lOKOUE
žled skozi fotografski objektiv
DREVESA IN ELEKTRIČNA NAPELJAVA SO SE VDALI.
Žled je nastal na električni napeljavi.
(foto: Miran Antončič)
Lomil je električne stebre.
(foto: Miran Antončič)
Ti so se upogibali kot za šalo.
(foto: Marjan Papež)
In povzročali tudi materialno škodo.
(foto: Miran Antončič)
Žled ni prizanesel drevesom ob Jački.
(foto: Miran Antončič)
Takole je prelomil drevo na Tovarniški.
(foto: Miran Antončič)
Ustvarjal pa je tudi prav umetniške prizore.
(foto: Marjan Papež)
Dan po katastrofi so delavci Elektra že popravljali škodo.
(foto: Marjan Papež)
vsebinai
okolje 2-15
politika 16-17
družba 18-20
kmetijstvo
21
napovednik
22
kultura 23-29
praktikum 30-36
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Za nami je mesec velikih preizkušenj. Zimske olimpijske igre v Sočiju so ponovno dokazale, da le trdo delo in malo sreče lahko doprinesejo dober rezultat. V istem času pa nas je v vsej svoji neprizanesljivosti preizkusila tudi narava in dokazala, da smo ljudje majhni pred njeno močjo in veličino.
Žled nam je uničil električne daljnovode; ostali smo brez elektrike, vode, komunikacij, ogrevanja, obratovanja trgovin in bankomatov, skratka ustavilo se je»vsakodnevno« življenje. Vsak posameznik se je moral na hitro prilagoditi, v večini primerov na povsem nove in nepoznane razmere. Mnogi so sprejeli nastalo situacijo kot izziv in priložnost, da s svojo pozitivno energijo in zagonom čim prej in čim bolje uredijo svoje življenjske razmere. Mnogi so priskočili na pomoč še svojim bližnjim in daljnim sokrajanom. Omeniti pa je treba tudi večne pesimiste, negativiste in godrnjače, ki tudi sicer v življenju ne znajo pogledati preko svojega praga, kaj šele, da bi se vsaj v izjemnem času, kot zadnje zagotovo je, potrudili in prisluhnili stiskam in potrebam drugih krajanov. Slednji so tudi tokrat iskali krivca v nede-lovanju države, ker so na oblasti »vaši« in ne »naši«, v nedelovanju občinskih služb, društev, električarjev ...
Vendar je resnica povsem drugačna: gasilci, jamarji, električarji, policisti, vojska, občinska uprava, delavci Komunalnega podjetja Logatec, civilna zaščita ter številni prostovoljci so z veliko mero požrtvovalnosti in optimizma, sočutja in srčne topline skoraj brez premora in počitka pristopali k tako ali drugače prizadetemu sočloveku ter mu skušali pomagati po svojih najboljših močeh. Pri tem pa je bilo povsem nepomembno, kdo je kdo, »naš« ali »vaš«. Sledili so zgolj svojemu notranjemu klicu in poslanstvu - pomoč človeku v stiski. Smo v času štiridesetdnevnega posta, to je čas zavestnega odrekanja hrani, alkoholu ter drugemu »užitkarstvu.« To je tudi čas večjega posluha in skrbi za lastno zdravje ter bolj pristnih medsebojnih odnosov. Imamo priložnost, da v sebi razmislimo ali smo v času ujme storili vse, kar je v naši moči, ali smo v trenutku stisk v sebi gojili toplo in prijazno misel ter besedo do vseh, ki so nam na kakršen koli način pomagali, ki so v dežju, žledu in mrazu ponoči in podnevi priklapljali agregate, čistili ceste, pripravljali topel obrok, skrbeli za našo osebno varnost in varnost premoženja. Ali smo se vsaj za trenutek spomnili in čutili z našimi občani v Lazah, Jakovici, sosednji Planini ki jim je in jim še vedno voda zaliva njihove, po večini, z velikim odrekanjem zgrajene domove?
Veliko imamo postoriti pri sebi, očistimo se in zaživimo drugačno, boljše življenje, ki ga že naznanja skorajšnja »pomlad«.
Vaš župan Berto Menard
utrip ledene dobe
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ROVTE
Le malokdo bi si v začetku letošnjega leta mislil, da nam bo najkrajši mesec ve letu prinesel toliko dogodkov in vremenskih presenečenj. Mnogi so si najbolj od vsega želeli, da bi končno začelo snežiti bodisi zaradi zimsko športnih užitkov ali pa, da bi si zemlja končno malo odpočila pod snežno odejo. Na nekaterih od sonca močneje obsijanih hribčkih je bilo že opazit trobentice in zgodnje pomladne znanilce. Vremenska napoved tistega zadnjega januarskega vikenda pa je le napovedovala nekaj snežink. Narava je končno dobila malce debelejši bel kožuh. A veselje se je kmalu spremenilo v zaskrbljene poglede v nebo. Namesto snežink je namreč začel padati dež in primerne temperature so povzročile, da je drevje in vsi ostali izpostavljeni predmeti pričenjalo dobivati vse debelejši ledeni oklep. Čeprav so vremenoslovci opozarjali na nevarnost žledu, pa nihče ni pomislil, da se bo ta enodnevna mora spremenila kar v cel teden. Že petkovo jutro je marsikomu povzročilo nemalo preglavic in zvite pločevine, ko je odhajal v službo. Dan in predvsem noč na soboto pa je postala prava peklenska noč. Sobotno jutro je pokazalo žalostno podobo podrtih, upognjenih in nalomljenih dreves. Iz bližnjih gozdov pa je zlovešče prihajal zvok podirajočih se dreves. Dogodki, ki so sledili, bodo vsem nam ostali v spominu, še bolj pa prav gotovo tistim, ki so poleg svoje varnosti skrbeli za varnost vseh ostalih. Med njimi si prvo mesto zaslužijo gasilci. Prostovoljna gasilska društva in njihovi člani so v akcijo tako vstopila že v sobotnem jutru, 1. februarja. Kako smo se v
Rovtah uspeli čim uspešneje spoprijemati z nastalo situacijo, mi je na kratko povedal poveljnik PGD Rovte Marko Trpin, ki je v svojem sicer kratkem stažu, poveljništvo je sprejel od predhodnika Marjana Oberža-na, že izkusil silno zahtevno nalogo. Že v soboto zjutraj so bili gasilci pozvani na pomoč, predvsem pri čiščenju zaradi podrtega drevja zaprtih cest. Oni so bili praktično edini, ki so nastalo situacijo skušali reševati, predvsem zaradi možnosti, da lahko pride do morebitne druge intervencije, nesreče, bolezni, požara, kjer bi zaprta cesta lahko bila usodna. Gasilci so bili na nastalo situacijo nekoliko že pripravljeni, predvsem zaradi slabe vremenske napovedi, vendar so jo ocenili na morebitna dva ali tri dni. Situacija se je namreč v nedeljo nekoliko umirila in kazala na izboljšanje. Vsa stvar pa se je v sredini tedna zopet ponovila in dodala še več nevšečnosti. Vremensko pogojena je bila tudi oskrba z električno energijo, ki je zaradi od ledenega oklepa podrtih daljnovodov bila motena ali popolnoma prekinjena že od sobotnega večera. Gasilci so zato organizirali 24- urno dežurstvo, ponoči najmanj pet gasilcev, kajti stanje se je hitro spreminjalo. Največjo nevarnost so predstavljali podrti daljnovodi in posledično na tleh ležeče žice, ki so lahko bile še pod napetostjo. Okoliš, ki ga je pokrivalo rovtarsko gasilsko društvo, je bil zelo velik in predvsem je bila njihova prva naloga urediti dostop do vsake hiše. V grobem povedano je bilo treba pokrivati celotno vas Rovte, Petkovec, Ložanska dolina, v Zaplani do Rastovk, na drugi strani pa tja do Sopota in
še dlje do Brekovic, Praprotno Brdo, Pod-pesek in celo Krošljev grič je še spadal v njihov teritorij reševanja. Glede na zahtevnost terena in raztresenost domačij je bilo to zelo zahtevno in predvsem tudi nevarno delo. Na vprašanje, kaj je gasilcem predstavljalo največjo nevarnost, Marko pravi, da predvsem nevarnost podiranja dreves in daljnovodov ter na tleh ležeče žice. Težava pri vsem pa je bila zelo otežena in občasno tudi nemogoča komunikacija med ljudmi in med samimi reševalci. Omejen je bil signal in le na kakšni nekoliko višji vzpetini je bil dosegljiv. Ko je le-ta bil vzpostavljen, pa so bile linije zelo obremenjene in so tudi sporočila potovala izjemno počasi. Težava se je pojavila tudi pri oskrbi z gorivom, kajti zaradi izpada elektrike bencinski servis ni mogel delovati in je bilo potrebno po gorivo v Logatec. To pa je bilo zaradi zaprtih cest izjemno težko. Ko so bili ljudje že nekaj dni brez elektrike, je bilo treba zagotoviti dovolj agregatov, da so lahko kmetje vsaj živino oskrbeli, pa tudi sezona je taka, da so hladilne skrinje založene z mesenimi dobrotami. K sreči se je tu spet pokazala neverjetna medsebojna pripravljenost pomagati, saj so dobili agregate celo iz Štajerske in Prekmurja, pa tudi njihove enote so priskočile na pomoč. Ko se je stanje nekoliko umirilo, so svoje delo pričeli opravljati tudi električarji, ki so skušali čim prej zagotoviti elektriko ljudem, vendar zaradi sprotnega podiranja to ni bilo uspešno in so bili potrebni še kar nekaj časa agregati. Nekateri, predvsem Petkovec, so dobili pravo elektriko šele v zadnjem tednu februarja. Stacionarna telefonska in internetna povezava pa še sedaj nekaterim uporabnikom ni dostopna. Marko pove tudi, da v naših krajih v primerjavi z drugimi od žledu ravno tako prizadetimi nismo utrpeli največje škode. Gozdovi so sicer prizadeti, a zahvaljujoč terenu, kjer je še dovolj prsti, ni prišlo do tako množičnega podiranja, bolj so se lomile posamezne veje. V Podlipi in proti Vrhniki pa je celoten Krošljev Grič opustošen, kajti tam je teren skalnat in so drevesa padala kot domine. Glede financ Marko ni bil posebej skeptičen. Občina je namreč obljubila povrnitev stroškov za gorivo in hrano. Na vprašanje, kako so uspeli dobiti dovolj operativcev, je Marko dejal, da mnogi prav zaradi zapor na cestah tako ali tako niso mogli v službe. Vesel je bil v
vsej tej situaciji, da ni bilo težko dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati. To pa tudi nekaj šteje. V vseh akcijah pa na srečo v nesreči ni bilo prav nobene hujše poškodbe, razen malih prask ali odrgnin od vej ali ledu in predvsem premraženih in utrujenih gasilcev. Tudi odzivi ljudi so bili izjemno dobri, marsikdo je v teh ledenih dneh imel edini stik s svetom le preko gasilcev. Tudi njim je bila prva in najvažnejša naloga utreti pot do čisto vsakega prebivalca, saj se nikoli ne ve, kdaj bi kdo lahko zbolel ali bi prišlo do kake nesreče ali požara, kjer bi bila takojšnja intervencija nujno potrebna. Ko je že kazalo na skorajšnji počitek, pa so tudi gasilci iz Rovt nesebično priskočili na pomoč sosednjim vasem Laze, Planina in ostalim notranjskim krajem, ki jih je skoraj sočasno z ledom prizadela huda povodenj, ki pa trenutno hvala bogu le nekoliko pojenjuje. Letos so se torej že kar na začetku leta dobesedno
Gasilci PGD Rovte so takole reševali zaplete na cesti.
uresničile besede, ki so geslo vseh gasil- da ga lahko rešijo drugemu. Hvala je go-cev: Na pomoč. Da, dokler bomo imeli v tovo preskromna beseda za taka dejanja, a naših vrstah take ljudi, smo lahko srečni, vseeno: Hvala vam. kajti mnogi od njih tvegajo svoja življenja,	M.B.
zakaj nastane zled
Ko je temperatura zraka pozimi v atmosferi, kjer nastajajo oblaki, pod 0 °C, lahko padavine dospejo do tal v štirih oblikah: kot snežinke, ledeni dež, podhlajene kapljice (dež, ki zmrzu-je ob stiku s tlemi in predmeti) ali dežne kapljice. V primerih, ko je temperatura v ozračju med oblaki in tlemi ves čas pod ali okoli ničle, sneži. Kadar snežinke med padanjem proti tlom naletijo na toplejšo plast zraka s temperaturo nad lediščem, se začnejo taliti in ob prisotnosti dovolj debele tople plasti preidejo v dežne kapljice. Če se pod to plastjo zraka zadržuje plast hladnega zraka s temperaturo pod 0 °C, se dežne kapljice pričnejo ohlajati. Debelejša ali zelo hladna plast povzroči, da kapljice med padanjem ponovno zamrznejo v ledeni dež, ki ne povzroča žledenja. Ob prisotnosti tanjše hladne plasti se kapljice zgolj podhladijo, ostanejo v tekoči obliki in zamrznejo šele ob stiku s hladno podlago, pri čemer pride do nastanka žledu. Če pod toplo plastjo ni hladnega zraka, zgolj dežuje. Žled je prozorna ledena prevleka na predmetih in tleh, ki nastane z zmrzovanjem podhlajenega dežja na površinah s temperaturo pod ali okoli 0 °C. Nad hladno pla-
>t s
S'« o o
■ ž s
£1
» ^ .
Q_ <
t *
* h ^ $ * l * O
% % * 6 &
%
O o t
Dež
Dež, ki zmrzuje Žlflft
Leden dež
Sneg
Debelejša ali zelo hladna plast zraka povzroči, da kapljice med padanjem ponovno zamrznejo v ledeni dež, ki ne povzroča žledenja.
stjo, nad okoli 1000 m nadmorske višine, pihajo jugozahodni vetrovi, katerih posledica je več sto metrov debela plast toplega in vlažnega zraka, ki je ujeta med plastjo hladnega atmosferskega zraka ter plastjo hladnega zraka pri tleh. Običajno iz oblakov v hladnem delu atmosfere padajo snežinke, ki se med padanjem skozi debelejšo plast toplega zraka stalijo ter spremenijo v dežne kapljice. Debelejša topla plast, ki se razteza bližje tlom, povzroči, da dežne kaplje ne uspejo ponovno zamrzniti, in se le podhladijo ter ob stiku s hladnimi tlemi in drugimi predmeti v hipu primrznejo nanje. Žleda v minulih dneh ni bilo ob morju, saj
tam pod toplo plastjo ni bilo hladne plasti zraka. Najbolj je žledilo na Notranjskem, kjer je žled dosegel debelino do 10 cm. Tam je bila plast hladnega zraka najtanjša, dežne kapljice niso uspele ponovno zmrzniti v ledeni dež, temveč so postale le podhlajene in se ob stiku s hladnimi predmeti spremenile v led. V osrednjem delu države je bila plast hladnejšega zraka debelejša, poleg podhlajenega dežja se je pojavljal ledeni dež in žledu je bilo precej manj kot na Notranjskem.
Društvo za raziskovanje vremena in
podnebja
lOKOUE
civilna zaščita na lokalni ravni kot prostovoljstvo
BOŠTJAN RUPNIK, POVELJNIK CIVILNE ZAŠČITE
Februar je tudi logaški občini prinesel trdo preizkušnjo. Najprej žled, ki je pokril celotno območje, nato še poplavo Planinskega polja in vasi ob njem. O delovanju občinskega štaba civilne zaščite v tem času se je Janez Gostiša pogovarjal s poveljnikom CZ občine Logatec Boštjanom Rupnikom.
Civilna zaščita na lokalni ravni deluje kot podpora ostalim enotam na podlagi prosto-voljstva. Aktivira jo lahko regijski center za obveščanje, župan ali posamezni član občinskega štaba - tako je bilo ob tokratni ledeni ujmi. Znotraj štaba je vsak član odgovoren za svoje področje. Največkrat posredujejo, in s tem opravijo največ dela, gasilci. Poveljnik občinske gasilske zveze Tone Artač je hkrati tudi namestnik poveljnika CZ Logatec. Naš štab za komunikacijo uporablja enak komunikacijski sistem, kot gasilci. V ta namen je bil kupljen komunikacijski kovček s 6 postajami. Komunikacija je bila prve dni ujme zelo otežena, saj oddajnik na Ulovki ni deloval, kot nista delovala mobilna telefonija in internet. Edina povezava je bil stacionarni telefon v gasilskem domu v Dolnjem Logatcu. Poziv za aktiviranje štaba sem prejel v soboto, 1. februarja ob 18. uri. Štab je začel delovati uro zatem v prostorih PGD Dol. Logatec. Že večer prej sem iz centra za obveščanje dobili poziv, da ena družina potrebuje toplo prenočišče. Pripravili in ogreli smo ji prostore v centru za zaščito in reševanje, nekdanjih vojašnicah v Blekovi vasi. O dogodku sem obvestil svetovalca za zaščito in reševanje na občini, Damjana Baruta. V soboto popoldan sem bil po pozivniku obveščen o podrtem drevesu na cesti Kalce - Hotedršica in s hotenjskimi gasilci, katerih član sem, odhitel na intervencijo. Okoli 18. ure sva s poveljnikom GZ soglašala, da se aktivira štab. Delovati je začel ob 19. uri. Začela so prihajati obvestila o neprevoznosti cest in izpadih električne energije. Gasilci vseh društev v občini so bili aktivirani za odstranjevanje ovir s cest, z agregati iz svojih vozil pa so že začeli pomagati na nekaterih kmetijah. Ker je bilo videti, da bo oskrba z elektriko prekinjena dlje časa, smo začeli iskati možnosti za pridobitev dodatnih agregatov. Vzpostavljeno je bilo 24-urno dežurstvo. V nedeljo dopoldan je bil o stanju obveščen župan Berto Menard, ki je takoj prihi-tel in začel sodelovati s štabom. Postavlje-
Poveljnik civilne zaščite Logatec, Botšjan Rupnik
ne so bile prioritete: zagotoviti agregate za vodno oskrbo, kanalizacijo in ogrevanje, ter odpirati ceste, da bi bile poti dostopne vsem reševalcem. Naslednji korak je bila zagotovitev agregatov za javne ustanove, saj je le Dom starejših Grapovčnik imel svoj agregat. Povezali smo se z regijskim štabom. Zagotoviti je bilo treba agregate za repetitorje, da so zveze po dveh dneh začele - sprva okrnjeno - delovati. Iskali smo agregate, ki bi jih lahko priklopili na TP postaje. Obenem so gasilci dobili nalogo, da pridejo tudi do najbolj oddaljenih občanov in se pozanimajo o njihovem stanju in potrebah.
Ko je bila tudi občina (upravni center) oskrbljena z elektriko, se je v sredo štab preselil tja. Prihajati so začeli tudi večji agregati iz drugih držav. Ker so mediji zelo
različno interpretirali dogodke, smo v iz-ogib različnih izjav vzpostavili PR službo za informiranje javnosti. Nalogo je odlično opravila Renata Gutnik. V organizaciji jamarjev in tudi s pomočjo prostovoljcev, tabornikov in vojske je bil pod vodstvom Draga Korenča očiščen vodotok Logašči-ce do Jačke. Verjetno je bila s to akcijo v deževnem vremenu odpravljena nevarnost poplave v Dol. Logatcu. Za pridobitev in nameščanje agregatov ob transformatorskih postajah je skrbel štab, priklope so izvajali delavci elektro podjetja. Mnogi občani so, žal, navodila o uporabi (zasilne) elektrike zgolj za ogrevanje in vzdrževanje hladilnih naprav prezrli ali jih niso vzeli dovolj resno, zato je prihajalo do preobremenitev agregatov in izklopov elektrike. V OŠ 8 talcev so pripravljali tople obroke,
okoljei
tako za občane kot za vse reševalce in prostovoljce. V domu starejših so bili na voljo prostori, da so se ljudje, ki so bili doma brez ogrevanja, lahko vsaj malo pogreli. Sredi tedna so bili na štab povabljeni vsi predsedniki KS, ki so obenem tudi poverjeniki enot CZ. Dobili so nalogo, da vsak na svojem območju preveri, kaj ljudje rabijo, vsaj približno ocenijo škodo in razdelijo obvestila. Potreb po nadomestnih bivališčih ljudje štabu niso sporočili. Pošta je začela delati v četrtek. Šole in vrtci, razen Karitasovega, ki je deloval praktično ves čas, so svoja vrata ponovno odprli v ponedeljek, 9. februarja. Ko so se odprle šole, se je krizni štab vzpostavil v Jožefovi dvorani doma Marije in Marte. Za prehrano so skrbeli logaški skavti. V drugih krajih so za hrano poskrbeli domači gostinci, veliko
pa so prispevale tudi domače gospodinje. Žledeni oklep, ki je vztrajal od 31. januarja, je z odjugo popustil v petek, 7. februarja. Občinski štab CZ je deloval do srede, 12. februarja. A že dan poprej je iz Laz prišlo obvestilo o pospešenem višanju gladine vode na Planinskem polju in o potrebi po protipoplavnih vrečah. Še isti dan jih je bilo zagotovljenih prvih tisoč, z njimi pa tudi kamion za dovoz peska. Od četrtka do nedelje so v Lazah domači gasilci in vaščani sami postavljali in utrjevali pro-tipoplavne nasipe. Pesek je zagotavljalo podjetje Treven d.o.o. V ponedeljek, 17., je bil ponovno aktiviran štab CZ, tokrat v Lazah. Zagotovljene so bile dodatne vreče in pesek za zaščito najbolj ogroženih hiš in dodatne črpalke za črpanje vode. Treba je bilo vzpostaviti drugo cestno povezavo z Jakovico, saj je bila glavna cesta pod vodo. Štab v času priprave tega zapisa še deluje in se odziva na sprotne potrebe prizadetih. Voda je v začetku zadnjega februarskega tedna začela počasi upadati. V Lazah še nepretrgoma izmenično dežurajo enote iz vseh gasilskih društev GZ Logatec, predvsem za črpanje vode iz ogroženih objektov.
Na pomoč so v dneh ujme prišli tudi pripadniki slovenske vojske, policije, mnoga gasilska društva iz različnih regij, pa tudi mnogi prostovoljci. Pomagali so, kjer je bilo potrebno, upoštevajoč nujne varnostne omejitve. Veliko solidarnosti so pokazale tudi druge države, ki so predvsem zagotavljale zmogljivejše agregate. V imenu štaba se poveljnik CZ zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali ljudem in ustanovam: članom in operaterjem obeh štabov, gasilskim društvom, jamarjem, tabornikom in skavtom, pripadnikom Slovenske vojske, policiji, Občini Logatec z županom ter svetovalcu za ZiR in službi za stike z javnostjo, delavcem Elektro Ljubljana, vsem, ki so pripravljali prehrano, prostovoljcem ter premnogim neimenovanim, ki so s svojo srčnostjo in ukrepanjem v ekstremnih, življenjsko nevarnih razmerah soljudem pomagali v stiski. Za odpravljanje posledic pa bo potrebnega še veliko dela. Naj ob tem ne bo odveč opozorilo na upoštevanje navodil za varno delo pri sečnji in spravilu lesa iz poškodovanih gozdov, pa tudi pri sanaciji dreves na domačih vrtovih.
Janez Gostiša
kolofon
Logaške novice, glasilo Občine
Logatec
ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec. si, logaske@logatec.si Uredniški odbor: Janez Gostiša, Tanja Slabe, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 10. 3. 2014 Naklada: 4.350 izvodov Naslovnica: Poplavljeno Planinsko polje je v Lazah povzročilo pravo razdejanje. Foto: Blaž Korenč
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
lOKOUE
junaki, ki so nam v stiski priskočili na pomoč
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLNJI LOGATEC
Takole pa je bil videti prihod prekmurskih gasilcev na pomoč.
V minulem mesecu smo bili priča žle-dolomu, ki ga ne pomnijo niti naši najstarejši občani. ob uničevalni moči narave so nam na pomoč priskočili številni gasilci in drugi prostovoljci. O intervencijah, ki so jih izvajali gasilci prostovoljnega društva Dolnji Logatec, je spregovoril njihov poveljnik Tomaž Šen.
Koliko gasilcev je včlanjenih v vaše društvo? Opišite, prosim, njegovo delovanje, članstvo in vodstvo?
Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec deluje že 136 let in trenutno šteje 137 članov. PGD Dolnji Logatec je osrednje društvo v občini Logatec. Usposobljeno je za izvajanje skoraj vseh nalog zaščite in reševanja. V letu 2013 smo imeli 67 intervencij. Društvo vodi predsednik Bernard Jereb, za operativno usposobljenost pa skrbim poveljnik Šen Tomaž.
Kako je potekalo vaše delo v nedavni naravni nesreči, katere so bile pri reševanju vaše prednostne naloge?
Glede na razmere, v katerih smo delali (kolaps informacij, zvez in električne energije), smo delovali zelo dobro. Štab civilne zaščite je deloval v zgornjih prostorih gasilskega doma, vodenje našega društva pa v spodnjih prostorih. Naše glavne naloge so bile: reševanje občanov in njihovih domov pred padajočim drevjem, vzpostavljanje prevoznosti cest, varovanje in zapora cest v primeru padajočih žic, prevoz agregatov, ki smo jih imeli, ter vseskozi ljudem dati vedeti, da lahko računajo na nas, oziroma da v nesreči niso prepuščeni sami sebi. Poleg dela zaradi žledoloma smo izvajali tudi klasične intervencije kot so gašenje požara, reševanje na cestah in podobno.
S kakšnimi težavami ste se srečevali ob ujmi?
Težav je bilo ogromno, ni bilo elektrike, ceste so bile neprevozne, padal je leden dež, drevje se je lomilo pred vozili in za njimi. Na vsako
nalogo smo odšli z motorno žago v prtljažniku. Največ težav smo imeli pri zagotavljanju električne energije z agregati, saj jih nismo imeli dovolj, zato jih tudi nismo mogli posoditi vsem prebivalcem občine Logatec.
Delo je bilo zelo zahtevno in nevarno; se je pri pomoči drugim kdo poškodoval?
Gasilci moramo na vsako intervencijo oditi popolnoma opremljeni z zaščitno opremo. Kljub nevarnostim, ki so nas obdajale, se nihče od gasilcev ni poškodoval.
Nam lahko predstavite statistiko ujme (koliko ur in dni ste bili na terenu, koliko ljudi je bilo vključenih v reševanje, s kom vse ste sodelovali)?
Intervencija je trajala 11 dni. Imeli smo 115 posredovanj, opravili smo 2650 ur, sodelovalo pa je 51 članov društva. Odlično smo sodelovali z jamarji, reševalci iz zdravstvenega doma, taborniki in gasilci iz drugih regij, ki so nam priskočili na pomoč. Glede na to, da so državne institucije v Logatcu odpovedale, smo odlično sodelovali z občinsko ekipo in županom, ki je gasilski dom zamenjal za svoj dom.
Kakšen je bil odziv ljudi, so vam bili za pomoč hvaležni?
Vsi ljudje so bili za pomoč zelo hvaležni, mi bi jim z veseljem še bolj pomagali, če bi imeli več opreme.
Ste pomagali tudi našim občanom iz Laz in Ja-kovice, kjer se še vedno borijo z naraslo vodo?
V Laze smo prvi teden poplav dovažali pitno vodo, pomagamo jim z opremo in nadzorom črpalk, ki črpajo vodo, vseskozi smo v stikih, če bi potrebovali dodatno pomoč.
Hvaležni smo vam za vašo požrtvovalnost, trud in darovanje, kako pa lahko mi pomagamo vam? Morda je kdo ob tem začutil klic, da se vam pridruži. Vemo, da vzgajate tudi nove rodove bodočih gasilcev. Kako se
lahko novi člani vašemu društvu pridružijo?
Prebivalci nam lahko pomagate tako, da nas še naprej podpirate in nam po zmožnostih darujete opremo in sredstva, ki jih potrebujemo. Le tako lahko pomagamo tistim, ki so potrebni pomoči ob vsakovrstnih nesrečah. Naša pomoč je seveda brezplačna, saj gasilci zanjo ne dobivamo nobenih plačil. Podjetja, kot so Unicom-merce, Tikhepharma in BTS company, so nam že pomagala. Podarila so nam opremo in denar. Vse somišljenike, ki bi se nam radi pridružili (ne glede na starost), vabimo da nas pokličejo po telefonu, poiščejo na internetu ali pa se osebno oglasijo na naših vajah, ki jih imamo vsako prvo nedeljo v mesecu, ob 9. uri.
Kam lahko nakažemo denarno pomoč za nakup nove opreme in nemoteno delovanje vašega prostovoljnega gasilskega društva?
Vsa denarna sredstva nam lahko nakažete na TRR: 02025-0010855374, naši podatki so dosegljivi na spletni strani, lahko nam pišete na email: pgd_dolnji_logatec@t-2.net, lahko pridete v naš gasilski dom, kjer je hišnica vedno dosegljiva. Ne nazadnje nam lahko prostovoljne prispevke prispevate ob našem obisku, ko vam prinesemo koledarje ob koncu leta.
Bi nas po tej veliki naravni katastrofi, ki smo ji bili priča v minulem mesecu, radi še na kaj sami opozorili?
Ljudje se bomo morali v prihodnosti pripraviti na vremenske težave, ki se ponavljajo vedno bolj pogosto. Gasilci nismo super ljudje in vedno ne moremo pomagati vsem hkrati, saj je potreb ljudi v takih trenutkih preveč. Zato morajo nekateri včasih počakati na našo pomoč oziroma si po svoji zmožnosti sami pomagati z mislijo na svojo varnost.
Imajo vaši gasilci težave, ko morajo predčasno iz službe na intervencije? Kako ste to uredili tokrat, saj je intervencija potekala več dni?
Pri tokratni intervenciji v začetku nismo imeli težav z delodajalci, saj veliko podjetij zaradi sesutja elektroenergetskega sistema ni delalo. Ko pa so si priskrbeli agregate, so že klicali naše člane, naj pridejo v službo. Tako je veliko članov najprej opravilo delo v službi, potem pa še do poznih ur pomagalo pri odpravi posledic žledoloma.
Gospod Šen, najlepša hvala za posredovane informacije in za nesebično pomoč, ki ste jo z gasilci ob zadnji ujmi in jo še boste gotovo tudi v prihodnje nudili pomoči potrebnim, pa gasilski pozdrav NA POMOČ!
Luka Škrlj

»deset dni smo neprestano dežurali«
POGOVOR S POVELJNIKOM PGD GORNJI LOGATEC
Nedavna ledena ujma in žled sta znova pokazala, kako pomembno in odgovorno delo v družbi opravljajo gasilci, poklicni ali prostovolci. O tem, kdaj, kolikokrat in kako so intervenirali člani Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Logatec, sem se pogovarjal z njihovim poveljnikom, Matjažem Nago-detom.
Kdaj ste začeli z intervencijami? Koliko jih je bilo?
Mi smo s prvo intervencijo začeli že v petek, 31. januarja. Potem so se v noči na soboto zadeve umirile, tekom dneva pa se je začelo najhujše. Gasilci smo do 13. februarja opravili 2330 prostovoljnih ur, verjetno še kakšno več. V prvem tednu intervencije smo opravili preko 150 izvozov. Izkušnja, ki je še nismo doživeli in ki je bila tudi logistično zelo naporna in zapletena. Tukaj smo že prvi dan organizirali štab, imeli smo tajnico in neprestano je tukaj nekdo beležil klice, telefoni so zvonili neprekinjeno, izhode, tudi število gasilcev, ki so v po-saznih izvozih sodelovali. Vse imamo zabeleženo.
Koliko gasilcev je v vsem tem času sodelovalo?
Sodelovalo je 33 gasilcev iz domačega društva, dobili pa smo tudi pomoč iz drugih regij. Dva dni, soboto in nedeljo, smo imeli po 65 gasilcev iz drugih regij.
Kaskšno pomoč vse ste nudili?
Prve dni je šlo predvsem za odstranjevanje drevja in ostalega, kar je padlo na ceste. Reševali smo tudi imovino, ljudi pa na srečo ni bilo potrebno reševati. Po nekaj dneh pa smo potem predvsem oskrbovali občane z električno energijo iz agregatov, vse do 24. februarja.
Kako ste organizirali delo?
Organizirali smo se v dve izmeni. Prvi dan, ko se je vse začelo, je nastopila kriza. Nismo predvidevali takšnega obsega nesreče. A kaj kmalu se je videlo, so razmere katastrofalne. Takoj smo se sestali vodilni v društvu, določil sem dva pomočnika in potem smo delali v dveh izmenah po 12 ur. 10 dni smo neprestano dežurali v gasilskem domu.
So se odzvali vsi gasilci, mogoče tudi kakšen občan, ki je bil pripravljen pomagati?
Ja, seveda, gasilci smo bili vsi takoj pripravljeni pomagati. Javilo se je tudi nekaj drugih, da bi pomagali, vendar sem njihovo pomoč v sklopu intervencij gasilcev prijazno odklonil, saj potrebujem ljudi, ki so usposobljeni za to delo in so 100 odstotno zanesljivi.
Vemo, da je bila komunikacija močno otežena, kako ste rešili ta problem?
Gasilci imamo res da svoje postaje, vendar problem je bil, ker je tudi repetitor na Ulovki odpovedal, tako da 18. kanal ni deloval. In če smo mi oddaljeni več kot tri kilometre in pol, tudi postaja ne vleče brez repetitorja. Tako da problemov ni manjkalo, a smo jih rešili. Na primer, če smo imeli tri ekipe na terenu, je tista, ki je bila najdlje, poročala bližnji in tako naprej, dokler ni prišla informacija do mene.
Je bilo kaj težav pri sodelovanju z občani, kakšen je bil njihov odziv?
Lahko rečem, da ni bilo nobenih težav pri sodelovanju. Bil sem zelo presenečen, ko je že drugi dan gospod iz Sežane pripeljal na uporabo agregat, ki ga je šel prav v ta namen kupit v Italijo, saj se jih pri nas prve dni ni dobilo. Nam ga je dal v uporabo in vrnili ga mu bomo v nedeljo (2.3.), kajti šele zdaj smo zaključili oskrbovanje z agregati na področju našega društva.
Ste tudi gasilci utrpeli kaj škode na opremi? Je kdo od gasilcev utrpel poškodbe?
Pri takih večjih intervencijah pride vedno do poškodb na opremi, to je za pričakovati. Nekaj škode je tako bilo, vendar nič kaj izjemnega. Nihče od gasilcev se med intervencijami ni poškodoval, saj je bilo izrecno naročeno, da je varnost gasilcev na prvem mestu.
Ravno sedaj, med najinim pogovorom, poteka na RTV SLO oddaja, v kateri zbirajo sredstva za gasilce, oziroma opremo. Ste dovolj dobro opremljeni za vse vrste intervencij? Je oprema zadvo-ljiva?
Lahko rečem, da oprema je zadovoljiva, seveda so pa vedno možne izboljšave. Rabili bi še nekatere stvari, vendar za zdaj
Matjaž Nagode, poveljnik PGD Gorenji Logatec: »Gasilci smo do 13. februarja opravili 2330 prostovoljnih ur, verjetno še kakšno več.«
nimamo dovolj sredstev za nakup in izboljšave.
Se je v dneh po ujmi morda povečal znesek donacij?
Do zdaj nisem dobil podatkov, da bi se. Ali upate, da bo akcija RTV SLO uspela? Uspela bo, vprašanje pa je, če bo zbran denar prišel v prave roke.
Kaj bi pa rekli na splošno glede odziva pristojnih? Je tokratna ujma pokazala, da so potrebne določene spremembe?
Ja, mogoče bi lahko malce hitreje steklo vse skupaj. Tukaj imma predvsem v mislih ustanovitev štaba civilne zaščite v občini. Na naših plečih je bilo vse skupaj od sobote, ko se je začelo, pa tja do torka, srede, ko so ustanovili štab civilne zaščite. Moje mnenje je, da bi se morali sedaj vsi pristojni usesti skupaj, pregledati zadeve, ugotoviti pomanjkljivosti in nato najti rešitve. Se pa bojim, da ne bo nič iz tega.
Jure Vodnik
lOKOUE
organizirani gasilci in nesebični občani
LAZE IN JAKOVICA
Februar 2014 se bo v zgodovino Laz in Jakovice zapisal kot mesec, v katerem je vreme prebivalce njunih vasic udarilo dvakrat: najprej žled, potem pa še stoletne vode.
Februar 2014 se bo v zgodovino Laz in Jakovice zapisal kot mesec, v katerem je vreme prebivalce njunih vasic udarilo dvakrat: najprej žled, potem pa še stoletne vode. Kot smo že nekako navajeni, so tudi tokrat bili gasilci tisti, ki so pomagali takoj. Karmen Laznik je predsednica PGD La-ze-Jakovica, ki šteje okoli 130 članov, pravzaprav je skoraj v vsaki družini vsaj en gasilec. »Vse skupaj se je pričelo precej nedolžno. Zadnjega januarja je dopoldne zmanjkalo elektrike. O vzrokih izpada smo lahko le domnevali,« je začela in nadaljevala: «Žal smo že ponoči slišali, kako se je lomilo drevje, trgali so se telefonski in električni vodi.«
Kaj ste postorili najprej?
»Zjutraj so se gasilci razpršili po terenu in ugotovili, da sta Laze in Jakovica odrezani od sveta, zato so najprej pričeli s čiščenjem poti med vasema ter na Ravnik, potem pa ceste do Logatca. Bila je popolnoma blokirana s polovljenimi drevjem in podrtimi električnimi stebri ter potrganimi vodi. Na cesto je sproti padalo drevje, tako, da se je zdelo kot, da gasilci opravljajo Sizifovo delo. Cesto so najbolj vešči dela z motornimi žagami čistili, vmes so se morali vračati na že očiščene dele, saj se je drevje še naprej podiralo za njihovimi hrbti. Nekako so uspeli in v ponedeljek so se vaščani že lahko odpeljali v službo, očistili so tudi cesto proti Ivanjemu selu.
Ko ste za silo očistili ceste, je prišla na vrsto elektrika?
Kot tudi drugje po občini, smo si pomagali z agregati. Naše PGD je imelo dva, a je bil en pokvarjen, uporabnega pa smo dali za tri ure v kroženje po hišah, da bi reševali vsebine zamrzovalnih skrinj in bivalne prostore vsaj delno ogreli. Gasilci smo že takoj organizirali lasten krizni štab, v sredo, 6. 2., sem se z vodjem intervencije Aleksandrom Frančeškinom oglasila na štabu CZ. Poveljstvo GZ Logatec nam je razporedilo v pomoč dve ekipi gasilcev iz GZ Turnišče z dvema voziloma in dvema agregatoma, ki smo ju zopet dali na razpolago krajanom. Do konca tedna se je večina družin organizirala in nakupila lastne agregate, ki so si jih nesebično izposojali, saj jih je v trgovinah hitro zmanjkalo. Ele-ktro -Ljubljana pa je tudi namestil nekaj agregatov, za namestitev močnejšega pa so morali gasilci prej narediti ustrezno pot do transformatorja.
V ponedeljek, 10.februarja je življenje v logaški občini prišlo počasi v kolikor toliko »normalne tire«, tudi šole so odprle svoja vrata. Tudi pri vas? Tako je bilo tudi pri nas, toda že naslednji dan je pričela Unica poplavljati. Ker se je žled v bistvu stopil v enem dnevu, kar je pomenilo, da je bilo toliko vode, kot bi v enem dnevu padlo 100 mm padavin, se je nivo vode naglo dvigal. Domači gasilci in krajani so takoj začeli z organizacijo do-
voza peska in polnjenja vreč z njim. Takoj je priskočilo na pomoč gradbeno podjetje Treven, ki je s težkimi kamioni vozilo pesek za polnjenje vreč in delanje nasipov, same vreče pa je dala civilna zaščita. Do 25. februarja je bilo tako napolnjenih 17 tisoč vreč.
Ironija je, da poleg obilice vode niste imeli vode za osnovne življenjske potrebe. Res je. Pomagali smo si z vodo v plastenkah, gasilci so s cisternami pripeljali vodo tudi v vodohram, ogrožene družine smo oskrbeli s kemičnimi stranišči, med po-plavljence smo razdelili pakete s hrano, ki jih je dal RK in razna podjetja ter posamezniki. Posamezniki v KS in nekaj dobrih poznavalcev Planinskega polja je darovalo denarna sredstva v korist PGD Laze-Jako-vica. Tudi streho so ponudili številni dobri ljudje.
Kdo vse je še pomagal?
Skoraj vsak dan je prišel v Laze župan, 18.2. je bil tja preseljen tudi štab CZ Logatec. Prišel je tudi predsednik Borut Pahor, ki je med drugim tudi povedal, da bo treba čimprej sistemsko urediti položaj gasilcev in drugih prostovoljcev ter zagotoviti prepotrebna sredstva za sanacijo poškodb, nastalih po ujmah. Seveda moram omeniti vsaj nekaj naših domačinov: pri zbiranju pomoči se je zelo angažirala predsednica KS Minka Matičič in družina Šušteršič, vse akcije pa sta uspešno koordinirala Aleksander Frančeškin in Marijan Kolar. Na pomoč sta priskočila tudi vojska in policija, slednja je tudi pomagala odganjati radovedne vsiljivce, saj smo imeli občutek, kot da smo živali v živalskem vrtu, ki jih hodijo gledat brez vsakršne pietete.
Slej ko prej bo voda odtekla. Kakšno pomoč boste potrebovali?
Poleg finančne pomoči, ki jo bodo potrebovale poplavljene družine, bomo potrebovali sušilce, dobrodošla bo delovna sila pri odstranjevanju vreč s peskom, pa pri odstranjevanju nesnage in odpadkov po poplavnih nanosih.
Predsednica PGD Laze-Jakovica se tudi na tem mestu zahvaljuje za vso pomoč, ki so jo prejeli, mi pa prebivalcem želimo, da bi kmalu zaživeli normalno.
Brane Pevec
poplave skozi fotografski objektiv
NIVO VODE PRESEGEL VSE MEJE
>ul
>53 g
; I
^
a i ®
o
Si
>u; >35 ; I S»
~ !
i
'u
>53 g
a
^
I
o £
Laze, Jakovica
1.	Planinsko polje sprva ni pokazalo vseh zob.
2.	Nato je začelo poplavljati domove.
3.	Voda je iskala svoje poti.
4.	In naraščala.
5.	Prizanesla ni niti obvestilnim tablam.
ntfh dediščine
POTEHU^	e
lOKOUE
»poenostavljeno gledano je kras velika spužva«
POGOVOR Z DR. ANDREJEM MIHEVCEM
Dr. Andrej Mihevc je doktor geografskih znanosti in eden vodilnih strokovnjakov na področju krasoslovja pri nas in v svetu. Napisal je vrsto knjig in znanstvenih člankov o hidromehaniki delovanja kraških pojavov. Je tudi speleolog, urednik jamarskega glasila in navdušen fotograf življenja v podzemnih jamah. Z njim smo se pogovorili o nedavnih naravnih nesrečah in še čem.
Ste doktor geografskih znanosti in poklicni raziskovalec krasa. Napisali ste veliko člankov o hidromehaniki delovanja kraških pojavov. Mar obstaja enostavna razlaga, zakaj pride do tako velikih poplav, kot so trenutne na Planinskem polju? Kras je ozemlje, kjer se velika večina
padavin pretaka podzemno. To omogo- "" r
ča splet večjih ali manjših kanalov od drobnih špranj do jam. Poenostavljeno gledano je kras velika spužva, v kateri se vode počasi premikajo proti izvirom. Višino vodne gladine v posameznih kanalih oziroma povezanih kanalih imenujemo gladina kraške vode. Kraško polje je posebna reliefna oblika. Prvič je bila opisana pri nas na primerih Cerkniškega, Planinskega in drugih polj. zato se beseda "polje" uporablja za poimenovanje tovrstnih oblik po celem svetu, podobno kot je vulkan Vulcano na Liparskih otokih posodil svoje ime za vse vulkane tega sveta. Polja nastanejo tam, kjer se visoki vodostaji kraške podtalnice dotaknejo površja krasa. Obilje vode raztopi na takih mestih veliko več apnenca kot deževnica v soseščini, zato se na takih mestih površje hitreje znižuje. Tako nastane kotanja z ravnim dnom, kot je na primer kotanja Planinskega, Cerkniškega, Loškega, Ribniškega in drugih polj.
. - TftüJ
i
hidrogmjtoähn twie*» smeri m giävni huridcni podzomnega p^elakanja vode j"
J m
1Dlim>
Potek Notranjskih voda.
Dviganje talne vode do površja je torej ustvarilo polje in je tako popolnoma normalno in pričakovano. Zato tudi govorimo o sezonskih ojezeritvah in presihajočih jezerih. Ta pojav je prvi opisal in razložil že Valvasor leta 1689, kasneje pa še številni drugi naravoslovci. Naj -bolje pa poznaj o višino in trajanje visokih in nizkih ojezeri-tev do-
»DO VELIKIH OJEZERITEV NA POLJIH PRIDE ZARADI VELIKE KOLIČINE PADAVIN.«
mačini.
Planinsko polje je najnižje kraško polje na notranjskem, zato se preko njega odteka tudi padavinska voda z območij Blok, Babnega polja, Snežnika, Javor-nikov, Pivške kotline in Hrušice. Vode s tega ogromno vodozbirno območje se podzemno pretakajo skozi kras proti izvirom na Vrhniki v coni Planinskega
polja. Kadar so vode v krasu nizke, se le del voda pojavlja na polju kot Unica, ostala voda pa teče podzemno direktno v izvire Ljubljanice. Ob višjih vodostajih pa se najprej povečajo pretoki izvirov v Malnih in Planinski jami, poleg tega se pojavijo tudi številni novi izviri, na primer pod Grčarevcem, kjer voda vre iz tal na številnih mestih, in polje se ojezeri.
Do velikih ojezeritev na poljih pride zaradi velike količine padavin. Količine padavin pred letošnjo visoko vodo so zelo podobne količinam leta 1979, 1947 in količinam padavin pred poplavo leta 1926. So pa med poplavami tudi razlike - včasih pade več dežja v bližini polja in poplava nastopi že po par dneh. Letos so se na kraških poljih začele poplave še pred žledolomom najprej na Loškem polju in pri Kneža-ku. Ta poplavni val, ki so ga ojačile še nove močne padavine po žledolomu je prišel zato na Planinsko polje z nekoli-

okolje
ko daljšim zamikom, vendar pa z zelo visoko vodo.
Kot kraško polje je nastal tudi Hotenj -ski ravnik med Kalcami in Hotedrši-co. Vendar pa so se razmere v njem v geološki preteklosti spremenile. Predvsem se je znižala gladina kraške vode. Kljub temu pa se ob izjemnih deževjih v ravniku še dvigne voda do površja (v Grudnovem brezno za 70 m). Takrat po njem še teče mimo Kalc velika reka. Zadnjič se je to zgodilo septembra leta 2010. Ta voda povečini prihaja iz kraške Hrušice in (če primerjamo prispevna površja) morda le ena desetina iz povodja Hotenjke in Žejske vode. Istočasno se je iz tal dvignila voda tudi v Grčarevcu in poplavila nekaj hiš.
Na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU že leta proučujemo vodne povezave in razmere med Planinskim in Logaškim poljem ter izviri na Vrhniki. Za tovrstne raziskave smo izmerili pomembne vodne jame, na primer Najdeno jamo, Logarček, Brezno v Grudnovi dolini in Gradišnico. V veliko pomoč so nam bili načrti Vetrovne jame in Ga-špinove jame. Obe jami so odkrili in izmerili člani Jamarskega društva Logatec. V Vetrovni jami, Najdeni jami, Gašpi-novi jami in Gradišnici smo nekaj let merili lastnosti in nihanje vode ter to primerjali z meritvami na Planinskem polju. Prav ta opazovanja kažejo, da niha voda tudi v krasu med Lazami in Vrhniko, torej za ponori na polju.
Vemo, da poznamo le majhen del jam, po katerih se pretaka podzemna Ljubljanica. Iz poznavanja teh pa sklepamo, da so v podzemlju številne ovire vodnemu toku: zožitve, ostri zavoji
rovov, kapniške kope, sotočja, podorno skalovje, pesek, prod in drugo plavje. Te ovire nastajajo počasi in se počasi spreminjajo. Nenadnih dogodkov, na primer porušitve stropov jam, v naših jamah še nismo zaznali. O počasnih spremembah pričajo tudi kapniki, ki stojijo na podorih: stari so tudi po več sto tisoč let - podori pod njimi pa so še starejši. Seštevek vseh ovir, in ne le ena ovira, povzroča nihanje kraške podtalnice, ki je v milijonih let ustvarila Planinsko polje.
Dan po soočenju z žledom so prostovoljci in člani Jamarskega društva iz Logatca čistili bregove Jačke. Zakaj je takšno čiščenje pomembno?
Čiščenje ponorov ne more škodovati. ne more pa bistveno spremeniti poteka in višine poplav na kraških poljih.
Menda ste pred leti sami odkrili sedem tisoč let stare risbe v eni izmed jam pri Sežani. Kako je prišlo do teh najdb?
Nisem bil sam. Odkrila sva jih Volk Bojan in jaz v jami pri Sežani. V tej jami je bilo še več sto ljudi, pa jih niso opazili. Do odkritja je prišlo, ker sva podrobno pregledovala stene jame. Gre za prve in zaenkrat edine neolitske jamske slikarije v Sloveniji.
V Logatcu imamo čistilno napravo, s katere se prečiščena voda steka naravnost v podzemlje. Kako kot kra-soslovec gledate na to dejstvo?
Kot krasoslovec se čudim, kako je bilo
lahko izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo čistilne naprave v poplavni coni in tik ob ponorih. Pričakujem, da
bo ob poplavah ogroženo delovanje čistilne naprave in da bo prihajalo do izlivov fe-kalnih vod v poplavo. Videli smo, kaj se je zgodilo ob nedavnih poplavah s čistilno napravo v poplavnem območju v Loški dolini.
Kot domačinu pa se mi zdi skrajno neprimerno, da so locirali čistilno napravo v sredo naselja, tik ob igrišču, v bližini strnjenega naselja, telovadnice in šole, vrtca in pokopališča ter nedaleč od cerkve. Kljub desetletjem smradu, na kar vseskozi opozarjajo bližnji stanovalci, čistilna naprava še vedno ne bo prenesena izven naselja. Mislim, da gre za zelo kratkovidno odločitev. Cena zanjo bo (pre)velika.
Dr. Mihevc, najlepša hvala za vaše odgovore in veliko uspehov v prihodnjem raziskovanju krasa.
mag. Neža Sautet
»poznamo le majhen
DEL JAM, PO KATERIH
SE pretaka podzemna
LJUBLJANICA.«
»PRIČAKUJEM, DA BO OB POPLAVAH OGROŽENO
delovanje čistilne naprave.«
IOKOUE prejeli smo
KAKO SO BRALCI DOŽIVLJALI ŽLED
1., 2., 3. Bralka Katarina Maček nam je poslala fotografije »ledenega kraljestva na Martinj hribu ...
4., 5. Brane Pevec pa je poslal tele fotografije ...

KONCERTI, PREDAVANJA
Sreda, 19. marca 2014, ob 19. uri, Narodni dom Logatec: Kirgizija - potopisno predavanje, predava Vesna Savic
Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Četrtek, 20. 3. 2014, ob 19. uri, Jožefova dvorana Medgeneracijskega doma: Predavanje Z romarskih poti
Jakobova pot je ena najstarejših in največjih množičnih poti, ki že več kot tisoč let privlači romarje različnih ras, verskega prepričanja in starosti. Na predavanju bodo sodelovali romarji in poznavalci Jakobovih poti: Zdenko Jakop, Marjeta in Metodij Rigler ter Bogdan Vidmar. Vabljeni!
Sobota, 22. marca, ob 19. uri, Jožefova dvorana Doma Marije in Marte:
Predstavitev jubilejnega zbornika ob 100-letnici Pihalnega orkestra Logatec »Skoz svet glasbene odčaranosti...«
Vabimo vas v družbo logaških godbenikov, ki bodo predstavili vsebinsko in oblikovno bogat zbornik ob 100-letnici delovanja orkestra. Pogovor z urednikom Marcelom Štefančičem, dolgoletnim dirigentom Marjanom Grdadolnikom, članom z najdaljšim stažem Tonetom Mačkom in predsednikom Žigo Čukom bo vodil Marko Škrlj.
Četrtek, 27. marca 2014, ob 17. uri, Dom krajanov Rovte:
Zapojmo pomladi 2014 / 46. območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine
Na strokovno spremljani, selekcionirani reviji se s tremi pesmimi predstavijo otroški in mladinski pevski zbori občine Logatec. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec in OŠ Rovte. T 01/7591 740, W www.jskd.si.
Petek, 28. marca 2014, 10.00-14.00, 15.00-18.00, Velika dvorana Narodnega doma: Mednarodni simpozij o Dr. Andreju Gosarju: Življenje-Delo-Pomen
Org. in info: Občina Logatec in Knjižnica Logatec in Občina Logatec, 01 7541 722
Sobota, 29. marca 2014, od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, Dvorana SAZU, Ljubljana: Simpozij dr. Andrej Gosar - življenje, delo, pomen (drugi del)
Org. in info: Knjižnica Logatec in Občina Logatec, 01 7541 722
RAZSTAVE
Do petka, 21. marca, Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14: ČAJANKA / Sanja Rejc - slikarska razstava ob kulturnem prazniku
Mlada avtorica prihaja iz Spodnje Idrije. Ukvarja se z grafiko, slikarstvom in oblikovanjem uporabnih predmetov iz ovčje volne. Vabljeni k ogledu! Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 13.-14.30 ure ter ob drugih prireditvah v prostorih Galerije Hiša sonca Logatec. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec
Ponedeljek, 24. marca, ob 19. uri, Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14: Žan Ajdič- risbe
Mlad logaški avtor se bo predstavil s svojimi risbami. Zanimive so predvsem podobe arhitekturnih sklopov, ki jih kombinira z dodatki domišljijskih podrobnosti. Razstava bo na ogled do 25. 4. 2014. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 9:00 do 12:00 in od 13:00 - 14:30 ter ob drugih prireditvah v prostorih Galerije Hiša sonca Logatec, Notranjska 14. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec.
GLEDALIŠČE
Četrtek, 20. 3. 2014, ob 18. uri, Cankarjev dom na Vrhniki: PLESTKALNICA 2014/12. območna plesna revija
Plestkalnica se zaradi malo prijav pridruži k JSKD OI Vrhnika pod naslovom Plesno popotovanje 2014. Na strokovno spremljani, selekcionirani reviji se z miniaturami predstavijo plesne skupine in posamezniki, ki delujejo na območju OI Logatec, OI Vrhnika in OI Ljubljana Okolica. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec
Petek, 28. marca 2014, ob 20. uri, Narodni dom Logatec: PAZI M@IL! - 4. abonmajska predstava Občine Logatec
Briljantno napisana komedija za vse, ki iščejo zabaven večer, uro in pol neprekinjenega smeha in lekcijo o poznavanju komunikacij preko računalnika. Vstopnice za izven bodo na voljo na prodajnih mestih teden: recepcija Upravnega centra Logatec, Tržaška cesta 50 A, Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tržaška cesta 19.
10. in 11. april 2014, Narodni dom Logatec, Tržaška 44:
Regijske vizije 2014/srečanje mladinskih gledaliških skupin Osrednje Slovenije, Dolenjske in Bele Krajine/Logatec
1. predstava ob 17. uri, 2. predstava ob 20. uri. Na strokovno spremljanem, selekcioniranem srečanju se bodo predstavile izbrane mladinske gledališke skupine Osrednje Slovenije, Dolenjske in Bele Krajine. Srečanje strokovno spremlja Simona Zorc Ramovš. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec in OŠ Rovte.
23. in 24. april 2014 dopoldne (predstave se bodo zvrstile med 8:45 in 13. uro), Narodni dom Logatec, Tržaška 44: Oder mladih 2014 /srečanje otroških gledaliških skupin občine Logatec/
Na strokovno spremljanem, selekcioniranem srečanju se bodo z letošnjo produkcijo predstavile logaške otroške gledališke in lutkovne skupine. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec in OŠ Rovte.
ipolitika
logaški svetniki tokrat brez ključnih odločitev
S 26. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Nadzorni odbor ugotavlja, da je občina pri izvajanju projekta kršila zakon o javnih naročilih. Komunalni prispevek v Gorenjem Logatcu s kompromisno rešitvijo, gradnji trgovskega centra rdeča luč. Je obveščanje v času ujme zatajilo?
26. redno sejo Občinskega sveta Občine Logatec so svetniki začeli z obravnavo razmer med vremensko ujmo, ki je v času nastajanja pričujoče številke Logaških novic še trajala in je močno prizadela tudi našo občino. Kot je uvodoma povedal župan Berto Menard, so takoj po začetku ujme aktivirali štab civilne zaščite, priskrbeli agregate in vse občane oskrbeli s pitno vodo, na pomoč obupanim občanom pa sta priskočila tudi psiholog in psihiater Slovenske vojske.
Marjan Gregorič (SD) je v razpravi opomnil na pomanjkljivo obveščanje prebivalcev v času vremenske ujme in dal pobudo, naj se opravi temeljita objektivna analiza delovanja vseh organov, zlasti na področju informiranja, občinski program varnosti pa naj se dopolni s področjema žledu in visokega snega. Župan Menard je v odgovor opomnil, da se niti gasilci niti policisti niso mogli med seboj pogovarjati, občina pa je poskrbela, da so začeli delovati vsaj mobilni telefoni. »Organizirani so bili gasilci, iz naslova mednarodne pomoči smo priskrbeli agregate, vzorno pa je delovala tudi medsebojna pomoč,« je poudaril župan. Ladislava Furlan (SDS) je, navezujoč se na pobudo o temeljiti analizi, predlagala redno čiščenje Logaščice in Jačke, s čimer bi lahko preprečili poplave. »Jamarji naj v dogovoru z Arsom dobijo koncesijo,« je poudarila Furlanova, Vanja Uvalič Kosijer (SD) pa je predlagala vnaprejšnjo pripravo zgibanke z navodili, kako ravnati ob naravnih nesrečah, kakršna je bila nedavna. Zavzela se je tudi za spomladansko prostovoljno čiščenje Logatca.
Pri odmeri komunalnega prispevka korak naprej
Glede odmere komunalnega prispevka v Gorenjem Logatcu je po dobrem desetletju razprav in prerekanj med občino in krajani, ki so se ob predvidenih visokih plačilih čutili opeharjene, na februarski seji občinskega sveta končno prišlo do pozitivnega premika.
Svetniki so namreč sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Logatec po skrajšanem postopku. Po županovem zagotovilu bodo pobude svetnikov skušali upoštevati v skladu z zakonom. Predlagana sprememba bo zavezancem zahodnega dela Gorenjega Logatca omogočila, da bo odmerjen komunalni prispevek nižji za okvirno pet do deset odstotkov po izračunih predpisa, ki je veljal ob za-
četku postopkov odmere po uradni dolžnosti. »Novi odlok bo med drugim omogočal plačilo na 24 mesecev, odločbe, ki še niso bile izdane, pa bodo obračunane po tem postopku,« je še dodal župan.
Cenejši najem stojnic
Ker dejavnost tržnice v prvih devetih mesecih poslovanja podjetja in tudi v preteklih letih obratovanja tržnice izkazuje negativen poslovni rezultat, tega pa v občini, kot je povedal dr. Boštjan Aver, v. d. direktorja Komunale Logatec, v Komunalnem podjetju Logatec ne želijo reševati z višjimi cenami, temveč z večjo prodajo, predlagajo nižje cene najema od sedanjih, vendar le ob delavnikih. »Želimo si, da bi tržnica z domačimi lokalnimi izdelki zaživela tudi ob sredah,« je ob tem pripomnil župan, svetniki pa so opozorili, da prodajalci v Logatcu prodajajo tudi na območjih, ki niso predvidena za tržnico. »Občinska uprava naj poskrbi, da se to ne bo dogajalo,« je bil odločen Miran Obreza (Zares), Vanja Uvalič Kosijer (SD) pa je zahtevala, naj ustrezno pristojbino plačujejo tudi prodajalci iz avtomobilov. Bibijana Mihevc (SLS) je vnovič spomnila na dolgotrajen problem parkiranja na območju tržnice.
»PROJEKT ZAPOROV JE TREBA NAJPREJ PREDSTAVITI JAVNOSTI.« (LADISLAVA FURLAN)
Gradnja trgovskega centra še ni na obzorju
Svetniki niti na februarski seji niso prižgali zelene luči gradnji razvpitega trgovskega centra ob Notranjski cesti, nasproti pokopališča in v neposredni bližini šole. Kot je znano, je pobudo za gradnjo centra oziroma pobudo za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta dal investitor Metalka Commerce, ki bi izdelavo postopka in sprejemanja le-tega tudi plačal, a je naletel na ostro nasprotovanje krajanov. Ladislava Furlan (SDS) je v razpravi spomnila na 345 podpisov peticije in izrazila nasprotovanje gradnji trgovskega centra na tem območju. Umestitev trgovskega centra v neposredni bližini šole po njenem mnenju neprimerna. »Bati se moramo podnajemnikov na občinske stroške,« je opozorila Vanja Uvalič Kosijer (SD) in spomnila, da je objekt predviden ravno na območju stoječe vode in pozvala na seji prisotni predstavnici podjetja-investitorja k ogledu. Svetniki so ob koncu razprave na pobudo Mirana Obreze (Zares) predlagali, naj občina poišče drugo rešitev, s tem namenom pa naj župan čimprej začne pogajanja z lastnikom zemljišč za morebiten odkup ali zamenjavo.
»temu projektu bi dal priložnost.« (rafael krvina)
CERO NIK - notranji nadzor ni deloval
Veliko polemike je izzvalo poročilo Nadzornega odbora Občine Logatec o opravljenem nadzoru projekta CERO-NIK, saj nadzorniki ugotavljajo, da je občina kršila zakon o javnih naročilih.

politikah
Projekt je namreč po ugotovitvah nadzornikov izvajala prek naročil malih vrednostih, podpisovanje pogodb ni bilo ustrezno, predvidene kontrole pa niso delovale oziroma so bile obvožene.
Očitki nadzornikov so tako hudi, da je svetnik Miran Obreza (Zares) zahteval odstop župana Me-narda. Opozoril je tudi, da bo poročilo javno objavljeno in utegnejo druge občine zahtevati vračilo vloženih sredstev.
»Iz dokumentacije ni razvidno, kako je potekal izbor potencialnih ponudnikov, kakšni so bili elementi povpraševanja in kdo je bil za izbor odgovoren posameznik iz občinske uprave ali posebna komisija,« je med drugim zapisano v poročilu, v katerem nadzorniki izpostavljajo tudi vprašanje, zakaj je izbrano podjetje Radix dalo novo, bistveno višjo ponudbo, na osnovi katere je bila sklenjena pogodba.
Znesek vseh stroškov projekta, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor ustavilo in se ne izvaja več, je bil dobrih 202 tisoč evrov, delež skupnih stroškov projekta do zaustavitve, ki ga je morala plačati Občina Logatec, pa je znašal več kot 11 tisoč evrov.
Župan Berto Menard je na seji povedal, da projekta v danih okoliščinah ne bi mogel začeti in nadaljevati na drugačen način. Poudaril je, da se pri tem ni osebno okoristil in je deloval zgolj v korist občine.
Zapori - priložnost za Zapolje
V okviru zadnje točke februarske seje so se svetniki seznanili s pobudo za dopolnitev Občinskega prostorskega načrta, gre pa za morebitno umestitev zaporov v trenutno prazen objekt podjetja Tim Impex v Zapolju. Kot je namreč znano, ministrstvo za pravosodje išče ustrezno nadomestno lokacijo za zapore na Povšetovi in ena izmed njih bi lahko bila tudi v Industrijsko-obrtni coni Zapolje. Ladislava Furlan (SDS) je v razpravi uvodoma pozvala k posredovanju konkretne dokumentacije in menila, da je treba projekt najprej predstaviti javnosti, Marjan Gregorič (SD) pa je spomnil, da v Kopru z zapori praktično v središču mesta nimajo nikakršnih težav, da se je gospodarska aktivnost celo izboljšala in podobno pričakuje tudi v Zapolju. »Zapori niso nikakršen bav-bav,« je dejal Gregorič, ki mu je kot pravniku problematika dobro poznana. »Temu projektu bi dal priložnost,« je dejal Rafael Krvina (Desus), Anita Kermavnar (SLS) pa je izrazila nasprotovanje zaporom in podporo morebitnemu nakupu bazena. Miran Obreza (Zares) je razpravljavce opomnil, da se odločajo samo o tem, ali lokacija lahko konkurira drugim ali ne.
Blanka Markovič Kocen
v KOPRU Z ZAPORI v središču MESTA NIMAJO TEŽAv.« (MARJAN GREGORIČ)
Kritično o namenski rabi zemljišč
O strokovni podlagi Obravnavanja pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v občinskem prostorskem načrtu so bili svetniki seznanjeni kar na zgoščenki, kar je med svetniki izzvalo nekaj negodovanja. Po mnenju Mirana Obreze (Zares) bi morale občinske strokovne službe, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, svetnike na sami seji predstaviti bistvene spremembe namenske rabe zemljišč.
»Lastnik zemljišča na Martinj hribu je po podatkih geodetske uprave odkril, da prek njegovih treh zazidljivih parcel po novem občinskem prostorskem načrtu poteka nova cesta. Ta je bila vrisana brez kakršnegakoli njegovega soglasja, zato sprašuje, na čigavo pobudo se je to zgodilo. Od treh zazidljivih parcel ne namreč občanu ostala samo ena,« je konkreten primer navedel Boris Čičmirko (Koliševka) in predlagal prevetritev delovanja občinskih uradnikov, »ki jim bo treba počasi začeti gledati pod prste, predvsem pri občinskem prostorskem načrtu.« Po Čičmirkovih besedah so za vse, kar je narobe, krivi svetniki, kajti »...sprejeli smo občinski prostorski načrt, podtaknjena pa so nam bila velika kukavičja, celo nojeva jajca pri sprejemanju OPN.« Ob tem velja opomniti, da je bilo prek 300 pobud za spremembo namenske rabe zemljišč, po županovih besedah pa naj bi sledila širša javna razprava.
tudi na logaškem uspešna podjetja
PODJETJE KRABI D.O.O. DOBITNIK NAGRADE ZA NOTRANJO OPREMO
Podjetje KRABI d.o.o. je razvilo lasten design in proizvodnjo kuhinj.
Da je v Občini Logatec kar nekaj uspešnih podjetij in podjetnikov, drži kot pribito. O njih pa se, žal, premalo piše in govori. Verjetno ni na mestu modrovanje, zakaj je tako; so podjetja deležna premalo promocije in podpore? Župan Občine Logatec Berto Menard je menda pred časom organiziral srečanje podjetnikov v Narodnem domu in sklenili so, da bodo v prihodnje za njihovo promocijo naredili več. Nenazadnje pa imamo v Logatcu tudi Območno Obrtno-podje-tniško zbornico.
Podjetje KRABI d.o.o., ki se ukvarja pretežno s projektiranjem in oblikovanjem notranje opreme in prostorov, je bilo ustanovljeno v letu 2004 kot logična posledica in nadgradnja obrti, ki jo je Damijan Kreže (lastnik podjetja KRABI d.o.o.) registriral že leta 1993, še kot študent Biotehniške fakultete,
oddelka za lesarstvo, v Ljubljani. Damjan, ki je predstavnik druge generacije mizarjev v družini, pravi, da pri njih izdelujejo t. i. »custom made« pohištvo, kar pomeni, da ni nobeden kos pohištva enak drugemu. Čeprav gre za mikro podjetje, pa le-to skuša v svojih projektih poleg lastne proizvodnje združevati tudi druga manjša podjetja in obrtnike, ker jim je v interesu, da se tudi ta podjetja lahko dokažejo na trgu. »Kooperativnost je pri našem delovanju zelo pomembna,« pravi Damjan Kreže in nadaljuje: »Konkurenca je zelo huda in tudi nelojalne konkurence je zelo veliko.
»Da smo še danes živi, se imamo predvsem zahvaliti dejstvu, da se trudimo izdelovati visokokakovostno pohištvo, ki se cenovno plasira med srednje drago pohištvo. In pa dejstvo, da hočemo prodajati »lastno« pamet in da se zavedamo,
da je treba nenehno delati na razvoju novih artiklov, oblik in rešitev pri pohištvu in interijerju.« Rešitev, ki jo je za obstoj na trgu našlo podjetje KRABI d.o.o, je torej celovit pristop k opremi nekega prostora, stanovanja, hiše ali poslovnega objekta. Podjetje pa je registrirano tudi za izvajanje projektantskih del. »Uspelo nam je pridobiti že nekaj poslov, h katerim smo pristopili po principu od prve črte na papirju do zadnje vaze na mizi, krajše storitev KRABI,« pojasnjuje Kreže. Na vprašanje, ali jim pri pojektiranju uspeva, pa le-ta odgovori: »Velikokrat se dogaja, da imajo stranke težave z iskanjem izvajalcev storitev ali izdelovalci pohištva ali pa celo z usklajevanjem med arhitekti in proizvajalci. Danes pa tega časa velikokrat ni. Zato tudi planiramo, da bomo v bodoče še okrepili projektno skupino z novimi ljudmi, ki bodo imeli tako arhitekturna znanja kot tehnična znanja.«
Eden od projektov je bila tudi izdelava sprejemne avle v porodnišnici.
Pa je za takšne projekte potrebna velika ekipa ljudi? Kako se s tem spopadajo v KRABI d.o.o. kot mikro podjetju? »Trenutna ekipa je zelo »elastična«, odgovarja Kreže. »To pomeni, da se število ljudi spreminja glede na potrebe pri posameznih projektih. Na samem projektu Siliko je tako sodelovalo od 4-25 ljudi, odvisno od potreb v posameznih fazah projekta. Tako imamo v svoji skupini arhitektko
ga. Laro Romih, ki je bila poleg Damijana Krežeta kriva za uspešnost projekta na Vrhniki. V prihodnje pa upamo, da bomo kmalu ekipo razširili, ker se oziramo po tujih trgih (prisotni smo že v Avstriji), saj je (na žalost) stanje v Sloveniji v tem trenutku slabo. Zavedamo se namreč, da se ukvarjamo z luksuzom in kadar so ljudje prizadeti s strani države z novimi davki ali pa s strani narave z ujmami, je ponavadi zadnje, da razmišljajo o novem pohištvu. V Sloveniji je pa poleg tega tudi proizvodna kapaciteta v pohištveni industriji vsaj 4-5 x prevelika glede na kupno moč in možnost prodaje na domačem trgu. Zato trdimo, da lahko podjetja dolgoročno uspejo predvsem s prisotnostjo na tujih trgih in predvsem z lastnim znanjem. V Sloveniji imamo dovolj znanja. Problem je samo v tem, ker ga ne upamo ali pa ne znamo pokazati.« Čestitke torej - in uspešno ustvarjanje tudi v prihodnje!
mag. Neža Sautet
IMATE TUDI VI USPEŠNO PODJETJE? ŽELITE PREDSTAVITI VAŠE USPEHE? PIŠITE NAM NA: LOGASKE@LOGATEC.SI
Pravi uspeh pa je podjetje KRABI doseglo v lanskem letu, ko je s podjetjem Siliko d.o.o. našlo skupni jezik pri opremljanju njihovih novih poslovno-proizvodnih prostorov na Vrhniki, na področju bivše IUV. »Lastniki so se odločili za avtorski projekt, ki smo jim ga predstavili, pojasnjuje Kreže in nadaljuje: »Ta projekt je potekal od februarja pa do avgusta 2013, ko smo uspešno zaključili zadevo in opremili 3.500 m2 poslovnih površin za potrebe uprave, tehničnega sektorja in vseh spremljajočih dejavnosti v podjetju. V projektu smo predvideli in se ukvarjali s celovito notranjo rešitvijo ambienta, ki je bil prilagojen potrebam in željam lastnikov in zaposlenih v podjetju Sili-ko d.o.o. V septembru pa smo bili povabljeni s strani podjetja EGGER GmbH iz Avstrije, da se prijavimo na svetovni natečaj za najboljši projekt. Na natečaj je bilo prijavljenih preko 200 podjetij in posameznikov s svojimi projekti, za katere je potekalo glasovanje preko interneta, končno zmago pa je razglasila tudi strokovna žirija v podjetju EGGER GmbH. Pogoj za sodelovanje je sicer bila uporaba njihovih izdelkov, saj gre za podjetje, ki izdeluje ploskovne materiale (oplemenitene iverne plošče) in pokrivajo kar precejšen delež na svetovnem trgu.« Zmagati med 200 podjetji na mednarodnem natečaju zagotovo ni mačji kašelj. V KRABI d.o.o. vam izrišejo in izdelajo tudi dnevne prostore in kopalnice.
IDRUZBA
ravnovesje z zelišči
MAGDALENA METELKO V HOTEDRŠICI
V petek 21. 2. 2014 je v dvorani Stare šole v Hotedršici potekalo predavanje z naslovom Uravnovešenje človeškega telesa s pomočjo ekoloških zelišč. Knjižnica Logatec je v goste povabila gospo Magdaleno Metelko, ki je obiskovalcem v pozdrav postregla z doma pripravljenim čajem.
Gospa Metelko svoje izdelke kot so čaji, tinkture, mazila, kis, blazinice za boljše počutje, nabira in prideluje na ekološkem posestvu Preščan in jih trži pod blagovno znamko Nasmeh narave. Tako smo tekom predavanja spoznali različne ekološko pridelane rastline in njihov vpliv na ravnovesje v človeškem telesu, ki so pogoj za zdravje in dobro počutje. Izvedeli smo, da lahko s pomočjo rastlin vplivamo na čustva, ki so pogosto vzrok številnim boleznim. S tem smo se dotaknili tudi etike zdravljenja, saj je pomembno, da odpravljamo predvsem vzroke bolezni in ne le simptome. Gospa Metelko je za konec predstavila še svoje drugo področje delovanja- grafologijo. Obiskovalci so lahko z gospo individualno na podlagi analize pisave ugotavljali svoje osebnostne elemente, kot so temperament, sposobnosti, strahovi, ambicije in na podlagi ugotovljenega izbrali svojo mešanico čaja, s katero bodo lahko vzpostavili ravnovesje v svojem telesu.
Tanja Slabe
Gospa Magdalena Metelko je na predavanju postregla z doma pripravljenim čajem.
«pasja» kultura
Na sprehajalnih poteh v Logatcu sprehajajo ljudje svoje psičke, za urejenost in čistočo teh poti pa marsikomu ni prav dosti mar. Že dalj časa so pritožbe nad smetmi, posebej nad pasjimi iztrebki, ki so velikokrat tudi sredi ceste, ne samo ob robu. Vse to kaže na slabe navade ljudi do narave, češ, ah, saj me ni nobeden videl, ali pa, en drekec več ne bo dal razlike. Od vseh kužkov skupaj pa vse to nanese veliko neprijetnih kupčkov, ki jih nevede prinesemo domov na podplatu in šele takrat ugotovimo, v kaj smo stopili nekje na sprehodu. Lastniki psov bi se morali bolj zavedati svoje odgovornosti, škodil ne bi tudi še kak dodaten namenski smetnjak za pasje iztrebke.
Za primer vzemimo našo ljubo Sekirico, kjer je veliko različnih potk okoli nje in v širši okolici, ljudi se sprehaja vedno več, smetnjaki pa so redkost. Do sedaj so bili nameščeni pri kapelici, za običajne smeti in pasje iztrebke, in pa pod skakalnico. Drugje manjkajo, a se ljudje tam prav tako sprehajajo. Smeti in vrečke z iztrebki odvržejo v kak grm ali ob cesto, saj jim ni ravno pogodu nositi to s seboj ves čas sprehoda.
Problematika pasjih iztrebkov pa ni samo v izgledu in vonju na cesti, povzemam iz spletne strani (www.aapaw.org): Pasji iztreb-
ki so tretji na seznamu onesnaževalcev pitne vode, psi povprečno opravijo potrebo 2x na dan, kar v enem tednu nanese 14 kupčkov. Veljalo naj bi tudi, da je pasji iztrebek gnojilo, a to ne drži, zemlji ne prinese nobene dodane vrednosti. Če se iztrebkov ne počisti, ti paraziti onesnažijo vodo, zemljo, okužijo se pa lahko tako hišni ljubljenčki, kot ljudje, še posebej dovzetni so naši najmlajši, saj radovedno prijemajo vse, kar jim pride pod roko. Vsebujejo lahko različne mikroorganizme, kot so parvovirus, pestro paleto črvov, gliste, trichinello spiralis, kampilobakter, giardio in kokcidije. Tega zagotovo ne želimo imeti v svoji okolici, saj se posledično lahko s tem okužijo ljudje, vrtovi, njive. Ozrimo se torej okoli sebe, s spoštovanjem do narave in soljudi, in naj nam ne bo odveč s prijazno besedo in zgledom opomniti tiste, ki so na to že malo pozabili.
Miha Pečenik
70-obletnica padca zavezniškega letala na »blekovske gmajne«
DOGODEK ŠE VEDNO NI POVSEM POJASNJEN.
24.februarja leta 1944, tri četrt na poldne, se je nad »Bleko-vskimi gmajnami« zrušilo ameriško letalo B-24. V letalu je umrlo pet članov posadke, pet pa jih je odskočilo in so jih ujeli domobranci, ki so jih po zaslišanju izročili Nemcem. Dogodek so raziskovali že številni, a je ostalo še precej neznank, za katerimi posamezniki iščejo sledi po spletu in arhivih, da bi bila zgodba končno raziskana, zapisana in izročena zgodovini.
Člani ZB za ohranitev tradicij NOB Logatec so v organizaciji KO Tabor letos na isti dan organizirali spominski pohod na kraj, kamor je predvidoma padlo letalo. Hkrati pa je ponovno oživela misel na to, da bi tam tudi postavili pomnik na tem kraju, saj je celo preživeli očividec podvomil ali smo se z minuto molka ustavili na pravem mestu padca. V prostorih bivše vojašnice pa smo se po-hodniki okrepčali ter si ogledali nekaj ostankov letala in njegovo maketo.
Brane Pevec
Maketa zavezniškega letala.
Ne ve se točno, ali je letalo padlo prav na tem mestu.
zahvala
Ni večje bolečine, kot v dnevih žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
Ob nepričakovani izgubi našega ata
CIRILA JERINA st. po domače Medetov ata 6. 7. 1930-30. 1. 2014
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Janezu Kompare, pevcem in KP Logatec.
Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Za njim žalujejo: žena Mara, otroci: Marjetka, Ciril in Mojca z družinami, vnuki: Andrej, Boštjan, Tomaž, Sonja, Tanja, Simon, Nejc, pravnuki: Tjaša, Domen, Anže, Blaž,
Karin, Mark.
IKMETUSTVO zakonodaja bo posegla v žepe kmetov
TRADICIONALNO SREČANJE KMETOV OI KGZS LOGATEC
Kmetje na Logaškem so konec januarja na tradicionalnem srečanju spregovorili o aktualnih temah v kmetijstvu.
Osrednja tema srečanja, ki ga je zadnjega januarja na turistični kmetiji Urbanovc na Ravniku organiziral odbor izpostave (OI) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec, je bila zakonodaja, ki je, ali pa še bo posegla v finančni položaj kmetov, v prvi vrsti davek na nepremičnine, določitev katastrskega dohodka in vodenje knjigovodstva. Župan Berto Menard je prisotne kmete seznanil, da bo letos v občinskem proračunu manj sredstev za kme-
tijstvo, saj jih lani niso uspeli v celoti porabiti. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je na to dodal, da pa se po tem, ko je država znižala delež sofinanciranj kmetijskih zavarovanj s 50 na 40 odstotkov, spet odpira možnost, da bi do dovoljenih 50 odstotkov razliko primaknila občina.
Spregovorili so tudi o reformi skupne kmetijske politike, kjer je še veliko neznank, predsednik OI KGZS Logatec Anton Ko-ä kelj je izpostavil vprašanje mlečnega trga. Sicer pa je izrazil •I zadovoljstvo, da je po 15 letih cena litra mleka spet višja od cene kg krmil, se pa kmetje na logaškem območju z negoto-£ vostjo ozirajo proti letu 2015, ko bodo ukinjene kvote. Veliko £ časa so namenili tudi možnosti gradnje objektov za potrebe kmetovanja. Sedaj je na logaškem še možnost za vlaganje zahtevkov za vključitev dodatnih površin, saj je odprt sicer lani sprejet občinski prostorski načrt.
Marjan Papež
S projektom Čista Ljubljanica do celostne ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov v porečju Ljubljanice
Namen projekta Čista Ljubljanica - Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Ljubljanice - i. sklop je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda. V okviru skupine projektov bodo zgrajeni vodi kanalizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav. Projekt se bo izvajal v osmih občinah, kjer še nimajo izgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih voda oziroma ta sistem še ni zgrajen v celoti. Vrednost celotnega projekta Čista Ljubljanica znaša 56.005.068,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije, delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni.
Gradbena dela za projekt kanalizacijski sistem in čistilna naprava Logatec so se začela izvajati v septembru 2013. Oba projekta sta trenutno v fazi izgradnje. Izgradnja kanalizacijskega sistema se je pričela z gradnjo kanalizacijskega sistema Martinj hrib, izgrajena je bila vakumska postaja, sedaj se gradi samo kanalizacijsko omrežje za naselje Martinj hrib. Vzporedno pa že poteka gradnja kanalizacijskega omrežja Gornji Logatec - Kalce. Gradnja čistilne naprave se je pričela z rekonstrukcijo bazenov.
JUBLJANIC
Gradnja kanalizacijskega sistema v Logatcu bo v celoti zaključena v prvi polovici leta 2015.
Zaključek gradnje čistilne naprave je predviden konec letošnjega leta, sledilo pa bo 6-mesečno poizkusno obratovanje v prvi polovici leta 2015.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "Varstvo okolja - področje voda", prednostne usmeritve "Odvajanje in čiščenje komunalnih voda".

Nabžba v vašo prihodnost
' Operacijo delno financiraevropskaunija
Kohezijski sklad
cipkalnica
USTVARJALKA NAKITA ANJA PETEK
Pričaka me z elegantno sklekljano zapestnico okrog dlani. Anja Petek je prijetna študentka arhitekture, znana po ustvarjanju nakita iz idrijske čipke. Vsi njeni izdelki so sklekljani po njenem avtorskem vzorcu, najdemo jih pod imenom Čipkalnica, pod katerim ustvarja blog in ima trgovinico na strani, kjer se predstavljajo ustvarjalci, Etsy. Med najinim pogovorom listava po njenem bloku s skicami čipk. Skice dodela z grafičnimi programi, ki jih tudi sicer uporablja za arhitekturno snovanje. Kot pripoveduje, se je tudi idrijska čipka razvila z rahlim eksperimentiranjem in z razvijanjem italijanske in češke čipke. Sama izhaja iz osnovnega idrijskega oziroma ozkega risa, širokega risa in raznih kombinacij, ki jih dopolni z novimi idejami ter poskusi. V Idriji, kjer že od leta 1876 neprekinjeno deluje znamenita idrijska čipkarska šola, je opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za klekljarico in opravlja osebno dopolnilno delo. Za pridobitev kvalifikacije, pove, je klekljala tudi po dvanajst ur na dan, sicer pa to redno počne od dve do štiri ure dnevno, kar ji predstavlja predvsem sprostitev. Zdaj je že izkušena in dela avtomatizirano, tako da lahko med tem pogleda kak posnetek in se uči tujih jezikov preko avdioprogramov. Rada pokuka v kak klekljarski muzej in brska za tipi čipke, ki jih ustvarjajo drugje po svetu, in vidi podobnosti, ki izhajajo iz skupne genealogije. Spremlja pa tudi arhitekturna in oblikovalska imena, ki v svoje kreacije vključujejo njej priljubljene klekljane mojstrovine. Rada opazuje tudi starejše in bolj redke modele idrijske čipke, mednarodna barvna skala z navodili pa ji - kot navdušena pripoveduje - omogoča sklekljati različne vzorce iz vsega sveta. Včasih je treba univerzalna navodila malenkost prilagoditi v skladu z izkušnjami, pove. Vendar kljub temu, da je vzorec isti, čipke različnih žensk niso popolnoma enake, saj se razlikujejo v drobnih detajlih glede načina dela, recimo zategovanja niti itd.
Tiste, ki smo klekljali nekoč v otroštvu pri kakem krožku, Anja potolaži in pove, da je klekljanje kot vožnja s kolesom, saj se ne pozabi. Sama pa občasno uporablja še različne učbenike, navodila in priročnike, ki jih je - kot pravi - pri nas dovolj. Tudi sama je začela ponovno klekljati po premoru: Naučila se je v osnovni šoli, kjer je klekljala že od drugega razreda, na fakulteti pa jo je izjemno ustvarjalno ozračje vzpodbudilo, da je ponovno prijela za klekeljne. Inspiracijo najde nepričakovano - v arhitekturnem okrasju, v naravi, v kakem detajlu, celo v maketah, ki jih izdelujejo sošolci na arhitekturi. Že pred časom je opazila, da je klekljani nakit pogosto zelo ekstravaganten, težje nosljiv in posledično tudi cenovno težje dostopen. To je primerno za posebne priložnosti, kot so poroke, za katere se Anja res potrudi in izdela sanjski nevestin nakit. Vendar je pogrešala nosljivo in cenovno dostopno čip-Vzorec rožice bo morda služil	ko, ki bi lahko bila del
kateri klekljarici za navdih.
Uhani iz čipke so lahko zelo elegantni in obenem nosljivi.
vsakdana. Odločila se je, da bo pri svojem ustvarjanju temeljila na preprostosti in načelu »manj je več«. Ljube so ji osnovne barve: črna, rdeča, zlata, srebrna, bela, svojo barvno paleto razširi na željo stranke. Pomembno ji je tudi, da je njena čipka nosljiva, da ni rezervirana zgolj za izjemne in redke priložnosti, ampak da lahko predstavlja piko na i čisto vsakdanji obleki. Njen nakit je primeren za mlajšo generacijo, saj je čipka sodobno interpretirana in se staplja z različnimi slogi: Lahko se spogleduje z nežno, urbano romantiko, je minimalistična ali pa odštekano boemska s pisanimi barvami, lahko je bogato baročna ali geometrijsko očiščena, abstraktna. Njena čipka ima različne značaje.
V	svojem diplomskem delu Anja Petek med drugim obravnava skrb za javni prostor, ki naj bi bil povezan v celoto in naj bi odražal identiteto kraja in skupnosti. Zelo ji je pomembno, da ima arhitektura določenega območja značaj, ki kaže na visoko raven kulture ljudi. Da je mogoče v sodobnosti ustvarjati svobodno, a ohranjati spoštljivo vez s koreninami, pokaže prav v svojem ustvarjanju avtorske idrijske čipke.
V	najbolj svobodni domišljiji, ko ne bi imela nobenih omejitev za ustvarjanje - kaj bi ustvarila s čipko?
Lotila bi se kakšnega manjšega arhitekturnega, oblikovalskega ali umetniškega projekta. Brez materialnih, tehničnih in časovnih omejitev bi se dalo narediti vse od paviljona, svetil s čipko, do raznih umetniških instalacij.
Misliš, da bi bilo mogoče združiti arhitekturo in čipko? Na kakšen način?
Seveda, mnogi arhitekti in oblikovalci to že počnejo, tako v Sloveniji kot v tujini. Čipka že dolgo ni več samo prtiček za okras na mizi ali všitek v zavesi. Lahko je fasada, senčilo, ograja, kos pohištva ali celo konstrukcijski element. Uporabimo jo lahko pri notranjem oblikovanju in oblikovanju svetil, lahko pa je le oblikovalski navdih.
Ivana Zajc

maratonci odtekli častni krog?
ZGODOVINA KINA V LOGATCU II.
Ni ga Logatčana, ki ne bi poznal dolgoletnega kinooperaterja, saj je praktično od malih nog živel z logaškim kinom. Vsekakor osebnost, ki ima najširši pogled na delovanje kina in na filmsko kulturo v Logatcu do l.2003.
Gospod Boris, prosim povejte kaj o začetkih, vzponu in zatonu kina v Logatcu?
S kinom je v Logatcu začel Anton De Gle-ria (v okviru Kino sekcije pri Sokolskem društvu Dolenji Logatec, op. p.), oče Dušana de Glerie. Moj oče Anton Jereb (rojen l. 1918) je vrtel filme že pred l. 1938. Učil se je pri Alojziju Molku (r. 1911, po vojni električar na KLI-ju), od katerega je prevzel kino. Po vojni se mi zdi, da (mogoče že pred vojno) je bil upravnik Narodnega doma Logatec Remigij Jerman, izreden logaški kulturni delavec. Umrl je nekaj let po vojni in tega veličastnega pogreba se bom vedno spominjal. Na odru Narodnega doma je bila krsta in od tam je pogreb krenil. Oče je vrtel filme tudi med vojno. Najprej pod Italijani, po kapitulaciji pa pod Nemci. Seveda ni šlo za redne kino-predstave. Verjetno za propagandne filme ali pa za filme, bolj namenjene vojakom. Podrobnosti o tem iz očetovega pripovedovanja se ne spominjam. Tam, kjer imajo zdaj logaške mažorete garderobo in je bila do l. 1987 Matična knjižnica Logatec, je bil do jeseni l. 1943 štab italijanske vojske v Logatcu. Imeli so tudi svoje ozvočenje in močno radijsko postajo. Zvočniki, ki so jih po kapitulaciji Italije (8.9.1943) pustili, so bili še dolgo v uporabi v Logaškem kinu. Po vojni je bil še en kino v Logatcu in sicer v »Gradu« v Gornjem Logatcu,kjer je takrat domoval Vzgojni zavod Logatec (zdaj Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec). Verjetno med leti 1955-1960. Vrtel ga je gojenec iz zavoda, ki se je kino-operaterstva učil pri mojem očetu. Kino je bil namenjen Gornjelogatčanom. Dolga leta je bil upravnik Narodnega doma Stane Kunc, moj krstni boter, izreden človek. Potem je bila upravnica kina in prodajalka kart Fani Vidmar. Kasneje je gospo Fani kot upravnico kina zamenjal Vinko Miler. Za njim je prišel Marcel Štefančič in nazadnje Primož Sark. Kino je imel tudi nadzorni odbor, katerega predsednik je bil med drugimi tudi Pavle Smrtnik. Bila je seveda kontrola nad delovanjem in poslovanjem kina, saj so bili v zlatih časih kina
Boris Jereb v kabini Kina Logatec l. 1963.
precej visoki dohodki. Kratek čas kino ni deloval. Potem so kino prevzeli študentje (pravzaprav Kinosekcija ZKO Logatec (Marjan Geohelli, Tomi Tršar), v katero so bili vključeni logaški študentje (Ana Hristic idr.). Kratko obdobje v začetku samostojne Slovenije je filme vrtel profesionalni ki-nooperater Ljubljanskih kinematografov,
takratni Logatčan Marko Govekar, op.p.). Imam pa rahlo grenke spomine na to obdobje zaradi načina prevzema kina. Program so pa imeli vrhunski, saj je novitete dobavljal Marcel Štefančič, jr. (Mladinafilm). V tem času se je na ZKO Logatec zaposlila Nevenka Malavašič (prej bila na ZKO Vrhnika), ki jo je priporočal Franc Košir, legen-

darni vrhniški kinooperater (40 let upravnik kina na Vrhniki). Takrat se začne sodelovanje vrhniškega in logaškega kina. Stroški se zmanjšajo, ni pa več samostojnosti. Spet sem bil angažiran kot kinooperater. Filmske predstave so bile v najboljših časih: sreda, petek, sobota, v nedeljo 2x. Bile so tudi šolske predstave za učence. Približno l. 2000 je bila zadnja „redna" kinopredstava. Takrat so Kinosekcijo vodili Boharjeva, Klemen Bogataj iz Grčarevca ter Zdenko Časar. Z njimi sem odlično sodeloval. Na zaton kina je nedvomno vplivala ponudba videokaset, kasneje pa tudi kabelska in satelitska televizija ter internetni dostop do filmov. Vmes se je zgodil še Kolosej v Ljubljani.
Kdaj se je pa začela vaša kariera kino-operaterja?
Naša družina je stanovala v Narodnem domu od l. 1946 do 22.12.1953, dokler se nismo preselili v hišo. V Narodnem domu je bil oče hišnik ter kinooperater. Vse to ljubiteljsko oz. honororarno, saj je bil drugače zaposlen. L. 1975 je ob tridesetletnici povojnih slovenskih kinematografov dobil pomembno priznanje za dolgoletno delo v slovenski kinematografiji. Predlagali so ga člani upravnega odbora Kina Logatec. Že kot zelo majhen otrok sem spremljal očeta in njegovo delo v kabini. Kot 8-le-tni fant (3. razred OŠ 8 talcev) sem prvič samostojno vrtel film. Oče je zbolel in ni bilo druge. Pomagal sem si s pručko, da sem lahko dosegel aparaturo in menjal kolut (l. 1954). Filmi so se kvarili, mnogo ki-nooperaterjev ni imelo pravega odnosa do aparatur in filmov, eni so namerno rezali ljubezenske scene itd. Zato so se uvedla strožja pravila in strokovni tečaji. Tedanji operaterji so že nekako odhajali v »pokoj« (tudi moj oče). L. 1964, ko sem bil star 18 let, sem naredil izpit za kinooperaterja. Bilo nas je 60 kandidatov iz cele Slovenije. V glavnem mladi, enaka generacija. Izpiti so bili v Centru strokovnih šol nasproti stadiona. Imeli smo 12 predmetov. Nekaj so mi jih priznali, saj sem bil električar in nekateri profesorji so me že učili. Bili smo prva generacija operaterjev s strokovnimi izpiti. Od l. 1964-1966 sem služil vojaški rok najprej v Boki Kotorski v Črni gori, potem pa v Trebinju v Hercegovini kot vezist v lahki protiletalski artilerji (LPA). Tudi v tej kasarni sem vrtel filme. Več kot 40 filmov. Na to vojsko imam lepe spomi-
ne. Komandant kasarne je bil Pupisov Karli iz Logatca. Poleg tega je bilo še nekaj Logatčanov z mano v vojski. Najbolj sem prijateljeval z Samom Oblakom. Kasneje sem filme občasno vrtel tudi v Kinu Union in Slogi. Vsega skupaj okrog 500 predstav. Izredno je bil obiskan »Ne joči, Peter«. Po prenehanju rednih predstav sem vrtel filme za šole - šolske predstave. Enih 20 šolskih predstav. Zadnji je bil Kavčičev l. 2003. Film si je ogledal skupaj z mano v kino-operaterski kabini (Po nekajletni pavzi je zadnja predstava bila prvi teden v oktobru 1. 2003 ob Tednu otroka. Režiserja Janeta Kavčiča je Knjižnica Logatec povabila ob njegovem 80. rojstnem dnevu in v kinu se je brezplačno vrtel njegov film »Nevidni bataljon«, op.p.). Vse to je bilo ljubiteljsko. Prostih vikendov nisem poznal. Če sem manjkal (ob dopustu), mi je pomagal oče in kasneje sin Matjaž.
In kako je deloval logaški kino?
Logaški kino je imel kabino, ki se je delila na dva prostora. Predprostor: skladišče filmov + previjalnica filmov (ročno). Tam imam seznam filmov od pribl. l. 1964 do konca svoje kariere. Predvajalnica filmov: 2 projektorja, zvočna oprema, stikalna plošča. V Logatcu smo začeli z enim projektorjem. Vsakih 20 minut sem menjal kolut. Takrat so pred filmom obvezno predvajali tako imenovane »Filmske novosti«. To je bilo še iz časov, ko televizija ni bila tako razširjena. V teh novostih, ki so trajale okrog 10 minut, se je prikazovalo gospodarstvo (»izgradnja«) nekdanje Jugoslavije, politika, turizem in seveda šport. Nekateri so kupili karto samo zato, da bi gledali te novosti. Film je običajno bil razdeljen v 5-6 kolutov. Glede na izkušnje sem zamenjal kolut v 1 minuti. Nekateri filmi so se tudi trgali, ker so bili že poškodovani itd. Od pribl. l. 1964 sem vodil evidenco filmov, ki sem jih predvajal. Okrog l. 1970 je prišla direktiva, da je treba 2x na mesec vrteti tudi ruske filme. Temu smo se pri nas elegantno izognili. Film smo poslali naprej, saj gledanosti ni bilo. Zato smo vrteli drugega. Filme smo nekaj časa dobivali direktno iz Gotenice (hramba filmov Slovenskega filmskega centra). Zato je bilo manj poškodovanih. Filmi (kot trak, nosilec zapisa) so bili glede na ohranjenost ocenjeni od 1-5. V Logatcu smo začeli z enim projektorjem. Vsakih 20 min. sem menjal kolut. Star pro-
jektor so v začetku 70-ih prodali v Zagreb. Od Iskre Kranj smo kupili projektor KN-4. Kapaciteta 1800m, to je približno 1 uro za menjavo koluta. Svetloba v kinoprojektorjih je še vedno bila na oglje. L. 1974 smo dobili še en projektor, ki pa je že imel XENON luči. Z dvema kinoprojektorjema pa se je že dalo predvajati cel film brez pavz. Vsakih 14 dni sem aparature namazal z Ba-gat strojnim oljem (za šivalne stroje). Zdaj so verjetno v žalostnem stanju. Zanimiv je bil razvoz filmov. Filme smo v začetku dobivali prek železnice, kamor smo jih hodili iskat z vozičkom. Kasneje tudi z avtobusom ali lastnim prevozom (Košir). Zaradi poznanstva z Marjanom Koširjem (Živel za kino in ZKO na Vrhniki. V službi je bil na RTV. Osebno iskal filme, novitete, pre-skrbel reprize, itd. Živi v Logatcu) je bilo mnogo »vročih« filmov hitro v Logatcu. Ob četrtkih so običajno bile premiere v Ljubljani. Pa se je zgodilo, da je bil v Logatcu že prej film. Npr. tri ure dolg film Jesus Christ Superstar je bil v Logatcu že v sredo. Primož Sark je že kot študent delal v Kinoteki. Kasneje je kot upravnik Kina Logatec imel »veze« z Zagrebško kinoteko. In Logatec je predvajal ene pol leta ekskluzivne kino-tečne filme. To je bilo v osemdesetih letih (Npr. »Tretji človek« (Orson Welles)) . Če ni bilo slovenskih podnapisov, se je na to opozorilo. Film Mama Huanita (orig. Un d^a de vida , 1950) nismo vzeli, ker so bili podnapisi samo v cirilici, kljub temu, da je bil izredno popularen in je polnil dvorane (tudi zaradi pesmi Las Mananitas, ki so jo kasneje prepevali sarajevski Pro Arte: Pla-čem jer duša i srce me boli, op.p.) (se nadaljuje)
Gvido Komar
TISKARSKI ŠKRAT
V prejšnji številki mi jo je grdo ušpičil v članku Maratonci odtekli častni krog?: Prva kinopredstava v Sloveniji je bila v Mariboru od 24. oktobra do novembra 1896 (napačno 1986). Film se začne s pogrebom kralja Jugoslavije, Aleksandra I. Karadordeviča, ki je bil dne (ubit je dodal tiskarski škrat) 18. oktobra 1934.
Gvido Komar

izbor knjižnih novosti v knjižnici logatec
DECEMBER 2013/JANUAR/FEBRUAR 2014
LEPOSLOVJE
Slovensko
BALANTIČ, France: Zbrano delo BESTER Bertoncelj, Ana: Otrok v meni (kratka proza)
GEISTER, Iztok: Newyorški dnevnik HABJAN, Vladimir: Živeti z gorami (kratka proza)
JARC, Miran: Zbrano delo/2 JESIH, Milan: Lahkoda (poezija) KOCBEK, Edvard: Zbrano delo KORADE, Dragica: Trojanski konj (spomini, dnevniki)
KORUN, Borut: Odisej sem, Itaka dom je moj sončni (zgodovinski r.) KVEDER, Zofka: Zbrano delo/3 MAURER, Neža: Vsi moji dnevi so sobote (poezija)
MLINAR, Rudi: Ko ni cvetela ajda (zgodovinski r.)
OKROG sveta do srca + DVD (spomini, dnevniki)
OPREŠNIK, Marija: Usodno razkritje 75 pesmi od Dekleve do Peratove (poezija) PODSTENŠEK, Tomo: Vožnja s črnim kolesom: kratke zgodbe (kratka proza) PREGELJ, Sebastijan: Pod srečno zvezdo *SIVEC, Ivan: Zadnji keltski poglavar: povest o zadnjih bojih in prvi ljubezni v Cezarjevem času
ŠALAMUN, Tomaž: Molusk (poezija) *ŠKRINJAR, Polona: Agneza Ortenburška: grofica s Pustega gradu (biografski r.)
TROHA, Franc: Božični in velikonočni spomini (spomini, dnevniki) TRUHLAR, Vladimir: Zbrano delo (2 zv.) VIDMAR, Janja: Tretja možnost VRENČUR, Iztok: Odrekanje svetlobi ŽIŠT, Damijana: Nevidni svet žrtev prometnih nesreč (spomini, dnevniki) ŽIVE besede in prodorne misli: antologija slovenske esejistike prve polovice 20. Stoletja (eseji)
Tuje
ADELINE, L. Marie: Razgaljena S.K.R.I.VN.O.S.T ADLER-Olsen, Jussi: Izginotje (kriminalni r.)
ALEXANDER, Tasha: Za razbitim steklom/8
AUDEGUY, Stephane: Edini sin (zgodovinski r.) BANKS, Maya: Strast/1 BOLANO, Roberto: Oddaljena zvezda BOSILJČIC, Bojan: Vražje tirnice: l'opera
brutale
BROWN, Sandra: Grda račka BROWN, Sandra: Jutri bo bolje CAMUS, Albert: Srečna smrt CASANOVAS, Anna: Nihče ni kot ti (2 zv.)
*CHESTERTON, G. K.: Nedolžnost očeta Browna (kriminalni r.)
CHILD, Lee: Obiskovalec (kriminalni r.) CLARE, Cassandra: Kronike podzemlja. Knj. 2, Mesto pepela (zf) *ČAPEK, Karel: Zgodbe iz enega in drugega žepa (kratka proza) DE GOLDI, Kate: Ob desetih zvečer DICK, Philip K.: Iztirjeni čas (zf) GIBSON, Rachel: Pravi moški in druge težave
*GUARESCHI, Giovaninno: Don Camillo in Peppone/1 (humor)
HOWARD, Linda: Proti vsem pravilom HUSTVEDT, Siri: Poletje brez moških IGGULDEN, Conn: Imperator/5 (zgodovinski r.)
JACKSON, Vina: Gospodarica noči in zore/6
JAMES, Cara Lynn: Ljubezen po pravilih: iz zbirke Dame s Summerhilla/2 KARPOWICZ, Ignacy: Baladine in romance
KENNER, Julie: Razvnemi me: drugi del
trilogije Stark/2
KLIPPENVÄG, Odd:
*LE CLEZIO, Jean-Marie Gustave:
Afričan
*LUNDKVIST, Gunnar: Klas Katt (stripi)
MANDEL'ŠTAM, Osip EmiLevič: Hrum časa (antologije)
*MOLESINI, Andrea: Niso vsi pankrti z Dunaja (zgodovinski r.)
MORRISSEY, Di: Kamor te vleče srce NEUMAN, Andres: Samogovori *NOVOTNY, David Jan: Noetova sidra
PELEVIN, Viktor Olegovič: Sveta knjiga volkodlaka (zf)
PORCHIA, Antonio: Glasovi (aforizmi) QUINN, Julia: Kavalirjeva ponudba : [tretji roman o Bridgertonovih]/3 RUSHDIE, Salman: Joseph Anton (spomini, dnevniki) SHARMA, Robin Shilp: Življenjski nasveti meniha, ki je prodal svojega ferrarija (kratka proza) *S^S, Peter: Zborovanje ptic (poezija) SPARKS, Nicholas: Najdaljša pot STEIN, Garth: Umetnost dirkanja v dežju
*STEINBECK, John: Kratko kraljevanje Pipina Četrtega: izmišljija (humor)
*STRAYED, Cheryl: Divja: izgubljena in najdena na pešpoti življenja (spomini, dnevniki)
TERZANI, Tizio: Vedeževalec mi je rekel: leto dni potovanj brez letal, na poti k Aziji in njenim ljudem in v najgloblje srce Orienta (potopisni r.) TOWNSEND, Sue: Jadran Krt. Leta ponižnosti
TUNQ, Ayfer: Noč zelene vile VELIKIC, Dragan: Dantejev trg VOGEL, Bruno: Alf
WATTERSON, Bill: Napad monstruoznih mentalno motenih morilskih mega snežakov: zbirka stripov Billa Wattersona o Calvinu in Hobbesu WILSON, Erik: Oktobrski otrok: vsako življenje je lepo
WINTERSON, Jeanette: Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna? (avtobiografski r.)
STROKOVNA LITERATURA Splošno (0)
PREGLED muzejev: 2014 Filozofija (1)
AGAMBEN, Giorgio: Izjemno stanje: Homo Sacer II, 1
*BAKEWELL, Sarah: Življenje Michela de Montaigna z enim vprašanjem in dvajsetimi poskusi odgovora
MILČINSKI, Maja: Azijske filozofije in religije
PLATO: Sokratov zagovor (+ priloga) Duhovna rast (130)
HAY, Louise: Misli srca: zakladnica notranje modrosti
NHÖAT, Hanh: Delo: kako najti veselje in pomen v vsakem trenutku TAN, Chade-Meng: Najdi v sebi: nepričakovana pot do uspeha, sreče (in miru na svetu)
VIRTUE, Doreen: Prisluhnite angelom
Mejne znanosti (133)
FENG šuj: [harmonija doma in na vrtu] MODROST Yi Jinga: vodstvo iz knjige odgovorov: praktični uvidi za uspešno življenje in srečo
PEARCE, Stewart: Angeli Atlantide:
dvanajst mogočnih sil, ki vam bodo na vekov veke spremenile življenje TEAL, Celeste: Lunina vozla: okrijte karmično poslanstvo svoje duše
Psihologija (159.9)
BURTON, Robert: Anatomija melanholije MARJANOVIČ Umek, Ljubica: Govor in branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje
Etika (17)
NUSSDORFER, Vlasta: Obstaja pot: [deseta knjiga ob desetletnici Belega obroča Slovenije]
RUIZ, Miguel, jr.: Pet stopenj navezanosti: tolteška modrost za sodobni svet
Krščanstvo (27)
HÖFLER, Janez: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije dežel v srednjem veku
KREEFT, Peter: Preden odidem: pisma najinim otrokom o resnično pomembnih stvareh
MARTIN, James: Duhovnost za vsak dan *POTDEVIN, Jean-Marc: Resetiran: mistična izkušnja poslovneža na pešpoti v Kompostelo
Svetovna vestva (21/29)
TABATABAI, Muhammad Husayn: Šiizem v islamu
Sociologija (31)
ALI ima kapitalizem prihodnost? Politika (32)
ALIGHIERI, Dante: Monarhija GRAEBER, Gaber: Fragmenti anarhistične antropologije
*SOBAN, Branko: Zločin brez kazni Gospodarstvo (33)
DEMŠAR, Franc: Transparentnost in skrb za denar davkoplačevalcev GOODY, Jack: Vzhod na Zahodu ŠENK-Ileršič, Ivanka: Mednarodno poslovanje: priročnik
Pravo (34)
*BREČKO, Daniela: Recite mobingu ne: preprečevanje psihičnega in čustvenega nasilja
PODLIPNIK, Jernej: Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD): s komentarjem
in sodno prakso
REPAS, Martina: Konkurenčno pravo v teoriji in praksi: omejevalna dejanja in nadzor koncentracij
TURK, Boštjan J.: Pravnik pri vas doma: osnove prava, praktične pravne rešitve, vzorci pogodb in obrazcev
Pedagogika (37)
BIDDULPH, Steve: Vzgoja deklet: priročnik, ki vam bo pomagal, da bo vaša hči odrasla v pametno, prijazno in močno žensko
BOROTA, Bogdana: Glasbene dejavnosti in vsebine
KOŠIR, Katja: Socialni odnosi v šoli *MRGOLE, Albert: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo: starši - tukaj in zdaj
Etnologija (39)
*MENCEJ, Mirjam: Sem vso noč lutal v krogu: simbolika krožnega gibanja v evropski tradicijski kulturi *MIKLAVČIČ, Milena: Ogenj, rit in kače niso za igrače
*PROPP, Vladimir Jakovlevič: Zgodovinske korenine čarobne pravljice
Biologija (57)
ČUDOVITE oblike: [zgradba in delovanje ekvariontskih organizmov za gimnazije] GABERŠČIK, Alenka: Spoznajmo svoje domovanje: [ekologija za gimnazije] SKET, Boris: Iskanje izvora: evolucija in pregled živega sveta za gimnazije
Medicina (61)
*AMADOR, Xavier Francisco: Nisem bolan, ne potrebujem pomoči: kako človeku z duševno boleznijo pomagati, da sprejme zdravljenje
BILOUS, Rudy W.: Sladkorna bolezen BRAJŠA, Pavao: Tvoj, moj, najin seks: kako ohranimo srečo in zadovoljstvo v spolnem življenje
COLBERT, Don: Sedem stebrov zdravja
GRAHAM, Nori: Demence in
Alzheimerjeva bolezen
HAWKEY, C. J.: Rana na želodcu in
druge težave z želodcem, požiralnikom in
dvanajsternikom
JAYSON, Malcolm I. V.: Bolečine v križu KIRK, David: Težave s prostato KOLENC, Marko: Porodništvo MACGREGOR, Anne: Menopavza in nadomestno hormonsko zdravljenje
TOFT, Anthony D.: Težave s ščitnico WORRALL, Jennifer G.: Artritis in revmatizem
Zdrava prehrana (613)
GRAHAM, Douglas N.: Prehrana 80/10/10: uravnotežite zdravje, težo in življenje: slasten grižljaj za grižljajem KRANJEC, Suzana: Življenje brez glutena: celostni vodnik k zdravemu življenjskemu slogu
LUSTIG, Robert H.: Mastna laž: grenka resnica o sladkorju
*MERLJAK, Marija: Knjiga za zdravo življenje: več kot le knjiga o prehrani
PINNOCK, Dale: Zdravilna kuhinja: kako lahko pomaga, kar užitnega ponuja narava REINHARD, Tonia: Superživila: najbolj zdrava hrana na tem planetu WEBSTER-Gandy, Joan: Uravnotežena prehrana
WOLFE, David: Superhrana: hrana in zdravilo prihodnosti
Alternativna medicina (615)
HAWKES, Joyce Whiteley: Zdravljenje na celični ravni: most med dušo in celico KINSLOW, Frank J.: Skrivnost kvantnega življenja: quantum entrainment v vsakdanjem življenju - tehnike uporabe ŽELEZNIKAR, Zoran: Pot do živahne moškosti
Zdravilna zelišča (615.32)
SCHMIDT, Iris: Zdravilne rastline
Tehnika (62)
HERCOG, Drago: Telekomunikacijska omrežja
Kmetijstvo (63)
BOŽJAK, Franc: Kaplje modrosti: o človeku, naravi, zemlji in vesolju
Vrtnarstvo (635)
DORIA, Julia: Keltski vrt: divje, zdravo, vrtnarjenje z naravo
ZGONEC, Slavko: 100 najlepših sobnih rastlin
Gospodinjstvo (64)
PICHLER Radanov, Mihaela: Babičina kozmetika
VEIT, Myriam: Zdravilna kozmetika iz narave: domača priprava negovalnih mazil, olj in esenc
Kuharice (641)
AMRUŠ-Einspieler, Andrea: Božanski piškoti
*BOGATAJ, Janez: Potice iz Slovenije
CRNETIC, Tereza: Jedi na žlico DOMAČA kuhna pa to ali Otroci obujajo zgodovino slovenske kulinarike: naslednja epizoda
GABRIČ, Jerneja: Njami: kuharica za
otroke
JOGURT
KOŠIR, Klemen: Namazi za mizo: [ilustrativni sprehod skozi gozdič vegetarijanskih namazov, s kruhom pod pazduho]
LESKOVŠEK, Katarina: Presne torte Mihalek
ROGEL, Anika: Slovenska družina za domačo in popotno mizo SLADKE skrivnosti Hotela Sacher: 300 zapeljivih receptov Sacherjevih kuharskih mojstrov
SPECK, Brigitte: Pecivo s stevijo ŽONTAR Kristanc, Ana: Ana kuha
Management (65)
BIRSA, Rok: Občutek za posel: 3 koraki do vaše poslovne odličnosti: motivacijski priročnik za podjetnike: [žepni priročnik z delovnim zvezkom]
Računalništvo (681.3)
BALOH, Peter: Ob praktičnih primerih skozi MS Office 2013
Umetnost (7.0)
*ARS sacra: krščanska umetnost in arhitektura od začetkov do danes
ESTETIKA in politika
Arhitektura/Urbanizem (71/72) KOSELJ, Nataša: Arhitekt Danilo Fürst STOPAR, Ivan: Slikovite podobe Slovenije: 101 veduta naše dežele, kakršna je bila nekoč
Kiparstvo (73) SKOČIR, Rudi: Rudi Skočir
Slikarstvo (75)
CIUHA, Jože: Jože Ciuha: labirint časa: retrospektivna razstava: [katalog razstave]
Družabne igre, Ples (793/794)
PLES v vrtcu
Alpinizem, gorništvo (796.52)
JENČIČ, Igor: Veliki turnosmučarski vodnik: od Snežnika do Velikega Kleka
Šport (796/799)
FEVŽER, Aleš: Slovenski olimpijski heroji
KAJTNA, Tanja: Šport z bistro glavo: utrinki iz športne psihologije za mlade športnike
NA krilih smučarskih letalcev: ob osemdesetletnici prve mednarodne prireditve v Planici leta 1934
Literarna teorija (82.0)
ESEJ na maturi 2014: človek v svetu ŠIRCA, Alen Albin: Hamlet, William Shakespeare: priročnik za spoznavanje književnih del
ŠIRCA, Alen Albin: Veliki briljantni valček, Drago Jančar: priročnik za spoznavanje književnih del VITOMIL Zupan: važno je priti na grič: življenje in delo Vitomila Zupana (19141987): [biografija, dokumenti, novele, pričevanja]
Potopisi (910.4)
FERFILA, Bogomil: Popotniške stopinje Severne Amerike: 1972-2012
Biografije (929)
BALANTIČ, France: In vendar si za pevca me izvolil: France Balantič: 19211943: dokumentarna monografija: ob 70. obletnici smrti
BEREND, Tibor Ivan: Zgodovina v mojem življenju: spomin na tri obdobja FABIAN, Ferdinand: Priznal je: spomini nemškega vojaka na ujetništvo v Jugoslaviji 1945-1951 JEGLIČ, Anton Bonaventura: Majhen oris velikega življenja: nadškof Anton Bonaventura Jeglič
*KENNEDY, J. F.: Teh nekaj dragocenih dni
*OPEKA, Pedro: Pustolovščina Pedra Opeke
POTOČNIK, Herman: Herman Potočnik Noordung: življenjepis v besedi in sliki PREINFALK, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem: 18. stoletje. Del 1, Od Andriolija do Zorna *PUČNIK, Jože: Pučnik ROTER, Zdenko: Padle maske
Zgodovina - Slovenija (949.712)
JEZERNIK, Božidar: Nacionalizacija preteklosti
VITEZ, dama in zmaj: dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem. 2, Katalog
Zgodovina (93/99)
FIGES, Orlando: Tragedija ljudstva: ruska
revolucija 1891-1924
MICHELET, Jules: Rimska zgodovina
2. svetovna vojna
DORNIK Šubelj, Ljuba: Ozna in prevzem oblasti 1944-46
MANDEL, Ernest: Pomen druge svetovne vojne
ZIMSKO BRANJE ZA UŽITEK IN CRKLJANJE!
Prisrčno vabljeni na spletno stran naše knjižnice (http://www.log.sik.si), na kateri so objavljena vsa aktualna obvestila, splošne informacije, povezave
in zanimivosti. Pridružite se nam tudi na facebook-u, dobrodošli so vsi komentarji, predlogi, pripombe, .... Pa še to: od nedavnega lahko preko dostopa na daljavo (potrebno geslo dobite
v knjižnici) na domačih računalnikih (tablicah, pametnih telefonih) uporabljate
izbrane elektronske baze podatkov ter z ustrezno aplikacijo prebirate e-knjige - za hitrejši, lažji in še bolj učinkovit dostop do novega znanja. Priporočamo! Še posebej opozarjamo na knjige z oznako*
Maja Gregorič
tri knjige po izboru bibliotekarja
slovensko leposlovje
URŠKA KRIŠELJ GRUBAR: OKROG SVETA DO SRCA
Popotniške zgodbe so vedno zanimivo branje. Ko pa se na 80-dnevno popotniško avanturo (pre)drzno odpravi mlada družina z dvema otrokoma in bolj kot ne nevsakdanjima staršema, lahko upravičeno pričakujemo nekaj prav posebnega. Zakonca Grubar, novinarka Urška in televizijski ustvarjalec Tomaž, oba že dodobra znana kreativca v našem kulturnem in medijskem prostoru, sta se odločila za pogumen družinski korak, še bolje - velik pohodniški, pustolovski, adrenalinski
skok v neznano, a še kako konkretno in nadvse zanimivo življenjsko izkušnjo. Vsa družina se je namreč odpravila na pot okrog sveta in se tri mesece radovedno razgledovala po bolj ali manj nepoznanih obzorjih z na široko odprtimi zvedavimi očmi in stalno pripravljenostjo za vedno nova doživetja. Pot jih je vodila v Veliko Britanijo, Severno Ameriko, na Cookove otoke, na Novo Zelandijo, v Avstralijo, Hongkong in na koncu še na Kitajsko. Ker sta starša ustvarjalna medijska človeka, sta
tuje leposlovje
izkoristila to enkratno priložnost. Vsa družina je namreč vestno beležila (na različne načine) vse, kar se jim je dogajalo tako na poti kot tudi v glavi. Tako je nastala lepa, iskrena, lepo oblikovana izpovedna knjiga (s priloženim ploščkom dvanajstih popo-tniških oddaj, ki so jih na TV Slovenija že predvajali), ki je pravzaprav logično dopolnilo njihovega osemdesetdnevnega avanturističnega potepanja. Vsekakor drugačna knjiga. Morda tudi izziv.
PETER SIS: ZBOROVANJE PTIC
Peter Sis je mednarodno priznan in za svoje delo večkrat nagrajen češki ilustrator, pisatelj, filmski ustvarjalec ... V svoji najnovejši knjigi, ki se naslanja in črpa svoj navdih v sufijski pesnitvi iz 12. stoletja (napisal jo je Farid ud-Din Atar), je ustvaril čaroben svet neminljive modrosti in že pozabljenih ali (tudi) zatrtih spoznanj. Knjiga Zborovanje ptic, čudovita slikanica za odrasle, ja, zanimivo se sliši - slikanica za odrasle -, a to v resnici je, je bogata, razkošna, navdihujoča, prefinjeno ilustrirana misel (tudi sufijske) duhovne zavesti, njene ponovno in vedno znova aktualne in polnokrvno živosti. Ta na novo
obujeni klasični perzijski mit govori o pesniku Atarju, ki se nekega jutra iz sanj prebudi spremenjen v ptico, v vodeba, in na dolgo pot h gori Kaf in njenemu gospodarju Simorgu, ki pozna odgovore na vsa vprašanja, povabi množico s svojim življenjem nezadovoljnih ptic, ujetih v predvidljiv in tesnoben, izpraznjen in pust vsakdan. Pot, ki je v resnici potovanje k samemu sebi, k svoji lastni resnici in bistvu, temeljnem spoznanju, se izkaže za izjemno naporno, zelo težko, za večino ptic pretežko. Redke »preživele« pa vendarle razsvetli tisti notranji uvid, po katerem človek tako zelo hrepeni in ga išče. Simbolična navezava na
strokovna literatura
sodobnega človeka in njegovo bivanjsko, iskateljsko stisko je izražena v prefinjeni obliki detajlov posameznih risb, ko slika govori in nagovarja bralca brez odvečnih besed. Vseživljenjska, metaforična, lirična in izjemno lepo ilustrirana knjiga nam prikaže vso bolečino in obenem lepoto človeka, iskanje njegove življenjske poti in smeri. Za in v iskren, pogumen samo-razmislek.
BRANKO SOBAN: ZLOČIN BREZ KAZNI
Branko Soban je dolgoletni in uveljavljeni novinar, večletni dopisnik iz Moskve in Bližnjega vzhoda, ki, predvsem v Sobotni prilogi časnika Delo, redno objavlja poglobljene, angažirane intervjuje z osebnostmi, tistimi posebnimi posamezniki, ki so s svojim življenjem in delom pomembni pričevalci, soustvarjalci, soborci, opazovalci, neizprosni kritiki časa in prostora, v katerem se gibamo(jo) in smo(so). V prvi knjigi (izšli bosta namreč dve) zbirke političnih intervjujev z naslovom Zločin brez kazni je zbranih 31 od skupaj 62 intervjujev, za katere je Soban dobil tudi nagrado stanovskih ko-
legov - imenovano čuvaj/watcdog - za novinarski dosežek preteklega leta. Štirje sklopi sestavljajo in zaokrožajo vsebino te zbirke, in sicer sklop o Rusiji, Balkanu, islamsko-zahodnimi ločnicami ter turško--kurdskimi spori. Gre za zelo aktualno, živo obravnavo dandanašnje trde, krute, kompleksne, pogosto tudi krvave politične realnosti Vzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda, saj ti pogovori niso starejši od leta 2000. Nabor ljudi, s katerimi je Branko Soban uspel navezati in povezati intervjuje v svojevrstne zgodbe, bolje pričevanja, je osupljiv in vreden tako naše pozornosti kot tudi priznanja. Veliko delo in pomemben
dokumentarni zapis političnega dogajanja v našem prostoru.
Maja Gregorič
ikultura zlata mogota
ob razstavi RAFAELA SAMCA v STEKLEM GALERIJI
V času pomanjkanja svetlobe, ko smo s strahom ugotavljali, kako zelo smo odvisni od električne energije, ko nam je žled preprečeval dostopnost do narave, se je zgodil Kulturni praznik. Tudi v Logatcu. Rafael Samec je s svojo zlato rožo mogoto 'osvetlil' Stekleno galerijo brez električne energije in svetlobe. Župančičeva roža mogota, oz. pesem Ti skrivnostni moj cvet, je vzpodbudila umetnika na svojevrsten 'eksperiment'. Materiali sodobnosti, plastika, parafin in podobno so dobili novo vrednost, prerasli so v cvetove, ki avtorja vznemirjajo že nekaj časa, na tokratni razstavi v Logatcu pa je na vrh postavil zlato vrtnico, ki domuje nad vsem, nad našim čustvovanjem in nad predmetno-stjo tega sveta, ki komaj živi brez elektrike. Zanimiva in nova razstava za naš kraj, ki deluje v skupni postavitvi. Če bi odnesli del zase, za svoj dom, bi izgubili razsežnost, ki jo pomeni valovita postavitev v razstavišču. Zato smo veseli, da ostaja kompozicija v spominu in na fotografijah, ki so jih gotovo mnogi obiskovalci zabeležili sebi in zase.
Ob otvoritvi, ki jo je pripravilo Društvo likovnikov Logatec, je avtorja in njegova dela predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, dogodek otvoritve pa sta popestrili violinistka Barbara Zalaznik Matos in pianistka Maria Hens Serena.
KRAS
Samčeva in Župančičeva roža mogota.
	ustvarjanje je delo	
		
Urška Orešnik je poudarila, da učenci zadnje triade osnovne šole in gimnazijci berejo vse manj.
nja, zadnji februarski torek v logaški knjižnici pripravil okroglo mizo z naslovom Od branja k ustvarjanju, katere udeleženci so razmišljali, kako še bolje povezati kulturne ustanove pri oblikovanju skupnih akcij in programov ter spodbujati mlade k literarnemu ustvarjanju in jih pridobiti med literarno občinstvo. Kot je uvodoma poudarila knjižničarka Urška Orešnik, ki je med drugim izdala dve otroški knjižnici, bila mentorica številnim mladim literatom, v zadnjem času pa piše članke in kritike v reviji Mentor, učenci zadnje triade osnovne šole in gimnazijci berejo vse manj, kar so nekateri razpravljavci pripisali veliki količini ponujenega spletnega gradiva. Ljudmila Treven, profesorica in mentorica na Osnovni šoli Rovte, pa je ob tem izpostavila, da je današnja mlada generacija povsem drugačna od tiste, ki se je šolala pred desetimi leti, da gre za »računalniško generacijo«, ki živi v virtualnem svetu in se temu primerno tudi izraža. Po njenem mnenju je zato spodbujanje k branju in pisanju toliko pomembnejše, pri čemer je, kot je poudaril Gregor Podlogar, pesnik, prevajalec in filozof, branje veliko bolj ključno od pisanja. Podlogar je še opomnil, da v Sloveniji nimamo šole kreativnega pisanja, kakršne poznajo v tujini, zato so avtorji prejkone prepuščeni sami sebi. »V šolah kreativnega pisanja ne vzgajajo samo dobrih pesnikov, ampak tudi dobre bralce,« je poudaril. Po njegovem mnenju je ustvarjanje predvsem delo, navdih pa je le »mala češnjica na torti«.
Blanka Markovič Kocen
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z logaško izpostavo, Literarnim društvom Zeleni oblaki in revijo Mentor, ki v prenovljeni podobi obeležuje že 35. leto izhaja-
razstava in mednarodni simpozij
POSVEČENO DR. ANDREJU GOSARJU (1887-1970)
Knjižnica Logatec je v letu 2012, ob 125. obletnici rojstva logaškega rojaka dr. Andreja Gosarja, priredila spominski večer, ob katerem se je rodila ideja, da bi širše in bolj poglobljeno spregovorili o življenju, delu in pomenu dr. Andreja Gosarja, kot eni vidnejših oseb na področju krščanske socialne misli 20-ih in 30-ih let prejšnjega stoletja. Skupni imenovalec poglabljanja v obsežni opus je aktualizacija njegove misli v današnjem času.
Občina Logatec bo v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), Naravoslovno tehniško fakulteto v Ljubljani, Mohorjevo družbo in Knjižnico Logatec od 27. do 29. marca pripravila razstavo in simpozij pod skupnim imenom »Dr. Andrej Gosar Življenje-delo-pomen«. Odprtje pregledne razstave bo 27. marca ob 17. uri v preddverju Velike čitalnice NUK v Ljubljani. Na njem bodo spregovorili župan Berto Menard, višji bibliotekar Drago Samec, ki bo predstavil do sedaj najbolj izčrpno in izpopolnjeno bibliografijo Gosarjevih del in Jože Faganel, direktor Celjske Mohorjeve družbe. Razstava bo predvidoma na ogled do konca aprila.
Že naslednji dan, 28. marca, se bo v Logatcu odvil prvi del simpozija, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Argentine. Potekal bo v Veliki dvorani Narodnega doma med 10. in 18. uro. V soboto, 29. marca se bo med 9. in 16. uro odvijal drugi del simpozija v dvorani SAZU v Ljubljani. Priznani strokovnjaki in poznavalci Gosarjevega življenja in dela bodo predstavili najrazličnejše aspekte delovanja dr. Andreja Go-sarja. Zaradi svoje širine bo simpozij zanimiv tako za širšo laično, kot strokovno javnost. Ob simpoziju bo izšel zbornik povzetkov prispevkov, v jesenskem času pa bo izdan tudi zbornik prispevkov sodelujočih predavateljev.
Aktualen tudi danes
Obe prireditvi, tako razstava kot simpozij, bosta prvič v tako široki luči predstavila dr. Andreja Gosarja kot politika, sociologa, publicista, znanstvenika in kot osebo, zvesto krščanski etiki. Le-ta mu je bila v vseh letih osnova za delovanja tako na javnem kot zasebnem področju. Njegovi široki pogledi na življenje imajo tudi danes pomembno aktualno sporočilnost, s katero želijo organiza-
« £
s
■fc
-s
«
s "P
Sfl ©
£
Dr. Andreju Gosarju bosta posvečena razstava in simpozij.
torji ponovno »odkriti« in osvetliti več desetletij prezrto osebnost in jo približati čim širšemu krogu ljudi.
Saša Musec Čuk
pojasnilo
V prejšnjih Logaških novicah je bil na str. 32 objavljen prispevek Voščilo Sloveniji in mir ljudem na zemlji . Priloženi sta bili tudi fotografiji o prireditvi, ki je bila v Rovtah 22. 12. Na eni je prikazana zastava z zvezdo, ki je nekatere bralce zmotila.
Kdor je prireditev obiskal, ve, zakaj je bila tam. Ostalim pa pojasnilo: učenci so v kratkem prizorčku prikazali referendum leta 1990: prihajali so na volišče, kjer je bila zastava z zvezdo in volilna skrinjica s socialističnim grbom. Nato so oddali glasove, jih prešteli in slovesno objavili rezultat referenduma. V tistem trenutku so staro zastavo zamenjali z novo (današnjo). To dejanje so po-
spremile znamenite Pučnikove besede: »Jugoslavije ni več! Sedaj gre za Slovenijo!« (zvočni posnetek), sledila pa je himna. Fotografija prikazuje le delček dramskega prizora in nima nikakršne zveze z nostalgičnim propagiranjem starih (nezakonitih) simbolov, ki smo jih lahko videli na »vstajniških prizorih« po slovenskih ulicah. V šoli učence vzgajamo k spoštovanju naše samostojne in svobodne Slovenije in jim z zgledom in besedo skušamo dati kar največ lahko.
Uredništvo
PRAKTIKUM ujma žled in poplave so nam dale misliti
POROČILO O STORJENEM S STRANI VSEH SODELUJOČIH
Ledeni oklep, ki je lomil vse pod seboj ter ohromil električno, komunikacijsko in cestno omrežje po celotni občini, posledično pa še poplave Planinskega polja, so pokazali kje smo šibki in kje dobri v Logatcu. Področja šibkosti oz. slabosti in nevarnosti bomo morali čimprej odpraviti, naše prednosti in priložnosti pa negovati in okrepiti.
Šibkosti so v tem, da smo pozabili biti pripravljeni na najhujše. Ne samo javne inštitucije, predvsem pri ljudeh je bilo opaziti, da bo treba marsikaj spremeniti. Vnaprej si bo treba zagotoviti zalogo hrane vsaj za kakšen dan več, se opremiti s pripomočki za ohranjanje zdravja in poskrbeti, da ne bomo tako zelo odvisni zgolj od enega energenta, kot je elektrika. Spremeniti bo treba tudi miselnost, da je nekdo drug zadolžen za to, da nam reši kožo. V izrednih razmerah smo vsi posamezniki dolžni poskrbeti tako zase kot za ostale. Treba je stopiti skupaj in pomagati po najboljših močeh.
Izredno sem vesel, ko sem videl, da imamo v naši občini zelo dobro ekipo civilne zaščite, kjer so posamezne službe in njihovi predstavniki znali stopiti skupaj in poskrbeli, da se je stanje kolikor se je le dalo normaliziralo na najboljši možen način, v najhitrejšem možnem času. Pohvale in čestitke za zelo dobro naoljen sistem civilne zaščite prihajajo tudi iz drugih koncev Slovenije, kjer so se spopadali s podobnimi situacijami kot pri nas. Prvo aktiviranje enot civilne zaščite je bilo izvedeno že v petek 31.1.2014 v popoldanskih urah. Naslednji dan so bila zvečer de facto aktivirana in v pripravljenosti vsa gasilska društva v občini Logatec.
Ker je bilo ugotovljeno, da bo intervencija presegla tako pristojnost in razpoložljive sile in sredstva na nivoju gasilstva je bil v noči iz 1. 2. na 2. 2. 2014 skladno z Načrtom zaščite in reševanja ter v dogovoru z menoj - županom, aktiviran operativni del štaba Civilne zaščite (poveljnik, namestnik, operativni vodja in član za gasilstvo, član za komunikacije oz. za izredno komuniciranje med enotami in štabom CZ, član za odnose z javnostjo, član za prvo pomoč, v kontaktu je bil tudi komandir Policijske postaje in član štaba za jav-
ni red in mir - vodja okoliša, kontakt je bil vzpostavljen z odgovornimi na Komunali in z ostalimi službami, za katere so se do takrat že začele kazati potrebe. Vse komunikacije so padle v noči iz nedelje 2. 2. na ponedeljek 3. 2. okoli 1. ure zjutraj. Od takrat naprej je bila izredno motena tudi komunikacija z oddaljenimi gasilskimi enotami na podeželju. Edina komunikacija je bil stacionarni telefon v štabni sobi gasilske zveze Logatec. Štab Civilne zaščite je tako po enotah (kar je bilo možno) razporedil radijske postaje (posebno policiji, ker ni imela nikakršne povezave ne z OKC ne z ReCO) in je komunicirala preko občinskega komunikacijskega centra. Redno se je izvajalo občasne hitre uskla-jevalne sestanke na sedežu štaba Gasilske zveze in Civilne zaščite z enotami, ki niso imele radijskih zveze (Elektro Ljubljana - nadzorništvo Logatec, Komunala Logatec, Treven d.o.o., itd.), da smo se dogovarjali o namestitvah večjih generatorjev in za vzdrževanje dela (dovažanje goriva, priklopov in odklopov).
V	ponedeljek 3. 2. 2014 je bilo uradno preko telefonske linije izdana zahteva za pomoč (preko CORS - Centra za obveščanje RS) o večjih agregatih zaradi napajanja transformatorskih postaj, saj sami nimamo takih generatorjev. Hkrati smo zaprosili tudi za manjše - mobilne agregate za posamezne hiše, vendar neke omembe vredne pomoči ni bilo, saj je bilo vse razpoložljivo poslano na Pivško in Postojnsko, kjer se je ujma zelo silovito izkazala že cca dva dni pred nami. Ker pomoč do torka ni prišla v zadovoljivem obsegu, smo se odločili sami najeti tuje agregate in agregate zasebnikov, ki so bili dovolj močni za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje ob naravni nesreči, kamor sodijo med drugim nujna zdravstvena oskrba, oskrba s pitno vodo, zagotovitev nujnih prometnih povezav in delovanja komunalne infrastrukture, sproti pa zagotovitev električne energije. Na ta način je bilo na območje občine Logatec v času ujme žled pripeljanih in uporabljenih 82 agregatov, od tega 26 večje moči od 30 do 500 kW ter 56 mobilnih agregatov moči med 1,7 do 15 kW.
V	torek 4. 2. 2014 smo pričeli izvajat paralelno obveščanje o potrebah po agrega-
tih in dodatnih enotah (preko redne linije skladno z načrti zaščite in reševanja: štab CZ -poveljnik CZ - ReCO Ljubljana -CORS - URSZR) in preko osebnih povezovalnih kanalih. Slednji so omogočili, da smo v naslednjih dneh dobili tako iz Obalne regije kot iz Prekmurja izdatno pomoč v silah in sredstvih, predvsem gasilcev - sekačev, ki so odstranjevali posledice žleda ob cestah ter agregatih, ki so bili namenjeni na podeželje za oskrbovanje hiš (sistem nekaj urnega izmenjevanja mobilnih agregatov za zagotavljanje elektrike za ogrevanje in za zamrzovalne skrinje ter hladilnike, molzne stroje itd.).
V sredo 5. 2. 2014 je bilo napajanje z agregatom končno zagotovljeno tudi za Upravni center in smo lahko vse aktivnosti centralno koordinirali iz štabne sobe, ki je po načrtih predvidena v mali sejni sobi. Vzpostavili smo tudi direkten poseben telefon, ki je do srede 12. 2. 2014 deloval v 24-urnem dežurstvu. Elektriko smo namenili za delovanje dveh računalnikov, tiskalnika in kopirnega stroja. Ogrevanje ni bilo vzpostavljeno. Je pa bila zato olajšana možnost obveščanja. Ne samo bolj obiskane točke, kapilarno smo pričeli z obveščanjem po krajevnih skupnostih, po blokovskih naseljih, pa tudi po posameznih soseskah. Do takrat pa smo lahko občane obveščali samo na štiri načine, in sicer z smsi, plakati, ki smo jih pisali na roke in obešali na mesta z večjim prehodom (Upravni center, gasilski dom, bencinski servisi, trgovine), preko mega-fonov iz gasilskih vozil do koder smo se lahko prebili po cestah in ustno. Hkrati so bile od sobote, 1. 2. 2014 dalje zadnje informacije ažurno objavljene tudi na uradnem spletišču Občine www.logatec.si ter nekaj dni kasneje še na https://www.face-book.com/izrednerazmerevlogatcu. Že od začetka dalje pa so bili mediji preko elektronske pošte obveščeni o dogodkih na Logaškem, o tem, da vse novice sproti objavljamo na uradnem občinskem spletišču ter, da jih prosimo za spremljanje logatec. si, ker je oteženo komuniciranje po drugih kanalih in, da jih prosimo za pomoč pri obveščanju javnosti, saj smo bili komunikacijsko odrezani od sveta.
Tudi gasilske enote so vse informacije, ki so jih centralno prejemale iz štaba CZ,
posredovale kolikor se je dalo po naseljih. Za potrebe logistike in obveščanja smo aktivirali Društvo tabornikov - Rod Srnjak ter logaške skavte steg Logatec 1. Slednji so bili od nedelje do srede tudi prostovoljci v kriznem centru v dvorani Sv. Jožefa v Domu Marije in Marte. Pred odprtjem kriznega centra, pa smo zagotavljali začasno prehrano v jedilnici OŠ 8 talcev, namenjeno vsem operativcem na terenu ter za občane, ki so to potrebovali. Že od samega začetka so s štabom tesno sodelovali predstavniki Rdečega križa - OO Logatec in območnih Karitas. Po žledu in visokem snegu je nastala hitra in močna otoplitev, ki je zaradi posledičnega naraščanja vodotokov grozila, da se nam obeta poplavni scenarij iz leta 2010. Jamarsko društvo Logatec in štab Civilne zaščite smo organizirali akcijo čiščenja ponora Jačka in struge Logaščice od Broda proti Jački ter do Grajskega parka. Tako so občini proskočili na pomoč iz večjega števila jamarskih društev in sama jamarska reševalna služba Slovenije, veliko prostovoljcev iz Logatca in okolice, gasilci, Civilna zaščita iz Brežic ter prav tako kinološka enota IZAR iz Posavja. Jačka in s tem poplavna ogroženost je bila tako do nedelje 9. 2. 2014 rešena.
Vse aktivnosti so z izredno hitro in naporno dinamiko odvijale vse do ponedeljka 10. 2. 2014, ko so se stvari umirile, gasilske enote so intervencijo zaključile, na terenu pa so ostajali še prostovoljci, delavci Elektra-Ljubljana s podizvajalci in pripadniki Slovenske vojske. V času izrednih razmer se je na terenu zvrstilo preko 2000 pripadnikov civilne zaščite, delavcev Elektra, vojakov in prostovoljcev. Štab je zaključil z intervencijo zaradi ujme v sredo 12. 2. 2014 ob 15. uri.
Žled, ki se je izredno hitro stopil, je konkretno pripomogel tudi pri poplavljanju Planinskega polja. V Lazah so zgradili nasip za ohranitev komunikacijske poti do Jakovice in zaščitili najbolj ogrožene objekte. Občinska služba za civilno zaščito je redno dostavljala protipoplavne vreče, a voda je bila močnejša, zato je bil Štab Civilne zaščite ponovno vzpostavljen v Lazah, in sicer 17. 2. 2014. Domačini, pripadniki civilne zaščite in vojska so družno zavihali rokave in uspe-
šno vzpostavili cestno komunikacijo do Jakovice in zaščitili objekte kolikor se je le dalo. A žal je bila narava v nekaterih primerih izredno kruta in je z vodo udarila od spodaj, če je človeški sili sicer že uspelo zajeziti vodo na površju. Je pa povezanost krajanov Laz in Jakovice vzorni pokazatelj kako močni smo lahko, če stopimo skupaj in pomagamo en drugemu ter tako hitreje in uspešneje zavarujemo svoje zdravje in premoženje.
Zahvala za izjemno delo in pomoč izraženo na najrazličnejše načine
Župan Občine Logatec se za vse vrste pomoči, tako moralne kot materialne, iz srca zahvaljujem vsem hkrati in vsakomur posebej, ki ste kakor koli pomagali v ujmi žled in njenim posledicam v obliki poplavljanja Planinskega polja. Ujma je odkrila marsikatero pomanjkljivost, ki jo moramo odpraviti, a hkrati poudarila mnoge dobre rešitve in primere, ki jih je potrebno nadgrajevati. Za pomoč pri odpravi posledic izrednih razmer v obliki organizacije, logistike in obveščanja se tako zahvaljujem:
Boštjanu Rupniku, poveljniku Civilne zaščite Logatec za skrbno opravljeno organizacijo in izvedbo štabnih nalog, Damjanu Barutu, Svetovalcu Civilne zaščite za temeljito operativno in logistično opravljene naloge, Gasilski zvezi Logatec in njenemu poveljniku Antonu Artaču za natančno koordinacijo in izvedbo vseh potrebnih nalog, Renati Gutnik, P.R. Štaba Civilne zaščite za ažurno in strokovno informiranje javnosti in izvedbo logističnih nalog.
Za vse zelo uspešno izpeljane naloge tako s področja čiščenja cest in okolice daljnovodov, pomoči pri vzpostavitvi omrežja, ažurne dostave mobilnih agregatov in drugih potrebnih nalog sleherni gasilki in gasilcu, ki so tvegali svoje zdravje in življenja:
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dolnji Logatec,
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gornji Logatec,
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rov-te,
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Medvedje Brdo,
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrh Svetih Treh Kraljev,
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ho-tedršica,
Prostovoljnemu gasilskemu društvu La-ze-Jakovica, ki še vedno vztraja na svojem poplavljenem področju, za kar gre posebna pohvala,
Gasilskim društvom Obalno-kraške regije,
Gasilskim društvom Prekmurske regije, Civilni zaščiti občine Brežice in kinološki reševalni enoti IZAR, Gasilcem iz Avstrije, Nemčije in ostalih evropskih držav za pomoč v obliki agregatov in delovne sile.
Za pomoč pri vzpostavljanju osnovnih pogojev za življenje ob naravni nesreči, ki so nujna zdravstvena oskrba ljudi in živali, nastanitev in oskrba ogroženih s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami, oskrba z električno energijo, zagotovitev nujnih prometnih povezav in delovanja komunalne infrastrukture, zagotovitev in zaščita nujne živinske krme ter zaščita kulturne dediščine:
Elektru Ljubljana in njihovim zaposlenim, še posebej Miranu Kermavnerju, Janezu Homovcu in Dominiku Pivku, Podjetju Treven d.o.o., Bernardu Mlinarju s.p., Podjetju Šušteršič d.o.o., Betonarni Oblak commerce d.o.o. Anvini - Trgovini,
Policijski postaji Logatec in vsem vpoklicanim policistom,
1. Brigadi Slovenske vojske in stotniku Simonu Kavčiču za koordinacijo dela ter vojaškemu psihologu Tomažu Kovaču, Komunalnemu podjetju Logatec in vsem njihovim zaposlenim uslužbencem Občinske uprave Občine Logatec za aktivno sodelovaje pri delu štaba CZ kot prištab-na in logistična služba, še posebej Filipu Gantarju, Miri Celarc Jereb, Tanji Oblak, Andreju Vrhuncu, Mojci Igličar, Špeli Bezgovšek, mag. Maji Lukan Lapornik, Mateji Čuk, Borutu Smrdelju, Zvonki Moljk, Teni-Daši Lavrič, Ireni Židanek, Nini Gregorič, Juretu Plečniku, Samu Mervarju, Gvidu Bokalu, Greti Treven, Burdici Ferlin, na čelu z direktorjem mag. Jožetom Sečnikom,
članom Jamarskega društva Logatec z

Dragom Korenčem na čelu in Jamarski reševalni službi Slovenije za izredno izvedeno nalogo čiščenja Jačke in struge Logaščice ter pomoč pri odpravljanju posledic poplav Planinskega polja,, Izobraževalnemu centru URSZR - enota Logatec in njihovim predstavnikom za logistiko.
Za pomoč domačim gasilcem pri različnih nalogah in pomoči Štabu Civilne zaščite pri informiranju javnosti, vzpostavitvi kriznega centra in neposredno pomoč občanom:
Župniji Dolenji Logatec in župniku Janezu Komparetu za organizacijo prostora za Krizni center in možnost tuširanja, Društvu tabornikov Rod Srnjak Logatec, Skavtom Stega Logatec 1, upokojenim policistom iz Logatca in okolice z Ivanom Medvedom Hvalo na čelu za aktivno sodelovanje kot prištabna služba štaba CZ,
vodstvu OŠ 8 talcev Logatec in Domu starejših občanov Grapovčnik ter njihovim kuharicam in kuharjem in hišnikom za organizacijo toplih obrokov in ogrevanega prostora in možnost tuširanja v Gra-povčniku,
Humanitarnemu društvu Hrana za življenje za vse tople obroke in pijačo, Rdečemu križu Logatec za organizacijo prevzema perila, prevzema oddaje agregatov in ostalo pomoč, Urši Zakrajšek iz Kranja s prijatelji za kupe opranega perila, Vsem zaposlenim na Centru za socialno delo Logatec, Karitasu Dolenji Logatec, Karitasu Rovte, Skupini Starejši za starejše in upravnikom naselij ter blokov za solidarnostno pomoč in obiske starejših in samih ter obveščanje slednjih, vsem ravnateljem šol in vrtcev na logaškem za prilagoditev razmerah in ažurno organizacijo,
prof. dr. Francetu Šušteršiču za strokovno podporo in pomoč pri delu štaba CZ v Lazah,
Janezu Polajnerju in sodelavcem za vse ažurne hidrološke napovedi in opozorila, Aljažu Molku in Urbanu Smerkolju za soglasje in ureditev dvorišča v povezovalno cesto do Jakovice,
za tople obroke in pogostitve gostujočih gasilcev: Gostilni Turk, Pizzeriji in okrepčevalnici Zvonček, Gostišču Jeršin,
Tamari Košir, Pizzeriji in okrepčevalnici Tavžentroža, Nastanitveni kmetiji Žigon, Pizzeriji Furman Rakek in ostalim, Podjetju Avtomati Šušteršič, Prostovoljnima gasilskima društvoma GD Bizovik in Zgornji Kašelj za dostavo vode s cisternami,
Reševalni enoti na vodi in iz vode CZ Cerknica za čiščenje površja Planinskega polja in pregledovanje stanja, ekipi Smučarsko skakalnega kluba Logatec za vztrajno bdenje nad oddajniki in repetitorji,
vsem prostovoljcem in ostalim občanom, ki so se ažurno odzvali na klic na pomoč in pomagali pri raznoraznih opravilih ali omogočili nastanitev, tople obroke, krofe, finančna sredstva, toplo roko, strokovni pregled agregatov,
predstavnikom medijev za pomoč pri obveščanju,
predstavnikom krajevnih skupnosti za informiranje krajanov in posredovanje informacij o njih.
Za donacije v različnih oblikah se zahvaljujem:
Podjetju s.Oliver za podarjen 23.000 eur vreden agregat,
Unicommerce za podarjene motorke in ostalo orodje,
Pivovarni Union in Laško za vodo, Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline (PGD Solčava, PGD Luče in PGD Oko-nina) za vodo,
Slaščičarni Kljukec za sladke dobrote, Podjetju Telmak za podarjene rezervne dele za agregate,
Petru Črnilogarju za podarjen dele in material za agregate,
Rotary club za finančno in fizično pomoč, 3 Port d.o.o. Koper, Vesni Petrovčič,
Rozinki, Boženi Perko iz Kranja, Jani Lužar.
Za soglasja za postavitev elektrovodov pod zemljo se zahvaljujem vsem lastnikom, vsem občanom, kiste strpno in mirno prenašali tegobe te ledene ujme in poplav pa za potrpežljivost in iznajdljivost. Nenazadnje pa se za moralno podporo in obljubljeno pomoč v različnih oblikah zahvaljujem tudi vsem visokim obiskom: Ljubljanskemu pomožnemu škofu dr. Antonu Jamniku, Borutu Pahorju, pred-
sedniku Republike Slovenije, ministru mag. Dejanu Židanu in njegovi ekipi iz MKO-ja, ministru dr. Gregorju Virantu, direktorju Policije Stanislavu Venigerju, ministrici Dr. Anji Kopač Mrak, Mihi Škrbincu, poveljniku 1. Brigade Slovenske vojske in predstavnikom URSZRja z vseh področij. Vse občane, podjetja, javne službe in člane civilne zaščite ter predstavnike krajevnih skupnosti in prostovoljce vabim, da nam pomagate dopolniti poimenski seznam vseh, ki ste našim občanom na najrazličnejše načine pomagali skozi dolge izredne razmere. Seznam zaslužnih smo objavili na naši uradni spletni strani logatec.si ter tudi na https://www. facebook.com/izrednerazmerevlogatcu. Hkrati pa dovolite, da se zahvalim za deljenje informacij med vaše prijatelje tudi vsem, ki ste tako množično obiskovali naši spletni strani in nam tudi na internetu pomagali tako z dobrimi željami kakor zavedanjem, da nismo ostali čisto sami.
Župan Berto Menard
ZAHVALA ŽUPANU
Boštjan Rupnik, poveljnik Civilne zaščite Logatec Damjan Barut, svetovalec Civilne zaščite Logatec in Renata Gutnik, P.R. Štaba Civilne zaščite Logatec, se globoko iz srca zahvaljujemo Bertu Menardu, županu Občine Logatec, za vso moralno pomoč, nasvete in čustveno podporo v času izrednih razmer. Vsakodnevni 12-, večkrat tudi 16-urni tempo organiziranja, bitke za komunikacijske zveze, iskanja rešitev, operativnega terenskega dela, komunikacije z občani, mediji in ostalimi službami, sploh pa v tako dolgem obdobju, bi kmalu terjal svoj davek tudi na nas. Zato se vam zahvaljujemo za vse vaše bodrilne besede, nasvete in neomajno podporo skozi ves februar 2014.
vpis otrok v vrtec
ROK ZA ODDAJO VLOG V 2014 KONEC MARCA
Iz Vrtca Kurirček Logatec obveščamo starše predšolskih otrok, ki nameravajo vključiti otroke v vrtec v šolskem letu 2014/2015, da oddajo vloge za sprejem do 31. marca 2014. Vse vloge, prispele do tega datuma, bodo obravnavane v mesecu aprilu 2014 na Komisiji za sprejem otrok v vrtec. Vloge bomo sprejemali tudi po tem datumu, vendar bodo ti otroci sprejeti le, če bodo še na voljo prosta mesta. Obrazec prošnje za sprejem otroka v vrtec je objavljen na spletni strani Vrtca Kurirček Logatec (www.vrtec-logatec.si) oziroma ga dobite na upravi vrtca.
Vrtec Kurirček Logatec
VRTEC KURIRČEK LOGATEC
Notranjska c. 7A, 1370 Logatec
tel.: 01 7590 400, faks: 01 7590 411 e - naslov: vrtec.kurircek @vrtec-loqatec.sl
Šifra otroka:
Datum prejema prošnje:
VLOGA ZA SPREJEM OTROKA V VRTEC KURIRČEK LOGATEC
Vlagatelj-ica:..................................................................................................................... želim vpisati svojega otroka v vrtec.
ime in priimek
PODATKI O OTROKU
Priimek in ime____________________
EMŠO I I I I I I I I I I I I "I I Datum rojstva_
Naslov stalnega bivališča_
Poštna številka_Pošta_Cbčina stalnega bivališča _
Naslov začasnega bivališča_
Poštna številka _________Pošta _____________
_ Spol: M Ž (obkroži)
_ Cbčina začasnega bivališč
Otroka želim vključiti v naslednjo enoto vrtca (obkrožite):
Enota Centralni vrtec, Notranjska c. 7a, 1370 Logatec
Enota Tičnica, Tržaška c. 105, 1370 Logatec
Enota Pod Košem, Pavšičeva ulica 30, 1370 Logatec
Enota Hotedršica, Hotedršica 120, 1372 Hotedršica
Otroci, ki že obiskujejo Vrtec Kurirček Logatec....................................
Želeni datum vključitve v program vrtca:....................................
Otroka želim vključiti v dnevni program od.......................do.............
Enota Tabor, Gorenjska c. 1A, 1370 Logatec
Enota Rovte, Rovte 90 B, 1373 Rovte
Enota Laze, Laze 57, 1370 Logatec
.............(ime in priimek) .................. (leto rojstva)
. (pogoj za vključitev je dopolnjenih 11 mesecev starosti)
Vlogi prilagam odločbo o usmeritvi (otroci s posebnimi potrebami), o otroka zaradi socialnega položaja
a potrdilo Centra za socialno delo o ogroženosti
PODATKI O STARŠIH OZ. ZAKONITIH ZASTOPNIKIH
Gregorjevo Logatec
Rlimek in ime	MATI (oz. zakonita skrbnica)	OČE (oz. zakoniti skrbnik)
		
EMŠO		
Naslov stalnega bivališča		
Komunalno podjetje Logatec in Občina Logatec
2014 prometna ureditev
sobota, 15. marec 2014
Občane in obiskovalce obveščamo o spremenjenem prometnem režimu in prometni signalizaciji. K parkirnim mestom vas bodo usmerjali reditelji med 8. in 15. uro.
# parkirišča
, ~, prireditveni prostor -—-1 trg pred cerkvijo sv. Nikolaja
sejemska ponudba -popolna zapora ceste
-	- - - dvosmerna ulica
z enostranskim parkiranjem
-	- - - enosmerna ulica
z enostranskim parkiranjem
Shemo spremenjenega prometnega režima najdete tudi na www.logatec.si in na www.kp-logatec.si. V primeru izjemnih vremenskih razmer, prireditev od 1
Gregorjevo Logatec
Komunalno podjetje Logatec in Občina Logatec
>äitev W
program prire<
nnnprlplipV in rrmrpr Narodni dom Logatec
puncucijcjv, 111CU.CV/ Predavanje: Predavanje o štirih tipih prehrane, presni
1 RVl Prehrani' zdravju, boleznih. -LOll Izvajalec: Društvo Pandurang
torek, 11. marec	OŠ 8 talcev Logatec
Predavanje o pomenu zdrave hrane in biološko dinamičnem vrtnarjenju / kmetovanju Izvajalec: Društvo za zdravilne rastline Ognjič
PPtr+pk 1Q rrmrpp	Narodni dom Logatec
V'Clilciv, aü» Aiiaicv^	Gledališka delavnica za otroke in mladostnike
-«	Izvajalec: Kulturno društvo "Novi oder"
1 r7h	Prijave in informacije: Špela Delux, tel.: 041436319 ali novi.oder7@gmail.com
notoV i/i moron	Narodni dom Logatec
petcK, 14« marec	Film Premiera dokumentarnih oddaj o "Idrijski železnici",
1 Ol 1. in 2. del - gradnja železnice na logaškem in idrijskem za lOll namen oskrbovanja Soške fronte Izvajalec: Naklo, d. o. o.
sobota, 15. marec
od 8h dalje
Gregorjev semenj na osrednjih logaških ulicah in pester kulturni program
od 8.00 dalje se bodo na stojnicah na osrednjih logaških ulicah in cestah, Cankaijeva, Notranjska, Tovarniška, predstavili ponudniki:
. semen, čebulic, sadik in zelišč . domačih mesnih in mlečnih izdelkov . sokov in drugih domačih produktov iz domačega sadja in zelenjave . domačih sladic, kruha, peciva in drugih pekovskih izdelkov . izdelkov domače in umetnostne obrti (pletenine, leseni in glineni izdelki, čipke, igrače...)
. orodja za delo na vrtu . izdelkov suhe robe . tekstila, obutve in ostalih izdelkov za domačo rabo
od 10.00 dalje bo potekal pester kulturni program
Občane in obiskovalce obveščamo o spremenjenem prometnem režimu in prometni signalizaciji. ( K parkirnim mestom vas bodo usmerjali reditelji med 8. in 15. uro. Shemo spremenjenega prometnega , režima najdete na www.logatec.si in na www.kp-logatec.si. V primeru izjemnih vremenskih razmer, prireditev odpade.