Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 29, številka .Joliet. Illinois, 24. junija 1ÍMO. I-eMiik XIX. POŠTNE HRANILNICE ZAGOTOVLJENE. Senat je sprejel poštnohranilnično predlogo in predsednik jo je podpisal. VEČLETEN BOJ ZDAJ KONČAN. Podpisana predloga postala zakon, ki zadobi veljavo v 60. dneh. Washington, D. C., 22. jun. — Po ovržbi več dostavkov je senat s 44. pro ti 25. glasovom sprejel predlog, da se zbornični popravki k poštnohranil-nični predlogi sprejmejo. Predloga' sama je bila že poprej sprejeta, tako da je treba sedaj samo še podpisa predsednikovega, da postane iz predloga zakon. V tem slučaju gre za eno takozvanih upravnih predlog, in njeno sprejetje pomenja novo zmago-dobitje predsednika Tafta, ki predlogo jutri podpiše, nakar zadobi veljavo v šestdesetih dneh. Glasovanje se je pričelo po dogovoru ob peti uri, in četrt ure pozneje je dila predloga sprejeta. Za to glasovanje se večina senatorjev ni posebno zanimala. Senator Bristow je izjavil, da dejstvo, ko bodo sedaj mnogi prejšnji nasprotniki poštne hranilnice glasovali za predlogo, daje prav globok vpogled, češ, poštna hranilnica bo v resnici služila samo v to, oskrbovati velešpekulante v deželi s potrebnimi denarji. Senator Simonds je zatrjeval,'da pomenja sprejetje dostavkov in popravkov poniževalno predajo na banke. Izrekel je prerokbo, da bo pred dote,-kom enega leta to najnepopularnejši zakon, ki ga je republikanska stranka kdaj sprejela. Poštnohranilnična predloga, kakor bo sedaj predložena predsedniku, določa, da imajo pošte poslovati kot pre-jemne in izplačevalne postaje. Določitev tacih poštnih uradov je prepuščena razsodbi treh pooblaščencev, ki so generalni poštar, zakladniški tajnik in generalni pravdnik. To oblastvo ima popolno nadzorstvo nad poštnimi hranili. Ker zahteva uvedba podjetja velikih priprav, zato je nemogoče, določiti dan za otvoritev poštne hranilnice. Vsaka oseba, stara deset ali več let, sme vlagati hranila v znesku enega dolarja ali pomnožkov tega zneska, in hranila se obrestujejo z dvema odstotkoma na leto. Nobena oseba ne sme vložiti več nego $100 v enem mesecu, ali skupaj več nego $500. Hranila se lahko dobe nazaj vsark čas. Ta hranila se imajo polagati v državne in narodne banke v krajih, kjer se nahajajo pošte, in se morajo obrestovati z dvema in četrtino odstotka. Pet odstotkov teh denarjev se pa mora hraniti kot rezerva v zakladnici, in vlada je pooblaščena, naložiti kadarkoli nadaljnjih 30 odstotkov v vladnih zadolžnicah. Predsednik ima pravico, če misli, da to zahteva blagor dežele, tudi ostalih 65 odstotkov hranil vzeti iz bank in naložiti v vladnih zadolžnicah. Avstrijska družba newyoriska. New York, 18. jun. — Zadnji teden imenovani posebni odbor Avstrijske družbe je imel v sredo zvečer polnoštevilno obiskano sejo. Med drugim je bilo sklenjeno, priporočati upravnemu svetu, da pošlje na komisarja Williamsa pismo, v katerem se mu ima sporočiti, da družba namerava priseljeniški dom tako preobraziti, da bo povšeči priselitveni oblasti; nadalje potom tukajšnjega generalnega konzulata vložiti na avstrijsko vlado prošnjo, da dosedanjo podporo znatno zviša, ker drugače družba ne more prevzeti | jamstva za uspešen razvoj priseljeniškega doma. Poseben agitacijski odbor ima skrbeti, da se število članov zviša ter najdejo sredstva in pota v pomnožitev družbinih dohodkov. Nadalje se je resno pretehtovalo, izročiti upravo doma nunam in poslati kot zastopnika na Ellis Island, bržko bo pripust tacega spet dovoljen, duhovnika, veščega vsem slovanskim jezikom. Po-. polnoma izpremeniti se ima tudi pohištvo spalnic v domu. Wendlinga izsledili? Houston, Texas, 21. jun. — Poroča se, da so bivšega cerkovnika Josipa Wendlinga iz mesta Louisville, ki je obtožen, da je tam nesramno umoril deklico Almo Kellner, izsledili na neki Pristavi blizu Houstona. Prijet še ni, ker se šele pričakujejo izročitveni papirji, ki pridejo iz Kentucky. Arizona in New Mexico. Washington, D. C., 20. jun. — Predsednik Taft je ob 12. uri 40 minut podpisal predlogo, po kateri sta teritorija Arizona in New Mexico postala državi. Navdušeno sprejet. New York, 18. jun. — Bivši predsednik Theodore Roosevelt se je vrnil v New York s* svojega potovanja po Afriki in Evropi, na katero se je bil podal takoj, ko je zapustil Belo hišo, in katero je trajalo 15 mesecev. Parnik “Kaiserin Auguste Victoria", na katerem se je dne 10. junija odpeljal z Angleškega, je doplul v New York davi ob 7. uri. Newyorški župan Gaynor ga je sprejel na suhem in pozdravil ob 11. uri. Neštete množice ‘ljudstva so ga glasno pozdravljale in vmes so grmeli topovi z vojnih ladij, ki so se udeležile pomorske parade. Prvi dan počitka. Oyster Bay, 19. jun. — Prva nedelja v domovini po njegovem povratku iz Afrike in Evrope je bila tudi prvi dan počitka za Theodore Roosevelta. Sedaj se namerava temeljito odpočiti in upa, da se mu bo dala v to priložnost odstrani časopisja, politikov in splošnega občinstva. Prihodnjo jesen bo potoval naokrog po Združenih Državah. Dotlej bi rad užival mir. Dopoludne je bil bivši predsednik pri službi božji in potem na daljšem izprehodu. Ko se je približal svoji hiši, je zapazil skupino časnikarjev, ki so se jim sline cedile po interviews Gospod Roosevelt jim je pa takoj izjavil, da ne bo izpregovoril za javnost niti besedice. Rooseveltov sin se oženil. New York, 20. jun. — V presbiteri-janski cerkvi na Fifth Ave. se je po-poludne ob štirih poročil Theodore Roosevelt ml. z gdčno. Eleanor Alexander vpričo bivšega predsednika Roosevelta, ostalih sorodnikov in toliko drugih povabljenih gostov, kolikor je bilo prostora v cerkvi. Ženin je star 22 let, in nevesta šteje 21 let. Velikanska množica radovednežev je cerkev kar oblegala, da je moralo vzdr-žavati red 100 policajev. Med gosti v cerkvi je bilo tudi 42 divjih jezdecev. Cvetice so se rabile neverjetno potratno. Ženitnih daril je dospelo nad 600. Po medenih tednih se novopo-ročenca nastanita v San Franciscu. Pivovarnar usmrčen. Omaha, Neb., 21. jun. — William Krug, podpredsednik in generalni poslovodja Fred Krug Brewing-kompa-nije od tukaj, je bil usmrčen vsled nezgode z avtomobilom. Fred F. McCormick iz Denvera in šofer A. Schultz sta bila hudo poškodovana. Avtomobila Krugov in McCormickov sta trčila skupaj ob 34. in Leavenworth st. Vtihotapiti so se hoteli. Seattle, Wash., 20. jun. — Trije japonski mornarji parnika “Chicago Maru” od orijentalske črte so poskušali preslepiti čuječnost priselitvenih uradnikov in se vtihotapiti v Združene Države tako, da so v nedeljo ponoči skočili raz krov in poskušali priplavati na suho. Eden je utonil, eden je bil prijet, a tretji je dospel napol oblečen v japonsko naselbino, kjer se zdaj skriva. T. Ganota, ki je utonil, je tako glasno klical na pomoč, da je vsled-tega policijska patrulja prišla ravno še o pravem času v pristan, da je prijela H. Hungira, ki se je pravkar skobacal na suho. A Sumato je utekel, preden so ga mogli policaji prijeti. Peru in Ecuador. Lima, Peru, 21. jun. — Ljudovlada Peru je sprejela predloge Združenih Držav, Brazila in Argentine, katere države so posredovale v razporu glede mejne črte med Peru in Ecuadorom, ter odpoklicala 15,000 radovoljcev, ki so bili sklicani k orožju ob meji. Usoden boj v koči. Rock Springs, Wyo., 20. jun. — V strašnem boju, ki se je. vršil v neki koči nedaleč od Mine No. 1, je bil en moški pretepen do smrti, eden smrtno ranjen in trije drugi so bili hudo poškodovani. Vsi udeleženci so inozem-ci in nobeden izmed njih ne govori angleški. Policija doslej ni mogla izvedeti njihovih imen. Videti je, da je usmrčenca nekdo držal na tleh, dočim ga je nekdodrug z železnim drogom toliko časa obdelaval, dokler ni- bil mrtev. Množica se je potem obrnila proti morilcu in mu je prizadela poškodbo, katera mu bržkone donese smrt. V zadnjem spopadu so bile ranjene one tri druge osebe. Vlaka trčila skup. Villepreux, Francija, 19. jun. — Število usmrčenih oseb pri železniški nesreči, ko sta včeraj tu trčila skup dva osebna vlaka, znaša skupaj 19, število tanjenih pa 30. Razvaline so se už-gale in en vlak je popolnoma zgorel. 25,000 DELAVCEV SPET V PLEHARNE. Njihovo zahtevo za povišanje plače , je trinajst tovarn od- klonilo. PREM0GARJI DRŽE SKUPAJ. Operatorji v državi Illinois bi jih radi razdvojili, pa ne gre. Pittsburg, Pa., 22. jun. — Posvetovanje glede delavskih plač med odborom trinajsterih neodvisnih plehovi-narnic (tinplate mills) in združbo “Amalgamated Association”, ki se je vršilo teden dni, je bilo danes zaključeno s tem, da so tovarnarji -odklonili zahtevano povišbo plač za 10 odstotkov. Delavci so se. sporazumeli, da se vrnejo na delo za iste plače, kakor so jih dobivali lani, kar je 2 odstotka manj,'nego plačujejo korporacijske tovarne. Število po dogovoru prizadetih delavcev je okoli 25,000. Syracuse, N. Y., 22. jun. —j Štrajk 1200 krojačev tega mesta, ki so zaštraj-kali dne 1. junija, je končan, ker so delodajalci popustili toliko, da pomenja popust desetodstotno povišbo plače. East St. Louis, 111., 21. jun. — Zadnja poteza na strani združbe premogovniških posestnikov illinoiških (Illinois Coal Operators’ Association) je, napotiti strojnike (engineers), da izstopijo iz premogarske zveze “United Mine Workers of America” in si osnujejo svojo lastno organizacijo. Agentje operatorski so se namoč trudili po državi, obljubljajoč, da bodo operatorji plačali stroške delegatom na zborovanju strojnikov, na katerem bi se osnovala organizacija ločena od premogarske. Kot posebna vaba se je strojnikom ponujala višja plača, nego jo nudi plačilna lestvica. Navzlic temu se je le malo strojnikov kazalo pripravljenih, da bi šli v posebno organizacijo. Predobro vedo, da so sedanje plače in razmere neposredna posledica krepke premogarske zveze, in ko bi se premogarska unija kdaj razdejala, bi trpeli strojniki poleg drugih zaposlencev. Polegtega tudi večina strojnikov ve, da si operatorski agentje tudi zato žele nove organizacije, da bi v istej prišli do mastnih služeb. Ponudba odstrani operatorjev, plačevati strojnikom več nego predpisuje lestvica, jasno kaže, da illinoiški premogovniki počivajo ne zaradi vprašanja o plači, ampak zaradi ^odločnega prizadevanja odstrani premogovniških posestnikov, uničiti koristnost premogarske organizacije. Premogirji po celi državi se zavedajo in ne pojdejo operatorjem na limanice. “Visok” obisk. Manila, Filipini, 20. jun. — Sultan državice Sulu, ki je nekoč zasnubil go-spico Aliče Rooseveltovo, namerava obiskati Ameriko. Izjavil je, da je glavni namen njegovega potovanja, prodati zbirko biserov, ki je vredna baje $250,000, ter s skupičkom zboljšati položaj svojega ljudstva. Odpotoval je že v Indijo. Posetil bo več evropskih mest. Avgusta meseca 1905 je obiskal sedanji predsednik Taft v svoji službi kot vojni minister z več kongresniki in večjo neuradno družbo, v kateri je bila gospica Rooseveltova, Filipinske otoke in tudi sultana suluškega. Amerikance je sultan Hadji Mohamed Ima-lul Kirem sprejel 9 potratno gostoljubnostjo in jih bogato obdaroval. Ko-nečno je vladar izrekel svojo namero, da hoče gospico Rooseveltovo napraviti za sultánico Suluškega otočja. Zatrjeval je, da goji ves njegov narod željo, naj gdčna. Rooseveltova ostane pri njem. Gospica Rooseveltova je pa ponudbo odklonila in postala po svoji vrnitvi soproga kongresnika Nicholas Longwortha, ki je bil tudi v popotni družbi. Rotschild in Madžari. Dunaj, 21. jun. — Težava proizvesti gospodarsko samostojnost Ogrskega se kaže sedjj uže ob prizadevanju o-grske vlade, najeti vnanje posojilo v znesku 800 milijonov kron. Rothschild-ova skupina je udeležbo na posojilu odklonila. Radi Krete. Carigrad, 20. jun. — Turški listi pišejo, da bi nobena moč na svetu ne mogla rešiti Grško maščevanja Turčije, ako bi Grška Kreto anektirala. V Mali Aziji se nabirajo prostovoljci. Rezervisti iz 1. 1907. so poklicani pod orožje. V Monastiru je bil velik protestni shod radi Krete. Po shodu se je župan prvi vpisa! kot prostovoljec. Nesrečna' vožnja priseljencev. Norwich, N. Y., 19. jun. — S priseljenci zaseden, zapadno vozeč vlak, ki je sledil kot drugi oddelek nagliču Chicago Limited No. 5 na Ontario & Western-železnici, se je ponesrečil pri postajici Parker, 16 milj1 od tu. Nesreča se je pripetila ob 2. uri 15 min. davi zarana. Trije potniki so bili u-smrčeni in 25 je bilo ranjenih. Vlak je trčil ob lokomotivo, ki je služila težkemu tovornemu vlaku kot priprega čez grič in se je baš vračala. Usmrčena sta bila dva Švicarja in neki Šved. Med težko ranjenimi je gospa Ivan Rut-nick, Slovanka, ki ima desni gleženj strt in notranje poškodbe. Strojevodja in kurjač lokomotive pri seljeniškega vlaka sta kakor po čudežu utekla zdrava. Nesreča se je primerila vsled pozabljivosti strojevodje na priprežni lokomotivi. Pred povratkom je dobil nalog, vrhu griča zavoziti na postranski tir in pustiti mimo drugi oddelek vlaka. Pa pozabil je na to in nadaljeval svojo vožnjo, nakar sta hlapon in vlak trčila skup. Potniški voz koj za lokomotivo, stara omara, se je popolnoma razdrobil. V terh vozu so se nahajale vse žrtve, izvzemši oba moža na priprežni lokomotivi. Vlak skočil iz tira. Easton, Pa., 22. jun. — 19 potnikov je bilo ranjenih, ko je vlak Lehigh Val ley-železnice blizu Freemansburga sko čil iz tira. Vlak je bil chicaški “Express”, ki se odpelje iz New Yorka ob 9. uri 50 minut. Nezgodo je povzročil ovinek. Vroč val. Washington, D. C., 20. jun. — Vroč zračni val požene živo srebro v toplomeru mnogo višje, nego je sicer običajno ob tem letnem času. Tako se glasi napoved za prihodnjih 36 ur za vse države vzhodno od reke Mississippi. Vročina. New Richmond, Wis., 22. jun. — Tukaj je kazal toplomer popoludne 98 stopinj v senci in 120 stopinj na soln-cu. Poljski pridelski so popolnoma uničeni in še prav nič upanja ni na skorajšnji dež. Solnčarica. Chicago, 111., 22. jun. —- Sedem človeških žrtev je zahtevala neznosna vro čina danes, tako da znaša število vseh žrtev vročine in solnčarice v zadnjem tednu skupaj že 31. Več oseb je znorelo, in nekaterniki so v hipni blaznosti izvršili samoumor. Spojitev cestnih železnic. Chicago, 111., 21. jun. — Nameravana spojitev vseh pouličnih in nadulič-nih železniških črt našega mesta se bo izvršila v bližnji bodočnosti. Najprej se imajo združiti vse nadulične in vse poulične železniške družbe, in spojitev teh dveh družeb je potem samo vprašanje časa. , Zavezni sodnik Grosscup je včeraj odobril spojitev družeb “Chicago Consolidated Traction Co.” in “Chicago Railways Co.” Redka ženitev. Rim, 20. jun. — Redka ženitev je bila v Rimu. Najstarejši član italijanskega senata Sinali, ki je star 94 let, se je poročil z neko gospo, staro 89 let. Oba soproga imata torej skupaj 183 let. Značilno za to ženitev je, da se je je udeležilo skoraj 200 senatorjev. Tudi priči sta bili precej stari, ena 93, druga pa 89 let. In vzlic temu so na ženitovanjski pojedini izpili precej bo-teljk šampanjca na čast “mlademu” paru. Novoporočencema je čestital tudi italijanski kralj. Avstrijske dreadnoughtke. Dunaj, 18. j,un. — V “Stabilimento técnico ’ v Trstu so zdaj položili dno prve avstrijske dreadnoughtke. Drugo bodo začeli graditi septembra. Prva dreadnoughtka bo splavala julija ali avgusta 1911., druga februarja 1912. Popolnoma gotovi bosta: prva marca 1912., druga oktobra 1912. Poljsko vseučilišče v Parizu. Pariz, 19. jun. — Poljaki hočejo v Parizu po vzgledu prostega vseučilišča v Bruselju ustanoviti svobodno vseučilišče, ^da bi si lahko na njem oni mladi Poljaki, ki se niso mogli iz različnih vzrokov v Rusiji, na Nemškem in v Avstriji dalje izobraževati, pridobili višjo izobrazbo. Predavali bi na njem Poljaki in Francozi. Baje so podpisane za ta zavod že večje vsote denarja. UVEDBA REDNE VOŽNJE PO ZRAKU, Grof Zeppelin z najnovejšim zrakoplovom prepeljal 20 potnikov 300 milj daleč. ŽELEZNICE SO NADKRILJENE Razdaljo, ki jo brzovlak prevozi v 6. urah, preleti zrakoplov v 4. Duesseldorf, 22. jun. — Prva redna zrakoplovna vožnja za potnike je bila danes otvorjena, ko je grofa Zeppelina novi veliki zrakoplov “Deutsch-land” z dvajsetimi potniki podjel svoj polet po sporedu iz Friedrichshafena semkaj, na razdaljo 300 milj, ter ga v 9. urah dovršil. Vreme je bilo popolno in motorji so se izvrstno obnesli. Povprečna hitrost med poletom je znašala 33 milj na uro, a 124 milj med Friedrichshafenom in Stuttgartom je zrakoplov preletel s povprečno hitrostjo 41 milj na uro. Največja hitrost v eni uri je bila 43(4 milje. Grof Zeppelin je bil na krmilu, ko se je zrakoplov davi ob treh dvignil na polet, ki pomenja začetek nove dobe v zrakoplovstvu. Pasažirji so bili nekateri ravnatelji Hamburg-ameriške parobrodar-stvene družbe in Nemške zrakoplovne delniške družbe, ki so skupaj lastniki vodljivega zrakoplova, ter nekateri gostje. Nahajali so se v kajuti, obiti z mahagonovino in opremljeni s preprogami ter ležeči med gondolami (ladjicami). Skozi kajutina okna so potniki občudovali razgled, ko je zrakoplov letel v svoji določeni smeri. Grof Zeppelin je krmaril med večjim delom vožnje. Ta je držala čez Stuttgart, Mannheim in Kolonijo v Duesseldorf. Smer je bila skrbno vnaprej zaznamovana za krmarja, ki je ni prav nič zgrešil. Niti sapice ni bilo in zrakoplov je neoviran letel po solnčnem ozračju. Ura in minuta vožnje mimo raznih krajev je bila vnaprej naznanjena, in prebivalci mest in okolnih vasi so se zbirali o pravem času, da vidijo zrakoplov s potniki. Velikanski, torpedu podobni zrakoplov je bil povsod navdušeno pozdravljan, ko je letel nad glavami množic ljudstva z brnečimi vijaki v višini 200 do 300 čevljev. Tukaj se je zrakoplov lahno spustil na zemljo in tisočeri glasovi so mu klicali dobrodošlico. Mesto je bilo v čast dogodku v zastavah. Podjetniki in njihovi gostje so bili povabljeni na slavnostno pojedino. Redne vožnje se bodo vršile in vozni listki za prve dni so že prodani po $25 do $50. Zrakoplov je opremljen z gostilnico, v kateri se potnikom istotako postreže, kakor v jedilnici železniškega vlaka. Zrakoplov “Deutschland” 'je dolg 485 čevljev, širok 40; drži lahko 24,852 kubičnih jardov plina in nosi 3 motorje, ki imajo skupaj 330 konjskih sil. Pro-računan je na hitrost 35 milj na uro. Nosi lahko 44,000 funtov, od katerih odpade 11,000 na moštvo, potnike in prtljago. Bržkone utegne preleteti 700 milj v neprestanem poletu. Vožnja z zrakoplovom je hitrejša nego z brzo-vlakom. Razdaljo Mannheim-Dues-seldorf prevozi brzovlak v šestih urah, a zrakoplov jo je preletel v štirih urah. Branilo proti legarju. Pariz, 21. jun. r- Prof. Vincent je naznanil, da je iznašel cepivo proti legarju ali vročinski bolezni. Pridobiva se ga tako, da se bacili vročinske bolezni pogreznejo v raztopino vode in klornatra (kuhinjske soli), pomešanega z etrom. Številni poskusi na živalih in ljudeh so dokazali, da 'cepljenje s tem cepivom tako izpremeni kri, da napravlja bacile vročinske bolezni neškodljive. Nevarno gibanje na Kitajskem. London, 19. jun. — Semkaj so došle vznemirjajoče vesti o novem gibanju proti inozemcem na'Kitajskem, ki ga, kakor se zdi, zopet razširjajo bokserji. V središču cesarstva se pripravlja resna in dobro organizirana revolucija, ki jej je cilj, da vse tujce, na en ali drugi način za vedno odstrani iz kitajske države. Revolucionarni odbor je javil zastopnikom inozemskih držav v Nankingu padec mandžurske dinastije, ter jih pozval, da iz lastnega interesa ostavijo mesto čim prej. Konzuli so že izdali na inozemce poziv, da zapustijo mesto. Poroča se, da je tudi že določen dan splošne vstaje. Vsa Kitajska se ima tega dne dvigniti, da z ognjem in mečem izžene iz Kitajske vse inozemce, ki se do tega dne sami ne umaknejo. Vsakega tujca se naj ubije, a njegovo imetje sežge. Amerikanski konzul v Nankingu je javil svoji vladi, da so revolucionarni agitatorji začeli inozemce tudi že dejansko napadati. 1000 oseb utonilo. Dunaj, 17. jun. — Vsled povodnji na Ogrskem napravljena škoda na življenju in lastnini je skoro nepopisna. Število človeških žrtev še ni dognano, a utegne presegati 1000. Škodo na lastnini in setvah etnijo na milijone kron. Vsa letina je napol uničena. Samo v okraju Braševo (Kronstadt) na Sedmograškem so našli že 300 trupel. V okraju Temesvar je utonilo 180 oseb. Priseljevanje iz Avstrije. New York, 18. jun. — Meseca maj-nika je dospelo semkaj iz Avstrije 12,-047 priseljencev ih sicer 8,183 moških in 3,864 žensk; iz Ogrskega je došlo 11,397 oseb. General Klobučar. Dunaj, 21. jun. — Nadvojvoda Friderik, general pehote in nadpoveljnik c. in kr. domobranstva, ter general konjice Klobučar, nadpoveljnik ogrskega domobranstva, sta imenovana za nadzornika vojske (armade). Samoumor polkovnika. Dunaj, 21. jun. — V Linču se je u-strelil polkovnik Lenert od tamošnjega domobranskega polka št. 20. Nedavno je bil prestavljen v neko taborišče v Galiciji in se je vsledtega čutil zapostavljenega. Žaljeno vojaško častihlepje ga je gnalo v smrt. Slučaj vzbuja tudi zaradi osebnosti samomorilčev« posebno zanimanje. Polkovnik Lenert je bil prijatelj iz mladih let bolgarskega carja. Samoumor rojaka. Frank Kos, samec, star okoli 32 let, doma baje iz Jesenic na Gorenjskem, a zadnjih deset bivajoč v Calumetu, Mich., kjer je delal v rudniku in bil član društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J., je odpotoval dne 2. t. m. iz Calu-meta v Bisbee, Arizona. V sredo 8. t. m. pa so ga našli mrtvega blizu kolodvora v Moline, Rock Island countv, 111. Na tozadevno brzojavko je društvo sv. Petra odposlalo g. M. F. Kobeta v Moline, da zadevo natančneje preišče in oskrbi pogreb. In dognalo se je, da je Frank Kos izvršil samoumor z revolverjem. Nesrečnežu se je gotovo duh omračil, da si je sam končal življenje v hipni blaznosti. Vzrok je neznan. Pokojnik, ki so pri njem našli še $180, je bil miren, priden, varčen in njegova nesrečna smrt je uža-lostila vse, ki so ga poznali. N. p. v m. 1 Poroka. G. Josip J. Peshel v Ely, Minn., naš dolgoletni vrli sotrudnik, ki neumorno deluje po geslu “Vse za vero in narod”, je v ponedeljek 20. t. m. obhajal svojo poroko z gdčno. Katarino Rozich iz Pake pri Črnomlju. Ženi-tovanje se je vršilo pri Agnich bratih v Ely, Minn. Na mnogo let in mnogo sreče! Jolietske novice. — Mrs. Rudolf Prašnikar in Mrs. Louis Weiss sta se vrnili iz stare domovine. Prva je bila šla po svojo 4 leta staro hčerko v Kranj. ^Nazaj se je vozila iz New Yorka na vlaku, ki se je. ponesrečil blizu Norwicha, N. Y., kot poročamo na drugem mestu; na srečo ni bila nič poškodovana, vendar je dobila $10 odškodnine za zamudo časa. —Dan 22. t. m. je bil najdaljši v letu in doslej tudi najbolj vroč. Opoludne je kazal toplomer 98 stopinj, okoli 3. ure pop. pa do 100. — Mesarski tvrdki Ferko Brata je v sredo vsled vročine poginil konj, ki ga lastnika ne bi dala za $200. Živimo li v letu 1910 ali 1913? Profesor David Lyon, ravnatelj znanstvenega muzeja, spojenega z velikim amerikanskim vseučiliščem v Harvardu, trdi, da živimo v letu 1913, in ne v letu 1910. Trdi namreč, da je kralj Herod1 umrl leta 750. po rimskem štetju, a ne kot je splošno mnenje 1. 753. Ker pa se je rodil Kristus leto pred Herodovo smrtjo, torej leta 749. od zgrajenja Rima, bi se morala začeti naša števna doba od tega časa. Profesor navaja za svojo trditev sledeče'dokaze: Najnovejše preiskave so dognale, da je vladal Arhilej, sin Herodov do leta 759., obenem se pa tudi ve, da je vladal devet let, iz česar se more sklepati, da je zasedel prestol leta 750. Kakor znano, je Herod razdelil na smrtni postelji svoje kraljestvo med svoja dva sinova. Dognano pa je, da je Antipas, drugi sin Herodov vladal do leta 792., in našli so se dokumenti, ki dokazujejo, da je vladal 42 let. To je bil torej dokaz, da se je Kristus rodil leta 749. in da mi živimo danes v letu 1913., in ne v letu 1910. Tako poroča angleška “Daily Mail”. obširno, za sedaj naj bo, ker preveč/ strani, namreč Gratzton, Irwin in. v lepo, ubrani slovenščini. Prav po vročina pritiska. < | Greensburg, v Madison, Pa., vozili so : vojaško korakajo in se v vajah giblje- Pozdrav vsem čitateljem “A. S.”, ki ljudi po agentih nabrane z avtomobili naj bi zahajal v skoro vsako slov. hišo po stranskih cestah v takozvanih Key ... I . kakor pri nas. B. C. Joliet, 111., 22. jun. — Prihodnjo nedeljo bode v naši cerkvi sv. Jožefa prelepa slovesnost prvega sv. obhajila, ko pristopi 34 dečkov in 41 deklic, skupaj 75 otrok naše župnijske šole prvikrat k mizi Gospodovi. Imena presrečnih prvoobhajancev so naslednja: Clarence Stukel, Matthew Bezek, Joseph Nemanič, Martin Jakša, Fred Troppe, John Butala, Joseph Agnič, John Nemanič, Frank Videc, John Žlogar, Joseph Petrovčič, John Černo-vič, Edwarfl Stukel, Joseph Spelič, Albert Jurjevič, John Mutz, Martin Prše, Louis Solnce, Jacob Čolnar, Anton Čulek, Michael Fajnik, Anton Jaklič, Francis Kožar, Alexander Pusega, Anton Prus, John Šušteršič, John Stukel, Stephan Smolič, Charles Kambič, Anton Markelc, Francis Rus, Joseph Klemenčič, John Bolte, Joseph Ure-movič. Anna Lazar, Anna Kočevar, Mary Papež, Anna Marencel, Mary Stefanič, Josephine Marentič, Paulina Zupančič Antonia Stamfel, Amalia Uršič, Mary Golobič, Mary Nemanič, Anna Bučar Anna Sak, Catharine Slobodnik, Gi žela Stanfel, Mary Skul, Frances Horvat, Mary Zoran, Sophia Xasembeny, Matilda Meteš, Frances Dajčman, Mary Habinc, Mary Kostelec, Anna Klobučar, Frances Papež, Catherine Stariha, Frances Oberstar, Mary Sekola, Mary Stukel, Antonia Starašinič, Mary Kobe, Anna Mihelič, Mary Judnič, Anna Kočevar, Štefanija Sukle, Rose Papež, Veronika Količ, Anna Ženko, Anna Mandel, Mary Lauš, Bernardine Grahek. — Dosmrtno zvezo sta sklenila v naši cerkvi včeraj 21. jun. dopoludne g. Mihael Svetič in gdčna. Katarina Jerman. Poročil ju je domači g. žup nik, Rev. F. S. Šušteršič. Žemtnina se je vršila v prostorih nevestinega očeta, g. John Jermana, dobroznanega slovenskega gostilničarja. Vsepolno odličnih gostov je poveličevalo piro-vanje. Novoporočencema želimo zakonske sreče mnogo let! znata leteti po zraku. V državi Illinois se doslej še nista pokazala. Do 50,000 gostov ozir. gledalcev od blizu in daleč se pričakuje v Auroro »tiste dni. stone Blocks. A vzlic temu se je nam posrečilo vse do sedaj importirane delavce vrniti. Seveda smo morali nekaterim vožne stroške plačati, ker je mnogo siromakov, ki se podajo brez — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Horvat Ivan, Ivanovič Ivan, Lešnjak Jožef, Martinič Vid, Stariha Jožef, Težak John. — Izza nedelje 12. junija narašča vročina od dne do dne, tako da je včeraj popoludne kazal toplomer že 94 stopinj. Pa pravijo, da nas prava vročina šele čaka, in da utegnemo letos doživeti resnično sušo. Najbolje je, da smo na vse pripravljeni. — Prva žrtev letošnje hude vročine med našimi rojaki je bil Lovro Šabec. V noči od 17. do 18. junija je bil še čil in čvrst na delu v tukajšnji jeklarni, proti jutru pa ga je premagala vročina, da se je onesvestil. Prepeljali so ga v Silver Cross bolnišnico. Zavedel še ni več, poklicani duhovnik mu je podelil sv. poslednje olje. In v nedeljo jutro je bil že mrtev. Ranjki je doma iz Zagorja na Notranjskem, 36 let star in zapušča v stari domovini ženo in jedno dete, tukaj v Jolietu pa brata. V ^meriki je bival šele štiri mesece. Ppkopan je bil IS peto SV, rnaŠQ iz cer- Adamsburg, Pa., 17. jun. — Cenjeni g. urednik A. S.! Želim, da bi natisnili par vrstic v našem prilubljenem listu, kakor sem Vam že zadnjič poročal zaradi štrajka v \\ estmoreland Co., ali sedaj sem prisiljen do tega zopet, zato prosim vse čitalce in čital-ke širom Amerike, da mi oprostite, ker meni ni mogoče to vse razjasniti, kar se tu godi. Vem, da dosti naroda govori, da je v tej Co. štrajk, ali jaz pa ga ne poznam, ampak revolucijo. Zakaj, to vam hočem obkratkem razložiti. Tu so sledeče kompanije: Jamison Coal & Coke Co.; Keystone Coal Co.; United Coal Co.; Westmoreland Coal Co.;‘ Pengas Coal Co.; Berwind White Coal Co.; Manor Gas Coal Co. T« so ene močne kompanije v Westmoreland Co. Te nočejo pripoznati takega človeka, da jim zna odgovoriti, le samo to '‘All right, mister". Ali sedaj je pa prišlo tako daleč, da ni. bilo mogoče še tega odgovoriti. Vse kompanije imajo svoje bloke ali kolonije. Tam je kompanijski store ali konzum. Potem ima kompanija še svojega policmana, da človek mora vse tam kupovati in pod takim pogojem kakor sami hočejo. Ako se jim pa kateri protivi, pa Mister Boss v rovu k njemu pride in mu zavpije: "Take tools out!" Pa ga vprašaš: "What's the matter, Mister?" ‘‘Hurry up,” zavpije. Kdor je dajal svojim bossom cigare in jih nalival do grla, tisti je bil allright. In kdor je daroval draj-verju kek piva, je dobil dosti kar. Ali kdor je imel tako ženo, da je bila ljubo-darna, tak je imel precej dobro delo. In če je dal še pitbossu polovico zaslužka, potem je bil najlepši človek. Ali drugi smo bili sirote! Bossr so nas bridko gledali. Žene so nas zmerjale, češ, zakaj pa drugi dobi dosti kar in ima vedno delo, ti pa ne. Jaz sem dostikrat povedal: "Vidiš, žena, tam pijejo in pojejo in igrajo muziko in plačujejo za svoje bosse, a jaz se nočem tako ponižati in zato nimam dela." Drajverji in pitbossi pijejo po cele noči in se zjutraj opletajo po cestah in love ob telefonske droge, da potem odlete 10 yardov daleč v jarek. Vidite, dragi čitalci in čitalke, tako se nam je ¿odilcr, in sedaj smo bili prisiljeni, ta jarem odložiti, ko ni bilo več za živeti v Westmoreland Co. In zakričali smo, da hočemo organizacije. Ali ko se je to pričelo prvi mesec, so bili operatorji ali premogov) lastniki in delodajalci taki, kakor bi sršene razdražil. Pretepavali so nas in iz stanovanj ven metali s svojimi 'Meputi’ ali orožniki. Ampak mi se nismo u- Brockway, Minn., 16. jun. — Cenjeno uredništvo:—Sprejmi par vrstic v predale nam priljubljenega lista. Mi imamo tukaj zelo toplo vreme centa, nadejajoč si nSjboljših uspehov, in dežja nam. manjka letos. j Ker se ni, kompaniji omenjeni vožni Zadnjo nedeljo so nas obiskali naš sistem obnesel, omislila si je “excur-preč. gospod škof Jakob Trobec, in sion train" z 1 vozom in strojem, v so imeli sv. mašo ob deseti uri, pri katerem je takorekoč več deputijev kateri so naši pevci lepo slovensko pe- kot potnikov. Sedaj pa le dobro pazi, li. Preč. gospodu se zahvalimo za nji- dragi čitatelj, ako bi se ti. posrečilo hov obisk in jim kličemo: Bog vas o-; kedaj z omenjenim vlakom voziti. Ka-hrani še mnogo let! | dar vozi vlak mimo kake naselbine, V torek 14. junija sta bila poročena morajo se vsi potniki na tla vleči, da zopet dva iz naše fare, namreč gospod na ta način voz prazen izgleda. Za ta Peter Žumer z gdčno. Nežiko Smoley. Poroka se je vršila ob deveti uri s sv. mašo. Poročil ju je naš gospod župnik, Rev. John Trobec. Po sv. maši manever skrbijo nabite puške ali revolver. Kadar pa dospeš v Keystone, ker dotični vlak ima postajo sam zase, čaka te tam slavljeni sprejem zopet s kve sv, Jožefa na slovensko pokopali-* j čtrašjli jn smo bili le belj srgni, In |če dne 20, t, m, Naj počiva v miru! I ko- šo prišli organajzarji, štttč) po- bratili in si obljubili, da bomo vedno so se povabljeni podali na nekdanji puškami, ter hočeš-nočeš hajd v pri dom nevestinih starišev, kjer jih je pravljeno stanovanje, ki je na vsakih čakalo kosilo pripravljeno od naših 20 korakov zastraženo. Ponoči ti ni kuharic. Tudi za mlade je prišla za- j treba strahu imeti, ker se je najvišji bava. Novoporočencema želimo in vo- j strehi omenjene naselbine Halleyev ščimo obilo sreče in veselja v novem stanu, njenim starišem se pa zahvaljujemo za uljudno postrežbo. Mladenič iz te fare gospod Janez Oman je včeraj v St. John's University, Collegeville, Minn., prejel prvi blagoslov za duhovski stan. Danes komet ustavil, od katere svoj svitli rep po vsej okolici meče. Tora j delavec, ako dospe k tebi človek, ki te bode prigovarjal, da bi ž njim šel, daj mu krepko zaušnico in varuj se posledic. Ko bode štrajk končan, bodeš potom delavskih časo- pride k svojim starišem na letošnje pisov potrebno izvedel. Ta boj, ki se počitnice. Kakor prvi iz te fare se' sedaj v Westm'd Co. bije, mora biti pripravlja gospod Oman na duhovski izbojevan za pravice delavca, ker sedaj stan. Bog ga ohrani! Danes tudi pride za počitnice k svojim starišem g. Raymond Golob, slo- venski petošolec iz St. John’s, tudi od zastavlja še toliko nismo svobodni, da bi smeli po državni cesti v velikih množinah korakati. Povsod se nam s kozaki pot jo na klic načelnika. Dne 19. t. m. imeli smo tu prvo sv. obhajilo. Čast našima učiteljicama, ki so vodile ta dan šolsko mladino v cerkvi v najlepšem redu. Vse tiho in mirno je bilo, da naš č. g. župnik je vse tako uredil, da bila je tiha \ sv. maša in slišali smo otročiče v njih nežnih glasovih pri molitvi. Dne 20. t. m. bil je sklep šolskega leta. Zopet peljani bili so naši otroci tje v zeleno naravo in nudila se nam je lepa domača zabava med veselim rajanjem in slovenskim petjem naše mladine, da nehote predstavljala se nam je pred oči pesmica Slomšekova: Preljubo veselje, oj kje si doma, i. t. d. Tukajšni slovenski Sokoli so te dni dobili telovadno opravo. Omeniti je, da se za Sokala tu močno zanimajo. Vsa društva povabljena so za dan 4. julija od mestnega odbora, kajti ta dan odprt bode mestni park prvič v Nor^h Chicago; kot znano, tu živimo v Twins City, ker le 10. cesta meji Waukegan in North Chicago. Dne 3. julija blagoslovila bode se tu zastava našega društva Borštnarjev. M. P. DR MIN-EXPELLEK Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju ¡{¡j poskusi vdrgnenje z PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Do. bi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, Pazite na varstveno znamko z sidrom. tukaj. Sedaj naj pa zadostuje za danes, še vdrugič kaj. John Poglajen. Ely, Minn., 13. jun. — (Nov rudnik se odpre v Ely.) Dne 7. junija je bil začetek produciranja železne rude iz novega rudnika nazvanega See. 30. Za danes končam. O priliki se zopet oglasim. Vsem zavednim delavcem pozdrav! Poročevalec. Tower City, N. Dakota, 20. jun. — Dragi list Amer. Slovenec! Ker bi mi bilo brez tebe jako dolg čas tu na farmah, ker prinašaš dost novic iz vseh Petdeset železničnih vozov, noseč vsak krajev vsak teden, in ker vem, da mi 50 tonov rude, se je imenovanega dne|je preci kratkem potekla naročnina, za to Vam pošljem zopet predplačilo za — Tri nove maše bodo v nedeljo V nemški kat. cerkvi sv. Janeza Krst., in sicer ena ob šestih, druga ob osmih in tretja ob desetih dopoludne. Novo-mašniki, čč. gg. Braun, Meyer in Schlueter, so sinovi faranov omenjene župnije. Za veliki dan se delajo velike priprave.. — Slavni “Četrti” se bliža, ko bomo spet obhajali rojstni dan ameriške neodvisnosti. Kakor znano, je to obhajanje še vsako leto doslej zahtevale* na stotine in tisoče človeških žrtev, večinoma nedolžnih malčikov, ki so na čast slavnemu dnevu preveč pokali in streljali z nevarnimi pripravami. Da se letos število nesreč čim najbolj o-meji, se po vsej deželi izdajajo posebne odredbe glede prodajanja “fire-crackerjev” in druzega razstrelivnega orodja. Bomo videli, s kakim uspehom. eden za vse in vsi za enega, dokler ne zmagamo. Ali kar so pa sedaj pričeli, je bilo žalostno videti, in še bolj žalostno je meni o tem pisati. Uže smo izgubili štiri "Avstrijce”, ki so bili u-streljeni ali težko ranjeni, vsi štirje od deputijev, eden od superintendenta. Ali tega mora biti kmalu konec. Ob taki priliki, ko so nas s puškami in revolverji ustavljali korakajoče v krdelih po 1000 in več mož, so dne 10. t. m. na Exportu ustrelili A. Batiča, rodom Hrvata, ki zapušča vdovo in enoletno dete. Pokopali smo ga dne 13. t. m. v Invinu na katoliškem poko-lišču. N. p. v m.! Pozdravljam vse rojake in rojakinje v novi in stari domovini. A. Slovencu pa mnogo naročnikov in uspeha! John Mostar. /' •— Tekom zadnjega tedna se je mudil v našem mestu g. Pleško, kot gl. zastopnik “G. N-.” Ogledal si je našo tiskarno in urad, ki se mu jako dopada. — Pravila za ohranitev zdravja ob vročem vremenu so: Ne jezi se, ne razgrevaj se, ne pij preveč, ne delaj preveč. Glavna reč je, ostati hladen, to je, hladnodušen. Preveč gibanja ob vročem vremenu se ogibaj. Nezdravo je tekati za karo, da ne zamudiš vožnje. Štedi s hrano, posebno z mesom, ki pospešuje telesno vročino. Preveč piti je pravtako škodljivo kakor preveč jesti, in mnoge hladilne pijače, ki ljudje poplavljajo z njimi svoj želodec ob vročem vremenu z namenom, da se ohlade, učinkujejo baš nasprotno. V^aj doktorji trde to. — Združeni katoličani v bližnjem Rockdalu si baje nameravajo zgraditi svojo cerkev. —G. M. F. Kobe iz Calumeta, Mich., se je mudil nekaj ur v Jolietu koncem zadnjega tedna na povratku iz Moline, 111., kjer je imel opraviti kot odposlanec dr. sv. Petra št. 30 K. S. K. J. — V bližnji Aurori se bodo postavili na dan Četrtega. Slavna brata Wright iz Daytona, Ohio, prideta v Auroro, da dne 2., 3. in 4. julija pokažeta, kako Aurora, 111., 21. jun. — Gosp. urednik! Ne sliši se gostoma iz naše male slovenske naselbine. Morda je skoro kdo pozabil, da se tudi tu nahajamo Slovenci. Sicer ne daleč od Jolieta ali Chicage, a vendar smo nekako oddaljeni, ker nas vsakdanje delo zadržuje, da bi pohajali to in ono naselbino. Delamo naprej vsak svoje dnevno delo, včasih se tudi kaj po domače razveselimo v naši mali, a veseli družbi. V nedeljo je kot nalašč pripekalo to božje solnce, da se je travica ob potu kar zvijala. Lahen vetrec je pihljal po mladem listju in dajal duška sprehajalcem. Naše znano, staro društvo sv. Janeza Krstnika si je pa ta dan priredilo svojo veselico na prijaznem hribu med zelenimi farmami. Veselica je bila dobro obiskana. Med seboj srna imeli goste iz sosednih mest, tudi godba je bila izvrstna, da so kar podplati odskakovali plesalcem od gladkega le-sovja. Veselje je trajalo še pozno na večer. V društvenem oziru smo dobro organizirani. Imamo tri društva. Naše je najstareje in se najbolj drži, ker so skoro vsi slov. hišni gospodarji člani našega društva. Smo pa tudi v slogi z, drugimi društvi. Pomagamo eni drugim, tako da je vse v zadovoljnost. Saj ni lepše reči na svetu kot je sloga in zadovoljnost. Kasneje se spet oglasim, kaj bolj odposlalo po novo speljanej železnici proti Ely in dalje po Duluth Iron železnici v Duluth. Ob tej priliki je bilo navzočega veliko ljudstva, kakor tudi lastniki rudnika in ozemlja iz Milwaukee in drugod. Kapitan Hol-ter je kakor običajno razbil steklenico likerja ob voz v znamenje krsta, nakar je bila ceremonija končana, in ruda je bila poslana naprej. Ruda je bogata na kakovosti ter se nahaja v nenavadno velikej množini. Več družin in delavcev se je že preselilo tjakaj in nova poslopja se vedno stavijo za delavce in družine. Ta naselbina se nahaja kake 3 milje vshodno od Ely, ter obeta dobro bodočnost za delavce. Tudi že znani Chandler rudnik je začel poslovati o tem času. Zasledili so bogato žilo rude, katera je dobre kakovosti ter obeta še dobro produkcijo, ko ,se odpre in uredi rudnik. Sedaj stavijo oziroma je že dodelano novo strojnično poslopje in poslopje za parne kotle. Kakor nam je znano od preiskovalnih mož, se nahaja v ely-škej okolici neposredno veliko rude, katera bode odkrita v poznejših letih. Tudi na*e mesto se je začelo nekoliko živahnejše gibati. Razna poslopja se znova popravljajo ter to daje delavcem več zaslužka tudi v mestu, ter «tesiui svet je določil veliko dela v mestu t6 poletje. Na ta način se je obrt ali trgovija precej zboljšala tukaj. Zatorej tudi samski ljudje smatrajo, da je sedaj ugodni.čas za ženitev ter se pridno sklepajo zaroke in potem poroke, da na ta način tudi župnija ne zaostaja v naraščaju družin. In to vse na račun dobrih časov, kateri so žalibog tudi od danes do jutri. In ko bi naš narod vsaj ta trenutek dobrih časov vedel ali deloma hotel v svoj lastni prid obračati, bi bilo hvalevredno; kadar pa so slabi časi, se hudujejo, da ni mogoče napredovati vsled slabih časov. Veliko bi bilo potrebno podukavnašim rojakom v razne namene, ali nočejo ga poslušati, temveč rajši poslušajo naravno zavist in sebičnost. Gospod John Teran, naš dobro znani krojač, se je preselil v svoje stanovanje semkaj iz Eveletha, Minn. Tukaj bode nadaljeval zopet svoje krojaško obrt, ter ga rojakom v Elyškej okolici toplo priporočamo. Jos. J. Peshel. tekoče leto. Tukaj kaže letina jako dobro, ako ne pride kako zlo na njo, kar pa Bog varji. Dela bo tu letos dost za pridne roke celo leto. Sedaj bomo seno kosili in spravljali in kasneje pride zopet žetev, tako da je vedno dosti posla. Pozdrav vsem čitalcem "A. S.”, in ostanem Vaš zvesti naročnik M. E. Vivoda. Waukegan, 111., 21. jun. — Dne 26. t. m. imelo bode naše Samostojno društvo sv. Jurja veliko veselico. Naši vitezi se urijo že več tednov z vajami POZOR! Prihraniš si denar in soprogi dosti truda stem da si nabaviš peč na plin ( gas ) Naše Direct Action peči na gas so izborne. Pridi in oglej si našo zalogo plinovih peči predno misliš kupiti. SLOVENSKI PRODAJALEC BARRETT HARDWARE CO. North Ottawa Street you ET, ILLINOIS Slaba blaga ljudje ne ponarejajo. Severova Zdravila se dostikrat ponareja jo, kar je zopet dokaz njihove izbornosti. Zaćnite danesl Madison, Pa.. 18. jun. — Cenjeni u rednik! Poročati moram nekoliko od tukajšnjega štrajka, kateri se še zmi-raj vztrajno nadaljuje. Kaj ugodnega sploh ni, a vendar priznati moram, da ako bode tako šlo, pridemo končno le do cilja, ker na ta način bodejo kom panije prisiljene, privoliti v naše zahteve. Toraj k stvari. Ker niso pomagale nobene prošnje, niti sladke besede, da bi nas na delo spravili, razposlala je" Keystone Coal & Coke Comp, različne agente, med katerimi je žalibog nek rojak, da nabirajo skabe z obljubami, da imajo novo majno ter unijsko delo. In res šlo je mnogo delavcev na limanice ter so se dali semkaj importirati. A dospev-šim semkaj odpirajo se jim oči kot Adamu in Evi po užitem jabolku. Do-spevši v Madison, namesto nove maj-ne najdejo celo hosto dimnikov, kateri imajo čast vže celo po 20 let svoj dim proti oblakom pušiti. Da se ne bodejo dali rojaki in drugi delavci še nadalje slepiti, naj omenim, na kafc nesramni način kompanija ljudi v svojo past vozi. Madison, Pa., leži 9 milj zapadno od Greensburga in 5 milj južno od Irwina, Pa. Akoravno vozi železnica od treh Ali ste utrujeni, zdelani, onemogli? Ali ste tako oslabeli, da se komaj vlačite? To kaže, da je vaš ustroj opešal in da ga poživite, vam je potreben Severov. Živlienski Balzam Ustavi vam izgubo telesne moči, povrne čilost in zagotovi čvrsto zdravje. Malokrvnim pomnoži kri, prežene pogostno zapeko ter izpodbudi želodec, drob in jetra k pravilni delavnosti. Cena 75c. Posebno koristen za slabotne žene in dekleta. G. E. Novak iz Fogelsville, Pa., nam je nedavno pisal: “Odkar uživam Severov Življenski balzam, se mi je zdravje prav zelo zboljšalo, moč mi je povrnjena, a želodec, drob in jetra so uravnana in poživljena. V bolezni je vedno najbolje, zateči se k Severovim Zdravilom, ker pomagajo.” ;;}!»_* ...................... ': ’!«m ..ale »»• J iimm] fes«! Večina lekarnikov prodaja Severova Zdravila. Ne jemljite nadomest il. ni videti na zavitku, ni pristno. Če imena “Severa” Močni živci Trpeči delavci so potrebni za uspeh vsepovsod. Za olajšbo duševne utrujenosti, nespečnosti in živčne oslabelosti ga gotovo poznajo vrednost dobrega mazila za preprečenje ali utešenje žuljev po trdem delu ali za zdravljenje poškodbe. Severov Nervoton. Severovo olje sv. Gotharda nima para. »Zanesljivo tešilo za živčno razdraženost, onemoglost, nevra-stenijo in živčno glavobol. Dragocena tonika za matere, opešane vsled go-spodinskih skrbi in po porodu. Cena $1 ima izborna svojstva, da je posebno koristno za odrge, izvinjenja, bromoto, revmatizem, nevralgijo, krče, otrple sklepe in oškodbe, ki zadevajo delavce v vsakdanjem življenju. Poskusite ga! Cena 50c. ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. . F. Severa Cc. CEDAR RAPIDS IOWA KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 30. maja 98 Hrvatov in 118 Makedoncev in Primorcev. — Dan v proslavo sv. bratov Cirila in Metoda. Po sklepu S. K. S. Z. in zastopnikov izobraževalnih društev se praznuje dne 10. julija spomin slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda po vsem Slovenskem. Ljubljanski “Slovenec” piše o tem med drugim: Dan 10. julija naj bi se proslavil po vseh naših izobraževalnih društvih. Povsod naj se priredi ta dan predavanje o sv. apostolih slovanskih, napravi primerna igra in izvajajo nekatere pevske točke. Ta dan naj se povsod na slovesnih zbo rovanjih osnujejo podružnice “Slovenske Straže”! Ta dan bodi sijajna priča zavednosti našega ljudstva! Sodelujte vse slovenske župnije! Prosimo pa tudi slovenske brate in sestre v Ameriki in po drugih krajih izven stare domovine, da združeni z nami proslave 10. julij 1 — Spomenik dr. Frančišku Lampetu, znanemu slov. pisatelju, ki je ustanovil “Dom in Svet”, odkrijejo krog 21. avgusta v Črnem Vrhu nad Idrijo. —Šole prost bo na ljudskih šolah po Kranjskem odslej sv. Alojzija praznik. Zato bo šola na pepelnično sredo. — Kotnikova zapuščina Ciril Meto- dovi družbi. G. Lenarčič je dne 1. jun. javno razglasil, da med njim in med C. M. D. ni nobenega nesoglasja glede Kotnikove zapuščine, ampak da dobi družba 630,000 K. in nekaj delnic raznih zavodov, od česar ima plačati razna v oporoki predpisana volila. V kratkem se vrši zapuščinska razprava, pri kateri se bo vsa zadeva postavila v luč resnice. * . — Slovenski umetnik v tujini. Glasbenik Leon Funtek, doslej kapelnik in dirigent filharmoničnega orkestra v Viborgu na Finskem, je sprejel službo drugega koncertnega mojstra pri orkestru koncertnega društva v Monako- — Vojaške vesti. Podpolkovnik g. Alojzij Lebar je postal polkovnik. 1— Pri vojaških konjskih dirkah je dobil prvo darilo (cesarjevo častno darilo in 2500 K od poljedelskega ministrstva) ritmojster 4. ulanskega polka Etbin Ravnihar, rojen Ljubljančan. —Kranjski veleposestnik, baron Friderik Born, lastnik graščine pri Sv. Ani nad Tržičem, je bil izvoljen na Ogrskem za poslanca kot kandidat Khuenove vladne stranke. Born je tudi lastnik graščin na Ogrskem. — Smrtna kosa. Umrla je v Podkraju Ana Rožič, stara 75 let. — V Domžalah je umrl pečarski mojster g. Josip Kraljič. — Umrl je v Ljubljani g. J. Klein, knjigovodja v Kleinovi prodajalnici stekla. — V Ljubljani je umrl 22 let stari črkostavec g. J. Volek. — Istotam je umrl po dvednevni bolezni hišni posestnik Vladimir Novak, po domače Piže, star 34 let. — Umrl je na Travi župan Lipovitz. Izvoljen je bil od nemške večine kot njih pristaš in kot tak tudi vodil občino. Namestnik njegov, Miklitsch, je istega duha. — Kurat umrl. V Oseku na Vipavskem je umrl č. g. štanjelski kurat Ant. Gleščič. — Nesreča. 54 letna zasebnica Ernestina Sukova v Ljubljani je kuhala na samovaru mleko. Goreč špirit je brizgnil po sobi in začelo je goreti. Pri gašenju pa je prevrnila samovar in hipoma je bila v ognju. Sosedje, ki so že prej prihiteli ji pomagat, so sicer skušali ogenj na njej udušiti, a dobila je take opekline, da je kmalu umrla. — K samoumoru trgovskega sotrud-n'ka Josipa Kramerja z Dolenjske ceste v Ljubljani se poroča, da je bil mladenič epileptičen in je skoro gotovo dejanje izvršil v trenutkih duševne zmedenosti. — Samomorilec. Dne 3. ju. pop. so pastirji iz vasi Rožično našli na pašnikih obešenca. Orožniki so dognali, dz je samomorilec neki Luka Hribar rojen v Hruševki št. 4, bivši posestnik na Piršovem, ki se je pred nekaj ča-s°m preselil z družino na Štajersko. Vzrok je alkohol; tako govore ljudje. ~~ Nesreča v rovu. Dne 26. maja so pripeljali v deželno bolnico 36 let nega Petra Krivica, premogarja iz Za S°rJa. Padel je v rovu 30 metrov globoko in si zlomil križ in desno nogo. Toča. Dne 20. maja je toča uni-ctla ves letošnji pridelek po njivah, travnikih in vinogradih posestnikom iz vasi Goriška vas, Goriška gora, Gatnik, Zagrad, Velike Poljane in Za- občine Šmarjeta na Dolenjskem. I °de je nad 60,000 kron. Poslanec r' Hočevar je dne 27. maja v držav-nem zboru stavil nujni predlog za vladno podporo. ~ Monlec svoje žene. Andrej Rejc, rudar v Idriji, star 43 let, je bil ob-0 zen, da je svojo ženo Frančiško dne 28. febr. t. 1. ponoči namenoma pahnil v reko Idrijco, da je žena utonila. Ženo je našel Ivan Kavčič šele po preteku 8 dni pri takozvanih “grabljah” pod drvmi. Že dne '1. marca se je po Idriji raznesel glas, da je Rejčeva žena izginila in ko jo le še tretji dan ni bilo domov, je bila splošna ljudska govorica, da se je je mož s silo znebil. Sodne poizvedbe so dognale, da Rejc svoje žene ni mara! ter je bil zaradi tega, ker je s svojo ženo grdo ravnal, že sodno kaznovan. Čestokrat je bila ljudem dana prilika videti, kako jo je grdo gledal in z zobmi proti nji škripal, dostikrat ji je bilo na obrazu videti nasledke moževega tepeža in suvanja. A žena, ki je bila jako pobožna in potrpežljiva, ni iskala pomoči pri sodišču, le kakemu znancu je semintja potožila svoje trpljenje. Pritoževala se je, da jo mož dostikrat ponoči vodi po samotnih krajih tik vode in da jo bode še v vodo zagnal. Pripovedovala je tudi, da mora iti v takih slličajih čisto tiho pred njim, on pa za njo hodi. Podnevu ni šel nikoli z ženo v krčmo, pač pa jo je ponoči s silo gnal v gostilne. Prijatelji so ranj-ko svarili hoditi ponoči z možem, a ker se ga je bala, se mu ni upala protiviti. Tridnevna razprava pred ljubljanskim porotnim sodiščem se je končala dne 3. maja. Andrej Rejc je trdovratno tajil do obsodbe, ki se je glasila na smrt. Po obsodbi je pa Rejc izjavil: “To povem, da sem jo res vrgel v vodo.” — O na smrt obsojenem Rejcu v zaporu se poroča: Ko so morilca svoje žene Rejca v petek 3. jun. po smrtni obsodbi odvedli nazaj v zapor, se je omečilo tisto Rejčevo trdo srce, ki je dopustilo, da je Rejc Vončini potem ko je. vrgel rajnico v vodo, povedal, da je izginil tisti njegdv pes, njegov h...č, kakor je nazival svojo rajno ženo. V zaporu je Rejc zdaj ves obupan, da obžaluje, kar je storil in neprestano joče, kakor kako malo dete. Ni več tisti Rejc, ki je trdovratno še tajil, ko so že zlomili palico nad njim ljudski sodniki, porotniki in priznal svoj zločin šele na prigovarjanje svojega zagovornika. — Pogačar vlomil v župnišče v Kranju. Znani tat Pogačar, ki je ušel iz celovških zaporov, a ga še do danes niso mogli ujeti, se baje nahaja na Št. jurski gori, odkoder pohaja v bližnje vasi, kjer dobi jedi in pijače. Koncem majnika se je Pogačar zopet vtihotapil v priljubljeno mu župnišče v Kranju in odnesel gospodu dekanu Koblarju 400 K. Vlomil je zopet skozi peč, kakor svoječasno v ljubljanski knezoško-fijski palači. Morda ima sedaj dovolj za izlet izven Kranjske. — Obsodba vlomilske družbe. Poročali smo že o obsodbi vlomilcev bratov Premrov. Julij Premrov je bil obsojen pred vojnim sodiščem na sedem let, Karol Premrov pa na devet let trdnjavske ječe, njunin bratranec Henrik Premrov pa je bil ondan radi vlomov v Postojni obsojen na sedem mesecev ječe, pomagač bratov Premrov železniški sprevodnik Franc Bevc, ki je prodajal ukradene stvari, pa je bil obsojen v Novem Mestu na osem mesecev težke ječe in je izgubil službo pri drž. železnici. — Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. — (Uboj in samoumor.) Veliko zanimanje in razburjenje je vladalo v Novem mestu in okolici, ko je 24. aprila zvečer Alojzij Lukšič, mizar iz Drske pri Novem mestu, z nožem prerezal Josipu Medvedu, 20 letnemu posestnikovemu sinu iz Ločne, stegensko žilo odvodnico in je ta obče priljubljeni mladenič vsled izkr-vavljenja v nekoliko minutah umrl. Zanimanje se je še povečalo, ker se je ubijalec dva dni pozneje v preiskovalnem zaporu obesil na ventilacijsko vrv. Uboja udeležen in obdolžen je bil tudi Alojzij Fink, zidar, rojen leta 1890 v Iršči vasi, samoumorilčev bratranec, vsled česar se je moral dne 31. maja zagovarjati pred porotnim sodiščem. A ker so porotniki zanikali (šest glasov da, šest ne) vprašanje glede sovražnega namena, zveze in sporazuma pri uboju, je sodni dvor obtoženca o-prostil. — Obsojena detomorilka. Pri porotni obravnavi v Novem mestu dne 30. maja je sedela na zatožni klopi Antonija Košmrl, 21 letna posestnikova hči iz Retij pri Loškem Potoku obtožena detomora. Pri obravnavi obtoženka glasno jokaje pripozna svoj zločin. Ker so porotniki glavno jim stavljeno vprašanje: Je-li obtoženka kriva, da je zoper svojega izven zakona rojenega otroka, s tem, da ga je vrgla v blato in zagrebla, ravnala tako, da je vsled tega nastopila smrt, potrdili, jo je sodni dvor spoznal krivo detomora ter obsodil na 3 leta težke ječe, poostrene z enim postom vsak tretji mesec in k povračilu stroškov kazenskega postopanja. — Oproščeni detomorilki. Dne 31. maja je stala pred ljubljanskimi porotniki 22 let stara dekla na Brestu Ivana Lavrenčič, ki je zadavila svojega nezakonskega otroka. Obtoženka je vse priznala in je trdila, da jo je obup privedel do tega dejanja, da ji je žal in bi kaj takega nikoli več ne storila. Porotniki so z devetimi glasovi proti trem glasom zanikali krivdo in obto- ženka je bila oproščena. — Popoldne istotam pa je bila oproščena tudi dete-morilstva obtožena posestnikova hči Helena Krivic iz Zgoš pri Begunjah. To obtoženko je zapeljal neki dragonski četovodja, ki je bil ciničen dovolj, da je prisostvoval celi razpravi, vsled česar je bilo občinstvo ogorčeno in je moral “gospod v rdečih hlačah” čuti marsikako pikro opazko. Krivičevo so opisovale priče kot pridno dekle, ki je samo iz strahu pred hudim očetom storila.dejanje, ko je bila vsa scagana. — Požigalec pred porotniki. Jurij Goleč, rodom Štajerc iz celjskega o-kraja, vdovec, rojen leta 1846, je preživel skoro 30 let v zaporih in prisilni delavnici radi raznih tatvin in vlaču-ganja. Dne 30. maja je že zopet stal pred novomeškim porotnim sodiščem, to pot radi hudodelstva zažiga. Ko je prišel pred štirimi leti iz prisilne delavnice, je dobil v Brežicah v ženski bolnišnici službo kurjača. Nad tri leta je vestno in pridno opravljal ta posel, a ker je imfcl z neko deklo prepovedano razmerje, je bil letos 28. februarja odpuščen iz službe. Odšel je v Zagreb; ko pa tu ni dobil nikake službe, se je vrnil preko Samobora na Kranjsko. 16. aprila je prišel proti večeru v Zadovi-nek pri Krškem. V več hišah je prosil prenočišča, a ker ga ni nikjer dobil, se je podal spat na kozolec mesarja Karla Ženerja ter se je tu zaril v ko-ruznico. Okoli polnoči se je — kot sam pripoveduje — vsled mraza prebudil ter je v “svoji jezi nad neusmiljenimi ljudmi, ki ga niso hoteli prenočiti”, zapahi koruznico, sam pa odhitel po poti proti Kostanjevici. Kozolec in zraven stoječa šupa sta pogorela s slamo, krmo in raznim poljskim orodjem vred. Goleč pravi, da se je takoj skesal svojega dejanja ter je šel, da ne bi koga drugega po nedolžnem spravil v nesrečo, še isti dan v Kostanjevico na orožniško postajo, da bi ga aretirali. Ker pa ni hotel povedati, kaj da je storil, so ga orožniki poslali v Krško, kjer je tamošnjim orožnikom izpovedal svoj zločin. — Sodni dvor ga spozna krivega hudodelstva zažiga ter ga obsodi na deset let težke ječe. ŠTAJARSKO n — Škof Stariha na Štajerskem. Iz Žusma z dne 31. maja: Pretečeni teden so bivali pri našem obolelem g. župniku visoki gost: presvitli gospod škof Ivan Stariha. Na praznik sv. Rešnjega Telesa se je ljudstva kar trlo, ki je prišlo od vseh krajev, kajti slovesno sveto opravilo ob desetih in procesijo z Najsvetejšim opravili so presVitli škof ob asistenci slivniškega in domačega gospoda župnika. Stara je že žusemska fara, a take izredne časti še ni gledala in je ne bo. — Uspeh “Slovenske Straže”. Nemškutarji so se ustrašili organiziranega slovenskega ljudstva na Polzeli ter si niso upali priti na napovedani shod za nemško šolo na Polzeli. Shod se radi tega ni vršil. — Pot do Adrije. Uspehi, katere dosegata “Suedmark” in pa “Schul-verein” med spodnještaj. in koroškimi Slovenci, ne zadostujejo Nemcem; zato pozivajo v “Muench. Neueste Nach-richten” bratce v rajhu, naj podpirajo čim zdatnejše omenjeni društvi, da bode Nemcem prav kmalu zasigurana pot do Adrije. “To prosto pot”, izvaja imenovani list, “ogroža stremljenje Jugoslovanov po enotni jugoslovanski upravni .pokrajini (trijalizem). Ako se to zgodi, ne bode moglo več nemštvo napredovati, ker njegov boj proti Slovencem ne bode več lokalen in ga ne bode pospeševala razdelitev Slovencev v različne pokrajine. Živi jenski interes avstrijskih in rajhovskih Nemcev je, da si pribijejo prosto pot do Adrije, vodečo preko južne Štajerske, Kranjske in Istre. Na noben način se ne sme dopustiti, da bi se v okviru avstrijske monarhije ustvarila nova država na bregovih Adrije.” Ako bi še bilo sploh treba kakega novega dokaza, za čim stremijo nemška obrambna društva, bi bil s tem dopisom mona-kovskega lista podan. Nemci delajo s svojimi “obrambnimi” društvi po Slovenskem le v prospeh velike Nemčije —in to s pomočjo avstrijske državne uprave. — Dekliški shod na Graški gori pri Sevnici 24. maja, je bil nad vse krasen. Došlo je iz rajhenburške, sevniške in videmske župnije nad 600 mladenk, pa tudi obilo drugega ljudstva. — Ogenj. V Zg. Veličini bi. Sv. Lenarta v Sloven. Gor. je dne 30. maja zjutraj zgorelo gospodarsko poslopje zakonskih Vantur. Hišo in živino so rešili. — V Popovcih je zgorela pos. Vindišu hiša in gosp. poslopje. Vžgale so se saje v lesenem dimniku in od tam se je ogenj razširil na streho. — Obesil se je 6. jun. opoldne pri Koštomaju za Voglajno pri Celju 26-letm Westenov delavec Tičar na nekem drevesu. Vzrok tega čina je baje nesrečna ljubezen. Leopold Tičar je doma s Krškega. Bil je že enkrat v norišnici. ■—Muha rešila človeka. 29. maja je u-darila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jurija Leskovca v Prevratu, občini Konjice. Poslopje, ki je bilo krito s slamo, je pogorelo do tal. Škode je 3200 K. Poslopje je bilo zavarovano. Ponesrečil se ni nihče ter so rešili tudi živino. Na izreden način pa je odšel lastnik gotovi smrti. Nekaj minut, predno je vdarila strela v po- slopje, je spal še na svislih. Ker ga je pa pičila muha, se je zbudil in odšel vznevoljen v hišo ter se tako izognil smrti. — Iz Savinje so potegnili dne 4. junija mrtvo truplo Ivana Pirca iz To-povelj. Ker je bil primoran zapustiti službo v polzelski tovarni, je popival s svojimi prijatelji ter se pripravljal za odhod v Ameriko. Vračal se je vinjen iz Št. Petra domov ter se ponesrečil nad grobelskim mostom. 271etni fant je bil pošten ter lepega vedenja. — Nesreča v rudniku. Hudo ponesrečil se je 27 letni Matevž Razboršek, edini sin Razboršekovih pri Sv. Rupertu nad Laškim. Dne 1. junija je v Menrisovem premogokopu zažigal mine. Ker se mu jedna ni takoj sprožila, jo je mislil še enkrat zažgati. V tem momentu pa se je sprožila. Razbor-šeka je vrglo z vso silo ob steno. — Nove maše bodo imeli letos sle- deči gospodje bogoslovci celovškega semenišča: Cetrtoletniki: Ivan Hof- staetter, Viljem Kopp, Tomaž Koe-raus, Mirko Mente in Franjo Vastel; in tretjeletniki: Josip Czermak, Peter Domberger, Anton Maschek, Vinko Razgoršek, Ivan Starc, Josip Stich, Josip Wulz in kapucinski klerik Irenej Kobal. — Pri občinskih volitvah v Selah na Koroškem so glasom poročila “Mira” vendarle Slovenci zmagali. Imajo 7 odbornikov izmed 12. —- Oči si je obstrelil zaradi nesrečne jubezni nadporočnik Jožef Hreg-lich v Celovcu. Oslepel je popolnoma in je bil 6. jun. superarbitriran. — Drznega živinskega tatu so zasledili v Celovcu v osebi dninarja Petra Leschanza iz Št. Petra pri Celovcu; s tujih pašnikov je živinskim kupcem prodajal živino. Ker pa je nastavljal prenizke cene, se je začela zdeti stvar sumljiva in tatu so izročili sodišču. — Skupščina Ciril-Metodove družbe za Istro se je vršila dne 5. jun. v Cresu popolnoma mirno. Udeležencev je bilo krog 2000. Skupščina in ljudska slavnost sta se zvršili čisto v miru, dasi so Italijani že tedne poprej grozili z izgredi. —Skupščina “Lege nazionale” v Gorici se ni tako obnesla, kakor so Lahi pričakovali. Goriško italijanstvo se je pokazalo strašno kilavo. Gostje so bili nevoljni nad hladnim sprejemom. — Na izrednem občnem zboru “Nar. Del. Org.” v Trstu dne 5. jun. se je sklenil pristop k “češki delavski zvezi”, dalje se je izrekla potreba za ustanovitev delavske hranilnice in posojilnice in mladinske organizacije. — Strela ubila deklico. Dne 5. jun. med opoldansko nevihto treščila je strela v 161etno kmečko deklico iz okolice, Marijo Križmanič, ko se je iz Trsta, kamor je bila šla z mlekom, vračala domov. Ubilo jo je takoj. — Sin ubil mater. V Barbani v Istri je ¿0 letni Matija Batel s polenom in kamnom ubil svojo lastno 601etno mater, ker ga je ta hotela posvariti. Ko je pa videl, da se je nesrečna mati zgrudila, imel je še drznost, da je hitel ven in klical sosedom, da se je mati v hiši zgrudila nezavestna na tla. Prihiteli sosedje so takoj videli, zakaj se gre in poskrbeli, da je živinskega sina orožništvo odvedlo v zapor, kjer gotovo ne bo ušel zasluženi kaznu —11,000 trt so porezali zlikovci kmetu Mat. Raduloviču v Žbandaju pri Poreču. Zločincev še niso dobili. Kriminaliteta v Istri silno narašča. — Pred poroto v Gorici je bila 29 letna Marija Štrukljeva iz Sv. Lucije obsojena zaradi detomora na 6 let težke Ječe, 34 letni sobni slikar Hrovat pa, ker je oskrfmil svojo llletno hčerko, na 4 leta težke ječe. — Grozna toča in naliv. Dne 28. maja se je v vaseh Labor, Boršt, Glem v d. o. Boršt in Vršič, Gonjači in Jurasi vsula grozna toča, ki je padala skoro uro in pol ter uničila-vse poljske pridelke, posebno na trtah je napravila mnogo škode. Ko je nehala padati, je bil tu grozen prizor: toča je bila skoro na 30 cm na debelo povsod. Vrhutega se je nad vasjo Boršt utrgal oblak in voda je razorala njive, travnike in ceste tako, da je groza. HRVATSKO. — Spomenik skladatelju hrvaške narodne himne. Odbor za postavljanje spomenika skladatelju “Liepe naše domovine” Antonu Mihanoviču v Klanjcu je odredil, da se spomenik, ki ga je izdelal umetnik Frangeš, slovesno odkrije dne 7. avgusta t. 1. Tega dne bo v Klanjcu zastopana vsa Hrvaška', da počasti spomin avtorja veličastne narodne himne. — Zagreb najame 15 milijonov posojila, ki so potrebni za razne gradnje, uravnavo mesta, kanalizacijo itd. Posojilo se najame v monarhiji. — Belgrad in Zagreb. Glasom ljudskega štetja iz leta 1900 je imel Zagreb 61,000, Belgrad 69,000 prebivalcev. Od onega časa se je prebivalstvo v obeh mestih pomnožilo, ali v Zagrebu razmerno bolj nego v Belem-gradu, tako, da imata Zagreb in Bel- grad danes vsak okolu 78,000 prebivalcev. Ljudsko štetje, ki se bo vršilo letos, prinese povsem točne podatke. — Koga so volili nekateri bosenski volivci v III. kuriji. “Agr. Tagblatt”’ piše, da so bile v Bosni pri volitvah v III. kurijo oddane posamezne glasovnice s sledečimi “kandidati”: Sultan Mehmed, če še vlada, Petar Petrovič, črnogorski princ, sultan Murat, cesar Franc Jožef, Bog in cesar; eden je volil “zase in svoje otroke”, več glasov je pa bilo oddanih za sv. očeta. Kadar imate s sodiščem opraviti o* brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Sim ¿n. CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI. AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu Ivovih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane. MI SMO ZASTOPNIKI zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo. GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota. Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager. R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. Kapital $100,000.00. Barber Building J-oliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3 % o OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. $ a •i « » « •4« •ft •< • a w ^ | -M denarje v staro domovino h* • 4 • « se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Resnica je! Kdorkoli Slovencev je pošiljal Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. New York, N. Y., e. >• Oi ii •i i« tl ** 82 Cortlandt St., ali na njeno podružnico 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. Ljnblanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge im knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistili 44 °/c o Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu, Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 400,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO. Amerikanski SiXDvenec Ustanovljen 1. i891. Prvi, največji in edini slovensVi-katoliški list v Amerika ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Telefoni: Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo na-ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in Arne rica. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the JLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. dati v neizogibno. Vsak stan ima svoje težave, in “vsak dan svojo nadlogo”. Zato je udanost za naš mir neobhodno potrebna. Vsi smo vezani na svoj stan, in se nismo vstanu izogniti njegovim trudom in težavam. Vezani smo, bodisi z železnijni ali z zlatimi verigami, po tem kakor smo bogati ali revni, plemeniti ali neznatni; opomniti pa moramo, da so zlate verige težje nego železne. Morda smo vezani na stan, v katerem se naš napuh vzdiguje proti poniževanju, ali ¿r katerem nas stiskajo huda pomanjkanja. Drug plava v izobilju časnega imetja, ampak huda bolezen ga veže na bolniško posteljo. Morda ne trpimo na uboštvu, niti na bolezni, a po nedoumnem sklepu božjem moramo živeti z. ljudmi, ki so zlobne, uporne nravi in ki nas s svojo čemernostjo vsako uro iznova trpinčijo. Ko smo vezani na to, kar bi nas u-tegnilo napraviti tako nesrečne, je potrebno in koristno, da si neogibnosti obračamo v škodo, marveč v ko-Vprašajmo se potem sami: Ker sem nepreklicno vezan na ta poklic, na to službo, na te predstojnike, ali naj se proti božji uredbi uprem? v tej bolezni ali revščini udam nepotrpežljivo-sti? Ali ni marveč mnogo bolje, da se potrpežljivo udam v to, česar itak ne morem izpremeniti? Ali ni bolje, da skušam, kakor vendar Bo'g hoče, obrniti si to v prid svoji duši? Če nimam niti časnega imetja, niti zdravja, niti domačega miru, imam vendar lahko, kar je mnogo dragocenejše —- mir v svoji duši. Potemtakem bi to ne bilo nobeno vprašanje več. Toda če hočeš tako misliti, moraš biti miren. Slediti moraš zgledu Jezusa Kristusa in govoriti: “Oče, ne moja volja, ampak tvoja se zgodi.” In vihar upornosti v naši notranjosti utihne; godrnjanju sledi potrpljenje, in v našo veliko radost se uresniči, kar pravi sveti apostol Pavel: "Pobožnost je k vsemu koristna.” (Dalje sledi.) in so bili v resnici najmanjši izza poslednjih trinajstih let. Prešičev se je leta 1909. v živinskih dvorih ležečih v spodnjem delu mesta zaklalo 5,372,949, proti 6.781,205 v prejšnjem letu, torej manj 1,408,256. Pomanjkanje prešičev se letos ni zmanjšalo, vendar kažejo znamenja, da odjemalcem ne bode treba spet kmalu plačevati jednako visokih cen, kakor so bile zaznamovane začetkom leta. Izza naprave chicaških živinskih dvorov (stockj-ards), pred 44. leti, je bilo tamkaj postavljenih na trg in zaklanih skupaj nad 450,000,000 goved, ovac, prešičev in konj. KADEČI FRKOLINI. ne c Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOLEDAR. 26. jun. Nedelja Janez in Pavel, m 27. “ Pondeljek Hema, vdova. 28. “ Torek Leon II. papež. 29. ii Sreda Peter in Pavel. 30. “ Četrtek Spomin Pavla, ap 1. jul. Petek Teobald puščav. 2. i< Sobota Obiskovanje M.D KLAVNIČARSKA OBRT. KRŠČANSKI KAŽIPOT. Kje tiči pravo zlo? Ob rojstvu Jezusovem so peli ange- Kot “packing town” znani okraj chi-caški daje navadno kacim 30,000 osebam delo in zaslužek, in mnogo večje število se ima zahvaliti za stalno delo neposredno tam zastopani mesarski obrti. Armour & Co. in Swift & Co. dajata delo samo v Chicagi skupaj 14,-000 do 15,000 osebam. Če računamo povprečno plačo neposredno in posredno v chicaških živinskih dvorih, veleklavnicah itd. zaposlenih oseb z $800 na leto, potem znašajo dotična izplačila skupaj na leto kacih $50,000,000. Pomladanski meseci so za veleme-sarsko obrt navadno medla ali slaba doba, in letošnjo spomlad je bila posebno medla zaradi visocih cen, ki so jih farmarji zahtevali za klavno živino, kakor tudi zaradi visokih provizij ali preskrbnin. Kakor pravijo, so chi-caški velemesarji v zadnjih mesecih število svojih delavcev znižali za 7000 do 8000, in tako odslovili dvakrat to- li: “Mir ljudem na zemlji, ki so blage liko ]jucii, kakor je sicer ob tem času volje.” Naši današnji posvetnjaki tr- ' običajno. Kacih dvanajst malih klav-de trdovratno in trdno, da je neuče- ničarskih tvrdek je začasno ustavilo nost veliko zlo v družbi; odtod prisilna I svoje poslovanje, da počakajo, dokler šola, in sicer siljenje k brezbožnemu : se razmere spet ne urede, pouku, vsled česar je tudi svet od leta | Čimbolj se razvija zapad, tembolj se do leta hudobnejši. Zatira se, kar bi nianjša razmerna številka chicaške se moralo poživljati in razvijati: vest. | kupčije veleklavničarjev, ker grade ve-Velika pomota! Ne nevednost v tem like klavnice v dotičnih krajih na za- , smislu, ampak slaba volja, malosrčnost je zlo. Dobro spoznati je le malo; dobro hoteti je vse. Svobodomislec pravi: “Ne vrjamem padu. kjer dobivajo klavno živino. Armour & Co., kakor tudi Swift & Co. koljeta vso živino, ki dohaja iz Texasa, svojih' klavnicah v Fort VVorthu. in na verske dogme; za to sem prepame-^ prva tvrdka je na tem. odpravljati iz ten; popolnoma proti mojemu razumu severozapada dohajajočo zalogo v so.“ To pa se pravi z drugimi besedami. samo toliko: “Zapovedi, ki jih vera predpisuje, se nočem držati, kajti v to mi nedostaje srčnosti; pretežke so.” Sicer odkrito priznava, da je bo-gotajec, ampak noben bogotajec ne prizna, da je nenraven. To je strahopetnost. Kdor pa ima zdrav um in vero, se bo držal krščanske kreposti tem trdneje, čim boljša je njegova volja. Zato tudi znanstveniki še nikdar niso napravili krepostnega človeka; to napravlja samo cerkev. Ce hočeš svojega duha samo z znanstvom nakititi, pojdi k znanstvenikom; če pa,hočeš postati kreposten, pojdi v cerkev, moli tam, beri besedo božjo in poslušaj duhovnika. Izženi strah pred ljudmi. Neki duhovnik, ki je dajal vojakom Minneapolis, kjer si gradi ogromno klavnico, dočim si je zadnja tvrdka za jednako novo podjetje izbrala South St. Paul. Druge velike klavnice so žgal?' bile v zadnjem času zgrajene v Okla- Tonček homa City in v mestu Wichita, Kans. žveplenk Dokler se pa farmarji v prejšnjih prerijskih krajinah Združenih Držav ne posvetijo živinoreji v večji meri, se ne da pričakovati ureditev novih središč velemesarske obrti. V državi Texas ni sedaj obseg živinskih zakolov nič večji, nego je bil začasa državljanske vojne. Navozi živih prešičev so letos v' šesterih središčih klavničarske obrti zaostali za 30 odstotkov za lanskimi. Chicaške živinske dvore navadno pO- f Kadečih dimnikov je nad mestom in vasjo vsepolno in nihče ni zato nevoljen. Če se pa zdajci pojavi na cesti kadeč fantič, se ljudje obračajo proti njemu, se pogledujejo in smejejo. Morda sfrči proti živemu dimničku tudi kaka zabavljica, ki jo pa frkolin plaho požre. Mučno je zato takemu mlademu gospodiču, ki za ušesi še ni prav suh, nastopiti v javnosti kadečemu. Prav' dobro v,e, da se mu smodka prav-tako malo podaja, kakor morda frak in cilinder in da se ljudje po pravici iz njega norčujejo. Zato si negodneži za puhanje najrajši poiščejo skrivnih, samotnih prostorčkov-. Išči jih za vrtnim plotom, za skednjem, med grmovjem, in kmalu zasačiš katerega z ¿0-rečo smodko ali smodčico. Tudi jaz sem nekoč na nekem izpre-hodu 'kar takole slučajno zadel ob nekega kadečega fantka. Ko me je zagledal, se je potuhnil kakor zajec, ki zavoha smodnik. Pa sem pristopil, ga spoznal in rekel: “No, Tonček, ali hočeš igrati z menoj skrivalico? Zakaj pa sediš tu za plotom?" Tonček: "Da me nihče ne vidi.” Jaz: "Zakaj naj te pa nihče ne vidi?" Tonček: “Kadil sem.” Jaz: "Ali ljudje ne smejo videti, če se kadi?” Tonček: “Dražijo me.” Jaz: “Mene nihče ne draži, če kadim.” Tonček: “Ampak mene, ker sem še majhen.” — Jaz: “Da te ljudje ne vidijo, bi pa kadil doma v vaši sobi.” Tonček: “Tega pa ne.” “Jaz: “I zakaj ne?” Tonček: "Moj oče ne sme videti, da kadim, strogo mi je prepovedal.” Jaz: "Kaj pa je rekel?” Tonček: “Da je v tobaku strup. Da naj ne vtikam prstov v to reč in naj počakam, da dorastem. In da potem tudi ne bo treba.” Jaz: “Kako pa je tvoj oče prišel do tega, da ti je to rekel?” Tonček: "Ker je mojega strica Janezek tudi tako rano kadil in zbolel na pljučih. Zato se moj oče boji, da bi zbodel tudi jaz.” Jaz: "Potemtakem tvoj oče prav dobro misli zate. A videti je pa, da ti ne misliš dobro zase in tudi ne za svo jega očeta. Malopridnež si, drugače bi bolje umeval četrto zapoved.” — Tonček obmolkne in povesi oči. — Jaz: “Daj, greva k tvojemu očetu. Tonček mi je sledil v zadregi in strahu. Povedal sem očetu naključbo. Oče: “Odkod si imel smodko?” Tonček: “Kupil sem si jo.” Oče: “Odkod si imel denar?” Tonček: "Našel sem ga.” Oče: “Na čelu ti je zapisano, da la-žeš. Povej mi resnico.” Tonček: “Vzel sem ga tu z mize.” Oče: “Dolgoprstnež, zakaj se moraš najprej lagati? No dalje, odkod so žveplenke?” Tonček: “Iz kuhinje.” Oče: “Kaj sem ti rekel, ko je pred pol letom Jerinov' Mihec pri igranju z žveplenkami svojega očeta hišo za- “Journal” se tiska vsaki dan v 800,000 številkah in dnejrnik “Petit Parisien” zagleda v 1,350,000 izvodih beli dan. Te ogromne izdaje se seveda ne razpe-čajo v Parizu samem, ampak gredo po celi državi in še daleč v inozemstvo. Tako se odpošlje vsak dan iz severnega kolodvora poln vagon “Matina” v Belgijo. Ko bi se bili francoski katoličani poprej bolj pobrigali za dober tisk, ne mogli bi dandanes judje in prostozidarji, nesramneži in brezverni trinogi, obhajati takorekoč orgije. V zadnjem času se je za katoliško časopisje mnogo storilo, a vendar bo treba še mnogo truda, predno se bo zopet nadomestilo zamujeno. V Parizu so redovniki ustanovili tiskarno in knjigarno pod imenom 'Maison de la bonne Presse” (hiša dobrega tiska). Ni čuda, da so ravno ti bili prvi, ki so morali občutiti jezo in sovraštvo prostozidarske vlade, ki jih je zapodila iz dežele. Seveda se je tiskarna takoj zaprla; toda dober katoličan Pavel Feron Vran jo je kupil zopet nazaj. V tej tiskarni je sedaj 600 delavcev. Več kot 20 tisoč francoskih prodajaln n 50,000 zaupnih mož skrbi za razširjanje v tej tiskarni tiskanih dobrih časopisov in drugih tiskovin. Ta tiskarna razpošilja dan za dnevom čez milijon družinam katoliške časopise in omogoči s tem, da katoliško ljudstvo čisto ne podivja v boju, ki ga bojuje vlada proti križu. Dnevnik “Croix de Paris” šteje 40,-000 izrisov. Ta knjigarna razproda na leto okoli 500,000 romarskih koledarjev in 150,000 izrisov “Sonntagsplaude-reien" in okoli 50,000 “Croix illustrée.” Tudi drugi katoliški časopisi imajjo mnogo naročnikov, tako da -se lahko reče, katoliški tisk dobiva na Francoskem vedno večji vpliv. Mnogo truda in žrtev bo še stal katoliški tisk, pred- Ljudsko štetje po občevalnem jezi-1 ku, kakor je uvedeno v Avstriji, pome-nja v velikem stilu aranžirano ljudsko sleparijo, ki se je poslužujejo mnogi uradniki in Nemci za to, da bi umetno dokazali, da ima Avstrija pretežno nemški značaj i» da ponekod uradno ubijejo slovanske manjšine. Dne 24. maja je pa proračunski odsek državnega zbora s 24. glasovi proti 17 na predlog češkega poslanca dr. Kramar-ža sklenil, da se ima pri ljudskem štetju decembra t. 1. poleg občevalnega jezika dognati tudi narodnost. Za predlog so glasovali “Slovanska Unija”, Poljaki, Rusini in socialni demokrati. Upati je, da bodo tudi v plenarni seji zbornice šli Poljaki v tem vprašanju z vsemi drugimi Slovani. Nemci se seveda jezijo. Ampak Nemci se bodo še in vednobolj jezili, zakaj državne finance pokajo, snujejo se novi davki, ljudskih mas se je polastila velika nejevolja: reči, ki niso nič ugodne za nacionalne burke in prenapenjanje nacionalnih strun. Zato so se spametovali vsi trezni politiki in čez-daljebolj se utrja zavest, da bo treba narodno vprašanje rešiti radikalno za celo državo, in pa pravično; tudi Poljaki ne plešejo več po nemški muziki. Zdaj pa še sklep glede ljudskega štetja -— to je za nemško ošabnost preveč. (“Slovenec”.) E.WiinderlichGraniteCo. 804-806-808 N. Hickory St., Joliet, H Velika zaloga sponnikov. Dobra kupčija. Letni zaključek banke v Monaco izkazuje dva in pol milijona frankov več dobička kot prejšnje leto. Delničarji so dobili dividendo 350 frankov. Delnice, ki so prvotno veljale po 500 frankov, so sedaj vredne 7500 frankov. t t» M * ft « * M * 55 ft C ft j* 3D ft O g ft Üü! Naše prodružnice so: v Chicag« Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Napervili* 111 Chi tel 1872 N. W Phone 40» £ no bodo katoličani prišli do večjega1^ ugleda v političnem življenju, v parla- 0 mentu, in predno boste cerkev m vera £ zopet dobili nekdanjo veliavo. '\XX\X\X\\X\\V\\\\\\\X\N'VvX\\\\\\YA\\\\\X\XXX\\\XVV\X\\X\X\XXXX\X\\XX\XXX\\XX\\V;, Indija in Ceylon pridelujeta sedem osmink vsega čaja na svetu. Vijolaste .pbdzemljice so baje prve glede hranilnosti. Slovenian Lienor G L \ V N I C A $ 50,0 0 0.0 O, z 500 delnicami po $100.00. Delničarji te družbe so večinoma slovanski salunarji. — To je prvo slovensko podjetje te vrste v Ameriki. Stroški za prekoatlantski kabelj so povprečno okoli $1,200 na miljo. J V avstrijskih državnih železnicah1 naloženega kapitala je 4,186,077,000 kron. Družba je imela svojo prvo sejo, odkar je inkorporirana, dne 6. t. ^ m. pri kateri so bili izvoljeni v ravnateljstvo za .tekoče leto sledeči ^ delničarji: Do smrti kralja Edvarda je bil maj-nik edini mesec, da ni videl smrti nobenega angleškega vladarja. Alfred Wade, Montesano, Wash., je pridelal 125 bušlov pšenice na dveh akrih zemlje. Davek na tobak je donesel čistega dobička $51,887,178 v zakladnico Združenih Držav leta 1909. ANTON NEMANICH, predsednik. MIHAEL KOCHEVAR, podpredsednik. MATH GRAHEK, tajnik. STEFAN OLHA, blagajnik. GEORGE LOPARTZ, nadzornik za 1 leto. JO S. BAHORICH, nadzornik za S leti. MATH STEFANICH, nadzornik za 3 leta. Izdelovalci svinčnikov v Norimber-ku na Nemškem rabijo kacih 700,000 tonov ameriške cedrovine vsako leto. Še imamo nekaj delnic na prodaj. Slovenski salunarji imajo prednost pri kupovanju. Ako kateri hoče kupiti kaj delnic naj piše na: MATH. GRAHEK, 108 PEARL STREET, JOLIET, ILLINOIS. iivxxxxxxxxxx\xxxxxxxx\\xxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxvwxxxxxxxxxxxxxxxxxxv “Naj ne vtikam prstov v Oče: "In vendar jih jemlješ?” Tonček: "Pozabil sem.” Oče: "Pozabil? — Lojze, prinesi mi špansko trstiko, da Tončka namažem." Tonček (jokaje): “Oh, očka, saj ne bom več kadil.” Oče: "Molči! Zavoljo svoje smrdljive smodke si postal neposlušen, si lagal in si kradel. In zavoljo palice se hočeš zdaj poboljšati? Fej te bodi!” Tonček: "Prav gotovo ne bom tega seča od 300 do 325 kupcev, in "Big i več storil.” Six",, pod katerim imenom, so znane ■ Oče: "Da in zato te zdaj namažem, šestere največje tamošnje tvrdke vele- da se boš spominjal svoje obljube in sv. misijon, je tudi naznanil, da tisti, I mesarske, kupujejo samo 34 odstotkov I je ne boš spet pozabil.” ki bi se radi spovedali, ne da bi vedeli. vS3tiIBBIïB3EI3IE8ll2EIB3IlII8lïlilIZllSIIIlIIIElüIEIKE21ZIEi9IllllISIIIIIIIIEUâ Grof — slepar. Provijantni mojster nekega parnika severno - nemškega Llovda, Ernest grof Schwerin, je bil 2. jun. pred kazenskim sodiščem v Bremenu obsojen na dve leti ječe, ker je poneveril 21,000 mark iz ladjine bla gajne. Ženske srednje šole v Rusiji. V Rusiji je moških gimnazij in realk 677, a ženskih gimnazij in podobnih zavodov 958. Samo ženskih gimnazij je več kot moških. Da, ženske gimnazij» so naravnost prenapolnjene. V Sibiriji, v mestu Tomsku, je v ženski gimnaziji 1200 gojenk. Sibirski poslanec tega o-kraja zahteva, da se ustanovi še ena ženska gimnazija. Malokje je ženska tako željna znanja, kakor v Rusiji, ali tudi malokje ji gre v tem oziru tako vlada na roko. Naj bi dunajski slo-vanožrci vzeli te številke v roke in potem pisali o ruskem barbarstvu. E ki so pregledali tvarino, koja se nahaja na zemljišču in v'rudniku Grand " Arizona Copper kompanije v Lone Mountain, pravijo, da je ista naj-¡5 bolje kakovosti, vredna od 20 do 500 dolarjev tona, smislom razmer “ po katedrih se ista spečava na trg. Sedaj, se delajo pogajanja z raznimi E .družbami in upamo, da jih sklenemo vkratkem. Grand Arizona Cop-E per kompanija ima prav mnogo rude, ki se bo lahko odvažala iz površja ¡3 brez tunelov ali' šahtov. Grand Arizona Copper kompanija lastuje sedaj 784 oralov žemlje, “ ki je bogata na bakru, srebru, zlatu in drugimi rudninami, ter je vse E plačano. Glavni šaht je bil dne 16. maja globok 282 čevljev v črnem “ ozemlju, ki vsebuje mnogo bakrene, -zlate in srebrne rude. Na pose-E stvu sta dva parna stroja (steam engine^) in eden stroj na gazolin. ;; Zemljišče je le 4 milje od E. P. & S. W. železhice. Otvarjanje na zem-5! ljišču se hitro nadaljuje in delničarji družbe sc* na svoji seji, ki se je E vršila v Douglas, Arizona dne 10. .maja 1. 1910, naložili ravnateljstvu, S da privede železniško progo kakor hitro bo uvidelo isto potrebno. Tr-E gova v Douglas, Arizona, ki prodajejo stroje, les, železnino, grocerijo 5 i. t. d. jemljejo od družbe delnice mesto plačila za blago, ali vsaj polo-E vico plačila v delnicah družbe, kar kaže zaupanje družbi. Družba pro-¡3 daje sedaj delnice po 70 centov, za gotovino ali na lahke obroke, in ce-¡5 na se bo kmalu zvišala. Oni ki kupijo veliko delnic te družbe se jim ™ ni bati slabih časov. Kupite jih sedaj, da naredite velik dobiček v E kratkem. Za nadaljna pojasnila, pišite na: E , , O. E. PETTERSEN & CO. - E Bell telefon 4525 Melrose. 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINN. S Ali našim agentom. Mi dobro pazimo koga postavimo za agenta; ti “ nam potem vsak teden dvakrat naznanijo, tako da jim sme narod S popolnoma zaupati. ....................................................................n" ****** ****** K. S. K. m JEDN0TA ****** ^***®*r ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI‘ODBOR. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: ......................Josip Dunda, 211 Buhl Ave., joliet, 111. Vrhovni zdravnik:...... Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. PRISTOPILI ČLANI. R diuštvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16429 Jožef Plut, roj 1894, spr. 20. jun. 19HJ. Dr- žt- 41 £lanov- K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 16434 Alojzij Jamnik, roj 1893, 16435 Ivan Molk, roj 1872, spr. 12. jun. 1910. Dr. št. 238 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 16436 Franc Turek^ roj 1882, spr. 16. jun. 1910. Dr. št. 57 članov. K društvu sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 16437 Pavel Lavrenčič, roj 1872, spr. 21. jun. 1910. Dr- 'Št 161 članov. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 16438 Jurij Stegne, roj 1886. 16439 Josip Barič, roj 1882, 16440 Josip Juretič, roj 1881, 16441 Josip Marinc, i„j 1880, 16442 Josip Curl, roj 1876, 16443 Ivan Bukovački, roj 1879, spr. 19. jun. 1910. Dr. št- 116 članov. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 16444 Leopold Valong, roj 1875, spr. 19. jun. 1910. _ Pr- št. 16 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38,»Kansas City, Kans., 16445 Peter Scherzer, roj 1878, spr. 5. jun. 1910. Dr. št. 62 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 16446 Anton Klun, roj 1871, 16447 Jurij Majerle, roj 1867, spr. 10. jun. 1910. Dr. št. 119 članov. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 16448 Jožef Krivec, roj 1891, spr. 12. jun. 1910. Dr. št. 78 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 16449 Matija Korenič, roj 1866, spr. 19. jun. 1910. Dr. št. 49 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16450 Martin Jurkovič, 'roj 1891, 16451 Jakob Škofič, roj 1881, 16452 Matija Malič, roj 1884, spr. 12. jun. 1910. • Dr. št. 179 članov. K društvu sv. Srca Jebusovega 70, St. Louis, Mo., 16353 Jakob Špeh, roj 1879, spr. 19. jun. 1910. , Dr. št. 75 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 16454 Franc Kromar, roj 1891,,16455 Jožef Mehle, roj 1884, spr. 20. jun. 1910. Dr. št. 73 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 16456 Anton Germovšek, roj 1891, 16457 Lovrenc Kotar, roj 1885, 16458 Ignac Kotar, roj 1884, spr. 12. jun. 1910. Dr. št. 135 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 16459 Matija Radečič, roj 1884, 16460 Andrej Košir, roj 1871, spr. 12. jun. 1910. Dr. št. 87 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16461 Josip Maurin, roj 1880, spr., 9. jun. 1910. Dr. št. 49 članov. K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 16462 Jakob Dežman, roj 1883, 16463 Ivan Derglin, roj 1880, 16464 Franc Grum, roj 1880. spr. 20. jun. ’10. Dr. št. 24 članov. K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo„ 16465 Ivan Pustavrh, roj 1891. 16466 Ivan Dolar, roj 1890, 16467 Ivan Golob, roj 1891, 16468 Franc Dolar, roj 1889, 16469 Alpjzij Meden, roj 1886, 16470 Franc Potočnik, roj 1882, 16471 Josip Mrak, roj 1878, 16472 Josip Miklaučič, roj 1868, spr. 12. jun. 1910. Dr. št. 59 članov. PRESTOPILA ČLANA. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 376 Martin Papič, 12. jun. 1910. I. dr. št. 347 članov. II. dr. št. 79 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 13493 Ivan Logar, 20. jun. 1910. I. dr. št. 55 članov. II. dr. št. 82 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 11918 Josip Korošic, 21. junija 1910. Dr. št. 106 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 9434 Franc Kobe, 20. jun. 1910. Dr. št. 111 članov. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 15380 Matija Urban, 20. jun. 1910. Dr. št. 15 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4759 Anton Novak. 20. jun. 1910. Dr. št. 312 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 7623 Franc Žafran. 13604 Tomaž Godec, 18. jun. 1910. Dr. št. 177 članov Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12420 Karol Požlep, 12913 Franc Zornak, 12423 Anton Požlep, 22. jun. 1910. . Dr. št. 60 članov Od društva sv. Cirila in Metóda 59, Eveleth, Minn., 13624 Jakob Ambrožič. 12114 Jakob Krašovec, 10579 Anton Kinkela, 15714 Mihael Movrin, 490C Anton Anžič, 13. jun. 1910. • Dr. št. 239 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 15568 Franc Kalan, 5242 Florijan Čampa, 16. jun. 1910. Dr. št. 44 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12724 Ivan Nagode, 12075 Ignac Marinčič, 14. jun. 1910. Dr. št. 78 članov. Od društva sv.-Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 9056 Ivan Činjat, 9743 Karol Perotin, 11420 Franc Mikan, 13. jun. 1910. Dr. št. 85 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 13246 Anton Virant, 11315 Mihael Virant, 6. jun. 1910. Dr. št. 35 članov. Od društva sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 15903 Ign. Vehar, 14. jun. 1910. Dr. št. 26 članov. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 15755 Ignac Gostič, 6. jun. 1910. Dr. št. 9 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 6612 Jurij Šveb, 20. jun. 1910. Dr. št. 110 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10151 Franc Intihar, 13. jun. 1910. Dr. št. 238 članov. • IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13688 Ivan Šircelj, 9071 Josip Česnik, 27. maja 1910. Dr. št. 60 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn, 13982 Ivan Rom. 13. jun. 1910. \ Dr. št. 237 članov. Od društva sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 13511 Valentin Hmelič, 14. jun. 1910. Dr. št. 26 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4566 Marija Curl, roj 1881, 4567 Neža » Curl, roj 1882, 4568 Antonija Bukovački, roj 1876, spr. 19. jun. 1910. Dr. št. 44 članic. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 4569 Marija Zorko, roj 1872, spr. ■ ^ 12. jun. 1910. Dr. št. 15 članic, j K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 4570 Katarina Škofič, roj 1879, 1 spr. 12. jun. 1910. Dr. št. 39 članic. 1 K društvu Marijq Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4571 Marija Piškur, roj j 1887, 4572 Rozalija Kotar, roj 1887, spr. 12. jun. 1910. Dr. št. 32 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4573 Stazie Jurkovič, roj 1884, spr. 19. jun. 1910. Dr. št. 119 člariic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4574 Antonija Kolar, roj. 1893, spr. 17. jun. 1910. Dr. št. 49 članic. N društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4575 Neža Česnik, roj, 1886, 4576 Katarina Hribar, roj 1885, 4577 Terezija Česnik, roj 1884, 4578 Marija Klemen, roj 1883, spr. 20. jun. 1910. Dr. št. 29 članic. K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 4579 Marija Košir, roj I 1882, 4580 Antonija Proj, roj 1877, spr. 12. jun. 1910. Dr. št. 31 članic. PRESTOPILA ČLANICA. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 246 Franca Papič, 12. jun. 1910. Dr. št. 109 članic. II. dr. št. 27 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4267 Suzana Urban, 20. jun. 1910. | Dr. št. 8 članic. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 2081 Ana Čampa, 16. juh. 1910. Dr. št. 10 članic. Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2494 Ana Skočir, 20. jun. 1910. Dr. št. 118 članic. JOSIP ZALAR,- gl. tajnik K. S. K. Jednote. ?*c*o+c+o+oo«:>+o+o+o*v Društvene vesti. *o*o*o*e*o*o*o*o Chicago, 111., 20. jun. — Naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da priredi društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. dne 4. julija veliki piknik v, Mayer’s Grove na 26th st in 48 Ave., Hawthorne, 111. Ker so se naša katoliška društva v Chicagi odzvala, da se udeležijo marca in piknika, so tem potom prošeni, da se pravočasno zberejo v cerkveni dvorani, odkoder se prične marč. Marč se prične ob 9. uri 30 min. predpoldan iz cerkvene dvorane do Leawitt St. in Blue Island Ave., od tistod se odpeljemo s pouličnimi karami do Grova. Nadalje naznanjam članom društva sv. Štefana št. L, da bode 3. julija polletna seja. Torej ste prošeni, da se udeležite te seje, ker imamo ta dan veliko važnih reči na dnevnem redu. Kateri se te seje ne udeleži, bode kaznovan po društvenih pravilih. Sklenjeno je bilo, da kateri član se ne udeleži piknika brez posebnega vzroka, plača $2.00 kazni. Torej cenjeni sobrati društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., zberite se polnoštevilno dne 4. julija. Slavno dr. sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., slavno društvo sv. Jurija Kat. Borštnarjev in slavno dr. Zvon št. 70 J. S. K. J., zberite se in udeležite polnoštevilno marca in piknika dr. sv. Štefana, ker dr. sv. Štefana Vam drage volje povrne ob priliki. Za obilen obisk se vam priporočanih. Koncem pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in Vam želim obilo uspeha pri društvih. John Zvezič, I. tajnik, 1811 W. 22nd St. in sicer od mes, junija do mes. nov. 1910. Zatorej rojaki in rojakinje, kateri(e) še niste pri nobenem društvu ali pa hočete biti zavarovani pri večih, se vam zdaj prav lepa prilika nudi, pristopiti k društvu sv. Jožefa št. 53. K. S. K. Jednote, katero je najmočnejše in najstarejše slov. društvo v tem mestu. Imenovano društvo je od 1. jan. 1910 do 20. junija izplačalo čez $715.00 (sedem sto petnajst dolarjev). Tu vidite lep dokaz, kako koristna in potrebna so podporna društva. Ne odlašajte, dokler ste še zdravi in čvrsti, ker ako si bolan, ti je v veliko pomoč društvo; če si pa zdrav, pa lahko pogrešiš tiste cente, ki jih-plačaš na mesec. H koncu pa pozdravljam vse člane društva sv. Jožefa št. 53 kakor tudi vse člane in članice K. S. K. Jednote. John Petkovšek, tajnik. 1 Newburg, O., 19. jun. — Tem potom uljudno naznanjam vsem članom društva sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. Jednote, da je društvo v svoji redni mesečni seji dne 12. junija enoglasno sklenilo, da priredi veselico na Mike Plutovi dvorani dne 25. junija, t. j. prihodnjo soboto ob polosmi uri zvečer. Vsi člani spadajoči k omenjenemu društvu ste uljudno opozorjeni, da se gotovo vdeležite. Obenem se tudi uljudno vabi vse Slovence in Slovenke v obilni poset. Za prijazni obisk se že naprej zahvaljujemo. Za dobro o-krepčilo in postrežbo Vam preskrbi odbor. Toraj Slovenci in Slovenke, na svidenje prihodnjo soboto zvečer v Plutovi dvorani! Pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Tebi, vrli list, pa obilo predplačnikov. J. Resnik, I. tajnik. Etna, Pa., 20. jun. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim vas za malo prostora v našem cenjenem listu. Posebnega nimam nič poročati, nego dam na znanje vsem Slovencem in Hrvatom, da bo društvo sv. Jurija št. 64. K. S. K. J. imelo svoj prvi piknik dne 4. julija t. 1. in to na Hoffmanovi farmi na West Etna. Vsem, kateri bi hoteli priti na piknik, dam znati, da naj gredo na West Etna in naj krenejo na levo stran pri nemški katoliški cerkvi in naj gredo jednim potom dokler pridejo na prostor, kjer bo piknik. Hoditi se mora kacih 25 minut. Tiket stane en dolar. Pivo prosto, kakor .tudi vse drugo. Vsij Slovenci dobro došli! S pozdravom John Skoff, zastopnik. Waukegan, III., 21. jun. — Tem potom naznanjam članom društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. Jednote, da je bilo sklenjeno na redni mesečni seji, da se vdeležimo piknika, katerega bode imelo samostojno društvo vitezov sv. Jurija,dne 26. junija, blagoslovljena bandera društva presvetega Srca Jezusovega št. 1533 C. O. F. dne 3. julija in odkritja novega parka v North Chicagi 4. julija. Zatorej prosim cenjene člane goriomenovanega društva da se v polnem številu zberejo v nedeljo 26. junija qb polu 2. uri, 3. in 4. julija pa ob polu 9. uri zjutraj v šolski dvorani, da potem skupno odkorakamo na imenovane prostore. Nadalje je bilo sklenjeno, da bode imelo društvo sv. Jožefa piknik 10. julija med 13. in 14. utico v N. Chicagi, v pnd društvene blagajne. Opozarjam vse one člane imenovanega društva, da se v polnem številu vdeleže tega pik nika. Kdor ne bode prišel, bode zapadel kazni, izvzemši bolnike in one, kateri bodo delali. V ta namen vabimo vsa slovenska in slovaška društva, brate Hrvate, kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje, da bi se v obilnem številu vdele-žili tega piknika ter tako pripomogli do lepšega vspeha. Naznanjam tudi, da bode obhajalo gori imenovano društvo meseca novembra 10 letnico svojega obstanka. V ta namen je društvo sklenilo, da vsak novopristopli član ne plača nič pristopa v društvo za dobo 4 mesecev Nič več utrujenosti. Prof. Loewy v Berolinu je iznašel novo zdravilo, zvano “spermin”, ki bo baje storilo konec vsakemu čutu utrujenosti in onemoglosti. Vzrok tega učinka na človeško telo se ne da raztolmačiti, pravi iznajditelj. To zdravilo bo komajda pristopno ljudstvu, dokler se rabi za vbrizgavanje pod kožo. Večkrat smo opozarjali naše čitalce na zdravilo, ki brž ozdravi telesno in duševno onemoglost. To je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki iz-podbuja prebavila k delu ter jih zajedno krepi. To jih usposobi, prejemati dovolj hrane za napravo nove, obilne krvi in za ureditev obtoka. Uživaj ga pri vseh boleznih, kjer so znaki: izguba teka, hitra upehanost, nervoznost, zapeka, neodločnost. V lekar nah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ash land ave., Chicago, 111. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. Compagnije * Generale v Transalantique FRANCOSKA PROGA re]ema raznovrstne denarne «log« ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.0«. C. J. A. HENRY, predsednik. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. Ana Vogrin Izkušena babica 302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, IH Katarina Maš at IZKUŠENA BABICA 309 Granite St. Joliet, Ills, FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER Norfh Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BFEWERB izdelovalci PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-v:=m v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo M. B. Schuster Young Building. MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, III dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26? J. J. KUKAR, Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb, Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. fÄ!* Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, obranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano ÏOBBPH TBIKEB'8 tSOliTBftt» Trinerjevo Zdravilno grenko vino. To « * * % % * * « * ................. d» 4» «•> <*» <*» ¡4» 4» <4» <*» <#> 4» <«» <*> To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želižč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno sa vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. ie čudežno zdravilo oistri okus, kredča živce, čisti kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozimi, odstrani neprebavuost, donese mirno spanje, daljša življenje. Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To se na more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdmi. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednoc* .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Ne pozabita poskusiti Trinarjav« Hrvaška Importiran« Slivovic« in Slovanskega Brinjevca, vsa domačega izdelka. John Steianic na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111 Slovenska gostilna Kjer se todi vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Tom Stefancich N. V/. Phohe 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. MI hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boi kupoval od nas, d bomo vi» lej postregli z najnižjimi tržnimi ct mami... Mi imamo v zalogi vsakovrst alga lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki i* in trdi les, late, cederne stebre, desk* ia šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines alte blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s* pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogh DES PLAINES IN CLINTON ST8 Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je le A. W. Finer DmCo. LEKARNARJI. )or. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL. (i izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Ant. Kirinčič a. Cor. Columbi» in Chicago St» Točim izvrstno pivo, katero izd« luje slavnoznana Joliet Citizens Br« wery Rojakom sc toplo priporočan SVOJI K SVOJIM. Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce. Joliet Steam Dye House (Straka & Co.) 642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje ia trži» ■ajboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premop TELEFON 7612. «i* N. Broadway......JOLIET. ILT Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. štefaniču čez ‘reko. Tam dobim dobro pivo, žga-nJe, smodke in izvrstno domače vino, k> je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet,, Ills. JOHN LORKOVICH, 1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod «Priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok. (Nadaljevanje s 6. strani.) III. Uradni ogled trupla se je izvršil, sodna preiskava pa je bila preložena, ker je bila Mrs. Zebedaeus v takem stanju, da ne bi mogla razumeti niti ene niti druge razprave. Sodnijski zdravnik je izjavil, da je popolnoma potrta vsled pretresenja živcev. Ko so ga vprašali, ali misli, da je bila duševno zdrava ženska, predno se je izvršil umor, je odklonil podati v trenutku vsako gotovo izjavo. Minul je teden dni. Umorjenca so že pokopali. Njegov stari oče je bil navzočen pri pogrebu. Jaz sem sem-intja obiskaval Mrs. Eroscapel in njeni služabnici, ker sem mislil, da bom še kaj bolj natančnega zvedel. Kuharica kakor tudi hišina pa ste zapustili svojo službo, ker niste hoteli, kakor ste rekli, z ozirom na svoj dober glas ostati v hiši, kjer se je izvršil tak zločin. Slabo živčevje je tudi Mr. Deluca pripravilo, da se je preselil; njegov nočni mir so vznemirjale in kalile grozne sanje. Plačal je naprej, kolikor je moral in odšel brez odpovedi. Mr. Barfield, najemnik prvega' nadstropja, je ostal v svojem stanovanju; dobil pa je od svojih predstojnikov dopust in se z nekaterimi prijatelji podal na deželo. Samo Miss Mybus je ostala v svojem stanovanju. “Ako se dobro počutim,” je dejala stara žena, “me v moji starosti nič ne pripravi iz mesta. Umor dve nadstropji bolj zgoraj, je skoro ravno isto kakor umor v sosednji hiši. Samo razdalja naredi cel razloček, kakor vidite.” Policiji je bilo malo mar, kaj so storili najemniki. Imeli smo skrivne policaje, ki so dan za dnevom stražili hišo. Vsakomur ki je zapustil hišo, smo skrivaj sledili in naprosili policijo onega okraja, v katerega se je dotičnik podal, da pozorno pazi nanj. Dokler se nismo na en ali drug način prepričali o resničnosti njene izvanredne izjave — da ne pozabim omeniti, da je bil vsak naš trud, izvedeti kupca noža, do sedaj brez najmanjšega vspeha — snio morali gledati na to, da ne izpustimo nijedne osebe_izpred naših oči, ki je v noči zločina bivala pod streho omenjene hiše. IV. V naslednjih štirinajst dneh se je stanje Mrs. Zebedaeus toliko zboljšalo, da je mogla podati potrebne izpovedi, potem ko so bili ukrenjeni vse koraki, kakor je treba pri osebah v takem položaju. Sodnijski zdravnik ni bil več tako neodločen in je izrekel, da je duševno popolnoma zdrava ženska. Prej je služila štiri leta kot hišina pri neki rodbini, ki je bivala v Dorset-shire. Edini pomislek, ki se ga je moglo imeti proti njej,, je bila začasna mesečnost, radi česar je morala še druga služkinja spati v isti sobi, ki je zapirala vrata in dajala ključe pod svoje vzglavje. V vsakem drugem oziru pa jo je gospodinja posebno pohvalila. Tekom zadnjih šest mesecev njene službe pa je vstopil nek mlad mož, John Zebedaeus po imenu, kot služabnik v hišo. Kmalu se je zaljubil v brhko malo hišino in ona se je odzvala njegovi ljubezni. Leta dolgo bi morala čakati, predno bi imela toliko sredstev, da bi se mogla poročiti, ako ne bi Zebedaeus po smrti svojega strica podedoval malo premoženje 2000 funtov. Za ljudi svojega stanu sta bila sedaj dovolj bogata, da sta mogla prijetno živeti in po poroki sta se podala iz hiše, v kateri sta služila; hčerki družine pa ste bili tovarišici, da izkažejo Mrs. Zebedaeus svojo naklonjenost. Mladi soprog je bil'previden mož; sklenil je svoje malo premoženje zavarovati in povečati s tem, da je prevzel v najem neko posestvo z ovčjerejo v Avstraliji. Žena mu ni ugovarjala. Pripravljena je bila iti povsodi z njim. Z ozirom na to sta preživela svoje medene tedne v Londonu, da si ogledata ladijo, v kateri sta se hotela odpeljati. Prišla sta v hišo Mrs. Eroscapel, ker je stric Zebedaeja navadno tam bival, kadar je prišel v London. Ladija je imela odpluti šele čez deset dni. To je naredilo mladi dvojici dobrodošle praznike, in imela sta dovolj prilike, ogledati si znamenitosti tega velikega mesta. Prvega večera sta šla v gledišče. Bila sta pa obadva vajena svežega zraka na deželi in sta se radi tega kar dušila v neznosni vročini in in plinovi sopari. Vendar pa se jima je ta nova zabava tako dopadla, da sta šla prihodnjega ^ečera zopet v gledišče. Zebedeaju pa je postalo vseeno prevroče. Zapustila sta gledišče in se okoli desete ure zvečer vrnila v svoje stanovanje domov. Ostalo povem z besedami Mrs. Zebedaeus same. Rekla je: Nekoliko časa sva sedela v sobi in se pogovarjala. Mojega moža je glava vedno bolj bolela. Pregovorila sem ga, da je legel v posteljo, in da bi hitreje zaspal, sem vgasnila luč, ker je dajal ogenj v kaminu zadostno svetlobo. Moj mož pa je bil preveč razburjen, da bi mogel spati. Prosil me je, da mu naj kaj čitam. Knjige so vedno uspavajoče vplivale nanj. Jaz sama še nisem odložila svoje obleke. Prižgala sem zopet luč, in odprla edino knjigo, z naslovom “Svet spanja”. Imel je navado se šaliti z menoj, češ da sem mesečnica, in podaril mi je knjigo rekoč: Tu je nekaj, kar te bode gotovo zanimalo.” Nisem mu še čitala pol ure, ko je trdo zaspal. Ker se pa meni ni dalo spati, sem čitala še nadalje. Knjiga me je v resnici zanimala. V njej se je nahaja strašna povest, ki me je zelo ganila, povest o nekem mesečnem možu, ki je spanju umoril svojo ženo. Hotela sem že položiti knjigo na stran; potem sem se pa premislila in čitala dalje. Naslednja poglavja niso bila tako zanimiva; v njih so bile učene razprave o vzrokih, zakaj zaspimo, kako delujejo naši možgani v tem stanju in še vec 'drugih podobnih stvarij. Cela stvar pa se je končala stem, da sem tu di jaz zaspala v svojem naslonjaču pri kaminu. Ne vem, koliko je bila ura, ko se me je polotil spanec; tudi ne vem, kako dolgo sem spala, in ali sem sanjala ali ne. Kp sem se zbudila, je luč in pa ogenj v kaminu že pogorel, in bilo je zelo tema. Jaz niti ne morem povedati, zakaj sem še zbudila, ako ni bil mraz v sobi vzrok. Na kaminu je bil še mal ostanek sveče. Poiskala sem škatlji-co za vžigalnice in prižgala luč. Nato sem se prvikr/t obrnila proti postelji in videla -------- Videla je mrtvo truplo svojega moža, ko se je nezavestno nahajala na njegovi strani — in uboga revica je pri samem spominu na to omedlela. Sodna razprava se je preložila. Skrbeli so zanjo z vso mogočo skrbnostjo, posebno pa še duhovnik in zdravnik. Ničesar še nisem povedal o pričanju hišne gospodinje in služabnic. Bilo je samo formalno. Ono malo, kar so vedele, ni ničesar dokazovalo proti Mrs. Zebedaeus. Policija ni našla ničesar, kar bi moglo podpirati njeno blazno samoobtožbo. Njen zadnji gospodar in njegova žena sta se jako pohvalno izrazila o njej. Cela zadeva je popolnoma zastala. Dosedaj se je zdelo najbolje ne vzne mirjati Mr. Deluca s tem, da se ga pozove kot pričo. Cela stvar .pa je prišla zopet v tek vsled zaupnega poročila duhovnika. Ko je Mrs. Zebedaeus dvakrđt videl in z njo govoril, je bil častiti gospod popolnoma prepričan, da je ona ravno tako malo kriva umora svojega moža kakor on'sam. Ker se mu pa ni zdelo primerno stvari zasledovati, je nasvetoval, da pozovejo Mr. Deluca, da pride k prihodnji sodni obravnavi. Po tem svetu so se ravnali. Policija ni imela nikakoršnih dokazov proti Mrs. Zebedaeus, ko se je preiskava začela. Da bi mogla biti prisotna pri konečni obravnavi, so jo dali med priče. Dejstvo, da je ona prva opazila umor svojega moža, ko se je zjutraj zgodaj zbudila, so kolikor mogoče hitro omenili. Samo tri važna vprašanja so ji stavili: 1 (potem ko so ji pokazali nož). “Ali ste kedaj videli ta nož v posesti svojega moža?” “Nikdar!” “Ali ste kaj vedeli o njem?” “Prav ničesar!” 2. “Ali ste vi ali vaš mož zaprli spalne sobe, ko ste se vrnili iz gledišča?” “Ne!” “AH ste morebiti vi sami pozneje zaprli vrata?” “Ne!” 3. “Ali morete navesti karkoli, iz česar bi se moglo sklepati, da ste umorili svojega moža v mesečnem stanju?” “Ničesar druzega kakor to, da se takrat nisem prav zavedala, in da mi je omenjena knjiga zamogla'vdati to misel.” Na to so šle ostale priče iz- sodne dvorane. Potem se je razpravljalo o poročilih duhovnika. Mrs. Zebedaeus je bila vprašana, ali se je kaj neprijetnega zgodilo med njo in Mr. Delucom. “Da.” Povedala je, da jo je ustavil Mr. Deluc samo na stopnicah in se drznil priznati ji svojo ljubezen; šel je celo tako daleč v svojem žaljenju, da je skušal poljubiti jo. Ona pa ga je zaradi tega1 bila po obrazu in mu rekla, da pove svojemu možu, kakor hitro se kaj sličnega še enkrat prigodi. Deluc se je ljutil, ker ga je zelo bila po obrazu in je grozil: “Obžalovali boste še to dejanje!” Po dovršenem posvetovanju in na prošnjo našega nadzornika se je sklenilo, Mr. Delucu ničesar omeniti o izpovedbi Mrs. Zebedaeus. Ko so bile priče nazaj v dvorano poklicane, je izpovedal isto kakor nadzorniku. Nato so ga vprašali, ali mu je kaj znano o nožu. Gledal ga je, ne da bi se na njegovem obrazu prikazalo najmanjše zna menje njegove krivde, in prisegel je, da noža do onega trenutka nikdar ni videl. Preiskava se je zopet končala in še vedno se ni našlo ničesar. Toda skrbno smo pazili na Mr. Deluca. Naša naslednja naloga je obstojala v tem, da poskusimo, ako bi bilo mogoče spraviti ga v zvezo z nakupom noža. Toda zdelo se je, kakor da neka posebna osoda vodi celo zadevo, kajti tudi tu nismo zadobili posebnega vspeha. Seveda je bilo lahko najti tvornlčarja, ki je naredil nož v Sheffieldu, po tovarniškem znamenju, ki se je nahajalo na njem. Toda oni so izdelovali tisoče in tisoče takih nožev in jih oddali raznim prodajalcem po celem Angleškem, da ne omenimo inozemstva. Da pa najdemo osebo, ki je naredila nepopolni napis na njem, bi morali, ker nismo vedeli, kje in od koga je bil nož kupljen, takorekoč iskati iglo v kopici sena, kakor pravi pregovor. Naš zadnji pripomoček je bil, da damo nož z napisom navzgor fotografirati in poslati slike vsaki policijski postaji celega kraljestva. Obenem pa smo tudi še računali na Mr. Deluca, in smo poizvedovali o njegovem prejšnjem življenju, ako bi mogli izvedeti, ali sta se on in umorjeni poznala, in ali sta kedaj imela kak prepir ali kaj tacega radi kake ženske. Vendar vsi naši napori so bili zaman. Zdelo se nam je sicer, da je Deluc lah- komiseljno živel in občeval v. slabi družbi, toda vedno se je bil obnašal -tako, da se mu z nobeno postavo ni moglo do živega. '(Konec prih.) Primerno čiščenje las in lobanje je od največje važnosti za ohranitev njihovega zdravja. To se najbolje doseže po rednem umivanju s Severovim Zdravilnim milom. Edino pravo milo za deco in njene starše, ker zagotavlja čisto zdravo kožo brez madežev in svetlo naravno barvo. Antiseptično je in pomaga zdraviti kožne bolezni. Na prodaj v lekarnah vsepovsod. 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2 Naprodaj lepa hiša z 10 sobami, za dve družini, v najlepšem redu, na 215 Plainfield Ave., Joliet, Ul. Največji slovenski katalog na svetu. Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj. C. F. ZARUBA & CO. (Dept. A. S.) 320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va. Nove obleke po $15 in več. FRANK ŽAGAR slovenska krojačnica Iz deluje, čisti in popravlja moške in .enske obleke. Delo jamči. Nizke zer cer ne. — N. W. Phone 1305. 201 Jackson St., Joliet, Illinois. DREAMLAND TEATER Collins & Elwood Sts., Joliet, Illinois. 10—11—12 junija 1910 3 ruski husarji — 3 humoristi — pevci, plesalci in igralci. — Vstop 5c. S. HONET Šivam,popravljam in gladim obleke 918 iV. Chicago St , Joliet. Trpin. Čvrsto in zdravo telo, veselje do življenja in dela je največje bogastvo. Holister’s Rocky Mountain čaj ali tableti bo ohranil vašo moč in zdravje. Rabite ga vedno — cela družina. H. A. Stillman, 300 N. Chicago Street, Joliet, 111. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me •o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso. Nizke cene in doDra postrežba j« naše geslo Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Albert Weiss Land Co. Red River Valley Farme v slavnozneiiih Richland Co., North Dakota iti Wilkin Co., Minn. Najlepše farme na svetu. Tu se prideluje vse vrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter strne danes, eno petino menj denarje. Kupite sedaj. Cene se vršajo vseh dati. L. EBERHART, gl. zastop. za sev. drž. Illinois. SOBI 1 in 2, FARGO BL1)G. JOLIET, ILL. Slovenski zastopnik, ANTON JURJEYICH, 1105 North Chicago Street, Joliet, Illinois IN" JLZIST-A.TT J-A.L£0! DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI B. BERKOWITZ 910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila ponizki ceni. 11 Slovensko ■ Hrvašk Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111. le en blok od naše cerkve. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP iproti žeji - najbolje sredstvo. Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovénie Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 ob nedeljah N. W. 344 Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. JKNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908, nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi ztizšajo 9,470,043 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep 78,000 000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakV.di: ^ __ Zemljeknjižno zavarovane terjatve ........K 36,207.340 Fosojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039 Menice ............. 568.000 Vrednostni papirji . 23,660.702 Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin ........... 3,037221 Čisti upravni dobiček—razen vsot, Id se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. ■¿rC'. : .’ ( , " * > ■ . . h 45.^3 h , 4mBB h; -L P&ö« z.', it. . 4' ' ' ' . - ' _ ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerne delo dobi. Kako se pa priučite Angleščine brej učitelja? Po navodilu: Slovensko An gleške Slovnice, Slovensko Angleške ga Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da s^ lahko vsakdo brez velike muje toli ko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig! ?040f040404040404' Za kratek £ Zji 00*04 0404404040404040 0404-*0*«C čas.* ♦0*00 Pri vojakih. Korporal: “Novinec Narobe, vi pa že tako zmedeno odgovarjate, kakor da bi bili pri zidarjih babilonskega turna malto delali!” Dobro mu je namignil. Učitelj: “Vidiš, Jožek, če imajo tvoj oče doma dvajset krač in jih pet pošljejo meni, koliko jih še ostane.'” Jožek: “Petnajst!” Učitelj: “Dobro, povej to očetu, da bodo vedeli, kako dobro že znaš raču-niti!” menitaš prosi meniha, naj ga prenese, ker je bos, na drugo stran. Menih je bil pri volji. Ko sta pa na sredi vode, vpraša menih plemenitaša, če ima tudi kaj denarja pri sebi. “O ja, imam,” odgovori plemenitaš. — "Toda jaz po naših postavah denarja ne smem nositi,” se odreže menih, in spusti plemenitaša v vodo. Po ovinkih. Gost krčmarju, ki mu je prinesel zajčje pečenke: “Nesite pečenko nazaj in prinesite mi kaj drugega!” Krčmar, nevoljen: “Je mar pečenka za nič?” Gost: “Dobro je napravljena, pa jaz jem le pečenko takih zajcev, ki so zelje jedli; ta spak je pa — miši lovil!” Najstarejši red. “Kateri je najstarejši red?” vpraša v družbi žena, katere mož se m mogel ravno srečen imenovati z njo v zakonu. — "Red domačega križa”, odgovori nek pričujoči navihanec. je izdala doslej tri zvezke. Toda oba ta dva podjetja služita le protestantizmu, a protestanti sami izdajejo še pet časopisov. Katoliški časopis v zamorskem jeziku je bil torej nujno potreben Bo še bolje. Gospodar, ki je ravno prašiča zaklal, svoji ženi: “Gospodu učitelju ne bomo poslali nič kolin!” Žena: “Če boš pa gospodu župniku klobas poslal, bo pa gospod učitelj jezen!” Gospodar: “Potem pa tudi gospodu župniku ne pošljem nič!” FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naia pekarija slaščic posebnost. Telefon. 300 N. Bluff St., Joliet, lila. Bolte & Lavrič slovenski salan 208 Jackson St. Joliet, 111. N. W. telefon 306 Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju. Dobrodošli ! VW.WAVY.V.WAVVWVW. Oscar J. Stephen Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVIM NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko sl. oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško, ÿ WWAW.VVWAVW.VVVY.M STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass? Chicago telet. 2794 Jj^ ele. N. W. 927 Emil Bachman 1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih 04$ znakov (badges), regali), kap bande« in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuje*« kaj za društvo. Pišite slovensko. Kn-talog na zahtevanje zastonj. Uljudnost. Gospod sosedu v natlačeno polnem vagonu: “Ne zamerite, da ne morete odzdaj več na moji nogi stati, ker moram na tej postaji izstopiti!” Dober pes. Gospod: “Saj ste rekli, da je pes dober za podgane — dozdaj mi še nobene ni vjel!” Pasjerejec: “No, ali to ni dobro za podgane?” Od daleč. Gospod strežaju močno zadolženega graščaka: “Kako Vam je kaj v novi službi?” — Strežaj: “O, nič napačno... vsak dan imam manj dela!” Vzdihljaj dijaka. “Zlato srednjo pot mi oče zmeraj priporoča. Naj mi pošlje zlata — srednjo pot bom potlej že našel!” Čudno. A. : “Če se moj “stari” preveč napije, je drugi dan ves pobit!” B. : “To še ni nič hudega. Če se pa ‘moj’ prav napije, sem pa jaz drugi dan vsa pobita!” Pred porotniki. Mlad advokat zagovarja človeka, ki je svojega očeta umoril. H koncu zagovora pravi: “In, gospodje porotniki, ali ni to čisto naravno in prav, da oče prej gre na uni svet, kakor pa otroci?” Ni se prikupil. Teta: “Torej računali ste danes v šoli? Če ti tedaj jaz povem, kedaj sem bila rojena, boš li znal izračuniti, koliko let sem že na svetu?” Jožek: “Ne, tetka, tako velikih številk se nismo še učili!” Zadnja plat. Nekateri učitelji imajo navado, da človeka tolčejo po tistem delu telesa, ki je sicer odločen za sedenje. Tako je delal tudi učitelj Leskovec v Mišjem dolu. Ko pa tega le ni bilo konec, so se stariši pritožili pri gosposki. Nato je bila huda preiskava. Vlada je imela sočutje s tepenimi šolarji in gospod učitelj je dobil “nos” za ukor. O tem je mladina kmalu izvedela in eden izmed šolarjev mu je posebno nagajal. Ni ga bilo dneva, da bi mu ne bil kake nerodnosti napravil. Učitelja so prsti srbeli, kakor njegovega naga-jivca zadnja plat. Toda, kaj je hotel! Po glavi mu je šumel ukaz njegovih višjih: “S tem se opozarjate, da ima- te zanaprej milo ravnati z mladino, sicer...!” Ko pa sitnež le ni dal miru, je pošla učitelju vsa potrpežljivost. V sveti nevolji prime dečka za hrbet položi na koleno desne noge in že zavihti s palico — kar zagleda na zadnjici debelo zapisano: “Postavno zavarovano!” in roka mu omahne in paglavec je bil rešen. Pred pustom. Tujec: “Ali sta oče in mati doma?” Jožek: “Očeta ni, ampak mati je do-tna — v postelji.” “Ali je bolna?” “Ni, ampak mora posteljo varovati, da jo oče ne zastavi!” Polkovnik Mašin umrl. Po daljši in mučni bolezni je umrl v Belgradu vpokojeni polkovnik Aleksander Mašin, ki je bil 1903 glava in duša zarote proti kralju Aleksandru in in kraljici Dragi. Po umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage je bil na pritisk angleške vlade s štirimi svojimi tovariši vpokojen. ' Bil je poslanec v narodni skupščini ter pristaš starora-dikalne stranke. Usoda izumitelja. Izumitelj peči za izdelovanje jekla-Pierre Martin — živi v zelo slabih razmerah v nekem malem kraju na Francoskem ter mora v svoji visoki staro sti trpeti revščino. Zasluga francoskega učenjaka Le Chateliera je, da je iztrgal pozabijenosti Martina, o kate rem se je mislilo, da je že mrtev, in ki je s svojo iznajdbo povzročil veli kanski razvoj jeklene industrije. Iz umitelj Martin, po katerem se imenujejo tudi peči, je živel popolnoma pozabljen. Sedaj se je ustanovil odbor, kateremu načeljuje profesor Le Chate lier. Ta odbor se je obrnil na najodličnejše zveze jeklarn, naj prispevajo k častnemu daru za Martina, da bo mogel izumitelj vsaj svoje stare dni preživeti brez skrbi. Francoska in nemška zveza boste darovali vsaka 100,000 frankov, avstrijska pa z ozirom na svojo produkcijo 20,000 frankov. Ta častni dar se bo Martinu 10. julija izročil v Parizu na posebni slavnosti, prirejeni njemu v čast. Katoliški časopis za zamorce je začel izdajati škof Spreiter, apostol- Plemenitaš in menih. Plemenitaš je šel z bosonogim menihom po polju. Prišla sta do potoka in ni bilo brvi, da bi bila šla čez. Ple- ski vikar v Daressalam v nemški vz hodni Afriki. Ondi je v katoliških misijonskih šolah nad 23,000 zamorskih otrok, v protestantskih 23,000 in x medverskih državnih šolah 4000. Za teh 52,000 šolarjev, ki kažejo veliko željo po knjigah, izdaja državna šola v Tangi že več let časnik v 2000 izvo dih; letos se je list povečal in dobil tu di ilustracije. Razven tega izhaja maj hna zabavna biblioteka za mladino, ki Stroj za štetje denarja. Amerikanec Batdorf je po desetletnem proučevanju sestavil stroj, ki bo uradnikom velikih bank in podobnih zavodov odvzel težko delo^ štetja in zavijanja denarja. Denar se vrže na posebno okroglo korito v stroju, od koder ga potem šteje po 25 do 50 kosov ter ga zavija v ovitke. Posebno urno kolesje zaznamuje natanko število posameznih novcev, ki so v stroju, j Kakor hitro je našteto določeno število, zavije stroj novce v ovitek,'ki je na koncu odprt, da se vidi, kak denar je v njem. Stroj prešteje v eni minuti 300 do 400 novcev. Stroj izdeluje znana tvrdka Loewe v Berolinu. Jeziki, ki se največ govore. Mnenje, da se v občevanju poslužuje največ ljudi angleščine, rii pravo in je na podlagi natančnih raziskovanj to tudi dokazano. Največ ljudi na svetu govori kitajsko, ker se tega jezika poslužuje nič manj kot 330 milijonov ljudi. Za kitajskim je v prvi vrsti indijski jezik, ki ga govori 263 milijonov, potem šele pride angleščina, ki jo rabi 116 milijonov ljudi. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschmum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 111 Po^or, Slovenci! C. E. Antram v Joliet, 111., je prodal Slovencem na tisoče zemljišč na lahka splačila in sicer $5 y gotovini in $5 na mesec. In tako je pripomogel, da so si ljudje preskrbeli svoj lastni dom. In ravno tako goriomenjeni gospod prodava farme v Wisconsin na lahka splačila. On lastuje rodovitno zemljo poleg železnice na Willard, Gormans ni Tioga v Clark County, Wisconsin. Ne odlašajte, pišite še danes za pojasnila v slovenskem jeziku. Naslov je: C. E. ANTRAM Wisconsin Farm Lands Willard, Clark Co. WISCONSIN Opomba:—C. E. Antram je Jolietčan in poznan kot poštenjak. On urejuje vse zemljiške listine za največje korporacije v Jolietu. On je sposoben za to in ni se treba bati kake goljufije. su Tis Joliči Kitidil Bcit *ia voglu Chicago in Clinton ali, RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. S. A P I T A L froo.oo o.o T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik j ROBT. T. KELLY, blagajnik O J-A» KIOILÆ priporočam svojo Gostilno, 'PSH ejer te toči vedno sveže pivo, žgaai ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SlkiofT N. W. Phone 6og. ti37 N. Hickorj St., Joll« POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domač-vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, IB V vročem poletju pijte— dobro, zdravo in krepčilno PIVO ki je izdeluje znana pivovarna, koje delničarji so tudi nekateri naši rojaki. Citizens Brewing Co. I Collins Street i ; _ Joliet, Illinois. Amerik. Slovenec stane le $1 na leto. $ c •v' ¿-3 SAMO NEVEDNI IN NEISKUSENI ZDRAVNIKI ÆM ■rife..: Ji mm: ustanovitelj Ako trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobol), škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tzr.r.z r.t: pišite ali ja pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode jamagano. Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Coliins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno. oglašajo jx> časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neiskušenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših rojakov je znano, da nijednemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda ne bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modemih časih sloveče bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako iu vse bolezni. Ako trpite na pljučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te bolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej drngi bolezni, je zopet vdravnik tu kateri Vas ozdravi na onei bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni. Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najiskušneji zdravniki, kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas. Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ah pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-lieeni potrditi da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode teh slavnih zdravnikov zopet pojxilnoma ozdravljeni. , , . . . , . ... , .... „ V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pn vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vueh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod; mm S’ m ■* /»¿a Si THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., |Siecü York City . tH URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure jk> poldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 nre j>opoldan. Vsaki torek in j>etek zvečer od 7 do 8 ure.