gorenj©
gorenje
aorenie
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA -ŠT. 1 1 - LETO XV. - VELENJE, 10. 4. 1981
PROGRAMSKA SEJA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE GORENJE TGO
SPREJETE PROGRAMSKE USMERITVE
Prejšnji petek so se zbrali delegati osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije Gorenje TGO, da bi pregledali svoje delo v prejšnjem in določili naloge v tem letu.
Razprava, v kateri so delegati kritično ocenili gospodarski položaj delovne organizacije ter poudarili dolžnosti in naloge, ki jih imamo v tem trenutku, je jasno pokazala, kako se vedno bolj zavedamo, da je njen uspeh odvisen predvsem od našega dela in zavzetosti. Pripravljeni smo delati več in bolje, žal pa je oskrba z re-promaterialom še vedno problematična. Torej se vedno le ne moremo obnašati tako stabilizacijsko, kot bi se želeli. Tromeseč-ni rezultati gospodarjenja to jasno kažejo.
Delegati so poudarjali tudi to, da je potrebno normativno urediti odnose med Gorenje TGO, Gorenje Promet—Servisom in ostalimi članicami velenjskega sozda Gorenje. Vsak mora namreč čutiti, da je skupen rezultat odvisen od vsakega posameznika, medsebojna povezanost se mora skozi dohodek in čisti dohodek še bolj okrepiti. Opozorili so na premajhno povezanost sindikalnih organizacij, ki bi se morale več dogovarjati in skupne probleme tudi skupno reševati. Prav gotovo pa bo potrebno še povečati osebno odgovornost in jo tudi zaostriti ter pri tem točneje in
bolj konkretno opredeljevati delovne naloge ter seveda tudi preverjati njihovo izvrševanje.
Delegati so poleg tega obravnavali tudi delo na različnih področjih dela, ki so prav tako povezana z uspešnim gospodarjenjem. Na primer, inovacijska dejavnost je vse premalo popularizirana, so dejali. Ni dovolj, da smo sprejeli pravilnik in sklenili sporazum o inovacijski in inventivni dejavnosti, delavce moramo spodbujati tudi tako, da jim povemo, kaj kakšen člen določa, kakšna bo njihova nagrada itd. Opozorili so tudi na premajhno
zavzetost in delovanje delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih. Resje, da nekateri o svojem delu poročajo delavskim svetom, a še vedno so le izjeme. Ob tem, ko so delegati sprejemali poročilo o delu, pa so posebno pozornost posvetili prav smernicam nadaljnjega dela, ki izhajajo iz določenih stalnih nalog sindikata ter iz posebnih nalog, značilnih za to leto. Prav gotovo bosta osrednji nalogi v tem četrtletju obravnava periodičnih rezultatov gospodarjenja ter priprava na 3. kongres samoupravljalcev. Razprave ob zaključnih in periodičnih računih so sicer že utečene. Najti pa moramo takšno metodo dela, so zapisali v svoj ih usmeritvah, da bodo razprave še bolj poglobljene in predvsem naj bo vanjo vključeno več delavcev. V
, s •
okviru priprav na 3. kongres samoupravljalcev pa bi naj ocenili doseženo stopnjo samoupravljanja ter analizirali naše izkušnje in zatikanja. Osnovne organizacije Zveze sindikata se bodo morale tako povezati z delavskimi sveti ter njihovimi organi. Posebej pa bi morali razčleniti in kritično osvetliti odnose med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo.
Na področju socialne varnosti bi morali posebej obravnavati tiste delavce, ki imajo nizek dohodek na člana družine. Pomagati bi jim morali predvsem tako, da bi jim dali možnost, da ustvarijo več in tako tudi več zaslužijo. Naša pomoč naj bi ne bila torej enkratna in zgolj socialne oblike.
Blagajna vzajemne pomoči, katere poročilo so tudi obravnavali, je s sprejetim Pravilnikom o poslovanju že nekako uredila in poenostavila svoje poslovanje. V tem letu pa bi morali sprejeti tudi poslovnik dela komisije, da bi to potekalo lažje in hitreje. Ena izmed nalog , predvidenih za to četrtletje, pa že teče. To je akcija za nakup prikolic, namenjenih za letovanje naših delavcev, predvsem tistih z nižjimi osebnimi dohodki. O rezultatih te akcije bi lahko že kmalu poročali.
O svojem programu pa so delegati, kot že rečeno, določili tudi stalne naloge, kot so delo na področju krvodajalstva, športa in
kulture, delovanja sveta vozačev, sodelovanje ž osnovno šolo Miha Pintar Toledo. Tako so v teh usmeritvah med drugim zapisali naslednje:
a	Osnovna naloga bo nadaljnja
krepitev vloge sindikata oziroma osnovnih organizacij sindikata v TOZD in DSSS. V še večji meri bo treba zagotoviti povezavo s samoupravnimi organi in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
e	Poglobljeno bo treba proučiti
organiziranost v nekaterih osnovnih organizacijah oziroma ugotoviti, kako se organizirati, da bo delovanje 00 ZS bolj učinkovito, bolj približano vsakemu članu sindikata.
e Akcija za ustrezno nagrajevanje po delu teče dalje. V Gorenju se začenjajo določene aktivnosti v zvezi s tem. Sindikat bo moral biti vseskozi prisoten, izhajajoč iz osnov: nega načela: Vsakomur pravično plačilo po opravljenem delu. Vedeti moramo:	dober sistem nagrajevanja
je tisti, ki ga delavci sprejmejo za svojega.
o Stabilizacija, varčevanje, gospodarnost bodo vključeni v vse vidike dala osnovnih organizacij sindikata. Vemo, da nas le močno, stabilno gospodarstvo lahko privede do kvalitetnih premikov in zato bomo v tej smeri delovali povsod — zlasti pa v svoji TOZD oziroma DSSS.
® Življenjski standard delavcev je ena pomembnih točk programa in pripraviti bo treba ustrezno metodologijo za spremljanje življenjske ravni in pomoč socialno ogroženim delavcem.
® Na področju inventivne dejavnosti se bo sindikat osredotočil predvsem ria osveščanje in pomen te dejavnosti, propagando in spodbujanje vsakega delavca, da z ustvarjalnim delom prispeva k boljšim rezultatom.
© Bolj kot dosiej se bomo morali spoprijeti z informativno dejavnostjo, saj bi naj "tovarniška glasila" v večji meri postale glasilo vseh delavcev v TOZD in delovni organizaciji, s tem pa sindikat prevzame večjo odgovornost za informativno dejavnost.
* Družbeni položaj žensk je pravno — formalno enakopraven, ta regu-lativa je med najnaprednejšimi v svetu. Dejanski položaj žene, delavke,
samoupravljalke pa je drugačen. Zato ustanavljamo komisijo za družbeno aktivnost žensk, ki naj bi dajala smernice, pobude na tem področju.
PREJELI SMO...
OBVEŠČATI IN BITI OBVEŠČEN STA NAŠA DOLŽNOST IN PRAVICA
Čestokrat se dogodi, da v določenem krogu, zlasti med poslovodnimi organi, padejo težke besede na račun obveščanja, v konkretnem primeru pa imajo kritiki v mislih naš Informator.
Sprejet imamo samoupravni sporazum o skupnih glasilih za obveščanje delavcev, tudi ustrezne organe imamo na voljo, kot sta izdajateljski svet in uredniški odbor, predvsem pa imamo sprejeto vsebinsko zasnovo skupnih glasil. Le-ta je konkretizirana do to mere, da je natančno navedena vrsta informacij ter je zanje prikazano, ali naj bodo prisotne redno, ali občasno, ali izjemoma. Nadalje je določeno, ali naj bodo te vesti obravnavane obširno ali zgoščeno ipd. To je storjeno za vsako izmed skupnih glasil, to je Informator, Telex in Bilten.
Ko odgovorni urednik poroča izdajateljskemu svetu o svojem delu in delu uredniškega odbora, pripravi primerjalno analizo, iz katere je razvidno, da iz strogo formalnega vidika obveščanju pravzaprav ni mogoče ničesar resnejšega očitati, saj je, na primer, o delitvi dohodka in o kulturnem življenju bilo zapisanega toliko in toliko, na takšen in takšen način. Tudi temu, da Informator ustvarjajo le poklicni novinarji, ni mogoče pritrditi, saj odgovorni urednik postreže s statističnimi podatki, da smo po številu sodelavcev glasil krepko pri vrhu v slovenskem merilu. Formalno je torej vse v najlepšem redu, kritike, tudi takšne, brez dlake na jeziku, pa se vrste še naprej. Predvsem je treba ponoviti staro, a žal preredko uresničeno misel, da je obveščanje naša skupna zadeva in da je naloga vseh nas, da obveščamo ter naša pravica, da smo obveščeni. Hudo naivno in tudi družbeno škodljivo bi bilo, če bi se poizkušali izogniti našim obveznostim informiranja s tem, da bi se izgovarjali na dva profesionalna delavca, ki da naj prevzameta na svoja ramena breme obveščanja desettisoččlanskega kolektiva.
Tudi z dopisniško mrežo, pa naj bo še tako idealno osnovana, ni mogoče docela izpolniti te velikanske vrzeli,
vsaj ne v smislu uresničevanja sprejetega koncepta obveščanja. Mnogo novic je namreč takšne narave, da jih je mogoče dobiti le pri poslovodnih delavcih, v strokovnih službah ter pri samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. S tem pa smo našteli tudi tiste subjekte, ki so poleg poklicnih delavcev s področja obveščanja najbolj soodgovorni — tudi v našem primeru — za kakovostno informiranje.
Očitki delovne skupine pri Komisiji za obveščanje in politično propagando pri RS Zveze sindikatov Slovenije, ki nas je lani obiskala, so se nanašali predvsem na "sivino", to je ne dovolj veliko angažiranost, aktualnost in polemičnost prispevkov. Gotovo v znatnem delu tudi v tem grmu tiči zajec, vendar je treba v pojasnilo — ne v opravičilo uredništvu — reči tudi to, da je vse prepogosto zazvonil telefon, ko je kakšna misel preskočila "ojnice".
Drugi ugovarjajo obliki, ne toliko vsebini. Menijo, da bi moralo biti prisotnih več reportaž, intervjujev, komentarjev, notic.
Okusi, želje in pogledi so pač različni in idealnega glasila ni ter ga najbrž tudi ne bo. Vseeno pa lahko s skupnimi močmi precej pripomoremo, da bodo postala skupna glasila bolj aktualna, pestra in zanimiva.
Vendar bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo to dogodilo, če bomo rekli odgovornemu uredniku: "Ja, jaz sem prvi za dobro informiranje, ti kar pridi in me (nas) vprašaj, kar želiš izvedeti!" Žal je to vse prepogosto odgovor nekaterih — tistih, ki smo jih navedli kot "službeno" soodgovorne za obveščanje.
Zakon o združenem delu v členih od 546. do 550. namreč jasno določa, kdo in za kakšno obveščanje je v OZD odgovoren ter da pomeni neizpolnjevanje teh dolžnosti kršitev pravic delegatov, za to pa tudi vemo, kakšne sankcije so predvidene. V členu 548. je namreč zapisano:
"Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti (op. podčrtal avtor zapisa) redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju OZD in njenem materialno finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev ... o pripravah za SLO in uresničevanju družbe- . ne samozaščite . . '* Nadalje pravi
drugi odstavek tega člena: "Delavci imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa (direktorja, vodje — opomba pisca) temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organizacij in skupnosti, v katere so združili delo in sredstva."
V prvem odstavku člena 547. pa je zapisano: "Organi združenega dela morajo delavce obveščati (podčrtal avtor) tako, da je vsakemu delavcu omogočeno seznaniti se z njihovimi poročili, jih proučiti in zavzeti svoja stališča."
Kdo je torej za informiranje odgovoren, je precizno in nedvoumno opredeljeno v zakonu. Takšna dikcija zakona torej zahteva aktivno in ne le pasivno obveščanje. To pomeni, da v nobenem primeru ne zadostuje, če nek-. do reče uredniku "ti kar pridi in nas vprašaj!".Organi OZD, s poslovodnim organom (vodja, direktor idr.) na čelu so torej dolžni tudi sami pripraviti prispevke za objavo, pri tem pa seveda lahko angažirajo sodelavce, strokovne službe ipd. Hkrati pa ni potrebno, da jih odgovorni urednik za te prispevke opominja ali celo prosi. Tako pa smo takšnim prispevkom priča žal le ob zaključnih računih, pa še takrat gre neredko za skrivalnice, polne številk, ki so podane-z vsemi (ne)ustreznimi decimalkami, ni pa v njih v dovolj veliki meri zaslediti kritične analize problematike in smernic ter poti (metod), kako zadeve izboljšati ali celo sanirati.
Posebno odgovornost za ustrezno obveščanje, menimo, nosi poslovodni organ. Odgovoren je za formuliranje poslovne politike, za opredelitev konkretnih ciljev (priprava plana), za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa ter za nadzor nad izvrševanjem zadanih nalog. Torej ima (bi moral imeti) tudi najboljši pregled nad stanjem in najbolje ve, kaj je v organizaciji dobro in kaj bi morali dopolniti in kaj bi morali spremeniti.
Glede na to in glede na dejstvo, da največ kritik na Informator prihaja ravno s strani poslovodnih delavcev, pripravljamo zanje in za druge organe OZD posebno anketo, s pomočjo katere jih bomo v razgovoru povprašali (čisto konkretno), kaj menijo, da je pri sedanjem informiranju dobrega in kaj slabega ter kakšna naj bi bila vsebina in oblika obveščanja po njihovi sodbi v bodoče. Rezultate ankete bomo obdelali in objavili v Informatorju. Pri tem pa se že v naprej ograjujemo od očitkov, češ mar ni-
majo poslovodni in drugi organi dovolj drugega dela in drugih skrbi, sedaj pa se naj gredo še novinarja. Zato pripominjamo, da je delovni proces mogoče organizirati in uskladiti tudi tako, da poslovodni organ zadolži svoje sodelavce, da pripravijo v določenih obdobjih zapise o problematiki s področja, ki ga določen delavec vodstveno ali strokovno pokriva. V eni od delovnih organizacij Gorenje SOZD, ki pa nima sedeža v Velenju, imajo medsebojno obveščanje osnovano na ta način, ki menda daje ugodne rezultate.
Da je hotenje takšno, da prispevka ne bi razumeli napak, namreč, da so za dosedanje delo na področju informiranja in za to delo v bodoče odgovorni izključno poslovodni organi, se moramo zavedati in razumljivo je, da bo v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom, ki ureja to pomembno vprašanje, glavna odgovornost in dolžnost še naprej na organih skupnih glasil, to je na uredniku, novinarju, na uredniškem odboru in izdajateljskem svetu, ki naj bi vse te iniciative, zamisli, pismene prispevke zaokroževali v osmišljeno celoto, ki bo v skladu z vsebinsko zasnovo skupnih glasil.
Jože Zagožen
KAJUHOVA BRALNA ZNAČKA
Na osnovni šoli "Miha Pintar Toledo" so pred nedavnim podelili nad 800 učencem Kajuhovo bralno značko.
Ob tej priložnosti so priredili slovesnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki Gorenja, kot pokrovitelji pionir-
skega odreda "Toledo" na tej velenjski osnovni šoli. Potem, ko je pionirjem predstavila več svojih pesmi Neža Maurer, jim je čestital utudi Jože Meh, predsednik konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije Gorenje TGO. Dejal je:
"V imenu delavcev Gorenja čestitam vsem, ki ste osvojili Kajuhovo bralno značko. Še posebne čestitke veljajo pedagoškim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom pripomogli k temu, da so bralne značke resnično zaživele in postale sestavni del učnega procesa in kulturne rasti mladih, od cicibanov do pionirjev in mladincev.
Republiška konferenca SZD L je preko svojega akcijskega odbora za knjigo precej storila za poživitev bralne kulture, za slovensko knjigo. Skoro vedno pa smo prišli do ugotovitve, da je edino prava in edino res uspešna pot za dvig bralne kulture — vzgoja mladega bralca.
V Gorenju imamo svojo bralno akcijo — v tem letu tretjič — toda to so v združenem delu prvi koraki, sicer vzpodbudni, pa vendar ne posebno krepki. Tudi naše ugotovitve kažejo, da je treba začeti pri mladih.
Knjiga nas uči, razveseli, popelje v daljne kraje, v preteklo obdobje, omogoča nam, da se poglobimo v druge ljudi — jih razumemo. Širijo človekovo obzorje — omogočajo nam, da vemo več, da se lahko bolje razumemo med sabo.
Zato pa moramo knjigo vzljubiti, postati mora naša vsakodnevna potreba — in tekmovanja za bralno značko so prav gotovo najprimernejša oblika spoznavanja sveta knjig."
PROIZVODNJA
JANUAR-MAREC
KOLIČINSKO DOSEGANJE PROIZVODNJE JANUAR - MAREC 1981
>5
Za nami je prvo četrtletje leta 1981. Kmalu se bomo že soočili z doseženim poslovnim uspehom na začetku letošnjega, še kar naprej stabilizacijskega leta. Oceniti bomo morali dosežke v proizvodnji in v prodaji!
Do zaključka redakcije smo prejeli od službe plana in kontrole izvajanje številčne podatke o količinskem doseganju proizvodnje v prvem četrtletju leta 1981.
Prikazana je primerjava z doseženim operativnim planom za prvo četrtletje ter primerjava z doseženo proizvodnjo v enakem času preteklega leta.
Operativni plan so presegli v tozdih Pohištvo, Hladilna tehnika in Gradbeni elementi, Mali gospodinjski aparati. V primerjavi s preteklim letom pa so sicer največ presegli v tozdu Kuhalni aparati, vendar je lani bila v tem tozdu proizvodnja manjša zaradi porušene strehe. Več so proizvedli sicer v tozdih Pralna tehnika. Zamrzovalniki in Mali gospodinjski aparati. V celoti pa ne moremo biti zadovoljni s temi rezultati, saj Gorenje TGO operativnega plana ni doseglo, za deset odstotkov pa je celo manj izdelanih aparatov kot v enakem obdobju leta 1980.
TOZD	izdelano kosov l.-lll. 1981	% doseganja operativnega plana	Indeks I. - III. 81/80
Kuhalni aparati	18.553	68	131
Štedilniki	94.628	91	96
Elektronika Velenje 14.214		42	47
Elektronika Ptuj	12.537	71	62
Pohištvo	49.527	107	73
Pralna tehnika	89.129	90	105
Hladilna tehnika	57.123	107	51
Zamrzovalniki	81.593	90	112
Mali aparati	241.375	100	104
Keramične plošč.	263.876	105	55
Umetni marmor m	38.207	98	98
TGO GORENJE	658.379	97	90
NOVE KNJIGE, NIŽJE CENE
Mladinska knjiga nam v tem mesecu ponuja tri nove knjige, za katere v prednaročilu nudi 5-odstotni popust !
DRUGA SVETOVNA VOJNA je naslov treh knjig, ki so celovit prikaz dogodkov na bojišču in v zaledju, ter v zakulisju diplomatskih spletk med vodilnimi državniki sveta. V knjigi, ki ima 1800 nazornih ilustracij in slik iz druge svetovne vojne, so še posebej prikazani dogodki na jugoslovanskem bojišču. Knjige v kartonskem ovoju stanejo v prednaročilu
2.700.00	dinarjev, ob izidu pa bo njihova cena 3
3.400.00	dinarjev, kar boste odplačali v desetih zaporednih obrokih.
Delo STOLETJE SVETOVNIH VOJN prikazuje, kako so vojne potekale in kako je do njih sploh prišlo. Knjiga ima 371 črnobelih in 93 barvnih slik ter 171 zemljevidov. Njena prednaročniška cena je
980.00	v petih obrokih, po izidu pa bo stala
1.200.00	din.
STROJNIŠKI PRIROČNIK
Šesta slovenska izdaja — leto 1981. Priročnik je popolnoma predelan, razširjen in izpopolnjen, s prikazom zakonov v strojništvu. Knjiga je usklajena z najnovejšimi stanjem standardizacije (JUS, ISO, DIN). Nova izdaja bo imela približno 700 strani in tiskana v dveh velikostih. V malem formatu A6 bo cena 360 din, v večjem formatu A5 pa 460 din. Ta prednaročniška cena velja do 15. aprila 1981.
OBVESTILO!
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB GORENJE TGO, n. sol. o., VELENJE
obvešča delavce Gorenja, da so v računovodstvu Gorenje TGO prosta naslednja dela in naloge:
1.	glavni knjigovodja TOZD I
2.	glavni knjigovodja TOZD II
3.	knjigovodja (2 delavca) — delo za določen čas
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
4.	korespodent — delo za določen čas (nadomešča-
nje delavke na porodniškem dopustu)
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. in 2.	— srednja ekonomska šola
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	poizkusno delo v trajanju 60 delovnih dni
pod 3.	— srednja ekonomska šola
—	najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
—	poizkusno delo v trajanju 60 delovnih dni
pod 4.	— administrativni tehnik
—	najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
—	poizkusno delo v trajanju 60 delovnih dni.
Kandidati naj oddajo pismene prijave v kadrovski sektor Gorenja, pisarna št. 3, v roku 7 dni od objave v Informatorju.
RAZPIS ŠTIPENDIJ TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE
1.	Sklad razpisuje v šolskem letu 1981/82
a)	145 štipendij za mlade delavce:
—	ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu,
—	ki imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let,
—	ki so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpovprečne delovne razultate v svojih delovnih okoljih ter
—	ki so družbenopolitično aktivni in dejavni v družbeno političnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
b)	117 štipendij za učence in študente:
c)	20 štipendij za mlade delavce ter učence in študente na začasnem delu v tujini.
2.	Postopek za podelitev štipendij
Za štipendijo Titovega sklada evidentirajo in predlagajo
a)	mlade delavce do 30. maja 1981
Samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej organizacij ZSMS, v temeljnih organizacijah ali skupnostih.
b)	učence in študente do 30. junija 1981
Sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občino
c)	mlade delavce ter učence in študente na začasnem delu v tujini vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini do 30. junija 1981.
3.	Predlog za podelitev štipendije mora vsrbovati:
—	utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in marljivosti ter družbeno politično udejstvovanje)
—	kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju
—	za mlade delavce dokazila o delu (delovnem mestu), ki ga opravlja kandidat
—	za otroke delavcev potrdilo o šolanju in učnem uspehu v šolskem letu 1980/31
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
—	soglasje kandidata — vlogo za štipendijo.
4.	Izbira kandidatov
O podelitvi štipendij sklada razpravljajo in odločajo izvršni organi v skladu s samoupravnimi sporazumi o štipendiranju v občinah (v nadaljnjem besedilu pristojni organi):
—	za mlade delavce pristojni organi v občinah, kjer imajo sedež TOZD oz. delovne skupnosti, ki predlagajo kandidata in sicer 30. junija 1981
—	za otroke delavcev pristojni organi v občinah, kjer imajo kandidati stalno prebivališče in sicer do 10. septembra 1981
—	za mlade delavce ter učence in študente na začasnem delu v tujini izvršni odbor Titovega sklada SR Slovenije.
Število štipendij, ki jih pristojni organ! podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev občine, in sicer:
—	za mlade delavce se podeli ena štipendija na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov, ki imajo status delavca v združenem delu v občini,
—	za učence in študente se podeli ena štipendija na vsakih 16.000 prebivalcev v občini, vendar največ 4 štipendije.
Komisije v manj razvitih občinah lahko še dodatno podele po eno štipendijo sklada.
Na tej podlagi se lahko podeli v posamezni občini naslednje število štipendij:
a) za mlade delavce:
Ajdovščina 1, Brežice 1, Celje 7, Cerknica 1, Črnomelj 1, Domžale 2, Dravograd 1, Gornja Radgona 1, Grosuplje 1, Hrastnik 1, Idrija 1, Ilirska Bistrica 1, Izola 1, Jesenice 3, Kamnik 2, Kočevje 1, Koper 4, Kranj 6, Krško 2, Laško 1, Lenart 1, Lendava 1, Litija 1, Ljubljana-Bežigrad 7, Ljubljana Center 8, Ljubljana Moste 6,
Ljubljana-Šiška 7, Ljubljana Vič 4, Ljutomer 1, Logatec 1, Maribor 18, Metlika 1, Mozirje 1, Murska Sobota 3, Nova Gorica 5, Novo mesto 5, Ormož 1, Piran 1, Postojna 1, Ptuj 3, Radlje 1, Radovljica 2, Ravne 2, Ribnica 1, Sevnica 1, Sežana 1, Slovenj Gradec 1, Slovenska Bistrica 1, Slovenske Konjice 1, Šentjur 1, Škofja Loka 3, Šmarje 1, Tolmin 1 .Trbovlje 2, Trebnje 1, Tržič 1, 1, Velenje 5, Vrhnika 1, Zagorje 1, Žalec 2
5.	Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov
a) pri mladih delavcih imajo ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev prednost kandidati:
—	ki izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji oziroma imajo enak družbeno ekonomski položaj v drugi dejavnosti in ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti,
—	ki so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju;
6.	Pravice in obveznosti štipendistov sklada
Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje in dela v višini povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji preteklega leta, za izobraževanje ob delu pa v višini 50 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji preteklega leta.
Otroci delavcev prejmejo štipendije v skladu z določili sklada in se jim štipendija valorizira hkrati z valorizacijo kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev.
Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavezujejo:
—	da bodo v nadaljevanju šolanja dosegli: učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh študenti najmanj poprečno oceno 8
—	mladi delavci pa izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli najmanj prav dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 7
sicer izgube pravico do štipendije
—	da bodo nadaljevali z družbenopolitično družbeno in samoupravno aktivnostjo
—	da ne bodo brez soglasja pristojnega organa v občini spremenili študijske smeri
—	da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti
—	za vračilo sredstev štipendije, če ne bodo izpolnili pogojev za redno napredovanje v izobraževanju in drugih obveznosti, določenih v pogodbi.
7.	Pristojni organi so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve izvršnemu odboru Titovega sklada SR Slovenije.
V imenu skupščine Tittovega sklada SR Slovenije sklepa štipendijske pogodbe s štipendisti sklada izvršni odbor skupščine, ki poskrbi tudi za enotno tehnično in finančno operacionalizacijo izvajanja štipendiranja.
Obvestilo planincem!
POHOD NA SNEŽNIK (i 796)
Planinska sekcija v tovarni organizira v soboto, dne 11. aprila 1981 II. zimski pohod na Snežnik.
Odhod bo ob 5. uri zjutraj izpred Rdeče dvorane. Pot bo vodila preko Ljubljane, Ilirske Bistrice do doma na Svišča-kih, kjer je izhodišče za vzpon. Hoje bo približno tri ure. Potrebna je zimska oprema in hrana za en dan.
Če bo čas dopuščal si bomo ob povratku ogledali še Postojnsko jamo.
Prispevek k stroškom organizacije in prevoza znaša 100 din. Prijave z vplačilom zbira Lesjak Milica, izvoz, telefon 512.
Na pohod vabi
Odbor planinske sekcije
PRVENSTVO GORENJA V KROSU ZA LETO 1981
V Gorenju že več let zapored prirejamo prvenstvo v spomladanskem krosu. Takšno tekmovanje je bilo tudi letos, ko se je po dolgi zimi kar prijetno napotiti v naravo. Še lepše je teči po že skoraj ozelenelih travnikih. In takšen travnik so si iznajdljivi organizatorji rekreacije v Gorenju poiskali ob urejenih zelenicah pri Servisu. Pripravili so kar 600 m dolgo progo ob Paki in med parkirnimi prostori in na štartu se je zbralo kar nad sto tekmovalk in tekmovalcev I
Moški so se za najboljša mesta potegovali v treh, ženske pa v dveh konkurencah ! Tisti, ki so pozimi smučali, tekli na smučeh, ali pa že začeli s kolesarjenjem, so sedaj tudi bili med najboljšimi tekači. Velja pa opozoriti na dejstvo, daje med udeleženci bilo veliko takšnih, ki so se s teki včasih ukvarjali, sedaj pa so znova začeli s treniranjem teka. Seveda, tokrat so bile proge krajše, vendar so nekateri izrazili željo, da bi takšne teke še prirejali.
Značilneje bilo torej dobra udeležba žensk in borbeni teki v vseh konkurancah. Za marsikoga pa je bilo spodbudno, da na tekih ni bilo aktivnih tekmovalcev, kot na primer Dragan Anič, član državne reprezentance v krosu. Tokratno prvenstvo je pomenilo tudi izbirno tekmovanje za udeležbo na XIX. taborniškem teku in X. spominskemu teku NOB, ki bo 19. aprila 1981 na Gradišču nad Muto.
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V KROSU
ŽENSKE— kategorija A: 1. Konečnik Ljuba — Hladilna teh., 2. Cigler Angela — Pralna tehnika, 3. Zorko Jana — Hladilna tehnika, 4. Sorec Marija , 5. Posedi Blaženka, 6. Grudnik Žalika, 7. Ferenc Jožica, 8. Kovač Olga, 9. Rizmal Nežka, 10. Albreht Burda,
ŽENSKE — kategorija B: 1. Kac Rozalija — Galvanika, 2.
Oder Ančka — Galvanika, 3. Uranko Marija — Plastika,
4. Jakob Dora, 5. Felicjan Lojzka, 6. Centrih Marija, 7. Sev-
čnikar Hermina.
EKIPNO ŽENSKE-
1. PRALNA TEHNIKA	46	točk
2 GALVANA	43	točk
3.	HLADILNA TEHNIKA	38	točk
4.	ŠTEDILNIKI	21	točk
p
MOŠKI - kategorija A:
1. Centrih Miran — Pralna tehnika, 2. Završnik Franc — Galvanika, 3. Gros Janko — Orodjarna, 4. Lah Martin, 5. Konečnik Danilo, 6. Nikolič Novica, 7. Klemenčič Igor, 8. Rotovnik Marjan, 9. Ramšak Franc, 10. Jan čič Miran, 11. Vrabič Milan, 12. Aravs Branko, 13. Dolinar Branko, 14. Fidej Leopold, 15. Fužir Franc, 16. Lah Rajko, 17. Krajnc Srečko, 18. Zgonjanin Milanko, 19. Pošagič Dernis, 20 Topič Drago.
MOŠKI — kategorija B:
1. Žagavec Vinko — DSSS Kontrola, 2. Zorko Teobald — Vzdrževanje, 3. Fele Emil — Hladilna tehnika, 4. Zajc Branko — Galvanika, 5. Razdevšek Drago — Orodjarna, 6. Kotnik Stanislav — Pralna tehnika, 7. Klopotan Stjepan — Plastika,
8. Vivod Izstok — Galvanika, 9. Jakob Anton — Plastika, 10. Beber Mirko - Orodjarna.
MOŠKI -"kategorija Č:
1. Sterkuš'Janez — Orodjarna, 2. Ferarič Stane — Orodjarna, 3. Žlendar Janez — DSSS SOP, 4. Kovačevič Andrej — Štedilniki.
EKIPNO MOŠKI:	v 1
1. Orodjarna	/	60 točk
KAJUHOV POKAL 81
K omisija za šport pri občinski konferenci ZSMS nam je posredovala dosežene razuitate v tekmovanju za Kajuhov pokal v letu 1981. Tekmovanje uspešno poteka med osnovnimi organizacijami ZSMS iz osnovnih in srednjih šol, medtem ko sta na tekmovanje prišli le dve osnovni organizaciji ZSMS iz združenega dela. Med temi je bila ekipa iz naše temeljne organizacije — Hladilne tehnike. Šahistom mladincem v tozdu Hladilna tehnika čestitamo! Od vseh ostalih osnovnih organizacij pa komisija za šport pričakujejo obvestilo, zakaj se tekmovanja niso udeležile.
Hvala tovariši in tovarišice obrata momaža v TOZD Štedilniki in Gorenja.
Petnajst let od petintridesetih sem delala z vami. Leta 1950 sem se zaposlila pri Železniškem transportnem podjetju v Velenju. Po dvajsetih letih dela je bilo zaradi nove tehnologije moje delovno mesto ukinjeno in tako sem prišla že ne več tako mlada in ne tako zdrava med vas.
Lepo ste me sprejeli in skupaj.smo petnajst let delali in ustvarjali. Delili smo dobro in zlo, se veselili in žalostili, sprejemali nove sodelavce in se poslavljali od drugih.
Slovesnost posvečena mojemu odhodu, ki ste jo pripravili, me bo spremljala vso jesen mojega življenja.
Vesela sem in ne najdem besed, s katerimi bi izrazila tisto kar čutim. Upam in prepričana pa sem, da se bomo še srečevali in ne bomo pozabili drug drugega. Z vami se bom veselila vaših rezultatov, ki jih boste dosegli tako kot doslej složni, strpni in močni.
Ne bom več med vami na svojem delovnem mestu, ostala pa bom vedno član našega kolektiva.
Tilka Iršič
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Koienc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Sračko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1931. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.