5. številka. Ljubljana, v soboto 8. januvarja 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan necer, ltimli aedelje in praznike, Ur velja po polti prejem an za avstro-ogersk e dežel« r.a. vse leto 15 gld., za pol leta H nI.i., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brvi posojanja na dom la vae leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od itiristopno petit-vizte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je rta Kongresnem trgu St. 12. Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Telolou rt t. :% i . Sprava na Kranjskem. Nas poziv, naj bi se oglasili volilci in izrekli avoje mnenje glede sprave mej slovenskima strankama na Kranjskem, ni ostal brez odmeva. Dobili amo več dopisov, katere prijavimo po vrsti, kakor so nam došli. Moralno odgovornost za vsebino teh člankov morajo nositi g. dopisniki sami. I. (Glas iz melčanr tva.) Govorimo odkritosrčno in ne imejmo sami aebe in naroda za norca! Nekateri naši državni poslanci so se odzvali vabila dr. ŠoŠteršiča in premišljali o spravi mej narodnima strankama na Kranjskem. Sklenili so, delati za spravo mej deželnozbor-skimi poslanci. Ko bo s temi spravljeno vse v red, potem je baje tudi sprava v redu. Kaj narod, občinstvo, volilci o tem vprašanju mislijo, za to ne vprašajo. Če pride bakcil poslanca v Človeka, ima tak človek navadno vse drugačne pojme o kaki stvari, kakor prej, pred vsem si pa misli, da ima on in da imajo njegovi drngovi-poslanci vse odločevati. Tega se bodo morali tudi slovenski poslanci radikalno odvaditi, vsaj tisti, ki imajo zastopati meščanstvo. Tako jim lahko že danes povemo, da slovansko meščanstvo po veliki večini sploh ni za apravo s kranjskim klerikalizmom in celo ne z ono, katero ponnja dr. Šnšteršič, oproda bivšega ikofa dr. Missie. Timeo Danaos! Pred vsem je na ananje vzeti, da je dr. Missia v klerikalni avstrijski stranki jeden glavarjev in mož, ki gleda Slovenstvo aamo s stališča hirarhičnega politika. Šteje mu le po Številu poslancev, katere zamore pridobiti konservativna stranka pri Slovencih. V drngem mu je slovenska narodnost zadnja skrb. Dokler je bil še nas škof, je hotel uduaiti vsako drugo politi kovanje na Kranjskem, ki bi klerikalni politiki nasprotovalo. Vzgojil je v svojih klerikih divjo jato, ki se je zagrizla v vse, kateri si mislijo uravnavo sveta drugače, s stališča fimilij trneg* svojega živ- ljenja. Pridobil je s temi gonjači precej paslancev v državni zbor. Samo troje, ali morda de manj, se jih ni podalo pod njegovo skrivljenko. Ali vkljub temu ni ne malo upognil vrata našega slovenskega meščanstva, a s samim kmetom ni dosti doseči, nazadnje bi kmetje hoteli z meščani hodi i, ker jih vežejo gmotne vozi na iste in ker živijo njihovi sinovi v meščanstvu. Ta bojeviti škof danes tudi ve, da kmet ni odkritosrčen prijatelj duhovenski politiki. Poslednja bitka na Notranjskem ga je podučila, da ni varno se podajati s kranjskim kmetom za farovško kasto na lov; tlaka in desetina sta zapisali s krvjo na kmetske bajte: varaj se jih! In tudi kmet začenja avidevati, da se v sedanjem času ne izhaja s samo molitvijo. Socijalno kmetsko vprašanje vstaja in naš bivši cerkveni glavar voha v zraku nekaj nevarnega, ako se količkaj posti prodirati meščanstvu s svojimi nazori v kmetske kroge. Udušiti se to liberalno meščanstvo ni dalo. Kakor so se naši kleriki potili in ogrizli, kar jim je prišlo pod zobe, vstajalo je in se hoče še bolje organizovati- Tudi ni hasnilo, da se je dr. Gragorič s Koblarjem spustil z verige. Slabe nosove je izbrala za to delo ekscelenca Missia. Pred letom še ,nič sprave", nni mogoča", „princ>pijalno nasprot-stvo", je pisal »Slovenec* ; po notranjski bitki pa nakrst: .duhovni ne strmijo za prevlado duho-venBtva". *— .Dokler ne bo vsako važno mesto na Kranjskem zasedeno po dobrih katoličanih, se mi kleriki ne moremo z bojišča podati ; le če je vse liberalstvo pokončano, se podamo zopet v naše „nauke"", — tako nekako pisali so v „Slovenca* naduti kleriki in ko se je .Slovenec" s svojo „25" letnico blamiral, je z veliko ošabnostjo kazal na pridobitve klerikalizma na Kranjskem. Popolnoma pijani so bili ti kranjski duhovniki zmage in liberalno meščanstvo so grdili, kakor morejo le neomikane, divje narave. S sataničnem veseljem so vaaki dan kakega liberalnega meščana mesarili po predalih farovških listov in z brutalno neusmiljenostjo materialno uničili celo vrsto eksistenc. Zdaj pa prihaja Missijev oproda dr. Šnšteršič z oljko v rokah z Dunaja domov, ko Missija od* haja, in kar samo mleko se cedi iz njegovih ust: „Zdaj je čas sprave, — glavna ovira gre iz dežele — na Dunaju je vse pripravljeno, da Slovenci zasedajo vse vladne fotelje! Ali pogoj je : v deželnem zbora se morajo liberalni in klerikalni poslanci v jeden klub zjediniti in boj mora nehati mej krvnimi brati*. — Glejte te krotke ovčice 1 Pa kar čez noč so tako krotki postali! Pa menda niso volkovi v ovčjih kožah ? Kaj ne: spr aviti se za toliko časa, da neha biti narodna stranka tudi mej meščani, in potem sedemo mi „katoliški možje" v sedlo in joj ti liberalna mrcina, potem ti, če se še ganeš, pokažemo, kdo je gospodar v deželi! Prav navaden lov na kaline! Morebiti je že kak kalin na ta lim sedel. Ali najnenmnejših jeden mora biti; ni škoda sanj! Poslanci naj ne pozabijo, da morajo računati z volilci, s slovenakim občinstvom! Poslanci nimajo v takih principijalnih vprašanjih ničesar sami i odločevati, oni so mandatarji narodovi le za nekatera opravila, v dragem pa imajo svoje volilco vprašati, če smejo kaj storiti. Mestni volilci to zahtevajo in komur to ni všeč, naj pobere kopita, j Še nikdar ni bilo pomanjkanja kandidatov za kak I mandat. In narod v veliki večini v tem vprašanja tako le pravi: Narod slovenski je stoletja robova! hirarhiji kat. cerkve. Bil je nekoč velik narod, a ponemčil se je, največ po nemških škcfiu. Katoliška hirarhija ni v srednjem veku ne jednega Slovenca rešila potujčenja. Ta zdaj mali slovenski narod ima koncem 19. stoletja še majhno kulturo, njegovi prejšnji gospodarji so ga neakega za hlapca imeli ; kar ima kulture, pridobili so mu jo njegovi neklerikalni sinovi. Neomikan, od tujine duševno in gmotno odvisen mali narod, Živeč mej trdima v kulturi in gmotnem bogatstvu velikima sosedoma, mora težiti pred vsem po večji omiki, mora pridobiti jednako orožje za boj „za biti ali ne biti" z drugimi, sicer ga vsi blagoslovi vseh cerkva ne otmejo pogina. Naš narod LISTEK. E r o i c a. Spisal Josip Čeriu. Življenje velikega umetnika, katerega je nadarjenost prisilila do imenitnih del, poteka večinoma i brez znamenitejših zunanjih dogodkov. Njegova prava biografija so nam marveč bolj umotvori njegovi; in čim priprosteje in mirneje je umetnikovo zunanje bivanje, tem več umotvorov nam poda nje gov duh. To velja v prvi vrsti o umetniku skladatelju, ki stvarja povsem iz svoje notranjosti, ki nima kakor slikar v naravi, v luči in v barvi snovi svojega stvarjanja. Brez vzorov stvarja glasbenik, in vtiske, katere je napravila narava na njegov duh, mora izražati v popolnoma novi formi, navdahnjene S novimi, prenarejenimi idejami. Naravno je torej, da je teklo življenje najbolj notranjega skladatelja, — Beethovena po zunanjosti mirno, skromno, brez hrupa. Kakor se je skromno pričelo, tako se je tudi skromno razvilo. Brez posestva je stopil mej svet; ne vzgojen za ta svet, si ni znal pridobiti Beethoven ne boga' tva, ne varnega lastnega doma. In ko je začela bridka usoda uničevati njegov organizem, bil mu je svet vedno bolj in bolj tuj, glasba pa mu je postala idiom, v katerem je izrazil vse bridkosti in tuge človeštva. Velikolepo in vznosito naravo in velikanske dogodke svetovne zgodovine nam je nasl kal v svojih največjih delih, v simfonijah. Podal nam je ž njimi glasbene slike, ki se strinjajo, napojene z brezmejno Beethovnovo fantazijo, z velikansko snovjo. Vodilno idejo nosijo od simfonije „Eroica" naprej več ali manj vsa njegova instrumentalna dela : in ideja humanitete mu je b la vzvišena dovolj, da je iz te ideje napisal Beethoven jedno največjih del, svojo junaško simf mijo. Će pa pogledamo na čas in vzrok, kako je nastala ta simfonija, vsili se nam vprašanje, je-li hotel proslaviti Beethoven s to simfonijo kakšnega posamnega junaka in katerega, ali pa le junaka v obče? Kakor pričata prva Beethovnova životopisca, Schindler in Kes, je bil Napoleon Bona-p ar te oni junak, kateremu v slavo je nastala ta simfonija, pričeta 1803. 1 in dovršena meseca maja 1804. 1. Napoleon je bil v dobi, ko je bil še konzul, Beethovnu bojevnik idealne svobode ; čislal ga je nad vse in primerjal z najslavnejšimi rimskimi konznli. Skladatelj je napisal zato na partituro be Bedo „Buonaparte", pod njo pa „Lnigi van Beethoven". Dne 20. maja 1804 1. pa so proklamirali Napoleona francoskim cesarjem. Riee je bil prvi, ki je Beethovna o tem obvestil, na kar se je skladatelj tako užalostil, da je tužen zaklical: „Tudi ta ni več, kakor navaden Človek ! Sedaj bo teptal vsa človeška prava z nogami, služil svoji častihlepnosti, postal bo tiran\u Nato je stopil k mizi, zagrabil naslovni list simfonije, ga raztrgal na kose, ter vrgel na tla Simfonije prvo stran je pozneje iznova napisal, ter jo imenoval „sinfonia eroica". Prva tiskana partitura pa, ki je izšla 1806. 1., nosi naslov: „Sinfonia eroica composta per festeggiare il sovvenire d' un grand'uomo". — (Junaška simfonija, zložena v slavo in spomin velikemu možu.) — Značilno za Beetkovna je, da mu Napoleon, ki mu je bil idealen boritelj za svobodo, kot absoluten vladar ni bil več vreden, da bi ga proslavljal svoboden ženij. Napoleon je kot cesar zanj zamrl ter postal človek brez zanimivosti. Po vsebini kakor tudi po obliki je siinfonia eroica v Beethovnovih delih obče in sosebno v simfonijah začetek nove dobe. Prej dovršena dela se še naslanjajo na epoho Hayda — Mozarta, ne-dostaja jim če onih pretresujočih tonov, ki segajo v dno srca, napolnjena so Še z naivnim veseljem. Specifično Beethovenski stil je prvič izražen v junaški simfoniji: kratki glavni tema, obilica malih stranskih motivov, frapantna ritmika. Raznovrstne epizode iz junaškega življenja nam slika prvi stavek. V mogočnih sinkopah in najhujših dissonancah vsega orkestra naraste do vr- ne srn« več biti prostak t vojski katoliško hir ar -hije, naš narod mora stati na toriščih, kjsr se pri* dobivajo blagoslovi svetovne omike. Izgubiti nima časa in ne sms eksperimentirati, najmanj pa ima časa za to, brigati se, kako ga hoče katoliška hirarhija osrečiti. Slovan js bil doslej Švicar, ki je verno stal na straži pred palačami nemških škofov; pa prišel je is ts službe majhen, izstradan ia zraven nič bolj omikan, kakor navaden prostak. Ali je ta služba narodovi omiki prijazna ali ne, tega danes ni več treba raz motri vati, o tem je pravda sklenjena in dejstvo je: sto in sto let smo bili Slovenci neumni Švicarji, revne, neom kane nas je našlo leto 1848 in leta po njem. Ne moremo, ne smemo več v tej slabi službi ostat:, zdaj ne več, ko uvidevamo, da fizična moč ne premore ničesar, ampak le duševna, zdaj ne, ko vidimo, da le du ševna premoč zamore odgnati tu;stvo iz dobrih gmotnih stalšč, katera zavzema v naši deišeli, in more podati Slovencem boljše življenje. Cehi so nam v tem oziru zrcalo, v katero moramo gledati- „V vsakem Čehu tiči nosit". In kaj je storil bunit Komenskv, koliko so Č -bi tekom preteč mh 50 let pridobili omike, gmotnega blagostanja, ve isti, ki je kdaj po Č škem hodil. In ves veliki češki narod ima le jednega ubozega klerikalca za poslanca! Nazaj v srednji vek, ali naprej v bodočnost, srednje poti ni! In sedanjost, bodočnost hoče že na zemlji ustvariti raj onim, ki so doslej hlapče-vali. Kar ima priti na onem svetu, nima motiti dobrega življenja tu na svetu. V nebesa se pride tudi po dobrem življenju na zemlji. To je sedaj parola vsega sveta, ki stoji v boju proti gospod u-joČim stanovom. In hirarhija katoliške cerkve je gospodujoči stan prve vrste. Prav materijalne so podlage teženja tega stanu. Papež kot kralj v Rimu in okolo tega visijo vsa druga, na gmotno bogatstvo katoliškega duhovenstva nanašajoča se vprašanja, tem nasproti pa gmotna vprašauja doslej službujočih stanov. Z močjo naravnih zakonov vodijo te težnje človeštvo. Tudi mi Slovenci stojimo pod njihovim uplivom. Naše duhovenstvo ne more drugače, kakor dela, mi, ki imamo legitimne otroke in katerim je skrbeti, kako se tem jedenkrat godi, ne moremo drugače, da skušamo duhovništvu kolikor mogoče njene premeči in njenega bogatstva vzeti. Slovenci so po večjem proletarci. Naš kmet — 4—8 oralov —; meščan živi iz rok v usta; kapitala ni; premalo šol; kmet in obrtnik morata služiti v boljših gmotnih in duševnih pozicijah stoječemu tujcu; obrtnik — žrtev fabričnega dela; vsi realist c ni nauki pri nas zanemarjeni; podzemeljsko bogatstvo v tujih rokah; gozdovi naši za bagatelo predani tujcem; skoro nič fabrik, in te v tujih rokah . . . , katero pet naj voli Sloven? Ali v službo Švicarja nazaj, ali v vrste on L. ki hočejo to švi-carstvo odpraviti? Nobeden nam ne more imperativno zapovedati: tako in ne drugače; materijalna skrbi, gmotno življenje je kategorični imperativ, ki bunc-a junaštva, a tudi v vroči bitki nam no izgine up, da bo junak premagal vse težkoče; saj dela za slavo, sreča mu je mila, toda brez napora ne pribori zmage. T široko narisani gradac ji se zaključuje prvi stavek. Junak, ki se je v tonih porodil, ras tel, bojeval in zmagal, stoji pred nami v jasni luči, pospeŠevatelj in osrečitelj človeštva. Y drugem stavku vodi nas fantazija k mrtvaškemu odru junakovemu. Tudi junak je pal, človek umrljiv, završ.l zmagovalno življenje, tudi on seje uklonil vsemogočni smrti — a za njim žaluje ves narod, ves svet, katerega je ljubil, vodil, branil. Izraz obupne bridkosti je stavek v a m >llu, — a stranski stavek v čistem c duru nas tolaži, da še živi mej nami junak v delih, dobrotah svojih. Proti koncu stavka začnjemo Še jedenkrat žalostinko, ki ae pa polagoma, razdeljena v kratke motive, izgubi. Manj programatična je godba zadnjih dveh stavkov, tudi nista tako visoko ženijalno koncipirana — pretresljiva tragika druzega stavka nam je pa šele po tem popolnoma umljiva, ko zaslišimo „seberzo", sliko humorja. Patetični in dramatični prvi stavek pa ima v zadnjem liričnem srečnem spevu kontrast in dopolnitev, in s tem se završuje simfonija z jednako visoko mislijo kakor se je pričela; po vseh bitkah, po vseh strastih in bolečinah, po vsej žalosti, katero nam je slikala, nam odpre pogled v svet, ki je boljši kakor zemeljski, v svet dobrote, pravice in lepote. meščanstvo in pametnejše kmete goni v boj proti duhovniški prevladi; ven hočemo na plan, na boljši srak, na boljšo hrano! — la sato kličemo : Proč roke od šole, to h očemo sami imsti v rokah; proč s vašimi rokami, kjsr si stopnice ssksmo v skalovje, po katerih je nam malim Slovencem tako težava a pot do večje omike in i njo do večjega blagostanja, do osvobodenja is sušen-stva gospodujočih stanov, bodi kaks vrste koli; proč vašs roke od našega fam i I i j ar nega življenja; proč vaše roke iz občinskega, deželno* in državo oz borske ga življenj al To vse nam meščanom diktira boj za naš duševni in gmotni blagor in tu smo tudi egoisti; Bog je sebi najprej brado vstvanl, je nam vodilo. Mi računamo,; kaj stane sprava nas, ki si moramo zase in sa svojo otroke življenje vsaki dan pridobiti in facit računa je celo kratek: sami hočemo biti gospodarji v naši deželi, ker sami najbolj vemo, Česa nam je treba, in nočemo varuštva po ljudeh, ki le za svoj stan, oziroma za koristi svoje kaste skrbe. Tisti Časi so že minili, ko smo upili: živio narod in objemali vsacega, če se je le malo kazal Slovenca. Danes nvidevamo, da je prva: živeti, dobra gmotna podlaga. Ta pa je le mogoča po večji omiki in tej omiki morajo biti sovražni gospodujoči stanovi, kakor gospodujoči narodi, ker jim ista njihovo bogatstvo, njihovo prevUdo manjša in s časoma uniči. Kdor tedaj od naš* strani protežira spravo s klerikalci, je, če je poštenjak, zelo kratkoviden politik; on ne ve, da boja s klerikalci ni napravil kak posamezen človek, ne ve, da je ta boj moral kmalo potem nastati, ko se je meščanstvo v družbi s pametnejšimi kmeti postavilo mej bojevnike in ko sta ta dva začela delati bilanco v narodnem gospodarstvu. Tak človek nima pojma o tem, kako narod živi in španjska vas mu je, da vodijo narodovo življenje kot glavni nagoni gmotne skrbi, čez katere ni ne ta, ne oni areopag gospodar.* Črnila je pa ttk človek po litrih izpil, če ne uv di da volk v ovčji koži spravo ponuja. Vzemimo: danes sprava — in jutri volitve in tedaj bodo ti neznansko pametni „spravljivci1* videli, da se nič ne da komandirati več pri nas, boj usplamti, sam Bog ga ne more udušiti. Meščanstvo je bilo in bo oni element, ki nad sebo gospodujočega stanu ne strpi, dokler ni premagano. Dokler se ni nase kranjsko meščanstvo slovenstva zavedalo, je tudi v nemški šoli klerikalizmu vedno nasprotovalo. Mej druzimi Slovenci zdaj še odtujeno meščanstvo ne trosi klerikalizmu rož in jih tudi ne bo, ko se zave slovenstva. Ali pri nas že tudi proletarec delavskega stanu stopa na p'an in temu se druži kmečki proletarijat. Vam bodo že pokazali, spravljati se z ljudmi, ki hočejo z vso silo zdajšnjo revo vzdrževati, če tudi s krokodilskimi solzami kršč. socijalizma! Kakor hitro se v takih bojih posamezni stanovi svojih interesov zavedo, nima narodnost — vera nič pomena, — za golo življenje gre boj. Za to nam tudi ni nič na tem, če so naši poslanci na Dunaju v U ki zvezi, ki pomaga gospodujoči hirarhiji kat. cerkve do uspehov. Vemo, d t tudi naj-huj-e izdajstvo Nemcev vladnih krogov ne bo od njih odvrnilo. Nemci in Madjari so močni in moč je pravo. Nas avstr. Slovane na tej stopinji kulture (razven Čehov) in gmotnega bogastva lahko pri volitvah v kozji rog poženo in vlade dobe večine, kakor jih hočejo. Efemerni in le mali so uspehi, ki jih naši poslanci pridobiti morejo. Najboljše je, da so židje, ki z vsemi sred-tvi kaj za kulturo narodovo dobrega pridobijo, ali to le zamorejo biti, ča imajo vsi misliti na svoje familije, na bodočnost svojih otrok, ne pa na stotisoče, ki kaka škofija donaša. Pa prijateljstvo druzih Slovanov, združena moč teh vseh? Vsi so egoistični in morajo to biti, ker morajo za-se skrbeti. Če jim samim ne škodi, bodo za nas glasovali, — drugače pa ne Plato nična ljubav Slovenca do druzih Slovanov, — se lahko zove ta kapitelj. — Mi Slovenci moramo pred očmi imeti le slovanski jng in od tega nas še loči velikanska moč Madjarov, Nemcev, Italijanov. Tam imamo naravno zvezo, ker gmotno in duševno podlago našega življenja in do te zveze pridemo le po večji kulturi, po blagostanju in iz tega izvirajoči večji moči. V Cislajtaniji smo kot Slovani zdaj služabniki češke in poljske šlahte ter ž njimi zvezane gospodujoče stranke, katoliške duhovščine. Ta služba ne odvags izgube ki jo narod dmajjads trpi; če opasti boj proti gospodujočema stana na Slovenskem, proti političnim težnjam birarhi/a kat. cerkve Po uradu, v šoli nas ns morejo več tada viti in istega ubijemo, ki bi glede veljave jssaVm kot naš poslanec ▼ tem grešil; gmotne podpore so> pa odvisne od spretnega mešetarjenja a vlado. Opustitev boja e klerikalci ni zdaj več mogoča na Kranjskem, kjer je meščanstvo slovensko in se alovanstva zaveda; — ta opustitev/ ni več odvisna od volje posameznih in če so desetkratni poslanci. In dobro je, da ta boj vsaj na Kranjskem vodimo. Jedenkrat pride to na dobro vsema jugoslovanstva. Naravnost smešno je tedaj, spravljati kranjska klerikalce s slovenskimi posvetnjaki-liberalci. Nekaj mesecev, in vzemimo nekaj let, in zopet bomo ločeni. Ali naša stranka s tem trpi. Iznova je začeti organizacijo in naši kler kalci bi se v pest smejali. Odkritosrčni sorojaki nam nikdar ne bodo, kakor mi ne njim. Hlinjenje bo cvetelo tudi v naših vrstah in to bi bila grda pega na značaju našega naroda. Besede ne spravite nikdar iz narodovega je« zika. To besedo je napravil naš kmet in oa ža ve za kaj. V Izubijani, 8. januvarja. Čehi in nemška katoliška stranka. Ven denje členov nemške katoliške stranke, zlasti pa govoričenja Zallingerja in Kapfererja češki časopisi ostro obsojajo češ: Primitivni pojmi o političnem takta zahtevajo, da katoliki ne napadajo organizacije, katere členi so. Ako se Zallingerjeva skupina ne čuta v večini več domače, naj izvaja pot m konnekvence ; ako tega ne stori, potem mora imeti one oziro, katere ji nalaga spodobnost in disciplina Sedaj pa se ne zgodi niti prvo niti drugo. Čehi so se naveličali poslušati taka podučevanja, s kakoršnimi greši n, pr. dr. Kapferer proti solidarnosti desnice ter proti češkemu narodu. Zato: svobodna jima pot! Gabrijel Ugron, voditelj strančice najhujših opozicijonalcev in najzagrizenejših nasprotnikov zveze z Avstrijo je izstopil iz političnega življenja, odložil mandat, ker je izprevidel, „da si korumpirani n. rod Madjarov ne zna konutitucijonalnim potom priboriti neoivisnost Ogerske." To je hud udarec za (pozicijo. Bi vsi srbski kralj Milan je post «1 poveljnik aktivne srbske armade. Ta vest vzbuja senzacijo povsod, saj ima s tem Mdan zopet vso oblast v lastnih rokah; z vojaštvom more doseči in preprečiti vse. Židovski časopisi, M lanovi zagovorniki, razlagajo ta dogod k z naraščajočim hajduštvom in širečim se radikalizmom, ki je baje celo dinastiji nevaren. To dokazuje proces v Čačaku in beg Taj -šiča, zarotnika proti kralju Aleksandru. Reorganizacija armade se je izvršila ni prigovarjanje Milana, ki je — kakor „najzaneslji^ejša oieba* — dobil najvišje poveljstvo. Sedanje ministerstvo se je sestavilo po želji Milana; Gjorgjević, ministarski pred« sednik, je Milanov najndanejši sluga in zvodnik v njega ljubezni do Artemizije. Torej je tudi vlada Milanovo orodje. To se pokaže pri bodočih volitvah za skupščino. Afera Drevfuss Eaterhazvja V ponedeljek pride polkovnik Esterhazv pred vojuo sodišče, obstoječe iz 7 štabnih častnikov. Mej pričami sta tudi Mathieu, Drevfus in polkovnik Picquart ter 17 častnikov iz generalnega štaba. Est«rhazyju naklonjeni časopisi so zmagoviti ter že ugibljejo, kako bo ravnal Esterhazv s svojimi „omvkovalci". Scheurer-Kestner je zopet nekemu senatorju izjavil, da hoče vse svoje moči in vse svojo življenje zastaviti v to s vrbo, da se reši „ zatirana nedolžnost". E. Zola pa je pisal bruselskim akademikom pismo, v katerem jim čestita, da se potekajo za bivšega stotnika Dre^fusa ter kliče na pomoč ves civilizirani svet, da se popravi „justična zmota". Zola je o nedolžnosti Drevfusa do cela prepričan. ,Voss Ztg." poroča, da je hotel nemški poslanik grof Miinster pred vojnim sodiščem izjaviti, da ni imela nikdar nošena nemška uradna oseba opravka z I)reyfusom, da pa je francoska vlada to ponudbo odklonila, boječa se časopisja. Sodišče proglasi Esterhazvja bržčas nedolžnim, s čimer pa še ni dokaaeno, da js Dreyfu8 — kriv. Španija. Zadnje dni je razburjala Španijo afera Weylerjeva, ki je v posebnem, kraljici izročenem protestu ostro napadal Zjedinjene države, oziroma Mac Kinleva radi njegovih nemilih opazk o ■eV Dalje v prilogi. Priloga „Slovenske«!!, Narotfn" St. 5, <1nć 8. jaiinvarja 1H<*8. moralni vrednosti in o taktiki španske vojske na Kuhi. Protest je zašel v mnoge časopise, katere je vlada sicer konfiscirala, a so se navzlic temu razširili celo v inozemstvo. Weyler je bil radi tega že v veliki nevarnosti, da pride pred vojno sodišče, saj ima mej generali premnogo sovražnikov Ker pa ima v vojski tudi ogromno pristašev ter mu ponujajo svojo ljubezen tudi Karlisti, zdelo se je vladi najpametnejše, da ne stori ničesar, kar bi popularnost Weylerjevo še povečalo. Weyler je velik nasprotnik avtonomije Kube ter rezek pobijalec amerikanskih vmešavanj. To ga dela marsikomn priljubljenega. Karlisti se vedno pripravljajo ; s posebno okrožnico poživljajo narod, naj reši domovino revolucije in anarhije. Govori se, da se hoče don Carlos odreči pretendentstvu svojemu sinu , don Jaimeju na ljubo. Angleški Karlisti zatrjujejo, da jo Bdenarja za delo" v izobilici. Dopisi. Is ftkofjffloke, 6. januvarja. Kakor znano, se je v bližnjih Železnikih napravilo po zaslužen;i g. dra. Kreka konsumno društvo. Koliko koristi to društvo ubogemu delavskemu stanu in trpnu-kmetu, hočem Vam na kratko pojasn ti. Ker je tudi to konsumno društvo uvidelo, da se ne da dosti napraviti, »ko samo živila prodaja, omislilo si je tudi vino, takozvano „tirolsko vino*, katero se menda dobi pri velikih l«ških trgovcih v Tirolah po cenab, po katerih se nikakor misliti ne da, da bi bilo to naravno vino. Kakor v železniški okolici nikdo cinta oglja za .00 kr. dati ne more, tako se po tth cen? h tudi naravno vino dohiti ne more; konsumno društvo prodaja to vino po 24 in 28 kr., vžitnino morajo tudi plačati Vspebi tega so; da ljudstvo popija in zapravlja. Pijejo in zapravljajo v konsumnem društvu tudi taki, ki niti čluni niso, samo da je mej nj>mi jeden član, ki je vpisan. To je torej jeden vspeh prizadevanja .pomagati** ljudstvu. Denar, ki bi ga tabo krvavo potrebovali naši tratje Primorci in Istrijani, gre v laške roke, v roke našli najhujšdi sovražnikov Italijanov. To je drugi vspeh prizadevanja „pomagati* ljudstvu ; z našim slovenskim denarjem podpiramo ljute naše narodne sovražnike, to se imenuje delovan e za gospodarsko osatnosvojenje zatiranih Istranov in Primorcev. Našim katoliškim osrečevalcem ljudstva pač ne diši, iti na Primorsko ali v Istro in tam od kmeta kupovati naravno vino, ker bi ga morali dosti dražje plačati in bi potem ne bilo „kšefta0, ki kor pravi jod. Moko in drnge stvari, ako je le mogoče, kupujejo od raznih nemških tvrdk, in so menda v Železnikih nekje iz Štajerskoga dubili moko, ki ni bila nič cenejši, ko Majdideva, katero prodajajo drugi trgovci, ki pa je bila tako fina da so rekli kmetje, ki so jo kupil', da še Ba prašiče ni bila. To je tretji vspeh! Konsumno društvo podpira tuje in še celo nemške obrtnike ki bodo seveda znatno pomagali našim dijaškim kuhinjam, naši narodni stvari itd Namen t*mu j'', uničiti slovenskega trgovca in obrtnika, ki si upajo dru gače misliti, kakor je nekaterim gospodom prav. Na te stvari naj obrnejo oči razni trobentači in videli bodo, kake sadove dela po naši Kranjski toli slavljeni krščanski socijalizem, kako uničuje ulovenske trgovce in obrtnike. Kdaj se bodetno združili slovenski trgovci in obrtniki ? Potrebno bi bilo, da bi napravili vseslovenski shod trgovcev in obrtnikov, in čas bi tudi že bil, kajti gre z i obstanek. Čudno je tudi to, da se tudi po farovžih jako mnogo „tirolskega vina" popije; vsaj „go spodje* bi zamegli podpirati naše brate. Silno mnogo gre našega denarja v židovske in nemške roko za razne likerje in žganje, jako koristno bi bilo ko bi začeli merodajui slovenski krogi premišljevati in delati na to, da bi se napravila v Ljubljani „Nar-dim akcijska tovarna" po vzgledu nemških tovarn, ki bi pod takimi ugodnostmi delala in po-tovalca imela, ko nemške tovarne. Sto in sto tisoč ostalo bi denarja doma. Ako Vam je ljubo, drugo-krat zopet kaj. (Prosimo! Op. med.) Lebniški. Slovansko Sokoistvo. Občni zbor ljubljanskega „Sokola". Občni zbor otvori starorasta dr. I. Tavčar, pozdravlja brate Sokole, častna člana brata župana Iv. Hribarja in ces. svet. Murni k a, navaia izlete lanskega leta, omenja izredno dobro gmotno stanje, zahvaljuje brate telovadce na požrtvovalnem delovanji, istotako slovensko Časopisje na izdatni podpori in sploh vse fakt o je, ki so pripomogli k dobremu vspevanju društva v preteklem letu. Na dalje opominja društvenike, naj opuste vsak prepir in naj složno postopajo. Slednjič pozove navzoče, da se v znak sožalja radi prenagle smrti bratov: Ferko Kozaka , Gust. Puppis-sa, I. Forte-ja, dr. Podobnika in Aut. Premka vzdignejo s sedežev. Na to poroča tajnik brat Alojzij Vernik o društvenem delovanji 1. 1897. Izvrstno sestavljeno poročilo, ki izide tiskano — in se naj nam zaradi tega oprosti navajanje posameznih točk, je vzel • I'i ? * ( i ) j ; ; rjeni na znanje. Dober vtisk napravilo je blagajn'kovo poročilo, iz katerega smo razvideli, da zn*ša letošnji prebitek 605 gld. 86 kr., od katerega naj bi se naložilo v rezervni fond 400 gld. K temu poročilu se oghsi brat Smrtnik in predlaga, naj se od tega rezervnega fonda vzame vsaj 200 gld. za strokovni sokolski časopis, kateri je jako potreben v razjašnjenje in razširjenje sokolske ideje in v to, da se pripravi slovansko Sokolstve na zvezo, katere pomen naj bi časopis razjasnil. Po daljši debati, v katero so posegli starosta, podstarosta, ces. sv. Murnik, načelnik, br. Nolli in br. Kavčič, se sprejme Smertnikov predlog. Kar se tiče poročila računskih preglednikov, omenja br. Vesel, da sta našla vse v najlepšem redu in se izreče bratu blagajniku za njegovo vzorno delovanje topla zavala. Zanimivo poročilo načelnika br. Zmagoslava Murnik a, katero se je sprejelo s ploskanjem, izide tiskano v letnem poročilu. Nato izreče podstarosta dr Jos. Kušar br. načelniku zahvalo na njega neumornem delovanji v preteklem letu. V odbor so bili voljeni: Starosta dr. Ivan Tavčar in podstarosta dr. Josip Kušar z vsklikom, odbornikom bratje: Al. Vernik, Ivan Vernik, P. Skale, Josip Nolli, Zmag. Murnik, Jusij) Petfik in Edm. Kavčič (mesto odstopiv-šega brata Kersnika). O premembi društvenih pravil je v imenu od -borovem poročal br. Zm. Murnik in se ne vsi predlogi sprejeli jednoglasno. Premene so naslednje : § 7. naj se z ozirom na razbremenitev društvenega odbora spremeni naslednje: Društveno upravo vodi : a) občni zbor, b) društveni odbor za posamezne dele društveni delavnosti su ustanove posebni odseki, kakor vodite'jski zbor, zabavni, izletni, jezdni, pevski odsek in podobni, ki se ravnajo po lastnem, po odboru potrjenem poslovniku. § *J. se spremeni takole: „Občnemu zboru posebno pridržano je: a) d* voli starosto, podsta-rosto, načelnika na pr>dlog vaditeljsk«-ga zbora, in ostale odbornike". Druga določila § 9. ostanejo og-izpremenjena. § 10 se naj ima odsUj glasiti : ,,V društvenem odboru je s starosto, podstarosto in načelnikom vred devet odbornikov**. Drugo neizpremenj-no. § 17. se spremeni naslednje: Prvi in drugi odstavek ostaneta ne spremenjena, tretji se spremeni tako: tAko je bilo društvo razpuščeno, predno je sklenil občni zbor, komu pripada društveno premoženje, pripada icto ..Matici Slovenski4', ali če bi leta društvenega premoženja ne hotela oskrbovati, pripada isto mentai občini ljubljanski, obema pa s pogojem, da je odda prvemu slovenskemu telovadnemu društvu, ki se pozneje ustanevi v Ljubljani". Glede premene § 13, kat*ro nasvetuje brat Jos. Smrtnik, se po daljši debati na predlog br. častega člana Murnika sklene, naj odbor o nasve-tovani premeni premišljujeje in zadevni predlog stavi na prihodnjem občnem zboru. Listu „Mfr" se dovoli podpora 20 gld. Kosčno se br. starosta še zahvali trgovskemu pevskemu društvu na njega izvrstnem sodelovanji na Silvestrovem večeru in zaključi občni zbor. E. K Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. januvarja. — (Za vzajemno delo) Prejeli smo nastopno obvestilo : Včeraj ob šest'h zvečer so se zbrali v deželni hiši na Turjaškem trgu kot sklica telji gg. drž. poslanci: dr. Pot jančič dr. Krek, dr. Šusteršič in kot zastopniki obeh slovenskih klubov v dež. zboru kranjskem gg. dež. poslanci: Grasselli, Kalan, Murnik, dr. Papež, Po v že, dr. Tavčar ter so se posvetovali o spora-zu m ljenju obeh slovenskih klubov v d< ž. zboru kranjskem za skupno delo. Po dveurnem posvetovanju so odposlanci soglasno sklenili o posameznih točkah posvetovanja sporočati kluboma. Ko se kluba zaslišala, se bodo dogovori nadaljevali. — • Deželni zbor kranjski ) Prihodnja seja dež. zbora kranjskega bo v torek, dne 18 t. m. — (Vse mora biti nemško!) To je menda tendenca vse p.litike naš* ga deželnega predsednika, ekscelence barona Heina, vsaj kaže se tako pri najrazličnejših prilikah, zlasti pa pri imenovanjih. V tem ozirn dobimo najbrž že v kratkem popolno gotovost in potem ne bo več dvomov, pri čem da urno z našim dež. šefom. Popolniti je namreč štiri mesta v deželi in ljudje, kateri so navadno dobro poučeni o namenih deželnovladnega prezidija. zatrjujejo z vso sigurnostjo, da dobe vsa ta mesta nemški kaudidatje in še sami zagrizeni nemški na-cijonalci, mesto skriptorja v licealni knjižnici pa celo mož, čigar pred nekaj leti izdane poezije so se odlikovale s posebnim sovraštvom in zaničevanjem Slovencev, v kojih sredi se je ta „poetu rodil. Nam se te govorice ne zde verjetne, ker se nam tako postopanje zdi nemo- goče. Če bi vi. da tako postopala, bi bila to vnebovpijoČa krivica in bi se ž njim slovenski narod, ki je na Kranjskem v ogromni večini, naravnost izzival. Tako postopanje se nam zdi še vedno neverjetno vzlic temu, da je vlada v d^ž. komisijo za pariško razstavo poklicala samo 12 Slovencev in 29 Nemcev, dasi je v to komisijo poklicala zadnjega Nemca, mej njimi nekaj, za vsako delo nesposobnih invalidov, in tudi starega, peč.tka silno potrebnega dr. VaJenfo, prav kakor da je vlada ž njim hotela pokazati, kako velik pomen ima za kranjsko deželo — dinastija Valenta! — (Repertoir slovenskega gledališča) Jutri, v ned Ijo, predstavljala se bode znana in priljubljena ljudska igra s petjem „Rrat Martin", v kateri nastopita kot gosta gaspa Po 1 a k - B o h i n-čeva in g. Pod g raj s k i. Začetek točno ob 7. uri. — V torek se bode na korist opernemu pevcu g. Fe d y cz k o ws ke m u predstavljala opera „H a 1 k au, katera se potem za nekaj časa umakne z repptoirja. Za benefično predstavo ne velja abonement na sedeže. — (Beiefica gospoda Fedyczkowskega.) Vrsta letošnjih benefic se začne s predstavo na korist opernemu pevcu g. Fedyczko\vskemu. Ta predstava bo v torek in si je g. Fedyczkow^ki za svoj častni \ečer izbral opero „Halko". Gosp. Fedycz-kovvski je jeden naji^bornejšib členov naš« opere in si je kot izvrsten basist, kot vesien pevec in igralec pridobil splošne simpat'je, kar mu naj občinstvo dokaže z obilnim obiskom n;egove benefično predstave. — (Narodne čitalnice ljubljanske) odbor naznanja, da se bod-jo plesne vaje tudi tekom letošnjega pusta nadaljevale vsako sredo v mali dvorani „Narodnega doma Pristop k tem va aui Ifloajo društvenih členov mlade gospice-hčere, ki no obiskujejo še javnih plesov in srednješolski dijaki, katere sprejema odbor za prireditev plesnih vaj. Pri današnji čitalniški besrdi bode iz prijaznosti sodelovalo tudi trgovinsko pevsko društvo, kar tem potom naznani svojim članom čitaiuiški odb)r. — (Nemškonacijonalni fantalini) so postali zadnji čas precej arogantni, tako da jih je res treba časih malo okrcati. Tem mladeničem menda ne zadošča več kaziuski salon za njih nacijonalne burke, kajti začeli so jih uganjati tudi po drug h javnih lokalih. Nekaj časa so obiskovali restavraejo gosp. Fantinija, kjer je nosil zvonec znani HugOn Pam mer. Ker se je ta predrzml v tej restavraciji raz-žaliti slovensko narodnost, mu j-- g Fantini pisal, naj nikar več ne obisku e oje^ovegi lokala. To pa Pamm^ rjevim tovarišem ni bilo všrfč. Izostali so iz Fant'nijeve restavracijo, a ker se jim je zdelo, de je njih kulturna dolžnost, se demostra ivno posloviti od te gostilne, prišli so včeraj š - i rje gospodki, vsi v službi kranjske stavbinske družbe, v Fanti-nijevo restavracijo. Pri jednih vratih so pr šli notri, korakali zapored skozi sobe in pri drugih vratih odčli. Fantičem seveda ni nihče zameril tega izzivanja, ker jih nihče n- smatra resnimi, ali sčasoma preseda tudi najpotrpežljivejšemu človeku tako izvan je. Gospodom n mškim nacijonalcem so že razni gostilničarji prep vedali obiskovanje njih lokalov, mi pa jim prijateljski svetujemo, naj se umaknejo zopet v kazino, ker sicer utegnejo naposled le kaj neprijetnega nčakati. — (Gi)oni zbor „Slavca".) Odbor opozarja tem potem še jedenkrat člane „Slavca" na jutrišnji redni občni zbor, kateri se bode vršil ob 2. uri po-poludne v društven h prostorih v „Narodnein domu". — (Pevsko društvo Ljubljana") ima svoj redni občni zbor dne 16 januvarja t. 1. ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih. — (Regulacija ) Mestna občina je hišo gosj>. Petra Strela v Špitulskih ulicah oziroma Pred skotijo, pred nekij dnevi kupila za svoto 43.000 gl. Hiša se začne 1. majnika v regulacijski namen podirati. — (Vžigalice družbe sv Cirila in Metoda.) Založnik teh vžigalic g. veletržec Ivan Perdan v Ljubljani, je izroč 1 zop-^t 100 »dd kot novoletno darilo družbi sr/. Cirila in Metoda. Tu pač številke govore, da gospod založnik hoče s svojim trudom v prvi vrsti koristiti prepotrebni družbi. V tem prizadevanju ga podpiraj slavno občinstvo s pridnim naročevanjem vžigalic, katere naj vedno na novo vžigajo mej »'ami narodno zajest. — i Čuden dogodek) bs je primeril dne 7 t, m. v neki tukajšnji trgovin«. Nakrat je v peči, zakurjeni s premogom, zagrmelo, kakor bi bil kdo 8 puško oštrehl. Presenečeni prodajalci so si ogled di pred štirimi meseci postavljeno peč in videli, da je bila močno razpočeni, in da je maloj mankalo, pa bi bda vratica do cela iz nje vržena. Prodajalna je bila hipoma polna dima. Vse okolnosti kažejo, da je bil v premogu smodnik ali drugo razstrelivo. — (Odbor nnrodue čitalnice v Kamniku) so je na svojem zadnjom občnem zboru sledeča sestavil : Gosp. Josip Močnik, predsednik; g. Josip Fajdiga, podpredsednik; g. Ante Pintar, blagajnik; g Vekoslav Bizjak, tajnik; gosp Josip Štele, knjižničar; gg. Anton A rr igle r, France H a jek, Josip Ive nda, Ivan Žargi odborniki. — (Podružnica družbe sv Cirila in Me toda v Mokronogu) ima svoj občni zbor v nedeljo '.». t in. popoladne ob pola 5. uri v prostorih gostilno „p r i lipi". Vspored običajni. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Nova pošta) Dne 16. januvarja 1898. odpre se v Vodicah, v okraju Kamniškem nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pršto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno branilničnega urada. Zvezo bode imel z železniško postajo v V žmarjih jedenkrat m dan po poštnem selu. — (V celjski kazini) je po poročilu „Domovine", na tal na Silvestrov večer prav lep škandal. Zupan fctiger se je v svojem o polnoči izrečenem ogovoiu spominjal tudi ces.irjeve petdesetletnice in želel, da bi jo isti srečno pramoval. Navzočni posl. Wblf in njegovi somišljeniki so na to začeli hruliti in sikati: „homo že videli, če bo le res" in vmešavali vmes psovke, žaljive za presvet, osivelega vladarja. Navzočni častniki tega niso mirno gledali in obstopili so \Volfa, zahtevajoč zadoščenja. Ta in nekaj pobalinov pa so se silom hoteli zviti, kar je provzročilo nečuven škandal. — (Koroški „Bauernbund4) namerava zopet izdajati časopis v slovenskem jeziku z imenom „Kmetski list". Prva številka izide baje že dne 15. t. m., če je verjeti glasilu kor-šk^ga „Bauernbunda", imenovanemu „Bauernzeitung*1. Izguba mandata za celovško-velikovški okraj ne da mirovati predsedniku „Bauernbunda", bivšemu državnemu poslancu Kiršnerju, in ker prebivajo v tem okraju po veliki večini kmetje slovenskegi poko-lenja, je sprožil misel, naj se zopet osnuje ravno tak list v slovenskem jezika, kakoršen je izhajal za časa poslednjih državnozborskih volitev. Celo leto so ugibali in iskali naročnikov, in vender še sedaj ni upati, da bi list dolgo obstajal — če pride sploh še kdaj na svetlo. Kdo bo neki še verjel tem lokavim in zvitim hinavskim priliznjencem, ki skušajo na ta način izvabiti slovenske kmete v svoj tabor? Tudi nimajo močij ki bi jim ga urejevale in pisale. V ta namen je že uprizoril znani celovški tiskar, protestant Bertschinger, lov na slovenske stavce in jih z imdenimi obljubami vabi v svojo tiskarnico, naj hi prevzeli delo. Prav gotovo pa je, da ne dobi nobenega, ker se mu nihče ne mara vsesti na njegove — Iimanice. Zadovoljiti se bode moral že z nemškimi „črnimi umetniki", zaradi tega smo pa jako radovedni, kako bode izgledal časnik priti kavso, ki je že sedaj ob rojstvu — mrtvo dete. Nekaj pa je pri vsem tem vsekako značilno kajti tudi ta korak spričuje, da živimo baš sedaj v času, ko celo naši nasprotnik«, ki so vedno in pri vsaki priliki dokazovali in zatrjevali, da na Koroškem ni Slovencev, in da žive ondi ie Nemci in nekateri „bindišarji". spoznavajo, da je slovenski živelj na Koroškem faktor, katerega treba upoštevati in s katerim je treba tudi računati. Torej, koroški Slovenci, ne dajte se premotiti in preslepiti, da bi verjeli krivim in zapelji rim naukom, ki vam j h bode prodajal ta listič — volk v ovčji koži! — (Roparski napad na Trnovem) Janez Rijavec, 27 let star, s Trnovega, je nesel novega leta dan pošto iz Solkana na Trnovo. Iz Solkana odhaja trnovski poštni sel redoma vsak dan po 2. uri popoludne. Na samoti, kake pol ure hoda pod Trnovem nakrat poči strel in poštni sel ja dobil kroglo v levo nogo in skozi poštno bisago v stegno. Trenotek pozneje je počil drugi strel in Janez Rijavec je dobro čutilk rogle, ki so mu frčale mimo glave a zadela ga ni nobena. Obstreljenec je zbežal in srečno prišel na Trnovo, kjer so mu knglo iz noge potegnili. Odteklo mu je precej krvi, vender ni nevarnosti za življenje. V bližnji okolici je znano, da nosi poštni sel prvega dne v mesecu plačo na trnovski planoti nastanjenim c. kr. gozdarjem. Tudi novega leta dan je imel sel večjo svoto seboj. Nedvomno je torej, da so krogle veljale denarju. Kdo je napadalec, se še ne ve. — (Stekel pes ) Iz Trsta se nam poroča 7. t. m : Na Greti zlasti v ulici Belvedere, potem na trgu pred vojašnico in v ulici Cavana je vladal danes nepopisen hrup Iz neke kampanje se je priklatil v mesto stekel pes, kateri je napadel m ogrizel kacih 40 oseb, mej njimi mnogo šolarjev. Redarji so psa pobili. Mesto namerava siromašne napadence poslati na svoje stroške v Pasteurjev zavod na Dunaj. — (Občinske volitve v Poreču ) Poslanec dr. Laginja prijavlja v primorskih listin naslednji oklic: Občinske volitve v Poreču se bode vršile v ponedeljek in sledeče dni. Proti načinu razvrstitve volilcev v tri razrede se je poslala na Dnnaj pritožba. Ako se bodo volitve vzlic temu vršile, priporočam volilcem, naj se jih ne udeleže. — (V proslavo petdesetletnice cesarje vega vladanja) nasvetuje „Naša Sloga" hrvatskim in slovenskim občinam v Istri ustanovitev zaklada, iz katerega bi se podpirali hrvatski in slovenski dijaki. - * (Najslavnejši ruski zdravnik,) profesor Sacharjin, je v Moskvi umrl star G8 let. Bilje velik učenjak, a tudi velik original. O njem se pripovedujejo najčudnejše povesti. Bil je pred vsem jako rezek, nefiu mož in velik egoist. Kot človek torej ni bil simpatičen, a kot zdravnik je bil velik dobrotnik človeštva. * (Junaška Crnogorka) je Radoslava Rosica IGlefna h&i Milica. Blizu črnogorske meje soju napadli turški roparji in vrgli Rosica ob tla; Milica je zgrabila očetovo puško ter ustrelila namah dva Turka, tretji pa je utekel. * (Določitev otročjega spola) Iznajdba dunajskega V8eučiliščnega profesorja dra. Schenka vzbuja po vsem mestu ogromno senzacijo Da bi se mogel že naprej in vedno zanesljivo določiti spol otroka katerega si stariši „unroče", to bi bilo ne-dogledne socijalne važnosti. Profesor dr. Schenk pravi, da je imel tekom 20 let neštevilo poskusov na ljudeh in živalih ter je o svoji iznajdbi docela prepričan Vendar pa še noče povedati svoje skrivnosti. Sklicuje se na svoje znance, ki so imeli, ravnajoči se po niegovih navodib, vedno vsi le dečke ter na svoj zakon: profesor noče nobene hčerke, zato pa ima doslej šest živih dečkov, dva sta mu pa umrla. Slavni zdravniki Virchovv, profesor Hertvvig in Gusserov/ se izražajo o iznajdbi Schenka sicer skeptično, vendar pa pravijo, da je taka iznajdba možna, saj se je s tem vprašanjem bavilo že mnogo učenjakov z večjimi in manjšimi u&pehi. * (Nenavadna promooija. Na varšavski univerzi je bd promoviran doktorjem medicine nedavno Bochus Borvsik, starček 7"> let. Gimnazijo je do vršil I. 1847., pot-m je bil 10 let domač učitelj Na to se je posvetil medicinskim študijam, katere je pa iz političnih vzrokov pozneje zopet prekinil. Razume se, da Borvsik ni študiral medicine radi kruha nego iz veselja do najkrasnejše vede. * (Črevlji z ventilacijo.) Mnogo ludij trpi na tem, da se jim znoje noge. Vsled tega težko hodijo, kajti pot razje kožo, da so noge često vse ranjene Dva nemška črevljarja sta sedaj iznašla črevlje z ventilacijo; kadar se noga premakne, nastane v črevljih prepih. Vojaški krogi se za to novost posebno zanimajo * (25 živih ljudi j zakopal) je bogati ruski kmet Kovaljev. Ljudje, več mom i njegovi sorodniki, so se dali sami pokopati, proseči Kovaljeva, naj jih reši s tem „izkušnjav sveta in hudičevega preganjanja". Kovaljev, sam sila pobožen mož. je to storil. Sv. sinoda ga je poslala v Sibirijo, kjer ga zapro v neki samostan. Versko blazni Kovaljev bi se dal tudi rad živ pokopati, a na svojo veliko žalost ne dobi nikogar, ki bi mu s to uslugo pomagal v nebesa. Naj bi veadar mož poskusil z in-seratom! Davila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G Edu-vard Cer jak v Cirknici 6 kron kot nasledek prepira 4 igralcev pri „klicanju kralja. — G. Fran S te 16 v Št. Petru u. K. 2 kroni, nabrane pri Zafredu — '-kopaj 8 kron. — Živeli roddjubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Fran Koy v Travniku 8 kron, nabrane ob ločitvi gosp. nadučitelja B. Andoljšeka od njegovih prijateljev. Svoto smo izročili blagajniku učit. dr., g. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje sprejem. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 8. januvarja. Danes popoludne ima ministerski svet sejo. Iz verodostojnega vira se poroča, da sklene odpraviti naglo sodbo v Pragi, in sicer v ponedeljek. Dana; 8. januvarja. Vlada namerava dež. zbor češki otvoriti s posebao izjavo, ka tero preč'ta namestnik grof Coudenhove. Re dakcija te izjave je odvisna od lega, če Nemci v dež. zbor vstopijo ali začno abstinenco. Dunaj 8. januvarja. Nemški nacijonalni listi napadajo nemško liberalno stranko jako ostro, ker se je začela pogajati z Gautscbem „Ostd. Riindschau" pravi, da je hebska prisega obvezna za vse združene stranke, da je piškav izgovor, da je Gautsch vcb drugačen mož kakor je bil Badeni, ker je bil člen Baden ijevega mi nisterstva, in grozi nemškim liberalcem z brezobzirnim bojem, ker so se z vlado pogajali, predno je ta preklicala jezikovne naredbe. Dunaj 8. januvarja. Bivši ministerski predsednik grof Badeni se je danes odpeljal v Pariz. Dunaj 8. januvarja. Iz Prage se poroča, da se je včeraj 80 nemških županov oglasilo za avdijencijo pri namestoištvu z namenom, da prosijo varstva za nemške dež. poslance, ziasti za „sveto osebo" posl. Wolfa. Namestnik je vzprejel samo pet županov in objubil, da bode skrbel zo varstvo nemških poslancev. Žu- pani s tem odgovorom niso b li zadovoljni in hočejo dež. poslance, kateri se snidejo jutri v Litomericah, naprositi, naj ne vstopijo v dež. zbor. Pr iga 8. januvarja. nPolitik" prijavlja entrtfi'et, v katerem pravi, da so popolnoma neverjetna zatrjevanja, da se Nemci boje za svoje poslance, in povdarja, da so Cehi v prvi vrsti interesovaui na tem, da zboruje dež. zbor. Praga 8. januvarja. Policijsko ravnateljstvo je mini sterst vii nas veto /a lo, naj pomnoži praško policijo za 320 redarjev in 20 redarjev konjenikov. Dosej je policija sestavljena iz 700 redarjev, 50 redarjev-konjeuikov, 36 nad .omiko? iu 4 okr. nadzornikov. Pariz 8 jctiiuvarja. „Ag-nce Havas" javlja, da je vest o adjanci mej Angleško in Japonsko neosnovana Narodno-gospodarske stvari. Zakaj ni računskih zaključkov nekaterih posojilnic na dan? Nekatere posojilnice kar nočejo in nočejo se svojimi zaključki na svitlo. če vprašaš zanj, imajo razne izgovore. Ugibajo in ugibajo ljudje, zakaj se tako postopa, ali vse to vgibanje ne spravi pravih razlogov na dan. Treba je stvar zasledovati. To je seveda težavno, ker neka^eie posojilnice ne dajejo svojih računskih zaključkov drugemu v roke, ko „svojima, katerim so vcepili načelo „ Veruj, sin in (ne le) Tvoji (tudi moji) grehi se Ti bodo odpustili." Tako prepričani so ti ljudje o pravilni sestavi računov, na katerem so podpisani tudi „gospod", da bi zapisali ta gospod lahko največjo napako v račun, tako, da jo prime vsak Mahrov prvoletnik s prsti, ne da bi se jim bilo bati, da bi jo kdo izmej njih pohlevnih ovčič zasledil. Kozel bi se seveda splašil, ko bi zagledal tacega umetnega kozla pred seboj. Ali prav zato je za kozle poseben hlev, v tem, v katerem se deli duševna hrana tacih računskih zaključkov, je prostora le za ovčice, za tiste ponižne, pohlevne ovčice, katere so srečne, da jim ni treba nič misliti, katerim ni druge skrbi, ko da store, kar „gospod" velč, ter verjamejo, da je vse dobro, in v njih prid, kar so se „gospod" zanje izmislili. Naključje pa je hotelo, da je neka taka pohlevna ovčica, ker se ji je ubogi kozel, ki se je blizo nje pasel, vendar le nekoliko smilil, da ni imel take hrane ko ona, mu podala računski zaključek „gospodov4* za 1896. Zavžijmo toraj nekoliko te hrane! Napis nam pove, da je posojilnica deležna vseh postavnih olajšav (menda smatra načelstvo za tako olajšavo tudi to, da sme račune po čisto novih, sedaj še nepoznatih načelih sestavljati), ter da je član „Zveze domačih posojilnic in gospodarskih zadrug v Ljubljani14 — menda je mišljena „ Z veza „kranjskih" (t. j. s kranjsko hranilnico sorodnih posojilnic." — Dalje je konšta-tovano na napisu, da se je revizija po nad-zorništvu" vršila 18. februvarija 1897. Čestitamo! Račun je datovan z dne 1. marcija 1897 in ima podpise načelnika in osmih odbornikov ter dveh računskih pregledovalcev, mej katerimi vsemi ni nobenega kozla, razun dveh odbornikov, ki sta pastirja, so vsi, vsi, od prvega do zadnjega prav pohlevne ovčice, tako pohlevne, da so kljub smradu šesterih kozlov, ki se vrte" pred njimi, s svojimi podpisi izjavili, da to niso kozli, da so ovčice, saj jih vendar „gospod", ki so pastir, morajo bolje poznati. In saj jih ni več, ko 6, teh kozlov! — Če se toraj tudi računska pregledovalca, ki prideta tak račun pregledati prav tako s klobukom v roci, kakor cerkveni kjučarji cerkvene račune, ne bi hotela z njimi ruvati in če bi se tudi načelniku, zato ker ni v isti vrsti z odborniki podpisan, priznala pravica, da lahko doma ostane, ako bi se morp.la „črnau vojska spraviti nad bodoče kozle („gospoda" pastirja vodila bi seveda vojno četo) — pride vendar na vsakega odbornika le eden kozel. Pač so eni kozli močnejši od drugih, ali zato tudi odborniki niso vsi enaki in se bode toraj prav lahko tako razdelilo vojno, da pride na najslabšnga kozla najhujši odbornik, da ga ložje premaga. (Dalje prih.) M ar o dno zdravilo. Tako se »me imenovati bolesti atefinjoce mišice in živce krepcujoco, kot mazilo dobro mano „Meli-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno in aspeSno porablja pri trganju po udib in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mHzilo VBak dan lekarnar A. M0LL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DONAJI, Tuchlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (5—1) Važno oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izku&ena sredstva: Dr. Rose balzam ma islodao in Praska domaoa mast. Dobiva se v vseh tukajšnjih lekarnah. , Živio! je geslo podobi, katero vidimo prilepleno na vogalih našth ulic, v izložbah Dalih trgovcev, kot kras v koledarjih in kot inserat v Časopisih, in tako ta d-bia misel občno pozornost nase vleče. Znana tvrdka Kathreincr naznanja svojo sladno kavo s to podobo, katere izvrstna izvsitev dokazuje, kako visoko je nže dospela reklama, sploh prt Kathreinerjevih naznanilih, kateri se že leta sem vedno bolj odlikujejo. Tudi ta podoba ju gotovo od prvih umetnikov izvršena. Mala stiarica na podobi je gotovo p r i kaki domači svečanosti videla, kako bo oče kozarec z vinom vsdignili in s kakim hišnim prijateljem ali z domačimi trenili. „Živio!" To ji je v bistri glavici ostalo kot najvišji izraz veselja in srčne odkrite ud-mosti. In ker živahni otroci tako radi take vtise posnemajo, pozdravi tudi ona tako od sestrice prineseno kavo. Kava je ta priljubljena Kathreiner-jeva, katera tako prijetno d.Si, in tako dobro tekne., iu kateri se ima zahval.ti za tskO močne nogice, okrogle rokce in polne cvetoče ličic*. In ko hoče ravno polno čašico k listam neati, pride ji na misel Jzraz največje zadovoljnosti in srčnega veselja in zakliče ,,Živio!' svoji sestrici nasproti. Kako srečno je umetnik to izpeljal, ko mala stvarica ž-vahno čašico povzdnigne in se starejši sestrici s ponosnim pa vendar prijetnim smehljajem tej zahtevi uda. Tudi oua pije, kakor cela družina gotovo v*e del j časa Kathrciner-Kneippovo sladno kavo, katera edina tako izvistno združi te tako zdravilne dobre lastnosti slada z navajenim prije tnim in priljubljenim okusom prave bo1 ove kave Delj kakor se otročja skupina gleda, bolj se gledalcu dopade. Boljše priporočitve za to tako vže uplošno priljubljeno Kathrei-nerjevo sladno kavo, kakor je to pravi umetnik v podobi «toril, se gotovo ne more hitro najti. fitev.M*. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.asu. V uvriello, «Im 11. fniin%»r|n IHlK Kot gosta nastopita g. Irma Polako v« in g. Valentin Podgr&Jskl. Brat Martin. Ljudsta igra s petjem v štirih dejanjih. Nemški upisal Karol Gosta. Vglasbil Maks pl. Wein/.ierl. Kapelnik g. H Benišek. Režiser g. R. Inemann. Blagaj nioa se odpre ob ijtl. uri. Začetek točno ob 7. uri. Konec pred 10. uro. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pešpolka št. 27, Prihodnja predstava bo v torek, dne 11. januvarja 1898. „Glasbena Matica" v Ljubljani. V sredo, dne 12. Januvarija 1898 ob 8. uri zvečer v Sokolovi dvorani »Narodnega doma" drugi redni KONCERT pod vodstvom koncertnega vodje g. Joaipa Čerina Pri koncertu sodelujejo: gospod,čini Mira Dev (sopran), Ana Lapajne (mmzosopran ; gospodje: Ivan Pribil (tenor), Janko Likar (bariton), Julij Junak (ceilo); £evakl zbor ^Glasbene Matice"; orkester ,,Glasbene latice'1 iu slavna godba. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Vspored: Ludui'g ran Beethoven: .Simfonija It. 3, Esi-dur', („Eroica"), op. 56. sa veliki orkester. 1. Allegro con brio. 2. Marcia fuuebre (Adagio assai'. 8, Scherzo (Allegro vivace). 4. Finale (Allegro molto). Camille Saint-Savns: Koncert sa oello z orkestrom op. 33. CePo: k. Julij Ju nek. Bendl Karel: ,Sveti veder', narodna povest v dveh de'i h za soli, osmerogla^en mešan zbor in veliki orkester. Cene prostorom laven naroobn: Sedež I. do III. vrste h 2 gld.; IV. do VII. vrste a 1 gld. 50 kr.; od VIII. vrste naprej in na galeriji a 1 gld. — Stojišča a f»0 kr., dijaške in garnizijske vstopnice a 30 kr Vstopnice so dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu, na večer koncerta pri blagajnici. P. n. gg. naročniki naj se blagovole za svoje Bedeže z legitimacijami zglasiti v trgovini g. J. Lozarja. Iz urari u«*!*a lista. ■■vrtilne »II eksekativne draibet Jakoba Franka posestvo v Celjah cenjeno 2110 gld., in Martina Stembergerja posestvo v Vrbovem, cenjeno 2145 gld., oba dne 10. januvarja in 10. februvarja v Ilirski Bistrici. Jakoba Cel h ar j a posestvo v št. Petru, in Antona Mauerja posestvo v Grobšah, oba (v drugič) dne 11. ja-nnvarja v Postojini._ Meteorologično poročilo. t S —* Cas opazovanja Stanje barometra v mm. T«mpi-ntura v »C Vetrovi Nebo radinu v mm. v 24 urafc 7. 9. zvečer 737 6 53 Br. sever oblačno 8. 7. zjutraj 738 8 28 Br. vzsvzh. oblačno 00 ■ 2. popol. 7387 6*6 sr. svzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 3-1", sa 5 8* nad pormalom. Skopni državni dolg v notah..... 102 gld. 45 Skupni državni dolg v srebru . . . . 102 Avstrijska zlata renta....... 121 Avstrijska kronska renta 4°/0..... 102 Ogerska zlata renta 4°/#....... 121 Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 Avstro-ogerske bančne delnice . . . . 945 Kreditne delnice ......... 356 London vista........... 120 Nemški drž. bankovci sa 100 m.\rk .' , . 58 20 mark............ || 20 frankov......,.•#. 9 Italijanski bankovci ..,'..].'. 45 C. kr. cekini...... 5 30 75 75 20 70 40 80 75 53'/, 45 69 Prodajalni** a (2012—2) se po ceni odda na Sv. Petra cesti štev. 23. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem tužno vest, da je gospod Pavel Gruden zasebnik danes ob polu 7. uri zvečer, previden a sv. zakramenti za umirajoče, v 86, letu svoje dobe preminul. Pogreb dragega rajneega bode v nedeljo, dne 9. januvarija t. 1., ob 4. uri popoludne na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice služile se bodo v tukajšnji župni cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Idriji, dne 7. januvarja 1898. (H) Žalujoči ostali. > >5 JR ■5 « - * ■ I f * Sli i 11 ii U m Cj m ."2 o. 8 * •- V Ljubljani \■ ^-^^^—"-"najčistije luJr.e KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več Bto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (1-2) Najboljša đljlteUiia in l»luei8it v Dajnovejiein kroju izdeluj« in priporoča čaafitim damam Jjsipina Bsrsin Mestni trg št 9, I. nadstropje (33-1) Za p. n. gospodo rtstaVrateTJS in za društva priporočam svoj (2()Ol—3) izboren orkester na lok kakor tudi oddelke od 6 mož naprej. — Vprafianja naj se pravočasno pošiljajo Karolu Bitsch U, Ljubljana, Kv 4 likanje sukna, barvarija> i in kemična spiralnica ► } Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £ lastnega izdelka sa dame, gonpode in otroke je vedno na izbere. Vsakerina naročila izvršujejo ie točno in po nizki ceni. V«e mere ne shranjujejo in saznainenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzoreo vposlati. Hugon Ihl v Ljubljani, Soitalske ulice hiš. št. 4. priporoča po oeni svojo veliko zalogo suknenih ostankov. Ostanki so v razlnžhi *I TT- X-firx.g-a.rjevili. -q.il ceiTa.. Prej % Prej ^ J. Zor Alojzij Erjavec J. Zor (42) čevljarski mojster v v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3 $ priporoča se prečast. dnhovSčini in slav. „ J* občinstvu sa obilno naročevanje ružno« £ *5 vrstnih obu vol, katera izvršuje ceno, P pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja m J\ od najfinejše do najpnprostejše oblike. £ 5 Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom r £j naj se blagovoljno pridene vzorec. j§ i^ioseusinisnssoisusetnOM^ejM mi Mia»*mintentisjisnssmim <♦* (Vnr>#i» krofe in tavltke » Niiietnuo unpelsene. (Schlagrahu* Rollen. CK>CvOU<>OV»0<»K>ieoaCK^ ! M oderci F. Cassermann izvrstne fecone, najboljši izdelek (45) imjrcnrje pri ALOJZIJU PERSCHE Pred škcfljo 22, pole? mostne hiSe. krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif. blagajnice drž železnio uradnikov •v I-ijviTolja.nl, Šelen/taVLrgroTr« ulica mrt. -4 se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvilnlb oblak in nepremudljlvlh havelokov po uajnovejši f coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko m tuzemsko robo ima na skladišču — Ga;, nradnlkom se priporoča za izdelav:tnje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meće, klobuke itd, gg. c. kr. justičnim uradnikom pa za izdela* anje talarjev in baret. (44) Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. '•* Pleskarska mojstra c. kr. državne in f- S, kr. priv. južne železnice. * Slikarja napisov, 11 itavbinaka in pohištvena pleskarja. 9 Tovorna za oljnate barve, lak r in pokoat. (44) P Zaloga orlu;lii»liiej<*» karbollne|n. Madeoba za konjska kopita in nsnje. V **>JkJ*> • *^Jk>* «♦* *^JkV* • + e pri (60) J. S. BENEDIKT-u li\t; I»3jaiin, Ht**ri trg. J. J. NAGLAS Ljubljana (5l|K Turjaški trg štev. 7. |B i Ign. F^sching-a. vdove | ključavničarstvo m Poljanski nasip št. 8 (Reiekm hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnili ognjišč nH)(iripr<>ti«-jNili. kakor tndi nujll-■i. }Mili. i lolto med j o ali mesingom montiranih za obklade s peč.nicami ali kahlani. i*oprnvijniii» hitro iu po | c«*tii. Vnanja naročila se hitro izvrše. 2 Mehani (52) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih oenah, llieiiiit- in druga v njegovo st roko spadajoča popravilu izvršuje dobro in cono. — Vnanja naročila ne točno uvranjfjo. iSPi-----r*a Ljubljana, llunnjska ee^tu si. Vi. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in veiocipedov. Cfiniki zastonj in franko. ->>( i/, tule, jekla in "- n i k la, k a k <. r tudi stenskih ur. 1 Vip budilk in ||S9 salonskihur \ '{':'•/ vse le dobre _ *^'&>$y do najflnejie &j&r>g^'-rG Poprave se Izvršujejo najtočneje. Anton lt**+G>&i\*LG>V' Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. <>»»»«• K j>«» Be po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (:»7) «1 I_,j-va"tol5sLr».a, Statri ^rgr žtev. x. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne Nlttmo-resulce in nilatllul^s katere se dobivajo V2lic njih izbornosti ceno. (58) Oenlkl zastonj In poltnine prosto. s v največji izberi ln po I najnižjih cenah trakovekvencem' z ali brez napisov v vseh barvah (5fl) priporoča ari Recknagel na Mestnem trgu. 0E M8MM perje za postelje pri (1711 -S* i Mlkota, Pred škofijo it 21. Deset minut od nameravan« proge bodoče pfclojtko železnic«, 2 ari od Blede, se prostovoljno rjako ngodnimi pogoji ]pxočLet lisa z gospodarskim poslopjem mlinom in žago l Izvrstno vodno n»oč|o, ki bi bila sposobna tudi ta kako večja tevarnliko podjetje. Nadrobnosti pove dr. Valentin Krlsper r E.|ubllanl. (14- 3) Šokolada in Cacao Suchard. Da se preprečijo dogodi vsa o« napo-raiumljenja, se časti to občinstvo o po aarja, da tovarno Pil* Suctiard tako-avano,,lomljivo *©lk©lad©u (Brueh-Chooolade) niti no izdeluje, niti v trgo vino spravlja Sokola de I*h. Sueharda — na-jamčeno blate dobavljajo in, kakor znanu, le v ntanijolu navite m tovarni i ko znamko in podpisom (38—1) L iijttarcjta vnredoTalnica .tanoiai] in tlite* Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni prlpereeni O priproste Jak« eeOne kaharle* mm v*f> ■ 8- in tletnimi tpricevali; spretno, brhko s»la-«ilaa aaSakarlea, ki lahko poloti kavejo, in neka) tnoealb deklet aa raaaa dela« ki majo nekoliko ti vati, plseti, likati in prati. — Hiaiao asobje aa laber v plaaral vea taa. (61) Trgovski pomočnik dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, vešč slovenskega in nemškega jezika, žali svojo sedan • aluibo premenltl. (36—2) Naslov pove upravništvo „Sliv. Naroda" Urarskega pomočnika 13) dobrimi spričevali in večletno prakso vaprejme takoj Jože Serjun urar v Idriji. Plačilo se pismeno naznani. ;Št. il*6 praes. Razpis služeb. viy64—3) Pri mestnem magistrata se razpisuipio sledeče službe: a) služba tržnega nadzornllia « prejemki IV Činovnega razr da; It) slnžba maa:latrtitliea;fm laOlielpIata s prejemki V činovnega razrede, evestov».|no službi maglstratnega ltoiiecptiiciga prali t lita 11 ta s »d^nt-m letnih 6O0 eld ; c) troje sluzeb pisarniški li prnktlkantov z letnim adjutom po 480 gld. Od renektanto* na služb > tržneg« nadzornika, ki bode imel vzdržavati tržni red, zahteva se teoretično in praktično poznanje živil. Prosilci za službi ad b) morajo dokazati, da so prebili predpisane juri-dične ispite na kakem avstrijskem vseučilišču in da so za konceptno urado-vanje tudi praktično usposobljeni. Če bi pa takšnih prosilcev ne bilo, jemal ae bo v drugi vrsti tudi ozir r a splošno usposobljenost in izobrazbo. Od prosilcev za službe ad c) zaht-va se splošna usposobljenost in pa dovršeni nauki na kaki nižji gimnaziji ali realki. Prednost bodo pa imeli prosilci, ki se morejo izkazati s srednješolskimi zrelostnimi spričevali. Službe ad 6) in c) so razpisane v stalno podelitev, služba ad a) se pa oddaje za zdaj začasno in se podeli stalno takrat, ko dokaže nadzornik zahtevano sposobnost sa poverjeni posel. Prosilci za j* dno zgoraj označenih s'užeb naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagajo pri predsedmštvu mestnega magistrata najpozneje do 15. januvarja 1898. L ker bi ee pozneje dosle prošnje ne upoštevale. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22. decembra 1897. Posojilnica v mestu Kamniku obrestuje hranilne vloge tudi po novem letu po brez odbitka novega rentnega davka. (i»8«_3) Ravnateljstvo. Št. 44672 (65) Ker se je dne 29. decembra 1897. I zopet prigodil slučaj, daje v neki hiši na Polianski centi v Ljubljani Mteklliie annaen mnrek lednega človeka ngrlsnll v nogo, določa podpisani magistrat v smislu postave z dne 29. k-bruvarja 1880 (drž. zakonika št. 35) dodatno k svojemu razglasa z dne* 1. decembra 1897, št. 40858, — sledeče: Mačke, ki se nahajajo v hi#ab : ob Barvarski stezi, v Kapiteljskih ulicah, ob Lončarski stezi v Ozkih ulicah, na Poljanski cesti, Poljanskem nasipu, Poljanskem trga, v Streli^k h ulicah, oh Strmsm potu, Suknarskih ulicah, na Žitnem trgu in v Živinozdravniskih ulicah, je pokončati. V ta namen morajo Ntraiike, bivajoče v navedenih ulicah tako| a v oje mućke meatuemu konjacu izročiti, da |iti poblfe. Proti strankam ki bi se te| odredbi ne pokorilo, postopalo s* bode po določilih oddelka VIII. omenjene postave in se jim bode prisodila globa do IOO gld. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 5 januvarja 1898. Mestna hranilnica v plačuje vlagateljem tudi po novem letu po 4°|o obresti od njihovih vlog, torej brez odbitka novega (CS rentnega davka, katerega bo hranilnica plače- O) vala iz lastnega. (18—a) ^35 Friderik Wannieck & Co. tovarna za stroje, livnica železa ln kovin ■V Brnu risi Moravskem prevzema inštalacja kompletnih parnh opekarnic in zavodov za malto. (iai7"21 zzzz: Stalna razstava opekarnifikih str jev ZZZIZ llustrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih. Priporočam svojo bogato, veliko zalogo vsakovrstnih (29—2) ur in verižic prstanov, uhanov itd. posebno veliko izbero gg. ženinom in nevestam jnf"* po najnižjih oenah. ~9Jsj Vabim na mnogobrojen obisk ter puflilj-iin cenike po posti zastonj nrar v LJubljani. Južnoštajerska hranilnica v Celji obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898 naprej po 4 odstotke ne da bi odtegovala rciitnl davek. Nevzdignene « br» sti pripisujejo se vsakega 1. prosinca in 1. malega srpana h kapitalu. (1929-5) Ravnateljstvo. £r 3. V0/ & Glasovirji (1815—li) tvrdke Bratje Stingl na liiimiji In v BiiclinipeNll. Kratki klavirji in planino najbolja« kakovosti s isborao glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz on enjene prve ln največ .te klavirske tovarn« s parnim ltdelovanjem po solidnih oenah in s desetletnim Jamstvom. Stari klavirji s » jeml o v zameno. Ubiranja ln popravljanja se Izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v L ntilani, v Ptalaa SI. 27, poleg kopališča. Vsxak dan tnv&ikt? pustne krofe priporoča {35—2) slaščičarna Jakoba Zalaznik-a Stari trg št. 21 in Vegove ulice št 12. Hiša y Vodmatu št. 114 se preda. Hiša obsega 7 stanovanj in vrt. — C^na jako nizka. (34—2 Tovarna sa ovčjevolneno sukno JULIJ VVtESNER 8 Go. v Brnu (.•345—30) je prva na svetu ki n i zahtevanje razpošilja brezplačno in poStnine prosto vzorce svojih pridelkov v damskih lodnih ssknih in prodaja blago na metre. Ker se ogibljemo blago tuko strasno podražujočemu pre-knpovanjut kupujejo naši odjemalci za najmanj 3 >°/u ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo Bi naručiti vzorce, da se prepriča. Tovarna n ovčjevolneno sukno Julij VViesner & Go. Brno, Žollhausglacis ?/!"♦». ITara 7*ncst iz tcvarne. Vzprejmem trgovsko temeljito izobraženega z dobro plačo. — Znanja več jezikov potrebno. Xari'lut»gj« potovalca proti proviziji. — Porudbe n;.j se pošiljajo rceni. Vinko Majdič (!'—3) valuriii mlin v lirniijl. Dr. Rose balzam za želedec iz lekarne B. PEAGNERJA v Pra^i je že več kakor 30 let občno znano domače Zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospe-suječe«a in milo odvajajočega učinka. Svarilo ! Vsi deli anhalaže imajo S%0& traven .-.■uj.-čo postavno d*»po- fit^SL JV\ novano varst.enn znamku. £ i 'i3*3'**"} - V?- 4?/i i) (88r.—5) b Glavna zaloga: ^jm*^ Lekarna B. Fragnerja pri „crnem orln" I * r« -1». iih Strani, ogelj Sporm-rjev« nlice. Velika steklenica I gli, mala 50 kr., po pošti 10 kr. več. Po poeti razpošilja ee vaak dan. V Ij u M j im i so dubiva pri gg lekarjih (i. Pi-ccoli, U pl. Trnkdosv, M. M^rdetachht^er, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avbtro-Ogertike. ^k^k A, A Varal, znamka: Sidro. AAAAA^ < 4 4 4 4 4 4 4 4 4 < LINIHEHT CAPSICI iz Richter-Jeve lekarna v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. so dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj so blagovoli to tlGoO—14) splošno priljubljeno domače zdravilo ^edno le v izvirnih stekli«iiicali z r.aso varstveno znamko „Sidre" iz K rg>livci (Eobts) Hareer Kanarlenrollvtt^el ) razpoiiljam s povzetjem po 4, 6, O m 8 frld. jednoga, v osmih dneh po-skuftnje *a tm'i zamenjam; samice isteca rodu po 1 Sfld., s čopic<> po 1 gld 50 kr Jam im za vrednost iu živi dohod. Pri vprašanjih pros m pismei.o z aroko priložiti Srečko Tomažič Ljubljana, Sv. Petra nasip št 33 (1896—5) ctfolandsko* ameriška črta. Parmki vozijo po Ikrat dt» 2k ral na t-4»* j iz Rotterdama »New-York. J Pisarsa za kajute: Dtttt«J, I., Kolosrratrlnjs; O. Piurna u aedkrgT : Dunaj. IV., VVevringerg 7 A. I. kam ta mark 290 -4oo*) 330 320 Od 1. aprila do 31. oktobra . „ 1. novembra do 31 marca II. kaiata: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 900 „ 16 oktobra do 31. julija....... „ 100 * •) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele-| ganci parni k a. ,4—2) • ^pHssje^asnjp >ipi w /a trgovino z roeftunim hlapom, dober mannfakturist, sta-ri-jfith let, ki je zmožen nemškega in so eu-kn - i jezika v govoru iu pismu. vsprri■■*♦* pri I voiu Wa« i«- .i«ti;i-«» v Biiuirtiieiii f^itiji. ■ <*tot»iiii »e ti|irp|ue močan vajenec s potrebno Šolsko omiko (1932—8) V^illto lltl|MI>OS| I **m%f*i »•» »«l«iris«l _. _ _ " } iHUio k r m u n o - i a VSHli liilKCll I l.b..l|«.«l katarni uničevalec (dohr-iol« iimhi> Uoiilit ■■■••-). ('884-19) Zavojčki po 25 kr. se dob vajo v I.|iiI>i|miiI pri: Milita« LeiiMteU-u. lekarna pri „Mariji Pomagaj1* ; I ImlUu pl. Trn It O« »j/ -J u, lekarna „pri enoronu*. Kleparski pomočnik se išče sa samostalno delo na deželi. Ponudbe na lsdelovalnico domaćega orodja (Hausgerathe-Manufactur) v Višnji Gori na Kranjskem. (19—2) izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. LjstnJna in tisk „Narodne T