_GL A s i L oso cialistične ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPER — 19. APRILA 1963 Poštnina plačana v gotovini Z OKRAJNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE V NOVI GORICI črta LETO XII. — ŠTEV. 17 - ZVEZA SE JE V MINULEM OBDOBJU RAZVILA V NAJŠIRŠO TRIBUNO OBČANOV IN ORGA-V MASI SOCIALISTIČNI GRADITVI - RAZVIJALA JE VSE OBLIKE SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE, KAR JE VZBUJALO V OBČANIH ZAVEST. DA STA USODA IN BODOČNOST V NJIHOVIH ROKAH — ZA PREDSEDNIKA OKRAJNEGA ODBORA SZDL IZVOLJEN IVAN LAPAJNE, ZA PODPREDSEDNIKA IVAN MAV-SAR, ZA SEKRETARJA DRAGO ULCAR, ZA BLAGAJNIKA SREČKO VIČIČ V lepo okrašeni dvorani kina »Soča« v Novi Gorici je bila pretekli petek in soboto, 12. in 13. aprila, okrajna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Konference, ki je bila prva po združitvi koprskega in novogoriskega okraja, se je udeležilo nad 150 delegatov iz posameznih komun primorskega okraja. Konferenci pa je. prisostvovalo tudi precej gostov, med njimi član izvršnega odbora glavnega odbora SZDL Slovenije Vlado KRIVIC, okrajni sekretar ZK Jože BOŽIČ, predsednik primorskega okraja Milan VIŽINTIN, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Marijan ROŽIC in drugi. Konferenco, ki jo je s pozdravnim uvodom odprl predsednik začasnega okrajnega odbora Ivan Lapajne, je oba dneva vodilo delovno predsedstvo, ki so ga tvo- SPOROČILO NAROČNIKOM IN BRALCEM V zvezi z združitvijo koprskega in goriškega okraja ter po sklepu okrajne konference Socialistične zveze sta se dosedanji okrajni glasili »Slovenski Jadran« in »Primorske novice« združili v enotno okrajno glasilo »Primorske novice« s sedežem v Kopru. Enotno okrajno glasilo »Primorske novice«, ki bo poslej izhajalo v razširjenem obsegu ter z visoko naklado, bo poslej ob sofi-nansiranju okrajnega in občinskih ljudskih odborov izdajal ssmostojni zavod »Primorske novice«. Ko se s io zadnjo številko »Slovenski Jadran-; zahvaljuje številnim zvestim naročnikom, bralcem in sodelavcem, jih hkrati vabi, da se s prav tolikšno zvestobo oklenejo enotnega okrajnega, časopisa, ki bo v našem socialističnem razvoju nepogrešljiv glasnik in pobudnik ljudske demokracije, socialističnih družbenih odnosov, družbenega samoupravljanja in gospodarskega ter ekonomsko-političnega napredka. Prav tako pa se »Slovenski Jadran« zahvaljuje ob tej priliki tudi delovnemu kolektivu Časopisno založniškega podjetja »Primorski tisk« v Kopru, ki je z razumevanjem omogočal izhajanje dosedanjega koprskega okrajnega glasila. Za prvomajski praznik bodo naši naročniki že prejeli prvo številko enotnega glasila. Po tehtni in pestri ter živi vsebini ga bodo naročniki in bralci zagotovo že skraja radostno sprejeli, mu ostali zvesti ter ga pomagali še bolj razširiti in utrdili po vseh komunah in vseh krajih primorskega okraja. rili delegati Marija Aljančič, Ivan Lapajne, Marta Lasič, Lucijan Leban, Franc Skok, Cveto Šulguj in Miha Ravnik. Po izvolitvi organov konference ter poročilih začasnega okrajnega odbora in začasnega nadzornega odbora je imeUpredsednik začasnega okrajnega odbora Ivan Lapajne obširen referat o bodočih naiogah Socialistične zveze v primorskem okraju. (Iz referata predsednika Ivana Lapajneta objavljamo na 2. strani našega lista izvlečke iz posameznih poglavij, v katerih referat obravnava družbeno problematiko v luči politične dejavnosti SZDL.) V zvezi z rednimi poročili ter z referatom o bodočih nalogah SZDL se je razvila živahna razprava. Oba dneva, v petek in soboto, se je v razpravi zvrstilo 30 delegatov iz vseh komun primorskega okraja. Posamezni delegati so v razpravi podrobneje govorili o političnem delu SZDL na njihovih področjih ter o pestri družbeni -problematiki. V razpravi so sodelovali naslednji delegati ter tudi nekaj gostov: Bojan Furlan, dr. Mita Sič-Stegel, Slavka MiliS, dr. Polde Hladnik, Franc Skok, Anica Lapajne, Ivan Skrbeč, Marija Aljančič, Gabrijel Leban, dr. Svetozar Polič, Marija Vogrič, dr. Sergej Čeplak, Fani Štraus, Stane Šlcrabar, Vlado Krivic, Manlio Vidovich, Mario Abram, Milan Vižintin, Slavica Božič, Milo Vi-žintin, Gino Gobbo, Ivan Mavsar, Vinko , Lovrečič, Miro Zetko, Franc Bratuž, Jožko Štrukelj, Orlando Nemec, Ivan Grgoč, Ecio Jazbec in Marija Valenčič. Izvleček iz govora člana izvršnega odbora glavnega odbora SZDL Slovenije Vlada Krivica objavljamo posebej na drugem mestu. V razpravi so delegati prispevali bogato gradivo o konkretni problematiki v posameznih komunah ter dali mnoge dobre pobude za nadaljnje politično delo SZDL. Po končani razpravi so delegati izvolili nov okrajni odbor SZDL ter nadzorni odbor, nakar je predsednik Ivan Lapajne zaklju-čel uspelo konferenco z naslednjimi besedami: »V imenu novo izvoljenega okrajnega odbora se zahvaljujem za zaupanje, ki ste nam■ ga izrazili v zvezi s postavljenimi nalogami, ki jih bo moral novi organ izpolnjevati ter uveljavljati zaključke, današnje konference. Zahvaljujem se tudi za bogato razpravo, s katero ste pripomogli k temu, da so zaključki in sklepi čimbolj jasni ter dali pobudo in pomoč za njihovo izva- janje. Ne sinemo pa se zavajati, .da bo samo odbor reševal vse te probleme. Težišče v reševanju vseh problemov bo na vseh naših organizacijah. Današnja konferenca je pokazala in dokazala, da postaja SZDL dejansko tisto, kar si želimo, čemur daje nova ustava m.esto in bo tudi vodilo v nadaljnjem delu v geslu: razvijajm.o SZDL v tribuno občana!« NOVI OKRAJNI ODBOR SZDL Pred zaključkom konference .so delegati izvolili v novi okrajni odbor SZDL naslednje tovarišice in tovariše: Mario ABRAM, Bruno ADAM, Ivan BERGOČ, Nerina BONTEMPO, inž. Andrej BURGER, Marija BRECELJ, Alojz CERKVENIK, Štefanija CAR, Cvetka CUK, Jože ERŽEN, Maks JERETINA, Slavko JEŽ, Aleksander KERŠEVAN, Anton KUŠTRIN, Nino KRANJC, Gabrijela KUMAR, Alojz KUTIN, Ivan LAPAJNE, Lojze LESJAK, Ivan MAVSAR, tir. Svetozar POLIC, Ika PLANINŠEK, Ivan POPIT, inž. Franka POŽENEL, Marijan ROŽIC, dr. Mita SlC-STEGEL, Jože SIVEC, Raul SlŠKOVlC, Flinio TOMASINI, Drago ULCAR, Srečko VlClC, Milan VIŽINTIN, inž. Dušan VENTURINI, Jožef VRTOVEC in dr. Marijan ZDRAVLJIC. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Apolinio ABRAM, Mimica BERGMAN, Jože JELERČIČ, Rado PlSOT in Albin SIMClC. Po končani okrajni konferenci SZDL se je novi- okrajni odbor sestal na svojo prvo sejo, ki jo je kot najstarejši član odprl dr. S. Polič s predlogom, da okrajni odbor izvoli za predsednika OO SZ DL Ivana Lapajneta. Po soglasni izvolitvi je nadalje vodil sejo predsednik Ivan Lapajne. . Plenum je v izvršni odbor OO SZDL izvolil tele člane: Ivan Lapajne, Ivan Mavsar, Drago Ulčar, Milan Vižintin, Marijan Rožič, dr. Svetozar Polič, Mario Abram, Ivan Bergoč in Ika Planinšek. Za podpredsednika OO SZDL so izvolili Ivana Mavsarja, za sekretarja Draga Ulčarja, za blagajnika pa Srečka Vičiča. Po konstituiranju in izvolitvah je plenum sprejel sklep o ustanovitvi zavoda »Primorske novice«, ki bo v prihodnje po združitvi obeh dosedanjih glasil »Slovenski Jadran« in »Primorske novice« izdajal enotno okrajno glasilo »Primorske novice« in druge občasne tiske in publikacije. V svet zavoda »Primorske novice« so bili imenovani tile člani: Stane Škrabar, Marija Vogrič, Miro Kocjan, dr. Branko Furlan, Drago Ulčar, Jože Jelerčič, France Gerželj, Zdravko Troha, prof. Tomaž Pavšič, Pavle Zrimšek in Janez Sedej. Za vršilca dolžnosti direktorja zavoda »Primorske novice« Koper pa je plenum imenoval dosedanjega glavnega urednika »Primorske novice« Jožeta Je-lerčiča. ti OBČNI ZBORI OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV Po končanih občnih zborih vseh sindikalnih podružnic se bodo sedaj do konca meseca zvrstili občni zbori občinskih sindikalnih svetov. Na teh občnih zborih bodo podali strnjeno podobo o celotni sindikalni dejavnosti v posameznih komunah. Od 16. do 19. anrila so že opravili občne zbore občinski sindikalni sveti v Tolminu, Piranu, Ajdovščini in Kopru. V soboto, 20. aprila, bosta občna zbora v Ilirski Bistrici in Postojni, 21. aprila v Idriji, 23. aprila v Novi Gorici in 28. aprila v Sežani. IJlil i .MI v,-i F^ V ^TT' ssmi •••'•št* g-% f§|% Iji T .....^ mmmm / m r »a j.••'-s;."'."*'-.- sisfeaiisilii ■■:" ."'V. ,.■<■: ■ M--.. 5 - : V - V - -.-.-"K; & '«V > 1 -i ■■v V mmmm Dvorana kina »Soče« v Novi Gorici z delovnim predsedstvom I. okrajne konference Socialistične zveze . _ Ji „H....... ■.....„I K^fe-iSiPSS«.»-,... ol> otvoritvi konfercnee minuli petek popoldne // / X onfč esenca v &liteeii fp if ISMI ■ ■ V:-:;-.'-- •• - ..' 'Tsmm IP;<> > ..... »■* < v A m fp mrimmmmmHi ■m S*«? v. ■ -«M/ ■ ,•:•.:•.■: - .,••••. -'C '¡.^vV,'^ hj&rm «»j, - J^&tm&t Predsednik začasnega okrajnega odbora SZDL Koper Ivan Lapajne otvarja I. konfercnco Socialistične zveze združenega primorskega okraja; pozdravlja prisotne goste in delegate ter predlaga delovno predsedstvo p^fi J t t v V.V'--- l-S;. \ s. ...fe: HBbm JŠSf Del gostov na konferenci s predstavnikom Glavnega odbora SZDL Slovenije Vladom Krivicem, sekretarjem OK ZKS Koper Jožetom Božičem, poslanci Julijem Beltramom. Brankom Babičem in Francem Skokom ter drugimi gosti ■nanntiisanHHKHnnHH^ ti-l t'-':' v;,!:':- ■ v« -- - ^".v ^-«¡Vtf ■^»«»..v«»; m&K v i- ■;:> -Vv-- . ■ - i-'- . '' "' p::............. pi--.'® III Mf «rt. '«¿-.f: 1' ..:•,<•■' L 'MM i H i mm ^^ '.C ■ j:'.. ' I Gosti in delegati konference ob otvoritvi : kateri ....."'v * i'': 'SV.^.?-..'-''-'.!5■ ni /': : v..-, , .■; ■> ' ..... t- , : - ■ v ^ • i: ;;f aA f .. ■ \ \ pi Delegati s področja Goriške in Tolminske ze&iM m» ■k] i ■ Iv 1 . .i- ' • \s» -V • rU^i V Delegati s Postojnskega in Krasa t t t i I ' i ' ; v'.-;.■■■:' m- . ' . vi Delegati z obalnega področja primorskega okraja -f . g i I ■ : v...- ____________ S prve seje novega cUr-..- :•> plamima SKOL ob ponovni Izvolitvi ' Ivana Lapajr.vta z.i predsednika tega foruma © © © © IZ POROČILA PREDSEDNIKA OKRAJNEGA ODBORA SZD L IVANA LAPAJNETA NA KONFERENCI V NOVI GORICI Šfr&P Problemi v materialni proizvodnji in naloge Socialistične zveze — Razvoj samoupravljanja v komuni in utrjevanje vloge SZDL — Socialistična zveza in njeno organizacijsko utrjevanje — Oblike dela in kadrovsko utrjevanje — Problemi vasi in naloge SZDL — Problemi kulture, prosvete in zdravstva — Splošno prizadevanje, da bi bila Socialistična zveza v čedalje večji meri vseljudski samoupravni mehanizem IZ GOVORA ČLANA IO GO SZDL VLADA KRIVICA Ce bežno pregledamo razvoj in utrjevanje vloge Socialistične zveze v obdobju od zadnjih okrajnih konferenc koprskega in goriškega okraja, lahko z zaupanjem zremo v prihodnost, saj nam doseženi rezultati potrjujejo pravilnost prizadevanj naše organizacije. Obdobje zadnjili dveh let je pomembno za krepitev vloge Socialistične zveze, ki se je organizacijsko in kadrovsko utrdila. Temu primerno se ,1e obogatila tudi njena vsebina dela. V tem obdobju se je Socialistična zveza razvijala v najširšo tribuno občanov kot obliko demokratične borbe mnenj. Postala je organizator naše socialistične graditve in močan faktor socialistične zavesti. Idejni napredek se kaže predvsem, pri zrelejšem obravnavanju problemov in razumevanju vsakdanjih težav pri graditvi socializma. Socialistična zveza jc kritično ocenjevala pojave in mobilizirala občane pri reševanju težav, ki so se pojavljale na razvojni poti. Naloge, ki so bile postavljene pred SZDL na V. kongresu SZDL Slovenije in na zadnjih okrajnih konferencah, so se uspešno uresničevale, V tem obdobju so dejavnost SZDL še posebej pospešile pomembne politične akcije in dogodki: IV. plenum CK ZKJ, govor predsednika Tita v Splitu, razprava o osnutku ustave ter krajevne in občinske konference SZDL. Vse te akcije so pokazale veliko zrelost organizacije in članov pri ocenjevanju in reševanju naših razvojnih problemov. Socialistična zveza je razvijala vse oblike socialistične demokracije, kar je vzbujalo pri občanih zavest, da sta usoda in bodočnost v njihovih lastnih rokah. Vse bolj prihaja do izraza večja afirmacija občana kot upravljavca v občinski skupnosti. Še posebej pa je treba poudariti dejavnost Socialistične zveze v ustavni razpravi. V njej je sodelovalo nad polovico volivcev v celotnem okraju. Število razprav in zastavljenih vprašanj dokazuje, da so občani izpričali visoko politično zavest. Upravičeno zatorej lahko trdimo, da so prebivalci našega okraja osvojili načela nove ustave in jo sprejeli za svojo listino samoupravljanja. V ustavni razpravi so občani sodelovali enotno, ko je vsakdo skušal čim globlje spoznati in osvojiti vsebino ustavnih določil ter najti svoje mesto v razvijajočem se sistemu socialistične demokracije. Osnovo za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov tvori — poleg delovanja subjektivnih sil — rast naše materialne baze in izvajanje načel o socialistični delitvi. Zato moramo še bolj temeljito obravnavati probleme, ki nastajajo na tem področju. Najmočnejšo gibalno silo v ustvarjalnosti naših proizvajalcev predstavlja dejstvo, da se iz dneva v dan močneje uveljavljajo kot nosilci oblasti z razvojem samoupravnega sistema in z izvajanjem načela o delitvi po delu, te jih osvobaja vseh ostankov in oblik izkoriščanja. Delo, katerega nosilci so proizvajalci sami, postaja edino merilo za položaj človeka v družbi. Pri uveljavljanju teh načel pa se v naši vsakdanji praksi pojavlja še precej pomanjkljivosti. Začetni polet se je odražal v prvi vrsti v hitrem iskanju ter uvajanju novih organizacijskih oblik, ki naj bi omogočile popolnejše ugotavljanje delovnega učinka ter rezultate gospodarjenja. Uveljavljanje socialistične delitve in samoupravljanja pa je daljši proces, ki terja sistematično delo, kajti v praksi ni mogoče uveljavljati teoretičnih osnov socializma samo z enkratnimi akcijami, pač pa je treba stalno zasledovati in razvijati vse činite-lje, ki vplivajo in pospešujejo napredek. Delovne organizacije bi morale hitreje prilagajati sistem obračunavanja sedanjega in minulega dela dejanskim rezultatom. Na teh načelih bi morala sloneti samoupravna zakonodaja v delov- nih organizacijah. V bodoče ne smemo več dopuščati različnih deformacij pri delitvi osebnih dohodkov, ki so često subjektivnega značaja in povzročajo nezadovoljstvo v naših delovnih kolektivih. Če izhajamo iz dejstva, da je od povečane produktivnosti odvisna rast življenjske ravni, tedaj lahko ugotovimo, kje so naše naloge na tem področju. Dolgoročnejše programiranje v gospodarskem razvoju ter razvoju posameznih delovnih organizacij zahteva odločnejšo preusmeritev na sodobne oblike v organizaciji strokovnih služb in proizvodnih postopkov v delovnih organizacijah. Bodočnost našega napredka je v iskanju novih proizvodnih možnosti, ki pa jih lahko zagotovi le sistematično znanstveno in raziskovalno delo, tesno povezano s prizadevanji na vseh področjih blagovne proizvodnje. Stanje strokovnega kadra v našem gospodarstvu nas ne more zadovoljiti. Naloge na tem področju so jasne kljub temu, da se jih nekateri prepočasi zavedajo. Prav tako zahteva naš sistem doslednejše vključevanje vseh proizvajalcev v samoupravljanje. Cesto se pa pojavlja mišljenje, da je samoupravljanje nekaka ovira uspešnejšega gospodarjenja, nekateri tovariši neprizadeto živijo v kolektivih, čeprav bi prav ti lahko mnogo prispevali k temu, da bi samoupravljanje dobilo svojo pravo vsebino in ekonomsko osnovo v posameznih delovnih organizacijah. V tem se odraža neodgovoren odnos nekaterih vodilnih delavcev, ki nimajo pravega razumevanja za Razvijanje samoupravljanja in tako kratijo neposrednim proizvajalcem pravico, ki jim jo zagotavlja ustava. Čeprav je dejansko povečanje realnega standarda odvisno predvsem od produktivnosti dela, ki se lahko dviga le v delovnih organizacijah, je potrebno ukiniti administrativne omejitve, ki nasprotujejo socialističnim načelom o delitvi. Občinske komisije, ki so ugotavljale proporce o delitvi v delovnih organizacijah, naj bi v bodoče pomagale delovnim organizacijam. da bodo lahko uresničevale načela nove ustave ter naj ne bodo samo faktor družbene kontrole, ki je večkrat deloval proti interesom družbe in kolektivov. Naš družbeni sistem sloni predvsem na krepitvi družbenega samoupravljanja v komuni kot osnovni politični in ekonomski teritorialni celici. Pred Socialistično zvezo se zatorej postavlja naloga, kako zagotoviti pravo mesto slehernemu občanu v samoupravnem sistemu občine. Socialistična zveza je mobilizatot-najširšega kroga občanov pri obravnavanju in reševanju skupnih problemov komune. V pogojih, ko postaja občinska skupščina najvišji organ samoupravljanja občanov, so naloge SZDL toliko pomembnejše. Naša organizacija si mora prizadevati, da vzpostavi neposreden stik me i Mario Abrain — o vlogi radia Ivoper - m; - 7 -v " " I " v: mm ■ a äÄ .¡¿m v : Jmr , Svetozar Polič — o nas na meji I 4 .: V;\ ' .; ■ v; "■NČMMHH Miro Okretič — o kandidatih za novi odbor JBSf ' V SŽSS» :. ¡S-Vy; At v< Milo Vižintin — o liku poslanca „„«is.....KH I««®!; ' if «lillfiP it v> v;-"';-.-' iV'.'.'Hv Ivan Mavsar — o kulturi i. ' ■ : -s. .. K. AEü ■ ■ ■ .v. ■ ; f Mirko Jclerčič — o rezultatu volitev Kakor v prejšnjih letih že večkrat. samo v večjem obsegu in z večjo škodo, doživljamo tudi letos zakasnitev del in prekoračenje predračunov pri gradnjah novih in adaptacijah starih turističnih objektov na naši slovenski • morski cbali. Hudomušneži so že davno iznašli duhovitost, da ne spoznavamo bližajočega se poletja po lastovkah, marveč po razkopanih gradbiščih. Toda šalo vstran! Za- deva je resna. Gradbišča turističnih objektov imamo na vseh koncih in krajih: pri Zvročku, v Ankaranu, Jernejskem zalivu, Pod-markovcu, na Dobravi, v Portorožu in Luciji. Nikjer ne kaže, da bodo dela končana do predvidenega roka. Najslabše je v Ankaranu. kjer bo trajalo še precej tednov, da bo konvent uporabljiv, Uprava je izračunala, da bo izgubila vsak zamujeni dan mili- Ptaas&iscsne molitve Na svojem zadnjem zasedanju, ki je bilo to nedeljo, je Zvezna ljudska skupščina sprejela tri odloke: razpis o volitvah zveznih poslancev, imenovanje članov zvezne volilne komisije in razpustitev Zvezne ljudske skupščine. Po odloku o volitvah zveznih poslancev bodo volitve zveznih poslancev v vse zbore zvezne skupščine v občinskih skupščinah na vsem ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije S. junija 1963. Volivci pa bodo volili poslance zveznega zbora na vsem ozemlju SFRJ v nedeljo, 16. junija 1963. Poslance, ki jih volijo v zvezni zbor republiški zbori republiških skupščin in pokrajinski zbori pokrajinskih skupščin, bodo sklad- no z določbami zakona o volitvah zveznih poslancev volila ustrezna novoizvoljena predstavniška telesa pred dnevom, ki bo določen za prvi sestanek novoizvoljene zvezne skupščine. Roki za začetek volilnih aktivnosti, ki se računajo po zakonu o volitvi zveznih poslancev od dneva razpisa volitev, začnejo teči 10. aprila. 1963. Za Izvajanje odloka o volitvah zveznih poslancev bo skrbela zvezna volilna komisija. Zvezna ljudska skupščina, ki je bila to pot četrtič sklicana in izvoljena na volitvah 23. in 26. marca 1958 in katere mandat je bil podaljšan z odlokom z dne 7. aprila 1962, je sprejela slednjič odlok o svoji razpustitvi 7. aprila 1963. jon dinarjev, ki bi jih sicer mogla kasirati. Kolikšna bo škoda drugod, bi prav tnko mogli izračunati. Mimo tega so bile nekatere teh novih kapacitet že oddane. Kje in kateri so vzroki za to? Ni dvoma, da je ostra zima dela zavlekla, vendar bi veljajo preveč za izgovor, če bi ostali samo pri taki razlagi. Vzrokov je več in so vse bolj subjektivni kakor objektivni. Najprej razpisi kreditov! Dosledno se dogaja, da jih banke razpišejo prepozno za roke dovr-šitve, katere same določijo. Roki niti ne celega leta za izdelavo načrtov, dokumentacij, predračunov, razpisov del, pričetek in do-vršitev ne morejo biti realni. Strah, da bodo prošnje vložene prepozno in bodo šli krediti drugam, silijo podjetja in občine, da izdelajo predračune in dokumentacije nanagloma in zato btez zadostnega študija. Reševanje vlog mora prehoditi razne instance, in ker so krediti iz raznih virov, je že pri tem izguba znatna. Ves postopek je na ta način kampanjski, čeprav se proti kampanjskim akcijam že leta in leta borimo. Potem izvrševanje del! Bodimo odkriti in povejmo, da poteka delo pri gradnjah in adaptacijah včasih naravnost po polževo. Za delo. ki bi ga z večjim zagonom in večjo storilnostjo zaposlenih mogli opraviti v tednu dni, potrebujemo včasih dva tedna ali celo več. Kdor je imel potrpljenje, da si je v manjših ali večjih presledkih ogledal delo na gradbiščih. je opazil tako počasnost in tako nizko storilnost z delom zaposlenih, da je ni z ničimer mo- goče opravičiti. Prav v tem je — poleg zakasnjevanja rokov — tudi eden izmed vzrokov za podražitev prek predračunov. Podjetja zaračunavajo delo po urah ne glede na to, koliko je v uri bilo stvarno narejenega. Pregovor, da je čas zlato, velja tako samo za podjetja, ne pa tudi za investitorje, ki naj plačajo. Da se z zakasnitvami draži tudi material, ni treba posebej dokazovati. Nič hi potem čudnega, da dosežejo prekoračitve predračunov tudi do 50 in več milijonov dinarjev, kar obremeni mimo vsega drugega tudi amortizacijo in s tem rentabilnost. Če se iz izkušenj učimo, potem bo treba v bodoče najti drugačne rešitve. Predvsem bo treba dvigniti odgovornost in povečati storilnost. Če ne gre drugače, je treba seči po akordu. Mimo tega pe-nali ne smejo biti le na papirju. Treba je doseči stvarno odgovornost, saj gre za interese skupnosti, ki ne smejo biti oškodovani zaradi subjektivnih razlogov. R. R. Kot smo na kratko napovedali že v prejšnji številki, so bile preteklo nedeljo občinske revije mladinskih in otroških pevskih zborov v Ivopru, Škofijah in Šmarjah. Na sliki vidimo pevski zbor III, razredov koprske osnovne šole ».Janka Premrla-Vojka« pod vodstvom zborovodje Alberta Primožiča V soboto je bila občinska revija pevskih zborov tudi v Izoli, kjer je nastopilo pet zborov osnovne šole iz Izole In Dvorov, razen tega pa še ženski pevski zbor Mehanotehnike In moški pevski zbor kombinata Delamaris Okrajni reviji mladinskih pevskih zborov bosta še ta mesce, in sicer 21. aprila v Kopru in 28. aprila v Tolminu Na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Izola, ki je bila minuli petek, so predvsem razpravljali o pripravah na volitve. Sprejeli so odlok o določitvi številčnega sestava občinske skupščine ter o določitvi skupin v zboru delovnih skupnosti. Občinski zbor bo štel 20 odbornikov, zbor delovnih skupnosti pa bo sestavljen iz 15 odbornikov proizvajalne skupine, dveh odbornikov skupine prosvete in kulture, dveh odbornikov iz skupine zdravstva in enega odbornika iz skupne dr- [Dorov i koprclr V ČASU OD 24. DO 29. 4. 1963 Kraji, ki sestavljajo območje zbora volivcev Kraj in datum zbora Kraji, ki sestavljajo območje zbora volivcev Kraj In datum zbora I. MESTNO OBMOČJE VOLILNA ENOTA ŠT. 1 Zbor volivcev za del mesta Koper, ki obsega; Nabrežje JM, Nabr. P. Lumum-be, Planinčevo. Resljcvo in Glagoljaško ulico, Nazorjev in Muzejski trg VOLILNA ENOTA ŠT. 2 Zbor volivcev za del mesta Koper, ki obsega: Pristaniški trg, Kidričevo. Kocjan-čičevo. Mladinsko in Verdijevo ulico, Vcrgcrijev trg, Trubarjevo in Dellavalle-jevo ulico VOLILNA ENOTA ŠT. 3 Zbor volivcev za del mesta Koper, ki obsega: Petronijevo, Slnro in Dijaško ulico, Izolauska vrata, Bošadrago, Pekaruiško ulico. Ribiški trg, Opekarsko. Bizoviško, rsurlincvo, Mirensko in Brkinsko ulico, Destradijev trg, ulico ob strelskem jarku in ulico Pri vodnjaku VOLILNA ENOTA ŠT 4 Zbor volivcev ".a del mesta Koper, ki obsega: Trg revolucije, Gallusovo ulico, Ul, stare pošte. Gimnazijski trg. Sahlnijevo, Gregorčičevo. Kolarsko in Puntar-ko ulico, Muščev trg, Vcvkovo ulico, Kosovelov trg, Marušičevo, Krcljcvo in Pobego-vo ulico VOLILNA ENOTA ŠT. 5 Zbor volivcev za del mesta Koper, ki obsega: Cesto .JLA,' Carpacciov Irg. Kolari-čevo in 1'obočno ulico, Tomažičev trg, Solinsko, Rižansko, Naldinijevo in Valvasorjevo ulico ter Staničev trg. VOLILNA ENOTA ŠT. 0 Zbor volivcev za del mesta Koper, ki obsega: Gortanov trg, ulico Pri V. vratih, Vlačičevo, rsutarjevo. Ozko, Trlnkovo in Rrpuevo ulico, Prešernov trg, Deponti-jevo reber. Tominčevo. Miklavčičevo in Soško ulico, Ulico talcev. Ljubljansko ccjIo in Prečno ulico. VOLILNA ENOTA ŠT. 7 Zbor volivcev za del mesta Koper, ki ob-sern: Titov trg, Čevljarsko ulico, Triglavsko ulico, Ulico OF, Volaričevo ulico, Ul. agr. reforme in Kačjo ulico VOLILNA ENOTA ST. 8 Zbor volivcev za del mesta Koper, ki obsega: Župančičevo, Santorljevo, Budiči-novo, Kettejeva, Bavarsko, Turaovo, Ga-ribaldijevo in Dimnikarsko ulico VOLILNA ENOTA ST. !) Zbcr volivcev za del mesta Koper, ki ob-sera: Cankarjevo. 1'onzulsko ulico, Te-lovadtvški trg. Goriško ulico, Giordanov trg, Zlat»'evo. Grudnovo, Obzidno, Za-druitio, Kumarjevo, Vrtno, Kmečko, Gasilsko in Levjo ter Gramšljev lrg. VOLII,NA ENOTA ŠT. 10 Zbor volivcev za fiel ipesla lvfibcr. kl obsega: Vnjkovo nabr., Lazarctsko, Kamnito, Bnžičevo, Tovarniško In Krpanovo ulico. VOLILNA ENOTA ŠT, 11 Zbor \oii ., v zn del mesta Koper, ki ob-x?::a: iu: 13. mn.ia, Tomšičevo, Jurčičevo, Levstikovo, Srcbinifcvo, Novo in Stritarjevo ulico VOLILNA ENOTA ŠT. 12 Zbor volivcev za de! mesta Koper, ki ob-su';:.i: Rozmanovo, Jenkovo In Erjavčevo ulico VOLILNA ENOTA ST. 13 Zbor voliv za ii»l mesta Koper, ki ob- 25. 4. 1003 ob 20. url v go-sega: Istrsko c«sto od št- 37 rin 107,' Mar- stl,ni »Na obali« Zusterna kov., Letoviško, Gozdno in Strmo pot, Dolgo reber. Mejno pot in naselje Seme-dela VOLILNA ENOTA ŠT. 14 Zbor volivcev k« del mesta Koper, ki 2«. 4. 1963 ob 20. url v pro-oli.-.f-a: S"iar'.ko In Vanranelsko cesto, štoru podjetja »Vino« Ko-Stransko ulico in »aselja: Salara, Kara- Pcr pel, Bošamarin in Manžan VOLILNA ENOTA ST. 15 Zbor vclivcr,- za d 1 m»sta Koper, ki oh- 2(i. 4. 1903 ob 20. url v dvo-segn: TrH>r;i>.sko. škoc.inn-.ko In Gi"1' " o rani podjetja »Vino« Koper pot. !T~h'. ko cest". I:-*r-ko ce.'to od št. 1 do 31 in n:r,.'I,ia: Skocjau In Triban 24. 4. 1903 ob 20. uri v sejni dvorani ObLO Koper 24. 4. 1903 ob 20. uri v mali dvorani gledališča 21, 4. 1963 Ob 20. url v gostilni »Pri Istranki« Bošadraga 24. 4. 1D63 ob 20. url v dvorani Zavoda za soc. zavarovanje Koper 25. 4. 1903 ob 20. uri v sejni dvorani ObLO 23. 4. 1963 ob 20. uri Circolo ¡tal. di cultura 25. 4. 1903 ob 20. uri v mall dvorani gledališča 26. 4. 1963 ob 20. uri v sejni dvorani ObLO Koper 20. 4. 1963 ob 20. url Circolo Ital. di cultura 20. 4. 1963 ob 20. uri v mali dvorani gledališča 25. 4. 1963 ob 20. url v dvorani v Semedell 26. 4. 1963 ob 20. uri v dvorani v Semedeli VOLILNA ENOTA ŠT. 17 Zbor volivcev za naselji Pobegi in Cezarji Zbor volivcev za naselja; Pridvor, Potok in Kocjančiči VOLILNA ENOTA ŠT. 18 Zbor volivcev za naselje Ankaran VOLILNA ENOTA ŠT. 19 Zbor volivcev za naselja: Hrvatini, Ea- rižoni, Kolomban, Cerej in Premančan VOLILNA ENOTA ŠT. 20 Zbor volivcev za naselje Spodnje Škofije Zbor volivcev za naselje Jelarji VOLILNA ENOTA ŠT. 21 Zbor volivcev za naselje Zgornje škofije Zbor volivcev za naselje Plavje Zbor volivcev za naselje Tinjan VOLILNA ENOTA ŠT. 22 Zbor volivcev za naselji Gažon in Serga-ši Zbor volivcev za naselje Grintovec ZUtir volivcev za naselja: Vanganel, Bo-nlni in Centur VOLILNA ENOTA ST. 16 Zbor volivcev za naselje Bertokl 27. 4. 1903 ob 20. url zadružni dom v Vaiiganelu 27. 4. 19G3 ob 20. uri v zadružnem domu Bertoki VOLILNA ENOTA ŠT. 23 Zbor volivcev za naselji Šmarje in Gri- njan Zbor volivcev za naselja Pomjan, Fje-roga, Dilicl in Zupančiči VOLILNA ENOTA ŠT. 24 Zbor volivcev za naselje Koštabona Zbor volivcev za naselje Puče Zbor volivcev za naselji Krkavče in Brič VOLILNA ENOTA ŠT. 25 Zbor volivcev za naselji Marezlge In Mon- tinjan Zbor volivcev za naselja Truške, Trsek, Bočaji in Kozloviči Zbor volivcev za naselje Lopar VOLILNA ENOTA ŠT. 20 Zbor volivcev za naselje Babiči Zbor volivcev za naselja Boršt, Labor in Glem VOLILNA ENOTA ŠT. 27 Zbor volivcev za naselje Dekani VOLILNA ENOTA ŠT. 28 Zbor volivcev za naselje Črni kal Zbor volivcev za naselja Rižanf, Čepki, Rožar, Krnica in Kortlna ter Stepani Zbor volivcev za naselji Osp in Gabro-vica Zbor volivcev za naselji Kastelec In So-cerb VOLILNA ENOTA ŠT. 29 Zbor volivcev za naselja Crnotiče, Pra- proče in Brcžcc Zbor volivcev za naselja Loka, Bezovica in Podpeč Zbor volivcev za naselja Hrastovlje, Dol in Zanigrad VOLILNA ENOTA ŠT, 30 Zbor volivcev za naselja Gračlšče, Pole- tiči, Butari, popetre in Zabavlja Zbor volivcev za naselje Kubed VOLILNA ENOTA ST. 31 Zbor volivcev za naselja Movraž, Smok- vica in Dvori Zbor volivcev za naselja Sočerga, Marsi-či, Olika, Luklni, Karli, Pisari. Peraji, Seki in Sokoliči Zbor volivcev za naselji Trebeše in Tu-Ijaki VOLILNA ENOTA ŠT. 32 Zbor volivcev za naselja Gradln, Brezovica In Abltantl Zbor volivcev za naselja Tonolovec, Bel-vedur, Močenigl In širči in Koromači, Hrvojl Zbor volivcev za naselje Pregara 27. 4. 1963 ob 20. uri zadružni dom Pobegi 27. 4. 1963 ob 20. uri v zadružnem domu Pridvor 23. 4. 1903 ob 20. uri v bolnišnici Ankaran 20. 4. 1963 ob 20. uri v dvorani Hrvatini 26. 4. 1963 ob 20. uri v zadružnem domu Sp. škofije 25. 4. 19G3 ob 20. uri v kulturnem domu Jelarji 23. 4. 1903 ob 20. uri v zadružnem domu Sp. škofije 27. 4. 1903 ob 20. uri v šoli Plavje 26. 4. 1963 ob 20. uri o običajnih prostorih v Tlnjanu 20, 4. 1963 ob 20. uri v gostilni Gažon 26. 4. 1903 ob 20. url v običajnih prostorih v Grintov-cu 25. 4. 1963 ob 20. uri v zadružnem domu Šmarje 25. 4. 1963 ob 20. uri v gostilni Pomjan 23. 4. 1903 ob 20. uri v kulturnem domu Koštabona 25. 4. 1903 ob 20. uri v kulturnem domu Puče 23. 4. 1963 ob 20. uri v zadružnem domu Krkavče 26. 4. 1903 ob 20. uri v zadružnem domu Marezige 20. 4. 1963 ob 20. uri v šoli Truške 26. 4. 1963 ob 20. uri v kulturnem domu Lopar 20. 4. 1963 ob 20. url v gostilni Babiči 26. 4. 1963 Ob 20. uri v kulturnem domu Boršt 29. 4. 1903 ob 20. uri v zadružnem domu Dekani 29. 4. 19G3 ob 20. url v gostilni Črni kal 29. 4. 1963 ob 20. url v šoli Rižana 29. 4. 1963 ob 20. uri v dvorani v Ospu 20. 4. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih v Kastelc.u 29. 4. 1963 ob 20. uri v šoli Crnotiče 29. 4. 1963 ob 20. uri v šoli Loka 29. 4. 1003 ob 20. url v gostilni Hrastovlje 27. 4. 1903 ob 20. url v kulturnem domu Gračišče 27. 4. 1063 ob 20. url v gostilni Kubed 27. 4. 19G3 ob 20. uri v kulturnem domu Movraž 27. 4. 1963 ob 20. url v zadružnem domu Sočerga 27. 4. 1963 ob 20. uri v stari šoli v Trebešah 27. 4. 1063 ob 20. url v šoli Gradin 20. 4. 1903 ob 20. uri v šoli Topolovec 27. 4. 1963 ob 20. uri v šoli Pregara žavne uprave in družbeno političnih organizacij. V proizvajalni skupini bo zastopal gospodarsko panogo kmetijstva po en odbornik. Iz tega sledi, da bo imel sam kombinat Delamaris v zboru delovnih skupnosti 6 odbornikov, Mehanotehnika 3, podjetje Stavbenik enega ter vse ostale gospodarske organizacije in privatni obrtniki 5 odbornikov. Nadalje je ljudski odbor določil število volilnih enot, ki jih bo za vsak zbor 20 in se bo na vsaki volilni enoti volil po en odbornik. Za predlaganje kandidatov je ljudski odbor določil za občinski zbor 22 zborov volivcev ter prav tako 22 za zbor delovnih skupnosti. Predsednik ljudskega odbora je opozoril odbornike obeh zborov, da je treba v zvezi z volitvami zbuditi visoko politično aktivnost, zato bodo morali predvsem sedanji odborniki aktivno sodelovati v vseh predvolilnih pripravah. Na skupni seji obeh zborov je bila v zvezi z volitvami imenovana občinska volilna komisija, ki jo bo vodil Dušan Puh, sodnik okrožnega sodišča v Kopru, taj- PROMET LUKE KOPER V PRVEM ČETRTLETJU 1963 V letošnjih prvih treh mesecih je tovorni promet LUKE KOPER nasproti istemu razdobju lanskega leta znatno porasel. Do 3t. marca je bilo pretovorjeno skupno 106.713 ton blaga, od tega 10.856 ton tovora v izvozu, '80.452 ton v . uvozu, v tranzitu je bilo 10.655 ton blaga, medtem ko je obalni promet zabeležil komaj 4750 ton tovora. Mesec marec je bil po količini pretovorjenega blaga najmočnejši, odkar je bilo ustanovljeno podjetje LUKA KOPER. Novi mesečni rekord pretovorjenega blaga znaša 47.896 ton, od tega 4979 ton tovora v izvozu, 36.549 v uvozu, 4022 ton v tranzitu in 2347 ton v obalnem prometu. V letošnjem letu lahko ugotovimo izreden porast tranzitnega blaga v primerjavi z lanskoletnim prometom, ki je v celoti že presežen. nik komisije je Davorin Reščič, uslužbenec ObLO Izola, za člana Jernej Humar, upravitelj osnovne šole v Izoli. Vsi trije člani imajo namestnike in komisija sklepa le v polnem sestavu. Občinski ljudski odbor je dalje sprejel več sklepov, odlokov ter imenovanj. Pomembnejši pa je sklep, da bo tudi občina Izola soustanovitelj združenega časopisa »Slovenski Jadran« in »Primorske novice«, ki bo začel s 1. majem izhajati pod novim naslovom. Zaradi ureditve priznavalnin udeležencem NOB in zagotovitve sredstev je ljudski odbor na predlog organizacije združenja borcev in sveta za socialno varstvo sprejel odlok o ustanovitvi sklada za borce in v zvezi s tem imenoval upravni odbor sklada, ki bo sklad vodil in dajal potrebno pomoč. R. D. 9. 4, in 12. 4. 1963 so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli kot krvodajalci: DELAMARIS: Slavka Gregorič, Bogomila SulIC GOSPODINJA IZ IZOLE: Polda Buh GRADIŠ KOPER: Jože Canadi. Bori-vo.1 Ilič, Miroslav Miletič. Rudi Novak. Danilo Raičič LUKA KOPER: ivan Božič ObRK IZOLA: Bažana Ban PRIMORSKI TISK: Maks Jeretina, Drago Radlšič SLAVNIK KOPER: Kemigij Babič, Giovani Fregonese. Julij Jerman, Vlado Jurman, Bogomil Kavrečič, Peter Rotter, Franc Skabar. Emil Zabar STAVBENIK IZOLA — PODRUŽNICA KOPER: Paskval Babič. Friderik Stuhec STIL KOPER: Ivan Berlot. Marija Gol.ia. Aldo Pucer, Rosana Toškan, Mira Zeinski, Boris Žužek ŠCKS KOPER: Zdravko Rebec TOMOS KOPER: Jože Bajželj, Oskar Barut, Marija Bertok. Jože Blokar, Hilarij Bučinel, Alojz Centrih, Kristina Colner. Božidar Dipalo, ing. Luciano Fiorencis, Ivan Gabrijel-čič, Karlo Gregorič, Viktor Jako-min, Jože Jarkovič. Franc Krajnc, Elda Maklič, Rudolf Marolt, Mario Marsič, Karmela Ogrin, Ivanka Požar, Vinko Pelicon, Slane Ponoma-renko, Milan Povhe. Ivanka Puntar, Terezlia Račlč. Ivo Skok, Bogdan Sotenšek. Karlo Stančič. MIlan Tenčič, Marija Toskan.. Franc Udo-vič, Ivan Uršič, Izidor Valand. Jože Volmut, Peter Vončlna, Anica Vu-ga, ing. Klement Vuea. Srečo 2er-jc-- V Se o » Preden sem se lotil pisanja teh vrstic, sem bil v dokajšnji dilemi, ali ima sploh smisel odgovarjati na član-čič, ki ga je pod firmo Občinske zveze za telesno vzgojo napisal in podpisal njen sekretar Franc Brojan, Po pravici povedano, če bi bil pod člankom podpis tovariša Brojaua, ne bi na njega odgovoril in mu pustil 7a-dosčenje, da je »zmagal« v papirnati vojni. Toda ker se je pod člankom znašla organizacija, sem prisiljen odgovoriti na popačena dejstva, ne zaradi primera Reke. ker ni niti tako zelo pomemben, ampak zaradi blatenja športnega poročanja, ki je imelo en sam namen, povedati na dostojen način, da nismo izrabili ugodne priložnosti za gostovanie Reke in da se lahko na tej napaki nekaj naučimo. Ker je občinska zveza za telesno vzgojo (beri tov. Franc Brojau) zgostila svoje »argumente« v točkah, se bom tudi jaz poslužil podobne oblike, 1. Vso zadevo okrog Reke te vodil izključno tov; Franc Brojan In niti predsednik zveze tov. Marlan Zerial ni vedel, za kaj gre, kar ml je sam In tudi ob prisotnosti raznih športnih funkcionarjev večkrat zatrdil, Po naknadnih Informacijah tudi drugi člani zveze niso imeli o stvari niti pojma. 2. Ko je tovariš Brojan dva meseca (!) iskal gradivo zn svoj famozul čln.n-čič (kritika je namreč, izšla že sredi februarja), se je dohro zavedal, da graja leti pravzaprav samo nanj, saj v članku ni niti z eno besedo napadena občinska zveza za telesno vzgojo. V članku namreč dobesedno piše »ozkost posameznih funkcionarjev«, ne pa »ozkost občinske zveze za te-lezno vzgojo«. Takrat namenoma nisem grajal tovariša Brojaua. in če ne bi bilo žaljivega napada, ga tudi tokrat ne bi imenoval, ker je šlo pravzaprav bolj za nerodnost, ker nam ni uspelo obdržati Reke in bolj za opozorilo, da se take stvari v prihodnje ne bi ponavljale, kot pa zn nekakšno vlačenje imen po časopisih. Čeprav je vse to bilo Iz članka jasno razvidno, si je vendar tovariš Brojan nad"l plašč organizacije, v kateri je sekretar, in po dveh mesecih vso skupaj s spremnim pismom poslal rrclnkciii, ne da bi o tem sploh razpravljal odbor občinske zveze. 3. Ne vem po kakšni liniji je nrišlo pismo Reke, niti ne mislim razpravljati o tnko imenovanih »ai'giini»r.tlti-< Najboljši argumenti so namreč Usti ki so se dogajali pred dvema mesecema. En tak argumenL je na primer dejstvo, da je tov. Brojan mene oseli-no vprašal, kakšne finančne pogoje naj postavijo in sam osebno mi je govoril, ali naj bi bilo to pet tisoč ali osem tisoč din dnevne. Posamezni funkcionarji Tomosa, ki jili tovariš Brojan imenuje v spremnem pismu »neodgovorni ljudje z ulice«, so dobili po razgovorih s funkcionarji neke povsem drugačen vtis, kot piše tov. Brojan. C:e bi bilo res, Ua je I.abin v vsakem pogledu boljši od Kopra, je res nekoliko nelogično, kaj naj bi predstavniki Reke delali tri dni v Kopru in čemu bi se pogajali za stvar, katera se lahko v Labinu vsestransko hi lepše izpelje. A' kolikor bi želel tov. Grojan še naprej polemizirati, upam pa, da toga ne bo želel, bo pač moral k svojim izjavam priključiti še izjave »neodgovornih ljudi Iz ulice«, da bodo o stvari povedali svoje mnenje. t'e bi namreč tovariš Brojan vprašal za nasvet nogometne funkcionarje Tomosa, ki imajo prakso glede gostovanj nogometnih moštev, oziroma sploh, če lil zadevo vedel širši krog, bi vsekakor imela drugačen epilog, kot ga je imela. Mislim, da bi bilo prav, če v prihodnje naši športni funkcionarji ne lil tako reagirali na kritiko, kajti to ni prvi primer, da smo na članek v športni rubriki dobili skrajno žaljivo pismo. Ali ne bi bilo bolj primerno, tla bi dva meseca, ki jih je tovariš Brojan porabil za zbiranje gradiva za odgovor, porabil raje za reševanje vrste perečih vprašanj, ki jih Ima rešiti občinska zveza za telesno vzgojo in športni novinarji bi mu in mu tudi bemo v bodoče na tem področju nudili vso pomoč. Ljuban Omladlč * * * ŠE NEKAJ PRIJATELJSKIH SREČANJ V pripravah za začetek spomladanskega prvenstva v okrajni nogometni ligi je koprski Tornos premagal Šmarje z 8:0. V Postojni ie domače moštvo igralo neodločeno z ajdovskim Primorjem 2:2. V srečanju mladinskih moštev Gorice in Delamarisa šo zmagali lzolčani z 1:0, ¡r->■ ¡¡KA / ■■■ ¡v--: ■ . ■ V)':'*"''"..-.'. Naglo spreminjanje gospodarske strukture naše države z industrializacijo. vključevanjem v mednarodno delitev dela, vedno večjim izvozom in uvozom ter pospešenim tempom Življenja povzroča, da narašča oci leta do leta tudi naš pomorski promet. Tega smo se zavedali že prva leta po osvobojenju, zato smo pričeli večati pristanišča vzdolž Jadrana in graditi nova. Največji med temi novimi, ki pa sta ie vedno v izgradnji, sta Bar in Ploče. Tretje je Koper, Če pogledamo na zemljevid, bomo takoj opazili, da se glede pomorskega prometa deli naš Jadran na tri dele, severnega, srednjega in južnega. Severni zajema Kvarner z Istro, srednji Dalmacijo od Zadra do Dubrovnika, južni pa črnogorsko Primorje. Vsak teh delov ima svoje lastno gravitacijsko območje v obsegu naše listne države, glede tujega zaledja, in s tem tranzitnega prometa, pa je vsekakor najvažnejši severni del. Srednji del pride komaj še v poštev za tranzit, vzrok za to je težavna železniška povezava. Vzporedno z morsko obalo potekajoče Dinarsko gorstvo ne dovoljuje lahkih in kratkih povezav z zaledjem, V tem predstavljajo edino povoijnejšo izjemo Ploče z Neretvansko dolino v ozadju, na nje-nem koncu pa se dviga Ivan.i planina, kier mora železnica premagati precejšnjo višino, katere tudi predor ne zmanjšuje dovolj pomembno. Južni del bo dobil neposredno povezavo šele z dograditvijo želcznice Beograd —Bar. Ta železnica, katero gradimo že vrsto let. bo potekala sicer po zelo ncprikladnem ozemlju skozi soteske in predore in vstran od večjih krajev, bo pa vendar predstavljala precej direktno povezavo Podonavja z Jadranom. Gradbeni stroški bodo izredno visoki. Kilometer proge bo. nedvomno med najdražjimi v Evropi, Tranzitno bi na to progo in barsko pristanišče gravitirali vzhodna Madžarska in zahodna Romunija. Vendar je problematično, koliko bi Romunija dajala prednost temu tranzitu pred Donavo in lastnimi črnomorskimi pristanišči. Ogromna kopenska, daljava ne govori v prilog take tranzitne usmeritve. Povsem drugačen je položaj severnega dela Jadrana. Tranzitno stoje za njira štiri države, od teh Avstrija v celoti, Modžarska po znatnem delu, Češkoslovaška in Zahodna Nemčija pa s svojimi najjužnejšimi ozemlji. Za Avstrijo in Madžarsko je v vsakem oziru- prikladncjši tranzit čez Jadran, :a Češkoslovaško in Bavarsko v Zahodni Nemčiji pa vsekakor v primerih, ko gre za usmerjanje prekomor-skega prometa v Sredozemlje. Afriko, Azijo in Avstralijo. Ladje, ki obratujejo z izhodiščem ali povratkom v severnoevropskih pristaniščih, morajo v prometu z navedenemi celinami ob-pluti vso zahodno Evropo in nato pre-pluti še vse Sredozemlsko morje od Gibraltarja naprej. Kakor v gospodarstvu kot celoti, tako vlada tudi v pomorskem tranzitu načelo: ceneno in naglo. Ceneno je le najkrajše prevažanje po kopnem do Dristanišča ali od pristanišča do naročnika. najkrajše pa je pomembno še posebej Dri blagu, ki se hitro kvari. C'e želimo Jugoslovani pritegniti r.a svoja pristaniiča kolikor mogoče več tranzita zalednih sosedov, jim moramo omogočiti kratko in naglo ter s tem ceneno prevažanje. V nasprotnem primeru se bo njihov tranzit usmerjal drugam in dejstvo je, da se v veliki meri tudi res usmerja. Kratek kopenski promet jim sicer lahko nudimo, ne pa tudi dovolj naglega. Vzrok za to je pomanjkanje zmogljivosti naših n.iim najbližjih pristanišč, predvsem Reke. Reka skuša sedaj reševati težave z gradnjo pomožnega pristanišča v Bakru, dasi bo ooerativna obala tam precej dra-gp, in uoorabl.ianjem malih zmogljivosti Pulja in Rovin.ia. Vendar moreta ta dva kraja razbremeniti reško pristanišče samb z dovajanjem našega lastnega tovora, ker velike transoce-anske ladje v Pulju ln Reki ne morejo pristajati. Tranzitni promet ostaja tako še dalje resnično mogoč samo čez Reko ali čez Koper. Edina resnična razbremenitev Reke je zato naše koprsko tovorno pristanišče, ker ima pogoje za pristajanje velikih transoceanskih ladij, ker je najbližje celinskemu zaledju srednje Evrope in ima skoraj neomejene možnosti za nadaljnjo in pri tem še najcenejšo izgradnjo operativnih zmogljivosti. To je edina matematično jasna stvarnost in to bi moralo biti zato tudi vodilo naše vse-državne pomorske tranzitne politike, če želimo s tranzitom povečati pritok deviz in izboljšati tudi s to dejavnostjo — ki se nam v ostalem sama ponuja — svojo zunanjetrgovinsko bilanco, Ki v: - ••^•"/•^v:.- \>. *v.\.. v// >v, -t; i.. fiL Vi Vb H Urejuje uredniški odboi Glavni In odgovorni urednik Rastlco Bra-daškja. Izhaja vsak petek, izdaja CZP Primorski tisk Koper. Ured nlžtvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 25-470 Posamezen izvori 20 din Letna naročnina 800 din. za Inozemstvo 2,200 din sli 3,5 amer. dolarja Bančni račun 8112-11-1-1(11 pri podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo Stavek In kližeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. I ■Ä-v S: §P m* V.-". •V iW-WVvV i'.-. ^ s vi^ * m Kopru smo kot upravnem, gospodarskem in :adeva poulični red in čistočo, pa tudi uredite in kulturnem središču novega primorskega okraja hudo na psu, kar „,--. . - . ------, . - ----- — editev in snago po mestnih nasadili. Ccz vso zimo je bilo zlasti po sied- i P,"i° st.anJe> Pravkar pa so jih začeli delavci komunalnega podjetja malo urejati. Zal pa ostajajo neurejeni Problemi v zvezi s tem. Slika lepo kaže zapuščeni park v starem pristanišču, ki ga ne bo mogoče uredili, ¡„1,1 ? i , 0 ,str,apJeni tudi gradbeni elementi in skladišče lesa na tem prostoru — kar je bilo že sklenjeno, a je zai ost.-uo le pri sklepu. Treba bo več vztrajnosti in zavestnega reševanja problemov, s stališča turistične perspektive. se Piran je nabavil smetarski avtomobil in imato službo veliko bolje urejeno kot Koper, še v Izoli bolj skrbijo za mestno čistočo — le v našem glavnem mestu nekaj ni prav in to lio treba čimprej urediti šestčlanska ženska košarkarska liga, ki pa se je ekipa iz več razlogov ne more udeležiti, dočim podzveza ni organizirala nobene lige. V razgovoru s predsednikom postojnske podzveze tov. Prinči-čem smo izvedeli, da bo le-ta or-danski pouk. Pravih košarkarskih ganizirala turnir ženskih ekip na-žog si še ne morejo privoščiti, a šega okraja. V juniju pa bo KZS so tudi navadne gumijaste dobre, organizirala republiško mladinsko Košarkarski klub Nanos je po- prvenstvo za ženske. Uspeh pa je zval vse te samorastnike, da se predvsem odvisen od igralk ter vključijo v klub in trenirajo z njihovega odnosa do sodelovanja mladinsko ali pionirsko ekipo, na treningih. Vsako leto izgubi ligaško moštvo Mladinsko moštvo bo nastopilo nekaj igralcev zaradi odhoda na v okrajni ligi izven konkurence, študij. Pionirsko, mladinsko in poleg tega pa se bo udeležilo re-žensko ekipo trenirajo igralci pr- publiškega prvenstva za mladince Južnoatlantska linija: BLED je okoli 14. aprila odplula proti Casablanki, kamor bo prispela okoli 21. aprila BOHINJ je prinlula 11. aprila v Sal-vador in nadaljevala pot proti Barceloni, kamor bo prispela okoli 27. aprila BOVEC bo okoli 17. aprila prispela v Rio de Janeiro, okoli 24. aprila pa v Santos ZELENGORA je prispela 11. aprila v Abtdjan. okoli 20. aprila pa bo vrgla sidro v Dakarju POHORJE ie okoli 14. aprila priplula v Takoradi, 18. aprila bo v Temi Linija okoli sveta: GORANKA je okoli 15. aprila priplula v Cočhin, 20. aprila pa bo v Madrasu , TRBOVLJE je v japonskih pristaniščih in bo 20. aprila odplula proti San Diegu TOVARIŠ UREDNIK! Večkrat zasledim v vašem tedniku pisma bralcev, v katerih poročajo o svojih pogledih na naše razmere in družbo, ki 'ni vedno realen odraz naše socialistične stvarnosti. Človek se mora truditi, da pride na pošten način do najosnovnejših življenjskih potreb. Tega se dobro zavedamo tudi gospodinje iz Pobegov in Cezarjev, ki na-kupujemo v trgovini živil, poslovalnici koprske »Jestvine«. Omenila sem že, da mora člo-velf umno in pametno gospodariti, če hoče kljubovati sorazmerno visokim cenam naših prehrambenih artiklov. Zato ni vse- < eno, če plačamo v naši trgovini za 95 dkg kruha (ali še manj!) 100 dinarjev. Tako sem prišla do »boleče točke«, o kateri bi se rada z vami (in vsemi bralci »Slovenskega Jadrana«) pogovorila. Če boste kdaj potovali skozi naselja od Kopra do Pridvora, boste zlahka sliSali take in podobne opazke: »Eh, trgovci! Oni znajo živeti!«, ki se nanašajo na domače trgovce. Odnos do strank v naši trgovini je že tako mučen in nesramen, da je že zdavnaj presegel vse anekdote o »trnovski vagi«. Mislim predvsem na tovariša poslovodjo, ki ima za seboj že dolgoletno prakso in si je najbrž prav ■ zaradi tega ustvaril privilegiran položaj, da za pultom prinaša na dan povsem osebne zadeve strank, kijih ima »na piki«. To smo seveda tiste gospodinje, ki odkrito povemo, kje je kaj narobe. Mnoge med nami, ki pošiljamo otroke naku-povat, raje tiho požremo ukradene dekagrame, kakor pa da bi se spovri.jele s tovarišem poslovodjo. Posebno kočljivo je, če zahtevaš pojasnila, ko tovariš poslovodja malica v gostilni. Takrat se lahko pripraviš na kopico žaljivk in psovk. Vse gospodinje složno zahtevamo, da se odnos v naši trgovini spremeni, ker se zavedamo, da je trgovina za kupca, ne pa za trgovca. Še mnogo bi lahko napisala o razmerah po naših vaseh, predvsem tudi v mesnicah, vendar pa mislim, da je za prvo javno opozorilo dovolj. Kljub temu bi še opomnila sanitarno inšpekcijo, če bo slučajno kdaj zašla v našo trgovino, da si pobliže ogleda mu-relično marmelado v tubah. Ta ima leto proizvodnje 1959 z opazko »Rrok trajanja tri mesece«. Prizadeta gospodinja SKRB ZA NARAŠČAJ Košarkarsko igrišče v Gregor- | čičevem drevoredu v Postojni je s zasedeno ves dan. Od ranega ju- | tra pa do poznega večera mladi- p na s pridom uporablja ta objekt | za svoje športno izživljanje. Poleg | košarke igrajo tudi nogomet ter | rokomet, tu so tudi kotalkarji, ki ¡5 so lansko leto pričeli z rednimi | vajami. Natrpanost nam kaže na | pomanjkanje športnih objektov v £ mestu. Mladine je dovolj, da bi vega moštva. V okviru republike obstaja le meseca junija. Franc JurcA «filllp S.; y i,;;;;;.- ■xSSHtSOKll®1 . t v;"- -' • ;; ;¿K?';- ■■ ¿ .V.' I . „ •'-;/• • 'vtvs-vv " - , . v": Kot. rta že nismo tik pred vrati turistične sezone in kot da Koper ni turistično mesto: takšne so že tedne in tedne ceste ln ulice po mestu! Se več: če smo središče, glavno mesto enega najvidnejših turističnih področij Jugoslavije, če smo tako rekoč vrata v našo deželo, če smo ob najbolj odprti meji sveta v nenehnem stiku s tujino — potem nas mora biti še bol.i sram sramotnega stanja naših mestnih komunikacij. Za odlašanje popravila nemogočih cestišč ni nobenega opravičila. Te dni smo že videli prve avtobuse tujih turistov v našem mestu, prihajajo v vse večjem številu že tudi posamezni avtomobilisti, mi pa jih sprejemamo z razbitimi in zanemarjenimi cestami. Vsem nam jc jasno, da jih bo treba popraviti — zakaj jih ne bi takoj!? iff Ü l IÜII Ük .5, II m ilSIlBili 1R3! WH :: .lil lahko uspešno gojili vse vrste m i >s-i Sli /.v'"..', ti športnih panog. Pričelo se je lepa Načrti za stadion so bili izdelani, celo nekaj zemeljskih del je bilo opravljenih, a vse je ostalo samo pri tem. Ze pred pričetkom dopoldanskega pouka so na košarkarskem igrišču dijaki, ki stanujejo izven mesta in se vozijo z vlaki in avtobusi v šolo. Tudi na vaseh ni- ___________ ma-io dovoli možnosti za športno ustanovah in podjetjih precej šahovskih j .. "J . , J . ,.„,. „_„i,2y.rn minskim društvom kot matično šahovsko, organizacijo izzivljanje, zato kar prehitro »a ^"^Tranih šahistov, med njimi zlasti veliko mladine. Nadvse presenetljivo zvoni šolski zvonec in oznani ko- ''¡n zanimlvo je tla je v Tolminu tudi precej mladih šahistlc, ki se vneto nec njihove tekme. Dopoldne se posvečajo plemeniti šahovski igri, kot nam prikazuje naša podoba iz klubske menjavajo dijaki, ki imajo popol- sobe jla v Tolminu tolmlriski komuni vlada izredno živahno šahovsko življenje. Razen šahovskega društva, ki ga nadvse požrtvovalno votli Jožko Torni. Je po šolali, .....tjih precej šahovskih aktivov, ki so tesno povezani s tol- V komuni je nad 100 ♦ ♦ ♦ « ♦ J « « A * t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * » ♦ » i i * * ♦ O Izvršni odbor zveznega odbora SZDL je na seji 6. aprila, na lcateri so obravnavali naloge Socialistične zveze v predvolilni dejavnosti, sprejel predvolilni razglas. Izvršni odbor se je obrnil na jugoslovanske narode z naslednjim razglasom: DRŽAVLJANI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! V maju in juniju bomo volili predstavnike v občinske, okrajne in republiške skupščine in zvezno skupščino. To so prve volitve, ki jih bomo imeli na načelih nove ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. Nova organizacija skupščin omogoča, da pride v predstavniška telesa vseh družbeno-političnih skupnosti mnogo več delovnih ljudi neposredno iz proizvodnje in družbenih dejavnosti, da pridejo v sklepih skupščin šc bolj do izraza težnje delovnega človeka, da se še močneje razvije neposredna socialistična demokracija. DELOVNI LJUDJE MESTA IN VASI! Minilo je dvajset let od tistih dni, ko so bili v Jajcu položeni temelji nove Jugoslavije. Z vašim bojem in ustvarjalnostjo je bilo ustvarjeno vse tisto, na kar smo lahko ponosni. V boju za svobodo, za zgraditev socialistične družbe svobodnih ljudi in enakopravnih pobratenih narodov so bile izbojevane velike zmage. V zadnjem petletnem obdobju so nastale daljnosežne spremembe na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja: Na široko se je razvil sistem samoupravljanja v delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih, predvsem v komuni; vsak deseti volivec odloča v enem izmed organov samoupravljanja; vsak četrti proizvajalec je bil član delavskega sveta; zgradili smo temelje socialističnega sistema delitve po delu v vseh družbenih dejavnostih; celotni družbeni proizvod in narodni dohodek sta v zadnjih petih letih narasla za polovico; in-dijitrijska proizvodnja je naraščala po stopnji, Id sodi kljub določenemu zaostajanju v zadnjih dveh letih med največje; kmetijska proizvodnja je za tretjino večja, kakor je bila pred petimi leti: posebno velike uspehe je dosegla družbeno organizirana, proizvodnja; število zaposlenih je večje za 900.000 ali za tretjino večje kakor pred petimi leti; ustvarili smo pogoje za skrajšanje delovnega časa; vsak peti Jugoslovan se šola; socialno in zdravstveno varstvo zajema malone vse prebivalstvo; za to varstvo porabimo dnevno približno poldrugo milijardo; stalno, čeprav, neenakomerno, se zboljšujejo življenjski pogoji delovnega človeka; letno zgradimo nad 100.000 stanovanj. Dosledno zavzemanje socialistične Jugoslavije za obrambo miru, za zmago politike sporazumevanja in enakopravnega sodelovanja vseh držav ne glede na njihovo družbeno ureditev ji je zagotovilo v svetu velik ugled. Socialistična Jugoslavija bo tudi v prihodnje korakala pod zastavo miru, družbenega napredka in socializma skupaj z vsemi narodi sveta, ki vidijo svojo prihodnost in prihodnost človeštva v miru in v družbenem napredku. Držeč se načela, da je boj narodov za nacionalno osvoboditev in za odpravo vseh oblik kolonialnega zatiranja sestavni del boja za mir, miroljubno ko-eksistenco in napredek, je Jugoslavija stalno in vsestransko podpirala boj narodov za svobodo in neodvisnost. Jugoslavija je bila in bo borec za ekonomsko in politično enakopravnost narodov in držav. DELOVNI LJUDJE — GRADITELJI SOCIALIZMA! V družbenem in gospodarskem razvoju smo zadevali na težave in lastne slabosti. Težave smo odstranjevali, slabosti pa premagovali. Nanje sta vedno odločno opozarjala Centralni komite ZKJ in tovariš Tito. Tudi v bodoče bomo morali odkrito govoriti o njih in odločno odklanjali vse slabosti in težave, ki nastajajo na poti našega razvoja. Da bi iz temeljev zatrli vse tisto, kar zavira naš socialistični razvoj in še hitreje uresničevali cilje, napisane na zastavah naše revolucije, so potrebni zavestni napori vsakega posameznika, slehernega organa delavskega in družbenega samoupravljanja in vseh organiziranih družbenih sil. Hitreje bomo napredovali, če bomo odločneje razvijali samoupravljanje kot največjo pridobitev delovnega človeka in se vztrajno borili zoper vse antisocialistične pojave, zlasti proti birokratizmu, malomeščanski brezbrižnosti, lokalizmu in drugim oblikam sebičnega pozabljanja na interese delovnega človeka in skupnosti. V tem boju sta program ZK in nova ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije močno orožje v rokah slehernega državljana, njegovih organov in organizacij. DELOVNI KOLEKTIVI! Dosledna uporaba načela delitve dohodka po delu bo okrepila delo kol osnovno merilo človekove vrednosti, kot temelj odnosov v delovnih organizacijah. S tem bomo najbolje odstranjevali ncsocialistične pojave in spodbujali vse sile k povečanju proizvodnje in delovne storilnosti. Boj za stabilnost gospodarskih gibanj, povečanje proizvodnje in produktivnosti, uspešnejše poslovanje, obvladovanje sodobne organizacije in tehnologije, vse to omogoča hitrejše razvijanje socialističnih družbenih odnosov, povečanje življenjskega standarda in zaposlenosti, splošen materialni in kulturni napredek. Hitrejše razvijanje sodobne proizvodnje v kmetijstvu, krepitev v socialističnem gospodarstvu in sodelovanje individualnih proizvajalcev z družbenim gospodarstvom je edina pot k nadaljnjemu povečanju proizvodnje, k socialistični preobrazbi kmetijstva in k boljšemu življenju delovnih ljudi na vasi. Uspešnejše zadovoljevanje potreb delovnih ljudi na torišču zdravstvene in socialne zaščite, prosvete in kulture, bolj racionalno trošenje tem potrebam namenjenih sredstev ter odločnejše razvijanje socialističnih družbenih odnosov je velika naloga delovnih ljudi in organov samoupravljanja v vseh družbenih službah. NARODI JUGOSLAVIJE! Zgodovina nas je naučila, da samo enotni in pobrateni lahko kljubujemo vsem težavam in uresničujemo svoje cilje v boju za lepšo prihodnost. S krepitvijo socialističnih družbenih odnosov in čedalje večjo Vlogo delovnega človeka v določanju poti našega razvoja se bo krepila osnova bratstva in enotnosti vseh narodov Jugoslavije. Zavestne družbene sile morajo nenehoma krepiti solidarnost vseh delovnih ljudi, poglabljati zavest enotnosti posameznih in skupnih interesov, razvijati kar največjo odgovornost vseh in vsakogar za skladen socialistični razvoj. MLADINA JUGOSLAVIJE! Socializem je tvoja sedanjost in prihodnost. Samo v socialističnih odnosih človeške solidarnosti in humanosti, v visoko razviti socialistični družbi jc smisel tvojega boja in življenja. Zato se uči, ustvarjaj, bodi neutrudljiv graditelj socializma in dosledna idealom borcev revolucije. VOLIVCI, OBČANI IN OBČANKE! Z zaupanjem lahko gledamo v našo prihodnost. To lahko storimo, ker občan-proizvajalec in upravljavec čedalje bolj neposredno odloča o pogojih svojega dela, razvoja svoje delovne organizacije, komune in vse skupnosti. Ena izmed oblik tega odločanja so tudi bližnje volitve v skupščine. Glasujmo za krepitev resničnih socialističnih družbenih odnosov in demokracije, za materialni in kulturni napredek dežele, za mir in socializem. Izvolimo tiste, ki se bodo dosledno zavzemali za samoupravljanje, za zgraditev socialistične družbe svobodnih ljudi, za hitrejši ekonomski napredek, za čedalje boljše življenjske pogoje delovnega človeka, za enotnost enakopravnih in pobratenih jugoslovanskih narodov in narodnosti, za solidarnost delovnih ljudi, za ideale naše revolucije. IZVRŠNI ODBOR ZVEZNEGA ODBORA SZDLJ OBČINSKI LJUDSKI ODBOE OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV čestitajo vsem gospodarskim in družbenim organiza cijam k doseženim uspehom Ob 23. aprilu, spominskem dnevu ter občinskem prazniku želijo vsem občanom še mnogo sreče in osebnega zadovoljstva ¥1 IX U a Silovita eksplozija je pretresla zrak. Hip nato je bruhnil iz jame plamen. To se jc zRodilo 23. aprila leta 1914, ko je diverzantska skupina XXXI. divizije zažgala skladišče bencina v Postojnski jami. V spomin na ta dan praznuje postojnska občina vsako leto svoj praznik. Tudi letos ga nameravajo praznovati na moč slovesno. Na pohoti bodo krenili mladinci iz gimnazije, Srednje gozdarske šole, z osnovnih šol v Prcstranku, Pivki, Ko-Sani, Planini in Hruševju, vrh tcj;a pa bodo sestavili tudi posebno patruljo 35 mladincev, ki jo bodo sestavljali tudi pripadniki JLA. Na pohod se bodo odpravili dan pred praznikom. PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA: 20. april: ob 10. url športni turnir v malem rokometu na nogometnem Igrišču 21. april: ob 8,30 url tradicionalno tekmovanje strelskih okip občinskih mest SRS, grup b za pokal Postojnske jame ob 3. uri občinski cross ob 10. url košarkarski turnir 22. april: ob 8. uri odhod predhodne patrulje po partizanskih poteh Iz- pred Trga padlih borccv 23. april: ob 5,30 url budnica ob 8. url odhod mladine na patruljni pohod po partizanskih poteh s Trga padlih borcev ob 0. url slavnostna seja Občinskega LO ob 12. url partizanski miting v Slavinl pri Prestranku ob 18. url prihod patrulj £ partizanskega pohoda in slavnostno zborovanje v počastitev občinskega praznika na Trgu padlih borcev v Postojni praznovanje 1. maja — praznika dela: 27, april: ob 20. uri slavnostna akademija v Kulturnem riomu — program izvaja DPD »Svoboda« Postojna 28. april: ob 9. url občinsko strelsko tekmovanje občinskih pionirskih ekip za pokal DPM S.maj: ob 9. uri namlznotenlškl turnir ob 10. uri orientacijski tek praznovanje 23. maja — dneva mladosti: 12, maj: 13. maj: 19. maj: 24. maj: 25. maj: ob 9. url občinsko atletsko tekmovanje ob 13,45 url v Pivki:(prihod zvezne štafete mladosti, ob 14,45 v Postojni: prihod zvezne štafete mladosti — slavnostni sprejem na Titovem trgu ob 10. uri tradicionalni poulični tek za prehodni pokal ob 20, uri svečana telovadna akademija na košarkarskem igrišču ob 0. url občinsko prvenstvo v malem nogometu ob 10. url svečano zborovanje mladine občine Postojna pri pionirski koči »Planika« v počastitev dneva mladosti. i ¡n i IZB za vi vezane plišce, p«l plošče, plemenite furnirje vseli domačih vrst in elissoEe,, mim in razno hmmm vse vrste hlodovine listavcev za izdelavo turnirjev in hlodovino m ILOVIILNICE IMA V: Ljubljani, Cesta Milana Majcna G, Sel. 30-756 - Zagrebu, Brače OrešEii ul. 15, sel 72-417 Beogradu, Kebojšina ul. 7, tel. 47-034 - SpSitu, Špončičeva ul. 27, tel. 30-90 vsem občanom želijo kolektivi obratov Pivka, PrestraneSi, Bač, Postojna in Selška TI L& POSTOJNA čestita vsem občanom ter vsem svojim članom k občinskemu prazniku VSE KMEČKE PROIZVAJALCE IN ZAINTERESIRANE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE VABI K SODELOVANJU ZA NAPREDEK NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA KMETIJSTVA Kolektiv S6P »GRADNJE« Postojna čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik in praznik dela 1. maj Podjetje Izvaja vse vrste visokih gradenj v Postojni, Prestranku, Pivki in Ilirski Bistrici Dela Izvaja kvalitetno In poceni Investitorjem sc priporoča za naročila D E^L OVNI KOLEKTIV Spirae trgovskega podjetja - Postojna ČESTITA OB PRAZNIKU POSTOJNSKE KOMUNE VSEM OBČANOM IN SE ZLASTI SVOJIM STRANKAM TER SE JIM PRIPOROČA TUDI VNAPREJ! KOLEKTIV KAVARNE IN RESTAVRACIJE POSTOJNA ČESTITA VSEM OBČANOM K OBČINSKEMU PRAZNIKU! VSEM, KI PRIDEJO V POSTOJNO, SE PRIPOROČA ZA OBISK! KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ČESTITA VSEM OBČANOM, SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM K OBČINSKEMU PRAZNIKU! TRGOVINAM IN POTROŠNIKOM SE SE NADALJE PRIPOROČA ZA TEKSTILNE, ZELEZARSKE IN PREHRAMBENE ARTIKLE! K Al se se za DELOVNI KOLEKTIV TRANSPORTNEGA PODJETJA I RANSAVTI ISKRENO ČESTITA VSEM OBČANOM K 21 PRAZNIKU POSTOJNSKE KOMUNE! ★ PODJETJE OPRAVLJA TUZEMSKI TOVORNI PROMET VSAKOVRSTNEGA BLAGA HITRO, SOLIDNO IN POCENI ★ PRIPOROČA SE ŠE ZA NADALJNJA NAROČILA! ¡J ■ V v ■ Stey. 17 — 19. aprila 1963 SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA J , ^ad tisoč gledalcev, med katerimi je bilo iudi precej Goričanov, si je v nedeljo popoldne ogledalo primorski nogometni derby med Delamarisom in Gorico na koprskem stadionu. Proti pričakovanju so Goričani zmagali z 2 proti 0 (2:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Gorica : Brezavšček, Trpin, Mnnolja, Kuzmin, Torlakovič, Markič, Mozetič, Reščič, Besednjak, Križaj, Faganel. Delamaris : Fermo, Božič, Čeme, Gabrijelčič, Jerkovič (Ko-vačič I.), Sosič, Milojkovič, Janus, Marchesan, Koslič, Kovačič II. Že prve minute igre so dale slutiti, da domačinom tokrat ne bo šlo., Nikakor niso mogli urediti svojih vrst ter začeti s svojimi značilnimi »juriši« na dolge pasove. Nasprotnik je bil hitrejši, z doslednimi starti na prvo žogo si je priboril terensko premoč ter vsilil Izolčanom visoko igro, ki jim je zaradi atletsko bolj razvitih igralcev konvenirala. Žc v 7. minuti je moral vratar Fermo prvič pobrati žogo iz mreže. Bila je to hitra akcija vsega napada, Fer-mo je nekoliko nerodno posredoval in Reščiču ni bilo težko iz neposredne bližine 'doseči vodilni zadetek. Kljub vodstvu gostov so domačini še naprej imeli podrejeno vlogo na igrišču in v 34. minuti je bila njihova usoda zapečatena. Podobno golu je domača reagirala na hitro akcijo Gorice preko kril in Besednjak j.e presenetil vratarja Forma. V drugem polčasu pa so začeli igrati Izolčani na vse ali nič. Res jim je uspelo doseči terensko premoč, toda vse akcije so bile tako nepovezane in napadalci tako ne-iznajdljivi, da Delamaris ni mogel doseči niti 'častnega zadetka. Pri gostih moramo pohvaliti zlasti krilsko vrsto s Kuzminom na čelu,' ki je povsem onemogočila najnevarnejšega napadalca Dela-marisa Kostiča. Odlikoval se je tudi vratar Brezavšček,.v napadu pa sta bili najboljši krili. Pri De- Morda j lamarisu ne bi mogli nobenega posebej pohvaliti, vendar je bila obramba še zmeraj boljša kakor napad. Ce bi hoteli analizirati vzroke poraza Delamarisa, bi morali na prvem mestu povedati, da je mo-moštvo nastopilo brez odličnega Sorga, ki je bil Velenju preteklo nedeljo močr>o poškodovan. Pa tudi drugim igralcem se je poznalo, da se še niso povsem opomogli zaradi grobe igre Rudarja. Tako se je vsega moštva polastila delna malodušnost, ki so jo Goričani spretno izrabili. Prepričani smo, da gre samo za trenutno krizo in da bodo Izolčani nadaljevali s svojo izredno igro, ki jih je pripeljala, kolikor bi ostali v veljavi doseženi rezultati, do tretjega mesta lestvice. Sodnik Jakše iz Ljubljane je odlično opravil svojo nalogo. z opominjanjem igralcev, rojstva le nekoliko pretiraval ,v koprski porodnišnici so rodile: c-vi -i«. LiiUana Sverko iz S. Martina — de-. . ■ - ■ !,C|J J1- klico, Marija Krape?, i/. Parecaira — bila atmosfera na igrišču kljub dečka, ika Ražnjevič iz Ankarana -pomembnosti srečanja popolnoma dečka. Lilljann Slrcelj iz Kopra — ni kaza.10' fnbi igla, ki je bila sicer ostra, lahko klico, Nevenka Prtenjača iz Ankara- postala tudi groba. na — dečka, Marija Skorja iz Pirana — dečka, Zofija Ovnlk iz Pirana — dečka, Marija Vlžlntin Iz Kampolina — deklico, Jurka Aščič iz Centura — deklico, Ana Flego iz Podrečka — deklico, Miran da Pucer iz Ptič — dečka, Katica Ba.šlč iz Percev — deklico, Frančiška Mezgec iz Izole — dečka, Eda Chersicla Iz Fjese — deklico, Reglna Ilnikar iz Izole — dečka, Lucija Korošce iz Socerba — dečka. V postojnski porodnišnici so rodile: Friderika Gorup iz Bača — dvojčka (dečka in deklico), Albina Ujčič iz Velikega Brda — dečka, Jožefa Savle iz Dola — deklico, Ana Večerlna Iz Sežane — dečka, Lucija Baša iz Dol- Lestvic a Triglav 17 13 4 0 38:12 30 Ljubljana 17 11 3 3 54:25 25 Rudar T. 17 9 3 5 41:34 21 Slovan 17 9 2 6 38:28 20 Kladivar 17 6 8 3 32:27 20 Železničar 17 7 4 6 33:28 18 Celje 17 7 4 6 27:26 18 Od red- Krim 17 7 3 7 25:27 17 Svoboda 17 5 6 6 22:19 16 Gorica 17 6 3 8 28:37 15 Sobota 17 4 5 8 25:28 13 Delamaris 17 4 4 9 16:37 12 Ilirija 17 2 4 11 17:37 8 Rudar V. 17 2 1 14 16:48 5 iz Puštal — deklico, Antonija Jer-nejčlč z Rakeka — dečka, Frančiška Cimermanč-lo 7. Brezij — deklico, Ana Zgavec iz Ajdovščine — dečka, Marija Bandelj iz Vip. Križa — dečka, Roza Pavlica iz Krumberka — deklico, Terezija Ambrožič iz Sanabora — dečka, Ana Kompara lz Postojne — deklico, Kostandlna Jellna lz Cero-vega — dečka, Marija Rob lz Benj-šice — dečka, Pavla Bizjak iz Branika — dečka, Katica Japelj iz Nove Gorice — deklico, Marija Crnigoj iz Dobravelj — deklico, Milena Tušar lz Cerknice — deklico, Pavla Boštjančič iz Slavine — deklico, Martina Sila iz Gradišča — dečka. Kristina Kovačič iz Strmlee — dečka, Pavla Tekavec iz Cerknice — dečka, Marija Jejčič iz Zavlna — deklico, Slavica Batič lz Vitovelj — deklico, Roza Ražem iz Barke — deklico, Justa Hreščalc iz Zagorja — dečka, Alda Zižmund iz Vogerskega — deklico. Ana Setnlkar iz Dol. Ležeč — deklico, Marija Po- njega Zemona — deklico, Pija Hojakženel iz Strmca — deklico. POROKE V Kopru so se poročili: Guljclmlnn Koren, gospodinja lz Marezig, in Mirando Glavina, delavec iz Smarij; Marija Elias, kuharica lz Gradca (Split), in Valentin Košir, strojnik Iz Kopra; Ana Uršlč, gospodinja iz Kopra, in Jože Berginc, šofer iz Kopra; Eorg-hilcl Blrgitta Sorensen, študentka iz KObenhavna, in Janez Orefinik, univerzitetni asistent lz Ljubljane; An-tonleta Gránelo, natakarica iz Kopra, in Mario Dcriri, avtomehanlk iz Ber-tokov, V Izoli sta se poročila: Danijela Moralo, delavka lz Dvorov nad Izolo, in Albin Prodan, delavec iz Ravna pri Piranu. V Ilirski Bistrici sta se poročila: Marija Drčar, gospodinja iz LJubljane, in Anton Samsa, kmet lz Sembij. SMRTI V koprski občini je umrla: Roza Danielut lz Kopra, stara 51 let. V postojnski občini je umrla: Violeta Pavčlč lz Postojne, stara 25 let. V Izolski občini so umrli: Ivan Buz-dakln, delavec iz Paldegiie pri Elijah, star 56 let; Nerlna Posega, pletilja lz Jagodja pri Izoli, stara 20 let; Antonija Korenika, gospodinja iz Dvorov nad Izolo, stara 85 let. Mali rokomet Po 10., 43., 44, In 46. členu Zakona o flnanslranju in gradnji stanovanj (Ur. list FLRJ št. 47/59) ter po VIII. poglavju pravil Stanovanjskega sklada občine Koper razpisuje Stanovanjski sklad občine Koper po sklepu 27. redne seje upravnega odbora z dne 2. aprila 1903 Primorski predstavniki v moški V okrajni ligi koprskega pod- vnl" NArEtAJ v ženski republiški rokometni ročja pa je bila najpomembnejša posojila za nakup stanovanj za tr- in ligi so v nedeljo doživeli poraz na vseh frontah. Partizan iz Pirana je igral v kot pri prvem Ljubljani z vodečim Slovp«om in obramba slabo izgubil s 17:27. Razlika ni previsoka glede na renomiranega nasprotnika in upamo, da bo odslej šlo bolje kot v prvih kolih. Ajdovščina se je odlično upirala ljubljanskemu Krimu, ki je na svojem igrišču komaj zmagal s 16:14. Ajdovščina je bila odlična v obrambi in če bi bili napadalci malo bolj prodorni, bi lahko odnesli najmanj točko iz Ljubljane, Tudi Gorica se počasi popravlja. S Svobodo v Ljubljani je izgubila tesno s 17:18. tekma med Koprom in Šolskim centrom kovinarske stroke. Koper je zmagal s 27:21. Čeprav so Koprčani vso tekmo vodili in njihova zmaga ni bila niti enkrat ogrožena, so tokrat razočarali. Napake vratarja in obeh branilcev so kovinarji spretno izkoriščali in dosegli časten poraz. Koprsko učiteljišče je z dobro igro premagalo ESŠ z 19:14, medtem je bilo drugo moštvo Pirana lahek plen razpoložene Izole (25 proti 9). V ženski Lji je učiteljišče premagalo ESŠ s 6:4. Lestvica MNOŽIČNO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU V IDRIJI Občinski odbor za telesno kulturo v Idriji, komisija za namizni tenis je poverila TVD Partizan -Rudar izvedbo občinskega tekmovanja. za 'pokal Jugoslavije 1963. Na razpis se je prijavilo 36 moških ekin s po 3 igralci in 5 ženskih ekip s po. 2 igralki. Pred takim številom udeležencev je bilo vodstvo tekmovanja primorano ločiti tekmovanje na dva dela. V soboto. 6. aprila, so igrali učenci osnovnih šol, v nedeljo pa ekipe srednjih šol, podjetij, klubov in društev TVD Partizan. Spodbudno je tudi dejstyo, da so pri osnovnih šolah tekmovale tudi niže organizirane šole z najbolj oddaljenih hribov. Posebno pohvalo zaslužijo ekipe iz Ledin nad Idrijo, ki so prišle na tekmovanje peš tri ure daleč. Od osnovnih šol so se tekmovanja udeležile šole iz Idrije, Spodnje Idrije in Cerkna, od srednjih šol gimnazija Idrija, ekonomska šola Idrija, elektrogospodarska šola Cerkno, rudnik, kmetijska zadruga, lesna industrija »22. julij«, bolnišnica za duševne bolezni, Partizan Cerkno, Rudar Idrija. Pri tekmovanju osnovnih šol je zmagala prva ekipa osnovne šole v Idriji v postavi: Pol.janšek, Vončina,- Tratnik. V tekmovanju med srednjimi šolami in podjetji Slovan 14 13 0 1 282:155 26 Olimpija 14 11 0 3 303:156 22 Krim 14 11 0 3 266:150 22 Mladost 14 9 0 5 264:256 13 Tržič 13 9 0 4 193:156 18 Ajdovščina 14 6 0 8 209:204 12 Šentvid 14 5 1 8 207:297 11 Piran 13 5 0 8 244:227 10 Svoboda 13 o 2 9 196:255 6 Gorica 14 i 2 11 185:360 4 Iskra 13 0 1 12 142:273 1 V Ženski ligi so morale tako Pi-rančanke kakor Koprčanke položiti orožje pred mariborskim Branikom, ki je trenutno na drugem mestu na lestvici. .Najprej so Mariborčanke v soboto gostovale v Piranu in zmagale s 15:11. Zmaga Mariborčank je bila povsem zaslužena, saj so bile hitrejše in boljše strelke. Zelo buren potek je imelo srečanje v Kopru, v katerem so tudi zmagale Mariborčanke z 12:8. V prvem delu igre sta ekipi igrali srkajno defenzivno in rezultat je bil 3:2 za Branik. V nadaljevanju so začele Koprčanke z ostrimi napadi, upoštevajoč da Mariborčanke ne bodo vzdržale do konca, saj so imele za seboj sobotno tekmo s Piranom in še dolgo vožnjo iz Maribora. Koncept se je pokazal kot pravilen in domačinke so res izenačile in si priborile vodstvo 7:5. Takoj zatem je sodnik nekoliko oškodoval domače moštvo, ki je zaradi tega po nepotrebnem izgubilo živce. Trenutno zmedo, ki jo je še povečala nedisciplini-je zamagala pomlajena ekipa Ru- rana vratarka Fakinova, ki ie sa ŠIVALNI STROJ SINGER v brezhibnem stanju in dobro ohra* njeno sobno spalno opremo prodam. — Angela Škrjanec, Izola, Tomažičeva 16. V SEMEDELI IZGUBLJENO DENARNICO dobi lastnik v upravi lista proti plačilu oglasa. DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v strogem centru Osijeka zamenjam za enako v Kopru. Peroli, Osijek, JNA 22/1. PRODAM PRALNI STROJ znamke »Castor duplex«, italijanski. Naslov v upravi »SI. Jadrana«. SPREJMEM TAKOJ KROJAŠKEGA POMOČNIKA, dobra plača, soba preskrbljena. Jože ■ Bratož, Vojkovo nabrežje št. 1, Koper. SPREJMEM mlajšo GOSPODINJSKO POMOČNICO za varstvo dveh otrok. Stanovanje preskrbljeno. Ostalo po dogovoru. Javite se na naslov: Mimi Ma-rinšek, Portorož 87. darja iz Idrije v postavi: Bazile, Mažgon in Poljnnšek. P. S. ATLETSKI MITING V KOPRU Na koprskem stadionu je bilo v soboto atletsko tekmovanje, kot priprava in selekcija tekmovalcev za nedeljsko tekmovanje v Novi Gorici. Miting je zelo dobro organiziral AIC Koper. Prav posebno pohvalno je, da se je tekmovanju odzvala zlasti mladina V precejšnjem številu. Čeprav smo šele na začetku sezone, je bi- lo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Posebno se je zopet izkazal Ivan Bezek, ki je nastopil v dveh disciplinah in v obeh tudi prepričljivo zmagal. Močno je presenetil koprski gimnazijec I. Fon, ki je brez treninga skočil v daljino kar 6,02. Ta rezultat daje slutiti, da bi se tekmovalec ob primernem treningu in ob strokovni pomoči kmalu znašel med prvimi v Sloveniji. Rezultati: Moški 100 m: 1. Ivaji Bezek 12,0, 2. Mršnik 12,2. 300 m: 1. Ivan Bezek 39,9, 2. Ljubo Kumar 40,6. Daljina: 1. Igor Fon 6,02 m, 2. Silvo Piščanec 5,83 m. Višina: 1. Her-kul Jerman 1,60 m, 2, Ivan Mršnik 1,55 m. Krogla: 1. Zlatko Qe-beljak 11,43 m. _ Mladinci krogla 1. Lado Šav 11,35 m. Ženske 60m: 1. Štefka Mc-sarič 9,0, 2. Ana Pavzin 9,1. Daljina: 1. Alda Baziaco 3,70 m, 2. Štefka Mesaric 3,65m. Krogla; 1. .Cvetka Radin 7,85. BOJAN R. rnovoljno zapustila igrišče, so Mariborčanke odlično izkoristile in v nekaj minutah dosegle pet zadetkov. Na splošno vzeto je igra Koprčank boljša kot jeseni, res pa je tudi, da ne znajo premagati kritičnih-trenutkov in da se jih prehitro loti malodušnost, Po tekmi so Koprčanke vložile protest zaradi slabega sojenja, V nedeljo so Pirančanke odigrale še eno tekmo, in sicer z vodečim Slovanom. Kakor je bilo pričakovati, so Ljubljančanke gladko zmagale z 8:2. Zavod »Primorske novice« v Kopru razpisuje delovno mesto _ RAČUNOVODJE Pogoji: ustrezna šolska izobrazba s primerno prakso. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka, Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe poslati na Zavod »Primorske novice«, Koper, Cankarjeva ulica št. 1. žlšče v stanovanjskih stolpičih v Sc-mcdcli, ki jih gradi Splošno stavbeno podjetje »Stavbenik« iz Izole Po tem natečaju daje Sklad posojila do skupnega zneska 50,000.000 din za nakup 35 stanovanj: a) tip A — 15 trosobnih stanovanj po 4,205.000 din; b) tip B — 10 trosobnih stanovanj s kabinetom po 4,000.000 din; c) tip C — 5 dvosobnih stanovanj s kabinetom po 4,025.000 din; d) tip D — 5 garsonjer po 1,350.000 din. V ceni je vračunana oprema za kopalnico: za tip A, B in C: kompleten WC, umivalnik z ogledalom in etažerjem, kopalna kad z mešalno baterijo, 50-litrski bojler; za tip D: kompleten WC, kompleten umivalnik, 00-litrski .bojier in korito pod prho. Dodatno se lahko naroči oprema iz lastnih sredstev, in sicer: za stanovanja tipa A. B in C: I. lončeno peč z zaščitno pločevino v sobi — 45,000 din; 2. oprema kuhinje: električni štedilnik na 3 plošče — 59.500 din, dodatni štedilnik na drva — 27.700 din, pomivalna omara z enim koritom, mešalno baterijo, delovnim pultom in visečo zidno omarico — 50.000 din, polica v shrambi — 7.000 din; 3. žarilna peč v kopalnici — 10.000 dinarjev; 4. omarica za čevlje v predsobi — II.500 din. Za stanovanja tipa D: 1. žarilno peč za kopalnico — 10,000 dinarjev; 2. delovna miza in viseča omarica za predprostor — 43.700 din. V vsakem bloku so na voljo po 3 garaže, ki jih lahko kupec stanovanj ali pa stanovalec kupi iz lastnih sredstev, in sicer: 1. garažo s površino 13.08 m: — za 245.000 din; 2. garažo s površino 14,90 m: — za 280.000 din; 3. garažo s površino 1G.BG m: — za 310.000 din. Garaže so opremljene s priključkom za vodo za pranje avtomobilov in talnim sifonom za odtok. Garaže so na voljo do sklepanja kupoprodajnih pogodb za stanovanja. Prva stanovanja bodo vseljiva do 15. avgusta 1963, ostala pa do konca letošnjega leta. OPIS STANOVANJ: Tip A: površina stanovanja 53,67 m! predprostor 5.93 m!. dnevna soba 11,00 m:, kuhinjska niša 4,30 m!, shramba 1,12 m:, kopalnica z WC 4,0 m= spalnica I. 12.58 m;, spalnica II. 11,22 m', balkon 2,57 m:. Tip B; površina stanovanja 64,81 m: predprostor 5,98 m*. dnevna soba 12,58 m5, kuhinjska niša 4,3 m!, shramba 1,28 m!, kopalnica z WC 4,32 m1, spalnica I. 13,32 m5, kabinet 8,28 m1, spalnica II. 11,38 m', balkon 2,57 m:. Tip C: površina stanovanja 50,95 m: predprostor 6,28 m% dnevna soba 12,50 m'-', kuhinjska niša 4,30 m'-, shramba 1,28 m=, kopalnica z WC 4,32 m', spalnica 12,00 m'- kabinet 7,02 m« balkon 2,57 m!. Tip D: površina stanovanja 13,0! m! predprostor 2,03 m:, kopalnica z WC 2,81 m!, soba 7,60 m5. Lestvica Slovan Branik Mladost Šiška Svoboda Črnomelj Kovinar Piran Koper MTT Livarna 11 12 11 11 11 12 11 12 11 9 0 9 0 12 0 115:52 132:99 94:59 110:72 79:65 52:71 53:73 8 78:102 8 78:96 7 35:123 2 18 18 16 15 12 12 R/lZPIS Na osnovi 15. člena pravil Zavoda za spomeniško varstvo Piran razpisuje svet zavoda naslednja delovna mesta: TAJNIKA. RAČUNOVODJE ADMINISTRATORJA Pogoj: srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso. RAZPIS Trgovsko podjetje na veliko iri malo »Nanos« Postojna raz- pisuje več prostih delovnih mest trgovskih POMOČNIKOV v svojem obratu v Portorožu. Prošnje poslati do 5. maja na obrat Portorož ali na upravo podjetja v Postojni. — Osebni prejemki po pravilniku osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. PRIPRAVE KOPRSKIH ATLETOV V pripravah za dvoboj koprskih in goriških atletov so v Kopru organizirali atletski miting, na katerem so zabeležili glede na začetek sezone nekaj kar zadovoljivih rezultatov, tako je skočil Fon 6,02 m daleč. Bezeii je porabil za 100 metrov 12 sekund, Debel jak je zalučal kroglo 11,43 m, I-Ierkulj pa je skočil v .višino 160 centimetrov. VELETRGOVSKO PODJETJE »IMEX« EXPORT-IMPORT Koper odprodaj;» rabljeno opremo: PISALNE MIZE, STOLE, OMARE TELEFONSKO CENTRALO TELEFONSKE APARATE RADIJSKE APARATE ZA AVTOMOBILE ZIDNE OBEŠALNIKE itd. Podrobne informacije dobite pri upravi podjetja Ulica JLA št. 25 Posojila za stanovanja se bodo odobravala pravnim in fizičnim osebam v delovnem razmerju in osebam, ki so z njimi izenačene v smislu 14. člena zakona o flnansiranju gradnje stanovanj, pod naslednjimi pogoji: 1. najdaljši rok vračila 15 let, 2. najnižja obrestna mera 3 'It, 3. najnižja lastna udeležba 60 'It od obračunske vrednosti ene stanovanjske enote in je plačljiva najkasneje do 30. junija 1963. Ostali pogoji: 1. Prosilec mora vplačati varščino v višini 2'5* (dva promila) od zaprošenega posojila na tekoči račun sklada pri Narodni banki Koper štev. 602-11-607-4. 2. Prosllcc mora v prošnji navesti: a) Ime in priimek oziroma firmo in svoj naslov, b) znesek posojila, ki ga potrebuje, c) \"Tšmo lastne udeležbe, ki jo nudi, č) rok vračila posojila, d) obrestno mero, ki jo nudi. 3. Prosilec mora k prošnji priložiti: a) pravna oseba priloži prošnji sklep delavskega sveta oziroma upravnega odbora o najetju posojila ter Izjavo, da bodo sredstva za odplačilo anuitet zagotovljena, b) osebe v delovnem razmerju potrdilo o višini mesečnih prejemkov in eventualnih prepovedi na plačo, c) politično teritorialne enote sklep pristojnega organa o najetju posojila. 4. Prošnje se obravnavajo tako, da imajo prednost tiste, ki nudijo: a) najvišjo udeležbo, b) najkrajši rok odplačila, c) najvišjo obrestno mero. 5. Prošnjo z vso dokumentacijo predložijo prosilci v zapečateni kuverti, opremljeni z vidno oznako »VIII. NATEČAJ ZA POSOJILO« na naslov: Stanovanjski sklad občine Koper, Voj- kovo nabrežje ali po pošti na poštni predal 106. 0. Zadnji rok za vlaganje prošenj je vključno 25. maj 1963. 7. "prošnje, lcl ne bodo vsebovale zahtevanih prilog, se ne bodo obravnavale. 8. O izidu natečaja bo vsak udeleženec obveščen s pismeno odločbo najkasneje do 15. junija 1963. Koper, 2. aprila 1963 STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOPER RAZPIS SPLOŠNA PLOVBA PIRAN obrat obalna plovba Piran, Matteottijeva ulica 2 razpisuje delovni mesti KOVINOSTRUGARJA in STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za delo v mehanični delavnici. Pogoji: ustrezna praksa in urejena vojaščina. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi oseb-,nih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe. Sekcija za vleko Divača sprejme na delo naslednje uslužbence oziroma delavce: ADMINISTRATORJA PISARNIŠKEGA REFERENTA 5 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 2 MEHANIKA 2 ELEKTRIČARJA' Pogoji pod 1. in 2. popolna srednja šola ali dvoletna administrativna šola. Sprejme se tudi začetnik ali začetnica. — Pogoji pod 3., 4. in 5. dovršena industrijska šola s predpisanim zaključnim izpitom. Stanovanja za samce preskrbljena. Ponudbe s podatki o šolski oziroma strokovni izobrazbi z navedbo dosedanjega dela pošljite na naslov Sekcija za vleko Divača najpozneje do 30. aprila 1963. ZASLUŽEK DO 10.000 DIN MESEČNO nudi prodajni oddelek založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova c. 3/1 — osebam, ki bi prevzele v svojih podjetjih ali ustanovah ZASTOPSTVO ZA ŠIRJENJE RAZNIH KNJIG IN DRUGIH PUBLIKACIJ Iščemo poverjenike v vseh krajih, Interesenti naj dostavijo svoje ponudbe, .oziroma naj se zglasijo osebno na gornji naslov, da jih bo obiskal naš zastopnik. RAZPIS Služba družbenega knjigovodstva pri centrali Narodne banke SFRJ za SRS razpisuje MESTO UPRAVNIKA svojega počitniškega doma na Belem križu nad Portorožem za čas od 1. 6. do 30. 9. 1963. Prednost bodo imeli prosilci, ki smejo voziti avtomobil »Combi«. Ponudbe je poslati Narodni banki, podružnici v Kopru. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij trgovskega podjetja Timav Hrpelje - Kozina razpisuje prosto delovno mesto POMOČ V FINANČNEM POSLOVANJU z dovršeno osemletko ali srednjo ekonomsko šolo. — Osebni dohodki po pravilniku, nastop službe možen takoj. Pismene ali ustne nonudbe sprejema uprava podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. CESTNO PODJETJE V KOPRU, KOPER razpisuje naslednja prosta delovna mesta: ŠEFA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA GLAVNEGA INŽENIRJA FAKTURISTA-STROJEPISCA STENODAKTILOGRAFA 3 TEIINIKOV-NORMIRCEV DELOVODJE STROJNEGA TEHNIKA Pod točko 1. se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba s triletno prakso oziroma srednja strokovna izobrazba s petletno prakso na vodilnem delovnem mestu, točko 2. se zahteva visoka strokovna izobrazba gradbene stroke — nizke gradnje z daljšo prakso v cestno-vzdrževalni službi in pooblastilom, točko 3. se zahteva popolna oziroma nepopolna srednja šola s prakso in znanjem strojepisja, točko 4. se zahteva popolna srednja šola s prakso, točko 5, se zahteva gradbena srednja šola, oddelek nizke gradnje, in sicer za delovna mesta na gradbiščih v Kopru, Postojni in Sežani. Pod točko 6. se zahteva delovodska šola z vsaj triletno prakso v cestno vzdrževalni službi ali podobnem delovnem mestu. točko 7. se zahteva srednja tehnična šola, strojni oddelek, s triletno prakso na delovnem mestu vodje strojnega parka. Pod Pod Pod Pod Pod Interesenti naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja na naslov ali naj se osebno zglase v splošnem sektorju podjetja. Višina osebnega dohodka je določena po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest. r~: lililí - - -V' vfrSK-:>:■'-:.vV-.-"Iv v. "■ >.AV,; v'..V «W) KOPEK 19. APRILA 1963 ZADNJA STRAN LETO XII. STE V. 17 Sweci&íki standard Pri nas se mnogo govori o visoki življenjski ravni na Švedskem. Je to le pravljica? O svojem življenjskem standardu imajo Švedi drugačno mnenje. O tem je pred kratkim pisal časopis Nju Dag iz Stockholma. Ali je naša življenjska raven res tako zelo visoka? Na vsak način, ča^primer-jamo naš standard s standardom, kakršnega imajo v Španiji ali Italiji, potem lah. Toda primerjajmo naš standard s tistim, ki smo ga imeli pred štiridesetimi leti. Za primerjavo bi rada navedla listo dohodkov in izdatkov svojega očeta in svojega moža. Leta 1925 je bil moj oče uradnik. Njegovi mesečni dohodki so znašali 300 kron. Izdatki: za stanovanje 50, za hrano 100, davek 50. Ostalo mu je 100 kron. Moj mož, ki je tudi dr- lahko pribijemo, da živimo žavni uradnik, je leta 1963 bolje kakor v tistih deže- prejemal mesečno plačo v Univerza v Cambridgeu se je univerza premislila, je nameravala podeliti bri- Lordu Halshamu so zame-lanskemu ministru za zna- višini 1200 kron. Izdatki: za stanovanje 230 kron, za hrano 500 kron, za davek 300 kron. Ostane mu 170 kron. Z drugimi- besedami povedano: mojemu očetu je ostala tretjina plače za obleko, zabavo itd., medtem ko ostane mojemu možu le 15 odstotkov plače. Če hoče družina' plavati nad vodo, mora služiti tudi žena, zato pa so otroci največkrat. prepuščeni samim sebi,.. Mar ni že zadosten dokaz o našem »visokem standardu« problem švedskih otrok, ki o njih govori že ves svet? Raje molčimo o naši »visoki« življenjski ravni! mm V goratem delu Primorske se je še oliranil alpski tip kmečkih hiš. Strehe so precej strme, imajo po štiri večje in dve manjši ploskvi. Naš posnetek prikazuje hišo s Cerkljanskega, kjer širijo ovinek zadnjega odseka ceste, ki lio povezovala Gornje Posočje z Idrijo in Ljubljano ter Vipavsko dolino s Krasom in našim morjem Pismonoša v Palermu se je zmotil in prinesel neko pismo na napačen naslov. Ta pomota je imela hude posledice — trije ljudje so prišli v bolnišnico, sedem pa jih je končalo v zaporu. liost lordu Halshamu častni doktorat. Pred kratkim pa MATERINSTVO »Niti najmanj mi ne ugajajo ženske, ki svoje materinstvo spreminjajo v poklic,« je pred nedavnim izjavila angleška igralka Ann Leansburry. rili, ker je zaradi vedno večjega odhajanja britanskih znanstvenikov v ZDA pred parlamentom dejal: »Američani žive kot paraziti od razuma drugih narodov, ker je njihov šolski sistem preveč šibak, da bi jim mogel vzgojiti tak kader, kakršnega lahko vzgoje drugod.« NOVA IN SODOBNA STRANKA Na parlamentarnih volitvah, ki bodo v aprilu v Italiji, se bo pojavila s svojimi kandidati tudi nova stranka, ki se imenuje: »Neodvisno gibanje za ločitev zakona«. Program nove stranke ima eno samo točko: uvedba pravice do ločitve zakona. m ■m Jflfc, lllllšts ......j^jgg ni treba učiti, ker jo lahko človek uporablja le v kakšnem sumljivem lokalu, da bi se sodobni Angleži učili bi naročil pijačo pri napih- Londonski dnevnik Daily-Mail je objavil članek, v katerem zastopa tezo, naj •;.> I il ie tri jezike: španskega zaradi vedno pogostnejših turističnih potovanj v Španijo, italijanskega, ker gledajo v Londonu največ italijanskih filmov, in nemškega, ker je ta jezik v Evropi najbolj razširjen. Daily Mail sodi, -da se francoščine V zadnjem času preizkuša Sophia Loren zmožnosti na novem področju: poje in snema plošče. Producenti pravijo, da so odkrili nov in veiik pevski tzlent, Scphii pa je baje to početje v veliko zadovoljstvo. Posnela je že precej plošč »leng-plav« in komercialisti si že manejo roke, koliko bodo z njimi zaslužili. Na sliki vidimo Sophio prš snemanju plošč. Poje brez čevljev, samo v nogavicah ali pa bo-a, ker pravi, da se tako počuti veliko bolj sproščeno BOJEVITI SUHCI? Pred kratkim so odprli v neki newyorški veleblagovnici poseben oddelek, ki je namenjen le debelim ljudem. Tod prodajajo obleke samo za tiste ljudi, ki tehtajo več kot sto kilogramov. V izložbenem oknu trgovine stoji takšno geslo: »Če bi živeli na svetu samo debeli ljudje, ne bi bilo več vojn!« KAJ NAS LAHKO UNIČI Francoski premier Pompidou je dejal: »Uničijo nas lahko samo tri stvari: posojila, ženske in — nasveti strokovnjakov.« BMliSiBsSBKTfflB Skorajda ni kraja pri nas. kjer bi se staro ne«prelivalo z novim. Tako tudi v Idriji. Rudnik živega srebra Je zgradil novo in sodobno prebiralnieo na primernejšem kraju. Staro Bašerijo' so podrli in pričeli na njenem kraju zidati nov komunalni blok, ki bo imel štiri nadstropja in bo v nJem 30 stanovanj. Letos nameravajo začeti v Idriji tudi z gradnjo nove avtobusne postaje. Mesto bo dobilo tako še lepši videz. Naš posnetek prikazuje gradbišče stanovanjske stavbe, kjer Je bila nekdaj Bašerlja BEDASTA ŽIVAL Starmer, ameriški znanstvenik, se je zagrizel v tale problem —• katera žival je najbolj omejena. Dognal je, da ta čast ne pripada niti kokoši niti raci, pač pa papagaju. DOBER GOVOR Nekdanji britanski predsednik vlade Anthony Eden ima takšen recept za dober govor: »Dober govor mora imeti zanimiv začetek in učinkovit zaključek, najvažnejše pa je, da sta si začetek in zaključek zelo blizu.« njenem natakarju. SAMO MAJHNE... Predsednik belgijske vlade Teodor Lefevre je pred kratkim dejal: »Danes so v Evropi samo še majhne države. Razlika med njimi je le v tem, da se ene tega zavedajo, drugim pa to nikakor ne gre v glavo.« 1ŽANKA Družina, ki je po pomoti dobila pismo, je predala to poštno pošiljko pravemu naslovniku šele naslednjega cine. Le-ti so se razjezili, prišlo je do prepira in naposled so spregovorile tudi lovske puške. Ko se je dim razkadil, so na bojišču obležali trije ljudje. Vse tri je policija aretirala v bolnišnici,- ostalih sedem pa so začopatili na domu. ZAVAROVANJE IN AVTOGRAMI Slavni angleški pianist Henderson je zavaroval svoje roke pri londonskem Lloydu za vsoto 100 tisoč funtov. Eden izmed členov pogodbe pravi, da ne sme dati umetnik svojim oboževalcem več kot 200 avtogra-mov na dan. NAJBOLJŠI UČENEC Eugenio Pappi je najboljši učenec drugega razreda osnovne šole v Cagliu blizu Ancone, Pappija hvalijo vsi učitelji po vrsti zaradi njegove bistrosti in marljivosti. Toda Eugenio kljub vsej marljivosti ne bo daleč prišel. Te dni je praznoval svoj 97. rojstni dan. ŽRTEV SOLIDNEGA DELA William Wanell, čistilec oken, je po Glasgowu znan zaradi svojega solidnega dela. Pred kratkim je postal žrtev svoje vestnosti. Pred kratkim je tako vestno, kakor zna morda le on sam, čistil steklena vrata. Čez nekaj trenutkov, ko je delo končal, je vstopil skozi vrata, ki jih je bil pravkar očistil. Menil je, da so vrata odprta. Zdaj je v bolnici. V postojnski jami so te dni končali s snemanjem krinilnalke »Lov na listino prokletih«. produ-( cent je Mark III. Scope London. Režiser je Američan Gcorge Breakston. Usluge je nudilo filmsko podjetje »Triglav-film«. Med igralci so Angleži in znana Egipčanka Fatem Hamama. Na sliki: scena — ob iskanju listine v Postojnski jami 20 133 iT r ES "il i7 vu Hii Bal u nji ¡.l.kij UflUO raso 1:4 10 ri.-ciu bil <3 ¡1 nia ra SÏ33 ™ üsi ffisa ill fe£c3 -Ui KB ïm 30 ■nad Dono u*-a¿í ¡¡SH -M nil uaa o a- :)3 nrMtj fc-uid _ noca fitfa« «Qùa _ oqct ' ■ann F 148 14:. , —I u" ' 3T| VODORAVNO: 1. zelo okusna rečna riba, 7. zemeljski plaz, 13. nabrušenost rezila, 15. močvirna ptica "selivka, IG, poseben jezik raznih poklicev. 17, roman ruskega pisatelja Dostojevskega, IS. pasma vitkih psov, 30. francoski filmski komik (Jaeques), 21. italski vladar iz 5. stoletja, 23. tuj dvoglasnlk, 24. predlog, 25. majhna utežna enota, 26. velik nogometni stadion v Budimpešti, 28, uničevalka železa, 30. gledališka predstava, 33. del kolesa, 35. LudoKovo število, 37. mišji strup, 40. kačo velikanka, 43. grobo orientalsko domače sukno, 44. starogrški zakonodajalec, 45. mesto v italijanski pokrajini Bo-lonji, 46. samokolnica, 4fl. cirkuški telovadec, 50. vrsta ženske pričeske.. 51. veletok v Južni Ameriki, ki se Izliva v zaliv La Plata. NAVPIČNO: 1. vzdržnost pri jedi, 2, dišava, začimba, 4. rastlinske bodice, 5. oslov glas. 6. začetnici po vojni umrlega hrvaškega pesnika (pesniška zbirka »Inti-ma«). 7. ugledna ameriška revija, 8, del radijske napeljave, 9. osebni zaimek, lO, ustio.ieno kozje usnje, 11. kruti rimski cesar, 12. uradni spisi. 14. Verdijeva opera, 15, tuje žensko ime, 18 maškara-dna obleka, 21. oranje, izorana zemlja, 22. solmizacijski zlog, 25. angleška filmska igraika (Greer), 27. slika. 29. ljudska pritrdilnlca, 31. ima italijanske filmske igralke Lollobrigide, 32. kratica humanitarne organizacije. 34. prosluli oasovski voditelj, 35. pogodba, sporazum, 36. reka v Srbiji. 38. največji francoski naturalistični pisatelj (»Germtnal«), 39. ime mladinske pisateljice Perocl, 40. hud zločin. 41. sanitetni material, 43. predujem, 45. rimska boginja jeze, 47. začetnici avtorja prvega slovenskega romana. 49, avtomobilska oznaka koprskega okraja. NEDELJA, 21. aprila 8,40 Domače viže za prijetno razpoloženje — 9,00 Naša reportaža: Mladi ljudje, ki bodo prvič volili — 9,15 Poje zbor prosvetnega društva KRAS iz Dola-Poljan p. v. Pavline Komel — 9,40 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15.10. Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij. PONEDELJEK, 22. aprila 13,40 Iz italijanske operne zakladnice — 14,30 Mozaik ritmov in melodij — 15,30 Slovenske narodne. TOREK, 23. aprila 13,40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 šola in življenje — 14,50 L. van Beethoven: Sonata št. 25 v G-rluru op. 79 — 15,30 V tempu valčka z domačimi ansambli in pevci. SREDA, 21. aprila 13,40 Skladbe Straussa in -Kreis-lerja izvaja orkester Michel Le-grand — 14,00 S pesmijo po domovini — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in po.io Nino Impal-lomeni. Abbe Lane, Johnny and the Hurricanes, Rafko" Irgoiič in Tommy Dorsey — 15,30 Nastop mladinskih zborov v Idriji, ČETRTEK, 25. aprila 13,40 Plešoče tipke — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 2G. aprila 13,40 Poje zbor RTV Ljubljana — 14.00 Melodije za vas — 14,30 V taktu dunajskega valčka — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 27. aprila 13,40 Popevke in ritmi od tu ln tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,30 Dalmatinske popevke. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. sestra, 7. Evfrat, 13. Gagarin, 14. Daruvar. 16. Araks, 17. TT, 19. Tanana, 20. Lido, 21. bilo, 23. NDR, -s, 24. iti, 25. kumarica, 27. dt, 23, Ca, 29. poročilo, 30. cel. -i, 31. čer, 32. Nana. 33, Mali, 34, Jurčič, 37. no, 38. Plpin, 39. Ar-kadlj, 41. kronika, 43, hetera, 44. oktant. KOPER: 19., 20. in 21. aprila ameriški barvni VV iilm GUSAR; 22. in 23. aprila italijanski iilm SMRT PRIHAJA IZ VSEMIRJA; 24. aprila italijanski film VA-R1ETE.JSKE LUCI; 25. aprila sovjetski film CAPAJEV. IZOLA: 13. aprila ameriški barvni CS Iilm HELENA TROJANSKA; 20, in 21. aprila španski barvni film CARMEN IZ GRANADE; 22. in 23. aprila sovjetski film CAPAJEV: 24. in 25. aprila italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VSEMIP.JA. ŠKOFIJE: 20. aprila nemški film PROFESOR MAMLOK; 21. aprila italijanski barvni CS film LJUBIM. LJUBIŠ; 23. aorila španski barvni film CARMEN IZ GRANADE: 25. aprila italijanski film VARIETEJSKE LUCI. ŠMARJE: 20. aprila italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ; 21, aprila nemški film PROFESOR MAMLOK: 24. aprila španski barvni film CARMEN IZ GRANADE. SEŽANA: 19. 'aprila nemški film ZAKON V SENCI; 20. in 21. aprila italijanski CS film DAVID IN GOLJAT: 23, in 24, aprila francoski film NE POKOPAVA SE V NEDELJO; 25. aprila jugoslovanski film NAS AVTO. POSTOJNA: 19. aprila jugoslovan- . ski film MINUTA ZA UMOR; 21. in 22. aprila ameriški barvni CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI: 23. in 24. aprila angleški film SMRT PRE2I; 25. aprila nemški barvni film GRAŠČINA STRAHOV. PIVKA: 20. in 21. aprila sovjetski barvni film BELI SU2N.II; 23. aprila jugoslovanski film DOKTOR. PHESTRANEK: 21. aprila jugoslovanski iilm CESTA, DOLGA LETO DNI. PIUAN: 19. am-lla ameriški barvni film OKLAHOMA; 20. in 21 aprila ameriški film KRVNIK IZ NE-VADE; 22. in 23. aprila italijanski barvni film LJUBIM. LJUBIŠ; 24. in 25, aprila francoski film POTEPINI; 21. aprila ob IG ameriški barvni film ZDRAVO, PRIJATELJI; 20. aprila franco-sko-italijanski film NOC NAD PARIZOM. PORTOROŽ: 19. aprila ameriški film ZATO. KER TE LJUBIM; 20. aprila ameriški barvni film OKLAHOMA; 21. anrila ameriški film IZNENADENJE PRETEKLEGA LETA; 23. aprila- francoski film POTEPINI; 24. aprila ameriški barvni film ZDRAVO, PRIJATELJI; 25. in 26. aprila angleški film EKSPRES BONGO. SEČOVLJE: 20. aprila ameriški iilm ZATO, KER TE LJUBIM; 21, aprila ameriški barvni film OKLAHOMA: 23. aprila ameriški barvni film ZDRAVO, PRIJATELJI; 25. aorila italijanski barvni film LJUBIM, LJUBIŠ. i F1 r — Prinesite nama seznam gostov ... Lev Sejnin: 35 4-i VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE tro w Lastnica hiše v Sokolnikih jc bila vdova po nekem Šeremetjovu, ki so ga evo,je dni obsodili zaradi kraje in poneverb. Kmalu so aretirali vdovo Šeremetjova, »pevko lirskih pesmi« in naposled tudi Marijo Sergejevno Zubovo. Zadevo so poverili starejšemu preiskovalcu Larcevu. Zubovo so vprašali, zakaj neki se tako dolgo zadržuje v Moskvi, če je njen mož v Leningradu. Odvrnila jim je, češ da čaka sporočilo svojega moža o tem ali naj se vrne v Lenigrad ali ne. »V Čeljabinsku mi je bilo zelo težko,« je rekla, »zaradi tega seru se tudi odpravila v Moskvo, tovariš preiskovalec.« »Od kod poznate Natalijo Mihajlovno?« jo je. vprašal Larcev. »Seznanili sva se v vlaku, medtem ko sva potovali iz Čclja-binska.« / Vse to je pripovedovala Marija Sergejevna s svojo običajno spokojnostjo in dobrodušnostjo. V tc;j preveliki spokojnosti je zaslutil Larcev dolgoletno vežba-nje in prikrito naprezanje volje. Ko jc končal z zasliševanjem, se je preiskovalec povezal z Leningrad.''?? in zahteval, naj takoj zberejo podatke o Mariji Serge-jevni Zubovi, ženi profesorja na tehnološkem inštitutu. Se iste noči so iz Leningrada sporočili, da sta Marija Scrge-jevna in njen mož, profesor Zubov, umrla pred nekaj meseci in da sta oba pokopana na Prcobraženskem pokopališču. Zc zjutraj so prispeli z letalom vsi potrebni dokumenti, ki jih je Larcev z velikim veseljem preučil. Zasliševanje se je začelo točno ob petih. Ženska, ki jo je pri-vedel stražar v sobo, je imela videz človeka, ki je prepričan v to, da je aretacija samo neprijeten nesporazum, ki se bo takoj razjasnil. »Izvolite sesti,« je dejal Larcev korektno in se pridvigml na naslonjaču. »Hvala,« je rekla žena in brez naglice sedla v naslonjač. Na kolenih je prekrižala roke in pričakujoče uprla pogled v preiskovalca. »Vaše ime, očetovo ime, priimek?« je vprašal preiskovalec, kot da postavlja to vprašanje iz najnavadnejše formalnosti. »Marija Sergejevna Zubova, saj sem vam že rekla.« »Ste iz Leningrada?« »Da,« je odvrnila starka, »tudi to sem vam že povedala,« »Iz Leningrada,« je ponovil Larcev, kot da ni kdo ve kako pozoren do njenih zadnjih besed. »Je profesor Zubov vaš soprog?« »Da, on je moj mož, o tem sem vam že zadnjič pripovedovala.« »Da, spominjam se,« je rekel preiskovalec vljudno. »Je že dolgo, odkar ste od mrtvih vstali?« »Ne razumem vas. O čem govorite?« »O vaši smrti, do katere je žal prišlo že pred osmimi meseci,« je dejal Larcev z resnim tonom in gledal ženi naravnost v obraz. »Oprostite, da se dotikam tako žalostnih podrobnosti iz vašega življenjepisa, vendar službena dolžnost mi nalaga...« Starka ga je poslušala molče in navidez spokojno. Za spoznanje je obrnila pegled v desno. Ta njena ravnodušnost je bila že nespo-kojna. Ko je malce razmislila, se je rahlo nasmehnila ln dejala: »Oprostite, toda jaz ne razumem niti vašega tona niti vaših besed. Očitno vas moram razumeti dvomiselno, mar ne?« »Nc, zakaj dvomiselno,« se ji je zoperstavil Larcev, »narobe, jaz bi vas prosil, da bi me razumeli prav dobesedno... Ker je preiskava ugotovila, da ste umrli točno pred osmimi meseci, bi vas prosil, da mi to razjasnite. Poti kakšnimi pogoji in s kakšnim namenom ste oživeli?« Starka je še enkrat skrbno pogledala preiskovalca in nato rekla: »Oprostite, v mojih letih hi v položaju, v kakršnem sem, mi res ni ilo šal. Lahko vam rečem samo to, da nisem še nobenkrat umrla in tla se na kaj takega tudi sedaj še ne pripravljam.« Larcev je sege! po mapo in vzel iz nje nekaj dokumentov in spregovoril s poudarjenim in resnim tonom: »Žal ne morem deliti vašega mnenja, zakaj preiskava ni ugotovila samo dejstva vaše smrti, marveč tudi mesto, kjer so vas bili pokopali... Pokopali so vas bili, tako pravijo, na... Prcobraženskem pokopališču, enaindvajseta vrsta, grob številka 10.456. Ponavljam, meni ni kdo ve kako prijetno, da vas moram nadlegovati s tako žalostnimi podrobnostmi, toda dejstva govore o tem, da ste vi že osem mesecev mrtvi...'Tako rekoč bitje z onega sveta... Hočeš nočeš mi morate dati prav, da je v takšnih posojili dejstvo, da živite v glavnem mestu in da ste sedaj prisotni v moji pisarni, juridični nesmisel. S takšnega gledišča je vaša pojava, če temu tako rečem, nezakonita... Če vas zanima; tukaj je potrdilo o vaši smrti, tukaj je izvod leningrajskega matičnega urada, tukaj sodno in medicinsko spričevalo in tukaj še potrdilo Probraženskega pokopališča. Bi se hoteli s tem gradivom podrobneje seznaniti?« »Da.« Larcev ji je ponudil sveženj dokumentov. Starka je skrbno pregledala dokumente in jih drugega za drugim prebrala. Oba sta molčala. »Dobrodušna starka« je razumela, da so jo odkrili. Razmišljala je o tem, kaj preiskovalec pravzaprav ve o njej. Morda nič drugega kot to, da si je prisvojila tuje ime? Kdo ve? Tuhtala je tudi o tem, kako naj zaigra svojo novo vlogo. Kako naj izpelje psihološki prelom? Ali ima sploh še kakšen smisel, da prikriva, kdo pravzaprav je? Ali ne bi bilo najbolje, ko bi se mu povsem izpovedala? Tudi Larcev je razglabljal. Bil si je že na jasnem, da ima opravka z izkušenim in modrini nasprotnikom, ki ne bo kar tako položil orožja. Kakšno pretvezo si bo zdaj izmislila, da bi prikrila namen, zaradi katerega si je bila izbrala to ime. Zdaj zdaj bo spregovorila in tako se bo začel njun psihološki dvoboj, srdit in neusmiljen boj, v katerem se bo eden izmed njiju boril za svojo državo, njene interese in njeno varnost, drugi pa za sebe, za svojo usodo in morda celo za svoje življenje... »Kaj si hočem,« je naposled vzdihnila »dobrodušna starka« in tako prekinila napet odmor. »Zdi se mi, da vam moram vse povedati ...« »Tudi jaz sem takšnega mišljenja,« je dejal preiskovalec. »Nimam namena, da bi se prepirala z vami,« je nadaljevala, »ker zalo tudi nimam nikakršnih razlogov. Da, res se ne pišem Zubova. Rada bi vam pojasnila, kako je prišlo do tega. Sklenila sem, da vam povem vse po resnici. Popolnoma vse.« »Prosim. Poslušam vas,« je rekel Larcev kratko. Žena je uprla svoje oči v njegove in začela pripovedovati: »Mojc pravo ime, moje originalno ime je, kakor se pri nas pravi, Striževskaja. Imenujem se Matilda Kazimlrovna. Moj oče je bil Poljak, mati — porušena Nemka. Po rodu sem resnično iz Leningrada. Po svojem poklicu, ali kakor se temu sedaj pravi, po svoji kvalifikaciji sem...« »Po poklicu ste vohunka,« ji jc segel v besedo Larcev, »po kvalifikaciji pa vohunka velikega razreda... To nam je že znano.«