Leto LXVIL, št, zla Ljubljana, sreda 19« septembra I934 Iabaja vsak dan popoldne, lmemfl nedelje in praznike. _ Inserati do 80 petit wrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode petja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CTPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva uliea ftt. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani SL 10.351. RUSIJA V DRUŠTVU NARODOV V ženevi je bila snoči Sovjetska unija slovesno sprejeta v Društvo narodov — Za sprejem je glasovalo 39 držav Ženeva, 19. septembra, r. Snoči je bil slovesno izvršen sprejem Rusije v Društvo narodov. Seja. skupščine Društva narodov, na kateri je U>H i-zvršen ta sprejem, se je pnčela ob 18.10 in jo je otvoril predsednik Sandler s predugom, naj se takoj izvede glasovanje o resolucij!, ki jo ie predložila šesta politična kombija in ki predlaga sprejem Rusije v Društvo narodov, nato pa glasovanje o dodelitvi stalnega mesta v svetu DN Rusiji. Ker ;e n ] predlog sprejet, je predsednik politične komisije Madariaga prestal resolucijo in pozval člane skupščine, na; gla-ujejo za sprejem Rusije, da bi se čim prej ustvarila univerzalnost Društva narodov, brez katere ne more obstajati. V debati je šv.carski deiegat M o 11 a rziav.J. da bo glasoval proti sprejemaj Rusije, glasovanja o dodelitvi stalnega mesta pa se bo vzdržal. Irski delegat De Val era je izrazrl žehjo, naj bi rusk: delegat že sedaj izjavi*!, da bo Sovjetska unija spoštovala svobodo misli in vere, kakor je to že storila pri obnovi odnosa je v z Zed-injenimi državami. Perznjsk: delegat je izrazi-! svoje zadovoljstvo nad vstopom Rusije v Društvo narodov, argentinski in portugalski delegat pa sta i-zjav la. da bosta glasovala proti srre-jemu. Nato je predsednik odred.il glasovanje. Za sprte jem Rua'|e v Društvo narodov je glasovalo 39 delegatov, dočim Se jih je 7 vzdržalo gia$r.-vanja. Za dodelitev stalnega mesta Rusi j j v svetu Društva narodov je glasovalo 40 delegatov. V času ko je predsednik verifjkac iskega odoora še čitad svoie poročilo, so prišli v dvorano -kupšč ne Ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov, rusk* poslanik v Rimu Vladimir Potjemkin in ruski poslanik v He4s:mgiorsn Boris Stein. kakor tudi odpravnik ruskega poslan štva v Parizu Ro-se-nberg. Pri vhodu v dvorano jih je pozdravi! turški zunanji nrnister Ruždi bej, takoj nato pa sta pristopila k Litvinovu tudi Titulescu in dT. BeneŠ ter ga pozdra-v la. Tudi drugi delegat?! so čestitah Litvi-novu mi njegovim >otru-dnikom, ki so zavzeli svoja mesta tik pred sedeži jugos-lo-venske delegacije. Predsednik Sa-ndier. k; je nato pozdravil rusko delegacijo, jo je pozval, naj sprejme nase vse obveznost: pakta Društva narodov ter pripomore z vsemi svojim; silami, da se zagotovita blagostanje in mir na svetu. Govor Litvinova Nato je stop.l na govorniško tribuno ruski komisar za zunanje zadeve Maksfcm Litvinov in se predvsem zahvali delegacijam tujih držav, k* so omogočile Rusiji vstop v Društvo narodov. Posebno zahvalo je izrekel Franciji, Arugllji in Italiji, predvsem pa Barthoutfu in dr. Benešu. Povabilo, ki je bilo poslano ruski vladi za vstop v Društvo narodov, smatra Litvinov kot razumevanje pomena, ki ga ma ta korak. Omenjal je debato prejšnjega dne v šesti komisiji ter je izjavil, da se bo o tem odkrito izrazil. Ma smo po oblrki nova država, je nadaljeval, in razumemo ne informiranost o nas. Nepr jateijstvo proti Sovjetski uniji se na strani nekaterih nadaljuje in bili so tudi taki. ki so sanjati o skupni akciji prot nam- Danes ni več predstavnikov takih teorij med državniki širokih koncepcij, razen nekaterih, vendar pa je mnenja, da teh nekoliko ne rr i jate! js kih držav ne bo moglo vznemirjati Sovjetske nnije preko Društva narodov. Omenil je. da je v svojem odgovoru poudaril, da se Sovjetska unija na povabilo omejuje pred čH. 12. in 13. pakta DN, v kolikor se tičejo te obveznosti dejanj pred njenim vstopom v Društvo narodov, vse to pa ni tako važno, da bi se mogla Sovjetska unija odreči sodelovanju z Društvom narodov. Da ne bi bik) nobenega dvoma nad tem sodelovanjem, poudarja, da je Sovjetska unija dejansko že sama po seb: nekakšno dTuštvo narodov in da zato ne more biti nasprotna mednarodnemu sodelovanju z drugimi državami. Kar se tiče enakopravnosti pravi, da v Rfusj ni manjšin, ker so v>e narodnost enakopravne. V Sovjetski uniji izhajajo listi rn publikacije v 50 raznih jezikih, toda vsi ta narodi so zed njeni s oolitično koncepcij- Zato Sovjetska unija ne izključuje zbliževanja z drugimi narodi, ki imajo razne druge notranje sisteme. Sovjetska unija priznava načelo nevme-Šavanja v notranje zadeve drugih držav, s ka-teriani ima odnosa je. in prav tako držav, fc 90 članice Društva narodov. Z vstopom v Društvo narodov se Sovjetska unija ne odreka nobenim svojim lastnim svojstvom, vendar pa je pripravljena sodelovati z drugimi. Omenjaj je nadalje sodelovanje Rusije na gospodarskih konferencah in njene predloge za izhod iz današnjega gospodarskega kaosa. Prav tako je tudi opozoril na predlog Rusije za politično sodelovanje. Poudarjal je prejšnje pismo Sovjetske unije Društvu narodov za splošno razorožitev ter pakt o definiciji pojma napadalca. Litvinov je nadalje pripomnil, da je ruska vlada opazila, kako so se gotovi agresivni elementi čutili neprijetno zaradi va-ruštva Društva narodov, zaradi česar so se tudi umaknili iz njega. Na svetu so gotovi militaristični elementi, ki se skušajo odtegniti obveznostim, ki jih nalaga Društvo narodov. Zato je tem bolj potrebna organizacija miru. Treba se j*1 braniti pred vedno večjo nevarnostjo vojne ter postaviti nasproti izredno aktivni organizaciji vojne zavestno organizacijo miru. Zadovoljiti se ne smemo le s sejami in resolucijami. Oni, ki hočejo z mečem v roki revidirati zemljevid Evrope, se ne bodo pustili ustrahovati s papirnatimi sklepi. Vedno je treba imeti pred očmi dejstvo, da prinaša vojna najhujše gorje na svet in da more povzročiti celo vrsto novih vojn. Osiromašenje sveta, znižanje življenjskega standarda, duševnih in ročnih delavcev, povratek gotovih držav v srednjeveške ideologije, so direktne posledice svetovne vojne. Zaradi tega se mora storiti vse, da se prepreči nova katastrofa. Mora se sankcionirati načelo, da ima vsaka država pravico zahtevati od svojih daljnih ali bližnjih sosedov jamstva za mir. To ni nobeno nezaupanje, temveč pogoj za varnost. Brez varnosti mir ui mogoč. Ako ima Društvo narodov trdno voljo sodelovati za dosego miru, bo mogoče odstraniti vsako nevarnost vojne. In ta naloga je dovolj hvaležna. Rusija bo pri tej splošni organizaciji miru s svojimi mnogimi milijoni prebivalstva trajno pomagala Društvu narodov. Ko se je prevedel govor Litvinova, je predsednik Sandler zaključil sejo ter je sporočil, da bo prihodnja sklicana kasneje. Javilo se je večje število govornikov. Ker pa je bilo že 20.30, ostali govorniki niso mogli več pozdraviti ruske delgacije. Ko se je po končani seji ruska delegacija v avtomobilu odpeljala, ji je več komunistov in socialistov, ki so čakali pred poslopjem, priredilo ovacije, čulo pa se je tudi žvižganje in sikanje. Ugoden odmev Ženeva, 19. septembra. AA. Pri glasovanju o sprejetju Rusije v Društvo narodov je 3S držav že predvčerajšnjim izreklo svoj pristanek, k temu pa je prišel še glas kitajske delegacije. Enako je bdlo z odlkonilnimi glasovi in s tistimi, ki so se glasovanja vzdržali. Glasovanje o stalnem sedežu v svetu DN je zbudilo le majhno zanimanje, saj ni tega mesta nihče odrekal Rusiji, ki ima, kakor je Motta izjavil, vse karakteristike velesile* Tem večjo pozornost je zbudil govor Litvinova. zlasti izjave, ki govore o politiki Rusije v Društvu narodov. Pri tem je Litvinov nagiasil, da pomeni povabilo Rusiji no\*o priznanje načela, da se države ne smejo vtikati v notranje zadeve drugih držav. Nadalje je poudari! nujnost sodelovanja za utrditev miru tako v Aziji kakor v v Evropi, posebno pa se je izrekel za francosko tezo o varnosti. Novo je v njegovem govoru, da se mir in varnost ne moreta zajamčiti s samimi ustnimi obljubami in z zatrjevanjem miroljubnih namenov .Vsaka država ima pravico, je v bistvu dejal IJtvinov, zahtevati od svojih sosedov učinkovitih poroštev za varnost. V mednarodnih krogih so snoči izjavljali, da tudi francoski zunanji minister ne bi mogel drugače govoriti. Francoski komentarji Pariz, 19. sept. AA. Ne glede na maloštevilne skeptike se lahko reče, da so besede Litvinova v ženevi naletele tako rekoč na enodušno odobravanje vsega francoskega tiska. Nasprotstva, ki ga kaže dei konzervativnih listov, se pojavljajo kvečjemu še v nekoliko ironičnih poročilih o sprejemnem ceremonialu, pa tudi med temi Usti jih je le malo, ki ne bi kazali razumevanja politike, ki je pripeljala Rusijo v ženevo, in ne bi priznali, da je v tej politiki novo poroštvo za mir Tako piše desničarski »Ordre«: Društvo narodov je hvala bogu rz-premenilo sedaj svoje bistvo. Obnovilo je harmonijo Evrope in ne dekretira več pompozno in jalovo konca vo>n. temveč se skromno, pa tembolj koristno prizadeva, da jih prepreči Rusija obstoji, nadaljuje list, in tega ne k,aže tajiti in si pred tem zapirati oči. zlasti danes ne. ko je poroštvo za njeno 'sklonost njena neizmerna potreba po miru. »•Echo de Pariš« pravi: Pred seboj Imamo Nemčijo, kjer vlada režim vojni slične mobilizacije Misliti moramo na to da si vsak trenutek lahko da njena nasilnost duška ra nas prisili v pripravljeno«!, da nastopimo proti njej. Včerajšnji dan, ki je bil sicer v netaterih pogledih nevšečen. je izraz te pripravljenosti. »Petit Parisien«: Govor Litvinova je napravil zelo velik vtis. V njem vidijo svečano obljubo, da bo Rusija v bodoče storila vse da bo mogla iplodno sodelovati z drugimi državami za dragoceno in na-m vsem skupno ddbroto, kakršna je mir. >Petit Journal«: Društvo narodov, ki je pred nekaj meseci že vse kazalo, da se bliža zatonu, je našlo novo življenje, novo mladost, ki naLs upravičnje za najlepše nade. »Excelsior<:: Sprejetje Rusije je bolj sredstvo kakor namen. Angleška, francoska in italijanska diplomacija si prizadeva .da napravi konec napetosti rta Daljnem vzhodu kjer bi vojna pomenila bojni spopad za vesoljno človeštvo. Odprava napetosti na Daljnem vzhodu je glavni pogoj za pomirjenje v Evropi, ker bi napravila konec intrigam, kd jim je namen imo-bilizirati Rusijo. Anglijo in Francijo v azijskem spopadu, da se olajša nasilna revizija mirovnih pogodb v Evropi. Prav tako izražajo vsi radikalno .socialistični in levičarski listi zadovoljstvo, ker se je Društvo narodov okrepilo in z niim učvrstil mir na vsem svetu. Obrambna zveza Rusije in Francije Pariz. 19. septembra, g. O rusko-franco-skih načrtih v zvezi z vstopom Rusije v Društvo narodov, piše Pertinax v »Echu de Pariš«: Rusija vstopa v Društvo narodov, da sklene obrambno zvezo s Francijo. Moskva je predlagala to zvezo že meseca julija, vendar pa so Ruse takrat prepričali, da se mora najprej izvršiti sprejem Rusi)« v Društvo narodov, ker bi siceT Francija lahko prišla v položaj, da M se z novo zvezo kršile pravne podlage locamske pogodbe. Rusi so to uvideli. Sedaj, ko je sprejem izvršen, pričakuje Moskva zakljućitev te zveze. V tem smislu se more tudi tolmačiti odstavek v brzojavki Litvinova. ko govori o harmoniji pakta o Društvu s Kellogovina paktom. Ojačenje miru MoeJcva, 19. septembra. AA. >Izvestja< so objavila članek, v katerem pozdravljajo vstop Rusije v Društvo narodov. List naglasa, da je to velik dogodek z velikimi političnimi posledicami. Nato opisuje, kako je Rusija prišla do kandidature v ženevi. V tej zvezi navaja Stalinove besede, po katerih lahko postane Rusija zavora, ki bo preprečila vojaške spopade. List zakljhičuje: čim večja bo Rusija, tem večja bo bojazen pred njeno miroljubno politiko. Nezadovoljstvo Berlin. 19. septembra. AA. Dogodki v Ženevi so izzvali v nemškem tisku živahen odmev. Med komentarji ženevskih dogodkov je značilen članek lista >Berliner Bor-sen Zeitjn£< pod naslovom >Prihod a pridušenimi bobni«. List navaja pariški »Oeu-vre<, ki pravi, da je vstop Rusije v Društvo narodov francoska zmaaa nad Nemciio in da ie v tem treba iskati ključa za razumevanje dogodkov. Barthou je imel dvoje želez v osmj'j, da bi skoval verigo okoli Nemčiie Č*e mu ne bo uspel vzhodni pakt. mieli, da bo iz Društva narodov po sprejem j Rusije napravil orož—e, ki nai bi mu služilo v boju zoper Nemčijo. Ko je pred letom dni Nem čiiia zapustila Drjštvo narodov, je pad«3, prestiž Francije. Sedaj hoče Barthou imeti na mestu Nemčije Rusijo, da bi z ženevskr ustanovo ogrozil tako Nemčijo kakor Rusija samo. Mi Nemci, pravi dalje list. se zave damo čistosti svoje politike in njene prav^ smeri. Mi se nahajamo v usodnem položaj i da lahko hladnokrvno opazujemo, ka»j s*-odigrava na odru pred očmi vsega svet^ List opisuje hude boje za vptop Rusije * Društvo narodov in pravi, da je ta koral-zbidil neraspoloženje po vsem svetu. Za* misli, da bo ruski ljudski komisar za z;> nanje zadeve Maksim Litvinov dovolj ostrr urnem in bo izprevideL da ga je poklica1 samo peščica potKUBor. ki nimajo n*r**l za seboj. Usoda Avstrije Ženeva. 19- septembra- AA. Francozu zunanji minister Barthou m italijanski de legat Aloisi sta dopoldne razpravljala o n* črtu konvencije glede neodvisnosti A' Pari* >™r/ " roča iz Ženeve da je glavno vprašanje ta mošnjih razgovorov med evropskimi drža^ niki usoda Avstrije. Pn tem poudarja d ni v Evropi mogoč mir. če ne bosta zajam*1' ni neodvisnost in nedotakljivost te držav. Češkoslovaški zunanji minister dr Ben" bo jutri odpotoval v Pariz, vendar pa bnr* njegovi pooblaščene nadaljevali razgovor ki jih je započel Aloisi List objavlja ruH izjave avstrijskega kancelari« dr Schusch nigga. ki so bile v pari^kah diploma tsk'b j Veletrgovec J. Verovšek | Ljubigana, 19. septembra. Davi ob 6. je po dolgotrajnem boleha-r>ru na svojem domu mimo izdihnii eden najuglednejših naših gospodarstvenikov g. Jurij Verovšek, po vsej Sloveniji znani veletrgovec z železnino in lastnik tvrd-ke Schneider in Verovšek. Pokojni je b*l rojen 27. aprna 1870, znanemu ljubljanskemu vrtnarju Verovšku, kjer sta pomagala sprva na vrtu očetu tudi pokojnikov brat Miha. nekdanji orjaški zastavonoša ljubljanskega Sokola, jn pa drugi brat Tone. ki je iz vrtnarja postal naš najslavnejši igralec kmečkih ti-rov in smo mu tudi že postavili spomenik pred opernim gledališčem. Po osnovni šoli se je Jur.j šel učit trgovine h Karlu Kauscheggu. kjer je o čez glavo zaro»sleni veletrgovec pa t»-di n kdar ni pozabil n3Ših narodnih in Inil-turnifi ustanov ter društev. Pred 29 leti se je Jurij Verovšek rxwv ČJI z go. Elo, hčerko že 82 let starega davčnega upravitelja Mihaela Frančiča, ta ga je pokojni zet vzel v svojo hišo. Po načelih -krajne poštenosti :n soHdnosti v trgov ni ter dobrotljivosti in zavednosti, v javnem ž-i vi jenja, sta s soprogo vzgoja več sinov in hčera, da danes 2orž in J*v že že iodehtjeta v vodstvu firme, prav tako pa tudi hčerka gospodična Anica, a rokojni oče je še pred smrtjo poskrbel da so edini lastnfki tvrdke. Hčerka ga. Mici je soproga un v. prof- dr. Viktorja Korošca, hči ga. Rta ima pa za moža stav+>e-nika Miroslava Zupana. Predobrega očeta objokujejo tedi še nedorasli gimnazijec Tone in girrrnazistki Betka in Berta. a na osnovni šoli je še lflletni Marijan. Poloomjika odne-so v petek ob 16. iz njegovega doma v Dalmatinovi ulici št. 2 k Sv. Križu, kler ga polo-že k njegovim še-m. Zaslužnemu gnspodar^tveniku časten spomin, njegovi ogledni d nižini pa nafte najiskrenejSe sožajjel krogih sprejete zelo ugodno. Schuschniggo-vo opozorilo na nacrt mednarodne konvencije, h kateri bi bil omogočen pristop vseh zainteresiranih držav se označuje kot dokaz za iniciativno vlogo avstrijske vlade v delu za politično in gospodarsko obnovo Evrope. Odhod Barthouja Pariz. 19. septembra. AA. Francoski zunanji minister Barthou bo drevi odpotoval v Pariz vendar pa se bo prihodnji teden vrnil v ženevo, da bo sodeloval pri razpravah sveta DN. Brezplačni koncerti Novo mesto, 19. septembra. Ze daleč naekroo znana muzikaličnost mladih in starih novomeških meščanov in duška tej svoji muzikalni vnemi daiejo na različne načine, pri veeh nastopih, bodiei orkestra ali pa kake d ruse eodbe. Lansko sezono se je to zlasti pokazalo pri koncertih in nastopih sokolskoga orkestra, ko si >lišaj v dvorani poleg zvokov orkestra neko rMdno šumenje, podkrepljeno s pridušenimi vzkliki in nasmehi. S tako vnemo sodehi-ioče občinstvo je seveda za tujca nekaj zredneea- Letos, ko se prične zopet sezona :2er in koncertov, priporočamo zlasti občinstvu pod galerijo v Sokolskem domu m de-oma tudi na galeriji, da tem bolj odločno -oremlia izvajanje sokotekega ali kakega drugega orkestra. Le v tem sodelovanju bo -okazala svojo praivo omiko V resnici mo--amo priznati, da ime Sumeči del naše pu-Mike popolnoma prav. eai so liudrre ptečaji -stopnice in za denar se vendar sme storiti •^tv*ikaj. Le pri brezplačnih konrertTh ie a mesti molk. Muzikalni del nase promenade se je v *m znamenju preselil, sedej. v končnih >oiptnih dneh. r glavne promenade na tren • Frančiškansko ulico, fcier se vrši včasih ^erna promenada. Na razpolago je nam-sprehajalcem velik Mekrrifcni ojačeva-<=•.* ki ojačuje zvoke gramofonskih plošč, o na tej promenadi ie res mirno, zakaj > tormine ni treba plačati Skoda le. da ee -pdvaianie plošč ne vrši pogosteje. V tem ■^mpira seveda bi moral 1a**tnik jrediti -d*»vo s prispevki C* i m na bi seveda prišli \ dan s prispevki, bi bilo konec protne-'He ?j*Va; le zasloni se d^nes pride do -ollca. za denar pa imaš pravico rztresti ori koncertu vee. kar t*» fe težilo čez teden. Izjava Ljubljana, 19. septembra Po mestu so se od neke strani razširile govorice da je Delavska zbornica v LJubljani razposlala raznim ministrstvom indeks živil, iz katerega je razvidno, da so se živila pri nas pocenila za 48 do 50% Ta indeks naj toi bil razposlan v času. ko se vnse v Beogradu razgovori o «-rešitvi plač mestnih uslužbencev z ozirom na novi zakon. Ker se te govorice Sirijo z namenom, prikazati Delavsko zbornico kot zagovor-ni poslabšanja položaja in plač mestnih uslužbencev, izjavljam v imena Delavske zborn ice: 1. Delavska zbornica v Ljubljani ni razposlala nikomur indeksov niti uradno tjt privatno, ki naj bi imeli gorah' namen; 2. Delavska zbornica v Ljubljani je ze v začetku, ko se je pričel obravnavati novi zakon o avtonomnih mestih, posredovala pn Centralnem tajništvu delavskih zbornic v Beogradu, ki je eksekutiva vseh Delavskih zbornic v državi, da naj »e predlog o izenačenju plač mestnih uslužbencev z državnimi ne izvede, ker bi to pomenilo strahovit padec kupne moči velikega dela prebivalstva največjih mest v državi; 3. Delavska zbornica stoji slej ko prej na stališču, da pomeni kakršnokoli atni-ževanje prejemkov v današnjih prilikah le poostritev splošne krize. Življenjski standard v Ljubljani in^ mislim, tudi dru«od ni tako padel, da bi opraivičeval znižanje dosedanjih prejemkov mestnih uslužbencev, ki dosegajo približni eksistenčni minimum Ljubljana, dne 19. sept. 19S4. Predsednik: Lojze Sedej a. r. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 3302.90—2314-20. Berlin 1363.47—1364J7, Bruselj 797.46 do 901.40, Curih 110835—1113^5, London 167.64—169.24, New York 3327.72—3356.96. Pariz 223.96—225.08 Praga 14123—142-09 Tr>t 290^5—293.25 (r remi i a 38.5*). Avstrijski šiHng v privatnem Mir nzu BM do 8.60. INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.0^,. London 16.16,, New York 302a£. Bruselj 7195. Milan 26.28V*. Madrid 41.87^ Amsterdam 207.77U,, Berlin 122.30. Dunaj 57.20, Praga 12.75, Vi feura 57.90. Stran 2. /SLOVENSKI NAROD«, đne 19. septembra 1934 Štev 212 Dolnja Lendava kliče na pomoč Apel narodno obrambnih društev v Dolnji Lendavi na letošnjo glavno skupščino CMD Dolnja Lendava, 18. septembra. Narodno obraznima društva podružnica sv. Cirila In Metoda, Narodna odbrana, Jadranska straža, Sokolsko društvo, Streljačka družina Jn >Soca< v Dolnji Lendavi so naslovila na letošnjo glavno skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki naslednji apel: Nasi javnosti je že znano, da so na-djonalne razmere v Dolnji Lendavi žalostne, Ledava, katere prebivalstvo je po pretežni večini slovanskega porekla, po duhu sploh ni naša. Ona nam je tuja, je madžarska, židovska. Narodno delo je v takih razmerah skoraj nemogoče, posebno, ker naša prizadevanja ne najdejo razumevanja, odnosno podpore pri odločujočih činite-ljih. To kljub temu, da zasledujemo le čisto narodne cilje. Ni naš namen zatirati tuj narod, nikakor ne, temveč mi vztrajamo na tem, da probudimo narodno in utrdimo državno zavest onega dela naših sorojakov, ki je že na pol potuje en. Ti so že danes plen in žrtev nasilnega tujca, posebno prepotentnega židovskega in madžarskega elementa, ki se tu vedno bolj širi in izvaja vedno hujši pritisk ne le v gospodarskem, temveč sploh v vseh pogledih. On diktira Lendavi njeno spačeno podobo. Vse naše trdo delo dolgih let, vse žJ^ve so zaman. Uspehov ni nobenih. Vse naše narodne akcije propadajo druga za drugo in to ne po naši krivdi. Tako je kljub našim skrajnim naporom ostalo gasilno društvo lani kljub novemu zakonu v madžarskih rokah. Isto-tako vodstvo gasilske žup, ki šteje poleg par madžarskih, blizu 30 slovenskih gasilskih čet! Še bolj tragično je bil zlomljen naš podvig pri občinskih vo-fttvah, posebno dne 10. junija t L Te volitve niso bile toliko notranje političnega, kot čisto narodnega, celo plebisci-tarnega značaja. Narodna društva so sedaj sklenila, da mora biti naše narodne sramote v Lendavi enkrat konec. Zato so, če se ne ukrene ničesar, napovedala likvidacijo in predložila resortnim ministrstvom protestne spomenice, 15 let se borimo tu na skrajni meji, oiOrroženi od tujega elementa — sami sebi prepuščeni — brez zadostne pomo- I či in zaledja. Nastopil pa je trenutek, ' da se naše zaledje odloči, ali nam priskoči na pomoč, ah pa ostane še naprej pasivno. Mnenja smo, da ni Lendava problem le podpisanih društev, temveč vse slovenske javnosti. Lendava je naša najslabša točka, je danej naš najbolj ogrožen kraj. Rešiti more nadaljnji razvoj le močna in odločna, vsaj moralna podpora vse naše javnosti Slovenci delamo podrobno in marljivo kot čebele. Toda preveč tiho. Mislimo pa, da si moramo tudi po vojni postaviti konkretne cilje in izdati gesla. Kar nam je bil pred vojno Št. IIj — to nam je danes Lendava! — Danes kliče Lendava na pomoč! Zato apeliramo na Vas, da nam pridete na pomoč in da nas podprete. V času najhujšega odpora reakcije in njenega odločilnega utrjevanja na lendavski občini prirejamo v dneh 22. in 23. t. m. v Lendavi proslavo 15-letnice osvobojenja Prekmurja, Vabimo in kličemo Vas, preizkušene narodne borce in delavce na to našo proslavo. Spoznali boste na licu mesta naš položaj in se prepričali o naših narodnih potrebah tu na skrajni naši meji! Prosimo zbor, da sklepa z našim navzočim gospodom predsednikom o tem, kako se naj organizira kar največji prihod družbenikov v Prekmurje na našo proslavo — ne le osrednjega odbora — temveč tudi vseh podružnic. Prosili bi, da bi se izdal oklic v časopisju vsem podružnicam. Vozni na je polovična. Poseben vlak iz Ljubljane se organizira. V čast, ponos in močno vzpodbudo za nadaljnje delo nam bo, č se bo s tolikimi tradicijami ovenčana Družba Sv. Cirila in Metoda pojavila v kar naj-častnejšem številu na dan naše proslave na lendavskih ulicah — v Prekmur-ju — zemlji naših slovanskih bratov apostolov, mnogim našim ljudem še ne znani. Pokažite nam in našim nasprotnikom, da vsaj v bodoče ne bomo osamljeni v narodnem boju, temveč da ste Vi za nami in z nami in da se solidarizirate z našimi stremljenji. Ne pustite nas samih! našem novem romanu (D fSGi*i&ti€>st Itefeffcs c5: Mr. Bohinec« Rimska cesta dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 in Leustek, Resljeva- cesta L Nič ne pomaga dopovedovati ljudem, da ostane sraka sraka, pa naj *e ie i ako nališpa s pavovim perjem. Mnogo je med nami takih, ki jim ne gre v šfavo, da lahko spoštujejo človeka, samo če je naraven, če ohrani svoje obličje nepokvarjeno, nepopačeno, če leta samo tako visoko, kakor segajo njegove peroti Nepismenega kmeta cenimo, če ne skriva svoje nepismenosti, nadutega laži inteligenta pa zaničujemo, ker sili tja, kamor ne spada. Olikan in omikan človek bo stal stopnjo ali dve pod svojim zasluženim položajem, neotesan nadutež bo gledal daleč preko plota svoje duševne revščine. Posebno grdo se slišijo iz neveSčih ust napačno rabljene tujke. In baš v tem pogledu se mnogi vse preveč zanašajo na na svoje šibke moči. Tujke se jim zde silno imenitne in vse bi radi označevali s tujimi izrazi. Skoda, da nimamo za kranj sko klobaso in za cviček po možnosti iz grščine izvirajočih tujk, da bi te domišljave šleve hlastale po njih. Toda neiz obraienega človeka boš sicer pomilova!, če zamenja sarkazem s pleonazmom ali urbanizem z idijotizmom, ne boš mu pa zameril, kakor zameriš »izobražencu«, ki ne ve da lahko postavi sodišče človeka pod kuraielo, ne pa pod bagatelo. To se pravi bagatelizirati čitanko za prvi razred osnovne šole. Kdor ne zna plavati, naj nc skače v globoko vodo. Iz Laškega — Uradne ure pri sreskem načelstvn «n e 1. septembrom spremenjene ter trajajo dnevno od 8. do 12. ter od 15. do 18. urP ob sobotah pa od 7.30. do 13.30. ure. Ob nedeljah m praznikih se vrni samo dežurna eljžba za nujne, neodlozltfve posle Za sprejemanje strank sta določena torek in ratek od 9. do 12. ure. — Kraj. skupina nižinskih nameščencev v nedeljo so imeli občinski n;> h laškega sreza v hotelu Jirvančič v Zidanem rnostri ustanovno skirp^ino za Mstanon^,.-. krajevne skupine za laški »rez. N* ze'. dobro obiskanem zborovanju so bih* zastopam nameščenci vseh občfn laškega srer-, Po izčrpnih referatih tov. Ameica in Ko rmška rje bil soglasno sprejet predlog gleov 'jetnnovttve enotne krajevne skupine za vi* srez- V odbor so bili izvoljeni tov. Arnenc kot predsednik, tov. Kormšek kot tajnik ter tov. Podreberšek kot blagajnik. — Pregled motornih vozil. Drugi redni letna pregled motornih vozil, ki služijo javnemu promehi (avtobusi, avtotaksi) se bo vršil 25. tm- m sicer ob 9. uri v Laškem, ob 12. uri v Hrastufku in ob 15. uri v Trbo vijah. — Težka avtomobilska nezgoda se jo pripetila 15. tm. na cesti T^aško-Celje. Po tej cesti sta vozila z avtomobilom dva dunajska trgovca. Pri vasi Treme rje jima je pri vozil nasproti motocikel, na katerem se ie vozil Podač Vilim iz Zagreba s tovarišem. Pri srečanju ie zavil motocikel na rob cesto in sta oba motocikliMa odletela z njega ter obležala nezavestna na kraju nezgode. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnico v Celje, dočrm oblaMi preiskujejo, v koliko jo za krivdi nezgodo šofer, omenjenega avtornobtfa. ki taji, da bi bil zavozil v motocikel. Iz Trbovelj — Radarski pevci na Dolenjskem. Agil-ni oktet pevskega društva rjdniških nameščencev se je po nedavnem uspelem koncertu v Rogaški Slanini pripravljal na nadaljnje koncerte po deželi. V soboto se je namenil, da zanese svojo le^>o pesem po Dolenjski, kier je priredil koncerte v Kočevju m Ribnici. Zlasti v Kočevru, kjer s«"4 je vršil koncert rudarskih pevcev v soboto zvečer, je bil uspeh nepričakovan tako v moralnem kot v gmotnem pogleda. Dvorana je bila nabito polna navdušenih ljubiteljev lepe pesmi. Da pa nasi rudarski pevci lepo zapoje jo, ie pa skoraj že povsod znano, zato je pesem trboveljskih nameščencev baš Kocevie, ki ie tudi rudarski kraj, naravnost očarala. Tudi po koncertu so naši pevci vsepovsod vzbjiali pozornost in pre-'Teman zasluženo priznanje. Pevci so priredili v nedeljo tudi v bližnii Ribnici" uspel koncert, katereca cisti dobiček pa so pevci poklonili tamkajšnjemu kmjevnomn Rdečemu križu kot prispevek k tedna Rdečega križa. Pevski oktet rudniških nameščencev )e v nedeljo zvečer zaključil svoto uspelo turnejo po Dolenjski 6 petjem v Ljubljanskem radij, nakar so se pevci za dovoljni nad lepim uspehom vrnili na svojo ruda rs*-^ domove. — ***ro»Te pri delu. V soboto in včeraj sta se pripetili v rudnikj dve manjSi nesreči. V soboto se ?e ponesrečil na Volbenk-obzorju v vzhodnem famskem okrožju ko pač_ Kovač Franc. Nesel je no prosi iz ene etaže na drugo krivino zalivamo revi na rami. Med hojo se ie cev zazibala, naenkrat pa se ie na-enila nazaj tako, da ie sprednii del cevi. katerega ie z roko držal, udaril v strop, pri čemer mu ie zlomilo kasalec desne roke. — Včeraj pa se le pri skladn-nfu todov na lesnem sklad i??6.! zunanjega obrata ponesreči delavec PlaninSek Gregor. S tovarfSem Pustakom sta vlačila hlod^ nn velik kup. Ko *ta nrMpkla dobel hlod na vrh_ kuna. ie Planinsku spodrsnilo ter ie orišel z levo nogo v i»mo med dva bloda. kamor fe takoi nato zdrknil tudi debeli hlod. ki sta ga privlekla na kim. ori čemer m'j ie mxzo zlomilo v glezniu. Dba poškodovanca ste bHa oddana v tukajšnjo bobri-co. tcv 212 »SLOVENSKI NAROD«, dne 19. jepimAirs 1934 Strmu & s Samo še danes največja senzacija zgodovinski velefilm HENRIK VIII. IN NJEGOVIH 6 ŽENA V glavni vlogi slavni C. Langhton, znan iz filma KL1TNI KINO MATICA >v znamenju križa« Telefon st. 21-24 Predprodaja od 11.—%3. Predstave ob 4, 7.9% DNEVNE VESTI — Iz državne službe. Imenovanj so za policijske stražnike zvaničnike pri upravi policije v Ljubljani policijski stražnilti-prapravniki Viktor Jagodic. Ivan Javor, šek in Pran Strubelj, policijski agent zva-ničnik pri komisarijatu železniške obmejne policije na Jesenicah Ivan Jesenovec je premeščen h komisarijatu železniške in obmejne komisije na Rakeku. — Ix banovin&ke »tužbe. Imenovani so: za beno vinskega kmetijskega pristava pri sreskem načel s t vu v Murski Soboti uradniški pripravnik ing. Erik Eiselt, za ba-novinskega tehničnega pristava pri- banski upravi v Ljubljani banovinski kon-traktualni uradnik ing. Josip Krajnik, za sekundarnega zdravnika pri javni bolnici v Celju zdravnik uradniški pripravnik dr. Stane Strnad; vpokojena je babica zva-ničnica pri javni bolnici v Celju Neža Vid-majerJDrev; sprejeta je ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo banovinski uradniški pripravnik pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru Viktor Fabiand. — Nov0 zdravilišče za otroke. V nedeljo bo v Srejnski Kamenici svečano otvor-jen nov sanatorij za leč en je otrok, ki imajo kostno in sklepno tuberkulozo. Sana-"orij ima 50 bolniških postelj, veljal je 2.000.000 Din in zgradila ga je na lastne stroške dr. Katarina Stuart Macphail. Stoji na planoti nad S romsko Kamenico na Sistem zraku, daleč od prometnih cest z razgledom na Dunav od Boka do Petro-varadina in na veliko baško ravnino tja do Bečeja na Tisi. Tu se bo lečila siromašna deoa brezplačno. Dobrotnica, ki je zgradila sanatorij, je bila rojena v Hamil-tonu na škotskem kot hči uglednega zdravnika. Diplomirala je v Glasgowu. Med vojno je pa delovala v škotski ženski bolnici v Srbiji. Po vojni je ustanovila v Beogradu a|-g?lesko erb&ko otroško bolnico. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje Doživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. — Angležinja za naš tujski promet. Angležinja Miss Dickenaon, sestra lorda Di-ckensona, je sklenila zgraditi v nekaterih naših krajih moderne hotele. V pošte v pridejo v $>rvi vrsti Crna gora, Bosna, Hercegovina in dalmatinsko otočje. Poleg tega hoče Diokensonova ipokrenitl živahno propagando za nase kraje v angleških in ameriških listih ter privabiti k nam čian več tujcev. — Odvetniška ve8*. Odvetnik v Konjicah se je s 1. avgustom preselil s svojo pisarno v Gornji grad. — Izletniški vlaki. Osrednje društvo SPD v Ljubljani je izposlovalo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, da bodo vsi dosedaj uvrščeni izletniški vlaki vozili tudi nadalje do 15- oktobra ob nedeljah in praznikih. Po sedanjem voznem redu vozijo torej do 15. okt_ i, L izletniški vlaki na sledečih progaih: Ljubljana-Bi-strica Boh. jezero, Jesenice, Rateče Planica, Kranj - Tržič, Ljubljana - Kamnik, Ljubljana-Karlovac, Grosuplje - Kočevje, Trebnje-št. Jan ž in (Novo mesto-Stra&a. Vabimo vse planince da se v čim večjem številu poslužujejo izletniških vlakov, ki omogočajo nedeljski užitek krasne jesenske narave. Danes film pesmi, ljubezni in sonca Strastni poljub v katerem poje slavni španski tenor Don Jose Mojica opojne ljubavne pesmi. ZVOČNI KTNO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri — RoMekoT dom na Begunjšciei bo od nedelfte 23. trn. dalje odprt io oskrbovan od vsake sobote popoldne preko nedelje vse do tlei, dokler ne zapade sneg. Obmejne izkaznioe niso potrebne- — Zračni promet samo še na progi Za-greb-Beograd. Na vseh drugih progah je za letos že ustavljen zračni promet, samo na progi Zagreb—Beograd še ne. Iz Zagreba odhaja avijon zjutraj Ob 7.30, v Borovem se spusti ob 9., v Beogradu je pa ob 9.50. Iz Beograda oihaja ob 15.30 v Borovu je ob 1€.25. v Zagrebu pa ob 18. Na tej progi bodo letali avijon i do 15. Če bo pa lepo vreme do konca oktobra. — 20 slušateljev igralske šole. Včeraj ao polagali v Beogradu sprefenwii izpit za igralsko šolo. Od 80 kandidatov .je bilo sprejetih samo 20. Kandidati ©o brli iz vseh krajev države, iz Srbije. Hrva take, Slovenije, Bosne. Hercegovine, južne Srbile in Vojvodine. — Elektrotehnična razstava v Zagrebu. Jutri bo zaključena na zagrebškem vele-sejmu velika elektrotehnič. razstava, ki je vzbujala splošno pozornost ne samo v Zagrebu, temveč tudi po drugih mestih. Ogledalo si jo jo zlasti mnogo šolske mladim e. — Nov grob. Včeraj je po kratkem in mučnem trpljenju jmrla v Ljubljani gospa Frančiška Vrhovec, rori. Gaber, soproga posestnika Jožeta in mati petih sinov, med katerimi ie najstarejši Lojze načelnik ljub« Jianske sokolske župe in znan sokolski delovec Za njo žalujejo tudi tri hčerke. Pogreb Watge žene bo v četrtek 20. tm. ob 16.30 iz hi§e žalosti. Poljanska c 46, na pokopališče k Sv. Križu. Blag p sponam, preostalim naše globoko sožalje! — Iz »Službenega i ista«. » Jlužbeni list kr. banske uprave« dravske ibanovine št. 75 objavlja trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Turčijo, uredbo o izoremem-bah v zakonu o ustanovitvi m ureditvi drž. razr. loterije za podpiranje narodnega gosoo.iarstva uredbo o izpromembah ureiibe o sanaostalni upa vi drž. monopolov kaljevine Jugoslavije, dopolnitev pravil o opravljanju profesorskih izpitov, odločbo o razveljavitvi pravilnika o ureditvi prometa z žvepleno kislino, telefonski promet, ratifikacija konvencije o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne i konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, po Turčiji tejava Egipta o vlogi egiptakega Rdečega polumeseca po čl. 10 konvencije za zboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, ratifikacijo konvencije o zboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki po Nemčiji, izjave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1954 in razne objave iz »Službenih No vin«. ALI SI ŽE SLIŠALA da je izdala naša domača tvornica čokolade »Mirim« okusne vrečice najfinejšega kakao za 4 osebe po samo Din 1.—? Po-kusila sem ta okusen kakao in se prepričala, da je to najcenejša in najredilnejša ipijača. Vsled tega kuham moji družini odslej samo »Mirim« kakao. Mirim kraljica čokolade — Pregled motornih vozli, ki služijo javnemu prometu za drugo polletje 1934 iza področje srezkega načelstva v Kamniku bo 24. t. m. od 8.—12. ure v Ljubljani pred upravo policije, šubičeva ulica in ne v Kamniku kot je bilo prvotno določeno. — Izlet na Gorjance in v Belo Krajino. V nedeljo, 23. tm. odkrijejo v Radatovičih v Žumberku, srez Metlika, spominsko ploščo pesniku Zumberka Jovanu H ran i lovi ču. Te alavnosti ee udeleže zastopniki Mevilnih kulturnih društev iz vseh krajev države, ker je bil Hranilovič znan kulturni delavec. Ljubljančanom se nidi lepa prilika, da pohite preko Gorjancev v Belo Krajino, da vidijo prekrasni Zumberk in spoznajo tamošnje ljudstvo in njegove običaje. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 5.44 zjutraj in izletniki imajo polovično voznino. Vozi se do Novega mesta, potem pa preko Goniancev j na Radatoviče, ki leže na belokranjski ! strani in od tam popoldne na Metliko skozi J lepe vinograde, kjer se že vrši trgatev. Oni pa. ki nočejo na Gorjance, se peljejo do Metlike in potem na Radatoviče, oddaljene poldrugo uro. Istočasno se zbero hrvaški in slovenski planinci radi dogovora glede postavitve planinske koče na Gorjancih. — >Sport< Zaradi reorganizacije unrave in uredništva je izhajanje tednika *SporU začasno prekinjeno. Uprava. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo porast oblačnosti, možnost poslabšanja dosedanjega vremena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 27, v Sarajevu 36, v Zagrebu Beogradu In Skopi ju 25, v Ljubljani 23.4, v Mariboru 20Ji. Davi je kazal barometer v LJubljani 765.5, temperatura je znašala 14.2. — Nesreče. Milan Osvald, sprevodnik cestne železnice, je snoči tako nerodno skočil z drvečega tramvaja, da je odletel Po tleh in se občutno poškodoval na sencih. Prepeljali so ga v bolnico. — Druga žrtev nesreče je postal posestnikov sin France špruk vz Sv. Lenarta pri Cerkljah, ki ga je včeraj popoldne zagrabila mlatil-ndca za desno nogo in mu jo zmeokala. — Tretji, ki je moral tudi v bolnico, je pa bil dninar Tomaž Smerajc iz Zgornjih Ko sez pri Moravčah, ki mu je nekdo vrgoje v soboto, one 22. t. m Predstava se daje kot zaključna prireditev tedna Rdečega križa v Ljubljani. Cen«* so znižane operne. Traviata se pooovi v nedeljo 23. t. m. z go. Gjungjenac v naslovni vlogi. To je zadnja predstava letošnje predaezoae. Veljajo znižane cene od 30 Din navzdol. Traviata je ena izmed naših najlepših postav in oma vedno mogo poslusaloev. Opozarjamo na nizke cene. Sezona v operi se otvori v četrtek, dne 27. t. m. z noviteto »Hovanščina«. katere je uglasbil ruski skladatelj Musorgski »Hovanščina« je reprezentativna ruska opera in njeno izvedbo na našem odru moramo prištevati k najpomembnejšim i,o-godkom v naši operi. \Vagnerjevem Par-sifalu. Smetanovi Libuši se pridružuje sedaj iMusorskega Hovanščina V muziknl nem oziru je delo izredno posrečeno, pa prav tako bogato tudi v moti vičnom. Prava velika ruska opera grajena na dramatičnih zgo i vinskih dogodkih. l>olo pripravljata ravnatelj Polič in režiser Debevec. Iz Celja —c Predavanje v OeJjske»u d°mu. Društvo jugosl. akademikov v Celju priredi v nedeljo 23. t m. ob 10. dopoldne za svo je člane in vse druge, ki se za stvar zanimajo, predavanje v Celjskem domu. Predaval bo g. dr. Cvetko S ribar, uradnik v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, o socialno-političnih problemih v naši državi. —C Dve novi telefonski oeUci bi morali biti že lani montirani v pritličju postnega poslopja v Celju. Telefonska in telegrafska terenska sekcija v Mariboru je že lani nabavila ti dve celici za Celje. Ker pa ni kreditov za prevoz celic v Cel j*' in njuno montiranje, morajo ljudje še ved no uporabljati telefonsko celico v prostorih telefonske centrale v prvem nadstrop ju. Ta celica je v zelo slabem stanju in že davno ne ustreza več modernim zahtevam. Pričakujemo, da bo pvstna uprava končno vendarle odobrila razmeroma mali kredit za prevoz in namestitev novih dveh celic, ki sta zares nujno potrebni. ZaHbo«. — Kako pa razdelrfš svo.i-o plačo? — Prav lahko. 30 odstotkov jrre za najemnino, 30 odstotkov za obleko, 40 odstotkov za hrano. 20 odstotkov za zabavo. — Saj to je 120 odstotkov. — Da, žaliboig. JAVLJAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE ZA NAS TAKO ZASLUŽNI GOSPOD VEROVŠEK JURIJ VELETkGOVEC IN PODPREDSEDNIK NASE HRANILNICE SLOVENSKI NAROD«, dne 19. septembra 1934 -te* 212 Ponson du Terrail; 125 Lepa Židovka Roman. — No, draga otroka, zdaj pa še zaročni poljub, — se je oglasila stara grofcica. — Vsi tu smo enako srečni, kakor sta vidva. Mesec dni pozneje sta se Godefroy in Filipina poročila. Predno sta.se pa vzela, markiz de Maihann ni mogel premagati svoje prirojene zlobe in začel je trositi razne izmišljotine. To pot mu je zavezal jezik Roland. Imela sta dvoboj na samokrese in markiz je odnesel prestreljeno roko, ki so mu jo morali drugi dan odrezati. Na dan poroke so prišli štirje mladi Američani po starega kapitana Mouse-gura in ga odvedli s seboj v grofičino palačo. — Gospod kapitan, — ga ie vprašala stara dama, — ali mi hočete napraviti veliko veselje? — Kako, gospa grofica? — je vprašal kapitan. — Preselite se k nam. Hermina postane vosa vnukinja, kakor je bil Robert prej vas dragi sin. Grofica se je znala dotafcniti prave strune v kapitanov-em srcu. Mož je čutil potrebo imeti pri seb; drago bitje. Posvetil se je dekletu, postal je njen zvest svetovalec in tako je zopet našel malo svojega izgubljenega miru in sreče. Nekaj dni prej se je zgladil pri markizu de Mathalin izmučen in grbast deček, ki je bil sama senca svoje prejšnje podooe. — Kaj hočeš? — ga je vprašal markiz. Namestu odgovora je deček za mahal z rokami v znak. da je nem, ne pa gluh. Potem je stopil pred markiza, kakor bi mu hotel naznačiti, da je pripravljen odgovarjati na njegova vprašanja. — Kdo te poširja k meni? — je vprašal markiz. — Moji prijatelji? Grbasni dečeik se je pomembno ozrl na markizovega slugo, kakor da vpričo njega noče govoriti. Markiz je razumel njegov pogled in brž je odslovil slugo. Po Cadetovem odhodu je potegnil deček iz zeva. umazano kroglico in jo začel previdno odvijati. Markiz je kmalu opazil, da odvija deček zmečkan, drobno popisan papir. Ko je bil papir odvk, ga je izročil deček markizu. Bilo je pismo Felicite Descombeso-ve in markiz je zadrhtel, ko je zagledal njen podpis. Ha tro je prečital pismo, glaseče se: ».Markiz! Jutri stopim pred porotno sodišče. Dotlej najdete pot, da me poserite v ječi. Zvedela sem nekaj, *kar vas bo zelo zanimalo. Vem ... vem ... razumete dobro. vem. kdo je vas ranil v noči pred vašim dvobojem z de Vertheuilom. To je neka ugledna bordeauxska dama. Će pridete k meni, vam povem njeno ime in zvedeli boste nekaj, kar ne sme biti zapisano. Dokažem vam. da nadaljujem započeto delo. Merotte.« Po preči tanju tega pisma se je markiz za hip zamislil, potem je pa dejal gnbastemu dečku: — Dobro! S to besedo markiz ni prevzel nobene obveznosti, toda dečku se ni nikamor mudilo; vse >e kazalo, da čaka na odgovor, ali obišče markiz Merotto ali ne. Sele na energično markizovo kretnjo je odšel. — Cemu naj bi poznal žensko, ki me je ranila? — je pomislil markiz. — Zdaj ne morem nikogar več kaznovati. Vendar ga je pa prirojena radovednost gnala v trdnjavo Ha in po kratkem razmišljanju je sklenil naslednjega dne posetiti Merotte. Toda naslednjega dne je bik> že prepozno, kajti ta čas se je bilo zgodilo v trdnjavi Ha nekaj tragičnega. Markiz de Beausejour. ubogi, napol blazni mož, ki je živel že delj časa osamljen v svoji hiši, je nekega dne zvedel, da zaprta zločinka, ki je imela na vesti toliko zločinov in podlosti, ni nihče drugi, nego njegova bivša ljub-Hena žena markiza de Beausejour. Okrog palače bivšega občinskega odbornika je vladalo živahno vrvenje od jutra do večera in ljudje so čakali, da bi se ubogi starec pojavil v svoji staromodni kočiji, da bi se odperjaJ na svoj običajni večerni izprehod iz mesta. — Markiz de Beausejour! — se je začulo naenkrat za njim več glasov. — Končno se je našla vaša žana. Pri teh besedah se je nesrečnež vzravnal v kočiji in vprašal z drhtečim glasom: — Kis? Odgovor se je glasil: — Zdaj je v trdnjavi Ha in kmalu bo usmrćena na trgu pod giljotino. Pri teh besedah je starec omahnil na blazinice in omedlel. Takoj so ga odnesli v hišo in poklicali zdravnika. Dolgo je viselo njegovo življenje na nitki, končno le pa le okreval in čudno — s telesnim zdravjem se mu >e vrnilo tudi duševno zdravje. 10. maja. istega dne. ko je dobil markiz de Mathalin od Mero rte pismo, naj pride k nri. si je markih de Beausejour izprosil dovoljenje, da bi smel zadnjič videti svojo ženo v jetnisTd celi CL Ko ie vstopil, ga Felicite Descom-besova ni spoznala. — Madame, — je spregovoril markiz. Felicite se pa ni niti ganila. Markiz je nadaljeval: — Mislim, da boste razumeli in priznali, da ne morem dovoliti, da bi stopila pod giljotino žena. ki nosi moje ime. Ne da bi čakal na odgovor, je potegnil izpol »plašča samokres ter pognal kroglo v glavo podli M ero tri. Tako markiz de Mathalin nikoli ni zvedel, kdo je bila tista grize tka. ki ga je ranila v noči pred dvobojem z de VerDheuillom. KONEC. Shawova strupenost Shaw e bil nekoč na koncertu. Po koncertu je hitel v garderobo in od vseh strani so se iztegnile roke, da bi mu pomagali obleči suknjo. Shaw se ie pa na vse strani zahvaljeval, češ, se bom že sam oblekel. Nekdo se pa le ni dal odpraviti in pomagal je slavnemu pisatelju obleči suknjo. In Shaw se je obrnil k njemu, rekoč: - — Zadnjič mi je nekdo pri taki priliki izmaknil denarnico. Chaplin v vlogi Napoleona »Pariš Midi« poroča, da je popularni ameriški komik Charlie Chaplin sklenil igrati v filmu Napoleona. Scena-rijo, ki ie šlo križevo pot od družbe do družbe in ki ga je ChapLin prečital samo po zaslugi svojega šoferja, je delo mladega Italijana Emilija DeJfl'Ovo. Napoleonova osebnost je prikazana tu na nov način. Velikega cesarja vse življenje rnuci strah, da bi ne postal smešen. Film se pričenša ob času Napoleonovega bivanja v vojaški šob' z njegovim pogovorom s tovarišem, ki je izjavil bodočemu vladarju sveta, ko mu je le-ta razJožil svoje načrte za bodočnost: »Morda si talentiran. Bona par te, toda nikoli ne postaneš velik mož. ker si preveč razburljiv in ker boš vedno smešen.« Te besede velikemu Korziča- nu nikoli ne gredo iz glave in vedno, kadar bi se moral odločiti za mir in spravo s sovražniki, ne stori tega iz srrahu, da bi ne postal smešen, temveč divi svoji usodi nasproti. Chaplinov Napoleon bo v bistvu čustven, sentimentalen človek, kakor so vsi njegovi dosedanji junaki. Fi4*m pričakujejo v Ameriki z ve lako napetostjo. Avtor libreta je pravil, kako je p-"še! do cilja. Ko je prispel v HolJv-wcod, je poslal vsem filmskim družbam po en izvod svojega scenarija. To d-i njegovega Imena nihče ni poznal in opisi so prišli neprečitani nazaj. Potem je pa predelal avtor scenarijo za Cha-plina ter poslal po en izvod vsem Cha-plinovim sotrudnikom in njegovemu šoferju. Zdi se, da je šofer pripravil Chapmna do tega, da je libreto prečital Chaplin je dejal libretistu: »Ze sedem let zaman iščem scenarijo o Napoleonu, kakršnega ste napisali vi. Osveta odstavljenega uslužbenca V Luganu so doživeli v soboto razburljiv dogodek, ko se je policija spoprijela z oboroženim ziočincem. To se je zgodHo v neposredni bližini glasbenega paviljona, tako da je nastala med občinstvom silna panika. Dopoldne je priseil v kavarno Mocca. stoječo na obrežju med veladairni hoteli, bivši uslužbenec te kavarne Mosiman, ki je prej v kavarni pomival posodo. Nedavno ga je pa kavarnar odslovil, ker je nala&Č poliil natakarico z vrelo vodo. V soboto je prišel h kavarnarju z zahtevo, naj mu izplača zaostalo mezdo. Ko je kavarnaT njegovo zahtevo odbil, e potegnil Mosiman iz žepa revolver in zagrozi! kavaTnarju. da ga bo ustreML če mu takoj ne da denarja. Kavarnar je zgrabil nasilneža za roko, Mosiman ie pa začel streljati. Prva krogla je težko ranila kavarna rje vo ženo. Napadalec je po trm zbežal in spotoma je ustreli>l šofeTJa, ki se mu je postavil po robu. Hotel je zbežati na ulico, pa so bili streli že privabili radovedneže, ki so nasilnežu zastavili pot Zato se je vrnil v hišo in ustrelil vratarja, ki ga je hotel zadržati. Potem se je zabarikadaral v kleti. PoHcija ga je začela oblegati in med bitko sta hrta dva stražnika težko ranjen n. Končno si je morala policija pomagat; s soVzo-tvornimi bombami. Videč, da nri rešitve, si je nasilnež pognal kroglo v glavo. Gre za bivšega vojaka tujske legije, ki je pred leti pobegnil iz Maroka. r*LJSK za volane v različnih gubah. SPECI ELNl EN TEL oblek, volan, šalov L t. (L AŽURIRANJE, en to I vložkov ln Čipk. PREOTISKA NJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila. Hitro, ftao ln poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljan- poleg hotela Strvkeff Mag. št. 27.068/34 RA ZPIS MESTNO NACELSTVO V LJUBLJANI razpisuje ofertalno licitacijo za 1. napravo raznih kanalov, 2. pleskanje raznih ograj. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do torka, dne 25. septembra 1984 do 11. ure dopoldne. Istotam se dobe vsi razpisni pripomočki- MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1934. Zupan in mestni načelnik: Dr. DOTKO PUC, L r. IZPOLNILA SE JE VOLJA VSEMOGOČNEGA. PO SVOJE PLAČILO JE ODŠEL PO TRUDA-POLNEM DELU IN TEŽKI BOLEZNI NAŠ ISKRENOLJUBLJEN1 IN SKRBNI SOPROG, PAPA, STARI OČKA, STRIC, ZET, TAST IN BRATRANEC, GOSPOD JURIJ VEROVŠEK TRGOVEC DANES OB 3|46.URO ZJUTRAJ, PRIPRAVLJEN S TOLAŽILI SV. VERE ZA POT V VEČNOST. K VEČNEMU POČITKU GA SPREMIMO V PETEK 21. SEPTEMBRA OB 16. URI NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. PROSIMO TIHEGA SOŽALJA IN MOLITEV ZA POKOJ NJEGOVE DUŠE. ELA VEROVŠEK, roj. FRANČIČ. soproga MARIJA KOROŠEC ELA ZUPAN. ANICA. ŽORŽ. JOŽE, TONE, BETKA BERTA, MARJAN, otroci; MIHAEL FRANČIČ, tast; DR VIKTOR KOROŠEC. UNIVER PROf\, MIRO- ZUPAN, stavbenik zeta; MARJAN-CA, vnukinja, IN OSTALO SORODSTVO. UČNI TEČAJI Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo sMerkur« namerava prirediti ob zadostnem številu udeležencev večerne učne tečaje ob delavnikih od 19. do 21. ure za knjigovodstvo, stenografijo (slovensko in nemško), laški in nemški jezik. — Prijave v društveni pisarni od 8. do 2. ure (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom). 2852 NOVOST vidite na kandelabru pred Se-vernejevo trgovino, Gosposvet-ska cesta (nasproti SlamičaL 2773 ZA UGLA6EVANJE ln prenavljanje klavirjev in planin se priporoča — Framte Anton, Medvode, 2851 GOSPODIČNE ki imajo lep glas. sprejme kavarniška godba v Zemunu. — Pagaro. Zemun. PREMOG DRVA Telefon štev. 3934 SLOVSA LJUBLJANA, Kolezijaka IV 52JT SFifVjLNICJE moderne, iz orehove korenine, pleskane, ln kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica št- 34. 547T Ce oddajate ali *ščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu« — Beseda 0-50 para. PUMPARCE modne mače. najboljši nakup A, PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev- 14. 6/1 4AVESE vam najlepše napravi po izoir blaga specijalni oddelek za zavese — BUD SEVER, Lj ubija oa. Marijin trg L — tLOor «u p aiagc pr* meni mu ttb la-P"tovuT brezplačno! i MAUNOVEC jnsten, naraven, a čistim slad Korjenrt vkuhan — se dobi na malo m veliko v cEKARNl DR. G. PICCOLI LJUBLJANA. DunajMk* c * OGLAŠUJTE v maiiD oglasih v »SlovensKen Narodu* velja vsaKa oeseo; => gei usta: Ufeoo JhnmtoL - vsi « ujuujam.