POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XII. | T E L E F O N 25 — <7 Stev.245 I poštni čekovni račun 11.409 Maribor, petek 28. oktobra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po poiti 10 - din, dostavljen na dom 12'- din, tujina 25'* din Cena Utcija za sporazum med velesilami se zopet sestane s Hitlerjem — Pred ratifikacijo angleško' 'talibanskega sporazuma - Franciia za večno prijateljstvo z Nemčijo in zbijanje z Italijo — Nova zveza Nemčije, Italije in Japonske proti boljševizmu LONDON, 28. oktobra. Reuter. V evropski mednarodni politiki se opaža M(lnje dni zelo živahna aktivnost, ki je našla svoje izhodišče iz monakovskega Sp°razuma. Vse kaže, da se tako v Londonu kakor v Parizu, Berlinu in Rimu Pripravljajo resne akcije za odstranitev vseh nesporazumov med velesilami in "stvaritev nove dobe plodnega sodelovanja. Nobenega vzroka ni, ne verjeti v “speli teh akcij, dasi se na drugi strani ne sme prikrivati, da bo razčiščenje nedrih vprašanj precej težavno. Predvsem bo treba mnogo samozatajevanja **We Španije in koloni]. Toda dobra volja je znak ugodnega upanja. CHAMBERLAINOV NAČRT LONDON, 28. oktobra. Na angleško £°budo se pripravlja nov sestanek Cham-Alaina s Hitlerjem. V Dovvning Streetu ™ dobil berlinski poslanik sir Henderson bodila za akcijo, ki jo bo pričel takoj, 0 se vrne z dopusta v Berlin. Prva nje-*°va skrb bo pripraviti ta sestanek. Prav 'ako se zatrjuje, da se bo kralj Jurij VI. . svojem prestolnem govoru pred par-anientom 8. novembra dotaknil tudi ~«amberlainovega načrta glede spora* Uma Velike Britanije z Nemčijo. Angle-*a vlada bo poizkusila vse, da se urede Ja še nerešena evropska vprašanja, ped ta vprašanja spada tudi vrnitev ko-j°nii Nemčiji. Na včerajšnji seji, na ka-®ri so bili določeni za novega mornari* psa ministra dosedanji prosvetni ml-ster lord Stanbope, za prosvetnega mi-, ^ra dosedanji čuvar državnega pečata Delaware, ki obdrži začasno tudi °{ dosedanji resor, za začasnega vodjo . oistrstva za domlnione pa Malcolm acdonaId, minister za kolonije, je Cham-^rlaln podrobno obrazložil svoje načrte. fo Ratifikacija sporazuma z ITALIJO ARIZ, 28. oktobra. Tukajšnji »Figa-j,,'..obiavlia v senzacionalni obliki vest Dih londonskega dopisnika o skle-tei v^eraišuje seje angleške vlade. Po J Vesti je angleška vlada sklenila, da v,, •'ngleško-italijanskl sporazum uvelja-ra* 15‘ novembra* Do tedaj bo o njem tod!!rav^a mor(*a še spodnja zbornica, njjua v primeru, da bi ratifikacijo odklo-Ist • Ra 110 vlada kljub temu vzakonila. Seno S/10 bo an«Ieška vlada priznala se s*"3 Francu tudi Pravice vojskujoče 1^ tra'*ke. Chamberlain upa, da se mu Anoni-tak0*p0,itl,t0 Posrečilo zagotoviti Ha * v ^panW vI°80 posredovalca In ter a način zaščititi velike angleške in-?atn,ej v ten’ de,u Sveta- Kakor se dalje Slik ’.*** ^Ha dalija skupno z An-aitpj, pr>Pravljena, pričeti posredovalno »ko 4 med nacl°nalistlčno in republikan-v«ine ° za Iikvidac'j° državljanske PREORIENTACIJA FRANCIJE tiCnJ*!2, 28- oktobra. V tukajšnjih poli-cija ” "fogih naglašajo, da stopa Fran- cke V 0 novo razdobje zunanje poli n)e kateri bo najvažnejše prizadevale I* n?,n sP°razum z Nemčijo In potem bivali PreJ se pa rnoraJo reš,ti še regen vprašanja. Ako bodo ugodno etini( porazum o večnem prijateljstvu. Na toaniJ1 i 1- se sPoraztimejo lahko tudi bledli a*10 se bodo ravnale po Jh/ Franclja pošilja v tem Pranc0is d svoieRa novega poslanika Dogah', nceta v Rim. kjer bo pričel *“ l n'a za zbllžanje »n sporazum, zla- sti tudi -N« OJAII (I i španskem vprašanju. V MARSE,LLEU l*re(jsp,i oktobra. Ministrski na'!'H Daladler, ki je prišel včeraj sprejet s strani meščanstva z velikim navdušenjem. Enako navdušeno so vzklikale ogromne množice tudi zunanjemu ministru Bonnetu. Obema je francoska javnost hvaležna, da sta obvarovala Francijo pred vojno. Na kongresu samem je govoril Daladier o blstoriatu sporazuma v Monakovem in slavil ta sporazum kot veliko dobroto za človeštvo in pričetek nove dobe v mednarodnih odno-šajih. Ostro je nastopil proti komunistom, ki izpodkopavajo moč in ugled Franclje. Podčrtal je pripravljenost Francije za popoln sporazum z Nemčijo in Italijo. Iz vsega Daladierjevega govora in kongresa se da sklepati, da stoji Francija pred čisto novim zunanjepolitičnim in notranjepolitičnim kurzom. V notranji politiki bo usmerjen ta kurz odločno proti desnici. NAČRTI NEMČIJE IN ITALIJE RIM, 28. oktobra. Nemški zunanji minister von Ribbentop je prispel sem si. noči ob 22. uri in je stopil danes v stik z italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom in Mussolinijem. Kakor se izve, gre poleg češkoslovaško-madžarskega vprašanja tudi za nova pogajanja z Anglijo in Francijo. Nemčija in Italija bosta skušali zlasti zaustaviti ogromno oboroževalno tekmovanje, ki se je pričelo v obeh zahodnih demokracijah. Na drugi strani pa bo sklenjen nov vojaški pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko, katerega namen bo stretje boljševizma. V Rimu so prepričani, da temu tudi Anglija in Francija ne boste nasprotovali. Madžarski odgovor v Pragi PROTEST PROTI ODKLONITVI PLEBISCITA NA SLOVAŠKEM IN RUS1N-SKEM OZEMLJU. ZAHTEVA PO IZLOČITVI MADŽARSKIH KRAJEV IZ RAZSODIŠČNEGA POSTOPANJA. PRAOA, 28. oktobra. Avala. ČTK poroča: Sinoči ob 18.30 je obiskal madžarski poslanik grof Wettsteih zunanjega ministra dr. Chvalkovskega in mu izročil odgovor madžarske vlade na češkoslovaško noto od 26. t. m. V noti protestira madžarska vlada proti temu, da se češkoslovaška upira plebiscitu na Slovaškem in Rusinskem. V svoji noti zahteva dalje madžarska vlada, da se tista ozemlja, na katerih so Madžari v večini, izločijo iz razsodiščnega postopanja in iz-roče brez nadaljnjega Madžarski. Madžarska nota pa ugotavlja z zadovoljstvom, da izraža tudi češkoslovaška nota z dne 26. t. m. kakor tudi madžarska od prej, iskreno željo, da se vsa sporna vprašanja rešijo pošteno in popolnoma. Ob koncu vsebuje nota nekaj konkretnih predlogov glede predlaganega razso- dišča. PRAGA, 28. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila silno začudenje madžarska zahteva, naj se z Madžari obljudeno ozemlje izloči iz razsodiščnega postopka, ko je Madžarska sama prej predlagala razsodišče za ves kompleks. O čem naj bi se potem še razsojalo, o pretežno slovaškem in rusinskem ozemlju: Na to ČSR ne more pristati. Prav tako je vzbudil pozornost vpoklic 5 novih letnikov rezervistov na Madžarskem. ČSR je odgovorila na ta ukrep z okrepitvijo čet na madžarski meji. RIM, 28. oktobra. Avala. Zunanji minister grof Ciano je sprejel včeraj madžarskega poslanika Villanyija, ki mu je že enkrat obrazložil stališče madžarske vlade v vprašanju razmejitve med ČSR in' Madžarsko. v 20-Ietnica Češkoslovaške OB PRILIKI DANAŠNJE 20-LETNICE USTANOVITVE CSR JE IZDAL NARODNI SVET PROGLAS NA NAROD PRAGA, 28. oktobra. Češki Narodni svet, vrhovna skupna organizacija vseh čeških političnih strank, je izdal k današnjemu 28. oktobru, dvajsetletnici ustanovitve Češkoslovaške, na prebivalstvo proglas, ,v katerem pravi, da je postala češkoslovaška po pomanjšanju narodna država Čehov, Slovakov in Rusinov. Vse prebivalstvo republike pa mora sedaj napeti vse svoje sile. da postane nova država zares v polnem pomenu besede narodna. Za dosego tega cilja so in bodo seveda potrebne mnoge žrtve. Ob proslavi današnje dvajsetletnice, ki se ne slavi, kakor je bilo nekoč namenjeno, z velikimi paradami in prireditvami, ampak v vsej tišini v srcih državljanov, se mora vsak posameznik zavedati nalog, ki ga čakajo in se od njega zahtevajo. Češki narod je prestal najhujše in ni propadel, zato tudi v bodoče nikoli ne bo. PRAGA, 28. oktobra. Ob priliki dvajsetletnice Češkoslovaške je vlada preje- - ni je prisei včeraj scucuh« jc viaua preje- “ougres radikalne stranke, je bil i la več telegramov iz Anglije. Med njimi sta tudi brzojavki lorda Yorka in lorda Cecila, ki želita novi češkoslovaški lep napredek. Hitler na Dunaju DUNAJ, 28. oktobra. Vodja in državni kancelar Adolf Hitler se je včeraj vrnil s svojega potovanja po zasedeni južni Moravski na Dunaj. V Znojmu je v svojem govoru dejal, da bi bila nemška vojska 2. oktobra vkorakala v to ozemlje ne glede na Monakovo. Ako ne bi bila dosegla uresničenja svojih zahtev na miren način, bi se bila poslužila vojne. Toda mirna rešitev je bila boljša za Nemčijo, Češko in ves svet. Zvečer je bil Hitler v opernem gledališču navzoč pri predstavi d’Albertove »Nižine«. 7. njim so bili tudi Seyss-Inquart, Biirckel in drugi visoki funkcionarji. Občinstvo je priredilo Hitlerju navdušene ovacije. Zatrjuje se, da namerava Hitler v kratkem preživeti več časa na Dunaju. Zaglslrl Kitajska taktika „Daily Telegraphov“ kitajski dopisnik piše, da je bil padec Kantona največji poraz za Kitajce po padcu Šanghaja v začetku vojne. Zaradi padca Kantona je prišlo tudi do tako hitre kapitulacije Hankova. S tem so Kitajci izgubili še zadnjo zvezo za nabavljanje orožja po morju. To tudi pomeni, da imajo Japonci v oblasti vso Kitajsko, ne pomeni pa tudi, da je konec Kitajske, ker bo maršal Cang-kajšek nadaljeval svojo taktiko: zavleči Japonce čimbolj v osrčje države in jih vznemirjati s stalnimi napadi, izogibajoč se večjega spopada. Dopisniku „Daily Telegrapha“ je že v začetku marca vojaški guverner Kantona rekel, da bo Hankov verjetno kmalu padel in tudi južna Kitajska da se ne bo ubranila japonske invazije. Vendar vse to pomeni vedno sigurnej-šo pot Japoncev v propast. „Mi bomo izgubljali bitke, toda dobili bomo vojno!“ je rekel kitajski general. Po monakovskem sporazumu Dr. Megerle piše v „Berliner Borsen-zeilung“: Neka dežela se razprostira med Indijo in Severno Ameriko in ima prebivalce, ki niso bili sploh nikoli pozvani v imenu svobode, samoodlo-čanja, posvečenih pogodb ali krščanske morale, da se priključijo sami temu imperiju. To cesarstvo se imenuje Velika Britanija in ne Nemčija. To je imperij gospoda Churchilla, ki je bil ustvarjen z vojno in zopet z vojno, nasilnim podjarmljenjem in rekami krvi. Tollerjeva misija Nemški pisatelj Ernest Toller, ki živi v emigraciji, neuradno zastopa republiko Španijo v misiji po evropskih državah, pri katerih išče posojila v višini 10 milijnov funtov (skoro 2 in pol milijardi din), ki naj bi ga dale za nabavo živil, zdravil in drugih potrebščin za civiliste, ki jih v republikanski Španiji primanjkuje. V Londonu je že imel razgovore z vladnimi krogi. Zdaj je odpotoval v skandinavske države in končno bo šel še k pre-zidentu Rooseveltu. Tudi Francija? V mestu Orange je bil po prefektu prepovedan komunistični shod, ki j<*' bil napovedan kot kritika Daladierjeve politike. V Lyonu pa komunistični voditelj Marcel Thorez ni smel imeti govora v borzi dela. Nemika skrb za Arabce Nemško časopisje tudi danes posveča veliko prostora dogodkom v Palestini in prikazuje novice na tak način, da dobimo vtis, da je delovanje britanskega vojaštva sredstvo za po-tlačenje upravičenega upora za svobodo Arabcev. ('„Times“.) Gospodarski pomen Kantona S Kantonom so Japonci zavzeli mesto, ki ima čez 1 milijon prebivalcev ter veliko industrijo. Posebno je v mestu razvila tekstilna industrija, poleg tovarn vžigalic, slekla in papirnic. Zaradi padca Kantona so Angleži, ki imajo nedaleč svoje glavno trgovsko pomorsko mesto v Aziji, Hongkong, zelo v skrl>eh, ker bo angleški trgovini s podvojenimi silami konkurirala japonska trgovina. Zanimiv napis V Kočevju ima Banovinska hranilnica svojo podružnico, ki nosi poleg lega slovenskega naslova še napis: „fruher Krainisclie Sparkasse“. Maribor, 28. oktobra. Nikoli ni bila Evropa še tako narod-stno razgibana, kakor je sedaj, in nobenega znaka ni, ki bi napovedoval, da bo v dogledni bodočnosti narodnostne razgibanosti konec. Nasprotno, mnogi zelo vidni znaki kažejo, da stojimo šele na začetku dobe, v kateri bo narodna zavest skupnosti in njenega poslanstva določala notranjo in zunanjo politiko držav. Tisti, ki so še nedavno oznanjevali skorajšnji konec narodnih gibanj in orientacijo sveta po mednarodnih razredih, so doživeli najhujši brodolom novejše človeške zgodovine. Celo njihove lastne množice ,ki so jih s trudom vzgojili v svoji ideologiji v dolgih desetletjih, so jih v nekaj letih, da celo v ličkaj mesecih in tednih v trupah zapustile in prešle v najekstremnejše nasprotne tabore. To je dejstvo, pred katerim tudi mi Slovenci ne smemo zapirati oči in ostajati spričo njega prekrižanih rok ob strani. Tako pasivno vztrajanje v neaktivnosti bi pomenilo naravnost ogrožanje same naše eksistence. Dogodki okoli nas zahtevajo temeljito preorientacijo in do skrajnosti potencirano aktivnost. Pri tem ne mislimo na fašizem, ki je našemu narodu tuj in mu mora tuj tudi ostati. Taka nova aktivnost se da doseči prav tako tudi v demokraciji, toda v novi, reformirani demokraciji, osvobojeni kaosa in anarhizma. Naša nova demokracija mora bili disciplinirana in podrejena vrhovnim interesom naroda in države, ne posameznim strankam in njihovim klikarskim interesom! Naša prva naloga v* tej smeri mora bili nova, najširše započeta akcija za obnovitev in potenciranje narodne zavesti in ponosa najširših množic, v prvi vrsti pa vsega našega obmejnega ljudstva. To ljudstvo mora postati narodno tako trdno, da se nam ne bo V nobenem primeru treba bati za njegovo odločitev, ako bi bilo kedaj postavljeno v položaj, da se samo, svobodno izrazi o svoji narodni volji. V tem oziru sc moramo hitro in temeljilo pripraviti! Opomin in svarilo pri tein naj nam bodo Cehi in Slovaki, ki se v marsikaterem popolnoma češkem in slovaškem ozemlju boje plebiscita, ker vseh dvajset let obstoja svoje republike niso storili vsega, kar bi bilo treba, da bi te svoje obrobne dele narodno utrdili. In vendar so oni še vedno storili v tem oziru neprimerno več, kakor smo mi. Mi ponekod sploh ničesar nismo storili, ampak smo pustili vse le naključju in prostemu razvoju. Toda ta prosti razvoj je prepočasen in absolutno nezadosten. Le vprašajmo se z Zupančičem: „Bratje, kako je v nas?“ Odgovor bo marsikje porazen! Ako pa hočemo zapoeeti to .novo, Jako nujno potrebno akcijo, moramo dobiti najprej bot narodna enota v lastni državi sami besedo o svoji usodi, Rešiti se mora naš narodni položaj r obliki, ki nam bo zagotovila popolno odločanje o naših zadevah in nam dala na razpolago tudi zadostna denarna sredstva za narodno akcijo, ki je brez rešitve vsaj glavnih gospodarskih in socialnih vprašanj absolutno nemogoče in brez izgledov na uspeh. V položaju, v kakršnem smo sedaj, nismo sposobni skrbeti za svojo narodno utrditev, še manj seveda misliti na našo narodno oeloto, ki sega preko sedanjih meja. V dvajsetih letih smo se prepričali, da sc z lovljenjem za drobtinami, ki tiam ne bi smele biti v lastni državi sploh noben problem več, da samo klavrno životariti, ne pa živeti in še manj napredovat) v duhu in po potrebah novega časa. S takimi drobtinami m s takim poniževalnim lovljenjem milosti se lahko zadovolje samo stranke, ki so bile tega vajene v nekdanji Avstriji In so svojo drobtinarsko miselnost prenesle tudi v Jugoslavijo. Miselnost teh strank nc odgovarja nove-fnu položaju in novemu času. Ta miselnost nas meče dvajset let nazaj za druge svobodne narode v Evropi. Z njo se naš položaj ne da izboljšati, z njo se naš problem nc da rešiti, % nj.o se da samo žalostno životariti Brodi pod nadzorstvom VOLOSINOVA VLADA POMENI ZMAGO NARODNE MISLL — RAZPUST VSLH STRANK. — IZJAVA NOVEGA PREDSEDNIKA VLADE. PRAGA, 28. oktobra. Avala. S svojega 1 mesta odstranjeni ministrski predsednik podkarpatske Rusije dr. Andrej Brodi je od včeraj pod policijskim nadzorstvom. Vlada je razveljavila tudi njegov poslanski mandat. (Paktiral je baje z Madžari. Op. ur.) | UŽHOROD, 28. oktobra. Odstop prvega ministrskega predsednika Andreja Brodija in imenovanje monsignorja Vološina za njegovega naslednika pomeni zmago nove, narodne generacije nad staro, vzgojeno še pod Madžari. Nova rusinska vlada je zato strogo nacionalna in uživa popolno zaupanje ljudstva, kar je pokazalo že s ponovnimi velikimi javnimi manifestacijami. Nova vlada se je postavila tudi odločno proti plebiscitu, ker Užhorod in Munkačevo sicer nista madžarska, imata pa ogromno manjšino, odnosno Munkače-' vo celo večino madžaronskih Židov. Ru-sini nikoli ne morejo dovoliti, da bi Židje odločali o usodi rusinskih mest, ki leže sredi popolnoma strnjenega rusinskega ozemlja. Da se odstrani vsak razdor med narodom, je Vološinova vlada razpustila včeraj vseh 14 strank. Vološin je izjavil ob tej priliki novinarjem, da je sedaj najvažnejša naloga vlade ureditev meje z Madžarsko po monakovskih načelih. Ru-sinsko ljudstvo stoji strnjeno za svojo vlado. Vlada želi živeti v bratstvu s Čehi in Slovaki ter v dobrih odnošajih z vsemi sosedi. V dobrih odnošajih mora biti ČSR tudi z Nemčijo. Gospodarsko je Podkar-patska Rusija še neodprta dežela velikih možnosti in z mnogimi naravnimi zakladi. Za aktivacijo bo potreben poleg domačega tudi tuj kapital. Novi red na Daljnem vzhodu BERLIN, 28. oktobra. Japonski poslanik Siraroti je izjavil časnikarjem, da se je s padcem Hankova za vselej nehala angleška premoč na Daljnem vzhodu. Japonska bo preuredila Kitajsko v zvezno državo po vzorcu USA. Nova Kitajska bo v enakem razmerju z Japonsko kakor Mandžurija in bo igrala v bodočnosti veliko vlogo. Na aneksijo kitajskega ozemlja pa Japonci ne mislijo. Japonska svoje zmage ne bo delila z Anglijo in Francijo, bo pa pripustila gospodarsko sodelovanje evropskih velesil na Kitajskem. Japonska pa bo postala sedaj avtoritarna država, ker demokracija japonskim tradicijam ne ustreza. HANKOV, 28. okt. V mestu je koncentriranih 15.000 japonskih vojakov. TOKIO, 28. okt. V mestu so velike slavnosti zaradi padca Kantona in Hankova. Mesto je v zastavah in tisoči ljudi nosijo lampione pri manifestacijah. PARIZ, 28. okt. Japonski veleposlanik je protestiral pri francoski vladi zaradi i vtihotapljanja orožja na južno Kitajsko, ki prihaja iz francoske Indokine. VOLITEV NA ANGLEŠKEM LONDON, 28. okt. Pri prvih nadomestnih volitvah v angleški parlament po monakovskem sporazumu je zmagal vlad- i ni kandidat Hogg proti opozicionalcu1 Linseyu s 3400 glasov razlike v prid vladnemu kandidatu. Pri volitvah 1. 1935.1 je razlika znašala 6600 glasov. PONCET IN TOGO ODPOTOVALA BERLIN, 28. oktobra. Francoski poslanik Francois-Poncet, ki je premeščen v Rim, kakor tudi japonski poslanik Togo, ki je imenovan v Moskvo, sta včeraj zapustila Berlin. Od njiju so se poslovili pred odhodom diplomati in uradniki nemškega zunanjega ministrstva. IZJAVA NOVEGA GUVERNERJA AVSTRALIJE. LONDON, 28. okt. Vojvoda Kentski, no- vi avstralski guverner, je na banketu, ki je bil prirejen njemu na čast, izjavil, da bo odšel na novo službeno mesto začetkom novega leta in da sta on in vojvodinja zelo ponosna zaradi tega imenovanja. Odgovoril mu je Winston Churchill, ki je omenjal pomen imenovanja za britanski imperij. FRANCOSKO POMORSKO OBOROŽEVANJE. PARIZ, 28. okt. Pomorska komisija francoskega parlamenta je sklenila, da se odobrijo krediti za izgradnjo bojne mornarice, ki mora doseči višino tujih mornaric. POLJSKI DRŽAVNIKI ČASTNI DOKTORJI. VARŠAVA, 28. oktobra. Avala. V varšavskem kraljevskem dvorcu je bila včeraj slovesna promocija prezidenta republike Mošcickega, maršala Rydz-Smig-lyja in zunanjega ministra Becka za častne doktorje lvovske univerze. Vplivno gibanje Kandidati HSS v Sloveniji. Kakor poroča »Obzor«, kandidira HSS v ljutomerskem okraju Tomaža Kovača, župana iz štrigove. V dolnjelendavskem okraju pa dr. Matijo Slavička, odvetnika v Prelogu. V Murski Soboti bo kandidat HSS Franjo Talany, gostilničar. Dimitrije Ljotič in 31 članov »Zbora« aretirani. Notranje ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da je predvčerajšnjim zvečer priredil Dimitrije Ljotič politični sestanek, ki pa ni bil prijavljen. Na zahteva detektivov, da gre Ljotič z njimi na policijo, so se udeleženci sestanka uprli. Ko je prišlo na pomoč več novih varnostnih organov, so vse skupaj odvedli na Upravo mesta Beograda, kjer so še sedaj zadržani. Izjava g. Svetislava Popoviča. Tudi bivši minister JNS g. Svetislav Po- povič, najintimnejši prijatelj g. dr. Kramerja ,odgovarja na izjavo g. Ziv-lcoviča: „Dejstvo je, da je Peter Živ-kovič stranko, katere predsednik je, ponižal na položaj tehničnega sotrud-nika na politiki g. dr. Mačka. Jugoslovanski nacionalisti so se odločno borili proti politiki g. dr. Mačka in proti njegovim političnim solrudni-kom iz ZDK in OU in se bodo težko odločili na še bolj podrejeno vlogo tehničnega sodelovanja. Politične stranke imajo nalogo ustvarjati politično opredelitev, a JNS je doživela edinstven slučaj, da so njeni kandidati in volivci v času, ko se pred narodom postavlja vprašanje: državno življenje na bazi ustave ali na bazi tako zvanega sporazuma od 8. oktobra 1937, napoleni da ne postopajo po svojem prepričanju in programu stranke, nego po obzirih tehničnega sotrudni-ka. To se ne more opravičiti in zato g. predsednik JNS skuša vplivati na in čakati na neizogibno usodo propadanja v trenutku, ko doživljajo drugi narodi v naši soseščini in drugod po Evropi najvišje vzpone. Danes je dvanajsta ura, da krenemo Slovenci na nova pota, da se zavemo svojega položaja, svojih potreb in svojih nalog, ki jih terja od nas zagotovitev lastnega obstoja in bodočega razvoja. Ako tega ne storimo, sc utegne zgoditi, da bomo vse zamudili in da bo potem naše zvonenjc prišlo po toči. Zato pa potrebujemo pri sedanjih volitvah — ne glede na politično grupacijo — lake kandidate, ki se bodo tega v polni meri zavedali in ki bodo imeli tudi dovolj poguma nastopiti za uresničenja našega najnujnejšega pro- grama. Kandidatov, ki bi kot poslanci hodili v Beograd na malo strankarske kupčije in na lov za drobtinami, Slovenci v tem usodnem razdobju evropske zgodovine ne potrebujemo! Prav tako tudi ne potrebujemo takih, ki b ibili pripravljeni na našo usodo barantati, ki bi volivcem obljubljali eno, v Beogradu pu delali drugo. Sedaj gre za naš narodni obstoj ali neobstoj. V tem trenutku nam morajo biti popolnoma postranski vsi svetovni nazori! Za reševanje njihovih vprašanj bomo imeli dovolj časa potem, ko bo rešen naš temeljni problem in bo bo zagotovljena naša eksistenca. —r. razburkane vrste v stranki z malen* kostnimi obziri strankarske disciph" ne. Jaz nc razumem koliko la discipn* na lahko veže mene, da ostanem ' stranki, ko se lic strinjam s sklepi vodstva in da sem primoran celo po izstopu iz stranke pokoravati se tein sklepom. Dogodki v JNS zadnjih šes tednov predstavljajo za mene težko izkušnjo in težko razočaranje. O stališču vodstva stranke in o mojem bj) sodil narod, in sicer ne po intriga« in po obzirih strankine disciplini nego po velikih nacionalna n ciljih. Narod v ogromni večini vidi jasno W določno dve politiki in želi, da pride med tema politikama do stvarnega pomirjenja, a ker bo eno politiko na volitvah predstavljal g. dr. Stojadino-vič, drugo pa g. (ir. Maček, je da se bo jugoslovansko orientirani de naroda odločil za politiko g. dr. Sto-jadinoviča. S tem je g. Popovič končal svojo izjavo. v »Seljački dom«, glasilo HSS, priobčuj uvodnik, zakaj je bil narejen volilni sP°' razum z JNS in pravi: »Oni, ki na stva površno gledajo, pravijo: glasovat moral za Jevtiča! Človeku gredo lasje p°' konci, samo če na to pomisli in — ne" _ misliti. Ali ne bi bilo boljše reči tako-«e^ tokrat bo tudi Jevtič glasoval za našeg^ predsednika dr. Mačka, pa tudi vsi govi — kolikor jih je — bodo morali rect-glasujem za listo dr. Mačka. Ako tak^ rečemo — in edino to je pravilno — P° tem je stvar čisto drugačna. Nihče od J12 ne bo moral reči: glasujem za Jevtic.a' Če bi to storil, bi si pregrizel jezik. * potem, kar je glavno pri takih volitvan-vsi glasovi, ki so oddani za JNS, gre“ v korist dr. Mačka. Od skupnega števi a teh glasov pa zavisi zmaga. Demetrovič odgovarja živkoviču. N? izjavo g. Petra živkoviča, ki smo jo mi včeraj v izvlečku priobčili, odgovafjf sedaj v daljši izjavi g. Demetrovič. PfaV1’ da bi g. Živkovič sedaj rad prepričal jay nost, da je tudi on pristal na kolaboracij JNS z Blokom sporazuma. V svoji 'zj5 pa g. Živkovič sam priznava točnost P ^ metrovičeve trditve, da je 15. t. m* P°_ poldne, ko o kolaboraciji še ni bilo n* česar sklenjenega, Demetrovič Živkovi^ na domu sporočil, da se on ne strinja komunikejem. Živkovič to sicer potrjuj vendar pa je v svoji izjavi pozabil P°v, dati, da je Demetrovič svoje stališče P0^ pri tudi z motiviranimi razlogi svojega P litičnega prepričanja. Šele dva ni tia » t. j. 17. t. m., je mogla biti defimti ^ sklenjena kolaboracija. Demetrovič sklicuje v tem pogledu tudi na dr. Krafli jevo »Jutro«, ki je pisalo, da je bil &P razum med JNS in Blokom definitivno sklenjen na seji predsedm in političnega odbora JNS šele 17. .)fl torej takrat, ko Demetroviča več ni 3 . v tej družbi. »In vendar se hoče se predstaviti javnosti, kakor da bi jaz to odobril!« pravi Demetrovič. On nf lje trdi, da g. Živkovič in drugi sedaj liko govore o proceduri glasovanja, v nočejo povedati, kako bodo sprav'.,.. 0 sklad politiko in ideologijo JNS s p° ' ^ sporazuma in njegovim političnim a . od 8. okt. 1937, kar da je pri stvari n ^ važnejše. Končno pravi g. Demetrovič^. pri zadnjih volitvah ni kandidiral na j g. Jevtiča, ker zaradi mandata ni . prevzeti odgovornosti za njegovo ne no politiko. Sedaj se je gospoda z skupaj z dr. Mačkoni na zaprepa v jugoslovanskih nacionalistov in Pr's dr. Mačka, ki ne morejo razumeti breznačelnosti na eni in na drugi s Demetrovič pravi, da je za njega ^ šanje mandatov postransko vPrasaj1j..Lv. ne more vplivati na njegovo opreden Kandidatura g- Trumbiča. ». hgj|a uprava«, glavno glasilo JRZ, je pri ^ vest, da naš prvi zunaji minister g-Trumbič sploh ne bo kandidiral, Ker ne strinja s politiko dr. Mačka. » . piše, da ta vest ni resnična, ker j Trumbič kandidiral v Zagrebu kot Pg kandidat dr. Mačka. Da bi dr. cga kandidiral še drugod, sc zaradi njego zdravstvenega stanja ni mislilo- Borza. Curih, 28. oktobra. Devig Beograd 10, Pariz 11.735, L°"£on - rj.Jt New York 410.875, Milano 23.20, Ber 176.25, Praga 15.125. .,a. Vremenska napoved, be nadalje :io, mestoma dež. Na gorah tu|Z isneg. Joviče Meja, oolitika in volitve Koncentracija vseh narodnih sil ob meji. v obmejnem ozem Lju MORAJO IMETI TUDI VOLITVE NARODNO-OBRAMBNI ZNAČAJ. Lepo je v uvodnem članku v 239. št. ‘;ečernika« z dne 21. t. m. pisal o potre-1 koncentracije narodnih sil g. dr. Ru-°lt Ravnik in to koncentracijo zahteval ’0t glavno volivno parolo za volitve 11. Qecembra t. 1. Koncentracija narodnih sil je poleg ahteve po načrtnem narodno-obramb-delu že mnogoletna zahteva večine parOdno-obrambnih delavcev in društev. ,redvsem moramo ugotoviti, da je ti ^ zahtevi že !. 1922. postavilo naše gensko učiteljstvo na svoji pokrajin-skupščini, ko je v sestavu svoje starke organizacije ustanovilo poseben “Wjno- in manjšinsko-šolski odsek. — c'teljstvo je pravilno smatralo celo ,Zemlje naše banovine kot obmejno, naj-pJ raznarodovalnim nevarnostim izpo-avljeno deželo, v kateri mala peščica °vencev le v slogi in z izdatno moral-v° 'ji gospodarsko podporo ostalih dr-.avljanov, osobito javnih državnih čitii-j lev> oblasti in zavodov zamore uspe-q!° stati na svojem obmejnem braniku. l meina učiteljska društva, zlasti mari-s?rska, so si mnogo prizadevala, vsaj v , rainem severnem ozemlju doseči ne-ako politično-strankarsko premirje, »raviti narodno-obrambne delavce in histva do skupne ankete in po nji do 'atiovitve Narodnega sveta. V raznih predvsem v bivši »Borbi«, so n, ®!ji v pok. Anton Hren v Studencih, ^>nto Vanda v Šmarjeti, šol. nadzornik ' “eter Močnik. Ivan Tomažič in drugi i Sak in pozivali k skupnemu nastopu, s, Pridružili so se še nekateri drugi za-l' 2|ii narodni delavci, a je to žalostna J^ika slovenske črnogledosti, needi-j in egoizma, kar vse je ta idealna 'zadevanja brezuspešilo. Najhujši uda-Vsemu temu prizadevanju pa je pri-“^'ala nenadna smrt našega obmejne-^ osvoboditelja, prav dandanes tako ski organizaciji, si to v polni meri prizadeva. Pokazalo je, da so minuli časi, ko je bilo Prekmurje kazenska kolonija z zlovoljnim uradništvom, ki je samo ča^ kalo, kdaj ga bodo spet premestili nazaj čez Muro, in da bo končno prekmursko ljudstvo od svojega uradništva lahko ter kot sosvetovalce povabil tudi za-1 mnogo dobilo. Zavedno učiteljstvo je v stopnike mariborskih narodno-obramb- tem pogledu gotovo med vsem uradni-nih in kulturnih ustanov. Ta sestanek je|štvom na prvem mestu, bil izredne važnosti, kajti po njem je pri- šlo do ustanovitve meddruštvenega na-rodno-obrambnega odbora, v katerem so Streli v cerkniški sodni dvorani . , ., . . . .______i Včeraj popoldne je sodni starešina v 2,LaVn,lh I Cerknici g. Franc Slabe zasliševal sod- sodelovali zastopniki mariborskih edinic JMU, CMD, NO, Sokola, Slovanske straže, Branibora, Prosvetne zveze in Zveze kulturnih društev. O tem pa morda več ob drugi priliki. To so le skromne drobtinice h kroniki nega oficiala Antona Rožanca, ki je bil zaradi nerednega službovanja v disciplinarni preiskavi. Nenadoma so odjeknili streli. Smrtno zadet se je zgrudil sodni starešina Slabe, nakar si je pognal oiicial ... , , ., Rožanc kroglo v srce, da je bil na mestu °ri^l.laT„n!f!!a.P0^USa Za skupn0st| mrtev. V sodno dvorano so prihiteli lju- narodno-obrambnega dela. dje, ki so ugotovili strašen zločin. Sodni Toda k stvari! Smo pred državno- of.’. j . starešino, nato zborskimi volitvami. Vsake volitve so1 boj. Malokateri boj pa razpali strasti v pa še sebe usmrtil. O strašnem dogodku , ... , . , ..... , ... , ,. .govori vsa cerkniška okolica. Ranjeni tolikem obsegu m tolikih hudih posJedi- sodnj stare-ina s,ab k} . QČe 5t, jh cah, kot prav vplivni boj, m to zlasti pn otrok se borj s smrtjo_ Sodni starešina nas, kjer pogrešamo prave državljanske | g> Slabe je bi] syoj-as sodnjk y Maren. bergu. Zagonetna iuha in stari prevžitkar K ki pogrešanega generala R. Maistra, ,nai bi spet postal naš obmejni vodi- telj. ^ Lany decembra je predsednik obmej-j^a šolskega odseka dravske sekcije kosi. učiteljskega udruženja organizi-°bmejni šolski sestanek v Mariboru vzgojenosti in medsebojne lojalnosti. V obmejnem ozemlju nas želi ljudstvo videti in zahtevajo obmejne prilike, da nastopamo skupno, složno, roko v roki, kajti vse delo za narod ob meji je na rodno-obrambno! Kdor se od javnih de-1 K okrožnemu sodišču v Mariboru je lavcev in činiteljev v obmejni coni tega prišel starček Anton Višner, ki je prevžit-ne zaveda ali tega ne priznava, nima kar v Rošpohu pri Mariboru. Sodniku je tukaj mesta! izročil steklenico z belo tekočino in po- Tudl državnozborske volitve naj Ima- Vedal, da je to juha, ki mu jo je dala sna jo vsaj v obmejnem ozemlju narodno- ha za kosilo. Starček je dejal, da je imela obrambni značaj! Zato je nujna narodna juha zelo čuden duh in nenavaden okus. in državna potreba: 1. da se na tem k0 jo je stari Višner srebnil nekaj žlic, ozemlju voUtve pripravijo v dogovorni mu je postalo zelo slabo in se dolgo ni vzajemnosti vseh političnih strank! 2. opomogel. Sodniku je stari prevžitkar iz da se tem potom postavijo skupni volivni javil, da njegov sin France in snaha z kandidati v vseh obmejnih okrajih, ^3. da njim zelo slabo ravnata in mu posebej se za kandidate izberejo ljudje, ki jim Se kuhata, četudi ima zgovorjen lep prevži-nad vsako polit, stranko pri srcu vse- tek. Orožniki so zaradi zagonetne juhe, o stranski blagor naših obmejnih držav-1 kateri pravi starček, da je pomešana s o. Požar v gospodarskem poslopju Š. Napasta in A. Dolenca v Dragonji vasi, občina Cirkovce, je nastal včeraj v zgodnjih jutranjih urah. Gasilci so rešili pred ognjem le sosednje objekte. Škoda znaša okoli 50.000 din, zavarovalnina pa 34.000, Dolenc pa je bil zavarovan za 158.000 din. o. Iskali so razbojnike, ujeli pa pobeglega uradnika. Po Notranjski še vedno ro-kovnjačita razbojnika Bradeška in Anžur. Policija in orožništvo sl neprestano prizadevata, da bi ju prijeli. Te dni pa so ujeli mesto njiju nekega uradnika, ki se je že dalj časa skrival po gozdovih, ker je svoj čas v službi poneveril 2000 din. c. Nesreča in smrt. Železniškega vratarja Ferdiča Ignaca je povozil avto, ko se je vozil domov v Gabrje. Zlomljeno ima nogo. — V kapucinskem samostanu je umrl 72 let stari redovni rnašnik Zupančič Donat. c. Z noži na stražnika. V gostilni Kreuh sta popivala dva Bosanca, gozdna delavca, in se prepirala. Ko ju je prišel stražnik mirit, sta navalila nanj z dolgimi noži in šele trem stražnikom se je posrečilo odvesti pogumna Bosanca v polic, zapore, kjer bosta odsedela kazen za kaljenje nočnega miru, nakar bosta predana sodišču, potem pa poslana domov. Ijanov, kojih vse prilike in neprillke morajo temeljito poznati! Še enkrat: tudi volitve predstavljajo! na obmejnem ozemlju narodno obrambni akt! Zato: roke proč, komur je le zako-ritarstvo, strankarske zgage in za pre- strupom, uvedli strogo preiskavo. o. Praznik našega morja bodo po odredbi ministrstva in banske uprave pro slavile 31. okt. naše šole. o. Prekomasacija med občinama Sev-ganjanje drugače mislečih! V tej zahtevi Jnico in Blanco. Iz občine Sevnice v Bre-edlno pa je za naše mejaše zapopadena žišketn okraju so izločeni kraji Pečje, G. prava svetost narodnih interesov in dr- Brezovo, Lončarski dol in Žigarski vrh žavnega edinstva! cl O. Narodno obrambno delo prekmurskega učiteljstva 6 SLOŽNEM SODELOVANJU JE UČITELJSTVO DOSEGLO LEPE USPEHE, KI SO V KORIST VSEGA PREKMURJA rajno društvo JUU v Mur. Soboti je "ie 'i V ^°Lolskem domu svoje zborova-žb ‘ 2 ter priključeni občini Blanci v istem | okraju. o. Občni zbor Družbe sv. Rataela se je [ vršil v Ljubljani pod predsedstvom škofa dr. Gregorija Rožmana. Ministrstvo soc. pol. in nar. zdravja je zastopal svetnik dr. Barac. Poleg drugih zastopnikov so se udeležili občnega zbora tudi predstavniki |TOI, Zveze za tujski promet in Zveze fatovskih odsekov. Družba je v minulem poročil, ki so bila podana na tem 9v ie razvidna izredno povečana de-l"Ur'°St zavednega učiteljstva v Prek-feU’ važnih stanovskih vprašanj M rtterin miini ir* 7oitilprPcimnf °ben i*1 nu-’n’ re^itvi ic zainteresirano w.eni 2 vsemi drugimi učitelji, posve- merah še posebno potrebni izboljšanja. letu delovala zlasti v smeri pridobivanja Zborovanje je ponovno potrdilo pravil- ljudstva za sodelovanje pri vprašanju iz nost dela organizacije za njeno depolitl- seljeništva, izseljeniških duhovnikov, uči zacijo in strogo izvajanje stanovske 11- teljev, sezonskega delavstva, kolonizaci-nije ter za ohranitev avtonomije v orga- je, slovenskih deklet, ki iščejo službe na nizaciji. Ob raznih prilikah se je izreklo jugu države, zamejnih Slovencev in slo-za službeno stalnost, za enakopravnost venske izseljeniške mladine. Poudarjali poročenih učiteljic in odpravo celibata, so tudi potrebo angleško-slovenskega slo za zasedbo praznih mest in otvoritev no- varja, ki naj bi služil slov. ameriški rnla vih razredov v prenapolnjenih šolah, za dini pri učenju slovenskega jezika, gospodarsko, socialno in narodno izbolj- o. Trahom v Medmurju se je zadnje ča- šanje obmejnega prebivalstva, da se iz- se močno razširil. Ljudi zdravijo občinski boljšajo šolska poslopja v obmejnih kra- zdravniki ter Dom narodnega zdravja v jih, da se ločita prosvetna in politična Varaždinu, kjer bolezen tudi razsaja, uprava itd. Tudi vprašanje ocen je bilo o. Bakteriološki zavod v Križevcih, ki večkrat na dnevnem redu zborovanj. Uči- izdeluje cepivo proti živalskim kužnim teljstvo zahteva le dve oceni: s p o s o- boleznim, so razširili s tem, da so zgra b e n in n c s p o s o b e n. dili nove staje za poskusne živali, uredili Posebno pozornost posveča učiteljstvo pa bodo tudi anatomsko patološki institut pobijanju tuje propagande. V tem pogle- za živali. Doslej ima zavod 35 moderno du bo sistematično zbiralo podatke o me- urejenih prostorov, todah protinarodnega dela in iskalo vzro- o. Zaradi številnih židovskih eraigran ke, ki to delo omogočajo. Sklenilo se je, tov iz Sudetskega ozemlja, ki so se zače . ................. da bodo učitelji zbrali do prihodnjega pojavljati na jugoslovansko-nemški meji dosfe 12 vasi Krog v Soboto, kjer I zborovanja ves potreben material in iz- so uvedle naše oblasti strožjo kontrolo i ^Hiza Pne^a članstvu. Članov ima or- delali predloge za pobijanje tuje propa- nadzorstvo nad njimi. Mnogi prihajajo e|‘ClJa Prirastek v zadnjem letu gande. To delo učiteljstva bi morali pod- ponarejenimi dokumenti. HoiCjj nov- ^redavanja so obravnavala preti vsi, ki hočemo, da bo naše ljudstvo o. Vlomili so v prodajalno tvrdke Bata Ij^^strokovnih vprašanj- predvsem narodno zavedno in da se ne bo dalo be- v Murski Soboti neznani storilci in pobra- gati kakim tujim agitatorjem. Z učitelj- li nekaj nad 1000 din. Osumljen je neki stvom bi morala sodelovati tudi vsa dru- brezposelni kleparski pomočnik, ga nacionalna in prosvetna društva In o. Potniški avto je zgorel pri Planini akademska mladina. V polni meri bi pa na Gorenjskem. Madžarski državljan t morali podpreti to delo merodajni čini- Pollak je nameraval iz Madžarske v Ita telji. ki bi z upoštevanjem in izboljša- lijo. Blizu Lipelj je s svojo spremljevalko njeni težkih stanovskih prilik učiteljstvu izstopil, da se ob cesti malo pokrepčata omogočili, da bi postalo prvovrstni na- ko sta pa hotela nadaljevati pot, se je rodno-obrambni činitclj posebno v ogro- motor nenadoma vnel. Rešiti nista mogla Ženih obmejnih krajih. Učiteljstvo v so- niti prtljage več. Skoda znaša 70.00(1 di boškem okraju, združeno v svoji stanov-1 narjev. l)r0JInogo skrbi prosvetnim In narodnim ^ eniom Prekmurja. %^nl so že statistični podatki za mi-154 HPOs'°vno leto. Društvo je prejelo r0va ?p'sov. odposlalo 679, imelo 6 zbo-Utjei "J,.2 11 predavanji ob povprečni r°va • nac* ^ članstva. Velikega zbo- skjb nja učiteljstva iz severnih sloven- 0u . iev> ki se je vršilo 14. maja t. 1. iti se je udeležilo nad 700 učiteljev Natl- C' dohodki so znašali 18.003 din, CjSj ! 19-659; aktiva 10.484, pasiva 4296. flin. A.mov'na z inventarjem znaša 11.630 Stari ,a[lar'ne se je nabralo 12.233 din. WlŽn- •jC Z,liZan od 5385 na 2045 d'n- $2lj]a 'Ca ''na 218 znanstvenih knjig. Pre-le a ‘ i*fv° hiecj ,. - sKi vasi SVoni’ v zaP°stavljeni prekmur- a in. razmere v Prekmurju ter sku- .,1 s vo čimbolj usposobiti za delo Orn* hl''trjeVa'Vu'c‘ ua zboru so ob velikem i° slo?np11' ^'anstva Povdarjali potrebo t^Ntn in'" ‘sode,ovanju vseh, kljub po-4 v mošk SvetPvno'nazorskim razlikam. '''5tve;::CM kot ženskega članstva. K bei nih U' ,delu so bili povabljeni Ullsi člani, ki po- so v današnjih raz- n. Ni.' Vel, kraljica Marija odpotovala v Švico. Včeraj dop. je odpotovala kra-jica v Curih zaradi posvetovanja z zdravniki. Kraljica boluje že dalj časa na žolčnih kamnih. Na žel. postaji Kranj sta kra-jico pričakovala Nj. Vis. knez namestnik in kneginja, ki sta z njo večerjala v dvornem vlaku. n. Sestra znanega učenjaka Nikole Tesle in mati nar. poslanca in tajnika SDS Save Kosanoviča Perica Kosanovič, rojena 1859., je umrla v Smiljanu v Liki. n. Tečaj za šolske zdravnike se bo pričel 1. januarja 1939 v centralnem higienskem zavodu v Beogradu. Ta tečaj bo trajal tri mesece. n. Poslopje pomorskega obalnega poveljstva bodo zgradili v Splitu. Komisija e že pregledala stavbišče. n. Kongres ruskih vojnih invalidov se vrši v Beogradu. Udeležujejo se ga delegati iz Anglije, Belgije, Češkoslovaške, Nemčije, Grčije, Francije, Poljske, Italije in Estonske. n. Zopet železniška nesreča pri Zagrebu. V četrtek zjutraj je pri Podsusedu iztiril osebni vlak, ki vozi proti Ljubljani, 'lekaj potnikov je bilo od prtljage, ki je pr dala na nje, lažje ranjenih. n. Ugleden grški znanstvenik dr. M. Laskaris, profesor zgodovine balkanskih narodov v Solunu, je prispel v Zagreb. Učenjak popolnoma obvlada hrvatski jezik, ker je tudi študiral v Zagrebu in napisal nekaj razprav v hrvatskem jeziku. n. Poroka Svetislava Petroviča v Splitu. V starokatoliški cerkvi v Splitu se je poročil naš odlični filmski igralec Sve-tislav Petrovič z operno pevko Frido Schusterjevo. n. Spominska služba božja je bila v Skoplju povodom proslave dneva osvoboditve Skoplja za pok: kralja Petra L, Aleksandra I. in kneza Arsena, kakor tudi za vse one junake, ki so dali svoje življenje za osvobojenje Skoplja in južne Srbije. n. Tihotapsko ladjo so ustavili finančni organi blizu Preka. Na njej so našli štiri znane tihotapce in 105 kg tobaka. 10 kant špirita in veliko zalogo cigaret. Poleg tega pa so tihotapci priznali, da so med begom veliko količino tobaka in kave pometali v morje. in Policaj: »Gospod sodnik, tale individuum se je hotel skriti za kandelaberd« C aa mo naše svobod 10 morje PROSLAVA JADRANSKEGA DNEVA V MARIBORU Leta 1918, ko je 30. oktobra zahajalo sonce in se potopilo v morje, je zatonilo z njim tucli naše tisočletno robstvo. Na dan 31. oktobra je stresel naš narod raz sebe težak tisočletni jarem, prvič je zaplapolala svobodno in veselo naša narodna zastava na visokih jamborih. Ta zgodovinski dan si je izbrala naša vojna mornarica za svojo krstno slavo in vsako leto se pozive spomini na ta veliki dan, ki je prinesel narodu svobodu in zedinjenje. Tudi Jadranska straža, kot predstavnica in nositeljica vzvišenih narodnih, slavnih in pomorskih tradicij si je izbrala ta dan za svoj dan. Ta dan se razlegajo po naši prostrani in širni domovini Veseli klici radosti, da proslavijo našo svobodo in svobodo našega morja, ki je dotlej služilo le tujcu. Za ta dan oskrbuje Jadranska straža širom naše domovine predavanja, vzbuja spomine z raznimi zabavami in vse to v cilju in z namenom, da obdrži svoje članstvo budno, da mu prikliče v spomin la narodni praznik in da mu vlije novih sil za uresničenje idealov Jadranske straže: oeuvanj« našega svobodnega morja in naše svobode sploh, za dvig naše pomorske zavesti, za našo stolelno tradicijo in za slavo na našem Jadranu. Jadranska straža v Mariboru hoče tudi letos izpolniti svojo nalogo sedaj ob 20-letnici tega za naše zedinjene pomembnega dne in priredi v proslavo jadranskega dne v soboto, 29. oktobra slavnostno sejo vseh združenih odborov Jadranske straže v . Mariboru v lovski sobi hotela .,Orel" ob 19. uri in istega dne v spodnji dvorani hotela „Orel ', družabni večer za vse svoje članstvo in za vse prijatelje in somišljenike. Začetek ob 18. uri. Vstop prost! 30. oktobra pa sledi slavnostna proslava jadranskega fine v veliki sokolski dvorani, na kateri sodelujejo vsi Podmladki JS s svojimi šolskimi zastavami, ob sodelovanju pevskih zborov itd. Ob tej priliki bo razvitje dveh šolskih zastav Podmladka JS in sicer: zastave nižje nepopolne drž. real. gim., kateri kumuje gospa Angela dr. Juvanova, in zastave II. deške mešč. šole, kateri kumuje g. Stokova s Pobrežja ,ob sodelovanju vseli združenih odborov JS v Mariboru. Na to se že sedaj opozarja naša narodna javnost, s prošnjo, da s svojo prisotnostjo podpre težnje Jadranske ‘straže in. naše mladine, ki bo združena manifestirala na naši severni meji za svobodo našega Jadrana! ProSesi ma? bos skifa pe^ov V tukajšnji splošni bolnišnici obratuje posebna bolniška pekarna, ki pa je brez pekovskega mojstra. Ker pa je to prot' obrtnim predpisom, je vložilo Združenje pekovskih mojstrov na pristojno oblast protest s prošnjo, naj zadevo uredi. Kakor smo izvedeli, je pritožba zalegla. Pekovski pomočnik bolniške pekarne je namreč zaprosil za pripustitev k mojstrskemu izpitu. Vprašan e razsvetljave mestnih u!šc u kS Mestni občini ni mogoče odrekati razumevanja, da skuša tudi glede razsvetljave mestnih ulic doseči vidni napredek. Pravilno je bilo, da se je z ojačeno razsvetljavo pričelo na naši glavni prometni žili, na Aleksandrovi cesti ter na nekaterih glavnih trgih. Odtod pa mora seveda ta akcija v postopnem tempu napredovati tudi na periferijo, ki ponekod naravnost tone v temi. To je potrebno tudi radi varnosti same.. Razsvetljava Glavnega trga, mostu in Kralja Petra trga je menda sedaj zaključena ter menda nikakor ni tako draga, da bi se tega ne kompen- ziralo z reprezentativnim namenom, ki ga je mesto pridobilo. Kakor smo izvedeli, je električno podjetje že dobilo od MP nalog, naj ojači razsvetljavo najprej v vseh ulicah, ki vodijo na Glavni trg. Temu nalogu ni oporekati, vendar pa ob tej priliki ponovno opozarjamo na ulice na periferiji, in zlasti za enkra tna ulice okoli parka ter na Jugoslovanski trg. Ko pride ponoči pasant od postaje, se znajde na tem trgu naenkrat v popolni temi. Zato priporočamo, da se ta sicer zelo obljudena točka našega mesta čimprej primerno in zadostno razsvetli. Zgodba o kostaniarju in žep* nem rubežu v kolodvorski čakalnici V kolodvorski čakalnici v Mariboru se, je odigral včeraj zelo razburljiv dogodek. V Maribor se jc pripeljal irgovec Anton Gajzer s Ptujske gore in prodal po mestu za preko tisoč dinarjev kostanja. Mož pa ni niLi slutil ,da mu je za petami zasledovalec, njegov sosed posestnik Franc Pulko. Temu je dolgoval Gajzer za neki pretep in dobljene telesne poškodbe 800 dinarjev. Pulko je svojega dolžnika za- sledoval na vsakem koraku. Peljal se je eejo z istim vlakom v Maribor. Slopil je po izvršilnega organa in oba sta priredila pravi lov za Gajzerom po mariborskih ulicah. Že je Gajzer stopil na vlak, ko ga je eksekujor potegnil za suknjič in ga povabil v kolodvorsko čakalnico. Bilo je krika in vika predno je koslanjar potegnil iz žepa vrečico z drobižom, ki ga je eksekutor sesul na mizo in štel. Cela miza je bila polna denarja in radovedneži so opazovali ta nenavadni dogodek. Ekse-kutar je zarubil 800 dinarjev, toda vlak je že odsopihal. m. Ljudska univerza. Danes ob 20. predava o »Dvajsetletnem delu Jugoslavije na socialnem polju« g. Filip Uratnik, tajnik delavske zbornice v Ljubljani. m. Ana Zorenčeva umrla. Pri Sv. Petru pod Sv. Gorami je umrla 821etna gosp.. Ana Zorenč, mati komandirja mariborske orožniške čete g. Gvidona Zoren-ča. m. »Pohorski dan« preložen. Na splošno željo javnosti je prireditveno vodstvo preložilo »Pohorski dan« na 6. november. m. V Studencih je za Svengalijev dobrodelni večer veliko zanimanje. Večer okultnih eksperimentov g. Svengalija priredi Rdeči križ v Studencih v korist revne dece v soboto ob 2Q. uri v Grmekovi dvorani. m. Dr. Senkovič opravlja posle obrtno-zadružnega nadzornika. Ze za časa bolezni pokojnega obrtriozadružnega nadzornika g. Ignaca Založnika je bil pooblaščen za opravljanje njegovih poslov mestni obrtni referent g. dr. Senkovič. Imenovani bo opravljal te posle do postavitve novega obrtnozadružnega inšpektorja v Mariboru. m. V soboto odpadejo pri občini Pobrežje radi preselitve obč. uiiirave v novo obč. hišo ves dan uradne ure za stranke. Od 31. t. m. (ponedeljek) naprej uraduje občinska uprava že v svojih novih pisarniških prostorih v občinski hiši v Tezenski ulici št. 1. 111. 4. decembra otvoritev muzeja. Tako zvani meščanski del mariborskega muzeja v gradu bo otvorjen 4. decembra, ostali oddelki pa šele leta 1941. m. Štetje obiskovalcev grobov na dan Vseh svetih se bo vršilo v prid revne dece. Prosimo cenj. obiskovalce starega pokopališča in mestnega pokopališča na Pobrežju, da našo dobrodelno akcijo blagohotno podprejo. — Žensko društvo. m. Dodelitev prostorov za stojnice ob pokopališčih na Pobrežju za dan 1. nov. t. 1. se vrši v soboto ob 15. uri popoldne. Interesenti naj se zglase omenjenega dne na licu mesta. Komisiji je predložiti obrtni list. m. Zima se bliža in so zato tatvine plaščev na dnevnem redu. Tako je nekdo ukradel skoraj nov temnosivi plašč gostilničarju Alojzu Kudru z Ruške ceste 8. m. Prometne nesreče v Mariboru. V Koroščevi ulici je neki avtoprevoznik povozil konja g. Ivana Liningerja. Nevarne poškodbe je dobil tudi voznik Pirš. — .mi Glavača ».igu je neki KOiesai _ 601etno zasebnico Marijo Ančir. ki se J pri padcu občutno poškodovala. — * ■ 1 strovi ulici je 171etni trgovski va^e? .| Bruno Postovnik s kolesom trči! v vez j vrata in si zlomil desno ključnico. j 111. Vlomna tatvina. V Mlinski ul’*?1. ■ ! je neznanec s ponarejenim ključem ' mil v podstrešno shrambo zasebne ura 1 nice Marije Štancerjeve in ukradel ne perila in več servisov. Škode je o* 1000 dinarjev. _ ..1 1 m. Nesreča kolesarke. V Nasipni w j i na Pobrežju je trčila 321etna delavka • . | • VOZ' i rica Zupec s kolesom v enovprežni j Pri padcu je dobila nevarne notranje P |škodbe. Zlomila si je tudi levo roko. - ^ zavestno kolesarko so prepeljali v nia1 borsko bolnišnico. m. Z jablane padel in se ubil. Pred dn vi je pri Sv. Martinu pri Vurbergu P*1 \z visoke jablane 621etni posestnik Bohak in si zlomil hrbtenico. Starček po neuspešnem zdravljenju v bolnis111 podlegel poškodbam. ! m. V trgovini Lah razkrinkana *a*°. “jj Včiraj sta prišla v konfekcijsko trg^1 • , Jakoba Laha na Glavnem trgu 32’e. I brezposelni natakar Ignac Razinger z ^ senic in 261etni brezposelni krojaški:P j ; močnik Josip Tavželj. Medtem ko ;e ^ želj kupoval neko blago, je njegov riš jemal kos za kosom blaga s Pr0 ^ jalne mize in skril pod suknjo okoli metrov blaga. Na »debelega« Razing®0, je postal prodajalec Klasnič pozoren- ^ pil je za njima na ulico, ju na GlaVIie trgu prijel in izročil stražniku. , * Lešnik, Cankarjeva ulica 26, prosl p 110vno, da se oglasite! * Zvočni kino Pobrežje predvaja -" 30., 31. okt. in 1. nov. t. 1. veliko draILa ruske kneginje »Fedora«. Igra Mar ‘ Bell. , j * Jadranaši. Danes zvečer pevska vaja radi dveh nastopov. ' sednik. ■„ j * Starokatol. cerkv. občina |iazna^r3 da bo imela svoj urad od 1. n°ve,m ju dalje v Wildenrajnerjevi ulici št. 17 1 1 da bo v novembru služba božja le dr (13. XI.) in četrto (27. XI.) nedeljo. • Nočna lekarniška služba: Lekarna v Zamorcu, Gosposka ulica, telefon 28-Lekarna pri Angelu varuhu, Aleksana va 33. telefon 22-13. ^ Kino lin- + Grajski kino. »Andaluzijske n0Cif ju perio Argentina, znamenita plesa. jLa-pevka. V soboto ob 14. uri »Plavi mit«, v nedeljo ob pol 11. uri nast£p??ane leg filma znameniti Svengali. Z n1 cene. Mariborsko gledališče Petek, 28. okt.: Zaprto. nncca' Sobota, 29. okt., ob 20. uri: ccio“. Premiera. ju- Nedelja, 30: okt., ob 15. uri: f))> cala rdečih roži:. Znižane cene' 20. uri: „Boccaccio“. ^ KuHura Črnogorski Vuk Karadžič Dr. Anton Dr. Malo Hanžekovič (r. 1884.) piše pod imenom M. Gabrijel pripovedke in romane (Sa slavonske ravni, Gospodin čovjek), književne prikaze, kritike in polemike. Pravkar je objavil literarno razpravo o Mičunu M. Pavičevicu: »Junak pera«. Zagreb, Stunkovič i Poljak, Me-duličeva 30. Njegov junak peresa se je rodil 30. XI. 1879. v goratih predelih Crne gore od očeta Mikaša in matere Milice. Oče, znamenit goslar, je s težavo živel kot preprost seljak in dninar. Ko je bilo sinu 7 let, ?e je družina preselila v Danilov-grad, kjer je Mičun izvršil 4 razrede, hodeč v šolo pogosto bos, polnag, sestradan. Samouk si je potem razširil obzorje s čitanjem knjig, katere mu je posojal pop Risto Popovič, izvirni pripovednik in prevajalec iz esperanta (Božo-vič, Antologija, Podgorica, 1927). Ko je 1900 .ruski general N. Agapov na svojem potovanju opazil na ulici visokega krasnika, je bil tako navdušen zanj, da ga je pozval s seboj na Rusko, kjer bi ga dal na svoj strošek v 'šole. Mičun skrivaj pusti očetovo hišo in odrine z generalom. Oče pa potisne za Debeljak. njim in vrne edinca z ruske meje. Uradniško službo je nastopil kot pre-pisovač. S plačico je vzdrževal starše, pričel sestavljati politične članke, radi katerih so ga nastavili na Cetinju kot tajnika v ministrstvu notranjih del. Kot sekretarja I. ki. v Glavni drž. kontroli ga je zatekla svetovna vojna. Z nazadnjaškim režimom kralja Nikole se je Pavi-čevič dokončno sporekel 1911. Posebno 1. 1912., ko jc javno pripadal skupini, ki se je febr. 1914. izrekla v črnogorskem parlamentu za spojitev Črne gore s kraljevino Srbijo. Med svetovnim pokolom je Nikola kapituliral pred Avstrijo. Da pred slovanstvom opraviči svoj korak, je z uničenjem ogromnih živežnih zalog izzval glad in pobuiio vojske. Pavičevič se je med prvimi Črnogorci proti naredbi tamkajšnjih vlastodržcev pridružil srbski armadi v Skadru ter obenem z njo skozi albansko tragedijo prišel na Krf. Od tam pa s srbsko propustnico krenil kot narodni agitator v Ameriko. Prve dni febr. 1916. je begal z l dolarjem v žepu po New Yorku v razkošni črnogorski opravi, izmučen od glada in golazni. Siti otroci so ga kepali kričeč od vseh strani: »Šah, šah, perzijski šah!« Vpitje z ulice ga je spremljalo, ko se je umaknil v prvi «salon«, kjer je za pet centov dobil vrček piva in nekaj ostankov hrane. Obed in večerja. Srbijanci so ga hladno sprejeli, ker so njegovi pro-tivniki razglasili krivo vest, da je prišel delat za Nikolo. Hoteč doseči gmotno neodvisnost, je sedel in celih 24 ur v de-setercu opeval svojo pot »Od Cetinja do New Yorka«. Narodno goreča pesnitev mu je takoj pridobila dokaj čitavcev ir« kruh mu je bil zagotovljen. (Se nadaljuje.) k Hrvatski pevci v svetu. Zagrebški baritonist Lav Vrbanič je povabljen letos ponovno v Monakovo, kjer bo pel v tamkajšnjem radiu. Po koncertu v Mo-nakovem bo pel v budimpeštanski oddaj-riici in priredil koncert v tamkajšnji Glasbeni akademiji. Zagrebška pevka Ida Juraničeva je pela v Budimpešti naslovno vlogo v »Aidi« in dosegla nepričakovano velik uspeli. Vera Schvvarzova pa je dosegla uspeh na glasbenem festivalu v Glyndebourneju v Angliji, kjer je pela naslovno vlogo v Verdijevi operi »Lady Machbeth«. »Musical Times« pišejo o njej zelo pohvalno. Hrvatski umetniki se v zadnjem času z neverjetnim uspehom uveljavljajo v Evropi in Ameriki. k Nova češka odrska dela. Jan ‘ *e, la je napisal novo komedijo »Idea .jj na«, ki so jo te dni z uspehom UP j,jia v Pragi. V Narodnem divadlu J .gr6 krstna predstava Alžbete Pacov?> ,„eVen »Chudy človek vafi z vody« oa je človek kuha z vodo), pisateljica ^ se med tem dovršila že novo delo. ^ imenuje »Vdovin groš«. Moravs spisovatelu v Brnu je pa izdalo novo štiridejansko dramo Rajmu brine »Valašska straž«. . ■ , Civedsk1 k Laponsko narodne pesmi. zjjjrk° muzikolog Karel Tiren je na splošno rečeno, važnosti našega S°zdnega gospodarstva ne zavedamo v tpliki meri, kot bi to bilo nujno potrebno, ^tto je tembolj razveseljivo dejstvo, da 8e že nekaj let vodijo v Sloveniji tako pani »dečji dnevi za pogozdovanje«, ki J2 leta v leto dosezajo večje uspehe. S *em delom se v naši podeželski mladini 'zbuja ljubezen in pravilno razumevajo za velike vrednosti, ki jih v sebi kri-Jew naši gozdovi in naše šume. Iz 8. št. »Gozdarskega vestnika« posnemamo nekatere podatke o uspehih “dečjih dnevov za pogozdovanje«. Po Vsej Sloveniji je bilo v času od 16. mar-Ca do 31. maja prirejenih 520 dečjih dne-'r°v za pogozdovanje. Za primer, kako a akcija vsako leto bolj napreduje, nagajamo število dnevov od leta 1933 da--e: 228, 281, 345. 480, 444 in 520. Pri pogozdovanju je sodelovala večinoma po-doželska ljudskošolska in meščanskošol-,fa mladina, letos sta se ji priključili tujo celjska in murskosoboška gimnazija. vedjim dnevom je prisostvovalo 26.857 ’ encev, ki so pogozdovali pod nadzor-?‘votn učiteljev in profesorjev ter drž. jj1 zasebnih gozdarjev. V letošnji pogoz-jMvalni akciji je bilo posajenih skupno 59.241 gozdnih sadik. Od tega 315.015 Slavcev in 44.226 listavcev. Največ je do posajenih smrekovih sadik, zatem ’0ra, nekaj jelke in duglazije; od listav-j;v Pa največ amerikanskega jesena, kacjje, čme jelše in manj hrasta, na-aduega jesena, nekaj domačega kostanja Cramm posvetiti poljedelstvu, ker ga , , „ . nemški športni vodja von Tschammer ne itd. Vsak uaelezenec je posadi! povpre- pUsti več nastopati pred publiko; dej-cno 14 sadik. Za pogozdovalno akcijo je stvo pa je> (ja je Vodja teniškega športa banovina prispevala brezplačno 221.000 v Nemčiji Schonborn postavil na prvo sadik, do cim so dah ostale na razpolago mesto Menzela, češ da nima smisla po-posamezm zasebniki, pri katerih se je stavljati v državni team igralca, za ka- širijo celo vesti, da se namerava von cala že izdano odobrenje v pogledu kva- tudi večinoma pogozdovalo. Poleg podeželske mladine in gozdnih organov zasluži pri tej akciji posebno priznanje tudi slovensko učiteljstvo, pod čigar nadzorstvom ih iniciativo se je pogozdovanje vršilo. Ob še smotrenejšem delu in večji javni podpori bo akcija za pogozdovanje brez dvoma dosegla še terega se ne ve, ali bo smel igrati. VERIFICIRANI DRŽ. LAHKOATLETSKI REKORDI Jug. lahkoatletska zveza je verificirala sledeče nove državne rekorde: metanje diska: 46.18 m Nikola Kleut (Jugoslavija, večje uspehe. Poleg stvarne koristi, ki ibalkanska štafeta (800x400x200x jo dajo pogozdovalni dnevi, pa tiči veliki)00 m’ 3:25’2 reprezentanca Jugoslavije uspeh vprav v vzgoii, ki jo ob tej pri-1 'Goršek, Nikhazi, Kling in Bauer), štafe- liki prejema slovenska podeželska m!a-|ta 4x400 m: 3j25A reprezentanca Jugo- dina, ki bo v svojih zrelih letih gotovoi s'avije fPleteršek, Nikhazi, Kling in Des-vedela bolj ceniti vrednost »železne re-; sj rekordi so bili postavljeni na zerve« slovenskega naroda kot je to se- Balkanskih igrah v Beogradu, daj v navadi. SVETOVNO PRVENSTVO V PING-PONGU Svetovno prvenstvo v ping-pongu, ki bi se moralo odigrati prvotno v Kairu, nato pa v Leipzigu, se bo sedaj menda vršilo v Liverpoolu na Angleškem. Do g. Sejmi 29. oktobra: Brežice, Celje in Trbovlje. Borzna p©roiila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2388.91—2403.51 .Berlin 175S.03—1771.91, < ponovne preložitve jc prišlo, ker v Nem-7^'70~'I7.76, Ciirili 996.45 do j ra kar mu je bilo že pred to ljubeznijo k' Mno. Bil bi se odločil v smislu svoje dolžnosti tudi Voez Vsakega pritiska. To čustvo je karakteriziralo pranje mo^a *n niu Jc ostalo neokrnjeno skozi vse kovo odrekanja polno življenje. Ob;,,° )ej dogodivščini so ga poslali na potovanje, gen n Holandijo 'n Belgijo ter prišel v Sigmarin- han’ otS(^am. Berlin in Kassel. V Kasslu je čakala 0otivuasoda- ^az sevecla nisem poznala vzroka njegovih tCTe^ Segenhausu pri Neu-Wiedu, na domu svoje ma-Pri ; °vdovele princese von Wied, je preživela bolestno cky ta kraliica dve leti svojega »pregnanstva«. Du-bolJ!^?” 80 dejali, da ne more priti k poroki zaradi it. v Neu-Wied smo se peljali z mamo. Drjpei zimo že zgodaj zapadel sneg, zato smo se 8 svojevrstni mali hiši na saneh, vile n? se sa,,i med žvončkljanjem kraguljev usta- vo h K,avnim vhodom, smo zagledali na pragu zelo )fcIGicn m° V čniem oblačilu. Na glavi je imela belo 'n Cno ^e*° 'e F"0 nenaravno visoko, okroglo '{°d i? *'ak°r globus. Pod njim je strmelo kot ne-Oči, „a , aljave dvoje trudnih, globoko v lobanjo vdrtih sto Sv . katerimi so visela trudna, vela veka. Zares, či-t,QzdraveVrStna stara dama! Sprejela nas je z lahnim In nasmehom. Za to čudovito pojavo jc pa bila zbrana nič manj čudovita družba. Zenske različne starosti v pisanih variacijah anormalnosti. Zdelo se je, ko da bi se bili zbrali pod tisto streho vsi svetopisemski pohabljenci. Videli smo hromce, slepce, glušce ter bebce in norce. Stara dama se je gibala med njimi kakor čarodejka, od katere vsi pričakujejo čudežev. Edini moški v vsej družbi je bil neki starec s polno brado in ciničnim smehljajem. Predstavili so nam vse po vrsti. Večinoma so bili revni sorodniki. Pozneje smo izvedeli, da so prisojali kneginji zdravilne moči in so se zato pri njej zbirali bolniki. Njena dobrota je postala naravnost prislovična. Cez leta mi je pripovedovala kraljica Elizabeta najčudovitejše stvari o svoji materi. Bila je zelo medialna in v nekih dobah življenja je zapadahi v transe, v katerih je pokazala neverjetne sposobnosti in se je mogla celo dvigati od tal. Mnogi so trdili, da so jo videli hoditi po robovih stolov in plavati nad stopnicami. Za časa našega obiska ni pokazala stara dama nobenih posebnih lastnosti. Mi smo jo spoznali samo kot trpečo mater, zaskrbljeno zaradi bolezni svoje hčere in kot gostoljubno gostiteljico. V njeni zanimivi govorici ni bilo nikakšnih nerazumljivosti. Odpeljala nas je v ne-ko dvorano s čudnrni, nadnaravnimi cvetličnimi slikarijami, ki jih je naslikala njena hči Elizabeta. Končno je vprašala mama po zdravju te njene hčere. Starka jc vila obupno roke in vzklikala: »Ah, Elizabeta, ali!« Videlo se je, da ji povzroča obilo skrbi. Izvedeli smo, da je že več mesecev ohromela ali si vsaj domišlja, da je, da ne more ne hoditi ne stati in da ves dan slika v svoji postelji. Sprejela nas bo, čeprav v začetku to še ni bilo gotovo. Prav tako bi nas bila lahko tudi odklonila. Vendar ni protestirala proti našemu obisku. S tem je materi zelo ustregla. Bilo je težko z njo. »Ah, moja Elizabeta je tako fantastična!« In nenadoma je k meni obrnjena dejala: »Saj se ti ne bo mogla upirati, moja ljuba, ko si kakor pomladna roža!« »Ali nam bo dovoljena čast, govoriti z Vašo hčerko?« Mama se je trudila, da bi se obnašala čim dostojneje, to smo spoznali že po njenem glasu. Vendar so njene oči nemirno begale sem ter tja. »Ah, Bog, seveda! Pripravljena je, sprejela vas bo. Slika v svoji postelji; neprenehoma slika. Najprej je pesnica, zanima se samo za pesništvo, potem se navduši za glasbo, sedaj pa je vsa v slikarstvu. In tako velike slike, to je nerodno v postelji. Elizabeta ljubi težave. Morda jo bo mogoče pregovoriti, da pride v naslanjaču k mizi. Sedaj je samo mrzla jedila, majhne obroke, različne vrste, samo nič toplega. Ah. da, Elizabeta!« Jn zopet je pričela viti roke. Princesa von Wied je govorila gladko angleški, samo njena izgovorjava je bila široka. Ko smo odložili svoje stvari, nas je končno odpeljala v prostore kraljice Elizabete. »Elizabeta ljubi male sobe in skrivnostne tihe kotičke,« nam je pripovedovala mati. Končno smo le stali pred njenimi vrati. Starka jih je malo odprla in vprašala božajoče, ako sinemo vstopiti. Odgovor je bil menda pritrjevalen, kajti smeli smo brez nadaljnjega vstopiti v mali, čudni prostor, v katerem je prav na sredini stala široka in nizka postelja, na katero je skozi okno na stropu padala višinska svetloba. Na tej postelji je z blazinami obložena sedela Carmen Sylva. Zanimivosti Družabna šola detektivov KAKO VZGAJAJO BODOČE DETEKTIVE SCOTLAND YARDA IN KAKO SE TI PRIPRAVLJAJO NA SVOJ BODOČI POKLIC. Nedaleč od Londona, v Hendonu, stoji sredi velikega parka elegantna zgradba s teniškimi igrišči in vsemi pritiklinami razkošne podeželske vile angleškega plemiča. Okoli doma je vedno videti kopico mladih ljudi, hitečih v belih hlačah in modrih srajcah z raketi v rokah na court. Videti so kakor gojenci najboljšega pen-sionata. Na prvi pogled bi se nam res zdelo, da je to podeželska »podružnica« nekega pensionata družabne smetane, tako po zunanjem videzu kakor po notranji ureditvi. V jedilnici se pravkar podaja čaj. Mladim ljudem strežejo sluge v livrejah, čaj pijejo pod nadzorstvom starejšega sivolasega gospoda, ki bi mogel biti predsednik kluba ali ravnatelj pensionata. Vendar to ni niti pensionat niti klub. To je edinstvena šola svoje vrste, družabna šola londonske policije, stari sivolasi gospod pa je polkovnik Halland, ki v tem luksuznem okolju vzgaja bodoče detektive za Scotland Yard. »Dijake« izbirajo deloma med policijskimi uradniki, ki so se že izkazali v službi, deloma pa med mladimi ljudmi, ki so končali študije. Z vstopom v hendonsko šolo dobivajo avtomatično položaj policijskega inšpektorja in dobivajo 15 funtov mesečno, od katerih jih plačajo šest za hrano in stanovanje. Prav tako edinstven je tudi učni načrt te šole. Strokovni pouk v policijski praksi dajejo najproslulejši asi Scotland Varda, preizkušeni policijski uradniki in izbrani pravniki. Ta pouk pa ne obravnava samo čisto strokovne kriminalne vede, temveč sega na vsa področja, ki spadajo k splošni izobrazbi. Tečaji trajajo povprečno petnajst mesecev in obsegajo razen teorije tudi praktičen pouk. Pogosto se vršijo tudi detektivski manevri, pri katerih morajo dijaki rešiti razne kriminalne naloge. Ob ipetih popoldne se konča pouk in študenti se lahko posvetijo športu. Igrajo navadno tenis, nogomet, rugby ali cricket, kajti od njih se zahteva tudi, da obvladajo različne športne panoge. Zlasti tenis je del družabne vzgoje, ki se ji iposveča v hen-donski šoli znatna skrb, da bi bili detektivi sposobni kretati se po potrebi tudi v izbrani družbi. Podnevi nosijo uniformo, zvečer pa je predpisan smoking. Voditelji Scotland Yarda vztrajajo na tem, da bi bil policijski prirastek prav tako dobro vzgojen kakor mladi ljudje, ki jim lahko starši plačajo nekaj let življenja v Oxfordu ali Cambridgeu. Hendonska šola naj vzgaja detektive, vzorne ne le v svoji stroki, temveč tudi v družabnem nastopu. 2 m dolgega morskega psa ujel z rokami Ko so se vračali ribiči iz Rovinja s polnimi čolni rib proti obali, je mlad ribič opazil v bližini nekako veliko svetlikajočo se ribo. Ta čudna pošast se je približala čolnu na doseg roke. Pogumni in spretni ribič je zgrabil pošast za rep in jo čvrsto držal, in če bi mu njegovi tovariši takoj ne priskočili na pomoč, bi ga žival potegnila za seboj v morje. Reša-vajoč ribiča, ki je še vedno krepko držal »ribo« za rep, so potegnili v čoln na svoje veliko začudenje poleg mladca tudi morskega psa, dolgega okoli dva metra. Po kratki borbi z njim so ga ukrotili. Za ribiče je to vsekakor dober plen, ki dokazuje, da ne jedo samo morski psi ljudi, ampak tudi ljudje morske pse! X Pet mesecev je živela poleg mrtvega trupla svoje matere umobolna hčerka v nekem mestu na Francoskem. Zaljubljena v svojo mater, je ni hotela pokopati, temveč jo je čuvala v svoji sobi, iz katere rit nikoli šla. Sosedom se je stvar začela zdeti sumljiva. Obvestili so porcijo, ki je našla v sobi hčerko poleg materinega trupla, ležečega na tleh in že zelo razpadlega. Hčerko so odpeljali v duševno bolnico, mater pa pokopali. X čebele rešile človeka, ki ga je oi£>Tura'’n' dot«. — Berlin: 19 Parada godal; Plesna glasba s pesmijo. — Frank«* • 20.15 Mojstri zabavne glasbe. — Stra bourg: 21.30 Vesela glasba. — Varšav 19.15 Vesela zabavna revija. MALI OGLASI . CENE MALIM OGLASOM: V malih oelaslb stane vsaka beseda SO par: najmanjša orlstoibiiia oglase le din 6 Dražbe, orekllcl, dopisovanja In ženltovaniski oglasi din X— po besedi. J« . 73 .. — :» a!_ m Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni aav znesek za te oglase ie din 10.—. ueoeio usnane otjuue s.« r«vu..ai» u.- „a enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek la male oglase se plačnic takol pri naročilu, oziroma vsC vposlati v pisma skupal z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun st. 11.4iw. pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno .,Dalmatinska klet" in »Oproščeni krivega pričevanja". 17. in 18. oktobra smo prinesli pod gornjima naslovoma poročilo o razpravi, ki se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Takrat so se morali zagovarjati pred malim kazenskim senatom Ivan Potin-ger, Franc Ott, in njegova ževa Ivana, Bogomir Adam in prenžitkarica Korbusova, ker jih je državno pravni-štvo dolžilo krivega pričevanja in sicer po Petingerjevem priznanju. Vendar se pa sodišče ni moglo prepričati o verodostojnosti Petingerjcvih izpovedb ter je zategadelj oprostilo vse obtožence, kakor smo poročali. Sokolstvo Bratu Frančeku Skerbinjeku v spomini V sredo je v Rušah nenadoma preminul znani narodni in sokolski borec br. Franjo Skerbinjek. Brat Franček ie bil zelo zaslužen In - HALO! Kam v soboto dne 29. in 30.? Vsi v gostilnoHartberger, Stu denci. kjer se bodo dobile pristne kašnate klobase ter dobra kapljica. Za zabavo skrbi pohorska godba. 2289 VABILO na prvovrstne jetrne in krvave klobase, tudi prima muš-katelec. Za obilen obisk se priporoča gostilna Mbscha, Stolna ul. 8. 2286 NA VINSKO TRGATEV"" v soboto, dne 29. t. m. v gostilni Fellč, Tezno (pri kolodvoru), vabi I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru. Začetek vb 20. uri. __________ 2284_________ Toplo spodnje perilo ras ščiti pred prehladom Bogata izbira v dobri izvedbi TeKstllana BGdeteldt Maribor, tioaposka ul. 14 HALO! HALO! V nedeljo, 30. oktobra, otvoritev nove gostilne v zvezi z veselico, plesom, piščanci, pogance in ostale delikatese radi otvoritve po nalnižji ceni, gostina »Triglav«, prej Pečnik. Rošpoh.__________2279 MORSKE RIBE! Vsaki četrtek in petek na razne načine pripravljene. — Pristna dahuatidska viška in domača vina. Gostilna »Otok Vis«, Sodna ul. 2278 ZA SLABOTNO DECO vzemite zanesljivo Robausov zdravilni propečenec. Izdeluje in razpošilja pekarna Rakuša. Koroška c. 24. 1253 MADRACE žične vložke, žimo. volno, vato, afrik, gradi za madrace, kupite najceneje pri »Obnova«. Jurčičeva 6. 2212 KLOBUKE vseh vrst. doma izdelane, pro ti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor. Vetrinjska 5. Vsa popravila se sprejmajo pod garancijo za 10—25 din. 2211 Posest ■MP LEPO POSESTVO SE RAZKOSA ali proda celo iz proste roke dne 30. oktobra 1938 ob 14. uri. Medved. Dobrenje, Pesnica pri Mariboru. 2083 Kupim la. OREHOVE tanke lupine 50 kg din 340.—, jederca la. 10 kg din 245.—, Ia. suhe bosanske češplje 10 kg 78.—. 25 kg din 165.—, franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2280 Stanovanje OPREMLJENA SOBA mirna, sončna, se odda. — Strossmajerjeva ul. 28-11. vra ta 9. 2230 STANOVANJE v novi hiši, dve sobi. s« nia, terasa, pritikline, up_ ba vrta. sončno, zračno. _s se ugodno odda. Maribor--denci, Pušnikova 19-1. P,^ igrišča »Rapid«. ____ Oddani lepo OPREMLJENO SOBO> dvema gospodoma. laD°—•>? 227? ul. 9. Službo dq& POTNIK ,jsk0 za mlinsko in s?ec® vjid-stroke na dravsko m s pjs, sko dolino se sprejme. mene ponudbe pod »t ,2$ da upravo lista. Slutbo ii{e. IŠČEM MESTO KUltA^ vajena vseh hišnih del 1 a|j. vanja, z letnimi spric Štulmajer Marta, Aške gj ul. 13. .____^ PRODAJALKA a, mešanega blaga, 19 let ijjva-z enoletno prakso, zan (a, izobražena, išče mes 9.aTijiva koj. Ponudbe pod »M.. in vestna« na upravo 2240 lista- Čitajte„Večernik^ Poslužite se vložkov za čevlje Temeljito in počen* negujete svoje noge s higienskimi SETJš" ir ............................................................................................................................ . jUl In urejuje ADOLF RIRNIKAIt v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izlinja razen nedelje In praznikov vshU dan ^ 0pruvfl Velja nu mesec prejeraan v upravi ali po pošti )0 din, dostavljen na doni 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništvo št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409. J