13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
	
	
	i i—
UbULuULa
Eli
m
El E
c
E E
inB
t—1
co
\o
o
*
l
c c.
<_>
»—4
z	o
tvj	h-
>-1	to
r-)	UJ
z <c i:
it: o 0£ O
<c c >
i£ O O
co	Z
<-> <c
►-H Z O
O C o
D Ct O
»— 1-i oo MEU)
I
1
3
a
VARNC
JE nnohU
(RŠKO — JE Krško že štiri mesece 'atuje brez zastojev in s polno močjo, o da je letos proizvedla že 1,7 milile kilovatnih ur električne energije, 'rila je proizvedla 449,392 kilovatnih električne energije, poročajo iz JE 'ko v rednem mesečnem poročilu. V očilu še navajajo, daje JE aprila tudi ij segrevala reko Savo, saj je najvišja 'peratura znašala 1,8 stopinje, po-vje pa 1,3 stopinje, medtem ko je 'pno dovoljeno povečanje 3,5 stopi-Daleč pod dovoljenimi mejami so tudi plinski in tekočinski izpusti, fla so uskladiščili 67 novih sodov kije radioaktivnih odpadkov.
DVE RAZSTAVI
RIBNICA — V ribniškem domu ^so 3. maja odprli razstavo fotogra-1 življenju in delu pokojnega prednika Tita. Odprta bo še do 26. maja. J dnevom mladosti, 24. maja, pa k> odprli še likovno in fotografsko tavo članov vojaške likovne sekcije, »pešno deluje že vrsto let.
Opozorilna
stavka
tekstilcev
Tudi na Dolenjskem opozorili, da je pano-ga pred propadom
NOVO MESTO — V torek, 15. maja, je bila od 13. do 14. ure v Sloveniji splošna opozorilna stavka v vseh podjetjih tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Pridružili so seji tudi tekstilci v novomeški in trebanjski občini.
Njihov odbor sindikata je ob tem posebej opozoril, da so predolgo zaman čakali na ukrepe skupščin in vlad za razbremenitev te delovno intenzivne proizvodnje, ki zaposluje pretežno žensko delovno silo in iz katere se je dolgo odlivalo nenormalno veliko akumulacije. Če za to dejavnost, ki jo je bivša slovenska vlada po vsem zapostavljanju pozabila še ob delitvi pomoči gospodarstvu ob slovesu, v kratkem ne bo kaj storjeno, opozarjajo, da bodo prisiljeni napovedati pravo stavko. Opozorilna je za odhodnico stari in v opozorilo novi vladi. Sindikat poudarja, da država ignorira zahteve za ureditev izjemno slabih razmer v teh dveh panogah in se zato pospešeno nadaljuje njun propad. Za dejansko izboljšanje pogojev poslovanja v obeh panogah je nujno znižanje dajatev za najmanj 40 odstotkov, bremena za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb pa naj bi med panogami enakopravneje porazdelili. Zahtevajo učinkovito šolstvo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost, kulturno in racionalizacijo upravljanja teh dejavnosti ter državne uprave.
Sindikat tekstilcev zahteva tudi učinkovit sistem zaščite pred nelojalno konkurenco iz uvoza ter realno vrednotenje njihovega izvoza s primernim nadomestilom za izpad dohodka zaradi tečajne politike. Če odgovora na zahteve ne bo, in to v obliki izpolnjevanja zahtev, se torej napoveduje splošna stavka tekstilcev, kijih nikjer v svetu niso »odpisali« kot neperspektivne.
Še vedno ni odločeno, ali bosta za priključevanje Novega mesta na novo avto cesto dva ali en priključek — Različne razlage strokovnih študij_______________
NOVO MESTO — Zdaj gre že v leta čas, kar tečejo bolj ali manj strokovne razprave strokovnjakov o tem, kakšni priključki na novo avto cesto Ljubljana—Zagreb bi bili najboljši za Novo mesto in tudi naprej za Belo krajino in Srednji Jadran. Gre, na kratko, za to, ali naj bi bila priključka dva, pri Karte-Ijevem in pri Lešnici, ali le en srednji priključek. Dokončnega odgovora ni dal niti zadnji sestanek, ki ga je pretekli četrtek sklical novomeški izvršni svet.
Programske zasnove za traso ceste in Novega mesta in slišati je več opozoril.
priključke, ki jih je republiška uprava dala od sebe v začetku lanskega leta, niso ustrezno reševale priključevanja Novega mesta. Potem so se v delu novomeške stroke rodile drugačne rešitve, ki pa niso dobile podpore v Cestnem inženiringu kot pripravljalcu vse potrebne dokumentacije. Različnost strokovnih stališč je vodila novomeško skupščino, da je januarja letos naročila vrednotenje vseh predlaganih variant pri Prometno-tehniškem inštitutu Ljubljana. Ta primerjava je pokazala, da je možna taka gradnja avto ceste, ki omogoča centralni priključek za Novo mesto, ki se je pokazal kot najugodnejši z vrednotenjem prometnih obremenitev. Zagovarjajo ga tudi urbanistični načrtovalci
da priključek pri Lešnici strokovno sploh ni utemeljen, čeprav so tudi opozorila, da je več priključkov v načelu boljša rešitev od enega samega priključka.
Pri nadaljnjih preveritvah so načrtovalci potem izoblikovali tri variante. Komisija za pregled in potrditev tehnične dokumentacije pri republiški upravi za ceste je 10. aprila predlagala kot najboljšo varianto, da bi avto cesto na odseku Karteljevo-Lešnica zgradili tako, da bi »povozili« sedanjo magistralko, pred tem pa kot začasen obvoz za ves promet z magistralne ceste zgradili zahodno vpadnico od Karteljevega ob Bučni vasi m severno obvoznico od Bučne vasi proti Mačkovcu.
Na OTOČCU ELITNI SEMINAR
NOVO MESTO - Društvo 'Onomistcv Dolenjske in Bele kraje ter medobčinska gospodarska krnica sta včeraj in danes priredi-1 ta Otočcu 2. seminar o posloveni napovedovanju in učinkovi-:rn odločanju v zaostrenih gospodkih razmerah. Na njem so delovali strokovnjaki z različnih fjdročij, od akademika Cirila Zlob-P> novega člana predsedstva Slo-Fhje, ki je govoril o odnosih kul-Pe in gospodarstva, do dr. Jožeta |encingerja, dr. Matjaža Muleja, Bila Milana Pintarja, dr. Jožeta t!'čarja idr., kot tuja gosta pa sta povabljena dr. Jan Meyer in dr. [Son Jenkins iz ameriških univerz »'nesota in Ba imore. Več o tem nnem srečanju bomo poročali fnodnjič.
OŠ GRM ŠE TESNEJE ZIMV — IMV Revoz bo kot pokrovitelj osnovne šole XV. divizije Grm v naslednjih letih v omogočeni razširil sodelovanje s to šolo. V torek dopoldan so vodstveni delavci te tovarne in šole podpisali sporazum, s katerim so se obvezali, da bodo šolaijem ponudili začasno uporabo sadnega vrta pri gradu Grm, pomagali pri izdajanju glasila Ngjča, pomagali pri izvajanju programa iz računalništva in pri organiziranju prostovoljnih aktivnosti na šoli. IMV bo šoli ponudil tudi svoje počitniške domove, odpadne materiale in nudil še druge oblike pomoči, šola pa bo kolektivu IMV dajala na voljo svoje prostore za različne kulturne in druge aktivnosti, strokovno pomoč, pomoč učencev pri očiščevalnih akcijah in drugo. Na sliki: gostje so si najprej ogledali delo mladih na šoli, njihove delavnice in kabinete. (Foto: J. Pavlin)
Le alge krive za barvanje Krke?
Za ta letni čas nenavadno kalna Krka povzročila pravi ekološki preplah na Dolenjskem — Inšpektorji niso našli onesnaževalca — Analize vode_
NOVO MESTO — Veliko vročih besedje bilo minuli teden na račun za ta čas nenavadno kalne in ijave reke Krke. Pravi ekološki preplah, kije zajel vso Dolenjsko, je bil več kot upravičen. Nikoli doslej ni Krka ob tem času dajala takšnega videza, še posebej, ker motna in kalna barva ni bila posledica kakšnega večjega deževja. V zroke za tako spremenjeni videz nekdaj zelene lepotice je bilo torej iskati drugje, še posebej, ker je že v nedeljo Krka dobila svojo nekdanjo barvo.
»Zaenkrat kakšnega večjega vzroka za preplah ni,« je ocenil Andrej Tiran, načelnik uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. »Naš vodnogospodarski inšpektorje skupaj s sanitarnim temeljito pregledal vse vodotoke desnega in levega brega Krke, vendar onesnaževalca ni našel. Pojavila seje tudi domneva, da bi lahko Krko obarvale usedline iz kočevskega rudnika, vendar sta potoka Ra-dešca in Sušica, ki tečeta s tistega konca in sc izlivata v Krko, čista, kar takšno domnevo izključuje. Nasploh je pojav, da se Krka prične barvati pri Soteski, edinstven, odkar spremljamo hidrološke in druge pojave na Krki. Da bi zade-
»Rogertrol« razkriva pokol
Rogenrol, pokvečeno ime za pokvečeno dejanje v slovenski zgodovini, za bizarni mrtvaški ples, ki je vrgel senco na prve svetle dneve svobodne Evrope. Dogajal se je v naši neposredni bližini in udaril naše soljudi. Množičnost in krutost opravila nas ne more pustiti neprizadete. Rogenrol je delovni naziv filma, ki ga novomeški filmski ustvarjalec Filip Robar-Dorin snema o poboju slovenskih domobrancev in drugih žrtvah hitrih eksekucijah na Rogu in v drugih krajih po Sloveniji tik po končani vojni. Več o tem v današnji Prilogi. Gre za prispevek k odkri vanju do sedaj prikrivane plati naše revolucije. Gre tudi še za en kamenček k spomeniku sprave, do katere mora po vsestranskem razkritju nujno priti. K spravi ne moremo brez bolečin in bolečina je la nuja in to brskanje, ki nas vodi blizu teoriji o prirojenem slovenskem nagonu k samouničenju.
Vzemimo za primer prav Rog. Svetal zgled hrabrega narodnega odpora bi lahko bil, če ga ne bi zasenčil val množične morije. Ni čudno, da vsa ta leta kljub prizadevanjem ni mogel postati spomenik slavne epopeje, ko pa je nad njim visela senca biblijskega greha. Tako pa bo ostal le simbol tega, kar vojna v bistvu je: tragedija in razčlovečenje. S takimi občutki bomo odslej prižigali sveče na roških partizanskih in domobranskih grobiščih. Neobremenjeni z ideološkimi predsodki bomo lahko izpraznili svojo bol in občutek krivde pred človeštvom, da bi lažje pogledali drug drugemu in prihodnosti v oči. Nismo mi zakrivili teh dejanj. Naši predniki so jih. Vendar v njihovem imenu zase terjamo duševni mir, njim pa večni pokoj in spoštovanje, kot se mrtvim spodobi.
TONE JAKŠE
vi prišli do dna, smo vzeli vzorce vode in jih poslali v analizo Inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Dokler rezultati ne bodo znani, bomo pač lahko o vzrokih tega nenadnega pojava le ugibali «
Med najbolj zaskrbljenimi nad dogajanji v Krki so seveda ribiči. Edino razlago za barvanje Krke vidijo v nizkem vodostaju in za ta čas nenavadno visokih dnevnih temperaturah. Po njiho-
* Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli za neuradne rezultate analize, ki jo je samoiniciativno opravil novomeški Zavod za socialno medicino in higieno. Preiskava je pokazala povečano prisotnost kisika v vodi, kar je značilen pojav ob povečani rasti alg. Prav tako so novomeški ribiči v ponedeljek pregledali vodotok Krke, vendar kakšnega večjega pogina rib niso opazili, le v bližini Otočca je bilo najdenih nekaj posameznih poginulih primerkov. In še to: iz ljubljanskega Inštituta Borisa Kidriča so sporočili, da bodo dokončni rezultati njihove analize znani danes.
vem je prišlo do kemične reakcije v rečnem mulju, ki je prepojen z nitrati in fosfati, slednji pa so v reko prišli predvsem v obliki ostankov pralnih praškov. Ali imajo prav novomeški ribiči ali tisti, ki trdijo celo, daje novomeška industrija v pričakovanju dežja v Krko
KUZMIČ SPET ZMAGAL
SKOPJE Na prvi letošnji dirki za gorsko hitrostno prvenstvo Jugoslavije v avtomobilizmu, kije bila v nedeljo na pobočju hriba Vodno pri Skopju, je član novomeške ekipe IMV Renault Marlboro Brane Kuzmič zmagal z vozilom renault S GT turbo. Drugi v kategoriji najmočnejših vozil je bil Dagmar Šuster, velik uspeh pa predstavlja tudi tretje mesto Matjaža Tomljeta iz Dolenjskih Toplic, ki tako kot Šuster dirka z avtomobilom BMW M 3.
M K.
spustila svoje odplake, bodo pokazali rezultati analize. Na dlani pa je, da takšne nenadne spremembe pustijo posledice tudi na ribjem življu. Pogina tokrat na srečo ni bilo. Krka je po nekaj dneh znova ozelenela, vzrokom njenega vedenja pa le kaže priti do dna. Sicer nas bo že danes ali jutri znova presenetila, tokrat z nemara katastrofalnimi posledicami.
B. B.
Protest Kostanjevice
KOSTANJEVICA NA KRKI — Kostanjeviški odbor Zelenih Krškega je organiziral 11. maja letos na kopališču Otok razširjeni sestanek Zelenih in simpatizerjev, in sicer z eno samo točko dnevnega reda: Rešimo Krko! Sprejeli so izjavo, v kateri je rečeno: »Prebivalci Kostanjevice na Krki smo ogorčeni nad odnosom do ene najlepših slovenskih rek — reke Krke. Ta odnos je v začetku letošnjega maja dosegel katastrofalne posledice. Ne moremo razumeti, da odgovorni organi in inšpekcije v teh letih onesnaževanja niso mogli odkriti pravih vzrokov zanj.« Kot so zapisali v sprejeti izjavi, naj občine Grosuplje, Novo mesto, Krško, Brežice, Sevnica, Trebnje in Kočevje zaščitijo reko Krko in njene pritoke z odloki, delo pa naj usklajuje republiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja. V izjavi zahtevajo od odgovornih sanacijo Krke in pritokov in še, naj se v občini Krško pri izvršnem svetu ustanovi poseben komite za varstvo okolja. O izvajanju ukrepov morajo izčrpno obveščati javnost, je še rečeno v izjavi, ki sojo sprejeli na protestnem zboru v Kostanjevici.
Na sestanku je predstavnik Promet-no-tehniškega inštituta, mag. Alojz Juvane, dokazoval, da vse dodatne študije potrjujejo upravičenost novomeškega predloga o centralnem priključku na avto cesto nekje med Karteljevim in Mačkovcem. Celotna centralna vpadnica od avto ceste do Ločne, potrebna v tem primeru, s severno obvoznico med Bučno vasjo in prostorom nad tovarno Krka bi stala le 32,1 milijona dinarjev. Investitor pa je sedaj pripravljen dati kar 36,3 milijona dinarjev za južno
• Vsekakor bi moralo zbuditi pozornost in zares temeljit razmislek pred dokončno odločitvijo, zakaj je nekdo za Novo mesto pripravljen narediti 6,2 kilometra cest, ki še brez 1,2 kilometra najdražjega južnega dela centralne vpadnice do Ločne novomeških prometnih zagat ne reši, medtem ko mu je ponujena celovita rešitev z gradnjo 5,8 kilometra cest.
vpadnico (Karteljevo) in severno obvoznico do Krke, kar je nujno v primeru graditve avto ceste po sedanji trasi, to pa je bilo vse do sedaj sploh zavračano kot strokovno nesprejemljivo. V teh 36,3 milijonih tudi ni šteta vsota 12,4 milijona din za cesto Krka—Ločna, brez katere ni za rešitev novomeških prometnih zagat in najboljšo povezavo z avto cesto narejeno praktično nič. Po novomeškem večinskem predlogu magistralka tudi ostaja za regionalno povezavo, kar je bilo do sedaj vseskozi poudarjano kot prednost. Poleg vsega bi karteljevska vpadnica tudi po novem zaradi vzpona pozimi ne bila normalno prevozna za tovorni promet.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
PREDAH ZA JAVNO RAZPRAVO
KRŠKO — Javna razprava o širjenju začasnega skladišča za srednje in nizko radioaktivne odpadke je začasno ustavljena, ker je skupščina v novi sestavi že sprejela sklep, da se ustanovi posebna skupščinska komisija, ki bo vodila javno razpravo. Člane komisije bodo imenovali na seji, ki bo predvidoma v ponedeljek. Sicer pa doslej niso bile izvedene vse javne razprave, kajti na Raki je bilo premalo ljudi, v Podbočju pa je sploh niso izvedli. Udeleženci javne razprave v Kostanjevici so sprejeli predlog Siljenja skladišča pri JE Krško, vendar pod pogojem, da bo prej sprejeta lokacija za trajno odlagališče.
YU ISSN 0416-2242
»Natura« bo imela več ustanoviteljev
V Posavju se že ve, kdo vse bo sodeloval s svo-_______jim deležem________
POSAVJE — Zamisel o sušenju sadja kot dodatni dejavnosti na kmetijah dobiva poslovne oblike in v regiji pripravljajo ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo pod imenom Natura. Med ustanovitelji so Kmetijski kombinat TOK Sevnica, Agraria TOK Brežice, Medobčinska gospodarska zbornica Posavja, Videm-Celuloza papir in papirni izdelki Krško, Zasebna obratovalnica Karel Slemenšek Sevnica in Grad d. d. Ljubljana. V kratkem pričakujejo, da bo zraven pristopila z večinskim deležem še Zadružna zveza Slovenije.
Pogodbene stranke se združujejo zaradi skupne izdelave programskih zasnov, razvoja in novih tehnologij, tržnih in ekonomskih utemeljitev za nove neindustrijske proizvode in predelavo hrane. Proizvodnjo bodo organizirali v kooperaciji z družbenim in zasebnim sektorjem, sami pa bodo prevzeli trgovinsko in zunanjetrgovinsko dejavnost, marketing in Finančni inženiring. Za skupaj dogovorjene cilje bodo v družbi združili denar, opremo in znanje. Za pridelovanje in predelavo kmetijskih proizvodov in gozdnih sadežev bodo izdelali vso marketinško strategijo in poskrbeli za organizacijo proizvodnje.
J. T.
BERITE DANES!
na 4. strani:
•	Zdraviliške postelje razprodane?
na 5. strani:
•	Kako se bo izvlekla Iskra Semič?
na 6. strani:
•	ZOS ostaja še naprej opozicija
na 8., 9. in 10. strani:
•	Pisma bralcev
na 11. strani:
•	Človek, ki je prišel iz jame
na 12. strani:
•	Slovenci so se odločili za mehko pot
na 16. strani:
•	Meglena podoba novomeške KATV
m
BLACK & DECKER
BLACK & DECKER v industrijski prodajalni v GROSUPLJEM ponuja bogato izbiro najnovejšega električnega orodja, pribora in nadomestnih delov s posebnim popustom. Opozarjamo na nov delovni čas prodajalne in servisa: od ponedeljka do petka sta odprta od 8. — 18., ob sobotah pa od 8. -13. ure. Novost: servisno popravilo je 5% cenejše, če stranka orodje odda osebno in počaka na popravilo. Informacije tudi po telefonu (061) 773-511.
m*

Nadaljevalo se bo jasno in toplo vreme, proti koncu tedna bodo v popoldanskih urah možne nevihte in plohe.
i.
STRELA ZANETILA POŽAR — Navkljub nagli intervenciji sevniških in boš-tanjskih gasilcev ter pomoči domačinov in okoličanov od gospodarskega poslopja Slavka Šalamona iz Gunt oz. Apnenika pri Boštanju, v katerega je 8. maja okrog 18.30 udarila strela in zanetila požar, ni ostalo kaj dosti. Zgorelo je tudi okrog 7 ton sena ter nekateri kmetijski in drugi stroji ter orodje, tako daje škode najmanj za 800 tisočakov. Domačini se na moč hudujejo na strokovnjake, ki so jim pred poldrugim letom ob postavitvi 110-kilovoltnega daljnovoda Krško — Trbovlje zagotavljali, da daljnovod ne bo priklical strele nad poslopja v vasi, tudi v tem primeru pa je strela »preskočila« prav z daljnovoda. Več prihodnjič! Na posnetku pogorišče, potem ko so nanj zlili okrog 50.000 litrov vode. (Foto: P. Perc)
'A' T
SME
m>i
Odprt lov na novinarje?
Odločen protest slovenskih novinarjev zoper javne grožnje, s katerimi sta proti nekaterim novinarjem in urednikom TV Slovenija nastopila poslanec Demosa v slovenski skupščini Janez Janša in Demos iz Murske Sobote, bi že zaradi časovne odmaknjenosti komaj zaslužil prostor v tej rubriki, če ne bi bilo nevarnosti, da se zadeva ponovi, oziroma, da se bo gonja v tej ali oni obliki (tudi pod drugimi gospodarji) nadaljevala. Kot je znano, sta bila soboški Demos in Janša ogorčena zaradi načina prikaza dogajanja v skupšini, kamere oziroma televizijci naj bi bili smešili nekatere na političnem parketu manj izkušene Demosove poslance.
Morebiti nekaterim slovenskim urednikom in novinarjem Demos in njegovo početje res ni posebno všeč, vendar so, kar se smešenja tiče, časopisje — zlasti pa radio in televizija —dolga leta prenašali vse, kar so govorili tedanji oblastniki, dosti tega je bilo zelo smešno, če ne kar usodno tragično. Samo analizirajte kakšen Popitov, Ravnikov in Rožičev govor. Kako drobna so zrnca pameti In ne glede na to, da je bil cesar gol, se ni tedaj nihče pritoževal Skrbno izbrani uredniki so se z blablablaji večinom strinjali, pa-metnješi del novinarskega ceha pa je užival v objavljenih cvetkah. Tu in uim je, v tistih svinčenih časih, kakšen posameznik kaj malega tudi pokomentiral V grozo urednikov in
veselje bralcev ali poslušalcev.
To, da je zdaj Demos zaradi dejanskega prikazovanja scen iz slovenske skupščine (kamera, čeprav v sekvencah, pač ne laže), potegnil meč iz nožnice, za glasbeno kuliso pa uporabil posnetek labodjih spevov, ne pomeni nič drugega kot to, da je Demos spoznal, da so bili nastopi njegovih nekoliko ostarelih, političnega imagea neveščih, sicer pa verjetno vsega spoštovanja vrednih prvakov politično kontrapro-duktivnl Z drugimi besedami: slovenska javnost je o njih dobila slab vtis, ljudje so od ljudi katerim so za štiri leta zaupali usodo svojega življenja in dela, pričakovali vse kaj drugega.
Demosu seveda lahko čestitamo, da je za razliko od prejšnje oblasti, kije zlasti na krajevnih ravneh pošiljala za mikrofon in nato tudi v odločanje večinoma najbolj preverjene miselne revčke, svojo napako tako hitro spoznal Toda kamere so samo snemale, kamere ne pišejo nastopnih govorov. Če je torej Demos bistroumno spoznal, kaj mu v javnosti škoduje, bi moral posvetiti nekaj svojih nedvomnih moči opismenjevanju svojih predstavnikov, ne pa, kot je storil, napasti televizijo in novinarje. Demos je ravnal kot Veliki brat.
Slovenci se učimo demokracije, političnega nastopanja in parlamentarizma V bolj ali manj spretnem nastopu Demosovih poslancev ni
nihče, dobronameren, videl nič slabega, v nerodnosti so bili celo simpatični, saj je gledalec pomislil nase in se vprašal, kako bi se on obnesel pred kamero in toliko ljudmi. Nerodnost torej sploh ni bila nerodnost, vse skupaj je bilo le dokaz, da človek ni popolno bitje, še zlasti pa ne brezoseben politični stroj.
Drugo vprašanje pa je, zakaj sije Demos privoščil spor s slovenskim novinarstvom oziroma njegovim dobršnim delom. Tega ne bi storila, tako trdijo dobro obveščeni novinarski kolegi iz tujine, nobena pametna stranka Tudi če bi imela absolutno večino v parlamentu, ki pa je Demos nima Zdi se, da bi Pučnikovi ljudje radi posegli po nekaterih ključnih mestih v slovenskih medijih, tako kot je to za dolgo časa storila Partija. Toda Demos pri tem pozablja, da slovensko novinarstvo ni več to, kar je bilo včeraj. In celo včeraj ni bilo tako hudičevo slabo in prestrašeno. Sicer nikoli ne bi bilo Demosa, Janez Janša pa bi bil komaj kaj več kot anonimni obsojenec pred vojaškim sodiščem.
M. BAUER
»Vsi smo pri tem Vidovem plesu
^VVVVVVV'
\A/VNAAAA/VVWVNAAAAAAA/VWWVVWVWVVVVVWV'
IC
Naša anketa
D
sodelovali.-« ; Prvo je, kako do denarja
Novi predsednik republiške skupščine dr. France
Bučar o narodni spravi
Krivico bi delali pretežni večini vseh tistih, ki so se spustili vpreči v voz absolutne resnice in bi jim vnaprej podtikali slabe namene totalitarizma, protide-mokratičnosti, zaničevanja človekove osebnosti in nasilnosti. Nasprotno, velik del teh ljudi je začel iz idealizma, iz pripravljenosti na lastno žrtvovanje za ideale, v katere je verjel. Njihova in naša skupna tragika je v tem, da jih je
oslepil nepremagljivi blišč absolutne
Če	-	"
resnice. Če za koga, potem zanje velja stari rek, da je pot v pekel tlakovana s samimi dobrimi deli: ko je tisti Rubikon, ki ga predstavlja nedotakljivost temeljnih človeških moralnih vrednot, prekoračen zaradi navidezne nepremagljivosti absolutne resnice, ki terja absolutno podrejenost. Tu se začne nezaustavljiva pot v moralni in temu sledeči tudi materialni propad.
Zato bi bilo toliko bolj neumestno danes zahtevati njihovo obsodbo. Vsi smo pri tem Vidovem plesu tako ali drugače sodelovalli. Pred absolutno oblastjo se ni bilo mogoče nikamor skriti. Pa ne samo to: premagovanje zla absolutne resnice ni v nasprotovanju tej resnici dvruge ali drugačne absolutne resnice. Že samo to spoznanje nas sili v narodno spravo, kije temeljni pogoj za novo narodno življenje, ki ga prav sedaj začenjamo. Narodna sprava ni pomiritev. Sprava pomeni priznanje dobrega
Svetla zvezda na zatemnelem nebu
,. fL
5 '
Krški SOP (nekdanja Oprema) sploh ne občuti naše gospodarske krize
KRŠKO — »Bog čuva to hišo,« pravi inž. Anton Jenžur, direktor SOP, specializiranega podjetja za industrijsko opremo, in ima pri tem v mislih odločitev, kije pred 7 leti pripeljala do tega, da so začeli resno in sistematično iskati poti na tuje trge.
Ta tuji trg pa rešuje SOP zlasti sedaj, ko se je domači trg dobesedno sesul in nekdanji veliki kupci opreme, kot so Tam, Iskra in lesna industrija, ne zmorejo kupiti niti desetine tistega, kar so nekoč. »Na domačem trgu prodamo le še približno 5 odst. svojih izdelkov, na tujem trgu pa že 95 odst. Zaradi tega smo lani poslovali dovolj normalno in ustvarili za 22,5 milijona DEM skupnega prihodka,« je povedal inž. Jenžur. Če vemo, daje praktično vsa kovinskopredelovalna industrija v Sloveniji v veliki krizi, potem je primer krškega SOP tembolj vreden posebne pozornosti. K temu pa je treba vendarle dodati, daje ta SOP samo del nekdanjega velikega SOP. Zdaj je namreč že približno dve leti, odkar seje firma reorganizirala, tako da v njenem okrilju poslujejo štiri samostojne tovarne. Precej slabše, kot gre matičnemu delu tovarne, pa gre Ikonu in Kleparju.
zala pa je, da seje promet povečal za 2 odst. Do konca leta nameravajo pove-
lja Jenžur. Zaposleni sprejemajo tako usmeritev tovarne, vendar pa to ne bo dovolj. Delavce bodo motivirali tudi na ta način, da jim bodo ponudili možnost delničarskega odnosa. Po Jenžurjevem mnenju mora dobiti SOP pravega last-
inž. Anton Jenžur
čati svojo proizvodnjo in s tem tudi prihodke za celih 30 odst. Tega pa ne nameravajo dosegati samo z večanjem
• Razvojne perspektive so usmerjene v okolju bolj prijazno tehnologijo, kar seveda sploh ni v nasprotju z dosedanjo usmeijenostjo na zunanje trge. Doslej so sami ali v sodelovanju s tujimi firmami izvažali v Avstrijo, Nemčijo, Švico, Češko in Slovaško, ZSSR, Kitajsko. V pripravi so veliki posli za lakirnice za tovarne bele tehnike v Rusiji, v Vzhodni Nemčiji za tovarno hladilnikov, možnosti iščejo tudi na Finskem pa tudi doma s Cimosom. »Skratka, naše zmogljivosti so razprodane, zato seveda pričakujemo tudi temu primerne rezultate. In pri vsem tem nas sploh ne moti konvertibilni dinar, ki naj bi bil precenjen. Mi lahko poslujemo tudi z njim,« je povedal Jenžur. _________
namena tudi svojemu dotedanjemu nasprotniku — ga moralno prizna in rehabilitira prav zato, ker mu priznava dober namen, ki pa seje oprl na napačno razumevanje stvarnosti.
(iz nastopnega govora ob prevzemu predsedniške dolžnosti)
SPET SEJEM V KRANJU
KRANJ — V dvorani B Gorenjskega sejma so v torek odprli 15. mednarodni sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva, torej področja, ki dobiva v našem gospodarstvu izjemen pomen. Vabljeni!
proizvodnje, marveč tudi z višjim kakovostnim r
Pa vendar so v SOP prepričani, da še niso dosegli skrajne meje. Bilanca za prve tri mesece je bila narejena že veliko pred rokom, kot ga določa SDK. Poka-
kovostnim razredom, s prodajo svojega znanja. »Želimo si postati prava evropska firma, ki bo sposobna konkurirati na tujih trgih. Zato bomo še več skrbi kot doslej posvetili kakovosti,« zagotav-
nika in ni čisto izključeno, da bodo to tudi tuje firme. Spodbudno pa naj bi delovale tudi plače, kjer naj bi bil poslej gibljivi del tudi za 40 odst. nižji ali višji, kar pa seveda pomeni, da bodo kuverti-rane in nič več na oglasni deski.
J. SIMČIČ
Ljubljansko
pismo
Kam, Slovenija?
Bomo še up in ponos Balkana ali le pred-pražnik Evrope?
LJUBLJANA — Predvolilno kockanje s povolilno usodo Slovenije (kje naj bo, kako naj se postavlja pokonci, kam naj krene?) se je končno le umirilo. Vse stranke — leve, desne in sredinske — so za konfederacijo. Vendar, ne za vsako ceno, so le za Jugoslavijo kot skupnost prostovoljno povezanih in enakopravnih narodov! Vse stranke si želijo Jugoslavijo kot sodobno, učinkovito konfederacijo s tržnim gospodarstvom, demokracijo in vsemi temeljnimi pravicami in svoboščinami človeka.
Razprave o drugi, bolj radikalni možni odločitvi Slovencev — o odcepitvi — pa s konfederativnim »predvolilnim konsenzom« slovenskih gibanj in strank nikakor niso zamrle.
Toda, ali je odcepitev sploh možna? In če je, kakšne bi bile poti do nje in kakšne bi bile posledice odcepitve na političnem in gospodarskem področju? Ali imajo prav tisti, ki trdijo, da se Slovenci moramo odcepiti od Jugoslavije, če želimo vstopiti v razviti svet, ali tisti, ki trdijo, da bi bila odcepitev samomor in da se Slovenija ne sme odcepiti, če želi ohraniti svoje gospodarstvo, kulturo, jezik, to je, če
želi sploh obstati kot država?
Oglejmo si troje vplivnih mnenj:
dr. Marko Kos (na okrogli mizi o odcepitvi v Cankarjevem domu): Slovensko gospodarstvo lahko uspešno in zadovoljivo deluje le v odprtem okolju in v večji družini med seboj enakovrednih držav, brez carinskih in drugih ovir. To pa Evropa danes še ni in najbrž še nekaj časa ne bo. V tej luči se kaže odcepitev Slovenije kot nasprotna ekonomski pameti. Vendar — odcepitev kljub temu vsebuje nekaj pozitivnega. Predvsem gre za psihološki vidik akta odcepitve. Preprost človek je sit jugoslovanskega kaosa.
Emil Milan Pintar (na okrogli mizi o odcepitvi): Odcepitev bi na ekonomskem področju postavila pred nas zahtevo, da se izkažemo, ali smo lahko gospodarsko uspešni ne v jugoslovanskih razmerah, marveč v evropskih. Ni dileme, ali Slovenija lahko živi sama. Lahko! Celo morala bo, če se bodo sedanji nesprejemljivi procesi nadaljevali. Če pa hočemo živeti skupaj v isti državi, je pogoj, da na poglavitne stvari gledamo vsaj približno enako. To pa ni lahko.
Dr. Jože Mencinger (v intervjuju za Telex): Vsekakor bi bilo slovensko gospodarstvo nekaj časa zelo prizadeto. To kažejo vsi tokovi, kijih ima slovensko gospodarstvo z drugimi deli Jugoslavije, saj je v veliki meri vezano na druge dele države, in to predvsem s prodajo svojih izdelkov, ne pa toliko z nakupom surovin, ki jih je mogoče dobiti celo
•	Nobena zemeljska sila ne more odreči svobode tisku, še najmanj pa pokvarjena vodstva držav, ki skušajo rešiti lastno kožo. (Erskin)
•	Upor slovenskih novinarjev, njihova opozorilna stavka — sta dejanje, ki zasluži vso podporo zdaj in zmeraj. (Kučan)
etjeje povsod po svetu.
Že iz teh izjav je možno sklepati,
da odgovora na vprašanje: odcepitev DA ali NE? ni možno stresti iz
rokava.
VINKO BLATNIK
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IZVRŠNI SVET
Komisija za izvedbo javne dražbe
Številka: 465-17/88-9 Datum: 8. 5.1990
RAZPIS
Komisija za izvedbo javne dražbe razpisuje v smislu 5. člena uredbe o postopku za prodajo stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 24/87) in sklepa zborov občinske skupščine z dne 25. 4.1990
razpisuje javno dražbo
za prodajo zasedenega objekta mlina v Mačkovcu 21 — stoječ na zemljišču pare. št. 191 /1, mlin v izmeri 410 m2 in dvorišče v izmeri 381 m* vi. št. 809, k. o. Ždinja vas.
Izklicna cena znaša 647.006,80 din.
Najugodnejši ponudnik plača kupnino v skladu s kupno
pogodbo, varščina 2
arščina znaša 20% izklicne cene in jo morajo interesenti nakazati 5 dni pred dnevom dražbe na žiro račun št. 52100-630-40019 — občina Novo mesto. Varščina se vračuna v kupnino najugodnejšemu ponudniku, ostalim ponudnikom se vrne v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi.
4.	Javna dražba bo 5. 6.1990 ob 9.00 uri na kraju samem.
5.	Vse stroške prodaje, cenitve objekta in izdelave spomeniš-kovarstvenega elaborata plača kupec poleg izklicne cene.
6.	Vse podatke o nepremičnini dobijo interesenti v sobi št. 31 /I, Ljubljanska cesta 2, in sobi št. 66/II, Novi trg 6 v Novem mestu.
7.	Objekt je zaseden — prostori so oddani v najem.
8.	Predkupno pravico imajo pod enakimi pogoji najemniki.
9.	V objektu se lahko opravlja le dejavnost, ki sta jo opredelila Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje.
0. Vsi interesenti morajo ob pristopu k javni dražbi poleg dokazila o vplačani varščini predložiti tudi potrdilo o plačanih vseh ostalih družbenih obveznostih.
KOMISIJA ZA IZVEDBO JAVNE DRAŽBE
lOLENJSKI UST
Kolektivna pogodba prihaja k nam po sili razmer, zaradi sprememb tudi na področju urejanja delovnih odnosov in še posebej na področju plačila dela oz. oblikovanja osebnih dohodkov. S kolektivno pogodbo naj bi v bodoče urejali položaj delavca v podjetju celovito, njegove pravice, dolžnosti, pa tudi plačilo, o čemer se v javnosti sedaj tudi največ govori. Večina namreč ve, da sindikat zahteva 600 DEM za najnižjo slovensko plačo, povprečno plačo pa v znesku 1000 DEM, s čimer so celo prišli na dan takrat, ko se je za to vsoto dalo kupiti skoraj enkrat več kot sedaj. Gospodarska zbornica Slovenije temu predlogu nasprotuje in nastopa s prepolovljenimi zneski. Dejansko je še to vprašljivo, saj ni nobena skrivnost, daje slovensko gospodarstvo v krizi. O teh zneskih se torej v javnosti še kaj ve, nasploh pa so kolektivne pogodbe za večino malo in težko razumljiva zadeva. Tudi strokovno marsikaj še ni jasno, zato se tudi tako zamuja s pripravo generalne in branžnih ter potem posameznih kolektivnih pogodb. Dokler ni razšiš-čeno, kdo je delodajalec ali predstavnik kapitala delodajalcev in kdo predstavnik delavcev (prenovljenemu sindikatu vsi ne priznavajo te vloge), verjetno ne bo nič s pogajanji in sklepanjem kolektivnih pogodb. Z rešitvami v svetu si v naši sedanji kolobociji žal tudi težko kaj pomagamo.
I
MAG. JANEZ KRAMARIČ, direktor splošno kadrovskega sektorja v semiški Iskri: »Poznamo generalno kolektivno pogodbo, kjer normativni del ni sporen, pat Da tarifni, ki se tiče osebnih dohodkov. Ča-
pa tarifni, ki se tiče osebnih dohodkov. ( kamo, da bodo sprejeli najprej generalno in branžno pogodbo, šele potem bomo lahko '£■ v podjetju izdelali svojo lastno. Realno gle- ,. vjj danotpa pogodb še ne bomo mogli podpi- 'al' sovati letošnje leto. Te pogodbe bodo zaži- j vele šele takrat, ko bo rešeno vprašanj« ( lastništva.«
JANEZ JAKŠE, monter v Podjetju za ptt promet Novo mesto: »Pri nas smo vsi izstopili iz sindikata, sedaj pa še razmišljamo, kam naj bi se vključili. Jasno je, da bomo člani sindikata nekje morali biti. Ker trenutno nimamo organizacije, tudi o podpisu kolektivne pogodbe še nismo dosti razmišljali, niti ne vemo, kaj naj bi delavcem prinesla. Nekaj smo sicer slišali, naj bi bila povprečna slovenska plača okoli tisoč mark in daje ponudba gospodarske zbornice precej nižja, več pa ne vemo.«
STANE NOVAK iz Trebnjega: »Po;| , godba je preizkušen način urejanja odnoso< L( - ^ med delavci in drugimi. Zaradi naših gosji^ ^ podarskih razmer je na mestu vprašanje. Mlad. odkod vzeti denar za zahtevane plače. P°" heso
godbe bodo neke vrste prisila vodstvortfcaso i boljše delo. Boljše delo, ki bo veflpri tel
podjetij za t
prineslo, je edina sprejemljiva pot. Ni nujkpjtj no, da se sicer pravšnje zahteve sindikata o
moramo na visok cilj.
STANE JELENČIČ, predsednik občinskega sveta zveze svobodnih sindikatov Metlika: »Delavce v naši občini smo na zadnjih občnih zborih sindikata seznanili z zadevami okoli kolektivne pogodbe, sedaj se zanimajo, kako je s tem. Najvažnejše vprašanje, ki še ni rešeno, je cena dela, še bolj pomembno pa je, kako potem, ko bo generalna pogodba podpisana, priti do denarja. Pogodbo bomo lahko izpolnjevali, če bo gospodarstvu ostalo bistveno več denarja, to pa bo v Sloveniji morala' urediti nova oblast.«
višini plač uresničijo takoj. Lahko določi' ^ mo neko prilagoditveno obdobje, startati p* L
fel
1 1
še ni uveljavljena.«
SILVO POTOČNIK, predsednik sindikata v SOP Krško: »Vsi veliko pričakujemo od te kolektivne pogodbe. Določala bo samo najnižje osnove, sindikati pa bodo morali opraviti vse ostalo. Zato bo marsikaj odvisno od sindikata. Če bo sindikat močan, potem se bo lahko pogajal kot močan partner, če ne bo, ga nihče ne bo jemal resno. Kako močni bomo, je seveda tudi stvar števila. Zdaj zbiramo pristopne izjave in bomo šele videli, koliko članov 1 imeli.«
MARICA ŠTOS, delavka v kadrovsl službi podjetja Slovin »Vino Bizeljski ^ Brežice«: »Za podpisovanje delovnih Pj^Vliki godb s posamezniki ni osnove, dokler ne b1!	,
sprejeta generalna pogodba med Gospod«^ | q sko zbornico Slovenije in sindikati. Tej “|Ve|j sledila grupacijska pogodba za našo dejalo (jQ nost in potem bomo na vrsti mi. Mislim, j* finančnih omejitev tu ne bo, vsekakor 1% §( mora biti prej določena minimalna plača, * C ^
'nji
bomo
OLGA DOLES, zdravnica, predsed^^]'
sindikata v Zdravstvenem domu
Ribnif*
»Pri nas smo se odločili za svobodne s,nnA|bro kate in zdaj zbiramo člansvo. Naše g*aVJs.čjr naloge so: boj za delovna mesta, del°^Vfenj, pogoje in plače. Ta boj bo dolgotrajen. *Jt|0
MARTINA KUK, izmenovodja samopostrežbe v Kočevju: »V našem podjetju podpiramo slovenske svobodne sindikate. Redno plačujemo tudi članarino, čeprav pristopnih izjav še nismo podpisali. Menim, da bi morala biti najnižja plača 700 DEM, in še s to bi težko pokrili najosnovnejše življenjske stroške. Danes plača za življenje ne zadostuje in si mora vsak omisliti še dodatni zaslužek. Kolektivnih pogodb še ne podpisujemo, ker zadeve še niso urejene.«
pogoje m piace. i a doj do uuiguuajt«- - ^i() ^ lektivnih pogodb še ne sklepamo, ke«A (0 niso znani lastniki firm. Poseben Pr0, so nizke plače. Pri nas plača 400 DEM jansko pomeni 200 DEM, ker je vse * manj enkrat dražje kot v Avstriji in drugi J)0 ^
Janji ed; ‘be Ce
MILAN KAJIČ, vodja strokovne slu v ^ občinske gasilske zveze Sevnica:	(.(flJjpo
tivne pogodbe ne poznam pretirano do'JJUe mislim pa, da si lahko delavci od nje “Airr tamo večjo socialno varnost in primemjjMnj. osebni dohodek. Tudi ko se pogoval. drugimi, vidim, da niso dobro se7,n,a!/3i kaj prinaša kolektivna pogodba. Sind'
lahko tukaj kaj več naredil.«

]
iti,
kmetijstvo
Izdelava ketchupa končno stekla
V Belsadu ga bodo izdelovali po licenci slovite švicarske firme Thomy
ČRNOMELJ — Po poskusni proizvodnji ketchupa po Thomyjevi licenci, ki je bila konec decembra preteklega leta v Belsadu, sicer proizvodni enoti Kolinske, so Švicarji marca sporočili rezultate analiz, s katerimi so bili zadovoljni. To je pomenilo, da bi v Belsadu lahko že pred dvema mesecema začeli proizodnjo novega izdelka, če ne bi imel Thomy še ene zahteve: spremembo embalaže.
x Tako kot Švicarji bodo morali tudi Črnomaljci uvažati embalažo iz Anglije, ker pa je nova embalaža nekoliko drugačna od tiste, v katero so poskusno polnili ketchup, morajo v Belsadu spremeniti orodje na strojih za polnjenje, zapiranje, etiketiranje. Računjo, da
BREZ GNOJIL BI BILI LAČNI
Naša zemlja je bila stoletja izčrpava-"a in je v takšnem stanju, da je na njej tiogoče pridelati brez uporabe kakršnihkoli gnojil lepo 1,1 tone pšenice ati '•6 tone koruze na hekater, to pa je toliko, kot so znašali pridelki vslariJugos-ko mineralnih gnojil niso uporabili. Danes imamo resda boljše sorte temen, boljšo obdelavo zemljišč, toda °rez bogatenja zemlje z mineralnimi MojiU in hlevskim gnojem preprosto ne Zre. S temi besedami je na pomembnem Znanstvenem posvetovanju proj. dr.
Krko Leskošek z Biotehniške fakultete , Ljubljani zavrnil vse tiste, ki prisegajo I®8 pridelavo hrane brez uporabe gnojil niohrana), ne da bi se zavedali, kakšne josledice bi to imelo. Brez gnojil bi bilo 'floveštvo — lačno.
PADLO BO PREKO 100 MEDVEDOV
KOČEVJE, RIBNICA - Na območju občin Kočevje in Ribnica deluje 15 lovskih družin, ki imajo 810 članov. V tem srednjeročnem obdobju (5 let), ki se zaključuje, so načrtovali odstrel 9.414 kosov jelenjadi. Plan so dosegli še 81-odstotno. Za letos so načrtovali odstrel 1.755 živali, a so plan povečali na 2.048, ker zaradi milih zim v zadnjih letih ni bilo načrtovane izgube (poginov) živali.
Nadalje je bilo načrtovano za odstrel 5.600 kosov srnjadi. Plan so že dosegli in presegli za 4 odstotke. Podobno je pri divjih prašičih, ki sojih nameravali odstreliti 2.000; doslej so jih že 2.470, a bodo odstrel še povečali, ker seje tudi ta divjad zaradi ugodnih vremenskih razmer preveč razmnožila. Sedanji petletni načrt predvideva odstrel 100 do 115 medvedov. Doslej so jih odstrelili 90, letos pa jih bodo še 25 in tako dosegli zgornjo mejo plana odstrela.
‘VfDNIK V KUPČIJI
• Trg z živino se umirja in je stabilen ?nS.r°t že dolgo ne. Tako pa je tudi s cena-= -e S ki mirujejo že več kot dva meseca. Al Mlado pitano govedo odkupujejo na *\|*'es° po 28 do 30 din za kilo, ponekod °jrso cene tuc*' v'5je- Kilogram žive teže vetipri teletih za klanje je 28 din, pri teletih nUJ’ (* pitanje pa se cena giblje od 28 do 31 ta Y|n, odvisno od pasme, oči’
ti p» • V hladilnicah so v glavnem že
'^ prodali vse lanske zaloge jabolk, po-J Pa je tudi že ves lanski krompir. Pre-jjptli teden so v novomeški hladilnici še Todajaii jabolka ajdared po 18 din, Pompir pa po 3,70 din. Do avgusta ne ■hčakujejo novih pošiljk krompirja in ’dja, ostale zaloge pa tudi počasi °pnijo.
• Pivovarna Union prodaja v svo-
jem distribucijskem centru v Ločni pivo po diskontnih cenah. Običajno svetlo pivo grand 0,51 je po 6,50 din, uni 4,46 drn, premium 0,331 je po 7,57 din, črni baron 7,78, tivoli 0,331 po 5,40 din, pils po 7,57 din, ležak 7,24 din. Vse pivo prodajajo samo na zaboje in ne v manjših količinah.
• Diskontne trgovine bodo šele sedaj lahko preračunale, po kakšnih cenah bodo lahko prodajale. Doslej se je namreč dogajalo, da so bile te trgovine celo dražje od običajnih, ker so imele na zalogi vedno svežo robo s svežimi inflacijskimi cenami. V diskontni trgovini KZ Krka v Bršljinu ta teden prodajajo
po ugodnih cenah higienske papirje, kjer •'--------1----J1- "	• '
NOVOMEŠKE TRŽNICE
i V ponedeljek so prodajali solato vSji S 40 do 60 din za kg, špinačo po 20, skflv P° 'n krompir, lansko letino, 'O din za kg. Jajce je bilo 1,80 din. e t^dike paprike in paradižnika so stale 5 din po primerku, sadike zelja • po?® 10 din za šopek. Lonček smetane ,:ay.'vVeljal 25 din, kilogram skute je bil ' ju., do 40 din. Imeli so jabolka po 22, Arvie po 60 in češnje po 50 din po
kjer je cena zelo padla. Prav tako so ugodne cene sladkorja, ki ga razsutega prodajajo po 9,40 din, pakiranega pa po 10,10 din za kilo. Precej ugodne so tudi cene olja,'ki ga prodajajo po 14,30 din. Pivo pa je v tej diskontni trgovini samo 10 par dražje kot v diskontni prodajalni Uniona v Ločni.
• V hladilnici v Žadovinku prodaja M-Agrokombinat Krško solato po 25 din, stari krompir po 5 din, novi krompir po 20 din, paradižnik po 40 din, jabolka po 18 din, pomaranče po 15 din, skledica jagod pa je po 30 din.
i, . irP»
ia M

. »oper rdeče redkvice je veljal 5 'n- Na stalnih stojnicah so imeli le-^nji krompir po 34 din za kg.
• SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 163 prašičev, starih do 3 mesece, in 59 starejših. Prodali so 78 mlajših po 30 do 35 din kilo žive teže in 12 starejših po 18 do 20 din kilo žive teže.
Kmetijski nasveti
Mlažni sok — krma in strup
F
Hj'"as siliranja prvega odkosa trave, detelje ali travno-deteljne mešanice je ^n*ato bo koristno povedati nekaj več o soku, ki nastaja pri pripravi silaže Ini^V1se običajno nekoristno porazgubi, za nameček pa lahko še nevarno njc9 ,r9zi tekočo ali talno vodo.
i^ loK až'ni s°k m 'e voda, marveč je raztopina koristnih snovi v krmi, zlasti avi’()e Jo prebavljivih, kot so ogljikovi hidrati, kisline in topne dušikove spoji-. m več soka se izluži, tem slabši je preostanek krme, saj se poveča delež ^ranU'vth in prebavljivih snovi, kot so surove vlaknine in lignin. Pri er ^ ” Hokri krmi lahko znaša izguba tudi desetino in več hranilne suhe sno-bl^U0 Pa zelo poslabša koristnost siliranja. Da bi se temu izognili, je več kot \ <^(,1 r° krmo pred siliranjem oveniti, prav tega pa se naši kmetje še ne poslu-nH) v zadostni meri in si s tem delajo po nepotrebnem precejšnjo Škodo. igjCteveda ie ob uvajanju venenja siliranje bolj odvisno od vremena, kot bi Mcer- Ce je sonca premalo, je venenje moč pospešiti z obračanjem krme Krajšimi redmi, torej z vsemi ukrepi, ki veljajo za sušenje sena na soncu. HMjatUe fre^a’ da venenje ne sme trajati dlje kot dva dneva, sicer bodo HU* hranilnih snovi prevelike, kisal pa bo mnogo slabše kakovosti.
■L^silažni sok kljub venenju po siliranju pojavi v večji količini, je treba ^jPfečiti, da bi odtekal v bližnji potok ali reko. Sok je namreč eden od ^Vujših onesnaževalcev vode, ki zmore pomoriti vse v vodi živeče živali.
^^^»0 I P I/ / Wl,.4 M A .M	.A 1 . —     It _	1 1 1 1*	' 1 1 V « t
VIIC,»I(U(,C<UICCV Vizuv, IVI /.II IvJI L- [JVJIIIVJI lil 1
I koristno in zdravo, kar počenjajo ponekod v bolj razvitih deželah: 1 ^ sok prestrezajo v posebne zbiralnike in nhč?
*vlO ^ IčUtPrP 1/^ Klld Cllo7HO moro Ciinem rzvl/ »a
. ••• sur. prestrezajo v posebne zbiralnike in občasno 7 njim poškropijo ^lo, s katere je bila silažna masa. Silažni sok ne vsebuje le lahko prebav-
CANJE PROTI MASTITISU? — Pred leti sem imel velike težave z vimena pri kravah. Prišlo mi je na misel, da bi uporabil staro »Ijud-V^rav'*0<< *8anie- Uspeh je bil presenetljiv. Obolelo vime ali del vimena lotAl, P° m°lži masiral z žganjem in že po dveh dneh je bilo zdravo. Od tedaj , mnogo vnetij vimena pozdravil na ta način, zato ga priporočam tudi .lir&m rejcem. Žganje ne pusti ne na vimenu ne v mleku nobenih posledic l|tsa, še učinkovitejše pa je, če je v žganje prej namočena arnika ali kaka ,a zdravilna rastlina. (Nasvet bralca Jožeta Kranjca, Šentilj 88, '»ja)
Cj* hranilnih snovi, ampak tudi minerale, ki so se izprali vanj, zlasti i j u*ika, in je zato odlično gnojilo. Sok je moč tudi pokladati živini, 0 navlažiti suho krmo ali rezanico.
mno-
oz. z
Inž. M. L.
!
4
4 * *
I
5
J
*
<0
(C
5
*
*
d«
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
bodo Nemci, sicer proizvajalci strojev, sredi maja zamenjali orodje, takrfda bo proizvodnja lahko končno stekla.
Letos naj bi prišlo iz Belsada na trg 300 ton ketchupa, potem pa postopoma vsako leto več, saj se bo potrebno na okus novega izdelka šele navaditi.
Tako kot embalažo bo kolinska uva-
žala tudi osnovno surovino za ketchup', torej polpredelani paradižnik, in sicer preko Švice iz Turčije, pa tudi številne začimbe. Čeprav je proizvodnja ketchupa zadnja od nalog, ki so sijih zadali ob priključitvi Belsada Kolinski leta 1984, pa v Črnomlju razmišljajo tudi o novih programih, zlasti na novi liniji, ki vsaj v začetku ne bo polno zasedena. Vendar zaradi tega ne nameravajo na novo zaposlovati ljudi, saj je linija močno avtomatizirana, tako da ji bo streglo le 5 delavk.
M. B.-J.
^^VV'V'VV'VXA/VVA/VVA/VVV^V,V'V'
' EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Na Vigredi izvrstna vina
Bo letos res oidijevo leto?
Najboljša belokranjska vina na rastavi na Vinski vi-gredi — Šampion laški rizling pozne trgatve
Zanimiva odkritja in napovedi nemškega strokovnjaka dr. Hilla
METLIKA za razstavo belokranjskih vin, ki bo tudi letos v okviru Vinske vigredi, je strokovna komisija pod vodstvom prof. dr. Slavice Šikovec ocenila 167 vzorcev. Največ je bilo belokranjskih belih vin, in sicer 107 vzorcev, 19 je bilo vzorcev metliške črnine, ostalo pa so bila belokranjska rdeča vina, rose in sortna vina. 5 vinje dobilo plaketo za vrhunsko vino, 6 vin je dobilo veliko zlato medaljo, 30 je zlatih, 53 srebrnih in 30 bronastih medalj, 43 vzorcev pa je komisija izločila. Naziv šampion je dobil laški rizling pozne trgatve metliške Vinske kleti, to izvrstno vino je dobilo tudi najvišjo oceno — 18,8 točke.
V najhujši konkurenci, med belokranjskimi belimi vini, sta se najbolj izkazala vinogradnika Janez Janžekovič z Radoviče in Ivan Vergot iz Metlike. Njuno vino je komisija ocenila s 17,2 oz. 17,0 točkami in sta dobila diplomo in veliko zlato medaljo. 19 vzorcev med belokranjskimi belimi vini je dobilo diplomo in zlato medaljo. Med metliškimi črninami so tri vina dobila zlato medaljo, in sicer vina Alojza Finka s Tanče Gore (16,4 točke), Jožeta Rusa z Bol-
Paradižnik, ki se ne bo zmehčal
Nov pomemben uspeh genskega inženiringa
Genski-inženiring zmore s spreminjanjem oz. vnašanjem dednost-nih dejavnikov prave čudeže. Svoj čas smo poročali, da seje znameniti ameriški kmetijski univerzi Berke-ley v Kaliforniji posrečila vzgoja oglatega paradižnika, kije bolj primeren za transport. Vzdržljivejši je tudi paradižnik, ki so ga vzgojili britanski selektorji in ki obeta precejšnje pridobitve v zelenjavni trgovini.
Po zaslugi britanskih vrtnarjev bodo namreč prodajalne v prihodnje lahko imele na zalogi novo vrsto nekašastega paradižnika, ki ima to prednost, da dalj časa ostaja svež in ne izgubi dobrega okusa. Znano je, da se vse doslej znane vrste in sorte paradižnika že v nekaj dneh po do-zoritvi zmehčajo in uvenejo, š tem pa izgubijo svoje prehrambene odlike. Doslej so si vrtnarji pomagali tako, da so obirali še zelene, nedo-. zorele plodove ter jih s pomočjo eti-len.a umetno dozorevali.
Britancem je z, genetsko manipulacijo uspelo aktivirati gen v paradižnikovi rastlini, ki preprečuje, da bi se zmehčalo paradižnikovo tkivo. Plodovi ostanejo še tudi po do-zoritvi več tednov gladki in trdni, s tem pa mnogo dalj časa uporabni. Upajo, da se bo kaj podobnega posrečilo tudi pri vzgoji drugih sadežev, na primer banan, ki podobno kot paradižnik rade prezorijo in propadejo, prav zaradi tega pa povzročajo sadni trgovini cel kup preglavic. (Tehnične in tehnološke informacije)
-n
ZASEBNIK ODKUPUJE ŽIVINO — V poplavi zasebnih podjetij se je tudi bivši obrtnik Franc .Hočevar iz Dolnje Težke vode 7
draža (16,3) in Boža Kopiniča iz Metlike (16,0). Tri zlate medalje so tudi med roseji, in sicer: Jože Matekovič z Radoviče (16,7), Ivan Suhorepec iz Ručetne vasi (16,3) in Vinko Guštin iz Križevske vasi (16,2).
Najvišjo oceno in naziv šampion je, kot rečeno, dobil laški rizling pozne trgatve KZ Metlika — 18,8 točke. Diplomo in plaketo za vrhunsko vino je dobil laški rizling pozne trgatve Janeza Humljana z Boldraža (18,4). Med laškimi rizlingi je plaketo za vrhunsko vino dobilo vino Martina Črnuglja iz Ljubljane (18,0), veliko zlato medaljo sta prejela KZ Metlika (17,6) in Martin Plut iz Drašičev (17,4), zlato pa Peter Guštin iz Metlike (16,7). Beli pinot Antona Kostelca iz Drašičev je dobil plaketo za vrhunsko vino (18,2). Med renskimi rizlingi pa sta vini Miralema Imši-roviča iz Črnomlja (17,8) in KZ Metlika (17,0) dobili veliko zlato medaljo. Zlato medaljo je dobil Janez Humljan z Boldraža za sauvignon (16,8), plaketo za vrhunsko vino za rumeni muškat Jože Prus s Krmačine (18,3), zlato medaljo za rumeni muškat pa Janez Pečarič iz Metlike (16,8). Pepca Barbič iz Metlike je dobila zlato medaljo za žametno črnino (16,4), Matija Absec iz Mihelje vasi pa za modro frankinjo (16,3). •
A. B.
S takšnim naslovom je opremljen članek v aprilski številki vinogradniške strokovne revije »Der deutsche Weinbau«. Avtor članka je dr. Hill iz Oppenheina, ki spremlja pojav oidija v nemških vinogradih od leta 1954, torej celih 35 let. Menim, da se lahko iz te študije tudi mi nekaj naučimo.
V lanskem letu so na začetku julija opazili močan napad oidija na grozdju. Bolj občutljive sorte, na primer portugalka in kerner, so bile napadene prve, nekaj kasneje pa tudi rizvanec in renski rizling. To pove, da se s pravilno zaščito v vinogradih oidis lahko prepreči.
Normalno opazi vinogradnik oidij, ko je grozdje napadeno. Toda ta faza je zadnja v razvoju bolezni. Samo takojšnje škropljenje s karat-hanom lahko grozdje reši. Napad oidija pa se začne že ob brstenju trte. V vinogradih, ki so spomladi močno napadeni, se običajno najdejo na zrelem lanskem lesu tipične oidijeve pege. Če teh peg ni, še ni jamstva, da kljub temu ne bo težav z boleznijo. Oidij namreč prezimi v očesih rozge, ki je bila poleti napadena. Iz takega očesa odžene ponavadi, kasneje kot pri zdravih, poganjek šibke rasti, pokrit v celoti z belosivo prevleko glivice. Iz teh
poganjkov se množično okužijo trte, ki so v smeri vetra od bolne trte. Na vsai okuženi trti se v 5 do 10 dneh opjavijo na zgodnji ali spodnji strani lista belkaste pege, podobne mokasti ali pepelasti prevleki. V letu 1989 je bilo ogromno opisanih peg, ki so jih mnogi vinogradniki zamenjali za oljne madeže pero-nospore. Najprej se pojavi takšna prevleka na prvem listu, kasneje se razširja tudi na višje ležeče mlajše liste. Mlade grozdne jagode, ki so v rasti, so na taki trti hitri napadene. Zato je v tej fazi nujno škropiti s cosanomvsakih8do lOdni. Visoke temperature pospešujejo epidemijo oidija. V letu 1989 je bilo opaziti v vinogradih, ki so bili prejšnje leto po cvetenju trte škropljeni z bayle-onom special ali topasom, da se je oidij pojavil pozneje. V teh vino radih po brstenju ni bilo opaziti šibkih poganjkov, prevlečenih z belkasto prevleko glivic.
Kaj priporočajo za leto 1990? Zima 1989/90 je bila sorazmerno mila. Zato lahko računamo, da je prezimilo veliko število očes, ki so kužena z oidijem iz leta 1989. Priporoča se v obdobju pred cvetenjem vinske trte škropiti z 0,4-odst. močljivim žveplom (cosanom). Po cvetenju trte priporočamo organske pripravke, kot sta bayleton special ali topas. Topas naj bi bil še bolj učinkovit. Tisti vinogradniki, ki ostajajo pri cosanu, ne smejo podaljšati časa med dvema škropljenjema nad 12 dni. To velja tudi za letnike, ki sledijo zelo mrzlim zimam.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vsako leto 6 novih kmetij v Ljubljani so
odprli Slovensko zadružno banko
Zanje 6 hlevov za govedo ali pa ovčarnikov — Agro meliorirati v petih letih 3.000 ha pašnikov
KOČEVJE — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje pripravlja nov srednjeročni plan do leta 1995. V njem načrtujejo, da bodo agromeliorirali 3.013 ha pašnikov, in to na območju vse občine.
Od teh površin bo namenjenih dve tretjini za družinske kmetije, tretjina pa za potrebe družbenega kmetijstva. Letos bodo agromeliorirali 300 ha, na katerih • 33“° “U,U/J1U. ™"KU’rM.su bo 6 novih družinskih kmeti. V uresni- ° ‘g*™* 1	letos * CelJ“
čevanie tega plana bo KG vložilo 30 do b°.mrda ,finane,n? ..samost?Jnost
LJUBLJANA — V torek, 15. maja, so v zadružni palači na Miklošičevi 4 odprli Slovensko zadružno banko, ki so
SPET SEJEM V NOVEM SADU
NOVI SAD — Danes, 17. maja, bodo v metropoli Vojvodine odprli 57. mednarodni kmetijski sejem, ki bo odprt teden dni. Ogled priporočamo, saj gre za tradicionalno največjo tovrstno prireditev v Jugoslaviji.
• Za kmeta bi bilo še stokrat Buje, če bi ga sodili kmetje in pobirali davek kmetje. Take sodnike in jw zajema novi pum, sov giavnemoivse davkarje bi kmet kmalu odpravil, kočevske vasi in kmetije, ki so po vojni naveličal bi se prvi mesec njihove ostale prazne, zdaj pa tam urejajo dru-zlobe, maščevalnosti in grabežlji-	?'Ps^e kmetije. V novem planu načrtu-
—. - -"t- ,■	°	jejo vsako leto zgraditi po šest objektov
za nastanitev živine.
čevanje tega piana bo KG vložilo 30 do 40 odst. lastnih sredstev, ostali denar pa nameravajo dobiti pri republiškem komiteju za kmetijstvo, skupščini mesta Ljubljane in pri skladu za razvoj nerazvitih območij.
Hkrati nčartujejo razvoj infrastrukturnih objektov na podeželju. Tako so te dni začeli globinsko vrtati za vodo, in sicer v Podlesju, Spodnjem Logu in Starem Brezju, kjer so že kmetije, ni pa naravnih virov vode. Napeljali bodo tudi elektriko iz Lazov v Staro Brezje, če bo denar, pa še v Bukovo goro, kjer je že 8 let kmetija brez elektrike. Elektrificirali pa so že kmetijo na Preriglju.
Vse naštete vasi in tiste površine, ki jih zajema novi plan, so v glavnem bivše
vosti. (Trdina)
•	Kogar je sram lagati, ne more kariere kovati. (Torkar)
•	Ni plevel kriv, če zaduši žito, ampak kmetova malomarnost. (Kitajski pregovor)
•	Slovenija od 18. decembra več uvaža kot pa izvaža. Z morebitno precenjenostjo dinarja je dobila, in ne izgubila. (Pregl)
•	Klevetnik je tak kot sito, ki očita šivanki, da ima luknjo. (Torkar)
J. P.
...	• »IU1IVIIVZ JU11ICUIVZJ UV/Ol
kmetijstva. Banka je delniška družba in bo združevala denarno moč kmetijstva, gozdarstva, kmetijske predelave in trgovine.
Ustanovitev in ureditev Slovenske zadružne banke v sodoben bančni zavod, ki zavzema 800 kvadratnih metrov poslovnega prostora in zaposluje 25 ljudi, je veljala 15 milijonov dinaijev. Ustanovitelji so vplačali 500 delnic ustanovnega sklada v skupni vrednosti 10 milijonov dinaijev, v postopku pa je razpis delnic za 150 milijonov dinarjev, ki jih bodo lahko kupovali kmetje pa tudi drugi občani. Za občane bo banka odprta od 6.30 do 17. ure.
Za direktorja nove banke je razpisna komisija predlagala dosedanjega predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Kneževiča, za njegovega namestnika pa mag. Vlada Samca.
— n
omislil svojo Agrotrgovino, s katero želi postati konkurenčen. V dovoljenju piše, da se bo ukvaijal z odkupom in prodajo živine, žive perutnine, divjačine, če to ne bo šlo, pa tudi s prodajo gradbenih, sanitarnih in ogrevalnih naprav, s prevozi v cestnem prometu in ne nazadnje tudi z uvozom in izvozom živine. »Že nekaj let sem delal kot posrednik za odkup živine pri Orudi. Vidim, da je kmetov žulj premalo plačan in da je vse preveč tistih, ki se s svojimi stroški, pa brez dela, obesijo na ceno. Prav zato želim delati brez posrednikov od kmeta do kupca. Čimveč stvari bom poskušal narediti sam ob pomoči enega delavca, ki bo tudi šofer,« je z zaupanjem vase povedal novi podjetnik Franc Hočevar. Na njegovem dvorišču bo z odkupom živine pričel že naslednji ponedeljek med 8. in 10. uro. Obljublja dnevne cene. (Foto: J. P.)
Izšla je 5. številka novega mesečnika za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo — revija
V njej lahko med drugim preberete tudi o redčenju plo-dičev jabolk, uporabi herbicidov v drevesnicah breskev, vzrokih osipanja črnega ribeza in o značilnostih nove sorte titanije, poletni rezi aktinidije, škr-lupu in sistemičnih škoropivih, ekološkem vinogradništvu, svetovni vinski krizi in skupnem evropskem trgu, stekleničenju vina...
NAROČILNICA za REVIJO SAD (izpolnite z velikimi tiskanimi črkami)
ime in priimek
naročam od številke
naslov
pošt. štev.
mesto
datum	podpis
Naročilnico pošljite na naslov: Cesta 4. julija 66, 68270 Krško
(2126) 17. maja 1990
DOLENJSKI UST

IZ NKŠIH OBČIN
ižJil.lili
IZ NKŠIH OBČIN
Zdraviliške postelje razprodane
Dobri rezultati v Zdravilišču Šmarješke Toplice - Vse več tujih gostov — V načrtu prizidek hotela s 100 posteljami —Letos dokončan športni center
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Za bogato ponudbo dolenjskega zdravilišča Šmarješke Toplice, znanega po preventivnih in rehabilitacijskih programih za bolezni srca in ožilja in poškodbe ter programih aktivnega oddiha, je posebno med tujimi gosti vse več zanimanja in tudi letos to zdravilišče dela zelo uspešno. V prvih štirih mesecih so imeli 20.200 nočitev, kar je 5 odst. več kot v prav tako uspešnem lanskem letu. Od tega so tuji gostje ustvarili 22 odst. nočitev, to pa je kar za 160 odst. več kot lani. V nekaj letih naj bi se delež tujih gostov povzpel na 40 odst.
Direktor zdravilišča Šmarješke Toplice Matevž Aš pravi, daje hotel zaseden povprečno preko 80-odstotno, kar je za nesezono — delitev na sezono in nesezono je v zdravilišču sicer manj očitna kot v turizmu — izredno veliko, za vso sezono tja do oktobra pa so tudi že skoraj povsem razprodani. Največ, 45 odst., so imeli v zdravilišču gostov samoplačnikov, njihov delež se v primerjavi s tistimi, ki jim zdravljenje plača zavarovanje (bilo jih je četrtina) in drugimi vseskozi povečuje. Ljudje so pripravljeni več vlagati v svoje zdravje, posebno po 40. letu, ko si rešijo eksistenčna vprašanja, in za programiranje aktivnega oddiha bodo v zdravilišču
zaposlili celo posebnega strokovnjaka, ki bo še izpopolnil že tako dobro stro-
Matevž Aš
Sveže mleko bo spet na trgu
Prepoved prodaje svežega mleka razburila stalne odjemalce — KZ bo prodajo v kratkem obnovila
NOVO MESTO — Pred časom je novomeška Kmetijska zadruga Krka v kiosku na novomeški tržnici uredila prodajo svežega mleka. Bilo je nekaj cenejše od pakiranega v trgovinah, predvsem pa polnomastno, da se je na njem ob kuhanju naredila smetana, kakršne obdelano »trgovinsko« mleko ne more dati. Prodajali so okrog 280 litrov mleka na dan, potrošniki so se na to novo ponudbo očitno hitro navadili. Ustavitev takšne prodaje mleka s strani inšpektorjev je več stalnih odjemalk tako razjezila, da se je prišla v njihovem imenu ena pritožit tudi v naše uredništvo, pri čemer je s primeri naštevala, da inšpektoiji ne vidijo zmeraj pravih stvari in daje šlo tu gotovo za pikolovstvo.
Načelnik Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto, Andrej Tiranje povedal, da so prodajo svežega mleka ustavili, ker mleko ni bilo pregledano, ni imelo proizvodne deklaracije in ker zadruga ni imela vseh potrebnih dovoljenj. Ukrepali so, ker gre za eno najbolj občutljivih živil, katerega prodaja je zaradi odprtega točenja še posebej zahtevna. Poudaril je, da delajo v interesu potrošnikov in da se tudi sicer trudijo, da bi bila sveža živila, ki so v prodaji, pod nadzorom in v redu, da pa jim kdaj verjetno tudi kaj uide. Omenil je prav tako prodajo svežega mleka po domovih, pri čemer da so že zalotili dva zasebnika, ki nista imela potrebnih papirjev za prodajo, jih je pa, kot se sliši, še
Vse za gradnjo hiše
Brane Petrovič je v Novem mestu odprl Kera-metalovo trgovino — Kompletna ponudba
NOVO MESTO — V začetku tega meseca je Brane Petrovič v prizidku svoje nove hiše v Novem mestu Ob Težki vodi odprl Kcrameta-lovo trgovino. Gre pravzaprav za razstavno-prodajni salon te velike •zagrebške firme, ki ima svojo prodajno mrežo razpredeno po celi Jugoslaviji. V sodobnem in okusno urejenem razstavno-prodajnem prostoru — mimogrede: to je prva in za sedaj tudi edina trgovina v novomeški KS Regrča vas —je na ogled kopalniška in sanitarna oprema s pripadajočo galanterijo, keramika, delno tudi instalacijski in celo gradbeni material. »V tej trgovini je moč nabaviti vse, kar človek potrebuje za gradnjo stanovanjske hiše, razen ostrešja, od cementa in opeke do strešne kritine in stavbnega pohištva, vodovodni in toplovodni material in opremo, material za kanalizacijo, vse za sončno ogrevanje, da seveda o kopalniški opremi in keramiki sploh ne govorim; na voljo
pa je tudi bela tehnika, akustika in ” i kaj,« '	"	‘
še kaj,« je našteval Petrovič. Poleg tega je Petrovič stranki zlasti pri kopalniški opremi pripravljen svetovati, saj se na te stvari kot dolgoletni in uspešni vodja proizvodnje v Novolesovi Tovarni kopalniške opreme v Metliki tudi po strokovni plati dobro spozna.
Tudi prodajni pogoji v tej novi trgovini so dokaj ugodni. Za plačilo z gotovino daje Kerametal 10 odst. popusta, seveda sprejemajo vse naročilnice, in če je plačana v treh dneh, dajo 5 odst. popusta, robo je moč nabaviti s stanovanjskim kreditom, kredit na 6 obrokov pa daje tudi Kerametal. »Če gre za primerne količine, material zastonj pripeljemo na dom, večje količine, na primer več kot 1000 kosov opeke ali nad 50 vreč cementa, pa tudi zastonj razložimo. Skratka: kompletna ponudba in dostava na dom,« zagotavlja Petrovič.
A. B.
NOVA KERAMETALOVA TRGOVINA — V novi trgovini v Regrči vasi je na enem mestu moč nabaviti vse za gradnjo hiše, od cementa in opeke do kopalniške opreme. (Foto: A. B.)
kovno zasedbo v tem delu novomeške Tovarne zdravil Krka. V celotnih prihodkih narašča delež tistih, kijih zaslužijo z zdraviliškimi programi, medtem ko hotelski, gostinski del narašča počasneje. Med tujimi gosti prevladujejo Izraelci, Finci pa gostje iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Italije, ki so zdravilišču najbolj zvesti. Poleti pa pričakujejo spet več skupin naših izseljencev iz ZDA, katerih obisk v Šmarjeških Toplicah za razliko od večine drugih nima za osnovni cilj vključitve v programe zdravljenja.
V Zdravilišču se sicer stalno trudijo tudi, da bi bilo gostom čimbolj prijetno. Zanje pripravljajo izlete do bližnjih in malo bolj oddaljenih znamenitih krajev in točk, pogosto nastopa folklorna sku-
• Ugodni rezultati in zanimanje, predvsem tuje, zanje pa jim je v Zdravilišču Šmarješke Toplice narekovalo ambiciozne načrte za prihodnost. Pripravljajo se na dozidavo hotela, s
katero bodo pridobili okrog 100 no-lj. Ce r..........................
več. Z njihove strani zdaj ni več ovir za ponovno prodajo mleka na tržnici ob stalnem nadzoru in skrbi za higieno, pa tudi analiza je pokazala, da so prodajali dobro mleko.
Direktor Kmetijske zadruge Krka, Jože Starič, pravi, da je bil njihov osnovni namen, da bi poskrbeli za boljšo in cenejšo oskrbo trga s svežim mlekom. Prodajo so organizirali tako, kot jo imajo po nekaterih drugih krajih v Sloveniji. Pred tem so poskrbeli za dodatno veterinarsko kontrolo vseh krav v hlevski skupnosti Orehovica, ki so dajale mleko za to zahtevnejšo prodajo in tudi potem živali stalno kontrolirali. Ker gre za zelo občutljivo živilo, so seveda pred začetkom prodaje prosili za mnenje sanitarnega inšpektorja. Poskrbljeno je bilo za ustrezno kontrolo mleka, že podatek, da so prodajali mleko, namolženo od 80 krav, pa pove, da je imelo najmanj 3,6 odstotka tolšče (v trgovini je ima največ 3,2 odst.). Pozabili so, pravi Starič, da morajo imeti za delo hladilnika elektroenergetsko soglasje in daje hotel svoje reči tudi tržni inšpektor, kar bi po njegovem lahko uredili tudi drugače, saj inšpektorji navsezadnje sedijo v isti pisarni. Kakorkoli že, v zadrugi so sedaj storili vse, da jim prodaje svežega mleka ne bo mogel nihče preprečiti zaradi morebitnih pomanjkljivosti. Sveže mleko naj bi bilo na tržnici spet v prodaji že čez teden dni.
Z. L.-D.
vih postelj. Če bi jih imeli, bi jih posebno v glavni sezoni že sedaj brez težav prodali, pravi Matevž Aš. Prizidek bodo začeli graditi prihodnje leto. Na njegov račun bo zdravilišče močno izboljšalo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, saj nameravajo vse delo pri dobri tretjini povečanih storitvah opraviti s približno enako zaposlenimi, kot jih je v zdravilišču sedaj, ko so sicer že izkoristili mnoge notranje rezerve, infrastruktura pa je tudi že zgrajena.
pina Kres in razni zbori, imajo recitale, v hotelski avli je stalna slikarska razstava itd. Za mnoge so privlačni tudi sprehodi po lepi okolici.
V Šmarjeških Toplicah nameravajo letos obnoviti zunanji športni bazen, končujejo pa tudi športni center, v katerem je več tenis igrišč, igrišče za mini-golf, namizni tenis, košarko in odbojko, trim steza, možno sije tudi sposoditi kolo. Center je odprt ves dan, na voljo je tudi zunanjim gostom. Aš pravi, da so skupaj s krajevno skupnostjo letos uredili avtobusno postajo s postajnimi hišicami. Načrtov za lepši videz kraja je še več.
Z. L.-D.
Že v jeseni v nove šolske
prostore
Šolsko leto bodo v Br-šljinu pričeli z 12 novimi učilnicami
BRŠLJIN — Osnovna šola XII. SNOUB je bila zgrajena pred 19 leti na pobudo delovne organizacije
Novoteks, kije ob gradnii zagotovila tudi tretjino sredstev. Sola je bila
že takrat premajhna, saj so bili zagotovljeni prostori le za višjo stopnjo. Že vrsto let je bila bršljinska šola v programu občinskega samopri-
TONE DRAGAN, ravnatelj: »Našim šolarjem že vjeseni ne bo več potrebno po učenost v prostore kmetijske šole pod Trško goro.«
spevka, vendar do zidave ni prišlo, ker so bila nekatera krajevna središča v občini še bolj potrebna gradnje novih in posodobljenih šol.
Zaradi pomanjkanja prostorov so vsa ta leta učence nižje stopnje vozili v šmihelski dijaški dom, v tem času pa se štirje oddelki šolarjev vozijo na Kmetijsko šolo Grm pod Trško goro. »Konec dolgoletnih težav bo že 25. avgusta, ko naj bi delavci GIP Pionir končali izgradnjo prizidka, v katerem bo 12 sodobno opremljenih učilnic, pridobili bomo tudi računalniško učilnico, nove poslovne prostore in za-lonišče,« je povedal Tone Dragan, v tem času najbolj zaposlen ravnatelj. Investicija bo veljala 16 milijonov dinarjev. Denar za gradnjo je bil zagotovljen iz občinskega samoprispevka, delno iz 0,2-odstotne prispevne stopnje, nekaj sredstev pa se je nateklo tudi iz združene amortizacije osnovnih šol novomeške občine.
J. P.
METLIŠKA TELEFONIJA — V zadnjih dveh letih so prekopali tako rekoč vso metliško občino. Do konca poletja bodo zaključili
veliko delo pri razširitvi telefonske mreže v tej belokranjski občini. Novo instalirano omrežje omogoča 2700 novih telefonskih priključkov, toliko je tudi zmogljivost obeh avtomatskih telefonskih central v Metliki in na Suhoiju. V akcijo je do sedaj vključenih okoli 800 občanov, tako da bodo sedanje zmogljivosti zadoščale še za kakih 20 let. Po oceni je bilo do sedaj brez prispevka PTT v to akcijo vloženega za okoli 6 milijonov nemških mark materiala in dela, precej od tega je prispevek novih naročnikov, poleg tega pa gre denar za telefonijo tudi od samoprispevka in komunalnega prispevka. Te dni zasebnik, ki je prevzel ta dela, koplje jarek na začetku Metlike za položitev medkrajevnega telefonskega kabla med Metliko in Suhorjem. Od tu je tudi posnetek. (Foto: A. B.)
Še dogovori o zasedbi funkcij____
Novomeška občinska skupščina bo novo vodstvo volila v nedeljo
NOVO MESTO — V nedeljo dopoldne se bo na prvi seji sestala novomeška občinska skupščina, izvoljena na aprilskih večstrankarskih volitvah. Najprej bodo delegati — kot se po ustavi še vedno imenujejo — vseh treh posameznih zborov izvolili svoje predsednike in podpredsednike, potem pa naj bi na skupni seji dobili še novega predsednika in podpredsednika občinske skupščine, delovna telesa skupščine, v. d. sekretarja skupščine in tudi predsednika izvršnega sveta.
Kako bodo vodilne funkcije porazdeljene med strankami, je ta čas še povsem nemogoče napovedati. Novomeške stranke, združene v Demosu, ki so na volitvah dobile največ podpore, ne pa absolutne večine v občinskem parlamentu, so se doslej dogovaijale le z ZSMS — Liberalno stranko. V teh dneh pa naj bi le stekli dogovori tudi z drugimi strankami, ki imajo sedeže v občinski skupščini, o zasedbi posameznih funkcij. Tovrstno dogovarjanje z namenom, da bi prišli do najboljših možnih rešitev, do dobrega vodstva občine, poudaijajo sicer vsi, koliko bo možen sporazum, pa je vprašanje, saj so oblastne želje posameznih strank očitne. Tako je zaenkrat bolj ali manj jasno, da bosta verjetno dva kandidata za predsednika skupščine, Demosov in kandidat ZKS-SDP, kandidatov za mandataija pa zna biti, še posebej v primeru neuspešnega dogovarjanja, še več. Sliši se, da imajo pripravljenega celo Zeleni, in sicer ime, ki v primeru resne kandidature skoraj ne more biti »premagano«. Ne gre pozabiti, daje za kandidaturo za katero od funkcij dovolj osem delegatskih podpisov.
Za novomeške funkcije se nekaj imen že omenja, a jih predstavniki strank držijo v strogi tajnosti. Nič bolj ni jasno, kako bo z novimi vodstvi posameznih zborov, vse funkcije so, kot rečeno, še stvar dogovarjanja. Le upati je, da bo novomeška občina v nedeljo dobila vodstvo, ki bo sposobno reševati premnoge velike probleme v občini.
Z. L.-D.
PLESNI VEČER
NOVO MESTO — V novomeškem Domu kulture so včeraj pripravili večer s plesnimi skupinami, ki so prišle iz Dolenjskih Toplic, Krškega, Novega mesta, Šentjerneja in Trebnjega. Predstavilo seje dvanajst otroških, mladinskih in odraslih skupin, zvečine plesnih, med njimi tudi po ena ritmična in baletna, | solo plesalka in plesni par.
DVE ŽENSKI IN JOŽETI
Zadnje poročilo dosedanje vlade
V težkih razmerah je v zadnjih dveh letih metliški izvršni svet poskušal narediti čimveč in čim bolje — Od pomoči gospodarstvu do telefonije_________
METLIKA — Ob izteku mandata sedanjemu občinskemu izvršnemu svetu — prav danes bodo novoizvoljeni delegati izvolili tudi novega kandidata za predsednika metliškega izvršnega sveta —je ta organ pripravil poročilo o svojem delu v zadnjih dveh letih. To poročilo so obravnavali tudi na zadnji skupni seji vseh zborov občinske skupščine in občinski vladi izrekli priznanje za opravljeno delo.
Vsekakor drži, da sta bili zadnji dve leti za vse izredno težki, saj je kriza zajela in krepko načela vsa področja gospodarskega in družbenega življenja v vsej državi. Inflacija seje povzpela v vrtoglave višine, razmere na vseh področjih so se do konca zaostrile in vsako ukrepanje je bilo tvegano. Seveda seje vse to odražalo tudi v metliški občini in gmotni položaj gospodarstva se je stalno slabšal. Jasno je, da občinska vlada v takih razmerah ni mogla stvari bistveno spremeniti, seje pa metliški izvršni svet angažiral tam, kjer je bila njegova pomoč smotrna in potrebna. V tem času so rešili stisko Novolesove Tovarne kopalniške opreme, ki je končno prišla do prostorov in zemljišča bivše metliške enote SCT, hkrati pa so v tej tovarni zaposlili tudi delavce te ukinjene enote. V tem času so posodobili in tehnološko
zaokrožili program v suhorskem obratu IMV, kjer so tako ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj te tovarne in za njeno vključitev v svetovno tržišče. Proizvodni program so razširili tudi v metliškem obratu IMP, kjer so prav tako uredili nove prostore in si zagotovili zemljišče za možno nadaljnje širjenje proizvodnje. Večja dela so v tem obdobju opravili tudi v KZ Metlika: novo prodajno skladišče v Podzemlju, posodobitev trgovine na Suhorju, adaptacija in razširitev klavnice. V Beti, Kometu in Novo-teksu pa so posodabljali tehnologijo, si prizadevali za odpravo ozkih grl itd.
Kljub temu da sije v tem času izvršni svet močno prizadeval, da bi v občino dobili nove kakovostne programe, mu to ni uspelo, o dveh takih možnostih pa še tečejo pogovori. Gotovo bo novo poslovno-trgovsko središče, ki naj bi bi-
BARVANJE — Zelo hvalevredno je, da pristojne službe v našem slavnem mestu obnavljajo oznake prehodov za pešce, tudi modro pa bi bilo, če bi to početje ob 14. uri, ko se vse vozi domov ali zdoma, za urico prekinili. Koristilo bi barvi na asfaltu, še bolj pa že sicer polževi hitrosti no-. vomeškega prometa. A kaj, ko za takšno' odločitev ne potrebuješ samo bele barve, ampak tudi malo možganov.
STROKA - Občan je v semenarni ob kandijskem mostu kupil herbicid, nameraval je zatreti travo in plevel med granitnimi kockami na dvorišču. Prodajalec mu je prodal neko zadevo, ki je stala 150 din. Dvorišče je bilo poškropljeno, trava pa ix dneva v dan bolj zelena. Lastnik travniku se je nato zabubil v navodilo in ugotovil, da omenjeni herbicid sploh ne učinkuje zoper travo. Ko je to ob prvi priliki omenil • v trgovini, je prodajalec, kije poslušal milo tožbo, takoj vedel, kdo od kolegov je stranki podtaknil kukavičje jajce. Strank« nima od tega, da ve, kdo jo je prevaral, nič, i trgovina, ki si lahko privošči nevedne it nevestne uslužbence, pa še manj. Sicer p« - pravi herbicid so stranki potem prodali;
novi trgovini KZ na Grabnu. O herbici-1 dih so vedeli tako rekoč vse.
COCA-COLA — Z vročino narašČ8| coca-cole. Kupci litrskih steklenic dom« po licenci narejenega polstrupa se komaj, dokopljejo do tekočine. Pločevinasti za t mašek, ki bi ga moral odvrteti vsak otrok.; je narejen iz tako kvalitetne jeklene pločf vine, da je za odpiranje potrebna orjašk« sila, večkrat celo klešče. To je najbrž zate, ker pri nas izdelujemo zamaške za coca colo iz pločevine za avtomobilske praga, slednje pa iz pločevine za zamaške. In pe tem se coca-cola praktično ne da odpreti pragi pa takoj pregnijejo.
METLIKA — Med 39 delegati v vseh treh zborih nove metliške občinske, skupščine sta samo dve ženski To sta Karolina Končar, delegatka v zboru združenega dela, in Vera Klobučar, delegatka v 'zboru krajevnih skupnosti. O kakšni ženski strahovladi v občinski skupščini bo res težko govoriti. V veliki večini pa so — Jožeti. Med delegati je namreč kar osem možakov s tem imenom, od tega pet v zboru krajevnih skupnosti Na Jožefovo torej ne bo priporočljivo sklicevati sejo skupščine, pa tudi na 8. marec ne, ker Jožeti in ostali j moški tudi takrat veselo praznujejo.
lo zgrajeno do konca leta, za Metliko in celotno občino ter Belo krajino sploh velika pridobitev.
Več del je bilo opravljenih tudi na področju negospodarstva, pa naj gre za gradnjo novega stanovanjskega bloka, iskanja novih virov pitne vode, dela pri gradnji vodovoda, telefonskega omrežja ter posodabljanja cest ali telefonskega omrežja.
Izvršni svet je že leta 1988 dal pobudo za preoblikovanje občinske uprave in interesnih skupnosti, vendar seje vsa
• Kakorkoli že, nov izvršni svet, ki ga bo v kratkem predlagal novi, da-. nes izvoljeni mandatar, bo marsikatere stvari lahko ali celo moral nadaljevati tam, kjer je prejšnji zaključil, kajti svet se z novo viado ne bo začel vrteti
v drugo smer.

ol
če
ki
bc
ra
ki
Ena gospa je rekla, da v našem m*1	a
stu z velikimi koraki stopamo v dru« ^ bo, ki spoštuje zakone in predpis Tako je bila nedavna tvlčkarija n* ob
Glavnem trgu neke vrste prireditveni jei črna gradnja, ki ji je pomagal načeli sic
vati sam predsednik občinske vlade
ODGOVOR NA POVABILO JE LE BIL
NOVO MESTO — V prejšnji številki smo zbodli novomeške občinarjj) ker so pozabili na vljudnost in niso ( govorili na povabilo prijateljsko razp ložene norveške občine Stord, ki bi radj
navezala z Novim mestom tesnejše sfi ke. Sedaj lahko bodici izderemo ost. ?
pevskim zborom iz Portoroža, s kateri'*! naj bi sicer potovali na Norveško Nč: vomeščani, je tja odromalo pismo,
katero se je podpisal dosedanji žup«J‘ Franci Šali, z vljudnim opravičilom1 j
zagotovilom, da so Novomeščani J sodelovanje vsekakor zainteresirani, W dokaz za to pa so pripravljeni, če “ možno to vključiti v okvir za med"!" rodno sodelovanje, na Norveškem P*1 praviti razstavo del Božidarja Jak^j Vsekakor pa imajo zapletljaji, takok*j smo domnevali, povezavo s sedanj'1* spremembami v občinskem vrhu.
• Če hočete tišino, začnite disk11 sijo. (Jurič)
Sprehod po Metliki
PO FASADAH NEKATERIH M# LIŠKIH hiš so se pojavili graditi: dva ^ kp kar naj bi pomenilo: metliška mafija-znano, kdo piše, še manj, na koga oznac »metliška mafija« sploh leti. Naivno l*Jj sklepamo, da so si izmislili napis naj'' jetneje mulci iz družin, ki imajo vsaj en“\ ^ člana, ki po njihovem pripada tej mafij' okvir grafitov sodi tudi popisana Vese' ,	/
gostišče, kije v lasti Beti. Od silnih ob'J ^ 'ru; kaj vse se bo tam dogajalo, se odvija)0 > ra f Veselici le poslovna kosila in prazno'* : Cest rojstnih dnevov ljudi, ki v Bet' £eg; pomenijo.	|)l j?1)
UIIIVIIIJVZ.	a p
O VINSKI VIGREDI 90 —bo 1»- |» "ali
| in 20. maja v Metliki—vemo zdaj d°S *®k
že vse, ničesar pa še nismo napisali o stav narični razstavi. Le-ta bo v Gangl° |f £io razstavišču, razstavljena jedila pa so kov kranjci navadno pripravljali za velik0'^ »kr Sploh si bo vredno ogledati grajsko L Pral rišče, blizu je tudi Ganglovo razstav'ji Cist, saj bo za Vinsko vigred dodobra pr°u'j "br | no. 26.000 din je za adaptacijo priSr C(Sj pripravljalni odbor Vinske vigredi- „( P V SOBOTO, 19. maja, bo žgojc'% "sla Trgu svobode Romana Kranjčan, i" J 'ee<
p je namenjen /■■■
lob 16. uri. Njen nastop je namenjen I mlajšim obiskovalcem Vinske vigrc° | "ni Romana bo predstavila svojo kaše' ■ j jjob
vse tiste, ki govorijo po Beli krajini. ^ jj|0, nikoli niso slišali za Romano	,
II1MI11 I1IAU Alison #.« ivumaiiv
naj zapišemo, da je Romana Kra Jj Romana Oerin. se Dravi oevka zelo
I Romana Ogrin, se pmvi pevka zelo P01, <jb|j larnega ansambla RŽ.	pd u'ul
I METLIŠKA MLADENIČA STA' , C
stvar po nepotrebnem zavlačevala in so jo lahko uresničili šele z začetkom tega leta, ko je bil pred tem sprejet ustrezen zakon. Nova organiziranost že kaže prve pozitivne učinke.	^ ^
| ŠLA n‘/\ ZAMISEL, da'bTuredilan^ jčrr
gometnem igrišču osnovne šole .‘.ji/ S' melj teniška igrišča. Petnajst let h' j 'O I njuni uporabi, potem pa bi P"JIjt 5"z osnovni šoli. Kako se bodo odgov°' ^ «<>r< to odločili, še ne vemo, res pa je, d» U »v, danje nogometno igrišče zelo slab0^1 "ra riščeno. Druga plat te medalje pa 1?° po-, dejstvu, da je nogometno igrišče . I p* zemlju edino igrišče te vrste v obči I vj
DOLENJSKI UST
-St. 20 (2126

Črnomaljski drobir
MOST IN NOVA VLADA Mostič pri klavnici na Ločki cesti je že v obupnem stanju. Tako zatrjujejo tisti, ki morajo vsak dan po njem. Namesto ograje dajejo »popravljavci« kar deske, cestišče je vse bolj udrto, po dežju pa je prava umetnost priti po njem, ne da bi pešca še dodatno oprhali avtomobili. Ker dosedanja enostrankarska vodstva niso v 45 letih nič storila za most, ljudje upajo, da bo vsaj sedanja večstrankarska vlada ugodila več kot upravičenim zahtevam občanov, naj most končno popravijo.
UVOZ Črnomaljci večkrat slišijo na
radiu, TV, berejo v časopisih o uvož.eni v Črnomlju teh pri-
cenejši robi, vendar merkov po zagotovilih kupcev ni moč dobiti. Zato krajane zanima, ali je Črnomelj res tako daleč od meje ali pa ima Dolenjka kot nosilec trgovine v občini, torej kot monopolist, tako malo posluha do kupcev, ki so prisiljeni kupiti samo tisto, kar jim je Dolenjka milostno pripravljena ponuditi v svojih poslovalnicah.
JURJEVANJE — Konec tega tedna bo Vinska vigred v Metliki, čez mesec dni, točneje 15., 16. in 17. junija, pa jo pripravljajo v Črnomlju, seveda ne Vigredi, ampak jurjevanje. V petek bo v Miniartu razstava ljudskih glasbil, v jurjevanjki dragi pa mladi in jurjevanje. V soboto bo v dragi kres in prikaz svatbenih običajev, v nedeljo dopoldne pred gradom obred zelenega Jurija, popoldne pa bodo v jurjevanjsksi dragi nastopile številne folklorne skupine. Organizatorji obljubljajo, da zabave in vsega, kar sodi zraven, ne bo manjkalo.
Drobne iz Kočevja
PADLI DVE LIPI — Pri starem misijonu na Trati v bližini kulturnega parka, a izven njegovega območja, je do nedavna rastlo pet lip, danes pa so samo še tri, zaradi česar ljudje negodujejo. Pri krajevni skupnosti so povedali, da so lipi posekali zato, ker sta bili votli in tudi že nagnjeni proti Tekstilanini hiši nasproti cerkve. OTROŠKA VESELICA — 26. maja
ob deseti uri dopoldne se bo začela pri kočevskem vrtcu otroška veselica »Živžs
Živžav«,
Iti bo trajala do popoldanskih ur. Na njej bodo uživali najmlajši v glasbi, plesu in raznih igrah. Razstavljene bodo tudi risbe, ki sojih napravili otroci; naprodaj pa bodo igrače, kijih bo izdelalo vzgojno osebje iz raznega odpadnega materiala, ki so jim ga podarila podjetja. To bo že četrti tak majski živžav v tem vrtcu.
KADILCI, VEN — Na prvi seji nove občinske skupščine so bili kadilci opozorjeni, naj kadijo zunaj in ne v sejni dvorani, sicer bodo dclegati-nekadilci sejo zapustili. Ukor je zalegel.
ČIGAVA JE RDEČA HIŠA? — Na delegatsko vprašanje na prvi seji nove skupščine, čigava je »rdeča hiša«, kjer je sedež občinskih vodstev političnih organizacij, ni bilo odgovora. Gotovo bo dan na prihodnji seji.
Ribniški zobotrebci
'st. S VEDNO CENEJE IN UGODNEJE eritj T Ne le v trgovinah, ampak tudi po Rib-pje, nici je vedno več reklam, ki vabijo k na-ČJi kupu tega ali onega po zelo ugodnih pogo-y Jih. Tako reklamni lepak Iskre obljublja, daje televizor te tovarne za 30 odstotkov . J cenejši, še posebno pa velja zapisati oblju-h«, da ti ga v primeru okvare popravijo v 24 urah.
VELIK ALI DOLG? —Na zadnjih vo-***'•/ litvah je bilo v zbore občinske skupščine l P» Ribnica izvoljenih tudi nekaj velikih mož, ki so si s svojim delom pridobili zaupanje volivcev. Med njimi je gotovo naj višji Ja-nez Bambič iz Loškega potoka, ki ga mi, (tanjši, običajno sprašujemo malo za šalo (t malo zares, kakšno je vreme tam zgoraj. Tone Marolt, odbornik z Novega Pola, pa j? na opombo, daje velik, odgovoril: »Ve-‘‘k je bil Prešeren, jaz, sem pa dolg.«
MESEC MLADOSTI - Dom JLA v Ribnici je v maju že izvedel prireditve ob Prazniku dela, dnevu vojaške enote Mirka “tačiča (6. maj) in dnevu zmage. 25. maja °b 12. uri pa bo proslava dneva mladosti, "a kateri bodo sodelovali vojaki, šolarji, jjčenci glasbene šole in plesna skupina AUD Jakob Galus.
ok^
nji'*1
Trebanjske iveri
ZAKLADNICA - Prelesje pri Šen-
i al'	a rreiesje pi
jblp. 'rupertu ni nič kaj prelestno, kar bi iai°0j> !a Potrdil vsakdo, ki bi tam zavil z glavne
p' S6516 Pro1' hivši opekarni. Blizu podirajoči Sega se dimnika zapuščene tovarne opek
J 1? namreč razkošen kup odpadnega mate-
1IT\|I r'ala. Ta zakladnica nesnage ima najbrž nek<lj stalnih večjih dobaviteljev, saj je do-0 stavljena snov na omenjenem kupu dokaj
^ nzli' Jnolna P° videzu, razen kosovnih odpad-0	«!>v’ **' Jih Jc nekaj treščilo v vse smeri
k°l'v(r °krog epicentra smetišča. Odlagališče je
CO ” .. Pltlkličnii rtoismnionih 'imz\iilin/zscti Izor i o
w Ji* ?*aktično neomejenih zmogljivosti, ker jc tč .z .'sto blizu njega nekaj kot zanemarjen
‘k %	_	____________ .
reur.J| Jbnik, kar bo seveda »požrlo« marsikaj, Cesar že ni doslej.
risp*
i .J PARLAMENTARNI VRISK Na ■rk’ Afj) ^tanovni seji občinske skupščine Trebnje
i" .i eden od prisotnih prešerno zavriskal, tik je'V 4 ^'em pa obljubil delegatom dvajset litrov red' j vina, kolikor da mu gaje pripadlo po neki se1'“L j Robljeni stavi. Čeprav se gredo ponekod v
. Jat ■JcHisuivi.a_ciii.lv »c gici
nl’ -jjil ^oveniji nagradno akcijo »Alkohol? Ne, raO-U hvala!«, so lahko v trebanjsld občini še ve-
^li svojih parlamentarcev. Ti si vriskajoč 1° P° '.'"Ijubljajo vino, medtem ko so se nekateri
pfil arlgi v Jugoslaviji tudi streljali. .0 ZOBEH
Nedavna ost na rovaš
lap A prnega« zobozdravnikaje spodbudila ko-■ .. j|j e8o iz novinarskih vrst, da si je šel popra-b'.J J' zobovje prav k žrtvi omenjene bodice. P11 Ppl pCzuitat? Zobovje je bilo popravljeno ri »v« .f i "trdno hitro, a sploh ne zaradi iveri. Čl
da-jz);d ^vni rekord pa verjetno pojasnjuje, zakaj
't* 55 travnikom zasebnikom ^i cvete.
g°V
e V ' hi
žčifi'


IZ NtvŠIH OBČIN
lMn
IZ NlkŠIH OBČIN
C
Kako se bo izvlekla Iskra Semič?
Optimističen gospodarski načrt — Najnižja plača 135, najvišja 579 dolarjev
SEMIČ — Čeprav v obratih semiške Iskre zaradi pomanjkanja naročil tujih partnerjev nimajo dovolj dela — izjema je le obrata za proizvodnjo elementov za odpravo radiofrekvenčnih motenj — pa so v gospodarskem načrtu za letošnje leto zapisali, da se bo proizvodnja v povprečju povečala za 16 odst. Pri tem niso upoštevali proizvodnje opreme. Ocenjujejo, da so ti podatki realni, čeprav se zavedajo, da pomeni sproščen uvoz zanje tudi nujno zniževanje cen na domačem trgu. Zato so za učinkovito prodajo doma predvideli več dolgoročnih in kratkoročnih akcij.
Na podlagi podatkov, ki jih imajo v	nosti. vendar manjše kot v preteklem le-
Iskri, menijo, da obstajajo realne mož-	tu, za povečanje izvoza na zahodnoev-
Starši sami krojili cene
Črnomaljski eksperiment na starših, ki imajo otroke
SEMIČ — »Specialitetam«, po katerih slovi črnomaljska občina, se je pridružila še ena. Kljub temu da je bilo ob visokem decembrskem povečanju prispevkov staršev za varstvo v vrtcih rečeno. da bo podražitev vzdržala nekaj mesecev, se je v črnomaljski občini že I. marca oskrbnina znova povišala, in to kar za 100 odst. Tako je naj višja cena za jasli, ki naj bi jo plačevali starši, I.OOOdin, za vrtec pa dva stotaka manj. Le 40 od 450 otrok v dveh enotah v Črnomlju in eni v Semiču je prejelo skromno subvencijo, vsi ostali pa naj bi plačevali polno, torej najvišjo ceno.
Zaradi premajhnega dotoka v občinski proračun namreč ni denarja, da bi lahko subvencionirali prispevke staršev. Na izvršnem svetu so pojasnili, da prispevne stopnje za otroško varstvo (kije sicer med nižjimi v Sloveniji) ne morejo dvigniti, češ da družba denarja ne da. Pa lop po starših! Vse bi se najbrž dobro izteklo, saj je vrtcu pravzaprav vseeno, od kod dobi denar, od družbe ali staršev, če slednji prav tako kot izršni svet ne bi rekli »ne«. Vzrok za »ne« pa ni bil v tem. da ne bi hoteli plačati oskrbnine, ampak je preprosto ne zmorejo. Zlasti gre za delavce semiške Iskre. kidobijo, kolje bilo slišati na eni izmed zadnjih sej, po 250 DEM plače. Zato so se s socialno dela v-
Kako bo poslej?
Skupščina ZZB NOV
TREBNJE Tu je bila pred nedavnim volilna skupščina Zveze združenj borcev NOV občine Trebnje, ki so seje poleg članov krajevnih odborov te organizacije udeleži-
predstavniki partizanskih enot;
domicilom v občini Trebnje in general Stane Potočar, kije udeležence pozdravil kot član predsedstva republiškega odbora slovenske borčevske organizacije. Predsednik OO ZZB NOV Trebnje Ivan Longarje v daljšem uvodu pokazal na sedanje procese v političnem sistemu in družbi. Razpravljajoč pri tem o pobudah za narodno umiritev, je ocenil, da prav z vsemi sprava najbrž ni mogoča. V nastopu je poudaril, da se socialni položaj borcev slabša, ob koncu pa je pohvalil za prizadevno delo delovno skupino za vzdrževanje grobišč in spomenikov NOB v občini Trebnje.
V nadaljevanju so razpravljala menili, da člani borčevske organizacije že doživljajo šikaniranje s strani sil, zmagovitih na nedavnih volitvah v Sloveniji, in da »nam v bodoče najbrž ne bo lahko«, kot je ocenil Slavko Kovačič, nekdanji aktivist OF. Bogdan Vrančič iz. skupnosti borcev 15. divizije pa je dejal, da je treba pustiti preteklost na miru in skrbeti, kako nam bo v prihodnje. Stane Potočar je rekel, da borci niso zgubili morale ob svojem odhodu v partizane in da je zato tudi zdaj ne smejo. Potrebno se je prilagoditi razmeram, je menil in dodal, da gredo lahko borci ponosno naprej. Stane Prijatelj iz Trebnjega je ob koncu posvaril pred sek-tašenjem v posplošenih kritikah na račun Demosa.	L. M.
ko v Iskri preprosto dogovorili, da sami popravijo položnice na februarsko ceno, pritožbi pa so poslali na črnomaljski komite za družbeni razvoj ter republiški komite za zdravstveno in socialno
varstvo.
Medtem ko na republiškem komiteju v odgovoru navajajo, da je potrebno v vsakem primeru upoštevali samoupravni sporazum o socialno-varstvenih pravicah, pa občinski izvršni svet meni, da gre le za sporazum, ne zakon, zalo se ga ni potrebno držati, če za njegovo uresni-
ropsko tržišče. Toda kljub temu naj bi bila proizvodnja za izvoz kar za četrtino večja kot leto poprej. To pa je še vedno le najnižji možni obseg izvoza, ki omogoča kolikor toliko normalno poslovanje podjetja.
Seveda se v Iskri ne bodo izognili tudi naložbam, največ denarja pa bodo namenili za posodobitev proizvodnje v obratu za odpravo motenj.
Po najbolj optimistični možnosti zaposlovanja naj bi imeli v Iskri konec letošnjega leta 1667 delavcev, torej 2 več kot konec 1989. Če pa jim ne bo uspelo uresničiti nalog iz. sanacijskega programa, bodo prisiljeni število zaposlenih zmanjšati na 1630 ljudi. Za plače pa so po gospodarskem načrtu namenili toliko denarja, da bodo ob sedanjem števi-' lu zaposlenih imeli vse leto osebne dohodke, kakršne so prejeli januarja. Tako naj bi bil najnižji OD za 182 ur dela na mesec 135 ameriških dolarjev, najvišji pa 579 dolarjev. Te plače so vse prej kot visoke, česar se zavedajo tudi v Iskri, saj ocenjujejo, da bodo tudi v letošnjem letu z osebnimi dohodki močno pod republiškim povprečjem.
M. B.-J.
• Bodo morda sedaj, ko je konec predvolilne histerije in obljub, s katerimi so stranke omamljale volivce, stopili na prizorišče tisti, ki so jih bila polna usta sladkih besed o zavzemanju za otroke, matere, družine? Ali pa so bile tudi njihove besede zgolj govorjenje na pamet?
• Kako lep se je zdel kapitalizem pod socializmom! (J. Zlobec)
Po 10 letih je borcev že pol manj
Zavzemajo se za gradnjo doma starejših
RIBNICA — Na nedavni skupščini občinskega odbora ZZB NOV Ribnica so ponovno izvolili za predsednika svoje organizacije Vinka Kersniča, za sekretarko Nado Blatnik, za podpredsednika pa Franceta Zbačnika. V predsedstvu so še Stanko Rus (predsednik komisije za socialnozdravstvena vprašanja), Jože Klun (predsednik invalidsko-zdravstvene komisije in vojaških vojnih invalidov). Stane Nosan (predsednik domicilne enote) in Jože Levstek (predsednik aktivistov).
Ugotovili so, da število članov zaradi umrljivosti hitro upada in se je v desetih letih zmanjšalo od l .300 na 604 člane, ki so stari od 60 do 90 let.
Vse več članov je sami in so prepuščeni pomoči in dobri volji sosedov. Tem je treba organizirati pomoč tudi preko patronažne službe zdravstvenega doma in centra za socialno delo.	J . P-
Letos brez jelke
Podeljena letošnja priznanja KS Kočevje-mesto
KOČEVJE — Na svečanosti ob prazniku krajevne skupnosti Kočevje-mesto so minuli petek, 11. maja, podelili tudi priznanja organizacijam in posameznikom, ki imajo posebne zasluge za razvoj mesta in krajevne skupnosti. Prejeli so jih:
bronasti grb mesta z listino o podelitvi: Miloš Špoljar, miličnik in vodja varnostnega okoliša Kočevje>Vilko Ilc, učitelj na OŠ Zbora odposlancev v Kočevju in Delavska godba Kočevje-sekcija mažoretke; srebrni grb mesta z listino o podelitvi:
Olga Ožbolt, upokojenka in vodja rekreacije upokojencev; Andrej Žag
Vsi izvoljeni v prvem krogu
Kočevje: predsednik ObS dr. Petrovič, podpredsednik dr. N. Zilevski, mandatar B. Stefanič
KONEC PLAČEVANJA ZA ZAKLONIŠČA
ČRNOMELJ — Na zadnji seji občinske skupščine so sprejeli odlok, s katerim so črtali vse odločbe, ki govorijo o gradnji zaklonišč in drugih zaščitnih objektov v črnomaljski občini ter o plačevanju za zaklonišča. V Črnomlju so plačevali za zaklonišča od sredine leta i 983, skoraj ves denar pa so namenili za gradnjo 25 javnih zakloniščnih mest v novi večnamenski stavbi v mestu. To je edino javno zaklonišče v mestu, čeprav so načrtovali, da bi zgradili tudi večnamenski prostor za 100 zaklonišč-nih mest na Gričku, a so prišli le do idejnega načrta, saj jim jc inflacija denar, kije bil strogo namenski in je moral stati na računu, razvrednotila. Sicer pa je v občini okrog 2.500 nejavnih zakloniščnih mest, ki pa jih bodo morali še naprej vzdrževati.
čevanje ni zagotovljenih finančnih sredstev. Zato lahko staršem zaračunavajo najvišjo oskrbnino ne glede na osebni dohodek.
Ker je bilo torej med delavci Iskre največ »popravljavcev« cen, je primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih najbolj občutila semiška enota vrtca, saj ima kar 90 odst. otrok starše, zaposlene v Iskri. Razumljivo je, da z znižano ceno, ki so jo plačevali starši, ne morejo preživeti, sicer je tudi ne bi zviševali, zato je svet staršev sprejet spremembo 15. člena pravilnika o sprejemanju otrok v vrtec, ki pravi, da bodo 15 dni po zamudi roka plačila celotnega zneska starše poklicali na razgovor in jim izročili tudi plačilni opomin. Če tudi v naslednjih 15 dneh ne bodo poravnali oskrbnine, ima VVO pravico izključiti otroka.
Slednje pa nikakor ni cilj vrtca.
M. BEZEK-JAKŠE
KOČEVJE — Prvega zasedanja nove občinske skupščine Kočevje se je udeležilo 73 od 75 izvoljenih delegatov, ki so najprej izvolili volilno komisijo, v kateri je bil po en član vsake stranke, za predsednika pa so izvolili sekretarja občinske skupščine Mira Ferlina.
Z volitvijo predsednikov in podpredsednikov zborov je šlo vse gladko, ker je bil za vse dolžnosti le po en kandidat. Izvoljeni so bili v Zbor združenega dela: Cveto Obranovič, predsednik (p), Stane Logar, podpredsednik (pp); v zbor krajevnih skupnosti: Stane Pogorelec (p), Vlado Prebilič (pp); v družbenopolitični zbor: Mirica Dimitrijevič (p), Alojz Košir (pp).
Kandidati za predsednika občinske skupščine so bili: Alojz Eržen (samostojni kandidat), Ladislav Lenassi (ZKS-SDP) in dr. Mihael Petrovič (SZS), ki sta mu izrazila podporo še Demos in ZSMS, a so predstavniki ZKS-SDP protestirali, daje ta podpora prišla prekasno; zato je skupščina sprejela sklep, da se pri nobenem kandidatu
na glasovalnem listku ne napiše predlagatelj. Izvoljen je bil dr. Mihael Petrovič, ki je dobil 37 glasov, Lenassi 24 in Eržen 11.
Novi župan je nato predlagal za mandatarja Bogomirja Štefaniča (De-mos-SKD), ki je bil potem izvoljen z najtesnejšim izidom, saj je zanj glasovalo 37 delegatov, proti njemu pa 36.
Za podpredsednika sta bila predlagana (bivša zakonca) dr. Nataša Žilev-ski (ZKS-SDP) in mag. veterine Vinko Pintar (Demos). Ker seje med dolgotrajno sejo nekaj delegatov »osulo«, jih je glasovalo le še 68, veljavnih glasovnic je bilo 64, za Žilevskijevo je bilo oddanih 35 glasov, za protikandidata pa 29.
Na seji je bilo sklenjeno Še, da bodo sklepali zakonske zveze do imenovanja novih delegatov za to dolžnost dosedanji, se pravi Alojz Eržen, Rudi Zbačnik
kreacije upokojencev; Andrej Žagar, stomatolog; Marija Blažič, referentka za potne liste, vozniška dovoljenja in tujce, ter Jože Novak, upokojeni prometni in požarni referent;
zlati grb mesta z listino o podelitvi: Pokrajinski muzej Kočevje, Vinko Zajec, sekretar SIS za komunalno in cestno dejavnost, in Jaka Lavriša, upokojenec in prizadevni delavec v društvih in organizacijah;
zlato spominsko plaketo (dobijo jo zaslužni za razvoj KS, ki pa žive ali delajo izven Kočevja): Medan Uranič, nekdanji glavni inženir Rudnika rjavega premoga Kočevje, tudi za delo na športnem področju; Alojz Drofenik, soustanovitelj Avta Kočevje; Lado Troha, za stvarno prikazovanje Kočevske na TV ter za nekdanji prispevek na kulturnem področju v Kočevju.
Žirija za podeljevanje priznanj KS Kočevje-mesto. ki ji predseduje Alojz Petek, je sklenila, da letos ne podeli najvišjega priznanja KS, se pravi kipca bronaste jelke.
ZA GRADNJO NOVEGA VRTCA
Kulturno izpeljali menjavo
Zahvala dosedanjemu vodstvu in politikom
MIRNA — Na tukajšnjem nedavnem sestanku predstavnikov trabnjske-ga izvršnega sveta, KS Mirna, Vzgojno-varstvene organizacije Trebnje in mirenskega iniciativnega odbora za gradnjo vrtca so podprli zamisel, po kateri naj bi zdajšnje pomanjkanje prostora za potrebe otroškega varstva na Mirni rešili z gradnjo novega vrtca. Za vrtec naj bi na Mirni zbirali denar tudi z 1,5-odstotnim krajevnim samoprispevkom, o katerem naj bi v krajevni skupnosti glasovali na referendumu letošnjo jesen. Stavbo, kjer je sedanji, po vrsti ocen neustrezen vrtec, nameravajo letos poleti izboljšati z najnujnejšimi sanacijskimi posegi. Internat, ki ga ima v tej stavbi mirenska šola s prilagojenim programom, bodo s soglasjem staršev ukinili in na njegovem mestu organizirali delavnice za potrebe omenjene šole.
RIBNICA — Že prejšnji teden smo na kratko poročali, kdo je bil na prvi seji nove občinske skupščine Ribnica izvoljen na najodgovornejše dolžnosti. Novi predsednik občinske skupščine Franc Mihelič in podpredsednik Franc Mihič sta člana Demosa oz. SKD. Oba sta že pri prvem glasovanju dobila v primerjavi s sokandidatoma za te dolžnosti ogromno večino glasov. Drugi krog volitev je bil potreben le pri mandatarju za sestavo izvršnega sveta, kjer
lovanje vseh (strank) potrebno tudi v bodoče ter da je treba biti strpen do drugače mislečih. Predsednik volilne komisije Blaž. Volf seje za veliko strokovno in drugo pomoč v predvolilnih postopkih zahvalil sekretarju OS Bogu Abrahamsbergu, tajnici komisije Karmen Tanko in administrativni delavki Metki Zavodnik. Novi podpredsednik Franc Mihič pa je k vsemu temu dodal, da velja zahvala tudi dosedanji vladajoči stranki, kije volitve pripravila in izpeljala demokratično in strokovno.
J. PRIMC
PESTRA SREDINA MAJA
TREBNJE — V dneh okrog 25. ma-
\
r
\
ja bodo pod skupnim naslovom Tek mladosti od Šentlovrenc
Dr. Mihael Petrovič, zobozdravnik in novi predsednik občinske skupščine Kočevje.
in Rudi Gruden. Sklenjeno je bilo tudi. da bo naslednja seja 23. maja ob 18. uri in da bodo na njej glasovali o novem izvršnem svetu ter imenovali sekretarja občinske skupščine.
J. P.
Sentlovrenca do Trebnjega organizirali več kulturnih, športnih in turističnih akcij. Tako bo med drugim 23. t. m. ob 19. uri v knjižnici v Trebnjem srečanje pesnikov in pisateljev Dolenjske in Bele krajine, pol ure prej pa bo v šolski telovadnici košarkarska tekma Zlate selekcije in Moped showa s paraplegiki. Omenimo, da bodo 26. maja odprli v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici pregledno razstavo Stojana Zafreda.
Novi predsednik je predlagal mir
Na konstitutivni seji trebanjske občinske skupščine izvolili za predsednika Cirila Pungartnika — Prepričljiva zmaga Demosa v družbenopolitičnem zboru
Franc Mihelič, novi predsednik OS Ribnica
TREBNJE — II. maja je bila tu konstitutivna seja občinske skupščine, na kateri so za predsednika občinske skupščine Trebnje izvolili Cirila Pungartnika, ki gaje kot kandidata za volitve v občinski družbenopolitični zbor predlagala podružnica Slovenske kmečke zveze. Izvolili so tudi podpredsednika ter predsednike in podpredsednike zborov.
je v prvem krogu dobil sedanji predsednik IS Peter Levstek 30 glasov. Branko
Čavka pa 26. V drugem krogu je dobil Levstek 28 glasov, Cavka pa 29 in tako
zmagal le s prednostjo enega glasu.
Živahna razprava je bila predvsem pred volitvijo za že omenjene dolžnosti. Na vprašanje enega izmed delegatov, v katero organizacijo je vključen Cavka, je predstavnik Demosa pojasnil, daje to njihov kandidat, ki pa ni član nobene organizacije. Na to se je oglasil delegat ZKS-SPD in povedal, daje Cavka njihov član, saj se iz njihove organizacije ni izpisal. Predstavnik Demosa pa je spet poudaril, da bi morale vse organizacije z novim letom vpisovati na novo svoje člane in da se Čavka ni ponovno vpisal v ZKS-SPD.
Po volitvah se je novi predsednik France Mihelič zahvalil za pomoč in sodelovanje dosedanjemu predsedniku Francu Lapajni in poudaril, da bo sode-
Po daljšem razčiščevanju so z glasovanjem za podpredsednika skupščine izbrali kandidata ZKS-Stranke demokratične prenove Draga Kotarja. Za to funkcijo je predlagal svojega kandidata tudi Demos, in sicer predsednika trebanjskih slovenskih krščanskih demokratov Francija Smoliča, kije to kandidaturo dobil potem, ko je iz konkurence za omenjeno skupščinsko mesto izstopil njegov strankarski kolega Marjan Do-lenšek. Draga Kotarja je kot kandidata za podpredsednika predlagal na seji v imenu skupine delegatov Štefan Kamin iz ZKS-SDP. Predlog neposredno na seji je izzval polemike, vendar je šlo v njih bolj za oceno Kotarja kot za razpravo o časovnem terminu kandidiranja. Poznavanje kmetijske politike, ki so ga poudarili v obrazložitvi kandidature Kotarja, ni v posesti enega samega človeka, so ugovarjali razpravljavci. Ža Francija Smoliča so nekateri menili, da nima izkušenj v političnem delovanju.
Na seji so izvolili za predsednika družbenopolitičnega zbora Alojza Me-
telka in za podpredsednika Janeza Pro-senika, oba iz SKZ. V zboru KS je predsednik Stane Urek (KS Trebelno), podpredsednik pa Jože Smolič (KS Velika Loka). Zbor združenega delaje zaupal vodstvo Francu Jevnikarju (Mer-cator-Gradišče Trebnje), funkcijo podpredsednika pa opravlja Pavel Jarc (Komunala).
političnem zboru dobil 9 od 16 sedežev Demos, pri čemer ima Slovenska kmečka zveza 7 poslanskih mest in Slovenski krščanski demokrati 2. ZKS-SDP je dobila 3 mesta, ZSMS-LS in Socialistična zveza pa po 2. Tako so delegati DPZ Alojz Prosenik. Anton Fortuna, Peter Brcar (SKZ), Marjan Do-lenšek, Franci Smolič (SKD), Jože Jevnikar, Štefan Kamin, Drago Kotar (ZKS-SDP), Bruno Gričar, Marako Kapus (ZSMS-LS), Nace Dežman in
Naslednja seja skupščine naj bi bila v desetih dneh po ustanovitvenem skupščinskem zasedanju. Ali bo dopoldne ali popoldne, se na petkovi seji niso odločili, vendar je vprašanje o času sej načel delegat ZSMS Marko Kapus na ločeni seji družbenopolitičnega zbora pred skupnim zasedanjem vseh treh zborov. Na tem ločenem zasedanju, kjer so temeljito obravnavali poslovnik občinske skupščine, je predsedujoči Marjan Do-lenšek opozoril na pomanjkljivo poročanje o izidih drugega kroga volitev v občini Trebnje, pri čemer je to ocenil kot spodrsljaj.
Na volitvah 22. aprila je v družbeno-
• Ciril Pungartnik se je po slovesni izjavi v govoru zavzel za zgladitev morebitnih strankarskih razprtij v občini, češ da je enoten nastop v korist vsem.
Jože Falkner (SZDL). Medtem ko je sestavo zbora KS Dolenjski list že predstavil, povejmo, da so delegati zbora združenega dela Tatjana Fink-Zupan-čič, Milan Škufca, Pavla Banič-Kranjc, Srečko Pust. .Franc Jevnikar, Miran Bizjan, dr. Vladimir Fatur, Jože Jerak, Stane Sever, Pavel Jarc, Roman Perpar, Alojz Kek, Marjan Uhan, Andrej Kastelic, Jože Hočevar. Milena Ratajc, Jože Tisu, Ignac Škoda in Anka Zajc.
L. M.
& —
a
IZ NkŠIH OBČIN
Kupe c ni več tisti, k[ vse plača
V začaranem krogu?
BREŽICE — Imamo predrag sistem in začarani krog naraščajočih cen je končno prekinil potrošnik, ki hodi nakupovat v A vstrijo. Samo iz Posavja vozi tja redno nekaj atobuso v, mnogi pa se odpeljejo po nakup sami Tako trgovci v Brežicah komaj čakajo, da bi se znebili pralnih strojev Gorenje, ki so onstran meje za polovico cenejši. Tovarna sicer ponuja znižanje, toda le po enega na pet naročenih. Tudi kosilnice so s carino vred cenejše in prav v zvezi s tem se trgovci sprašujejo, zakaj morajo domači potrošniki pri enem izdelku večkrat plačati davek za JLA.
\č Brežicah je, kot pravijo trgovci na primer v Blagovnici promet upadel za !0 odst. Toda kaj bomo naredili, če bo tako kot v Mariboru, se sprašujejo. Tam so ga nakupi v A vstriji zmanjšati za 40 odst. V trgovini ne vedo, kam bi se obrnili, da bi imela beseda kaj veljave. Če o tem tožijo v regijski zbornici, je brez smisla, to je kot v debatnem klubu. Bodo pač naročali blago samo tam, kjer bodo pristali na sprejemljive cene in kjer bodo tudi proizvajalci sami kaj ukrenili za ukinitev nesmiselnih obremenitev.
Ko bo imel besedo samo trg, se bo marsikje zasukalo. V Termah Čatež, kjer se niso vezali na nobene sporazume, že leto dni poslujejo brez zalog in ves ta čas kupujejo samo pri najcenejših ponudnikih doma in v tujini Kruh naročajo na Hrvaškem, ker je za 100 odst. cenejši kot pri nas, po marsikaj drugega pa skočijo čez mejo. Že samo pri toaletnem papirju ogromno prihranijo. Za vsako stvar zahtevajo najmanj tri ponudbe, da vidijo, kdo je najcenejši Marsikaj jim je res olajšano, ker so tik na hrvaški meji kot pravijo Sevničani, toda sporazumi v branžah ali direktni dogovori s tovarnami tudi niso večni Končno dandanes lahko s spremenjeno dobavo uženejo v kozji rog marsikaterega monopolista, čeprav grozi svojim nezvestim odjemalcem. Bo pač moral drugje zgrabiti bika za roge.
J. TEPPEY
DOVOLJ PROSTORA V LESKOVŠKEM VRTCU
LESKOVEC — Čeprav je do jeseni še nekaj časa, pa v vrtcih zbirajo prijave že v maju. Tokrat lahko staršem predšolskih otrok sporočimo, da imajo v leskovških predšolskih oddelkih dovolj prostora za otroke od 1. do 7. leta starosti. Njihov delovni čas v enoti pri OŠ Leskovec in v oddelku Veliki Podlog traja od 5.30 do 15.30. Posebno ugodnost pomeni popoldansko varstvo v enoti Nakupovalnega centra Krško, kar je edina taka priložnost v krški občini, saj traja poslovni čas od 5.30 do 19.30 (poleti do 20.30). Zainteresirani starši naj takoj vložijo prijave ali pa vrtec pokličejo po telefonu (33-422). Veseli bodo vašega osebnega obiska. (imi)
»Dobiš samo, kar plačaš, in nič več«
Kapelci so z asfaltom povezali Jereslavec in Slogonsko
KAPELE Komaj poldrugo leto je preteklo, odkar so v krajevni
skupnosti izglasovali samoprispe-
Viktor Pšeničnik
vek, in že so dokončali prvo cesto, 4.200 metrov dolg odsek Jereslavec —Slogonsko. Predsednik gradbenega odbora za izvedbo referendumskega programa Viktor Pšeničnik je omenil, daje to najdaljši in najzahtevnejši odsek, ker je bila nosilnost spodnjega ustroja izredno slaba, obremenitev ceste pa velika. Polja ob njej ima večina kmetov iz bižnje okolice in iz sosednjih krajevnih skupnosti tostran in onstran Sotle.
»S to cesto smo realizirali 42 odst. petletnega referendumskega programa,« je dopolnil svoje pojasnilo Pšeničnik. »Nalogo sta prevzela Rudnik Globoko in Cestno podjetje Novo mesto. Izvajalca sta začela z grobimi zemeljskimi deli v lanskem aprilu in jo te dni asfaltirala. V odboru smo bili ves čas močno zaskrbljeni zaradi inflacije, zato smo si vrednost zbranega denarja ohranili tako, da smo ga posojali podjetjem.«
Z referendumskim denarjem nameravajo Kapelci posodobiti še nekaj nad 6 km lokalnih krajevnih cest. Na treh lažjih odsekih so pravkar začeli zemeljska dela, da bo do konca leta na njih asfaltna prevleka. Veliko upov polagajo v občinski referendum, kije pred vrati, saj bi potem iz deleža zj krajevno skupnost lahko uredili kar 7.80Q metrov manjkajočih cesf Po izteku sedanjega samoprispevka nameravajo v Kapelah razpisati novega za nadaljnjih pet let in si zagotoviti asfalt do sleherne hiše ter zaporni sloj na moderniziranih odsekih, da ne bodo propadli.
»Žal, nam ne gre vse gladko od rok,« je Pšeničnik potožil nad težavami, ki jih jim povzročajo predvsem lastniki počitniških hišic in nekateri zdomci, ki se poredko vračajo, so pa še vedno stalno prijavljeni doma. Od njih težko izterjajo denar in tisto, kar z zamudo dobijo, izniči inflacija.
J. TEPPEY
lili 1.1 ili
IZ NlkŠIH OBČIN


Močno zbornico za prodor navzven
V posavska podjetja prihaja MGZ z jasno vsebinsko ponudbo in ceno
KRŠKO — Glede regionalnega uveljavljanja si v Posavju ne delajo praznih upov. Že doslej so se z veliko muko prebijali do dinarja za hitrejši razvoj ali za ekologijo, ob centraliziranem sistemu odločanja pa to zagotovo ne bo lažje, so menili člani izvršilnega in nadzornega odbora posavske gospodarske zbornice na seji 9. maja, ko so ob potrditvi poročila o delu za minulo leto sprejemali že tudi program za naprej. Za povezavo s centrom naj bi regijska zbornica ostala, biti pa mora dovolj močna za preboj do pravih vrat, da bo imela večjo odzivnost prek poslancev tudi v parlamentu.
V podjetja se bo podala z. jasno ponudbo in ceno, oni pa bodo povedali, kaj hočejo do nje, ko se bodo včlanili vanjo. Planiranje in razvoj ponuja zbornica kot del železnega repertorja; to pomeni sodelovanje pri sprejemanju razvojne strategije v občinah in republiki. posebej s poudarkom na podeželju, prostorskem razvoju, ekologiji in infrastrukturi. Sem sodijo še predlogi in
stališča k novi republiški zakonodaji.
Nadalje bo zbornica poskrbela za izvedbo delov projektne naloge Razvoj podeželja in krajinska zasnova Krškega polja ter za ustanovitev konzorcija ali mešanega podjetja za realizacijo tega koncepta v posavskih občinah.
Zbornica bo nadaljevala z vsemi aktivnostmi pri gradnji elektrarn, avto ceste, plinovoda in pri uresničitvi projekta za odlagališče komunalnih odpadkov v regiji.
družbe z omejeno odgovornostjo za suho sadje.
Med pomembnejše dejavnosti lahko prištejemo izobraževanje, predvsem podjetniško šolo, ki jo je te dni že drugič letos pripeljala v Krško iz. Ljubljane. V programu je še usposabljanje vodstvenih delavcev za organizacijo dela in komercialistov za prodajo. Zbornica bo v treh posavskih podjetjih sodelovala pri analiziranju vzrokov za neustrezno kakovost izdelkov in pri pripravi ukrepov za njeno izboljšanje.
Strokovna služba zbornice bo do konca maja letos pripravila ponudbo za
ustanovitev agencije, ki bo skrbela za
APRILA MALO BOLJE KOT V MARCU
Pripravila bo tudi programe za skupne naložbe v nerazvite krajevne skupnosti in pospeševala razvoj dopolnilnih dejavnosti, kamor sodi ustanovitev
priliv gostov v Posavje, v načrtu pa ima še program za vključitev gradov v posebno ponudbo izletniškega turizma v Posavju. Spomladanska promocija posavske turistične ponudbe je bila pred kratkim uspešno opravljena in je vključevala tudi veliko zasebnikov ter aktivov kmečkih žena.
J. T.
POSAVJE — Včasih so bile izgube najhujša šiba za gospodarstvo, zdaj pa je to nelikvidnost. V marcu je imelo kar 15 organizacij v regiji dlje kot pet dni blokirane žiro račune, od tega deset v krški, dve v brežiški in tri v sevniški občini. Aprila je ta usoda doletela le še 10 podjetij, v krški manj kot prvič, pri sosedah več. Posavje seje proslavilo tudi z zasebnim podjetjem, kije imelo kar 60 dni blokiran račun.
14. OBČINSKA PEVSKA REVIJA
SEVNICA — Sevniška zveza kulturnih organizacij prireja v soboto, 19. maja, ob 19. uri v kulturni dvorani GD v Sevnici že 14. občinsko pevsko revijo.
OMERZU PREPRIČLJIVO ZMAGAL — V nasprotju s pričakovanji je Omerzu zmagal na volitvah za krškega župana in že takoj po svojem nastopnem govoru sprejemal čestitke predsedstva skupščine. Nemalo zaslug za nje-govrfzmago pa ima tudi stara dobra Socialistična zveza — SZDL, kije vodila njegovo predvolilno kampanjo. Očitno stari politični mački še niso za v ropotarnico. (Foto: J. Simčič)
Demos močno zaostal za napovedmi
Zupan je postal inž. Vojko Omerzu, predsednik občinske vlade pa Branko Janc
KRŠKO — Anekdota pravi, daje kandidat za krškega župana iz vrst krščanske demokracije še dan pred volitvami prišel v službo po mater županjo, kar kaže na to, da so bili v Demosu trdno prepričani v svojo zmago. Toda glasovanje poslancev v vseh treh zborih občinske skupščine je naklonilo zmago socialistom in liberalcem. Županje postal kandidat Socialistične zveze — SZDL Vojko Omerzu, predsednik izvršnega sveta pa Branko Janc, kandidat ZSMS — liberalne stranke.
Kako resno so poslanci vzeli novj parlament, kaže udeležba. Manjkala sta samo dva poslanca, družbenopolitični zbor pa jc bil prvič do dolgem času zbran polnoštevilno. Čeprav so proceduralni zapleti trajali kar nekaj časa, ker je šlo pač za to, da se sestavi pluralno predsedstvo, je šesturna seja potekala gladko in brez zapletov, glede na pomen pa tudi ni bila dolgočasna, kot so bile nekatere seje skupščine v prejšnjem sestavu. Da volitve ne bi potekale preveč gladko, je poskrbel poslanec ŽKS SDP Niko Žibret, kije kandidatoma za župana postavil vrsto vprašanj. Medtem ko se je kandidat SZ — SZDL Vojko Omerzu v svojih odgovorih zavzemal za razvojno varianto in jo znal tudi dovolj izrazito predstaviti, je bil kandidat za krškega župana Danilo Si-ter iz Demosa veliko bolj nedoločen,
Čeprav govorniško morda celo spretnejši. Ampak na koncu je zmagal Vojko Omerzu, kije od 79 glasov dobil kar 46 glasov, medtem ko je njegov konkurent dobil 33 glasov.
Nič manj ni bil oster boj med kandidatoma za predsednika izvršnega sveta. Medtem ko je kandidat Demosa Franc Češnovar zagovarjal predvsem interese podeželja iz. že znanega okvirnega programa Demosa in Slovenske kmečke zveze, je bil Branko Janc odločen glede racionalizacije državne uprave na občin-
ski ravni in višje, zagotovil je še, da vsi veliki posegi v posavski prostor ne bodo šli mimo interesov tamkajšnjih ljudi. Na koncu so na tajnih volitvah tako kot župana poslanci za predsednika krškega izvršnega sveta izvolili Branka Janca. Na volitvah za prvega podpredsednika, ki bo imel na skrbi gospodarstvo, so izvolili Mirana Resnika, kandidata ZKS — SDP, drugega podpredsednika občinske skupščine pa še niso izvolili, ker sta kandidata, dr. Stane Sunčič in Ivan Mirt, dobila enako število glasov.
Na ločenih sejah so poslanci izvolili še predsednike posameznih zborov. Družbenopolitičnemu zboru bo predsedovala Vida Ban (Zeleni) zboru krajevnih skupnosti Jože Žabkar (Demos) in zboru združenega dela Ivan Kozole (ZKS-SDP).	J. SIMČIČ
Z0S ostaja še naprej opozicija
Volitve v novem sevniškem parlamentu mnogo uspešnejše za komuniste in socialiste kot pa za opozicijo — Zapleti pri glasovanju — Mandatar IS?
SEVNICA — Na prvi skupni seji zborov nove sevniške občinske skupščine seje zbralo 41 delegatov, ki postajajo odborniki. Med približno 4-umim zasedanjem so se dodobra natelovadili z glasovanjem zaradi zapletov pri preštevanju glasov.
Združena opozicija Sevnica (ZOS) je namreč predlagala umik 6. točke dnevnega reda volitve mandatarja izvršnega sveta SO, kajti med strankami očitno ni bilo soglasja za mandatarja — kandidata ZKS-SDP, ZOS pa je predlagal še, naj bi dodali še točko razno. Branko Busar je v imenu ZKS-SDP predlagal, naj 6. točka ostane, in ker mora biti dnevni red sprejet z dvotretjinsko večino, je bil ta po glasovanj u (26 glasov za nespremenjen dnevni red, 11 proti) tudi sprejet.
Toda že po naslednji točki, poročilu predsednika občinske volilne Komisije Silva Zagrajška o rezultatih volitev v občinsko skupščino, na katero odborniki niso imeli pripomb, se je oglasila Fanika Zemljak in opozorila, daje ZOS medtem ugotovil, da 26 odbornikov še ni dve tretjini (kot je predsedujočega skupne seje Mira Gačnika zavedel sekretar SO Boris Slapšak) in da vztraja pri spremembi dnevnega reda. Čeprav so nekateri odborniki protestirali proti ponovnemu glasovanju za dnevni red, so ga le dvakrat ponovili, a vsakokrat je dobil predlog ZOS premajhno večino (23:15, 25:16). Ko je naposled nosilka liste ZKS-SDP Breda Mijovič vbistvu povzela predlog ZOS, da bi o 6. točki (torej o mandatarju IS SO) razpravljali
oz. ga volili čez 14 dni, so bili vsi za tak predlog razen odbornice ZKS-SDP.
Skratka, šlo je za mnogo več kot zgolj proceduralna vprašanja, saj je naposled tudi razprava oz. pobuda odbor-
nikov ZOS Jožeta Kunška in Karla Vehovarja o nujni zaščiti zadružnega in družbenega premoženja pred vsakršno razprodajo, dokler ne bo sprejeta nova
(NE)ZADOVOIJEN — Kandidat Združene opozicije Sevnice Julij Jeraj čestita novi (stari) županji Bredi Mijovič po izvolitvi. Jeraj je svoj rezultat (16:25) ocenil kot zelo dober v konkurenci z Mijovičevo, ni pa skrival nezadovoljstva nad izidi volitev v občinskem parlamentu, ki so bistveno drugačni od tistih, ki jih je ZOS dosegel na lokalnih volitvah, kjer je premočno zmagal.
• Za predsednico SO so odborniki izvolili s 25 glasovi Bredo Mijovič, (kandidat ZOS liberalec Julij Jeraj jih je dobil 16); za nepoklicnega predsednika SO pa Antona Korena, kandidata Socialistične zveze (v 1, krogu volitev je dobil 21, kandidat ZOS dr. Cveto Gradišar pa 18, v 2. krogu pa je dobil Koren 28 glasov); za predsednika družbenopolitičnega zbora Franca Štirna (ZOS), kije dobil v I. krogu 7 glasov kot kandidat SZS dr. Jurij Pesjak, ko pa je potem Albin Ješelnik (SZS) povedal, da odstopajo od svojega predloga, je Štirn dobil 10 glasov DPZ; za namestnika predsednika DPZ Draga Jazbeca (ZOS— 12 glasov v I .krogu); za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jožeta Udovča (ZKS-SDP — 14 glasov) za njegovega namestnika pa Jožeta Dobovška (ZOS — 13 glasov); za predsednika zbora združenega dela Slavka Vilčnika (SZS— 9 glasov v 2. krogu, v I. je dobil Vilčnik 7, kandidat ZOS Štefan Teraž pa 6 glasov).
zakonodaja dobila podporo 39 delegatov.
P. P.
Mile zime so zadale Elanu nemil udarec
Kako se kriza »paradnega konja« odraža v obratu na Blanci
Franc Vavtar, vodja Stillesovega obrata na Blanci
BLANCA - »Zasedenost proizvodnje je trenutno zelo slaba. Delamo vrhunske tekaške smuči hiteč, skakalne smuči in dodelujemo Elanove alpske smuči, ki jih delajo v Brnici v Avstriji. Obeta se nam večji posel, izdelava tekaških smuči za Japonsko. Toda vedeti je treba, da je že lani bilo treba proizvodnjo načrtno zmanjšati, ker ni bilo dveh pravih zim, vreme pa nam je zagodlo tudi zadnjo zimo,« razlaga vodja Stillesovega obrala na Blanci, Franc Vavtar.
V obratu, kjer 60 delavcev izključno izdeluje smuči po Elanovi tehnologiji za begunjsko tovarno
mednarodnega slovesa, imajo zelo malo informacij (razen tistih, ki se pojavljajo v medijih) o dejanskem položaju Elana po zadnjih odkritjih finančnih zagat tega, doslej paradnega konja našega gospodarstva. Navkljub temu na Blanci ne čakajo križemrok, kaj jim bo prinesla usoda oz. prihodnost.
»Nenaklonjeno vreme nam je že prineslo veliko škode. Moram povedati, da že več kot pol leta iščemo dodatne programe, da bi zapolnili proizvodnjo. Pobuda za to je naša, kajti v Begunjah imajo že dosti svojih problemov. Tujci se zelo zanimajo, da bi prišli k nam, predvsem Italijani in Avstrijci, ker bi radi »odskočno desko« zlasti za prodor v vzhodne dežele. In tudi doma iščemo poslovne partnerje. Denar bi se morda še našel, največji problem pa jc program. Vse kaže, da velika podjetja pri nas nimajo nekakšnega dodatnega, rezervnega programa, ki bi jih lahko že v nekaj mesecih oživel, če bi se prikazala znamenja resne krize za celotno firmo. Seveda v takih razmerah ni niti najmanj lahko dobiti kaj primernega za našo tovarno,« razmišlja Vavtar.
V obratu Stillesa na Blanci so v letu 1988 naredili 89.000 parov tekaških smuči, lani, koso začeli izdelovati še skakalne in dodelovati alpske smuči, je znašal delež tekaških smuči še 80 odstotkov celotne proizvodnje. Zaradi zim brez zadosti snega pa še za izdelanih 69.200 parov smuči ni bilo dosti povpraševanja, zlasti ne pri nas. Alpske smuči na Blanci v celoti površinsko obdelajo »do kartona« in vse je Elan prodal v ZDA, ZRN in Kanado. Delavci na Blanci postajajo pravi mojstri, v kar jih navsezadnje silijo tudi stroge Elanove norme za količino in kakovost, zato skoraj ne po-znjo reklamacij.	p „
ALI BO ŽUPAN ZELEN, MODER ALI RDEČ? - To je bilo najpogostnejše vprašanje, ki so si ga ljudje zastavljali v teh dneh. Neuradno je veljalo tudi novinarjem, in ti so po pisanih željah prišli do spoznanja, da bi mavrična barva zadovoljila še največ občanov.
GNEČA PO DOLENJSKO — Voznike Breusovih avtobusov bodo Novo-meščani z neredom na avtobusni postaji pred Metropolom prisilili, da bodo prenehali voziti v mestno središče. Potniki ne bodo imeli nič proti, če jih bodo dovažali s helikopterji, kar na Glavni trg, dokler bodo lokalci Goijancev prazni počivali na postaji in jemali prostor drugim.
ZA VARNOST SO DOLŽNI POSKRBETI, MAR NE? — Še malo in enostranski pločnik od Brežic do Čateža bo dokončan v zadovoljstvo mnogih, ki dnevno prepešačijo to nevarno razdaljo. Delo je res hvalevredno, za pojme staršev pa so graditelji škarpe ob naselju Trnje kar preveč brezskrbni. Izkop so zgoraj označili samo z vrvico in zastavicami, ki pa jih »mulci« sproti potrgajo. Do zdaj kljub vsemu ni bilo nobene nezgode. Odgovornim želimo srečo do zaključka gradnje, otrokom in staršem pa prav tako.
Krške novice
PARLAMENT — Na prvi seji krške občinske skupščine je več kot zadišalo po parlamentarni demokraciji, za katero pa je značilno, da se v njej krešejo mnenja, pa tudi, da kakšen gospod poslanec dobi na glavo polno kahlo iztrebkov. Približno tako je bilo, saj je tudi Niko Žibret, ki seje na seji skupščine znašel v vlogi nekakšne izpraševalne komisije, dobil očitek, da gnjavi ljudi, ki bodo pravzaprav morali »počistiti ves gnoj, ki gaje ustvarjala prejšnja oblast.« Da tudi Žibret ni šparal svojega jezika, kaže očitek kandidatu za župana iz vrst Demosa, katerega edino znanje naj bi bilo igranje na orglice. Poznavalci so povedali, da ta strupena puščica ni zrasla v vrtu Žibreta samega, marveč jo je izustila krška siva eminenca, ko je v svoji zidanici, obdana s pretorijanci, komentirala sprotne politične dogodke. Skratka, bilo je zanimivo, za poznavalce morda še bolj, ker poznajo ozadja in zgodovino.
NAGRADA — Čeprav so oljarji v krškem Vidmu namazani z vsemi vrstami olja, jim vendarle ne gre vse tako gladko. Nazadnje sojih zasačili, ko so enemu izmed »višjih« priskrbeli nekaj odpadnega olja za solarne sisteme. »Višji«, ki so ga z oljem dobili inflagranti, je že dobil nagrado. Na hitro je odpotoval na nekakšen seminar v Hannover. Oljar pa še čaka na vizum.
VZGOJITELJICE — Kako stroga je gospa Polona Urek na mestu direktorice krških otroških vrtcev? Zelo, tako zelo, da svojih vzgojiteljic sploh ne pusti v šolo zdravega življenja, kjer naj bi pazile na otroke. Sindikalistom, ki so jo prosili za vzgojiteljice, je pri vsem tem še najbolj hudo zaradi moža Polene Urek. Zelo jih namreč skrbi, kaj vse se dogaja z njim, ko pa je gospa Polona tako stroga že v službi.
zs
z\
Pl
(e
P«
de
m
PRVIČ NA OGLED PARIŠKI AKVARELI
Pn
jer
ski
Ski
•ne
v
zb<
ce\
Pir
nir
IM
ust,
SEVNICA — V sevniški galeriji na gradu je odprta razstava olj in akvarelov akademskega slikarja in svobodnega umet-' *al nika Janeza Kneza iz Trbovelj. Ob otvov ritvi razstave pretekli petek je prof. Aleš mi, Gulič dejal, daje Knez »močnejši« v akva- ■ relih kot v oljih, kar je razvidno tudi iz pa-riških akvarelov, kijih je Knez ustvaril le-ta 1987 med študijskim izpopolnjevanje!'’
Parizu in so tokrat prvikrat na ogled
Otvoritev omenjene razstave je s prilož-
v/ivvriin* uiiiuijuic uuoiarc jc a pi nv
nostnim sporedom lepo dopolnil oktet | ^
Boštanjski fantje.
Sevniški paberki
kat«
rOVl
Plat
glas
lurr
Daj
ssr«
DAN ZMAGE — Volitve funkcionarjev nove občinske skupščine so minile f znamenju premoči komunistov in socialistov nad ZOS. To je sicer zrcalna podob« splošnih, lokalnih volitev, zato nekate'1 predstavniki Združene opozicije niti nisj! skrivali razočaranja. Drugi pa so sc tolažil' s tem, češ naj kar tisti, ki so zakuhali ves d »zos«, skušajo jed narediti užitno, se pra" nakazati rešitve za izhod iz krize. Sicer p" kljub porazu na dan zmage v občinske? parlamentu ostaja ZOS še vedno upanj{
»Na svidenje v naslednji vojni!« Ali 10 morebiti pomeni, da ZOS le premore vs#l močnega kandidata za mandatarja vlade ali pa bomo morali počakati na nasledit? volitve, da bodo v parlament prišli bOv »prjivi in njihovi« odborniki?
ZUPAN DRUGIČ — V prijetnem nedeljskem popoldnevu je obiskal pisca te' rubrike nesojeni župan, oz. pravilno m'? kih žakar, ki seje našel v tem kotičku Dolenj nog( skega lista prejšnji teden. Rekel je, da j?' asre vkljub temu, da smo pisali o kadrovski iie„( zapletih okoli kandidata ZOS za županj ieffj brez imena in priimka prizadetih, že P° g/Q, Slovencev ve oz. domneva, da ere za n. I
r Z ka
hott kot H*e, klet *ejš
s
tisti Prot klov
Slovencev ve oz. domneva, da gre zanj kajti nekdo iz ZOS se ne more otresti St* re, grde razvade, da o vsem trobezlja r “4/ gostilnah in drugih lokalih. Predvsem “ni gre prizadetemu za resnico, ne za oprava spoj lo, in zatrjuje, da v ničemer ne držijo n kpj^ vedbe bodice, še najmanj pa tista o (sam0: poSe kandidaturi. Glede te je povedal, da rj
- - '1,1 oglašal šele tedaj, ko so nekateri že zav ,g . nili možnost, da bi oni kandidirali, naš ^ deljski gost pa je še omenil, da je na	Pt
stanku ZOS tedaj povedal, da sprejel^	Idi
kandidaturo za župana, če ni druge v“A«oi»a riante! Navkljub temu daje prizadet'‘ e«/oj drugih zvedel za »dvorni puč«, Pa.JeL 'jih u služnemu za tako kadrovsko kuhinjo <*| hotj0 tal stalinistične metode in privatizacijo r : litike, ni pa govoril o svojem odstopu
*iko
Prvi koraki k devetletki
Bomo v Sloveniji svoje šoloobvezne otroke poslej pošiljali v devetletko? Po vesteh, ki zadnje čase prihajajo iz Ljubljane, je moč soditi, da se resno dela za preobrazbo osnovne šole in da ni daleč dan. ko se bo sedanja osemletka morala posloviti. Seveda bi prehod na devetletno osnovno izobraževanje ne bil najpomembnejše, kar. bi dosegli s preobrazbo. Pomembnejše se zdijo tiste spremembe, ki naj bi zajele vsebino šolskega dela
Nekaj o podobi nove osnovne šole smo slišali na regijskih posvetih, ki so se po Sloveniji vrstili v obdobju ustanavljanja novih strank. Na takšnem posvetu v Novem mestu so poudarili, da se mora šota otresti vsakršne ideologije, da mora postati avtohtona in usmerjena le k pedagoškim smotrom. V z vezi s tem bi se morala po večati odgo vornosl ra vna-lelja za učno-vzgojne učinke šole.
Podrobneje so vsebino potrebnih novosti na področju osnovnega izobraževanja pretresali ravnatelji na seminarju v Opatiji Slovenski prosvetni minister dr. Ludvik Horvat pa jih je seznanil z zamislimi novega zakona o osnovni šoli in napovedal, da v njegovem komiteju že pripravljajo izhodišča za spremembo zdajšnjega zakona. Po zadnjih vesteh je tovrstno gradivo medtem tolikanj dozorelo, da biga lahko že ta mesec javno pretresali
Prosvetno ministrstvo je v izhodiščih navedlo, v čem je treba spre-
meniti zakon o osnovni šoli. Predvsem naj bi šola ne bila več organizirana kot poslovna profitna organizacija. Znatno bi morali zmanjšati število nepedagoškega osebja, spodbujati pa gospodarno velikost šol. Najboljše to vrstne učinke bi dosegli, če bi šola imela 24 do 32 oddelkov, v oddelkih pa do 30 učencev. Učiteljeva plača bi morala biti uravnana na 20 ur pouka tedensko in temu ustrezna druga stroko vna dela, vendar pa bi moralo biti učitelju omogočeno stalno izobraževanje pa tudi napredovanje.
V šolskem letu bi bilo (lahko) manj redovalnih obdobij, spričevala pa bi učencem izdajali le enkrat letno. Močno je razširjena želja, da bi učencev v prvih treh letih sploh ne ocenjevali. V zadnjih letih šolanja pa naj bi učencem dali možnost, da nekatere predmete sami izberejo. Razmišljajo tudi o tem, da bi učenci devetletko zaključevali s končnim izpitom iz osnovnih splošnih predmetov, z neke vrste malo maturo.
Nedvomno pa bo predvsem za učence naj večja pridobitev, če bodo z novega urnika črtali balast in vse tisto, kar je učence prekomerno obremenjevalo in oteževalo njihove šolske torbe. Skratka: če se bodo učenci učili samo tistega, kar sodi k njihovi splošni izobrazbi in znanju, potrebnemu za nadaljevanje šolanja na srednjih in poklicnih šolah.
I. ZORAN
Talijin vrh (spet) brez Dolenjcev
V Postojni se danes začenja 33. srečanje gledaliških skupin Slovenije
Dolenjci, Belokranjci in Posavci so se navadili, da jih ni med izbranimi, najboljšimi v Sloveniji. Ni jih bilo zadnjič na tekmovalni reviji pevskih /borov Naša pesem v Mariboru, ne bojih na 33. srečanju gledaliških skupin Slovenije, ki se začenja danes v Postojni, niti drugam, kjer bo treba pokazati res kaj kvalitetnega, jih ne bo. Čast poustvarjalnega amaterizma rešujejo v glavnem godbeniki iz treh posavskih krajev, ki segajo celo po zlatih odličjih, to pa je med odras-h'mi skoraj tudi vse. V tolažbo jim je lahko le to, da se v ospredje čedalje bolj prebijajo mladi, denimo pevski zbori iz Novega mesta in Trebnjega pa gledališki zagnanci iz 7. b mirnske osnovne šole, da drugih ne omenjamo.
Za 33. srečanje gledaliških skupin
Slovenije oz. za 3. Linhartovo srečanje je republiški selektor Jaša Jamnik izbral devet predstav, najboljše izmed šestinštiridesetih, kolikor si jih je ogledal v letošnji zimsko-spomladanski sezoni. V dolenjski in posavski regiji ni imel kaj izbirati, saj tisto, kar je v .obeh regijah, kjer je gledališki amaterizem opešal do hiranja, le vzbrstelo, ni ustrezalo njegovim kriterijem. Zato danes dopoldne v postojnskem kulturnem domu dvigujejo odrski zastor Linhartovega srečanja
V KRŠKEM NASTOPILI KULTURNIKI IZ SARAJEVA
KRŠKO — Mešani pevski zbor »Viktor Parma« iz Krškega je lani gostoval v Bosni in Hercegovini, v soboto, 12. maja, pa je sam dobil obisk kulturnih skupin iz Sarajeva. Na kulturnem večeru v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja so se predstavili mešani pevski zbor vojaškega letalstva, plesne in baletne skupine, prvaki sarajevskega gledališča in zabavni ansambel.
brez enega samega amaterskega gledališkega ansambla iz omenjenih regij.
Izbrane in poklicane gledališke skupine, ki tvorijo letošnji gledališki amaterski vrh Slovenije, so iz Kopra (AGO
Zakaj ne še več »pervih islag«
Na občinski pevski reviji v Novem mestu nastopilo petnajst zborov, od tega dva cerkvena — Šentjernejski oktet zapel tudi eno Trubarjevo pesem
NOVO MESTO — Na tradicionalni spomladanski pevski reviji, ki jo je Zveza kulturnih organizacij tudi tokrat priredila v Novem mestu, in sicer 11. maja zvečer v Domu kulture, je nastopijo petnajst zborov iz novomeške občine. Predstavili so se v štirih različnih vokalnih sestavih: kot oktet (dva), ženski zbor (eden), moški zbor (trije) in mešani zbor (devet), skupaj pa štejejo okoli 380 pevskih glasov. Večina zborov ima več kot dvajset članov, največji pa nad štirideset. Prvič sta nastopila na takšni revji tudi dva cerkvena zbora, oba iz Novega mesta.
Peli so: Dolenjski oktet (jeseni bo proslavil 20-letnico ustanovitve), Šentjernejski oktet, ženski zbor iz Dolenjskih Toplic (edini v občini delujoči ženski zbor), moški zbor Ruperč Vrh, moški zbor Dušana Jereba (najstarejši v občini, ustanovljen leta 1945) in moški zbor Šmihel ter mešani zbori: zbor novomeškega društva upokojencev, zbor Mali Slatnik, zbor KUD brata Pirkovič iz Šentjerneja, zbor SGP Pionir, zbor Orehovica, zbor Krka, zbor IMV, frančiškanski zbor in nedavno e|0v ustanovljeni zbor Ignacija Hladnika pri met-; kapiteljski cerkvi.
Večina zborov je nastopila s pesmimi, ki tvorijo ustaljen program zborov-
skega petja v Sloveniji, se pravi z narodnimi in ponarodelimi, nekateri pa,

>tvo-Aleš kva- c zpa-•il le-1
njet*; gled-rilo*’ oktet |
.>naf lile f čisli" dob* cateb i n#! vlažil'
vest*
pra'1
xrp*
PRIREDITVE ZA PRAZNIK
TREBNJE — V okviru trebanjskega krajevnega praznika so pripravili v Trebnjem od 11. do 20. maja vrsto prireditev, v katerih so poskrbeli tako za ljubitelje zbo-r°vske glasbe kot tudi za športne navijače, Planince in ljubitelje narodnozabavne Blasbe. Uvodoma je bila 11.1. m. v Kul-,Urnem domu revija pevskih zborov. 20. maja bodo prireditve ob prazniku končali s srečanjem na Vrhtrebnjem.
Knjižni sejem bogati utrip
DOLENJSKE TOPLICE - Vite.f-r l dvorana tukajšnjega zdraviliškega isker* hotela je bila ves minuli teden bolj živa ipanj* hot druge dni, obiskovali pa so jo pred-\li t1! ''sem ljudje, ki so iskali duhovno hrano. •e vs*J Med temi so bili obiskovalci najrazlič-"flše starosti in poklicev, iz Toplic in rboV krajev Topliške doline, pač vsi 1 osti, kijih je pritegnila lično posta vljena ■m n*" °dajna razstava knjig, pripeljanih iz ca tek Novega mesta. Razstava novih sloveniš m? shih knjig, ki jo je pripravila knjigarna »olebJ' "ovomeške Mladinske knjige, je bila da viti °Srednji del letošnjega Topliškega knjiž-nega sejma, kulturne prireditve, ki je v 'že P°* 7” hruju pognala korenine že tako e žabi’ fOboko, da so jo ljudje vzeli za svojo. :sti sl*” ionizirali so jo isti prireditelji kot do zija P1’ zd°j vsako leto, bila pa je že osmič. Pra v setn.pl *Qnimivo je bilo gledati ljudi, kako rravi1-' sPoštljivo segajo na police in listajo po
V soboto za Cankarjevo priznanje
Regijsko tekmovanje
DOLENJSKE TOPLICE — V soboto, 19. maja, bo na tukajšnji osnovni šoli regijsko tekmovanje učencev iz znanja materinščine za Cankarjevo priznanje. Tekmovalci bodo reševali slovnični test in pisali spis, s katerim bodo pokazali poznavanje Linhartove dramatike, predvsem njegovi komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Po končanem tekmovanju bo v šolski telovadnici kulturni program, v katerem bosta sodelovala akademski slikar in pisatelj Marijan Tršar, topliški rojak iz Ljubljane, in akademski slikar Jože Kumer, v tem zdraviliškem kraju udomljeni rojak iz Novega mesta. Ob koncu programa bodo tekmovalci dobili pisna priznanja. Najboljših pet bo prejelo knjižne nagrade, izročili pa jim jih bodo na posebni slovesnosti, ki bo v četrtek, 24. maja, v Dolenjski založbi v Novem mestu.
vsaj deloma, z zahtevnejšimi melodijami, npr. Pionir, IMV, Šentjernejski oktet, frančiškanski zbor idr. Tako je, denimo, presenetil Šentjernejski oktet, kije zapel (v Močnikovi priredbi) Trubarjevo Tiga perviga psalma perva isla-ga. Seveda bi si želeli, da bi bilo prihodnjič takšnih »pervih silag« še več.
Vsak zbor je zapel tri pesmi, tako da je bilo vseh na reviji izvajanih petinštirideset. Glede na tolikšno število pesmi in zakasnitev na začetku so obiskovalci morali vztrajati na sedežih kar dve uri in štirideset minut, in to brez odmora. Na koncu pa seje izkazalo, da bi revija nič ne izgubila, če bi se vsak zbor predstavil le z dvema pesmima.
I. ZORAN
Likovniki iz Langenhagna
NOVO MESTO — Kmalu potem, ko sta Novo mesto in nemški Langenhagen sredi osemdesetih let navezala stike in začela sodelovati na najrazličnejših področjih, je prišlo tudi do prve kulturne izmenjave med mestoma. V Langenhagnu so se v prvem krogu predstavili folkloristi Kresa, Dolenjski muzej z manjšo razstavo o arheološkem bogastvu, ki ga hrani, likovniki pa s skupinsko razstavo, v drugem krogu (lani) pa solisti in instrumentalne skupine Glasbene šole Marjana Kozine. V Novem mestu pa so naj-
• LANGENHAGENSKI GLASBENI VEČER — Mladi glasbeniki iz pobratenega nemškega mesta Langenhagen, ki vračajo obisk glasbeni šoli Marjana Kozine, se bodo jutri, v petek, 18. maja, zvečer predstavili v Domu kulture. Na koncertu, ki se bo začel ob 20. uri, bodo nastopili solisti in sestavi langenhagenske glasbene šole.
prej nastopili langenhagenski godbeniki.
Razstavo likovnih del ustvaijal-cev iz Langenhagna bodo odprli j utri, v petek, 18. maja, ob 19. uri v Dolenjski galeriji. Razstavljali bodo: Jacques Gasmann, Wolf Gloss-ner, Heinz Kanitz, VVolfgang M. Ludvvig, Christiana Mucha, Chri-stopf Rust, Michael Hischer, Christian Joost in Wemer Ratering. Na otvoritveni slovesnosti bodo nastopili mladi glasbeniki iz Langenhagna, ki bodo jv Novem mestu tudi gostje glasbene šole Matjana Kozine.	I. Z.
STARE MELODIJE IZ STARIH ORGEL — Takole je priznani slovenski orgelski koncertant Milko Bizjak minuli četrtek zvečer v novomeški frančiškanski cerkvi na orglah izvajal stare skladbe, ki sojih nedavno našli v arhivih frančiškanskih samostanov v Novem mestu in Klanjcu, pa Bachove, Hladnikove in lastne kompozicije. (Foto: J. Pavlin)
Oživljena glasba (sive) preteklosti
Na orgelskem koncertu v frančiškanski cerkvi je Milko Bizjak izvajal tudi skladbe iz arhiva frančiškanskega samostana — Prireditev »novomeške pomladi«
hjo , 1 knjigah takšne in drugačne vsebine, še Sa'S j. Posebej pa mlade bralce, šolarje. Za :JZvfj fdnje je bila Viteška dvorana minuli našnC jn kor nekajkrat prijetno zbirališče,
NOVO MESTO — V dolenjski metropoli se vrstijo kulturno-umetniške prireditve ob 70-letnici »novomeške pomladi« in po programu novega kulturnega gibanja s tem imenom, za kar so se priprave začele že lani. Po glasbenem večeru v Domu kulture, na katerem se je prvič predstavil javnosti novoustanovljeni novomeški simfonični orkester, pa po razstavi Novomeški likovni trenutek in fotografski razstavi novomeških ustvarjalcev v Fotogaleriji — vse tri prireditve so bile februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika —je bil minuli četrtek, 10. maja, večerni orgelski koncert v frančiškanski cerkvi, na katerem je program izvajal mladi, 31-letni organist Milko Bizjak, jeseniški rojak, ki se je po diplomi na zagrebški glasbeni akademiji izpopolnjeval še v tujini in se uveljavil kot odličen interpret skladb za orgle in čembalo.
. na ** ‘'Posebejpa v četrtek (10. maja) po--irejen1' yldne, ko je sejem obiskal in se z obis-\\%c sif '°volci pogovarjal pisatelj, urednik in ide" tožnik Slavko Pregl, avtor več knjiž-'a JvJ uspešnic za mlade bralce. V kroniko nl°0 pcrl yo zapisali, da je bil tudi ta. 8. topliški i nu i^ni sejem manifestacija, kije dala “burnemu življenju zdraviliškega kra-I Pomemben utrip, a tudi njegova ce-0,Co bilanca je takšna, da se mu tudi P^hodnja leta ne bodo odpovedali.
1. Z.
Na tem koncertnem večeru, katerega organizacijsko izvedbo si je naložil Dom kulture, je Milko Bizjak izvedel program orgelskih skladb, sestavljen iz dveh delov. V prvem deluje na malih orglah interpretiral tako imenovane arhivske, dvesto in več let stare skladbe; našli sojih v arhivih frančiškanskih samostanov v Novem mestu in hrvaškem Klanjcu, ki sta včasih tesno sodelovala. Tako so se v akustični frančiškanski cerkvi po več stoletjih spet oglasile kompozicije, ki sojih zložili: Anonimus (18. stol.), Johann Adam Scheibl (1710
— 1773), Jan Krittel Vanhal(1739 1813), JakobZupan( 1734	1810) in
p. Robert Lesjak (1737	1816). Zu-
panove in Lesjakove skladbe so se ohranile predvsem po zaslugi frančiškana Kalista Weibla (ok. 1749 1801), ki je kot organist deloval v Novem mestu in Klanjcu, in sicer sojih v prepisu odkrili v zbirki, ki si jo je sestavil za lastno uporabo. Ti podatki so pomembni tudi zato, ker potrjujejo, da je bilo Novo mesto že v preteklosti pomembno glasbeno središče.
V drugem delu koncerta je Milko
Bizjak izvajal na velikih orglah skladbe J. S. Bacha (1685 — 1750), Ignacija Hladnika (1855 — 1932) in dve svoji. Starejši Novomeščani so še zlasti tenkočutno prisluhnili Hladnikovemu Preludiju, skladbi človeka, ki so ga imeli sami priložnost spoznati, saj je v Novem mestu celih 42 let deloval kot skladatelj, organist in pevovodja, na njegovo zapuščino, ki obsega 74 opusov cerkvenih in posvetnih skladb — vseh rokopisov je kar za deset knjig — po krivici lega prah, oziroma ta zapuščina ni izrabljena tako, kot bi lahko bila.
Za oblikovalce je bil orgelski večer v frančiškanski cerkvi lepo in zanimivo glasbeno doživetje, za samo Novo mesto pa dogodek, ki se več kot dostojno vključuje v novo »novomeško pomlad«. Namen tega gibanja je namreč tudi v tem, da oživi vso tisto ustvarjalnost iz preteklosti, ki seje kdove po čigavi zaslugi zapredla v pajčevino pozabe.
I. ZORAN
VAL A), Ljubljane (Šentjakobsko gledališče, Inferno SŠDSK Vida Janežič), Jesenic (Tone Čufar), Stražišča (Teater Ante Portas), Šmarja pri Jelšah (Gledališče BO), Maribora (RUSLI — MKUD SDŠ, Dramski studio) in K ranja (Gledališče čez cesto). Od predstav naj omenimo vsaj eno, ki jo moramo spraviti v zvezo z gledališko omrtvelim Novim mestom: Grumov Dogodek v mestu Gogi v izvedbi Dramskega studia.
3. Linhartovo srečanje, to je 33. srečanje gledaliških skupin Slovenije v Postojni, bo trajalo tri dni, do sobote. Jutri zvečer bodo podelili Linhartova priznanja za najboljše gledališke dosežke oz. stvaritve, v soboto pa bo skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije. Ta bo zanimiva predvsem zaradi teme, ki jo bo v uvodnem referatu obravnaval letošnji selektor Jaša Jamnik. Govoril bo o vlogi profesionalcev v nepoklicnem gledališču.
1. ZORAN
POHVALE ARTIŠKIM TAMBURAŠEM
ARTIČE — Na republiški reviji tamburaških orkestrov Šlovenije, ki je bila 12. maja, je tamburaški orkester Prosvetnega društva Oton Župančič doživel izredno naklonjene kritike glasbenikov. Nastopil je pod vodstvom Dragutina Križaniča, Elizabeta Križanič pa je pela v njem kot solistka. Z odlično izvedenim programom so si artiški tamburaši zagotovili sodelovanje na zveznem tekmovanju, ki bo v Osijeku 6. junija letos. Zastopali bodo Slovenijo.
• Človekov duh je ploden in plemenit samo, če je pokoren resnici (Hesse)
Pesniški večer, nakar še knjiga
Že peta prireditev nove »novomeške pomladi«
NOVO MESTO — »Sorodne duše so se našle in združile. Pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki. Združili so se, da dajo duška svojemu hrepenenju, stopijo skupaj na plan.« Tako se je »novomeške pomladi« iz leta 1920 kasneje za zbornik, ki gaje izdal Anton Podbevšek, spominjal slikar Rihard Jakopič. Nekaj takega bi bilo moč zapisati tudi ob prireditvah, ki letos potekajo v Novem mestu in ki so po svojem bistvu izraz novega kulturnega gibanja v tem mestu, nove »novomeške pomladi«.
Minuli ponedeljek, 14. maja, so se na literarnem večeru v Dolenjski galeriji predstavili novomeški pesniki, in to je bila že peta prireditev nove »novomeške pomladi«. To je na njej uvodoma poudaril tudi Ivan Perhaj, predsednik odbora za literarno dejavnost pri novomeški ZKO.
Z najnovejšimi in v glavnem še neobjavljenimi pesmimi so na prireditvi, imenovani Pesniški trenutek Devet, sodelovali: Severin Šali, Jože Dular, Janez Kolenc, Ivan Perhaj, Ivan Zoran, Franc Šali, Milan Markelj, Marjanca Kočevar in Miro Gutman. Navzoči pesniki so po eno svojo pesem prebrali sami, razen odsotnih Dularja in Marklja, ostale pa so intepretirali recitatorji Božena Petrov, Jože Falkner in Tomaž Koncilija. Z glasbenimi točkami sta govorico pesniške besede spremljala violinist Anton Čorbič in kitarist Dušan Pavlenič.
Ob koncu enourne prireditve, ki so ji obiskovalci zbrano sledili, so nastopajoči prejeli po en izvod knjige Iz bolečine zajemam, skupne pesniške zbirke omenjenih devetih novomeških pesnikov, ki je izšla tik pred literarnim večerom. V njej je vsak avtor predstavljen s povprečno petimi pesmimi, ki so nastale v zadnjem času in še niso bile objavljene. Gradivo zanjo je zbral in uredil Ivan Zoran, spremno besedo pa ji je napisal Jože Škufca. Knjiga, ki pomeni lep beletri-stični prispevek za slovensko poezijo, je bila pripravljena na pobudo Tonija Vovka, izšla pa je v okviru Obrtne zadruge Hrast v Zbirki ERRO, in sicer v 500 izvodih. Obiskovalci so jo lahko kupili že na omenjeni prireditvi, naslednji dan pa je bila v prodaji že v vsej Sloveniji.
-an
V ZAGORJU TRIJE DOLENJSKI ZBORI
ZAGORJE OB SAVI — V tem revirskem mestu bo konec tega tedna, 18. in 19. maja, že 12. republiška revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Iz dolenjske regije se je bodo udeležili trije zbori: otroški in mladinski pri glasbeni šoli Marjana Kozine iz Novega mesta in mladinski pri glasbeni šoli v Trebnjem.
Za strokovnost in pravičnost
Občinski pevski reviji v Artičah na rob
ARTIČE — Občinska revija pevskih zborov iz brežiške občine je bila tudi tokrat v Artičah, in sicer IL maja, na njej pa je nastopilo šestnajst zborov in kot gost prvič ženski zbor hrvaškega pevskega društva »Jeka« iz Samobora. Revija je pokazala, da delujejo v tej posavski občini številni zbori in vokalne skupine, ki se seveda med seboj razlikujejo tako po številu članov kot tudi po kvaliteti Tudi je hvalevredno, da je v pevskih vrstah čedalje več mladih zborovodij, ki želijo že na prvih nastopih pokazati rezultate kakovosti svojega dela
V prihodnje naj bi ZKO Brežice določila kriterije, po katerih bi smel posamezen zbor ali vokalna skupina nastopiti na občinski pevski reviji, zlasti še, ker ima slednja selektiven značaj oziroma se na njej vsakokrat določijo zbori za nastop na posavski pevski reviji ZKO kot prirediteljica bi morala za občinsko revijo zagotoviti strokovnega presojevalca, človeka, ki bi imel odgovoren in kritičen odnos do zborovodij in njihovih vokalnih sestavov ter do svojega ravnanja. Žal letos zbori na artiški reviji česa podobnega niso bili deležni Ocenjevalec, menijo, ni bil dorasel svoji vlogi, saj se je zadovoljil s pavšalnimi nestrokovnimi ocenami in dovolil da so prišli v »drugi krog« nastopanja zbori, kisi tega ne zaslužijo.
S takšnim ocenjevanjem si ZKO Brežice, pač zato. ker ga dopušča, dela medvedjo uslugo in sili posamezne zborovodje k izstopu iz občinske ZKO. Obenem bi moral republiški ZKO vedeti koga pošilja na tako prireditev, ter zagotoviti strokovnega in nepristranskega človeka Vsi zboro vodje namreč le niso amaterji pri svojem delu, so tudi visoko izobraženi glasbeniki, zato jih amatersko, nestrokovno ocenjevanje globoko žali
Upajo, da se v prihodnje kaj takega ne bo več ponovilo, letošnjo odločitev pa bi morali razveljaviti Zborovodjem in zborom je veliko do tega, da se na posavski reviji predstavijo resnično najboljši zbori
JGM
ZBOROVODJE O HUGU WOLFU
SLOVENJ GRADEC — Od 1. do 3. junija bo tu že 22. republiški seminar za zborovodje odraslih zborov. Posvečen bo ustvarjalnosti skladatelja Huga Wolfa, slovenjgraškega rojaka, ob 130-letnici njegovega rojstva. Wolf je bil po očetu Slovenec, zato se je zanimanje zanj in njegova dela v zadnjem času pri nas zelo povečalo. Na omenjenem se-minarju, ki ga bo vodil mag. Leopold Spitzer, predsednik mednarodnega društva »Hugo Wolf« in redni profesor na dunajski visoki šoli za glasbo, bodo spoznavali in obravnavali tudi Wolfove zborovske skladbe. S posebnimi predavanji bodo domači strokovnjaki osvetlili osebnostni in ustvarjalni lik Huga Wolfa, o življenju in delu tega moža pa bo govorila tudi razstava. Za seminari-ste bosta nastopila pevska zbora iz Slovenj Gradca in Vuzenice.
WOLFOV VEČER V FILHARMONIJI
Raziskovalci so šele v najnovejšem času odkrili, daje veliki skladatelj Hugo Wolf, katerega 130-letnico rojstva praznujejo letos v svetu, na pol slovenskega rodu, ne pa samo slovenjgraški rojak, kot je bilo do zdaj znano. wolfov oče je bil Šlovenec, vendar je Hugo sprejel in se vzgajal v kulturi svoje nemške matere. Dejstvo, da je skladatelj vsaj po eni strani naše slovenske gore list, pa je pri nas še bolj povečalo zanimanje zanj in za njegova dela, še posebej za Wolfov zborovski opus. Koncert Wolfovih zborovskih skladb pripravlja Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom dr. Mirka Cudermana v Ljubjjani. Prireditev bo v četrtek, 14. junija, v dvorani Slovenske filharmonije.
• Mati resnica ima hčer sovrai tvo. (Torkar)


DOLENJSKI LIST
7
pisma
in
odmevi
Še: Avtobusno postajo gradile nezakonitosti
Ugovor pisca članka
Iz odgovora na moj zapis, objavljen pod naslovom »Avtobusno postajo gradile nezakonitosti«, ki gaje podpisala sekretarka sekretariata za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto, Angelca Legan, nesporno izhaja, da je bilo njihovo delo docela zakonito in brez napak. Iskreno bi bil vesel, ako bi res bilo tako toda z vso odgovornostjo vnovič trdim, da ogledi inšpektorjev, njihove odločbe, ne nazadnje tudi ukrepanje temeljnega javnega tožilca kažejo nekaj povsem nasprotnega.
Leganova v svojem odgovoru našteva izdana gradbena dovoljenja, toda slednja še niso porok zakonitosti, vsaj v Novem mestu ne. Resda je sekretariat 15. septembra 1989 izdal dovoljenje za gradnjo I. faze del na avtobusni postaji, med drugim tudi za kabelsko transformatorsko postajo in priključni kablovod, toda to gradbeno dovoljenje je nezakonito. Zakon jasno pravi, da ga je moč izdati le na osnovi predloženih projektov, teh pa sekretariat ni imel, iz preprostega razloga, ker projekt sploh ni bil izdelan. Komentar bržkone ni potreben. V tem stilu bi lahko razčlenjevali še naprej, sekretariat naj spomnim le še na ugotovitev gradbene inšpekcije, da izvajalec za kabelsko kanalizacijo še danes (to trditev je inšpektor izrekel ob neuspelem tehničnem prevzemu — op.p.) nima gradbenega načrta, čeprav je bilo gradbeno dovoljenje izdano že v lanskem septembru. Nemara (nejzakonitosti na rob le še tale ocvirek: predzadnje izdano gradbeno dovoljenje — šlo je za gradnjo fekalne kanalizacije, opornega zidu, brežin in zunanjih dostopov — nosi datum 18. december 1989. Če drugega ne, to pomeni, da je izvajalec šele v lanskem decembru prejel projekte za izvedbo naštetih del. V času torej, ki je za opravljanje takšnih gradbenih posegov vse prej kot normalen, da časa, kije po pridobitvi izvedbenih načrtov potreben za organizacijo in pripravo del, ne prištevamo. Razlagi sta le dve: ali je izvajalec dela opravljal pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in torej na črno ali pa pozimi in so temu primerno kvalitetna. Tisti, ki so gradnjo kolikor toliko pozorno spremljali, vedo odgovor.
Če je bilo ob gradnji avtobusne postaje res vse tako čisto in zakonito, kot trdijo, zakaj potem ukrepanje temeljnega javnega tožilca, kije zoper novomeški GIP Pionir te dni vložil obtožni predlog zaradi storjenih gospodarskih prestopkov (beri gradnje na črno — op.p.). Zavoljo kopice najdenih nepravilnosti in ogroženih javnih interesov — avtobusna postaja je vendarle objekt širšega javnega pomena —je poslal opozorilno pismo tudi novomeškemu izvršnemu svetu in občinski komisiji za družbeni nadzor. Nepojmljivo, vsaj zame in nemara še za koga, je tudi, da se je ob gradnji avtobusne postaje GIP Pionir hkrati znašel v vlogi investitorja, celo projektanta, izvajalca in nadzornega organa. Morda je to celo izvirni greh vsega zla. Za laično razmišljanje bi bilo edinole razumljivo in logično, ako bi se na eni strani našla investitor in nadzornik, na drugi pa izvajalec. Kajti v nasprotnem bo izvajalec, ki je hkrati investitor, gledal predvsem na svoj žep in imel svoj račun. Ali z drugimi besedami: vgrajeval bo poceni materiale in pri gradnji iskal poti, ki bodo njemu v prid. In nemara je tudi zato novomeška avtobusna postaja takšna, kot je.
BOJAN BUDJA
• Več ko je klevetnikov, lažje izveš resnico. (Torkar)
Protest
Zelenih
Novega mesta
Krka nezadržno umira
Zeleni Novega mesta podpiramo proteste občanov iz Kostanjevice in se pridružujemo njihovemu gnevu nad stopnjo onesnaženosti reke Krke. Kljub papirnatim obljubam (glej npr. družbeni dogovor o zaščiti reke Krke, ki so ga pred leti podpisale občine od Grosuplja do Brežic), se razmere nezadržno slabšajo. Zaradi skromnih samočistilnih sposobnosti krške Krke, visokih količin organsko in kemično onesnaženih odplak, kraške hidrologije v njenem zgornjem toku, vse intenzivnejše kemizacije tal, je bila »reakcija« te reke pravzaprav pričakovana. Zastonj so bila vsa opozorila različnih strokovnjakov in združenj o poglabljanju nesorazmerij med uporabljeno in očiščeno vodo. V zadnjih petnajstih letih seje onesnaženost Krke pri Novem mestu povečala za več kot petkrat (vir: ZVS Slovenije) in danes presega 300.000 E. Vse čistilne naprave od izvira pa do Kostanjevice so v idealnih razmerah sposobne čistiti le 47.000 E. Po grobih ocenah novomeška industrijska podjetja prečiščujejo le slabo polovico uporabljene vode: od tega tretjino na mehansko-bioloških ČN z okrog 90% učinkov in petino na mehanskih oziroma mehansko-kemičnih ČN z okrog 30% učinkom. Največja — centralna čistilna naprava Novo mesto s kapaciteto več ko 2 milj. m3 vode oz. 45.000 E zmore očistiti le 23,2% industrijskih odplak. Vsem novomeškim odplakam pa je treba prišteti še 73.000 E, ki pridejo po Krki že iz grosupeljsko-kočevske smeri. Pri teh odplakah bi tudi kazalo iskati inicialne vzroke nenadnih sprememb v barvi Krke. Barva reke je namreč spremenjena že nad Stražo in se nato proti sotočju s Savo samo še drastično poslabšuje.
Hkrati s protestom zoper akutno stanje reke Krke Zeleni Novega mesta še odločneje protestiramo proti prav nerazumljivi indolenci pristojnih služb, ki štirinajst dni od začetka vidnih sprememb v reki še niso znali (hoteli) ugotoviti niti vzrokov, kaj šele ukrepati. Prav smešni so njihovi izgovori. Kot da ne obstajajo nikakršne evidence o onesnaževalcih in kot da ni ne dovolj znanja ne ustreznih instrume-nov, tako se obnašajo!
MARJAN RAVBAR za Zelene Novega mesta
N. mesto — eksperimentalna občina
Odgovor na kritiko s tem naslovom, objavljeno v Dolenjskem listu 10. maja
Pismo Mihe Hrovatiča, pisca prispevka, do nedavnega direktorja Razvojno raziskovalnega centra Novo mesto, direktorja nekdanjega Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto in Podjetja Dominvest Novo mesto ter člana Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, zadolženega za infrastrukturo (objavljenega v Dolenjskem listu z. dne 10. 5. 1990), odpira vrsto vprašanj na področju planiranja in ne prispeva k izboljšanju stanja na tem področju, temveč poglablja krizo, ki jo čutimo v zadnjem desetletju.
S piscem članka nimamo namena polemizirati, ker mu je področje urbanizma in organizacije strokovnih služb s tega področja dovolj poznano. Za organiziranje kvalitetne in strokovno močne organizacije je imel v tem času dovolj možnosti. Fluktuacija strokovnega kadra iz Razvojno raziskovalnega centra Novo mesto je bila tolikšna, da se lahko upravičeno vprašujemo, ali je za to lahko kriva le dnevna politika.
Prostorsko načrtovanje je v vsaki družbenopolitični skupnosti vitalnega pomena, saj rezultati dela s tega področja ostajajo vidni v prostoru. Kvaliteta tega načrtovanja je vsekakor odvisna ne samo od kvalitetnega strokovnega kadra, ampak tudi od razumevanja in spoštovanja dela posameznih organiza-
cij in skupin. Urbanizem kol tak je odraz gospodarske moči družbenopolitične skupnosti, kakor tudi njene izoblikovane politike.
Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto je bil ustanovljen pred dobrima dvema letoma z. namenom, da občina Novo mesto pridobi strokovno upravno organizacijo, ki bo pripravljala strokovna gradiva za družbene in individualne odločitve za posege v prostor.
Prav gotovo je en članek veliko premalo, da bi odgovorili na vse probleme, ki se tičejo oblikovanja politike urejanja prostora, pa naj bo to v občinski upravi ali pa v ostalih strokovnih organizacijah. Na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto so trenutno zaposleni trije strokovni delavci na področju urbanističnega planiranja in urejanja prostora ter eden na področju družbenega planiranja, kar ne zadostuje niti za zmanjšani obseg dela zavoda. Pomanjkanje strokovnih kadrov s področja prostorskega
KDO BI POMAGAL
Upokojenec
NOVO MESTO Ivan Lahajnar, kije že večkrat dobil priznanja za tehnične izboljšave in inovacije, se je oglasil v uredništvu Dolenjskega lista in povedal, da ima zamisel o čiščenju zraka v dimnikih pri večjih kuriščih na premog, pa nima sodelavca, ki bi njegovo zamisel realiziral do te mere, da bi jo lahko predložil patentnemu uradu za patentiranje. Glede na izkušnje nekaterih inovatorjev pa tudi ne zaupa vsakemu, zato bo hvaležen tistemu, ki bi njegovi originalni zamisli pomagal k življenju s pošteno mislijo in po poštenem dogovoru. Uredništvo Dolenjskega lista je pripravljeno sodelovati pri vzpostavitvi stikov. Torej, zainteresirani, oglasite se!
in družbenega načrtovanja pa ni samo v upravnih organih občine, ampak tudi v strokovnih organizacijah v našem prostoru. Zavod je v tem času navezal strokovno sodelovanje z inštitucijami, ki so v slovenskem prostoru že znane. Tukaj naj omenimo predvsem sodelovanje s FAGG Ljubljana (VTOZD Arhitektura, Prometno tehniškim inštitutom in Komunalnim inštitutom) ter Urbanističnim inštitutom Slovenije. Rezultate njihovega dela vgrajujemo v planske in posamezne prostorske izvedbene dokumente. S sodelovanjem domače strokovne organizacije, Razvojno raziskovalnim centrom Novo mesto, smo v tem času pripravili spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana, ki so verificirane in sprejete in zagotavljajo kvalitetnejšo osnovo za nadaljnje delo na področju planiranja. Omeniti moramo še skupno delo pri spremembah in dopolnitvah plana za sedanje srednjeročno obdobje in pripravi plana za naslednje srednjeročno obdobje ter pri nekaterih prostorskih izvedbenih načrtih.
Zavod bo tudi v prihodnje sodeloval s strokovnimi kadri in organizacijami, pri tem pa bo težil, da se tudi sam kadrovsko okrepi, saj bo le tako lahko izpolnil pričakovanja ob njegovem ustanavljanju.
ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE NOVO MESTO
RAZDEJANA CESTA
Vaščani vasi Laze, Vrt, Draga, Bilpa, Grgelj, Žlebi protestiramo zaradi nemogočih voznih razmer na cesti Dol—Vrt, ki so nastale kot posledica »strokovnega« posega Cestnega podjetja Novo mesto —- enote Kočevje. Takšno razdejanje, ki se mi zgodilo prvič in ki je makadamsko cesto spremenilo v kamnolom, ocenjujemo kot skrajno neodgovorno dejanje in zato zahtevamo za krivce ustrezne sankcije.
(53 podpisov)
Nerazumljivo povišanje cen
ZARUŠENA GORJANSKA CESTA — Posnetek je z gozdne ceste na Gorjancih, prizor pa je značilen za večino gozdnih cest in se ponavlja iz leta v leto. Nekdanjo ozko pot, ki pelje od Črnega lica do Krčev, prostranih gorjanskih košenic pod Trdinovim vrhom, imenovano »ciganska pot«, so pred leti razširili in spremenili v gozdno cesto. Vsako pomlad, pa tudi sicer se sedaj z neutrjene brežine na cesto kotali kamenje, ki na nekaterih mestih cesto povsem zapre. Narava se tudi na tak način brani pred nasilnimi posegi vanjo. (Foto: A. B.)
Najemniki grobov na metliškem pokopališču zahtevajo pojasnilo zaradi tako visokih najemnin
V Metliki je bila zadnja leta ustaljena cena najemnin za grobove, in sicer za enojni 10 DEM v dinarski protivrednosti. Letos pa so v Komunalnem gospodarstvu in na oddelku za gospodarstvo metliške občinske skupščine povišali ceno na 30 DEM v dinarski protivrednosti. Tako velja najemnina za enojni grob 210, za družinski pa 350 din. Nekoliko grdo rečeno, je za Komunalno gospodarstvo in SOB Metlika na pokopališču najvišji hektarski donos.
Zakaj ponatiskujejo take laži?
Ugovor na pismo, objavljeno 19. aprila: talce streljali Nemci, ne belogardisti
V Dolenjskem listu sem prečitala pismo Stanka Kušljana iz Šentjerneja, borca Gorjanskega bataljona, z naslo-»Zakaj ponatiskujejo take laži«.
Pisec navaja, da je bil to primoran storiti, ker članek »Čr
>ne bukve, objavljen v Mladini 29. 3. 1990, presega vse meje. Vprašam ga, kako sije mogel izmisliti in napisati, daje četa domobrancev iz Kostanjevice pod vodstvom komandanta čete Pregla po že vnaprej pripravljenem navodilu 21. oktobra 1943 postrelila 25 Kostanjevičanov in ostalih, ki jih navaja.
V resnici pa je bilo drugače. 21. oktobra 1943, tik pred nemško ofenzivo, je mina iz partizanskega minometa v Kostanjevici ubila štiri nemške oficirje. Partizani so se umaknili v gozdove, civilno prebivalstvo pa je plačalo krvavi
Živim resnico, mrtvim mir
Odmev na pismo »Zakaj ponatiskujejo take laži?«
Spomin na mrtve je nedotakljiva pravica svojcev, da se jih spominjamo v trenutkih, ko oživi spomin v bolečini in nedoumljivosti nenadnega slovesa, kije nepreklicen. Kadar v ta svet tišine poseže nepoklicana oseba, z, besedo, ki je hkrati lažno obarvana, ni mogoče^ z molkom izbrisati storjenega madeža. Zato smo dolžni žive braniti pred lažjo in spregovoriti v imenu tistih, ki sami tega ne zmorejo več.
V Dolenjskem listu, ki ga ljubljanski bralci veijetno ne berejo prav pogosto, je 19. aprila na strani 8 izšel prispevek Stanka'Kušljana iz Šentjerneja, kjer ugovarja »Mladini« glede pisanja o »Črnih bukvah«. Med drugim omenja pomor sedemindvajsetih moških — med njimi dveh petnajstletnih otrok — ki naj bi jih 21. oktobra 1943 postrelili domobranci. Žal je bil eden teh otrok naš edini brat in resje obležal na isti njivi kot večina ostalih, vendarle pa velja opozoriti na RESNICO, da sojih postrelili nemški esesovci in ne domobranci. Prav naša mama je šla namreč
naslednji dan na prošnjo vseh žena in mater, ki niso znale nemško, vprašat na nemško komando, če lahko pokopljemo mrtve. Preden pa sojih odpeljali takrat nam še neznani usodi naproti, je »junake« v čeladah in uniformah sklenjenih rok prosila, naj puste doma vsaj otroke. Bilje to črn šentjernejski dan, v naši družini je bil v razmiku devetih dni že drug smrtni primer. Zato pustite to našo grenko preteklost, naj bo samo naša, predvsem pa ne obtožujte za pomor nedolžnih ljudi, saj take obtožbe ne morejo pomiriti lastne vesti. Ko se približa ura slovesa, menda vsakdo prehodi vso svojo življenjsko pot in verjetno še vedno drži tisti stari izrek naših mater, da »kadar je stiska naj večja, je božja pomoč najbližja.« Nam je bila dana, kajti toplo zavetje, ki so ga nam, vojnim beguncem, dali dobri Cvelbarjevi ljudje Šentjerneju, nas je utrdilo v veri, da so
davek. Pobesneli Nemci so zatem polovili okrog 70 domačinov in jih za talce odgnali preko meje na Malence, na nemško stran. Med njimi je bil tudi moj oče. Petindvajset sojih še istega dne postrelili, 7 izpustili, ostale pa odpeljali na Rako in jih po nekaj dneh izpustili. Tega dne so Nemci streljali talce še v Prekopi, Ostrogu, Šentjerneju, Orehovcu in enega na Dolščah. Na Malencah v bližini transformatorja stoji spomenik, na njem je z zlatimi črkami napisano: Ob vdoru na osvobojeno ozemlje 21. oktobra 1943 so nemški fašisti zverinsko postrelili 25 Kostanjevičanov. Prav tako je postavljen spomenik šentjernej-skim talcem, ob cesti proti Pleterjam z napisom: Ob vdoru nemških osvajalcev 21. oktobra 1943 je bilo zverinsko pobitih 27 Šentjernejčanov, od tega 17 na tej njivi.
Znano je, da zgodovino piše zmagovalec, ne poraženec, vendar mora biti resnična. Zato se mi tako podtikanje krivde na tistega, ki dejanja ni storil, ne zdi na pravem mestu. Spominjam se, da je bil tov. Kušljan partizan že od leta 1942 in se je večkrat zadrževal s soborci v okolici Kostanjevice in Šentjerneja ter
je bil z vsemi dogajanji na tem območju dobro seznanjem. Zato smatramo, daje pismo napisal zlonamerno. Kaj bomo govorili o pomiritvi malega slovenskega naroda, ko še kar naprej gojimo sovraštvo! Ne zagovarjam nobene strani, pač pa naj vsak nosi svojo krivdo.
Tov. Kušljan zaključuje svoje pismo z besedami: Marje tudi to komunistična propaganda? Prav gotovo protikomunistična in. Dodala bi še to. Tisti, ki smo preživeli strahote štiriletne (državljanske ali bratomorne) vojne, si tega ne želimo nikdar več. FANI LORBER Velike Malence
SREČANJE
UPOKOJENCEV
POHORJE 6. julija ob 11. uri bo pri spodnji postaji »uniorčka« na Rogli — Pohorju drugo srečanje upokojencev Slovenije. V teku So skrbne priprave v društvih upokojencev. Zato organizatorji pričakujejo, da se bo tega srečanja udeležilo več tisoč upokojencev.
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
lahko ljudje tudi neskončno dobri, plemeniti in pravični. Hvala njim in vsem dobrim dolenjskim družinam, ki so nas naučili zaupanja v ljudi.
Banovi
V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Srednja šola tehničnozdravstvene usmeritve Novo mesto namesto venca pokojnemu očetu Štefana Davida 500 din: Občinski komite ZKS Novo mesto namesto venca na grob pokojnega Antona Pluta iz Šentjerneja 400 din; 1MV - TOZD ADRIA IOO-OS Novo mesto namesto daril za dan žena 1.201 din; osnovna organizacija sindikata KRKE, tovarne zdravil, Novo mesto, namesto venca za pokojno mamo Franca Lešnjaka 800 din; Joža Škufca in Ana Florjančič iz. Otočca namesto cvetja na grob tovariša Liberšarja iz, Ljubljane 300 din; Krka, tovarna zdravil, Novo mesto, namesto cvetja na grob mame Franca Lešnjaka 400 din; Ciril Lešnjak, Kristanova 55, Novo mesto, namesto cvetja na grob Adolfu Koviču iz Volčičeve ul. 100 din.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Nova afera Krupa
Ali je mogoče, da bomo samo nekaj let po tem, ko je industrija dokončno zastrupila Krupo s PCB, uničili tudi njen izvir? Vso odgovornost za to nerazumljivo dejanje nedvgmno nosijo strokovne službe Sob Črnomelj.
Ob izviru Krupe pod slikovito previsno steno ustvarja reka pravcato malo jcz.crce, pod katerim je (sedaj že bivši) kamnit jez ki je zbiral vode za mlin in žago. Če ste hoteli odkriti še malo romantike, je bil izvir Krupe, eden največjih kraških izvirov v Sloveniji, resnično nekaj nenavadnega. Mali biser sredi že zdavnaj ne več bele Bele krajine. Tega kmalu ne bo več.
Nekdo kdo je to, za nas niti ni pomembno je namesto starega jezu zgradil novo, betonsko »ograjo« ter s težko mehanizacijo inten-
zivno zasipava jezero. Kubiki in kubiki kamenja so že sedaj, ko dela še zdavnaj niso končana, popolnoma izmaličili prvotno podobo te kraške zanimivosti.
Zato Zeleni Bele krajine zahte-
vamo:
da se takoj prenehajo ta začeta dela
da strokovne službe občine Črnomelj javno, kot je javen tudi naš protest, odgovorijo, kdo je dovolil takšno vandalsko početje. Izvir Krupe je naravni spomenik 1. kategorije.)
Zeleni Bele krajine bomo na prvih zasedanjih obeh občinskih skupščin (občine Črnomelj in Metlika) novo afero Krupa postavili kot delgatsko vprašanje na dnevni red in zahtevali materialno, pravno in moralno odgovornost.
(Opomba uredništva: več o tem pišemo še v današnji Prilogi)
Kadarkoli umre mlad človek, poli pis
dai
življenjske moči in načrtov, to toliki bolj prizadene tiste, ki so z njim živeli ii ga pobliže poznali. V soboto popoldnšpri se je v srca boleče zarezala vest, da sej bik na cesti, ki jo je tako rekoč poznal ko nic svoj žep, smrtno ponesrečil 39-letni Sil vo; vester Tihole iz Sevnice. Prehitra vožnj oh je nasilno pretrgala nit vse prej kot mil Tu nega, spokojnega življenja moža v naj ri0 lepših letih.	stei
Silvo je bil nadvse bister, proniclji Poi fant. Imel je mehko srce, zatorej so ga S se) bolj prizadele krivice, ki jih je občutil tvdol lastni koži ali pa jih je slišal od ljudi, t ki [ so se nanj radi obrnili za nasvet in p« tov moč. In Silvo je bil pač tak, da nikoli t diši znal reči ne, ako ga je kdorkoli potrt 1 boval. Zavedal se je, in tega niti ni n Pal kdar skrival, da pripada njegov rod ti je j' pičnemu slovenskemu malemu človfoči ku, vajenemu trdega dela, a hkra go\ včasih tudi tako nebogljenemu pred žil tok
ljenjskimi preizkušnjami, še zlasti usti „_
novami, ki bi mu morale služiti, ne f ga še bolj odrivati na obrobje. V taki K r( či mi je ostal Silvo, ko sem ga zadnji službeno obiskal v Vočivju, vasici, kj< so vaščani in med njimi tudi njegovi sd F rodniki protestirali, da nočejo zaradi tov neurju uničene ceste ostati bogu za hrl tod: tom, medtem ko je denar za asfalt o Jli, Krakovega proti Lisci, veijetno tudi D *io radi kakšnega vikenda občinskega vi tooj
ljaka, bil. Silvo, kije okrog 9 let delal
tod
Menim, da bi morali tisti, ki so postavili ceno, za ta denar tudi kaj narediti. Komunalno gospodarstvo kot upravitelj pokopališča enkrat na leto pripelje pesek, ki pa ga še pred nekaj leti ni mogel dobiti tisti, ki ga ob pravem času ni bilo na pokopališču. Druga njihova naloga je odvoz smeti iz kontejnerja, ki stoji pred pokopališkimi vrati. Za vse to bodo dobili z letošnjo najemnino dobrih 100 tisoč din, saj je v Metliki okrog 200 družinskih in 170 enojnih grobov. Kar čedna vsota, mar ne?
In če primerjamo naše cene z nekaterimi drugimi po Sloveniji, ugotovimo, da moramo v Metliki plačevati največ. Na ljubljanskih Žalah je enojni grob 160, družinski pa 320 din, v Novem mestu prvi 119,50 din, drugi pa 169,50 din, v Celju pa stane m2 28 din.
Najemniki grobov nismo nezadovoljni le s podražitvijo, ampak tudi s plačilom v roku 15 dni od prejema položnice. Takšna zahteva je neutemeljena, saj je na primer letos Komunalno gospodarstvo opravilo le odvoz smeti. Sicer pa se mi prav smilijo najemniki grobov na novem delu pokopališča, kajti njihovi stroški za spomenike in najemnine so astronomsko veliki. Parcele so namreč zelo velike, tudi spomeniki, menim pa, da najbrž obstajajo evropske norme tudi za to. Videla sem že veliko pokopališč, kjer se novi in stari del lepo dopolnjujeta, vse drugače kot v Metliki.
Najemniki grobov želimo v Dolenjskem listu odgovor glede novih cen najemnin od Komunalnega gospodarstva in SOB Metlika. Prav bi bilo, da bi nekdo premislil o temeljiti prenovi mrliške vežice, kije uporabna le v sončnem vremenu. In prav bi bilo tudi, da bi družina umrlega lahko na enem mestu naročila vse potrebno za slovo, bodisi pri podjetju ali zasebniku, ne pa, da v svoji stiski in žalosti lovi zdaj enega, zdaj drugega odgovornega za pokop najdražjega.
ALENKA MEŽNARŠIČ Metlika
Sevnici kot sodnik za prekrške, je še ki *ast pripravnik po končani ljubljanski prsata ni fakulteti, kjer je bit odličen študentu dodobra spoznal kolesje občinske upn jfoi ve, dokaj nedovzetne za resnejšo prev Ur tritev. Zdaj je delal kot namestnik ja nega tožilca v Trbovljah. Morda je b °h Silvo zavoljo raziskovanja in neprijt elj, nega vrtanja po tabu temah marsikod trn v očesu, tudi v taisti upravi, saj ponedeljkovem zadnjem slovesu sevniškem pokopališču nismo slii poslovilne besede iz ust katerega izml — to je pa treba priznati — kar šte’ nih srednjih in visokih uradnikov.
Silvo je hotel delati in živeti hitro, bil med tistimi, ki se jim mudi zaklef predale pisalnih miz natančno ob di čeni uri. Zato mu je njegov konjii čebelarjenje in občasno gobarjenje, bolj koristil, da so se v njem vsaj v& sprostile silnice razhajanja in razdvi nosti s svetom in samim seboj.
P. PEl

" JS(
SREČANJE PLANINCE jj
HRASTNIK — Planinsko dni ^ Brežice slavi letos 40 let obstoja. ;<V) planincev se je v nedeljo odpravilo o n pohod na Gore nad Hrastnikom. ‘ ^ tam smo pa nadaljevali pot prek Kof ^
nika do Zidanega mosta. Začudilis( a '
cp Izpr ip rinrah iornhi onHhu nn nilF ’ '
se, ker je Gorah igrala godba na piW Slavili so srečanje planinskih društe' Dola pri Hrastniku s planinskima (P tvorna iz Zagreba in Ljubljane. Pon' so nam čaj z rumom in fižol z. mesoi^ zastonj. Po kratkem počitku smo ob" jetni glasbi zaplesali in se veseli vi domov.	B HROVA
DOMAČE TRNJE
• Za tiste, ki streljajo kozle, očit»‘ lovopusta.
vopusta.
C e hočemo imeti svetlejšo priim
nost — nehajmo brcati v temo. m • Ob obljubah volilnih kandidat
spomni
se človek mimogrede Medjugorje.
• Grenkih izkušenj ni mogoče F gnati z ideološkimi sladili
M. BRAP‘
Iz KS Osilnica
7>te|
k
IZLET NA SOČO — Poročali sUJpoj uspešno organiziranem petdnevnem 1%
movanju v kajaku in kanuju na divji^Ji dah Kolpe pri Osilnici. KŠD Tone 0*^1 je za 10 domačinov, ki so pomagali PJJ vedbi tega tekmovanja (prvenstva JHJ lavije) ali pa so na njem tekmovali. dilo tako, da jih je odpeljalo na i'd® Sočo, kjer so si tudi ogledali po® tekmovanje.
PO KOLIKO PENZION - b1! nevni penzion v gostišču Kovač v Osjj ki seje uveljavilo s svojimi uslugami j f tujini, velja 280 din. V to ceno je vkPjl na tudi uporaba gorskih koles, igrljJ| tenis, jahanje in vožnja s kanuji po P J
VEDNO VEČ LEŽIŠČ — Zaradi« stičnega razvoja Osilnice in okolij*® tem območju tudi vedno več ležišč I stiščih in turističnih sobah. Tako imj stilna Kovač na Selih 40 ležišč, zase®
tej vasi pa še 13.37 ležišč je pri zas*®
na Hrvaškem (vas Hrvatsko itd.)> Ijnjih 16 pa urejajo na Selih in v »i skem (v vsaki vasi po 8). Tako se p1 j A no uresničujejo načrti o turističnem L voju tega dela kočevske občine. ,A TURISTIČNI KIOSK Tum‘| društvo Osilnica si prizadeva, da kratkem postavili turistični kiosk-
Koliko mlekarn zvozili v Ljubljano?
Kaj je pokazala študija Razvojno-raziskovalnega centra Novo mesto, ki je ostala brez odmeva
Do leta 1963 je imelo Novo mesto mlekarno. Bilje to obrat s tedaj moderno tehnologijo, tudi z mogljivostmi za predelavo mleka v sire in druge takrat znane mlečne izdelke. Pa so se odgovorni možje zbrali na Otočcu in ugotovili, da bolj kot mlekarno potrebujemo tovarno — IMV na tej lokaciji. Modro ugotovili, da objekt mlekarne ovira ■fazvoj IMV, obenem pa je prav primesten, da s svojo energetiko oskrbuje tovarno kombijev. Sklenjena je bila po-Bodba med Ljubljanskimi mlekarnami, ki so odpeljale opremo in naprave, občino Novo mesto in IMV, da se zgradi nadomestna nova mlekarna. Neodpisana vrednost osnovnih sredstev bi po današnjih cenah znašala 3,825.000 din. Precej Krke je priteklo v letih iskanja dnVprimerne lokacije in denarja, preden je sej ”ila kot »nadomestilo« zgrajena zbiralko niča mleka na Bajnofu. Sem se sedaj So vozi mleko z območja novomeške žnj občine in večjega dela posavske regije, mit Tu se mleko ohlaja, analizira in bakterij tiološko kontrolira, nato se vozi na pa-, sterizacijo v Ljubljano. Prazne cisterne clji Potujejo nazaj. Pasterizirano mleko pa ga S to kot konzumno mleko za potrebe cele :il 0 dolenjske in posavske regije s tovornja-ii,' ki pripelje na Bajnof in od tu z manjšimi
i	p< tovornimi vozili razvozi v oskrbna sre-Dlit dišča obeh regij.
otrt Malodko dreza v ceno in kvaliteto
ii	n Pakiranega konzumnega mleka. Kmet->d t je jadikujejo nad nizko ceno odkupa in lovi očitajo, da na njihov račun služijo tr-ikra Sovci. Potrošniki se pritožujejo nad vi-j žil toko ceno konzumnega mleka in nje-
ustl;__	____________________
le p,
ki PONUDBA ANSAMBLOV dg! IN PEVCEV
visd Prireditelji veselic in podobnih za-adi >avnih prireditev so gotovo neredko v i hd adregi, ko skušajo najti stike z ansam-ilt 0 pevci in humoristi. Novomeški studi l) **o Sraka seje odločil priskočiti na pota vi Poč in na tem naslovu je moč dobiti lelal todrobnosti (o prostih terminih, cenah še ki 'astopov itd.) o vrsti priljubljenih izva-prawcev. Med najbolj iskanimi estradnimi ideP '»letniki v ponudbi Srake so Modra upr ‘tonika. Romana z Bolhobendom, jrev karli Gradišnik, Simona Weiss in an-k ja aitibli Vesna, Nagelj, Slaki, Slovenija, je 1 ohorje Express, Lačni Franz, Ivan Pu-priji »tj, Magnet, Veseli Zasavci itd. kolt
govo kvaliteto — še posebej ob oropani tolšči. Trgovci tarnajo, da z mlekom ni zaslužka. Funkcionarji samo obljubljajo in se menjavajo. Krka pa teče dalje...
Ob takšnem stanju se vendarle odpirajo vprašanja:
— Ali je gospodarno, da se mleko vozi na pasterizacijo v Ljubljano in potem nazaj kot konzumno mleko?
— Kakšni so tržni presežki, to je razlika med količino zbranega mleka in obsegom povpraševanja po konzumnem mleku?
— Zakaj doma nimamo obrata za pasterizacijo mleka?
Če so tržni presežki, zakaj sami nimamo obratov in naprav za predelavo mleka v mlečne izdelke?
— Zakaj torej ne finaliziramo proizvodnje na osnovi mleka kot domače surovine in s tem ustvarimo precej novih delovnih rpest?
Na ta in še druga vprašanja naj bi odgovorila študija o upravičenosti izgradnje mlekarne v Novem mestu, ki jo je pred kratkim po naročilu SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Novo mesto izdelal Razvojno-raziskovalni center Novo mesto s sodelovanjem priznanih zunanjih strokovnjakov.
Študija pokaže naslednje:
povprečna dnevna količina mleka, ki se iz dolenjske in posavske regije preko 3 zbiralnic (Novo mesto — Bajnof, Trebnje in Črnomelj) vozi na pasterizacijo in nadaljnjo predelavo v Ljubljano, znaša 125.650 litrov ali 45,6 milijonov litrov letno;
—	poraba konzumnega mleka in mlečnih izdelkov v obeh regijah znaša letno 17,4 milijonov litrov, kar pomeni, da imamo dnevni tržni presežek mleka 72.000 litrov ali dobrih 27 milijonov litrov letno;
—	da znašajo stroški prevoza svežega mleka samo od zbiralnic do Ljubljane in konzumnega mleka in mlečnih proizvodov iz Ljubljane do Novega mesta (torej niso upoštevani lokalni prevozi) dnevno skoraj 26.000 din ali letno dobrih 9 milijonov konvertibilnih dinarjev;
—	da bi po današnjih cenah znašali investicijski stroški izgradnje nove mlekarne za konzumno mleko npr. na Bajnofu s kapaciteto dnevne predelave 50000 do 70000 litrov (objekti in tehnologija) približno 34 milijonov dinar-
'dvOj
if*
peB
jSPEHI ANSAMBLA IVANA PUGLJA — Dokaj hitro seje ansambel Ivana £{£ »kija prebil med najbolj priljubljene narodnozabavne ansamble na Dolenj-<! Iem, uspešno pa se prebija tudi v širši slovensksi prostor. Tako so njegove . "adbe med največkrat predvajanimi na radiu Studio D, skladba »Dolenjski mio ive'ici<< J'*1 ie uspešno predstavila na »Lojtrci« mariborskega radia, nastopili 1VI * na TV Ljubljana, večina uspehov pa je povezanih z izidom prve samostojne te »Ob Krki zeleni«, na kateri so tudi skladbe »Spomini«, »Njej«, »Hribovjih C ..........
L R0( L ',v/u ni lu	,,fl R““-11 w	”U|ntiiiun», "injcj", "in iuu»-
*° dekle« itd. Prejšnji teden je ansambel nastopil na Tednu dolenjskega cvič-

i pih* ^,a petek pa bo razveseljeval na Vinski vigredi. (Foto: M. Klinc)
*-!V-	;’"r
n*
•A—ir^ nr—j i- r,-f>'
■ * jrlv
....jm
n

*****

•oče
------------
t^tJANJE METLIŠKEGA GRADU — Metliškemu gradu, dominantni toč-T^srega mestnega jedra, bi radi sčasoma vrnili videz, kakršnega je v starih H ie imel. Del takih prizadevanj je tudi urejanje dvoriščne stene gradu, ki Jtoka prav te dni. Pri tem, ko so odstranili omet, so odprli tudi spodnje arka-ki so bile do sedaj zazidane. Ta dela bi radi dokončali do začetka Vinske ?todi, katere del že vsa leta poteka tudi v grajski kleti in na grajskem dvorišču.
obnova in ureditev grajskega dvorišča pa je naslednje večje in za vso Met-» Pomembnejše delo, ki se ga naj bi čimprej lotili. Seveda pa je jasno, da tako »kega in dragega dela ne bi zmogel Belokranjski muzej sam. Tudi pri seda-* 1 delu je del denarja prispevala metliška občina. (Foto: A. B.)
r!St
&1
eoliceJT
ležišč j ko tjj zascb«
zasetj itd.). 0
£ČNO POT PO PRENOVLJENI CESTI! Zbranim krajanom stajo zažele-,n * ‘ «,Lnc Urek v imenu KS in Stane Zlobko v imenu občinske skupščine Brcži->sc P05*,!1® s® 1L maja izročali prometu odsek od Jereslavca do Slogonskega. Do-tičned1 Fkk je počastila tudi Kapelska godba. Udeleženci so se zatem zbrali na
^|H£«bnem srečanju v gasilskem domu v Župclevcu. Na sliki: Stane Zlobko re-
/a,	!
°sk. k
20 (2126) 17. maja 1990
jev; stroški izgradnje sirarne n.pr. v občini Trebnje ali v Posavju s kapaciteto dnevne predelave mleka 50000 litrov pa bi znašali približno 62 milijonov dinarjev;
— če si zamislimo mreže bodočih transportnih poti mleka v primeru, če bi zgradili predelovalne obrate doma, in od sedanjih transportnih stroškov odbijemo stroške, ki bi nastajali ob takšni razporeditvi mlekarskih obratov, bi prihranili letno najmanj 5 milijonov dinarjev; to pomeni, da bi lahko samo iz. razlike, ki bi nastala pri transportnih stroških v obdobju 6 do 7 let, zgradili novo konzumno mlekarno, iz razlike, nastale v obdobju od 12 do 13 let, pa sirarno.
Ker so naše zbiralnice samo obrati Ljubljanskih mlekarn, niso pristojne za odločanje o planiranju razvoja in investicijah. Ljubljanske mlekarne pa so v letu 1989 v občinah že zbirale sredstva za povečanje predelovalnih zmogljivosti v Ljubljani. In tako smo priča naslednjemu stanju:
V Ljubljani z bližnjo okolico, kjer ni zadosti mleka kot surovine za predelavo, bomo imeli tri mlekarne, v dolenjski in posavski regiji pa nobene. Ob vsem tem pa vemo, da ima to območje od vseh kmetijskih panog najugodnejše naravne pogoje ravno za živinorejo. Ce ni razvitega donosnega mlekarstva, bo tudi stalež goveje živine upadel.
Predvsem Bela krajina in Suha krajina sta območji, ki sta ekološko še malo prizadeti. Krmne rastline so tu podpovprečno onesnažene, zato bi lahko proizvajali tako imenovano prednostno mleko, po katerem je v svetu čedalje večje povpraševanje in ima zato tudi višjo ceno. Dajemo torej nadpovprečno kvalitetno mleko. Kdo pa ve, kakšno vozimo nazaj kot konzumno mleko.
Kje je o tem analiza in v čem so dokazi, da pijemo naše mleko!?
Dolenjska je revna z naravnimi zalogami surovin, ima pa gozdove, travnike in pašnike. Les in mleko sta naravno obnovljivi surovini. Na to bi morali računati, ko planiramo nova delovna mesta, kijih vse bolj primanjkuje. Naše tri zbiralnice imajo sedaj 52 delovnih mest. Ocenjuje se, da bi lahko povečali število delovnih mest najmanj za 150%, če bi sveže mleko predelovali doma v konzumno mleko, sire, skuto in druge mlečne proizvode in polproizvode. Naši obrati bi bili tudi bliže interesantnim tržiščem, kot sta npr. Zagreb in Srednji Jadran.
Ekonomska logika je pri vsem tem odpovedala. Prevozi mleka so odvišni in v eno smer jalovi. Na vsakih 7 let z odvečnimi vožnjami zapravimo sredstev za en mlekarski obrat.
Ko je Razvojno-raziskovalni center Novo mesto v začetku aprila dokončal študijo, jo je ponudil po nizki ceni v odkup sekretariatom za gospodarstvo vseh občin dolenjske in posavske regije. Ni bilo odmeva. Ker pa so v novih večstrankarskih skupščinah sedaj neprimerno močneje zastopani kmetje in kmetijski strokovnjaki kot doslej, lahko upamo, da bodo tudi rešitev problema mlekarstva uvrstili v svoje delovne programe kot prednostno nalogo.
MIHAEL HROVATIČ Razvojno-raziskovalni center
Navček za lovrenški encijan
Gnojenje je lahko usodno za zaščiteno vrsto — Pomoč kmetu, da bi lahko kosil bliže domu
Najbolj znano rastišče encijana (kluzijev svišč) na Lovrencu (722 m) je ogroženo. Po prvomajskih praznikih. 4. in 5. maja, je kmet Vitko Močivnik iz Okroglic s traktorsko trosilno prikolico pognojil velik travnik.
Lovski čuvaj Ludvik Medved iz
encijan raste na Lovrencu prav zavoljo sedanje kemične sestave tal.
gnojenje pa jo spreminja in strokovnjaki na ljubljanskem republiš-
Obrežja pri Radečah, ki je med
prazniki odtod odganjal mopediste in nogometaše, budno pazil, da se ne bi kdo lotil trganja modrih cvetov, je o dogodku nemudoma obvestil pristojne v Sevnici. In resje med za planine nizko travo in kajpak encijanom na prisojni legi videti krpice gnoja in sledi voženj. Travnik leži na delu, ki še pripada sevniški občini.
Od Okroglic na Lovrenc vodi strma cesta, kmet Močivnik ima ob hiši velik sodoben hlev. Ob obisku je povedal, da namerava čredo od sedanjih sedem krav povečati na najmanj deset (kdor ne gnoji, si tudi bogatejše košnje ne more obetati). Stari hlev namerava podreti, tudi zato je izpraznil gnojnik. Obrat je odjavil, bolj se namerava posvetiti kmetovanju. Med bodočo usmeritvijo je omenil tudi kmečki turizem. Spomnimo ga, da si z gnojenjem travnika, kjer raste encijan, pravzaprav žaga vejo te usmeritve. Zakaj
kem Zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine zatrjujejo, da to pomeni.smrt za encijan.
Kmet Močivnik je povedal, da ima precej travnikov bliže domačiji. Strojno košnjo na njih ovirajo skale samice, nekatere površine bi bilo treba tudi osušiti. »Če bi mi družba pri tem pomagala, bi prav rad izboljšal te travnike,« razmišlja na glas in v isti sapi pristavi, da so na tem koncu žal bolj pozabljeni, češ, kakšna pa je cesta Breg — Okrogli-Razbor, čeprav naj bi zanjo
skrbelo Cestno podjetje. Kmet, kije visoko v hribih zgradil tako velik hlev, zasluži občudovanje. Če bo z gnojenjem škodil encijanu, pravi, da tega ni vedel.
Sevniški planinci so pred tem že dvakrat poskusili, da bi rastišča encijana od Lovrenca, Lisce in Kozjega zaščitili kot naravni oziroma krajinski park. Kaj bomo torej imeli pod Sv. Lovrencem: nekaj samo-nakladalk več sena, ki jih je mogoče dobiti tudi drugje, ali encijan, zavoljo katerega je ta planina znana?
ALFRED ŽELEZNIK
Kritizerskemu poročanju na rob
Zgolj z iskanjem in napihovanjem negativnosti je dopisnik Dela skušal dajati v nič obsežno organizacijsko delo stotin dolenjskih vinogradnikov
Adolf Pušnik
Epigrami
MILANU KUČANU
Srbi bi radi davke, vojsko in tajno policijo.
Za šefa države pa srbskega Morino. Na kaj lacga ne da se pristati. Je bolje slovo čimprej ji dati.
IVANU KRAMBERGERJU
Hudo želel sije v novo zgodovino priti. Zato se predvolilne dirke je moral udeležiti.
Če pri nas bo prehudo, se v Nemčijo umaknil bol?
Dr. CIRILU RIBIČIČU
Kadijevič vas nič več ne priznava.
Predlagam, da mu vrnete milo za drago.
DIPLOMACIJA
Vranicki in ameriški diplomati uradno ne stojijo za slovenskimi separati.
NOVO MESTO — Pod že nekajkrat uporabljenim naslovom «Glavno besedo je imel cviček« sta dopisnika Dela Milovan Dimitrič in Slavko Dokl v osrednjem slovenskem glasilu napisala precej kritičnih besed o Tednu cvička in 1. vinogradniškem sejmu, kije bil od 21. do 6. maja na Glavnem trgu v Novem mestu. Ker se njuno poročilo precej razlikuje eni tistega, kije bilo objavljeno v Dolenjskem listu, je potrebno nekatere okoliščine te doslej največje dolenjske prireditve nekolikanj bolj razsvetliti. Še posebej zato, ker je Dimitrič tudi anonimni pisec članka »Reka cvička in denarja« v tabloidu Delo-Plus. Tako je kot novinar izkoristil skorajda vse možnosti, ki mu jih daje »njegov« časopis za napade na to prireditev. V svojem poročanju je iskal in napihoval le negativnosti. kar še zdaleč ni objektivno poročanje. Kritičen odgovor si je zaslužil zato, ker je s svojim pisanjem prizadel vsaj 600 vinogradnikov, kolikor jih j JV dneh prireditve in za prireditev delalo na trgu.
Dimitrič se kot novinar niti za hipec ni oglasil pri organizatorju prireditve niti ga na prireditvi ni bilo opaziti. Redarji so ga videli v zgodnjih jutranjih urah, ko so čistili trg, kako je fotografiral polne kontejnerje. Če bi bil med prireditvijo na trgu, bi se lahko prepričal, da tako imenovana »cvičkarija« ni bila »ena sama reka cvička in denarja«, temveč izobraževalna, kulturna, etnološka in sejemska prireditev. Izobraževalna zato, ker je v okviru te prireditve potekal tudi 42-urni kletarski tečaj za vinogradnike Dolenjske. Izpit je opravilo 38 slušateljev, spričevala pa so prejeli zadnji dan prireditve v Domu kulture skupaj z letos prvič podeljenimi medaljami za najbolje ocenjena vina.
Prireditev je bila tudi bolj kulturna od prejšnjih, saj seje vsaka od šestih sodelujočih podružnic z enournim programom
predstavila na velikem odru. Če bi bil pisec tam, bi slišal že pozabljene stare pesmi kopačev, oračev in vesele pesmi trgačev. Pesmi so predstavili tudi štirje pevski zbori, plese folklorne skupine, zapeli so pevci Šentjernejskega okteta, nastopile so godbe iz Trebnjega, Novega mesta in Šentjerneja, da o modni reviji Laboda in gostujočih ansamblih niti ne pišemo. Z odra smo vsak večer slišali tudi zgodovino in druge posebnosti in zanimivosti gostujoče podružnice. Obiskovalec naše prireditve je na steni hramov lahko videl veliko stare vinogradniške opreme in naprav, ki sojo prav za to priložnost spravili skupaj sami vinogradniki. Pri tem etnološkem delu so nam veliko pomagali delavci Dolenjskega muzeja (Ivica Križ), ki so z vinogradniško opremo naših dedov opremili tudi izložbe na trgu, v Mladinski knjigi pa so pripravili tudi razstavo fotografij starih novomeških gostiln, vinogradniških atlasov iz prejšnjega stoletja in vinogradniške literature dolenjskih avtorjev. Ne sme se pozabiti, da so vinogradniki iz. Šentruperta prostovoljno izdelali tri lične hrame posebej za trg in da je v njih čutiti še staro dolenjsko zida-niško arhitekturo. Tudi žene vinogradnikov in druge, ki so doma pekle kruh in »varile« stare dolenjske kulinarične posebnosti, ki sojih v dneh prireditve ponujali iz hramov. V štirih dneh je na trgu za strežbo, redarsko in čuvajsko službo in ne nazadnje tudi za metlo skrbelo skoraj 400 vinogradnikov.
Velja omeniti tudi stojnico Gostišča na trgu, ki je za pokuševalce pripravilo sko-
greba, kmetijske stroje pa je razstavljal Kombinat KZK iz Kranja.
Edino, kar ima M. Dimitrič prav, je to, da je bila prireditev še ena novomeška »črna gradnja«, saj prav zaradi njegovih pritiskov na organe, ki izdajajo dovoljenja, ni bilo vse tako, kot se je za tako veliko prireditev pričakovalo. Tedna cvička na trgu si nismo izmislili mi, saj je že neka let kazalo, da lokacija na Bajnofu pod Tr škogoro ni najbolj primerna. Večnamenski prostor je namenjen za sprehajanje konj, okolje zaudarja po silaži, po prizorišču se pasejo krave in drugo. Odločitev za trg je bila sprejeta že v začetku januarja na sestanku upravnega odbora Društvi vinogradnikov. Vse je bilo odločeno 16 januarja na razširjenem sestanku vseh od govornih v prisotnosti delavcev inšpekcijskih služb, delavcev milice in drugih. Zatem je bil izdelan podrobni scenari prireditve in poslan vsem odgovornim : prošnjo za dovoljenja. Soglasje za prireditev je izdal tudi Svet krajevne skupnost Center, kjer seje prireditev odvijala.
Po napovedi prireditve v Dolenjskem listu 5. aprila seje marsikaj v zvezi z dovoljenji pričelo krhati in obračati proti vinogradnikom. Prav Milovan Dimitrič je \ imenu svoje matere, ki stanuje na Glavnem trgu, pisal na se organe, ki izdajajc dovoljenja, in na vsak način hotel preprečiti prireditev. V mnogočem mu je to tud; uspelo, saj organizator še do danes ni prejel dovoljenja sekretariata za notarnje zadeve, prejeli pa so ga delavci milice. V njem je bilo kup omejitev, med katerimi jt
rajda vse znamke buteljčnih vin vseh treh najtežja ta, da je bila čez dan dovoljeni
clnvpničLrih vinnrruinih nnkrtnin in <iC\ iih	i	* -i_ . .......	________
slovenskih vinorodnih pokrajin in so jih pokuševalci lahko pokušali tudi v poldeci-litrskih kozarcih.
»Premislili pa bomo, ali se splača priti v Novo mesto«
Še malo drugače o letošnjem tednu cvička
Če bi prišel dr. France Prešeren na sejem dolenjskega cvička v Novo mesto, bi ne zaradi ljubezni, ampak zaradi dela, ki so ga imeli kmetje s pripravo in samim sejmom, rekel takole: »Kako se v strup prevrača vse, kar srce si sladkega obeta!« Tako sva se počutili jaz in moja kolegica, ki sva delali v petek, in tako so se počutile žene, ki so delale v soboto v šentruperškem paviljonu na trgu v Novem mestu.
Iz aktiva kmečkih žena smo bile povabljene k sodelovanju in delo na sejmu. Spekle smo nekaj dobrot in to pomagale tudi prodati, zraven tudi meso in mesne izdelke, ki sojih pripravili poklicni mesarji.
Paviljoni so bili lepo izdelani, s tekočo vodo in z delovnim pultom, kar kaže, da so se organizatorji zelo potrudili. Toda sanitarna inšpekcija si ni vzela časa, da bi že pred prireditvijo pregledala, če je vse prav, ampak je počakala, daje bil sejem v polnem teku. Potem pa pospravljaj m pokrivaj, da je joj: lepo obarvane pirhe v škatlo in pod pult, meso strogo pokrito, stran od kruha, pa še hren je predstavljal veliko nadlogo. Doma dajemo te vrste hrano skupaj na krožnik in jo tudi po takem vrstnem ledu uživamo. Pa tudi gost ne
more kupiti, če je vse pokrito, saj ne ve, kaj se skriva pod pogrinjali.
Žene smatramo, da bi morale dame iz sanitarne inšpekcije delovati najprej vzgojno. Saj če bi se tudi one tako trudile, kot smo se me, bi bila prireditev z bogatim kulturnim programom lahko še lepša, nam pa ne bi ostala v tako grenkem spominu.
Lahko povem, da kmečka žena in mati ni s svojimi jestvinami, vsaj pri nas ne, zastrupila ne svojih ne drugih ljudi. Zato si lahko izposodim pesem iz časa Matije Gubca, ki poje: »Le vkup, le vkup uboga gmajna,« saj smo kmetje še vedno tlačani sedaj enega, drugič spet drugega gospoda in zakona. Tudi sanitarna inšpekcija je pokazala, kako ceni naše delo. Izkazali so se pa tudi tisti gostje, ki so odnesli za spomin kozarce in steklenice, da zadnji dan ni bilo že s čim delati. Organizatorji so skrbeli, da so mesto ali trg vsako noč pomili. Pa tudi vsa prireditev je potekala v miru.
Mi bomo še naprej po naših hribčkih pridno pridelovali dobro kapljico, na njivah pa druga živila, premislili pa bomo, ali se še splača priti v Novo mesto.
MALČI KOSTEVC za aktiv kmečkih žena
Zaradi vsega tega je bil Teden cvička povsem nova prireditev, ki s staro preganjano »cvičkarijo«, razen tradicije, nima nič skupnega. Pokuševalci so poskušali le najbolje ocenjena vina, ki jih je pred postavitvijo v hram preverjala posebna komisija. Tudi fkullura pitja je bila na višji stopnji, saj smo pripravili 4000 malih kozarcev in 1000 ličnih spominskih bokalov, ki bodo poslej krasili zidpnicc in domače omare. V štirih dneh je bilo ha trgu 20.000 obiskovalcev, vendar niti enega pretepa, rešilni avto pa je odpeljal le dva opita. Zaradi tega nova prireditev ne zasluži vzdevka »navadna dolenjska veselica«.
Dimitrič je močno udaril počez, ko je zapisal, da je bil ves trg pobruhan, poln črepinj in druge umazanije. Kaj so o tem menili vinogradniki-redarji, ki so vsak večer potem, ko so vsi odšli s trga, pometali in čistili trg, gasilci pa so ga trikrat tudi prali (tudi stranke ulice, ki vodijo na trg)? Veže na trgu so bile zaklenjene, saj smo se tako dogovorili s stanovalci na trgu, do konca prireditve pa so bili odprti štirje WC-ji (Ribja, Gostišče na trgu, Kavarna in javno stranišče). Petega dneva prireditve ni bilo zato, da smo lahko temeljito očistili trg. Hrami so resda ostali na trgu (do ponedeljka), ker jih želijo odpeljati Belokranjci za svojo Vigred. Ko bodo odpeljani, bomo s paro oprali tudi tistih nekaj mastnih madežev.
Pisec trdi, da seje pitje skrilo za I. vinogradniški sejem, ki ga sploh ni bilo. Sejem je bil in prodajalci na njem zadovoljni. Resje, da niso prišli vsi povabljeni, saj so bili v tem času podaljšani prvomajski prazniki. Na nekaj praznih stojnic pa ni« smo spustili krošnjarjev, balonarjev in drugih, s katerimi bi zlahka napolnili južni del trga. Brez prispevka so to reč počeli na tržnici. Za sejem smo se veliko dogovarjali tudi z novomeškimi trgovci, ki protlajajo vinogradniško opremo, naprave in pripomočke, a se razen Novotehne niso odzvali. To se vidi tudi po tem, da je glavni pokrovitelj (Kerametal) moral priti iz Za-
uporaba zvočnih naprav, ki pa ne sme pre segati 40 decibelov (to je hrup, ki ga po vzroča že ena prižgana stoenka), po 22. ur pa je bila v programu »stroga tišina« ; upoštevanjem odloka o javnem redu ii miru. Zaprosili smo dovoljenje za upora bo zvočnih naprav vsak dan do 24. ure Ker negativnega odgovora nismo dobili smo nehote postali kršitelji. Tudi pri za pori trga je bilo precej dogovarjanj, n; koncu smo popustili in trg zapirali šele 1 poznih popoldanskih urah. Kako je plo čevina vsak dan motila obiskovalce trga so se pripričali sami. Dva dneva so pridni vinogradnike in njihove hrame pregledo vali in ocenjevali tudi delavci inšpekcij skih služb in pri vsem tem predsednik izvr šnega sveta Adolf Zupan ni nič pomagal saj ga v dneh prireditve ni bilo na trgu, če prav je bil predsednik prireditvenega od bora. Tudi pred prireditvijo nam ni »drža kol« kol trdi M. Dimitrič, saj je bil od 31 sestankov prisoten le na dveh, enkrat p gaje delegacija vinogradnikov obiskala njegovi pisarni.
Teden cvička je do sedaj največja to vrstna prireditev na Dolenjskem. Če je bi la to tudi turistična prireditev, naj sodiji drugi. Pomembno je le, daje bila priredi tev po 18 letih spet v rokah dolenjskih vi nogradnikov, kamor tudi sodi.
V Metliki pri organizaciji Vigredi žago tovo nimajo težav s podobnimi nergači saj tisti, ki ne dela za Vigred, ni Metličan Na njihovem trguje več stanovalcev kc na novomeškem, pa se nihče ne pritožuje če je bučno do zgodnjih jutranjih ur. Pra zaradi tega se na koncu sprašujem, zaka preprosti ljudje, delavci in kmetje in drug vsaj enkrat na leto ne bi smeli priti na tr na veseli dogodek. Stanovalci trga se me rajo zavedati, daje mesto pokrajinsko srt dišče in ni le last peščice stanovalcev. ' najkrajšem času bo potrebno reči, kaj bi na trgu potem, ko bo zaprt in brez pločc vine, kar je želja tudi samih stanovalcev Če bo potem trg mrtev in sam. nam Do lenjcem zagotovo ne bo v ponos.
JANEZ PAVLIN, vodja ii tajnik prireditv
DOLENJSKI UST
1
Romka—skrivnostna poročevalka
Resnična zgodba Simona Pregrešnika iz začetka vojne v Beli krajini
Simon Pregrešnik ni bil Belokranjec. Nihče ga ob prihodu ni tituliral s pritepencem, kot je za nepovabljene prišleke v drugih krajih Slovenije navada. Ko pa je tam živel nekaj let, so ga imeli za svojega. Da so Belokranjci radodarni ljudje, ve vsak, kadar je vsaj nekaj dni živel med njimi. Prav tak je bil že od rojstva Simon Pregrešnik.
Neko nedeljsko popoldne seje sprehajal po vinskih goricah na Doblički gori streljaj od Črnomlja in lastnik neke velike zidanice ob cesti gaje povabil na okrepčilo. Sedela sta pod brajdo in modrovala. O partizanih seje nekaj govorilo, vendar ne eden ne drug še ni videl nobenega. Ko sta popila poln polič dobrega vina in je Simon že hotel na pot, seje pojavil, kot bi zrasel iz tal, partizan. Gostitelj Lojze Kolbezen iz Črnomlja ga je povabil, naj prisede. Simonu je namigrul, naj še počaka, novemu gostu pa je postregel. Potem sta Lojze in Simon hotela vedeti, od kod je, kje imajo partizani taborišče, kam je namenjen itd. Partizan pa je bil skopih besed, povedal je le, daje kurir, drugega nič. Bil je v obnošeni vojaški uniformi starojugoslovanske vojske in strganih čevljih. Ko sta si ga tako ogledovala, se je, že nekoliko vinjen, pošalil: »Obutega meje videti, bosega pa slediti.« Simon sije sezul skoraj nove gojzarice in s partizanom sta zamenjala obutev. Toda Simon ni mogel natakniti partizanskih
škarpov in je zato prišel v Črnomelj le v nogavicah.
Nekaj dni zatem so Simona zaprli. Začelje ugibati, če niso Italijani nemara zvedeli za to zamenjavo, a je bil v zmoti. V celici, kamor so ga pahnili, je bil neki Cigan. Zamreženo okno je bilo obrnjeno proti dolinici, koder teče Lahinja. Tja je
prihajala vsako popoldne Ciganka, si dala malo opravka z grmovjem, gledala v reko in prepevala. Simonov sotrpin jo je poslu-
šal in Simon je zaslutil, da cigatfca v pes-) tudi
•	Bahači so modrecem v prezir, neumnežem v občudovanje, priskledniki jih imajo za idole, sami pa so sužnji svoje bahavosti. (Bacon)
•	Če si nakovalo, udarce prenašaj, češi kladivo, udarjaj!(Arabski pregovor)
•	Ko zabit bom v trugo, naj gre v rit vse drugo. (Istrski pregovor)
mih nekaj sporoča. To je bilo tudi res. Cigan je čez tri dni presenetil Simona: »Vem, zakaj si zaprt!« Simon mu je obljubil dobro plačilo, če mu to pove. »Dajal si partizanom podporo za brezposelne,« je rekel cigan. In kaj je bilo v resnici na stvari? Nekje so pri hišni preiskavi našli potrdilo o prejemu omenjene podpore. Na njem je bil podpis šefa borze dela, dajalca podpore in še podpis prejemnika, ki pa je bil v resnici podpis matere naslovnika. Slednji je bil partizan, »šef« pa Simon. Zaradi te povezave so Simona za tako dolgo zaprli, dokler ni upravnik pošte Italijanov pregovoril, da v resnici ni bilo čisto nič narobe. Simon Pregrešnik pa je delil podpore še naprej.
FRANC LUZAR
Alojzija Kolenc 90-letnica
CVEK ZA RAČUNANJE
KOČEVJE — Prve seje nove občinske skupičine Kočevje seje udeležilo 73 delegatov in je bilo za izvolitev posameznih funkcionarjev potrebnih nad polovico glasov navzočih delegatov. Po volitvah župana je volilna komisija razglasila, da je dobil dr. Mihael Petrovič 3 7 glasov in je torej iz voljen za predsednika skupičine. Pa se je hitro oglasil neki delegat, čei da to verjetno ne bo držalo, saj je dva krat 37 komaj 64 in torej do 73 manjka ie nekaj glasov. Seveda je za svojo matematično pogruntavščino požel veliko smeha, ie posebno zato, ker je učitelj.
P-c
Rodila seje 14. 5. 1900 na Gornjih Ponikvah pri Trebnjem v številni kmečki družini s 15 otroki. V takratnih časih je bilo težko preživeti tako številno družino, zato so štirje otroci odšli na delo v Ameriko.
Alojzija in ostali bratje in sestre so ostali doma na kmetiji. Takrat je bil kruh trd, saj je bilo obdelovanje vse
VELIKA ČISTILNA AKCIJA
SREDNJEŠOLCEV
Namesto tradicionalnega obramb-no-športnega dne so se učenci črnomaljske srednje šole lotili temeljitega čiščenja mesta, obcestnih nasipov in jarkov v razdalji 4 km iz mesta v vseh smereh. Že ob cesti so nabrali za 150 velikih vreč smeti, ob gozdni poti v Loki pa bi lahko naložili dve celi traktorski prikolici. Prav grozljivo je spoznanje, da ljudje odlagajo tik ob cesti celo svinjske kože, crknjeno perutnino, stari štedilniki, plastične posode pa so že tako običajen repertoar. To dejanje naj bo poziv vsem občanom, da ne bi iz Bele krajine naredili enega samega smrdečega smetišča. Podprli sta nas občinski izvršni svet in Komunala, še posebej pa je presentil anonimni občan, ki je celo skupino, ki je čistila cesto proti Tribučam, povabil na pijačo. Posebej se zahvaljujemo tudi ribičem, ki so se s skupino učencev lotili čiščenja Lahinje.
Ravnateljica Srednje šole Edvarda Kardelja Črnomelj: prof. GABRIJELA VIDIC MIHELČIČ
Ameriško pismo
Spet je prispelo pismo našega rojaka iz ZDA, z njim pa časopis Ameriška domovina z dne 19. aprila. Iz njega povzemamo nekaj zanimivih misli:
POMOČ DEMOSU — »Blagajnik SAS (Slovenskega ameriškega sveta) Stane Kuharje podal kratko finančno poročilo, po katerem je bilo v podporo boju demokratičnih sil v Sloveniji zbranih doslej preko dolarjev 82.000. Od te vsote je bil večji del že pred volitvami 8. aprila izročen vodnikoma obeh glavnih skupin DE-MOS-a.«
IZGNANE REDOVNICE -»Usmiljenke so na primer zastonj vzdrževale največje reveže prav s pomočjo posestva na Batju... Največja nesreča je bila v tem, da so iz bolnic izgnali redovnice. Z odprtimi rokami so jih sprejeli v Beogradu in drugod po Srbiji. Pri nas zaradi tega mlada dekleta niso imela več lepih zgledov, ki so jih dajale redovnice s skrbno nego bolnikov in poučevanjem na dekliških šolah « (Iz pogovora s škofom Stanislavom Leničem)
BOG JE ŽELEL IMETI PRIČE — »O povojnih pobojih domobrancev in drugih nedolžnih ljudi si ljudje šele sedaj upajo govoriti. Gospod škof, ste vi kot tajnik v škofiji maja leta 1945 vedeli, da so v Škofji Loki, v Škofovih zavodih v Šentvidu vrnjeni domobranci in da jih vozijo v Rog?« »Na škofijo so začele prihajati novice, da vračajo domobrance. Storiti nismo mogli ničesar. Bili smo poraženci in so
nas kot take jemali. Nihče nas ne bi niti poslušal. Sprva nismo mogli verjeti, da je to sploh mogoče. Potem so prišle prve vesti, da jih vozijo v Kočevski Rog. Bilo je strahotno, mora nad vso deželo. Nihče ni hotel ničesar vedeti ali videti, če smo koga spraševali. Prvo natančno poročilo, ki sem ga jaz dobil, mi je dal Milan Zajc iz Velikega Gabra, ki seje rešil iz jame v Rogu...« (Iz pogovora s škofom Stanislavom Leničem o vojnih in povojnih dogodkih)
NARODNA SPRAVA — »Sprava med živimi Slovenci je potrebna in je hkrati pogoj, ako želimo vstopiti v tretje tisočletje kot zrel narod. Nihče se ne more in se ne bi smel odrekati sožitju s sonarodnjaki in spoštovanju različnosti v osebnem in javnem življenju...«
V TISKOVNI SKLAD — »Rev. A. Žitko, Oakland, Kalif.,'je daroval dolarjev 28 v naš tiskovni sklad. Za lepo podporo se iskreno zahvalimo.« (Tudi mi bi se radi iskreno zahvalili, če bi bila v domovini podobna navada in bi kaj kanilo našemu listu.)
SLOVENSKI TISK V STISKI — »Vsakdo, ki bere slovenske publikacije, dobro ve, da jih je vedno manj. Tiste, ki še obstojajo, imajo vedno več angleških spisov, strani za slovenske spise pa se krčijo.«
»SLOVENSKE ZEMLJE ČUVARJI« — »Pod tem naslovom smo prejeli izdane kasete pesmi in koračnic Slovenskih domobrancev iz leta 1944... Za Slovensko domobranstvo Filip Oreh.«
-C
DOLENJSKI UST
sti začela potovati po svetu. Tako je v letu 1974 prvič potovala v Švico, kjer je živela njena hčerka Marija. Šla je potem še v Ameriko na obisk k svojim bratom in sestri, saj se niso videli več kot petdeset let. Tudi oni so dočakali starost čez 90 let.
Ko sem jo pred tednom dni obiskala, je skrbno zalivala rožice okrog hiše, da bi bilo cvetje bolj cvetoče. Zelo je vitalna, rada se pogovarja in pripoveduje o svojih otrocih, zetih, snahah in seveda vnučkih. Zbirajo se radi ob njenih jubilejih, tako bo tudi ob 90-letnici njenega rojstnega dne, ki ga bodo počastili v soboto.
Zaželimo ji še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu domačih!
R. MAJER
Brezplačna pomoč in darilo Sevnici
In vendar se premika
ročno, pa vendar je bilo, tako vsaj pravi Alojzija, življenje na vasi lepo. Zbirali so se in prepevali ob raznih kmečkih delih, ali v prostem času.
Leta 1924 seje poročila na Gornji Podboršt pri Trebnjem, kjer živi še danes. Rodilo se je 11 otrok. Možje bil živinski trgovec, nakupoval je živali za mesarijo v Ljubljani. Med vojno je delal kot aktivist na terenu — sin Ivan je bil borec v Gubčevi brigadi, sin Lojze pa v Cankarjevi — po končani vojni pa je bil več let predsednik krajevnega urada v Dol. Nemški vasi.
Možje Alojziji umrl že leta 1951, star komaj 49 let. Na njenih ramah je ostala vsa skrb za družino, čeravno so bili otroci že pri kruhu. Uredili so si domove in družine. Za mamo Alojzijo pa so lepo skrbeli, čeravno so se odselili v razne kraje, radi prihajajo domov. Mama Alojzija je šele pri 60 letih staro-
SEVNICA — Naravovarstveniki v Sevnici so se pred leti, kolikor jih je tedaj sploh bilo, zelo jezili, ko je edini sevniški park — drevored ob Savi, postal obvoznica za vprežna vozila in nato za ves ostali promet. Za nameček so občinski možje dovolili sevniškemu Betonu, da je sredi drevoreda namestil dve baraki za sezonske oz. za svoje delavce iz drugih krajev. Ta poteza je za daljši čas zapečatila usodo drevoreda W!t oaze miru za starejše Sevničane, mamice z otroki; skratka drevored je postal obvoznica s slabo vzdrževano makadamsko cesto in odlagališče za raznovrstno navlako.
Zaradi tega so bili vsi, ki nikakor niso mogli pozabiti nekdanjih nepozabnih trenutkov oddiha na sprehajališčih kostanjevega drevoreda in njegovih številnih klopeh, prijetno presenečeni, ko so pri sevniški krajevni skupnosti asfaltirali cesto skozi drevored od srednje tekstilne šole do Plausteinerja. Opazili so tudi sprva moteč torzo — obžagane kostanje, da se torej tudi v drevoredu nekaj premika na bolje.
»Pri poskusu, da bi v staro mestno
Dajte sinove v kmetijsko šolo pri Rudolfovem!
Sto let star poziv Dolenjskih novic, ki še velja
Ponosni smo na našo Deželno kme-tiško šolo na Grmu. Ne moremo si kaj, da bi o tej priliki nekoliko besed o tem zavodu ne spregovoriti. Že od nekdaj je potreba pripoznati, da se more vsak človek svojega stanu učiti, ako ga sam izvrševati prične. Kdor hoče na primer duhovnik postati, iti more v semenišče, pravdnih ali pa zdravnik na vseučilišče itd. Rokodelci morajo se že od nekdaj najmanj tri leta pri kakem mojstru učiti, pred kakor rokodelski pomočniki postanejo.
Kmetijstvo, ta najvažnejši stan človeštva, bil je do najnovejšega časa, žali Bog, najbolj zanemarjen. Do leta 1848 imeli smo grajšake, katerim je bil kmetovalec podložen. Grajšak je bil sicer tudi sam kmetovalec in navadno velik kmetovalec, toda on ni bil podložen sokmetovalcu, to je kmetom, ampak bil jim je zatiralec in prava pijavka. Ne le, da so morali kmetje — tlačani graščaku vse polje brezplačno obdelovati, morali so mu vrh tega še od lastnih pridelkov desetino odrajtovati, in tudi vsakovrstna druga, dostikrat kar naravnost sramotilna dela opravljati Leto 1948 poravnalo je globino med nekdašnjo visokostjo grajšakov — velikih kmetijskih posestnikov in nizkostjo revnih kmetovalcev. Dandanes morata obadva delati, ako hočeta živeti. Obadva pa tarnata dan na dan, da ne moreta shajati, da zemlja veliko premajhne dohodke do-naša, plačila in druge potrebščine so pa od dne do dne večja. Grajšak toži seveda najbolj, kajti njemu se godi, kakor se je godilo Izraelcem, kat vi so se v pušavi polnih egiptovskih loncev spominjali.
Da temu drugače postane, ustanovili so tudi v naši deželi po ebni ivod, posebno kmetijsko šolo, na Grmu pri Rudolfovem. Ta šola je za sinove kmetijskih staršev — naj bodo grajšaki ali priprosti kmetje. V tej šoli uči se vse v umno kmetijsko gospodarstvo spadajoče predmete: trto reja, kletarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinarstvo itd V nji podučuje se pa tudi v računstvu, spisju, zemljepisju, risarstvu, naravoslovju itd Vrh tega napeljuje se v kmetijski šoli na Grmu učence k strogi ubogljivosti, poštenosti, marljivosti, pridnosti, štedljivo-sti, rednosti, zmernosti v jedi in pijači, snažnosti v obleki in v vsem druzem. A li se je toraj mogoče za sinove kmetijskih staršev boljšo šolo misliti memo one v Grmu. Toraj dolenjski gospodarji, kateri imate za kmetiško šolo na Grmu ugodne sinove, dajte jih v to šolo.
jedro Sevnice vnesli za okolje motečo glavaniko, sem obljubila, da bom poskrbela za hortikulturno ureditev Sevnice,« je povedala dipl. inž. agronomije Vida Cimperšek, ko smo jo pobarali, zakaj se je odločila za brezplačno pomoč in darilo mestu. »Zaradi pomladitve kostanjev so gozdarji strokovno obrezali krošnje, nekaj pa sojih morali tudi požagati. V drevoredu je zdaj okrog 40 kostanjev, nanovo pa bo potrebno posaditi še 60 kostanjev. Najprej bomo skušali urediti spodnji del drevoreda proti Savi. Na betoski plošči barake, ki je pogorela, bo kotalkališče, za otroke ne bo manjkal niti peskovnik,« pojasnjuje inž. Cimperškova, ki jo slovenski agronomi poznajo tudi kot prizadevno predsednico slovenskega sadjarskega društva. Smisel in ljubezen za hortikulturno urejeno okolje ji je vcepil prof. Jeglič na ljubljanski Biotehnični fakulteti.
V parku bodo zasadili zgolj avtohtono grmičevje, pri čemer računajo tudi na pomoč cvetličarne Vallentina. Pričakujejo tudi, da bo novomeško Vodnogospodarsko podjetje pomagalo pri ureditvi brežine proti Savi, na kateri bodo uredili sprehajalno pot.
Lep uspeh
semiškega
računalnikarja
mm ®®;H
Andrej Ota drugi
SEMIČ — Računalništvo na se-miški šoli nima dolge tradicije. Res, da so imeli nekaj let 4 spektrume, ob katerih seje drenjalo vse preveč za računalništvo zagnanih otrok, šele v letošnjem šolskem letu pa so z vključitvijo v program Raček nabavili 10 računalnikov, s katerimi jim uspe potešiti ukaželjne učence. Prav zaradi vsega tega je uspeh, ki ga je dosegel sedmošolec Andrej Ota na republiškem tekmovanju v računalništvu, toliko bolj presenetljiv in razveseljiv. Zasedel je namreč 2. mesto v svoji skupini.
Andrej je začel hoditi v računalniški krožek v 5. razredu, lani je dobil računalnik tudi doma, z računalništvom pa se ukvarja, kot sam’pravi, predvsem iz veselja, nikakor pa ne zaradi kakršnih koli ambicij po uspehu. Kot pove njegova mentorica Barbara Fir, je Andrej zelo samostojen, veliko
Andrej Ota
stvari odkrije sam, ima solidno znanje in se na republiško tekmovanje ni posebej pripravljal. Sicer redkobesedni Andrej pa priznava, da bi se po končani osnovni šoli rad izobraževal za programerja. »Upam, da bodo moje uspehe na tekmovanju upoštevali pri mojem nadaljnjem odločanju o šolanju, če pa ne, se bom že nekako znašel,« se nasmehne, cb tem pa se ne pozabi zahvaliti za pomoč šoli in mentorici.
Ne nazadnje je tudi ali predvsem zasluga šole in mentorjev Firove in Toneta Verderberja, daje med semiš-kimi šolarji zanimanje za računalništvo tako veliko. Kar 5 krožkov imajo, v katerih je okrog 80 učencev. Za vse liste, ki krožkov ne obiskujejo, a jih računalništvo zanima, imajo enkrat na mesec odprta vrata računalnice, srednješolcem pa so računalniki na voljo vsak petek popoldne. Da pa so poleg iznajdljivosti pri urejanju računalnice na semiški šoli pokazali tudi zvrhano mero dobre volje, dokazuje tudi to, da jim je kljub veliki prostorski stiski uspelo najti primeren prostor zanjo.	m. B.-J.
USPEŠNI SEMIŠKI UČENCI
PERISKOPOVCI NA BRALNI ZNAČKI — Ob podelitvi Župančičevih bralnih značk učencem metliške osnovne šole so prejšnjo sredo v kulturnem domu pripravili prireditev, na kateri so nastopili perisko-povci Desa, Jos in Vlado Kreslin, ki jih je prepolna dvorana učencev navdušeno sprejela. Bili sta pravzaprav dve prireditvi, za učence od 1. do 4. in od 5. do 8. razreda. Bralno značko je prejelo 468 učencev od skupaj 701, kolikor jih hodi na metliško šolo, se pravi dve tretjini vseh. Kar se tega tiče, je najboljši 3. c razred, kjer je kar 93 odst. učencev dobilo bralno značko. Tekmovanje za bralno značko na metliški šoli vodi učiteljica Marjana Smrekar. (Foto: A. B.)
SEMIČ — Na številnih občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih, ki jih pripravljajo ob koncu leta, so se letos dobro odrezali tudi semiški učenci. Tisti, ki so se najbolje izkazali, so imeli slavnostni sprejem pri ravnateljici Ivani Žunič, pogovarjali pa so sc predvsem o njihovem delu. Na republiškem tekmovanju v računalništvu je osvojil 2. mesto Andrej Ota (7. razr.), na regijskem tekmovanju v fiziki Dejan Tomaževič in Toni Jelenič (8. razr.) 1. mesto, na medobčinskem tekmovanju v matematiki Dejan Tomaževič prav tako 1. mesto ter Gregor Malnarič (6. razr.) 3. mesto. Na medobčinskem tekmovanju v angleščini je bil v svoji skupini prav tako najboljši Toni Jelenič. Na občinskem tekmovanju v Veseli šoli je L mesto pripadlo Roku Sprogarju (4. razr.). Na mednarodni razstavi ekslibrisov, ki jo bodo 25. maja odprli v Ljubljani, udeležuje pa seje okrog 10 držav, bo razstavljala tudi Petra Krašna (8. razr.). Na razstavi z naslovom Likovni svet otrok v Šoštanju pa razstavljajo Andrej Mavsar (4. razr.), Sandi Fajdiga (5. razr.) in Gregor Malnarič (6. razr.). Tudi med belokranjskimi otroškimi folklornimi skupinami je najuspešnejša semiška, ki se bo prihodnji mesec udeležila republiškega srečanja.
Tisoč članov studia Videm
Zaključek plesne sezone — Zahvala sponzorjem
KRŠKO - V plesni studio Videm seje od lanskega februarja pa do letošnjih spomladanskih mesecev vpisalo že 1000 članov. Prav toliko članov se je naučilo prvih plesnih korakov, nekateri med njimi pa tudi že tekmujejo.
Vodja kluba Dušan Vodlan ne skriva zadovoljstva zaradi doseženih uspehov, saj je plesni studio Videm dokazal, da je sposoben organizirati plesno šolo za vse starostne kategorije. Pred kratkim pa je studio Videm pripravil že 2. občinsko prvenstvo v družabnih plesih za učence osnovnih šol. Udeležilo se gaje prek 150 parov z vseh krških osnovnih šol. Ekipno seje najbolje uvrstila osnovna šola Krško, v posameznih kategorijah pa sta dva prehodna pokala osvojili osnovni šoli Krško in Leskovec. Med učenci 1. in 2. razredov so prva tri mesta zasedli Kristina Žibert in Karolina Očkerl, Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar ter Barbara Pungarčič in Ja-
ti/rGcUviAtwy
VESELA ŠOLA
Najboljši veselošolci in veselošolkc se zbrali v OŠ Krmelj za tekmovanj znanju Vesele šole. Razporedili so na! učilnicah in začelo se je. Prepisovanj bilo skoraj nemogoče. Potili smo raznih matematičnih in logičnih zanl ugibali, kako je bilo ime izumitelju 1 bojk, kako se reče kruhu po japonsl Štirideset minut je minilo kot za šalo. tem so nam gosposko postregli. Po smo nestrpnost krotili s klepetom, nel ri pa so zaigrali. Na tekmovanju sr dobro odrezali. OŠ Boštanj je imela prvake, OŠ Sevnica pa dva. Marsiki bil tudi razočaran, vendar: ni važno gati, važno je sodelovati!
URŠKA KLAKOČAR,1 v .
OŠ Savo Klat °zl: Sev
"ten fo ris
SAMO ANGINA
01 .
ec r
Ko sem bila stara 5 let, sem imela a no. Spomnim se, da meje zelo bolelo j Kadar sem pojedla slino in popila pol ’ čaja, meje v grlu zapeklo. Z mamici bili pri zdravniku. Bilje zelo prijazen, gledal mi je grlo, ušesa, nos in pljuča. 1 smehom mi je povedal, da imam S angino. Napisal je recept. Dobila okusen sirup.
TANJA BARTOL, OŠ dr. Anton Debt Loški
MOJE ŽELJE
4
ir'
r
£
Ljudje imamo veliko želja. Tud: sem taka, da si marsikaj zaželim. Na srečna pa bi bila, če bi v šoli dobivala! še ocene, če bi bil po vsem svetu mir bi šla lahko poleti v Nemčijo k svp* očetu
POLONA TURK,M OŠ dr. Anton Debi Loški I
1Pat
‘o kr
PODELITEV Rok BRALNIH ZNAČK Jfc
Na proslavo, ki smo jo pripravil ' podelitvi Župančičevih bralnih zO ' smo povabili tudi ilustratorja in ured )e J' Cicibana Boža Kosa in predsednico o pančičeve bralne značke iz Novega n ’ Ča Božo Kos nam je narisal slavnega Ce to fa in butalskega policaja, pa tudi na sek Nogavičko se je spomnil. Tudi žt j(l smo, kajti Ciciban ob svoji 45-letnic ^ darja nagrade. Gost Božo Kos nam j« |( . in nas nasmejal. Mnogi so med pr» ' poskušali risati tako kot on, kajti vaja “ne mojstra.	7°-/
MARTA KASTELIC l čl, OŠ Mirn! <Ski
Odg,
TUDI ZA ZMAJEVO ^ BRALNO ZNAČKO1 g
Ko sem letos prebrala knjige za GO bralno značko, sem se odločila, da ne brala še knjig za Zmajevo bralno za* Tovarišica za slovenski jezik pa mi j c govarjala, naj se prijavim k Zmajevi: ?Vai, ki, češ da imam še dovolj časa za bjm0n
Pristala sem, da bom delala. Vzel*
knjige Deček iz Zaboja, Domača d 9	1
in Pripovedke iz. domovine. Ko se* (J 1,1 prebrala in tudi uspešno odgovorila e *°v vprašanja, sem se naučila še tri "apc knjige Pjesme za djecu. Ni mi žal, o) Jilr> prebrala vse knjige za Zmajevo ™ utljj značko, saj so mi bile všeč. ' 1 Zg/ JANJA BRCAH p-novin. \ i,0 .
OŠ dr. Pavla
?i6z(
J*e vi
TUDI MOJ OČE JW
-----------------»«USv
&Pr
Mednarodnemu dnevu RK siflOTo ^ psvetili eno uro oddelčne skupno*11 gVjh dan smo napisali tudi nekaj misli teljstvu. Takrat nas je tovarišica tudjL " šala, ali je kdo od naših staršev *1.rV3ti0i° lec. Od 24 učencev v razredp jj® 5. °r>
eden od staršev krvodajalcev, prt z
oba. Tovarišica je rekla, da je to TJi Potem nam je dala vabila za krvodr. /7 akcije, ki so jih prinesli iz OO
nje. Tudi jaz sem odnesel domov y(l,( ^ ker je moj oče krvodajalec. Jaz Še n 1
če bom krvodajalec, občuduješ %
ARJ/MN Jrtlv*" rv OS dr. Pavla
Se<^ek
nja Dobravc, vsi trije pari iz OŠ Krško. Med učenci 3. in 4. razredov so se najbolj odrezali plesni pari Jasmina Antolič — Katarina Drenik, (OŠ Leskovec), Gregor Peterkovič —Vesna Vučajnik (OŠ Krško), Simon Vrščaj — Mojca Zupančič (OŠ Leskovec). Med učenci 5. in 6. razredov so prva tri mesta zasedli plesni pari Aleš Lončar — Diana Budiner (OŠ Krško), Saša Božovič — Barbara Vegelj (OŠ Leskovec), Marko Malešič —Barbara Bizjak (OŠ Leskovec). Pri najstarejših pa so prva tri mesta zasedli plesni pari Ivo Rime Suzana Kos (OŠ Krško), Aleš Lupšina in Sabina Dobršek (OŠ Krškol Matjaž Bračun in Darja Peruci (OŠ Krško).
Zdaj se krški plesni pari pripravljajo na regijsko tekmovanje, ki bo 19. maja v Novem mestu, kjer pričakujejo vsaj uvrstitev v polfinale.
J. S.
ZNAČKARJI IN MIHA MATE
%ž
K.
*
Bralni značkarji na naši />ollaT^ končali z delom. Ob podelitvi zna<\ obiskal Miha Male in skupaj sm°P nekaj nadvse lepih trenutkov. M1« je otroštvo preživel v Ribnici i" ‘ j veseljak. Skoraj bo končal novp.
Škrlatna vrtnica. Verjetno pat ud'
zgodbe ne bodo dolgočasne, saj J* 'h obiskal Afriko. »Snov za pisanje P' od tistega, kar leži v meni. Vsa* prediham in po sebi zgradim,« Je* povedal. Kulturni program ob r bralnih značk je bil zelo lep. '°t 7 5 Sukan izrekamo priznanje za izV'V ( Prijatelji širom po naši domov"1 v Ali ni prijetno, ko lahko stisneš f veku, ki zna pisati tako prijetne
KA™ noVj^
OŠ Savo
Št. 20 (2126) 17. maja

vli
1
TMBBffTr ,:-r *rf ••g”' n^nli— J. isifcC^UlHHHHNEHp'"'Wa»I MtOlm iHrlSMk. *^sMpRwi
;|a< r°zUiv pogled na nagrmadene plasti človeških kosti seje odkril jamarjem, kosoprodrli vozkoin h:v1 Petrov globoko režo v Breznu pod Krenom. Domneva se. daje bilo to brezno eno največjih roških torišč in grob več tisoč pobitih slovenskih domobrancev.
la a
:!o|
P°! \ lico r
Rogenrol« ali
divji ples smrti
T)
ft—J e
fParme sc
10 krnil-
eževja in sneg, mraz in vročina, megle rPorine so štiri desetletja in pol načenjali povr-0 kratkega brezna v širnih gozdo vih Kočevske-Hoga. Zemlja seje rahljala, kamenje krušilo in '°do drselo med razpokami nagrmadenih skal
a vil' °rezno namreč ni bilo kot mnoga druga kočev-, itQ brezna odprto. Neznana roka ga je zminirala.
grmada kamenja, krša in zemlje usula v nico ‘fno in zakrila vse, kar je bilo v njem. Narava in ;alT basa sta v debelo plaši nasipanega zvrtala i C t (o in globoko režo, ki se je širila in poglabljala ,n® Se kot nekakšno okence odprla v temo brezna. ■tn^c j 5eie v 10 reio SPUS’‘I jamar in osvetlil ozek ■e ‘temni prostor, so se pred njegovimi presene-nra <lfn‘ otmi pokazale kosti —porumenele in vaja ?ne človeške kosti
‘jaj se je s tem kraškim okencem odprlo? Od LIC ‘človeške kosti v zapuščeni in odmaknjeni liri« 'tki prepadni?
Odgovor na to vprašanje je dandanes znan. Bolj V C panj. In naj bo še tako neprijeten in grozljiv, 10^1 je z njim na dan, kajti z resnico, ki jo nosi, se
_ i trei>a navaditi živeti .Go
ČRNO-BELA SLIKA mi; ZGODOVINE RAZPADA
icV.'rfQi' k tej jami — gre za zasuto brezno pod
:a !%
Pom na zahodni strani Kočevskega Roga bli-"‘acesno ve gorice — se je prejšnji teden name-
s£' (krnska snemalna ekipa, z njo pa tudi midva rila" p°vinarska radovedneža. Novomeški filmski 1 P*? .apalec Filip Robar, ki ga poznamo po števil-^ \	—nekateri od njih so živo dregnili v
/0 Vrviva vprašanja naše družbe — je namreč te
'!& snemati svoj najnovejši dokumentarni in. V h ,m nosi delovni naslov Rogenrol, pod tem
, * un
1 ^ ln nek°hk° enigmatičnim nazivom pa '•nV fva trpka tema. Robar želi s filmom osvetliti
tcrru*. I\uuur z til •> jumurri iaj venili
dogajanja v dnevih po koncu druge s ve-

£C |»c. Sv°jimi sovražniki in okupatorjevimi sode-m Predvsem z zajetimi domobranci 'noSli ° ^slej znanih podatkih je angleška vojska isli o, ^Slr‘jskem Koroškem, kamor so se zatekli .ni* l*** domobranci in drugi sodelavci okupa-i kr'1' jugoslovanskih tleh, kakih 9 do 15 tisoč J jeJ °°ranskih vojakov in njihovih svojcev, ki so Pn jf/e>nljali na umiku in predaji zaveznikom, iz-: to.l Jugoslovanski armadi. Točno na današnji
^	,-r ,jmiru	ut s.
nov ‘ \ *?danji lord A dlington, podpisal po vetje o iz-, je O* p Ujetih jugoslo vanskih k vizlingo v Jugosla-em P ^ °d pretvezo, da jih peljejo v Italijo, so domo-tpjP Prepeljali v Jugoslavijo in jih večino pobili. K L*JZ1 Pobitih niso nikoli z vedeli ne za dan in ne za plitve, niti dobili uradnih listin o opravlje-«| j fUciji. Mnogi so dolga leta upali, da so nji-Tisti, ki so se pri oblasteh pozanimali,
^ Za h‘ti rut in nmrf/iim/in/i nrii/iii/i/iHimi'
rV()d*l, tj 1
7- maja 1945, je brigadni general Toby
zajetimi in prostovoljno prijavljenimi, so
dobivali cinične odgovore, da so najbrž pobegnili na tuje ali pa so naleteli na popoln molk.
Ta tema je bila dolgo časa tabu. Ni se smelo ne govoriti ne pisati o tem. Z liberalizacijo razmer pa je nastopil čas, ko nič več ne zadošča idealna črno-bela podoba preteklosti. Enostransko razumevanje preteklosti in sploh vsega, tiranija ene ideje, se umika, hkrati s tem pa se poslavaljajo zahteve po bolj razgibani in resničnejši podobi preteklih do-gajanj. Večina naših ljudi, predvsem povojne generacije, je živela z eno samo resnico o preteklih dogodkih od šolskih klopi naprej. V tej podobi ni smelo biti nobene sence. Prav zaradi tega molka so ljudje danes ob branju knjig, kot so Črne bukve, Trilogija, Kri mučencev in druge, tako presunjeni in zaprepadeni.
V emigrantskem svetu v tujini se je o vsem tem sicer vedelo. Emigracija je izdala več pričevanj in propagandno gradivo, v katerem so razgaljali in po svojih videnjih izrisovali dogajanje med vojno in po koncu vojne, vendar se za te knjige v domovini ni smelo vedeti, kaj šele, da bi jih ljudje lahko brali Tista manjšina doma, ki je za poboje vedela ali samo slutila, ker so posegli v njihove družine ali sosedstvo in od njih odtrgali očete, brale, može, pa je molčala v strahu pred represijami. Molčali so tudi iz tihega upanja, da so morda le resnične govorice o tem, da imajo zajete domobrance v posebnih delovnih taboriščih na zaprtih področjih Kočevske. Tudi nekatera dejstva so govorila v prid temu. Vendarpa se danes o takih taboriščih nič ne ve. Ta tabu še ni padel.
POGLA V JE O SLOVENSKI KRUTOSTI
»Že dolgo me je tiščala misel na to temo,« je povedal Filip Robar. » V glavi imam sicer obilje tem, ki bi j ih želel spraviti na filmski trak, vendar je ta postala ta čas zelo aktualna. Film sem začel planirati lani. Predlog za snemanje sem poslal na več naslovov, odgovori pa so bili povsod enaki: ni denarja. Nazadnje sem na ljubljanski televiziji le sklenil pogodbo za snemanje dokumentarnega filma. Za televizijo bom torej naredil 90-minutni dokumentarec. Za izvedbo sem dobil 30.000 dinarjev. Vendar moj namen ni zgolj odkrivanje nekih kosti. Gre za moj prispevni kamenček k spomeniku sprave. Mislim, da sprave ni brez katarzičnega doživetja. Tako doživetje stežka prihaja prek črk, bolj učinkovito se ga da spodbuditi s filmom. Globoko v spomin so se mi vtisnili prizori iz dokumentarca o izkopu žrtev v Katpnskem
gozdu. Na človeka taki prizori delujejo neposredno in z močjo.«
Robar pravi, da mora narediti ta film, ker se čuti obveznega svoji generaciji. generaciji rock ‘n rol-la. »Šele zdaj,« pravi, »odkrivamo tisto poglavje slovenske zgodovine, ki je posebej kruto. V njem se odraža posebnost slovenske narave, njen destruktivni element. Po neki mednarodni raziska vi o genski komponenti shizofrenije se ta zlasti izrazito pojavlja pri Irich, Švedih in Slovencih. To so narodi, ki imajo izrazito močan samodestruktivni element. Nastopa na različne načine in butne ven nepričakovano. Je v življenju, vendar pa ni na strani življenja.«'
Ta premislek bo Robar seveda lahko filmsko razvil šele, ko bo sedanji dokumentarec nadgradil. V prvotnem načrtu Rogenrola je predviden daljši film, ki bo mešanica dokumentarca in igranega filma. Nosilka igrane vloge naj bi bilo dekle, ki išče motive za razumevanje vloge Antigone. Najde jih v odkritjih o poboju domobrancev. V soočenju s pričami in nato v tavanju po roških gozdovih in moriščih dojame grozljivost morije ter globino moralnega vprašanja sprave.
Film bo Robar posnel v celotni verziji, če mu bo uspelo dobiti denar. Upa, da bo našel razumevajoče sponzorje.
KAJ SKRIVAJO ROŠKA BREZNA?
Robar seje med pripravami na snemanje Rogenrola znašel tudi pred težavami drugačne vrste, ne samo pred pomanjkanjem denarja Dostopnih dokumentov o pobojih skoraj da ni, vsa morišča niso znana, redke priče, ki bi lahko kaj povedale, še molčijo. Tako seje zanesel na že objavljeno literaturo, nekaj pa je izbrskal kar sam. Uspelo mu je, daje za snemanje in izjave pridobil nedvomno zelo pomembno pričo, vodjo eksekucijskih akcij na Rogu Sima Dubajiča. Zdaj upokojeni oficir, ki živi f Beogradu, se je pred kamerami zjokal, ko je pripovedoval o podrobnostih organizacije in o tem, kaj so mu posamezni komandanti vsakodnevno poročali. Po njegovih izjavah je tudi jasno, kdo je za poboje vedel — vedelo je celotno najvišje vodstvo.
Za Teharsko morišče je bilo na voljo nekaj več prič in gradiva in ta del snemanja je Robar ob veliki pozornosti tamkajšnjih prebivalcev že opraviL Na Kočevskem Rogu pa so stvari precej bolj zapletene.
»Pred enim mesecem sem začel načrtno raziskovati, kje na Rogu so bila morišča,« pripoveduje Robar. »Pri tem so mi pomagali jamarji in drugi poznavalci terena. Uspelo mi je odkriti več domnevnih morišč. Najbolj zanimivo je pod Krenom. Tu so dokazi jasni.«
Na poti h kraju prvega snemanja v roških gozdovih smo si ogledali nekaj domnevnih morišč: Brezno pri Cinkovem križu, Dvojno brezno. Brezno Na Klancih. Ob pogledu na globoke, zevajoče prepadne, se nam je razkrilo, kako težko bo priti resnici do dna, v tem primeru zares dobesedno.
Brezno pri Cinkovem križu je najglobje od številnih kraških brezen v novomeški občini,«je povedaljamar Milan Pršina »Leta 1983 smo izmerili, daje globoko 185 metrov. Vendar v njem ni nič, kar bi dajalo kakršen koli sum, da bi vanj metali žrtve. Le nekaj deset metrov naprej je Dvojno brezno. Gre v bistvu za dvoje brezen, ki nista povezani med seboj. Na dnu smo jamarji odkrili nanos sekundarnega materiala. Sklepamo, da gre za nasutje, ki je nastalo z miniranjem. Kaj je pod nasutjem, ne vemo.«
Previdnost pri sklepanju je razumljiva. Toda ljudje, ki so, kolje videti, že sami iskali brezna, ki so pogoltnila njihove svojce, ne dvomijo. Zakaj bi sicer neznana roka na bližnjo smreko pripela bet list, na katerem piše:
» Vaša trupla tu ležijo,
naj večne lučke vam gorijo!«
Nekoliko bolj skrben pogled po zaraščeni okolici brezna razkrije ugasle sveče v lončkih. Najbrž so gorele na dan mrtvih.
Nazaj grede sva nekoliko bolj pozorno opazovala stezico, ki pelje mimo obeh brezen. Ugotovila .soa, da mora bili znana še komu drugemu, ne samo redkim častilcem spomina na žrtve. Kamni na poti so navrtani za miniranje. Ali to pomeni, da bo o bližnji prihodnosti tu speljana prostornejša pot? Morda k urejenemu grobišču ali spomeniku? Ta hip se ve le to, da je za prihodnji mesec predvidena maša zadušnica na enem od morišč na Rogu, v Teharjah pa bo 31. maja.
V BREZNU SO ČLOVEŠKE KOSTI
Obisk tretjega brezna je bil že grozljivejši, čeprav samo brezno ni globoko, vsega nekaj metrov.
Med številnimi brezni Kočevskega Roga ni bilo lahko najti tista, v katerih leže posmrtni ostanki pobitih domobrancev. Vsa so grozljiva, ena po silnih globinah, druga po svojih vsebinah. Režiser Filip Robar skuša iz teme roških brezen prinesti resnico na dan.
Je pa zato jasno vidno, da je zasuto. Tu sva zagledala prvo človeško kost —porumenelo stegnenico. Okoli brezna je vse razhojeno. Kaj so iskali neznani obiskovalci? Je mogoče, da so izkopavali človeške kosti?
Spremljevalec Pršina je ob takih najinih pomislekih povedal, da bi to utegnilo biti res. Ljudje brskajo po jamah, sami iščejo posmrtne ostanke, pri tempa pozabljajo na pieteto. Verjetno bo treba vsa brezna, kjer so bila morišča, nekako zaščititi pred takim početjem.
Brezno pod Krenom je na zunaj videti popolnoma nedolžno. Ni globoko, vendar pa je precej obširno. Leži nedaleč od glavne ceste Kočevje — No vo mesto. Presenetljivo je, da se zanj kljub temu skoraj ni vedelo. Ko ga je Filip Robar prvikrat iskal, gaje zgrešil, čeprav je šel s svojimi pomočniki tesno mimo. Kasneje, ko je brezno našel, je odkril še druge sledove, kipričajo, da so zanj nekateri le vedeli. Na deblih smreke, ki rastejo v globeli pred breznom, so vrezani preprosti, zdaj že močno zarasli in težje razpoznavni križi
V samem breznu in na njegovem obrobju so ostanki številnih sveč. Ko smo mi bili tam, so nekatere še gorele. Eno je prižgal tudi grof Tolstop, ko je ta mesec obiskal Slovenijo. On je eden redkih zgodovinarjev, ki že dlje časa raziskuje, kaj se je zgodilo z zajetimi domobranci, ustaši, četniki, kozaki in drugimi vojnimi ujetniki, ki so se predali zaveznikom. Tolsto? je zaradi knjige, v kateri je krivdo za izročitev vojnih ujetnikov in s tem krivdo za njihov poboj naprtil tudi britanskim politikom, prišel pred sodišče. Bil je obsojen, ker ni razpolagal z dovolj dokazi. Zbiranje dodatnega gradiva za zagovor in pritožbo ga je pripeljalo k nam. Prišel je prav v trenutku, ko se je začeto poboj vrnjenih domobrancev raziskovati tudi pri nas. Ne preseneča torej, če so se ob breznu pod Krenom ta mesec znašli tudi znana slovenska zgodovinarja Tone Ferenc in Dušan Biber ter član neodvisne britanske komisije Anthonp Cotvgill.
Kaj so zgodovinarji lahko v breznu videli? Bolj malo. Lahko so le Ugibali, koliko žrtev je mogoče spraviti vanj in jih zasuti Ocene so približne, gibljejo pa se okoli števila 3000. Kljub temu da človeških kosti zunaj ni videti, pa v breznu nedvomno so. Ozek in le majhen delček jame, ki sta ga odprla erozija in posedanje nasutja, je razril številna človeška okostja. Do njih pa se lahko splazi le izkušen jamar. Milan Pršina je zato omenjenim raziskovalcem pričal o tem, kaj je videti v breznu, pomagal pa je tudi snemalcu Radu Čoku vjamo in iz nje.
Po njegovem opisu je razkriti delček brezna globok kakih šest metrov. Poteka ob pravotni
Snemanje filma Rogenrol ni bilo lahko. Filip Robarje moral za nekatere kadre poklicati na pomoč jamarje, ki so omogočili varen vstop in izstop iz jame snemalcu Radu Čoku. Na sliki: režiser daje napotke sodelavcu jamarju Milanu Pršini. Ta izkušeni jamar je opravil zanimiv poskus; brez pripomočkov je zlezel iz enega od brezen in tako dokazal, da je bilo res mogoče nekaterim ranjenim domobrancem pobegniti iz jam smrti.
gladk i steni brezna, na eni strani pa so nasute plasti kamenja, prsti in zemlje. Med njimi so človeške kosti. Use skupaj deluje kot nekakšen presek dela brezna.	%
Snemalna ekipa je s težavami vendar posnela notranjščino ozkega jaška. Tako je na filmski trak zabeleženo nekaj, kar verjetno ne bo več dostopno človeškim očem.
Množičnih grobišč po Kočevskem Rogu ne bo nihče odpiral. Bilo bi brezupno početje. Ne samo da se za vse ne ve, tudi za domnevna in že odkrita je kaj takega nemogoče. Kdo naj odmeče vso goro kamenja, nasuto na tisoče žrtve? In kdo naj iz globin brezen dviguje posmrtne ostanke? Naj počivajo, kjer leže že desetletja A dvignimo jih vzavestin ja ven spomin. Ne gre za kosti, gre za odnos do mrtvih in za odnos do nepotvorjene preteklosti O nji bo spregovoril tudi Robarjev film.
TONE JAKŠE MILAN MARKEU
Človek, ki je prišel iz jame
E.
na od zelo redkih prič. ki je preživela morijo in tako rekoč iz onostranstva prilezla iz jame, pa še danes živi, je A loj z Vesel, doma iz okolice No vega mesta Dolga leta je molčal kerje bilo tako bolje zanj in za njego ve domače. Sedaj, ko so drugi časi, lahko spregovori Njegova pripoved se ujema s pripovedmi drugih prič, zapisanimi«inozemstvu. Je še en dokaz, da nobeno grozodejstvo ne more ostati skrito za vedno. Vsak perfekcioni-zem nosi v sebi drobne napake. Čas je razkril kosti v jami, nebudnost ubijanja sitih krvnikov pa je omogočila Lojzu pobeg iz brezna smrti. Naključje je, daje verjetno A lojz pobegnil prav iz brezna, katerega je obiskala snemalna ekipa Rogenrola.
Alojz se namreč dobro spominja, da so ga z drugimi domobranci vred naložili na kamion v bližini Kočevja in jih zvezane z žico, tako da je bil vsak pobeg nemogoč, peljali proti Rogu. Vendar so se kmalu ustavili, se pravi, da so pristali pri enem od prvih množičnih morišč. Do kraja umora s ceste ni bilo daleč. Postavili so se v vrste, pri posebej za to pripravljeni mizi so jim odvezali roke, da so na mizo odložili še zadnje predmete, ki so jih imeli v lasti, se pravi uro. če jo je še kdo imel, ali križec, molitvenik. Tam jih je blagoslovil tudi v črno oblečen mož, verjetno duhoven, nakar so se morali sleči skoraj do golega. Naprej je bilo samo še nekaj korakov do jame in strela v tilnik. Žice, s katerimi so bilijetniki zvezani, so metali za njimi v jamo. Prav to je omogočilo Alojzu pobeg.
Seveda je procedura privedbe domobrancev do kraja eksekucije opisana kar se da enostavno. Treba je dodati še, da jih je prišla tja večina že prej pretepenih in mučenih in da eksekucije niso potekale tako enostavno in mimo. Mnogi so se upirali niso hoteli sodelovati, če temu tako rečemo. In te so doletele krepke batine. A lojzev sovaščan je bil tako ubit, še predno so ga privedli do jame.
Ko je pred Alojzom zazijalo brezno, se mu je stemnilo pred očmi Koliko časa je preteklo, preden se je zopet zavedel, je težko reči Kaže, da je padel na velik kup trupel in se odvalil na stran, saj bi ga sicer usodno stisnila druga trupla, ki so padala za njim. Zbudil se je z bolečino v gla vi. V njej je zijala velika rana, vendar je krogla poškodovala le kost, ne pa tudi možganov. Izgubil je precej krvi, bil je slaboten in žejen. Ogromen kup trupel je bil kot živa gmota. Iz njega so se vili predirljivi kriki, vzdihi, stokanje, klici na pomoč, ki so počasi zamirali, ko je iz teles odtekal življenjski sok.
Alojz ni bil edini preživeli in pokretni vjami. Še trije so bili, ki so se umaknili r skrite kotičke za robom, kjer jih od zgoraj niso mogli videti Te reže o stenah so prišle prav tudi, ko so v brezno, po Alojzovem opisu veliko kakor ogromna cerkev, z vrha metali skale in krušili kamne z roba, da bi z njimi pa opravljenem poslu zakrili trupla pa tudi utišali krike še preži velih. V okolici so sekali drevje in ga metali v jamo. Pred tem početjem so se vsi štirje zatekli v stranski rov in si iz trupel pred vhodom zgradili kritje. Nekje globoko v rovu je bilo slišati curljanje vode. Po nekaj dneh sta bili lakota in žeja neznosni. Morija na robu prepada se je nadaljevala in kup mrličev je rasel Sedaj so k sebi z vrha k upa potegnili kakšno truplo že zato, da bi se nasr kali sveže krvi. Eden od njih se je podal glob-
lje v rov, za zvokom vodnega curka. Ali pa le krvi ki je odtekala od trupel? Padel je v globino in ni mu bilo več pomoči Še nekaj ur so slišali od tam njegovo vzdihovanje, potem pa je bilo vse tiho.
Neke noči ko je bilo zgoraj vse mirno in je ka-zalb, da so se eksekutorji že odpravili stran, so zlezli ven. Uporabili so drevesne veje, ki so padle v brezno, in jih z žico povezali v nekakšno lestev. Prišla vili so jo k robu in eden je zlezel na vrh, druga dva pa sta ga porinila čez rob. Tisti, ki je bil na vrhu, je potem potegnil gor ostala dva A lojz je bil zadnji Ko je prišel izjame in vstal, seje od slabosti onesvestil Druga dva — ne prej ju ni poznal nitiju pozneje ni nikoli več videl — sta kot kaže, odšla saj mu nista mogla pomagati
Vendar seje A lojz kmalu za vedel Splazil seje v hrib, instinktivno v domačo smer, proti Roga Dan je prespal in preždel v neki požgani baraki, potem pa spet nadaljeval Bil je že spet dan, kojeprišeldo roških žag. Tam je zagledal pri enem od vodnjakov vedro. Premagala ga je silna žeja in splazil se je tja ob belem dnevu. Voda v vedru je bila topla, pomešana z nafto. Izbruhniljo je. Ko je pogledal čez rob, je videl, da je vodnjak skoraj do vrha poln uniformiranih domobranskih trupel Enako je bilo tudi pri drugih vodnih bazenih. Odšel je naprej, že napol v deliriju. Kako je prehodil še preostalih petnajst kilometrov do doma, se le medlo spominja. Dozdeva se mu, da sta ga dva spremljala, vendar je bil to lahko tudi samo privid Samo še kost in koža sta ga bila, ko je prišel domov. Rana na gla vi je bila gnojna in smrdljiva Po nekaj mesecih je toliko okreval, daje lahko že šel v mesto. Javil se je. ko je bila razpisana amnestija in kljub vsem doživetjem, kijih je moral zasliševalcem večkrat izpričati preži vel. Tudi to je bil v tistih časih čudež.
A lojz Vesel je še do neda vna delal na svoji kmetiji. Bil je tudi zaposlen in je svojim otrokom pomagal h kruhu. Le redki so do sedaj vedeli za njegova roška doživetja Šele nekaj let po vojni ga je znanec iz Drganjih sel vprašal »Tl Lojz, kaj si pa pred leti hodil ob belem dnevu nag skozi našo vas?« Toda Lojz se tega ne spomni Baje, pravijo, ga je takrat videlo precej ljudi. Obračali so se stran, kot da gre skozi vas privid vstajenja
T. JAKŠE
^doga dolenjskega lista
(2 u
V neobvezen premislek
Pozdravljeni, predsednik Jovič!
V torek je dr. Janeza Dmo vika na mestu predsednika Predsedstva SFRJ zamenjal dosedanji podpredsednik dr. Borisov Jovič, predstavnik Srbije. Po telefonski anketi Delovega Stika, opravili sojo v začetku maja, zajela pa je več kot 500državljanov Slovenije, kar dodobra tretjina vprašanih meni, da je dr. Drnovšek naredil več, kot so pričakovali, povsem pa je izpolnil pričakovanja polo vice anketiranih. Da je dosedanji predsednik predsedstva Jugoslavije naredil manj, kot so si ob njego vi iz volitvi obetali, je sodilo le dobrih 8 odstotkov vprašanih, povsem izneveril pa je 1,5 odstotka anketiranih.
Dr. Drnovšek torej kot predsednik naše države odhaja v zgodovino, pri čemer bo najbolj zgodovinsko (ne da bi zmanjševali njegovih zaslug, delavnosti in smisla za diplomacijo) bizarno dejstvo, da je predsednik postal zato, ker je bila slovenska politična oligarhija neokusno preveč prepričana, da bo zmagal favorizirani Marko Bulc.
Kaj lahko pričakujemo od dr. Borisova Joviča, ki bo Jugoslavijo krmaril, kolikor se jo sploh da, prihodnje leto dni? V svoji prednastopni izjavi za Tanjug je izjavil, da je za Jugoslavijo y tem trenutku najpomembneje, »da ohrani politično stabilnost«. To so zelo razpotegljive besede, predsednik je bil bolj konkreten, ko so ga vprašali za njegov odnos do federacije oziroma konfederacije, češ da navsezadnje ni važno, kako je urejena država, bolj pomembno je, kakšni so odnosi med posameznimi republikami Tu je dr. Jovič nekoliko bolj razkril svoje politične karte, rekoč, da trditev, »da je pomembno bistvo odnosov, ne pa državna oblika, ne pomeni nič drugega kot na vadno poigravanje z besedami in zavajanje preslabo poučenih ljudi«. Ne glede na to pa tudi predsednik predsedstva meni, da se je o obliki državne ureditve, o federaciji in konfederaciji, zlasti zdaj, ko se lotevamo sprememb ustave, treba pogovoriti On osebno pa misli, da mora Jugoslavija ostati federativna država »Če bi se odločili,« meni dr. Jovič, »za večje popuščanje federativne države, bi to pomenilo nadaljnjo dezintegracijo Jugoslavije, to pa bi bilo nelogično in v nasprotju tako z evropskimi kot svetovnimi tokovi«
Sedanji jugoslovanski predsednik je torej federalist, kar glede na to, kdo ga delegira niti ni presenečenje. Da pa ta zadeva vendarle ni tako preprosta in da se je Jovič v predsedsl vu tudi kaj naučil, priča njego va izjava o delno odprtih vratih. Čeprav je po Joviču težnja h konfederaciji ena od faz na poti razpada Jugoslavije, ni tako zaslepljen s federalizmom, da ne bi rekel, da se o tem (konfederalizmu) ne bi mogli pogovarjati in da to ni potrebno. Po njegovem ne bi smelo biti sporno, da se je mogoče pogovarjati tudi o morebitnih zahtevah posameznih republiko odcepitvi od Jugosla vije. Po Jo viču je napočil čas, ko mora skupščina SFRJ sprejeti o tem jasno stališče ter sprejeti zakon, da se bo vedelo, kakšne pravice ima kdo na podlagi ustave in kako jih lahko uveljavlja. Zanimivo pa je, da Jovič ni povedal, kakšen naj bi bil po njegovem ta zakon. Bi odcepitev dovoljeval ali ne? Sicer pa celo Jovič tega ne more vnaprej vedeti, slutimo le, kaj želi.
Ta slutnja je šejasnejša, ko se ozremo na predsednikov odnos do političnega mrtveca, do Zveze komunistov Jugoslavije. V tem, dajeta zveza razpadla, vidi Jovič veliko nevarnost, saj je šla y nič edina jugoslovansko opredeljena stranka. Kaj je v tem primeru bilo jugoslovanstvo, predsednik ne razmišlja s stališča današnjega ali jutrišnjega dne, kar se vidi tudi po tem, da je še vedno prepričan, da bi bila obnovljena ZK Jugoslavije v družbi množice narodnostno, nacionalistično in celo šovinistično obarvanih republiških strank in strančic, lahko nekakšna armatura, okostje, na katerem bi lahko zvezali jugoslovanski politični sporazum.
Dr. Borisov Jovič je torej federalist in komunist. V enem letu bo obilo priložnosti za preizkus, ali je to za Jugoslavijo dobro ali ne. Če jo seveda še gledamo kot nekakšno celoto in če menimo, da so možje v Predsedstvu sami po sebi kakšna moč oziroma sila. Tretja jugoslovanska opcija je (poleg federacije in konfederacije) namreč še vedno vojaška diktatura V sozvočju s predsedstvom, zapriseženim federalistom Antejem Markovičem in ostanki Partije.
MARJAN BAUER
Zgodovina v objemu zgodovine
S.
__ tarodavni cistercijanski samostan v Stični
kot velika kamnita ladja pluje skozi stoletja Ta čas, ko se ziblje mimo obal našega bivanja na nji vihrata zastavi dveh velikih jubilejev. Sam samostan je pred nekaj leti praznoval 850-letnico svojega obstoja, njegov red pa prav letos slavi 900-letnico rojstva sv. Bernarda duhovnega očeta in voditelja belih menihov. To so obletnice, s katerimi se more pohvaliti le redko katera ustanova
Stiški samostan je že sam po sebi izjemen umetnostnozgodovinski in arhitekturni spomenik. Izjemen je tudi po tem, da je pač najstarejši še delujoči samostan y Jugoslaviji. Izjemna pa sta tudi njegovo izročilo in dejavnost. Med naj lepša in najbogatejša izročila stiškega samostana spada nedvomno tudi njegovo večstoletno kulturno in umetniško delovanje v slovenskem prostoru. Temu izročilu se beli menihi tudi danes ne odpo vedu jejo. Zato so povezali redovno tradicijo s svojo kulturno in duhovno vlogo ter v letošnjem letu, ki je za cistercijane Bernardovo leto, odprli v preurejenih prostorih Stareprelatureprvi dve sobi Slovenskega verskega muzeja.
Pripravili so tudi razstavo in multimedijsko predstavitev življenja in dela sv. Bernarda ter cistercijanov, s priložnostno umetniško razstavo so javnosti predstavili dela patra Gabrijela Humeka, ki že skoraj 70 let ustvarja v samoti in tihoti stiškega samostana, prvikrat pa so tudi podelili odličja sv. Bernarda za samostan posebej zaslužnim ljudem. Prejeli so jih: Marijan Zadnikar, Hubert in Ingeborg Patzelt, Theodor Keller, Špelka Valentinčič — Jurkovič, Niko Košir, Vojan T. Arhar, Ladislav Lesar, Ivan Virnik, A vguštin Novak in Franc Kocjančič.
Vendar pa je nedvomno največja pridobitev za samostan in vso Slovennijo otvoritev Stiškega muzeja — Slovenskega verskega muzeju Kot je v priložnostnem nagovoru povedal vodja muzeja Matjaž Puc, je zamisel o posebnem muzeju v prostorih cistercijanskega samostana v Stični stara
Vendar razmere po zadnji vojni niso dopuščale slo venski Cerk vi, da bi se lahko posebej ukvarjata tudi z muzejsko dejavnostjo, čeprav je skrb za kakih 2500 cerkvenih stavb in bogato kulturno dediščino v njih dolgo ležala predvsem na njenih ramenih. Del cerkvenih premičnin je prešlo v najrazličnejše muzeje, precej se jih je izgubilo ali
Slovenci so se odločili za mehko pot
O
bilo uničenih, nemalo jih je bilo pokradenih. Sakralna dediščina je doživljala težke čase, posebnega muzeja zanjo pa ni bilo, čeprav to ne bi bilo nič posebnega, saj jih v svetu poznajo kot posebne ustanove. Le pri nas razmere, se pravi oblast, dolgo niso bile naklonjene taki ustanovi.
Kljub vsemu je do uresničitve zamisli le prišlo. Najbrž bi težko našli primernejši prostor za verski muzej, kot je stiška Stara prelatura oziroma ves stiški samostan, ki je že sam po sebi nekakšen muzej. Ko se je leta 1981 iz vzhodnega trakta samostana izselila šola in je bil dve leti kasneje dosežen sporazum, da bo ta del samostana namenjen razstavljanju premične sakralne dediščine, je muzej počasi postajal stvarnost
Samostan je celotno renesančno poslopje Stare prelature in še stavbo na zunanjem dvorišču namenil muzejski dejavnosti. Delno sta že urejena pritličje in prvo nadstropje, v teku pa so obnovitvena dela v drugem nadstropju, katerega prostori so namenjeni za prikaz zgodovine krščanstva na slovenskih tleh, slovenske krščanske kulture in umetnosti ter vernosti doma in po svetu Zaenkrat sta povsem urejena dva prostora s prikazom krščanstva pozne antike in zgodnjega srednjega veka, to je obdobja pokristjanjevanja Slovencev. Prikaz visokega srednjega veka od 10. do 13. stoletja ter poznega srednjega veka vse do reformacije in protireformacije bo postavljen in urejen čez dve leti, predvidoma leta 1992. Obdobje baroka, jožeftnska reforma, 19. stoletje z našimi velikimi škofi in duhovniki ter naj novejša zgodovina do današnjih dni pa bodo prišli na vrsto za muzejsko predstavitev čez šest let.
V muzeju bodo ob zgodovinskem pregledu posebej predstavljeni tudi slovenski misijonarji, razvoj raznih pobožnosti in cerkvenih bratovščin ter izseljenstvo in zamejstvo.
Muzejske zbirke se tako pridružujejo dragocenostim, ki jih že sedaj hranijo v samostanu. Pozornosti je vredna zbirka sakralnih predmetov in dragocenih cekrvenih knjig in listin ter izjemno zanimiva Kozlevčarjeva zbirka več kot tisoč predmetov, kipov in slik, ki jih je Stični daroval zbiratelj umetnin in starin Leopold Kozlevčar iz Slovenske vasi pri Šentrupertu na Dolenjskem. Če zraven prištejemo še galerijo slik patra Gabrijela Humeka in občasne razstave, ki so že in še bodo našle prostor v samostanu Stična, potem vsekakor velja, da se splača stopiti do tega starodavnega zgodovinskega in kulturnega zaklada.
M. MARKELJ
slovenski religiji in nasploh o sociologiji religije ni mogoče govoriti mimo dr. Zdenka Rolerja, rednega profesorja na FSPN in raziskovalca predvsem verskih vprašanj in vprašanj Cerkve na Slovenskem. Njegovo delo sodi v vrh jugoslovanske sociologije religije. Ker la problematika obsega socialno in politično doktrino katolicizma, teorijo religije in Cerkve, teoretsko refleksijo politične družbe y odnosu do religije še posebej v socialistični družbi, smo ga povprašali, kaj meni o novem razmerju političnih sil na Slovenskem in kakšen bo položaj Cerkve v bodoče.
•	Za nami so prve povojne demokratične volitve. Kako komentirate njihov izid, ste ga morda pričakovali?
» Takšen izid sem pričako val in najbrž so ga bolj ali manj v tej obliki pričakovali tudi vsi tisti, ki so se resneje ukvarjali z analizami dogajanj v Sloveniji v zadnjih letih in ki so znali pra vilno brati najrazličnejše statistične podatke o političnih stališčih in vrednotah prebivalstva v Sloveniji Seveda pa je bilo vse skupaj na svoj način presenetljivo. Sam sem vse do zadnjega trenutka pred volitvami še dopuščal možnost, da bi prišlo do nasilne prekinitve demokratičnih procesov v Sloveniji od zunaj. Dolgoročno v> Sloveniji sicer stvari ne bi mogla spremeniti, kratkoročno pa bi povzročila veliko škode in najbrž tudi veliko žrtev. So pa znotraj povolilne podobe določena presenečenja Na primer: število glasov, ki jih je dobil predsedniški kandidat Kramberger, majhno število glasov Socialdemokratski stranki, čeprav je za predsedniškega kandidata predlagala dr. Jožeta Pučnika potem veliko glasov ZK — Stranki demokratične prenove in Slovenski krščanskodemokratski stranki. To so notranja presenečenja, ki so kratkotrajne nara ve, za mnoge pričako vana in goto vo obrazložljiva. Skratka, Slovenci so se odločili, kot so že prej kazale naše raziskave slovenskega javnega mnenja, za mehko pot — da bi prestopili iz partijske države, iz sedanjih političnih in gospodarskih razmer na postopen način, s primerno mero upoštevanja razmer tako v svetu kot v domovini, predvsem pa na nekrvav način. Nobena revolucija, v kateremkoli imenu se že izvaja, se ne more dogoditi brez žrtev. Za tako majhen narod, kot smo Slovenci, pa pomeni vsaka žrtev zelo zelo veliko izgubo. Tudi zato je dobil Milan Kučan tako prepričljivo večino.«
•	Na listi za družbenopolitični zbor je večino glasov dobi! Demos — združena opozicija, med posameznimi strankami pa ZK —Stranka demokratične prenove. Kajje vplivalo na takšno odločitev Slovencev?
»Razporeditev zaupanja volilcev, ki so ga naklonili posameznim strankam, je bila bolj ali manj pričakovana in v skladu z napovedmi našega instituta. Pomembno je, da so državljani volili različne skupine. To potrjuje misel, da si ljudje želijo različnosti in tako ravnotežje med različnimi političnimi skupinami, ki naj zagotovi mnogostranost različnih pobud, ledje odločanje in navsezadnje tudi medsebojni nadzor. Stranka demokratične prenove ZK je po mojem mnenju dobila toliko glasov po eni strani zaradi utečenosti svoje organizacije. To je bila,prednost, čeprav poznavalci vedo, da je bil aparat te stranke rigiden. Po drugi strani pa je bilo temeljno vendarle prepričanje velikega števila volilcev, da se je la stranka spremenila in popolnoma odstopila od nekdanjih koncepcij. Poleg tega je v zadnjem letu potrdila del pričakovanj ljudi, ko je sprejela nekaj zelo pogumnih odločitev v razpravah o ustavnih dopolnilih, pri odhodu s 14. kongresa ipd Ob tem pa so vsaj na tej nacionalni strankini ra vni nastopili popolnoma novi ljudje, ki precej bolj zbujajo zaupanje in pričakovanje. Mislim, da je volilni rezultat priznanje dela volivcev tej stranki za vse, kar je v korist Slovenije in njenega nadaljnjega razvoja opravila v zadnjih treh težkih letih. Druga stranka, ki so ji volivci dali veliko glasov, je ZSMS — Liberalna stranka, kar je mogoče razložiti na podoben način. Dodati moram, da se te stranke ne drži v tolikšni meri pridevnik komunističen in že od krškega kongresa, predvsem pa preko lista Mladina deluje kot nova, sveža politična sila«
•	V okviru Demosa je največ glasov volivcev zbrala Slovenska krščansko-demokratska stranka. Zakaj?
»Dobili so več kot desetino glasov, kar je dvakrat več, kot je bila naša institutska napoved, in mnogokrat več, kot so kazale napovedi drugih raziskovalcev. Po mojem mnenju je to naraven pojo v in je bilo nujno pričako vati, da bodo krščanski demokrati prej ali slej dobili dokaj pomembno mesto na političnem prizorišču, saj ima v Sloveniji ta stranka tradicijo iz predvojnih časov, pa tudi, ker je v Sloveniji veliko vernih ljudi. Vernost pa vključuje krščansko etiko in y zvezi s to etiko tudi določene modele političnega vedenja in mišljenja. Na izid volitev pa je vlivalo tudi škofovsko volilno pismo. Vprašanje je, če ni cerkev s tem pismom prestopila tiste meje, ki jo laična sekularna družba razume kot nepremakljive meje glede poseganja v politično polje. Tudi ko gre za Cerkev. To, da je tudi Cerkev ena od pomembnih političnih sil, je
popolnoma naraven pojav, ki se ga bodo morali navaditi tudi tisti, ki jim gre v nos ali kijim pojav krščanske demokracije zbuja različne strahove in podobno. Ne smemo pozabiti, da imajo tovrstne stranke v Evropi takšno in drugačno, povsod pa legitimno, v očeh javnosti normalno sprejeto mesto.«
•	Zadnji dve leti se katoliška cerkev v Sloveniji zavzema za že sprožene demokratične spremembe, toda zaenkrat še ni posegla v institucionalno politiko. Kakšno vlogo bo imela v prihodnje?
»Katoliška cerkev je v povojnem razdobju na Slovenskem imela svojo družbeno vlogo, pa čeprav jo je sistem skušal izločiti in jo obravnavati kot izvensistemsko ustanovo. Iz teh razlogov je razumljivo, da nove razmere, ki so nastale že pred leti, to Cerkev vračajo v sistem kot normalno družbeno ustanovo, ki naj bi v skladu z evropskimi civilizacijskimi kulturnimi standardi opravljala svojo funkcijo. Tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je v zadnjem letu dostikrat omenjal svoje soglasje in zanimanje za demokratične procese, katerih rezultat so volitve na cvetno nedeljo. Predvsem pa je pomembno to, da je bila Cerkev po vojni v očeh ljudi edina alternativna, izvensistemsko ustanova, in če je hotela ali ne, je vase vsrkovala določene alternativne (opozicijske) politične naboje. Te zgodbe je danes konec. V normalnih parlamentarnih družbah ima Cerkev določen vpliv in politično moč in tako jo ima tudi pri nas. To ni vprašljivo. Vprašljivo je samo, kako se ta uresničuje y dejanjih cerkvenih dostojanstvenikov. V tem smislu je škofov poseg v predvolilno kampanjo vprašljiv. Če bi to postal model vodenja naše Cerk ve, tone bi bilo v skladu s standardi, ki veljajo v zahodnih demokracijah. Pomenilo bi uveljavljanje tistega načela, ki ga je prof. Župančič v svojem tekstu y Nedeljskem dnevniku imenoval »guilty by association« — z močjo in avtoriteto Cerkve se ljudi samo zato, ker pripadajo neki stranki, razglaša za neprimerne. To pa je tudi v nasprotju z duhom, ki ga je uveljavil papež Janez XXIII. v pripravah za vatikanski koncil, z načelom dialoga med vsemi ljudmi dobre volje.«
*	Ali se vam ne zdi, da v zadnjem času obstaja na Slovenskem tudi neka posebna slovenska civilna religija?
»To je novost predvsem za javnost, za stroko že ne. Najvidnejši sociologi, ki se ukvarjajo z verskimi pojavi, so za zahodno družbo, predvsem pa ZDA, ugotovili, da obstaja ob klasičnih religioznih sistemih še, kar oni imenujejo, civilna religija. Jaz sem to prevedel v državljansko religijo, kar preprosto pomeni, da pri nas ob tradicionalni katoliški religiji obstaja tudi nek religiozni sistem, v katerega so vključeni tako tisti tradicionalno religiozni kakor tudi državljani in ki predstavlja vezivno tkivo družbene skupnosti. To je konkretno vez, ki povezuje Slovence med seboj. Za državljansko religijo je značilen odnos oboževanja, neke vrste religiozen odnos do objektov, ki predstavljajo nekaj svetega in nedotakljivega. Pri Slovencih je temeljni objekt oboževanja slovenski narod, njegovi voditelji, junaki, njegova usoda, prihodnost in vse, kar je z življenjem naroda povezano in zvezano. To smo poskušali tudi preveriti v zadnjih javnomnenjskih raziskavah in o tem bom objavil članek v prihodnji številki Teorije in prakse, v katerem poskušam s statističnimi podatki pokazati, da se je pri nas že konstituiralo neko kohezivno ideološko tkivo (pri čemer razumem besedo ideologija v pozitivnem smislu), ki ima vse znake funkcioniranja te državljanske religije. Mislim, da je to popolnoma normalno. Narod mora nekaj povezovati Raziskava jasno pokaže, da obstajajo v okviru te državljanske religije tudi prazniki tako kot v vsaki drugi religiji Med praznike civilne religije y Sloveniji sodijo: dan mrtvih, božič, velika noč in prvi maj kot najbolj spoštovani
praznik celotne narodne skupnosti Med nji? tudi krščanski prazniki Nekateri prazniki} na primer dan mrtvih, pa so dobili popolf občečloveško obeležje.«
•	Od kar obstaja človeštvo, obl tako religija kot nevera. Enkh vernost predstavljala prednost, spet skepsa. Kakšno mesto bo' ateizem v bodoče pri nas?
» V prihodnosti je pričakovati, da bo at imel normalno mesto v naši družbi To se prt bodo ateisti tisti ljudje, ki bodo to iz svojeg pričanja. Zaradi demokratičnega značaja i ne bi smeli biti stigmatizirani — označeva nekaj slabega. Vsi tisti, ki pa so bili ateisti i ker je bilo to ali v modi ali pa ker so men bodo zaradi tega ledje dobili službo, oziron so menili, da to njihovi nadrejeni pričakuje do avtomatično prestopili na drugo stran, kj do ravno tako problematični V vsaki dri skupnosti namreč vedno obstaja neka sl ljudi, ki se prilagaja spremembam zaradi ot koristi Da se to že dogaja, kažejo tudi naše kave. Delež neverujočih se znižuje. Leta 9? nižji kot leta 68, ko smo te raziskave pričet “ stotek neverujočih je bil izjemno visok v 76 so bila po mojem mnenju najbolj trda in ml V tem času so si mnogi obešali ateistično k okrog vratu zato, da bi zaščitili svojo eksist
•	Poleg katoliške cerkve ima t čase vse večji vpliv na politična' janja v Jugoslaviji tudi srbski voslavna cerkev. Kako bo to vp na politična dogajanja v Srhi} Jugoslaviji?
» Ves čas so imele vse Cerkve vpliv na d! družbi Svoj vpliv na politične dogodke j{ Cerkev v Sloveniji pred demokratičnim membami, na določen način pa ga bo imeli novih razmerah. Glede srbskih razmer pa > da v mnogočem zaostajajo glede demokrati Prišlo bo do neke vrste ponovitve razmer,1 jih imeli že v stari Jugoslaviji Hkrati z z<2«j njem v mednacionalnih odnosih bo prihajd do zaostrovanja v medreligioznih odnosih,! mer bo konflikt med srbsko pravoslavno d eni in katoliško cerkvijo na drugi d ospredju, hkrati pa bo v ospredju tudi R med srbsko cerkvijo in muslimani Če lahr mo, da se bodo ti mednacionalni odnosi ur postali normalni, potem se bodo hkrati z' njem mednacionalnih odnosov umirjali V dreligiozni odnosi To dokazuje, da so imelt je v zgodovini narodov jugoslovanske sk‘ doslej vedno tudi zelo pomembno mesto ličnem prizorišču, zato je normalno, da g1' tudi danes, seveda na drugačen način.« j • Sedanji papež Janez Pa vel 2' redil nekaj sprememb v kd cerkvi. Katere so in kakšen vpl na krščanski svet in nasploh n( narodno politiko ta »svetovnil nik«?
»Osebno o tem papežu mislim Me najb velika osebnost, ni le poglavar verniko v, a' tudi človek, ki mu bo prihodnja zgodovina, la pomembno vlogo za dogajanja v medni odnosih. Spremembe, ki jih je vnesel znott liške cerkve in za katere mnogi mislijo, d konzervativne oznake, so nekoliko omeji' nomijo teologov, pa tudi predpisi o vedenji nikov in redovnic so nekoliko bolj strogi V tranja vprašanja cerkve. Vsaka družbena cija, pa tudi Cerkev, mora zaradi lastne eP, skrbeti za neko ravnotežje, zato sprememb, je prinesla njegova vladavina v Cerkev*
sklop tistih sprememb, ki naj pomagajo ta’ vo ohraniti ali vzdrževati dovolj učinkovit no in sorazmerno enotno. To pa ni nujno, J va na zunanji model. Kar zadeva zunanjoA tega papeža, je njegovo ravnanje v mnogf. protislovno, vendar pa prevladuje njegovt nanosi proti vsakemu nasilju, tudi revolt nemu, in proti vsakemu vmešavanju velif notranje zadeve manjših držav. S svojo d iz leta 1988 o socialnih vprašanjih, v kald vzema za dežele v razvoju, kaže vse znal't, osebnosti, ki jo na nek način lahko prib. tudi z Gorbačovom. To, kar je GorbačoA realsocialistični svet, to je na svoj način tov Pavel II. za Zahodni svet. Primerjava m\ povsem dobra, toda kar zadeva ugled, vP' ko kritiko in ni slučaj, da je tudi v naših} vah papež zelo visoko ob Gorbačovu. Prih njegovega prizadevanja za mir in mirno d, pa tudi zaradi zavzemanja za človekove n
• Kakšne so danes dejanske \
sti papeževega obiska v Jugo j
»Če bi gledali le na razpoloženje IjUfh možnosti za njegov obisk vedno. Tudi K nomnenjske raziskave v Sloveniji so poP, velika večina ljudi meni, da bi bil ta ob} povsem normalnega. Toda do njega ni n radi razmerja sil med političnimi elitam laviji. Trenutno je na tej točki odločilna s} Ulična elita in njen vpliv na federalno seje spor med katoliško cerkvijo na eni lavno cerkvijo na drugi strani še zaostri, malno, da je nasprotovanje srbske pri', cerkve, da bi papež prišel v Jugosla vij0’, leto močnejše. Ker srbska politična elita y podporo srbske pravoslavne cerkve in \ svoji duši sama ortodoksna in pravoskri j obisku nasprotuje. Ponovila seje zgodba, znamo iz predvojniih časov okoli t.i. k° nega vprašanja. Stara jugoslovanska >''' podpisala konkordat, vendar ni Prl' skupščino, ker je prišlo do velikih deri‘ Vprašanje papeževega obiska pa je pari s hrvaškim vprašanjem in predvsem odn, tov s Srbi. Hrvati so katoličani, Srbi pa PL cl To je nov dokaz, kako je versko vPjj vezano z mednacionalnimi odnosi Priho?) v Jugosla vijo je nasproto vala tudi hrvašn na elita, ki je bila preobremenjena s kori Stepinca in ki je bila tudi sicer zelo dog1 boljševiška, mislim na staro partijsko 1 Hrvaškem. Glede na to, da so se razmel' vaškem že spremenile, očitno tega naSP\[ tudi pri njih ni več in so gotovo možn°st'\ žev obisk sedaj večje, kot so bile kdajk° j:
12 13
priloga dolenjskega
ŠOLA
KREATIVNEGA
PISANJA
Pisanje literature, Slovencem tako mile in čaščene stvari, ki pa v svojih najbolj spoštovanih oblikah prebiva v vse ožjem krogu bralcev, ni le stvar božanskega navdiha in genialnega prebliska. Pisanja se je treba tudi učiti, se pravi, da se ga da v veliki meri naučiti tako kot marsikatere druge plemenite veščine. Ta »pregrešna« misel je porodila prve šole tako imenovanega kreativ-
'SANJA
nega pisanja, nastale pa so, kje drugje kot v ZDA. Od tam se je »pošast kreativnega pisanja«, kot jo prosto po Engelsu parafrazira Andrej Blatnik, sprehodila po svetu ter stopila tudi k nam. Sledove je pustila v mentorskem delu z mladimi pisci v okviru ZKO in Centra za kulturo mladih. Moč njene sape pa je mogoče najbolje spoznati iz knjige Šola kreativnega pisanja, ki je pred kratkim izšla pri založbi Aleph.
Gre za zbornik, prvi na jugoslovanskih tleh in sploh
eden od redkih v neangleš-kem jeziku, v katerem vrsta avtorjev piše o tehniki in psihologiji pisanja, daje različne praktične in koristne nasvete, govori o izboru primerne snovi, o tem, kako napisati roman, kriminalno zgodbo, esej, kako se učiti pesnjenja ipd. Pisci so iz domačih in tujih logov. Urednik zbornika Andrej Blatnik jih ni izbiral tako, da bi zapeli v uglašenem zboru enovito pesem, marveč je razprl vecglasnost in tudi neugla-šenost zbora kreativnega pisanja.
Urednik opozarja, da zbornik noče nikomur zbujati lažnega upanja, da se je pisanja mogoče docela in zgolj naučiti. Gotovo pa ni za od-met osnovno sporočilo te knjige, da se je za dobro pisanje le treba česa tudi učiti. Tega niti ni tako malo.
M. MARKELJ
GLASNIK
NOVEGA
ODISEJSTVA
Zadnje čase smo imeli priložnost prebrati ali vsaj prelistati kar nekaj leposlovnih knjig, ki so jih podpisali zunaj matične domovine domujoči Slovenci. Zdomci, izseljenci, emigranti, kakorkoli jih že imenujemo. Večina izpovedi v njih, pa naj so na-isane v vezani ali nevezani esedi, nosi, vsaj v kontekstu bolj ali manj razviden, pečat nostalgije, hrepenenja po domačnosti rodne grude, razpetosti med staro in novo domovino. A kot rečeno, ne vse in to »pravilo« gotovo in v veliki meri »krši« pesniška zbirka Aurora Auslralis av-todidakta Jožeta Žoharja, ki je pred kratkim izšla pri
Mladinski knjigi v knjižni zbirki Pota mladih.
Žohar je z rodnega Goričkega zelo mlad odšel v zdomstvo, v Avstrijo, Nemčijo in nazadnje v Avstralijo. Hitro je našel pot do tamkajšnjega slovenskega življa, postal dejaven v društvih in odborih, potem pa se posvetil predvsem slovensko-avstral-skemu literarno-umetniške-mu krožku, ki združuje člane z vsega avstralskega kontinenta. Kot pesnik in publicist se dalj časa pojavlja v najrazličnejših publikacijah, zbirka Aurora Australis pa je njegov knjižni prvenec in ga kaže v samosvoji, izvirni pesniški podobi.
Zbirka, ki jo je uredil Tone Kuntner, spremno besedo pa napisal dr. Matjaž Kmecl, pomeni torej odmik od po domačem ognjišču in domači slovenski besedi hlepečih izpovedi drugih eksternih pesnikov. Žoharjeva iz obnebja »avstralske zarje« vsrkana poezija se resda ni mogla povsem ogniti domačij-skosti rodne grude, vendar se napaja v glavnem iz občutja polavstralstva-polslo-venstva. Iz te polpripadnosti pa hoče ubežati, pretrgati pripadnostne spone in vso to problematiko ponotranjiti, prenesti v polje poezije. Sele v poeziji najdeva odgovore na vprašanja, kako obdržati
v sebi dve domovini, rodno in krušno. In še te odgovorne postavlja v obliko retoričnih \y}rašanj. Ali je potem takšna Žoharjeva poezija ne-
ke vrste glasnica resnice modernega slovenskega »odisej-stva«?
I. ZORAN
BIBLIJSKI
ATLAS
Biblija je globoko vsajena v slovenstvo, saj se z Dalmatinovim prevodom Svetega pisma praktično začenja kulturno štetje časa za slovenski narod. Res je sicer, da se je poznavanje Biblije v zadnjih desetletjih' razgubilo in šolarji pri usmerjenem pouku niso slišali skoraj nič o biblijski tematiki, četudi nesporno velja, da predstavlja Biblija enega od temeljev evropske civilizacije in je tovrstna neomikanost velika luknja v splošni izobrazbi, vendar pa kljub vsemu povedanemu najnovejši založniški podvig Cenkarjeve založbe ne zadeva v prazno. Ne samo uspeh z izdajo prevoda slovitega Timesovega Atlasa v slovenski kulturni zavesti je vodilo Cankarjevo založbo, da se je odločila izdati prevod Timesovega Biblijskega atlasa. Knjiga je izšla te dni in se je pridružila angleški, nemški in francoski izdaji, ki že žanjeta priznanja pri strokovnjakih m bralcih.
Biblijski atlas je zasnovan po že poznanem konceptu Timesovih atlasov, strokovno besedilo, obilje zemljevidov in slik spremlja podobo zgodovine, kot se kaže in kot je povezana z Biblijo. Izvirnim trem razdelkom Stara zaveza, Obdobje med zavezama in Nova zaveza je dodan jugoslovanski del Biblija na ozemlju Jugoslavije, kjer bralec dobi nekaj več informacij in vedenja iz domačih logov. 236 strani velikega formata, 175 barvnih zemljevidov in 200 grafikonov, skic, shem, pregledna kronologija, kazalo krajev in imen, vse to ponuja bogat in pester izvir vednosti in omike, zato najbrž tudi za slovenski žep hudo draga knjiga ne bo ostala brez kupcev.
M. MARKELJ
DRUGI
DOMINSVETOV
ZBORNIK
V počastitev stoletnice izida prve številke revije Dom in svet, ki je dolgo vrsto let zavzemala pomembno mesto v slovenskem kulturnem prostoru, je pred leti izšel prvi Zbornik Doma in sveta. Nedolgo tega mu je sledil drugi. Z njim se Do-minsvetovi zborniki že kažejo kot možno nadaljevanje nekdanje revije, seveda v povsem drugačni obliki.
Dominsvetov Zbornik 1989 je urednik Stanko Janežič vsebinsko razdelil v tri sklope. V prvem so zapisi, ki osvetljujejo podobo nekdanje revije Dom in svet, v drugem je zbrano leposlovje sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev, tretji del pa je posvečen sedanjim perečim vprašanjem slovenskega naroda. Sodelavci drugega Zbornika so iz vseh treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske, zato lahko zapišemo, da Žbornik v tem pogledu predstavlja skupni slovenski kulturni prostor. Med sodelavci najdemo tudi dvoje imen iz novomeškega kulturnega življenja: Severina Šalija in Ivana Zorana. Objavila sta nekaj pesmi, Severin Šali pa je v krajšem intervjuju še obudil spomine na obdobje svojega sodelovanja z revijo in razgrnil svojo življenjsko in pisateljsko pot.
MiM
BERNARDOVI
NAGOVORI
V počastitev 900-letnice rojstva sv. Bernarda, ki velja za nekronanega papeža 12. stoletja in po njegovem imenu kar vse stoletje imenujejo tudi Bernardovo stoletje, je Družina izdala njegovo najbolj obsežno in po mnenju strokovnjakov najbolj dovršeno delo knjigo Nago-
vori o Visoki pesmi. Toje pr- I vo delo tega srednjeveškega I misleca in mistika, ki smoga -dobili v slovenskem jeziku, i Slovenski prevod nosi naslov V božjem objemu, zanj -a so poskrbeli prevajalci: c ože Gregorič, Pavel Pavlič c in Alojz Premrl. Nastanek „ tega dela je kronološko povezan s stiško opatijo, saj ga je sv Bernard začel pisati , prav tisto leto, ko je bil zgrajen cistercijanski samostan a v Stični, to je leta 1135. Avtor a je za osnovo svojih razmiš- h ljanj vzel staropisemsko knjigo Visoka pesem, torej * tisti del Biblije, ki danes še *• posebej privlači ljubitelje » starih književnosti, tako je ► knjiga privlačna za branje -tudi za bralca, ki ne išče ver- s skih navdihov.	n
— Nova slovenska založ- , ba Slovenska knjiga začenja . pot na slovenski knjižni trg z romanom UMOR Marjana Rožanca in ponatisom raziskave Franceta Pibernika TEMNI ZALIV FRANCETA ' BALANTIČA.
— Državna založba Slove- ’ nije je v zbirki Slovenija iz- 3 dala fotografsko monografi- * jo Luke Pintarja ROŽE NA SLOVENSKEM.
— Med novostmi Celovške i založbe Drava je knjiga Franceta Černeta KONCERT ‘ ZA RAKA, pripoved o sooče- 1 nju s smrtjo, in prevod PISATELJEVEGA POPOLDNEVA Petra Handkeja.
— SAZU in Državna založba Slovenije sta izdala tri naslednje zvezke Literarnega leksikona: Janka Kosa LITERARNO TIPOLOGIJO, -Denisa Poniža ESEJ in Toma Virka DUHOVNO ZGO- i DOVINO.
— Emonica je izdala pes- . niško zbirko Alojza Ihana j PESMI in prozni prvenec . Andreja Krevzla.
— Izšla je 4. knjiga SPOROV IN SPOPADOV zdaj že pokojnega Ivana Krefta. Knjigo, ki govori o obdobju ’ akcije 25 slovenskih poslan- ; cev, poskusov za rehabilitacijo žrtev dahavskih procesov in drugih afer, je založil avtorjev sin.
Zmaga, v kateri je padel Janko
naJtli smo se v silno težki situaciji,« nam je sredi marca 1945 na posvetovanju s člani štabov brigad in bataljonov govoril Samuel Horvat-Samo, načelnik štaba 31. divizije, kije bil predtem nekaj časa komandant Gradnikove brigade. »Sovražniku je uspelo zapreti nam pot r Vipavsko dolino. iMhko se seveda umaknemo na Cerkljansko in Gorenjsko, vendar pa smo se odločili. da očistimo Čepovansko dolino in območje Trno vsi ega gozda, saj moramo mislili na Primorsko in Trst, kajti vojna gre h kraju. Dokler pa ne očistimo Čepovanske in Trnovske doline, se moramo oskrbovati s hrano iz Bohinjske doline in doline Save. Pot je bila s padcem Železnikov sicer odprla, vendar jo je sovražnik zopet zaprl, ker je Postavil novo postojanko pri Sv. Križu nad Selcami, kjer so domobranci, poleg tega pa je postavil domobransko postojanko tudi v zaselku Kališe v bližini Sr. Križa. Če hočemo priti do hrane, morala pasti ti dve postojanki (idločili smo se, da ju napade Prešernova brigada!« je končal Samo.
Pri Sv. Križu je bilo v močno utrjeni postojanki kakih 100 domobrancev. Napad naj bi zaščitilo 79 bataljonov in Škofjeloški odred Gradnikova brigada je zaprla obroč proti Škofji Loki kjer je
topovi in 72 puškomitraljezi
Brigada je 8. marca dobila povelje, naj se raz Poredi na črti Okrogovnik—Sv. Florijan- Brez-nica Sv. Tomaž nad Škofjo Loko, Prešernova Pa je imela nalogo, da napade postojanko r Kali-šah 9. marca ob enajstih. Do štirih zjutraj naslednjega dnejo je tudi osvojila Napad na postojanko pri Sv. Križu se je začel 10. marca ob sedmih zjutraj. Deset domobrancev je padlo, 5 jih je bilo zajetih, drugi pa so ušli Od prešernovcev sta 2 borca Padla, 5 pa jih je bilo ranjenih.
Naša brigada in imela preveč dela, ker sta postojanki hitro padli Res. da je iz Poljan proti kmetu Murelu rinilo kakih 50 domobrancev svojim na
bilo okrog L100 sovražnikovih vojakov. Bdi so močno utrjeni in oboroženi, poleg ostalega tudi z 12 težkimi minometi, 24 težkimi mitraljezi, tremi
pomoč, toda 1. bataljon Gradnikove jih je odločno napadel in pognal nazaj v Poljane. Sovražnik je izgubil 12 mož, naši pa niso imeli izgub. Še isti dan smo odšli z brigado na Cerkljansko, kjer smo ostali le dva dni, 12. marca so nas na hitro s kamioni prepeljali iz Želina v Dolenjo Trebušo.
Štab 9. korpusa je namreč prejet nujno nalogo, naj čimprej osvoji Trnovsko planoto kot važno izhodišče za Trst. Naloga 30. divizije je bila, da osvoji postojanke na Lovkah, Predmeji in Otlici, naše 3 L divizije pa, da osvoji postojanke na Laz-nah, Čepovanu in Lokavcu, nato pa prodre preko Trnovskega gozda r Vipavsko dolino. Borbo naše divizije naj bi podprlo tudi letalstvo.
V Čepovanu je bilo tedaj okrog 150, vLokovcu 300, r Laznah pa 50 sovražnikov. Poleg tega je imel sovražnik na Puštalah nad Čepovansko dolino kakih 50, na dominantnem hribu Kobilici nad Čepo vanom pa tudi toliko mož v stalni zasedi Kobilicaje bila najtrši oreh, če smo hoteli dominirati nad Čepovansko dolino in zasesti Čepovan. Kobilica ima 929 m nadmorske višine, Čepovan 600 metrov, poleg tega je le kakšna 2 km zračne razdalje od Vrš in od Čepovana Torej je Kobilica morala pasti, predno se lotimo Čepovana, kar je bila bistvena naloga naše brigade. Za napad na Čepovanje bil določen 16. marec ob petih zjutraj.
Petnajstega marca so trije bataljoni Gradnikove odšli vsak na svoj položaj- Prvi bataljon je imel najdaljšo pot. Šelje mimo Čepovana izD.l rebuše prav nad Puštale, da bi zaprl cesto r dveh smereh: Gorica-Grgar in Puštale-Čepovan, druga dva bataljona pa sta se razporedila na Vršah.
Na levem krilu Vrš je zasedel položaje naš 3. bataljon, da je nadziral cesto iz Čepovana pod Kobilico proti Dolenji Trebuši in del ceste iz smeri Čepovan—Most na Soči—Tolmin. Desno od našega bataljona je bil razporejen 2. bataljon Gradnikove, ki je tudi nadzoroval desni del ceste Čepovan—Most na Soči—Tolmin. Bataljona sla bila okrepljena s protitankovskim topom kal. 47 mm, dvema težkima minometoma in avtomatskim topom kal 20 mm.
Ker smo dobili obvestilo, da bo aviacija lahko sodelovala šele v popoldanskih urah, smo preložili tudi napad na Čepovan.
priloga dolenjskega lista
Bilo je še temno, ko je komandant bataljona Džidži poslal r izvidniško patrolo na Kobilico komandirja voda Stanka Hrovatina s skupino borcev, opremljenih spuškomitraljezom. »Previdno smo lezli med goščavo v hrib,« nam je pozneje pravil Stanko Hrovatin, »kajti povedali so nam, da je gori kakih 50 Nemcev. Potje bila naporna in je trajalo nekaj ur, da smo se približali vrhu. Zelo pa smo se oddahnili, ko smo ugotovili, da je Kobilica prazna. Previdno in kar se da hitro smo se vrnili in sporočili Džidžiju, da je Kobilica prazna. Komandant bataljona je ukrepal hitro in odločno. Določil je operativnega oficirja Cvetka Lojka, naj z okrepljeno četo takoj zasede Kobilico; to je bilo okrog 7. ure zjutraj. Nemci, ki so bili poprej na Kobilici, so namreč le malo pred prihodom Hrovatinove izvidnice odšli iz zasede, kar bilo videti po žerjavici in toplem pepelu na ognjišču.
Cvetko je s četo komaj odšel z naših položajev na Vršah proti Kobilici, ko smo zagledali nemško kolono s predhodnico, kako iz Čepovana rine po cesti c smeri Dolenje Trebuše. V koloni so imeli konjsko vprego s štirimi lopovi in osmimi vozovi. Kot uročeni smo se zastrmeli vanje, saj nismo mogli verjeti svojim očem. da rinejo, sicer zelo počasi, naprej, ne da bi se predtem prepričali, če je na Kobilici in na Vršah vse v redu. Na Vršah pa smo se pripravili za silovit ogenj, kajti naš 3. bataljon je bil na glavni smeri udara, drugi pa desno od nas.
Predhodnico smo spustili malo naprej in čakali, da seje gla vnima kolone poja vila tik pod nami. Ko je bila kolona na delu ceste, ki se začne spuščati r globoko sotesko Trebuše, sta oba bataljona udarila z vsem ognjem na sovražnika. Ustavilo nas ni niti to, da se je malo predtem na Kobilici čulo močno streljanje.
Cvetko Lojk je imel izredno srečo, kajti s svojo četo seje vrhu Kobilice približal prav v času, kose je močna nemška zaseda vračala na Kobilico. Izglodalo je, da so Nemci še pred našim napadom na glavnino kolone ugotovili, da so se prezgodaj umaknili iz zasede, in so hoteli napako popravili. Vendarjim to ni uspelo, kajti s silovitim ognjem jih je dočakala naša česla, ki je hip prej prišla na vrh Kobilice. Nemci so imeli precej žrtev pa tudi med našimi je bilo nekaj ranjenih, vendar so naši ostali na Kobilici in nas tako tudi ščitili, da smo lahko obračunali z glavno kolono.
Presenečenje, ki so ga doži veli Nemci pod nami, je težko opisati, kajti na kakšen odpor še pomisliti nismo mogli. Večina se jih je hotelo obrniti proti Čepovanu. vendarjim los konjsko vprego na ozki cesti pod našim močnim ognjem ni bilo mogoče, poleg lega so imeli več mrtvih in ranjenih. Čuli smo divje kričanje ranjencev in rezgetanje ranjenih konj. Vse se je spreminjalo v zavozlano krvavo štreno. Naš bataljon pa je ob podpori drugega in skupaj z njim takoj juriša! na sovražnika z mogočnim kričanjem »juuuuuriš«. da je odmevalo daleč po Čepovanski dolini. Najbolj sem si zapomnil uničujoče sejanje smrti avtomatskega topa kal. 20 mm. kije s svetlečimi naboji paral sovražno kolono in mu prizadejal tudi največ žrtev in
zmede. Nekaj odpora pa je sovražnik le dajal, vendar smo ga hitro naskočili tudi z ročnimi bombami, zalo je metal od sebe vse s puškami vred in zbežal proti Čepovanu.
V velikem zanosu smo med ostanki kolone pobirali vojni plen. Hitro sem velel postaviti puško-mitralješko trojko malo nad razbito kolono, da nas ščiti v smeri Čepo vana, kajti komandant bataljona Džidžije bil ranjen, Cvetko pa je bil na Kobilici V kratkem spopadu je padlo 24 sovražnikov, 12 pa jih je bilo ranjenih. Prilastili smo si 2 avtomatska topa kal. 20 mm., ruski PT top kal 45 mm., 4.000 nabojev za avtomatski in 150 granat za PT lop, 40 pušk, 40.000 nabojev za puškomi-traljeze, radijsko postajo, minodetektor, nekaj voz oblačil, predvsem plaščev in veliko nahrbtnikov, precej druge opreme, nekaj voz in konj.
Morali smo pohiteti, vendar je bilo težko dopovedovati lačnim borcem, naj pustijo dobrote r nahrbtnikih za pozneje, saj si je marsikateri kar spotoma, ko smo pobirali plen, basal v usta salamo in kruh ali pa pogoltnil kakšen požirek žgane pijače. V vseh bojdt lega dne smo imeli le 6 ranjenih in enega padlega na Kobilici.
premišljeval sem o vseh srečnih okoliščinah, ki so nam pomagale do tako sijajne zmage. Prazna Kobilica je bila velika nemška napaka To, da Nemci niso vedeli, da se nahajamo na Vršah, je bila njihova druga napaka. Odločna in hitra zasedba Kobilice ter odločen juriš naših iz Vrš pa sta bila naša prednost.
Nekaj zaslug pa sem pripisal tudi sebi, kajti ko smo že 15. marca popoldne pred akcijo na Vršah ležali r zasedi, smo dobili ukaz, naj streljamo na vsak premik sovražnika iz Čepovana Kmalu pa smo opazili daleč pod seboj, da se sovražnikova kolona kakih 10 mož pomika r smeri Most na Soči—Tolmin. »Ali naj jih napademo?« me je vprašal komandir čete, pri kateri sem bil. »Saj ne moremo nič narediti, kopa vidimo le pikice!« sem mu odgovoril »Samo odkrili bi se!« sem dodal in pri tem je tudi ostalo. Če bi takrat udarili, bi se odkrili in akcija bi šla po zlu. Seveda nismo ta dan nikomur povedali, da patrole nismo napadli, kajti kakšen prenapet funkcionar hi lahko rekel, da nismo postopali pravilno.
Do delnega uspeha je prišlo la dan tudi na položajih Vojkove brigade. Hotela je napasti Lokovec, in ker v njem ni bilo več sovražnika, je zasedla rob Banjške planote nad Čepovansko dolino. Pod njih Je prišla manjša nemška kolona, kijije uspelo pobegniti z enim od štirih lopov. Odločno so jo napadli, razpršili ter zaplenili top.
Šest zavezniških letal je napadlo Nemce r Čepovanu šele ob treh popoldne. Vojkovci in ena naša četa sta takoj napadli sovražnika, vendar je pred njimi že pobegnil proti Puštalom, kjer ga je napadel naš I. bataljon, ki je bil lam.
Čela našega 3. bataljona, kije vdrla r Čepovan. se je takoj preusmerila, da napade Lažne, kar je bil sicer cilj Prešerno ve brigade. Bilo je precej vroče. vendarjim je uspelo potisniti sovražnika iz Lažen, ko sla jim prišli na pomoč Prešerno va brigada in enota Vojkove brigade. Tudi udarna četa 31.
divizije je dosegla uspeh, ko je med Idrijo in Vojaškim razbila sovražnikovo kolono s 300 vojaki i Padlo je 20 vojakov, 3 pa so ujeli
Gregorčičeva brigada pa je zasedla Lokve. Predmejo in Otlico brez bojev, ker se je sovražnik-iz njih. poprej umakniL
Tako je bil protiudar 9. korpusa uspešen, saj smo dosegli cilj: Čepovansko dolina, večina Banjške planote in Trnovskega gozda so bili spet v naših rokah. Štab 31. divizije je pohvalil posebno Gradnikovo brigado, vendar to po mnenju borcev 3. bataljona ni bilo dovolj, kajti pozabili so na naš bataljon in na posameznike, ki so se posebno odlikovali. »Prav, naj le pohvalijo brigado, ki mora biti povsod prva. kaj pa Gorjansko. Kobilica in kolona pod Vršami, kjer je krvavel in dosegel velike uspehe naš 3. bataljon Gradnikove? Zasluženo priznanje so namesto nas dobili štabovci brigade. Našega bivšega komandanta bataljona Matija Bajm so pozabili in ga dali celo na nižji položaj kmalu po uspehu na Gorjanskem, ker brez streliva ni mogel jurišati na Renče. Naš novi komandant bataljona Džidži je ranjen r tej zmagi nad nemško kolono in pozabljen, čeprav je uspešno iz-. vedel udar na nemško kolono in zavzetje Kobilice. Pozabili so tudi Cvetka Iztjka, kije zavzel in držaI Kobilico, čeprav so Nemci, ko so opazili napako, še trik ral jurišali nanjo. Pra v tako ni nikjer mene, čepra r sem s svojim vodom prvi prišel na Kobilico, hitro obvestil štab bataljona, da je prazna, in potem s četo pod Lojkovim vodstvom zopet jurišal nanjo in bil na njej, dokler je to bilo potrebno. Tudi naš padli borec na Kobilici se nikjer ne omenja!«je zagrenjeno govoril vodnik Stanko Hrovatin, soborci pa so mu pritrjevali Hrovatin je bil dober borec in komandir voda. Že r borbah za Koritnico seje posebej odlikoval, a je bil pozabljen med množico junakov, to pa se mu je zgodilo tudi zdaj.
Meni pa je bilo po lej veliki in uspešni akciji posebno žal za mladim fantom, ki je padel na Kobilici »Tovariš, ali grem lahko z vami v partizane?« me je vprašal enkrat konec maja 1944, ko smo bili z brigado r Bohinju, mladi Janko Hkavec, rojen 1927 v Starih Fužinah od Bistriškem jezeru. Doma je imel mater in sestro Dragico, ki je bila stara šele 15 let, oče je bil na delu nekje r A vstriji »Že lani sem hotel r partizane, pa me mati ne pusti «je prosil dalje, vzel nahrbtnik z materino popotnico in odšel z nami. »Pazile nanj, da se mu kaj ne zgodi!« je naročila mati Bil je pošten fant, odkritega značaja, hraber borec, zato je postal ščasoma politični delegat. Ko je jurišal na Kobilico, je bil težko ranjen, in je ranam podlegel še na položaju
Ko sem bil po veliki nemški ofenzivi s Cvetkom Lojkom v Bohinju in zbiral razhajkance. sem se dobil tudi z Jankovo materjo in sestrico Dragico. V velikem pričakovanu dobrih vesti o sinu in bratu Janku nisem imel toliko moči. da jima povem, da je padel. Menil sem namreč, da je bolje, če ga po vojni nekaj časa čakala in da pozneje z vesta, da je padel. To se je tudi zgodilo, vendar ne vem. če je prav, da sem ravnal tako.
MIRAN BERET1Č
Ul3
O®
paZ*
k
r
TVoc je bila za petje prekratka
>N
JL m e,
e, letos pa niso peli Tudi to bo počasi zamrlo,« tako ugotavlja petinšestdeset-letni Franc Barkovič, kmet iz Boršta pri Cerkljah. Medtem ko se že večerne sence vlečejo čez Krko proti Stankovemu, kjer imajo Barkoviči svoje vinske gorice, sediva na domačem dvorišču in se pomenkujeva, njegov sin Franc pa si da opraviti s traktorjem. »Mladi niso več za to. Vse preveč drugega imajo v mislih dandanes.«
Pogovarjava se o petju. Zanima me namreč, kako je s starim običajem, ki se je v teh krajih ob spodnjem toku reke Krke obdržal vse do današnjih dni, namreč, da se na večer predjur-jevim fantje na vasi zberejo in potem hodijo od hiše do hiše, prepevajo stare pesmi in nabirajo darove. Pa nisem prav naletel. V Krški vasi letos ni bilo takega petja in tudi v Borštu ne. Zato pa mi Franc rad pove, kako je bilo v njegovi vasi, v Brezjah že skoraj na hrvaški meji, kjer se je rodil. Tudi tam so se takrat še držali teh običajev, pa ne samo na jurjevo, tudi za tri kralje in svečnico so prepevali
»En večer prej smo se fantje zbrali pri kom doma, da smo malo vadili, ko pa je napočil čas, smo šli okoli. Postali smo pred vsako hišo in prepevali. Ponekod so nas povabili tudi noter. Za vsako priložnost smo seveda prepevali drugačne pesmi Sedaj sem besedila že skoraj čisto pozabil. Še najbolj prijetno je bilo na jurjevo, ko je bilo že kar toplo. Noč nam je bila kar prekratka, tako smo bili zavzeti s svojim petjem. Darovi, ki smo jih prejeli, pa so prišli tudi prav.
. Ko smo se vračali, smo se zopet pri kom ustavili, nekaj použili, drugo pa si porazdelili. Dobivali smo Špeha, klobas, vina, na jurjevo pa največ jajc. Vsaka hiša je pevcem rada dala v dar, saj je to pomenilo srečo in dobro letino,« se spominja Franc Barkovič.
Pripoveduje pa tudi druge spomine, manj prijazne. O vseh svetih dnevu leta 41, ko je v njiho vo družino r Brezjah — kar devet otrok je bilo pri hiši — udarila kakor strela z neba strašna vest: izselitev. In res, tistega snežnega dne so prihrumeli s kamioni in jih naložili Ni bilo časa za slovo od svojih priljubljenih živali ne stvari. Vse je ostalo tam, ko jih je kruta uso-
da odpeljala v daljno Šlezijo. Precej časa je bila družina v taborišču Goldberg. Franc, ki mu je bilo tdaj šestnajst let, je dobil posebno nalogo. Vse dneve je spremljal starejšega Nemca, steklarja, in mu pomagal pri delu. Dela pa je bilo dovolj. Pozneje se je družina večkrat selila in nazadnje pristala pri nekem veleposestniku, kjer je s številnimi drugimi izgnanci z vseh koncev Evrope pomagala pri delih na polju.
Ko se je bližala ruska fronta in je bilo v daljavi že slišati bobnenje zmagovitih topov Rdeče armade, so postajali nemški lastniki vse bolj nervozni. Končno so Barkovičevi zapregli vse razpoložljive vozove, naložili hrano in druge predmete in se odpravili na pol. En teden so tako potovali na jug proti Češki, y gla vnem ponoči, kajti podnevi je bilo prenevarno, potem pa jih je zajela Rdeča armada. Nemški spremljevalci so s kočijo pobegnili naprej, Barkovičevi pa so se znašli v ruskih rokah. Vendar ni bilo nič hudega. Francev oče je bil med drugo tovno vojno štiri leta v ruskem ujetništvu, pa se je z ruskimi vojaki zlahka pogovoril. Pustili so jim voz in živila pa tudi vprežne živali. Tudi potrebne dokumente so jim dali za pot v domovino. Tako so pot nadaljevali, vendar ne za dolgo. Padli so v zasedo čeških partizanov. Ti pa so postopali čisto drugače. Ruski papirji niso nič pomagali. Kazali so na voz in na živila na njem in govorili, da so si to pri Nemcih prisvojili, torej so vojni dobičkarji, ki jih je treba postreliti. Čudna logika: izgnanci, ki so doma izgubili vse, ki so morali tlačaniti v tujih krajih in ki so jih zajeli na begu, ki so ga organizirali Nemci, naj bi sedaj postali žrtev čeških partizanov kot vojni dobičkarji. Precej časa je bilo močno napeto. Potem se je le izkazalo, v katerem grmu tiči zajec. Živina in vsebina voza bi prav prišli tudi Čehom. Barkovičevi so morali peš in praznih rok naprej. Šele čez štirinajst dni so vsi sestradani in izmučeni zagledali domačo cerkvico sv. Jakoba, okoli katere počivajo njihovi predniki, kmalu zatem tudi z visoko travo in koprivami preraslo domače dvorišče. Vse je bilo treba pričeti znova. Franc se je potem priženil k Zalki v Boršt in je kar zadovoljen. Pogreša pa časov, ko so fantje zapeli na vasi in ko se je njiho v pod spremenil v pušenšank, da seje pilo, plesalo in pelo. Sedaj pa je drugače. Mladina ima pač drugačne interese.
T. JAKŠE
»Razvoj« zasul izvir Krupe
K.
esreča nikoli ne pride sama, pravi rek, in če to kje drži, potem zagoto vo v primeru reke Krupe, belokranjskega bisera, kakor so jo še nedavno radi imenovali, a kar žal ni več, in vprašanje je, če sploh še kdaj bo. Komaj se je dobro polegel hrup okrog Krupe zaradi zastrupitve s polikloriranimi bifenili (PCB), ki velja za eno naj večjih ekoloških katastrof ne le v
naši deželi, ampak celo v Evropi, že se pričenja Še
druga afera. Seveda to, da je bilo o Krupi v zadnjem času manj slišati, nikakor ne pomeni, da se reka uspešno čisti strupenih snovi Kdaj bo znova čista, si ne upajo napovedati niti največji optimisti. Toda to, da je ekološki bolnik, še nikakor ne pomeni, da bi lahko ra vnali z njo kakor svinja z mehom, kajti izvir reke še vedno sodi v inventar najpomembnejše naravne dediščine v Republiki Sloveniji.
A to, da sodi izvir Krupe po vseh dosedanjih vrednotenjih zaradi hidromorfološke, zoološke in ambientalne vrednosti med najpomembnejše naravne znamenitosti Slovenije, gotovo ne zanima kaj prida sedanjega lastnika mlina, žage in ostalih poslopij pri izviru reke. Če je še pred nakupom teh stavb in pripadajočih zemljišč Jakob Puš zaprosil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine za strokovne osnove osnove varstva naravne in kulturne dediščine za poseg v prostor, pa je sedaj jasno, da teh osnov od spomladi leta 1987, ko jih je dobil v roke, najbrž ni več pogledal Kako bi si lahko sicer razlagali, da si je dovolil tako grob poseg v prostor in v nekaj dneh popolnoma izmaličil znameniti izvir Krupe.
Puš se je potem, ko je naredil betonskijez in na lokaciji bivše žage zgradil nov objekt, v katerem naj bi bila žaga in hidroelektrarna, odločil, da bo razširil pot do izvira od štirih na 5 do 7 metrov širine, ponekod je naredil tudi nove Vseke poti in tako pridobil material za na voz in oblikovanje nove brežine reke. Levo od bivših svinjakov je z na vozom skal in kamenja plato dvignit vsaj za en meter in ga razširil za okoli 15 metrov v vodo oz. v območje izvira. Od nekdaj romantičnega jezerca med jezom in strmimi pečinami, izpod katerih privrejo na dan
zelenkaste vode Krupe, je sedaj ostala le še ozka struga. Ta poseg v prostorje tako grob in izpeljan na tako nesramen način, da nihče, ki ima količkaj čuta za naravne lepote, ne bi mogel mirno prenesti pogleda na tako veliko rano v prostoru. Toliko manj pa še tisti, ki se z varovanjem. okolja ukvarja poklicno. Zato si je Mira Ivanovič z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine skupaj z gradbenim inšpektorjem Mandlom v prvih dneh maja ogledala poseg, inšpektor pa je ob tem ustno ustavil dela. Skoraj nerazumljiva je ob obisku naravovarstvenice in inšpektorja izjava lastnika, češ da je menil, da za na voz materiala ni potrebnih nikakršnih dovoljenj.
Vedno zno va se zasta vij a vprašanje: zakajje Puš sploh prosil Za vod za stroko vne osno ve, če
mu niso kaj prida mar? Najbrž le zato, ker je ob nakupu stavb moral imeti tudi »papirje« Zavo-da, ne pa tudi zato, da bi jih resnično upošteval. Kajti če bi si vzel le nekaj minut časa in osvežil spomin, bi iz Zavodovih smernic lahko zvedel, da ne le območje, na katerem je »operiral«, ampak še mnogo širše sodi v ožji varstveni pas, ki se mora ohranjati v vsej svoji naravnosti, neokrnjenosti in izvirnosti. Zato znotraj varovanega območja ni mogoč noben gradbeni poseg brez posebne strokovne presojo in vplivov na okolje. Dokaz, kakšno vrednost ima izvir Krupe, pa je tudi v tem, da je evidentiran celo v Dolgoročnem in srednjeročnem planu Republike Slovenije v zasnovi za varstvo naravne in kulturne dediščine, še letos pa naj bi ga za varovali kot naravno dediščino.
Toda ali bo sploh moč še kaj zavarovati? Ivanovičeva ni pesimist, pravi pa, da ne ve, na kakšen način naj bi sanirali poseg, da ne bi bilo še bolj boleče za okolje. Ne more pa dojeti, zakaj se ni lastnik obrnil na Zavod, preden je začel samovoljno zasipavati izvir, kajti ni rečeno, da mu bi Za vod branil manjše posege v prostor, razumljivo pa je, da mu takšnega razdejanja ne bi do volil. In ne nazadnje morda še to: zanimiva je reakcija krajevne skupnosti Semič, od katere bi pričakovali, da bo prva sprožila alarm ob barbarskem uničevanju dediščine Slovenije. Toda predstavniki krajevne skupnosti so celo izvedli miniranje nove poti do Krupe, iz česar sledi, da so bili zraven tudi pri zasipavanju njenega izvira. Njihova utemeljitev: novi lastnik poslopij ob izviru nam bo pripeljal v krajevno skupnost razvoj. Mar ni bilo v Beli krajini pod krinko razvoja že dovolj uničenja?
M. BEZEK-JAKŠE
„ „....
mmffl
■atj
'v.w
IZNAKAŽEN IZVIR KR UPE — Takšen je bil izvir Krupe v sredo pretekli teden. Namesto jezercaje ostala le še struga, nehote pa se zastavlja vprašanje, kje sije lastnik vzel pravico tako iznakaziti nekdanji belokranjski biser.
Marjan Marinc: »Zbirko dam le Dvoru!«
v.
sestranski slovenski kulturni delavec in ustvarjalec Marjan M rineje tako rekoč že pra vi
Dolenjec, čeprav je Ljubljančan, njegov rod pa iz-i pravzaprav iz Štajerske. Odkar je upokojen.
haja pravzaprav iz Štajerske. Odkar je upokojen, preživi v svoji letni hiši y Trebči vasi nad Krko večji del leta in se le redko, kadar ima obveznosti, vrača na svoje stanovanje v Ljubljani. Zato ga ni bilo težko najti doma, zlasti še ker je bil dan deževen. Kajti, kot je pozneje povedal, preživi veliko časa zunaj v naravi.
Čeprav je bil dan moker in mrakoben, ni bilo težko odkriti, zakaj se je Marinc odločil za bivanje prav tukaj. Pogled na Krko spodaj v dolini, na široke hrbte bregov, ki so se ra vnokar odevali v svojo zeleno poletno obleko, ozaljšano z belini prameni meglic, dvigajočih se iz reke, je povedal vse. K raj za bogo ve! Marjan Marinc sicer ni bog, se pa tukaj vseeno dobro počuti in je su veren gospodar v svoji hiši. Čeprav nisem bil najavljen, me je takoj sprejel in bil pripravljen na pogovor. Zanimala me je predvsem njegova slavna zbirka, plod njegovega dolgotrajnega in vztrajnega zbirateljskega in strokovnega dela. Zbirka, ki bi lahko pomembno obogatila kulturno ponudbo zgornje doline Krke, če bi jo znali pametno izkoristiti. Seveda pa je razgovor tekel tudi o drugih stvareh, saj je čas, da spoznamo še nekatere druge podrobnosti iz ži vlje-nja tega zvestega ljubitelja Dolenjske.
• Kako je torej nastala in kakšna je ta zbirka?
»Zbirateljstvo je strast, ki je verjetno i< krvi, saj se je že prej pojavljala v sorodstvu. Narodno blago mi je všeč in cenim ga tako, da se mi zdi škoda, če bi predmeti, ki so jih ustvarili naši predniki, propadali. Med ljudmi je veliko neukosti in nepoznavanja, pa tudi malomarščine in slabega odnosa do tradicije, zato je že marsikaj propadlo. V moji zbirki je več tisoč predmetov, ttd skrinj, poslikav,
orodij, posod in drugih potrebščin do železo livarskih izdelkov. Nabiral sem jih po vsej Sloveniji, slednjih pa je največ iz Suhe krajine. Seveda nisem ničesar zbiral iz osebnih koristi in bi prav rad, da to blago, ljudska ustvarjalnost, postane, primerno urejena, seveda, dostopna čim širšemu krogu. Zalo sem skoraj malo užaljen, da se moja ponudba novomeški občini, ki stoji že skoraj dvajset let, obravnava tako nezainteresirano. Drugod bi to pograbili z obema rokama. Moja želja je, da se najde na Dvoru primerna hiša, se obnovi in vanjo postavi zbirka. Saj stavba pravzaprav je, Za-rabčeva hiša, stara oštarija iz 18. stoletja, le denarja ni. Čudno, da se najde za druge stvari. Dvorjani se sedaj dogovarjajo, da bi jo kar sami obnovili. Drugam pa zbirke ne dam. To je moj dolg do domačinov ali pa nič! Saj sem dobil pred dnevi ponudbo, da bi jo Krka postavila v Toplicah, pa mi to ni všeč. Če se najde denar za tam, naj se tudi za Dvor.«
•	Kaže, da so se vam domačini in
kraj priljubili, ko vam je toliko do tega, da »Marinčeva zbirka« ostane
prav na Dvoru?
»Čisto gotovo. V tridesetih letih me vidijo skoraj vsak dan, zato me imajo za domačina. Povsod sem zraven, imajo me kar za svojega, in vesel sem, da me imajo. Nobenih problemo v in konflikta v nisem imel tukaj. Nobeden pa tudi ni vsiljiv in imam tisti mir, ki ga potrebujem. Pri mojih letih in po vsem tem, kar sem v življenju dal skozi, nekaj takega tudi potrebujem.«
•	Kako pa ste pravzaprav prišli sem?
»Pred več kot tridesetimi ledje bilo to. Ribičija. Prijatelji so me zvlekli sem, bili smo navdušeni ribiči, pa sem se spet zagledal in navdušil Rekli so mi, daje v Podgozdu naprodaj neka bajta, pa sem jo kupil. Tako sem bil prvi vikendar v dolini Krke. Takrat je bil še makadam in ni bilo lahko priti sem. Toda meni se je zelo priljubilo. Vedno sem imel rad gričke, zelenje, tekočo vodo. Za morje mi ni bilo nikoli.«
• Seveda seje v dolini od takrat marsikaj spremenilo? Vam je še vedno kljub temu všeč?
»Vprincipu na zunaj še ni videti take razlike, edino Krka ni več taka, kot je bila Govoriva seveda o okolju. Kaj je bila Krka v ribolovu, pove samo tole: če sem imel na obisku, pa sem vprašal fante, če bodo ribo, in so bili za to, sem vzel palico in čez pol ure smo jih imeli na mizi tri do štiri kilograme. Ta ni ribiška, tako je bilo! Pa pojdi sedaj, in videl boš, kaj bo. Krka je zastrupljena že pri izviru, tam še bolj kot tukaj, in ta se pozna na življenju v vodi in ob njej.«
•	Suho krajino pa ste poznali že prej, predno ste se nastanili tukaj?
»Da, kot mlad partizan sem se več let potika! naokoli V partizane sem šel že enainštiridesetega, sem spomeničar.«
•	Ste bili že prej aktiven kot komunist?
»Ne, kaj bi Takrat nismo tako gledali. Šli smo
v partizane iz nacionalnih razlogo v, za borbo proti sovražniku, nepakot komunisti. Komunist gor ali dol, to sploh ni bilo važno.«
•	Bili pa ste že študent, ko ste šli v partizane?
»Ja, morda se sedaj smešno sliši, ampak študiral sem elektro. To je bilo bolj za »hec« kot zares, kajti bolj sem se že takrat posvečal umetnosti, kiparstvu. Bil sem Goršetov in Kalinov učenec, no, kmalu po vojni na akademiji v Beogradu tudi Dolinarjev. A mpak to so življenjski drobci, ki niso bili nikoli uresničeni«
•	Ste bili v partizanih tudi v kulturnih skupinah?
»Bil, bil. Od začetka sem bil v 13. loški brigadi, poznejši Bračičevi, komisar bataljona, potem pa sem bil pri Kočevju ranjen in pripeljali so me na Uršna sela in Podgrad, kjer sem okreval. Zatem so me poslali na tečaj in postal sem vodja frontnega teatra VII. korpusa vse do osvoboditve, nakar so me poklicali v Beograd. Tam sem bil v politični upravi. Ob koncu vojne sem bil kapetan, leta pozneje že major. To je bila moja vojaška kariera.«
• In kdaj se je končala?
»Zelo na hitro, 9. maja 1949, ko so me aretirali in sem bil dve leti in dva meseca zaprt. Smešno, bi človek rekel sedaj, saj niti nisem vedel, zakaj. Takrat pa ta ni bilo nič smešno. V Beogradu sem zasnoval Zastava film in bil njegov načelnik. Dva oficirja, ki sta mi bila podrejena, so zaprli kot in-formbirojevca, eden od vojakov pa je pobegnil čez mejo s kamero. Zato so verjetno zaprli tudi mene, drugega vzroka namreč niso imeli. Bilo je tako po njihovi logiki, češ da nisem bil dovolj buden. Dobro, odsedel sem tisti dve leti, da ne govorim, v kakšnih pogojih!«
•	Verjetno nič bolje kot drugi?
»Slabše! Bil sem trinajst mesecev v samici. Veste, kaj je to? Ja, to si človek lahko samo predstavlja, pa nikoli tako, kot je hudo v resnici. To je bilo na Banjici v Beogradu. Ne vem, kako sem zdržal tako dolgo, a nekako je vendarle šlo. Druge so vozili ven. Poleg so bili Vlado Dapčevič pa Petriče-vič, generali, ki so jih takrat prijeli na meji Pa so jih vozili ven, niso zdržali. Jaz pa sem zdržal trinajst mesecev. Potem sem bil v Stari Gradiški pa na Grguru, ki je bil končna faza. Ta otok je bil depandansa Golega otoka, samo da je bil vojaški«
•	Ste svoje doživljqje že kdaj zapisali za javnost?
»Ne, nisem, se mi ne ljubi. Drugi so pisali o tem. Čepa bi toliko dali skozi kotjaz, ne vem, če bi pisali. Da, bili so hudi časi. Če se samo spomnim, kaj so z nami delali v Gradiški! Na Banjici ne, tam sem bil v samici, Gradiška pa je bila mučilnica. No, Grgur, to pustimo. Tam se tako ve. Kamen! Boksit smo tolkli in vozili za teniška igrišča gospodov.«
•	Se vam je kdaj pozneje kdo opravičil za to?
»Nikdar nikoli. Tudi za vzroke aretacije nisem zvedel. Vse kar je bilo obrazloženo, je bilo 'zbog nebudnosti’. Je to razlog, da te mučijo, osamijo, zaprejo za dve leti? Če je, potem v redu. Kot starešina sem se potem seveda tudi čutil krivega, da so bili med mojimi oficirji informbirojevci, toda mar so mislili tisti, ki so me mučili, da bodo informbirojevci prišli k meni in rekli: ti, jaz sem pa to pa to? Tisti časi so bili čisto zmešani.
•	Je drugod preveč vse razburkano? Na primer v društvu pisateljev, kjer ste član? Se je po vašem mnenju preveč spolitiziralo?
»To pa tudi. Jaz nisem več tangiran s temi stvarmi. To ni več društvo pisateljev, to je politični klub. Vsi so se šli politike, od Zlobca pa do Mikelna, Rupla, Pavčka, vsi so postali veliki politiki. Saj je v redu, društvo pisateljev je vedno bilo avand-garda glede na narod, vodila ga je v vseh časih, toda to, kar se grejo sedaj, pa je že pretiravanje. Eden čez drugega, pa vsi tako strašno pametni«
•	Sedaj imate kar dva v predsedstvu, Zlobca in Kmecla.
»No, blagor jima, če mislita, da je to to, pa naj bo.«
•	Menite da je kmetovanje boljše za vas?
»Ja, to je bolj vrtičkarstvo. Pa ni to cilj, človekov notranji mir je nekaj.«
•	In v čem ga najdete?
»Gobarim, ribarim, vrtičkarim. Ali ni to notranji mir? Kaj se bom pa še z nečim šel, ko pa tako kratko živimo! Končno pa imam že sedemdeset let. Tudi to nekaj pomeni. Ne rečem, za tiste, ki so mlajšji in jim gre za oblast, naj jo imajo! Meni za to ni in tudi prej, ko bijo lahko imel. je nisem hotel«
TONE JAKŠE
•	Se je bilo potem na svobodi težko spet vključiti v življenje?
»Odšel sem v Ljubljano. Nekaj časa po tem doživetju je človek še čisto zmeden. Potem sem se pa kar znašel. V opero sem šel za pomočnika režiserja, potem za režiserja v novosadsko Opero, še prej pa za pomočnika Lovra Malačiča v Skopju. Režiral sem tudi v Subotici in Osijeku. Ko sem se vrnil v Ljubljano, sem prišel naravnost na radio in tam sem ostal do upokojitve, od 1955 do 1974 leta. Bil sem šef režije.«
•	Z radia in televizije vas tudi najbolj poznamo. Občutek imam, da se vaše sodelovanje tam ni končalo leta 1974.
»Seveda sem delal vse sorte tudi pozneje, za radio, televizijo, režiral sem, prirejal in pisal. Vsega skupaj sem napisal okoli 150 iger in nadaljevank pa še cel kup otroških iger.«
•	In kako je z ustvarjalnostjo danes?
»Zelo mirno.«

14 {Z
priloga dolenjskega lista
MINI ZANIMIVOST
DEVETLETNA MATI Selma Bojca, devetletno dekletce turškega rodu, je pred kratkim rodila sina v porodnišnici v Afyonu. V ozadnju tega »rekordnega« dogodka je osebna tragedija; dekletce je bilo posiljeno, dojenčka pa soji začasno pridržali v porodnišnici, ker ga ne more negovati. Nima ne potrebnih izkušenj ne telesnih sposobnosti, saj otroka zaradi telesne nerazvitosti niti podojiti še ne more.
jr
NAGRADNA KRIŽANKA
'K:
I
Spor se iz spora koti in vojna rojeva spet vojno — zmerom se najde kak vzrok, ki rodi posvečene namene.
JANEZ MENART
Pogosto povzročajo usodne dogodke najmanj pomembne reči.
JOŽE VOLARIČ
Ce samega sebe ne ljubiš, tudi bližnjega ne moreš, ker ga ne boš znal.
JOŽE JAVORŠEK
Brez zaupanja ni možno pravično, človeško sožitje.
IGOR TORKAR
Nimamo nobene izbire v življenju, dobimo samo tisto, kar smo si zaslužili.
DAVID ALBAHARI
VRSTA
ALKALOIDA
HEBREJSKO MESTO V PALESTINI
SLOV.
RHIAČNA
TELOVADKA
GOROVJE V ITALIJI
OKTOBER
NASLADILO IZ SEMEN KAKAVOVCA
VRSTA
ŽIRAFE
UGANDSKI POLITIK AMIN
ZELNAT
Štor
KEM SIMBOL ZA DUSlK
STRD
PISMENO
P0TR0IL0
FR, IGRALEC GABIN
POKONČNI
KLAVIR
PRVA MOHAMEDANSKA DINASTIJA KALIFOV
ŽIVINO-
ZDRAVSTVO
PLEME
GR MIT LETALEC
ZVUACA
AVTOR J. UDIR
LESNI
TRGOVEC
GRADBENI
MATERIAL
Čistilno
SREDSTVO
prestolnica GRCUE
SVINČNICA
MESTO V NDR (STEKLO')
VRSTA CESTNEGA _ TLAKA .
PRIPOVEDNA
PESEM
RASTLINA
ZAPRIDOB
OPUA
SLOV. BALETNIK (METOD)
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL
GOJITELJ
SEMEN
ITAL
VELETOK
VRSTA POLTRDIH KOLOIDOV
SREDOZEMSKA OKRASNA RASTLINA
MLINSKI
ŽLEB
MEJAŠ
Končno resnica o Katynskem gozdu
Sovjetska država je prevzela odgovornost za poboj poljskih oficirjev v Katyn-i skem gozdu — Dolgoleten molk o resničnih morilcih prekinjen
Še ena bela lisa na straneh zgodovine zadnje svetovne vojne je precej manjša, kot je dolgo bila. Piš sprememb, ki veje po Vzhodu, je pridvignil nekaj zastorov nad temačnimi dogodki, ki so jih prikrivali ali pa jih vsaj skušali predrugačiti. Eden takih je poboj poljskih oficiijev v Katynskem gozdu.
Na nedavnem sestanku Gorbačova in Jaruzelskega v Moskvi je prišlo do prelomnega trenutka pri obravnavanju tega dogodka. Sovjetska država je »prevzela odgovornost za poboj zajetih poljskih oficiijev v Katynskem gozdu aprila in maja 1940. leta,« se glasi sporočilo Tassa.
Nad tragedijo v Katynskem gozdu je skoraj pet desetletij uradno vladal molk. Priznanje sovjetske države, da so poljske oficiije pobili enkavedejevci po ukazu Berije, za Poljake in zgodovinopisje sicer veliko pomeni, ni pa to prava novost. Ta resnica je, kljub temu da so jo skrbno skrivali, že dolgo znana.
Kako so tekli dogodki?
Septembra 1939 je Rdeča armada vdrla v vzhodne dele Poljske, medtem ko se je poljska vojska na zahodu ogorčeno borila s Hitleijevimi oklepnimi enotami. Sovjeti so v hitrem prodoru zajeli okrog 220.000 poljskih vojakov, med njimi kakih 15.000 oficiijev in 12 generalov. Aprila 1943, ko je minilo kratkotrajno sovjetsko-nemško prijateljstvo in so nemške čete prodrle globoko v sovjetsko ozemlje, je v okupirani Poljski prišla na dan tragedija v Katinskem gozdu. Razglasili sojo Nemci in jo spretno izrabili za ustvaijanje protisovjetskega razpoloženja. Svet je zvedel, da so v Katynskem gozdu odkrili osem množičnih grobišč in v njih posmrtne ostanke več kot 4000 pobitih poljskih oficiijev, med katerimi so bili številni mobilizirani profesoiji, zdravniki, inženirji, pisatelji, skratka intelektualna elita naroda.
Po teh odkritjih sta od mednarodnega Rdečega Križa tako predsednik poljske emigrantske vlade v Londonu Wla-dislavv Sikorski kot nemški Rdeči križ zahtevala preiskavo. Opravljen je bil izkop žrtev. Vendar je sama razlaga dogodka v kasnejših letih postala vprašljiva. Nemci so krivdo za pokol takoj zva-
lili na sovjetsko oblast, ta pa kasneje na Hitleijevo. Posebna sovjetska komisija je namreč tudi raziskala pokol v Katinskem gozdu in leta 1944 dala poročilo, znano kot Burdenkovo poročilo. V njem se krivda za pokol pripisuje Nemcem, predvsem na podlagi dejstva, da so bile vse žrtve ustreljene z nemško municijo. Ugotovitve v tem dokumentu so vse do pred kratkim veljale za uradno stališče Moskve in Varšave. Še leta 1985, ko so na varšavskem pokopališču Povvazki postavili spomenik žrtvam iz Katynskega gozda, so na ploščo pod velikim granitnim križem napisali: »Poljskim vojakom — žrtvam hitleijanskega fašizma, ki počivajo v katynski zemlji.«
Povsem drugačno resnico razkriva poročilo poljskega Rdečega križa. Ta dokument je odkril zgodovinar W. Kovvalski v britanskem Foreign Offi-ceu, kjer so ga hranili kot največjo skrivnost, da bi z njim ne škodovali Sovjetski zvezi, zavezniški državi v boju proti Hitlerjevi Nemčiji. Vendar se da sklepati, da so zavezniki vedeli za pravega krivca poboja v Katynskem gozdu. Dejstvo je namreč, da na nuember-škem sojenju pokola poljskih oficiijev niso uvrstili med nacistične zločine.
V	poročilu komisije Rdečega križa, kije pod nadzorom nemških oblasti leta 1943 opravila izkop žrtev iz množičnih grobišč, piše, da so v osmih grobiščih našli 4243 žrtev. Komisija je ugotovila, da so oficiije pobili v obdobju od konca marca do začetka maja 1940. Žrtve so strejali z nemško municijo, vendar so bile vbodne rane narejene z značilnimi sovjetskimi bajoneti. Nemško municijo so uporabili, da bi krivdo pripisali Nemcem. Teh pa v času pokopa sploh ni bilo na tem območju.
»Ne smemo pozabiti, da grobišča v Katynu ne razjasnjujejo do konca usode poljskih oficiijev,« pravi profesor varšavske univerze dr. Jarem Nacis-zewski, predsednik poljskega dela mešane sovjetsko-poljske komisije zgodo-vinaijev, ki se ukvaijajo z »belimi lisami« v zgodovini odnosov med obema državama.
V	Katynu so posmrtni ostanki samo tretjine od 12.000 poljskih oficiijev, ti-
svet v šteuilhah
RAZŠIRJENOST DIZLOVIH AVTOMOBILOV
Avto v ekološkem pogledu ni prijazna stvar. Ne samo .da proizvodnja požira naravne energetske in surovinske vire, tudi uporaba in vzdrževanje pomenita obremenitev okolja. Vendar so med avtomobili nekateri bolj, drugi pa manj obremenilni za okolje. Najbolj prjjazni so avtomobili s katalizatorji, potem pa pridejo na vrsto vozila z dizlovimi motorji, ki okolja ne onesnažujejo s težkimi kovinami. Sodoben dizlov motorje ekološko prijaznejši od bencinskega, vendar so dizelski avtomobili dražji in jih zato ni toliko na cestah, kot bi jih lahko bilo.	_________
stih iz taborišča Kozielski. Doslej pa zgodovinaijem še ni uspelo ugotoviti, kakšna usoda je doletela internirane oficiije iz ostalih dveh taborišč.
»Ni nikakršnih dokumentov, so samo sumi,« pravi dr. Jerzi Halzer. »Domneva se, da sojih namerno potopili ali pa so umrli kot žrtve pomorske nesreče na Belem moiju. Morda so bili postreljeni blizu Harkova. Informacija o streljanju izvira od prebivalcev teh krajev, ki govore, da se je tam nahajalo taborišče oficiijev, ki so bili oblečeni v tuje uniforme. Oficiije naj bi na istem mestu tudi likvidirali.«
Vrnitev Evangelijev
Po končani zadnji vojni se je neki ameriški vojak vrnil iz Evrope z nenavadnim spominkom — z veliko staro knjigo lepih in z dragulji okrašenih platnic in napisano z zlatim črnilom. Skoraj 35 let je knjiga počivala v lastnikovi pisarni v manjšem podeželskem mestu vzhodnega Teksasa. Vsi v mestu so vedeli za staro knjigo, nihče pa ni vedel, da je knjiga velika zgodovinska in kulturna dragocenost. Nekdanji ameriški vojak, kasnejši poslovnež, je namreč na svoj dom prinesel srednjeveški ilustrirani rokopis Evangeliji, knjigo, ki je bila napisana in zvezana v 9. stoletju in je torej 500 let starejša od Gutenber-gove Biblije. Njena vrednost se po ocenah strokovnjakov giblje okrog 30 milijonov dolarjev.
O dragoceni knjigi seje razvedelo šele te dni, ko je nemška vlada sporočila, daje odkupila Evangelije za 3 milijone dolaijev od neimenovanega trgovca s starinami. Skrivnost starodavne dragocene knjige seje začela razgrinjati.
Vrnitev knjige je v njeno domovino seje pravzaprav začela že pred nekaj leti, ko je njen ameriški »lastnik« umrl in so jo njegovi dediči sklenili prodati. Knjiga seje pojavila na seznamih starin. Diapozitivi njenih strani so v tem času prišli v roke tudi nekemu strokovnjaku v New Yorku, ki je knjigo prepoznal, vendar pa se kljub temu zanjo uradno ni izvedelo. Knjiga je šla naprej na mednarodni trg starin. Nazadnje stajo dva zasebna trgovca s starinami ponudila v odkup zahodnonemški vladi za 9 milijonov dolaijev. Nemška vladaje najprej nakup odbila. Ko pa so se trgovci začeli pogajati z Japonci, je le pokazala več pripravljenosti. In tako je bila knjiga nazadnje le prodana za 3 milijone dolaijev. Prodajo so opravili v Švici.
Toliko se ve. Ni pa znano, kako je ameriški vojak prišel do take dragocenosti. Domneva se, da je bila knjiga ukradena.
Nemci so namreč pred koncem vojne, ko so v Tretji rajh z vseh strani vdirali zavezniki, poskrili številne kulturne in zgodovinske dragocenosti. Tako so dragocenosti iz samostana Quedlinburg spravili v več zabojev in jih skrili v bližnjo jamo. V času ameriške vojaške zasedbe je iz skrivališča izginil zaboj št. 13, v katerem so bili med drugim shranjeni dragoceni Evangeliji in glavnik iz zlata in slonove kosti Henrika 1. Ameriške zasedbene oblasti so sprožile preiskavo, vendar sojo prekinile, ker je zasedbeno območje leta 1949 pripadlo Vzhodni Nemčiji.
Kje so ostale dragocenosti iz zaboja št. 13? So milijone dolaijev pobrali dediči ameriškega vojaka ali spretni trgovci? Na ta vprašanja ni odgovorov.
Galaktično rojstvo
Spremenjena spozna-n)a o nastanku galaksij
Naša galaksija, imenovana Rimska ali Mlečna cesta, naj bi nastala v zgodnji fazi razvoja vesolja, ko še ni bilo staro milijardo let. Ogromen oblak kozmičnih plinov naj bi se takrat strnil v vrtinec zvezd. V približno enakem obdobju naj bi se oblikovale tudi druge galaksije v nam poznanem vesolju. Astronomi bi morali torej raziskovati skrajne meje vesolja, če bi hoteli opazovati rojstvo galaksij, se pravi milijarde svetlobnih let v globine vesoljskega prostora.
Astronoma Riccardo Giovanelli in Matrha Haynes s cornellske univerze pa sta odkrila gelaksijo v nastajanju, ki je neprimerno bližje in mlajša. Galaktični zarodek je diskasto oblikovan oblak vodikovih plinov ogromnih mer. Je desetkrat večji kot naša Rimska cesta, vendar ima le desetino njene mase. Oblak je v procesu strmoglavljenja vase pod silo lastne gravitacije. Kolaps je, kot so opazili kasnejši opazovalci tega zanimivega pojava, že stvoril nekaj zvezd.
Vse torej kaže, da so astronomi odkrili galaksijo v nastajanju. Če je to res, kar bodo potrdila ali zavrgla nadaljnja opazovanja, potem bodo morali v astronomskih učbenikih spremeniti poglavje, ki govori o nastajanju galasij, in sicer dodati, da niso vse galaksije nastale v zgodnji dobi tvorjenja vesolja, temveč da se je tvorjenje nekaterih močno zavleklo.
Ruski pes in ameriški grizli
Nadležne nevarne medvede v narodnem parku naj bi ______________ukrotili uvoženi karelijski psi________________
grizlijev se ne bi obneslo, saj kosmatiti mimogrede prehlača sto kilometrov dc prebivališča, ki si ga "sam izbere. Kol edina sprejemljiva rešitev seje pokazala zanimiva in nenavadna možnost, da se grizliji svobodno klatijo okoli po Yel-lovvstonu, naučili pa naj bi jih, da na nekatera območja ni dobro zahajati. Za tovrstni »pouk« medvedov pa naj bi poskrbeli uvoženi psi iz Sovjetske zveze.
Gre za karelijske pse, ki slovijo kol izvrstni in pogumni borci z medvedi. Karelijčan je manjši od nemškega ovčaija in ni videti kaj prida borec zoper 200-kilogramskega kosmatina. Vendar pa okretni in stoletja trenirani pes obvlada zverino z napadanjem in vztrajnostjo, torej kar prava stvar za nadležne grizlije. Toda Američani bi se lahko obrisali pod nosom za karelijča-ne, če bi ne bilo glasnosti.
Karelijski psi so v svoji domovini zelo cenjeni in jih imajo za narodni spomenik. O njihovem vzgajanju se ni vedelo kaj dosti. Šele ko je sovjetska zaprtost popustila, je lahko prišlo do obiska ameriških strokovnjakov pri gojiteljih in trenerjih karelijskih psov. Američani se zdaj učijo ruske pasje šole, da bodo mladiče karelijskih (»sov lahko vzgojili v odganjalce nadležnih medvedov.
Razlike v možganih
Možgani moških in žensk niso povsem enaki
Ženske imajo v povprečju boljše be sedne sposobnosti kot moški. Deklici prej spregovorijo kot dečki, med njim je tudi bistveno manj takih z govornim težavami in z disleksijo, motnjami pi branju. Tudi če je zaradi kapi poškodovan center za govor v možganih, se ženske hitreje opomorejo kot pa močnejši spol.
Zakaj tako? Delen odgovor je mogoče najti v rezultatih desetletne študije, ki jo izvajajo na univerzi Mcmaster v Hamiltonu, in sicer odkritje nevrofiziolo-ginje Sandre F. Witelson, ki raziskuje corpus callosum. To je sveženj živčnih vlaken, ki povezujejo levo in desno možgansko poluto. Strokovnjakinja je posvetila pozornost istmusu, najožjemu delu kalosa, ki povezuje območja možganov, odogovma za razumevanje govora. Pri analizah 15 moških in 53 ženskih možganov je ugotovila, da je istmus ženskih možganov občutno debelejši kot istmus moških.
To je vsekakor presenetljivo, saj sc moški možgani praviloma večji in večji je tudi kalos. Pričakovali bi tudi ustrezno močnejši istmus pri moških.
Po mnenju Witelsonove različno debel istmus vpliva na razlike v razumevanju govora pri spolih.
V slovitem Yellowstonskem naravnem parku, ki ga vsako leto obišče na milijone turistov, imajo težave s tamkajšnjimi domačimi prebivalci, velikimi medvedi grizliji. Te drugače redke in zaradi ogroženosti zaščitene zveri so postale hudo nadležne in vse pogosteje ogrožajo obiskovalec parka.
Ko so odgovorni premišljali, kaj narediti, so zavrgli rešitev, kije bila najbolj pri roki — preselitev zveri v bolj odmaknjene predele parka. Preseljevanje
Varčno z oljem
Hitro ugotavljanje iztro-šenosti motornega olja
Motorno olje je podvrženo velikim temperaturam in pritiskom, zato se sčasoma v njem naberejo različne snovi od ogljikovih spojin do kovinskih drobcev. Olje postane kontaminirano, izgublja svoje koristne lastnosti in treba ga je zamenjati z novim, da avtomobilski motor teče lepo gladko naprej.
Stvar je preprosta, vendar pa iztroše-nost motornega olja ni tako preprosto ugotavljati. Zgolj opazovanje barve ni dovolj. Da bi olje zelo pogosto menjali, ni niti varčno niti potrebno. Če že ni škoda nepotrebnih izdatkov, pa nekaj nedvomno velja ekološki premislek: odpadna motoma olja so resen ekološki problem. Zato so v svetu iskali način, kako hitro in zanesljivo ugotoviti iztro-šenost motornega olja, da bi ga menjali le po potrebi.
Kot kaže je, to uspelo ameriškemu podjetju ICC Federated. Tu so izdelali napravo, ki ugotavlja stopnjo iztrošeno-sti motornega olja. Za analizo je dovolj, da kanemo kapljico motornega olja v senzorsko jamico v napravi in že se po nekaj sekundah izpiše stopnja onesnaženosti olja ter znamenje, ali je olje že treba zamenjati ali ne. Naprava lahko analizira tudi uporabnost zavornega in mazivnega olja.
Strupena krastača
Priseljenka v Avstralijo ogroža druge živali
Nameni tistih, ki so pred pol stoletja uvozili v Avstralijo oijaške havajske krastače, so bili nedvomno dobri. A tudi pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni, in tako se je iz dobrega v zlo sprevrgel poskus, da bi na plantažah sladkornega trsa uničevali hrošče in druge škodljivce s krastačami. Te živali so sicer uničevale škodljivo golazen, se ob tem lepo namnožile in se z rta York razširile še na druga območja, vse do Sydneya. Vendar pa so zaradi svoje strupenosti ogrozile številne druge avstralske živali, ki se z njimi hranijo.
Ekologe zaskrbljuje izumiranje krokodilov, kač, legvanov in kuščaijev na območjih, kjer se je razširila oijaška krastača. Legvan pogine že 20 minut potem, ko použije krastačo, po nekolli-ko daljši prehrani z njimi, je pogubljen tudi krokodil. Kače in druge živali, ki so vajene na žabjo dieto, prav tako ne prebavijo orjaških krastač brez resnih težav.
A videti je, da so nekatere živali že odkrile nevarnost teh krastač. Krokodili jih raztrgajo in pustijo, da voda razredči strup, nekatere ptice pa žro samo njihove jezike. Legvani pa so menda opustili lov nanje.
Vsaka
glavo.
misel najde svojo
IZIDOR CANKAR
o-u-
V vseh časih, vedno in n vsod je inteligenca, torej di
hovna elita, največ pretrpela.
D. AFTMATOV Spomin gnusa je močnejši od spomina ljubezni.
M. KUNDERA Samo omenjena pamet se vnaprej odpoveduje suverenosti in odreka suverenost drugim.
D. RUPEL
Anton Daugul:
MRTVA VAS
Srečo je bil vajenec pri ko-larskem obrtniku, svojem stricu, nedaleč od Ptuja. Tam ga je presenetila vojna. Tam je kasneje tudi izvedel za selitev prebivalstva iz krajev južno od Save, kjer je bil doma. Pisala mu je starejša sestra že s poti v Nemčijo. Samo to: Izgnani smo, vsi te prosimo, da ostaneš tam, kjer si, vsaj za nekaj časa.
Ostal je pri stricu do pomladi triinštiridesetega. Takrat je dobil poziv, naj se javi k neki delovni skupini v Ptuj. S sabo naj vzame poleg v pozivu navedenih stvari še za tri dni suhe hrane. Vse to mu je teta lepo pripravila.
Tri dni pred pozivnim rokom je pozivnico sežgal, peš odšel v Ptuj, kupil vozni listek do domače postaje in se odpeljal. Šele potem, ko je vlak ropotaje drvel mimo cvetočih vrtov proti jugu, se je popolnoma zavedel, kam se podaja. In prav zaradi te zavesti se je čutil močnejšega in prvič v življenju samostojnega. Podal se je na pot, za katero se je sam odločil.
Zbudile so ga kapljice hladne rose, ki so padale na ob-\raz in gole roke. Začudeno je
gledal zeleno mokro listje nad sabo. Sončni žarki so kot zlate niti prodirali skozi listje mladega grmičevja, pod katerim je ležal. Zeblo ga je po vsem telesu, čeprav je bilo soparno in ležišče suho. Zato se je hitro dvignil in previdno stopil na rob odprte jase. Dobro je vedel, do kam je prišel še pred temo. Ponoči pa je še dolgo hodil po gozdnih poteh in zdaj kraja ni takoj spoznal.
Nekje tukaj bi že moral slišati žuborenje vode, ki pada izpod skalovja v potok. Prisluhnil je. Samo ščebeta-nje ptic se je razlivalo v krošnjah drevja in žužnja-nje žuželk v sončnem zraku. Široka, v soncu se lesketajoča rosna jasa se je raztezala daleč ob hosti do rjavih pobočij neobdelanih polj. Tam, izza hrbtov nizkega gričevja so se videle slamnate strehe kozolcev in siva kupola cerkve. Spoznal je, da je bil ponoči v velikem krogu vas obšel in da jo gleda zdaj iz daljave od druge strani.
Rojstna vas! Kako je mogel v temi zaiti in bloditi do izčrpanosti po znanih gozdnih poteh?
Zdaj je vedel, kje je, in je hitro stopil med drevje, da bi prišel v vas od vzhoda, čeprav je bil opozorjen na nevarnost, ni mogel drugače — pred odhodom je želel videti očetov dom in se posloviti...
Šel je po gozdnem kolovozu, zdaj že zaraslem s praprotjo in krhliko, misli pa so prehitevale korak in v spominih je že bil tam, na vaški ulici, na očetovem dvorišču, pred okni lesene hišice... — Sonja, Sonja!
Za trenutek je pozabil cilj svoje poti; preteklost, še tako blizu in čeprav že pokopana, se je nenadoma razgrnila pred njim v živi prisotnosti. — Kje si zdaj?
Srce je zatrepetalo v sladkem nemiru. Zaslišal je šepetajoče besede in že je stala pred njim kot nekoč.
Kako je že bilo, ko je prvič zatrepetalo srce? Nikoli ne bo pozabil! V rosnem jutru sta stekla ob robu njiv do potoka — Brv je mokra! je vzkliknila, ko je stopila za njim na okroglo deblo. Potegnil jo je za sabo, spodrsnilo mu je in oba sta zletela v čisto, prozorno vodo. Potem sta stala do pasu v vodi v tesnem objemu.
(Se nadaljuje)
J
POTA
m s rn/
dežurni
poroko
Alojz
OB KOLO Z MOTORJEM Korelc iz Gorenje vasi je 8. maja okoli 21.30 pustil svoje kolo z motorjem pred gostilno Ravnikar na Čatežu. Korelc je bil v gostilni dobro uro, dovolj, da seje nekdo mirno usedel na njegovo vozilce in se odpeljal v neznano smer. Lastnik je ob okoli 6 tisočakov
OSKUBEN AVTO — Neznan storilec je v noči na 10. maj vlomil v osebni avtomobil Novomeščana Zlatka Šoliča. Storilec se je spravil nad motor, odvil in odnesel altemator ter razdelilno kapo s kablli, za nameček pa je zmaknil še liter olja.
Škode je za 1.300,00 din.
VLOM V AVTO — 10. maja je Majda
Ambrožič-Kušar iz Novega mesta obvestila miličnike, da je v jutranjih urah nekdo vlomil v njeno vozilo. Odnesel je vplinjač, akumulator, rezervno kolo in avtoradio-kasetofon. Kušatjeva je vsaj ob 10 tisočakov.
IZPRAZNJEN BIFE — 31-letna Zdenka Čule iz Grosupljega je 13. maja obvestila trebanjske miličnike, da ji je nekdo vlomil v bife prikolico, ki stoji na parkirišču v Medvedjeku. Neznani storilec je odnesel več tehničnih in drugih predmetov, tako da je skupne škode za preko 5.000 din.
Meglena podoba novomeške KATV
Kopica nedorečenosti, pomanjkljivosti in tudi nezakonitosti pri gradnji novomeškega kabelskega omrežja — Izigrani občani — Nova črna gradnja
NOVO MESTO — Gradnje na črno, brez. ustreznih dokumentov in projektov, postajajo neke vrste novomeška posebnost. Vanjo so se imenitno vključili tudi tisti, ki imajo na skrbi gradnjo lokalne kabelske televizijske mreže. Velika večina imetnikov kabelskih priključkov je krepko opeharjena, eni zategadelj, ker so za priključek plačali tudi po nekajkrat večji znesek od ostalih, drugi zato, ker je kvaliteta slike celo slabša od tiste, ki sojo dobivali preko lastnih anten, vsi pa zategadelj, ker so verjeli sladkim obljubam in šli v kupčijo, ki še danes ni legalna in zakonita.
Izvirni greh vsega zla je bil storjen takrat, ko je skupina Novomeščanov, kije na vsak način hotela čimprej do kabelske televizije, našla skupino izvajalcev in z niimi preko zadruge »Napredak« iz Čakovca sklenila pogodbe za izvajanje del. Kajti izkazalo se je, da ta skupina ne le ni bila sposobna v dogovorjenem roku opraviti vseh del, pač pa je bilo tudi v opravljenem delu veliko nestrokovnosti, improviziranja, površnosti in še česa. Prve pogodbe med izvajalci del in posameznimi krajevnimi skupnostmi so bile sklenjene že novembra 1987, ostale marca in aprila 1988. V pogodbah opredeljeni roki so govorili tudi o tem, da bo izvajalec dokončal dela v sto delovnih dneh. Daje nesreča še večja, je ob sklenitvi pogodbe dobil na roke kar 80 odstotkov predplačila, danes pa je jasno, da Čakov-čani poslu niso in ne bodo kos.
»Čeprav so dela v Bršljinu, Ločni, Mačkovcu, centru Novega mesta, v
Žabji vasi, na Malem Slatniku in v Ulici Majde Šilc v glavnem že končana, smo še daleč od tega, da bi ljudem lahko dali tisto, kar so plačali. Izvajalci del so namreč delali nestrokovno, brez projektov in kar iz glave, kvaliteta slike je slaba, vgrajenega je veliko materiala, ki ga je razvoj kabelske televizije že odpisal, vse se je, skratka, delalo na vrat in na nos. Nič čudnega torej, če sploh nimamo evidentiranih dvojnih priključkov, če odnosi med investitorjem in izvajalci niso urejeni, če za opravljeno delo ni predvidenega nikakršnega garancijskega roka, če ni ustreznih gradbenih dnevnikov, da ne naštevam vsega,« razočarano razmišlja Nikola Padev-ski, strokovni sodelavec skupščine lastnikov kabelske televizije. Hkrati pa dodaja: »Dela so se za nameček opravljala brez gradbenega in lokacijskega dovoljenja, brez ustreznih projektov. Vse to nas bo prekleto drago stalo «
In krivci? Veliko tega lahko naprtimo izvajalcem del zadruge »Napredak« iz Čakovca, toda lep del krivde ostaja tudi v Novem mestu. Zakaj je bila potrebna takšna naglica, delo brez projektov in dovoljenj? S kakšno vestjo je gradbeni odbor sklepal pogodbe z občani, od njih jemal plačilo in jih zavestno pehal v riziko, ko pa ni imel prav nobenega jamstva, da bodo dela temeljito, v roku, predvsem pa legalno opravljena! Ni jih malo, ki so že pred leti za kabelski priključek odšteli dinarsko protivrednost domala tisoč mark, sliko pa še danes dobivajo s strešnih anten. Kopici takšnih in po-
dobnih vprašanj ob bok se postavlja še eno: vrednost vgrajenega materiala je ogromna, toda kdo in kako ga bo zavaroval, ko pa gre za očitno črno gradnjo?
Občani so izigrani, del krivde očitno nosijo sami, ker so pač verjeli obljubam in podpisali pogodbo ter nakazali denar. Toda Nikola Padevski pravi, da puške vseeno ne kaže vreči v koruzo. »Te dni smo sodelovanje s Čakovčani prekinili, predali so nam tudi ves material, posebna komisija pa bo ocenila vrednost njihovega dela. Če ta ne bo dosegla zneska, ki smo jim ga že nakazali, bomo pač morali postopati. Žal tudi s pičlim upanjem, da uspemo, kajti dokumentacija je silno pomanjkljiva, gradiva za postopek je zelo malo. No, ne glede na to bomo dela dokončali in občanom skušali dati tisto, za kar so odšteli denar. Tako je z 11. majem vsa dela, tehnična in strokovna, vzel v svoje roke dipl. inž. Marjan Hribernik in skušal začeto dokončati, hkrati pa tudi odpraviti napake. Nekatera predvidevanja kažejo, da bi bilo težav z izpadi programov, slabo in nekvalitetno sliko lahko konec že v enem mesecu.«
Toda tudi če bo res tako, dvomi, jeza in nezaupanje ne bodo odpravljeni. Preveč je še vprašanj, na katere ni odgovora, še posebej pa vertjetno slehernega od imetnikov kabelskega priključka bremeni občutek, da se je nič kriv in dolžan znašel v nelegalni in čudni igri, v kateri je doslej le izgubljal.
B. BUDJA
Strela je netila požare
V štirih dneh v Posavju štirje veliki požari — Tri zanetila strela, enega otroška neprevidnost________
POSAVJE — Minuli dnevi so v posavske vasi kar štirikrat priklicali rdečega petelina, trikrat gaje zanetila strela, enkrat pa otroška neprevidnost. Škoda je ogromna, samo v dveh poža-rih je je za 1,500.000 dinaijev, v dveh primerih pa cenitev še ni končana.
8. maja okoli 18.45 je strela udarila v gospodarsko poslopje Slavka Šalamona iz Apnenika 7 pri Boštanju. Ogenj je poslopje, veliko 20 krat 10 metrov, skoraj povsem uničil, zraven pa še več sena, kmečkega orodja in mehanizacije, tako da je škoda ocenjena na 800.000 dinaijev. Istega dne ob 22.50 je zagorelo na gospodarskem poslopju Benjamina Pavloviča v Armeškem 28. Najverjetneje je ogenj tudi v tem primeru zanetila strela, požar pa je 15 krat 20 metrov veliko poslopje povsem uničil, hkrati pa več orodja, kmetijske mehanizacije, sena, lesa in poljščin. Skoda je ogromna, vendar še ni ocenjena. V petek, 11. maja, je strela udarila še v gospodarsko poslopje Antona Urbanča v Leskovcu pri Šentjanžu. Poslopje, veliko 18 krat 9 metrov, je pogorelo, v njem tudi več koruze, orodja, mehanizacije, sena in lesa, tako daje škode za vsaj 700.000 dinarjev.
Le četrtega požara, do katerega je prišlo 12. maja ob 20.20 v stanovanjski hiši Av-
gusta Malusa v Brezovici pri Bizeljskem, ni zanetila strela. 9-letni otrok je namreč skušal s kosom gorečega papirja prižgati plinski štedilnik. Papirje padel na tla, vnel seje topli pod in kasneje še kuhinjski elementi. Ogenj seje kmalu razširil po stanovanju, vendar so ga gasilci ukrotili. Tudi v tem primeru je škoda precejšnja, vendar še ne ocenjena.
VOZNIK
PODLEGEL RANAM
SEVNICA — 12. maja ob 16.40 seje 39-letni Silvester Tihole iz Sevnice peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz. Sevnice proti Planini. Zunaj vasi Orešje je v ostrem in nepreglednem desnem ovinku zapeljal na levo in silovito treščil v tovornjak, ki gaje nasproti pripeljal 41-letni Anton Kranjc iz Loga pri Sevnici. Tihole je v hudem trčenju dobil takšne poškodbe, da jim je kasneje v sevniškem zdravstvenem domu podlegel. Škode na zviti pločevini je bilo za 60.000 dinarjev.
Z MOTORJEM PO SREDI CESTE
Eden s polenom, drugi z vilami
Krvav večerni obračun v Dolenji vasi
DOLENJA VAS — Šele prejšnji teden so novomeški miličniki izvedeli za dogodek, ki se je pripetil že 26. aprila v večernih urah v Dolenji vasi.
Tega dne sta se namreč pred hišo v Dolenji vasi 11. sprla 28-letni domačin Alojz Špringer in 51-letni Alojz Grivec iz Brezij pri Trebnjem. Beseda je dala besedo, nakar sta se možakarja še stepla. Pri tem je Grivec s polenom kresnil Špringerja po glavi, ta pa je pograbil za vile in z njimi Grivca zabodel v trebuh. Oba sta hudo poškodovana iskala pomoč v novomeški bolnišnici, o dogodku pa bodo morali kakšno reči tudi sodniki.
TREBELNO —11. maja ob 23.40 se je 18-letni Rafael Eržen iz Velike Strmice peljal na kolesu z motorjem s Trebelnega proti Mokronogu. Med vožnjo po klancu navzdol je v nepreglednem levem ovinku zapeljal na sredo ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 29-letni Leopold. Šest z Roj pri Trebelnem. Sledmi se je sicer umikal, toda trčenja ni mogel preprečiti. Eržen seje v nesreči hudo poškodoval, materialne škode pa je bilo za 5 tisočakov.
Kopica priznanj za dan varnosti
Uslužbenci novomeške in krške UNZ so minuli petek proslavili 13. maj, dan varnosti — Skupaj podelili kar 62 priznanj in pohval_______________________
KRŠKO, NOVO MESTO — Letošnji 13. maj, dan varnosti, so uslužbenci organov za notranje zadeve v Krškem in Novem mestu proslavili bolj ali manj delavno, že po tradiciji pa so se ob tej priložnosti najzaslužnejšim delavcem in tudi občanom za dokaj ugodne varnostne razmere oddolžili s priznanji in pjaketami.
HUDO RANJEN MOTORIST
OTOČEC — 30-letni Benedik Kaplan z Dolenjega Mokrega polja se je 8. maja ob 14.20 peljal z osebnim avtomobilom od Kronovega proti Novem mestu in pri Otočcu neprevidno zavijal na levo proti Hotelu Grad. Takrat je z motoijem pravilno pripeljal nasproti 29-letni Marjan Štine iz Klenovnika in trčil v avtomobil. Hudo ranjenega motorista so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 25.000 din.
Za razliko od prejšnjih let je bila letošnja novomeška slovesnost kar v prostorih UNZ, kasneje pa so se delavci organov za notranje zadeve zbrali še na srečanju v Dolenjskih Toplicah. Visoko državno odlikovanje, medaljo zaslug za narod, sta letos prejela Iztok Likar, komandir postaje prometne milice Novo mesto, in Vojko Oklešen, delavec ONZ Novo mesto. Zlati znak zaslug za varnost je prejel Ivan Štrucl, stalni dežurni
miličnik na PM Črnomelj, srebrnega pa: Jože Benko, stalni dežurni miličnik na PM Novo mesto, Lojze Podobnik, kriminalist novomeške UNZ, Zlatko Romih, pomočnik komandirja PM Novo mesto, Zdravko Damjanovič, delavec ONZ, poleg teh pa če Cestno podjetje Novo mesto, Slobodan Makivič iz vojne pošte Cerklje, Jan Struhar, patolog-obducent v novomeški bolnišnici, ter Zvone Jovanovič, delavec
POLITIKA IN KRIMINAL
Nemara se bo komu. ki danes bere in posluSa to in ono o uspehih uslužbencev organov za notranje zadeve v Sloveniji, zdelo čudno, če mu hkrati nekdo zatrjuje, kako so slovenska kriminalistika, inšpekcijske službe in pravosodje v veliki krizi Toda prav to trditev je bilo zadnja leta večkrat slišali m tisti, ki se nato področje nekolikanj bolje poznajo, ji pritegujejo. Veliko izkušenj in dejstev govori takšni trditvi v prid, v pričujočih zapisih jih bomo predstavili nekaj, zavedajoč se seveda, da je z njimi moč tudi polemizirati. Pri zbiranju spoznanj o krizi slovenske kriminalistike, inSpekcijskih služb in pravosodja so bile avtorju teh zapisov v veliko oporo izkušnje upokojenega uslužbenca RSNZ Milana iMha, ki je desetletja svojega službovanja posvetil boju proti kriminalu.
USODNO LETO 1980
Za uvod le nekaj stavkov. Vsaka država, ne glede na družbeno ureditev, se spopada z nujnim zlom, imenovanim kriminal. Na nižji stopnji družbenega razvoja so kriminalce države odkrivale in pregajale zgolj z uniformiranimi službami: stražniki, žandatji in pod. Z nadaljnjim razvojem, predvsem pa s širitvijo vseh vrst komunikacij, so storilci kaznivih dejanj postali gibljivi, ponekod so se organizirali na območju cele države, včasih celo več držav ali tudi kontinentov. Uniformirana policija takemu razvoju ni mogla slediti in za boj z organiziranim kriminalom je bila povsod, ponekod prej, drugod kasneje, ustanovljena civilna kriminalistična služba. Resnici na ljubo, z lokalnimi in neorganiziranimi storilci ima uniformirana policija še dandanes opravka; pri nas v Sloveniji je to milica, ki
obravnava lažja kazniva dejanja povsem samostojno, nekatera pa s pomočjo kriminalistične službe.
Kriminalistična služba je bila v Sloveniji razvita že pred vojno, predvsem v Ljubljani, kjer je bilo nekaj znanih kriminalističnih imen. Slednja so, vsaj nekatera, aktivno delovala tudi po vojni, predvsem kot mentorji v takrat na novo organiziranih poverjeništvih za n otranje zadeve, v sklopu katerih so delovali tudi oddelki kriminalističnih služb. Sicer pa zasledimo odseke za kriminalistiko že proti koncu vojne na osvobojenih ozemljih v okviru nove ljudske oblasti. Po vojni je kriminalistična služba večkrat menjala
obleko, organiziranost je sledila ukinjanju takratnih številnih okrajev. Razmere so se utrdile šele okoli leta 1965. Takrat je bilo ustanovljenih osem uprav javne varnosti: Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Nova Gorica, Murska Sobota in Novo mesto. V sestavu teh uprav so bile kriminalistične službe, katerih pristojnost in naloga je bila odkrivati in preprečevati kriminaliteto na svojem območju. Za strokovno povezovanje, nadzor in pomoč pri obravnavi najtežjih kaznivih dejanj je bila v sklopu Republiškega sekretariata za notranje zadeve organizirana Uprava za zatiranje kriminalitete. Takšna organiziranost je za naše razmere vzdržala neverjetno dolgo, vse tja do leta 1980. Kriminalistične službe vseh osmih uprav za notranje zadeve so bile številčno tako močne, da je bilo moč deliti delo in se tako strokovno usposabljati, pojavili so se sektorji za splošno ali klasično kriminaliteto, gospodarsko kriminaliteto in sektor kriminalistične tehnike. Toda potem je prišlo usodno leto 1980, ki je p rineslo za slovensko kriminalistiko strokovno tragedijo: tedanja slovenska politika je ustanovila na sedežih novih političnih regij pet novih uprav za notranje zadeve. Te uprave so tako dobili še v Postojni, Slovenj Gradcu, Kr-
škem, Trbovljah in v Ljubljani, kjer je nastala najbolj čudna tvorba — Ljubljana okolica, ki na območju, katerega je »pokrivala«, ni imela niti svojega sedeža.
(Se nadaljuje)
ODKRIL IN ULOVIL VLOMILCA — Miko Šutej (levo) je ob dnevu varnosti pre-
jel iz rok Vinka Pavlina in Jožeta Čopiča bronasti znak zaslug za varnost. Šutej je	med zunanjimi sodelavci pa Alojz Ar-
namreč sam izsledil in tudi prijel mladoletnega vlomilca, kije imel na vesti več kaz-	ko, Marjan Vučanjk ter OS Bratov Ger-
nivih dejanj po Beli krajini, med drugimi vlome v banko, pošto, trgovine, bife in bencinski servis na Vinici. Mladoletnega Janeza K. je Šutej, delavec črnomaljskega Bella, prijel ob begu pred miličniki na Vinici. (Foto: B. B.)
VLAK SE IZTIRIL
NOVO MESTO — Kot je pokazala preiskava, je bila iztirjenju potniškega vlaka, ki je 12. maja ob 20.50 z železniške postaje Bršljin odpeljal proti Ljubljani, kriva na dveh mestih prelomljena tirnica. Strojevodja je ob nezgodi vlak ustavil in nato pot nadaljeval do Trebnjega, kjer pa je moral zaradi okvare ostati. Skoda še ni ocenjena. Zaradi popravila proge je bil promet zaprt do 1.40.
PRETEP V GOSTILNI
KAPELE — Uslužbenci krške UNZ so pred dnevi poslali temeljnemu javnemu tožilcu kazenske ovadbe zoper 40-letnega Milana D. iz Brežic, 33-letnega Djoka T. iz Zgornjega Obreža, 43-lctnega Maksa M. ter 34-letnega Boža B., oba iz Brežic. Omenjena četverica seje 20. aprila letos v gostilni Lovec v Kapelah sprla z 38-letnim Jožetom V. iz Mihalovca pri Dobovi, nakar so možakarja še pretepli. Jože V. je bil huje ranjen, Milan, Djoko, Maks in Božo pa se bodo morali zategadelj zagovarjati pred sodniki.
VLOM V ŠOLO
KOČEVJE — V noči z 10. na 11. maj je bilo vlomljeno v Srednjo šolo tehničnih usmeritev in družboslovja v Kočevju. Kaže, daje vlomilec v šolo splezal skoz priprto okno, potem pa je vlamljal v več prostorov. Iz priročnega skladišča SLO je zmanjkala zračna paška in dve basoli (preverjajo pa še, če ni odnesel tudi zaščitne maske); iz tajništva so zmanjkali računski stroj, pisalni stroj in obrazci oz. pritrdila o vpisu v šolo, iz pisarne ravnateljice pa pisalni in računski stroj ter žig šole. Skoda še ni ocenjena.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Darko Kraševec iz Komarne vasi je še do pred dnevi ponosno pasel svojih deset ovac v okolici doma. Lepega dne pa je opazil, da se je ovcam pridružil neznan pastir in živali odpeljal v neznano smer. Miličniki sedaj skušajo ugotoviti, kje meketajo štiri ovce in šest mladičev, še posebej stalež slednjih se je iz znanih razlogov do danes zanesljivo že zmanjšal.
•	Pred časom si je Stanislav Gorenc iz Šmarjeških Toplic do svojega vikenda na Vinjem vrhu pripeljal več strešne opeke, z njo je namreč nameraval vikend na novo pokriti. Toda posel mu je padel v vodo: ko je pred nekaj dnevi stopil na Vinji vrh, je opazil, daje okoli 500 opek izpuhtelo neznano kam. Nekdo je bil nove strehe očitno bolj potreben.
•	V noči na 10. maj je nekdo vlomil v Špoljarjevo gostilno v Mirni Peči. Neznanec seje sredi noči mirno sprehodil po lokalu in zmaknil 2.300,00
din ter nekaj zavojčkov cigaret. Bojda se za nočni obisk Spoljarjeve gostilne
sedaj zanimajo še nekateri.
• Hudo lačen je moral biti tisti, ki je v noči na 10, maj vlomil v Mercatorjevo trgovino v prečenskem gasilskem domu. Odnesel je več prehrambenih artiklov, da bi mirno in sito preživel še naslednjih nekaj dni pa je zmaknil tudi nekaj bonov za hrano. Škode je bilo za 6.500 din.
OTROK ZANETIL
METLIKA — 12. maja zjutraj je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Božidarja Špoljarja iz Metlike. Ogenj je zanetil 8-letni B. Š„ ki seje okoli 7. ure igral z vžigalicami. Požar je uničil gospodarsko poslopje, z njim pa še tono sena, krožno žago, tako daje škode za preko 15.000,00 din.
SLABE ZAVORE
PODTURN — 17-lelni Boštjan B. iz Irče vasi seje 12. maja ob 19.50 peljal na kolesu z motorjem po cesti od Cerovca proti Podturnu. Še predno je v Podturnu zapeljal na leseni most, je zaradi prevelike hitrosti in slabih zavor padel po cesti in se hudo poškodoval. Boštjan se zdravi v novomeški bolnišnici.
t
%

f'
t?
LE
njil
loč
en:
nej
TRČIL V ZID
DRNOVO— 12. maja ob 2.20 ponoči se je Franc Jeler peljal z osebnim avtom po cesti med Krškim in Drnovim proti Kostanjevici. V podvozu ob križanju z magistrano cesto Ljubljana — Zagreb je z avtom zapeljal na levo in treščil v podporni zid. Jeler se je v nezgodi hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na osebnem avtu — slednji je bil služben — je za 35.000 dinarjev škode.
'J
ONZ. Slednja sta priznanje prejela na republiškem izvršnem svetu. Bronasti znak zaslug za varnost so letos prejeli Silvester Filipič, Janez. Kukec, Miran Lovrin, Jelena Malerič, Drago Podolski, Dušan Slak, Igor Volk, Vlado Pirc (vsi so uslužbenci novomeške UNZ), ob njih pa še-rezervni miličnik Milan Jakše, delavec črnomaljskega Belte Miko Šutej iz Ogulina pri Vinici, ki je sam izsledil in prijel mladoletnega storilca kaznivih dejanj, Stane Kržan, delavec krške Kovinarske, Borut Mokrovič, delavec čateških Term, in Martin Vimpolšek, delavec brežiškega GG. In za konec še dobitniki pisnih pohval: Pavla Černe, Martina Leskovšek, Nenad Filipovič, Edvard Fišter, Marjan Jandrlič, Jugomir Marinč, Boris Murn, Drago Sikošek, Peter Šajnič, Janko Škoporc, Ivan Trs, Cvetka Zorič-Tomin in Alojz Kovačič, vsi zaposleni v novomeški UNZ.
Krčani pa se tudi letos za razliko od Novomeščanov niso odrekli tradicije, srečanje svojih delavcev so tudi minuli petek pripravili na Trški gori pri Krškem. Ob tej priložnosti so podelili številna priznanja. Medaljo zaslug za narod je prejel Zlatko Pirš, komandir PM Brežice, zvezno plaketo varnosti pa je dobil Silvo Gorenc, glavni direktor krškega Vidma. Zlati znak zaslug za varnost so letos prejeli Franc Kotnik, Slavko Črnič in Jože Teropšič, srebrnega pa Dušan Korač, Anton Kotar, Ivan Plohl, Vlado Markovič in Anton Uranjek,
jevič iz Dobove. Med dobitniki bronastega znaka zaslug za varnost najdemo Bena Dergana, Dušana Kerina, Ivana Ureka in Djordjo Vojakoviča, od zunanjih pa Jožeta Kodriča, Marjana Vu-čanjka, Kajak-kanu klub Krško ter sekretariat za notranje zadeve in občo upravo pri SO Sevnica. In za konec še prejemniki pisnih pohval: Darinka Divjak, Zoran Kerin, Alenka Lipar in Ivan Vogrinc.	_________
Ivan Štrucl: »Ko sem prišel v Črnomelj, je bilo v njem le 5 ali 6 avtomobilov.«
Še pet dni v mihcmski uniformi
Ivana Štrucla čaka zasluženi pokoj
ČRNOMELJ — Le še nekaj dni bo Ivan Štrucl iz Črnomlja nosil modro miličniško uniformo, 22. majajo bo namreč za zmeraj odložil. Po več kot treh desetletjih zvestobe miličniškemu poklicu ga čaka zasluženi pokoj, pravi, da se ga veseli in boji hkrati.
Štrucclj je doma iz Posavja, rojen je v Pišecah, in verjetno kot mladenič niti slutil ni, kakšne vrste uniforma ga čaka. Toda vse seje odločilo prve dni, ko je prišel od vojakov. Najprej ga je za ta poklic nagovarjal sektorski miličnik na Bizeljskem, ko pa je besedo pridal še brat, ki je kot miličnik služboval v Mariboru, je bila njegova življenjska pot že povsem natančno izrisana.
»Prav nič mi ni žal,« pravi danes. »Če bi lahko izbiral poklic, bi se znova odločil za miličniškega. Morda tudi zato, ker mi je to bila prva in edina služba. Veliko lepega in tudi žalostnega je prinesla. Še posebej se spominjam listih let pred tremi desetletji. V Črnomlju je bilo takrat vsega pet ali šest avtomobilov, delo je bilo povsem drugačno. Toda nisem se kaj dosti ukvarjal s prometom, moji največji delovni uspehi segajo na področje kriminalistike. Da trud ni bil zaman, pričajo številne nagrade in priznanja, leta 1974 sem bil tudi na sprejemu pri tovarišu Titu.«
Ivan Štrucl je zadnja leta stalni dežurni miličnik PM Črnomelj. O pokoju ne razmišlja dosti. »Dela mi ne bo zmanjkalo. Rad poprimem za vsako opravilo, če ga ni doma, pomagam drugim. Veliko tega znam narediti, pa najsi gre za lesene gajbice ali kaj drugega. Upam, mi ne bo zmanjkalo časa,« hudomušno pristavi.
B. B.
Eb sk« ro, si t
ma
sol
va
dv
ka
oO
ml
te,
Sa
lei
Ul
pa
t;
IZSILJEVAL JE PREDNOST — 24-letni Anton Šterk iz Kočevja pri Črnomlju se je 12. maja ob 18.15 peljal z osebnim avtomobilom po cesti od Novega mesta proti Mačkovcu. Pri hiši št. 6 v Ločni je z desne na cestišče pripeljal 69-letni Jožef Šlajkovec iz Grobelj pri Šentjerneju, ne da bi svoj tricikel ustavil. Trčil je v Sterkov avtmobil in se hudo poškodoval, njegova žena Ljudmila pa je bila laže ranjena. Materialne škode je bilo za 35.000,00 din.
BREZ VARNOSTNE RAZDALJE 27-letni Jože Dragovan iz Grabrovca seje 7. maja ob 20.15 peljal po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. Ko je pripeljal
do Mercatorjeve trgovine, je vozilo 0 > desnem robu ceste ustavil. Takrat pa sel. z motornim kolesom vanj zaletel 18-lct Boštjan Fendre iz Metlike. Slednji je pad po cesti it^se ranil, materialne škode pa J bilo za 10.000,00 din.	cvi
NEPREVIDNO S TRAKTORJE1*) ■ — 40-letni Alojz Kunič iz Stare Lipc P Črnomlju seje 8. maja ob 12.55 peli® i traktorjem po vaški cesti in nato /apeU na regionalno cesto, da bi jo prečkal . njej pa je takrat z motornim kolesom P peljal 21-letni Dražen Klučanin iz Via"' . Motorist seje ob trčenju ranil, material
škode pa je bilo za 20 tisočakov.

16
DOLENJSKI UST

*
:tS
m
Mladinci tokrat prekosili člane
Kolesarji Krke brez vidnejše posamične uvrstitve na dirki Alpe-Adria — Starejši mladinci odlični v Srbiji — Po izkušnje v ČSFR — Zmagi Murna
IHp
Domala ves minuli leden je skupaj z vikendom minil v znamenju kolesarstva. Najboljši novomeški kolesarji so se pehali za čim boljše uvrstitve na tradicionalni mednarodni dirki Alpe Adria, starejši mladinci so nastopili na etapni dirki »Kosmaj-ski partizani« v Srbiji, mlajši mladinci so izkušnje nabirali na tridnevni »Dirki miru« v češkoslovaškem Jevičku, v soboto in nedeljo pa so nastopili še v Mariboru. Pričnimo s člansko bero:
“*> V

b
LE TOČKA PROTI MURI — Da nogometaši Elana veliko bolje igrajo na gostovanjih kot doma, seje potrdilo tudi v nedeljo: proti enajsterici Mure so iztržili le neodločen izid. S takšnim razpletom seveda so bili bolj zadovoljni gostje. Na posnetku je ena neuspešnih akcij pred vrati soboškega vrataija Šiftarja, kije bil hitrejši in spretnejši od novomeških napadalcev (v temnih dresih). (Foto: B. B.)
Vročina uspavala elanovce
Le remi nogometašev Elana doma proti Muri — Obdržali visoko, peto mesto — V nedeljo v Domžale
Na letošnjo dirko Alpc-Adria so sc No-vomeščani še posebej skrbno pripravljali, cilj jim je bil poseči po najvišjih uvrstitvah. In če njihove končne dosežke gledamo skozi takšne želje, potem so Krkini kolesarji to pot razočarali. Resda so v skupnem ekipnem seštevku zasedli drugo mesto in bili najboljša jugoslovanska ekipa, toda takšnemu izkupičku je manjkala še
Resda so nogometaši novomeškega Elana ostali neporaženi tudi po nedeljskem 21. kolu, ko so doma igrali z Muro, toda zamudilli so lepo priložnost, da s> s polnim izkupičkom zagotovijo nemara celo mesto blizu vrha lestvice.
Elanovci so tako znova dokazali, da so 1 ekipa, ki veliko bolje igra na tujem, to na-
VETERANI SE NE DAJO
NOVO MESTO — Minuli petek in soboto je bil na teniških igriščih v Porto-valdu odigran prvi letošnji klubski turnir dvojic. Pokazal je, da tudi letošnja sezona kakšnih novosti ne bo prinesla, veterani se očitno ne dajo, saj so krepko porazili svoje mlajše kolege. Sicer pa poglejmo rezultate, četrtfinale: Zagorc, Stokanovič — U. Sadek, Cavlovič, 6:1,6:4, J. Špiler, B. Špi-'er — Zorko, Serini 6:4,4:6,6:4, Splichal, Lhl — Andolšek, Špendal 6:2, 6:1 in Zupančič, Wachter — Bradač, Bregar 1:6, ?;6; polfinale: Zagorc, Stokanovič — J. opiler, B. Špiler 6:1, 6:0, Bradač, Bregar ~~ Splichal, Uhl 6:1, 6:4; finale: Zagorc, Stokanovič — Bradač, Bregar 3:6, 6:3, 7:5.
vsezadnje potrjuje tudi njihov izkupiček: na zadnjih dveh gostovanjih so iztržili kar štiri točke. Razumljivo je bilo torej pričakovati, da bodo serijo zmag nadaljevali tudi proti nasprotniku, kije vsaj na papirju slabši od njih. Toda Sobočani so v nedeljo vedeli, kaj hočejo, v Novo mesto so prišli po točko in jo tudi dobili, imeli so celo priložnosti za še kaj več. Novomeščani so tokrat igrali brezvoljno, premalo so tekali, očitno jih je prava poletna temperatura uspavala. Priložnosti za zadetek je bilo malo, delitev točk pa je po prikazani igri še najbolj pravična. In koga pohvaliti v sila poprečni novomeški ekipi? Še največ sta v napadu tekala in se trudila Kobe ter Kos-trevc, v obrambi pa Primc in Pavlin.
Do konca prvenstva je še pet kol, navzlic nedeljski točki imajo Novomeščani pred ekipami, ki se borijo za obstanek, lepo prednost, do 14. Elkroja jih loči kar 7 točk, prav toliko do 15. Partizana Hmezad, medtem ko je zadnjeuvrščeno Pohorje z vsega 10 točkami že zdavnaj odpisano. In napoved pred nedeljskim srečanjem tretjeuvrščenih Domžal in petouvrščenega Elana? Gostitelji so veliki favoriti, toda zadnji rezultati Novomeščanov v gosteh kažejo, da v Domžale ne potujejo z belo zastavo.
V nedeljo 6.
množični »Tek ob Krki«
Start prireditve v Ko-stanjevici bo ob 9.30
KOSTANJEVICA — Športno društvo Partizan iz Kostanjevice na Krki priredi 20. maja ob 9.30 tradicionalni 6. množični »Tek ob Krki«, ki hkrati sodi v akcijo RTV Ljubljana »Brazde vzdržljivosti«.
Proga za tek za vsakogar, v katerem bodo lahko nastopili pionirji, pionirke, mladinci, mladinke ter člani in članice, bo dolga 4 kilometre, trim-ski tek, v katerem bodo udeleženci razdeljeni v osem kategorij od pionirk do članov, bo dolg 10 kilometrov, mali maraton, v katerem bo sedem tekmovalnih kategorij, pa bo dolg 21 kilometrov. Startnina za tek za vsakogar znaša 50,00 din, za trimski tek 100 in za mali maraton 150,00 din, ob tem pa velja dodati, da za pionirske kategorije startnine ni. Organizator bo po končani prireditvi za vse nastopajoče pripravil toplo malico, vse najboljše pa seveda čakajo nagrade in priznanja.
Itas še dva koraka do naslova
Rokometašice Kočevja vse bliže naslovu prvakinj — inlesovci so se prepozno _____prebudili — Krčani se bodo poslovili od prve republiške lige
V sega dve koli sta do konca prvenstva tako v moški kot v ženski republiški rokometni ligi. Ugank pravzaprav ni več, pri moških bo prvak Slovenj Gradec, ligo bodo zanesljivo zapustili Krčani, medtem ko se pri ženskah naslov prvakinj smehlja vrsti kočevskega Rasa.
Kočevke so tudi v sobotni tekmi s Fer-rotehno potrdile, da so ta čas najboljša ekipa v ligi. Gostjam so nasule v mrežo kar 32 zadetkov, ob tem pa je treba dodati, da so priložnost dobile tudi mlajše 'Bralke. Že po prvem polčasu so itasovke vodile s prednostjo dvanajstih zadetkov. Nadaljevanje je bilo zgolj še formalnost, ve Kočevkam ne bo spodrsnilo v zadnjih “veh kolih — v soboto jih čaka gostovale pri Alplesu — so si že zagotovile ne le l naslov, pač pa tudi nastopanje najmanj v medrepubliški ligi; če pa do reorganizacije tekmovalnega sistema ne bo prišlo, bodo ■'Očevke igrale prihodnjo sezono celo v II. ‘'vezni ligi. Za razliko od Kočevk pa so
KOBE DRUGI V SLOVENIJI
POSTOJNA — Pred dnevi seje v Po-sj_°jni končalo letošnje pionirsko šahov-sko prvenstvo Slovenije, na katerem sta Pfvaka Dolenjske krojila vrh. Uroš Kobe Je med 42 šahisti vse do zadnjega kola ““til za naslov prvaka; na koncu seje mo-.?) zadovoljiti z drugim mestom in v deve-11 kolih zbral 8 točk. Kobe seje s tem recitalom drugič zapored uvrstil na državno Prvenstvo, lani se ga zaradi pomanjkanja enarja ni udeležil. Bo letos drugače? Pri P'°nirkah je Ingrid Mihelič prijetno pre-enetila, met. 31 dekleti je namreč zasedla + mesto.
nemotivirane Novomeščanke tokrat vnovič izgubile. V Škofijah so jih ugnale jesenske prvakinje, ekipa Burje. Rokometašice novomeškega IMV so bile gostiteljicam sicer vseskozi za petami, toda kaj več od častnega poraza jim ni uspelo iztržiti.
V moški ligi je že dalj časa vse odločeno. Slovenjgradčani zanesljivo hite k naslovu prvakov, očitno pa je odločen tudi boj za drugo mesto, ki ob reorganizaciji tekmovalnega sistema še vodi v medrepubliško ligo. Skoda le, da so se Ribničani prepozno prebudili, kajti zanesljivo imajo ■kipo, ki bi se lahko borila za sam vrh, najmanj pa za drugo mesto. To so potrdili tudi v soboto, ko so prepričljivo ugnali Ajdovščino in ji tako pokopali domala vse upe v boju za vrh lestvice. Se posebej razpoložena sta bila tokrat odlični vratar Lapajne in Šilc. Vse pa ne gre po načrtih tudi Krčanom. V boju za obstanek so izgubili
TURNIR V MALEM NOGOMETU
LITIJA — V nedeljo, 20. maja, bo v Litiji že drugi vsakoletni turnir v malem nogometu, ki ga pripravlja CIDM iz Litije. Tekmovanje bo potekalo na igrišču pri osnovni šoli na Graški dobravi, organizator pa sprejema prijave na naslov; CIDM, p.p. 32,61270 Litija, ali po telefonu (061) 881-269 do jutri, 18 .maja, ko bo tudi žrebanje ekip.
> ob sej* let"! ia<lc' pa je
IEMI e Pr' Ijais
ielj3’
L P«, iPn-
nive'
ialnc
0
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	Na tradicionalnem prvomajskem hitropoteznem turnirju ŠK G1P Pionir Novo mesto je nastopilo 9 igralcev, vrstni red pa je bil takšen: 1. Luzar 6 točk, 2. Kastelic 5,5, 3, Picek 5, 4. Pucelj 4,5 itd.
•	V Portorožu se je pred dnevi končalo finalno tekmovanje za pokal maršala Tita na območju Slovenije. Nastopilo je 16 najboljših slovenskih ekip, med njimi tudi vrsta novomeškega GIP Pionir, za katero so šahirali: Damjan Plesec, Emil Luzar, Matjaž Brezovar, Maks Rozman in Marjan Kastelic. Novomeščani so v močni konkurenci zasedli imenitno peto mesto; razveseljuje posebej to, da so se povsem enakovredno kosali tudi z, zveznimi šahovskimi ligaši. Sicer pa je v zadnjem kolu kazalo celo, da bodo Novomeščani še višje na lestvici, kajti proti ljubljanski Iskri so imeli dobljen dvoboj, a je Kastelic, potem ko je odbil ponujeni remi, nesrečno izgubil in dvoboj seje končal z zmago Iskre 2,5:1,5. Če bi Kastelic to partijo dobil, za kar je imel vse možnosti, bi Novomeščani na koncu delili prvo mesto z. mariborsko Metalno, v primeru remija pa bi bili tretji. Sicer pa poglejmo novomeške rezultate 1. kolo: Marles Kovinar Pionir 2,5:1,5; 2. kolo: Pionir Titovo Velenje, 3,5:0,5; 3. kolo: Pionir Radenska 3:1; 4. kolo: Domžale - Pionir 1,5:2,5; 5. kolo: Pionir Iskra 1,5:2,5. Ob tem naj dodamo, daje na prvi plošči dosegel Plesec 2 točki iz petih partij, na drugi Luzar 2,5 iz treh ter Brezovar eno iz. dveh partij, na tretji plošči je Rozman v petih partijah zbral 2,5 točke, na četrti pa Kastelic kar 4 iz. petih partij. Še končni vrstni red letošnjega tekmovanja: 1. Metalna Maribor 8, 2. Iskra Ljubljana 8, 3. Vrhnika Avto-montaža 7, 4. Ptuj 7, 5. GIP Pionir Novo mesto 6, 6. Murka Lesce 6 itd.
•	Damjan Plesec, šahist ŠK GIP Pionir Novo mesto, seje pred dnevi udeležil dveh odprtih mednarodnih turnirjev. V Budimpešti je med 430 igralci — med njimi je bilo tudi 9 velemojstrov - zasedel odlično 20 mesto. Konec aprila pa je nastopil še v Nimesu in v konkurenci 137 šahistov iz trinajstih držav zasedel 11. mesto.
•	Pred dnevi je bilo na Bledu 42. delavsko ekipno prvenstvo Slovenije v šahu. Nastopilo je 13 ekip, med njimi tudi vrsta novomeške IMV, za katero so igrali Marjan Kastelic, Matjaž. Brezovar, Jože Pucelj in Franc Vene. Končni vrstni red: L Sloga dom JLA Ljubljana 17 točk, 2. Fronla-Adria Ljubljana 14,3. Papirnica Količevo 12,4. IMV Novo mesto 11,5. Impol Slovenska Bistrica 10,6. Rudnik lignita Velenje 10 itd.
DEVETIČ TEK MLADOSTI
TREBNJE 25. maja bo v Trebnjem 9. Tek mladosti od Šentlovrenca do Trebnjega, v okviru katerega bodo izvedli množično tekaško prireditev in mednarodni atletski miting paraplegikov in tetraplegikov, ki bo štel za odprto prvenstvo Dolenjske. Poleg tega imajo pripravljen še program spremljajočih dejavnosti. Prijave sprejemajo organizatorji najkasneje do 21. maja na naslov: Center interesnih dejavnosti, 68210 Trebnje, C. Gubčeve brigade 16, ali do 24. maja do 15. ure po telefonu (068) 44-103. Možno se bo prijaviti tudi na dan tekmovanja do 15. ure na gornji naslov in od 15. do 18. ure na startu.
pika na i. Bodisi v obliki dobre posamične skupne uvrstitve ali nemara kakšne etapne zmage. Z zgolj osmim mestom Papeža kot najbolje uvrščenega Jugoslovana v skupnem seštevku Novomeščani ne morejo biti zadovoljni, imajo namreč ekipo in možnosti, od katerih je povsem umestno pričakovati še kaj več. Žmagovalec letošnje 24. dirke, Alpe-Adria je postal sovjetski kolesar Ševčenko, najboljši Jugoslovan je bil Pintarič (Rog) na tretjem mestu, uvrstitve Novomeščanov pa so bile naslednje: 8. Papež, ki je za zmagovalcem zaostal 1:42, 13. Robič+2:14, 16. Glivar +3:16 in 22. Šebenik +3:44. Ekipno je zmagal sovjetski Kazahstan pred Krko, Jugoslavijo (zanjo so vozili kolesarji Mer-xa), Rogom, Savo, Tbilisijem, Grčijo, Nizozemsko itd. Omeniti velja še, da je v točkovanju gorskih ciljev Šrečko Glivar osvojil drugo mesto.
In če že člani niso dosegli pričakovanega, so njihov spodrsljaj več kot uspešno popravili mladinci Na tradicionalni etapni dirki »Kosmajski partizani« so v konkurenci 102 kolesarjev iz dvanajstih jugoslovanskih klubov prepričljivo opravili z vso konkurenco. Bogdan Fink in Igor Kranjec sta znova potrdila, da sta ta čas najobetavnejša jugoslovanska kolesarja. Prav nič pa nista minuli teden za njima zaostajala Štangelj in Mervar. Najhitreje je pet etap v skupni dolžini 375 kilometrov prevozil Bogdan Fink, ki je s časom 5:52,22 postal skupni zmagovalec, drugi je bil njegov klubski kolega Štangelj, Igor Kranjec seje uvrstil na 7., Mervar pa na 10. mesto. Novomeška Krka je močno zmagala v ekipnem seštevku pred Savo in čačanskim Borcem, premoč novomeških mladincev pa je potrdil še Kranjec, ki je postal zmagovalec letečih in gorskih ciljev.
Od minulega ponedeljka do četrtka so se mlajši mladinci Krke udeležili tradicionalne 14. »Dirke miru« v Jevičku v ČSFR. Za Uroša Murna, Andreja Gimp-Ija, Igorja Markoviča in Jožeta Zupanca (slednji je iz krškega Vidma)je bil nastop na 4 etape dolgi dirki najtežja preizkušnja doslej. Na njej je namreč nastopilo kar 250 mladih kolesarjev iz. Finske, Švedske, Avstrije, Poljske, Češkoslovaške in Jugos-
lavije, vsak dan pa so vozili po dve etapi. Za dolenjsko zastopstvo je bila usodna prva, vožnja na kronometer, kjer so se sicer vsi uvrstili v prvo polovico tekmovalcev, toda zaostanek je bil prevelik, da bi lahko računali na boj za vrh. Če ne bi bilo uvodnega zaostanka, bi se to kaj lahko zgodilo, kajti v cestnih etapah so bili povsem pri vrhu, Gimpelj je bil enkrat celo tretji, Murn pa četrti. V skupnem seštevku je bil najbolje uvrščen Jugoslovan Gimpelj, ki je zasedel 23. mesto, Murn je bil 36., Zupanc 47. in Markovič 63.
Kot že rečeno, pa je skupina novomeških kolesarjev, v katerih so bili tudi prej omenjeni mlajši mladinci, v soboto in nedeljo nastopila še na dveh dirkah v Mariboru. Na sobotnem Talisovem kriteriju za
ISfefc
KRONOMETER — Takole se je s starta dirke na kronometer v Jevičku (ČSFR) pognal Andrej Gimpelj. Bil je sicer najboljši Jugoslovan, toda v močni konkurenci 250 kolesaijev je bil njegov rezultat dovolj le za 52. mesto.
lovoriko slovenskih mest je bil med pionirji B Macelc drugi, pri mlajših mladincih je zmagal Murn pred Gimpljem, pri članih pa Eržen pred Božičem (vsi KD Krka). V nedeljo pa je bila na sporedu 23. spominska dirka Pohorskega bataljona. Pri mlajših mladincih je Murn ponovil sobotno zmago, med starejšimi je bil Majde sedmi, pri članih pa je Božič pristal na 6. mestu.
B. B.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
rokomet
SRL, moški, 20. KOLO: INLES RIKO- AJDOVŠČINA 26:17 (16:9) Inles Riko: Lapajne, Šilc 5, Mohar, Marolt 1, Djokič, A. Mihelič 2, S. Mihelič 3, Lesar 2, Tomšič 4, Mate 6, Fajdiga 3, Goleš.
POMURKA BAKOVCI—KRŠKO 29:25 (16:8)
LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 32,
2.	IUV Usnjar 25, 3. Ajdovščina 23, 4. Inles Riko 22 ... 12., zadnje Krško 11 točk.
Pari prihodnjega kola: Ajdovščina— Krško, Ferrotehna—Inles Riko, IUV Usnjar—Jadran itd.
SRL, ženske, 16. KOLO: ITAS— FERROTEHNA 32:22 (17:5)
Itas: Štefanišin, Klarič, J. Dragiče-vič, Guštin 5, Vuk 1, Križman 5, Jerič 8, Lindič 1, Bejtovič 7, M. Dragičevič
3,	Kersnič, Jančič.
BURJA CF.NTROCOOP—IMV NOVO MESTO 30:27 (17:14)
IMV Novo mesto: Butala, Hvala 2, Derčar 5, Veselič 7, Rebolj 7, Simončič 3, Pate 3, Bučalo, Hočevar.
LESTVICA: 1. Itas Kočevje 27,2. Ferrotherm Branik 26, 3. Burja Cen-trocoop 21, 4. Olimpija 17, 5. IMV Novo mesto 15 itd.
Pari prihodnjega kola: Alples—Itas Kočevje, IMV Novo mesto—Krim, Ferrotherm Branik—Olimpija itd.
vse možnosti, kaže celo, da bodo prvenstvo sklenili na zadnjem mestu, ki so ga še ne tako dolgo nazaj zasedale Prule in kasneje Ormož. Nemara zadnja rešilna bilka za Krčane je bil nastop v soboto proti Pomurki Bakovccm vendar so se domov vrnili praznih rok. Škoda, kajti tudi Krčani so nekajkrat dokazali, da si niso zaslužili tako klavrnega konca prvenstva.
Ob jubileju v prvo
republiško ligo
Tri desetletja kegljanja v mestu ob Rinži
KOČEVJE — Kočevsko kegljanje je pred dnevi praznovalo lep jubilej, 30-letnico delovanja kegljaškega kluba, ki je prav v lem letu dosegel največji uspeh, odkar obstaja. Člani in članice so se namreč uvrstili v prvo slovensko ligo, kar je bila seveda največja nagrada za dolgoletno naporno strokovno delo.
Članska vrsta je na pravkar končanem prvenstvu II. republiške lige zanesljivo osvojila prvo mesto z. 12 zmagami in dvema porazoma, uspeh pa so si prikeglja-li: Milan Pajnič, Tine Kajfež, Bojan Levstik, Roman Krže, Boris Ožanič, Marjan Rački, Tine Selenšek, Davor Grgorič in Ivan Novak, trener vrste p je bil Jože Kozina. Tudi’članice so v tej sezoni prikazale odlično formo. Ekipa je resda nekaj starejša od ostalih, saj imajo v svojih vrstah tudi 62-letno Miro Trpin, toda s poprečnim rezultatom 400 podrtih kegljev so bili za nasprotnike dovolj močni. Trener Ivan Novak je prepričan, da bo prav spoj mladosti in izkušenosti glavno orožje Kočevk v novem tekmovanju. Upati je, dabodo Angelca Žafran, Suzana Mihelič, Vera Janež, Vesna Marinc, Anica Kosten, Kristina Legan, Mira Trpin, Angelca Potočnik in Vesna Oberstar dosegle pričakovani cilj obstanek v ligi. Po besedah predsednika kluba Bojana Levstika sije tak cilj zastavila tudi moška ekipa. Upajo, da bodo že kmalu lahko računali na kaj več.
M. GLAVONJIČ
nogomet
SNL.21. KOLO: ELAN—MURA 0:0
Elan: Rus, Pavlin, S. Mesojedec, Kramar, Kobe, Milanovič, Horvat (Kalabič), Primc, Kostrevc (Hadžič), Dujakovič, B. Mesojedec.
LESTVICA: L Izola 31 ... 5. Elan 23 itd.
Pari prihodnjega kola: Domžale— Elan, Partizan Hmezad—Elkroj, Izola—Steklar itd.
■MHi
NAJTEŽJA PREIZKUŠNJA — Na posnetku je skupina mlajših mladincev novomeške Krke pred startom druge etape »Dirke miru« v češkoslovaškem Jevičku. Ob trenerju Franciju Bergetju stojijo od leve proti desni Igor Markovič, Uroš Murn, Andrej Gimpelj in Jože Zupanc, kije sicer član krškega Vidma. Dvodnevna etapna dirka je bila za vse najtežja preizkušnja doslej. (Foto: B. B.)
TENIŠKI TEČAJI OB VIKENDIH
MIRNA PEČ — Gostišče Novljan v Mirni Peči organizira vsak petek, soboto in nedeljo na svojih igriščih začetne in nadaljevalne tečaje tenisa za otroke in odrasle. Vse potrebne informacije dobite v popoldanskem času na telefon 20-437, kjer se je moč tudi prijaviti.
NOGOMET ZA KRAJEVNI PRAZNIK
DRAGATUŠ — Partizan iz. Dragatuša je v počastitev krajevnega praznika pripravil pred dnevi tradicionalni turnir v malem nogometu. Sodelovale so ekipe iz. ozeljske, dugoreške in črnomaljske občine, v finalnih obračunih pa so bili doseženi naslednji rezultati: Zidarstvo Priselac — NK Zilje 5:0, NK Lipa — NK Zilje 3:2, NK Lipa — Zidarstvo Priselac 0:0. Vrstni red: 1. Zidarstvo Priselac, 2. NK Lipa, NK Zilje itd.
Otvoritev konjeniške sezone
V nedeljo bo ob 15. uri na šentjernejskem hipodromu velika konjeniška prireditev z mednarodno dirko za pokal Alpe-Adria — Sedem preizkušenj_
ŠENTJERNEJ — Po daljšem odmoru se ljubiteljem konjeniškega športa na Dolenjskem znova obeta nadvse privlačna prireditev. Šentjemejski hipodrom bo namreč v nedeljo popoldne gostitelj velike konjeniške prireditve, katere osrednja točka bo seveda mednarodna dirka Alpe-Adria, prva od letos predvidenih dveh.
Nedeljska prireditev se bo pričela ob 15. uri, na sporedu pa bo kar sedem kasaških preizkušenj. Organizatorji, domače konjeniško društvo, bodo nedeljski program popestrili z. nastopom krških zmajarjev, domače godbe na pihala in seveda s tradicionalnimi stavami. In sedaj k spore-
TURNIR ZA JUBILEJ
KOČEVJE — V počastitev 30-letnice kegljaškega športa v Kočevju je bil pred dnevi organiziran izredno močan turnir. moških in ženskih ekip, v konkurenci slednjih sta sodelovala tudi prvoligaša Celje in SCT Ljubljana. Vrstni red pri ženskah je bil naslednji: 1 . Emo Celje 2472,2. SCT Ljubljana 2451,3. Kočevje 2336,4. Delnice 2291. V moški konkurenci so domači kegljači zabeležili izreden uspeh, saj so v močni konkurenci zasedli prvo mesto. Rezultati: 1. Kočevje 4645,2. Delnice 4510, 3. Gradis 4448, 4. Kočevje II 4445, 5. Riko 4368, itd. Sodelovalo je osem ekip.
TOČKA BELOKRANJCEM
KRANJ V 19. kolu prvenstva zahodne skupine območne nogometne lige so igralci črnomaljske Bele krajine osvojili nadvse pomembno točko v boju za obstanek. V Kranju so namreč igrali s Triglavom 1:1 (1:1), edini zadetek za Črnomalj-ce pa je dosegel Filak v 30. minuti. Vrsta Bele krajina sicer še ostaja na predzadnjem mestu na lestvici z 10 točkami, toda možnosti, da se prebije višje, so sedaj vendarle nekolikanj večje. Za kaj takega pa bo seveda potrebno v nedeljo ugnati ekipo Jesenic.
du nedeljskih dirk. V prvi se bodo pomerili konji s temeljem 1.38, na startu pa jih bo kar šestnajst. Ob Feli, Arijanu, Darki II, Moru, Purgerju, Desini, Dinbu, Rei, Samsonu, Scaniji, Formozu in Pik Keyu še štirje domači konji: Ideal Proud, Pegon, Peli-sa in Fabio. Druga dirka bo imela temelj
I,	33, v njej pa bodo startali: Eko B. Majk, Pinos, Apel B, Dielendi, Dio Boy, Nuška, Ringo Speed, Enisa, Dudka, Leja II, Lotus B, Patrina in domači Mikan. Na startu tretje kasaške preizkušnje s temeljem 1,29 bo štirinajst konj: poleg domače Briške še Trojanka, Don Keystone, Carlos, Damil, Fisa, Libera B, Lee, Perto, Vesja, Aka B, Dudek, Linča in Perla B.
Naj hitrejši bosta zagotovo četrta in peta dirka. Četra ima temelj 1,27, v njej pa bodo vozili Frane Jurcš z Aško, Vlado Lešnik z Dekanom, Darko Debeljak z Don Galverstonom, Krešo Lučič s Fantastom
II,	Janko Šepetave z Learjem, Snježana Stegmajer s Pjlatusom, Lojze Gorjanc s Salkom B in Šentjernejčan Martin Križ-manič s Panto. Peta dirka, še hitrejša, ima temelj 1,25, v njej pa bodo nastopili: Krešo Lučič s Sokolom IV, Vlado Lešnik z Dominantom, Ivan Humek s Fidasom, Pero Crnkovič z Askanom B, Miro Cvetko z Neno. Miha Koprivnik s Talbotom, Saša Vukašinovič z Erovizionom in Lojze Gorjanc s Frenchem Connectionom. Za tema dirkama bo kot šesta na vrsti preizkušnja dveletnikov, ria startu bodo štirje domači konji: Pevideja, Pilka II, Romina in Liš, ob njih pa še Davo B, Daj, Ela B in Mendo.
Kot že rečeno, bo osrednja točka gotovo mednarodna dirka Alpe-Adria. V njej
bodo nastopili Briška II, Fantast, Lear, Panto, Perto, Pilatus, Salko B, Sokol. In vozniki? Domače barve bodo branili Božo Radkovič, Jernej Narat, Martin Križ-manič in Drago Les, ob njih pa še 50-letni Adolf Hoeffler, konjerejec iz Gradca, ki ima za seboj že 60 startov, 30-letni graški
• Šentjemejski konjeniški delavci planirajo za letos dve ali tri prireditve, odvisno pač od denarnih zmožnosti. Daleč največja bo seveda 12. avgusta, ko bo šentjemejski hipodrom organizator jugoslovanskega kasaškega derbija, vrhunca letošnje tekmovalne sezone.
gostilničar Dieter Reif. ki je doslej startal že 95-krat in ima tudi že 15 zmag, 19-letni Matthias Walcher, natakar iz Ramsaua, ki je navzlic svoji mladosti doslej startal že 70-krat in kar 20-krat tudi zmagal, ter 32-letni Albert Eisl, natakar iz Ramsaua. ki ima za seboj 35 startov, med njimi tudi 4 zmage.
B. B
RETELJ IN KRALJ ZMAGOVALCA
NOVO MESTO Zadnji petek je bilo v Cerknici namiznoteniško prvenstvo osnovnih šol ljubljanske regije. Tekmovanja se je udeležilo 220 igralcev in igralk iz 46 občin, med njimi tudi iz novomeške. Mladi novomeški igralci namiznega tenisa so se spet izvrstno odrezali, saj je Matjaž Retelj iz OŠ Šmihel zmagal med ml. pionirji, Tomaž Kralj iz OŠ Otočec pa med starejšimi. Ekipno je pri st. pionirjih vrsta šmihelske šole zasedla 2. mesto. Poleg tega je bil pri st. pionirjih Bojan Vertuš (OŠ Šmihel) 3. do 4., Borut Miklič (OŠ Br-šljin) pa 5. do 8.
f
l
TELEVIZIJSKI SPORED
";Si:
1


PETEK, 18. V.
8.35 — 11.40 in 15.00 — 1.40 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
11.30	VIDEO STRANI 15.15 VIDEOSTRANI
15.25 SVET NA ZASLONU, ponovitev
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK I
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	MOZAIK TEDNIK, ponovitev
17.50	KOROŠKA POJE ’89, 2. oddaja, ponovitev
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	BAJKE NA SLOVENSKEM, 4„ zadnji del dok. oddaje
20.55	ZAKON V LOS ANGELESU, ameriška nanizanka, 1/42
22.35 DNEVNIK 3
23.00	POGLEDI: NJEGOVO VELIČANSTVO ČEVELJ
23.55	MOJA ČUDOVITA PRALNICA, angleški film
1.30 VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
16.00 Umag mednarodno prvenstvo v tenisu — 17.50 Studio Maribor — 19.00 Video meh (ponovitev)— 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Oddaja pred SP v nogometu — 21.00 Skupščinska kronika — 21.30 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije — 22.40 Kronika festivala Neum ’90 — 23.30 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu (posnetek) — 0.30 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Mati Zemlja — 9.00 Šolski program —12.35 Prezrli ste,
poglejte — 13.30 Kvizkoteka (ponovitev) — 14.50 Poročila — 15.00 Noč z vami
(ponovitev) — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Znanost — 17.50 Mati Zemlja — 18.20 Številke in črke — 18.45 Od Jasenovca do polarnega kroga (dok. oddaja) —19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Glas srca (angl. na-dalj., 1/6) —21.00 Zabavnoglasbena od-
daja — 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Slike časa (kulturni magazin) — 23.05 Šport
danes — 23.10 Noč z vami Poročila
1.10
SOBOTA, 19. V.
1.15
8.05 — 12.35 in 14.00 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZVOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
12.25	VIDEO STRANI 14 15 VIDEOSTRANI
14.25	TRI BUTE TO BENNY GOODMAN, ponovitev 1. dela
15.25	ODDAJA PRED SP V NOGOMETU, ponovitev
ME 1 U, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 CIKLUS FILMOV W. DISNEYA: EMIL IN DETEKTIVI, ameriški film
18.30	VAŠ ZELENJAVNI VRT, 6. del 19.10 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3x3
20.30	KRIŽKRAŽ 22.05 DNEVNIK 3
22.25 GREHI, amer. nadalj., 5/7 23.15 DO KOŽE, nemški film 1.05 VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
15.00 Video noč (ponovitev) — 19.00 Danes skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Arthur (amer. film) —21.55 Kronika TV festivala Neum ’90
— 22.40 Nagrajena oddaja TV festivala Neum '90 — 23.25 Mednarodno prven-
stvo Jugoslavije v tenisu (posnetek iz Umaga)
TV ZAGREB
8.50 TV koledar — 9.00 Izbor izobraževalnega programa — 10.30 Čebelica Ma-
ja — 11.00 Prezrli ste, poglejte — 12.05 Saga o Forsythih (19. del) — 13.00 Prezrli sle, poglejte — 14.05 Prisrčno vaši — 14.50 Janto in Metka (amer. film) — 15.40 Sedmi čut — 15.50 Kritična točka — 16.35 Dnevnik 1 — 16.50 TV dražba, L del — 17.20 Michelangelo (posnetek gledališke predstave)— 18.30 TV dražba, 2. del — 19.30 Dnevnik 2 —20.15 Alf
(amer. nanizanka) — 20:50 Sodba (amer. film) —23.00 Dnevnik 3 — 23.20 Šport-
na sobota — 23.45 Noč z vami —1.45 Poročila
NEDELJA, 20. V.
8.25 — 13.10 in 13.55 — 23.45 TELETEKST 8.40 VIDEO STRANI 8.50 OTROŠKA MATINEJA 10.10 GREHI, amer. nadalj., 3/7
11.00	ALO, ALO, ponovitev 11.30 ALPSKI VEČER, 1. oddaja
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	VIDEO STRANI
9/10
20.55 ZDRAVO 22.25 DNEVNIK 3
22.45 SHAKA ZULU, amer. nadalj., 5/6 23.35 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00	Oddaje za JLA in igrani film —
13.00	Nedeljsko športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Drobno gospodarstvo (ponovitev) — 20.30 Živeti z naravo — 21.15 Satelitski programi — 21.50 Športni pregled
TV ZAGREB
8.15 Poročila 9.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 9.30 Poročila 9.35 Risana serija — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke —11.00 Kmetijska oddaja —
12.00	Resna glasba — 13.00 Serijski film za otroke — 14.00 Poročila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Znanstvcno-popularni film — 17.00 Dolgi poletni dnevi (amer. film) — 18.45 Risana serija
19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Igrana serija — 21.00 Zabavna serija — 21.30 Dnevnik 3 — 21.50 Športni pregled — 22.40 Noč z vami — 0.40 Poročila
PONEDELJEK, 21. V.
8.35 — 10.40 in 15.10 — 24.00 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.30	VIDEO STRANI 15.25 VIDEOSTRANI
15.35 SHAKA ZULU, amer. nadalj., 5/6
16.30	DNEVNIK 1
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2 20.05 DRAMA
21.10	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3
22.20	OPERNE ZGODBE, angl. serija, 7/10
23.00	SHAKA ZULU, zadnji del nadalj.
23.50	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 19.00 Kulturna dediščina Židov v BiH (2. del) —
19.30	Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) -— 21.15 Koncert za Ne-slona Mandelo (3. oddaja) — 22.00 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.30 Red mora biti — 8.45 Oddaja za otroke — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.30 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1
—	17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Sevilke in črke
—	18.45 Teledish — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dramski program —21.05 Zunanja politika — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Šport danes — 22.00 Noč z vami — 0.00 Poročila
TOREK, 22. V.
8.35 — 12.10 in 14.05 — 23.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 11.15 MOZAIK, ponovitev OSMI DAN 14.20 VIDEO STRANI 14.30 NEMŠČINA — ALLES GUTE,
pon. 11. lekcije 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev
DRUGI PROGRAM
14.10 FORMULA l, franc, nadalj., 6/13 EČE
14.55 KOLO SREČE
16.30	DNEVNIK 1
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE
17.05	DIVJA DVAJSETA LETA, amer. film (ČB)
19.00 TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
20.05	BALKAN EKSPRES, nadalj.,
V času od 4. do 11. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Štefica Hržič iz Male Rakovice — Mateja, Ivana Fideršek iz Samobora — Timona, Ivanka Vulič iz Prigorja —Hrvoja, Romana Moškon iz Koprivnice — Anjo, Ivanka Kunst iz Bistrice ob Sotli — Nejca, Vesna Hlastan iz Krškega — Uroša, Metka Glas iz Sremiča
Afeša, Olga Gorišek iz Samobora . Željki
—Vedrana, Željka Tenšak iz Zaprcšiča Majo, Sonja Cetin iz Globokega — Ivana, Majda Gorenc iz Brežic — Petjo, Irena Kunšek iz Čanja — Majo, Brigita Mrgole iz Ledine Aleša, Nada Gregl z Bizeljskega — Mateja in Gordana Hajrič iz Gor. Cemehovca Sandro. Čestitamo!
TV ZAGREB
8.30 Mali, veliki - 9.00 Šolski program 12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.45 Šolski program — 15.00 Ponovitev nočnega programa—17.00 Dnevnik I 17 20 Izobraževalni program 17.50 Mali, veliki — 18.20 Številke in črke 18.45 Znanost 19.30 Dnevnik 2	20.00 Lo-
to — 20.05 Otok Aliče (avstralska serija) 21.10 Teme in dileme (kontaktni ma-
gazin)— 22.40 Dnevnik 3	23.00 Šport
danes — 23.05 Noč z vami — 1.05
Poročila
SREDA, 23. V.
23.55
8.35 — 11.20 in 14.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
14.50	VIDEOSTRANI
15.00	ŽARIŠČE, ponovitev
15.30	SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj., 1/6
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20 DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	FILM TEDNA:
ŽENSKA NA STREHI, švedski film
21.40	MALI KONCERT
21.50	DNEVNIK 3 22.10 VIDEO GODBA 22.55 SOVA
SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj.,
2/6
23.45	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30 Satelitski programi — 18.30 Alpe-Jadran — 19.00 Vaš zelenjavni vrt (zadnji del) — 19.15 Opera prima (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 Finale PEP v nogometu — 22.15 Svet poroča — 23.15 Satelitski programi
ČETRTEK, 24. V.
8.35 — 10.55 in 15.05 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
15.30	SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj.; 2/6
16.30	DNEVNIK 1
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	VNOVIČ V BRIDESHEADU, angl. nadalj., 4/13
20.55 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3
22.20	RETROSPEKTIVA SODOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA
USODNI TELEFON (ČB)
23.50 VIDEO STRANI
:, pono
15.30	SHAKA ZULU, zadnji del nadalj.
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.40	SPORD ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	MOJA POSLEDNJA SANJA, franc, nadalj., 5/6
21.00 CIRKOM MUSIČA
22.05	DNEVNIK 3 22.25 SOVA
SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj.,
1/6
23.20	VIDEO STRANI
16.30 Satelitski programi — 18.05 Svet športa — 18.55 Šlovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota
—	20.35 Umetniški večer: Uničenje (zadnji del franc, filma)
V času od 19. aprila do 2. maja so v naši porodnišnici rodile: Fani Anžlovar iz Zagorice — Dominika, Marjana Novak s Senovega — Karin, Andreja Kostrevc z Rateža — Nino, Irena Marinč iz Dob — Talmaja, Milka Bundrešek iz Svinjskega —Vilija, Bariča Ferenac iz Bukovega — Mladena in Tomislava, Mihaela Kambič iz Črnomlja — Tadeja, Mateja Perko iz Dol. Toplic — Nejca, Silva Lužar iz Dol. Lakovnic — Anjo, Veronika Štangeli iz Stopič — Marjana, Anica Trempus iz Črnomlja —Suzano, Marija Vraničar iz Metlike — Simona, Marija Štih iz Kamenice — Tomaža, Zlata Leskovšek iz Gor. Laknic — Majo, Gabrijela Marolt iz Čr-mošnjic — Mateja, Ivica Špelko iz Žužemberka — Darjo, Nada Žvonkovič iz Jurovskega Broda —Damirja, Jožica Drenik iz Jablana — Barbaro, Damjana Brinovec iz Brezovice — Davida, Marjanca Geršakjz Krškega — Mateja, Ksenija Bregar iz Šentjerneja — Vesno, Agata Cindrič iz Črnomlja — Barbaro, Danica Bajič iz Zagorice — Aleksandra, Mojca Grubar iz Dol. Vrhpolja — Katjo, Luca Hudek iz Črnomlja — Darka in Borisa, Danijela Cvetan iz Hrastja — Simono, Brigita Bevc iz Krmelja — Uroša, Antonija Tramte iz Zaboršta — Mojco, Alojzija Krištof iz Sajenic — Tadeja, Pavla Ci-mermančič iz Brezja pri Brusnicah — Mihaela, Branka Janežič z Mosta — Jožeta,
Vesna Jakšič iz Karlovca — Matejo, Ma-i Žu
rica Žužek iz Brezovice — Natašo, Anica Trunkelj s Preske —Jožeta, Marta Grmovšek iz Trebnjega — Petro, Terezija Žnidaršič iz Jezera — Majo, Suzana Mohar s Krke — Klavdijo, Slavka Zupančič iz Lašč — Mateja, Jelka Škoda iz Prekope —Vanja, Bernarda Mavrin iz Dragatuša
—	Miha, Karmen Jeršin iz Velike Bučne vasi — Luka, Tatjana Pavlič iz Vratnega
—	Barbaro, Liljana Kovačič iz Vratnega
—	Sašo, Silva Krznarič iz Lipničke Zalu-ke — Kristino, Alenka Šuštar iz Srednjega Lipovca — Tanjo in Davida, Cvetka Virant iz Dol. Stare vasi —dečka, Alojzija Lešnjak iz Dol. Vrhpolja — dečka, Martina Povše iz Velikih Poljan — dečka, Silva Šepic iz Gorenje vasi — deklico, Marija Murn iz Velikega Lipovca — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Marija Željko iz Kristanove ulice 36 — Mateja, Zdenka Humek, Slavka Gruma 44 — Laro, Sonja Ramovš, Slavka Gruma 52 — Tanjo, Veronika Sadar iz. Šegove 1 — Dejana, Mar-
janca Božič z Drske 49 Jurija, Katarina
Berko
- kopec iz. Belokranjske ceste 58 — Luka. Čestitamo!
SOZ

p. o.
Prodaja stavbnih zemljišč za gradnjo obrtno-stanovanjskih
objektov in obratovalnic v obrtni coni v Trebnjem
%u.
IMA |v Vfff
'ž-Šk. \ I ! 1==^

Z Unitehno do
obrtne delavnice
Se morda ravno odločate, da boste obrtno dejavnost ali podjetništvo nadaljevali ali začeli v Trebnjem na Dolenjskem? V Unitehpi smo vam pripravljeni povedati nekaj podrobnosti, s katerimi se boste lažje odločili. V Trebnjem smo poiskali na lepi lokaciji prostor za obrtno cono, v kateri bo v prvi etapi na voljo 28 poslovno-stanovanjskih parcel, velikih od 940 do 2.155 kvadratnih metrov. Unitehna bo še pred poletjem opremila stavbno zemljišče in tako vam bodo na voljo parcele z urejeno kanalizacijo, asfaltno cesto, s telefonom in z elektriko, poskrbeli pa bomo kajpak tudi za javno razsvetljavo. Da bi lahko uredili območje bodoče obrtne cone, smo že poskrbeli za ureditev struge Kamnega potoka, kar dokazuje, da so zemeljska dela že v teku. Tečejo tudi formalni postopki in naj s tem v zvezi navedemo pomemben podatek, da je pridobljeno lokacijsko dovoljenje za gradnjo poslovno-stanovanjskih in
poslovnih objektov, torej tudi obratovalnic v obrtni coni. To pa že pomeni, da kupci parcel v tem obrtniškem območju Trebnjega že kar takoj lahko začno svoj del upravnega postopka za pridobivanje dokumentacije za neposredno gradnjo objektov, če menite, da površina zemljišč, lokacija in drugo ustreza vašim poslovnim interesom, vas Unitehna vabi, da se pridružite tistim, ki so že kupili parcelo v trebanjski obrtni coni.
Lokacija obrtne cone je zanimiva tudi po prometni plati. Nedaleč stran je cesta, ki ponuja zvezo s Sevnico in torej Posavjem, z izgradnjo nove avtomobilske ceste pa bo dobila obrtna cona pomembno bližnjico v republiško središče, da ne rečemo skozi evropska vrata. Obrtniški predel nastaja nedaleč od trebanjske železniške postaje, kar tudi govori o tem, da Unitehna pripravlja obrtno cono na ugodni lokaciji.

✓e-
s
*
-aha
-M*
m
^■
-v!	v

v Ji* j.


SOZ
‘j
p. o.
68210 Trebnje, Baragov trg 6 Telefon: (068) 44-218, 44-244 Telefax: (068) 44-947 Telex: 35 809 umteh yu
N
mr
o*
Živimo z jedrsko elektrarno
DC cscic
Javnost je :eb zaskrbljena za varnost nuklearne energije. Bistven prispevek nuklearne energije svetovni proizvodnji energije v prihodnjih letih terja, da se soočimo s takim mišljenjem javnosti.
(Poročilo ISSAti International Sui hvr Safetv Admorv (iroup)
JE Krško je skupaj z uredništvom Dolenjskega lista sklenila dogovor, da v nekaj nadaljevanjih predstavi delovanje elektrarne, predvsem pa ljudi, ki delajo na ključnih mestih v proizvodnji in upravi. S temi prispevki želimo ljudem povedati, da odgovorno in strokovno opravljamo svoje deio. Tak način obveščanja javnosti je v navadi povsod v svetu Ljudje imajo pravico čimveč vedeti o jedrski energiji. Hkrati pa si tudi strokovnjaki JE Krško želijo delati v okolju, ki jim zaupa.
,	P 5-P a SL a
" U-.H-rr.-.	-fJrfŠif* °.... »« uuuudbu.
M-:r.u.1 >■J pp.. -Mame—.....f
sss-&
X
a u r
n
m
Ko gre za varnost, ni nič prepuščeno naključjem
i Nobeno naključje ni, da je 3rva tema v novem feljtonu o Krško prav jedrska varnost. Direktor JE Krško inž. Stane Rožman je o tem napisal, »da je v nuklearni energe-'ki varnost svojevrsten nauk,
ne dopušča kompromisov, emveč zahteva doslednost in discipliniran odnos«. Tak od-do varnosti pa je prisoten Ti vsakem delu v JE Krško, ^ato ni mogoče reči, da je v elektrarni odgovornih za varnost pet ali šest ljudi. Načelno 30 vsi odgovorni zanjo. Osebno odgovoren za varnost pa e inž. Jože Špiler, vodja služba za reaktorsko tehniko in jedrsko varnost.
j* Bi lahko nekaj več povedali o vaši službi?
opiler: Služba za reaktor-ko tehniko in jedrsko varnost deje v sklop tehničnega seklja. Je ena izmed sedmih skupin v tem sektorju. Naše haloge so natančno določe-3e Skrbimo za tehnični del nabave goriva in celoten nad-:°r nad reaktorjem med obračanjem. Sem pa šteje tudi delo, katerega skrb je varno obratovanje. Na§a naloga je, da opravljamo meritve, ko eaktor po zaustavitvi spet >oženemo. Take meritve pa 3Pravljamo tudi tedensko, me->ečno itd. Še posebej skrbno Analiziramo posebne dogodka- Tu imam v mislih zmanj-*anje moči, zaustavitve elek-rarne in podobno. O vsem
tem pišemo poročila in z njimi seznanjamo inšpektorje, ki pridejo k nam enkrat na teden.
• Kdo in kje opravlja meritve o vplivih na okolje?
Špiler: Da bi zagotovili resnično kontrolo nad delovanjem elektrarne in njenimi vplivi na okolje, obstaja program meritev, ki je vreden najmanj 2 milijona DEM. Vse to je seveda določeno in predpisano z zveznimi predpisi, ki pa so strožji kot po svetu. Preiskave in meritve zajemajo vodotoke, ozračje, vodovode, hrano, kmetijske pridel-
Inž. Jože Špiler
, ke. Samo analize savske vode se opravijo 120-krat na leto, in to na treh mestih. Podobno je tudi z zajetji pitne vode, podtalnico. Mleko, denimo, merimo v Pesju, Drnovem in Skopicah. Vsako leto opravimo 96 takih meritev. Tako preiskujemo tudi sadje, zelenjavo, žitarice, stročnice, meso, perutnino, jajca itd. Meritve vpli-
va na okolje do ograje opravljamo sami, ostale meritve na terenu pa opravljajo naše priznane inštitucije: Jožef Štefan, Rudjer Boškovič, Institut za medicinsko istraživanje Zagreb, Zavod za varstvo pri delu Ljubljana in druge.
•	Ali obstaja kontrola teh meritev?
Špiler: Seveda obstaja. Nekajkrat na leto merimo iste vzorce in potem primerjamo rezultate. Preverjanje instrumentov je potrebno, kajti merimo zelo nizke vsebnosti takih snovi, zato so takšne meritve tehnično zelo zahtevne. Vse te meritve pa se seveda tudi dokumentirajo.
•	Kako pa kontrolirate te rezultate, ki jih dobite vi in instituti?
Špiler: Obstaja super kontrola. Naši inštituti s posredovanjem agencije za atomsko energijo dobivajo vzorce v okviru mednarodne interkali-bracije. Gre za vzorce, ki so označeni s šifro, prav tako pa so tudi izvajalci meritev označeni s šifro. Le tako se lahko oceni kakovost teh meritev. Doslej na take meritve ni bilo pripomb.
•	V poročilih o obratovanju JE Krško pogosto piše, da je jedrska elektrarna zelo varna. Ali obstajajo bolj in manj varne elektrarne?
Špiler: Zanimivo vprašanje. Po mojem mnenju ni bolj in
DA ZRNO LAHKO DOBRO OBRODI

Kot je prav, da znamo zrno dobro shraniti, je tudi prav, da znamo denar prav obrniti.
In zato smo ustanovili
SLOVENSKO ZADRUŽNO KMETIJSKO BANKO d. d. s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva 4.
Osnovno področje delovanja je združevanje
vseh razdrobljenih finančnih tokov in sredstev v agroživilstvu,
gozdarstvu in z njimi povezanih dejavnosti.
Banka bo poslovala: s prebivalstvom, posebej s kmeti, s kmetijskimi zadrugami, s podjetji družbenega in zasebnega sektorja, z drugimi bankami, trgom denarja in kapitala ter z vsakim, ki bo našel v tej banki svoj interes, bodisi pri naložbi svojega ali najemu bančnega denarja
BANKA ZA DOBREGA GOSPODARJA
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d. d. LJUBLJANA
Ljubljana, Miklošičeva 4

manj varnih elektrarn. Varna je vsaka elektrarna, ki deluje. To pomeni, da je tedaj pod popolnim nadzorom.
•	Švedi so v Krškem govorili o posebnih filtrih, ki naj bi v primeru nesreče preprečili širjenje nevarnih snovi v okolje.
Špiler: Ne gre za noben skrivnosten filter, pa tudi ne za posebnost. Švedi jih dejansko imajo, Francozi se pripravljajo na to, da jih vgradijo, v ZDA se nočejo niti pogovarjati o tem. Mislim, da tudi pri nas ne bo problem vgraditi tak filter, če bo praksa pokazala, da je to potrebno. Gre pa za napravo, ki omogoči sproščanje pritiska v zadrževalnem hramu. Pline in zrak, ki se tam nakopičijo v primeru nezgode, lahko skoz filter spustijo v ozračje.
•	Kakšne ukrepe imate predvidene za primer nesreče?
Špiler: Za vsako posamezno stopnjo nezgode imamo točno določeno, kaj naredimo v elektrarni sami, v občinah
Brežice in Krško, na ravni republike.
•	Koliko ljudi je predvidenih za delovanje v primeru nezgode?
Špiler: 150.
•	Razmišljate o nezgodi kot o realni možnosti?
Špiler: Tako ne razmišljamo, ampak zahteve glede varnosti so vedno večje, zato jim sledimo disciplinirano in dosledno. Vse to smo že večkrat preverili.
•	Ali obstaja ekipa na svetu, ki bi priskočila na pomoč v vaši JE? Imate »rdeči telefon« za nujne pozive?
Špiler: Svet se povezuje. Tudi mi smo člani več mednarodnih združenj. Pri Inštitutu za nuklearno obratovanje obstaja seznam z imeni vseh jedrskih elektrarn, z najbližjim letališčem, potjo do elektrarne, seznamom opreme, ki jo ima posamezna elektrarna. »Rdeči telefon« pa nas povezuje z VVestinghousom, ki ima svoj nezgodni center. Ta center deluje noč in dan. V njem
se lahko takoj zberejo projektanti 50 VVestinghousovih elektrarn in svetujejo v primeru težav ali nezgode.
• Kakšne so vaše izboljšave glede varnosti obratovanja?
Špiler: Že štiri leta imamo vzgrajeno opremo za ventili-ranje reaktorske posode. S tem v primeru nezgode preprečimo, da bi se v reaktorski posodi nabirali plini, ki bi izrivali vodo iz sredice. S to. opremo izventiliramo pline v zadrževalni hram in s tem zmanjšamo pritiske. Največja novost v svetu in pri nas pa je nov način obravnavanja nezgode. Po nesreči na Otoku treh milj se je namreč pokazalo, da so se operaterji preveč ubadali z eno samo napako: z ventilom ali črpalko, ki nista delovala. Zdaj pa so postopki pisani tako, da je upoštevanih šest varnostnih funkcij, ki omogočajo celovit vpogled v dogajanje. Tudi mi imamo izdelane te postopke, ki jih je za celo knjigo. Vsako leto pa naše ekipe vse skupaj preverjajo tudi na simulatorju v ZDA.
:	— v li.vKj/.r; v.’. \ .
;:iUidAr'-
1	f. 1	!i!v'
VAS VABI NA UGODEN NAKUP
V SALON NOVO MESTO IN METLIKA
Za ves novolesov program vam nudimo:
20% popust
—	1+5 obrokov
—	30% polog
—	8% obresti
Kredit:
L
salon novoles Novo mesto 068/25-091
salon kolpa-san Metlika — Rosalnice 068/58-273
ali 58-292
Na podlagi 44. in 70. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 4 90) objavlja Odbor za področje stanovanjskega gospodarstva
RAZPIS
za zbiranje vlog za posojila iz združenih sredstev solidarnosti za kreditiranje stanovanjske gradnje v občini Trebnje za leto 1990
Razpisujejo se sredstva za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti do skupne vsote 900.000,00 din.
Rok za prijavo na razpis je 30. 5.1990.
S podrobno vsebino razpisa se prosilci lahko seznanijo pri podjetjih in drugih pravnih osebah, Občinskem združenju obrtnikov, Zvezi društev upokojencev ter Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, kjer so na razpolago tudi ustrezni obrazci.
Predsednik odbora: JOŽE KASTELIC I. r.
OBVESTILO
Podjetja in druge organizacije, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da so po sklepu skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji vseh zborov dne 19.4.1990 (sklep objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 6/90 z dne 26. 4.1990) v
JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKI PROGRAMSKIH ZASNOV ZA
—	ureditvene načrte:
•	peskokopa Klek v Žužemberku,
•	tovarne oblačil Labod Novo mesto,
•	mestnega pokopališča Srebrniče v Novem mestu,
•	agromelioracijskega, hidromelioracijskega območja Šentjernej — zahod.
•	zgodovinskega jedra Dolenjskih Toplic,
•	regulacije Kobile;
—	zazidalne načrte:
•	industrijskega kompleksa Krke, tovarne zdravil v Ločni —severno območje (dopolnitev),
•	industrijskega kompleksa Krke, tovarne zdravil, Novo mesto, v Bršljinu — dopolnitev,
•	turistično-rekreacijske cone Otočec,
•	stanovanjskega naselja Gmajna v Straži pri Novem mestu,
•	CMS (mehaniziranega lesnega skladišča v Zalogu),
•	romskega naselja Dobruška vas;
—	lokacijska načrta:
•	vodovoda Stare Žage—Dolenjske Toplice,
•	kanalizacije in čistilne naprave Mirna Peč
kot dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, v času od 26. 4.1990 do 26. 5.1990 v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2 (I. nadstropje), in v krajevnih skupnostih Dolenjske Toplice, Šentjernej, Straža, Žužemberk, Škocjan, Otočec, Mirna Peč, Drska, Bršljin in Ločna — Mačkovec.
JAVNE OBRAVNAVE
osnutkov programskih zasnov bodo potekale v krajevnih skupnostih po naslednjem razporedu:
—	ponedeljek, 21. 5. 1990, ob 20h:
v KS Straža v prostorih krajevne skupnosti v Straži;
•	za ZN CMS v Zalogu in
•	ZN stanovanjskega naselja Gmajna v Straži;
—	torek 22. 5. 1990, ob 20h:
v KS Žužemberk v prostorih krajevne skupnosti v Žužemberku
•	za URN peskokop Klek v Žužemberku,
v KS Drska v prostorih krajevne skupnosti Drska, Drska št. 9,
•	za URN mestnega pokopališča Srebrniče;
—	sreda, 23. 5. 1990, ob 20h:
v KS Dolenjske Toplice v gasilskem domu v Dolenjskih Toplicah
•	za LN vodovod Stare Žage — Dolenjske Toplice,
•	za URN zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice;
v KS Šentjernej v prostorih krajevne skupnosti v Šentjerneju
•	za URN regulacije Kobila;
•	za URN hidromelioracijsko območje Šentjernej — zahod;
—	četrtek, 24. 5. 1990, ob 20h:
v KS Ločna — Mačkovec v gasilskem domu v Ločni
•	za URN Krka tovarna zdravil Novo mesto v Ločni — severno območje,
•	za URN tovarne oblačil Labod Novo mesto;
—	petek, 25. 5. 1990, ob 20h:
v KS Bršljin v prostorih obrata družbene prehrane Krke tovarne zdravil v Bršljinu
•	za URN Krka tovarne zdravil Novo mesto — Bršljin;
—	ponedeljek, 28. 5.1990, ob 20h:
v KS Mirna Peč v osnovni šoli v Mirni Peči,
•	za LN kanalizacije in čistilne naprave v Mirni Peči;
—	torek,, 29. 5. 1990, ob 20h:
v KS Otočec v kulturnem domu na Otočcu
•	za ZN turistično rekreacijske cone Otočec;
—	sreda, 30. 5. 1990, ob 20h:
v KS Škocjan v prostorih krajevne skupnosti v Škocjanu
•	za ZN Romsko naselje Dobruška gmajna.
Do poteka javne razgrnitve osnutkov programskih zasnov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve, na samih javnih obravnavah ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2.
Udeležite se tudi javnih obravnav, kjer vam bomo dali podrobnejše obrazložitve in pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto
Kmetijska zadruga Krka, Novo mesto
Agro servis Novo mesto vabi k sodelovanju strokovnjake in podjetnike s področja strojništva in komerciale.
V svojem dosedanjem delu in okolju niste mogli uresničiti svojih idej in ambicij, zato poskusite z nami!
Informacije dobite pri Agroservisu, Pot na Gorjance 8, Novo mesto, ali po telefonu 21-479 in 21-987.
DOLENJSKI UST
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
TRGOVINA
TRGOVINA
TRGOVINA
V-TSMSMK OOTEŠNIK OSTREŠNIH
MOJSTER STREŠKO MISLI ZA VAŠ DOM
Nova trgovina z gradbenim materialom STREŠNIK Dobruška vas se vam predstavlja in nudi najugodnejši nakup gradbenega materiala do 3. faze in to na enem mestu.
PROIZVODI STREŠNIK:
—	barvni betonski strešnik
—	betonski bloki
—	dimniške kape
—	betonske mešanice
—	betonske mešanice
—	pesek za zidanje in omete
10°/c
O znižanje in
kreditna prodaja na
1+6

obrokov
Vse informacije dobite na tel. 068/76-230, 76-502, 76-102.
A.
RGOVINA ^STRESNIH Dobruška vas, 68275 Škocjan
POSEBNA UGODNOST
POSEBNA UGODNOST
POSEBNA UGODNOST
KUPON
za brezplačni prevoz strešne opeke
Dostava na naslov:
,<r E «,
'v.
KO

^ Konfekcija KOMET Metlika, p.o. Rosanice 1
Delavski svet
razpisuje prosta dela in naloge
1.	direktorja
2.	vodja tehnično-proizvodnega sektorja
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1:
—	da imajo najmanj višjo izobrazbo,
—	da imajo 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega vsaj 3 leta na vodilnih mestih,
znanje tujega jezika,
—	da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev,
—	da predložijo koncept dolgoročne poslovne strategije
podjetja.
pod 2:
—	da imajo najmanj višjo izobrazbo tekstilne stroke,
—	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na zahtevnejših opravilih v industriji konfekcije,
—	da so moralno in politično neoporečni,
—	da imajo organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog.
Kandidati bodo izbrani za štiri leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave razpisa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: Konfekcija »KOMET« Metlika, Rosalnice 1,68330 METLIKA.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
INTERMARC
IMPORT - EXPORT
d.o.o
Prodajni oddelek na Zagrebški c. 21 v Novem mestu vam v sodelovanju s firmo TERPIN iz Italije nudi:
—	rezervne dele za vso uvozno in domačo kmetij' sko in gradbeno mehanizacijo
—	gorilce za centralne peči firme ECOFLAM
— nove in rabljene stroje za obdelavo lesa expor-ECNOMAC
tanta TECN( Se priporočamo!
Telefon: 068 24-663
r m ■%]	J	PROIZVODNJA IN TRGOVINA
\Ad| /kj^c^iG
r
L x po rt - ImpO'1
B R E 2 I C Č
N.SOL.P
Komisija za delovna razmerja tozda AGRO BLAGOVNI PROD
kGRO BLAGOVNI PROMET
objavlja prosta dela in naloge
VODJA PE KLAVNICA Z MESNICAMI
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da ima višjo izobrazbo živilske ali agronomske smeri,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali P°' . dobnem delu
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delo'/' nim časom in poskusno dobo 3 mesecev.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoji pošljejo v 8 dneh po objavi KOMISIJI ZA DR TOZD AGP0 BLAGOVNI PROMET AGRARIA, BREŽICE, Šentlenart 72. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po p°'. teku objavnega roka.
_________________________________________________________s*
Icl	i ffrj 1^1 ril kJF.f 1 f.l

OPEKARNA NOVO MESTO p o Zalog 21
OPEKARNA NOVO MESTO p. o. Zalog 21 68000 Novo mesto
Tel. n. c. (068) 21-403, 22-291 • Komerc. vodja 85-644 • Telefax: 068/21-490
IZREDNO UGODNA PONUDBA
TU SMO IN VAS PRIČAKUJEMO. SVETUJEMO VAM PRI IZBIRI MATERIALOV IN PO PROJEKTU IZRAČUNAMO POTREBNE KOLIČINE. ORGANIZIRAMO DOSTAVO IN RAZKLADANJE PALETIRANIH IZDELKOV.
-	50% ZNIŽANJE CEN STAVBNEGA POHIŠTVA
-	20% POPUST ZA PROIZVODE LASTNE PROIZVODNJE
-	35% POPUST ZA BLOKE BH 7 in BH 8
-	10% POPUST ZA NAKUPE VEČJE OD 10.000 DIN
-	15% POPUST ZA NAKUPE VEČJE OD 20.000 DIN
-	20% POPUST ZA VINOGRADNIŠKE STEBRE
-	POPUST VELJA TUDI ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG
TULJAVA
MODULARNI BLOK 6/1
SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA KMETIJSKE STROJE
motorne žage, kosilnice, kultivatorji in dieselske BOSCH tlačilke
UGODNE CENE
-r—ih

cvetličarna


SONJA GRIL STRAŽA
Po konkurenčnih cenah nudim:
—	rezano cvetje, lončnice, vence, ikebane, poročne šopke
—	sadike, sveče in različne pripomočke
Naročeno dostavljam na željen naslov. Aranžmaja za poroke na domu ne računam.
Telefon: 84-547 doma: 27-691

61356 Dobrova pri Ljubljani, Podsmreka 7 ROTAR ANTON tel. (061) 262-264, telefax : (061) 272-229
Prodajamo NOVE motorne žage, škropilnice, čistilnike — kose, motokultivatorje in priključke za Goldoni — Labin.
Prodajamo tudi REZERVNE DELE za motorne žage, motokultivatorje, kosilnice z motorjem ACME in L0MBARDINI (pošiljamo tudi po pošti) in opravljamo SERVISNE STORITVE.
Motorne žage vam nudimo po naslednjih cenah:
STIHL
STIHL026 STIHL 034 STIHL 038 STIHL 044 STIHL 064
6.250.00	din
7.180.00	din
7.270.00	din
8.610.00	din
8.840.00	din
HUSOVARNA
Husqvarna 242 SG 6.980,00 din Husqvarna 61 FF 6.790,00 din Husqvarna 266 XP 7.530,00 din
AVTOCESTA
ŠKROPILNICE
STIHL SG 17	6.220,00 din
MOTORNE KOSE - ČISTILCI
STIHL FS 220 naramna 7.400,00 din ALPINA 32 FLEX nahrbtna 7.550,00 din ALPINA VIP 24 naramna 6.550,00 din
-L|UBL|ANA
ODCEP BREZOVICA

POSTOjNA-
''ODCEPZA
AVTOCESTO
-UUBLIANA Tržaška c. VRHNIKA-
genter ^ GOSTltNlA GORJANC
ROTAR ANTON Podsmreka 7
O
<
>
MOTOKULTIVATORJI IN PRIKLJUČKI GOLDONI - LABIN
Goldoni super SPECIAL DIESEL (vrtljive ročke) 14 KS	26.950,00 din
Freza za Super Special	8.020,00 din
Kosa za Super Special	8.698,00 din
Prikolica za Super Special v	15.650,00 din
Goldoni MONDIAL Junior BENZIN - 8 KS	13.470,00 din
Freza za Mondial	5.799,00 din
Rotacijska kosilnica RK 55 M	2.900,00 din
NASO KAKOVOSTNO OPEKO!
^062/701-211 Mercator - Ograd, Ormož
o
o
o
Z)
vam
etij-
por-
663
____-*
VINA
- ImP«'’
: i d
SOL. P
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV
Posavska območna skupnost Krško Trg Matije Gubca 3, Krško
0rganizira prodajo poškodovanih vozil, ki bo v petek, 25. 5. 1990, ob 13. uri na Rostoharjevi 62 (delavnica) Krško
L Opel OMEGA GLS J
Letnik 1987, izklicna cena je 120.000,00 din
2. Zastava JUGO 45 KORAL
Letnik 1990, izklicna cena je 30.000,00 din
Ogled vozila bo istega dne od 11. do 12. ure na kraju licitacije. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do pričetka [(citacije. Prodaja poteka po načelu »ogledano — kupljeno«, kasnejše reklamacije se ne upoštevajo.
UTAMTVO
Delavski svet podjetja LIVARSTVO p.o. DOBOVA Bratov Gerjovičev 79
razpisuje prosta dela in naloge
—	računovodje podjetja — 1 delavec za nedoločen delovni čas
Pogoji:
—	končana višja ali visoka šola ekonomske smeri
—	reizborno delovno mesto
—	poskusno delo v trajanju 6 mesecev
—	delovne izkušnje:
—	5 let (za višjo strok, izobr.),
—	3 leta (za visoko strok, izobr.).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa se sprejemajo v roku 15 dni po objavi na zgoraj omenjeni naslov.
ri, , ali P°'
delo'/'
72.
po P0',
EEE0
Elita »ŠŠ«, Novo mesto, d.o.o.
Muzejska 3, tel. (068) 25-506 svetovanje, organizacija in posredovanje Pri prometu z nepremičninami
Nudimo vam naslednje storitve:
svetovanje, organizacija in posredovanje pri prometu z nepremičninami
(hiše, lokali, stanovanja, zemlja itd.)
—	svetovanje in posredovanje pri izbiri in izdelavi gradbenih projektov
—	svetovanje in posredovanje pri pridobitvi gradbene dokumentacije
URADNE URE ZA STRANKE:
Petek: 16.00 — 19.00 sobota: 9.00 — 12.00
OSNOVNA ŠOLA GORJANSKEGA BATALJONA PODBOČJE
Na osnovi 10. člena zakona o poslovno-stavbnih in poslovnih prostorih (Ur. I. RS 18/74) in 95. člena statuta šole
razpisuje
oddajo šole — poslovnih prostorov na Brezju za trgovinsko dejavnost najboljšemu ponudniku.
Pisne prijave sprejema razpisna komisija na osnovni šoli Podbočje 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri kandidata bo odločala razpisna komisija.
OS PODBOČJE JEZE ALEŠ
Skrb za delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestal,
zdaj boš r grobu mirno spaL
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je ra vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, svak, tast in stric
MATUA
BUKOVEC
iz Kota 61 pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, darovali pokojnemu cvetje in nam izrazili sožalje. Najlepša hvala sodelavcem in sindikatu Iskre Semič, trgovini Čardak, dr. Macanu, gasilskemu društvu Kot-Brezje, gasilskemu društvu Petrova vas, ZZB Kot, čebelarskemu društvu Črnomelj, cerkvenemu pevskemu zboru iz Semiča, duhovnikom za opravljen obred in govornikom za besede slovesa. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam bili v pomoč, še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
PRIHRANITE ČAS IN DENAR-PREPUSTITE SKRBI ELITI »ŠŠ«
mm
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
MILAN
ŽOKALJ
upokojeni delovodja iz Roštohaijeve 6, Krško
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence in pokojnega pospremili na zadnjo pot. Posebna hvala osebju zdravstvenega doma Krško za nego in pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
Trpljenje tvoje se je izteklo, zaprla trudne si oči, zapustila v našem domu si praznino, v srcih naših bolečino.
ZAHVALA
V 72. letu starosti je za vedno odšla od nas naša ljuba mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA BUTALA
iz Šipka 3
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našo drago mamo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, osebju Doma starejših občanov iz Črnomlja, organizaciji ZB Dragatuš, pevcem iz Dragatuša, DO TOK Gozdarstvo Črnomelj, obema govornikoma za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
tedenski koledar
Četrtek, 17. maja — Mojca Petek, 18. maja — Erika Sobota, 19. maja — Peter Nedelja, 20. maja — Bernard Ponedeljek, 21. maja — Dan letalstva Torek, 22. maja — Renata Sreda, 23. maja — Željko
LUNINE MENE
17. maja ob 21.45 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 18. in 19. 5. (ob 20. uri) ameriški vojni film Planota smrti. 20. (ob 18. in 20. uri) in 21. 5. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Druga nacija. 22. in 23. 5. (ob 20. uri) ameriška grozljivka Demoni v omari.
ČRNOMELJ: 17. 5. (ob 20. uri) ameriški triler Tequila zgodaj zjutraj. 18. 5. (ob 20. uri) ameriška grozljivka Strašne sanje v Ulici brestov. 20. 5. (ob
20. uri) ameriški erotični film Servis za avtomobile in moške. 22. (ob 20. uri) in 23. 5. (ob 19. uri) ameriška vojna drama Rojen 4. julija.
KRŠKO 17. in 18. 5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Saigon. 18.5. (ob 22. uri) ameriški erotični film Modri angel. 19. 5. (ob 18. uri) ameriška komedija Sestanek z neznanim. 22. 5. (ob 20. uri) ameriški vojni film Hrib smrti. 23.5. (ob 18. uri) ameriški znanstveno-fant. film Čudež v Osmi ulici.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 18. do 20. 5. (ob 19. uri) ameriški film Veliki. Od 21. do 23. 5. (ob 19. uri) ameriški film Johnny.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 17., 19. in 20. 5. (ob 18. in 20.15) ameriška drama Društvo umrlih pesnikov. 18. 5. (ob 19.30) koncert gostov iz Langenhagna. 19. in 20. 5. (ob 22. uri) ameriški erotični film Nezvesta žena. 2 L in 22.5. (ob 19.30) gostovanje Primorskega dramskega gledališča. 23. in 24. 5. (ob 18. in 20.30) ameriška drama Rojen 4. julija.
službo dobi
ZAPOSLIM KV MIZARJA z delovnimi izkušnjami. Mizarstvo Vrhovšek, Otočec, Nad Krko 15, tel. 85-148. (1488-SL-20)
V	KAFIČU ZAPOSLIM dve natakarici. Tel. (0608) 35-549. (P20-1MO)
KV MEHANIK s prakso (vpeljevanje dela nove delavnice) dobi službo. Možno stanovanje, tudi družinsko. Tel. 44-701. (P20-30 MO)
AKVIZITERJI, "POZOR! Super zaslužek. Tel. 26-330. (1464-SD-I9),
'POMOČNICO sprejme frizerski salon »Franja«. Informacije po tel. 25-259. (1545-SD-20)
DELAVCA na kmetiji zaposlimo. Hrana in stanovanje zagotovljena. Šifra: »DELAVEC«. (1528-SD-20)
HONORARNO DELO ob vikendih. 15.000,000 din mesečno. Lastni prevozi obvezni. Tel. 25-340, popoldne. (1533-SD-20)
V	LOKALU v Novem mestu redno zaposlimo dekle in fanta v strežbi. Tel. 28-444. (P20-87MO)
GOSTINKO, z veseljem do tega poklica, vabim k sodelovanju. Hrana in sta-novnje preskrbljena. Naslov v upravi lista. (P20-94MO)
službo išče
DEKLE (21 let), po poklicu pletilja, išče kakršnokoli zaposlitev na območju Trebnjega, Ivančne Gorice ali Novega mesta. Tel. (061) 52-239. (P20-86MO)
STROJE za računalniško izdelavo napisov prodam. Informacije na tel. (063) 856-217. (P20-17MO)
PRODAM staro strešno opeko in kavč. Tel. (068) 21-172. (1509-PR-20) UGODNO PRODAM elektromotor 15 KW, generalno obnovljen, in-dve novi zimski gumi 135 x 13. Tel. (0608) 82-651. (P20-22MO)
PRODAM 2m3 hrastovih desk (3 in 5 cm). Tel. 73-461. (P20-80MO) HRASTOVE PLOHE ali deske debeline 4,5 cm za stopnišče in malo rabljen črno-beli televizor prodam. Tel. 27-586. (P20-79MO)
VITLO za kamion (traktor) prodam. Tel. 26-518. (P20-59MO) VIDEOREKORDER GOLDSTAR, nov, prodam. Tel. 24-172, zvečer. (P20-92MO)
ŠTEDILNIK za etažno centralno kurjavo na trda goriva, nov, prodam. Tel. (068) 47-206, popoldne. (P20-67MO) AGV ČELADO, črno, skoraj novo, ugodno prodam. Tel. 27-104. (P20-69MO)
GRADBENO BARAKO, v velikosti 2,5 x 4 m, prodam. Tel. (068) 24-270. (P20-71MO)
ZAMRZOVALNO SKRINJO (200 1) prodam. Tel. 21-188, popoldne. (P20-49MO)
VIDEOREKORDER SAMSUN,
nov, prodam. Tel. 42-465. (P20-52MO) 200 let staro razpelo, velikost 110 x 90, prodam. Tel. 49-647. (1526-PR-20) OLYMPIO, električni pisalni stroj.
stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, neopremljeno, s telefonom, oddam najboljšemu ponudniku. Tel. (068) 26-941. (P20-62MO)
prodam
KOZO in mladice smate pasme poceni prodam. Gradišče 3, Dolenjske Toplice. (1484-PR-20)
MIZO, okroglo, raztegljivo, skoraj novo, prodam za polovično ceno. Tel. 25-687. (ček-PR-20)
STAR HRAM iz brun, pokrit z opeko, prodam. Jože Zorko, Sela 21, Raka. (1490-PR-20)
KOZOLEC (toplar) velikosti 7 x 12 m prodam. Ogled vsak dan dopoldne. Drago Turk, Podturn 40, Dolenjske Toplice. (1491-PR-20)
RAČUNALNIK EURO PC, deklariran, v garanciji, s programi, ugodno prodam. Tel. 21-254. (1492-PR-20)
PLETILNI STROJ Standard in dva regala (1,80 x 2,30) za dnevno sobo prodam. Tel. 25-801. (1497-PR-20)
NOVA OKNA IN VRATA ter vodno-instalacijski material prodam. Tel. 23-198, popoldne, ali 55-397, dopoldne. (P20-7MO)
PRODAM nov bojler, kombiniran (drva, elektrika), videorekorder Orion s papirji in sesalec znamke Iskra. Polde Piškur, Rakovnik 29, Šentrupert, tel. 47-560. (1514-PR-20)
PRODAM 3 m3 smrekovih plohov (5 cm). Maijan Fink, Roška cesta 22, Dolenjske Toplice. (1512-PR-20)
LETNO ŽREBICO, primemo za vzrejo, prodam. Franc Kocjan, Stopno 10 pri Škocjanu. (1506-PR-20)
JOGI 180 x 190, nov, prodam. Telefon 23-763. (1499-PR-20)
BOBNE TAKTON z oljnimi kožami ter sintisajzer ROLAND D5 prodam, telefon (0608) 43-131. (P20-15MO)
prodam. Tel. 86-115, popoldne. (1527-
RA^UNALNIK ZX spectrum prodam. Tel. 26-921. (P20-54MO) BARVNI TELEVIZOR iskra, star 4 leta, prodam. Tel. 42-320. (P20-58MO) NOV UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, prodam za 2.500 din in digitalni japonski avtoradio z uro (2x25 W), malo rabljen, za 1.900 din. Tel. 26-375. (P20-42MO)
PRIKOLICO ADRIA 305, ohranjeno, prodam. Drago Vražič, Brežice, tel. (0608) 61-525, popoldne. (P20-43MO) ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje (1201), staro 3 leta, prodam. Tel. 20-358. (P20-13MO)
motorna vozila
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. 26-598. (1494-MV-20) MOTORNO KOLO Tomos 90 elektronik prodam. Stane Arh, Velika vas 59, Leskovec. (P20-3MO)
126P,letnik 1978, motor, letnik 1983, prodam po ugodni ceni. Amon Žagar, Vrh pri Pahi 22, Otočec. (P20-5MO)
BT 50, registriran marca 1990, prodam po zelo ugodni ceni. Zupančič, Meniška vas 75, Dolenjske Toplice, tel. 65-100. (ček-MV-20)
126 P, letnik 1979, prodam. Šegova 10, Novo mesto, tel. 20-532. (P20-46 MO)
FIAT 126 P, star dve leti in pol, GOLF DIESEL BISTRO, 16.000 km, star leto in pol, prodam. Fabjan, Cesta herojev 33 a, Novo mesto. (1551-MV-20)
Z 750, letnik 1982, dobro ohranjena, prodam. Šmalčja vas 12, Šentjernej, tel. 41-079. (P20-38 MO)
Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. 25-574. (P20-39 MO)
Z 128, stara leto in pol, prodam. Tel. 27-297. (P20-40 MO)
UNO, star dve leti, prodam. Tel. 27-297. (P20-41 MO)
R 4 GTL, letnik 1988, prevoženih
12.000	km. prodam. Maijan Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. (P2645 MO)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA:aDIC, tozd Ootonjski list, Novo mesto.
UHburtibl VO: urago misija jgiavni urednik in vuuja iozdaj, Maijan Legan (odgovorni urednik), Andre| Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duiič, Anton Jakie, Zd nka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto it.: 52100-603-30624. Devizni račun it.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna itevllka 7 din, naročnina za 2. trimesečje 80 din; za delovne In družbene organizacije 160 din; za tujino 40 amerliklh dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 100 din, na prvi ali zadnji strani 200 din; za razpise, licitacije ipd. 120 din. Mali oglasi do deset besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: ured: niitvo (068) 23-606,24-200, naročniika služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografi! ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije (it. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolen|ski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
126 P, letnik 1981, prodam. Brigita Gorenc, Črešnjice pri Otočcu. (1529-MV-20)
R 5, star 5 mesecev, prodam. Tel. 42-119. (P20-55MO)
APN 6, star dve leti, odlično ohranjen, prodam. Tel. (0608) 75-573. (P20-56MO) R 4 GTL, letnik april 1989, prodam. Tel. 28-320, popoldne. (P20-57MO) ZASTAVO 750, tomos 15 SLC in ovce prodam. Fink, Smolenja vas 28 a, Novo mesto. (1531-MV-20)
126 P, letnik 1981, registriran do aprila 1991, prodam. Tel. 65-444. (1532-MV-20)
LAIK) SAMARO, staro leto in pol, zaščiteno, garažirano, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (0608) 70-395. (P20-24MO)
R 4 GTL, prva registracija 1984, prevoženih 48000 km, prodam. Tel. 52-010, zvečer. (P20-23MO)
Z 128, december 1987, prodam ali zamenjam za golfa, letnik 1985. Šlajkovec, Bršljin 65, Novo mesto. (P20-21MO) WARTBURG, nov, golfov motor, limuzina 1,3, prodam. Tel. (068) 23-048, popoldne. (I5I0-MV-20)
126 P, letnik 1984, prodam. Tel. 41-087. (P20-10MO)
GOLF diesel, prva registracija 2/84, prodam. Tel. 42-240. (P20-9MO) ZASTAVO 128, letnik oktober 1988, prodam. Dušan Novak, Dvor 39 a, 68361 Dvor. (1504-MV-20)
ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Franc Bogovič, Kidričeva 5, Brežice. (1546-MV-20)
PEUGEOT 404, registriran, vozen, ugodno prodam. Tel. 61-083, Brežice. (1549-MV-20)
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam za 40.000 din in VW (hrošč) prodam za
12.000	din. Tel. (0608) 33-228. (ček-MV-20)
JUGO KORAL 45, star 7 mesecev, prodam. Tel. 20-584. (1543-MV-20)
. 126 P, letnik 1989, ugodno prodam. Žonta, Potov Vrh 4, Novo mesto. (P20-83 MO)
VISO SUPER E, ugodno prodam ali zamenjam za R 4 ali Z 101. Janez Zupet, Škocjan 13, Škocjan. (P20-84 MO)
126 P, star dve leti in pol, prevoženih
14.000	km, prodam za 5.000 DEM. Tel. 25-280. (P20-85 MO)
GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1985, prodam. Ogled v četrtek ali petek i popoldne. Bevc, Šmalčja vas 7, Šentjernej. (P20-88 MO)
JUGO 55 KORAL, star 8 mesecev, prodam ali zamenjam za GOLF diesel, star do 4 leta. Prednost ima zamenjava z doplačilom. Milanovič, Pod vinogradi 5, Straža. (ček-MV-20)
TOMOS AVTOMATIK, malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 25-464. (P20-61 MO)
FIAT 126 PGL, star en mesec, ugodno prodam. Tel. 51-288. (P20-64 MO)
JUGO KORAL 45, junij 1988, registriran do junija 1991, prodam. Tel. 43-877. (P20-68 MO)
126 P, star 9 mesecev, prodam ali zamenjam. Tel. 84-266. (P20-73 MO) OPEL KADET, letnik 1978, prodam. Renata Pavček, Gor. Karteljevo 1, Novo mesto. (P2G-74 MO)
Z 750, letnik 1985, prevoženih 50.000 km, dobro ohranjena, prodam. Tel. 42-415. (P20-75 MO)
JUGO 45, letnik 1986, prevoženih
27.000	km, dobro ohranjen, prodam za 5.300 DEM dinarske protivrednosti. Tel. 51-504. (P20-76 MO)
126 PGL, letnik 1987, registriran do konca leta, ugodno prodam. Tel. 22-584. (P20-77 MO)
FIČKA 850, letnik 1982, prodam. Kermc, Nad mlini 41/20, Novo mesto. (P20-78 MO)
MOPED APN 6, skoraj nevozen, odlično ohranjen, starejše proizvodnje, ugodno prodam. Tel. (068) 25-130, popoldne. (1536-MV-20)
VISO 11 RE, letnik 1987, prodam ali zamenjam. Tel. 65-753. (1537-MV-20) ZASTAVO 750 LE, letnik 1985, prevoženih 27.000 km, prodam. Tel. (068) 21-204. (1538-MV-20)
GOLF DIESEL, letnik 1985, štiri vrata, ugodno prodam. Tel. 24-026. (1535-MV-20)
ŠKODO 1100, dobro ohranjeno, po-ceni prodam. Osolnik, Muhaber 26, Novo mesto. (1527-MV-20)
Z 128, letnik 1985, ugodno prodam. Marjan Radi, Kambičev trg 5, Kostanjevica na Krki. (P20-53 MO)
NOV GOLF DIESEL prodam Tel (068) 84-212 po 20. uri. (P20-37 MO)
Z 101 GTL, dobro ohranjeno, prevoženih 31000 km, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 23-302. (1522-MV-20) GOLF, letnik 1979, prodam. Tel. 49-488. (152I-MV-20)
Z 750 LE, dobro ohranjeno, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 85-181. (1520-MV-20)
GOLF, letnik 1980, prodam ali zamenjam. Tel. (0608) 82-972, od 16. do 18. ure. (P20-31MO)
Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Sta-niša, Vihre 15, Mirna Peč. (P20-34MO) OPEL KADET 1,6 D prodam ali zamenjam za cenejši avio. Stiuila, ruiov Vrh 1 b, Novo mesto. (1518-MV-20) PUCH 50 motokros prodam ali zamenjam. Tel. 51-326, od 6. do 14. ure, Henigman, Breznik 5, Dragatuš. (P 19-46MO)
GOLF letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 24-862. (1513-MV-20)
TOMOS avtomatik, star 4 leta, dobro ohranjen. Tel. 21-161. (P20-28MO)
JUGO 101, letnik i 989, prodam. Tel. 44-701. (P20-29MO)
KOMBI IMV 1900 BR, letnik 1984, kason s podaljšano kabino, nosilnost 1 t, cerada, dodatna oprema, dobro ohranjen, prevoženih 68000 km prodam po ugodni ceni. Tel. (0608) 75-807. (P20-25MO)
kupim
HIŠO v Novem mestu kupim. Tel (068) 24-862. (1513-KU-20) KOMBINIRANO PEČ za v kopalnico, rabljeno, kupim. Tel. 21-036, Papež (ček-KU-20)
KMETIJO, manjšo, lahko zapuščeno, kupim. Tel. 20-584. (1543-KU-20)
posest
VINOGRAD z zidanico v Vinjem Vrhu prodam. Tel. (061) 349-130. (P20-89MO)
PARCELO (1,30 ha) med Bednjem in Tribučami, poleg glavne ceste, ugodno prodam. Tel. 57-776. (P20-66MO)
Starejšo zidanico na Trški gori prodam. Rezelj, 28-018. (P20-95-MO)
STAREJŠO HIŠO z gospodarskimi objekti in sadovnjakom v Gornjem Vrhpolju prodam. Tel. 41-022. (1517-PO-20)
HIŠO v Krškem prodam. Informacije na tel. 31-658. (P20-16MO)
PARCELO pri Puli (210 m2) — Rt Kamenjak ugodno prodam. Tel. 27-787. (P20-18MO)
NJIVE, TRAVNIKE, GOZDOVE, (skupaj 8 ha), v Birčni vasi prodam. Tel. (061) 263-993. (P16-50MO)
V OKOLICI BREŽICprodam gradbeno parcelo v izmeri 26 arov, z gradbenim dovoljenjem. Tel. (0608) 62-631. (P19-42MO)
HIŠO z dvema stanovanjema, centralno kuijavo, telefonom, na zelo lepi legi, z bregom do reke Krke na Otočcu, prodam. Informacije na tel. 07225/4153 Nemčija. (1265-PO-20)
VSELJIVO ENODRUŽINSKO HIŠO s centralno kuijavo, kletjo, garažo, asfaltnim dovozom in dvoriščem ter urejenim vrtom, v mirnem delu Kočevja (center), prodam. Tel. (061) 852-278. (P20-4MO)
KMETIJO v bližini Krmelja zamenjam za dvosobno stanovanje v Sevnici ali Boštanju. Informacije na tel. (0608) 82-839, zvečer. (1487-PO-20)
HIŠO (9 x 12 m) v četrti fazi na Drski prodam. Možna je tudi zamenjava za stanovanje. Ogled v soboto in nedeljo. Tel. 23-198 popoldne, ali 55-397 dopoldne. (P20-6MO)
razno
V	najem vzamem prostor za lokal v Novem mestu. tel. 28-006.
POSLOVNI PROSTOR (20 m2), namenjen predstavništvu ali trgovini, oddam. Ulica Marjana Kozine 49, Novo mesto, tel. 21-466. (P20-72MO)
IŠČEM starejšo žensko ali upokojenko za varstvo enoletnega sina. Možnost stanovanja. Naslov v upravi lista, (ček-RA-20)
LOKAL v središču Novega mesta, namenjen za trgovino, vzamem v najem. Tel. (061) 314-298 in 445-766. (1502-RA-20)
V	NOVEM MESTU, Otočcu ali v širši okolici iščem poslovni prostor za trgovino. V poštev pridejo tudi opuščena gospodarska poslopja (Stale) ali podobno. Zaželeno: možnost za parkiranje in dostop s ceste. Poslovni prostor ima lahko najmanj 60 m2. Informacije na tel. (0608) 61-437. (ček-RA-19)
INŠTRUIRAM angleški jezik. Tel. 22-428. (P20-12MO)
kmetijski stroji
TRAKTOR TV 418, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Dragan Matko, Studenec 7, Trebnje, tel. 44-893. (P20-81 MO)
KOSILNICO BCS 715 prodam Petan, Petane 3, Novo mesto, tel. 86-202. (P20-82MO)
FREZO s plugom in prikolico ali brez nje, staro leto dni, ugodno prodam. Stanko Strazberger, Zloganje 35, Škocjan. (1540-KS-20)
KOSILNICO BCS, obnovljeno, prodam. Tel. 56-612. (P20-60MO) ROTACIJSKO KOSILNICO BERK 135 prodam. Tel. 73-208. (P20-63MO) TRAKTORSKO prekucno prikolico ugodno prodam. Tel. (068) 65-557. (P20-65MO)
TRAKTOR TV 523 s priključki, star tri leta, prodam. Tel. (068) 43-848. (1539-KS-20)
TRAKTORSKO PRIKOLICO —
kiperico, nosilnost 4 tone, zelo ugodno prodam. Alojz Škrbina, Vinica 6, Šmarješke Toplice, tel. 73-290. (P20-48MO9 MOLZNI STROJ alfa-laval prodam. Tel. 84-331. (P20-50MO)
TRAKTOR KORMIK (36 KS) prodam za 17.000 din. Miran Pisanski, Vr-hovska vas 21, Cerklje ob Krki. (P20-51MO)
TRAKTOR ZETOR 2511 prodam. Mirko Fink, Meniška vas 39, Dol. Toplice, tel. (068) 65-568. (1525-KS-20) KOSO ZA URSUS 335, rabljeno tri sezone, prodam. Trunkelj, Podliscc 2, Dobrnič. (1485-KS-20)
ŽITNI KOMBAJN Claas Europa ši-rine 2,2 m ugodno prodam. Drago Kramarič, Dragomlja vas 6, Suhor pri Metliki, tel. 58-620 od 6. do 14. ure. (P20-2MO)
KOSILNICO BCS, rabljeno dve sezoni, kamp prikolico Adria 320, malo rabljeno, gumi voz za traktor, nov, prodam po ugodnih cenah. Tei. 44-051. (1496-KS-20)
TRAKTORSKI OBRAČALNIK pa-
nonija ugodno prodam. Andrej Gorenc, Vinice 24, Šmarješke Toplice. (P20-44MO)
MOTOKULTIVATOR HONDA SY 600 s priključki in Ingradovo jadralno desko z uvoženim jadrom ugodno prodam. Informacije na tel. (0608) 88-840, zvečer. (P20-47MO)
TRAKTOR STORE 402 in traktorsko prikolico, kravo in koruzo, ugodno prodam. Jarc, Ivanja vas 6, 68216 Mirna Peč. (1519-KS-20)
TRAKTOR Kormik (36KS) prodam za 23.000,00 din. Avgust Mavrič, Dro-žanjska 36 a, Sevnica, tel. (0608) 82-618. (P20-32MO)
KOSILNICO za traktor TV prodam. Tel. (0608) 75-611 . (P20-33MO) TRAKTOR IMT 533, letnik 1977, prodam. Tel. 49-488. (1521-KS-20) OBRAČALNIK SENTAL prodam. Poljane 1, Mirna Peč, tel. 84-350. (1500-KS-20)
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, lahko s koso, in orehove deske, na-žagane na 2 cm, prodam. Informacije: Pinterič, tel. (0608) 77-023, zvečer. (1507-KS-20)
TRAKTORSKE GRABLJE širine 2 m in ostrejše 6 x 12 m prodam po ugodni ceni. Anton Kobetič, Mali Nerajec 6, 68343 Dragatuš. (P20-I4MO)
TRAČNI OBRAČALNIK SIP Favorit 220, rabljen, prodam. Ivan Camloh, Gabrje 14, Tržišče, tel. (0608) 88-909. (P20-I3MO)
TOBAČNA LJUBLJANA KOMISIJSKA PRODAJALNA KRŠKO
Obveščamo cenjene kupce, da smo uvedli nov delovni čas prodajalne:
—	ob delavnikih od 6. do 19. ure
—	ob sobotah od 6. do 13. ure.
Za komisijsko prodajo tehničnega blaga se priporoča Komisijska prodajalna Tobačne, Ljubljana, Cesta krških žrtev 59 — pri Pizzeriji.
DOBRODOŠLI
preklici
KRANJEC — GOLOB, Vel. Brusnice I 84, prepovedujem kakršnokoli vožnjo po dvorišču, št. parcele 1131. Kdor tega ne I bo upošteval, ga bom sodno preganjal, i (1542-PK-20)	j
MARIJA ŽUŽEK, Gor. Gra^iščf 10, I Šentjernej, opozaijam KARLA ŽUŽKA * in njegovo ženo, da nimata kaj iskati po j mojem posestvu, ker nimata nobenih pravic do mojih stvari. Če tega ne bosta upoš- ! tevala, ju bom sodno preganjala. (1511-PK-20)
IVANKA ŠAŠEK, Gabrje 21, Brusnice, prepovedujem prodajo premičnin in nepremičnin svojemu možu MARTINU ŠAŠKU iz Gabrja. (1523-PK-20)
obvestila
DOBAVA in montaža satelitskih an- 1 ten. Kvalitetno, hitro, poceni, garancija. Tel. (0608) 70-465. (P20-70MO)
OBVEŠČAM cenjene stranke, da imam na zalogi kombinirane otroške vozičke po ; zelo ugodni ceni. Informacije na tel 42-168. (P20-20MO)
IZOLACIJE — SERVIS ZAMRZOVALNIKOV!
VIKTOR PAJEK Ptujska cesta 89, Maribor tel. (062) 305-150 ali 413-606 non-stop
Popravljam vse vrste zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo, od zunaj ledenijo. Delamo z uvoženimi materiali po vsej Dolenjski, kamor seže Dolenjski list, in to že četrto leto. Za opravljena dela dobite garancijo, kakor za nov izdelek.
Ugodnost:
V maju 20% popusta na cene storitev. Se priporočamo! (P19-116MO)
f
Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje.
V	domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
V	79. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče in
pradedek
ANTON ROMŠEK
iz Kočevja 8 pri Črnomlju
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence. Posebna zahvala rudniku Kanižarica, ZB in DU Črnomelj, govornikoma in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: sin Jože in hčerka Zvonka z družino
Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči
V	domovih naših je praznina, spomin na tebe še živi, čeprav te več med nami ni
ZAHVALA
V	26. letu starosti nas je zapustil naš dragi
sin in brat
BRANKO VAVPIČ
iz Herinje vasi 19
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje ter gospodu župniku za lerio opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj je odšla iz našega doma nadvse skrbna in dobra mama, stara mama in sestra

MARIJA
METELKO
roj. ŠTAJNER
iz Krškega
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Posebej se zahvaljujemo dr. Sprajcu, dr. Kramerju, dr. Capudru ter osebju SB Novo mesto. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: hčerke Mija, Vitka in Jana z družinami ter brata Maijan in Milan z družinami
POLAGAM vse vrste zidnih in stropnih lesenih oblog z vašim materialom. Tel. 26-927. (P20-35MO)
PRODAM novo enoosno kiper priko-I lino na 4 kolesa, nosilnost neomejena. De-I lam tudi prikolice po naročilu. Franc Go-i lob, Želimlje 70, 61210 Ig pri Ljubljani, ' tel. (061)662-698. (P20-36MO)
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Jože Prosenik, i Gostilna Humek, Dobova, tel. (0608) 67-! 607. (P8-6MO)
NOVO!
»KLEMEN«
Od četrtka, 17. maja, bo v centru Metlike odprta trgovina obutve in videoteka KLEMEN. Po konkurenčnih cenah vam nudimo italijansko žensko in moško obutev in širok asortiman otroške obutve. Obenem postanite član videoteke, ki vam ponuja širok izbor najboljših filmov. V času Vinske vigredi bo trgovina odprta neprekinjeno od 7. do 21. ure.
VABIMO VAS!

!



Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boi v grobu mimo spala
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA
TEKAVEC
iz Straže
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so nam pomagali, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter pokojnico tako številno pospremili na zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Konciljevim in Ivanetiču. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Šmihela, Slavku Turku za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
44. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
JOŽE
BOBNAR
Novomeška 55, Straža
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali, nam v težkih trenutkih stali ob strani ter pokojnega tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovim sodelavcem pri Mercatorju KZ Krka Novo mesto za izkazano pomoč in sožalje, Vodnogospodarskemu podjetju Novo mesto, godbi, tov. Turku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred.
k
Žalujoči: žena Oti, hči Natalija, sin Mitja, mama, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
9. maja nas je zapustila naša
ALOJZIJA GRANDA
upokojena bolničarka
Zahvaljujemo se osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, g. proštu Jožetu Lapu za pogrebni obred in besede slovesa in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Najraje bil si trden kmet, oči si imel kot bel komet, a ko si odšel na oni svet, živel bi rad še nekaj let, a prezgodaj moral si umret!
V SPOMIN
STANETU SMRKETU
iz Trebanjskega Vrha 12 pri Veliki Loki
13. maja je minilo sedem let, odkar nas je zapustil dragi brat. Vsem prijateljem in znancem, ki se ga spominjate in nosite cvetje na grob, iskrena hvala.
Žalujoč Miro
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA UCMAN
Vrhe pri Dolžu 6
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Iskrena hvala tudi vsem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo pokojne.
Ž dujoči: sinovi Jože, Lojze, Ivan z družinami in hčerka Milena
ZAHVALA
7. maja smo se poslovili od
CECILIJE
KACIN
iz Regrče vasi
Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov za dolgoletno strežbo, gospodu župniku in krajanom za podarjeno cvetje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dobri mož, oče, tast, stari oče, brat in stric
JANEZ
KRALJ
iz Krivoglavic 9
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v žalostnih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi kolektivu Komet Metlika, metliški godbi ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pepca, hčerka Cvetka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
ANGELA JUNC
iz Otočca
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in denar za sv. maše ter našo mamo tako številno spremili na zadnji poti. Iskrena hvala sosedi Justi Iskrovi za pomoč med boleznijo, Petru Bevcu za poslovilne besede, pevcem KUD Otočec in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je po težki in kruti bolezni za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat, stric, svak in stari oče
KAREL MOHAR
iz Blatnika 1 pri Semiču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali v naši veliki bolečini. Posebna zahvala družini Štalcar za vsestransko pomoč, kolektivu Iskra-Kondenzatorji Semič, tovarni Sava Kranj, Cestnemu podjetju, dr. Šopovi in dr. Gliksu, vsem sorodnikom in znancem, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Nada, sin Drago z družino, sin Brane s hčerko Anjo, hči Vilma z možem, vnuki in ostalo
sorodstvo
Roko si tisočkrat nam dal, v tuje kraje se podal, a zdaj odšel si zadnjikrat v rodno grudo mirno spat.
Nikdar te ne bomo pozabili. ZAHVALA ker smo te zares ljubili
V 74. letu starosti nas je po težki bolezni nenadoma zapustil naš dragi mož, oče,
stari oče in stric
JULIJ MATEKOVIČ
iz Radoviče 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našemu dragemu očetu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Metlika in Splošne bolnice Novo mesto za ves trud pri zdravljenju. Hvala Jožetu Gosenci in Alojzu Janžekoviču za ganljive poslovilne besede pred domačo hišo in pri odprtem grobu, družini Matekovič in sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Najlepše se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Radoviča, godbenikom iz Metlike in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Marica, sinovi Julij, Jože in Stanko z družinami ter ostalo sorodstvo
Radoviča, 7. maja 1990
Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Mnogo težkih si bolečin prestal, a zdaj boš v grobu mimo spal.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
MIHAELA IRTA
Ljubil si naravo, dom in zemljč, trta jokla bo, ko tebe v vinograd več ne bo.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostaL
ZAHVALA
V 68. letu nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
SILVO VIDRIH
gradbeni delovodja v pokoju iz Ločne 40

Slavka Gruma 44, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč, DO Novoteks in Beti Metlika, govorni-koma za občutne poslovilne besede, pevcem iz Šmihela, sošolcem iz DESŠ Novo mesto, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na zadnji poti v mnogo prerani grob. Posebna zahvala vsem zdravnikom in medicinskim sestram splošne ambulante Novo mesto, ki so mu v času bolezni lajšali trpljenje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hči Natalija, hčerki Vesna in Jožica z družinama, sestri Štefka in Anica, brat Ivan
in ostalo sorodstvo
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najbolj težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrazili sožalje, poklonili toliko lepega cvetja ter našega Silva tako številno spremili do njegovega zadnjega preranega doma. Naša topla zahvala velja govornikoma LD Gorjanci, KS Ločna Mačkovec, pevskemu zboru Šmihel, LD Otočec, LD Brusnice, ZRVS Ločna Mačkovec, društvu invalidov, društvu upokojencev, SGP Pionirju, Dolenjki, Marketu Drska, vsem zastavonošem, Zvezi borcev Ločna in vaščanom Ločne za vso pomoč. Zahvaljujemo se proštu Lapu za besede ob slovesu in lep pogrebni obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala!
Žalujoči: žena Olga, sin Zdravko z družino, brat Jože, sestre Mari, Iva, Cvetka in Angelca z družinami
ter ostalo sorodstvo
Novo mesto, 8. 5. 1990
Ip7fpwi
- . ^ g
Si is

j§sis&

Straški sv. Tomaž je presenetil
MARINKA ŠKUFCA
Obnovitvena dela v podružnični cerkvi sv. Tomaža v Gorenji Straži so razkrila ________nepoznano zgodovino cerkve — Starejša kar za nekaj stoletij
niji letos podelili štirim ljudem. To ‘ visoko jugoslovansko zvezno pri-
*» znanje si je prislužila s požrtvo-
^ vatnim delom in nadpovprečnimi S rezultati, ki so prispevali k pre-1 strukturiranju, proizvodnega pro-S grama, zboljšanju kakovosti iz-S delkov in smotrnejši organizaciji ^ dela, ter z veliko odgovornostjo % pri delu in s prispevkom k razvi-,.'J janju socialističnih samoupravnih % odnosov. Tako vsaj je pojasnil J uvrstitev Marinke Škufca med .* nagrajence zvezni sekretariat za \ delo, merodajno telo za omenjena
^ prvomajska odličja, ki so jih raz-
% delili dobitnikom 27. aprila letos v J Beogradu v palači federacije. Kol % sedanji vodilni človek proizvodne £ enote Kolinske na Mimi Marinka
' Škufca zavrača mnogo tega, kar
5 spominja
slavospi
e ve enemu
^ samemu človeku. To je priznanje
S tudi celotni Kolinski, pravi o na-
5 gradi, naslovljeni nc svojo osebo.
S Toda zna biti še bolj določna:» To ' je nagrada tistim, ki smo vendarle ^ ostali v proizvodnji in ki nismo % zbežati v administracijo. Tojepri-^ znanje tistim, ki se ukvarjajo s S temeljnimi problemi«
^ Temeljne probleme Kolinske % Mirna spoznava od začetka fe-jj bruarja leta 1978, ko je v tovarno {prišla iz mirenske Dane. Vse to S obdobje je kajpak tudi iskala
^ boljše delovne načine, kijih je ob-
% razložitev za prvomajsko nagrado
poimenovala prestrukturiranje, kakovost, smotrnost. Za boljše delo, je u videla pri tem iskanju, morajo biti zaposleni čimbolj poučeni o stroki, s katero se dan z dnem srečujejo med stroji v tovarni. Kotdi-rektorica je tako svoje spoznanje oplemenitila z uvajanjem različnega dopolnilnega izobraževanja za zaposlene. »Pravijo, da je za delo na Iraku v živilski industriji dober vsakdo, to pa ni res. Delavci morajo poznali čim več tega,« pojasnjuje Marinka Škufca svoje nesimpatije do nedokončane osnovne šole koga. Zato sploh ne zvenijo postavljaško in zvišeno njene besede: »Hodimo v šolo, da bomo imeli sploh kaj delati, in ne mislimo, kot so rekli včasih: hodi v šolo, da ti ne bo treba delati.« K večjemu zvenijo kot dopolnilo k tistemu, kar ima Škufčeva v mislih glede bodočega dela v Kolinski ali kar so v tovarni za časa njene zaposlitve v njej že dosegli.
V nagrajevanje smo vključili tudi delavčev izkazani trud za kakovost izdelkov. Poleg tega se trudimo, da bi začeli pojmovati kot sestavino vsakršnega dela kontrolo kakovosti, in največ bi v tem pogledu naredili, če bi pri delu zaživela samokontrola, pravi o nadgrajevanju že doseženega Marinka Škufca.
Kar zadeva samoupravljanje, o katerem tudi piše v obrazložitvi za nagrado, se Škufčeva ne predaja utopijam, čeprav bi bilo skrajno. krivično, če bi ji kot člo veku naprtili osebnostne značilnosti vsilje-valca lastnih odločitev. Zdi se, to o krivičnosti, saj ima namreč rada otroke v njihovi sproščenosti, in tudi ona je iskana družba otrokom, ki v načelu zelo težko prenašajo diktatorske težnje kogarkoli. Poleg tega je očitno res, da rada zahaja iz svoje pisarne med delavce, k strojem, v proizvodno dvorano, kjer je kot obratni inženir tudi začela delati v Kolinski na Mirni
M. LUZAR
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
\
!
i
5
I
4
4
4
4
4
\
4
4
4
STRAŽA Obnovitvena dela na podružnični cerkvi sv. Tomaža v Gorenji Straži pri Novem mestu so prinesla vrsto lepih presenečenj. Izkazalo se je, da ima ta doslej neznana cerkvica romansko zasnovo, njena starost pa se je
Srebrni harmonikar
Franc Vegelj iz Boršta
RATEŽ — Tudi letos bo Turistično društvo Ratež priredilo izbirno regijsko tekmovanje harmonikarjev za slovenski vrh tekmovanje za najboljšo harmoniko Ljubečne. Letos bo tekmovanje v nedeljo, 1 .julija, da se ne bo tako kot lani križalo z veliko izseljensko prireditvijo v Dolenjskih Toplicah, ki bo letos v nedeljo, 7. julija.
Lani je bil mimo Rateža v Dolenjske Toplice namenjen tudi harmonikar Franc
Franc Vegelj
£•*%%%%%%%%*%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%*%%%%■
Vegelj iz Boršta Pri Cerkljah. Opazil je plakate za tekmovanje, in ker je imel harmonike s sabo, se je ustavil in se prijavil. Nc zaman, saj je imel zvečer že plaketo s tretjim mestom v žepu. Tako sc je uvrstil naprej na izbirno tekmovanje v Gornjo Radgono, tam pa na končno za zlato harmoniko Ljubečne, najvišji slovenski har-monikaški naslov. Na tem tekmovanju je Franc osvojil srebrno plaketo.
Trenutno mu je edini vir preživljanja, poznajo pa ga na vseh veseljih, tja od Šentjerneja do Dobove. Igra tudi pri ansamblu Dolenjski fantje, za katerega tudi sklada v sodelovanju z vodjo ansambla Rafaelom Škodo iz Prekope. Na kaseti, ki so jo fantje z nekaj sponzorji izdali v samozaložbi, je več njegovih skladb. Kaseta nosi naslov Dolenjski svet, izšla je v 1000 izvodih in gre kar dobro v prodajo.	j j
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«
Ko se bralci nad čim hudujejo, neradi povedo svoje ime —Poučna zgodba o naivnosti — Ljudi moti ropot tovarne izolacijskih materialov v Bršljinu
NOVO MESTO — Pred tednom dni je bila ura, ki je namenjena klicem bralcev, prekratka: ko je dežurni novinar že po deveti zvečer odhajal iz uredništva, je slišal zvonjenje telefona; vrnil seje prepozno, bralec je prej obupal. Beležka kajpak ni ostala prazna, številni bralci imajo razlog, da se obračajo na Dolenjski list.
Bralki iz. Metlike je bilo sporočeno, da njen kritični prispevek o metliški komunali ni romal v koš; da še ni bil objavljen, gre izključno na račun izjemnega navala pisem; že dlje časa celo dve časopisni strani nista dovolj za sprotno objavo vsega, s čimer bralci hočejo pred javnost. A. Skubic iz Črnomlja smo obljubili, da bomo vsekakor poročali, kako se je sodno izteklo izsiljevanje, pri katerem so grozili z ugrabitvijo njenega sina in z zažigom hiše. Tudi A. Jerovšek iz Trstenika ni klical zaman, novinarju bo lahko podrobneje razložil, do kakšnih nesmiselnosti je prihajalo svojčas, ko so na horuk razmejevali in poimenovali občine.
Hudi smo lahko na brezimnega red-
nega bralca iz Posavja, ki nam je očital nič n
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja /. bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
: manj ko podkupljivost. Povedal je, da so konec aprila štirje možaki v gostilni Lovec v Kapelah pretepli človeka, ga ranili, Dolenjski list pa da o tem noče pisati, najbrž zaradi ugleda in premožnosti pretepačev. Bralec bo moral očitek vzeti nazaj, razlog, zakaj dogodek še ni bil opisan, pa mu je bil pojasnjen.
Ko se ljudje nad čim hudujejo, jim gre stežka iz ust njihovo ime. Tudi Mir-nopečanka ni hotela povedati svojega, ko je pohvalila tamkajšnjo zaseono trgovino »Miljana« in dodala, da bi bila trgovina lahko še veliko bolje založena, ako trgovcu ne bi nagajala soseda, kije izsilila odklop telefona in dosegla, da do trgovine ni mogoče z avtom. Odkod sosedi toliko nagajivosti? Bralka pravi, da gre za nevoščljivost, saj je prej imela slabo založeno trgovino soseda.
Delavka (ime znano uredništvu) Im-vejeve Adrie je v »Dolenjcu« brala, da se bo njena tovarna evropskim tržnim kriterijem približala tudi s po evropsko prilagojenim delovnim časom. O slednjem se v tovarni že dlje časa le šušlja, nanj naj bi v t. i. režiji prešli že 1. junija, delavci pa ne vedo nič točnega. Prizadetih še niso vprašali, ali bodo lahko našli varstvo za otroke, kako bo s prehrano med opoldanskim premorom, s prometnimi zvezami ipd., sploh pa je vprašljivo, ali se bodo z novim delovnim časom res povečali učinkovitost, varčevanje in še kaj. Pa evropske plače?!
Od človeka, ki se mu primeri kaj takega, ni moč pričakovati, da bo povedal ime in se predal posmehu. Štorija o naivnosti pa je vsekakor poučna. Torej: oglasila se je mlada Novomeščanka in želela naše strinjanje, da je početje ciganke, ki hodi po dolenjskem mestu in ljudem »šloga« iz roke, kaznivo. Kaj se ji obeta v prihodnosti, je s pomočjo ci-gankine »vsevednosti« razkrila tudi roka bralke in njene prijateljice. Poznavanje usode kajpak ni zastonj, v žep bog vedi katerega cigankinega krila je prišlo na varno pred naivnostjo po 150 din za vsako »šloganje«, bralka in njena prijateljica pa sta se počutili ogoljufani šele, ko sta iz »vsevednih« ust izvedeli, da ju čaka nesreča, ker se nista iznebili vsaj po 300 din.
Živeti v soseščini hrupne Krkine iz-
podaljšala za nekaj stoletij. Dolenjska in slovenska kulturna dediščina sta z njo postali bogatejši za doslej skoraj povsem nepoznan kamenček sicer bogatega mozaika stavbne dediščine.
Cerkev sv. Tomaža v Gornji Straži so začeli popravljati leta 1988, ker je bila streha močno poškodovana in je stavba hitro propadala. Strokovnjaki novomeškega Žavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so si pred začetkom del stavbo ogledali in dali smernice za obnovo. Pri prvem ogledu niso odkrili nič takega, kar bi kazalo na staro poreklo cerkve. Tudi lanska sondiranja sten pred beljenjem zunanjščine niso pokazala starejših stavbnih sestavin. Zato je bilo presenečenje toliko večje, ko so pri odstranitvi tlaka konec prejšnjega meseca naleteli v prezbiteriju na lepo ohranjeno polkrožno apsido, temelje in kakih 30 cm zida, ter na poslikavo njene zunanje strani z opečno barvo To je bil nesporen dokaz, daje cerkev mnogo starejša, kot so menili po skopih znanih podatkih. Pod ometom slavoločne stene so odkrili tudi slabo ohranjeno stensko poslikavo, črtast ornament in del človeških podob.
»Odkritje romanske stavbne zasnove cerkve v Gorenji Straži je za nas veliko presenečenje,« je povedala Marinka Dražumerič z Žavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. »Pomembnost odkritja za širši slovenski prostor je v tem. da potrjuje
geografsko razširjenost enoapsidalnih cerkva, za osrednjo Dolenjsko predstavlja prvi primer take cerkve, saj takih cerkva na tem območju doslej nismo poznali. Straža stopa z njo iz anonimnosti v zgodovinopisje.«
Zarei je nenavadno, da tako stare cerkve ne omenja noben od znanih dokumentov. Ni je ne v srednjeveškem spisku cerkva za protiturški davek, ne omenja je niti Valvasor, kije sicer zabeležil vse starejše cerkve. Edini znani letnici, povezani s cerkvijo, sta 1681, kije zapisana na nagrobni plošči Andreja Darovca iz tlaka v cerkveni ladji, in
1721, ki je leto postavitve glavnega
oltarja. 17. stoletje je najverjetneje čas, ko so cerkev prezidali v baročno stavbo.
Obnova cerkve se po teh odkritjih seveda usklaja z njeno staro identiteto. Notranjost cerkve bodo obnovili tako, da bodo apsido še nekoliko nadzidali in bo vidna tudi nad novim tlakom, na katerem bodo z različnostjo materiala označili stari in novi prostor prezbiterija. In ko bodo v prenovljeno cerkev postavili še restavrirani glavni zlati okvirni baročni oltar in oba zlata baročna stranska oltarja, bo ta drobni stavbni biser zasijal. Nanj bodo lahko ponosni tudi tisti Stražani, ki se zdaj obnove ne udeležujejo v vrstah tistih krajanov, ki za kulturno dediščino svojega kraja ter za svojo podružnično cerkev kažejo več skrbi in pripravljenosti za delo.
M. MARKELJ
k'	<*•	•	».i
PRESENETLJIVO ODKRITJE — Pri obnovitvenih delih v cerkvi sv. Tomaža v Gorenji Straži seje pod tlakom prezbiterija pokazala romanska apsida, ki je zgodovino cerkve podaljšala kar za nekaj stoletij. (Foto: MiM)
olacijske tovarne vsekakor ni prijetno, to ve povedati tudi B. Kobetič iz Bršlji-na. Na nenehni običajni ropot seje sicer že navadil, še zmeraj pa ga moti pogosto vključevanje sirene ali tej podobne naprave, ki v tovarni nekaj signalizira, nekoga kliče ali kaj. Zvok je menda neznansko moteč, še zlasti ponoči. Ni pomoči?
(Uredništvu znani) Novomeščan je prepričan, daje novomeška občina do-kajkrat v slabem pomenu eksperimentalna že sama po sebi. O tem ga prepričujejo homatije okoli obnove Partizanske ceste, katerih očitno še ne bo konec. Bralec namreč zagotovo ve, da trboveljski IBT spet pripravlja rekonstrukcijo te ceste, in sicer od stavbe SDK prek kan-dijskega križišča do bolnišnice. Žal pa po bralčevem mnenju ni nikogar, ki bi poskrbel za obnovo Sokolskega doma, za prvo silo vsaj za pročelje; tega ni načel le zob časa, ampak kaže tudi nečedne sledi posegov, ki jih je odobrila sama samcata spomeniško-varstvena služba.
Bralka, ki nima telefona, je želela, naj bo njeno opozorilo vseeno zabeleženo v tejle rubriki. Za kaj gre? Pred leti so asfaltirali cesto med vinogradi v Novi gori pri Prečni, še zdaj pa na nevarnih krajih niso poskrbeli za zaščitno ograjo. Nesreča je že bila, pred kratkim seje med trtami znašel traktorist z. dvema deklicama. K sreči hujšega ni bilo. Bo zmeraj tako?	D. R.
•	Ko zaženeš kopje resnice, namoči prej konico v med. (Arabski pregovor)
•	Kdor govori resnico, mora imeti eno nogo že v strenemu. (A rmenski pregovor)
Izvleček iz dvokrpega ginka bistri um
Novost tovarne Krke
Dvokrpi ginkovec (Ginko biloba) velja za najstarejše živeče drevo na zemlji, ki je rastlo že pred ledeno dobo in ki seje v naravnem okolju ohranilo samo na Daljnem vzhodu. V Evropo so ga prinesli v 18. stoletju in lepo uspeva tudi pri nas, predvsem v parkih in arboretumih. Prepoznavno je po zanimivi obliki drevesa in dvokrpega lista, doseže tudi nad 30 m višine, nad dvometrsko debelino debla ter starost več sto let. Novomeščani si lahko lep primerek ogledajo pri interni bolnišnici.
Dvokrpi ginkovec pa ni le zanimiv terciarni relikt, ampak je znan tudi po svojih zdravilnih lastnostih. Kitajci in Japonci so njegove rastlinske izvlečke uporabljali že od pradavnine. Izvlečku iz semen so pripispvali antibiotične lastnosti, veljal pa je tudi kot zdravilo proti astmi, bronhitisu in gonoreji. Nesporno je ugotovljeno, da učinkovine ginka širijo žile in s tem izboljšujejo pretok krvi in oskrbo celic s hrano, preprečujejo zlepljenje krvnih ploščic in z uravnavanjem metabolizma varujejo celice pred okvarami.
Ta dejstva so izkoristili v Tovarni zdravil Krka in izdelali kapsule bi-lobil, ki povečujejo prekrvavitev možganov in jih s tem usposabljajo za bolj intenzivno delo. Drugače povedano: bilobil krepi umsko storilnost oz. preprečuje njeno pojemanje, ki se pojavi z leti, odpravlja pa tudi splošno nerazpoloženje, občutek strahu, vrtoglavico in motnje v spanju, kar vse so značilnosti pešanja človekove moči in obrambne sposobnosti, ki jo stresi sodobnega življenja nenehno načenjajo.
-n
OBVESTILO
FRAJTONARJEM
Dolenjski in belokranjski frajtonar-ji, ki se bodo udeležili Vinske vigredi 90 v Metliki, naj se zberejo v nedeljo, 20. maja, ob 9. uri v gostilni Rajmer na Partizanskem trgu. Tam jih bodo počakali organizatorji te prireditve z vsemi pojasnili in navodili.
GRŠKA GLASBA IN ŠE KAJ
OTOČEC — Drevi bodo v tukajšnji diskoteki spet prišli na svoj račun ljubitelji zimzelenih, tokrat grških melodij. Prijetna
zimzelenih, tokrat grških melodij. Prijetna glasba pa ne bo vse, na voljo bo še bogata izbira vrhunskih vin, kandijska trgovina »Zdenka« pa bo pripravila pokušino kraškega pršuta. Jutri in v soboto bodo v diskoteki vrteli najnovejšo disko glasbo, za goste motelske restavracije pa najbrž ni odveč obvestilo, da tamkaj zdaj igra ansambel Foxy, katerega je strokovna žirija najbolje ocenila na nedavni avdiciji.
SATOŠEK OB INOVACIJI — Glede na to, da ima Kolinska velike potrebe po vrečkah iz alufolije, bo morda Satošek naredil še en stroj za njihovo izdelavo, ki pa bo seveda še bolj sodoben in izpopolnjen.
»Sedaj vem, zakaj so inovatorji tiho«
Drago Satošek o svoji prvi inovaciji
ČRNOMELJ — Drago Satošek je kot izdelovalec plastične in kovinske galanterije že 6 let kooperant Kolinske, za katero izdeluje vežice. Pred časom pa se je pozanimal, če imajo morda zanj še kakšno delo. Ponudili so mu izdelavo vrečk iz alufolije ter mu svetovali, naj si nabavi stroj. Toda kaj hitro je spoznal, da njegov žep ne bi zmogel nakupa takšnega stroja, saj veljajo v Italiji rabljeni 50.000 DEM, prišteti pa je potrebno še naše dajatve.
Čeprav stroja ni videl, seje odločil, da ga bo naredil sam. In tako je Satošek prvič v življenju postal inovator. Približno pol leta je porabil od zamisli do izvedbe. Pri tehničnih opravilih so mu sicer pomagali Stane Željko in Jože Bahorič ter tudi v delavnicah v črnomaljski srednji šoli, zamisel pa je bila zgolj njegova. Konec marca je stroj že začel delati s polno zmogljivostjo, kar pomeni 13 do 15 vrečk na minuto. Kupljen stroj naj bi jih menda naredil 40 v minuti, čeprav je Drago prepričan, da to tehnično ni izvedljivo.
Ko so letos na črnomaljski raziskovalni skupnosti zbirali prijave o inovacijah, je tudi Satošek prijavil svojo, da ne bi še naprej veljalo sicer zgrešeno mnenje o obrtnikih, da v njihovih delavnicah ničesar ne izumijo. »Pričakoval sem torej moralno podporo, dobil pa sem odgovor, da nimajo de-najra, da bi mi z njim pomagali. A denarja sploh nisem pričakoval, in če bi ga dobil, bi ga namenil za raziskave pri cerkvi sv. Duha. Denarja ne potrebujem, saj mi ga vrača stroj,« pove Satošek.
Ob tem je tudi spoznal, zakaj so obrtniki raje tiho o svojih inovacijah, in tudi sam bo odslej stopal po njihovih stopinjah. Prizna sicer, da ima v mislih še veliko inovacij, tudi ekološkega značaja, za nekatere pa je izdelan že prototip, toda za sedaj je o svojih izdelkih še skrivnosten.
M. B.-J.
1
me
gos
dol
ZS|
su,
IZVi
čal
gaj
*or
-seb
f*0!
Vč
ko-
kril
leč
studio

lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice HELENI K ALAN z Jame pri Mavčičah. Nagrajenki čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta leden z eno novostjo takšna: 2(1) Ob reki SPOMIN
4	(2) Raj pod Triglavom — ANSAMBEL L. SLAKA
1 (3) S pesmijo na ustih — ANSAMBEL SLOVENIJA
6	(4) Za materin praznik — BRATJE IZ OPLOTNICE
5	(5) Bela krajina — KVINTET KRES
8	(6) Haha, Košir se še ne da — AVSENIK
9	(7) Ko je praznovanje - ANSAMBEL M. KLINCA
3 (8) MEd temnimi gozdovi — ANSAMBEL L. LESJAKA
10	(9) Kakor sedaj cvetel bo maj — ANSAMBEL F. MIHELIČA
7	(- ) Ne joči, Slovenija — SLOVENSKI MUZIKANTJE Predlog za prihodnji teden: Kaj je ljubezen — ANSAMBEL VESNA
WWWWWWWW\A/VWVWWWWWVWWWW'./V^
»s
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone poSljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
LESOTON
lazurni premaz za les
CHEMCOLOR, Sevnica d.o.o.
wkozerija‘
SAMO ZATO, KER JE KOMUNIST
— A te, teta Liza pra vi, da je bil stric Komolčič predsednik izvršnega sveta samo zato, ker je bil komunist.
— Teta Liza govori včasih velike traparije.
— Teta Liza je rekla, da stric Komolčič ne bi imel nikoli tako velike hiše, če ne bi bil komunist.
— Pretirava, da se vse kreše.
— Pa vikend ima tudi.
- Kdo?
— Stric Komolčič.
— Kar naj ga ima.
— Pa veš, zakaj ga ima?
— Sezidal si gaje.
— Teta Liza pravi, da ima vikend samo zato, ker je bil komunist.
— Zdaj reci še, da ima stric Komočič mercedes zato, ker je bil komunist.
— Teta Liza trdi natanko tako.
— Verjetno mu tudi hčerka študira v Angliji zato, ker je bil stric Komolčič komunist.
— Pa ne samo to, ate.
— Je še kaj drugega vmes.
— Komolčičava žena je naredila šoferski izpit samo zato, ker je bil stric Komolčič komunist.
— To pa presega že vse meje.
— Počakaj, nisem ti povedal vsega.
— Imaš še kaj na zalogi?
— Razumljivo. Poznaš Flokija?
— A Komolčičevega psa?
— Tistega cucka, ja. Dati so ga šolat miličnikom in bil je sprejet mmm i.......ni’muW r
samo zato, ker je bil stric Komolčič komunist.
— Kap me bo od teh čenčarij tete Lize.
— Pred kratkim pa se je stric Komolčič prijavil za ravnatelja osnovne šole v Repičevi dragi
— In teta Liza pravi, da je bil imenovan samo zato...
— Ni bil imenovan, ne. Pa veš, zakaj ne? Ni bil imenovan samo zato, ker je še vedno komunist.
TONI GAŠPERIČ