Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Ca^a stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dons — Jesenice, Delavsld dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaSa Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Štev. 82 Maribor, sreda, dne 13. oktobra 1937 Leto XII Ob sodelovanju z demokratičnimi skupinami bomo pokazali svojo moč Članek je bil napisan pred objavo sporazuma Združene oipozicije. Ured. Sporazum med srbsko združeno opozicijo in hrvatsko kmečko-demo-kratsko koalicijo je podpisan. Naj se razvijajo dogodki v kakršnemkoli tempu, gotovo je to, da se je s tem premaknilo vse politično življenje v naši državi z mrtvega tira, na katerega so zavozili diktatorski centralistični režimi. V zvezi s tem čakajo tudi naše gibanje nove naloge. Pravilno pravi zagrebško socialistično glasilo »Slobodna Riječ«: »Mi socialisti z napeto pazljivostjo spremljamo najnovejši razvoj naših političnih odnošajev. Nam nikakor ne more biti vseeno, kako se bodo zdaj te razmere razvijale. V središču boja so izredno občutljiva in velika vprašanja. Nihče ni bolj trpel radi abnormalnih političnih razmer kakor ravno socialisti.« Socialistično delavsko gibanje je po svojem izvoru in razvoju, po svoji ideji in v svojem bistvu svobodoljubno gibanje. V tem oziru more naše gibanje sodelovati s tistimi meščanskimi in kmečkimi skupinami, ki se tudi bore za svobodo, za politično demokracijo. Toda meščanske stranke le pre-rade razumevajo in razlagajo politično demokracijo samo zase, dočim zelo nerade privoščijo, da bi se v demokraciji uveljavil tudi delavski razred, kaj šele, da bi delavstvo uveljavilo popolno socialno demokracijo, o kateri moremo govoriti šele takrat, ko ljudje niso več niti politično brezpravni ali zatirani, niti gospodarsko, socialno izkoriščani. Državljanska, osebna svoboda in socialna enakopravnost — to oboje skupaj šele pomeni svobodno človeško družbo Povsod po svetu in pri nas smo °pažali posebno zadnja leta, da je Meščanstvo izdalo svoja lastna demokratična načela in se v boju proti socializmu združilo ali celo podredilo najbolj nazadnjaškim krogom. Saj vsak dan znova doživljamo, kako zatajuje bivša SLS samo sebe, svoja nekdanja načela, čeprav so bila morda samo demagoško mišljena, vso sv°jo preteklost, zadnje skromne o-*tanke demokratičnosti, kolikor je , mcjgtjča v političnem katoliciz-»Slove s^0n* na avtoritarnosti; kako fašizma In svf" ?a d"8m iV°Y V r°g razvoj od ve{£a,fz n,im f^sa ves je, vsa svoboKj--?^ reV-°1UC1' cialistične zahte^"* ™f°’ in framazonov«, *aZa za1b.lod« »Z1.d°v marksistov«. Ob£» p!k lensk° del° »Prosvetne zveze« je °L ..ni! ^ve sklenil, da bodo vsL «£ stva v Slovenil! morala prirej;,; davanja o stanovski ureditvi države o korporacijskem sistemu, ki ga Q_' znanja fašizem (v Jugoslaviji Ljotičl in ki je tako klaverno propadal v sosedni Avstriji, ki je ob gorečih delavskih domovih in hišah proglasila predi leti prvo državno ustavo, slonečo na načelih slovite vatikanske okrožnice »Qudragesimo anno«. Kak prepad med nekdanjo taktiko »Zveze delovnega ljudstva« proti centralizmu in fašizmu in današnjim frankovstvom! Ta primer iz naših domačih krajev c nvolj jasno pove, koliko se sme delavstvo zanesti na druge. Koliko primerov smo že doživeli v Evropi, da Besedil raže ne ki je bil podpisan dne 5. oktobra 1937. o sporazuma z j opozicije Narodno radikalna stranka, Demokratska stranka in Savez zemljo-radnikov, Hrvatska seljačka stranka in Samostojna demokratska stranka, združeni v Kmečko-demokratski koaliciji, so utrdili naslednji sporazum: I. Stoječ na principu demokracije, smatramo narodno suverenost za jedro vsake državne organizacije in narod za izvor vsake javne oblasti. II. Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov, ustava z dne 3. septembra 1931 nima moralne obveznosti, ker je v nasprotju z osnovnimi demokratskimi načeli in je bila sprejeta ne samo brez Hrvatov in proti Hrvatom, marveč tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na enostransko uveljavljeni ustavi in ki se opira le na navidezni parlament, nima nikake avtoritete niti med Hrvati in ne med Srbi. III. Soglasni smo, da je neobhod-no potrebno, da se uvede nov ustavni red, ki bo zasnovan na načelih narodne vladavine in se bo ostvaril kot skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. IV. Naše stranke se zavedajo, da zastopajo tudi hrvatski in srbski narod, ter stoje na stališču, da je napočil zadnji čas, da se enkrat za vselej prekine z vsemi nedemokrat-skimi sistemi in režimi ter se omogoči Srbom, Hrvatom in Slovencem sporazumna organizacija državne zajednice na enako zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V. Edina pravilna pot do tega cilja je, da na državno upravo pride narodna vlada, sestavljena iz predstavnikov vseli političnih strank, ki imajo dejansko oporo v narodu. Takšna vlada bi morala skupno s krono na dan prevzema uprave l.proglasiti začasni osnovni zakon Jugoslavije, s katerim se obenem ukine ustava z dne 3. septembra 1931. Ta osnovni zakon bo vseboval glavna načela države in bi veljal do uveljavljenja nove ustave. V osnovni zakon bodo vnesene naslednje odredbe: da je Jugoslavija nasledstvena ustavna in parlamentarna monarhija; da v Jugoslaviji vlada kralj Peter II. iz dinastije Karadjor-djevičev; da do njegove polnoietno-' sti kraljevsko oblast izvršuje na- mestništvo; da so državljanske in politične svoboščine zaščitene in da je zajamčen parlamentarni sistem vladavine in slednjič, da bo ustavo-tvoma skupščina sprejela ustavo z večino, v kateri mora biti večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev, narodnih poslancev ustavo-tvome skupščine; 2. istega dne proglasiti pravičen in demokratičen volilni red in razpisati volitve za ustavotvorno skupščino. Vlada mora dati vsa poroštva, da bodo volitve za ustavotvorno skupščino izvedene svobodno in da bo prava narodna volja prišla do polnega izraza. Vlada bo odgovorna pred ustavotvomo skupščino po načelih parlamentarizma. VI. Navedene stranke v duhu te soglasnosti ustvarjajo blok zaradi skupne borbe za ostvaritev političnega in državnega programa, vsebovanega v tem sporazumu. Zagreb-Beograd, 8. oktobra 1937. Dr. Vladko Maček, Aca Stanojevič, Adam Pribičevič, Ljuba Davidovič, Jovan M. Jovanovič. Velika zmaga ljudske fronte v Franclji Socialisti so zelo dobro odrezali Dne 10. oktobra so se vršile v Franciji kantonalne volitve, v katerih so nastopile vse stranke samostojno. Kantonalne volitve so važne, ker o-krajni in okrožni svetniki volijo senatorje, ki so letos vrgli Blumovo vlado. Od 1525 okrajnih in okrožnih svetnikov je bilo v nedeljo izvoljenih 1.053, za 468 mandatov bodo ožje volitve 17. t. m. Socialisti so ohranili 80 mandatov, 19 so jih na novo pridobili, izgubili 9, v 77 volilnih okrožjih pa pridejo v ožje volitve. Komunisti so ohranili 5 mandatov in 3 so pridobili. Radikali so ohranili 314 mandatov, pridobili so jih 33, izgubili 56, v ožjih volitvah pa so v 195 okrožjih. Stranke ljudske fronte so obdržale svoje pozicije. Socialisti so znatno napredovali. — Dne 17. t. m. bodo stranke ljudske fronte glasovale za Sodrug Leon Blum Pred sejo narodne skupščine Na dan 18. t. m. je sklicana zadnja seja narodne skupščine v letošnjem zasedanju. Novo zasedanje zbornice se prične že 20. t. m., na kateri bo skupščina zopet volila predsedstvo. Isto velja za senat. Poljska diktatura se krha Vladina stranka se je razbila> Poljska vladina stranka se je razbila. Iz nje so nastale kar štiri stranke: katoliško narodno edinstvo, narodno edinstvo polkovnika Koca, demokratska stranka in tabor nacional- tistega kandidata iz svojih vrst, ki je dobil to pot največ glasov, Vendar socialisti ne bodo volili nobenega radikala, ki je nasprotnik ljudske fronte ali pa je kot senator glasoval proti Blumu. Lep uspeh socialistov in posebej še uspeh stranke ljudske fronte priča, da je sedanji vladni režim trden. Konkordat ne pride pred senat Dr. Stojadinovič izjavlja v časopisju, da je že 23. julija, ko je bil konkordat sprejet v narodni skupščini izjavil, da naj bi bil konkordat sprejet v mirnejši dobi, ker naj ne povzroča verski nemir. Razmere se še niso izboljšale, zato vlada konkordata še ne bo predložila senatu v odobritev. Nemčija dobavi orožje Japonski. Vrše se pogajanja med Japonsko in Nemčijo glede dobave vojnega ma-terijala za 40 milijonov švic. frankov. Nemčija utegne napraviti s tem dobro kupčijo z lastno dobavo in prekupovanjem. ne solidarnosti. Kjer ni svobode, nastopa razkroj. Taka je narava logike. je ostalo samo delavsko socialistično gibanje na braniku človečanstva, kulture in svobode! Prepričani bodite, da pri preureje-vanju naših političnih razmer in postav ne bodo mirovale sile, ki bodo hotele, da se delavstvo potisne ob stran tudi ob novi ureditvi države. Proti temu ne pomaga nič drugega ka*t°IL. s‘°žnost delavskega razreda, najvecja aktivnost socialistov, ki bomo morali v odkritem, demokratičnem političnem boju izmeriti svoje moči. Če je kdaj veljalo geslo: kolikor moči, toliko pravice! — bo veljalo zdaj. Delavski razred, njegovo gibanje, njegove težnje in zahteve bodo le toliko upoštevane, kolikor bo pokazal svojo moč. Imamo močne prijatelje v vrstah združene opozicije in ti bodo samo veseli našega nastopa in naših uspehov. Kajti vsi resnični demokrati se zavedajo, da bo sporazum, podpisan v Zagrebu, koristil samo takrat, ako bo z njim zagotovljena popolna in dosledna politična demokracija — trden njen steber je pa samo socialistično delavstvo. Posebno na nas slovenskih socialistih je velika odgovornost, od naše moči zavisi, da ne bodo nad našo deželo spet zavladali preoblečeni »prijatelji ljudstva«, ki so se desetletja bridko norčevali ne samo iz delavcev, temveč iz vsega slovenskega ljudstva. Socialisti, na plan! Z a preste po i v cez p Italija ne pristane na predlog glede umaknitve Na predlog Anglije in Francije je Italija odgovorila, da naj o. umaknitvi vojaštva iz Španije sklepa — londonski odbor za nevmešavanje. Ker je to le zavlačevanje pozitivnega in uspešnega odgovora, bosta v bodoče dobavljali Anglija in Francija vojni materijal neomejeno valencijski vladi, kakor poroča delavski list »Daily Herald«. Francija bo odprla pot čez Pireneje. Odklanja tudi konferenco treh Italija odločno odklanja konferenco Anglije, Francije in Italije glede španskega vprašanja. '\ \v-* Položaj je tem kritičnejši, ker Italija pošilja desettisoče vojakov in mnogo vojnega materijala prav sedaj Francu v Španijo in pripravlja zasedbo španskih otokov. Ofenziva na aragonski froti Njihova obramba je resnično junaštvo. Pred Madridom je topovsko streljanje. Na jugozapadu, v odseku pri Po-zoblenci, se vrše stalno boji, ki pa so le lokalnega pomena. Na aragonski fronti traja ofenziva vladinih čet dalje in je uspešna zlasti v smeri proti trdnjavi Jaca v Pirenejih in pri Teruelu. Na guadalajarski fronti so zavzele vladine čete vrh 900, s katerega obvladajo vse ozemlje v ravnini daleč na okrog. Težek je položaj Asturcev in Baskov, ki branijo Gijon in se upirajo prodiranju sovražnika proti Oviedu. Vojna s strupenimi plini Londonsko špansko poslaništvo ireneje vojaštva iz Španije Vatikan je priznal vlado Franca Te dni je zastopnik vatikanskega državnega tajništva izročil v Burgo-su Francovi vladi noto, ki priznava Francov režim v Španiji. Izročitev note je ovrgla vse prejšnje tajenje priznanja španskega fašizma. poroča, da neka država pripravlja novo intervencijo v Španiji .V Cento je 8. t. m. prispelo 15.000 vojakov, katerih narodnost ni znana. Ista tuja dežela tudi napade s strupenimi plini na republikanska mesta in kraje v Španiji. Iz Maroka so zadnje dni pripeljali nad 20.000 prostovoljcev — iz nekaterih dežel. III Bolgarski politiki vseh strank za obnovitev ustavnosti Diktatura zapira državljane, ki zahtevajo ustavo. Bivši voditelji bolgarskih strank, katerih stranke so bile prepovedane, so izdali ogromne množine letakov, v katerih zahtevajo državljanske pravice in ustavnost. Policija pa zopet zapira državljane, ki zahtevajo svoje naravne pravice. Antonln Hampl k 40 letnici .,Prava Lidu“ Resne besede predsednika soc, dem. stranke. »Že 40 let se bojujemo od časa, ki ga izpolnjuje proces propadanja takratne velike liberalistične ere in boj za preobrazbo gospodarske, politične in nravstvene organizacije posameznih držav ter človeštva, ki je do neke mere izčrpano po vojnah in gospodarskem trpljenju, kar je svet tudi demokratiziralo. Mednarodna diplomacija se potaplja v neresničnostih in dana beseda nima več veljave. Okrepitev morale je potrebna, zgoraj in spodaj. — Stranka je trdna. Nje orientacija je jasna, smer nje politike določena in trdna. Če se ozremo danes na počet-ke izdajanja svojega osrednjega glasila, potem tudi z vsem poudarkom lahko pokažemo na svojo evangelsko čistost, požrtvovalnost vseh onih posameznikov, ki so bili in so zmožni velikih žrtev.« Zasedanje Mednarodnega urada dela v Pragi Na vsakoletno konferenco prihaja redno okoli 400 delegatov. Pogodbe ali dogovori, ki jih konferenca sprejme, za udeležene države še niso obvezne, temveč mora vsaka država pristopiti k pogodbi in jo odobriti (ratificirati). Na dosedanjih 23. konferencah mednarodnega urada dela, je bilo sprejetih nad 60 dogovorov (konvencij) in nad 50 priporočil za razne socialnopolitične ukrepe. Za mednarodni urad se zanima celo Nemčija, čeprav ni članica Društva narodov. Tako- je imela na mednarodni tekstilni konferenci, ki se je nedavno vršila v Washingtonu, svojega opazovalca. Dalje prihodnjič. Ali si 2e poravnal. naročnino 7 Ako Se net stori takoj svofo dolžnost f Čehoslovaška vlada je povabila upravni odbor mednarodnega urada dela, da naj ima svojo 81. sejo v Pragi od 6. do 9. oktobra t. 1. Seja je javna in se vrši v ministrstvu za socialno skrb, ki ga vodi sodrug ing. Nečas, ki je bil to leto tudi predsednik mednarodnega urada dela. Seja je razpravljala o dnevnem redu plenarne seje za 1938 in določila dnevni red tudi *za 1939, ki se tiče tudi splošne uvedbe skrajšanega delovnega časa, emigracijskega vprašanja itd. Na seji je tudi minister Cvetkovič, dalje Rooseveltov sodelavec Lubin itd. V mednarodnem uradu dela je danes združenih 62 držav, torej več kakor v Društvu narodov, ki je njega avtonomni oddelek. Prvi direktor tega urada, ki je ustanovljen na podlagi člena XIII. mirovne pogodbe, je bil umrli sodrug Albert Thomas, njegov naslednik, ki se tudi odlikuje po marljivosti, ravnatelj Butlcr, ki ocenjuje vsa vprašanja socialnopolitične nravi jako objektivno. Upravni odbor mednarodnega urada dela ima 32 članov, in sicer je v njem 16 delegatov vlad in po 8 delegatov delavcev in delodajalcev. Vladni zastopniki so stalni iz najbolj industrijskih držav (Anglija, Francija, Italija, Zedinjene države, Kanada, Rusija, Indija in Japonska). Zastopniki delodajalcev in delavcev se pa volijo vsako tretje leto. Za dobo 1934 do 1937 so ti delegati iz Jugoslavije za malo antanto, Poljske, Norveške, Mehike, Čileja, Brazilije, Španije in Kitajske. D ^avs^va bo predaval s. dr. 'n f°družice, ;pridite v čim več- ,em številu na to manifestacijo! Zabukovca Pevski koncert Moški in mešani zbor »Vlzaiemnnsti« Priredita v nedeljo, dne 24. okto"ob 4 «ri pop. v dvorani ge. A. Pikl v Qrjžah Pevski koncert. Vabljeni prijatelji delav-kulturnega gibanja in delavske nes-Družnost! — Odbor. J**enice fevleček iz kritike ali poglavje o dvojni morali Jeseniški gospodje iz katoliške akcije 2° bili znani da budno varujejo moral«. Vlasti so jim bile vedno na poti prireditve nekatoIiških društev, kjer so vsako najbolj nedolžno stvar napadali in videli vsak pez-“ir kot bruno ali pa so celo iz nič sami ustvarjali strahove. Kakor hitro so pa ustanovili v lanskem decembru svoj lastni ki-np. so pa čudovito oslepeli, tako da niso 'uc več videli ne le brun, nego tudi hlodov seveda doma. Za drugo svojo predstavo t?,"’ že Predvajali film »Kurtizana-Mar-Rri* p®mvPadour« in to celo na praznik nit ™* ,neg?, sPočetja, ki je menda praz-patronke Krekovega prosvetnega dru- Ljubljana _ Prosvetno delo »Vzajemnosti« bo tekočo jesensko-zimsko sezono prav živahno. 3. novembra bo v veliki dvorani Delavske zbornice prvi prosvetni večer, posvečen Masaryku. Poleg otvoritvenega govora s. Štuklja in predavanja dr. Lončarja bo več primernih glasbenih, pevskih in umetniških točk. Drugi prosvetni večer decembra bo posvečen 70-letnici s. Ktbina Kristana, ki je ravno na polju prosvete ustvaril trajna dela. Poleg prosvetirh večerov bodo predavanja po posameznih ljubljanskih okrajih. Skupaj s strokovnimi organizacijami se bo priredil narod.io-go- spodarski tečaj, ki ga bo vodil s. Uratnik. Naše gore list. V inozemstvu je imel velike uspehe viol. virtuoz, sin našega s. Škor-pika, Slavko Škorpik. Uveljavil se je s Čajkovskega »D-dur« skladbo, ki je ena najtežjih in dosegel uspeh, kakršnega ceio največji umetniki svetovnega slovesa redko dosežejo. Sodrugu Škorpiku, očetu mladega virtuoza, prisrčno čestitamo k uspehu njegovega sina, kateremu je bil kot muzik in skladatelj prvi učitelj. I. V. * Maribor Za zimsko pomol! Z nastopom zime postane zopet pereče vprašanje preskrbe številnih brezposelnih in siromašnih prebivalcev našega mesta. Zato se ponovno obračam zlasti na imovitejše mariborske meščane s toplo prošnjo, da bi tudi letos čim izdatneje podprli Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. V tem pogledu so potrebe velike, ker je treba poleg prehrane nuditi brezposelnim in siromašnim tudi kurivo ter najnujnejše oblačilo in obutev. Mestna občina bo poskrbela, da bodo za delo sposobni zaposleni pri javnih delih, ostali pa se bodo Predavanje prof. dr. Lončarja se bo vršilo v sredo, dne 13. t. m. s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavske zbornice«, Sodna ul. 9-1. Predavatelj bo govoril o slovenskih bojih kmetov deci in jo odtegnilo škodljivemu vplivu ceste. Seja mestnega občinskega sveta bo 15. t. m. s pričetkom ob 6. uri. Na dnevnem redu so: prošnje za sprejem v članstvo občine; prošnje mestnih uslužbencev za napredovanja; predlog proračuna mestnega socijalnega skrbstva; prošnje za ubožne podpore, sprejem v oskrbnišnico in vzgojni prispevek; sklepanje o zgradbi carinarnice, stanovanjskih hiš za carinike in tlakovanje cest iz kaldrminskega fonda; prošnje za po-sekanje kostanjev pred gradom in v Gosposvetski ulici; pravilnik o finančnem poslovanju mestne občine; računski zaključek mestne občine za 1. 1936; odobritev kreditov za preureditev gradu; odobritev kreditov za regulacijo Glavnega trga; kanalizacija med Vrtno in Vilharjevo ulico in naprava cestnega kanala v Slovenski, Go-spojni in Orožnovi uliic; službena pogodba za pogodbene nameščence Mestnih podjetij. Spomin na koroški plebiscit. Preteklo nedeljo, ob obletnici koroškega plebiscita, se je vršila spominska svečanost tudi v Mariboru. Prof. Šedivy je ogorčeno obsodil zatiranje slovenske narodne manjšine po avstrijskem »katoliškem« režimu, ki ima zmisel za pomoč afriškim zamorčkom, ne pa tudi za kulturne težnje slovenskega naroda, katerega jezik je vsaj toliko vreden kot latinščina, ki jo mu vsiljujejo. »Slovenec« s svečanostjo ni bil zadovoljen, ker so govorniki govorili na dolgo in široko, da zborovalci niso mogli prisostvovati maši za padle v koroških bojih. Hitlerizem po planinskih kočah. Obiskovalec Pohorja nam piše: Slovensko planinsko društvo bo lahko kmalu na svoje koče obesilo znamenje kljukastega križa, ako pojde tako naprej. V njihovih kočah se namreč šopirijo namesto slovenskih, nem- štva. Itd., itd. Kaj vse so med tem predvajali ne bomo naštevali, ker je to pač stvar njihovega kronista. Zanima nas le poročilo v zadnji štev. njih glasila »Na mejah«, ki vedno piše o lepih moralnih uspehih tega kina, pod rubriko »Kritika o filmih«, in kjer čitamo pod nazivom »Katja«: »Da takšen film sploh puščamo na naš trg, je že skrajna neprevidnost in malomarnost. Če se že /sami nočemo umakniti vplivu v umetnost odete pornografije, bi bilo treba imeti obzir vsaj do mladine. Dobrega v filmu ni nič. Moramo pa odločno obsoditi perverznost, katera v ciničnih sunkih diha iz nekaterih igralcev in neprikrit sadizem glavne igralke Katje. To ne more prikriti ne lesk zunanjosi in ne sicer dober humor enega Szokke Szakalla. — Taka dela odločno zavračamo. Čas je, da Slovenci enkrat za vselej odklonimo plehko nemško hrano, ki postopoma okužuje telo naroda. V prvi vrsti naj bi se mladini pod 18. letom vstop takim predstavam prepovedal.« Ali ste slišali? Vendar vedite: ta kritika je prišla že po toči — in tako je k temu filmu vabilo 1000 letakov, ki so ga hvalili in vabili ljudstvo naj ga ne zamudi. In vsa mladina je bila pri predstavah filma dobrodošla. Pa naj še reče kdo, da ni tako postopanje umetnost in da mora imeti oni, ki tako dela, precej kosmato vest, kosmato kožo, hrbtenico pa kači podobno. Kaj nismo na Jesenicah kampeljci?! , ..Hiter uspeh in naglo pozabljenje. Tukajšnji listič »Na mejah« je dne 1. sept. Hp,stal °. jeseniških trgovcih, ki pozablja-, trKujejo na slovenski zemlji in s slo-ikl51..1J“dstvom. Listič je pisal: »Da je vniiin -I0 n, a*eri napisi in reklame, ki fj rt? pn!i čut rnešči*nov. To vemo Pnn/V ■°ra^ona Heraklita«, »Kafana aris« (\ cirilici!), »Tivar odijela« ni slovenski in nikdar ne bo. Da ie kai nkptri mogoče je pač kriva znana potrpežljivost ljudi, katera pa ima tudi svoje meje Oe se človek enkrat zave sv,oje napake in po- oskrbovali predvsem z naturalnimi dajatvami in se bo z dobro evidenco in kontrolo preprečila vsaak zloraba podporne akcije. Darila v gotovini bo sprejemala mestna blagajna, Slomškov trg 11 (tel. 22-60), darila v blagu pa mestni socijalno-politični oddelek, Rotovški trg 9 (tel. 27-54). Da se bodo zamogla zbrati do nastopa zime potrebna sredstva, prosim mariborske meščane, da se že sedaj odzovejo moji prošnji. Dr. Juvan, s. r. predsednik mestne občine mariborske. ški fašistični časopisi kot je »Ilustrierter Beobachter«, »Volkischer Beobachter«, »Ko-ralle« itd. Po mizah leže listi s slikami Hitlerja, Goringa, Gobbelsa in drugih nemških mogotcev. Ne vemo ali je ta kultura zatiranja svobode in koncentracijskih taborišč res tako dragocena, da trpimo njeno izzivajočo propagando v slovenskih planinskih kočah? Zidajo. Ta teden so pričeli v Tomšičevem drevoredu in sicer na mariborski strani z novo stavbo. Trgovec z delikatesami, g. Supančič gradi enonadstropno vilo. V Melju je pričela zidati trinadstropno stanovanjsko hišo ga. Keršičeva s Potbrežja, ki je tam prodala stavbišča za Hutterjeve delavske hišice, ki so tudi že skoro gotove. Pri Koroškem kolodvoru razširja tekstilna tovarna Doctor in drug svoje -delavnice, ikar kaže, da konjunktura za tekstilne tovarnarje še daleko ni pri koncu, amipiak je resnica baš nasprotno, da so vse tekstilne tovarne sproti razprodane in še izdelovati ne morejo vseh naročil. Ni se prav nič bati, da bi se tekstilni tovarnarji selili v oddaljeni Vršac, kakor je hotel s tem nekaj strašiti neki list, menda s posebnim ozadjem. Kredita je zmanjkalo za popravilo državne ceste od Denvuschkove opekarne do mestnega pomerja. Stvar je naravnost nerazumljiva spričo dejstva, da se je zadnje čase neprestano pisalo o »asfaltni cesti« Maribor—Celje, ki naj bi bila nadaljevanje ceste Št. lij—Maribor, kot da je to že skle^ njena stvar. Sedaj ne ho mogoče dogotoviti niti ceste od državne meje do Maribora, kam li, kaj drugega! Izredni občni zbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru se bo vršil v soboto, dne 16. oktobra ob 2. uri pop. v spodnjih prostorih Kazine. Stariši, ali imate otroke, ki imajo veselje do glasbe? Potem jih vpišite takoj v glasbeno šolo »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« (Frankopa-nova 1). Ukovina je tako malenkostna, da jo delavski stariši brez vsega zmorejo. Ne zamudite ugodne prilike! pustljivosti, se kaj rad maščuje. Mi trgovcem kaj takega ne želimo, zato smo s tem opozorili. Upamo, da opozorila ne bo treba ponoviti v drugačni obliki.« Listič ima prav in mi ne bi imeli kaj dodati. Zaradi tega se toliko bolj čudimo, da isti listič zdaj, t. j. 1. okt. vznemirjen poroča, da se je na zidu orožniške postaje dogodil kvar, ker je nekdo prav vešče prepleskal s črnim lakom ploščo ob ročaju za nočne pozive, ki je na tem zidu, in na kateri je napis v cirilici »Zvono na žandarmeriju«. In list nevedno pravi, da ne ve, kakšen namen je bil uničiti ploščo z napisom v cirilici. Kaj je ta listič že pozabil na lastna opozorila pred mesecem dni in je pozabil, da je notico o njih zaključil takole: »To ni šala. V interesu Jeseničanov in vsega naroda resno opozarjamo, naj taki napisi izginejo čimprej. S svojim jezikom nismo kupčevali nikoli, najmanj pa sedaj in v bodoče.« Da, da, težko je z ljudmi, ki imajo kratek spomin! Kar naprej ga je treba osveževati. Zapisnik v kulturno kroniko Jesenic. Ko je umrl eden največjih ljudi sodobnega človeštva, prezident in oče domovine T. G. Masaryk, tukajšnji katoliški krogi niso imeli za potrebno, da bi se smrti tega velikana kakorkoli spomnili. Napravili niso niti komemoracije, niti ni njih glasilo »Na mejah«, razen v napadu na županstvo koro-škobele občine, omenilo njegove smrti. Zapomnimo si to — bo še kdaj potrebno! Ali si že član ,,Cankarjeve družbe44?--------------1--- Kranj Zajamčeno impregnirane Hubertus-plašče za deco, dame in gosipode razpošilja konfekcija ALBIN JAZBEC v Kranju. Ptuj Naša Masarykova proslava. V četrtek, dne 14. oktobra t. 1. bo priredila tudi naša podružnica delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« spominsko svečanost za umrlim prezidentom Masarykom in sicer ob 18. uri (6. uri zvečer) v dvorani »Vzajemnosti«. Predaval bo s. dr. Avg. Reisman o: »Masaryk — demokracija in delavstvo.« Delavci in delavke, pridite do zadnjega, da slišite o življenju in delu sina kočijaža, bivšega kovaškega vajenca in poznejšega pre-zidenta Čehoslovaške republike. Studenci pri Mariboru S kamenjem pobil šipe v oknih. V noči od nedelje, dne 10. t. m. na pondeljek, dne 11. t. m. okoli 1. ure je monter M. K. s točo kamenja pobil šipe v oknih na hiši s. Perkota v Studencih, Pušnikova ulica 22. V okna je priletelo okoli 20 kamenov, ki so zdrobili štiri velike šipe. Par kamnov je bilo več kot pest debelih. Nesreča je hotela, da ni bilo nobenega moškega doma, sicer bi si bil gospod zapomnil, kdaj si je dovolil kaj takega. Le srečnemu slučaju je pripisati, da kamenje ni zadelo v sobi spečih žen, ki so vse prestrašene skočile pokonci. Zadeva je prijavljena žandarmeriji. Tako nekulturno obnašanje je vse obsodbe vredno. Leie-Prevalje S. Vožank Ivan Člani dobe koledar in 3 knjige letno. Piši takoj: *Cankarjeva družba \ Ljubljana, poštni predal : 90 V nedeljo, dne 10. oktobra nas je za vedno zapustil s. Ivan Vošank. Njegovo ime je neminovno zvezano z delavskim gibanjem na Lešah in v Prevaljah, kjer je bil eden izmed prvih pokreniteljev organiziranega političnega, kulturnega in gospodarskega socialističnega gibanja. Dolga leta se je živahno udejstvoval v tem gibanju in tudi kot vpokojenec ni miroval. On je bil, ki je utiral pot mladini, ki je danes na delu za iste ideale in cilje. Njegovo življenje je bilo polno trpljenja in-na starost je užival pokojnino, ki je bila prej milo-šina kot plačilo za dolgoletne napore, ki so mu izčrpali njegovo moč. Trdno je bil prepričan, da bodo napočili delavskemu razredu boljši časi. Sam jih sicer ni dočakal, pač pa je za nje delal. Užaloščeni vdovi in sorodnikom naše iskreno sožalje. Slava spominu pokojnika! Delavski pravni svetovalec Vojniča (Sevnica) Vprašanje: Po 16. mesecih vojaške službe sem zbolel ter so me poslali domov kot stalno nesposobnega. Ali sem dolžan plačevati vojnico? Odgovor: Vojnico so dolžni plačevati vsi stalno ali začasno nesposobni. Oproščeni so plačevanja vojnice oni, ki so postali nenamerno nesposobni v vojaški službi. Med take je po našem mnenju vpoštevati tudi Vas, ter zato vojnice niste dolžni plačevati. Zapuščina po nezakonskem očetu (Prevalje) Vprašanje: Brat že umrlega nezakonskega očeta se je vrnil iz tujine ter zahteva od nezakonske matere povračilo neke obleke nez. očeta ali pa večji znesek za odškodnino. Ali je obleko dolžna vrniti? Ali ima nezakonski otrok od sorodnikov nez. očeta pravico kaj zahtevati? Odgovor: Če bratu ni bila zapuščina po nez. očetu prisojena, ne more od nez. matere zahtevati ničesar, ker spada navedena obleka še vedno v zapuščino po umr-/ lem. Bratu tedaj niste dolžni ničesar plačati, dokler ni imenovan za dediča. Na-pram sorodnikom nez. očeta nez. otrok nima po zakonu nobenih pravic, ker po zakonu ni z njimi v nikakem sorodstvu. Napeljava vodovoda (Črna) Vprašanje: Občina zahteva, da napeljem vodovod, ki ga imam sedaj napeljanega samo do hiše v hišo in je določila tudi podjetnika, ki bo to izvršil. Ali je k temu upravičena? Odgovor: Po gradbenem zakonu morajo lastniki stavbišč uvesti vodo iz vodovoda, čim se le-ta napelje mimo njihovega posestva, najkasneje pa v 6. mesecih po dovršitvi vodovoda. Po preteku tega roka izvrši občina ta dela na stroške lastnika. V tem primeru seveda tudi ona določi podjetnika, ki bo dela izvršil. Prevzem dolga Vprašanje: Sin je prevzel posestvo po materi, ki rni je dolgovala večji znesek. Ali morem iztirjati ta dolg od sina? Odgovor: Prevzemnik je dolžan vrniti tiste dolgove, za katere je vedel, ali moral vedeti ob prevzemu posestva. Po Vaši informaciji je prevzemnik vedel za dolg in Vam ga je torej dolžan plačati. Znhtecnlte črtno in poema hruh in petino it Pelnashe peKcrnc»Murnom, asa Naš« delavstvo spominu Masaryka Proslava v Beogradu. — Spominski govor bivšega poslanika s. Balugdžica, Spomin velikega prijatelja delovnega ljudstva, prezidenta Osvoboditelja Masaryka, je v četrtek tudi beograjski proletarijat kar najsveča-neje proslavil. Spominske svečanosti v veliki dvorani beograjske Delavske zbornice se je udeležilo toliko delavstva, da je bila dvorana z galerijo in postranskimi prostori polna. Svečanost je priredila »Centrala za delavsko izobrazbo« in se je iste udeležil tudi čehoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Girsa z osob-jem poslaništva. Lepo akademijo je otvoril pevski zbor s pesmijo »Spa-vaj večni san, mili druže«. Godba je zaigrala lepo skladbo Čajkovskega, na kar je imel sodrug dr. Živko To-palovič otvoritveni govor, v katerem je zlasti iskreno pozdravil zastop- nika Čehoslovaške republike, mini-stra-poslanika dr. Girso in njegove pomočnike, kar je sprejela dvorana z gromkim aplavzom. Slavnostni govor o !Viasaryku je imel opolnomočeni minister v pokoju, bivši poslanik in še vedno aktiven novinar, dr. Živojin Balugdžič, ki je pričel svoje predavanje z nagovorom: »Drugovi in ddugarice« ter > Sedaj pokojni T. G. Masaryk in sedanji predsednik ČSR dr. Beneš v razgovoru. v krasnih besedah orisal pomen Ma- saryka za Čehoslovake, za Jugoslovane in za vse Slovane. Dr. Balugdžič je zlasti povdaril Masarykovo delo za demokracijo v notranji in zunanji politiki ter razložil Masarykovo rusofilstvo. »Vojna je res postala velika revolucija, v kateri so razpadli režimi, ki so bili zgrajeni na nasilju in krivicah. Čehoslovaški ni dala svobode carska Rusija, ki za njo ni imela razmevanja, ampak zapadno-demo- kratska Evropa,« nato je med dragim dr. Balugdžič očrtal Masarykq-vo gledanje na velika svetovna vprašanja. Lep govor s. Balugdžiča je delavstvo nagradilo z dolgotrajnim aplavzom in vzkliki: »Slava Masa-ryku!« S. Gošič je še recitiral »Pesem sužnjev« Svatopluka Čeha, na kar je bila slavnost zaključena z »Inter-nacijonalo«, katero je zapel pevski zbor delavcev in delavk. ! štev in delavskega časopisa. Slavnost je zapustila pri delavcih in delavkah najlepši utis in jo je zaključila zopet godba s prelepo češko pesmijo: »Kje dom je moj«. Svečanosti se je udeležil tudi podnačelnik sreskega načelstva g. dr. Orožen iz Laškega. Po predavanju se je konzularni odposlanec živahno pomenkoval s posameznimi rudarji, pri čemur se je vsak čudil, kako izborno govori slovenski jezik. Širite „Delavsko Politiko" Kulturni pregled Mariborsko gledališče Schillerjeva tragedija Marija Stuart je lepo uspela. Naši igralci So pokazali mnogo truda in dobre volje. Peter Malec je dramo vzorno zrežiral, poskrbel je za dober tempo: prizori in slike so se hitro vrstili, kar pri tej igri v veliki meri pripomore do uspeha. Smotrena je bila tudi uporaba novega krožnega horizonta. Vse igralce je nadkriljevala E. Kraljeva, ki je podala kraljico Elizabeto zelo markantno in je prav klastično zajela dvoličnost njene nravi. Takoj za njo je treba omeniti Starčevo, ki je v tragični vlogi Marije Stuartove prav prijetno presenetila. Čim bolj se je nabirala okoli njene osebe tragika, tem bolj je bila njena igra prepričevalna. Pavle Kovič je dobro podčrtal krutost barona Bur-leighskega in njegovo podložnost napram vladarici. Ustrezal je tudi Grom v vlogi grofa Leicesterskega ter Kosič kot vitez Paulet. Mladega Mortimerja je prikazat Verdonik z zanosom, v katerem je bilo preveč patosa. Vsi ostali so doprinesli svoj del k uspeli predstavi. Publike je bilo manj nego jo je običajno v našem gledališču, znamenje, da danes tragedija ne vleče. _____________________________________—e— Častna izjava Podpisana preklicujem kot neresnično, da je Podbrežnik Viljemina, rudarjeva soproga, Liboje, _ svojega 81etnega sinčka tako stepla, da je umrl, ker nimam za to ni-kakega dokaza in to svojo izjavo obžalujem. ________Potočnik Terezija, posestnica Liboje, Sveianost za Masarykom v irbovllah Obisk zastopnika konzulata ČSR. Po lepi pomladanski manifestaciji trboveljskega delavstva za Jugoslovansko - čehoslovaško prijateljstvo ob priliki obiska poslanca, s. Brožika je delavstvo minulo nedeljo na spominski svečanosti za prezi-dentom Masarykom ponovno, krepko izrazilo svoje simpatije za demokratično Čehoslovaško in z največjim zanimanjem in sočustvovanjem sprejelo predavanje o nepozabnem, resničnem ljudskem voditelju Tomažu Masaryku. Svečanost je bila tem pomembnejša, ker se je na vabilo podružnice »Vzajemnosti« prvič udeležil naše delavske prireditve tudi zastopnik konzulata Čehoslovaške republike v Ljubljani, g. dr. Martinek, katerega je delavstvo kar najprisrčne-je pozdravilo. Na trboveljski železniški postaji ga je pričakoval načelnik II. skupine s. Pliberšek, pred Delavskim domom pa župan trboveljske občine in predsednik »Vzajemnosti« s. Klenovšek. Pred polno dvorano je slavnost otvoril predsednik »Vzajemnosti«, trboveljski župan, s. Klenovšek, na kar je rudarska godba zaigrala ganljivo žalostinko, ki so jo navzoči stoje poslušali. S. dr. Reisman je v svojem predavanju orisal na podlagi samih Masarykovih spisov ogromne borbe, ki jih je Masaryk v svojem bogatem in dolgem življenju izvršil predvsem za delavstvo. Bil je delavstvu vedno blizu in vedno na njegovi strani, tudi v času najtežjih borb proti krivicam, ob stavkah in ravno, tako ob proslavah delavskega praznika 1. majnika, kakor v boju za volilno pravico in pri gradnji delavske kulture, izobraževalnih dru« MALI OGLASI NASI čltatelfl kupu-fe|o na|cene|še pri nnSIli I nnerentl ti! Franc Kormonnov nasiKorl Rnjj Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrač« vseh vrst. Nab T«čia izbira in naibolfil nakup.__ Priporoča s« ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom r.uo.z. Maribor, Frankopanov« ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cen), občinstvo za izdelavo oblek za gospode in dam« po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava, Bogata izbira modnega blaga. Naročajte tiskovine v Ljudski tiskarni Maribor, Sodna ulica št. 20 Nafvečje ljudsko zavarovanje KARITAS V juniju, juliju in avgustu 1937 smo izplačali cele zavarovalne vsote po smrti sledečih zavarovancev: ROJKO FRANC, Rogoznica (Sv. Lenart v Slov. goricah); CILENŠEK LUCIJA, Leve (Petrovče); LORBEK, IVAN, Studenci pri Mariboru, Vodnikova 13; GAŠPARIN JANEZ, Žeje 10 (Naklo pri Kranju); SVOLJŠAK FRANC, Mojstrana 145; PAVLIHA ANA, Trebelno 33; ČERKVAN MARIJA, Ivanja vas (Mirna ipeč); ŠUSTER FRANC, Prižela 113, POTOKAR FRANČIŠKA, Podkraj 37 (Zagorje ob Savi); SMREKAR TEREZIJA, ZaSbrdje 21 (Mirna); ALIČ JERNEJ, Huje 25 (Kranj); OCVIRK ANTON Celje, Za Kresijo 12; HLASTEC ANTON, Stranice 76 (Konjice)’ ŠTAJNER IVAN Krško 12; ADRINEK FRANČIŠKA, Loke 383 (Trbovlje); GOLOB IVAN, Bistrica pri Limbušu 10; SEVER JOSIP, Ljubljana, Sv. Petra c. 43; FURTHNER JOSIP Ptuj, Vseh svetnikov ul. 12; HATZE JOSIP, Ljubljana, Bežigrad 14; JEREB JANEŽ’ župnik v Čušperku; PACHNER MIHAEL, Krčevina pri Mariboru, Ribniško selo 19; STRAJNAR MARIJA, Verdun 4 (Stopiče pri Novem mestu); LAZNIK MARIJ A^ Podsmreka 39 (Dobrova pri Ljubljani); FRANCELJ FRANČIŠKA, Plešivca 22 (Brezovica ipri Ljubljani); KIRBIŠ ANA, Starše 10 (Ptuj); ROJKO FRIDERIK, Zg Sv Kungota 9; RAMŠAK JERNEJ, Podvin 18, Polzela; MULEJ MARIJA-, Luže 13 (Šenčur ipri Kranju); BELIHAR FRANC, Loke-Trbovlje; GORŠEK ANTON, Liboje št. 47 (Petrovče); WINTER JULIJANA, Tržič, Glavni trg; ROZMAN FRANC, Volčje njive 1 (Mirna); GLAVAN FRANC, Vrbljene 36 (Ig); UMEK FRANČIŠKA, Turjak; SMEJ ŠTEFAN, Beltinci 184; TRU^L MARIJA, Maribor, Smetanova ulica 34; GOSPODARIC ALBIN, Nove Jarše 50; OSENČIČ MARIJA, Tržič, Slap 111; TIM-PRAN ANTON, Seničica 15 (Medvode); LOVŠE JOHANA, Zg. Voličina 115; SMRDEL IVAN, Maribor, Ferkova 11; ŠKERJANC JANEZ, Zg. Duplje 15; FLORJANČIČ KATARINA, Št. Peter .pri Novem mestu; KOREN MARUA, Loke 271; PETEK MARIJA, Polenci 30 (Moškanici); KOKALJ MARIJA, Britof 41 (Predoslje); MASTEN URŠA, Brebrovmk 64; TOMŠIČ KATARINA, Ljubljana, Lavričeva 13; KRAMER MARTINA, Mojstrana 82; ŽBAN ANA, Cogetinci 16 (Sv. Anton v Slov. gor.); LIBERŠAR MARIJA, Ljubljana, Dolenjska cesta 20; NOVAK ALOJZIJA, Križevci pri Ljutomeru 20; ŠUŠTERŠIČ MARJANA, Topole pri Mengšu 18. N p. posledicah nezgode so umrli: BERLIČ MATIJA, Dragučova 30; ŠUBELJ PETER, Vir štev. 6.)i (Dob pri Domžalah); ZORC MARTIN, Lukovica (Brezovica pri Ljubljani); KRIŽMAN EMIL, Planina ipri Sevnici. — KARITAS je v teh 4 slučajih izplačala idvojno zavarovalno vsoto. KOS IVANA, 4-letna hčerka tov. delavca z Jesenic, Savsko na.br. 17 in LAMPIČ VIDA, 5-letna hčerka polic, šoferja z Gline, Tržaška cesta 14-1, sta bili brezplačno zavarovani, ker so njuni starši zavarovani. V juniju, juliiu in avgustu se je priglasilo v KARITAS 2025 novih zavarovancev. - Zavarovanje Karitas: 1. Posmrtnina. 2. Starostna preskrba. 3. Dota. — Jamstvo: Din 72,000.000*—. - Pojasnila in prospekte dobite brezplačno! Radi Izredno velikega zanimanja za naše zavarovanje sprejmemo še nekaj potnikov in zastopnikov. Prednost Imajo solidne starejše osebe (z zavarovalno prakso). Pismene prošnje (z osebnimi podatki in referencami) je treba dostaviti na: If A DIT A C MARIBOR, Orožnova ulica 8 I Ljubljana, palača Vzajemnezavarov. Za konzorcij lždkla ln urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.