TRST, sobota 29. septembra 1956 Leto XII. - Št. 219 (3457) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 137-31* UL' MONTECCHI St. 6, 11 nad. — TELEFON 93-MS IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: (JL. SV. FHANCISKA St. 2# — Tel. 'hi v Y~i Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm ni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 li-r - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir-'FL _ založba Slovenije, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega t,SK ’ tiska oZOZ-Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo trz g ^_____________ DISKUSIJA V CENTRALNIH KOMITEJIH KP1 IM PSI Kritike in pohvale Nennijevega poročila 0 nevarnosti sektaštva in reformizma v SPI Intervencije Amendole, Montagnane in Secchie - Hude kritike znanega Ono-hijevega članka v „Rinascita“ - Odmev Nennijevega poročila v PSDI in KPI . 28 ^ t na . Medtem ko se "liiteia ■ n)u centralnega p’dalievaiSOCla^&';^ne stranke »ijevtrn *! diskusija o Nen-'* danes _9eJcišnjem poročilu, ? “a zas.a^- začela razpra-°®iteia fan3u centralnega komunistov o Lon- S« ie0roaUu- Na tem zasedi lri • Vl govoril senator ^etov t«je Predsednik Zveze 1^°loškn 5 ?oudaril predvsem ?‘oitratičneavinu vPrai;anja de' ie#' ki ..a ■ delovnih slojni oblidk^' v politično ak-ls»sko n . konkretizira ita-k vklinžf,- v socializem ter ti»tri2m le v sedanjo krizo il'stičn» Ln v vprašanje so-fee, rt* : enotnosti. Dejal je '1: tisto Potrebno jasno lo-feiiier retorme — kot ni i!^orstvngraina retorma in , kre i« nad. monopoli — Sk»3lniim:mo,go.ie uresničiti s niso uri.a-cyami’ od onih, ?ndej0. SI;lcljive, dokler ne Pred««« -ado. delavski slo-aiiec C ^veze zadrug 0 vpraliifi' je. razprav-?JU zvišanja ziv-troskov, o pravičnih Posl^dsed: 5r lj« Mo ?hkih*,‘-?!'a?JU zvišanja živ-* °iBinak °s v’ 0 pravičnih Pobi 'n zahteval, da se v° zia' v.loga, ki jo lah-II !°eiali,a uzništvo na poti ^arnk„ m zlasti v zvezi z rt'0n°Po?i s£ednjih slojev pred fti^raeri; .n°tranji partijski a£nan Je govor‘l senator 'aiti, • >Ca itri bi*a intervencija > 4^‘agnane, ki je l>ski ra»r a vPhva KPI na nw ’ ki se je v do-6katijšal p v zadnjih letih M. lfŽi vrii? n3eS°vem mne-ltoVailiu a 1 temu v podce-t L"ih Vor:-lsYsk>h in sindi-t* 25vzpifan.j in v premajh-Hsvtnah (ian3u za svobodo v t),Ui nuni v nezadostni a-Atb?* šla,? v sindikatih. Or-rMola • Vodstva. poslanec »ovitji' ko« zahteval. naj bo j( «»« par*"gres kongres ob-«eis fl*b»n 1’ zaradi česar tttod“ Politi* dat' Partiji jas-kitati r. i° ter io SžSSSka^ je' da ie Ni ... Proti s ts Pii iNim krtv° Prepušča po-terei„ jn8resom. naj sa- sektašem in im revizio. v.-^uetejn Scvaat P« "ac!n glasovanja, *ajn0 n e’ naj bo gla' oro.a Prt volitvah vo-S Treti> elan il Pator Spano, je i»,i-. tpia?“SVeeanje večje Kij, d'h te. attjem Juga in tal n , °lo R,i?levn'b avtono- d.lnikJe fajno vCrU. orca^ 1,11 volitvah vo-Ptin , «!?0V' Tretji član Pa?ti?0Čil bntCr- S'Pan0> )e NlriuVPtainTflanje V6Čj! fa0en?^ater»^*i>otti ie kritizi-iitar tednfv c anke v ilustri- HoraiNm tert “7'® nuove)> 11 bork °» in n'ku «Contem-dihsk- proti P°udarjal nujnost S* Vodu ?v'zionizmu. Mla' teNdarii ,R?nzo Trivelli Ho i Za im vaznost progra-ki i-Noni-.Ptdnistično mladi-li z; župan Dozza, o u Se str- Y°dstva, je de-Ve?a -Nko s Togliatti- ja« , Na z ane§a Onofrije- l. Je ,al. isv. da. bi komunisti pokazali večje razumevanje za vprašanja srednjih slojev. O vlogi ženske na poti v socializem je govorila Francesca Busso. Znani član vodstva senator Secchia je razpravljal o borbi za pravico do dela, o brezposelnosti zaradi uvajanja modernih strojev in poudarjal pc\ezavo z razvojem mednarodnega položaja. Poslanec A-licata je kritiziral Onofrija in dejal, da mora biti borba za reformo struktur v središču pozornosti partije. Tajnik CGIL senator Vitossi je govorit o sindikalni enotnosti v zvezi s socialistično združitvijo in zanikal obtožbe, da hoče KPI kontrolirati sindikate. Toliko kritizirani Onofri pa je rekel, da je hotel s svojim znanim člankom kritizirati delovanje partije v preteklosti iz dveh razlogov: 1: ker je partija podcenjevala važnost miroljubnih sil vse od leta 1947, in 2. ker je precenjevala sile in možnosti akcije reakcionarnih skupin, ki po njegovem mnenju že od leta 1947 ne bi mogle iz okvira demokracije. Onofri je dalje dejal, da mu je žal. ker njegovega članka niso razumeli in da je zaradi tega opustil namen, da bi pisal še o uspehih partije. Rekel je tudi, da ne sprejema in ne razume kritik v reviji «Rinascita» in med razpravo na zasedanju CK. Odgovoril mu je Luciano Barca rekoč, da ni upošteval, kako je s svojim člankom partiji škcdoval. Kritiziral pa je premajhno jasnost predloženih dokumentov zlasti glede gospodarskega programa, kjer niso navedeni pripravljalni u-krepi za nacionalizacijo. Končno je Onofrija’ kritiziral tudi Luciano Gruppi. Tudi potek nadaljevanja današnje rtzprave v socialističnem centralnem komiteju ie bil zanimiv in poučen. Med drugimi govorniki je tajnik bolognske sekcije Armaroli dejal, da bo socialistična enotnost ((deblokirala sedanje, zaradi KD negibljivo stanje, in povzročila nove odnose za izvedbo odprtja na levo». Poslanec Jacometti je govoril o različnem socialnem sestavu obeh socialističnih strank, ker v PSDI prevladujejo malome. ščanski sloji, vendar pa je kljub temu možno doseči skupno politiko, hkrati pa nadaljevati politiko enotnosti s komunisti ter razgovore z demokristjani zlasti zaradi dosege sindikalne enotnosti Glavni tajnik Zveze kmetov Veronesi je dejal, da je za dosego socialistične enotnosti potrebno rešiti predvsem vprašanje agrarno reforme, pri čemer mora PSDI zavzeti točno in obvezno stališče. Nato pa je treba preiti v fazo konkretnosti in skupnih borb Benečan Brur.ello je bil mne- Vlit- , OIIUIIOC- urucvaii aatn reviji «Kinasci- nja, da Nenniievo poročilo ni " Pn«,o..:i , . • I . . ; 1 „ ..n„nonnin cr>r>i ol i c t ih. ne enotnosti ter da je sestanek v Prolognanu spravil stranko v težave in je imel negativen odmev v njej, ker so mnogi imeli vtis, da je prišlo do preobrata političnih pozicij. Poslanec Foa je govoril o sindikalni enotnosti, ki ni več podreien cilj, ker gre za zelo konkretno perspektivo. Potrebno je, da bo enotni smdikat sposoben razpravljati z vlado in delodajalci tudi o vprašanju razdelitve nacionalnega dohodka, o investicijah. o mezdah za nove zaposlene itd. CGIL je za takšen nov sindikat brez pomislekov glede naziva. Na popoldanski seji je govoril Corallo iz Milana, ki je poudaril ugoden vpliv socialistične enotnosti na rešitev knze v milanski občini. Dejal je, da katoliški delavci ne morejo postati vodilni razred v krščanski demokraciji, ker pa jim brani Cerkev. Vendar pa je treba s temi delavci nadaljevati razpravo, pri čemer pa si ni treba delati iluzij glede kongresa KD v Triden-tu in glede stikov z vso krščansko demokracijo. Za Socialistično internacionalo je rekel, da mora dati jamstvo posameznim strankam, da si svobodno izberejo zavezništvo s komunisti. Poslanec Corona je rekel, da mora PSI zahtevati od socialdemokratov spremembo političnega položaja. Doslej še ni prišlo do uresničenja «politike stvari» zaradi različnih političnih stališč o-beb strank, ker je ena v vla-d , druga pa v opoziciji. «Gre torej za to, da se ne preide od stvari k združitvi, temveč od združitve k politiki stvari,« je poudaril Corona. Razprava se je nadaljevala pozno v ' noč. medtem ko je posebna komisija pripravljala o besedilu resolucije, ki_ bo predložena jutri. Med člani komisije so Basso, Mazzali, Lizzuuri in diugi. Komisija je predvsem razpravljala o tem, ali je koristno že sedaj pozvati socialdemokrate, naj zavzamejo pred tridentinskim de-mokrščanskim kongresom stališče do vlade. Razprava CK bo zaključena z Nennijevim govorom najpozneje iu^r^ v prvih popoldanskih urah. Ce.t en mesec pa bo novo zasedanje CK, na katerem bodo določili program kongresa, pred katerim bo vodstvo stianke sestavilo poseben dokument, ki bo rezultat jutri sprejete resolucije, o čemer bo kongres razpravljal. Posebna važnost se pripisuje danes odmevu, ki ga je imelo Nennijevo poročilo v vrstah socialdemokratov in komunistov ter bo od ^.e8.a odmeva odvisen nadaljnji razvoj spajanja socialističnih strank. Predvsem je znacil-no, da je glasilo PSDI v poročilu Nennija izpustilo tisti del. kjer se poziva PSDI, naj pred tridentinskim kongresom in naj demokristjanom jasno pove, naj ne računajo več na PSDI. V uvodnem članku pa se odgovarja Nen-niju na njegovo trditev', da kdor hoče spraviti socialistično enotnost v okvir antikomunizma, koplje tej enotnosti grob. Socialdemokratski uvodničar piše, da socializem nima nobenega opravka e komunizmom. kljub znanemu poročilu Hrušceva, češ da je komunizem še vedno ostal na starih pozicijah. Saragat je baje zanikal, da bi bil čital Nennijevo poročilo, ca bi se s tem izognil izrekanju svojega mnenja, kar je povsem logično, ker je potrebno počakati, da se zasedanje CK PSI zaključi in ocenijo sklepi, ki bodo sprejeti. Sele tedaj se bo mogla oceniti sedanja faza procesa socialistične združitve. Desničarski socialdemokrat Treves je izjavil, da bodo na podlagi Nennijevega poročila socialisti sedaj zahtevali od socialdemokratov, naj se odrečejo celo onim sklepom, do katerih je prišlo v Pralogna-nu. Ta izjava se upravičeno na splošno ocenjuje kot nadvse absurdna. V krogih KPI pa pravijo, da Nennijevo poročilo ni bilo kdo ve kako optimistično, da pa je spravilo diskusijo o socialistični enotnosti na bolj realistična tla. Pravijo, da bo vodstvo KPI v kratkem zahtevalo, naj Nenni vztraja pri socialdemokratih, da postavijo krščansko demokracijo pred izbiro. V krogih PSI pa se govori, da takšna zahteva ne vključuje tudi nevarnosti vladne krize, Izpolnitev te zahteve s strani PSDI bi le omogočila razgovor s krščansko demokracijo, ki bi se mogel voditi po socialdemokratih. Hkrati pa bi to spadalo v tako imenovano «politiko stvari«. Bolgarski parlamentarci v Makedoniji BEOGRAD, 28. — Bolgarska parlamentarna delegacija je danes na poti po Makedoniji v Titovem Velesu obiskala tovarno porcelana in kombinat svile ter bombažno tovarno v Stipu. Člani delegacije so si z velikim . zanimanjem ogledovali tovarne in se razgovar-jali z zastopniki delavskega ssmoupravljanja, Nocoj se je delegacija vrnila v Skopje,'od koder bo jutri odpotovala v Slovenijo. Delegacija KPI obišče Beograd BEOGRAD, 29 (Ansa) — V Beogradu pričakujejo številno delegacijo KPI, ki jo vodi poslanec Luigi Longo. Delegacija bo razpravljala z voditelji Zveze komunistov Jugoslavije o vprašanjih delavskega gibanja, o koncepciji demokracije, o aktualnih gospodarskih vprašanjih itd. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji osem dni in Do obiskala tudi veCja jugoslovanska me sta. Obisk delegacije je bil predviden v razgovorih Togliattija s Titom. Tudi Vorošilov v Jalti s Titom inHrušecvom Nadaljnje vesti o Titovih razgovorih s Hruščevom in drugimi sovjetskimi voditelji o notranjih partijskih, predvsem ideoloških vprašanjih JALTA, 28. — Prvi tajnik komunistične partije SZ in član prezidija vrhovnega so-jeta Nikita Hruščev je, kakor javlja Tass, priredil danes kosilo na čast predsedniku republike maršalu Titu. Kosila so se udeležili poleg maršala Tita in soproge še podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič, predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič s soprogo in general Milan Zeželj. S sovjetske strani so bili navzoči predsednik prezidija Vorošilov. prvi tajnik CK KP Ukrajine Kiričenko, tajnik KP SZ Breznjev s soprogo, tajnik KP SZ Furcova, maršal Sovjetske zveze Grečko, armadni general Sjerov s soprogo in sovjetski veleposlanik v Beogradu Firjubm. * * * BEOGRAD. 28. — Kot poroča dopisnik ((United Press«, ni doslej jugoslovanski tisk še nič poročal o političnih vzrokih Titovega potovanja v Jalto, temveč jc le objavil vest Tanjuga, da je vzrok potovanja oddih. Iz dobro ob- veščenih krogov pa se je Sovoril o potrebi, 1 pojasnilo vprašanja socialistič- zavzame stališče do KD ze krtino čaka na pomiritev ^cja /aradi spora s Pineanjem rtQnH minister na včerajšnji vladni seji ni bit navzoč in bo ni o svoji p0utihi o Suezu šele v ponedeljek, ko bo vla-Q zuvzelu dokončno stališče za razpravo pred parlamentom Železničarji CGIL pri Segniju »on . d°Pisnika) Husi!- Se 1-Tudi na današ-b Si, 0 tl vlada izognila NtNa. ?artinovi politiki Nv»N hi koani' minister 8r hi J« v ' .V Rimu: ud-r! očitnrodno Messino, N “zreč, n° počakati, da ? »ottadi Pi„v zvezi s 1* Chi c3šeoa ..aujevih iziav S*;,?, >«,£ Z HjjNzoč Ce bi bil Mar- itS Vi^au?emmt' P°‘e' Si 6jahskortlnova odsotnost znak K-sce A",'»stri nesloge 81. ' Pk;_ 1 glece politike a, ^hio, l|lt avijo, sueškem spo-Marti-m VNd* slriniat 1 Mar’ ti Ubil, predvse l mVla khnuter Tavia-m'4o, ?de st .se velika ve- e. Turin tjlve ,a3ši - P°udarja, da ‘ie rt °tniki Mar- ‘S sjN r^ubUkanci in ** Hi? Uvrvfl. * tn<>dro v da %la. 4ar'aserii.eZem>>- temveč v.! 3« za uV-ter !)0U- ;b hcr'il ati« . i° v prvi *s‘Ptr,r£,t' of!t solidar-Vrfe« do ® v'adi- da »i .le Ji ard in Po khrin NN '«da ob9 n.e samo 7 Vv' k?reb« i«i d« , 'tujjioL ^elajj atl pasivnih > No VIta:‘.i' sako ktvb nernej,' kritike po. J&^nentoSr r«pr* Vlada-je na svoji seji odobrila zakonski načrt za dodelitev 7 milijard za gradnjo cest na Sardiniji; letos bodo porabili 1 milijardo, ostalih 6 pa v prihodnjih 4 letih. M -nistri so pooblastili Gonello, naj kot minister za reformo uprave sestavi predlog na podlagi poročila, ki ga je podal na današnji seji na podla mnenj ostalih članov vlade. V zvezi s pripravami na tridentinski kongres je govoril danes Fanfani demokr-ščanskim ženam v Riminiju-Na zborovanju so predvsem poudarili pspeh, ker jim je uspelo organizirati nadaljnjih 80 000 pobožnih žena v stranko. Vatikanski «Osservatore Romano« pa je napadel tiste katolike, ki bi hoteli sodelovati " socialisti, češ da je socializem nasproten veri. predvsem pa da je nasproten sedanjemu socialnemu redu. List trdi. da z italijanskimi socialisti verjetno ne bo mogoče urediti odnosov s cerkvijo tako. kot so urejeni v drugih državah, kjer eo socialisti na oblasti. Takšno pisanje vatikanskega glasila se ocenjuje kot papeževo prepoved sodelovanja s socialisti ne glede na njihove odnose s komunisti. Hkrati pa se poudarja, da je članek izraz predkongresne zmede v katoliških vrstah zaradi možnosti, ki se odpirajo, potem ko bo dosežena socialistična enotnost. Po drugi strani je tudi jasno, da hoče Vatikan vplivati na sklepe kongresa v Tridentu, ki naj Zunanji ministri se pripravljajo na razpravo o Suezu v Varnostnem svetu Prihodnja seja bo v petek - K. Popovič poudarja, da je s skupnimi konstruktivnimi napori mogoče najti konkretne oblike sodelovanja V ponedeljek konferenca o združenju koristnikov - Ameriška bojna ladja plula skozi prekop - Posojilo Mednarodnega sklada Egiptu pa za sodelovanje z močno socialistično stranko. Segni je danes sprejel predstavnike CGIL in sindikata italijanskih železničarjev včla njenih v CGIL, poslanca Bi-tossija in Lizzadrija, senatorja Massinija in De Blasija, s katerimi je nadaljeval razgovore o železničarskem sporu. Segni je ponovil, kar je že izjavil predstavnikom ostalih sindikatov. Sindikalisti pa so izjavili, da si pridržujejo proučitev položaja na podlagi lestvice za nove dodatne kompetence. ki jo bo predložil Segni sele jutri in ki predstavljajo za proračun izdatek 6 in pol milijard lir. Nehru obišče ZDA decembra NOVI DELHI, 28. — Urad-ni predstavnik je sporočil, da bo Nehru obiskal ZtDA letos decembra, dodal pa je, da dan in trajanje obiska ni-ita bila .še določena. Nehru se je danes vrnil z letalom v Novi Delhi iz Sau-dove Arabije. Ob povratku ni hotel predstavnikom ti-ska dati nobene izjave. »Pl:kazaia šfroka artinovo po- j bi se odločil rajši za enobarv lno demokristjansko vlado Isot RIM 28. — Konec leta 1955 je bilo zavarovanih za pri mer bolezni pri INAM 16 mi-lijonov 621.000 oseb. Temu je treba dodati 3 milijone upokojencev zaradi invalidnosti in starosti ter njih cružin-fk ih članov. Število zavarovanih pri INAM je v primeri z letom 1946 narastlo za 3,376.000. NEW YORK, 28. — Uradno javljajo, da se bo Varnostni svet ponovno sestal v petes prihodnjega tedna ob 20. uri in začel razpravo o Sueškem prekopu. Agencija za Srednji vzhod javlja, da bo egiptovski zunanji minister Favzi verjetno odpotoval v ponedeljek v New York, kjer bo vodil egiptovsko delegacijo v Varnostnem svetu Jordanski poslanik v Kairu je izjavil, da bodo verjetno v. kratkem sklicali konferenco vladarjev in predsednikov arabskih držav. Kakor javljajo, bodo v New York prišli tudi zunanji ministri ZDA. Anglije in Fran; cije; verjetno tudi sovjetski zunanji minister. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je odpotoval danes iz Beograda z letalom v New York. «Mi bomo najaktivneje podprli vse predloge in pobude, ki bodo usmerjene k _ mirni rešitvi sueškega, vprašanja,« je poudaril Popovič pred odhodom in je izrazil upanje, da bodo tudi zastopniki dr; žav, ki so v sporu, delovali v tej smeri, kajti samo tako je mogoče doseči stvarno in trajno rešitev. «V ognju politične borbe, ki se je razvila ob izbruhu sueške krize je nadaljeval Koča Popovič, so se uporabljale ostre besede, storjeni so bili škodljivi koraki in zavzeta ekstremna stališča. Sedaj je potrebno s skupnimi konstruktivnimi ak cijami vrniti pVoblem na nje govo pravo vsebino ter s pripravljenostjo na pogajanja in sporazum premagati sedanji položaj, ki povzroča resne skrbi. 7,a to so vsi objektivni pogoji. Upati je. da se bodo ustvarili tudi subjektivni pogoji. Vsi se namreč stri-njajo, kot je včeraj izjavil Nehru, da je Sueški prekop sestavni del Egipta in da mora biti ta mednarodna pot odprta ladjam vseh držav. Potemtakem ni razloga, da se ne bi s skupnimi konstruktivnimi napori našle konkretne oblike sodelovanja, ki bi temeljile na splošnem soglasju.« Popovič se bo ustavil nekaj dni v Parizu, kjer se bo raz-govarjal z jugoslovanskimi veleposlaniki v Franciji, Angliji. Belgiji in Holandski. Kakor javljajo iz Pariza, so včeraj pripravili načrt fran cosko-britanske resolucije za Varnostni svet, ki so jo ta koj predložili ameriški vladi proučitev, preden poizvedujejo za mnenje drugih članov Varnostnega sveta. Anglija in Francija skušata doseči odobritev resolucije, ki naj bi potrdila načelo med narodnega upravljanja Sueškega prekopa. Medtem pa se v Parizu še dalje širijo vesti o tajnih francosko-britanskih načrtih v zvezi s Suezom. S tem v zve zi pa odgovorni krogi ne da jejo nobenih izjav. Moskovska «Pravda» komen tira francosko-britanske raz govore s člankom pod naslovom «Kaj se skriva za fran-cosko-britansko solidarnostjo? «Obrnitev na Varnostni svet, piše list, je samo diplomatski manever. Ti dve dr žavi pošiljata na primer svoje čete na področje Sueškega prekopa in grozita, da bosta zadušili Egipt z gladom, ter pozivata Varnostni svet, naj ju brani proti Egiptu, ki da jih je užalil, Nihče ne more verjeti, da bi francosko-bri-tanski sporazum, ki je naper- jen proti Egiptu, pošiljanje čet na Ciper in drugi taki ukrepi imeli kako zvezo z okrepitvijo mednarodnega sodelovanja. Sedaj kakor prej terja pravi interes francoskega ljudstva mirno in pravično rešitev mednarodnih sporov in utrditev miru na Bližnjem vzhodu.« Foreign Office pa javlja, da se bo konferenca o ustanovitvi združenja koristnikov Sueškega prekopa začela v ponedeljek. Na konferenci bodo sodelovali veleposlaniki udeleženih držav. Ni še znano koliko držav je sedaj sporočilo uaeležbo. Švedsko zunanje ministrstvo je danes javilo. da je Švedska sklenila pridružiti se združenju koristnikov prekopa . Japonsk i vlada, ki se je danes sestala, pa se ni še odločila. Po seji je zunanji minister Šigemicu izjavil, da se bo Japonska morda udeležilš londonske konference, vendar pa si pridružuje sleherno odločitev glede pristopa v združenje koristnikov. Angleški veleposlanik v Tokiu se je v zadnjih 48 urah dvakrat zglasil v japonskem zunanjem ministrstvu in skušal doseči japonski pristanek. Zunanji minister Sigemicu pa se je danes razgova.-jal z ameriškim in indijskim poslanikom. Domnevajo, da bo konferenca trajala več dni. Glede držav, ki so že sporočile pristop v združenje koristnikov, ne daje britansko zunanje ministrstvo pojasnil. Na splošno pa se opaža, da je večina držav, ki so javile svoj pristop naklonjena pogajanjem. Tudi pristop Švedske, ki je bil danes javljen, pomeni, da bodo te države skušale delovanje združenja usmeriti k pogajanjem. Sicer pa je aanes sam angleški prometni minister Watkinson izjavil, da bi množična usmeritev prometa okoli Afrike pomenila hude žrtve za mnoge države. Dejal je tudi, da okoli 60 odstotkov ladij, ki danes uporabljajo prekop, ne plačuje tranzitnih pristojbin Egiptu. Države, ki plačujejo Egiptu skupno okoli 40 odstotkov vseh pristojbin, so: Liberija 12 odst., Italija 8 odst., Panama 7 odst.. ZDA 3 odst., Zahodna Nemčija 2 odst. Zdi se, da se ta odstotek ne bo dosti znižal in da bo večina teh držav še dalje plačevala Egiptu. Današnji «Times» se sprašuje ali bi nadaljnje gospodarske sankcije proti Egiptu lahko imele pozitivne rezultate: «Egipt bi lahko imel, ka kor mnogi mislijo, pred sebo težavno razdobje. Toda v Kairu so mnenja, da je zelo neverjetno. da bi Egipt lahko se je razgovarjal z libanonskim poslanikom. Medtem javljajo, da bodo jutri podpisali v Kairu sporazum za nakup 200.000 ton sovjetskega žita. Prvi sporazum za nakup enake količine žita je bil sklenjen avgusta letos. V Wa-shingtonu pa je predstavnik Mednarodnega denarnega sklada sporočil, da je ta sklad dovolil Egiptu posojilo 15 milijonov dolarjev. Posojilo je v celoti krito s pologom E-gipta v zlatih dolarjih pri tem skladu. Posojilo bo Egipt uporabil za nakup žita v Kanadi. Vrniti se mora v treh letih. Obresti znašajo 0.50 odstotkov. Menili na pomni ne Koieie tev podpredsednika, ker je kritiziral sečanji režim. John Cang je nedavno napadel predsednika Singmanrija in kritiziral njegovo politiko. ((Korejsko ljudstvo, je izjavil med drugim, živi v revščini in terorju pod sedanjim režimom« Novi atentati na Cipru hkrati zvedelo, da verjetno ne bo v jugoslovanskem tisku nobenega komentarja najmanj še dva ali tri dni. Isti dopisnik je zvedel iz vodilnih krogov Zveze komunistov Jugoslavije, da je vest z Dunaja o tem, da je predsednik Tito odšel v Sovjetsko zvezo, da bi branil prvega tajnika KP ZSSR Hrušče-va v nekem postopku v okviru KP ZSSR, proizvod novinarske domišljije. Nihče od vodilnih ljudi Zveze komunistov Jugoslavije ne ve ničesar o takšnem postopku proti Hruščevu in tudi ne o kakršnem koli drugem postopku. Istemu dopisniku je bilo rečeno, «da bosta Tito in Hruščev nadaljevala tudi na obali Črnega morja razgovore, ki zadevajo samo notranja partijska in predvsem ideološka vprašanja, pri čemer Tito lahko Hruščevu in drugim sovjetskim voditeljem precej pomaga; Tito je odšel verjetno v SZ zaradi razgovorov tudi z drugimi sovjetskimi voditelji.« Dopisnik ((United Press« piše dalje, da isti jugoslovanski krogi ((zanikujejo možnost kakršne koli obtožbe proti Hruščevu. vendar pa da j možen obstoj nekih težav s stalinističnimi elementi v par-tijskih vrstah«. Predsfavnik omejnenih krogov je končno izjavil, da je «list, ki je objavil takšne vesti, pač preveč naklonjen senzacijam n je zato ponatisnil informacije ki nimajo nobene podlage«. Isti dopisnik poroča končno. da se «v Beogradu širijo vesti, da namerava Hruščev na prihodnjem sestanku centralnega komiteja KP ZS-SR predložiti v razpravo nova ideološka vprašanja, ter da je Tito odšel v SZ zaradi obravnavanja teh predlogov Hruščevom in tudi z drugimi sovjetskimi voditelji« Dopisnik Anse pa poroča da v Beogradu domnevajo, da se bo maršal Tito vrnil Jalte 4. oktobra. Kmalu zatem bo namreč sprejel bolgarsko delegacijo, ki jo vodi glavni tajnik bolgarske KP Živkov ' am CK KPI Longa in zatem delegacijo romunske KP. liti dopisnik pravi dalje, da e neki predstavnik ZKJ 0-menil nasprotja, ki so nastala zadnje mesečo zaradi jugoslo-anske pobude, da temeljito diskutirajo s partijami držav Vzhodne Evrope o vprašanjih, ki nastajajo v zvezi z iska- njem poti posameznih držav v socializem. ((Sovjeti, je baje izjavil 0-menjeni predstavnik, nam očitajo, da bi razne partije, če bi sledile našemu zgledu, zašle v anarhijo Mi pa bi hoteli z večjo pravico k {emu pripomniti. da kljub novim horizontom z večjim kritičnim duhom, ki jih je odprl XX. kon-g-es, vidijo oni še dalje svet razdeljen enako kakor prej na dva nasprotna tabora: vse črno na eni strani in vse belo &?. drugi, in s tem dokazujejo. da so še vedno okuženi z boleznijo dogmatizma.« Mollet in Pineau danes v Bonnu BONN. 28. — Mollet in zunanji minister Pineau bosta skupno z nekaterimi funkcionarji zunanjega ministrstva prišla jutri v Bonn in se bosta zvečer vrnila v Pariz. V Bonnu se bosta Mollet in Pineau razgovarjala z Adenauerjem o Posarju, o mednarodnem položaju in o zadnjih Adenauerjevih predlogih o evropski zvezi. SEUL, 28. — Podpredsed- nik Južne Koreje John Cang je bil danes ranjen, ko je neki atentator dvakrat ustrelil proti njemu. Atentator je bil takoj aretiran. Atentat je bil izvršen v seul-skem gledališču med kongresom demokratske opozicijske stranke. Cang je pravkar zaključil svoj govor pred 900 delegati, ko je neki moški, ki je sedel v prvi vrsti, dvakrat ustrelil proti njemu in ga ranil v levo roko. John Cang je voditelj opozicijske demokratske stranke in je bil maja letos izvoljen za podpredsednika republike. Kakor je znano, je bil Cang do volitev skrit, ker so mu Singmanrijevi pristaši grozili s smrtjo. Atentat na voditelja opozicije sledi resoluciji, ki jo _je izglasovala korejska skupščina, p katero zahteva odstavi- NIKOZIJA, 28.. — Ciprski guverner je danes odredil v grškem delu Nikozije p"olicij-sko uro zaradi dveh atentatov, pri katerih sta bila danes zjutraj ubita dva angleška vojaka. Po še nepotrjenih vesteh, sta bila nocoj baje ubita druga dva angleška vojaka, eden pa ranjen, na poti Kyrenija-Nikozija. Svet grške etnarhije je danes protestiral zaradi aretacije glavnega tajnika etnarhije Kranidiotisa in zaradi nadzorstva nad škofom An-thimosom iz Kitiuma. Kar se tiče neodvisnosti otoka, je svet ponovno poudaril, da je nadškof Maka rios edina kvalificirana oseba za pogajanja. Končno je svet izrekel upanje, da bo Grčija predložila ciprski spor Varnostnemu svetu OZN. IMui spel izvoljen za predsedniku KP PEKING, 28. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je bil predsednik republike Mao-cetung ponovno izvoljen za predsednika centralnega ko miteja kitajske KP- Parlamentarci FLRJ v Braunschvveigu BONiV 28. — Delegacija ljud. ske skupščine FLRJ pod vodstvom predsednika Moše Pija-de je prisostvovala danes plenarni seji Bundestaga. Predsednik Bundestaga dr. Ger-stenmeyer je ob tej priliki pozdravil zastopnike jugoslovanske zvezne skupščine in Zaželel prijetno bivanje v Zahodni Nemčiji. Hkrati se je dr Gerstenme.ver zahvalil za gostoljubnost, ki jo je uživala delegacija Bundestaga med svojim obiskom v Jugoslaviji. Po štiridnevnem bivanju •’ Bonnu je delegacija zvezne skupščine odpotovala danes v Bruunschweig VARŠAVA, 28. — Agencija PAP javlja o ((likvidaciji vohunske organizacije v službi Velike Britanije, ki jo je vo: dil neki poljski birokrat, ki je imel dostop do važnih državnih tajnosti«. Agencija dodaja. da so bili štirje člani te organizacije aretirani. Med njimi je en švicarski državljan. IZJAVE OBTOŽENCEV na poznanjskem procesu Zasliševanje prič - Aretirani štirje policisti, ki so obtožence pretepali POZNANJ, 28. — Danes se je nadaljeval proces proti trem obtožencem z zasliševanjem prič. Onramba je postavila številna vprašanja. Sodnik je enemu od obtožencev dovolil tudi, da je podal izjavo s katero je pobijal trditve neke priče. Na jutranji razpravi je bilo zaslišanih 10 prič. Govorile so o umoru vojaka, za- radi katerega obtožujejo tri obtožence. Na splošno ni bilo pričanje v korist trem obtožencem. Medtem je državni pravdnik sporočil, da bodo nekateri policijski agenti, ki so nasilno ravnali z obtoženci med zasliševanjem, postavljeni pred sodišče. Sporočil je, da so zaslišali 10 policijskih agentov, od katerih so štiri aretirali. Poleg tega so Maroški sultan bo posredoval za rešitev alžirskega spora? Sultanov sin Mulaj Hasan v Parizu ■ Komentarji pariškega tiska PARIZ, 28 — Sin maroškega sultana princ Mulaj Hasan je prispel včeraj v Pariz skupno z zunanjim ministrom Balafrejem. Mulaj Hasan je zanikal, da prinaša pismo maroškega sultana za predsednika francoske republike. Mulaj Hasan bo v Parizu proučil možnosti za maroško posredovanje v alžirskem sporu. H. . Pariški tisk se danes ob resno" ponižali z gospoaarsKi- j širno bavi z možnostjo ma- « 1 - 1 . . J., 1: * - 1 . I 1- „ »t op o n 1 o \r n 17lr- mi ukrepi, ki bi se dali težko roškega posredovanja v alžir-izvajati in ki bi za Zahod že 1 skem sporu, samo v poizkusni fazi lahko #Obisk sultanovega sina v mnogo več stali kakor bi bila njihova vrednost.« Iz Port Saida pa poročajo, da sta danes dva ameriška torpedna lovca sredozemskega brodovja plula po Sueškem prekopu pod vodstvom egiptovskih pilotov. Ameriški konzulat je zahteval od egiptovskih oblasti, naj ladjam ne dodelijo pilotov, ki prihajajo iz vzhodnoevropskih držav. Iz Ne\v Yorka sta včeraj odpotovala druga dva ameriška pilota, ki -ta ponudila službo v Sueškem prekopu. Današnji dan je bila v Kairu manjša diplomatska dejavnost. Zunanji, minisfcr Favzi Parizu, piše «Humanite», je vsekakor zanimiv, ker ta prihaja kmalu po govoru, ki ga je maroški sultan imel v Ouj-di in v katerem je ponudil svoje posredovanje.« Tudi »Liberation« poudarja dejstvo, da «sultan pošilja svojega sina v Pariz«. »Sprejeti moramo vsako priložnost, dodaja list, za začetek pogajanj. Maroški sultan lahko napravi veliko uslugo Franciji. Predlaga ji rešitev, da pridemo iz slepe ulice, v katero sta nas spravili ,pomir-jenje’ in Lacoste.« Tudi «Franc Tireur« je istega mnenja in dodaja, da ne gre zanemarjati tako drago- cenega prispevka. • «Parisien Libere« in «Auro-re» pa nasprotujeta sultanovemu posredovanju, medtem ko «Combat» razmotriva predvsem o »vzrokih«, ki navajajo sultana, da predlaga sv.i-je posredovanje, in piše: ((Rešitev alžirskega vprašanja, ki bi se deloma dosegla z maroškim posredovanjem. bi imela v očeh sultana veliko prednost, da se Severna Afrika odtegne vsaki egiptovski pobudi. Odpravila bi gotovo hipoteko in bi severnoafriški diplomaciji omogočila, da se uveljavi izven odvisnosti od Arabske lige. In maroški sultan bi v notranjosti svoje dežele imel od svojih pobud veliko politično korist.« V Parizu so sprejeii maroško pobudo z zanimanjem in pozornostjo posebno glede na osebni ugled maroškega sultana pri alžirskih nacionalistih. NeKatere nespravljive in ostre kritike te poteze se slišijo samo iz skrajno desničarskih, kolonialističnih krogov. O alžir-kem vprašanju je razpravljalo tudi vodstvo vladne socialistične stranke, ki se je zbralo pod predsedstvom predsednika Guya Molleta. Več članov je ostro grajalo politiko generalnega guvernerja in zahtevalo, da se vlada strogo drži sklepov strankinega kongresa v Lillu, ki je priporočil ((pogajanja z zastopniki tistih sil, ki se bore v Alžiru proti Franciji.« Čeprav s sestanka ni bilo objavljeno nikako sporočilo, trdijo, -ia je predsednik vlade zastopal enako stališče. Pogajanja. kolikor bi do njih prišlo, naj bi omogočila mirno rešitev spora in privedla do trdne skupnosti med Alži-rom in Francijo. Stališče alžirskih nacionalistov je bilo po drugi strani brezpogojno za popolne neodvisnost in to je kakor pravijo, onemogočilo sleherne stike za začetek pogajanj. Želja vlade in skoraj vseh parlamentarnih strank, da b: rešili alžirski problem pred zasedanjem skupščine OZN da bi se tako izognili splošni mednarodni obsodbi francoske politike v Alžiru, kakor se je zgodilo lani, je kakor je kazno, vplivala na pripravljenost francoske vlade, proučiti neposredno pobudo Maroka i za posredovanje. bili nekateri premeščeni. V drugi dvorani istega sodišča pa se je nadaljeval proces, ki se je tudi začel včeraj proti skupini 9 obtožencev. Obtoženi so, da so spremenili delavske demonstracije v upor, s tem da so napadli zapore in sedež policije, se polastili orožja ter s streljanjem zakrivili več človeških žrtev. Zasliševanje prvega obtoženca, 21-le‘nega Stanislawa Ja-vvoreka je trajalo dve uri. Izjavil je, da je med neredi slišal vzklike «živeli Rusi«, ((Hočemo svobodno Poljsko« in »Hočemo kruha«. Med demonstracijo na glavnem mestnem trgu je nekdo pozval množico, naj napade zapor, in to se ie tudi zgodilo. Obtoženec je izjavil, da je bilo poslopje ze v plamenih, ko je on prišel tja. V kuhinji zapora je Jasvorek pojedel nekaj jajc in druge hrane. Ko je zapustil zapor, je srečal neko žensko, ki mu je rekia, da policija strelja ter ubiva ženske in otroke. Odšel je v sosedno hišo. od koder so nekateri streljali na sedež policije. Neki neznanec mu je dal samokres in mu rekel, naj skuša streljati. Streljal je približno pet minut. Ko ga je sodnik vprašal, čemu je streljal, je obtoženec odgovorii: iiZato da sem delal nered.« Na vprašanje branilca je izjavil, da je streljal na slepo, ne da bi kam meril. Neki moški mu je nato dal lahko strojnico, ki jo »je on nesel na drugo stran ceste. ni pa z njo streljal. Drugi obtoženec, 21-letni Ludvcik Wierzbicki. ki je obtožen, da je streljal proti sedežu policije, je pripovedat, kako se je skupno z drugimi petimi civilisti polastil nekega tanka in streljal proti sedežu policije. Pozneje je streljal tudi z avtomatično pištolo iz bližr.je hiše. Obtoženec Lukasz Piotrovv-ski je priznal, da je med neredi vozil neko vozilo ki se ga je polastila skupina oseb. Dodal pa je, da je to napravil, ker mu je ugajalo krmariti, in tudi zato ker se ni zavedal, da je vmešan v upor. Obtoženec je dvakrat peljal avtomobil, na katerem so bili demonstranti, do zaporov. Obtoženec Stanislav Kaufman je izjavil, da se je iz radovednosti približal demonstrantom in se je dan pozneje demonstracij tudi udeležil. Od nekega neznanca je dobil puško, si pa je ni uporabljal. Izjavil je tudi, da so na sedežu policije z njim slabo ravnali. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 22,6, najnižja 15,9. o*> 17. liri 21,4, zračni tlak 1018,9 stanoviten, veter 5 km. nebo 3 desetin« pooblačeno, morje lahno razgibano, temperatura morja 21,3 IPj 1 Danes, SOBOTA 29. septembra Mihael, nadan.. Stojan Sonce vzide ob 6.00 ini zab» 17.50 Dolžina dneva 11.50. n" vzide ob 0.09 in zatone <* *’• ■ Jutri, NEDELJA 30. septembra Hieronim, c. ut. Jakiča OB LETNEM OBRAČUNU DELAVSKIH ZADRUG DELAVSKE ZADKUSE MORAJO neposredno upravljati dlani Se vedno odloča o tej veliki zadružni ustanovi tržaških delavcev odbor, ki so ga imenovale oblasti Upravni odbor Delavskih zadrug je objavil naslednji obračun za lansko poslovno leto: 1 milijardo 122 milijonov 2683 lir aktive in 1 milijardo 120 milijonov 168.451 lir past-ve (vključno zadružni kapital m rezerve). Cisti dobiček je znašal 1 milijon 834.232 lir. Blagajniški obračun pa je bil naslednji: 295 milijonov 239.579 lir dohodkov in 293 milijonov 405.347 lir izdatkov (bremena in amortizacije). Nadalje u-pravni odbor Delavskih zadrug obrazložuje posamezne, pcstavke in ugotavlja, da je ;z obračuna razvidno, da se poslovno leto 1955 predstavlja z ugodnimi postavkami, čeprav je bila uprava v preteklem letu obremenjena z visokimi stroški za osebje (povišanje draginjske doklade in razni socialn1 in drugi prispevki). Poročilo upravnega odbora ugotavlja tudi, da je premoženjsko stanje Delavskih zadrug zadovoljivo in da je trgovska aktivnost dala pozitivne rezultate s povečanjem prodaje blaga Kljub vsemu temu, nadaljuje upravni odbor, pa se je čisti dobiček sorazmerno z letom 1954 povečal samo za 41.035 lir. To naj ponovno dokazuje, da pri tem poslovanju ne gre za špekulativne namene, ampak samo za koristi členov, ki jim nudimo blago po najnižjih ce- Za Miški O rotacijskem fondu, ki naj služi utrjevanju in razvoju tržaškega gospodarstva, je bilo že mnogo pisanega, tako da pozna ze vsak povprečen Tržačan, ki se zanima za javne zadeve, tudi to ustanovo. Malokdo med tržaškimi Slovenci ve, da ustvarjamo Pudi mi poseben «rotacijski skladu, ki pa slu~i našemu kulturnemu programu, ki podpira izobrazbo naše visokošolske mladine. Dijaška Matica po svojih pravilih namreč me daje vi-sokošolcem štipendij, temveč dolgoročna brezobrestna posojila. S temi posojili c-mogoča Dijaška Matica študentom študij, obenem pa si zagotovi, da bo podpiranec kasneje, ko bo dovršil šolanje in si bo ustvaril svojo gospodarsko eksistenco, posojeni denar v primernih obrokih vrnil, da bo zopet na razpolago drugim študentom, ki bodo potrebovali pomoč. Posojila viso-košolcem daje Dijaška Matica na menice. Tako se bo sčasoma, ko bodo podpiranci • visokošolci doštudirali, zbral primeren krožni fond. Sedaj pa smo sele na začetku. Le nekaj podpirancev je doštudiralo jn pričelo vračati svoj dolg. Sčasoma, ko bo več diplomiranih visokošolcev in ko se bodo vračila stekala pri Dijaški Matici v večji meri, bo visokošolski fond zadostoval sam sebi. Ker sedanja prva vračila ne zadostujejo za kritje letošnjih podpor vi-sokošolcem, mora Dijaška Matica vlagati v ta «krožni fond» ncva sredstva. Ali bo Dijaška Matica zmogla izvršiti to svojo nalogo, je odvisno samo od zavednosti in radodarnosti naših rojakov. 7.ato pozivamo vse rojake, kjerkoli ste. doma na Tržaškem ali razseljeni po širnem svetu, da se ob vsaki priliki spomnite s primernim darom «Dijaške Matičen' (Djavlja glasilo Delavskih zadrug «Zadrugar», pa je objavljeno naslednje poročilo: «Z odlokom z dne 17. aprila 1956 je generalni vladni komisar dal upravnemu odbora Delavskih zadrug pooblastila rednega občnega zbora članov, da lahko sklepa o odobritvi obračuna za leto 1955, razdelitvi dobička itd.n Zadnja dva odstavka, ki ju objavljamo v narekovajih, sta značilna za sedanje stanje Delavskih zadrug Poročilo, ki ga objavlja upravni odbor, je lepo sestavljeno, obvešča člane o napredku Delavskih zadrug, o veliki vlogi, ki jo -majo Delavske zadruge pri u-ravnovešenju cen in o mnogih drugih lepih stvareh, s katerimi bi se lahko vsak član ču-t l ponosnega na svojo zadružno ustanovo. Toda to je vse premalo. 17.000 članov se ne more zadovoljiti z navadnim poročilom, objavljenim v «Zadrugarju». To priznava u-pravni odbor sam, ko ob zaključku poročila pravi, naj «občm zbor članov odloči c razdelitvi dobička«. Toda občnega zbora članov ni bilo že desetletja. Namesto občnega zbora odioča o tej veliki zadružni ustanovi tržaških delavcev odbor, ki je bil imenovan od državne oblasti. Zato člani Delavsjdh zadrug ne morejo biti zadovoljni in hkrati ne morejo potrditi nobenega proračuna ali razdelitve dobičkov čl niso neposredno zastopani v upravnem odboru z ljudmi, ki so jih sami izvolili na občnem zboru. Zaradi tega ponovno poudarjamo, da je dolžnost vladnega komisariata, da napravi enkrat za vselej konec temu krivičnemu in protidemokratič-lemu stanju v Delavskih zadrugah in da vrne članom pravico do odločitve o tej velik' zadružni ustanovi, ki je njihova last. Vpisovanje članov v CGIL Glavni odbor Nove delavske zbornice CGIL je na svoji zadnji seji v sredo odobril sklep izvršnega odbora, da 1. oktoora začnejo izdajati izkaznice za leto 1957. Glede na to. da se izkaznice CGIL v Italiji izdajajo vsako drugo leto in da so lani v Trstu izčali posebne izkaznice, bodo letos na našem ozemlju izdajali izkaznice samo za leto 1957, tako da bo glede tega v letu 1958 v Trstu enako kot v drugih pokrajinah Italije. Glavni odbor vabi tajništva vseh strok, naj čimprej uredijo vse potrebno za vpisovanje novih članov in iaz-delitev izkaznic že vpisanim delavcem. V oktobru več rednih pomorskih zvez žaške redne pomorske zveze in bo iz Trsta odplulo 1.08 ladij, medtem ko je v istem mesecu preteklega leta odplule 89 ladij. Zlasti je pomembna okrepitev redne proge proti Daljnemu vzhodu, na kateri bo v tem mesecu prvič odplula Lloydova ladja «Agostino Belentani«. Ze sedaj se predvideva ugoder, uspeh te proge, saj je ve» razpoložljiv prostor omenjene ladje že rezerviran za prevoz železa, tkanin in drugega raznega blaga. Ista agencija istočasno prinaša pojasnilo turške pomorske družbe, k1 vzdržuje zvezo med Turčijo in Jadranskim morjem. V tem pojasnilu se zanikajo vesti, da so v Trstu nastale težave pri razkladanju in nakladanju in se poudarja da je proga zelo dobro uspela in da nameravajo nanjo postaviti nove ladje. Sožalje tržaških delavcev ob smrti pro[. Calamandreija Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL je ob smrti naprednega političnega voditelja prof. Piera Calarrtan-deija poslalo v imenu članov Nove delavke zbornice CGIL sožalno brzojavko družini pokojnika ter tržaški sekciji U-nita popolare. Poročilo CK KPTO o združitvi s KPI Centralni komite KP-TO je i2dal poročilo v zvezi z raz-pravp o ustanovitvi v Trstu avtonomne federacije KPI, t katerem pravi med drugim: «15. in 20. septembra sta bila dva sestanka centralnega komiteja, na katerima se je razpravljalo o vprašanju spremenitve Kp-TO v avtonomno federacijo KPI. Razprave so se udeležili številni člani centralnega komiteja, ki se je zaključila s soglasno sprejetim; sklepi. Centralni komite je pooblastil tajništvo, naj sestavi dokument, v katerem naj bodo navedeni vzro-ki, ki so dovedli do tega, da je KP-TO načela razpravo o svoji spre-menitvi v avtonomno federacijo KPI. Člani centralnega komiteja so se obvezali, da bodo storili vse, da se to spremenitev čimprej doseže na osnovi obširnega posvetovanja z vsemi tovariši, s prepričevalno, potrpežljivo in podrobno akcijo. »...Različna mnenja o spre-menitvi tržaške partije v avtonomno federacijo KPI morajo predstavljati osnovo razprave, ki ima za cilj dosego enotne rešitve, in ne smejo-v nobenem primeru predstavljati predmet razdvojenosti. Tudi o jugoslovanskem vprašanju, glede katerega se je iz različnih razlogov razvila živahna razprava, tovariši morajo razpravljati mirno in v medsebojnem spoštovanju mnenj. Vsak tovariš ima pravico, da svobodno in brez strahu izrazi svoje mnenje o preteklosti, o jugoslovanski poti v socializem, o odnoša-jih, ki naj bi morali obstajati med našo partijo. Zvezo komunistov Jugoslavije in Neodvisno socialistično zvezo, ne da bi to predstavljalo osnovo za pristransko tolmačenje in za razdvojenost naše partije!« NAKAZILO VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARIATA Denarni prispevki kmetovalcem za izboljšanje kmetijstva Prispevki se nanaša/o na melioracije, sadjarstvo, vinogradništvo, cvetličarstvo in živinorejo Za tekoče finančno leto je generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje odobril določeno vsoto, iz vat3re bo Pokrajinsko kmetijsko naci-zorništvo nudilo prispevke za nekatere važne Dobuče, nanašajoče se na izboljšanja in povečanja krajevne proizvodnje. V ta namen bodo dani: 1. Prispevki (ki lahko dosežejo največ 38 odst. izdatkov, upoštevajoč važnost, potrošnjo in korist objekta) za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve) in za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja in za ustvaritev novih setvenih površin). Kmetovalci, ki nameravajo izvesti omenjena dela in se poslužiti zakonitega prispevka. morajo vložiti začevno prijavo pri oddelku za zemeljska izboljšanja Pokrajinskega kmetijskega nadzorniš-tva v Trstu, Ul. Ghega 6-1., soba št. 6, tel. 3-51-56. Rok za prijave zapade: a) 31. oktobra letos za razna kmetijska poslopja, za namakalne naprave in njih priključitve itd.: b) 28. februarja 1957 za zemeljske spremembe in razne zasaditve. Kmetijsko nadzorništvo bo v vsakem primeru obvestilo zainteresiratica o možnosti podelitve prispevka, nakar bo lahko predložil prošnjo, o-premljeno s potrebnimi dokumenti. PROTESTNO PISMO USLUŽBENCEV ACEGAT V ponedeljek stavka kamnosekov zaradi odklonitve njih zahtev Kamnoseki bodo stavkali od 7. ure zjutraj v ponedeljek do 7. ure zjutraj v torek - Uslužbenci AUEGAT obtožujejo župana, da ni izpolnil obljube Kot poroča tržaška gospodarska agencija ASTRA, se bodo v oktobru izboljšale tr- ske uprave pri rešitvi spora Včeraj smo poročali, da med kamnoseki in delavci, ki so zaposleni v kamnoseški industriji, spet vre zaradi nerazumevanja in odklonilnega stališča delodajalcev do njihovih zahtev. Sinoči pa so delavske organizacije sporočile, da bodo kamnoseki in delavci v kamnoseški industriji stavkali v ponedeljek od 7. zjutraj do 7- zjutraj v torek. Kakor je znano, so delavci te stroke stavkali pred dnevi dve uri, a ni nič zaleglo. Spričo tega so zdaj sklenili stavkati 24 ur za dosego stalne nagrade za proizvodnjo v znesku 10 odst. plače, za u-stanovitev menz in izplačilo zadevne odškodnine ter dodelitev 2 delovnih oblek na leto. Včeraj smo podrobno pisali o vprašanju uslužbencev Acegat in o njihovem nezadovoljstvu zaradi zavlačeva* nja njihove uprave in občin- Včeraj pa so predstavniki o- odpeljali v bolnišnico in med- DVE HUDI NESREČI NA DELU Z zidarskega odra je padel na tla Od žerjava se je odtrgal kos iele/a, ki je priletel delavcu na hrbet Tsh. Nato upravni odbor opozarja na vlogo ki so jo imele Delavske zadruge v zvezi s povišanjem cene olju, kako So na to reagirale in kako so tudi preprečile se večje pov šrnje cene olju, ki je v drugih mestih doseglo mnogo Y’Žje cene. Tudi prodaja blaga se je vrnila na osnovi: dobro blago po pravični tržni ceni. V ta namen so Delavske za-diuge prodajale tedensko al: desetdnevno razne predmete Zal moramo med včerajšnjimi nezgodami na delu zabeležiti dve precej hudi, ki sta doleteli 47-letnega pleskarja Enrica Rediva iz Ul. Calvola in kasneje 26-letnega Andreja Černetiča s Trga Li-berta. Oba so morali pridržati na ortopedskem oddelku, kjer so si zdravniki za sedaj pridržali prognozo. Redivo. katerega so pripeljali v bolnišnico s policijskim avtom, je bil včeraj zjutraj zaposlen pri popravilih v vojašnici pri Sv. Ivanu. Sredi dela na zidarskem odru pa je mož iz neznanih razlogov izgubil ravnotežje in padel s štirih metrov višine na tla, kjer je obležal. Kakor so zdravniki ugotovili, se je delavec močno udaril na spodnji čel hrbtenice in ni izključeno, da ima tudi precej resne kostne poškodbe. Černetiču pa, ki je bil zaposlen v Tržaškem arzenalu V mrtvašnico so v prvih popoldanskih urah pripeljali (udi truplo 77-letne Sofie Del-cott iz Videmske ulice, ki je po mnenju zdravnika umrla zarači srčne kapi pred dvema dnevoma. Starka je stanovala kot podnajemnica pri Giuseppu Azzopardu in ko se je mož včeraj po večdnevni odsotnosti vrnil domov, je našel žensko že mrtvo in o odkritju takoj obvestil policijske organe. beh sindikalnih organizacij o-menjenega podjetja poslali županu Bartoliju pismo, v katerem se pritožujejo, da ni držal obljube, ki jo je dal na skupnem sestanku 11. avgusta. Kakor je znano, je župan tedaj obljubil, da bo poskrbel za to, da bo uprava Acegat dobila pooblastilo za sklenitev nove delovne pogodbe in za izplačilo odškodnine za menzo in to v roku do 15. septembra ali kvečjemu čo 20. septembra. Siddikalni predstavniki so v pismu tudi podčrtali nezadovoljstvo sindikatov zaradi zavlačevanja občinskega u- pravnega odbora, ki je sklenil, da bo o zadevi razpravljal šele prihodnji teden. Sindikalni predstavniki so te dni zaprosili za razgovor z županom, ki pa jim je odgovoril, da jih ne more sprejeti, češ da je prezaposlen. Obenem pa jim je sporočil, da bo zadevo predložil v pretres občinskemu odboru v petek zvečer, to je sinoči. Glede na to je pričakovati, da se bo že danes zvedelo ka j pod robnega o sklepu občinskega upravnega odbora v tej zadevi, ki neposredno zanima uslužbence Acegat, posredno pa vse mesto. Dijak s kolesom v profesorja Do precej hude nezgode je prišlo včeraj malo pred poldnem v Miramarskem drevoredu. ko je 14-letni dijak Rihard Zupančič iz Ul. Can-cellieri vozil s svojim kolesom proti središču mesta. Naenkrat pa se je znašel na tleh: trenutek prej je namreč trčil v 36-letnega profesorja Glauca Castelpietro iz Ul. Carpacci, ki se je med hojo po cesti ob pločniku znašel pred kolesarjem. Vse kaže, da kolesar ni videl pešca, ker so ga sončni žarki za trenutek oslepili. Oba so z rešilnim avtom si je utrlo pet na tržišče blago. ki ga potrošniki niso se poznali. Upravni odbor še posebno poudarja obnovitev nekaterih poslovalnic in otvoritev novih Nadalje poroča, da je bilo lani vpisanih v Delavske zadruge 373 novih članov, medtem ko jih je izpadlo 329. Ob koncu lanskega leta je bilo 17.886 članov, ki so plačali 17.895 deležev po 500 lir. Poleg tega pa so Delavske zadruge pomagale nekaterim levnim članom z brezplačnimi zdravniškimi pregledi, s plačevanjem šolskih pristojbin otrokom in podobno. Hkrat' or je upravn' odbor lani u' stanovil posebne hranilne ktijižice za otroke. Ob zaključku poročila u-I ravnega odbora pa je rečeno: uVpravni odbor predlaga občnemu zboru članov, naj bo cisti dobiček razdeljen na » snovi členu 21, pTv} odstavek zadružnega pravilnika■» pod tem odstavkom poročila upravnega odbora, ki ga hrbet precejšen kos železa ki se je odtrgal od žerjava. Poškodba mora biti precej huda. kajti delavec ob sprejemu v bolnišnico ni mogel skoraj niti premakniti rok. Nenadni smrti zaradi kani 15. t.m. je 4Metni Bruno Feruglio iz Vicolo delle Rose 1, ki se je predal pijančevanju, nenadoma zginil z dama, kamor pa se ni več vrnil. Kljub iskanju, so ga šele včeraj našli mrtvega. Moža to opazili nepremičnega na vrtu Drevoreda R-Gessi. Ko je prišel na mesto policijski zdravnik, je ugotovil, da je smrt nastopila zelo verjetno zaradi srčne kapi, Pokojnika spočetka niso mogli identificirati, ker ni i-mel pri seb, nobenega dokumenta. Toda kaj kmalu so ga agenti na podlagi prstnih odtisov identificirali za Feru-glia. Njegovo truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnic«. ■■'■■mm-,: tem ko so kolesarja pridrža li s prognozo okrevanja v nekaj dneh na opazovalnem oddelku, ro morali profesorja, kateremu so ugotovili globoko rano na čelu, zlom nekaterih zob in lažji možganski pretres, nemudoma poslati na prvi kir. oddelek, kjer so si zdravniki zaradi njegovega stanja pridržali prognozo. -------- Motorist v otroka Zaradi zloma piščali desne noge so včeraj nekaj minut po 12. uri sprejeli na ortopedskem oddelku 8-letnega Luciana Cerviattija iz Ul. T* Luciani, katerega je spremljala v bolnišnico njegova mati. Zenska je zdravnikom izjavila. da se je v Luciana zaletel neki motorist, ki se je sicer ustavil,* se razjezil in dejal, da krivca pade na c-troka tei se nato odpeljal dalje. Mali Cerviatti bo, če seveda ne nastopijo komplikacije, ozdravel v 60 dneh. 2. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 80 odst. izdatkov za nakup trtnih *'ačik in sadnega drevjli. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzorništvo. ki bo tudi skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in da bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov. Naročila za jesensko saditev ve sprejemajo čo 31. oktobra letos, za spomladansko pa do 28. februarja 1957. Za vsa naročila je treba ob naročitvi dati na račun 8 lir za vsako trto in 60 lir za vsako sadno drevo. 3. Prispevki za nakup vrtnic. čebulic tulipanov, hija-cint, iris in narcis v najvišjem znesku 30 od$t. izdatkov, in to kmetovalcem, ki ne večinoma pečajo s cvetličarstvom. Naročila za najmanj 50 vrtnic in 250 čebulic se sprejemajo do 6- oktobra t.l. Ob naročitvi mora prosilec dati na račun 50 lir za vsako vrtnico in 10 lir za vsako čebulico. 4. Prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo znanih kmetijskih strojev v najvišjem znet-ku 25 do 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. novembra letos (cana bo prednost tistim strojem, katere bo posebna komisija smatrala za bolj racionalne in koristne za naše ozemlje). 5. Prispevki za nakup bikcev sivorjave pasme, v najvišjem znesku 50 odst. izdatkov. Zadevne prošnje morajo biti predložene vključno do 1. oktobra t.l. 6. Dodelitev nagrad za dobro vzrejo odbranih teličk do najvišjega zneska 10.000 lir. Prošnje se sprejemajo do vključno 31. gktobra t.l. 7. Prispevek za nakup racionalnih panjev in melitozi-ja (za zimsko krmljenje čebel) v najvišjem znesku 30 očst. izdatkov. Zadevna naročila se sprejemajo do vključno 31. decembra tl. Prošnje za prispevke označene pod točko 2. in naslednjimi je treba predložiti ravnateljstvu Pokrajinskega kmetijskega nadzomištva. Ulica Ghega št. 6-1.. tel. 3-86-73, Vse omenjene ponude in izvedbe potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe 'in ' zač evne pravilnike, s katerimi se kmetovalci" lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nadzorništva. DANES OTVORITEV KONGRESA AVIS V Trstu bodo zborovali italijanski dajalci krvi Združenje je v Italiji zelo razširjeno in z uspehom deluje od 1927. leta - Zanimive izjave o črni borzi s krvjo Novi ameriški konzul v Trsfu Ameriško državno tajništvo je imenovalo za novega konzula ZDA v Trstu Michaela Gannetta, ki je prišel v Trst že v juliju 1955 kot namestnik šefa v tukajšnjem konzulatu. Mr. Gannett bo zamenjal dosedanjega konzula Mr. Sim-sa. V zvezi s kongresom AVIS' (Italijansko združenje prostovoljnih dajalcev krvi), ki bo danes in jutri v Trstu, je t-mel včeraj popoldne predsednik Združenja dr. Formentano tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil zgodovino o-menjenega združenja, ki je nastalo 1924. leta, in poudaril, da je združenje zlasti v povojnem razdobju doseglo pomembne rezultate. O njih priča 54 pokrajinskih sekcij, ki se bavijo z organizacijo delovanja in zlasti 359 občinskih sekcij, kjer je neposredno organizirano dajanje krvi. Prav v zvezi z občinskimi centri je bil po vojni narejen velik napredek, saj je sedaj mogoče 21 dni shraniti kri in ni več potrebna direktna transfuzija od darovalca do pacienta. Kongres se bo pričel danes dopoldne na skupnem svečanem zasedanju, medtem ko bo v nadaljevanju zasedal v dveh ločenih prostorih. V dvorani tržaške trgovinske zbornice bodo zasedali delegati, ki bodo razpravljali o organizacijskih vprašanjih in med njimi predvsem o odnosih med raznimi bolniškimi upravami in občinskimi sekcijami, ker bolnice cesto nočejo vrniti vseh stroškov. Zlasti bo pomembna r«zprava o odnosih med združenjem in državno upravo, saj bo združenje zahtevalo potrebna sredstva za razširitev delovanja zlasti v južnih italijanskih pokrajinah. V tej zvezi je bilo med tiskovno konferenco mnogo govora 0 raznih nepravilnostih, do katerih prihaja pri krvnih bankah, katere organizirajo drugo ustanove. Tako je na primer prečital predsednik protestno pismo iz Firenc, kjer so zahtevali od pacientovih sorodnikov, da pripeljejo 7 dajalcev krvi, drugače pa ne b' naredili operacije. V Rimu pa je prišlo zaradi tega celo do prave črne borze s krvjo, katero plačujejo tudi več ko 25.000 lir za liter. Predsednik je v tej zvezi poudaril, da deluje AVIS po vhoko moralnih načelih in da sodelujejo v tej organizaciji daialci krvi, ki ne prejmejo nobene denarne odškodnine. V dvorani tržaške bolnice pa se bodo sestali zdravniki, ki bodo razpravljali o metodah. tehničnem kadru in dru-gin sličnih vprašanjih. Ob zaključku tiskovne konference je predsednik združenja poudaril, da je vprašanje transfuzije krvi v Trstu drugače urejeno in da je tržaška Krvna banka z uspehom premostila vse težave ter lahko služi za zgled. Hudim poškodbam je podlegel Kljub številnim transfuzijam krvi je komaj 22-letni Pietro Zara iz Ul. sv. Fran- f & Pod novim mostom na Istrski ulici so delavci ACEGAT pričeli odstranjevati tramvajske tračnice. Zborovanje železničarjev Kakor je bilo napovedano, bo jutri z začetkom ob 10. uri na sedežu Sindikata italijanskih železničarjev zborovanje članov tega sindikata z našega področja. Zborovanja, na katerem bodo predvsem razpravljali o organiza-cijskih vprašanjih, se bodo u-deležili glavni tajnik sindikata železničarjev ter aktivisti in voditelji pokrajinskih sindikatov iz Treta in Gorice. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Zapletena zgodba o okradenih strojih 4. novembra 1954 je 44-letni trgovec Giovanni Molino iz Ul. S. Nicolo prijavil policijskim organom 32-letnega trgovca Giordana Stanflja iz Ul. Bonomea, katerega je obtožil, da si je prisvojil njegova dva pisalna stroja vrste Olivetti, ki bi jih moral prodati. Molino je pojasnil, da te je Stanfelj pismeno obvezal, da bo stroja v vrednosti 86 tisoč lir prodal v roku 8 ali 10 dni, kar pa se ni zgodilo in stroja niti ni vrnil. Seveda so policijski organi poklicali Stanflja na zagovor. Izjavil je, ča je po Molino-vem naročilu pisalna stroja izročil nekemu Ginu Miliču iz Kopra, ki bi ju moral prodati v Jugoslaviji. Toda zvedel je, da je bil Milič aretiran, vendar ni znal pojasniti, zakaj. Naenkrat pa je Stanfelj vrnil Molinu oba stroja v najlepšem redu in s tem prisilil moža, da je s pismeno zahtevo sodnim oblastem odtegnil prijavo. Bilo pa je prepozno, kajti obtožbe ni mogel nihče več preklicati in tako bi se moral Stanfelj zagovarjati pred sodiščem, česar pa ni storil. Sodišče se je zato sestalo v njegovi odsotnosti in Stanflja spoznalo za krivega obtoženega čejanja ter ga obsodilo na 20 dni zapora in na 2000 lir globe. Istočasno pa mu je sodišče preklicalo pogojnost neke predhodne kazni. Preds. Fabrio, tož. Amodeo, zap. Urbani, obramba odv. Gaprio. IZPRED SODIŠČA V VINJENOSTI v tramvajskega sprevodnika Čeprav pravi, da je zbežala od doma zaradi moževih groženj, predstavlja tak beg kršitev zakona Ponoči 24. aprila lanskega leta je skupina štirih oseb stopila v Earkovijah na nočni tramvaj št. 32, med njimi je bil tudi 44-letni Giordano Benevoli, ki se je kasneje izselil neznanokam. Vsi štirje so bili nekoliko vinjeni, a Benevoli je bil preko mere. Mož je naenkrat začel pljuvati na tla, kar je razburilo sprevodnika Claučia Baccija, ki ga je resho opozoril na nedostojnost, «Ce ne smem pljuvati po tleh,« je hitro odgovoril vinjeni Benevoli, »tedaj mi ne preostane drugega kot pljuvati v vas.# Ker je rekel, je mož tudi storil. Tramvaj je medtem ^zavozil naprej, a ko se je ustavil pri Rojanu, je sprevodnik izstopil in hotel poklicati nekega policijskega agenta, ki je bil uslužben na železniški postaji. Benevoli je takoj uganil, da mu trda prede, zaradi česar je izstopil tudi on. Ker so mu znanci sleč ili. ni agent našel nobenega in sprevodniku ni preostalo drugega, kot nadaljevati pot. Med povratno vožnjo pa je Batci s presenečenjem in tudi z veseljem opazil, da je Benevoli ponovno stopil v tramvaj in tedaj ni hotel izgubiti ugodne prilike. Kljub temu. da se mu je Benevoli opravičil in obžaloval dejanje, je sprevodnik naprosil dva prisotna agenta, da sta moža identificirala. Sledila je seveda prijava in sedaj tudi sodna razprava, kateri pa Benevoli ni prisostvoval. Po zaslišanju raznih prič pa je sodnik izrekel razsodbo, s katero je odsotnega Benevolija obsodil, pa čeprav pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 2 meseca in 20 dni zapora. * * * Po nenadnem odhoču žene z doma je 61-letni Josip Černigoj iz Ul. del Ponte potrpel nekaj dni in ker je do 5. maja lani še ni bilo nazaj, je vložil prijavo zaradi kršitve družinskih dolžnosti. Po nekaj dneh so 47-letno ženo Marijo Colombin odkrili pri neki družini in jo odpeljali na poveljstvo policije, od koder pa so jo kmalu izpustili s pripombo, da se bo morala zagovarjati pred sodiščem. .Zenska je sodniku obrazložila, da je zbežala z doma zaradi moževih groženj. 26. prila lani ji je zagrozil, da ji bo, če bi jo seveda zvečer še našel doma, zlomil obe nogi. Prestrašena zaradi tega je sklenila ugoditi želji mo-ža. Černigoj pa je zadevo drugače pojasnil: res je, da je bilo med njima precej sporov, a vselej zaradi nepremišljenega vedenja žene. Red. no vsak teden ji je dajal celo plačo, ki bi morala služiti za hrano. Za plačevanje sta novanja pa bi morala služiti vsota, ki sta jo dobivala oddajo sobe v podnajem. A tudi to vsoto naj bi žena zapravljala, zaradi česar se je vedno znašel v stiski. Kaj je v njunih sporih res in kaj ni, to sodišču ni bilo važno in je upoštevalo le dejstvo, da je žena samovoljno in brez dovoljenja moža zapustila stanovanje ter tem kršila zakon, za kar jo je sodnik obsodil na 6000 lir globe. Seveda so ji priznali vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon, to je pogojnost obspdbe brez vpisa v kazenski list. čiška, ki se je pred dnevi ponesrečil med delom v pristanišču. ko je ostal stisnjen med železniškim vagonom in blatnikom traktorja. včeraj zjutraj ob 6 uri podlegel hudim poškodbam. Mladeniču so namreč ob sprejemu v bolnišnico ugotovili poleg drugega tuci zlom kolka, zaradi česar so si zdravniki takoj pridržali prognozo. Kljub vsem poskusom, da bi ga rešili, pa so morali zdravniki kloniti, ker jim znanost ni mogla v tem primeru pomagati. >r Šolska obvestila Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča svojim dijakom, da bo otvoritvena šolska maša v sredo 3. oktobra 1956 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Dijaki naj gredo naravnost v cerkev, po maši pa v šolo. Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovn« šole s slovenskim učnim jezikam v Trstu. Ul. Montorsino B (Rojan), obvešča, da bo otvoritvena šolska maša v rojanski župni cerkvi v torek dne 2. oktobra t. 1. ob 9. uri; učenci in učenke naj se zbero ob 8.45 pred šolo. Reden šolski pouk pa se prične v s^edo. dne 3. oktobra t. 1. ob 8. uri. SNG za Tržaško ozemlje OMev sezone ffl-57 V torek, 2. oktobra 1956 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU Joseph Kesserling in sl NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto. Ul. Roma 16: Man-zonl, Ul. Settefontane 2: Mar-chio. Ul Ginnastica 44: Rovis. Trg Goldoni 8; Rossetti. Ul. Schiapparelli 58: Harabaglla v Barkovljah in Nicoll v Skednju. Občina Dolina Pokrajinska ustanova za turizem v Trstu Planinsko društvo CAI Trst priredijo v nedeljo, 30. septembra 1956, od 15. ure dalje na trgu pred planinskim, zavetiščem «Premuda» PRAZNIK v Glinščici s sodelovanjem pevskih zborov in folklorne skupine. Zbor CRAL (SAICI) iz Tor Viscose, ki je žel veliko priznanje na turnejah v Londonu Parizu, Švici, Montreuxu itd. Vodil ga bo g. Avian. Tržaško narodno pevsko društvo pod vodstvom Celestina Vtcchieta. Pevsko društvo «V, Vodnik« iz Doline pod vodstvom Ota Ignacija. Nr sporedu so tudi izvajanja folklorne skupine ENAL iz Ločnika. Sledil bo koncert godbe občinskega zabavišča «Brunner» iz Trsta. Od 18. ure dalje PLES N V PROSTEM Igrala bo vaška godba. Na mestu bogato opremljen bife s prodajo novega vina. Od 13. ure dalje bodo avto busi pomnožili odhode s postaje na Trgu Barriera Vec-chia (Stara mitnica). Ljudska prosveta Glasbena Matica v Trstu bo imela svoj deveti redni občni zbor dne 10. oktobra 1956 ob 20. uri v Ul. R. Manna 29-11. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Poročila nadzornega odbora. 4. Volitve novega odbora 5 Razno. Ako ne bo ob napovedani uri občni zbor sklepčen se bo vršil v smislu člena 23 društvenih pravil čez pol ute ob vsakem številu prisotnih članov. Odbor Prosvetno društvo »Ivan Cankar«. Danes ob 20 30 bo vaja me. šanega pevskega zbora. Pevke in pevci so naprošeni, da se vaje udeležijo točno in polnoštevilno. Razna obvestita Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Jutri, 30. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. V pripravi so interne razstave, zato nai se člani, ki želiio razstavljati. .javijo pri upravnem odboru. in frizerka Clara Giovanni Vellam in so 110 Carla Cerone, uradniK yj. Franzolini in učitelje« ^ sintini, trgovec uarto yjr. in gospodinja Dora L® jn l0. chi. delavec Guido Vuc. ^ spodinia Vittoria Prl .} niU Rrvm RprnaCCil‘0 Vittorio nik Rocco Bernacciut Anita Grili UMRLI SO: 60u!etn' ■'C-11 _ pjfl. Iacobini. 82-letni Fr?n'cJ^j«nlili, so. 65-letni Giovanni >tag_ ^ 65-letna Giuseppma_;Z!r), Centazzi. 22-letni Pitjj. 51-letni Marcello P^UcW letna Amalia Kravez vfl. ■naoJ9P[' Excelsior. 15.30: «Tihi svet»* kurnentarni film o podm Fenke/ 15.30: «Zavojevalec*. J Wayne. S. Hayward. ^ 0jjerr. Nazionale. 16.00: «Rop *-v roki». S. Havden. Filodrammatico. lo.JV* meja», V. Mature. G^7cnadJ>. Supercinema. 16.00: p M. Lanza. J. Fonta^J^rtcii* Arccbaleno 16.00: * Normandija«. R. Tayl0r' VVinters. T„t,„va ttf Astra Rojan. 16.00: «InkYount-nost«. C. Heston. K-Goddard .vliei. Capitol. 16.00: «Rižno t»IJ Martinelli. M. AuClaiN- ^ Cristallo. 16.00: »Junaki " ^ t Alabarda. "ie.00: /ii. 5 J.je kakor prej«, tosferi«, G Madison. L,. >1 Grattacieio. 16.00: »Serenad Lanza, J. _ Fontaine- y tf R°Huds°!>' Sanders. . got n'1’ Ariston. 16.00: »Boli z. tev«. D. Martin, J. .j" v Ali' Arinonia. 15.00: »PmrnG' ski». A. Baxter, J. Aurora. 16.00: «Tolp2.,,5S>. kov«. Toto, P. De Garibaldi. 16.00: «posi'T„i0svoiK)' M. Schell. Iz narodi*** dilne vojne .. „a vel1* Ideale. 16.00: «Gusarji ' jller reki«, T. Curtis, C. w god)1' Im pero. 16.00: »Fant«, A. Lane. , »li F Ilalia. 15.30: «Ljubt me ^ sti me«. D. Dav J- F- j! doč S. Marco. 16.00: «DeV'« ne«. R. VVagner. D.J ]( pi Kino ob morju. 16.00. sne.v: «Prostrana Pre .m a*0' Moderno. 16.00: «Ti st “J da«, F. Sinatra, D. D ■ ■ w(- Savona. 16.00: «Babild0»» tizana«, R. Fleming, t alba n. noa«ff)" Viaie. 16.00: «Lov na P1 val-ce«, R. Danton. P- Vittorio Venefo. 15.45: Dean. o i na mladina», J. Dean. Mladoletnim Pre^2.v' ^oki ^ Belvedere. 16.00: «rroPD“' vičnik». , ^iev % Massimo. 16.00: gum«,. E. F-verr!*1®’ Novo dne. 16.00: «pe . J. Simmons. S. Grane«-^,-*-Odeon. 16 00- «Nana».. M. Carol. Mladoletnim ^ Radio. 16.00: «Ogn.ieni Palance, B. Rush. Venezia. 15.30: «Cast J®ds()n. maščevanju«. R- M > Rced. U ^ Skedenj. 19,00: «ProšnJ« milostitev«. POLETNI KINO^ Arena dei tiori. l9^, f#, can-can«. J. Gabin. 1j1'uj . Paradiso. 19.30: <<°Pcortsta<$. . larji«. N. Gra.v, E- n.(r Vaimaura. 19.30: «Ivan*‘ A. Foa. ort M SOBOTA, 29. septtttt TRST POSTAJA A Ml 11.30 Orkester Za vsakogar nekaj tu kulture: 12.55 rpa motivi: 13.30 Pestra op\jri ba: 13.50 Sklaooe za^ zjejc«f virje; 14.45 Razne Jaz.,0 pf1 , 15.15 Slavni peveh .p-piritfV nadni koncert: 16.00 *. i6.l5.jf znanstvene zanimivost1'^et m mači odmevi; 16.40 or^y:, lo Paccniori: 17.00 D starin epigramov: 17- ^ U v r .. * «. Šp? Concerto” grosso v Jr Razne ritmične pp?is PlV Orgle Harumond; } O1*, l ljene melodije; l" ’ cesi^hg Xav,er Gugat: l® *5 p^tf* A)1 pestr« Mi puaiusamaim, ,,e iP .v1 ba; 20.00 Šport: 20.03 g^v«'^ melodije; 20.30 Zbor ctitaiji filharmonije; 20.51 Gl jjji; .> igra; 21.00 Teden v r 45 C>LlI Operetne melodije; a • j|,j; f ski; Francesca Ba fjočb1 Dunajski valčki; 22.30 'I H S T *' id0,1 14.30 Tržaška ku ka; 17.45 J. Massenet- 0y opera v 4 dejanjih. Gly fred pri klavirju; J variete; 22.00 G. F, skopuhi«, slušna igra- K (J F t11 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28 septembra se ie v Trstu rodilo 7 otrok, porok ie bilo 7. umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: šofer George Cook in gospodinja Hedenta Bertoli. uradnik Luciano Zlatlch i Jasno! Dijakinje cenimo kvaliteto šolskih potrebščin naše ( TK/AŠHI. KNJIGARNE j Ul. »v. Frančiška, 20 Poročila v sloveh-13.39 m 19.90. .nanJi10- . Poročila v >t»*ya -L' 12.39. 17.45 in 23.06* 5.90-5.45 in 6.90-6-10 ^ j , Ljubljane; 6.10 SI*1,,/, 7.90-8.00 in 11-00-122» Ljubljane; 13.40 eš dr, v ritmu... (pisan 3j4.20 f in zabavne glasbe-4 30-|7ii glasba 111 objave, B'*# red iz Ljubljane; *'pita jf, popevke; 17.25 Ca , 1t,V ka; 18.00-19.00 SppL»"*¥ PT1 19.30-22.15 Spored U 22.15 Nočno žabav1*- SLOVE N ‘ J,j,I 327,1 m, 202,1 *>■ (jjAjjj) Poročila ob 5-0 L.oO- |l' 13.90. I5.UO, 17.00- ujl; f 7.10-8.00 Zabavni Ke jA Spored operetne. ^ bavne glasbe; * Ijli JV*« skladbe nigoslovan ljev; 12.40 Lahkoti glasbo igra M«r $ j mentalni ausamb«1- ariJ*toi > na glasba; 13.35 iPod $ je; 14.30 'ledenski (jp, gled: 14.40 Želel1 nj ^1 j šajtei; 15.15 faDjn 15.35 Medžmiurske G rodne pesmi v in klavir; 16 00 %^: ,* rature - Antonio * želp. mi; 16.20 KoncertrJgl»®% J Zabavna In P^jJ-ano^iiSKL S Zanimivosti iz j nike; 18.15 p»l<*ano JS1 / zavoda za glasb moški zbor Jož, | 1500 Nadomesti1' uh** s. rlge. prstani * rto. aVž 'd, razpllnjači Deljo, M j* MUNDI ALPISl}®[J(oa A diesel. Speciall^tj/’ retificiranje. b', “ Cremajcoli, 1 Eabio Sevtro **• TUDI vzhodnonemška SINDIKALNA zveza j “i** ^”2™ m paFaieig: Suez-Panama SE JE LOTILA PROCESA DEMOKRATIZACIJE Prvi konkretni primeri, ko se je postavila po robu zastarelim vladnim sistemom, so naleteli na odobravanje Vzhodna Nemčija spada v vm° onih dežel vzhodnoevropskega področja, v kate-tudi po 20. kongresu KP ^ . P^išnja politika ni bila širši kritiki. V to ° Nemčiji pojasnjujejo ia t3raC^ Pcsebnega položaja' *' ga ima njihova deže-‘ v Evropi in pa s tem. “ so se pri njih začele napa-e Popravljat: že leta 1953. em pa je nj rečeno, da “0S£ovs*i kongres v Vzhod-■■ Nemčiji n. imel odmeva, ^sprotno, p0 20. kongresu storili več ukrepov, v .vsem v demokratizaciji 5* ,n*h oblastvenih orga-sjtv 'n v okiepitvi zakonito-, • Prišlo je nadalje do osvo- ve bivših socialdemokra-do hodit' Qo revizije partijskih h, 2f1,'n izključitev itd. Zato Cer ahko rekli da se ta pro-1a\V Nemčiji razvije' uf2 predhodnih na- kusi 'n avl°kritičnih dis- 2a razliko od poljskih sin-atov, kjer niso razpravlja-pr f °*e 0 svoji dosedanji rid^*’ ampak tudi o osnov-1 Vprašanjih, kot na pr. ». sindikatov v družbe-0|jm življenju in o njihovih nosih do državnih organov, nemška Svobodna sindikal-2veza do pred kratkim ni 'tnala za proces demokra-'acije. geje sre(ji junija le-* le p lodka. Predsi ^ so razpravljali o na. tla ai prišlo do značilnega ^ ka. Bila je to konferen-Predsedništva sindikatov, na kateri tehnične in zdravstve- 2aščite tle gov' nahftu. Na konferenci je 'VuhT^ tUl^' Prem’er Grote-lok S a'mer se ie hotelo pj a.2akt, kako važnost pri-wtemu vprašanju vzhod-*"efka vlada. ,'t'dtkat drugem petlet- Predsednik kritizi;?V je °b l<;i.priliki di organe državnega ,^'Podarstva, ki ne izkorišča- Slo je za vprašanje pove- lavci, doslej vsaj, niso odlo- jp Sr“^stev, ki jih država da- ''uitu razpola8° podjetje tne' socialne in zdrav-namene, in pušča del y "lenih sredstev v nemar. f1.'mt'nu sindikatov je predlogo Tfnaj v bodoče ne Vih^ . e nagrad in odliko-■ tistim državnim funkcio-Se | ’ v katerih področju i0 ° delo ne izpolnjuje. Ta Pr.h ie nakazal težnje, ki raza^a?° čedalje bolj do iz-v ’ ln sicer, da sindikati vUr /'0sameznih konkretnih stjVj.aill'h, čeprav se ne po-gan J° P° robu državnim or-tijjr.. ’ pa vsaj primerno kritij , J°' Kljub temu pa je bil "leje 1 konferenci določen o-ii’,. .. "hačaj sindikalne orga- KmJe' "ettišv*11 zatem je vzhodno- c‘ia sindikalna organiza- tleii„nasž°Pila v mnogo važ-- i*em — Čanja produktivnosti dela, torej za vprašanje, ki je v Vzhodni Nemčiji že dolgo časa zelo pereče. To vprašanje so začeli reševati že leta 1953, le da so tedaj izbrali napačno — administrativno pot. Enostavno so povečali norme in to v tistih panogah gospodarstva, kjer je bilo to najbolj nujno. Rezultat tega pa je bjlo znižanje delavskih plač. V tem primeru sindikati ne le, da niso nastopili, ampak so brez obotavljanja podprli ukrep državnih oblasti. Jasno je, da so delavci na to ostro odgovorili in iz tega so se izcimili znani nemiri junija 1953. Sklep o povišanju norm so takoj preklicali. vprašanje povečanja produktivnosti dela pa je ostalo nerešeno. Sledili so nato u-krepi za povranje življenjske ravni in ta se je dejansko izboljšala. S tem pa so vili dani pogoji za reševanje vprašanja produktivnosti, ki so se ga lotili povsem drugače. Predvsem so se postavili na stališče, da je treba za to vprašanje vzbuditi pri delav-cin zanimanje. Objavljeni so bili podatki o nerentabilno-sti večjega števila industrijskih podjetij Vzporedno tem je bilo prikazano delavcem, da se življenjska raven ne more dvigniti brez povečanja produktivnosti dela-Istočasno pa je bila vsa javnost poučena o povezanem problemu: produktivnosti, rentabilnosti in življenjske ravni. V ta namen so i partijske i sTdikalne organizacije organizirale po podjetjih posvetovanja in konference delovnih kolektivov, kjer so obravnavali vprašanje organizacije dela, tehnološkega procesa. možnosti izboljšanja dele itd. Tu moramo pripomniti, da je na teh konferencah možno samo posvetovanje, ni pa možno sprejemanje sklepov, ki bi obvezovali u-prave podjetij. Proizvajalna posvetovanja in ekonomske konference so pred kratkim označili kot trnovo obliko demokracije«. Na tretji partijski konferenci letos spomladi je bilo ugotovljeno, da delavci, in tehnično-strokovpa inteligenca lahko rešijo najbolj zapletena gospodarska vprašanja le, če se organizirano vključijo v to delo in če delav-c pokažejo svojo pripravljenost delati po višjih normah, seveda ko se za to u-stvarijo ob njihovi pomoči čeli in zaradi česar ne morejo zanje odgovarjati. V drugem petletnem načrtu se bo povečanje produktivnosti dela moralo izvesti predvsem z uvedbo sodobnejše tehnike in sodobnejših tehnoloških procesov, z mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje. Da pa bi čimprej uresničili rentabilnost podjetij in imeli od tega tudi določene materialne koristi, so se direktorji in drugi funkcionarji ponovno lotili starih administrativnih metod, višanja delovnih norm, kar je ponovno privedlo do zmanjšanja plač in vzporedno s tem do nezadovoljstva. Toda v tem primeru je sindikat drugače nastopil kot piej. Stališče sindikatov glede tega je bilo prikazano v časopisu «Tribune», v skrajšanem obsegu pa tudi v glasilu CK. Sindikati smatrajo povečanje produktivnosti dela tudi kot svojo najvažnejšo nalogo. Toda oni vztrajajo na tem, da morajo uprave podjetij predhodno ustvariti u- strezne pogoje. Zato sindikati obsojajo pojav, da se na pr. v področju, ki je odvisno od ministrstva za gradnjo strojev, uvaja direktiva o delovnih normah, ki mora nujno privesti do zmanjšanja plač. Zato Zveza sindikatov zahteva tudi od drugih ministrstev, da «brez odlašanja dajo svojim podjetjem ustrezna navodila, da bi se preprečilo vsako površno postopanje z delavci in njihovim nagrajevanjem«. Poudariti pa moramo ob tem, da je to odločno stališče prišlo iz predsedništva sindikatov, medtem ko so sindikalne organizacije v podjetjih, ki so navajene na stare metodo, na nenavaden po-iav negativno reagirale. Zato je predsedništvo sindikatov kritiziralo tudi njih, češ da «niso več sindikalna vodstva, ker niso na viš:S svojih nalog«. In tako so se vzhodnonemški sindikati na konkretnem vprašanju aktivno vključili v proces demokratizacije, ki je v teku. mmm V neposredni bližini Rima gradi ing. Rolla interplanetarno raketo, ki bo poleg male količine goriva porabljala kot pogonsko sredstvo — zrak. Raketo so že kolavdirali na zmanjšanem modelu, sedaj pa grade pravo raketo, ki jo za sedaj vodijo po radiu, ki pa bo nato »samostojna«. Kot trenutno na dnevnem redu Sueški prekop, bo po vsej verjetnosti v doglednem času prišel na vrsto tudi Panamski prekop Z nastopom sueške krize se v svetovni javnosti nenadoma zbudit, med drugim, precejšen interes za nekatera vprašanja, zadevajoča status in vlogo, ki ju v mednarodnem življenju imajo najvažnejši morski prekopi kot arterije svetovnega prometa, bodisi v gospodarskem kot vojaškem pogledu. Pri tem se je v javnosti povečalo zanimanje ne le za Sueški prekop, temveč tudi za panamski prekop. Tembolj, ker so, z nastopom dogodkov ob Suezu, tudi v Pa. nami dvignili glas glede pravic, ki jih ta ima do njega. kopa. potemtakem nista mogla imeti niti Egipt niti Panama, posebno, ker v času njune graditve omenjeni dve deželi sploh nista predstavljali suvereni ter neodvisni državi, ampak sta bili tako v gospodarskem kot v političnem pogledu podrejeni. Toda zgodovinski razvoj, ki se nt mogel, niti v splošnem, niti v omenjenem konkretnem primeru, zaustaviti na eni in isti stopnji, je nezaustavljivo potekal po. določeni zakoniti poti, a ta je v določenem trenutku in v povsem novih pogojih privedla do takšnih politič- Oba prekopa, zgrajena vinih fenomenov, kot jih pred-Egiptu in Panami, povezujo-1 stavljata osvoboditev doslej ča s. svojo vodno potjo po dve odvisnih dežel ter ustanovi- zelo važni morji, sta bila v svoji, tehnični izvedbi. zgrajena . ne z domačimi, temveč tujimi močmi, kakor so bili tuji tudi kapitali, potrebni za njuno realizacijo. Zaradi ilustracije naj omenimo še, da gre zasluga za njuno izgotovitev eni in isti osebi, Ferdinandu de Lessepsu, bržčas najslavnejšemu graditelju morskih prekopov, kar jih pozna zgodovina. Koristi od obeh, namreč Sueškega in Panamskega pre- ZANIMIV PREDLOG AMERIŠKEGA KARTOGRAFA-AMATERJA UNIVERZALNI SISTEM NASLOVOV: LE DVE ŠTEVILKI ZA HIŠO. MOST... Čeprav je navidez sistem zelo zapleten, nas izumitelj prepričuje, da je kar enostaven Upokojeni uslužbenec neke ameriške zavarovalne- družbe Ambrose Ryder, ki se je vse svoje življenje v prostem času ukvarjal s kartografijo, je — po besedah njegovega prijatelja dr. Williama Kellyja - dal človeštvu »najvažnejše sredstvo za določanje položaja nekega kraja vse od tedaj, od kadar je bil izumljen kompas« To novo sredstvo se imenuje «ON-sistem» in omogoča, da se s pomočjo kombinacij dveh navadnih številk določi, kateri koli. kraj na Zemlji. Nedavno je ta amater-kar-tograf objavil v New Yorku knjigo o svojem novem sistemu. Za knjigo in sistem so se vPrašanju. vsi tehnični pogoji. Z drugi- pozanimali že mnogi karto-mi besedami so s tem prizna-1 grafski zavodi v Ameriki li. da so za nizko produktiv- j Nekateri izmed njih so takoj nost v veliki meri krivi za-1 po proučitvi novega sistema ostali tehnični pogoji, slaba | objavili prave slavospeve na organizacija proizvodnje in I njegov račun Primer: direk-drugi činitelji, o katerih de- I tor kartografskega zavoda na znani univerzi YaU je ime- S pomočjo Rvderjevega si- rtcval novi sistem kot »veličastni napredek«. Po samih njegovih izjavah je izumitelj delal. za svoj sistem polnih petnajst let. Trga ni storil samo zato, da b' pomagal znanstvenikom in da bi se povzpel v višje sfere znanosti, ampak da bi pomagal vsakomur tudi — mlekarju, poštarju, ali malemu človeku nasploh. Tu ne gre samo za točno določanje katere koli točke na Zemlji vzeto to s povsem geografskega stališča ampak tudi za oznake hiš, križišč, mostov, Po tem sistemu je vsaka hiša in vsako križišče označeno z dvema številkama. Prva številka je tako imenovana 'O« številka in označuje razdaljo hiše ali križišča od 170 meridiana. Druga številka, k' jo je on imenoval «N», kaže razdalje od Južnega tečaja. STARE LJUDSKE NAVADI IN VRAŽE SO ZARES TRDOŽIVE Kako je «duhovin» odiral vole !jjiora» pa tlačila otroke in moške Vče II. V g^ai, smo prikazali, kako "eški Sloveniji, na Kra- su sli st. *a"je»Hrl„ eben povedati. M. K. hmP(,'aia. je mnenja, da so buhovi umrlih ljudi, se ""ep, ".‘s° Počutili dobro na niso ■- Vi(jSJ[e'u- Guhovina ni nih-tlišai Marsikdo pa ga je Sr, u*i ali je slišal, ko so so stari ljudje '“ko "iem pripovedovali. V?baia 11.gospa M. K. po-Pt‘petii r> pr>mere. Dva sta se l'°' etjp3 v bližnji vasi Sliv-V u>.n Pa v Nabrežini. hovi„. kovali čer beči «duho-večerje. Taje razsajati po hiši "kričal; «Brzo odrt!« tako mi je še pripovedovala gospa M. K. — je tudi hodil «duhovin». Vsak večer so mu morali puščati večerjo. Ce je ni našel, je začel robantiti in je zadavil kakšno žival, da se je nasitil. Duhovin ni bil nevaren za ljudi, temveč le za živali. Gospa D. S. iz Sempolaja mi je povedala drugo zgodbo o »duhovinu«. Ona se ne spominja več kje, naj b’i se bilo to dogodilo- V neko hišo je hodil «duhovin» in so mu puščali večerjo. Nekoč so mu namenoma pustili bob, da bi se malo pošalili. Ko je »duhovin« prišel in opazil trd bob, je začel strašno razsajati po kuhinji ter kričati: «Boba ne, vola ja! Boba ne, vola ja!« Ko so naslednje jutro pogledali v hlev, so dobili odrtega in na pol požrtega vola. MORA Skoraj v vsaki slovenski vasi še zasledimo navade, ki ponazarjajo grozotne dogodke v zvezi z duhovi, ki se maščujejo ali norčujejo iz ljudi. Te zgodbe so značilne za vse predele slovenskega ozemlja Le tu in tam dobimo kakšno varianto in posebne , da je hodil «du. | okoliščine, razne načine življenja. V goratem predelu Beneške Slovenije naletimo na škrate, ki se prikažejo v podobi jagnjeta, kozlička, malega dečka, z rdečo suknjico in kapico Na Krasu in v Brkinih pa na nočne duhove, ki škodujejo ljudem, posebno otrokom. V Beneški Sloveniji pripovedujejo zgodbe o škratih, da ne bi otroci pohajali po vasi po večerji, na Tržaškem in v Brkinih o mraku in o procesiji mrtvih. Iste pravljice o mori so v Beneški Sloveniji, na Tržaškem in v Brkinih. V Beneški Sloveniji mi je o tem pripovedovala v glavnem T. Q. B. iz Kala, na Tržaškem Brkine pa že v začetku orne-1 praviš s kredo t eno samo črto peterokrako zvezdo, p* rešiš človeka ali živino tega mučenja. V Beneški Sloveniji So V ne*20 bi So. Vsak ve-. - Te1*','* Puščali večerjo v N d« eSa večera fOj m na5d lil :ie začel h lf higi v°la. ap so našli\odrtega I4ul*ovi„° ?° videli, da jim Veri1" ^oduje, so r u zo-S«*i. Puščali večerjo v ’ fj, so mu pustili fi-..p : mu P« ni ugajal in "čel k* **el pretrd. Zato je -ki# *, [4ati: *?ul i., *rcb brzo odrt! rfl. brzo odrt!« je i -1 i" m )udje « St ' s,° vstali in tekli po-V hašli ev’ v hlevu Pa so "ih, odrtega najlepšega njena g. Tortčka iz Skednja. Nihče ne ve pravzaprav pevedati, kaj je mora. Edinole vedo povedati, kaj dela. Za Beneško Slovenijo je mora ženska iz vasi, kakor mi je pripovedovala T.Q.B. iz Kala. Iz česa je to sklepala? Ko je nien* mož delal na Budrinu. ga je ponoči mora ■'ačila. Nekega večera je hlinil, da spi. pa jo je prijel m neusmiljeno začel daviti, dokler se mu ni izmuznila ;z rok. Drugo jutro se je vračal domov po stezi, ki pelje skozi Cela, pa jo je dohitel pod Mišjo skalo. Hodila je zelo počasi in strašno stokala. Qn je seveda ni nagovoril in je šel mirno naprej. Od tistega dne ga ni več mučila. Za Tončko mora tlači samo otroke. Da bi jo pregnali, je pripovedovala da so izrezali iz papirja peterokrako zvezdo tei jo obesili nad zibelko. B tem je bil otrok rešen. Po pripovedovanju M.K. mora ne samo da tlači otroka, marveč včasih mu tudi kri izpije- Na splošno pa mora ne tlači samo otroke, temveč tudi ki se nanašajo na I odrasle. V Sempolaju in v Beneški Sloveniji tudi «sesa» Otroka in odrasle moške, tako tudi živino, zlasti krave. Otrokom in moškim zatečejo na prsih kolobarji, kravi pa v ime. Zdravila ali zagovori proti mori so skoraj povsod enaki. T Q.B. pripoveduje še, da mora človek, ki ga mora tlači, dati, ko gre spat, na nočno omarico odprto steklenico. Ko mera odide, mora steklenico zamašiti. Naslednjega dne že-na-mora ne bo mogla na stran in ga bo prišla prosit odpuščanja. Tako tak človek, zve kdo je mora. Tega pa ne sme nikomur povedati. Na splošno velja pravilo: se odpirajo vrata v notranjost sobe ali hleva in je po trebno peterokrako zvezdo, ki jo imenujejo »mramor«, narisati na zunanji strani na t!?. V Sempolaju, Praprotu in drugje na Tržaškem, pa je veljalo pravilo, da moraš na risati zvezdo za vrati. Strinjajo pa se vsi, da je ta učinkovita. M.K iz Sempolaja mi Je pripovedovala, kako so nekoč nekateri moški preganjali moro. Lvečer so čakali, da so šli vsi spat, da so ostali sami v kuhinji. Vzeli so železo in ga dali v ogenj. Ko je bilo raz-neljeno. so ga potegnili iz ignja ter ga polivali z mrzlo vodo. S tem so nekako hoteli opariti moro in res jih ni prišla več mučit. (Se nadaljuje) MARIO VASKONSKI stema se more na ta način določiti vsak kraj na zemeljski obli s točnostjo, ki ne prekorači deset metrov raz- like. Ce se v njegov sistem u-vtdejo tudi decimalna števila, se lahko doseže točnost do enega metra, vendar bi to sploh ne moglo priti v poštev. Kako naj bi ta novi sistem, ki se za nas laike zdi na prvi pogled precej zapleten, mogel služiti v široki rabi? Izumitelj si to zamišlja ta- kole: Vzemimo na pr., da ste prisl' v neko mesto in da želite obiskati vašega prijatelja. Njegov naslov bi po ni vem sistemu bil sledeč: R o-l 7-64 079-40-020 N. Dovolj je pogledati na prvo hišo, na katero naletite, in tu takoj vidite, v katero smer morate iti, če hočete priti do stanovanja vašega prijatelja. Re-c.mo. da stoji na sosedni hiši ali na prvem križišču tablica z napisom: 52-10-47 0,79-40-00 N. To pomeni, da je ta hiša ali to križišče 5(210,47 minut vzhodno od 170 meridiana in 7.940000 minut severno od Južnega tečaja. Sedaj morate te številke odšteti od številke, ki jo ima prijateljeva hiša. Dobljena razlika kaže. koliko minut je prijateljeva hiša oddaljena od hiše, pred katero se nahajate Ena minuta odgovarja približno razdalji 1600 metrov in zato lahko takoj zaključite, da morate iti 1900 metrov proti vzhodu in nato še nekaj korakov proti severu in znašli se boste pred prijateljevo hišo. Čeprav je ta sistem zelo enostaven, se zdi na prvi pogled vendarle zelo zapleten. Teda to je, po mnenju izumitelja, treba pripisati temu. da nismo nanj navajeni. Ce bi se ta sistem uvedel v prakso, bi se nanj kmalu na- vadili in bi nam bil sam poito preveč prepričan. Kljub sebi zelo razumljiv, kot našitemu pa na veliko propa- sedanji sistem adresiranja pomočjp hišnih številk. Poleg tega bi za ožje lokalne potrebe napise, poenostavili, ker b: zaradi majh- nih razdalj lahko izločili prvi dve številki. V delovni sobi izumitelja Ambroseja Rvder-ja se že kopičijo vzorci bodečih hiinih .številk ali bolje ploščic za bodoče hišne številke in napisov za križišča Razumljivo je, da bi za oiientacijo na večjih razdaljah bilo potrebno zamenjati dc sedanjo koordinatno mrežo na zemljepisnih kartah in jo prilagoditi sistemu « ON ». S tem bi iz zemljevidov lahko izločili večino imen raznih naselij, ki bi bila lahko označena s številkami po novem Sistemu, poseben popis ob strani pa bi te številke pojasnjeval. Ambrose Rvder se zaveda, da ima njegov sistem važnost n smisel le tedaj, ako ga uvedejo na vseh celinah ali vsaj v večini držav. On pri tem poudarja, da je še pred 75 leti vladala v ZDA popolna zmešnjava kar se tiče časovnih področij, ki jih je bilo več kot sto. Ko so poizkušali uvesti standardni čas, je večina Američanov smatrala to za utopijo in šele leta 1883 je bii v ZDA urejen kaos v računanju časa. Izumitelj je vzel v poštev tudi one ljudi, ki si težko zapomnijo številke. Ti ljudje namesto številk lahko uporabljajo črke, da bi si laže zapomnili naslov. Poseben ključ določa, katera črka odgovarja določeni številki. Ko se tako ploščice, ki so označene s številkami, ((prevedejo* v črke, dobimo pogosto tudi zelo smešne naslove. Ali bo ameriškemu izumitelju Ryderju kdaj uspelo, da se njegov predlog uresniči, ni znano, celo niti sam ni v gira svojo zamisel o univerzalnem svetovnem sistemu adresiranja, ki je vsaj v teoriji zanimiv. tev povsem novih, neodvisnih državnih teles. Tako Egipt kot Panama sta šele mladi državni tvorbi, toda v polnem zaletu presnavljanja, naj si bo v ekonomskem kot v socialnem in političnem pogledu, iz zaostalih v tehnično, kulturno in gospodarsko visoko razviti deželi. Osnovna značilnost, kar zadeva njune odnose z ostalimi de. želami, pa je vsekakor to. Posebno velja to za Egipt, ki je hkrati s svojo narodno revo lucijo zagotovil egiptovskemu ljudstvu socialno osvoboditev, kar predstavlja osnovni instru ment sleherne emancipacije in vsenarodnega napredka. Osnovna značilnost vseh mladih držav, katerih dejanska državna samobitnost se je bila dosegla bodisi v teku narodnoosvobodilnega boja, bodisi z notranjo revolucijo, je izredna ljubosumnot glede lastne nacionalne samostojnosti, kakor tudi določene nestrpne oblike nacionalnega ponosa in samozavesti, kar pa je glede na težko preteklost ter izkušnje povsem razumljiva ter opravičljiva stvar. Med najbolj bistvene instrumente državne suverenosti pa nedvomno moremo prištevati pravico in možnost sleherne države, da svobodno razpolaga ter povsem nemoteno izvršuje svojo oblast nad celotnim teritorijem v okviru njenih nacionalnih meja. V našem konkretnem primeru si je potemtakem težko predstavljati, kako naj se Egipt, oziroma Panama smatrala za suvereni državi, če se z druge strani od njih zahteva, da svojo suverenost omejita, in sicer tako, da v področju Sueškega in Panamskega preko pa priznata! poleg svoje, še neko tujo oblast, da ne rečemo nadoblast, dasiravno obe področji sodita v sestav njunega narodnega ozemlja. Dejansko so, izhajajoč iz tega, vse zahteve in intrige v zvezi s Suezom, naperjene proti njegovi suvedenosti in nacionalni neodvisnosti. Egipt je zatorej več kot upravičen, da se do konca bori za mednarodno potrditev nacionalizacije Sueškega prekopa, in sicer s pomočjo vseh sredstev, ki so mu na razpolago. In s Panamskim prekopom? Kako je s to važno morsko potjo, ki veže dva oceana? Kakor sta Anglija in Francija v preteklem stoletju trdno za. sidrali svoje interese ob Suezu. tako je Amerika, še dobro ni bila Panamska državica porojena, oziroma še dobro ni bil panamski prekop zgrajen, stegnila svojo roko nadnju, da si tu zagotovi svoje interese. Ali je mogla biti Panama tem zadovoljna? Za to je nihče ni vprašal. Morala je biti zadovoljna, ker se premoči ni mogla upreti. Postopno pa je, v spreminjajočih se pogojih, vse bolj jasno postavljala svoje zahteve, posebno v zvezi s Panamskim prekopom. Pred kratkimr pa je njen zunanji minister Boyd v odgovor trditvi Fosterja Dul-lesa o »vseh pravicah ZDA na Panamski kanal«, i javil, da po pogodbi iz 1. 1903 ZDA nimajo nad Panamskim pre-kopom nobene suverene pravice, marveč samo določena pooblastila v zvezi s pravilnim funkcioniranjem prekopa. Zaradi ogromne važnosti, ki jo Panamski prekop ima tako v strateškem kot gospodarskem pogledu, je razumljivo, da take izjave panamskega zunanjega ministra niso mogle naleteti na ugoden odmev v Washingtonu. Dasiravno panamska vlada še ni bila postavila vprašanja Panamskega prekopa v obliki, kot je to storil Egipt s Suezom, se pravi tako, da bi bila zahtevala ali Celo kar izvršila nacionalizacijo, pa je vprašanje, ali bo po takem ukrepu posegla že v kratkem. In tega se ZDA boje, posebno v z\ ezi s sueškim precedensom in pa z možnostjo, da se vprašanje vseh prekopov postavi pred OZN, kjer je vsak dan teže braniti zahteve in teze, ki že preveč diše po kolonializmu, oziroma težnji, da se zadosti apetitom določenih velesil, na račun majhnih narodov, ki žele biti ter ostati svobodni ter enakopravni člani tako v okviru OZN, kot v mednarodni skupnosti nasploh. Brez dvoitima bo tudi Panama prej ali slej predmet razprave pred omenjenim visokim mednarodnim forumom, a tu se stvari bržkone vendarle ne bodo reševale izključno tako, kot to žele ZDA, marveč se bodo tu v prvi vrsti upoštevale upravičene zahteve tudi manjših držav, ki žele ohraniti neokrnjeno svojo nacionalno svobodo tdr svoje interese, dasiravno ob upoštevanju utemeljenega splošnega interesa, kakršnega predstavlja svobodna uporaba morskih poti. kakršno predstavlja tudi Panamski prekop. Sicer pa je že sedaj na vrsti Sueški prekop. Prejeli smo CONOSCEKSI — Revija italijanskega združenja za kulturne stike s Poljsko. Letnik IV. štev 22 Urednik Paolo Pardo, uredništvo Rim, Via Regina Margberita 270. (Številka je posvečena stoletnici Adama Mickijeviča). Gornja slika nam kaze 211 m visoko televizijsko anteno v Stuttgartu v Nemčiji. »Košara« v sredini pa je restavracija za 161 gostov, na dveh razglednih ploščadah pa je prostora še za 430 obiskovalcev, katerim se s tega mesta nudi krasen razgled na okolico. V restavracijo in na ragledni stolp vodita dve dvigali. NA CIPRU JE KOT V CASU VOJNE... Južnoameriška varianta kulta osebnosti V Argentini proučuje posebna komisija, kako so uporabili fonde, ki so jih zbrali za postavitev spomenika Eviti Peron, pokojni soprogi bivšega predsednika Argentine. Komisija je sporočila, da je Evi-ta želela biti pokopana v «gro-bu, ki bo enak Napoleonovemu«. Postavili naj bi ga na Plaza del Mayo nasproti vladne palače Evita je še ko je bila živa odredila do poslednjih podrobnosti, kakšen mora biti spomenik, ki «bo največji na svetu«. Podreti bi morali občinsko zgradbo in poslopje lista »La prensa«, da bi prišel spomenik do prave veljave in «bi pripravil vse njene nasprotnike, da sklonijo glavo«. £••• *A:I-v<: v ;: ič: 1: ičišpijf Ek. . M ' ifii - v' rfe ti Na Cipru se Britancem ne godi nič bolje kot nacifašlstičuim vojakom v zadnji vojni. V Nikoziji so sl zato na (Strateških« točkah zgradili prave pravcate trdnjavice, kjer vojaki čakajo, da »stopijo v akcijo« brž ko se v neposredni bližini »kaj pripeti.. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK OTROŠKA PARALIZA ALI POLIOMIELITIS PoliomieLtis je nalezljiva | nejo mišice. Pred nastopom bolezen, ki jo poznamo natančneje dobrih sto let, kot (bolenje živčnega sistema, zlasti hrbtnega mozga. Bolezen napada zlasti otroke od 1 do 12 let, ne prizanaša na tudi odraslim. Siri se kot epidemija od časa do časa po Evropi, Ameriki in Aziji. Posamezni primeri obolenja se pa javljajo tudi izven epidemij. Število primerov o-bolenj ob epidemijah ni veliko, če ga primerjamo z drugimi epidemičnimi boleznimi. Bolezen se da prenesti na poskusne živali in tako je znanosti uspelo speznati evojstva povzročitelja, ki je neki virus oairoma skupina virusov. Povzročitelj se da dckaz&ti na sluznici nosa in žrela, in sicer v času bolezni, a tudi še nekaj mesecev po prestani bolezni. Razen pri obolelih je moči najti povzročitelja tudi v prahu ter zraku okoli bolnika, pa tudi v nosu in žrelu ljudi, ki žive okrog bolnika V.erjetno je, da prenašajo to bolezen tudi muhe in stenice Bolezen se pojavlja navadno v poletnih mesecih od junija do oktobra. Za bolezen so najbolj občutljivi otroci do petega leta starosti. Cas od okužitve pa do prvih bolezenskih znakov traja pet do deset dni. Okužitev se izvrši najbrž v nosu in žrelu ter v črevih, od koder preide povzročitelj v hrbtni mozeg, možgane in živce. Bolezen se pojavi tako, da se vnamejo sprednji deli hrbteničnega mozga ki degenerirajo, pri tem izpadejo motorni živci, k! preskrbujejo mišičevje, kar ima za posledico, da otrp- ohromelosti posameznih delov telesa se prične bolezen s sledečimi znaki: nahod, angina, prebavne motnje, bruhanje, driska ter bolečine v trebuhu tako, da mnogokrat mislimo na vnetje slepiča. Prava slika bolezni je pa ka-rakterizirana v visoki vročini, bolečinah v udih, močnem Dctenju in v hudi občutljivosti kože, tako da bolnik pogosto ne prenaša niti pritiska odeje, Pri otrocih nastopajo tudi krči- To stanje traja eden de dva dni, potem začne temperatura polagoma padati, bolečine se manjšajo, bolnik se počuti bolje, toda pojavlja se ohromelost, navadno po vsem telesu, včasih pa samo po udih, bodisi v obeh rokah ali obeh nogah ali pa v eni roki in eni nogi. Cez nekaj časa pa ohromelost popušča in moč mišičja se polagoma vrača, le kak del mišičja, navadno ena noga, o-stane hroma. Včasid izginejo vse hromote same po sebi, često se pa tudi dogodi, da o-itane ohromelost kljub zdravniški pomoči trajna, Omeniti moramo, da ne otrpnejo nikoli vse mišice na udih, ampak le gotove skupine mišic. Zaradi nedejavnosti izgubljajo te mišice vedno več obsega, kosti postanejo bolj slabotne in členki niso več tako trdni. Zaradi teh anatomskih sprememb se zlasti na nogah lahko razvijejo različne spakaste oblike. Hromote se zdravijo z elektriko, kopelmi in masažami, telesnimi vajami, a tudi operativno. Akutno bolnega je treba takbj spraviti v bolnišnico, stanovanje pa razkužiti. — 1 — 29. septembra lMf - ' . i: : ■■ : TAKO SE NE KREPI AKCIJSKA ENOTNOST SINDIKATOV Delegacija kovinarjev UlL na čelu s Gecclrerinijem pričela ločena pogajanja z ravnateljstvom ladjedelnice Zaradi bližnjih volitev notranje komisije je povzročil korak nezadovoljstvo delavcev r* i. *• 1 > f 3 . • _ * ’ ‘ ju - Lr : • -‘-i!::' iKIik i|*. i::*; i* n, u .... , , ■ i i . r,,’., ;iiWa] Ki -sk-M C jiffiKHaipl l .rJ Kovinarska stroka sindikalne organizacije UIL je predvčerajšnjim razširila v Tržiču letak, v katerem objavlja svoj program, ki r.aj bi ga ravnateljstvo uresničilo še preden bi prišlo do volitev notranje komisije. Poleg tega je odšla k ravnateljstvu CRDA v Trstu delegacija, katero je vodil predstavnik vsedržavnega vodstva UIL poslanec Ceccherini. Delegacija je pojasnifa ravnateljstvu, naj uresniči zahteve delavcev pred volitvami, tako da se novoizvoljeni notra-jc:j komisiji ne bo treba ponovno ukvarjati z vprašanji, ki bi morala biti že rešena. Zahtevali so: Ustanovitev tečaja za varilce ter namestitev ustreznega števila varilcev, »prejem velikega števila vajencev, med katerimi bi t-meli pravico do sprejema tisti, ki so se na posameznih tečajih dobro izkazali, povišati neizplačano doklado za menzo, ureditev izplačila za akordno delo. ker je bil napravljen nekaj dni pred volitvami v notranje komisije: gre za premišljeno dejanje, ki naj ustvari med delavci mnenje, da se UIL briga za njihove potrebe. Delavci CRDA pa menijo, da je mogoče doseči pri ravnateljstvu izboljšanje svojih prejemkov samo takrat, kadar sirdikalne organizacije nastopajo enotno in kadar imajo enotno podporo delavcev, Borba kovinarjev SAFOG, dalje delavcev v oddelku za rayon v Podgori ter cela vrsta drugih primerov dokazuje, da je enotnost sindikalnih organizacij okoli nekega vprašanja najboljše jamstvo za uspeh. Ni pa mogoče pričakovati u-speha. kadar gre nekdo sam in celo pred Volitvami k ravnateljstvu na pogajanja. Zadnja leta je bilo več primerov ločenih pogajanj s strani UIL kakor tudi CISL, in vedno so delodajalci spretno izkoristili razcepljenost, da so oškodovali delavce. Po vsem tem bi Korak UIL ima svoj pomen, | si lahko mislili, da je nekate- DELOVNI IN POGOZDOVALNI CENTRI Za sovodenjsko občino nakazali 2 milijona lir V mestu bodo popravili več cest in uredili drevesnico v Pevmi re sindikalne voditelje izkuš-| nja zadnjih mesecev marsikaj I naučila. Vidi pa se. da se ni-| so naučili in da skušajo še olimpijskem stadionu c a je vna*>ati razdor v &indi-l začel0 italijansko državno pr-kalno gibanje in med delavce.I venstvo v iahoatletiki. Prven Prepričam smo, da bodo ko-l stva se udel«uje 382 atletov v,narji CRDA na prihodnjih f volitvah volili za listo, ki zagovarja akcijsko enotnost sin-oikatov, ki je najboljše jam-[ stvc za izboljšanje njihovega] «*anja. NA OLIMPIJSKEM STADIONU V RIMU Povprečni rezultati prvega dne državnega lahkoatletskega prvenstva Prvenstva se udeležuje 382 atletov in 102 atletinji PajeRa govori |"utri v Tržiču Jutri ob 16 uri bo v Tržiču I govoril član centralnega ko-l RIM. 28. — Danes se je na | 2. skupina: 1. Panciera 50". 2. v Rimu] Valsesia 50"2, 3. Fattorini 50’’4. 3. skupina: 1.. Spnnitti 49”2 2. Morale 49”6, 3. Meggiolaro 49"6, *. skupina: 1. Miroli 50"3. 2. Vercesi 50”7, 3. Grilli 51". 5. skupina: 1. Bettella 50”2, ". Pollini 50”2, 3. Cagli 50”5 6. skupina: 1. Mengoni 50' 7 2. Serena 50"9, 3. Casalino 51". Prvi tiije iz vsake skupine so se kvalificirali v polfinale. Višina — moški (finale): 1. Roveraro 1,91, 2. Martini 1.88. 3. Cordovani 1,85, 4. Bruz-zi 1.80, Lucarini 1,80, Zanon-celli 1,80. Castelli 1.80. Disk — zenske (finale): in 102 atletinji. Vreme je bilo lepo in pihal je lahek osvežujoč veter. Prva je naslov prvaka za 1. 1956 osvojila mlada atletinja Paternoster v metu krogle ki je z dolžino 13.22 dosegla nov rekord prvenstva, ki ga je doslej im,ela Piccinini z metom '3.152. Tehnični rezultati: 400 m z zaprekami: 1. skupina: 1. Fantuzzi 54”1, miteja KPI Pajetta na zboro-|2. Franzoso 54”6. 3. Mazzagat- vanju. ki bo ob otvoritvi sedeža KP v Ul. Verdi. li 5”8, 4. Cervellin 57"6. 5. Di-dier 59”7. 2. skupina: 1. Bettella 54"1, 2. Bonanno 54"3, 3 Mattei 54”5, 4. Švara 65”8, 5 Premestitev poštnega urada Baldacc>ni 57”4. 3. skuptna: ,, ^ . I 1. Filiput 54”1, 2. Morale 54"6. v U1. Carducci Pokrajinsko poštno ravnateljstvo obvešča, da bo poštni u-rad v Gorici, podružnica št. i v Ul. Carducci s 1. oktobrom premeščen v nove prostore na š'ev. 14 v isti ulici. Za delovne in pogozdovalne centre v goriški pokrajini je ministrstvo za delo v Rimu nakazalo nad 65 milijonov lir. Med drugimi občinami v pokrajini bodo imele delovne in pogozdovalne centre tudi sledeče občine; Gorica: popravilo in ureditev Ul. Čampi Palladio in Le-vada; zaposlenih bo 50 delavcev za dobo 102 dni, nakazana vsota znaša 4,405.090 lir; gradnja zbiralnikov za odpadke v Ul Venezia, Vicenza, Bassano itd.; zaposlenih bo 50 delavcev 102 dneva; vsota 4,405.090 lir. Popravilo in ureditev Ul. Cicconi, Calterini in Luzzatto; delalo bo 50 delavcev za 102 dr.eva; vsota 4,405.090 lir. Za dela v drevesnici v Pevmi je določenih 20 ljudi za 153 dni; nakazana vsota znaša 2,177.400 lir Sovndnje; urejevanje cest in dela za odtok deževnice v vsej občini; pri delovnem centru bo zaposlenih 30 delavcev 76 dni; za ta dela je naka- zanih 2.013 280 lir. Krmin: ureditev ceste Bor- gnano—Medea; zaposlenih bo 20 delavcev 51 dni; vsota znaša 982.030 lir; ureditev kanala na cesti «Chiopris» in ce- ste Giassico Molin: delalo bo ?0 delavcev 76 dni; nakazana vsota znaša 2,013.280 lir; ureditev ceste Subida—Russis; zaposlenih bo 25 delavcev za dobo 25 dni; nakazanih je 1.736.700 lir. Pri nakazilu so oblasti povsem prezrle doberdobsko in šveverjansko občino. Novo šolsko leto na srednjih šolah Na nižji srednji šoli (nižja gimnazija) in na strokovni šoli se novo šolsko leto prične 3. oktobra z mašo ob 10. uri v :'tolr,ici. Dijaki naj se zberejo tega dne ob 9 uri vsak v svoji šoli, ča jim profesorji dajo potrebna navodila za naslednje dni. Na liceju in učiteljišču pa se šolsko leto prične 15. oktobra z mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki teh šol naj se tega dne zberejo ob 9.30 vsak v svoji šoli. Tečaj za vlaganje sadja Prihodnji teden se bo v Gorci pričel tiidnevni tečaj za vr.ganje sadja V nekaterih gc riških vaseh je za tečaj vladalo med gospodinjami veliko zanimanje ter so se ga udeležile v velikem številu. Prepričan' smo, da se tudi me-fčt nke zanimr jo za vlaganje sadja, ki je v zimskih mesecih ob pomanjkanju zelenjave velike važnosti za prehrano. Vpisovanje je še ves teden na sedežu SKGZ v Ul. Astoli 1; v soboto samo od 8. do 12 Nesreča pri delu Včeraj ob 8.30 se je v Ul. A viano pripetila na delu nesreča, pri kateri si je poškodoval glavo 42-letni France-rco Lorenzutt' iz Fare. Delavec je zaposlen pri podjetju Franzotti iz Gorice. Ko so polagali cevi po jarku, mu Je padel na glavo kamen in ga ranil. Odpeljali so ga v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili lahek možganski pretres in rano na glavi. Zdraviti se bo moral 9 dni. Zaradi zloma deske padla z zidarskega odra Včeraj dopoldne sta se pri 1 osreči na delu poškodovala 26-letni gradbenik Aldo Mu-sina in njegov brat 23-letni zidar Livio Musina iz Krmina Brata gradita neko hišo v Ul. Giustinian'- Ko sta okrog 10.40 bil* na odru. se je neka deska zlomila ter sta oba padla v globino kakih 3 me-t:ov. Na pomoč jima je prišel rešilni avto Zelenega križa ter ju odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tv so Aldu Musina obvezal’ rano na čelu te: razne praske, njegovemu bratu Liviju pa rano na desnem zapestju ter poškodbo na desnem gležnju. Ozdravela bosta v pribbžno 7 dneh. 3. Dapelutti 54"6, 4. Massace-si 54”9. 5. Martini 1 00’9. V finale so se kvalificirali: Fantuzzi, Franzoso. Bettella. Bonanno. Filiput in Morale. Tudi v tej disciplini je bil izboljšan rekord prvenstev, katerega so doslej s časom 55” imeli Bertuetti, Massace- si' in Morale. 108 m moški: 1. skupina: 1. Gnocchi 10”7. 2. Riova 11 ”1, 3. Ferretti 11”2. 4. Cesaracciu 11"2. 2. skupina: 2. Pierluigi 11 ”2. 3. Tarnietto 11’4. 3. skupina: 1. Galbiati 10"8. 2. An-noni 11”1, 3. U”2, 4. De Mur-tas 11 ”2 4. skupina: 1. Cola-rossi 10"8. 2. Cazzola 11". 3. Villata 11”2. 4. Botelli 11”4. 3. skupina: 1. Lombardo 10"8, 2. D'Asnach 11", 3. Ber- ruti 11”1. S. skupina: 1. Ghi- selli 10"8, 2. Marini 11”, 3. Andreattini 11”1. Prvi trije plasirani iz vsa- ke skupine so se kvalificirali v finale. Krogla — ženske (finale): 1. Paternoster (Urbe) 13.22 ood tržaškim prizivnim sodiščem I m (nov rekord prvenstev). 2 r lT , , ... , I Coletto 11.67. 3. Turci 11.22. 4. \ Uradnem listu je bil ob- GjusUni (Edera Trst) 10 7„ 5 javljen zakon od 9. avgusta j Fr>nc„chinl, (UCSI Trsf) 385 meničnih protestov v drugi polovici avgusta V drugi polcvici avgusta je fc:lo v gorišk- pokrajini 3851 [' ArchUh 10"9. meničnih protestov. Mesečnik tigovinske zbornice za avgust objavlja imena vseh oseb z zapadlimi menicami. Največ prizadetih je bilo v Gorici, in sicer 138, sledi Tržič 90, Gradiška 41, Gradež 41, Ronke 14, Krmin 25, Kopriva 1, Doberdob 1, Fara 2, Fotjan 1, Marjan 1, Medea 2, Moraro 1, Ro-rnans 4, Zagraj 6, Skocijan 9. Steverjan 1 Starancan 5, Turjak 5, Villesse 1. lel na posledicah operacije kile. Zatopek trenira vsak dan. Končna odločitev o njegovi udeležbi na olimpiadi v Melbournu bo sprejeta v roku 10 dni. Nov svetovni rekord v hoji na 10 milj SAN FRANCISCO, 28. — Amerikanec Bill Mihalo je včeraj zrušil svetovni profesionalni rekord v hitri hoji na 10 milj (16.09 km) s časom 1.09'. Prejšnji rekord je imet Amerikanec James Meager « 1. Paternoster 44.96. 2. Rie-| časom 1.11'01 še iz 1. 1882. Goriško sodišče ci 36.95, 3. Manetu 35,34, 4 Franceschini 34,75, 5. Bonde-san 33,75, 6. Pedersoli 33,15. 100 m — ženske (finale): 1. Leone U”9. 2. Peggion 12"2. 3. Bertoni 12"2, 4. Mus-so 12"2, 5. Greppi 12”3, 6. Actis 12”5. 80 m z zaprekami • ženske: 1. skupina: 1. Greppi 11”4, 2. Rossi 12”3, 3. Prati 12”8. 4. Ciangherotti 13"4. 2. skupina: 1. Musso 11 ”9. 2. Valenti 12”5, 3. Scala 12”8. 4. Zambotti 13”. 3. skupina. 1. Ruedl 12"1, 2. Ferri 12”3, 3. Avella '2”7, 5000 m moški (finale): 1. Perrone 14’36”3. 2. Ambu 14’36”4. 3. Volpi 14’38”. 4. Romeo 14'57”4, 5. De Florentis 157"2. 6. Bruno, 7. Lavelli. 8 Fač. 9. Pozebon, 10. Mevin. Krogla — moški (finale): 1. Meconi 16,07, 2. Monguz-zi 14.67, 3. Marcandelli 14'32' 4. Consolini 13,54, 5. Lucioii 13.34. Štafeta 4x400 m: Štafeta 4x400 m: 1. skupina: 1. Rim 3'30"2, 2. Amatori Rim 3'32”, 3. Pirelli 3'33"9. 2. skupina: 1. Coin Me-stre 2’22"6, 2. Fiamme d’oro Padova 3'22”8, 3. Giglio Ros-so Firenze 3’23”6. Svetovni rekord amaterjev ima Cehoslovak Doleza! s ča som 1.10'45”8. AVTOMOBILIZEM IMOLA. 28. — Na današnjih poskusnih vožnjah za III. veliko nagrado Shell sta dosegla najboljše čase Castellotti in Musso = z avtomobili »Osca«. Castellotti je dosegel povprečno hitrost 142,663 km na uro. BOKS Cavicchi in Johansson prispela v Bologno BOLOGNA, 28. — Danes dopoldne je prispel v Bologno evropski prvak težke kategorije Cavicchi v spremstvu svojega menažerja. Cavicchi je bil skop v svojih izjavah. Potrdil je, da se je dobro pripravil in da upa v uspeh, previdno pa je dodal: »V ostalem pa ni mogoče vedno zmagati...« Niti dve uri za njim je prispel iz Milana tudi njegov nasprotnik Sved Johansson, ki je bil prav tako kot prej Cavichi deležen ovacij športnega občinstva. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da bo nedeljska borba zanj odločilna. Ce zmaga — kot upa — bo odšel v ZDA. Johansson je napravil na vse najboljši vtis s svojo izredno atletsko postavo. Fizkolturni odbor prt Slovenski prosvetni zvezi v Trstu organizira v nedeljo 30. t. m. z začetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani na stadionu »Prvi maja med-dru-šiveno ekipno tekmovanje v namiznem tenisu. Prijave se sprejemajo na sedežu SPZ v Ulici Roma 15-11. do sobote ter pol ure pred začetkom turnirja na stadionu. MEDC0NSK1 FINALE DAVISOVEGA POKALA Zaradi slabega vremena odložen dvoboj ZBA-Jtalija Še vedno ni povsem gotovo, če bo Richardson lahko nastepH V krogih mednarodnega »■ limpijskega odbora ' da ima sicer trenutno B* ni velike možnosti, da bo 1958 at. 1086, ki določa področje, ki spada pod tržaško prizivno sodišče, ki bo izvrševalo jurisdikcijo tudi nač sodišči v Gorici, Pordenonu. Tolmezzu in Vidmu ter v Trotu. 10.51. 6. Gallo 10.45. 7. Ricci 10.08. 8. Giardi 10,06, 9. Bu-rattini 9.78. 800 m moški: 1. skupina: 1. Baraldi 1’56”9. 2. Barini 1’57”9, 3. Niedda 1’ Zakon bo stopil v veljavo I 58”3. 4. Sorrenti 1’58”4. 5. Lo 60 dni po objavi v Uradnem I batto 1’59”2, H, Andina 1’59”3. listu in po rešitvi vseh ci-12. skupina: 1. Fontan 1'56"8. vilnih in kazenskih pravd pri | sodnih uradih. Ul. Duca d’ Aosta za promet zaprta Županstvo sporoča, da bo| (ilica Duca d’Aosta do nadaljnjega zaprta zaradi popravil. | P^met bo prekinjen med Ul. Velodromo in tovornim nakla-| d iščem DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Urbani - Alba-1 Perrario 13"3. 3 nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43 2. Sorrentino 1'56”8. .3. Silva-gni 1’56”9. 4. Clementi 1’57"3. 5. Carabba 1'58”2. 3. skupina: 1. Coliva 1’55"8, 2. Fontanella 1'56”1. 3. Viragh 1’56”2. 4. Martinelli 1’57”5. 5. Casini 1'59”2, 6. Leone 2’00' 3, 7. Por-ciatti 2’00”6. Prvi trije iz vsake skupine so se kvalificirali v finale. 100 m zenske: 1. skupina: 1. Peggion 12"6, 2. Valenti 12”9, S. Barsuglia 13”2. 4. Mecconi 13"2. 2. skupina: 1. Bertoni 12"6, 2. Fas-sio 12”9. 3. Siniscalco 13”1. 4 skup.ina: 1. Leone 12’3, 2. Actis 12”7, 3. Taffi LT’3, 4. Boscaro 13"3 4. skupina: 1. Musso 12”2. 2 KINO |GrePP' 12'4 3- Bellondt. 12"6. 1 4. Tizzoni 12”9 Prve tri iz vsake skupine so se kvalificirale v polfinale. Kladivo — finale: 1. Tadd’a 55.09, 2. Giovanet-cevs, cinemascope, K. Dou-|ti 54.47, 3. Lucioii 53.20, 4 Ta-glas in El. Martinelli, I vernari 50,67 , 5. Valente 48.73, CENTRAI E. 17.00: »Aida«. s. j6._Sterchele 47,33. Loren, v barvah. Stadion Dinamo v Moskvi Največji pokriti stadion na svetu MOSKVA. 28. — Organ sovjetske komunistične mladine «Komsomolska pravda« piše danes, da bo «Stadion Dinamo« v Moskvi največji pokriti stadion na svetu. Stadion Dir.amo, ki lahko sedaj sprejme 90.000 gledalcev (kot znano, ima pravkar otvorjeni Leninov stadion prostora za 102.000 gledalcev) bo preurejen v pokriti stadion z zgraditvijo strehe, ki bo dolga 280 in široka 180 metrov Ta načrt, katerega izvedba bo s*ala 50 do 60 milijonov rubljev (1 milijardo 200 milijonov do 1 milijarde in pol) je odobril državni odbor za šport. Poročajo tudi da bo stadion Dinamo mogoče razširiti tako, da bo lahko sprejel 115000 gledalcev. TRETJE KOLO 1TAUJŽNSKEGA NOG. PRVENSTVA TRIESTINA V PADOVO s Freschijem in Petrisom CORSO. 16.30: »Moj sin Ne-| ron«, cinemascope v barvah A. Soroi. VERDI. 16.30: »Lovec Indijan-I V1TTORIA. 17.15: «Moj ljubimec je bandit«, naturama v barvah. B. Stanwyck in B. Sullivan. MODERNO. 17.00: «Crn ob- lak«. 800 m moški — finale: 1. Baraldi r.r>3"7. 2. F'ont»-nella 1'54’’8, S. Silvagni 1’55”4. 4. Coliva 1’55”9, 5. Viragh 1’ 56”. 6. Barili 1’56”5. 400 m moški: 1. skupina: 1. Paoletti 49”2. 2. I.od(lo 49”3, 3. Porto 5(>”4. Odličen čas Junqwir)ha v teku na 1000 m PRAGA, 28. — Češkoslovaški atlet Stanislav Jungwirth je danes postavil nov državni rekord v teku na 1000 m s časom 2T9”1. Ta čas je samo za eno desetinko sekunde slabsi od svetovnega rekorda, ni pripada Norvežanu Boysenu in Madžaru Rozsa-voelgyju. Zatopek trenira PRAGA, 28. — Glasnik češkoslovaškega olimpijskega odbora je zanikal vesti, po katerih naj bi Emil Zatopek obo- Jutri je na vrsti tretje kolo italijanskega nogometnega prvenstva. v katerem bo nekaj srečanj, ki lahko z znatni meri vplivajo na spremembe v klasifikacijski lestvici, čeprav skoraj o ©obenem ni mogoče z gotovostjo predvidevati izida. Ali bo Atalanta prišla do prve točke? Bo Juventus nadaljeval s serijo zmag in se še obdržal na vrhu lestvice? Bo Fiorentina opravičila naslov državnega prvaka v srečanju s Torinom? Bo Samp-doria v borbi s Spalom potrdila, da pretendira na eno najvišjih mest? Ta in še mnoga druga so vprašanja, ki zanimajo nogometno javnost in na katere bo treba počakati odgovora vse do poslednjega žvižga sodnikov. Triestina bo odpotovala v Padovo, od koder se je zadnjikrat vrnila s katastrofalnim porazom 0:4. Pasinati se je moral odločiti za nekaj sprememb v svojem moštvu. Poškodovani krilec Štolfa bo ostal doma in skoraj gotovo ga bo zamenjal dehutant Fre-schi. Z moštvom bo odpotoval v Padovo tudi napadalec Pe-tris, za katerega smo že dejali, da je v predtekmi prejšnjo nedeljo navdušit gledalce s svojimi prodori,, svojim inteligentnim odkrivanjem in odličnimi streli na vrata. Vpra- Naša prognoza Atalanla-Bolofna 1 X 2 Genoa-Juventus X 2 1 Milaii-Palermo 1 Napoli-ioter 1 Padova-Triestina 1 X Spal-Sampdoria X 2 Torino-Fiorentina X 2 Udinese-Roma 1 Messina-Legnano i Parma-Modena X Taranto-Novara X 2 Prato-Livorno X Siena-Cremonese 1 Molfella-Carbosarda 1 X Vige\ano-Pavia 1 sanje je le, ali bo zamenjal Cazzanigo ali Reno«ta. V ostalem bo postava Triestine ostala ista kot prejšnjo nedeljo, se pravi z Bandinijem v vratih. Bellonijem in Clautom v ožji obrambi, Petagnom in Ferrariorn v krilski vrsti, ter Olivierijem. Szokejem in Bri-ghentijem v napadu. Padova, katero trenira Tržačan Rocco, bo nastopila brez nekdanjega člana Triestine Boscola. ki je poškodovan, in brez srednjega krilca Azzinija. Namesto njiju bosta igrala Pison v napadu in mladi Sar-ti v krilski vrsti. Postava Padove bo naslednja: Pin; Bla-son. Scagnellato; Moro, Sarti. Mari; Rosa. Pisal), Bonistalli, Chiumento. Biagioli. FOREST HILLS. 28. — Zaradi slabega vremena je bil začetek teniškega dvoboja med ZDA in Italijo v medeonskem finalu Davisovega pokala, ki bi moral biti danes popoldne na travnatih igriščih v Forest Hillsu preložen na jutri. Nastopiti bi morali prvi dvojici v igrah'posameznikov in sicer P.ichardson proti Pietrangeliju in Seixas proti Siroli. Zaradi tega je tudi igra dvojic, ki bi morala biti jutri, preložena na nedeljo, zadnj dve igri posameznikov pa na ponedeljek. Odgoditev dvoboja za en jan favorizira predvsem A-merikance, ker ima tako Richardson dan več časa, da si popolnoma opomore zaradi poškodbe na nogi. Kapetan a-meriškega moštva Talbert le danes izjavil, da je Richard-sonovo zdravstveno stanje zadovoljivo in da je danes redno treniral. Talbert je izjavil, da trdno upa, da bo Richardson jutri lahko igral proti Pietrangeliju v primeru pa, ds bi ne mogel, ga bo zamenjal Sammy Giammalva Kapetan italijanskega moštva grof Cavriani ni prikrival svojega nezadovoljstva zaradi preložitve dvoboja. KOLESARSTVO Baldinijev položaj še ni razčiščen LAUSANNE, 28. — Tajnik mednarodnega olimpijskega odbora Otto Mayer je danes izjavil, da «primer Baldini« še vedno ni povsem razčiščen. Dejal je, da je mednarodni olimpijski odbor sprejel sporočilo v katerem CONI potrjuje, da je Baldini smatran kot diletant, da pa bo glede tega uvedena preiskava. V krogih mednarodnega o-limpijskega odbora poudarjajo, da je mnogo znakov o tem, da je Baldini res dal izjave, ki kompromitirajo njegov položaj «diletanta». Odboru je bilo tudi sporočeno, da je Baldini pe osvojitvi svetovnega rekorda v enourni vožnji, ko je vozil častni krog oblekel majico italijanske profesionalne ekipe »Legnano«, kar samo potrjejo govorice o razgovorih Baldinija s predstavniki moštva odegnano« glede njegovega prestopa med profesionalce po olimpiadi. ko nastopil na olimpi3^1' ^ da paziti bo moral; da na storil nobenega napačnega raka več. En sam njegov pačni korak bo imel lab o lo resne posledice. BOKS^ Humez-FesKJCCi^ MILAN. 28. — •1esensk.a,ab°[ ksarska sezona se bo za pomembnim dvobojem Humezom in Festuccije®' ^ bo veljal za evropsko P. j, stvo sreonje kategorije, ki pada scaaj Humezu. 'caterlwj. 1. 1954 premagal Tiber’avobeJ trija. Dovoljenje za ta d ^ je morala dati evropska ksarska zveza, ker je kot t Zm«* uradni izzivalec Humeza znan Anglež Mac Ateer. ^ govalec tega dvoboja se moral boriti z zmagova dvoboja med Mac Ateer in Ray Lazarjem. •. V okviru iste boksarske reditve bo Mazzinghi m braniti naslov državnega ^ vaka srednje kategorije P Faverzaniju. Program _.grj. čuje tudi dvoboj med ^etoV. fom Hamio. drugim na s jjt, ni lestvici peresne kateg ^ in Italijanom Petillijem dvoboj med Tržačanom ^ jem in Tunizijcem ®a Mousso. Odgovorni ureannr STANISLAV HENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT • KINO ŠKEDENj predvaja danes 29. t. ob 19. uri barvni li*®’ za pomilostitev KINOPROSEK-KONrOVjL predvaja danes 29. t- ®' no ob 20. uri LUX barvni ftl®: Kraljica Margot Tum na Ončiitm predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Universal film : Druga ljubezen Igrajo: JANE WYMAN in ROCK HUDSON Oglejte si najaktualnejšo prireditev razstavišča v letošnjem letu i. siiiM uvoznih mirnim! lucosinviu V DNEH OD 20.0. do 7.10.1050 V LJUBLJANI PRIKAZANI BODO NEŠTETI PREDMETI S PODROČJA CELOTNE INDUSTRIJE KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN OBRTNIŠTVA. DELOVNI KOLEKTIVI, SOLSKA VODSTVA, ORGANIZIRAJTE SKUPINSKE OBISKE ZA OGLED TEGA SEJMA. RAZSTAVNI PROSTORI SO ODPRTI VSAK DAN OD 9. DO 20. URE. Izkoristite 25% popusta GOSPODARSKO RAZSTAVIŠ^ na železnici I. 'III II I, JI \ \ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000»°°° med rovom in drogom je počila in »kozi nastalo špranjo )e v H r*l q t/rvto —. _ _ r 23. IVAN BRATKO TELESKOP V stolpu bi dobili dve puški, mitraljez in zaboj municije. Čisto drugače se počutiš na poti čez Furlanijo, če preš z avtomatom in s puško, kakor pa če se lahko zanašaš le na noge. Jaz se javim, da prvi udarim iz rova in treščim alpinca s stolpa!« Štefanu so bili njegovi drzni predlogi všeč. Po nevihti se ga je polotila takšna nestrpnost in napetost, kakršne še ni pomnil. O tem si ni bil na čistem, ali je mogoče nadaljevati delo v rovu ali ne. Vznemirjala pa ga je tudi oocasnost in trdovratno se je oklenil zamisli o brezpogojnem in naglem begu. «Ce ne gre zlahka, pa zgrda, s tveganim udarom,« je ponavljal. Igor je bil več ur v rovu. Z Lojzetom sta pretipala zlasti ranjena mesta pod rušo in pri špranji. Lojze mu je prižigal vžigalice, Igor pa je natančno pregledal vsak delček. Poprej v globini rova ni gorela vžigalica, zdaj pa je bil njen plamenček miren in dolg, z.C.aj v razdejanem rovu Je bilo dovoli zraka. V sredini pod rušo, prav pri zevajoči rani, je Igor otipal katranizirani drog. Vedno bolj jasen mu je bil udarec nevihte po teleskopu; Viliar je z vso silo pritisnil nj žice in na drog. Ta je stal prav pri rovu in je ob viharnem pritisku rahlo zdrsnil, ker ni imel več dovolj trdne podlage. Zemlja vdrla voda — — — »Preblizu droga smo kopali,« Je šepfiil Igor. «Saj, drugače nam ta vihar ne bi bil prišel do živega.« «Vsaj mnogo manj.« Počasi sta se odplazila nazaj. * • * V dnevih obupa duševni ustvarjalci odlagajo svoja ne-skoncana dela, vedoč, da se jih bodo cez čas s se večjo vnemo lotili. Drzni podvigi pa ne poznajo odmora in ne dopuščajo počitka. Nestrpnost jih poganja. Prav v trenutkih najbolj črnega obupa terjajo urnega preudarka in usodnili odločitev. Zamujena minuta lahko uniči akcijo in njenih tvorcev ne bo zadel samo hud poraz, temveč jih lahko velja tudi življenje Igor si je bil svest, da je on najodgovornejši v kampu lil da je usoda teleskopa na kocki. Cez nekaj ur sta bila z Lojzetom spet v rovu. Ustavila sta se pri drogu O, ta vražji drog! Niso se zmenili zanj, pa se jim je mrcina maščeval. Ce bi bili mislili nanj in na nevihte, bi se mu bili za kaka dva metra izognili in vseh sedanjih zadreg bi ne bilo. Kaj pa, če bi se mu sedaj izognili in kopali v stran od njega? Igor je počasi in trudoma tipal za novo rešitvijo; Nevami del rova bi spet zasuli in kopali naprej na desni od zasipa; tako bi bil drog najmanj dva metra od nove smeri. Umaknila sta se nazaj do mesta, kjer je bil rev še dober. To je bilo na začetku žičnih ovir Najmanj osem metrov bi morali zasuti. Z žalostjo sta gledala na progo, ki bi bila opuščena. «Kai pa. ko bi zasuto popravili in obokali?« je negotovo vprašal Igor. Lojze ga je pogledal s svojimi bistrimi očmi; »Težko, zelo težko!« «Pa drog bi lahko polzel naprej,« je dodal Igor. Spet sta molčala. Igor je rad spraševal Lojzeta, ker je ob njem preizkušal svoje misli. Lojze je bil zelo mlad in prav tako redkobeseden kot Igor, a. kar je zinil, je bilo stvarno, kot otipano in potežkano. »Bolje bo od tod pričeti znova, kaj?« Je čez nekaj časa živo povzel Igor. «Pa ja.» »Prostor okrog droga bi trdo zabili. — če potem tudi prihrumi nevihta, drog se ne bi več ganil.« »Rusa pa bi bila spet krepko podprta,« je dodal Lojze. I8°r je razbral, da je Lojzetu stvar jasna in da bi on šel takoj na delo. Toda kako uspeti pri drugih? Dušan je obupal in misli na beg z dela. Z Gatom je težko. Stefan je postal nestrpen. Črtu rojijo po glavi napadi na patrulje in na stolp. Prav tisti, ki so za teleskop največ napravili, zdaj obupujejo P!T, Zaradl tega Se b0‘j zat0- ker nis0 odkril rešilnega nadaljevanja. Igor je močneje ko kdajkoli začutil usodno povezanost teleskopcev. »Prepričati jih moram, teze bo ko v Ljubljani — — —, brez forumov, brez navodil! Zato pa tembolj na dlani; Zakaj brez skrajne nuje splaviti plod, ki se ni donosen?« Prvi Igorjev sestanek z Dušanom in Stefanom je bil prehodu med barakama, kjer so nekoč igrali sah. Bili ™ nervozni in zelo nemirni. Dotlej skrbno čuvana lupina hladnokrvnosti jn brezbrižnosti je bila prebita, ščitil jih je samo pozni mrak, ki ob tej uri ze zajame kampo. Dušan in Igor sta se zagrizla vsak v svoje misli, Stefan pa ju je večidel poslušal. Razgovor je bil vse bolj oster in mučen. Dušan je bil trmast v svojem obupu. Dokazoval je, da je nemogoče premagati vsak dan nove in vsak dan težje ovire: »Rov je zasulo, drog se nagiba, travo bodo populili------------------kaj se bo zgodilo jutri?« In takrat je Štefan nenadno vzkliknil; »Madona, kadar ima hudič mlade, nima samo enega!« Vsi trije so prasnili v smeh. Stefan je to pot še močneje zagrkal ko po navadi. Potem pa je bil pogovor bolj miren in veder. Prešli so na črtove in Štefanove zamisli. Dušan se je trudil, da bi bil strpen in potrpežljiv: »Pri napadu na patruljo bi lahko počil strel. Lahko bi kak konfident ali strahopetec planil iz barake in alarmiral straže. Lahko bi samo nekdo iz patrulje zavpil in vse bi bilo zgubljeno. In skok na mitraljezca! To je se teže. Kako bos v so pred očmi straž izkopal dovolj velik izhod za človeka, ne bi te kdo videl ali slišal? To je dela za dobro uro. Kopaca zatolkli v zemljo kakor krta.« .. Dušan je spomnil Štefana na primere tveganih afccU ( Ljubljane, ki mu jih je Štefan sam povedal. Bilo je j»sn Lj tudi italijanskega okupatorja ni mogoče kar brez meja cenjevati. Nasprotno: včasih so karabinjerji in celo y prekrižali akcije partizanom prav s svojo žilavostjo. °dr je vse to sam najbolje vedel, rekel pa je da ne v^“l gega izhoda. Igor je bil resen in premišljujoč. Vedel je: Štefan in, ( sta kakor Kurcij, ki se je brez premisleka vrgel v prep9®’^ bi rešil domovino. Toda obenem se je tudi spominjal, k , , krat so v Ljubljani ostro grajali vosovce in partizane, br“.‘‘ujn®1 tvegali življenje. In koliko kj-asnih fant°, ^ ntoi pad!o! Človek bi se zjokal nad njimi. «Ni še P° • po najdrznejših podvigih. So še drugačni izhodi. V tef & šteian moti.« Po dolgem preudarku pa je končno dejš Stefanovi načrti lahko uspejo, da pa so zelo tvegani- ^ Va glede t 1,aŽJllni stvarmi- Da bi pa Stefanu odpf11 ^ to^ii J smellh in velikih dejanj, ga je premišljeno, s? sdi °lanl,Sir a bi gtt pridobil za svojo zamisel. «SedaJ ft se preslabi; najprej moramo mi ven, nato pa bomo >z .Lgs« tnnm0tnapadil kamP°- Sa-i je gonarski kampo samo še® ^ kilometrov od partizanskih .kampov’.« — Stefan se je k s tem zadovoljil. j' že lf/e^ma ,d?e .ob istem času 80 se vnovič sešli. Cas.^cl j že legel mrak in se ni bila trda noč, jim je bil pogodu- s' so se ze nabili v barake in se odpravljali spat, patrulje P j,i se niso podile po kampu kakor vešče. Kake pol urice 60 r 'nocoWr^ množice ‘n konfidentov. Igor sej ^1 SMtanek pripravil z majhnimi skicami bodoče j hfinrt f 1 Je’ da 130 nocoj lJadla odločitev. PravJjjsfd “ j° vceraJ odložili, saj je sam, še bolj Pa Jf i^° pridobil štiriindvajset ur za razmišljanje. Igor le podnev* d j' va pregledal rov. Nobenega pomisleka ni imel več. G° tudi z Ljubom in Marijanom. ..jj/ (Nadaljevanj* *