_ ^ d« r«n «bot. mm
is prasniko*
j^ed daily except Saturday». Sunday« and Holiday!
^^^«»Mainii
PROSVETA
4 » %	a
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Uredniški in upr#vnlikl prostori: SW7 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904
rro-YEAB
Cm liata jo $1.00
^ "	is. IMS. «t th. DMt-oTfto«
•t Chicago, UlinoU, under th« Act oí CongrM« of March S. ISTS.
CHICAGO 23. ILL.. PETEK. S. SEPTEMBRA (SEPT. 5). 1947
Subscription $1.00 Yearly ŠTEV,—NUMBER 174
Acceptance for mailing at special rate of poatag* provided for in fiction 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1018
luski maršal obdolžil Ámeriko n Anglijo kršenja dogovoral
Izjava precitana na seji članov zavezniškega kontrolnega sveta. Sovjetom naklonjeni nemški listi napadajo kapitaliste
Barlin. 4. sept.—Maršal Vasi-
j d. Sokolovski, ruski koman-[nt v Nemčiji, je obdolžil jnenko in Veliko Britanijo, da I se odločili za razkosanje gnčije in kršenja dogovora, ki t bil sklenjen na konferenci dike trojice v Potsdamu pred rema letoma. Kršenje dogo-)ra je ameriško-britski pro-»m glede zvišanja produkcije rapadni Nemčiji. Izjava ruskega maršala z obutvijo je bila precitana na i članov zavezniškega kon-olnega sveta v Berlinu. Ge-eral Lucius D. Clay, ameriški m, je odgovoril na obdolžitev, i se že dve leti trudi v priza- ( ivtnjih za ekonomsko združili Nemčije in končanje eko-snskega kaosa. Vrata drugim Um so še vedno odprta za ko-peracijo z Ameriko in Veliko ritanijo.
Maršal Sokolovski je s svojo j«vo sprožil napade v nemških ■tih, ki so naklonjeni Rusiji, i Ameriko in Veliko Britani-i. Listi trdijo, da hočeta Ame-ka in Velika Britanija razce-Iti Nemčijo na dva tabora, za-idnega in vzhodnega, in izro-ti Porurje v roke zapadnjaških ipitalistov.
Nacht Express pravi, da je na-len ameriško-britskih načrtov olacija najbolj važnega indu-rijskega središča Nemčije.
r ameriški kapitalisti dobiti
ontrolo nad industrijami v Pe-
irju.
Ameriške avtoritete so nedav-
0	naznanile, da hočejo zvišati
ivljenski standard v zapadni lemiiji. Postavila naj bi se na imovzdržajočo se podlago, če-r»v je izgubila poljedelske po-njine na vzhodu, ki so pod hrjetsko okupacijo. ' General Clay skuša dvigniti imške industrije in s tem olaj-iti breme, ki ga nosijo ameri-b davkoplačevalci v obliki Vilkih okupacijskih stroškov. Dr-ivni department je večkrat sdil drugega konja, boječ se,
1	bo Clayeva politika v Nem-ii» rezultirala v komunistični
oblasti v Franciji. Sled-ja izraža ob vsaki priliki boja-® pred restavriranjem nem-
ških industrij. To je razumljivo, ker je bila Francija v manj ko sto letih trikrat žrtev nemške agresije.
Washington in London sta zaradi protestC-fcancoske vlade zavlačevala objavo naznanila o dosegi sporazuma glede povečanja produkcije v zapadni Nemčiji. Britski zunanji minister Ernest Bevln je zavzel resno stališče o komunistični nevarnosti v Franciji, ameriški državni tajnik George C. Marshall pa se je izrekel za posvetovanje s francosko vlado, katere predsednik je socialist Paul Ramadier.
Nov spor med Ameriko in Rusijo
Vprašanje združitve con v Koreji
Seoul« Koreja, 4. sept.—Možnost dosege sporazuma med Ameriko in Rusijo glede spoji-, t ve okupacijskih con v Koreji je izginila. Nastal je nov spor, ko so ameriške avtoritete zavrnile rüski predlog.
General Albert E. Brown, načelnik ameriške delegacije v skupni ameriško-ruski komisiji, je dejal, da ne more sprejeti ru-HH	skih priporočil in predloga. Ru-
ffhner Zeitung piše, da hoče- ^ vzUajeiti^ftri zahtevi, da ne
Merita mora izde-
Stališče Rusije je vzrok, pravi senator
W«hlngton. D. C.. 4. sept.— enator McMahon, demokrat iz
»n^ticuta, je dejal, da mora izdelovati atomske P*; k(,r Husija noče sprejeti "*mkih predlogov glede kon-™ bomb. "Da so ti predlogi T0!11' pravi »n pravični, po-dejstvo, da jih odobrava-v* države z izjemo Rusije,*1 r rekel senator.
' M*hon je soavtor zakona *** «renske notranje kontro-
«"mske ••nergije. Govoril je radijske^n programa de-
Mranke, ki
sme biti noben desničar član korejske skupščine.
Brown je rekel, da bi skupščina prišla pod kontrolo komunistov in drugih levičarjev, ako bi pristal na rusko zahtevo. Poudaril je, da je 15,000,000 desničarjev v Koreji in ti bi bili brez reprezentacije v skupščini, ako bi pristal na rusko zahtevo.
Vsa prizadevanja skupne komisije v osemnajstih mesecih so se izjalovila. Razgovori niso u-stvarili podlage, ki bi omogoči la formiranje začasne samovlade v Koreji.
Unije v Avstraliji zapretile s stavko
Melbourne, Avstralija, 4. sept. —Kongres avstralskih strokovnih unij je zapretil z oklicem generalne stavke, če ne bo delovni teden skrajšan na 40 ur-Stavka bo oklieana prihodnji mesec.____
Američani drze ruskega častnika
Moskva, 4. sept,—Uradna čas-niška agentura Tass poroča, da ameriške vojaške avtoritete v južni Koreji drže ruskega ma-
Domače vesti
Is Detroita
Detroit.—Dne 30. avgusta je mrtvoud zadel Petra Juričiča, člana društva 121 SNPJ. V kritičnem položaju se nahaja v Osteopatic Hospitalu, Second ave. in Highland. Članstvo mu želi okrevanja. — Jože Korsič, tajnik društva 121 in zastopnik Prosvete, je prejel vest od svojcev iz starega kraja, da je 23. avg. umrl njegov 88-letni oče v mestnem zavetišču na Jesenicah. Kratko poročilo pravi, da je zaspal mirno.
Nov grob v Pennl
Pittsburgh, Pa.—Dne 18. avg. je po daljši bolezni umrl Anton Tomšič, star 55 let, doma iz Pod-struj pri Ilirski Bistrici, v Ameriki od 1920. Pred leti je vodil gostilno na južni strani mesta. Tukaj zapušča ženo,'sina, hčer in dva brata, v starem pa mater, sestro in tri brate, kakor tudi brata v Južni Ameriki. Bil je član društva 118 SNPJ, kakor tudi ABZ, samostojnega društva Orel in Kat. vitezov sv. Jurija.
Ia Clovolanda
Cleveland. — V predmestju Bedfordu je umrl Louis Gorenc, ki zapušča ženo, štiri sinove, tri poročene hčere in brata Antona.—V Perryju, O., pa je umrl dolgoletni slovenski farmar An ton Lipold. Zapušča ženo, dve poročeni hčeri (eno v Lorainu, drugo v Genevi), pet vnukov, pravnuka ter tri brate in dve sestri.
Dve začasni vladi v Ekvadorju
Vojaška juqta osmih članov formirana
Quito. Ekvador. 4. sept.—Dve začasni vladi sta aktivni v Ek vadorju. Ena je civilna v Qui-tu, druga pa vojaška v Ambatu.
Predsednik Suare« Ventimilla je formiral četrto vlado v zadnjih enajstih dneh. Tvorijo jo štirje liberalci in štirje konservativci. Major Enrique Girón, poveljnik vojaških čet v drugi vojaški coni, noče priznati Ven-timillovega režima.
; Giron je sinoči naznanil ustanovitev vojaške junte v Ambatu, katero tvori osem članov. Ti reprezentirajo oborožene sile, ki so strmoglavile deset dni trajajočo diktaturo polkovnika Cariosa Manchena. Poročilo pravi, da so bile oborožene sile v Ambatu ojačane in da podpirajo vojaško junto. Giron je proglasil junto za ustavno vlado.
Naznanilo, da se bo bivši predsednik Jose Ibarra, čigar vlada je bila strmoglavljena v nekrvavi revoluciji 23. avgusta, vrnil v Ekvador, ]e povzročilo nove komplikacije. On je dobil zavetje v Colombiji. Poročilo dostavlja, da je na poti v Ekvador.
Dohodki ameriških farmarjev se povečali
Washington, D. C., 4. sept.— Poljedelski department poroča, da so se dohodki ameriških farmarjev povečali in da bodo dosegli rekord v tem letu. V osmih mesecih tega leta so znašali $17,400,000,000, kar je 21 odstotkov več kot so znašali v isti dobi lanskega leta.
Britsko sodišče obsodilo 14 gestapovcev
Hamburg, Nemčija, 4. sept.— Britsko vojaško sodišče je obsodilo 14 bivših gestapovcev v smrt na vešalih. Spoznani so bili za krive umora 50 zavezniških letalcev, ki so skušali pobegniti iz nemške jetnišnice pri Slaganu, Slezija, v juniju leta 1944.
jorja Fulavskega. Major je bil aretiran, ko je po pomoti prekoračil mejo in dozpel v ameriško okupacijsko cono.
GRŠKI CIVILNI USLUŽBENCI ZAPRETIL! Z OKLICEM STAVKE
SÄ- ?!,lno '^¿kjo v
'Jnjfrn letu.
M»»,atorja je govorilo
™ '^'gih vodilnih derto-v*i no napadali kongres,
' * pod kor	V
It ft&i,
Id».,'
'trolo republikan-" kongresa napram ^ " nam, farmarjem in ^ j k« mu programu.
h. ' ' J* <l*jal, oa Rusija j^' Mitiko agresije in eks-^ ' ' * VKfh frontah. Ame-^ ""linjena v odločitvi, da ** d<*eči svojega ^ J" "ttiinacija Kvrope in
Atene. Orfcija. 4. sept —V konfliktu raztrgana Grčija, katero nadlegujejo gerilci na ceveru in politična kriza v Atenah, je pred nevarnostjo oklica stavke 72.400 civilnih uslužbencev. Izbruhnila bo morda danes.
Konstantin Caldaria, predsednik nove rojalistične vlade, ki bo vprašala parlament za zaupnico, ko se bo sestal na zasedanju, je naznanil, da je p«»dpiaal dekret na osnovi sprejetih zakonov, ki prepovedujejo oklic stavke civilnih uslužbencev. Dekret je sto-pil v veljavo brez parlamentarne ratifikacije.
Nekateri krogi vidijo v preteči stavki poskus pritiaka na Cal-darisa. naj uključi reprezentan-te drugih političnih strank v svojo vlado. Lov Henderson, predstavnik ameriškepa državnega departments, ki je nedavno
dospel v Atene, tudi pritiska na Caldarisa in kralja Paula, naj razširita vlado.
Civilni uslužbenci zahtevajo zvišanje plače. Sedanja mesečna plača je $42 do $82. Slednjo plačo prejemajo uradniki, ki so v vladni službi 20 in več let. Nekateri prejemajo plačo in pol za čezurno delo.
Unija civilnih uslužbencev ni pod vplivom levičarjev. Voditelji so naznanili, da bo stavka trajala nedoločen čas. če bo vla da odredila aretacije stavkarjev, Med civilnimi uslužbenci so uči telji, sodniki, policaji in gasilci.
Civilni uslužbenci se ne napenjajo pri delu. Mnogi delajo samo dopoldne. Predlog ameriške misije, katere načelnik je Dwight Griswold, naj delajo 40 ur v tednu, so odločno zavrnili.
Grška armada
dobro hranim
Ameriški davkopla« čevalci nosijo stroške
Aten«, Grčija, 4. sept.—Voja-ti grške armade so dobro hranjeni na račun ameriških davkoplačevalcev. Prvi prispevek k nasičevanju vojakov je znašal $104,550. Ta vsota bo predstavljala dnevne stroške ameriških davkoplačevalcev do 30. Junija prihodnjega leta na podlagi ameriškega pomožnega programa v Grčiji.
Grška oborožena sila šteje 204,000 mož. Tvorijo Jo vojaki, orožniki, civilna policija in člani mornarične ter letalske sile> Za nasičevanje vsakega člana oborožene sile morajo ameriški davkoplačevalci prispevati 52 centov na dan. fitevilo uključu-je 7,000 grških vojakov, ki so bili izgnani na otoke na Egej-skem morju zaradi kršenja discipline.
Odmerek živil za vsakega vojaka vsebuje 3,700 kalorij dnevno. Kaznovani vojaki ro deležni manjših odmerkov.
Odmerke po grakem okusu je določil polkovnik Charles E. Gentry, član ameriške vojaške misije, Vsak vojak dobi dva funta kruha dnevno poleg mesa in drugih živil.
EVROPA V NEVARNOSTI NOVE EKONOMSKE KRIZE
t
Državni podtajnik Lo-vett naglasil potrebo ameriške pomoči
IZREDNO ZASEDA-NJE KONGRESA?
Waahlngton. D. C.. 4. sept.— Državni tajnik George C. Marshall je bil informiran po po-vratku v Washington iz Rio de Janelra, Brazilija, da se razvija nova ekonomska kriza v Evropi, ki bo zahtevala ameriško pomoč prihodnjo zimo.
Državni podtajnik Robert A. Lovett je na sestanku s časnikarji razkril, da se evropska e-konomska struktura podira. Amerika je bo morala podpreti. Lovett je izrazil bojazen, da bo zapadna Evropa zabredla v e-konomski kaos, preden se bo Marshallov načrt začel izvajati, ako Amerika ne bo storila potrebnih korakov v tem letu.
Samo začasni viri pomoči so odprti Evropi. Med temi so posojila od ameriške izvozne-uvozne banke in svetovne banke. Nekatere zapadne evropsko države bodo morale dobiti pomoč v ameriških dolarjih, da bodo podprle svoje denarstvo.
Lovett je napovedal resne in dalekoaežne posledice, če ne bo Amerik« priskočila na pomoč
zapadnlm evropskim državam in jih rešila pred ekonomskim polomom. Situacija Je postala a kutna, ker je nastala finančna kriza v Veliki Britaniji. Posojilo $3,750,000,000, katero je Velika Britanija dobila od Ameri ke, bo kmalu izčrpano.
Več zapadnih evropskih držav je prizadetih zaradi suše. Produkcijska sredstva morajo krit potrebe doma. Letina pšenice v Franciji je najnižja v stoletju Velika Britanija pa je utrpela izgubo $800,000,000 v pridelkih zaradi ostre zime.
Možnost je, da se bo mora ameriški kongres sestati na iz rednem zasedanju in razprav Ijati glede pomoči zapadni Ev ropt Priča kuJo se, da bo po vratek Marshalla pospešil odločitev glede sklicanja izrednega zasedanja kongresa. Marshal in senator Vandenberg nista ho tela komentirati možnosti zase danja kongreaa.
human ponudil atomske snovi svetu
Pospešitev zatiranja raka in drugih bolezni
St. Loula. Mo„ 4. sept,—Predsednik Truman Je v zvezi * novo politiko ponudil vsem državam omejene količine radioaktivnih elementov iz ameriških atomskih peči, da se pospeši zatiranje raka in drugih bolezni.
Ponudba je v Trumanovem telegramu, ki je bil dostavljen mednarodnemu kongresu za raziskavo raka. Dr. E. V. Cowdry, predsednik kongresa, je označil ponudbo za odločen korak v svetovnih prizadevanjih za odpra* vo raka. Delegati drugih držav so sprejeli ponudbo s navdušenjem na znanje.
Ameriška komisija za atomsko energijo je izjavila, da ponudba na predvideva razkritja tajnosti atomske energije in produkcije atomskih bomb. Plutonij in uran U-235, ki tvorita eksplozivno snov atomskih bomb, niata uključena v ponudbi.
Radioaktivne snovi atomu se smatrajo za najvažnejše zdravniško raziskovalno sredstvo. Dr. Robert S. Stone, profesor radio-ogije na univerzi v CaUforniji, jf dejal, da bo Amerika Imela coristi, ako bo kdo odkril vzro-te raka in zdravljenja.
Kampanja unij CIO v lllinoisu
Voditelja politične akcije imenovana
Chteago, 4. sept. — Državni svet unij Kongresa industrijskih organizacij je naznanil kampa njo, katere cilj J« poraz 20 kon grešnikov iz Illinoisa, ki so gla sova II za protldelavski Talt Hartleyev zakon, pri volitvah prihodnje leto.
Joseph Uerniano, novoizvolje ni predsednik sveta unij CIO, je imenoval Sama Levlna in Fran ka Annunzla za načelnika odbora politične akcije v lllinoisu, Levin, bivll predsednik sveta unij CIO, je upravitelj skupnega odbora unije Amalgamated Clothing Workers, Annunzio pa legislatlvni direktor Jeklarske unije CIO.
"Odločili smo se za uporabljanje vseh sredstev In energije vseh članov unij CIO v izvajanju programa politične akcije," je dejal Germano. "Glavni cilj kampanje je poraz vseh kon-gresnlkov, ki so glasovali sa protldelavski zakon. >< .
INCIDENT V ISTRI POSLEDICA DOBRO PRIPRAVLJENE PROVOKACUE
Federacija za odpravo jurisdikcijskih sporov
Chicago, 4. sept - Delegati Čl-kaške delavske federacije so in-struirali člane eksekutivnega odbora, naj najdejo sredstva in metode za odpravo jurisdikcijskih sporov. WilllHm Lee, predsednik federacije, je dejal, da so juriadikcijski spori, v katerih člani ene unije piketirajo člane druge unije, bedasti in treba jih je odpraviti.
Bitke v Indiji se nadaljujejo
sept.
New York—Dr. Vladimir Bu-kal-ič, predsednik vlade hrvaške ljudske republike, je na vprašanja dopisnika uradne Jugoslovanske agenture Tanjug, nanašajoča se na incident, ki »e Je pripetil v vaal LaniŠče, Istra, v katerem je bil duhovnik Miro Bulesič ubit. prelat Jakob Uk-mar pa ranjen, odgovoril, da Je bil incident po«ledlca dobro pripravljene provokecljc, katero avtoritete v Utrl niso odkrile ob pravem času.
Dr. Bakartč Je dejal, da so duhovniki, spadajoči k redu a v Pavla, nedavno Imeli zborovanje v 1'azinu, ko je tja do»pel prelat Ukmar kot poaebni odpo-alanec koprakega in tržaškega škofa Antonija Hantinlja Na tem so odločili, da se vrši birma v Lanišču. Sklenili so, da ne
New Delhi, Indija, 4
Bitke med muslimani in Hindu-	sme biti nihče, ki je znan kot so
ti v Pakistanu se nadaljujejo,	vražnik cerkve, boter. V Karanju, glavnem meatu Pa Po zborovanju eo se duhovni-
kistana. je bilo tft ljudi ubitih	ki razšli In potem imeli pridige,
In čez 40 ranjenih v zadnjih	v katerih so poudarjali, da člani
dneh.	jugoslovanske armade iti mla-
dinci, ki delajo na mladinski progi, ne morejo bili botri.
"Jasno Je," Je rekel dr. Baka-rlč, "da zborovanje duhovnikov nI bilo sklicano z namenom upoštevanja cerkvenih pravil, temveč iz provokacijakega razlogu Nekateri dobri in pošteni duhovniki so bili prevarani. Prevarane so bile tudi avtoritete, ki se ntso hotele vmešavati v verska vprašanja. Ljudstvo Je bilo razkačeno zaradi izjav duhovnikov, da vojaki in mladinci ne smejo biti iKitri. Po duhovnikih na-hujskatm drhal Je prva na|>adla one državljane, ki »o zahtevali pojaanlla. Izbira vasi I^anlšte doka/uje premišljene priprave za provokarije Ta va» je znana v vsej latri, ker je gnezdo uata-šem naklonjenih elementov. Ti ao bili takoj pripravljeni xa pro-vokacijsko akcijo.**
Kanjei}! prelat Ukmar je bil ^aretiran in bo povtavljen pred Jugoslovansko aodišče z organi* zatorji Incidenta In onimi, ki ao bili udeleženi v incidentu
BEVIN PREDLAGAL RAZDELITEV AMERIŠKEGA ZLATA
Britski zunanji minister priznal resnost no-tranje krize
WASHINGTON OSMEŠIL PREDLOG
Soulhport, Anglija, 4. sept —
Zunanji minister Ernest Bevln je predlagal razdelitev ameriškega zlata, ki je zakopano pod zemljo v Fort Knoxu, Ky., pravo vseh trgovinskih restrlk« cij v Evropi in ustanovitev carinske unije med deželami brlt-skega imperija v svojem govoru na letni konferenci kongreaa britskih strokovnih unij,
Bevln je orisal zunanjo In notranjo politiko delavske vlade In zaključil svoj govur s svarilom, da bo konferenca zunanjih ministrov v novembru v Londonu morda zadnja priložnost za Izravnavo evropskih zadev. "Vpre-šanje v Veliki Britaniji je pro-dukcija ali stradanje," je dejal "Resna notranja kriza bo traja-lu najmanj dve leti. Dajte ml sredstvu produkcije In poln rezultat, pa bom lahko revidiral zunanjo politiko v Evropi In jI pomagal pri rehabilitaciji.
Uverjen sem, da si Amerika veže roke ln povzroča visoke davke, ker noče razdeliti zakopanega zlata. Ako boste našli drugI zlati rudnik na svetu, da bi vam pomagal, vam bi koristilo. Zlati rudnik je nedotaknjen v Ameriki, ki pa ne dela ničesar. Ako se bi zlato razdelilo, bhse povečala kupnrvfta v opu-stošenih krajih sveta. Očitajo mi, da sem povezal Veliko Britanijo z Ameriko. Sedaj sem pred vami z apelom za boj za našo neodvisnost v delavnicah, rudnikih In na polju. Predvsem hočem, du bo Velika Britanija stala na svojih nogah." ,
Bevln se je v svojem govoru dotaknil vprašanja znižanja oborožene sile, Dejal je, da so bili že storjeni koraki glede znižanja oborožene sile. Pod pritiskom članov eksekutivnega sveta Kongresu strokovnih unij Je bila resolucija, zahtevajoča znižanje oborožene sile, umaknjena.
Washington, D. C.. 4. sept.— Uradni krogi so osmešili predlog britskega zunanjega ministra Bevina, naj Amerika razdeli zlato, ki Je zakopano pod zemljo v Fort Knoxu. Izjavili so, da je socialističen in da Je prišel od človeku, ki se oprljemljf Zadnje bilke v lastni obrambi ln obrambi voditeljev deltvake stranke in vlade, ki 10 flrfMHi Veliko Britanijo na rob bankrota
Besednik federalnega ziklad-negu departmentu je dejal, da lahko Bevln dobi vse all del ameriškega zlutu, če je pripravljen plut uti $35 za vsuko unčo. To je cenu, katero je Amerika plačala.
Državni depurtment nI hotel komentirati Ilevlnovega predloga.
Vladi Francije in Argentine zavrnili ameriški protest
Washinglotl, D. C„ 4. sept,— Diplornatični krogi ao naznanili, da atu Francija m Argentina za> vrnili ameiiški protest proti sklenitvi trgovinske pogodbe med državama. Ameriški pro-tent je naglašal, du pogodbu vsebuje klavzulo, ki zapostavlja Ameriko. Pogodba med Francijo in Argentino Je bila sklenjena m podpiaanu v Parizu. Obe državi ata se obvezali, da bosta uporabljali izključno svoje parnike v prevažanju blaga Iz ene države v drugo. Pogodba bo v veljavi pet let. Argentina Je dala Franciji kredit $ HM.200 000, da bo lahko kupovala živila In druge potrebščine v argentinski republiki. '
septkmbra
O alkoholu in drugem
Milwaukee, WU. — Rečen ica pravi, da obi ju be dela dolg. 2e pred mesecem dni sem obljubil, da bom nekaj napisal o prekomernem uživanju alkoholnih pijač, in sicer na pobudo mojega rojaka Antona Zornika iz Penne.
Do sedaj ni še niti en dopisnik iz tukajinje naselbine, katera ni majhna, poročal, da prekašamo Slovenci vse narodnosti v gostilniški obrti. Tukaj imamo približno sto slovenskih gostiln, seva, nekateri gostilničarji ne marajo biti Slovenci, čeprav ga lomijo v angleščini, da le Bog pomagaj. Vse priznanje pa onim, kateri se ne sramujejo materinega jezika v pričo drugih narodnosti!
Kot daljni sorodnik goriškega Uavčka, pesnika Simona Gregorčiča, se še spominjam njegovega veličastnega pogreba, ki je bil 1. 1906. Vsa višja gosposka iz Oorice se je udeležila pogreba. Zapeli so mu njegovo priljubljeno pesem "Na planine" in nekaj drugih. On je zelo črtil Lahe, ker so vedno stegali svoje prste oo naši zemlji. Zelo me veseli, da je njegov grob sedaj na jugoslovanski zemlji, "kajti Lahi so oljuvali Via njegov spomenik skozi 25 let.
Moja pokojna mati je želela, da bi šel tudi jaz v "črne" šole, toda če bi iel, bi hotel biti pes-lik, ne pa duhovnik. Naj na tem mestu poskusim svojo pesniško Ulico. Seve, čitatelje moram /naprej opozoriti, da nisem noben pesnik, žilica pa mi ne da miru, da ne bi zložil nekaj na ačun škodljivca alkohola. To* ej naj pričnem:
Kje revel bi snovi jemal, da v verce bi jih dajal. Ak' posreči se mi kitica kaj vredna, le mislim, da dosegam Gregorčiča in Prešerna.
Pij t Pij! Vsaj samo enkrat se živi, tako v gostilni pesem se glasi. Kdor takih ljudi posluša glas, ilvet' mu je kratek čas.
2e od daleč ti smrdi, kdor ullva žganje,
za nobeno rabo nI—samo za postopanje!
Ime mu je hudičeva pijača, hujši strup ima kot kača.
Pravijo: v vinu jo modrost, pijan od njega pa uganja le norost. Zato vino pri miru pusti, ker ne potrebuješ to modrosti.
Po pivu pa se debeli! in šojo s nJim gasiš. To jo samo kemikalna voda, zanjo centa dat' je Ikoda.
Torej gornje o pijači sem povzel po nekaterih virih in sku-psj spravil. Naj dodam še to: Ako te žeja, se napij vode iz mrslega studenca, potem pa za-vpij: "Živela abstinenca!"
Seve, vi poslušajte moje nauke, kaj pa jaz delam, to je pa moja stvar, tako namreč pravijo vsi govorniki, bodisi verski ali oa politični. Torej oprostite. Po-edrsvljsm vse zavedne Slovence!
Prank Brliš.
Glas iz Detroila
Detrott. M Veh.—V mesecu avgustu smo imeli tu veliko vročino. Sicer pa nam nič ne škoduje, če se malo pregrejemo in «potimo na soncu, temveč je celo koristno našemu zdravju.
V tem kraju imamo kratek poletni čas. Ne bo dolgo in poletje te bo poslovilo od naa, nakar bo nastopila jesen, zanjo pa mrzla dma. Čas res hiti kot ubežne Milje, tako da ga ne more ujeti nobeno živo bitje.
mladeniči in možje, ki so umi rsli po bojiščih in prelivali kri na tuji zemlji. Edine skrb nenasitnih kapitalistov *e veliks bi saga denarja, čas bi še bil, da bi napravili konec vsem vojnam enkrat sa vselej.
Naznanjam članicam renskega
Predstavniki Ford Motor Co. In avine unije CIO ao podpisali novo mesdno pogodbo Hk pred 1$. uro, ko so stopile v veljav? (22. avg.) najbolj drastične določbe Taft-Harilerevega zakona. Se« deča od leve na desno sls John Bugas. Fordov načelnik sa delav-ske odnoiaje. in Richard T. Leonard, podpredsednik unije UÁW, Id Je vodil pogajanja. V ozadju po Mantón Cu minings. Fordov uradnik« Maurice Sugar, odvetnik unije, la Thomas Thompson, predsednik krajevne unije «0| UAW. 9 to pogodbo se Je družba zavezala, da ne bo skušala zdrobiti unije skost sodišče v primeru "divjih" stavk, ako unlla nastopi proti slednjim. O vprašanju, da-1! hočejo penzUo ali 13e povUek na uro, bodo odločili Fordovi delavci s splošnim glasovanjem.
odseka Slovenskega narodnega doma na John R. cesti, da se seje kluba obdržujejo vsako drugo nedeljo v meseci}. Odbor želi da bi se članice redno udeleževale sej, posebno pa so prošene, da bi se udeležile v velikem številu prihodnje, ki se bo vršila 14. septembra, začetek točpo ob štirih popoldne. Na dnevnem redu bomo imele nekaj zelo važnega. Torej udeležite se!
An na Serdoner, tajnica.
Enake ptice skupaj lete .
Minili sta že dve leti. odkar je bila končana vojna, vsiic temu Hooverja' pa le danes nimamo pravega
miru. Vse kaže, da bi imeli kapitalisti radi vojno na vse večne čase. kajti njim se ne smilijo čil. da naša vlada siplje" milijar-
Cleveland, O»—Kar koli pogledamo v naravi, opazimo, da iste vrste živali in rastline žive nekakšno skupno življenje. 2e v šoli so nam učitelji predavali, kako v jeseni lastavke v, jatah skupaj lete proti jugu, spomladi pa se zopet skupno vrnejo.
Ni mi znano, koliko imamo ptic selivk, znano pa nam je, da svoje vrste živali iščejo svoje vrste, nsj si bodo zajci ali mački, risi ali hijene, dihurji ali lisice itd- Tudi pes išče paqe družbe, dasiravno človeku naj-udanejša žival.
Tudi med ljudmi najdemo iste lastnosti kot med živalmi. Politik išče družbe politika, bankir bankirja, trgovec trgovca, pop jx>pa, delavec delavca, lopov lopova itd. Dobijo se skupaj na en ali drug način, nakar skupaj pletejo mreže, seveda, vse za življenski obstoj. Vsaka vrsta, vsaka pasma gleda na življenje s svojimi očmi, toda ne z vidika bratstva, marveč s stališča izkoriščanja, kdo bo drugega najbolj izkoristil, kako mu bo zavil vrat v svojo korist.
Tudi naš predsednik je iskal sebi enakega moža in ga tudi končno izvlekel iz stare šare, in sicer "slavnega" inženirja Her-berta Hooverja. Tega moža pozna ves svet, saj je skoraj spravil ves svet na be^alko palico.
Da. danes zopet potrebujemo On naj bo naš Mesija. naš mentor ... On naj pogleda po svetu intrig in spletkar! j. In tako je on zopet odlo-
de Ijudtikega denarja v nenasit no fašistično žrelo. Treba je postaviti na noge zopet uboge Nemce. Italijane, grške fašiste. Turke. Japonce. Spance, na kratko: Amerika naj pomaga reakciji vsega sveta?
Kdo je ustvaril naclfašizem?
—skovsla "svetovno zvezo moralnih sil za dosegu pravičnega krščanskega miru.M je le pesek v oči. Tudi ni nič čudnega, ako je -naša" vlada podarila Italiji celo milijardo dolarjev v obliki črtanja posojil in okupacijskih stroškov in jI povrhu dala še 28 trgovskih ladij. Kdor maže, se mu tudi vrsts odpirajo! «
Kdo komunizem? Gotovo ni bil nihče rojen z gotovo ideologija Ustvarili so jih razni Hooverji, kakor so ustvarili tudi svetovni polom in grozno vojno. Sedaj pa so zopet na delu, da zanetijo tretjo svetovno vojno. Hoover je že zamesil testo in že lepo izhaja ... Ti izrodki prinašajo Človeštvu večno trpljenje, namesto lepšega in boljšega življenja.
Papež je tudi iz teh vrst. Sedaj zopet klepeče, da je svetovni mir mogoč le na krščanskih principih. Krščanski človek mori krščanskega človeka že dva tisoč let! Da, isti krščanski človek Še nadalje zavaja in spletkar! proti krščanskemu človeku. To bo počenjal toliko časa, da uniči vse pridobitve sveta in se pogrezne v srednji vek.
Tudi Slovani se iščejo med seboj že dolgo časa, končno pa so se našli. Danes se vsa svetovna golazen jezi in preklinja, če kdo v Moskvi kihne, ali pa izpusti malo sape iz sebe. Pri nas v Ameriki reakcija neprestano kriči nad temi Rusi in jih dolži vsega slabega. Radi najmanjšega prestopka se jim očita kršitev dogovorv. Seveda, mi, ki smo veliki in bogati, lahko počenjamo kar hočemo, toda tako postopanje se lahko prej ali slej maščuje. .	|
Tudi lopovi iščejo	drug drugega v temnih kotih. Včasih se
16čijo za nekaj časa,	a prej ali slej so zopet skupaj.
Po dolgih letih pa se je znašel v objemu z Jakcem od A. D. Tine Srakoper. Seveda, Jaka je bil vesel svojega starega znanca, in sicer zato, ker je nametal koše blata na Milan^ Medveška v njegovem trompihelnu. Tako seveda misli Tine ali Tone. Da, da. enake vrste ptice skupaj lete .. .
John Flllplč.
Poizveduje po sorodniku
Kewsne». TU.-V 169. številki Prosvete sem čitsl, ds je v Pitts-burghu. Ps., umrl rojak Anton Tomsieh Rad bi izvedel, sli je bil on moj polbrat.
Lansko leto sem iskal mojega polbrata skozi ta list. ali zvedel nisem ničesar. Obvestilo o smrti Antona Tomsicha pa mi da misliti, da je bil on morda moj polbrat, kajti po starosti se ujemata in moj polbrat je tudi ti-vel nekje v Penni. Doma je bil iz Studenca nad Krškem.
Ce bi mi kdo mogel dati kakšne informacije o njem, naj mi sporoči na naslov. Louat Tomsic, «24 Harrison St. Kewanee. III!
Louls Tomsic.
Ratifikacija mirovnih pogodb
Mirovne pogodbe s štirimi osiščnimi državsmi—Italijo, Ogrsko, Rumunijo in Bolgarijo—so končno ratificirane. Pri sestsvljsnju tehl	£ veliko treskanja med Vzhodom in* Zapadom.
leto so se klestili predno so jih "zmagovalci* kongK jpsvili in v Parizu podpisali. Tudi ratifikacija se j« vJeHa več köt pol leta, največ po zaslugi Sovjetske Rusije. Konč no so zadnji teden te pogodbe ratificirali tudi v Moskvi.
Kaj je bil vzrok, da je Sovjetska unija toliko čass odlašala s sprejetjem teh pogodb, spada med zagonetke sovjetske politike. Vse druge države, premaganke in zmagovalke, so jih ratificirale že pred mesf^i. Tudi ameriški senat (v aprilu), na katerega je bil stoičen mo^an pritisk, nsj odloži zs nedoločen čas vsaj ratifikacijo italijanske pogodbe češ, da je "preveč krivična". Po mnenju ita-lijanofilov in patentiranih rusofobov je bila "krivična" vsled tega, ker je Italija izgubila pretežni del slovenskega Primorja in Istrijo s Trstom vred, kskor tud! vsled tega, ker bo morala plačati neksj čez $300 milijonov vojne odškodnine za stokrst večjo škodo, ki jo je povzročil njen fsšistični Imperializem v Rusiji, Jugoslaviji, Al banijl, na Grškem in v Etiopiji. Italija je s to pogodbo seveda izgubila tudi svoje afriške kolonije in majhen kos uoemlja, ki gs je dobila Francija. Ampak za to ni šlo. P,fi ameriških zagovornikih italijanskega imperializma je šlo za Trst in čfsto slovenske ter hrvslke pokrajine. Uspeli so vsekakor toliko, da je Italija obdržala del slovenske Goriške z Gorico vred.
*
Ruska ratifikacija teh pogodb je zdaj zelo presenetila vladne kroge v Washingtons Vsaj tako se glase časnikarska poročila Temu presenečenju se ni čuditi, kajti pred par tedni smo čttali, ds so se vladajoči krogi odločili, da ostanejo ameriške čete v Italiji za nedoločen čas. Da-li so storili to vsled tega, ker so rsčunali, da bo Moskva kar naprej sedela na teh pogodbah ali vsled nove strategije, bo pokazala bližnja bodočnost. Ako je slednje resnica, potem bo prišlo do novih, še večjih napetosti med Vzhodom in Zapadom.	......
V	smislu teh pogodb morajo "zmagovalci" potegniti svoje okupacijske čete lz vseh premsganih držav najpozneje v teku 90 dni po ratifikaciji, oziroma po prijavi ratifikacije v Parizu in Moskvi. V smislu italijanske pogodbe morata Anglija in Amerika v 90 dneh potegniti svoje čete iz Italije, Rusija pa v smislu ostalih pogodb lz Bolgarije in v pretežni meri tudi iz Rumunije in Ogrske. Rusija lahko obdrži nekaj vojaštva v slednjih dveh državah za protekcijo svojih komunikacijskih zve/, (železnic) toliko časa, dokler ne pride do sklenitve in rstifikacije mirovne pogodbe z Avstrijo.
*
Vpričo prej omenjenega naznanila državnega in vojnega depart-menta, ds misli Ameriks obdržati svoje čete v Italiji za nedoločen čas, je vprašanje, kaj zdaj store v Washingtons to je, da-li se bodo drlali mirovne pogodbe, ali jo bodo enostavno poteptali—na primer ulično kot je hotela Rusija storiti v Iranu pred dobrim poldrugim letom, ko je hotela tam obdržati svoje čete. Ta možnost ni povsem izključena, kajti "power politics" si piše svoje zakone. Enako tudi imperializem.
Razni svedojti in zagovorniki "Trumanove doktrine" se namreč zadnje čase ¿»olj in bolj pogosto oglašajo z argumentom, ds ima Amerika (v resnici Wall street) preveč vitalne interese na Blii-r.jem vzhodu in v Grčiji, ¿U bi mogla potegniti svoje vojaštvo iz »In,,to brez uzira na določbe italijanske mirovne pogodbe. Arimmtol; je. da je za protekcijo teh interesov Italija postala za AnWftta)tpajvainejfci strateška točka v Sredozemlju. Ako se Atngfiforiujnakne i*( Italijo, gre dalje ta argument, je nevarnost, da Italija postane torišče boja med ruskim in anglo-ameriškim
vpliftttfe Š*> pa je seveda treba preprečiti za vooko ceno . . .
*
Iz tega je razvidno, ds se je z rusko ratifikacijo teh pogodb, predvsem pa italijanske, ameriška visoka diplomacija znašla ns zelo kritični točki Ako z Anglijo vred potegne svoje vojsštvo <z Italije, bo prepustila to važno "strateško" točko svoji usodi—raz-mshu komunističnega vpliva. Ako tega ne stori, bo odprto In cinično storila to, kar se v tej deželi dan za dnem očita sovjetski Rusiji—ds se ne drži dogovorov in obljub. V tem primeru gre še več kot zs navadne dogovore in obljube ali tajne sporazume. V tem primeru gre zs "svetost" vsžne mednarodne pogodbe.
Iz te zagste lahko reši ameriško visoko diplomacijo DeGssperi-jeva demokrščanaka vlada, ki je lutka Vatikana in Washingtons, kakor tudi dekla vseh domačih in tujih privilegiranih interesov In reši jo lahko na ta način, ako Ameriko in Anglijo formalno na prost, naj svojega vojaštva še ne potegneta Is Italije, kajti razmere za to še niso zrele . . . Citalt smo že namreč, ds ae v "vplivnih" krogih v Italiji ta sentiment bolj in bol} razvija. In verjetno, da se. kajti Italija je polna notranje gnilobe in fašističnih ostankov, sploh stebrov, ki so se le potuhnili. Deteta v resnici sedi na žrelu i.ovega socialnega potreoa. ki Jo bo zopet vrgel bodisi v neofašizem ali pa v socialno revolucijo.
Nič ae ne bom«» torej čudili, ako se DeGasperlJeva vlada na prt-iisk Vatikans in Washingtona obrne na Ameriko In Anglijo, nsj ignorirata ono točko mirovne pogodbe, ki prsvi, ds morata poteg niti vojaštvo it Italije v teku 90 dni po rstlfikaclji. Edino vprašanje je. da-li more DeGaspertjeva vlada to risklrstl, kajti s tem bi dala cele koše politične munldje levičarjem-komunlstom, so-cialistom in ishko tudi centristlčnlm skupinam Tods reskclja je t.avadno slepa
V	luči vaeh teh možnosti In delikatne Italijanske situacije torei nI čudno, ako je Trumsn zadnjič v Interesu "višje politike«' Igno rlial vse proteste raznih proteatantovskth sekt in k papežu zopet pmlal svojega poslanika v osebi jeklarskega magnsts Mvrona 'I aylorja. Tisto, da bosta papr* tn Trumsn-Vstikan In Amerika
GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NABODNE PODPOMI
JEDNOTZ
Organ of and published by Slovese National Benefit Society
dršave (loven Chlasfs) In Kanado UM na leto. S4J0 sa pol leta. 12.00 sa četrt leta; sa Chicogo ln okolico Cook Ce~ SMO sa celo leto. S4.7S sa pol leta; sa inoaemstvo I11J0.
Sttbecrlpllon raies» ier the United StaSes (enoopt Chlsafs) and Caaada M.00 por yeax, Chlcago aad Cook Couaiy II M por year, fsrolga ooMtfrioo 911.01 por yoer.
Cene sglass» po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nsaaasšaalh členkov se ae vrečajo. Rokopisi literarno vsebine (črtico, povesti, itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je prilošU
—Manuscripts of communications returaed, Otber meauscripts, bo returaed to sender only aad
I	Naslov aa vso, kar lasa stik a listom«
PROSVETA 2117 • H to. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois
prosveta

Dva tedna na Dolenjskerr
Paul Berger
,Trsi, 22. avgusta. — V Novo mesto sva aa peljala z vlakom skozi Sevnici Vzela sva mariborski vlak, tako da sva Izstopila v Zidanem mostu in si pgle-dala razvaline ondotnih hiš. Postaja je le delno porušena, šola, poleg postaje, pa popolnoma. Ker nisem točno vedel, kateri je kU Ivančičev, hotel, sem vprašal nekega železničarja, kateri mi je pokazal kup kamna in opeke. Žalosten pogled! General Sher-man je imel prav, ko je dejal, da je vojna pekel!
Pozneje sva dobila zagrebški vlak úyzstopila v Sevnici. Na postaji sem vprašal nekega moža, ali pozqa nekega Kragla, ki ima.brod čez Savo. Dejal je, da ga dobro pozna in je celo vedel, da mu vedno pošilja pakete brat i* Chicaga. Povedal sem mu, da je John Kragel naš mlekar in da pusti pozdraviti vse 'jožete, a njegovemu bratu je ime Maks, katerega tudi pozdravlja. Ako bi imela več časa na razpolago in ako bi vlak hotel na naju čakati, bi šla tudi njega obiskat jn mogoče bi nama <¿al "free ride" z brodem čez Savo.
Iz Tržišča nas je potegnil vlak na stransko progo v St. Janž, kjer je premogovnik. Kurilnica je od bombardiranja porušena in okna na hišah razbita. Ob železnici in tudi v Št. Janžu je Še precej vidnih, italijanskih napisov. Tam perejo tudi pesek za glažovino, ki ga pošiljajo v Pan-čevo blizu Beograda.
, Do Trebnja je bila: vožnja mučna, ker so nas v Št. Janžu sem in tja nič kolikokrat porivali. Vlak je bil namreč z "mešanim blagom". Od Trebnja do Novega mesta pa je bila prijetja vožnja, dasiravno je bila lokomotiva sadaj.
Na novomeški postaji je naju čakal nečak in mahnili sme jo v mesto. Po kosilu smo šli v žabjo vas, kjer sicer nisem videl nobene žabe, k ženi poznanega Ludvika Medveška iz Cle-velanda. Bila je vesela najinega obiaka. Njena prva,beseda je bila, zakaj nisem pripeljal s seboj njenega moža, ker komaj čaka, da se vrne domov. Zagotovil sem ji, da bo gotovo prišel v jeseni, kajti sedaj je malo prostora na parnikih in pa z izdajanjem potnih listov so danes v Ameriki zelo skopi. Del hiše je razbit, a imajo pripravljenega precej materiala za popravo. S popravo čakajo na "kuče gazdo" iz Clevelanda. Soproga Ludvika, ali mati pomožnega urednika Milana Medveška, je zelo prijazna, čila in korajžna žena, vzlic prestanemu strahu in trpljenju za časa vojne.
V Novem mestu je veliko hiš deloma ali popolnoma porušenih. Hiša soseda mojega nečaka je bila bombardirana in kamenje, opeka in drobci bombé so leteli skozi okno in mu pokvarili pohištvo in pod Pohištvo je deloma že dal popraviti toda raznih šip zaenkrat še ne more dobiti. Utrpel je veliko škodo, a pravi, da je dobro, da ni bilo ¿e hujše.
Drugi dan smo se cxipeliali
avtomobilom, katerega Ti
na rttinninn.. ___i ,	**<
ov prijav , .	. • - - Vavti i
SÜL^H0 obü.kali dve sestri mi
tovariš Pečar, proti Vavti vai kjer smo obiskali dve sestri ■ Vogrich iz Chicaga. Ena **
Svidenje po 40 letih
, Maynard. O.—Tukaj imamo že skozi ves mesec avgust silno vročino. Noče in noče odnehati in celo v senci je težko prestajati.
Slučajno sem zvedel za moje ožje rojake, ki živijo v Imperia-lu, Pa., in sicer Joe in Frances Siadič. Ona dva sta doma iz iste fare kot jaz in moja žens, nam-reč s Čateža pod Zaplazom na Dolenjskem. Odločil sem se in ju obiskal dne 18 avgusta. Svidenje po 40 letih je bilo resnično prisrčno. Pri njih sem ostal ves teden Postregla sta mi zelo lepo. za kar se jima najlepše zahvaljujem!
V spremstvu Joea Sladiča sem tudi obiskal Slovenaki narodni dom v Imperialu. Zelo sem bil presenečen, ko sem videl tako lepo stavbo. Tako krasnega na-< Dalje na S. strani)
s« piše Kulovec in tako smo , ustavih v gostilni pri Kulovc Gospodinjo sem vprašal ima sestro v Chicagu. Odgov rila mi je, da ona ne, pač , njen soprog. "Potem je nek pomote nekje," ji odgovoru Ker je bila gostilna, smo sedli naročili nekaj pijače. Nato pristopil gospodar, ki se je ra no pripeljal iz Novega mesl Povedal mi je, da ima v Chicai sestro Horvat, ki se je vdrui poročila' (z nekim Kodichem. ( jt )0 ime Karolina, jq pozna; kakor sem poznal tudi njene prvega m6ža, sedanji pa se pi
Pogovarjali smo se o tem onem, med tem pa sta prišli o sestri kateri sem iskal. Lahko mislite, da sem jima dosti p vedal, kajti z' Vogrichevimi jioznamo še iz La Salla, 111. \ mogrede naj povem, da je I pokojni John Vogrich, razen p licista Klemeneičs, ki me je svakom Thomasom Golobom postaji čakal, prvi Slovenec La Sallu, ki sem se seznanil njim in bila sva prijatelja groba.
Sestri mrs. Vogrich sta bili \ seli najinega obiska in tudi g stilničar nam je pred odhode razodel, da je bil leta 1904 de\ mesecev v Ameriki, in sicer | pokojnemu Martinu Kondi Chicagu. .
V	Straži smo obiskali tu brata Johna Darovca iz Chicaj Bil je zelo zaposlen z gradu nove hiše. Postregel nam je dobrim cvičkom ter nam prav da njegova sestra Mary Andre iz Chicaga vedno kaj pošlje, kako so veseli, ko odpirajo f kete. Pričakujejo, da pride M ry kmalu na obisk.
V	Stroških Toplicah smo irr 11 kosilo, za kopanje pa ni bi časa in odpeljali smo se nazaj Novo mesto, od tam pa v Št. J< nej. Nekaj dni pozneje so ur Ü tam konjske dirke in nek konjski sejem. V Št. Jerne smo se ustavili le toliko časa, < smo se malo ohladili in okre ¿ali-
V	Kostanjevici pa smo obi kali Leopolda Košaka, ki m brata Johna Košaka v Chicag Tudi on je bil v«sel našega ol ska in "potrital" nas j« z d brim domačim cvičkom.
Iz Kostanjevice smo se odp Ijali proti Škocjanu, kjer wno ustavili pri nekem usnjarju, pi jatelju mojega nečaka Hudi Bergerja. Iz Škocjana pe s« jo mahnili v šmarleto, kjer sn večerjali. Tudi tam se nisn kopali, kajti se je ie temnilo zraku in glavi, končno pa « dospeli utrujeni y hotel Metr pol, kjer sva prenočevala V ta hotelu manjka še marsilu predno bo udoben za utrujei popotnike.
Drugi dan pa smo šli na «M ride" proti Beli Krajini. Ust vili smo se v gostilni Petra j* dovinovca v Jugorju. Gostiln čar st dobro spominja MarH Popovkha. ki v Chicagu z« * liko let izdeluje "Natural' sm<* ke. Tam se je ustavil i koletoi Slavko Vericaj. ki je nečak * bi o poznanega Josephs
ja is Cicera.	,
V	Metliki smo ie ustavil» gostilni pri Zvonku Gerbcu. * si pri vežemo duše. nato P** prej skoz. Gradec v CrnornH od tam pa nad Sem*cm ^ vas Kot in Crmošnjic* vTj£ in nazaj v Novo m«»to u* je precej hud^oc^ ^ pa je nama vseeno ugaja« dva tedna ns Dolenjs*«*^ ste ostala v pnj^»^ M dan j.
vem mestu neki dveie«»
ki je hotel iti po jezu Spodletelo mu je i» d*^* r šel smrt pod	^
Tretji dan sva » PJ^ £ odpeljala proU sva ostala nekaj dru vsem!
prosveta
the enlightenment
| ^. SEPTEMBRA. 1947
PROSVÎTA
». J,
Razgledi po staff Mni
(Poroča Franjo Aleš iz Ljubljane)
Iktualni
POLITIČNI PREGLED lum.J problemi ju-^lovanske zunanje Jilike v odnoiih Ameriko
sedanje izkušnje Jugosla-državami Zapada, zlasti z
Lskimi vladajočimi krogi, _Kile v jugoslovanskih lju-i prepričanje, da ni mogoče "¿vati nesebične in iskre-pomoči za obnovo Jugoslavi-•ie pred dnevi izjavil mar-Josip Broz-Tito direktorju «sne agencije Tanjug. Z ^shallovim načrtom bi si Jurija nakopala samo obvezuj a petletni gospodarski na-Lindustrijalizacija in elektri« ¿ija nove Jugoslavije bi bili kbo ogroženi. Iskrena ali ^a •pomoč" vzbuja Jugo-rinom utemeljene, dvome, « odnosi z Arp^iko se ojsp libšali šele, po osvoboditvi ivec so bili. že preje np kbfjah, a to ne po kriy.di.Ju-llavije. Za to trditev govore »slednja dejstva:
1.	Jugoslavija je že v letih 43 m 1944 predlagala USA in miiji po vojaških misijah Jenitev medsebojne pogodbe lend-leasu" (zakon o posojilu najemu) za dobavo vojaške-materijala, da bi se Jugosla-ja s čim manjšimi človeškimi hrami borila proti Hitlerjevim u vojaškemu stroju na stra-zaveznikov. Službeni ame-ki krogi so že takrat odklo-j takšno pogodbo o dobavi.
2.	Sovjetska zveza je odsto-a leta 1944 na prošnjo Jugo-ivije dve letali tipa "Douglas" potrebe vrhovnega štaba. No, igoslavija ju je morala že po
dneh vrniti zaradi protesta jriikih vladnih krogov, ki so proti temu, da bi jugoslo-inski vrhovni štab razpolagal ema dvema letaloma. Ta pri-¡r je značilen, čeprav nezna-i.
I. Jugoslavija ima v Ameri-zlata za okroglo 50 milijonov ¡vjev. To zlato Jugoslavija ijno rabi pri obnovi svoje de-(, ameriški vladni krogi pa fcjo o tem ničesar slišati, od-, »o zahtevajo od Jugoslavije irano velike vsote za ne-(bno oborožitev po lend-leasu, ire pa Jugoslavija ni bila •žna. Z Malte je prejela Ju-»lavija leta 1944 sicer 8 tor-Imh čolnov, s katerimi je va razpolagala begunska vla-v Londonu. Zahteve po pla-; i teh čolnov pa so sedaj preme
Ameriški službeni krogi io dovolili in niti zdaj ne do-Ajujejo Jugoslaviji nakupovala. strojev itd., kar je nuj-Potrebno /.a obnovo dežele, Ji« nočejo dati potnih listov 1 Med ameriškimi državlja-vodi propaganda proti pri-v Jugoslavijo, novo Jugo-. ^vijo hočejo izolirati, izvrše-neke vrsto -gospodarsko «ado.
T" pa so dejstva, ki utrjujejo
Novahske ljudi * prepriča-
Sim ti krogi nočejo''po^
Sati.	, (
*
■Roilovanako-bol gar-? delovanje močan * Pred napadalnimi kpti imperialiitov
«davno podpisani jugoslo-JMw|gsrtki sporazum je 1 Po svetu mnogo prahu, * Palal danes Balkan to-, m"u. kar ne gre več v '	) so s,, do nedav-
»¡¡»«iio sejali prepire med r-^kim, državami. Jugosla-• m., m- odloci-^ »"'Manets moč-na činitelja P r '"da ter razvoja demo-E? na Balkanu. Ce med-¡J' «np-rialiiti. ki se danes «ršk« reakcije, ki i' * m*J» »n skuia vzdrže-|Vf Pritisk ter ovirati Mil °,frK,k,,4tKn»h sosodov, ^ J1* fcv«JO staro politiko i 'h trdnem zidu no-J 'kih demokracij teme-/;,kaj bratski jugo-' "Uganki sporazum P ' * «t rfed napadalnimi ^ '- nalistov. Vsi delov-u,kani in Podunavj« w ■ . bleske sklepe kot r?l,ru "^ničnega prt
1 ». ■
jatelj^tva, a poštena evropska kakor tudi ostala svetovna politična javnost jih je sprejela ter pozdravila kot stvarni prispevek, k zagotovitvi miru in demokracije.
Čehpslo vaška je v vseh svojih listih, prisrčno pozdravila jugoslovansko - bolgarski sporazum. „Prav tako Poljska in Sovjetska zveza. Agencija France-Piesse je objavila izjavo Madžarske, Id gleda z največjimi simpatijami, na te važne zgodovinske n sklepe, saj pričenja s tem novo razdobje krepkega miru na Balkanu, kar je lahko tudi dragocen činitelj miru po vsem svetu, itumunskj tisk kakor neodvisni "TimjpuP je pa-pisal, da še nikoli ni bij podpisan na Balkanu tako pomemben in dalekosežen sporazum;."Scan-tes" je napisal, da so Rumuni sprejeli poročilo o sporazumu z največjimi veseljem, tudi fiun coski demokratični tisk je po-V|iaril velik pomen tega jugo-sjoi^anski^bolgarslMiga sporazuma. "Humanité" je označil špora^um za dragocen prispevek k splošnemu miru in celotnemu sistemu varnosti. Angleèki list ♦'Daily Worker" je smatral, da sporazum zagotavlja popolno sodelovanje obsežnih, delov Evrope med Črnim in Jadranskim morjem. Tudi konservativni "Times" je priznal, da je uspelo Jugoslaviji in Bolgariji zgraditi lasten sistem medsebojne pomoči ii\j prenehati s starim sovraštvom/ kar je prej večkrat ogrožalo mir. Vsak uspeh skupnega načrtovanja v vzhodni Evropi bo znaten prispevek h gospodarstvu vse celine. Neki uradni predstavnik Foreign Officea pa se je spozabil in na podlagi lastnega subjektivnega opazovanja ocenil blejski sporazum kot da je naperjen proti Grčiji.
Tu se je jasno pokazalo, da sporazum ni naperjen proti nikomur, ampak služi edino obrambi ip utrditvi miru; med tem pač grško monarhofašistič-na vlada kot edina na Balkanu nadaljuje s staro politiko med balkanskimi narodi. Take besede pa so tudi znak, da obstoja-^ jo še danes določeni krogi, ki se ne morejo pomiriti z novim dejstvom na Balkanu. Ti krogi bi znova napravili iz Balkana "sod smodnika", a to svojo politiko izvajajo s pomočjo grških fašiitov.
Skupna zmaga nad fašistično Nemčijo je rodila neomajno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Posledice te skupne zmage so tudi odstranitev starih reakcionarnih in protiljudskih režimov v obeh državah ter vzpostavitev nove, ljudske demokracije ter ureditve, v kateri morata služiti notranja in zunanja politikA lastnemu ljudstvu, ne pa interesom tujega kapitala. Na teh dejstvih je zasnova n o jugoslovansko-bolgarsko prijateljstvo in sodelovanje ter trdno prepričanje, da to prijateljstvo ne bo razbito. To jača-nje prijateljstva, med obema državama je naj lepii primer za re-Aevaruje političnih in gosppdar-8lfi^,yprašapj v duhu mednarodnega sod^pvanja v povojni Ev ropi. To prijateljstvo je velik prispevek balkanskih narodov k izgraditvi povojnega miru, za katerega se bori svetovna demokratična javnost pod težkimi in zapletenimi pogoji.
Se posebna vrednost jugoslovansko - bolgarskega sporazuma je tudi v tem, da je sporazum delo velike protifašistične borbe.
Demokratična fr<mt* zahteva vie svoboščine za Slovence, ki ostanejo pod Italijo, da ie ne bo ponovila tragedija zadnjih desetletij
Na I. kongresu goriških, beneških in kanalskih Slovencev, ki se je vréél sredi avgusta v Gorici, je zbranih 172 delegatov. k< so predstavljali nad 60 tisoč Slovencev, ki bodo ostali v smislu mirovne pogodbe v Ita h jI. pretresalo vprašanje programa bodočega življenja Slovencev pod lull Jo. Slovenci v Italiji bodo izdajali list "Soča , ki bo glasilo goriških, beneikih in kanalskih rojakov.
Program Demokratične fronte je bil sprejet in obsega tri točke. Iz programa je jasno ra/vidno, da ne bodo goriški, kanalski in beneški Slovenci nikdar dopustili, da bi se ponovila tragedija zadnjih desetletij.
Demokratična fronta rojakov v Italiji sloni na tradicijah narodno osvobodilne borbe in vodi še nadalje boj proti narodnostni in kulturni odtujitvi od narodov nove Jugoslavije. Fronta sv bori skupno z naprednimi silami nove Italije za utrditev republike in demokracije ter za čim tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. V nadaljnjem piogramu se bori Demokratična fronta Slovencev v Italiji za manjšinjske zahteve, ki obstojajo v priznanju slovenskega jezika, pravici tiska, združevanja, ¿avpih shodov, manifestacij in nastopoy, uvedbi dvojezičnosti v javnih uradih v Gorici in krajih, kjer prebivajo Slovenci, o-mogocitvi Slovencem do vstopa v vse javne službe, priznanje slovenskih osnovnih in srednjih šol, posvetnih društev, knjižnic, čitalnic itd., popravo krivic, ki so jih prizadejali rojakojp fašisti, vrnitev državljanstva Slo-vencei», \ix 90 se radi fi^Iihia izselili,' upravo občih ¡k) tam bi-vajočih Slovencih itd.
Na kongresu so izvolili glavni otfbor Demoicratlčhe fronte, ki šteje 40 članov.
r*

IZVLEČEK ZAPISNIKA SODNE OBRAVNAVE PROTI FRANCU SNOJU
'««mM

Sodna obravnAva proti Fraitcu Snoju— Snoj obtožuje Furlana
(Nadaljevanje)
Kot je bilo že poročano, je bila obravnava pred vrhovnim sodiščem LR Slovenije proti vo hunski skupini inženirja Črtomira Nagodeta ter proti profesorju Borisu Furlanu prekinjena, ker je bila združenu z razpravo proti Francu Snoju, u-piavniku Državne avtopromet-ne službe( DAPS). Nadaljevala se je 6. avgusta, ko je bila pre-čitana obtožnica tudi proti Snoju.
Zadeva Stepinac .¡-.
Sovražniki nove Jugoslavije v inozemstvu so bruhali lažne in provokatorske vesti tudi o postopanju ljudskih oblasti s Stepincom, zagrebškim škofom, ki sedi od lanskega leta v za-peru radi svojih deliktov okupacijo ter po osvoboditvi. Te laži in provokacije so odločno demantirali predstavniki ameriških cerkva, ki so si ogledali zapore, kjer je zaprt Stepinac in njega samega. Predstavniki ameriških cerkva, med njimi dr. Amery Sheapler iz New Yorka, dr, G. W. Burder iz In-dianapolisa, dr. Jean Nussbaum iz Pariza, mr. Philip Elliot iz Brooklyna, dr. Edmond Dewal iz New York Cltya, dr. Howard Melish iz New Yorka in dr. Claude Williams iz Alabame so med .drugim izjavili,..da so jim jugoslovanske oblasti na njihovo zahtevo dovolile obisk pri bivšem zagrebškem nadškofu dr. Stepincu, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem in protiljudskega delovanja, "S Stepinccm smo se razgovarjali v njegovi sobi," pravijo ameriški cerkveni dostojanstveniki v svoji izjavi. "Stepinec je dejal, da je hrana dobra,- dfe se dobro počuti in da je srečen, ker je v ječi zdrav. Dva člana delegacije sta zdravnika in sta se strinjala s to izjavo, ker ima Stepinac videz popolnoma zdravega človeka. Stepinac je izjavil na vprašanje dr. Nussbauma, glavnega tajnika Mednarodnega združenja verske svobode, da nima v zaporu nobenih omejitev glede verske svobode. Stepinac ima sv. pismo v latinskem in hrvatskem jeziku, hkrati ima tudi druge knjige, en pisalni stroj, na katerega je pisal, ko smo priJHi. in da vsak dan o-pravlja mašo v posebej urejeni kapeli, ki je poleg njegove sobe. To smatra Stepinac za glav-Ho uteho. Z ozirom na ta dej stva lahko odločno trdimi», nadaljujejo ameriški predstavniki
Obtožnica obtožuje Franca Snoja, da je bil ves čas delovanja inkriminirane špijonske skupine tesno povezan z njenimi voditelji ter s Furlanom; da je vedel za vohunski center 101 v Avstriji, prejemal ilegalno literaturo, jo čital, spravil, pred ar«tatfjo pa,, yi)|£ilii, vohunski akuJtfjii je dajal nasvet» ter. ji ¿bUufrljal pomoč in intervencijo v slučaju aretacije; dogovoril ae je <a izdajanje podtalnega časopisa; zlorabljal je službeni položaj ministra vlade Ljudske republike Slovenije ier kasneje upravnika DAPSa ter dajal za* upne podatke politične in splošno gospodarske vsebine za sestavo porodil člailom predstavništva tuje vlade v Sloveniji; vohunski organizaciji je nudil na razpolago svoje stare politične zveze izza preda prilske med 1 Jugoslavije ter dal navodila Borisu Furlanu za organiziranje svoje lastne vohunske mreže; povezal je Nagodetovo skupino z Dragoljubom Jovanovičem v Beogradu ter Tomo Jančikovi-čem v Zagrebu; vedel je za beg Qizelc Drčar v Avstrijo z namenom, da se priključi izdajalski ubežni skupini v Avstriji, na svojem domu pa hranil njeno lastnino; soglašal je z vzposta, vjtvijo ilegalne vezi preko člana predstavništva tuje držav« do df. Alojzija ^Cuharja v Londonu; prejel je ocl Furjppa sramotilni pamflet pod naslovom "Titov življenjepis", ki ga je iz angleščine prevedel v slovenščino, razmnožil in razširjal; prejemal je od Furlana klavetniško literaturo v angleškem jeziku, jO prevajal in razmnoževal, med njimi Bullitov članek o Rusiji m članek Bogdana Hudiče (ki je bil objavljen v Literary Diges-tu) o stanju v Jugoslaviji; sprejel je seznam vprašanj o splošnem državnem in političnem stanju v FLRJ in obljubil Furlanu pomoč ter predlagal osebe, ki bi pri sestavi poročila lahko sodelovale (ta seznam je v stra hu pred aretacijo sežgal); preko Furlana Je dajal podatke splošno državnega značaja članu predstavništva tuje (angleške) države.
Po prečitanju obtožnice Je pričel senat vrhovnega sodlAča zasliševati Franca Snoja. (Iz zapisnika obravnav« je razvidno, kaj je bil pravi poinan besed: Franc Snoj se Je vrnil v domovino, "d« reši, kar se reUtl da,"
v izjavi, da so vesti o slabem ravnanju s Stepinccm lažne in provokatorske."
vnsNBors
t»
é lût 1	
	
Mr f *x " .'4 ^	- ¿¡j A. < ■ ^ w flC^tfe/ Z mT J
k k ¡S* ■	'1 ? ....--------1
Ko «o snqUékl vaUtrqovcf v Croydon u odklonili platatl far-mariera zahtevan« cene sa njih produkta, so M sladnjt • svojimi pr'dalkl sa sal podali aa tr<j ta napravili dobro kupčijo, kakor kaša
-r-ko je bilo poročano, da je vstopil v Osvobodilno fronto in hoče 2 delom popraviti, kar je zagrešil proti OF v inozemstvu. Op. SANS.)
Snoj prlsnava. da )• vtdri«v«l
stik« s Naflodnfom, puria. nom ln drugimi rso do- * bo po osvoboditvi
Obtoženi Franc Snoj je v začetku zasliševanja potrdil, da je sprejel obe obtožnici, ju preči-tal in razumel, kakor tudi potrdil pravilnost svojih izpovedb med preiskavo.
Predsednik: — Ali se čutite krivega? ...
Snoj:—Prt sns vs m krivdo, delno.
, Predsednik:—V koliko priznavate krivdo*
Snoj:—Da sem nekatere članke iz tujih listov v resnici prevajal,
Predsednik:—Ali še kaj drugega?
Snoj:—Prtsnsvam. da som dol s« odhod Olaolo DrčarJoye na Koroško. Prlsnavam. da som Pf*)«l • Hrvatskega. It Zagreba Jančlkovlčovo pismo, da som poslal Ljuba Sirca v Zagreb, da som vodol aa oblake, ki Jlb Jo imel Stre v Beogradu prt dr. Drogollubv Jovanovtču. prlsnavam. d« som vadrieval stike ■ Nagodotom. Sircem ln Furlanom vso dobo po osvoboditvi.
Na nadaljna vprašanja glade stikov, ki jih je imel s posameznimi člani Nagodetove vohunske organizacij«, j« izpovedal Snoj, da so prihajali k njemu Furlan, Nagode in Sire, da so pri t«h obiskih govorili o neki organi zacijl, kjer se j« med drugim razgovarj^l o zvezah z dr. Kuharjem v Londonu. Enkrat samkrat so bili skupno pri njemu Nagode, Sire in inženir Kuvčnik, sicer pa so prihajali k njemu posamezno. Govorili ho, kako bi ae organizacija izvedla.
Predsednik:—Ali vam je Nagode pripovedoval o svoji skupini?
Snoj:—-Pripovedoval mi je,
Predsednik:—Kaj vam Je pripovedoval?
Snoj:—Pripovedoval mi je o inženirju Kavčniku, povedal mi je o Sircu, povedal j«, da imajo mrežo po nekaterih krajih Slovenije.
Predsednik:—Kaj ste obravnavali na onem sestanku, ki so se ga udeležili Nagode, Sire in Kavčnik?
Snoj:—Takrat je bil razgovor o nekem časopisu ... O nekem podtalnem časopisu, bolje rečeno o letakih, j« bilo govora nekoč kasneje, ko je bil Nagode sam pri meni in povedal odločitev njegove skupine.
Na nokatera vprašanja odgovarja Snoj izmikajoče, če* "da ae tega ne more spomniti". Tako pravi« da ae na more «pomniti gl«de zveza « KoroAko in Drčarja. Glede osnutka ustave, ki ga ja prejela Nagodetova upina iz vohunskoga centra izpove, <Ja mu ja ^a osnu tfck prinesla na dom Lucija Hkvarča, da pa se je zarodi tega hudoval, ker j« vedel, da 1-m« Skvorčev« ilegalno zveze, ter je naročil, naj to stvar so-žgejo. Leto« spomladi mu J« Ljubo Stre prines«! podrugo po-lo pripombo osnutku ustave iz vohunskoga centr« 101 z željo, d« bi Jih pregledal. Ko Je Sire odšel, Je kasneje Snoj to pripomb« k ustavi pregledal in sežgal.
Predsednik:--Zakaj po ste se žgall?
Snoj:—Ker nisem hotol Imeti tega dom«, ker j« bilo to nekaj ilegalnega.
Pomožni tožilec. — Vedeli ste. da K to nekaj ilegalnega in umatrall, da Je ticb« to stvor solati Ali j« prišel Kirc k vam In vprašal po teh pripombah?
Snoj:— Bife J« prkkol teden kasneje In sem mu povedal da sem stvar sežg«l, ker Je bil« kmalu potom preiskava zaradi mojega sina,
Nagode Jo Snoja obv«etil. da
organi sir« vohunsko mrošo
Piedaodnik:— Druga lučka obtožnico vam očita, d* sto v okviru to akuptno, ki ae )« iwg«rii-ztrala v vohunska «vrh«, orga-
i
sku; lbi.

nizirali mrežo In dajali obvestila za špijonski center.
Snoj: — Razgovarjal sem se morda z dvojico ali trojico, am pak na širše to ni šlo, gotovo ne.
Predaednik:—Kaj vam je Nagode pripovedoval o svoji mre-{ ži?
Snoj:—Nagode mi je pripovedoval, da mrežo organizira, da ima ponekod svete na Dolenjskem, omenil mi je izrecno, da ima tvez« tudi na J«senicah, in mislim, da mi je rekel, da tudi v Trbovljah.
Predsednik:—Ali ste imeli namen tudi Furlana organizirati v to mrežo?
Snoj:—Jaz sem mislil in tudi s Furlanom govoril, da naj bi tudi Furlan med svojimi prijatelji organiziral skupino.
Predsednik:—In koga je po t«m v to mrežo vključil?
Snoj:—Ni mi o nobenem povodci. Pozneje enkrat mi je priporočal da naj bi sprejel dr. Vrhunca, zaradi česar sem sma* tral, da j« z njim o tem govoril, vendar pa nisem pristal, d« bi dr. Vrhunc prišel k meni.
Predsednik—Furlan je torej tudi im«l načrt, da napravi svojo mr«io?
Snoj:—Ali je imel načrt . . . Jat sem o tem t nJim govoril in nI odklonil.
Snojev! stiki a Janfttkovtčom ln dr. ftutelem
Predsednik: — Ali ite potem tudi z Zagrebom ln Beogradom navezali stike?
Snoj Je izpovedal na to vprašanje, da je prišel n«kdo k njemu it Zagreba in mu prinesel Jančikovičevo pismo ter pove dal, da želi dr. Suetj, naj bi »e zglasil pri njemu v Zagrebu. V tem času so ae v Ljubljani r«t-govarjali, da bi bilo dobro, če bi imeli zvet« z Zagrebom, in se je Snoj dogovoril s Sircem, da bo šel Sire i v Zagreb, kjer ga je Jančikovlč spravil v tveto z 4r. Sulej«m. Sire J« potem poročal o razgovorih, ki Jih Je im«l v Zagrebu,
Predsednik:—Ali st« govorili o tem. da s« za to Nagodetovo organizacijo, za to mrežo, ta nima tudi konzul n«ke tuje države?
Snoj:—Da «e konzul zanima za naš« stvari, je govoril Furlan in tudi Sire. N« spominjam se, da bi Nagod« o tem govoril.
Sne) )o dajal Purlaau podatka
Obtoženi Snoj priznava, da ga je dr. Furlan večkrat obiskal. Razgovarjala sta te o raznih zadevah. Med razgovori j« Furlan marsikaj povedal, V dveh primerih ga J« Furlan konkretno vprašal z« mnenje in obenem povedal, da te za to zanima konzul. Vpralal ga Je, kaj ve o dr. Bataju, in j« pripomnil, da s« za to zanima neka tuja držav«, ozirom« njen konzul. Nato j« obtoženi Snoj Furlanu povedal, kar j« o Busaju vedel. V drugem primeru g« J« FurUn vprašal o dr. Voršiču, nekdanjem iupanu v Celju, o č«mer pa mu nI mogel dati nob«nih podatkov. Ko J« dobil obtoženi Snoj zvezo z Nag«>d«tovo skupino, J« sprva v*d«l, d« st« njena član« Sire ln inž. Kavčnik, ko |ia j« kasneje dobil trn pobudo KurUo« zvezo tudi s prof, Hri barjem, J« it razgovora t Hribarjem vedol, d« spada tudi llribai v Nsgodetovo skupino. Hribar s« je zanimal za razne gospodarsko zadev«, o čomer sta s Snojem tudi govoril«.
Pomožni tožilec:-Kakšno je bilo tisto poročilo iz Kuhe krajin«?
HnoJ:—Poročilo iz Huhe krajino »«m projel «vgusta ali septembra IIMA
Pomožni tožilo«:—Ali st« vi komu kd«J to poročilo pokarali?
Snoj:—O t eni poročilu tem m* rsrgovarjal s podpredsednikom vlade. In mislim, tudi t prodaod-ni kom.
Tožilec —!n t kom It Nag<»d«. tov« skupin«?
Snoj —Možno, da urm govorit o tej zadavi, kajti poročilo j« na meno naplavilo vtis
Tožilec:—Komu sto dali še po roAio, rs/on osebam, ki sto jih imenovali?	•
Sim» j Nobenemu Tožilec — Morda Hribarju? Mord« Vodetovi?
Snoj:—Nob«n«mu nisem dal.
Tožilec:—Razprava proti Na-godetovl skupini j« pokazala, da so podatki in poročilo, ki so ga našli pri vat, enako poročilo, ki ga je poslal Hribar nekemu tujemu predstavništvu. Pojasnite, kako je moglo priti do identičnosti med vašim poročilom in tem poročilom?
Snoj:—Teh podatkov niso našli pri meni doma, ampak v pisarni, v uradu in sem smatral to kot stvar, ki sem jo dobil takrat kot minister. O tej zadevi sem, kakor rečeno, obvestil nekatere predstavnike vlade, al pa ItkUuieae ln Je telo verjetno, d« tem «o o tem risgnvarjaJi alt a Nagodotom ali t Borisom Furlanom. toda ne z namenom, da dajem kake informacije.
Tožilec: — Potemtakem menite, da j« Nagode ali Furlan zlorabil vašo izjavo in pripovedovanje o stanju v Suhi krajini?
Snoj:—C« j« izrabil kdo poročilo za inozemstvo, prav gotovo ne vem, ne izključujem pa namena, ker je bilo poročilo teft-ko.
Furlan si le na nedopuaton
način prisvajal saupno koroapond«
Pomožni tožilec:—K«ko «6 prf-' 11« pten« !t tale oaebno korttf " spondonc« v roke toabtotetfogjr* Furlana?
Snoj:-^-To ml je daneti telo težko pojasniti, ne vem, ni kakšen način se je to tgodllo. '
Tožilec:—Kaj pa it vale ml-n Istrske korespondence, ki je bilaMtrecno vtm namenjena?
Snoj,;—Da bom bolj konlur«-teni Med tatllŠanJem tem videl, da Ima dr. Furlan originalna pUma, ki «am lih pisal rasnim Uudem v Amerik!. Kako 1« prišel do teb originalnih pitam« ao vem* Ima tudi livlečke it pisarn, k! tom Jih pital dr. Kreku. Ne liključujem, da «em mu dal •n «1! drug tak prepia. ampak n« mogoče «e ml tdl, da bi vsa ta pUmt. vse te prepiae. kolikor tom Jlb rtdel. Uročil n]*mu jat. Moral la aa kak drug načtn pri-
MX. 4AL _— ^ — ^ __
ao ioe prepisoe».
Tožilec:—Ali menite, da je na nedopusten način priftel do te osebne ln minittrske korespondence?
Snqj:—No mora biti drugače. Najbolj «e ml tdl frudae, kako Jo mogel priti do pisem« Id mm Jlb pisal Dudam v Ameriki« ki ao petsto al! ttooft mili datoft «Iran od Now Yorka.
Snoj Je nadtljo izpovedal, da mu Je Furlan telo prigovarjal, da bi nt vezal ttlke t kontulom neke tuje d«ž«le.
Pomožni tožilec:—AH Jo llo stmo za državne ttik« ali ta kaj v«č?
Snoj:—Pozneje Je Furlan en« ki at omanil, d« bi bilo prav, la bi o gotovih zadevah informiral (tuj«g«) konzula.
Pomožni tožilec:—O kakšnih zadevah?
Snoj:—O političnih. Konkret-no te sedaj ne moram spomniti, za katoro zadevo je šlo.
Pomožni tožile«:—Zakal pa f kotel Imet! Furlan podatke o dr. BaaaJu ln dr. VorUte? .
Snoj: -Rekel Jo. da koaaal le r«bi, J as tem menil, da ver-jetao ssradt Jugoslovanske taktov«. naj «a t« dva Itrečlia. Furlan nI na to mo|o pripombo odgovoril nltt pritrdilno, nIM ta- ' alkalno.	' |H« I
Pomožni toftiler:—K«! te. «II I« Furlon letel, da nof«tlv«« pods t k« o dr. B«««|u In dr. VorMčnt
Snoj: No. NJog« j« zanimalo pred vnem to, kaj sta ta dva d«-lala. Jaz sem glade dr. Bas«j« povedal tu, kar s«nt v «del, da Je bil U«N«j ludi pr«daodnik nekajurne slovenske vlad« (tik prod osvoboditvijo Ljubljane).
Giatovi h naselbin
(NaSatJavsnJa s t. rtrsoM
rodnega dom« nisem že dolfo videl, Hvala predsedniku doma, ki mi je vse razkazal. Reči motam, da je t« narodna ustanova v rokah dobrega vodstva. *
V soboto, ZST avgusta, pa Ja Kladičev sin na« vse tkupaj odpeljal v Msyrveid. kjor je bilo zopet veselo snidenj« Sladičavih z mojo soprogo, Kar se nismo videli toliko lot, smo se imeli pomeniti marsikaj zanimivega Zal, da so se motali SladičOVi posloviti še isti dan. Na tam mestu izrekam iskreno zahvalo za postrežbo m njih sinu za vožnjo!
J00 Kafri«.
Ali sle
PROSVETA
--------------------v^-v-se«

TOVARIŠI
POVEST PARTIZANSKE ZVESTOBE
TONE SELlSKAR
-------— ^^^^^^^ ^^ ---„ ^^ ^^^^^^
c	(Nadaljevanje)
Marička se je splazila k materi, Pavlek pa sedi na peči in si po svoje slika vojno: vojake ne konjih v ravnih vrstah, trobentači trobijo, topničarji stoje pri kanonih in streljajo na sovražnika, pred pešci vihra zastava in vojskovodja jezdi iskrega belca, ki se vzpenja na zadnji nogi, krogle žvižgajo, črn dim smodnika se vali po njivah, ranjenci leže na tleh in bolničarji tečejo z nosili in jih pobirajo ... Take slike je gledal v nekem starem koledarju. Eh, vojna je imenitna stvar! To je nekaj za fante! Toda ta hip mu že druga misel spreleti po glavi. Besede iz katekizma, ki jih zna na pamet: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe . .. Ne ubijaj . ..!
"Oče, zakaj pa se ljudje vedno vojskujejo?" praša iznenada očeta.
Oče obstane kakor vkopan sredi sebe. To vprašanje ga je v živo zadelo, presenečen pogleda Pavleka in mu ne zna takoj odgovoriti. Kako bi mu naj to razločil, hudika, saj se lju-4je yojskujejo odkar svet stoji in so se vojskovati že Izraelci, izvoljeno ljudstvo, pa potem kar naprej vse do danes. Težko vprašanje!
"Ljubi moj Pavlek» 4*k«j pa tako vprašuješ? " iv^ m né vojskujemo p ti mi nikoli ne verno, zakaj se prav
Mi kmetje in deleči se
države skregajo med seboj.
adi, kaj-za prav Mi smo le vojšča-ki, ki ke moramo Jtepstl za to ali ono stvar. Ponavadi veliki napadejo majhne, ker imajo danes le tisti vse pravice, ki so močni in bogati. Velika riba žre majhne ribe! Z majhnim pa je lahko takor ali se pusti pogoltniti—ali pa se brani . . ."
Tako razlaga oče Pavleku to stvar in je kar zadovoljen. Pa tudi zase mu je zdaj lažje. Mar ni tudi naša zemlja v nevarnosti? Hitler hoče pogoltniti ves svet. Verjetno bo tudi Jugoslavijo napadel. V srcu se mu je pričel oglašati nekak čut povezanosti z vsem tern, na čemer stoji in se giblje, in zapoved, iti v Celje, se mu ne zdi nič več tako strašna in zagrenjena.
"Ampak, oče, to je vendar velika krivica, kar počne Hitler," de Pavlek na očetovo razlago.
Nesrečni fant neugnani, kako ga ¿>esti! V srcu mu je prijalo, da je Pavlek radoveden, kajti le na ta način, če hlepi po znanju, bo postal možakar.
"Prev gotovo je to velika krivica! To je približno tako, kakor če bi se nate spravil odrasel fant, ki je mnogo močnejii od tebe. Če si mevža, boš zbežal, če pa imaš v sebi količkaj ponosa, se boš branil na vse pretege. Brcal boš, grizel boi ln praskal!"
"Ali pa bom poklical svoje prijatelje na pomoč. Trije takšni, kakršen sem jaz, bi že potem premagali tudi hrusta!" meni Pavlek.
Poglej ga, pametno je povedal! si misli oče. Toda mati je prekinila njun pogovor. Postavila je večerjo na mizo. Oče je prižgal petrolejko, da je topla svetloba zajela vso držino, ki je sedla za mizo. Pozabili so za kratek čas vojno in pridno so zajemali iz velike sklede gobovo kašo ter krompir v oblicah, le mati je otožno gledala po vseh teh ljubih obrazih, ki so danes poslednjikrat vsi in tako lepo zbrani okoli mize. Poalednja večerja . . .? Pa se sili zaradi ostalih biti zgovorna in vesela, da ne bi pokvarila tega lepega večera.
"Ti, Pavlek, mati lepo ubogaj, zdaj ko boste sami, in pomagaj ji, kolikor le moreš! Pa tudi
ti Mariška veš!" je dejal oče, ko je odložil žlico.
Mati je oba otroka stisnila k sebi, češ, odveč so te besede, saj se je zanesla na Pavleka. O, to je fant od fare, ta bo storil vse, njega ni treba opominjati! Marička pa je drobna deklica, majcena, nežna in krhka.
'"Ko se bom vrnil, ti bom prinesel škornje!" govori oče. "Prave škornje, močno riakovane in s podkvicami na peti!"
"Kaj pa meni?" začeblja Marička.
"Majceno punčko, da jo boš zibala."
"Pa materi . . .?"
Oče se je prisrčno nasmejal, ko je videl, kako se vsi ljubijo in kako vsi drug za drugega živijo. Že je hotel nekaj povedati, pa ga je mati prehitela.
"Zame ni treba nič skrbeti! Le hitro se nazaj povrni! Vsi bomo spet skupaj živeli, delali in se trudili na domačiji, da.bo dom čvrst in prijeten. Oče se je spet zatopil v misli, Marička je zlezla v posteljo, Pavlek je zajahal peč— tedaj pa je stopil v izbo sosedov France, ki je služil kraljevo gardo v Beogradu in ki je bil danes prav tako pozvan na vojaške vežbe kakor oče. Bil je močan faht, visok kakor gora, korenjak, ki ga ni bilo para, malce na prete-paško stran nagnjen, drugače pa delaven kmet, c!a ga je bilo veselje gledati, kako je kosil ali pa drevesa podiral. No, kmalu za njim je stopil v hišo tudi Strbenkov Dolfe, ki je služil spodaj v Litiji v neki trgovini za prodajalca. Le-ta je bil droben, zanikfn v telo, ampak obleko je nosil tako lepo prikrojeno, da je bil ves gosposki napram očetu in Francetu. Uien je bil in zvit, gizdav, da so se ljudje kar čudili, od kje fantu toliko denarja, da si je lahko nabavljal take drage stvari. Tudi Dolfe je dobil prizivnico za vojaške vežbe in so zato vsi trije sedli za mizo, pili žganje in se razgovarjali o vojaščini. Mati je včasih skozi priprta vrata kuhinje pogledala v izbo in nič kaj všeč ji ni bilo, da je prišla ta strigalica v njihovo hišo, ker je vodno povsod podnetil prepir in pretep, da so se ga vsi krčmarji bali, čeprav je rad bogato dajal za pijačo.
"Vidva ne bosta tako hudo prizadeta, Ker nimata ne žene ne otrok," je dejal oče. "Saj je res hudo za vse, prav za prav, ampak če to stvar premisliš, je nekako tako, kakor če bi se ti hotela domačija podirati. Na vse načine jo boš skušal rešiti, mar ne? Z našo domovino je prav tako. Vihra se ji približuje. Prav zato bomo šli tudi mi trije v vojsko, da jo bomo branili. Saj smo zabavljali in udrihali, ker so zares slabo gospodarili tisti, ki so nam vladali in ki so mačehovsko skrbeli za nas kmete in delavce. Toda zdaj je vsa domovina v nevarnosti. Nemec je.zlo za ves svet, tudi za nas!"
Dolfe se je fnalomarno posmihal očetovim besedam, pomilovalno ga je opazoval in ko se je oče za hip obrnil v drugo stran, si je Dolfe s kazalcem potrkal po čelu, pomežiknil Francetu, češ, ali je Blaž še zelen in neumen.
"Da, če človek pomisli, kako so nas ko pse podili po vojašnicah, zmerjali nas in psovali, se mi kar nekam upira iti spet v kasarno!" de France. "In kakšno hrano so nam dajali, našim svinjam ponujamo boljšo. Na lastne oči smo videli, kako je naš poveljnik kradel lz vojaških skladišč. Toda njegov stric je bil general, pa se mu ni nič zgodilo, čeprav so prišli njegovim tatvinam na sled." (Dalje prihodnjič.)
OB STOLETNICI NJEGOŠEVEGA "GORSKEGA VENCA"
požre vas peklo, vrag Pn.njM	Pokosi,
rta grobovih spet bo cvetje
vzklilo
za bodoče ktero pokolenje!
(Gorski vencc, 660—«62)
1.
Vse 18, stoletje Slovani niso igrali vidne vloge v ustvarjanju evropske kulture. Njihove literarne smeri ln književna dela so bila za pol stoletja v zaosthnku za zapadom. V prvi polovici 19 stoletja se je položaj bistveno menjal. Naenkrat jc stopilo nekaj slovanskih pesnikov v vrsto največjih ustvarjalcev dobe. Z njihovim delom se je več slo vanukih narodov uvrstilo mod tiarodr z razvito kulturo. V časovno bllskem pojavu Mickle-wicza. Puškina, Prešerna, Mâche. Njegoša. I*rmontova, fcev-čenka. Radičeviča ne more hiti nlčtmar slučajnega. Razcvet lite» ature Je bil le odraz splošnega družbenega ln političnega razvoja, zmaga nad socialnimi ovirami, ki so dotlej tlačile na t'Xle Sprostitev umetnllkih sil je sledila kot naravna posledica razrahljanih fevdalnih vezi.
Dru/beni razvoj nI hll povsod enako napreden. Ponekod ae )e ff fer mira lo novo meščanstvo, pom kod ee je šele diferenciralo
Petri
plemstvo. Za vse slovanske narode je značilno, da so pisci vstajali vprav iz najnaprednejše družbene plasti dobe. Pri Rusih so izhajali iz upornega dela plemiške inteligence. To krilo je tudi organiziralo prvi revolucionarni poskus, upor dekabri-«tov. Pri Cehih, Slovencih, Hrvatih ln Srbih so pripadali novo nastajajoči meščanski inteligenci. Medtem ko so kmečke množice še trpele v gospodarskem sistemu fevdalizma, ko se je v državnem življenju razbohotil monaihični absolutizem, je tanka plnst piscev in kulturnih delavcev pri posameznih narodih zavzela najbolj izpostavljene polni« !»• in sprejela boj na vse strani proti fevdalizmu, proti monarhičnemu absolutizmu, proti narodnemu zatiranju in proti kulturni zaostalosti lastnih kmečkih množic.
Na prvi pogled bi se zdelo, da je črnogorski primer poseben. Peter Petrovič Niegoi nI bil sa mo pesnik, ampak črnogorski knez ter vladika in ob tem pes nik. In vendar je tudi v tem globoka zakonitost. V svojih težko (to*to|inih hnhth m» i v Črna gora vsa osredotočila v obrambo pr<dl turikl oku|»aeiji, a tudi »»roti U-ntlki rkKpanrtvno-«ti in drugim nevarnostim i
morske strani. Ni imela prili ke, da bi si gradila šole in pro-sveto. Družba je ohranila svojo posebno plemensko socialno strukturo in živela pretežno od naturalnega gospodarstva. Edi ni sloj, ki je užival kontinuiteto knjige, je bil duhovniški. V Njegošu je zdržen kulturni predstavnik ljudstva, ki ni imelo časa za osvojitev zapadnega tipa kulture, ln politični predstavnik naroda, ki je izpostavil vse svoje sile v boju za zagdto^tev politične neodvisnosti. "Gorski venec" je veren odraz črnogor ske stvarnosti. Njegošev ep je upodobitev črnogorskih družbenih prilik, izraz pogledov na svet. kot jih je imelo gorsko ljudstvo, njegovih nacionalnih idealov in predvsem pesniška podoba herojskega boja naroda za svobodo. Za vse slovanske pesnike te dobe je značilen na por, s katerim so se poglabljali v konkretnosti življenje svojega narod», čistili njegova vpraša nja, ločili slabo od dobrega, vlivali sredi vseh težav svojega časa vero v bodočnost in vodili usodo svojega naroda. Poezija ni bila prav nič abstraktna in odmakntena. bila je boj dneva, eato je bila globoko nacionalna. Prav to je tudi osnovna črta Njegoša V tem %c njegovo delo tesno Hpnjn s pesniško tvorbo pri oatalth slovanskih narodih v «redi 1» stoletja V kolikor je Njegoš samonikel, niegova poezija po motiviki ln formi svoj-«ka. Je to odraz posebnega razvoja ln razmer v Čfnl gori njegove dobe.
PETEK, 5. SEPTEMrps tfl.
Kakšen je svet "Gorskega venca"?
Ves ep je ena sama slika boja Črne gore za svobodo. Dejanje je zgodovinsko. V posameznih krajih so Črnogorci v začetku 18. stoletja nekajkrat poskusili, da bi izgnali Turke. V dobi vladanja kneza Danila (1700—1735) iz plemena Petrovič-Njegoš je prišlo do obračuna z domačimi poturicami. Tudi zgodovinska znanost smatra dogodek za začetek popolne osvoboditve Črne gore. Prav ta moment iz črnogorske zgodovine in duhovno ter organizacijsko pripravo zanj je izbral Njegoš za snov "Gorskega venca". V isti dobi je prišlo do veze Črne gore z Rusijo, kjer je vladal veliki reformator na vladarskem prestolu Peter I. O dogodkih ao pele črnogorske narodne pesmi.
Njegoš je globoko čutil, da boj, ki ga je začelo in vodilo črnogorsko ljudstvo, ni bil samo boj Črne gore. Turki so imeli zaseden večji del Balkanskega polotoka. Črna gora, "miš y ti-kvi" ali "Jedna slamka med ju vihorima", je bila le neznaten del okupiranega ozemlja. Zato je bil upor, ki je izbruhnil v nji, znak z^ vse ostale južnoslovaa-ske dežele. Na sleherni strani "Gorskega venca" se čuti, kako Njegoš nI samo črnogorski pesnik, njegov uporni duh se čuti za srbski duh in obenem duh vseh zasužnjenih balkanskih narodov, V analizi vzrokov, ki so omogočili Turkom zasedbo juž-noslovanskega ozemlja, se Njegoš obrača z ostro kritiko proti srbskemu fevdalnemu sistemu, v katerem so knezi iz pohlepa po oblasti in posesti razdrobili državo v vrsto malih enot in i tem oslabili njeno obrambno moč: "Velikaši, proklete jim duše! Na komade razdrobiše čarstvo, srpske sile grdno satri-ješe." Njegoš strogo loči med iiirokimi plastmi naroda, ki st varuh svobode, in fevdalci, ki se iz gospodarjev pretvarjajo v iz dajalce. Njegovo geslo o nuj nosti brezkompromisnega boja za svobodo in v sto letih prav ničesar izgubilo po svoji prepri-čevalnosti in aktualnosti:
i i
Sto se ne hče v lance vezati, To se zbjež^ u sve planine, • Da ginemo i krv prolivamo, Da junački amanet čuvamo,
Divno ime i svetu slobodu.
j
Njegoševi vizionarni verzi nacionalnega odpora proti slehernemu tlačen ju segajo iz turške dobe v vse čase, ker smatrajc popolno osvoboditev Balkana od vseh tujih oblasti kot brezpogojno nujnost za srečo narodov. Za Njegoša -sta pripravljenost za žrtve za domovino in spoznanje o neizbežnosti boja najvišji etični nalogi človeka in naroda. V tem je obenem njuna nesmrtnost: "Vječna zublja vječne po-mrčine, Nit' dogori, niti svjetlost tubi."
Pred Njegošem je več slovanskih pesnikov seglo v zakladnico zgodovine. To je bil še edini' način, da so mogli govoriti o aktualnih političnih vprašanjih. Puškin je pisal "Borisa Godu-nova*, da je lahko pokazal prepad med ljudstvom in homati-jami ¿»koli carskih prestolov. Prešeren je mogel le na prime m iz daljne dobe pokristjanje-rtja povedati svojemu narodu, kako je manj strašna smrt "v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi". Njegoš je bil srečnejši. Črnogorski vladar se v svoji deželi ni boril s cenzuro. Lahko je spesnil ljudstvu tekst, ki je bil prav toliko živa, neposredna stvarnost kot zgodovinski dogodek, Zajel je misel vsega naroda.
3.
Kakor je Njegoš velik kot nacionalni poet, kot pesnik narodnega upora boja. za katerega je
mogel reči "Iz glave je cijela naroda", ni samo črnogorski in južnoslovanski pesnik.
Njegošev čas je bil v Evropi čas reakcije na vladarskih pre I stolih. x^Xiorskl venec" je bil ti»kyfna Dunaju. In Dunaj ji največ doprinesel, da se je po zmagi nad Napoleonom polastila držav policija, da je Sveta zve-I za zatrla Vrsto narodnih in revolucionarnih gibanj po Evropi, j da so postale države za ljudstva i ječe Napiedni ljudje v tedanji Avstriji. Rusiji, nemških državah, Franciji, Italiji, Španiji in tako dalje so čutili kot sramoto j Vsega človeštva tiranski državni sistem, ki je ležal nad večino
unless we act
\ino ;
will die of i
Qiœr
enkrat vrnil na to stra„ življenja: "J* p^
t/nc \/iri i m	•	r (J<
vas vidim. To Je	^
nesreča". Tudi pesniški ^
sam se Njegošu ni zdel "Brez muke se pjesma £
va Toda Njegoš je našel pot
?aJf P?s a ..nesmrten tudi težkih okoliščinah. p0Ve2al ,
svoj pesniški dar z usodo sv *
jega naroda. Na zgodovino Cr
ne gore gledamo danes sk0I
prizmo Njegoševega pesniške«
dela, zato pomeni za črnogorski
ljudstvo isto, kar je zanj pome
nila narodna poezija v vseh pre.
teklih stoletjih: bila je izraz d*
boke izkušnje ljudstva, sami
njegova zgodovina.
GIVE
TO CONQUER CANCER
AMERICAN CANCER SOCIETY
i •
Mb'
kontinenta. Najgloblji verzi pesnikov dobe so se nanašali na ta bič. Ob strogi cenzuri so o-stajali po večini v rokopisih. Sredi Metternichovega Dunaja je uspelo Njegošu, da je v "Gor->kem vencu" objavil dobro leto pred izbruhom marčne revolucije verze, ki spadajo med naj-oolj pogumne in odprte izpovedi dobe:
Al' tirjanstvu stati nogom za
vrat,
Dovesti ga k poznaniju prava, To je ljucka dužnost najsvetija.
• '1 lenaiii*»
Vse Njegoševo razmerje do življenja, družbe in osebno do človeka je globoko demokratič-10, ljudsko, kar dobiva ob njegovem družabnem položaju še večjo veljavo. Po svoji idejni itrani spada Njegoš v vrsto velikih zagovornikov človekove o-»ebne svobode in pravice naro-lov do svobode. Njegovo pesni-iko delo razkriva v celoti in v oosameznostih, kako se je poglobil v filozofijo humanizma in idejnih smeri, ki so predstavlja-.e jedro boja za demokratizacijo Evrope. Kar ustvarja iz njegove, vseskozi filozofskft navdahnjene poezije neko posebnost, je spojitev, ki jo je našel med evropsko kulturno tradicijo in življenjem v svojem odmaknjenem planinskem svetu. Njegova modrost naravno zdravega črnogorskega človeka, ki živi še ves v stiku z naravo in ni zapadel niti izumetničenemu življenju fevdalcev, niti novi buržoaziji.
Zelo zanimiva je pod tem vidikom Njegoševa kritika beneškega življenja, ki ga je opodo-bil v pripovedovanju odposlanca, vojvode Draška. Benečani so bili zavezniki Črne gore proti Turkom, toda to črnogorskega barda ni prav nič oviralo, da ne bi izpovedal zelo ostre kritike o njihovi politiki, razmerju do Slovanov in celo o njihovih notranjih socialnih vprašanjih. Z največjo umetniško plastiko slika Njegoš, kako so Benečani privlekli čez morje Dalmatince in Hrvate za veslače na ladjah in težaštvo v ladjedelnicah, kako so eksploatirali to delovno silo, izpreminjali ljudi v prave sužnje in iz tujega dela ustvarjali svojo gospodarsko moč., Njegoš opozarja na velike socialne razlike med razredi v trgovsko-pa -tricijskem mestu: na eni strani razkošen način življenja trgovskega plemstva, na drugi množice neverjetne siročadi po mestnih ulicah —Tretje, kar je izzivalo njegovo kritiko, je bil beneški politični sistem, sloneč na denunciantstvu ("Kad dva zbore štogod na ulici, Treci uho obrne i sluta . . ."). tiranstvu in kratenju vsake osebne svobode.
4
Njegoševa veličina je v vseh ozirih samotna veličina.
Knjižne tradicije, na katero bi se mogel nasloniti, ni bilo. Zato Je v umetno pesništvo povzel tradicijo neknjižnega slovstva, bogato črnogorsko narodno pesem. ki mu je nudila jedrnat jezik. obilico metaforike in popol-no povezanost z ljudstvom. Ko je Njegoš izdal spomladi 1847
"Gorski venec", je bil star 33 let. Njegovo osebno življenje ni bilo lahko. Vladarski položaj je bil v plemenu Petrovič-Njegoš deden, a vezan tudi na službo cerkvenega poglavarja Črne gore, vladike, kar je bilo zvezano z mnogo odpovedmi. Njegoš ni imel rednega šolanja, svojo evropsko izobrazbo si je pridobil s čitanjem in samo vzgojo. Ustvarjal si je zveze z dopisovanjem, iskal filozofskih knjig, spremljal književni razvoj, čital med ostalim že tudi Puškina. Vse to ga je dvigalo visoko iznad sredine, v kateri je živel. "Medju svima kao da je sam", pravi Njegoš za vladiko Danila, a to velja v še veliko večji meri za njega samega. Na drugem mestu se je Njegoš še
Your Savings are Welconw
• RESOURCES
over
12»/2 MILLIONS
SECOND FEDERAI
SAVINGS & LOAN ASS'N 26th Street at Pulaski Rosd

.......................
' *• 1 -M ■ i' ' !i t u. ; """"]
ZASTOPNIKI LISTA ' PROSVETE
so vst društveni tajniki ta tajaks h člani, ki Jih društva Izvolijo t U svzho.
Maši nastavljeni lokalni 1» p*» vala! sasiopnild sa določeno oknfc «o>
Louis Barborlch. sa MUwsokn Wls. tal okolico.
Anton Jankovich. sa Clerolaal Ohio tal okolica
Frank Klun Is Chlsholma. MUs. so Chlsholm In okolico»
Frank Cvetan Is TIre MIL h. a vsu srednje-vshodno Paaao.
Anion Zornlk Is Kermlnie. H.a vso sapadno Ponnsylvanllo.
Polog vseh teh pa lahke mk tim sli naročnik saaa pošlje svojo amfc nino direktno listu
PROSVETA
2857 So. Lavrndale A ve« Cklcsgo. 0 **********
V Proeretl so dnevne «vet* ne la delavske vesti AU A ¿itato vsak dant
VA2NO OBVESTILO
naročnikom dnevnika Prosvete
V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike.
To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik.
Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti.
Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino.
PHILIP GODINA, upravitelj.
naročite si dnevnik prosveto
Po sklopu 12. rodno konvencije «a lahka naroči ne ltot PresTOtoJs prišteje eden, dva. tri. štiri ali pot članov hi ono druMne k ea^1 »¡«J* nI nI. Lisi Prosvete stene sa vso enako, «a člane sli mUm* JV0° " ono letno naeočnlno.nCo» pa ¿lani še plaiajo pri Msš«»a*. U-MJ» tednik, so Jim to prištele k naročnini* To*o) se4Wjei vsroka. iea da Je list predrag sa člane SNPJ. Ust Prosvete le vala Usteto« » gotovo )o v vsaki družini nekdo. Id bi rad čitel H«t *«sk
Pojasnllot-Vselej kdlor hitro kateri teh članov preneha biti ciw SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam «voj m tednik, bode moral tisti član is dotlčne družine, ki j« tako «*upno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti "P1*^11^"!^: in obenem doplačati dotlčno" vsoto listu Prosvets. Ako tef« stori, tedaj mora upravniŠtvo znižati datum za to vsoto nsrocn»»
Cona lUtu Prosvete lot
Za Zdrui. države ln Kanado M.00
1	tednik in____________110
2	tednika in_______S.W
IZ 3 M __2.00
3	tednike ln ......
4	tednike in____
5	tednikov ln____
Za Chicago in okolico J« • M JJ
1	tednik ln-------------J-J!
2	tednika la------IL
3	tednike In---------------JJJ
4 tednike ln I tednikov la ____JI 1.00
U«
Za Evropo —
Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebno vsote
Money Order v pismu ln «l naročite Prosveto. liai, ki )e ^ I
— — — — — — — —
PROSVETA. SNPJ. 20&7 So. Lawndale Ave.
Chicago 23. UL
Priloženo pošiljam naročnino so Ust Prosve* L lino	______ ____________________ČL dmštvs
tion i
If os lov
Ustevtte tednik In ga pripišite k hm)! članov mojo družine:
2._____ČL énàm
S._________* a~itvs*
9