f ^ jno mornarico. Zavezniška o-kpacija Sredozemlja in poraz pmških podmornic je dala An-|iji priložnost, da lahko pošlje b Pacifik — deloma je to že brila — večji del svojega boj-kga brodovja, zlasti manjših Mi j. To pomeni, da je prva pika skupna ofenziva proti Jamski na vidiku. Glavne politične zadeve, ko-je znano, se tičejo priznala francoskega odbora v Alži-pod vodstvom De Gaulla in 'rauda in sporazuma z Rusijo, lorda bo tudi določen kakšen *tus o Španiji. Španski dikta-» Branko skuša fpzditi v tem Momentu dva konja: prilizuje Angliji in Ameriki, obenem a fc vedno podpira Hitlerja in fašistično propagando v *nski Ameriki. Vs> glavni sestanki se vrše v Frontenacu* ■oznanjeno je, da bosU Roo-v"'t »n Churchill ob zaključku '•nf-rr-ne,. j7dala »Kvebeško 'klai:..-ijf,'\ v kateri bosU ns Pofoo orisala glavne politične tanka. O teh sklepih mirovnih ciljih dru/rruh narodov bo nsjbri predsednik Roosevelt v a';;,,isk| federalni zbornici pri-^ijo ln-do. Ameriške izgube Siciliji: 7400 Skupne zavezniške ,l*ube: 21,623 ' dneh bojevanja za Američani izgubili uhitih, ranjenih in iz-' ("JHih). Največ izgub r '^Kleii. namreč 11,833 >u, ' 'njdo mogli pomagati." Zavezniški poziv na povečano sabotažo ima u*|#šne od me- Ixmdon, Tl avg,-Had io Moakva Je včeraj poročal«, da M*k» sim I^tvim#v ni več sovjetski po-slsnik v Washingtonu, Prav tako je Ivan Majski izgubil alužbo poslanika v I/mdonu, Lltvmo-vovo mesto Je dobil Andrej Gro-mljsko. Vzrok ni naveden V 1/mdonu domnevajo, da sU bils ve v Franciji in Danski, kjet litvinov in Majski odsUvljena, imajO Nemel vedno ve/- oprav-1 ker se nisU dovolj |vri«*gnila ra ka s »aboterji ui gerilci. "drugo fionto." Japonci spet tepeni na Novi Gvineji Izgubili so hribe okrog Salamauve Ouebec. 21. avg.—Roosevelt in Churchill stu danes skupno poročala. du so ameriške in kanadske čete okupirale otok Klsko V Aleutib, Otok je bil prazen, Kdaj je japonsku posadka izpraznila Klsko, ni znano, domneva pa se, da so Japonci odšli v gosti megli okrog 1, avgusta. Otok Je bil okupiran 15. avgustu. Zaveaniškl atan na Pacifiku. S, avg. — Ameriške in avstral* _ e džunglske čete so pognale Japonce s hribov Orodubl in Tambu, ki se nahajajo šest ln štiri milje od glayne japonske letalske baze Salamauve na se-vernovzjmdnem obrežju Nove Gvineje. Na teh hribih so Japonci pustili 350 mrtvih in vso svojo urtiljerljo, ko so pobegnili v Salamauvo; izgubili so tudi 19 bojnih letal. Koliko časa bodo še trajali boji za Salamauvo, je težko reči, ampak japonska posadka, ki Je zdaj stisnjena na ozkem o-zemlju okrog Salamauve, je pri napadih nu Wewak pred dnevi izgubila letalsko zaščito in operacije za uničenje te posadke ne bodo Uko Užke neglede, kako jc velika. Hitler dobil maroško zlato 9 Francija oplenjena surovin do kosti Zavesniškl slan v Afriki. 21. uvg. — Francoski odbor Je te dni objavil senzacionalno vest, da Je nueijNka Nemeiju dobila francosko zlato iz državne banke v francoskem Maroku v vredosti $710,000 v zadnjem februarju, ko je že bil Maroko pod okupacijo zavezniških čet, Dva direktorja banke, topla pristaša višijske vlade, sta na zvit način poslala zlato skozi Portugalsko in Španijo v Francijo. Zdaj sta bila aretirana. Francoski list "Combat", ki izhaja v Severni Afriki, poroča, da so Nemci v zadnjem febru-urju in marcu oskubli Francijo za ;t:i7,fi00 ton surovin. Poročilo Je itfstiivljfiio na |x»dlMgi frsitoosklh dokumentov, ki m* ostali v Tum/iji m katera j«-Odbor zu osvoboditev Ftunclje dobil v svoje roke /avc/nlškl okupaciji Tuniza in Bizerto. Iz teh dokumentov Je razvidno, da »o nemški okupatorji odbijali i/, Francije 40,000 ton bakra, 03,-000 U«n aluminija In buvknila, 00,000 ton fosfatov, HO,000 ton li sa, 14,000 ton volne, 10,000 ton vina in mnogo drugega blaga Ruski padalci zakli pomotoma v Turčijo Istanbul, 21, avg Šest ruskih padalcev (parešutistov) je /adnje dni pomotoma pristalo na turških tleh v okolici Lule Hurgasa ju>r»ov/h»xlr»o ud Odrl-na na Bolgarskem Lule Rur-g«s je blizu bolgarske meje Tukaj se domneva, da so bili Itusl vM>kakot namenjeni v grško Trarijo. To potrjuje vesti, ki s« širijo že dolgo časa. da ruska letala spuščajo zaupnik« v Bolgarijo, kjer potem prihajajo v stike s bolgarskimi, jugoslt*van sktmi ln grškimi gerilcl. Husi, kl ao |n#riMitorn« prisil v Turči jia, uit bili inU-rriiiani. Američani okupirali se«» dem italijanskih otokov NEMCI SE UMIKAJO PRI HARKOVU London. 22. avg—Nemški tajni radio "Osvoboditev" poroča, du so zavezniške čete danes ln-vudirale Italijo s dveh strani in grški otok Kreto. Londonski uradni krogi molče o tem. ZaveanUk! atan v Afriki. 22. uvg.—Celi oblaki zavezniških bombnikov so danes nadaljevali z mehčanjem italijanskega "Škornju" gor do Neapla. Neapel, največje mesto v južni Italiji, Je zdaj tako rekoč odrezano od ostule celine, kajti vse Železnice in ceste ao pod točo bomb. V spopadih a sovrsžniml letali Je bilo danes ftl nemških letal sestreljenih na tla. Zaveaniškl atan v Afriki. 21. uvg. — Ameriški pomorščaki so včeraj okupirali italijan- skih otokov severno od Sicilije, Med temi so zloglasni Liparski otoki, na katerih je Muaaollnl konflniral svoje politične nasprotnike, in pa otok Stromboli. Tl otoki so pokazali belo saata-vo čim so se Jim približale ameriške bojne ladje in posadke ao se podale bres boja. Vea včerajšnji dan so ameriške in angleške bojne Udje bombardirale obrežna meaU Italijo, od južne ln zapadne strani. V Istem času so zavezniški bombniki slpsll smrt In razde-Janje iz zraka na italijanske postojanke. Najbolj Je bilo prizadeto železniško križišče Fog> gai, ki Je bilo kmalu zavito v dim in plamen. Nemška bojna letala so poskušala ovirati ameriške leteče trdnjave ln angleške Welllngtone, ali si s bo so se postsvila: izmed 50 nemAklh letal je bilo 34 vrženih na tla. Moakva. 21. uvg. — Sovjetsko poročilo se glasi, da je ruska armada v veliki tankovnl bitki na burkovski fronti zdrobila nemške reserve in prisilila Nemce na umik. Musl so osvojili okrtig 20 vasi severnozapadno od Har> kova Med okupiranimi kraji je tudi l^ebtHlin, važna nemška baza. V tej bitki ao Nemci Izgubili 40 tankov ln tisoč mož ubitih Sovjetske čete zdaj prodirajo proti Sumiju, ki s« nahaja 27 milj severno od Iudriu od Markova ln 07 milj severno od PolUve. Vsega skupaj mi Musl napredovali včeraj šetd do sedem milj na fronti okoli Markova. Na centralni fronti v okolišu Hrlariskn sovjetske čete napredujejo nepientano, dasi počasi. Tamkaj se vrši bojevanje v glavnem v gostih gozdovih kamor je nemogoče priti s tanki in skoro vsi n|xipadi so na bajonet V teh l»oJlli mi Musl zasedli več novih postojank ln pobili okrog 3500 Nemcev. (Sovjetska |*uočila še vedno molče o riovi ofenzivi v sektorju Izjurns, katera |Ki nemških poročilih traja že štiri dni) Tajni radio v Italiji kliče na mirovni itrajk London, 21 avg Tajna ra-dlopofttaja "l.ibrrU" je zadnje dni po/ivela vm protifašistične stranke v Italiji, naj uprizore generalni štrajk po vaej deželi za mir Govornik je tahUval takojšen tnlr; odstop Badoglije-ve vlade, odpoved kralja Viktorja Kmanuela, amnestijo sa vse politične jetnike in svobodo delavcev za organiziranje v unijah PRCTSTMA PROSVETA THE ENUGHTENMENT OLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE MAMODME PODPORNE JEDNOTE ef m4 puhlishad bj tloeene Matkraal Booettt Sodetr Maročaiaa m Zdrutana drftave (laven Chicas«) te na Jate. S3S0 sa pol laia. 11 60 sa teirt lata; sa ChLago la Clcara 91M sa colo lato. S3.7S ss pol lata/ sa Inoseasstvo SMS. SubscrtptioB ratasi for th« Uniied Sfates (eacept Chlcago) annu /ara l. t. |*a ker je dala Združenim naro- dom svo!**!«. morja Urez avoln^t, na m«»rtu bi bila vsaka druga večja /ma** nem«*,* « Zpiapa i.»d nemškimi podmornicami j«* dala Amet.ki in'Anplhi mnžnoM vedno večjega b rodov; s s kste. rim boMa prevažali armade «n onremo toliko hitreje «n efektivnej-ir od «elire d«i »eline T«» prevažanje pa pomeni, «1« bost« Nem-čija m Japon«ku toliko pre> korenito poraženi Demoktarija je icvnjevsla \rl.ko zrnato na morju In v zraku Za kontrolirala j r morja m t>/ra«js m to n? »davni j* • , , no zmago nad nrmtkimi tn japonskimi hotdaml Gospodična Mltchell Canton« 0<— Zadnje čase čita mo o neki Ruth Mitchell, ki deluje s srbskimi šovinisti v Ameriki /a—Veliko Srbijo. Ona je sestra nekdaj uglednega gepne-rala MJtehella, ki je za časa Coolldgeve administracije predlagal gradnjo zračne ali letalske sile za obrambo Amerike in zato je bil pahnjen v začasno po-zabljenost. V zadnjih par letih pa se je ie marsikdo popraskal za ušesi in rekel: "Mitchell, Mitchell—you were right . . ." Ta general je bil "right", toda njegova sestra Ruth je "wrong", ko zahteva, da se današnja Jugoslavija spremeni v — Veliko Srbijo. Srbom kot narodu vsa čast, ne dajem pa nobene časti Ruthj Mitchell in onim, katere ona podjtfra ln kateri žele razcepiti Jugoslavijo, oziroma jo tako "reorganizirati", da bi oni imeli absolutno oblast in vladali proti volji pretežne večine Jugoslovanov. * Srbov Je okrog sedem milijonov in gospodična Mitchell bi morala vedeti, da jih je tudi med njimi mnogo, ki niso za Vveliko" Srbijo, še manj pa za razcepitev Jugoslavije, toda nimajo danes prilike, da bi izrazili svoje mnenje. Torej kakšna pravica bi bila to, gospodična Mitchell, da vlada manjšina Ve% lesrbov proti volji večine Jugoslovanov?! . Zdi se, da ta ženska ve toliko o potrebi celokupnega jugoslovanskega naroda kot malajski kulij, ki vozi rikšo v Rangunu. Ona nosi čin jugoslovanskega polkovnika zato, ker je Američanka, sestra pokojnega generala Mltchella, ki je bil eden najboljših vojaških strategov in je že pred 20 leti videl v zračni sili ono moč, ki jo drugi vidijo šele danes. Ampak njegova sestra ne Izrablja svojega vojaškega čina v dobrobit jugoslovanskega ljudstva, marveč v namen ene same politične grupe. S tem dela veliko krivico najmanj devetim milijonom Jugoslovanov, ki si žele nič drugega kot najlepši sporazum in moderno demokratično Jugoslavijo. Kot že omenjeno, nosi gospodična Mitchell čin jugoslovanskega polkovnika, na čemer ji je čestitali. CharhS Lindbergh nosi enuk čin ameriškega polkovniku. Dobil ga je zato, ker se je drgnil sam, prav sam pre-leteti Atlantik od New Yorku do Parizu v enomotorni letalski "škatli" po imenu Špirit of St. Louis, ki se sedaj nahaja v muzeju Smithsonian v VVashingto-nu, D. C , kot zgodovinska relikvija uli posebnost. Ona pa je sigurno preplavila isti ocean v prvem razredu luksuznega parnike in tudi skoraj gotovo živela v najboljšem bolgrajakem hotelu. Torej uko sc tej ženski posreči njenu nakana, za katero sc tako trudi in pridno sodeluje z najbolj notoričnimi srbskimi šo- vinisti, bo gotovo povišana v generala Velike Srbije. AmpaJk nam Amerika n cem jugoslovanskega porekla, ki Jugoslovanom ne žekmo sič drugega kot demokratično federativno Jugoslavijo brez vseh komitašev, ne bo tudi potom preostajalo nič drugega kot da Ruth Mitchell še naprej obsojamo, kajti vemo, da bi bila Velika 3n>ija le velika spaks'in največja nesreča za Balkan—ne samo za Balkan, marveč za vso Evropo. In tisti narod, »ki danes tam zdihuje pod težo nacifašističnih udarcev in £aku, da ga kdo reši, tudi sigurno ne bo hvaležen tej ženski, ki danes deluje, da ta narod zakuje v nove oJcove ve-lesrbijanstva. V zgodovini Ju-^HRHH goslovanov bo ta ženska zapisa-? #bcna. Zmeraj ji nagajam, da na kot oseba, ki jih želi vkovati v verige nazsdnjaštva. • Michsel Chok. Poročilo zastopnika Herminie, PZopet sem tukaj S svojim poročilom. Najprej želim popraviti to, da so Jamnl-kovl v Imperialu kazali spomine—stvari, ki jih rabijo domačini—od hčerke Berthe, ki se nahaja v Avstraliji, mrs. Polšak, ki je bila pri njih na obisku. Če se ne motim, so ^anrjnikovi nekaj v sorodu z Jamnikovimi. Zadnji tej si jml spal in smrt slišal z lestve. Zdsj Ladja "Nacifašiatični novi red" aa potaplja. stsvo, i rČal, da sem hočem, se tu poleg mene vsedeš in poveš, kdaj kanii Iti spet v issourl srake lovit." (Tako gs naučil Frank Gršič, ds kadar Im delo, grem v Missouri ake lovit", dssi som šel nad zajce in race.) Tako sem moral sesti poleg n|egs ln kramljala sva celo uro. Bil je zelo zgovoren in komične naie ve, da se je vedno rad šalil. Takcat, jmed leti 1923-26, ko sem delal tam. Je moral biti star 60 let. Cesto je oblsksl avnika v ttalt Lake CKyju. mu je dejal, če hoče šivati še let, naj zapusti hribe in pri-domov, kaftl v brdih Je za |ova stere pljuč« previsoka klime. Ampak on se nI zmenil za fedftvniJtDv nasvet in Je v br dih počakat smrti. V poletni dobi ao navadtio pri-Hi t brde tudi njegovi otroci v spremstvu teterV k<>či se liveli treh milecev, ptnti jr « se zopll vrnili v mesto 1ft& Je bil še njegov sin xt#r 1t let in je načel delati v tiHbih v kovačniei. Njega Je očt I »rej daf v Šolo, da m iniči za inženirje alf SemlJeinerea, ker m nI imel volje In tudi ne talenta za tak poklic nI bilo nič* iztijegs. Stari je prrtrošil na štiri« tleoteke za Šolanje. V glavi pltvel in mak» slame, zato / laj iepče živel kot kovač Hčerke so bile mal« mlajše, to-d4 le per let od brsta. Baš ta-k ift eo cvetele in ae resvijele v Uf§ stvarce »Ej. fant, kje imaš pe ti Ifuiteot" ml je nekoč ena e Gospodična Irma Franca Bevk 1/cnart je govoril resnico. Nebo in zemlja bi ga ne mogla odvrniti od njegovega sklepa. Irma mu Je brala to v očeh; vedela je, da je zaman vse. rasen če bi ga ubila. Za hip jo je obšla miael, da bl planila k njemu ln ga davila. Alt je bila njena ljubezen do Lenarta še vedno toliko nesebična, ali je morda upala, da ga bo drugače prcmottU? Siknila je nekaj beaed, v katere je položlU vea svoj gnev, vso željo po maščevanju, vso težo bojs zoper usodo, in se pomikala proti vratom * Le vzemi Jo , . Irrekla je nizkotno psovko. "Ko ae popelješ pod mojim oknom, bom sko čils na voz. pod konje . . ." Histerično se je zasmejala. "Tvoja in njena pot do oltarjs bo vodils le ča* moje truplo" Odprls je vrau. 'To tl pridem' In če se popelje* drugod, i rt dem v cerkev tn aa bom pred olurjem *a bodla v sre« ... Ne boš imel sreč*' Ne ne"* I^nart je ve« čas stal ob steni. Planil bi bil in ji ramaiil usU. S K ni mogel pi vinakmU. Bc* de ao s Uko atnašno silo udarjale vanj. da bi s? bil najrajši po-greznll... Se ko je bilo na hodniku in na stopnicah vse tiho, se mu je zdelo, da odmeva vsa ulica od njih in Je Še iz peketanjs konjskih kopit slišati tisti strašni, zagrljenl, do mozga prodirajoči: ne, ne, ne! .. . Nikoli v življenju nl Imel Lenart tako strašnega občutka kot tiste dni pred poroko. Ncpreeta-no Je videl pred seboj Irmo, kakor bi stala na vratih bleda, s temnimi kolobarji okrog oči in sipala kletve tn grožnje na njegovo glavo. Za kletev se ni zme- YANK SEARCHES FOR SNIPERS IN RUINED TROINA be iz knjig, filmov in časopisov Pozneje je sama sebi verjela ova že kaka živela. Boš videl, tako bom znala*gospodinjiti..." Lenartu je bilo toplo pri srcu, za te besede bi