Poštno tekoči račurt št. 24. — Conto cor rente con la posta. Posamezna številka 20 stotink. Izhaja: vsakpondetjekin četrtek popoldnc. Stane za celn Icto 15 L. „ pot Ida 8 „ „ četri „ 4 „ Zu inozemstvo celo Icto 35 L. Nü naročiln brcz do- poslane naročninc se ne morcmo ozirati. Odgovorni urcdnik: Polde Kemperlc. GOR/mmu št. 82 V Gorki, v četriek 23. oktobra 1924. utoivn. Nejrankirana pisma se ne sprejemujo. Oglasi se računajopo dofjovoru in se plučujo v naprej. List izdaja konsorcij „GOR/ŠKE STRAŽE' Tisk Zadružne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: utica Mumeli štev. 5. (prej Scuole). — Slovenski narod na zatožni klopi. ^va zadnja procesa proti »Goriski ^traži«, ki sta prinesla tovarišu Kem- Perlu 9 mesecev in pol ječe, sta zgo- ?°vinski dogodek v politični horbi, ki P vodi slovcnsko ljudstvo na tcj zem- Ji 2a svoj iKircHtni obstanek. Vsa jav- | nJ>st ve, da ne gre v teh pravdali za ^Ninino osebo urcdnika našega gla- Sl'a .temveč za slovenski narod, cigar Mitiko je državno pravdništvo tiralo P[ed sodišče, postavilo na zatožno ?!°P ter jo slovesno obsodilo. Saj ni bll° na sodišcu govora o drugem ko () slovenskili šolali, o slovenskih ''radnikih, o slovenskili sodnikih, o sl.°vcnskcinu jeziku in o naši borbi za !1JeKovo enakopravnost v javnein živ- 1]cnju. j, Na sodniji ni bi! obsojen Leopold f^'iPerlc, teinveč slovcnsko ljudstvo, j!,V()di potoni svojili političnih orga- ,'^cij in svojega tiska boj za svojo ;aillomslo kulturo in za vpliv na rod- 111 grudi. j .^varišu Kemperlu naj bo v ,^'^1)0, da je postala njegova ^cba predstavnik naše narodnc bor- 111 da čuti slovensko ljudstvo v ,]eKovj obsodbi obsodbo primorskega M°venstva. v..1 rocesi proti »Ooriški Straži« zna- I)rJ() vrlumcc boja, katerega vodijo . yi slov. narodu naši nasprotniki t]( lja lcta. Kdor bo sestavljal politič- () . zSodovino goriških Slovencev in •'soya] našim si no vorn borbe, ki so lj. v°ievalc za slovenstvo na tej zem- ' 1)0 Poročal: vj9°riški Sloveiici so v dncvih naj- Vo T s!is^c l>i"iinin j)()giiinno in žila- tr^cdščino svojih ocetov'in so stali 110 v dneli najliujših pritiskov. Sfc ^onili se niso grožnjam, strašili kul^0 naJtežjih žrtev. Njihovc vodi- tJe so nasprotniki napadali na ces- 1/'i)i ?Ire^I)a'i so J'n do ^rvi. a Ü "iso ]i''lstni iz rok zastave slovenskcga ; ustya. Olasilo goriških Sloveneev ifnap^() Stražo«-so nasprotniki pre- rjjfr v/- domače zemlje, bežati jc nio- |irjlv pi'cd svojimi sovražniki v Trst. stiS|' So časi najtežjih žrtev in liudc so j va Koriški Slovcnci so pogiim- jj^J1 °vrsto vztrajali na svoji'li posto- i/ilij^,- ^110 ^° 'e »Horiška Straža« Ustp'i l v Prcgnanstvu in bodrila ne- in ,'lscno goriški narod na vztrajnost ^°So videli iiiisprotniki. da »Stra- lH)VJle ni°rejo zlomiti, so ji dovolili ryt^k v Oorico. i]^. letu ]924. so nasprotniki zaved- svOj s'°venskcga ljudstva obnovili ^ nn Sllovite napade. Pograbili so "Oor-XK or°žJc ter postavili nrednika lske Straže« pred sodišče. S{>dili so ga na 9VI; meseeev ječe. ;, ^(>dovina procesov ni še končana, ö'4n s ^an^° z »n'niiin sreem na- Rorj^v^udi pred teni orožjem se ^uve ^'Ovcnci ne b°do uklonili. Za- !eJ 2Tprav'ce ne bodo vrgli iz rok v ^ ie ?^Ovnis^' uri' tcinveč pojdcjo 'iciJ](> V^ba, v ječc, da izpričajo ve- in pravičnost svoie borbe. r%)^\Qv in J^č so zasijali vsem na- ^tüv pSi djlcvi in tilk() 1)(>do prav \ sp tll(Ji goriškim Slovencem-, če- nii iz srea vcsclirno. Kaj se gocli po svetü? Nove volitve na Nemškem. Iz Berlina priha.ia vest, da je pred- sednik neniške republike razpustil par- lainent in napovedal volitve na dan 7. decernbra. Za Anglijo priliaja torej na vrsto Ncjnčija in volitve na Neniskem so ravnotako velevažne kakor one v Veliki Britaniji. One 7. decembra bo povedal ncmški narod odkrito, kak- šiK) politiko naj vodi nemška dr- žava v Evropi. Od zadnjib volitev (6. maja) do da- nes, to se pravi v teku šestili mese- eev, je nastopila namreč za Nemčijo popolnoina nova doba. V Londonu je sklenila Nemčija s Francozi spora- zum, o katerem smo že pisali v »Oo- ris"ki Straži«. Antanta je dovolila Nenicem velikansko milijonsko poso- jilo v zlatu in Francozi so se obvezali, da izpraznijo porursko ozemljc. To so največji uspehi, ki jib je dosegla Ncmčija z londonsko pogodbo. Dr. Marx, eden izmed voditeljev ncmških katoličanov, ki jc danes načelnik ber- Iinskc vlade, je laliko ponosen na svo- je delo. Marxove zasluge. Odkar je sklenila Nemčija spora- zinn v Londonu, se je njeno gospo- darstvo vidno okrepilo, niena valuta jc ozdravljena, zlata marka ie postala stalcn in dober denar. Nenrška indu- strija se vzpenja k novi mod. na ino- zemskili trgib se čuti že konkurenca ncmškega blag«. NemSka ir^ovina si osvaja polagoma stare postojanke, ki jili je izgubila med vojno. Bnčni go- spodarski razmah Nemčije je pa tudi na raven in naravnost neizogiben, za- kaj Nemci morajo izvoziti vsako leto za 12. zlatib milijard blaga, ako naj ])lačujeio antanti vojno odškodnino, ki jim je hila naložena v londonskem sporazumu. (jospodarska moč Nem- čije raste in s teni njen uglcd v svetu. Kakšno zaupanje uživa Nemčija v mednarodnih gospodarskih krogih, vidimo najbolj jasno v tern, da se je posojilo, ki se jc sedaj razpisalo v različnili antantnih državah v prid Nemčije, popolnoma obneslo in je bilo podpisancga več denar ja. kakor je bilo po londonskem sporazumu po- trebno. Ncmčija stopa polagoma kot ena- kopravna država v svetovno trgovi- no. Sklenila je trgovsko pogodbo z Belgijo in se pogaja ali se bo v krat- kem pogajala z Italijo, Francijo, Av- strijo, Japonsko, Anglijo, Španijo in drugimi državami. Notranji red. Za Marxove vlade, posebno po Ion- don ski pogobi se je država zelo po- mirila. Fašistovski in komunistični nemiri so popolnoina prcnebali, ne- varnost prevratov je trajno vničena. Izpraznitev rurskega in porenskega ozenija, ki se vrši stopnjcina, poteka povsem mirno in v največji disciplini. Med Francozi in nemškim prebival- stvoni ni prišlo doslej do najnuuijse- ga spopada., Ti uspehi Marxove vlade so huda preizkušnia za njegove nasprotnike. Neinški nacionalisti so npali, da Marx ne bo iniel sri'cc in so računali na nje- gove poraze. Bili so trdno uverjeni, da se bliža čas, ko bodo oni prcvzdi vodstvo države. Prišlo pa ie ravno nasprotno. Razmcre so pokazalc, da je iniel Marx prav in nemška nacio- nalna stranka zgublja tla y narodu. Toda nclc nemški nacionalisti. tem- več tudi fašisti, kakor splob vse ka- pital isticne stranke padajo. Ravnota- ko padajo komunisti. Zbornica je zastarela. Danasnji neniški parlament je pa bil sestavljen tako, kakor da bi na- cionalisti in komunisti imeli v deželi ?«¦.' velikansko rnoč. Nemška nacional- !ia stranka je bila najmočnejša skupi- na v parlamentu in stela 106 poslan- l;v, komunisti so imeli nič manj ko f>2, fasisti 32 ljudskih zastopnikov. Marx je bil v stalni zadregi. Od 4i.) članov zbornice so šteli naciona- listi, fašisti in komunisti, njegovi od- ločni nasprotniki, ravno 2ÜÜ poslan- cev, torej je imel polovico. Soc. de- niokratje, druga stranka v parlanien- fu, je imela 100 poslanccv in $e jc odločno branila stopiti v vlado. ula- sovala je sicer skoro vedno za Marxa, a to je bilo nezanesljivo. Marx je bil odvisen od milosti socialistov, ker mil je manjkala trdna parlamen- t'jrna večina, brcz katcrc ne more ži- \eti nobena vlada. Kako naj i/vede Marx londonsko pogodbo, kako naj uživa v inozeinstvLi ugled, ako vedo v Londonu in v Parizu. da se njego- va vlada lahkö zruši vsak tedci? /a- to je hotel Marx utrditi svoi polozai s tern, da pritegne v vlado sociable demokrate in nemškc nacionuice \u uobi tako stalno in trajno zasiembo v parlamentu. Ker se mu to ni posre- čilo, je razpustil zbornico in poklical ln.rod, naj on z glasovnico v roki oJ- 1'ča o bodoči politiki Nemčije. i' TP.cionalisti in fašisti bodo poraženi. Težko je danes prorokovati, kaksni bodo potanki izidi nernške voiilne borbe. Gotovo pa je, da se bo sestava novega parlamenta temeljito spreme- iiila. Nacionalisti bodo tepeni in zgu- be svoje posestvo med parlamentar- nimi strankami. Tepeni bodo »ašisti in padla bo moč komunistov. Razme- re v Evropi so sc namreč od maja meseca korenito spremenile. Meseca maja je vladal na Francoskem fran- coski militarizem. Poincare je tlačil z železno pestjo Porurje in davil ntu- siniljeno nem.ski narod. Naravno je, da so pri volitvah zmagali najbolj za- grizeni in divji sovražniki Franco- zov: nemški nacionalisti. V tern času je na Francoskem p-.i- del Poincarc, zmagale so demokra- tične stranke pod vodstvoni lierrio- ta. Na Angleskem je vladala Delavska stranka in evropski narodi so bolj svobodno zadihali.. Huh fašizma in imperijalističnega nacionalizma je v razpadu. Jzid nemških volitev bo go- tovo odgovarjal novim razmerarn v Evropi, zakaj narodi niso več zapiaii- kani in loeeni z zidovi eden od dru- gega. Zmagc kmetskih in delavskih strank v Nemciji se homo Primorski Sw-venci veselili in jo iz srea pozč: i- vili. Kriza v Jugoslaviji. V Jugoslaviji še vedno ni imenovu- na nova vlada. Borba med radikalci ij; vladno večino je zavzela naios/*ej- še oblike in se vodi z vsemi sredstvi. Na dvoru, v parlamentu in vladnem predsedništvu so se vršila v soboto, nedeljo in pondeljek pogajanja in po- svetovanja do pozne noči. a n>so pri- nesla nobenega uspeha. Kralj se je trudil na vse načine, da Di sl.i v vla- do tudi radikalci in se sporazumeli z Davidovičem. Njegova ideja je bila, da bi se stvorila široka tako zvana kon- centracijska vlada, v kateri bi sede- li zastopniki vseh veiikih s: ink. Njcgov načrt se je razl/.l. zak'dj, kakor smo že zadnjič pisaii. radikul- cev in vladne večinc in moKÜÖfj i^pra- vici pod isti klobuk. Vladne stranke ne marajo zapustiti Radiča. Radikalci so zahtevali oJ Davido- viča, Korošca in Spaha, naj sc usta- novi vlada brez Radiča. Hoteli so, naj bi vladne stranke Izdj.lc Radien in ga prepustile njegovi usodi. To jadikalno zahtevo je vlad) u večina seveda odločno odoila, zakai dina bescda je sveta in meü možnn sc za- vczniška zvestoba ne siih kršiti Ka- dič je dano bestdo drz-*l in ravno ta- ko morajo ravnati iije.4"vi zave/niK!. Program sedans i;i tudi bodoče vlade je sporazurn mid Srbi. Mr* uli in Slovenci. Kako naj sč napravi po- šten in trajen spo.azum brez Hrva- tov? Kdor odbije Kadičd. odbije nr- vatski narod. Ako želijo radikalci spo- lazum med Hrvati in Sibi, nc srncjo odrivati Radiče/e stranke, sicer n^ pride nikdar do sporaz^nu in se raz- mere v drzavi silo /a j poslabšajo. Ker radikalci tega ne razun:ejo, mj se pogajanja razbila In polo/".u.. je fak, kakor je bil prvi dan po odstopu • 4U- be Davidoviča. Ponoviti moramo, kar smo že zad- njič rekli. Radikalej v!ad^ PasiC- PrJbicevica je nemo^jča. ker nima večine na svoji siianl. i\*i Jan, ko bi se predstavila parlamentu. bi pa- dla, ker bi glasovali proti njej Radi- čevci, muslimani, Davidovičevi deino- kratje in Jugoslovanski klub, ki so v večini. Edino vlada Ljube Davidoviča bi bila sposobna, da deluje in se vzdr- ži, zakaj edino ona uživa zaupanje in oporo Narodne skupscine. Ako bi pre- vzeli vlado r- W¦>'"¦¦' ¦- -i-u'-n,, u* nove volitve. Mo/post je lorc.i samu dvojna: \)ix- vidovič ali pa razpust parlamenta in volitve. Boj za svobodo Cerkve v Franciji. Naši bravci že vedo, da je francos- ka vlada sklenila pretrgati vse zveze z vodstvorn Katoliške Cerkve, odpo- klicati svojega poslanika pri Vatikanu in ostro izvesti vse proticcrkvene za- kone. Proti tej nameri je vstala vsa zavedna katoliška javnost francoske republike s francoskirni kardinali na čelu. Pa tudi iz daljnih francoskih na- selbin prihajajo obupni kliei vladi, naj ne tlači svobode Cerkve, ker bi to silno škodovalo ugledu Francije v na- selbinah. Zadnje dni so tudi zastopni- ki Ceškoslovaške, Jugoslavije in Ro- munije naprosili pariško vlado. naj ne odpravi francoskega poslanistva na papeževem dvoru. Zakaj te mlade dr- žave imajo še celo vrsto važnih pra- šanj, ki jih namerjajo v bližnjih letih urediti z Vatikanom. Tri mlade drža- ve Male entente živo želijo, da bi pri tch po'gajanjih iinele ob strani inogoč- nega zagovornika — francoskega po- slanika pri Vatikanu. Zato rotijo Francijo, naj poslanistva ne zatre. Pariška vlada pa je odgovorila: Kar smo sklenili, ne bomo vcč razveljavi- li, kar je zapisano, to obvelja! Francija je zaščitnica katoli- Čanov v Vzhodni Aziji. Francoska vlada je že izdala prva povelja, da se razženejo razni samo- stanski redovi. Ze jjleda francosko ljudstvo žalostne slike, ko v jesenskih dneh zapusčajo francoske re-dovni- ce svoja skupna domovanja. ker jim vlada odreka svobodo, živeti. kot jim vest ukazuje in poklic veleva. Isti das, ko Francija preganja katoliske redo- ve, pa irna tudi pravice zascitnicc ka- toličanov na Daljnem Vzbodu, ob ki- tajski obali, v Siriji in Palestini. Te pravice pokrovitelja so za zunanjo politiko Francije precej važne. V de- želah, kjer ima Francija zaščito nad Stran 2. »OORISKA STRATA« katoličani, ustanavljajo katoliški re- dovi francoske srednje sole, francos- ska vseučilišča. V teh pokrajinah se katoliška duhovščina opira na fran- coska poslaništva, ima stalne zveze s francoskimi konzulati, ki stalno po- sredujejo, ko se katoliški Cerkvi de- lajo ovire od strani domačih vlad. Tako prodira v azijskih deželah, kjer vrši Francija pokroviteljstvo nad ka- toličani, francoska kultura, in kakor raste tarn moč katolicizma, tako ob- enem narašca ugled francoske repu- blike. V tujini zaščitniki doma zatiralci. Na azijskem vzhodu Francija na- stopa kot bojevnica za svobodo Cer- kve, doma pa tlači versko prostost. Tega globokega nasprotja Cerkev ne more dolgo trpcti. Vatikan je dal pa- riski vladi migljaj, da je blizu ura, ko se bo rnorala odločiti: Ali se odreče doma preganjanju Cerkve — ali pa se odreče pokroviteljstvu nad kato- ličani na azijskem vzhodu. Ali — ali! Ni mogoče biti v Franciji zatiralec, v Aziji pokrovitelj Cerkve! Ne gre, da bi Francija spoštovala svobodo kato- licizma le tarn, kjer ji to prinaša obil- ne koristi. V obrambo katoliške svo- bode dviga Vatikan mogočno orožje: Orozi franooski vladi, da ji odvzame Protektorat (pokroviteljstvo) nad vzhodnoazijskimi katoličani, če bo nadaljevala proticerkveno politiko. Važne koristi Francije so zdaj na tehtnici. Franciji grozi nevarnost, da izgubi obsežne in pomembne francos- ke kulturne postajanke — katoliške francoske sole, vseučilišča, katoliški tisk. Če se francoska vlada ne odrečc preganjanju Cerkve, bo Vatikan od- tegnil njenemu vplivu milijone vzhod- noazijskih katoličanov ter vse verske in kulturne postajanke katoličanov na Daljnem Vzhodu. DNEVNE VESTI. Petdesetletnica narodnega delavca. Naša Istra dviga te dni iz smrtne tišine svojo misel h možu, ki je vsa svoja mlada in rnoska leta vztrajno in pogumno delal za hrvaško seljaško ljudstvo v Istri. Ta vodnik naroda je župnik Šime Červar. Ko ie mladi sve- čenik prišel med svoje seljake, jih je takoj začel zbirati v društvih; usta- novil je več hrvaških gospodarskih zadrug, pomagal ljudem in jih bodril, ko so stali v boju za hrvatski jezik in za narodno solo. Ljudstvo se je blagega in sposobnega voditelja okle- nilo z vsem žarom in zaupanjein. Dol- ga leta je Šime Cervar zastopal ister- ske Hrvate v deželnem zboru in je v družbi z dr. Laginjo, Trinajstičem in Spinčičem stal v trdem, zgodovin- skem boju za jezikovne in gospodar- ske pravice Hrvatov. Ko je izbruhni- Ia vojna, so avstrijske oblasti župnika Červarja zaprle, ker so ga osumile, da je sovražnik Avstrije. Dolge mc- sece je presedel v ječi na ljubljanskem gradu. Ko se je po vojni vrnil med istersko ljudstvo, ga je čakalo novo trpljenje. Na trdnega in značajne- ga nioža, ki se ni za korak umaknil ko je branil pravice istrskih Hrvatov, je navalil fašizem iz istrskih mestnih gnezd. Župnika Červarja so dve leti preganjali, fašisti so večkrat udrli v njegov dom in ga pretcpli do krvi. Vse to mučenje moža ni upognilo. Ta čas je zatisnila oči njegova mati. — Ko prinaša istrsko ljudstvo svojemu vodniku pozdrave in voscila, se pri- družujemo tudi goriški Slovenci svo- jim bratom in skupno kličemo: Tri- deset let dela in bojev je za Vami, ostanite še naprej na čelu trpečega naroda! Zadružna sola. V zimskem semestru tekočega šol- skega leta se otvori na državni dvo- razredni trgovski šoli v Ljubljani Za- dmžna sola, ki se prične z vpisova- njem dne 4. novembra t. 1. od 10. do 12. ure dopoklne in traja do Velike noči 1925. Sprejemajo se le moški, ki so stari najrnanj 16 let in so dovršili ljudsko šolo. K vpisovanju je treba prinesti rojstni list, zadnje šolsko iz- pričevalo in 15 dinarjev. Šolnine ni nobene. Redni pouk se prične 4. no- vembra t. 1. ob 2. uri popoldne in se bo vršil vsak delavnik od 2. do 7. ure zvečer. V slučaju prevelikega števila priglašencev imajo prednost kmečki posestniki in njihovi sinovi, ki name- ravajo sodclovati pri domačih za- drugah. Dijaška Matica je te dni razposlala dijakom, ki so prosili za podporo, rešitev njihovih prošenj. Tisti, ki so dobili dve pobot- nici, naj čimprej izpolnijo in vrnejo obe pobotnici uradu D. M. Nekatcri so bili pozvani, naj pošljejo potrdilo o vpisu (v šolo); naj to čimprej store. Kdor je dobil v izpolnitev tri pobot- nice, naj čimprej podpiše in vrne po- botnico za celokupno nakazano pod- poro in pobotnico za prvi obrok pod- pore. Opozarjamo, da je čas za vlaganje prošenj že pretekel in da se nadaljnje prošnje za tekoče šolsko leto, žal, ne morejo več upoštevati. Tajništvo Dijaške Matice. Kdaj začne pouk na goriških srednjih šolah? 1. na gimnaziji v soboto, dne 25. oktobra; 2. na realki v pondeljek, dne 27. okto- bra; 3. na komplementarni šoli v pondeljek, dne 27. oktobra; 4. na tr- govski Soli dne 17. novembra. Koncert „Mladike." Predprodaja vstopnic za nedeljski koncert v prodajalni Kat. tisk. društva v Montovi hiši. Neresnična trditev državnega pravdnika. Državni pravdnik je govoril neres- nico, ko je pri predzadnji razpravi proti g. Kemperiu trdil, da je v Italiji dopuščen pri uradih en sam jc^^fci italijanski in da drugače biti ne more. V nemških okrajih, spadajočih pod Italijo, je na sodnijah povsod dopuš- čena nemščina; nemško se razprav- lja, sprejemajo se nemške vloge in se v nernščini rešujejo. Kraljev pravd- nik vse to prav dobro ve in mora ve- deti. Kako se to strinja z njegovo tr- ditvijo? Kaj naj si mislimo o takem drž. pravdniku? Na slov. nižjem tečaju kr. tehn. zavoda v Vidmu se prične redni pouk dne 5. novembra t. 1. ob 9. uri. Da bo udarec popolnejši. Poročali smo, da se bodo na podla- gi ministerskega odloka izpiti občin- skih tajnikov vršili le v Puli, Trstu in Tridentu. Videm je bit izpuščen. Ra- di tega velika zamera in pritisk na ministerstvo, naj določi tudi Videm za izpite. Z odlokom od 23. septem- bra 1924. je ministerstvo notranjili zadev ugodilo zahtevi Vidma. S tern je zadrgnjen vrat našim tajnikom. Nekateri so upali, da bo v Trstu la- žje »skoz priti«, ker smatrajo Trst za bolj umerjen in nepristranski. Vi- demske klike nestrpnost nasproti vsemu, kar je našega, je pa dobro znana. Možnost, da- bi kdo napravil izpit, se je s tern znatno znižala. Vi- dem nam zadaja krivico za krivico, da se že vsakdo boji tja. Okrajna davčna kotnisija v Gorici posluje prav po pplževo. Baje je vlo- ženih nad 2000 ugovorov proti previ- soki odmeri raznih davkov, ki vsi ča- kajo že nad eno leto rešitve. Poziva- mo predsednika komisije, da sklicc takoj sejo, drugače homo posredovali v Rimu, da pridejo naši ljudje do svojih pravic. Čedad vabi Tolmince. Čedajski mestni svet je v nedeljo pri- redil svečan obed, na katcrega je po- vabil zastopnike tolminskih občin. S tern kosilom se je zaključila planin- ska razstava, ki se je vršila pred te- dni y Tolminu. Cedajski trgovci se trudijo, da bi v korist domovine na- vezali trdne stike s Tolminci. Posre- čilo bi se jim, pomiigati domovini, ko bi znali pridobiti tolminska srca, ki so dobra in plemenita, a vedno trdo slovenska. To naj si gospodjc v Ce- dadu zapišejo danes, ko počivajo po velikem kosilu. Kako sodi vodja popolarov. Qlavni tajnik Ljudske stranke posl. Degasperi je imel v Tridentu govor, v katerem je takole opisal po- ložaj v deželah Italije: »Kdor sedi v Rimu in ne sliši glasu dežele ter sodi sedanji režim na pod- Iagi ministerskih sklepov, nas bo ob- sodil, češ da pretiravamo. Toda vi, ki ste z dežele doma, gotovo ne hoste tega storili, četudi pripadate »deželi, ki je mirna«. Tudi »mirne dežele«, to je one, ki jih mtiči manjse število krvavih dejstev, kažejo to sliko: Za- kone, ki se nesramno kršijo, zločine, ki jih sodnije ne zasledujejo; kmetje in delavci, ki morajo zapustiti dedno zemljo in postati politični begunci; uradniki, ki se morajo vkloniti vsa- kemu ponižanju, da ne zgubijo kos kruha; delavci, ki so oropani svobo- de združevanja; državljani, katerim so nepostavno odvzcte pravice do uprave; zlorabe uradnikov; pokvar- jenost voditeljev. Toda kaj je vse to v primeri s tern, kar se dogaja v n»- mirnih deželah?« Oovornik je za- ključil: »Prva dolžnost popolarov je, da vztrajajo v opoziciji proti - fašiz- mu.« Čehi o primorskih Slovanih. Republikanska stranka čeških kmc- tov izdaja v Olomucu svoj glavni dnevnik »Selske listy«. V njem je pi- satelj P. Vok začel priobčcvati vrsto člankov, v katerih opisuje vtise s po- tovanja po1 slovanskein Primorju. Člankar podaja v prvcm spisu tem- no sliko o zatiranju slovenske ljud- ske prosvete, v drugcm opisuje uini- ranje slovenske sole, v tretjem pa sloviti od.lok o omejitvi lastnine. Član- ki izhajajo pod značilnim naslovom »Zničit a vyhubit«. So vcrna slika treznega in duhovitega opazovalca. Radi bi jih podali v prevodu, a smo prepričani, da bi državni pravdnik zasegel, kar piše glasilo češkega mi- nisterskega predsednika Švehle o položaju Slovanov v Italiji. Hišne preiskave. Na Bukovem so izvršili orožniki hišno preiskavo v hisi posestnika Obida. Orožniki se niso izkazali s sod- nijskim nalogom, kakor veli postava. Kdaj se bo spoštoval zakon? Davek na premično vrednost olajšan. Uradni list z dne 16. oktobra pri- otx;uje odlok - zakon, ki znizuje dav- čni odstotek, katerega poljedelcu za- računajo pri odmeri zemljiškega do- hodka. (Zemljiški dohodek se vštcjc v premično vrednost). Od 1. januar- ja 1925 znaša davek na zcmljiški do- hodek 5 odstotkov od dohodka kolo- na in 10 odstotkov od dohodka last- nika. Odstotki se računajo od čiste- ga dohodka. Cisti dohodek se raču- na tako, da odšteješ bremena, na- šteta v davčni kategoriji B. Cenil se bo dohodek po lestvici, ki bo skupna za vse davkoplačevalce ene obciue; napoved posameznega davkoplače- valca odpade. Davčna lestvica mora biti nabita na občinski razglasni des- ki vsaj 10 dni. Davkoplačevalcc lah- ko vloži rekurz tekom 20. dni. Razprava o Banci Adriatici. Jadranska banka je bila prisiljena vložiti pri sodišču prošnjo za porav- navo. Sodišče je imenovalo za upra- vitelja bančnega premoženja odv. Be- nedcttija. Upnike bo sodisče zaslišalo dne 16. decembra, svoje zahtevc mo- rajo upniki predložiti do 7. decembra. — Po naših informacijah ie položaj banke zelo težavcn. Voditelji banke so sicer skušali zavod rešiti, toda do- scdaj ni vidnih uspchov in zato je Banca Adriatica morala nastopiti pot prisilne poravnave. — Vendar se še vršijo pogajanja, da bi rimska vlada prispevala 20 milijonov lir. da se ban- ka reši. Slovenski župan v Mariboru. Za župana v Mariboru je bil pri pr- vi seji novoizvoljenega občinskcga sveta izvoljen odvetnik dr. Josip Les- kovar, pristaš Slov. ljudske stranke. Slovenska zmaga v Ptuju. Pri občinskih volitvah v Ptuju. ki je yeljal za najtrdnejšo postojanK« štajerskega nemškutarstva, so zadnjo nedeljo sijajno zmagali Slovenci. S tern jc pomedeno z nemškutarstvom v vseh štajerskili mestih. 2ivelo slo- vensko zcleno Stajersko! Zamorec gre domov. Vrhovni načelnik črne milice gene- ral De Bono, junak opolzkih parketov in nočnih kavarn, zraven tega pogla" var vseh orožnikov v Italiji, je b1' prav suinljivo zapleten v strene z'0' čina nad poslanccm Mattcottijett1- Rdeči plamen zločina je osvetlil P0" stavo črnega generala in pokazalo se je na njej toliko peg in madežev, oa se je moral De Bono uniakniti. Vlada ga je do konca držala in mu je se se' daj ugladila pot za čeden «mik: im^ novala ga je za guvenierja kolonUe Somalije. Tarn bo vladal zamorcein- — Na ta način se je včasi ruska vla- da iznebila nevšečnih uradnikov: P0' slala jih je v Sibirijo. Prosvetna zveza. Občni zbor Prosvetne zveze se ^1 vräil v nedeljo 26. okt. Ob 8h Je ^1 maša, nato zborovanje. Občnega 'Ä®' ra naj sc ne udeležijo samo delegaJJ» temveč tudi delavni člani in clanics- Vabimo k štcvilni in tocni iidelez''1' — Odbor. Okoliška driištva, kakor tucii ^ru- štva iz dežele naj ix)setijo v nedejJ popolne koncert »Mladike«. ki se v° vršil v Trg. domu. Kdor žcli slisati ^ po petje, naj gotovo ne zamudi te Prl' like! Naš colnic izide prihodnii teden- Dopise rabimo takoj! Dništva, ^ imajo odviänc prve tri številke leto*' njega »Čolniča«, naj jih vrnejo t'Plvl vi, ker jih nujno rabi. Bloke 7,'d »Naš dom« vrnitc ^1111 prej! ______^ Mestne novice. Shod društva Skalnica bo v nedeljo due 26. t. m. ol> 3. pop. v \ , venskem sirotišču. l^idilc v obiliicni §tcVI Predsedstvo- * Srnrtna kosu. V torek due l\. t m- zVC_ čer jc umrla po dol^i in mučiii bolcztvi ^°s]ja Josipina Znidcršič, soproga g. ravna^ ^ 2nider^iča. Pokojnica je bila iz znane P0^ kove dru/ine. Bila je bla«a in plerncru^ gospa ter jc bila spoštovana v vseh kr°^0 Naj spava v mini! Freosfalim na§e 'slni papirji in valnto. Po vo.ini se jc ta »rjaška špekulacija bank le naprcj razvijala. Mož, ki ie bil včeraj še bc- nič, je drmci dan že prcmikal milijon- ske vrednosti. '1'ako je n. pr. v Av- striji »rndniski kral.i« Bosel postal iz trgovskega poniočnika vladar mogoč- iit bančnc skupine in gospodar vclikih časopisov. In Italijan Castiglioni, ki je bil pred 4. leti še skroincn vodja majlmega podjctja, je postal moč- ne.iši kot vlada avstrijskc republike. Pred njim jc vse lcžalo v prahu. Ta •nogočnik je bil pravi kncz Avstrije. I^obil je v roke velike časopise, ki so •iilikovcrniin bravcem hvalili mogoč- fic^a gospoda, ki trosi mili.ione za vseučilišča, zdravilišča, sirote in dru- Ke dobrodelnc namene. Seveda so zamolčali, da mož služi niilijarde s slcptirijanii. Moč in slava Castiglio- nija je rastla in rastla, mož je davil male denarnc zavode in ustanovil vclikansko bančno zvczo, milijoni so niu kar rastli pod rokanii. Pa prišcl j*-" dan niaščevanja. Propast Depozitne banke. Bančni špcknlanti so sc pod vod- stvoni Castiglionija spušcali to poiii- tod na nov rop. Spckli so se, ker je franeoski frank naenkrat strnu> padel in se nenadoma visoko dvignil. Na stotinc milijonarjev je prišlo na be- raško palico. Castiglioni pa je sredi ogromnetfa poloma ostal kot mogoč- na trdnjava, in ves finančni svet se ie čndil, kako je mogel priti .njegov bančni koncern zdrav iz groz- nega zloma. Toda vse to je bila pre- brisana potcza premctcncKa speku- ^nta. V resnici je bil Castiglioni do srnrti zadet. Znal pa je cele meseee Prikriviiti ogromne izgube, in je Hied tein započel pogajanja z upniki, da se reši. Velik italijanski bančni kon- eern, ki je zbran okrog Banca Com- ttcrciale v Rimu, ga je z vso niočjo Pttdpiral. Castiglioni bi se bil resil, pa '"aviio ta čas ie nastal polom vehkc nepozitne banke n.a l")unaju. Avstnj- *ka sodišea so začela preiskovati ta l^loin in so odkrila, da Kaniilo Ca- stiglioni. ki je bil preišiiji gospodar ^cpozitne, ni tak poštenjak. kot se je (J<>zdevalo. Prislo je 11a dan, da je Ul<>ž vtihotapil ceie vlakc izdelkov črez mcjo — brez carine. da je špe- knliral s tujini denarjcm z.a. svoj žep in da je t:iko napravil Depozitni banki tcžko škodo'. Sodi?če je že izdalo po- velje, naj bankirja zaprejo, — pa slučajno je inož odpotoval, ker je za- volial, kak veter veje. V dnnaiskcm časopisju je završel viiiar. Tisoči driižin, ki so z zloiuom Depozitne iz- gubili vse premozenie, so razbnrjeni zalitevali, naj bankirja zaprejo. Kako vlada kapitalizem. Naenkrat pa se je stvar obrnila. Ca- stiglioni jc prišel nazaj na Dunaj, in je izjavil, da je nedolžen, in da bo vse obrckovalce tožil. Med tem je namree Banca Commcrciale iz Rima brzojavila avstrijski vladi: »Če Ca- stiglionijn skrivite en sain las, se bo italijanska bančna sknpina, ki boče rešiti Castiglionijeva podjctja, odteg- nila, -- in vsa avstrijska indnstrija bo skrahirala, ker Castiglioni ima v rokah večino dclnic avstrijskih vcle- podjetij.« Casopisje je takoj obrnilo zastavo in zdaj pravi, da je Castiglio- ni poštenjak, in da se sodisče moti. Bankir se je vrnil na Dunai kot znia- govalec in je iniel »posvetov:tnje« s l)reiskovalnim sodnikoin. Italijanska bančna skupina se trudi, da bi rešila mogočnega špekulanta. Kako sc stvar izteče, ni se gotovo. Zakaj proti Ci:- stiglioniju rnjc na vso inoč bančna sknpina Rotšildova. Med tenia dve- ma skupinama kapitalistov stoji av- strijsko ljudstvo z zvezanima roka- nia in obe ua izzemati. Depozitna banka pa jc v zadnjih dililjajih, in ti- soči malih ljudi, ki so nalo/ili svoje pribranke v ta zavod, so ostali praz- nih rok. Tako se redijo špekulativne banke od krvi delavnili obrtnikov in kinetov, ki nalagajo svoie nribranke v ta žrela špekulantov. Kedaj bo-do ljudjc pri.šli do prepričanja. da je do- niača zadrnga, kjer z lahkoto nad- zornješ poslovanje in od mladib nog poznaš poštcnie Ijndi, — najbolj va- ren in posten denarcn zavod? Sadite sadno drevje jeseni! Naši sadjarji so navajeni saditi sadno drevje le spomladi in kar ni mogočc prepričati jili, da je jesensk;1 saditev v ninogili slnčajili ngodnejša nego pomladna. Oglejmo si to zadevo nckoliko bliže. Spomladi sc voličc sadi prepozno. Večkrat drevje že brsti ali celo zelcni, pa še vedno ni posajeno na stalneni mestu. Tako drevje kai klaverno od- ganja prvo leto. Kar pa posadimo je- seni, pozene o pravem časn in največ- krat prav kreii4\o. Marsikatereinu drevesu se niti ne pozna, da je bilo presajeno. Izknseni sadjarji trdijo, da z jesensko saditvijo pridobijo eno leto, Jesensko vlažno vreine namreO zelo ngodno upliva na presajeno dre- vo, nasprotno pa se ob pomladan- skein suheni vremenn ])rceej tezjc priraste. Fosebno važna je jesenska saditev za tiste, ki drevje naročajo iz dreves- nic. Kdor naroča drevje jeseni. dobi izbrano rolx). S]X)inladi pa rnora biti zadovoljen z izbirkom, posebno čc naroča prepozno. Naročila izvršujejo drevesnice po vrsti, kakor so dobaia- la. Tndi gledc na naročene vrste je v jeseni postrežba vse bolj zancsljiva nego spomladi, ko inanjka te ali one. Nainesto naročenib sort dobiino po- tem navadno take,, ki niso za dotično podnebje. Prav tako ie jesensko n>z- pošiljanje bolj ugocWio, ker drevje ob, hladnem in vlaznern jesenskem časn laže prenaša prevoz nego spomladi, ko je večkrat prav suho in vetrovno. Kolikokrat se prinieri, da pride spo- mladi naročeno drevje šele čez več tednov vse posnšeno in pokvarjeno naročnikn v roke. Koneno moramo omeniti, da ima marsikdo na icsen več časa in prilike za to delo nego na i-omlad, ko pritiskajo razna druga nujna dela in se zara-di tega sajenje sadnega drevja tako rado odlaša. Jesenska saditev sadnega drevja sc začnc proti koncu oktobra, ko jaine odpadati listje z drevja. Z inladega sadnega drevja pa listje ne odpade rado. Zato je treba vsako tako še ze- leno drevo, preden ga izkopljemo, os- mukati. Kdor bi presajal sadno dre- vje že zeleno, bi ga jako oskodoval. Sadi mo laliko tje do srede novembra, seveda, Ic tedaj, ko je vreme ugodno in zemlja osehla, da se laliko dela. V mokro ali celo zmrznieno zemljo in ob lindem mrazn nc kaže saditi, ker so korenine sadnega drevja zelo ob- čntljive. Kadar je november lep, po- zene drcvo že tisto jesen nove kore- nine. spomladi. Kdina razlika bi bila, da vrbov ne obrezeino, ainpak priiirani- mo to delo za pribodnjo pomk-.d. Jesenska saditev sadnega drevja se posebno dobro obnese v toplih le- gali z laliko puhlico. V mrzlili krajüi na zbrisili in ako imamo težko ilov- nato zemljo pa sadimo rajši prav zgodai spomladi, ker bi drevje jese- ni presajeno v takib nengodnili raz- mcrah utegnihj čcz zimo vendarle tr peti. Jeseni tudi nikdar ne presajamo košačastega drevja, zlasti ne bres- kev in marelic, ker je to sadno pleme precej bolj občntljivo nego pečkato. Tndi pritlično drevje je voiTČe 1h)1j olxjntljivo nego visokodebelno, zato ga navadno ne presajamo jeseni. Kdor jQseni dobi drevje iz dreves- nice, naj ga na vsak način takoj po- sadi, namesto da bi ga le nekoliko pri- snl z riamenorn, da ga bo na stalno mesto sadil šele spomladi. Tako pri- snto drevje še laze pozebe in tndi pred volnharjem in misini ie ^ez zinio v veliki nevarnosti. Za sadjarje. (jozdni inšpektorat v Oorici nam poroča: V sadni drevesnici v Ciorici (Via Dreossi, za (jradom) so na raz- polago sledeča necepljena sadna drevesca: brüske, jabolka. čresnje, marelice, breskve, češpje. Cena: 1. izbera 2.50 lir za kos; 2. izbera 1.50, 3. izbera 50 stotink za kos. Oobe se tudi cepiči navedenih vrst po 100 lir za tisoč cepičev. Kdor jih / ' ' iti, naj popraša na Oozdnein i :i'- tu v (jorici, Podprefektura. soba 19. Vinskizakonin ponarejevanje. Kmetsko-delavska zveza nam je l>oslala naslednje poročilo z ozirom na rnnogostransko povpraševanje 0 določbab vinskega zakona gled6 na ponarejevanje vin. Važno je, da vsak vinograndik ve, kaj sine dodajati moštu in vinu, česa pa ne. Kaj smvš dodati moštu? Zakon dopušča, da se dodaj-j mo- štu naslednje snovi: zgoščeni gro/.d- ni most, ki se je naredil tako. da se je shlapila voda; apneni ogljenec, to je čisti marmornati prah ali kerničir> čista kreda, kalijev karbonat in ka- lijev bikarbonat; vinska Lislinr.. ci- tronova kislina, pa največ 100 gra- inov na liekto; čreslovina ali tünin (ki ga vsebuje kraski teran v obiini ineri); žveplena sokislina; razn. snl- fiti; sladki filtrati; sadra (gips, v tem slučajii pa je treba povedari, da ie sa- dra v mostu); čiste vreine glivice; amonijev fosfat in arnonijev karlx)- IIUI, a /VdlCMJMU -^V^ JV/UI.IU ViCMlU %',\:l- vice; živalsko oglje, sežgaric kosti kol razbarvilo. Česa moštu nc smcš dodati ? Prepovcdano je dodati u»osUi slad- kor, med, saharin; pepcl. žvepleno klslino ter magnezijev karbonat. V NAJKM oddam meblirano sobo za gospoda v Oorici. Povprasati je treba pri npravi «(joriške Straže«. Ob koncertu „Mladike" v Gorici. Marsikomu se bo nwrda zuzdel na- Htop mludt'KU pevski'm zhora yAla- ^/c(>« prytf v komertni dvoram dr- Zen. Upravičen jc bil talc dvom, ci> W kßo le povrsno pouleditl zborove mo- ci in je videl le fante iz priprostvisili sl°iev, ki niso še imeli prilike bill y dobri pevski soli. Taki dyomi pokli- Cunih ali lwpoklicunih kritikov, so sc l)()nijali ob nastopu skoro vsakcxa »wskexa zbora. Razpršila pa iih.W 'Wvudno ze pred nastopom disaplwa ln dobra volja pevski'M zbora ter tl'nWeranwnliio?t zborovodje. In ys? y troje, lahko z mirno vest jo tnhm, lf Pri pevsliem zboru »Mladike«. l>()(hrtam pa še eno: v tern pevskein zlH)ru ne veje oni stari »eitalniški« ftli. kot v mmmh mcscansldh ali trs- lilli zborih, kjer sine peti le takozvam ^nteliirent«, ampak ie to res zbor l)riprostih ljudi, ki jih vodi neskalie- n<> lirepenenje po lepi pesmi. In, ie &e nosrcci mlademu, a tenweramentne- "!" zborovodji zziwsti iz tena maie- rijila dovršen lik gibketw pevskeza zh(>ra, je naredil oiiromno socialno (ll'l<>, za katero nm moru biti vse mi- *e nrosvetno gibanje fdoboko hva- wzno. %bor se bo predsiavil z izbranim, ni°demim sporedom. Najvec skladb f L• Adamieevih. Adamie, sedaj pro- (!s°r glasbe na Ijubljanskem učite- Ijišču, je eden najbolj vsestranskih slovenskih skladatcljev. Njeizov gluv- ni znak je yesela razposajenost •-¦¦ v (em slow je »Ciganska«, ki jo bo zbor v nedeljo pel —, neprisiljen hu- mor, pa tudi eksotienost; sai je dol- xa ujelniska Ida prebil kot elan ko- misarijata za ljudsko prosveto v Tus- kentu. Zna pa poseei tudi v globino in dati svojim skladbam tuk znaiaj, da izzvene kot narodna pesem (Mo- lit ev pasiirekov. 0 njegovi neprisilje- ni komiki bo prieala hurmoniziranu prekmurska narodna »Pojdem na Hrvatsko«, ki je od dalee podobna oni »Prišla je misku z mišnice....« •»Po vodi plava«. je tudi prekmurska narodna, ki v Adumieevi harmoniza- eiji spominja na beneske gondoljerke. Solospeva »Na lipiri zcleni« in Pri studenciK odkrivata, da rabim Kimov- eeve besede, nasemu enstvovanju najljubso potezo Adumičevega zna- eaja: jasno, zivo, pristno našo, pri- sreno mclodiko. Spored otvurjujo Lujovieevi »Pastirčki«. — kdo ne po- zna tega bisera v nasi pevski UUru- turi in zakljueuje istotako njegova skladba »Medved z medonu na še- gavo lupanaeevo hesedilo. Sodnega svetnika A. Lajovlca sine mo s pol no pruvico vzporediti s skladatelji sve- iovnega slovesa; zmislimo se na zbor »Pondadni spev«; škoda. da snw Slovenei le poldrugmilijonski narod. Sebe je nasel takrat, ko je zabrnela v njegovih skladbah mehka ljudska dusa. Ali se ne zdi poslusawu, ko sli- si v njegovih »Pustirekih motiv....... sedmero je pastirekov nas..... da nm od dalec zveni na utio ljubka melo- \ dija znane firibarjeve liudske pesmi "Kedai Zveliiar prišcl bo'Ru škiniml sunjuini«. I me sldadutelju, zlatomašnika in poniznega situi sv. f-'rani'iska P. 11. Sattnerja, ki ie naj izrazitejša oselmost med našimi kom ponisti, že pove, kako ie mala Ruški ca na svoji postel'jci sanjala o zlu" kronici, dokler io ni poščegetul soltu ni pramemek-nagaiivcek... Vse j< tako lepo mehko in nezno. da se ti iz melodije kar izvije ziva slika Hub keg a deteca.... Dobro se ie spomi njam, kako je P. Hugolin dejal, ie i> nuleiel na kako moderno skladbo mnozino trdih akordov, včusih brc potrebnih: »/, zakai pu ne bi tega tn kole zapisuli«, in je kol prelil IMo mesto v lepo blagozvocje. Njegova skladba je za uho, pravi Kimovc Sattner skluda tuko, da postušuvec ta koj obcuti v sreu lepoto skladbe. / to nacelo ga ie nuredilo moistra! Ali bodo na nedeljskem konceri vsi ti kristali zaiueščali v svojei- pravem sijaju, ho pokazala kritika. St ran 4. »OORJŠKA STRATA« Po širokem svetu. Prav moderno. V Južni Ameriki se naha.ia tudi dr- žava Vera Cruz. V noči od sobote na nedeljo je 300 oboroženih roparjev ustavilo vlak, napadlo potnike ter jih oropalo. Ubili so 60 potniko'V, med njiini 12 žensk in cell) mater s štirhni otroci. Vlada je poslala vojaške od- delkc, da zaslodujejo roparje. Dogodbica iz voiitev. Pretekli četrtek je iitrel Mac Do- nald velik volilni shod v uekem juž- noangleškem mestu. Stal je na odrti obdan od 200 delavskili zaupnikov in je govoril 10. tisočem volilcev o boju lelavske stranke proti kapitalizinu. Sredi govora se nakrat oder pode- re. Mac Donald in vsi, ki so bili na odm, so se vdrli v tla, posebne ne- sreče pa ni bilo. Nenadoma se Mac Donald zopet dvigne in smehljajc zakliče innožici: »Tako gotovo, kot se je ta oder podrl, se bo tudi zrušil kapitalizem!« — Z vcselim groniovi- tim vzklikanjem so nmožice pozdra- vile govornika, ki je ohranil tako pri- sotnost duha. Žurnalistična. Pred nedavnim časorn ie obiskala nizozemska kraljica javne ljtidske kuhhije v Amsterdamu. Častna dania je kraljici razkazovala vse prostore; pokusili so tudi jcdi, ki se dele ubož- cem; tako sploh delajo visoki gospo- dje in gospe, če obiskujejo take na- prave. Kar sine kraljici v nrožgane,. da vpraša, kje h rani jo zalogc. »Tukaj, Veličanstvo,« odvrne spremljajoča dama in odpre na stežaj veliko omaro. V tern trenutku pa bi dame skoraj padle vznak samega presenečenja. V ornari je stal mož! Naravno. da se je koj slišalo' hihitanje in muzanje okoli stoječih dam, češ, tako stara kuharica, pa še takšne muhe! Med tern pa stopi možakar iz omare in se predstavi kot sourednik velikega amsterdamskega dnevnika. Oben em cm ToVn/nl; nnxsppprVni voditpliiri kii- lnnje, da je inogfel skozi luknjico tako uemoteno opazovati obisk visokih oseb in lx) lahko to novico še svežo serviral svojim bravcem. Ali si je privoščil iznajdljivi urednik tudi ka- ko južino tekom svojega »dela« v omari. zgodovina ne pove. Velikanski angleški zrakoplov. Angleži so dogotovili zrakoplov s tremi motorji za 1000 konjskih sil, ki bo letel 2000 inilj daljavc brez odmo- ra. Zrakoplov bo opravlja.1 prevozno sluzbo London - otok Malta. To zrač- no črto bo prevozil v 31 urah. Studenec narodne moči. Švicarski Cerkveni list prinaša po- ročilo iz katoliškega dela Kanade. V njem piše: »Iz dveh virov zajema kanadsko ljudstvo sw)jo moč in zdra- vje. Prvi vir narodne moči je: druži- na. Kanadske družine so bogate na otrocih, to je že prišlo v pregovor. Povprečno ima družina 8—10 otrok. Sedcmnajsto dete dobi od vlade krstni dar. Leta 1904 je katoliška pokrajina Quebec stela 12.000 družin, ki so imele nad 12 otrok. Ko je 931etna ina- ti skofa v Quebecu umirala, je stalo ob smrthi postelji vseh njenih 20 o- trok, med njimi štirje duhovniki. Vsaka boljša družina želi vzgojiti enega izmed sinov za duhovni- ka. Ko je prišel škof v neko župnijo na birmovanje in je prosil, naj vsta- nejo možje, ki imajo sina duhovnika, ni niti en oče obsedel. Pred 150. leti je bilo katoliških Kanadijccv 60 tisoč, letos so jih našteli skoro 4 milijone! Kanadsko plerne se širi, na'seljuje posestva omehkuzenih ameriških ve- jeagrarcev in njegovega prodiranja *ni mogoče ustaviti. Katoliški Kaiia- dijec se ne boji življenja, skrbi, težav v veliki druzini, ni strahopetec. Spre- jema otroka kot božji dar, se ne boji trpljenja, je jekien in čvrstega duha, vzgaja otroke h trdemu delu in o-dpo- vedi, in tako raste močan ter utrjen rod, ki z mogočno1 notranjo silo dvi- ga svojo domovino h naprcdku. Izgubijeno-najdeno. V soboto, dne 17. t. mes. je našla g. Marija Volz iz Clarice zlato uro z zlato verižico. Kdor jo je zgubil uaj se obrne v naše upravništvo. Prošnja. Meseca aprila t. 1. je ušel od doina 14 letni Franc Mihelj iz Qoricc. Ob- lečen je bil v rujave hi ace in delav- no srajco, brez jopiča tcr bos. Nekaj časa se je potikal v Ravnici nad Sol- kanom, od tarn je zginil brez slcdu. Kdor bi vedel zanj, jc naprošen, da jvi očetu Francu Mihelju. Via Ascoli št. 25 (drugo dvorišče) Qorica. Sirite JM čolnir! Rabini dobro izurjene SIV1LJ1Ü (delavke) takoj. Ponudbe Via Car- ducci št. 14, III. n. Breščakova hiša. NA PRODAJ je bik švicarske pa- sme, 13 mesecev star, črne barve in od komisije potrjen. Naslov: Josip Urdih, Kostanjevica 92, Komen. KRASNO POSESTVO: od 20 oralov 3 orali vinograda, 2 hiši z gospodar- skimi poslopji in živim in mrtvim in- ventarjem, 40 minut od kopališča Rimske toplice se poceni prodi-i. In- fcrmacije: Kontrolor drž. žel. Leo- pold Pečar, Zagreb. Direkcija drž. žel. Gerovščkov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža LovrenčiČ) (Dal je.) XIV. V sreu tležele. 1. V Qorici stanujc pisar, k' je bukvovez, korar, tesar in Bog ve, kaj druzi^a sc!.„ Matevž tiladnik. Težko se je locil gospod kanonik od svojih Ročinjcev, težko od lepih krajev, a vendar je bil vesel. ko je od- hajal za stalno v sree dežele — v prelepo Gorico. Vesel je bil, ker vsi načrti, ki so zoreli v njem leta in leta, so se bližali izpeljavi in urcsničenja. »Ne pozabite na nas, gospod kano- nik!« so ga prosili Ročinjci s solzami v oceh, ko sta bila dva vozova s pohi- štvoni že naložena in so kon.ii čakali, da potegnejo. »Ne pozabim,« jirn je zagotavljal in stiskal vsem po vrsti še enkrat ro- ke, »ne pozabim ne vas ne drugih svojih rojakov v deželi. Na vsc bom mislil, za vse bo skrbel!« Ko se je tako poslovil, sta voznika pognala konje, gospod jc stopal ob drugeni vozu, češ da mora le sam glc- uati, da bi se kaj ne izgubilo. In še iz vasi so ga spremili tje doli do pr- vega klanca, odkoder so še dolgo kli- cali za njim: »Zbogorn, zbogom!...« * Prišedši v (jorico, se je nastanil kanonik Stanič v Šolski ulici št. 429. Izbrai si je hišo poleg gimnazije, kjer je vrvelo in plalo nilado življenje, ki ga je tako ljubil in bil vesel. Očivid- no je hotel ostati z mladino v najbli- žji soseščini, da jo bo bodril in vz- gajal... »Honores mutant mores« so rekali stari Rimljani, a Staniča cast in do- stojanstvo nista spremcnila. Svojih starih navad, svojega zmernega živ- ljenja, svojega možatcga značaja ni premenil, svoje neumorne iiridnosti in vscstranske delavnosti ni opustil, svoje plcmenite navdusenosti za vse dobro in koristno ni izgubil in tudi o- nega veselja do lepe prirode mu ni moglo vzcti mesto in dejansko Ijube- zen do bliznjega ter celo do zancmar- jene in trpinčene živali je-stopnjeval, izpopolnil.... Ob vsaki priliki, kjerkoli je videl potrebo in stisko ali pa je le Has zobozdravnik dohtor Lojz Kraigher specialist zq bolezni v ustih in na zobeh, sprejEma za vsa zoboztii'avnisba in zobo- tehnišha opravila v GORICI - na Travniku 20. Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ se je preselil na Travnik st. 5, I. (nasproti lekarne). Prva slovenska tvrdka i JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših Šivalnih strojev iz svetovno znane nemške tovarne ,MUNDLOS', (ivokoles znamke orig. „KOLUMB1A", belgijskih pušk ter vse k temu spadajoce predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duoino 5 (vogal ulica Rabatta). PODRUŽNICA Ljuhljanste hPBditne hanhe y Borici Corso Verdi „Trgovski Doiti" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Re'zerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoce posle najkulantneje E ozdravljena NI M z naJnoveJ^lin pasom BROOCK R| Mirodilnica in dišavnica nn E.Grapulin- Gorica nnnn uuuu naSpr ijudskemu vrtu, Corso Verdi 27. |B slisal in izvedel o njej, jc priskočil na j:omoc in pomagal, kolikor ic mo^cl in utrpcl. Kakoršcn je bil kot kaplan in vikar, je ostal tudi, ko je nosil slikovito ko- rarsko obleko: rdeče nogavicc, frak, zlat prsni križ na zlati verižici, trivoglat klol)uk in čez hrbet tabarin dve do tri pedi širok, do pod kolena scgajoč svilnat plaščič. Ko si je yospod kanonik uredil sta- novanje in svoje posle, je ugotovil, da bo lahko razpolagal s časom. Bližina uiinnazije mu je vzbujala misli na kujigc. »Poglcj,« je mislil, »na Kranjske'iu je Vodnik napisal in da I natisniti to- Iiko kn.iij^, kaj pa ti? Res je, da si na fianjšicah in v Ročinju pisal in tu- di tiskal, a vse to je le premalo, ni prišlo dosti med ljudi. 'I'u v (joriei napraviš lahko vse več: pišeš, natis- niti daš, in se bukvarnico lahko na- pravis. Poglej, kje pa naj Cjoričani kupijo knji^c, če ne vedo zanje in jim jih nihče ne ponuja. Zaviliaj rokave in začni z deloin!....« Mislil je, sklenil in stofil. Dan za dncvoni in večer za veče- rom je presedcl ob mizi, pregledoval in popravljal svoje in prevedene pes- rni in Icpcjja dne .ie imel pripravljeii rokopis pesiTii, v katerih je prosil dež in tožil ob hudein vrenienu in po njc"1' tolažil ob revni žetvi in hvalil I^o^j1 ob dobri, s kmetoni je oral in uilatil- /Jutraj in zvečer opazoval lepi svet i'1 . veselje kmeta nad delom in oznaiU'1'' | da je kmetovski stan vreden časti, ^*1 svet ni dolina solz in se veselih »vu^ henzov' se je spomnil in deklice, ki Je v šolo hodila, in je bilo štiriindvaJ' set pesmi. Proračunil jih je H'1 strani. Zadnja stran bi ostala pni/>i'a' kar se mu je zdelo škoda. »Tako, tako!« je odobril svojo nil' sel, ki je ni izgovoril, in je secicl i" /ačel pisati zadnjo stran: »Liubi Bravec! Na, njekaj, vezki del is riciiislikiL:l na Slovenski jesik prestavljeuili \ °". sem. Sim mislil, de bi snalo s' uj'1111 Slovenzam, ki radi pojejo, pa in«1'0 takih Pcsem imajo, vslusheno hiti. , l)e one veliko pomari.ikanja i"111.1^ sposnam, tudi sam; pa dokler boli^11, ne bo, poslushi se teh kakor mores''• tudi ni niogoslic, per toljko sort sH>j venskiga govorjenja, vsim doP''stl' Starih bukuv navajenim bom preiH)Vi in novih — prcstar. — Ako bi pak lete Pesme dopadlc, u1t> obilne bravze dobile, sim vain Per" pravljen she vezh drusili dati, ino tn' di skerbeti, de hi manj pomankan1'1 v iiJill bilo. »GORIŠKA STRAŽA« Stran 5. Predrznost. •lavnosti je znano, da so našc ob- Clne hotele več ali rnani samostojno Po lastnih niislih organizirati pobira- 1]je abčinske užitnine. Slučaji v Kom- nu, Solkanu, Sežani in drugod govo- nJ<> o tein. Goriška podprefektura z nerodnim in okostcnelim Robertom Ja čelu pa ni občinam dovolila v za- Konu jim zajamčene prostosti. Na- raynost nasilno je odredila, da se mo- r<*Jo občine združiti v bedasto za- °Kroženc konzorcije za ix>bira.nje jjocinske užitnine in pritiskala nato, ?a se to pobiranje odda g. Bozziniju ln drugu v Oorici. Ukazu so se ^ocirie uklonilc; skušale so le oddati W)biranjc kolikor mogoče po ceni. Omcnjena tvrdka jc dobila na ta Ja^in skoro v celem slovcnskem delu jezele opravljanje te službe v svoje ?ke. Ali nočemo o tem poslovanju "cesar rcči. Povdarimo le, da jc bilo ;.Kt>riškili italijanskih časopisih za- ^sanih par trpkih opomb na njen ra- ^Un- Opravičeno ali ne, tega ne bo- ^ preiskovali. y zadnjem času pa pošilja tvrdka Jfusim ohčinam dopise, v katerili to- ''» kako bridko se ji godi: stroški za PObiranjc tižitnine so večji, kakor do- nodKi, izguba je velika. Tvrdka vabi občine, naj se le prepričajo o tej »žalostni« istini iz njenili knjig. Kon- čno pa pride s pravo barvo na dan in zahteva, da se ji mora naddavek povišati, ker s se-danjim ne more iz- hajati. Znale hi trpeti tudi občine, ker bo podjetje moralo odpustiti par na- meščencev. Kaj ne, čudno tako postopanje. Prvo ne pustijo, da bi občine ukre- pale po lastnem prevdarku in pove- rile pobiranje onim, ki vživa.io njilio- vo zaupanje, potem pa naj tiste obci- ne darujcjo kar k rat kirn, potom lepe svote zasebnim špekulantom. Prepri- čani sino, da ni tako hudo, kakor go- spodje pišejo, a stavimo pa, da bi podjetje nikoli ne reklo: inoji dohod- ki od pobiranja užitnine znašajo več kakor stroški, obcine imcjte prebitek. Priporočamo občinam, da ne gredo na nastavljenc limanice. ectudi kava- lir Galleusig brusi nete okrog. Cene na izvoznem trgu v Gorici dne 23. oktobra 1924. Hruške 60 vin. do 1.50 L kn; .iabolka 60 vin. do 1 L ksr; fižol v stročju 70 vin. do 1.20 L kn; kostanj 40 vin. do 1.10 L k«; pa- radižniki 70 vin. do 1.40 L kg; krompir 4(1 do 50 vin. kK\ Krozdjc 1.40 do 2.20 L kji; «rail 2.60 do 2.80 L kg. Kaj je novega na cleželi? Števerjan. 'u je umrl Franc (iravnar iz zna- pe Oravnarjeve družine na Krgišci. ^°nrala ga jc težka, zalirbtna bole- •en. prej niesecem mu jc unirla se- rvuv> Pred dobrim letom pa žena. Za- f|Us^!. 4 Ittncga sinčka. Bil jc zelo tlr'jiv in značajen mož. Pokoj nje- g°vi duši! Solkan. nnfima se bliža in vsa^ si priskrbi l^rebnih drvi, ki si jih kupi, ali pa tlf e. a v svojih šumah. Dcbelejse pee^ie ()klcsti, vejevje ]>a zveže v sno- 0, \) ako so tudi pretekli petck v naši . c"iski dvorani vezali snop. Udele- j neey je bilo dvanajst kakor svojčas m !',najst a-postolov. Kot trinajsti je bil jj ^ njimi vitez Peternclli, ki je pove- i-)\ ^a so ''"die slabo poučeni in je tec? tak(> ()biIila udeležba. Prihodnji Un en> ko bodo ljndje dobro poučcni, n-i ^ nilv vc^° iidcležbo. Neki liudo- 'Usriex jc na tem zborovanju povedal jir°Parjcm v obraz, da iz tc moke bo u n kruli. Tudi mi smo prcpričani, da ZovT|Cs tako! l")omačinov je bilo nav- O^jn šest, med njimi Mirko Mozctič. HeSlK ^()zet'č' a''' se ^a^' prcdniki Le (.}hračaj() v grobu radi Vašega po- ^ij|]ailia! Scdaj pa še g. kom.isa.rju ^ )rantu sledcča vprašanja: Sta ob- staS i ^10^11^ in poljski čuvaj, ki tq pi&ma iz občinske bhigajnc zato čin V' 'avno aßitirata za snop? .le ob- A ski dom sedež političnih strank? ojjl le temu tako, potem naj plačujc tiicj- ^11 'n P°'is^c^a čuvaja, kakor ^j ' Joljj ol)čiiiskega donia stranka, je fSe Posluzuje tell prostorov, in to ^sistovska! Solkanci. Rihemberg. -x ?a ri^ J6. t. m. je minio v (jospodu I Maw-a kr<čna ^ecili-ia Hebron od Sta»¦ Ov na Br-ial1 v 72- letu svoje ^m°Sti- Po^rcb se je vršil 18. t. m. bre raJ s sv. maso pri sv. Križn na jeJSKeni pokopališču ob veliki tide- P0'i' .doinačega in tujega občinstva. bre ()J »icni duši! Kdo ni poznal do- va]' ^'°boko vcrnc, pobožne, požrtvo- lov ??r neumorno delavne Ccbro- vU|,e ^ilkc! —- Mnogo let jc službo- Vb,Pri Pesniku Simonu (iregorčiču nje lenhcrgu, (iradišču in pozneje do p"rjM)vc smrti v Oorici — par let tudi pr ^evzvišcncm knezonadškofu dr. st(>|iv?cj'~u' tedanjemu župniku v v jj"^'; I^ilo je več bratov in sestra Ujrj )ri »Toncovi« družini, ki je zelo % (vlm>. Una sestra je služila pri pok. bccrT18011" na VojSčici — umrla je v stii- i tv" v ^kofji Loki- Ta ie zapu" Har»kakil1 H).()00 K za novo cerkev neje Ja!l' ako se zida v 10. letili, poz- Pfipadc baje knczonadškofijstvu. Ena je gospa Balič-eva, š. voditelja v p. v Stični. V to družino »Toncovo« je bila porocena sestra -pesnikova, ugledna g.a Karla Cebron, roj. Orc- gorčič, kjer v visoki starosti. vdova, še živi krepka in čvrsta. Iz Ljubinja. I )obi 1 i smo novega nčitelja v oscbi g. Andreja Sattlerja. Dobrcmu gospo- du, ki je preživel med nami kot uci- telj že več let in ga celo cenimo, že- hmo veliko uspeha in mu kličemo: dobro došli! Ljubinci. Poljubinj. Ni še dolgo, odkar se je smrtno jx>nesrečil pri padeu raz voz gospo- dar - oče Taljat Anton, pa že zopet nas je obiskala smrt na še strašnejši način. Pretekli pctek t. j. 17. t. m. je šel gospodar - oče Kožorog Anton St. 82 kakor navadno napravljat drva, da bi jih v zimi pripravil doinov. §e na potu v hrib je odgovoril sosedu na vprašanje: »Ali greste zopet po dr- va?« »Saj j 111 bom moral celo zimo spravljati.« Pa siromak se je vraču- nal. 2e okoli devete ure ga je dobitela smrt. Z drvi oblozcn je šel preko pre- pada nad liudournikom (ladič. Tu se mu je železno okovje na nogah zamo- talo med korenine. Z bremenom vred je potegnil, da bi se oprostil korenin, toda teža bremena in lasten pogon sta ga vrgla v globoki prepad. Ko ga ni bilo zvečer doinov, so ga šli sosedi iskat. Po daljšem iskanju so ga dobili globoko v prepadu mrtvega z močno rano na glavi. Poleg njega je lezalo težko bremc drv, pri njem so našli uro, ki je kazala čas smrti, ker se jc ob padcu ustavila. Nad prepadom so pa našli v robcu zavito skromno ko- silce, ki ga je prinesel s scboj, ter jo- pic in klobuk. Pokopan je bil ob ve- liki udeležbi vse soseščine v nedeljo. Oruzini našc sožaljc. blagcmu pokoj- niku pa večni mir! Nagle in neprevi- dene smrti reši nas, o Oo.spod! Breginj. (Iz popotne torbe.) Ker smo bili ravno pri kraju s po- letnim delom, zato sem vzel popotno palico v roke in je vesel maiial skozi prijaznc gorske vasi. Ustavil pa sem sc za par dni, ko sem prišel do svoje- ga vojnega tovariša, v zadnji vasi ko- bariskega kota. Ugajala mi je nmreč gorska tišina in svežost planinskcga zraka. Ni bil pa to namen mojega pardnevnega oddilia, ampak spoznati sem hotel dušo domačega ljudstva, spoznati nicgove križe in potrebe. Kramljajoč zdaj s tem zdaj z onim sem takoj spoznal, da tu še vlada ne- kaj pristnega, domačega, narodnega. Iz oči vseh pa je odsevala neka neza- upljivost, neka morgča skrb. kot strah pred bodočnostjo^ česar pa nisem mogcl razumeti. bele moj vojni tova- riš mi je natančno pojasnil vso neod- Jočnost ljudstva. Rekel mi je: Lepo in dobro bi bilo tu prebivati, ko bi bi- le naäe občinske pravice bolj sjiošto- vane, ko bi glas ljudstvo nekoliko bolj odločeval, ko bi se krmar občin- ske ladjice zavedel tega, da ga je ljudstvo izbralo, da bo prav krmaril. Poleg tega je pri nas sebičnež. ki ni- si srečo mirnega vaškega zatišja, ki ima veliko gospodarjevo v svojih krempljih, da morajo tako plesati kot on gode. Zdi se mi popolnoma podo- ben »Priliajaču« ali »Gospodu Liscu« kot sem bral v neki povesti. In veš, kaj je sedaj napravil ta »Oospod Li- sec«? Naložil nam je eno svojih his na ramo, da bomo pod njo ječali celili 30 let. Vsilil nam jo je za občinski dom, češ ako ne, izgubite župana ter županstvo obenem.« »Veš kaj,« odgo- vorim svojemu gostitelju in tovarišu, »to so dogodki, ki so se morda do- gajali pred 100 leti, a danes kaj take- ga pa še ne.« — Možje gosix>darji! Ne pustite si metati peska v oči in ne dajajte se tako varati, odločno zahte- vajte jasnosti in razglasitve o vsa- kem riameravanem sklepu, zahtevaj- te tudi pametnega in prevdarncga zu- panovanja. Oo zadostuj; prihodnjic pa ae kaj iz lovske torbe. Tolmin. Zadnji lepi jesenski dncvi so posixi- šili dozoritev glavnih poljskih pridel- kov, ki bodo v tem krasnem vremenu kmalu pod streho. Splošno smemo re- či: letina je bila srednje dobra, ako izvzamejno kraje krajer je gospoda- rila toča. Na Ljubinju je prvotno toča omlatila še precej dobro pšenico, a se hujše je istotarn razsajala toča nad ajdo in jo je tako omlatila, da ne bo niti semena. V Poljubinju je enako pobrala prva toča dobršcn del pseni- ce in fižola, vdrugo je vec škode na- pravil silen vihar. Drugim krajem je bilo še dobro prizauešeno — hvala Bogu. Krompir je ostal droban in gni- je, ker je bilo preveč mokrote. V splosnem pa je bila dobra Jetina sena, dasi je tudi tu vreme inočno škodo- valo. Nižjc planine so imele vedno do- sti paše in je še sedaj nekaj živine zu- naj, v višjih planinah je pa mraz pre- več nadlegoval; mnogim pastirjem je pa izginilo tudi precej koza. Ker je bila tako dobra letina sena, je cena živini tudi precej poskodla. Velja po- klicati v spomin: kadar je veliko se- na, je živina bolj zgodaj lačna; to bi se reklo: pazite, da krmite pravilno in ne razsipate s senoin, ker zima jc dolga. Koruza je dobro dozorela, le v višavah še čaka gorkote. Repa kaže še dosti dobro, zelje pa ni imelo to- plote, zato ni nič glava. Dobro so pa obrodile hruške in še boljše jabolke; le žal, da ni prometa ozir. jih morajo kinetje dajati za nizko ceno (100 kg 20—23 L); zadnji čas se tudi tem cene dvigajo. Mnogi so si napravili dosti dobrega mosta, ki jim bo odtch- tal vino, drugi so si pripravili dobrih krhljev, kar je seveda tudi precej do- bro posebno za zimo in za pianino. To bi bil kratek posnetek naše letine. Kakor smo zadnjič poročali, je na- učni minister imenoval ravnateljem tukajšnjega kr. učiteljišča g. prof. Komaca. Ker pa ta ni mogel vsled bo- lezni sprejeti mesta, je imenovan ravnateljem g. prof. Dorninco. Iz Lokovca. V četrtek, dne 16. oktobra ponoči je nenadoma izbruhnil požar v Oore- njem Lokovcu pri posestniku Leopol- du Bremecu v Beznicah. Ko se je go- spodar zadnji odpravljal spat je na- enkrat zapazil, da je hiša v ognju. Ves zbegan je napol oblečen takoj hi- te) mend a do sosedov, ki so pa tukaj jako oddaljeni, klicat na pomoč. Še predno so pa sosedje prihiteli na lice mesta, je ogenj objel poslopje v go- renjih prostorih krog in krog. Kakor se je lahko takoj sklepalo, je nastal ogenj v podstrešju; ne ve se pa na kak način. Ko so sosedje skusali ga- siti, so naenkrat opazili, da manjka 12 letni deček, sin gospodarjevega brata. Vsi so slutili, da je moral ostati v ognju. Ko so takoj Inteli h prostonu kjer bi moral ležati, so z grozo opa- zili, da je že prepozno» ker našli so le še nekaj ogorelega okostja. Gospo-dar je takoj obvestil županstvo in kr. orožnike in ti so se napotili na rnesto nesreče, da bi ugotovili vzrok nesre- če. Ker pa gospodar v svoji zmede- nosti najbrže ni mogel takoj navesti točnih podatkov, so ga kr. orožniki vzeli s seboj na postajo. Lahko si predstavljamo grozno nesrečo: pogo- relo poslopje, človeška žrtev, trijc mali otročiči brez vsakega sredstva, hiša nezavarovana, zima pred durmU odgovornost radi žrtve -- in vse to na skrajni točki obcine. karnor pride vsaka pomoč prcpozno. Priporočamo domačinom ter tudi drugim usmiljenim in dobrosrenim ljudem, naj priskoriin nesrecne/.u \u- koj na pomoč. Iz BovŠkega. Listje rumeni, naše hribe je že par- krat pobelil sneg. Jesen je tu, zirria se bliža. S strahom hitimo pospravljati borni pridelek. Koruze ni skoraj nič. krompir bi še bil ali gnije vsled ne- prestanega dežja. Saj je tudi pri nas lilo neprenehoma kot povsod. Ceste so razrite in kričijo po popravi. Ali kdo se briga? Saj je cesta proti Tren- ti že od 1. 1922. raztrgana od S(x:e na več mestih in komaj v/x silo poprav- Ijena. V trgu jo je voda pri zadnjem deževju tu in tarn tako razrila, da ne veš ali stojiš na cesti ali v grapj. Revščina povsod, očitno tudi pri dr- žavnih blagajnah. In vendar! Kam pa gre denar od davkov, ki nas žu- lijo, da komaj dihamo. Plačuj davek od zemljišča, ko ti ne bo še leta po- vrnilo truda, ki si La imel, da si zasul jarke, odstranil žicne ovire. Ph'Ci'j od his, ki si jih postavil s trudom. Vprašaš pa po vojiu odškodnini za zemljišča in za hiše. Za prvo dobiš malo ali skoraj nič, za drugo čakaj ali pa ti dajo nekaj, da ne veš kam bi i borniini liricami. In koliko jih je pa še po Bovškem — tako n. pr. zlasti v Cezsoči —, ki so jih razne firme pri vzpostavitvah spravile v velikanskc stiske. Sedaj ko so jim vzpostavili hi- šo, jih tožijo za doplačila. Je slučaj. da hiša in gospodarsko poslopje nista vredna toliko, kolikor zalitevajo do- plačila. Od kod naj vzame naše ubo- go ljudstvo? Zemlja ne da: včasih smo imeli od živine nekaj. Sedaj ne moremo spraviti naših izdelkov ni- kamor: planine in rnlekarne ima jo še polno blaga, sira in skute. Ni čuda, da obupano ljudstvo hoče proč, proč. Francija in Belgija, da celo Brazilija jc sprejela naše Ijudi in še bodo šli. Saj ni zaslužka doma. Nekaj se jih preživlja z delom v rudnikih v Rab- Iju. To je vse, kar iinamo. Lansko leto so Ijudje par drobtinic zaslužili pri gradnji bovškega vodovoda. Vsaj nekaj. Kako lahko bi scdaj bilo nekaj dela pri električni razsvetljavi, o ka- teri sanjamo Bovčani že desetletja. Imamo že konsorcij domačinov, ki je mislil to izvesti. Ali namera, da bodo gradili predilsko železnico — o ka- teri pa govorimo mi le kot o deveti deželi — je na§o rešitev radi elek- trike v Rirnu vrgla v kot, čes želez- nica pojde na električni pogon, vod- ne sile morajo biti predvsem za to na razpolago. Ko rešimo to, potem pri- de drugo na vrsto. Tako se s »potem. — potem in jutri in jutri« vse zavla- čuje, ti pa rnoraš tudi danes živeti ne samo jutri. — Pri vsem tem še ne- sreča nikoli ne miruje. Tako je v če- trtek 9. t. m. izbruhnil požar v gostil- ni pri Pustinu približno 1 uro od Bov- ca. Ker je hiša popolnoma na samem. je bila še sreča, da so pravočasno do- speli ognjegasci iz Loga pod Man- gartom in tako rešilj vsaj sosodnjo komaj dovršeno hiso. Ubogj gospo- dar je izgubil vse in niti zavarovan ni bil, ker ni bilo poslopje, ki je v vojski tudi trpeio, še vpostavljeno v prejšnji Stan. St ran 6. »G0R1ŠKA STRATA« Listnica uredništva. Vrtojba: Zadeva je preosebna. Prosimo za kaj drugega. Valuta. Doe 22. oktnbra si dobil : za 100 franc, frankov 120.- do 120.50 Lir 109.50 do 111.50 Lir 441.— do 444- Lir 68.40 do 68.80 Lir 33.20 do 33.45 Lir 103.50 do 103.70 Lir 22.85 do 23.05 Lir 5.50 do 5.60 Lir za i00 beig. frankov za 100 Svic. frankov za 100 Ceš.-slov. kron za 100 dinarjev za 1 sterling za 1 dolar za 1 zlato marko za 100 avst. kron 0.0315 do 0.0325 Lir Beneške obligacije. Due 22. oktobra: Srednji kurs L. 82.52, v Trstu S2.60; v Milanu 82.25, v Rimu 82.60 L Evo vam Abadie! L 1 cigaretni papir Ih poslüje Fotograf Anton Jerkič CORSU YERDI 36 (prej Via Giardino). - Poslano.*) Podpisana tvrdka naznanja svojim odjenialcem, da gg. bratje Pavletič Leopold in Pavletič Jožef pok. Jože- fa iz Oorice, kakor tudi g. Taverna Jožef iz Krmina so nchali s 14. okto- brorn 1924. biti njihovi zastopniki in depozitarji in radi tega podpisana tvrdka ne prevzame nobene odgovor- nosti za obveznosti, ki bi jih imeno- vani na račun podpisane tvrdkc prc- vzeli. Tvrdka Fratelli Menazzi Pastificio Friulano v Vidmu. *) Za članke pod tern naslovoni odgovarja ureduištvo le toliko kolikor mu zakon veleva. ODDA SE V NAJEM prodajalna z vso spremo v Gor. Vrtojbi. Natanč- nnejše informacije daje C. Lasic, Oor. Vrtojba 66. MLIN NA VODNO silo iz Soče odcki v najem ali proda .ložef Valentinčič, Olobno (baraka 3) Ložicc-PJave. V imenu vseh sorodnikov javljam, da je po kratki mukepolni bolezni preminula, previdena s sv. zakramenti, sestra,teta, od- nosno stara teta gospodična Cilka Čebron Alojzij Čebron, brat. MALA DRU2INA isčc priletno kuha- rico, ki bi znala dobro gospodiniti. Naslov pove uprava lista. POHIŠTVO (mobilje) je na pradaj posamezno ali skupno. Naslov rove uprava lista. Drazba. Podpisani upravitelj konkurzne mase Antonijete Furlani prodä iz pro- ste roke vse jestvine s štacunsko opravo vred, ki se nahajajo v proda- jalni št. 46 Corso Verdi in so cenje- ne, glasom inventarja na L 5507.35, najboljšemu ponudniku proti takojš- njemu plačilu. Resni ponudniki naj vložijo pismc- ne ponudbe pri podpisanem upravi- telju najkasncjc do 25. t. m. Qclveinik vit. M. Primožič v Gorici, Corso Verdi 23. j Urar M. Šuligoj naznanja, da je preselil svojo obrt na Korenj St. 3 v hišo Drašček. V zalogi ima raznovrstne ure. Priporoča se s!av. občinstvu za nadaljnj! obisk. Profesorica CLEMENTINA MRACH diplomirana na dveh akadomijah v Parizu, prej učiteljica v vzgojevališčih ter voditeljica laslne slavne sole v Trstu otvori v kralkem tscaje za merino hrojenje in žiaanjj^ po lastni in priprosti ter dovršeni metod' Cene zmerne. Frostor odličen. Poduk v i(a' lijanskem in francoskem jeziku. Ob koncu učnili tečajev prejniejo učenke spričcvaio sposobnosti. Vpis in spored od 11-12 in o° 15-17 urc v Via del Bagni N. 10, HI. nadsfr. Gorica> Krojenje po meri. Anton Koren ^ Gorica, Via Carducci 4 [Q( MM za!oga:šip, porcelana, stEhia, nnmiznega opodja, ohvirjev in sploh vseh u to stroko spadajočlli predme- tov. - Ravnnfonr je dsslo razno blago CEšhEiia izdElha. No debelo In drobnol Zahvala. Vsem, ki so jo med kratko, a mucno boleznijo obi- skali in folazili, in vsem, ki so jo spremili na njeni zau- nji poti, izrekam v svojem in v imenu vseh sorodnikov prisrčno zahvalo, zlasti pč. g. župniku, č. g. šol. voditelju, gdč. učiteljicam in vsemu ostalcmu cenj. občinstvu. Brje - Rihembcrg 18. oktobra 1924. Žalujoči brat Alojzij Čebron. Vseni sorodnikoin, prijoteljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je po dolgi in mučni boiezni, previdena s sv. zakramenti, zatisnila asa večno oči naša Ijubljena žena, mati sestra itd. gospa Joslpina Žnaderslč roj. Bolko Pogreb nepozabne pokojnice se too vršil v oetrtelc, 33. t. m. ob 163O izpred hiše žaiosfi Piazza Cesare Battisti, $t. S. Maše zadušnice se bodo brale v sredo 2Q. okfobra ob S11 zjutraj v stolni cerlcvi. O o r i c a, 21. oktobra 1924. Prof. Fran Žnlderšic soprog an Marko, Ljerka Lavrenčič, vnuka Ana vd. Lavrenčič« Anton, Carmen, otroci Leopold Bolko, brat, Karlotfa vd. IV or da, sestra Josipina Žnideršic, svakinja in vsi ostali sorodniki Brez posebnega obvestila.