MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
ClradnlStvo In upravai Maribor, Alaksandrova caata H. IS / telefon 2440 bi 24SS (shaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 18. url / Valja maaaeno prajeman
avl ali po potB 10 Din, dostavljali na dom 13 Din t Oglasi pa ceniku I Oglasa	A ra
eraa tudi oglasni oddelek Jutra« v Llubllanl 1 PoStnl čekovni račun «. 11.409
•preje«
JUTRA
99
Socialni razvoj bodočnosti
MISLI FRANCOSKEGA PISATELJA PREVOSTA.
Znani francoski pisatelj Marcel P revo st je napisal nedavno razpravo o sodobnih in bodočih problemih, ki je v marsikaterem oziru zanimiva in bodo glavne misli zanimale tudi našo javnost. Gospodarske zahteve človeštva, pravi Prevost, so vedno dofefele potek razvoja. Na vsak prevrat v zgodovini je ne-obhodno vplivala tudi potreba po preureditvi tega razvoja. Tako je bilo krščanstvo v prvih časih le protest revnih in podjarmljenih proti gospodarskim in socialnim razmeram, proti onim, ki so jim odrekali človečanske pravice. In tako je bilo naposled vsako veliko prizadevanje, ki je v zgodovini spreminjalo lice sveta. Tudi mi stojimo sedaj na razpotju dveh Vekov, dveh civilizacij, zato veljajo š« vedno razne ustanove, ki so se že davno Poživele in potrebujejo temeljite reforme. Popolnoma naravno pa je, da se bo-re za svojo veljavo in svoj obstoj proti n°vim, ki vstajajo in stopajo v življenje 2 vehementno silo virulence. Vsi naši frdni pojmi se majejo. Zdi se nam, da ni v življenju nič več trdnega, nič več takega, za kar bi se mogli varno oprijeti. Celo podpisi na pogodbah nimajo nobene cene več. Spričo vsega tega se moramo nehote vprašati: »Kaj sploh lahko rečemo o svoji bodočnosti?«
Pred vsem se mi zdi, odgovarja Prevest na to vprašanje, da bodo v petdesetih letih zamenjali vse ekstremne po-krete, kakor Je n. or. komunizem, dru? gačnf, bolj po ravnotežju stremeči. Takrat sploh tudi ne bodo več potrebni, ker. prevelika revščina bo izginila prav tako kakor preveliko bogatstvo. Ves sedanji razvoj nam to zelo jasno dokazuje,'treba ga je samo pravilno opazovati. Oglejmo si 11. pr. le Francijo, najkonservativnejšo državo na svetu 1 Takoj opazimo, kako se davkoplačevalci sprijaznjujejo z dohod ninskim davkom, ki bi ga pred vojno ne bi; trpel noben Francoz. Isto velja za davek na zapuščine itd. Velika večina se strinja z besedami Proudhona. da je na svetu toliko revežev samo zato, ker je na drugi strani preveč bogatih. Zato bo bogatstvo 1. 198.?. razdeljeno mnogo pravičnejše kakor je sedaj. Vsa velika podjetja bodo last skupnosti. Razlike v kom-' fortu in življenju posameznih stanov in razredov bodo skoraj docela izginile. Začetki se kažejo. Oglejmo si samo modernega delavca in primerjajmo ga s predvojnim! V marsikaterem primeru živi u-dobnejše kakor je živel marsikateri meščan 1. 1900. (To velja seveda za francoskega ali angleškega delavca! Op. ur.)
Prav tako ne bo v bodočnosti izobrazba le privilegij bogatih, ampak pravica in last vseh. Pomislimo samo na »ecole
unique«, za katero se bore francoski socialisti. Sedaj ima še veliko nasprotnikov, v nekaj letih pa bo gotovo postala realno dejstvo. Če bo ta in tak razvoj človeštva osrečil ali ne, je seveda drugo vprašanje. Prav tako vprašanje je, če bo nivelizacija človeštva ustvarila zdravo podlago za razvoj in napredek? Jaz mislim, da individualnosti ne bo mogla ubiti, one individualnosti, kateri se mora človeštvo v vseh časih zahvaliti skoraj za vse, kar ima. Tudi če si bodo ljudje po vzgoji in opremi podobni kakor avtomobili istega tipa, po telesni strukturi, izrazu, zdravju, inteligenci in osebni privlačnosti bodo vedno različni. Teh razlik ne more odpraviti noben socializem. Največ, kar bo ta novi razvoj ustvaril, pa bo to, da bo revne bolje opremil za eksistenčni boj kakor so opremljeni dandanes. Potem ne bo več izobčencev in obsojencev.
Istočasno s tem čudežnim izboljšanjem življenjskih pogojev ubožnejšega razreda, bo izginjalo tudi trotovstvo, ki je bilo nekoč posebna pravica bogatašev in aristokracije. Sin angleškega peera, ki živi danes večinoma le za zabavo, bo čez petdeset let imel za take stvari le še toliko časa, kakor ga ima sedaj meščan, ki se mora preživljati z delom svojih rok ali svojega uma. In sin angleškega peera je tipičen primer trotovstva. V Franciji sploh ni takih ekstremov, kakor so v Angliji, zato bo tam sprememba težja, počasnejša In bolj bolestna. Prav tako se bo spremenil tudi položaj žene. Dobila bo še več prostosti In enakopravnosti kakor je ima sedaj. Zaradi popolne emancipacije bo pa postala manj privlačna in manj očarljiva. 2e sedanja žena bi se zdela možu viktorianskega časa neženska, bodoča še bolj. In vendar ima in bo imela tudi bodoča popolnoma emancipa-cirana žena še vedno svojo draž, kakor jo je imela njena prababica. Iz podložni-ce postaja tovarišica, sodelavka,
Kot romancier sem pa tudi prepričan, nadaljuje Prevost, da čas romanov še ni za nami. Čitajoče občinstvo še vedno privlačujeta romantika in poezija, samo zunanja oblika obeh mora biti nekoliko drugačna. Sicer pa imenujemo danes »romane« vse mogoče izdelke, ki si tega imena nikakor ne zaslužijo. Mislim tu posebno na zgodovinski roman in na ze mljepisno poročilo. Kljub temu bo zanimanje za pravi roman ostalo vedno živo, za roman, ki je zveza opazovanja in iznajdbe, po domišljiji oblikovana resničnost; In romancier bo I. 1982. moral biti samo nekoliko unlverzalnefši, kakor Je sedanji, das! se sicer ne bo mnogo razlikoval od splošnega tipa njegovih sodobnikov.
Dokončni rezultat romunskih
volitev
DELITEV MANDATOV NA PODLAGI NEDELJSKIH DRŽAVNOZBORSKIH VOLITEV. DR. MANIU BODOČI MOŽ?
BUKAREŠTA, 19. julija. Pri državnozborskih volitvah v nedeljo je zmagala narodna kmečka stranka. V Transilvaniji in v Banatu je dobila celo absolutno večino, dočim je v predvojni Romuniji in v Besarabiji prav tako močna kakor liberalci, ki so najmočnejša opozicijonalna stran ka. V Bukarešti, stari liberalni trdnjavi, so dobili liberalci samo relativno večino. Kmečka stranka ie na drugem mestu.
Ker je narodna kmečka stranka dobila 400 odst. vseh oddanih glasov, dobi na podlagi sedanjega volilnega reda več ko polovico vseh man datov, tako da ji je večina v parlamentu absolutno zagotovljena.
BUKAREŠTA, 19. julija. Dokončni rezultat oddanih glasov potrjuje domnevo, da so zmagali narodni kmetje. Dobili so okoli 300 mandatov od 383, kolikor poslancev šteje romunski parlament. Druga najmočnejša stranka so liberalci Deana Duce, ki so dobili 22 mandatov.
Lupujevi kmetje so dobili 14, Bratianujevi liberalci 10, socialni demokrati 2, Madžari 2, antisemiti 2 mandata, samo kot nosilci liste pa so izvoljeni maršal A v a r e-scu, Jorga in Argetoianu. Revizija sicer še ni izvršena, bistvenih sprememb pa gotovo ne more povzročiti.
PARIZ, 19. julija. Današnji »Temps« razpravlja na uvodnem mestu o romunskih volitvah. Uvodoma omenja zmago zaranistov in pripominja, da bo postal bodeči mož najbrže zopet dr. M a n i u, ki Je svoječasno odložil predsedstvo narodne kmečke stranke In se skregal tudi s kraljem. Težkoče, ki čakajo nedeljske zmagovalce, so pa tako velike, da bi bilo na vsak način bolje, če bi se biia osnovala koncentracijska vlada, kakršno Je pred razpisom volitev predlagal T i t u 1 e s c u. Ena sama stranka, četudi je močna, prevzame v sedanjem času težko vso odgovornost
Nemška vlada brez mod
PREPOVED DEMONSTRACIJ NA PROSTEM. RAZMERJE SIL. VOJSKA' NE ZADOSTUJE. PAPEN NAMERAVA ODSTOPITI. NOVI SPOPADI V
ALTONI.
Usoda razorožitvene konference
HERRIOT ZOPET V ŽENEVI. KONFERENCA SE BO ODGODILA LE DO SEPTEMBRA IN MORA BITI DO FEBRUARJA ZAKLJUČENA.
PARIZ, 19. juiija. Predsednik francoske viade Eduard Herriot je odpotoval v Ženevo, da se udeleži važne seje radi na-daljne usode razorožitvene konference. Položaj Je v Ženevi sedaj tak: Konferenca za razorožitev se je pričela pred približno petimi meseci in delegacije velesil se trudijo, da bi že v teku sedanjega zasedanja dovršila prvi del svojega programa. Merodajne osebnosti naglašajo. da se odgodftev zasedanja ne more več odlagati, ponovno se pa mora
sklicati že takoj v začetku meseca septembra. Konferenca bi morala delati naglo, tako, da bi bilo njeno delo do konca februarja prihodnjega leta popolnoma dovršeno. Takrat bi se podpisala splošna konvencija o radikalni razorožitvi.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je predlagal tudi, da se oboroževalno premirje, ki poteče I. novembra, podaljša do definitivnega zaključke razorožitvene konference.
BERLIN, 19. julija. Državna vlada Je izdala včeraj popoldne naredbo, po kateri se v bodoče prepovedujejo vse demonstracije in manifestacije pod vedrim nebom. Na isti seji so se pa obravnavala tudi še druga važna vprašanja. Zatrjuje se. da je državni kanceiar von P a pen prejel že za časa svojega poseta v Neu-decku od državnega predsednika v. Hindenburga zelo dalekosežno pooblastilo, katero pa namerava izrabiti le deloma. Zaenkrat je Izdana samo omenjena prepoved, ostale odredbe so pa pripravljene, ker nihče ne ve, kaj se še lahko zgodi.
Razmerje v Nemčiji Je sedaj tako, da stoji 200.000 redarjev napram 400 tisoč članom napadalnih oddelkov narodnih socialistov, dočim šteje ko munlstična in antifašistična »Železu a f r o n t a« 700 do 800 tisoč mož. Vojska je morala intervenirati že trikrat, a izkazalo se je, da sama ne bi mogla vzpostaviti miru in reda. Govori se tud), da namerava vlada odstopiti. Odstopil bi posebno von P a p e n in bi prišel na njegovo mesto sedanji vojni minister general Schlelcher. Po vesteh Iz Alto-ne, so se včerai spopadi med komunisti in narodnimi socialisti ponovili in zahtevali novih žrtev.
Trgovski sliki irske z Nemčijo
DUBLIN, 19. julija. V irskih političnih krogih se zatrjuje, da bo irska vlada uvedla na angleški premog tako carino, da bo vsak uvoz sploh nemogoč. V Dublin so zato že dospeli zastopniki nemških podjetij za izvoz premoga, da navežejo stike z irskimi uvozniki. Pričakuje se pa tudi sicer znatno povečanje trgovskega poslovanja med Irsko in Nemčijo na račun Anglije. Irska je doslej uvažala samo premoga za okoli 2 milijona funta šterlln-gov na leto. Vlada je novi carinski predlog izročila parlamentu že včeraj In priznava odkrito, da je le odgovor na angleške carinske represalije.
Nesreča parnika »Express of Britain*
LONDON, 19. julija. Radio s parnika »Ezpress of Britain« poroča, da je ob ustju reke Svetega Lovrenca radel van) parnik »B r 1 a s w o o d«. Karambol ni bil nevaren. Parnik »Ex-1
press of Britain« je le malo poškodovan in bo lahko nadaljevat pot. Na parniku se vozijo, kakor znano, angleški državniki na Imperijsko konferenco v OttawL
NEVIHTA NAD SPLITOM.
SPLIT, 19. julija. Včeraj zjutraj se je nad Splitom in okolico utrgal oblak. Lilo je dve uri tako strahovito, da so se ulice spremenile v hudournike. Med nevihto je padala tudi toča, ki je napravila po vrtovih, njivah in vinogradih zelo veliko škode.
NESREČA NA ITALIJANSKI KRIŽARKI
RIM, 19. julija. Agencija »Stefani« poroča: Med vajami koritraavijonske arti-ljerije na križarki »T r i e s t e« se >e dogodila strašna nesreča. Neka granata je pri vlaganju eksplodirala in tri vojake ubila, trinajst jih je pa ranila.
UPOR V MANDŽURIJI.
HARB1N, 19. julija. Dva mandžurska polka v Kizinu sta se uprla vladi in se polastila oblasti. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Japonci so odposlali nad upornike tudi dve eskadrilji letal za bombardiranje.
Novo začasno vodstvo OUZD.
Pri včerajšnjih volitvah, ki so bile v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je bil na predlog zastopnika delodajalcev g. Adolfa Ribnikarja izvoljen za predsednika OUZD iz vrst delodajalcev, dosedanji komisar g. Ivan Tavčar. Za prvega podpredsednika je bil soglasno izvoljen iz vrst delodajalcev ključavničar g. Josip Rebek, za drugega podpredsednika pa g. Vladimir Kravos, iz vrst delojemalcev. V upravni odbor so bili izvoljeni iz vrst delodajalcev gg. Rebek in Krapež iz Ljubljane, iz vrst delojemalcev pa g. Kravos iz Ljubljane in g. Saje iz Maribora.
Iz profesorske službe.
Na tukajšnje moško državno učiteljišče so premeščeni: za ravnatelja Franjo Kadunc, doslej ravnatelj na državnem ženskem učiteljišču, nadalje Rudolf Pregelj, Ivan Šprahman, France Fink, Fran Osterc, Simon Milač, Ervina Ropasova in Ernesta Nemaničeva, profesorji ženskega Učiteljišča ter Marija Zaherlova z meščanske šole. Odpuščeni pa so: Martin Furtona in Rajko Kanduč, suplenta na realni gimnaziji v Ptuju ter Silva Vogelni-kova in Andrej Kocijan, suplenta na realni gimnaziji v Murski Soboti. Oton Lajovic, suplent varaždinske gimnazije, je dodeljen gimnaziji v Ptuju.
Iz sodniške službe.
Za preiskovalnega sodnika državnega sodišča v Beogradu je imenovan sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti g. dr. Fran Farkaš.
Smrtna kosa.
Zadnje dni so umrli v Mariboru: Hu-gon Stark, trgovec, star 52 let; Frančiška Volkerjeva, rojena Rumpf, 68 let; Martin Starič, 23 let; France Gostinčar, 67 let; Jakob Platner, svetilničar, 57 let in Karolina Jakičeva, rojena Pareis, stara 50 let. N. p. v m.!
Predavanja za mojstrske izpite.
Tukajšnja poslovalnica obrtno-pospe-ševalnega zavoda Zbornice za TOI namerava z ozirom na bližnje mojstrske izpite ob primernem zanimanju brezplačno prirediti prihodnji teden večdnevna večerna predavanja iz zakonoznanstva, knjigovodstva, obrtnega spisja, računstva in strokovnega znanja. Predavanja so namenjena rokodelskim mojstrom in pomočnikom, predvsem sedanjim in bodočim kandidatom za mojstrske izpite. Prijave z navedbo natančnega naslova in poklica naj se pošljejo ustmeno ali pismeno na naslov obrtnozadružnega inšpektorja Založnika v Mariboru, okrajno glavarstvo, soba 42 do 22. t. m. Poznejše prijave bodo brez pomena. Mojstrski izpiti bodo v Mariboru najbrže začetkom avgusta.
Kongres stenografov.
V dneh 19. in 20. avgusta bo v Zagrebu kongres stenografov iz vse države. Na kongresu bodo stenografi obravnavali razna vprašanja, ki se tičejo stenografije. Obenem bo tudi v Zagrebu prva stenografska razstava.
Nova telefonska relacija.
Te dni je bil otvorjen telefonski promet med Bolzanom in Mariborom. Navadni pogovor stane 3.50 zlatih frankov.
Službeni list "dravske banovine objavlja v letošnji 56. številki uredbo za izvrševanje zakona o zaščiti kmetov, norme o kamnu za tlak, norme za preizkušanje kamna, nadalje predpise za stabilnost zidanih visokih dimnikov, izpremembe in dopolnitve pravilnika o pogodbenih državnih poštah, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih novin«.
Muzejsko društvo v Mariboru je izdalo te dni svoje prvo »Izvestje«. Radi informacije članstvu poroča MDM, da je dostavilo vsem onim, ki so članarino za letošnje leto že poravnali, članske izkaznice, ki omogočajo brezplačni poset muzeja tekom vsega letošnjega leta. Tisti pa, ki članarine za 1. 1932 še niso poravnali, dobijo obenem z »Izvestjem« priložene tudi položnice. Članarina MDM znaša na leto 15 Din; vanjo je vštet brez plačni obisk muzeja in še »Izvestje«, — MDM je sigurno, da ga članstvo kljub težki krizi ne bo zapustilo, ampak bo u-poštevalo uspešno društveno delo (Arheološki izsledki na Pohorju in na Koroščevi cesti!) in kot potrdilo o prejemu »Izvestja« nakazalo letno članarino. MDM bo po prejemu članarine izstavilo legitimacijo, katera se lahko ob nedeljah prevzame pri hišniku v muzeju.
Trgovci s sadjem za povzdigo našega narodnega gospodarstva
USTANOVNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA TRGOVCEV IN IZVOZNIKOV SADJA. — NOVE SMERI TRGOVINE S SADJEM.
V nedeljo popoldne je bil pri »Orlu« pod predsedstvom načelnika pripravljalnega odbora g. Srečka Kranjca iz Pesnice in ob navzočnosti obeh okrajhih glavarjev gg. dr. Ipavca in Makar-ja, zastopnika zbornice za TOI g. dr. P1 e s s a, obrtnozadružnega nadzornika g. Z a 1 ož n i k a in številnih zanimancev ustanovni občni zbor »Združenja trgovcev in izvoznikov sadja za mesta na področju bivše mariborske oblasti.«
Na občnem zboru je bilo zastopanih po zastopnikih enajst okrajev. Delokrog novo ustanovljenega društva, pa bo obsegal šestnajst okrajev, in sicer oba mariborska, ptujskega, brežiškega, celjskega, laškega, gornjegrajskega, konjiškega, slovenjgraškega, šmarskega, prevaljskega ljutomerskega, murskosoboškega in dol-nje-lendavskega.
Po dolgotrajni in stvarni debati so zborovalci predelali pravila novega združenja, ki jih bodo predložili banski upravi v odobritev. Storjen je bil sklep, da bo uprava štela 12, nadzorstvo pa 3 člane. Določena je bila tudi vpisnina, ki. bo znašala za člane 2.000 Din, letna članarina pa 300 Din. Prvi redni občni zbor, na katerem bo izvoljena uprava,-bo 6. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne pri »Orlu«.
Z zbora je bila poslana vdanostna br-
Iz učiteljske službe.
Upokojeni so: Ernest Kompost pri Sv. Kunigundi, Josip Peitler v Limbušu, Ven-delin Lipai v Prosenjakovcih v Prekmur ju in Jakob Preidi pri Veliki Nedelji; z meščanskih na osnovne Šole pa so pre meščeni: Rado Komac v Ptuju, Mirka Presljeva v Ljutomeru, Jože Kos v Ma^ riboru, Marija Jermanova pri Sv. Lenar tu, Marica Kramerjeva v Slovenjgradcu, Olga Staničeva v Mežici, Marija Mohorjeva v Mežici, Viljem Kunst v Ormožu, Drago Pečnik v Dolnji Lendavi, Hermin-ca Novakova, Lado Jamšek v Ljutomeru, Stanka Poljančeva v Mariboru, Viktor Rom v Slov. Bistrici, Vida Hinterlechner-jeva v Ptuju, Lado Paračin v Dolnji Lendavi in Olga Skorbecki v Šoštanju.
Letovanje v Martinščici pri Sušaku se završi 29. trn. Dijaki se vrnejo 30. z jutranjim vlakom. Letošnje življenje v Martinščici je zelo lepo. Zdravi so vsi in uživajo s polno paro vodo in veslanje. Da jim pa ni dolg čas, imajo zvečer kino. Nad vse se pa veselijo v pe-zvečer kino. Nad vse se pa veselijo velikega izleta s parnnikom v petek 22. t. m. Dijaki bodo imeli priliko videti Kraljevico, Rab, Crikvenico in druge obrežne kraje. Izlet' bo brezplačen. Deca bo dobila na krovu južino in kosilo. Dijakinje se pa odpeljejo iz Ljubljane in Maribora 30. t. m. z večernim vlakom.
Učiteljska napredovanja.
V višjo položajno skupino so napredovali učitelji, odnosno učiteljice: Nada J.en-čičeva pri Mali Nedelji, France Kogelnik na Muti, Hinko Klenovšek v St. Vidu pri Ptuju, Viktor Rode v Mariboru, Marija Lutmanova v Račah, Angela Šaldova v Krčevini pri Mariboru, Marija Lorberje-va v Mariboru, Emilija Grčarjeva v Mariboru, Mirko Ravter v Mariboru, Mirko Klanjšček v Vučji vasi v Prekmurju, Antonija Mankova pri Sv. Tvmažu,Ignacij Petje na Hajdini pri Ptuju in Gratus Kostanjšek v Mariboru.
Opozorilo OUZD.
Z odredbo o oprostitvi poštnih pristojbin je ministrstvo za promet ukinilo u-godnosti § 191. zakona o zavarovanju delavcev, ki je oproščal poštnih pristojbin vse navadne dopise delodajalcev in delojemalcev, naslovljene na OUZD v Ljubljani, kakor tudi vse dopise urada naslovljene na delodajalce. Vsi interesenti se z ozirom na omenjeno odredbo opozarjajo, da morajo biti vsi dopisi naslovlje ni na urad pravilno in zadostno frankira-ni, ker bi se sicer sprejem zavrnil. Istota-ko se opozarjajo na Čl. 8 odredbe, po kateri mora naslovnik plačati poštnino za vse dopise, ki jih prejme od podpisanega urada.
Podražitev kruha v Zagrebu.
Cim so zagrebški peki izvedeli, da je poskočila cena moki, so takoj podražili kruh za 50 par*
zojavka kralju in pozdravna brzojavka ministru za trgovino in industrijo gosp. Mohoriču.
Na tem občnem zboru je bilo ustanovljeno prvo združenje po novem obrtnem zakonu na področju bivše mariborske oblasti. Po novem obrtnem zakonu se namreč lahko organizirajo posamezne pridobitne stroke ločeno, kar pa nikakor ni priporočljivo. Vendar bo v nekaterih pridobitnih strokah, ki so v našem gospodarstvu večje važnosti in ki radi svo jega posebnega značaja zahtevajo, da jih upravljajo izraziti strokovnjaki, imela in dosegla ločena uprava boljše in lepše uspehe. Taka ločena uprava je posebne važnosti predvsem za našo sadno in lesno trgovino.
Korak naših trgovcev s sadjem, da so si osnovali organizacijo, moramo kar najtopleje pozdraviti. Njihova organizacija bo mogla ščititi v prvi vrsti pravice domačih trgovcev, velikega pomena pa bo tudi za našega kmeta, katerega bo obvarovala pred raznimi tujimi prekupčevalci in špekulanti s sadjem. Nedvomno bo njena skrb, da bo v sezoni učvrstila cene našemu sadju na domačem in svetovnem trgu. Je pa tudi velikega pomena za naše narodno gospodarstvo, ki ječi pod pritiskom svetovne in denarne krize.
Petdinarskl bankovci odtegnjeni Iz prometa.
Narodna banka bo odtegnila iz prometa petdinarske bankovce, ki jih je izdala pod različnimi datumi in so modrikaste bar ve. Iz obtoka bo odtegnila tudi papirnate kovače, ki so bili izdani 1. novembra 1. 1923. Ti pet- in desetdinarski bankovci izgube veljavo po treh letih.
Program večernega koncerta.
Na promenadnem koncertu v četrtek zvečer v mestnem parku bo igrala vojaška godba: Sousa-Morenovo koračnico »Gladiatorji«, Tomasovo ouverturo iz opere »Rajmund«, Stočev potpuri »Pi kantni listi«, Ružičevo fantazijo »Pove čerje«, Svobodov potpuri narodnih napevov »Svečana smotra« in Veisov tango »Siromašno dekle«.
Usmilite se ubogega invalida!
Dobrosrčni ljudje, usmilite se ubogega invalida Josipa Kocbeka, stanujočega v Bolfenkovi ulici v Studencih. Pred dnevi je siromaku zbolela žena, ki je skrbela za njega in štiri nedoletne otročiče v starosti od 2 do 13 let, tako nevarno, da so jo morali spraviti v bolnišnico. V silni bedi in stiski je ubogi invalid primoran prositi podpore. Darove sprejema tudi uprava »Večernika« na Aleksandrovi cesti.
Ceneno svinjsko meso.
Jutri v sredo, bodo od 7. ure naprej prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 70 kg svinjskega mesa po 8 Din, in sicer do 2 kg na osebo.
Vreme.
Vremenski preroki nam obetajo spremenljivo vreme. Včeraj je bilo deževno vreme, le na jugu naše države je sijalo ves dan solnce. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 25 (najnižja 16) v Ljubljani 24, v Beogradu 32, v Skoplju 34 in v Splitu 28 stopinj. Davi je kazal barometer v Mariboru 738, termometer dopoldne na solncu 27, v senci pa 23.5 stopinj.
Nesreča treh mariborskih dijakov.
K včerajšnji vesti o nesreči na drči pri Šumiku smo prejeli še sledeče podrobnosti: Bili smo že uro hoda oddaljeni od Šumika, kraja nesreče, ko sta prihitela dva izletnika in nam javila o nesreči, proseč pomoči, nato sta tekla naprej v Ruše obvestit reševalno postajo v Mariboru. Naši trije tovariši so se takoj podali po nevarni poti po žlebu nazaj, kjer so nudili ponesrečencem prvo pomoč, ter jih nato na zasilnih nosilih iz vej spravili zopet po žlebu, kar je bilo mestoma zelo nevarno, do drugega mlina ob Lobnici, kjer so jih sprejeli gostoljubni ljudje pod streho. Tu jih je tudi našla rešilna postaja iz Maribora ter jih odpremila v bolnišnico. Pogumni in požrtvovalni rešitelji, ki se niso ustrašili težkega reševal nega dela, so bili člani prosvetnega In podpornega društva »Nanos« v Mariboru.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo
z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v! vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ukraden kovčeg.
V koroškem vlaku, ki prihaja okrog 21. ure v Maribor, so preteklo soboto u-kradli nekemu avstrijskemu potniku kovčeg z obleko, vredno 2500 Din. Potnik je tatvino opazil šele takrat, ko je izstopil na glavnem kolodvoru, in jo prijavil policiji. Obenem je pripravljen primerno nagraditi onega, ki bi izsledil drznega tatu.
Nezgode.
Danes dopoldne okoli 11. ure se je hujše ponesrečil slikarski mojster Franjo Ambrožič. Na motornem kolesu se je pe-Ija' po Vrazovi ulici in ker je nastal v vozilu defekt, je padel s kolesa tako nesrečno, da se je močno potolkel na glavi in si poškodoval desno nogo. Poklicati so morali Teševalni avto, s katerim so prepeljali ponesrečenega mojstra v tukajšnjo bolnišnico. Tja so pripeljali danes dopoldne tudi dva ponesrečena otročiča. Marico Novakovo iz Krčevine je neki hudobnež iz jeze do njenih staršev vrgel čez ograjo. Pri tem je dekletce dobilo poškodbe na desni nogi. Na Pobrežju je pa splezal na visoko črešnjo komaj 61etni Vinko Brenčur, sinček plačilnega natakarja, in padel doli. Pri padcu si je zlomil desno nogo.
Policijska kronika.
Včeraj popoldne je policija aretirala dva potepuha C. in W., ki sta se pripeljala na kolesih iz Avstrije. Ker je \V. že stari znanec policije, mu je kolo zaplenila. Kolo je zaplenila tudi njegovemu pajdašu, ker je mnenja, da sta potepuha ukradla kolesi v Avstiji. Obe kolesi sta dobro ohranjeni, črno pleskani in ima eno številko 673.588, drugo pa 7097. Ce bi kdo pogrešal svoje kolo, naj se zglasi m si ogledakolesi pri tukajšnji policiji. Oba postopača bosta oddana sodišču. — Darres dopoldne je prijavil policiji gostilničar France Pristernik iz Hoč, da mu je bilo izpred glavne pošte ukradeno kolo znamke »Styria«, vredno 1400 Din. Na policiji se je zglasil tudi voznik France Šumandl, kateremu ie nekdo snoči, ko je za trenutek pustil svojega konja pred Delavsko pekarno na Tržaški cesti, odnesel z voza okoli 500 Din vredno odejo.
Mala Nedelja
Prireditev Sokola in gasilcev. Sokol-
ska četa in gasilno društvo pripravljata za nedeljo 24. t. m. veliko prireditev pri Mali Nedelji. Ob 14.30 bodo velike gasilske vaje, pri katerih bodo sodelovale motorna brizgalna iz Ljutomera in ročne brizgalne gasilnih društev iz Berkovcev, Sv. Duha, Radislavcev, Male Nedelje itd. Po gasilskih vajah bo v Društvenem domu akademija z gledališko igro, petjem, sodbo in prosto zabavo s plesom. K obilni udeležbi vabljeni vsi od blizu in daleč!
Iz Radvanja
Časten uspeh sta dosegla pri zadnji kolesarski dirki kolesarske podzveze člana radvanjskega kolesarskega društva »Po-Štela« senjor Bruno Faninger in junior Henrik Lautner. Prvi je prevozil dvakrat progo Maribor—Rače—Hajdina—Maribor v času 3:24:2 in dosegel tretje mesto; drugi pa isto progo enkrat v času 1:34:34 ter dosegel tretje mesto. Obema vrlima dirkačema čestitamo k uspehu!
Tekma v odbojki med članicami Sokolskega društva iz Radvanja in Razvanja, ki je bila razveljavljena radi nesporaz-umljenj, je bil v soboto. Zmagale so rutinirane Radvanjčanke v lepem razmerju 30:9. Tekmo je vodil delegat Sokolske župe br. Lintner.
Slavje naših gasilcev. Naši gasilci slavijo 31. t. m. 40. letnico svojega obstoja. Prireditev bo zvezana z okrožnim dnevom. Spored slavja bo sledeč: na predvečer ob 20. uri bakljada skozi vas; zjutraj ob 6. uri budnica ob 8. sveta maša, ob 10. slavnostna seja; popoldne pa vaja in po vaji veselica »Pri Upi«,
V Maribor«, 'dne 19. VII. 1932.
anragritMMui—
Mariborski »V E C E K NI K« Julra
mammmmmmmmaammmmmmaa
S?ran S.
Občni zbor Mariborke zimskošportne podzveze
EKSODUS DELEGATOV PODRUŽNIC SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA.
V veliki dvorani hotela »Orel« je bil v soboto zvečer že drugič letošnji občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze, ker je policijska uprava prvega zaradi neke formalne napake razveljavila. Od včlanjenih 19 klubov jih je bilo zastopanih po deiegatih 15. Navzoči so bili tudi zastopniki civilnih oblasti in sorodnih korporacij.
Zborovanje je otvoril preds. MZSP g. prof. Šilc. Uvodoma je pozdravil navzoče in se spomnil umrlega soustanovitelja zimskošportne zveze g. prof. Jesenka ter pozval navzoče, da se oddolže njegovemu spominu s trikratnim vzklikom »Slava!« Nato je podal kratko poročilo o delova-uju podzveze v minuli sezoni. Ko je omenil, da tajniki (bilo jih je v sezoni kar troje) niso popolnoma izvršili svoje naloge, se je razvila živahna debata, ki je (rajala skoraj pol ure.
Verifikatorja poverilnic gg. Gajšek in Vetrih sta nato overovila 12 poverilnic, dočim sta poverilnice SPD Celje, Smučarskega kluba Celje in SSK Maratona zavrnila, ker niso bile pravilno podpisane. Tu je postala debata zopet živahna. Včasih tudi burna, dokler ni bila verificirana poverilnica SSK Maratona.
Blagajnik podzveze g. Parma je nato podal blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da ima MZSP 3904 Din W'ebitka. Tajniško poročilo je prečital namesto odsotnega tajnika g. Bureša Predsednik sam. Podzveza ima 838 verificiranih članov, ki so se v minuli sezoni Ptl raznih zimskošportnih prireditvah dokaj agilno udejstvovali.
Poročilo o delovanju tehničnega odbora, ki je bilo v vsakem pogledu uspešno In plodonosno, je podal g. Vekoslav Golubovič. Kar se je na lanskem občnem zboru sklenilo: prireditev podzvezne tekme, zgraditev skakalnice itd., je tehnični odbor tudi izrši!. Zgraditev skakalnice se je poverila gg. prof. Šilcu, uredniku Voglarju, dr. Jehartu in Forstneriču, ki 'majo tudi največ zaslug, da se je zgradila. Na skakalnici, ki je ponos MZŠP, so bile meseca februarja prve skakalne tekme, ki so tudi sijajno uspele.
Podzvezin tehnični odbor se je bavil s proučevanjem in projektiranjem zimskih markacij ter stopil v stik z zainteresiranimi faktorji, toda povsod ni bilo razumevanja za to njihovo željo. Ker ima podzveza nalogo, da članstvo vzpodbuja h razširjenju zimskega športa, je stavil tehnični odbor na občni zbor sledeči predlog; 1. Naj se vpliva na podružnice SPD, napravijo na Pohorju potrebne zimske markacije. 2. Naj se naroči SPD in tujsko-Prometni zvezi, da napravita smučarsko Pot od Mariborske koče v Maribor. Ta Pot je nujno potrebna in je pogoj za večji razmah smučarstva v Mariboru, ki naj bi Čimprej postal center zimskega športa.
Tehnični odbor je nadalje predlagal, da občni zbor da odboru nalog, da pridobi v bodoči sezoni od Jugoslovanske zimskošportne zveze izpeljavo tekme za državno prvenstvo v Mariboru, kateri bi bila priključena tudi podzvezina tekma. V programu naj stavi MZSP tudi povečavo skakalnice za skoke do 45 m.
Po končanih poročilih odbornikov bi moralo priti na vrsto poročilo nadzorstva, toda nadzornike so morali šele iskati na domu, tako da je bil občni zbor prekinjen za celo uro. Naposled je vendar prispelo pismeno poročilo nadzorstvenega odbora, nakar se je izrekel odboru absolutorij.
Medtem se je razvila burna debata glede prihodnje točke dnevnega reda: volitev. Zastopnik nekaterih podružnic g. Gajšek je že vnaprej opozoril občni zbor, da bodo podružnice SPD odrekle svoje sodelovanje v odzvezi, če bo kdo izmed delegatov kandidiral g. Ivana Rogliča za predsednika. Seveda je bila ta izjava povod burni debati. Naposled pa se je vendar volilo. Glasovalno pravico je imelo 13 klubov s 33 glasovi. Predlagana je bila samo ena lista, ki je predlagala za predsednika g. Ivana Rogliča. Zanj^ je glasovalo 5 klubov s 16 glasovi, dočim so se ostali delegati glasovanja vzdržali. Po kratki izjavi g. Gajšeka so nato zastopniki nekaterih podružnic SPD demonstrativno zapustili dvorano.
Sledile so volitve odbora, pri katerih so bili izvoljeni gg. Aljančič (SSK Maraton), Petrovič in Rogličeva (ISSK Maribor), Parma (MSK), Golubovič (ISSK M.) Vetrih (MSK), Forstnerič (MSK), Vidic (Maraton), Hren (Sokol) in Eylert (Ra-pid). Klubi izven Maribora pa bodo naknadno nominirali po enega zastopnika. Za nadzornika sta bila izvoljena ravnatelj g. Pišek in g. inž. Mies, v razsodišče pa gg. dr. Ravnikar, dr. Orožen, dr. Veble, dr. Štor, dr. Brandstetter in inž. Wolf. Ker se k zadnji točki dnevnega reda (slučajnosti) ni nihče oglasil, je novoizvoljeni predsednik Roglič zaključil občni zbor.
Pekre pri Mariboru
Tombola gasilnega društva je bila v nedeljo ob lepem številu navzočih, ki so čakali na srečo. Največ sreče je imela Brigita Ozimičeva iz Peker, ki je dobila lepo rejeno živo telico. Moško kolo je zadela Marija Kramerjeva iz Studencev; na ženskem kolesu se bo vozila Anica Pinterjeva iz Radvanja: sod vina je dobila Antonija Flegova iz Peker; z drvmi bosta kurila JožefLeithkep in Alojzij Sulec, oba iz Peker; 7 tombolo, 20 m platna je dobil Franc Klojčnik iz Studencev, — zadnjo tombolo, torto, pa Limbužan Fric Šauperl.
Učite se pravilno
Nivea-cremo.»oljem
To se piavl, nikdar ne solnčiti mokrega telesa in vedno poprej telo nadignite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčaiice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-cremž in Nivea.olje sta nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, nž katerem temelji edinstveni učinek. 40 t
Nivea krema: Din 5’- do 22 —
Nivea olje: Din 25'— do 35-—
Jugo*!. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. J., Maribor
Časnikarstvo na divjem zapadu
AMERIŠKA ČASNIKARSKA ROMANTIKA.
Združene države Severne Amerike so bile znane kot pokrajina časnikarske romantike. Mark Twain, sam časnikar, je opisal to romantiko v mnogih svojih delih, četudi je bil humorist in je včasih pretiraval. Vendar časnikarska romantika tudi še dandanes ni popolnoma izumrla, umaknila se je le v nekatere malo obljudene in civilizirane zapadne države. O tej poslednji romantiki piše newyorški urednik Whenton to-le:
»Potoval sem po zahodnem delu Združenih držav in prišel tudi v mesto Dakoto. Tam sem se seznanil zglavnim urednikom domačega lista, ki se je čisto mirno pohvalil s tem, da je postrelil že 12 ljudi, ki so bili tako neprevidni, da so bili druganega mnenja kakor on. Nikdar pa še ni preklical niti besedice tistega, kar je sam napisal.
Takih možakov pa je na divjem zapadu še več. Tako je napisal izdajatelj lista »Yampa Leader« pri neki priliki to-le: »Velikomestni listi se radi hvalijo z velikim številom svojih urednikov. Tudi mi imamo dosti sotrudnikov in priobčujemo njihova imena: Odovorni urednik je gospod Couron, krajevni urednik je gospod Couron, urednik za sodne zadeve Couron, gospodarski del urejuje gospod Couron, urednik, ki poroča o pretepih in napadih, je gospod Couron.«
»Mesto urednika za pretepe« v Evropi ni znano, pri listih ameriškega zahoda je pa zelo važno, ker se navadno dogaja,
da se spori med uredništvom in nezadovoljnimi bralci najrajši rešujejo z revolver jem ali pa z boksanjem.
Na divjem zahodu uredniki nimajo navade, da bi kaj preklicali, ne da bi pri tem posebno krepko podčrtavali pomena svojega lista. Tako je napisal neki urednik v. Texasu: Mi smo brez dvoma prvi in najbogatejši list v državi. V ponedeljek smo bili mi prvi, ki smo objavili vest o velikem požaru v Jocksonwilleu in danes smo mi zopet prvi, ki to vest preklicujemo kot neresnično.«
Kakor pri nas, tako imajo tudi v Ameriki nekateri naročniki navado, da ne plačajo naročnine o pravem času. To je za list seveda vedno nekaj neprijetnega. Nekega dne so namreč ljudje brali: »Ali ste že poravnali naročnino? Pomislite vendar, da mora urednik tudi živeti in če vam krompir ni obrodil, pošljite nekaj koruze ali repe. Tudi les nam pride prav. Pri nas so vam za take stvari vrata vedno odprta in če urednika ni doma, sprejema naročnino njegova žena.«
Posebno zanimivi so pa v teh listih oglasi. Tako beremo n. pr.: »Ali iščete odvetnika? Potem pridite k meni — moja stranka vedno dobi!« Gostilničar priporoča svojo kuhinjo: »Krasen obed je pripravljen za vas. Pridite in jejte kolikor hočete za 30 centov!« Ali pa: »Ali ste bolni? Če ste, pijte slatino bratov; Wright. Kdor vam ponuja katero drugo, temu dajte zaušnico!«
Dolgo življenje Napoleonovega slona
Slon »Siam«, ki je nosil na svojem hrbtu velikega cesarja Napoleona, ko je vodil svoje čete nad Egipt, živi še vedno. Nastanjen je v budimpeštanskein živalskem vrtu in je star že najmanj 150 let. Napoleonu je bil slon podarjen in pripeljal ga je s seboj v Pariz. Takrat je bil silno divji in je umoril več svojih čuvajev. Pozneje je Napoleon podaril žival svojemu tastu, avstrijskemu cesarju Francu I. Tako je prišel »Siam« v dunajski Schon-brunn, kjer je živel v miru in brezdelju,
dokler ni zopet zdivjal in umoril dva paznika. Tedaj je moral zapustiti Dunaj in oditi v Budimpešto, kjer je poslej vedno vzorno miren. Prijazno sprejema darove, ki mu jih prinašajo obiskovalci. Zadovolji se tudi z denarjem, katerega dd potem čuvaju, da mu kupi kruha. Vrednost denarja razločuje zelo dobro in vd, da dobi za slabši denar manj kakor za boljšega. Sedaj se pa zanima za očaka »Siama« tudi Pariz. Francija bi ga rada odkupila ali zamenjala ter spravila nazaj v pariški zoološki vrt.
Sege in navade daljnega Paragvaja
Položaj žene in družine pri Paragvajcih.
Uloga žene v Paragvaju je izredno važna. 2e od nekdaj so bile žene Indijancev Gviranov v enakem položaju kakor so današnje Paragvajke. Bile so steber družine, obdelovale so polje, vodile gospodinjstvo, izdelovale obleko in odga-jale mnogoštevilni naraščaj. Toda bile so istočasno tudi sužnje svojih mož, ki so se ukvarjali samo z lovom in bojevanjem in so bili edini gospodarji vsega imetja.
Po krvavih bojih 1. 1870. in 1871., v katerih so padli skoTaj vsi beli moški, so ostale bele Paragvajke prepuščene Indijancem in brazilskim črncem. Zaradi ženitve belih žen z rdečimi in črnimi možmi je nastalo novo človeško pleme, ki tvori danes pretežno večino paragvajskega prebivalstva. Razlikujemo pa dva tipa: enega, ki je nastal iz krvi belih in rdečih in drugega, iz krvi belih in črnih. Prvi tip tvorijo izredno lepi moški in ženske; posebno poslednje so krasotice temnejše polti, pravilnih potez, malih, nežnih rok in vitkih nog. Drugi tip, ki je nastal i7 mešanja belih žen in črncev, ni lep. Označujejo ga sirove poteze, debele ustnice in kodravi lasje.
Stare šege in navade so se, po zaslugi žen seveda, ohranile do dandanes. Ženske imajo tudi v novem Paragvaju glavno vlogo, morajo pa se brigati zase in za otroke bolj kakor kjerkoli drugje na svetu. Nezakonske matere so tam vsakdanji pojav. Nezakonski otroci se označujejo v knjigah kot »otroci narave«, kar pa v Paragvaju ni poniževalno. Ko dorastejo, zavzemajo lahko vsa javna mesta, in nihče ne dela med zakonskimi in nezakonskimi nikakršne, niti ne najmanjše razlike. Taki otroci pa zelo ljubijo in cenijo svoje mateTe, ki so jim najdražje na svetu. Če se jim godi dobro, potem preskrbe svojim starim materam lastne hiše in posestva, da lahko v miru in brez skrbi prežive zadnja leta svojega življenja. O praznikih prihajajo k njim sinovi in hčere s svojimi otroci, prinašajo jim darila in povprašujejo po njihovih željah.
Moški se redko in neradi ženijo. Rajši si vzamejo »compagniero« — družico ali družabnico. Če dobro zaslužijo, potem radi pomagajo svojim »compagnieram« in njihovim družinam, v nasprotnem slučaju pa se morajo same prebijati skozi življenje. Na vasi obdelujejo zemljo in
žive od pridelkov, po mestih pa prodajajo sadje, mleko in razno drugo blago. Po vojni je bilo na enega moškega enajst žensk; Sedaj se je razmerje nekoliko zboljšalo na korist žensk. Moški navadno tudi ne ostajajo radi doma, ampak odhajajo v sosedne države, kjer se delo bolje plačuje. Tako se dogaja, da ponekod same ženske obdelujejo polja, prodajajo pridelke, kupujejo potrebščine ter uživajo vse državljanske pravice.
Tako je seveda večinoma na deželi, pri takozvanih Gviranih. Maloštevilni paragvajski aristokrati, potomci bivših zavojevalcev, Špancev in Portugalcev, žive drugače. Žene in dekleta tega razreda žive v vilah in hišah strogo oddeljenih, kakor so muslimanski haremi. Dasi je tudi tu žensk več kakor moških, so v veljavi še vedno srednjeveške navade. Če se mladeniču dopade kakšno dekle, ji ne sme dvoriti, kakor pri nas v Evropi. Spre haja se samo zvečer med 6. in 7. uro pred njenimi okni. Če se tudi ora njej dopade, se pojavi na oknu in mu vrže cvetico. »Ženin« pa sme, in to le v primeru, če so starši zadovoljni, šele po dveletnem večernem izprehajanju pod okni v »nevestino« hišo, kjer se svečano obavi in proglasi zaroka. Drugače se življenje pri-viligirane žene le prav malo razlikuje od nepriviligirane. Plemkinja ima seveda
svetlejšo polt, boljšo vzgojo in lepša oblačila, duhovno pa se prav nič ne razlikuje od svoje sobarice. Po izobrazbi ne hrepeni. Le kdaj pa kdaj prečita kakšen roman; sicer je nič na svetu ne zanima. Ima pa le tudi dobre lastnosti: dobra mati je, izvrstna žena in skrbna gospodinja. Kot dekle se odlikuje po prirodni gracioznosti in otroški naivnosti.
Med vladajočimi in širokimi množicami ni take razlike kakor v Evropi. Mnogi vodilni politiki so sinovi revnih državljanov in so bili v mladosti pastirji brez višje naobrazbe. Marsikdaj pripeljejo s seboj tudi svoje »compagniere« in jih kot »dame« nastanijo v vilah, dasi se s tem njihovo bistvo prav nič ne spremeni. O praznikih vabijo potem svoje sorodnike ir. znance v mesto in s spoštovanjem poljubljajo roke svojih mater, ki neprestano kade cigare. S svojimi rojaki govore gvi-ransko, mešani jezik Indijancev in Špancev, s tujci pa govore samo špansko, ki je uradni jezik države. V tej razmeroma majhni državi je sploh zelo razvito rodbinsko življenje. Niti en Paragvajec ne pozabi svoje rodbine in če mu uspe, da izboljša svoj gmotni položaj, ga izboljša tudi svojim staršem, bratom, sestram in ostalim sorodnikom. Sicer pa je Paragvaj še zelo redko obljudena država in imel prostora še za milijone in milijone ljudi.
yr.r,T
sedaj, moje dame in gospodje, predavanje o vitki liniji...»
ila najbolj neumno in ne- stopnicah in drzno stopila jz hiše. Od zu-vsej hiši, kajti ostale tri naj je nadzoroval hišo nočni čuvaj, toda
Tragičen konec filmskega snemanja
VOHUNI 49
Iz tajnih arhivov.
IJoda takšno delo je Annemarijo malo zanimalo. Vedno si je želela posebnih naročil 'v, sovražno deželo. Tam je bilo njeno življenje odvisno od lastne spretnosti, s katero je izvedla dano nalogo, in to;je,bilo edino delo, kateremuje lahko popolnomar posvetila svoje misli. Pravijo, da je nosila kot Gabriela Petit in druge vohunke častniško uniformo, vendar za to nimamo nikakega potrdila. Čeprav pa je popolnoma obvladala francoščino in je bila dobro poučena v šegah in navadah,francoskih častnikov, je verjetno, da ji je njena nežna postava sploh onemogočala nastopati v taki preobleki.
Vsled intenzivnega delovanja francoske protišpijonaže so v začetku M7. leta izsledili skoro vse nemške vohune, ki so delovali v Franciji. Štirje glavni agentje so bili še pravočasno opozorjeni in jim je uspelo pobegniti v Španijo, večino njihovih podrejenih pa so aretirali. Skupina odločnih mož je odšla iz Berlina, da bi izpopolnila vrzeli, ki so nastale v Franciji. Bilo pa je jasno, da bodo tudi te kaj kmalu izsledili, ako jih s posebnimi ukrepi zadostno ne zasigurajo. V ta namen je šla Annemarija prostovoljno v Pariz, da bi kako rešila to nalogo.
To je bila misija po njenem srcu. Prispela je v francosko prestolnico preoblečena v kmečko dekle iz Normandije, ki »išče v mestu službo. Njena izkazila so bila v redu; imela je tudi nekaj priporočilnih pisem, v katerih je bila pohvaljena njena pridnost in poštenost. S perfektnim normanskim naglasom je pripovedovala ljudem, katerim se je bila predstavila, da je izgubila službo, ker je zadnja ;gospoda, pri kateri je služila, neka angleška rodbina, odpotovala v svojo domovino.
Službo bi bila prav lahko dobila, kajti delovne moči so bile takrat redke. Toda z vedno novimi izgovori je odklonila vse ponudbe, dokler ni dobila službe v neki veliki hiši, kjer je bil glavni stan francoskega protivohunskega urada. V prvem nadstropju so bile pisarne, v drugem spalnice za agente, ki so prihajali iz province ali iz drugih krajev, medtem ko je bila v podstrešju mansarda, katero je delila Annemarija še s tremi drugimi deklami. Njihova dolžnost je bila, pospravljati pisarne in spalnice, kjer so bili stalno nastanjeni razni gostje. Dela je bilo mnogo, plača majhna, tako da se moramo čuditi, kje je vzela toliko časa in miru, da je lahko jemala morfij, katerega je uporabljala čedalje več.
Na zunaj je 1 znatno dekle
so vedno našle kak izgovor, da so ji naprtile še več dela. Neko delo jim je bilo posebno neprijetno. Dva uradnika sta stalno imela nočno službo; ker pa sta preko dneva spa'a v hiši, so morale biti njune sobe pospravljene v prvih jutranjih urah. Dekle bi bile morale vršiti izmeno ma to delo, toda čez nekaj časa so se ostale tri zmenile in pregovorile »neumnico iz Normandije«, naj proti majhni odškodnini prevzame to nočno delo.
Mile. Docteur se je seznanila z obema čuvajema, vendar pa je spoznala, da ne bo mogla ničesar ukreniti, dokler sta oba skupaj. Izmenoma pa sta imela ob nedeljah prosto, in ta okoliščina ji je nudila neko možnost.
Neko nedeljo, ko je bil službujoči uradnik že dodobra poučen o delu dekleta iz Normandije, je prišla v njegovo pisarno in se pričela z njim razgovarjati. Mož je bil vesel, da bo imel med dolgočasnimi uradnimi urami vsaj nekaj zabave in se ni prav nič brigal za okolico. Radi tega ni imela prav nobenih težav, ko mu je nenadoma vrgla cunjo preko glave In ga tako kloroformirala. Potem je mirno preiskala vse pisarne.
V culici, ki je bila vsa njena prtljaga, je imela tudi elegantno obleko. Oblekla ir> ie. ne vzhudivši drugih deklet, šla no
V Mariboru, dne 19. VII. 1932.
mmsmaammasBu^r« n i»mnw»n i i»i i —uii im
hiša je imela toliko obiskovalcev, da ni bilo prav nič sumljivo, ako je v zgodnjih: jutranjih urah kaka fino oblečena dama zapustila poslopje. Po njeni zunanjosti sodeč je bila ta dama agentinja francoskega tajnega urada.
Toda drugi dan je nastalo veliko razburjenje, ko so našli službujočega uradnika brez zavesti na tleh. Vse okoliščine so pričale, da je storilo to tisto dekle iz Normandije, katero so sedaj pogrešali.1 Telegrafirali in telefonirali so na vse obmejne stražnice, naj aretirajo vsako žensko, ki bi količkaj bila podobna temu dekletu. Res so aretirali več žensk, vendar nobena ni bila prava in končno so morali priznati svoj poraz. Kako je Annemariji uspelo priti v Švico, pa je ostala njena tajna.
V Berlinu je izročila svojemu šefu popoln seznam vseh francoskih protivohu* nov, ki so delali v domovini in nevtralnih državah, obenem s točnimi osebnimi podatki in njihovih delovnih metodah. Tako so lahko posvarili lastne vohune, da niso padli v nastavljene pasti. Izvedela je tudi imena raznih francoskih vohunov, ki so delali v Nemčiji, in so jih po njenem povratku iz Pariza takoj aretirali.
Spominjajte te CMD
Sestanek veslačev.
Vsi člani Mariborskega veslaškega kluba se pozivajo, da morajo brezpogojno priti na sestanek, ki bo v sredo 20. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Grel«. Na sestanku se bo dokončno razpravljalo o sodelovanju na »Mariborskem tednu«. Vabljeni so tudi , s; neorganizirani p/i jatsiji veslaškega športa! Predsedlik.
»Pameten kakor osel 1“
Usoda oslov pri nas tn drugod.
Zgodovina oslov sega v najstarejše človeške dobe. O njem govori velikokrat tudi Sveto pismo, n. pr. v evangeliju svetega Matije 21, V., pripovedujoč o Jezusovem prihodu v Jeruzalem. Nadalje pra-,vi, da je pri Kristovem rojstvu bil navzoč tudi osel in da je nosil Jesusa in Marijo na begu v Bgipt.
Uporabljanje oslov kot voznih in tovornih živali je razširjeno zlasti po južnih evropskih državah, po Aziji okoli Sredozemskega morja in v Severni Ameriki. Pa tudi po Južni Ameriki, osrednji in južni Aziji ter severni Afriki je osel zelo cenjena domača žival, katere sposobnost, delavnost in vztrajnost tam dosti bolj cenijo kakor pri nas. Tamkajšnje toplo vreme pa oslu tudi mnogo bolj prija kakor naše hladno in vlažno.
Mi gledamo na osla napol prezirljivo, napol pa pomilovalno, in njegova lenoba v naših krajih mu je vzela vse dobre lastnosti, odnosno sposobnosti. Zaradi tega
Pri snemanju nekega ameriškega vojnega filma v iiollywoodu so igrah prizor, kjer vojno letalo napada transportni avto, katerega branijo strelci s strojnicami. Pri tem je izgubil pilot oblast nad strojem, strmoglavil nekaj sekund po tem-le posnetku na cesto in se ubil.
tudi zmerjamo neumne in neokretne ljudi z osli. Na jugu pa pravijo nasprotno okretnim, pridnim in prevdarnim ljudem, da so pametni kakor osli. S tem dokazujejo, da poznajo osla dosti bolj kakor mi. Razlika je tudi v tem, da je pri nas osel večinoma le kot vozna žival, na jugu je pa pretežno tovorno živinče, a uporablja se mnogo tudi za ježo.
Osel je koristna žival tudi še po smrti. Iz oslovske kože so nekoč izdelovali pergament, a v Italiji delajo še sedaj iz oslovskega mesa izvrstne salame, iz mleka pa parmezanski sir. V prejšnjih časih so oslovsko mleko cenili kot dobro hranilo za slabotne otroke. V Italiji in Španiji mlade osle koljejo in uživajo kot posebno specialiteto in delikateso.
Praktičen potovalec.
Prvi prijatelj: »Ne veš, kako mi je neprijetno. Kadar moram kam potovati, sem dan poprej .vedno strahovito nervozen.«
Drugi prijatelj: »Tako se je godilo ne*' koč tudi meni.«
Prvi prijatelj: »In sedaj?«
Drugi prijatelj; »Sedaj odpotujem vedno dan prej kakor sem nameraval...«
Mladi diplomat.
Oče, sinu, ki prihaja zadnji dan leta iz šole: »Torej: izdelal ali padel?«
Sin: »ncs:ali so me v Lozano...« Oče: »?«
Sin: »Reparacije...«
Dva gledališka ravnatelja. Ravnatelj marionetnega gledališča, po
predstavi: »Gospod ravnatelj, kako vam ugaja lutkovno gledališče?«
Ravnatelj dramskega gledališča: »Ah
kaj, imenitno. Vam je lahko. Vi po predstavi lahko mirno obesite vse svoje igralce!!!________________________________ '
Teorija
začne
Mirna stranka brez otrok
iŠČe stanovanje, sobo in kuhinjo, event. tudi ža hišnika. Naslov pove »Uprava
Veternika«.	2265
Našla »em v parku
y. glavni aleji pod klopjo denarnico z nekaj denarja. Zgubitelj naj dvigale isto y opravi »Večemika«.	2271
Sobo in črkostikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uhca 3, za kavarno »Astoria«.	3
iala vila
4 sobe in ves komfort, se da v najem 1. avg. v Kettejevi ul. 33. Vprašati: Vodnikov trg 2.	2266
Pslhografolog in astrolog Karmah
Vam pojasni Vaše razmerje do ljubezni, zakona, poklica, loterije. Njegov nasvet Vam bo prinesel zaželjeni u-speh v življenju. Obiske sprejema v hotelu »Zamorec« od 9. do 12. in od 2. do 7. ure.	2269
I NOVO ! Aleksandrova cesta 19! (zraven prekajevalnice Benko). Okusni črni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks, suhor. I. marlb. delavska pekarna.
2162
Mirno stanovanje
sobo in kuhinjo, išče uradniški par brez otrok s 1. ali 15. avgustom. Ponudbe pod »Avgust 2« na upravo »Večemika«.
2270
Kolo	I	Pisalni	stroj
popolnoma novo, še nevoženo prodam	dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod
za Din 1.100. Tattenbachova ul. 1. I.	»Dobet« na upravo »Večernika«. 2267
Modne novosti
za dame in gospode tet šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
SLOVENSKA ULICA
Naznanilo I
Cenjenemu občinstvu vljudno nazn; deluje od danes naprej
umu mm
Maribor, Slovenska ulica it. 28
zopet pod starim spretnim vodstvom. Prosim vse stare goste in ostalo občinstvo, da me poseti kakor poprej ter se priporočam za obilen obisk. — Lastnica
I Naročnikom in čitateljem „V ečernika" priporočamo ie~le mariborsko tvrdke, naše inserente r 1			
1 Ante Jakac I Čevljarska delavnica B Slovenska ulica	Josip Sulič trgovina s Čevlji Aleksandrova cesta	franjo Ambrožič sobo- in črkoslikar Grajska ulica 3	Jože Šinigoj j delikatesna trgovina | Aleksandrova c. 18 |
Izdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFL1Č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik STANKO DETELA V Mariboru,