na to pripravila, mi pa smo bili nekoliko naivni. Če pogledamo prvo tekmo, smo namreč 'premagali samega sebe', saj smo predvsem v prvem polčasu proti Šenčurju odigrali res fantastično, vendar gola nismo dali. Na drugem srečanju s Krko pa so gostje zadeli iz praktično vseh poskusov, ki so jih usmerili proti našemu golu, čeprav moram priznati, da so odigrali dobro in je bila tekma za nevtralnega navijača lepa. Naše upanje v dobre
V novembru se je končalo tekmovanje v ligah MNZ Ptuj. Zanimanje je bilo kar precejšnje, še posebej za tekmovanje v Super ligi, ki je letos doživela premiero. V ligi so najmočnejši klub iz območja, ki ga pokriva MNZ Ptuj. Nekateri klubi niso bili dovolj pripravljeni na takšen ligaški sistem, recimo Oplotnica, ki je z ne-prihodom na tekmo na Ptuj pokazala, da jim je to tekmovanje očitno prevelik zalogaj.
Tudi v prvi in drugi ligi MNZ Ptuj je bilo zanimivo s kar precejšnjim obiskom ljubiteljev nogometa. V prvi ligi so prve Apače z majhno prednostjo pred sosedi iz Lovrenca, v drugi pa so prepričljive Cirkulane, ki so na najboljši poti, da tudi na koncu prvenstva ostanejo tam in napredujejo v višji rang tekmovanja. Tudi v teh ligah so pričakovanja za drugi del prvenstva visoka. Opaziti je bilo, da se klubi veliko ukvarjajo z mladimi in da so tudi v teh ligah ambiciozne sredine, ki si želijo napredova nja.
SUPER LIGA
FAIR - PLAY
NŠ Drava Ptuj 38, 1A avto Gere-čja vas 47, Carrera Optyl Ormož 54, Podvinci 56, Stojnci 64, Boč 65, Bukovci 74, Središče 80, Oplotnica 88, Hajdina 88.
NAJBOLJŠI STRELCI: 14 zadetkov: Jure Arsič (NŠ Drava Ptuj); 12 zadetkov: Stjepan Kokot (Stojnci); 8 zadetkov: Aleš Lesjak (Središče) ...
1.	LIGA MNZ PTUJ
FAIR PLAY: Majšperk 50, Rogo-znica 60, Podvinci Agrocenter Ptuj 73, Skorba 80, Dornava 81, Gori-šnica 83, Tržec 90, Videm 91, Apače 94, Lovrenc 98, Markovci 107
NAJBOLJŠI STRELCI: 9 zadetkov: Kajetan Brodnjak (Skorba); 7 zadetkov: Aljoša Fruk (Apače); 6 zadetkov: Sandi Pulko (Lovrenc), Robert Pečnik (Tržec) .
2.	LIGA MNZ PTUJ
FAIR PLAY: Cirkulane 42, Slovenja vas 56, Hajdoše 59, Leskovec 59, Podlehnik 61, Pragersko 70, Spodnja Polskava 74, Grajena 78, Makole 79, Zgornja Polskava 107
NAJBOLJŠI STRELCI: 9 zadetkov: Gregor Mlakar (Leskovec); 7 zadetkov: Miha Pompe (Cirkulane); 6 zadetkov: Niko Krušič (Grajena), Aleksander Kraner (Makole), Davorin Fridauer .
MLADINCI - VZHOD
FAIR PLAY: Gorišnica 30, Rogoz-nica 31, Podvinci Betonarna Kuhar 34. Ormož 35, Zavrč-Stojnci 44, Videm 50, Stojnci 61, Tržec 63
NAJBOLJŠI STRELCI: 12 zadet-
kov: Adrian Bezjak (Stojnci); 10 zadetkov: Robert Osterc (Podvinci Betonarna Kuhar), Alen Žinko (Ormož); 9 zadetkov: Kristjan Prelog (Stojnci) ...
MLADINCI - ZAHOD
FAIR PLAY: Aluminij 4, Hajdina Golgeter 9, Apače 15, Boč 30, Majšperk 43, Oplotnica 95
NAJBOLJŠI STRELCI: 23 zadetkov: Rok Letonja (Hajdina Golgeter); 10 zadetkov: Domen Klajnšek (Aluminij); 9 zadetkov: Klemen Rutar (Hajdina Golgeter) ...
KADETI
FAIR - PLAY: Stojnci 28, Hajdina Golgeter 30, Zavrč 45, Ormož 46, Rogoznica 55, Grajena 71
NAJBOLJŠI STRELCI: 11 zadetkov: Patrick Hameršak (Stojnci); 7 zadetkov: Patrik Vinter (Zavrč); 6 zadetkov: Rok Babič ...
VETERANI 35
NAJBOLJŠI STRELCI: 14 zadetkov: Maksimljan Mohorko (Videm); 13 zadetkov: Milan Kristovič (Cir-kulane); 11 zadetkov: Robert Vese-njak (Borovci) ...
VETERANI 40
NAJBOLJŠI STRELCI: 12 zadetkov: Boris Prapotnik (Ormož); 11 zadetkov: Srečko Godec (Lovrenc) ...
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Roman Vuk: »Maribor je ubral pametno pot in težave drugih s pridom izkorišča, kar je tudi prav. Škoda je le, da ni več klubov ubralo take poti.«
predstave pa ni splahnelo, kar se je pokazalo v nadaljevanju.«
Po tem pa ste pokazali svoj pravi obraz. Trinajst obračunov, enajst zmag in le dva remija.
R. Vuk: »To se je od nas pričakovalo in s tem nameravamo tudi nadaljevati. Bo pa verjetno še malo težje, saj nas zdaj vsi dobro poznajo, obenem pa igrajo ekipe proti nam bolj obrambno in težko je do prvega gola prebiti nasprotnika. Kljub temu bomo stremeli k temu, da bo spomladanska serija enaka jesenski.«
Po 8. krogu se je malce nepričakovano na trenerski klopi zgodila menjava. Po dobrih petih letih se je poslovil Miran Emeršič, namesto njega pa prišel Zlat-ko Gabor.
R. Vuk: »Prav gotovo je v tem času dela prišlo do neke obojestranske zasičenosti, obenem pa sem opazil tudi apatijo. Menjava trenerja je potem logična posledica, saj ne moreš menjati igralcev. Odločitev se je pokazala za pravilno, ne rečem pa, da s starim trenerjem ne bi bilo isto.«
Pod novim strategom ste odigrali še sedem tekem. Je Zlatko Gabor upravičil vaša pričakovanja?
R. Vuk: »Po taki seriji nepre-maganosti je težko karkoli reči. Enostavno je uspelo. Sploh bi izpostavil tisto tekmo s Krko v Novem mestu, ki je bila 'božanska' in je ne bom pozabil kar tako.«
Na katerih mestih se želi Zavrč pred spomladanskim delom sezone okrepiti?
R. Vuk: »Želimo se okrepiti v vsaki igralni liniji. To pomeni, da želimo v klub pripeljati štiri nogometaše. Ne rečem, da s sedanjim kadrom nismo zadovoljni, toda pripravljamo se na 1. ligo in nekateri naši igralci so že nekoliko v letih, zato bi želeli ekipo bolj osvežiti kot okrepiti.«
Ste lahko glede imen konkretnejši? Prišel je že Jože Benko. Kdo bo naslednji? Kdo odhaja?
R. Vuk: »Ničesar na to temo ne morem reči, ker je trenutno vse odvisno od klubov, kjer igralci, ki so nam zanimivi, igrajo. Res pa je, da v večini klubov vladajo neke čudne razmere in videli bomo, kdo bo lahko dobil dovoljenje za odhod k nam, ker prostih igralcev take kakovosti, ki bi bila primerna za nas, trenutno ni.«
Priprave na spomladanski del boste pričeli 5.
1.	2013. Bodo opravljene doma, ali se boste prilagodili vremenskim razmera in v primeru snega pobegnili kam »na toplo«?
R. Vuk: »Priprave bodo potekale predvsem doma. Koristili bomo tudi igrišča z umetno travo okrog Ptuja, načrtujemo pa tudi kakšen obisk Istre, glede na vremenske razmere pač.«
Cilji Zavrča so vedno povezani z najvišjimi mesti. Letos je to Prva liga. Kaj pa, če se slučajno kaj zalomi, imate pripravljen scenarij B?
R. Vuk: »V scenariju B smo trenutno, to je 2. liga in tega nam ne more vzeti nihče. V vsakem primeru ostajamo v
2.	ligi, toda cilj in želja je Prva liga.«
Zavrč je praktično po urejenosti že sedaj »prvo-ligaški« klub. Kje še vidite možnosti napredka, da boste primerljivi z najboljšimi klubi pri nas?
R. Vuk: »Na ravni Maribora gotovo ne bomo nikoli, prav tako pa ne na ravni nekaterih tradicionalnih klubov. Vendar pa bomo zmešnjavo, ki trenutno vlada, izkoristili. Menim tudi, da smo že sedaj po organiziranosti v spodnjem rangu prvoligaških klubov. Seveda pa bomo skušali vse skupaj še nadgraditi, saj se vsak dan dogaja kaj novega.«
Vaš klub ni le prva ekipa. Kmalu bo namreč zaživela vaša nogometna šola, postavili ste reflektorje, imeli boste dve sijajni pomožni igrišči z lastnim namakal-
nim sistemom, eno bo celo osvetljeno ... V načrtu je tudi nova, zelo lepa pokrita tribuna, že sedaj pa je Športni park vreden ogleda.
R. Vuk: »Kot sem že dejal, stremimo k temu, da bi bilo vedno boljše. Nova tribuna je sicer že na papirju, toda projekta ne bo tako lahko izpeljati. Potrebujemo pomoč občine, tudi Evrope in vseh nas. Če nam bo to uspelo, bo tribuna lepo zaokrožila naš Športni park in bo primerljiva tistim v Prvi ligi. Pomožna igrišča pa so pogoj za nastopanje v 1. ligi in za to smo se odločili že pred časom. Prav tako je pogoj, da imaš mlade selekcije in mi ustanavljamo nogometno šolo. Hrvaška bo kmalu v Evropski uniji, in ker je pri nas težava s številom otrok, bomo to reševali s skokom čez mejo in skušali 'narediti' kakega igralca za prvo ekipo.«
Reprezentanca, ki naj bi bila vlečni konj nogometa, je v slepi ulici in trenutno nima selektorja. Vaš pogled rešitve problema in vaš kandidat?
R. Vuk: »Menim, da so na NZS dovolj pametni, da bodo izbrali dovolj dobrega kandidata, ki si ga javnost zasluži. Svojega kandidata imam, toda o njem ne bi na glas. Vsekakor pa imamo nekaj dovolj kakovostnih igralcev, ki igrajo v Evropi in verjamem, da bomo v nekaj letih lahko sestavili kakovostno reprezentanco, da bomo spet tam, kjer smo že bili.«
Na klubskem področju je Maribor že nekaj let osamljeni jezdec. Kas storiti, da bi mu ostali klubi sledili?
R. Vuk: »V tej situaciji, ki je trenutno, je težko karkoli narediti. Maribor je ubral pametno pot in težave drugih s pridom izkorišča, kar je tudi prav. Škoda je le, da ni več klubov ubralo take poti.«
Ko bova naslednje leto ob približno istem času sedela na tem mestu (pogovor je bil opravljen v prostorih podjetja RM Vuk, op. a.), koliko točk bo imel Zavrč na kontu v Prvi ligi po jesenskem delu?
R. Vuk: »Težko rečem, 1. liga je vsekakor velik preskok. Verjetno se z mojo tezo kdo ne bo strinjal, ampak prvo leto bo uspeh že obstanek. To je vendarle igranje na visokem nivoju. Nekaj naših igralcev je to že skusilo, tako da bomo videli, upam pa, da bo zadovoljivo.«
Tadej Podvršek
Še nečesa se morava dotakniti: Zavrč je pravi mali fenomen, kar se tiče gledalcev. Ste zelo mala občina, ki ima le približno 1500 prebivalcev, toda vaš stadion je praviloma vedno poln, na nekaterih tekmah pa se zbere tudi blizu 1000 ali več gledalcev.
R. Vuk: »To pripisujem dvema dejavnikoma: v Halozah se po eni strani ne dogaja veliko, kot je to primer v večjih mestih, drugi dejavnik pa je zagotovo ljubezen do kluba. Ljudje čutijo, da se dobro in pošteno dela, tako da nagradijo klub z obiskom na tekmi.«
Vi in vaš brat Miran sta dobro znana širši nogometni javnosti, ki pravi nekako v tem slogu: kako lepo bi bilo, če bi bilo v slovenskem nogometu več bratov Vuk. Vaša ljubezen do nogometa je strast, ki meji na fanatizem in je neizmerna.
R. Vuk: »(Smeh). To je res, čeprav je vse skupaj včasih naporno. Menim, da se drugod premalo zavedajo, da nogomet daje malo, razen veselja, obenem pa v klubih vse prevečkrat vsak vleče na svojo stran, namesto da bi vsi skupaj delali za isto korist. Klubi na ta način tudi propadajo. Pri nas smo ubrali neko svojo pot in bomo po njej tudi nadaljevali.«
Plavanje • Miting v Mariboru
Grobelškovi medalja, Vidoviču rekord
Plavalni klub Branik je minuli konec tedna pripravil mednarodni miting Maribor 2012, na katerem so tekmovalci in tekmovalke plavali v 50-metrskem bazenu. Na spisku sodelujočih je bilo 27 klubov iz Slovaške, Madžarske, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Izmed nastopajočih na zelo dobro zasedeni in kvalitetni tekmi je bil največje pozornosti deležen naš šampion Damir Dugonjič, ki je na minulem SP v kratkih bazenih osvojil dve srebrni medalji.
Tudi člani PK Terme Ptuj so v letošnjem letu dosegali številne lepe uspehe. Novega je v uspešen mozaik v Mariboru dodala Lora Grobelšek, ki je prišla do nove medalje. Ta tokrat šteje še toliko več, saj je bila osvojena v združeni absolutni konkurenci na 50 metrov hrbtno. Mlada plavalka je v dopoldanskih kvalifikacijah zasedla 2. mesto v svoji skupini, nato pa je popoldan v finalu plavala 32.05, kar je zadostovalo za odlično 3. mesto. Najboljšemu tekmovalcu ptujskega kluba v zadnjem obdobju Timu Vidoviču se tokrat nastop na 200 metrov prsno ni najbolje posrečil, a je zato vtis
Lora Grobelšek (PK Terme Ptuj) je v Mariboru stopila na zmagovalne stopničke.
popravil z dobrim nastopom in osebnim rekordom na 50 metrov prosto, ki sedaj znaša 27,26. Manj uspešna je bila tokrat v zelo močni konkurenci tretja ptujska tekmovalka, Nuša Šerbec, ki je plavala pod svojimi zmožnostmi.
Omenjena trojica tvori naj-
večji potencial ptujskega plavanja v tem trenutku. Njihov naslednji velik cilj bo čim boljši nastop na združenem zimskem državnem prvenstvu v 25-me-trskem bazenu, ki bo potekalo med 24. in 27. januarjem v Kranju. Do takrat se bo omenjena trojka pod vodstvom trenerja
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Božično druženje najmlajših
Tako kot veleva že dolgoletna tradicija, vsako leto pred božičem atletski delavci v ptujskem atletskem klubu organizirajo božični mnogobojček za svoje najmlajše atlete. Okoli sto otrok, letniki rojstva od 2001 do 2009, se je pomerilo v štirih temeljnih atletskih disciplinah, zmagovalci po starostnih kategorijah pa so bili tisti, ki so v seštevku vseh štirih disciplin zbrali največ točk.
Otroci so se v pokriti atletski dvorani pod tribuno mestnega stadiona in v športni dvorani Mladika pomerili v teku na 40 metrov, v skoku v daljino, metu težke žoge in v teku na 200 metrov oziroma 450 metrov za starejše. Tokrat v ospredju niso bili zmagovalci, ampak predno-voletno druženje otrok, njiho-
vih vaditeljev in staršev. Otroke je ob priložnosti obiskal Božiček in se skupaj z otroki preizkusil v različnih atletskih disciplinah, poleg tega pa jih je razveseljeval s sladkarijami in darilci. Prav vsak udeleženec je prejel tudi priložnostno diplomo.
»Kolektiv AK Cestno podjetje Ptuj je zelo vesel zaradi izjemno pozitivnega odziva staršev, prejeli pa smo tudi več pohval in zahval staršev, starih staršev in obiskovalcev dogodka,« nam je povedal predsednik kluba Aleksander Lorenčič. K temu je dodal še oceno letošnje sezone pri najmlajših atletskih sekcijah v klubu: »Poleg tekmovalne uspešnosti je delo z mladimi osnovno poslanstvo kluba. Zelo smo ve-
seli, da z novim šolskim letom v atletski šoli opažamo velik porast otrok .Trenutno vadi v klubu približno 130 mladih. Še bolj smo veseli, da število vadečih otrok ne upada, kar je pokazatelj tega, da naši trenerji in vaditeljice z njimi dobro in kvalitetno delajo. Trenerjem in vaditeljicam se zahvaljujem za opravljeno delo in uspešno sezono. Vsem otrokom, atletom in atletinjam, trenerjem in vaditeljicam, staršem in vsem ostalim, ki sodelujejo s klubom, želim vse najlepše v prihodnjem letu. Predvsem si želim, da bi mladi še naprej tako radi prihajali na treninge atletike.«
Uroš Esih
Igorja Sternada intenzivno pripravljala in morda nas bodo mladi člani PK Terme Ptuj ob koncu januarja ponovno pozitivno presenetili s kakšno medaljo ali doseženim osebnim rekordom, kar bo tudi glavni cilj DP.
David Breznik
Štefanov turnir
V Juršincih najboljša ekipa Rotmana
V	sredo, 26. decembra, je v Juršincih potekal tradicionalni Štefanov turnir, na katerem so nastopale ekipe vasi iz občine Juršinci; sodelovalo jih je 12. Ekipe so bile razporejene v štiri skupine, iz vsake sta se v nadaljnji krog uvrstili prvi dve.
V	četrtfinalu je Gabrnik presenetljivo premagal favorite iz Senčaka, v ostalih tekmah pa ni bilo večjega presenečenja. Polfinalna para sta bila Rotman - Sakušak in Gabrnik - Juršin-
ci. Igralcem Gabrnika je skoraj uspel veliki met, saj so še dve minuti pred koncem vodili z 2:1, na njihovo žalost pa so igralci Juršincev v zadnjih dveh minutah naredili preobrat. V velikem finalu med Juršinci in Rotmanom je slednji upravičil vlogo prvega favorita in zmagal.
Končni vrstni red: 1. Rot-man, 2. Juršinci, 3. Sakušak, 4. Gabrnik, 5.-8. Kukava, Senčak, Dragovič, Bodkovci.
UR
Zmagovalna ekipa Rotmana
Tudi letošnji tradicionalni mnogobojček za najmlajše je minil v njihovem zadovoljstvu, takšni so bili tudi občutki staršev.
Šolski šport • Odbojka
Zmaga za OŠ Videm-Leskovec
S tekmami finalnega dela se je v telovadnici OŠ Juršinci v torek, 18. decembra, zaključilo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke osnovnih šol, letnik 1998 in mlajše. Letos je nastopilo 11 ekip, ob tem pa velja dodati, da je OŠ Juršinci nastopila z dvema ekipama. Predtekmovanje je potekalo v Majšperku, Žetalah in Jur-šincih, napredovali pa sta najboljši ekipi iz vsake skupine. Sledilo je polfinale, iz katerega sta se v veliki finale, ki je bil odigran v Juršincih, uvrstili dve najboljši ekipi iz polfinal-
nih skupin. Medobčinske prvakinje so postale učenke OŠ Videm-Leskovec, ki so slavile pred OŠ Breg. Obe ekipi sta si s tem zagotovili vstopnico za področno tekmovanje.
Rezultati, polfinale: skupina A (ŠD Juršinci, 4. 12.):
Juršinci A - Videm-Leskovec 0:2, Videm-Leskovec - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Juršinci A 0:2;
skupina B (ŠD Žetale, 4. 12.): Breg - Žetale 2:0, Žetale - Hajdi-na 2:0, Hajdina - Breg 0:2.
Finale (ŠD Juršinci, 18. 12.): Videm-Leskovec - Juršinci A 2:0,
Juršinci A - Breg 0:2, Zetale -Juršinci A 0:2, Zetale - Breg 0:2, Videm-Leskovec - Zetale 2:0, Breg - Videm-Leskovec 0:2. Končni vrstni red:
1.	OŠ Videm-Leskovec
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Juršinci A
4.	OŠ Zetale
5.-6.	OŠ Ljudski vrt 5.-6. OŠ Hajdina
7.	OŠ Juršinci B
8.	OŠ Cirkovce
9.-10.	OŠ Majšperk 9.-10. OŠ Kidričevo
tp
Zmagovalna ekipa v odbojki za dekleta, letnice 1998 in mlajše - Oš Videm-Leskovec
Nogomet
2. SKL in SML vzhod: mladi Ptujčani končali na 5. mestu
Mladinci in kadeti NŠ Poli Drava so jesenski del tekmovanja v 2. mladinski in kadetski ligi - vzhod končali na skupnem 5. mestu. Zbrali so 49 točk, za prvouvršče-
nim Dravogradom pa zaostajajo 17 točk. Kadeti so v svoji kategoriji osvojili 5. mesto s 24 točkami, mladinci pa so bili 3. in so osvojili 25 točk. Možnosti za napredovanje sicer niso velike, vendar se bodo fantje borili do konca. Sicer je najpomembnejši projekt izgradnja ekipe za naslednjo sezono, ko se bodo poskušali uvrstiti v 1. SML in SKL.
1.	DRAVOGRAD 26 21 3 2 130:20 66
2.	MALEČNIK 26 20 0 6 86:31 60
3.	KRŠKO	26 18
4.	DRAVINJA	26 17
5.	NŠ POLI DRAVA	26 15
6.	Železničar	2611
7.	FARM. VERŽEJ	26 11
8.	ŠMARTNO 1928	26 10
9.	ZREČE	26 10
10.ŽALEC	26
11.	A. E. BISTRICA 26
12.	POHORJE 26
13.	MIKLAVŽ - DOB. 26
14.	ŠOŠTANJ - MOZ. 26
Danilo
5 89:25	57
7 63:30	53
7 46:48	49
11	52:41	37
12	49:56	36 11 49:45	35
15	31:47	31 14 33:61	28
16	44:60	26
17	34:98	19 20 32:97	16 19 27:106	13
Klajnšek
Ptuj • Praznično veseljačenje malih in velikih
Tudi letos Za male in velike
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj v okviru decembrskih praznikov vsako leto - tokrat že petnajstič - otrokom pripravimo nepozabno zabavo, poimenovano Za male in velike; prireditev, ki se je rodila na temeljih priljubljene sobotne oddaje na Radiu Ptuj.
Pravzaprav je dogajanje vsako leto podobno, le iz malih zrastejo veliki, na njihovo mesto pa prihajajo novi mali. Tako so stalnica dogajanja ustvarjalne delavnice, nastopi mladih pevcev - bodočih pevskih zvezd, zmeraj znova s svojimi spretnostmi navduši čarodej Avgustino, ki zna iz navadnega balona pričarati tisoč in eno žival, seveda sta tu tudi prava pevska zvezda Damjana Golavšek in stari dobri dedek Mraz s svojimi sladkimi dobrotami.
Delavnice so letos pri-
pravili trgovina Pikapolonica, podjetje Boxmark Leather ter Jasmina Voda, voditeljici sobotnih otroških oddaj na Radiu Ptuj Manja Kokol in Mateja Tomašič pa sta gostili zanimive glasbene goste.
Ker je tokratna številka Štajerskega tednika morala v tisk, preden se je začela včerajšnja prireditev (včeraj, v četrtek, ob 16. uri), smo vam pripravili nekaj fotografskih utrinkov z dosedanjih petnajstih prireditev Za male in velike.
Ur
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČIMA PTUJ
Bombone in čokoladice za našo prireditev so prispevali:
s
www. trgovi nej age r. com
Trgovski Center Supermesto
Ormoška cesta 30, Ptuj
r 1AGER
Ftrgovine
C TRAH
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALOd.o.o.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, _tel.: 02/78-37-621, 02/78 85 000_
KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951
Se priporočamo s svojimi storitvami:
- mešalnica fasadnih barv in ometov, mešalnica mobihel 2K in metalik, mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah, čistila in spreji za odstranjevanje madežev
SREČNO 2013!
V NOVEM LETU 2013 VAM ŽELIMO VELIKO ZDRAVJA, SREČE, ZADOVOLJSTVA IN POSLOVNIH USPEHOV!
INGENIEURWESEN UND MONTAGEAUSFÜRUNG UNTERNEHMEN ISM VUZEM d.o.o., Goričak 4,2283 Zavrč, Slovenija Tel.: +386 (0)2 761 05 08, Fax: +386 (0)2 761 05 09 E-mail: info@ismvuzem.si
DÜGiPtisk
läDSJDfiDSfönSÖ V_"""
Na postajo 15, Ptuj
02 780 57 90
DIGITALNA TISKARNA
Cwíw VOM
"M
STAMPILJKJt»
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
m
ELEKTROSTORITVE - SERVIS GORILNIKOV
BORIS LA J H s.p.
Dornava 42, 2252 Dornava GSM: 031 565 452, Telefon: 02/755 00 10
SREČNO NOVO LETO 2013!
Ejhuco
Ptuj d.o.o, Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj
RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o.
Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
Ustvarjalne delavnice na prireditvi Za male in velike so pripravili:
B C&i MAR K"
Best Jrt Leather Irnerior
ČAROVNIK AVGUSTINO
JASMINA VODA, S.P. Zahvaljujemo se tudi:
-	Damjani Golavšek
■	kvartetu rogov in triu flavt ZGŠ v samostanu Sv. Petra in Pavla
-	harmonikarskemu triu glasbene šole Karol Pahor Ptuj
■	otroški folklorni skupini Lancova vas
■	športni šoli JuHuHu
-	dedku Mrazu
HVALA!
HVALA!
MIZARSKE STORITVE, PARKETARSTVO IN ČEBELARSTVO
4
Wkm
Tržeč 46a, 2284 Videm pri Ptuju GSM 031 792 932 WWW.parketarstvosibila.si www.e-sejem.si/Cebeiarstvo-Sibiia
V letu 2013 želimo vsem veliko zdravja in sreče! Hvala za vase zaupanje.
ZNIDARICEV0 NABREŽJE 13, 2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
Ptuj
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
KVALITETA IMA SVOJE IME! SREČNO NOVO LETO 2013!
Zg. Hajdina 129 b, 2288 Hajdina, Tel/Fax: 02 78 11 761 GSM: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: vilko.gerecnik6siol.net
TRGOVINA Z DIA ORODJEM, REZANJE Z DIA VRVJO, PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CESTIŠČ, DVORIŠČ
Vesele božične praznike ter uspešno 2013!
elektal
MECHANICAL AND ELECTRO ASSEMBLY
KRČEVINA PRI VURBERGU 63, PTUJ
V NOVEM LETU 2013 VAM ŽELIMO ZDRAVJA, SREČE, OSEBNIH TER POSLOVNIH USPEHOV!
BO^MARK
Best
Leather Interior
Vsem našim zaposlenim želimo uspešno
in srečno novo leto 2013!
SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO
SREČKO VRABL S.P.
Pobre^je 164, 2284 Videm pri Ptuju
gsm: 031 659 595 e-mail: srecko.vrabl@telemach.net
Smo podjetje z 27 letno tradicijo. .
Za vas izvajamo: polaganje vseh vrst tapet, dekorativna obdelava sten, barvanje, strojno ali ročno - . kitanje, strojno brušenje, barvanje oken in vrat... Izolacija fasad, barvanje fasad, barvanje napuščev, barvanje ograj....
kam hvala za izkazano zaupanje! IVO IN VESELO NOVO LETO 2013!
Cenjenim ! USPEŠNO,
T
M
Prešernova 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net www.tmd-invest.si
D INVESTd
•0.0.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Družba TMD invest, d.o.o. želi cenjenim strankam in poslovnim partnerjem prijetne božične praznike, v letu 2013 pa veliko poslovnih uspehov, osebne sreče in zdravja, hkrati pa se zahvaljuje za zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
V letu ki prihaja Vam želimo, da sterilne želje, tiha upanja postanejo resničnost...
Vesele praznike
in srečno	^
mi
immm
Zmazek Ana s.p., Markove! 22a, Markovci

KAGER
www.kager-hisa.si
Naj bodo praznični dnevi in leto, kije pred nami polno radosti.
Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in vam želimo obilo poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 2013!
®
1
VEIT MIRAN
INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA
Prijetne praznike, v novem letu pa zdravja, medsebojnega razumevanja, sreče in zadovoljstva!
Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255
VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Ponal s.P.
Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, kanalizacije, popravilo vodovoda,! pluvia sistemi ravnihj
Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491
V novem letu 2013 vam želimo zdravja, sreče, poslovnih uspehov in zadovoljstva!
RAND d.o.o.
4, 2250 Ptuj SLOVENIJA
PRODAJA, NAJEM IN SERVIS BIROTEHNICNE OPREME
www.eurogrand.si
KIP ^¡KyocERa
Tel: 02 771 30 10
Tel: 02 771 30 11	pooblaščen prodajalec
e-maii: prodaja@eurogrand.si	in serviser
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2013
MULTIFUNKCIJSKE NAPRAVE ■ FOTOKOPIRNI APARATI ■ TISKALNIKI ■ FAKSI
Od tod in tam
Ptuj • Lidlov božiček obdaril otroke Vrtca Ptuj
Otroci iz Vrtca Ptuj so se izjemno potrudili z risanjem risbic na temo Družina. Narisali so jih na povabilo podjetja Lidl, ki je pred kratkim na Ptuju odprlo svojo 43. prodajalno. Narisali so čudovite risbice, ki so jih razstavili v tej novi trgovini, za njihov izjemni trud pa so jih nagradili z igračami. V enoto Marjetica Vrtca Ptuj jih je prejšnji teden prinesel Lidlov božiček, otrokom in zaposlenim Vrtca Ptuj pa se je za njihov
Foto: Črtomir Goznik
prispevek šeposebej zahvalila Lorena Lorenčak iz službe za odnose z javnostjo pri Lidlu Slovenija, ki jim je ob tej priložnosti zaželela tudi vesele praznike in veliko prijetnih trenutkov ob igri z novimi igračami. Malčki so se za darila zahvalili s prisrčnim nastopom.
MG
Ptuj • Božiček obiskal otroški oddelek bolnišnice
Božiček se je tudi letos ustavil na otroškem oddelku ptujske bolnišnice. V nedeljo ga je spremljala palčica. Skupaj sta s svojim obiskom in darili razveselila otroke, ki jih je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Božičku in palčici sta se pridružili tudi vršilka dolžnosti direktorja bolnišnice Mirjana Bušljeta in Lea Florjanič, kraljica Slovenije 2012. Letos na srečo
Foto: Črtomir Goznik
obdarovalci niso imeli veliko dela, saj se jim je pridružilo le šest bolnikov. Male in nekoliko večje bolnike so obdarili s priložnostnimi darili, s čokolado in lično izdelanimi voščilnicami, ki jih je izdelala sama, pa jih je obdarila Lea ter jim zaželela, da jim novo leto 2013 prinese veliko veselja in predvsem zdravja. Redni mesečni obiskovalci malih bolnikov so že nekaj časa tudi člani skupine Rdeči noski, ki se obiski trudijo, da bi jim prinesli čim več dobre volje in optimizma.
MG
Ptuj • Dobrodelna stojnica Soroptimist kluba
Potem ko so prvo dobrodelno stojnico članice Soroptimist kluba Ptuj za miklavževo postavile v Mercatorjevem hipermarketu v Špindlerjevi ulici, so se odločile, da bodo tudi same sestavni del letošnje Ptujske pravljice - božič-no-novoletnega sejma na Mestnem trgu. V soboto, 22. de-
Foto: Črtomir Goznik
cembra, so nadaljevale zbiranje prostovoljnih prispevkov za nakup sodobnega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Akcijo so začele 8. marca lani. Zdaj je njihov cilj čimprej zbrati 100 tisoč evrov za nakup tega nujno potrebnega aparata, preostanek pa bo dodala ptujske bolnišnica. Upajo, da jim bo do konca prazničnega časa to uspelo. Prostovoljne prispevke bodo na Mestnem trgu zbirale tudi danes. Ker so z vsakim evrom bliže cilju, si želijo, da bi jih v tem dobrodelnem projektu podprlo čim več ljudi, ki se zavedajo pomena zdravja tako za ženske kot za moške, saj za rakom dojke obolevajo tudi moški.
MG
Kuharski nasveti
Praznična pojedina
Polnjen piščanec
Za praznike od živil največ uporabljamo perutnino, svinjino in govedino. Način priprave smo skozi čas spreminjali, izboljševali oziroma nadgradili. Tako so se spremenili načini priprave, dodatki, videz jedi.
Od mesa najpogosteje uporabljamo perutnino, kokoš, purana in piščanca, od toplotnih postopkov pa pečenje, cvrenje in dušenje. Zraven mesnih jedi je kar nekaj prilog, ki pa niso tako tradicionalne kot mesne jedi.
Še več dela in priprave zahtevajo potice, ki jih ob teh praznikih prav tako ne manjka. Zraven dišečih potic mizo bogatijo še različni sadni kruhi in šarklji.
Purana ali piščanca, ki ga te dni pečemo, pogosto pred peko nadevamo. Z nadevom ne izboljšamo samo okusa, temveč dobijo jedi tudi lepšo obliko in videz. Piščanec, ki ima veliko belega mesa in malo maščobe, je primeren za nadevanje, saj drugače lahko maščoba med pečenjem prepoji nadev in nadev po peki razpade. Kot osnovo za nadev največkrat uporabimo živilo, bogato z ogljikovimi hidrati, kot so žita, drobtine, kruh, riž, pa tudi drobovino.
Če ste shranili kaj kostanjev, so lahko tudi ti odličen nadev za mladega purana ali piščanca, ki ga pripravimo za praznično - božično večerjo. Z dodatki, kot so suho sadje (na primer jabolka, suhe slive), slanina, zelišča, čebula, nadevu poudarimo okus. Če pa damo v nadev malo orehov, še izboljšamo okus in dajejo trdnost. Pazimo, da nadeva
ni preveč; na pol kilograma perutnine uporabimo le 15 dekagramov pripravljenega nadeva. Piščanca ali purana napolnimo vedno tako, da se nadev med peko lahko napne.
Če pečemo nadevanega piščanca ali purana, se čas pečenja podaljša vsaj za pol ure, pri velikih puranih pa za eno uro. Piščanca ali purana ne nadevamo prehitro, lahko največ tri ure pred peko, če pa smo uporabili še topel nadev, moramo jed takoj pripraviti do konca. Piščanca ali purana nadevamo na dva različna načina: nadev napolnimo v trebušno votlino, še bolje pa je, da pod kožo na vratu. Če nadevamo perutnino pod kožo ob vratu, odstranimo tanko kost, kožo potegnemo nazaj in v odprtino nadevamo nadev. Nato na prsni strani kožo potegnemo
čez nadev in dobro pritrdimo z lesenimi nabodalci ali zašije-mo s kuhinjsko nitko.
Pri popolnoma svetlem mesu je dobro, da nadev popestrimo z dodatkom mletega mesa, ki je temnejše, lahko mu dodamo fino zmleta jetra ali pa za nadev uporabimo tudi riž, ki mu prav tako dodamo temno suho sadje. Najenostavneje pripravimo kruhov nadev. Rezine suhega belega kruha namočimo v mleko. Posebej fino sesekljamo čebulo in jo na manjši količini maščobe svetlo rjavo pre-pražimo. Kruh ožmemo, mu dodamo prepraženo čebulo, rumenjake, sol, poper, po želji muškatni oreh in na majhne kocke narezane suhe slive. Če je nadev premehak, dodamo drobtine. Za boljši okus ga lahko izboljšamo tudi s koščki
grobo narezanih orehov ali z majhnimi kockami slanine.
Nadevamo in pripravimo lahko tudi le posamezne kose piščanca ali posamezne kose purana. Tako pripravimo različne puranje rulade iz prsnega dela purana in nadevamo z različnimi nadeve. Uporabimo samo kuhano mešano zelenjavo, lahko ji dodamo še mešanico jajc in kisle smetane, za nadev lahko uporabimo tudi nariban sir in eno vrsto mehke zelenjave ali drugo vrsto mletega mesa. Da bo meso čim okusnejše po peki, ga zavijemo v mrežico in začinimo z različnimi začimbami, kot so sol, poper, limona, lovor, timijan, kumina, česen in podobno.
Od prilog pripravimo štruklje, na primer skutne iz vlečenega testa, lahko samo skuhamo poljubno zelenjavo in jo pred serviranjem prelijemo s prepraženimi drobtinicami, lahko pa pripravimo tudi kuhane kaše z zelenjavo, zelenjavne in druge narastke, če pa imate raje standardne priloge, si pripravite trgance ali druge testenine.
Te dni na mizah ne manjka sadni kruh. Včasih prava kulinarična posebnost je danes postal nepogrešljivi pribolj-šek za praznike. Za dober in okusen sadni kruh, ki se ne bo sušil, je pomembno, da imamo čim več suhega sadja in da izbiramo med 5 do 7 vrstami različnega suhega sadja, ki se med seboj dopolnjuje po okusu in barvi. Skrbno narezano sadje, ki ga lahko namočimo v aromatične likerje, se bo v končnem izdelku obrestovalo. Od dišav uporabimo le cimet, mlete klinčke in ingver.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Bozicno-novoletni prazniki in naši mali kosmatinčki
Kar nekaj vprašanj smo dobili na temo zdravljenja psov z matičnimi celicami. Lastniki psov sprašujejo, ali je njihov kužek primeren za zdravljenje, kdaj lahko uporabimo matične celice za zdravljenje, v katerih primerih, kakšen je postopek pri zdravljenju, kakšna je cena zdravljenja in podobno.
Še samo nekaj dni in končuje se leto 2012, čeprav imam občutek, da se je komaj začelo, zdi se mi, da sem pred kratkim pisal prispevek o prednovole-tnih nevarnostih, ki prežijo na naše kosmate prijatelje in ponovno moram nekaj napisati na to temo. Tematika prazničnega stresa pri malih živalih zaradi pokanja pirotehničnih sredstev in prehrambnega
stresa zaradi uživanja hrane z mize in sladkarij, sta dve dejstvi, ki vsakoletno bremenita male kosmatinčke in njihove lastnike. Tudi veterinarji za male živali imamo v predpra-zničnih in poprazničnih dneh precej dela s prestrašenimi, poškodovanimi in izgubljenimi psi ter s psi, ki imajo prebavne težave, bodisi zaprtje ali drisko in bruhanje. Zato bom v
C
i.;-
», _ H
Foto: Emil Senear
današnjem prispevku na kratko ponovil nekaj pomembnih informacij za lastnike psov in tudi muc v izogib nevšečnostim med prazniki in po njih.
Na žalost se precej naših malih kosmatinčkov odzove na pokanje petard in raket s strahom, nemirom, drgetom, skrivajo se, pogosto bruhajo in dobijo drisko. Vsi ti znaki pomenijo, da se odzovejo z vsemi znaki hudega stresa, ki ima skrajno negativen učinek na našo žival. Nekateri kužki začnejo po poku nervozno in neustavljivo lajati, kar je zelo moteče za lastnike in tudi za sosede. Taki kužki se sicer ne bojijo in niso prestrašeni, so pa zaradi pokanja zelo nervozni, imajo zelo povečan prag vzdražljivosti in se odzivajo intenzivno in burno z motečim laježem. Pogosto prihajajo v nevarnost, ker želijo z zobmi uničiti predmet, ki poka ali se iskri. Pri tem lahko pride do
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Kmetijska svetovalna služba
Erozija ali odnašanje rodovitne prsti
Erozija ali odnašanje rodovitne prsti je pri nas v Sloveniji zelo pogost pojav. Najbolj izrazit je ob močnih nalivih na nagnjenih površinah, ob poplavah in orkanskem vetru. Teh pojavov pa je v Sloveniji v zadnjem času zelo veliko.
Zemlje nismo dobili kot doto naših prednikov, ampak smo jo dobili v posojo od naših zanamcev. S tlemi moramo ravnati tako, da na dolgi rok izboljšujemo rodovitnost, ker bodo za nami še živeli ljudje ki bodo potrebovali rodovitno zemljo za proizvodnjo hrane.
Ob zadnjih poplavah v Podravju smo lahko ugotovili, kako je pomemben zeleni pokrov na njivskih površinah tudi v jesenskem in zimskem času. Na ozelenjenih površinah je voda nanašala sedimente. Iz nezoranih površin je odneslo slamo, daleč najslabša situacija pa je na zoranih neposejanih površinah. Kjer so bile prazne brazde, je voda odnesla ponekod tudi meter in več zemlje in so nekatere njive delno ali popolnoma uničene.
Podobna erozija, le da se dogaja počasneje, je na nagnjenih terenih in območjih z vetrno erozijo.
In kaj lahko storimo?
Na nagnjenih terenih moramo njive, če se le da, orati prečno na hrib, s čimer preprečimo, da si voda naredi kanale, po katerih odnaša rodovitno zemljo.
Če površine ne moremo ozeleniti, je bolje da ta ostane v času nevarnosti erozije nezorana in orjemo šele tik pred setvijo naslednje kulture.
Daleč najuspešnejši ukrep pa je zeleni pokrov skozi celo leto. V tem primeru ne samo da preprečimo odnašanje rodovitne prsti, ampak jo lahko nekaj celo dodatno prinese.
Zeleni pokrov skozi celo leto pa pomeni tudi preprečitev vertikalne erozije, to je izpiranje nujno potrebnih hranilnih snovi v nižje sloje tal ali celo v podtalnico.
Za erozijo oziroma izpiranje v nižje sloje je najobčutljivejši dušik, predvsem tisti v nitratni obliki.
Iz poizkusov, ki smo jih pred leti napravili na Kmetijsko-gozdarskem zavodu na Ptuju, je za preprečevanje izpiranja dušika v nižje plasti daleč najuspešnejše travinje. Tudi pri pretiranem gnojenju, 165 kg čistega dušika oziroma 611 kg KAN/ha, po rastni sezoni na globini 60-90 cm ni bilo nobenih ostankov dušika. Očitno je gost koreninski sistem na travinju zadržal v zgornji plasti ves dušik, ki bi se sicer izpral v nižje sloje.
Naša dolžnost je, da z umnim gospodarjenjem in ukrepi, ki jih imamo na voljo, storimo vse, da najkakovostnejša zemlja in hranila tudi ob ekstremnih vremenskih pojavih ostanejo na kmetijskih površinah.
Ivan Brodnjak, ing. kmet.
- ^
' ..... . '
iT _ __
^FotoTivanBrodnjak
Uničen del poplavljene zorane neposejane njive med nezorano in ozelenjeno površino.
hudih poškodb ustne votline. Dogaja se, da kuža ugrizne v raketo, ki je prižgana in čaka na vzlet. Enako je tudi pri petardah, kadar psu v ustih raznese petardo, ki jo je lovil po tleh. Kaj narediti in kako lahko zaščitimo svojega psa pred stresom v teh predno-voletnih dneh? Odgovor na omenjeno vprašanje poiščimo v veterinarskih ustanovah, ki se ukvarjajo s psihosomatski-mi motnjami malih živali, pla-šnostjo, strahom, epilepsijo in ostalimi. Treba se je temeljito pogovoriti z lastnikom psa in na podlagi anamneze, ki jo dobimo, se odločimo za me-dikamentozno terapijo individualno po pacientu. Lastniku nato izdamo potrebno število tabletk z navodilom, kako in kdaj naj jih uporabi pri svojem psu. Opozoril bi lastnike
psov, da je samoiniciativna in nepravilna uporaba najrazličnejših pomirjeval, namenjenih za zdravljenje ljudi, zelo neprimerna, celo nevarna, saj lahko privede do živčnih ek-scitacij, potenciranega strahu in panike pri živali. Lahko si predstavljate sceno, ko imamo doma popolnoma panično prestrašenega psa zaradi pokanja petard, zraven tega pa še tako močno omotičnega zaradi nepravilne uporabe pomirjeval, da kar pada in se kotali po stanovanju, zraven pa panično laja. Resnično katastrofalno stanje, ki nam lahko zelo pokvari praznični večer. Kot osnovo pa vsekakor svetujem latnikom psov, ki se bojijo pokanja, da začnejo svojemu psu dajati zdravilo proti stresu, ki je na naravni osnovi in ga je treba začeti dajati najmanj 14 dni pred pričakovanimi stresnimi dogodki. Zdravilo se dobi v bolje založenih
veterinarskih ustanovah. Nasvet glede prehrane malih ko-smatinčkov bo tokrat kratek. Izogibati se je treba začinjeni hrani z mize, ostankov hrane za ljudi, prepovedane so kosti, predvsem perutninske, suho-mesnati prekajeni in slani mesni proizvodi. Tudi sladkarije, ki jih imajo naši ljubljenčki neizmerno radi, so neprimerne in najbolje je, da jih ne ponujamo našim živalim, če pa že, pa res v majhnih, omejenih količinah. Posledice nepravilne prehrane so bruhanja, driske, zaprtje, alergije s praskanjem in še bi lahko našteval.
Pravočasna pridobitev zdravil pri svojem veterinarju zoper strah in paniko pri pokanju pirotehnike ter načelnost in zmernost pri prehranjevanju naših kosmatinčkov sta zagotovili, da bomo praznike preživeli skupaj z našimi malimi prijatelji zadovoljni in srečni. Emil Senčar, dr. vet. med.
Nagradno turistično vprašanje
Turistično leto 2012 eno uspesnejsih
Ptujčani bodo že tradicionalno v novo leto vstopili na Mestnem trgu, kjer bo zadnji dan leta 2012 potekalo javno silvestrovanje. Tudi letos ne bo ognjemeta, denar, ki bi ga sicer porabili zanj, pa bodo namenili pomoči potrebnim po novembrskih poplavah. Dan pred silvestrovim pa se bo poslovil letošnji božično-novoletni sejem pod naslovom Ptujska pravljica, ki je v predprazničnem času prinesel več življenja in dogajanja v staro mestno jedro, predvsem pa veliko veselja najmlajšim.
goletni direktor Andrej Klasinc, ki se v tej vlogi ni več videl, potem ko je Sava centralizirala svoja turistična podjetja. Rimske igre, ki so doslej imele osrednji tabor na območju Term Ptuj, se bodo preselile v staro mestno jedro in na območje v neposredno bližino prvega Mitreja.
V najstarejšem slovenskem mestu so pred iztekom leta mestnim svetnikom predstavili EPK-jevsko dogajanje. To je prineslo okrog 480 posameznih dogodkov z okrog 25 tisoč sodelujočimi. Pri več kot polovici projektov so bili enakovredno udeleženeni tako domači kot tuji izvajalci, najmanj pa je bilo projektov s pretežno tujo udeležbo, Največ tujih udeležencev je bilo iz Hrvaške, sledijo Srbija, Bosna in Hercegovin, Avstrija in Italija, izvajalci pa so prišli tudi iz Madžarske, Nemčije, Francije, Rusije, Anglije, Makedonije, Nizozemske, Japonske, ZDA, Irske, Belgije, Španije ... Dogodki EPK so privabili skoraj 230 tisoč obiskovalcev, prevladovali pa so domači obiskovalci. Med tujimi so bili v večini Hrvati, Avstrijci, Italijani, Nizozemci in Belgijci. Večje zanimanje za Ptuj so letos pokazali tudi tuji mediji. Za dogodke v okviru EPK 2012 -Ptuj partner je bilo sklenjenih 22 koprudukcijskih pogodb v skupni
vrednosti 1.630.500 evrov. Polovico denarja sta zagotovila MO in podjetje Javne službe, drugo polovico pa Zavod Maribora 2012 in vlada oziroma pristojno ministrstvo. MO Ptuj je do konca novembra poravnala vse pogodbene obveznosti do kopro-dukcijskih projektov, prav tako je v celoti realizirala obveznosti oziroma plačala splošne (neprogramske) stroške projekta EPK v višini dobrih 214 tisoč evrov, pa tudi sredstva za potrebe skupnih in mrežnih projektov v višini dobrih 182 tisoč evrov.
Nagradno turistično vprašanje
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje je prejela Marija Koderman, Pobrežje 28/a, Videm, ki je pravilno odgovorila, da je bilo vseh projektov v okviru EPK na Ptuju okrog 500. Danes sprašujemo, kdaj se bo pričelo Kurentovanje 2013. Nagrada za pavilen odgovor je knjiga pod naslovom Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi - tretja petletka Borisa Miočinovica in Aleša Gačnika, ki jo je leta 2011 izdala družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredištvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 4. januarja 2013
Foto: Črtomir Goznik
Božično-novoletni sejem je v (pred)prazničnem času v mestno jedro vnesel več življenja in dogajanja.
Kljub gospodarski krizi je turistično gospodarstvo Slovenije letos zabeležilo pozitivne trende in se bo v zgodovino zapisalo kot eno uspešnejših. Več obiskovalcev se je odločilo tudi za obisk najstarejšega slovenskega mesta, ki je bilo letos partner v projektu EPK 2012. V hotelu Petovio so izvedli letošnjo največjo največjo investicijo na področju turizma na Ptujskem. Eno najstarejših
slovenskih turističnih društev, TD Ptuj, je končno uspelo dobiti prostore na Slovenskem trgu 3 v svojo last. Ni pa šlo brez težav. Skupaj z mestom mu je uspelo ohraniti tudi Evropark, ki je bil urejen v čast vstopa Slovenije v EU kot zelena in cvetlična površina, kakršnih bi moralo mesto imeti še več. Po načrtih nekaterih naj bi se mu mesto sedaj odreklo v čast vinske trte in vina,
saj bi v mestu s tako tradicijo vina in trte to moralo biti bolje zabeleženo. Verjetno je možnosti, kako to narediti učinkoviteje in predvsem prepoznavneje kot doslej, veliko, le potruditi se je treba, vendar ne tako, da rušiš ideje in projekte drugih.
Septembra letos je v turističnem gospodarstvu Ptuja najbolj odjeknilo, ko je svoj odstop z mesta izvršnega direktorja Term Ptuj najavil dol-
Slo glasbene novice
■k Ji Ji
Na slovenski glasbeni sceni se predstavlja nova skupina DreamOn. V začetku leta 2012 je štiri glasbenike iz vseh vetrov združil jam na zaprašenem podstrešju in kmalu je bilo jasno, da bo iz tega nastala zasedba. V kratkem je nastalo nekaj avtorskih skladb, ki so jih nato člani benda posneli. Za pesem Tajfunsky so posneli tudi videospot. Skladbo so sicer premierno predstavili na koncertu v ljubljanskem klubu Roxly.
JtJiJi
Pevka Nessy, ki se nam je v preteklosti že predstavila s tremi skladbami Najin raj, Ljubila bom na glas in Rožnat je dan, se tokrat predstavlja s čisto svežo pesmijo Ameriške sanje. Skladba govori o uspehu. Vsi si želimo v življenju uspeha, takšnega ali drugačnega. Vendar vsem ljudem ni namenjena enaka usoda, da se zgodba srečno razplete in kjer bi človek zaživel ameriške sanje. To pa še zdaleč ne pomeni, da se za svoje cilje nehamo truditi. Dokler bomo sledili svojim sanjam in dokler človek vse naredi za to, da se premika proti svojemu cilju, je lahko s tem več kot zadovoljen, pa čeprav namesto pred milijonom ljudi na TV-ju nastopa (le) pred svojimi prijatelji.
Ji Ji Ji
Katarina Avbar je s svojim zadnjim singlom V odsotnosti nečesa osvojila sam vrh najpomembnejše slovenske lestvice, legendarne STOP POPS 20. Na TOP 17, lestvici Radia Maribor, je skladba pristala na 11. mestu. V novembru je bila V odsotnosti nečesa tudi pesem tedna na Radiu Koper.
MZ
Glasbeni kotiček
Prireditvenik
Petek, 28. december
10:00 Ptuj, CID: ustvarjalne počitnice s Tjašo Čuš, slikarska in oblikovalska delavnica, do 13:00
15:00 Krčevina pri Vurbergu, Mohorkova graba: božični sprehod skozi okrašen
pravljični gozd z Rdečo kapico - do 18:00 17:30 Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (Gusar Berto, Lutkovno gledališče Pika, Plesna skupina Gea, gledališki studio - recitali, vokalna skupina Cantilena KD Podleh-nik, Justin Case in Hangover) 19:00 Ormož, športna dvorana na Hardeku: 35. novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ferija Lainščka Gajaš arestant z Vladom Novakom, za izven
Sobota, 29. december
15:00 Krčevina pri Vurbergu, Mohorkova graba: Božični sprehod skozi okrašen
pravljični gozd z Rdečo kapico, do 18:00 17:30 Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (Društvo Arsana - pevka Mojca Ljubša, vokalna skupina Centra tradicijske kulture Varaždin, Strangers)
Nedelja, 30. december
15:00 Krčevina pri Vurbergu, Mohorkova graba: Božični sprehod skozi okrašen
pravljični gozd z Rdečo kapico, do 18:00 17:30 Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (nastop čarodeja Sama Sebastiana, FS Lanco-va vas, Mini godba Pepi Krulet PD Cirkovce)
Ponedeljek, 31. december
20:00 Ptuj, Mestni trg: silvestrovanje na prostem 22:00 Lenart, Trg osvoboditve: silvestrovanje; igrajo Štajerski fakini 22:00 Ormož, Kerenčičevtrg: silvestrovanje na prostem z ognjemetom in ansamblom Prleški kvintet
22:00 Slovenska Bistrica: silvestrovanje na Trgu Svobode, do 1:00
Petek, 4. januar
13:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Odeto v pozabo, predavanje arh. dr. Irene
Lazar: Dragoceno darilo iz Egipta 13:45 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: cikel predavanj Odeto v pozabo, Anja Ragolič: Burni časi pod cesarjem Galijenom
Mestni kino Ptuj
Petek, 28., sobota, 29., in nedelja, 30. december: 16:00 Disko črvi; 18:00 Umetnik;
20:00 Skyfall. Sobota, 29. december: 22:00 Umetnik. Četrtek, 3. januar: 19:00Zenska iz petega okrožja.
Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. januar: 16:00 Asterix in Obelix v Britaniji; 18:00 Zenska iz petega okrožja; 20:00 Atlas oblakov.
Podatkeosvojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: wwwLtednik.si.
Od višine se zvrti z In&out
Fantovska glasbena atrakcija In&out, ki je na slovenskem X-factorju navdušila z obdelavo skorajda ponarodele rockerske himne Od višine se zvrti, se je zaradi izjemnih odzivov gledalcev in poslušalcev odločila, da je to tista prava pesem, za katero velja posneti prvi videospot v svoji karieri.
Zanimivo je, da videospot za omenjeno pesem sploh še ne obstaja (spomnimo, da je original leta 1986 na istoimenskem albumu izdala skupina Martin Krpan, v nekoliko trši različici pa jo poznamo v kasnejši izvedbi Vlada Kreslina in Siddharte), kar je bil dodaten razlog za njihovo odločitev. Za sodelovanje so se dogovorili z mladim in perspektivnim mariborskim režiserjem Ti-netom Matjašičem. Snemanje je potekalo dva dni na dveh različnih lokacijah: prvi dan na Kalvariji v Mariboru, drugi dan pa na Meljskem hribu, kjer so z veseljem poprijeli vsak za svoj inštrument, na bobnarski
stolček pa povabili mentorja, managerja in prijatelja Aleša Uranjka. S to zadnjo sceno so
fantje pokazali, da so prava skupina, ki pa v prihodnje želi ustvarjati tudi avtorsko glasbo,
Foto: arhiv managementa
Člane zasedbe In&out zraven glasbe druži tudi prijateljstvo.
kar bodo dokazali s prvim albumom, ki naj bi izšel predvidoma februarja 2013.
Fantje, ki jih druži močno prijateljstvo, so letos izdali svoj prvi single Te čakam. Da bi pripravili res dober izdelek, so za sodelovanje izbrali pro-ducenta Dejana Radičevica in Roka Vilčnika, ob njiju pa jim je ves čas stal ob strani njihov mentor in bobnar Aleš Ura-njek. „Zelo si prizadevamo, da smo sami avtorji glasbe, saj točno vemo, kaj hočemo, in hočemo kvaliteto. Kljub temu pa se zavedamo, da se moramo naučiti še veliko, zato smo celotno produkcijo zaupali Dejanu Radičeviču, ki nas je s pomočjo svojih dolgoletnih izkušenj pravilno usmerjal," je ob izdaji pesmi Te čakam dejal Tim, član zasedbe In&out. Že prvi izdelek skupine je dal vedeti, da je bend odprt za različne glasbene žanre. Skladba „diha", kar pomeni, da je vse slišano v njej dejansko odigrano in posneto.
MZ
Filmski kotiček
Pijevo življenje
Pijevo življenje je s tehnične plati najbrž prvi film, ki je nadvisoki estetski dizajn tako uspešno in temeljito povezal z zgodbo, da ne vemo, ali je neštete prečudovite prizore porodila zgodba ali pa je zgodba uspešno navita okoli dih jemajočih podob. Poleg tega se je režiser Ang Lee, ta večni filmski poet, znova izkazal za zelo prodornega poznavalca tehnologije, saj je ves ta spoj osupljivih podob in zgodbe sijajno prikazal v 3D, morda še najbolje do sedaj. Najbrž je to tisto, kar je Peter Jackson hotel narediti s filmom V mojih nebesih (Lovely Bones, 2009), vendar je padel na nos pri strukturi zgodbe in vsebinski zasnovi, ki je izzvenela v prazno.
A vendar Pijevo življenje ni le zmaga umetniške lepote in
na moč senzibilne uporabe 3D-tehnologije, temveč je tudi zmaga računalniške animacije živih bitij. Tiger, hijena, orangutan, zebra in druge živali so sicer nastopale na snemanju, vendar je velika večina prizorov tako kompleksnih, da so jih morali zamenjati računalniško generirane živali. In rezultat? Razen v dveh prizorih proti koncu, ko za trenutek začutimo kanček nenaravno gibanje tigra, je vse ostalo generirano veličastno realistično, do točke, ko se nehamo spraševati, kako je mogoče, da so živali tako pridno igrale. V tistem trenutku nehajo biti računalniški liki, ampak čistokrvni 'igralci'. Osupljivo. Digitalno
je končno postalo neločljiv pripomoček pripovedovanja in ne več le zelo zapleten sistem za boljše učinke.
Žal se pri zgodbi malce zaplete. Med scenaristi je zelo priljubljen način pripoveda-nja, ki mu v angleščini pravijo 'book-ends story', torej zgodba, ki je na obeh straneh (na začetku in koncu) lepo zaokrožena s knjižnima oporama (sedanjostjo, medtem ko se jedro filma dogaja v preteklosti). Takšno strukturo imata, recimo, Titanik, Hobit itd., pa tudi Pijevo življenje, saj je precej nezaznavna, a zelo učinkovita manipulacija za ogromen čustveni efekt na koncu filma, zato ni čudno, da tudi v Pije-vem življenju na koncu letijo filmske solze.
Zgodbovno je film občasno precej nelogičen, sicer pa je ena sama poezija o iskanju boga, tokrat bolj s hindujske
plati, a načeloma skuša biti film univerzalno duhoven, problem pa je v tem, da s svojim nastopom uspe prepričati le že prepričane. Čeprav slavi razum kot pomemben del svetovnega nazora, ga hkrati tudi kmalu pospravi v enega od predalčkov širšega ustroja vesolja in se skozi dolg in mučen proces obreda odraščanja fanta v moškega prav po ne-wagevsko vrže v naročje hvalnic o višjih entitetah, ki krojijo človekovo usodo. A kljub temu film ne dovoli preveč tovrstnega sentimentalizma, saj nam na koncu mirno in za glavnega junaka zelo boleče pove, da se ni mogoče zavesti svojih vlog v življenju, kaj šele da bi jih presegli. Skratka, gre za film za občinstvo, ki veruje ali vsaj hoče verovati, kot junak filma, ki se je že v rani mladosti vpisal v tri religije.
Matej Frece
Life of Pi.
Igrajo: Suraj Sharma, Irrfan Khan, Adil Hussain, Rafe Spall, Gérard Depardieu, Shravanthi Sainath, Tabu. Režija: Ang Lee. Scenarij: David Magee po romanu Yanna Martela. Žanr: fantazijska drama. Dolžina: 127 minut. Leto: 2012. Država: ZDA

m
V 0VEN
S (21.3. - 20.4.)
Ko se vrata sreče zaprejo, se odpre okno novega spoznanja. Znašli se boste na razpotju usode in se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačna znanja. Privlačila vas bo svoboda in najdete lahko neko ravnovesje. Počasi se
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Ljudje, ki vam bodo hodili nasproti, vam bodo v veliko pomoč in oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu, čeprav bo veliko obveznosti. Prejeli boste tudi pohvalo in priznanje. Naklonjenost vam bo nudila osebna nasprotnega spola, ki vam bo dajala upanje in vlivala romantična doživetja.
Wi J
Naredili boste zaključke in se pravilno odločili, kaj vam je pomembno. Naredite lahko tudi korak ali dva naprej. Umerjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila. Privlačila vas bodo skrita znanja.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Biseri sreče vam bodo naklonjeni v ljubezni. Istočasno je resnica ta, da vam bodo ljudje, ki vas obdajajo, učitelji. V sebi morate Najti nek most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi. Odpravite se po nakupih. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju.

im
LEV
(23.7. - 22.8.)
Zdelo se bo, da boste imeli v rokah škarje in platno, ter tako našli pri sebi navdih, da zasijete z vsem tistim znanjem, kije skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Pravzaprav si boste nalagali ogromno obveznosti in dnevi bodo tako minili s svetlobno hitrostjo. Preberite si prijetno knjigo.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Nakazano je, da se v tem tednu nekoliko bolj sprostite in harmonično pogledate naprej v razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili, kar je tudi pravilno. Pričakovati je nekaj izvirnosti in do-
Partnerjeva roka bo v pomoč.
Štajerski TEDNIK
STARA POPEVKA
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (DIRK)
OLGA ZAJCEVA
REAKTIVNI MOTOR
RIMSKO MESTO
OPUŠČANJE ZLOGA V VERZU
ŠPORTNIK, KI GOJI HRBTNO PLAVANJE
VRSTA DŽEZA
DROG ODRNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DRAMATIK (HAROLD)
RASTLINA, OBJED
ZOBNO TKIVO
JOŽE FALOUT
ZAHJEDALEC V LASEH
MOČVIRNAT SVET
ČOKATA ZELENA PAPIGA
DENAR V MJANMARJU, ČAT
ŠPANSKI MOTOCIKLIST
GROB
MLAD MLINAR
POLITIK MENON
VROČI VODNI HLAPI
PREBIVALKA IRSKE
TAVČAR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZELEZOV OKSID
SOPROG
BABICA
GRAD V OBČINI VELIKE LAŠČE
TRMOGLAVEC
SKUPINA 9 PEVCEV
MIRA MIHELIČ
DRAGA AHAČIČ
ZORAN AMAR
VELIKAN, SILAK
KDOR IMA RAD MED
NAŠ ODVETNIK (FRANCI)
GRUZIJSKI OPERNI PEVEC BARČULADZE
MANJŠA MREZA
PISANA TROPSKA PAPIGA
UGANKARSKI SLOVARČEK: KJAT = denarna enota v Mjanmaru, tudi čat, LAUKO = slovenski fotograf (Tomaž, 1958-), LOA = reka v Čilu, PAATA = gruzinski operni pevec Burčuladze, PUIG = španski motociklist (Alberto, 1967-), SARDE = francoski skladatelj (Philippe, 1945-, vijoličasti taksi), TAINAN = mesto v Tajvanu, TUNER = visokofrekvenčni del sprejemnika, uglaševalo.
■ejeje 'eojzejiu 'ejeed 'zo}e|/\|
'peiopeiu '^efjo 'jeuou 'zeiuji '^efjni 'ejed 'eusuy 'jj '^egjeuHiu '^nj 'ee>i 'jp 'eojuqozod 'sejqjL| 'euejuei 'doq 'edo^ode '^¡usuod 'eiuo|ed e~| 'zeweweg '|eep| '^eujj 'o^ne"| 'dojsn :ouAejopoA "3>1NVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 29. december:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV TER VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 30. december:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače vi že (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
PONEDELJEK, 31. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov in VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 SILVESTR-SKI PROGRAM do 02.00 ure. TOREK, 1. januar:
8.00 NOVOLETNI JUTRANJI PROGRAM: 8.15. NA DANAŠNJI DAN. 8.30 NOVICE (še ob 10.30, 11.30,13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00. 8.45 Kakšen dan se nam obeta. 09.00
Rojstni dnevi. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 13.10 Šport. Čestitke ob praznikih 18.00. Čestitke ob praznikih. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 2. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 Poročila. 12.00. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 Poročila. 18.00. Vrtičkarije. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne
čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 3. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 4. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan.
5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šin-kom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si.
Silvestrski program Radia Ptuj: od 20.00 do 02.00 v živo z Davidom Breznikom in Matejo Tomašič.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Pomembno bo, da v vsej naglici uvidite lepote življenja. Omenjeno bo lahko neka umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako na platno usode vnašate močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni in stvari se odvijajo mnogo hitreje. Počasi se tudi daleč pride.
ŠKORPIJON^T STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Vaše življenju bo kot tanka nit prijetne tkanine in to srečo boste znali izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam podari neko ljubezen in pokaže pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo kot sol in aroma vašega življenja. Finančno stanje bo podobno gugal-nici in varujte se zapravljivosti.
Pred vami je energičen čas in našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo treba vajeti usode vzeti v svoje roke, koristno bo delovalo dejstvo, da se poslušate. Pretirana hitrost in energičnost se vam ne bo izplačala, kajti v življenju so in bodo
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni in energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko tisto ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko bolj hitri in drzni. Odpirajo se vam nova področja. Vendarle si vzemite tudi čas zase.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. Vsekakor se bo v tem tednu izkazala vaša dobrotljivost. Najdete lahko veliko možnosti tako na osebni kot duhovni rasti. Zavedli se boste, da ravno iz majhnega raste veliko. Varujte se pretirane trme.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Predajali se boste neki posebni harmoniji in lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa preživite v tišini in v sebi boste našli moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, ampakpočasi se daleč pride.
Cirkuiane • Trnova pot do proračuna
Politične petarde in rakete ze pred prazniki
Cirkulanski svetniki iz vrst koalicije in opozicije, ki sicer nočejo niti slišati, da so polarizirani na omenjen način, so si na zadnji letošnji seji občinskega sveta spet krepko pokazali zobe pri bistveni točki dnevnega reda: sprejemanju proračuna za leto 2013.
Župan Janez Jurgec je uvodoma, ob drugem branju proračuna, povedal, da je dobil nekaj amandmajev, vendar je pri popravku osnutka proračuna upošteval le enega - predlagano modernizacijo ceste Medribnik-Gruškovec: „Za to cesto je naslednje leto namenjenih 23.000 evrov, za kolikor je zmanjšana postavka gradnje kanalizacijskega sistema v Dolanah. Ostalih amandmajev, ki se nanašajo na znižanje stroškov za občinski praznik, izdatkov za reprezentanco, stroškov za nakup računalniške opreme ipd., nisem upošteval. Takšen proračuna dajem še enkrat v razpravo!"
Ivan Hemetek se je ob uvrstitev ceste v proračuna obregnil z vprašanjem: „Kako to, da je zdaj ta cesta prioritetna, saj je nismo še niti uvrstili v občinski načrt razvojnih programov?!" Župan je bil kratek, da je zdaj cesta v proračunu in načrtu razvojnih programov (NRP), znižana postavka kanalizacije pa zaradi tega ni ogrožena. Dodal je še, da so objavljeni razpisi, in če proračun ne bo sprejet, potem ne morejo kandidirati.
Po mučni tišini, ki je za lep čas zavladala v občinski sejni sobi, se je sprožil pravi plaz
Sprejemanje proračuna (s predlaganimi amandmaji) na zadnji letošnji seji cirkulanskega občinskega sveta je bilo še najbolj podobno seriji šah-mat potez med županom Janezem Jurgcem in svetnikom Milanom Žumbarjem. (Fotografija je simbolična.)
nasprotovanja med prvima možema opozicije (Milanom Žumbarjem) in koalicije (Janezom Jurgcem).
Serijski „šah-mat" Jurgca in Žumbarja
Žumbar je začel z besedami, da želi pojasniti svoje amandmaje, ki jih je vložil, a ga je Jurgec gladko in ostro prekinil, da tega ne more, lahko pa razpravlja o predlogu proračuna. Žumbar: „Dobro, bom pa o proračunu. Mislim, da v teh kriznih časih ..."
Dlje ni prišel, saj ga je župan Jurgec prekinil: „Oh, prosim vas, ne mi zdaj vi o tem. Zapravili ste obči-
ni 350.000 evrov, ker niste hoteli potrditi projekta za poziv regionalnih razvojih programov! Vem, da je nekomu naš občinski praznik trn v peti, ker bi ga očitno rad izvajal sam, a verjemite, da naša postavka za vse prireditve ni visoka!"
Žumbar: „A lahko kaj povem ali naj gremo kar domov?"
Jurgec: „Izvoli."
Žumbar: „Če se nam znižujejo prihodki in povečujejo odhodki, bi morali zmanjšati sredstva tudi še sebi, zato so bili podani nekateri amandmaji, med njimi tudi znižanje sredstev za občinski praznik. Sicer pa nima smisla še govoriti, naj se opravi gla-
sovanje o amandmajih, kot zahteva poslovnik!"
Župan Jurgec pa si glasovanja v takšnem vzdušju najverjetneje ni niti malo želel, saj ima cirkulanska opozicija v občinskem svetu več glasov kot (županova) koalicija, zato je začel umirjati žogico: „Jaz sem predlagatelj proračuna in ne vidim smisla teh amandmajev, zato ni razloga za spremembe postavk!"
Žumbar: „Milena (direktorica občinske uprave, op. a.), je v skladu s poslovnikom, da glasujemo o amandmajih, ali ne?"
Milena Debeljak je nato iz poslovnika prebrala natančna navodila, iz katerih je bilo jasno razbrati, da imajo svetniki pravico do razprave in seveda do glasovanja o amandmajih, prav tako pa ima župan pravico podati protiamandmaje na podane amandmaje; glasovanje pa nato odloča, kaj bo upoštevano.
Oglasil se je tudi Ivan He-metek, češ da se strinja, da znižajo sredstva za občinski in praznik in reprezentanco, vendar naj se preusmerijo za podporo domačemu kmetijstvu in gospodarstvu, kjer vsako leto zmanjka denarja: „Postavka za kanalizacijo oziroma za odkup zemljišč v okviru tega projekta je itak
Ptuj • S skupščine Manager kluba Ptuj
Za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj
Konec novembra so se na skupščini sestali člani Manager kluba Ptuj, za katerim je že več kot dvajset let uspešnega delovanja. Pregledali so uresničevanje programa dela v letu 2012, dodali poročilo nadzornega odbora in sprejeli program dela za leto 2013. Sklenili so tudi, da bodo s tisoč evri pomagali prizadetim po letošnjih novembrskih poplavah.
Tudi menedžerji s Ptujskega si prizadevajo za to, da bi bili čimprej vzpostavljeni pogoji za hitrejši gospodarski in siceršnji družbeni razvoj, čimprej se je treba izvleči iz krize. Tudi v novem letu bodo delovali v okviru že uveljavljenih programskih sklopov, ki obsegajo organiziranje strokovnih srečanj,
izobraževanje za člane in nečlane, spremljanje aktualne tematike na gospodarskem in družbenem področju, delovanje v lokalni politiki preko strateškega sveta in sodelovanje z drugimi organizacijami, kot so ZRS Bistra Ptuj, Teces, Štajerska obrtna zbornica, Šolski center Ptuj, Območna obrtno-podjetni-
Foto: Črtomir Goznik
Skupščine Manager kluba Ptuj se je udeležilo okrog 30 članov.
ška zbornica Ptuj in Ljudska univerza Ptuj. Še naprej bodo tudi ponujali pomoč mladim podjetnikom v okviru mentorskega programa, izvedli bodo razpis za naji-novativnejšo podjetniško idejo. Eden od ciljev delovanja je tudi pridobitev novih članov, ki bodo v klub prinesli nove ideje in poglede na delovanje v lokalnem okolju, regiji in državi.
Kot je na skupščini povedal predsednik Miran Sen-čar, je bilo delo kluba v letu 2012 uspešno tudi zaradi spremenjenega načina dela in novih, zelo aktivnih članov. Pohvalijo se lahko z velikim številom realiziranih dogodkov, prav tako pa z večjim vključevanjem članov v različne dogodke v ožjem in širšem okolju. Med najodmevnejše dogodke štejejo izvedbo projekta Naj ideje
2011 in razvojno konferenco o Ptuju. Kot zelo dobra oblika dela so se pokazali redni mesečni delovni sestanki razširjenega upravnega odbora in delo v treh stebrih: izobraževanju, razvoju in komunikaciji. Predavanja, ki so jih organizirali, so povezali z ogledi podjetij in institucij na Ptuju in v okolici; bili so v Talumu, Boxmarku in Šolskem centru. Razgibano je bilo tudi družabno življenje kluba.
Med pomembne letošnje dosežke sodi tudi nova spletna stran Manager kluba Ptuj. Posodobiti želijo tudi bazo podatkov o članih. V letu 2013 bodo uvedli tudi mesečna neformalna srečanja članov.
Na novembrski skupščini so se člani odločili, da bodo s tisoč evri pomagali prizadetim v letošnjih poplavah.
MG
daleč prenapihnjena! Poleg tega se mi ne zdi pošteno, da se zdaj kar favorizira neka cesta, če imamo v načrtih kup cestnih odsekov, ki čakajo na modernizacije! Naj se cestni program dela po vrsti!"
Župan Jurgec je ponovil misel, da pač nekomu očitno ostaja v želodcu občinski praznik in bi rad na ta račun nekaj zaslužil: „Ampak če izvedbo občinskega praznika predamo komu drugemu, bo porabil še več denarja, ne bo tako poceni! Če pa je kdo od vas sposoben vse to, kar se ob občinskem prazniku izvaja - od šotora, glasbe, hrane itd. - izvesti ceneje, pa takoj! Morate se zavedati, da gre za prireditve, ki trajajo tri tedne, in so v okvir stroškov zajeta tudi sofinanciranja nekaterih društev. Sicer pa, gospod Žumbar, sprejmemo tvoj predlog, da se zniža postavka za občinski praznik z 20.000 na 10.000 evrov, pa ga izvedi za ta denar ti!"
Spet je sledil dvogovor med Jurgcem in Žumbar-jem, ki pa ni spremenil stališča nobenega od njiju; Žumbar je vztrajal, da je to preveč denarja, Jurgec pa nasprotno, da za vse prireditve to ni preveč, na koncu pa še dodal: „Prav, potem pa znižajmo sredstva za občinski praznik, hkrati pa bomo znižali še dotacije za vsa naša društva, kot so to naredile nekatere druge občine!"
Ponesrečeni poskus pogajanja
Žumbar se je nato vrnil na postavko reprezentance in predlagal, naj se zniža, denar pa preusmeri na postavko za nameščanje varnostnih ograj ob cestah: „Pa 10.000 evrov za nakup računalniške opreme?! Kdo si to danes lahko privošči?!"
V nadaljnji debati, ki ji ni in ni bilo videti konca, se je pojasnilo, da je pod postavko o nakupu računalniške opreme zajetih veliko zadev, zato se ne more znižati, župan Jurgec in svetnik Toni Podhostnik pa sta med drugim povedala, da imajo zelo skromno občinsko upravo, da so tudi sejnine svetnikov med najnižjimi in da torej že itak „šparajo" ... Se je pa večina svetnikov zavzela za to, da naj se res poviša postavka za zaščitne ograje, lahko tudi na račun znižanja postavke za javno razsvetljavo, saj da so zaščitne ograje za varnost na cestah res nujno potrebne. Župan se je vdal: „Prav, ta amandma sprejmem, ampak na ostale amandmaje pa dajem svoje nasprotne
amandmaje, ker nekaterih postavk pa res ne moremo zniževati!"
Žumbar se je pridružil pogajalskemu stališču: „Prav, potem umikamo amandmaja za znižanje postavke nakupa računalniške opreme in reprezentance, vztrajamo pa pri amandmaju za zaščitne ograje in za ustanovitev kanalizacijskega sklada za sofinanciranje individualnih čistilnih naprav za naše občane!"
Direktorica Debeljakova pa je Žumbarjev predlog o skladu hitro postavila na hladno: „Če to naredimo, potem moramo predviden denar porabiti v tekočem letu, ne moremo ga prenašati naprej. Še pred tem pa moramo itak imeti ustrezen pravilnik za sofinanciranje. Bolje je, da najprej ugotovimo, koliko ljudi bi dejansko šlo v takšno investicijo, da vemo točno predvideti maso denarja."
Bo za občinsko praznovanje moral poskrbeti Žumbar?
Dogajanje in razprava v sejni sobi okoli proračuna in podanih amandmajev je postaja vedno manj razumljiva in vedno bolj konfuzna. Župan Jurgec je namreč potem, ko je videl, da bo opozicija vztrajala pri zmanjšanju denarja za občinski praznik, zažugal, da bodo v tem primeru znižane dotacije vsem društvom za 40 odstotkov in si pač ne bodo mogla več privoščiti pogostitev kot doslej, na koncu pa predlagal, naj svetniki pustijo pri miru postavko občinskega praznika, dokler ne bo sprejet nov pravilnik o financiranju društev, in debato zaključil z zahtevo po glasovanju glede amandmajev opozicije. Rezultat: 5 proti 3, kar je pomenilo poraz županovega vztrajanja.
„Prav, če je pa tako, je moj sklep, da letos za občinsko praznovanje poskrbi svetnik Milan Žumbar z 10.000 evri, ki so zdaj na voljo. Za zaščitne ograje bo namenjenih 4000 evrov več, kot je predvideval amandma, kanalizacijskega sklada pa še ne moremo ustanavljati, ker nimamo pravne podlage!"
Sicer pa so svetniki potem proračun, seveda spremenjen z amandmaji, potrdili.
Prav vroče svetniško sabljanje pa je bilo še ob sprejemanju pravilnika in cenika za uporabo obeh občinskih dvoran, o čemer bomo poročali v prihodnji številki časopisa.
Foto: SM
Od tod in tam
Kidričevo • Božiček obdaril otroke zaposlenih v Talumu
Za prijetnejše praznične dni je otroke, katerih starši so zaposleni v kidričevskem Talumu, v torek, 18. decembra, v dvorani restavracije Pan obiskal in obdaril Božiček. Otroci so lahko najprej zapeli skupaj z Neco Falk
Foto: M. Ozmec
nekaj znanih otroških pesmi o mačku Muriju, ki jih je posnela pred več kot petnajstimi leti po knjigi Kajetana Kovi-ča na glasbo Jerka Novaka, nato pa so otroci še zaplesali z mačkom Murijem. Ob koncu veselega otroškega rajanja je prišel še Božiček s spremstvom in vsakemu otroku izročil lepo praznično darilo.
-OM
Stražgonjca • Najvišje božično drevo na Dravskem polju
Za prijetno praznično razpoloženje so poskrbeli tudi krajani Stražgonjce na območju občine Kidričevo, saj so ob vaškem domu postavili kar 28 m visoko božično drevo. Kot nam je zaupal predsednik vaškega odbora Anton Medved, so se za predpraznično akcijo odločili skupaj s člani športnega društva. Ob vaškem domu so postavili 28 m visoko božično drevo, za katerega so prepriča n i, da je najvišje na Dravskem polju. Na vrh odsluženega majskega drevesa so namreč pritrdili smreko, jo okrasili z živopisanimi lučkami in drevo ponovno postavili. Ob zaključku akcije so se ob okrašeni smreki še poveselili. Na svoje božično drevo so zelo ponosni, saj je vidno daleč naokoli in je res nekaj posebnega, še posebej v nočnem času, saj je z lučkami okrašen tudi zgornji del debla.
-OM
Foto: M. Ozmec
Dedel Mraz med malčki iz
Kidričevo
Tenzorja
V torek, 18. decembra, so v dvorani kidričevske restavracije PAN pripravili obisk dedka Mraza s spremstvom, ki je obdaroval otroke staršev, zaposlenih v podjetju Tenzor iz Ptuja. Malčki so v prvem delu otroške zabave skupaj z malčki iz Taluma uživali ob nastopu
Foto: M. Ozmec
Nece Falk in mačka Murija s spremstvom. Posebej pa so bili veseli obiska dedka Mraza in njegovega spremstva, mu z navdušenjem zapeli nekaj otroških pesmi, v pogovoru pa so mu zaupali nekaj svojih velikih skrivnosti. Za nagrado jih je obdaril ter vsem skupaj zaželel prijetno praznovanje in srečno novo leto 2013!
-OM
Ormož • Prednovoletno srečanje pri županu
Z osebno odgovornostjo do boljših časov
Na prednovoletnem srečanju, ki ga je župan Alojz Sok pripravil za gospodarstvenike, podjetnike in direktorje zavodov v Beli dvorani ormoške grajske pristave, je zbrane v praznično razpoloženje popeljal program, ki so ga izvedli učenci Glasbene šole Ormož s svojimi učitelji.
Nato pa je župan Alojz Sok nagovoril zbrane in povedal, da se bo iztekajočega se leta spominjal vsak po svoje, v kroniki pa bo v gospodarskem in finančnem smislu zapisano kot zelo težko, leto, ki ga je zaznamovala nova situacija številnih protestov na državni in lokalni ravni: „Po protestih, ki so uperjeni proti strogim varčevalnim ukrepom vlade, obstaja v vseh nas nelagoden občutek, ker nihče z gotovostjo ne more napovedati, kako se bo vse skupaj končalo. Zdi se, kot da smo se znašli v konceptualnem in vrednostnem vakuumu. Ker se utegne stanje še poslabšati, se moramo vsi akterji slovenskega javnega prostora zamisliti in vprašati o svoji odgovornosti vsak
Foto: Viki Ivanuša
Glasbeni uvod v prednovoletno srečanje so pripravili učenci Glasbene šole Ormož; na fotografiji Žan Hebar v spremljavi Urbana Kuharja.
posebej." Alojz Sok vidi krivdo
pri
vseh, ki so to stanje kreirali, kot tudi pri tistih, ki so to ak-
tivno ali pasivno dopuščali na vseh področjih - v politiki, gospodarstvu, znanosti, zdravstvu, šolstvu in vseh podsistemih države. „S slabim stanjem se moramo soočiti in nihče ne more biti iz tega izvzet," meni Alojz Sok, ki pravi, da pot v boljše čase in medsebojne relacije vodi le skozi solidarnost in osebno odgovornost, če bodo vsi naredili, kar je za to državo dobro, kar v tem trenutku potrebuje, in če bodo zmožni premagati razlike.
Na lokalnem nivoju so se reševanja težav že lotili. Spodbuden je sprejem dvoletnega proračuna, iz katerega bodo v prihodnjih dveh letih v razvoj vložili okoli 25 milijonov evrov.
Viki Ivanuša
Ormož • Poslovna ideja - zeliščarstvo
Botanik za zimske tegobe
Te dni sta na stojnici pred trgovino Tuš v Ormožu Iztok Luskovič in Mladen Grabovac začela prodajati letošnji pridelek zelišč, čajnih mešanic, tinktur, mazil in mil, ki sta jih pridelala in nabrala poleti. Naravne učinkovine, zapakirane v lično belo-zeleno embalažo svoje blagovne znamke Botanik, prodajajo tudi v zeliščnem kotičku v TIC-u.
Lani sta Iztok Luskovič in Mladen Grabovac skupaj obdelovala vinograd, in kot je navada pri takšnem delu, je beseda dala besedo in prišla sta na novo poslovno idejo: lotila sta se zeliščarstva. Nekaj sta o delu na zemlji in o zeliščih že vedela, preštudirala sta tudi dostopno literaturo, najboljši učitelj pa je praksa.
Kar nekaj časa sta iskala primerno zemljišče, ki bi bilo odmaknjeno od drugih obdelovalnih površin. V Čukovi grabi sta našla idealno površino in 30 arov zemljišča spremenila v zeliščni vrt, ker je tako bolj praktično za obdelavo. Občutljivejša zelišča sta najprej posejala v rastlinjaku, aprila in maja pa še druga na njivo. Odločila sta se za pridelavo okoli 20 zelišč, nabirata pa tudi v naravi rastoče rastline. V njunem skladišču se je tako nabralo 38 različnih rastlin.
Zeliščarstvo zahteva veliko ročnega dela. V pogovoru sta se spomnila na precej utrudljivo pobiranje kamilic, ki jih je bilo treba dva meseca v precejšnji vročini pobirati vsak tretji dan. Pomagala so jima širša družina in prijatelji, na koncu pa so imeli kamilic počasi že vsi čez glavo. Zelišča je treba nabirati dopoldne po rosi in pred opoldansko vročino. Pazila sta, da jih nista pobirala po dežju, ker je takrat vlaga v zraku in v rastlini. „Vendar je to težko, ker ko je zelišče zrelo, ga je treba pobrati. Težave sva imela z bezgom in sva ga nabrala manj, kot sva želela, saj je v času cvetenja nenehno deževalo. Bezgov cvet je zelo občutljiv, in ko je v zraku vlaga, cvet hitro porjavi," je povedal Iztok Luskovič.
Pobiranje zelišč je bilo naj-
večje opravilo, sicer pa je treba rastline še redčiti in okopavati. Za gnojenje se nista odločila, ker spodbuja zeleno rast, zelišče pa ima potem manj eteričnih olj in učinkovin. Težave nameravata reševati s kolobar-jenjem. Zelišč tudi nista škropila, razmišljata o tem, da bi se vključila v ekološko pridelavo. Rastline sta naravno posušila, saj sta imela na voljo staro stavbo, kjer so, razporejene na mrežah v temi, na prepihu in zaščitene pred vlago, ohranile svojo naravno barvo.
Prva letina je dala okrog 100 kilogramov suhih zelišč. Mla-den Grabovac pravi, da sta zadovoljna, čeprav še nimata primerjave. Drugo leto bo že lažje, saj sta se odločila, da s pridelavo nadaljujeta. Zelišča sta napolnila v lično belo-zeleno embalažo brez okenca, da je vsebina zaščitena pred svetlobo. Ponujata posamezna zelišča in
Foto: Viki Ivanuša
Iztok Luskovič in Mladen Grabovac sta pod blagovno znamko Botanik tržišču ponudila zelišča, domače čaje, tinkture, ognjičevo mazilo in mila.
različne mešanice, primerne za določene zdravstvene tegobe. Tinkture, ognjičevo kremo
in šentjanževo olje pa sta zapakirala v temne stekleničke.
Viki Ivanuša
PETKOV VEČER
Bodite nocoj C družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
O OMcklavž*,
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI M AMBIENTE 2.0 TU	2010	16.980,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
AUDI A6 2.7 TDI AVANT MULTiïRONIC	2009	17.990,00	ALU PLAT.	SREBRN
BMW 318 D KARAVAN	2009	12.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
BMW 320 TOURING 2.0 D	2009	14.770,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
CITROEN C3 PICASS01.416V	2009	8.400,00	AVT. KLIMA	BELA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2010	9.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
CITROEN C 8 2.0 HDI	2007	7.380,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FIAT PANDA 1.3 MULMT	2008	4.490,00	KUMA	BELA
LANCIA DELTA 1.6 MULT1JET	2010	10.680,00	NÄVI.	KOV. SIVA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CUTI	2010	13.590,00	AVT. KLIMA	BELA
PEUGEOT 50081.6 HDI	2010	12.680,00	NÄVI.	KOV. RAK. SIV
RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION	2009	10.990,00	EL PAKET	KOV. SIVA
TOYOTA CEUCA 1.8 WN 2094.12.mes		6.490,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TD5 ALTOM.	2005	6.550,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TOI KARAVAN	2009	9.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TOI LIMUZINA	2009	12.280,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. SIV.MOD
FIAT SCODO 2.0 MJTD	2009	9.150,00	KUMA	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 28.12.
SOBOTA 29.12.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Maistrove prireditve na Zavrtiu 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka In Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Božična prireditev OŠ Lenart 19:40 Duhovna oaza 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani
NEDELJA 30.12.
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja SIPKO 9:00 Dobrodelni koncert na OŠ Hajdina 10:40 Ptujska kronika 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Mažoretke Domava in GŠ Noctumoi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Dobrodelni koncert na OŠ Destmik 18:30 Božična prireditev OŠ Lenart 20:00 Starše - Božični koncert 21:20 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz Občine Markovci 9:15 Glasbene novičke z Ingrid 10:00 Božična prireditev OŠ Lenart 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 19:00 Duhovna oaza 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Praznični koncert OŠ Markovcl 21:15 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani
PONEDELJEK 31.12, 00:00 Video strani
8:00 Program Comenius na OŠ Videm 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani b predstavijo 18:00 Oddaja iz občine Videm 19:10 Voščila županov 20:00 Praznični koncert OŠ Markovcl 21:30 Praznični večer 00:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
|| Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 28,12,
00 DnevrikTV Maribor - pan. 9:25 Kjjhinjica - pan.
10:00 Ptujska kronika - pon.
20 Modro -pon. 2:00 ReaJ TV Ormož
5:35 Kumnjica 6;00 Duhovita oaza -12. oddaja - pon.
7:00 Povabilo na kavo - por.
Cista umetnost -14. oddaja-non. 18:2D Ptujske odrske deske -11. oddaja -
Neeelja 30.12.
9:00 Ptujska kronika -pon
9:20 Kuhinj ica
10:10 Duhovna oaza-12. oddaja -pon. 11:00 Ptujske odrske desko -11. oddaja - pon. 13:25 Zemlja in mi -13. oddaja - pnn. 15:15 Gostilna prFrancet 13:00 Ptujska kronika - pon
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Sport(no)-pon. 21:00 Ptujske odrske deske -11. oddaja 21:30 Moto scena -16. oddaja - pon. 22:00 RegiTVGorftnioa-pnn.
Sobota 29.12. 9:00 Ptujska kronika - pon 10:00 Dunovrta oaza -12. oddaja - pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi -13. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:20 Ro|jTV Ormož-pon.
20:00 Ptujska kronika- pnn "iltipnadlani-1!
......... .. Dddaj;
21:55 Duhovna oaza -13. oddaja -
20:20 Kultura na dlani pon. 20:50 Sport(no)
oddaja - pon. 21:25 Moto scena-16. oddaja - pon.
Ponedeljek 31.12. 9:00 Ptujska kronika-pon. 9:25 Kiihmjioa-pnn. 9:50 Modro-jipn. 15:00 Pomurski tednik
15
ica - pon. ta kronika - pon
15:15 Kuhinj 16:00 Ptujs
13:00 Ptujska kronika-pon. 18.20 cista umetnost -14. oddaja - poti. 13:30 Tasmanska dragulja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zemlja in mi -13. oddaja - pon. 20:55 Kultura na dlani -11. oddaja - pon. 21:25 Ptujske odrske deske -11. oddaja -22:00 Ptujska kronika-pon.,
43 Kuhinjica
17:00 Povabilo na kavo -pon 13:30 Kultura na dlani -11. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Uspehi Mine MarkoviS -pon. 20:30 Ep k napoved ni k -11. oddaja -pon. 2135 Mota scena -16. oddaja-pon. 21:35 Sport(no)-12, oddaja-pon. 22:10 Cista umetnost -14. oddaja - pon. 22:30 Glasbeni predali 23:00 Gostilna prFrancet ~ Sihresterska oddaja

www.petv.tv
Sjwsljate fia$ lahko tudi na T2 in SI OL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I(H3
www.radio-ptuj.si
Regionalni informativni program radia Ptuj delno sofinanciran s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ f tjty*fl ) Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020,031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	I
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD | KREDITI NA POLOŽNICE	}
BREZ POLOGA	J
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA c			OPR.	BARVA
BMW M3 SMG COUPE AVT0MAT1C	2002/2003	1M9O0	USNJE, POTRJ. SERV. KNJIGA	ZLATA KOV.
FIAT SCUDO VAN COMI FURGON 1.9 TO	2000	2J90.DO	MOŽNOST POVIIAČIIADDV	BELA
FORD DM 1.0 ECOBOOST-FORDOW NOVI MODEL MWO		0013.690JM	NOVO VOZILOMA ZALOGO!	SREBRNA.ČRNA.BELA
FORO CMAX 1.6 VCTTREND, SLO	2010	HOJ«	AVT. KUMA.TEMP..MEGL	BELA
FORDFIESTA 1.4TREHD.5 VRAT	2D09	«.HOJO	MAST, IE 49.504 Ion	TANGO ORANGE KOV.
FORD FIESTA US 1DBD,5VMT	2D09	1.199,00	AVT. KUMA, P01DV. RAČUNAL	SODEEZEZEIENAKOV.
FORD FIESTA 1251BBB, 5 VRAT, SLO	2011	9.190100	IE 7505 hm, KOMUN«. PAKET	MODRAVISOONKOV.
FORD FIESTA 13,3 VRATA	2003	2J9O0	SERVO VOLAN, IE109L01S kn	OPEČNI RDEČA KOV.
FORD FOCOS 1.6 TT-VCT, NOVI MODEL	2012	13.0900	GAIAN,KOMUNIIL PAKET	RELAČRNA S1RE00A
FORD FOCUS 1.6 KARAVAN	2001	IA9O0	D0D4 ZIMSKE GUH HA PLAT.	SRERRNAKOV.
FORD FOCOS ECOBOOST- AVTO IETA	NOVO	OD1M3O0	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNASIIEGRNAKOV.
FORD FUSION 1 Ji, TREND. 5 VRAI	200I	7.790,00	KUMA, EL PAKET, 1.IAST.	T. SIVA KOV.
FORD FUSION EBONY 1.E- GARANCIJA	2011	9190,00	IE 0450 Nil, KOT NOV	ČRNAKOV.
FORD KUGA TREND 20TDCI4X2-AKCUA	NOVO	OD 20,740,00	DOILOPREMAZADOPLAČKO	BELA, LUNAH SKY KOV.
FORD MONDEO I.E i AMBENIi, S VRAT, SLO	2001	MOO0	EL PAKET, MDLT1F.V0IAN	SREDRNAKOV.
NRD MONDEO 1.01, TREND, 5 VRAT, SID	2006	«SOJO	1.IASINIK.EL PAKET, MEGL	BELA
FORDM0NDF02.il IMA* IM	NOVO	00 21.199,00	NAZA1DGI	ČRNAKOV.
FORD MONDEO 2JI 1DQ UTAH., 5 VRAT-1ESTNI	1 05/2011	220090	ZEI0 NIZKA PORABA!!!	BELAČRNA STREHA
RONDA ACCORD 11S VRAT	19»	2.1900	ALIIPLKT., USNJE, NAVK.	ČRNA
M6F 1.1 WC, CABRIO	1997	20900	ABS, POTRJ. SHIV. KNJIGA	RDEČA
OPEL ASTRA 1.7 DTI KARAVAN	2006	5.0900	6ST0P. MiNJ,+4 GUME NA PLAT.	BELA
PEUGE0T 2061.6,3 VRATA	2003	2.0)00	AUIPIAIBČA, AVT. KUMA	SV. MODRA
PEUGE0T 206CC	200S	54900	ALU PLATIŠČA, ŠP.SSEŽI	ČRNAKOV.
PEUGEOTZ071.44,5 VRAT	2010	7J9O0	ELPAKET.KLIMA, 1. LASTNK	SV. MODRA KOV.
PEUGEOT 107 2.0 IDI. 5 SEDEŽEV	2000	«0,00	SERV. KIUGA, TEMPOMA!	SREDRNAKOV.
PEUGEOT COUPE RCZ 1.1, SID	2010	19.5000	OOHON.ŠP.PODV.AUIDOO,..	ČRNA
RENAULTFLUENCE EXPRESSION 1.E 1EV. 4VRATA 2010		HO0	PARK SENZORJI, TEMPOMAT,.	SREDRNAKOV.
TOrOFTA AURIS 2 JI DIESTEL TERRA, 5 VRAT	2007/2000	M9D0	POT. RAČ., 1. USTNIK, EL RAKET	1BIN0 SIVA KOV.
VWG0LF VUHN, SVRAT.SLD	2005	U990	ALADM, 1. LAST., LE 11S.461 km	SRERRNAKOV.
VW PASSAT KARAVAN 2.0 IDI 4 MOTRIN	2006	10.9990	4X4, NAVIGACIJA, TEMP.	ČRNAKOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
%milume
«m,■,:•>',ra
d
I^IZS
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti s tehnologijo ELOS. Milumed, d. o.o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 80 do 120 kg, prodamo. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
KUPIM bikca, starega 8 tednov, in pajek Spajder 350. Tel. 070 298 475
PRODAMO 300 kg telico simentalko, pašno, in seno v kockah ali okroglih balah ali menjamo za teličko ali svinjo. Telefon 031 840 282.
PRODAM svinjo domače reje, težko 230 kg, po 1,70 za kg. Tel. 031 481 247.
KUPIM kravo ali telico in trosilec za hlevski gnoj. Tel. 051 336 879.
KUPIM Zetor, Ferguson, Ursus, Štore Univerzal ali drugo. Tel. 041 235 349.
PRODAM telico, brejo 9 mesecev, simentalko, možno menjava za nebre-jo kravo ali telico. Tel. 041 941 878.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
KUPIMO dve visoko breji telici, čr-no-beli, ali mlajši kravi mlekarici, po možnosti A-kontrola. Tel. 041 599 567.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAM novejšo hišo v Kicarju. Inf. od 23. 12. do 5. 1. 2013. Tel. 031 483 071.
DOM STANOVANJE
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem, internetom in kabelsko TV. Tel. 041 428 673.
V GORIŠNICI oddamo v najem 59 m2 stanovanja, cena najema 300 €. Tel. 051 210 377.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
www.tedni k.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
www.tednik.si
PRODA	J	A	vo;	ZI L
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITI. PARIS	2008	11.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTG.	2003	9.900,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
CHEVROLET LACETT11.416V SE	2009	5390,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI A31.8	1997	1.790,00«	SERVOVOLAN	VIOLA
RENAULT INITIALEVEL SATIS 3.0V6 DCI	2004	3.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT BERLINE EV0L. LAGUNA 1.616V UM.	2007	6.250,00«	70.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT THALIA 1.416V EXPRESS.	2003	2350,00«	KLIMA	RDEČA
CITROEN XSARA 1.41 SX	2001	1.990,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN 01.41 SX	2005	4.150,00«	PRVI LAST.	ČRNA
PEUGEOT2071.4ITRENDY	2007	5390,00«	KLIMA	KOV. PEŠČENA
CITROEN XSARA PICASS01.816V SX	2001	1.990,00«	SERVOVOLAN	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN TOUAREG2.5 R5 4X4AVT.	2004	11.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT	2006	3.450,00«	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
RENAULT CLI01.416V EXCEPTION	2006	5.600,00«	46.500 PREV.	KOV. PEŠČENA
CITROEN DYNAMIQUE C4 PICASS01.616V VTI	2010	10.400,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN COMFORT ALMERATIN01.816V+PLIN	2001	3.090,00«	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION	2003	3350,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CHEVROLET KAL0S1.4SE	2004	2.250,00«	KLIMA	KOV. B0RD0
OPEL CORSA 1.012V COMFORT	2002	2.490,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AIXAM EVOLUTION 400	2000	2.700,00«	DCZ	K0V.B0RD0
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Tvoja delovna roka miru ni poznala. Sedaj pa praznina je ostala ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Jožefa Cafuta
DRSTELJA 18
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornici za poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Almaja, zastavonošem in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Štefka, sinovi Ivan, Joža, Milan ter hčerka Marija z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in sestre
Elizabete Pučko
IZ HVALETINCEV 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisna in ustna sožalja.
Hvala PZ Ptuj, MZ Ptuj, KZ Ptuj in perutninarjem iz Vito-marcev. Hvala g. župniku, pevcem, govornicama, molivki in pogrebnemu podjetju Almaja iz Lenarta.
Vsi, ki smo te imeli radi
Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in tako boli.
ZAHVALA
V 98. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša ljuba mama, stara mama, prababica, tašča, sestrična in teta
Ljudmila Kokol
roj. Prašnički
1915-2012
S POTRČEVE CESTE 50 A NA PTUJU
Iskreno hvala sorodnikom, sosedom s Potrčeve 50 a na Ptuju in na Pohorju - Cirkulane, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dr. Milotiču in osebju oddelka za žilno kirurgijo UKC Maribor, zaposlenim Doma upokojencev Ptuj za skrb in nego, g. patru Juriju za opravljen obred, ge. Kokol za molitev in besede slovesa, pevcem cerkvenega zbora Sv. Barbare iz Cirkulan ter Javnim službam Ptuj.
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala.
Žalujoči: njeni najdražji - neizmerno jo bomo pogrešali
CCCradioptuj
VC^/ 89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Zelje Ptuj-čanov ob prihajajočem letu, Turistično društvu Ptuj in Minoriti Ptuj pripravili božično razstavo; Novoletna poslanica ptujskega župana dr. Štefana Čelana; Z glasbo v praznične dni: nastopajo: Gašperji in Slavko Avsenik, Alenka Kolman, Slapovi, Sendi, Čuki, Alfi Nipič; Novoletno voščilo gledalcem Televizije Ptuj.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
31. decembra minevajo štiri leta žalosti, ko si nas za vedno zapustila, draga žena, mama, babica, sestra
Lizika Kmetec
IZ VELIKE VARNICE 56
Najlepša hvala vsem, ki se je radi spominjate in z dobro mislijo postojite ob njenem grobu ter ji prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Jaz sem pri tistih, ki so me imeli radi, in čakam na tiste, ki me imajo radi.
V SPOMIN
31. decembra minevajo 3 leta, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi
Franc Šumenjak
IZ PLACEROVCEV 3 A, GORIŠNICA
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Bila si skromna in poštena, vsakomur dobro si hotela in zlato srce si imela; v duši vse nas zaboli, oko se vsem nam orosi, a spomin je vedno znova živ na naše skupne dni.
V SPOMIN
29. decembra minevajo štiri leta, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in tašča
Katarina Malinger
IZ LANCOVE VASI 69
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ohranjate spomin nanjo.
Žalujoči: mož Anton in otroci z družinami
Ko tvoje si želim bližine, grem tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Utrgam cvet, ga na grob položim, da joče srce, se tiho potožim.
SPOMIN
27. decembra sta minili dve leti, odkar je svojo življenjsko pot sklenil
Anton Šibila
TRNOVEC14
Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in ohranjate spomin nanj.
Tvoji najdražji
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ...
(J. Medvešek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka, pradedka
Jožefa Šoba
IZ NADOL 27, ŽETALE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem dobrim ljudem v Nadolah in okolici. Hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala g. župniku Cirilu Čušu za obred, Mariji Potočnik za molitev, kulturnim društvom MPZ Žetale, UD Ustvarjalec Majšperk, govorniku Rudiju Vodušku, pogrebnemu podjetju MIR in vsem trem nosilcem simbolov. Iskrena hvala osebju bolnice Maribor, Ptuj in Ljubljana, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino.
Še enkrat iz srca hvala.	. .	...
Njegovi najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Feliksa Purga
Z BREGA 35
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo lovskim prijateljem LD Dravinja Majšperk za lovski pogreb, lovskim rogistom, g. župniku za opravljen obred, gospe Tiniki za molitve, pogrebnemu zavodu Mir ter vsem, ki ste nam stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka in brata
Alojza Kralja
IZ MIHOVCEV, STANUJOČEGA V AVSTRIJI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za cerkev ter nam izrazili pisna in ustna sožalja.
Hvala osebju bolnišnice LKH Graz, ge. Hedviki za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred in za sv. mašo ter podjetju Mir.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Danica s sinom Daliborjem, hčerka Valerija z družino, bratje in sestre ter ostali sorodniki
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka 3 popustom najcenejši na Ptuju.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Janeza Kmetca
IZ SPODNJEGA LESKOVCA 6/A 23. 6. 1942-15. 12. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali za cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Ediju Vajdi za opravljen cerkveni obred in molitev, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Janku Kozelu in Petru Jagarincu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem križev in praporov, zastavonošu, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Leskovec, Društvu upokojencev Leskovec, pogrebnemu podjetju MIR, Dragici Majhen in sosedoma Janezu in Justiki Vidovič za besede tolažbe. Zahvala gre tudi UKC Ljubljana in Splošni bolnišnici Ptuj, kjer so se trudili za lajšanje njegovih bolečin. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Fricka, sinovi Ivan, Darjan in Marjan z družinami
Ptuj • Še ena zgodba s srečnim koncem
Osebna kronika
Zgodba o dobrih ljudeh in izjemni srčnosti
Slovenija je na začetku leta 2012 spoznala nesrečno zgodbo mladega, komaj 23-letnega Denisa Čeha iz Spuhlje 92 a, ki je po smrti svoje mame postal zavezanec za vračilo socialne pomoči in kredita. Bridko življenjsko zgodbo so ljudje prepoznali za svojo. Z izjemno humanostjo, dobroto in nesebičnostjo so Denisu in njegovemu dedku pokazali, da ni vedno vse samo črno.
V humanitarnem projektu pomoči Denisu so se našli ljudje, ki so se že sami soočili s trdimi življenjskimi preizkušnjami, z občutkom nemoči, ko niso vedeli ne kod ne kam. Prvi so na Facebooku vzeli stvari v svoje roke socialna delavka Edita Predan Mrevlje in somišljeniki, potem sta neko petkovo januarsko jutro na Radiu Ptuj Simona Pušnik in Dalibor Bedenik s pomočjo radijskih valov pozvala poslušalce k reševanju Denisove stiske in to je prineslo več kot 150 klicev ljudi, ki so želeli pomagati.
Po dobrih enajstih mesecih, kolikor je poteklo od začetka humanitarne akcije, sta Denis in dedek nadvse srečna in zadovoljna, da ima njun dom novo streho, obnovljeno ostrešje, nova okna, vhodna in balkonska vrata, novo fasado in da bo kmalu urejena nova kopalnica. Nimata besed, s katerimi bi se zahvalila vsem, ki so v odločilnem trenutku prepoznali njuno stisko. Koordinator pri obnovi hiše je bil skupaj z Roziko Ojsteršek predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar, ki je tako kot drugi Spuhljani za Denisovo stisko izvedel šele iz medijev. Od vsega začetka humanitarne akcije Pomagajmo Denisu, kot se je poimenoval tudi dobrodelni koncert v večnamenski dvorani v Spuhlji, ki ga je ob pomoči Spuhljanov organizirala Edita Predan Mrevlje, na njem pa je
Foto: Črtomir Goznik
Denis in dedek Janez sta srečna in zadovoljna, da sta z dobroto ljudi odprla novo poglavje v svojem življenju. Pred prazniki sta ju obiskala predsednica MO RK Ptuj Rozika Ojsteršek in predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar.
nastopilo 14 glasbenih skupin in pevcev, Franc Bolcar beleži vsako obliko pomoči, ki je bila zbrana v tej akciji.
Denis in njegov ded sta v tistem času najbolj nujno potrebovala drva, saj sta bila brez ogrevanja. Drva so prišla iz občine Podlehnik, razžagali in razsekali so jih pred večnamensko dvorano v Spuhlji. Na pomoč so prišli iz Podlehnika in Vidma, gozdarji, spuheljski gasilci in še veliko drugih ter drva nemudoma prepeljali do Denisa in dedka, da sta si lahko pričela kuriti; spuheljske gospodinje, članice društva gospodinj Marjetica, so poskr-
bele za malico in kosilo. Tistih, ki so darovali drva, je bilo še več, prav tako vseh drugih donatorjev in sponzorjev, da lahko danes Denis in njegov dedek Janez živita kvalitetne-je. »Hvala vsem za to izredno gesto humanosti, ne želim, da bi se kadarkoli morala ponoviti,« poudarja Franc Bolcar, ki se zaveda, da živimo v težkih časih. »Denisova zgodba se me je zelo dotaknila, takoj sem pomislil, kaj če bi se to zgodilo mojemu otroku. Zelo sem bil razočaran, da njegove stiske nisem poznal prej. V akcijo zbiranja pomoči sem se vključil po najboljših močeh. Ljudje so moje in angažiranje drugih v teh akciji vzeli različno, veseli me, da večina z optimizmom. Resnično hvala vsem. Po oceni so sponzorji in donatorji za obnovo hiše v sredstvih in denarju prispevali
23.636 evrov vključno z izkupičkom koncerta.«
Za hrano je v času obnove hiše poskrbela okrepčevalnica Majda. Sponzorjev in donator-jev je bilo resnično izjemno veliko. Denis je letos uspešno opravil tudi šoferski izpit. Franc Bolcar je hvaležen Janezu Strelcu iz avtošole Prednost in vsem drugim, da so mu pri tem pomagali. Leto 2012 pa je Denisu prineslo tudi zaposlitev za nedoločen čas, tako da ima stalni vir za preživljanje in zagotovljeno bodočnost. Vrniti pa mora še okrog 3900 kredita, za katerega se mu je mesečni obrok povečal s 50 na 100 evrov.
»Pomagalo mi je toliko dobrih ljudi, ne vem, kako bi se jim zahvalil za vse, kar so mi darovali. Dobesedno sem zaživel na novo. Izjemnega pomena pa je zame stalna zaposlitev
v Mercatorju. Vsem želim vse najboljše v letu 2013,« je med drugim v svoji zahvali vidno ganjen povedal Denis Čeh, ki z optimizmom zre v prihodnost. Tudi dedek Janez Sirec je zelo hvaležen za vso pomoč; posebej je pohvalil Franca Bolcarja, ki se je izkazal kot izjemen organizator. Tudi sam je, ko je še lahko, pomagal, kjerkoli je bilo to potrebno.
Kot je povedala predsednica MO RK Ptuj Rozika Ojsteršek, se je mestni odbor RK Ptuj po najboljših močeh vključil v akcijo pomoči Denisu. Odprli so transakcijski račun za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Zbrana sredstva na njem -gre za okrog 6500 evrov - so namenjena za vračilo prejete socialne pomoči. Dolga, ki je padel na Denisova pleča, je okrog 12 tisoč evrov, a na srečo več ne raste zaradi obresti, sicer bi bil še višji. Odgovora o tem, kolikšno bo poplačilo, še vedno ni, kljub temu da je bil ugovor Centra za socialno delo, ki ga je napisal direktor Miran Kerin, že zdavnaj posredovan pristojnemu ministrstvu.
Rdeči križ je pomagal tudi z oblačili, prehrano in drugimi oblikami pomoči, ki so bile v tistem trenutku najnujnejše. Vse podatke o donatorjih in sponzorjih pa je po dogovoru vodil in še vodi predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar. »Veseli smo, da so se življenjske razmere Denisa občutno izboljšale, da ga več toliko ne pritiskajo bremena, ki so se zdela v prvem trenutku, ko se je z njimi soočil, nerešljiva,« je ob našem nedeljskem obisku v Spuhlji povedala Ojsterškova.
MG
PRIVOŠČITE ZAPOSLENIM KVALITETO IN UDOBJE
Foto: Črtomir Goznik
prion
oblačilo s sporočilom
/ffik ZaŠ / / / / /ar osebna varovali
Hiša v Spuhlji 92 a ima novo streho, obnovljeno ostrešje, nova okna in vrata ter fasado, v kratkem bo dokončno urejena tudi kopalnica.
HVALA IN SREČNO V 2013
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-pfuj.si Delovni čas proizvodnje-veleprodaje med 7. in 15. uro, maloprodaja med 7. in 16. uro
tehnični pregledi
Popravek: V prejšnji številki Štajerskega tednika smo napačno objavili priimek porodnice Mateje Šegula. Pravilno je: Mateja Šeruga, Potrčeva c.32, Ptuj - deklica Lucija. Za napako se opravičujemo. Rodile so: Zuzana Feterikova, Bobovo 1, Šmarje - deklica Lana; Aleksandra Ošlaj, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj - deklica Lana, Romana Frlež, Polenšak 42 - deček Lukas; Andrejka Dovečar, Strjanci 5 a, Podgorci
-	deklica Pia; Suzana Horvat, Lovrenc na Dr. polju 85 H- deček Aljaž; Katja Jurkovič, Vinski Vrh 49, Miklavž pri Ormožu
-	deček Jure; Marinka Plav-čak, Gladomes 17, Zg. Ložni-ca - deklica Ela; Tadeja Trop, Rotman 31, Juršinci - deček Svit; Darja Kučiš, Brezovec pri Rogatcu 20, Rogatec - deček Lukas; Biljana Cetušič, Zg. Haj-dina 129 b, Hajdina - deček Mihailo; Jožica Prevolšek, Čer-možiše 45 d, Žetale - deček Jan; Polona Pleničar Galun, Ul. Anice Černejeve 8, Slovenska Bistrica - deček Luka; Petra Koletnik, Tekstilska ul. 7, Maribor - deček Aljaž; Tadeja Kraner Šumenjak, Sp. Hlapje 23, Jakobski Dol - deček David; Maruša Vidovič, Kardeljeva c. 81, Maribor - deček Jaka; Mojca Bagoroš, Kukava 68, Juršinci - deklica Iris; Karmen Veselič, Videm pri Ptuju 72 a -deklica Mija.
Umrli so: Kristina HVALEC, roj. Žuran, Velika Varnica 19, roj. 1930 - umrla 8. decembra 2012; Jožef ŠOBA, Nadole 27, roj. 1936 - umrl 17. decembra 2012; Franc PODGORŠEK, Dolena 34, roj. 1966 - umrl 17. decembra 2012; Janez PETEK, Cvetkovci 12, roj. 1934
-	umrl 18. decembra 2012; Pavlina SENIČAR, roj. Lešnik, Gregorčičev drevored 1, Ptuj, roj. 1927 - umrl 18. decembra 2012; Boris TOŠ, Drbetinci 3, roj. 1930 - umrl 16. decembra 2012; Juljana BENGEZ, roj. Kešpert, Sedlašek 17/b, roj. 1949 - umrla 19. decembra 2012.
Poroke - Ptuj: Igor KRAJNC, Bukovci 155/a, in Silva PETROVIČ, Bukovci 155/a.
(za osebna, tovorna in motoma vozila, traktorje)
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
Napoved vremena za Slovenijo
Tepežni dan (28.) oblačen, k letu ne boš lačen.
Danes se bo čez dan od severozahoda postopno zjasnilo. Ponekod bo zapihal okrepljen severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 5, ob morju do 8, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. V nedeljo zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla.
www.pomaranca.si f www.facebook.com/pomaranca.si
Wl\Jß



*

Perutnina Ptuj

S7)

Štajerski TEDNIK
Energija naroda
Zgodovina slovenskega naroda ni ravno bogata z dogodki, ki bi nam vlivali samozavest in dokazovali sožitje moči za krepitev lastnega položaja. Vedno smo tleča iskra pod pepelom, ki so jo tu in tam, v izrednih in ključnih trenutkih, znali posamezniki razpihniti v plamen odpora in ohraniti ime naroda ter meje njegove domovine na svetovnem zemljevidu. Energijo naroda smo znali združiti le, ko je šloza biti ali ne biti. Mnogokrat v zgodovino nam je uspelo, resnici na ljubo pa se mnogokrat nismo zbudili pravočasno, zato je naš življenjski prostor precej ožji kot pred stoletji. Na krilih novega prebujenja pred dvema desetletjema smo zaspali tudi v sodobnem času. Danes smo vse bolj zmedeni ob spoznanju, da smo z ravnanji v sodobni zgodovini naroda ogrozili sami sebe. Da smo dali v usta več, kot so ustvarile roke, in da smo se z zadolževanjem znova dali v roke tujcem. Čeprav živimo v veliki družini evropskih narodov in čeprav smo navidezno varni, smo vendarle ogroženi vsaj tako kot v kriznih razmerah preteklih obdobij.
Pet let sedanje krize je v celoti razgalilo našo nesposobnost upravljanja lastne države. Gospodarska kriza je razkrila krizo političnega in pravnega sistema ter krizo moralnih vrednost. Na površje je naplavila plenilce lastnega naroda in dokazala nemoč države, da obračuna z njimi. Torej je nastopil odločilni trenutek, ki je znova zbral energijo naroda in ga poslal na ulice. Slovenska oblast dolgo časa ni želela ali ni bila sposobna slišati nezadovoljstva svojega naroda, podcenjevala je sposobnost skupinskega nastopa in odločenost za dosego sprememb. Pozabila je, da tako ravnajo ljudje v obupu in ob spoznanju, da je položaj že tako slab, da slabšega ni mogoče preživeti.
In tako bo v naši ljubi domovini vse dotlej, dokler oblast ne bo delala učinkovito in odgovorno. Dokler bo parlament mesto razdeljenosti med »naše« in »vaše« in mesto popolnoma nasprotujočih si stališč, bo predstavljal blokado vlade. Dokler ne bomo imeli učinkovite vlade, se ne bomo premaknili z mrtve točke. Večini Slovencev je vseeno, ali je vlada rdeča, črna ali nekaj vmes, pomembno je, da vlada učinkovito in sprejema ukrepe. Kakršnekoli, samo da ne capljamo na mestu in zaostajamo za evropskim in svetovnim dogajanjem. Dokler zakonodajna in izvršna oblast ne bosta vsaj za silo kompatibilni, se nam ne more prižgati luč na koncu vse daljšega tunela. Kaotično stanje poglablja še tretja, sodna veja oblasti. Njeno delovanje je medlo, ljudem jemlje občutek varnosti. Z nemočjo obsodbe največjih lopovščin daje narodu sporočilo, da je v tej državi vse dovoljeno.
Namesto novic o novih in novih ovadbah, o propadlih procesih, o političnih intrigah, o napovedanih referendumih in o propadanju podjetij bi ljudje že radi slišali kaj o učinkoviti državi, o ukrepih, ki obetajo boljšo prihodnost, o kakšni sporazumni odločitvi v parlamentu in o kakšnem uspešno končanem procesu na sodišču. Pa seveda o možnostih odpiranja novih delovnih mest. Dokler tega ne bo, bo energija naroda zahtevala spremembe. Protesti so prinesli nekaj prelomnega v leto 2012.Tudi upanje, da se bo v novem letu kaj spremenilo na bolje. Srečno 2013!
Jože Bračič
Iz vsebine Kronike 2012:	
Mestna občina Ptuj	4
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj	9
Štajerski tednik in Radio Ptuj	11
Občina Cirkulane	12
Občina Gorišnica	13
Občina Dornava	14
Občina Hajdina	15
Občina Juršinci	16
Občina Kidričevo	17
Občina Majšperk	18
Občina Markovci	19
Občina Ormož	20
Občina Podlehnik	21
Občina Središče ob Dravi	22
Občina Sveti Tomaž	23
Občina Videm	24
Občina Zavrč	25
Orfejčkova parada	27
Festival narodno - zabavne glasbe 2012	28
Šport	29
Moda	35
Prehrana	38
Novoletno kosilo	41
Naše prireditve	42
Življenjska zgodba	43
Letni horoskop	44
Šale	46
3
Kronika 2012 - praznična priloga Štajerskega tednika. Datum izdaje: 28. december 2012, v nakladi 12.000 izvodov. Izdajatelj: Radio-TednikPtuj, d. o. o., Ptuj, Raičeva ulica 6, p. p. 95. Telefon: 02 749 3410. Elektronska pošta: nabiralnik@radio-tednik.si. Spletne strani: www.radio-tednik.si. Direktor: Jože Bračič. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Urednica kronike 2012: Simona Meznarič. Celostna podoba in tehnično urejanje: Daniel Rižner. Lektorica: Lea SkokVaupotič. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Naklada: 12.500 Fotografija na naslovnici: Črtomir Goznik. Fotografije in teksti v prilogi: Črtomir Goznik, Martin Ozmec, Simona Meznarič, Viki Ivanuša, Alenka Šmigoc Vinko, Dženana Kmetec, Jože Mohorič, Sanja Veličkovič, Majda Goznik, Mateja Tomašič, Mirko Jaušovec in arhiv Štajerskega tednika. Promocijski sestavki in oglasno trženje: Marketing Radio-Tednika Ptuj, zanj Mojca Hrup, telefon: 02 749 34 30.
KRONIKA 2012
liffTro^y^iKTTl 4
Mestna občina Ptuj
Leto priložnosti za drugačen razmislek
Ptuj je bil letos partnersko mesto projekta EPK 2012.
Leto 2012 si bomo zapomnili po krizi na lokalni in državni ravni ter številnih osebnih krizah kot posledici gospodarske in finančne krize. Vse več ljudi v Sloveniji, eni najperspektivnejših držav ob vstopu v EU, je lačnih, živi na robu revščine, politiki pa se še naprej gredo prestiža, komu bo in komu ne bo uspelo v reformnem ravnanju. Več bo medsebojnega obračunavanja, manj bo možnosti, da bomo ostali v državi, za katero je glasovala večina, samostojni odločevalci. Kriza v državi se posledično odraža tudi na lokalni ravni, kjer primanjkuje denarja za številne projekte, ki so oziroma naj bi
bili priložnost tega mesta. Leto 2012 si bomo zagotovo zapomnili tudi po lepih dogodkih, v okviru katerih nosijo zastavo projekt EPK in ptujsko poletno dogajanje, poletni festivali, ki v mesto ob Dravi iz leta v leto privabljajo eminentnejše goste in tudi številne obiskovalce. O letu, ki se izteka, smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom. Leto 2012 v državi končujemo na bolj ali manj nemiren način. Kako mirno oziroma nemirno pa je bilo letošnje leto v mestni občini Ptuj?
»Moram odkrito priznati, da sem se izjemno razveselil začetnih protestov na Wall Streetu,
ki so bili uperjeni v pravo tarčo. Glavni razlog za gospodarsko in sedaj vedno večjo politično krizo v številnih državah zahodnega sveta leži v finančnih institucijah. Dokler ne bomo korenito spremenili vloge in pomena denarja, obresti, borznega poslovanja, bančništva, davčnih oaz, različnih fundacij in še bi lahko našteval, tako dolgo se ne bo mogoče izogniti okoljskim katastrofam, uličnim protestom in ponekod celo državljanskim vojnam. Vse to se odraža tudi v naši državi in posledično tudi v naši občini. Sem zagovornik javnega protesta, ki pa mora biti zelo jasno definiran. Kot državljana te države me še kako zanima, kdo
namerava prevzeti vodenje te države, kakšen bo politični, socialni, gospodarski, okoljski in etični sistem, ki ga nameravajo uvesti tisti, ki zahtevajo menjavo trenutno legalno in legitimno izvoljenih nosilcev politične oblasti na državni in lokalni ravni. Biti zgolj proti in manipulirati z resnico s ciljem, da porušiš obstoječo državno in lokalno oblast, je zagotovo nezadosten pogoj za lepšo prihodnost večine državljank in državljanov v naši domovini.« Leto 2012 je bilo za MO Ptuj na nek način ne glede na vse posebno leto, v katerem je bila sestavni del izjemno pomembnega projekta EPK 2012 - Ptuj partner, za katerega ste
5
Štajerski TEDNIK
Štefan Čelan, župan MO Ptuj
večkrat poudarili, da gre za eno od pomembnih blagovnih znamk prihodnosti tega okolja oziroma celotne regije, ki je nadvse aktivno sodelovala v tem projektu in ki ga želi na nek način ohraniti še naprej. Vaša ocena projekta. »Po moji oceni smo se projekta v sodelujočih občinah lotili zelo resno in odgovorno, tega pa ne morem trditi za vlado RS. Ves čas izvajanja projekta je namreč težko izgubiti občutek, da se odgovorni v naši vladi zavedajo, da je projekt EPK državni in ne zgolj občinski projekt. Občine smo bile zadolžene za pripravo programa, ki smo ga tudi izdelale in dobile pozitivno mnenje odgovornih v Evropski komisiji. Programi in načrtovane investicije so bili usklajeni in so jih Evropska komisija, občinski sveti in Vlada RS potrdili. Zakaj se država še danes izmika plačilom za dogovorjene zneske, si preprosto ne znam razložiti.
Glede odziva naših inštitucij, društev in posameznikov pa sem izjemno zadovoljen. Toliko pozitivne energije in pripravljenosti za sodelovanje, kot so ju izkazali naši ustvarjalci, si človek lahko samo še želi, da bi to trajalo večno.«
V okviru projekta EPK 2012 je občina načrtovala tudi odprtje kongresno-kulturne dvorane, ki je obenem edini investicijski projekt znotraj tega projekta. Zataknilo se je zaradi restavratorskih in konzervatorskih del. Datum njenega odprtja se je v tem času zato že večkrat odmaknil. Lahko zdaj z gotovostjo že poveste, kdaj bo
dvorana odprta in kdo bo njen upravljavec?
»Že ob načrtovanju te investicije smo se zavedali, da gre za izjemno zahteven poseg, kjer bo vsako hitenje prej škodovalo kot koristilo. Arheološka dediščina, ki se skriva v dominikanskem samostanu in ob njem, je namreč tako bogata, da bi bilo škoda, če je ne bi temeljito raziskali in
pokazali vso njeno bogastvo. Trenutno nas najbolj zanima, ali bomo našli kripto, v kateri naj bi bil pokopan zadnji gospod Ptujski. Upam, da si znate predstavljati, koliko bi naše mesto pridobilo na veljavi, če bi lahko jutrišnjim udeležencem na kongresih, poslovnih konferencah in kulturnih prireditvah prikazali kripto gospodov Ptujskih. To bi lahko bilo že storjeno, če bi država izpolnila svoj dolg do arheologov, restavratorjev in kon-zervatorjev, ki se ukvarjajo s tem projektom. Upam, da bomo projekt končali v aprilu in ga predali v uporabo v maju prihodnjega leta. V začetni fazi bodo za objekt skrbeli v Javnih službah Ptuj. V nadaljevanju pa upam, da bomo našli znotraj kulturnih institucij ustrezno organizacijsko obliko, ki bo skrbela za nadaljnji razvoj tega čudovitega kompleksa.« Katere aktivnosti pa so bile izpeljane za ureditev novega ptujskega arheološkega muzeja?
»Za novi arheološki muzej smo preko arhitekturne delavnice pod vodstvom profesorja Petra Gabrijelčiča dobili tri idejne rešitve. Vse tri predvidevajo fazno prenovo obstoječega objekta, v katerem trenutno domuje arhe-
Festival umetnosti in dediščine - edinstvena kulturno-etnografsko-turistična prireditev javnega pomena
ološki muzej. Ta objekt smo pridobili od poslovne skupine Perutnina, s katero smo zamenjali zemljišča in posamezne objekte, ki so bili v naši lasti in jih poslovna skupina Perutnina potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Skupna vrednost vseh zamenjav je znašala dobrih 2,5 milijona evrov. S to rešitvijo je arheološki muzej že sedaj pridobil dvakrat več prostora, kot ga je imel v dominikanskem samostanu.« Veliko aktivnosti in naporov je bilo vloženih v projekt EPK 2013, na koncu pa je MO Ptuj morala od projekta odstopiti. Je to še ena od izgubljenih priložnosti mesta ob Dravi? »Res je, da smo vložili ogromno časa in energije, da bi naše mesto pridobilo športno dvorano z imenitnim dogodkom, kot je evropsko prvenstvo v košarki. Priznam, da me je močno stisnilo pri srcu, ko sem videl, da bi skupina, v kateri igra Slovenija, Španija, Hrvaška itd., gostovala v našem mestu. Zagotovo bi bil to dogodek, od katerega bi ime-
* -
V	MARIBOR
1 / ~ ' \ •	14 "^ •

f~ r
n r *
Julija in avgusta je na Ptuju potekalo bogato poletno festivalsko dogajanje. Glasbeni festival Arsa-na je postregel s številnimi eminentnimi dogodki in gosti.
le mnoge generacije v našem mestu veliko dolgoročnih koristi. Žal je tako kot že mnogokrat v pretekli zgodovini zmanjkalo političnega poguma za velike projekte.«
Kako je s projektom podtalni-
ce - prva etapa in kako kaže s projektom II. faze ter projektom nadgradnje CERO Gajke?
»Prva faza projekta je končana, izveden je pozitivni tehnični pregled in opravljena so bila zadnja testiranja. Trenutno pričakujemo
izdajo uporabnega dovoljenja, ki naj bi ga pridobili do konca letošnjega leta. Za drugo fazo smo že pred meseci oddali dokončno vlogo, a žal do danes še nismo prejeli sklepa o sofinanciranju. Po zagotovilih pristojnih na mi-
"> r-r
Festival sodobne umetnosti Art Stays je v mestu ob Dravi prisoten že deset let.
V okviru projekta EPK se je MO Ptuj lotila projekta ureditve kongresno-kulturne dvorane, ki naj bi jo odprli v maju leta 2013.
nistrstvu za okolje in kmetijstvo bi moral biti ta sklep izdan v kratkem. Ali bo res tako, bom verjel šele takrat, ko ga bomo fizično prejeli na občino.« V mestnem svetu se je pričela intenzivna razprava o prioritetah v naslednjih letih, kar pomeni, da bo treba od nekaterih v preteklih letih že sprejetih prioritet odstopiti in se odločiti le za najnujnejše. Katere pa so tiste prioritete, od katerih pa to okolje vendarle ne bi smelo odstopiti? »Mestne svetnice in svetniki so se temeljito posvetili razvojnemu programu in iz njega izluščili tiste prioritetne projekte, ki jih je v danem finančnem okviru in času možno izvesti. Res je, da so se srečali z izjemno težko nalogo, saj je finančna situacija v državi izjemno nepredvidljiva. Podprli so vse tiste investicije, kjer je možno pridobiti največ evropskih in državnih sredstev. Večino smelo načrtovanih investicij, ko je bilo denarja povsod veliko, pa je bilo treba preložiti na nek prihodnji
čas.«
V letošnjem letu vas je pot večkrat zanesla v tujino. Kaj je bil cilj vaših potovanj, pred kratkim ste obiskali tudi Bruselj?
»Tako prejšnjemu kot sedanjemu predsedniku vlade sem predlagal, da naj oblikuje gospodarsko delegacijo, v kateri bomo ob njem in njegovih ministrih župa-
ni večjih občin ter gospodarstveniki. S to delegacijo bi bilo treba vsaj dve leti intenzivno potovati po tujini in iskati potencialne investitorje, ki bi odprli čim več
Leto 2012 so zaznamovale številne humanitarne akcije, tudi v OŠ dr. Ljudevita Pivka, katere učenci in učitelji nestrpno pričakujejo novo šolo, ki naj bi se začela graditi v letu 2013.
delovnih mest v naši državi. Žal se to ni zgodilo, zato se na takšne poti odpravljam sam. Uspeh je seveda znatno manjši, saj tujim investitorjem ne morem ničesar obljubiti, kar ni v moji pristojnosti. Zadnjo pot sem opravil v Bruselj, kjer sodelujem v odboru regij v komisiji za znanost, izobraževanje, mladino in kulturo. Med drugim smo se srečali tudi s člani komisije, ki odločajo o ko-hezijskih sredstvih. Po končanem obisku sem jim dostavil vse informacije o problematiki na naših okoljskih investicijah.« Staro mestno jedro je ena od velikih ran tega mesta, ki se vsako leto odpira na novo. Kako ga oživiti, da bo živelo po željah prebivalcev, podjetnikov in obiskovalcev, ki pa po navadi niso tako kritični v tem pogledu, čeprav se tudi pogosto sprašujejo, kje se skrivajo njegovi prebivalci, zlasti ob popoldnevih in večerih. »O tej problematiki je bilo prelitega veliko črnila. Kot aktivni prebivalec v starem mestnem jedru se ne morem strinjati s splošno oceno, da se v tem mestu nič ne dogaja. Res pa je, da se na številnih dogodkih srečujemo eni in isti ljudje. Interesi in potrebe med stanovalci, podjetniki in obiskovalci pa so žal tako različni, da jih nikoli ne bo mogoče spraviti na skupni imenovalec. Stanovalci želijo, da bi bilo v mestu čim manj motečih dogodkov, lastniki lokalov želijo odpiralne čase čez celo noč, obiskovalcev pa žal ni, ker je ponudba na izjemno nizkem nivoju. Izjemno sem se razveseli zadnje pobude ponudnikov v starem mestnem jedru, ki so izrazili željo po povezovanju in skupnem nastopu. Prepričan sem, da lahko zgolj povezani najdemo najboljše rešitve, ki bodo zadovoljile večino tistih, ki živimo in delamo v starosti slovenskih mest.« Kakšno je vaše letošnje novoletno sporočilo občankam in občanom MO Ptuj? »Leto, ki se počasi izteka, je bilo za vsakega izmed nas zaznamovano z dogodki, ki nas niso pustili ravnodušne. Svet ločenosti
vsega od vseh, krute tekmovalnosti, brezobzirnega izkoriščanja naravnih danosti, zanemarjanja duhovnosti itd. ne pušča sledi, ki bi nas navdajale z optimizmom. Kljub navedenemu pa ocenjujem, da je leto 2012 ponudilo tudi priložnost za drugačen razmislek o našem poslanstvu. Zato se v letu 2013 ozrimo vase in s pravilno miselno naravnanostjo usmerimo energijo k ciljem, ki bodo neodvisnost zamenjali s soodvisnostjo, tekmovalnost s sodelovanjem, uravnovesili rabo naravnih danosti in povezali telo in duha v neločljivo celoto.«
Mesto trte in vina je dobilo prvo vinsko vas v Sloveniji, ob prazniku MO Ptuj so meščanom prvič natočili mestno vino.
Obrt in podjetništvo pred novimi izzivi
Vladimir Janžekovič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
»Slovenska obrt in podjetništvo sta v letu 2012 preživljala težke trenutke, temni oblaki so se zgrnili tudi nad našo stanovsko organizacijo, za kar smo si v veliki meri krivi tudi sami, ko smo spomladi letos izvedli posvetovalni referendum, s katerim smo sami dali veter v jadra politiki in vsem tistim, ki želijo oslabiti močno obrtno-podjetniško zbornico,« pravi predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Vladimir Janže-kovič ob koncu še enega za obrt in podjetništvo nasplošno težkega leta. Največji krivec za stanje v državi je zagotovo politika, ki se ni sposobna poenotiti in z nujnimi reformami potegniti voza iz blata, v katerem smo obtičali. Tako je Slovenija še vedno v primežu sindikatov, ki kljub težkemu položaju še vedno branijo pridobljene pravice, ki pogosto nimajo več nobene realne osnove. »Če delodajalci, sindikati in vlada ne bomo zmogli hitro doseči novega družbenega dogovora, sem nam ne piše nič dobrega,« poudarja Janžekovič. V obrtniški organizaciji so zadovoljni, da je vlada RS prisluhnila nekaterim njihovim predlogom pri pokojninski reformi. Posebej pa so zadovoljni, da se bo nova metodologija določanja zavarovalne osnove za obračun prispevkov uvajala postopoma.
Vztrajajo pa, da mora biti nov zakon o delovnih razmerjih bolj fleksibilen in ohlapen ter da se specifične rešitve zapišejo v kolektivnih pogodbah. Kozmetičnih popravkov v delov-no-pravni zakonodaji ne bodo podprli. Članstvo v Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj je kljub kriznim časom tudi v letu 2012 raslo. Po najnovejših podatkih ima OOZ Ptuj 1634 članov. Rast članstva je v največji meri posledica samozapo-
slitve, ki jo sofinancira država s subvencijo v višini 4500 evrov. V obrti in podjetništvu pa v letu 2012 le ni bilo vse črno, večina sekcij je dobro delovala, skrbela za izobraževanje, na področju izobraževanja so dobro sodelovali s Skladom za izobraževanje delavcev pri s. p. Ptuj, informiranje o pomembnih novostih za obrt in podjetništvo ter organizacijo družabnih srečanj in ekskurzij, doseženi so bili tudi nekateri spodbudni rezultati. Na zboru gostincev OZS v Portorožu je Marjan Skok, restavracija Gastro, prejel priznanje za kakovost. Skupaj s Francem Roškarjem, Turistična kmetija Kozarčan, sta zmagala v pripravi jedi iz kotlička, skuhala sta najboljšo joto. Sekcija frizerjev in kozmetikov je z Aleksandrom Fenosom in njegovo ekipo že drugič zapored na Ptuju odlično organizirala inspi-rirativni seminar That's it 2, ekipa Igorja Trčka pa je bila na 12. državnem prvenstvu mladih kle-
parjev in krovcev odlična druga v državi. Promocijo obrtnih poklicev pa uspešno izvajajo preko Kluba mojstrov Ptuj. Za vrhunske izdelke in storitve so bili na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju nagrajeni trije obrtniki in podjetniki s Ptujskega: Herman, d. o. o., Cirkulane, Mesarstvo Jurij Valenko, Dornava, in Mizarstvo Franc Zamuda, Spu-hlja. Nove poslovne priložnosti in izzive pa so prinesla tudi poslovna srečanja v organizaciji OZ Slovenije. Posebej pa velja omeniti poslovno konferenco, ki je v začetku oktobra potekala na ptujskem gradu. Na tej poslovni konferenci so bili vzpostavljeni številni stiki, realizirani pa so tudi že prvi posli s slovenskimi obrtniki in podjetniki iz Avstrije, Nemčije, Italije in Madžarske. Za leto 2013 pa je planirano poslovno srečanje v Nemčiji, skupaj z Bavarsko-slovenskim društvom. Ptujski obrtniki in podjetniki pa so znani tudi po svoji izjemni hu-
manitarni dejavnosti. Ukinitev obveznega članstva in uvedba prostovoljnega članstva postavlja nove okvire delovanja obrtnega zborničnega sistema, ki bo tako močan, kolikor bodo močne posamezne sekcije, ki bodo v novih razmerah morale za svoje člane narediti še več kot doslej, jim nuditi tisto, kar resnično potrebujejo. Obrtniki in podjetniki so se vedno povezovali in se bodo povezovali tudi v novih razmerah, poudarja Vladimir Janžekovič, »ker mora vsakemu obrtniku biti vedno najsvetejša misel, da pripada obrtniški skupnosti«. Misel, ki so jo zapisali v Obrtnem vestniku leta 1937, v vseh desetletjih ni izgubila aktualnosti. Tudi v današnjih kriznih razmerah bi morala biti osnovna motivacijska misel za vso obrtniško in podjetniško delovanje, če to želi biti uspešno tako kot doslej ter prevzemati še aktivnejšo vlogo v gospodarskem razvoju Slovenije.
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
0801920 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Štajerski tednik še ne
gre v penziio!
Štajers^TE^pK
Štajerski tednik se je rodil že kar davnega leta 1948. Novorojenčku so takrat dali ime Naše delo. Najbrž zato, ker so v Ljubljani imeli svoje delo, našega pa so prepustili nam oziroma našim dedkom in babicam, pa naj se znajdejo, kakor vedo in znajo. Saj je že od nekdaj tako, da se tisti v osrednji Sloveniji bolj malo zanimajo za nas na obrobju, za naše križe in težave. Ampak to nas ni nikoli navdalo z malodušjem, pač pa nas je prisililo, da smo se zmeraj znali postaviti na svoje noge, zanesli smo se sami nase, ne na vplivne strice in tete z debelo denarnico. Tudi Naše delo je uspelo postati pomemben del življenja v Spodnjem Podravju. Vmes je nekajkrat spremenilo ime; mogoče je kak numerolog izračunal, da bo uspešnejše, če bo Ptujski tednik. Potem si je premislil - in preimenoval se je v Tednik, nazadnje pa
je postal Štajerski tednik. Očitno (Naše) delo ni bilo več primerno za ime časopisa, kot pač na splošno ni cenjeno delo, pač pa spretnost, pretkanost, zmuzljivost... Kakorkoli že - če bi bil Štajerski tednik oseba, bi junija 2013 izpolnil pogoje za upokojitev. Ampak časopis ni star toliko, kot kaže njegova rojstna letnica, pač pa toliko, kolikor so stari ljudje, ki ga ustvarjajo. Ti pa še nis(m)o za penzijo, saj se krog soustvarjalcev Štajerskega tednika nenehno pomlajuje. Staro daje priložnost mlademu, delovne izkušnje starejših pomagajo začetnikom lažje premagovati zapletene korake na poti od dogodka do časopisnega članka. Res, da so se zelo spremenili tehnični postopki ustvarjanja časopisa, nekaj pa se ni spremenilo in se nikoli ne bo: za vsakim člankom stojita ime in priimek človeka, ki ga je ustvaril.
Človeškega uma, ustvarjalnosti, znanja, kritičnosti, razgledanosti pri pisanju dobrega članka ne bo nikdar nadomestil noben stroj. Mogoče se bo kdo kdaj v prihodnosti lotil brskanja po starih časopisih in ugotavljanja, kdo je soustvarjal vsebino (in podobo) našega časopisa. Prav presenečeni bi bili, kdo vse se je pojavil na straneh Štajerskega tednika in njegovih predhodnikov. Strani pa se je nabralo kar veliko, saj se je Štajerski tednik razvijal tudi po količini - od štirinajstdnevnika je postal tednik, potem pa pol-tednik z dvakratnim izhajanjem tedensko.
Kaj pa bo prinesla prihodnost? Prej smo se izgovarjali na nume-
rologa, sedaj pa bi morali s kako šlogarico pogledati v čarobno kroglo ali pa vsaj v kavno usedlino. Nekaj malega pa vam že lahko povem: najbolj zagreti računalniški navdušenci boste lahko kmalu celotno vsebino Štajerskega tednika prebrali na svojem računalniku. Tudi oni na drugem koncu sveta se bodo lahko seznanili z domačimi novicami enako hitro kot vsi tisti doma, ki boste še naprej najbolj zaupali svojemu poštarju...
Srečno 2013 in veliko kratkoča-snega branja vam želimo celotno uredništvo Štajerskega tednika in vsi njegovi sodelavci!
Jože Šmigoc, odg. urednik
50 let Radia Ptuj

Pred nami je jubilej, ko se s ponosom oziramo nazaj in z optimizmom zremo v prihodnost. Kako tudi ne, saj se nam je na medijski sceni uspelo obdržati pet desetletij in iz majhnega občinskega radia prerasti v pomembno regijsko radijsko postajo s severovzhoda Slovenije.
Ptuj se je razmeroma hitro pridružil tistim občinskim središčem v Sloveniji, kjer so ustanovili lastno radijsko postajo. Pobudnik ustanovitve ptujskega radia je bil Občinski odbor SZDL Ptuj na podlagi osebnih prizadevanj njenega predsednika Branka Gorjupa in sekretarja Franca Tetičkoviča. SZDL je tudi prispevala najnujnejši denar za nakup tehnične opreme, in to iz izkupička od prodanih dveh starih službenih avtomobilov. Delovni prostor je Radio Ptuj
dobil v vzhodnem stolpu ptujskega gradu, od koder so napeli zasilno anteno kar vodoravno na mestni stolp. Oktobra 1962 je že začel prenašati prvi program osrednje radijske postaje, danes Radia Slovenija. Z lastnim programom se je ptujskim poslušalcem predstavil 2. januarja 1963. Informativni program so pripravili na Občinskem odboru SZDL, prvi odgovorni urednik je bil Stane Kanduč, tehnična opravila pa so opravljali ptujski radioamaterji pod vodstvom Mihaela Gobca. Z letom 1965 je dnevno začel oddajati svoj dveurni program. Danes Radio Ptuj na treh frekvencah (89,8 MHz, 98,2 MHz in 104,3 MHz) in svetovnem spletu www. radio-tednik.si oddaja dnevno 19 ur lastnega programa in pet ur skupnega nočnega programa
(SNOP), ki ga pripravlja skupaj z drugimi slovenskimi radijskimi postajami. Po številu poslušalcev ostajamo med najbolj poslušanimi v Sloveniji, česar si radijci želimo tudi v prihodnje. Poudarek bomo zato še naprej dajali informativnemu programu in dobri glasbi. Zavedamo se namreč, da poslušalce v poplavi informacij najbolj zanimajo lokalne novice, odete v privlačno in poslušljivo glasbo. Radio Ptuj z nizom najrazličnejših oddaj vrsto let ustvarja specifični tradicionalni program za različne generacije in okuse. Tej usmeritvi bo sledil tudi v prihodnje, hkrati pa skušal z neka-
terimi novimi pristopi radijski medij še bolj približati javnosti.
V	jubilejnem letu si želimo biti še boljši, zato načrtujemo selitev v sodobnejše prostore, kar naj bi prispevalo tudi h dvigu kakovosti našega programa. Načrtov nam ne manjka in tudi optimizma kljub negotovim časom ne, saj vemo, da smo v okolju, kjer oddajamo, nepogrešljivi in da ste z nami iz dneva v dan vi, naši zvesti poslušalci.
V	letu, ki prihaja, vam želim uresničitev vseh ciljev in več dobrih novic.
Anemari Kekec, odgovorna urednica
Občina Cirkulane
Leto naložbenih presežkov za občino
V kroniki občine Cirkulane bo letošnje leto gotovo zapisano kot eno najuspešnejših naložbenih obdobij. Poleg tega, da so poleti namenu predali urejeno pokrito tribuno s prostori za športnike, so pred zaključkom leta pridobili tudi uporabno dovoljenje za veliko in sodobno večnamensko dvorano ob šoli.
Župan Janez Jurgec je sicer že uvodoma poudaril, da je bil objekt pokritih športnih tribun zgrajen že do konca lanskega leta, predan v uporabo in upravljanje Športnemu društvu pa letos poleti. Del potrebnega denarja za dobrih 470.000 evrov težko naložbo pa so si zagotovili z uspešno kandidaturo na razpisu Kmetijskega ministrstva Za obnovo in razvoj vasi: „Po razpisu smo prejeli nekaj čez 180.000 evrov, vse ostalo smo dodali iz proračuna. Poleg tega so letos člani našega Prostovoljnega društva Cirkulane prevzeli v uporabo novo vozilo v vrednosti 250.000 evrov, pri čemer je občina sofinancirala levji delež, in sicer slabih 220.000 evrov." Cirkulančani pa so od letos lahko ponosni še na novo dvorano, ki meri dobrih 1300 kvadratnih metrov: „V teku izgradnje je bilo sicer nekaj manjših sprememb,
predvsem smo povečali debelino fasade z načrtovanih osem na sedanjih 20 centimetrov, kar pomeni, da je objekt praktično nizkoenergetski. Izboljšana je bila tudi akustika dvorane, vendar kljub vsemu temu vrednost izvedbe ni presegla podpisane pogodbe, kar pomeni, da je dvorana stala slabih 1,870 milijona evrov. Velik del denarja zanjo, gre za dober milijon evrov, smo si zagotovili iz Regionalni razvojnih programov, razliko pa seveda iz proračuna. Dvorana je zdaj že v uporabi za različne dejavnosti, saj smo uporabno dovoljenje dobili novembra," je pojasnil župan Janez Jurgec.
Na začetku letošnjega leta pa se je v nove prostore v poslovno-stanovanjskem centru v središču občine preselila tudi občinska uprava. Kot je povedal župan Jur-gec, so za nove prostore investitorju plačali 450.000 evrov, kar so tudi že v celoti poravnali. „Tudi v osnovni šoli smo letos obnovili še dve učilnici, gre za nove tlake in parkete, in zdaj sta prenove potrebni le še dve učilnici. Sicer pa nameravamo projekt energetske prenove naše osnovne šole prijaviti tudi na razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor; projekt je pripravljen, ovrednoten na dobrih 300.000 evrov, v nje-
Župan Janez Jurgec
govem okviru pa se bo prenovila fasada, zamenjala se bodo okna in uredila nova kotlovnica v kleti šole s kotli na pelete. Delež, ki ga pričakujemo iz ministrstva, znaša 195.000 evrov," je še dodal župan in ob tem povedal, da so letos v občini zaradi omenjenih velikih naložb manj denarja namenili modernizaciji občinskih cest. Nekaj manjših odsekov so vseeno asfaltirali, in sicer gre za cesto na pokopališče in povezovalno cesto z občino Zavrč (Brezovec), pa odsek strmega klanca pri Vidovi-ču: „Več naj bi bilo po načrtih na cestni infrastrukturi narejeno naslednje leto. Na predviden še en razpis Ministrstva za kmetijstvo bomo prijavili projekt moderni-
zacije ceste Levičnik-Brezovec, s katerim letos nismo uspeli. Gre za prenovo ceste v dolžini 1,7 kilometra ter ureditev kolesarske poti, vrednost projekta pa je dobrih 300.000 evrov. Za razpis Južna meja pa imamo pripravljene kar štiri večje projekte, tri cestne in izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Dolanah, ki je ocenjena na dobrih 900.000 evrov. Predvideni cestni projekti pa vključujejo modernizacije ceste Arnečič, ceste Gruškovec in ceste Žutec, ki se navezuje na občino Videm. Skupna vrednost vseh treh projektov je ocenjena na 1,8 milijona evrov. Za te naštete naložbe smo v občinskem proračunu za leto 2013 predvideli tudi 1,4 milijona evrov lastnega deleža." Zadolževanja za predvidene naložbe, če bo občina na razpisih uspešna, v občini Cirkulane po besedah župana zaenkrat ne predvidevajo: „Znano je, da smo se letos zadolžili za pol milijona evrov, vendar gre za izjemno ugoden kredit, ki nam ga subvencionira Evropska investicijska banka. V petih letih bomo tako vrnili le 475.000 evrov, kar pomeni, da smo na račun kredita pravzaprav še nekaj denarja pridobili. O možnosti najetja novega kredita ne razmišljamo, če bi bil potreben, pa bo o tem odločal občinski svet."
Največ denarja v kanalizacijo in kmetijstvo
V občini Gorišnica je bilo minulo leto največ naložbenega denarja namenjenega izgradnji kanalizacije, modernizaciji cest in razvoju kmetijstva. Tako bo po besedah župana Jožeta Kokota tudi naslednje leto.
„V tem letu smo v celoti dokončali kanalizacijski sistem v naseljih Moškanjci in Gorišnica s čistilno napravo vred, ki je že prestal tudi poskusno obratovanje. Uporabno dovoljenje je pridobljeno, prevzeli smo tudi upravljanje čistilne naprave. Dokončuje se tudi gradnja sekundarnega kanalizacijskega voda v Forminu, kar financiramo iz proračuna v višini 380.000 evrov, dela pa izvaja Komunalno podjetje Ormož. Prav tako smo v celoti modernizirali in razširili cesto Gorišnica-Gajevci-Muretinci, kjer sta zdaj urejeni tudi cestna razsvetljava in optika. Skupno gre za dolžino slabih treh kilometrov prenove ceste, kar je zahtevalo okoli 490.000 evrov. Tudi ta cestni projekt je delno financiran iz ukrepa 323, razliko pa pokrivamo iz proračuna," je dokončane cestne in kanalizacijske naložbe na kratko orisal župan Kokot. Precej poudarka pa v občini dajejo tudi razvoju kmetijstva:
„Končan je že prvi del prve faze namakalnega sistema Gorišnica-Moškanjci. Razvodi so končani na 77 hektarjih pridelovalnih površin, tudi gradbena, tehnološka oz. strojna dela na črpališču so končana. Projekt financira Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je izdalo razpis, na katerem smo bili uspešni. Projekt izgradnje namakalnega sistema se bo nadaljeval z drugo fazo, v katero je zajetih 230 hektarjev kmetijskih površin, kar pomeni, da bo namakalni sistem urejen na skupno 308 hektarjih zemljišč, zahteval pa bo po oceni 1,5 milijona evrov."
Ob tem se v občini pripravljajo tudi na izvedbo zložb zemljišč in ureditve poljskih poti na južnem območju. Za ta projekt komasacije in agromelioracije je v letu 2013 predvidenih 245.000 evrov, leto kasneje pa še 121.000 evrov. Nadaljnjih 230.000 evrov bo občina v dveh letih namenila še za nakup novega gasilskega avtomobila.
Največ denarja bo občina v prihodnjih dveh letih namenila izgradnji kanalizacijskega omrežja v obdravskih vaseh s čistilno napravo v Forminu. Za to naložbo bo v letu 2013 namenjenih 1,4 milijona, v letu 2014 pa kar 2,6
Župan Jože Kokot
milijona evrov. Po pojasnilu župana je v omenjene zneske zajet tako denar iz občinskega proračuna kot evropski in državni denar, ki ga pričakujejo po potrditvi plana za drugo fazo izgradnje kanalizacije v okviru konzorcija občin. „Zdaj kaže, da bo ta druga faza izgradnje kanalizacije pod okriljem konzorcija vendarle stekla, vendar s to razliko, da bodo razpisi za izvajalce del po sklopih za vsako občino. Skupaj z Mar-kovci bo kanalizacijski sistem, s katerim smo povezani, vreden okoli osem milijonov evrov," je o dolgo pričakovani izgradnji povedal Kokot, ki pričakuje, da naj bi gradnja vendarle stekla naslednje leto. Sicer pa bodo v
Gorišnici v naslednjem letu za novogradnje in vzdrževanje cest namenili dobrih 450.000 evrov, začela pa naj bi se dela tudi na dolgo pričakovanem krožišču v Moškanjcih ob bencinski črpalki Žiher, kjer bo poleg občine glavnino sofinanciranja prevzela Direkcija RS za ceste. Največja težava, ob kateri se spotikajo številne občine, pa je še vedno (ne)potrjen oziroma ne-sprejet občinski prostorski načrt (OPN), od katerega so odvisne številne nadaljnje naložbe v Go-rišnici: „Upam, da bo ta zadeva v kratkem vendarle dokončana, saj je od sprejetja OPN odvisna marsikatera naložba. V prvi vrsti je to ureditev večjega športnega centra v vrednosti okoli pet milijonov evrov, nadalje pa je v načrtu še izgradnja vaškega doma v Tibolcih in v Mali vasi, pri čemer seveda računamo na ustrezne razpise," je še povedal župan Jože Kokot in dodal, da je v načrtu občine še vedno tudi izgradnja poslovno-stanovanjskega centra, vendar le pod pogojem, če se bo našlo dovolj interesentov za odkup prostorov. Sicer pa v občini Gorišnica niti v prihodnjem obdobju ne načrtujejo kakšnega kreditiranja, tako da ostaja ena redkih občin v Sloveniji, ki ni zadolžena niti za en evro.
Občina Dornava
Leto poplačila dolgov
V občini Dornava se v iztekajočem letu niso lotevali velikih naložb, so pa na ta račun uspeli znižati dolg občine za dobrega pol milijona. Kot pravi župan Rajko Janžekovič, želijo celoten dolg občine, ki trenutno znaša preko tri milijone evrov, prepoloviti do konca mandata, kljub temu da bodo že v naslednjem letu začeli uresničevati velike naložbe.
„Največja letošnja investicija je bila modernizacija ceste Polen-šak-Slomi v dolžini 1,3 kilometra, vrednost opravljenih del pa je znašala 140.000 evrov. Večino potrebnega denarja smo zagotovili iz 21. člena Zakona o financiranju občin, slabih 50.000 evrov pa smo dodali še iz proračuna. Prav tako smo iz proračuna v višini 22.000 evrov sofinancirali nakup novega vozila za PGD Dornava," je povedal župan Janžekovič in dodal: „V zadnjih dveh letih smo dolg občine zmanjšali za skoraj en milijona, samo v letošnjem letu v višini 500.000 evrov. Največji delež je šel za poplačilo izgradnje kanalizacijskega sistema, gre za 220.000 evrov, pokrili pa smo tudi obveznosti gradnje novega doma na Polenšaku v višini 113.000 evrov. Nekaj denarja je šlo še za poplačilo drugih, manjših dolgov. Letos konec
leta bomo najverjetneje najeli še dolgoročni kredit za celovito poplačilo kanalizacijskega sistema. Trenutno namreč izvajalec del najema kratkoročne kredite, ki jih plačujemo, kar pa je zaradi visokih obresti nesmiselno. S pridobitvijo dolgoročnega kredita bomo v občini lažje 'zadihali', pa tudi obresti bodo nižje." Janžekovič je tudi zadovoljen z delom občinskega sveta: „Vse-kakor je to izjemno pomembno. V zadnjem letu so svetniki zelo razumni, ne izsiljujejo projektov, za katere ni možno pridobiti evropskih ali državnih sredstev. Če bi bilo drugače, bi se načrti razvoja občine lahko porušili. Zato se celotnemu občinskemu svetu zahvaljujem za kooperativno delo. In če bo tako še naprej, bomo gotovo v kratkem izplavali iz dolgov."
Sicer so v Dornavi v letošnjem letu vseeno nameravali izpeljati nekaj projektov, ki pa so prestavljeni v leto 2013, saj še vedno čakajo na sklepe pristojnih ministrstev za sofinanciranje: „Gre za agromelioracijo na Ptujskem polju I. in II., v okviru katere se bodo urejale ceste. Vrednost za obe območji znaša skoraj pol milijona evrov, občina je plačnik DDV, sklep pa pričakujemo v teh dneh. Podoben je položaj pred-
Župan Rajko Janžekovič
videne izgradnje kulturne dvorane; do novega leta naj bi dobili pozitiven sklep za sofinanciranje v višini 1,4 milijona evrov iz Regionalnih razvojnih programov. Vrednost projekta znaša 2,2 milijona evrov. Tako se bo gradnja objekta začela drugo leto, takoj po izbiri najugodnejšega izvajalca, gradnja pa naj bi bila končana 2014. Prav tako smo se prijavili s projektom skupnega ogrevanja stavb v občinski lasti, v okviru katerega se bo na novo uredila kotlovnica s kotili na pelete. Prijavljeni smo kot partner v skupnem projektu na razpisu IPA, vrednost našega projekta pa znaša okoli 127.000 evrov. Urejali bomo tudi spominski park, saj je ta projekt že potrjen po razpisu LAS in bo
financiran iz Leader programa." Za vse naštete projekte so po besedah župana Rajka Janžekoviča praktično 100-odstotno zagotovljena sofinancerska sredstva iz različnih razpisov, zato skoraj ni možnosti, da kakšnega ne bi realizirali: „Za vse omenjene naložbe je izdelana popolna dokumentacija, kjer je bilo potrebno, smo tudi že poslali dopolnitve. Leto, ki je pred nami, bo tako zagotovo leto, v katerem se bo največ investiralo v zgodovini naše občine," je še pojasnil župan Rajko Janže-kovič.
Ob vsem naštetem pa se bo naslednje leto začela tudi gradnja oziroma dogradnja vrtca k šoli: „Tega projekta se bomo morali lotiti ne glede na to, ali bomo pridobili kakšna sofinancerska sredstva pristojnega ministrstva ali ne, morda pa bo na voljo tudi kakšen drug ustrezen razpis. Izteka se namreč obdobje veljavnosti gradbenega dovoljenja. Verjetno pa bomo pripravljen projekt morali nekoliko oklestiti oziroma ga optimizirati z vidika stroškov. Po sedanjem projektu naj bi se ob dogradnji prenovil tudi del šole, kar bi občino stalo 1,2 milijona. Glede na to, da je šola postala enooddelčna, stiske s prostorom ni, zato bomo v prvi fazi pač začeli zgolj z izgradnjo potrebnih prostorov za vrtec," je dodal župan Janžekovič.
Občina uspešnih projektov in društvenega delovanja
Občina Hajdina ima dolgo in bogato zgodovino. Že od prazgodovine so skozi to območje potekale pomembne prometne povezave. Gre za območje, ki ima tudi turistom kaj pokazati, so ponosni Hajdinčani povedali ob letošnjem 14. prazniku občine, ko so predstavili tudi prvo turistično brošuro občine Hajdina. Ob letošnjem občinskem prazniku so tradicionalno pripravili vrsto prireditev, na osrednji pa so se zahvalili posameznikom, podjetjem, ustanovam in društvom za izjemne medletne dosežke, s katerimi so pomembno prispevali tudi k siceršnji promociji občine v ožjem in širšem okolju. Za častnega občana so letos posthumno proglasili svojega rojaka Franca Jezo, pisatelja, esejista, etnologa, literarnega kritika, misleca in velikega slovenskega domoljuba, kateremu v čast in trajen spomin so že sredi leta 2012 odkrili tudi doprsni kip, delo akademskega kiparja in resta-vratorja, domačina in tudi častnega občana občine Hajdina Viktorja Gojkoviča. Letos se je v občini veliko dogajalo tudi na investicijskem področju, in to kljub krizi. Skoraj polovico proračuna za leto 2012, ki je bil sprejet v višini dobre šti-
ri milijone evrov, so namenili za investicije. Uspešno so zaključili dela pri izgradnji sekundarne kanalizacije na Spodnji in Zgornji Hajdini s spremljajočo infrastrukturo. Izgradnjo kanalizacije so nadaljevali še na kanalizacijskih odsekih v Slovenji vasi, Gerečji vasi in Hajdošah. Zaključeni sta bili tudi investiciji Gajec v Gerečji vasi in asfaltiranje javne poti od vodovodnega črpališča do Krulca v Skorbi. Poskrbeli so tudi za krpanje udarnih jam, opravili preplastitve krajših delov cestišč, postavili ustrezno prometno signalizacijo in zamenjali dotrajane in poškodovane hidrante. Pred gasilskim domom na Hajdini so porušili hišo, s tem poskrbeli za boljšo preglednost križišča. »Veliko pridobitev predstavlja izgradnja pločnika z razsvetljavo v smeri od Školibra v centru Hajdine, mimo pokopališča do prehoda preko železnice. Gre za nadaljevanje del, ki smo jih predhodno že opravili skupaj z državo, od prehoda čez železnico do nadvoza v smeri Dražencev. V okviru projekta Martinova središča in evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega smo pridobili sredstva za obnovo in ureditev učilnice, prostora s spominki v PSC ter opreme v nekdanji pošti, kjer imajo nove prostore naše zveze in društva. Obnovljeni so
Stanislav Glažar, župan občine Hajdina
Ob 14. prazniku občine Hajdina je izšla prva turistična brošura občine Hajdina, na katero so Hajdinčani zelo ponosni.
bili tudi gasilski dom na Hajdini, Dom krajanov v Skorbi in Dom vaščanov v Dražencih. Dve prostovoljni gasilski društvi sta v letošnjem letu pridobili novi vozili. Uredili smo namakalni sistem za potrebe otroške nogometne šole v Športnem parku na Hajdini ter športno vadbišče v gozdičku pri vodovodu v Skorbi. Pred pričet-kom novega šolskega leta smo poskrbeli tudi za izboljšanje pogojev dela v vrtcu in osnovni šoli. Z Dravskimi elektrarnami Maribor smo realizirali dogovor o izgradnji potrebne zaščitne ograje kartodroma v Slovenji vasi za zmanjšanje hrupa in zagotavljanje normalnih pogojev življenja za vaščane, ki so v neposredni bližini. Kot župan sem izjemno ponosen na vsa občinska društva, ki so tudi v tem letu poskrbela za našo promocijo in prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru. Že v začetku leta smo izdali koledar prireditev in dogodkov za leto 2012. Sedaj, ko se leto počasi približuje koncu, lahko z veseljem ugotavljamo, da je bilo prireditev veliko več, kot smo jih s koledarjem načrtovali. To je samo še dokaz več izjemne aktivnosti in ustvarjalnosti naših društev. Gasilska društva, ki se združujejo v občinsko poveljstvo, so poskrbela za preventivno in operativno dejavnost. Na
tekmovalnem področju sta bili izjemno uspešni PGD Hajdoše in PGD Gerečja vas. PGD Hajdina je letos praznovalo 100-letnico uspešnega delovanja, 60-letnico pa so proslavili v Društvu upokojencev. Športna društva, ki se vključujejo v ŠZ občine Hajdina, so dosegla zavidljive rezultate v individualnih in kolektivnih športnih panogah. Odlično deluje tudi otroška nogometna šola, v katero je vključenih preko 120 otrok iz vseh vasi naše občine. Nove predstave in prireditve je pripravila ZKD občine Hajdina. Ob koncu leta 2012 pa se bodo že pričele prireditve ob 100-letni-ci uspešnega delovanja KPD Staneta Petroviča Hajdina. S svojimi projekti vedno znova navdušujejo naše občanke, ki so vključene v društva žena, deklet in gospodinj. Člani planinskega društva so tudi v letošnjem letu izvedli več uspešnih pohodov. Ponovno je zaživela organizacija RK, ki je poskrbela za odmevne projekte. Ob humanitarnih, etnografskih, lovskih in drugih društvih pa se je s svojimi aktivnostmi dokazalo tudi TD Mitra Hajdina, ki je že v drugem letu delovanja uspelo izdati prvo turistično publikacijo o naši občini,« je ob izteku leta 2012 zadovoljen povedal hajdin-ski župan Stanislav Glažar.
Občina Juršinci
Kriza kot izziv, ne izgovor
Občina Juršinci je ena tistih občin, ki je kljub letošnji krizi uspela narediti izjemno veliko na področju investicij. V največji ponos jim je prenovljena dvorana, za katero so prepričani, da bo vdahnila novo življenje kulturniškemu dogajanju v občini. Največja investicija, ki sicer ni financirana iz občinskega proračuna, a je za občino pomembna pridobitev, pa je dom za starostnike, ki je svoj prostor dobil v osrčju Jur-šincev.
V občini Juršinci se je v tem letu veliko dogajalo. Odprli so novo dvorano in dom za starostnike, uspelo jim je rekonstruirati štiri cestne odseke, podrli so staro dotrajano stavbo v središču centra, ki je kazila izjemno lepo podobo občine, proslavili pa so tudi 150 let od rojstva Janeza Puha, velikega avtomobilskega inovatorja, ki se je rodil ravno v Juršincih. Kot vsako leto so s ponosom izpeljali tudi srečanje starodobnikov, s čimer že 12. leto zapored prispevajo svoj delček k obujanju spomina na svojega rojaka. Ob svečanosti ob 150. obletnici rojstva Janeza Puha je Občina Juršinci v sodelovanju z Društvom rojaka Janeza Puha Juršinci in Zgodovinskim
arhivom na Ptuju izvedla projekt Ponatis dopolnjene monografije Janeza Puha, ki ga je delno sofinancirala EU iz programa Leader v višini do 80 % upravičenih stroškov.
„V največji ponos pa nam je seveda dvorana, ki bo namenjena vsem društvom in posameznikom v občini," pravi župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Vesel je, da so kljub precej težkim časom investicijo, težko nekaj več kot milijon evrov, vendarle uspeli izpeljati. Pri tem je pohvalen tudi delež, ki so si ga zagotovili iz Evropskih skladov v višini 85 odstotkov vseh stroškov, okrog 800 tisoč evrov. Izgradnjo so pričeli julija lani in končali avgusta letos, ko so jo svečano odprli ob občinskem prazniku. Medtem ko so na eni strani gradili, pa so se na drugi veselili podiranja. Stara dotrajana stavba, v kateri je bilo nekoč gostišče Pirat, ki je propadala že vrsto let, je le kazila podobo občine. Prav iz tega razloga in zaradi varnosti si je vodstvo občine več let prizadevalo za rušenje omenjene stavbe. Letos jim je to končno uspelo in občina, ki je sedaj tudi formalno lastnica omenjenega zemljišča, namerava na tem mestu graditi vaško središče s parki-
_
Župan občine Juršinci Alojz Kaučič
Obnovljena dvorana je občini v ponos.
riščem. Idejni projekt za to investicijo je že pripravljen, realiziran pa bo tudi glede na uspešnost na državnih in evropskih razpisih. Kakorkoli, najpomembnejši korak je bil storjen že z rušitvijo, ki so se je veselili tako rekoč vsi občani.
Dom za starostnike -tudi občini v ponos
Ena največjih investicij, ki sicer ni potekala s sredstvi občine, a je ta nanjo izjemno ponosna, je dom za starostnike, ki je svoja vrata odprl februarja letos. Gre za investicijo Doma upokojencev Ptuj, ki je svojo najnovejšo enoto postavil v osrčje Slovenskih goric. Izgradnja je stala več kot 2,5 milijona evrov in tudi za občino Juršinci predstavlja izjemno veliko pridobitev, saj gre za sodobno in lepo urejeno stavbo z urejeno okolico. Soglasje za izgradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Juršincih je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS izdalo konec novembra 2007. Od takrat pa do aprila 2009 so bili izpeljani vsi postopki za nakup zemljišča. Postopek je nato stekel precej hitro, leta 2011 se je pričela gradnja, 10. januarja letos pa je bil opravljen kakovostni pregled.
Tudi leto 2013 bo
investicijsko
naravnano
Velike plane pa imajo v občini Juršinci tudi za naslednje leto. Za razliko od nekaterih občin, ki so vrgle puško v koruzo in jim kriza pride prav kot dober izgovor, so zavihali rokave in si tudi za leto 2013 že uspeli zagotoviti znatna finančna sredstva. Največja investicija bo izpeljana v Gabrniku, in sicer v sodelovanju z Direkcijo RS za ceste. Predvidena je izgradnja kanalizacijskega sistema, razsvetljave, čistilne naprave, pločnikov in mostu. Celotna investicija je ocenjena na 3 milijone evrov. Predvidena je tudi izvedba investicijskega projekta infrastruk-turne ureditve »novega naselja« v Juršincih (kanalizacijski sistem, meteorne vode, javna razsvetljava, asfaltni tampon) in še nekaj manjših investicij. »V letu 2013 želim našim občankam in občanom ter vsem prebivalcem občin Sp. Podravja zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva v krogu svojih najdražjih. Želim, da se ob praznovanju božiča in novega leta uresničijo želje in da Vas spremljata zdravje in pogum,« pa ob prihajajočih praznikih pravi župan občine Juršinci Alojz Kaučič.
Prihodnje leto nov zdravstveni dom
Leto 2012 je bilo v občini Kidričevo izredno pestro in razgibano, po oceni župana Antona Leskovarja pa vsekakor uspešno, saj jim je kljub kriznim razmeram uspelo izpeljati glavnino zastavljenih nalog, nekatere pa so vsaj začeli. Glede na situacijo, ki še posebej občinam na območju Spodnjega Podravja letos ni najbolj naklonjena, je župan Anton Leskovar z dosežki zadovoljen, čeprav se zaveda, da bi lahko v normalnih ekonomskih razmerah postorili mnogo več:
„Med najpomembnejšimi letošnjimi investicijami je v občini Kidričevo zagotovo izgradnja kanalizacijskega sistema Apače, s čimer smo večini prebivalcem od Apač do Cirkovc omogočili priklop na kanalizacijsko omrežje. Vrednost te investicije je veljala okoli 1.225.000 evrov, pri čemer smo kar 887.000 evrov uspeli zagotoviti iz evropskega sklada za regionalne razvojne pobude. Čez leto smo modernizirali tudi nekaj lokalnih cest. Naj omenim rekonstrukcijo ceste Šikole-Stra-žgonjca v dolžini okoli 850 m, kar nas je z modernizacijo javne razsvetljave vred veljalo okoli 200.000evrov. Modernizirali smo
tudi odsek ceste Mihovce-Ple-terje skupaj z javno cestno razsvetljavo v dolžini okoli 1600 m, kar nas je veljalo okoli 400.000 evrov. V jeseni smo pričeli tudi obnovo odseka ceste v Lovrencu na Dravskem polju v skupni dolžini okoli 800 m ter rekonstrukcijo vaškega jedra v Cirkovcah, kjer načrtujemo tudi gradnjo krožišča. Kljub zapletom zaradi lastništva ene od parcel pričakujem, da bomo dela končali po predvidenem terminskem planu, to je do 31. avgusta prihodnje leto. Pričeli smo že tudi celovito obnovo gramoznice Strnišče, gre za tako imenovano Boldirjevo jamo, ki jo preurejamo v učilnico v naravi, z urejenim ribnikom in učno-vzgojnimi pripomočki na posameznih točkah. V končni izdelavi pa je tudi občinski prostorski plan, za katerega pričakujemo, da bo sprejet v začetku prihodnjega leta." Poleg izgradnje kanalizacije pa so v občini Kidričevo asfaltirali še nekaj krajših odsekov krajevnih cest, nekaj sredstev pa so namenili tudi za modernizacijo javne razsvetljave. Po besedah župana Antona Leskovarja pa so smelo zastavili tudi načrte v prihodnjem letu: „Med najpo-
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar
membnejšimi občinskimi investicijami v letu 2013 bo zagotovo izgradnja novega zdravstvenega doma v Kidričevem, ki ga načrtujemo na zemljišču med domom upokojencev Park in novim po-slovno-stanovanjskim objektom, v katerem sta tudi banka in lekarna. Za ta težko pričakovan objekt, ki ga bomo gradili v jav-no-zasebnem partnerstvu, so že izdelani vsi potrebni projekti, pridobili smo že tudi gradbeno dovoljenje, do konca leta pa pričakujemo že tudi dokončno izbiro najugodnejšega izvajalca gradbenih del, ki bo izbran na podlagi razpisa. Objekt novega zdravstvenega doma je zasno-
Takšen bo nov zdravstveni dom v Kidričevem, ki ga bodo zgradili med domom upokojencev in novim poslovno-stanovanjskim objektom.
van tako, da bodo v pritličnem delu prostori zdravstvenega doma z zdravniškimi ambulantami splošne medicine, zobozdravstvenimi ordinacijami ter seveda prostori za laboratorij in fizioterapijo. V prvi in drugi etaži pa bo na voljo kar 14 stanovanj za prodajo na trgu. V prihodnjem letu bomo pričeli tudi izgradnjo vakuumske kanalizacije Cirkov-ce-Stražgonjca, kar naj bi nas v naslednjih dveh letih veljalo okoli 1,8 milijona evrov, pričeli pa bomo tudi celovito prenovo dvorca Šterntal. Tudi v tem primeru naj bi sanacijska dela izvajali naslednji dve leti, vrednost investicije pa je ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov. Poleg vsega, kar sem omenil, pa načrtujemo tudi modernizacijo odseka ceste v Apačah, obnovo javne razsvetljave v Njivercah in naselju Kidričevo ter še nekaj manjših investicij po posameznih vaseh na celotnem območju občine Kidričevo.
Dovolite, da se ob koncu leta zahvalim vsem občanom, svetnikom, sodelavcem občinske uprave ter vsem drugim, ki so z nami uspešno sodelovali; v novem letu 2013 pa želim vsem predvsem veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter seveda čim več dobrih prijateljev okrog sebe."
Občina Majšperk
Leto presežkov, ki ga bo težko ponoviti
Županja občine Majšperk Darinka Fakin
V občini Majšperk so z letom 2012 upravičeno zadovoljni, saj se bo težko ponovilo. Posebej je zadovoljna županja Darinka Fakin, saj so bogatejši za nov kulturno-poslovni center, ki je dosežek desetletja, poleg tega pa jim je uspelo realizirati tudi nekaj drugih investicij. »Slovo od starega in prihod novega leta zahteva pregled opravljenega dela in predstavitev načrtov. Če se ozremo v leto, ki bo kmalu za nami, ga lahko označimo z različnih vidikov. Zagotovo bo ostalo zapisano kot leto, v katerem se je kriza še bolj poglobila, ljudje so množično protestirali, predvsem pa nas vse skrbi prihodnost, ki nas čaka in je danes precej negotova," pravi županja Darinka Fakin in nadaljuje: „Če pa ocenim leto 2012 na podlagi investicijskih aktivnosti v naši občini, smo lahko zadovoljni, saj je bilo to za nas leto presežkov, ki ga bo težko ponoviti. Uspelo nam je to, kar so mnogi mislili, da nam ne bo nikoli in zgradili smo sodoben kulturno-po-slovni center, ki smo ga dolgo in skrbno načrtovali in ga kljub stečaju glavnega izvajalca sredi gradnje uspešno zaključili. Celotna vrednost te investicije, s katero smo pridobili sodobno kulturno dvorano z vsemi spremljevalnimi prostori, manjšo konferenčno/
poročno dvorano, nove prostore občine in prostore za več društev ter štiri lokale, je bila 4,2 milijona evrov. Pomembno je, da smo za to investicijo pridobili 1,7 milijona evrov sredstev EU iz RRP skladov in državna sredstva iz 21. člena. Še posebej pa sem vesela, da je pri tej gradnji dobilo kar nekaj naših domačih podjetnikov priložnost za delo, ki so ga pod okriljem glavnega izvajalca Jožeta Žolgerja odlično opravili. Danes pa se veselimo tudi tega, da je center zaživel, da je dvorana pogosto zasedena, da se občani redno udejstvuje-mo različnih prireditev in da smo skoraj že napolnili vse lokale, saj v okviru KPC že posluje Bar center, pisarna Zavarovalnice Maribor in od začetka decembra še nov Frizerski salon D&D." Poleg zaključka KPC, najpomembnejše investicije desetletja, pa ste v občini Majšperk uspeli realizirati tudi nekaj drugih, manjših in tudi pomembnih investicij.
„Lahko rečem, da smo naredili kar precej. Napredovali smo pri izgradnji športnega parka v Majšperku, kjer smo lani zgradili prvo veliko travnato igrišče v občini. Danes na tem mestu stoji tudi stavba, v kateri imajo prostore nogometaši, Društvo upokojencev Majšperk, ki ima tudi prostor za rusko keglja-
nje, en prostor pa je namenjen igri skvoša. V nadstropju, ki ga bomo glede na finančne možnosti poskušali končati naslednje leto, bo nastalo strelišče, družabni prostor in večji prostor, namenjen predaji v najem za potrebe fitnesa ali kakšne druge športne discipline. Vrednost igrišča in spremljevalne zgradbe je do danes nekaj preko 0,5 milijona evrov. Zraven športnega parka smo naredili še primerno parkirišče, ki bo služilo tako potrebam športnega parka kot potrebam pokopališča v Maj-šperku. Ob objektu želimo urediti še otroška igrišča in progo za skej-terje, kar prav tako načrtujemo za naslednje leto."
Fakinova je še povedala, da so obnovili še podružnično osnovno
šolo na Ptujski Gori, ki je dobila novo streho, fasado, okna, sanitarije in čistilno napravo, prav tako so obnovili starotrško hišo na Ptujski Gori, kjer bodo v prihodnosti uredili muzej: »Z obema investicijama smo bili uspešni na razpisu za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ukrep 323, in od skupne vrednosti okoli 0,2 milijona evrov pridobili 85 odstotkov sredstev EU in slovenskih sredstev. V Stopercah smo zrušili dotrajani stavbi v centru, na tem mestu pa gradimo parkirni prostor, ki bo imel pomen tudi na področju športa in družabnih dejavnosti. Prav tako smo iz sredstev občine in s pomočjo občanov modernizirali več odsekov cest v skupni dolžini preko 4 kilometre. K temu moramo prišteti še veliko manjših del od nakupa različne oprema za društva do izdelave različne projektne dokumentacije ter pričetek menjave luči javne razsvetljave, ki ni skladna z uredbo o onesnaževanju okolja s svetlobo.
Pred nami so prazniki, zato vsem bralcem Štajerskega tednika in še posebej občanom občine Majšperk izrekam iskrene čestitke z željo, da vam božični večer prinese notranji mir in družinsko srečo, ki naj traja skozi vse leto, za leto 2013 pa vam želim veliko zdravja, osebne sreče in ljubezni z željo, da bo to leto tudi leto, ki nam bo prineslo prihodnost, vredno zaupanja."
Nov kulturno-poslovni center sredi Majšperka je pridobitev desetletja, saj je izredno pomemben tudi za kulturni razvoj širšega območja Haloz.
Bogatejši za poslovno-stanovanjski objekt in nov vrtec
Župan občine Markovci Milan Gabrovec
Kljub kriznim časom si bodo v občini Markovci leto 2012 dobro zapomnili, saj so v občinskem središču bogatejši za nov poslovno-stanovanjski objekt, ki gaje zgradilo podjetje MCK, v zaključni fazi pa je že tudi gradnja novega nizkoenerget-skega vrtca ob OŠ Markovci. Župan občine Markovci Milan Gabrovec je prepričan, da so storili največ, kar je bilo mogoče v času zaostrenih gospodarskih razmer in ekonomske krize: »Z letom 2012 sem osebno zelo zadovoljen, saj smo v občini končali kar nekaj projektov, začetih v letu 2011, in začeli tudi nekaj novih. Vesel sem tudi, da se je končala izgradnja poslovno-sta-novanjskega objekta v središču Markovcev, ki jo je zgradil direktor podjetja MCK Franc Janže-kovič, s čimer se je spremenila podoba središča Markovcev, seveda na boljše, za kar se moram gospodu Janžekoviču iskreno zahvaliti. Žal pa si bomo leto 2012 najbolj zapomnili po novembrskih poplavah, ki so nam povzro-
čile čez tri milijone škode, poleg tega pa je močno okrnjen tudi naš proračun, saj bomo zaradi nedelovanja Hidroelektrarne Formin ob znatna finančna sredstva. Ob tej naravni nesreči pa nismo ostali sami, zato se seveda iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so nam na kakršenkoli način že pomagali, in tudi tistim, ki bodo prizadetim v poplavah morda še pomagali.«
Sicer pa so v občini Markovci poleg novega poslovno-stanovanj-skega objekta, v katerem že obratuje več lokalov, v prvi etaži pa je tudi več sodobnih stanovanj, tik ob osnovni šoli v Markovcih sredi letošnjega leta pričeli gradnjo novega, nizkoenergijskega devetoddelčnega vrtca. Dela, ki jih izvaja podjetje Jelovica Hiše, so te dni že v zaključni fazi, opravljen je bil že tehnični prevzem objekta. Težko pričakovana investicija, za katero so si v občini prizadevali že več let, je ocenjena na okoli 2.438.429 evrov, skrajni rok dokončanja izvedbe del pa je 27. februar 2013. Ker pa izvajalec
pričakuje dokončanje del pred rokom, je predvideno, da bodo lahko selitev otrok v novi vrtec opravili že 1. marca prihodnje leto.
V letošnjem letu so končali tudi rekonstrukcijo lokalne ceste Novi jork-farme Sobetinci v dolžini 2,2 km. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ptuj, ocenjena vrednost investicije pa je bila 591.745 evrov. Poleg razširitve
ceste s petmetrsko širino asfaltne prevleke so zgradili tudi hodnik za pešce in kolesarje širine 1,8 m, ki je ločen z vmesnim »zelenim pasom« širine 1m. V sklopu projekta so v delu naselja Novi jork obnovili tudi avtobusno postajališče, vzdolž celotne dolžine ceste pa je izvedeno kanalizira-nje javne razsvetljave. V letošnjem letu so dokončali tudi rekonstrukcijo javne poti od Zabovcev proti strelnemu jarku v skupni dolžini 2,2 km. Tudi v tem primeru je dela izvajalo Cestno podjetje Ptuj, investicija pa je veljala 25.894 evrov. Rekonstrukcija je zajemala razširitev ceste s širino asfaltne prevleke 5 m, gradnjo hodnika za pešce in kolesarje širine 1,8 m, ločeno z vmesnim »zelenim pasom« širine 1 m. V sklopu projekta je v delu naselja Novi jork obnovljena tudi avtobusna postaja. Vzdolž celotne dolžine ceste je izvedeno kana-liziranje javne razsvetljave. Poleg tega pa so dokončali tudi rekonstrukcijo javne poti od glavne ceste Spuhlja-Borl do strelnega jarka (Rupnikove linije) v dolžini 120 m, precej pa so postorili tudi po posameznih vaseh na območju občine Markovci.
V zaključni fazi je gradnja novega nizkoenergijskega otroškega vrtca v Markovcih, ki naj bi bil vseljiv že marca 2013.
Občina Ormož
Pridobitve za prihodnja desetletja
V	Občini Ormož so z doseženim v iztekajočem se letu zadovoljni. Župan Alojz Sok pravi, da si bodo leto zapomnili po tem, da je občini uspelo pripeljati projekt za rekonstrukcijo in novogradnjo vodovodnega sistema tik do realizacije. Po projektni vrednosti je to ena največjih investicij v zgodovini Občine Ormož, ki je bila brez DDV ocenjena na nekaj več kot 10 milijonov evrov.
Gre za skupen projekt z občinama Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, za katerega je razpis že zaključen in kmalu se bo zgodil podpis pogodbe z izvajalcem. Kot je povedal Alojz Sok, so se s tem projektom na občini ukvarjali pet let, začetki pa so bili narejeni še pred letom 2006, ko je prevzel vodenje občine. Projekt zajema izgradnjo okoli 43 kilometrov cevi, deloma kot novogradnje, deloma kot rekonstrukcije. Zgrajeni bodo tudi trije vodohrani in tri prečrpalne postaje. S tem se bo v vzhodnem delu občine - v krajevnih skupnostih Miklavž pri Ormožu in Kogu -preskrba z vodo znatno izboljšala.
V	teh krajih je zlasti v konicah prihajalo do težav pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode. Prav tako se bo s to investicijo iz sistema izločilo okoli 4,5 kilometra azbestnega cevovoda od črpališča v Mihovcih do stolpa na Hajndlu.
Večina denarja je zagotovljena iz kohezijskega sklada, nekaj iz državnega proračuna, okoli 11 % investicije pa bodo morale primakniti tudi tri občine. Zaključila se je tudi izgradnja prvega dela kanalizacijskega sistema na vodovarstvenem območju med Podgorci in Veliko Nedeljo, na katerega se bodo priključili uporabniki iz dela Podgorcev, Se-nešcev in Sodince ter Velike Nedelje in Trgovišča. Gre za čistilno napravo, ki je v preteklosti dvigala precej prahu, vendar je župan prepričan, da bodo tudi tisti, ki so ji nasprotovali, uvideli, da so bili njihovi strahovi nepotrebni. Ti dve krajevni skupnosti sta sedaj povezani tudi s pločnikom in razsvetljavo, kar pomeni dodatno varnost za uporabnike. Skupaj z dodatnimi deli (pločnik, premostitve), ki se še izvajajo, je projekt vreden preko 2,5 milijona evrov. Načrtuje pa se tudi nadaljevanje gradnje kanalizacije na vodovarstvenem območju - sistem za Cvetkovce in Osluševce ter rekonstrukcija in povečanje čistilne naprave v Mihovcih, na katero bosta vezana Trgovišče in del Mihovcev. Vloga je že oddana, v prihodnjih dveh letih pa bi tako celotno vodovarstveno območje dobilo kanalizacijski sistem. O tem se je začelo razmišljati že v sedemdesetih letih preteklega stoletja in
Župan Alojz Sok
kot kaže, se bodo prizadevanja končno uresničila. Omembe vredna je tudi 1,5 milijona težka investicija na področju kmetijstva. Namenu je bil predan namakalni sistem na 500 hektarjih, kar skupaj z že obstoječimi kapacitetami daje možnost namakanja okoli 750 hektarjev površin. Sistem črpališča je zgrajen za 1200 hektarjev, zato bodo v naslednji fazi še gradili razvodne cevovode, v samo črpališče pa ne bodo posegali.
Letos je bil tudi uradno predan namenu vrtec, ki je sicer začel na novi lokaciji delovati že novembra lani. Z obnovo kulturnih dvoran v Podgorcih in Veliki Nedelji pa so za nekaj časa zaključili cikel
Kmetijstvo je pomembna panoga v občini, zato je namakalni sistem odlična naložba v prihodnost.
vlaganj v kulturne domove. „Kljub težki situaciji smo uspeli modernizirati nekaj manj kot 10 kilometrov občinskih cest in javnih poti, kar je še vedno največji problem v občini," je prepričan župan Alojz Sok. Uspeli so zagotoviti tudi sredstva za pločnik med Humom in Loperšicami. Dokončana pa je bila II. faza gradnje širokopasovnega omrežja za sedem vasi.
V	Ivanjkovcih in Miklavžu pri Ormožu so se uporabniki v tem letu razveselili dveh športnih igrišč z atletsko stezo in igrišči, ki omogočajo različno športno udejstvo-vanje.
Kljub temu da občini še ni uspelo zagotoviti ponovnega obratovanja odlagališča odpadkov, imajo zagotovila, da naj bi Dobrava do konca leta pridobila okoljevar-stveno dovoljenje za obratovanje. Pomemben korak na področju odpadkov pa je bil kljub temu narejen z ločevanjem odpadkov na samem izvoru.
V	novem letu pa je župan Alojz Sok poleg običajnih lepih želja po zdravju, veselju in zadovoljstvu občanov zaželel tudi, da bi se začela gospodarska rast, ki bi spodbudila vlaganja in omogočila, da bi več ljudi dobilo zaposlitev, ker se od socialnih podpor ne da živeti.
Leto največjih naložb v zgodovini občine
Letošnje leto se bo v anale občine Podlehnik brez dvoma zapisalo kot leto največjih izvedenih naložb, odkar občina obstaja. Jeseni so namreč dokončali in predali v uporabo nov nizkoenergetski štiriod-delčni vrtec, hkrati pa tudi kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo v središču občine. Obe veliki naložbi sta skupaj zahtevali kar dobra 2,7 milijona evrov, vendar si je občina Podlehnik veliko večino potrebnega denarja zagotovila iz uspešnih kandidatur na več razpisih: „Gradnjo vrtca z ureditvijo okolice, kar je stalo nekaj več kot 1,7 milijona evrov, smo prijavili na lanski poziv Regionalnih razvojnih programov, od koder smo počrpali dober milijon evrov, dodatnih 354.000 evrov smo prejeli iz Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, čeprav je bilo potrebnih veliko razgovorov in pogajanj z odgovornimi. V dokončanje vrtca, ki je zgrajen na logistično najbolj optimalni lokaciji, med šolo in večnamensko dvorano, smo usmerili tudi del denarja, ki ga občina prejema po 21. členu Zakona o financiranju občine, kar je znašalo skoraj 56.000 evrov. Seveda pa je bilo treba dodati še denar iz proračuna, in sicer 286.000 evrov, da so bili pokriti vsi stroški," je povedal župan Marko Maučič ter dodal,
da so ob novem vrtcu, v katerem je urejena tudi nova kuhinja, jedilnica in konferenčna soba, v sklopu del zgradili še tehnično učilnico, cokel šole in kupili cisterno za deževnico, za kar je občina porabila 29.000 evrov. „Šola in kraj sta končno ponovno dobila tudi asfaltno igrišče, ki bo služilo kot zunanji telovadni prostor za šolo, popoldansko rekreacijo, ob prireditvah v dvorani bo lahko parkirišče, ki ga do sedaj ni bilo, uporabljali pa ga bodo tudi kot prostor za zunanje prireditve." Druga pomembna velika naložba pa je bilo dokončanje kanalizacijske mreže in čistilne naprave v središču občine, kar je zahtevalo 992.500 evrov: „Kanalizacijski vod v dolžini treh kilometrov, ki teče skoraj od meje z občino Videm ob vzporedni cesti do čistilne naprave ter še ob cesti za Leskovec, je gradilo ptujsko Cestno podjetje. Biološko čistilno napravo pa podjetje Ipi, d. o. o., iz Rogaške Slatine. Vsa dela so bila končana v predvidenem roku, vrednost obeh naložb pa je na koncu pristala pri dobrih 992.000 evrih. Od tega je čistilna naprava za 500 PE zahtevala nekaj manj kot 245.000 evrov, sam kanalizacijski cevni razvod pa 708.000 evrov. Projekt smo sicer uspešno prijavili na lanski razpis za Južno mejo, od koder smo počrpali 100 odstotkov potrebnega denarja," je
Župan Marko Maučič
pojasnil župan Maučič in ob tem dodal, da je nova čistilna naprava že pripravljena tudi na takojšne povečanje kapacitete na 1000 PE, ko bo to potrebno. Na nov cevni razvod in čistilno napravo se bo lahko priključilo približno 68 gospodinjstev in gospodarskih objektov.
Ob tako finančno zahtevnih naložbah za majhno občino, katere sredstva, ki jih na podlagi števila prebivalcev prejmejo od države, načeloma ne presegajo 1,5 milijona evrov, so v Podlehniku morali oklestiti posodobitve cestne infrastrukture, ki je sicer precej podhranjena: „ Žal z našim majhnim proračunom ne moremo narediti veliko, zato čakamo na ustrezne razpise, od koder bi lah-
ko v pretežni meri sofinancirali asfaltiranje daljših cest. Na pravkar objavljen razpis Južna meja bomo tako še enkrat prijavili cesto Rodni Vrh-Strajna v skupni dolžini štirih kilometrov, sicer v dveh fazah, z oceno vrednosti 600.000 evrov. To cesto smo že trikrat neuspešno prijavljali na razpis kmetijskega ministrstva, vendar nam je letos zmanjkala ena sama točka ... Če tudi na tokratnem razpisu ne bomo uspešni, potem nam verjetno ne bo preostalo drugega, kot da cesto začnemo reševati po manjših odsekih z denarjem, ki bo za te namene v proračunu. Težava pa je v tem, ker imamo takšnih, že skoraj neprevoznih odsekov cest skupaj okoli 35 kilometrov!" Sicer pa v Podlehniku za prihodnje leto pripravljajo še potrebno dokumentacijo za izgradnjo nove večnamenske stavbe, ki jo bodo gradili na lokaciji starega vaškega doma, s projektom energetske prenove domače OŠ pa so se že prijavili na razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor: „Zame-njati moramo vsa okna in narediti novo fasado, saj je stara stavba velik energetski porabnik. Projekt je ocenjen na okoli 340.000 evrov," je dodal župan Marko Maučič.
Občina Središče ob Dravi
Želijo si pridobiti sredstva za kanalizacijo
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je ob koncu leta spomnil na postorjeno v iztekajočem se letu. Med cestami je bila gotovo pomembna pridobitev cesta Godeninci-Sredi-šče-Preseka, ki so jo financirali iz sredstev za južno mejo. 5,5 kilometra lokalne ceste je bilo obnovljene v septembru, investicija pa je bila zaključena v višini 564.000 evrov, pri čemer je občina plačala le DDV. Zadovoljni so tudi z zaključkom dvoletnega projekta II. faze gradnje vodovoda Ormož-Središče na odseku Frankovci-obrat Droge. Zgrajenega je bilo 7,6 kilometra primarnega vodovoda v premeru 200 mm. Letos so za projekt odšteli 537.000 evrov, skupno pa je vreden preko 800.000 evrov. Gre za veliko pridobitev na področju zagotavljanja pitne vode. Sredstva v vrednosti 151.000 evrov, ki jih občina dobi po 23. členu Zakona o financiranju občin, so porabili za dokončanje pločnika z javno razsvetljavo in meteorno kanalizacijo v Kolodvorski ulici v naselju Središče ob Dravi. Vsako leto nekaj denarja vložijo tudi v vrtec. Letos so tako obnovili nekaj igralnic, okna, del fasade v skupni višini 28.000 evrov.
Uredili so avtobusna postajališča v Šalovcih (23.000), nekaj javne razsvetljave v Obrežu, Središču in Godenincih (10.000). Uredili so že zgrajena avtobusna postajališča v Obrežu (6000). Na Grabah so delno obnovili spomenik, uredili lesen most z ograjo in instalirali klimo v vaški dom (7500). Župan je povedal tudi, da so letos uspeli končati celotno investicijsko in tehnično dokumentacijo za kanalizacijo, ki so jo že oddali na ministrstvo. V dokumentacijo so letos vložili skoraj 90.000 evrov, celotna dokumentacija pa je v zadnjih dveh letih stala čez 220.000 evrov, za kar so del sredstev pridobili tudi preko projekta IPA. Sredstva so poskušali pridobiti tudi preko Fundacije za šport, vendar so bili neuspešni, zato je denar za obnovo slačilnic v športnem parku Trate v višini 8500 evrov prispevala občina. Da so lahko končali investicijo, ki je bila vredna čez 15.000 evrov, pa so razliko primaknili še sponzorji. Med 60.000 in 70.000 evrov potrebuje občina letno za vzdrževanje cest in zimsko službo. Vsako leto namenijo tudi nekaj denarja za manjša investicijska vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju, letos pa so v Šalovcih in v Središču
Župan Jurij Borko
ob Dravi zgradili nekaj manjših vodov, da so omogočili dodatne priključitve občanom, ki še niso imeli oskrbe z mestnim vodovodom (18.000). Skupne investicije z občinama Ormož in Sv. Tomaž so letos zajemale prenovo strehe v OŠ Stanka Vraza (11.000) in vlaganja v ZD Ormož (8000). Tudi kulturna, športna, turistična in humanitarna dejavnost v občini je pomembna, zato so letos delovanje na teh področjih podprli z 58.000 evri. S 23.000 evri so končali dvoletni projekt Sredi-ške kronike, ki je bil sicer v celoti vreden 45.000 evrov. Za prevoz za osnovno- in srednješolcev so porabili 51.000 evrov, za dodatek
Cesta Godeninci-Središče ob Dravi-Preseka je ena redkih, ki je bila letos v tem delu Slovenije financirana iz sredstev za južno mejo.
za novorojence pa 6000 evrov. Občina je preko razpisov razdelila okoli 13.500 evrov za namen kmetijstva in okoli 9000 evrov za malo gospodarstvo. Poleg vsega naštetega so zagotavljali tudi svoj delež za skupne zavode, šolo, vrtec in vso redno porabo. V prihodnjem letu je glavni izziv pridobiti kohezijska sredstva za izgradnjo kanalizacije, sklep pa si obetajo v prvi polovici leta. V okviru projekta je načrtovana tudi obnova cest, ki se bodo ob predvidenih delih uničile. Za prihodnje leto načrtujejo tudi nadaljevanje izgradnje vodovoda, kjer bi s koriščenjem regionalnih sredstev, ki jih imajo še 417.000 evrov, skozi 6. javni razpis zgradili odsek Fran-kovci-Ormož in obnovili vodovod
v	naselju Obrež. Pomembni bodo tudi skupni projekti - obnova vodovoda, prenova OŠ Stanka Vraza ter notranja prenova in energetska sanacija starega vrtca v Žigro-
vi	ulici v Ormožu. Ker je kanalizacija velik zalogaj, si kakšnih večjih dodatnih stvari ne bo mogoče privoščiti, saj bo treba zagotavljati tudi redno porabo, skoraj 11 % proračuna pa gre za oskrbo starejših v domovih.
Ob koncu pogovora je župan Jurij Borko občanom zaželel še prijetne praznike, srečno in zdravo novo leto z željo po dobrem sodelovanju in razumevanju.
Začenjajo gradnjo vrtca za najmlajše
Župan Mirko Cvetko ob koncu finančne perspektive 20072013 in pred začetkom nove opozarja, da se je treba dobro organizirati ter kakovostno in pravočasno pripraviti projekte, ki bodo deležni sofinanciranja iz različnih evropskih skladov.
Pri Sv. Tomažu se zavedajo, da bo treba nadaljevati izgradnjo kanalizacije v centru Sv. Tomaža, ki bo za gospodinjstva dolgoročno pomenila čim manjši strošek, ter sanirati obstoječo rastlinsko čistilno napravo.
Že dobro polovico občine so v preteklosti uspeli pokriti z optičnim omrežjem za dostop do interneta, izdelali pa so tudi projektno dokumentacijo za širitev omrežja na preostala območja, kjer optičnega kabla še ni. Za pokritje celotne občine bi potrebovali okoli milijon evrov, zato se bodo projekta lotili po fazah, glede na izkazan interes gospodinjstev v posameznih naseljih. V prihodnjem letu se bodo začela dela pri gradnji novega vrtca, ki bo zgrajen v dveh etažah na južnem delu osnovne šole. Objekt bo grajen klasično in bo energetsko varčen, imel pa bo
štiri oddelke, razdelilno kuhinjo ter lastno kurilnico. Projekt se bo izvajal dve leti in je vreden kar 1,2 milijona evrov. Za to investicijo bo občina porabila sredstva, ki so za njih predvidena v regionalnem razvojnem programu. Za naslednje leto so predvidene modernizacije cest v Savcih-rib-nik, v skupni dolžini 1000 metrov (90.000 evrov), na mejni cesti Koračice-Rakovci v dolžini 1100 metrov (90.000 evrov) ter v Ra-kovcih do kmetije Voršič v dolžini 290 metrov (20.000 evrov). Letos so začeli tudi izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti od pokopališča do konca naselja Sv. Tomaž (družina Klobasa) v dolžini 940 metrov. Predvidena je tudi izgradnja javne razsvetljave, meteorne kanalizacije ter rekonstrukcija ceste. Sama investicija pa naj bi se izvedla v letih 2014 in 2015. S pločnikom želijo povezati tudi avtobusno postajališče s centrom ter v južnem delu nadaljevati že zgrajeni pločnik do kulturnega doma. V Savcih pa se bo uredilo avtobusno postajališče in s tem zagotovilo večjo varnost uporabnikov. V letošnjem letu so v centru Sv.
Župan Mirko Cvetko
Tomaža končali izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo v dolžini 212 metrov. Končna vrednost je bila čez 100.000 evrov, sofinanciranje iz evropskega kmetijskega sklada pa je prineslo čez 64.000 evrov. Poleg tega so letos v centru Sv. Tomaža uredili še kanalizacijo, rekonstruirali so cesto in avtobusno postajališče, zaradi dotrajanosti pa so zamenjali še vodovodno omrežje. Končujejo tudi zunanjo ureditev stare pošte, v kateri bo urejen klubski prostor ter prostor za Turistično pisarno - TIC.
V iztekajočem se letu so v občini skupno modernizirali 2750 metrov cest na območju Mezgov-cev, Hranjigovcev in Rucmancev. Pri skrbi za ceste je treba omeniti še okoli 150.000 evrov za redno vzdrževanje občinskih cest in zimsko službo.
Zelo zadovoljni so tudi s težko pričakovanim in pridobljenim bankomatom, za katerega občina tudi delno krije stroške delovanja. Število transakcij, ki jih pri Sv. Tomažu opravijo, pa je nad pričakovanji.
Občina je izpeljala tudi postopek nakupa zemljišča ob rojstni hiši Stanka Cajnkarja, v postopku pridobitve pa je tudi zemljišče ob pokopališču v izmeri 950 kvadratov, ki bo omogočalo ne-
moten dostop do kontejnerjev z odpadki, na zemljišču pa bi bilo mogoče urediti tudi 20 dodatnih parkirišč, ki jih pri pokopališču še kako primanjkuje. Občina si želi pridobiti tudi zemljišče pod staro šolo, katerega lastnik je Župnija Sv. Tomaž. Na parceli je že urejen del športnega igrišča, za kar je bila z Župnijo podpisana pogodba o služnosti z obvezo, da se v roku dveh let zemljišče odkupi. Glede omenjenega nakupa, ki ga pogojuje župnija, pa bo treba iskati rešitve, ki bodo v interesu vseh, razmišljajo na občini. S proračunskimi sredstvi se spodbuja tudi delovanje različnih dejavnosti s področja kulture, turizma, športa, humanitarnega delovanja, ponosni pa so tudi na svoja gasilska društva. V prihodnjem letu bo namenu predan tudi povsem prenovljen dom v Koračicah. Za konec si je župan Mirko Cvetko zaželel, da bi med politiko in prebivalstvom nastal konsenz, dogovor in pozitivno ozračje, ki se je porušilo. Pravi, da je treba povrniti zaupanje, ki se je izgubilo zaradi posameznikov. Več pa se bo po njegovem mnenju moralo na državnem in občinskem nivoju narediti na tem, da bo tudi v družinah zavlada večja blaginja.
Izgradnja pločnika z razsvetljavo je pripomogla k varnosti in urejenosti kraja.
Občina Videm
Letos ceste, drugo leto obrtna cona in kanalizacija
V občini Videm so tudi letos pretežni del investicijskega denarja namenili izboljševanju oziroma asfaltiranju obsežne cestne infrastrukture, poplačali so tudi nekaj že končanih večjih naložb, v prihajajočem letu pa se bodo po besedah župana Friderika Bračiča začele realizirati dolgo pričakovane velike investicije. Med letos zaključenimi nekoliko večjimi cestnimi naložbami sta odseka ceste Bukvič-Dolena (960 metrov) in Toplovec-Ljub-stava (1420 metrov) v skupni vrednosti slabih 150.000 evrov. Prav tako so bila zaključena dela na številnih kratkih cestnih odsekih: Tržec-Šimenko (390 metrov), Glažar-Žunec (671 metrov), Pobrežje-Sodec (235 metrov), urejena je še kratka cesta pri pokopališču Videm ter na novo preplaščena cesta Lancova vas-Apače v dolžini dobrega kilometra, zaključena pa so dela na 910 metrih ceste Majski Vrh-vaški dom. Skupno so tako v iztekajočem se letu v Vidmu modernizirali osem kilometrov cest, za kar
je bilo porabljenih 560.000 evrov. K temu so občani za posamezen odsek prispevali do 10 % lastnih sredstev. Z ureditvama ceste v Trdobojcih, za katero bo potrebnih okoli 600.000 evrov, in ceste do meje z občino Cirkulane, ki je ocenjena na 300.000 evrov, so v Vidmu počakali na razpis Južna meja, ki je bil objavljen šele decembra letos.
So pa letošnje leto v občini plačali kar nekaj računov za že prej izvedene naložbe; tako je bilo za mrliško vežico plačano še dobrih 121.000 evrov, za ureditev vaškega jedra v centru Vidma dobrih 154.000 evrov, za vodovod v Halozah pa so plačali še 66.000 evrov. Zaključena je tudi ureditev platoja pred Vidovo kletjo, na novo je prekrita domačija Poslančec v Vareji, dokončana je naložba v športno igrišče v Tržcu, na igrišču v Vidmu pa so naredili protipoplavne nasipe. Kot je še povedal župan Friderik Bračič, ima občinska uprava polne roke dela s pripravo različnih dokumentov, ki so potrebni za bodoče načrtovane naložbe.
Župan Friderik Bračič
Tako so letos pridobili gradbeno dovoljenje za komunalno infrastrukturo v obrtni coni in do same cone, ki so jo tudi prijavili na letošnji šesti poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP), od koder pričakujejo sofinancer-ski delež v višini 550.000 evrov, sicer pa je celoten projekt ovrednoten na dober milijon evrov. Prav tako so pridobili še gradbena dovoljenja za prizidek h kulturnemu domu v Selihh in za gradnjo kanalizacije na Pobrežju, vendar še vedno čakajo na gradbeno dovoljenje za novo čistilno napravo in šele, ko bodo imeli vse, naj bi ta projekt tudi prijavili na RRP. Vrednost izgradnje kanalizacijskega omrežja z novo čistilno napravo znaša 1,8 milijona evrov, iz RRP pa pričakujejo približno 37 odstotkov vrednosti celotne dvoletne naložbe. Pridobili so tudi gradbeno dovoljenje za postavitev tribun na igrišču Tržec in odločbo o uvedbi agromelioracijskega sistema na območju Videm II. (Lancova vas) ter potrdili projekt za izgradnjo krožišča Videm, ki se je s sofinan-cerskim deležem Direkcije RS za ceste začelo urejati letos konec leta. Vrednost ureditve krožišča
znaša skupaj 350.000 evrov, od tega levji sofinancerski delež s skoraj 230.000 evri nosi Direkcija, preostalo pa občina, ki bo hkrati uredila še pločnik od pokopališča do kapele.
Nadalje pripravljajo še projektno dokumentacijo za prizidek k zdravstvenemu domu in za nadaljevanje izgradnje kanalizacijske mreže v naseljih Tržec, delu Jurovcev, delu Pobrežja, v Lancovi vasi, Barislovcih, Selih in Trnovcu.
Župan Friderik Bračič je ob naštetem še povedal, da pripravljajo tudi vlogo za prijavo na razpis Energetska sanacija stavb v lasti občine, ki ga je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, na katerega bodo štar-tali s projektom sanacije ostrešja in fasade ter zamenjavo oken in ureditvijo ogrevanja v OŠ Videm v vrednosti 310.000 evrov, iz razpisa pa si obetajo 250.000 evrov. Oddana pa je že vloga na javni razpis kmetijskega ministrstva za sofinanciranje cest v komasacijskem območju Videm II, medtem ko je trenutno v izvedbi zložba zemljišč na območju Videm I (Po-brežje).
Z razpoložljivimi sredstvi naredili maksimalno
V	občini Zavrč si bodo leto 2012 zapomnili zaradi izgradnje novega krožišča, bogatejši so za sodobno razsvetljavo na športnem igrišču, zgradili pa so tudi precejšen del kanalizacije ter modernizirali nekaj odsekov cest s pločniki in javno razsvetljavo.
Zato župan občine Zavrč Miran Vuk ocenjuje, da je bilo letošnje leto kljub težkim časom za to občino zelo uspešno. Čeprav z vsemi načrtovanimi projekti niso uspeli na razpisih za sredstva iz Evropske unije in državnega proračuna, so namreč dokazali, da lahko tudi z razmeroma nizkimi proračunskimi sredstvi postorijo maksimalno.
V	letošnjem letu so s sofinanciranjem program Leader postavili šest ekoloških otokov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, kar jih je veljalo 16.200 evrov. Nadaljevali so z izgradnjo pločnika in javne razsvetljave ob regionalni cesti od gasilskega doma do naselja Goričak, investicija je veljala 368.288 evrov, od tega je občina zagotovila 282.125 evrov, preostalo pa so pridobili iz državnih virov. Ob tem so zgradili tudi tri hodnike za pešce, razširili most čez Kojuhovski potok, zgradili
oporne in podporne konstrukcije ter prestavili vodovod in telekomunikacijske vode. Tudi ob izgradnji osrednjega krožišča v Zavrču so zgradili elektro in telekomunikacijske vode, uredili odvodnjavanje, zgrajeni pa so bili tudi pločniki, javna razsvetljava in tri nova avtobusna postajališča. V novem krožišču so na granitnih tablicah napisi vseh naselij v občini, v sredini pa je skulptura haloškega putarja, ki ga je oblikoval akademski kipar Franc Tobias. Poleg tega so v letu 2012 pridobili tudi nadgradnjo športnega igrišča s sodobno razsvetljavo - reflektorji, ki izboljšujejo izvedbo športnih tekem društva. To je v sezoni 2012/2013 zaigralo kot drugoligaška ekipa in je osvojilo naslov jesenskega prvaka. Trud in delo društva nista ostala neopazna, zato so jim ob občinskem prazniku podelili plaketo občine za izjemne rezultate in dosežke. Žal pa so leto 2012 zaznamovali tudi elementarni dogodki, zaradi deževja je prišlo do zdrsa brežine na cesto, ki vodi v občino Zavrč in posledično do zaprtja regionalne ceste Borl-Zavrč. Poplave v novembru pa so zalile dve čistilni napravi v naselju Zavrč in jim poškodovale tudi vodovodno
Župan Miran Vuk
omrežje Formin-Zavrč. Kot zatrjuje župan, pa so optimistično zastavljeni tudi načrti občine Zavrč za leto 2013. Pripravljeni sta že projektna in investicijska dokumentacija za izgradnjo fe-kalne kanalizacije v severnem delu naselja Hrastovec v dolžni 1.825 metrov, ki naj bi veljala okoli 646.625 evrov. Načrtujejo tudi ureditev parkirišča in razsvetljave na športnem parku Zavrč, kar naj bi jih veljalo okoli 330.000 evrov, ter energetsko sanacijo objekta Osnovne šole Zavrč, kar naj bi jih veljalo okoli 344.437 evrov. Župan Miran Vuk ob tem
Poleg izgradnje kanalizacije v severnem delu naselja Hrastovec bodo naslednje leto opravili celovito energetsko sanacijo stavbe osnovne šole v Zavrču.
poudarja: »Pri načrtovanju investicij je pomembno, da si zadaš realne cilje glede na trenutne gospodarske razmere v državi in po svetu. Treba je biti iznajdljiv in treba je znati vsak evro trikrat obrniti. Tudi zato nam je do sedaj uspelo uspešno krmariti med temi čermi in zato smo trdno prepričani, da bo tudi naprej tako. V letu 2012 smo namesto velikim projektom in investicijam dajali poudarek predvsem medsebojnim odnosom, naj omenim samo projekte Simbioza, pa uspešno športno dejavnost mladih zavr-ških nogometašev, ponosni smo tudi na uspehe naše mladinske gasilske desetine, bogate so bile dejavnosti v okviru Tedna otroka, v prazničnih dneh pripravljamo božične delavnice za otroke in še veliko drugega. Ciljev, načrtov in želja je še veliko, potrebno bo veliko truda, poguma in dobre volje, ampak ne samo jaz, tudi občinski svet, občinska uprava in seveda občani trdno verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Kot je nekoč rekel Henry Ford: »Ovire so tiste zastrašujoče stvari, ki jih vidimo, če umaknemo oči s cilja.« Zato bomo obdržali oči na cilju in šli pogumno naprej. Vsem želim lepe praznike v krogu najbližjih ter srečno, uspešno in predvsem zdravja polno novo leto 2013!«
Lažje je najti pot, če imaš koga, ki ti jo kaže.
Tudi v letu 2013 vam želimo stati ob strani in osvetliti izbiro sodobne varne poti.
/
/ /T
yA
\\ i / ¡H\
Naj bo leto 2013 svetlo, varno in srečno za vse!
AdriaticSlovenica 3S i../.-.«-..»».
Zavarovalna družba d,d. • Članica Skupine KD Group -	j	/
Poslovna enota Maribor / J \ j
Ulica Eve Lovše 15, T: 02 320 81 10 /

Sto dvajset let
Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
-1893-
Vsem prijateljem ptujskega muzeja želimo vesele božične praznike In srečno novo leto 2013. Naj bo to leto dobre volje in medsebojnega razumevanja, s čim manj skrbmi In polno delovnih In osebnih uspehov.
Zaposleni v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož.
iir
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ ORMOŽ
www.muzej-ptuj-ormoz.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251

GENEO - OKNA S PRIHODNOSTJO
Prednosti:
-	prvi popolnoma ojačen sistem okenskih profilov brez jeklene armature
-	izdelani iz Hightech surovine RAU-FIPRO
-	najbolj energetsko učinkovit profil v svojem razredu za okna po standardu pasivne hiše in vse do nizkoenergijske hiše
-	najboljia protihrupna zaščita brez jeklene ojafitve z do sedaj nedosegljivimi vrednostim pri razredu protihrupne zaščite 5 vključno z optimalno toplotno izolativnostjo
-	protivlomna zaščita Razred 3, Razred 2, brez jeklene ojačitve vključno z optimalno toplotno izolativnostjo
-	uveljavljena, gladka REHAU površina, manj občutljiva na umazanijo in lažja za čiščenje
-	optimalen pritisk zapiranja za največje možno udobje
-	veliki elementi s tankimi vidnimi površinami za optimalno koriščenje sončne energije in moderno arhitekturo
-	visoka varnost investicije zaradi izpolnjevanja današnjih in bodočih standardov EnEV* ter s tem dolgoročna stabilnost vrednosti vaše nepremičnine.
Pravilnik o varčevanju z energijo minstrctva za gradbeništvo
Tudi na letošnji paradi za dober namen
Letošnja Orfejčkova parada, ki je parada vseh glasbenih prireditev, 26. decembra, v Sloveniji, je bila že 22. po vrsti. Že od vsega začetka gre za glasbeni praznik, ki sovpada s praznikom dneva samostojnosti in enotnosti države Slovenije.
Tudi letos sta jo organizirala družba Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., in podjetje Mega marketing. Na njej so nastopili mesečni zmagovalci lestvic Šopek poskočnih in Pop 7 ter priznani pevci in ansambli domače zabavne in zabavne glasbe, ki so nastopili v živo, kar daje tej prireditvi, ki ima svoje stalne obiskovalce že od vsega začetka, še poseben čar. Večer glasbe in humorja je spretno krmaril že uveljavljeni tandem Danica Godec in Luka Huzjan, ki je skupaj s Pepijem, svojim zvestim šaljiv-cem, poskrbel še za dobro mero humorja in smeha. Organizatorja je tudi v letu 2012 povezal dober namen. Tako kot že na lanski Orfejčkovi paradi, ko sta en evro od prodane vstopnice namenila za nakup mamografa za potrebe ptujske bolnišnice, bo tudi letošnji evro od vsake prodane vstopnice šel v dobrodelne namene. Z zbranim denarjem bodo pomagali prizadetim v letošnjih novembrskih poplavah.
Voditelja Orfejčkove parade Danica Godec in Luka Huzjan
Tudi na letošnji Orfejčkovi paradi sta nastopila Tanja Žagar in Alfi Nipič. Fotografija je nastala na 21. Orfejčkovi paradi.
Ansambel Katrca	Ponovno so nastopili tudi Ela&Šarmerji.
Festival narodno - zabavne glasbe 2012
Festival, ki se mu ni treba bati za kakovost in občinstvo
Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2012 je 24. avgusta potekal na novi lokaciji, na spodnji grajski ploščadi, ki se je pokazala kot odlična lokacija tudi za tovrstno dogajanje. K edinstvenosti doživetja v objemu ptujskega gradu, ki se ponaša s častitljivo preteklostjo in sedanjostjo, je prispevalo vseh deset ansamblov, ki so se potrudili tako z glasbo kot samim odrskim nastopom. Z njihovimi nastopi so bili nadvse zadovoljni občinstvo in strokovna komisija. Ptujski festival narodno-zabavne glasbe, letošnji je bil že 43. po vrsti, ostaja kljub novim festivalom, ki se rojevajo za to zvrst glasbe, elitni festival narodno-za-bavne glasbe v Sloveniji. Tako ga ob občinstvu vidijo staroste slovenske narodno-zabavne glasbe, kot tudi glasbeniki mlajše generacije. Tudi letos so bile pripravljalne niti v rokah družbe Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Agencije Geržina Videoton Prireditve Maribor, RTV Slovenija - RTV centra Maribor in Založbe kaset in plošč RTV Maribor. Festival je potekal pod
generalnim pokroviteljstvom Perutnine Ptuj, pokroviteljstvom MO Ptuj, Zavarovalnice Maribor in podjetja Trgovine Jager. Sponzor televizijskega prenosa pa je bil Pomurski sejem - Sejem Agra. Več kot odlično sta svojo vlogo izpeljala tudi povezovalca festivala Natalija Škrlec in Marjan Nahberger. Scenarij je pripravil direktor festivala Jože Bračič, za sceno pa je tudi letos poskrbel Jože Napotnik. Vstopnico za 43. Festival narodno-zabavne glasbe si je deset nastopajočih ansamblov priigralo na avdiciji, ki je bila v Preddvoru 27. maja letos. Na dan festivala je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla festivalska zgoščenka s festivalskimi skladbami, s po eno festivalsko skladbo vsakega ansambla ter s tremi najbolje ocenjenimi skladbami lanskoletnega festivala. Strokovno komisijo, ki je ocenjevala izvedbo in skladbe, je vodil Franc Lačen, člani pa so bili še Urška Čop Šmajgert, Ivo Umek, Štefan Petek in Tone Horvat. Komisijo za besedila je vodil Jože Šmigoc, člana pa sta bila še Liljana Klemenčič in Jože Skubic. Strokovna komisija je za najbolj-
Ansambel Nemir, najboljši ansambel med ostalimi zasedbami
ši ansambel med kvinteti izbrala ansambel Petka iz Dobja, ki je osvojil skulpturo Orfeja in denarno nagrado v višini 850 evrov, najboljši ansambel med ostalimi zasedbami na 43. Festivalu naro-dno-zabavne glasbe Ptuj 2012 pa je bil ansambel Nemir iz Mokronoga, ki je prav tako osvojil skulpturo Orfeja in 850 evrov. Pod najboljše besedilo letošnjega festivala - Srčni muzikant - se je podpisala Vera Šolinc, pesem je izvedel ansambel Nemir. Pevka ansambla Vihar Klara Lorger pa je prejela Korenovo plaketo
Nova lokacija v objemu ptujskega gradu se je pokazala kot odlična odločitev.
za najboljšo vokalno izvedbo. Občinstvo je za najboljši ansambel letošnjega festivala izbralo ansambel Petka, ki je za nagrado prejel 850 evrov. Televizijski gledalci in radijski poslušalci pa so največ glasov namenili melodiji Samotar avtorjev Denisa Zupana in Marjana Turka, ki jo je izvedel ansambel Nemir iz Mokronoga. Nagrada je znašala tisoč evrov. V revijalnem delu letošnjega festivala je nastopil ansambel Pajdaš, ki je osvojil že dve skulpturi Orfeja. Ponaša pa se tudi z nagradami z drugih festivalov., Direktor festivala in družbe Ra-dio-Tednik Jože Bračič je po festivalu povedal, da je ta uspel tako, kot so pričakovali organizatorji in občinstvo. Za pravilno se je pokazala tudi odločitev za novo lokacijo. Kulisa ptujskega gradu je resnično fantastična naravna kulisa, kar je potrdil tudi množičen obisk. Po besedah predsednika strokovne komisije Franca Lačna je ptujski Festival narodno-zabavne glasbe resnično zelo kakovosten festival, saj so pri izbiri najboljših tudi letos odločale nianse. Strogi kriteriji izbora najboljših tako ostajajo stalnica ptujskega Festivala, kar je dobra popotnica tudi za vse bodoče festivale.
Šport v letu 2012
Januar:
-	mladi rokometaši Jeruzalema so na turnirju na Slovaškem osvojili tri medalje, Ptujčani so osvojili 4. mesto;
-	na 8. zimskem turnirju mladih nogometašev na Ptuju sta zmagali ekipi Aluminija (U-8) in CM Celje (U-10). Dva tedna kasneje sta v konkurenci U-6 in U-12 slavila NK Veržej in NK Mura;
-	starejše deklice ekipe ŽRK Tara Tenzor Ptuj so zmagale na turnirju na Slovaškem;
-	Sven Lah (Teniški klub Terme Ptuj) se je na zimskem DP v konkurenci U-14 med posamezniki uvrstil v polfinale, med dvojicami pa skupaj z Amadejem Goručanom v finale;
-	na mednarodnem rokometnem turnirju Spodnje Podravje (letniki 1997), ki je potekal v Gorišnici in Veliki Nedelji, je zmagala reprezentanca Spodnjega Podravja;
-	teniška igralka Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je skupaj z Manco Pislak na DP U-16 v Mariboru zmagala v konkurenci dvojic. Na DP U-18 se je Urh Krajnc Domiter skupaj z Rokom Sitarjem v konkurenci dvojic prebil do finala;
-	Andrej Dugolin, Miha Kokol in Marko Avguštin so okrepili NK Za-vrč;
-	na DP v judu sta iz ptujskega JK Drava medalji osvojila Andrej Čuš (bron) in Urška Urek (srebro);
-	za športnika leta MO Ptuj v letu 2011 sta bila razglašena Dejan Za-vec in Mina Markovič. Nagrado za življenjsko delo je prejel Milan Ci-merman;
-	na zaključnem turnirju zimske lige MNZ Ptuj so nastopili KMN Draženci, ŠD Rim in Club 13; slavili so prvi.
Februar:
-	Branko Fidler (KBV Ptuj) je v Zagrebu prejel diplomo za črni pas, 4. dan;
-	na DP v Mariboru je plavalec PK Terme Ptuj Tim Vidovič osvojil dve medalji: na 200 m prosto srebrno, na 100 m prosto pa bronasto;
-	Ana Mihaela Ciora se je poslovila od aktivne kariere. V ljubljanskih Stožicah je pred tekmo njenih nekdanjih ekip, Krima Mercatorja in Oltchima Valceaje, prejela priložnostna darila. V sezoni 2000/01 je z ekipo Krima osvojila naslov evropskih klubskih prvakinj;
Ana Mihaela Ciora se je poslovila od aktivne kariere. V ljubljanskih Stoži-cah je pred tekmo njenih nekdanjih ekip, Krima Mercatorja in Oltchima Valceaje, prejela priložnostna darila. V sezoni 2000/01 je z ekipo Krima osvojila naslov evropskih klubskih prvakinj.
-	Mina Markovič je prejela Bloud-kovo plaketo;
-	na šahovskem turnirju za rating FIDE na Ptuju je slavil Jernej Skuhala;
-	na DP mlajših in starejših mladincev sta medalji osvojila tudi mlada atleta AK CP Ptuj Aljaž Brlek (3. na 60 metrov z ovirami) in Nastja Klajnšek (2. v troskoku);
-	na DP v kikboksu v Zagorju so bili Ptujčani (KBV Ptuj) druga najuspešnejša ekipa;
-	Jan Šumak je bil na EP na Finskem najboljši slovenski mladinec; v streljanju z zračno puško je osvojil 18. mesto;
-	mladi atleti AK CP Ptuj so na DP
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so na finalnem turnirju Pokala Slovenije osvojili odlično 3. mesto.
v mnogoboju v konkurenci U-12 in U-14 osvojili številne medalje v posamični (Sara Serdinšek, Maja Bedrač, Jaka Kostanjevec) in ekipni konkurenci;
-	Urh Krajnc Domiter se je v konkurenci dvojic (skupaj z Benjaminom Belišem) na članskem DP uvrstil v polfinale;
-	Lara Carli (ŠD Tehcenter Ptuj) je na mladinskem DP osvojila 1. mesto.
Marec:
-	Martina Strmšek (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je prestopila v avstrijski klub Feldkirch. V ptujsko Dravo je prestopil vratar Boštjan Grm;
-	rokometaši Jeruzalema Ormoža so na finalnem turnirju Pokala Slovenije osvojili 3. mesto;
-	ptujski košarkarji so sezono v 4. ligi končali na 6. mestu;
-	Veronika Domjan je zmagala na mladinskem zimskem DP v metanju diska in suvanju krogle;
-	v ekipo NK Zavrč je prestopil Doris Kelenc;
-	Danilo Piljak (NTK Ptuj) se je na DP v Velenju dvakrat uvrstil med najboljših osem med posamezniki in med dvojicami (skupaj z Bojanom Pavičem);
-	mladi igralci malega nogometa iz kluba FC Ptuj so osvojili naslov državnih prvakov v konkurenci U-15;
-	ptujski gimnazijci so na šolskem DP v rokometu osvojili 3. mesto;
-	strelci Kovinarja so v streljanju s puško v 1. B-ligi osvojili 1. mesto in se uvrstili v 1. ligo;
-	rokometaši Jeruzalema Ormoža so se v 1. A SRL uvrstili v ligo za
obstanek;
-	dekleta ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so se uvrstila med najboljšo četverico v 1. A SRL;
-	Nika Šlamberger (JK Drava Ptuj) je osvojila 1. mesto na DP mlajših deklic;
-	člani KBV Ptuj so na DP v Murski Soboti osvojili 10 prvih mest; 6 so jih dodali člani KBV Ormož;
-	v mladinski strelski konkurenci so bili v sezoni 2011/12 v svojih kategorijah najboljši Jan Šumak, Žan Tomažin (oba Kovinar) in Sašo Stojak (SK Ptuj);
-	Dejan Zavec je pred približno 4000 navijači v Mariboru v profesionalni borbi premagal Namibij-ca Bethuela Uushono in si znova priboril pas medcelinskega prvaka velterske kategorije po verziji WBO;
-	kegljačice KK Deta center Ptuj so v 1. B SKL osvojile predzadnje mesto (zdrsnile so prav v zadnjem krogu) in izpadle v 2. ligo;
-	na Pokalu Ptuja v judu je ekipno 1. mesto osvojila domača ekipa;
-	odbojkarice ŽOK AC Prstec Ptuj so v 3. DOL vzhod osvojile 1. mesto in se uvrstile v 2. DOL vzhod;
-	boksarji BK Ring so osvojili 1. mesto v 1. slovenski ligi; to je njihov tretji zaporedni naslov.
Dejan Zavec je pred približno 4000 navijači v Mariboru v profesionalni borbi premagal Namibijca Bethuela Uushono in si znova priboril pas medcelinskega prvaka velterske kategorije po verziji WBO.
April:
- na Kitajskem se je začela sezona svetovnega pokala v balvanskem
plezanju;
-	v finalu DP v futsalu so v konkurenci U-13 igrali dve ekipi FC Ptuj, Ray Ban Ptuj in Restavracija Pan Kidričevo;
-	mladi nogometaši Aluminija so v finalu Nike premier cupa z 0:1 izgubili s Triglavom;
-	ptujski nogometaš Nastja Čeh bo kariero nadaljeval v Indoneziji, kamor se je preselil iz Izraela;
-	rokometaši Drave, letniki 1997, so
na močnem turnirju v Pragi osvojili 2. mesto;
-	Martin Majcenovič je na občnem zboru Šahovske zveze Slovenije prejel bronasto plaketo;
-	na turnirju L'Europousse v Franciji so v konkurenci U-11 slavili mladi člani NŠ Poli Drava Ptuj;
-	gimnastičarka Tjaša Flanjak (ŠD Ruše) je na Pokalu Slovenije osvojila 3. mesto v preskoku;
-	na 21. DP v streljanju z zračnim
orožjem je slavila ekipa Jožeta Kerenčiča Miklavž, med kadeti so slavili strelci SK Ptuj;
-	Mina Markovič je slavila na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Log Dragomerju pri Ljubljani;
-	ekipa NTK Ptuj (Piljak, Pavič, Slo-dej, Krušič) je osvojila končno 4. mesto v 1. ligi;
-	mladi Ormožani so na zaključnem turnirju DP v kikboksu osvojili pet naslovov državnih prvakov;
-	Nina Potočnik je zmagala na ITF-turnirju v Mostarju;
-	na svetovnem prvenstvu srednjih šol v Varaždinu so rokometaši Gimnazije Ptuj osvojili 5. mesto;
-	na 11. Ormoškem maratonu je nastopilo 283 tekačev.
Maj:
Nogometaši Zavrča so se uvrstili v 2. SNL.
-	na posamičnem DP v boksu so člani BK Ring osvojili tri naslove (med člani Blaž Škrjanec, med mladinci Timotej Pučko, Anja Jabloč-nik pa med mlajšimi kadetinjami), zmagal je tudi član BK Legionar David Kramberger;
-	rokometaši Jeruzalema Ormoža so si zagotovili obstanek v 1. A-ligi;
-	na Ptuju je potekal 11. ptujski triatlon;
-	OŠ Destrnik je postala prvak ŠKL v nogometu;
-	Manuel Bedenik (KK Perutnina Ptuj) je na Češkem nastopil v re-
prezentančnem dresu;
-	Sven Lah (TK Terme Ptuj) je na DP U-14 v Mariboru osvojil naslov vi-ceprvaka;
-	v Termah Ptuj je potekal tradicionalni miting Pokal Terme Ptuj 2012;
-	v NK Aluminij so uradno objavili, da se bodo po zmagoslavju v 2. ligi preizkusili tudi v 1. ligi;
-	na mladinskem atletskem ekipnem prvenstvu Slovenije na Ptuju so dekleta in fantje domačega kluba osvojili 5. mesto;
-	rokometaši Gorišnice so v 2. SRL osvojili 2. mesto in se uvrstili v 1. B-ligo. Rokometaši Drave so prvenstvo končali na 4. mestu;
-	na DP za člane U-23 so iz JK Drava medalje osvojili Urška Urek, Sabrina Zajc in Nejc Kučan;
-	Tilen Vidovič je nastopil na tekmi svetovnega pokala na Poljskem;
-	na DP v tajskem boksu v Črnomlju so člani ptujskega kluba osvojili štiri naslove državnega prvaka: Aljaž Šegula, Sadat Vešiu, Jure Cesar in Tadej Toplak;
-	na Ptuju je potekal edini slovenski profesionalni turnir v golfu. Slavil je Anglež McDonell, Matjaž Gojčič je osvojil 15. mesto;
-	Urh Krajnc Domiter je v konkurenci dvojic slavil na mladinskem ITF turnirju v Nikšiču;
-	nogometaši OŠ Ormož so med osnovnimi šolami osvojili 3. mesto v državi;
Rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so tekmovanje v 1. A SRL končale med najboljšo četverico.
- Gregor Gazvoda je kot član francoske ekipe AG2R La Mondiale kot edini Slovenec nastopil na dirki Giro d'Italia.
Junij:
-	v finalni tekmi za Pokal MNZ Ptuj je ekipa Zavrča s 6:2 premagala ekipo Aluminija;
-	na DP na Ptuju je bila najboljša ekipa KBV Ptuj (13 naslovov), ekipa Ormoža jih je osvojila 5;
-	v finalu tekmovanja za Region's cup je bila ekipa MNZ Ljubljana v dveh tekmah boljša od ekipe MNZ Ptuj;
-	na ptujskem Mestnem stadionu sta se v kvalifikacijah za EP merili nogometni reprezentanci U-21 Slovenije in Finske (1:1);
-	Tamara Zidanšek je na domačem turnirju na Ptuju v konkurenci dvojic slavila skupaj z Manco Pislak;
-	na nogometnem igrišču v Zavrču
Nogometaši Aluminija so drugič zapored osvojili naslov prvaka v 2. SNL. Letos se je uprava kluba odločila, da se preizkusijo v 1. SNL; v tem tekmovanju so v jesenskem delu na 21 tekmah zbrali 21 točk.
so uradno predali v uporabo nove reflektorje;
-	na Ptuju so izvedli 3. tek čez ptujski grad;
-	v Cirkulanah so slovesno odprli prenovljeno nogometno igrišče s pripadajočimi objekti;
-	izveden je bil jubilejni, 10. Poli maraton, na katerem je sodelovalo skoraj 6 tisoč rekreativnih kolesarjev;
-	v Kidričevem so izvedli nogometni turnir najmlajših, na katerem je sodelovalo 70 ekip (900 igralcev);
-	pred BK Ring na Ptuju so pričeli poletne boksarske revije - med poletjem so jih izvedli šest;
-	nogometaš Boris Sambolec je iz Aluminija prestopil v Zavrč;
-	16-letna atletinja AK CP Ptuj Veronika Domjan je zmagala na tekmi atletskega pokala Slovenije med članicami;
-	v ženski teniški ligi je ekipa TK Terme Ptuj osvojila končno 3. do 4. mesto;
-	na EP v Zagrebu je Tilen Vidovič v kajaku in kanuju na mirnih vodah osvojil 16. mesto;
-	ptujska atletinja Nina Kolarič je zaradi poškodbe odpovedala nastop na EP v Helsinkih;
-	mladi atleti AK CP Ptuj so na DP za mlajše mladince osvojili kar sedem medalj;
-	Urh Krajnc Domiter se je na članskem DP uvrstil med štiri najboljše;
-	v Ormožu je bil izveden 9. ormoški tek;
Junija je bil izveden jubilejni, 10. Poli maraton, na katerem je sodelovalo skoraj 6 tisoč rekreativnih kolesarjev.
-	Mitja Serdinšek in Luka Sagadin (oba KK Perutnina Ptuj) sta na DP za dečke in starejše dečke osvojila državna naslova;
-	mladinci in kadeti Aluminija so v sezoni 2011/12 osvojili končno 9. mesto v 1. mladinski in kadetski ligi;
-	ŠD Rogoznica je s slovesnostjo počastilo 50-letnico delovanja;
-	Tatjana Majcen Ljubič je na EP za športnike invalide na Nizozemskem osvojila dve bronasti medalji
-	v metu kopja in suvanju krogle.
Nina Kolarič je osvojila 3. mesto. Olimpijski komite Slovenije Kola-ričevi kljub izpolnjeni normi za nastop na OI ni prižgal zelene luči za odhod v London;
-	šahistka Anita Vrabič je na DP v Ljubljani osvojila 3. mesto;
-	v Grajeni so proslavili 40-letnico delovanja domačega športnega društva;
-	Luka Krajnc je na DP na velodro-mu v Kranju osvojil naslov držav-
nega prvaka v kar štirih kategorijah; Tim Roškar je med dečki A osvojil 2. mesto;
-	Petra Vernik je na DP z orožjem MK osvojila dve medalji; v ležečem položaju srebrno, v trojnem položaju bronasto;
-	Mina Markovič je na 1. tekmi svetovnega pokala nove sezone zmagala; to je bila že njena 10. zmaga v svetovnem pokalu;
-	ptujski atletski veterani so na DP
osvojili kar 12 medalj, od tega pet zlatih; 4 je prispeval Miki Prstec, eno pa Dušan Koren;
-	Petra Vernik je nastopila na mladinskem EP v Bologni in v konkurenci 65 tekmovalk zasedla 26. mesto;
-	k novopečenemu nogometnemu prvoligašu iz Kidričevega je iz Domžal prestopil Marko Dreven-šek;
-	padalec Peter Balta je zmagal na tekmi svetovnega pokala v Alten-stadtu v Nemčiji;
-	Tilen Vidovič je na mladinskem EP na Portugalskem osvojil 16. mesto;
-	nogometaši Aluminija so odigrali prvo tekmo v 1. SNL; v Kranju jih je z 1:0 premagal Triglav;
-	na DP za mlajše člane na Ptuju so atleti domačega kluba osvojili pet medalj; Laura Pajtler je zmagala v teku na 400 metrov;
-	Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je zmagala na mladinskem ITF-turnir-ju v Romuniji;
-	na karting dirki v Hajdošah je slavil Zlatko Oman (AMD Ptuj);
-	ob ptujski Ranci na Ptuju je bil izveden turnir v odbojki na mivki, na katerem smo dobili prvo »kraljico plaže« - Nino Kontrec;
-	nekateri mladi ptujski športniki so sodelovali na 46. športnih igrah mladih v Južni Koreji. Najboljšo uvrstitev je dosegla Maja Bedrač, ki je zmagala v skoku v daljino;
-	Vid Lah (BD Ranca Ptuj) je nasto-
Julij:
-	nogometaši Španije so na EP v Ukrajini in na Poljskem postali evropski prvaki - v finalu so s 4:0 ugnali Italijane;
-	Blaž Rola je na Floridi zmagal na turnirju serije futures v konkurenci posameznikov in dvojic;
-	Bojan Kujavec je v Angliji dosegel prvo profesionalno zmago v K-1;
-	Gorazd Maloič je bil razrešen z mesta predsednika Strelske zveze Slovenije;
-	mladi rokometaši Spodnjega Podravja so uspešno nastopili na velikem mednarodnem turnirju v Španiji; kadeti so osvojili 2., starejši in mlajši dečki pa 3. mesto;
-	na članskem atletskem DP v Kopru je v suvanju krogle zmagala Veronika Domjan (3. je bila v metu diska), Melani Hentak je v metu kopja osvojila 2. mesto. Poškodovana
Olimpijske igre v Londonu so bile nedvomno športni dogodek leta 2012. Za Slovenijo so medalje osvojili Urška Žolnir (zlato), Primož Kozmus (srebrno), Rajmon Debevec in dvojica Iztok Čop-Luka Špik (bronasto).
pil na mladinskem EP v Dublinu;
-	nogometaši Aluminija (U-15) so nastopili na turnirju Gothia cup na Švedskem. Gre za enega največjih turnirjev mladih nogometašev na svetu; Kidričani so se v svoji kategoriji med 150 ekipami uvrstili med najboljših 16;
-	Sven Lah je na Češkem nastopil na EP v konkurenci U-14, Nina Potočnik pa v Moskvi v konkurenci U-16. Blaž Rola je slavil na futures turnirju v Avstriji;
-	v Londonu so se pričele olimpijske igre.
Avgust:
-	plavalca Tim Vidovič in Lora Grobelšek sta na DP v kadetski in mladinski konkurenci osvojila tri medalje;
-	nogometaši Zavrča so pričeli tekmovanje v 2. slovenski ligi;
-	na jubilejni 20. ptujski Rancariji je nastopilo 21 ekip;
-	Dejan Zavec bi se moral v Nemčiji pomeriti z Uzbekistancem Alimja-novom, a je dvoboj odpovedal zaradi poškodbe komolca;
-	Tamara Zidanšek je v Storeču pri Splitu osvojila svoj prvi mladinski ITF-turnir;
-	na DP v kajaku in kanuju na mirnih vodah na ptujskem jezeru je Tilen Vidovič osvojil kar štiri zlate medalje;
-	v okviru MNZ Ptuj se je začela premierna sezona Super lige;
-	Manuel Bedenik (KK Perutnina Ptuj) je med mlajšimi mladinci postal državni prvak v vzponu;
-	Samo Petja (Klub tajskega boksa Ptuj) je v Portorožu dosegel profe-
Na paraolimpijskih igrah v Londonu je Tatjana Majcen Ljubič osvojila 6. mesto v suvanju krogle in 8. mesto v metanju kopja.
Atletinja Veronika Domjan (AK CP Ptuj) dosega odlične rezultate v mladinski in tudi v članski kategoriji.
sionalno zmago;
- Blaž Rola je slavil na futures turnirju v Vinkovcih. Na Ptuju je potekal mednarodni turnir v konkuren-
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj) spada v sam vrh najboljših mladih slovenskih kolesarjev.
ci U-12: zmagala sta srbska igralca Bodin Živkovič in Jovana Vukovič.
September:
-	Tim Gajser je v Bolgariji postal mladinski svetovni prvak v moto-krosu v razredu do 125 ccm;
-	na paraolimpijskih igrah v Londonu je Tatjana Majcen Ljubič osvojila 6. mesto v metanju krogle in 8. mesto v metanju kopja;
-	Veronika Domjan je na mitingu na ptujskem Mestnem stadionu popravila državni rekord v metanju diska med mlajšimi mladinkami (49,13 metra);
-	veteran AK CP Ptuj Andrej Komel je na EP osvojil bronasto medaljo v teku na 3000 metrov z zaprekami;
-	začelo se je državno prvenstvo v 1. A moški in ženski rokometni ligi;
-	Vid Pšajd (AMD Hajdina) je z zmago na zadnji dirki v Čedadu potrdil naslov državnega in pokalnega
prvaka;
-	na SP v tajskem boksu v Rusiji je imel Tomaž Toplak neverjetno smolo: med dvobojem z Avstralcem Reesom je popustila vrv in Tadej je padel iz ringa ter se poškodoval; Samo Petje je izgubil proti Francozu Dalaronu;
-	na Ptuju je potekal 18. ptujski športni vikend;
-	na mladinskem EP v razredu Laser Radial v Belgiji sta nastopila tudi Vid Lah in Jure Medved;
-	Mina Markovič je zaradi poškodbe palca odpovedala nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu;
-	Kevin Venta je nastopil na svetovnem univerzitetnem prvenstvu v ruskem Kazanu;
-	igralci NTK Ptuj so začeli novo sezono v 1. moški ligi v sestavi Bojan Pavič, Matic Slodej in Luka Krušič;
-	ekipa Mlinčka je v Termah Olimje na EP v elektronskem pikadu osvojila 2. mesto;
-	na kadetskem in mladinskem SP na Slovaškem je Nuša Stefančič osvojila srebrno medaljo, Dejan Kociper (oba KBV Ormož), Patrik Šulek in Luka Vindiš (oba KBV Ptuj) pa bronaste;
-	Zlatko Gabro je na trenerskem mestu NK Zavrč zamenjal Mirana Emeršiča;
-	Peter Balta (Aeroklub Ptuj) je v skupnem seštevku svetovnega pokala osvojil 6. mesto;
-	na članskem mastersu v tenisu se je Urh Krajnc Domiter prebil do polfinala.
Oktober:
-	Simon Vedlin je postal svetovni prvak v triatlonu moči;
-	veteranska atleta Dušan Koren in Branimir Komel sta na balkanskem prvenstvu v turškem Izmirju v svojih kategorijah osvojila zlati medalji;
-	odbojkarice ŽOK AC Prstec Ptuj so začele tekmovanje v 2. DOL vzhod;
-	na Ptuju je potekalo kolesarsko tekmovanje za Pokal Poli;
-	na medobčinskem tekmovanju v krosu je največ medalj osvojila OŠ Ljudski vrt;
-	slovenska reprezentanca v moto-krosu je na Pokalu narodov v Ukrajini z 2. mestom dosegla največji uspeh v svoji zgodovini. Član reprezentance je bi tudi Tim Gajser;
-	Mitja Serdinšek (KK Perutnian Ptuj) je bil najboljši posameznik na DP na velodromu v Kranju, ptujska
Slovenska reprezentanca v motokrosu je na Pokalu narodov v Ukrajini z 2. mestom dosegla največji uspeh v svoji zgodovini. Član reprezentance je bil tudi Tim Gajser.
ekipa je osvojila dva naslova;
-	Tjaša Flanjak se je na mednarodnem tekmovanju v Budimpešti v mnogoboju uvrstila na 16. mesto; na preskoku je bila celo 10.;
-	Urh Krajnc Domiter je na mla-
dinskem mastersu prispel vse do finala.
November:
-	Mina Markovič je slavila na zadnji tekmi azijske turneje svetovnega pokala v težavnosti;
-	nogometaši Aluminija so izločili Gorico in se uvrstili med najboljše štiri ekipe v Pokalu Slovenije;
-	v Mariboru se je pričelo svetovno mladinsko šahovski prvenstvo, na katerem je nastopilo več kot 1500 mladih šahistov, med njimi je bilo tudi 8 članov ptujske ekipi ŠD Te-hcenter Ptuj;
-	32. zlato rokavico na Ptuj je osvojil Nejc Nedeljko (BK Ring);
-	ekipa judoistov JK Gorišnica je sezono v 1. ligi končala na 7. mestu med osmimi ekipami;
-	Blaž Rola se je na turnirju serije challenger v španski Marbelli uvrstil v polfinale in s tem dosegel največji uspeh v dosedanji teniški karieri. Sezono je končal na 309. mestu lestvice ATP;
-	na DP mlajših kategorij v gimnastiki so odlično nastopili tudi mladi člani GD Ptuj; Tim Gaber je bil med
Mina Markovič je z zmago na zadnji tekmi sezone svetovnega pokala v Kranju ubranila vse lanske naslove: je najboljša plezalka sveta v težavnosti in kombinaciji.
Blaž Rola se je na turnirju serije challenger v španski Marbelli uvrstil v polfinale in s tem dosegel največji uspeh v dosedanji teniški karieri. Sezono je končal na 309. mestu lestvice ATP.
posamezniki celo prvi;
-	atletski trener Franci Ivančič je prejel srebrno plaketo AZS;
-	Mina Markovič je z zmago na zadnji tekmi sezone svetovnega pokala v Kranju ubranila vse lanske naslove: je najboljša plezalka sveta v težavnosti in kombinaciji;
-	na EP za mlajše članice v Pragi je Urška Urek (JK Drava Ptuj) obstala na prvi stopnički;
-	Blaž Škrjanec in Nejc Kujavec (oba BK Ring) sta postala pokalna prvaka Slovenije v boksu;
-	Vid Pšajd (AMD Hajdina) je nastopil na SP v kartingu na Portugalskem.
December:
-	Marko Kmetec se je na zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva v 1. SNL poslovil od aktivne kariere; Aluminij je prvi del sezone (21. krogov) končal na 9. mestu z 21 točkami;
-	Mina Markovič (OK 6b Ptuj) je slavila v tekmovanju za državno prvenstvo v težavnostnem in bal-vanskem plezanju;
-	Blaž Škrjanec in Nejc Nedeljko sta zmagala na tekmovanju za slovenski superpokal;
-	Tadej Toplak je v ljubljanskem Tivoliju zmagal v profesionalnem nastopu proti Hrvatu Ivanu Staniču;
-	Tim Gajser je v Monte Carlu prejel prestižno nagrado novinec leta mednarodne zveze za motošport
-	FIM;
-	Tjaša Flanjak se je na državnem prvenstvu uvrstila v gimnastično reprezentanco Slovenije;
-	na EP v kikboksu v Romuniji sta Sabina Kolednik in Adrijana Korez (obe KBV Ptuj) osvojili 5. mesto;
-	šahisti ŠD Tehcenter Ptuj so na ekipnem DP osvojili končno 2. mesto, zmagala je ekipa ŽŠK Maribor;
-	Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj) je na borilnem spektaklu v Ljubljani premagal uveljavljenega Redža Ljutica;
-	Tatjana Majcen Ljubič je bila razglašena za najboljšo športnico invalidko v letu 2012;
-	Blaž Škrjanec je nastopil na boksarskem EP U-22 v Rusiji.
JožeMohorič
Praznična moška moda
Konec leta se neizogibno bliža in moje misli so se tokrat ustavile pri moški modi. Kaj najraje oblečejo, kaj nam ponujajo modni trendi in kaj naše trgovinske police? Večina modnih časopisov, ki jih lahko kupimo v naših kioskih, nam predstavlja predvsem modo za ženske. Seveda obstajajo tudi modni časopisi, ki so namenjeni izrecno moški modi, vendar jih prav pogosto ni najti na naših policah. Vsi pa vemo, da na modni sceni naši moški nikakor niso pozabljeni.
Na modnih brveh, ki narekujejo trende moške mode, najdemo seveda zraven funkcionalnih in nosljivih oblačil tudi veliko oblačil, ki si jih večina ne predstavlja na ulici. Čeprav se tudi v moškem svetu vsak dan najde kakšen pogumnež več, ki se upa odeti tudi v kakšen kos oblačila, ki je malo drugačen oziroma si dovoli ustvariti in nositi oblačila po svoje.
Pa poglejmo, kaj bi lahko oblekel naš moški, ki ni ravno pripravljen za ekstremne modne presežke. Torej kaj obleči za nekaj dni tako poslovnega kot tudi ležernega pohajkovanja v prihajajočih prednovoletnih dneh? Pri izbiri oblačil, ki jih moramo spakirati za nekajdnevno potovanje, je zelo pomembno, da vemo, kam vse smo v teh dneh namenjeni, kakšno vreme lahko pričakujemo in da je vedno dobro imeti vsaj dva para čevljev. Ene imamo na nogah, drugi naj bodo v torbi.
Zraven obveznih kosov moške garderobe, kot so hlače, majica, srajca, pulover, jakna in čevlji, lahko k temu dodamo še šal, pleteno kapo, klobuk, rokavice in torbo. Naslednje nepisano pravilo ali vodilo naj bodo barve, ki naj se med seboj ujemajo. Namreč lahko se nam zgodi kakšna nepredvidljiva nezgoda s kakšnim kosom oblačila in moramo na
hitro spremeniti začetno kombinacijo. Torej vsa oblačila naj se med seboj kombinirajo tako po
barvah kot po stilu - če se odlo- športno eleganco, ki jo izberemo čimo za športni slog, ga lahko s v primeru kakšnega poslovnega kakšnim kosom nadgradimo v srečanja.
Med vsemi izbranimi oblačili so osnovne tri barve, modra, rjava in bež, ki jih lahko uspešno kombiniramo med seboj. Troje različnih hlač, tri srajce, majica, pulover, jopica, šali, kapa, klobuk, jakna, sako in dvojni čevlji. Tisti, ki vam spomin še seže v srednješolske klopi in matematiko, lahko na hitro izračunate, koliko različnih kombinacij lahko naredimo s temi nekaj kosi oblačil. Torej naučimo se kombiniranja in uporabimo domišljijo. Za samo potovanje, z avtom, vlakom ali letalom, je najbolje obleči udobna oblačila, v katerih se bo naš moški predvsem dobro počutil. Seveda bo tudi njegov zunanji videz dovolj zanimiv, da bo pritegnil marsikateri pogled nežnejšega spola.
Zimski čas zahteva, da k osnovnim oblačilom dodamo tudi vse dodatke, kot so kapa, šal, rokavice ..., in seveda za nekajdnevno potovanje tudi malo večjo torbo, v katero bo spravil še nekaj oblačil za ostale dni.
Udobno, športno in hkrati opazno se bo naš moški gotovo počutil v stajlingu, ki mu bo omogočal nemoteno gibanje, hiter korak in v rokah le eno torbo. K hlačam svetle sivo bež barve lahko obleče toplo karo srajco. Za potovanje z vlakom, avtom ali letalom ni nujno imeti predebele in predolge jakne, saj mu je v toplih čakalnicah lahko samo v napoto. Torej dovolj bo krajša usnjena, podložena jakna za hladnejše dni. V osnovi spominja na klasično jakno pilotov, vendar je na jakni zanimiv trendovski dodatek - kapuca. Kapuca je tako dodatek k drugačnosti kot tudi funkcionalni del oblačila, če nepričakovano zapiha oster veter. Za potovanje si izbere barvno kombinacijo temno modre, sive, rjave in bež barve, h kateri se najbolje poda tudi potovalna torba in je videz v celoti popoln. Topla karo srajca je v modro-si-vih tonih in k njej kombiniramo pleten moder šal ter pleteno modro kapo z zanimivim detajlom v obliki »šilta«. K temu dodamo še rjave semiš čevlje na vezanje ter usnjeno jakno s kapuco. Seveda
je nepogrešljiva še modra potovalna torba, v katero skrijemo
preostala oblačila.
Po prijavi na recepciji izbranega
hotela se lahko naš izbranec odpravi v sobo, kjer se preobleče in
pripravi za ogled mesta ter med tem opravi že vnaprej dogovorjen poslovni sestanek. Za to priložnost bo iz torbe izbral belo bombažno majico z dolgimi rokavi, preko katere obleče srajco. Srajca ima ozke vzdolžne črte v bordo in beli barvi. Glede na zimski čas bo pod temno modri sako oblekel še tanek volnen pulover v bordo barvi. Pri izbiri hlač se lahko kljub poslovnemu srečanju odloči za modre kavbojke iz elastičnega materiala, saj srajca in sako izpolnjujeta osnovne zahteve športne elegance, ki je dovolj za predvideno poslovno srečanje.
K temu obuje še rjave semiš pol-škornje, ki mu bodo zagotovili lahek korak.
Po uspešno končanem poslovnem sestanku in večerji je ostal le še en dan do silvestrovanja. Tokrat bo silvestrovanje organizirano v domačem vzdušju planinske koče v družbi znancev, poslovnih prijateljev in ostalih, ki se bodo zadnji dan starega leta odločili preživeti na istem naslovu.
Ker je zunaj začel naletavati sneg, temperature pa so se spustile krepko pod ničlo, je treba obleči nekaj takega, kar bo nudilo veliko mero udobja in po potrebi tudi dovolj toplote. Gotovo jih bo pogled skozi okno in naletavanje snega kaj hitro zvabilo tudi na plano.
Torej k topli srajci v rjavi barvi, karirastim hlačam z nujno potrebnimi žepi za vse malenkosti, ki morajo biti blizu, potrebuje še toplo volneno jopico v surovi barvi, ki je prav takšna, kot bi jo ravnokar spletla njegova babica. Poseben detajl in spomin na nekoč so prav gotovo zapenjanje in leseni gumbi.
Seveda pa ne gre brez karirastega toplega flanela šala v rjavo bež odtenkih ter ustreznega volnenega klobuka v drobnem karo dizajnu.
Tudi k temu stajlingu priporočam rjave semiš polškornje. Našega moškega smo oblekli tako, da ga zeblo gotovo ne bo. S svojim videzom in detajli bo privabil kakšen pogled več, saj
je pri vsakem stajlingu poskrbel za nekaj, kar ni povsem običajno.
Vsa oblačila, ki jih je skrbno nosil naš izbranec Rok Grdina, imajo
na policah in obešalnikih v trgovini Oviesse na Ptuju.
Prehrana
Okusne jedi z ostanki hrane
Pri pripravljanju silvestrske večerje po navadi pretiravamo s količinami. Je pač že tako, da želimo pripraviti pestro izbiro, potem pa nenadoma ostane od vsake jedi nekaj. In kaj lahko naredimo z ostanki hrane? Marsikaj okusnega in zanimivega. Ostanke spremenimo v nove jedi. Nekateri ostanki, kot so sarme, mesne jedi..., lahko v hladilniku počakajo do 3 dni in jih samo pogrejemo. Lahko pa hrano tudi zamrznemo, da počaka do prihodnjič. Hrane s krompirjem in kolačev ne zamrzujemo. Poglejmo nekaj idej za pripravo hrane iz ostankov. Pršut uporabimo v zloženkah, mesnih kroglicah, zapečemo ga s prelivom, dodamo zelenjavi, pripravimo fine krpice s šunko. Če nam ostane riba, jo očistimo in iz nje pripravimo polpete, paštete ali razne zloženke. Z mleto ribo lahko nadevamo testo ali zelenjavo. Naredimo si slano pito ali slan zavitek, ostanke pa uporabimo tudi kot gosto juho iz zelenjave in ribe, mesa ter drugih sestavin.
Ostanki perutnine se uporabljajo izključno sveži za paprikaš, go-laže ter zložence. Meso perutnine lahko zmeljete z omako in skorji-co vred ter z dodatki smetane in začimb naredimo nadev za palačinke, kanelone ali zavitke. Mesne kroglice pripravljamo enako, kot če bi bilo meso surovo, pa če je skuhano, praženo ali pečeno. Zmeljemo ga dvakrat, dodamo začimbe, maščobo, gorčico ... Na enak način lahko pripravimo tudi čudovito domačo pašteto. Nase-kljano meso porabimo za rižoto ali razne omake za testenine. Zelo prilagodljivi so ostanki testenin in riža, še posebej če so skuhani tako, da niso zlepljeni. Temelj so hranljivim solatam ali pogreti v različnih omakah. Če znamo narediti vsaj tri različne omake, bomo testenine ali riž lahko uporabili za obroke, ki
bodo vsem okusni. Govedino izboljšamo z začimbami. Lahko naredimo hladno solato, ki ji dodamo kisle kumarice, trdo kuhana jajca in zelenjavo. Če meso zmeljemo, lahko naredimo navadne polpete, nadeve za zavitke in palačinke ter dodatek k zelenjavi (polnjen krompir). Ne pozabite na musako iz krompirja, ohrovta in zelja! Dovolj je, da meso nasekljamo in začinimo, po plasteh zložimo vse sestavine ter prelijemo z bešamel omako. Palačinke so kot ustvarjene za razne jedi iz zmletega mesa. Tudi z ostanki svinjske pečenke lahko naredimo veliko okusnih novih jedi. Iz pečenke in zelja lahko naredimo segedin golaž (v zelje damo malo jabolčnih kr-hljev za boljšo aromo, poleg tega bo jabolko popilo kakšno odvečno maščobo ali sol). Iz ostankov pečenke lahko naredimo rižoto, poleg mesa pa vanjo damo veliko zelenjave. Ostanki že pripravljenega mesa (tudi ocvrtega) se odlično obnesejo kot nadev za kanelone. Treba jih je zmleti, dodati kako jajce, mogoče kakšno začimbo. Iz pečenke naredimo odlično omako za testenine. Meso zmeljemo, popražimo na veliko čebule in paprike, dodamo mleto pečenko, začinimo s poprom, čilijem, česnom in nase-kljanim peteršiljem ter dodamo paradižnik (mezga, pelati...). Ku-
hamo vse skupaj 5 minut. Sir najpogosteje konča v smeteh, ker se hitro posuši, spremeni barvo ali pa postane masten in prozoren. Najprej ostanke sira navlažimo z mlekom, jih dobro zavijemo v alu folijo in shranimo v hladilniku ali zamrzovalniku. Če sir vseeno otrdi, ga naribamo in dodamo skoraj vsem jedem, kamor se dodaja parmezan. Manj uničen sir narežemo na ploščice in spečemo. Iz mehkega sira lahko z nekaj dodatki naredimo namaze za kruh. Skoraj vse vrste sirov lahko dodamo v omlete, na kockice narezan sir pa se poda vsaki sveži solati. S sadjem in zelenjavo je najenostavneje. Zelenjavo spremenimo v kremne juhe, v nadev za zavitke ..., sadje pa spremenimo
v napitke, sladice, kompot ali ga uporabimo kot dodatek drugim jedem. Če imamo že malo zasušen kolač, ga enostavno prelijemo s sokom iz zmešanega sadja s sladkorjem in dobili bomo novo sladico, polno okusa in svežine. Star kruh je pogost ostanek v vsakem gospodinjstvu. Če je kruh razmeroma suh, ga tanko narežemo, namočimo v jajca in spečemo za večerjo. Če še malce mehak kruh narežemo in zamrznemo, ko se nam zahoče, pa ga na hitro popečemo v toasterju in bo odličen za zajtrk. Kruh lahko narežemo na kockice, jih natopimo v mleko, juhe in podobno ter iz njih pripravimo razne narastke, cmoke...
V nadaljevanju pa še nekaj zanimivih nasvetov in ostanki hrane ne bodo nikoli več odpadek.
Omaka iz ostankov svinjske pečenke
Sestavine: 2 veliki čebuli, ostanki svinjske pečenke, 2-3 dcl ju-šne osnove (nadomestimo jo lahko z vodo in govejo kocko), zvrhana čajna žlička rdeče paprike v prahu, 2 lovorjeva lista, ščepec popra, soli, zravnana čajna žlička paradižnikove mezge, 1 žlica moke.
Čebulo narežemo na koščke in jo popečemo na segretem olju v ponvi. Ko začne postajati ru-
menkasto rjave barve, ji dodamo na majhne koščke narezano pečenko. Vse skupaj pražimo slabih pet minut, prilijemo jušno osnovo, dodamo sol, poper, paradižnikov koncentrat in papriko v prahu ter vse skupaj malce pokuhamo. Medtem v manjšem kozarcu zmešamo slab dcl vode in mu dodamo zravnano žlico
kumaric, 250 g jabolk, sok 1/2 limone; jogurtov solatni preliv:
150 g jogurta, 1 dl čiste goveje juhe, 2 žlici majoneze, 1 žlička naribanega hrena, sol, črni poper v zrnu.
Ohlajeno govedino tanko narežemo. Kumaro olupimo, podol-žno razpolovimo, razpeškamo in narežemo na tanke rezine. Kisle
moke. Dobro zmešamo, da ne bodo nastale grudice v omaki ter med rednim mešanjem prilijemo k omaki. Omaki dodamo raztrgana lovorjeva lista in jo zavremo, da se lepo zgosti. Lovor na koncu odstranimo in omako postrežemo.
Omako uporabimo kot prilogo k polenti ali kot omako za testenine, lahko pa tudi kot prilogo k raznim različicam krompirja.
Govedina v solati
Sestavine: 500 g govedine iz juhe, 200 g kumar, 200 g kislih
kumarice narežemo na kockice. Jabolka olupimo, razpeškamo in narežemo na tanke rezine. Takoj jih pokapljamo z limoninim sokom.
Z metlico za stepanje gladko razmešamo jogurt, čisto govejo juho, majonezo, nariban hren, sol in sveže mlet poper. V skledo položimo narezano meso, kumare, kisle kumarice in jabolka. Prelijemo jih s solatnim prelivom in nežno premešamo. Solato pustimo stati 30 minut, da se okusi prepojijo. Solata je lahko malica, hladna predjed ali lažja samostojna jed.
Solata iz ostankov piščančjega mesa
Narezane ali natrgane koščke pečenega piščančjega mesa stresemo v skledo in jim dodamo na koščke narezano svežo zelenjavo, kuhane testenine ali riž. Lahko se poigramo z različnimi kombinacijami. Zanimive so solate, v katerih poleg zelenjave uporabimo tudi sadje. Solato lahko potresemo s praženimi nasekljanimi oreški in semeni, osvežimo z zelišči in ji dodamo še solatno polivko, majonezo ali jogurt.
operemo, osušimo, nato pa sadje izkoščičimo in zrežemo na koščke ali rezine. Solato raztrgamo na manjše koščke. Papriki odstranimo semena in jo razrežemo, nato pa vse skupaj stresemo v skledo in premešamo. Ožamemo limono in solato prelijemo z limoninim sokom. Po okusu jo dosoli-mo, popramo in premešamo, da se začimbe razporedijo. Solato postrežemo v skodelicah.
Zloženka iz ostankov pečenke
Sestavine (količine so poljubne):
Piščančja solata z avo-kadom in mangom
Sestavine: 400 g piščančjih prsi, 0,5 žličke soli, 2 ščepca sveže mletega popra, 400 g avokada, 400 g manga, 1 paprika, 250 g solate ledenke, 1 limona. Meso zrežemo na kockice in stre-semo v skledo. Sadje in zelenjavo
ostanki pečenke, kuhan krompir, čebula, česen, šunka, sveže zelje, makaroni, bešamel omaka, jajce, peteršilj, sir za potresanje. Popražimo čebulo, šunko in česen, dodamo sveže zelje in po-dušimo. V pekač naložimo narezan krompir, po njem potresemo polovico prepražene mešanice. Po vsem tem nasujemo kuhane
AN
kuhinje
Vesel * Božič* Id aspešno
makarone, čez njih še eno plast praženih »ostankov« in pečemo okrog 20 minut. Prelijemo z be-šamel omako, pomešano z jajcem in peteršiljem, potresemo s sirom in pečemo še kakšnih 10 minut.
»Rusko zelje«
Sestavine: 1 kg kislega zelja, 20 dag riža, 1 kg ostankov pečenke, 1 kisla smetana, 1 čebula, olje, sol, poper, vegeta. Kislo zelje skuhamo, pečenko
zmeljemo, ji dodamo prepraženo čebulo in začinimo po okusu, riž skuhamo v slanem kropu. V na-maščen pekač damo najprej po lovico kislega zelja, nato ves riž, nanj meso, dodamo še ostalo polovico kislega zelja in po vrhu premažemo s kislo smetano. Damo v ogreto pečico in pri 170 stopinjah pečemo pol ure. (Če nimamo ostankov pečenke, lahko rusko zelje naredimo s svežim mletim mesom, ki ga prepražimo skupaj s čebulo in začinimo po okusu.)
jajci, 5 dl mleka.
Kislo zelje dušimo do mehkega. Krompir skuhamo, ga olupimo in zrežemo na kolobarje. Na olju prepražimo čebulo do zlatoru-mene barve, dodamo zmleto pečenko, solimo (previdno, ker je pečenka že slana) in dodamo
loti. Potem še ostalo po plasteh. Prelijemo z mlekom, v katerem smo razžvrkljali dve jajci. Pečemo pri 200 stopinjah. Čas pečenja je odvisen od debeline plasti. (Viri: http://druzina.enaa. com; http://www.kulinarika. net)
Sarme - tradicionalno novoletno kosilo
Po bogatem silvestrskem jedilniku in potem, ko smo praznovanje končali krepo čez polnoč, se nam na novoletni dan najbrž ne bo dalo ne vem kako dolgo stati pred štedilnikom, da bi pripravili novoletno kosilo. Verjetno je prav zato na ta dan postala »obvezna« sarma. Pripravimo jo lahko vnaprej, saj pravijo, da večkrat kot jo pogrejemo, boljša je. Ostanek pa lahko tudi zamrznemo. Nekaj receptov za uspešno delo - nekateri so čisto klasični, drugi bolj nenavadni.
Novoletna sarma
Sestavine: 450 g mešanega mletega mesa, 150 g prekaje-ne slanine, 2 glavi kislega zelja, 1/2 kg naribanega kislega zelja, 1 skodelica riža, 1 jajce, 3 stroki česna, 2 majhni čebuli, 1 dl kisle smetane, 2 dl suhega belega vina, majaron, sladka mleta rdeča paprika, mleta kumina. Mleto meso in polovico narezane slanine na čebuli in olju malo prepražimo, dodamo skodelico riža, jajce, strok strtega česna, solimo, popramo, dodamo malo majarona in mlete paprike ter dobro premešamo. S tem napolnimo zeljnate liste in oblikujemo v sarme.
Na olju in čebuli prepražimo na koščke narezano slanino, dodamo 2 dcl suhega belega vina, 500 g ožetega kislega zelja, 2 stroka strtega česna, 2 žlici mlete rdeče paprike, malo mlete kumine, malo soli. Zmešamo ter malce podušimo, dodamo 1 dcl kisle smetane ter premešamo. V glinast ali ognjevaren pekač razporedimo najprej plast dodatka, nanj naložimo sarme, vmes pustimo prostor, ki ga zapolnimo z ostalim dodatkom. V pečici počasi dušimo približno 1 uro in pol pri 175 stopinjah.
Sarma iz svežega zelja
Sestavine: 800 g svežega zelja, 2 čebuli, 40 g masla, 1 strok česna, 50 g riža, 350 g mešanega mletega mesa, 1 žlička soli, 1 žlička mletega črnega popra, 1 šopek peteršilja, 1 jajce, 1 lovor-jev list, 2 dl vode Zelje operemo, mu odrežemo kocen in ga razdelimo na liste. Zavremo velik lonec osoljene vode in liste nekaj minut blan-širamo, samo toliko, da ovenijo in se zmehčajo. Izberemo deset lepih listov in jim debelejša rebra sploščimo. Preostanek zelja narežemo na rezance. Čebulo narežemo, česen stremo. V pon-
Gigantska sarma
Novoletna sarma
vi razpustimo maslo in na njem spražimo čebulo, da postekle-ni. Dodamo še česen in zmleto meso, dobro premešamo in v zmes dodamo riž. Pražimo toliko časa, da meso porjavi. Zmes solimo in popramo ter ohladimo. Peteršilj operemo in nase-kljamo. V maso vmešamo peteršilj in jajce ter z rokami dobro premešamo, da dobimo enotno maso. Kepe zmesi damo na zeljnate liste in jih zavijemo v zvitke (rolice). Konce zvitkov zatlačimo navznoter, da se ne morejo od-viti. Vklopimo pečico in jo naravnamo na 200 °C. Namastimo ognjevarno posodo, dno potre-semo z narezanim zeljem, na to zložimo sarme in jih po vrhu spet potresemo z narezanim zeljem. Zelju dodamo lovorov list in zalijemo z vodo. Damo v ogreto pečico in dušimo eno uro. Pripravljene sarme razporedimo na krožnike, obdamo z narezanim zeljem in polijemo s tekočino.
Gigantska sarma (zeljna rulada)
Sestavine: 6 kisanih zeljnih listov, 1 kg mešanega mletega
mesa, 4 čebule, 5 strokov česna, 8 rezin slanine, 10 rezin sira, 2 jajci, velika žlica mlete paprike, ščep šetraja, sol po okusu, poper.
Na pult položimo plastično folijo, nanjo pa lepo razporedimo zeljne liste (štrclje izrežemo), ki naj se prekrivajo. Popražimo čebulo, česen, meso, mleto papriko, šetraj in odstavimo, da se malo ohladi. Vmešamo jajci. Medtem po listih razporedimo slanino, nanjo nanesemo mesni nadev, na ta nadev pa podevamo rezine sira ali pa ga naribamo. Dobro je, če je nadev še malo topel, da se sir malo raztali, ker je lažje zvijati. Na koncu pustimo 10 cm praznih listov. Začnimo zvijati tam, kjer smo meso nanesli do roba. Zvijamo tesno in pritiskamo. Pomagamo si s podloženo folijo. Zvijemo do konca in položimo v pomaščen pekač (če je rulada predolga, jo prerežemo na pol). Pečemo pol ure pri 180 stopinjah C. Med pečenjem zalijemo s skodelico vode. Zadnjih 10 minut z nabrano tekočino z žlico polivamo še rulado, da zelje dobi sočnost.
Naše prireditve
Velika božično-novoletna prireditev Za male in velike
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj smo v okviru prazničnih dogodkov v decembru otrokom že petnajsto leto zapored podarili prireditev Za male in velike. Otroci so ustvarjali v zanimivih delavnicah, prisluhnili nastopom otrok, se navduševali nad čarodejem Avgustinom in nastopom Damjane Golavšek ter domov odšli s sladkimi dobrotami, ki jim jih je prinesel dedek Mraz. Praznični december je tudi letos postregel s tradicionalno, letos že petnajsto veliko božično-novole-tno prireditvijo Za male in velike. Zabavno-glasbena in animacijska prireditev se je tudi letos zgodila dan po Orfejčkovi paradi, v četrtek, 27. decembra, v lepo okrašeni dvorani Šolskega centra Ptuj. Prireditev smo pripravili sodelavke in sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj. Ob šestnajsti uri, ko se je prireditev uradno začela, so dvorano že napolnili mali in veliki otroci v spremstvu svojih staršev, babic, dedkov, tet ali stricev. Nekateri so z zanimanjem čakali na začetek
glasbenega dela prireditve, drugi pa so se odločili preizkusiti svojo bogato domišljijo ter se pridružili ustvarjalnim delavnicam, kjer so nastajali edinstveni izdelki, ki so jih otroci lahko na koncu odnesli domov. Delavnice so letos pripravili trgovina Pikapolonica, podjetje Boxmark Leather ter Jasmina Voda. Med otroci se je sprehajal nekoliko podaljšan čarodej Av-gustino ter zanje napihoval podolgovate balone, iz katerih je
na željo malčkov izdeloval kužke, sablje ter druge zanimive like. Na velikem odru v dvorani je potekal zabavno-glasbeni program, kjer sva voditeljici sobotnih otroških oddaj na Radiu Ptuj Manja Kokol in Mateja Tomašič gostili precej zanimivih glasbenih gostov. Za zabavo so med drugimi poskrbeli tudi trije mladi harmonikarji iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj - Trio harmonik, kvartet rogov in trio flavt zasebne glasbene šole v
samostanu Sv. Petra in Pavla ter otroška folklorna skupina Lanco-va vas.
Otroci so se zelo razveselili tudi Damjane Golavšek, avtorice in izvajalke glasbenih prireditev za otroke. Skupaj so odpotovali v svet glasbe, ki jo otroci, sodeč po njihovem sodelovanju, dobro poznajo. Za odličen konec letošnje zelo dobro obiskane prireditve je tudi tokrat poskrbel stari dobri dedek Mraz s sivo kučmo in dolgo brado, ki se je v Športno dvorano Center pripeljal naravnost s Severnega tečaja. Najprej je pozdravil zbrano otroško občinstvo, nato pa se sprehodil med njimi, kar je bilo precej težko, saj so ga vsi želeli videti čim bolj od blizu in se ga vsaj malo tudi dotakniti. Tudi tokrat pa dedek Mraz med otroke ni prišel praznih rok, saj je na hrbtu prinesel poln koš sladkih dobrot. Darila je, kot je v navadi, razdelil samo med pridne otroke. Sicer pa glede na to, da so vsi mladi obiskovalci glasno potrjevali, da so skoraj vedno zelo pridni, so darila dobili vsi in se z nasmehom na obrazu za letos poslovili od dobrega moža, ki jim je obljubil, da jih prihodnje leto ponovno obišče.
Neposredna demokracija
Zadnjič je v našem bifeju beseda zopet nanesla na naše ukrepe v zvezi z razbremenitvijo proračuna države. Ker se tukaj zbira druščina zaradi dobre kave in prijazne natakarice, je sicer struktura gostov različna tako po starosti kot po strankarski ali nestrankarski pripadnosti. Najbrž tudi po verski, a se po tej plati ne poznamo. Verske teme niso predmet naših diskusij, bife pa je po nedeljah zaprt, tako da ne vemo, kdo bi v času maše manjkal. »A je kdo poslušal sinoči omizje?« je Karlek po navadi pričenjal debato. Večina je gledala vsaj zadnja poročila, sicer ne bi mogla naslednji dan sodelovati pri debati.
»Nekaj časa sem jih poslušal, potem pa nisem imel več živcev,« se je oglasil Janč. »Po stokrat me-ljejo eno in isto, a nasprotnika ne morejo premakniti niti za milimeter. Zakaj se sploh trudijo?« »Saj se tisti, ki so v vladi, ne trudijo prepričati onih iz opozicije. Saj vedo, da jih oni ne poslušajo. Oni to govorijo zaradi nas, poslušalcev na televiziji,« je z umirjenim glasom ugotavljal upokojenec Srečko, ki se je rad spominjal davnih časov, ko je bil še v službi in je bil red in so bile službe in so bile plače in smo... in tako dalje. Karlek, ki je medtem dobil svojo flaško laškega, čeprav mu ni bilo treba niti namigniti natakarici, ki je poznala njegove potrebe, mu je pritrdil:
»Ja, ja, bo že držalo. A sedaj se mora vlada truditi prepričati še sindikaliste, da so njihovi ukrepi nujni. Sindikalisti plus opozicija pa pomeni tako coklo, da je uspeh že, če voz ne leze nazaj.« »Nekoč se v sindikatu nismo spuščali v visoko politiko,« se je ponovno oglasil Srečko, ki je svoje monologe običajno začenjal z besedico nekoč. »Takrat smo se bavili samo z organiziranjem izletov, nakupom premoga
za ozimnico in z razmerjem plač med čistilko in direktorjem, ko so se spreminjale kolektivne pogodbe.«
»Ej, da mi je dana možnost kot članu sindikata, da odločam o tako malo pomembnem detajlu, kot je razmerje med mojo in direktorjevo plačo!« je vzkliknil Jože, ki so ga včasih radi klicali Pepček.
»Pepček, zbudi se!« ga je zavrnil Karlek. »Zdaj ne moreš odločati o ničemer drugem kot o tem, ali boš pil laško ali union. Ti nisi član izvoljenega ljudstva, ki odloča samo o svoji usodi. Poglej Državni svet, oni so se odločili, da se ne bodo ukinili, saj jim tam nič ne manjka. To, da bi prihranila država dva milijona evrov letno, je nepomemben znesek v primerjavi z milijardno zadolženostjo države.«
Uroš, ki je že večkrat odprl usta, da bi se vmešal v debato, a je vedno zamudil za delček sekunde, ker ga je medtem prehitel nekdo drug, je začutil kratki predah v debati, zato je hitro spustil na šank že dvignjen kozarec s špri-cerjem in se oglasil: »Ti, Srečko, ali bolje rečeno ne-srečko, si najbrž nisi mogel zamisliti, da bodo sedanji sindikalisti odločali o tem, koliko časa boš moral delati za penzijo in posredno o tem, po kakšnih obrestnih merah bomo dobivali kredite.« Karlek pa je nadaljeval razpredanje o nezamenljivosti izvoljenih predstavnikov:
»Tudi poslanci Državnega zbora, ki so jih njihovi strankarski vodje vrgli iz stranke, se oklepajo poslanskega stolčka, kot da jim je na rit prirasel. Bomo pa nevezani poslanci, se odločijo. Ko jebe bazo, ki jih je volila,« doda v juž-njaškem žargonu. »Potem tudi mulc, ki je ukradel avto, tega ni treba vrniti, če mu je všeč,« se je ponovno oglasil
Jože.
»Ja, po tej logiki ne,« mu je pritrdil Srečko. »Pa tajkuni tudi ne,« pripomni čez čas. »Kaj pa pravite za tiste vojake, ki so jih poslali nazaj v domovino, ker so bili pijani?« vrže Karlek novo kost za glodanje. »Kaj pa naj bi drugega tam počeli?« se oglasi Janč. »Koristnega že nič ne morejo tam početi. Kradejo bogu čas in državi denar.« »Nekoč, ko sem jaz služil vojsko ...,« se je, kot je bilo predvideti, oglasil Srečko, pa ga je poklopil Karlek:
»Zdaj bomo pa zopet slišali tisto zgodovino, ko si služil v Strumi-ci ...«
»Ni važno, v Strumici ali v Blokah. Služili smo doma in se pripravljali, če bo treba braniti našo državo,« se ni dal Srečko. »Sedaj pa
služijo za NATO.«
»Ja, kaj nismo to hoteli?« se brani
Karlek.
»Jaz že ne,« se brani Srečko: »Jaz
sem glasoval proti.«
»Kaj bi pa ti napravil, če bi nas
napadli?«
»Kdo bi nas pa napadel, če smo člani Evropske unije?« se ni dal Srečko. »Če kdorkoli napade en del Evropske unije, je, kot bi napadel vso. Če se braniš pred kom, ne braniš samo glave, ampak moraš braniti tudi svojo rit.« »A mi smo po tvojem rit Evrope?« se je zasmejal Karlek. »Bolj ritna luknja,« je dodal Janč: »Asshole, kot pravijo Amerikan-ci.«
»In kaj ste sedaj sklenili?« se je vmešala natakarica. »Kdo bo naročil novo rundo?«
2250 Ptuj, Trstenjakova ul. 2 www.projekta-ptuj.si Družba za projektiranjevisokih in nizkih gradenj, izvajanje projektantskegainženiringa in prostorsko načrtovanje.
SREČNO 2013!
PROJEKTIRANJE, NADZOR ^ TER SVETOVANJE V GRADBENIŠTVU JF
PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV,...
LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI. Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302
PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV
t*M! 051-305 677
Letni horoskop
2013 - vladarica leta Luna, kitajsko leto kače
Obiščete me lahko tudi na moji spletni strani: www.tadej-sink.si ali pokličete na tel: 041 428 966.
Tadej Šink, horarni astrolog
Številke trinajst so se ljudje v zgodovini bali, kajti prinaša nezavedno transformacijo. Na podlagi številčnih dejavnikov s pomočjo astrologije si upam trditi, da bo to leto, ki bo odneslo nekaj starih zadev in prineslo novosti in nove podvige. V življenju mnogo štejejo pravica, resnica in dostojanstvo, ljudje pa smo na omenjene vrednote pozabili. Popolnoma od posameznika je odvisno, ali bo našel skrito moč in upanje v sebi in ga razdelil med ljudmi. Splošno znano je, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust in to je vodilo leta, ki je pred vami. Simbolično to pomeni, da mora posameznik najti luč in jo prižgati v srcu ljudi, ki te možnosti nimajo. Zavedajte se, tudi če srečo iščete vsepovsod, jo boste našli globoko v sebi. Sprejmite sebe, svojo okolico in se potrudite, da seme, ki ste ga posejali, zraste v trdno drevo.
Oven
(21. 3.-20. 4.)
Zima: Čustveno življenje prinaša ravnovesje in skladnost. Januarja se boste prelevili v čutno osebo in napredovali na osebni in duhovni ravni. Zdi se, da vam bo energija februarja nihala. Pomlad: Marec prinaša paleto odločitev. Pomembno vlogo bodo igrale misli in razmišljajte pozitivno. Delovni projekti se bodo odvijali na učinkovit način in april bo mesec poslovnih uspehov. Odkriti morate svojo resnico. Maja vas bodo spremljale tiha sreča in ugodnosti. Poletje: Obiskala vas bo muza ustvarjalnosti in vam podarila navdih, dobre iztočnice in učinkovite rešitve. Julija bo nekaj nihanja v pogledu denarja. Preživeli boste kreativne počitnice. Avgusta se morate na pravilen način postaviti zase. Jesen: Čas bo namenjen uporabnim informacijam. Odločiti se boste morali in slediti svoji resnici. Dogovoriti se morate, kaj vam je bolj in kaj manj pomembno. Zapisujte si svoje občutke. Konec leta prinaša neko čarobnost, izpolnjenost in skrite želje. Samski se bodo lahko zaljubili v decembru!
Bik
(21. 4.-20. 5.)
Zima: Določiti si boste morali osebne meje in pravila igre. Poiskati morate način, kako boste v sebi našli moč in energijo za naprej. Februar bo mesec kreativnih idej in pozitivnih domislic. Pomlad: Sončni žarki prinesejo spoznanje o nekih novostih in marca se boste znali pravilno odločiti. Mnogo obveznosti bo na delovnem mestu. Aprila boste spoznali, da so sanje, ki jih nosite, del resničnosti. Maj bo prinesel paleto ugodnih rešitev in dinamičnih premikov na bolje. Poletje: Čisto srce bo tisto, ki prinaša kopico uporabnih informacij v juniju. Preostala dva meseca bo čas namenjen raziskovanju lastne osebnosti in zdi se, da boste zoreli kot jabolko. Pomembno bo, da si svoje občutke zapisujete in da popazite na svoje zdravje (predel trebuha). Jesen: Notranji nemir bo posledica stresa - sledi čas, ko morate biti ponosni nase. Odlično se znajdete v družbi, ples in glasba vam prinašata v prenesem pomenu krila. Konec tega leta se lotite raziskovanja duhovnih nalog in ezoteričnih zakonitosti. Res je, da iz majhnega raste veliko.
Dvojčka
(21. 5.-20. 6.)
Zima: V januarju vas bo odlikovala iskrenost. Prisluhnili boste sebi in tistim zadevam, ki vam prinašajo blagostanje. Februarja bo zabavno tam, kjer bo veliko ljudi. Pomlad: Slediti boste morali osebni preobrazbi in narediti prerez. Doumeti morate svojo resnico in prijetnosti se bodo nadaljevale drga za drugo. Aprila se morate odločiti za neko alternativo, ne bodite pretirano trmasti.
Maj prinaša košaro idej. Poletje: Nakazani bodo čarobni premiki na bolje. Ob sebi boste imeli ljudi, ki vam bodo sledili in vam bodo istočasno ogledalo. Julija boste preživeli nekaj adrenalinskih dni in popaziti boste morali na svojo varnost. Druga polovica avgusta obljublja prijetnosti in sladke razvade. Jesen: Septembra bo tišina naravni antibiotik in odkrito boste zagovarjali svojo resnico. Koristne učinke bo imela tudi disciplina. Več časa boste namenili učenju in pridobivanju znanja. Skozi različne delavnice za osebno rast pa boste spoznali sebe in svojo osebnost. Sreča se skriva na strani pogumnih!
Rak
(21. 6.-22. 7.)
Zima: Spremljala vas bo tiha sreča in paleta ugodnih iztočnic. V prvih dveh mesecih se boste družili z ljudmi, ki vam bodo v osebno pomoč. Zdravje: popazite na okostje in sklepe. Pomlad: Osvobodili se boste nekega bremena. Marec prinaša ključne rešitve in odločitve. Na delovnem mestu se bodo zadeve odvijale v vašo korist. Premešali boste kocke usode in globoko v sebi našli koristne informacije. Maja vas bodo sprostili narava, sprehodi in prijetna glasba. Poletje: Opazovanje sončnih zahodov bo nekaj, kar vam vliva moči. Prva polovica poletja prinaša mnogo čarobnih premikov na bolje. Resnica pa je, da se morate varovati trme. Doživeli boste razcvet. V drugi polovici poletja pa boste hrepeneli po pohvali in priznanju. Jesen: Tišina, ki jo prinaša to obdobje, vnaša neko resnico in raziskovanje. Odkriti morate svoje prave potrebe in na pravilen način reči bobu bob. Narava bo vir navdiha in osebne sprostitve. Spremljala vas bo tiha sreča in novembra se vam bo izpolnila neka skrita želja.
Lev
(23. 7.-22. 8.)
Zima: Odlikovala vas bo ognjevitost in najti boste morali prave argumente. Zelo zabavno bo na delovnem mestu. Februar bo mesec ugodnih priložnosti in dobrih osebnih iztočnic za napredovanje. Pomlad: Dogodki se bodo v marcu zavrteli v vašo korist. Spremljala vas bo neka energičnost in določiti si boste morali pravila igre. Aprila se morate soočiti s tistim, kar vam prinaša ugodnosti in ljubezen bo sol in aroma življenja. Štele bodo malenkosti! Poletje: Tišina bo nekaj, kar vam bo podarilo krila. Junija in julija boste zelo ustvarjalni, polni navdiha in izvirnih idej. Priložnosti za uspeh bo veliko in se bodo še stopnjevale. Avgust prinaša neko trdnost, učinkovitost in sprostile vas bodo športne aktivnosti. Jesen: To bo čas, ko se boste znali na pravilen način postaviti zase. Ljudje vam bodo ogledalo in iz omenjenega se bo moč naučiti mnogo zadev. Popaziti boste morali na svoje zdravje in modro bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov. Pričakovati bo prijetnosti!
Devica
(23. 8.-22. 9.)
Zima: Ljubezen bo sol in aroma življenja. Januarja se boste odlično počutili doma in v krogu družine. Na drugi strani bo nujno, da boste znali izboriti tiste priložnosti, ki so vam dane. Pomlad: Marca se bodo zadeve pričele odvijati v pričakovani smeri. Čas bo namenjen tudi ljubezni in iskanju izgubljenih priložnosti. Spremljala vas bo tiha sreča in narediti boste morali osebno bilanco. Maj bo čas uporabnih informacij in tedaj naredite nekaj dobrega zase. Poletje: Junij prinaša unikatno energijo in tedaj se boste znali postaviti zase. Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Sprostila vas bo narava in junij bo mesec, ko uživate v naravi in na svežem zraku. Julij prinaša neke zaključek in priložnost za nekaj novega in drugačnega. Jesen: Narava vas bo obdarila s prijetnimi barvami in čas bo, da stopite na prvo mesto. Oktober prinaša spremembe in nove poglede. Soočiti se boste morali s tistim, kar ste odlašali. Popaziti bo treba tudi v pogledu denarja, kajti previdnost je mati modrosti!
v
Tehtnica
C
v
Škorpijon
(23. 9.-23. 10.)
Zima: Notranji mir bo pravo razkošje. Vaša naloga pa je, da omenjeno najdete. Prva dva meseca bosta minila v znamenju nekega iskanja, odkrivanja in priznanja novih priložnosti. Pomlad: Marca boste iskali svojo srečo in jo našli v svojem srcu. Ljubezen bo za vas pravi blagoslov in uvid, kaj bo treba še spremeniti. Odkriti morate svojo resnico in april prinaša finančne in delovne ugodnosti. Maja boste morali popaziti na svoje misli in fizično energijo. Poletje: Privlačile vas bodo skrivnosti in vse tiste dejavnosti, ki so skrite in nekoliko mistične. Doumeti morate pravila svoje igre in si vzeti čas zase. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo na svoj način učitelji in učenci. Koristne učinke bodo imeli avgusta svoboda in kontakti s tujino. Jesen: Zrno modrosti je zlato zrno. Naučiti se boste morali na pravilen način povedati svoje mnenje. Finančno se zadeve urejajo - ampak na počasen način. November prinaša nekaj novih situacij in dinamičnih odločitev na bolje. Sledite glasu srca!
(24. 10.-22. 11.)
Zima: Odkrito se morate pogovoriti o tistem, kar vas moti ali boli. Določiti si boste morali osebne meje, ki jih po potrebi tudi rušite. Februar bo mesec ljubezni in poslovnih uspehov. Pomlad: V pomladnih mesecih boste sledili glasu svojega srca. Čas prinaša mnogo plodnosti, ustvarjalnosti in prijetnih dogodkov. Po potrebi boste zagovarjali svojo resnico. April bo mesec odgovornih rešitev in poslovnih prijemov. Maja se lahko zaljubite ali okrepite obstoječo vezo. Poletje: V svoje življenje boste privabljali zanimive ljudi, ki vam bodo odpirali svet novih dimenzij in pogledov. Tako bo veljalo, da bo poletje čas čarobnih preobratov na bolje. Pomembno bo, da se boste sprostili. V pozitivnem smislu bo izstopal julij. Jesen: Sreča se skriva na strani pogumnih. Določiti si boste morali meje in pravila igre. Imeli boste drzno roko in oktobra doživeli osebno preobrazbo. Zasejali boste seme, ki bo zraslo v trdno drevo. Zadnja dva meseca prinašata neko stabilnost in popazite na svoje zdravje (grlo in okostje).
Strelec
(23. 11.-21. 12.)
Zima: Sledili boste svojim sanjam. Omenjeno bo prineslo osebno preobrazbo in napredek na osebni in duhovni ravni. Ljubezen bo sol in aroma življenja in prijetnosti se bodo nadaljevale druga za drugo. Pomlad: V vas se bo prebudila nostalgija. Doumeti morate, da se vsaka zadeva zgodi z razlogom, tako najdete v sebi moč za naprej. April prinaša nove poglede in poslovne podvige. V prehrani omejite sol. Maj bo mesec,
ko se boste počutili notranje mirni. Poletje: Valovi morja bodo odnesli tisto, kar morate pozabiti. Poletje prinaša mnogo novih dimenzij. Junij bo po zvezdnih namigih zelo delaven, priden in marljiv. Seveda pa se ne pozabite sprostiti in uživati. Koristne učinke bodo imele športne aktivnosti na prostem. Jesen: Vonj kostanja vas bo spomnil na prijetne trenutke. V ljubezni bo viden napredek meseca septembra, tedaj prejmete tudi ugodnosti in dobre popotnice. November bo mesec skritih namigov in pomembno bo, da prisluhnete sebi. Zapisujte si svoje občutke in misli. Usoda vam bo namenila, da razrešite neko skrivnost. Mnogo se boste naučili skozi opazovanje okolice.
Kozorog
(22. 12.-20. 1.)
Zima: Doživeli boste napredek tako na osebni kot duhovni ravni. Vendarle morate biti zelo previdni, še posebej na področju zdravja (trebuh). Določiti si boste morali nova pravila igre. Pomlad: Odkriti bo treba lastno popolnost in doumeti, da je ljubezen neka umetnost. Vezani bodo nekoliko bolj nemirni in nevezani imajo možnost, da v aprilu najdejo sorodno dušo. Zvezde vam bodo naklonjene v tistih zadevah, kjer ste močni in izpostavljena je služba. Poletje: Iskanje sreče vam bo podarilo krila. Poletje prinaša ustvarjalno in prijetno energijo. Nekaj več previdnosti ne bo odveč v komunikaciji in pri vseh intelektualnih opravilih. Doumeti boste morali, da je poletje namenjeno uživanju. Čarobnosti se bodo pričele dogajati avgusta. Jesen: Raziskovanje bo vaša strast in užitek. Finančni uspehi se bodo vrstili drug za drugim. Zdi se, da življenje dojemate kot neko igro, ki jo boste igrali pogumno. Naredili se bodo temeljiti premiki in ljudje, ki niso za vas, bodo odšli, kar bo pravzaprav dobro.
Vodnar
(21. 1.-18. 2.)
Zima: Naredili boste prerez in januarja rekli bobu bob. Doumeti bo treba, da je vaša energija unikatna in skozi omenjeno je razbrati osebno in duhovno rast. Pomlad: Ljudje vam bodo preprosto sledili in tako boste odkrili svoje bistvo. Dogodki se bodo marca zavrteli v pričakovani smeri, aprila se morate boriti za svojo resnico in pravico. Čas pomladi prinaša nove ideje in paleto zamisli. Maja bo vaš dar plemenitost in dostojanstvo. Poletje: Toplo sonce vam bo vlilo zaupanje in podarilo smernice za naprej. Odkriti morate svojo resnico in jo na dinamičen način zagovarjati. Omenjeno vam bo v celoti uspelo. Julija se mnogo zadev učite na novo in doumeti boste morali, da je bistvo vsega ljubezen. Počasi se daleč pride! Jesen: Izzivi na delovnem mestu se bodo stopnjevali. Preučiti boste morali nove možnosti in doumeti, da je življenje lahko tudi igra. Seveda bodo skupinska opravila tista, ki prinesejo srečo in ugodnosti. December bo mesec skritih priložnosti in ljubezenske sreče.
Ribi
(19. 2.-20. 3.)
Zima: Dokončali boste zadeve iz preteklosti. Končno se lahko osvobodite tistih reči, ki vam pomenijo neke težave ali nejasnosti. Lažjih poti ni in jih ne bo, februar bo mesec umetnosti in kreativnih dejavnosti. Pomlad: Nakazano je, da boste prepevali vesele pesmi in se veselili vsega, kar vam na svoj način predstavlja izziv. Sreča vas ne bo zapustila, modro pa bo, da znate prisluhniti intuiciji in skozi omenjeno najdete navdih. April bo ugoden v pogledu denarja. Poletje: Sprejeti boste morali odgovornost in tako boste načrtom in delovnim obveznostim v celoti kos. Določiti si morate neke meje in pravila igre. Seveda bo poletje v osnovi namenjeno tudi uživanju in odkrivanju tisti zadev, ki so vam neznanka. Jesen: Plodovi jeseni bodo priložnost za raziskovanje. Tudi sami se boste mnogo zadev učili drugače. Vsekakor popazite na svoje zdravje (stopala). Vidno se soočite z obveznostmi in našli boste svoj notranji mir in ravnovesje. Tišina bo naravna oblika meditacije in priložnost za osebno rast.
Šale
Slano - neslano
Božično darilo
Franc Kangler pravi, da bo odstopil 31.12. 2012 in da bo njegov odstop božično darilo. Nismo vedeli, da bo letos božič šele 31.12. 2012.
Slovenski parlament
Ko je bog delil bedake, je v vsaki
državi pustil enega.
Žal se mu je nad Slovenijo strgala
vreča.
Slovenska vlada v puščavi
Kaj bi se zgodilo, če bi se naša vlada naenkrat znašla sredi puščave? Prvi dan bi se čudili. Drugi dan bi imeli sestanek. Tretji dan bi podražili pesek.
Kangler vs Norris
Franc Kangler je boljši od Chucka Norrisa...
Samo Kangler lahko naredi, da je Ljubljančan ponosen na Štajerca!
Darila
Predsednik države in predsednik vlade gresta na krožno potovanje po državi. Obiščeta vrtce in zapore. Ob koncu vsakega obiska vprašata "stanovalce'; če imajo kakšno željo.
Otroci v vrtcu so ju prosili za televizor in videorekorder, dobili pa so samo majhen tranzistor.
Zaporniki pa so prosili le za tranzistor, dobili pa najnovejše televizorje, videorekorderje, računalnike in še veliko drugega. Na koncu potovanja vpraša predsednik države predsednika vlade: „Ti, Janez, ali ni bilo tole malo narobe obrnjeno?" Janez odgovori: „Ne, prijatelj, midva ne bova več hodila v vrtec, v zaporu pa se zelo lahko še znajdeva!"
Na seji vlade
"Gospod minister, pa vas prav nič ne skrbi, ker je umrljivost med našimi upokojenci prav takšna kot v Srbiji?"
Minister: "Vem, vem. Tudi pri nas vsak umre."
WC
V Državnem zboru. Sprašuje opazovalec: "Oprostite, prosim, kje pa je tukaj WC?" "Kakšen sekret neki!" reče vratar. "Ga ne rabijo, drug po drugem serjejo."
Ministrstva
Minister obišče švicarsko vlado in se zaplete v pogovor s tamkajšnjim ministrom za pomorstvo. Začuden vpraša: „Kako to, da ima Švica pomorsko ministrstvo, če pa nima morja?" Švicar: „Tudi Slovenija ima finančno ministrstvo, pa nima financ!"
Otrok
Poslanec gre po ulici in sreča mlado mamico z otrokom. Otrok pokaže s prstom nanj in reče: "Poslanec, poslanec!" Poslanec je presenečen in mu reče nazaj: "Kako pa ti veš, da sem jaz poslanec?" Pa reče mamica: "Saj ne ve, samo R-ja še ne zna izgovoriti!"
Razlika
Kakšna je razlika med politikom in lopovom?
V vsakem primeru nas obereta oba, edina razlika je v tem, da smo politika izbrali mi, lopov pa nas.
Pomoč
Zakaj imajo piloti potniških letal zaklenjeno pilotsko kabino? Bojijo se, da bi jim Borut Pahor prišel pomagat pilotirat...
Se srečata siva in bela miška
Siva miška reče: "O, ti si pa bela miška, a ne? Sem slišala, da vas ni prav veliko."
Bela miška odgovori: "Ne, jaz nisem bela miška." Siva miška trdi: „Seveda si bela miška, saj si enaka kot jaz, le bele barve!"
Bela miška: „Ne, nisem bela miška. Sem polarni medved, ki je preživel Janševe reforme!
Alarm
Mujo se z mercedesom pripelje v Ljubljano in parkira pred parlamentom.
K njemu pristopi vratar in pravi: „Gospod, tu ne morete parkirati, tu so Pahor, Janša, Virant, Janko-vič ...
Mujo odmahne z roko: „Ni problema, imam alarm ..."
Milijon
V banko je vstopila starejša že-nička in na hranilno knjižico želela položiti milijon evrov. Še prej pa se je pri blagajniku pozanimala, kako varni so njeni prihranki.
„Brez skrbi bodite," jo je miril blagajnik.
„Kaj pa, če banka propade?" „Potem bo za vaš prihranek odgovorna Banka Slovenije!" „Kaj pa če propade tudi Banka Slovenije?"
„Potem bo vlada odstopila, toda morate priznati, da je to vredno vašega milijona evrov!"
Janša in ministri
Putin: "Imam dvanajst osebnih varnostnikov, eden od njih me hoče ubiti, pa ne vem kateri!" Bush: "Jaz imam dvanajst prakti-kantk, od katerih ima ena AIDS, pa ne vem katera!" Janša: "Jaz imam pa dvanajst ministrov, eden od teh je dober, pa ne vem kateri!"
* O
<v
A/v ¡riiFASAC ERSTVO
Mihael Bezjak,s P
Bukovci 173 b
041 264 329
Priporočamo se: z izdelavo izolacijskih fasad, barvanjem fasad in napuščev, deli po sistemu knauf, opravljamo vsa notranja slikopleskarska in štnikaterska dela, dekorativne tehnike in druga dela, tudi dela spomeniške zaščite.
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2013!
•	•
•	•
•	•	••• •••• •••
•	•	• • • • •
•	•	••••• ••• •••••
•	•	• • •
•	•••• •••• ••••
•••	• •
• •	•
•	• •• •••	••• ••••
•••	•••	••	•• ••
•	•	•••••	• • • •
•••	•	•	•••
•••	•	••••	•••• • •
Vsem naročnikom se zahvaljujemo za zaupanje
in Vam sporočamo, da bomo, tudi z Vašo pomočjo, letos namesto poslovnih daril sredstva namenili pomoči potrebnim!
c0V

ZR
za
SOPE*

. I

TELEfjgS
Vaša povezava v IP svet!
V/
«t
V

K
»080 35 38
www.teleing.si | info@teleing.si www.facebook.com/teleing
* V žrebanju sodelujejo vsi Teleingovi naročniki, ki imajo na dan žrebanja poravnane vse zapadle obveznosti. Žrebanje: 17.12.2012
Tudi v naslednjem letu bomo z vami
s samostojnimi prilogami Štajerskega tednika:
kakovost
Ö
eJ
MtoDSOM
v
Štajerski
'''Mir,
./''//z
marec in september
marec
M
wm
glas naše dežele