. ' I i j i M w wm i novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Halv St. 15 (1249) Čedad, četrtek, 21. aprila 2005 D 25 aprile giorno di tutti Lunedì 25 aprile l’Italia celebrerà l’anniversario della Liberazione. In questi tempi è di moda il revisionismo storico, molte parti politiche si spacciano per istituti storici ed anche molti storici strizzano l'occhio alla politica. Nonostante ciò il 25 aprile deve rimanere una giornata di festa, ne ha infatti tutti i Squisiti. Le nazioni moderne e gli stati maturi celebrano gior-nate di valore simbolico glande ed indiscutibile. Dubito che tutti gli Americani sappiano nei dettagli cosa successe nel lontano 4 luglio del 1776, giorno nel quale l’America dichiarò l’indipendenza dall’Inghilterra. Nonostante ciò gli USA quel giorno sono in festa, con discorsi solenni e bandiere sventolanti■ Senza questa festa l'Ame-r‘ca perderebbe un pezzo d’anima. Lo stesso vale per oltre nazioni e stati e per le loro feste simboliche. Il 25 aprite rappresenta Per il nostro paese, al di là di °gni polemica storico-politi-(‘o, la memoria di quando l'Italia si liberò dal nazismo e dallo stesso regime fascista ohe portò al paese lutti e ro-v‘ne. Senza la Resistenza e la lotta partigiana, l’Italia a-Vrebbe dovuto pagare un Prezzo altissimo ed umiliante come paese belligerante e Sconfitto. A chi revisiona, contesta o resta a casa mugugnando va rammentato il prezzo che dovettero pagare la Germania e la confinante Austria. La Germania fu divisa in due ritrovandosi con un muro nel cuore di Berlino. L’Austria celebrerà il 50 anniversario dell’ entrata in vigore del patto statale, in pratica una Costituzione per gli Austriaci approvata e firmata dai paesi alleati e vincitori: dunque imposta e non votata. L’Italia potè indire liberamente un referendum per la Repubblica e darsi da sola u-na Costituzione. Fu riconosciuta ed ebbe il trattamento dei vincitori nonostante il fascismo e le sue sciagurate avventure di geurra. Questi sono fatti irrivedibili. Ciò che l’Italia perse sul confine orientale fu immensamente meno di ciò che persero come nazione gli stati dichiarati sconfittti, incluso il Giappone con Hiroscima e Nagasaki. Il 25 aprile rimane dunque la giornata della Liberazione che pose le basi per un Italia libera, democratica e prospera. Sono perciò poco comprensibili polemiche e critiche su una data e un fatto che fruttò a tutti gli Italiani una vita migliore senza il doloroso travaglio degli sconfitti. E’doveroso festeggiare la vittoria e chi la conquistò. Così fanno tutti coloro che sanno dividere il quotidiano della politica dall’ampio orizzonte della storia, (ma) Glasbena matica - Speter GLASBENI SPLETI Koncertna sezona 2005 LIESA - GARMAK v telovadnici 22.04.2005 ob 20.30 KATALENA Informacije in rezervacije: tel. 0432 727332 od ponedeljka do petka I '00-12.30 16.30-18.30 2.5 OBRIU V torek 19. aprila pod večer se je dvignil svetel dim, zvonovi Svetega Petra so močno zadoneli in najavili vest, da je katoliška Cerkev dobila novega papeža. Mimo vseh pričakovanj so kardinali izbrali 78-letnega nemškega kardinala Josepha Ratzinge-rja, ki je zase izbral ime Benedikta XVI. Izbrali so enega od najožjih sodelavcev papeža Janeza Pavla II in se torej odločili za kontinuiteto. Na svojega predhodnika se je papež Benedikt XVI sklical na svojem prvem nagovoru stotisočglavi množici, ki ga je pozdravila na trgu Sv. Petra a tudi v homi-liji na prvi maši, ki jo je kot papež daroval s kardinali v sredo zjutraj v Sikstinski kapeli. Obljubil je, da bo deloval za enotnost vseh kristjanov, obenem pa gojil opdrt in iskren dialog z vsemi nekristjani. Posredno je odgovoril tudi vsem tistim, ki so v njem videli predstavnika najbolj konzervativnega krila katoliške Cerkve. Poudaril je da je II. vatikanski Koncil še aktualen in lahko danes služi kot busola za orientiranje Cerkve v tretjem tisočletju. POSVET 200S C0(M n PLURILINGUISMO è come un diamante: ci permette di leggere e filtrare la realtà nelle sue diverse sfaccettature. Noi alunni della 5a della Scuola bilingue di S. Pietro al Natisone Vi invitiamo a partecipare al convegno sul plurilinguismo organizzato da noi bambini che si terrà sabato 30 aprile presso la sala consiliare a S. Pietro al Natisone con inizio alle 10.30 Tin Remu, fotografije tistega cajta Slovesnost je bila 14. aprila na slovenskem konzulatu v Trstu Državno priznanje in topla zahvala poslancu Maselliju Ce smo Slovenci v Furlaniji Julijski Krajini (in skupaj z nami vse jezikovne manjšine v Italiji) dosegli priznanje in zakonsko zaščito se moramo v dobri meri zahvaliti poslancu Oljke Domenicu Maselliju, ki se je z vsem srcem in politično zagnanostjo posvetil uveljavljanju manjšinskih pravic. Valižanski pastor torej sam pripadnik manjšine v tem primeru verske, je bil Maselli poročevalec našega zakona v poslanski zbornici. Pri tem je pokazal veliko vztrajnost, globoko znanje in tudi pripravljenost sklepati kompromise, a nikoli ne o načelih. Kako se je približal naši manjšinski stvarnosti je pokazal tudi njegov sklepni poseg pred glasovanjem, v katerem je utemeljeval in zagovarjal pravice Slovencev videmske pokrajine in do potankosti orisal našo zgodovinsko izkušnjo. Za zasluge prof. Masellija pri oblikovanju in sprejemanju zaščitnega zakona ga je Predsednik republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z Zlatim redom za zasluge. Visoko priznanje mu je na slovenskem konzulatu v Trstu izročil ambasador v Rimu Vojko Volk v čertetek 14. aprila. To je bila tudi priložnost, da se je prof. Maselliju zahvalila vsa slovenska manjšinska skupnost. Bivši poslanec je bil vidno ganjen, saj je dejal, je hvaležnost in sposo- bnost vračati izkazano ljubezen bolj redko blago. Srečanje z njim, ki se je po petletnem mandatu v parlamentu vrnil v rojstno Lucco, kjer predava univerzitetnim študentom zgodovino religij, nas je tudi tokrat obogatilo. Toplo nam je bilo pri srcu tudi ob spoznanju, da prof. Maselli še vedno, tudi od daleč, sledi našemu delu. beri na strani 5 Poslanec Maselli in slovenski veleposlanik Volk Imamo novega papeža Pokrajinski odbornik Cigolot, Michela Predan an del publika med otvoritvijo razstave v Beneški galeriji “Tle lahko vidmo tisto majhno zgodovino od nieke skupnosti, ki cje potardit svojo identito”. Takuo je med drugim poviedu pokrajinski odbornik Fabrizio Cigolot, ki do malo cajta od tega je sle-diu kulturi, pa še napri kaže svoje zanimanje do naše realnosti, na otvoritvi razstave fotografij Tina Piernovega, ki jo je parpravu Studijski center Nediža v špietarski Beneški galeriji. Od sabote an do 22. maja je na ogled an del fotografij, ki jih je Tin Piemu napravu v lietih ’50 v sauodenjski dolini. So portreti, “ritrati”, kuo bi jal tle par nas, ki puno krat so jih nucal za potne liste od tistih, ki so muorli iti gledat dielo deleč tle od tuod. So pa zaries fotografija tistega cajta, še vic ku puno besied an puno spominu. Dielo študijskega centra Nediža s katalogizacijo fotografij, takuo, ki je poviedala Michela Predan, pa gre še napri. beri na strani 3 Četrtek, 21. aprila 2005 Organizzato dalle organizzazioni cividalesi ACLI, AN-PI, Associazione Liumang, CGIL CISL UIL e Società O-peraja di Mutuo Soccorso ed Istruzione, a Cividale prende il via sabato 23 aprile una ricca serie di manifestazioni in occasione del 60° anniversario della Liberazione. Sono passati sessant'anni dai combattimenti dei giorni dal 28 aprile al 1° maggio 1945 che con l'insurrezione popolare hanno visto la liberazione di Cividale dall'occupazione nazifascista. La città ha particolarmente sofferto nella dittatura fascista e nell'occupazione nazista e custodisce la memoria: 105 partigiani, militari e civili fucilati alle "Fosse del Natiso-ne", 8 partigiani fucilati nel campo sportivo cittadino intitolato in loro memoria ai "Martiri della Libertà", 73 cividalesi caduti nella Resistenza, 119 deportati nei campi di sterminio nazisti. Per il ruolo avuto nel corso della Lotta di Liberazione la città è insignita di Medaglia d'Argento al valor militare. Le iniziative inizieranno sabato 23 aprile con l’inaugurazione della mostra "Verso la luce novella, uomini nella Resistenza" del pittore Guido Tavagnacco (Ermes) in programma alle 11. Alle 17 nella sala della Società operaia si terrà la proiezione di filmati inediti sulla Seconda Guerra mondiale. Nella stessa sala alle 20.45 si terrà una serata Dal 23 aprile al 1° maggio ricca serie di iniziative Cividale a 60 anni dalla Liberazione di letture e musica dedicata a Mario Lizzerò (Andrea), protagonista della Resistenza. Domenica 24 aprile la sala della Società operaia ospiterà alle 17 la proiezione del documentario "Trieste sotto" dell'Istituto Luce. Lunedì 25 aprile in piazza Resistenza alle 9 ci sarà la manifestazione ufficiale e la deposizione delle corone al monumento alla Resistenza. Alle 17 nella sala della So- cietà operaia sarà proiettato il documentario "La Guerra Partigiana", alle 20.30 nel teatro Comunale Ristori suonerà il gruppo musicale "Zùf de zur". Le iniziative proseguiranno martedì 26 aprile, alle 20.45, nella sala della Società operaia con la presentazione dei libri di Gastone Andrian "Volti, strumenti e documenti di una memoria" e "Memorie di un protagonista della Bassa Friulana". Mercoledì 27 alle 20.45 nella stessa sala verrà proiettato il film "Garage O-limpo" di Marco Bechis. Giovedì 28 aprile nello stesso luogo alle 20.45 saranno proposte, sotto il titolo "Maggio 1945, Cividale libera", alcune video-interviste di cividalesi che ricordano e raccontano come hanno vissuto i giorni della liberazione di Cividale, mentre venerdì 29 alle 20.45, attraverso le impressioni raccolte da Franco Fornasaro, protagonista sarà lo scrittore Giacomo Scotti. La manifestazione si concluderà domenica 1° maggio con la deposizione di corone alla lapide dei caduti in viale Libertà, sul ponte sul Rugo Emiliano, alle 10.30. In serata, alle 20.30, nel teatro Ristori verrà proposto "Babele", omaggio alla Resistenza di Vanni De Lucia con Bob Tiso. Disegno di Luigi Bront Pisnxo iz Kima Stojan SpetiC "i Poraz na nedavnih deželnih volitvah je prepričal desnico, da se bliža konec njenega vladanja. Berlusconi je pravočasno zavohal veter, a se vede kakor Samson, ki je porušil tempelj, da bi s seboj pokopal tudi nasprotnike. Blefira z odstopom, izsiljuje krščanske demokrate in Finijeve kamerade, snuje nepotrebna zavezništva z Bossijem. Cupio dissolvi, bi rekli rimski modreci. Se zadnji trenutek, preden se je odpeljal na Kvirinal, je lagal svojim zaveznikom, da bo odstopil in omogočil sestavo nove vlade, Čeprav mu je bilo povsem jasno, da bi z drugo vlado nehal biti absolutni monarh, ki odloCa o vsem. Parlamentarni obredi bi ga spremenili v enega izmed tolikih italijanskih politikov, ki bi vodil prehodno, morda samo poletno vlado. Prej ali slej bodo volitve in z njimi njegov politični konec. O Berlusconiju lahko reCemo vse, ne pa, daje neumen. Dobro se zaveda, da so se sanje o Kvirinalu po Ciampi-ju razblinile, kakor milni mehurček. Čaka ga pet let gotove opozicije in, medtem, še procesi v Španiji in Italiji. Vrnitev na oblast v tretje pa je, to dobro ve, pri 73 letih, kolikor jih bo imel Cez pet let, nemogoCa. Ce kdo lahko poCaka na novo priložnost, ker je dovolj mlad, je Gianfranco Fini. Berlusconiju leta teCejo, niti lifting in presa-jevanje las ne moreta pomagati. In tako je zaCel modro razmišljati o bodočnosti. Lastni, seveda. Navsezadnje so se mu štiri leta oblasti že dobro obrestovale. Ce je bil prviC, ko je stopil v politično areno, zadolžen do grla, ima sedaj premoženje vredno 10 milijard evrov. S prodajo tretjine delnic televizijske družbe Mediaset je zaslužil 2 milijardi evrov. Baje jih je kupil arabski finančnik Tarek Ammar, star Berlusconijev poslovni partner, ki občasno skrbi tudi za investicije družine Bin Laden. Po splošnem prepričanju je Amar le slamnati mož za Berlusconijeve investicije na tujem. Kakorkoli že, poznavalci razmer pravijo, daje Silvio Berlusconi televizijska podjetja pustil hCeri in sinu, drug veCji delež še mladoletnim sinovom druge žene Veronice, sebi pa prihranil finančne posle. Baje želi postati vpliven bankir, ki bi (kot nekoC Cuccia za FIAT) skrbel za družinska podjetja in segal tudi na evropska tržišCa. Tako naj bi poleg ustanove Mediolanum pokupil tudi Banco di Lodi. Ta sedaj naskakuje An-tonveneto. Ce je ne bodo odkupili Holandci, bo torej novi lastnik bivše TKB prav on, Crni vitez iz Arcora. Oblikovanje moCne banCne mreže bi Berlusconiju omogočilo lažje finančno poslovanje na globalnem tržišCu. Banke lahko vodi tudi iz svoje vile na Barba-dosih, Ce bi mu sodniki bili za petami. Pred nadzorniki centralne banke pa bi imel mir, saj je Antoniu Faziu zagotovil dosmrtno rento v palaci na Ulici Nazionale. Nam bi ostalo le zadoščenje, da smo se znebili njegovega plastičnega nasmeha. Za vekov veke. Amen. Hrvaška je vse bolj pod drobnogledom Slovenski zunanji minister Zunanji ministri Evropske unije so se v Luksemburgu posvetili odnosom s sredozemsko regijo in Bližnjim vzhodom. Na sreCanju se je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel zavzel za Cim prejšnji zaCetek pristopnih pogajanj povezave s Hrvaško. Da bi se to zgodilo, pa je treba izpolniti nekatere pogoje, pri Čemer se stališča, ali jih Hrvaška izpolnjuje ali ne, še vedno razlikujejo. Izrečenih je bilo kar precej previdnih ocen, a splošno vzdušje je pozitivno. Vsem se mudi, da bi prišli do rešitve hrvaškega vprašanja. S tem v zvezi se bo 26. aprila v Luksemburgu prvič sestala delovna skupina za Hrvaško, ki jo je marca za razrešitev vprašanja polnega sodelovanja države z Mednarodnim sodišCem za vojne zločine na obmoCju nekdanje Jugoslavije v Haagu oblikoval vrh EU. Zunanji ministri EU so podprli sedanjo usmeritev Ovse-ja ter z olajšanjem ugotovili, da je finančna kriza premagana, je ob robu sreCanja povedal vodja slovenske diplomacije. Kot je dejal, je prejel tudi pohvale za prizadevanja v Kirgiziji. Govora pa je bilo predvsem o političnih vprašanjih, še posebej o naCinu, kako Rusijo Cim bolj pritegniti k sodelovanju. Kar se finančne krize tiCe, je minister izrazil pričakovanje, da bo po nedavnem ru-sko-ameriškem dogovoru proračun O VSE za letos sprejet še do konca aprila. Neka- u. teri evropski predstavniki so se pritožili na raCun rusko-ameriškega sklepanja dogovorov ob dejstvu, da Rusija in ZDA skušata sklepati dogovore, evropske države pa plačujejo. Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, se je v teh dneh mudil v Kirgiziji. V tej državi je Rupel že drugič v manj kot enem mesecu. Poleg predsedujočega Ovse je državo obiskal tudi osebni predstavnik predsedujočega Ovse za Srednjo Azijo Alojz Peterle, prviC ravno v Casu najhujših nemirov v državi. V skoraj petmilijonski Kirgiziji so 27. februarja potekale parlamentarne volitve, ki so bile zaradi obtožb o nepravilnostih deležne kritik mednarodnih opazovalcev in opozicije. Po drugem krogu 13. marca, na katerem je z veliko veCino zmagala stranka dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva, pa so v državi izbruhnili protesti opozicije. Opozicija je 24. marca zavzela sedež Akajeva v Bi-škeku, predsednik pa je pobegnil v Rusijo, kjer je na kirgi-zijskem veleposlaništvu v Moskvi 4. aprila uradno podpisal odstopno izjavo. Za datum predčasnih predsedniških volitev je parlament doloCil 10. julij. Temu bodo sledile ponovne parlamentarne volitve. Rupel z obiskom Kirgizije je zaCel turnejo po Srednji Aziji, med katero je obiskal še Tadžikistan in Turkmenistan. (r.p.) In visita il presidente ungherese Il presidente della repubblica slovena Janez Drnovšek, in occasione della visita ufficiale a Lubiana del presidente ungherese Ferenc Madel martedì 19 aprile, ha ricevuto lunedì scorso, com’è prassi consolidata in questi casi, i rappresentanti della minoranza slovena in Ungheria. Il presidente dell’Unione degli sloveni dell’Ungheria Jože Hirnok ha evidenziato i ritardi nell’applicazione dell’accordo bilaterale sulla tutela dei diritti della comunità slovena. In particolare ha espresso preoccupazione per la dimi- In Slovenia le giornate del libro nuzione dei finanziamenti alle attività culturali e ai media. Sottolineata anche la necessità di finanziamenti costanti per le attività scolastiche. Il presidente Drnovšek ha ribadito il dovere costituzionale della Slovenia di occuparsi delle proprie minoranze nei paesi vicini ed ha assicurato un suo interessamento con il collega magiaro. Il presidente Ferenc Madel ha incontrato anche il capo del governo Janša, il presidente del parlamento Cukjati ed il leader dell’opposizione Rop. Invito a Kučan L’ex presidente della repubblica slovena Milan KuCan potrebbe diventare l’uomo incaricato dalle Nazioni Unite per guidare la pacificazione ed il ritorno della normalità in Bosnia ed Erzegovina. L’appello al Palazzo di vetro è partito da Sarajevo, da otto ex sindaci della capitale bosniaca nel momento in cui sta scadendo il mandato all’attuale Alto commissario dell’Onu l’inglese lord Paddy Ashdown, del cui operato sono scontenti i rappresentanti di tutte e tre le etnie. E’ giunto il momento, hanno sostenuto, che la Bosnia - Erzegovina eserciti un proprio ruolo e che in Bosnia venga inviato qualcuno che conosca e comprenda la situazione. KuCan si è detto sorpreso della candidatura che avrebbe appreso dalla stampa e che la interpreta come espressione di speranza. Doniamo un libro Nel parco Zvezda di Lubiana c’è stata lunedì 18 aprile l’apertura della decima e-dizione della giornata del libro che persegue l’obiettivo di avvicinare sempre più persone al libro e alla lettura. Alla solenne cerimonia hanno partecipato il presidente Drnovšek, il ministro della cultura Simoniti, la sindaco di Lubiana Danica SimšiC ed il presidente dell’Associazione degli scrittori sloveni Vlado Zabot. Nel parco numerosissime le bancarelle, innumerevoli le iniziative che si svolgeranno fino a sabato all’insegna dello slogan “Doniamo un libro”. Alla manifestazione saranno presenti anche ospiti letterati provenienti da Va- lencia dove l’iniziativa è stata inventata e si è tenuta per la prima volta nel 1926. Le giornate del libro sono in corso anche a Maribor, Celje, Capodistria ed in molte altre località della Slovenia. Ajdovščina in festa Si terrà in piazza ad Ajdovščina il prossimo 7 maggio la solenne celebrazione del 60. anniversario del pri* mo governo sloveno del dopoguerra che proprio nella cittadina della valle del Vi-pacco fu costituito nel 1945-Il governo di Janez Janša nofl ha aderito alla manifestazione che tuttavia vedrà la par* tecipazione di migliaia d' persone da tutta la Slovenia- — Kultura —---------- Un campionario di volti e di storie La mostra di Tin Piernu a S. Pietro fino al 22 maggio novi matajur Četrtek, 21. aprila 2005 3 Dei circa seicento ritratti di Valentino Trinco - Tin Piernu che il Centro studi Ne-diža ha digitalizzato (e altrettanti sono ancora da acquisire), una sessantina sono da sabato scorso ospitati nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. E' un "campionario" per certi aspetti straordinario di volti che raccontano il nostro passato (ma così simile a quello di altri), bambi- ni, adulti e vecchi che hanno costruito case, arato campi, hanno viaggiato per lavoro, si sono amati. Hanno fatto la "piccola storia", come ha ricordato durante l'inaugurazione l'assessore provinciale Fabrizio Cigolot, intervenuto assieme all'assessore comunale Teresa Dennetta, quella "di una comunità che vuole riaffermare la propria identità". I ritratti di Tin Piemu vanno visti ad uno ad uno,’perché in ognuno si scopre un tratto, un particolare, che lo fa diventare unico. Sono foto di persone dell'alta valle di Savogna realizzate, attorno a-gli anni Cinquanta, su commissione. Spesso servivano per i passaporti, per chi doveva lasciare queste valli in cerca di lavoro. Come ha spiegato Michela Predan, che ha Un momento dell’inaugurazione, a sinistra due dei ritratti di Tin Piernu esposti a S. Pietro parlato a nome del Nediža, u-na riflessione va fatta sulla varietà delle immagini, che si discostano da quelle solite della gente di montagna. Tin sapeva cogliere gli aspetti intimi j segreti delle persone che fotografava. Smussava anche i loro difetti, attraverso procedimenti che allora richiedevano abilità e che oggi, nell'era dei computer, paiono normali e a volte ridicoli. Quei ritratti non hanno invece nulla di ridicolo, e in fondo neanche di greve, anche se è difficile scorgervi dei sorrisi. Raccontano un tempo, ce lo tramandano, ce lo lasciano ricordare, per ehi lo ha vissuto, o immaginare, per ehi ancora non c'era. Sono volti in gran parte senza nome, ma i nomi, come sempre quando le immagini parlano da sole, appaiono quasi un accessorio. La mostra della Beneška galerija, corredata da un bel catalogo frutto del lavoro di Alvaro Petricig, rimarrà aperta fino al 22 maggio. In futuro verrà proposta nella canonica di Tercimonte, paese originario di Tin Piemu. Al Miela serata su De André con le poesie di Sinicco e Obit Nel ricordo di uno dei più grandi poeti popolari italiani, Fabrizio De André, il gruppo giovani dei "Cittadini per Trieste" ha organizzato per sabato 23 aprile presso il teatro Miela una serata dal titolo “Non al denaro, non all'amore né al cielo”, realizzata con il Patrocinio della Fondazione De André. Per il taglio culturale delPiniziativa si è scelto di presentare (inizio alle 18.30) due poeti contemporanei, Christian Sinicco e Michele Obit, che in questi anni hanno lavorato per comunicare la poesia, e i valori di cui essa è portatrice, curando manifestazioni e incontri di rilevanza nazionale e intemazionale. A presentare gli autori sarà il giovane critico Luigi Nacci. L’happening serale (dalle 21) prevede un dibattito-concerto con la presentazione del libro “D primo De André” scritto da Giuseppe Cirigliano e Claudio Sassi, e la musica della Giuseppe Cirigliano Band di Novara. V Gorici fiamma Fumana in Monile di Novi Ob povratku iz turneje v Združenih državah Amerike in Kanade - in pred nastopom na tradicionalnem koncertu za 1. ,riaj v Rimu -, bo v torek, 26. aPrila v Gorici koncert skupi-ne “Fiamma Fumana”, ki jo Bodo ob tej posebni priložnosti spremljale pevke zbora Mondine di Novi”. Gre za izredno produkcijo, Zanimivo za poslušalce vseh starosti, tako zaradi glasbe, ki 1° ponuja, kot tudi za izmenja-v° glasbene tradicije: s tradici-°nalnimi instrumenti na eni strani, kot so dude in harmoni-ke’ in pa glasbeno inovacijo, triektronskimi ritmi na drugi strani. Vsemu temu gre seveda d°dati zborovsko petje 16 ^*°ndin, ki pojejo o svojem nelahkem delu v Piemontskih J^arnah in o odporniškem gi-baitju v Emiliji. Fiamma Fumana je skupi-na’ ki igra tradicionalno emili-J^sko glasbo z elektronskimi Pnniesnii. Mondine iz Novija Pa so "živeča legenda": gre za enske iz spodnje modenske P°krajine, od katerih so naj-starejše okusile delo na rižnem P°lju in bile aktivne za časa °dPorništva. Koncert skupine Fiamma umana in zbora Mondine di 2|?yi Bo v torek, 26. aprila, ob q -30, v Kulturnem domu v °ri°i. Koncert sodi v pobudo ^Meeting za mir 2005” in v 'rse praznovanje 60-letnice Dj^Boditve. Informacije in J edProdaja vstopnic: Kulturni m Gorica (tel. 0481-33288). Un concorso di idee per il logo del Mittelfest Indetto dall' associazione, scade il 3 maggio L’associazione Mittelfest, al cui timone la Regione ha nominato alcune settimane fa Lorenzo Pelizzó, ha bandito un concorso di idee riguardante l’ideazione e la definizione dell’immagine dell’edizione 2005 del festival civi-dalese. Al concorso possono partecipare professionisti o società che operano nel campo della comunicazione visiva, grafica e pubblicitaria, la cui sede di attività si trovi in Italia. La partecipazione è gratuita. I partecipanti possono aderire presentandosi individualmente o in gruppo con un massimo di tre progetti. Il logo dovrà essere rappresentativo del particolare contesto storico-culturale di cui la manifestazione è espressione, dovrà tenere conto dell’appartenenza mitteleuropea del festival e sottolineare il concetto di arte e di cultura come portatrice di pace, fondamento della nuova Europa. La consegna dei lavori deve avvenire entro le 17 del 3 maggio. Gli autori devono far pervenire gli elaborati, diretta-mente o tramite posta, all’indirizzo: Associazione Mittelfest, Stretta S. Martino 4, 33043 Cividale (Udine). II bando completo è disponibile sul sito www.mittelfe-st.org o può essere richiesto alla segreteria del festival. Il Mittelfest, che per il se- Lorenzo Pelizzo condo anno verrà curato nella sua parte artistica da Moni O-vadia, non prevede per l’edizione di quest’anno un tema unico. Vuole essere una “vetrina” rappresentativa delle realtà artistiche più stimolanti della Mitteleuropa ma si propone anche come luogo di incontro e di conoscenza reciproca attraverso l’universalità dei linguaggi artistici. Se una sorta di legame tra tutti gli eventi si deve trovare, fanno sapere gli organizzatori, lo si può evidenziare, come nella passata edizione, nelle tematiche “a-perte” a moltissime incursioni nella creatività contemporanea. Tra le iniziative previste, l’attivazione di laboratori tra alcune scuole d’attore dell’area al fine di creare una sorta di rete di giovani europei impegnati sul fronte del teatro. SLOVENSKI GLAS Beneških Slovenju u Belgji Tiste lieta hitro po uojski je bilo pru te-ikuo po naših dolinah. Ljudi so tlačili pomanjkanje an mizerija, pa tudi italijanski nacionalizem an Železna zveza (cortina di ferro), ki je tekla glih tle na naši meji. Ljudje pa so se začel an jezit an uperjat, ku lene v Čarnemvarhu an voliuci v Spietre. Carnivarh Cesta od Zapotokov proti Camemuvrhu se bojimo, da je splavala v Kalabriji po vodi. Se bojo tarpeli naši harbati. V Carne-mvrhu so ljudje globoko deprimirani. Čaka jih velika kavza, ker so zlikovci presiekali teleferiko in napadli policjote, ki so branil teleferiko. Pamet! Pamet! Muči nas strah, da bi zadeva Trsta mogla po naših konfinih skaliti mir. Buog daj ljubi mir! Naša vas je obješena gor na Uogu, med skalami. Zadnje dni avosta se je govorilo po radji in po gjomalih o nji, buj ku o Naplju. Zakaj? Zavojo tegà, ker na senjan svetega Roka, v cajtu velike maše, so niekšne žene presiekle novo železno nit za prevažanje blaga dol s Stupce v Carnivarh. Napraule so pou miljona lir škode. Takuo so protestirale pruot temù, de so napeli nit za prevaZane blaga pruot plačilu, namesto napraviti obju-bjeno cjesto, po kateri bi lahko vsi vozili zastonj. Ruonac Naš vikar je biu avosta peju 20 naših otročičou dol na muorje blizu GradeZa. Po 20 dneh so se povamili arjavi in debeli ku puhaci. Buog mu Ioni! Na praznik svetega LukeZa so imiel veli- ke reči: stara objuba svetega Lukeža, poZe-gnavanje nove kapele Matere Božje v spomin padlih ruončanju v vseh vojskah, pože-gnavanje telefona in cieste, ki veže med sabo vseh 13 ruonških vasic. Sudajska muzika, generali in veliki oblastniki iz vse dežele, sveta maša na placu, so poklicali v Ru-oncu vse puno ruomarju. Ruončanji so bli veseli in so radi ponujali ruomarjem “gu-banco” in dobro pjačo iz patokou, katere v Ruoncu ne zmanjka še kadar je velika suš. Brisca V Briščah je governo napravu nov “kla-buk” staremu tumu (zvoniku) in je popraviu strieho od cierkve in farouža. ŠPIETAR Zadnje volitve so nam pokazale, de v naš kamun se je zasjau komunizem, ki je znesu suoje gnjezdo v Bamasu. Vič šuol nam zidajo, buj neumni postajamo! - PoZegnal so nov kos od “casa di ricovero”. Novo kapelo in hram je požegnu špie-tarski famoštar Bertoni. Dolenj Barnas Lietos so imieli velike in lepe ruomanja, posebno iz Tarsta. Gorenj Barnas V naši vas popravljajo kamunsko pot 40 dieloucou. Naš novomašnik Lorenzo Petricig je biu adno lieto kaplan na nemški fari Sagritz na Koroškem v Avstriji. Sada je premeščen med Koroške Slovenje v Železno kaplo (Ei-senkapel). Slovenski glas nov. / dec. 1953 Četrtek, 21. aprila 2005 4 A colloquio con il presidente della Kmečka zveza Luca Manig “Per l’agricoltura serve un laboratorio di idee” Si tiene venerdì 22 aprile alle 18 nella sala conferenze dell’ex scuola elementare di Tribil superiore (Stregna) l’assemblea generale ordinaria della Kmečka zveza-Associa- Quella della fattoria Manig di Tiglio, nel comune di S. Pietro al Natisone, è, nel settore della zootecnica nelle Valli del Natisone, una delle realtà nuove e più valide dal punto di vista qualitativo. Luca Manig dirige un’azienda a-gricola a conduzione familiare che opera da diverse generazioni. Nel 2001 è nata l’idea di costruire un caseificio e una sala trasformazione di carne suina con annesso spaccio aziendale per la vendita dei prodotti tipici trasformati. Manig è stato anche uno dei primi a credere nella necessità di riunire gli imprenditori agricoli delle Valli, della quale lo scorso anno è diventato presidente. “Solo chi vive in questa realtà - dice -può capire quali sono i nostri problemi. Per questo ci siamo uniti fondando l’associazione di Cividale della KmeCka z-veza. A parte la carica, che comunque dà delle soddisfazioni, è un motivo di orgoglio fare parte di un’associazione slovena”. Luca Manig La situazione in cui versa il settore agricolo, e in particolare quello zootecnico, secondo Manig non è però delle più rosee: “Credo che peggio di così... Solo chi ha volontà, chi ha idee innovative, può sopravvivere. Rimangono ormai solo quelle poche aziende che producono un certo reddito e hanno voglia di investire”. Qual è il problema? Per Manig è essenzialmente una questione di reddito: “Con zione agricoltori di Cividale. L’ordine del giorno prevede le relazioni del presidente Luca Manig, del segretario Stefano Predan, i saluti delle autorità ed il dibattito. questo lavoro possiamo pensare di guadagnare 1.500 euro al mese, ma impegnandosi per dodici, tredici ore al giorno, spesso anche la domenica. Significa privarsi della libertà, specialmente se sei giovane. Una cosa che per molti non ha senso, io capisco chi decide di andare a fare l’operaio... Eravamo abituati alle aziendine con due, tre capi, a portare- il latte ad Azzida. Ma da una decina di anni in qua non è più possibile sopravvivere in questo modo”. Il presidente della KmeCka zveza di Cividale rileva però, d’altro canto, il desiderio di voler continuare, una sorta di invito che sicuramente ripeterà durante l’assemblea di venerdì: “Assieme al segretario Stefano Predan ne parliamo spesso. Nelle Valli occorre realizzare un laboratorio di idee, per progetti-guida per i quali vanno poi trovati finanziamenti. Solo così si può innovare l’agricoltura in un territorio particolare come il nostro”. (m.o.) Obiettivo 2, presenta In occasione della presentazione delle opportunità rivolte agli enti locali dai nuovi bandi delle azioni inerenti l'Obiettivo 2 2000-2006, per il finanziamento di progetti volti alla qualificazione urbana e alle infrastrutture turistiche, che si è tenuto venerdì 15 aprile a Udine, l'assessore regionale per le Relazioni intemazionali comunitarie Franco Iacop ha evidenziato il disegno della Giunta volto ad assicurare organicità e maggiore integrazione al complesso degli interventi. Iacop ha puntato l'accento in particolare sul bando relativo alla realizzazione e al miglioramento di infrastrutture e di strutture finalizzate allo sviluppo turistico, nel quale, ha specificato Iacop, si ripropone la logica del progetto integrato già sperimentata con successo con i programmi Obiettivo 5B, Leader e con il Fondo Montagna. “Vengono cioè premiati - ha aggiunto l'assessore - i progetti presentati da un ente capofila, che prevedono un programma unitario e coordinato di interventi fra loro complementari e sinergici, dislocati all'interno di più comuni limitrofi. I progetti devono concentrarsi su una tipologia di intervento specifica oppure su una singola tematica, quali per esempio le piste ciclabili, la sentieristica, i beni culturali e i beni naturalistici”. Accanto agli interventi per il turismo sono inoltre previsti finanziamenti pari a 4.307.260 euro per la riqualificazione urbana ed il recupero del patrimonio edilizio pubblico, a disposizione di tutte le amministrazioni municipali interessate dall'Obiettivo 2, eccetto i Comuni capoluogo di Provincia (Trieste e Gorizia). Entrambe le azioni previste mirano a migliorare l'attrattività urbana soprattutto in chiave turistica, oltre a intervenire sulle infrastrutture di insediamento produttivo, e richiedono una forte capacità di collabo-razione da parte degli enti locali con le i-niziative economiche private locali, come era già accaduto per i progetti dell'albergo diffuso, dei borghi rurali e per la riqualificazione urbana. ZELENI LISTI V/ Ace Mermolja Bistvena je osveščenost Ko razpravljamo o demokraciji, je prav, da pojem tudi definiramo. Pravica do volitev je namreč le en del demokracije, čeprav nam skušajo stvar prikazati tako, da se z volitvami vse prične in zaključi. Kar gledamo danes v Italiji, je v marsičem omejena demokracija. Bila je od trenutka, ko je stopil v politično areno Berlusconi, čeprav bi bilo zgrešeno videti v njem edinega negativca> italijanske republike nasploh. Politični boji so bili v Italiji mnogokrat "umazani". Pojdimo po vrstnem redu. Berlusconi je dvakrat zmagal na volitvah, ker je znal dvakrat zapisati svoje programe in obljube v oblake. Vsaka politična kampanija sloni tudi na obljubah. Berlusconi pa je že krepko sedel na množični kulturi, kjer ljudje doživljajo sanje skoraj kot resničnost. Ogromno kulturno delo, ki ga je opravila najprej tržna in nato še državna televizija je, da je ljudi odtegnila od smisla za realnost. Podal bom enostaven primer: če ne- kaj rodov lovskih psov živi v stanovanju, bodo mladiči v veliki meri izgubili lovski nagon in postali podobni drugim pasmam psov. Gledalec, ki mu ure in ure servirajo povsem izmišljene in k sanjam obrnjene zgodbe, bo izgubil smisel za realnost, posebno, če ne bere knjig in časopisov, če se ne razgovarja in če ne razmišlja. To je humus, ki ga je Berlusconi prinesel v Italijo z novim načinom "delanja" televizije. S staro RAI so se Italijani naučili razumeti knjižno italijanščino, z novo Berlusconijevo reklamno televizijo so pozabili brati življenje in politiko. Sedeč na tej enostavni resnici je Berlusconi pri Brunu Vespi podpisoval "pogodbo z± Italijani", ki je bila že v tistem trenutku očitno neuresničljiva. Dovolj je bilo po-f gledati na nekaj borznih tr- ' gov in na nekaj makroekonomskih podatkov v Evropi in v Italiji. Svoj program je Berlusconi osnoval na 3 odstotni letni rasti, danes Italija dosega morda en odstotek. Prekril je ekonomsko katastrofo, ljudje pa so ga volili. Za dosežek je ustvaril klimo z dolgoletno televizijsko mistifikacijo in s kultom lastne osebnosti. Ljudje so volili, vendar mnogi od njih niso bili osveščeni o tem, kaj in koga volijo. Ne gre tu za razliko med levico in desnico, ampak med lažjo in resničnostjo. Berlusconi je bil nedvomno inovator, vendar zase in za svojo ozko druščino. Ze pred tem je Italija v svoji republikanski zgodovini doživela slepila. Mislim na stare čase, ko so prikazovali komuniste kot tiste, ki jedo otroke, na čase, ko je v politični boj vstopila z vso svojo težo cerkev in obšla ustavna načela. Bila so tudi obdobja klien-tele in ustrahovanja, na kar se v Benečiji ljudje še dobro spominjajo. V bistvu pa je najtežje in obenem za demokracijo najmočnejše jamstvo ustvariti volilca, ki zna ocenjevati programe, stranke in ljudi. Ponavljam, osveščenost ni ne desna in ne leva, ampak bistvena za demokratično državo. Mnoge zahodne države in njihovi voditelji se igračkajo prav s pomanjkanjem zavesti, kot tisti finančni kon-zulenti, ki žonglirajo z nevednimi klienti, ko pridejo v banko z odpravnino ali s kako dediščino in jo želijo najvarneje vložiti: čez kako leto se znajdejo z veliko manj denarja, kot takrat, ko so ga vložili... In via di attuazione la terza fase di un progetto Interreg Pari opportunità, incontro operativo tra le commissioni regionale e slovena Il presidente della Commissione regionale pari opportunità tra uomo e donna Renata Brovedani, assieme alle vicepresidenti Mara Cemic e Santa Zannier, alla consigliera di parità Grazia Vendrame e alla dottoressa Chiara Cristini dell'IRES, ha incontrato martedì 19 aprile una delegazione della Repubblica di Slovenia composta da Tanja Salecl, direttrice dell’Ufficio pari opportunità di Lubiana e da Violeta Neubauer, responsabile per i rapporti intemazionali dello stesso ufficio. Scopo dell'incontro era approfondire la conoscenza fra le due commissioni e sviluppare linee e metodologie di un rapporto di collaborazione stabile e produttivo. La commissione del Friuli Venezia Giulia è titolare del progetto Interreg Italia Slovenia 2000-2006 su “Le pari opportunità in Alpe Adria” che ha come obiettivo la creazione di un data base contenente tutte le informazioni inerenti temi relativi alle pari opportunità, consultabile nelle due lingue. Lo stato di attuazione del progetto è stato illustrato anche al presidente del Consiglio regionale Alessandro Tesini, che successivamente ha ricevuto le due delegazioni. Mentre la seconda fase si concluderà a maggio, l'incontro operativo di martedì è servito a gettare le basi della Na sedežu deželnega sveta morda kobariška razstava Predlog generalnega konzula Šušmelja Na sedežu deželnega sveta bodo morda v kratkem na ogled fotografije bitk, ki so se v prvi vojni odvijale na Krnu ,in na sosednjem območju Posočja. Šlo naj bi za razstavo, ki jo je pripravil Kobariški muzej in ki je trenutno na ogledu v Vidmu v razstavni dvorani Confraternità. Predlog za fotografsko razstavo o prvi svetovni vojni je v torek, 19. aprila na srečanju s predsednikom deželnega sveta Alessandrom Tesinijem iznesel generalni konzul republike Slovenije Jože Sušmelj. Z razstavo bi Dežela Furlanija-Julijska krajina primerno obeležila 90-le-tnico izbruha prve svetovne vojne, ki se je v naših krajih začela 24. maja 1915. Krn je bil med prvo svetovno vojno prizorišče številnih krvavih bitk med vojaki Avstro-ogrske monarhije in kraljevine Italije. Fotografije, ki so jih zbrali zgodovinarji Kobariškega muzeja, pričajo o vsakdanjem življenju in o trpljenju vojakov na Krnu, ki so morali vrh tega še kljubovati neugodnim vremenskim razmeram, zlasti hudim zimam. Tesini je načelno osvojil Šušmeljev predlog o razstavi Kobariškega muzeja, treba pa bo predhodno preveriti tehnično izpeljavo pobude. Razstava namreč obsega tudi precej velike fotografije, ki bi lahko s težavo našle mesto v predverju deželne palače. V vsakem primeru je Tesini toplo pozdravil pobudo slovenskega generalnega konzulata in podprl tudi druge oblike sodelovanja med muzejem v Kobaridu in kulturnimi institucijami iz naše dežele. terza fase, che consiste nell'organizzazione di una quindicina di workshop - il primo dei quali a giugno - tra esperte del Friuli Vene-zia Giulia e della vicina Sl°' venia su temi di interesse comune. Aktualno — ----------------- Intervju z deželnim svetnikom SKP Cancijaniem Odločilni preizkusi za deželno koalicijo Četrtek, 21. aprila 2005 Igor Canciani je dihal politiko iz otroških let, saj je bil že njegov oCe znan tržaški politični delavec. Sin je nadaljeval njegovo pot in danes je tajnik tržaške federacije Stranke komunistične prenove. Ob tajniku SSk je, kar nam je znano, edini Slovencec, ki opravlja tovrstno funkcijo. Obenem je Canciani tudi predsednik Vi ste predsednik deželne svetniške skupine Stranke komunistične prenove in obenem ste bili potrjeni za pokrajinskega tajnika tržaške federacije stranke, ki ji pripadate. Mimo kratkega komentarja o zadnjih deželnih volitvah ne moreva... Zadnje deželne volitive so nedvomno pomenile nezaupnico Berlusconijevi vladi in Programu desne sredine, vendar bi se leva sredina bridko motila, z našo stranko vred, k° bi mislila, da je že vnovčila zmago tudi na političnih ln upravnih volitvah leta 2006. Pomembno bo predvsem predstaviti alternativni program in izvajati res alternativne politike v zgodovinskem trenutku, ko ljudje najbolj občutijo na lastni koži pretečo revščino in padec ku-Pne moči svojih plaC. Sprašujem vas iz Beneči-Je oziroma iz videmske pokrajine, kjer se zdi danes sožitje med Slovenci, Italijani in Furlani skoraj lažje kot v Trstu. Kaj menite o tem? Ne poznam podrobno stvanosti v Benečiji, zato ne vem, Ce je tam sožitije dejansko lažje ali ne, ob ugotovili, da prihaja na tistem področju do spodbudnih poja-vnih oblik sodelovanja. Glede Trsta bi pa opozoril na nekatere premike, ki so zaznamovali te zadnje mesece (-nPr- posojilo Občine Trst SSG-ju) in nasploh na novo razmerje, ki ga nekateri Zlnernejši desničarski krogi (predvsem UDC in Forza Ita-ha) vzpostavljajo z manjšino, kar seveda ne pomeni, da bo °dslej vse potekalo brez problemov. Gre vsekakor za kakovostno spremembo v °dnosu do Slovencev in do slovenstva, na katero mora-010 biti pozorni. Za Slovence v videmski Pokrajini obstaja vendarle 'oliko odprtih vprašanj, kislim na nepopolnost slo- deželne svetniške skupine SKP v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine. Sicer pa je znan po premišljenem in umirjenem nastopanju, tudi ko gre za konfliktne situacije. Njegova stališča so navadno jasna in sintetična. V intervjuju, ki ga objavljamo, smo vprašali za nekaj strnjenih odgovorov in Canciani je bil mož beseda. venske šole, na pomanjkanje nekega središča za srečanja ljudi, na problematiko goratega področja, na kako najti delo doma, da ne bodo vasi povsem prazne. Danes se na primer veliko govori o turizmu. Kaj je možno na teh področjih storiti? Krajinsko, kulturno in turistično ovrednotenje tistega dela videmske pokrajine, na katerem so prisotni Slovenci, bi bila najbrž ena izmed možnih poti za izhod iz krize in za zajezitev odhajanja v druge kraje in sredine. V tem pogledu bi bilo primerno okrepiti projekte Čezmejnega sodelovanja in tudi krajevno ponudbo, ob tem pa preveriti možnost uvedbe drugih tipov dejavnosti, ki bi lahko vsaj delno vplivale na gospodarski preporod teh krajev. Ob slovenskih problemih obstajajo v Furlaniji še druge gospodarske stiske. Pomislimo na krizo stolic v Manzanu in njegovi okolici. Kakšna je v Furlaniji in deželi bodočnost za življenje in delo? Kriza stolic v Manzanu je pokazatelj širše krize, ki je tudi drugod zajela tako imenovano “industrijo okrajev” (vprašajte v Toskani, kako je s tekstilnim in kožnim okrajem). Dejansko je treba pri tem ubrati novo pot, kajti konkurenca, predvsem držav v razvoju, s Kitajsko na Celu, je na tem področju neizprosna. Mislim, da je rešitev v višanju kakovosti in vlaganju v inovativnost za Cim kakovostnejše proizvode ter z dokončnim opuščanjem konkuriranja z nizanjem cene delovne sile, saj smo na tem terenu usojeni na propad. Kot zadnje bi vas vprašal, katere so trenutno vaše prvenstvene skrbi in prizadevanja v funkcijah, ki jih imate? V svojstvu deželnega svetovalca je prvenstvena skrb uresničitev deželnega programa z našega zornega kota, s posebnim poudarkom na potrebah in pričakovanjih ljudi, ki so po mojem še vedno pomembnejši od vsakovrstnih ekonomskih in finančnih kompatibilnosti, kot se temu pravi v zadnjih Časih. Sedaj bodo na vrsti razprave deželnih zakonov o delu, o upravljanju vodnih virov, o reformi zdravstvenega sistema in skrbstva. Tu bomo videli, koliko je naša koalicija napredna in pripravljena na sprejetje izzivov naše dobe. Kot pokrajinski tajnik pa naj povem, da so moje primarne skrbi naslednje: poživitev delovanja na krajevni ravni, večanje Članstva in kadrovanje novih sil. Vprašanja zastavljal A.M. Prestigiosa onorificenza della Repubblica di Slovenia Un grazie corale all’on. Maselli “Non accade mai che l’impegno e l’amore dimostrati vengano ricordati e ricambiati”. Era commosso l’on. Domenico Maselli giovedì 14 a-prile a Trieste quando in mattinata si è incontrato con i rappresentanti della minoranza slovena e ancora di più nel primo pomeriggio presso la sede consolare slovena a Trieste. Qui in una breve ma sentita cerimonia è stato insignito di un’alta onorificenza dal presidente della Repubblica slovena Janez Drnovšek per l’impegno profuso nell’iter parlamentare alla Camera dei Deputati, che portò successivamente (il 14 febbraio 2001) all’adozione della legge di tutela degli sloveni del Friuli Venezia Giulia. L’onorificenza gli è stata consegnata dall’ambasciatore sloveno in Italia Vojko Volk alla presenza di importanti esponenti della vita politica ed istituzionale della nostra regione. L’intensa giornata, iniziata con la visita di diverse istituzioni della minoranza slovena a Trieste, compreso il quotidiano Primorski dnevnik, si è conclusa con un incontro pubblico su “La non applicazione della legge di tutela”, organizzato nella prestigiosa sede del castello di Gorizia dove il professor Maselli, com’è suo costume, ha sviluppato una riflessione più vicina ad una lezione che non ad un intervento politico. E’ ritornato al tempo dei romani e di Augusto e poi al periodo del Medio Evo per mettere in evidenza la ricca tradizione italiana di rapporti ed autonomie locali, di divisione ed unità che ben convivevano, di macroregioni come il Friuli e microregioni come il Carso. Tutto eliminato con l’unità d’Italia, ha detto. Un altro riferimento importante è stato al periodo della Resistenza quando nel 1944 a Chi-vasso in Piemonte uomini di minoranze occitane e valdesi hanno sottoscritto una dichiarazione in cui si diceva “mai più un’Italia senza autonomie”. “L’articolo 6 della Costituzione nasceva da qui, da un’esigenza intema prima ancora che dal trattato di pace”, ha sottolineato Maselli. Poi ha ripercorso il suo lavoro di relatore di tutte le leggi sulle minoranze, trovandosi nel ruolo di deputato prote- L’on. Maselli e l’ambasciatore sloveno Vojko Volk Un momento della tavola rotonda al castello di Gorizia sulla non applicazione della legge di tutela stante nella città più cattolica d’Italia. Sì, perché il professor Maselli, pastore valdese, è lui stesso appartenente ad una minoranza e quindi particolarmente sensibile a queste problematiche. Ma è anche un uomo di cultura vasta e profonda che, dopo quel primo ed importante mandato in Parlamento, è tornato nella sua Lucca ed ha ripreso il lavoro di docente universitario. Dopo aver insegnato per anni storia del cristianesimo ora tiene un corso di storia delle religioni. Maselli è orgoglioso di a-ver dato un contributo significativo all’approvazione della legge 482 prima ed alla 38 poi. Sono due strumenti normativi che dobbiamo davvero al suo impegno, alla sua cocciuta perseveranza ma anche alla disponibilità a discutere e stringere compromessi, anche se mai sulle questioni di principio. E ancor oggi segue con affetto ed attenzione l’esito di quel lavoro. Ed alle associazioni slovene che lamentano la non applicazione ha ricorda i primi, ma importanti, passi compiuti come la statalizzazione della scuola bilingue di S. Pietro e la regolarità dei finanziamenti alle attività cultu- rali. E le ha invitate inoltre a prendere 1’iniziativa e svolgere un ruolo più attivo. “Il punto fondamentale che a qualcuno non va giù è l’esistenza di una sezione slovena del conservatorio”, ha aggiunto. “Mentre io chiederei anche quella tedesca. Non si è capito che qui si sta tentando di aprire un discorso culturale europeo, di gettare un ponte tra Mediterraneo e area danubiana e Mitteleuropea. Perchè devono tornare i tempi in cui Joyce sentiva Trieste come la sua patria. Di qui parte la nuova Europa”. L’incontro goriziano era stato aperto dal presidente della Provincia Giorgio Brando-lin e dall’assessore comunale alla cultura Cressati. Entrambi hanno voluto ringraziare Maselli per aver messo un tassello importante per la convivenza ed il superamento delle tensioni e contraddizioni del passato nella nostra regione. La legge di tutela, ma purtroppo una parte politica non l’ha compreso, è uno strumento per la crescita di tutta la comunità regionale, hanno detto. Temi ripresi anche dai presidenti Pahor e Pavšič e dal sen. Budin. Concerto di chitarre , H Comitato Pro Clenia *n collaborazione con la 1 cuoia di musica della Gla- sbena Matica di S. Pietro 0r!?anizza mercoledì 27 a- PGIe un concerto nella ^ *esa di S. Antonio a Cle-nia. Si tratta di un concerto [.chitarre che avrà inizio •le ore 19.30. Tutti sono ati a partecipare. Dežela uveljavlja slovenščino Morda vsi bralci ne vedo, da je Dežela FJK opremljena z posebnimi uradi za stike z javnostjo, kjer lahko občani dobijo najrazličnejše informacije. Uradi so v Trstu, Gorici, Vidmu, Pordenonu in v TolmeCu. Z januarjem je deželna u-prava okrepila urade z večjezičnimi uslužbenci. Tako je sprejela v službo tri sloven- sko govoreče uradnice in u-radnike, pet furlansko govorečih in enega, ki pozna nemščino. V bistvu je Dežela prevzela prve na lestvici iz natečaja, ki ga je pripravila Pokrajina Videm. Gre za pomemben dosežek na poti uresničevanja zaščitnega zakona in uveljavitve slovenske manjšine v Furlaniji. V Vidmu je uradnik z z-nanjem slovenščine znani beneški kulturni delavec in glasbenik Davide Clodig. O-brazložil nam je, da uradi, in torej tudi tisti v Vidmu, že delujejo večjezično. Vseeno pa bo potrebno počakati še nekaj Casa, da bodo lahko o-menjeni uradi odgovarjali na vprašanja strank v različnih jezikih na večino vprašanj, ki jih prebivalci postavljajo Deželi. Gre torej za poskusno obdobje, ki naj bi Cimprej postalo stalno. Za te urade je potrebno napraviti tudi nekaj reklame, da se bodo Slovenci resnično obračali nanje in ne zavili v običajne italijanske urade. Urad za stike z javnostjo je v Vidmu na sedežu Dežele v ul. San Francesco 6. Skrivnostne gore V petek 22. aprila ob 19. uri bo v Turistično informacijskem centru v Kobaridu (zraven Kobariškega muzeja) otvoritev razstave “Skrivnost gore”, ki jo pripravlja Triglavski narodni park. Po nagovorih predsednikov Fundacije Poti miru v Posočju in Triglavskega narodnega parka bo predstavitev Pravljice o Zlatorogu. 6 novi matajur Četrtek, 21. aprila 2005 Na pobudo Zveze slovenskih izseljencev so nastopili na sedmih koncertih Naše “godce” so toplo sprejeli po Avstraliji Fotografije težkuo povedo vse, so le blieda sienca od tistega, kar so doživiel an jim ostane v sarcu an v spominu puno liet. Godalni kvartet Glasbene Matice, ki je s spremljavo pianista Davida Klodi-Ca an solopevke Elene De Martin predstavu na sedmih koncertih v različnih krajih Avstralije an košCič bogate glasbene tradicije Benečije v modemi, klasični “oblieki”, je bil povserode toplo sprejet. Predsednik slovenskega društva v Sidneyju Ivan Koželj jim je jau, de za tak koncert bi bila bolj primerna Opera house, kot slovenski klub. Zveza slovenskih izseljencev, ki je organizirala skor tritedensko potovanje, je žihar vesela. Uresničila je svoje želje: počastit vstop Slovenije v Evropsko unijo s kvalitetno Godalni kvartet Glasbene matice, pianist Davide Clodig in solo pevka Elena De Martin na enem od sedmih koncertov, ki so jih imeli za naše ljudi v Avstraliji kulturno inciativo, pozdraviti nov statut dežele FJK an seveda pokazat beneško kulturno tradicijo v svoji najlepši luci. Globoko smo navezani na našo milo “Oj božime...”, naše kulturno življenje pa je donas buj bogato an živo. Na koncertih se je kupe zbralo kakih 1500 ljudi iz naše dežele (takuo Furlani kot Slovenci), iz Slovenije (v gla- vnem iz Primorske) an drugih krajev Italije. Pru lepuo je bilo se sreCati z našimi ljudmi, ki so bili primorani iti v Avstralijo in le napri ljubijo svojo rodno zemljo. Slovenci po svetu Direktor Zveze Slovenci po svetu Renzo Mattelig s častnim konzulom Slovenije v Sidneyju Alfredu Brežniku in duhovnikom, patrom Valerjanom Jenkom Kadar se srečajo beneški Slovenci po svietu je nimar praznik, zatuo ne smiejo manjkat ne’ gubanca, ki jo je spekla gospa Vogrig ne’ št ruki, ki jih je ocvarla pa Bruna Borgù Renzo Mattelig daje spomin na ZSI Mariji Podobnik, ki je Lepuo je biti s svojimi, zatuo so teli Barjeni takuo veseli se Predsednik društva Zveze slovenskih izseljencu v Brisbane predsednica društva Planika v Brisbaneju srečati z domačinom, predsednikom Zveze Del Medicom Eliseo Vogrig an predsednik Zveze Del Medico Slovenija.svet je revija, ki je res pozorna na vse Slovence Slovenija.svet je neodvisna revija za Slovence po svetu. ZaCela je izhajati maja lanskega leta in v sebi združuje izkušnje in poslanstvo njenih predhodnic Rodna gruda in Naša Slovenija. Podpisuje jo kot odgovorna urednica Vida Gorjup Posinkovič. Revija je zelo elegantna, bogata z barvnimi fotografijami, vsebinsko zanimiva in pestra. V njej se prepletata in lepo dopolnjujeta predstavitev domaCe, še zlasti kulturne stvarnosti, z delovanjem in življenjem slovenskih ljudi in njihovih organizacij po svetu. Sloni na konceptu visoko kakovostne družinske revije, kjer je za vsakega Člana dosti zanimivega branja, tudi najmlajši imajo svoj kotiček. Zastavila si je zelo ambiciozen cilj, ki “ni zgolj informiranje”, kot je napisala odgovorna urednica v uvodniku prve številke maja 2004 “temveč povezovanje naših ljudi v svetu, preseganje starih za- mer in ran, iskanje poti do mladih generacij in odpiranje medijskega prostora za cel kalejdoskop različnih stališč, misli in pogledov, ki odsevajo živahnost duha”. NaCrt revije Slovenija.svet je bil “zastavljen kot projekt, za katerega se je Slovenska izseljenska matica (SIM), podobno kot še trije drugi ponudniki, potegovala na javnem ciljnem razpisu Urada za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstva za kulturo. In na njem zmagala”. Vendar ciljni razpis ni pomenil “zgolj formalnega iskanja najboljšega ali najcenejšega ponudnika, temveC vsebinsko spremembo v medsebojnih razmerjih med različnimi dejavniki na področju skrbi za Slovence po svetu v mati-Cni domovini, za zaCetek v odnosih med uredništvom revije in založnikom”. Pot je seveda strma, tako kot so bili težki prvi koraki revije od zaCetne zamisli do rednega izhajanja (izšlo je doslej 12 številk). Vendar je bodočnost takih pobud in sploh slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu prav v povezovanju vseh subjektov in iskanju tistega, kar je skupnega, v pozornosti in odpr- Ne pojemo le zato, ker smo Slovenci Milan Grego najbolj pa nam oaaj« v spominu hotela napisali Domani (jutri). V lakih ■■■.VJtaknieir.i nonovkarvii.ijlsliviii..St>.ftiam—ca.i**iuhurii.uhJjJatJ^mu.damJi:iii--- ------------------ Dan emigranta v Čedadu Jurij hiljk im'i kivijev pepoidne jv Vsakoletna prireditev, k; je vedno na praznik *v. jezikom Prav šolanje v slovenskem jeziku bi «ret» ki*ljev in jo (airejajo vse slovenske Olgam- namieC omogočalo krepitev narodne idcuutelc zacijc ir. vsdem»ke pokrajine, je .»hranila ime m samozavesti beneških Šimencev, dveh Man emigranta v »poimn na icJkc Cave povojnih vrednot, ki jih ic kako pottebujejo. IVhk-mio (c let, ko ve je »ki»ruj večina vseh slovenskih in povedal da /daj v Ljubljani študirajo slovenski tosti do vseh izrazov slovenske realnosti, v iskanju stika in dialoga z mlajšimi generacijami. Slovenija.svet je revija, ki je od svoje prve številke imela to usmeritev in je pokazala veliko občutljivost in zanimanje tudi za slovensko stvarnost v videmski pokrajini. Izbrala je tudi pravi pristop v smislu, da Slovence v Benečiji in Reziji ne obravnava kot kakšne slovenske “eksoti- ke” ali sentimentalno v smislu “lepih zlatih starih Časov”, kot se marsikdaj dogaja. Približala se je temu delu slovenske manjšine v Italiji, ki je očitno najšibkejši in se prebija v številnih težavah a je izredno vitalen, s spoštovanjem. In ga predstavlja takega, kakršen je. V prvi številki je revija posvetila Članek Viljemu Cernu, ki je zaCetnik prizadevanj za priznanje in zaščito Slovencev na Videmskem in eden od glavnih protagonistov slovenskega organiziranega življenja od polovice petdesetih let do danes. V njej je našel svoje mesto tudi Cedajski Dan emigranta, kasneje je bila lepo predstavljena dejavnost in razstava o rezijanskih brusačih, ki so jo gostili tudi na Tolminskem. Sledilo je sreCanje z Lui-gio Negro, ki je duša in motor vseh kulturnih dejavnosti v rezijanski dolini in obenem vezni Clen med Rezijo in širšim slovenskim prostorom. V zadnji aprilski številki je sodelavec revije Milan Grego, sicer dober poznavalec beneške, terske in rezijanske realnosti, predstavil Davida KlodiCa, predstavnika mlade generacije beneških intelektualcev, ki so se odločili, da ostanejo v BeneCiji in si prizadevajo za njeno vsestransko rast. Davide KlodiC, sicer uslužbenec dežele Furlanije Julijske Krajine na okencu za manjšinske jezike, je danes eden od nosilnih stebrov slovenske manjšine v videmski pokrajini, saj je koordinator Glasbene šole v Spetru, profesor klavirja in pianist, vodi štiri pevske zbore, je član Paritetnega odbora za uresničevanje zaščitnega zakona, podžupan v Srednjem in v vodstvu tako SKGZ kot ZSKD. Prav je, da je prišel v ospredje na straneh Sloveni-je.svet. V aprilski številki sicer je našla vidno mesto tudi preprosta domačinka iz dreške občine, 91-letna Tonina Pod-potnikova “Ujeta v spomine”, kot je napisal Milan Grego. S svojo grenko življenjsko izkušnjo in trdoživostjo, z navezanostjo in ljubeznijo do domaCega kraja je lahko simbol beneškega ljudstva in njegove nelahke zgodovine. Spodbudno pa je dejstvo, da v BeneCiji raste generacija mladih, zavednih ljudi, ki imajo znanje in inštrumente, da vzamejo svojo usodo v lastne roke in postanejo protagonisti lastnega razvoja. (jn) sloven Aktualno —---------------------------—------------—~ V nedeljo je bil v Zavarhu tradicionalni koncert revije Primorska poje četrtek, 21. aprila 2005 V glasbi rastemo in se spoznavamo Glasbena matica in glasbena šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini, ki deluje pod okriljem Slovenskega kulturnega središča Planika sta v petek 15. aprila gostila srečanje glasbenih šol gorenjske in zamejstva. Dobro obiskana prireditev se je odvijala v Beneški palači v Naborjetu in je bila 31. po vrsti. Poleg domače glasbene šole so na prireditvi sodelovale še Glasbena šola Celovec, in vseh pet gorenjskih glasbenih šol; jeseniška, radovljiška, kranjska, tržiska in škofjeloška. Vsakoletno srečanje je postala stalnica v sodelovanju med obema zamejskima šolama in gorenjskimi, organizacijo prireditve pa vsako leto prevzame ena od omenjenih šol. Tudi tokrat so mladi nastopajoči pokazali dosežke in glasbeno nadarjenost istočasno pa je za šole trenutek obračuna dosežkov in uspehov. Prireditev je postala tudi trenutek druženja prijateljev, ki dobro sodelujejo in ki tudi večkrat tekmujejo med sabo na raznih glasbenih natečajih bodisi v zamejstvu kot v Sloveniji. Glasbena matica šola Tomaža Holmarja se je na srečanju predstavila z gojenci klavirja in kitare, ki so se s pomočjo učiteljice T. Košute in N. Bogataj lepo odnesli. Ostale šole pa so se na prireditvi izkazale z njihovimi vrhunskimi glasbeniki, saj je bilo srečanje tudi instrumentalno uravnoteženo; od solopetja do kitare, harmonke, flavte, trobente, violine in drugih inštrumentov. V imenu prirediteljev je spregovoril ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki je poudaril poseben pomen male slovenske glasbene šole na teritorju, kjer živijo slovenci predvsem pa, da se je odprlo novo poglavlje sodelovanja s krajevnimi upravami v Kanalski dolini. Tako je napovedal sodelovanje z občino Trbiž ob pomoči S.k.s. Planika. Ze maja meseca se bo v trbiški kulturni hiši odvijal koncert harmonikarskega ansambla Glasbene matice in 11. avgusta pa bo na Trbižu koncert Vlada Kreslina z ansamblom Mali bogovi. Odbornica za kulturo občine Trbiž Nadia Campana, ki je pozdravila v imenu institucionalnih soprirediteljev večera je potrdila Kraljeve besede, hkrati pa povabila slovenske organizacije, naj se poslužujejo trbiških struktur Pokrovitelji srečanja so bili Občina Trbiž, Občina Na-borjet Ovčja Vas ter Gorska skupnost za guminsko, železno in Kanalsko dolino. Rudi Bartaloth Praznik slovenske pesmi v cerkvi Sv. Florjana V cerkvi Svetega Florjana v Zavarhu, v visoki Terski dolini, je v nedeljo, 17. aprila bil koncert Primorska poje, edini v videmski pokrajini, če izvzameno tistega na Trbižu, ki je sicer nekaj posebnega, saj se na njem srečujeta dve prire- ditvi, to je Koroška in Primorska poje. Odkar je bila cerkev pred osmimi leti obnovljena po potresu, se v Zavarhu vsako leto srečujejo na koncertu Primorska poje slovenski pevski zbori vsega obmejnega pasu, tako iz naše dežele kot iz Slo- venije. Lahko rečemo, da za gorsko vasico predstavlja to velik in skorajda edini kulturni dogodek v letu in tudi zaradi tega se prireditelji Primorske poje radevolje vračajo v Zavarh, kjer jim domača cerkev nudi toplo gostoljubje. Pevce je sprejela in pove-z°vala program, kot vsa leta doslej, Luisa Cher, steber slovenskih kulturnih dejavnosti v terski dolini in pokrajinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih dru-Stev- ^ italijanščini je zbore Predstavljal 16-letni Isacco erno, ki je prvič nastopil Pred mikrofonom a se je Prav dobro odrezal. Koncert je odprl mešani Pevski zbor Starši ensam-'e, ki je bil ustanovljen šele eta 2001 v sklopu Združenja staršev osnovne šole in vrtca s slovenskim učnim jezikom v Pomjanu v občini Ronke. . estavljajo ga slovensko, dalijansko in furlansko govoreči starši, vsega skupaj ' pvecev. Nastopili so s sPletom slovenskih pesmi P°d vodstvom zborovodki- Pogled na visoko Tersko dolino nje Silvie Pierotti Cernie. I Spremljal jih je na violino ] Michele Cemic. i Za njimi je nastopil dekliški pevski zbor Plejade i iz Ajdovščine. Tudi v tem i primeru gre za mlad pevski i zbor, saj je bil ustanovljen : oktobra 2003, v njem poje i 17 deklet, ki so sicer zbo- i rovsko petje gojile že v < osnovni šoli, na prvem samostojnem koncertu pa so ] nastopile oktobra lani. V Za- i varhu so predstavile tri pri- 1 redbe slovenskih ljudskih < pesmi primorskih avtorjev, j Občinstvo jih je nagradilo s < toplimi aplavzi, kot so jih l doživela dekleta naslednjega pevskega zbora, ki je prav i tako prihajal iz Vipavske j doline. Dekliški pevski 1 zbor Grlica iz Budanj, ki praznuje letos petindvajse- ; tletnico delovanja, je nastopil pod vodstvom zborovodje Stojana Korena in navdušil s skladbami domačih in tujih avtorjev. V Budanjah deluje tudi nonet Borea, ki ga sestavljajo pevci stari povprečno 26 let in so nastopili pod vodstvom zborovodkinje Karmen Ferjančič. Peti je bil na vrsti moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega v Brdih. Za seboj ima že dolgo pevsko tradicijo, v zadnjih letih pa se je kvaliteta petja v skupini dvignila, kar je bilo očitno tudi na nedeljskem nastopu. V Zavarhu so pod vodstvom dirigenta Zarjana Kocine predstavili 4 pesmi, ki jim je bila skupna tema ljubezen. Za pesmi na temo ljubezni se je odločila tudi vokal- na skupina Rihemberk iz Branika, ki jo sestavlja osem deklet, vodi pa jo zborovodkinja Vanja Fabjan Velika-nje. Na nedeljskem koncertu sta jo spremljali tudi Kaja Sever na flavti in Danjel Vidmar na kitari. Sklenil je koncert oktet Godovič, ki ga vodi Martina Peljhan. Prihaja iz istoimenske vasi, kjer sicer že vrsto let prepevajo štirje pevski zbori. Oktet Godovič goji domačo slovensko pesem, čeprav sega tudi po tujih skladateljih. V Terski dolini so se predstavili s podoknicami in ljubezenskimi pesmi. Bil je to kvaliteten koncert, ki je še posebej izpostavil, kako je močna slovenska pevska tradicija tudi med mlado generacijo. .^ruštvo slovensko gieda- y soboto 23. aprila bo v Trstu celodnevni posvet, v priredbi Društva slovensko gledališče 'j^e prireja v sodelovanju s ^*°vensko kulturno gosposko zvezo in s Svetom sionskih organizacij posvet na ern° “Kakšno gledališče si ^limo?” Celodnevni posvet bo v .^turnem domu (ul. Petro-n'°) v Trstu v soboto, 23. a-Prila 2005 z začetkom ob 9. Ur'- Ob 9.30 so predvideni P^ždravi, ki jim bodo ob ■30 sledili uvodni posegi: edaliska tradicija slovenske ^^tjšine (Maja Lapornik); S-• Pomen in perspektive I °gomila Kravos); Gleda-,'fCe kot ustvarjalno središče anko Petrovec). Sledila bo dlskusija. odmoru se bo posvet adaljevai ob 15.uri z na-||fdn-!im sporedom: Gleda-GCe in šola (Olga Tavčar); j/ a publika in SSG (Lara ^oinar); SSG med stvarnost? 'n utoP0° (Gani Primor- Psa); SSG in gledališka f Varjalnost v Gorici (Vesna ,iskms'C) ter SSG in gleda-()^.Uslvarjalnost v Benečiji Kakšno gledališče si želimo? V razpravi bodo sodelovali strokovnjaki in referenti ljubiteljskih skupin v naši deželi ar|na Cemetig). Sledila bo diskusija, posvet pa se bo zaključil s sprejemom skupnega dokumenta. Naj bralcem nekoliko bolje osvetlimo pomen in namen posveta. Društvo slovensko gledališče je nastalo v tesni povezavi s Slovenskim stalnim gledališčem, ki ima svoj sedež v Trstu. Kot je znano, je tržaško gledališče poklicna ustanova in sodi v okvir italijanskih stalnih gledališč (Teatri stabili). Najvišji organ omenjenega gledališča je Skupščina, kjer so po en predstavnik Občine Trst, Pokrajine Trst in Dežele Furlanije Julijske krajine. Ob teh ima v Skupščini štiri člane prav Društvo slovensko gledališče, torej večino. Mnoga leta se je Društvo ukvarjalo izključno s proble- Srečanje gledališč v Mavhinjah bo tudi letos mi SSG oziroma z imenovanjem članov v Skupščino, ki voli ostale organe in odobri obračune in proračune ustanove. Slovensko stalno gledališče si je tekom let nabralo, kot skoraj vsa ostala italijanska gledališča, velik finančen dolg in s tem izgubilo tudi u-stvarjalno moč in posledično gledalce. Sedaj SSG skuša prebroditi krizo. Občina Trst in Dežela FJK sta prva s posojilom , druga z dodatnimi prispevki preprečili dejansko zaprtje S-SG. S tem pa vsi problemi niso rešeni. Bistveni razlog za dolgove SSG so bili državni parametri, ki pa jih manjšinsko gledališče z omejenim k-rogom gledalcev s težavo z-more. Verjetno je res, da so zmanjkale ideje, vendar so se tudi kakovostne sezone zaključile z deficitom, ki je bil celo višji od skromnejših repertoarjev. Problem je torej dvojen: kakšno gledališče si želimo in kakšno zmoremo. Društvo slovensko gledališče je posvet osredotočilo na vprašanje Kakšno gledališče si želimo? Pomembno je, da je pri posvetu ubralo d-vojno pot: obrnilo se je do strokovnjakov in obenem do referentov, ki so tesno povezani z ljubiteljskim gledališčem na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Poklicno gledališče se bo na posvetu srečalo z ljubiteljskim in seveda z vsemi, ki jim je gledališka dejavnost pri srcu. Prisotni pa bodo izvedeli tudi kaj SSG trenutno zmore. Po krizi je potrebno graditi hišo postopno, previdno in obenem inovativno. Vse pa propade, če ni ljudi, gledalcev in gledaliških entuziastov, (ma) Z Les v Kamno Gorico V kulturnem domu v Kamni Gorici na Gorenjskem v Sloveniji so priredili kulturno manifestacijo z naslovom “Slovenska pesem in beseda pod Matajurjem”. Predstavitev beneškega kulturnega življenja bo v nedeljo 24. aprila ob 18. uri. Protagonisti večera bodo kulturno društvo in pevski zbor Rečan, ki ga vodi Aldo Clodig ter skupina veselih in živahnih godcev, ki so si zbral ime “Ske-dinj”. Spoznavanje bo obojestransko, saj bodo gostitelji vrnili obisk čez mesec dni, 25. junija, ko se bodo predstavili s prireditvijo “Srečanje pod lipo”. novi matajur četrtek, 21. aprila 2005 Gli alunni della 5g A della scuola bilingue di S. Pietro questa volta hanno intervistato Daniela Mingolo Consigli preziosi per la lettura Anche Daniela Mingolo, mamma di Alma Forte, è stata intervistata dagli alunni di 5S A ed ha dato loro molti consigli preziosi riguardanti la lettura. Come definiresti il tuo rapporto con la lettura, con i libri? “Ho un rapporto con i libri che è cresciuto insieme a me, perché ho iniziato a leggere quando ero anche più piccola di voi. Attraverso i libri ho conosciuto mondi, che non avrei mai potuto scoprire senza. Si, si, leggere è molto bello”. Che genere di libri preferisci? “Allora, io leggo un po’ di tutto, mi piace molto leggere i romanzi, perché i romanzi sono rilassanti, e dato che leggo di sera, le cose rilassanti non fanno di sicuro male. Però leggo anche libri di saggistica, che vuole dire... Che vuole dire magari qualche libro che può parlare di psicologia... E leggo anche manuali, che sono i libri che insegnano a fare le cose, come manuali di giardinaggio, oppure bricolage, o come fare la maglia... In-somma, i libri parlano di tutto, insegnano qualsiasi cosa. Mi piacciono molto i narratori, soprattutto se vengono da paesi lontani, perché ci raccontano mondi che a noi sono sconosciuti, e leggere è anche un modo di “viaggiare” per conoscere altre civiltà. Secondo me la lettura è come le ciliegie. Infatti, ho una cosa che vi volevo raccontare. Quando ho cominciato a leggere c’erano proprio pochi libri, per cui i libri che avevo a casa li avevo letti già moltissime volte, perché nessuno ti comprava libri. Poi, quando avevamo la biblioteca a Cividale, c’era una bibliotecaria cattivissima, quindi avevamo addirittura un po’ di paura ad andare a prendere i libri, ma “Se si può senza libri si può fare m molto triste, sono una bella invenzione dell’uomo” “Mi piacc i narratori che da paesi lontani perché raccontano a noi sconos quello che volevo dire è che quando ero piccola leggevo tutto. Ho letto i libri di Liala che sono dei romanzi d’amore che regalavano insieme ai giornali. Secondo me leggendo tante cose diverse si capisce anche il significato delle cose che sono più interessanti e di quelle che sono meno interessanti, quindi va anche bene leggere di tutto, perché si capisce la differenza e si ha anche la possibilità di scegliere. Succede a volte di ricevere dei libri in regalo e si sbuffa, oppure ci si rimane un po’ male. Invece, quando inizi a leggerli, ti iniziano a piacere e poi non ti scolli più. Ma con i libri bisogna a-vere un rapporto anche giocoso, perché i libri non trattano solo e sempre di cose serie. Sono anche per ridere. Se sono noiosi, si possono anche lasciare lì, tanto nessuno ti obbliga a continua- re . Hai un autore preferito? “Sì. Io ho molti autori preferiti, nel senso che mi piacciono molto le scrittrici donne. Mi piace molto Isabella Allende, che è cilena, e nel suo libro ha raccontato la storia del suo paese, che è molto bella ed interressante e che secondo me è raccontata con molto trasporto, perché l’ha vissuta in modo molto intenso. Mi piace anche una scrittrice di nome Doris Lessing, che è nata in Africa da una famiglia inglese, quando gli inglesi andavano a colonizzare l’Africa. E’ nata in Rodesia, e descrive molto bene il sopruso degli inglesi che queste popolazioni hanno dovuto subire. Questa scrittrice ha viaggiato molto, perché è la figlia di un ambasciatore. Ha descritto molti paesi in modo approfondito, e con lei ho imparato ad amare luoghi che non ho mai visto, però racconta realtà che non possiamo neanche immaginare, come vivono certe persone. Per esempio in Africa, di mattina, la prima cosa a cui una donna deve pensare è andare a prendere legna nella Savana per accendere il fuoco. In parole povere, quello che mi piace di questa scrittrice è che descrive mondi che noi non riusciamo neanche ad immaginare. Mi piacciono anche quelli che scrivono gialli, come Agatha Christie e tanti altri. Insomma, basta incominciare. Le donne, secondo me, hanno una sensibilità diversa. Nella descrizione, nel romanzo, toccano corde di sensibilità e osservazione più intensa”. In che momento della giornata preferisci leggere? “Io preferirei leggere sempre. Peccato però che leggo solo la sera perché ho più tempo. Quando non avevo le mie due belle bambine leggevo al mare. Del resto ho letto tanto, anche quando andavo a scuola. Secondo me ogni momento è buono per leggere. In una situazione noiosa, un libro piccolo sta dappertutto e ti fa compagnia”. Chi ti ha trasmesso la passione per la lettura? “Non so chi. Comunque io leggevo di sera. Le candele erano abbastanza preziose, e così io leggevo nel letto con una piccola candelina. Forse ho iniziato a leggere intensamente perché ero abbastanza isolata da bambi-na . Un libro ti trasmette e-mozioni? “Sì, certo. Tutti i libri trasmettono emozioni”. Qual è il tuo primo li' bro, te lo ricordi? “Beh, ho iniziato con Topolino. Il mio primo libro me l’ha dato mio zio e si chiamava “Graziella”. Parlava di una bambina partita per l’isola di Procida. E strano sentire nominare questi strani ambienti”. Potresti vivere senza li' bri? “Tutto si può fare, ma sarebbe molto triste. Comunque i libri sono una cosa bella che ha inventato l’uomo. Voi, dato che siete giovani, non tornate mica a rileggere due volte uno stesso libro-Leggendo libri in situazioni o in modi diversi si possono cogliere anche particolari! che sono scappati durante l’ultima lettura”. Se ti si presentasse l’occasione di scrivere un libro, lo scriveresti? Di cosa parlerebbe? “No, non lo farei. Ormai c’è troppa gente che lo fa, e poi non saprei cosa dire. La mia vita è normale. Comunque io ho avuto un diari0 per tanti anni, e tutti son° capaci scrivere un libro-Però, per scrivere, è neces-sario avere una preparazio' ne, dei requisiti. Io, infatti, consiglio di leggere tanti 1*' bri di autori diversi, anch° quelli brutti”. ------------Otroška stran — Mama od Elie nas je učila delati velikonočne zajce Pred velikonočnimi počitnicami je prišla v vrtec mama od Elie (skupina srednjih). Prišla je k nam, da bi nas naučila delati velikonočne zajce iz sladkega testa. Povedala nam je tudi, da ko je bila majhna je vedno spekla sladke zajce za Veliko Noč in še sedaj jih speče za svoja otroka (Martina in Elia). Elia je bil zelo vesel in ponosen, ker je prišla mama v šolo. Pokazal je s pomočjo mamice, kako naredimo zajce iz testa in je tudi pomagal drugim otrokom. Prišla je k nam na obisk tudi mama od Sashe, ki nas je slikala medtem, ko smo delali. Popoldne je vsak od nas nesel domov svojega lepega, sladkega, dobrega zajca! Bil je prav lep dan! J četrtek, 21. aprila 2005 Con la santa messa a Castelmonte, il pranzo e le fisarmoniche Festeggiato San Giuseppe come da copione collaudato 22+1+2. 22 Giuseppe, 1, mosca bianca, una Giuseppina. 2, due simpatizzanti preziosi. Neppure loro, i Giuseppe, ricordano l’anno preciso in cui hanno iniziato a festeggiare il loro Santo in gruppo. Alcuni, stringendo le meningi, riescono ad inquadrare un lontanissimo 19 marzo. Si erano trovati a Castelmonte ignari l’uno dell’altro. Mescolati fra i fedeli assistettero alla messa. Solo alla casa del Pellegrino si accorsero delle proprie e comuni identità. Tutto si esaurì con un copioso aperitivo ed il convivio “Giuseppino” venne consumato in ordine sparpagliato. Edotti dalla lezione, l’anno seguente (quale?) la musica cambiò. Non c’erano ancora i telefonili, ma col passaparola seppero organizzarsi, programmare e consolidare anno dopo anno una tradizione che difficilmente, fin che ci sarà anche un solo Giuseppe nelle Valli, non vedrà tramonto. Qualcuno dei primordiali Giuseppe, come amano esprimersi gli alpini, “è andato avanti”. Altri, cammin facendo, si sono aggregati al gruppo. Due sono le tappe che ripercorrono i festaioli. La prima, inamovibile, è Castelmonte. La seconda, la culinaria, è variabile. A tal proposito suggerisce Ciukulin: “La difficoltà di reperire un prete ci ha indirizzato a privilegiare il santuario di Castelmonte. Lassù si va sul sicuro e, inoltre, è il nostro Santuario Mariano. D cambiare ambiente ogni anno è nato dal desiderio di allargare le co- noscenze ed elargire in un raggio più ampio una folata di sana allegria. Da sempre infatti siamo allietati dalla fisarmonica ed i-noltre, un aspetto da tenere in conto, il nostro gruppo vanta tante voci canore capaci di coinvòlgere ed entusiasmare. Tutto chiaro. Ma... ma strano e vero, nel nostro gruppo brilla l’assenza delle “Giuseppi-ne”. “E’ sempre stato il desiderio di tutti poter assemblarle. Niente da fare! O non ci sentono da quell’orecchio o vogliono semplicemente snobbarci...”. Quest’anno invece...? Quest’anno si è esposta tìmidamente Giuseppina. E’ nativa di Prapotnizza e gestisce un ambiente a Como di Rosazzo. Ci ha assicurato che non si è pentita, anzi... speriamo che le sue omonime ne prendano atto”. Ed i due giovani che magistralmente inforcano le fisarmoniche? “Beh, quello sulla sinistra è Beppo di Matajur, e poi c’è il duo fratelli Medveš. E’ un duo conosciutissimo nelle Valli e nel resto d’Europa. La loro spontanea presenza ha reso più brioso e frizzante tutto il pomeriggio attirandosi l’atten- zione di tutti i presenti.” Il prossimo anno il 19-marzo piomba di domenica. Qualche programma diverso? “La prima tappa sarà sempre il Santuario di Castelmonte. La seconda al Castello di Cividale”. A quando, še non l’unione, almeno il gemellaggio con i Beppi, Bepponi, Giuseppe, Bep-pine, Jožice della Rečanska dolina? Fra amici sulla Mala Gora Giuseppe Gosgnach - Bepo Pačejkin iz Matajura je na 29. marca dopunu 80 liet. Za telo lepo parložnost mu željo vse dobre žena Maria, njega sinuovi, nevieste, navuodi, sestre Veronica an Nadalja, kunjad an navuodi. Buog mu di učakat še puno liet v zdravju an ^n/eru^eraybo//'5e mu želmo tudi mi Preverite ugodne prvomajske pakete Hotela in Gostišča Smogavc na www.smoqavc.com aktualno 911 Pokličite na brezplačni tel. 0801S17 oz. na tel. +386 3 757 66 00 ali pišite na e-mail: hotel@smogavc.com (Guidac) A Pasquetta un gruppo di amici del Cai e della Planinska aveva programmato una camminata. Dove? Marina e Roberto erano stati proprio per la Pasquetta dello scorso anno a Mala Gora. Si ricordavano della bella accoglienza ricevuta dagli amici del Planinsko druStvo Ajdovščina - sottosezione di Kamnje. “Perché non tornare a trovarli?” E così è stato. Dopo una camminata che a dire bella è poco si sono ritrovati ancora una volta presso la koča (il rifugio) costruito dai volontati di Kamnje a Mala Gora. L’accoglienza è stata anche quest’anno ottima: Marina e Roberto non si sono pentiti di essere ritornati ed i loro amici sono stati ben lieti di a-ver accolto il loro invito. Se la domenica volete fare una bella camminata, andate verso la Vipavska dolina, fino al paesino di Kamnje e da qui salite verso Mala gora, dove c’è un piccolo rifugio che vi aspetta. I sentieri sono belli e ben segnati. Non vi pentirete! Kf ® M® Si w (temi Pohorski griči in v Zrečah ponujajo pravo okolje za oddih, ki ste si Velikonočni beneški p Če najdete tiste dežele, mieste al vasi tel zdol opisane, tisti sivi kva-dratini vam dajo an pregovor. 1) Je bla velika, kar je biu živ Tito. 2) Začne, kar se prehode Robič. 3) Miestace v Sloveniji, kjer na placu je kip Simona Gregorčiča. 4) Beneško svetišče, kjer Marija darži Jezusa v naruoče. 5) Prostor pod Kolovratom, kjer je planinska koča. 6) Vasčica nad Hlodičam, kjer an-krat je bla pošta. 7) Dežela, ki se kliče tudi Nizozemska. 8) Miesto, kjer je targ v saboto. 9) Vas, brieg an beneški časopis. 10) Italijanski otok. 11) Dežela, kjer sta se oženila Carlo an Camilla. 12) Liepa turistična vas v Sloveniji, ki v Italiji se kliče Plezzo. 13) Vas med Robičam an Kobari-dam. 14) Takuo kličejo Lah njih vas, ki ima izraz od zvezde. 15) Dežela od papeža Wojtyla. 16) Slovenska pokrajina, kjer so... “ljubice tri”. 17) Sauodenjska vas, kjer runajo grabje. 18) Sriedenjska vas, kjer je sen jam “Bumjak” 10 novi mataj u r Četrtek, 21. aprila 2005 Risultati Promozione Valnatisone - S. Giovanni 1-2 3. Categoria Ciseriis - Audace 6-0 JUNIORES Buttrio - Valnatisone 2-0 Giovanissimi Valnatisone - Buttrio 5-0 Esordienti Cassacco - Valnatisone rinv. Pulcini Comunale Faedis/A - Audace/A rinv. Comunale Faedis/B - Audace/B rinv. Amatori Filpa - P. G. Codroipo 0-0 Bagnaria Arsa Valli del Natisone 2-1 Calcetto (Play-off) V-Power - Fagagna 6-5 Paradiso dei golosi - Vignale n.d. Prossimo turno Promozione Mariano - Valnatisone 3. Categoria Serenissima - Audace JUNIORES Valnatisone - Ancona Giovanissimi Moimacco - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Graph. Tavagnacco Pulcini Audace/A - Buttrio/A Audace/B - Buttrio/B Calcetto (Play-off) V-Power - Fagagna Paradiso dei golosi -Vignale Classifiche Promozione Muggia 48; Juventina 45; S. Sergio 43; Pro Cervignano*, Mariano 42; Sangiorgina 41; Santamaria, 38; Ronchi, Ruda 37; S. Giovanni 33; Costalunga 31; Buttrio 30; Fincantieri 27; Cividalese 23; Valnatisone 21; Gallery Duino 16. 3. Categoria Azzurra 50; Serenissima, Savorgnanese 40; Paviese 36; Cormor 35; Moimacco 32; Ran-gers 31; Ciseriis 28; S. Gottardo 25; Fortissimi* 14; Audace* 13; Donatello 2. JUNIORES Ancona 60; Pro Fagagna 51 ; Palmanova* 48; Centro Sedia’ 47; Rivignano* 44; Sevegliano 38; Manzanese 35; Tricesimo** 29; Union '91 26; Gonars 25; Pozzuolo 23; Buttrio 20; Pa-gnacco16; Valnatisone* 13. Šport = Giovanissimi Esperia '97 45; Moimacco 44; Serenissima 40; Gaglianese 36; Valnatisone 27; Fortissimi 24; Cussignacco 18; Buttrio 15; Azzurra 11; Chiavris 9; Union ’ 91 7. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 33; Valli del Natisone. Birreria da Marco 30; Filpa 28; Ziracco 27; Bar S. Giacomo, Bagnaria Arsa, Warriors, Ba. Col,, Torean 25; Termokey, G. P. Codroipo 23; Dimensione Giardino 21; S. Daniele 15. * una partita in meno " due partite in meno. Il giovane ciclista trevigiano si impone nella 3a edizione del Gran premio Città di Cividale Coledan trova lo spunto giusto Nella competizione riservata alla categoria Junior es l’atleta della Rinascita Orme Ile P inare Ile Banca di Cividale ha allungato a tre chilometri dal traguardo vincendo poi a braccia levate ('•rv^Fiel <■' Marco Coledan, lóenne trevigiano della formazione veneta Rinascita Ormelle Pi-narello Banca di Cividale, ha vinto domenica la terza edizione del Gran Premio Città di Cividale del Friuli - terza Coppa Latteria di Cividale, gara ciclistica riservata alla categoria juniores ed organizzata dalla Società ciclistica Forum Iulii. Il percorso, di 98,7 chilometri, prevedeva un circuito di 16 chilometri tra la cittadina ducale e S. Pietro al Natisone da ripetere per due volte, più un circuito di 13 chilometri tra Cividale e Spessa da ripetere quattro volte. 105 i corridori iscritti, 97 i partenti. La cronaca. Il terzo Gp di Cividale è stato deciso negli ultimi chilometri. Dopo una lunga fuga solitaria di Gorazd Baver della formazione slovena Perutnina Ptuj, con un van- taggio massimo sul gruppo sino a 2'40", nel finale ci sono stati continui scatti e controscatti in un percorso privo di asperità di rilievo ma con continui saliscendi. All'altezza del chilometro 91, nel quinto ed ultimo passaggio sul Gpm di Ronchi Sant'Anna (m. 167), è transitato per primo Marco Coledan davanti a quattro inseguitori, con il gruppo staccato di un centinaio di metri. La corsa si è decisa nell'ultimo ingresso a Cividale, a tre chilometri dalfarrivo, quando il corridore della Rinascita Ormelle Pinarello Banca di Cividale ha trovato lo spunto giusto per distanziare i più Marco Coledan assieme ai compagni di squadra dopo la vittoriosa cavalcata immediati inseguitori. Coledan ha vinto a braccia levate dopo 2 ore 43' di corsa, ad u-na media oraria 36,3km/h; a 4" Luca Dugani Flumian del G.S. Sorgente Pradipozzo; terzo a 5" Gabriele Savorgna-no del G.S. Caneva Record E-liogea, campione italiano juniores di cronometro. A 9" il resto del gruppo, la cui volata è stata vinta da Luca Bragato dell'U.C. Mogliano 85 Col. San Marco. Per Marco Coledan si tratta del primo successo tra gli juniores. Lo scorso anno si è laureato campione italiano di cronometro nella categoria allievi. Filpa e Valli del Natisone verso i play-off La Valnatisone ha perso la gara interna con il S. Giovanni di Trieste, compromettendo le già residue speranze di salvezza. A siglare il momentaneo pari con i triestini è stato Giugliano su calcio di rigore. Per la formazione di S. Pietro restano da giocare solamente quattro partite del campionato che la vedranno impegnata a Mariano, in casa contro il Ruda, infine in trasferta a Santamaria ed a S. Andrea di Gorizia con la Juventina. In Terza categoria da registrare il capitombolo esterno dell’Audace di S. Leonardo sul terreno di Tarcento contro il Ciseriis. Domenica l’Audace sarà impegnata a Pradama-no ospite della Serenissima, mentre il 1° maggio è in programma il recupero casalingo con gli udinesi dei Fortissimi. Sconfitti gli Juniores della Valnatisone a Buttrio, dove hanno subito due reti negli ultimi minuti della gara. Continua la serie positiva dei Giovanissimi della Valnatisone che, grazie alle doppiette messe a segno da Manuel Primosig e da Ruben Chiabai ed alla rete di Matia Simoncig, hanno superato il Buttrio. Rinviata a causa del maltempo la gara degli Esor- dienti della Valnatisone che si dovrebbe recuperare tempo permettendo stasera, giovedì 21, a Cassacco. Stessa musica anche per i Pulcini dell’Audace di S. Leonardo costretti al rinvio a Faedis. E’ terminato anche il campionato di Eccellenza amatoriale del Friuli collinare con le nostre due formazioni che si sono posizionate nella zona alta classifica. La Filpa di Pulfero ha pareggiato a reti inviolate la gara interna con la G.P. Codroipo, mentre la Valli del Natisone ha perso a Bagnaria Arsa nonostante la rete messa a segno da Cristian Birtig su calcio piazzato. Terminato il campionato, la Filpa e la Valli del Natisone si accingono a disputare i play-off. Nel calcio a cinque sono i-niziati i play-off per la V-Power di S. Leonardo che nella gara di andata ha superato di misura il Fagagna. Per i valligiani sono andati a segno quattro volte Matteo To-masetig ed una a testa Luca Bledig e Cristian Trusgnach. Il Paradiso dei golosi non ha giocato con il Vignale, per l’assenza degli avversari, probabile un 5-0 a tavolino. Paolo Caffi Primi risultati del sodalizio ciclistico H Kolesarski klub Benečija si fa valere Due importanti novità, quest’anno, per il sodalizio che cura l'avvio al ciclismo dei giovani ragazzi e ragazze di Cividale e delle valli del Natisone. In primo luogo va posto l’inserimento, nella denominazione della società sportiva dilettantistica, del nome Kolesarski klub Benečija a testimoniare la volontà di voler operare nel rispetto e per la valorizzazione, anche attraverso lo sport, dei valori culturali della minoranza slovena della provincia di Udine. In secondo luogo c’è l’allestimento di una significativa squadra della categoria Esordienti (13-14 anni) di cinque atleti che, con l'aiuto del giovane d.s. Nicola Cantarutti e sotto l'occhio vigile dei papà Manlio Nadalutti e Giovanni Mattana, entrambi ex corridori cividalesi, sapranno senza dubbio farsi valere Andrea Petrussa sulle strade della regione e fuori. All'esordio, ITI aprile, c'è stato già il brillante piazzamento al 6° posto di Edoardo Mattana al termine di un combattuto sprint a S. Marco di Mereto. Domenica 17 aprile, dopo due settimane di rinvìi, si è a-vuto il debutto della stagione dei Giovanissimi. Sullo sterrato del duro minicross di S. Canzian d'Isonzo ben due af- i Natalia Ciccone Dora Ciccone fermazioni per i biancorossi con le dominatrici al femminile le sorelle Dora e Natalia Ciccone e bei risultati per gli altri ragazzi; 6° Paolo Danelone, 10° Thomas Foschiano eli0 Andrea Petrussa. Volley, l’Under 13 mista in corsa Nel campionato di Prima divisione maschile di volley la Polisportiva San Leonardo ha perso 3-1 la gara esterna con la capolista Terme di Li-gnano. Nel successivo impegno e-sterno con la Rojalese la squadra valligiana è ritornata al successo (3-1), si e ripetuta 3-0 nel recupero con la Vo-dafone di Gemona. Nel prossimo impegno, i previsto per venerdì 22 aprile nella palestra di Merso di Sopra, la formazione di Ettore Crucil affronterà il fanalino di coda Stella Volley. Passando alle ragazze di Seconda divisione, iniziamo dal successo ottenuto con un rotondo 3-0 sulla Tecnocom-Si sono ripetute venerdì 15 a S. Daniele per 3-2 ed hanno chiuso perdendo 3-1 con la Majanese. Le ragazze termineranno i loro impegni a Tavagnacco, venerdì 29 aprile, ospiti della Kennedy. Con il successo ottenuto domenica 10 aprile (3-1) sul-1 la Volley Talmassons le ragazzine della Under 15 hanno ottenuto il 9° posto nel campionato provinciale della loro categoria. Continua il positivo cammino della Under 13 mista che ha superato (3-2) la squadra di Tarcento. I valligiani si sono ripetuti (3-1) venerdì 15 sul campo della Polisportiva Pasian di Prato. Giovedì 21 aprile alle 17.30 la Polisportiva ospiterà la formazione di Gemona, diretta concorrente al successo. Lf. classifiche Prima Divisione maschile' Terme di Lignano 45; U.S-Friuli, Caffè Sport, Aquileie-se 40; Polisportiva San Leonardo 38; Pizzeria al Ledra 36; Pneus Pasian 29; Rojalese 22; Il Pozzo, Vodafone Gemona 11; Atletica Codroipese 9; Stella Volley 0. Seconda Divisione femminile: A.S.F.J.R. 40; Tecnocom 32; Kennedy 29; Majanese 27; Tarcento 18; Poli* sportiva San Leonardo 16; Bricofer 13; Acqua Pradis 9; S. Daniele 2. Under 13 mista: Polispof ti va San Leonardo 14; Ge' mona, Rizzi/B 9; Martignac-co 8; Tarcento 7; Dlf Udine 6; Atletica Codroipese 1; P°' lisportiva Vivil, Polisportiva Pasian di Prato 0. jyr j novi matajur 1 1 Kronam ^^2^^2005 x x ^ GRMEK Topoluove Zbuogam Luciana Na naglim je v čedajskem Pitale zapustila tel sviet Lu- ciana Scuoch - Blažova iz Topoluovega. Lucja, takuo so jo vsi klical, je imiela 64 liet. Ze vic liet je živiela v čedaj-skem rikoverje. Ceglih nie bla vič v vasi, vasnjani jo meso nikar pozabil an so jo i- miel zlo radi takuo, kar so zviedel, de Buog jo je poklicu h sebe so bli vsi zlo žalostni. “Kar nas potrošta je, de Buog jo je riešu tarplienja” so nam jal. Z nje smartjo je v žalost pustila bratra Vittoria, ki živi na Liesah, sestro Almo, ki je v Desenzane, kunjade, navu-ode an vso drugo Zlahto. Lucja bo venčni mier počivala v nje rojstni zemlji, kjer so ji dal zadnji pozdrav v sa- boto 16. obrila popudan. Puno ljudi se je zbralo okuole nje an takuo še ankrat jo zahvalil za vse dobre, ki je nardila za nje vasnjane an ji dokazal, ki dost so jo spoštoval an imiel radi. SOVODNJE Jelina Žalostna novica Šele mlad nas je zapustu Mario Iellina. Umaru je tan doma an je imeu samuo 58 liet. Mario je biu Staržiču po domače an v žalost je pustu sestre, kunjade, navuode an vso drugo Zlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v pandiejak 11. obrila na Tarčmune. Starmica Zapustila nas je Marcella Cudrig Na naglim je zapustila tel sviet Marcella Cudrig, uduo-va Gosgnach. Marcella je bla od Mašere, kjer se je rodila 75 liet od tegà. Za neviesto je bla paršla v Starmico, v Pu-žovo družino. Lepuo je skar-biela za nje družino. Za njo jočejo hči Mirella, navuod Àbramo, brat Mario, kunjada an vsa druga žlahta. Nje pogreb je biu v Mata-jure v torak 12. obrila popudan. Club Alpino Italiano Sottosezione Val Natisone - Sottosezione di s- Daniele - Sottosezione di Pasian di Prato - Sezione di Manzano 1 ° maggio 2005 MONTE CUAR btftenza: ore 7 da S. Pietro al Natisone (Piazzale delle scuole) ItiiSf-1V° 01B ^ Pres'so Ristorante AI GLICINI di Cornino (Forgaria) con le altre sezioni onerario comune: Da Cornino con mezzi propri si sale a Forgaria, San Rocco, al ^onte Prat fino al Piè di Cuar dove ci si divide. |7'erarj° n. I (E): salita al Monte Cuar dislivello 584 m„ tempo complessivo ore 4.30 “KCLx'1 n ^ Sa^'*a Monte Cuar dislivello 335 m., tempo complessivo ^ne dell'escursione pastasciutta per tutti. adesione all’escursione entro il 28 aprile per motivi organizzativi, GRAZIE. ziorT*8810" "'Dtrotvioni visitate il sito www.caicividale.it alle pagine della Sottose-°PPure scrivete all'indirizzomail: sottosez.valnatisone@lihero.it Q ore»szach Dino 0432 726056 Cacciatori della Riserva di caccia di Stregna in collaborazione con l’amministrazione comunale lunedì 25 aprile Giornata ecologica Programma: ore 8.30 - ritrovo dei partecipanti presso la piazza di Stregna ore 9 - partenza delle squadre per i luoghi di raccolta dei rifiuti ore 12.30 - incontro dei partecipanti presso il cortile ex scuole elementari ore 13 - pastasciutta per i partecipanti allietata dalla fisarmonica di Ezio Pauli in Tonca sta se srečala. - Sem Cu pravco - je jau Tonca - de toje te parve dvie žene so u-marle zavojo ki so jedle gobe, ki si ti brau. Seda mi praveš, de ta trečja je padla dol pod kras. Mi se nomalo čudno z-di! - Oh, nie obedne čude! - je odguoriu Pauli -Je ki ta trečja nie tiela jest gob! *** Adna uduova je pokazala velikega pisa nje parjateljci. - Sem mu ložla ime od mojga buozega ran-cega moža, Bepino, takuo de kadar pridem pozno damu iz butige Vidusove začne takuo jezno lajat tu me, de mi se zdi, de je Bepino šele z mano! *** V gostilni sta se srečala dva klienta an se začela pogovarjat. - Na telim sviete - je jau te parvi - za bit veseli je zadost imiet dobro zdravje an adno dobro dielo... - An ti, si veseu? - je poprašu te drugi. - Sigurno! Ist imam dobro zdravje an moja žena pa ’no dobro dielo! An imprežar je pravu nje mladi, liepi tajnici: - Jutre bo rojstni dan mojga kolega im-prežarja an na viem, ka’ mu šenkat. Je an mož takuo bogat, de ima dvie avto Ferrari, deset hramu, hišo na muorju, hišo v hribah, an živi tu adni veliki an liepi vili... Ka mu imam dat, de on Ze niema? - Dajte mu muoj nu-mer od telefonina! - je hitro odguorila njega tajnica. *** Na dvojezični Suoli v Špietre je učiteljca v-prašala majhanega Peri-naca: - Al vieš, ka’ je an avtobus? - Sigurno, de viem! -je hitro odguoriu otrok. - Je na velika rieč kosmata! - Kuo bi bluo? - Moja mama zmie-ram mi prave, de ga je ujela za adno dlako! *** - Nona - je vprašu mali navuod - kera od tojih dvieh nogi je tista nesrečna? - Ki guoriš Marjac? Zaki je nesrečna adna moja noga? - je vprašala nona. - Zatuo, ki tata zmie-ram prave, de si z adno nogo Ze tu jam! gazzi dagli otto ai quattordici anni. Hanno eseguito esercizi a corpo libero, anelli, parallele, sbarra, cavallo con maniglie e volteggio... Insomma, degli Juri Che-chi in erba, e se il buon giorno si vede dal mattino, siamo sulla buona strada! Bravi ragazzi, siamo proprio contenti ed orgogliosi di voi, contenti anche perché vi siete avvicinati ad uno sport non proprio fra i più noti, di quelli sempre sotto i riflettori, ma che comunque richiede sacrifici, costanza, impegno da parte di chi li pratica e senza il giusto riconoscimento e notorietà. Bravi, bravi davvero! lia, Veneto ed Emilia Romagna). Si sono qualificati dopo a-ver gareggiato per tre volte in regione. Alla gara hanno partecipato 24 squadre con ra- Nella foto a destra Alexej negli esercizi a corpo libero, a sinistra Martino sulle parallele, sopra i nostri assieme ai loro compagni di Gorizia Massimiliano e Dennis Na muorje v Rimini ^udi lietos zveza ka-munu Podboniesac - Spiccar - Sauodnja je poskar-biela za počitnice na mu-orju za tiste, ki imajo vič ku 60 liet an živijo v Ne-diskih dolinah. Tudi lietos počitnice so v Mira-mare di Rimini an bojo °d 28. maja do 11. junija. Za se vpisat an za zvie-det vse druge stvari, ki vas zanimajo, ki vas interesa-jo, muoreta iti na špietarski kamun al pa poklicat na telefon 0432/727565 (Ufficio Servizio sociale), 0432/727272 (Ufficio amministrativo). Cajt za po-šJat prošnjo je do 3. maja 2005. Pohitita! Življenje po naših vaseh je tudi tuole... I nostri ragazzi brillano anche in ginnastica! Calcio, pallavolo, judo... sulle nostre pagine avete più volte letto i resoconti di gare a cui partecipano, molte volte con successo, i nostri ragazzini. Ora, a pieno titolo, entrano a far parte del gruppo anche Martino Manzini di Cicigolis e Alexej Petricig di San Pietro. Martino ed Alexej si cimentano con la ginnastica artistica e da quello che ci è dato sapere, anche con belle soddisfazioni ed ottimi risultati. Na Ojčinco so na Liesah imiel že lepuo parpravjene viejce oljke. Parpravla jih je tela skupina s Hlocja an z Lies. Je lepuo videt judi, ki ušafajo še cajt za narest kiek v dobre vsieh vasnjanu, zatuole jih muormo zahvalit an pohvalit Gareggiano con la squadra di Gorizia, l’Unione Ginnastica Goriziana, e sabato 16 aprile hanno partecipato a Mestre ad una gara interregionale (Friuli Venezia Giù- 12 novi mata] u r četrtek, 21. aprila 2005 Kronaka H FttTT novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NA MOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR url Predsednik-zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge drZave: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI Affittasi appartamento a San Pietro al Natisone bicamere -biservizi - 2 terrazze -garage - cantina - termoautonomo - semiarredato. 400 euro mensili. Tel. ore pasti 335 / 7127018 SVETA MASA POSLOVIENSKO v saboto 30. aprila ob 19. uri v cierkvi v Barnase Mašavu bo monsinjor Marino Qualizza, pieu bo zbor Matajur Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 24. APRILA Klenje/Clenia ESSO Cedad (na desti pinoti Vidmu) Tamoil Cedad (v Karanji) PANDIEJAK 25. APRILA Cemur Agip Cedad (na desti pruoti Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 22. DO 28. APRILA Sriednje tel. 0432/724131 OD 23. DO 29. APRILA Za Cedad poklitìta na tel. 731163 (Fontana), 731264 (Fomasaro), 731175 (Minisini) Planinska družina Benečije nedelja 24. aprila Matajur / Stara Gora (40 km) kondicijsko zahteven Od 10 do 12 ur hoje. Ob 7.30 odhod iz koče Peli zzo (Matajur). Info in vpisovanje Igor tel. 0432/727631 nedelja 8. maja Avstrija ob 7.45 - odhod iz Spietra (Belvedere) ob 8.00 - Cedad (Železniška postaja) ob 10.30 - Treffen (Elli Riehl puppenwetl - casa delle bambole) ob 12.00 - Feld am See, kjer bo kosilo (vsak naj poskarbi za se) in spreho® po parku, kjer domače in gorske živali živijo v frajnosti ob 15.30 - Afritz (“bob” na travi in druge igre za otroke) ob 19.30 - se vamemo v Spietar Ce bo slabo vreme: Treffen in Bad Bleiberg “Terra mystica” Info in vpisovanje do torka 26. aprila /prevoz z avtobusom: n/aniJ!$ 11 euro, nec/ani 13 euro: vstopnine na mestu!: DanieloJS* 0432/714303 - 0432/731190. Nataša tel. 0432/723479 Dva sejmà za rojstni dan od Mattea Dorbolò “San pru velik, imam že pet li et!” ku tle v vartace? Se troštan, de ja! Pet liet sam dopunu na 31. marca an tisti dan smo nardil pru lepo fešto tle v vartace. So bli vsi tisti, ki so moje klaše (klaša del 2000!). Je bluo pru lepuo. Druga fešta je bla pa dol doma, dol par Muoste, kjer Živim z mojo mamo, ki je Anna iz Mažeruole, z mojim tatam, ki je Michele Dorbolò - Tonci-nelu iz Bjarča, an z mojim bra-tracam, ki se kliče Alessandro an ima tri lieta an pu. Tudi on hode v dvojezični vartac tle v Spietar. Dol damu so se paršli veselit z mano vsi od moje Zla-hte, noni Dino an Assunta iz Bjarča, Emo an Marica iz Mažeruole, an Se drugi paijatelji! Vesta, je pru lepuo imiet rojstni dan, videš ki dost ljudi, de imajo radi! Ojojoj! Ma lo sapete che il prossimo anno andrò già a scuola? Ancora un anno di materna e poi, il grande passo! Già già, il 31 marzo ho compiuto cinque anni. C’è stata festa grande in asilo, con me hanno festeggiato tutti i miei compagni (la mitica classe del 2000!), ed anche le maestre e-rano felici di poter festeggiare con me! Festa grande anche a casa, a Ponte San Quirino, dove vivo con la mamma, che è Anna di Maserolis, il papà, che è Michele Dorbolò, della famiglia Toncinelova di Biarzo, e con mio fratellino Alessandro che di anni ne ha 3 e mezzo e frequenta pure lui 1* scuola materna bilingue di San Pietro, propri0 come me (ma lui è nell* classe dei piccoli!)- ^ casa hanno festeggia*0 con me la mia famigli3’ i nonni Dino e Assunt* di Biarzo, Marica (3l legge Marizza!) ed Effl° di Masarolis, altri p3' renti ed amici. E’ pr°" prio bello avere il con1' pleanno perché ti refld1 conto di quanta gente 0 vuole bene! A Matteo ed AleS" sandro gli auguri più belli di una vita seren3 anche da parte nostra. 1 “Fanika je adna liepa, simpatik, pridna čičica an ist jo imam zio rad. Na 19. febrarja je dopunla pet liet, glih ku ist. Ceglih je nomalo pozno, ji čem narest telo sorprežo za nje rojstni dan. Fanika, se troštam, de boš nimar takuo vesela an de ostanemo za nimar parjatelji, de se bomo nimar imiel radi an kar bomo veliki, veliki... An poljubček, Matteo”. (Cičica je Fanika Coren, parvi otrok od Susy Scuderin iz Petarniela an od Micheina, Markičeve družine iz Petjaga, kjer tudi družina živi. Fanika ima tudi adnega bratraca, ki se kliče Stefano. Na fotografiji je v naruočju njega tata. Sladke besiede za Faniko jih je . napisu parjateu Matteo Dorbolò) Ma al vesta, de sem pm ve- hodu v Suolo! Paš al mi bojo lik! Imam že pet liet! Ojoj! Se tudi tan pustil nardit tako veli- adno lieto vartaca, antà bom že ko fešto za muoj rojstni dan, Lansko lieto, kar je dopunu 1. lieto življenja so mu pomagal ugasnit kandelco na torti. Tu adno lieto seje na-vadu tarkaj reči, de kar na 18. febrarja lietos mu je mama položla torto tja spriet je že viedu, de ku naštimajo maki-no fotografiko bo muoru hitro popihnit na kandelco! 2e vie, kuo se obnašat tisti dan, ki dopuneš lieta! An lietos Lorenzo Garbaz jih je dopunu “že” dvie! Lorenzo živi v Seve z mamo, ki je Andreina Trus-gnach - Pečuova, an s tatam, ki je pa Claudio Garbaz an je iz Oblice. Ce Lorenzo se je navadu že puno reči je zak tata an mama ga pridno puno učijo, pa tudi zak lepuo skarbjo za anj tudi noni Bepic an Adele. Lorenzo, veseu rojstni dan čeglih z nomalo zamude. Vse dobre ti Zeljo vsi tisti, ki te imajo radi, an jih je zari-