SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Za Z«
Po poiti prejeman velja: leto predplafiaa U ffld., ia pol let« 8 gld., m ietrt leta A fld., xa jedea mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: leto 12 fld., u pol leta 6 fld., xa ietrt leta 3 fld., aa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. SO kr. »tč na leto. Poaamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t •) »sprejema upravništvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve allee it. i.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17.
Ichaja vaak dan, iaviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniit va telofdn - itov. 74.
&tev. SIS.
V Ljubljani, v soboto 23. septembra 1899.
Letnik XXYII
„Po zborovanju našega parlamenta^.
(Odgovor učitelja)
I Izjava nUčit. Tovariša".
Pod zgorajšnim naslovom je prinesel zadnji »Učit. Tovariš« članek, ki je zbudil med nami mnogo pozornosti, saj govori tako jasno — kar je seveda hvalevredno — da ni nikakega dvoma več, kam so privedli, najbrž najeti voditelji »Zveze« učiteljstvo.
U. Tov. piše:
Pred vsem moramo poudarjati, da veje med učiteljstvom, ki je združeno v »Zavezi«, duh stanovske zavednostiinstanovskega ponosa, da hrepeni to učiteljstvo z neustrašno silo po svojih pravicah, da se zaveda svoje veljave ter svojega pomena za narodovo omiko in da zahteva — ne samo prosi — za svoje delo zasluženo plačilo!
Vse to je znak učiteljstva napredne misli in njegove svobodne volje.
Učiteljstvo je stan, ki mu po številu njega članov ni kmalu para. In ta, po številu in po svoji važnosti vsega uvaževanja ter vsega spoštovanja vredni stan je ustvaril danes mogočno stranko, s katero mora računati v p o 1 i-tiš k em ži vlj en j u t i s ta stranka, katera hoče, da preidejo njene, misli po vseh slovenskih kronovinah, da se učvrsti njena veljava in trajnost.
Z učiteljstvom pa simpatizuje le ona stranka, ki je zavzeta za duševni napredek narodov, ki hoče slovenskemu narodu svobodo, katera živi v vedi in omiki, ki hoče slovenskemu narodu — bodočnosti.
LISTEK.
Erklaret mir, Graf Oerindur ...
»Božja previdnost je vstanovila cerkvene oblasti, katere nam dajejo zapovedi, ki varujejo dušo in posmrtno našo prihodnost pred pogubo«. — »Duhovnik je . . . prikovan na kontesijo, ki v svoji organizaciji ne poznajednakopravnosti, privezan je na hiiarhijo, ki brez absolutizma obstajati ne more, in katera starodavnega svojega bleska drugače vzdržati ni v stanu, nego da zvabi posvetna imetja v svoj naročaj«.
Kajneda, dragi bralec, prvega teh dveh izrekov izustil je hud klerikalec, druzega pa pristen liberalec. Ako tako ugibaš, se silno motiš, marveč oba ta tako silno nasprotujoča si stavka zapisal, oziroma izgovoril je eden in isti liberalec, da, oba sta duševna sadova moža, kateri se sam imenuje »ponižnega pa odločnega služabnika liberalne misli«, — dr. Ivana Tavčarja.
Prvi stavek zapisal je leta 1883. v knjigo, imenovano »Slovenski Pravnik«, ki jo je izdala družba sv. Mohora in v katerej je natisnjen na
Jasno je, da se nagiblje zavedno učiteljstvo k stranki, ki je zanj — a ne nagiblje se samo, temveč se čuti del tega telesa! Danes smo o tem na jasnem, zatoraj bodi jasna tudi naša beseda! Če bi govorili le sub rosa, bi bilo to znamenje naše strahopetnosti in slabo izpričevalo naše zavednosti.
Narodna-napredna stranka je sprejela v svoj program tudi naš program vvsem obsegu ter je nebrojnokrat pokazala, da je zavzeta za nas. Njeni pristaši, kateri so člani krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetov, so vedno de lovali za povzdigo ljudskega šolstva, so se vsekdar zavzemali odločno in neustrašno za pravice slovenskega učiteljstva in so že mnogokrat preprečili, da ni tega ali onega učitelja udarila krivična šiba. Drugi, ki niso člani zgoraj imenovanih kor-poracij, delajo za nas drugod in drugače, delajo za nas v časopisju, katerega glas sega daleč, daleč . . .
Tudi tisti, ki rujejo proti učiteljstvu ▼ časopisih, to dobro vedo, zatoraj pišejo v nam nasprotnem in sovražnem smislu in — če ni drugače mogoče — lasajo v svojih glasilih odlične člane našega stanu poimence iz prozornega namena, da bi jim škodovali!
A dokler imamo toliko prijateljev, se ne bojimo sovražnikov!
Delegacija je izvolila pri XI. skupščini »Zaveze« nje Častnima članoma dva odlična rodoljuba in voditelja narodne napredne stranke, župana Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja. S tem ni le javno in odkrito izrekla zahvale in priznanja možema, ki sta v neštetih slučajih pokazala, da jima utriplje srce za sveto učiteljsko stvar, temveč a tem je odlikovala ono stranko, katero vodita, katera nam rekrutuje toliko vrlih mož, ki delajo in gore za naš stani
Prepričani smo do duše. da se ni zmotila slavna delegacija niti za las v misli, da nam ravno po delovanju takih mož pride zaželena bodočnost«.
Tukaj beremo črno na belem, da sta tovariša Dimnik in Jelene prodala učiteljstvo, kakor je Jelene lepo povdarjal pri zborovanji, »z dušo in telesom« dr. Tavčarju in Hribarju t. j. kranjski narodno napredni ali po domače liberalni stranki. Liberalna stranka upa, da bode učiteljstvo privedlo v staro, liberalno stranko, ki jo razjeda pogubni marasmus, nove, sveže, oživljajoče krvi, ki pomore bolehni starki na noge.
Račun ni napačen in gotovo je, da Tavčar in Hribar milostno dovolita, da sme Dimnikov in Jelenov regiment marširati pod liberalnim praporom v boj za njuno gardo. Le pojte! Vsi ne pojdemo z vami! Mi smo ljudski učitelji.
2. Stanovska zavednost — stanovski ponos!
Te krilate fraze, ki jih je zapisal »Tovarišev« člankar, naj bi bile vodilo, kije izvodilo učitelje v Tavčarjevo naročje, v katerem se počutita že dalj časa varno in prijetno, kakor dveletni kopitljaček v gorkem, materinem naročji tovariša Jelene in Dimnik.
Zavednost in ponos! Kdo bi ne imel spoštovanja do stanu, katerega prevevati ti dve lastnosti? Moja učiteljska pamet mi je vedno dejala: Oh, ko bi bili mi organizovan, zaveden in ponosen stan, kise do cela zaveda svojega velikega ljudskega zvanja! Kako prijetno bi bilo nam! Kako bi se za nas pulile stranke! Mi bi pa kot ljudski učitelji podpirali vselej tisto stranko, ki res dela za gmotni in duševni blagor vsega slovenskega ljudstva. Potem bi nas narod res ljubil in spoštoval in oprti na narodovo 1 j u -
8 strani; drugi stavek pa je izpregovoril na liberalnem shodu v Starem Trgu pri Ložu oni isti dr. Ivan Tavčar dne 6. avgusta 1899, ter ga natisniti dal v 180. številko »Slov. Naroda« z dne 8. avgusta 1899 na uvodno mesto.
Erklaret mir, Graf Oerindur . . . Toda ubogi grof Oerindur bi gotovo zdvojil, ko bi hotel razložiti vsa nasprotja, ki se nahajajo v besedah ali pa delovanju omenjenega liberalnega voditelja.
Poslušajmo! Na 250. strani »Slov. Pravnika« beremo sledeče beseae dr. Ivana Tavčarja: »Glede cerkvenega premoženja se nikakor nečemo predrzniti, pisati o naredbah ali postavah, ki jih je izdala cerkev sama, katera je k takim naredbam v prvi vrsti poklicana«. Na istem starotrškemu shodu pa je dr. Tavčar izpustil čez ograjo svojih zob o cerkvenem premoženji te-le besede: »Dalje bi smel opozarjati na v i so k e cerkvene glavnice, duhovniške ustanove in druga taka večinoma pri lovih za poslednjimi oporokami pridobljena in navadno najrevnejšim slojem naroda iz rok izvabljena imetja, ki so se v teku časa nakopičila okrog cerkvenih pre-
b e n d;.....duhovščina . . . Bi je vedela
vsikdar pripraviti bogato žetev, dasi ni nikdar

orala, ni sejala«. Enkrat pravi, da ima o cerkvenem premoženji govoriti le cerkev sama, drugič pa govori o tem premoženji in se zaletava vanje on sam. Ali je morda med tem v teku kratkih let postal on — cerkev? Ali se je postavil nad cerkev ? Erkliiret mir, Graf Oerindur ... Ne omenjamo pa tukaj tistega, kar pišeta »Rodoljub«, čegar odgovorni urednik je dr. Ivun Tavčar, in pa »Slov. Narod«, čegar šef-redakter je ta mož, o cerkvenem premoženji.
Grof Oerindur je že v strašanski stiski.
Toda glejmo dalje! Na strani 21. »Slov. Pravnika« piše dr. Ivan Tavčar: »Božja previdnost razdelila je po različni meri svetovno imetje med umerjoča bitja .... Pač se oglašajo zmedene glave, ki zahtevajo, da bi se bogastva vsega sveta po enakih delih razdelila ... Ali če bi se vresničila ta brezglava domišljija, potem postalo bi človeštvo tropa nevarnih lenuhov«. Na strani 146. zopet pravi: »Brez tega (dedinskega) prava si rednega življenja, rednega delovanja na zemlji še misliti ne moremo«. Na str. 197.: »Podlaga nravnega in blagega življenja je rodbina . . . Zatorej ji je tudi cerkev z vpeljavo zakramenta svetega zakona dala stanovitno podlago«. Str. 245: »Moč last-
r-

bežen in njegovo zaupanjebibili lahko stanovsko ponosni in zavedni. Tako pa naši voditelji bijoč se ob nepotrebnih prilikah po prsih in kličoč: mi smo mi! danes ponižno leže pred Tavčarjem in Hribarjem v prahu, loveč milostnega pogleda njunih očij. Iz same zavednosti in stanovskega ponosa so vdinjali učiteljstvo pri lib. stranki — za deklo, ravno tako kakor se vdinja dekle, ki je neče nihče vzeti v službo, pri zadnjem kmetu, kateremu obljubi vse, tudi da bode kidala stranišče.
Tudi dekla je ponosna, kadar ima novo ruto. In pod novo ruto, katero sta nam dela na glavo Tavčar in Hribar, naj bi ne bilo tudi učiteljstvo ponosno? — Zavednost in ponos! — Bum ! — V Ljubljani glasno streljajo.
3. Narodova bodočnost po liberalni stranki?
Danes tega nihče ne verjame. Ljudske mase, ki so hodile po močvirju, v katero jih je zavedel liberalizem, spoznale so, da so jih privedli liberalni voditelji na rob gospodarskega in verskega propada, zapuščajo dan za dnem svoje vodnike in se vračajo na trdna 11 a k r s ča n s t v a — krščanskih strank. Brez dvojbe želimo vsi učitelji slovenskemu narodu bodočnosti, toda ne v — grofa o v i h. Liberalna stranka je brezverska, protikrščanska stranka. To dokazuje njeno časopisje vsak dan. Njeno časopisje in knjige demoralizujejo ljudstvo vedno očitneje. Snuje tudi zavode, ki so središče nenravnosti. Zaničuje krščanske resnice in trga iz ljudskih src vero. O tem bode morda se mnogo prilike govoriti.
Verjemite, tovariši, da človek, ki lahko zataji in zapusti krščansko vero, vero svojih starišev in dedov, še 1 o ž j e z a t a j i n a r o d n o s t i n jo odloži, kakor vi ogrtač, da ga ne motipri v ž i vanju. Naš liberalizem je pahnil delavske stanove na milost in nemilost v roke kapitalističnih izkoriščevalcev. Po načelih liberalne stranke bode bodočnost našega naroda v — grobovih. Mi nečemo biti njena dekla, ker nočemo biti grobo-k o p i s 1 o v e n s k e g a ljudstva! Mi smo in ostanemo ljudski učitelji. Iz ljudstva smo prišli in za ljudstvo hočemo živeti, zahtevali bodemo p a vs e 1 e j z a n a š e delo tudipošteno plačilo.
4. Dr. Tavčar — Ivan Hribar.
Ti dve imeni sta dovolj jasen, cel program. Dr. Tavčar, rojen Slovenec, krščen v katoliški cerkvi, smeši ob vsakej priliki katoliško cerkev in njene obrede; govori še slovenski. Ivan Hribar je kristijan za parado in velik Slovan. Oba sta pa debela prijatelja viteškega Sveglja in kranjskih Nemcev ter odločna sovraž-j"-™- ■r— i i lig ninske pravice je tedaj velika; ona vteme-ljuje srečo posvetnemu našemu življenju«. Uže koj leto pozneje obelodanil je oni isti dr. Ivan Tavčar v »Ljubljanskem Zvonu« povest, koje glavni junak, Filip Tekstor, vse to pobija, kar smo ravnokar lepega ponatisnili iz »Slov. Pravnika«. Zadostuj v dokaz te naše trditve samo en izrek Filipa Tekstorja, ker predaleč bi prišli, ko bi navajali vse besede te neprostovoljne karikature junaka, in samo to je Filip Tekstor, ki podpirajo našo trditev. Filip Tekstor pravi: »Glejte, če midva reč pazljiveje pregledava, imam ravno tisto pravico, kakor Vi, ležati tu v mehkem mahu ter zreti proti visokemu gospodarju, kateremu iz rok se je izlila vsa stvaritev. Božja priroda! Ali sedaj so jo s silo iztrgali božji roki, obvili jo s svojimi capami. Topaimenujemo pravico, imetje, ius!« Dr. Mahnič pravi v »Rimskem Katoliku« 1. 1890., da oznanja Filip Tekstor s temi besedami — komunizem. Mi pa smo doživeli v Ljubljani znani shod znanega socijalnega demokrata Pernerstorferja, kjer je na odličnem mestu sedeval dr. Tavčar, čegar »Narod« je takrat napadal ljuto krščanske socijalce in hvalil socijalne demokrate, doživeli smo, kako so naši liberalci, katerih priznani vodja je dr. Ivan Tavčar,
nika vsega poštenega slovenskega katoliškega svečeništva. In ta dva moža je izvolila »Zveza« za častna člana! Nihče učiteljev ni tako najiven, da bi morda mislil, da se je zgodilo morda zaradi Tavčarjevih črnih las ali Hribarjevih lepih očij, ampak njune ideje so njima pridobile častno članstvo. Ideje! Ideje 1
Pravijo, da za zasluge! Tudi Danajci so nosili darove,
Dr. Tavčar in Hribar potrebujeta učiteljstvo. Zato sta poslala svoje agente, zlasti Dimnika in Jelenca, da vdinjata slovensko učiteljstvo vseh dežel v svojo službo, v službo liberalne stranke, da učiteljstvo pomaga preganjati pristaše katoliške narodne stranke in vseh onih strank, ki so liberalcem nasprotne, da pomagajo pobijati vse tiste župnike in kaplane, ki nočejo verjeti, da so ideje Tavčarjeve in Hribarjeve v dušno in telesno korist slovenskega ljudstva! Potrebujeta nas! Tavčarjev nos ne more vohati po vseh slovenskih deželah za kaplani in župniki in Malovrh ne more biti povsod, zato naj pomaga učiteljstvo!
Ovaduhi postanimo! Krasno ulogo so nam odkazali! Hribar z banko »blavijo« tudi ne dela še dovolj sijajnih kupčij, zato pomagaj učiteljstvo ! Oh, zamorčki!
Le pojdite v boj za liberalno stranko! Po vseh deželah raznesite boj proti verskemu naziranju našega kmetskega in delavskega ljudstva, boj proti naši duhovščini! Toda glejte, kaj pride! Ti, ki so nas tako frivolno pahnili v boj za svoje interese, ki niso naši, ne bodotepeni; smijali se bodo za nami v pest, a po naših grbah bodo padale trde batine in kmalu bosta naš stanovski ponos in stanovska zavednost v »franžah«. In potem naj ljudstvo nas učitelje še spoštuje! Saj ni neumno!
Tovariši! Se je čas, da stopimo iz sramotilne službe, katero sta nam odkazala gospoda Dimnik in Jelenec! Ostanimo ljudski učitelji in delaj mo za inter es e našega ljudstva! Ako pa nočete, nam je žal, a pomagati ne moremo ! Mi pojdemo po poti, katero nam je začrtala naša katoliška zavest, ljubezen do ljudstva in pravi poklic ljudskega učitelja! Mi pojdemo s katoliškim, slovenskim ljudstvom, služeč vselej njem u, nikdar pa kaki strank i, najmanj pa liberalni! Njena dekla nočemo postati! Mi ostanemo v službi slovenskega ljudstva kakor doslej! V načelih in idejah smo bili učitelji že dolgo razdvojeni, pa bodi razkol tudi; očiten! Pojdimo narazen in organi-zujm o se!
hodili pri raznih volitvah skupno s socijalnimi demokrati, brali smo, kako »Slov. Narod« zagovarja socijalne demokrate, kako še v sredo priporoča »pesmi«, ki jih namerava izdati socijal-demokrat Etbin Kristan, češ, da bodo »svobodo-umne«. In vender imajo socijalni demokratje v svojem programu: odpravo lastninske in dedinske pravice ter zakona in rodbine! Erkliiret mir, Graf Oerindur ....
Dr. Tavčar in njegov »Narod« vedno trdita, da pri nas ni oderuštva. Na shodu v Starem Trgu napadel je dr. Tavčar radi tega celo našega kne-zoškofa. Rekel je dr. Tavčar tam : »A vzlic temu kriče dandanes ti poštenjaki (seveda ,klerikalci') na vse kriplje, ... da vsi drugi stanovi odirajo slovenskega kmeta, in da je tega kmeta odiral posebno tudi naš ubogi trgovec na deželi..-Na tem mestu moram izreči slovesen in odločen protest! Pravljico o tem odiranju je zanesel med svet med drugimi tudi naš vladika...« Poglejmo, če se naš vladika glede trditve, da so med Slovenci oderuhi, ne more sklicevati na vir, ki bo dr. Tavčarju menda vendar merodajen, namreč — na drja Tavčarja samega. Drja Ivana Tavčarja »ipsissima verba« v „Slov. Pravniku" na 343 strani se glase : „ ... po Notranjskem. Tam
Shod v Kamniku.
(Dopis.)
V. občni zbor »Slov. katol. političnega društva za Kamniški okraj« je bil, kakor naznanjeno, preteklo nedeljo v »Katoliškem domu« v Kamniku. Na zbor je prihitel državni poslanec gosp. Pogačnik, ki sploh rad stopa v dotiko s svojimi volivci. Bil je vže tretjič med nami, dočim dr. Ferjančiča še nikdar nismo videli. Govoril je o političnem stanju, ne — delovanju državnega zbora, o pogodbi z Ogersko, kako kvarljiva je zlasti Jugoslovanom v političnem in gospodarskem oziru. Opisal je naše žalostne razmere, osobito v obmejnih pokrajinah, ter označil stališče slov. drž. poslancev nasproti večini in vladi. Slov. poslanci morajo vstrajati pri večini, dasi so doslej le tla-čanili, da zabranijo večje zlo, dokler je mogoče. Na vsak način pa morajo naši poslanci zahtevati, da se jezikovno vprašanje reši ob jednem za vso državo; enostranska rešitev bi bila za nas pogubna. A jako dvomljivo je, da bi sedanja vlada to izvršila, ker ima ovire na levi in desni. Govoril je tudi v prilog politični in gospodarski zvezi slovensko hrvatski. »Suh smodnik«, ki ga imejmo za vsak slučaj pripravljenega, in krepka organizacija, pripravljena, da vsak hip skoči na noge — tak6 je končaval — je najsigurnejše varstvo za bližajoče se hujše čase. — Predsednik vč. g. kanonik Kajdiž se je poslavljajoč od društva oziral nazaj na delovanje in vspehe društva v dobi njegovega obstoja in sploh na napredek naš od katoliškega shoda do danes. Dalje je obširno govoril o deželnem zboru. Zanimale so poslušavce zlasti zadeve, tičoče se našega okraja, pred vsem regulacija Bistrice, ki bo ogromno delo, na katero bo treba pa še čakati.
Blagajnikovo poročilo izkazuje znaten imetek, ki si ga je društvo v petih leti nabralo. — Društveni tajnik g. Kalan je povedal, da štejemo letos 806 udov, ki so vsi ob jednem naročniki »Domoljuba«. To je sicer že nekaj, vendar bi se število udov in naročnikov lahko najmanj še podvojilo. »Domoljub« je res prijazen, dobro vrejevan list, vreden, da se še mnogo bolj razširi med našim ljudstvom. Sicer pa jo naša politika zadnji čas dovolj — brezplodna. S samo politiko ne pridemo naprej. Obrnimo se torej s samo - političnega na gospodarsko polje. Država ima sama s seboj preveč opraviti; nima časa na nas misliti. Še sebi ne more pomagati, kako bo nam pomagala! Samopomoč bodi naše geslo! Samopomoč pa je mogoča samo v družbi. Posamezniki si že sami pomagajo — mi jim tudi privoščimo, — toda masa ljudstva pa lo hira. Mi pa moramo rešiti celoto, narod! Družimo se toraj, da si opo-moremo! Ljudstvo je sicer jelo potrebo združevanja samo čutiti. Iz lastnega nagiba jela si je selska občina Kamniške fare, Volčji potok, snovati zavarovavnico proti ognju. Imenovana občina ima zato potrebne pogoje. Hiše so namreč tako razpostavljene, da jih ne more mnogo naenkrat pogoreti. Ce le ne bo pri vsem tem mala občina sama zase vender premajhna za tako podjetje 1
ima skoraj vsaka vas svojega oderuha, ki dere svojo sovasčane s tem, da jih sili v trde k u p-č i j e z lesom. Tak ,poštenjakl ima vselej svojo g o b t i 1 n o. V njo vabi revnega kmeta ..." i. t. d. sledi iz peresa dr. Tavčarja jako ganljiv popis odiranja, kateri popis pa vsak lahko bere na 343. in 344. strani »Slovenskega Pravnika". Kako se ujema s tem slovesni protest istega drja Tavčarja v Starem Trgu? Proti samemu sebi je protestiral !
ErkUiret mir, lepo Vas prosim, Graf Oerindur 1 Toda, če bi grof Oerindur, ali kdor koli, tudi vse predstoječe razložiti mogel, v kar bi moral imeti že nadčloveško prebrisanost, nam sledečega nikdar in nikoli ne razloži:
Leta 1883., ko je dal na svitlo svojega »Slov. Pravnika", bil je dr. Tavčar že odrasel človek, mož, juris doktor, je imel že na svojih ramah razne časti in dostojanstva. Navadno ima človek v takih razmerah že Bvoje utrjeno prepričanje. Poglejmo, kakšno je bilo prepričanje drja Tavčarja 1. 1883. glede liberalizma.
Dr. Tavčar piše o liberalizmu v »Slov. Pravniku« na str. 253. tako-le:
»Zakon od 7. maja 1874 (ki določa nadzorstvo države nad cerkvenim premoženjem — op.
Priloga 218. štev. „Slovenca" dn6 23. septembra 1899.
kor listi poročajo, bodo izvoljeni sedaj zopet vsi imenovani poslanci razun Szella in HegedUsa, ki sta se tekom tega časa povspela do miniBterskih sedežev in toraj kot ministra ne moreta biti člana nove kvotne deputacije.
Juino-afriiko vprašanje. Razmerje mej Anglijo in Transvalom je sicer še vedno nespremenjeno, ker najnovejši sklepi angleškega ministerskega sveta še niso znani, vendar se je pa minule dni pojavil v tej zadevi nov dogodek. Nasproti pričakovanju angleške vlade se je namreč pokazalo, da sedanja Oranje-država popolno sim-patizuje s Transvalci. Iz Bloemfonteina dohaja namreč poročilo, da je predsednik Steijn nenadoma sklical v posvet državni zastop ter pri otvoritvi 21. t. m. pojasnil razmerje mej Anglijo in Transvalom ter mej poslednjim in državo Oranje. Rekel je predsednik, da so razmere mej prvima dvema državama zelo napete, toda sporu niso vzrok Transvalci, marveč angleški agent Greene, ki jih je prevaril. Predsednik se nadja, da bo slo-bodna država Oranje ostala zvesta svojim sosedom, s katerih težnjo se povsem strinja. Slobodna država je po pogodbi zavezana pomagati Transval-cem, o načinu-pomoči pa naj sklepa zastop sam. Gotovo je, sklepa predsednik svoj nagovor, da Anglija ni upravičena pričeti vojsko. — Te besede predsednika Steijna bodo gotovo neprijetno dirnule Chamberlaina in njegove vojskeželjne somišljenike.
Morda bo kazalo zavarovavnico raztegniti. Ljudje imajo prav: naš denar ostani med nami! Mi moramo narodno izkrvaveti, ako bomo svojo bore krajcarje zbirali le tujcem, da se ob njih mast4, ko nas že itak pritiskajo. Osamosvčjimo se! Poleg zavarovavnice bi se dalo pa še kaj napraviti. Kaj pa? S konsumnim društvom strašijo nasprotniki naši, da bi obudili antipatijo do nas, kakor Btrašž otroke z bavbavom. Prazen strah ! Konsumno društvo v Kamniku nam še nikdar ni bilo na misli. Take reči prepuščamo trgovcem. Samo pošteno blago in pametno ceno naj imajo, pa jih ne bomo motili pri njih opravilu. Nimamo namena izpodriniti trgovce. Naše slovensko trgovstvo naj se samo organizuje nasproti tujemu. Ali ni na Slovenskem trgovina vsaj na polovioo v tujih rokah ? V Kamnik je nedavno prišel lesni trgovec z italijanskim imenom. Kaj nam je takih potreba; Zakaj ne bi dobiček, ki ga taki imajo od našega ljudstva, ostal med nami? Proti takim se osamosvojimo! — O obrtni zadrugi ali pa raznih strokovnih zadrugah smo že večkrat govorili. Seveda se ne bo §e nič zgodilo. Kdo ne ve, da so obrtniki povsod najbolj needini med seboj, pa se tudi premalo zanimajo za take reči, dasi je jasno kot beli dan, da mora sčasoma mala obrt v boju z veliko industrijo, v boju s kapitalom in strojem popolnoma omagati. Treba bo še nekoliko žalostne izkušnje, potem se bo že jelo kaj gibati. — Pred vsem nam je potrebna posojilnica, in sicer posojilnica, ki bo v prvi vrsti v pomoč tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Da je doslej niBmo ustanovili, bil je uzrok ta, ker smo čakali mestne, in te nismo hoteli zavirati. Sedaj, ko ni upanja, da bi se mestna napravila, smo povsem upravičeni, da poskusimo z drugo. In posojila potrebnim bo ta po svoji sostavi še mnogo ugodnejša, kakor bi mogla mestna biti. — Misel o posojilnici so zborovavci z veseljem sprejeli. V nedeljo, 8. oktobra, bo ustanovni zbor.
Konečno se je z volitvijo dopolnil društveni odbor. Namesto g. kanonika Kajdiža, ki je bil na predlog g. nadučitelja Cenčiča izvoljen za častnega člana, vstopil je g. J. Bizjan, župnik na Brdu, in mesto g. T. Rožnika g. Franc Vrel, župan v Mengšu pa Jožef Smolnikar, župan v Tuhinju, za namestnika. Pozneje se je odbor sestavil takole: Predsednik — ker je g. Mejač izrekel, da zaradi stanovskih opravil ne more prevzeti — č. g. Valentin Bernik, župnik na Homcu, prvi podpredsednik g. Andrej Mejač, župan v Komendi, drugi g. Franc Šubelj, trgovec v Kamniku ; drugo je ostalo pri starem. — Udeležba pri zboru ni bila obila. Deloma je bilo krivo zmotno naznanilo v listih, deloma dež, deloma pomanjkanje zanimanja. Kogar zanima, pridi 8. oktobra k ustanovitvi po-sojivnice ; kogar ne bo, napravili bomo — brez njega.
ured.) je sad novošegnih, liberalnih časov, ki svoje svobodoljubje cerkvi nasproti s tem razodevajo, da jo kujejo v spone inverige trino-štva . . . Kaj so nemški postavodajalci s tem, da so pri tacih prilikah hoteli rušiti in spodkopavati cerkveno disciplino, državi v korist doseči nameravali, tega ne ve živa duša!«
To je pikra obsodba liberalizma, obsodba iz ust — dr. Tavčarja! Nekaj let pozneje, namreč dne 4. februvarija 1899, sklical je isti dr. Ivan Tavčar shod volilcev na Krško. Tam pa je zbranim svojim volilcem rekel: »Ne vem, koliko časa še ostanem v deželnem zboru; naj pa ostanem malo ali dolgo časa, vsikdar bodem ponižen pa odločen Blužabnik ene misli, ki mi preproga dušo in srce. To je, služabnik h očem o s t a t i 1 i be-ralnemisli, ki ima dandaneB v Slovencih le malo odkritosrčnih zastopnikov, ki pa je narodu slovenskemu tako potrebna, kakor so potrebna zdravila bolniku.«
Temu nimamo ničesar pristaviti. Niti vprašali ne bomo: »Erklaret mir, Graf Oerindur . ..«, ker tega ne more razložiti in raztolmačiti nihče, najmanj pa dr. Tavčar sam.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. septembra.
Spravna konferenca In opozicija. Kar se je splošno pričakovalo, to se je zgodilo: nemške opozicijonalne stranke se ne udeležb posvetovanja, ki ga sklicuje za jutrišni dan zbornični predsednik dr. pl. Fuchs. Da je prišlo pri včerajšnjih razgovorih do tega sklepa, da so liberalci, socijalni demokratje in nemški nacijonalci odklonili povabilo, ni, kakor rečeno, nikogar presenetilo, pač pa nekateri krogi niso pričakovali jed-nakega Bklepa dunajske antisemitske stranke, ker se je dosedaj vedno naglašalo, da se izmej nemških strank posvetovanj gotovo udeleže nemško-liberalni veleposestniki in krščanski socijalci. Glede prvih sedaj še ni nič določenega, krščansko-soci-jalna zveza pa je včeraj pod predsedstvom dr. Luegerja soglasno sklenila, da se ne odzove povabilu. V dotičnem komunikeju se glasi, naj načelnik danes naznani v seji načelnikov levičarskih klubov ta soglasni sklep ter pove, da je stranka prišla do tega sklepa z ozirom na postopanje mladočeške stranke. Krščanski socijalci hočejo tudi nadalje zvesti ostati nemški »Gemeinburgschaft«. Razlogi ostalih opozicijonalnih strank so že itak znani. Povabilo se odklanja večinoma radi jezikovnih naredeb, radi grota Thuna, in pri Scho-nererjancih in socijalnih demokratih radi tega, ker jih vabi k posvetovanju član tistega predsedstva, ki je pozvalo v zbornico policijo, in ker je dr. Fuchs član »izdajalske« katoliške ljudske stranke. — Pod tem vtisom se snidejo danes k posvetu načelniki levičarskih klubov, ki bodo slovesno odklonili dr. Fuchsovo povabilo. Kaj se sedaj zgodi, javnosti še ni znano. Morda bo predsednik dr. Fuchs z ozirom na te sklepe odpovedal za jutri napovedano glavno konferenco, ako pa tega ne stori, se udeleže posvetovanja samo desničarji, katere določijo danes načelniki desniš-kih klubov, in morda tudi zastopniki liberalnih veleposestnikov. Toda naj se jutri vrši posvetovanje ali ne, gotovo je, da do zaželjenega vspeha ne bo prišlo, in akcija dr. Fuchsa je postala povsem brezvspešna. S tem stopi avstrijska kriza v akutni štadij. Kako se reši ta kriza in kateri mož izide kot zmagovalec, tega pa danes še nihče ne ve.
Nagodbeni zakoni so objavljeni in s tem je, kakor bi rekla dunajska Židinja iz Fichtegasse, dovršeno Thunovo »najzadnje« delo. Današnji dunajski uradni list objavlja posamne določbe avstro-ogrske nagodbe na podlagi paragrafa 14., ki so bile v ministerskem svetu že davno sklenjene in pri zadnjem ministerskem posvetu konečno urejene. S tem je toraj rešeno nagodbeno vprašanje mej Avstrijo in Ogersko ; rešitve čaka le še vprašanje glede kvotnega razmerja, s katerim se bo-deta pečali kvotni deputaciji koncem oktobra ali pa prve dni novembra. Ako pa, kar je vsakako pričakovati, mej njima ne pride do sporazumljenja, določil bo kvoto vladar in sicer, kakor se splošno zatrjuje, tako, da bo Ogerska morala prevzeti nekoliko večji delež, kakor ga nosi sedaj. Nesrečnemu razmerju 70: 30 bo z novim letom odzvo-nilo, naj se reši vprašanje na kakoršenkoli način. Prezgodaj seveda gotovo ne bo.
Shod slovanskih časnikarjev v Kra-kovem. Poročali smo že, da je dunajska vlada naznanila delegatom hrvatskih časnikov, da se ne smejo udeležiti kongresa v Krakovem, češ da dežele ogerske krone ne smejo biti zastopane na tem shodu. V resnici je pa izšla prepoved samo zato, ker so ti delegati zastopniki hrvatskega časopisja pod ogersko vlado, ki uvidi v tem veliko nevarnost za mažarsko idejo. Delegati so seveda vsejedno odpotovali, ker se jim je naznanil ta ukrep še le v Budimpešti, in izvrševalni odbor časnikarskega kongresa je vložil brzojavni ugovor in prosil brzojavne rešitve. V slučaju, da namestništvo ne ugodi rekurzu, se obrnejo na ministra Thuna. Dosedaj odbor še ni prejel odgovora.
Ogerska poslanska zbornica se snide 28. t. m. k rednemu zasedanju. Prvo delo, ki ga mora izvršiti, je volitev članov v kvotno deputa-tacijo. Pri zadnji volitvi, ki se je vršila 28. marca lansko leto, so bili izvoljeni Bledeči poslanci: grof Albert Apponyi, Falk, Hegediis, Horanszky, Lang, Matlekovič, Pulszky, Szell, Tisza in Tomaaic. Ka-
Tedenaki koledar.
Nedelja, 24. septembra: 18. pobinkoštna. Marija Dev. rešit, jetnikov; evang.: Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat 9. — Ponedeljek, 25. septembra: Marija de Sok. — Torek, 26. sept.: Ciprijan m., Gerard šk. — Sreda, 27. sept.: Kozma in Damijan mm. — Četrtek, 28. sept.: Vencelj kralj. — Petek, 29. septembra: Mihael nadang. — Sobota, 30. sept. : Jeronim sp. — Solnce izide 30. sept. ob 6. uri 4 min , zaide pa ob 5. uri 36 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 26. sept. ob 4. uri 1 min. popoldne. — Musicasacrav nedeljo, 24. sept.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa septima, zl. Mih. Haller, graduale M. Brosig, ofertorij Ant. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Latinsko mašo v D-dur op. 15 zl. A. Foerster, graduale »Benedicte et venerabilis« Ant. Foerster, ofertorij »Ave Maria« J. B Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. septembra.
(Presvetli knez ln škof ljubljanski) se povrne danes zvfečer z brzovlakom iz Bosne v Ljubljano.
(Sestanek državnih poslancev.) Danes dopoludne so se na Dunaju pričela posvetovanja načelnikov desniških klubov o postopanji pri spravni konferenci z levičarji, katero je predsednik poslanske zbornice, dr. pl. Fuchs, sklical na jutr-šnji dan. »Slov. kršč. narodno zvezo« zastopa pri teh konferencah tačasni načelnik g. Fr. Povše, pri katerem so se včeraj popoludne v Ljubljani sošli slovenski poslanci, da se dogovore o stališču kluba, katero naj načelnik zastopa in zagovarja pri posvetovanjih na Dunaji. Slovenskih poslancev je prišlo k včerajšnjemu posvetovanju 10, ostali so opravičili svojo odsotnost vsled nujnih opravkov ter izjavili solidarnost s svojimi tovariši. Iz Istre je bil navzoč g. V. Spinčič, dalmatinske poslance je na sestanku zastopal predsednik dež zboru g. dr. Bula t, v imenu Ru-sinov, ki bo člani »Slov. kršč. narodne zveze«, pa je poslanec Barvvinski pismeno izjavil svoje mnenje. Posvetovanja so včeraj trajala nad tri ure. Vsi govorniki so naglašali, da naj »Slov. kršč. narodna zveza« vstraja pri sedanji desnici, katera bodi solidarna in trdna za vbo slučaje. Ko pa bi se premenila konstelacija strank v državnem zboru, bode klub uravnaval svojo taktiko po danih razmerah z vednim ozirom na koristi in potrebe slovensko - hrvatskega in rusinskega naroda. Gledd vseh točk so bili poslanci edini in soglasni dotični sklepi.
(f Stolni kanonik Anton Urbas.) Sinoči ob osmih je umrl v Leonišču senior ljubljanskega stolnega kapiteljna, preč. gosp. Anton Urbas po večletnem bolehanju. Pokojnik je bil rojen dne
13. septembra leta 1820. Bil je rajni mož bistrega duba in blagega, priproBtega srca. Zadnja leta se je od stolnice preselil zaradi bolehnosti v Leo-nišče, kjer se je pripravljal za večnost. Pogreb bo jutri 2 4. septembra ob polu 5. uri popoludne iz L e o n i š č a. — Bog dodeli pokojniku mir in pokoj! Svetila mu večna luč 1
(Častnim občanom) je 16. avgusta izvolil obč. zastop v Radečah pri Zidanem mostu gosp. dež. poslanca Fr. P o v š e t a, kateremu je te dni posebna deputacija izročila častno diplomo.
(P. Ladislav Hrovat — zlatomašnik.) Dični naš slovstveni starina P. Ladislav Hrovat, bivši mnogoletni profesor na novomeški gimnaziji, obhaja jutri čil in zdrav svojo zlato mašo. — Tem povodom izražamo cenjenemu zlatomašniku svoje najiskrenejše čestitke, proseč Boga, naj nam gospoda jubilanta ohrani še mnoga, mnoga letal
(Vse plačano.) Slovensko vinogradniško društvo ima v rokah potrdila dotičnih obrtnikov, kojih imeni smo priobčili, da so stoli plačani in da je pesek plačan. Oboje popolnoma plačano, o tem torej ni dvoma, potrjujeta to dva poštena moža, obrtnika. Vsak pošten mož jima bo verjel. Drugače »Narod«. Temu listu lastnoročno podpisana izjava obrtnikova ne dokazuje ničesar. »Kako lahko se od revnega obrtnika dobi taka izjava, zlasti če se mu grozi«, tako piše glasilo »inteligence« o obrtnikih. Tako dolži »Narod« obrtnike, da v svoj prid s svojimi podpisi potrjujejo neresnico. Po »Narodovi« trditvi obrtnika lahko s pritiskom pripraviš, da podpiše karkoli hočeš, in se pri tem ne meni, ali soglaša to, kar bode podpisal, z resnico, ali ne. Tako čisla in spoštuje »Narodova« gospoda obrtnike. Kedar se pa bližajo volitve, takrat pa so tisti obrtniki dobri, takrat se jim laska »Narodova« stranka, takrat so poštenjaki. Po volitvah pa piše »Narod« o njih tako, kakor smo ravno pokazali. Zadeva stolov in peska je s tem končana. Vsakdo mora verjeti obrtnikoma, ki potrjujeta, da je res vse plačano. »Narod« jima ne veruje. To dobro je imela ta mala zadeva, da je pokazala narodno-naprednih gospodov spoštovanje do obrtnikov v pravi luči.
(»Narodova« poročila) o naših shodih so res klasična. Ko izide poročilo v »Slovencu«, vsede se kak Malovrh ali Govekar v uredništvu »Slov. Naroda« in namaže na podlagi onih podatkov na papir izrodke svoje domišljije. Tako je bilo na primer ob dijaškem sestanku in zadnjič, ko je poročal o ižanskem shodu. V tem poslednjem poročilu je skoro vse zlagano razven imen. V karakteristiko liberalnih junakov povemo le to, da so prišli na shod in so iz početka nekaj godrnjali. Ko jih je pa g. Gostinčar pozval, da naj odgovarjajo, kaj je liberalizem storil za ljudstvo, so strahopetno odšli in jih več ni bilo nazaj. Pred ljudstvom govoriti se niso upali, ker jih pozna, v »Narod« pa lahko pišejo; kakoršni junaki, tak list!
(Zborovanje učiteljske »Zaveze«.) Naše poročilo o »Zavezi« g. Jelenec popravlja, češ, da je konstatiral jednoglasnost imenovanja Hribarja in Tavčarja častnima članoma. Kako je to konštatiral, se nam zdi čudno. Neki goriški nadučitelj — delegat, je očito izjavil, da je glasoval proti imenovanju. Sploh pa je dotična naša opazka le pov-darjala, da so goriški učitelji nasprotni najnovejšemu imenovanju častnih članov. In to je resnica. V seji delegatov so mnogi goriški učitelji molčali, ker je predsedstvo povdarjalo, da se Hribar in Tavčar imenujeta častnima članoma, kot zaslužna moža za kranjsko učiteljstvo, ne pa kot politični osebi. Nekateri goriški delegatje pa so odšli, predno je prišel ta predlog na dnevni red. Nadučitelj — delegat, zaslužen in ugleden mož, je izjavil, da je ugovarjal temu predlogu, ako bi bil navzoč. Ako imata Hribar in Tavčar zasluge za kranjsko učiteljstvo, naj ju imenujejo častnima članoma kranjska učiteljska društva. »Zaveza« pri tem nima opravila. Tako govore goriški učitelji. Ali toraj goriški učitelji ne nasprotujejo temu imenovanju ? Tudi »Narodova« vest, da je v javni seji to naznanilo učiteljstvo sprejelo enoglasno in navdušeno, je pristna Malovrhova raca. Posamezni kranjski učitelji so pritrdili s ponižnim »dobro«, v obče pa je vladala popolna tišina. Malovrh je menda bolje videl, ko slišal!
(Razprodaj.* novih slovenskih katekizmov.) Škofijski list ljubljanski poroča: Ljubljansko knezo-
škofijstvo je kot založnik novih slovenskih katekizmov naravnalo nekatere premembe pri načinu razprodaje te knjige, da bo mogoče ustreči, kolikor se da, na vse strani ter da bo zlasti mogoče ubožnim učencem nakloniti kar največ proBtih iz tisk o v. Zato se naznanja čč. gg. katehetom in sploh čč. gg. dušnim pastirjem, da bo odslej vso razprodajo malega, srednjega in velikega katekizma na debelo oskrbovalo knezoškofijstvo samo, in sicer pod nastop • nimi pogoji : Duhovniki, ki naroče večje število katekizmov, dobe na vsakih deset i z-tisov po tri iztise zastonj kot nameček za ubožne učence, proti temu, da plačajo naročene katekizme takoj ter da nosijo troške pošiljatve in poštnino. Katekizmi pa, ki se bodo oddajali od dne 15. t. m. dalje knjigo-t r ž c e m , bodo imeli znotraj na platnicah prilepljen po en listek z vtisnjenim uradnim pečatom. Te listke naj čč. gg. katehetje od učencev zbirajo, je hranijo ter je pošiljajo začetkom vsakega solnč-nega leta knezoškofijstvu, katero jim bo poslalo za vsakih deset takih listov poen iztisek dotičnega katekizma za ubožne učence zastonj. Poravnati jim bo samo poštnino in odpravne troške.
(Shod katoliškega delavskega društva) je v nedeljo zvečer ob 6. uri v društvenih prostorih v Katoliškem domu. Želeti je obilne udeležbe.
(Ustni ponavljalni zrelostni izpiti) na tukajšnjem c. kr. moškem in ženskem učiteljišču se bodo vršili dne 28. t. in. predpoldnem.
(Iz Srejan) pod Strmcem na Koroškem se nam piše: Dne 13. septembra je bil za nas vesel dan, ki ga ne bomo kmalu pozabili. Obiskali so nas vojaki 17. pešpolka, naši kranjski bratje, katerih smo bili jako veseli. V zapuščeni tihi vasi nav8talo je naenkrat tako živahno in veselo gibanje, kakor v kakem velikem mestu. Vse hiše, vsi skednji so bili prenapolnjeni z vojaki, kakor tudi v okolici, kjer so si kar na prostem napravili ležišče. Veselo je bilo gledati v večernem mraku lo gibanje, ko so si vojaki pri mnogih ognjih kuhali svojo menažo. Svirala je godba lepe skladbe in iz vaške gostilne so se slišali močni akordi milo doneče slovenske pesmi. Mi Srejanci Brno imeli tudi čast, da je prenočil pri nas nadvojvoda Jožef Ferdinand, in sicer na slami v nekem skednju. V sosedni vasi na Potoku so bili nastanjeni lovci, v Lipi 27. pešpolk in 47. peš-polk v Tmarivasi pri Rožeku, kjer je navstal ogenj, menda po neprevidnosti nekega vojaka. Ogenj se je vsled suše med gostimi hišami tako hitro razširil, da ga ni bilo mogoče takoj zadušiti, akoravno je v hipu prišlo na pomoč na stotine vojakov, kateri so pomagali reševati živino in imetje. Izrekamo jim tem potom stoterno zahvalo. Pogorelo je šest hiš in šest gospodarskih poslopij ter podružna cerkev sv Lovrenca, kakor tudi veliko vojaške oprave in skoraj vsa godala. Ljudij ni noben ponesrečil. Pogorelci so usmiljenja vredni, ker so imeli skoraj že vse pridelke pod streho. Danes dne 20. septembra je prišel iz Beljaka gospod okrajni glavar v spremstvu gosp. župnika iz Lipe ter po naročilu presvetlega cesarja razdelil med pogorelce 4000 gld.
(Goriško društvo »Sloga") priredi jutri popol. ob 3. uri v Prvačini v prostorih gosp. A. Dahorja javen shod, na katerem bodeta govorila poslanca dr. Gregorčič in BI. Grča.
(Slovenske šole v Gorici), katere vzdržuje društvo »Šolski dom«, štejejo nad 700 otrok V slovensko mestno šolo v Katinelijevi vojašnici pa se je letos vpisalo le osem otrok, od teh pa jih je šest izstopilo. Tako šteje ta šola dva učitelj?, dve učiteljici in dva učenca. Lepe razmere.
(Tržaško.) Kakor poročajo »Edinosti«, je te dni neki uslužbenec uradne »Triester Zeitung-e« prišel poberat naročnino na neki c. kr. urad, v suknji pa imel — Garibaldijevo kokardo. Uradnik ga je vprašal, ako je tudi on Garibaldinec. — »Bru-tus« je na vprašanje molčal, a vtaknil v žep kokardo in molče odšel. — Ako se gode že take reči v Trstu, potem ni čudo, da si upajo na naša tla — italijanski generali!
(Iz Reke.) Malo je manjkalo, da ni bila v nedeljo tudi letos povodenj. Policija in gasilci bili so po noči na straži in začeli so ljudi buditi in opozarjati na nevarnost. Hvala Bogu, da ni ReČina izstopila — a škode je vendar napravila za več
tisoč, podjetniku, ki jo je čistil — odnesla jo namreč mnogo orodja in priprave za čiščenje. — Leto dni je že od lanske katastrofe, celo zimo imela je vlada dovolj časa pripraviti načrte in proračun za čistenje — a zavleklo se je čez sredo poletja, — bili so dolgi dnevi in tukaj navadni čas suše — a ni se še delalo — valjda so mislili da jih mora tudi voda slušati — pa so se prevarali. Zato morajo Rečani nekaj dni motno vodo piti, ker je bil tudi »izvir« poplavljen. — Ko so pred leti Rečino regulirali in zavoljo zasipanja morja strugo zdaljšali, se je vsaj od sušaške strani temu ogovarjalo in opozarjalo, da ne bo dobro tako — ali vse zastonj, delali so po svoji glavi, namesto da bi bili napravili ravni tek vodi, zavili so strugo. — Na Sušaku in Trsatu ustanovili so »vatrogasno društvo«. — V nedeljo bil je blagoslov novih »štrcaljk« na Trsatu po odpeti slovesni bv. maši, a zvečer zabava v trsaški čitalnici. — Letos imamo revno trgatev — malo »domačega« bo. Od začetka so trte prav lepo kazale, a prišlo je o neugodnem času deževje, potem pa dolga suša, pomagale so še navadne trtne bolezni — in tako je bil up uničen.
(Iz Pazina) 21. septembra. Četrt stoletja trajala je borba za hrvaško gimnazijo v Pazinu. Mnogoštevilni govori državnih poslancev dr. Vite-ziča, Spinčiča in dr. Laginje bili so izrečeni za to svrho, pogoste prošnje in deputacije občinskih odborov bile so odposlane višjim oblastim z namenom, da se doseže srednja šola za istrske Hrvate. Vlada se je odtegovala, da izpolni to pravično zahtevo deloma zato, ker ni hotela priznati Hrvate v Istri — kot narod, deloma pa zato, ker so bile informacije tržaške vlade vedno protivne v tem oziru. Ko je bil bivši namestnik Rinaldini predzadnjikrat v Pazinu, odgovoril je občinskim odbornikom prosečim za gimnazijo : »Po uradnih poročilih ne bi bilo zadoBti dijakov!« Agitacijo protivno vzdrževala je italjanska stranka z vsemi mogočimi sredstvi, da celo zunanji mogočneži z italijanskim kraljem na čelu bili so v to zapleteni, ker bi se s hrvaško gimnazijo brisal oficijelni značaj italjanstva v Istri. Minister Gautsch je prvi obljubd poslancem toli zaželjeni zavod — in sedanja vlada Thunova je to obljubo izpolnila — proti volji sedaj vladajočih vladnih krogov v Trstu. Italjanom in vladi v Trstu ostalo je še jedno upanje : da ne bo učencev, kar ne bi bilo ravno čudno pri slabi organizaciji ljudskega šolstva istrskega. A tudi v tem so se prenaglili. Prijavilo se je za prvi razred 127 učencev, od teh je bilo sprejetih 100. Dijaki so iz vseh krajev Istre, največ iz okobce Pazina, le iz Porečine sta samo 2, ker celi tamošnji okraj nima nobene — reci nobene — javne hrvaške šole. Tudi nekaj Slovencev iz severnega dela pokrajine prišlo je na novi zavod Radi velikega števila dijakov napravili bodo vsporednici, a vlada pa mora priskrbeti čim prej še potrebnega profesorja. Poučevanje veronauka prevzeli so patri frančiškani. Italijanski časopisi se norčujejo, da so dijaki siromašni, kmečki itd. No ravno to je za nas naj-veselejše znamenje, kajti nada je, da bo od teh kmečkih učencev vzgojila se poštena, krščanska inteligencija, koja bo očistila deželo popolnoma od italjanske ljulike. In kdo se bo takrat norčeval? Dijaško podporno društvo ima obilno dela, da oskrbi uboge učence. Sreča je za novi zavod, da ima ravnatelja o osebi plemenitega pazinskega rojaka Fr. Matejčiča, koji si je v 25 let službe zadosti skušnje pridobil, kako treba mladost vzgajati. Na dan otvorenja novo gimnazije dne 18. septembra bila je slavnostna seja občinskega zastopstva, v koji so bili izbrani častni občani: Dr. Dinko Vitezic, Vjekoslav Spinčid in dr. Matko Laginja.
(Naznanje.) »Slava Bogu« I. zvezek zložila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner, je popolnoma pošel. Od II. zvezka se dobi samo partitura, glasovi so tudi pošli. Od III. (obhajilne), IV. (postne, velikonočne in misijonske), V. (ad-ventne in božične) se dobo še partitura in glasovi. Ker se semtertje poprašuje po I. in II. zvezku, dala se bota oba zvezka v drugič natisniti, pa le pod tem pogojem, ako se dovolj naročnikov oglasi. Uljudno toraj prosim, da bi se mi na dopisnici naznanilo, kdo želi I., kdo II. in kdo vse zvezke. Cena ostane prvotna. — Venček Mariji (zložil P. A. Hribar) velja partitura 50 kr. vsak glas posebej pa le 10 kr. P. Ang. Hribar.
(Čaj in alkohol.) Čaj škodljivo vpliva na živce. Pač pa ga Amerikanci rabijo za protistrup proti alkoholu. A zdravniki so konstatovali, da je to zdravljenje zelo nevspešno in da je že več ljudij umrlo vsled preobilo zavžitega čaja. Najbolje se ozdravi tisti, ki ne pije ne čaja ne alkohola.
(Sejmi po Slovenskem od 25. do 30. sept.) Na Kranjskem: 25. v Senožečah, Višnji gori in v Bučki; 26. v Črnomlju; 27. v Podbukovju in Borovnici; 29. v Drnovem, na Dvojem, v Rov-tah, Loki. Grosupljem, Mirni peči, Mengšu, Novi vasi in Zaverših. — Na slov. Štajerskem: 25. v Št. Juriju ob južn. žel., v Bistrici, pri Sv. Rupertu v Goricah; 27. pri Sv. Urbanu pri Ptujem; 29. pri Sv. Barbari, pri Sv. Lovrencu, v Marenbergu, Mureku, Šoštanju, Veržeju, Vildonu in na Pilštanju ; 29. pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah in v Kostrivnici. — Na Koroškem: 25. v Šmihelu pri Pliberku in v Ukvah; 29. v Grajfenburgu, Pusarnici, Redendolu, Rožecu, Št. Pavlu in Št. Vidu. — Na Primorskem: 25. na Bali; 26. v Slivju in Divači; 28. v Gorici; 29. v Cevdatu, na Bukovi in Bovcu ; 30. v Cevdatu.
Telefonska ia brzojavna poročila.
Ministerstvo Thun — padlo.
Dunaj, 23. septembra. Danes dopoludne se je s o š e 1 ministerski svet h kratkemu posvetovanju. Sklenilo se je, da vloži d e m i š i j o cel kabinet. Ob 10. uri je bil grof Thun pri cesarju v avdijenci ter mu je vročil demisijo celega kabinet a. — (Grof Thun je bil imenovan ministerskim predsednikom 5. marca 1898, novo ministerstvo: Kaizl, Kast, Baernreither. Jedrzeejevicz, Wittek, Ruber in Bylandt-Rheidt so položili prisego v cesarjeve roke 9. marca. Dne 6. oktobra je odstopil trgovinski minister Baernreither in bil na njegovo mesto imenovan baron Dipauli.)
Dunaj, 23. septembra. Cesarje vsprejel ostavko ministerstva.
Dunaj, 23. septembra. Po včerajšnem ministerskem svetu se je Thun dalje časa razgovarjal s knezom Alfred Liehtensteinom ter potem šel k cesarju, kateremu je poročal o položaju. Cesar je izrazil željo, da sedanje ministerstvo razglasi odredbe za nagodbo z Ogersko. Thun je temu pritrdil, vendar povedal, da mu je nemogoče nadalje ostati na čelu vlade. Cesar si je pridržal svojo odločitev.
Dunaj, 23. septembra, Vzrok, da je Thun odstopil, je bilo prepričanje, da mu je nemogoče dognati volitve v delegacijo.
Dunaj, 23. septemb. Ako prevzame knez Liechtenstein vlado, bo ta nemško-kon-servativna, tudi dr. Fuchs bo član tega kabineta. V tem smislu piše tudi „Fremden-blatt".
Dunaj, 23. septembra. „Vaterland" piše, da najbrže vlado prevzame knez Liechtenstein, toda ne ve se še. ali bo to koalicijska vlada ali vlada desnice.
Dunaj, 23. septembra. Nemško-kon-servativnemu ministerstvu se upirajo Cehi in vsled tega se govori o uradniškem ministerstvu.
Dunaj, 23. septembra. Največ se govori, da prevzame novo vlado knez Alfred Liechtenstein, vendar še o tem ni nič gotovega, dokler izvrševalni odbor desnice ne označi svojega stališča. Nemške opozici-jonalne stranke govore neprijazno o tej novi vladi, le krščanski socijulci hvalijo Liechten-steina kot dobrega katolika in dobrega Nemca.
v Dunaj, 23. septembra. „N. Fr. Presse" piše, da knez Liechtenstein ne prevzame vlade ter da nastopi uradniško ministerstvo, in sicer nemško-liberalno. V kabinetu bi bili: Predsednik in notranji minister Korber, za nauk H ar ti, za pravosodje Klein, za trgovino Mayr, za železnice Wittek, za poljedelstvo Blumfeid, za deželno brambo Wel-sersheimb, razven zadnjega sami nemško-liberalni sekcijski načelniki. Korber in Blumfeid sta bila že ministra. — „Neue Freie
Presse" pravi, da bo to novo ministerstvo že jutri ali najkasneje v torek imenovano.
Dunaj, 23. septembra. Socijalno demokratična stranka je včeraj sklenila, da ne odpošlje delegatov na jutrišnjo konferenco, ker se ne more udeleževati akcije, ki potrebuje pomoči Thunove vlade. Sicer so pa socijalni demokratje vneti (!) za redno delo v parlamentu in rešitev jezikovnega vprašanja.
Dunaj, 23. septembra. Klub ustavo-vernih veleposestnikov je sklenil vdeležiti se jutrišnje konference.
Dunaj, 23. septembra. Za jutrišnji dan sklicano posvetovanje načelnikov parlamentarnih klubov jo zbornični predsednik dr. Fuchs odpovedal.
Dunaj, 23. septembra. Za jutri napovedana konferenca pri Fuchsu se je opustila. — Posvet načelnikov desniških klubov se je zaradi krize odgodil na nedoločen čas.
Dunaj, 23. septembra. Poročila, da je bil dr. Fuchs danes pri cesarju, niso resnična.
Dunaj, 23. septembra. Vesti liberalnih listov, da se misli dr. Fuchs odpovedati predsedstvu zbornice, so neosnovane.
Dunaj, 23. septembra. V krogih desnice se govori, da je pomenljivo, ker cesar ni vprašal Fuchsa in Javorskega za njuno mnenje o položaju.
Dunaj, 23. septembra. „Wiener Zei-tung" objavlja danes cesarsko naredbo na podlagi paragrafa 14, s katero se uravna gospodarsko razmerje Avstrije k deželam dgerske krone, določa, da se popolno odtegnejo prometu državne note in uvede kronska veljava ; nadalje se podaljšuje bančni privilegij in urejuje 80 milijonski dolg. S tem v zvezi objavlja uradni list več mini-sterijalnih naredeb: naredbo finančnega, trgovinskega in poljedelskega ministerstva glede odprave mlinarskega obrata z žitom, naredbo železniškega in trgovinskega ministra glede določb o železniških tarifih, konečno naredbo notranjega, poljedelskega in trgovinskega ministra glede prometa za živino z deželami ogerske krone.
Danaj, 23. septembra. Prihodnja številka naredbenega lista za finančno ministerstvo objavi cesarjev odlok, na podlagi katerega se določi s 1. oktobrom za finančno stražo služba poslcušnje na 3 leta, ustanovi nova kategorija višjih respicijentov, in določi letna plača na 700, 600, 500 in 400 gld., dalje v pokojnino vštevna službena doklada letnih 40 gld. oziroma 60 gld. po treh oziroma štirih službenih letih. Poleg tega se povišajo potnine ter pokojnine stražnikov, njih vdov in sirot.
London, 23. septembra. Vsak hip se pričakuje, da se v Afriki prične vojska.
(Trgovino z železnim blagom) otvoril je doč 18. sept. rojak - domačin F. Golob v Ljubljani Wolfove nlioe
Št. 8 (nekdaj A. C. Achtschin). Ker se je preskrbel z raznovrstnim kmetovalcem in gospodinjam potrebnim blagom ter obljublja pošteno postrežbo in nizke cene, naj se cenjeni naši čitatelji obraj čajo pri nakupovanji io naročevanji na označeno tvrdko. (Glepriporočilo.)
opeklin.
rnirll tio:
V bolniiniei: 20. septembra. Emil Aubel, delavčev sin, 4 leta, vsled
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736*0 mm.
g I CJIS opažata i vanja
Stanjo
barometra v mm.
Terapora-
tura po Celziji
I
Votrori
Nebo
h ►
22| 9. zvečer |_<37-1 | 10 8 l nl.'j/,an, iskorojanno
2gl 7. zjutraj I 2 popol.
dež
■35-8 I 101 | si. svzh. 734 4 | 12 2 j si. jvzh. Srednja včerajšnja temperatura 11 3\ normale: 13'9°.
75
s katerimi more vsakdo barvati razno blago: sukm, platno, volneno blaeo. svilo, znsiore itd.
Bar
ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11 — 6
Vsestransko jako pohvaljena
,Uzgoja in omika aii izvir sreče'
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti X gld 90 kr.. ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valendidu v Ljubljani, Stari trg št. 4, III. nadstropje.	717 21-4
Založnik, ozir. piodajalec je voljan nerazrezano in čisto knjigo v treh dneh tudi nazaj vzeti in denar povrniti.
Lepa garnitura
(zelena): zofa, dva fotelja, dve mizi in 6 stolov je po jako nizki ceni na prodaj v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 16 I. nadstropje na levo.	766 4—2
gsamrna\ t

783 1-1
i
Karolina Urbas, stotnikova vdova, in Josipina Urbas, vdova po kontrolorju dež. bolnice, javljata sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl njiju nepozabni, blagi, visokočislani svak, prečastiti gospod
A_ntoxi XJi;biis
stolni kano-iiK. knezoškofijski konzistorijalni svetnik, nekdan i stolni župnik in dekan ljubljanski zlato • mašnik
po dolgotrajnem bolehanji včeraj zvečer ob 8. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 80. letu svoje starosti.
Pogreb uzornega pokojnika pojde jutri v nedeljo dnč 24. t. m., popoludne ob polu 5. uri iz zavoda „Leoninum" na sv. Petra cesti, najprej v cerkev sv. Petra, po odpetih obrednih molitvah pa na pokopališče k sv. Krištofu.
Blagega pokojnika priporočava v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, 23. septembra 1899.
Mesto posebnega obvestila.
S »H

782 1-1
Stolni kapitelj v Ljubljani dostojno naznanja, da jc Bog, Gospod življenja in smrti, prečastitega gospoda
Antona Urbas-a
stolnega kanonika, knezoškofljskega konzistorljalnega svetovalca, nekdanjega stolnega župulka in dekana ljubljanskega, zlatomušnlka,
previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči ob 8. uri, 79 let starega, k Sebi poklical v boljše življenje.
Truplo ranjccga se bode v nedeljo, 24. septembra popoldne ob polu 5. uri iz L eonišča najprvo v župnijsko cerkev sv. Petra in po malih biljah na pokopališče k sv. Krištofu preneslo in tam pokopalo. Prcblagi ranjki bodi vsem znancem in prijateljem v molitev priporočen. V LJUBLJANI, 23. septembra 1899.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Potra eoa*tnAt.0
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniike obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 52
n
Kdor hoče-«
svoje pridelke najugodnejše prodati ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakoršnokoii blago nakupiti, obrne naj se zaupljivo na mene. Preskrbim točno in za majhno provizijo.	772 6—1
Alojzij Grebene
avtor, javna tehtnica in konrisijonalna trgovina v Trstu ulica Torrente 30-32.
(ftinjene (weingrtlne) sode
različne, majhne in velil^e, stare in nove
prodaja
J. Buggenig,
sodarski mojster, 775 3-1 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1. itd. po 22, 23, 24. 25, 26 liter iz let 1895, 1896, 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 60—7
Ivan Škerjanee, gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice st 6, priporoča
kranjske klobase
lastnega izdelka
iz zanesljivo prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 gld. in višje po pošti proti povzetju.
Vsak ponedeljek in petek večer, ter torek in soboto zjutraj dobe se sveže kranjske klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni, kjer se toči pristno, naravno vino 743 6—3

SOB«* -G 8
Redka priložnost za nakup pohišt
dJan. *&ogan~a
mizarski pohištveni obrt
v Ljnl>ljani 650 22-8
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva.
gld. S1-, 7-50, 10 -, 12 -, I4-.
Garniture, divane, madrace
7, 14, do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratene madrace
7 gld.,
pulte za masne knjige
itd. itd.	gld. 10*—, 15 —, 17-
Naročila se točno Izvršujejo. Cenllnlk s podobami zastonj ln franko. "<
Redka priložnost za nakup pohištva.
i
Ker opustim trgovino
z umetnimi cvetlicami, venei, šopki itd.
prodajani vso zalogo svojo
globoko pod tovarniško ceno.
Posebno prodajalce tacega blaga opozarjam na to ugodno prdiko.
S spoštovanjem se priporočam
V. Elsner
776 3—1	v Ljubljani, Medarske ulice.
05
3L| co
g. 15" /jjiit^
ifrM- 0
Preobleke,	Popravila.
'J
dvorci založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar „prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
&eleznatem vinu
lekarnarja Ploooli-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboll** »pričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
Sf Naročila pošiljajo se plačajo p. n. naročniki.
z obratno pošto; poštnino
827 56
i pomočnik,
vešč v trgovini z mešanim blagom in železnino, išče službe.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod it. 100 poste restante Laze pri Kamniku. 773 3-1
V strokovno dovršeno izvrševanje -------ih,
V
7-6
stolpnih in strešnih krovskih del	594
se priporoča prečastiti duhovščini, gg. podjetnikom in slavnemu občinstvu
A T	T^r T T	»tavbinskl ln galanterijski klepar
** I	V^-fcLiJ*., v Ljubki, s*. Potra 0J„ta
Od vReh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk in bogočastje pripuščenl slovenski
mali, srednji in veliki
BI
ki ga je založilo knezoškofljstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in všliki po 40 kr.
Na debelo pa ga bo od 15. sept. 1899 dalje razprodajalo edino le knezoškofljstvo ljubljansko, ki je
poskrbelo za to. da ne dobe le knjigotržci kolikor mogoče velikih ugodnosti], ampak da bo dajalo tudi gg. katehetom. ki bi katekizma več vkupaj naročili, na vsakih 10 iztisov po tri iztlse namečka za uboine učence.
Vsi iztisi katekizma, kar se jih bo od 15. septembra t. 1. dalje razprodalo knjigotržcem, bodo imeli znotraj na platnicah prilepljen po en listič. Te lističe naj gg. katehetje od učencev nabirajo ter naj je svoj čas pošljejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim bo poslalo za vsakih 10 takih listkov po en iztis dotičnega katekizma za uboine učence zastonj. Plačati jim bo samo troške pošiljatve.
Natančneja pojasnila gledč dobave v večjih množinah daje na željo gg. razprodajalcem knezoškofljstvo ljubljansko.
V Ljubljani, dnč 9. septembra 1899.
749 8
Naznanilo.
Usojam si svojim častitim odjemalcem, slav. občinstvu in preč. duhovščini najudaneje naznaniti, da se moja prodajalna Z Železom nahaja edino le kakor doslej na Glavnem trgu Št. 10 pod tvrdko
dlndr. H&rušfiovič-a naslednik
S0I06
ter nima z ono v JVolfovih ulicah nikake dotike.
Z najodličnejšim velespoštovanjem
779 i-i	Valentin SoloB.
<SIi> I*.
iz mlina Vinko-ti Majdič-a v Kranju
oddaje se po ©n{yi"os»-eenali 269 44 28 v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalnlol
Maksa X>omicelj-a
v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam.
Dostavljanje na dom brezplačno.
Plombo originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domaČega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
via Geppa štev. 5. Spedicijska in komisijska poslovnica.

Sprejme vsakovrstna zastopstva.
Priporoča se slav. slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vr*te poSiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejemlje blago v pohrano.
Oprt na veliko izvežbanost, pridobljeno v lOletnem delovanju v tej stroki, zagotavlja lahko najtočnejo postrežbo.
774 3-2
R. Pretner.
ffjr Korospnndenca se vodi v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku.
Podpisana ima v Zalogi najrazpovrstiieiše trpežno, kvarno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazale, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje prte td
sploh vse, kav se rabi v eerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vez.cn.le. prenovllenje si ne obleke in vsa popravila. — Izdeluje rouuo 111 pošteno po najnižji ceni bandera in vto dri'jo ob'etio.
Praoasiite gospode prorim, da be btf.govole pri naročilih ozirati ra doi>aoo'tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih a^er o?.
Zajotavliaie hi.ro in pojpoSteaejio po 'fežbo in nainižjo ceno, zatrjuje, da bode uvalezna tudi za na.iOiapibe naroeilo. Najodlienejšim spoštovanjam se priporoča 2oO 52-29
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulice 4.
O) V
e
<s> o
e
»
g
Pozor
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria št. V,.ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
Franu Čudnu v Ljubljani
s čemur je sl. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
Hijlto it® ¥i)	399 34
Zastopnik tvrdke: Josip Polak.
§
5!
<s>.
Is
a
S
•»s
a
p
Josip Kastelic.
krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4
priporoča se prečast. duhovgčinini v izdelovanje vsakovrstne
o b 1 s o
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa draga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, • zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavaloo, v kateri izdelujem
oUib za modo in tt
^^	po najnovejšem kroju, natančno po meri.
Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 619 31-17
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel že dolgo obstoječo ^
± avtor, javno tehtnico,
združeno s
komisi- f jonalno trgovino Fr.Moditza v Trstu.
Priporočam se gg. trgovcem s prašiči, kakor onim z deželnimi pridelki, ter slavnim vodstvom raznih zadrug v posredovanje nakupovanja in prodaje vsakovrstnega blaga na tukajšnjem tržišču.
Vsestranske trgovinske zveze, prostorno skladišče, njega ugodna lega in | zadostno
znanje raznovrstnih trgovinskih strok mi dopuščajo pričakovati cenjenih naročil. — Z odličnim spoštovanjem	771 3—-'i ^
Alojzij Grebene, Trst, ulica Torrente 30-32. +
Razglas prostovoljne dražbe.
V	zapuščino vpoknjenega župnika gospoda Petra Warthol-a spadajoče premičnine :§hišna in posteljna oprava, perilo, obleka in razne drobnarije prodale se bodo v šentpeterskem župnišču v Ljubljani na javni dražbi
dne 28. septembra 1.1. ob 9. uri dopoldne
in če treba tudi popoldne.
Kupci morajo kupljene reči takoj proč vzeti in kupnino sodnemu komisarju plačati.
V	Ljubljani, dne 22. septembra 1899.
777 2-1
Ivan Plantan,
c. kr. notar kot sodni komisar.
Razprodaja posestva.
J. C. Juvančič v Spodnji Šiški bode svoje
V
posestvo hiš. št. 1 v St. Vidu nad Ljubljano
s pripadajočimi njivami, travniki in gozdi razpro dajal
dnč 26. septembra t. 1.
'f Kupčij se vabi jo, da se omenjenega dno ob 9. uri zberejo na lica mesta v Št. Vidu.
Omeni se posebno, da je hiša v Št. Vidu s pripadajočimi poslopji, ' dvoriščem in- vrtom jako pripravna za izvrševanje gostilničarskega in mesarskega obrta, ki se' že mnogo let tamkaj izvršuje. 778 i—1
sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pušk nrlnovejših sistemov in najnovejše vrste
revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno pa opozarjam na
iwr lr#€4fciiMh puške ^m
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovpijem
FJEIAJS SBYČIK eis 20-10 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. "TEK
Hrvatska;.
iz Ir*lešivice
500 hektolitrov
popolnoma zdrave in sortirane vrste prodajata
brata Fran in Josip Horvat
78J l-l v lastnih vinogradih Plešivica, p. Jaška.
Priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar, 665 26-4 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in bndilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih In budiinih ur so vedno v zalogi. W Poprave se dobro lu solidno Izvršujejo.
Dobiva se povsod.
905 (36-32)
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
di lila
JOSIP MAČEK
v Ljubljani,
H Sv.Petracestaštg.
Preč. duhovščino, sl. občinstvo in gg. tovarnarje opozarjam najuijudneje na svojo novo nrejeno zalogo ter prosim one, kateri se zanimajo za napredek domačega obrta, naj si ogledajo bogato mojo zalogo konjskih oprem vsake vrste za vožnjo ln Ježo, kovčegov, Učnih torblo ln torb domačega izdelka. — Jermena za stroje imam vedno v zalogi; v zalogi so tudi vse vpreine ln Jahalne potrebičlne za konje.
Prodajam, kupujem in izposojujem že rabljena sedla in pa oele jezdne opreme.	^ ^^
Popravila in prenovljanja pa izvršuje strokovno dovršeno moj namestnik gospod Jos. Moškerc, isti pa tudi kot izboren strokovnjak prevzema vsa naročila in izvršuje natančno, točno in po nizki ceni. — Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. — Velespoštovanjem
683 20-6
Jos. Maček.
i
Vincencij Gamernik
v lijubljanl, Slomšekove ulice štev. 9 nasproti mestni elektrarni
se priporoča velečastiti duhovščini, cerkvonim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno natančno izvršena
cerkvena umetna in stavbinskadela
►™J P° poljubnih načrtih in narisih. - Ob priliki bližajočega se praznika Vseh trn) svetnikov priporoča ob enem svojo Izborno zalogo
nagrobnih spominkov
iz raznovstnih marmor ev. Vsprejema pa tudi naročila na izvršitev istih po spe-cijalnih načrtih in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zel6 nizke, izvršitev naročenih del točna in trpežna.	769 10—2
W Narisi so na razpolago. "TU

Naznanilo o otvoritvi trgovine«
Podpisanec si usojam čestitemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem otvoril
trgovino z železnim blagom
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 8
(preje A. C Achtschin).
Na podlagi večletnega delovanja v tej stroki sem v prijetnem položaju ustreči željam in potrebam svojih čestitih odjemalcev; potrudil se bodem svojo trgovino imeti založeno z najboljšim blagom ter si z nizkimi cenami in strogo solidno postrežbo pridobiti trajno zaupanje p. n. naročnikov.
Uljudno Vas torej prosim, da me z Vašim cenjenim obiskom počastite, ter beležim z odličnim spoštovanjem udani
764 3-2	F. Golob.
Posebno se Vam priporočam pri nakupovanju
kuhinjske oprave, gospodarskih predmetov, obrtnega orodja, ključavničarskega in kovinskega blaga ter raznovrstnih špecialitet.
*
P. n.
780 3-1
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi priporočata za jesensko in zimsko sezono v
Cešnik&Milavec
Špitalske (Ungarjeve) ulice svojo popolnoma novo založeno trgovino najlepših
W IlOVONti j
in veliko izbero
Blaga za žensfie in mošRc o6lefic.
M^ili^ri Bzorci se razpošiljajo brezplačno po pošti. [jjšfcUlj/fc};
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg. aodtfču protokollrana
,HAH~KA Maks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto),
obresti od dnž do dnš po 4l/j%-Poitno - hranllnlone položnloeso na razpolago.
I> u n a j s k a borza.
Dne 22. septembra.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/„.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
JO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C- kr. cekini . . ..... . .
100 gld.	—	kr.
99 »	85	»
117 »	80	»
100 »	15	»
117 »	35	»
95 »	10	»
906 »	—	»
371 >	—	»
120 »	65	>
58 »	97'	
11 »	78	»
9 »	68	»
44 >	50	»
5 >	69	»
Dni 22. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1.864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4<70, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . »_» dolenjskih železnic 4°/„
			Kreditne srečke, 100 gld......	196 gld		75	kr.
			4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165	»	—	•
171 gld. 25		kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	>	70	>
156	» 50	>	Rudolfove srečke, 10 gld.......	29	»		»
195	» 50	»		83	>	75	»
100	» 15	»	St. GencSis srečke, 40 gld.......	84	»	—	»
140	» _	»		62	»	—	»
128	» 50	»	Ljubljanske srečke.........	23	•	201	»
107	» 50	»	Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	150	»	25	»
112	» —	>	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3200	»	—	»
_	* —	»	Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	428	•	--	»
96	» 90	»		71	»	50	»
215	» 25	»	Splošna avstrijska stavbinska družba . .	103	»	—	»
168	» 60	»	Montanska družba avstr. plan.....	282	>	75	»
118	» —	>	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	187	>	50	»
99	» 50	>		127	»	37	»
£T Nakup ln prodaja "£B vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
TI 1] II ( I It"
I., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
aSJT Pojasnila SJSL v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■KIT naloženih glavnic, "SJS