1(58. številka.
Trst, v sredo 25. julija 1900.
Tečaj XXV
Edinost ,,
I hajs en h rat na dan. razun nedelj in
praznikov, ob ti. uri zvečer.
Naročnina znaša :
Za celo leto........kron
za pol leta.........12 _
za četrt leta........ f>
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati nanr^j. Na na-ročbe brez priložene naročninp «e upravu re ozira.	_____
Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne številke po fi stotink (3 nvčJ:
izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon fitv. 870.
¥ •	J
^^^ ^gBbk mBT MPMf tmtK mm JBBt Jb^^f I ŠL^	JSBm
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti j« moč!
Oglasi
?e računajo po vrstah v petitu. /Ca večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ociasi itd. se računajo po pogoho
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti ogln^e spie-jema upravništvo. Naročnino in ogl asi
je piačevati loco Trst.
* Uredništvo in tiskarna se nahajata v ijljei Carimia štv. 12. Ipraviiištvo, in
rejenianje inseratov v ulici Molin jcoio štv. II. uadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Rdinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
v
Se nekoliko misli.
Cenjeni čitatelji nam gotovo ne !>o<lo šteli v zlo, ako se povraćamo k včerajšnjemu predmetu. Saj to vprašanje ni le aktuvelno baš v sedanjih dneh, ampak je za nas Slovence naravnost življenskega pomena.
Včeraj smo izvajali na tem mestu (in menimo, da ni možno ovreči te naše trditve), da oni življi v Avstriji, katerih politična in verska načela se popolnoma pokrivajo z načeli naše slovenske katoliško-narodne stranke, niso tako številni, da hi mogli sestaviti parlamentarno skupino, ki bi bila tako številna, da bi nadvladovala parlamentarno in politično situvacijo! Ti življi torej, ki se popolnoma indentificirajo s političnimi načeli rečene slovenske stranke, nam sami za-se ne morejo pripomoči do one politične veljave v državi, po kateri stremimo in do one narodne jedna -kopravnosti, ki je kardinalna točka slovenskega programa.
Kakor previdni taktiki morajo torej — tako smo izvajali včeraj — tudi oni iskati zaveznikov mej življi, ki v marsikaterem pogledu mislijo drugače ! A mi smo zaključili po vsem tem : ako si slovenski konservativci, tudi če so spojeni z sorodnimi življi drugih narodnosti, morajo vendar-le iskati drugod zvez. zakaj bi jih torej ne iskali najprej v bratskem narodu ?!
Dejstvo stoji torej, da nam avstrijski konservativci sami za-se ne morejo pripomoči do narodne jednakopravnosti in do političnih pravic, tudi ko bi hoteli, tudi ko bi jim bila volja najbolja I!
Ali tu stojimo zopet pred drugim usodnim dejstvom, kateremu ne more oporekati nikdo, pred dejstvom namreč, d a vnem-š k i h konservativcih te volje ni!
O, da : platonično, v pisanih programih so ti gospodje silno navdušeni za jednako-pravnost vseh narodov, ali čim je bila ura, zahtevajoča, da se drobiž teoretičnega prepoznavanja spreminja v zlato dejanj, Čim je došla ura, ko bi nemški konservativci morali dokazati v praksi, kar zatrjajo teoretično, ko bi morali se svojim glasom in svojim vplivom pripomoči, da to, kar je v skupnem programu bivše dosniee, postane meso in kri, tedaj je hitro sto pomislekov, potem prihajajo eden za drugim gospodje Kathrein, Ebenhoch — in kakor se že imenujeio ti gospodje — s sto izgovorov in meditacij, v katerih — ako smo jim sneli mamljivo draperijo , da jim vidimo jedro samo — ne vidimo druzega,
nego poznano stališče onih, ki Slovanom odrekajo jednakopravnost in zahtevajo hegemonijo Nemcev !
Zlasti od Taatfea sem, odkar je narodni značaj naših borb postal akutneji, smo videli vsikdar in redno, kakar-koli je šlo za to, da kaka važneja zahteva Slovanov pride do uresničenja, kako je jeden ali drugi konservativnih odličajakov kar hitro ali odkrito stal notri sredi med nasprotniki,- ali pa je na nelojalen način spletkaril za hrbtom tako dolgo in tako spretno, da je v skupini konservativcev navstala zmešnjava !
Posebno eklatantno se nam kaže ta igra v zadnjih časih, ko nam Ehenhochi in vsa spoštovana družba najprej slovesno zatrjajo v svojih novinah, kako da so prej ko slej na stališču jednakopravnosti vseh narodov, kako pa se v isti hip v najlepšem soglasju z nemškimi šovinisti potezajo za uzakonjenje nemškega posredovalnega jezika, torej za zahtevo, ki izključuje r a v n o p ravnost in ki b i — ako uresničena — d e g r e d i r a 1 a n e-nemške narode v državljane II. vrste!
Mi verujemo, da so gospodje v težavnem položaju nasproti naraščajočemu nemško-naci-jonalnemu gibanju.
Ali od tega opravičevanja njim v prilog nimamo mi ničesar. Naj nam že kdo odreka pravo iz načelnega nasprotstva, ali pa pod pritiskom kake vis major, za nas ostaja le britki fakt — d a nam jo odreka! A nam gre za kožo, kajti pravo, ki se nam odreka, je največe pravo: pravo do življenja in bodočnosti ! ! In z borbo za tako pravo ni smeti odlašati, kajti zgubljeno življenje je zgubljeno za vedno.
Boj za to pravo —' na tem ni dvomiti — stopa v odločilno fazo. V tem težkem boju trebamo mi popolnih zaveznikov. Za take zaveznike pa ne moremo smatrati nemških konservativcev, dokler bodo imeli — morda — kako pošteno voljo le v srcu, a nemško hegemonijo na jeziku ! Dokler ne bo izvojevan ta boj v zmislu jednakopravnosti, dokler ne bo ustvarjena možnost za razvr-ščenje strank po političnih načelih, dokler narodno vprašanje ne neha biti znamenje, ki ločuje parlamentarne skupine, dotlej naj tudi naši slovenski konservativci nikar ne mislijo na kako tesnejo zvezo z nemškimi konservativci z ostjo, naperjeno proti Cehom! Ali pa naj povejo naravnost in lojalno, da so le konservativna, nikakor pa ne s 1 o v e n s k a stranka!
TRST, 25. julija 1900. . XV. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v Radovljici v sredo, dne 1. avgusta 1900. leta. Vspored :
I.	Sv maša ob 9. uri v dekanijski cerkvi.
II.	Zborovanje ob polu 11. uri v salonu Hu-dovernikove restavracije. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo, o. Volitev*} jedne tretjine družbinega vodstva. Fo pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik, 2. Martin Petelin, 3. dr. Ivan Svetina, 4. Andrej Zamejic. 6. Volitev*) nadzorništva (5 členov). T. Volitev razsodništva (5 členov).
Po zborovanju skupni obed v Hudover-nikovi restavraciji ob 12. uri. Rudi obeda se je udeležencem zglasiti do 29. julija pri odboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 nvč.
Po obedu ob 2. uri popoludne izlet v Poljče pri Begunjah. — Odhod iz Radovljice ob 7. uri 24 minut zvečer.
*) Iz § 14 glavnih pravil : a) Velike : skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico.... b) pokrovitelji; c) udje družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in zazsodništva in e) podružnični zastopniki.
Število podružničnih zastopnikov se usta-novlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov eden zastopnik : vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
Iz § 15 : Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov.
Iz $ 16. : Vsako leto izstopi ena tretjina družbinega vodstva. Nadzorniki in razsodniki
pa se volijo vsako leto iznova.
-
Politični pregled.
TRST, 25. julija 1900.
K položaju. Glavno glasilo nemških liberalcev je nekako prehlajeno in se čuti nepovoljno, ker se je oficijelno glasilo poljskega kluba, krakovski »Čas«, izreklo o sedanji krizi v tem zmislu, da tu ne pomagajo več palijativna sredstva : torej ne sprememba poslovnika zbornice poslancev, niti razpuščenje državnega zbora. Tu more prinesti zdravila le krepka vlada in ako se je v Išlu sklenilo kaj odločilnega, tedaj bi se moralo zgoditi le na podlagi teh premi s. Poljski list pravi nadalje, da ni smeti pozabiti, da je država sedaj v }) i e h o d n e m proces u in da treba določiti smčr, v kateri hočejo postopati v bodoče. »Neue Freie Presse« se boji, da se je poljski klub s to enuncijacijo zuatno pri-
bližal stališču Cehov, menenju namreč, tla treba premen i ti sedanjo ust a ,v o !
Pripoznati moramo, da ima nemški list prav, ako se čuti vznemirjenega po takih pojavih, kajti, ako sploh pride do sprememb v sedanji ustavi, se bodo mogle iste vršiti edino le v federalističnem, sedanjemujcentralističnemu zistemu neugodnem zmislu !
Nemški list pa je vznemirjen tem bolj, ker tudi glavno glasilo n e m š k i h konservativcev vidi v prvi vrsti v sedanji ustavi vir vsemu sedanjemu prepiru in pravi kar naravnost, da prepir ne poneha, dokler se ta ustava ne premeni. Je pač britko: koliko spletka rij in mahinacij je trebalo, da so Poljake in nemške konservativce odtisnili od Cehov baš v namen, da zatro aspiracije le-teh za spremembo ustave : a glej: sedaj se ravno Poljaki in konservativci oglašajo z menenjem, da s sedanjo ustavo ni možno naprej !
Deželni zbor istrski. Sinoči ob (i. uri in 5 minut je bila druga seja istrskega deželnega zbora. Predsedoval je deželni glavar dr. pl. Campitelli, vlado je zastopal na-mestniški svetovalec Fabiani. Navzočih je bilo 19 poslancev večine. Slovanski poslanci so zopet izostali. Izvolili so tajnikoma dr. Depangherja in dr. Ventrello ; revizorji: dr. Cancianija, dr. Chersicha, dr. Clevo, dr. Ta-mara, dr. Gambinija in dr. Tomasija. — Posl. Rizzi je predlagal, da je leto- izvoliti štiri odseke, proti trem lanskega leta, in sicer : gospodarsko-politieui s 5, finančni s 7 členi, agrarni s 5 in šolski s 5 členi. Sprejeto. Sledeče volitve so se vršile soglasno, t. j. dotični gospodje poslanci so volili sami sebe. — V gospodarsko-politični odsek so izvoljeni : dr. Ghersa, dr. Rizzi, dr. Vareton,dr. Ventrella in Vidulieh : v finančni : dr. Bubba, dr. Chersieh, dr. Gambini, dr. Rizzi, dr. Scampicchio, dr. Vareton in Vidulieh; v agrarni : dr. Cauciani, Doblanovich, dr. Ver-gottini, dr. Scampicchio, dr. Venier: v šolski : dr. Bennati, dr. Costantini, dr. Ghersa, dr. Glezer in dr. Tamaro. - Predsednik je pozval odseke, da se konstituirajo po seji deželnega zbora ter jim je razdelil došle vloge. — Posl. To m asi je čital poročilo o izvolitvi dr. Depangherja na mesto odstopiv-šega dr. Bartolija v mestni skupini Milje-Izola, proti kateri volitvi ni bilo nobenega priziva. Izvolitev so potrdili soglasno. — Predse <1 n i k je naznanil prihodnjo sejo za četrtek ob uri zvečer. Na dnevnem redu so: predlog deželnega odbora o zboljšanju stališča občinskih uradnikov, predlog o spre-
PODLTSTEK 4
Zinka Brazilijanka.
Povest. Spisal I v o T r o § t.
V baraki Conte dos Estrados št. f>, štiri dni hojka od Sao Paola 10. decembra 18<J*f(-Cenjeni gospod učitelj !
Najprej Vas prav srčno pozdravim in Vam roko podam črez hribe in doline in črez to široko morje. In naznanim, da so nam mati hudo zboleli kmalu potem, ko smo prišli v to barako. Mi drugi smo zdravi in hodimo vsaki dan plet in okopa vat kofe. Zaslužimo ne menda nič, ker nam še za hrano dajejo samo riž in fižol. Voda je tukaj slaba. Pravijo, da po nji dobi vsak mrzlico.
V baraki nas je mnogo samih Slovencev z raznih strani, pa jih je mnogo tudi že bolnih. Nekateri so skrivaj zbežali, ker so slabi zaslužki in pa slaba voda.
Narava je tukaj zelo drugačna, nego pri nas; pa lepa je, zelo lepa, ko bi le ne bilo nadležnih inrčesov, Kač, zverin in pa zamorcev. Ti so menda vsi hudobni. Pa naš grof jih ima raje nego bele ljudi.
Nedelje prav nič ne ločimo od delavnika. Pred dvema dnevoma smo imeli praznik brezmadežnega spočetja Marije Device in pleli smo kofe v grozni vročini. Bojim se, da ne bo drugače niti o bližnjem Božiču. Pri sv. maši smo bili zadnjič tam. kjer boste, kakor vsako leto, gotovo tudi letos z orgijanjem spremljali vesele božičnice, kakor sem jih vselej tudi jaz tako rada pomagala. O, žalibog ! Zunaj je burja znašala sneg v velikanske zamete, ini smo v gorki sobi naprav-ljali jaselca in prepevali: O dete premilo, Nebeško darilo, Prid k meni v srce!
Letos nas bo solnce neusmiljeno prepe-kalo pod žgočim južnim nebom med kofeto-vimi grmi ob rižu in fižolu. Kdo pojde neki štiri dni daleč k božji službi ? Tudi gotovo vsi obnemoremo na potu. — V živem spominu so mi še domači zimski večeri, ko je pelo kladivo po podplatih na kolenih mojega očeta, okoli železne peči so pa sedeli vasovalci, zažigali tobak in pripovedovali dogodbe nekdanjih časov.
Tukaj imamo kratke noči. Komaj smo
prišli zvečer z dela, že pospimo vsi. Med delom, tudi po dnevu, ne smemo mnogo govoriti.
Samo kadar sem doma in kuham na mestu matere, doznajem kaj o naših ljudeh, ki z nami trpe in obdelujejo plantažo.
Naša Ivanka je ostala v Sao Paolu in ' se z gospodarji že preselila v prestolnico. Za njo je menda najbolje.
Med nami je največ tako nesrečnih ka-| kor mi ; nekateri so pa tudi — pravijo — prišli sem, da zabrišejo s tem madež svoji h hudodelstev.
Neki brkač iz Istre se zel<5 pajdaši z mojim očetom. Ne dela nič, posojuje denarje in se vede kakor nekak vodja. Slišala sem, da je bil že v Gradiški zaprt. Naš grof ga ima rad, a Istran ga vara. Imenuje se Rado; kako se resnično piše, najbrž ne ve nihče. Pred nekaj leti je prišel v Sao Paolo in pripeljal s seboj nedoraslo hčerko, katero je pa kmalo potem kar prodal nekemu bogatašu.
Vselej se streseni, ko gre mimo mene brkač, ker govore, da je tudi mnogo drugih
deklet že prodal z lažjo, da jim poišče dobro ! službo.
Morda bi bil še našo Ivanko spravil v tako nesrečo. Mene, to vem, ne dobi v klešče i nikdar, ker moram biti pri materi in se učim in zapisujem pridno braziljanske besede. Tudi } moja navadna bolehnost ne kaže, da bi bila i za kako težje delo.
O, da bi bili skoraj do.na na Slovenskem! Ljuba slovenska domovina! Kedaj te bom videla zopet? Tukaj ne zaslužimo nič in tudi ne kaže, da bi kmalu res prihranili toliko, kar bi bilo treba za pot. Zato sklepam svoje revno pisanje z žalostnim sreem in Vas, nepozabni gospod učitelj, lepo prosim, pozdravite našo teto Rezo, strica Franceta in Toneta in jim pokažite to-le pismo. <'e se še ' kdo odpravlja v Ameriko, kakor smo se mi. tecite mu, naj le raje ostane doma, ker se tudi strada ložje doma, nego med tujci. Vsi naši Vas kar najsrčneje pozdravljajo iz daljnje rdeče brazilijanske planjave črez hribe in doline in črez to široko morje. Vsi \ am v duhu podajemo roke, posebno še Vaša nekdanja, Vara vedno hvaležna učenka Zinka P re-mrlova.	(Pride še.)
mcmbt zakona glede daca na špirit in pivo in eventuvelno predlogi, katere dotlej prouče dotični odseki. Ob 6. uri 30 min. so zaključili sejo.
Galerije so bile zopet skoro prazne — seveda, zdaj ni naših : tudi druga znamenja so pomenljiva. Dr. Campitelli ne dela dov-tipov : vse je nekako poparjeno, od predsednika do sicer tako živahnih italijanskih odvetnikov - poslancev in »ljubega« prijatelja večine, kakor ga je imenoval glavar v prvi seji, namestil istega svetnika Fabianija. Kakor da bi nekaj ležalo v zraku !
Zakaj naši niso šli v deželni zbor?
»Naša Sloga« prinaša jako trpek članek, v katerem žigosa način postopanja povodom letošnjega sklicanja deželnega zbora, katero postopanje je bilo tudi vzrok, da naši niso šli v Koper. Najprvo konstatuje puljski list, da sta bila v službenem »Osservatoru« — in si-cev v službenem delu — toliko cesarski patent, ki sklicuje deželni zbor, kolikor objava deželnega glavarja Campitellija tiskana jedino v italijanskem jeziku. »Naša Sloga« dostavlja povsem umestno:
»I/ Osservatore triestino« je vladni organ. Proti volji vlade ne pride ni beseda v ta list. Pa glejmo, kako je v službenem delu cesarski patent natisnjen le v italijanskem prevodu ! Ta patent so službeno preveli z nemškega originala na italijanski, na hrvatski pa ne. Vlada je s tem zopet pokazala, koliko jej je do narodne jednakopravno-sti v Primorju ! Vlada je s tem odobrila da-nasnje ekskluzivistično postopanje deželnega zbora. Vlada je s tein dopustila molčć, da morejo tudi v bodoče zatirati naš jezik in našo narodnost. — Ne samo to, marveč se je identificirala s predsedništvom zbornice dopustivši, da se »Avviso — invito« tega predsedni-štva, ki ni nikaka cesarska oblast, natisne v službenem delu vladnega glasila.
To so fakta, in s temi takti so demen-tirane vse one sladke besede, s katerimi so v Trstu in na Dunaju nagovarjali naše poslance, naj gredo v deželni zbor !
Deželni glavarje Italijan in strankar; njega politika je ta, da ini ne obstojimo, da za slavni deželni odbor in dež. zbor hrvatsko-slovenskega naroda v Istri niti ni! To ni nikako čudo, da ta zagriženi strankar v svojem pozivu ne pozna hrvatskega jezika in h rvatsko-slo venskih poslancev ne kliče v njih materinem jeziku, v jeziku večine prebivalstva Istre. No, ali pa sme tud: vlada delati istotako kakor deželni glavar?
O
Takega glavarja in poslanca je dobiti samo v Istri, v tej nesrečni zemlji, prepuščeni objestni tiraniji brezdušne klike. A. merodavni krogi, ki bi morali biti nad strankami in čuvati državne temeljne zakone, kakor da so zgubili vsako umevanje korektnosti.
Hrvatski jezik in s tem hrvatski narod sta bila prezrena od deželnega glavarja in od — visoke vlade !
Sedaj so naši poslanci na čistem. Skustvo jih je poučilo, česa jim je pričakovati od nasilnega protivnika v zbornici. Vedo, koliko bi jih predsedništvo branili pred tem protivnikom. A e*'o, slednjič so dobili še nedvomnega tolmača vladnega mišljenja.
Sedaj vedo, česa jim je pričakovati tudi od vlade.
Ali naj bi šli še ob vsem tem v zbornico ?!
Na adreso gospoda ministra za pravosodje piše neki slovenski poslanec v »Information« :
»Imenovanje višeg« državnega pravdnika v Gradcu, popolnoma neveščega slovenskemu jeziku, nas je dirnilo tem mučneje, ko je gospod minister za pravosodje izjavil nedavno temu, tla prav dobro sprevidja, da viši dr- j žavni pravdnik v Gradcu, kateremu je tudi nadzorovati plenjenje novin od strani državnih pravdništev, mora popolnoma poznati slovenski j jezik. Na petorici sodnih dvorov, pripadajočih k višemu deželnemu sodišču v Gradcu se, ; poleg nemščine, pretežno ureduje v slovenskem j jeziku, in sicer v Mariboru, Ljubljani, Ce- J lovcu, Celju in Novemmeslu, in le na dveh, j v Gradcu in Ljubnem, le nemški. Pravijo, da se je to imenovanje izvršilo izključno le po službenih letih in po teh da je bil imenovani najstareji. Tembolj radovedni smo na popolnjenje dveh izpraznjenih svetniških mest v Celju, kjer sta dva Slovenca najstareja po službenih letih. Nadejamo se, da bodo tudi tu ie službena leta odločilna. Od izvršenja teh imenovanj bo odvisno vedenje slovenskih poslancev nasproti baronu Spens Bodenu, in se
nadejamo, da isti ne bodo prisiljeni postaviti se proti istemu tako, kakor proti Kindingerju!«
Zaroka kralja Aleksandra z Drago i Mašinko bo imela v hiši Obrenovićev skoro gotovo tiste posledice, o katerih smo govorili že včeraj. Spor med razkraljem-očetom in sinom je akuten. Vest o tem deluje tembolj presenetljivo na svet, ker je došla tako nenadejano in nepričakovano. Včeraj smo si mislili šc razmerje med očetom in sinom tako, da poslednji sploh ne stori nobenega koraka brez sporazum ljenja prvega, danes pa nas iznenadja mladi sin z odločnim č;nom, s toli važnim korakom svojega življenja in to ne le brez sporazum ljenja, ampak očitno proti volji neizprosno avtokratičnega očeta svojega. Za to govori že fakt, da je mladi kralj za svoj proglas izbral trenotek, ko razkralja Milana ni v Belemgradu. A kaj naj rečemo še le o naglici, s katero je Milan položil čast vrhnjega poveljnika srbske vojske, in o pripravljenosti, s katero je kralj Aleksander hitel vsprejeti to odpoved ?! Tu je konflikt dovolj očiten in akuten: sin je napovedal vojno očetu, oče je napovedal vojno sinu.
Ali bati se je, da ta spor ne ostane zgolj vprašanje v rodbini Obrenovicev, marveč, da se izcimi iz tega vprašanje države in dinastije. Pomisliti treba, da je Milan dobro izkoristil ta čas, ko je bil srbski generalissi-mus in da je dobro poskrbel, da si je v vojaških krogih, zlasti viših, ustvaril trdno zaslombo, popolnivši ta mesta s samimi svojimi — kreaturami ! Če se torej Milan — kar je prav lahko mogoče ob njegovi brezobzirnosti in cinizmu — odloči za boj proti sinu, more navstati boj med državljani, v katerem bi bila tudi vojska razdeljena v dva tabora.
Iz takih situvacij pa ni daleč do tja, kjer se pričenja vprašanje obstanka dinastije in morda tudi države. Kakor bi se torej z j jedne strani morali veseliti na krepkem sklepu j kralja Aleksandra kakor znaku osamosvojenja | od nesrečnega vpliva nesrečnega očeta njegovega, tako mora resnični prijatelj naroda i srbskega le s strahom misliti na posledice, ki jih utegnejo izzvati razdraženi avtokratizem Milanov in prevarjene egoistiške nade, ki jih je mož gojil v zvezi z eventuvelno ženitvijo i svojega kraljevega sina.
! _ j
Tržaške vesti. ;
Ooiija se je že zopet začela: proslula' zakristija pri sv. Jakobu je zopet na delu — | v »Piccolu«. Kakor je že to navada tem »vrlim c »boriteljem za katoliške resnice«, so z gonjo začeli proti škofu, kateremu očitajo v včerajšnji številki svoj e ga glasila na lesnem • trgu, da mu ni nić mari za mir in harmonijo; mej dijecezani, ker da žali čutstva prebivalstva pri sv. Jakobu.
In zakaj ta nova gonja ? Zato, ker bo v : nedeljo procesija sv. Jakoba in ker se zakristija boji, da bo škof tudi držal, kar je obljubil, da pojde namreč s procesijo tudi zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda ! V ta »blagi« namen govori zakristija o žaljenih I čutih prebivalstva, da-si v resnici med italijanskimi žnpljani — izvzemši morda kakega i »Piccolovega« reporterja — niti znamenja ni, da bi bil kdo užaljen ! ! To je ravno peklen-i sko početje, tista taktika : nahujskati bi hoteli, Iker žele, da bi se ljudstvo vznemirilo!! O
i tem, kar žele, da navstane, govore, da je že!
i
Prokletstvo nad take provokaterje! Slavil ost razvitja društvene zastave društva »Slovan« v Padričah se je vršila minole nedelje najlepše. Takoj po o. uri so se začeli zbirati (vkljub tropični vročini) gostje iz Bazovice, Trebč in Opčin; posebno Veliko število pa je došlo — s pevskim društvom »Zvezda« na čelu — svetoivanskih rodoljubov. Veselico sta počastila tudi deželna poslanca Gori up in Vatovac in domača duhovščina. Razpored se je vršil, z malimi spremembami, zadosti dobro. Petje so proizvajala društva »Slovan«, »Lapa« iz Bazovice in »Zvezda« iz sv. Ivana. Majcenova godba je tudi odgovarjala svojemu namenu. Znana de-klamovalka Dorka Trobec se je pokazala tudi takrat vrlo deklamovaiko. Škoda, da ni bilo tu tržaških mecenov, ker bi jih morda kaj spodbudilo, da bi tudi nam Trža-čauom zidali skupen dom, ko, hvala Bogu, niti mimo »zelenega hriba« nismo šli. Tudi prizor »Zmešnjava v zmešnjavi« moramo pohvaliti; posebno pa napredek domačinov je bil uprav velik v primeri z lanskim nastopom. Upamo, da bo napredek stalen. Središče v slavnosti je bilo razvitje društvene trobojnice. Lepo, če tudi skromno zastavo na lepem drogu z
liro, z velikim narodnim napisom »Pevsko društvo »Slovan« so razvili ob govoru gosp. pevovodje in ob navzočnosti vseh pevcev in pevk, poslednjih v slikoviti noši s pečo na glavi. Mi želimo, da bi besede gosp. Ražina ostale resnica : da bi se pevci in pevke držali besed »naj bode zastava znak ljubezni, delavnosti in pridnosti !« Po vsporedu je bil živahen ples na odru, nalašč napravljenem za to. Ples je trajal pozno v noč.
Bratsko društvo »Trebevič« iz Sarajeva je poslalo sledečo brzojavko :
»Srdačno čestitamo razvijanju dične Vaše zastave. Neka bude jamstvo znak boljoj boljoj budućnosti dičnog slovenskog naroda!«
Naj še omenimo, da so predplačali vstopnino g<isp. dež. poslanec Vatovec 4 K, gosp. Pepo Urbančič 5 K, g. Cok Anton 50 stot. Hvala jim !
Veseli nas posebno, da šteje društvo v kraju, ki ima samo 40 hiš, pevski zbor 44 pevcev in pevk ter si je samo v teku leta omislilo in kupilo društveno zastavo ter jo razvilo brez posebnih ceremonij.
Poneverjenje. Zlatar Alojzij V s s a i iz ulice Beccherie je te dni izginol iz Trsta, češ, da mu je umrla sestra. V resnici pa je Ussai pobegnil v Benetke ter vzel s seboj dragocenosti za kakih 12.000 kron, katere so mu poverili različni zasebniki. Proti Ussaiu so uveli sodnijsko postopanje.
Požar. Nocoj ob 2. uri popolunoči je nastal požar v gostilniei Josipa Furlana v ulici Geppa št. 14. Prihiteli so gasilci, katerim so je posrečilo v pol uri pogasiti ogenj. Skoda je pokrita z zavarovanjem.
Z naših sodiŠe. Na tuk. dež. sodišču so včeraj obsodili 25-letnega Edvarda Coena zaradi tatvine v o mesece težke ječe; 24-letnega angležkega mornarja Josipa Donnelv-ja, ki je vrgel, kakor smo poročali, nekega dečka v morje, v 5 mesecev težke ječe.
Povožena sta bila včeraj 62-letni Josip Josip Koraček iz ulice Foscolo št. 2 na Korzu in 5-letna Ana Paties iz zagate del Moro št. o. v ulici Arcata. Obema so na rešilni postaji podelili prvo pomoč.
Nesreča ali samomor? 70-letnega ribiča Nikolaja Pulgherja so našli utopljenega v neki solini v Zavijah. Starec je bil bolan ter ni izključeno, da je izvršil samomor.
Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 47o slučajev bolezni, 364 oseb je proglašenih zdravimi, «60 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 165 takih, ki so ponesrečili na delu. V 186 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se 'e izplačalo tekom tedna 6.876.46 kron.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 26 julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Sanita št. 8, terjatve; v ulici Far-neto št. 33. in v ulici della Zonta št. 3, pohištvo, tehtnice in jestvine : na Vrdeli štev. 436, vozi, konj in konjske oprave: v ulici Acquedotto št. 46, pohištvo; v ulici S. An-tonio št. 1. in na trgu della Borsa štev. 7, oblačila, oprema v zalogi in pohištvo : v ulici Conicoli št. 1, pohištvo.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 258., ob 2. uri popoludne 30.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760*1 — Danes plima ob 9.31 predp. in ob 8.18 pop.; oseka ob 2.51 predpoludne in ob 2*40 popoludne.
Slovansko pevsko društvo« v Trstu priredi o priliki svoje desetletnice veselico na vrtu družbe sv. Ciriia in Metoda pri sv. Jakobu. Veselica bo dne 5. avgusta. Z veseljem naznanjamo, da bo na veselici sodelovalo tudi telovadno društvo »Tržaški Sokol« in sicer bodo naši vrli »Sokoli« telovadili na drogu. V kratkem kaj več.
Kmetijska družba /a Trst in okolico
vabi na redni občni zbor, ki bo v" nedeljo dne 29. julija 1900, ob 9. uri predpoludne v prostorih »Slovanske Čitalnice« (ulica San Francesco štev. 2) sč sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posameznosti. 5. Volitev odbora.
Ženski podružnici dražbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je doposlal g. poslanec Fran Dollenz 10 K, več 1 K, kakor preostanek letnine. Srčna hvala !
Ciril-Meto<lov dar. Možki podružnici so doposlali : Novak Josip, župnik v Poviru 4 K, h. R. I K, Slavec Ivan, župnik Re-pentabor 5 K, Kuščer Miha, Trst 2 K 10 stot, Caharija, Nabrežina 2 K, Sebenikar M.,
Rakek 5 K, Karba Ivan Bajkovice Morava 10 K, Lampreht Ivan v Ruti Štajersko 2<> K, Lebet pri »mavšelnu« v kavarni »Coni-mercio« 4 K, Muha Josip Trst (H) st., Klemene Jakob trg. Trst 5 K, Godina Ivan (Ban) Skedenj 1 K, Gabrijela Srnčeva Celje 2 K, Miklavič Fran Kobarid 2 K. V zadnjem sporočilu izpuščena 1 Iv (finančni resp. Umek je namreč daroval 2 in ne 1 K.)
Skupaj 64 K 70 st.
Prej izkazanih 545 63 ,.
Skupaj 610 K 33 st.
Vesti iz ostale Primorske.
X Odprt grob. Prijatelj iz Dolin?, ki nam javlja smrt dekana - kanonika Jurija Jana, nam piše :
Velečastiti gospod Jurij Jan, upokojeni i župnik-dekan dolinski, vitez Fran Josipovega i reda, je bil prvoboritelj istrskih Slovencev, ' ustanovnik »Narodne čitalnice« v Dolini: on 1 je prvi delal za prireditev tabora v Dolini 1. 1878. Bil je povsod na narodnem delu — prvi. Za njegovega delovanja je bila Dolina res »narodna Dolina«. Bil je tudi vnet za 1 kmetijski napredek.
Vesti iz Kranjske,
::: Osebna vest. Deželni predsednik > kranjski, eksc. baron Hein se je včer.j od-- peljal na Dunaj.
v Bohinjska železnica. Povodom , revizije proge za bohinjsko železnico se je v soboto železniški minister pripeljal z Jesenic i na Bled in pred včeraj v Bohinj, i	* Velik p o ž a r je razsajal dne 2H. t.
■	m. v Mali vasi v Kočevskem okraju in nni-• čil 22 poslopij. Skoda znaša 24.000 I\.
l	* A n t r o p o m e t r i č n i u r a d na
mestni policiji v Ljubljani je začel včeraj po-i siovati. Prvi, katerega so izmerili in fotogra-[ firali, je bil neki Anton Apeltaner, ki je pri-. j povedoval ljudem, da je edeseti brat« in jih ogoljufal.
*	F ton i 1 je minolo nedeljo v bohinj-
■	skern jezeru 20-letni Janez Cerkovnik. Sel se i je razgret kopat v jezero, o tem ga je prijel
krč ter se je potopil.
*	Obesil se je 23. t. m. v Poljanah nad Skoljoloko 43-letni Janez Demšar. Obesil se z navadno trto in sicer tako, da jo je moral sam vleči z roko, da je umrl. Vzrok temu činu je neznan.
Vesti iz Štajerske.
—	Osebna vest. Gimn. ravnatelj in privatni docent za filozofijo na vseučilišču v Gradcu dr. E. Martinak je dobil naslov izrednega vseučiliškega profesorja.
—	Za ptujski »S t u dent en hei m« so nabrali že, kakor poroča Slovenec , 11»,.>13 kron 34 stot.
Razne vesti.
Umor v Zagrebu. P red v če ruj je umimv-ljenega profesorja Prugoveekega v Zagrebu ubila njegova kuharica Pavla Huberger. Napadla je profesorja, ki je slep, s sekiro ter j mu razklala glavo. Morilko so zaprli.
Vladivostok. Konec 11». stoletja je zadobilo veliko veljavo rusko mesto Vladivostok ob velikem oceanu, katero je iztočišče velikanske Sibirske železnice. Mesto ima 25.000 prebivalcev, med njimi 1(».000 Evropejcev in 15.000 Kitajcev, poleg tega pa je v posadki še 20.000 mož. Vladivostok ima približno enako podnebje kakor Arhangelsk ob izlivu severne Dvine v Severno Ledeno morje, in sicer vlažno toplo poletje in snho hudo zimo, ter je po Usurski železnici zvezan z l suri-jem, Sugarijem in Amurjem. ki so plovstvti j ugodne reke. Vladivostok je torej v zvezi s j Sibirijo in Maadžursko in teh dežel edina, pripravna luka ter slovi še kot velevažno tr-j govsko mesto.	»Pl. Vestnik«.
Taljenvan. Ob severni obali Pečilskega izliva je kitajska luka Taljenvan, do katere bode vozila važna Mandžurska železnica. To luko je za dolgo vrsto let vzela v najem Rusija, ki gradi Mandžursko železnico kot podaljšek velikanske Sibirske železnice. Taljenvan je sedaj svobodna luka, in ob njej gradijo Rusi novo mesto, Dalnij imenovano Gradnjo in promet v novi Inki je prevzela vzhod noki tajska železniška družba, ki vodi gradnjo Mandžurske železnice in prevzame tudi brodarstvo v Kitajskem morju, kar ni ravno po volji podjetnim Japoncem. Da si pa Rusija pridobi sposobno osebje za tako orjaško podjetje, je ustanovila v Vladivostoku
oh Velikem oceanu orientalski zavod, v katerem poučujejo gojence v vzhodnoazijskih jezikih in v vseh drugih predmetih, ki so potrebni za vodstvo takega podjetja.
(»Plan. Vestnik«.)
Izlet v Koper.
I z Iv o p r a nam piše prijatelj :
Gospod urednik, veste, skušnjava je velika, da bi Vam napisal potopisno črtico, da bi vam predočil zelene obali, ki sc slikovito zgubljajo v vedno nemirnem morju, ali, pro- j sim Vas, kaj je dandanes še bolj nehvaležno od posla — potopisa rja, če se smem tako izraziti ! Vstal bi zopet kak moralno navdahnjen Grigorovič, pa me okrcal za ta nedolžni poskus, da bi mi minila vid in sluh, kakor se je to nedavno zgodilo Vaši podlistkarici Mrakovi zaradi »izleta v Benetke«.
Ker sem že začel pisati, Vas prosim pred vsem, da izvolite, z vsemi cenjenimi kritiki vred, blagohotno vzeti na znanje, da ta moj dopis n i k a k o r ne a s p i r i r a na č a s tn i naslov duhovitosti. Prvič, danes ni sobota, da bi pisal sobotno pismo a la »Narod«, drugič pa sploh nimam navade, da bi se umetno prepariral za duhovite dopise. V Kopru je namreč vino za nič, a pivo še nekoliko slabše. Bakhanalij — novopečenih — se torej ne bojte! Potem se pa tudi bojim, da bi ne prekoračil svojega delokroga, kakor se to semtertje dogaja nekamu duhovitemu podlistkarju in »dobremu« prijatelju našemu ! i
Oprostite mi, da sem začel govoriti v p:vi osebi. Priznavam, da je to nevarno. Kajti če namignite le besedico, da ste na svetu, Vam dandanes kakov posebno lojalen »prijatelj« samo zaradi tega zasoli tako, da se absolutno morate sramote skriti najmanje v krtovo deželo.
Torej nekdo, pa Bog ne daj, da bi mislili na-me — (jaz sem namreč igral na nekem izletu v Benetke ulogo »prijatelja«, pa še danes imam dovolj prebavljati zaradi in-sinuvacij »duhovitega« Grigoroviča v »Narodovem« sobotnem pismu) — nekdo se je peljal nedavno s parni kom ot> 7. in :i/4 v Koper. Nebo mu je bilo milo, in veselo razburjen je zgubljal za seboj — misterije starega mesta in Grigorovičeve harfe, o čemer mu je prihajal na misel stari rek: Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugega za peč iskat ! — Nebo se je začelo oblačiti, v morju so odsevali baklianali meglo in tisti nekdo je plul svojemu namenu nasproti.
»\Venn jemand eine Reise thut, so kann er \vas erzahlen« — tisti nekdo pa nič, prav nič, niti toliko ne, kakor lanski izletniki v Benetke, katerim je dal— »Narod« prostora pod črto, da razkladajo svoje ^duhovite« doživljaje.
Sv. Gregor, prosi za nas! Ti, ki deliš Grigorovičem svojo duhovitost v toliki meri, Ti se spomni tudi nas, neduhovitih izletnikov !
To molitvico je našemu izletniku motil prepir za sedeže. Pri Bogu, niso bile služkinje, ki so se prepirale, ampak prave »chic« dame s klobuki. V denarnih stvareh mineva prijateljstvo, o vprašanju sedežev in ležišč na parnikih pa tudi. Skoda, da so bile to zastopnice »avite colture«, sicer bi jim naš potnik ponudil Valenčičevo »Vzgojo in omiko«, to univerzalno knjigo, ki nas poučuje o vsem, pa gotovo tudi o zavzemanju tujih sedežev in ležišč na parnikih in o razkladanju misterijev, kakor se je to zadnjič tako divno posrečilo Gregoroviču glede »harf«.
Kajti ne moremo verjeti tu, da bi take duhovitosti zrastle na Grigori vičevem zeljniku. ! To si je zamogel izposoditi le pri istotako duhovitem Valenčiču ! Kje pa je neki zajemal svoj strah pred žensko emancipacijo, ki J ija dovaja do sklepanja, da »slovensko mo- J štvo daje svojemu ženstvu vendar le še preveč svobode«?! Morda v svoji bližini... No; no, le počasi ! Nam se zdi, da je bilo še po- j prej, nego sti »Slovenka« in Mrakova katero »okužila«, žen, ki se brez moževega dovoljenja hotele potovati — v Rim !
Sicer pa, nočemo postati osebni ! Stvar, na katero smo mislili, je sedaj zopet v najlepšem redu in našega potnika briga baš toliko, kolikor Grigoroviča, vprašanje: da-li pod l i stk ari ca »Edinosti« ljubi ali ne ljubi moških in kako stoji stvar med njo in njenim »zvestim kavalirjem«.
Toliko g.u Grigoroviču v spomenico, ker je že vzel za-se patent duhovitosti, ki pa v zadnjem sobotnem pismu res ni raztovoril čenč, pač pa — — — ne, prehuda je beseda, ki nam sili v pero.
Naš potnik se je v Kopru srečno izkrcal in podal se je v hladui dom sv. Klare. Bilo je baš 12. in 10 minut. Se pet minut in slavni »potujoči cirkus«, pardon: deželni zbor istrski se ima odpreti... Kaj le vlečejo tamkaj ? Velika slika je videti. Hej, poglejmo jo od bližje! Pa to je slika našega monarha. Res imenitno! Vse je že pripravljeno, mize pogrnjene, ozadje tribune drapi-rano, pripravljena skrivališča za moli, kjer lahko igra ulogo Jupitra tonantis — in ko je bilo v najlepšem redu vse drugo, so še le prinesli tudi sliko cesarja. V istrskem deželnem zboru prihaja cesar — na zadnje! Slovanskih poslancev ni, vsled Česar so galerije precej prazne, in vladnemu zastopniku se ne bo treba ukvarjati s hrvatskim pozdravom... Stari plemenitaš Campitelli ima precejšnjo naduho, mnogokrat se moti v čitanju svojega govora. Ali je ta katar še iz tistih časov, ko je v nekem lepem mestecu istrskem na poti v gornje nadstropje skočil — v škaf vode ? Ali pa odtod, ker med navzočimi ne vidi svojih žrtev, katerim bi lahko klical zopet svoj gromoviti »La finisca, basta«, ete. etc. — Kdo bi vedel to?
Dokler ne reši tega zamotanega osebnega vprašanja, Vas pozdravlja Vaš in Gri-
goro viče v	»p rij a t a 1 j «.
*
Brzojavna poročila.
K zaroki kralja Aleksandra.
DUNAJ 24. (K. B.) Kralj Milan je še vedno na Dunaju. Glede njegovega odhoda še ni ničesa določenega.
BELIGRAD 24. (K, B.) »Srbske Novine« priobčujejo ukaz z dne 21. t. m., glasom katerega se kralj Milan na lastno prošnjo o p r o š č a čina vrhovnega po-veljnika srbske vojske.
BELIGRAD 25. »K. B.) ministerstvo se je sestavilo, kakor sledi: Aleksander J o v a-novic, dosedanji predsednik prizivnega sodišča, predsedništvo in zunanje stvari: sodnik kasacijskega sodišča P o p o v i č notranje stvari: Nastazij Antonov i c, sekeijski načelnik v ministerstvu za notranje stvari, pravosodstvo ; tir. Nikolaj P o p o v i c, sekeijski načelnik v trgovinskem ministerstvu, finance; podpolkovnik Miloš V a s i ć, pobočnik kralja Aleksandra, vojno ministerstvo: polkovnik ženije J o v a n o v i 6 javne gradnje ; Dušan S p a s i d, sekeijski načelnik v trgovinskem ministerstvu, trgovinsko ministerstvo: odvetnik Pavel M a r i n k o v i 6, nauk in bogo-častje.
Danes je izšel ukaz, s katerim kralj pomilešča v obče vse politične kaznjence; le osebe, ki so se neposredno udeležile napada (?) na kralja Milana, so izključene.
Ministri se vračajo na Dunaj.
DL'NAJ 25. (K. B.) Trgovinski minister pl. Call in finančni minister dr. pl. Bohm-Bawerk sta prispela semkaj.
Iz angležkega parlamenta.
LONDON 24. (K. B.) Gornja zbornica je sprejela v drugem čitanju zakon o prepovedi izvažanja orožja. Ta zakon pooblašča kraljico, da prepove izvažanje orožja in streljiva, kedar koli bi se pojavila taka potreba, ter da prepreči, da bi se to orožje in streljivo rabilo proti Angležem in četam, bojujoči m se na njih strani.
Vojna v južni Afriki.
PRETORIJA 24. (K. B.) «Reuter» javlja : Brigada Stephenson je danes zasedla Elandsriver. General Hamilton se je polastil Doorenkraala.
LONDON 24. (K. B.) «Daily Tele-graph» javlja dne 24. t. m. iz Lorenzo-Mar-queza: Soproga predsednika Kriigerja je dobrovoljno zapustila z \ eč meščanskimi družinami, vred Pretorijo.
«Dailv Express» javlja iz Machasdorpa od dne 23. t. m.: Seststo žen in otrok iz Pre-torije. med njimi soproge predsednika Kriigerja ui generalov Bothe in Maverja, so prispele v Beerbeton.
Danes je prispelo semkaj 250 vojaških ujetnikov. Zadnje dni je bila huda bitka. V poslednji bitki pri Berdeportu, od Pretorije proti vzhoda, je padlo 400 angležkih vojakov.
Ustaja na Kitajskem.
BRUSELJ 24. (K. B.) Župani v Bru-selju, Anversu, Li&ge-u in Gentu so sklenili, da izdajo proglas, ki priporoča odpošiljanje dobrovoljcev na Kitajsko. Dotični župani bodo zborovali o tem vprašanju.
GENOVA 24. (K. B.) Sprejem nemških častnikov je bil sijajen. Navzoči so bili najvišji civilni dostojanstveniki, častniki tuk.
garnizije ter novoimenovani nemški poslanik | na Kitajskem, Mu mm. Godba je svirala nemško in italijansko himno.
GENOVA 24. (K. B.) Parnik »Preus-sen« je odplul z nemškimi četami ob 11. uri predpoludne. Nešteta množica je prirejala I četam ovacije. Godba je svirala nemško in italijansko himno. Pred odhodom ladije so se tuk. dostojanstveniki podali na parnik, da še j enkrat pozdravijo nemške častnike ter jim ! želijo srečno pot.
BEROLIN 24. (K. B.) »AVolff« javlja: Kakor poroča načelnik križarskega brodovja i v Taku-u dne 21. t. m., se je drugi admiral križarskega brodovja, contreadmiral Kirchhotf, ki je dosedaj vodil v Tientsinu brambeno etapno službo, vrnil na Iadijo »Hansa«.
HONGKONG 24. (K. B.) Dve indijski prevozni ladiji sca odpluli odtod v Taku. Tri druge so prispele semkaj ter v Kaulungu iz-: krcale čete. Holandski križari ca »Kraljica Viljelmina« in primorska oklopnica »Piet Hein« sta prispeli semkaj.
NEW-YORK 24. (K. B.) >New York Journal« javlja iz Shanghai a, da je iz Port Artura prispelo v Nintšvang 3000 Rusov. 10.000 dobro oboroženih Kitajcev je preprečilo njih nadaljno napredovanje. Pričakovati je bitko. Kitajci so v defenzivi a odločeni, da ne pustijo Rusov naprej.
NE\V-YORK 24. {K. B.) Glasom vesti v »\Vorldu« iz Shanghaia je Li-Hung-Cang izjavil v nekem pogovoru, tla so členi poslaništev7 v Pekingu še živi, da bi pa napredovanje zveznih čet proti Pekingu pomenilo smrt vseh tamošnjih belokožcev. Njemu samemu da bo mogoče, da z manj nego 20 tisoč mož belih čet napravi zopet red.
BEROLIN 24. »Nordd. Allg. Zeitung« javlja: Kitajski poslanik je dne 21. t. m. izročil v zunanjem uradu brzojavko kitajskega cesarja nemškemu cesarju; v isti prosi Nemčijo za pomoč, češ, da je to edino sredstvo, da se zjasni položaj. Nemški cesar naj bi prevzel vodstvo v tej stvari ter zopet vzpostavil prejšnje mirno razmerje.
V odgovoru z dne 24. t. m. izjavlja državni tajnik Biilo\v, da ne predloži brzojavke cesarju Viljelmu, dokler se ne razjasni vpra-! sanje o usodi poslanikov in ti^eev v Pe-: kingu, dokler kitajska vlada ne poda zadoščenja za umor pl. Kettelerja in dokler ne bode dovoljnega jamstva za nadaljno postopanje Kitaja, ki bi odgovarjalo mednarod-! nemu pravu in civilizaciji.
LONDON 24. (K. B.) Tuk. kitajski poslanik je glasom jutranjih listov prejel od ! Šenga to-le brzojavko iz Shanghaia z včerajšnjega dne : Glasom vesti iz Pekinga z dne 18. t. m. je tsung-1:-vamen odposlal ' drugega tajnika Venjina, da obišče tuje po-| slani ke. Isti je našel vse, raz ven nemškega, zdrave. General Yunglu je prosil cesarico, naj bi poslanike v vojaškem spremstvu poslala v Tientsin, ker upa, da potem prenehajo vojaške operacije. Tuk. kitajski poslanik je včeraj poslal vladi v Pekingu dve brzojavki. Ravnatelj kitajske brzojavne uprave se odločno poteguje za to, naj bi se tujim posla-! nikom dovolilo, da smejo brzojavljati, kamor [jim drago.
PULJ 25. (K. B.) Vojni ladiji »Aspern« in »Cesarica Elizabeta« sta včeraj odpluli na
j
Kitajsko.
PETROGRAD 25. (K. B.) Tuk. kitajski poslanik je danes jutro sprejel na brzojavko, poslano dne 19. t. m. podkralju Juanšikaju in taotaju Sengu iz '1 sung li-Ya-mena ta-le odgovor: Dne 18. julija je na | povelje Tsung-li-Yamena neki uradnik obiskal ! inozemske poslanike ter jih našel vse žive in ! zdrave. Junglu je zapovedal, da je poslati vsem poslanikom živil in vsega, česar jim treba; predlagal je, da se jih spravi v varstvu kitajskih vojakov v Tientsin, dokler se v Pekingu ne povrne mir ; tam da bodo na varnem.
LONDON (K. B.) »Daily Express« javlja dne 24. t. m. iz Hongkonga: Prošlo nedeljo, začetkom službe božje v tukajšnji kapeli baptistov se je v sosednji hiši pripetila močna eksplozija. Vernikom, zbranim v kapeli, se ni pripetilo nič hudega. Kitajci trde, da je nesrečen slučaj provzročil razlet, a so obljubili, da usmrtijo lastnika dotične hiše.
LONDON 25. (K. B.) List »Times, javlja dne 23. t. m. iz Honkonga: Pred odhodom proti severu je Li-Hung-0ang umaknil ukaz, da morajo «črni prapori» korakati proti Pekingu. Imenovane čete so se utaborile izven Kantona, kjer jih nadzoruje na-mestuik podkralja; isti je baje prevzel odgovornost za varnost tujcev v naselbini.
LONDON 25. (K. B.) «Daily Tele-graphu» javljajo dne 23. t. m. iz Tokija, da je odšel železniški bataljon, ustanovljen leta 1895., z oddelkom kulijev in topništva na Kitajsko.
LONDON 25. (K. B.) «Standardu, javljajo dne 23. t. m. iz Cifua: Glasom vesti iz Pekinga z dne 10. t. m. potrebujejo tujci, ki se nahajajo v angležkem poslanstvu, nujno pomoči. Med njimi razsajajo bolezni. Kitajske čete jih še oblegajo.
WASHlNGTOX 25. (K. B.) «Reuter» javlja: Poslanica kitajskega cesarja predsedniku Zjed i njenih držav, Mac-Kinlev-u, se v obče strinja s poslanico, izročeno nemškemu cesarju.
Trgovina in promet.
Uvod v nauk o trgovini.
1. občni del.
T r e t j i o d d e 1 e k.
a) Tvrdke.
(Dalje.)
Tvrdka novo nastale komandftne družbe ' (o tem pozneje) mora navajati ime vsaj enegfa zadružnika-poroka in dostavek, ki označuje, da imamo opraviti z zadrugo, n. pr. Stanič & dr., ali Stanič in komanditarji.
O tem treba opomniti, da zakon ne predpisuje razločevanja, da-li ima javna tr-| govinska daužba enega zadružnika ali več: : ni torej potrebno pisati n. pr. »Nikolič in ■ drug« v prvem in »Nikolič in drugi« v drugem slučaju. Tudi ni potrebno, da bi bilo že iz tvrdke razvidno, da imamo opraviti s komanditno družbo ter zadostuje ime tvrdke »Stanič in dr.«
Tvrdka delniškega društva (o tem pozneje) mora redno jemati ime iz hitstva podjetja, n. pr. kranjska stavbena družba. Tu se ' ne smejo navajati imena posameznih zadružnikov. Pač pa je dovoljeno navajati kaka ' zgodovinska imena, n. pr. »Gresham«, zavarovalno društvo.
Vsaki trgovec mora svojo tvrd ko radi upisa v trgovinski register (knjigo trgovinskih tvrdk) prijaviti trgovinskemu sodišču, v katerega okraju ima svojo trgovino. To prijavo ima lastnoročno podpisati pred sodiščem ali pa predložiti po notarju overovljeni legalizirani podpis tvrdke.
Vsaka nova tvrdka se mora javno raz-......
ločevati od vseh v U te m kraju in v isti ob-
' čini obstoječih in že upisanih tvrdk.
Tvrdko treba prijaviti tudi za podružnice, ustanovljene v drugih krajih in občinah, seveda na sodišču dotičnega kraja; tudi tu se treba ozirati na imena drugih že upisanih tvrdk.	(Pride še.)
OBUVALA! ^m
PEPI KRAŠEVEC
pri cerkvi sv. Patra (Piazsa P.osario pođ ljndsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naroehe se izvrše v tistem dnevu. OdpoŠiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
Če vi j. mojster
Proti kašlju, \
grlooolii Miarosti.npaiaidnslasn, latam itd.
zahtevajte vedno	\
Prendinijeve paštilje j
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- .
nikih. učiteljih itd.	,
Dobivajo se v škatljicah v Prendluijevi lekarni jj v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah E kakor tudi po celi Evropi -	•
i Zalop is tovarna
9V* pohištva vsake vrste
! Alessandro Levi Minzi v Trstu.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
' Bosrat izbor ▼ tapetarijah. zrcalih in f slikah. Ilustriran cenik gratis in frauk«t |	vsakemu na zahtevo.
► Cene brez konkurence.
' Predmeti stavijo se aa brod ali žele-f znico brez da bi se za t« kaj zaračuna*.
„Delavsko konsumno društvo"
pri Sv. Jakobu
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo
„Narodno pstilio"
ulica Concordia štev. 1 a (vogal ulice Vespucci)
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljanja. Za družbe so posebne sobe na razpolago.
Na obilno obiskovanje uljudno vabi
Odbor.
Dr. JOSIP MARTINIŠ
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
ulica Tal dir ivo štev. 3. I. liadst.
Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 8s/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne.
»ooooooooooooooi
Agricol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
kije mehko kalijskomilo rastopljivo v mrzli vodi. je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseli trtnili mrecsov in ušij. vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- j leniadi in cvetljicah.
!
Navodilo za rabo „Agricolil" pošilja franko
Tovarna mila R MM k C.o I
TRST. - Via Limitanea št 1. - TRST.
ZASTOF IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku ' Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.
I
Dr. Gustav GregorinJ
odvetnik,
via Moiino piccolo 3. II.
Sprejme v svojo pisarno pisarniškega vežbenika.
iSiiigl
do oktobra meseca. Naslov: Via Stadion štv. 19, I. nad.
Ker pri glavni skupščini posojilnice in hranilnice v Kopru, vknjižene zadruge z neomejenim poroštvom, ki je bila sklicana na dan 2*2. julija t. L, ni bila navzoča četrtina zadružnikov, kakor zahteva 31. zadružnih pravil, vršila se !>o redna glavna skupščina.
dne 1 2. avgusta t. I.
v zadružnih prostorih, ulica S. Biasrio list. 338
ob 10 uri sč sledečim dnevnim redom :
2. Poročilo od borovo o delovanju zadruge v letu
2.	Poročilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1899.
3.	Volitev upravnega odbora za leto 1900.
4.	Volitev nadzorstva za leto 1900.
o. Eventuelni predlogi.
OPOMBA. Ta-le glavne, skupščina ho sklepčna, bilo navzoče postavno število zadružnikov sili ne.
Koper, dne 2. julija 1900.
Odbor posojilnice in hranilnice.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ! cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo ; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V	Trstu.
Zaloga likerjev v sodcih in buteljkah.
PorhaHiP hl/nh ulica Acquedotto s
rui aidui/ jdfiuu Zaloga v3akovrf,tnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
K rt'inc
Dfk-fn nnj|> C mo ^m ima gostilno v ulici Ireneo
ruiuuniK rrdii št 2 toči istrako dal.
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rphar PfttAr ullCil ^^orgo št. 25-Velika nt/11 a. I I t3lOl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarnc.
HQi;l; I Phizzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) . OllUlDi tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsako-vrstnili tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem v razprodajo.
15)1£ Parhaiir Ulica Stadion št 20, pe-Jcm. ruillcllll/ karna in sladčicarna, '
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
I	Dolirtr* uhca Conti št. 2 ima veliko
IVdlfl I dllUl pekarno in sladčičarno3krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
f-CT.-j^^iM	■I« ,'<	1' "J, rim'	—»T.nt >
Kavarne.
v
A nfnn ^firli prip°roča kavarni
millUH WUI II »Commercio« in »Tedesco* ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
F 1*1111 HlttV	Karriera vecchia št. 13
I I d! i 1111	prodajalnica vsakovrstnega
manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevan je se
pošiljajo vzosjti tudi na deželo.
Oglje ili drva.
Muha Inein v ulici del Torro žtev*12
ITIUIId JUOip piiporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim 1
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
V	Gorici. Civilni in vojaški krojač.
t*.*« »g^i-;
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 'li I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
Jl/nnaA svečar v Gorici ulica Sv. Antona " l\U|JC*U	- izdeluje sveče iz pristnega
čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2<XX) k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbniStvom rer slavnemu občinstvu.
(Sch u h ob er-theil) tvorni-
ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigovez*-, itd. ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Lju bljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna.
>o
a
•N
O h
o
>xn
•N
5
6
O
M
O
&
m h e
Omnibus k vsakemu vlaku,
Restanranl jg jjtel SuŠak Kavama
Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin.
Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih v.-.\ željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menu.
Izborna bela vina iz sla v n< »zna ni h kleti prav. grofa Nikole Fodrinskega v Zagrebu.
Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izlvri liter po 1 K. 20 vin.
Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 4o. 60 in 1 K.
Opozarjajo sp p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica i/ Hakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka.
Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po
64 vin. liter.
RAVNATELJSTVO.
Elegantne sobe od K 1.20 naprej. VeSika dvorana za koncerte in gledališke predstave
Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis.
%
£=0
Omnibus k vsakemu vlaku.

SAUNIG & DEKLE V A
GORICA - ulica Mniiiclpio 1. - GORICA
(Mehanična delavnica v Nunski uliei št. ir».>
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive bivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od iM> gld. naprej.
Vsaka konkurenca nemogoča!


Se toplo priporočata z odličnim s potovanjem udana
Sauni g & De kleni.
&

XX HOOOCOOOK ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavla na Koroškem. Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejemno
skušnjo: 17. september.
XXXXXXXKXOOOKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza deila Legna 2.
Tovarna nadplatov
i
x x x x x
X X
Železo in razno želeino blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo tlobro sortirano zalog«)
predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine. držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa.
vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Minjsio, namizno in hišno opmo, železne metle in pred ognjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
n x
X X
n n
X X X
n
x
X
n x
n x
X X X
Velika zaloga

priredil dne 21). julija t. L mladeniči v Preeniku pri Nabrežini. Svirala bode Mavliiniska veteranska godba. Začetek ob 2 nri pop., konec ob 10. uri zvečer.
Vsak plesni komad stane ie 10 stotink.
Novoporočenci pozor!
vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledali stolić za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Breščak, Gorica, Gosposke nliee štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Narodna šivilja
Za izdelovanje ženskih oblek vsake vrste, kakor tud: perila, se priporoča slovanskim krogom, vdana
Crombač Ivanka
llica Boschetto štev. 1. IV. nad str.
xxx*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnnx
„EDINOST"
se razven že v vseh znanih tobakarnah prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici Martin št. 12.
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
»iše odličen trgovec, trnspo«! I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski [»varni testenin: Žiiidersič in Valenčlč v II. Bistrici. Original
tejra lista ji d ie 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled.