QIS^cm
//f>
NO. 110
Ameriška Domovi iv a
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, Nev/ York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 21, 1975
LETO LXXVH.—VOL. LXXVH
Ford je pripravljen sprejeli Soiženkina
Bela hiša je dobila nad 500 pis'em in klicev zaradi od klonitve sprejema ruskega pisatelja, pa nobenega v podporo odklonitve.
WASHINGTON, D.C. — Odklonitev sprejema A. Solženici-ha, ki sta ga predložila za 30. junij 1975 sen. Helms in sen. Thurmond, oba republikanca Juga, je naletela na obsežno kritiko po vsej deželi. Po izjavi predsednikovega tiskovnega tajnika je Bela hiša dobila do preteklega tedna nad 500 pisem in klicev s protesti proti odklonitvi sprejema, pa niti z enim v podporo tega.
Predsednik G. R. Ford je spoznal, da je bila odklonitev sprejema, ki jo je svetoval državni tajnik Kissinger, da ne bi škodovala odnosom s Sovjetsko zvezo, napaka. Ko jo je sklenil popraviti, je šel le na pol pota. Njegov tiskovni tajnik je dejal, da je Solženicin dobrodošel v Seli hiši, da pa ga predsednik Nord ne bo tja uradno povabil, “ker to ni običaj”.
Ko je zadnji torek sen. Helms klical Belo hišo in predložil Solženicinov obisk, je predsednik Ford odgovoril, da ga bo “z Veseljem sprejel” ob 5.15 popoldne. Senator je nato sporočil, da A- Solženicin ob tej uri ne more Priti. Trdijo, da bo Solženicin, ki je pred koncem tedna odšel 2z Washingtona, ponovno prišel tja, predno se bo vrnil v Švico, in da bo tedaj sprejet v Beli hiši.
Predsednik G. R. Ford pri obravnavanju vprašanja obiska A. Solženicina v Beli hiši ni poka-2al posebne modrosti, odločno-sti in stvarne presoje razpoloženja javnosti v naši deželi. Njegovi demokratski tekmeci pri Predsedniških volitvah tega niso spregledali.
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Danes zjutraj ob 6.51 (po clevelandskem času) je sovjetska vespljska ladja Sojuz srečno pristala pri Karagandi v Srednji Aziji, milj od predvidenega kraja. Prvič je televizija prenašala povratek sovjetske vesoljske ladje neposredno. Apollo z astronavti Staffordom, Slayto-nom in Brandom se bo vrnil na zemljo v četrtek popoldne na Pacifiku zahodno od Havajev.
WASHINGTON, D.C. — Poštna uprava se je pogodila s poštarji za novo triletno kolektivno pogodbo in je s tem vzrok za danes napovedani štrajk poštarjev odpadel.
WASHINGTON, D.C. — Vse kaže, da bodo železničarski uradniki odobrili novo triletno kolektivno delovno pogodbo, ki predvideva 41% poviška plač in robnih koristi za dobo trajanja.
NEW YORK, N.Y. — Dogovor o iranski pomoči Pan American Airways je padel v vodo, ko so se zmanjšali dohodki Irana od olja od 20 na 16 bilijonov in ko so v Teheranu začeli resno dvomiti v gospodarsko trdnost Pan Am..
LIZBONA, Port. — Zdi se, da je odločen nastop socialistov zadržal drsenje na levo in dosegel odstop predsednika vlade Goncalvesa, očitnega podpornika komunistov. Položaj je za enkrat še nejasen, ker razgovori med socialisti in predsednikom republike Gomezom še niso zaključeni.
NIKOZIA, Ciper. — Včeraj so tu obhajali prvo obletnico turškega vojaškega nastopa na Cipru v turškem delu mesta z zadovoljstvom, v grškem pa z žalostjo in jezo. Rešitev ciprskega spora ni sedaj nič bližje, kot je bila pred enim letom.
Konec bojkota Kube radi razdora odložen
Organizacija afriške edinosti zaseda v Ugandi
Kampala, ug. — Pretekli Petek se je tu začelo zasedanje Prganizacije a f r i š ke edinosti, četudi so se dolgo pregovarjali 0 tem, ali ne bi zasedanje prenesli kam drugam, ko je znana ^preračunljivost predsednika Je aajaia prea Idi Amina. Večina se je odločila konga (rdečih) fa Ugando, Bostvana, Tanzanija In Zambija pa zastopnikov Kampalo niso poslale.
Zasedanje v Ugandi pomeni 2a predsednika Idi Amina, ki se •le dal pretekli tedeh poimeno-Vati za “feldmaršala”, precejšnjo zmago. V Ugandi bi se mo-ralo namreč vršiti zborovanje IlA-E že leta 1971, pa je bilo pre-stavljeno, ker je tedaj Idi Amin l2vršil in odstranil vlado pred-Sednika Oboteja.
V otvoritvenem govoru je Idi ^min pozval države črne Afri-da združijo svoje oborožene sile in skupno nastopijo za VzPostavo miru v Angoli in se-Veda tudi proti Južno-afriški u-niji in njeni politiki ločevanja riis.
It • •	---------
'“'ttije v oborožene sile?
Washington, d.c .— Po-Seben odbor AFL-CIO proučuje nežnosti in smiselnost organi-2lranja pripadnikov oboroženih 1 v delavske unije. V Pentago-1111 so prepričani, da je to ne-^niselno in škodljivo redu, dis-^ Plini in ciljem oboroženih sil.
Vremenski prerok
Večinoma jasno z naj višjo “ePiperatura okoli .78, F (26 C)..
Jane Fonda ne marajo
NEW YORK, N.Y. — Na redni 55. letni konvenciji American Legion države New York je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poziva k splošnemu narodnemu bojkotu filmov, v katerih nastopa Jane Fonda.
Delegati American Legion so to filmsko igralko odklonili, ker je “dajala prednost zmagi Viet-v Vietnamu” in zaradi njenih poskusov “demoralizirati ameriške vojake”.
Razdor v Organizaciji ameriških držav je povzročil odložitev glasov anja o končanju bojkota Kube.
SAN JOSE, Kost. — Tu se je zbrala pretekli teden na zasedanje Organizacija ameriških držav, da konča bojkot Kube, sklenjen leta 1964 v odgovor na poskus Castrove kubanske vlade organizirati komunistično revolucijo v Venezueli.
Fidel Castro se je od onih dni že precej unesel, ko je spoznal, da so izgledi za uspeh takih neposrednih vmešavanj pičli. Propadli so v Venezueli, propadli v Boliviji, kjer je vodil rdečo gverilo Fidelov tovariš Che Guevara in pri tem nesrečno končal svoje življenje.
Spremenilo se je tudi razpd-loženje v vodstvih ameriških držav. Postopno je prevladalo mišljenje, da bojkot Kube ne prinaša uspehov, kot so jih predvidevali. Tako se je več držav izrazilo v zadnjih letih, da bi bilo najboljše bojkot Kube končati, nekatere pa so ga dejansko končale kar na svojo roko, ne da bi čakale na zadevni sklep Organizacije ameriških držav.
Ker za predlog ni bilo potrebne dvotretjinske večine, ki jo predvidevajo pravila OAD, so se zbrali pretekli teden v San Joseju, da ta pravila spremenijo in nato izglasujejo konec bojkota. Pri tem je prišlo v San Joseju do spora, ko sta Gvatemala in Honduras predložila, naj bi glasovanje o koncu bojkota prenesli na novo sejo, ki bi naj se vršila prvi teden v avgustu na Trinidadu. Predlog sta podprli Bolivija in Haiti.
Drugi so za glasovanje na tem sestanku v San Joseju, pa nimajo potrebne dvotretjinske večine — najmanj 14 glasov.
Inflacija v Britaniji v juniju dosegla 26.1%
LONDON, Vel. Brit. — S porastom cen v juniju je dosegla inflacija v Veliki Britaniji letno raven 26.1/1, največ v svobodni Evropi.
Novi podatki so bili objavljeni en teden potem, ko je vlada predsednika Wilsona objavila načrt o omejitvi povišanj plač za eno leto na največ $13.20 tedensko ob enaki omejitvi dividend in cen. Delavske unije in gospodarski voditelji so vladin predlog sprejeli in upajo, da bo z njim mogoče inflacijo tekom enega leta zmanjšati na polovico, na torej 13%.
Odpusti na temelju senioritefe zakoniti
Franco proti uvedbi demokracije v Španiji
MADRID, Šp. — Gen. F. Franco je pred delegacijo veteranov državljanske vojne ostro prijemal one, ki se zavzemajo za obnovo demokracije in pluralistične družbe v Španiji, ko “manjšine kažejo tako živahno delovanje”.
Zvezno prizivno sodišče je odločilo, da so odpusti po s'enioriteti, določeni v kolektivni pogodbi, zakoniti, četudi povzroče nesorazmerno velik odpust črncev.
WASHINGTON, D.C. — Zagovorniki civilnih pravic so se v zadnjem času postavili na stališče, da je krivično in proti u-stavi, če podjetja odpuščajo delavce po senioriteti, kot je to določeno po kolektivnih pogodbah. Ker so bili črni delavci najeti po večini zadnji, so prvi odpuščeni.
Podjetja so v dobri meri zaposlila črne delavce na pritisk podpornikov civilnih pravic; Ta pritisk je posebno močan v zadnjih letih, med tem ko so se preje zanj manj menili. Ker so bili, tako utemeljujejo zagovorniki civilnih pravic, črnci najeti na temelju zakonov, da se popravi stare “krivice”, ne bi smeli biti odpuščeni na temelju kolektivne pogodbe po senioriteti, ampak v sorazmerju z odpustom števila belih delavcev.
Ti so se seveda temu upirali in spor je šel pri Continental Can Corp. o tem vprašanju pred sodišče. Nižje zvezno sodišče je sprejelo utemeljevanje zagovornikov civilnih pravic, toda prizivno sodišče je to stališče odklonilo in izjavilo, da je odpuščanje na temelju senioritete, če je to določeno v kolektivni pogodbi, ustavno in zakonito.
FORD POJDE V HELSINKE, PA OBIŠČE TUDI BEOGRAD
Predsednik ZDA Gerald R. Ford bo odletel pred koncem tega tedna v Evropo na slovesen zaključek evropske varnostne konference v Helsinkih v dneh 30., 31. julija in 1. avgusta. Na poti bo skupno nekako 10 dni in bo obiskal tudi Bonn. Varšavo, Bukarešto in Beograd. WASHINGTON, D.C. — Konferenca o evropskem sodelovanju in varnosti ie bila v soboto v Ženevi v Švici po več kot dveh letih zaključena. Pripravljeni so bili dokumenti, ki jih bodo slovesno podpisali v Helsinkih, glavnem mestu Finske, kjer je bila konferenca v začetku iulija 1973 odprta. Glavni dokument, ki ga bodo podpisali voditelji vseh 35 konference se udeležujočih držav, potrjuje sedanje ozemeljsko stanje v Evropi, z mejami, ki so nastale do koncu druge svetovne vojne. Sprememba teh meja bo dopustna potom pogajanj in sporazumov. Drugi dokumenti določajo povečane stike med svobodnim in komunističnim delom Evrope. Ti so precej dvoumni in nejasni ter jih bo zato vsaka stran tolmačila po svoje. Na Zahodu jih ni veliko, ki bi pričakovali, da bo s podpisom dokumentov v Helsinkih železna zavesa izginila._____________
tariata”, če pod proletariatom razumemo vladajočo kliko v komunističnih partijah Sovjetske zveze in njenih satelitov ter seveda tudi SFR Jugoslavije.
I
Gerald Ford
— Voda pokriva večji del zemeljske površine.
Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju je predložila prvič pred 20 leti Sovjetska zveza kot nadomestilo za mirovno pogodbo z Nemčijo, ko je postalo očitno, da bo ta ostala razdeljena in mirovna pogodba tako komaj možna. Zahodne sile so se sovjetskemu predlogu upirale in ga zavračale. V onih letih so na Zahodu namreč še vedno upali in tudi govorili o potisnitvi železne zavese nazaj proti vzhodu, o osvoboditvi Srednje in Vzhodne Evrope izpod sovjetsko-ko-munistične oblasti.
Od tedaj je že silno daleč, Zahod je spustil načrte po osvoboditvi Srednje in dela Vzhodne Evrope, pozabil na svoje obljube o pomoči “ujetim narodom” in se odločil za pomiritev in sodelovanje s komunističnim blokom držav, četudi pozna ljudsko demokracijo, ki jo bolj točnejše označuje ime “diktatura prole-
/z Clevelanda in okolice
Mestni uslužbenci Clevelanda štrajkajo—
Okoli 3,600 mestnih uslužbencev je začelo danes zjutraj štrajk, ker ni zadovoljno s poviškom plač, ki so jih dobili ostali, ker da te niso v skladu s tem, kar je mesto dalo policajem in gasilcem. V štrajk niso vključeni pobiralci smeti in odpadkov.
j
Druga obletnica—
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Antona Kapela ob drugi obletnici njegove smrti.
Pozdravi—
Iz lepega Dubrovnika v Dalmaciji pošiljata clevelandskim prijateljem in znancem najlepše pozdrave John in Viki Kamalic iz Euclida.
Trideseti dan—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Josephine Grdina na trideseti dan njene smrti.
Jutri glasovanje o RTA—
Jutri je v okraju Cuqahoga Pod vplivom nove politične glasovanje o uvedbi dodatnega smeri je Zahod pristal na sklica-11% prodajnega davka v korist
Uh KITAJSKA JE ZMANJŠALA IZDATKE ZA SVOJE OBOROŽENE SILE
WASHINGTON, D.C. — Četudi Ljudska republika Kitajska stalno opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja za svetovni mir njena severna soseda Sovjetska zveza, je sama v zadnjih treh letih zmanjšala izdatke za svoje o-borožene sile za skupno okoli eno četrtino. Tako vsaj trdi poročilo, ki ga je pripravila ameriška Osrednj a obveščevalna služba — CIA.
Poročilo je dodano obsežni študiji o kitajskem gospodarstvu, ki jo je pretekli teden objavil Skupni kongresni gospodarski odbor. Strokovnjaki za LR Kitajsko trdijo, da je ta dosegla višek stroškov za svoje oborožene sile v letu 1970-71, pa nato te do lani zmanjšala za nekako 24%. Sodijo, da se zmanjševanje nadaljuje tudi letos. Največji prihranek predstavlja zmanjšanje gradnje letal, v manjši meri pa tudi zmanjšanje gradnje ostalega orož-
ja.
Postopno zmanjševanje o-boroževanja kaže, da to ni slučajno in radi omejitve produkcije enega orožnega sistema, ampak mora imeti nek splošni vzrok ali vzroke. A-meriški strokovnjaki so ob svoji ugotovitvi nekaj izne-nadeni, ker so preje smatrali, da LR Kitajska oboroževanje pospešuje in razširja, da začenja gradnjo novih, modernih orožnih sistemov.
Prvo poročilo o omejevanju kitajskega oboroževanja so dobili ameriški strokovnjaki lansko pomlad in je o tem poročal direktor CIA Colby na tajni seji odbora v aprilu 1974. Sodijo, da je vzrok omejevanju vsaj delno padec vpliva oboroženih sil v vod-stu LR Kitajske po poskusu upora obrambnega ministra in namestnika Mao-Cetunga Lina Piao jeseni 1971. Kitajski politični voditelji od tedaj nimajo polnega zaupanja
v vojake. Drugi vzrok naj bi bil v tem, da so politični vodniki verjetno prišli do zaključka, da gre za narodno o-brambo prevelik del narod nih sredstev in da pri tem njihov učinek na krepitev o-brambe ni sorazmeren. Treba je pomisliti tudi na to, da je dober del orožnih sistemov
—	med njimi letalo MIG-19
—	zastarel ali na tem, da zastari in ibi bilo nadaljevanje obsežne produkcije nesmiselno.
Pričakujejo, da bo LR Kitajska izdatke za obrambo v prihodnjih letih povečala, ko bo začela, graditi kopne in mornariške medcelinske rakete in razvila nova, modernejša vojna letala.
Omejevanje izdatkov za o-boroževanje je treba smatrati tudi za dokaz, da se -vodstvo LR Kitajske 2aveda o-mejenosti narodnih, sredstev in zato skuša te čim bolj u-einkovito porabiti tam, kjer
je potreba naj večja in najbolj pereča. Za enkrat je to gospodarska stran, ko rastejo potrebe za preživljanje in o-skrbo rastočega števila prebivalstva.
Četudi je Ču En-laj v januarju dejal, da ima Kitajska blizu 800 milijonov prebivalcev, sodi CIA, da je teh blizu 920 milijonov. Gospodarstvo naj bi bilo lani porastlo za o-koli 4%, pa ni imelo posebno dobrega leta. Večjo važnost so posvečali poljedelstvu, ker so kupili 13 velikih tovarn za izdelavo umetnih gnojil na Zahodu. Količina deželnih pridelkov še vedno ne krije vseh potreb, pravi poročilo strokovnjakov ZDA, ki obsega skupno 737 strani.
Izredno je porastlo črpanje olja, od 570,00 sodov na dan se je dvignilo na 1.3 milijona sodov na dan in dalo Kitajski možnost povečanja izvoza ob popolnem kritju lastnih potreb. -	, .
nje evropske varnostne konference pred dvemi leti, ko je Sovjetska zveza pristala tudi na sklicanje konference na Dunaj, ki bi naj privedla do vzajemnega, uravnovešenega zmanjšanja oboroženih sil v Srednji Evropi. Kot konferenca v Ženevi o evropskem sodelovanju in varnosti se je tudi konferenca na Dunaju vlekla iz meseca v mesec brez kakega napredka. Moskva je končno prignala konferenco v Ženevi do zaželjenega zaključka, konferenco na Dunaju pa so pretekli teden znova prekinili za dva meseca, ko ne more z mesta. Moskva in njeni zavezniki se namreč nočejo odpovedati prednostim, ki jih imajo v odnosu oboroženih sil napram Zahodu.
Zahod se je kot že tolikokrat zadnjih 30 letih ponovno pov dal, popustil v svojih zahtevah in sprejel sovjetske.
Objavljeno je bilo, da se bodo podpisovanja v Ženevi sprejetih sklepov udeležili voditelji vseh na konferenci sodelujočih držav — vseh držav Evrope (z izjemo Albanije), ZDA in Kanade. V Washingtonu so objavili, da bo predsednik Ford ob tej priložnosti obiskal Zvezno republiko Nemčijo, Poljsko, Romunijo in Jugoslavijo. Iz Washingtona bo odletel proti koncu tedna in se vrnil do 5. avgusta, ko je v Washingtonu napovedan obisk predsednika japonske vlade. Podrobnosti 10-dnevne predsednikove poti v Evropo še niso bile objavljene.
Trije arabski gverilci
ubiti ob meji Izraela
JERUZALEM, Izr. — Izraelsko vojaško poveljstvo je objavilo v petek, da so izraelske varnostne sile prestregle 3 arabske gverilce, ko so prešli mejo iz Libanona in poskušali ugrabiti talce.
Arabci naj bi pripadali Ljudski borbeni fronti, ki jo podpira Irak in je proti pogajanjem z Izraelom.
Šolohov odlikovan
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je odlikovala pretekli petek pisatelja Mihaila A. Šolo-hova, pisca znanega romana “In tiho teče Don”, za katerega je dobil Nobelovo literarno nagrado, za 70-letnico z Leninovim redom, naj višjim odlikovanjem ZSSR.
javnega množičnega osebnega prometa v celotnem okraju. Če bo predlog za povišanje 1% prodajnega davka sprejet, bo vožnja na javnih avtobusih RTA stala 25^, za ostarele in za delo nesposobne pa bo z izjemo nekaj ur na dan prosta. Če bo davek odklonjen, bo mestni osebni avtobusni promet omejen in podražen. Ne pozabimo tega jutri, pojdimo glasovat, da nam kasneje ne bo žal!
Priznanje zlatomašniku rev. L. Kristancu—
Papež Pavel VI. je imenoval zlatomašnika rev. Leona Kristanca v priznanje za njegovo delo v Cerkvi za honorarnega prelata, kot je to sporočil novemu monsignorju oklandski škof Floyd L. Begin, čestitamo! Slovenska pisarna sporoča^—
Slovenska pisarna v Baragovem domu sporoča, da naj naročniki za knjigo “Svetovni popotnik pripoveduje” potrpijo. Knjigo vsak dan pročakujejo in bodo takoj naročnike obvestili, kakor hitro bo prišla.
------o-----
Novi grobovi
Peter M. Kepic
V Cleveland Glinici je v petek umrl 72 let stari Peter M. Kepic z 31851 Miller Avenue v Willoughby Hills, Ohio, rojen v Kamniku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1920, mož Jennie, roj. Grdina, oče Mrs. Del (Jennie) Albert, Mrs. Al. (Geri M.) Moore in Petra E. (Detroit), 9-krat stari oče, brat pok. Mrs. Frances Slapnik. Dolga leta je bil lastnik Grdina Lounge, dokler ni pred nekaj leti stopil v pokoj. Pokojnik je bil član KSKJ št. 25, Baragovega dvora Kat. borštnarjev št. 1317, SNPJ št. 576. Pogreb je danes ob 8.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Karmelske Matere Božje ob 9.30, nato na pokopališče.
Ni slabega piva
Slabega piva ni, je rekel eden izmed referentov na posvetu a-meriškega zdravniškega društva.
Njegove izkušnje se opirajo na ugotovitve v 60 deželah. V pivovarstvu Ae zaradi hude konkurence nihče ne goljufa, je de-jak	; ,

Rt	jbl	j jo sčasoma izrinil iz ministrskega predsedstva in vodstva
mllEfiiSKil mmmm stranke- Toda ona v kratkem času povzročila razcep v
vi»	1
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
FubUshed daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
» Združen* države:
523.00 na leto; ?11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec? • Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec* Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 month# Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S month# Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 110 Monday, July 21, 1975
Indira Gandhi
stranki, porinila Desai-jevo skupino na stran in ustvarila kongresno stranko po svoji zamisli. Od tedaj dalje suvereno vodi stranko in vlado s krepko roko odločne žensjce, ki noče biti zgolj hčerka Nehrujeva, za kar so jojid začetka imeli, pač pa samostojna, individualna politična osebnost. To se ji je v polni meri posrečilo.
Vedno je izpovedovala in še izpoveduje svojo vero v demokracijo in socializem — kot njen oče. Volitve v Indiji so vedno bile svobodne in popolnoma demokratične, pri zadnjih 1971 je njena stranka dobila veliko večino in Indira Gandhi je kot svobodno izvoljen vodnik gospodovala nad 600 milijoni državljanov dokaj avtoritativno, vendar vedno v skladu z besedilom ustave.
Kot smo brali in torej že vemo, pa se je zgodilo nekaj, kar je do temelja zamajalo njeno politično stavbo. Ta razvoj bomo komentirali enkrat kasneje, ko bo že bolj znana smer rešitve.	^


BESEDA IZ NARODA



že je srenjo pretresla vest, da je na Long Islandu pri svojem sinu Francetu za zmeraj zaprla oči najstarejša njujorška Slovenka pri fari sv. Cirila na Osmi Agnes Osolnik, doma iz Pšate pri Domžalah.
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis.— Sloven-icev nas je v svetovnem morju človeštva za nekaj kapljic, mor-
Indija -se ponaša, da je največja demokratična država na svetu. In do zdaj se je po pravici. Marsikdo se je čudil, kako je mogoče, da v državi s približno 600 milijoni prebivalcev, tako raznolikih po etničnem izvoru, s celo vrsto različnih jezikov in tako različno versko pripadnostjo (Hindu, budizem, mohamedanstvo, krščanstvo in vrsta drugih ver) more vladati tako velika svoboda. Če se pomisli še na to, da so socialna in gospodarska vprašanja v tej veliki deželi neurejena in obstajajo naravnost neverjetne socialne razlike med posameznimi kastami prebivalstva, ter velika revščina na široko, kot posledica dolgotrajnega kolonialnega izkoriščanja, je svobodo in demokracijo v Indiji še težje pravilno oceniti.
Ustanovitelj te svobode in demokracije je, poleg Ma-hatme Gandhija, veliki borec za indijsko neodvisnost ter prvi in nesporni voditelj suverene Indije od njene osvoboditve pred 29 leti do 1. 1964, ko je umrl — Jawaharlal Nehru. Sam se je imenoval demokrata in socialista. Na teh dveh principih se je lotil izgraditve nove države in ji kot ministrski predsednik vladal celih 17 let; prav pogosto je bil zelo nestrpen, ker mu je bil demokratski postopek pri reševanju važnih zadev dosti prepočasen. Za njim je prevzel vlado Lai Bahadur Shastri in nastavil Indiro Gandhi za informacijskega ministra, pa ga je že po dveh letih zadela kap, nakar je Nehrujeva kongresna stranka izbrala za ministrskega predsednika Indiro Gandhi češ, da jo bo radi njene majave neučinkovitosti lahko imeti pod kontrolo. Pa so se temeljito ušteli!
Indira je edini otrok iz zakona J. Nehru-ja s Kamalo, ki je izhajala iz drugačnega socialnega miljeja in ni bila deležna zapadne vzgoje. Ker je bil Nehru v tistih časih ponovno v ječi, je bil otrok večidel v oskrbi in pod vplivom matere, verne in pobožne žene, s katero sta dnevno opravljali molitve skupno. Zato je Indira spoznavala do dobra indijsko religiozno kulturo, katere njen oče nikoli ni poznal. To ji tudi na njenem sedanjem mestu zelo prav in dobro služi.
Njeno šolanje je bilo raznoliko in je bilo radi političnih razmer dostikrat prekinjeno. Vpisala se je na univerzo v Santinikentan v zapadnem Bengalu, ki jo je ustanovil slavni pesnik Tagore, pa je morala študije prekiniti in spremljati svojo bolno mater v Švico, kjer je ta umrla še mlada na tuberkulozi 1. 1936!
Prepuščena sama sebi, z očetom večidel v ječi, se je odločila ostati v Evropi in je vstopila v Somerville College v Oxfordu ter ostala tam do 1. 1941. Na povratku v Indijo se je tedaj 24-letna dekle spet sešla s prijateljem iz otroških let Feroze Gandhi-jem, ki se je vračal iz londonske ekonomske šole. Pri izkrcanju sta naznanila, da se bosta poročila, kar se je zgodilo — kljub nasprotovanju njene družine — naslednje leto. Nekaj mesecev kasneje sta bila njen mož F. Gandhi (ki ni nič v rodu v Mahatmo Gandhijem) in ona sama aretirana in vržena v ječo. Po izpustu iz zapora sta se naselila in skupno živela v rojstnem kraju Allahabad, kjer je Indira rodila dva sinova. Toda ko je 1. 1946 njen oče postal ministrski predsednik svobodne Indije, je poklical svojo hčerko v New Delhi, da mu je vodila posle uradne gostiteljice. Ta naloga jo je zmeraj intenzivneje zaposlovala, radi česar se je njeno zakonsko življenje razdrlo.
V teku let je Nehru postajal bolj in bolj odvisen od svoje hčere, ki ni vodila le socialnih funkcij, ampak se je postopno začela vtikati tudi v politiko. Za nekaj časa je postala celo predsednica dominantne kongresne stranke, ven dar za življenja svojega slavnega očeta ni vstopila v nobeno vlado. To se je pa zgodilo takoj po njegovi smrti, postala je minister za informacije in nato ostala na vladnem po ložaju do današnjega dne.
Njen mladostni življenjski tek, označen s samimi velikimi težavami in zapletljaji, ko je živela več sama kot družinski skupnosti in brezskrbnem otroštvu, nam razloži specifične poteze v njenem karakterju. Je zaprta vase in notranje zelo trda, pa vsa predana političnemu delu in življenju, ki se ga je v obilni meri naučila od svojega očeta. To se je kazalo pri njej že kot otroku. Sama pripoveduje; “Ne spominjam se na igre, otroške prireditve ali igranja z drugimi otroki. Moja ljuba zaposlitev kot zelo majhen otrok je bila, da sem držala ognjene govore služabnikom. Vse moje igre so bile političnega značaja.” Ni torej noben čudež, da se je iz nje razvila tako pomembna političarka, ki je sedaj verjetno najbolj slavna državnica na svetu.
Rekli smo, da so se vodilni politiki v kongresni stran ki prevarili, ko so Indiro določili za prvega ministra Indije. Mislili so, da bodo to žensko po svoji volji sukali, radi česar so njenega tekmeca za to mesto Desai-ja zavrgli. Ta je
Težko je zapirati oči...
NEW YORK, N.Y. — Prijet-, dar upajmo, da jih bodo se od-na je stvar, ko se človek popol-.prli, saj smo spet na pragu ju-noma in zavestno vključi v ne-j bilejnega leta, farne 60-letnice. ko skupnost. Živo mi je v spo-
minu in v občutju vse doživljanje, ko sem zavestno postal član Sokola. Tej skupnosti na Slovenskem sem na osnovi narodne vzgoje, ki sem jo bil deležen od očeta in matere v družinskem krogu že v Clevelandu in pozneje v starem kraju, k tej domači vzgoji je prišla še vzgoja v šoli, po svojih močeh dajal svojo dušo in srce.
Po povratku v rojstno domovino sem vstopil v njujorško slovensko srenjo. Že v starem kraju, vprav ker sem bil Sokol, sem zavračal ozkosrčnost in nisem nikdar imel namena vključevati se v kako politično stranko.
Ob svojem prihodu v New York sem našel še živo slovensko faro sv. Cirila na Osmi. Živa je bila tedaj še slovenska srenja s svojim središčem v Slovenskem domu v Ridgewoo-du. Precej je bilo še Slovencev
In na pragu tega obletnega leta so nam začeli zapirati oči tisti, ki so ustanavljali to skupnost pri cerkvici sv. Cirila na Osmi. Njihov zmagoslavni dan je bil 4. julij 1916, ko so slovesno blagoslovili to slovensko cerkvico na' Osmi.
3. julija letos pa je za zmeraj zaprl svoje telesne oči Vincent Ovca, ki je bil ustanovnih mnogih naših srenjskih društev in tudi slovenske fare sv. Cirila na Osmi. Ležal je v pogrebni žali Morisco Funeral Home v Asto-riji, blizu svojega doma.
V nedeljo, 5. julija, smo tega 91-letnega dobrega Slovenca in kristjana kropili v tej pogrebni žali. Je to oče poznane slovenske redovnice s. Rose Ovca, ki je bila do nedavnega prednica' sestrske redovniške skupnosti na lemontskem gričku. Za njim žalujeta tudi sin Vinko in hčerka Francka ter sestra Roza Kovač. To nedeljo zvečer je v pogrebni žali opravil angleške in
Agnes je prav do predlanske-1da za slabo mlako. Vendar nas ga bila stalno vsako nedeljo pri zgodovina uči, da so te kapljice osmi maši. Bilo ji je že 92 let. dale marsikateri reki moči, svo-Nekega dne pa se ji je nekaj jo barvo in vonj. Po svetu, na zvrtilo v glavi in od takrat je vseh celinah, živi izven domo-zapustila svoje stanovanje na vine skoraj tretjina slovenskega Peti cesti in je živela do smrti rodu. Skratka raztreseni živimo 7 julija na Long Islandu v Glen vsepovsod, zato je naravno, da Gove-u pri sinu Franku. Poko- so so našli ljudje ustvarjali dru pali smo jo v četrtek iz sloven-jžine, svoja gnezda in tako širili ske cerkve sv. Cirila na Osmi na naš rod. Ustvarjali so gospodar-
brooklinsko pokopališče sv. Tro- ska kulturna in zabavna dru-
jice, kjer je bil pokopan njen štva ter s tem širili svoje dusev-mož in kjer leži največ njujor-Jno obzorje in pripravili pot
ških Slovencev.	vzg0j° svo3ih otrok-
Agnes je bila dobrosrčna ženi- Ko so otroci doraščali, so marca in veselega značaja, kar ji jelsikateri starši bili mnenja, da gladilo nekdaj zelo trdo živ-j so v svojih sodbah in dejanjih Ijenjsko pot. Imela je tri sinove, J nezmotljivi, da imajo vedno Franceta, Lojzeta in Toneta, kilprav. Če se ze zgodi, da se mo-so jo spremljali na njeni zadnji tijo, tega nikakor ne smejo priz-zemeljski poti. Vsi trije so bilijnati in pokazati otroku, ker bi kot mladi slovenski dečki mini-js tem močno omajali svoj ugled, stranti pri Sv. Cirilu na Osmi.j Brez dvoma imajo starši zre-Mamo so zapustili, ker življe-llejši način mišljenja, večjo iz nje jim je tako ukazovalo, injkušenost in večjo razsodnost kot skoraj so pozabili njeno besedo.Jdoraščajoči otroci. Normalno pa Po materini želji so se spet vsi je, da se tudi odrasli motijo in zbrali v slovenski cerkvi, v ka-(delajo napake. Običajno starši
nejše v tem delu in v teh naporih: da pripravljaš bodoče vodnike in da skrbiš za naraščaj.
Precej nepotrebno razvajanje kot posledica državljanske vojne na Slovenskem je bilo v tistem času tudi v naši njujorški slovenski srenji. To le med vodečimi v organizacijah, ki jih je bilo še kar precej. Pevski društvi “Slovan” in “Domovina” sta bili sredi tega nesmisla. Prišla je še stiska za pevovodje, čeprav smo imeli nekaj Slovencev usposobljenih za takšno vodstvo, in tako sem lahko opazoval njun izdih, njuno zapiranje oči . ..
In v teh devetindvajsetih letih sem šel v mnoge pogrebne Žale, ker so naši ljudje, mnogi, da premnogi, zaprli oči in društva so začela hirati ter ugašati.
Le pri cerkvici sv. Cirila se je slovensko življenje obdržalo. Celo nove skupnosti so v tej sredini nastajale. Tako smo dobili “Prešerna”, ki je pozneje u-tonil v “SAVI”, zaprl je oči... in “SAVA se je sčasoma posušila ter usahnila, zaprla je oči.
In vendar slovenska sredina pri Sv. Cirilu na Osmi je bila še živa, ko je slavila svoje srečanje z Abrahamom. Petdesetletnico smo imeli še lepo, domača dvorana je bila premajhna. Proslavljat smo šli v sosednjo, v Poljski dom, samo en cestni blok višje od naše cerkvice. Tedaj se kar nismo mogli raziti in smo se vrnili v domačo dvorano ter nadaljevali srenjsko veselje.
V tem času je bil med nami dr. Franjo Delak, glasbenik samouk, in je očetoval s svojo mislijo, idealizmom in delom za
ril materin jezik. Sedaj slišim, da starši boljše obvladajo angleščino kot otroci slovenščino. Vidim tudi, da pri mnogih vse grožnje in pridige niso padle na rodovitna tla. Še več in koc nalašč se je veliko število naših fantov in deklet poročilo, zgleda, prav srečno s tujerodci. In če se bo to nadaljevalo, bo sta kmalu slovenska beseda in pesem odšli v pozabljenje. Jasno je, da odrasli radi dajemo dober nasvet mladini, da bi se tako potolažili za nesposobnost dajati dober vzgled. Naša mladina pa že vživa toliko svobode, da je od nje telesno in duševno bolna. * *
Ljubezen je naj večja vrednost človeške duše. Ljubezen ne pozna jezikovnih verskih in barvnih ovir, ljubezen je vse mogočna. Zato nisem bil prav nič presenečen, ko sem videl na TV in v časopisu “Sentinel”, da se je na prostem, pred veliko še ne dovršeno zgradbo civilno poročila hčerka slovenskih staršev Lucy Menchak z črnopoltim gradbenim delavcem Caster jem Tyson-nom. Vsi so imeli na glavi bele varnostne čelade. To je bilo za časopis “Sentinel” in TV nekaj novega zato privlačnost. Poročil ju je sodnik Thaddeus J. Pruss. Ko je TV kamera za
tero jih je nekoč vodila njihova želijo ohraniti pri otroku vtis o ,	ikazala močan stisk bele
mati, ker tam je bila molitev svoj! nezmotljivosti tudi v ob- .	.	.	-
in pesem po njenem čutu v nje-|dobju, ko so napake staršev ni besedi.	otroku že očitne. Otrok, ki čuti,
In, ko je ta dobra Agnes za-J da hočejo veljati starši za nez-prla svoje oči, smo se od nje vlmotljive, navadno ne pokaže, da tej cerkvi poslovili z angleško j je njihovo napako spregledal, pogrebno mašo, ker krutost ča- temveč to nezmotljivost izrablja sa in zamrtje materine besede v sv0j0 korist, posebno, če je na-teko ukazuje.	Plavil več šol kot starši. Spošto-
To so moja zadnja srenjska vanje do staršev se pri tem pre-
deživetja, ko smo na pragu ju- cei manjša in ohladi, bilejnega leta — 60-letnice — Jasno je, da mladina, pa če je fare sv. Cirila na Osmi...	tudi polmoletna, je miselno nez-
Da, težko je njim, ki odhajajo rela in neizkušena, naredi mno-in nam, ki ostajamo:	j§° več napak kot odrasli. Ko ta
ZAPIRATI OČI...	mladina stopi na pot življenja,
Tone Osovnik |se znajde v neki prazni nesigur-nosti. Ker ta mladina še pre-
Slovenski radio v Ohicagul"	IsZ
smo ISfO bolj Zgoiaf lkar je nemogoče - in to ji tudi
starejšega rodu, ki so delovali ’ giovenske mclitve sk)venski žup-med našimi ljudmi. Vendar vsi nik oče Richard Rogan. so v vseh teh svojih naporih po-1 p)rugi ban je bil pogreb. Pri-abljali na nekaj, kar je najvaz-, pejjaR so pokojnika v cerkev, ^lo1,l	"S'™- kjer je toliko delal, da se nje-
gov sin Vinko zdaj še spominja, kako je velikokrat v tistih letih prišel domov in ni našel nikogar razen lističa na mizi, na katerem je bilo zapisano:	Smo
cerkvi na Osmi. Pridi tja v dvorano in tam boš dobil večerjo.
Župnik oče Richard je v pridigi — med angleško pogrebno mašo — seveda v angleščini — dejal:	“To je bila požrtvoval-
nost, za katero dvomim, da se bo še kdaj vrnila!” Poudaril je, da je bil umrli Vincent Ovca steber te slovenske cerkve in da je v cerkvenih zapisih težko najti moža, ki bi z večjo požrtvovalnostjo in vdanostjo delal, kot je delal njihov oče.
In zares, težko mi je bilo v srcu in duši, ko je bilo potrebno ob njegovem zadnjem slovesu potisniti slovensko besedo ob stran. Še močnejše so bile zato solze, ko je po tej pridigi hčerka s. Rose z drugimi pogrebci tako lepo zapela slovensko žalno pesem: Vigred se povrne . . .
Ob koncu te angleške pogrebne maše je župnik oče Richard opravil še slovenske pogrebne molitve in po teh smo spet slišali žalno pesem pogrebcev: Blagor mu ...
Faran in srenjčan Vinc Ovca je težko zaprl svoje oči, čeprav se smrti ni bal. Živel je pošteno, bogaboječe in .Bogu vdano vse do konca. In do svojega konca, do zaprtja oči je ljubil slovensko besedo. Celo v dom počitka mu je prihajala Ameriška Domovina in jo je bral ter se zanimal, kako je na njegovi Osmi, kamor mu starost in še največ onemoglost ni več pusti-
CHICAGO, lil. — Vsem prija- uspeva, rod za rodom. Ce v tej teljem in poslušalcem si0ven- mladostni krizi ni prave Ijubez-skega radia sporočamo, da smo K razumevanja in prijateljstva dobili bolj ugoden čas naših red-1 med starši in otroci, to Dhko pn-nih oddaj vsak petek zvečer. Z
dne 25. julija naprej se vršijo slovenske oddaje eno uro bolj zgodaj, to je ob 9.30 zvečer; to je v času, ki ga je doslej imel	,v
teki program, na isti postaji aa J1 tud‘''mifslccm slatbem KOPA, Oak Park, Illinois.	jemo potuho, ker jo ne bi notel.
da bo s tem |lzSubltl- In vendar jo ponekod
vede do velikih družinskih prepirov in drugih neprilik.
* *
Nekje sem bral, vtis imam, da se mladini velikokrat laskamo,
Prepričani smo,
ugodeno posebno našim najmlajšim poslušalcem, kakor tudi starejšim ljudem, ki so se pritoževali.
izgubljamo, najbolj pa tisto, ki ji največ spregledamo. Kdor hoče zanesljivo pripraviti bodoč-
,	. .v .	. .i nost po svoji zamisli, bo mladi-
da je prejšnja ura bna 7. , .	.	.	,	,
no pridobival za svojo stvar brez prepozna za nje, toda smo mo- h	....
:	...	, nezdrave popustljivosti
in črne roke sem razumel, da se imata rada in da se razumeta. V teh mislih jima želim vse najboljše v zakonskem življenju. Med nami bo še dolgo tekla beseda o tem poročnem dogodku. Eni bodo grajali, drugi hvaliD tretjim pa je vseeno. Presojati s treznimi načeli, z odkritosrčnim srcem in s pravim človeškim razumom - je treba v današnjem življenju, drugače pahnemo otroke in sebe v nesrečo.
V zakonu niso samo važni otroci, važni so tudi starši, posebno če eden ali drugi smrči. Znano je kaj povzroča smrčanje: dihanje skozi odprta usta. Zato bi ne bilo odveč vprašati tiste, ki lahko brez težav dihajo skozi nes, zakaj, zlomka, vse noči “žagajo” posebej še, če delijo spalnico z zakonskim drugom ali družico.
Še nekaj olajševalnega za tiste, ki trpijo, medtem ko njihov najdražji ali najdražja smrči: psihologi, ki se pač ukvarjajo z vsemi mogočim in nemogočimi so se lotili analize smrčanja' Ugotovili so, da smrčanje P°' meni občutek varnosti, občutek toplote, občutek ljubezni do tistega, s katerim tisti, ki snubi, spi. Torej neke vrste: Ljubi#1 te! Razveseljivo, kajne?
rali potrpeti, ker ni bilo bolj primernega časa na razpolago na radiu, a na FM postajo nismo hoteli, ker nekateri ljudje nimajo FM sprejemnikov.
in brez
nagrad. Mladost je velikodušna in se rajši žrtvuje, kakor pa okorišča, vsaj tista, ki je vredna, ki
V čast jugoslovanski sopranistki Zinki Kunc in v počastitev dvestoletnice ameriške #e'
odvisnosti so na newyorski u#'" še ni moralno pokvarjena in kr verzi ustanovili sklad; ki se inie'
edina sme in more prevzeti vod-
Opozarjamo tudi, da sov tekuU y bodočnosti_ Nekateri tr-
dijo, da je velik prepad med sta-2o-letmce slovenskih radijskih U. in mladimi; kar ne bo dr_
oddaj v Chicagu. Prireditev se žalo_ Spopada med generacija.
bo. vršila v obeh sveto-štefan- ma nk obs|;0ja sam0 spopad med
’’kih dvoranah in obeta biti ne"|tistimi, ki prihajajo, in tistimi,
ki ne odhajajo.
Že par let opazujem na prire-
kaj izrednega. To bo v soboto,
25. oktobra.
Ob tej priliki bo nastopila
pivič nova skupina slovenskih j ddvab^ p0sebno zdaj v vročih plesalcev, ki se sedaj Pridno mesecjb na raznib slovenskih vežbajo za ta prvi nastop. Nad pjkrdkb:p da med našimi postav-20 mladih študentov se zbere njmj fanti in našimi lepimi dek-vsak ponedeljek pri slovenski hetj ne teče tisto slovensko pri-iari, da se učijo staroslavnihljateljstvo, kot bi moralo. Več--ilovenskih ljudskih plesov. Nji- krat se mi zdit kot da se ne poz_ hovo mladostno navdušenje je naj0 in da se v njib zRab ne
rojstvo novega pevskega zbora la, da bi šel. Nekaj let ga tod v naši njujorški slovenski sre-j nismo več videvali, zdaj je za nji. Dobili smo “Fante z Osme”. | zmeraj zaprl oči in odšel iz te Brat Franjo dr. Delak je odšel, njemu tako drage sredine.
zaprl je oči. . . in “Fantje” so
Komaj smo ga dobro položili v
v stranki organiziral svojo skupino, da bi nagaja! Indiri in'počasi tudi zaprli svoje oči, ven-! grob na pokopališču Kalvarije,
res nekaj izrednega in gotovo predstavljajo novo pomladitev slovenstva v naši sredi. Skupina je pod spretnim vodstvom ge. Margie Prah-Leff v okrilju Slovenskega radio kluba in ob sodelovanju oživljenega društva slovenskih študentov v Ameriki ali SAVA.
Podrobnosti o programu 25-letnice bodo še objavljene, toda že sedaj sporočamo, da bodo za letošnje slovensko silvestrovanje v našem mestu gostovali odlični clevelandski godci ALPSKEGA KVINTETA, ki so vse
pretaka slovenska kri. Dekleta godna za možitev, na eno stran, fantje zreli za ženitev, na drugo stran. Pojav, ki ga ne morem razumeti in tudi ne razkriti, kje in kdo je vzrok tega.
Spominjam se, kako so slovenski starši, pisatelji in slovenska duhovščina priporočali mladim, naj se ne ženijo ali mo-žijo s tujerodci. Spominjam se tudi, da je veliko število naših rojakov pred petnajstimi leti in več, ko so še lahko svoje otroke držali v šahu, prepričevali sebe in druge, da ne vedo, kaj bi na-
nuje po prvakinji Metropolita#! ske opere Jugoslovanski Ziok Milanov-Kunc. Z denarjem, kl se bo izbral, bodo štipendira talentirane pevce, ki jih bo brala naša slovita pevka.
Včasih sem verjel... veš #‘‘ii ma, lepo je živeti, toda za kal sem umrl, bi hotel še enkG umreti... danes ne ver j am6#1 več.
L. G-
navdušili ob priliki gostovanja'redili, če bi se njegov otrok po-Kresa. Pozdrav vsem!	jročil s tujerodcem in gorje, če
Dr. Ludvik Leskovar moja hčerka ali sin, ne bi govo-
— Prvi čisto jekleni prtljazl11 železniški voz je bil v ZDA uve den leta 1904.
IzWmihTrS
Toronto, Ont. — AmerD^ Domovina je za Slovence v ^ rontu velikega pomena. Je edina slovenska tiskana bese^ ki redno prihaja med nas, dan nas pozdravlja v naših ^ movih. Listu in vsem, ki se i#11 dite, da redno izhaja, prisi'cI _ hvala, če bi omagali ob te^, nem in žrtev terjajočem delu, u v prenekaterih slovenskih do#1 vih ugasnila še ta iskrica venske moči in spodbude.
Pozdravljeni!
Nežka Škulj

Slovenci, Nemci in drugi
Neki zdomski kritični list je pred časom objavil odlomek iz dopisa: ... izraz “žigosati” je germanizem, v nemščini: — po slovensko: koga opečatiti z ognjem, postaviti na sramotni oder, ga sežgati na grmadi...
Mogoče je res germanizem, mogoče pa tudi ne. Vsekakor pričujoči odlomek, z nekaj preobračanja, svoje trditve nikakor ne utemelji. In s tem nehote odpira vprašanje, ali je mogoče kar takole preprosto ugotavljati, kaj naj bi bil germanizem in kaj domači izraz.
Očituje se namreč precejšnja nebogljenost slovenskih pisateljev, piscev, tudi zgodovinai’-jev in narodopiscev, ki nezavedno z nemškimi modeli, pogosto še iz časov romantike, ugotavljajo in ocenjujejo ter “čistijo” slovenščino in slovenstvo.
Kakor se to sliši naivno, tako je v resnici resno in celo tragično. Vsaka slovenska beseda, ki spominja ali je podobna kaki tuji, že mora biti izposojena, treba jo je pregnati, da bo slovenščina “čista”.
Namen je res dober, ako ga ne bi izvajali pogosto šušmar-sko in šarlatansko, ko nekateri slučajno res znajo nekaj tujega jezika. Temu se ne izognejo niti tako nadarjeni duhovi, kot je bil npr. pisatelj Levstik, ki mu menda nobena slovenska beseda ni
prepričana, da smo stoletja “hlapčevali” Nemcem (nekritično povzemajo nemško nacionalne teze), ker smo bili z njimi pod istim vladanjem.
V resnici pa moremo ugotoviti predvsem nekaj drugega, in sicer, nemške potvarjanje. Nemška narodnost se je razvila iz bavarske, saške, alemanske ... šele po stoletjih. In vendar Nemci štejejo svojo “narodno” zgodovino kar do časov Karla Velikega naprej. Slovence pa označijo za “Alpske Slovane”, kar potem za njimi prepišejo nekateri slovenski “zgodovinarji”, npr. sedanji profesor B. Grafenauer v Ljubljani. In prav v tem je problem.	,
Medtem ko številni prežijo po levstikarsko na vsako slovensko besedo in se jim zdi, da bodo v njej odkrili nemško izposojenko (in imeli občutek, da so naredili nekaj zgodovinskega za slovenstvo), puščajo nekritično ob strani vse nemške potvorbe, ki so zašle v slovensko zgodovino, narodopisje, oziroma niso niti sposobni pomisliti, zaradi fikcije o manjvrednem slovenstvu (in prav to je tisti usodni uspeh nemškega oz. avstrijskega šovinizma im propagande, poceni znanstvenosti in mita o nemški zanesljivosti), da je treba pri presojanju, kaj je kdo od koga prevzel, upoštevati tudi to, da
bila dovolj “slovanska”, povsod j Je zaradi indoevropske dediščine Je vohal nemštvo, uvajal ruske, j lahko tudi marsikaj skupnega in eeške, hrvaške in srbske besede Pa> da 80 Nemci (Bavarci) mogli namesto klenih domačih, ki so niu (bile sumljive ali so se mu zdele izposojene, , ali so zvenele pretrdo” in jih je bilo treba Zamenjati z “blago” zvenečimi “slovanskimi”.
Seveda takrat, ob tedanjih Raziskavah slovenskega in drugih jezikov, on in Stritar ter drugi še niso mogli slutiti, da je slovanstvo” precej tvegana zadeva, da so “slovanski” narodi Rasno in kulturno silno različni Rodovi, da jezikovna sorodnost še nikako ne pomeni nekega krv-R'ega bratstva ali “slovanskega” pranaroda, iz katerega naj bi se Razvili slovanski narodi. Ali to, da slovenščina por svoji sestavi hikakor ni južnoslovanski, ampak severnoslovanski jezik. Ali 1°, da je “praslovanščina” rekonstruiran jezik, po vsej verjetnosti niti ni obstajal. Da se Praslovanstvo jezikovno zliva v baltoslovanščino, ki je najbrž že del indoevropejščine (arijan-šcine) ...
Slovanski zanos izpred stotih
vsaj v avstrijskem prostoru prevzeti ogromno slovensko kulturno in duhovno dediščino, vsaj kar zadeva šege, navade, poljedelstvo ... kajti pred 19. stoletjem ni bilo nikakega šovinizma, nikakega narodnega ponosa, zaradi katerega ibi se ena ali druga narodnost branila prevzemati od druge izrazje in delovno kot tudi miselno kulturo.
Že v osnovni šoli, če po pravici povem, me je pri botaniki ali zoologiji motilo mnogo izrazje, kajti doma smo številnim rastlinskim in živalskim vrstam pravili povsem drugače. Šele pozneje, ko mi je prišlo v roke nekaj nemških zooloških in botaničnih knjig, sem mogel ugotoviti, da je šlo za dobesedne prevode iz nemščine.
Do danes še nisem mogel opaziti, kljub vsej zagnanosti mnogih naših poklicnih, da bi poskušali odpraviti te nemške prevode, na tem polju, ki pogosto prav grobo kazijo slovenščino (npr. “navadna postranica” — poleg nemškega prevoda je sploh nerazložljivo, zakaj ravno “navadna”, ker ob njej še kakšna “nenavadna” niti ne obstaja). Ali je danes še mogoče povsem zbi’ati domače nazive, ne vem. Vsekakor pa je mogoče odpraviti mnoge grobe napake! Za planinski cvet očnico imamo, kot sem nekoč slučajno prebral v ljubljanskem Planinskem vestniku, kar več nazivov, in sicer po enega v Slovenski Benečiji, Reziji, na Slovenskem Koroškem, itd. Kljub temu se še vedno vsiljuje umetna “planika”.
Dalje, težko si je misliti, da slovensko ljudstvo, ki je imelo tako natančen jezik, tako pomembno poljedelsko kulturo, tako veliko izrazno bogastvo, poimenovalo skoraj vse gore in vode ter gozdove in polja v vzhodnih Alpah, ne bi poznalo navadnega kebra, ne bi imelo šta-[le, me bi znalo reči ja, ne bi Cev narodne misli nagiba k ne-1 imelo južine, ampak bi vse to
let
je vseeno pustil tudi mnogo
dobrega, prebujenje narodne ^lisli prav gotovo, občutek, da Vnajo slovanske jezike govoreči harodi nekaj skupnega, kolikor Politične sile, posebno ruske, češke in srbske niso zlorabljale slovanstva v zasužnjevalne na-hiene. Ostalo pa je mnogo škode, mnogo fiksnih idej, poceni Kodelov za reševanje narodnih vPrašanj, iskanje rešitev s pri-Je®i izven našega prostora, s tujimi vzori, ki so pogosto uperjeni zoper slovenstvo samo.
To slednje vedno bolj kazi in otežuje slovenska raziskovanja Se danes, ko smo se ali bi se vsaj Uiorali dokončno rešiti čitalni-stva. Prav iz bojazni namreč,1 Qa ne bi zapadli v pretiravanje, v romantične narodne laži, ali da bi slovenskemu narodu ska-ili “svetništvo”, ako bi priznali, da ni bil nič boljši in nič slabši °d drugih, se večina naših tvor-
gativnemu ocenjevanju slovenske narodnosti in zgodovine, tudi v primerih, ko gre za vred-
moralo sprejeti od “Nemcev” (v resnici Bavarcev). In našli so se, da so nam naredili nekaj
Poste, na katere smo lahko kot povsem “novega” ali pa mislili,
da poiščejo znova nekaj izvirnega, če naredijo “majskega hro-
harod ponosni.
Ako ostanemo zaenkrat samo
PRi odnosu med Slovenci in šča”, “kosilo”, si izposodijo “da” ženici, v čemer hočejo videti j in ostanejo pri “hlevu”. Seveda t'ni nekaj, drugi drugo. Vsi pa si zaradi same ponižnosti in gan-izhajajo iz “narodnih” gledanj Tjive skromnosti niso upali potu sicer ocenjujejo z njimi čase, ’misliti, da je štala npr. po vseh ko narodna zavest ni imela ni-'evropskih jezikih od grškega do kakega pomena, jezik je bil vse'angleškega (samo mi Slovenci To 19. stoletja predvsem bolj ne-'naj bi jo vzeli od “Nemcev”), kaj nagonskega kot izraz druž- kar daje sklepati, da je še indo-kene oz. narodne zavesti. Toda evropska dediščina. Za južino Večina med nami je še vedno |se niso pozanimali, da je v res-
nici avstronemška beseda “Jause” tista, ki so si jo nemški Avstrijci izposodili od Slovencev, od “južine”, in ne narobe. Tako bi lahko nadaljevali in našli še mnogo drugih šušmarstev, ki vse do danes niso bila odpravljena.
Veliko dela torej, za tiste, ki so vneti za slovenski jezik, ako so toliko sposobni, da si ga znaj o poiskati. In treba je biti nekoliko bolj temeljit, nekoliko bolj svoboden, brez fiksnih idej o “ubogem” slovenstvu in še kakih drugih mitih. Po zdomskih listih npr. še danes strašijo izrazi iz predvojnih časov, zlasti vztrajno “činitelj” (danes se že piše bolj natančno “dejavnik”). Ob tej priložnosti mi prihaja na misel tudi hrvaški izraz “vru-Ija” v kraškem izrazoslovju; beseda pomeni izvirek sladke vode pod morsko gladino, toda na tržaškem obrežju mu slovenski domačini pravijo br oj niča. Znova primer, kako lepo in brez napora se z'nekaj tujega slovstva sestavlja slovenske učbenike lepo za zeleno mizo, doma. Človek se samo vpraša, kdaj bo vse to prenehalo. In prenehalo bo težko, ker si večina nas ne neha prigovarjati, kako delavni in natančni da smo Slovenci. Ko smo res tako natančni, se lahko vsak že iz tukaj navedenega prepriča.
Seveda je pa res, da smo Slovenci prevzeli od Nemcev (Bavarcev) v svoj govor ’ mnogo obrtniških in drugih izrazov. Lete je mogoče z veliko zanesljivostjo ugotoviti, ker so mlajši in ne tako stari kot izrazje poljedelskih in živinorejskih kultur, ki so vsem narodom prastara tradicija, in tudi v mno-gočem skupna. Zelo lahko ugotovimo, da so besede tišler, “Žnidar” ali “šoštar” nemške. Še danes smo jih zamenjali le na papirju za mizarja, čevljarja in krojača. V govorici pa nikakor nočejo izginiti. To pa nikakor ni vzrok za kako narodno manjvrednost. V obrtništvu je pač vodil bavarski živelj, s čimer pa še ni nikakega vzroka za ceneno triumfiranje nemštva in za manjvrednost slovenstva; ker so kot že omenjeno, v avstro-nemškem prostoru Slovenci (ne Alpski Slovani) zapustili tako globoko kulturno sestavino, da v resnici celo sploh ne moremo govoriti o “nemški” Avstriji (kljub prevladujočemu nemškemu jeziku) in kljub vztrajnemu avstrijskemu zanikanju in potvarjanju vsakega pokazatelja, ki kaže na to sestavino. Ugotoviti bi mogli celo, da je vsa vzhodna Avstrija bavarsko-sloven-ska, kajti, četudi je bil kasnejši bavarski tok v prostor ob Donavi in v vzhodne Alpe močnejši kot pa prejšnja slovenska naselitev in je bavarski jezik počasi prevladal, je slovenski delež v rasi, v običajih, v življenju, pustnih šegah itd. tako globok in očiten, da ga je nemogoče prezreti. Prav tako pa tudi na Madžarskem.
Kolikor je znano, se doslej še nihče ni lotil ugotavljati in raziskovati slovenskga kulturnega deleža v avstrijstvu in madžar-stvu. Madžari ga za razliko od Avstrijcev priznavajo in nič jim ni za malo raziskati “slovanskih” besed v madžarščini.
Škoda, da nihče med nami ne sledi in ne objavlja izsledkov avstrijskega tlopisja (topografije) in krajepisja (ortografije) ter krajevne zgodovine, ki le ne morejo preko tega, da bi v svojih raziskavah ne pojasnjevale zgodnje karantanskih ostalin. Poleg ledinskih imen kot “Fei-stritz” (bistrica) ali “Polla” (polja) ali “Fresach” (v brezah) ali “Ternitz” (trnica) ali Glognitz” (menda od gloga -beli trn) ... se včasih iz navidezno nemškega imena zasveti čudovito slovensko ime, kot npr. Otscher” (oče) za vrh v niž-jeavstrij skih Alpah, itd. Potem številni “Zeli” (iz Sel) ... To samo v toliko, da spomnimo, da tudi v avstrijski nemščini oz. narečjih mrgoli slovenskih izrazov. Vse prej torej kot pa “ubogo” slovenstvo.
Ne gre nadalje prezreti tudi dejstva, da narodna zgodovina, jezikoslovje, narodopisje in druge vede niso bile in še danes niso proste političnih vplivov. Spoznanje, da smo se Slovenci naselili v vzhodne Alpe s severa in da smo bili tedaj narodnostno (etnično) še enaki Slovakom (ki sami sebe nazivajo Slovence), bi moglo po preprosti (politični) pameti škoditi .jugoslovanski ideji. Zato bodo odgovorni doma in zaradi bojazni pred nemštvom jugoslovansko usmerjeni v svetu vsaj zavirali, ako ne preprečili slovenski svobodni javnosti, da bi spoznala pravo slovensko narodno poreklo. Širili bodo govorice, da so taka gledanja prijazna Nerncem in nevarna “Slovanom”. Za kaj takega je naš “mili” narod zelo pripraven.
Toda, ako jugoslovanska ideja, ideja sožitja narodnosti na Balkanu, nima drugih razlogov, kot so stare narodne romantične laži, psihotična bojazen pred “Nemci” ipd., skratka, da pomeni samo neko zatočišče baje večno ogroženemu slovenskemu narodu, potem je resno, dvomiti, da more biti prepričljiva, da ima sploh naš narodni obstoj neki smisel, ako naj ne pomeni drugega, kot samo zatekanje pod bolj ali manj tujo, bolj ali manj “bratsko” streho. Bodisi jugoslovanska kakor kakršna koli druga slovenska rešitev mora biti osnovana samo na popolni narodnostno idejni prostosti, na narodni suverenosti, kajti nika-ka rešitev ni npr., ako za ceno dozdevnega narodnega obstoja, reševanja pred italijansko in nemško nevarnostjo (to vprašanje je v resnici zelo obširno) zapademo v koloninalno izkoriščanje po Belgradu.
Posodobljenje slovenske narodne in politične misli je danes nujnost. Mogoče pritiče pri tem Slovencem v svetu še prav posebna naloga. Predvsem v tem, kar zadeva zgodovinsko politično pojmovanje slovenstva in njegovih ustvarjalnih moči.
D. R.

KOLEDAR
društvenih prireditev
j» j ►
J ►
<!
!:	g
J;
I
J > j!
« r J » J J
JULIJ
27. — Piknik Slovenske šole pri
Mariji Vnebovzeti.
AVGUST
3.	— Plavalne tekme na Slovenski pristavi.
6.	— Federacija Klubov slovenskih upokojencev priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroy ju.
10. — Štajerski piknik na Slovenski pristavi. Igra Alpski kvintet.
17. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi na Slovenski pristavi svoj vsakoletni piknik.
17. — Farno proščenje pri Mariji Vnebovzeti. Festival v šolski dvorani.
17. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi drugi društveni piknik v parku Triglav. SEPTEMBEK
7.	— Društvo SPB Cleveland
prireja romanja v Frank, Ohio.
14. — Vinska, trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Podružnica št. 14 Slovenske
Zenske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 večer.
21. — Olatarno društvo fare sv.
Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne.
21. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze priredijo bazar v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.	— Graduacija šole av. Lov-, renca — kosilo in ples ob 7. j uri v Slovenskem narodnem! domu na E. 80 St.
28.	— Narodni Baragov dan: sv. maša ob 11.30 pri Mariji Vnebovzeti, ob 3.30 popoldne program pri Sv. Vidu.
OKTOBER
4.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue.
4. — Društvo SPB Cleveland
venci.
19. — Občni zbor Slovenske
pristave,
25.— Halloween — kosilo in ples
v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
25.—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet. NOVEMBER 8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
8. — Belokrajski klub priredi
“martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne.
23. — Bazar v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti.
29.	— “Thanksgiving” kosilo in ples v slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
30.	— Pevska skupina ZŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
7. — Moški zbor Slovan priredi
koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne.
31.	— SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — SILVESTROVANJE v
Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje.
JANUARY — 1976 18. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. FEBRUAR
KANDIDAT ZA SENAT—Tom Hayden, znani bivši član Students for Democratic Society, je nedavno objavil, da, bo kandidiral v zvezni senat proti sen. Johnu V. Tunneyju v Kaliforniji v okviru demokratske stranke.
priredi družabni večer v veliki “domAOE^ KOLINE f,riPri"" dvorani pri Sv. Vidu.
5. — Euclidska kulturna skupina priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop.
5. — SKD Triglav v Milwaukee,
Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav.
12. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
18. — DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slo-
PRESKUŠANJE.— Znanstvenik IBM Alto-Scienntific Centra proučuje nihanje vročega na-elektrenega plina, pri tem se vidi njegova „ slika na Televizijski mreži, pred katero stoji.
v farni dvorani pri Sv. Vidu. Cisti dobiček no razdeljen med bolne člane Kluba in med Slovenski starostni dom na Neff Road.
-----o------
Letno 3.2 milijona nepoirebnih operacij
Priče pred kongresnim odborom so trdile, da je letno v ZDA izvršenih do 3.2 milijona nepotrebnih operacij z do 16,000 mrtvimi.
WASHINGTON, D.C. — Odbor Predstavniškega doma je zasliševal ta teden priče o stanju zdravstvene oskrbe v naši deželi. Pri tem so zaslišali tudi nekaj oseb, ki so razkrile, kako so bile brez resnične potrebe o-perirane in kakšne posledice so te nepotrebne operacije imele. Dr. S. Wolfe od Naderjeve skupine za raziskavanje zdravstva je trdil, da je njegova skupina zbrala podatke, ki kažejo, da je letno v ZDA izvršenih 3.2 milijona operacij, ki so nepotrebne, pa stanejo skupno 5 bilijonov dolarjev, in pri katerih umrje do 16,000 ljudi.
Linda Valenzuela je pripovedovala, kako bi bila skoro umrla pri operaciji mandeljev, ki na splošno ni posebno nevarna. Zdravnik je trdil, da je vsa družina “nagnjena k vnetju, mandeljev” in jih je zato izrezal materi in tudi njenim trem o-trokom. Drugi zdravniki so ugotovili, da so bile te operacije nepotrebne.
Mrs. Dorothy O’Grady iz Lau-derhilla, Fla., je povedala, kako je šla k zdravniku zaradi bolečin v hrbtu, pa je nato napravil! na njej hysterectomy. Eno leto.
in pol je hodila v bolnišnico in zopet iz nje, dokler ji neki drug doktor ni povedal, da operacija sploh ni bila potrebna. Vse, kar bi ona potrebovala, so vaje za njen hrbet in četrt palca višja peta na njenem levem čevlju.
Četudi je dr. Wolfe navajal podatke, zbrane na temelju operacij zveznega uslužbenstva, krite po Blue Cross, in na temelju operacij izvedenih v New Yor-ku pri uslužbenstvu mesta, kjer zdravniki niso posebej plačani za operacije, ampak so te vključene v njihove redne plače, je dr. G. D. Zuidema, šef kirurškega oddelka na John Hopkins u-niverzi, dejal, da je težko govoriti o “nepotrebnih” operacijah, ker so mnenja zdravnikov tako različna in podatki o operacijah pomanjkljivi. Študija, ki jo je izvedel American College of Surgery, ni mogla dognati, da bi bilo v ZDA izvršenih kako večje število “nepotrebnih” operacij.
V	New York Cityju so med tem dognali, da je bilo od po zdravnikih priporočenih operacij 17.6% nepotrebnih, kot so to dognale preiskave zdravnikov strokovnjakov z univerzitetnega središča.
-----o----
Sen. F. Church dvomi v povezavo predsednikov s političnimi umori
WASHINGTON, D.C. — Načelnik posebnega senatnega odbora za preiskavo delovanja obveščevalnih služb ZDA sen. F. Church je izjavil pretekli petek, da ni nobenih stvarnih dokazov, da bi bili predsedniki ZDA zapleteni v kake zarote za umore tujih državnih vodnikov.
V	kolikor je CIA res kovala .kake take načrte, je to delala na svojo roko brez vednosti svojih predpostavljenih in prav gotovo brez vednosti predsednika ZDA.
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
TwalToglasT”
STAVBENIK PRODAJA
sposobna hiša z vrnitev davka, novi zidan ranč, z tremi spalnicami, formalna jedilna soba, IVz kopalnica, polna klet; dvojna priključena garaža. Kvalitetno delana. Si lahko sami izberete dekoracije.
EUCLID ZIDAN BUNGALOW
dve spalnice spodaj, prostor za razširjenje za dve sobi zgoraj, kuhinja z jedilnim prostorom. Rekreacijska soba, 2V2 garaža. Delana po naročilu.
EUCLID ZIDAN BUNGALOW od E. 250 St. tri spalnice, polna klet, ograjeno dvorišče. V srednjih tridesetih.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
____________________ (113)
V najem
Oddamo 3-sobno stanovanje zgoraj. Ima peč in hladilnik.
1191 E. 60 St. — 881-7122
__________________  (HO)
VARUHINJA OTROKA
rabim od ponedeljka do petka, v vašem domu. Kličite Mrs. Miller 368-3200 Ext. 52. _____________ (112)
SOBE SE ODDAJO
tri sobe, spodaj, na novo deko-rirane, na 1206 Norwood Rd. Kličite 842-0072
(Ul)
Help Wanted Male or Female COMPANION
For elderly lady plus light housework, 3 or 4’ days a week. Call between 7 and 9 pm. 481-0491.
(Ill) * v
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
v Slovenskem Narodnem Domu na 6409 St. Clair Ave. ali kličite 361-5115 od 11. ure zj. do 3. ure pop. vsak dan; samo na sredo ne. Zvečer 361-3112.
JANEZ JALEN:
BOBRI
Prva knjiga
SAM
“Khmm!” je revsnil Zvezde sin.
“Sekira moja. Ti pa meni pokoren,” se je naraščal Neokretni.	t
“Nikoli!”
“Za sužnja mi boš.”
“Te rajši nocoj ubijem.”
Kdo ve, kako bi se bil prepir
zelene krošnje. Pogladil si je z razkrečenimi prsti razkuštrane ognjenordeče lase. Pogledal je proti jutranjemu soncu. Zableščalo mu je. Zaslonil si je oči z dlanjo. Pred njim so se razprostirali nepregledni gozdovi. Zastrmel se je v vrh Oblega hriba. V prostrani globeli narav-
končal, da ni posegel vmes oče, |nost tam čez si je bil priboril Brkati Som. Obema sinovoma'moško čast, sloves neustrašenega
je ukazal obmolkniti. Vsem pa spat.
Razšli so se in ženske so zagreble žerjavico v pepel.
Jelen je spal s svojo odrašča-
lovca in ponosno ime.
Lansko leto je bilo, ob času, ko so se raz trave že usipala semena. Jeleni so se pričeli po-jati. — Današnji jeleni so proti
jočo sestro Sinjeoko Kodrolasko Takratnim pritlikavci. — Pa ga v tesni kočici na koncu kolišča. !je poslal oče samega naj gre gle-Njegova mati je oba svoja edina;dat, če ni morda ostrorogi orja-otroka v njej rodila in vzredila, j ški jelen že spet prebodel in Bili so kakor družina zase. Mati'umoril kakega svojega tekmeca, je bila pred dvema zimama ob Da pravočasno otmo kožo in času obletajočega se listja umr- meso zverjadi in smradu. Mla-la. Po njegovi smrti Brkati Som dec je vedel, da so doslej hodili njega in Kodrolasko ni podil oprezat na jelenje rastišče v Tihi drugam. Kakor bi se bal mašče- globeli navadno po trije, gotovo vanja Skalne Zvezde.	jpa dva. V svoji mladi drznosti
Ostrorogi je legel na rogoz in pa ni maral reči za spremljevalca. Brata, Neokretnega Karpa, bi celo ne maral s sabo.
Še pred svitom se je Jelen odpeljal z drevakom. Pristal je na koncu globoko v trdino segajoče zajede. Skozi gozd je hodil proti vetru. Pazno in vedno pripravljen za skok, zavoljo zverjadi. Bile so ga same oči in ušesa. In še z nosom je lovil vonje. Že iz daljave je začul močno, globoko in polnoglasno rukanje jelena. Hkrati s prvim soncem je pogledal v globel. V nos mu je udaril rezek dah pojajočih se košut. Pet jih je bilo. Orjaški ostrorogi jelen se je sukal med njimi. Bil je tako visok, da bi Plame-nolasec ne mogel pogledati čez njegova pleča, če bi stopil obenj. Jelen je hotel pravkar zaskočiti najmanjšo košuto, pa se mu je zmaknila. Ostrorogi jelen je za-rukal iz polnih prsi. Noben tekmec se mu ni odzval.
Drugi sin Brkatega Soma se
se odel s kožuhom. Svoje bronasto bodalo je vtaknil pod zglavje. Spal pa vso noč ni skoraj nič. Kuhala ga je jeza in dramila sta ga grom in dež, ki se je zlijal na streho iz ločja. Ob prvem svitu je vstal, tako tiho, da ni prebudil Sinjeoke. Opremil se je za na lov, se neopaženo izmuznil raz kolišče in tiho oddr-sel v drevaku proti trdini: “Naj gre Karp kar sam lovit postrvi. Če se samote in zverine bojT, naj se brani sam. Jaz ga ne bom več.”
Pa naj si je še tako dopovedoval, skrbelo ga je vseeno, kaj ukrene oče. Sam bi že nekako znal kljubovati. Som se pa lahko znosi nad Kodrolasko, ki bo vsak čas godna za možitev.
Ostrorogi Jelen je skril sulico, lok in tul v gost grm. Vrnil se je nazaj na jaso in obstal ob hrastu, čigar debla trije moški niso mogli obseči. Visoko je od-
Schmoltz, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Speck ali svoj zdravnik.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7.30 to 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Arthur Za-nutič.
Predsednica Theresa Lach
Podpredsednik, John Hosta
Blagajnik Joseph H. Lach
Tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., Cleveland, O. 44135, Tel. 941-0014.
Nadzorni odbor, Jože Melaher, Bogomir Glavan, France Tominc.
Društveni zdravniki in za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki.
Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer.
Pobiranje asesmenta vsako tretjo nedeljo od 10. do 12. cerkveni dvorani sv. Vidu (vhod od strani cerkve).
Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
skočil, ujel z rokama prvo vejo je zaveroval v vrvenje jelenjadi, in se povzpel v suseč se vrh	(Dalje prihodnjič)
wmnmt:»»wn»»»»mttn»imnmtnmrnttmitmim!nt:nnTtnrrtTtttTnttTnntm
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek V mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesmenit se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St: Frances Mndich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment: 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. MARIJE
MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certificate od $1,000 do $15,000; bolniška podpora je 14 tedensko. V‘ mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-1 manich, taj. Mary Hochevar, 21241 ; Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macarol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Dorothy Strniša, Anna Godlar, in Dolores Krause. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. i aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7:30 ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Častni predsednik John Pezdirtz Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik John Churney Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642 Zapisnikarica Mary Okicki. Blagajnik Louis Jarem Nadzorniki:	Joe Ferra, Mary
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič, tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednik Ulrich Lube Podpredsednica Angela Lube Tajnik Frank Šega, 251 E. 246 St, Euclid, O. 44123, Tel.: 261-2501 Častna tajnica Mary Zupančič Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary Šemen Tajnik bolniške podpore Frank Šega Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabse in Eva Verderber Zastopnik za. klub v SND in delniških sej Ulrich Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave., staro poslopje soba št. 2.
Pobiranje asesmenta je pred in po sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa; 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in sicer sledeče mesece:	Januarja,
Aprila, Julija in Oktobra in to v SND 6409 St. Clair Ave. spodnja dvorana vhod spredaj. V slučaju, da pade 25ti v mesecu na soboto se pobira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira en dan. pozneje.
Društvo sprejema nove člane od rojstva pa do 60tega leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za 'podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva.
Slovenska ženska zveza
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Duh. vodja Rev. Victor Tomc,
Predsednica, Ann Markovič, podpredsednica Phyllis Attina tajnica in blagajničarka Sophie Magayna, 315 E. 284 St. Willowick, O. tel. 943-0645, zapisnikarica Sophie Magayna. Nadzornice:	Frances Žagar,
Alice Struna. Sentinel Jennie Koren. Seje se vršijo vsaki drugi mesec ob 2. uri pop. druga nedelja v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. Seje: Januar, Marc, Maj, Junij, September, November iz December.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
Poročevalke: Antonia Šuštar in Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Christine Zivoder, 1068 E. 67 St. 881-9816; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželam Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Ann
Maver. — Seje še vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pod cerkvijo ob 2:00 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 58. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
predsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann, Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Joseph Skrabec, Shirley Jerkich, Youth Co-ordinator Joseph Skrabec Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
PODRUŽNICA ŠT. 32
SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-iesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave. Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonia Dolinar, za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarja, marc, maj, august, oktober, december. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici:	Marie Telic,
Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar. —
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Srečko Eržen;— Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, pod-
Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
DRUŠTVO GLAS
CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, ' John Borso, William Hočevar; redi- j telj Florijan Mocilnikar, vodniki mladinskih dejavnpsti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniku — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Josephine Grdina, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, 44117, tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Ivan Cendol, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Louis
Mrhar, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Ave., Joseph Fabjančič in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Road Frank Plut. Seje so tretjo nedeljo januarja, aprila, julija, oktobra, decembra, ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. Pobira asesment na 25. od 6 do 7:30 zvečer aprila, julija, oktobra in decembra.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, o^" predsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St, 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v meseeu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, Nadborštnar, Rudolph A. Massera, Podborštnar John J. Hočevar, Bivši borštnar Fred Sternisa, Tajnik-zapisnikar Alphonse A. Germ - 1033 Yellowstone Rd. - 381-3958, Finančni tajnik Anthony J. Urbas - 1226 Norwood Rd. - 881-1031, Blagajnik Rudolph V. Germ, Nadzorniki Frank J. Kolenc - Albert Marolt - Frank J. Bisjak, Bol-
niški nadzornik James J. Hočevar ■ 17805 Lake Shore Blvd., Apt. 208 481-8923', Mladinski nadzornik Alt" gelo Vogrig, Govornik Anthony Vidmar, Sprevoditelja James J. HO' cevar - John Persin, Vratarja J°' seph V. Hočevar - James J. Pavlih Zdravniki Dr. Anthony F. Spech ' Lawrence B. Ogrinc, Vpisovalec no' vith članov Frank J. Prijate! - Te^ 845-4440.
Društvo zboruju vsak tretji Petek v mesecu ob 8:00 zvečer v Social Room, avditoriju St. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
Ameriška bratska zvez«
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ „
Predsednik John Tanko, 181 & 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj’ Virginia Braddock, 20290 Blackfoot Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar Nadzorniki: Milan Ulyan, Freida Miller in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira n3 naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v meseca ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajniea in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec.
''zsrnb...
ASLFALTN1 SUŠILNIK — Neobičajna naprava slična nekakemu predoru je sušilnik za asfalt. Številne kovinske police razbijajo in drobe kose asfalta, da se hitrejše suše. Naprava je del tovarne v Los Angelesu, Kalif.	,
ZA 200-LETNICO! — Frizer Omar Rivas v Chicagu je “na-strigeV’ enemu od svojih obiskovalcev na glavo zvezde v proslavo obhajanja 200-Ietnice ZDA.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje
aa

f
Z.enini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628