F ■ &il isti flA ZEttU! ! NlR l j WM i ■ Tekoči račun pri Poštnem čekovnem urada v Ljubljani, itev, 10.644. Naročnina četrtletno d!n 0.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—, BOŽIČ 1940 Poštnin* plačana v gotovini, 2’—dinarja LETO lil. LISI! DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESESNO ■BUUiaBgmBESTC ŠTEV, 24 Če bo šlo tako naprej, mir zavlada — za vselej. Vsem cenjenim bralcem „Totega lista“ želita uredništvo in uprava vesele božične praznike in dva odvisna dinarja vsak teden za nakup našega lista. Bralcem ,Totega lista' Z današnjo številko zaključujemo 111. letnik našega lista. Javljamo cenjenim bralcem ob tej priliki tudi štirinajst dni staro novico, da dobi »Toti list« mlade, in sicer dva vsak mesec. Tako bomo v novem poslovnem letu dali cenjeni publiki štiri številke mesečno, kar bi lahko v kratkem povedali tako-le: »Toti list« bo izhajal odslej tedensko, točno povedano: »Toti list« bo z 28. decembrom nov vsako soboto Priporočamo Vam, da si ga kupite v trafiki ali pri kolporterju še vročega, to se pravi zopet na kratko povedano: takol po izidu, kajti bo povpraševanje po tedniku tudi bržčas zelo veliko, pa se Vam — če bi z nakupom odlašali — lahko zgodi, da bi ga ne dobili več. Centa listu ostane v kolportaži din 2.—, naročnina za tednik pa bo: celoletna 60, polletna 30 in četrtletna 15 dinarjev. Toliko bo lahko odrinil prav vsak Slovenec za obremenitev trebušnih mišic. K sodelovanju smo pritegnili še nove moči, tako da bo tednik tudi vsebinsko dokaj pridobil. Potrudili se bomo, prosimo pa cenjeno občinstvo, da list kupuje in ga tudi v krogu svojih znancev priporoča. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. NAROiNIKOM ! Dobili boste položnice, brez skrbi! Ker bi bila tudi podpisana prav rada brez skrbi, prosi za hiter odgovor v obliki nakazanega denarja. . ZAOSTANKARJEMt Mi še nismo dobili, denarja namreč; vi pa že parkrat, položnice namreč! Ce mi ne bomo kmalu dobili, denarja namreč, boste vi zopet dobili, zadnji |o p o m i n namreč! UPRAVA. SPREMENLJIVA VREDNOST Govornik: >■>... žene 'in otroci so najdragocenejši zaklad naroda...« Radio: •>•>... sovražne bombe niso povzročile nikake škode. Ubile in ranile so le nekaj žena in otrok.* MONA LIZA V PARIZU ima vsak dan na kupe obiskovalcev. Tak interes za smehljajočo se žensko je iskati v tem, ker je ona menda ostala edina, ki se še lahko smeje. 1 ŽENA PREDAVATELJICA. Prvi: »Moja žena je imela v nedeljo predavanje io zlih posledicah alkoholi ma.« Drugi: »Kje pa?« Prvi: »Doma, ko sem prišel natreskan domov iz gostilne.« V SEDANJIH HUDIH ČASIH, »Zelo mi je žal, toda odpustiti vas boni moral iz službe.« »Kako to, gospod ravnatelj, saj vendar nisem nič naredil.« »Prav zato.« SREBRNIKI iz starih časov so padali na Ruskem z neba. Tako smo brali v časopisih. Ker pa srebrniki niso zato, da bi se veter igral z njimi, so jih drugod dobro zaklenili. Raimetujejo jih še največ gospodu bogu Marsu na čast. In tako se celo z zlatniki v spreme-njetti obliki igra veter, seveda s pomočjo pilotov in drugih predstavnikov moderne kulture. V TRGOVINI Trgovec: »Gospod, kupite ta glavnik! To je nekaj izvanrednega. Lahko ga zvijete, mečete, udarjate po njem...« Kupec: »Je vse lepo, gospod trgovec, ampak jaz bi rad vedel, če se lahko s tem glavnikom — počešem?« ZAGOVORILA SE JE Gospod: »Ali je gospod urednik doma?« Gospodična: »Ne, ni ga! Če imate pa kaj važnega, ga lahko zbudim.« KonKurenca no°l ToTfLisT c^ZVln- Jaka: »Ti so tfa podjetni, kar v kratkem so iz štirinajstdnevnika poskočili na tednik. Če bodo delali tako naprej, si utegnejo privoščiti še dnevnik.« Tone: »Tako neumni pa ne bodo. Je prehuda konkurenca pri nas! Veselih dnevnikov imamo že dovolj.« „DRAVA“ MARIBOR, SODNA UL. 1 ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA MARSOV BOŽIČ 1940 NA BOLGARSKEM so izumili nov ventil za parne kotle ki se pa lahko uporablja zlasti tudi pri bencinskih aparatih z visoko napetostjo. Kadar je napetost najhaj-s a, začne delovati ventil in napetost takoj poleže. Strokovnjaki pri med-narodnem patentnem uradu menijo, da bi izum imenovali »Antiduma-nov«. PRI VLADIVOSTOKU je vodu silno narasla, ker je padel v morje — sovjetsko-japonski pakt. Zato se pa ni bati poplav na Kitajskem. Kip Svobode v nevarnosti V Ameriki je že peta smodnišnica zletela v zrak. Mars: »Jugoslovani in Bolgari, zgie FINSKI PATENT za zimsko gretje bo centralno skladišče goriva v Helsinkih in s tem v zvezi centralna peč za vso Finsko. Za patent se zanima vsa Evropa, toda ker je v Evropi tudi sredi zime marsikje zelo vroče in ker Evropa še ni centralizirana, se bo grela še na star, že v tridesetletni vojni preizkušen način. ŠVICA je dolgo času veljala kot vzorna napredna država. Zadnji čas pa ne koraka več z duhom časa, ker je odvrnila zakonski predlog o predvoja-ški vzgoji mladine. Morda Švica ne mara »švicati«? ZAHVALA Vsem. ki nam zvesto služijo, zlasti pa samemu gospodu bogu Marsu, ki je blagovolil poškiliti tudi čez oceane, se za zvišane dobičke iz srca zahvaljujemo. 'OROŽARNA "> < < Motors C o., Amerika. PASJE DNEVE preživlja kljub vsem svetovnim senzacijam del našega časopisja, ker se prepira zaradi — Haceta. POZNA JO. Ona: »Ali mc boš čakal jutri ob pol petih pred pošto?« On: »Kdaj pa‘prideš ti?« ; Za božično si darilo nič ne beli svoje glave: da sorodnike osrečiš: vpiši se med člane .Drave", da, mi ne bodo pa nič poslali.« HAVAJSKA ROŽA Tam na Tihem oceanu tiho roža je cvetela, zdaj ameriška jo mamka v svojo zvezo je prevzela, da bi roža ob viharjih ne razsula se, zvenela... JANEZEK je mislil na turško odločnost in je prišel do zaključka, da ves turški pogum izvira najbrž iz dejstva, ker mora biti obala Marmarskega morja gotovo iz marmorja. Svoboda: »Če bo šlo tako naprej, • utegnem zleteti še jaz.« Špekulantov Božič 1940 Sinko: »Papači, kaj vse to je Božiček prinesel?« Papa: »Molči sinko, sicer bo vse odnesel — z menoj vred!« NOČNI PRIZOR D. Goflja: Božična Orožje danes je gospod, krvoprelitje vlada, v brezsrčnost ves je svet odet, umor mu je naslada. Pred puške marsikdo drvi, ko strojnica ropoče, premnog od njih je padel sin, premnog je padel oče. Premnogega nedolžnega ubilo je otroka, »kaj sem zakrivil, jaz, moj bog?« umirajoč še stoka. Pohabljencev na tisoče je sebi že v nadlogo; v mladosti cvetju so prišli ob roko ali nogo. In skoro človek bo ob kruh in vzdihoval bo lačen: »Telo me nič več ni, le duh, in ta je že ves mračen!« Orožje, puške in umor in boj, ki svet ubija in krik žena in stok sirot, — Vse skup je umazanija! Umazanije pas širok ves zemlje krog obdaja, skoz njo svetloba nc, ne zvok do zemlje ne prihaja. Zato dobrotni svit do nas božični ne zablodi,' ' ne čuje se nebeški glas, da »mir na zemlji bodi«! Temna noč je. Pismonoša z brzojavko komaj prebere imena strank poleg vrat velike stanovanjske hiše. Ko najde pravo ime pozvoni. In še se razsvetlijo okna v tretjem nadstropju in nekdo odpre okno. Pismonoša: »Ali stanuje tu gospod Pepe Frakelj-? Ženski glas: »Takoj!« »Verjetno gospa,« si misli pismonoša. »Pazite!« V robec zavit ključ je padel na tla. »Kar odprite si in pripeljite dedca pijanega gor, če ste ga že do sem pritiščali/« Velika zaloga smučarskega lodna pri Franjo Majer, modna trgovina MARIBOR, Glavni trg 9 Vpliv Slovencev na nazoren pouk svetovne zgodovine Z muziko in igro so proslavili tiskarji, naši črni umetniki petstoletnico tiska. Njihov kolega Kleč iz Celja je v ta namen pripravil dramski prikaz, kjer nastopa pračlovek skor.aj v vsej svoji goloti, telesni in duševni. Slede mu predstavniki kamene in drugih dob, dokler se ne prikaže sam Gu-tenberg in za njim naši črni imetniki. Torej cela zgodovina človeške družbe v enem samem dejanju. Kaj bi se še človek ukvarjal z Wellsom in drugimi zgodovinarji! Za nekaj dinarjev sedeš v gledališče in vse se razgrne pred teboj. Klečeva dramatizacija človeške zgodovine je torej tudi s pedagoškega ozira in zaradi ekonomije časa posrečena zadeva. Slovenci pa nimamo samo Kleča! Imamo tudi učene zgodovinarje, nekaj lastne in precej tuje zgodovine, dalje imamo muzeje, celo Murska Sobota ga premore, pod Gumilarjevim vodstvom. Toda profesorje zgodovine in muzeje imajo tudi drugi narodi. Torej se na tem polju ne moremo tako uveljaviti, da bi dobili vodilno vlogo. Naš zgodovinski čut, ki je zasidran globoko v srcih naroda, nam pa utegne pomagati k svetovni slavi in mednarodnemu vplivu na zgodovinskem polju. Ta čut nam včasi narekuje zgodovinsko ponižnost in druge čednosti rodoljubov iz doline šentflorjanske. Zgodovinski čut nam je razodel tudi brezposelni delavec Franc Tarkuš z Limbuša, ki je za uvod k jubilejnim svečanostim tiska priredil na lastno pest nazorno predstavo jamskega pračloveka v duplini pod Ruško cesto. Gledališče namreč ne more tako nazorno prikazati pradavnine, človek vidi kulise in šminke in se zaveda, da je v teatru; Tarkuševa duplina pa je bila zgodovinsko bolj verna. In ker se je nahajala tako rekoč sredi mesta, je z njo pokazal, da bo moderno šolstvo v nazornem zgodovinskem pouku po njegovi zaslugi mnogo pridobilo. Ker jo je Pa priredil po zaslugi modernih časov, je s tem združil pradobo z našo civilizacijo in je s tem pouk zgodovine in sodobnosti poenostavil. Izzval je tudi nekaj papirnatih solza. Poleg Kleča je Tarkuš postavil mejnik v učenju svetovne zgodovine in nam zagotovil v tej panogi najčastnejše mesto med narodi. MED LITERATI Prvi veleum: »Moje pesmi me gotovo prežive/« Drugi veleum: »Ali si že tako na koncu?« \ V ŠOLI Učitelj: »Do danes ste se morali naučiti vse o rodbini. Janezek, povej mi, kdo je vdovec!« Janezek: »Vdovec je mož od vdove.« Pisma zemljanov sv. Mlklaviu, ki |lh |e ob odhodu odstopil »Totemu listu" v objavo: Ljubi sveti Nikolo, prosimo Te prav lepo, da bi nas na rame dal in ponesel čez Kanal. Prosimo Te prav lepo, daj, nakloni nam meglo, da bi mesto zameglila, pred sovražnikom nas skrila. Najti nas ne bo težko, vedno zbrani smo lepo. Tvoja naj svetost nas išče tam, kjer piše — zaklonišče. Lepa hvala za darila!! Francija je že dobila vsega dosti, še preveč; ne želi si prav nič več. AVTOMOBILIST SV. MIKLAVŽU Ljubi sveti Nikolaj, kar te prosim, to mi daj. > Avto mi doma stoji ker bencina ni, pa ni. Nič ne maram čokolade, rajši daj mi — avtostrade, ker na naših cestah vlada [ takšen red, da avto — strada. Ljubi sveti Nikolaj, kar te prosim res mi daj. Glej, še za visoke sume, si ne morem kupit’ — gume. Moja punčka prosi milo, 1 da bi vzel jo na vozilo, pa ji ustreči ni mogoče, že me zapustiti hoče. Pravi, da ji všeč je Maksi, ki je po poklicu — taksi. Po desetih naše ceste 1 prazne so, kot sami veste; takrat njen preljubi Maksi, zapodi svoj avtotaksi, punčko vozi, da je kaj, ga ne briga policaj. Ljubi sveti Nikolaj, J če me boš uslišal zclaj, bom hvaležen tvoj častilec, tvojih vseh naredb vršilec, molil bom vse večne čase in dajal za svete maše. 'Če pa bi ne hotel dati, kar te prosim tak med brati, klet te bom 'do črne jame, dokler me — Hudič ne vzame. VARČEVANJE. »Kaj ste pri vas še vedno brez služkinj«?« »Žal, še vedno. Pa da ne bi mazala stanovanja, sva na hrani v restavraciji, spiva pa v hotelu.« PRVI RENDEZ-VOUS. »Gimnazijec: »Vreme je danes grdo za sprehod, Dragica. Predlagam vam zato, d:i greva v kino.« Lecejka: »Ne, ne, to ne bom storila, Radovan.« Gimnazijec: »Ali, zakaj pa ne?« Licejka: »Ne, ne, to ne bom storila, Ra-in si kaj dovolili.« Gimnazijec: »Ali ne, Dragica, to sigurno ne bom napravil. Že zaradi ostalih ljudi, ki sedijo za nami.« Licejka: »Ah, Radovan, pa saj se lahko vsedeva v zadnjo vrsto!« BOili V UTU 1940 obhajajo marsikje v znamenju gesla: »Mir ljudem pod zemljo...« HITRO JE ZGUBIL STAVO. V vlaku se peljeta Kitajec in Japonec. Dolg čas jima je, pa se domislita, da stavita kdo bo znal povedati večjo laž. Ko sta določila, da 'bo Japonec prvi, začne ta: »Pri nas na Japonskem je živel poštenjak. .« Kitajec ga prekine in pravi: »Hvala, ni treba dalje, stavo sem že izgubil.« Industrija Industrija: Cankarjeva ulica 6 Nove knjige Božična darila, ki razveselijo vsakogar, so pravljice. Najprimernejša darila za malo in veliko. Izšle so nove naslednje pravljice te zbirke »NEKOČ JE ŽIVEL...«: »Nekoč je živel pošten veletrgovec z živili, ki je bil zelo ubog.« »Nekoč je bila podpisana mednarodna pogodba, ki je držala cela štiri leta.« ‘ »Nekoč je živel politik, ki se ni nikoli zlagal.« ■»Nekoč .se je sladkor kupoval po kilah.« i »Nekoč je bila v vsaki hiši bela moka.« »Nekoč je živel uradnik, ki ni imel ""dolgov.« 1 Izšla je praktična knjiga za domače gospodinjstvo: »KAKO NAJ RACIONALNEJE KURIM Z BOŽIČNIM DREVESOM«. Važna knjiga za vsakogar. Izšla je nova kulturna zgodovina človeštva pod naslovom: »OD JAME DO JAME«, ki so jo sestavili svetovni politiki. Knjiga slika kulturni razvoj človeštva in človečan-stva od jamskega človeka do modernih zaklonišč. Ljubitelji lepote, opozarjamo vas na moderno knjigo, ki v krasnih slikah podaja novi obraz človeka XX. stoletja. Naslov bogato ilustriranemu dela je »LEPOTA PLINSKE MASKE«. Krasne slike z vseh kontinentov sveta. NIČ NE POMAGA, Župnik: »Zakaj toliko pijete?« Kmet: »Da utopim svojo žalost.« Žuipnik: »Pa se vam to posreči?« Kmet: »Žalibog ne. Zdi se, da zna moja žalost plavati.« ♦ čeulleu Prodajalna: Gosposka ulica 13 Maribor Se priporočal Se prlporoCa! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRONIKA ‘ — Napočil je advent. Advent je čas pričakovanja. Ker pri nas zlasti uslužbenci že vse leto pričakujemo marsikaj, smo torej že od Novega leta dalje — v adventu ... — Sveti Miklavž je letos hodil bolj malo po zemlji. Kdo pa bi tvegal pot iz višav, ko pa morajo biti tudi po nevtralnih državah stalno pripravljene protiletalske baterije? — Božič bo sicer tudi letos, tudi praznovanje bo, nekaj jaselc in dre-* vese bo tudi, skoro vse bo, le — »miru ljudem na zemlji« ne bo ... — Božiček je podražil svoje darove za 50 do 100 odstotkov. Kaj je vzrok draginji v nebesih, ne vem točno, najbrže pa bo stvar v tem, da je število nebeškega prebivalstva v poslednjem času hudo naraslo, pa je blago radi velikega povpraševanja v ceni poskočilo. To je v ostalem na zemlji prav tako... — Časopisje poroča, da je neka Ljubljančanka postala žrtev mariborske poledice. Vendar mislim, da to ni taka-senzacija, kajti marsikatera Ljubljančanka je že v Mariboru — padla... In obratno seveda tudi... — Stanoviten pa je Maribor, oziroma »jugoslovanski Meran!« Kaj nudi poleti? — Prah! Kaj nudi pozimi? — Prah! Ni samo človek — prah in pepel! — Novootvorjeni studenški gostilni »Evropa« so preslikali šele nedavno poslikane stene. Upam, da se z:ato nihče ne razburja: Evropa ima že tako usodo, da jo večkrat prepleskajo ... — V! nizu Prešernovih proslav je bilo dokaj takih pesnikovih spošto-vateJjev, ki so proslavili njegov spomin s tem, da so zavili v — »Prešernovo klet«. Športni klub »Olimp« je prejel v Mariboru v teku kidanja — 13 golov. Mislim, da so zdaj tudi na Olimpu prepričani, da je 13 — nesrečna številka! ... — V kameniti dobi so ljudje prebivali baje po duplinah. Da se na svetu nič ne izpremeni, je dokaz, da si je leta 1940. moral izbrati neki človek v Mariboru isto stanovanje in še — pozimi... — Nekateri so silno veseli, ix je prispel v Maribor stolp naše radio- postaje, češ: zdaj bomo vsaj lahko poslušali — Ljubljano! To je res — skromnost! — Tujski promet baje obupno nazaduje. In vendar je baš v Mariboru premnogo — tujcev... — Za izbrance so baje že zavrteli film o Pohorju. Pa tudi za navadno inteligenco pride v kratkem v premet. Tako bodo nekateri Mariborčani vsaj enkrat videli Pohorja kajti — avtobusna vožnja nanj je — predraga ... Mož prodal je svoj zaklad, z izkupičkom v Beograd noče, za slučaj le »kuča« I čaka tam. Če tla »prevrača < bodo mu pri nas postala, pa rodbinica se zbrala bo ob novi domačiji. Sretan put! Želimo vsi ji! Mar se mož na nas huduje, ker nič več ne — predseduje?? B. Primerna božična diirila nudi Jakob Mulavec zaloga ur, zlatnine In srebrnine ter optičnih predmetov. MARIBOR, KRALJA PETRA TRG 1 Vsa v to stroko spadajoča dela IzvrSujem točno, solidno in pocenil Vsakovrstno zlato kupujem po najvlšjl ceni. Ure Zlatnina Optika NA SODIŠČU. Sodnik: »Ali ste bili že kaznovani?« Obtoženec: »Oženjen sem 10 let in moja tašča stanuje pri meni!« GOSPODU VESELKU, brivskemu mojstru v Mariboru Pravite, da Vi osebno ste mi škodo naredili. Bog i bogme! Nisem vedel, da ste med — oblast stopili. Da Vam iz laži pomagam, na tem mestu Vam pribijem: še ta teden — saj ste b r iv e c, se zares pri Vas — obrije m! Božoj UBOGI PES! Milostljiva: »Pepca, kaj pa je rekel gospod doktor, ko je pregledal mojega dragega sladkega malega Miške c a?« Služkinja: »Gospod živinozdrav- tiik so rekli, da je pes nervozen in da milostljiva ne smejo več peti in igrati na klavir, če hočejo, da pes ozdravila KOMPLIMENT Malomestna milostljiva: »Ah, kako krasen človek je naš novi sodnik. Ko sem se zadnjič peljala v Ljubljano, je ostal ves čas pri meni v III. razredu, samo da bi mi delal družbo, čeprav je imel vozni listek II. razred a.« Učitelj: »Milostljiva, jaz bi šel z Vami v živinski vagon, samo da bi Vam delal družbo.« RADIKALNO SREDSTVO. Pijanec: »Kako ste se mogli 'odvaditi pijače?« »No. . . poslednjič, ko sem bil pijan, sem se seznanil s svojo sedanjo ženo,« E MarlborsKo gledališče je tudi Jetos priredilo na praz nik 1. decembra brezplačno predstavo za mestne reveže. I •:r y > . - 'i- Bistra glava: »... in še za povišek subvencije prosijo, ko je bilo gledališče vendar do zadnjega kotička polno...« Trdna skala D. Goflja: Sveta noč, tiha noč 1940 Sveta noč, < tiha noč, vse že spi, je polnoč. A tedaj, tam iz dalj, pribrni kup letal... Sveta noč, tiha noč: čaka zdaj boj te vroč! 1 V časi je I prav v ta čas zadonel orgel glas,... ' sveto vest je doznal človek in se smehljal. Danes pa ! sred noči glas — siren zabuči, i Grozno vest, '■ ko dozna, človek vsak vztrepeta. 1 In nato ) hitro v klet, kjer je škrip in šklepet in obup, jok in stok in vmes bomb grozni pok! Tak zbeži uric pet, ne vmiri se trepet. Čaka vsak že, kedaj groze bo enkrat kraj, pa makar \ da ga od bomb kraj bo sred katakomb... Kdor na pol blazen že iz kleti reši se, pol še živ, pol že mroč 1 vabolšči v sveto noč: vse okrog 1 mrtvi spe, kakšno to — rojstvo je? Listnica uredništva. Ribič z Drave. Na vaše vprašanje, če je res, da so ribe vedno zdrave, vam žal ne moremo odgovoriti. Vprašali smo na kliniki, kjer pa so nam odgovorili, da rib doslej še nis.o zdravili. — Ostanite nam zdravi kot riba! Črnogledi zaljubljenec. Po vašem pismu sklepamo, da ste izgubili glavo, prav ko ste našli srce. Verjamemo viam pa, da tudi najhujši črnogledec rad vidi kako plavolasko. Vinski trgovec. Svetujemo vam, da si raje najamete stanovanje v pritličju. V tretje nadstropje bi hodili predolgo, kadar pridete ponoči .domov. Prvi peskus. Sprejeli smo vašo humoresko in takoj drugi dan vaše pismo, v katorem ste nas opozorili na pomembno ftapako v peti vrsti tretje strani vašega rokopisa. V pismu ste nas tudi vprašali, če smo morda napako sami opazili. Seveda smo jo opazili, saj je bilo to edino mesto, kjer smo se smejali. Državni uradnik. Imate popolnoma prav. Je res žalostno, da uradnik zadnjih 30 dni v mesecu nima denarja in mora živeti cd uvidevnosti upnikov. Umazano perilo. Vprašate, katera pralnica bi vam najlepše prala perila? Te vrste nasvetov ne dajemo, pač pa vam z zaupanjem izdamo, da se umazano perilo ptre najbolje v takozvanih salonih. Gospodična Mara. Vašo ponudbo s sliko smo prejeli. Zatrjujete nam, da štejete šele dvajset let. — Želeli bi še vedeti, kdaj ste začeli šteti. Bojazljivec. Če se bojite, da pride vaše razmerje na dan, bi bilo boljše, da bi hodili samo ponoči k njej. VEDNO ŠPORTNIK. Pri nekem športniku je vlomil tat. On ga je zalotil in stekel za njim. Ko ga je drugi dan prijatelj vprašal, ali je ujel tatu, mu je odgovoril: »Na žalost ne, ta tepec je tako neumno bežal, da je zaostal za meno^ 500 metr.iv.« Da bo noga vedno lepa, čevelj mora biti tak, kakor zna ga narediti v Mariboru tvrdka »Jak«. S V Trgovina s čevlji? Maribor, vogal Aleksandrove c. in Sodne ul GOTOVA STVAR, Učitelj razlaga praktični pomen in uporabnost kompasa: •»Torej poglej, Janez, greš na sprehod z očetom in mamo. Ti imaš pri sebi kompas. Kar naenkrat zaidete. Mati reče: gremo na levo, oče misli in pravi: na desno. Kaj storiš ti v tem trenutku?« Učenec: »No, gremo pač čisto gotovo na levo.« Božič dandanes Sintko: »Darila je Božiček prinesel, sedaj pa v peč z njim, da nas še pogreje.« 28. decembra izide prvo itevilkn tednika „T0Ti LIST". Cena Din Z’ Za Božič — cenena darilal IIIII!IIIIIIIIIIII!IIIIIIII!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIII1!!I!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!III!IIIIIIIIIIIII!IIIIII!II!IIIIIII!IIIIII!I!IIIIIII!IIIIIIIIII||||||| Mako perilo, čedne jopice in puloverje, ilanele v veliki izbiri, volnene nogavice vseh vrst, flanelaste srajce, pižame, kravate pri F. Kramaršič Maribor, Gosposka ulica 13 Prepričajte sel in zadovoljni boste/ Celjski obrazi Mikula Letič: Kismet Nekdo iz družbe je izrazil obžalovanje, da ima ta prelepa dežela preveč gostiln. Vinko Toplak pa je dejal: »Se bolj nevarne so gorce.« In povedal nam je sledečo zgodbo: »Pred mnogimi leti je prišel v Ormož visok uradnik, ki se je zavedal, da prihaja v vinorodni kraj ter je vsled tega sklenil, da se bo izogibal gostiln. Tega svojega sklepa se je trdno držal. Toda ljudem se je priljubil in vedno bolj so ga vabili v svoje gorce. Ni mogel odkloniti, da se jim hudo ne zameri. Tako je šlo leto zp letom. Ormoški uradnik se je stalno izogibal gostiln, med tem pa so ga gorce tako prema- gale, da je njegova služba začela pešati. Končno je sklenil, da zaprosi za vpoko-jitev, le da se reši vabljivih gore. Toda vprašanje je, ako se je s tem tudi rešil vina. Kajti, ko je prišel v Ljubljano pred zdravniško komisijo in je predsednik komisije dobrohotno začel razpravo z vprašanjem: »Vi menda radi pijete, kali?« je naš Or-možan hitro vzkliknil: •Al’ mote kaj?« Zatožil te opat je svojedobno, Sodnik obsodil. Ti pa do cesarja Si mahnil jo, — ni žal ti bilo d’narja. Ugnal opata, strl si sodbo zlobno. Končan je boj. Sedaj živiš udobno, Vsak dan se v zdravju nasmehlja ti zarja. Bolezen, smrt s teboj se ne ukvarja: Rekurz bi vložil! Teb’ je to podobno. Naj sivo brado si na cesti gladiš, V kavami dremaš, v kotu telovadiš, Vsakdo te vidi rad, pri moji veri! Naj čas drvi, tl letos si kot lani... Zato prav iz srca žele Celjani Sto let življenja svoj’mu Ahasveri. Mikula Letič. Težkih misli te rešila bo sigurno dobra godba. Da najboljši instrumenti naši so, je splošna sodba. HM & Heroin MARIBOR ■tev. 180 družba z o. z. trgovina glasbil Gosposka 20 telefon: 24-21 Vinko Toplak je povabil celjske Robinzone letos spomladi v svoj vinograd blizu Ptuja. Po predpisani veseli noči smo naslednjega dne sedeli v travi na soncu ter uživali krasen razgled po zeleni Prlekiji in Slovenskih Goricah. ŠKOTSKA. Gospod Cooper se je poročil s hčerko nekega Škota. Po poroki ga vpraša neki prijatelj: »Ali si dobil mnogo svatovskih daril?« Cooper: »Hvala, precejl Skoraj od vseh prijateljev sem dobil kako srebrno reč.« Prijatelj: »Kaj ti je pa tast poklonil?« Cooper: »Majhno škatlico kreme za čiščenje srebrnine.« Mikula Letič: MED BREZPOSELNIMI »Kako živiš?« »Na zlati podlagi.« »? ??« »Da. Čas je zlato, pravijo!, in jaz imam časa več ko preveč.« SORODNOST MISLI. »No, draga sestrična, kaj bi ti le kupil za tvoj rojstni dan?« »Niči« 1 »Čudno, da sva oba imela i*te mislil« Ljubici Pridi serti, predraga, sem, na ustne moje! Mi s teboj življenje sladko in lepo je. Ni na svetu ljube, kot sl ti, goreče, in tako udane, ti, posoda sreče! S tabo veselim se, si skrbi odganjam, in se navdušujem, ah, in sanjam, sanjam Te zato spoštujem, si zato mi sveta. Seni, na ustne moje, pridi — cigareta! Silna bojazen se j>e polastila Ljubljančanov! Vsled hude megle, ki je kar permanentno legla1 na to že itak zaspano mesto. Bojazen pa je docela upravičena. Pomislite, če bi letalci zamenjali Ljubljano z Londonom! Smrtnih žrtev bi bilo ogromno, kajti je znano, da se Ljubljančani drže le bolj doma. Sladka nam zemlja — pod ruševinami... Moto-dirke na stadionu soi bile to zimo v znamenju časa: brnelo: je pošteno, videl in zvedel nisi ničesar, ker je bilo zavito vse v nepro-dirno megleno kopreno. In še to v znamenju časa: napovedovalec ni napovedoval točnih rezultatov... RAZGOVOR V VLAKU. Prvi: »Veste, jaz sem trgovski potnik. Zastopam tvrdko, ki izdeluje ženska lepo-tila, Za koga pa vi potujete?« Drugi: »Jaz potujem zaradi razbojništev, ropov, tatvin, goljufij ...« Prvi (ves preplašen): »Vi ste torej . « Drugi: »Advokat,« »...halo, halo!« In že vam pošljejo deklico, ki vam poišče izgubljeni kravatn-i gumb. Brez snega sta zima, mraz prikorakala med nas. Če vas zebe, moje dame, pa obrnite se — namel Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, Gregorčičeva ulica 12 (pritličje levo) DOBRO OPRAVIČILO. •»Lani si me s svojim spričevalom res razveselil« pravi ©Se Janezku. »Bil si prvi v razredu. Letos se pa nisi tako izkazal.* Janezek: »Ali očka, mislil sem, da je treba še komu drugemu prepustiti možnost, da razveseli svojega očeta.« Po tradiciji so ga pred kratkim bruci enkrat polomili. Letos so stare bajte krstile precej zelenašev pred »Daj Damom«. Bruc Major je imel krasnega in brhkega konja, ki so ga podpirale stare bajte, da se ni sesedel. Take slovesnosti podpirajo družabno življenje ljubljanskih študentov do take' mere, da se posamezniki celo desetletje zadržujejo pri teh obredih ... Ljubljana po Miklavžu Dopisnik Cene U teh dnevh, kje bla Lblana usa u rdečh lučh srna vidi na uradnikh ksa šli mem izložb, en čudn zelenkast sjaj. Douh nisma mogl pu-gruntat kva je tu, no potli sma pa ksreč dubl enga stradalnga umetnika, kje vedu kva tu pumen. On je ugotovu, da maja uradnki zelen Šajn na trebuh ud praznga želodca... Zdej ksma dubl vlik prustora ksa Šterna!e pudri b’ blo pu mnejn penzijonistou tanarbl pametn, db se mklaužu smn kr zidu, pa b ga naredi mednarudnga. Na ta viža bse gvišn tud različn inozemci puzim u Lblan uglasi — predvsm pa iz Škofje Loke in Nioiuga mesta. Tanarbulb bi blo, čb ta stvar preuzeu u svoja roka udbor za zidajne nouga špeta-la al pa, udbor za puglubitu ajzn-pona... Društvo hišnih posestnikov je imelo te dni ob jubileju svojega zaslužnega predsednika in administratorja lepo slovesnost. Ob tej priliki so izključili iz. društva nekega hišnega lastnika iz Brežic, ki se je grdo pregrešil zoper društvena pravila s tem, da jel svojim najemnikom za december vrnil najemnino. Ali ni ta »kričeč primer stanovske nezavednosti« vreden javne obsodbe?« Nov stanovanjski mrčes »živi prah« dela preglavice našim gospodinjam'. Dobro svojstvo tega mrčesa je v tem, da človeku ni nevaren, pač pa življenjskim zalogam. Vsled tega se večini Ljubljančanov ni bati škodljivih posledic mrčesa. Po zaslišanju našega strokovnjaka za bolhe, uši in drugo golazen (telef. št. 22.888) smo izvedeli, da so najboljše sredstvo za pokončevanje tega mrčesa neplačane špecerijske knjižice... V današnjih časih so ljudje silno iznajdljivi. V 'ljubljanskem nebotičniku smo n. pr. videli človeka, kateremu golobčki služijo kruhek. — Ona: »Tako torej! Zato prihajaš s sej vedno tako prem ra žen domovi« Ledenomrzla sezona PR5AUl(«E S. K. ili r i j e Nastopajoči ima tirolsko uniformo, mehko rusko izgovorjavo in flamske golobe. Na miklavževein velesejmu smo videli par zanimivih novosti, med drugim polnilna peresa z dosmrtno garancijo (pri tem se ponudnik ni izrazil, ali velja ta garancija za življenje nalivnega peresa ali človeka, ki ga kupi). Praški za čiščenje so bili epohalnega značaja. Prodajnik je trdil, da ti spravijo madež iz obleke, četudi izvira še od Marije Terezije ... NOVA PRIDOBITEV LJUBLJANE Ljubljana je dobila novo podjetje »Servis-biro*, ki vam nudi pomoč prav v vsem. vernica za ZAŠČITNI ZNAK KMETOVALCI! Bi dui^Mutiin tuuteau^a. pjddelkau ufiacaA^ajte: APNENI DUŠIK NITROFOSKAL-Z 6:12:8 kiteofoikal-L Sli JtitcaftolcaC-I. b:8:8 nMača^te-ikufiM. uagaMJce pMi/jJce- fitl TVORNICA ZA DUŠIK D D RUSE dušik d. d. Ruše RuSe pri Mariboru • Telefon: Maribor 2248 • Brzojav: Azot-Marlbor Izdeluje In dobavlja: Umetna gnojila: apneni dušik oljen in neoljen; nitrofoskal-I z 8% dušika, 6% f°s- kisline in 8% kalija; nitrofoskal-II, z 4% dušika, 8% fos. kisline, in 8% kalija; nitrofoskal-Z, z 8% dušika, 12% skupne fos. kisline in 8% kalija; 40% sečnina. Karbid za autogeno varenje in rezanje kovin. Ferokrom. — Ferosilldj. Elektro-korund. — Amonjak. Amonjačno vodo. Mir človekom na zemlji 14, xn. 1940. Šol. nal. Danilo Goilja. »Mir isem človekom na zemlji« je natisnjeno črno na belem f Svetem pismu in zato se prefzetni Človeški zarod tega defakta praf nič ne drži. Kot da je Sveto pismo kaki kazenski Zakonik, ki se ga ni treba držati ali pa kaka politična prisega, ki jo človek lahko prelomi, kadar Mu pač kon-vencijonira! Ne, Sveto pisano pa je le sveto Pismo in ne vem, zakaj ga nekateri čWeki no izvajajo skoro f nobenem pogledu. — »Spoštuj Očeta in Mater, da se ti bo dobro godilo na Svetu« —• tega predgovora žo enkrat človeki ne spoštujejo, no, je to lepo? Morda je defekt pri tem svetipisem-skem stafku f tem pogledu, da je že Marsikdo spoštoval Mater in fčasih tudi Očeta, pa se Mu zato ni nič »dobro godilo na Svetu.« No, in to si tak človek zapomni in ne spoštuje Očeta niti Matere, kar je seveda jako zelo kilavo spričevalo za ves človeški zarod. Ali pa: »ne želi Tvojega bližnjega ženo!« To stoji tudi zapisano, oziroma, če se natančno vzame: natiskano! Pa se najdejo kljub temu taki tipi, rešpek-tivno s znanstveno Termologijo na Svitlo dano, taki endividuji, ki njihovega bližnjega ženo no samo želijo, temveč fo celo vzamejo f pravno veljavno lastnino in tako-rekoč posest ter tako naredijo iz Njenega bifšega moža največkrat proti Njegovi volji samca, čepraf je poročen. Ali pa: »odpuati jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Ali se to dan- danes izvaja? Kaj? Recimo: verižniki in mešetarji in razni trgofci z oljem in drugi, ki ne vedo kaj delajo, ali jim kdo odpusti? Največ j-jjm odpusti še Sodnija, ki jih iašije za pol leta, namesto da bi fsaj enega gor obesila, da se »egzempl štatira«, kakor pravimo, kadar hočemo, da nas Noben ne zastopi. Tako vidimo, da človečanstvo nikdar ne egsplotira Svetega pisma f zadostni Meri vun, oziroma direktno krši Njegove nauke. In tako je tudi z »Mirom človekom na zemlji!« Kje pa je mir človekom na zemlji in kedaj? Da se bolj'e razumemo: »Mir človekom, na zemlji«, to je na Slovenski pravopis prevedeno —• »božič«. Božič pomeni rojstvo, to je nekako zim-bolistično rojstvo. Tako hi torej rncrali biti fsi človeki fsaj za božič zato nekako čisti f njihovih Dušah oziroma se zavedati Pomena teh praznikof. Takšni bi morali biti, a kaj počenjamo Mi f tem pogledu? Grešimo bolj, ko kedaj!! Naše Misli so tedaj fsmerjene na — potice in pečene piške in na alkoboliziranje in na druge domače šege in običaje. Tudi k maši se zbiramo f pobožni zbranosti le tedaj, če imamo nove obleke, oziroma, če nam kaka Monafaktura kaj proda tudi na puif, rešpektivno, kakor se lepše sliši, na kredit. Boljši človeki živijo namreč navadno na kredit, to '.pada nekako k ton-bonu, navadni šloji pa črpajo svoj fsakdanji kruh iz pufa in je to fsega Zgražanja vredno. To je potemtakem jezi- Icovna razlika med »kreditom« in »pufom« in ne vem, če jo pozna Breznik in Ramovš. Lahko bi se na tak iNačin ustoličil nov slovenski Predgovor, ki ni preveč lep, toda ampak jako zelo resničen: »Živijo kredit, dol z pufom!« Zašel sem f moji Nalogi od neizpolnjevanja svetega Pisma if smrdljive vode Pufa. Pa da se vrnem .k neizpolnjevanju svetega Pisma: .»Mir človekom na zemlji« je ;:\in natisnjeno, f kolikor to dangira Božič. »Mir človekom na zemlji!« — in kaj počenja človeški Zarod? Strelja na kopnem, f zraku in pod vodo, ubija in sploh kolje, kakor da morajo biti baš za božič — koline. Kolino so navadno za post, takrat se lahko kolje, ko je že itak praznik Norenja! Ne pa za božič! Kam plovimo? Ali pa mogoče fsi skupaj no zastopimo Smisla današnjega Klanja baš za Božič: Mogoče se to tako h,interpretira, da naj bo do Božiča fse poklano, kajti potem je verjetno, da bo — mir človekom na zemji! Preje že ne! Vesele božične praznike! Kr. dvorni Juvellr In dobavite!) B. Rangus Kranj, Dravska ban. Najprimernejša darila za vsako priliko! Še bo cvetelo! Mackenzie King je izjavil, tla sc bo sedanja vojna zelo zavlekla. Liferant orožja: »Draga gospoda, v naših vrstah se torej za sedaj še ni bati brezposelnosti.« Božičnica revežev 1940 Stoji, stoji Ljubljane a, Ljubljanca dolga vas; no, danes je še mesto, Iiog ve, kaj bo čez čas? i Palač je tu ha kupe, beračev pa še več, ki zjutraj ni jim znano, kam drevi bi šli leč. Ni ribic in ni kruhka, i le repca se dobi in kislo zelje revčke ljubljanske pokrepi. Sicer so siromački želeli si mesa, ' a dobrodelnost naša ' razkošje to ne da. Dobrote, ki rosijo na revežev glave, od nekdaj se v Ljubljani vse — v zelje spremene. Ta zgodba je že stara kot zelje — kranjska jed. Komur ni všeč, naj išče si novih potov sled... NAJNOVEJŠA MODA. Tetka je prišla v goste k nečaku. Nečak je izkoristil to priliko, pa je skrivnostno pogledal skozi vrata, kjer sc je spravljala tetka spat. Preden je legla, je oibesila tetka na zid svoje kite. Ko je drugo jutro pri šla iz sobe v polnem sijaju in bujnosti ponarejenih las, jo je vprašal nečak: »Kaj ne t«ftka, ti samo ponoči nosiš deško frizuro.« RAZLIKA Gospod Dolžan je bil trgovec. Gospa Dolžanova Pa njegova soproga. Gospod Dolžan je bil vedno slabo oblečen. 1 Gospa Dolžanova je bila vedno elegantno oblečena. Pa je nekdo nekoč nekje vprašal gospoda Dolžana, zakaj je on tako slabo oblečen in zakaj je ona tako elegantno oblečena? Gospod Dolžan je vzdihnil: »Veste, ona se oblači po modnem žurna-lu, jaz pa po glavni knjigi! ŽIDOVSKA. Neki žid je sklenil, da se pusti krstiti. Drugi Židje so ga na vse načine pregovarjali, naj se ne izneveri veri svojih očetov. Nazadnje mu pa pravi rabin: »Če to storiS, se bo tvoj oče v grobu obrnil.« Žid pa odvrne: »Nič hudega. Prihodnjo nedeljo bodo krstili še mojega brata in oče bo lahko ležal kot preje.« Barometer na Balkanu Balkanec: »Pravijo, da kaže barometer pri nas na lepo; mene sicer že pošteno zebe, da le padavin* tie bi bilo...« NAVODILO. Oče (besno); »Jaz vas že naučim, kako s* dvori moji hčeri?« Mladenič: »To bi bilo prav lepo >d vas, ker sem imel doslej prav malo uspeha.« Gospodična Amerika na plesu Mars: »Sinem prositi, gospodična?« Za božična darila. v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter krojaške potrebščine dobite samo v Češkem magazinu llllllllllllllllllllllllll!llll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll MARIBOR (pri glavni policiji) Izpod Karavank PISMO Dragi Božo!1 Bil je tukaj inkasant. Moram reči: priden fant! Ti novice je prinesel? Iti vabilo? Je prit r e sel? Ti, pa Ježek, Rob, trojica, naj na smeh napne nam lica! OGLAS Akademsko izobražen gospod bi rad najel varuha za svoje premičnine, ki jih je shranil v Banja Luki. Do sedaj so mu jih čuvali sorodniki, sedaj pa želi najeti samostojnega čuvarja. Ponudbe naj pošljejo zdravi, nezavarovani moški na »Toti list« pod »Varno zavetje v Banja Luki«. JESENIČANI se spet postavimo. Naši državi smo dali prvo mojstrico v urarski stroki, kar pomeni velik ženski napredek. Po zaslugi Jeseničanke nam ne bodo ženske samo mojstrsko navijale ušes, temveč tudi ure. — Druga važna pridobitev za nas in za vse dežele sveta je speljava ceste na občinsko streho, ki jo bodo popravili iz kaldrminskega fonda jeseniške občine. Ker je kaldrmina za ceste in ker je na carinarnici že streha ravna, torej cesti podobna, jo bodo spremenili v toliko, da bo služila smučarjem za — skakalnico. IZ KUHINJE našega priznanega filozofa so nam servirali »gospodarsko« novico, da se Rusija približuje staremu) redu, ker je kletev v ruski armadi prepovedana. Zato »Velika ruska domovina prihaja iz. ekstremov v normalno življenje..« Torej je preklinjanje ekstrem! Pri nas mu nihče ne naredi sile, kljub temu, da ekstremi niso priljubljeni. F| ■ s- _ ZADREGA. Gospod Suša in gospod Kopitar promeni-rata. Nasproti pride neko dekle. Gospod Kopitar: »Kdo pa je tista-le preklja?« Gospod Suša: »Moja hčerka!« Gospod Kopitar: »Neverjetno, kako je po-stala vitka in čedna.« Belec: »Oprostite, prosim, kaj pri vas še niste vpeljali brezmesnih dni?« Š is.o d at Po naši mili zemlji VURMAŠKA V mlinu se Tonček hudo zapraši, če kdo mu nagaja, ga brž napodi kar preko potoka, pa naj bo to. brat, al’ sestra njegova, za vse ima bat. NA TRBOVELJSKEM se živi razburjajo, ker mrtvim zmanjkuje rož in sveč. Dobro, da gre stvar samo živim na živce. Kajti če bi šla še mrtvimi, bi utegnili pogledati iz grobovi in živim uničiti zadnje preostanke živcev. IZPOD URŠLJE GORE Kratka kitica priljubljene »Pojdi z menoj« — za Slovenjgradec, kadar bodo zopet vse klavirske tipke pele: Če slepo mi črevo kedaj se vnelo bo, se vsedel na prvi bom vlak in stih bom črevesu pel tak: »Pojdi z menoj, Pojdi z menoj v slovenjgraški spital, Pojdi, z menoj, beli dan ugledaš takoj.« ZAGORJANSKA Dolino strahuje, klofute deli, dekleta vesela na spanje podi, moralo pokoncu naš strah s tem drži. IZ MEŽIŠKE DOLINE Če še ne veš, sedaj izveš: da ima Črna Prah, brez' prašine; da ima Žerjav Cesarja, brez cesarstva; da ima Polena Prošta brez pro-štije; da ima MežiCa Senico brez perja; da ima Poljana Hrasta, brez debla, korenin in listja; da imajo v Prevaljah R a zi-D e v-š k a, brez abesinskega porekla; da imajo v Guštanju Škofa, ki peče vsakdanji kruh; ■ da ima Tolstivrh Medveda brez dlake. PASJA STEKLINA. Novinarja Primoža je ugriznil stekel res. Primož jo takoj mahne k zdravniku, Med tem, ko zdravnik pripravlja injekcijo, novinar izvleče beležnico in nekaj piše. Zdravnik: »O, saj ni tako nevarno, da hi morali že zdaj pisati oporoko.« Primož: »Ne pišem oporoke. Pač pa sestavljam. seznam vseh tistih, ki jih bom obgrizel, ako vaša injekcija ne bo pomagala.« Janez rešuje politične probleme Balada v prozi Gospod Zajec koraka po idilični poti v gozdu. Nekdo hodi za njim. Točno pet korakov za seboj čuje gospod Zajec neznančev enakomerni korak, — Postaja nervozen. V denarnici ima tisočak. Kaj če ga hoče spremljevalec oropati!? — Nekakšna mora mu je legla na srce. Ustavil se je in pogledal neznanca. Le-ta je tudi obstal in segel v žep. Debele potne kaplje so stopile na čalo gospoda Zajca. Sedaj bo tajinstveni spremljevalec pomeril nanj z revolverjem . . Zbral je vso svojo voljo in zaklical s tresočim glasom: »Gospod, izvolite naprej.* »Oprostite«, je dejal nagovorjeni in =topil mimo njega. Napravil je deset korakov, spet obstal in ponovno segel v žep. Gospod Zajec je smrtno prebledel. Hotel je nekaj reči, a se je brez besedi mrtev zgrudil na tla. Neznanec je potegnil iz žepa dozo ’.n vžigalice ter si prižgal cigareto. MOŽ IN ŽENA. »Blazen sem ‘bil, ko sem se ženil s teboj.« »Da, ampak jaz sem bila zaljubljena vate, pa tega niffenj niti opazila,« 28. dec. prva Stev. tednika »Toti list“ UNIVERZALNO LEPILO ..REKORD" (Reklamni sestavek.) Univerzalno lepilo »Rekord«, vrhunec vseh lepil, je končna in popolna izpolnitev tisočletnega starega hrepenenja vsega človeštva. Z iznajdbo tega lepila je dokazal človek, da je njegov duh resnično božjega izvora. Narodi ibodo izginili, toda lepilo »Rekord« bo ostalo. Nekoč bo prišel dan, ko bo padla luna na zemljo in jo razbila na milijone kosov — s tem lepilom jo bodo lahko zlepili nazaj. »Rekord« lepi vse: steklo, porcelan, kovine itd., drži trdno skupaj okvirje, igrače, posodo za kavo, čaj in nočno posodo, zlomljene palice in razdrte zakone!. Kako uporabljamo to lepilo vseh lepii? Najprej ga morama kupiti, ker brez lepila ne moremo lepiti. Drugič vzamemo krožAik ali lonec in ga razbijemo, da imamo kaj lepiti. Tretjič namažemo prelomine z lepilom, jih pritisnemo skupaj in jih zmerno segrejemo. Četrtič pazimo, da razbite i-tvari trdno držijo kot bratstvo narodov. Kupite to lepilo, vrhunec vseh lepil, blaginjo narodov in kontinentov! Prineslo Vam bo sonce v Vaša srca in Veselje v Vašo hišo ali kjer sicer stanujete. Danes radi gospodarske krize ne morete poSečati gledališč in koncertov, ne morete si privoščiti nobenih razvedril in nikakega veeselja! Kupite si to lepilo in plavali boste v morju radosti in veselja. V nedeljo boste razbili vso posodo, vse kozarce, vse pohištvo, nato cdh z vsemi Vašimi p. n. družinskimi člani na kup razvalin, zlepili lepo vse skupaj in pri tem prepevali: »Preljubo veselje, oj kje si doma . ..« Da, to boste storili in to krasno zabavo si boste poslej privoščili vsako ne deljo. Če bi še danes živel veliki glasbenik Beethoven, tedaj bi svojo slavno »Deveto sinfonijo« zgradil na univerzalnem lepilu »Rekord«. Ali ni to čudodelno sredstva? Zato iga kupite še danes, da bo vladalo večno veselje v Vaši hiši. Pet dinarjev stane mala, deset dinarjev velika tuba. To je izdatek, ki ga lahko potrošite, ne da bi /pra-šali Društvo narodov, ki je šlo le radi tega iz liima, ker je bilo zlepljeno z diplom-atič-nioni finesami namesto z univerzalnim lepilom »Rekord«. Kdor kupi naenkrat deset-tisoč tub, dobi eno zastonj in postane častn1 doktor »Rekord-University« na južno ležečem severnem tečaju. ZMAGA- »Kje je tvoj brat?« »Leži bolan v postelji.« »Kaj mu pa je?« »Igrala sva se, kdo se bolj stegne rkozi okno, pa je on zmagal.« Na poti v nebo Duša: »Baš smo prižgali božično drevesce, pa je priletela bomba v sobo in sedaj niti ne vem, kaj mi je Božiček prinesel.« O SLABIH ČASIH »Nimate pojma, kaki slabi so danes časi,« je tožil gospod ravnatelj. »Naše podjetje je eno izmed najsolidnejših, a neprestano vPada v težkoče. Vse skupaj me spominja na Faraonove sanje o sedmih suhih kravah, ki so požrle sedem debelih! Toda pri nas je še vse hujše! Poglejte, pri nas zadostuje ena sama- mršava krava. Prosim, izvolite z menoj v moje knjigovodstvo in prepričali se boste, da je moja prispodoba o 'tej suhi kravi čisto umestna!« Gospod direktor je odvedel gosta v knjigovodstvo. »Torej, poglejte!« mu je rekel, pokazavši kopice debelih knjig. »To so debele krave, vse zdrave in dobro rejene! Jedo precej, ali zato fiam dajejo mnogo mleka in mesa! A sedaj, poglejte, malo sem. Ta mala beležka, to je tista mršava krava, ki mi vse požre!« Knjižica, ki jo je gospod ravnatelj izvlekel iz žepa ter jo pokazal prijatelju, je bila zares majhna in sijajna prispodoba za »mršavo kravo«. — »Kaj je to?« je vprašal gost radovedno. — »To je beležka, v katero zapisujem izdatke svoje žene!« je vzdihnil gospod ravnatelj. UREZAL SE JE Gospod Kozamurnik se zanima ze vse — tudi za hišna dela. Ker so imeli veliko perila, je najel dve perici. Sosed: »Zakaj si naročil kar dve perici in še gluhonemi po vrhu?«. Kozamurnik: »Mislil sem, da bosta hitreje delali, ker se ne bosta mogli razgovarjati.« 1 Sosed: »/Vo, m?« Kozamurnik: »Pasem se salamensko urezal. Babnici sta se mi sporazumevali z rokami.« ŽE MOGOČE, TODA... Posetnik: »Torej vi ste gospod generalni direktor! O vas sem pa že mnogo slišal!« Generalni: »Že mogoče, toda dokazati mi n© morete ničesar.« TAŠČA!. »Jože, tu imaš 10 dinarjev, pa pojdi na kolodvor po mojo taščo.« »Kaj pa, če se ne pripelje?« »Potem ti dam še 10 dinarjev!« MLADA VLADA Vanč