geo8 OVITEK.qxd 5.2.2009 13:36 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA VBAR ^LENITEV DRAGO KLADNIK MARJAN RA SLOVENSKEGA ISBN 961-6500-38-4 PODE@ELJA 8 DRAGO KLADNIK 9 6 1 6 9 8 7 8 8 3 0 0 5 MARJAN RAVBAR pred_zalist.qxd 5.2.2009 13:37 Page 1 Drago Kladnik Marjan Ravbar Naziv: mag., profesor geografije in zgodovine, raziskovalno-razvojni Naziv: dr., profesor geografije in zgodovine, znanstveni svetnik sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 23 Telefon: +386 (0)1 200 27 31 E-po{ta: marjan.ravbar@zrc-sazu.si E-po{ta: drago.kladnik@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/marjan.htm Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm Rodil se je leta 1947 v Novem mestu, kjer je na gimnaziji leta 1965 Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral. Leta 1979 maturiral. Po zaklju~ku {tudija na oddelkih za geografijo in zgodovino je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 1971 je na Oddelku za v Ljubljani, leta 1999 pa magistriral na Interdisciplinarnem podiplom-geografijo leta 1976 magistriral in leta 1993 doktoriral. Po diplomi se je skem {tudiju prostorskega in urbanisti~nega planiranja, organiziranem najprej zaposlil na In{titutu za geografijo kot asistent, nato je delal na na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo. Leta 1979 se je zaposlil na Republi{kem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. In{titutu za geografijo, od leta 2002 pa dela na Geografskem in{titutu Leta 1978 se je zaposlil na Zavodu za drùbeno planiranje v Novem Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije mestu kot pomo~nik direktorja, leta 1987 pa ponovno na In{titutu za znanosti in umetnosti. Njegova glavna raziskovalna usmeritev je bila geografijo kot raziskovalec ter bil med letoma 1993 in 1998 in agrarna geografija, znotraj nje pa problematika rabe tal in me{ana v letu 2002 tudi njegov direktor. Od pridruìtve In{tituta za geografijo delavsko-kme~ka gospodinjstva. V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja h Geografskemu in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega z zemljepisnim imenoslovjem in izrazjem, regionalizacijami, kartografijo centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je kot znanstveni in pripravo temeljnih geografskih knjìnih del. Njegova bibliografija svetnik zaposlen na tej ustanovi, kjer vodi raziskovalni program Social-obsega priblìno 700 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo nagrado na geografija. Na znanstveno-raziskovalnem podro~ju se ukvarja zlasti za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado z naselbinskim razvojem, {irjenjem urbanizacije in problemi regionalnega Univerze v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado razvoja. Leta 1980 je prejel nagrado novome{ke ob~inske raziskovalne Filozofske fakultete in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih skupnosti, leta 1984 in leta 1998 priznanji Zveze geografskih dru{tev dru{tev Slovenije. Slovenije, leta 1987 pa je prejel priznanje zvezne konference SZDL. pred_zalist.qxd 5.2.2009 13:37 Page 1 Drago Kladnik Marjan Ravbar Naziv: mag., profesor geografije in zgodovine, raziskovalno-razvojni Naziv: dr., profesor geografije in zgodovine, znanstveni svetnik sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 23 Telefon: +386 (0)1 200 27 31 E-po{ta: marjan.ravbar@zrc-sazu.si E-po{ta: drago.kladnik@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/marjan.htm Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm Rodil se je leta 1947 v Novem mestu, kjer je na gimnaziji leta 1965 Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral. Leta 1979 maturiral. Po zaklju~ku {tudija na oddelkih za geografijo in zgodovino je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 1971 je na Oddelku za v Ljubljani, leta 1999 pa magistriral na Interdisciplinarnem podiplom-geografijo leta 1976 magistriral in leta 1993 doktoriral. Po diplomi se je skem {tudiju prostorskega in urbanisti~nega planiranja, organiziranem najprej zaposlil na In{titutu za geografijo kot asistent, nato je delal na na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo. Leta 1979 se je zaposlil na Republi{kem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. In{titutu za geografijo, od leta 2002 pa dela na Geografskem in{titutu Leta 1978 se je zaposlil na Zavodu za drùbeno planiranje v Novem Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije mestu kot pomo~nik direktorja, leta 1987 pa ponovno na In{titutu za znanosti in umetnosti. Njegova glavna raziskovalna usmeritev je bila geografijo kot raziskovalec ter bil med letoma 1993 in 1998 in agrarna geografija, znotraj nje pa problematika rabe tal in me{ana v letu 2002 tudi njegov direktor. Od pridruìtve In{tituta za geografijo delavsko-kme~ka gospodinjstva. V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja h Geografskemu in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega z zemljepisnim imenoslovjem in izrazjem, regionalizacijami, kartografijo centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je kot znanstveni in pripravo temeljnih geografskih knjìnih del. Njegova bibliografija svetnik zaposlen na tej ustanovi, kjer vodi raziskovalni program Social-obsega priblìno 700 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo nagrado na geografija. Na znanstveno-raziskovalnem podro~ju se ukvarja zlasti za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado z naselbinskim razvojem, {irjenjem urbanizacije in problemi regionalnega Univerze v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado razvoja. Leta 1980 je prejel nagrado novome{ke ob~inske raziskovalne Filozofske fakultete in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih skupnosti, leta 1984 in leta 1998 priznanji Zveze geografskih dru{tev dru{tev Slovenije. Slovenije, leta 1987 pa je prejel priznanje zvezne konference SZDL. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA Drago Kladnik, Marjan Ravbar 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA (PRISPEVEK K USMERJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA) DRAGO KLADNIK MARJAN RAVBAR LJUBLJANA 2003 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA Drago Kladnik Marjan Ravbar © 2003, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednik: Drago Perko Recenzenta: Lojze Gosar, Milan Oroèn Adami~ Kartografi: Peter Frantar, Jerneja Fridl, Iztok Sajko, Anton Perpar Fotografi: Matej Gabrovec, Marjan Garbajs, Drago Kladnik, Milan Klemen~i~, Matev` Lenar~i~, Igor Maher, Andrej Mihevc, Darko Ogrin, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Luka Pintar, Joè Pojbi~, Jurij Senega~nik Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Mond Grafika d. o. o. Naslovnica: Da bi bilo slovensko podeèlje {e dolgo bogato in rodovitno … Avtor fotografije na naslovnici je Marjan Garbajs, fotografij na predlistu Marko Zaplatil, fotografije na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.6(497.4), 711.3(497.4) KLADNIK, Drago ^lenitev slovenskega podeèlja : (prispevek k usmerjanju skladnega regionalnega razvoja) / Drago Kladnik, Marjan Ravbar ; [kartografi Peter Frantar ... [et al.] ; fotografi Matej Gabrovec ... [et al.] ; prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2003. – (Geografija Slovenije ; 8) ISBN 961-6500-38-4 1. Ravbar, Marjan 127143424 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA Drago Kladnik Marjan Ravbar UDK: 911.6(497.4), 711.3(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK ^lenitev slovenskega podeèlja Spremljanje preobrazbe slovenskega podeèlja je pokazalo, da sta se oblikovali dve obmo~ji s povsem specifi~nimi razvojnimi problemi. Na eni strani so sorazmerno mo~no urbanizirana ravninska in dolin-ska obmo~ja, na drugi strani pa periferna obmo~ja, kjer sta vse bolj izrazita depopulacija in razkroj kulturne pokrajine. Z razvojem zasebnega drobnega gospodarstva in naselitvijo obrti v obmestjih slovenskih mest so se na teh, {e vedno podeèlskih obmo~jih, pri~eli uveljavljati procesi suburbanizacije. Za vrednotenje podeèlja in njegovo tipolo{ko ~lenitev so izbrani objektivni kriteriji, ki odraàjo naravne razmere, glavne zna~ilnosti kmetijstva ter temeljne demografske, gospodarske, funkcijske, infrastrukturne in okoljske razmere. Izbor kazalcev je prilagojen dostopnim statisti~nim in drugim podatkom. V celoti je postavljen na raven posameznih naselij, ki so ji prilagojeni tudi podatki na drugih, praviloma {ir{ih ravneh (katastrska ob~ina, ob~ina), kar omogo~a temeljito prostorsko diferenciacijo. Kompleksno vrednotenje je izvedeno z ugotavljanjem vrednosti in zastopanosti posameznih skupin parametrov ter z njihovim ustreznim ponderiranjem. Na osnovi delnih sintez sta variantno predstavljeni dve sinteti~ni karti razvojnih gibal na podeèlju, ki lahko predstavljata soliden temelj v prizadevanjih za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja, pa tudi za na~rtovanje razvoja v posameznih pokrajinah. Sodobne razvojne tènje so prikazane v okviru posameznih vsebinskih sklopov, kot so socialne spremembe, ekonomske spremembe, morfolo{ke spremembe in fiziognomske spremembe. Uspe{na preobrazba slovenskega podeèlja je eden od odlo~ilnih dejavnikov slovenskega vklju~evanja v evropske integracijske tokove. Sodobne regionalne politike zahtevajo njegovo homogenizacijo in so povezane z aktivnim iskanjem izhoda iz krize. Navezujejo se na perspektivne skupine prebivalstva, ki pomenijo aktivni in hkrati inovativni potencial na podeèlju. KLJU^NE BESEDE Slovenija, podeèlje, vrednotenje, regionalizacija, tipizacija, regionalni razvoj, regionalne disparitete ABSTRACT Division of the Slovene Countryside Monitoring the transformation of the Slovene countryside revealed that two regions with quite specific developmental problems have formed. On one hand, there are relatively heavily urbanized flatland and valley areas, and on the other, peripheral areas where depopulation and the disintegration of the cultural landscape are increasingly pronounced. With the development of the privately owned small industries and the movement of factories to the outskirts of Slovene cities, the processes of suburbanization are becoming evident in these still rural areas. For the evaluation of the countryside and its typological division, objective criteria are selected that reflect the natural conditions, the principal characteristics of agriculture, and the fundamental demo-graphic, economic, functional, housing, infrastructural, and environmental conditions. The selection of indicators is adapted to available statistical and other data. Overall, the evaluation is based on the level of individual settlements, to which the data on other usually wider levels (cadastral municipalities, municipalities) is adapted, which enables thorough spatial differentiation. A complex evaluation is carried out by establishing the value and representation of individual groups of parameters and their correspond-5 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ing weights. On the basis of partial syntheses, two synthetic maps of developmental movements in the countryside are presented that provide a solid foundation in the effort to ensure harmonious regional development and for planning the development of individual regions. Modern developmental trends are presented in the framework of individual content complexes such as social changes, economic changes, morphological changes, and physiognomic changes. The suc-cessful transformation of the Slovene countryside is one of the decisive factors for Slovenia's inclusion in European integration streams. Modern regional policies require the harmonious and equal development of all countryside regions and are linked to the active search for a way out of the present crisis situa-tion. They are bound to specific groups of the population that represent an active and simultaneously innovative potential for the development of the countryside. KEY WORDS Slovenia, countryside, evaluation, regionalization, typification, regional development, regional dispar-ities 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 VSEBINA PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 9 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 11 2 NEKATERE PRVINE SOCIALNOGEOGRAFSKE PREOBRAZBE SLOVENSKEGA PODE@ELJA NA PRELOMU 21. STOLETJA ................................................................................................ 12 2.1 IZHODI[^A ........................................................................................................................................................................................................................................ 12 2.2 STANJE IN RAZVOJNE TE@NJE NA SLOVENSKEM PODE@ELJU .................................................................. 14 2.2.1 SPREMEMBE V NAMENSKI RABI PODE@ELJA ...................................................................................................... 17 2.2.2 SELITVENA MOBILNOST PREBIVALSTVA ...................................................................................................................... 30 2.2.3 RAZVOJ RAZPOLO@LJIVIH DELOVNIH MEST .......................................................................................................... 31 2.2.4 REGIONALNOGEOGRAFSKI U^INKI ME[ANE RABE PODE@ELJA IN NJIHOVA FUNKCIJSKA ^LENITEV .................................................................................................................................... 37 2.3 STRUKTURNE SPREMEMBE NA PODE@ELJU ............................................................................................................................ 38 3 VREDNOTENJE PODE@ELJA V SLOVENIJI .................................................................................................................................................... 41 3.1 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA NA IN[TITUTU ZA AGRARNO EKONOMIKO .................................................................................................................................... 41 3.2 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA NA IN[TITUTU ZA GEOGRAFIJO .................................................................................................................................................................... 48 3.2.1 UPORABLJENA METODOLOGIJA ................................................................................................................................................ 48 3.2.1.1 PREDSTAVITEV IZBRANIH KAZALNIKOV ................................................................................................ 53 3.2.1.2 POSTOPEK VREDNOTENJA ...................................................................................................................................... 59 3.2.2 REZULTATI VREDNOTENJA S POUDARKOM NA DELNIH SINTEZAH .................................... 65 3.2.3 REZULTATI VREDNOTENJA S POUDARKOM NA CELOVITI SINTEZI .................................. 121 3.2.4 OCENA RAZVITOSTI PODE@ELJA .......................................................................................................................................... 137 4 RAZSE@NOSTI REGIONALNE POLITIKE NA PODE@ELJU .................................................................................................. 146 4.1 MO@NOSTI RAZVOJA PODE@ELJA V SLOVENIJI ................................................................................................................ 150 5 PREDLOGI CILJEV IN UKREPOV ZA SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ NA PODE@ELJU ...................................................................................................................................................................................................... 153 6 SKLEPNA RAZMI[LJANJA .................................................................................................................................................................................................... 183 7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 184 8 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 191 9 SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................................................................................................................................ 195 7 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 PREDGOVOR Pred nami je knjiga, ki presega problematiko ~lenitve podeèlja, saj obravnava tudi temeljna vpra- {anja regionalnega razvoja Slovenije. Ta pa se ti~e ne le podeèlja, ampak tudi mestnih obmo~ij. Zna~ilno vpra{anje razvoja podeèlja je, ali se dopolnjuje z mestnimi obmo~ji, in obratno, ali je proces urbanizacije enosmeren, kar pomeni, da agresivno prodira na podeèlje in mu jemlje istovetnost. Na za~etku avtorja podata definicijo podeèlja, ki izhaja iz ugotovitve, da je ena od zna~ilnosti pode- èlskih obmo~ij v tem, da jim povezanost s kmetijsko in gozdarsko rabo tal daje poseben pe~at, ki jih razlikuje od mestnih obmo~ij. Ocenjujeta, da slovensko podeèlje predstavlja dve tretjini ozemlja drà- ve, na katerem prebiva tretjina prebivalstva. V osrednjem delu publikacije avtorja analizirata osem sklopov kazalnikov, ki so podlaga za izdela-vo celovite sinteze z variantno opredelitvijo {tirih oziroma petih stopenj razvitosti podeèlja, nakar tudi opredelita razloge za razlike v razvitosti posameznih obmo~ij. Obseèn pregled uporabljenih kazalcev in njihova razlaga sta dragocena pripomo~ka tako za raziskovalce kot tudi za na~rtovalce razvoja pode- èlja in regionalnega razvoja. Analiza kazalcev je opravljena temeljito in predstavi vso kompleksnost problematike. Rezultati so nazorno predstavljeni na tematskih zemljevidih. Avtorja ugotavljata, da razmerja med kmetijskimi in nekmetijskimi dejavnostmi niso preprosta, saj so pogosta dolo~ena vsebinska nasprotja. Zato sta izpeljala vrednotenje na podlagi celovite stvarnosti, upo{tevaje tudi neusklajenost razli~nih razvojnih interesov. Razmerja med razvitostjo podeèlja na eni strani ter stopnjo urbaniziranosti na drugi so prikazana na posebnem zemljevidu. V zadnjem delu knjige avtorja z vidika politike regionalnega razvoja na podeèlju predstavita sodobne prostorske in drùbenogeografske procese. Pri tem sistemati~no predstavita èlene cilje in potrebne ukrepe. Razvojni ukrepi v posamezni regiji morejo in morajo prispevati k vsestransko enakovrednim, a ne povsem enakim ìvljenjskim razmeram. Mestnih in podeèlskih obmo~ij ni mogo~e in tudi ne potrebno vselej jasno razmejiti. Ponekod lahko govorimo le o stopnji intenzivnosti mestnih in podeèlskih zna~ilnosti, ki se v vsakdanjem ìvljenju in razvoju dopolnjujejo. Zato podeèlja ne smemo pojmovati le kot rezervo prostora in drugih dejavnikov za razvoj mestnih obmo~ij. Socialna in demografska sestava prebivalstva podeèlskih obmo~ij se korenito spreminjata, na kar vpliva zlasti dnevna mobilnost prebivalstva zaradi zaposlovanja zunaj kmetijstva. Kljub druga~nemu videzu se v njih uveljavljajo {tevilne zna~ilnosti, ki so podobne mestnim, kar pa nujno ne pomeni, da podeèlska obmo~ja izgubljajo prepoznavnost. Koristno in zaèleno bi bilo, da bi avtorja tudi v prihodnje nadaljevala s preu~evanjem razvoja pode- èlja, pri ~emer bi lahko {e bolj podrobno razkrila, kako izrazito in intenzivno so posamezna obmo~ja Slovenije povezana s kmetijsko rabo, kar jim tudi daje poseben pe~at. Z vidika prostorskega razvoja bi lahko v Sloveniji opredelili obmo~ja glede na stopnjo oziroma deleùbranosti oziroma ruralnosti. Tovrstno analizo bi bilo morda primerno izvesti na ravni naravnogeografskih regij. Na tej podlagi bi lahko na posameznih obmo~jih uporabljali dva pristopa k urejanju prostora, ki se medsebojno sicer mo~no razlikujeta, vendar ne izklju~ujeta. S tem bi se bolj pribliàli dejanskim razmeram. Izrazito enostranska zvrst urejanja prostora je namre~ lahko uveljavljena le v nesporno podeèlskih ali pa v nesporno mestnih obmo~jih. Lojze Gosar 9 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 1 UVOD Podeèlje je v bistvu dokaj nejasen pojem, ki ozna~uje obmo~ja zunaj mest, katerih zna~ilne poteze so manj{a gostota poselitve, prevlada kmetijske in gozdarske dejavnosti v pokrajinski podobi (~eprav to {e ne pomeni prevlade kme~kega prebivalstva in prevladujo~e vloge kmetijstva in gozdarstva v bruto doma~em proizvodu dolo~enega obmo~ja), navezanost precej{njega dela nekmetijskih dejavnosti na kmetijsko pridelavo in kme~ko prebivalstvo, po~asnej{a prebivalstvena rast in/ali zaradi poudarjenega izseljevanja celo upadanje {tevila prebivalcev, preprostej{a socialna slojevitost, tesnej{e zveze med ljudmi, ve~ja tradicionalnost in praviloma manj{a naselja z nìjimi stopnjami centralnosti. Podeèlje je è pred poudarjeno globalizacijo postalo dragocen prostor za bivanje, delo in rekreacijo, ki je okoljsko in socialno praviloma bolj zdrav kot tisti v mestu. Izraz podeèlje je nastal iz besede deèla, ta pa iz starej{ega izraza drèla, kar je ohranjeno pri starej{ih prekmurskih piscih in je besedotvorna razli~ica od dràva, izpeljanke iz glagola dràti. Sopomenki sta ruralni prostor in zunajmestni prostor (Kladnik 1999). V fevdalizmu sta bila mesto in podeèlje pravno ostro lo~ena, zato je bila njuna razmejitev preprosta. S {irjenjem industrializacije in urbanizacije so zunanje meje mest pri~ele izginjati in s~asoma se je marsikje izoblikoval tako imenovani ruralno-urbani kontinuum, zato za razmejitev med mesti in pode- èljem ni na voljo nobenega preprostega kriterija; ponavadi se uporablja skupek kazalnikov. Prostorsko najpomembnej{i dejavnosti na podeèlju sta {e vedno kmetijstvo in spravilo lesa iz gozda, ki sta tudi najpomembnej{a dejavnika oblikovanja kulturne pokrajine. Zlasti v zadnjih desetletjih se je tudi na podeèlju pojavila paleta raznovrstnih dejavnosti, ki so postale pomemben razvojni dejavnik in v na~r-tovanju razvoja tako reko~ nepogre{ljiv ~len, saj je od njih è marsikje odvisna glavnina podeèlskega prebivalstva. V svoji proizvodni in storitveni funkciji predstavljajo nekak{no superstrukturo, brez katere danes tudi tradicionalne podeèlske dejavnosti ne bi bile sposobne konkuren~no delovati ali pa bi se ohranjale na nizki ravni prevladujo~e samooskrbne naravnanosti. Vendar mi ho~emo imeti urejeno in razvito, dejavnostno, dohodkovno in prebivalstveno evropsko primerljivo podeèlje, ki ga lahko na{im posebnostim prilagajamo le v nekaterih segmentih, kot so na primer poudarjena vloga biolo{kega kmetovanja, uveljavljanje tradicionalnih dopolnilnih dejavnosti in poudarjanje naravne pestrosti, zaradi katereje do dolo~ene mere potrebno obvarovati tudi (vsaj del) na{ih svojsko prepletenih sistemov poljske razdelitve. Tudi v Sloveniji èlimo imeti urejeno in razvito, dejavnostno, dohodkovno in prebivalstveno z razvito Evropo primerljivo podeèlje, ki ga lahko na{im posebnostim prilagajamo le v nekaterih segmentih. Kot na{e primerjalne prednosti se izdvajajo mònost poudarjene vloge biolo{kega kmetovanja, uveljavljanje tradicionalnih dopolnilnih dejavnosti in izjemna naravna pestrost, zaradi katere je do dolo~ene mere potrebno obvarovati tudi (vsaj del) na{ih svojsko prepletenih sistemov poljske razdelitve. Prav zato je potrebno podeèlje, njegove potenciale in stopnjo razvitosti, celovito ovrednotiti. Ker gre v znatni meri za kmetijsko pomemben prostor, ima v sistemu vrednotenja ta dejavnost posebno mesto. Predvsem z njenega zornega kota so ovrednotene tudi naravne razmere, saj se jim druge dejavnosti lahko prilagajajo na druga~en, v~asih celo povsem nasproten na~in. Ker na podeèlje zremo skozi prizmo potreb po celovitem, skladnem razvoju, je v vrednotenje vklju~ena tudi vrsta kazalnikov, pokazateljev stopnje razvitosti in razvojnih potencialov. Ker so si kmetijske in nekmetijske dejavnosti v dolo~enem vsebinskem nasprotju, razmerja med njimi niso preprosta, kar se kaè tudi v sistemu vrednotenja. Pri izboru kazalnikov za vrednotenje je treba paziti na njihovo pozitivno korelacijo, v na{ih prizadevanjih pa je ta zahteva zavestno potisnjena ob stran, saj smo sku{ali izpeljati vrednotenje na temeljih celovite stvarnosti. Kljub temu sistem to~kovanja s kon~nim rezultatom dobro odraà zakonitosti podeèlske problematike. Poudarjeno enostranska usmeritev prina{a majhen se{tevek to~k, ve~stranska, temelje~a na zdravih razvojnih jedrih pa je ocenjena najbolje. Tako je lahko tudi podeèlje v slab{ih naravnih razmerah bolj razvito od podeèlja z dobrimi razmerami za kmetijstvo, kjer pa se pojavljajo {tevilne strukturne pomanjkljivosti. Zaradi nejasno razmejenega in prepletanja mestnega ter pode- èlskega je bilo mogo~e vrednotenje pripraviti za obmo~je celotne dràve. Medsebojna razmerja med rezultati vrednotenja, torej razvitostjo podeèlja in naselbinsko tipologijo, so prikazana na posebni sinteti~ni karti. 11 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 2 NEKATERE PRVINE SOCIALNOGEOGRAFSKE PREOBRAZBE SLOVENSKEGA PODE@ELJA NA PRELOMU 21. STOLETJA 2.1 IZHODI[^A Slovensko podeèlje ima notranjo dinamiko spreminjanja, ki jo je mogo~e sorazmerno dobro dokumentirati. Ta dinamika je rezultat sou~inkovanja naravnih in drùbenih dejavnikov, med slednjimi izstopajo zlasti gospodarske in politi~ne razmere. Izpostaviti velja politi~no zgodovino slovenskega podeèlja, predvsem v zadnjih nekaj desetletjih. Eden pomembnej{ih zaviralcev procesa koncentracije zemlji{ke posesti v Sloveniji (ki pa je bil è prej zna~ilen tudi za deèle s tr`nim gospodarstvom) je bila zakonska omejitev velikosti kmetij s tako imenovanim 10 hektarskim zemlji{kim maksimumom. Ta omejitev pa morda vendarle ni bila povsem ideolo{ka opredelitev. Lahko je bila tudi odraz sorazmerno teàvnih pridelovalnih razmer, v katerih osredoto~enje v obliki velikih pridelovalnih kompleksov najbr` ne bi prineslo ustreznih gospodarskih u~inkov. Naravne razmere so zavirale tudi tako imenovano socialisti~no preobrazbo vasi. Prav gotovo so bile pomemben razlog, da se v Slovenji niso v tolik{ni meri pojavile skrajne oblike socialisti~ne organizacije kmetijske pridelave, kakr{ne so bile zna~ilne za druge socialisti~ne drà- ve nekdanjega vzhodnega bloka. Na posebnosti podeèlskega ustroja odlo~ilno vplivajo zlasti reliefne in druge naravnogeografske razmere. Mo~no razgibano povr{je è samo po sebi pogojuje bolj drobno raz~lenjena kmetijska zemlji{~a, razpr{eno zemlji{kolastni{ko strukturo in obenem povzro~a tudi omejeno zemlji{ko izrabo. Ta je ve~inoma dale~ od ekonomsko sprejemljive ravni, gledano seveda skozi prizmo razvitega svetovnega kmetovanja. Ravninskega sveta je v Sloveniji dokaj malo. Pojavlja se predvsem vzdol` ve~jih re~nih dolin (na primer ob Savi, Dravi, Muri, Krki), zlasti tam, kjer se le-te ob izhodu iz ozkih debri v sredogor-ju raz{irijo v prodne naplavne ravnice. Te so hkrati tudi obmo~ja najbolj intenzivne poselitve, naglega industrijskega razvoja in koncentracije infrastrukturnih sistemov, kar v pokrajini povzro~a nemalo razvojnih konfliktov. AN GARBAJS MARJ Slika 1: Prodne ravnice, kakr{na je Spodnja Savinjska dolina, so obmo~ja prepletanja interesov in osredoto~anja intenzivnega kmetijstva, pozidave, proizvodno-storitvenih dejavnosti ter infrastrukturnih sistemov. 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 AN GARBAJS MARJ Slika 2: Razgibano povr{je je marsikje narekovalo urejanje kulturnih teras, kot je razvidno na va{kem zemlji{~u Ostrònega Brda v Brkinih. 13 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Slovensko podeèlje je v minulih desetletjih proces posodabljanja kmetijske pridelave v znatni meri zaob{el, kar se odraà v arhai~ni podeèlski podobi, hkrati pa tudi v znatnem opu{~anju obdelovalnih zemlji{~ in nadpovpre~nem {irjenju razli~nih faz ogozdovanja. Arhai~nost podeèlske podobe in {irjenje gozdov sproàta {tevilne dileme o prihodnosti slovenskega podeèlja. Procesi so v nasprotju z opredelitvami za ohranjanje vitalnosti podeèlja kot sestavine kulturne dedi{~ine in tudi z zahtevami njegovega varovanja zaradi ohranjanja biotske pestrosti in kakovostnih naravnih biotopov. Varstvene zahteve postajajo ena od pomembnej{ih zna~ilnosti sodobnih evropskih drùb in so izraz nove drù- bene zavesti (svojevrsten izraz te drùbene zavesti je Evropska krajinska konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala (Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o krajini, Uradni list 74/2003), v kateri dobivata varstvo podeèlja in urejanje bivanjskih problemov ~edalje ve~jo vlogo. V sodobnih regionalnoplanskih pristopih je za podeèlje zna~ilna poudarjena zahteva po ohranitvi prisotnosti naravnih pokrajinotvornih sestavin, ~eprav gre v bistvu za obmo~ja, kjer ~lovek prideluje kulturne rastline in redi doma~e ìvali. Toda to so hkrati obmo~ja redkej{e poselitve in prevladujo~ih manj{ih naselij (razli~nih tipov vasi in zaselkov), vendar tudi strnjeno poseljenih urbaniziranih in industrializira-nih obmo~ij ni mogo~e povsem izklju~iti. V podeèlski pokrajini prevladujejo {tevilne prvine, v katerih je è na prvi pogled odlo~ujo~e prepoznaven ~love{ki vpliv na sooblikovanje kulturne pokrajine. Toda za razliko od mestne pokrajine v njej ~lovek gospodari (ali pa bi vsaj moral) usklajeno z naravnimi in biolo{kimi procesi, tudi v sozvo~ju z njihovimi avtohtonimi rastlinskimi in ìvalskimi vrstami. Tovrstni procesi v Sloveniji v bistvu niso druga~ni od dogajanj v drugih evropskih deèlah, tudi v tistih, ki so è sestavni del Evropske zveze. Razvoj kmetijstva je eden od kompleksnej{ih problemov celotne Evropske zveze, kar omenjajo tudi {tevilni dokumenti (na primer ESDP 1999 in CEMAT 2000). Pode- èlje ima pomembno vlogo bodisi zaradi vse bolj poudarjenega spoznanja, da pomeni »najpomembnej{o evropsko kulturno dedi{~ino«, kar dejansko nakazujejo nove vrednostne opredelitve v kulturni zavesti evropskega ~loveka, bodisi zaradi njegove naravne ob~utljivosti, naravne prvobitnosti ter pomena pri vzdr- èvanju biolo{ke in sicer{nje raznovrstnosti v pokrajini. Tako je podeèlje tisti »naslov«, ki povezuje {tevilne varstvene predstave in predstave, ki se nana{ajo na kulturno dedi{~ino v naj{ir{em smislu (ohranjanje prvobitnost lahko razumemo tudi kot prizadevanje za zmanj{evanje obremenitev in onesnaènja okolja na kolikor le mogo~e nizke stopnje), vklju~no z zagovorniki kakovosti bivalnega okolja (Maru{i~ 2003). 2.2 STANJE IN RAZVOJNE TE@NJE NA SLOVENSKEM PODE@ELJU Naravne razmere v Sloveniji so za kmetovanje v primerjavi z drugimi evropskimi dràvami sorazmerno neugodne. Zaradi goratosti in hribovitosti ter kra{kega povr{ja je ravnih rodovitnih zemlji{~ le malo. Leta 1994 je bil delè posameznih zemlji{kih kategorij naslednji: njive 11,6 %, sadovnjaki 1,5 %, vinogradi 1,1 %, travniki 17,5 %, pa{niki 7,3 %, gozdovi 54 % in nerodovitna zemlji{~a 7,1 %. 27 % zemlji{~ je bilo v dràvni lasti (Statisti~ni letopis 1995). Katastrski podatki se od navedenih nekoliko, a nebistveno razlikujejo (Kladnik in Gabrovec 1998). V zadnjem desetletju so se opazno zmanj{ale povr{ine njiv, sadovnjakov in pa{nikov, pove~ujejo pa se povr{ine ostalih zemlji{kih kategorij, zlasti gozdov (Gabrovec in Kladnik 1997; Petek 2002). Pestre naravne razmere omogo~ajo dokaj raznovrstno kmetijsko usmerjenost. Tr`ne vi{ke dajejo predvsem ìvinoreja (govedo, pra{i~i, perutninarstvo), pridelava krompirja ter vinogradni{tvo in sadjarstvo. Teàve povzro~a zemlji{koposestna razdrobljenost (povpre~na kmetija ima manj kot 5 ha obdelovalnih zemlji{~), neprilagojena sodobnim razvojnim trendom razvitega evropskega kmetijstva (Kladnik 1998b). Na kmetijah {e vedno prevladujejo me{ana delavsko-kme~ka gospodinjstva (Kladnik 1993). Na majhnih kmetijah je kmetijska pridelava razmeroma draga, omogo~ila pa je ohranitev pestre podeèlske pokrajine in dokaj dobro ohranjenega, razmeroma ~istega okolja. Biolo{ko kmetovanje lahko zato pomeni enega od razvojnih izzivov oziroma mònih prednosti slovenskega kmetijstva in razvoja podeè- lja nasploh. Za bolj{e gospodarske rezultate zlasti gorskih kmetij bo v prihodnosti potrebno kombinirati kmetijstvo in turizem (turizem na kmetiji). 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 V[EKA MIHA P Slika 3: Kljub dolo~eni arhai~nosti na{ega podeèlja so tovrstni prizori, kakr{nega je ujel fotografski objektiv v Suhi krajini, ~edalje redkej{i. V[EKA MIHA P Slika 4: Na [entvi{ki planoti so zna~ilen del tradicionalne kulturne pokrajine tudi kozolci dvojniki, imenovani toplarji. ^eprav jih lastniki posodabljajo, je zaradi uveljavljanja sodobnej{ih na~inov priprave krme za ìvino njihova prihodnost negotova. 15 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Zlasti zaradi izrazite reliefne raz~lenjenosti in precej{nje zastopanosti kra{kega povr{ja naravne razmere za kmetijstvo na splo{no niso ugodne. Kar 72 % kmetijskih zemlji{~ je na obmo~jih z omejitvenimi dejavniki za kmetijstvo (gri~evnato-hribovito, gorsko-vi{insko, kra{ko, druga obmo~ja z omejitvenimi dejavniki). Po ugotovitvah Perka (1998) razgibano povr{je zavzema {tiri petine ozemlja dràve. Za to, da je za obdelovanje primernega le 43 % ozemlja, so krive predvsem prevelike strmine, zlasti drobna naklon-ska sestava. Razen ravninskega dela panonskega sveta ter manj{ih sklenjenih obmo~ij na dnu kotlin in raz{irjenih delov dolin Slovenija nima pomembnej{ih zemlji{~, primernih za intenzivno poljedelsko pridelavo. Zato so prsti na produ in pesku (zlasti zdrùba rjavih prsti) ravnin kmetijsko zelo pomembne, saj spadajo med na{e najbolj{e prsti za poljedelstvo. Na njih dobimo visoke in kakovostne pridelke p{enice, koruze, hmelja, sladkorne pese, zelja in drugih polj{~in. Oglejene prsti in psevdogleji na mo~- virnatih delih ravnih obmo~ij Slovenije so za njivsko obdelavo manj primerne (Lovren~ak 1998). Preglednica 1: Povr{ine zemlji{kih kategorij v Sloveniji med letoma 1960 in 1995 v ha (Statisti~ni letopisi Slovenije). leto 1960 1970 1980 1990 1995 njive in vrtovi 294.765 275.032 253.929 247.083 234.432 sadovnjaki 29.218 35.818 36.131 36.279 31.494 vinogradi 23.191 20.638 21.359 21.558 22.955 travniki 288.053 323.385 333.456 347.747 345.091 obdelovalna zemlji{~a 635.227 654.873 644.875 652.667 633.972 pa{niki 299.274 286.852 226.841 211.517 149.831 ribniki in trsti~ja 3.137 3.203 3.446 2.221 3.299 kmetijska zemlji{~a 937.638 944.928 875.126 866.405 78.102 gozdovi 958.463 949.604 1.014.050 1.024.535 1.097.929 rodovitna zemlji{~a 1.896.101 1.894.532 1.889.212 1.890.942 1.884.877 nerodovitna zemlji{~a 128.965 130.868 136.380 134.533 140.596 Slovenija 2.025.066 2.025.400 2.025.592 2.025.473 2.025.627 Preglednica 2: Spremembe v strukturi zemlji{kih kategorij v Sloveniji med letoma 1960 in 1995 v % (Statisti~ni letopisi Slovenije). leto 1960 1980 1995 njive in vrtovi 15 13 12 sadovnjaki 1 2 2 vinogradi 1 1 1 travniki 14 16 17 obdelovalna zemlji{~a 31 32 31 pa{niki 15 11 7 ribniki in trsti~ja 0 0 0 kmetijska zemlji{~a 46 43 42 gozdovi 47 50 54 rodovitna zemlji{~a 94 93 93 nerodovitna zemlji{~a 6 7 7 Slovenija 100 100 100 Varstvo kmetijskih zemlji{~ kljub obsèni zakonodaji ni zadovoljivo. Najbolj zaskrbljujo~e je hitro zmanj- {evanje povr{ine njiv (v primerjavi z letom 1960 se je njihova povr{ina zmanj{ala za 48.000 ha), kar je posledica preslojevanja kme~kega prebivalstva in ostarevanja kme~ke delovne sile (socialni prelog), 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 optimizacije pridelave in opu{~anja za strojno pridelavo neprimernih zemlji{~ (tehni~ni prelog), zara{- ~anja, razra{~anja infrastrukturnega omrèja in pozidave (oba zadnja dejavnika s skupnim izrazom ozna~ujemo za urbanizacijo). Po povr{ini kmetijskih zemlji{~ na prebivalca je Slovenija s 0,44 ha (predvsem zaradi travnikov in pa{nikov) na ravni evropskega povpre~ja (0,45 ha), vendar imamo le 0,12 ha njiv na prebivalca. Njive so leta 1990 zavzemale 246.000 ha oziroma le 12,6 % ozemlja dràve, leta 1996 pa se je njihova skupna povr{ina skr~ila na vsega 231.500 ha. V Sloveniji je bilo torej sredi devetdesetih let le {e 1250 m2 njivskih zemlji{~ na prebivalca, kar je za tretjino manj kot v Zahodni Evropi. Manj njiv na prebivalca imajo v Evropi le Velika Britanija (0,122 ha), Belgija (0,095 ha) ter Nizozemska in [vi-ca (0,060 ha), kar gre le deloma pripisati njihovim neugodnim reliefnim in podnebnim razmeram, ampak je tak{no stanje (z izjemo [vice) predvsem posledica njihove izredno goste poseljenosti. 2.2.1 SPREMEMBE V NAMENSKI RABI PODE@ELJA Ve~ji del slovenskega podeèlja spada med obmo~ja ekstenzifikacije in marginalizacije kmetijstva (Maru{i~ 2003). Razvoj o~itno poteka na podoben na~in kot v ve~ini evropskih deèl. Posledice tak- {nega razvoja so kompleksne in ve~plastne. V prvi vrsti pomenijo fizi~no preobrazbo velikega dela dràvnega ozemlja. Ker je gozd kot »anti-pod« kmetijskim zemlji{~em opazna prvina v podeèlski pokrajini, je prav {irjenje gozda tisto, ki navzven najbolj o~itno kaè notranje strukturne spremembe v kmetijskem gospodarjenju in dogajanju na pode- èlju nasploh. Nara{~anje povr{ine gozdov je v zadnjem ~asu izredno naglo. Leta 1953 je gozd pora{~al le 42,0 % povr{ja Slovenije, leta 1980 je delè gozdov presegel polovico dràvnega ozemlja, leta 1990 52,9 % in leta 1995 54,2 %. (Statisti~ni letopis Slovenije 1996). Po podatkih zemlji{kega katastra, v katerem beleènje sprememb vselej zaostaja za dejanskim stanjem v naravi, je leta 1999 delè gozdov zna{al vsega 48,9 % (Petek 2002). Primerjava za leto 1990 uvr{~a Slovenijo po gozdnatosti ob bok [vedski, kjer so gozdovi pokrivali 53% dràvnega ozemlja. [e bolj obsène spremembe v dalj{ih ~asovnih obdob-jih so zna~ilne za nekatera manj{a, pokrajinsko zaokroèna obmo~ja. Tako je na primer raziskava, ki je bila opravljena na obmo~ju Piv{ke kotline, pokazala, da je bil delè gozda v ~asu izdelave Francis-cejskega katastra okrog leta 1820 samo 6,8 %, leta 1957 è 29,1 % (skupaj s povr{inami v zara{~anju 35 %), in leta 1994 kar 45,9 %, skupaj s povr{inami v zara{~anju 51,1 % (Bo{tjan~i~ in Zafran 1998). Podoben primer je v tudi Suha krajina, kjer so se »gozdna« zemlji{~a v samo ~etrt stoletja pove~ale za ~etrtino. Opisana primera je mogo~e do dolo~ene mere posplo{iti na ve~ino slovenskega podeè- lja, {e najbolj pa za kra{ka in hribovska obmo~ja. V zadnjih tridesetih letih so v strukturi rabe tal v Sloveniji izrazite spremembe: • povr{ina kmetijskih zemlji{~ se je zmanj{ala za 71.000 ha, • pove~ala se je povr{ina gozda (zara{~anje kmetijskih zemlji{~) in nerodovitnih zemlji{~ (urbanizacija, izgradnja infrastrukture) (Gabrovec in Kladnik 1997; Petek 2002). Tudi slovensko podeèlje se postopno preobraà v pokrajino s sodobno, fleksibilno gospodarsko in socialno drùbeno strukturo urbanega zna~aja. ^eprav so tènje podobne tistim v razvitih evropskih dràvah, pa vendarle ne moremo mimo ugotovitve, da je {lo pri preobrazbi Slovenije za nekatere posebnosti, katere je povzro~ila zlasti lega na{ega ozemlja na stiku med {tirimi velikimi evropskimi pokrajinskimi enotami in {tirimi velikimi jezikovnimi ter kulturolo{ko razli~nimi skupinami. Celoten drù- benogospodarski razvoj oziroma preobrazba Slovenije ter z njo povezano spreminjanje strukture in na~ina poselitve prebivalstva je bil tudi notranje raznolik, saj je mònosti uveljavljanja urbane drùbe pogoje-vala njena naravnogeografska pestrost, obenem pa je preobrazba tudi rezultat nenehnega spreminjanja politi~nogeografskega poloàja Slovenije (Klemen~i~ 1992). Spremembe na slovenskem podeèlju so opazne v socialnem, ekonomskem in fiziognomskem smislu. Skoraj popolnoma se je spremenila socialna struktura prebivalstva; vzporedno s tem so druga~ni tudi posestne razmere, na~in ìvljenja in model poselitve (Klemen~i~ 1991). Specifi~nost Slovenije so majhne kmetije, saj ima kar 60 % kmetijskih gospodarstev manj kot tri hektare obdelovalnih zemlji{~, 17 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar GO KLADNIK DRA Slika 5: Eden od najbolj izrazitih procesov spreminjanja zemlji{ke rabe v Sloveniji je zara{~anje z gozdom ali ogozdovanje, ki se {iri na mnogih za obdelavo manj primernih zemlji{~ih, kakr{no je tudi strm travnik na pobo~ju Svetega Miklavà visoko nad Sel{ko dolino. kar ima stoletne korenine. Vse to pri uveljavljanju tr`nih razmer poraja mnoge probleme, ki so se z osa-mosvojitvijo Slovenije {e dodatno zaostrili. Slovenija je zaradi razvoja nekmetijskih dejavnosti, deagrarizacije, industrializacije, urbanizacije, inte-lektualizacije, informatizacije in nenazadnje zaradi globalizacije, skratka, zaradi vse obsène modernizacije bistveno spremenila gospodarsko in prebivalstveno strukturo. Do najve~jih sprememb je pri{lo v zadnjih desetletjih, ko prihaja do gospodarskih in drùbenih razlik tudi pri podeèlskem prebivalstvu, kar se odraà v njegovem razslojevanju. Delè kme~kega prebivalstva se je zmanj{al na komaj dobro dvajsetino. Za tako hitro zmanj{anje deleà kme~kega prebivalstva (od slabe polovice po 2. svetovni vojni na 7,6 % leta 1991 in na prelomu tiso~letja le {e na okrog 5 %) in celoten migracijski ciklus (podeèlje–mesto–podeèlje) so visoko razvite evropske dràve potrebovale sedemdeset do osemdeset let oziroma obdobje ìvljenja treh generacij. Po nekdanji prevladi primarnega sektorja v strukturi aktivnega prebivalstva je pri{lo najprej do prevlade sekundarnega sektorja, zdaj pa v zaposlitveni sestavi è prevladuje delè terciarnega in kvartarnega sektorja oziroma storitvenih dejavnosti. Na preobrazbo slovenskega podeèlja je mo~no vplivalo zlasti protislovje med drùbenogospodar-sko sestavo prebivalstva (ki je na hitro pridobilo zna~ilnosti industrijske in ob koncu osemdesetih let tudi postindustrijske drùbe) ter zemlji{koposestno strukturo, ki je v zasebnem sektorju ostala tak{na, kakr{no smo podedovali od agrarne drùbe iz zgodnjega kapitalisti~nega obdobja. Osamosvojitev Slovenije je v razvoju podeèlskih prostorskih struktur prinesla nekatere spremembe. Tako je na primer skoraj povsem prenehalo zaposlovanje presèkov kme~ke delovne sile v nekmetijskih dejavnostih, saj je industrija (zlasti tèka in predelovalna), ki je izgubila velik del trga in bila organizirana v nesorazmerno velikih obratih z velikim {tevilom zaposlenih, v novih razmerah gospodarjenja za{la v krizo. Nezapo-slenost je prizadela zlasti dnevne migrante v bolj urbaniziranih obmo~jih, od koder se zaradi sorazmerno 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 AN GARBAJS MARJ Slika 6: Podeèlje ni le obmo~je kmetijstva in gozdarjenja, ampak se na njem prepletajo tudi mnoge druge dejavnosti. Tovarna Talum stoji na samem, sredi gozda, obdanega s skrbno obdelanimi polji na Dravskem polju, ene od na{ih kmetijsko najbolj intenzivnih pokrajin. dobre prometne povezanosti z zaposlitvenimi sredi{~i ve~ina delovne sile è priblìno dve desetletji ni ve~ preseljevala v mesta. Ker pa je na tem obmo~ju ve~ kot polovica (marsikje celo ve~ dve tretjini) gospodinjstev {e vedno vezanih na kmetovanje, je s kmetovanjem ve~ini zunajmestnega prebivalstva zagotovljen vsaj minimum za preìvljanje oziroma preìvetje (Klemen~i~ in Ravbar 1997). Ob razlagi procesov razvoja podeèlja moramo posebej izpostaviti vpra{anje, v kak{nem razmerju do industrializacije in urbanizacije ter v lu~i katerih socialnih in demografskih problemov se je v nekdanjem socialisti~nem gospodarstvu razvijalo kmetijsko gospodarstvo. Velik del kme~kih gospodinjstev Slovenije je iz preteklih zgodovinskih razdobij podedoval neugodno zemlji{ko strukturo. Zato se je vse ve~ aktivnega kme~kega prebivalstva zaposlovalo v naglo razvijajo~i in takrat dràvno privilegirani industriji (Klemen~i~ 1992). Ker ob razdrobljeni zemlji{ki posesti ni bilo mogo~e preìvljati druìne in dosegati standardov sodobne urbane drùbe, so zemlji{~a iz kme~ke za~ela polagoma prehajati v polkme~ko in nekme~ko last. Zaradi drobljenja posesti na ra~un dedovanja se je med letoma 1960 in 1991 name-sto ve~anja obsega zemlji{~ zasebnih kmetijskih gospodarstev (kot je bil to primer v gospodarsko razvitih deèlah) {tevilo kmetij z ve~ kot 10 hektarji skupnih zemlji{~ zmanj{alo z 41.651 na 27.682. Razvoj kmetijstva, ki je temeljil na prikazani lastni{ki strukturi, se je odrazil tudi v posestni (velikostni) strukturi kmetijskih gospodarstev. V zasebni lasti je prevladovala majhna in razdrobljena posest. Zelo jasno se je odrazil vpliv agrarne reforme (pove~anje {tevila najmanj{ih kmetij) in predvsem zakona o zemlji{kem maksimumu (zmanj{anje {tevila najve~jih kmetij in onemogo~anje rasti {tevila ve~jih kmetij). Povpre~na velikost kmetij se je zmanj{ala skoraj za tretjino, delè zemlji{~ v lasti kmetij z ve~ kot 20 ha pa je nazadoval od 44 % v letu 1931 na 28 % v letu 1991. Kar dve tretjini kmetijskih zemlji{~ sta bili v lasti kmetij z od 2 do 5 in od 5 do 10 ha zemlji{~, to je v tistih velikostnih razredih, katerih {tevilo je v Evropski zvezi najhitreje nazadovalo. 19 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Preglednica 3: Primerjava posestne strukture v Sloveniji in Evropski zvezi (Lavri~ 1940/1943; Popis … 1991; Eurostat – Agriculture Statistical Yearbook 1991). kmetije po povr{ini skupnih zemlji{~ kmetijskih zemlji{~ Dravska banovina leta 1931 Slovenija leta 1991 Evropska zveza leta 1987 (12 ~lanic) delè delè delè delè delè delè kmetij zemlji{~ kmetij zemlji{~ kmetij zemlji{~ do 1 ha 20,3 1,1 28,4 2,3 19,9 0,7 1 do 2 ha 12,7 2,2 12,8 3,4 17,2 1,8 2 do 5 ha 24,4 10,0 23,2 13,6 22,3 5,2 5 do 10 ha 18,7 16,2 18,0 22,6 13,4 7,0 10 do 20 ha 15,8 26,9 12,5 30,1 10,8 11,5 nad 20 ha 8,1 43,6 5,1 28,0 16,4 73,8 povpre~na povr{ina zemlji{~ na kmetijo (v ha) skupaj 8,3 5,9 kmetijska zemlji{~a 4,8 3,2 13,3 obdelovalna zemlji{~a 4,0 2,5 V Sloveniji je bilo leta 1991 manj{ih od 2 ha dobri dve petini kmetij (41,8 %), ki so imele v lasti skupaj 5,7 % od vseh razpolòljivih kmetijskih zemlji{~. Obenem je bila ve~ kot polovica (58,1 %) kmetijskih zemlji{~ v lasti kmetij, ve~jih od 10 ha. Kljub temu, da se posestna sestava postopoma izbolj{uje, dolo- ~eno »arhai~nost« kmetijskega pridelovalnega potenciala razkriva zlasti primerjava z zemlji{kolastni{ko strukturo dràv Evropske zveze. V Sloveniji je 41,9 % kmetijskih zemlji{~ v lasti kmetij, ki so manj{e od 10 ha, v deèlah Evropske zveze pa je v lasti tak{nih, za evropske razmere majhnih kmetij, le {e 14,7 % kmetijskih zemlji{~. Medtem ko je v Sloveniji kmetij z ve~ kot 20 ha kmetijskimi zemlji{~i samo 0,6 % od vseh kmetij in imajo v lasti 5,2 % vse slovenske kmetijske zemlje, je v Evropski zvezi tak{nih kmetij 16,9 %, v lasti pa imajo 75,9 % vse kmetijske zemlje. Ob tem kaè poudariti, da je v Evropski zvezi ve~ kot polovica vseh kmetijskih zemlji{~ v lasti kmetij, ki imajo 50 in ve~ hektarjev (podatki so povze-ti iz Erjavec s sodelavci, Slovensko kmetijstvo in evropske integracije, Delovno gradivo za panelno razpravo, Ljubljana, 1996). K temu kaè dodati, da razmi{ljanja o nadaljnjem razvoju v agrarnem prostoru, ki jih podaja dokument Evropske zveze ESDP, kaèjo na to, da tudi v Evropski zvezi (povpre~no gledano) posestna struktura ni ustrezna za najsodobnej{o kmetijsko pridelavo, ki bi bila konkuren~na na sve-tovnih trgih. V primerjavi z Evropo so na{e kmetije izjemno majhne. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 je imela povpre~na slovenska kmetija 5,9 ha skupnih zemlji{~ (skupaj z gozdom), 3,2 ha kmetijskih oziroma 2,5 ha obdelovalnih zemlji{~ (Kladnik 1998b). Pri tem so kmetije, ki redijo govedo, imele v povpre~ju le 5 glav govedi oziroma 3 krave na gospodarstvo (Cunder 1998). Zaostajanje za Evropsko zvezo je zaskrbljujo~e, kar {e zlasti bode o~i ob dejstvu, da smo pravzaprav v fazi prestopanja njenega praga. Tamkaj{nja povpre~na kmetija ima namre~ {tirikrat ve~ kmetijskih zemlji{~, govedorejska kmetija redi v povpre~ju {estkrat ve~ govedi in petkrat ve~ krav kot povpre~na slovenska kmetija. Vsekakor je majhna in razdrobljena posest najve~ji agrarnopoliti~ni problem slovenskega kmetijstva. Majhnost kmetij neugodno vpliva na strukturo delovne sile, produktivnost, intenzivnost in strukturo pridelave. Za izbolj{anje posestne sestave bodo potrebni koreniti ukrepi, vendar se je potrebno zave-dati, da bo proces dolgotrajen. Za dosego velikostne strukture kmetij, kakr{no je imela Evropska zveza ob koncu osemdesetih let 20. stoletja, bi se moralo {tevilo gospodarstev zmanj{ati na okoli 50.000 (stanje leta 1981 191.000, po podatkih popisa v letu 1991 pa 156.549). V zadnjih desetih letih se je proces koncentracije le pri~el, kar je spodbudno (po podatkih popisa kmetijstva v letu 2000 je bilo {e 86.467 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 tako imenovanih evropsko primerljivih kmetij (EPK). Zakon je dolo~il, da naj popis zaobseè tista kme~- ka gospodarstva v Republiki Sloveniji, ki imajo (Popis kmetijstva 2000): • najmanj 1 ha kmetijskih zemlji{~ v uporabi, pa tudi tista, ki imajo: • najmanj 10 arov kmetijskih zemlji{~ in 90 arov gozda ali • najmanj 50 arov njiv in vrtov ali • najmanj 5 arov intenzivnih vinogradov ali • najmanj 30 arov vseh vinogradov ali • najmanj 10 arov intenzivnih sadovnjakov ali • najmanj 30 arov vseh sadovnjakov ali • najmanj 30 arov vinogradov in sadovnjakov ali • 1 ali ve~ glav velike ìvine (GV@). Seznam EPK je bil izdelan s pomo~jo statisti~nih (Popis prebivalstva, gospodinjstev in kme~kih gospodarstev v letu 1991, Popis sadjarstva 1997, razna vzor~na statisti~na raziskovanja) in administrativnih baz podatkov (Centralni register prebivalstva, Register teritorialnih enot, zemlji{ki kataster, baza upravi~encev za subvencije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in tako dalje). Pripravljeni seznam so {e pred izvedenim popisom preverili svetovalci Kmetijske svetovalne slùbe (Popis kmetijstva, za~asni podatki). Med evropsko primerljivimi kmetijami je bilo 2819 poljedelskih, 438 vrtnarskih, 9920 s trajnimi nasadi, 22.284 s pa{no ìvinorejo, 2028 pra{i~erejskih ali perutninskih, 10.975 z me{ano rastlinsko pridelavo, 24.369 z me{ano ìvinorejo, 13.598 z me{ano rastlinsko pridelavo in ìvinorejo, 36 pa je bilo nerazvr{- ~enih; SURS). [tevilo gospodarstev se je sicer v primerjavi z letom 1991 zmanj{alo za skoraj 19 %. ^e bi se njihovo {tevilo zmanj{evalo s takim tempom kot v preteklih desetih letih, bi velikostno strukturo, kot jo je imela Evropska zveza ob koncu osemdesetih let, dosegli {ele po 55 letih. Proces koncentracije bi vsekakor moral te~i bistveno hitreje. Socialnim problemom se nikakor ne bo mo~ izogniti, dràva pa jih lahko z ustrezno socialno politiko pomembno do dolo~ene mere omili. Ocenjujemo, da bo posredo-vanje dràve na tem podro~ju nujno. Vzrok za zaostajanje na{ega zasebnega kmetijstva ti~i skoraj izklju~no v neustrezni kmetijski in zemlji{ki politiki v ~asu po 2. svetovni vojni. Pri tem je treba poudariti, da sta se takrat v kmetijstvu izoblikovali dve vrsti gospodarjenja. Prvo je predstavljal tako imenovani socialisti~ni sektor, ki se je vse do osemdesetih let razvijal pod politi~no za{~ito dràve (bolj ali manj zagotovljen odkup kmetijskih pridelkov; mònost velikih investicij na podlagi ugodnih dràvnih kreditov), drugo pa zasebni sektor, katerega razvoj je bil v tem obdobju s strani dràve mo~no oviran. Ob neugodni posestni strukturi je zna~ilna tudi velika prostorska razdrobljenost zemlji{~. Parcele (v povpre~ju velike okrog 25 arov) oziroma zemlji{ki kosi so razmetane po celotnem va{kem zemlji{~u in velikokrat tudi precej oddaljene od kmetije (v nekaterih primerih tudi do 15 km). Ob uvedbi socialisti~nega na~ina gospodarstva je okrog 10 % obdelovalnih zemlji{~ na za kmetijstvo najugodnej{ih obmo~jih (na ravninskih in dolinskih, deloma pa tudi na gri~evnatih vinorodnih obmo~jih) pre{lo v dràvno oziroma drùbeno last. Ta zemlji{~a so pomenila podlago za oblikovanje za na{e razmere dokaj velikih agrokombinatov, pri katerih pa je bilo kljub socialisti~nim na~elom è mogo~e zaznati zametke tr`nega gospodarstva. Ti agrokombinati so delovali na kompleksih nacio-nalizirane veleposesti ter cerkvenih zemlji{~ in na nacionaliziranih zemlji{~ih, odvzetih kot preseèk kmetij. Od {estdesetih let naprej je ve~anje obsega posesti agrokombinatov potekalo na ra~un bolj ali manj prisilnega odkupa zemlje od tistih zasebnih kmetovalcev, ki so imeli posest na obmo~jih, primernih za oblikovanje velikih arondiranih kompleksov, kar je è tako slabo zemlji{ko strukturo {e poslab{evalo. Kljub negativnem posledicam procesa podrùbljanja zemlji{~ in vzporednega oblikovanja agrokombinatov je na ravninah in vinorodnih obmo~jih ta proces prinesel novo podobo v videzu pokrajine in novo funkcijo prostora, saj so nekdanjo drobno parcelacijo zamenjala arondirana zemlji{~a. Razen omeje-vanja velikosti (razdrobljene) posesti zasebnih kmetijskih obratov na ra~un v velike parcele zaokroène posesti drùbenih agrokombinatov je na slab{anje zemlji{ke strukture vplivalo {e drobljenje posesti med dedi~e kmetijskih gospodarstev. V ve~ini primerov je eden od dedi~ev podedoval del kmetije, del njiv-21 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar skega ali travnatega sveta na ve~jih ali manj{ih parcelah pa je bil razdeljen ostalim dedi~em, ki so si na tem zemlji{~u zgradili nekme~ke individualne hi{e, na manj{em kosu zemlje pa pridelovali zelenja-vo, vrtnine ali/in sadje. Tisti dedi~i, ki so se odselili v mesto, so na podedovani parceli pogosto zgradili po~itni{ko bivali{~e. Negativno vlogo dedovanja je do dolo~ene mere zajezila {ele institucija tako imenovanih za{~itenih kmetij, ki jih je, vsaj kar se ti~e dedovanja rodovitnih zemlji{~, moral prevzeti en sam dedi~ (Kladnik 1983). Gradnja po~itni{kih bivali{~ mestnega prebivalstva na kmetijskih zemlji{~ih je od za~etka osemdesetih let 20. stoletja raz{irjena zlasti v gri~evnatih zaledjih mest in na vinorodnih obmo~jih. Po eni strani je arhitektonska podoba novozgrajenih objektov v mnogih primerih premalo spo{tovala zakonitosti obstoje~e stavbne strukture ter s tem kazila celostno podobo va{kih naselij, v razvojno problemati~nih vinogradni{kih obmo~ij pa je marsikje ponudila mònost stalnega bivali{~a ostarelim lastnikom, ki so se po koncu delovne dobe iz mest vrnili na podeèlje in prepustili stanovanja v mestih otrokom. Ti objekti so ponavadi brez ustrezne infrastrukture ({e najbolj pere~a je pomanjkljiva kanalizacija), kar pomeni tudi dolo~en okoljski problem. Po drugi strani pomenijo prilònost za gospodarsko izrabo, saj bi jih bilo mòno vklju~evati v ponudbo kot po~itni{ka bivali{~a za ~edalje pogostej{e obiskovalce podeèlja, torej za potrebe razvoja turizma na podeèlju. Na vse hitrej{e zaposlovanje aktivnega kme~kega prebivalstva v nekmetijskih dejavnostih je vplivalo tudi dejstvo, da dràva v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni kme~kemu prebivalstvu ni zagotavljala niti zdravstvenega niti pokojninskega zavarovanja. Tako so neagrarne dejavnosti s~asoma prevzele ve~i-no presèkov aktivne kme~ke delovne sile, ki so se v glavnem zaposlili na manj kvalificiranih delovnih mestih in temu ustrezno prejemali nìje dohodke. Popoldansko delo na kmetiji je bilo ve~inoma vezano na polikulturno, zlasti samooskrbno pridelavo za dom, le izjemoma tudi za trg. (Klemen~i~ in Ravbar 1997). Kot tak{no je bilo nekak{na »varovalka« v zagotavljanju mònosti za dostojno preìvetje polkmeta in nje-Slika 7: Zidanice med vinogradi so lahko marsikje AN GARBAJS tudi prilònost za razvoj turizma na podeèlju. MARJ 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 gove druìne, vendar je ob tem zahtevalo celodnevno delovno angaìranje ob nìji produktivnosti tako pri delu v rednem delovnem razmerju kot pri kmetovanju v popoldanskem in drugem »prostem« ~asu. Vzporedno z drobljenjem posesti in prehajanjem zemlji{~ v nekme~ke roke je nazadovalo tudi {tevilo ~istih kme~kih gospodinjstev. Med glavne dejavnike preobrazbe slovenskega podeèlja sodi industrializacija ter z njo povezano postopno nara{~anje {tevila krajev z industrijo in delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih po vsej Sloveniji. Prav dnevni migranti so è v preteklih desetletjih predstavljali in {e vedno predstavljajo tisto socialno skupino, ki na podeèlju v najve~ji meri vpliva na spreminjanje videza kulturne pokrajine. Ve~ kot polovica zaposlene delovne sile prebiva zunaj kraja zaposlitve in se vsak dan vozi na delo, po njem pa se vra~a domov. Zaradi nagle industrializacije se je proces prestrukturiranja prebivalstva iz kme~kega v nekme~ko zgodil v dobrih tridesetih letih, torej v ìvljenju ene generacije. V tem ~asu lahko sledimo tudi specifi~ne-mu migracijskemu toku, ko ista generacija trikrat zamenja kraj bivanja. Tako je hitri razvoj industrializacije v prvih treh desetletjih po 2. svetovni vojni najprej izzval mnoì~no preseljevanje kme~kega prebivalstva v novonastala industrijska sredi{~a. Ko si je ta skupina prebivalstva gospodarsko opomogla in se je socialno povzpela, je v òjem urbaniziranem obmestju najprej zgradila stanovanjsko hi{o, nekaj let pred upokojitvijo pa se je vrnila na nekdaj agrarno obrobje, ki je v sodobnosti tako prometno, infrastrukturno kot okoljsko sorazmerno ugodno obmo~je za poselitev. Razlog za tako usmerjen migracijski tok lahko najdemo v socialisti~nem gospodarstvu ekonomiji, v katerem denarja v glavnem ni bilo mogo~e vlagati v zasebno proizvodnjo, ampak le v dobrine osebnega ìvljenjskega standarda. Ta proces je pospe{evala tudi dràva, ki je mestnemu prebivalstvu omogo~ila cenen nakup gradbenih zemlji{~, pa tudi sama zidava (izvedena je bila v glavnem v lastni reìji ali ob sosed-ski pomo~i) je zaradi ugodnih kreditov, predvsem pa nara{~ajo~e inflacije pomenila iz leta v leto manj{o obremenitev. Tako je »profitiral« tisti, ki je gradil, in izgubljal tisti, ki je moral zemlji{~e prodajati dràvi pod tr`no vrednostjo. To je tudi klju~ za razumevanje hitrega zmanj{evanja deleà kme~kega prebivalstva, naglega {irjenja privla~nostnih obmo~ij zaposlitvenih sredi{~ in zra{~anja le-teh v enotno urbanizirano obmo~- je dnevne migracije delovne sile, ki se je (tudi s pomo~jo ~rnih gradenj) v glavnem stihijsko oblikovalo. Zaradi vsega tega je marsikje na slovenskem podeèlju v gradbeni strukturi naselja kme~ki dom s stanovanjsko hi{o in pripadajo~imi gospodarskimi poslopji v manj{ini, v {tevilnih krajih pa zaradi adap-tacij, podiranja starih kme~kih domov in novogradenj v gradbeni strukturi skoraj ni ve~ mogo~e zaslediti elementov klasi~ne agrarne drùbe. K selitvam in mobilnosti prebivalstva ter k vse ve~jemu razkroju prvin klasi~ne agrarne drùbe je od konca sedemdesetih let 20. stoletja poleg industrializacije veliko prispeval tudi razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Gospodarski razvoj, ki je v tem obdobju temeljil na bolj ali manj ekstenzivni in decentralizirani industriji, je zagotavljal sicer vsesplo{no, vendar glede na produktivnost in organizaci-jo dela problemati~no zaposlitev. Zato so se prvi ve~ji problemi v industrijskem razvoju pojavili è v za~etku osemdesetih let, ko se je pri zaposlovanju prvi~ pojavila stagnacija. Z vsakim naslednjim letom so se problemi le {e poglabljali. To je tudi doba prvih poizkusov uveljavljanja zasebnega, zlasti drobnega gospodarstva. Takrat se je za~elo uveljavljati tudi na~rtno, s kreditiranjem podprto prizadevanje za uspe{nej{i razvoj zasebnega kmetijstva. Z razvojem zasebnega drobnega gospodarstva in naselitvijo obrti v obmestjih slovenskih mest so se na v bistvu {e vedno podeèlskih obmo~jih pri~eli vse bolj uveljavljati procesi suburbanizacije (Ravbar 1992). Seveda pa je razvoj omenjenih prostorskih struktur zajel le nekatere dele Slovenije, ob{el pa obsèna hribovita in prometno odmaknjena obmo~ja. Zna~ilno zanje je, da nimajo ustrezne demografske in socialnoekonomske strukture prebivalstva in so tudi infrastrukturno preslabo opremljena, da bi lahko brez zunanje pomo~i predstavljala podlago za nadaljnji razvoj in ohranjanje poseljenosti odmaknjenih predelov podeèlja. To so obmo~ja, ki smo jih v preteklosti ozna~evali kot »pozabljena obmo~ja«; tak{na oznaka je zanje primerna tudi v sedanjosti. Razvojni procesi so povsod na podeèlju povzro~ili tako silovit razkroj demografske strukture nekdanjih ~istih kme~kih gospodinjstev, da je zdaj za intenzivno in tr`no usmerjeno kmetijsko pridelavo 23 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar sposobnih sorazmerno malo kme~kih gospodinjstev. Tako je danes v Sloveniji in s tem tudi na podeè- lju sorazmerno malo gospodinjstev, ki imajo na eni strani za tak na~in kmetovanja ustrezno mehanizacijo, na drugi strani pa ustrezno demografsko strukturo z druìnskimi ~lani treh generacij in zagotovljene, ustrezno izobraène dedi~e, ki bi lahko poskrbeli za uvajanje ali nadaljevanje è vpeljanega sodobnega kmetijstva. Prav to dejstvo, ki prostorsko ni ustrezno ovrednoteno, je problemati~no tako z vidika bodo~ega vzdrèvanja kulturne pokrajine kot z vidika èlenega produktivnega in tr`no usmerjenega kmetijstva. Ob tem se odpira vpra{anje gospodarjenja z zemlji{~i in oblikovanja kulturne pokrajine, ki se nana- {a tako na ostarela ~ista kme~ka kakor tudi na polkme~ka in nekatera nekme~ka gospodinjstva, ki posedujejo zemljo, vendar imajo zagotovljene vire za preìvljanje v nekmetijskih dejavnostih. Pri tem predstavljajo najve~ji problem ostarela ~ista kme~ka gospodinjstva, katerih zemlji{~a bi bila lahko pomemben ~len pri pri~akovani koncentraciji zemlji{~ v lasti perspektivnih druìnskih kmetij, ki bi lahko bila primerna razvojna jedra za celovit napredek podeèlja. Ve~desetletno spremljanje preobrazbe slovenskega podeèlja ter demografskih struktur je pokazalo, da sta se oblikovali dve funkcijsko zaokroèni obmo~ji s povsem specifi~nimi razvojnimi problemi: • gosto naseljena urbanizirana obmo~ja mestnih regij, • redkeje poseljena podeèlska obmo~ja, ki pa jih sestavljajo tudi manj{a urbanizirana oziroma industrializirana naselja. Ta diverzifikacija je bila postopna in spontana. Poglavitna zna~ilnost pa je stihijska koncentracija prebivalstva v mestih in obmestnih naseljih, ki jo spremlja razpr{ena stanovanjska gradnja individualnih stanovanjskih hi{ na podeèlju, pogojena z liberalnim nakupom zemlji{~, nedefinirano zemlji{ko in premalo selektivno urbanisti~no politiko. Dogaja se v radiju ugodne dostopnosti do urbanih sredi{~ in industrijskih sredi{~ z delovnimi mesti. V njih prihaja do rasti prebivalstva in dekoncentracije naselbinskega razvoja. V zaledju gosto poseljenih mestnih in obmestnih obmo~ij imajo podeèlska obmo~ja vsestransko ugoden gospodarski razvoj in tudi sorazmerno napredno, tr`no usmerjeno kmetijstvo. Opozoriti velja, da so spremembe posebej intenzivne od za~etka prej{njega desetletja. Zgodovin-sko soìtje mest s podeèljem je najprej za~ela spreminjati industrializacija, ki je tesno povezana z deagrarizacijo in urbanizacijo. Industrializacija je pritegnila v mesta {tevilne delavce s podeèlja, bodisi stalne priseljence ali pa le dnevne migrante. Nato se je v {estdesetih in sedemdesetih letih pojavila »prometna revolucija« (zlasti avtomobilizem) in iz mest postopoma {irila vpliv na podeèlje. Urbanizacija podeèlja se je za~ela postopoma uveljavljati v koncentri~no potekajo~ih pasovih ali àrkasto vzdol` prometnic. Kjer so bile razdalje med podeèlskimi naselji majhne, je velika fizi~na rast povzro~ila postopno zra{~anje sosednjih naselij. Tak{ne primere lahko opazujemo prakti~no po vsej Sloveniji. Kljub vsemu so bolj izraziti v ravninskem svetu in v gospodarsko razvitej{ih okoljih. Naj navedeno le nekaj izrazitih primerov »zlivanja« nekdanjih va{kih naselij na podeèlju v enotna urbanizirana obmo~ja: • Dravska dolina: Ru{e–Bezena–Bistrica ob Dravi–Limbu{–Pekre–Maribor (Radvanje), • Dolina in Deèla: Jesenice–Koro{ka Bela–@irovnica–Selo pri @irovnici–Breznica–Doslov~e–Smoku~–Ro-dine–Polj~e–Begunje na Gorenjskem; • Spodnja Savinjska dolina: Polzela–Breg pri Polzeli–Lo~ica ob Savinji–Latkova vas–[empeter v Savinjski dolin–@alec–Petrov~e–Dre{inja vas–Levec–Medlog–Celje; • Sor{ko polje: [kofja Loka–Grenc–Virma{e–Sv. Duh–Dorfarje–@abnica–[utna–Zgornje Bitnje–Srednje Bitnje–Spodnje Bitnje–Kranj (Straì{~e); • severno zaledje Ljubljane: Ljubljana ([entjakob)–Brinje–Beri~evo–Videm–Dol pri Ljubljani–Kle~e pri Dolu–Dolsko, Ljubljana (^rnu~e)–Ljubljana (Nadgorica)–Ljubljana (Podgorica)–Dragomelj–Domàle, Trzin–Loka pri Meng{u–Menge{–Depala vas–Domàle–Zabor{t–Prelog–Ihan, Domàle–Rodica–Spodnje Jar{e–Srednje Jar{e–Zgornje Jar{e–Preserje pri Radomljah–Homec–Noìce–[marca–Kamnik (Duplica), Domàle–Vir–Koli~evo–Radomlje–Rova–Vol~ji Potok in druga na severnem delu obmestja ljubljanske metropolitanske regije. 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Podobna zlivanja nekdanjih podeèlskih naselij so nastala ob vseh vpadnicah v Ljubljano in v manj- {em obsegu in manj izrazito tudi pri ve~ini drugih, zlasti ve~jih mestih. V Sloveniji je tak{nih, nekdaj povsem podeèlskih naselij okrog 900 (ali 15 % od skupno skoraj 6000 naselij), kjer v okolici mest kot nekak{nih »kondenzacijskih jeder« prebiva skupaj skoraj ~etrtina vsega prebivalstva. Gostota poseljenosti na tem urbaniziranem podeèlju je {tirikrat ve~ja od povpre~- ne v dràvi. Poglavitna zna~ilnost teh obmo~ij je, da prebivalstvo na njih nara{~a hitreje kot v samih mestih in da se je njegovo {tevilo v zadnjih desetletjih podvojilo. Njegova socialnoekonomska struktura je zaradi ve~ kot polovi~nega deleà priseljenih prebivalcev s podeèlja in tudi priseljencev iz mest popolnoma spremenjena. Zlasti pomembno je, da prebivalstvo na teh obmo~jih ni eksisten~no povezano s kmetijstvom in je v »dnevnem stiku« z osrednjim mestom, ki je hkrati tudi glavno zaposlitveno sredi{~e. Prevladujo~a pokrajinska in zna~ilnost poteza teh podeèlskih obmo~ij je prevladujo~a in nadpovpre~na dinamika prostostoje~e stanovanjske gradnje novej{ega datuma. Zaznamuje jih tudi napredek v razvoju {tevila delovnih mest. Oboje postopno vodi k oblikovanju slovenske razli~ice urbanizacije podeèlja. Gospodarske spremembe zadnjega desetletja so povzro~ile, da v povpre~ju {tevilo prebivalstva na podeèlju v zadnjem desetletju ne nazaduje ve~ (slika 8). Naslednjo skupino naselij predstavljajo druga podeèlska obmo~ja, ki z gospodarskega in prebivalstvenega vidika razvojno zaostajajo. Njihov skupni obseg je dve tretjini ozemlja dràve. Na njih v 3942 naseljih prebiva dobrih 400.000 prebivalcev. Razlikujemo tri skupine naselij, med katerimi so najmanj {tevilna so tista s stabilnim demografskim razvojem, uravnoteèno selitveno bilanco ter {e zadovoljivo socialno in gospodarskogeografsko strukturo s priblìno {estino kme~kega prebivalstva. Dobra ~etrtina tovrstnih naselij s skupaj skoraj 200.000 prebivalci se razprostira na prav tolik{nem deleù povr{ja. Majhna podeèlska naselja imajo v povpre~ju komaj 130 prebivalcev. Gostota poseljenosti dosega polovico dràvnega povpre~ja. Naj{tevil~nej{o skupino podeèlskih naselij sestavlja 1764 po ve~ini ogroènih podeèlskih naselij, ki imajo skupaj 177.000 prebivalcev in so v zadnjih treh desetletjih izgubila ~etrtino prebivalstva (povpre~na letna stopnja rasti je –0,92). Celotno obmo~je po ve~ini ogroènih naselij predstavlja tretjino obmo~ja dràve. [e posebej zaskrbljujo~e razmere so v 729 naseljih (12 % od vseh slovenskih naselij), ki so v zadnjih treh desetletjih izgubila ve~ kot tretjino prebivalstva, v zadnjem desetletju pa sedmino. Danes so to majhna naselja, v katerih povpre~na velikost ne presega 70 prebivalcev. V teh postopno odmirajo~ih podeèlskih naseljih je zaradi pomanjkanja delovnih mest zna~ilna izrazita in mo~no nadpovpre~na dnevna migracija. Gostota poseljenosti je samo 17 ljudi na kvadratni kilometer oziroma {estina povpre~ja dràve. Odmirajo~a naselja najdemo predvsem v odro~nih, prometno slab{e dostopnih in hribovitih obmo~jih. Dlje na podeèlju so periferna in strukturno {ibka podeèlska obmo~ja brez gospodarskih razvojnih nastavkov, ki tako z gospodarskega kot prebivalstvenega vidika zaostajajo v razvoju. Pomen podeèlja za razvoj sodobnih industrijskih dejavnosti upada in pri~akovati je tudi upadanje nalòb v nekmetijske dejavnosti iz dràvnih skladov (Klemen~i~ in Ravbar 1997). Ko govorimo o demografski iz~rpanosti nekaterih obmo~ij Republike Slovenije, ne moremo mimo dejstva, da velik del teh obmo~ij zavzema tudi ob{irna obmejna obmo~ja. Med njimi so tudi nekatera za poselitev in kmetijsko pridelavo sorazmerno ugodna obmo~ja, ki so postala demografsko ogroè- na le zaradi svoje odmaknjenosti in oddaljenosti od sredi{~nih naselij. Zlasti obsèna so tak{na obmo~ja ob novo nastali slovensko-hrva{ki meji, vendar pa je potrebno opozoriti, da so se izoblikovala è precej pred vzpostavitvijo dràvne meje. Podobno kriti~ne razmere so tudi ob slovensko-italijanski dràvni meji na Tolminskem in ob madàrsko-slovenski meji v Prekmurju. To so obmo~ja, na katerih je prebivalstvo odtrgano od dobrin industrijske drùbe, zato se ve~ina mlaj{ega prebivalstva, kateremu je {e omogo~eno izobraèvanje, sproti izseljuje, na tamkaj{njem podeèlju pa ostaja le ostarelo kme~ko ter polkme~ko prebivalstvo z nizkim ìvljenjskim standardom. Tako se vse bolj uveljavlja tak{na struktura Slika 8: Tipi naselbinskih obmo~ij. ➤ 26, 27 25 ^lenitev slovenskega podeèlja Prevalje Meìca Kranjska Gora à Me Jesenice Bled Lesce Bovec Trì~ Kokr Mozirje a Sa Radovljica vinja Sava Kranj So~a @elezniki Kamnik Tolmin Menge{ [kofja Loka Sor I a d Medvode Domàle rijca Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika [empeter pri Gorici Logatec Ajdov{~ina Vipava Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna Pivka J A D R A N S K O Reka Ko~evj M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Portorò Izola Lucija Dragonja 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~av Mu Pesnica pri Mariboru nica Radenci ra Radlje ob Dravi Leda v Dravograd a Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Slovenj Gradec ic Ljutomer a Mislinja Ptuj Ormò [o{tanj Slovenska Bistrica Zre~e Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur [marje pri Jel{ah Trbovlje La{ko Hrastnik Sava Senovo Sevnica Sotla Legenda Mi Brestanica rna mesta Kr{ko mo~no urbanizirana obmestja Breìce urbanizirana, prehodna in stabilna podeèlska naselja Trebnje ogroèna in odmirajo~a podeèlska naselja Krka neposeljena obmo~ja Število prebivalcev v mestih Novo mesto 300.000 in ve~ 10.000 do 49.999 5000 do 9999 100.000 do 299.999 2000 do 4999 Metlika e manj kot 2000 50.000 do 99.999 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Marjan Ravbar Kartografija: Peter Frantar © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 27 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Slika 9: Zaradi pomanjkanja delovnih mest in odseljevanja mladih je starostna sestava mnogih odmaknjenih podeèlskih obmo~ij neugodna, kar oteùje mònosti zadovoljivega vzdrèvanja kulturne pokrajine. MILAN KLEMEN^I^ prebivalstva, ki se ne more ve~ obnavljati in svoj poselitveni prostor vse tèje gospodarsko obvladuje. Zato se mnoga, zlasti manj kakovostna obdelovalna zemlji{~a opu{~ajo in zara{~ajo z gozdom (Belec 1992). Obdelujejo se le {e zemlji{~a v neposredni bliìni naselij, saj prebivalstvo praviloma ne razpolaga z ustrezno kmetijsko mehanizacijo (Klemen~i~ in Ravbar 1997). Vrednotenje naselbinskih tipov je razkrilo napredujo~ proces urbanizacije podeèlja. Na priblìno tretjini slovenskega ozemlja, predvsem na ravninskih in dolinskih obmo~jih, se oblikuje sorazmerno mo~- na decentralizirana koncentracija prebivalstva, katere ozemlje se na obrobju obmo~ij gospodarske in populacijske koncentracije ob ugodnih prometnih povezavah postopno {iri proti prometno odro~nej{im Preglednica 4: Spremembe {tevila prebivalcev po naselbinskih tipih med leti 1961, 1991 in 2000 v Sloveniji. tipologija naselbinskih obmo~ij {tevilo absolutne spremembe spremembe {tevila prebivalcev {tevila prebivalcev prebivalcev v % leta leta leta med letoma med letoma med letoma med letoma 1961 1991 2000 1961 in 2000 1991 in 2000 1961 in 2000 1991 in 2000 mesta 478.547 775.183 754.016 +275.469 –21.167 +57,6 –2,7 òja suburbanizirana obmestja 113.786 178.778 186.663 +72.877 +7.885 +64,0 +4,4 {ir{a obmestja 177.503 216.858 223.073 +45.570 +6.215 +25,7 +2,9 industrializirana naselja 180.526 254.427 259.039 +78.513 +4.612 +43,5 +1,8 podeèlska obmo~ja 641.814 546.708 555.938 –85.876 +9.230 –13,4 +1,7 Slovenija 1.592.176 1.971.954 1.978.729 +386.553 +6.775 +24,3 +0,3 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 gri~evnatim in hribovitim predelom. Ta diferenciacija je {e vedno spontana. Dogaja se na obmo~jih z zmogljivo infrastrukturo in v {e vedno primernem radiju ugodne dostopnosti do delovnih mest. Najbolj izrazite spremembe so na podeèlju ob najve~jih slovenskih mestih. Najvi{je indekse rasti (nad 105 %) smo ugotovili v obmestjih v zaledju Ljubljane ter ob mestih na Obali, v Savinjski dolini, Spodnji Vipavski dolini, na osrednjem Gorenjskem in ponekod na Dolenjskem. Podrobnosti nazorno prikazuje preglednica 5. Za podeèlje v preostalem delu Slovenije sta {e vedno zna~ilna stagnacija in zmanj{evanje {tevila prebivalcev. Proces opisuje tudi sociologinja Barbi~eva, ki takole povzema drùbene razmere na podeèlju: »… Po neprekinjenem zmanj{evanju v {estdesetih letih (20. stoletja; opomba avtorjev) je prebivalstvo v sedemdesetih {tevil~no v tistih podeèlskih obmo~jih, ki so bila v obmo~jih šdnevne’ dostopnosti do delovnih Preglednica 5: Spremembe {tevila prebivalcev po naselbinskih tipih med letoma 1961 in 2000 ter 1991 in 2000 v % po statisti~nih regijah Slovenije. statisti~na regija spremembe med letoma 1961 in 2000 mestna òja {ir{a mo~no »izolirana«, vendar preostala, skupaj naselja suburbanizirana urbanizirana mo~no urbanizirana in/ali v glavnem obmestja obmestja industrializirana naselja podeèlska naselja Dolenjska 201 147 149 182 87 121 Gorenjska 148 173 142 136 101 140 Gori{ka 225 175 112 123 75 108 Koro{ka 179 128 133 81 118 Osrednja Slovenija 161 183 149 162 103 150 Notranjska 162 94 137 75 97 Obala 163 228 136 156 73 137 Podravje 135 136 108 136 87 114 Prekmurje 207 237 125 126 82 100 Posavje 168 108 129 81 101 Savinjska 194 111 135 154 93 127 Zasavje 107 89 184 96 103 Slovenija 158 164 126 143 87 124 statisti~na regija spremembe med letoma 1991 in 2000 mestna òja {ir{a mo~no »izolirana«, vendar preostala, skupaj naselja suburbanizirana urbanizirana mo~no urbanizirana in/ali v glavnem obmestja obmestja industrializirana naselja podeèlska naselja Dolenjska 98 110 108 104 101 102 Gorenjska 96 107 109 103 106 102 Gori{ka 93 105 104 96 98 98 Koro{ka 100 93 105 101 100 Osrednja Slovenija 97 108 111 104 112 102 Notranjska 96 98 100 89 93 Obala 96 111 112 101 99 101 Podravje 102 93 94 103 104 100 Prekmurje 94 117 104 99 98 98 Posavje 97 100 98 98 98 Savinjska 95 105 104 103 102 101 Zasavje 92 98 108 108 96 Slovenija 97 104 103 102 102 100 29 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar mest, raslo celo hitreje kot v urbaniziranih sredi{~ih. Mnogi prebivalci urbanih aglomeracij so se pre-selili na podeèlje zaradi bolj{ega ìvljenjskega okolja. V osemdesetih letih je prebivalstvo na podeèlju raslo po~asneje kot v sedemdesetih, v nekaterih obmo~jih pa je v primerjavi s primerljivimi podeèlskimi obmo~ji celo ponovno nazadovalo v absolutnem in relativnem smislu. Demografske spremembe so v mnogih podeèlskih obmo~jih povzro~ile dostikrat dramati~ne socialne in kulturne spremembe. Ena takih sprememb je raz{iritev kulturnega in ekonomskega obzorja mnogih prebivalcev podeèlja preko meja njihove lokalne skupnosti, regije ali celo dràve. Druga pomembna sprememba pa je pove- ~anje {tevila in zvrsti konfliktnih interesov, vrednot in ìvljenjskih slogov znotraj posameznih podeèlskih skupnosti …« (Barbi~ 1992). 2.2.2 SELITVENA MOBILNOST PREBIVALSTVA Ker je ena od odlo~ujo~ih prvin pri spremembah v razporeditvi poseljenosti selitvena mobilnost, nam podrobnej{a analiza migracijskih gibanj med letoma 1982 in 1998 pokaè zasuk v selitvenih smereh prebivalstva. Najbolj opazna sprememba je v tem, da do sredine osemdesetih let prej{njega stoletja {e prevladuje priseljevanje v mesta, nakar ve~ina slovenskih mest è izkazuje negativni migracijski saldo. V zadnjem ~asu imajo pozitivni migracijski saldo tudi vsi tipi podeèlskih naselij (preglednica 6). Preglednica 6: Selitvena mobilnost prebivalstva med letoma 1982 in 1998 po naselbinskih tipih poseljenosti v Sloveniji. tipologija selitvena bilanca selitvena bilanca selitvena bilanca selitvena bilanca naselbinskih med letoma med letoma med letoma skupaj med letoma obmo~ij 1982 in 1986 1987 in 1993 1994 in 1998 1982 in 1998 mesta +10.572 –10.195 –17.141 –16.764 suburbanizirana obmestja +7.166 +6.283 +4.125 +17.574 druga obmestna naselja +4.737 +8.319 +5.019 +18.075 urbanizirana podeèlska naselja +8.587 +11.270 +6.023 +25.880 stabilna podeèlska naselja –1.304 +1.084 +2.645 +2.425 ogroèna podeèlska naselja –6.113 –3.517 +1.999 –7.631 odmirajo~a podeèlska naselja –3.489 –2.624 +427 –5.686 Slovenija +20.156 +10.620 +3.097 +33.873 Zanimiv je tudi pregled razmerij med deleì {tevila prebivalcev, {tevila naselij in povr{jem, ki kaè- jo, da sta se v poldrugem desetletju oblikovali dve obmo~ji, pri ~emer priblìno polovica prebivalstva ìvi v obmo~jih priseljevanja, druga polovica pa v obmo~jih odseljevanja. Tènje nakazujejo, da se dele- à ozemlja in {tevila naselij s pozitivno selitveno bilanco pove~ujeta, medtem ko se delè {tevila prebivalcev na obmo~jih s pozitivno selitveno bilanco zaradi zmanj{evanja prebivalstva, ki ga povzro~a predvsem negativna selitvena bilanca v vseh ve~jim mestih, zmanj{uje (preglednica 7). Preglednica 7: Razmerja med deleì {tevila prebivalcev, velikosti ozemlja in {tevila naselij s pozitivnim migracijskim saldom v treh ~asovnih prerezih med letoma 1982 in 1998. med letoma med letoma med letoma med letoma 1982 in 1986 1987 in 1993 1994 in 1998 1982 in 1998 deleòzemlja s pozitivno selitveno bilanco v % 48 52 64 52 delè prebivalstva s pozitivno selitveno bilanco v % 64 43 37 47 delè naselij s pozitivno selitveno bilanco v % 41 49 55 51 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 2.2.3 RAZVOJ RAZPOLO@LJIVIH DELOVNIH MEST Dober pokazatelj razvojnih teènj na podeèlju je tudi spreminjanje {tevila delovnih mest (slika 10). V zadnjem desetletju se je {tevilo delovnih mest v Sloveniji zmanj{alo za dobro ~etrtino (indeks 73 %), {tevilo brezposelnih pa se je pove~alo kar za osemkrat. Razlog je v splo{nem zmanj{anju {tevila delovnih mest, saj je obdobje med letom 1987 in sredino devetdesetih let zaznamovala gospodarska in drùbena kriza, v precej{nji meri povezana tudi s spremembo drùbenega sistema. Spremembe so v zaposlenosti aktivnega prebivalstva povzro~ile opazne strukturne spremembe. Po prvotni prevladi primarnega sektorja je v strukturi aktivnega prebivalstva pri{lo najprej do prevlade sekundarnega sektorja, v zadnjih letih pa è prevladuje zaposlitveni delè terciarja in kvartarja oziroma storitvenih dejavnosti. Delovna mesta se postopoma razporejajo vse bolj enakomerno, saj ima vsaj eno delovno mesto è 4286 ali 70 % slovenskih naselij. Leta 1986 je bilo teh naselij le 2206 ali dobra tretjina, pred dobrim desetletjem (1991) pa è 2902 ali 49 %. To pomeni, da se je {tevilo naselij z najmanj enim delovnim mestom tudi v najmanj{ih, v glavnem podeèlskih naseljih v preu~evanem obdobju pove~alo za dve tretjini. Prav zato so izra~uni lokacijske divergence (lokacijska divergenca ali LD je razlika med delovno aktivnim prebivalstvom glede na naselje stalnega bivali{~a (Z) in delovno aktivnim prebivalstvom glede na sedè delovnega mesta (DM). Definirana je torej kot: LD = |Z – DM| ali tudi s »koli~nikom lokacijske divergence«: LD = Z : DM v %, ~eprav so vrednosti na podeèlju {e vedno mo~no negativne (le petina aktivnega prebivalstva je zaposlena v lastnem okolju), dober pokazatelj za preu~evanje oblikovanja me{ane rabe tudi na podeèlju, saj se njihov delè v skupnem {tevilu delovnih mest pove- ~uje (slika 11). @al v kratkem ~asu, ki je bil na voljo za pripravo tega besedila, ni bilo mogo~e zbrati natan~nih podatkov o tipu gospodarskih dejavnosti, ki se na podeèlju pojavljajo kot dopolnile dejavnosti v kmetijstvu (ve~ o tem glej v Poto~nik 2002) ali sploh kot nosilke gospodarskega razvoja. Posebej zanimivo bi bilo dokumentirati morebiten premik bolj propulzivnih dejavnosti na podeèlje, o ~emer je mogo~e sklepati iz posameznih primerov selitve ra~unalni{kih in storitvenih podjetij na povsem kmetijska obmo~ja. Izra~uni lokacijske divergence kaèjo na velika nesorazmerja in preseèk delovnih mest v vseh mestih, ki skupaj zna{a skoraj 165.000 in za 55 % presega {tevilo aktivnih prebivalcev v njih. Najvi{ji je v mestih v Pomurju in na Dolenjskem (kar si lahko razlagamo kot rezultat zapoznele, vendar mo~ne industrializacije), najnìji pa v Zasavju (kot posledica »klasi~ne« industrializacije v drugi polovici 19. stoletja). V urbaniziranih podeèlskih naseljih se primanjkljaj delovnih mest giblje v povpre~ju med 27 in 40 %. Nadpovpre~en je v Podravju, Osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Gori{kem, na Obali, Dolenjskem in v Zasavju. Preostalo podeèlje izkazuje primanjkljaj v vi{ini okrog {tirih petin. Nadpovpre~en je na Dolenjskem, Gorenjskem, Koro{kem in v Podravju. Podrobnosti prikazuje preglednica 9. Analiza kaè {e, da na ravninsko-dolinskih obmo~jih na okrog 12 % slovenskega ozemlja prebivata skoraj dve tretjini prebivalstva, tu pa je tudi ve~ kot tri ~etrtine vseh delovnih mest. Tudi gostota poseljenosti je tri do {estkrat ve~ja od dràvnega povpre~ja. Vrednotenje razkriva zakonitost, da je raz-mestitev delovnih mest mo~no odvisna od stopnje gospodarske in splo{ne drùbene razvitosti dolo~enega okolja. Za manj razvita okolja velja, da se v njih osredoto~a glavnina delovnih mest v enem samem (industrijskem) sredi{~u. Razvitej{e mestne regije imajo praviloma (spontano) razvito ve~ino naselij z raznovrstnej{o strukturo delovnih mest, ki si sledijo v nizih, nekak{nih »preprogah«. Tako se è sluti spontano oblikovanje razvojnih osi, povezanih tudi z razmestitvijo delovnih mest v storitvenih dejavnostih. Dolo~ajo jih omrèja tistih mest, ki so med seboj povezana v enotno gospodarskogeograf-Slika 10: Razvoj {tevila delovnih mest po naselbinskih tipih in statisti~nih regijah Slovenije v med letoma 1993 in 2000. ➤ 32, 33 Slika 11: Koli~nik lokacijske divergence med {tevilom delovnih mest in aktivnim prebivalstvom po naselbinskih tipih in statisti~nih regijah Slovenije. ➤ 34, 35 31 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Indeks rasti Krka rast {tevila delovnih mest (indeks rasti nad 106 %) Novo mesto stagnacija (91 do 106 %) povpre~en upad (81 do 90 %) mo~an upad (indeks rasti pod 81 %) Metlika neposeljena obmo~ja meja statisti~ne regije ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Marjan Ravbar Kartografija: Iztok Sajko © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 33 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mi Legenda rna Kr{ko mo~an preseèk {tevila delovnih mest nad {tevilom aktivnih prebivalcev (ve~ kot 150 %) Breìce Trebnje zmeren preseèk {tevila delovnih mest nad {tevilom aktivnih prebivalcev (101 do 150 %) Krka zmeren primanjkljaj delovnih mest (67 do 100 %) Novo mesto mo~an primanjkljaj (26 do 66 %) kriti~ni primanjkljaj (25 % in manj) Metlika neposeljena obmo~ja ^rnomelj meja statisti~ne regije 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Marjan Ravbar Kartografija: Iztok Sajko © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 35 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Preglednica 8: Nekateri parametri razvoja razpolòljivih delovnih mest po zna~ilnih skupinah naselij v Sloveniji. tipologija naselij {tevilo razvoj {tevila lokacijska divergenca % delovnih % delovnih delovnih mest delovnih mest v % leta 2000 mest leta 1993 mest leta 2000 leta leta leta med letoma med letoma absolutno v % 1993 1996 2000 1993 in 1996 1996 in 2000 mesta 618.395 569.932 463.792 92 81 +164.985 155 68 64 suburbanizirana obmestja 52.856 47.343 51.429 90 109 –19.431 73 6 7 druga obmestna naselja 54.255 49.244 50.234 91 102 –33.821 60 6 7 industrializirana naselja 146.598 126.975 124.519 87 98 +23.649 123 16 17 podeèlska obmo~ja 34.894 32.291 38.472 93 119 –149.950 20 4 5 Slovenija 906.998 828.194 728.446 91 88 –14.568 98 100 100 Preglednica 9: Izra~un absolutnih vrednosti in koli~nikov lokacijske divergence na zna~ilnih obmo~jih po statisti~nih regijah Slovenije leta 2000 in spremembe med letoma 1993 in 2000. Statisti~na regija absolutne delè delovnih mest indeks sprememb med vrednosti glede na aktivno prebivalstvo letoma 1993 in 2000 skupaj obmestja podeèlje skupaj obmestja podeèlje skupaj obmestja podeèlje Dolenjska –2164 –1149 –14.479 95 67 17 93 153 157 Gorenjska –6741 –6472 –7804 91 56 15 82 111 82 Gori{ka –1466 –2440 –12.337 97 59 21 91 114 121 Koro{ka –3376 –37 –6593 88 99 18 94 88 114 Osrednja Slovenija +20.510 –9521 –21.207 110 43 20 83 140 99 Notranjska –2553 –231 –6494 86 51 28 96 150 103 Obala +49 –1867 –5102 100 37 25 89 123 131 Podravje –5933 –9610 –20.990 95 45 19 94 77 150 Prekmurje –6161 +45 –18.522 86 102 23 89 94 121 Posavje –2442 +730 –8806 90 126 23 93 88 135 Savinjska –2516 –2172 –24.916 97 80 20 93 106 114 Zasavje –1775 –1097 –2700 89 54 13 87 81 151 Slovenija –14.568 –33.821 –149.950 98 60 20 88 102 119 sko obmo~je s trgom delovne sile, z ustrezno »mrèno« prometno ter »koridorsko« gospodarsko infrastrukturo in ostalo komunikacijsko opremo. Oblikovanje razvojnih zaposlitvenih osi pospe{uje zlasti dezurbanizacija, ki è prera{~a dejansko urbanizacijo (Ravbar 1997). Vrednotenje je pokazalo {e, da izstopajo zlasti okolja z izrazito prevlado delovnih mest nad {tevilom aktivnih prebivalcev, ki jih obkro- à venec naselij oziroma ob~in z izrazitej{im deleèm dnevnih delovnih migrantov od skupnega {tevila aktivnih prebivalcev. Razporeditev delovnih mest smo primerjali tudi z izobrazbeno ravnijo prebivalstva ob popisu leta 1991. Primerjave kaèjo na vi{jo koncentracijo deleà bolj izobraènih prebivalstvenih skupin v urbanih okoljih. Deleì prebivalcev z visoko in vi{jo izobrazbo so v mestih in urbaniziranih naseljih tri do sedemkrat ve~ji od tistih v podeèlskih naseljih. Izobrazbena struktura je v urbaniziranih obmestnih naseljih sicer 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 nìja, medtem ko je delè prebivalstva z najmanj vi{je{olsko izobrazbo na preostalem podeèlju zane-marljiv. Preglednica 10: Izobrazbena struktura po zna~ilnih skupinah naselij v Sloveniji leta 1991. tipologija naselij delè delè prebivalstva z najmanj delè prebivalstva z visoko{olsko prebivalstva v % srednje{olsko izobrazbo v % in vi{je{olsko izobrazbo v % mesta 45 62 14 suburbanizirana obmestja 9 50 9 druga obmestna naselja 12 58 9 urbanizirana industrijska naselja 13 47 5 druga podeèlska naselja 21 29 2 Slovenija 100 52 9 2.2.4 REGIONALNOGEOGRAFSKI U^INKI ME[ANE RABE PODE@ELJA IN NJIHOVA FUNKCIJSKA ^LENITEV Prostorske prerazporeditve prebivalstva in zaposlovanja v zadnjem desetletju kaèjo na pove~evanje pomena nekmetijskih dejavnosti na podeèlju. Gre za droben prostorski vzorec, kjer je funkcionalno preslojevanje prebivalstva in me{anje namenske rabe podeèlja podprto z decentralizirano poselitvi-jo, razpoznavno le v obmo~jih, ki smo jih opredelili s pomo~jo vrednotenja na ravni zna~ilnih tipov naselbinskega razvoja. Tudi na podeèlju v zadnjem obdobju è opaàmo (sicer komaj zaznaven zasuk) k bolj uravnote- èni lokacijski divergenci porazdelitve delovnih mest, vendar gre zaenkrat v glavnem za sporadi~ne pojave, zato lahko govorimo le o zametkih me{anja namenske rabe podeèlja. Se pa ta proces è odraà v nì- ji stopnji zmanj{evanja {tevila prebivalcev v blìnji okolici teh, sicer {e vedno dokaj redkih podeèlskih obmo~ij. Znotraj urbaniziranih podeèlskih obmo~ij pa se è zelo jasno nakazujejo obmo~ja s teì{~em po hkratni (me{ani) rabi stanovanjsko-poselitvenih ter slùnostno-proizvodno-poslovnih zemlji{~, kar z drugimi besedami pomeni ve~anje »obremenitev« v pokrajini. Zaradi prevladujo~ih teènj grozi nastajajo~im mestnim regijam: • »neraz~lenjeno« zgo{~evanje oziroma pozidavanje podeèlskih naselij, celo pri stagnaciji {tevila prebivalcev; • »kolebajo~« oziroma intervalen individualni promet z visokimi obremenitvami in hkratnimi zahtevami javnosti po oblikovanju javnega prometa, kar pa je v kratkem ~asovnem obdobju neuresni~ljivo; • neracionalno tro{enje javnih sredstev za negospodarno rabo (predvsem cestne) infrastrukture. Splo{no zmanj{evanje {tevila prebivalcev in delovnih mest v mestih ter tradicionalni primanjkljaj delovnih mest v obmestjih ter na podeèlju nas postavljajo pred izredno teàvno nalogo, kako v ve~jem delu Slovenije ustvariti temeljne razmere za bolj uravnoteèno lokacijsko divergenco kot je zdaj. Za dolgoro~nej{o oceno u~inkov sprememb razvojne dinamike prebivalstva in njegovega zaposlovanja, povezanega z razvojem delovnih mest, je {e prezgodaj. Me{ana raba podeèlja pa je zagotovo ena izmed mònih optimalnih re{itev, zlasti zdaj, ko obenem è prihaja do postopnega funkcionalnega prepletanja dejavnostne strukture delovnih mest in bivanjskih obmo~ij. Ena izmed mònih in morda najbolj perspektivnih dejavnosti me{ane rabe podeèlja je pospe{evanje turizma. Po evropskih dokumentih naj bi bil prav turizem na kmetiji pomemben dejavnik razvoja podeèlskih obmo~ij in ohranjanja kulturne pokrajine. V Sloveniji so prizadevanja za razvoj turizma na vasi è dolgotrajna, to je è vsaj od leta 1971 dalje. Izku{nje za zdaj ne kaèjo, da bi to lahko bila pogla-37 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar vitna dopolnilna in dohodkovno zanimiva dejavnost za vsa podeèlska obmo~ja Slovenije. Med letoma 1978 in 1992 sta namre~ {tevilo turisti~nih kmetij in njihovih leì{~ stagnirala (leta 1978 je bilo 160 turisti~nih kmetij s 1587 leì{~i, leta 1992 pa 151 turisti~nih kmetij s 1479 leì{~i). Raziskava, ki so jo opravili na 14 turisti~nih kmetijah v ob~ini Slovenske Konjice, ne potrjuje velikih obetov, ki naj bi jih ta dejavnost imela kot mòna re{itev za ohranjanje gospodarskih temeljev ìvljenja na na{em pode- èlju in s tem tudi za ohranjaje ogroène kulturne pokrajine. To velja {e zlasti v primerih, ~e ni povezana z bolj neposredno turisti~no ponudbo obmo~ja, na primer z bliìno smu~i{~, morja, jezer, vrelcev tople ali mineralne vode ipd., ob katerih se je è doslej dokaj uspe{no uveljavljala tudi turisti~na dejavnost na individualnih kmetijah. 2.3 STRUKTURNE SPREMEMBE NA PODE@ELJU [e pomembnej{a posledica razmer v kmetijstvu je spreminjanje gospodarskih temeljev podeèlja. Kmetijstvo postaja celo v izrazitih agrarnih obmo~jih gospodarsko manj pomembna dejavnost. Medtem ko je bil {e ob koncu 2. svetovne vojne velik del prebivalstva eksisten~no odvisen od kmetovanja, je zdaj velik del zemlji{~ v posesti od kmetijske obdelave eksisten~no neodvisnega ali le deloma odvisnega prebivalstva. [e leta 1970 je kmetijstvo v Sloveniji ustvarilo 13 % drùbenega bruto proizvoda (Cunder 1992). Ta delè je è v letu 1992 nazadoval na 4,5 %. (Poro~ilo … 1994). Po oceni, ki jo je dal Kova~i~ s sodelavci (1997), je na slovenskem podeèlju ~istega kme~kega prebivalstva, to je tak{ne-ga, ki mu je kmetovanje poglavitni oziroma edini vir dohodkov, samo {e 12 %. S kmetijsko dejavnostjo se sicer ukvarja bistveno ve~ prebivalstva. Zato je gospodinjstev s kme~kim gospodarstvom veliko ve~. Toda od teh je samo 7,4 % ~istih kmetij, 43,9 % je me{anih, kjer je vsaj en ~lan druìne ~isti kmet, 48,3 % pa je nekme~kih, to je tak{nih, kjer so vsi aktivni ~lani druìne zaposleni zunaj kmetije (Kova~i~ s sodelavci 1997). Ugodne mònosti zaposlovanja v nekmetijskih dejavnostih na skoraj vsem obmo~ju Slovenije so namre~, v nasprotju z drugimi razvitimi dràvami po svetu (kjer razlikujejo kme~ko in od zemlji{ke posesti eksisten~no odvisno prebivalstvo na eni ter nekme~ko prebivalstvo na drugi strani), omogo~ile, da je velik del ~lanov kme~kih gospodinjstev zadràl zemlji{~a v posesti, ~eprav se je poklicno povsem preusmeril in vsak dan odhaja na delo v kraj zaposlitve. V teh razmerah se je drasti~no spremenila le socialna in poklicna struktura lastnikov zemlji{~. Prevladujo~i lastniki kmetijskih zemlji{~ so torej polkmetje, nekmetje, vrti~karji in ostareli prebivalci (Klemen~i~ in Ravbar 1997). Zdi se, da sodobno slovensko podeèlje v najve~ji meri obvladujejo me{ana gospodinjstva, ki so najbolj raz{irjen tip gospodinjstev tako v urbaniziranih obmo~jih kot tudi tistih, ki bi jih lahko {teli za podeèlska. Samo dobra petina kmetij je ~istih in prav tako je skoraj petina tak{nih, ki jim je kmetijstvo le {e postranska dejavnost. 50 % vseh slovenskih kmetij kombinira dohodek iz razli~nih virov, 10 % jih je ostarelih, ob tem pa je 40 % kmetij na tem, da bodo kot proizvodne enote prenehale obstajati, ker nimajo zagotovljenega naslednika. O vlogi in pomenu me{anih gospodarstev so mnenja deljena. Dolgo so to obliko kmetijske pridelave ocenjevali kot neustrezno, ker po produktivnosti ne stopa v korak s ~istimi kmetijami. Po drugi strani pa je prav v gospodarskem pogledu zelo pomemben dejavnik ìvljenja na podeèlju. P. Mihevc navaja ugotovitve raziskave, ki je odkrila, »… da so me{ane kmetije tiste, ki skrbijo za urbano ureditev vasi in da je delavski prispevek za urbano ureditev (ceste, vodovod, telefon idr.) neprimerno ve~ji od kme-tovega …« (Kova~i~ s sodelavci 1997). Me{ana delavsko-kme~ka gospodarstva so pravzaprav zaslùna za ohranjanje drobne mozai~ne pestrosti slovenskih pokrajin. Slovensko podeèlje zdaj cenimo predvsem zaradi te drobne pokrajinske ~lenovitosti in pestrih vzorcev kmetijskega pridelovalnega prostora, s tem pa tudi sorazmerno dobro ohranjenega arhai~nega videza, ki ga vzdrùjejo prav ta me{ana delavsko kme~ka gospodinjstva. Prihodnost slovenskega podeèlja bo prav gotovo v dolo~eni meri odvisna tudi od njihovega poloàja ob vstopu v Evropsko zvezo. 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Podeèlje je torej podvrèno sodobnim razvojnim tokovom. Prikaèmo jih lahko v naslednjih sklo-pih (Drozg 1995): • Drùbene spremembe: Daljnosène posledice imata spremenjena demografska struktura in {tevilo kme~kih gospodarstev. Delè kme~kega prebivalstva se je od 2. svetovne vojne do leta 1991 zmanj{al iz dobre polovice na dobrih 7 %. Vendar zmanj{anje {tevila kme~kih prebivalcev in ljudi na podeèlju ni tako negativno, kot se morda dozdeva, saj je bilo podeèlje vedno agrarno prenaseljeno, z mehanizacijo kmetovanja pa se je kmetijska prenaseljenost {e pove~ala. Pomembnej{e je spreminjanje in poslab{evanje socialno-demografske strukture, predvsem starostne sestave prebivalstva. Le-ta je v nekaterih delih tako neugodna, da lahko govorimo o obsènih obmo~jih demografskega izumira-nja in stagnacije (nasprotno so obmo~ja koncentracije prebivalstva vezana le na {ir{o okolico mest). Priblìno v polovici naselij se {tevilo prebivalcev zmanj{uje, nadaljnji obstoj 700 naselij pa je zaradi naglega zmanj{evanja {tevila prebivalcev resno ogroèn. Gre za manj{a in prometno tèko dostop na naselja, v katerih sicer ìvita le 2 % prebivalcev, a njihova ozemlja zavzemajo kar petino dràvnega teritorija. Iz va{kih naselij se izseljujejo predvsem mlaj{i ljudje, ki so na{li zaposlitev v blìnjih mestih, mo~no pa sta porasla deleà dnevnih migrantov in me{anih delavsko-kme~kih gospodinjstev. • Gospodarske spremembe: Z zmanj{evanjem {tevila kme~kih prebivalcev in slab{anjem demografske strukture se je zmanj{ala kmetijska vloga podeèlskih naselij. Pri tem gre predvsem za zmanj{anje obsega kmetijske dejavnosti, ne pa za njeno kvalitativno spreminjanje. Socialni prelog, opu{~ena zemlji{~a, neizkori{~eni lokalni potenciali, vse to govori o prevrednotenju ekonomske baze podeèlskih naselij. Naselja postajajo gospodarsko neodvisna od blìnje okolice in pripadajo~ega zemlji{~a, funkcijsko in socialno pa so vse bolj povezana z zaposlitvenimi sredi{~i oziroma nekmetijskimi dejavnostmi. V sklop gospodarskih sprememb spadajo tudi nove funkcije, s katerimi so opremljena podeèlska naselja. Pojavile so se zaradi vi{jega osebnega in drùbenega standarda ter izbolj{anega bivalnega okolja. Vse bolj o~itno postaja, da kmetijstvo ni ve~ edina dejavnost, ki na podeèlju ustvarja dohodek. Z razmahom oskrbnih in storitvenih dejavnosti so {tevilna podeèlska naselja glede opremljenosti postala primerljiva z obmestnimi stanovanjskimi soseskami. Poleg tega se v podeèlskih naseljih {irijo obrtne in proizvodne dejavnosti, turizem, … • Morfolo{ke spremembe: Funkcijske in vsebinske spremembe se odraàjo tudi v morfologiji pode- èlskih naselij. Najbolj o~itna je nova, (ne)planska tlorisna zasnova, ki je nadomestila nekdanjo organsko. Veliko naselij ima zato dva dela, ki se med seboj prej lo~ujeta kakor dopolnjujeta, {e bolj pogost pa je primer dograjevanja naselja z novimi stanovanjskimi hi{ami, ki niti po poloàju niti tlorisni zasnovi niti po obliki niso prilagojene starej{im, è obstoje~im. Tudi prometnice v novih delih naselij so zasnovane druga~e; so {ir{e in prilagojene sodobnim oblikam prometa in prometnim sredstvom. • Funkcijske spremembe: Nove stanovanjske hi{e imajo ve~ino dejavnosti zdruènih pod eno stre-ho, stari kme~ki domovi pa so potrebovali lo~ena gospodarska poslopja. Veliko se jih je spremenilo v garaè, delavnice, pomòna bivali{~a. Kme~ka hi{a oziroma kme~ki dom postajata vse redkej{a, nadome{~a ju sodobna stanovanjska hi{a. S tem v zvezi so opazne spremembe v izrabi zemlji{~. V naseljih je vse ve~ vrtov in zelenic, parkirnih mest, komunalnih povr{in in objektov, zmanj{uje pa se obseg odprtih povr{in in kmetijskih zemlji{~. Pogost in za marsikatero naselje usoden je tudi proces spreminjanja in odmiranja naselbinskega sredi{~a. Sredi{~e naselja je namre~ osrednja, klju~na to~ka vsakega kraja, v kateri so zdruène njegove funkcije in drùbena mo~ ter identiteta. Zaradi preme{~anja funkcij v nove stanovanjske soseske, stara sredi{~a izgubljajo dejavnosti, ki bi ohranjale njihov pomen. Posledica urbanizacije je tudi nov tip stanovanjske hi{e, ki z avtohtonimi stavbami nima ni~ skupnega, saj je presajen iz urbanega okolja. Hi{a je druga~na po tlorisni zasnovi, gradbenem materialu, etànosti, razmerjih, arhitekturnih elementih … Zaradi tega se regionalne zna~ilnosti zgradbe in oblike naselij izgubljajo, nadome{~ajo jih uniformirane in enoli~ne stanovanjske soseske. Pogosto gre za pravi paradoks: stari objekti v va{kem jedru propadajo, na obrobju naselja pa rasejo novi. • Fiziognomske spremembe: Ve~ina naselij na podeèlju izgublja avtohtono podobo in regionalno identiteto; proces spreminjanja je najintenzivnej{i v okolici mest in v urbaniziranih obmo~jih. Med najo-39 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar JURIJ SENEGA^NIK Slika 12: Redki tradicionalni kme~ki domovi, kakr{en je s slamo krit kme~ki dom na vogel v Gori{nici na Ptujskem polju, so se v glavnem ohranili le zaradi pravo~asnih varovalnih posegov ustanov za varovanje kulturne dedi{~ine; drugje so jih izpodrinila sodobna uniformirana, kockam podobna bivali{~a. ~itnej{imi fiziognomskimi spremembami so silhueta naselja in razvrednotene vedute. Poloàj in oblika novih objektov kaèta malo posluha za nekdanje dominante, prevladujo~o smer slemena streh oziroma orientacijo objektov ter barvo kritine. Podobno je s tipologijo objektov, ureditvijo prometnih poti in nepozidanih zemlji{~. Celotna podoba vasi je nekak{na zmes rustikalnega in novega, àl pogosto premalo domi{ljenega. Avtohtone oblike kme~kih hi{ in naselbinskih tipov se gradbeno ne razvijajo ve~, kar vodi v likovno siroma{enje. Izjem, ki bi omajale to pravilo, je zaenkrat {e premalo. Tudi prej nakazani tipi naselij postajajo vse manj izraziti in vse bolj uniformirani, s tem pa se izgublja pomembna pokrajinotvorna prvina pejsaà in kulturne pokrajine. Za slovensko podeèlje torej velja, da socialnogeografske strukture è dalj{e obdobje izraàjo precej{nje, dokaj stabilne deformacije, ki jih je povzro~il neuravnoteèn gospodarski razvoj. Najpomembnej{i strukturni problemi se odraàjo v zmanj{anih mònostih prilagajanja na~elom in standardom evropske kmetijske politike, pomanjkljivi konkuren~nosti, mo~ni mednarodni konkurenci iz tradicionalnih kmetijskih, vendar po sodobnih kriterijih urejevanih podeèlskih obmo~ij, odro~nosti, ki ni naklonjena sodobnim razvojnim impulzom, upadanju gospodarskih investicij, izseljevanju zlasti mladega prebivalstva, ki {e dodatno poslab{uje è tako neugoden prebivalstveni razvoj, ipd. 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 3 VREDNOTENJE PODE@ELJA V SLOVENIJI Na mòno vsebino in politiko pospe{evanja oziroma zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja vpliva drùbenogospodarska struktura dolo~ene pokrajine, ki je najve~krat tesno povezana z njenimi naravnimi zna~ilnostmi in razvojnimi vidiki. Obi~ajno se odraà v (nezaèlenih) odstopanjih od pri~a-kovanih u~inkov v regionalnem razvoju. Zanj se v sodobnosti vse bolj uveljavlja izraz regionalne disparitete. Regionalne disparitete po formalni in poenostavljeni definiciji pomenijo odstopanje in neskladnosti v izbranih, posebej pomembnih obelèjih drùbenega ìvljenja na dolo~enem, funkcijsko ali/in naravnogeografsko zaokroènem obmo~ju (Ravbar 1998a in 1998b). Ta obelèja so merljiva s kvantitativnimi in kvalitativ-nimi kazalniki, ki so hkrati kontrolni mehanizem regionalnega planiranja Ravbar, 1999). Preu~evanje regionalnih disparitet ima prostorsko in socialno dimenzijo. Prva je v glavnem povezana z dostopnostjo do delovnih mest, torej z naravnimi in infrastrukturnimi razmerami. Socialna neenakost se izraà skozi prizmo (ne)zaposlenosti, odvisno od razpolòljivih delovnih mest, izobrazbene sestave, kakovosti ìvljenja, ipd. Z metodolo{ke in teoretske plati obstajajo dokaj {tevilni poskusi izpeljav kvantitativnega in/ali kva-litativnega vrednotenja regionalnih disparitet z ekonomske, socialne, naselbinske, infrastrukturne ali ekolo{ke plati. Ob tem se postavlja vpra{anje, koliko dinamika drùbenega razvoja vpliva na dolo~anje vedno novih stopenj »meja« regionalnih disparitet. Prav zato imajo regionalne disparitete {tevilne dimenzije in predvsem prostorske posledice, ki jih je potrebno razkriti, ovrednotiti in povezati v enoten koncept pospe{evanja regionalnega razvoja. 3.1 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA NA IN[TITUTU ZA AGRARNO EKONOMIKO Na{e delo bi tudi v Sloveniji tèko ozna~ili za pionirsko, saj je ekipa strokovnjakov, zbrana v okviru In{tituta za agrarno ekonomiko, è izdelala podobno vrednotenje (Kova~i~, Gosar, Fabijan in Perpar 2000). Ker je pri svojem delu ostala na ravni krajevnih skupnosti (kratica KS), ve~jih in do dolo~ene mere pre- ìvetih teritorialnih enot, ji je bilo onemogo~eno ugotoviti podrobnej{o notranjo ~lenitev, ki jo generirajo zlasti razlike v naravnih razmerah in prilagoditve ~loveka nanjo. Seveda pa je lahko tudi na podlagi tovrstne ~lenitve opravila vrsto preu~itev dinamike regionalnega razvoja, izpostavila problemati~ne vidike in predlagala mòne poti za dosego skladnej{ega regionalnega razvoja. Cilj raziskovalcev je bil na podlagi kakovosti in obsega razlik med posameznimi segmenti podeèlja defi-nirati tipe podeèlskih obmo~ij glede na njihove razvojne zna~ilnosti in mònosti ter celoten slovenski podeèlski prostor razdeliti na razvojno homogena obmo~ja. Zanje naj bi bilo mogo~e zasnovati enoten razvojni koncept in specifi~en program razvojnih spodbud. Gre torej za tipolo{ko ~lenitev, ki naj bi omogo~ila izoblikovanje najbolj primernih in{trumentov za vsak segment podeèlja. Klju~ni namen tako zasnovanega pristopa je torej bil zasnovati teritorialno podlago za zmanj{evanje razvojnih razlik med posameznimi obmo~ji oziroma regijami. Pri svoji ~lenitvi je ekipa uporabila tako izku{nje in dognanja {tevilnih strok ter drugih raziskovalnih ekip v Sloveniji, kot teoretska izhodi{~a pa tudi tovrstne izku{nje iz nekaterih dràv Evropske zveze. V kon~ni verziji ~lenitve se je omejila na razmeroma ozek obseg najbolj relevantnih kazalnikov, ki pa po njenem mnenju dovolj zna~ilno opredeljujejo razlike med posameznimi zna~ilnimi obmo~ji. Vsi podatki, ki jih je uporabila, so bili torej agregirani oziroma obdelani na ravni krajevne skupnosti. Pri dolo~anju vrednosti kazalnikov je upo{tevala predvsem tiste mejne vrednosti, ki ozna~ujejo kakovostne spremembe v procesih in pojavih; obi~ajno so dolo~ene empiri~no. Nekatere so dolo~ene tudi v kombinaciji z drugimi kazalniki. Pri svojem delu se je soo~ila s potrebo natan~no razmejiti podeèlje in mestna obmo~ja. V zvezi s tem je za podeèlje z vidika usmerjanja razvoja uporabila naslednjo definicijo: Podeèlje je prostor Slika 13: Obmo~ja glede na naravne pogoje za kmetijstvo. ➤ 42, 43 41 ^lenitev slovenskega podeèlja à Me Jesenice Bled Trì~ Kokra Sav Radovljica inja Sava Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Menge{ Medvode Sor I a Domàle drijca Zagorje ob Sav Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Vrhnika Grosuplje Ajdov{~ina Logatec Vipava Postojna Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota Gornja Radgona [~avn Mu ica ra Leda va Dravograd Drava Ru{e Lendava Ravne na Koro{kem MARIBOR Pesn Slovenj Gradec ica Ljutomer Mislinja Ptuj Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje Legenda La{ko Hrastnik i Sa naselja 3. stopnje z ve~ kot 3500 prebivalci va mestna obmo~ja Obmo~ja z ugodnimi naravnimi dejavniki Sevnica Sotla niìnska obmo~ja Mirna Kr{ko Obmo~ja z omejenimi naravnimi dejavniki gri~evnato-hribovita obmo~ja Breìce gorsko-vi{inska obmo~ja kra{ka obmo~ja Krka druga obmo~ja Novo mesto Me{ana obmo~ja niìnska in gri~evnato-hribovita obmo~ja niìnska gri~evnato-hribovita in gorsko-vi{inska obmo~ja gri~evnato-hribovita in gorsko-vi{inska obmo~ja e niìnska gri~evnato-hribovita in druga obmo~ja z omejenimi dejavniki ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorji: Matija Kova~i~, Lojze Gosar, Robert Fabijan, Anton Perpar © Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, In{titut za agrarno ekonomiko 43 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar zunaj obmo~ij urejanja naselij mestnega zna~aja, ki so dolo~ena s prostorskimi dokumenti. Sem sodijo tudi vse dejavnosti ~loveka v tem prostoru. Ker tako opredeljeno podeèlje ni homogeno, je bila za ugotavljanje stopnje njegovega razvoja potrebna opredelitev homogenih podeèlskih obmo~ij, pri ~emer je podeèlsko obmo~je razumljeno kot prostorska enota, ki ima podobne naravne, gospodarske in drùbene zna~ilnosti ter razpoznavno identiteto, in za katero je mogo~e opredeliti skupna razvojna izhodi{~a. Pri tem ekipa izpostavlja misel, da sta sestavini regionalnega razvoja tako podeèlje kot mesto. Kot kompromisno je izbrala re{itev, da je pri svojih prizadevanjih izlo~ila izrazito mestna obmo~ja, manj{a urbana sredi{~a pa obravnava kot sestavino podeèlja. Pri tem je uporabila Vri{erjev prikaz stopnje centralnosti naselij (Vri{er 1998a). Kot mestna obmo~ja so opredeljena vsa naselja sedme, {este, pete in ~etrte stopnje, pri naseljih tretje stopnje pa so med mestna obmo~ja vklju~ena tista, ki imajo ve~ kot 3500 prebivalcev. Na ta na~in so kot mestna skupaj izdvojili obmo~ja petin-petdesetih naselij. V izrazito mestnih naseljih so prostorsko opredeljena obmo~ja tistih mestnih krajevnih skupnosti, ki so prakti~no brez kmetij, v drugih naseljih pa je izlo~eno samo sredi{~no naselje, ki je na zemljevidu ozna~eno z rde~o piko, okoli{ke krajevne skupnosti pa so vklju~ene v podeèlsko obmo~je. Na podlagi razvrstitve naselij je bil med drugimi izdelan tudi zemljevid teàvnostnih obmo~ij za kmetijstvo s prostorsko ~lenitvijo na ravni krajevnih skupnosti (slika 13). Ker po na~elu razvr{~anja naselij obmo~ja krajevnih skupnosti niso homogena, je opredeljenih tudi nekaj kombiniranih tipov obmo~ij. Razen tega so v {tudiji na kratko predstavljene tudi naslednje, po mnenju avtorjev relevantne ~lenitve podeèlskega prostora v Sloveniji, ki pa zaradi svojih zna~ilnosti za samo tipizacijo lahko pridejo v po{tev le v posameznih segmentih ali pa {e to ne: naravnogeografska regionalizacija, regionalizacija glede na vplivna obmo~ja sredi{~nih naselij, razmejitev gorskih, hribovskih in drugih obmo~ij, ki so manj ugodna za kmetijsko pridelavo po kriterijih smernice Evropske zveze 75/268/EGS/EU, opredelitev razvojnih obmo~ij v Sloveniji po kriterijih regionalno-politi~nega cilja 5b Evropske zveze, demografsko ogroèna obmo~ja in obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, krajinska obmo~ja, tipolo{ka ~lenitev gozdnega prostora ter ~lenitev podeèlja glede na razvojne usmeritve pri prostorskem urejanju podeèlskih naselij. Tipolo{ko ~lenitev podeèlskega prostora za potrebe razvojnega na~rtovanja je naslonila na kazalnike, ki ponazarjajo: • stanje razvitosti, • klju~ne naravne razmere in • razvojne procese. Pri njeni zasnovi je ekipa izhajala iz naslednjih bistvenih podmen: • zna~ilna obmo~ja naj izraàjo visoko stopnjo homogenosti pri naravnih razmerah, kazalnikih gospodarskega in drùbenega razvoja ter pri razvojnih mònostih; • zna~ilna obmo~ja naj bodo primerno velika, da je mogo~e in smiselno razviti u~inkovito na~rtovanje in usmerjanje razvoja na medob~inski, to je pokrajinski ravni, in da je po drugi strani pri pripravi in uresni~evanju razvojnih programov mogo~e zagotoviti na~elo subsidiarnosti; • temeljna enota ~lenitve prostora mora zado{~ati naslednjim pogojem: – visoka stopnja homogenosti v pogledu razvojnih razmer in stanja razvojnih procesov. pri ~emer mora biti jasno razpoznavna od drugih tipov prostorskih enot; – ume{~ena mora biti v ustrezen upravni okvir, tako da je mogo~e u~inkovito izvajati vse upravne postopke, vezane na snovanje, sprejemanje in izvajanje razvojnih programov; – dosegljive zanjo morajo biti statisti~ne in druge informacije, zato mora ustrezati eni od ravni agre-giranja statisti~nih podatkov. Pri iskanju najprimernej{ega sinteznega kazalnika oziroma kombinacije kazalnikov so bile opravljene analize nekaj po mnenju ekipe za izvedbo tipolo{ke ~lenitve najpomembnej{ih kazalnikov, za katere so praviloma podatki dosegljivi tudi na ravni krajevnih skupnosti: • gostota poselitve 1991, • delè kme~kega prebivalstva 1991, • dohodnina na prebivalca 1998, 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 • nadmorska vi{ina zemlji{~a KS, • naklon zemlji{~a KS, • indeks staranja vsega prebivalstva 1991, • indeks staranja kme~kega prebivalstva 1991, • delè kmetij z zagotovljenim prevzemnikom leta 1991, • gibanje {tevila prebivalcev med letoma 1981 in 1991, • gibanje {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991. Izkazalo se je, da pri izvedbi tipolo{ke ~lenitve vseh analiziranih kazalnikov ni bilo potrebno oziroma mogo- ~e uporabiti kot kriterije. Kot temeljno izhodi{~e zanjo je bila vzeta metodologija OECD iz leta 1994, ki razlikuje tri temeljne tipe obmo~ij, s tem, da so mestna obmo~ja posebej opredeljena in izlo~ena iz nadaljnje obdelave: • obmestja, • zna~ilna podeèlska obmo~ja, • obmo~ja praznjenja. Analiza posameznih kazalnikov je pokazala, da ni mogo~e izoblikovati enega samega sinteznega kazalnika, na podlagi katerega bi bilo mogo~e opredeliti oziroma razmejiti vse tipe podeèlskih obmo- ~ij, ker so pojavi v prostoru zelo prepleteni in medsebojne soodvisnosti med njimi niso povsod enake. Zato je bila za vsak tip uporabljena razli~na kombinacija kazalnikov, skladnih z razli~nimi smermi razvoja posameznih obmo~ij. Velik razpon v vrednostih posameznih kazalnikov je narekoval nadaljnjo ~lenitev zna~ilnih podeèlskih obmo~ij in obmo~ij praznjenja na podtipe (preglednica 11). Preglednica 11: Pregled kriterijev za tipolo{ko ~lenitev podeèlja v Sloveniji (povzeto po Kova~i~, Gosar, Fabijan in Perpar 2000). naziv obmo~ja kriteriji ~lenitve I. obmestje gostota prebivalstva > 200 ljudi na km2 ali gostota prebivalstva od 100 do 200 ljudi na km2 in indeks gibanja {tevila prebivalcev 1981–1991 > 110 in delè kme~kega prebivalstva < 10 % II. zna~ilna podeèlska obmo~ja prostor med primestnimi obmo~ji in obmo~ji praznjenja II. A. zna~ilna podeèlska ravninska obmo~ja ve~ kot 50 % ozemlja je na nadmorski vi{ini do 400 m II. B. zna~ilna podeèlska gri~evnata obmo~ja ve~ kot 50 % ozemlja je na nadmorski vi{ini od 400 do 600 m II. C. zna~ilna podeèlska hribovita in gorska obmo~ja ve~ kot 50 % ozemlja je na nadmorski vi{ini nad 600 m III. obmo~ja praznjenja III. A. obmo~ja intenzivnega praznjenja indeks gibanja {tevila prebivalcev 1961–1991 < 97,5 in indeks gibanja {tevila prebivalcev 1981–1991 < 97,5 in indeks staranja 1991 > 72 III. B. obmo~ja zmernega praznjenja indeks gibanja {tevila prebivalcev 1961–1991 < 97,5 in indeks gibanja {tevila prebivalcev 1981–1991 < 97,5 in indeks staranja 1991 < 72 III. C. obmo~ja potencialnega praznjenja indeks gibanja {tevila prebivalcev 1981–1991 > 97,5 in indeks staranja 1991 > 72 Sintezo ~lenitvenih prizadevanj prikazuje zemljevid Tipolo{ka ~lenitev podeèlja v Sloveniji (slika 14). ^e se ~ezenj poloì zemljevid ob~inskih razmejitev, se nazorno potrdi hipoteza, da zna~ilna in homogena podeèlska obmo~ja ob~inske meje zelo pogosto sekajo, kar pomeni, da posamezne, è itak ne dovolj konsistentno zasnovane ob~ine, vsebujejo segmente razli~nih tipov podeèlskih obmo~ij. Rezul-Slika 14: Tipolo{ka ~lenitev podeèlja v Sloveniji. ➤ 46, 47 45 ^lenitev slovenskega podeèlja à Me Jesenice Bled Trì~ Kokra Sa Radovljica vinja Sava Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Menge{ Sor I a d Domàle rijca Zagorje ob Savi Litija LJUBLJANA anica Idrija Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Postojna Pivka Seàna J A D R A N S K O R Ko~evje eka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ica ra Leda v Dravograd a Drava Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Slovenj Gradec ica Ljutomer Mislinja Ptuj Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik Sava Legenda naselja 3. stopnje z ve~ kot 3500 prebivalci Sevnica Sotla Mi mestna obmo~ja rna Kr{ko Breìce Podeèlska obmo~ja primestna obmo~ja Krka zna~ilna podeèlska hribovita in gorska obmo~ja Novo mesto zna~ilna podeèljska gri~evnata obmo~ja zna~ilna podeèlska ravninska obmo~ja obmo~ja intenzivnega praznjenja obmo~ja zmernega praznjenja obmo~ja potencialnega praznjenja ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorji: Matija Kova~i~, Lojze Gosar, Robert Fabijan, Anton Perpar © Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, In{titut za agrarno ekonomiko 47 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar tat kli~e po opredelitvi medob~insko homogenih obmo~ij z enakimi ali zelo podobnimi razvojnimi problemi in mònostmi, kar pri snovanju razvojnih programov narekuje usklajena, pokrajinsko spodbujana in nadzorovana prizadevanja. Bistvene zna~ilnosti izvedene tipizacije so prikazane v preglednici 12. Preglednica 12: Deleì povr{ine in prebivalstva po tipih podeèlskih obmo~ij (med prebivalstvo mestnih naselij je vklju~eno tudi prebivalstvo tistih mest, ki so na zemljevidu ozna~ena to~kovno in je ozemlje njihovih krajevnih skupnosti zajeto v dolo~en tip podeèlskega obmo~ja) v Sloveniji (povzeto po Kova~i~, Perpar in Gosar 2002). tip obmo~ja {tevilo krajevnih skupnosti povr{ina v % delè prebivalcev v % mestna obmo~ja 210 1,74 39,20 I. primestna obmo~ja 155 5,73 14,80 II. zna~ilna podeèlska obmo~ja 461 50,54 31,22 II. A. zna~ilna podeèlska ravninska obmo~ja 242 19,18 17,55 II. B. zna~ilna podeèlska gri~evnata obmo~ja 125 13,91 7,62 II. C. zna~ilna podeèlska hribovita in gorska obmo~ja 94 17,44 6,05 III. obmo~ja praznjenja 382 42,00 14,78 III. A. obmo~ja intenzivnega praznjenja 178 19,17 5,72 III. B. obmo~ja zmernega praznjenja 99 11,88 4,92 III. C. obmo~ja potencialnega praznjenja 105 10,95 4,14 Slovenija 1208 100,00 100,00 Analiza kaè, da po opredelitvenih kriterijih ekipe In{tituta za agrarno ekonomiko mestna obmo~- ja v na{i dràvi zavzemajo slaba 2 % ozemlja, na katerih ìvita skoraj dve petini prebivalstva. Primestna obmo~ja zavzemajo slabih 6 % ozemlja z malo manj kot 15 % prebivalstva, zna~ilna podeèlska obmo~- ja malo ve~ kot polovico ozemlja s slabo tretjino prebivalstva in obmo~ja praznjenja dobri dve petini ozemlja, ki ga poseljuje slabih 15 % prebivalstva. Najbolj kriti~no je stanje na obmo~jih intenzivnega praznjenja. Zavzemajo slabo petino dràvnega ozemlja, na katerih ob povpre~no dvakrat manj{i gostoti od dràvnega povpre~ja ìvi nekaj manj kot 6 % prebivalstva Slovenije. 3.2 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA NA IN[TITUTU ZA GEOGRAFIJO Glavni cilj ekipe na In{titutu za geografijo je bil kar najbolj dosledno in sistemati~no objektivizirati stopnjo razvitosti slovenskega podeèlja, upo{tevaje najrazli~nej{e kazalnike, ki po mnenju raziskovalcev odraàjo tako naravne razmere kot s stanjem kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti stopnjo ter ~love{kega potenciala prilagoditve nanje. Elaborat Podlage za opredelitev tipi~nih podeèlskih obmo~ij v Sloveniji je bil po naro~ilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdelan v januarju in februarju 2001. Ekipa In{tituta za geografijo je sodelovala tudi z ekipo In{tituta za agrarno ekonomiko, ki je v tem ~asu pripravljala podrobnej{e analize dogajanja na tipi~nih obmo~jih, ki jih je opredelila v predhodni raziskavi. Kljub na{im prizadevanjem po uporabi ~imbolj aùrnih podatkov, so nekatere analize oprte tudi na rezultate takrat è dokaj odda-ljenega popisa v letu 1991. Mnenja smo, da imajo tudi z njihovo pomo~jo razkriti razvojni procesi {e vedno soroden ustroj in podobno dinamiko. 3.2.1 UPORABLJENA METODOLOGIJA Podeèlje, njegove potenciale in stopnjo razvitosti, je potrebno ovrednotiti celovito. Za potrebe njegove ~lenitve smo posku{ali izbrati ~im objektivnej{e in kar najbolj celovite kazalnike, ki odraàjo temeljne 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Preglednica 13: Uporabljeni kazalniki. razvojna gibala na podeèlju merila izbor kazalnikov, raven zajema in obdelave podatkov naravni omejitveni dejavniki • naravni viri • povpre~na nadmorska vi{ina ozemlja naselja (naselje) • omejitveni dejavniki • povpre~ni naklon povr{ja (naselje) • zakrasela obmo~ja (poligon, naselje) • mokrotna obmo~ja (poligon, naselje) • poplavna obmo~ja (poligon, naselje) • obmo~ja, ki jih je leta 1999 prizadela su{a (poligon, naselje) • obmo~ja z izrazito temperaturno inverzijo, ki jih prizadeva slana (poligon, naselje) • mo~nim vetrovom izpostavljena obmo~ja (poligon, naselje) zemlji{~a in kmetijski sistemi • zemlji{ka struktura • delè kmetijskih zemlji{~ od vseh zemlji{~ 1994 (katastrska ob~ina, naselje) • tip kmetijskega sistema 1985 (statisti~ni cenilni okoli{, naselje) posestne razmere • posestna struktura • povpre~na velikost vseh zemlji{~ v obdelavi 1991 (naselje) • zemlji{ka razdrobljenost • povpre~na velikost obdelovalnih zemlji{~ v obdelavi 1991 (naselje) • povpre~na velikost parcele 1994 (katastrska ob~ina, naselje) prebivalstvena struktura • demografska struktura • spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1996 (naselje) • socialnoekonomska struktura • spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1981 in 1996 (naselje) • starostni indeks leta 1991 (naselje) • selitvena bilanca med letoma 1982 in 1998 (naselje) • delè kme~kega prebivalstva leta 1991 (naselje) • delè gospodinjstev na kmetijskih gospodarstvih od vseh gospodinjstev leta 1991 (naselje) gospodarska u~inkovitost • gospodarska mo~ • ekonomska uspe{nost gospodarstva (bruto dodana in trg delovne sile vrednost na prebivalca) leta 1999 (ob~ina, naselje) • {tevilo gospodarskih organizacij na 1000 prebivalcev leta 1999 (ob~ina, naselje) • delè zasebnih podjetij leta 1999 (ob~ina, naselje) • bruto osnova za dohodnino na prebivalca 1999 (ob~ina, naselje) • brezposelnost • delè brezposelnih leta 1999 (ob~ina, naselje) • ekonomsko-geografska struktura • se{tevek gostote prebivalcev in gostote delovnih mest na km2 leta 1996 (naselje) • delè dnevnih migrantov leta 1999 (ob~ina, naselje) • zaposlenost v kmetijstvu • deleàktivnega kme~kega prebivalstva od vsega aktivnega prebivalstva leta 1991 (naselje) personalna infrastruktura • izobrazbena struktura • delè prebivalstva s srednjo, vi{jo in visoko izobrazbo leta 1991 (naselje) • {tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev leta 1997 (naselje) obmejnost • manj razvita obmejna obmo~ja • razvojno omejevana obmejna obmo~ja ob hrva{ki meji (ob~ina, naselje) stanje okolja • kmetijsko obremenjevanje okolja • kmetijsko obremenjevanje okolja iz razpr{enih virov (naravna pokrajina, naselje) • to~kovno obremenjevanje okolja (naselje) 49 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Preglednica 14: Prvotna razli~ica kazalnikov. razvojna gibala na podeèlju merila izbor kazalnikov naravne razmere tipi pokrajin • ~lenitev na temeljne pokrajinske tipe (alpska visokogorja, alpska hribovja, alpske ravnine, panonska gri~evja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska fli{na gri~evja, sredozemske kra{ke planote) omejitveni dejavniki obmo~ja z omejitvenimi • obmo~ja nad 800 m nadmorske vi{ine (povpre~na nad dejavniki morska vi{ina ozemlja KO) • obmo~ja nad 600 m nadmorske vi{ine (povpre~na nadmorska vi{ina ozemlja KO) • obmo~ja z izrazitimi nakloni povr{ja • zakrasela obmo~ja • mokrotna obmo~ja • obmo~ja pogostih poplav • obmo~ja, ki jih prizadeva su{a • obmo~ja z izrazito temperaturno inverzijo, ki jih prizadeva slana • mo~nim vetrovom izpostavljena obmo~ja kmetijska in obdelovalna zemlji{~a zemlji{ka struktura • tip kmetijskega sistema • delè kmetijskih zemlji{~ od vseh zemlji{~ • deleòbdelovalnih zemlji{~ od vseh zemlji{~ posestne razmere posestna struktura • povpre~na velikost skupnih zemlji{~ v obdelavi • povpre~na velikost obdelovalnih zemlji{~ • povpre~na velikost parcele prebivalstvena sestava socialno-geografska struktura • rast/nazadovanje prebivalstva med letoma 1961 in 1996 • rast/nazadovanje prebivalstva med letoma 1981 in 1996 • indeks staranja • selitvena bilanca med letoma 1982 in 1998 • delè kme~kega prebivalstva • delè gospodinjstev na kmetijskih gospodarstvih od vseh gospodinjstev gospodarska struktura kazalniki gospodarske mo~i • ekonomska uspe{nost gospodarstva (bruto dodana in trg delovne sile vrednost na prebivalca) (ob~ine) • {tevilo gospodarskih organizacij na 1000 prebivalcev (ob~ine) • delè zasebnih podjetij (ob~ine) kakovost delovnih mest • bruto osnova za dohodnino na prebivalca (ob~ine) stopnja brezposelnosti • obmo~ja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo • deleìskalcev delovnih mest v DSP/1000 prebivalcev fiziognomska struktura • se{tevek gostote prebivalcev in gostote delovnih mest na km2 ekonomsko-geografska • delè dnevnih migrantov struktura zaposlenost v kmetijstvu • deleàktivnega kme~kega prebivalstva v vsem aktivnem prebivalstvu • {tevilo zaposlenih v kmetijstvu osebni standard in infrastrukturna drùbena (presonalna) • delè prebivalstva z vi{jo in vidoko izobrazbo opremljenost obmo~ij infrastruktura • {tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev • razvojno omejevana obmejna obmo~ja ob hrva{ki meji stanje okolja obremenitve v pokrajini • delè prebivalcev, priklju~enih na kanalizacijo (pogojno) • delè prebivalcev, priklju~enih na vodovod (pogojno) • kmetijsko obremenjevanje okolja 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 zna~ilnosti naravnih razmer z omejitveni dejavniki v kmetijstvu, zemlji{ke strukture, posestne strukture, prebivalstvenih razmer, ekonomske mo~i, kakovosti delovnih mest, brezposelnosti, personalne infrastrukture, negativnih u~inkov obmejnosti ter okoljskih obremenitev v pokrajini, povzro~enih s kmetovanjem. Izbor kazalnikov je prilagojen razpolòljivim in dostopnim podatkom. Ti morajo ob razumljivosti poka-zati vse najpomembnej{e strukturne zna~ilnosti sicer kompleksnih pojavov in sprememb na podeèlju. ^lenitev podeèlja za vso dràvo upo{teva naslednje, v skupine zdruène dejavnike (preglednica 13). Primerjava med v izra~unih dejansko uporabljenimi kazalniki in prvotno predvidenimi kazalniki (preglednica 14) pokaè dolo~ene razlike, ki so {le zlasti v smer kr~enja prvotno predvidenih kazalnikov oziroma njihovega natan~nej{ega, vsebinskega in vrednostnega bru{enja. Tako smo se na primer odre-kli uporabi enega od dveh vsebinsko sorodnih kazalnikov (deleà obdelovalnih zemlji{~ na ra~un deleà kmetijskih zemlji{~), saj bi njuno so~asno upo{tevanje prevrednotilo pomen zemlji{ke strukture (ki je è tako in tako v znatni meri odsev naravnih razmer), pri ~emer je razlika med njima neznatna in gre le na ra~un zastopanosti pa{nikov, ki sestavljajo kmetijska, ne pa tudi obdelovalna zemlji{~a. Dodatno smo izostrili merila za vrednotenje obremenitev v pokrajini in se oprli le na kmetijsko obremenjevanje okolja (redke tovrstne podatkovne baze so dotlej veljale za nezanesljive), za katerega smo imeli na razpolago sorazmerno sveè podatke, medtem ko so na popis 1991 oprti podatki za opremljenost z vodovodom in kanalizacijo zastareli. Dejanske razmere so se v desetletju od popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1991 za {tevilne kazalnike è korenito spremenile. Zato smo si zanje prizadevali pridobiti in upo{tevati ~im novej{e podatke, pri tistih, vezanih na popis, pa smo glede na poznavanje dejanskih razmer predpo-stavili, da ustrezno odslikavajo vsaj relativna razmerja v odnosih med posameznimi naselji oziroma drugimi upo{tevanimi teritorialnimi enotami. [e v delovni verziji izbranih kazalnikov (preglednica 15) smo nameravali upo{tevati tudi Perkovo tipologijo (Perko 1998e) ~lenitve na temeljne pokrajinske tipe, a smo jo pozneje izlo~ili, ker je po vse-bini izrazito sinteti~na; v njej se odraàjo raznovrstne naravne poteze. Ozemlja posameznih tipov so praviloma notranje {e precej bolj na drobno raz~lenjena, tako da bi uporaba tega kazalnika notranjo raznolikost preve~ zastrla. Poglavitni namen na tem mestu predstavljenega vrednotenja je poskus zaznavanja in vrednotenja ne le regionalnih razvojnih disparitet, marve~ tudi njihove notranje diferenciacije, ki je posledica mozai~- ne pestrosti slovenskih pokrajin ter prilagajanja naravnih, gospodarskih in drùbenih (ìvljenjskih) razmer standardom, ki jih zagotavljajo osrednja regionalna sredi{~a. Tak{en pristop zagotavlja zaznavanje drobnih pokrajinskih razlik, tako zna~ilnih za na{o dràvo. Precej{nja teà je na vrednotenju naravnih razmer, pri ~emer je bila posebna pozornost namenjena vrednotenju nestandardnih za kmetijstvo omejujo~ih dejavnikov, kakr{ni so zakraselost, mokrotnost, poplavnost ter izpostavljenost su{i in temperaturni inverziji. Ker je podeèlje z vidika proizvodne naravnanosti {e vedno predvsem kmetijsko pomemben prostor, {e zlasti ~e tega zaznavamo z vidika razprostranjenosti, ima kmetijstvo (pomembno tako gospodarsko, socialno kot tudi tako reko~ ekskluzivni vzdrèvalec kulturne pokrajine) v sistemu vrednotenja posebno mesto. Predvsem z njegovega zornega kota so ovrednotene tudi naravne razmere, saj se jim druge dejavnosti lahko prilagajajo na druga~en, v~asih celo povsem nasproten na~in. Ker gledamo na podeèlje skozi prizmo potreb po celovitem, skladnem razvoju, smo v vrednotenje vklju- ~ili tudi vrsto kazalnikov, pokazateljev stopnje razvitosti in razvojnih potencialov. Ker so si kmetijske in nekmetijske dejavnosti v dolo~enem vsebinskem nasprotju, razmerja med njimi niso preprosta, kar se kaè tudi v sistemu vrednotenja. V zvezi s tem smo zasledovali na~elo o nelo~ljivi povezanosti mesta in njegovega podeèlskega zaledja. S tem odpade potreba po njunem medsebojnem razmejevanju in zato je enakovredno obravnavano celotno slovensko ozemlje. Sleherni poskus natan~ne razmejitve v na{ih razmerah bi bil pomanjkljiv, narejen v {kodo kme~kega prebivalstva na mestnih obrobjih. To morda najbolje pokaè primer Ljubljane, ki se zaradi nenehnega {irjenja in »goltanja« neko~ samostojnih vasi kot naselbinska enota na 51 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Preglednica 15: Delovna razli~ica kazalnikov. razvojna gibala na podeèlju merila izbor kazalnikov naravne razmere tipi pokrajin • ~lenitev na temeljne pokrajinske tipe (alpska visokogorja, alpska hribovja, alpske ravnine, panonska gri~evja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska fli{na gri~evja, sredozemske kra{ke planote) omejitveni dejavniki obmo~ja z omejitvenimi • obmo~ja nad 800 m nadmorske vi{ine (povpre~na dejavniki nadmorska vi{ina ozemlja naselja) • obmo~ja nad 600 m nadmorske vi{ine (povpre~na nadmorska vi{ina ozemlja naselja) • obmo~ja z izrazitimi nakloni povr{ja • zakrasela obmo~ja • mokrotna obmo~ja • obmo~ja pogostih poplav • obmo~ja, ki jih prizadeva su{a • obmo~ja z izrazito temperaturno inverzijo, ki jih prizadeva slana • mo~nim vetrovom izpostavljena obmo~ja kmetijska in obdelovalna zemlji{~a zemlji{ka struktura • tip kmetijskega sistema • delè kmetijskih zemlji{~ od vseh zemlji{~ • deleòbdelovalnih zemlji{~ od vseh zemlji{~ posestne razmere posestna struktura • povpre~na velikost skupnih zemlji{~ v obdelavi • povpre~na velikost obdelovalnih zemlji{~ • povpre~na velikost parcele prebivalstvena sestava socialno-geografska struktura • rast/nazadovanje prebivalstva med letoma 1961 in 1996 • rast/nazadovanje prebivalstva med letoma 1981 in 1996 • indeks staranja • selitvena bilanca med letoma 1982 in 1998 • delè kme~kega prebivalstva • delè gospodinjstev na kmetijskih gospodarstvih od vseh gospodinjstev gospodarska struktura kazalniki gospodarske mo~i • ekonomska uspe{nost gospodarstva (bruto dodana in trg delovne sile vrednost na prebivalca) (ob~ine) • {tevilo gospodarskih organizacij na 1000 prebivalcev (ob~ine) • delè zasebnih podjetij (ob~ine) kakovost delovnih mest • bruto osnova za dohodnino na prebivalca (ob~ine) stopnja brezposelnosti • obmo~ja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo ekonomsko-geografska • se{tevek gostote prebivalcev in gostote delovnih mest struktura na km2 • delè dnevnih migrantov zaposlenost v kmetijstvu • deleàktivnega kme~kega prebivalstva v vsem aktivnem prebivalstvu • {tevilo zaposlenih v kmetijstvu osebni standard in infrastrukturna drùbena (presonalna) • delè prebivalstva z vi{jo in visoko izobrazbo opremljenost obmo~ij infrastruktura • {tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev • razvojno omejevana obmejna obmo~ja ob hrva{ki meji stanje okolja obremenitve v pokrajini • kmetijsko obremenjevanje okolja 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 obrobju ozemeljsko razprostira tudi precej dale~ na podeèlje z razvitim kmetijstvom, ki ga krasijo svojske zna~ilnosti tesne povezanosti z odjemalci njegovih pridelkov in izdelkov med prevladujo~o nekmetijsko ve~ino prebivalstva. Tudi druga mesta imajo na obrobju individualna kmetijska gospodarstva. Na drugi strani so tudi sredi navidez enotnega podeèlja manj{a krajevna sredi{~a s poudarjeno velikim deleèm nekme~kega prebivalstva. Ve~je {tevilo kazalnikov omogo~a, da se izgubi oziroma zamegli pretirana vloga enega samega ali manj{e skupine kazalnikov. Skozi »nepristransko« to~kovanje je zagotovljena tako reko~ popolna objek-tivizacija vrednotenja razvitosti na{ega podeèlja. Zato tudi ni potrebe po izlo~itvi ve~jih redkeje naseljenih ali povsem neposeljenih obmo~ij, ki se zaradi kompleksnega vrednotenja praviloma tudi niso pokazala kot najbolj razvojno problemati~na. Vsekakor pa bi jih bilo mòno obravnavati kot poseben podtip podeèlskega prostora. Pri izboru kazalnikov za vrednotenje je praviloma potrebno paziti na njihov pozitiven korelacijski odnos, v na{ih prizadevanjih pa je ta zahteva zavestno potisnjena ob stran, saj smo vrednotenje izpeljali izhajajo~ iz celovite stvarnosti, torej upo{tevaje tudi omenjeno dvojno naravo podeèlja. Kljub temu sistem to~kovanja s kon~nim rezultatom dobro odraà celovitost podeèlske problematike. Poudarjeno enostranska usmeritev prina{a majhen se{tevek to~k, ve~stranska, temelje~a na zdravih razvojnih jedrih, tudi personalnih, in na ne pretirano onesnaènem okolju, je ocenjena najbolje. 3.2.1.1 Predstavitev izbranih kazalnikov V nadaljevanju so predstavljene glavne zna~ilnosti uporabljenih kazalnikov, predvsem na~in njihovega zajema, njihova ~lenitev kot dejavnik regionalnega razvoja in njihova prepletenost z drugimi razvojnimi dejavniki oziroma kazalniki. Nadmorska vi{ina: Na podlagi stometrskega digitalnega modela reliefa je bila ugotovljena povpre~na nadmorska vi{ina ozemlja vsakega naselja. Ugotovljene vrednosti so razdeljene po 250 m visokih vi{inskih pasovih, ki v grobem, neupo{tevaje naklon in ekspozicijo povr{ja, geolo{ko podlago ter pedolo{ke in vodne razmere, posredno odraàjo podnebno primernost za kmetijstvo, marsikje pa tudi prometno povezanost dolo~enega naselja z zaposlitvenimi in oskrbovalnimi sredi{~i. Naklon povr{ja: Naklon oziroma nagib povr{ja je pomembna prvina in dejavnik v razvoju in usmeritvi kmetijstva, s tem pa posredno tudi poselitve. Vpliva tudi na mònosti razvoja nekaterih nekmetijskih dejavnosti (na primer turizma), mònosti lociranja tovarn, obrtno-storitvenih con ter izgradnje promet-nega in infrastrukturnega omrèja. Povpre~ni nagib ozemlja naselja je bil izra~unan iz stometrskega digitalnega modela reliefa. Ugotovljena povpre~ja so ocenjena glede na mònosti uporabe kmetijske mehanizacije (sodobna tehnologija omogo~a obvladovanje vse bolj strmih zemlji{~), kar pri manj{ih nagibih vpliva na gospodarnost kmetijske pridelave, pri ve~jih nagibih pa na usmeritve v naklonu prilagojene kmetijske panoge: do nagiba 5 stopinj ni nobenih omejitev za pridelavo kakr{nihkoli kmetijskih kultur, med 5 in 10 stopinjami se negativni u~inki pokaèjo le pri pridelovanju okopavin, med 10 in 16 stopinjami se negativni u~inki pokaèjo pri pridelovanju vseh polj{~in, med 16 in 22 stopinjami ni ve~ gospodarno pridelovanje okopavin, medtem ko je z omejitvami {e mogo~e pridelovati ìta in krmne rastline, pri naklonu ve~ kot 22 stopinj pridelovanje polj{~in in intenzivno travno gospodarstvo nista ve~ mogo~a, so pa tja do naklona med 40 in 45 stopinjami mònosti za pa{no ìvinorejo, na blàjih strminah zlasti za pa{o goveje ìvine in na ve~jih strminah zlasti za pa{o drobnice. Zakraselost: Z veliko skalnatostjo zemlji{~ in razdrapanostjo povr{ja zaradi vrta~ je zakraselost pomemben omejitveni dejavnik mònosti razvoja kmetijstva, s ~imer posredno vpliva tudi na gostoto poselitve. Pozabiti ne smemo tudi na pojav temperaturne inverzije na ravnem dnu vbo~enih kra{kih polj in drugih ve~jih kra{kih kotanj, kar zaradi njihove lege na nekoliko vi{ji nadmorski vi{ini povzro~a zgodnej{o pozebo jeseni in poznej{o spomladi. Dna ve~jih kra{kih kotanj so marsikje tudi ojezerjena, kar pove~uje mokrotnost zemlji{~a. Analiza stopnje zakraselosti je bila opravljena na podlagi rezultatov teren-sko-kabinetne {tudije Opredelitev naselij s kra{kim povr{jem (Kladnik in Senega~nik 1983), ki je bila 53 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar uporabljena pri opredeljevanju obmo~ij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Sloveniji (Ro-bi~ 1990). Zakraselost se odraà z ve~jo ali manj{o stopnjo »surovosti«, ki je zastopana na celotnem ozemlju dolo~enega naselja, lahko pa le na njegovem ve~jem ali manj{em delu, kar je tudi podlaga za njegovo razvr{~anje v razli~ne stopnje. Mokrotnost: Mokrotna obmo~ja so zaradi slabo rodovitnih oglejenih prsti za kmetijstvo neugodna. Praviloma se pojavljajo v {irokih dolinah vzdolòdsekov vodotokov z zelo majhnim strmcem, na ravninah vzdol` ravninskih vodotokov in na dnu obdobno ojezerjenih kra{kih kotanj. Mokrotna so tudi obmo~ja ilovnatih nanosov ob manj{ih vodotokih, ki prite~ejo z vododr`nega hribovitega zaledja. Mokrotna zemlji{~a so lahko obmo~ja dragocene biotske raznovrstnosti, ki jih marsikje varujemo. Pred nekaj desetletji so jih na~rtno kr~ili in s hidromelioracijami spreminjali v obmo~ja intenzivne poljedelske rabe. Mokrotna zemlji{~a na ilovnatih tleh so, v kolikor niso naravovarstveno zanimiva, primerna za gradnjo hi{ in urejanje con za obrtno-storitvene dejavnosti. Pri zajemanju mokrotnih obmo~ij so vklju~ena celotna obmo~ja naselij, na katerih se dolo~eno (obsènej{e) mokrotno zemlji{~e pojavi. Mnenja smo, da njihova prisotnost v pomembni meri zmanj{uje kmetijski potencial tamkaj{njega prebivalstva, ~etudi se je le-to neugodnim razmeram do dolo~ene mere prilagodilo. Poplavnost: Poplavna obmo~ja so dokaj tesno povezana z mokrotnimi. Posebej smo jih izdvojili zato, ker narasli vodotoki zaradi sile vodnega toka ali preplavljanja zemlji{~ fizi~no uni~ujejo kmetijske pridelke, uni~ujejo prometno in drugo infrastrukturo ter tako ali druga~e ogroàjo ~lovekovo imetje. Razli~- ni posredni u~inki poplav se lahko raztegnejo skozi dalj{e ~asovno obdobje. Podobno kot pri mokrotnih obmo~jih so vklju~ena celotna obmo~ja naselij, na katerih se dolo~eno (obsènej{e) mokrotno zemlji{~e pojavi. Zajeta so s karte Ogroènost zaradi naravnih nesre~ avtorjev Gabrovca, Oròna Adami~a in Pav{ka (Geografski atlas Slovenije 1998). Su{a: Pomanjkanje vlage v prsti, vode v vodotokih in izvirih ter zniànje gladine podtalnice se pojavi zaradi preskromne koli~ine padavin ali njihove neenakomerne razporeditve z zelo dolgimi obdobji brez mo~e, kar je {e zlasti problemati~no v vegetacijskem obdobju. Lahko korenito zmanj{a pridelek, v skrajnih primerih lahko povzro~i skoraj popoln njegov izpad. To velja za tradicionalne kmetijske usmeritve na dolo~enih obmo~jih, kar je mogo~e prese~i z namakanjem (zahtevna so zahtevna na~rtna dela za zagotovitev zadostne koli~ine razpolòljive vode v zadrèvalnikih), druga~nimi tehnikami pridelave in prilagajanju kmetijskih usmeritev. Vrednotenje je bilo izvedeno na podlagi ugotovljenih posledic su{e v izrazito su{nem poletju leta 2000 (Delo, september 2000). V novej{em ~asu so se pojavile {e bolj podrobne analize in tudi è prva resna razmi{ljanja o potrebnih prilagoditvah na{ega kmetijstva redno ponavljajo~im se poletnim (meteorolo{kim) su{am (Kajfè - Bogataj 2002; Su{nik 2003), ki uporablje-no shemo vrednotenja v bistvu potrjujejo. Temperaturna inverzija: Med vsemi naravnimi dejavniki toplotni obrat {e najbolj neposredno in eno-stransko vpliva prav na kmetovanje, medtem ko ve~ina drugih dejavnosti od njega ni odvisna neposredno. Posredno pa se vloga inverzije kaè v slab{ih razmerah za poselitev, manj privla~nih okoli{~inah za turizem in teàvah v prometu, ki se pojavljajo zaradi pove~ane meglenosti in ob~asnega pojavljanja poledice. V kmetijstvu inverzija vpliva zlasti na pojavljanje zgodnej{e pozebe v jesenskem in poznej{e pozebe v spomladanskem ~asu. S temperaturnim obratom je povezan tudi pojav tako ime-novanega termalnega ali toplotnega pasu v gri~evjih, kjer so na prisojah nekaj deset metrov nad dolinskim dnom najbolj ugodne razmere za rast vinske trte in sadnega drevja. Obmo~ja rednega pojavljanja temperaturne inverzije so kotline, kra{ka podolja in nekatere {iroke re~ne doline, ujete med dovolj visok hribovit obod, da se lahko z njihovih pobo~ij v dolinsko dno steka hladnej{i zrak. Vetrovnost: Mo~ni vetrovi vplivajo na poselitev, promet in tudi na kmetijstvo, posredno tudi na nevarnost poàrov, ker izsu{ijo tla in hitro {irijo poàri{~a. Upo{tevali smo le negativne u~inke mo~nega stalnega vetra burje, ne pa tudi posledice vetrovnih ujm, ki se lahko pojavijo in povzro~ajo {kodo kjerkoli in kadar-koli, a jih ni mogo~e predvideti. Prav tako so manj izraziti in v bistvu brez pokrajinskih posledic drugi krajevno zna~ilni vetrovi, kakr{en je na primer karavan{ki fen, ki je najbolj izrazit na vznòju Karavank v Radovlji{ki kotlini. 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Delè kmetijskih zemlji{~: Kmetijska zemlji{~a sestavljajo zemlji{ke kategorije, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo. Gre za skupek obdelovalnih zemlji{~ in pa{nikov, nekateri jim pri{tevajo {e rib-nike, trsti~ja in mo~virja, v kolikor so namenjeni za kmetijsko pridelavo oziroma dejavnost na njih spada v primarni sektor. Kazalnik delè kmetijskih zemlji{~ dokaj prepri~ljivo odraà zapleten kompleks naravne primernosti za kmetijsko pridelavo. Opazno je namre~, da se zmanj{uje z nara{~anjem nadmorske vi{ine, pove~evanjem naklona in ve~anjem zakraselosti zemlji{~, obenem pa se v njem zrcali intenzivnost kmetovanja. Je v tesni zvezi z gozdnatostjo, s ~imer posredno kaè na velik pomen gozdarjenja na hribovskih kmetijah. Podatki so bili zajeti po katastrskih ob~inah glede na katastrsko stanje leta 1994. Kmetijski sistemi: Kmetijski sistem je prevladujo~ na~in kmetovanja s svojevrstnimi gospodarskimi, socialnimi in prostorskimi zna~ilnostmi ter z zna~ilnima pridelovalno usmeritvijo in agrotehniko, ki skupaj vplivajo na zemlji{koposestno sestavo. Nanj odlo~ilno vpliva splet naravnih in drùbenih dejavnikov. V slovenskih razmerah smo kot najbolj intenzivne opredelili posebne sisteme, kamor se uvr{~ajo hmeljarski, vinogradni{ki in sadjarski podsistem, slednji v primeru prepletanja z okopavinsko-krmnim podsistemom, kot najmanj intenzivnega pa krmni sistem z obema razli~icama, izrazitim krmnim podsistemom in omi-ljenim krmnim podsistemom. Najnovej{a preu~itev kmetijskih sistemov (Vri{er 2002) kaè na nadaljnjo ekstenzifikacijo kmetijskih sistemov v ve~jem delu dràve, na drugi strani pa tudi na raz{iritev obmo~ij z najbolj intenzivnim posebnim sistemom, zlasti vinogradni{kim in sadjarskim podsistemom, ki se v Vipavski dolini in Koprskih brdih v primerjavi s preteklostjo izraziteje prepletata. Pri vrednotenju je posredno vlogo odigrala tudi visoka stopnja pozidanosti, zaradi katere je delè rodovitnih zemlji{~ na obmo~jih ve~jih mest precej manj{i, kot bi bil sicer. Absolutna prevlada gozdnih in nerodovitnih tal je nekaterim goratim in hribovitim obmo~jem prinesla kar 6 to~k, pri ~emer {e posebno izstopajo vr{ni deli Pohorja, najvi{ji deli Julijskih in Kamni{ko-Savinjskih Alp ter Ko~evskega roga in Gorjancev. Zastopanost te kategorije je v precej{nji meri odvisna od razsènosti in oblike ozemlja dolo~enega naselja. Velikost posesti: Tudi ta kazalnik je v vlogi vrednotenja obeh glavnih primarnih dejavnosti, kmetijstva in gozdarjenja. V njem je ob predpostavki, da ve~ja posest omogo~a bolj gospodarno kmetovanje, zajeta povpre~na velikost skupnih zemlji{~, ki jih imajo v uporabi (upo{tevana so torej tudi najeta zemlji{~a) kmetijska gospodarstva v dolo~enem naselju. Vendar ta vrednost ni enozna~na, saj se v njej zrcali tudi dolgotrajna prilagoditev ~loveka naravnim razmeram. To pomeni, da so v tèjih pridelovalnih razmerah kmetije ve~je, pri ~emer je v vi{jih, za kmetijstvo manj ugodnih legah, pomembna dopolnilna dejavnost gozdarjenje. Njena vloga je razvidna iz razlike med povpre~no velikostjo skupnih in povpre~no velikostjo obdelovalnih zemlji{~, ki jih obravnava naslednji kazalnik. Podatki na ravni posameznih naselij so zajeti in prera~unani na podlagi popisa v letu 1991. Z uvajanjem tr`nega gospodarstva in odpravo dolo- ~il o zemlji{kem maksimumu je v zadnjih letih pri{lo do procesa nara{~anja povpre~ne velikosti kmetij in do zmanj{evanja absolutnega {tevila kmetijskih gospodarstev. Ker se to dogaja povsod po dràvi, na sporo~ilnost uporabljenega kazalnika v bistvu ne vpliva. Velikost obdelovalnih zemlji{~: Obdelovalna zemlji{~a so skupek povr{in zemlji{~, na katerih se pridelujejo polj{~ine (njive) in vrtnine (vrtovi), ki so zasajena z ve~letnimi nasadi (hmelji{~a) in s travo (travniki), na katerih se izvajajo postopki obdelovanja tal, to je ko{nja in druga poljedelska opravila, ter s katerih se pridelek pobere praviloma vsako leto (sadovnjaki in vinogradi). ^eprav tudi ta kazalnik do dolo~ene mere odraà prilagoditev ~loveka naravnim razmeram, torej imajo kmetije v tèjih naravnih razmerah zaradi tega nekaj ve~ obdelovalnih zemlji{~, kot bi jih imele sicer, se v njem na dolo~enem obmo~ju v prvi vrsti odraàjo prevladujo~e kmetijske usmeritve v povezavi s stopnjo prilagojenosti kmetij na~elom sodobne kmetijske pridelave. Pri tem je eden od temeljnih ciljev primerna gospodarnost, ki kmetovalcu prina{a dobi~ek. Podatki na ravni posameznih naselij so zajeti in prera~unani na podlagi popisa v letu 1991. Velikost parcele: Povpre~na velikost parcele je sicer zelo splo{en, a za preu~evanje ve~jih obmo~ij najdostopnej{i in najuporabnej{i kazalnik, ki v svoji kompleksnosti odraà zlasti stanje prostorske razdrobljenosti. Odvisna je predvsem od zemlji{ke kategorije, sektorja lastni{tva in stopnje urbaniziranosti. Najmanj{e parcele so pri zemlji{kih kategorijah, na katerih je potrebna najve~ja intenzivnost obdelave (vrtovi, njive, vinogradi). Kjer so razmere za kmetijstvo slab{e, so parcele v povpre~ju ve~je, saj so tam 55 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar v ve~ji meri zastopana manj razdrobljena gozdna in nerodovitna zemlji{~a. Nekdanji drùbeni sektor, zdaj{nja kmetijska podjetja, ima v primerjavi z zasebnim sektorjem bistveno manj{o zemlji{ko razdrobljenost. Na povpre~no velikost parcele zaradi zastopanosti majhnih stavbnih parcel vpliva tudi stopnja urbaniziranosti oziroma pozidanosti. Pretirana razdrobljenost zemlji{~ je v razmerah sodobnega kmetovanja postala izrazit zaviralni dejavnik, zato se z izvajanjem komasacij uvaja nova, kmetijski mehanizaciji prilagojena parcelacija. Podatki za leto 1994 so zajeti in izra~unani na ravni posameznih katastrskih ob~in. Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1996: V tem kazalniku se najbolj korenito odraàjo vseobsène razvojne spremembe, v katerih se zrcalijo tako u~inki naravnih razmer kot u~inki postopnega prilagajanja ~loveka nanje (deagrarizacija, industrializacija, urbanizacija). Ob tem so se izoblikovala tudi razvojna jedra z najbolj ugodnimi demografskimi tokovi. ^eprav neugodna demografska gibanja do dolo~ene mere odraàjo pokrajinsko razbremenjevanje zaradi nekdanje agrarne prenaseljenosti, praviloma pomenijo dolgotrajno razvojno zaostajanje, ki lahko v skrajnih primerih povzro~i izgubo trajnega prebivalstva in posledi~no propad kulturne pokrajine. Pri vrednotenju podatkov je treba upo{tevati tudi demografska gibanja v novej{em ~asu. Zajem podatkov na ravni posameznih naselij (pomembno je upo{tevati ~im novej{e razpolòljive podatke) omogo~a dosledno vrednotenje razvojnih tokov po zelo majhnih ozemeljskih enotah, saj se lahko è na naslednji ravni, kakr{na je krajevna skupnost, pojavljajo o~itne razlike med njenim sredi{~em in naselji v njegovi okolici. Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1981 in 1996: Navedeni kazalnik odraà celovite spremembe na podeèlju v obdobju terciarizacije drùbe in vsesplo{ne globalizacije, tako da so razvojni procesi lahko istosmerni s tistimi v dalj{em ~asovnem nizu, lahko pa so povsem nasprotni, saj se v njih zrcalijo tudi u~inki suburbanizacije, razseljevanja mestnih sredi{~, spremenjenih politi~nih okoli{~in in nenazadnje na~rtnega spodbujanja skladnej{ega regionalnega razvoja. Pri vrednotenju je potrebno upo{tevati, da nekatera naselja oziroma obmo~ja demografsko stagnirajo enostavno zato, ker je poselitveni prostor prakti~no è zapolnjen, v nekaterih naseljih na obmo~jih praznjenja pa je demografsko nazadovanje lahko za~asno prekinjeno zato, ker mladih, ki bi se potencialno {e lahko odseljevali, ni ve~. Starostni indeks: Demografski kazalnik starostni indeks je razmerje med {tevilom starej{ih prebivalcev v starosti 65 let in ve~ ter {tevilom otrok v starosti do 14 izpolnjenih let, pomnoèno s sto. Starostni indeks okrog 40 pomeni mlado starostno sestavo, njegova kriti~na meja pa je pri vrednosti 72, onkraj katere je starostna sestava è tako neugodna, da ne zagotavlja ve~ obnavljanja prebivalstva oziroma ohranjanja njegovega nespremenjenega {tevila, zato je v prihodnosti tudi brez odseljevanja pri~akovati nazadovanje prebivalstva. Demografska ogroènost je tako posledica odseljevanja v preteklosti kot tudi zmanj{evanja naravnega prirastka zaradi razli~nih vzrokov: demografskih, gospodarskih, socialnih, vrednostnih. [e bistveno bolj kriti~ne so razmere pri kme~kem prebivalstvu, kjer je bila leta 1991 vrednost starostnega indeksa kar 141 (Kova~i~, Gosar, Fabijan in Perpar 2000). V pri~ujo~i publikaciji so na okrogle {tevilke zaokroène razmejitve med razredi dolo~ene glede na odstopanja od slovenskega povpre~ja; predstavljene so na ravni posameznih naselij. Selitvena bilanca: V primerjavi z gibanjem {tevila prebivalcev in starostnim indeksom je demografski kazalnik selitvena bilanca bolj enosmeren. Ugotavljali smo ga za obdobje med letoma 1982 in 1998 in je v raziskavi opredeljen kot razmerje med priseljenim in odseljenim prebivalstvom glede na celotno {tevilo prebivalcev v dolo~enem naselju. S tem je upo{tevana ne le smer, ampak tudi intenzivnost migracijskih tokov. Vsekakor se v tem kazalniku zrcalijo razli~ni dejavniki, ki na eni strani spodbujajo ljudi k odseljevanju, na drugi strani pa tudi privla~nostni dejavniki, ki spodbujajo priseljevanje. Delè kme~kega prebivalstva: Ta kazalnik je po zna~aju deloma demografski deloma kmetijski, saj posredno odraà tudi stanje kmetijstva na dolo~enem obmo~ju. ^eprav pomena kmetijstva pri ugotavljanju stopnje razvitosti ne èlimo prevrednotiti, je zaradi nenadomestljive vloge pri ohranjanju poseljenosti in vzdrèvanju kulturne pokrajine potrebno njegovo specifi~no teò upo{tevati tudi med drugimi, ne povsem kmetijskimi kazalniki. Pomen tega kazalnika ni povsem enozna~en, {e zlasti ob uporabi na majhnih obmo~jih, kakr{no je posamezno naselje. Velik delè kme~kega prebivalstva namre~ lahko pomeni, da na dolo~enem obmo~ju ni na voljo dovolj delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih, 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 zato se je precej prebivalstva odselilo, v demografsko zdravem okolju pa {e vedno lahko razkriva prisotnost prikrite agrarne prenaseljenosti. Ob enaki stopnji gospodarske razvitosti ve~ji delè kme~kega prebivalstva praviloma opozarja na intenzivnej{e kmetovanje. Delè gospodinjstev na kmetijskih gospodarstvih: Tudi ta kazalnik je deloma demografski deloma kmetijski. Zajet po posameznih naseljih bolj jasno kot prej{nji nakazuje preètost s kmetovanjem, ki je tako zelo zna~ilna za celotno slovensko podeèlje. Nanjo vplivajo raznovrstni motivi, zna~ilni za nastanek in ohranjanje me{anih kmetij oziroma me{anih delavsko-kme~kih gospodinjstev (gospodarski, socialni, tradicionalni, rekreacijski, mi{ljenjski …). Manj{i delè na kmetijah ìve~ih gospodinjstev na eni strani pomeni ve~jo razslojenost prebivalstva, bolj{e mònosti za zaposlovanje v nekmetijskih dejavnostih, ve~jo stopnjo specializacije kmetovanja ter njegovega osredoto~anja na tr`no usmerjenih obratih, na drugi strani pa privla~nost dolo~enega okolja za priseljevanje. Priseljenci lahko prihajajo iz bolj izrazito kmetijske okolice ali pa iz blìnjih mestnih sredi{~. Bruto dodana vrednost na prebivalca: Ta po ob~inah dostopen kazalnik gospodarske mo~i dokaj jasno nakazuje razlike v u~inkovitosti gospodarstva, a je v povpre~ju na ob~inski ravni obi~ajno prikrita razli~nost med bolj u~inkovitim sredi{~em, kjer so sedeì delovnih organizacij, in njegovim izraziteje kme~kim zaledjem. Kmetijstvo vsekakor ne spada med dejavnosti, za katere je zna~ilna visoka dodana vrednost, {e zlasti ne v razmerah izrazite velikostne in prostorske zemlji{ke razdrobljenosti, zna~ilne za na{e podeèlje. Tak{ne tudi niso tradicionalne industrijske panoge, pa~ pa nekatere dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja, obi~ajno organizirane v manj{ih, sodobnim izzivom prilagodljivih podjetjih (komunikacije, storitve, denarni{tvo …). Gostota gospodarskih subjektov: Tudi pri tem po ob~inah dostopnem kazalniku gospodarske mo~i, ki zelo jasno odraà razlike v u~inkovitosti gospodarstva, je v povpre~ju na ob~inski ravni prikrita razli~nost med bolj u~inkovitimi sredi{~i, kjer so sedeì delovnih organizacij, in njihovim kmetijskim zaledjem. V njem se na eni strani posredno zrcalijo razpolòljiva delovna mesta (zlasti v nekmetijskih dejavnostih), na drugi strani pa neposredno prilagodljivost gospodarstva sodobnim razvojnim izzivom, ki so jim kos zlasti manj{a, fleksibilna podjetja. Na zna~ilnosti razprostranjenosti tega kazalnika vplivajo tudi podjetni{ka tradicija, prometna povezanost in è zlasti stopnja centralnosti sredi{~nih naselij. Delè zasebnih podjetij: Temeljna ideja uporabe tega kazalnika je spoznanje, da na gospodarsko u~inkovitost pozitivno vpliva tudi jasno opredeljena lastnina. Izku{nje kaèjo, da so gospodarski subjekti v zasebni lasti praviloma u~inkovitej{i. Ta kazalnik je prav tako kot prej{nja dva dostopen le po ob~inah, vendar to dejstvo ne vpliva na zna~ilnosti njegove prostorske razporeditve tako znotraj kot zunaj ob~inskega okvirja. Pa~ pa je iz njega razvidno dvoje: na eni strani spoznanje, da je lahko ponekod na slab{e razvitih obmo~jih majhno {tevilo podjetij, ki pa {e niso pre{la v zasebno lastnino, na drugi strani pa gre za tradicionalno zakoreninjenost oziroma trdovratnost nekdanje oblike lastni{ke organiziranosti. Dohodnina na prebivalca: Dohodnina na prebivalca je morda najbolj neposreden kazalnik gospodarske mo~i obmo~ja. Odraà tako prisotnost ali zgo{~enost donosnej{ih dejavnosti na dolo~enem obmo~ju ali v dosegu dnevne migracije kot razli~no stopnjo zaposlenosti. Njegova pomanjkljivost je razpolòljivost na ravni ob~ine, kar onemogo~a bolj podrobnej{o notranjo ~lenitev. Upo{tevati je potrebno tudi, da je kazalnik zajet in izra~unan glede na kraj bivanja zaposlenih in ne glede na kraj njihove zaposlitve, kar pomeni, da je do dolo~ene mere prikrita razlika med »bogatej{imi« zaposlitvenimi sredi{~i (ta tudi druga~e zajemajo in razporejajo sredstva za svoj uspe{nej{i razvoj) in »revnej{o« okolico, kjer zaposleni prebivajo. Ob tem se posredno vsaj malenkostno odraàjo {e razlike v privla~nosti bivalnega okolja, dostopnosti, kakovosti prometnih zvez, izobrazbi, obremenjenosti s kmetijskimi opravili … Brezposelnost: Kazalnik delè brezposelnih zelo jasno kaè na teàve in neskladja v gospodarski strukturi dolo~enega obmo~ja. V njem so po ob~inah zajete na Zavodu RS za zaposlovanje in njegovih obmo~nih enotah ustrezno registrirane osebe (nekatere imajo prilònostne druge vire dohodkov). Kljub precej{nji posplo{enosti na ob~inski ravni in dolo~enim strukturnim neskladjem (za dolo~ena dela ni mogo~e zaposliti dovolj zainteresiranih ljudi, za nekatera dela pa so glede na zaposlitvene zmogljivo-sti znatni presèki) zelo dobro ponazarja zaposlitvene zmònosti vseh za delo sposobnih ljudi, ki v primeru 57 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar zaposlitve v podjetjih in delovnih organizacijah ali samozaposlitve del zaslùka namenijo v povratni smeri, za normalno funkcioniranje drùbe in dràve. Se{tevek gostote poselitve in gostote delovnih mest: Gre za sestavljeni kazalnik, ki je zlasti priljubljen med nem{kimi preu~evalci regionalnega razvoja. Dobimo ga, ~e na dolo~eni enoti povr{ine (obi~ajno so to kvadratni kilometri) se{tejemo {tevili stalno ìve~ih prebivalcev in delovnih mest oziroma, ker je dostopen po posameznih naseljih, se se{teje {tevilo prebivalcev in delovnih mest v dolo~enem kraju, dobljena {tevilka pa se deli s povr{ino naselju pripadajo~ega ozemlja. Kompleksni kazalnik odra- à prepletenost naravnih razmer, ki dolo~ajo mònosti bivanja, pa tudi infrastrukturnih in gospodarskih razmer, ki imajo v tem spletu na nek na~in poudarjeno vlogo, ~eprav je {tevilo delovnih mest praviloma znatno manj{e od {tevila prebivalcev. Po svojem zna~aju zelo podrobno nakazuje razlike v regionalnem razvoju, ki pa jih je, ob upo{tevanju stopnje vpliva poglavitnih dejavnikov, potrebno pravilno tolma~iti. Delè dnevnih migrantov: Kazalnik odraà razmerja, ki nastajajo zaradi medsebojne odvisnosti in prostorske prepletenosti obmo~ij bivanja ter obmo~ij dela in sredi{~ z razli~nimi stopnjami central-nih funkcij. V Sloveniji so dnevne migracije zaradi velikega {tevila majhnih naselij brez delovnih mest in precej manj{ega {tevila zaposlitvenih sredi{~ {e posebno intenzivne; v njih se zrcalita tudi razmeroma dobra prometna povezanost in zemlji{koposestna razdrobljenost, ki ne zagotavlja polne zaposlitve kme~ke delovne sile. Zaradi strukturnih sprememb v gospodarstvu se razmere dokaj hitro spreminjajo, zato smo se odlo~ili za prikaz sodobnih migracijskih tokov, za katere pa so na razpolago le podatki na ravni ob~in. S tem so sicer zakrite dnevne selitve med ob~inskimi in morebitnimi drugimi zaposlitvenimi sredi{~i v dolo~eni ob~ini ter njihovim kmetijskim zaledjem, kljub temu pa je dobro razvidna prepletenost med obmo~ji z »vi{ki« delovnih mest (in izobraèvalnimi sredi{~i), ki sprejemajo dnevne migrante, in obmo~ji z njihovim »primanjkljajem«, od koder dnevni migranti prihajajo. Deleàktivnega kme~kega prebivalstva: Ta kompleksni kazalnik na ravni naselij posredno prikazuje stopnjo odvisnosti od kmetijstva, saj se v njem odraàjo pomanjkanje delovnih mest, prometna odmaknjenost, slaba prometna povezanost, pa tudi navezanost na kmetijstvo in gozdarjenje ter celo prikrita agrarna prenaseljenost v povezavi z neugodno starostno sestavo. Znano je namre~, da je za kme~ko delovno silo v primerjavi z nekme~ko zna~ilna bistveno dalj{a dejavna delovna doba; kme~ki ~lovek se namre~ pogosto ukvarja s kmetovanjem vse do popolne oslabelosti oziroma smrti. Ta zna- ~ilnost s pridelovalno specializacijo in tr`no usmerjenostjo kmetovanja ter z vzpostavljanjem pokojninskega zavarovanja za kme~ko prebivalstvo postopoma izgublja pomen. Izobrazbena sestava: Kazalnik je opredeljen kot delè prebivalstva s srednje-, vi{je- in vosoko- {olsko izobrazbo. Dostopen po naseljih je pomemben pokazatelj gospodarske, socialne in kulturne razvitosti dolo~enega drùbenega okolja. Ne ozna~uje le strokovne usposobljenosti za opravljanje pokli-ca in inovativnosti, pa~ pa tudi duhovno sposobnost okolja za prilagajanje novim razmeram sodobnega drùbenega razvoja, ki vse bolj temelji na znanju in njegovem nenehnem poglabljanju. V njem se zrcalijo tudi tradicionalnost dolo~enega okolja, ob tem pa do dolo~ene mere {e vedno tudi gospodarska neenakost (revnej{i si tèje privo{~ijo {olanje) in celo prevelika oddaljenost ustreznih izobraèvalnih ustanov, kar velja zlasti za srednje{olsko raven. [tevilo {tudentov: V primerjavi s prej{njim ta kazalnik izraà novej{e odzivanje na razvojne izzive, saj zrcali le gostoto {tudentske populacije glede na kraj bivanja (na 1000 prebivalcev), ki se izobraùje v nekaj let trajajo~em ~asovnem obdobju. Bolj jasno kot pri izobrazbeni sestavi se v njem zrcalita drù- bena tradicionalnost in razli~na gospodarska razvitost. Ker so na voljo le podatki na ob~inski ravni, ni mogo~e zaznati razlik med urbanimi sredi{~i in njihovim zaledjem. Obmejnost: Temeljna predpostavka uporabe tega kazalnika je spoznanje, da lega ob dràvni meji v slovenskih razmerah praviloma neugodno vpliva na regionalni razvoj, kar je ob politi~nih dejavnikih vsaj deloma tudi posledica neugodnih reliefnih razmer, ki vplivajo na zmònost komunikacij. Posebna pozornost je namenjena obmo~jem ob novonastali meji z Republiko Hrva{ko, za katera predvidevamo, da bodo ob skoraj{nji vklju~itvi Slovenije v Evropsko zvezo ostala edina klasi~na obmejna obmo~ja v na{i dràvi. Za razliko od vseh drugih obmejnih obmo~ij se tod {e ni vzpostavilo zadostno ~ezmejno 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 sodelovanje, kar je ve~ini drugih obmo~ij z ve~ desetletji trajajo~o obmejno lego è dodobra uspelo. V vrednotenje so vklju~ena le tista obmo~ja vzdol` hrva{ke meje, za katere so zna~ilne motnje v razvoju. Te so opredeljene kot rezultat sintetiziranja petih kazalnikov (Uradni list RS, junij 2000): • bruto osnove za dohodnino na prebivalca, ~e ta zna{a v primerjavi z dràvnim povpre~jem do najve~ 80 %, • stopnje registrirane brezposelnosti v zadnjih treh letih, ~e ta presega dràvno povpre~je za vsaj 20 %, • delè delovno aktivnega prebivalstva v kmetijstvu, ~e ta v zadnjih treh letih presega dràvno povpre~- je za vsaj 20 %, • ~e obmo~ja z omejitvenimi dejavniki presegajo polovico ozemlja ob~ine, v kateri se je {tevilo ljudi v zadnjem desetletju zmanj{alo, • obmo~ja ob meji s Hrva{ko, ~e je ve~ kot polovica ozemlja ob~ine v desetkilometrskem obmejnem pasu (opredelitev vklju~uje tudi ob~ine ob meji z Italijo, Avstrijo in Madàrsko, ~e je ve~ kot polovica njihovega ozemlja v desetkilometrskem obmejnem pasu in se je ob tem v zadnjih desetih letih {tevilo njihovih prebivalcev zmanj{alo). Kmetijsko obremenjevanje okolja iz razpr{enih virov: Obremenjevanje iz razpr{enih virov je posledica ene od temeljnih strukturnih zna~ilnosti slovenskega kmetijstva, to je nadpovpre~ne velikostne in prostorske razdrobljenosti zemlji{~ (Kladnik 1999), kar je bilo v ospredju raziskave, izvedene v letih 1996–1999 (Rejec Brancelj 2001). Pomembni sta tudi vlogi pomanjkljive izobrazbe oziroma okoljske ozave{~enosti. Za potrebe vrednotenja so upo{tevani le letni nitratni vnosi ìvalskega izvora, izraèni v kg/ha zemlji{~. Podatki o staleù ìvine po naseljih (Popis … 1991) so prera~unani ob upo{tevanju naslednjih ekvivalent-nih vrednosti letnih vnosov du{ika zaradi reje ìvine oziroma z ìvalskimi iztrebki za 1 GV@ (Lesko{ek 1993): govedo 70 kg N, pra{i~i 85 kg N in koko{i 75 kg N. Kot zelo veliki so ozna~eni letni nitratni vnosi ìvin-skega izvora z vrednostjo 41 in ve~ kg/ha, kot veliki z vrednostjo od 31 do 40 kg/ha, kot zmerni od 21 do 30 kg/ha, kot majhni od 11 do 20 kg/ha in kot zelo majhni tisti z manj kot 10 kg/ha (preglednica 18, slika 82). Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla iz leta 1996 predpisuje mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil le za ìvinska gnojila in dolo~a mejno vrednost letnega vnosa 210 kg N/ha. Po merilih Evropske zveze velja, da je dolo~ena pokrajina za izpiranje nitratov ob~utljiva takrat, ko je vnos du{ika ve~ji od 100 kg/ha (Mati~i~ s sodelavci 1995). Kmetijsko obremenjevanje okolja iz to~kovnih virov: To~kovne kmetijske obremenitve, ki zmanj{ujejo pokrajinsko privla~nost, povzro~ajo ve~ji ìvinorejski obrati, pri nas predvsem goveje, pra- {i~je in perutninske farme. Podatke o tovrstnih obratih zbira Statisti~ni urad RS, vendar za posamezne obrate zaradi varovanja individualnih podatkov àl niso dosegljivi. Zato smo si za uspe{no izvedbo raziskave pomagali s telefonskim imenikom Slovenije in s telefonskim poizvedovanjem o {tevilu ìvine (za leto 1997) neposredno na farmah. Ponderji posameznih zvrsti farm so dolo~eni glede na strukturne zna~ilnosti farm in stopnjo njihovega okoljskega obremenjevanja. Najve~jo to~kovno obtèbo smo pripisali pra{i~jim, najmanj{o pa perutninskim farmam. 3.2.1.2 Postopek vrednotenja Kazalniki regionalnega razvoja so izbrani na ravni naselij, katastrskih ob~in, ob~in, naravnih pokrajin in v primerih omejitvenih kmetijskih dejavnikov ploskovno zaokroènih poligonov z zastopanostjo dolo~enega pojava, pri ~emer so posamezne ravni podatkovnih baz medsebojno povezane v primerljivo celoto prostorskih pojavov in procesov. Podatkovne baze, iz katerih smo ~rpali vrednosti izbranih kazalnikov, so numeri~ne in grafi~ne. Slednje je bilo mogo~e raz~leniti s programom IDRISI, tako da je bilo nekatere podatke mòno v najmanj{e teritorialne enote razvrstiti zgolj s prekrivanjem dolo~enih kartografskih slojev, s ~imer so bili prebrani oziroma ovrednoteni skozi prizmo numeri~nih vrednosti. Kreiranje nove, posebej za ta namen pripravljene podatkovne baze, smo sku{ali v najve~ji meri prilagoditi zna~ilnostim najmanj{e teritorialne enote, to je ozemlju naselja, ~eprav se zavedamo, da posamezna naselja ne predstavljajo nikakr{nega upravnega okvirja. Ker za tovrstno bazo ni na razpolago vseh rele-59 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar vantnih podatkov, kar {e posebno velja za kazalnike gospodarske u~inkovitosti (navadno dostopne na ravni ob~in) in kazalnike kmetijskega obremenjevanja okolja iz razpr{enih virov (na ravni naravnih pokrajin), deloma pa tudi za podatke o zemlji{~ih (na ravni katastrskih ob~in), je bilo potrebno povpre~ne vrednosti ve~jih enot pripisati vsem pripadajo~im naseljem. Tak{no ekstrapoliranje ni brez vpliva na kon~ne rezultate. Vedeti je namre~ treba, da so povpre~ja na ravni ve~jih teritorialnih enot vselej odraz bolj{ih razmer na eni strani (v ob~inah so te navadno v ob~inskih sredi{~ih) in slab{ih razmer na drugi (ponavadi zna~ilnih za bolj kmetijsko okolico). To pomeni, da bi bile ob podrobnej{ih razpolòljivih podatkih ugotovljene razlike znotraj ob~inskih ali drugih teritorialnih meja {e bolj izrazite; to dejstvo je potrebno upo{tevati pri udejanjanju regionalno-razvojne politike. Preglednica 16: Kartografska ponazoritev analitskih kazalnikov. kazalniki naslovi kart • povpre~na nadmorska vi{ina ozemlja naselja • Povpre~na nadmorska vi{ina ozemlja naselja • naklon povr{ja • Povpre~ni naklon povr{ja ozemlja naselja • zakrasela obmo~ja • Zakraselost obmo~ij naselij • mokrotna obmo~ja • Mokrotna obmo~ja • poplavna obmo~ja • Poplavna obmo~ja • obmo~ja, ki jih je leta 1999 prizadela su{a • Posledice su{e v letu 1999 • obmo~ja z izrazito temperaturno inverzijo, ki jih prizadeva slana • Obmo~ja z izrazito temperaturno inverzijo, ki jih priza- deva slana • mo~nim vetrovom izpostavljena obmo~ja • Pogostim mo~nim vetrovom izpostavljena obmo~ja • delè kmetijskih zemlji{~ od vseh zemlji{~ • Delè kmetijskih zemlji{~ leta 1994 • tip kmetijskega sistema • Vrednotenje kmetijskih sistemov iz leta 1985 • povpre~na velikost skupnih zemlji{~ v obdelavi • Velikost posesti leta 1991 • povpre~na velikost obdelovalnih zemlji{~ • Povpre~na povr{ina obdelovalnih zemlji{~ leta 1991 • povpre~na velikost parcele • Povpre~na velikost parcele leta 1994 • rast/nazadovanje prebivalstva med letoma 1961 in 1996 • Spreminjanje {tevila prebivalcev v obdobju 1961–1996 • rast/nazadovanje prebivalstva med letoma 1981 in 1996 • Spreminjanje {tevila prebivalcev v obdobju 1981–1996 • starostni indeks • Starostni indeks leta 1991 • selitvena bilanca med letoma 1982 in 1998 • Selitvena bilanca v obdobju 1982–1998 • delè kme~kega prebivalstva • Delè kme~kega prebivalstva leta 1991 • delè gospodinjstev na kmetijskih gospodarstvih od vseh gospodinjstev • Delè na kmetijah prebivajo~ih gospodinjstev leta 1991 • ekonomska uspe{nost gospodarstva (bruto dodana vrednost) • Bruto dodana vrednost na prebivalca leta 1999 • {tevilo gospodarskih organizacij na 1000 prebivalcev • Gostota gospodarskih subjektov leta 1997 • delè zasebnih podjetij • Delè zasebnih podjetij leta 1997 • bruto osnova za dohodnino na prebivalca • Bruto osnova za dohodnino na prebivalca leta 1999 • delè brezposelnih • Delè brezposelnih leta 1999 • se{tevek gostote prebivalcev in gostote delovnih mest na km2 • Se{tevek gostote prebivalcev in gostote delovnih mest na km2 leta 1996 • delè dnevnih migrantov • Delè dnevnih migrantov leta 1999 • deleàktivnega kme~kega prebivalstva v vsem aktivnem prebivalstvu • Deleàktivnega kme~kega prebivalstva leta 1991 • delè prebivalstva s srednjo, vi{jo in visoko izobrazbo • Izobrazbena sestava leta 1991 • {tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev • [tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev leta 1997 • razvojno omejevana obmejna obmo~ja ob hrva{ki meji • Obmo~ja z motnjami v razvoju vzdol` hrva{ke meje • razpr{eno kmetijsko obremenjevanje okolja • Kmetijsko obremenjevanje okolja iz razpr{enih virov • to~kovno obremenjevanje okolja • Kmetijsko obremenjevanje okolja iz to~kovnih virov 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 S ~lenitvijo po najmanj{ih mònih teritorialnih enotah so bila vrednotenja izvedena kar se da natan~- no. Sintetiziranja smo poskusno izvedli {ele v fazi izvedene tipologije. Tak pristop omogo~a nadaljnje ~lenitve tudi na vi{jih teritorialnih ravneh, na primer po krajevnih skupnostih ali ob~inah, vendar to zahteva {e dodatno, bolj poglobljeno in posebej ugotavljanju mònih variant prilagojeno {tudijo. Za nekatere kazalnike se je ugotavljala zgolj njihova prisotnost, ki je bila z upo{tevanjem ponder-jev podlaga za nadaljnje vrednotenje, za ve~ino je bila opredeljena velikostna gradacija, za nekatere pa je bil izra~unan odnos glede na dràvno povpre~je. Odstopanja so bila ovrednotena z razvr{~anjem v razrede: (1) mo~no nadpovpre~no odstopanje (indeks odstopanja presega vrednost 125 %), (2) nadpovpre~no odstopanje (od 101 % do 124 %), (3) podpovpre~no odstopanje (od 75 % do 100 %) in (4) mo~no podpovpre~no odstopanje (indeks odstopanja je manj{i od vrednosti 75 %). Kompleksno vrednotenje je bilo izvedeno z ugotavljanjem zastopanosti posameznih skupin parametrov, z njihovim ustreznim ponderiranjem in se{tevanjem ugotovljenih posami~nih vrednosti. Ponderiranje je postopek, ki ob vrsti izbranih kazalnikov, izhajajo~ iz potreb po sintetiziranju in ugotavljanju njihove relativne pomembnosti znotraj celotnega sistema kazalnikov, da vsakemu med njimi primerno teò. Upo{tevati je namre~ treba, da se pojavi medsebojno prepletajo in vplivajo drug na drugega, tako da so zna~ilnosti oziroma vrednosti posameznega parametra do dolo~ene mere vsebovane tudi v vrednostih drugih parametrov. Zato je bila za vnaprej{nje postavljanje {tevil~nih vrednosti potrebna dobr{na mera poznavanja pokrajinske stvarnosti. Postopek ra~unalni{ke obdelave je omogo~il tudi sprotno prilagajanje vrednosti, zato so bile med delom (in so {e) mòne tudi dolo~ene korekcije. Izvedbo predstavljenega pristopa v sorazmerno kratkem razpolòljivem ~asu so ob sodobni ra~unalni{ki tehnologiji omogo~ili tudi deloma è pripravljeni podatkovni viri, ki jih je bilo potrebno prilagoditi zahtevam izbrane metodologije. [lo je za zanimivo zmes temeljnega raziskovalnega dela, empiri~ne-ga poznavanja pokrajinske stvarnosti ter ~edalje {tevilnej{ih in podrobnej{ih podatkov o gospodarskih, socialnih, demografskih in vse bolj tudi okoljskih zna~ilnostih podeèlskih obmo~ij v na{i dràvi. Preglednica 17: Kartografska ponazoritev sintetiziranih kazalnikov. kazalniki naslovi kart • naravni omejitveni dejavniki • Delna sinteza 1: Naravni omejitveni dejavniki • zemlji{~a in kmetijski sistemi • Delna sinteza 2: Zemlji{~a in kmetijski sistemi • posestne razmere • Delna sinteza 3: Posestne razmere • prebivalstvena sestava • Delna sinteza 4: Prebivalstvene zna~ilnosti • gospodarska u~inkovitost in trg delovne sile • Delna sinteza 5: Zna~ilnosti gospodarske u~inkovitosti • personalna infrastruktura • Delna sinteza 6: Personalna infrastruktura • obmejnost • Delna sinteza 7: Obmejnost • stanje okolja • Delna sinteza 8: Kmetijsko obremenjevanje okolja • razvojna gibala na podeèlju • Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (varianti s petimi in {tirimi razredi) Ob urejeni podatkovni bazi je ra~unalni{ki program Map Info omogo~il sorazmerno enostavno in tudi ~asovno nezahtevno kartografsko ponazoritev izbranih kazalnikov, posameznih delnih sintez in celovite kon~ne sinteze, tako da so vsi parametri ne le prostorsko, ampak tudi tabelari~no dokumentirani (preglednici 16 in 17). Odlo~ili smo se, da so vsi posamezni, to je analitski kazalniki predstavljeni v odtenkih modre barve, rezultati delnih sintez v odtenkih zelene in obe celoviti sintezi (s po petimi oziroma {tirimi razredi) v odtenkih rde~e barve. S tem je laè slediti celotni izvedbeni plati preu~itve in med posameznimi vsebinskimi sklopi je zagotovljena transparentnost. Glavni parametri izbranih kazalnikov ter izra~unanih delnih sintez in obeh celovitih sintez so predstavljeni v preglednici 18. V njej so v zgornji vrstici za vsak kazalnik in vse sinteze navedene mejne 61 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar vitno (89) to~k6 gozd, nerodo < (115) to~k < (360) 5 1000 22 zelo majhna (3327) e –15,4 (874) to~k4 750–1000 (314) 16–22 (942) pod 38,88 (1824) majhna (575) pod 6,12 (2917) pod 2,33 (2285) pod 0,35 (2926) pod 0,80 (2316) pod 0,76 (656) nad 100 (1458) pod nad 25,00 (1737) nad 76,30 (1869) e (1866) to~k azita (498) azite (2526) 3 500–750 (1305) 10–16 izr izr izjemna (29) 38,88–51,87 (1580) srednja (1102) 6,12–8,16 (826) 2,33–3,10 (1016) 0,35–0,46 (1334) 0,80–1,06 (1888) 0,76–1,01 (2640) 71–100 (1272) –15,4–0 (2043) 15,01–25,00 (1429) 61,01–76,30 (1449) ne (1624) to~ki2 250–500 (3089) 5–10 (1679) mo~na (563) zmer velika (194) 51,88–64,87 (1177) velika (762) 8,17–10,21 (697) 3,11–3,88 (1146) 0,47–0,59 (571) 1,07–1,33 (973) 1,02–1,27 (2071) 50–70 (1680) 0,1–16,5 (2136) 7,00–15,00 (1427) 45,80–61,00 (1062) na (255) v (249) v (477) v (937) elika (98) e (1196) na (352) to~ka1 0–250 (1130) 0–5 (1106) zmer je poja je poja {ibk je poja zmer nad 64,87 (1372) zelo v nad 10,21 (1513) nad 3,88 (1506) nad 0,59 (1122) nad 1,33 (776) nad 1,27 (586) pod 50 (1543) nad 16,5 (900) pod 7,00 (1360) pod 45,80 (1573) vilo naselij) anih vrednosti. va (4637) va (5704) va (5476) va (5016) to~k razredi ({te po to~kah 0 ni poja ni poja ni poja brez (607) ni poja brez (5378) ov in sintetizir (982) (1212) (1519) (1436) (1215) (1379) (592) (831) (1246) (1629) (1655) azredi (935) (1001) (1423) to~k (1314) (1432) (1013) to~k (1007) (962) (1029) to~k to~k to~k vilo naselij) sintezni r ({te pod 7 7 to~k 8 to~k 9 to~k nad 9 to~k pod 6 6 to~k 7 to~k 8 to~k nad 8 to~k pod 6 to~k 6–7 to~k 8–9 to~k 10–11 to~k 12 to~k do 10 to~k 10–12 to~k 13–15 16–18 nad 18 i kazalnik rametr %) a v 1961–96 1981–96 %) ha) v v %) a (v ih) vniki valnih alce alce alstv metr u hektarjih) v na kmetijah (v etr emlji{~ (v 1982–98 ost parcele (v vila prebiv vila prebiv vr{ina obdelo ha) elik ega prebiv stopinjah) ve vljenost v alstvene zna~ilnosti ena bilanca ameter aselost vni omejitveni deja ost posesti (v vpe~na po zemlji{~ (v vpre~na v Preglednica 18: P verzija par nadmorska vi{ina (v naklon (v zakr mokrotnost popla posledice su{e in izposta delna sinteza 1: nara delè kmetijskih z intenzivnost kmetijskih sistemo delna sinteza 2: zemlji{~a in kmetijski sistemi velik po po delna sinteza 3: posestne razmere spremembe {te spremembe {te starostni indeks selitv delè kme~k delè gospodinjste delna sinteza 4: prebiv 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 o (355) elik zelo v o (1520) (1097) pod 457,05 (3141) nad 14,83 (1418) pod 35,14 (654) pod 322.003 nad 16,95 (1185) pod 30,00 (1777) nad 51,74 (2813) nad 40,00 (1416) pod 25,00 (1470) pod 15 (812) velik arma (11) v (1267) no (851) (3483) a{i~ja f 457,05–914,09 (1891) 11,87–14,83 (1275) 35,14–46,84 (1600) 322.003–829.340 13,57–16,95 (1401) 30,00–60,00 (1413) 41,40–51,74 (590) 25,01–40,00 (1512) 25,00–35,01 (1520) 15–20 (1872) je poja zmer pr arma (41) (1280) 914,19–1828,20 (854) 8,90–11,86 (1718) 46,85–58,56 (2765) 829.340–1.033.375 10,17–13,56 (1316) 60,01–120,00 (1427) 31,05–41,39 (992) 10,00–25,00 (1746) 35,01–45,00 (1403) 21–25 (1709) majhno (1993) goveja f arma (36) nad 1828,20 (67) pod 8,90 (1542) nad 58,56 (934) nad 1.033.375 (93) pod 10,17 (2051) nad 120,00 (1336) pod 31,05 (1558) pod 10,00 (1279) nad 45,00 (1560) nad 25 (1560) neznatno (1234) perutninska f va (4686) va (5865) ni poja ni poja (1612) (950) (1023) (889) (1479) (995) (1344) (1023) (1318) (1129) (1139) (1729) (1124) (1536) (1564) to~k to~k to~k to~ke (1363) (1310) (1094) to~k (4686) to~ke (396) to~k to~k to~k to~k to~k to~k to~k to~ke (1191) to~k to~k to~k to~ke (1511) pod 19 to~k 19–20 21–22 to~k 23–24 nad 24 pod 4 4 5 6 nad 6 0 3 to~ke (1267) 1 to~ka (1226) 2 to~ki (1977) 3 to~ke (843) 4 nad 4 pod 62 62–66 67–71 to~k 72–76 nad 76 pod 63 to~k 63–68 69–74 nad 74 v vanja ovitosti alce v SIT) olja o %) SIT) %) in gostotee atni km) prebiv v) %) adr v (v ega ske u~ink vanje ok vanje ega obremenje alce ranto v %) va{ki meji %) v na 1000 a (v vsaj srednje{olsk va za dohodnino (v vnih mig oj ob hr i kmetijsk alstv o obremenje azbo (v azv o obremenje vek gostote poselitv vnih mest (na kv azpr{enih viro ovni vir uto dodana vrednost (v (na 1000 prebiv uto osno delo prebiv izobr vilo {tudento sonalna infrastruktura iz r br gostota gospodarskih subjekto delè zasebnih podjetij (v br delè brezposelnih (v se{te delè dne deleàktivnega kme~k delna sinteza 5: zna~ilnosti gospodar delè ljudi z {te delna sinteza 6: per moten r delna sinteza 7: obmejnost kmetijsk to~k delna sinteza 8: kmetijsk sinteza 1 sinteza 2 63 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar vrednosti razredov, v spodnji vrstici pa frekven~na porazdelitev, to je {tevilo naselij, ki so se uvrstila v posamezne razrede. Stremeli smo, da so analitski kazalniki praviloma raz~lenjeni na {tiri razrede, rezultati delnih sintez so praviloma razvr{~eni v pet razredov, kon~ni rezultat, to je celovita sinteza, pa je variantno raz~lenjen na pet razredov oziroma na {tiri razrede. Katera varianta je (glede na globino notranje diferenciacije) prikladnej{a za nadaljnjo rabo, to je za udejanjanje politike skladnej{ega regionalnega razvoja, bi se bilo potrebno odlo~iti naknadno. Posamezni kazalniki so, upo{tevaje le njihove maksimalne vrednosti, v sistemu vrednotenja lahko prispevali od 2 do 5 to~k, izjemoma tudi 6, ve~inoma pa 4 to~ke. Sistem je zasnovan tako, da vi{ja to~- kovna vrednost ne glede na dejanske {tevil~ne vrednosti pojava vselej ponazarja slab{e razmere in nìja vrednost bolj{e. Zato je tudi usmeritev to~kovanj dvosmerna: enkrat to~ke z ve~anjem absolutnih in relativnih {tevil~nih vrednostmi nara{~ajo, drugi~ pa se zmanj{ujejo. Razredi so praviloma (pri delnih in celovitih sintezah pa vselej) formirani tako, da so razponi {tevil~nih oziroma to~kovnih vrednosti znotraj njih enaki. Izjeme so vrednotenje ve~ine naravnih, predvsem omejitvenih dejavnikov, vrednotenje obmejnosti, ki je è samo po sebi sintetiziran kazalnik, in vrednotenje kmetijskega obremenjevanja okolja, ki je na podlagi podrobnih raziskav, za katerimi se skrivajo konkretne {tevil~ne vrednosti, izvedeno opisno. Razpon vseh mònih sinteznih to~k se giblje med 24 in 123, torej je maksimalen moèn razpon natan~no 100 to~k. Dejansko doseèn razpon se giblje med {tevil~nima vrednostma 38 do 97 to~k, torej je dejanski razpon 60 to~k. Opazno je, da je razlika med dejanskim in mònim to~kovnim se{tev-kom ve~ja v primeru neugodnih okoli{~in (26 to~k), v primeru ugodnih pa je precej manj{a (14 to~k), kar je ob poznavanju ugotovljene povpre~ne vrednosti 68 to~k za populacijo vseh naselij razumljivo. Preglednica 19: To~kovanje delnih sintez in celovite sinteze. to~ke razpon mònih to~k dejanski razpon to~k to~ke delne sinteze 1 od 2 do 26 od 3 do 17 to~ke delne sinteze 2 od 2 do 10 od 2 do 10 to~ke delne sinteze 3 od 3 do 12 od 3 do 12 to~ke delne sinteze 4 od 6 do 24 od 6 do 24 to~ke delne sinteze 5 od 8 do 32 od 9 do 32 to~ke delne sinteze 6 od 2 do 8 od 2 do 8 to~ke delne sinteze 7 od 0 in 3 od 0 in 3 to~ke delne sinteze 8 od 1 do 8 od 1 do 8 sintezne to~ke skupaj od 24 do 123 od 38 do 97 Med razvojnimi gibali na podeèlju smo najve~jo teò v to~kovanju pripisali gospodarski u~inkovitosti (32 mònih to~k oziroma skoraj ~etrtina v mònem skupnem se{tevku), naravnim razmeram (26 mònih to~k oziroma petina) in prebivalstveni sestavi (24 mònih to~k), najmanj{o pa obmejnosti (vsega 3 to~ke) in kmetijskemu obremenjevanju okolja (8 mònih to~k). Medtem ko nekatera naselja pri vrednotenjih gospodarske u~inkovitosti in prebivalstvene sestave dosegajo vse mòne to~ke, je razlika med dejansko doseènimi in mònimi to~kami pri vrednotenju naravnih razmer precej{nja; pripisati jo gre raznolikosti v analizo zajetih pojavov. Medtem, ko se dolo~ene prvine gospodarskih in demografskih kazalnikov med seboj povezujejo, se pri naravnih razmerah izklju~ujejo. Tako je na primer tam, kjer je visoka uspe{nost gospodarstva hkrati tudi velika gostota gospodarskih subjektov, nizka stopnja brezposelnosti, malo zaposlenih v kmetijstvu in sorazmerno manj dnevnih migrantov. Na drugi strani pa tam, kjer prevladuje zakraselo povr{je, ni poplavnega ali/in mokrotnega sveta, temperaturna inverzija pa se na primer pojavlja skoraj izklju~no na vbo~enem in uravnanem povr{ju, ki je na~eloma najbolj primerno za kmetijsko rabo. 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 3.2.2 REZULTATI VREDNOTENJA S POUDARKOM NA DELNIH SINTEZAH Naravni omejitveni dejavniki so skupek parcialnih vrednotenj nadmorske vi{ine, naklonov povr{ja, zakraselosti, prisotnosti mokrotnih in poplavnih obmo~ij, u~inkov su{e, pojavov temperaturne inverzije v konveksnih reliefnih oblikah in vrednotenju negativnih u~inkov vetra. IGOR MAHER Slika 15: Zgornja meja poseljenosti in uspevanja kulturnih rastlin marsikje presega nadmorsko vi{ino 1000 m, vendar je v teh okoli{~inah omejena na prisojne pobo~ne police oziroma blago nagnjena pobo~ja, kakor je tudi v primeru va{kega zemlji{~a Zgornjih Danj pod Ratitovcem. 65 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar JO@E POJBI^ Slika 16: Kmetovanje je najbolj preprosto na prodnih ravninah, kjer je mogo~a uporaba vseh vrst kmetijske mehanizacije. Tej se postopoma prilagaja tudi oblika parcel, kot je razvidno na primeru va{kega zemlji{~a Marki{avcev na Ravenskem v Prekmurju. 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 V[EKA MIHA P Slika 17: S pove~evanjem strmine je kmetovanje ~edalje tèje in uporaba kmetijske mehanizacije postaja omejena in ponekod celo onemogo~ena. ^lovek se strminam prilagaja z urejanjem kulturnih teras in bolj ekstenzivno zemlji{ko rabo, kar je, kljub snèni odeji, videti tudi na va{kem zemlji{~u Straì{~a visoko na pobo~ju Ba{ke grape. Najmanj ugodne naravne razmere so v visokogorju Julijskih Alp, Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp, na Pohorju, vzhodu Kozjaka, v vi{jih predelih Posavskega hribovja in pa marsikje na obmo~ju zakraselega Dinarskega sveta, s tem, da je neugodno obmo~je na jugu dràve, ob meji s Hrva{ko in v njenem zaledju, tako reko~ sklenjeno. Slabe razmere so tudi na Podgorskem in Diva{kem Krasu ter v Podgrajskem podolju, ve~je sklenjene povr{ine obmo~ij z neugodnimi razmerami so tudi na Banj{icah, Trnovskem gozdu, Hru{ici, Javornikih in na Snèniku, na Blokah in v Lo{kem potoku ter po hribovjih na Ko~evskem, od koder se pas slabih razmer nadaljuje na zahodni, vi{ji del Gorjancev. Zaradi poplavnosti in pogostej{ega pojavljanja temperaturne inverzije, kar je pomembno pri mònostih nastanka slane, je v razredu z najslab{imi razmerami tudi ve~ji del povr{ja v podoljih s kra{kimi polji. Naravne razmere so najbolj Preglednica 20: Nekateri parametri glede na naravne omejitvene dejavnike. delna povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba sinteza 1 v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 7 to~k 2.689,33 478.823 694.266 982 13,3 35 258 707 145,0 7 to~k 3.058,10 281.244 304.587 1314 15,1 15 100 232 108,3 8 to~k 3.840,46 369.381 445.178 1432 18,9 23 116 311 120,5 9 to~k 3.568,23 184.977 202.413 1013 17,6 10 57 200 109,4 nad 9 to~k 7.116,88 288.583 335.704 1212 35,1 17 47 277 116,3 skupaj 20.273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100 98 333 123,7 67 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar AN GARBAJS MARJ Slika 18: Zakraselost vpliva na kmetovanje zlasti z veliko gostoto vrta~, pove~ano kamnitostjo ter s toplotnim obratom in celo obdobnimi poplavami na dnu nekaterih kra{kih globeli. Primer prepletanja ve~ine na{tetih pojavov je Poljanski ravnik nad Kolpo. ANDREJ MIHEVC Slika 19: V razmerah izjemne kamnitosti je bilo mogo~e za kmetijsko pridelavo urediti le skromne njivice, ki so kljub slikovitosti z vidika sodobnega kmetovanja obsojene na propad. 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 VECO TEJ GABR MA Slika 20: Z agromelioracijami so marsikje kamnito povr{je otrebili in zemlji{~e usposobili za uporabo kosilnic in strojev za spravilo poko{ene trave oziroma sena. Otrebljeno kamenje so zloìli v kamnite zidove in kamnite kupe, imenovane groblje. AR LUKA PINT Slika 21: Kamnitost zakraselega povr{ja je zna~ilna tudi za nekatere gozdove in marsikje predstavlja oviro pri uvajanju sodobnih postopkov gozdarjenja. 69 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar V[EKA MIHA P Slika 22: Mokrotno povr{je na poplavnih ravnicah in ponekod na dnu kra{kih globeli je omejitveni dejavnik za kmetovanje zlasti zaradi slabo rodovitnih oglejenih prsti in slabe nosilnosti tal. Nekatera mokri{~a so tudi naravne znamenitosti, kar velja tudi za zamo~virjene travnike na Blokah. O OGRIN ARKD Slika 23: Ekstenzivno zemlji{ko rabo narekujejo tudi obdobno poplavljena zemlji{~a, kakr{na so na dnu Planinskega polja, ki so, tudi kadar niso prelita z vodo, mokrotna in slabo rodovitna. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 GO KLADNIK DRA Slika 24: V zadnjem desetletju je pomemben omejitveni dejavnik kmetovanja su{a. Njeno redno pojavljanje in velika {koda narekujeta prilagajanje v smeri iskanja optimalnih kmetijskih usmeritev. Med najbolj prizadetimi pokrajinami se zaradi plitvih prsti in izvedenih hidromelioracij redno pojavlja Prekmurje. AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 25: Eno od najbolj prostranih poplavnih obmo~ij je Ljubljansko barje, ki ga voda zalije zlasti v hladni polovici leta z izdatnej{imi padavinami in manj{im izhlapevanjem. 71 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar V[EKA MIHA P Slika 26: Toplotni obrat povzro~a pogostej{e in v dalj{em obdobju mòno pojavljanje slane in zmrzali. Za prostrana obmo~ja s temperaturno inverzijo je zna~ilna nizka obla~nost, ki se pojavlja zlasti v hladni polovici leta, ko je s toplej{ih vi{jih leg vidna kot sklenjena meglena koprena. Slika 27: Na pogoste mo~ne vetrove, kakr{na je burja, opozarjajo na odvetrni strani podalj{ane in na privetrni strani pomanjkljivo oblikovane drevesne kro{nje, drevje pa na smer vetrov najve~krat opozarja tudi z upognjenimi debli. IGOR MAHER 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: do 250 m Kr Novo mesto 2: od 250 m do 500 m 3: od 500 m do 750 m Pi 4: od 750 m do 1000 m vka 5: nad 1000 m R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 28: Povpre~na nadmorska vi{ina ozemlja naselja. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: do 5 stopinj Kr Novo mesto 2: od 5 do 10 stopinj 3: od 10 do 16 stopinj Pi 4: od 16 do 22 stopinj vka 5: nad 22 stopinj R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 29: Povpre~ni naklon povr{ja ozemlja naselja. 73 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 0: ni pojava Kr Novo mesto 1: zmerna 2: mo~na Pi 3: izrazita vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 30: Zakraselost obmo~ij naselij. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 0: ni pojava Kr Novo mesto 2: je pojav Pivka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 31: Mokrotna obmo~ja. 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 0: ni pojava Kr Novo mesto 3: je pojav Pivka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 32: Poplavna obmo~ja. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 0: ni pojava Kr Novo mesto 1: {ibke 2: zmerne Pi 3: velike vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 33: Posledice su{e v letu 1999. 75 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipava ka Kr Novo mesto To~ke Pi 0: ni pojava vka 2: je pojav R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 34: Obmo~ja z izrazito temperaturno inverzijo, ki jih prizadeva slana. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 0: ni izpostavljeno Kr Novo mesto 1: zmerno izpostavljeno 2: zelo izpostavljeno Pi 3: izjemno izpostavljeno vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 35: Pogostim mo~nim vetrovom izpostavljena obmo~ja. 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ugodne na prodnih ravninah severovzhodne Slovenije, na vzhodu Gori~kega in Slovenskih goric, v re~- nih dolinah vzhodnega dela Dolenjske in zgornjega Posavja in {e zlasti v severnem ter osrednjem delu Ljubljanske kotline (Kranjsko, Sor{ko in Ljubljansko polje). Ugodne razmere so tudi v izteku Vipavske doline in v njenem zgornjem delu, v Gori{kih brdih, v jugozahodnem zaledju Ljubljanskega barja, v osrednjem delu Bele krajine in (nekoliko presenetljivo) celo ponekod na dnu Zgornje Dravske doline in Meì{ke doline na Koro{kem. Obmo~ja z najbolj neugodnimi naravnimi razmerami zavzemajo 35,1 % ozemlja dràve, obmo~ja z najbolj ugodnimi razmerami pa 12,3 % (preglednica 20). Z izbolj{evanjem naravnih razmer se pove- ~uje gostota poselitve in povpre~na velikost naselja zmanj{uje. To pa ne velja, ~e izvzamemo obmo~ja z najbolj ugodnimi razmerami, saj med preostalimi {tirimi razredi razlike niso pretirano o~itne in tudi ne v celoti premo~rtne. Podobno velja za spremembe v {tevilu prebivalcev, ki so izrazito nadpovpre~ne le na obmo~jih z najbolj ugodnimi razmerami, povsod drugje pa se je {tevilo prebivalcev med letoma 1961 in 1996 pove~alo, ~eprav ne tako izrazito (slika 37). Tak{na razmerja nedvomno pomenijo, da se je ~lovek naravnim razmeram dodobra prilagodil, s tem da se je s kmetijskih postopoma preusmeril v nekmetijske dejavnosti. Zato so drugi razvojni dejavniki marsikje pomembnej{i od naravnih razmer. Delna sinteza Zemlji{~a in kmetijski sistemi je v celoti odsev intenzivnosti kmetovanja, zato se v njej v veliki meri zrcali primernost naravnih razmer za kmetijstvo. Ugotavljali smo jo z vrednotenjem deleà kmetijskih zemlji{~ (njiv, vrtov, travnikov, sadovnjakov, vinogradov, pa{nikov, trsti~ja, ki jih je bilo leta 1994 po podatkih katastra v dràvi 51,9 %) in vrednotenja kmetijskih sistemov v letu 1985 (Vri- {er 1998b), ki smo jih razvrstili glede na intenzivnost. Zaradi navedene soodvisnosti med naravnimi razmerami in intenzivnostjo kmetijske zemlji{ke rabe je razumljivo, da se ugodna in neugodna obmo~ja na kartah obeh delnih sintez v znatni meri prekrivajo. Ker so v severovzhodni Sloveniji kmetijski sistemi najbolj intenzivni, tam pa je tudi najmanj gozda, so tamkaj{nja obmo~ja intenzivne zemlji{ke rabe izrazito sklenjena. Pojavljajo se {e na dnu Celjske kotline (hmeljarstvo!), na severu Dolenjske in v Posavju (vinogradni{tvo, sadjarstvo) ter marsikje na obmo~- ju submediteranske Slovenije. Izstopajo~e naravnopokrajinske enote z najbolj intenzivno kmetijsko zemlji{ko rabo so celotna Gori{ka brda, ve~ji del Koprskih brd in Vipavska dolina; v vseh ima nadpovpre~no vlogo vinogradni{tvo, a se ponekod dopolnjuje z okopavinsko-krmnim podsistemom. Preglednica 21: Nekateri parametri glede na zemlji{~a in kmetijske sisteme. delna povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba sinteza 2 v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 6 to~k 4.009,56 418.895 480.439 1519 19,8 24,3 120 316 114,7 6 to~k 2.796,74 298.564 381.270 1007 13,8 19,2 136 379 127,7 7 to~k 2.455,25 194.384 264.285 962 12,1 13,3 108 275 136,0 8 to~k 3.258,85 202.517 234.663 1019 16,1 11,8 72 230 115,9 nad 8 to~k 7.752,60 488.648 621.491 1436 38,2 31,4 80 433 127,2 skupaj 20.273,00 1.603.008 1.982.148 5943 100,0 100,0 98 334 123,7 Z nara{~anjem intenzivnosti kmetijske zemlji{ke rabe se gostota poselitve praviloma pove~uje (preglednica 21, slika 48). Manj izrazita je povezanost med intenzivnostjo zemlji{ke rabe ter velikostjo naselij in spreminjanjem {tevila prebivalcev, kar kaè na to, da se je ~lovek naravnim razmeram dodobra pri-Slika 36: Delna sinteza 1: Naravni omejitveni dejavniki. ➤ 78, 79 77 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 9 9 8 Metlika 7 do 7 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 79 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 300 250 pod 7 to~k 200 7 to~k ;indeks2 150 8 to~k alci/km Prebiv 100 9 to~k 50 nad 9 to~k 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 37: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na naravne omejitvene dejavnike. V[EKA MIHA P Slika 38: Med slovenska obmo~ja z najmanj ugodnimi naravnimi razmerami spadajo vi{inska obmo~ja velikih samotnih kmetij v celkih, kakr{no je na obmo~ju naselja Podol{eva na stiku Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp. 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 JURIJ SENEGA^NIK Slika 39: Obmo~ja z najbolj ugodnimi naravnimi razmerami so prodne ravnine ob rekah Savi, Dravi in Muri. Sem spadajo tudi re~ni vr{aji, kakr{en je I{ki vr{aj na jùnem robu Ljubljanskega barja, za katerega je zna~ilna velika razdrobljenost zemlji{~ s poljsko razdelitvijo na pravilne delce. 81 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar O OGRIN ARKD Slika 40: Zaradi nadpovpre~no velikih deleèv pa{nikov in travnikov ter zaostajanja pri beleènju sprememb zemlji{ke rabe spadajo med na{a kmetijsko najbolj izrazita obmo~ja tudi Kras in pokrajine v njegovem zaledju, dejansko pa je poloàj precej druga~en, saj se zlasti od va{kih naselbin bolj oddaljena zemlji{~a zara{~ajo z grmi~evjem in malo donosnim gozdom. lagodil in se v manj ugodnih okoli{~inah oprijel nekmetijskih dejavnosti. Kmetijstvo je samosvoja dejavnost, ki s svojimi zna~ilnostmi na demografske razmere ne vpliva odlo~ujo~e. Za vrednotenje posestnih razmer smo uporabili tri kazalnike: velikost posesti (skupna posest z gozdovi vred v lasti), povpre~no povr{ino obdelovalnih zemlji{~ v lasti gospodinjstev s kme~kim gospodarstvom in povpre~no velikost parcele. Preglednica 22: Nekateri parametri glede na posestne razmere. delna povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba sinteza 3 v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 6 to~k 6.008,60 145.974 125.009 1215 29,6 6,3 21 103 85,6 od 6 do 2.827,85 115.632 109.793 935 14,0 5,5 39 117 95,0 7 to~k od 8 do 3.757,27 168.592 169.420 1001 18,5 8,5 45 169 100,5 9 to~k od 10 do 3.856,45 319.793 345.940 1379 19,0 17,5 90 251 108,2 11 to~k 12 to~k 3.822,82 853.017 1.231.986 1423 18,9 62,2 322 866 144,4 skupaj 20.273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100,0 98 333 123,7 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 V[EKA MIHA P Slika 41: Primer ekstenzivnega gospodarjenja so tudi degradirani belokranjski steljniki, kjer se med brezami na gosto razra{~ajo orlova praprot in trave z resavo, {a{ulicami, jesensko vreso in drugimi manj zahtevnimi rastlinskimi vrstami. 83 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar TEV@ LENAR^I^ MA Slika 42: Eden najbolj intenzivnih kmetijskih sistemov je hmeljarski podsistem, ki je, kljub konjunkturnim teàvam in su{i v zadnjih letih, v Spodnji Savinjski dolini {e vedno sklenjeno zastopan. V[EKA MIHA P Slika 43: Na za poljedelstvo in druge intenzivne kmetijske panoge neprimernih obmo~jih prevladuje krmni sistem, ki je v svoji izraziti razli~ici v prevladi v ve~ini zahodnega dela dràve. To velja tudi za obmo~je Trnovskega gozda, kot je razvidno na posnetku va{kega zemlji{~a Krìne Gore. 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 AN GARBAJS MARJ Slika 44: Gori{ka brda so kot pokrajina intenzivnega ~istega vinogradni{kega podsistema è dolgo med na{imi kmetijsko najbolj specializiranimi pokrajinami. V zadnjem ~asu so marsikje uredili nove vinograde, stare pa redno obnavljajo, kot je razvidno tudi na pobo~jih slemena, kjer stoji slikovita vas [martno. 85 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 64,87 % Kr Novo mesto 2: od 51,88 do 64,87 % 3: od 38,88 do 51,87 % Pi 4: do 38,88 % vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 45: Delè kmetijskih zemlji{~ leta 1994. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna To~ke Vipava 1: izredno intenziven ka Kr 2: zelo intenziven Novo mesto 3: intenziven 4: zmerno intenziven Pivka 5: malo intenziven 6: gozdna in nerodovitna zemlji{~a R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 46: Vrednotenje kmetijskih sistemov iz leta 1985. 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Zna~ilnosti vseh treh parametrov so v dokaj tesni obratni korelacijski zvezi z ugodnostjo naravnih razmer. To je razumljivo, saj so za dosego dohodkovno ustreznih rezultatov v slab{ih okoli{~inah potrebni bistveno ve~ji obrati kot v bolj ugodnih. Obenem so prodajne poti za kmetijske pridelke v zaledjih ve~jih krajev bistveno làje, bolj preto~ne in raznovrstnej{e kot pa v odmaknjenih, tèje dostopnih predelih, kjer je marsikje {e vedno pomembna vloga samooskrbnega kmetovanja. Zato so posestne razmere v naravno bolj ugodnih okoli{~inah bistveno slab{e kot pa v goratem in hribovitem svetu, kjer ima marsikje na sorazmerno velikih kmetijah pomembno vlogo v pridobivanju dohodka tudi delo v gozdu. Kme~ka gospodarstva na obmo~jih z ugodnimi razmerami in intenzivnej{imi oblikami kmetovanja so v povpre~ju manj{a in bolj razdrobljena. Manj{a je tudi povpre~na velikost parcele, kar gre ob bolj razdrobljenih obdelovalnih zemlji{~ih pripisati tudi ve~ji zastopanosti majhnih stavbnih parcel. V Sloveniji so povr{insko prevladujo~a obmo~ja z najbolj ugodnimi posestnimi razmerami (29,3 %, preglednica 22), ~e pa upo{tevamo razporeditev prebivalstva, vidimo, da kar 62,2 % ljudi ìvi na obmo~- jih z najmanj ugodnimi posestnimi razmerami. Navedene zna~ilnosti potrjujejo tudi razmerja med ugodnostjo posestnih razmer in gostoto poseljenosti: bolj ko so ugodne posestne razmere, manj{a je gostota poselitve in obratno. Z ugodnostjo posestnih razmer se zmanj{uje povpre~na velikost naselja, ~etudi v treh ugodnej{ih razredih {e zdale~ ne tako izrazito kot v obeh najbolj ugodnih. Opazno je tudi, da s pove~evanjem ugodnosti posestnih razmer {tevilo prebivalcev nara{~a po~asneje oziroma, da je na obmo~jih z ugodnej{imi posestnimi razmerami pri{lo celo do nazadovanja {tevila ljudi (slika 55). Prav zato so se tam sorazmerno ugodne posestne razmere lahko tudi ohranile in bi lahko v prihodnje predstavljale soliden temelj za ponovno intenziviranje kmetovanja, v ve~ji meri prilagojenega standardom Evropske zveze. Pri tem bo potrebno na obmo~jih z ugodno posestno strukturo upo{tevati tudi neugodno starostno sestavo, zato bo potrebno razvojne spodbude usmerjati k demografsko zdravim inovacijskim jedrom, to je na druìnske kmetije s podmladkom. Vrednotenje prebivalstvenih zna~ilnosti je kompleksno opravilo. Iz mnoìce mònih kazalnikov smo za potrebe delnega in celovitega sintetiziranja izbrali spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1996 ter 1981 in 1996 (dve obdobji sta potrebni zaradi temeljitega zasuka demografskih tokov na za~etku osemdesetih let prej{njega stoletja), starostni indeks (ta kaè razmerje med generacijo mladih, do 20 let starih, in generacijo ostarelih, nad 60 let starih ljudi), selitveno bilanco med letoma 1982 in 1998 (razmerje med priseljenimi in odseljenimi iz dolo~enega kraja v tem razdobju), delè kme~kega prebivalstva (ki na eni strani odraà pomen kmetijstva, na drugi pa prometno odmaknjenost brez mònosti zaposlovanja v nekmetijskih dejavnostih) in delè na kme~kih gospodarstvih ìve~ih gospodinjstev (ta kazalnik se v znatni meri ujema z deleèm kme~kega prebivalstva). Pogled na karto delne sinteze 4 (slika 63) razkrije, da so razmere znotraj dràve sorazmerno zaple-tene, kar potrjuje precej{nja pome{anost razredov razli~nih kategorij. Kljub temu je mogo~e re~i, da so demografske razmere zaskrbljujo~e predvsem v goratih in hribovitih obmo~jih zahodnega dela Slovenije, v Brkinih in na vzhodu Koprskih brd, pa v zgornjih delih dolin v Kamni{ko-Savinjskih Alpah, na jùnih obronkih Pohorja, Kozjaku, v Slovenskih goricah, na celotnem Gori~kem in v vseh Halozah, na Kozjanskem in Bizeljskem ter marsikje v osr~ju Dolenjske, na Blokah in na obmo~jih vzdol` jugovzhod-nega dela slovensko-hrva{ke meje. Najbolj ugodne so demografske razmere na obmo~ju Ljubljanske kotline, kjer so lepo opazne »lovke«, ki jih proti periferiji steguje privla~nostna sila Ljubljane. Ta vsak dan sprejme na delo {tevilne zaposlene iz blìnje in tudi sorazmerno oddaljene okolice. Ugodne demografske razmere so tudi na obmo~jih ve~jih zaposlitvenih sredi{~, kakr{na so na primer Velenje, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto, ^rnomelj in Ko~evje, v Novi Gorici in njenem blìnjem zaledju ter na obmo~- ju obalnih mest in njihovega neposrednega zaledja. Slika 47: Delna sinteza 2: Zemlji{~a in kmetijski sistemi. ➤ 88, 89 87 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 8 8 7 Metlika 6 do 6 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 89 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 140 120 do 6 to~k 100 6 to~k ;indeks 80 2 7 to~k alci/km 60 Prebiv 8 to~k 40 20 nad 8 to~k 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 48: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na zemlji{~a in kmetijske sisteme. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 10,21 ha Kr Novo mesto 2: od 8,17 do 10,21 ha 3: od 6,12 do 8,16 ha Pi 4: do 6,12 ha vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 49: Velikost posesti leta 1991. 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 3,88 ha Kr Novo mesto 2: od 3,11 do 3,88 ha 3: od 2,33 do 3,10 ha Pi 4: do 2,33 ha vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 50: Povpre~na povr{ina obdelovalnih zemlji{~ leta 1991. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 0,59 ha Kr Novo mesto 2: od 0,47 do 0,59 ha 3: od 0,35 do 0,46 ha Pi 4: do 0,35 ha vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 51: Povpre~na velikost parcele leta 1994. 91 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar JO@E POJBI^ Slika 52: Zaradi negativnih u~inkov ogrskega dednega prava so ponekod v Prekmurju obdelovalna zemlji{~a skrajno razdrobljena in ponekod tako ozka, da oteùjejo strojno obdelavo. Na posnetku je zemlji{~e obcestnega naselja Te{anovci v bliìni Moravskih Toplic. Preglednica 23: Nekateri parametri glede na prebivalstvene zna~ilnosti. delna povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba sinteza 4 v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 10 to~k 2.264,89 488.318 878.327 592 11,2 44,3 388 1484 179,9 od 10 do 2.804,43 314.334 413.515 831 13,8 20,9 147 498 131,6 12 to~k od 13 do 3.976,72 345.773 351.233 1246 19,6 17,7 88 282 101,6 15 to~k od 16 do 5.704,56 235.391 191.672 1629 28,1 9,7 34 118 81,4 18 to~k nad 18 to~k 5.522,40 219.192 147.401 1655 27,3 7,4 27 89 67,2 skupaj 20.273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100 100,0 98 333 123,7 Kar 44,3 % ljudi ìvi na demografsko najbolj ugodnih obmo~jih (preglednica 23), ki pa zavzemajo vsega 11,2 % ozemlja Slovenije. Na demografsko najbolj neugodnih obmo~jih (delovno jim lahko re~e-mo tudi demografsko ogroèna obmo~ja, ~eprav na~in vrednotenja ni imel za cilj oblikovati tipologije demografske ogroènosti, pa~ pa le predstavitev relativnih demografskih razmerij), ki zavzemajo kar 27,3 % dràve, ìvi vsega 7,4 % prebivalstva. Ta dvojnost je lahko pri kreiranju razvojnih vzorcev zaskrbljujo~a, saj je za avtopropulzivno delovanje dolo~enega obmo~ja potrebna tudi njegova kolikor toliko ugodna demografska struktura. Samo tako je namre~ mogo~e zagotoviti normalno drùbeno struktu-riranost in zadostno {tevilo nosilcev èlenega razvoja. 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 V[EKA MIHA P Slika 53: S komasacijami so ponekod zasebno zemlji{koposestno strukturo znatno izbolj{ali, {e bolj radikalne pa so posledice nacionalizacije zemlji{~ po 2. svetovni vojni, ki so marsikje na najbolj rodovitnih obmo~jih omogo~ile nastanek za na{e razmere velikih kmetijskih kombinatov, zdaj{njih kmetijskih podjetij, ki intenzivno gospodarijo na zaokroènih zemlji{kih kosih, kakr{ni so v severnem delu Skaru~enskega polja jùno od Vodic. Slika 54: Delna sinteza 3: Posestne razmere. ➤ 94, 95 93 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 11 od 10 do 11 od 8 do 9 Metlika od 6 do 7 do 6 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 95 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 350 300 do 6 to~k 250 od 6 do 7 to~k ;indeks 200 2 od 8 do alci/km 9 to~k 150 Prebiv od 10 do 100 11 to~k 50 12 to~k 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 55: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na posestne razmere. To potrjuje tudi o~itna obratnosorazmerna korelacijska povezanost med slab{anjem prebivalstvenih zna~ilnosti in nara{~anjem gostote poseljenosti (slika 62). Razumljiva je tesna soodvisnost med splo{no podobo demografskih razmer in spreminjanjem {tevila prebivalcev. V najbolj neugodnih razmerah je nazadovanje najve~je, in obratno. S slab{anjem demografskih razmer se hitro zmanj{uje tudi povpre~- na velikost naselja. Ta je v problemati~nih okoljih najbr` è dosegla tisto kriti~no maso, ki ne zagotavlja ve~ normalnega odzivanja na razvojne impulze. Zato bi bilo razvojne spodbude potrebno namenjati tudi za ohranjanje normalnega, naravnim razmeram prilagojenega vzorca poseljenosti, saj ~lovek kot drù- beno bitje lahko uspe{no deluje le v razmerah medsebojnega sodelovanja. To bi lahko bilo razumljeno tudi za raven naselij. Tudi vrednotenje gospodarske u~inkovitosti je kompleksno in temelji na sistemu osmih kazalnikov, med katerimi jih {est (bruto dodana vrednost na prebivalca, gostota gospodarskih subjektov, delè zasebnih podjetij, bruto osnova za dohodnino na prebivalca, delè brezposelnih in delè dnevnih migrantov od vseh zaposlenih) razkriva povpre~ja na ravni ob~in, le dva (kombiniran kazalnik gostote poseljenosti in gostote delovnih mest na km2 ter deleàktivnega kme~kega prebivalstva) pa na ravni naselij. Rezultati vrednotenja Slovenijo dokaj jasno razdelijo na vzhodno in zahodno polovico (slika 72). Za zahodno so zna~ilne ugodne gospodarske razmere v prostorsko sklenjenih nizih (izjeme so Tolmin-sko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje, Gori{ka brda, zgornji del Vipavske doline, Diva{ki Kras, Podgrajsko podolje, Brkini, Bloke in Lo{ki potok), za zahodno pa neugodne gospodarske razmere, prav tako v prostorsko sklenjenih nizih. Tamkaj{nji razmeroma enoli~en vzorec na severovzhodu prekinjajo le posamezni otoki z gospodarsko ugodnej{imi potezami (obmo~ja Murske Sobote, Maribora, Ptuja, Slovenskih Konjic, Velenja, Slovenj Gradca, Celja in Roga{ke Slatine), na jugu pa je z izjemo velikega novome{kega oto-ka ter nekaj manj{ih obmo~ij s pozitivnim predznakom (okrog Ribnice, Ko~evja, Metlike in ^rnomlja) mogo~e zaznati precej{njo prostorsko neenotnost oziroma pome{anost zastopanosti posameznih razredov na manj{e razdalje. 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Preglednica 24: Nekateri parametri glede na gospodarsko u~inkovitost. delna povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba sinteza 5 v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 19 to~k 5.499,53 837.926 1.236.636 1612 27,1 62,4 225 767 147,6 od 19 do 3.741,81 193.538 213.157 950 18,5 10,8 57 224 110,1 20 to~k od 21 do 3.527,14 166.081 174.414 1023 17,4 8,8 49 170 105,0 22 to~k od 23 do 2.537,55 130.380 123.054 889 12,5 6,2 48 138 94,4 24 to~k nad 24 to~k 4.966,97 275.083 234.887 1479 24,5 11,8 47 159 85,4 skupaj 20.273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100,0 98 333 123,7 Glede na kriterije gospodarske u~inkovitosti obmo~ja z najbolj ugodnimi razmerami zavzemajo dobro ~etrtino (27,1 %, preglednica 24) ozemlja Slovenije, na njih pa ìvita skoraj dve tretjini (62,4 %) prebivalstva. Obmo~ja z najmanj ugodnimi razmerami so povr{insko le nekoliko skromnej{a (24,5 %) in na njih ìvi dobra desetina (11,8 %) ljudi v dràvi. Na najbolj ugodnih obmo~jih je gostota poselitve dale~ najve~ja (225 preb./km2), na obmo~jih vseh preostalih {tirih tipov pa je podpovpre~na in se med posameznimi razredi kaj dosti ne razlikuje, saj se vrednosti gibljejo med 47 in 57 ljudmi na km2 (slika 73). Podobna razmerja se kaèjo tudi glede na povpre~no velikost naselij po posameznih tipih. Dale~ najve~ja vrednost je na obmo~jih z najve~jo gospodarsko u~inkovitostjo, kar potrjuje dejstvo, da je ta v znatni meri osredoto~ena v mestih. Pa~ pa je opazna premosorazmerna korelacijska povezanost med gospodarsko u~inkovitostjo in spreminjanjem {tevila prebivalcev. Ve~ja kot je gospodarska u~inkovitost, bolj nara{~a prebivalstvo, in obratno, manj{a kot je gospodarska u~inkovitost, bolj {tevilo prebivalcev nazaduje. Pomembno vlogo pri udejanjanju razvojne politike bo imelo oziroma è ima ustrezno izobraèno prebivalstvo. Znanje je nasploh imperativ prihodnosti, tudi slovenske, zato smo se ga odlo~ili izpostaviti kot poseben razvojni dejavnik oziroma kazalnik zdaj{nje stopnje razvitosti. Oba uporabljena kazalnika (delè nad 14 let starih ljudi z vsaj srednje{olsko izobrazbo, {tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev – ta je dostopen le po ob~inah, a je ~asovno novej{i) smo zaradi nenadomestljive vloge ustrezne izobraènosti prebivalstva pri uresni~evanju razvojnih komponent poimenovali za personalno infrastrukturo. Preglednica 25: Nekateri parametri glede na personalno infrastrukturo. delna povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba sinteza 6 v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 4 to~ke 4.706,52 834.346 1.252.005 1363 23,2 63,2 266 919 150,1 4 to~ke 4.263,27 254.889 296.176 1191 21,0 14,9 69 249 116,2 5 to~k 4.278,18 206.818 188.591 1310 21,1 9,5 44 144 91,2 6 to~k 3.546,56 163.346 137.382 1094 17,5 6,9 39 126 84,1 nad 6 to~k 3.478,47 143.609 107.994 995 17,2 5,5 31 109 75,2 skupaj 20.273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100,0 98 333 123,7 97 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 1,33 Kr Novo mesto 2: od 1,07 do 1,33 3: od 0,80 do 1,06 Pi 4: do 0,80 vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 56: Spreminjanje {tevila prebivalcev v obdobju 1961–1996. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 1,27 Kr Novo mesto 2: od 1,02 do 1,27 3: od 0,76 do 1,01 Pi 4: do 0,76 vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 57: Spreminjanje {tevila prebivalcev v obdobju 1981–1996. 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: do 50 Kr Novo mesto 2: od 50 do 70 3: od 71 do 100 Pi 4: nad 100 vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 58: Starostni indeks leta 1991. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 16,5 Kr Novo mesto 2: od 0,1 do 16,4 3: od -15,4 do 0,0 Pi 4: do -15,4 vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 59: Selitvena bilanca v obdobju 1982–1998. 99 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: do 7,00 % Kr Novo mesto 2: od 7,00 % do 15,00 % 3: od 15,01 % do 25,00 % Pi 4: nad 25,00 % vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 60: Delè kme~kega prebivalstva leta 1991. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: do 45,80 % Kr Novo mesto 2: od 35,80 % do 61,00 % 3: od 61,01 % do 76,30 % Pi 4: do 76,30 % vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 61: Delè na kmetijah prebivajo~ih gospodinjstev leta 1991. 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 400 350 do 10 to~k 300 od 10 do 250 12 to~k ;indeks2 200 od 13 do 15 to~k alci/km 150 Prebiv od 16 do 18 to~k 100 nad 18 to~k 50 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 62: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na prebivalstvene zna~ilnosti. Pogled na sintezno karto personalne infrastrukture (slika 76) in njena primerjava s sintezno karto gospodarske u~inkovitosti (slika 72) razkrije tesno soodvisnost oziroma prepletenost med obema raz-vojnima gibaloma. Tam, kjer je izobrazbena sestava nadpovpre~no ugodna, so tudi najbolj{i gospodarski rezultati, in obratno. Odstopanja so le v finesah in splo{nih razmerij pomembno ne ru{ijo. Tako so pokrajine z ugodno podobo skoraj identi~ne tistim na karti gospodarske u~inkovitosti, kar velja tudi za pokrajine s {ibko personalno infrastrukturo. Zahodni del Slovenije torej kaè precej bolj{o podobo kot vzhodni, pri ~emer je problemati~en skoraj ves jùni del dràve. Izobrazbena raven je v mestih precej vi{ja kot na podeèlju. To potrjuje tudi navedba iz preglednice 25, kjer med drugim razberemo tudi, da je na obmo~jih z najbolj ugodno personalno infrastrukturo povpre~na velikost naselja {e ve~ja kot na obmo~jih najve~je gospodarske u~inkovitosti. Sicer so {tevil~na razmerja med posameznimi razredi identi~na tistim iz preglednice 24, kar {e dodatno potrjuje tesno soodvisnost med ugodnimi gospodarskimi rezultati in izobrazbeno ravnjo. Razvojno je naravnan tudi edini kazalnik obmejnosti, ki je obenem rezultat sedme delne sinteze (sliki 79 in 80). Pri njegovi obravnavi smo zavestno upo{tevali zgolj obmo~ja ob novonastali dràvni meji z Republiko Hrva{ko, za katera predvidevamo, da bodo ob skoraj{nji vklju~itvi Slovenije v Evropsko zvezo ostala edina klasi~na obmejna obmo~ja v na{i dràvi. Za razliko od vseh drugih obmejnih obmo~ij se tod {e ni vzpostavilo zadostno ~ezmejno sodelovanje, kar je ve~ini drugih obmo~ij z ve~ desetletji trajajo~o obmejno lego dodobra uspelo. Zlasti tista ob mejah brez naravnih ovir, so obmejno lego s~asoma uspela spremeniti v razvojno pomembno prednost. Zato bo razvoj teh odmaknjenih obmo~ij, ki jih bo uvedba Shengenske meje, {e dodatno prizadela, zahteval {e posebej tenko~uten pristop. Slika 63: Delna sinteza 4: Prebivalstvene zna~ilnosti. ➤ 102, 103 101 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 18 od 16 do 18 od 13 do 15 Metlika od 10 do 12 do 10 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 103 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 1828,20 Kr Novo mesto 2: od 914,10 do 1828,20 3: od 457,05 do 914,09 Pi 4: do 457,05 vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 64: Bruto dodana vrednost na prebivalca leta 1999. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 14,83 Kr Novo mesto 2: od 11,87 do 14,83 3: od 8,90 do 11,86 Pi 4: do 8,90 vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 65: Gostota gospodarskih subjektov leta 1997 (na 1000 prebivalcev). 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 58,56 % Kr Novo mesto 2: od 46,85 % do 58,56 % 3: od 35,14 % do 46,85 % Pi 4: do 35,14 % vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 66: Delè zasebnih podjetij leta 1997. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 1.033.375 SIT Kr Novo mesto 2: od 829.340 do 1.033.375 SIT 3: od 322.003 do 829.339 SIT Pi 4: do 322.003 SIT vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 67: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca leta 1999. 105 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: do 10,17 % Kr Novo mesto 2: od 10,17 do 13,56 % 3: od 13,57 do 16,95 % Pi 4: nad 16,95 % vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 68: Delè brezposelnih leta 1999. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 120,00 Kr Novo mesto 2: od 60,01 do 120,00 3: od 30,00 do 60,00 Pi 4: do 30,00 vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 69: Se{tevek gostote poselitve in gostote delovnih mest leta 1996. 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: do 31,05 % Kr Novo mesto 2: od 31,05 do 41,39 % 3: od 41,40 do 51,74 % Pi 4: nad 51,74 % vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 70: Delè dnevnih migrantov leta 1999. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: pod 10,00 % Kr Novo mesto 2: od 10,00 do 25,00 % 3: od 25,01 do 40,00 % Pi 4: nad 40,00 % vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 71: Deleàktivnega kme~kega prebivalstva leta 1991. 107 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 24 od 23 do 24 od 21 do 22 Metlika od 19 do 20 do 19 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 109 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 250 do 19 to~k 200 od 19 do 20 to~k 150 ;indeks2 od 21 do alci/km 22 to~k 100 Prebiv od 23 do 24 to~k 50 nad 24 to~k 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 73: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na gospodarsko u~inkovitost. Preglednica 26: Nekateri parametri glede na obmejnost. delna povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba sinteza 7 v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 0 to~k 16418,14 1.370.899 1.753.050 4686 81,0 88,4 107 374 127,9 3 to~ke 3854,86 232.109 229.098 1267 19,0 11,6 59 181 98,7 skupaj 20273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100,0 98 333 123,7 Uporabljeni kazalnik je po naravi sinteti~en. Tako opredeljena manj razvita obmejna obmo~ja zavzemajo 19 % ozemlja dràve, a jih poseljuje le 11,6 % prebivalstva. Razlika v gostoti poselitve je torej precej{nja, prav tako je povpre~no naselje enkrat manj{e kot je vrednost za vso dràvo, izrazito neugodna pa so tudi demografska gibanja, saj je {tevilo prebivalcev med letoma 1961 in 1996 celo rahlo nazadovalo (preglednica 26, slika 81). Novej{e preu~itve kaèjo, da kmetijskega obremenjevanja okolja tudi pri nas ne smemo ve~ zanemarjati. Kmetijstvo je tako po {tevilu virov onesnaèvanja kot po onesnaèni povr{ini osrednji dejavnik obremenjevanja okolja na podeèlju. Podatkov o kmetijskem vplivu na okolje je vedno ve~, tako posrednih (Lampi~ 2000; Radinja 1996 in 1997; Rejec Brancelj 1999 in 2000) kot neposrednih, pridobljenih z meritvami (Lobnik s sodelavci 1992). Razlikujemo dva tipa kmetijskega obremenjevanja okolja, obremenjevanje iz razpr{enih virov in obremenjevanje iz to~kovnih virov. Oba smo zajeli tudi v pri~ujo~i publikaciji (sliki 82 in 83). ➤ Slika 72: Delna sinteza 5: Zna~ilnosti gospodarske u~inkovitosti. 108, 109 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 45,00 % Kr Novo mesto 2: od 35,01 do 45,00 % 3: od 25,00 do 35,00 % Pi 4: do 25,00 % vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 74: Izobrazbena sestava leta 1991 (delè starej{ih od 14 let z najmanj srednje{olsko izobrazbo). Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: nad 25 Kr Novo mesto 2: od 21 do 25 3: od 15 do 20 Pi 4: do 15 vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 75: [tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev leta 1997. 111 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 6 6 5 Metlika 4 do 4 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 113 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ➤ Slika 76: Delna sinteza 6: Personalna infrastruktura. 112, 113 300 do 4 to~ke 250 4 to~ke 200 ;indeks2 150 5 to~k alci/km Prebiv 100 6 to~k 50 nad 6 to~k 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 77: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na personalno infrastrukturo. AN GARBAJS MARJ Slika 78: Kostelsko ob mejni reki Kolpi je eno od na{ih razvojno najbolj problemati~nih obmo~ij. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 0: ni pojava Kr Novo mesto 3: je pojav Pivka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 79: Obmo~ja z motnjami v razvoju vzdol` hrva{ke meje. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipava ka Kr To~ke Novo mesto 0: ni pojava Pivka 3: je pojav R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 80: Delna sinteza 7: Obmejnost. 115 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 140 120 0 to~k 100 3 to~ke ;indeks 80 2 alci/km 60 Prebiv 40 20 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 81: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na obmejnost. Kmetovalci vna{ajo du{ik v tla tudi z ìvinskimi in mineralnimi gnojili. Slovenske kmetije v povpre~- ju {e vedno vnesejo ve~ du{ika z gnojem oziroma (v manj{i meri) z gnojevko kot pa z mineralnimi gnojili. Od tega splo{nega vzorca se nekoliko razlikujejo le ravnine, kjer je delè du{ika iz ìvinskih gnojil nekaj ve~ kot polovi~en. Razmerje med obema viroma je torej skoraj 1:1, v drugih pokrajinskih tipih pa se mo~no prevesi v prid du{iku iz ìvinskih gnojil in doseè tudi vrednost 4:1. Na podrobno preu~enih kmetijah (Rejec Brancelj 1999) je bil povpre~ni skupni letni vnos du{ika 190 kg N/ha, medtem ko je mejna vrednost la 210 kg N/ha. Najve~ji hektarski skupni vnos je v gri~evnatih pokrajinah, kjer zna{a 258 kg, za tretjino manj{i (188 kg) je na ravninah in v kra{kih pokrajinah (179 kg), najmanj{i (100 kg) pa v hribovitih in goratih pokrajinah. Vendar so med posameznimi pokrajinskimi tipi in dejansko {e bolj med posameznimi kmetijami precej{nje razlike. Mejno vrednost letnega vnosa du{ika 100 kg/ha presegajo kmetovalci v ve~ kot dveh tretjinah slovenskih pokrajin, od tega v vseh ravninskih in kra{kih pokrajinah, skoraj polovici gri~evnatih pokrajin in ~etrtini hribovitih pokrajin. To~kovno kmetijsko obremenjevanje okolja je osredoto~eno na Kranjsko-Sor{kem polju, Dravsko-Ptujskem polju in v Prekmurju, kjer so osredoto~ene ve~je ìvinorejske farme (slika 83). Okoljsko najbolj problemati~ne so velike pra{i~je farme. Na delni sintezni karti sta oba vidika kmetijskega obremenjevanja okolja zdruèna (slika 84). Kmetijsko obremenjevanje je najbolj izrazito na Gori~kem, Ravenskem in Dolinskem v Prekmurju, na dnu [~avni{ke doline, na posameznih obmo~jih Dravsko-Ptujskega polja, v naseljih na dnu Mislinjske in Zgornje Dravske doline, na obrobju Pohorja, v Celjski kotlini, zelo veliko je na celotnem Kranjsko-Sor{kem polju, v manj{em obsegu pa se pojavlja {e ponekod v Dolenjskem in Ribni{ko-Ko~evskem podolju ter na Kr{ko-Breì{kem polju. Slika 84: Delna sinteza 8: Kmetijsko obremenjevanje okolja. ➤ 118, 119 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 1: zelo majhno Kr Novo mesto 2: majhno 3: zmerno Pi 4: veliko vka 5: zelo veliko R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Irena Rejec Brancelj, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 82: Kmetijsko obremenjevanje okolja iz razpr{enih virov. Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Jesenice Ptuj Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav Id a rijca Sava LJUBLJANA Sotla Ljubljanica Nova Gorica M irna Vipav To~ke a ka 0: ni pojava Kr Novo mesto 1: majhno 2: zmerno Pi 3: veliko vka R J A D R A N S K O eka 0 10 20 30 40 50 km M O R J E Koper Avtorja: Irena Rejec Brancelj, Peter Frantar Izola Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 83: Kmetijsko obremenjevanje okolja iz to~kovnih virov. 117 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 4 4 3 Metlika 2 1 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 119 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar JO@E POJBI^ Slika 85: Med pokrajinami z najbolj izdatnim kmetijskim obremenjevanjem okolja je Gori~ko, ki sicer spada med najmanj razvite slovenske pokrajine. Na posnetku je intenzivno obdelano blago zaobljeno sleme z vasjo Andrejci. 250 1 to~ka 200 2 to~ki 150 ;indeks2 3 to~ke alci/km 100 Prebiv 4 to~ke 50 nad 4 to~ke 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 86: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na kmetijsko obremenjevanje okolja. 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Obmo~ja z najbolj izrazitim kmetijskim obremenjevanjem okolja zavzemajo 31,9 % ozemlja dràve in na njih ìvi 13,7 % slovenskega prebivalstva (preglednica 27). Ta obmo~ja so najredkeje poseljena; njihova povpre~na gostota poselitve je le 42 ljudi na kvadratni kilometer. Povpre~na velikost naselij se z zmanj{evanjem kmetijskega obremenjevanja okolja pove~uje in tudi stopnje nara{~anja {tevila ljudi so v ~istej{ih okoljih nekaj ve~je (slika 86). Vse to navaja na sklep, da, v nasprotju s predvidevanji, razpr{ena poselitev na kmetijsko obremenjevanje okolja ne vpliva ugodno. Preglednica 27: Nekateri parametri glede na kmetijsko obremenjevanje okolja. delna povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba sinteza 8 v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 1 to~ka 6.472,61 244.125 270.877 1226 31,9 13,7 42 221 111,0 2 to~ki 6.284,72 351.949 396.721 1977 31,0 20,0 63 201 112,7 3 to~ke 2.318,61 169.581 226.350 843 11,4 11,4 98 269 133,5 4 to~ke 3.500,01 612.437 783.327 1511 17,3 39,5 224 518 127,9 nad 4 to~ke 1.697,06 224.916 304.873 396 8,4 15,4 180 770 135,5 skupaj 20.273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100,0 98 333 123,7 3.2.3 REZULTATI VREDNOTENJA S POUDARKOM NA CELOVITI SINTEZI Celovito vrednotenje je izvedeno variantno in sicer s petimi oziroma {tirimi sinteznimi razredi. Razli~ica s petimi razredi zagotavlja nekoliko podrobnej{o notranjo raz~lenjenost podeèlja, zato njena uporaba omogo~a vsebinsko in izvedbeno bolj poglobljen pristop. Vendar se rezultati obeh sintez medsebojno bistveno ne razlikujejo, tako da je odlo~itev za njuno uporabo potrebno izlu{~iti iz izvedbenih izhodi{~ih. Pogled na oba tematska zemljevida (sliki 87 in 88) in njuna primerjava z zemljevidi delnih sintez pokaè, da sta odlo~ujo~a dejavnika ugotovljene stopnje razvitosti na{ega podeèlja gospodarska u~inkovitost in personalna infrastruktura. Tèko bi rekli, da je to rezultat njune »preobteènosti«, saj je njuna skupna teà v celotnem sistemu vrednotenja le tretjinska. Prej bi lahko potegnili sklep, da se je v razvoju po 2. svetovni vojni na{ ~lovek dodobra prilagodil naravnim razmeram, zlasti manj ugodnim okoli{~inam, medtem ko je kmetijstvo izgubilo pomen odlo~ujo~ega razvojnega dejavnika. S svojo zastopanostjo v vseh pokrajinah je zgolj prepotreben dejavnik ohranjanja ustreznega ravnovesja pri vzdrèvanju kulturne pokrajine. Pa {e to vlogo opravlja ~edalje manj rahlo~utno, kar potrjujejo ugotovitve o njegovi ~edalje ve~ji vlogi pri obremenjevanju okolja. To gre vsaj deloma pripisati slabi ozave{~enosti in neprimerni izobraènosti kmetovalcev, ki v èlji po ve~jem zaslùku na (pre)majhnih kmetijah pretiravajo z uporabo mineralnih gnojil, za{~itnih sredstev in v ìvinoreji (do pred kratkim) tudi mo~nih krmil. Zna~ilno je, da popolnoma homogenih obmo~ij (zlasti pri varianti s petimi razredi) v ve~jih sklenjenih kompleksih ni kaj dosti, saj se mednje vrivajo bolj{e ali slab{e ocenjeni oto~ki, ki obi~ajno predstavljajo podeèlska sredi{~a ali osamljena obmo~ja z manj ugodnimi demografskimi in/ali drùbenogospodarskimi potezami. ^e zanemarimo podrobnosti, se homogena obmo~ja ponekod v znatni meri ujemajo z naravnimi pokrajinami, vendar so meje med njimi marsikje zabrisane. To na eni strani kaè na njihovo precej{njo naravno sorodnost, na drugi strani pa morda {e bolj na prilagoditev ~loveka slab{im naravnim razme-Slika 87: Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (varianta s petimi razredi). ➤ 122, 123 Slika 88: Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (varianta s {tirimi razredi). ➤ 124, 125 121 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 76 od 72 do 76 od 67 do 71 Metlika od 62 do 66 do 62 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 123 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka Novo mesto To~ke nad 74 od 69 do 74 Metlika od 63 do 68 do 63 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 125 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar JURIJ SENEGA^NIK Slika 89: Med najbolje ocenjenimi slovenskimi pokrajinami je rodovitno Sor{ko polje, z naselji, v katerih se razra{~a podjetni{ki duh, v blìnjih mestnih sredi{~ih pa so tudi dobre mònosti zaposlovanja. VECO TEJ GABR MA Slika 90: Kljub pogosti burji spada med na{e najbolje ocenjene pokrajine tudi Vipavska dolina, obdana z visokima kra{kima planotama Trnovski gozd in Nanos na severu ter nizko kra{ko planoto Kras na jugu. 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 AN GARBAJS MARJ Slika 91: Med najslab{e ocenjenimi pokrajinami so povsem v ospredju prometno odmaknjene in obmejne Haloze s tradicionalno agrarno strukturo, velikim pomanjkanjem delovnih mest in odseljevanjem mladih. V[EKA MIHA P Slika 92: Med neobmejnimi in negoratimi pokrajinami po slabih ocenah izstopa zakrasela Suha krajina, oddaljena od mestnih sredi{~ in prometno slabo povezana, zlasti v jùnem delu, kjer je vas @vir~e. 127 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ram ali pa na razvojno zaostalost nekaterih obmo~ij s sorazmerno ugodnimi naravnimi razmerami. Sintezno vrednotenje je pokazalo, da so na{a razvojno najbolj problemati~na obmo~ja: • Zgornje Poso~je, • Posavsko hribovje, • deli [kofjelo{kega hribovja, • Zgornja Savinjska dolina, • Gori{ka brda, • zgornje Pomèje, • Zgornja Vipavska dolina, • Pohorje, • Brkini, • Kozjak, • Podgorski kras, • Slovenske gorice, • jùni del Notranjskega podolja, • celotno Pomurje, • Bloke, • Haloze, • Lo{ki potok z Dragarsko dolino, • Dravinjske gorice, • Pokolpje, • Kozjansko, • Ko~evska hribovja, • Bizeljsko, • Bela krajina, • Kr{ko gri~evje, • Gorjanci s Podgorjem, • Raduljsko hribovje, • osrednja Dolenjska, • ve~ji del Spodnjega Posavja. Naj le kot zanimivost navedemo prvih nekaj najbolje (preglednica 28) in zadnjih nekaj najslab{e ocenjenih naselij (preglednica 29), katerih delno sintezno in celovito vrednotenje je vsaj na obeh skrajnih koncih podrobneje in v ve~jem obsegu prikazano v preglednicah 41 in 42 v prilogi. Na tem mestu ob vsakem naselju navajamo le skupno {tevilo to~k in naravnopokrajinsko enoto na mezoregionalni ravni, v katero je razvr{~eno. Preglednica 28: Najbolje ocenjena naselja (upo{tevana so le tista z manj kot 44 to~kami). Spodnje Gameljne (39 to~k, Ljubljansko polje), Godovi~ (43 to~k, Notranjsko podolje), Ankaran (41 to~k, Koprska brda), Kampel (43 to~k, Koprska brda), Prade (41 to~k, Koprska brda), Manàn (43 to~k, Koprska brda), Sadinja vas (41 to~k, Posavsko hribovje), Podlipoglav (43 to~k, Posavsko hribovje) Bo{amarin (42 to~k, Koprska brda), Spodnja Idrija (43 to~k, Idrijsko hribovje), Kolomban (42 to~k, Koprska brda), [marje pri Seàni (43 to~k, Kras). Podmolnik (42 to~k, Posavsko hribovje), Opazno je, da gre v vseh primerih za primestna, suburbanizirana naselja s {tevilnimi novimi hi{a-mi, ugodno demografsko in gospodarsko in personalno strukturo, kmetijstvo pa ima v njih le obrobno vlogo, a zagotovljeno trì{~e v blìnjih mestih. Sicer intenzivno kmetijstvo je zaradi pritiskov po odku-pu zemlji{~ za novogradnje dolgoro~no ogroèno. Od navedenega vzorca odstopata le Godovi~ in Spodnja Idrija, kjer imajo pomembno razvojno vlogo tamkaj{nja propulzivna podjetja, ki se jih oprijemlje naziv »gazela«. Preglednica 29: Najslab{e ocenjena naselja (upo{tevana so le tista z ve~ kot 91 to~kami). Sitè (97 to~k, Haloze), Vonarje (93 to~k, Zgornjesotelsko gri~evje), Jelovice (96 to~k, Haloze), Doklece (92 to~k, Haloze), Jan{ki Vrh (94 to~k, Haloze), Dolena (92 to~k, Haloze), Koritno (93 to~k, Dravinjske gorice), Gabrc (92 to~k, Slovenske gorice), Ljubstava (93 to~k, Haloze), Javorovica (92 to~k, Gorjanci), Rodni Vrh (93 to~k, Haloze), Skrblje (92 to~k, Haloze), Strajna (93 to~k, Haloze), Zgornje Gru{kovje (92 to~k, Haloze). 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Tolik{na razvojna negativnost Haloz je hudo zaskrbljujo~a, saj tudi druga tamkaj{nja naselja niso bistveno bolje ovrednotena. Nekateri kraji (Doklece, Koritno, Skrblje) so pravzaprav v dolini Dravinje med Makolami in Vidmom pri Ptuju. Tudi druga, nehalo{ka naselja s seznama so v severovzhodni Sloveniji, izjema je le Javorovica na obronkih Gorjancev. V vseh primerih gre za naselja z neugodno starostno strukturo, v precej{nji oddaljenosti od delovnih mest, visoko brezposelnostjo in slabo izobrazbeno strukturo. Precej ljudi {e vedno preìvlja kmetijstvo, a naravne razmere zanj niso ugodne, slabe so tudi prodajne mònosti. Preglednica 30: Nekateri parametri glede na sintezo 1. sintezne povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba to~ke v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 62 to~k 4.853,72 765.719 1.193.666 1344 24,0 60,2 246 888 155,9 od 62 do 3.331,57 226.626 251.348 1023 16,4 12,7 75 246 110,9 66 to~k od 67 do 4.359,46 266.147 268.997 1318 21,5 13,6 62 204 101,1 71 to~k od 72 do 3.949,46 153.815 127.419 1129 19,5 6,4 32 113 82,8 76 to~k nad 76 to~k 3.778,78 190.701 140.718 1129 18,6 7,1 37 125 73,8 skupaj 20.273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100 98 333 123,7 Preglednica 31: Nekateri parametri glede na sintezo 2. sintezne povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba to~ke v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 63 to~k 5413,10 809.740 1.243.318 1729 26,7 62,7 230 719 153,5 od 63 do 4488,24 307.054 339.467 1124 22,1 17,1 76 302 110,6 68 to~k od 69 do 5225,05 236.795 211.682 1536 25,8 10,7 41 138 89,4 74 to~k nad 74 to~k 5146,61 249.419 187.681 1564 25,4 9,5 36 120 75,2 skupaj 20273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100,0 98 333 123,7 Po razli~ici s petimi razredi mo~no podpovpre~no razvito podeèlje zavzema 18,6 % ozemlja Slovenije (preglednica 30), po razli~ici s {tirimi razredi pa 25,4 % (preglednica 31). Po obeh razli~icah je podeèlje raz~lenjeno tako, da posamezni razredi povr{insko zavzemajo okrog petino (razli~ica s petimi razredi) oziroma ~etrtino (razli~ica s {tirimi razredi) ozemlja dràve. Ve~ja nesorazmerja so pri razvr{~anju prebivalstva. Po razli~ici s petimi razredi ìvi na obmo~ju mo~no podpovpre~no razvitega podeèlja 7,1 % ljudi, po razli~ici s {tirimi razredi pa 9,5 %. Po obeh razli~icah deleà prebivalstva na obmo~jih mo~no nadpovpre~no razvitega podeèlja malenkostno presegata 60 %. Z nara{~anjem razvojnih problemov se na pripadajo~ih obmo~jih zmanj{ujeta gostota poseljenosti (sliki 93 in 94) in povpre~na velikost naselja; zaostrujejo se demografske razmere. Tako se je med letoma 1961 in 1996 na mo~no podpovpre~no razvitem podeèlju po obeh razli~icah {tevilo prebivalcev zmanj{alo za ~etrtino, na mo~- no nadpovpre~no razvitem podeèlju pa se je po obeh razli~icah pove~alo za ve~ kot polovico. 129 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 300 250 do 62 to~k 200 od 62 do 66 to~k ;indeks2 150 od 67 do alci/km 71 to~k Prebiv 100 od 72 do 76 to~k 50 nad 76 to~k 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 93: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na sintezo 1. 250 200 do 63 to~k 150 ;indeks2 od 63 do 68 to~k alci/km 100 Prebiv od 69 do 74 to~k 50 nad 74 to~k 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 94: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na sintezo 2. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Preglednica 32: Nekateri parametri po podrobnej{ih to~kovnih razredih. sintezne povr{ina {tevilo {tevilo {tevilo delè delè gostota povpre~na sprememba to~ke v km2 prebivalcev prebivalcev naselij povr{ine prebivalcev poselitve velikost {tevila leta 1961 leta 1996 v % leta 1996 v % v {tevilu naselja prebivalcev med ljudi na km2 letoma 1961 in 1996 do 40 to~k 2,31 229 542 1 0,0 0,0 235 542 236,7 od 41 do 119,78 13.086 28.366 40 0,6 1,4 237 709 216,8 45 to~k od 46 do 420,77 82.732 149.275 122 2,1 7,5 355 1224 180,4 50 to~k od 51 do 1306,87 322.122 526.126 361 6,4 26,6 403 1457 163,3 55 to~k od 56 do 2381,65 300.273 429.436 646 11,8 21,7 180 665 143,0 60 to~k od 61 do 3278,58 231.669 265.092 986 16,2 13,4 81 269 114,4 65 to~k od 66 do 4253,94 264.639 273.716 1269 21,0 13,8 64 216 103,4 70 to~k od 71 do 3920,82 164.044 142.434 1166 19,3 7,2 36 122 86,8 75 to~k od 75 do 2927,70 125.991 97.555 861 14,5 4,9 33 113 77,4 80 to~k od 81 do 1150,91 67.864 51.117 355 5,7 2,6 44 144 75,3 85 to~k od 86 do 435,03 26.638 16.586 124 2,1 0,8 38 134 62,3 90 to~k od 91 do 66,97 3362 1786 20 0,3 0,1 27 89 53,1 95 to~k nad 95 to~k 7,68 359 117 2 0,0 0,0 15 59 32,6 skupaj 20273,00 1.603.008 1.982.148 5953 100,0 100,0 98 333 123,7 Tesno povezanost in soodvisnost med posameznimi parametri vrednotenja ponazarja preglednica 32, kjer so izra~unane vrednosti parametrov v razponih po 5 sinteznih to~k, s ~imer so predstavljene po podrobnej{ih to~kovnih razredih. Iz preglednice je razvidno zgo{~anje vseh frekven~nih porazdelitev ({tevila naselij, povr{ine pripadajo~ega ozemlja, {tevila prebivalcev) okrog povpre~ne to~kovne vrednosti 68, medtem ko so izra~unane gostota poselitve in spremembe {tevila prebivalcev skladne s pri~akovanimi. Opozoriti velja na rahla odstopanja v sistemu, ki so posledica razvrstitve obeh najve~jih mest Ljubljane in Maribora v ustrezen razred. Zato tudi shema povpre~ne velikosti naselja v kar opazni meri odstopa ob predpostavljene. Pri njej namre~ bolj kot pri drugih parametrih na ugotovljene vrednosti vpliva frekven~na porazdelitev naselij po razredih oziroma {tevilo naselij v posameznem razredu. Ve~je kot je v dolo~enem razredu {tevilo naselij, manj{i so vplivi posameznih, slu~ajno izstopajo~ih vrednosti. Za làjo in natan~nej{o orientacijo sta obe sintezni razli~ici kartografsko ponazorjeni tudi z vrisanimi mejami ob~in (192 enot). Podrobnej{i pogled (sliki 95 in 96) razkriva, da so tudi znotraj ve~ine ob~in, Slika 95: Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (z vrisanimi ob~inami; varianta s petimi razredi). ➤ 132, 133 Slika 96: Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (z vrisanimi ob~inami; varianta s {tirimi razredi). ➤ 134, 135 131 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka To~ke Novo mesto nad 76 od 72 do 76 od 67 do 71 Metlika od 62 do 66 do 62 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 133 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Krka Novo mesto To~ke nad 74 od 69 do 74 Metlika od 63 do 68 do 63 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Drago Kladnik, Peter Frantar Kartografija: Peter Frantar, Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 135 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 450 do 40 to~k 400 od 41 do 45 to~k od 46 do 50 to~k 350 od 51 do 55 to~k 300 od 56 do 60 to~k od 61 do 65 to~k ;indeks 250 2 od 66 do 70 to~k alci/km 200 od 71 do 75 to~k Prebiv 150 od 75 do 80 to~k od 81 do 85 to~k 100 od 86 do 90 to~k 50 od 91 do 95 to~k nad 95 to~k 0 Gostota poselitve Sprememba {tevila prebivalcev 1961–96 Slika 97: Gostota poselitve in demografski razvoj po podrobnej{ih to~kovnih razredih. bodisi velikih bodisi majhnih, precej{nje razlike v potencialih in stopnji razvitosti, kar potrjuje pravilnost izbrane metode vrednotenja po majhnih ozemeljskih enotah in obenem narekuje selektivno nadaljnjo uporabo. Drobna raz~lenjenost brez ve~jih zaokroènih homogenih obmo~ij v primerjavi z ugotovitvami ekipe strokovnjakov z In{tituta za agrarno ekonomiko pri zagotavljanju razvojne pomo~i narekuje povsem druga~en pristop. Medtem ko njihove ugotovitve priporo~ajo ustanovitev regionalnih centrov razvojnih pomo~i in regionalnih programov razvojnih vzpodbud, je za neenotno, a to~kovno objektivno podobo raz~lenjenosti podeèlja, kakr{no smo ugotovili na In{titutu za geografijo, bolj priporo~ljiv centraliziran pristop, ki naj bi vsem sorodno problemati~nim obmo~jem zagotavljal vrednostno priblìno enako velike vzpodbude. To na eni strani omogo~a filigransko natan~no odmerjanje vzpodbud, pri ~emer se bolje razvita sredi{~a razlikujejo od manj razvite okolice in bolj razvita naselja od manj razvitih, na drugi strani pa bi bilo potrebno za obmo~ja z enakimi oziroma sorodnimi problemi pristopiti na usklajen na~in. To~kovno homogena obmo~ja namre~ kaèjo bodisi na enako stopnjo prilagoditve ~loveka naravnim razmeram, bodisi sorodne, demografske, gospodarske in okoljske poteze, vendar se lahko razmerja med njimi od naselja do naselja oziroma od pokrajine do pokrajine spreminjajo. To pomeni, da lahko na primer neugodne naravne razmere nadome{~a bolj intenziven razvoj nekmetijskih dejavnosti, ali pa da na primer ugodne naravne in povpre~ne gospodarske razmere spremlja neugoden demografski razvoj. Zato bi bilo potrebno za problemati~na naselja in to~kovno homogena obmo~ja izpostaviti najbolj pere~e teàve, kar omogo~a upo{tevanje rezultatov posameznih delnih sintez. Iz njih je za vsako najmanj{o teritorialno enoto mogo~e izpostaviti najbolj problemati~ne okoli{~ine in se jim postaviti po robu z ustreznimi ukrepi in programi. V ta namen bi bilo potrebno centralizirano odlo~anje kombinirati s prizadevanji regionalnih razvojnih agencij. 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 3.2.4 OCENA RAZVITOSTI PODE@ELJA Splo{na ocena razvitosti slovenskega podeèlja kaè na to, da je stanje v zahodni Sloveniji ugodnej{e od stanja v vzhodni Sloveniji, {e zlasti sorazmerno neugodne razmere so na obmo~jih ob slovensko-hrva{ki meji. Vrednotenje je nadalje pokazalo, da so najugodnej{e razmere za kmetovanje v panonsko-subpanonski Sloveniji (ki predstavlja dobro petino dràvnega ozemlja), kjer je skoraj polovica povr{ja z najbolj ugodnimi razmerami pri nas. Tukaj je za kmetovanje manj ugodnih zemlji{~ le dobra petina. Preostanek sestavljajo prehodna obmo~ja s kombinacijo ugodnih in manj ugodnih razmer. Najobsènej{a podeèlska obmo~ja so v alpsko-predalpskem svetu, ki obsega ve~ kot dve petini Slovenije (42 %). V njem so v povpre~ju razmere za kmetovanje najmanj ugodne, saj ima le slaba petina ozemlja sorazmerno ugodne razmere za kmetovanje, medtem ko so na ve~ kot polovici povr{ja razmere zelo neugodne. Dinarsko-kra{ki svet obsega dobro ~etrtino Slovenije in z vidika ugodnosti razmer za kmetovanje predstavlja »nekak{no« dràvno povpre~je. Petina njegovega ozemlja ima zelo ugodne razmere, tretjinska sta deleà ugodnih in manj ugodnih razmer, ~etrtina povr{ja pa je izrazito neugodna. Primorsko-mediteranski svet predstavlja slabo desetino Slovenije, v njem pa je sorazmerno ugodnih zemlji{~ za kmetovanje le tretjina (podrobnosti so predstavljene v preglednicah 33 in 34). Preglednica 33: Primernost podeèlja za kmetovanje po temeljnih naravnogeografskih obmo~jih Slovenije. enote povr{ina v km2 zelo ugodne ugodne manj ugodne zelo neugodne Slovenija razmere razmere razmere razmere alpsko-predalpski svet 1514,6 1626,3 2513,0 2860,4 8514,3 dinarsko-kra{ki svet 1076,7 1400,7 1697,4 1349,3 5524,0 panonsko-subpanonski svet 2296,8 878,7 698,4 486,6 4360,4 primorsko-mediteranski svet 258,6 399,3 499,6 716,8 1874,3 Slovenija 5146,6 4304,9 5408,4 5413,1 20253,0 delè povr{ine v % alpsko-predalpski svet 18 19 30 34 100 dinarsko-kra{ki svet 19 25 31 24 100 panonsko-subpanonski svet 53 20 16 11 100 primorsko-mediteranski svet 14 21 27 38 100 Slovenija 25 21 27 27 100 delè povr{ine v % alpsko-predalpski svet 29 38 46 53 42 dinarsko-kra{ki svet 21 33 31 25 27 panonsko-subpanonski svet 45 20 13 9 22 primorsko-mediteranski svet 5 9 9 13 9 Slovenija 100 100 100 100 100 Vrednotenje razmer za kmetovanje kaè, da ima nadpovpre~no ugodne razmere dobra ~etrina (27 %) povr{ja Slovenije, kjer prebivata dve tretjini prebivalstva. Dve petini ozemlja imata povpre~ne in 29 % ga ima neugodne razmere, vendar tu ìvi le desetina slovenskega prebivalstva. Podrobnej{e vrednotenje razvitosti podeèlja po statisti~nih regijah Slovenije (raven NUTS 3) opozarja na znatne razlike med posameznimi pokrajinami. Splo{na ugotovitev nazorno izkazuje obratno sorazmerje med naravnimi in dtùbenogospodarskimi razmerami. Tako imajo na primer Prekmurje, Podrav-137 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Preglednica 34: Odstopanja deleèv od dràvnega povpre~ja po temeljnih naravnogeografskih obmo~jih Slovenije. enote zelo ugodne ugodne manj ugodne zelo neugodne razmere razmere razmere razmere alpsko-predalpski svet –13 –4 +4 +11 dinarsko-kra{ki svet –6 +5 +4 –2 panonsko-subpanonski svet +23 –1 –9 –13 primorsko-mediteranski svet –4 0 0 +4 je in Savinjska zaradi neugodne drùbenogospodarske sestave prebivalstva nesorazmerno visoke dele- è obmo~ij z zelo neugodnimi razvojnimi potezami. Na drugi strani imata na primer Gorenjska in Obalno-Kra{ka regija glede na tamkaj{nje naravne razmere (pre)velik deleòzemlja z ugodnimi razvojnimi potezami. V primerjalnem poltretjem desetletju se je {tevilo prebivalcev na obmo~jih z najslab{imi razmerami skoraj prepolovilo v polovici slovenskih regij (Gorenjska, Gori{ka, Koro{ka, Osrednja Slovenija, Notranjska, Obalno-Kra{ka, Zasavje). Tamkaj{nja gostota poseljenosti dosega komaj tretjino povpre~ne v Sloveniji kot celoti. Na obmo~jih z neugodnimi razvojnimi potezami je nadpovpre~en tudi delè delovnih mest v primarnem sektorju, pri ~emer {e posebej izstopajo Gorenjska, Posavje in Gori{ka. Razlike med slovenskimi pokrajinami prikazuje tudi preglednica 35, kjer so podrobno raz~lenjena razmerja in povezave med stopnjo razvitosti podeèlja, skupno povr{ino, {tevilom in gibanjem {tevila prebivalcev, {tevilom delovnih mest ter deleèm delovnih mest v primarnem sektorju od vseh delovnih mest. Preglednica 35: Nekateri parametri stopnje razvitosti podeèlja po statisti~nih regijah Slovenije leta 1996. kazalniki zelo neugodne manj ugodne ugodne zelo ugodne skupaj razmere razmere razmere razmere Gorenjska povr{ina v km2 30 189 739 1.179 2.137 delè povr{ine v % 1 9 35 55 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 465 2704 38.249 152.054 193.472 delè prebivalcev leta 1996 v % 0,2 1,4 19,8 78,6 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,64 0,69 1,10 1,51 1,38 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 16 14 52 129 91 {tevilo delovnih mest leta 1996 7 249 14.891 68.669 83.816 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 14 0 0 1 1 Gori{ka povr{ina v km2 390 384 678 883 2.325 delè povr{ine v % 17 17 29 38 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 1.929 8.776 16.517 93.016 119.951 delè prebivalcev leta 1996 v % 1,6 7,3 13,8 77,5 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,50 0,71 0,77 1,29 1,09 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 5 23 24 105 52 {tevilo delovnih mest leta 1996 78 302 2868 45.147 48.395 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 12 4 0 2 2 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 kazalniki zelo neugodne manj ugodne ugodne zelo ugodne skupaj razmere razmere razmere razmere Koro{ka povr{ina v km2 355 265 140 280 1041 delè povr{ine v % 34 26 13 27 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 4.796 8.327 9.609 50.775 73.507 delè prebivalcev leta 1996 v % 6,5 11,3 13,1 69,1 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,60 0,81 0,93 1,50 1,18 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 14 31 69 181 71 {tevilo delovnih mest leta 1996 230 1020 1702 23.464 26.416 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 0 3 8 2 3 Osrednja Slovenija povr{ina v km2 680 730 825 1.311 3.546 delè povr{ine v % 19 21 23 37 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 9020 17.855 47.256 434.121 508.252 delè prebivalcev leta 1996 v % 1,8 3,5 9,3 85,4 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,62 0,90 1,19 1,61 1,48 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 13 24 57 331 143 {tevilo delovnih mest leta 1996 394 1.545 10.658 262.388 274.985 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 13 5 7 1 2 Podravje povr{ina v km2 925 410 432 402 2169 delè povr{ine v % 43 19 20 19 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 54.315 32.466 37.613 195.805 320.199 delè prebivalcev leta 1996 v % 17,0 10,1 11,7 61,2 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,80 0,99 1,05 1,36 1,14 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 59 79 87 487 148 {tevilo delovnih mest leta 1996 2.763 4.751 8.787 93.707 110.008 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 2 4 7 4 4 Prekmurje povr{ina v km2 936 205 120 121 1.338 delè povr{ine v % 70 15 9 9 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 59.005 21.386 24.348 24.919 129.658 delè prebivalcev leta 1996 v % 45,5 16,5 18,8 19,2 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,79 1,01 1,36 1,80 1,02 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 63 104 204 206 97 {tevilo delovnih mest leta 1996 3.180 3.258 13.998 21.499 41.935 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 9 3 7 6 7 Dolenjska povr{ina v km2 541 548 336 258 1.684 delè povr{ine v % 32 33 20 15 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 12.579 16.472 18.115 58.557 105.723 delè prebivalcev leta 1996 v % 11,9 15,6 17,1 55,4 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,72 0,84 1,07 1,73 1,20 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 23 30 54 227 63 {tevilo delovnih mest leta 1996 290 2.350 1.917 36.796 41.353 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 6 1 0 4 3 139 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar kazalniki zelo neugodne manj ugodne ugodne zelo ugodne skupaj razmere razmere razmere razmere Notranjska povr{ina v km2 422 536 302 197 1456 delè povr{ine v % 29 37 21 14 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 7.123 14.525 7513 21.211 50.372 delè prebivalcev leta 1996 v % 14,1 28,8 14,9 42,1 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,63 0,90 0,81 1,35 0,96 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 17 27 25 108 35 {tevilo delovnih mest leta 1996 470 4.106 3.048 9.208 16.832 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 7 16 1 7 8 Obalno-Kra{ka povr{ina v km2 165 169 230 480 1044 delè povr{ine v % 16 16 22 46 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 2.139 3.085 5.251 90.755 101.230 delè prebivalcev leta 1996 v % 2,1 3,0 5,2 89,7 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,54 0,69 0,72 1,56 1,37 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 13 18 23 189 97 {tevilo delovnih mest leta 1996 59 334 583 42.698 43.674 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 2 0 0 1 1 Posavje povr{ina v km2 344 299 158 84 885 delè povr{ine v % 39 34 18 9 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 12.998 15.872 11.678 30.637 71.185 delè prebivalcev leta 1996 v % 18,3 22,3 16,4 43,0 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,71 0,83 0,99 1,50 1,02 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 38 53 74 367 80 {tevilo delovnih mest leta 1996 631 1678 2.306 18.921 23.536 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 11 18 0 5 6 Savinjska povr{ina v km2 1.124 603 444 213 2.384 delè povr{ine v % 47 25 19 9 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 41.288 41.541 89.134 83.062 255.025 delè prebivalcev leta 1996 v % 16,2 16,3 35,0 32,6 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,80 1,01 1,28 1,97 1,24 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 37 69 201 390 107 {tevilo delovnih mest leta 1996 3.264 9.960 41.335 45.432 99.991 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 2 3 1 3 2 Zasavje povr{ina v km2 27 108 80 48 263 delè povr{ine v % 10 41 31 18 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 846 10.138 37.814 4776 53.574 delè prebivalcev leta 1996 v % 1,6 18,9 70,6 8,9 100,0 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 0,49 0,90 1,14 1,26 1,07 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 31 94 470 99 203 {tevilo delovnih mest leta 1996 2.395 3.844 8.691 2.352 17.282 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 0 0 1 3 1 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 kazalniki zelo neugodne manj ugodne ugodne zelo ugodne skupaj razmere razmere razmere razmere Slovenija povr{ina v km2 5.939 4.432 4.489 5.412 20.273 delè povr{ine v % 29 22 22 27 100 {tevilo prebivalcev leta 1996 274.295 211.919 308.733 808.061 1.603.008 delè prebivalcev leta 1996 v % 17 13 19 50 100 indeks spreminjanja {tevila prebivalcev 206.503 192.860 343.097 1.239.688 1.982.148 med letoma 1961 in 1996 gostota poselitve leta 1996 v {tevilu ljudi na km2 10 10 17 63 100 {tevilo delovnih mest leta 1996 13.761 33.397 110.784 670.281 828.223 delè delovnih mest v primarnem sektorju leta 1996 v % 4 5 3 2 3 Sku{ali smo ovrednoti tudi odnose med ugotovljeno razvitostjo podeèlja in stopnjo urbaniziranosti slovenskih naselij (ve~ o slednjem v Ravbar 1997), pri ~emer je bila za tipe naselbinskih obmo~ij sicer podrobnej{a tipologija obmo~ij nekoliko poenostavljena: • mesta in mo~no urbanizirana obmo~ja naselij, • prehodna urbano-podeèlska obmo~ja naselij, • podeèlska, neurbanizirana obmo~ja naselij (kamor so uvr{~ena tudi ogroèna ali celo odmirajo~a podeèlska obmo~ja naselij). Primerjava je pokazala, da je na obmo~jih z najugodnej{imi razvojnimi potezami tudi stopnja urbanizacije najve~ja in v vseh regijah presega 50 %, marsikje celo 75 % (Osrednja Slovenija, Podravje, Prekmurje, Obalno-Kra{ka, Posavje). Na obmo~jih z najvi{jo razvitostjo podeèlja so tudi vse (naj)ve~- je mestne aglomeracije, kar predstavlja zelo pomembne izzive tudi za prihodnost na{ega kmetijstva. Po drugi strani na obmo~jih z najmanj ugodnimi razvojnimi potezami prevladujejo podeèlska, neurbanizirana, rekli bi lahko klasi~na va{ka naselja, ki po svojih demografskih zna~ilnostih sodijo v skupino ogroènih ali celo odmirajo~ih naselij. Podrobnosti so navedene v preglednici 36 in prikazane na sintezni tematski karti (slika 98). Splo{ne ocene razmerij med razvitostjo podeèlja in tipi naselbinskih obmo~ij zahtevajo {e dodatne podrobnej{e raziskave, vklju~no s terenskimi preverjanji, ki bodo potrdile, morda pa tudi ovrgle pri~ujo~e izsledke, nastale predvsem na podlagi kvantitavnih meril. Slika 98: Razmerje med razvitostjo podeèlja in tipi naselbinskih obmo~ij. ➤ 142, 143 141 ^lenitev slovenskega podeèlja Kranjska Gora à ^rna na Ko Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a d Domàle ri Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Stopnja urbaniziranosti Breìce Trebnje mesto in mo~no urbanizirano obmo~je Krka prehodno obmo~je Novo mesto neurbanizirano obmo~je Razvitost podeèlja mo~no podpovpre~na podpovpre~na Metlika nadpovpre~na mo~no nadpovpre~na ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Marjan Ravbar Kartografija: Peter Frantar © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 143 144 ^lenite Preglednica 36: Razmerja med razvitostjo podeèlja in tipi naselbinskih obmo~ij po statisti~nih regijah. zelo neugodne razmere manj ugodne razmere ugodne razmere zelo ugodne razmere v slo mesta in prehodna podeèlska mesta in prehodna podeèlska mesta in prehodna podeèlska mesta in prehodna podeèlska vensk mo~no obmo~ja obmo~ja mo~no obmo~ja obmo~ja mo~no obmo~ja obmo~ja mo~no obmo~ja obmo~ja urbanizirana naselij naselij urbanizirana naselij naselij urbanizirana naselij naselij urbanizirana naselij naselij ega podeèlja obmo~ja (ruralno-urbani (ogroèna in/ali obmo~ja (ruralno-urbani (ogroèna in/ali obmo~ja (ruralno-urbani (ogroèna in/ali obmo~ja (ruralno-urbani (ogroèna in/ali naselij kontinuum) odmirajo~a naselij kontinuum) odmirajo~a naselij kontinuum) odmirajo~a naselij kontinuum) odmirajo~a obmo~ja obmo~ja obmo~ja obmo~ja naselij) naselij) naselij) naselij) Gorenjska delè povr{ine v % 88 17 83 6 66 28 23 71 6 delè prebivalstva v % 91 34 66 73 20 7 62 36 2 Gori{ka delè povr{ine v % 10 90 31 69 40 60 10 52 38 delè prebivalstva v % 8 92 51 49 54 46 49 42 9 Koro{ka delè povr{ine v % 17 83 49 51 54 46 4 72 24 delè prebivalstva v % 20 80 67 33 84 16 52 45 3 Osrednja Slovenija delè povr{ine v % 28 72 45 55 4 63 33 40 55 5 delè prebivalstva v % 34 66 66 34 32 56 12 86 14 0,4 Dr Podravje ago Kladnik, Marjan Ra delè povr{ine v % 0,2 28 72 69 31 2 79 19 48 48 4 delè prebivalstva v % 0,5 43 57 83 17 9 82 9 82 18 0,3 Prekmurje delè povr{ine v % 30 70 80 20 11 86 3 22 44 34 delè prebivalstva v % 43 57 88 12 46 53 1 67 32 11 Dolenjska vbar delè povr{ine v % 21 79 0,1 36 64 1 62 27 16 77 7 delè prebivalstva v % 34 66 0,2 53 47 22 62 16 56 42 2 Notranjska delè povr{ine v % 25 75 6 59 35 68 32 22 48 30 delè prebivalstva v % 27 73 33 39 28 81 19 54 43 3 Obalno-Kra{ka delè povr{ine v % 15 85 35 65 32 68 21 60 19 delè prebivalstva v % 27 73 45 55 46 54 73 24 3 Posavje delè povr{ine v % 25 75 48 52 64 36 31 67 2 delè prebivalstva v % 42 58 66 34 72 28 73 27 0,1 Savinjska delè povr{ine v % 0,3 24 76 4 41 55 8 78 14 28 66 6 delè prebivalstva v % 6 51 43 25 50 15 50 48 2 63 36 1 Zasavje delè povr{ine v % 10 90 6 46 48 13 76 11 100 delè prebivalstva v % 40 60 63 21 16 63 37 0,3 100 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 8 145 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 4 RAZSE@NOSTI REGIONALNE POLITIKE NA PODE@ELJU Prevladujo~a oblika zemlji{ke rabe na podeèlju so gozdovi, ki pora{~ajo è precej ve~ kot polovico slovenskega ozemlja. Sledijo jim travniki in pa{niki z dobro ~etrtino ter njive, ki prekrivajo sedmino povr{ja. Pozidana in druga nerodovitna zemlji{~a zavzemajo 7 % povr{ja dràve. Preostanek predstavljajo sadovnjaki in vinogradi. Med posameznimi naravnopokrajinskimi enotami so v zemlji{ki rabi pomembne razlike. Pripisati jih gre predvsem naravnim dejavnikom, ~eprav ne gre prezreti vloge socialnih in gospodarskih okoli{~in (Gabrovec in Kladnik 1997). Dale~ najve~ njiv je na prodnih in ilovnatih ravninah v vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Vinogradi so nadpovpre~no zastopani na Primorskem in na subpanonskem gri~evnatem obrobju ravninskega sveta. V gri~evjih subpanonske Slovenije so najbolj zastopani tudi sadovnjaki, a jih je precej tudi v Ljub-ljanski in Celjski kotlini ter v izteku Vipavske doline in Gori{kih brdih. Travnikov je na vzhodu dràve ve~ kot na zahodu, pa{nikov pa je najve~ na Primorskem in v visokogorju Alpskega sveta, kjer je nad zgornjo gozdno mejo in v njeni vi{ini obmo~je planinskih pa{nikov. Gozdov je najve~ v Predalpskem svetu, nad polovico ozemlja pa pora{~ajo {e v Alpskem svetu ter na prevladujo~e zakraselem povr{- ju Notranjske in Dolenjske. Najve~ja zastopanost nerodovitnega povr{ja v Alpskem svetu je posledica skalnatosti nad zgornjo gozdno mejo, vendar so se njegovi zastopanosti v visokogorju è povsem pribliàle obe veliki kotlini ter ravnine na vzhodu in severovzhodu dràve. Velik delè je povsod predvsem posledica nagle pozidave rodovitnega povr{ja. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva in podeèlja nasploh je potrebno upo{tevati tudi naselbinske razmere. Slovenski specifi~nosti sta velika razpr{enost naselij in nizka stopnja urbanizacije. Manj kot dva milijona ljudi ìvi v 6000 naseljih in le dobra polovica jih prebiva v mestih; le dve imata ve~ kot 100.000 prebivalcev. V zadnjih desetletjih je v poselitvenem vzorcu pri{lo do precej{njih sprememb. Sodobne oblike naselij, zna~ilne za nov, postindinstrijski poselitveni vzorec so: mesta, obmestja (urbanizirana in/ali suburbanizirana naselja) ter podeèlska naselja. Preglednica 37: Razvoj nekaterih regionalnih struktur na urbaniziranih obmo~jih in podeèlju v Sloveniji. tipi naselbinskega razvoja {tevilo {tevilo delè delè delè letna stopnja selitvena prebivalcev prebivalcev povr{ine prebivalstva delovnih mest sprememb {tevila bilanca leta 1961 leta 1996 leta 1996 leta 1996 leta 1996 prebivalcev med letoma v 000 v 000 v % v % v % v % 1982 in 1998 mesta 540,1 879,2 4 45 67 +1,64 –16.764 obmestja 301,6 408,6 14 20 12 +1,52 +35.649 mestne regije 841,7 1287,8 18 65 79 +1,43 +18.885 urbanizirano podeèlje 216,4 258,8 15 13 10 +0,60 +25.880 stabilna podeèlska obmo~ja 219,5 192,8 22 10 5 –0,43 +2425 ogroèna in odmirajo~a 313,4 227,9 45 12 6 –1,06 –13.317 podeèlska obmo~ja Skupna zna~ilnost urbaniziranih obmo~ij je dejstvo, da proces urbanizacije poteka hkrati z rastjo mest. V zadnjem desetletju izstopa (sub)urbanizacija pokrajine, ki pa ni povezana zgolj z dinamiko {iritve mestnega vpliva. Je tudi odgovor na spremembe v rasti proizvodnje ter potro{nje, pa tudi »postindustrijska« prvina nove porazdelitve delovnih mest in stanovanj. Bistvo slovenskega naselbinskega sistema je v bogatem spektru izmenjevalnih dogajanj med mesti in njim pripadajo~imi obmestji ter fizi~na preobrazba naselij kot posledica socialnega prestrukturiranja prebivalstva. V tem urbanem kontekstu imajo najpomembnej{o vlogo hitra rast prebivalstva in zasebnih (prostostoje~ih) stanovanjskih gradenj, nara{~ajo~a selitvena mobilnost prebivalstva in {e zlasti intenzivna dnevna migracija delovne sile, ki je posledica to~kaste razporeditve delovnih mest. 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Tudi tamkaj{nja raba zemlji{~ doìvlja pomembne spremembe. Spoznanje o obstoje~i in pri~akovani rabi prostora je z vidika celotnega obmo~ja dràve podlaga za opredelitev potreb po prostoru ter za predvidevanja prostorskih u~inkov, s tem pa tudi za opredeljevanje mònih razvojnih ciljev. V zadnjih desetletjih so se pove~ala navzkrìja interesov med posameznimi oblikami rabe prostora, Ve~je je tudi obremenjevanje naravnih virov. Poglavitni dejavniki, ki so vplivali na pove~ano intenzivnost rabe prostora so predvsem nara{~anje potreb po zemlji{~ih za proizvodne, storitvene in prometne potrebe, po zemlji{~ih za zidavo (individualnih oziroma prostostoje~ih) stanovanjskih objektov, pove~evanje koli- ~ine odpadkov in ustreznih (legalnih, pollegalnih) deponij ter nara{~anje potreb po zemlji{~ih za rekreacijo. Razpad tradicionalnega na~ina ìvljenja pomeni resno grònjo drùbenim naporom za smotrno namensko rabo tal, ki temelji na sonaravnem gospodarjenju s prostorom. Najbolj pere~i problemi so povezani z razsipnim gospodarjenjem z naravnimi viri, kamor se uvr{~ajo tudi kmetijska zemlji{~a, z onesnaè- vanjem voda, razvrednotenjem kulturne pokrajine in pove~evanjem pritiska na kakovostno stavbno dedi{~ino. Zato lahko v prihodnje, po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, upravi~eno pri~akujemo zlasti: • pove~evanje konfliktov med kmetijsko in nekmetijsko rabo prostora; • poudarjeno specializacijo kmetijske pridelave; • pove~evanje zemlji{ke posesti ~istih kmetij, kar pa pri ve~ini obratov ne bo zado{~alo za rentabilno kmetijsko pridelavo, • porajanje konfliktov pri »polkme~kih« gospodinjstvih in propadanje »drobne posesti« polkmetov; • da pove~evanje pridelave na razvojno {ibkih obmo~jih ne bo nadomestilo izgube trga; • razvijanje {tevilnih dopolnilnih dejavnosti na podeèlju, pri ~emer bo turizem privilegirana dejavnost (pojavila se bo sinergija med turizmom, sonaravno naravnanim kmetovanjem in kme~kim na~inom ìvljenja); • uveljavljanje blagovnih znamk na podeèlju; • »vra~anje« ìvilske industrije na podeèlje; • nadaljevanje izrazite ekstenzifikacije kmetijstva, {e zlasti na zakraselih ter v hribovitih in goratih obmo~jih; • vzpostavitev razli~nih oblik pomo~i kmetom za izgubljeno pridelavo na kmetijah; • pove~evanje pomo~i izrazito kmetijskim obmo~jem, da bodo lahko s svojo dejavnostjo vzdrèvala kulturno pokrajino in ohranjala zdravo okolje; • da bo razvoj podeèlja v veliki meri odvisen od razvoja omrèja srednje velikih mest. V prihodnosti lahko pri~akujemo tudi nadaljnjo diferenciacijo in razli~ne razmere za kmetovanje na urbaniziranih obmo~jih na eni strani in na podeèlju na drugi. Znotraj urbaniziranih obmo~ij se za razvoj kmetijstva nakazujejo naslednje problemati~ne podskupine obmo~ij: • obmo~ja v zaledju mest s teì{~em na so~asni (me{ani) rabi zemlji{~ za bivanje, storitvene in proizvodno-poslovne dejavnosti ter kmetijstvo, kar z drugimi besedami pomeni pove~evanje »pritiskov« na kmetijsko rabo v pokrajini; • obmo~ja v zaledju mest z izrazito izraènimi zahtevami po rekreacijskih povr{inah; • obmo~ja v zaledju mest s teì{~em na rabi zemlji{~ za proizvodno-servisno-industrijske dejavnosti. Tudi znotraj podeèlskih obmo~ij lahko v grobem predvidimo vsaj naslednja tipa obmo~ij s specifi~nimi razvojnimi problemi: • obmo~ja z zadovoljivo socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva; • obmo~ja na hribovitih in kra{kih obmo~jih z nadaljnjim zmanj{evanjem oziroma odmiranjem prebivalstva ter propadanjem kulturne pokrajine. O pri~akovanem razvoju posestne strukture kmetijskih gospodarstev v Sloveniji v prihodnosti so mòne zgolj {pekulativne napovedi. Mo~nej{e spremembe v velikosti kmetij v smeri bipolarizacije gospodarskih struktur (kapitalsko-industrijsko pove~evanje kmetij na eni in drobne druìnske kmetije na drugi strani) je pri~akovati v ravninskem delu. Tolik{na prevlada majhnih kmetij pa ne predstavlja dobre podlage za organizirano rast gospodarskih struktur v tem sektorju; povr{ino obdelovalnih zemlji{~ v lasti bodo lahko na podlagi pri~akovane ve~je mobilnosti zemlji{~ pove~ali samo resni~no inovativni in pod-147 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar AN GARBAJS MARJ Slika 99: Negotova ostaja tudi prihodnost nekaterih tradicionalnih vinogradni{kih obmo~ij, kakr{ne so na primer Lendavske gorice z izrazito drobnolastni{ko posestno strukturo, kjer imajo vinograde in bivali{~a ali zidanice doma~ini, me{~ani iz blìnje Lendave in lastniki iz okoli{kih, tudi bolj oddaljenih ravninskih naselij. jetni kmetje. Tisti, ki bi lahko pri tem uspeli, bodo pove~evali svoja gospodarstva tudi z jemanjem v zakup. Nastala bodo ve~ja kmetijska gospodarstva in tudi druìnska podjetja z intenzivno kmetijsko pridelavo, ki se bodo specializirala predvsem v nekaterih proizvodnih vejah, kakr{ne so na primer sadjarstvo, vinogradni{tvo, pra{i~ereja, poljedelstvo. Ve~ina kmetij si bo zasluèk pove~evala z dopolnilnimi dejavnostmi. Na za kmetijsko pridelavo neugodnih obmo~jih bo verjetno sledilo nadaljnje propadanje individualnih kmetijskih gospodarstev. Posledica tega razvoja bo nara{~anje neobdelanih zemlji{~ in praznjenje teh obmo~ij. Tiste pokrajine, ki so v bliìni industrijskih sredi{~ ali imajo potenciale za razvoj turizma, bodo zdaj{njo strukturo poseljenosti obdràle. Poloàj je bolj kriti~en na vi{je leè~ih gorskih in nekaterih obmejnih obmo~jih. Za presojo nadaljnje perspektive podeèlskih obmo~ij je potrebno poudariti, da so se v Sloveniji glede na zemlji{ko rabo izoblikovali trije tipi gospodinjstev (Klemen~i~ 1996): • tista, ki {e imajo zemljo in se ukvarjajo izklju~no s kmetijstvom (~ista kme~ka gospodinjstva); • tista, ki {e imajo zemljo, vendar se v ve~ji ali manj{i meri preìvljajo z dohodki iz neagrarnih dejavnosti, kmetijstvo pa jim pomeni bolj ali manj le dopolnilno dejavnost (polkme~ka gospodinjstva); • ~ista nekme~ka gospodinjstva. Razli~ni tipi gospodinjstev imajo razli~no socialnoekonomsko strukturo in jim je kmetovanje razli~- no pomembno. Nekaterim predstavlja zemlji{ka posest edini vir dohodka za preìvetje, drugi so od nje le deloma odvisni, ostali pa eksisten~no povsem neodvisni, vendar jim zemlji{ka lastnina predstavlja sredstvo oziroma mònost za pridelavo okoljsko neopore~ne hrane v obliki vrti~karstva oziroma »hobi« 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 kmetijstva. Na tej stopnji razvoja razli~nih tipov gospodinjstev, ki razpolagajo z zemlji{~i, je vedno ve~ takih, ki jih ne zmorejo obdelovati zaradi starosti ali pa jih ne obdelujejo v celoti oziroma ne dovolj skrbno zaradi zaposlitve in ustvarjanja dohodka v nekmetijskih dejavnostih. Proces nastajanja tak{ne strukture gospodinjstev vpliva na razli~ne stopnje rabe zemlji{~, neodvisne od naravnih razmer. ^e ob tem primerjamo velikost kmetij in razporeditev njihovih zemlji{~ v Sloveniji z velikostjo kmetij in razporeditvijo njihovih zemlji{~ v razvitih evropskih dràvah, lahko ugotovimo, da je zaradi neugodnih zemlji{koposestne in starostne strukture le redkim gospodinjstvom na kmetijskih gospodarstvih zagotovljeno normalno, v bistvu enakovredno vklju~evanje v evropske integracijske procese. Na urbaniziranih ravninskih in dolinskih obmo~jih je, ne upo{tevaje regionalne posebnosti teh obmo- ~ij, pri~akovati nadaljnje osredoto~anje prebivalstva in gospodarskih dejavnosti, usmerjenih v energetsko in surovinsko manj zahtevne proizvode ter storitvene dejavnosti. Medregionalne disparitete se bodo poglabljale tudi na podro~ju gospodarjenja s kmetijskimi zemlji{~i. Sicer pa je pri~akovati prijaznej{i razvoj na podlagi sodobnih lokacijskih prednosti in spodbudnih investicijskih tokov. Zgostitvena in urbanizirana obmo~ja imajo poleg kmetijskih tudi najustreznej{e lokacijske razmere za oblikovanje postindustrijskih dejavnosti, namenjenih visokim tehnologijam. Namesto klasi~nih lokacijskih dejavnikov bodo pri{li v ospredje komunikacijski, personalni, znanstveno-tehni~ni in »poslovno-finan~ni« dejavniki. Kljub sanaciji starih industrijskih obmo~ij je pri~akovati nara{~ajo~e pritiske s strani sodobnih industrijskih in obrtnih obratov na prosta kmetijska zemlji{~a. Urbanizirana obmo~ja bodo {e nadalje podvrèna nara{~ajo~im zahtevam po stanovanjskih, proizvodnih in obrtnih zemlji{~ih. Kljub posodabljanju mestnih obmo~ij in prenovi stanovanjskega fonda je pri~akovati mo~an pritisk na prosta kmetijska zemlji{~a tudi na podro~- ju stanovanjske politike. Ne glede na pri~akovane globalne smeri demografskega razvoja, pri~akujemo nadaljnjo diferenciacijo in spremembe procesov v poseljenosti Slovenije. Preostala podeèlska obmo~ja z gospodarskega in prebivalstvenega vidika v razvoju zaostajajo. Slovensko podeèlje predstavlja dve tretjini ozemlja dràve. Vstopanje Slovenije v Evropsko zvezo prina{a tudi nadaljnje izzive za na{e kmetijstvo. Sinteti~ni prikaz prednosti (potencialov) in slabosti Slovenije na podro~ju primarnih dejavnosti kaè naslednjo podobo: Preglednica 38: Pregled prednosti in slabosti Slovenije na podro~ju primarnih dejavnosti. prednosti in prilònosti: pomanjkljivosti in nevarnosti: + za zdaj dovolj sonaravno in raznovrstno kmetijstvo ter – malo kakovostnih kmetijskih zemlji{~ oziroma skromen gozdarstvo; deleòbdelovalnih zemlji{~; + sorazmerno dobro razvita kmetijska infrastruktura; – zelo razdrobljena posest in {ibka konkuren~na sposobnost + razmeroma dobra ohranjenost kulturne pokrajine; ob vklju~evanju v ez; + dodatna zaposlitev zaradi polkme~kega na~ina ìvljenja – kmetijstvo ima {e vedno zelo pomembno samooskrbno in s tem manj{a socialna ogroènost prebivalstva; vlogo; + dobre mònosti uvajanja biolo{kega kmetovanja, kar bi – sorazmerno visoka stopnja kmetijskega obremenjevanja lahko premostilo teàve, ki jih bo povzro~ala zemlji{ka okolja; razdrobljenost; – velik delè zemlji{~ je podvrèn socialnemu prelogu, + veliko gozdno bogastvo in njegov velik ekolo{ki pomen. ozelenjevanju in ogozdovanju; – obseg komasacij,osu{evanja, namakanja in sonaravnih zlòb zemlji{~ je skromen in dale~ zaostaja za potrebami sodobnega kmetovanja; – razra{~anje manjvrednega gozda, slabo izkori{~anje lesne mase; – znatna po{kodovanost gozdov zaradi onesnaènosti ozra~ja in {kodljivcev. 149 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 4.1 MO@NOSTI RAZVOJA PODE@ELJA V SLOVENIJI Prihodnji razvoj slovenskega podeèlja bo temeljil na nekaterih klju~nih ocenah naravnih virov ter na sodobnih drùbeno- in socialnogeografskih procesih. Pri tem izpostavljamo le nekatere pomembnej{e: • Prebivalstveni razvoj: Prebivalstvo v zadnjih letih stagnira in je neenakomerno razporejeno. Iz statisti~nih projekcij lahko razberemo, da bo imela Slovenija leta 2020 med 1,89 in 2,21 milijonov prebivalcev. Na urbaniziranih, ravninskih in dolinskih obmo~jih je pri~akovati nadaljnje nara{~anje prebivalstva (po optimisti~nih ocenah po letni stopnji do +0,5 %), na podeèlju pa bo {tevilo ljudi {e naprej nazadovalo (ponekod naj bi letna stopnja dosegla celo –2,0 %). Staranje in stagnacija {tevila prebivalcev je strukturna slabost na dveh tretjinah na{ega ozemlja. • Spremembe v urbanih strukturah: Tehnolo{ke, socialne in gospodarske spremembe zahtevajo pre-vrednotenje funkcijskih obmo~ij mest tudi z vidika njihove vloge v hierarhiji naselij. Kot generatorji regionalnega razvoja stopajo v ospredje mestne regije z urbaniziranim podeèljem, kar pomeni doda-ten pritisk na povr{insko è tako in tako skromna kmetijska zemlji{~a. • Spremembe v funkciji podeèlskih obmo~ij: Kmetijstvo na podeèlju è precej dolgo nima ve~ odlo- ~ujo~e vloge v tamkaj{njem gospodarskem razvoju. Podeèlje in njegov razvoj sta vse bolj odvisna od blìnjega urbanega oziroma zaposlitvenega sredi{~a in od nekmetijskih dejavnosti na podeèlju. Spremembe v gospodarskem ustroju podeèlja (sledimo jim è desetletja) so vendarle posledica delovanja {tevilnih kompleksnih in deloma nasprotujo~ih si procesov (diverzifikacija, pomanjkanje inovativnosti in razvojnih spodbud, intenzifikacija in ekstenzifikacija pridelave, …). Z geografskega zornega kota so regionalno in lokalno zelo raznolike. • Spremembe na podro~ju prometa, komunikacij in dostopnosti do znanja: V prihodnosti se bodo na~ini, oblike in raba komunikacijskih dobrin {e naprej naglo razvijali. Tènje vodijo v smeri koherent-ne, liberalne, u~inkovite in okolju prijazne razvojne politike. • Nara{~ajo~i pritisk na naravno in kulturno dedi{~ino: Razpad tradicionalnega na~ina ìvljenja pomeni resno grònjo drùbenim naporom za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, ki med drugim temelji tudi na sonaravnem gospodarjenju s prostorom. Simulacija mònih razvojnih posledic na slovenskem podeèlju se lahko opira zgolj na tènje, ki spontano ali kot posledica dolo~enih politik è potekajo in so privedle do stanja, kakr{no je danes. Le-to je mòno soo~iti s politi~nimi cilji in pri~akovanimi tènjami spreminjanja prostorske ter socialnogeografske preobrazbe podeèlja. Kljub temu ostaja vrsta neodgovorjenih vpra{anj, ki si jih zastavljamo ob razmi{ljanjih o prihodnosti podeèlja (Maru{i~ 2003): • Ali se bo proces zara{~anja kmetijskih zemlji{~ nadaljeval? • Ali se bo sproìl oziroma pospe{il proces koncentracije kmetijske posesti in obdelovalnih zemlji{~? • Kak{en bo prihodnji gospodarski razvoj na podeèlju, povezan s kmetijstvom? • Ali lahko v razvoju poselitve pri~akujemo nadaljevanje sodobnih teènj? • Kako dale~ od mestnih sredi{~ bodo segali vplivi na oblikovanje konkuren~ne kmetijske pridelave? • Kako se bo v prihodnje spreminjala kulturna pokrajina? Perspektive evropskih prostorskih dokumentov poudarjajo spremenjeno vlogo podeèlske pokrajine. Ta preobrazba se v Sloveniji è dogaja, kar opisane razmere nazorno potrjujejo. Spremenjena vloga podeèlja pomeni tudi vzrok in posledico za spremembe v pokrajinski stvarnosti. Pove~ana odvisnost razvoja podeèlja od mestnih aglomeracij se è zdaj odraà v premikanju (urbanih) poselitvenih prvin na podeèlje. To se v Evropi in pri nas dogaja è poldrugo desetletje in je najbolj intenzivno na obmo~jih najve~jih mestnih aglomeracij. Evropski dokumenti poudarjajo tako pozitivne kot negativne plati tega procesa, ki je dobro znan iz teènj dozdaj{njega razvoja v Sloveniji. Posebno vpra{anje, ki se odpira, in o njem govori ESDP (1999) je, kak{ni so mòni vplivi mestno-podeèlske soodvisnosti ob nadaljnjem razvojem sodobnih komunikacijskih tehnologij. Lahko si predstavljamo, da se bodo obmo~ja soodvisnosti precej raz{irila in da bo postopoma ~edalje ve~ji del podeèlskega prostora postajal sestavni del urbaniziranih mestnih regij. 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 V[EKA MIHA P Slika 100: Z uveljavljanjem biolo{kega kmetovanja in novih blagovnih znamk se na podeèlju odpirajo mònosti tudi za ponovno gojitev nekaterih è skoraj pozabljenih kmetijskih kultur, kakr{ni sta na primer lan in ajda. Slednja tu in tam è spet krasi na{a polja. V presojah razli~nih mònosti razvoja podeèlja z vidika vloge kmetijstva se kot neogibna pokaè njegova ~lenitev na ve~ obmo~ij z razli~nimi razvojnimi mònostmi in scenariji. ^lenitev, ki smo jo pri-pravili v pri~ujo~i knjigi, se è zdaj odraà na slovenskem podeèlju, ~eprav morda {e ne tako izrazito kot v nekaterih najbolj razvitih evropskih deèlah. Na tem mestu posebej izpostavljamo obmo~ja konkuren~nega tr`nega kmetijstva, obmo~ja diverzifikacije dejavnosti na podeèlju, obmo~ja ekstenzifikacije in marginalna obmo~ja: • Obmo~ja konkuren~nega tr`nega kmetijstva se bodo intenzivirala, pri ~emer bodo sledila è nakazanim smerem razvoja, kot so osredoto~anje posesti in zemlji{kih kosov, pove~evanje nalòb v tehnolo{ke izbolj{ave ipd. Doslej je bil ta proces v Sloveniji sicer dokaj po~asen, odvisen pa je vendarle predvsem od kmetijske politike, ki se bo morala vklopiti v evropsko in s tem ta proces pospe{iti. Pospe{evala ga bo tudi liberalizacija cen, ki naj bi pomenila prvi steber reforme kmetijske politike (Program reforme kmetijske politike 1992–2002, MKGP). Intenzifikacija naj bi dosegla, tako pravi ESDP, raven produktivnosti, ki bi lahko bila konkuren~na drugim nekmetijskim dejavnostim. Nekatere veje kmetijstva se è zdaj dokaj o~itno razvijajo v to smer, na primer vrtnarstvo, vinogradni{tvo, sadjarstvo ipd., vendar je povr{insko tovrstnih obmo~ij v Sloveniji sorazmerno malo. @e omenjena liberalizacija cen nakazuje razvoj v tej smeri, ~eprav se bo predvsem zaradi omejujo~ih naravnih razmer dogajala na sorazmerno omejenem prostoru. • Obmo~ja diverzifikacije dejavnosti na podeèlju naj bi predstavljala »vmesna« obmo~ja, kjer kmetijstvo predvsem zaradi ohranjanja poselitve, prepre~evanja preve~ naglih socialnih sprememb oziroma pojavljanja socialnih stresov, varstva kulturne pokrajine in omogo~anja uveljavljanja drugih dejavnosti potrebuje podporo zlasti tistih gospodarskih dejavnosti, ki podpirajo kmetijstvo, na primer »eko« turizem. Hkrati so to lahko obmo~ja, kjer je mogo~e uveljavljati tudi donosnej{e oblike kmetijske pridelave, na primer krajevno zna~ilne pridelke in proizvode, ki zaradi svoje posebnosti, na primer zdravstvene 151 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar neopore~nosti, posebnih organolepti~nih lastnosti, posebnega na~ina pridobivanja ipd. dosegajo na trgu dokaj visoko ceno. Dejansko se bodo ta obmo~ja v najve~ji meri ohranjala z drugim stebrom reforme kmetijske politike, to je z neposrednimi pla~ili na povr{ino (hektar) obdelovalnih zemlji{~. Obseg teh subvencij bo v teh obmo~jih nedvomno pomembno usmerjal dogajanje, zato lahko pri~akujemo njihovo nadaljnjo ~lenitev na obmo~ja, ki se bodo postopoma usmerjala h konkuren~nemu kmetijstvu, in na obmo~ja, v katerih se bo uveljavljalo predvsem ekstenzivno kmetijstvo, oziroma se bo kmetijstvo postopno opu{~alo. Proces bo domala enak kot v drugih zahodnoevropskih dràvah, le da bo pri{- lo do nekajletnega ~asovnega »zamika«. • Obmo~ja ekstenzifikacije vklju~ujejo tista obmo~ja, kjer je ob nizkih stro{kih {e mogo~e uveljaviti dolo~ene oblike ekstenzivnega kmetovanja, na primer posebne oblike pa{e in podobno. Gre predvsem obmo~ja, ki se è zara{~ajo in je ekstenzivna kmetijska raba mòna ali celo priporo~ljiva zaradi prepre~evanja nadaljnjega zara{~anja kmetijskih zemlji{~ oziroma ogozdovanja. S tem v zvezi je pomemben premislek o upravi~enosti tovrstnih prizadevanj zaradi varstvenih razlogov, predvsem varovanja naravnosti pokrajine in biotske raznovrstnosti. Mònost rabe travinja ni neogibno istovetna s tako opre-deljenim prostorom, ~eprav se za ohranjanje na{e ìvinoreje kot pomembna alternativa intenzivnim ìvinorejskim obratom ({e zlasti s pojavljanjem redne poletne su{e v zadnjih letih) nakazuje prav ekstenzifikacija kaè. Obmo~ij, kjer je mòno uveljavljati intenzivno rabo travinja, je ob sedanji stopnji pora{~enosti Slovenije vse manj. Nadaljnje dogajanje v teh obmo~jih je odvisno predvsem od ustrezne kmetijske politike oziroma od obsega subvencij v kmetijstvo. Ker pa teh tudi v prihodnje najbr` ne bo dovolj, je obstoj tega dela kmetijskega prostora vendarle odvisen od uporabe ustreznih tehnologij in ustrezne organizacije pridelave. Tudi med strokovnjaki, ki se zavzemajo za tovrstne ekstenzivne oblike pridelave in jih znajo tehnolo{ko opredeliti, velja, da je poglavitna ovira pri uveljavljanju tovrstnih tehnologij razdrobljena zemlji{koposestna struktura. Ekstenzivno kmetijstvo je namre~ lahko uspe{no samo na dovolj obsènih zemlji{~ih, na katerih je mogo~e enotno gospodariti. • Marginalna obmo~ja so tista »skrajna« podeèlska obmo~ja, na katerih kmetijstva ni smiselno podpirati niti v trenutnih drùbenih niti gospodarskih razmerah. Gre za obmo~ja, na katerih je zemlji{~a edino smiselno prepustiti zara{~anju oziroma na~rtnemu ogozdovanju, pri ~emer si je potrebno pri-zadevati za vzpostavitev naravnim razmeram primernih gozdnih sestojev. 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 5 PREDLOGI CILJEV IN UKREPOV ZA SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ NA PODE@ELJU Z vstopanjem v Evropsko zvezo Slovenija {e bolj izrazito prevzema odgovornost za usodo lastne-ga podeèlja. Glavni cilji reforme na {e kmetijske politike so (Erjavec 1998): • uresni~evanje Strategije razvoja slovenskega kmetijstva, ki ostaja temeljni dokument, saj ne odstopa pomembno od ciljev nove, reformirane skupne kmetijske politike Evropske zveze; • zaustavitev oziroma omilitev procesov zara{~anja in ohranjanje poseljenosti ter integralni razvoj podeèlja; • podpora prestrukturiranju kmetijstva; • posodobitev kmetijstva in ìvilske industrije ter oblikovanje sloja konkuren~nih kmetij in splo{ni dvig konkuren~nosti ìvilsko-predelovalne industrije; • podpora okolju prijazni pridelavi in splo{na usmeritev k ekosocialnemu tipu kmetijstva (alpski model); • zadovoljevanje nekaterih makroekonomskih ciljev dràve, prilagajanje zahtevam Evropske zveze, zaje-manje predpristopne pomo~i in uveljavitev pogajalskih izhodi{~ za pristop k Evropski zvezi. Klasi~ne politike regionalnega razvoja, ki so jih uvajali v sedemdesetih letih 20. stoletja, so teìle predvsem k oblikovanju razli~nih ekonomskih, to je »kompenzacijskih« mehanizmov na podro~ju socialne politike in izena~evanju na~inov ìvljenja. Vsebovale so tudi prostorsko relevantne elemente (na primer investicije v prometno in komunalno infrastrukturo, na podro~ju agrarne politike …). Pri dolo~anju vsebin pospe{evanja regionalnega razvoja so poleg funkcij v omrèju naselij, namenske rabe zemlji{~ ter demografskih in ekonomskih indikatorjev razvoja kmalu pri~eli uporabljati {e kazalnike razvitosti drù- benega standarda, kazalnike infrastrukturne opremljenosti ipd. Tradicionalni instrumentarij regionalne politike se je, razen v obdobju konjunkture (1970–1980), pokazal za nezadostnega (Klemen~i~ in Ravbar 1997). Deloma zato, ker ni bilo potrebne koordinacije med ukrepi regionalne in drugih politik (kmetijska, industrijska, zaposlitvena, socialna …), deloma pa zato, ker je regionalna politika na podeèlju premalo upo{tevala razlike med naravnimi razmerami in »negos-podarskimi« funkcijami podeèlja, denimo demografskimi, socialnimi, kulturnimi, izobrazbenimi, okoljskimi ipd. V devetdesetih letih je pri{lo do poskusov izbolj{evanja agrarne strukture s pomo~jo programov Celost-nega razvoja podeèlja in obnove vasi (CRPOV), ki jih od leta 1991 izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Ti programi, ki v svojih razvojnih projektih z namenom soob-likovanja lastne razvojne vizije è od samega za~etka vklju~ujejo lokalno prebivalstvo, so namenjeni izbolj{evanju ìvljenjskih razmer ljudi, ki ìvijo na podeèlju, in uvajanju novih, sodobnih dejavnosti na podeèlje, s ~imer naj bi se lokalnemu prebivalstvu pove~ale mònosti zajemanja dodane vrednosti kmetijskih pridelkov. S pomo~jo dràvne politike so bila postavljena tudi poglavitna izhodi{~a: • varovanje krajevno specifi~ne podobe naselij, • ohranjanje privla~nosti podeèlja, • ohranjanje njegovih identifikacijskih vrednost ter • izbolj{anje stanovanjskih razmer z obnovo in novo namenskostjo obstoje~e zgradbene strukture. Korak naprej in nadgradnja temu procesu je tudi ustanovitev Agencije za regionalni razvoj in Skla-da za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja, ki s svojimi izgrajevalnimi mehanizmi zagotavlja udejanjanje razvojnih programov. Dejavnost obeh ustanov je namenjena predvsem: • Spodbujanju oblikovanja druìnskih kmetij: S pove~anjem velikosti kmetijskih gospodarstev se lahko do dolo~ene meje zniàjo proizvodni stro{ki, vendar se ti sorazmerno hitro »kompenzirajo« s pove- ~animi transakcijskimi stro{ki (Schmitt 1990). Druìnska delovna sila ima v primerjavi s pla~animi delavci praviloma ve~ji interes za ohranitev in razvoj kmetijskega gospodarstva, ki ga sama obdeluje, zato zdaj v ve~ini industrijskih dràv prevladujejo druìnske kmetije. • Pospe{evanju strukturnih sprememb v kmetijstvu: Dejavniki, ki bodo odlo~ilno vplivali na razvoj podeèlja so tehni~ni napredek, splo{na gospodarska rast in drugi. S tehni~nim napredkom in splo- {no gospodarsko rastjo naj bi se »optimalna« velikost kmetijskih gospodarstev nenehno pove~evala. 153 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar • Spodbujanju »vrednostnih sprememb«: V bodo~e bo pri spreminjanju agrarnih struktur {e mo~- neje nara{~al pomen drùbenih in socialnih prvin. Gre predvsem za agrarnopoliti~no zastavljanje ciljev na podro~ju kmetijstva kot tudi za odnos in pri~akovanja kme~kega prebivalstva. Ugotavljamo, da nara{- ~ajo~a zavest o ekolo{kih problemih, ki se è odraà v rasto~em povpra{evanju po storitvah v zvezi z okoljem (na primer varovanje kulturne pokrajine in ohranjanje redkih biotopov) in po ìvilih, pride-lanih, predelanih ali izdelanih na okolju prijazen na~in. • Spodbujanju konkuren~nosti: Konkuren~nost med razli~nimi proizvodnimi obmo~ji se bo zaostrila. To {e zlasti velja za marginalna kmetijska obmo~ja in kmetijska obmo~ja z mòno intenzivno rabo zemlji{~, ki so v primerjavi z marginalnimi v ugodnej{em poloàju è zaradi naravnih razmer. Predvideti je mogo- ~e, da bo v manj ugodnih okoli{~inah ve~ji delè kmetov kmetovanje opustil ali pa se preusmeril v dopolnilne dejavnosti. Manj{i del kmetij, zlasti tistih s kakovostnimi zemlji{~i na obmo~jih z ugodnimi naravnimi razmerami, bo {e hitreje pove~eval svojo zemlji{ko posest in s tem racionaliziral pridelavo. • Spodbujanju »bipolarizacije« kme~kih gospodarstev: Mnogi kazalniki kaèjo, da sodobne strukturne spremembe v razvitih dràvah vodijo k bipolarizaciji kmetijskih gospodarstev. Razvoj gre torej v dveh smereh, na eni strani v ve~ja kapitalsko intenzivna kmetijska gospodarstva (gospodarska podjetja) in na drugi strani na manj{e kmetijske obrate. Slednji imajo pri kmetovanju tudi neekonomske razloge. Prva stalno investirajo in sku{ajo za zmanj{anje stro{kov uporabiti nove tehnologije. Tehni~ni napredek bo z namenom dose~i zadostno gospodarnost podpiral razvoj kapitalsko-industrijskih oblik kmetijskih gospodarstev, tako da bodo ta lahko vstopala v konkuren~no tekmo. Manj{e kmetije bodo obstajale predvsem zaradi zagotavljanja dopolnilnega dohodka. Absolutno {tevilo tovrstnih kmetijskih obratov se bo obenem z zmanj{evanjem pomena celotnega kmetijskega sektorja sicer zmanj- {alo, vendar se bo njihov delè v skupnem {tevilu kmetijskih gospodarstev ter povr{ini zemlji{~ pove~eval. • Ocenam in vrednotenju bodo~ega razvoja v Sloveniji: Kot kaè se bodo dozdaj{nje tènje v razvoju agrarne strukture {e nekaj ~asa nadaljevale. Ko se bodo znova pove~ale mònosti zaposlovanja, obstaja tudi mònost prostorsko neuravnoteènega razvoja. Zaradi slabega gospodarkega poloà- ja v kmetijstvu je takrat pri~akovati pove~an odliv zlasti mlade delovne sile iz kmetijstva, {e posebno s hribovitih in prometno odmaknjenih obmo~ij, kar utegne povzro~iti {e bolj intenzivno praznjenje tega è zdaj labilnega prostora. Tak razvojni proces bi bil z vidika sprejete razvojne strategije negativen. Kot najbolj sprejemljiv se kaè bipolaren razvoj agrarne strukture, ki bi po nekaterih ocenah priblì- no desetini gospodarsko in demografsko najbolj vitalnih kmetij omogo~il, da bi se dolgoro~no razvile v komercialno uspe{ne tr`ne obrate. Ostalim pa bi zlasti s pospe{evanjem razvoja dopolnilnih dejavnosti in zagotavljanjem drugih virov zaslùka omogo~il preìvetje oziroma socialno varen ter eti~no sprejemljiv postopen prehod v nekmetijsko ìvljenje. Zdi se, da brez celovitega razvoja podeèlja tudi razvoj uspe{nega kmetijstva ne bo mogo~ (Kova~i~ 1996). Sodobni pogledi na implementacijo policentri~nega razvoja pomenijo tudi hkratno krepitev podeèlskih obmo~ij, kar z drugimi besedami pomeni predvsem izgrajevanje inovativno naravnanih regionalnih struktur in njihovega medsebojnega prepletanja (»mreènja«). To pomeni: • diverzifikacijo dejavnosti v podeèlskih obmo~jih, {e zlasti razvijanje okolju prijaznega turizma; • pove~evanje funkcijske raznolikosti podeèlskih naselij kot dejavnika privla~nosti za gospodarske impulze in s tem zmanj{evanja potreb za dnevno delovno migracijo na dalj{e razdalje; • izbolj{evanje dostopnosti do telekomunikacijskih storitev in prilagajanje pristojbin; • izbolj{evanje dostopnosti z u~inkovitim subvencioniranjem javnega transporta na gorskih, hribovitih, kra{kih in obmejnih obmo~jih; • izbolj{evanje gospodarske strukture, posebej z vidika odpravljanja prevladujo~e odvisnosti od ene same industrijske dejavnosti ali od kmetijstva; • izrabo mònosti obnovljivih virov energije; • oblikovanje preventivnih strategij za prenovo stavbne dedi{~ine; • oblikovanje primernih strategij za zmanj{anje pritiska za nakup nepremi~nin (prepre~evanje {pekulacij); • pomo~ pri razvoju endogenih potencialov na podeèlju; 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 • pospe{evanje medsebojnega sodelovanja med (pre)majhnimi ob~inami pri zagotavljanju ustrezne infrastrukture (personalne, tehni~ne, komunalne in institucionalne); • odpravljanje vzrokov za odseljevanje s podeèlja; • ustvarjanje in zagotavljanje industrijskih in drugih proizvodnih delovnih mest tudi na podeèlju, kar pomeni zagotavljanje primernih zemlji{~ tudi za obrt in industrijo, • vzdrèvanje minimalne opremljenosti krajevnih sredi{~; • vzpostavljanje partnerskih odnosov med mesti in podeèljem; • zagotavljanje gospodarsko neodvisnega, u~inkovitega in {e posebej trajnostno naravnanega uprav-ljanja s kmetijskimi zemlji{~i in drugimi zelenimi povr{inami. • zagotavljanje sonaravnega kmetovanja ter uvajanje in spo{tovanje ekolo{kih standardov na pode- èlskih obmo~jih; Uravnoteèn policentri~ni razvoj pomeni tudi oblikovanje novih razmerij med mesti in podeèljem. To se lahko doseè s: • Pospe{evanjem funkcijske komplementarnosti in sodelovanjem med (majhnimi in srednje velikimi) mesti, kar pomeni krepitev in vzpostavljanje sodelovanja malih mest na (med)regionalni ravni. To je {e zlasti priporo~ljivo za manj{a, »sredi« podeèlskih obmo~ij izolirana sredi{~a, kjer {tevilo prebivalcev stagnira ali celo upada. Enako velja za mesta v obmejnih obmo~jih, izbolj{anje komunikacij na (med)regionalno-lokalnih ravneh in krepitev sodelovanja na regionalni in lokalnih ravneh, med mesti v sosednjih dràvah, kar pomeni krepitev gospodarske mo~i srednje velikih mest oziroma dràvnih sredi{~ (Murska Sobota, Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica, Novo mesto) ter vzpostavljanje solidne gospodarske podlage sredi{~em agrarnih obmo~ij. • Vzpostavljanjem partnerskih odnosov med mesti in podeèljem, kar pomeni oblikovanje strategije za oblikovanje pogojev naseljevanja oziroma prepre~evanje odseljevanja na podeèlskih obmo~jih, vzdrèvanje minimalne opremljenosti krajevnih sredi{~, pomo~ pri razvoju endogenih potencialov na podeèlju. • Diverzifikacijo podeèlskih obmo~ij, kar pomeni vzpostavljanje sonaravnega kmetovanja in uvajanje ekolo{kih standardov na kmetijsko visoko produktivnih obmo~jih, izrabljanje mònosti uporabe obnovljivih virov energije. • Enakomernej{o dostopnostjo do dobrin skupnega pomena in do znanja s pomo~jo sodobne infrastrukture, kar pomeni izbolj{evanje infrastrukture in dostopnosti na tistih obmo~jih, ki so {e brez neposrednih povezav z urbanimi obmo~ji, vklju~no z u~inkovitim subvencioniranjem javnega prometa na tèko dostopnih, gorskih in hribovitih ter kra{kih obmo~jih, robnih in obmejnih obmo~jih, izbolj{evanje dostopnosti do telekomunikacijskega omrèja in prilagoditev pristojbin, znièvanje odvisnosti od javnih podjetij za prevoz potnikov ter podpiranje multimodalnega in kombiniranega prometa, zni- èvanje pristojbin in koordinirano upravljanje z infrastrukturo povsod, kjer se gospodarski izra~uni ne izidejo. Prenos ~love{kih tokov, dobrin in informacij tudi v Sloveniji teì h koncentraciji in polarizaciji. Zato se posledi~no oblikujejo obsèna, za skladen regionalni razvoj nevarna marginalna obmo~ja. Za njihovo »vzdrèvanje« izgradnja infrastrukture ne zado{~a ve~. V novih razmerah je za u~inkovito izbolj{evanje podeèlskih obmo~ij ob è prisotni infrastrukturi potrebno stimulirati {e raz{irjanje razli~nih oblik znanja, ki omogo~ajo prenos inovativnih oblik rabe gospodarjenja z naravnimi viri. • Difuzijo inovacij in znanja, kar pomeni izbolj{evanje splo{ne izobrazbene ravni in poklicnih posebnosti depresijskega obmo~ja kot sestavni del integrirane razvojne strategije celotnega obmo~ja, zagotavljanje minimalnih standardov dostopa do visokih {ol in vzpostavljanje razvojno-inovacij-skih centrov. Uspe{na preobrazba na{ega podeèlja je eden od klju~nih dejavnikov slovenskega vklju~evanja v evropske integracijske tokove. To pa ni odvisno le od stabilizacije demografskih razmer na podeè- lju, marve~ njen okvir predstavljajo predvsem razli~ni scenariji na podro~ju izbora drùbenogospodarskih dejavnosti. Prilagajanje kmetijske politike je zato usodno povezano s strukturno preobrazbo podeè- lja. Empiri~ne raziskave so pokazale. da je prebivalstvo na slovenskem podeèlju v kriti~nem povojnem 155 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar obdobju reagiralo bodisi z izseljevanjem ali pa s pasivnim (po ve~ini neperspektivnim) vztrajanjem v doma- ~em okolju. Za ohranjanje funkcionalnosti podeèlskega prostora (kar je tudi eden od strate{kih ciljev slovenskega kmetijstva) je velikega pomena ohranjanje stalnih bivali{~ na podeèlju. Ukrepi, ki spodbujajo izbolj{evanje zemlji{koposestne strukture, so v marginalnih (obmejnih, demografsko ogroènih) obmo~jih smiselni samo v omejenem obsegu. S politiko njenega pove~evanja za vsako ceno bi bilo nesmiselno bolj ali manj izprazniti taka obmo~ja, ki bi lahko v bodo~e pomenila pomemben potencial delovne sile, prostor za stanovanja ali privla~na obmo~ja za rekreacijo. Zato je potrebno podpirati zlasti tiste strukturnopoliti~ne ukrepe, ki lahko pripomorejo k izbolj{anju posestne strukture kmetijskih gospodarstev ob hkratnem zadrèvanju, ohranjanju prebivalstva oziroma delovne sile v dolo~eni pokrajini (Mrohs in Zurek 1984). Sodobne regionalne politike zahtevajo homogenizacijo podeèlja in so povezane z dejavnim iskanjem izhoda iz krize. Navezujejo se na tiste skupine prebivalstva, ki pomenijo aktivni in hkrati inovativni potencial na podeèlju. V tej povezavi je uspe{nej{a tudi dràvna pomo~, saj je namenjena mlaj{im ljudem, ki stremijo za napredkom v lastnem okolju in katerih ìvljenjska filozofija je »ekolo{ko in socialno« naravnana. Razne analize in primerjave s tujimi izku{njami nas prepri~ujejo, da ima podeèlje poleg temeljne proizvodne in drùbenogospodarske {e varovalno in kulturnopokrajinsko vlogo. Pri uvajanju inovativnih konceptov na slovenskem podeèlju se zato zastavlja vpra{anje, katere dejavnosti so primerne za nadaljnji razvoj. Z zmanj{evanjem mònosti zaposlovanja aktivnega prebivalstva v tradicionalnih kmetijskih panogah se kot klju~ni dejavnik pri prenovi podeèlja postavlja stabiliziranje gospodarskih in lastni{kih struktur. Gospodarski prostor vasi ima namre~ tradicionalne posebnosti, ki so tesno povezane tudi z infrastrukturnim (prometnim, komunikacijskim in oskrbnim) omrèjem ter (omejenimi) mònostmi zaposlovanja v neagrarnih dejavnostih. »Mehke« in s tem okolju prijazne oblike razvojnih konceptov nekmetijskih dejavnosti Preglednica 39: Specifi~ni cilji in ukrepi na podeèlskih obmo~jih. problemi cilji ukrepi izseljevanje prebivalstva • ohranjanje kmetijskih • pla~ilo za ohranjanje kmetijskih zemlji{~ in ohranjanje obratov in kmetijskih kulturnih vrednot ter sonaravnih (ekolo{kih) u~inkov; zemlji{~ z ustrezno • urejanje in ohranjanje sonaravnih kmetijskih zemlji{~ proizvodno zmogljivostjo; • izbolj{evanje kmetijske »infrastrukture« za ohranjanje • dolgoro~no ohranjanje poselitve na gorskih, hribovitih, kra{kih in obmejnih naselbinskih obmo~ij obmo~jih; obmo~jih. • ve~funkcionalno zaposlovanje na kmetiji; • sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi in izbolj{evanje tr`nega poloàja (strojne skupnosti, pridelovalna zdruènja, zadruge, uveljavljanje blagovnih znamk z geografskim poreklom); • pove~evanje pridelave in proizvodnje s spodbujanjem tehni~nega napredka (izobraèvanje, svetovanje v smeri ekolo{ke pridelave, investicijska dejavnost); • zagotovitev vzdrèvanja kulturne pokrajine. razseljevanje in propadanje • ohranjanje zna~ilnih gradbenih • okrepljeno upo{tevanje okoljskih komponent pri podeèlskih naselbinskih struktur in naselbinskih struktur; urejanju naselbinskih struktur; • ohranjanje oziroma • usmerjanje kmetijskih obratov zunaj zaokroènih vzpostavljanje kompaktnih naselbinskih obmo~ij, upo{tevaje merila za ohranjanje naselij z jasno definiranimi zna~ilnih gradbenih in naselbinskih struktur; mejami nasproti odprtemu • dolo~anje namenske rabe zemlji{~ za dejavnosti prostoru; medkrajevnega pomena v lokalnih sredi{~ih; • prednostno upo{tevanje • prepre~evanje gradnje v zelenem okolju, upo{tevaje naravnih razmer pri naravne razmere. naselbinskem ustroju. 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 lahko pomembno ublaìjo socialne in ekolo{ke posledice razvojnih sprememb na podeèlju (Klemen- ~i~ in Ravbar 1997). Poudariti je potrebno, da bo gospodarski pomen kmetijstva prav gotovo ostal prisoten, vendar v strate{kem smislu ne bo pomemben. To pomeni tudi prilònost za uvajanje dopolnilnih dejavnosti v podeèlski prostor, tudi na razvojno problemati~no obmejno obmo~je ob slovensko-hrva{ki meji. Na podlagi teoretskih predpostavk je bila izdelana matri~na preglednica, ki je poizkus sinteze oziroma prikaz mònih poti za preseganje regionalnih disparitet v Sloveniji. Temelji na oblikovanju izhodi{~ za pripravo mònih ukrepov in strategij. Oblikovati je potrebno tak{ne razvojne scenarije, ki bodo za razliko od zdaj prevladujo~e pasivne sanacije omogo~ali aktivno sanacijo podeèlskih obmo~ij z razvojnimi problemi. Pod pojmom pasivna sanacija razumemo nadaljnjo krepitev velikih sredi{~ z bolj{o infrastrukturno opremljenostjo, s ~imer se prebivalce gospodarsko {ibkih podeèlskih obmo~ij samo »draì«, posredno pa se vzpostavljajo novi emigracijski tokovi. Preglednica 40: Strategije in ukrepi regionalnega razvoja na slovenskem podeèlju. • oblikovanje majhnih, inovativnih in prilagodljivih »management« regij tudi za kmetijske dejavnosti; • oblikovanje stalnih teles oziroma zdruènj za krepitev povezovanja, razvijanje zavesti in integrativne sposobnosti pri skupnih nalogah; • regionalna politika, temelje~a na gospodarski uspe{nosti (ob upo{tevanju potreb po prestrukturiranju perifernih obmo~ij v skladu s kriteriji skladnega regionalnega razvoja in potreb po (pre)vrednotenju razvoja predvsem hribovskih obmo~ij, …); • regionalna politika, temelje~a na prenosu znanja (inovacijski centri, kooperacijske agencije); • izbolj{evanje konkuren~nosti podeèlja, uveljavljanje mehanizmov za povezovanje podeèlja v enoten sistem; • revitalizacija demografsko ogroènih obmo~ij; • vlaganja v infrastrukturo (vzpostavitev nove komunikacijske in transportne tehnologije; poudarjanje vloge in pomena razvoja sekundarnih prometnih omreìj, upo{tevaje u~inke, ki jih povzro~a odmaknjenost; oblikovanje strategije investicij v infrastrukturo; zagotovitev specializiranih distribucijskih povr{in, …); • vlaganja v drùbeno infrastrukturo (zlasti dejavnej{e vzpostavljanje izobraèvalnih in tehnolo{ko-razvojnih ustanov); • vzpodbujanje integriranega razvoja podeèlja, upo{tevaje raznolikost dejavnosti; • integriranje kriterijev za uravnoteèn razvoj in varovanje okolja v vlogi zagotavljanja u~inkovitosti omreìj; • dràvna pomo~ pri vklju~evanju v medregionalno in ~ezmejno sodelovanje. Preglednica 41: Pri~akovani u~inki regionalnega razvoja na slovenskem podeèlju. • samopropulzivni razvoj; • medregionalna in mednarodna konkuren~nost; • kompatibilnost z na~eli tr`nega gospodarstva. Preglednica 42: Se{tevek to~k delnih sintez (DS) in celovite sinteze v 1000 najbolje ocenjenih naseljih. ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Spodnje Gameljne 7 7 6 7 9 2 0 1 39 Ankaran/Ancarano 6 4 12 6 10 2 0 1 41 Prade 6 4 12 6 10 2 0 1 41 Sadinja vas 4 7 9 8 9 2 0 2 41 Bo{amarin/Bossamarino 7 4 12 6 10 2 0 1 42 Kolomban/Colombano 7 3 12 7 10 2 0 1 42 Podmolnik 6 9 5 8 10 2 0 2 42 Godovi~ 8 7 3 8 13 3 0 1 43 Kampel/Campel 8 4 12 6 10 2 0 1 43 Manàn 8 4 12 6 10 2 0 1 43 Podlipoglav 7 7 8 8 9 2 0 2 43 Spodnja Idrija 7 8 7 8 10 2 0 1 43 [marje pri Seàni 9 6 8 6 11 2 0 1 43 Grinjan 8 4 12 7 10 2 0 1 44 Hrvatini/Crevatini 7 3 12 9 10 2 0 1 44 Majcni 8 6 8 6 13 2 0 1 44 157 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Prèganje 9 9 3 7 12 2 0 2 44 Ròna Dolina 6 7 11 7 9 2 0 2 44 Spodnja Besnica 5 7 7 6 13 2 0 4 44 Veliko Trebeljevo 8 7 4 8 11 4 0 2 44 Zminec 7 9 3 6 14 2 0 3 44 Bertoki/Bertocchi 6 4 12 9 10 2 0 2 45 Binkelj 4 6 10 9 13 2 0 1 45 Dane pri Seàni 9 6 8 7 12 2 0 1 45 Dob 6 5 10 6 13 2 0 3 45 Dragomelj 6 5 10 6 13 2 0 3 45 Jelarji 9 3 12 8 10 2 0 1 45 Lucija/Lucia 8 5 12 6 11 2 0 1 45 Lutr{ko selo 8 7 6 6 13 2 0 3 45 Mali Lipoglav 8 9 6 7 11 2 0 2 45 Malo Trebeljevo 8 7 4 10 12 2 0 2 45 Medno 7 7 8 11 9 2 0 1 45 Pobegi 7 4 12 9 10 2 0 1 45 Staneì~e 5 7 12 8 9 2 0 2 45 Stara Loka 6 6 7 10 13 2 0 1 45 Sv. Anton (Pridvor) 8 6 12 6 10 2 0 1 45 Sv. Duh 5 5 7 8 13 2 0 5 45 [empas 6 4 12 10 9 2 0 2 45 Virma{e 5 4 6 10 13 2 0 5 45 Zagorica nad Kamnikom 5 7 6 8 15 2 0 2 45 Zgornje [kofije 8 3 12 8 10 3 0 1 45 Andrej nad Zmincem 8 9 3 6 15 2 0 3 46 Bodovlje 7 9 6 6 13 2 0 3 46 Bonini 7 4 12 8 12 2 0 1 46 Brode 6 9 3 8 15 2 0 3 46 ^adovlje 6 9 4 7 14 2 0 4 46 ^eàrji 7 4 12 9 11 2 0 1 46 Kregarjevo 6 7 3 11 15 3 0 1 46 Kromberk 8 7 12 6 9 2 0 2 46 Lancovo 4 9 6 6 15 2 0 4 46 Loke 8 4 11 9 11 2 0 1 46 Nova Gorica 5 7 12 9 9 2 0 2 46 Ozeljan 6 3 12 11 10 2 0 2 46 Praprotno 7 9 3 9 15 2 0 1 46 Vanganel 8 7 12 6 10 2 0 1 46 Virlog 5 6 8 10 14 2 0 1 46 Vol~ja Draga 5 5 12 11 9 2 0 2 46 Vrtojba 5 4 12 9 12 2 0 2 46 Barizoni/Barisoni 7 3 12 11 10 3 0 1 47 Bukovica 5 5 12 11 10 2 0 2 47 Cepki 9 3 12 9 11 2 0 1 47 ^ernelavci 5 3 12 6 13 3 0 5 47 Gaòn 8 6 12 7 10 3 0 1 47 Gode{i~ 5 5 7 9 14 2 0 5 47 Le{nica 5 5 12 9 12 2 0 2 47 Lukeì~i 5 5 12 10 10 3 0 2 47 Na Logu 8 9 3 7 15 2 0 3 47 Pristava 7 7 12 8 9 2 0 2 47 Rakovica 5 7 6 10 13 2 0 4 47 Ra{ica 8 7 6 10 11 2 0 3 47 Ren{ki Podkraj 6 5 12 10 10 2 0 2 47 Se~a/Sezza 7 5 12 9 11 2 0 1 47 Spodnja Kanomlja 8 9 3 12 10 4 0 1 47 Srednje Gameljne 8 7 12 8 9 2 0 1 47 Suha 5 4 6 11 14 2 0 5 47 Zgornje Duplje 6 6 8 7 13 3 0 4 47 Bukovica 6 9 3 11 15 3 0 1 48 Cerej/Cerei 7 3 12 13 10 2 0 1 48 Gori~e 6 8 7 8 13 2 0 4 48 Koritno 5 6 8 8 14 3 0 4 48 Mav~i~e 5 5 8 9 14 2 0 5 48 Mlaka pri Kranju 5 8 9 7 13 2 0 4 48 Ovsi{e 4 9 5 9 15 2 0 4 48 Preserje 6 9 4 10 15 3 0 1 48 Preserje pri Radomljah 6 5 11 8 13 2 0 3 48 P{ata 6 5 11 8 13 2 0 3 48 P{evo 7 9 5 9 15 2 0 1 48 Reber pri [kofljici 5 8 6 9 15 3 0 2 48 Spodnje [kofije/Valmarin 8 3 12 12 10 2 0 1 48 [enbric 8 5 6 8 16 2 0 3 48 [evlje 8 9 3 9 16 2 0 1 48 Trzin 7 7 12 6 11 2 0 3 48 Turn{e 6 5 12 6 13 3 0 3 48 Bir~na vas 9 7 11 6 12 2 0 2 49 Bistri~ica 7 7 6 9 15 4 0 1 49 Bi{~e 9 7 7 7 14 2 0 3 49 Cesta 6 6 12 9 12 2 0 2 49 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Dekani 10 5 12 9 10 2 0 1 49 Dolenja vas 6 9 5 9 16 3 0 1 49 Dvor 5 7 12 11 10 2 0 2 49 Gorenji Vrsnik 9 7 3 11 13 3 0 3 49 Gori~ica pri Ihanu 7 5 12 7 13 3 0 2 49 Hudo 7 7 8 9 13 2 0 3 49 Jama 5 5 8 10 14 2 0 5 49 Kotlje 4 6 12 6 16 2 0 3 49 Murska Sobota 5 3 12 9 13 2 0 5 49 Okroglo 9 7 4 6 18 4 0 1 49 Oto~ec 8 7 12 6 12 2 0 2 49 Pangr{ica 6 9 4 9 15 2 0 4 49 Parecag/Parezzago 6 6 12 9 13 2 0 1 49 Podlipa 8 7 5 8 16 2 0 3 49 Predloka 8 6 10 11 10 3 0 1 49 Prevalje pod Krimom 5 8 4 11 17 3 0 1 49 Rete~e 6 6 9 8 13 2 0 5 49 Strahinj 6 6 8 9 13 3 0 4 49 [kofja Loka 6 7 12 8 13 2 0 1 49 Tolsti Vrh pri Ravnah na Koro{kem (del) 8 9 4 6 17 2 0 3 49 Vnanje Gorice 8 6 8 6 15 3 0 3 49 Zalo{~e 6 5 12 12 10 2 0 2 49 Zgornja Besnica 7 9 4 10 16 2 0 1 49 Zgornje Gameljne 7 7 12 11 9 2 0 1 49 @elezniki 9 9 5 8 14 3 0 1 49 Ajdov{~ina 6 7 12 9 12 2 0 2 50 Besnica 8 9 5 10 13 3 0 2 50 Breg ob Savi 5 6 11 8 13 2 0 5 50 Dobrava/Dobrava presso Isola 8 2 12 7 16 4 0 1 50 Dobravica 5 7 5 9 19 3 0 2 50 Draga 5 7 6 11 16 3 0 2 50 Grenc 5 4 12 9 13 2 0 5 50 Homec 6 5 12 9 13 2 0 3 50 Jagodje/Jagodje 8 4 12 6 16 3 0 1 50 Komenda 8 5 6 7 16 2 0 6 50 Kranj 5 6 11 8 13 2 0 5 50 Krì 8 6 12 9 12 2 0 1 50 Ledine 9 6 3 14 14 3 0 1 50 Log nad [kofjo Loko 7 9 4 10 15 2 0 3 50 Malija 8 4 12 6 16 3 0 1 50 Menge{ 6 6 12 7 14 2 0 3 50 Merljaki 5 5 12 13 10 3 0 2 50 Nem~avci 5 3 10 11 14 2 0 5 50 Orehovica 8 8 3 7 19 3 0 2 50 Pance 7 9 6 12 12 2 0 2 50 Portorò/Portorose 8 5 12 11 11 2 0 1 50 Pra{e 5 5 7 12 14 2 0 5 50 Prelog 9 5 12 6 13 2 0 3 50 Prva~ina 9 4 12 12 9 2 0 2 50 Rova 9 8 8 7 13 2 0 3 50 Sela pri Kamniku 7 9 9 6 15 2 0 2 50 Slap ob Idrijci 7 8 5 10 16 3 0 1 50 Srakovlje 5 8 6 9 16 2 0 4 50 Srednja Kanomlja 8 9 3 12 13 4 0 1 50 Stopi~e 10 6 12 6 12 2 0 2 50 Studen~ice 8 9 4 6 17 4 0 2 50 [alara/Salara 8 4 12 12 10 3 0 1 50 [empeter pri Gorici 6 7 12 9 12 2 0 2 50 [kocjan/San Canziano 7 4 12 13 11 2 0 1 50 [marjeta 6 4 12 10 13 2 0 3 50 Verd 5 9 6 9 14 2 0 5 50 Ve{~ica pri Murski Soboti 5 3 11 10 14 2 0 5 50 Zgornja Lu{a 7 9 4 11 16 2 0 1 50 @apuè 7 7 11 9 12 2 0 2 50 @eje 7 7 7 9 15 3 0 2 50 @igoni 7 5 12 13 9 2 0 2 50 Ar~oni 8 5 12 12 10 2 0 2 51 Baredi 8 2 12 9 16 3 0 1 51 Branik 8 4 12 12 11 2 0 2 51 Brdinje 7 9 5 7 18 2 0 3 51 Bukov{~ica 8 9 4 11 16 2 0 1 51 ^e{njica pri Kropi 7 9 3 8 18 2 0 4 51 ^rmo{njice pri Stopi~ah 7 6 12 10 12 2 0 2 51 Dobrova pri Dravogradu 6 8 5 6 20 3 0 3 51 Dombrava 5 4 12 15 10 3 0 2 51 Dorfarje 5 5 8 12 14 2 0 5 51 Dragonja/Dragogna 10 5 12 9 12 2 0 1 51 Drenov Gri~ 8 7 10 8 14 2 0 2 51 Forme 5 5 12 9 13 2 0 5 51 Gabrk 7 9 7 9 14 2 0 3 51 Gradi{~e nad Pijavo Gorico 8 7 7 9 15 3 0 2 51 159 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Hru{evo 6 8 6 6 19 4 0 2 51 Jelovec 8 5 12 7 15 2 0 2 51 Kav~e 7 4 12 6 16 2 0 4 51 Kolovec 6 7 9 9 16 2 0 2 51 Ko{nica pri Celju 8 9 10 6 14 2 0 2 51 Krnica 9 3 12 11 12 3 0 1 51 Ljubljana (Center) 6 9 12 9 9 2 0 4 51 Log pri Brezovici 9 7 11 6 14 2 0 2 51 Orlek 9 6 8 12 13 2 0 1 51 Ostenk 8 8 6 8 17 2 0 2 51 Pijava Gorica 7 6 11 6 15 3 0 3 51 Plavje 9 5 12 12 10 2 0 1 51 Plemberk 10 5 7 11 13 3 0 2 51 Podgrad 9 6 12 11 10 2 0 1 51 Podre~a 5 5 10 10 14 2 0 5 51 Podre~je 10 6 10 7 13 2 0 3 51 Potok 7 7 11 8 13 3 0 2 51 Ra~ni Vrh 7 7 8 7 14 4 0 4 51 Seni~ica 5 9 7 10 15 3 0 2 51 Spodnja Senica 9 6 6 7 15 3 0 5 51 Srednja vas pri Polhovem Gradcu 6 9 4 7 19 4 0 2 51 Srednje Jar{e 6 6 12 9 13 2 0 3 51 Stara Gora 7 7 12 11 10 2 0 2 51 Straì{~e 7 8 5 8 18 2 0 3 51 Sv. Bo{tjan 5 8 3 7 19 4 0 5 51 [ared 8 2 12 8 16 4 0 1 51 [kofljica 4 8 11 7 15 3 0 3 51 [marje{ke Toplice 7 6 12 8 12 3 0 3 51 [torje 8 6 11 11 12 2 0 1 51 Teneti{e 6 7 10 7 15 2 0 4 51 Vi~ 5 7 5 7 19 3 0 5 51 Zrkovci 8 2 12 8 15 2 0 4 51 @ablje 6 9 4 9 17 2 0 4 51 @upanje Njive 9 9 3 10 16 3 0 1 51 Bohinjska Bela 6 9 4 14 15 3 0 1 52 Brezje pri Trì~u 6 9 7 6 17 3 0 4 52 Brezovica 7 9 7 8 15 2 0 4 52 Britof 8 5 11 8 13 2 0 5 52 Cegelnica 6 6 12 8 13 3 0 4 52 Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 6 9 5 6 20 4 0 2 52 Hotavlje 8 8 3 8 19 3 0 3 52 Hotemaè 5 5 11 7 15 4 0 5 52 Hrastje 5 5 7 9 15 4 0 7 52 Idrijska Bela 8 9 4 13 13 4 0 1 52 Jezero 5 9 8 9 15 3 0 3 52 Kneà 6 8 7 13 14 3 0 1 52 Koper/Capodistria 10 7 12 10 10 2 0 1 52 Korte 8 3 12 8 17 3 0 1 52 Krtina 11 4 10 8 13 3 0 3 52 Lesno Brdo (del) 9 7 10 8 14 2 0 2 52 Limbu{ 7 5 12 9 15 2 0 2 52 Mali Hrib 8 9 3 9 17 4 0 2 52 Milje 5 5 11 7 15 4 0 5 52 Noìce 9 5 12 8 13 2 0 3 52 Orehovlje 9 5 8 10 13 2 0 5 52 O{evljek 7 4 12 11 12 4 0 2 52 Pame~e 8 9 5 9 14 2 0 5 52 Planina pri Cerknem 7 8 5 11 16 4 0 1 52 Podjel{e 5 7 6 13 17 2 0 2 52 Predoslje 8 6 10 8 13 2 0 5 52 Preman~an/Premanzano 7 3 12 15 11 3 0 1 52 Radomlje 9 7 12 6 13 2 0 3 52 Rodica 6 6 12 10 13 2 0 3 52 Selo pri Bledu 4 9 3 13 16 3 0 4 52 Selo pri Pancah 8 9 6 11 13 3 0 2 52 Sevno 7 4 12 12 12 2 0 3 52 Smolenja vas 8 7 12 9 12 2 0 2 52 Smoleva 9 9 3 9 17 4 0 1 52 Smrjene 7 7 6 10 17 3 0 2 52 Solkan 8 7 12 12 9 2 0 2 52 Spodnje Jar{e 6 6 12 10 13 2 0 3 52 Srednja Dobrava 7 8 7 9 15 2 0 4 52 Stirpnik 7 9 4 11 16 4 0 1 52 Straà 10 6 12 8 12 2 0 2 52 Strmica 7 9 3 13 16 3 0 1 52 Tolmin 3 8 12 9 14 2 0 4 52 Tunji{ka Mlaka 5 7 10 10 16 2 0 2 52 Vipavski Krì 6 6 12 12 12 2 0 2 52 Vrbnje 7 7 7 8 15 2 0 6 52 Vrhpolje pri Kamniku 5 8 11 9 15 2 0 2 52 Zagorica pri Rovah 6 7 5 13 16 3 0 2 52 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Zavrh pod [marno goro 7 9 6 8 16 3 0 3 52 Zgornja Polskava 6 5 12 6 18 3 0 2 52 Zgornje Bitnje 5 6 12 9 13 2 0 5 52 Aj{evica 6 7 11 13 10 2 0 4 53 Babi~i 8 6 12 13 11 2 0 1 53 Bevke 9 6 9 9 15 2 0 3 53 Bilje 5 4 12 10 15 5 0 2 53 Bistrica 4 8 7 12 15 3 0 4 53 Bobovek 5 8 6 14 13 2 0 5 53 Brezovica pri Ljubljani 9 6 9 8 15 3 0 3 53 ^entur 8 7 9 14 12 2 0 1 53 Dornberk 8 5 12 14 10 2 0 2 53 Gore 8 8 7 14 12 3 0 1 53 Gorenja vas-Rete~e 6 6 10 11 13 2 0 5 53 Grahovo Brdo 8 6 7 14 15 2 0 1 53 Gumni{~e 7 8 9 7 16 3 0 3 53 Hra{~e 7 6 12 8 16 2 0 2 53 Idrija 7 7 12 14 10 2 0 1 53 Imovica 6 4 9 6 20 5 0 3 53 I{ka 9 9 3 7 21 3 0 1 53 Kamnik pod Krimom 6 8 8 10 17 3 0 1 53 Kokrica 5 6 11 11 13 2 0 5 53 Laze pri Borovnici 7 9 8 6 18 4 0 1 53 Laze v Tuhinju 8 9 9 7 16 2 0 2 53 Lesce 5 6 12 9 15 2 0 4 53 Lesno Brdo (del) 8 8 5 7 19 4 0 2 53 Lipica 5 4 6 14 17 2 0 5 53 Ljubgojna 8 8 7 7 17 4 0 2 53 Lom pod Storì~em 11 9 4 7 18 3 0 1 53 Lukovica pri Brezovici 8 7 12 7 14 2 0 3 53 Markovo 7 9 9 7 16 3 0 2 53 Matenja vas 10 7 9 9 14 2 0 2 53 Medvode 6 8 12 8 15 3 0 1 53 Mlin{e 7 8 6 6 19 3 0 4 53 Most na So~i 6 8 12 10 14 2 0 1 53 Nazarje 6 7 12 7 14 4 0 3 53 O{evek 6 8 12 8 15 2 0 2 53 Ple{ivica 11 6 9 12 12 2 0 1 53 Podgorje 7 7 10 9 16 2 0 2 53 Podkraj pri Velenju 7 5 12 7 16 2 0 4 53 Podlom 9 9 3 10 17 3 0 2 53 Podreber 7 9 4 8 19 4 0 2 53 Podstudenec 9 9 4 10 16 3 0 2 53 Pomjan 9 6 12 10 12 3 0 1 53 Pre~na 8 6 12 10 13 2 0 2 53 Preserje 8 4 12 14 10 3 0 2 53 Ratè 8 7 11 10 13 2 0 2 53 Razvanje 7 3 11 10 16 2 0 4 53 Ribno 7 6 9 8 16 3 0 4 53 Rovte 7 6 3 11 19 4 0 3 53 Sela pri Dolenjskih Toplicah 8 7 9 6 19 2 0 2 53 Seàna 10 6 12 11 11 2 0 1 53 Spodnje Bitnje 6 6 6 13 15 2 0 5 53 Strunjan/Strugnano 8 5 12 13 12 2 0 1 53 Suha pri Predosljah 5 7 4 14 15 3 0 5 53 [entpavel 6 9 8 12 13 3 0 2 53 [kocjan 6 4 9 14 14 3 0 3 53 [martno v Tuhinju 10 9 5 9 15 3 0 2 53 Tabor 7 5 12 15 9 3 0 2 53 Tatinec 5 8 7 11 16 2 0 4 53 Tr~ova 11 3 12 6 15 2 0 4 53 Treben~e 7 7 7 9 17 5 0 1 53 Triban 10 4 12 12 11 3 0 1 53 Trstenik 7 9 7 10 14 2 0 4 53 Videm 6 7 12 8 16 3 0 1 53 Vinska Gora 7 6 12 6 16 2 0 4 53 Visoko 5 5 10 9 15 4 0 5 53 Vopovlje 6 5 7 8 18 4 0 5 53 Zadraga 6 6 8 12 14 3 0 4 53 Zagradi{~e 7 7 7 14 13 3 0 2 53 Zakrì 7 7 5 10 18 5 0 1 53 Zalog pri [kofljici 6 8 9 8 16 3 0 3 53 Zgornje Gorje 5 9 6 12 14 3 0 4 53 Zgornje Stranje 10 7 7 10 15 2 0 2 53 Zgo{a 6 9 8 9 15 2 0 4 53 @apuè 10 7 11 9 12 2 0 2 53 @eje 3 8 5 14 16 3 0 4 53 Brdo 7 5 12 16 9 3 0 2 54 Brezovica pri Dobu 7 7 8 10 15 3 0 4 54 Budihni 6 5 12 15 11 3 0 2 54 Cerkno 7 8 12 8 15 3 0 1 54 161 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Cetore 8 4 12 10 16 3 0 1 54 Cikava 7 8 12 6 15 2 0 4 54 ^epulje 7 9 3 14 17 3 0 1 54 ^rni Vrh 9 9 6 14 12 3 0 1 54 ^rnivec 6 8 11 8 15 2 0 4 54 Dobrije 9 9 3 11 17 2 0 3 54 Dolenja Dobrava 6 9 5 8 20 3 0 3 54 Dolnja Tèka Voda 10 5 12 10 13 2 0 2 54 Draga 8 5 12 15 10 2 0 2 54 Drago~ajna 6 6 10 7 16 4 0 5 54 Dravski Dvor 6 5 12 6 19 2 0 4 54 Druìnska vas 7 5 12 12 13 2 0 3 54 Golo 10 9 3 7 21 3 0 1 54 Gorenja vas 6 9 5 9 19 3 0 3 54 Gorenje 9 9 4 6 16 5 3 2 54 Gorica pri [martnem 6 8 11 8 15 2 0 4 54 Gradi{~e 8 9 4 12 15 4 0 2 54 Hotovlja 8 9 4 8 19 3 0 3 54 Ilovka 8 6 7 12 14 2 0 5 54 Izola/Isola 7 5 12 10 16 3 0 1 54 Kamnica 8 8 5 10 16 4 0 3 54 Kamnje 8 8 6 9 18 4 0 1 54 Klopce 8 8 5 9 19 3 0 2 54 Knape 8 9 5 11 16 4 0 1 54 Krog 5 4 12 12 14 2 0 5 54 Kr{i~ 6 8 6 12 18 2 0 2 54 Kuzarjev Kal 9 6 6 12 16 3 0 2 54 Lani{~e 6 8 11 9 15 3 0 2 54 Laznica 7 5 12 11 15 2 0 2 54 Leskovec 6 3 10 10 18 3 0 4 54 Lopata 6 6 12 10 14 2 0 4 54 Mala Cikava 8 7 12 10 12 3 0 2 54 Mali Slatnik 8 8 12 9 13 2 0 2 54 Medlog 7 6 7 14 14 2 0 4 54 Modrej 7 8 12 7 14 2 0 4 54 Moste 6 6 11 9 16 2 0 4 54 Naklo 6 9 10 9 13 3 0 4 54 Notranje Gorice 11 6 10 6 15 3 0 3 54 Novo mesto 8 9 12 9 12 2 0 2 54 Obrne 7 9 5 11 17 4 0 1 54 Orehovlje 8 3 12 10 15 4 0 2 54 Piran/Pirano 8 7 12 13 11 2 0 1 54 Podbrdo 8 8 6 14 14 3 0 1 54 Podlipovica 8 9 5 6 19 3 0 4 54 Podpulfrca 7 9 6 13 14 2 0 3 54 Polje pri Vodicah 6 5 8 10 18 4 0 3 54 Predgriè 7 9 5 14 14 4 0 1 54 Prekorje 7 8 12 7 14 2 0 4 54 Pungert 9 7 6 9 15 3 0 5 54 Raki~an 5 3 11 11 14 2 0 8 54 Ren~e 8 5 12 15 10 2 0 2 54 Ribni{ko selo 7 4 12 10 15 2 0 4 54 Roì~no 6 9 8 9 16 4 0 2 54 Se~ovlje/Sicciole 9 6 12 13 11 2 0 1 54 Sela 7 5 8 13 15 3 0 3 54 Selca 8 9 7 11 15 3 0 1 54 Seni~no 7 8 8 6 18 3 0 4 54 Sinja Gorica 11 6 9 9 14 2 0 3 54 Skaru~na 6 6 7 11 17 4 0 3 54 Slovenj Gradec 9 7 12 7 12 2 0 5 54 Slovenska Bistrica 6 3 12 8 18 3 0 4 54 Slugovo 8 8 4 11 17 5 0 1 54 Soteska 7 8 12 7 16 2 0 2 54 Spodnja Lu{a 8 9 4 12 17 3 0 1 54 Spodnje Duplje 6 6 9 12 14 3 0 4 54 Srebrni~e 10 9 10 8 13 2 0 2 54 Srednje Bitnje 9 6 9 9 14 2 0 5 54 Stepani 9 3 6 17 15 3 0 1 54 Suhadole 6 7 12 8 16 2 0 3 54 [marca 9 5 12 8 15 2 0 3 54 [marje 8 7 12 13 11 2 0 1 54 [martno v Ròni dolini 6 8 9 9 15 3 0 4 54 Tinjan 9 3 12 13 12 4 0 1 54 Tomaj 8 6 12 13 12 2 0 1 54 Trata 5 4 9 15 14 2 0 5 54 Trboje 5 6 8 10 16 4 0 5 54 Trnovo 10 6 7 14 12 4 0 1 54 Trojica 7 8 6 11 17 3 0 2 54 Varpolje 5 5 11 8 19 2 0 4 54 Vavta vas 7 7 11 12 13 2 0 2 54 Veliki Lipoglav 8 9 5 13 14 3 0 2 54 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Ve{ter 7 6 12 11 15 2 0 1 54 Vinarje 8 4 12 9 15 2 0 4 54 Vir 9 6 12 9 13 2 0 3 54 Vitovlje 11 6 10 10 12 3 0 2 54 Vol~ji Potok 9 8 5 11 16 2 0 3 54 Za Kalvarijo 8 4 12 9 15 2 0 4 54 Zapoge 6 6 7 9 17 4 0 5 54 Zasip 8 8 9 8 14 3 0 4 54 Zgornje Laze 6 9 4 12 18 4 0 1 54 Zgornje Pirni~e 6 8 12 9 15 3 0 1 54 Zvir~e 6 7 11 6 17 3 0 4 54 @aga 9 10 4 9 18 3 0 1 54 @iganja vas 6 5 12 7 17 3 0 4 54 Belvedur 8 7 6 15 16 2 0 1 55 Bled 7 7 11 9 14 3 0 4 55 Breg pri Ribnici na Dolenjskem 9 9 10 6 15 4 0 2 55 Brestrnica 8 5 12 11 15 2 0 2 55 Brezje pri Dobu 8 4 10 13 15 2 0 3 55 Brezje pri Lipoglavu 7 9 7 12 14 4 0 2 55 ^eplez 8 8 5 11 18 4 0 1 55 ^e{njica 7 7 9 15 11 4 0 2 55 Devina 6 3 11 11 19 3 0 2 55 Dobravlje 5 6 12 15 13 2 0 2 55 Dogo{e 10 3 11 10 15 2 0 4 55 Dole 6 9 3 15 15 4 0 3 55 Dole pri [kofljici 6 8 9 9 17 4 0 2 55 Dolga Poljana 6 6 12 13 13 3 0 2 55 Dolgo Brdo 9 9 4 14 12 5 0 2 55 Dragomer 10 7 12 8 14 2 0 2 55 Drobo~nik 7 7 4 13 18 5 0 1 55 Gmajnica 8 7 12 8 16 2 0 2 55 Godi~ 5 9 12 10 15 2 0 2 55 Godnje 8 7 11 15 11 2 0 1 55 Golice 10 9 4 7 19 4 0 2 55 Golnik 8 8 9 11 13 2 0 4 55 Gora pri Komendi 9 6 12 7 16 2 0 3 55 Gorju{a 7 7 9 11 15 3 0 3 55 Govejk 8 6 4 17 13 4 0 3 55 Gradenje 6 5 10 14 14 3 0 3 55 Gradi{~e nad Prva~ino 9 4 12 16 9 3 0 2 55 Gri~ 8 9 11 6 15 4 0 2 55 Hosta 9 7 12 6 14 2 0 5 55 Hra{e 6 6 8 13 16 2 0 4 55 Hrenca 8 3 12 10 15 3 0 4 55 Ig 9 7 10 6 17 3 0 3 55 Javorje 8 8 4 8 21 3 0 3 55 Ko~evje 6 7 12 6 15 4 3 2 55 Kostanj 7 9 3 11 19 4 0 2 55 Ko{i{e 5 6 10 13 17 2 0 2 55 Kovor 7 8 9 7 17 3 0 4 55 Kriè 7 8 9 7 17 3 0 4 55 Ljube~na 10 6 12 7 14 2 0 4 55 Marezige 8 6 12 13 12 3 0 1 55 Meljski Hrib 8 2 11 13 15 2 0 4 55 Mohorini 8 5 12 14 10 4 0 2 55 Mojstrana 10 9 4 7 20 4 0 1 55 Nevlje 6 8 12 10 15 2 0 2 55 Orkljevec 7 6 6 10 20 2 0 4 55 Paka pri Velenju 9 6 7 11 17 2 0 3 55 Petelinjek 8 8 12 11 12 2 0 2 55 Podbrezje 4 9 9 11 15 3 0 4 55 Podnart 4 8 12 10 15 2 0 4 55 Poljubinj 8 8 7 11 15 2 0 4 55 Posavec 7 9 12 6 15 2 0 4 55 Povir 10 6 11 13 12 2 0 1 55 Preddvor 5 9 9 8 18 2 0 4 55 Rajnov{~e 9 7 5 12 16 4 0 2 55 Ru{e 8 7 8 6 19 3 0 4 55 Saksid 6 5 11 18 10 3 0 2 55 Sela 9 4 9 15 13 4 0 1 55 Sela pri Rateù 8 5 9 13 14 4 0 2 55 Smlednik 7 7 9 10 16 3 0 3 55 Spodnje Pirni~e 6 9 12 7 15 3 0 3 55 Spodnje Polj~ane 7 4 12 7 18 3 0 4 55 Srednja vas pri Kamniku 9 9 7 11 15 2 0 2 55 Srednja vas¦-¦Gori~e 7 8 4 15 15 2 0 4 55 Stara Vrhnika 6 8 8 12 16 2 0 3 55 [en~ur 5 6 12 8 15 4 0 5 55 [entjo{t 7 6 9 13 15 3 0 2 55 Topole 6 6 12 11 15 2 0 3 55 Tunjice 5 7 8 13 16 4 0 2 55 163 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Velenje 8 6 12 8 16 2 0 3 55 Velika Ligojna 9 7 8 11 15 3 0 2 55 Veliko Polje 10 4 6 14 16 4 0 1 55 Vinje 6 8 10 8 18 3 0 2 55 Voglje 10 6 12 11 13 2 0 1 55 Vrh nad @elimljami 8 7 7 11 17 3 0 2 55 Zabor{t 10 7 12 8 13 2 0 3 55 Zabor{t pri Dolu 8 7 11 7 16 3 0 3 55 Zabukovje 7 9 5 14 16 3 0 1 55 Zajel{e 8 9 12 6 16 3 0 1 55 Zali Log 9 9 4 12 16 4 0 1 55 Zalog 11 8 4 9 17 2 0 4 55 Zaplana (del) 9 8 3 12 16 4 0 3 55 Zapuè 7 6 12 9 15 2 0 4 55 Zbilje 6 8 9 9 15 3 0 5 55 Zgornja Besnica 8 9 7 13 12 4 0 2 55 Zgornja Lipnica 6 9 4 12 17 3 0 4 55 Zgornja Senica 9 6 9 8 15 3 0 5 55 Zgornje Ho~e 7 4 12 8 20 2 0 2 55 @ab~e 7 8 7 11 16 2 0 4 55 @eje pri Komendi 6 6 8 9 19 2 0 5 55 @lebe 6 9 10 9 16 3 0 2 55 Bohinjska Bistrica 7 8 10 9 17 4 0 1 56 Borovnica 10 9 6 8 18 4 0 1 56 Breg pri Ko~evju 7 9 9 6 16 4 3 2 56 Breg pri Komendi 6 6 10 9 18 2 0 5 56 Brestovica pri Povirju 9 6 6 15 16 3 0 1 56 Cerovica 7 9 4 9 21 4 0 2 56 ^re{njevec 6 3 9 11 20 3 0 4 56 ^rna vas 11 6 11 12 11 2 0 3 56 ^rni Kal 9 3 12 16 11 4 0 1 56 Depala vas 8 5 12 12 14 2 0 3 56 Dobro Polje 7 7 9 11 16 2 0 4 56 Dobrova 6 8 12 9 14 3 0 4 56 Dol pri Ljubljani 6 7 10 13 16 3 0 1 56 Dol pri Vogljah 9 6 12 14 11 3 0 1 56 Dolenja Brezovica 6 9 3 15 18 4 0 1 56 Dolenja vas pri Polici 7 8 4 14 19 2 0 2 56 Dolenje Karteljevo 8 6 8 12 15 4 0 3 56 Dolenji Bo{tanj 6 8 12 8 17 3 0 2 56 Dolnje Leè~e 9 6 7 7 21 5 0 1 56 Domàle 9 6 12 8 13 2 0 6 56 Dutovlje 9 7 12 13 12 2 0 1 56 Gaj (del) 8 4 11 8 18 3 0 4 56 Gatina 7 8 7 12 16 2 0 4 56 Glinek 8 8 6 11 15 4 0 4 56 Golo Brdo 6 9 9 9 17 4 0 2 56 Gorenje Kamenje 11 6 7 9 16 4 0 3 56 Gorenje Kronovo 7 7 8 13 15 3 0 3 56 Gori~ica pod Krimom 6 8 4 13 18 4 0 3 56 Hlebce 6 6 11 12 15 2 0 4 56 Hrastovlje 9 6 10 13 13 4 0 1 56 Javornik 7 9 5 15 16 3 0 1 56 Jurka vas 7 7 11 13 13 3 0 2 56 Jurna vas 9 7 9 12 14 3 0 2 56 Kamnica 8 4 12 11 15 2 0 4 56 Klavè 7 9 5 15 15 4 0 1 56 Ko{aki 8 3 12 12 15 2 0 4 56 Kova~a vas 8 4 11 9 19 3 0 2 56 Kropa 10 9 5 11 15 2 0 4 56 Lavrica 9 8 12 7 15 3 0 2 56 Legen 9 8 9 10 15 3 0 2 56 Lipnica 6 8 11 10 15 2 0 4 56 Loka pri Meng{u 7 7 12 11 14 2 0 3 56 Lònica 7 4 11 10 17 3 0 4 56 Male~nik 10 3 12 10 15 2 0 4 56 Marki{avci 5 3 7 17 16 3 0 5 56 Metlika 7 5 12 9 14 4 3 2 56 Mlaka 9 7 11 9 16 2 0 2 56 Mo{e 5 6 11 11 15 3 0 5 56 Mo{nje 7 7 12 9 15 2 0 4 56 Nasov~e 6 6 12 9 16 2 0 5 56 Pekre 8 5 12 10 15 2 0 4 56 Petkovec 8 7 3 10 21 4 0 3 56 Podblica 9 9 5 13 16 3 0 1 56 Podgorica pri Podtaboru 7 8 7 12 16 2 0 4 56 Poreber 8 8 11 9 15 3 0 2 56 Postojna 11 9 9 9 14 2 0 2 56 Potok pri Dornberku 8 5 12 12 13 4 0 2 56 Potok pri Komendi 6 5 7 13 18 2 0 5 56 Pragersko 5 5 11 10 18 3 0 4 56 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Prapre~e pri Straì 7 7 8 15 13 4 0 2 56 Preba~evo 5 5 10 11 16 4 0 5 56 Pre{ki Vrh 6 8 9 10 18 2 0 3 56 Prevoje pri [entvidu 6 4 12 6 20 5 0 3 56 Ptuj 5 5 12 9 18 2 0 5 56 Ra~a 4 7 6 16 15 4 0 4 56 Radovljica 7 7 12 9 15 2 0 4 56 Rafol~e 5 6 7 10 21 5 0 2 56 Rakovnik 6 9 12 9 15 3 0 2 56 Re~ica ob Savinji 6 7 11 8 19 2 0 3 56 Savica 6 8 3 17 17 4 0 1 56 Senadolice 9 6 9 15 14 2 0 1 56 Skoke 6 5 12 8 19 2 0 4 56 Smoku~ 6 9 8 6 20 3 0 4 56 Smre~je v ^rni 9 9 4 12 18 2 0 2 56 Snovik 7 9 6 11 16 5 0 2 56 Spodnja Sorica 8 9 3 14 18 3 0 1 56 Spodnje Stranje 10 7 10 10 15 2 0 2 56 Srednja vas pri [en~urju 5 5 11 10 16 4 0 5 56 Stahovica 9 9 6 13 15 3 0 1 56 Stara vas 8 6 10 12 16 2 0 2 56 Stari trg 7 8 11 12 13 2 0 3 56 Stebljevek 7 9 5 10 19 4 0 2 56 Stolnik 6 7 10 11 17 3 0 2 56 Stranska vas 8 7 11 11 14 3 0 2 56 Sv. Petra Hrib 8 9 3 13 16 4 0 3 56 [entpavel pri Domàlah 9 5 11 10 15 3 0 3 56 [kofja Rià 12 9 4 8 18 3 0 2 56 [krilje 9 9 3 11 20 3 0 1 56 [martno pri Slovenj Gradcu 9 7 10 11 12 2 0 5 56 [ujica 7 8 8 9 18 4 0 2 56 Tabor 9 4 5 18 14 5 0 1 56 Trnje 5 6 10 18 14 2 0 1 56 Utik 7 6 12 7 17 4 0 3 56 Va~e 7 9 7 7 21 3 0 2 56 Valburga 6 7 11 9 15 3 0 5 56 Verje 7 8 12 10 15 3 0 1 56 Vnajnarje 8 9 3 16 14 4 0 2 56 Vogrsko 6 5 12 15 12 4 0 2 56 Voklo 5 6 7 12 16 5 0 5 56 Zaplana (del) 8 8 3 9 20 5 0 3 56 Zgornja Jevnica 6 9 3 13 20 3 0 2 56 Zgornja Radovna 9 10 3 10 19 4 0 1 56 Zgornje Jar{e 6 6 11 15 13 2 0 3 56 Zgornje Vetrno 8 8 5 10 18 3 0 4 56 @iri 9 8 11 9 13 3 0 3 56 @irje 9 6 9 16 13 2 0 1 56 Andol 8 8 4 14 16 4 0 3 57 Blatnik pri ^rnomlju 6 6 12 9 15 4 3 2 57 Bode{~e 6 6 7 15 16 3 0 4 57 Brda 6 9 3 14 18 3 0 4 57 Breg ob Bistrici 6 5 12 9 18 3 0 4 57 Breg pri Polzeli 10 2 12 8 18 3 0 4 57 Brezje nad Kamnikom 9 8 6 11 18 3 0 2 57 Brezje pri Dobrovi 8 8 5 10 20 4 0 2 57 ^em{enik 9 9 4 8 21 4 0 2 57 ^rna pri Kamniku 9 9 4 15 15 4 0 1 57 Deskle 7 9 11 8 17 4 0 1 57 Dobrava 6 4 11 7 21 3 0 5 57 Dobrte{a vas 8 3 12 9 18 3 0 4 57 Draèvnik 8 9 6 7 20 4 0 3 57 Dràgo{e 10 9 4 12 18 3 0 1 57 Gabrnik 8 6 12 7 19 3 0 2 57 Gabrovica pri ^rnem Kalu 9 5 12 14 14 2 0 1 57 Gabrsko 8 9 11 9 16 2 0 2 57 Gmajna 8 9 9 11 14 3 0 3 57 Gra~i{~e 9 7 12 13 12 3 0 1 57 Horjul 7 8 10 8 17 4 0 3 57 Hrastenice 7 9 3 11 21 4 0 2 57 Ihan 9 5 12 9 14 2 0 6 57 Kamen~e 8 2 12 8 20 3 0 4 57 Kazlje 8 6 10 16 14 2 0 1 57 Koli~evo 9 6 12 12 13 2 0 3 57 Korplje 6 5 10 10 19 3 0 4 57 Ko{tabona 8 7 12 14 12 3 0 1 57 Kranjska Gora 10 9 5 9 19 4 0 1 57 Kremenica 8 7 6 9 21 3 0 3 57 Ledinica 8 8 3 16 16 3 0 3 57 Ledinske Krnice 9 6 3 17 14 5 0 3 57 Libeli~e 5 9 6 10 19 3 0 5 57 Lipe 11 6 8 13 14 2 0 3 57 165 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Lipica 10 9 9 11 15 2 0 1 57 Lokrovec 11 8 6 11 15 2 0 4 57 Lukini 9 7 12 12 13 3 0 1 57 Mala Stara vas 8 9 8 10 16 2 0 4 57 Malo Ubeljsko 7 8 8 12 17 3 0 2 57 Martinu~i 7 5 12 16 12 3 0 2 57 Miren 9 4 12 11 15 4 0 2 57 Mirke 10 9 5 11 17 2 0 3 57 Mirna 8 6 12 8 18 3 0 2 57 Mirna Pe~ 6 5 12 9 19 2 0 4 57 Mrzli Vrh 7 6 3 19 16 3 0 3 57 Opatje selo 8 8 11 9 16 4 0 1 57 Parìlje 10 2 12 7 19 3 0 4 57 Pe~nik 10 6 3 20 13 4 0 1 57 Petrov~e 7 3 12 10 18 3 0 4 57 Pir{evo 6 9 8 10 19 3 0 2 57 Pivola 7 5 11 10 20 2 0 2 57 Pla~e 6 6 12 14 13 4 0 2 57 Podpe~ 7 9 8 12 15 3 0 3 57 Polhov Gradec 8 9 7 9 18 4 0 2 57 Pol{ica pri Gorjah 6 9 6 14 15 3 0 4 57 Poto~e 5 6 12 15 14 3 0 2 57 Predmost 6 9 8 8 20 3 0 3 57 Pu{tal 7 7 12 11 13 2 0 5 57 Rakitnik 7 6 9 15 16 2 0 2 57 Riàna 9 3 12 16 13 3 0 1 57 Rogoza 6 5 11 9 20 2 0 4 57 Rove 9 9 6 7 20 4 0 2 57 Rumanja vas 9 7 11 11 14 3 0 2 57 Sebenje 7 5 12 9 17 3 0 4 57 Sele pri Polskavi 6 5 11 8 19 4 0 4 57 Selo pri @irovnici 6 7 9 8 20 3 0 4 57 Senoèti 10 8 12 6 16 3 0 2 57 Sevnica 6 7 12 9 17 3 0 3 57 Skopo 8 6 12 14 14 2 0 1 57 Smednik 7 7 4 11 17 5 3 3 57 Sopotnica 8 9 4 13 17 3 0 3 57 Sora 7 9 12 9 15 3 0 2 57 Spodnje Laze 7 9 5 16 16 3 0 1 57 Staje 8 7 8 9 19 3 0 3 57 Steske 7 4 12 16 13 3 0 2 57 Studen~ice 6 6 10 12 17 2 0 4 57 [kale 7 8 11 9 17 2 0 3 57 [miklav` 7 8 4 16 16 3 0 3 57 [miklav` pri [kofji vasi 8 8 11 9 14 3 0 4 57 Tinjska Gora 8 4 12 9 18 4 0 2 57 Toma{ka vas 9 9 8 11 13 2 0 5 57 Trebija 8 8 5 10 20 3 0 3 57 Troblje 8 9 6 13 14 2 0 5 57 Trojane 9 7 3 11 20 5 0 2 57 Tuji Grm 9 9 4 14 14 5 0 2 57 Velike Brusnice 9 7 11 12 13 3 0 2 57 Vipava 6 6 12 11 18 2 0 2 57 Vi{nje 9 9 5 14 15 4 0 1 57 Vodice 6 6 11 8 17 4 0 5 57 Vojsko 7 6 7 11 19 4 0 3 57 Volavlje 9 9 3 16 14 4 0 2 57 Vrba 6 7 8 9 20 3 0 4 57 Vrhe 7 7 12 11 14 2 0 4 57 Vrhnika 9 9 12 8 14 2 0 3 57 Vrzdenec 6 8 8 10 19 4 0 2 57 Zgornja Lònica 6 4 12 10 18 3 0 4 57 Zre~e 7 7 12 8 15 4 0 4 57 @alec 8 3 12 9 18 3 0 4 57 @elodnik 6 5 12 14 15 2 0 3 57 Belo 8 9 6 12 18 3 0 2 58 Beri~evo 8 6 10 11 17 3 0 3 58 Bezina 6 6 12 7 19 4 0 4 58 Bistrica pri Limbu{u 7 5 12 7 21 4 0 2 58 Bovec 9 9 9 11 15 4 0 1 58 Brezje 7 7 10 12 16 2 0 4 58 Breznica 6 9 8 8 20 3 0 4 58 Budanje 10 6 12 12 13 3 0 2 58 Cerknica 10 7 11 8 17 2 0 3 58 Col 12 8 8 12 13 4 0 1 58 ^ekovnik 10 9 3 17 14 4 0 1 58 ^e{enik 9 5 6 16 16 3 0 3 58 ^rnomelj 7 7 12 8 15 4 3 2 58 Dobrovce 6 5 11 10 20 2 0 4 58 Dol 6 9 9 10 16 3 0 5 58 Dolge Njive 7 9 3 12 22 3 0 2 58 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Dolsko 11 8 10 9 16 3 0 1 58 Drùmirje 9 8 8 8 18 4 0 3 58 Gabrje pri Jan~ah 9 9 3 18 12 5 0 2 58 Gabr{ka Gora 9 9 3 14 17 3 0 3 58 Gorenja vas pri Polici 10 8 4 13 19 2 0 2 58 Gorenje Karteljevo 8 6 10 13 14 4 0 3 58 Gorica 7 7 7 14 17 2 0 4 58 Gori~e 7 6 10 14 17 2 0 2 58 Gozd 9 9 3 16 16 4 0 1 58 Gradec 9 6 6 11 21 3 0 2 58 Gradnje 9 7 6 18 14 3 0 1 58 Grahovo ob Ba~i 7 8 4 17 18 3 0 1 58 Grajena 7 6 12 8 19 2 0 4 58 Griv~e 10 7 11 10 16 2 0 2 58 Hlevni Vrh 7 6 3 14 21 4 0 3 58 Hotedr{ica 10 8 6 10 18 4 0 2 58 Hotinja vas 6 4 12 10 20 2 0 4 58 Hrenovice 7 6 9 15 16 3 0 2 58 Hrib 12 4 12 11 12 4 0 3 58 Hrpelje 11 6 8 8 19 5 0 1 58 Hru{ica 10 9 8 6 21 3 0 1 58 Hudeje 10 6 5 9 20 6 0 2 58 I{ka vas 8 9 5 12 18 3 0 3 58 Javor 9 9 5 16 13 4 0 2 58 Jeli~ni Vrh 9 8 3 19 15 3 0 1 58 Jereka 7 9 5 13 19 4 0 1 58 Jevnica 7 9 9 8 20 3 0 2 58 Kalce 10 8 7 8 20 3 0 2 58 Kamnik 11 8 12 8 15 2 0 2 58 Kandr{e (del) 7 8 6 9 21 3 0 4 58 Klada 6 9 5 14 19 3 0 2 58 Konj 7 9 3 9 23 5 0 2 58 Kopriva 8 6 12 15 13 3 0 1 58 Kosovelje 8 7 10 14 14 4 0 1 58 Kostanjevec 7 4 12 9 19 3 0 4 58 Krajna vas 9 7 10 16 13 2 0 1 58 Kriv~evo 10 9 6 9 18 4 0 2 58 Krìna Gora 8 9 3 15 18 4 0 1 58 Krmelj 6 8 12 10 17 3 0 2 58 Krn~e 8 8 5 10 18 6 0 3 58 Kup{inci 5 3 11 15 16 3 0 5 58 Lavrovec 8 6 5 11 20 5 0 3 58 Laze 7 4 12 12 17 2 0 4 58 Leskovec 9 6 12 11 14 2 0 4 58 Letenice 6 8 5 16 17 2 0 4 58 Levec 7 3 12 10 19 3 0 4 58 Lipsenj 9 8 6 10 20 3 0 2 58 Lokanja vas 6 3 10 12 20 3 0 4 58 Lome 9 9 3 17 15 4 0 1 58 Luè 5 5 10 13 16 4 0 5 58 Mahni~i 7 4 8 18 16 4 0 1 58 Mala Gora 10 9 3 9 19 4 3 1 58 Mala Loka 9 7 12 12 13 2 0 3 58 Male La{~e 9 9 7 7 19 4 0 3 58 Mer~e 10 6 10 15 14 2 0 1 58 Miklav` na Dravskem polju 6 5 12 8 19 2 0 6 58 Mislinjska Dobrava 11 8 9 9 14 2 0 5 58 Modrejce 6 8 10 15 16 2 0 1 58 Nemilje 8 9 3 18 17 2 0 1 58 Nova vas 7 9 4 13 19 2 0 4 58 Okroglo 9 9 6 11 15 4 0 4 58 Osek 10 6 11 14 12 3 0 2 58 Pari~jak 7 3 12 9 21 2 0 4 58 Pevno 7 9 4 14 19 4 0 1 58 Ple{ivica 8 6 9 13 15 4 0 3 58 Ple{ivica 8 6 9 13 15 4 0 3 58 Po~ehova 8 3 12 14 15 2 0 4 58 Podbor{t pri Komendi 9 7 12 10 16 2 0 2 58 Podhom 8 6 9 14 14 3 0 4 58 Podljubelj 10 9 4 10 20 4 0 1 58 Podlonk 9 10 3 14 18 3 0 1 58 Podsmreka pri Vi{nji Gori 6 8 11 11 16 2 0 4 58 Polica 5 9 7 15 15 3 0 4 58 Poljana 9 9 4 13 19 2 0 2 58 Poljane nad [kofjo Loko 6 9 9 9 19 3 0 3 58 Prapetno 6 8 11 11 15 3 0 4 58 Praprotna Polica 5 6 5 12 21 4 0 5 58 Prestranek 11 7 12 9 14 3 0 2 58 Pu{~e 7 7 11 6 20 4 0 3 58 Rakovlje 8 2 12 10 19 3 0 4 58 Ravne na Koro{kem 8 8 12 9 16 2 0 3 58 167 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Ravnje 10 6 7 17 15 2 0 1 58 Ravno Brdo 8 9 3 17 14 5 0 2 58 Razori 6 9 6 11 19 4 0 3 58 Roàr 9 3 12 17 12 4 0 1 58 Rudno 8 9 6 14 16 4 0 1 58 Sajevec 8 9 6 12 16 5 0 2 58 Sava 7 9 6 11 20 3 0 2 58 Selo pri Zagorici 7 6 6 13 19 3 0 4 58 Slap 10 9 5 12 17 4 0 1 58 Slatna 6 9 3 15 18 3 0 4 58 Slivnica pri Mariboru 6 4 12 10 20 2 0 4 58 Soteska pri Morav~ah 6 8 6 8 23 5 0 2 58 Spodnja Brènica 7 5 12 9 18 3 0 4 58 Spodnje Gorje 8 9 8 10 16 3 0 4 58 Spodnje Vetrno 9 8 6 10 21 3 0 1 58 Srednja Bela 5 8 11 10 18 2 0 4 58 Srednja vas-Poljane 6 9 4 11 22 3 0 3 58 Srga{i 8 6 12 16 12 3 0 1 58 Stari Log 8 3 11 10 19 3 0 4 58 Strelac 6 5 8 18 15 3 0 3 58 Studenec 8 6 8 10 19 3 0 4 58 Sv. Barbara 9 9 3 12 18 4 0 3 58 Sv. Peter 8 7 12 14 13 3 0 1 58 Svràki 7 5 10 10 16 5 3 2 58 [entjan` 6 8 10 11 18 3 0 2 58 [kovec 6 6 6 12 20 4 0 4 58 [krjan~e 6 9 10 11 16 2 0 4 58 [tefan pri Trebnjem 8 6 11 7 19 3 0 4 58 Tomà nad Praprotnim 8 9 3 18 17 2 0 1 58 Topol pri Medvodah 8 9 3 15 18 3 0 2 58 Trata 8 6 6 12 20 4 0 2 58 Tribej 7 8 8 7 19 4 0 5 58 Ustje 8 6 12 15 13 2 0 2 58 Velesovo 5 6 9 9 18 6 0 5 58 Ve{enik 6 4 12 8 20 4 0 4 58 Vincarje 9 7 12 13 14 2 0 1 58 Vinica pri [marjeti 6 4 10 15 16 4 0 3 58 Visoko pri Poljanah 7 9 3 16 18 2 0 3 58 Visole 8 4 12 10 18 4 0 2 58 Vi{elnica 6 9 3 17 15 4 0 4 58 Vodice nad Kamnikom 8 8 6 11 19 4 0 2 58 Voglje 5 6 7 13 17 5 0 5 58 Zavratec 8 9 3 15 15 5 0 3 58 Zemono 5 6 12 11 19 3 0 2 58 Zgornje Prapre~e 8 6 8 7 21 5 0 3 58 Zgornji Otok 8 8 10 10 16 2 0 4 58 @abnica 5 6 6 16 17 3 0 5 58 @lebi~ 9 6 12 9 16 4 0 2 58 @upan~i~i 8 6 12 14 14 3 0 1 58 Adergas 7 6 11 9 17 4 0 5 59 Arja vas 8 3 12 10 19 3 0 4 59 Bakovci 7 3 12 15 14 3 0 5 59 Bate 9 8 5 18 13 5 0 1 59 Batuje 7 6 12 17 13 2 0 2 59 Begunje pri Cerknici 9 7 7 12 20 2 0 2 59 Bela Cerkev 11 4 12 13 13 3 0 3 59 Brdo 7 9 9 6 21 3 0 4 59 Brinje 11 6 11 10 17 3 0 1 59 Bu~ 9 9 8 12 16 3 0 2 59 Bukovec 7 6 11 11 18 4 0 2 59 Celestrina 8 3 12 13 16 3 0 4 59 Cerklje na Gorenjskem 5 5 12 8 20 4 0 5 59 Cirku{e v Tuhinju 7 9 3 16 17 5 0 2 59 ^re{njice 9 5 12 12 14 4 0 3 59 Dobje 6 9 10 7 20 4 0 3 59 Dobravica 5 9 7 14 18 2 0 4 59 Dobrovo 6 2 12 11 21 5 0 2 59 Dol pri Hrastovljah 10 6 12 14 12 4 0 1 59 Dole pri Polici 7 9 10 9 18 4 0 2 59 Dolenja vas 11 5 10 13 15 3 0 2 59 Dolenji Lazi 11 9 7 9 16 5 0 2 59 Dolenji Novaki 8 8 4 14 18 6 0 1 59 Dovje 10 9 3 12 20 4 0 1 59 Dvor pri Polhovem Gradcu 6 9 7 12 19 4 0 2 59 Dvorska vas 7 8 8 14 16 2 0 4 59 Fuìne 8 8 3 12 21 4 0 3 59 Gabrje 7 8 9 9 20 4 0 2 59 Gabrovka 7 7 11 8 21 3 0 2 59 Gorenja Kanomlja 10 7 3 19 14 5 0 1 59 Gorenja vas pri [marjeti 8 4 10 17 14 3 0 3 59 Goste~e 7 7 4 16 17 3 0 5 59 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Gotovlje 9 4 12 9 18 3 0 4 59 Hrastovec 9 6 11 12 16 2 0 3 59 Hra{~e 9 7 8 10 21 2 0 2 59 Hrib-Lo{ki Potok 9 6 4 14 20 4 0 2 59 Izlake 8 7 10 10 19 3 0 2 59 Jakovce 10 4 11 16 13 4 0 1 59 Jeranovo 9 7 12 12 15 2 0 2 59 Jesenovo 9 8 4 10 21 5 0 2 59 Kal pri Dolah 9 9 4 10 22 3 0 2 59 Kanal 6 8 12 11 17 4 0 1 59 Kaniàrica 6 6 12 9 15 6 3 2 59 Ka{~a 7 6 12 9 19 5 0 1 59 Kolen~a vas 6 6 5 14 20 6 0 2 59 Konca vas 7 9 9 8 16 5 3 2 59 Koritnica 8 8 8 15 16 3 0 1 59 Koseze 7 6 10 10 18 5 0 3 59 Kot 7 7 7 12 19 4 0 3 59 Kreplje 9 7 12 15 13 2 0 1 59 Krì 8 6 12 10 17 2 0 4 59 Krnica 9 9 9 11 17 3 0 1 59 Laporje 6 3 11 12 20 3 0 4 59 Lavtarski Vrh 7 9 3 17 19 3 0 1 59 Leskovec pri Kr{kem 7 3 12 9 16 3 3 6 59 Ljubinj 9 6 4 18 18 3 0 1 59 Ljubno 7 9 10 11 16 2 0 4 59 Log 10 6 6 8 23 4 0 2 59 Loka 6 8 12 9 17 3 0 4 59 Lokavec 9 6 12 13 14 3 0 2 59 Lònica pri @alcu 8 3 12 10 19 3 0 4 59 Male Braslov~e 8 2 11 11 20 3 0 4 59 Mali Vrh pri Prèganju 9 7 4 17 15 5 0 2 59 Malo Polje 10 8 3 16 17 4 0 1 59 Mar{i~i 8 7 9 14 15 5 0 1 59 Mekinje 10 7 11 12 15 2 0 2 59 Meni{ka vas 10 7 10 9 19 2 0 2 59 Mevkù 6 9 7 16 14 3 0 4 59 Mlinsko 3 8 9 10 20 5 0 4 59 Mòjanca 7 7 5 13 22 4 0 1 59 Nebova 8 3 8 16 17 3 0 4 59 Nemci 9 9 8 17 13 2 0 1 59 Nizka 5 5 12 13 19 2 0 3 59 Nova vas pri Lescah 7 6 12 13 15 2 0 4 59 Ojstri Vrh 9 9 3 14 18 5 0 1 59 Pekel 6 6 12 9 19 3 0 4 59 Pire{ica 6 6 12 11 17 3 0 4 59 Po~e 10 8 4 13 17 6 0 1 59 Podbreè 9 6 6 17 17 3 0 1 59 Podgorje 10 9 4 12 16 3 0 5 59 Podolnica 8 8 7 11 19 4 0 2 59 Podvinci 5 4 12 13 19 2 0 4 59 Podzemelj 9 7 12 7 15 4 3 2 59 Polana 5 3 9 19 16 2 0 5 59 Pol{ina 8 9 6 10 21 3 0 2 59 Polzela 10 2 12 10 18 3 0 4 59 Potok 9 9 7 12 16 3 0 3 59 Prihodi 9 9 3 12 22 3 0 1 59 Pu~e 8 7 12 16 12 3 0 1 59 Ra~eva 8 9 4 14 16 5 0 3 59 Radlje ob Dravi 7 5 12 8 19 3 0 5 59 Reka 7 7 5 15 19 5 0 1 59 Rosalnice 5 5 12 12 15 5 3 2 59 Rudnik pri Radomljah 5 8 4 17 19 3 0 3 59 Sela pri Semi~u 8 6 11 9 19 4 0 2 59 Sele (del) 8 9 3 16 17 3 0 3 59 Selnica ob Dravi 7 4 12 8 22 4 0 2 59 Selo pri Ihanu 10 7 12 10 15 2 0 3 59 Selo pri Vodicah 7 6 12 10 17 4 0 3 59 Sel{ke Laj{e 10 9 4 14 17 4 0 1 59 Senoè~e 9 7 5 10 21 6 0 1 59 Silova 6 4 9 14 19 3 0 4 59 Smre~je 8 6 3 17 18 4 0 3 59 Spodnja Lònica 6 4 8 13 20 4 0 4 59 Spodnja Nova vas 6 4 7 14 20 4 0 4 59 Stranske Makole 10 4 9 10 19 3 0 4 59 [empeter v Savinjski dolini 8 3 12 9 18 3 0 6 59 [entovec 6 3 11 13 19 5 0 2 59 [entòbolt 9 7 3 10 23 5 0 2 59 [krjan~evo 9 7 12 13 13 2 0 3 59 [martno pri Litiji 6 9 10 9 20 3 0 2 59 [maver 10 5 9 17 12 5 0 1 59 Teneti{e 7 9 6 10 22 3 0 2 59 169 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Tepanje 9 4 11 7 20 4 0 4 59 Tremerje 9 7 8 13 17 3 0 2 59 Trnjava 7 6 8 8 22 6 0 2 59 Tublje pri Komnu 9 6 9 17 15 2 0 1 59 Va{e 6 9 12 9 15 3 0 5 59 Velika Kostrevnica 7 9 7 10 21 3 0 2 59 Velika Planina 9 10 9 9 18 3 0 1 59 Veliko Tinje 9 4 10 11 20 3 0 2 59 Verdun 10 6 11 13 14 3 0 2 59 Vidè 6 6 7 14 19 3 0 4 59 Vino 6 6 11 9 19 4 0 4 59 Preglednica 43: Se{tevek to~k delnih sintez (DS) in celovite sinteze v 1000 najslab{e ocenjenih naseljih. ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Sitè 9 8 11 24 32 8 3 2 97 Jelovice 9 9 9 24 32 8 3 2 96 Jan{ki Vrh 11 9 11 19 31 8 3 2 94 Koritno 12 7 12 19 29 7 3 4 93 Ljubstava 8 7 11 22 32 8 3 2 93 Rodni Vrh 8 8 10 23 31 8 3 2 93 Strajna 9 9 9 21 32 8 3 2 93 Vonarje 10 6 12 21 29 8 3 4 93 Doklece 12 9 11 17 29 7 3 4 92 Dolena 9 8 11 20 31 8 3 2 92 Gabrc 8 6 12 24 30 8 0 4 92 Javorovica 13 10 7 23 28 7 3 1 92 Skrblje 14 7 12 18 29 7 3 2 92 Zgornje Gru{kovje 9 9 10 20 31 8 3 2 92 Dole pod Trojico 10 8 10 24 27 8 0 4 91 Loìna 9 8 7 23 32 8 3 1 91 Pohorje 9 4 12 22 31 8 3 2 91 Rakovec 8 7 11 22 31 5 3 4 91 Roginska Gorca 8 6 12 22 28 8 3 4 91 Spodnje Gru{kovje 8 9 10 21 31 7 3 2 91 Trdobojci 9 3 12 23 31 8 3 2 91 Velika Varnica 9 4 11 23 31 8 3 2 91 Babna Gora 8 7 12 20 31 5 3 4 90 Doli~ 8 6 12 21 30 8 0 5 90 Gorca 8 8 11 20 31 7 3 2 90 Gradi{~e 9 4 12 22 31 8 3 1 90 Jablovec 8 8 12 20 29 8 3 2 90 Kup~inji Vrh 9 9 7 20 32 8 3 2 90 Motvarjevci/Szentl szló 7 5 11 22 30 8 0 7 90 Pijovci 8 6 12 22 30 5 3 4 90 Podplanina 8 9 8 23 31 7 3 1 90 Popovci 10 8 11 16 30 8 3 4 90 Skori{njak 8 3 12 23 31 8 3 2 90 Slatina 8 3 12 24 31 7 3 2 90 Sodna vas 11 7 11 20 28 6 3 4 90 Strmec pri Leskovcu 8 4 11 23 31 8 3 2 90 Trdkova 8 6 10 22 31 8 0 5 90 Veliki Oki~ 8 4 11 23 31 8 3 2 90 Vidovica 8 6 12 22 27 8 3 4 90 Vojsko 8 7 12 21 28 8 3 3 90 Zgornja Pristava 10 8 11 17 30 7 3 4 90 Ajbelj 9 9 12 23 25 7 3 1 89 Belav{ek 8 4 12 21 31 8 3 2 89 Bukovnica 6 6 10 24 30 8 0 5 89 ^rni Potok pri Dragi 9 7 12 19 30 8 3 1 89 Dankovci 7 5 11 22 31 8 0 5 89 Dol pri [marju 8 6 12 22 29 5 3 4 89 Galu{ak 7 6 12 21 31 8 0 4 89 Gradi{~a 11 4 12 20 30 7 3 2 89 Gru{ce 9 8 12 21 29 6 0 4 89 Gru{kovec 8 3 12 23 30 8 3 2 89 Ko~ice 8 8 9 21 30 8 3 2 89 Mali Morav{~ak 8 4 10 24 31 8 0 4 89 Martinje 7 5 11 24 29 8 0 5 89 Matja{evci 8 6 11 22 30 7 0 5 89 Naraplje 9 8 11 19 30 7 3 2 89 Panovci 7 5 10 24 30 8 0 5 89 Pre{a 8 7 12 22 29 6 3 2 89 Ruhna vas 11 4 12 24 28 7 0 3 89 Slake 8 7 7 23 29 8 3 4 89 Spodnje Tinsko 9 7 10 21 30 5 3 4 89 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Stari Kot 10 9 5 23 31 7 3 1 89 Vetrnik 10 9 4 24 29 8 3 2 89 Zgornja Sve~a 9 9 8 20 31 7 3 2 89 Zgornje Tinsko 9 7 12 20 29 5 3 4 89 Babna Reka 8 6 11 21 30 5 3 4 88 Brezovec 8 4 12 20 31 8 3 2 88 ^epinci 7 4 10 24 30 8 0 5 88 Dekmanca 8 5 10 22 28 8 3 4 88 Dobrina 8 8 8 21 30 8 3 2 88 Dobrov{~ak 7 4 12 23 28 7 3 4 88 Dolenci 7 4 10 24 30 8 0 5 88 Dragomilo 8 6 12 21 29 5 3 4 88 Imenska Gorca 8 4 12 21 28 8 3 4 88 Kamenik 8 7 11 20 30 5 3 4 88 Kan~evci 7 5 9 24 30 8 0 5 88 Kun{perk 9 6 8 21 29 8 3 4 88 Nadole 8 8 10 20 29 8 3 2 88 Ocinje 7 4 11 21 32 8 0 5 88 Ortnice 8 4 9 24 28 8 3 4 88 Osredek pri Podsredi 10 9 5 21 29 8 3 3 88 Planjsko 9 8 10 18 30 8 3 2 88 Prose~ka vas 7 5 10 22 31 8 0 5 88 Radovci 7 4 10 24 30 8 0 5 88 Sopote 9 7 8 23 29 7 3 2 88 Topolovo 8 7 10 22 28 8 3 2 88 Trnovski Vrh 7 6 12 20 31 8 0 4 88 Vidonci 7 5 11 23 29 8 0 5 88 Zgornji Velovlek 7 6 12 20 31 8 0 4 88 Bi{e~ki Vrh 7 7 12 19 30 8 0 4 87 Bore~a 7 5 9 24 29 8 0 5 87 Dol pri Stopercah 9 8 6 20 31 8 3 2 87 Gorenje Dole 8 6 11 24 27 8 0 3 87 Gorenjski Vrh 8 3 12 20 31 8 3 2 87 Gostinca 8 4 12 20 28 8 3 4 87 Jerovska vas 8 7 12 19 29 5 3 4 87 Kuke~ 7 3 10 24 30 8 0 5 87 Lastni~ 7 5 11 21 28 8 3 4 87 Lipovec 8 7 11 19 31 4 3 4 87 Otovci 7 5 10 21 31 8 0 5 87 Paradì 8 3 12 21 30 8 3 2 87 Pe~arovci 7 5 10 21 31 8 0 5 87 Podlog pod Bohorjem 10 9 9 22 29 6 0 2 87 Pungert 8 7 9 21 30 8 3 1 87 Sedla{ek 8 8 11 18 29 8 3 2 87 Stanjevci 7 5 10 23 29 8 0 5 87 Suhi Vrh 6 4 11 23 30 8 0 5 87 [alovci 6 4 10 23 31 8 0 5 87 Treb~e 8 5 10 21 28 8 3 4 87 @enavlje 7 5 9 24 29 8 0 5 87 Berinjak 8 4 12 21 29 7 3 2 86 Bezgarji 9 7 6 22 30 8 3 1 86 Bokra~i 7 4 8 22 32 8 0 5 86 Brezovec pri Polju 7 5 11 20 28 8 3 4 86 Budinci 7 5 9 21 31 8 0 5 86 ^ermoì{e 9 9 7 19 30 8 3 1 86 ^re{njevec 8 8 11 22 27 6 0 4 86 Dolnja Bistrica 10 4 12 18 28 6 3 5 86 Gornja Bistrica 10 4 12 19 27 6 3 5 86 Gradi{~e 8 7 6 21 29 8 3 4 86 Gubno 7 4 11 21 28 8 3 4 86 Ilovci 8 3 11 23 27 7 3 4 86 Jelendol 10 6 8 23 28 8 0 3 86 Jer~in 6 6 11 21 27 8 3 4 86 Jir{ovci 7 6 11 19 31 8 0 4 86 Lunovec 8 5 12 21 26 7 3 4 86 Mala vas 8 4 12 18 30 6 3 5 86 Meje 8 3 12 21 30 7 3 2 86 Mihovo 11 10 9 16 27 7 3 3 86 Neradnovci 7 5 10 22 29 8 0 5 86 Pe~ica 9 7 12 17 29 5 3 4 86 Pestike 8 4 12 19 31 7 3 2 86 Poznanovci 7 4 11 21 30 8 0 5 86 Razgorce 8 8 10 23 28 5 0 4 86 Segonje 6 6 11 24 28 8 0 3 86 Sen~ak 7 4 12 22 27 7 3 4 86 Spodnja Ponkvica 7 6 9 22 30 5 3 4 86 Spodnja Sve~a 9 9 7 18 31 7 3 2 86 Stoperce 9 8 5 21 31 7 3 2 86 Sv. Jurij 9 7 10 18 28 7 3 4 86 Terbegovci 6 6 10 22 31 7 0 4 86 Tratna ob Voglajni 8 8 11 22 28 5 0 4 86 171 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Trnovec 10 10 9 19 26 8 3 1 86 Vareja 8 8 11 18 30 6 3 2 86 Zdole 8 4 11 21 28 7 3 4 86 @enik 7 5 12 21 29 8 0 4 86 Banuta/B nuta 8 6 8 23 25 7 3 5 85 Bistrica 8 7 6 23 28 8 3 2 85 ^ike~ka vas/Csekefalu 7 4 9 22 30 8 0 5 85 ^rmlja 7 7 11 17 31 8 0 4 85 Dèno pri Podlehniku 11 7 11 15 29 7 3 2 85 Dobovec pri Rogatcu 9 7 12 17 27 6 3 4 85 Dragovi~ 7 4 12 20 30 8 0 4 85 Gorica pri Dobjem 9 7 10 23 28 6 0 2 85 Gori{ka Gora 7 6 12 21 28 8 0 3 85 Je{ovec pri Kozjem 8 6 10 20 27 7 3 4 85 Jurovci 10 6 12 17 29 6 3 2 85 Ko~ki Vrh 7 6 11 19 30 8 0 4 85 Korenjak 8 5 11 18 31 7 3 2 85 Koretno 8 6 10 21 29 4 3 4 85 Kra{~i 6 5 12 19 30 8 0 5 85 Kriàn Vrh 8 5 7 21 29 8 3 4 85 Kruplivnik 7 4 10 22 29 8 0 5 85 Kutinci 7 6 7 21 32 8 0 4 85 Le{je 9 7 11 16 29 6 3 4 85 Lon~arovci 7 4 9 22 30 8 0 5 85 Mala Polana 5 5 10 21 29 7 3 5 85 Mali Oki~ 8 3 12 20 30 7 3 2 85 Medribnik 8 5 11 18 31 7 3 2 85 Poklek pri Podsredi 7 7 10 20 27 8 3 3 85 Pristava pri Lesi~nem 8 4 12 18 28 8 3 4 85 Ratkovci 7 4 7 24 30 8 0 5 85 Ropo~a 7 4 10 21 30 8 0 5 85 Sladka Gora 8 5 12 19 29 5 3 4 85 Spodnja Ba~kova 7 5 10 22 30 7 0 4 85 Stogovci 12 7 12 13 27 7 3 4 85 Strezetina 8 3 12 23 26 6 3 4 85 [turmovci 8 4 11 19 29 7 3 4 85 Tur{ki Vrh 8 4 12 18 30 8 3 2 85 Ve~eslavci 7 3 11 21 30 8 0 5 85 Vera~e 7 4 11 21 28 7 3 4 85 Vidanovci 7 4 10 22 28 7 3 4 85 Vratno 10 10 9 18 27 7 3 1 85 Belica 9 7 7 20 30 7 3 1 84 Belski Vrh 8 3 12 18 30 8 3 2 84 Botkovci 7 5 11 20 30 7 0 4 84 ^re{njevec ob Bistrici 8 4 9 20 28 8 3 4 84 Dolnji Slave~i 7 3 11 21 29 8 0 5 84 Formin 8 6 12 16 28 6 3 5 84 Gerlinci 7 3 10 21 30 8 0 5 84 Govce 10 8 11 22 27 4 0 2 84 Grabono{ 5 6 9 21 31 7 0 5 84 Gradi{~ak 8 5 12 18 30 8 0 3 84 Gresov{~ak 7 4 11 22 26 7 3 4 84 Hudinja 10 10 4 20 30 8 0 2 84 Ivanj{evci 7 4 7 23 30 8 0 5 84 Ivanovci 7 3 10 22 29 8 0 5 84 Iàkovci 10 3 12 18 27 6 0 8 84 Jezerce pri Dobjem 9 7 12 20 28 6 0 2 84 Kladnart 9 8 8 24 29 4 0 2 84 Klake 8 4 7 22 28 8 3 4 84 Klenovo 9 8 12 22 24 5 0 4 84 Kora~ice 7 5 11 21 27 6 3 4 84 Kova~evci 7 5 8 21 30 8 0 5 84 Krnci 7 5 8 21 30 8 0 5 84 Kuretno 9 8 12 21 25 7 0 2 84 Lemberg pri [marju 8 7 12 18 28 4 3 4 84 Lenart pri Gornjem Gradu 10 9 3 21 30 8 0 3 84 Lesi~no 9 7 10 18 27 6 3 4 84 Majski Vrh 8 6 12 15 30 8 3 2 84 Mala Pristava 7 5 11 22 29 3 3 4 84 Mali Cirnik 11 8 11 21 22 7 3 1 84 Novinci 7 5 11 19 30 8 0 4 84 Planina 11 10 3 21 29 7 0 3 84 Ples ob Sotli 6 4 11 21 28 7 3 4 84 Podsreda 9 7 7 20 28 8 3 2 84 Rjavci 7 4 12 19 30 8 0 4 84 Rotman 7 5 12 19 29 8 0 4 84 Saku{ak 7 4 12 20 30 7 0 4 84 Selo 7 4 10 21 29 8 0 5 84 Sotina 7 4 11 19 30 8 0 5 84 Srebrnik 7 4 11 20 27 8 3 4 84 Sredi{~e/Szerdahely 6 4 7 24 30 8 0 5 84 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Straà na Gori 8 8 10 19 29 6 0 4 84 Strehovci 5 5 12 22 29 6 0 5 84 Strmec 11 10 5 19 28 8 0 3 84 Strtenica 8 6 10 18 30 5 3 4 84 [ardinje 7 5 12 20 26 7 3 4 84 Trava 12 9 7 20 25 7 3 1 84 Veliki Vrh 8 5 12 15 31 8 3 2 84 Vrenska Gorca 7 4 8 22 28 8 3 4 84 Vu~ja Gomila 6 4 10 22 29 8 0 5 84 Zasadi 6 3 12 23 28 7 0 5 84 @ahenberc 8 7 12 16 26 8 3 4 84 Andrejci 7 4 9 21 29 8 0 5 83 Beka 11 7 9 22 25 8 0 1 83 Bodonci 7 4 8 21 30 8 0 5 83 Bratislavci 6 5 10 19 29 7 3 4 83 Bresnica 6 6 11 20 27 6 3 4 83 Brezovk 8 5 12 24 27 5 0 2 83 Budganja vas 10 8 10 22 26 5 0 2 83 Dona~ka Gora 9 7 10 18 27 8 3 1 83 Dravci 9 6 8 17 30 8 3 2 83 Drbetinci 7 5 11 19 30 7 0 4 83 Drstelja 7 6 11 19 29 7 0 4 83 Fik{inci 7 3 10 20 30 8 0 5 83 Frankovci 5 5 10 23 27 6 3 4 83 Gabrovec pri Dramljah 8 8 5 22 29 7 0 4 83 Gibina 10 3 12 18 27 6 3 4 83 Gornji Slave~i 7 3 11 19 30 8 0 5 83 Gornji Vrh 7 9 10 23 26 6 0 2 83 Govce 9 8 11 22 27 4 0 2 83 Grdina 9 8 3 20 31 7 3 2 83 Jeruzalem 8 3 12 20 26 7 3 4 83 Kamno Brdo 10 7 11 21 25 7 0 2 83 Kokolajn{~ak 7 6 9 19 30 8 0 4 83 Kopriva 7 3 12 20 28 6 3 4 83 Ko{arovci 7 5 6 22 30 8 0 5 83 Kraljevci 6 6 8 20 31 8 0 4 83 Kramarovci 7 3 11 18 31 8 0 5 83 Krièvci 7 4 9 21 29 8 0 5 83 Krplivnik/Kapornak 7 5 8 21 29 8 0 5 83 Kukava 7 5 12 18 29 8 0 4 83 Kuzma 7 3 12 20 29 7 0 5 83 Lazec 11 9 4 19 28 8 3 1 83 Lo~ki Vrh 7 5 12 18 29 8 0 4 83 Mala vas pri Ormoù 7 5 10 21 26 7 3 4 83 Markovci 6 4 7 23 30 8 0 5 83 Melinci 10 3 12 20 27 6 0 5 83 Mirtovi~i 9 4 9 20 30 7 3 1 83 Muretinci 5 5 12 18 29 7 3 4 83 Nedelica 8 3 11 19 29 8 0 5 83 Nezbi{e 6 5 12 20 26 7 3 4 83 Nova vas pri [marju 8 6 10 18 29 5 3 4 83 Nuskova 7 3 10 21 30 7 0 5 83 Opalkovo 10 7 12 20 24 7 0 3 83 Orehovec 8 6 8 20 29 5 3 4 83 Pecelj 7 4 8 21 28 8 3 4 83 Peskovci 9 4 7 21 29 8 0 5 83 Podpreska 12 9 7 15 29 7 3 1 83 Prosenjakovci/P rtosfalva 5 4 11 22 28 8 0 5 83 Razkrìje 8 4 12 18 28 5 3 5 83 Rde~i Breg (del) 10 9 9 16 30 7 0 2 83 Rucmanci 7 5 10 20 27 7 3 4 83 Rudnica 8 4 6 24 28 8 3 2 83 Sela 8 4 11 16 29 7 3 5 83 Selce 9 8 9 21 27 7 0 2 83 Slape 12 9 9 12 28 6 3 4 83 Spodnja Kapla 9 9 4 19 32 8 0 2 83 Spodnje Mestinje 9 5 11 19 28 4 3 4 83 Spodnje Slemene 8 8 6 22 29 6 0 4 83 Srednja vas pri Dragi 12 9 6 18 28 6 3 1 83 Straà pri Novi Cerkvi 8 8 11 19 26 7 0 4 83 Strjanci 6 4 11 21 27 7 3 4 83 Sveti Jurij 7 3 12 21 29 6 0 5 83 Svetinci 6 6 12 17 31 7 0 4 83 [entjakob 10 4 8 21 27 7 3 3 83 [erovo 6 6 11 19 29 5 3 4 83 [kofija 8 5 12 18 29 4 3 4 83 [princ 7 3 12 20 27 7 3 4 83 Trnovec 8 4 7 19 30 7 3 5 83 Vadarci 7 4 9 20 30 8 0 5 83 Vodice pri Slivnici 9 6 12 21 28 5 0 2 83 Zabukovje 7 8 10 22 28 4 0 4 83 173 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Zagaj 9 6 8 19 28 6 3 4 83 Zagorci 7 5 11 18 30 8 0 4 83 Zagorje 8 7 8 19 28 8 3 2 83 Zasavci 6 4 10 23 26 7 3 4 83 Zgornja Ba~kova 7 6 9 21 29 7 0 4 83 @etale 8 9 7 18 29 7 3 2 83 @urge 9 7 7 21 27 8 3 1 83 Adrijanci 7 4 8 21 29 8 0 5 82 Bezgovica 10 6 6 20 29 7 3 1 82 Brezovica 5 3 10 21 28 7 3 5 82 Bu~e 7 4 10 20 27 7 3 4 82 Bukovje 8 6 12 22 22 7 3 2 82 Bukovje v Babni Gori 8 7 11 17 28 4 3 4 82 Cerovec pri [marju 8 7 8 18 30 4 3 4 82 Cmere{ka Gorca 10 6 12 15 26 6 3 4 82 ^ilpah 8 9 10 23 23 6 0 3 82 ^re{njice 9 9 10 17 26 7 0 4 82 ^re{njice nad Pijav{kim 8 7 11 23 21 6 3 3 82 Domanj{evci/Domonkosfa 6 4 7 22 30 8 0 5 82 Draga pri Sinjem Vrhu 11 6 9 23 21 7 3 2 82 Drakovci 6 3 12 21 26 7 3 4 82 Drensko Rebro 8 4 10 19 27 7 3 4 82 Drvanja 7 5 10 20 29 7 0 4 82 Gibina 7 6 7 19 31 8 0 4 82 Grad 7 5 11 18 29 7 0 5 82 Hlaponci 6 4 12 17 31 8 0 4 82 Hranjigovci 7 5 9 21 27 6 3 4 82 Ivanci 8 3 9 22 28 7 0 5 82 Jel{evec 8 7 10 23 22 6 3 3 82 Kalce 8 7 11 23 21 6 3 3 82 Kanjuce 10 9 4 20 29 8 0 2 82 Kobilje 7 5 11 19 29 6 0 5 82 Konjski Vrh 11 10 3 20 28 7 0 3 82 Kòbana 8 5 11 22 26 8 0 2 82 Ku{tanovci 7 4 7 20 31 8 0 5 82 Lo~ki Vrh 7 5 11 18 30 7 0 4 82 Log 9 8 9 18 26 8 3 1 82 Male Dole 7 8 9 21 27 6 0 4 82 Male Poljane 5 6 11 22 27 8 0 3 82 Mezgovci 7 4 10 20 27 7 3 4 82 Mo{~anci 7 3 11 20 29 7 0 5 82 Mota 10 5 12 17 25 5 3 5 82 Motovilci 6 4 11 20 29 7 0 5 82 Odranci 5 3 11 19 28 8 3 5 82 Ogorevc 8 7 11 19 27 6 0 4 82 Ostròno Brdo 8 7 12 21 24 6 3 1 82 Otavnik 8 8 10 24 23 6 0 3 82 Pijana Gora 7 6 12 23 22 6 3 3 82 Pil{tanj 9 7 10 17 26 6 3 4 82 Pince-Marof/Pince major 8 4 12 20 24 6 3 5 82 Placerovci 5 4 12 19 30 5 3 4 82 Planinca 8 7 9 23 27 6 0 2 82 Podgra~eno 9 5 12 23 20 7 3 3 82 Podturn 7 8 11 23 24 6 0 3 82 Polzelo 9 7 9 22 25 7 0 3 82 Porda{inci/Kisfalu 7 5 5 22 30 8 0 5 82 Precetinci 9 3 11 20 26 6 3 4 82 Predgrad 12 7 10 20 21 7 3 2 82 Puc 10 9 12 18 22 7 3 1 82 Pustike 6 6 12 18 29 4 3 4 82 Ravno 7 7 9 22 29 6 0 2 82 Sela 6 4 11 20 27 7 3 4 82 Sen~ak pri Jur{incih 7 5 11 17 30 8 0 4 82 Sestrè 6 7 10 17 29 6 3 4 82 Slav{ina 7 5 11 18 29 8 0 4 82 Slomi 6 5 11 18 29 6 3 4 82 Sovjak 6 7 11 19 30 6 0 3 82 Spodnje Selce 7 5 10 20 29 4 3 4 82 Srnjak 8 8 8 24 25 7 0 2 82 Stano{ina 8 7 11 15 29 7 3 2 82 Stopno 9 8 11 17 26 8 0 3 82 Strmec nad Dobrno 11 9 4 21 28 7 0 2 82 Strmec pri Ormoù 6 5 11 20 26 7 3 4 82 Strmec pri Sv. Florjanu 9 7 12 21 19 7 3 4 82 Stroji~i 8 6 7 20 29 8 3 1 82 Strùnica 12 7 12 18 22 7 3 1 82 Studena Gora 8 7 11 22 24 6 3 1 82 [mohor 10 9 4 23 27 7 0 2 82 Tlake 7 5 11 18 27 7 3 4 82 Travnik 13 8 4 17 30 6 3 1 82 Trnov Hrib 9 8 12 19 25 7 0 2 82 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Trnovci 7 4 11 20 26 7 3 4 82 Trnovec 12 10 9 18 22 7 3 1 82 Vir{tanj 8 4 11 17 27 8 3 4 82 Vr{na vas 8 5 10 18 29 5 3 4 82 Zagorje 7 6 12 17 26 7 3 4 82 Zalog pri [kocjanu 11 5 9 21 26 7 0 3 82 Zgornja Kapla 9 9 3 20 32 7 0 2 82 Adamovo 9 7 6 24 25 7 0 3 81 Babna Brda 8 7 12 14 28 5 3 4 81 Beli Potok pri Lembergu 8 7 12 16 28 3 3 4 81 Benica 8 3 12 20 24 6 3 5 81 Bezgovica 8 6 11 16 29 4 3 4 81 Blatni Vrh 10 8 6 21 27 7 0 2 81 Brezje v Podbo~ju 11 6 9 23 22 6 3 1 81 Brezovo Brdo 8 7 8 24 25 8 0 1 81 ^reta 12 9 5 21 27 6 0 1 81 Dane 15 9 6 20 21 5 3 2 81 Dedna Gora 8 9 10 22 23 6 0 3 81 Desenci 5 4 11 19 32 6 0 4 81 Desnjak 7 3 12 20 26 6 3 4 81 Destrnik 7 5 12 18 27 8 0 4 81 Dobleì~e 7 4 10 18 27 8 3 4 81 Dobrina 9 8 10 19 27 6 0 2 81 Dolenji Potok 9 9 12 18 22 7 3 1 81 Domajinci 5 3 11 19 30 8 0 5 81 Doropolje 10 9 9 19 28 4 0 2 81 Dragotinci 6 6 7 20 31 6 0 5 81 Dramlja 11 5 11 22 21 6 3 2 81 Dule 9 7 7 21 27 7 0 3 81 Fokovci 7 4 9 19 29 8 0 5 81 Gabrska Gora 7 8 10 23 26 5 0 2 81 Gajevci 5 4 11 19 30 5 3 4 81 Globo~e 6 9 12 20 25 5 0 4 81 Globoka 7 3 12 19 26 7 3 4 81 Godemarci 6 4 8 22 27 7 3 4 81 Gorenji Mokronog 10 9 9 24 24 3 0 2 81 Gornje Leè~e 12 8 11 20 22 7 0 1 81 Grabe 7 5 12 21 26 6 0 4 81 Grab{inci 7 4 7 20 31 8 0 4 81 Hodo{/Hodós 9 5 6 20 28 8 0 5 81 Hrastnik 8 8 7 19 28 7 0 4 81 Hru{ovje 7 6 8 24 28 6 0 2 81 Hum pri Ormoù 7 4 12 20 26 5 3 4 81 Jazbine 9 8 8 20 28 6 0 2 81 Kamovci/K mah za 5 3 12 23 23 7 3 5 81 Knèja Njiva 12 9 4 23 22 7 3 1 81 Konu{ko 8 6 12 14 29 5 3 4 81 Kramplje 12 7 4 24 28 5 0 1 81 Kra{nji Vrh 11 5 12 22 20 7 3 1 81 Kri{tandol 11 8 11 19 23 7 0 2 81 Lasigovci 6 5 10 18 29 6 3 4 81 Lekmarje 7 6 12 16 29 4 3 4 81 Limbarska Gora 11 8 9 18 25 8 0 2 81 Ma~kovec 9 7 7 22 27 7 0 2 81 Mala Varnica 8 3 10 17 31 7 3 2 81 Mali Ban 9 7 8 19 27 7 3 1 81 Mali Brebrovnik 7 3 12 20 26 6 3 4 81 Malini{~e 8 6 10 18 27 8 3 1 81 Marindol 10 6 11 21 21 7 3 2 81 Ma{elj 12 9 12 18 21 7 0 2 81 Metulje 10 9 6 22 26 7 0 1 81 Mili~i 9 6 11 23 21 6 3 2 81 Mo~le 7 5 9 18 30 5 3 4 81 Mo~virje 8 8 8 18 28 8 0 3 81 Moravci v Slovenskih goricah 7 3 12 19 26 7 3 4 81 Nadbi{ec 7 4 12 22 25 7 0 4 81 Negovski Vrh 8 5 12 19 27 6 0 4 81 Paka (del) 9 9 3 21 29 8 0 2 81 Pavlova vas 9 8 11 21 21 6 3 2 81 Perto~a 7 3 10 18 30 8 0 5 81 Platinovec 8 7 12 16 28 3 3 4 81 Podgrad pri Vremah 9 9 8 24 24 6 0 1 81 Polenci 7 5 10 18 28 6 3 4 81 Polànska Gorca 8 5 12 17 28 4 3 4 81 Pretr` 9 8 4 21 28 7 0 4 81 Pr{etinci 7 5 11 19 26 6 3 4 81 Rakitovec 8 8 12 18 25 6 0 4 81 Repi{~e 7 3 12 18 29 7 3 2 81 Rodmo{ci 6 5 12 22 26 6 0 4 81 Roga{evci 7 3 11 20 29 6 0 5 81 Rogoznica 7 6 10 20 27 7 0 4 81 175 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Sele 9 6 12 19 27 6 0 2 81 Sene{ci 6 5 12 19 26 6 3 4 81 Senovica 7 5 11 20 28 3 3 4 81 Serdica 7 3 11 18 29 8 0 5 81 Slav~e 7 4 12 21 27 8 0 2 81 Smolinci 7 5 12 18 28 7 0 4 81 Sotensko pri [marju 7 5 11 18 29 4 3 4 81 Sovi~e 9 6 12 13 29 7 3 2 81 Spodnja Ro~ica 7 5 9 20 29 7 0 4 81 Spodnje Hlapje 8 3 10 20 28 8 0 4 81 Stanetinci 6 6 10 18 30 7 0 4 81 Stara Gora 7 5 12 18 28 7 0 4 81 Stra{ka Gorca 8 6 10 19 28 6 0 4 81 Strejaci 5 5 9 20 29 6 3 4 81 Strensko 9 7 12 19 23 7 0 4 81 [ibenik 9 8 12 19 25 4 0 4 81 [omat 8 3 11 20 27 8 0 4 81 [tajer 8 7 12 21 22 7 3 1 81 Tibolci 6 4 12 16 29 7 3 4 81 Trli~no 8 8 9 15 27 7 3 4 81 Tr{ka Gorca 9 7 12 19 26 6 0 2 81 Uni{e 7 7 12 20 27 4 0 4 81 Velika Raven 9 8 7 21 28 6 0 2 81 Veliki Brebrovnik 7 3 12 20 26 6 3 4 81 Vrh 7 5 12 18 27 5 3 4 81 Vrta~a 12 6 10 21 22 6 3 1 81 Vuzmetinci 7 3 11 21 26 6 3 4 81 Zagri~ 8 9 11 19 26 6 0 2 81 Zakl 10 7 12 13 28 6 3 2 81 Zapuè pri Kostelu 7 9 12 20 22 7 3 1 81 Zgornje Hlapje 8 3 10 20 28 8 0 4 81 Zgornje Slemene 9 8 6 21 29 6 0 2 81 Zgornji Kamen{~ak 7 3 12 17 28 7 3 4 81 Zibika 8 5 10 18 29 4 3 4 81 @upetinci 7 4 11 19 29 7 0 4 81 Artià vas 7 9 8 21 25 6 0 4 80 Babna Polica 12 9 3 22 22 7 3 2 80 Bitnja vas 8 8 11 22 22 6 0 3 80 Bizeljska vas 8 5 11 23 21 7 3 2 80 Blatnik pri ^rmo{njicah 12 6 12 20 23 6 0 1 80 Bodri{na vas 7 5 11 19 28 3 3 4 80 Borejci 5 3 10 20 29 8 0 5 80 Brezen 9 9 3 19 30 8 0 2 80 Brezje pri Bojsnem 7 6 11 23 21 7 3 2 80 Brezje pri Lekmarju 7 6 9 16 30 5 3 4 80 Brezovica 9 7 12 20 25 6 0 1 80 Bukovje pri Slivnici 8 8 12 18 26 6 0 2 80 Bun~ani 10 4 8 21 26 6 0 5 80 Cikava 8 8 9 23 23 6 0 3 80 ^a~a vas 10 7 11 21 19 5 3 4 80 ^ùnja vas 8 8 9 22 24 6 0 3 80 Dela~ 8 9 12 20 22 5 3 1 80 De{en 9 8 7 21 27 6 0 2 80 Dobrava 7 3 7 21 30 7 0 5 80 Dol 10 8 10 20 22 5 3 2 80 Dolenja Podgora 12 7 6 23 21 7 3 1 80 Dolenje Radulje 7 8 7 20 27 8 0 3 80 Doli~ 7 5 11 17 29 7 0 4 80 Dolina 7 4 10 15 31 8 0 5 80 Draga 12 9 7 14 27 7 3 1 80 Drevenik 10 7 12 21 19 7 3 1 80 Filovci 5 3 11 21 28 7 0 5 80 Gaber pri Semi~u 11 9 11 20 21 6 0 2 80 Gabrnik 7 6 11 18 27 8 0 3 80 Golo Brdo 6 5 12 21 26 8 0 2 80 Gora pri Pe~ah 9 8 7 18 26 8 0 4 80 Gorenja vas pri Mokronogu 8 8 12 22 23 5 0 2 80 Gorenji Potok 8 9 12 18 22 7 3 1 80 Gorjane 8 5 8 19 27 8 3 2 80 Gornji Zemon 8 7 10 21 24 6 3 1 80 Grlinci 5 5 10 18 31 8 0 3 80 Hlevnik 6 5 12 21 26 8 0 2 80 Hrastje ob Bistrici 6 4 11 19 26 7 3 4 80 Hrastovec 12 6 11 19 23 5 0 4 80 Hrva{ki Brod 10 6 7 18 26 7 3 3 80 Hudi Kot 10 10 3 17 31 7 0 2 80 Imenje 8 4 12 17 28 7 3 1 80 Ivanj{evski Vrh 7 5 12 20 25 6 0 5 80 Izvir 8 7 11 21 22 7 3 1 80 Janèvski Vrh 9 9 4 19 31 6 0 2 80 Jedlovnik 8 3 8 22 28 7 0 4 80 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Katarija 11 9 7 18 25 8 0 2 80 Kog 7 3 12 19 26 6 3 4 80 Kozminci 8 7 11 14 28 7 3 2 80 Laì{e 8 6 10 20 29 5 0 2 80 Le{nica 6 3 9 21 27 7 3 4 80 Libanja 6 3 10 21 28 5 3 4 80 Lindek 10 9 8 19 27 5 0 2 80 Lipa pri Frankolovem 9 8 10 18 27 6 0 2 80 Lomno 8 7 11 21 21 6 3 3 80 Ma~kovec pri [kocjanu 9 6 9 19 26 8 0 3 80 Mali Trn 8 7 11 21 21 6 3 3 80 Medvedce 6 7 10 15 28 7 3 4 80 Mihele 9 6 12 20 24 8 0 1 80 Mlajtinci 8 3 8 20 29 7 0 5 80 Mostje/Hidvég 8 3 12 19 23 7 3 5 80 Mrzlo Polje 7 8 8 23 26 6 0 2 80 Murski Petrovci 7 3 9 20 29 7 0 5 80 Novi Kot 10 9 3 18 28 8 3 1 80 Osredek pri Hubajnici 8 8 8 24 23 6 0 3 80 Ostrovica 9 9 7 22 24 8 0 1 80 Papeì 5 7 7 21 28 8 3 1 80 Parò 9 9 6 20 28 6 0 2 80 Ple{ivica 8 3 12 18 26 6 3 4 80 Po~enik 8 3 10 22 27 6 0 4 80 Podgorje pod ^erinom 9 9 10 16 26 6 0 4 80 Podloè 6 7 10 15 29 6 3 4 80 Polànska vas 7 5 11 17 29 4 3 4 80 Potok 7 6 9 24 24 6 0 4 80 Preclava 7 6 11 19 24 6 3 4 80 Pribi{je 12 9 5 21 24 7 0 2 80 Primò pri Ljubnem 10 9 4 20 28 6 0 3 80 Pugled pri Mokronogu 7 8 12 23 23 5 0 2 80 Rajhenav 10 10 9 18 22 7 3 1 80 Rajndol 12 6 12 16 22 7 3 2 80 Razbore (del) (K. o. Poljane) 8 9 11 18 26 6 0 2 80 Razdrto 7 4 10 21 25 7 3 3 80 Repu{ 9 7 9 20 27 6 0 2 80 Retje 10 8 6 16 29 7 3 1 80 Roì~ki Vrh 7 5 12 17 28 7 0 4 80 Rudnik pri Morav~ah 6 8 10 19 26 7 0 4 80 Rune~ 7 4 12 18 26 6 3 4 80 Savci 5 4 10 21 27 6 3 4 80 Sejanci 5 4 8 22 28 6 3 4 80 Senik 7 5 10 19 26 6 3 4 80 Sevno 8 9 10 20 25 6 0 2 80 Skakovci 5 3 7 22 31 7 0 5 80 Sodi{inci 7 3 8 21 29 7 0 5 80 Sovjak 7 5 12 17 28 7 0 4 80 Stanovno 7 3 10 20 27 6 3 4 80 Stare Slemene 10 9 9 19 24 7 0 2 80 Stenica 9 9 7 17 29 7 0 2 80 Strmec 8 9 6 22 25 7 0 3 80 Strùnica 10 7 12 18 22 7 3 1 80 Strùnica 10 7 12 18 22 7 3 1 80 Sv. Jernej nad Muto 9 8 3 23 29 6 0 2 80 Sveta Trojica 11 8 7 20 27 6 0 1 80 [egova vas 10 6 4 19 29 8 3 1 80 [kocjan 12 6 12 20 21 8 0 1 80 Topolovci 5 3 6 22 31 8 0 5 80 Topolovec 7 7 11 15 29 4 3 4 80 Trstenik 7 5 10 19 29 6 0 4 80 Turno 8 6 12 17 27 6 0 4 80 Veli~ane 7 3 12 19 26 6 3 4 80 Velika vas 9 9 5 21 27 7 0 2 80 Veliko Brdo 8 8 10 20 24 6 3 1 80 Vine 7 7 11 18 26 7 0 4 80 Vodenovo 7 5 10 17 29 5 3 4 80 Vodranci 5 5 9 21 27 6 3 4 80 Vol~je 8 8 12 21 20 6 3 2 80 Zahomce 10 9 4 22 27 6 0 2 80 Zapuè pri Ribnici 13 9 7 22 21 6 0 2 80 Zasadi 7 5 12 17 27 8 0 4 80 Zgornji Gasteraj 7 3 10 22 27 7 0 4 80 Zlate~e pri [entjurju 7 6 11 21 27 4 0 4 80 @itkovci/Zsitkóc 5 3 10 21 29 7 0 5 80 @vab 7 3 11 20 26 6 3 4 80 Apnenik 9 7 9 19 26 5 3 1 79 Berkovski Prelogi 7 3 7 20 30 7 0 5 79 Bistrica ob Sotli 8 6 11 17 25 5 3 4 79 Blodnik 9 9 8 20 25 6 0 2 79 Bo~kovo 8 8 11 20 25 6 0 1 79 177 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Bo~na 13 9 6 15 28 5 0 3 79 Bodislavci 6 4 10 19 26 7 3 4 79 Bodrè 7 5 12 17 28 3 3 4 79 Bole~ka vas 10 9 8 11 29 5 3 4 79 Bratone~ice 5 4 8 21 27 7 3 4 79 Brestje 8 5 11 19 27 7 0 2 79 Brezje pri Raki 10 6 10 19 22 6 3 3 79 Brezovica pri ^rmo{njicah 13 6 8 21 23 7 0 1 79 Brezovica pri ^rmo{njicah 13 6 8 21 23 7 0 1 79 Cerov Log 10 5 12 14 26 6 3 3 79 Cerovec Stanka Vraza 7 3 12 20 25 5 3 4 79 Cogetinci 7 4 10 19 29 6 0 4 79 ^adraè 10 4 7 20 26 6 3 3 79 ^agona 7 3 12 18 29 7 0 3 79 ^e{njice 8 8 8 23 23 6 0 3 79 ^etè pri Strugah 11 7 6 21 25 7 0 2 79 ^rmljen{ak 7 4 12 20 26 6 0 4 79 Dalnje Njive 12 6 9 21 21 6 3 1 79 Dobovec pri Ponikvi 7 7 10 19 28 4 0 4 79 Dolane 6 4 11 17 30 6 3 2 79 Dole 12 5 12 19 19 7 3 2 79 Dolenje Poljane 11 9 4 23 21 7 3 1 79 Dolenji Podbor{t pri Trebnjem 10 6 12 20 22 5 0 4 79 Gabrk 8 7 10 21 23 6 3 1 79 Globoko pri [marju 8 5 12 16 27 4 3 4 79 Go~e 8 8 12 20 22 5 0 4 79 Gomila 7 6 11 15 29 7 0 4 79 Gomila pri Kogu 7 3 11 18 26 7 3 4 79 Gorenje Dole 8 7 7 23 22 6 3 3 79 Gorenje Kali{~e 10 9 9 20 24 6 0 1 79 Gorica 11 6 8 22 21 7 3 1 79 Grabono{ki Vrh 7 6 12 15 28 7 0 4 79 Gradi{~e 7 3 11 19 27 7 0 5 79 Gradi{~e na Kozjaku 10 9 5 20 27 6 0 2 79 Grobelce 8 5 12 15 28 4 3 4 79 Hinje 9 7 9 21 26 5 0 2 79 Hiteno 9 9 3 22 28 7 0 1 79 Hrastek 9 5 10 23 22 6 3 1 79 Hrastje 8 8 9 18 28 6 0 2 79 Jablani{ki Potok 8 9 10 21 25 4 0 2 79 Javorje pri Gabrovki 9 9 7 20 26 6 0 2 79 Jazbina 7 6 8 19 28 4 3 4 79 Jelenk 9 9 10 20 23 6 0 2 79 Jeèvec 9 9 3 24 26 6 0 2 79 Jurjevski Dol 7 3 10 21 26 8 0 4 79 Kandr{e (del) 7 9 6 21 26 6 0 4 79 Komarnica 7 4 12 17 28 7 0 4 79 Kopivnik 8 5 12 19 27 6 0 2 79 Koprivna 10 10 3 20 29 6 0 1 79 Koprivnik 12 10 9 17 20 7 3 1 79 Koprivnik 10 7 4 24 22 6 3 3 79 Korpule 7 5 11 17 28 4 3 4 79 Ko{nica 8 8 11 17 27 6 0 2 79 Kot/Kót 10 3 12 19 21 6 3 5 79 Krasno 8 4 10 21 26 8 0 2 79 Krsinji Vrh 7 8 10 22 23 6 0 3 79 Kupetinci 7 6 7 18 30 7 0 4 79 Kuèlj 9 4 12 20 24 6 3 1 79 Lahonci 7 3 12 18 26 6 3 4 79 Lahov Graben 11 9 8 17 26 6 0 2 79 La{e 8 5 12 17 27 3 3 4 79 Laze nad Krko 10 9 5 22 25 6 0 2 79 Laze pri Gobniku 8 9 6 22 26 6 0 2 79 Ljubè v Lazih 9 9 4 23 26 6 0 2 79 Loper{ice 7 4 9 21 26 5 3 4 79 Lucova 7 4 8 19 28 8 0 5 79 Ludranski Vrh 11 10 4 19 28 6 0 1 79 Luka~evci 8 3 10 18 28 7 0 5 79 Ma~kovci 7 6 10 16 29 6 0 5 79 Male Vodenice 9 7 11 23 21 4 3 1 79 Maline pri [trekljevcu 13 7 7 22 24 5 0 1 79 Mihovica 7 4 9 20 27 6 3 3 79 Mramorovo pri Pajkovem 8 8 6 22 28 6 0 1 79 Mr{e~a vas 10 6 7 19 25 6 3 3 79 Naklo 9 8 12 19 20 7 3 1 79 Nova vas 12 8 6 20 24 7 0 2 79 Nova vas pri Jel{anah 8 7 11 20 23 6 3 1 79 Obla Gorica 8 8 8 21 26 6 0 2 79 Obrat 7 5 10 18 29 6 0 4 79 Odolina 11 7 12 18 22 8 0 1 79 Orlica 8 9 3 19 31 7 0 2 79 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Ostròno pri Ponikvi (del) 7 8 8 20 28 4 0 4 79 Pesje 9 4 10 23 22 5 3 3 79 Petanjci 7 4 11 18 28 6 0 5 79 Planinska vas 9 6 10 20 27 5 0 2 79 Ple{ivica 10 8 7 21 26 5 0 2 79 Podgorje pri Pi{ecah 9 7 11 20 20 7 3 2 79 Podle{je 10 7 11 17 26 6 0 2 79 Podvolovljek 10 10 4 19 28 7 0 1 79 Podvrh 7 6 9 19 27 7 3 1 79 Podàga 6 9 9 21 24 7 0 3 79 Poli~ka vas 8 4 12 20 25 6 0 4 79 Prapre~e pri [entjerneju 7 6 7 20 26 7 3 3 79 Predanovci 5 3 8 21 30 7 0 5 79 Pregarje 8 8 10 20 23 6 3 1 79 Prelasko 6 4 7 19 28 8 3 4 79 Preloge pri [marju 8 5 12 17 26 4 3 4 79 Preloè 8 8 7 22 24 6 3 1 79 Prese~no 8 6 9 20 28 6 0 2 79 Pre{nica 12 6 11 20 23 6 0 1 79 Pristova 10 8 11 16 26 4 0 4 79 Radgonica 11 9 3 22 26 6 0 2 79 Radmoànci/Radamos 5 4 8 22 25 7 3 5 79 Radomer{~ak 7 4 12 18 25 6 3 4 79 Radvenci 8 5 8 21 26 6 0 5 79 Rakovci 7 4 10 18 26 7 3 4 79 Ravne na Blokah 11 7 5 22 27 6 0 1 79 Ravni 8 6 11 23 20 5 3 3 79 Sanabor 12 9 8 21 24 4 0 1 79 Sedlarjevo 5 4 8 20 27 8 3 4 79 Selce 10 6 8 22 25 6 0 2 79 Slamnjak 7 3 12 20 25 5 3 4 79 Spodnje Konji{~e 10 3 10 20 26 6 0 4 79 Stari Log 12 10 9 14 22 7 3 2 79 Starod 10 9 11 18 22 5 3 1 79 Stelnik 7 9 12 18 22 7 3 1 79 Strmec pri Destrniku 7 6 12 16 27 7 0 4 79 Suhor 7 9 12 18 22 7 3 1 79 [entvid pri Planini 9 9 7 19 28 5 0 2 79 [pi~nik 8 3 11 21 25 7 0 4 79 [ulinci 7 5 10 17 28 7 0 5 79 Tirosek 9 9 3 18 30 7 0 3 79 Tolsti Vrh 10 7 10 19 24 7 0 2 79 Tomà nad Vojnikom 8 8 9 18 25 7 0 4 79 Topla 10 10 3 20 29 6 0 1 79 Trnje 5 3 12 17 28 6 3 5 79 Trotkova 7 5 10 18 29 6 0 4 79 Vane~a 6 3 10 18 30 7 0 5 79 Varda 7 4 9 22 26 7 0 4 79 Velika Goba 10 9 3 23 26 6 0 2 79 Velika sela 10 7 7 24 20 6 3 2 79 Velike Gorelce 9 9 5 22 26 6 0 2 79 Veliki Ban 10 7 9 15 27 7 3 1 79 Veliki Dol 8 7 11 22 20 5 3 3 79 Vi~anci 6 4 12 17 26 7 3 4 79 Vintarovci 7 5 12 15 29 7 0 4 79 Vi{nje 10 8 4 21 26 8 0 2 79 Voduce 8 8 12 17 26 6 0 2 79 Vodule 8 8 12 14 27 6 0 4 79 Zagrad 5 6 10 21 26 8 0 3 79 Zagrajec 10 6 12 22 23 5 0 1 79 Zakraj 11 8 3 22 27 7 0 1 79 Zapodje 10 9 7 19 26 6 0 2 79 Zastranje 7 5 12 18 28 2 3 4 79 Zavrate 9 9 3 22 27 7 0 2 79 Ze~e pri Bu~ah 8 4 8 17 28 7 3 4 79 Zgornja Pohanca 8 8 12 19 20 7 3 2 79 @egar 9 6 9 18 28 5 0 4 79 @enjak 7 5 12 16 28 7 0 4 79 Andrej~je 8 8 6 20 28 7 0 1 78 Andrenci 7 3 11 18 29 6 0 4 78 Bezovje pri [entjurju 11 7 12 15 26 3 0 4 78 Bistra 10 9 4 18 29 7 0 1 78 Bi{ 5 5 10 17 31 7 0 3 78 Bizeljsko 10 8 12 18 20 5 3 2 78 Bobovo pri [marju 8 5 11 16 27 4 3 4 78 Bosljiva Loka 10 4 10 16 27 7 3 1 78 Brdce 8 9 8 17 25 7 0 4 78 Breg 10 7 12 11 26 5 3 4 78 Brengova 7 3 10 19 29 6 0 4 78 Brezje pri Rònem Dolu 11 9 5 22 23 6 0 2 78 Brezovci 6 5 9 17 27 7 3 4 78 179 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Brezovica na Bizeljskem 9 5 12 22 20 5 3 2 78 Bukovec 8 9 4 24 25 7 0 1 78 Cenkova 7 3 11 18 29 6 0 4 78 Cezanjevci 8 3 10 18 26 5 3 5 78 Ciringa 8 3 11 17 28 7 0 4 78 Colnarji 7 9 8 20 24 6 3 1 78 ^e{njice 9 6 5 22 26 8 0 2 78 ^imerno 10 9 3 20 27 7 0 2 78 ^u~ja Mlaka 10 6 5 20 28 6 0 3 78 Doblatina 10 9 6 19 25 7 0 2 78 Dolenje Zabukovje 9 9 9 20 24 5 0 2 78 Dolina pri Lendavi/V-lgyifaly 5 3 12 21 23 6 3 5 78 Drama 10 4 7 19 26 6 3 3 78 Drenovec 8 5 11 14 29 6 3 2 78 Drobinsko 8 5 10 20 27 4 0 4 78 Florjan pri Gornjem Gradu 8 9 3 18 30 7 0 3 78 Frluga 11 6 5 24 22 6 3 1 78 Gabrnik 5 4 11 18 29 8 0 3 78 Gomilica 5 3 11 17 29 8 0 5 78 Gora 8 8 12 21 19 4 3 3 78 Gorenja Podgora 10 7 6 24 20 6 3 2 78 Gorenja vas 11 9 3 23 25 5 0 2 78 Gorenja @aga 9 9 12 15 22 7 3 1 78 Gorenje Zabukovje 8 9 9 20 24 6 0 2 78 Gornje Dobravice 7 8 9 22 20 7 3 2 78 Gornji ^rnci 5 3 11 18 29 7 0 5 78 Gornji Klju~arovci 5 5 7 21 27 6 3 4 78 Gornji Lenart 12 5 11 19 20 5 3 3 78 Gradi{~e (K. o. [t. Lovrenc) 10 9 3 22 26 6 0 2 78 Gradi{~e pri Raki 8 5 9 22 22 6 3 3 78 Gr~ Vrh 9 7 11 22 22 5 0 2 78 Grgelj 9 6 10 21 21 7 3 1 78 Grintovec pri Osilnici 11 4 10 15 27 7 3 1 78 Gru{ena 8 3 9 20 28 6 0 4 78 Hajnsko 7 6 12 14 28 4 3 4 78 Homec 7 7 11 17 26 6 0 4 78 Hru{evec 7 6 12 16 29 4 0 4 78 Hude Ravne 8 9 3 24 26 6 0 2 78 Hudi Konec 8 7 11 22 22 7 0 1 78 Huje 8 7 11 20 23 5 3 1 78 Ivanjski Vrh 6 6 10 20 25 6 0 5 78 Ivanjski Vrh 7 6 12 15 27 7 0 4 78 Jama pri Dvoru 10 9 9 21 23 4 0 2 78 Jamna 5 5 9 19 30 5 0 5 78 Jastrebci 6 3 10 21 26 5 3 4 78 Javnik 10 9 5 15 30 7 0 2 78 Jelovica 10 9 3 22 25 6 0 3 78 Jeronim 9 9 5 21 27 6 0 1 78 Je{ovec 10 4 9 22 23 6 0 4 78 Klenik 13 6 12 19 22 4 0 2 78 Kobil{~ak 7 3 12 22 25 5 0 4 78 Koboli 7 6 12 23 24 5 0 1 78 Konjsko 7 8 12 17 26 4 0 4 78 Kostel 8 9 6 20 25 6 3 1 78 Kostrivnica 8 7 9 19 27 6 0 2 78 Ko{ke Poljane 9 9 3 23 26 6 0 2 78 Kot pri Veliki Slevici 11 8 6 22 23 5 0 3 78 Kova~ji Grad 11 6 9 21 20 6 3 2 78 Kozjane 9 8 8 20 24 8 0 1 78 Krapje 7 4 10 18 25 6 3 5 78 Kr~evina 7 4 6 20 28 6 3 4 78 Krivica 8 6 10 17 27 6 0 4 78 Krkovo nad Faro 9 7 12 19 22 5 3 1 78 Krn 10 8 4 23 25 7 0 1 78 Krnica 10 9 4 17 28 7 0 3 78 Krvava Pe~ 11 9 3 22 25 7 0 1 78 La~aves 6 3 11 19 26 6 3 4 78 Laì{e 9 7 11 17 25 7 0 2 78 Lehen na Pohorju 9 9 5 17 30 6 0 2 78 Lipa 9 6 6 22 25 8 0 2 78 Lipovec pri Kostelu 8 9 12 18 20 7 3 1 78 Ljubnica 7 8 7 17 29 8 0 2 78 Lo~ica pri Vranskem 8 9 5 22 27 5 0 2 78 Logje 7 8 11 21 23 7 0 1 78 Loka pri @usmu 8 9 10 15 27 5 0 4 78 Lopaca 8 6 12 17 26 5 0 4 78 Luàrji 9 9 3 24 25 7 0 1 78 Mala [tanga 9 9 4 22 26 6 0 2 78 Malo Mra{evo 10 4 10 21 21 6 3 3 78 Marija Dobje 7 8 10 16 27 6 0 4 78 Mavrc 6 9 12 21 22 4 3 1 78 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Mekotnjak 5 4 12 18 26 6 3 4 78 Meli{e 9 6 7 18 28 7 0 3 78 Miklarji 12 7 12 18 18 7 3 1 78 Miklav` pri Taboru 10 9 3 22 26 6 0 2 78 Mlake 10 9 3 21 29 4 0 2 78 Modri~ 8 7 6 21 26 6 0 4 78 Mramorovo pri Luàrjih 9 8 3 22 28 7 0 1 78 Nadanje selo 11 8 8 22 22 6 0 1 78 Nadlesk 14 9 6 18 19 6 3 3 78 Nova Gora 10 9 9 20 23 5 0 2 78 Obrè 5 6 10 19 26 5 3 4 78 Ojstro 9 8 11 17 24 7 0 2 78 Oklukova Gora 8 6 12 20 20 7 3 2 78 Okonina 10 5 12 16 26 6 0 3 78 Oskrt 11 7 12 19 19 6 3 1 78 Osredek 8 7 11 17 27 6 0 2 78 Padè 10 8 11 16 24 7 0 2 78 Pane~e 9 9 4 20 27 7 0 2 78 Pavlovski Vrh 7 3 12 17 25 7 3 4 78 Perovec 9 4 8 23 23 7 0 4 78 Petelinjek 7 7 10 19 24 7 0 4 78 Pir~e 7 7 12 20 23 5 3 1 78 Placar 6 5 11 16 29 7 0 4 78 Planina 9 7 10 21 23 4 3 1 78 Podbeè 8 7 9 21 24 5 3 1 78 Podbukovje pri Va~ah 8 9 8 19 26 6 0 2 78 Podol{eva 10 10 3 19 28 7 0 1 78 Podstene pri Kostelu 8 9 10 18 22 7 3 1 78 Podveà 11 10 3 18 28 7 0 1 78 Poljane nad Blagovico 10 6 7 20 25 8 0 2 78 Poljane pri Primskovem 8 9 6 22 25 6 0 2 78 Polje ob Sotli 5 6 8 19 27 6 3 4 78 Preloge 11 9 5 21 23 7 0 2 78 Prerad 7 4 12 17 26 5 3 4 78 Pristava 6 3 12 17 28 7 3 2 78 Ptujska Gora 7 7 12 14 26 5 3 4 78 Pusti Javor 7 8 7 22 25 7 0 2 78 Puèvci 5 3 7 21 30 7 0 5 78 Rate~evo Brdo 8 6 6 23 25 6 3 1 78 Renkovci 5 3 11 19 28 7 0 5 78 Ritmerk 6 4 10 19 26 6 3 4 78 Roèngrunt 7 4 8 19 29 7 0 4 78 Sejenice 7 6 11 22 24 6 0 2 78 Slatina pri Ponikvi 8 7 6 20 28 5 0 4 78 Slavski Laz 5 7 12 21 22 7 3 1 78 Sme~ice 8 7 6 24 21 6 3 3 78 Sodinci 6 5 12 17 25 6 3 4 78 Sojek 9 9 8 20 23 7 0 2 78 Spodnja Bilpa 9 6 12 21 19 7 3 1 78 Spodnji ^a~i~ 8 6 6 21 26 7 3 1 78 Srednja vas-Lo{ki Potok 8 6 4 22 27 7 3 1 78 Stane~ka vas 7 7 12 12 27 6 3 4 78 Stara Cesta 7 4 12 17 25 6 3 4 78 Stara vas-Bizeljsko 10 5 11 21 20 6 3 2 78 Stojanski Vrh 8 7 12 19 21 7 3 1 78 Stopnik 10 8 12 16 24 4 0 4 78 Straè 7 3 12 20 25 7 0 4 78 Sv. Ema 6 6 12 15 25 7 3 4 78 Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah 7 5 11 19 27 5 0 4 78 Sveti Duh 10 7 3 22 28 7 0 1 78 Svetina 10 9 6 16 27 8 0 2 78 Svetli Dol 10 9 5 16 28 8 0 2 78 [karnice 9 6 12 17 26 6 0 2 78 [kemljevec 10 5 12 21 20 5 3 2 78 [krilje 8 7 9 23 20 6 3 2 78 [marata 13 9 6 20 20 5 3 2 78 [peharji 11 6 9 22 19 7 3 1 78 Ter 10 9 3 20 29 6 0 1 78 Te{anovci 5 3 8 21 27 7 0 7 78 Tomàja vas 8 4 11 20 25 7 0 3 78 Trno 8 7 12 18 25 6 0 2 78 Trobni Dol 9 7 7 20 26 7 0 2 78 Trèc 8 6 12 11 28 6 3 4 78 Vanetina 7 3 12 18 28 6 0 4 78 Veliki Obrè 12 4 12 20 19 5 3 3 78 Vido{i~i 8 6 11 23 19 7 3 1 78 Vinec 7 5 12 20 20 7 3 4 78 Vinski Vrh pri [marju 8 5 11 17 28 2 3 4 78 Vodice pri Gabrovki 10 7 6 22 26 5 0 2 78 Vrhpolje 11 6 12 18 24 6 0 1 78 Vrt 9 8 10 18 22 7 3 1 78 181 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar ime naselja DS1 DS2 DS3 DS4 DS5 DS6 DS7 DS8 sinteza Vurmat (del) 11 9 4 16 30 6 0 2 78 Vurmat (del) 11 9 5 19 26 6 0 2 78 Zabor{t 7 8 8 18 27 7 0 3 78 Zabukovje 8 8 9 22 23 6 0 2 78 Zame{ko 10 6 8 16 26 6 3 3 78 Zglavnica 9 9 7 19 26 6 0 2 78 Zgornje Laè 7 6 11 20 24 6 0 4 78 Zgornji Tu{tanj 8 8 5 20 27 6 0 4 78 Zgornji @erjavci 6 7 9 20 26 6 0 4 78 Zibi{ka vas 6 6 8 19 29 3 3 4 78 [krab~e 11 7 3 21 28 6 0 1 77 [mihel pri @uèmberku 9 8 11 19 23 5 0 2 77 [miklav` 9 9 4 17 28 7 0 3 77 [tajngrob 8 8 7 23 23 6 0 2 77 [tore 11 8 12 13 24 5 0 4 77 [torovo 10 8 6 18 27 7 0 1 77 Tisovec 10 6 3 23 25 8 0 2 77 Ti{enpolj 9 7 12 19 22 4 3 1 77 Tolsti Vrh pri Mislinji 9 9 4 20 28 5 0 2 77 Trbinc 8 6 12 20 23 6 0 2 77 Trì~ 10 9 8 19 22 7 0 2 77 Udje 7 8 9 21 23 7 0 2 77 Verdun pri Ur{nih selih 13 9 7 19 22 5 0 2 77 Ve{~ica 8 3 12 13 28 5 3 5 77 Vezovje 8 7 12 17 25 4 0 4 77 Vinji Vrh 8 7 9 21 21 7 3 1 77 Vinji Vrh 8 8 11 18 24 6 0 2 77 Vitna vas 7 5 10 23 21 6 3 2 77 Vitomarci 5 4 12 16 30 7 0 3 77 Vodi{ko 9 8 9 18 24 7 0 2 77 Vol~je 11 7 6 18 27 7 0 1 77 Vol~kova vas 8 4 12 17 25 5 3 3 77 Vrbovec 10 6 10 17 21 8 3 2 77 Vrh 10 9 4 21 25 7 0 1 77 Vrh pri Sobra~ah 10 8 5 21 25 6 0 2 77 Vrhovska vas 7 6 12 21 21 6 3 1 77 Vu~ja vas 10 3 7 18 28 6 0 5 77 Zadolje 12 8 7 22 20 7 0 1 77 Zagaj pri Ponikvi 7 8 5 19 29 5 0 4 77 Zamu{ani 5 4 12 15 28 6 3 4 77 Zapuè 7 5 11 17 24 7 3 3 77 Zavr~ 6 5 10 17 27 5 3 4 77 Zavrh 10 9 3 19 28 7 0 1 77 Zenkovci 5 3 9 17 30 8 0 5 77 Zgornji Prekar 8 9 6 17 27 8 0 2 77 @erovinci 7 4 12 16 25 6 3 4 77 @ikarce 7 4 11 17 28 6 0 4 77 @upelevec 9 5 10 21 21 6 3 2 77 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 6 SKLEPNA RAZMI[LJANJA ^e primerjamo drùbeno in naravno pokrajinsko stvarnost, je Slovenija dokaj podobna ostalemu evropskemu prostoru, zlasti nekaterim reliefno bolj razgibanim dràvam in regijam. Predpostavke o razvoju, ki jih navajajo evropski razvojni dokumenti, so povsem sprejemljive tudi za Slovenijo, saj pri v razvoju na{ega podeèlja razkrivamo istovetne procese kot v Evropi. Tudi dozdaj{nja razmi{ljanja in ukrepi so bili bolj ali manj podobni tistim, kakr{na nakazujejo evropska razmi{ljanja. Pri dogajanjih na podeèlju lahko pri~akujemo povsem analogno podobo, pri ~emer bodo perspektive posameznih obmo~ij mo~- no zaznamovale regionalne posebnosti. Podeèlje, ki bo podvrèno obsènej{im posodabljanjem, bo ostalo povr{insko sorazmerno omejeno. @ivljenje na podeèlju se bo {e vnaprej spreminjalo hkrati s spreminjanjem gospodarskih mònosti. Kmetijstvo se bo ohranjalo zlasti z razvojem novih znanj, ki bodo morala omogo~iti pridelavo za razli~ne tr`ne ni{e, tako lokalne kot tiste na {ir{ih kmetijskih trgih. V Sloveniji masovna kmetijska pridelava nima prav velikih mònosti. ^e kmetijska politika kot temeljno izhodi{~e ne bo izpostavila razvoja novih znanj, se bodo obravnavani procesi kljub pove~evanju subvencioniranja kmetijstva nadaljevali. Gozd bo prerasel {e ve~ kmetijskih zemlji{~, na dolinskih in ravninskih obmo~- jih pa se bodo {e vnaprej ekstenzivno in premalo na~rtno {irila naselbinska oziroma urbanizirana obmo~ja. Namen pri~ujo~e publikacije je predstaviti del prizadevanj v pripravi strokovnih podlag za opredelitev tipi~nih podeèlskih obmo~ij v Sloveniji. To smo opravili s celovitim izborom in vrednotenjem kriterijev, ki odraàjo naravne razmere, glavne zna~ilnosti zemlji{~ in kmetijskih sistemov, posestne razmere, demografske zna~ilnosti, gospodarsko u~inkovitost, personalno infrastrukturo, obmejnost in stanje okolja. Poglavitni namen tako zasnovanega pristopa je poskus zaznavanja, vrednotenja in ocenjevanja prostorske raz~lenjenosti, ki je posledica mozai~ne pestrosti slovenskih pokrajin in medsebojnega prilagajanja naravnih, gospodarskih in socialnih (ìvljenjskih) razmer, v njihovi navezavi na sodobne procese. Rezultat sinteti~ne analize in vrednotenja upo{tevanih kazalnikov je variantno izdelana tipologija podeèlskih obmo~ij, prikazana tako v tabelari~ni kot v grafi~ni obliki. Predstavljeni so tudi predlogi mònih izhodi{~, ciljev in ukrepov za skladnej{i regionalni razvoj slovenskega podeèlja. Pri tem se zavzemamo za diverzifikacijo dejavnosti na podeèlskih obmo~jih, za pove~evanje funkcijske raznolikosti podeèlskih naselij, za izbolj{evanje gospodarske strukture, za na~rt-no pomo~ pri razvoju endogenih potencialov in za vzpostavljanje partnerskih odnosov med mesti in podeèljem. Pripravili smo {e poskus oblikovanja mòne strategije za nadaljnje delo. Za pripravo konkret-nej{ih predlogov za samopropulzivni razvoj podeèlja, ki bo kompatibilen z na~eli tr`nega gospodarstva, bodo potrebne {e dodatne empiri~ne preu~itve. Za implementacijo potrebnih ukrepov, to je za opredelitev mònih oziroma primernih ravni za izvajanje potrebnih ukrepov regionalne politike ter za ugotovitev ustreznih poti usmerjanja pomo~i do konkretnih uporabnikov, bi bilo potrebno opraviti {e dodatne raziskave. Mònosti za udejanjanje skladnej{ega razvoja podeèlja je cela vrsta in mnoge med njimi je z raznimi korektivi mogo~e dodatno objektivizirati. Temeljni cilj mora biti, da pomo~ prejmejo zlasti tisti subjekti, ki jo najbolj potrebujejo in na katerih bo temeljil prihodnji razvoj. [e posebno pozorno, tanko~utno bo potrebno usmerjati pomo~ v razvojno najbolj problemati~nih podeèlskih predelih, kjer bo verjetno potreben selektiven pristop. Z njim naj bi vplivali na pozitivno stanje in razvoj tistih prvin in dejavnikov, ki v najve~ji meri prispevajo k negativnim razvojnim tènjam. Na posameznih obmo~jih bo potrebno vzpostaviti ve~ ravni prejemnikov in usmerjevalcev pomo~i, ki naj, tudi z ustreznimi investicijskimi programi, medsebojno sinergijsko oplajajo {ir{e napo-re za premagovanje razvojnih ovir in zmanj{evanje regionalnih disparitet. Prizadevanja za kakovostno implementacijo bi veljalo podkrepiti {e s temeljitimi vzor~nimi, na terenu preverjenimi analizami, s katerimi naj bi se potrdila pravilnost na{ih ugotovitev in uporabljene metodologije. Terenski pristop bi lahko zagotovil tudi mònosti za doseganje ustreznej{ih rezultatov, oprtih na dejanske, filigransko raz~lenjene razvojne vidike in tokove na podeèlju, upo{tevaje dejansko avtopropulzivno mo~ (~love{ke in organizacijske potenciale) posameznih obmo~ij. Brez upo{tevanja tega dejavnika so lahko nadaljnja prizadevanja vpra{ljiva, negotova ali vsaj manj uspe{na. 183 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar 7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Agenda 21: Programme of Action for Sustainable Development. United Nations, New York, 1992, 294 strani. Barbi~, A. 1995: Opredeljevanje podeèlja. Sodobno kmetijstvo 28–11. Ljubljana, str. 498–504. Belec, B. 1992: Denationalisierung und ihre Konsequenzen für die Agrarwirtschaft in Slowenien. Arbeitsma-terialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 108: Slowenien auf dem Weg in die Marktwirtschaft. Universität Bayreuth, Bayreuth, str. 19–23. Bo{tjan~i~, J., Zafran, J. 1998: Analiza strukturnih sprememb kulturne krajine na primeru katastrske ob~ine Slavina. Gozdarski vestnik 56-4, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, Ljubljana, str. 211–222. Cappelin, R. 1993: Regional Economic Development, Regionalism and Interegional Cooperation. Paper for the European Summer Institute in Regional Science, Joensuu, Finland, 5 strani. Cegnar, T. 2000: Temperatura zraka. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 100–103. CEMAT – Vodilna na~ela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine. Evropska konferenca ministrov, odgovornih za regionalno planiranje, Hannover, 2000, 40 strani. Creating rural indicators: for shaping territorial policy. OECD publications, Pariz, 1994, 93 strani. Cunder, T. 1998: @ivinoreja. Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, str. 202–207. Cunder, T., Juvan~i~, L. 1998: Strukturni ukrepi za razvoj podeèlja. Delovno gradivo za pripravo Nacionalnega programa prevzema Acqis-a na podro~ju kmetijske politike in razvoja podeèlja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Skup{~inski poro~evalec 25 (str. 809–831), Ljubljana, 36 strani. Der neue Programzeitraum 2000–2006: Metodische Arbeitspapiere. Europäische Kommision, Gene-raldirektion 16, Regionalpolitik und Kohäsion. Digitalni model reliefa 100 × 100 metrov. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana. Dolenc, D., Ver{a, D. 2000: Delovne migracije v Sloveniji 31. 12. 1999. Rezultati raziskovanj 748. Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana. Drozg, V. 1995: Morfologija va{kih naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica 27. In{titut za geografijo, Ljubljana. Erjavec, E., Juvan~i~, L. 2000: Razsènosti vklju~evanja Slovenije v Evropsko unijo za slovensko kmetijstvo in podeèlje. Slovenija in evropski izzivi 2. Slovensko panevropsko gibanje, Ljubljana, str. 102–136. EG – Regionalpolitik, Europa 2000 +, Europäische Zusammenarbeit bei der Raumentwicklung. Euro-paische Kommision, 1994. ESDP – European Spatial Development Perspective: First official draft, Noordwijk, 9. in 10. junij 1997. ESDP – European Spatial Development Perspective: Na poti k uravnoteènem in trajnostnem razvoju EZ. Potsdam, 10.–11. maj 1999. Izdajatelj Evropska Komisija, Luksemburg (ve~jezi~no), 1999. Eurostat: Agriculture Statistical Yearbook, 1991. Fürst, D., Ritter, E. H. 1993: Landesentwicklungsplanung und Regionalplanung. Duesseldorf, 36 strani. Foucher, M. 1995: Die Europäische Union in einem neuen europäischen Rahmen. Aubruch zu einem Neuen Europäischen Raum. Poro~ilo nem{ko-francoske delovne skupine. ARL Hannover in DATAR Paris. Fromhold-Eisebith, M. 1995: Das »Kreative Milieu« als Motor regionawirtschaftlicher Entwicklung. Forschungs-trends und Erfassungsmöglichkeiten. Geographische Zeitschrift 83-3/4, Stuttgart, str. 30–66. Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1998: Povr{je. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 80–83. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Some New Aspects of Land Use in Slovenia (Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji). Geografski zbornik 37. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana, str. 7–64. Gabrovec, M., Oroèn Adami~, M., Pav{ek, M. 1998: Ogroènost zaradi naravnih nesre~, zemljevid. Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, str. 319. Gams, I., Petkov{ek, Z. 1990: Inverzija. Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana. Gans, P. 1992: Regionale Dispariteten in der EG. Geographische Rundschau 44-12, str. 691–698. Gliha, S. 1986: Drùbeno ekonomski odnosi v kmetijstvu in gozdarstvu. Raziskovalec 12. Ljubljana, str. 441. 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Gosar, L. 1982: Dileme nadaljnjega razvoja poselitve Slovenije. Geografske zna~ilnosti preobrazbe slovenskega podeèlja. Geografsko dru{tvo Slovenije, Ljubljana, str. 88–99. Gosar, L. 1985: Social Indicators in Development Planning. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Ljubljana, str. 223–240. Gosar, L. 1988: Vpra{anja razvoja podeèlja. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Ljubljana, str. 12–13. Gosar, L. 1991: Za usklajeno re{evanje razvojnih problemov. Prihodnost slovenskega podeèlja (ure-dila Ana Barbi~). Dolenjska zalòba, Novo mesto, str. 31–45. Gosar, L. 1995: Skladen regionalni razvoj Slovenije – stanje in izgledi, Izhodi{~a, sestavine in problemi celovitega razvoja podeèlja v Sloveniji. In{titut za agrarno ekonomiko, Oddelek za agronomijo, Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 45–60. Gosar, L. 1995: Vpliv kmetijske politike na razvoj podeèlja. Slovenec (4. 11. 1995). Ljubljana, str. 34–35. Gosar, L., Bri{ki, A., Kukar, S., Pintar, E. M., Praznik, B. 1987: Oblikovanje kompleksnega modela skladnej{ega regionalnega razvoja SR Slovenije in manj razvitih obmo~ij, Poro~ilo za sintezno {tudijo – povzetek. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Ljubljana, 23 strani. Jako{, A., Kladnik, D., Perko, D. 1998: Starostna sestava. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 148–151. Jer{i~, M. 1982: Ve~funkcionalni pomen na{ega podeèlja. Geografske zna~ilnosti preobrazbe slovenskega podeèlja. Geografsko dru{tvo Slovenije, Ljubljana, str. 142–150. Johnston, S., Lavra~, I., Kukar, S., Kava{, D., Ravbar, M., Bevc, M., Pe~ar, J. 1999: White paper on regional development in Slovenia. In{titut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, 176 strani. Juvan~i~, L. 2000: Programi razvoja podeèlja v okviru regionalne politike Slovenije in EU. Letno poro- ~ilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na podro~ju ciljnih raziskovalnih programov (CRP): Zemlja (Kmetijstvo in podeèlje). Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ljubljana, 51 strani. Kajfè - Bogataj, L. 2002: Pripravimo krizne scenarije; izzivi sodobne agrometeorologije. Delo, priloga Znanost, 21. 10. 2002, Ljubljana, str. 10–11. Kava{, D., Kukar, S., Lavra~, I., Ravbar, M., Bevc, M., Glas, M., Gosar, L., Guli~, A., Me{l, M., Murn, A., Pe~ar, J., Plo{tajner, Z., Praper, S., Strm{nik, I. 1998: Teze za strategijo regionalnega razvoja Slovenije. In{titut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, 55 strani. Kladnik, D. 1983: Vloga za{~itenih kmetij v ob~ini Ptuj. Geographica Slovenica 14, Usmerjanje regionalnega razvoja Slovenije, In{titut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana, str. 128–139. Kladnik, D. 1998a: Role and evaluation of settlements on Karst in Slovenia. Acta Carsologica 27-1. In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Razred za naravoslovne vede, Ljubljana, str. 133–149. Kladnik, D. 1998b: Zemlji{ka razdrobljenost. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 192–197. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. In{titut za geografijo, Ljubljana, 318 strani. Kladnik, D., Gabrovec, M. 1998: Raba tal. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 180–191. Kladnik, D., Ravbar, M. 2001: Strokovne podlage za opredelitev tipi~nih podeèlskih obmo~ij v Sloveniji; zaklju~no poro~ilo. In{titut za geografijo, Ljubljana, 65 strani (+ tabelari~na priloga). Kladnik, D., Senega~nik, J. 1983: Opredelitev naselij s kra{kim povr{jem. In{titut za geografijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Ljubljana, 27 strani. Klemen~i~, M. M. 1982: Nekatera teoretska izhodi{~a pri preu~evanju podeèlja. Geografske zna~ilnosti preobrazbe slovenskega podeèlja. Geografsko dru{tvo Slovenije, Ljubljana, str. 23–30. Klemen~i~, M. M. 1990: Drùbenogospodarski prehod v Sloveniji. Dela 6, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 230–243. Klemen~i~, V., 1971: Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Geografski zbornik 12, SAZU, Ljubljana, str. 135–220. Klemen~i~, V. 1991: Tendence spreminjanja slovenskega podeèlja. Geografski vestnik 63. Zveza geografskih dru{tev Slovenije, Ljubljana, str. 25–40. Klemen~i~, V. 1992: Wandlungstendenzen im ländlichen Raum Sloweniens. Münchner Studien zur Sozial-und Wirtschaftsgeographie, Band 37. Regensburg, str. 99–110. 185 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Klemen~i~, V. 1994: Prostorsko-strukturne spremembe Slovenije kot nove dràve. Znanstvena revija 6-1. Znanstveni in{titut Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, Maribor, 70 strani. Kmetijska su{a leta 2000. Delo, 27. 9. 2000, str. 3. Kobler, A. 1999: Problemi regionalnega razvoja podeèlja in evropski kontekst. Sodobno kmetijstvo 32-6, Ljubljana, str. 281–282. Kokole, V., ^erni~ - Mali, B., Jako{, A., Goriup, D., Lenar~i~, L., Mihevc, P. 1990: Mònosti razvoja sistema naselij in podeèlja, zaklju~ni elaborat. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Ljubljana, 353 strani. Ko{~ak, M. 1992: Mònosti razvoja slovenskega podeèlja. Rast 3-6, str. 453–464. Ko{~ak, M. 1994: Prostorski vidik pri celostnem razvoju podeèlja. Pristop k razvoju podeèlja – Semi-nar za kmetijske svetovalce. Drùba za razvoj podeèlja, Ljubljana, str. 38–44. Ko{~ak, M. 1999: Preobrazba slovenskega podeèlja ob slovensko-hrva{ki meji. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 357 strani. Kova~i~, M. 1996: Socioekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981–1991. In{titut za agrarno ekonomiko, Oddelek za agronomijo, Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 104 strani. Kova~i~, M. 1997: Ohraniti in razviti slovensko podeèlje. Temelji za gospodarsko prenovo Slovenije. Slovenski razvojni svet in Dràvni svet Republike Slovenije (posvet 26. 2. 1997). Dru{tvo 2000, Ljubljana, str. 82–95. Kova~i~, M., Barbi~, A., Bogataj, J., ^ampa, L., Gabrijel~i~, P., Globevnik, L., Gosar, L., Marke{, M., Maru- {i~, I., Prosen, A., Tom{i~, M., Belec, M., Dalla Valle, S., Fabijan, R., Jako{, A., Me{l, M., Mihevc, P., Perpar, T., Verbole, A., Boldin, D. 1997: Zasnova strategije in metodolo{ke osnove celovitega razvoja in urejanja podeèlja. Zaklju~no poro~ilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela razvojnega raziskovanja. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, In{titut za agrarno ekonomiko; Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije; Fakulteta za arhitekturo; Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Ljubljana, 133 strani. Kova~i~, M., Gosar, L., Fabijan, R., Perpar, A., Jako{, A., Gabrovec, M. 2000: Razvojno-tipolo{ka ~lenitev podeèlja v Republiki Sloveniji. In{titut za agrarno ekonomiko, Oddelek za agronomijo, Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 129 strani. Kova~i~, M., Perpar, A., Gosar, L. 2002: ^lenitev podeèlja v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo 35-2, ^ZD Kme~ki glas, Ljubljana, str. 61–66. Kova~i~, M., Udov~, A. 2002: Struktura kmetij in njen vpliv na dohodkovni poloàj kmetov v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo 35-2, ^ZD Kme~ki glas, Ljubljana, str. 67–74. Krevs, M. 1999: Glavne razlike v ìvljenjski ravni med slovenskimi mestnimi, obmestnimi in podeèlskimi obmo~ji. Razvojne mònosti Slovenije. Dela 14, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 151–162. Kuhar de Domizio, A. 1998: Selitve. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 138–143. Kukar, S. 1994: Regionalni razvoj v Sloveniji, Strategija gospodarskega razvoja Slovenije: Prostor, okolje, socialna varnost. Zavod za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, str. 7–22. Lampi~, B. 2000: Izbrani razvojni in okoljevarstveni problemi slovenskega podeèlja z vidika sonaravnega razvoja. Geographica Slovenica 33-1. In{titut za geografijo, Ljubljana, str. 157–198. Lavri~, J.: Vpra{anje na{ega kmetijstva 1940/1943, rokopis. Lesko{ek, M. 1993: Gnojenje: za velik in kakovosten pridelek, za zbolj{anje rodovitnosti tal, varovanje narave. Kme~ki glas, Ljubljana, 197 strani. Lobnik, F., s sodelavci 1992: Monitoring onesnaènosti tal in vegetacije v Sloveniji. Tipkopis. Skupina za pedologijo in varstvo okolja, Oddelek za agronomijo, Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 311 strani. Lovren~ak, F. 1998: Prsti. Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, str. 114–115. Maier, J. 1990: Entwicklungsperspektiven für ländliche Räume. Das Land hat Zukunft. München, str. 276–286. 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Maillat, D. 1992: The Inovation Process and the Role of the Milieu. V. D. Mailat in J. C. Perin (urednika): Enterprises innovatrices et development territorial. GREMI, Neuchâtel: EDES, str. 3–20. Marke{, M. 1996: Klasi~na in endogena politika – njuna vsebina in cilji. Zbornik posveta Izhodi{~a, sestavine in problemi celovitega razvoja podeèlja v Sloveniji. Oddelek za agronomijo Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Maru{i~, J., 2003: The Future of Slovenian Landscape – Posible Effects of Inclusion of Slovenia in Europe. IB-revija 37-2/3, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, str. 50–58. Mati~i~, B., Avbelj, L., Vrevc, S., Jarc, A. 1995: Podatki kaèjo, da v Sloveniji kmetijstvo z gnojenjem ({e) ne ogroà podtalnice: onesnaèvanje talne vode z nitrati, Delo 37-61 (15. 3. 1995), str. 12. Mihevc, A. 1998: Kra{ko povr{je. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 90–91. Mihevc, P. 1990: Razvoj podeèlja. O poselitvi kot klju~nem dejavniku na~rtnega razvoja. Urbani izziv 11, Urbanisti~ni in{titut Slovenije, Ljubljana, str. 18–24. Mihevc, P. 1995: Podeèlje kot razvojna in prostorsko planska posebnost. Izhodi{~a, sestavine in problemi celovitega razvoja podeèlja v Sloveniji. In{titut za agrarno ekonomiko, Oddelek za agronomijo, Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 199–208. Mrohs T., Zurek, A. R. 1984: Entwicklung ländlichen Raume. Genese und Gesatalt struktureller Ungleich-gewichte. Schriftenreihe des Bundesministerium für Ehrnahrung, Landwirtschaft und Forsten, Reihe A: Angewandte Wissenschaft 279, Münster-Hiltrup. Natek, M. 1998: Kme~ko prebivalstvo. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 164–167. Oroèn Adami~, M. 1998: Naravne nesre~e. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 318–319. Pe~ar, J., Fari~, M. 2000: Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finan~nih rezultatih poslovanja gospodarskih drùb v letu 1999. Delovni zvezki 9-8. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Pe~ar, J., Ravbar, M. 1999: Regional development. Human development report (uredil M. Hanèk), Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, str. 5–64. Pe~ar, J., Ravbar, M. 1999: Regionalni razvoj Slovenije. Poro~ilo o ~lovekovem razvoju (urednik M. Hanèk). Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, str. 31–63. Perko, D. 1998a: Ekspozicije povr{ja. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 88–89. Perko, D. 1998b: Gostota prebivalstva. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 146–147. Perko, D. 1998c: Nadmorske vi{ine povr{ja. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 84–85. Perko, D. 1998~: Nakloni povr{ja. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 86–87. Perko, D. 1998d: [tevilo prebivalcev in njegovo spreminjanje. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 128–131. Perko, D. 1998e: Tipizacija in regionalizacija Slovenije. Geografski obzornik 45-1. Zveza geografskih dru{tev Slovenije, Ljubljana, str. 12–17. Perpar, A. 2002: Stanje in procesi v kmetijstvu v razli~nih tipih podeèlskih obmo~ij v Sloveniji. Zbornik Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani 79-1, Ljubljana, str. 281–300. Perpar, A. 2002: [tudijsko gradivo za predmet »Razvoj podeèlja« – podiplomski {tudij. Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 83 strani (verzija na medmrèju). Perpar, A., Kova~i~, M. 2002: Razvojno stanje, zna~ilnosti in problemi podeèlskih obmo~ij v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo 35-2, ^ZD Kme~ki glas, Ljubljana, str. 52–61. Petek, F. 2002: Methodology of Evaluation of Changes in Land Use in Slovenija between 1896 and 1999. Geografski zbornik 42. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana, str. 61–97. Piry, I. 1992: Mònosti preoblikovanja politike regionalnega razvoja na primeru Slovenije. Geographica Slovenica 23. In{titut za geografijo, Ljubljana, str. 223–246. Piry, I. 1999: Regional development policy in Republic of Slovenia. Gleichwertige Lebensbedingungen in Mittelosteuropa. Akademie für Raumforschung und Landesplanung, Hannover, str. 269–277. Piry I., Pelc, S. 1998: Gospodarska mo~ prebivalstva. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 278–279. 187 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Podatki Centralnega registra prebivalstva Statisti~nega urada Republike Slovenije. Podatki Dav~nega urada Republike Slovenije. Podatki Statisti~nega urada Republike Slovenije. Podatki Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Popis kmetijstva 2000, Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana (podatki z medmrèja). Popis kmetijstva 2000, za~asni podatki, Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana (podatki z medmrèja). Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev za leto 1991. Zavod RS za sta-tistiko, Ljubljana. Popis sadjarstva 1997, Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana. Poto~nik, I. 2002: Geografski vidik dopolnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah. Sodobno kmetijstvo 35-2, ^ZD Kme~ki glas, Ljubljana, str. 82–90. Program reforme kmetijske politike 1992–2002, Zasnova in utemeljitev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 1998. Prosen, A. 1996: Na~rtovanje razvoja podeèlja. Gozdarski vestnik 54-9, Ljubljana, str. 460–464. Radinja, D. 1996: Obremenjevanje pokrajinskega okolja v Sloveniji zaradi energijske intenzivnosti »drùbenega« kmetijstva. Geografski vestnik 68. Zveza geografskih dru{tev Slovenije, Ljubljana, str. 103–121. Radinja, D. 1997: Kmetijsko obremenjevanje slovenskega alpskega sveta na izbranem primeru, Dela 12 – Socialnogeografski problemi, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, str. 249–263. Rakovec, J. 2000: Veter. Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana. Ravbar, M. 1990: Populacijska razmerja med mestom in okolico v Sloveniji. Geographica Slovenica 21. In{titut za geografijo Univerze, Ljubljana, str. 189–208. Ravbar, M. 1991: Oris suburbanizacije v Sloveniji. IB revija 25-11/12. Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, str. 4–10. Ravbar, M. 1992: Socialnogeografski dejavniki suburbanizacije v Sloveniji. Geographica Slovenica 23. In{titut za geografijo, Ljubljana, str. 109–124. Ravbar, M. 1993: Evropske integracije in regionalni razvoj Republike Slovenje. Geografija v {oli 3. Zavod Republike Slovenije za {olstvo, Ljubljana, str. 22–28. Ravbar, M. 1995: Zasnova poselitve v lu~i regionalnega razvoja Slovenije. IB revija 29-11/12. Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, str. 21–38. Ravbar, M. 1997a: Slovene Cities and Suburbs in Transformation (Slovenska mesta in njihova obmestja v preobrazbi). Geografski zbornik 37. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana, str. 6–109. Ravbar, M. 1997b: Some elements of sociogeographical transformation of Slovenian rural areas at the turn of the 20th century. Rural geography and environment. REGIOGRAPH, Brno, str. 105–110. Ravbar, M. 1997c: Zur Siedlungsstruktur Sloweniens. Raumforschung und Raumordnung. Akademie für Raumforschung und Landesplanung 55-4/5, str. 350–358. Ravbar, M. 1998a: Ekonomsko-geografski pomen pojma »regionalne disparitete« in vloga le-teh pri regionalnem razvoju. IB revija 32-4/5. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana, str. 9–19. Ravbar, M. 1998b: Regionalne disparitete – sodobni izzivi za regionalno prostorsko planiranje v Sloveniji. Zbornik mednarodnega strokovnega posveta ob 30. obletnici organiziranega prostorskega planiranja v Sloveniji na dràvni ravni (1968–1998). Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, str. 88–96. Ravbar, M. 1999: Izbor indikatorjev regionalnega razvoja v funkciji preu~evanja regionalnih disparitet kot prispevek k oblikovanju razvojne politike v Sloveniji. IB revija 33-2/3. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, str. 68–75. Ravbar, M. 2000: Regionalne razlike in razvojne politike. Zbornik povzetkov in predstavitev. Zdruènje raziskovalcev Slovenije, Ljubljana, str. 111–119. 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Ravbar, M., Drozg, V., Perko, D., Plut, D., Skobir, M., Ho~evar, M., Sajko, I. 1995: Zasnova poselitve v Sloveniji. Elaborat, In{titut za geografijo, Ljubljana, 152 strani. Ravbar, M., Gaber{~ik, B., Klemen~i~, V., Ruppert, K., [pes, M., Zupan~i~, J., Repolusk, P. 1997: Evropske integracije in prostorski razvoj Slovenije, Zaklju~no poro~ilo. In{titut za geografijo; Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Ljubljana, 163 strani. Ravbar, M., Klemen~i~, V. 1997a: Razvoj slovenskega podeèlja 1, Zemlja iz kme~kih v nekme~ke roke. Delo (5. 4. 1997). Ljubljana, str. 36. Ravbar, M., Klemen~i~, V. 1997b: Razvoj slovenskega podeèlja 2, Opustela hribovja, gomaze~e doline. Delo (12. 4. 1997). Ljubljana, str. 33–34. Ravbar, M., Plut, D., Cigale, D., Kava{, D. 2000: Prostor in gospodarski razvoj – alokacija gospodarskih dejavnosti ter njene fizi~ne, ekonomske in socialne posledice, Poro~ilo o razvojno-raziskovalni nalo-gi. In{titut za geografijo, Ljubljana, 114 strani. Rejec Brancelj, I. 1994: Agrarnogeografska problematika Koprskega primorja z vidika varstva okolja, Geographica Slovenica 26-2, In{titut za geografijo, Ljubljana, 113 strani. Rejec Brancelj, I. 1999: Agrarnogeografske zna~ilnosti slovenskih pokrajin z vidika varstva okolja, Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 149 strani. Rejec Brancelj, I. 2000: Podeèlska okoljsko ob~utljiva obmo~ja. Geographica Slovenica 33-1. In{titut za geografijo, Ljubljana, str. 203–214. Rejec Brancelj, I., 2001: Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji. In{titut za geografijo, Ljubljana, 104 strani. Repolusk, P. 1998: Izobrazbena sestava. Geografski atlas Slovenije, DZS. Ljubljana, str. 154–155. Schmitt, P. 1990: Die Ökonomische Logik der Einheit von Haushalt und Betrieb in der Landwirtschaft. Agrarwirtschaft 39-7. Robi~, T. 1990: Obmo~ja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji. Zadrù- na zveza Slovenije, Republi{ki center za pospe{evanje kmetijstva, Ljubljana. Stanovnik, P., Kava{, D., Koman, K., Kukar, S., Guli~, A., Praper, S., Ravbar, M. 2000: Gospodarstvo in dolgoro~ni prostorski razvoj Slovenije. Raziskovalni projekt – kon~no poro~ilo. In{titut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, 174 strani. Statisti~ni letopisi Slovenije. Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana. Stöhr, W. 1989: Regional Policy at the Crossroads – An Overviev. Regional Policy at the Crossroads. Jessica Kingsley, London. Sun~i~, F., Kova~i~, M., Hribernik, F., Poto~nik, S., Strni{a, T. 1996: Socioekonomski dejavniki in modeli razvoja kmetijstva in podeèlja. Zaklju~no poro~ilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na podro~ju aplikativnega raziskovanja. Oddelek za agronomijo, Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Su{nik, A., 2003: ^akajo nas podnebni ekstremi (intervju opravil J. Jankovi~). Delo, sobotna priloga 6. 9. 2003, Ljubljana, str. 4–5. Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Uradni list Republike Slovenije 68/1996, Ljubljana, str. 5773–5774. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Uradni list Republike Slovenije 68/1996, Ljubljana, str. 5769–5773. Uredba o vrednosti meril za dolo~itev obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi in dolo~itvi ob~in, ki izpol-njujejo ta merila – to~ka 3b. Uradni list Republike Slovenije 59/2000, Ljubljana, str. 7647. Vri{er, I. 1998a: Sredi{~na (centralna) naselja. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 308–309 Vri{er, I. 1998b: Tipi kmetijske rabe zemlji{~ (kmetijski sistemi). Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 210–211. Vri{er, I. 2002: Agricultural Production in the Republic of Slovenija (According to the Census of the Agricultural Sector 2000). Geografski zbornik 42. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana, str. 7–60. 189 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Winter, M. 1996: Rural politics. Policies for agriculture, forestry and the environment. Routledge, London, New York, 341 strani. Wirth, P. 1996: Nachhaltige Erneuerung ländlicher Räume in den neuen Bundesländern. Raumordnung und Raumforschung 5/96, str. 334–344. 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 8 SEZNAM SLIK Slika 1: Prodne ravnice, kakr{na je Spodnja Savinjska dolina, so obmo~ja prepletanja interesov in osredoto~anja intenzivnega kmetijstva, pozidave, proizvodno-storitvenih dejavnosti ter infrastrukturnih sistemov. 12 Slika 2: Razgibano povr{je je marsikje narekovalo urejanje kulturnih teras, kot je razvidno na va{kem zemlji{~u Ostrònega Brda v Brkinih. 13 Slika 3: Kljub dolo~eni arhai~nosti na{ega podeèlja so tovrstni prizori, kakr{nega je ujel fotografski objektiv v Suhi krajini, ~edalje redkej{i. 15 Slika 4: Na [entvi{ki planoti so zna~ilen del tradicionalne kulturne pokrajine tudi kozolci dvojniki, imenovani toplarji. Tudi njih lastniki posodabljajo, vendar je zaradi uveljavljanja sodobnej{ih na~inov priprave krme za ìvino njihova prihodnost negotova. 15 Slika 5: Eden od najbolj izrazitih procesov spreminjanja zemlji{ke rabe v Sloveniji je zara{~anje z gozdom ali ogozdovanje, ki se {iri na mnogih za obdelavo manj primernih zemlji{~ih, kakr{no je tudi strm travnik na pobo~ju Svetega Miklavà visoko nad Sel{ko dolino. 18 Slika 6: Podeèlje ni le obmo~je kmetijstva in gozdarjenja, ampak se na njem prepletajo tudi mnoge druge dejavnosti. Tovarna Talum stoji na samem, sredi gozda, obdanega s skrbno obdelanimi polji na Dravskem polju, ene od na{ih kmetijsko najbolj intenzivnih pokrajin. 19 Slika 7: Zidanice med vinogradi so lahko marsikje tudi prilònost za razvoj turizma na podeèlju. 22 Slika 8: Tipi naselbinskih obmo~ij. 26–27 Slika 9: Zaradi pomanjkanja delovnih mest in odseljevanja mladih je starostna sestava mnogih odmaknjenih podeèlskih obmo~ij neugodna, kar oteùje mònosti zadovoljivega vzdrèvanja kulturne pokrajine. 28 Slika 10: Razvoj {tevila delovnih mest po naselbinskih tipih in statisti~nih regijah Slovenije med letoma 1993 in 2000. 32–33 Slika 11: Koli~nik lokacijske divergence med {tevilom delovnih mest in aktivnim prebivalstvom po naselbinskih tipih in statisti~nih regijah Slovenije. 34–35 Slika 12: Redki tradicionalni kme~ki domovi, kakr{en je s slamo krit kme~ki dom na vogel v Gori{nici na Ptujskem polju, so se v glavnem ohranili le zaradi pravo~asnih varovalnih posegov ustanov za varovanje kulturne dedi{~ine; drugje so jih izpodrinila sodobna uniformirana, kockam podobna bivali{~a. 40 Slika 13: Obmo~ja glede na naravne pogoje za kmetijstvo. 42–43 Slika 14: Tipolo{ka ~lenitev podeèlja v Sloveniji. 46–47 Slika 15: Zgornja meja poseljenosti in uspevanja kulturnih rastlin marsikje presega nadmorsko vi{ino 1000 m, vendar je v teh okoli{~inah omejena na prisojne pobo~ne police oziroma blago nagnjena pobo~ja, kakor je tudi v primeru va{kega zemlji{~a Zgornjih Danj pod Ratitovcem. 65 Slika 16: Kmetovanje je najbolj preprosto na prodnih ravninah, kjer je mogo~a uporaba vseh vrst kmetijske mehanizacije. Tej se postopoma prilagaja tudi oblika parcel, kot je razvidno na primeru va{kega zemlji{~a Marki{avcev na Ravenskem v Prekmurju. 66 Slika 17: S pove~evanjem strmine je kmetovanje ~edalje tèje in uporaba kmetijske mehanizacije postaja omejena in ponekod celo onemogo~ena. ^lovek se strminam prilagaja z urejanjem kulturnih teras in bolj ekstenzivno zemlji{ko rabo, kar je, kljub snèni odeji, videti tudi na va{kem zemlji{~u Straì{~a visoko na pobo~ju Ba{ke grape. 67 Slika 18: Zakraselost vpliva na kmetovanje zlasti z veliko gostoto vrta~, pove~ano kamnitostjo ter s toplotnim obratom in celo obdobnimi poplavami na dnu nekaterih kra{kih globeli. Primer prepletanja ve~ine na{tetih pojavov je Poljanski ravnik nad Kolpo. 68 191 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Slika 19: V razmerah izjemne kamnitosti je bilo mogo~e za kmetijsko pridelavo urediti le skromne njivice, ki so kljub slikovitosti z vidika sodobnega kmetovanja obsojene na propad. 68 Slika 20: Z agromelioracijami so marsikje kamnito povr{je otrebili in zemlji{~e usposobili za uporabo kosilnic in strojev za spravilo poko{ene trave oziroma sena. Otrebljeno kamenje so zloìli v kamnite zidove in kamnite kupe, imenovane groblje. 69 Slika 21: Kamnitost zakraselega povr{ja je zna~ilna tudi za nekatere gozdove in marsikje predstavlja oviro pri uvajanju sodobnih postopkov gozdarjenja. 69 Slika 22: Mokrotno povr{je na poplavnih ravnicah in ponekod na dnu kra{kih globeli je omejitveni dejavnik za kmetovanje zlasti zaradi slabo rodovitnih oglejenih prsti in slabe nosilnosti tal. Nekatera mokri{~a so tudi naravne znamenitosti, kar velja tudi za zamo~virjene travnike na Blokah. 70 Slika 23: Ekstenzivno zemlji{ko rabo narekujejo tudi obdobno poplavljena zemlji{~a, kakr{na so na dnu Planinskega polja, ki so, tudi kadar niso prelita z vodo, mokrotna in slabo rodovitna. 70 Slika 24: V zadnjem desetletju je pomemben omejitveni dejavnik kmetovanja su{a. Njeno redno pojavljanje in velika {koda narekujeta prilagajanje v smeri iskanja optimalnih kmetijskih usmeritev. Med najbolj prizadetimi pokrajinami se zaradi plitvih prsti in izvedenih hidromelioracij redno pojavlja Prekmurje. 71 Slika 25: Eno od najbolj prostranih poplavnih obmo~ij je Ljubljansko barje, ki ga voda zalije zlasti v hladni polovici leta z izdatnej{imi padavinami in manj{im izhlapevanjem. 71 Slika 26: Toplotni obrat povzro~a pogostej{e in v dalj{em obdobju mòno pojavljanje slane in zmrzali. Za prostrana obmo~ja s temperaturno inverzijo je zna~ilna nizka obla~nost, ki se pojavlja zlasti v hladni polovici leta, ko je s toplej{ih vi{jih leg vidna kot sklenjena meglena koprena. 72 Slika 27: Na pogoste mo~ne vetrove, kakr{na je burja, opozarjajo na odvetrni strani podalj{ane in na privetrni strani pomanjkljivo oblikovane drevesne kro{nje, drevje pa na smer vetrov najve~krat opozarja tudi z upognjenimi debli. 72 Slika 28: Povpre~na nadmorska vi{ina ozemlja naselja. 73 Slika 29: Povpre~ni naklon povr{ja ozemlja naselja. 73 Slika 30: Zakraselost obmo~ij naselij. 74 Slika 31: Mokrotna obmo~ja. 74 Slika 32: Poplavna obmo~ja. 75 Slika 33: Posledice su{e v letu 1999. 75 Slika 34: Obmo~ja z izrazito temperaturno inverzijo, ki jih prizadeva slana. 76 Slika 35: Pogostim mo~nim vetrovom izpostavljena obmo~ja. 76 Slika 36: Delna sinteza 1: Naravni omejitveni dejavniki. 78–79 Slika 37: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na naravne omejitvene dejavnike. 80 Slika 38: Med slovenska obmo~ja z najmanj ugodnimi naravnimi razmerami spadajo vi{inska obmo~ja velikih samotnih kmetij v celkih, kakr{no je na obmo~ju naselja Podol{eva na stiku Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp. 80 Slika 39: Obmo~ja z najbolj ugodnimi naravnimi razmerami so prodne ravnine ob rekah Savi, Dravi in Muri. Sem spadajo tudi re~ni vr{aji, kakr{en je I{ki vr{aj na jùnem robu Ljubljanskega barja, za katerega je zna~ilna velika razdrobljenost zemlji{~ s poljsko razdelitvijo na pravilne delce. 81 Slika 40: Zaradi nadpovpre~no velikih deleèv pa{nikov in travnikov ter zaostajanja pri beleènju sprememb zemlji{ke rabe spadajo med na{a kmetijsko najbolj izrazita obmo~ja tudi Kras in pokrajine v njegovem zaledju, dejansko pa je poloàj precej druga~en, saj se zlasti od va{kih naselbin bolj oddaljena zemlji{~a zara{~ajo z grmi~evjem in malo donosnim gozdom. 82 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 Slika 41: Primer ekstenzivnega gospodarjenja so tudi degradirani belokranjski steljniki, kjer se med brezami na gosto razra{~ajo orlova praprot in trave z resavo, {a{ulicami, jesensko vreso in drugimi manj zahtevnimi rastlinskimi vrstami. 83 Slika 42: Eden najbolj intenzivnih kmetijskih sistemov je hmeljarski podsistem, ki je, kljub konjunkturnim teàvam in su{i v zadnjih letih, v Spodnji Savinjski dolini {e vedno sklenjeno zastopan. 84 Slika 43: Na za poljedelstvo in druge intenzivne kmetijske panoge neprimernih obmo~jih prevladuje krmni sistem, ki je v svoji izraziti razli~ici v prevladi v ve~ini zahodnega dela dràve. To velja tudi za obmo~je Trnovskega gozda, kot je razvidno na posnetku va{kega zemlji{~a Krìne Gore. 84 Slika 44: Gori{ka brda so kot pokrajina intenzivnega ~istega vinogradni{kega podsistema è dolgo med na{imi kmetijsko najbolj specializiranimi pokrajinami. V zadnjem ~asu so marsikje uredili nove vinograde, stare pa redno obnavljajo, kot je razvidno tudi na pobo~jih slemena, kjer stoji slikovita vas [martno. 85 Slika 45: Delè kmetijskih zemlji{~ leta 1994. 86 Slika 46: Vrednotenje kmetijskih sistemov iz leta 1985. 86 Slika 47: Delna sinteza 2: Zemlji{~a in kmetijski sistemi. 88–89 Slika 48: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na zemlji{~a in kmetijske sisteme. 90 Slika 49: Velikost posesti leta 1991. 90 Slika 50: Povpre~na povr{ina obdelovalnih zemlji{~ leta 1991. 91 Slika 51: Povpre~na velikost parcele leta 1994. 91 Slika 52: Zaradi negativnih u~inkov ogrskega dednega prava so ponekod v Prekmurju obdelovalna zemlji{~a skrajno razdrobljena in ponekod tako ozka, da oteùjejo strojno obdelavo. Na posnetku je zemlji{~e obcestnega naselja Te{anovci v bliìni Moravskih Toplic. 92 Slika 53: S komasacijami so ponekod zasebno zemlji{koposestno strukturo znatno izbolj{ali, {e bolj radikalne pa so posledice nacionalizacije zemlji{~ po 2. svetovni vojni, ki so marsikje na najbolj rodovitnih obmo~jih omogo~ile nastanek za na{e razmere velikih kmetijskih kombinatov, zdaj{njih kmetijskih podjetij, ki intenzivno gospodarijo na zaokroènih zemlji{kih kosih, kakr{ni so v severnem delu Skaru~enskega polja jùno od Vodic. 93 Slika 54: Delna sinteza 3: Posestne razmere. 94–95 Slika 55: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na posestne razmere. 96 Slika 56: Spreminjanje {tevila prebivalcev v obdobju 1961–1996. 98 Slika 57: Spreminjanje {tevila prebivalcev v obdobju 1981–1996. 98 Slika 58: Starostni indeks leta 1991. 99 Slika 59: Selitvena bilanca v obdobju 1982–1998. 99 Slika 60: Delè kme~kega prebivalstva leta 1991. 100 Slika 61: Delè na kmetijah prebivajo~ih gospodinjstev leta 1991. 100 Slika 62: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na prebivalstvene zna~ilnosti. 101 Slika 63: Delna sinteza 4: Prebivalstvene zna~ilnosti. 102–103 Slika 64: Bruto dodana vrednost na prebivalca leta 1999. 104 Slika 65: Gostota gospodarskih subjektov leta 1997. 104 Slika 66: Delè zasebnih podjetij leta 1997. 105 Slika 67: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca leta 1999. 105 Slika 68: Delè brezposelnih leta 1999. 106 Slika 69: Se{tevek gostote poselitve in gostote delovnih mest leta 1996. 106 Slika 70: Delè dnevnih migrantov leta 1999. 107 Slika 71: Deleàktivnega kme~kega prebivalstva leta 1991. 107 Slika 72: Delna sinteza 5: Zna~ilnosti gospodarske u~inkovitosti. 108–109 193 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Slika 73: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na gospodarsko u~inkovitost. 110 Slika 74: Izobrazbena sestava leta 1991 (delè starej{ih od 14 let z najmanj srednje{olsko izobrazbo). 111 Slika 75: [tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev leta 1997. 111 Slika 76: Delna sinteza 6: Personalna infrastruktura. 112–113 Slika 77: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na personalno infrastrukturo. 114 Slika 78: Kostelsko ob mejni reki Kolpi je eno od na{ih razvojno najbolj problemati~nih obmo~ij. 114 Slika 79: Obmo~ja z motnjami v razvoju vzdol` hrva{ke meje. 115 Slika 80: Delna sinteza 7: Obmejnost. 115 Slika 81: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na obmejnost. 116 Slika 82: Kmetijsko obremenjevanje okolja iz razpr{enih virov. 117 Slika 83: Kmetijsko obremenjevanje okolja iz to~kovnih virov. 117 Slika 84: Delna sinteza 8: Kmetijsko obremenjevanje okolja. 118–119 Slika 85: Med pokrajinami z najbolj izdatnim kmetijskim obremenjevanjem okolja je Gori~ko, ki sicer spada med najmanj razvite slovenske pokrajine. Na posnetku je intenzivno obdelano blago zaobljeno sleme z vasjo Andrejci. 120 Slika 86: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na kmetijsko obremenjevanje okolja. 120 Slika 87: Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (varianta s petimi razredi). 122–123 Slika 88: Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (varianta s {tirimi razredi). 124–125 Slika 89: Med najbolje ocenjenimi slovenskimi pokrajinami je rodovitno Sor{ko polje, z naselji, v katerih se razra{~a podjetni{ki duh, v blìnjih mestnih sredi{~ih pa so tudi dobre mònosti zaposlovanja. 126 Slika 90: Kljub pogosti burji spada med na{e najbolje ocenjene pokrajine tudi Vipavska dolina, obdana z visokima kra{kima planotama Trnovski gozd in Nanos na severu ter nizko kra{ko planoto Kras na jugu. 126 Slika 91: Med najslab{e ocenjenimi pokrajinami so povsem v ospredju prometno odmaknjene in obmejne Haloze s tradicionalno agrarno strukturo, velikim pomanjkanjem delovnih mest in odseljevanjem mladih. 127 Slika 92: Med neobmejnimi in negoratimi pokrajinami po slabih ocenah izstopa zakrasela Suha krajina, oddaljena od mestnih sredi{~ in prometno slabo povezana, zlasti v jùnem delu, kjer je vas @vir~e. 127 Slika 93: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na sintezo 1. 130 Slika 94: Gostota poselitve in demografski razvoj glede na sintezo 2. 130 Slika 95: Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (z vrisanimi ob~inami; varianta s petimi razredi). 132–133 Slika 96: Sintezna karta: Razvojna gibala na podeèlju (z vrisanimi ob~inami; varianta s {tirimi razredi). 134–135 Slika 97: Gostota poselitve in demografski razvoj po podrobnej{ih to~kovnih razredih. 136 Slika 98: Razmerje med razvitostjo podeèlja in tipi naselbinskih obmo~ij. 142–143 Slika 99: Negotova ostaja tudi prihodnost nekaterih tradicionalnih vinogradni{kih obmo~ij, kakr{ne so na primer Lendavske gorice z izrazito drobnolastni{ko posestno strukturo, kjer imajo vinograde in bivali{~a ali zidanice doma~ini, me{~ani iz blìnje Lendave in lastniki iz okoli{kih, tudi bolj oddaljenih ravninskih naselij. 148 Slika 100: Z uveljavljanjem biolo{kega kmetovanja in novih blagovnih znamk se na podeèlju odpirajo mònosti tudi za ponovno gojitev nekaterih è skoraj pozabljenih kmetijskih kultur, kakr{ni sta na primer lan in ajda. Slednja tu in tam è spet krasi na{a polja. 151 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 9 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Povr{ine zemlji{kih kategorij v Sloveniji med letoma 1960 in 1995. 16 Preglednica 2: Spremembe v strukturi zemlji{kih kategorij v Sloveniji med letoma 1960 in 1995. 16 Preglednica 3: Primerjava posestne strukture v Sloveniji in Evropski zvezi. 20 Preglednica 4: Spremembe {tevila prebivalstva po naselbinskih tipih med leti 1961, 1991 in 2000 v Sloveniji. 28 Preglednica 5: Spremembe {tevila prebivalstva po naselbinskih tipih med letoma 1961 in 2000 ter 1991 in 2000 v % po statisti~nih regijah Slovenije. 29 Preglednica 6: Selitvena mobilnost prebivalcev med letoma 1982 in 1998 po naselbinskih tipih poseljenosti v Sloveniji. 30 Preglednica 7: Razmerja med deleì {tevila prebivalcev, velikosti ozemlja in {tevila naselij s pozitivnim migracijskim saldom v treh ~asovnih prerezih med letoma 1982 in 1998. 30 Preglednica 8: Nekateri parametri razvoja razpolòljivih delovnih mest po zna~ilnih skupinah naselij v Sloveniji. 36 Preglednica 9: Izra~un absolutnih vrednosti in koli~nikov lokacijske divergence na zna~ilnih obmo~jih po statisti~nih regijah Slovenije leta 2000 in spremembe med letoma 1993 in 2000. 36 Preglednica 10: Izobrazbena struktura po zna~ilnih skupinah naselij v Sloveniji leta 1991. 37 Preglednica 11: Pregled kriterijev za tipolo{ko ~lenitev podeèlja v Sloveniji. 45 Preglednica 12: Deleì povr{ine in prebivalstva po tipih podeèlskih obmo~ij v Sloveniji. 48 Preglednica 13: Uporabljeni kazalniki. 49 Preglednica 14: Prvotna razli~ica kazalnikov. 50 Preglednica 15: Delovna razli~ica kazalnikov. 52 Preglednica 16: Kartografska ponazoritev analitskih kazalnikov. 60 Preglednica 17: Kartografska ponazoritev sintetiziranih kazalnikov. 61 Preglednica 18: Parametri kazalnikov in sintetiziranih vrednosti. 62–63 Preglednica 19: To~kovanje delnih sintez in celovite sinteze. 64 Preglednica 20: Nekateri parametri glede na naravne omejitvene dejavnike. 67 Preglednica 21: Nekateri parametri glede na zemlji{~a in kmetijske sisteme. 77 Preglednica 22: Nekateri parametri glede na posestne razmere. 82 Preglednica 23: Nekateri parametri glede na prebivalstvene zna~ilnosti. 92 Preglednica 24: Nekateri parametri glede na gospodarsko u~inkovitost. 97 Preglednica 25: Nekateri parametri glede na personalno infrastrukturo. 97 Preglednica 26: Nekateri parametri glede na obmejnost. 110 Preglednica 27: Nekateri parametri glede na kmetijsko obremenjevanje okolja. 121 Preglednica 28: Najbolje ocenjena naselja. 128 Preglednica 29: Najslab{e ocenjena naselja. 128 Preglednica 30: Nekateri parametri glede na sintezo 1. 129 Preglednica 31: Nekateri parametri glede na sintezo 2. 129 Preglednica 32: Nekateri parametri po podrobnej{ih to~kovnih razredih. 131 Preglednica 33: Primernost podeèlja za kmetovanje po temeljnih naravnogeografskih obmo~jih Slovenije. 137 Preglednica 34: Odstopanja deleèv od dràvnega povpre~ja po temeljnih naravnogeografskih enotah Slovenije. 138 Preglednica 35: Nekateri parametri stopnje razvitosti podeèlja po statisti~nih regijah Slovenije leta 1996. 138–141 195 ^lenitev slovenskega podeèlja Drago Kladnik, Marjan Ravbar Preglednica 36: Razmerja med razvitostjo podeèlja in tipi naselbinskih obmo~ij po statisti~nih regijah. 144–145 Preglednica 37: Razvoj nekaterih regionalnih struktur na urbaniziranih obmo~jih in podeèlju v Sloveniji. 146 Preglednica 38: Pregled prednosti in slabosti Slovenije na podro~ju primarnih dejavnosti. 149 Preglednica 39: Specifi~ni cilji in ukrepi na podeèlskih obmo~jih. 156 Preglednica 40: Strategije in ukrepi regionalnega razvoja na slovenskem podeèlju. 157 Preglednica 41: Pri~akovani u~inki regionalnega razvoja na slovenskem podeèlju. 157 Preglednica 42: Se{tevek to~k delnih sintez in celovite sinteze v 1000 najbolje ocenjenih naseljih. 157–170 Preglednica 43: Se{tevek to~k delnih sintez in celovite sinteze v 1000 najslab{e ocenjenih naseljih. 170–182 196 pred_zalist.qxd 5.2.2009 13:37 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. pred_zalist.qxd 5.2.2009 13:37 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. geo8 OVITEK.qxd 5.2.2009 13:36 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 8 ^LENITEV SLOVENSKEGA PODE@ELJA VBAR ^LENITEV DRAGO KLADNIK MARJAN RA SLOVENSKEGA ISBN 961-6500-38-4 PODE@ELJA 8 DRAGO KLADNIK 9 6 1 6 9 8 7 8 8 3 0 0 5 MARJAN RAVBAR