Izbaj* vok da» u in praznikov, taued daily e*cept S und* y» "d Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl in upravniiki proatori: 2ÖÖ7 South Lawndale Ave. Office of Publication: MS7 South Lawndale Ave. Ttlephon«, Rockwell 4904 Korporacija General Motors [skuša ustaviti piketiranje \ Peticija za izdan je in-junkcije vložena pri sodVUih ;A JAN JA S FORf> MOTOR CO. PRETRGANA Datroii. Mich.. 15. de< i Harry W. Anderson, pod' d-sednik korporacije Genera lo-tors, je napovedal, da bo i ka trajala morda še šest tedn za eno pa je naznanil, da se korporacija obrnila na sodi , naj izdajo injunkcijo, ki naj ustavila "nelegalno piketira " nje-I nih tovarn. Peticiji za izdanje i onkrije sta bili vloženi v Chica * in Cle-velandu. Akcija je ta .oj dobila odgovor od Walterja Keutherja, podpredsednika avtne unije, ki I je izjavil: "Sodniki lahko izdajajo injunkcije, ne morejo pa [ producirati avtomobilov." Anderson je raz.kril, da 'kor-I poracija ne bo pristala na zahtevo glede zvišanja plače za 30 odstotkov. Članom unije, ki so zastavkali, je ponudila zvišanje I mezde za 13 in pol odstotka na I uro, ti pa so ponudbo ignorirali. Konflikt se je poostril, ker se i korporačij a zatekla k sodi-Ittem za izdanje injunkcije. Čla-nj avtne unije piketirajo njene tovarne v več ko 70 mestih. Kor-[poracija trdi, da so piketi napadli in pretepli nekatere uslužbence, ki so skušali priti v njeno {o-[ v,.i i ,o v McOooku, flY.) 'ČHcttJMtrr ^predmestju. Anderson je naznanil, da se bo I korporacija obrnila na sodišča v drugih mestih, v katerih so njene tovarne ustavile obrat zaradi stavke. Dalje je rekel, da se bo [udeležil konference v Washing-I tonu prihodnjo sredo, katero je t sklical posebni odbor. Člani te-I ga odbora bodo skušali izravnati konflikt med avtno unijo in kor-poracijo. Odbor je imenoval I predsednik Truman. Anderson J* lejal, da bo korporacija predložila podatke članom odbora, ne 1)0 Jim pa dovolila pregleda [knjig in rekordov. Pogajanja med avtno unijo in Ford Motor Co. so bila suspendirana. Voditelji unije so izjavili, da se bodo obnovila prihodnji teden. Nemški uradniki obsojeni v smrt Kazen za umore jetnikov v taborišču Dachau. Nemčija« 15. dec. — Ameriško vojaško sodišče je obsodilo 36 bivših nemških uradnikov in stražnikov tukajšnjega konce* tracijskega taborišča v smrt na vešalih. Eden je bil obsojen v dosmrtno ječo, trije pa na deset let zapora. Vsi so bili na obravnavi spoznani za krive umorov več tisoč jetnikov v taborišču. Obsodbe bodo predložene v pregled generalu Lucianu K. Truscottu, poveljniku ameriških okupacijskih sil v vzhodni coni, in generalu J. T. McNarneyju, vrhovnemu poveljniku ameriških čet v E-vropi. Med obsojenci je dr. Klaus K. Schilling, svetovno znani znanstvenik. On je delal eksperimente ua jetnikih, ki so zahtevali 1300 življenj. Schilling je klonil svojo glavo, ko je slišal obsodbo. Martin Weiss, poveljnik taborišča, je bil tudi obsojen v smrt. Mitchell naznanil resignacijo Preiskava napada na Pearl Harbor se zavlekla Waahington. D. C.. 15. dec. — William D. Mitchell, newyorški odvetnik in šef legalnega štaba kongresnega odbora, ki preiskuje ozadje zavratnega japonskega napada na Pearl Harbor, je naznanil, da bo resigniral i. januarja. Z njim vred bodo resigni-rali vsi člani njegovega štaba. Mitchell je dejal, da se ne strinja s taktiko republikancev, članov odbora, ki se je poslužujejo v zvezi z zaslišavanjem prič, zlasti pa ne z metodami senatorja Fergusons, republikanca iz Michigana. Doslej je bilo zaslišanih samo osem prič izmed 60, ki so na listi. Zaslišanje se je pričelo 15. novembra. "Člani štabe delajo noč in dan že šest tednov," je rekel Mitchell. "Predložili so že evidenco odboru, ki ni bila predložena pri prejšnjih preiskavah. Zavlače-Wa.shington, D. C., 15. dec. — vanje procedure nas je razočara-&r>at je zavrgel predlog glede lo in odločili smo se za resigna-*vis;.nja plače senatorjem za ci jo." 12500 na leto s 47 proti 24 glaso- Senator Barkley, demokrat iz vom Predlog so prej odobrili Kentuckyja in načelnik skupne- Domače vesti Is Clevelanda Cleveland. — Radi povečanja stroškov za papir in zvišanja plač tiskarjem je Enakopravnost prenehala izhajati v soboto in zvišala je tudi naročnino za 50c na leto. Pravi, da bo ob petkih po možnosti izhajala na šestih straneh. Enako je storila tudi A. D.—Po dolgi bolezni je umrl Charles Levstek, stsr 81 let, doma iz Brega pri Ribnici in v Ameriki 43 let. Zapušča ženo in več sorodnikov.—V bolnišnici je umrla Frances Miklavl, rojena Novak, stara 64 let in doma iz vasi Porije pri Krki na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 56 leti. Zapušča štiri sinove, pet hčera (štiri poročene), več vnukov, brata in tri sestre.—Govern er Frank J. Lausche je naznanil, da bo prihodnjo jesen ponovno kandidiral za to mesto.—Častno so bili odpuščeni iz armade: Anton Krebel, v službi 34 mesecev, od teh 30 mesecev na Pacifiku, tudi v Yo-kohami in Tokiu; Anton Hegler, ki je bil dve leti v Angliji in na zapadni fronti — njegovi trije bratje so se že prej vrnili v civilno življenje; Ralph Godec, pri mornarici 33 mesecev; William Glavan, v službi 48 mesecev, od teh šest mesecev na Pacifiku.—Iz bolnišnice se je vrnila Mary Baraga. Senat odglasoval proti tvišanju plače flsni odseka za apropriacije. Po «»tki debati ja bil pozneje sprejo Podlog, ds kongres dovoli dodatno vsoto $750,000,000 orgs-"»cijj Združenih narodov. Preizkusi atomskih na ladjah Washington, D. C., 15. dec. — «"rnarični department je na-da bodo preizkusi, ki bodo ¡•«''^v.ij, kaj ae zgodi z bojnimi ¡■"J*mi, na katere bodo vržene ■tornsko bombe, storjeni prihod-Jf poletje. Preizkuse bo vodil sdmir.1 W. H. Blandy. On je da se bo posvetoval z znan-pred preizkusi. Pauley «« wni7 * Ameriko Ji ir tank. Cal, J5. dec. — Ed-Pauley, reprezentant 'iika Trumana v zavezan «sij i za reparacije, je iz Tokije. Iz Bur-je "dpotoval v Waahlng-bo aestel s Truma-mu predložil poročilo. ptm kitk* Ur.ii t'»r. «*r ga kongresnega odbora, je ozna čil razvoj za tragičen, zaeno pa je namignil, da bo resigniral. "Čas je prišel, ko moram odločiti, ali moje dolžnosti kot načelnika odbora pretehtajo moje obveznosti kot voditelja demokratske večine v senatu," je dejal. "Upal sem, da bo zaslišanje zaključeno do 3. januarja, a sem se motil." Trije člani Mitchellovega štaba. ki ao naznanili resignacijo, so Gerhard Geseell, Jule M. Hannaford in John E. Masten. Barkley je dejal, de ni vedel, da bodo resignirsli. Senetor Brewster, republikanec iz drževe Maine, je predlagal imenovenje novegs legalnega štaba Trupla irtev letalske nesreče najdena Kalkuta. Indija, 15 dec. — Trupla 28 Američanov, ki eo ae ubili, ko je transportno letalo treščilo na tie in se razbilo. u> bila najdena v gorovju v bližini Kalkute. Letalo je v megli treščilo ob hrib. HurlepJzsilil odstavitev Stilwella Bivši poslanik se postavil na stran Kaiieka Washington. D. C» 15. dec. — Kongresnik Hugh DeLacey, demokrat iz Washingtona, je v svojem govoru po radiu dejal, da je general Patrick J. Hurley, ki je nedavno resigniral kot ameriški poslanik na Kitajskem, izsilil odstavitev generala Jo-sepha Stilwella, poveljnika ameriških sil na Kitajskem, kakor tudi r«rsignacijo poslanika Clarence Gaussa. Hurley je bil takrat posebni ameriški odposlanec na Kitajskem. Kot tak se je postavil na strsn kitajskega diktatorja Kai-šeka. DeLacey je dejal, da je Stil-well skoro dosegel voješko enotnost ns Kitajskem, ko je Kalšek pozval Washington, naj takoj odpokliče generala. Hurley, namesto, da bi podprl Stilwella. se je obrnil proti njemu in podprl zahtevo kitajskega diktatorja. Kakor Stilwell, je tudi poslanik Gauss delal za združitev kitajskih grup. "Hurley je intrigiral na Kitaj Princ Konoye izvršil samomor V noti je israzil bojazen pred aretacijo Tokio. 17. deCi—Princ Fumi-maro Konoye, predsednik treh japonskih vlad v desetletju pred napadom na Pearl Harbor in bratranec cesarja Hirohita, si je končal življenja ^ strupom. Svoj čin je pojasnil v noti, katero je spisal pred samomorom. "Ne mogel bi pit ¡te *U ponižanja aretacije in obravnave pred ameriškim sodiščem," pravi nota. "Storil sem napake v administraciji državnih ladev od kitajskega incidenta (. 1037. Obžalujem, ker-so me ameriške avto-ritete uključile v seznam vojnih zločincev, dasi sam bil pripravljen sodelovati s Ameriko sa mirno izravnevo ln rešitev konflikta na Pacifiku." T. Učiba, tajnik bivšega premier j a, je dejal, da je Konoye pred samomorom izjavil, de se ne bo predal ameriškim avtoritetam. V zadnjih dneh je bil nemiren in razburjen. Konoye je le redkokdaj spal v svoji hiši, temveč v hišah svojih prijateljev iz bojazni pred atentetom. Konoye je bil * zadnjih tednih «aposlen z revizijo japonske ustave. To delo mu je poveril general Douglas MacArthur, vrhovni poveljnik okupacijske sile. Ze ministre brez portfelja v sedanji vladi, katere predsednik je Higaši-Kunl, je bil imenovan v avgustu. MacArthur je odredil aretacijo bivšega premierja 6. decembra. Joseph B. Keenan, ameriški prosekutor, je naznanil, da se bo obravnava proti japonskim vojnim zločincem pričele 1. februarja. Državni tajnik Byrnes v Moskvi Izmenjava mnenj na konferenci ' Moskva. 15. dec. — Ameriški državni tajnik James F. Byrnes je dospel z letalom v Moskvo, kjer se bo vršila konferenca zunanjih ministrov treh velesil. Letalo je dospelo na avoj cilj v snežnem viharju, t Byrnes se je na svoji poti v Moskvo ustavil v Berlinu, kjer je konferiral z generalom L. D. Clayjem, poveljnikom ameriške okupacijake sile, in drugimi čast-niki ter uradniki o situaciji v Nemčiji. Ne centrelnem leteli šču v Moskvi ga je sprejel in pozdrevil V. G. Dekanozov, po-možni ruski zunanji komisar. Andrej J. Višinski, drugi pomož nin ruski zunanji komisar, je ča kal na B vmeša na drugem letališču. ' Žal mi je, ker je moral moj prijatelj Višinski čakati, vendar sem vesel, ker sem sreč-| no dospel v Moskvo," je rekel i Byrnes. "Zaradi snežnega vi-| harja so nastale neprilike, toda jaz nisem edini, ki sem imel ne voditelji indo-nezov naglasa-jo solidarnost Borba za neodvisnost Vzhodne Indije srn bo nadaljevala VDOVA FAS1STA ARETIRANA BatavUa, Java. 15. dec. — Voditelji Indonezov na Sumatri so naglasili popolno aolidarnost s vlado nepriznane indoneške republike, katere predsednik je Sutan Sjahrir. Izjavili ao, da ae bo borba sa neodvisnoat in svobodi Vzhodne Indije nadaljevala. G. Amlr, predsednik vlade ne Sumetri, je doapel v Batavijo is Padanga in konferlral s uradniki indoneške republike. Po konferenci se Je sestal s časnikarji, katerim je povedal, "da mi podpiramo dr. Achmeda Soekarna, predsednika indoneške republike, in vlado premierja Sjahrira v vseh osirih. Kakor prebivalci na drugih otokih Vzhodne Indije, tudi mi odklanjamo status domlniona v okviru holandskega imperija in zahtevamo popolno neodvianoat. Sumatra z najmočnejšim mladinskim gibanjem v Indoneziji je središče re-volte proti holandski nadvladi." Britake bojna letala so metala bombe na ljudi, ki so pobegnili iz Bekaasija, ki leži 12 milj jut no od Batavijo. S tem ao se me Ščevala za umor brltskegs Čast nika in štirih vojakov. Ljute bitke med domačini in brltskimi petami divjajo v Bul K, da^j^buTveČ 35*5? mačinov in britskih vojakov u bitih ln ranjenih. Britske vojaške avtoritete v Batavijl ao aretirale kneginjo Brandenburg Ostande, vdovo voditelje holandsklh fašistov, ki je nedavno umrl v jetniškem taborišču, in njenega tovariša Langlolsa Vandenburga. Kne-glnje Je živele v Batavijl ves čas jeponske okupacije «tega mesta. Njen mož je bil določen za generalnega governerje Holandlje, ko so nemške čete invadirale deželo. Holandske avtoritete so ga aretirale in odvedle v taborišče, v katerem je umrl. Eksekucijä nacistov v Hamelinu Britsko sodiiče izreklo obsodbo Hamburg, Nemčija* 15. dec.— Josef Kramer, bivši nadzornik koncentracijakcga taborišča pri Belaenu, Irma G rese, njegova pomočnica, in devet drugih članov sloglaane nacijske gange je bilo obešenih na dvorišču jet-nišnice v Hamelinu. Glavni atan britakega feld-maršala Montgomeryja je naznanil, da je bila obaodba, katero je izreklo britsko vojaško ao-diš«' v Luenenbergu, izvršena, Nacisti so bili obsojeni v smrt na vešalih pred enim mesecem. - Prva izmed obaojencev je bila obešena Elisabeth Volkenrath. Njej ate sledili Irma Qreee in Juanne Bormann. Potem so prišli na vrsto Kramer, dr. Fritz Klein, Karl Franchioh, Peter Weingartner, Ansgar Picken, Frans Hoeazler, Wilhelm Dorr in Franz Starfle. Obsojence je obesil Albert Pierrepont, uradni britski rebelj, kl Je prišel v Hemelin is Londona. Vešale so postavili britski inženirji ne dvorišču starodavne jetnlšnico v Hamelinu ob reki Weacr. skvo " Državni tajnik se Je potem sesul s Časnikarji. On je ponovil Izjevo, katero je podal pred skem," Je rekel kongresnik. "S p^m^ 4n »imosti v poletu v Mo-svojimi intrigami Je uspel in preprečil združenje kitajskih grup. To Je brutalno dejstvo, ki Je podžgalo civilno vojno na Kitaj- _________ skem. Hurley mora prevzeti «1-1 ¿¿hodom iz Washingtona v Mo govornoet za posledice " Lov na dezerterje v Londonu London, 15. dec. — Londonske policija, ameriški, britski in ka-nedski vojaški policaji love dezerterje v Londonu. Poročilo pravi, de je najmanj 10,000 vojakov dezertiralo iz britake, e-meriškr in kanadske armade v zadnjih tednih Murray zahteva preiskavo veibanja Waahington. D C, 15 dec — Philip Murray, predsednik Kongrese industrijskih organizacij skvo. Dejel je, da bodo ne konferenci zunanjih ministrov izmenjana mnenje in de se bodo razprave vršile v smislu zaključ-kov, sprejetih na konferenci velike trojice v Jalti na Krimu. Zunanji komisar Molotov ae ni udeležil ceremonij, ki so se vršile, ko je Byrnesovo letalo pri-I stalo na letališču Molotov Je imel razgovor s členi francoske i trgovske misije, ki so nedavno , dospeli v Moskvo. 1 je pozval vojni department, naj odredi preiakevo vetbenje vojakov. Dejel Je. da je bil informiran, da se vojaki vržbejo ra razbijanje stavk. Šest milijonov Židov umorjenih Nadaljnji detajli nacijske zarote razkriti Nuernberg. Nemčije« 15, dec — Novs evidenca, predložena zavezniškemu sodišču, pred katerim se morajo zagovarjati vodilni nacisti na obtožbo vojnih zločinov, dokazuje, da Hitlerjeva deklaracija, da bo nacijska Nemčije živele najmanj tisoč let, ni bila le geslo. Tožiteljstvo je razkrilo nadaljnje detajle nacljake zarote Cilj te je bila germanizecija vse E-vrope in uničenje negermanakih ljudstev. Hitlerjev program je predvideval uničenje Židov v Evropi, kakor tudi masne umore Poljakov, Ruaov. Jugoslovanov, Čehov in drugih Slovanov. Nacisti so umorili čez šest milijonov Židov v Nemčiji ln drugih državeh, katere so Hitlerjeve sile okupirale. Program Je določal gerrnanl-zaetjo Ukrajine, Poljske, Krima in drugih pokrajin. Hibirlja naj bi posUla pokrajina osUnkov Slovanov Ameriški proaekutorji so objavili vsebino tajnih narijskih dokumentov, ki kažejo deUjls programa germenlzaeije Evrope Program bi bil izveden, če bi bi la Nem/1ja zmagala v drugI sve lovni vojni. lekes oplazil repub likansko stranko Apel sa podporo Trumaoovi administraciji Chleofo, 15. d^c. - Notranji Hrjhtfc na h) Id Ickes Je okrep) voditelje republikanske stranke v svojem goviiru na banketu, ke* terega Je priredil odbor sa politično akcijo Kongreaa Industrijskih organisacij v hotelu SU-vensu. "Republikanska stranka je le Izbrala kandldaU sa predsednika," je dejal tekes. "Kandidiral bo proti Rooeeveltu. MoJa napoved je, de ge bo Roosevelt, ki je mrUv, porazil. Voditelji republikanske stranke, kaUrlm je reanlca deveU briga, namigujejo, da Je Rooeevelt odgovoren za za vratni Japonski napad na Pearl Harbor. Oporo imajo pri čikaški Tribuni In njenih saUll-tih v New Vorku in Waahlngto-nu." Ickes Je uderll tudi po gover-nerju Oreenu, ki Je govoril ne seji članov osrednjege odbora republikanske stranke v Chlcs-gu. Dejal Je, da je Green v ¿vejem govoru podžigal strasti In predsodke. Kakor večkrat prej, ** je tudi sdaj pokazslo, da Green kihne, kadar polkovnik McCormlck, izdajatelj Tribune, vtakne tobak v svoj nos Ickes Je apeliral na voditelje odbora za politično akcijo, naj podpirajo TVumanovo administracijo. Na banketu Je govoril tudi Robert M Hutchlns, kancelar čl-kaške univerze. Dejal je, de ne vidi ničesar v Trumanovl administraciji, kar bi lahko občudoval. Charles K MerrUm, profesor na čikaški univerzi, Je predaado-val. lekesa je predstavil sodnik George L. Quilicl. 8idney Hlll-man, načelnik odbora za politično akcijo, Je v svojem govoru hvalil Ickeea In njegovo delo v javnem življenju. Dejel Je, da je v to soglaaju s najboljšimi a-merišklmi tredicljaml Banketa ae je udeležilo okrog 1500 ljudi Med Umi so bili re-prezenUntl unij Kongreaa Industrijskih organizacij In Ameriške delavske federacije Britske Čete ostanejo v Perziji • I/mdon, 15 dec. — Uradno naznanilo pravi, da bodo brtUke /fte oatale v Peniji do mana prihodnjega leta. Huslja »e je že britski parlament sprejel ameriške pogoje Dogovor glede stabilizacije denar siva odobren CHURCHILL KRITIZIRAL VLADO London. 15. dec. — Parlament je sprejel ameriške pogoje glede posojila v vsoti $4.400.000,000 s 345 proti 98 glesovom. Zunanji minister Ernest Bevin Je v teku debate priznal, da so pogoji talki. Preden bo Velika BrlUnija do-bila posojilo, Je potrebna akcija ameriškega kongrese. Mnenje provladuje, da bo kongres sankcioniral posojilo. DebaU o ameriških pogojih Je bila vroča ln trnjala Je dva dni. Člani delav-sk» vlade so argumentirali, da mora parlament odobriti pogoje, da ae prepreči lakota v Veliki Britaniji. / Bevln ln bivši premier Winston Churchill sU se sapletU v vročo besedno bitko. Slednji Je trdil, da bi vlada lahko dobila boljše pogoje. "AH oposicija misli, da bi konservativci dobili boljše pogoje, ako bi bili na vladnem krmilu?" je vprašal Buvln Churchilla. Churchill Je odgovoril, da je popolnoma u-vt rjen, "da bi ml dobili boljle pogoje." "To je taljenje ameriške ad-m nlstraclje," je rekel Bevin. "Ne poKiam nobenega, .ki bi Iskal poeojllo in sam narekoval aogqje. Kadar delala stoji pred kitfrtrofo, ne more diktirati pogojev." Churchill je v teku debaU na-glušal svoje rasočaranje. Dejal je, da dvomi, ali bo mogla Velika BrlUnija izpolniti obveznosti, k i Ure je prevsele • sklenitvijo dejovors t Ameriko glade poeo-Jlla. On se je vsdrlsl glasovanja. Delavsko vlado ja kritiziral ln jI očlUl, da je sklenila slabo kupčijo. Is Uga razloga mo-ra prevzeti vso odgovornost se posledice. Churchlllovo kritiko vh de so podprli drugI konservativci. Po sprejetju ameriških pogojev Je parlament odobril dogovor glede stabillsacije denarstva s 314 proti 50 glaaovom. Ta dogovor Je bil sprejet na konferenci v Breton Woodsu. Oskrba brezposelnih na Japonskem Tokijska vlada mora prevzeti odgovornost TokU. 15. dec. — General Douglas MkcArthur, vrhovni poveljnik okupacijskih sil, Je odredil, ds mora tokijska vlada prevzeti oskrbo brezposelnih čez zimo Prevzeti more vso odgovornost za nasičevanje brezposelnih. MacArthur je dalje odredil pregled zalog živil ln zdravje Japoncev Ne osnovi pregleda mora objaviti poročilo. Besednik zavezniškega glavnega atana je pojasnil, ds je ameriški vojni depertment odredil uničenje aparatov, katere ao Japonski veščaki rabili pri resiaka-vi atomake energije. Tehnični podatki so bili zbrani pred uničenjem aparatov. Ameriški znanstveniki ao protestirali proti uničenju epara-tov Primerjali so ga sežiganju knjig v Nemčiji. prej izrekla proti odpoklicu svojih čet. Ameriški drževni de-paitmont je predlagal umik čet u Perzije do 1. januarja. nr " tm PftOSVETA PROSVE TA f LM M •3.7» n pel 1etaj s. e Uaiied Mirnim ( poéU|atel|ti le e slučaju. èe te articles wUl aot be le« wtll be bf aell Naslov n m kav Ime slik • PROiVETA MZMBER Of THE FEDEHATED PREM Gla i» Datum v oklepaju na prime* (December 31, IMS), poleg valega imena aa oaaiuvu pomeni, da vam je s tem datumom potekla narotaina. Pone elle to oravoéaano. da ae vam list ne ustavi Stanovanjska kriza Iz raznih krajev dežele prihajajo poročila o veliki stanovanjeki krizi. Ta kriza je posebno občutna v večjih industrijalcih mestih ki ao med vojno zelo naraala na prebivalatvu, ie bolj pa na fttevilu družin, ki žele in potrebujejo avoje lastno ognjišče. V desetletju pred vojno, ko jc objemala deželo velika gospodarska kriza ln jc bilo milijone in milijone ljudi brez dela in zaslužka je bilo mnogo stanovanj praznih. Ljudje so bili prisiljeni zadr-gavati al pasove in zgodilo se je v neštetih slučajih, da ao ae dru žine aparile. Marsikje so skupaj živele v enem atanovanju dve, tri družine. In Uko ate po mestih videli akorej v vsakem bloku ne hišnih oknih ali vratih napis: "For Rent." Ti napiai ao bili zelo goati in dobiti "rent" ni bila nobena težava. Danes ps je drugače. Nepis "For Rent" je danes velika redkost Ce se sploh prikaže na kaki hiši ali apartm^ntu, tudi še isti dan izgine, kajti za vaak "rent" je mnogo povpraševaleevw-na ducaU. In to posebno ze človeku primerna ali dobra stanovanja. Sreča za najemnike po velemeatlh je, da je še vedno v moči vladna kontrola sUnerln, drugače bi plečevali, da bi krvaveli Druga njih sreče je, de je U kontrole efektivna—aploh edina efektivna kontrola. Hišni goapodarji ln "real estaU" Interesi se sicer zaleUvajo v to kontrolo, toda do danea je še niao porušili. Ce bi ae jim to poare-čilo, bi biU stanovanjska kriza še večja, kajti navijanje sUnarin bi potem ne poznelo meje. V zagovor teh interesov je mogoče reči aamo to, da je revež tleti goapodar, ki ima eUbe, nezaželjive rentnike. ki razgrajajo ali pe razbijajo ali zamažejo vae, toda ae jih skoraj ne more odkrižati, dokler prllično redno plačujejo ata-narino. Kar ae atanarin tiče, ao na aplošno dovolj viaoke tudi pod vladno kontrolo. Brez te bi bile dvakrat, trikrat višje. Za male in velike profiUrje ter špekuUnte bi bil v taki situaciji ree paradiž, za najemnike pe pravi pekel. Sploh bi bU pekel tudi ze veliko večino, kajti splošna draginja bi bila še večja, špekulacija z "real estatom" pa naravnoat divje. Vae to bi še bolj aigurno poapešflo nov gospodarski polom. Ako vlada popuati na tej kontroli, ki bo potrebna še leta—dokler ne bo dovolj stanovanj za vae—bi a tem odprla zetvornlce najbolj divji špekulaciji ln brezmejnemu profi taratvu. Temu bi sledil enak ali pa še večji goapodaraki polom kot je Blodil borznemu krahu leta 1929. * Odkar se vojaki vračajo v večjem številu v civilno življenje, se je stanovanjska kriza So bolj pogoršala. Občutna je bila sicer vaa vojna leta, odkar je bilo dovolj upoalltve Ln si je vsaka družina lahko privoščila svoje stanovanje. Ta kriza je poaUla posebno akutna v velemestih ln onih krajih, kjer je zrasla Iz Ul nova voj na induatrija. V bližini novih tovarn je vlada alcer zgradila ata novsnjske kolonije—male, cenene hišice ln avtne "trailerje." Me lim barakam podobne hišice z dvema, tremi ali štirimi sobami ao morale biti v smislu zakona le slabe zgradbe, ki morajo biti po vojni uničene! Tako ao namreč dekretirali "free enterprizerji," njih sluge kongreau ao pa tudi to njih željo verno zanesli v zakonik. Vae zato, da U hišice po vojni ne bodo konkurirala "real estate" Interesom ln škodovale gradbeni industriji—protltarjem. Vaako količkaj pametno goapodaratvo bi narekovalo, da vlada na U način nc zaptavlja milijard dolarjev, marveč bi skušala zgraditi nekaj bol: trajnega. Ampak v kapitalizmu ni govora o kakšnem pametnem goapodaratvu; pod kapitalizmom se gleda na vse a stališča privatnega profila. Zdaj ae za te hišice poteguje marsikakšna mestna admlniatra-dja, ki jc oblegana po brezdomskih veteranih, kateri nimajo kam Iti a svojimi ženami ali družinami. Med temi je tudi čikaška vlada. Tukaj je namreč veliko pomanjkanje stanovanj, čeprav je bilo na obronkih mesta med vojno zgrajenih veliko število novih naselbin za tisoče ln tisoče vojnih delavcev. Te naselbine so zre-sit na Široki preriji okrog mesta, oziroma predmestij. Hiše ao navidezno Še dokaj Učne, toda so zgrajene iz slabega materiala, tako da po par letih že potrebujejo večja popravila, čeprav ao stale od šest tisoč naprej, Zgradnjo teh hiš Je večinoma flnancl-lala zvezna vlada skozi FHA. V Chlcagu že zdaj primanjkuje okrog 35,000 stanovanj, do spomladi pa bo to število naraslo na 100,000. Tukaj niso všteti čika-ški sluml, v katerih bi dober farmar ne hotel imeti niti svojih svinj, še manj pa krav in druge živine. In vendar živi v teh slu mih blizu milijon Cikažanov. Sličen problem imajo na rokah tudi druga velemesta. Ciksška administracija je od zvezne vlade dobila zagotovilo, da bo prejela nekaj sto prej omenjenih zaailno zgrajenih barak, ki bodo na razpolago bivšim vojakom. Ampak to ne bo niti kaplja v morju. Pa tudi to bo le začaano—za dve leti. Po dveh letih imajo tudi te ba rake ali "trailrrji" izginiti iz mesta. Državna legtslatura Je sicer te spomladi sprejela nov stanovanj-aki zakon, ki naj bi omogočil Chicagu podiranje slumov in gradnjo novih stanovanj Ta zakon ao v legislatyri podpirali val gradbeni interesi, ki ksl štej«jjo~kontraktorjl. gradbene unije, bankirji, zemljiški sgenti. mestni načrtni odbor in r*zne druge organizacije z županom Kellyjem ln governerjem Oreenont vred. Te zakon naj bi odprl privatno mošnjo ln did iniciativo privatnim intereeom ze gradnjo stanovanj na debelo. Ampak zgodilo se nI nič takega. Noben "free enterprtzer" ne kale kakšnega navdušenja za kakšno velikopotezno gradbeno akcijo in nobene banka ali zavarovalninska družba neče Investirati denarja v grad njo stanovanj, Ce bi ne bilo te proldete vladne kontrole renta, potem že mogoče, Ampak tudi to je dvomljivo, kajti izgledi za mestne proflte so bolj alsbl na tem polju. (Se nadaljuje ) sovi iz nase KONEC STRAŠNEGA ČITANJA . i , Por« Angole*. Waak—V Pro-sveti seje končalo piaapje o grozodejstvih domobrancev ali navadnih morilcih. Zeree grozno, še bolj pa sramotno ZS aloven-ske izdajalce, ki ao ae pustili take ponižati. Ta šloveški izro-dek ae bo menda aem izčistil iz alovenakaftS naroda. Saj nI vreden niti vrvi, še manj pa, da bi ii pošteno ljudstvo mazalo roke z njim! Človek nič kaj rad ne čita o takih grozodajatvih, vendar pa kot druge čiUteljc Uko je tudi mene držala nekekšna radovednost, če ao ae tudi v moji rojatni vasi in okolici godila taka grozodejstva. In ras sem opazil, da je udrla ta morilna drhal iz Ilirske Bistrice na Gornjo Pivko, v Knežak, Bač, Zagorje in bližnje vasi Po pravici povem, ko sem čital o groznih dejanjih morilcev, se me je prijel dirom in nisem mogel verjeti, da je kaj takega mogoče. Potem, ko ps sem čital dvoje pisem iz Kne-| ki ju je pisale TončkakO DNEVNIH DOGODKIH Msrinčič iz dobro ml poznane f IN družin«, me pa je skoraj mrzlica stresla—stisnilo mi je pri sr-3U in a težavo aem se zadrževal. Koliko je pretrpelo slovensko ljudstvo!. In najbrže se mu je godilo |e huje kot nam je znano. Vem, da Tončka ni mogla vsega opisati v prvem pismu. V pismu omenja, da je naša Leskova dolina, Globovnik in naše pokopališče en sam velik grob. Je verjetno, da Um počiva mnogo naših mladeniČev, starčkov in žena, pa tudi nem-ikih in laških morilcev in domačih izdajalcev. Ker ao mi dotični kraji dobro znani, jih hočem malo opisati, ker vem, da je v Ameriki dosti Slovencev, ki so bili pri vojakih in so bili tam na orožnih vajah. Gotovo ae bodo apomnili na tiste lepe kraje in skaliftto gorovje in kako ae zemlja treee, ka *or da bi ae svet podiral, kadar grmi in se bliska pred hudo nevihto. i Globovnik leži med vasema Sambi je ln Trnovo. «Približno miljo severno od Trnova je ja-ko lepa ravnine, ne kateri Tr-novci pridelajo dosti koruze in krompirja. Revno po sredi polja vodi cesta, ki pelje proti Knežaku Ne koncu ravnine, približno tisoč korakov, ae vspe-nje precej nevzdol, ko doeeže ilžino, se pa vzpenja naravnoat v strm klanec In cesta ae prične viti aem in tla kot kača. Ob cesti raste različne vrsta drevja, v nižini pa teče pozimi potoček, ki se Izllvs v Bistrico v bližini vasi Topoler. V nižini in ob potoku p- raste gosto grmovje. Na vzhodni atrani pa je veliice in visoka zaseka In Uglada Jut da bi odsekal proč pol viaoke gore in jo odnesel proč. To je tisto, kar nazivajo Globovnik. Jc ree globok in tudi atrašen na Tisti hribi ao precej visoki ta skalnati—veliko skalovja in dosti votlin, ki so jake dobro akri-vališče, poeebno v slabem vremenu in pozimi. Proti vzhodu pe ao veliki gozdovi ki ae razprostirajo proti Snežniku, Ma-šunu in ¡Uakovi dolini, kjer ao imeli Italijani še poprej svoje pozicije. Tudi ni dvoma, da so jim tam partizani vzeli precej orožja. Kakor si jaz predstavljam, bi Italijani in Nemci v tistih hribih prišli kaj težko do živega partizanom brez pomoči domačih izdajalcev. Kakor ao bdi izdajalci povsod po Sloveniji, tako menda nI bjlo brez njih v teh krajih. Opisal bi še Mašun, Leskovo dolino in Snežnik, ampak pričakujem na tančnejših poročil, zato bi prosil mojo sošolko Ano Strle, da bi mi posUla naSlov, ker sem prejšnjega izgubil. Zelo aem radoveden. če ao že prekrstili vaa nazaj v Knežak, ali se še vedno imenuje Fontena del Monte. Frank MOavoc. priloženi idno prtj >sebno y ožili po\ je potovanje preko Globovnika neprijetno, kajti je zelo kraj za r' na rje, ki so vedno žali na s\oje žrtve, poeebno tistih čaaih, ko ao še vozili što a konji, ker še ni bilo železnice. Roparji ao marsikaterega ubili In oropali pošto. Kakor ao mi pripovedovali stari ljudje, je bil srečen tisti poštar, ki je večkrat odnesel zdravo kožo. Tudi marsikateri popotnik ali pa trgovec je tam oropan, večkrat tudi ubit. Ta» ao ae vršile tudi velike bitke s Turki. Večkrat aem slišal, ko so ae pogovarjali starejši ljudje, ko so Turki aadnjič divjali po tistih krajih, so jih popolnoma uničili v Globovniku, kjer so taborili. Od severno strani so jih napadli Gornji Piv-čani, Bar kini pa od južne in jim zeprli pot tudi na za ped ni strani, tako da nieo imeli Izhoda, nakar so jih pobili Torej ni dvoma, da so ae vršile v Globovniku velike bitke med partizani in Italijani, kakor tudi s Nemci ln belogardisti. Globovnik je dobro pribežališče in akri volišče za Bar kine, Od tam So stranski Izhodi na trnovske ln šembljevake planine v precej visoko kneftko gorovje ln korilko žlebovje. . . _ . .. poetopati z njim kot svtnla z prvi pogled. Poeebno pa ponoči PIftMA OD Corerdale. Pa^-Napisala bom nekaj vratic; sedaj imam dosti časa na razpolago. Seveda, človek ae težko pripravi in vzame precej čeaa preden spiše tako, da je podobno spisu. Rudarji zopet delajo, dokler ne bodo ponovno zastavkali Zadnjič so stavkali delovodje, eko pa ao kaj tudi dosegli, mi ni znano. Ne vem, zakaj mora ta uboga delavska para vedno tako trpeti in se tepsti za vsak grižljaj kruha. Cene navijajo po trgovinah, da je človeka atrah kaj kupiti. Ne bo dolgo, ko bomo morali imeti vreče denarja. No, kaj čemo, ko si ne moremo pomagati Pravijo, da je v naši Ameriki dosti denarja. Verjamem, a še več bi ga lahko bik», ako ne bi bili tako radodarni in ga pogojevali Londonu. Atomska bomba pa je prinesla angleškega premier j a Attleeja v Ameriko. Meni j>a ae vidi, da je njemu toliko mar atomska bomba kot meni lanski sneg. Iščejo vojne zločince . . . Ka pa, če bi malo pogledali tudi v Vatikan? . . : Potem bi gotovo imeli mir, namreč da bi se usta vilo razumevanje hlnavščlne, ki prihaja od tam med delavsko ljudatvo. Človeku se ježe laaje in krči srce, ko čita pisma, ki prihajajo sedaj iz stare domovine. Pred kratkim je prejela moja soseda tri pisma od sorodnikov, ki žive blizu Reke, iz Sušaka pa je pisal brat Viljem FideL Ne vem, kako se ti laški hinavci še upajo komu pogledati v obraz! Vender pa imajo še vedno vsepovsod besedo, medtem se pe Je ubogo slovensko ljudstvo borilo na življenje in smrt ne strani zaveznikov, pa hočejo zavezniki svinja zakopana vedno globoko pod zemljo! Pa naj bo dovolj za danes, drugič pa se bom zopet oglasila. Pred nekaj dnevi so bili častno odpuščeni sledeči vojaki, ki so se bojevali v Evropi: SU-v aster Tur kaj, ki je bil na nemški fronti, in William Fidel, ki Je bil na laški fronti Fantje ao srečni, ki so prišli po treh letih domov. Imeli bodo veliko spominov, poeebno o Italijanih, ki ao jih ciganili za ameriške dolarje Tu pe slede pisma, ki jih je prejela družina Videl iz stare domovine. Prvo Je pissls aeatra Roži Iskra, ki ae glasi: "Draga sestra! Dam Ti vedeti, da smo prejeli Tvoje pismo in smo vsi zdravi. Pišeš, da imaš tri sinove pri vojakih. Želim, da ae vsi trije povrnejo ' zdravi domov. (William je doma, on je poslal pismo sorodnikom, kajti nahajal se je v bližini Trsta.) Vsi smo še doma pri bratu; naa je devet, a smo složni med seboj. Drugič Ti bom pisala obširneje. Tvoja sestra Rosi Iskra." Druga sestra pfte: "Po dolgem času Ti pišem. Prejmi najlepše pozdrave od nas vseh. Ostali smo vsi "živi. Skrivali smo se Ifcto iij dan ixxi zemljo in v votlinah. Zparni ti je ra-deška jama. Tam sn.o večinoma prebili Žalostno je bilo in /enskem bil i*k- m v Tr- kot žumalistks pri slov časopisu tam, kjer je bil daj Piccolo. Jaz ps sem stu tam, kjer ie bile Edinost. Sedaj je Primorska tiskarna in imamo vso hišo za tiskarpo. Jurček sé je sedaj vpiaal v tretjo (alovensko) gimnazije v Trstu. Stanovanje imamo pa še veduo v Ljubljani, ker v Trstu __ ¿a ne more dobiti, dokler ne o^do izginili Angleži, ker ti i-majo ogromno hiš zasedenih svojim vojaštvom ... Vai Ita-lijani-Tržačanl ao za nía, za Titovo Jugoslavijo. Da bi ti, Pina, vedela, kako eedaj izgleda Trat, bi se od veselja zjokala. Povsod v mestu imaš naše slovenske aR Jugoslovanske zastave. Vidiš naše partizane, ki šetejo skupaj z Itali-jani-Tržačani in vpijejo: Zivio —evviva Tito, Jugoslavija, jugoslovanski Trst! Angleži pa ščitijo fašiste in italijanske bogataše. Grdo je od njih, da tako izdajajo, ker mi smo jim zelo dosti pomagali v boju proti nacifašfemu V Trstu ne popravljajo prav nič, kar je porušenega od bom bardiranja—Angleži ne dajo denarja. V Ljubljani pa manjka ljudi za delo, ker vse se popravlja in producirs. Ljudje zelo preklinjajo Angleže, ker pod njimi vlada velika mizerija. Delavci dobivajo v Trstu po 1»0 lir ywcnibra 1945 U; tako je žalovala, da je pela. Vpostelji je bila in v večnem strahu. imel, hotel, a prišel je sovraTnt L vse pobrai Strašno Je lr J* dokler je ni rešil, .mit ft a bolan, ker Je btl v pni VOmi fret let in trikrat ranjen T * to vojno je veliko pretrpel Z nas je bilo res hudo, odkar jI prihrUmel Femec v naše kra L Upam, da s i bodo razmere £ lagoma izbt ljšale, aamo da £ prišli domov ln smo zopet v« skupaj. Sprejmite pozdrave v« skupaj od vae aorodmkov r^ sebno pa od družine Koncilje." Anna Skuj». Piano iz Koi DOB ROP OLJE KOMPOUA Na* Sv. Katarini je bi- (na dan, a 1 kg. kruha stane 100 ^ bilo dosti porušili ao HÉÉifeü Mnogo naših b. 'Ako bi Ti v je mrtvi*.' rAko bi Ti piaa-noČ in dan, pa pe bi mogla ubitih, nam vae, k noč in |an. dov la I.....I vsega popisati Teto z Lipe smo izgubili« Ivanka, otroci in njen mož pa je ostal, ker je bil pri vojakih. Marija je ostala, ker je bila bolna in ležala vseh pet let v postelji. Zapeljali ao jo v Skalnico. Mož je ostal in o-troci, en ain ae je uničil, Milan pa je eetal pri vojakih in ae ni še nič oglasil. Vas Lipa je zelo uničena. Zažgali so jo in v hišah kakih tristo oseb. Imeli smo veliko procesijo; prišli so ljudje Iz raznih krajev, ko ao zakopalj koati ubogih zgorelih žrtev. Sin briU IveU Je pri vojakih; ker se ni dolgo oglasil, smo mislili, da ie mrtev, končno pe smo prejeli «las od njega. Zaključujem in Te najlepše pozdravljam! Marija Valenčič, N. Jugoalavija je srečna, ds ime ze aeboj veliko Ruaijo, kajti drugače bi jo rea uničili. Ne vem, zakaj ne bi dovolili Židom, de bi ae naselili v Palestino, ki je njihove prvotna domovina. OJ, pravica, kako si pismo pa je pisal Ivan Fidel iz Sušaka bratu Wllliamu Fidelu in s» gla*}: "Dragi brat in svakinja! Najprej Vas vse skupaj lepo pozdravljam. Ostali smo vai živi in zdravi, ali ja-ko nesrečni, kajti zgorelo nam je vse. Y dssetih letih smo dvakrat pogoreli. Dne 5. maja 1944 ao zapallli £u*afc in razen šest hiš je zgorelo vae.. Cul um, da je vajin sin v ameriški armadi v tukajšnji bližini. Zelo bi naa veselilo, ako nas bi obiskal, ali ps ml njega. Sicer pa se je najbrže že povrnil domov, kajti veliko ameriških vojakov je Že odpotovalo domov. Zaključujem ln Vas vse skupaj pozdravljam, kakor tudi moja družina. Ivan Fidel." Ivana Rttpnfk. (MpaHMBfma» GLAS IZ ME"tfIKE: ZANIMIVO PISMO IZ TRSTA Mescloo Otf. Moxlco.—Plna Leben je prejela od svojega braU Zorka SUvarja iz Trsta zanimivo piamo. datirano v Ljubljani 30. aept. t. 1., a oddano na poŠti v Trstu, Iz katerega podaj emo čitalcem naslednje odlomke:?, . . Zoim Je v alužbi v Trstu Sedeš pe tal sliki ne Uglede, ■spravljivi sovražniki kol le v sU pa eraksfed mafttli da ee Arabci tn fadle Ne tel skapal gostili ki te kOa ■ Žida v vasi bilan Tel-Aviva, le. Mednlta* lir, 1 kg. meso 360 Ur. 1 liter vina 146 lir, 1 cigareU 5 lir. Ifi, ki amo v jugoslovanski službi, imamo boljše pUoe in cenejšo hrano. Kadar bo Trst naš, jugoslovanski, bodo vsi dobro živeli, ker pri nas vlada ljudatvo, delavec in urednik in ne kapital, da bi izkoriščal malega in srednjegs človeka . . . P. L. FAtonČNI TEROR V KRESNICAH PRI LITUI Irtrfea, Pe^-Prejela sem pismo od hčere mojega braU Franca Koncilje, ki Je posestnik v Kresnicah pri Litiji Pismo je datirano 4. septembra 1945 in se glaai: "Draga teta! Danes smo prejeli Vaše piamo, katerega smo bih zelo veseli. Pri nas je bilo tako hudo, da se ne da popisati Kaj vse smo pretrpeli! Ce bi premišljs-11, kaj vse so počenjali z ljudmi, ne bi mogli biti nikoli več srečni, čevarno smo sedaj zopet svobodni. Lahko si mislite, de je bilo grozno, ko so privezeli mater s šestimi otroci v hi|i (nsfrtarejša hči je bila stara 16 in nato vse skupaj zažgali, da so živi zgoreli. To so strašne reči. In to niso naredili samo z eno dru žtne»! V nekaterih vaeeh so požgali vse hiše in pobili prebi-vslstvo. Polili so hiše z bencinom in zažgali Tako so naredili s Kermelovim v Krešniškem vrhu. Družino so privezali na sredi hiše In vse skupej zažgali da ao žhri zgoreli Takšne strašne stvari ee ee godile, da ae Jih ne more popieeti Poftgali sc tudi Gornji Prekr, Spodnji hrib in vse ostale vaa! v okolici, do-čim ao nekaj ljudi pobili, nekaj zažgali, ostale pa IsseUli v tujino. Pri naa amo imeli raz» ke, najhujši pa ao bili d » hrsnei Zaradi teh domačih izdajale»? je bilo največ ljudi pobitih In vrženih v ogenj. Mogoče boste mfchM, da to ni menica, a na žalost je goU resni ca. Mi smo bili vedno za partizane; zato ao »m izgnali v koncentracijsko taborišče. Imamo aamo enega fanta, a on je bil pri partizanih, zato ao naa izgnali Pobrali ao nam vee, kar smo imeli: obleko, pridelke, živino, prašiče. Naši sorodniki ao bik vai aa partizane. Od tete Francke so bili vsi sinovi pri partizanih. Dolfi, sin tete Micke, ie bil železniški nadzornik. Njega so zsprli ln gs potem odpeljali v najhujše koncentracijsko taborišče v Dachau. Veliko je pretrpel. Teta Mid je vedno jokaU In se bala, da ga ne bo nikoli več videla. In res je hotela neareša, da ga ni rfikoli več videla. Nekegs dne ae je napotile v Lase k Svaku Ivanu KoviČu, ki ima tam hotel. Nenadoma so se pojavili aeropUnl in pričeli spuščati bombe. Sna Je padla ne hotel in ubila vse, mad njimi tudi teto Mici To se Je zgodilo 14. merca 1MB. In tako se res nista nikoli ve« videla teta in Dolfi. ki se Je srečno povrnil v domovino Iz nemškega taborišča, toda ves izdelan in izmučen Tata Francka p« Je tudi Toronlo. Oni. Kanada. -p^ jel sem tri pisma, od moieai sina in hčerk. Sin mi pfc "Ljubi moj atek! Zelo sem bil tresel Vašega pisma. Samo fe ite še živi in zdravi. Jaz prišel od vojakov 24. junija t L da sem domsčijo malo spravi v red. Zdaj imamo dve kravi, telico in enega jurca. Mrve p je bo\j malo, ker je bila leta, zelo velika suša in je skoraj v« spalila. Veste, dragi atek, hudo, zelo hudo je bilo v tej vojni. Mene so neprestiuo lovili Nemci in Italijani. Posebno dolge so bile zime. Tri seri moral zunaj spati, v hosti, zato ker se nisem upal v hišo. Sedaj pa je prav dobro, samo Vsa še manjka, da bi bili doma v naši hiši. V bojih smo izgubili precej naših sorodnikov. Jagrova teta je izgubila dve sina, Rašica teta tri sinove. Prav tako sta padla dva Rumanova, Tone in Ju-li Izgubili smo tudi maminega brata in njegovega sina Toneta. Ze danes dovolj, zdaj pa Vai pozdravljam, ln Izražam upanje, da se kmalu povrnete domov. Vaš sin Anton Hren." Tu sledi pismo, ki ga je pisala moja starejša hči Milki: "Ljubi moj atek! Roke so m nam tresle od veselja, kdo bo odprl Vaše tako zaželjeno pi smo. Vseh pet nas je stalo skupaj ln v strahu smo čakali vesti, kaj je z Vami- Hvalabogu, da imamo Še živega očeta, ki tako akrbi za naa. Atek zlati, ni mogoče opisati težav in trpJje-nJl* ki amo ga okusili v tej borbi , v teh najatrašnejiih čuik. Bili amo brez matere in očeta. Drugi,.ko ao bili v smrtni ne-varnosti, so se vsaj tiščali pri starših in skupno umirali, mi pe smo se vdali v božjo .voljo in upali, da bi bili skupno ubiti. Najbolj pa sem se bala, da ne bi bil kateri izmed nas Uko ne srečen, da bi izgubil roke ali noge. Dulaja jama je bila leto dni naš stalni dom. K sreči ie nismo nabrali revmatizma kot so ae ga mnogi. Palci so vgi prizadeti razen mi, Podgorski, Kukovec in Bi-derk, docim ec druge družine ob enega člana ali p» več. Na na» je pazila Marija, kateri smo se smilili v srce. Zdaj kar norimo od samega veselje, ko vemo, da imamo n»j-dražji zaklad na svetu, ie živega očeta. V Kompoljah je ie ssmo 15 fantov, drugih ni nikjer več. Oh, kakšna žalost! Todi mi smo trdejši kot kamen, u-to bomo vse prenesli. Ko bi se samo za las pregrešili, pa ne b» bilo nas več, kajti tudi mm*, deklet je bilo ustreljenih. volj za danes. Prejmite najlepše pozdrave od Vaše hčere Milke." Tretje pismo, ki gs je PlJ*j* moja najmlajšo hči. stara 8 1* pa se glaai: "Tudi jaz. man Vidice, bom napisala nekaj vf-stic. Zame je največja zalo«, ker sem Ako majhna in mls^ ps nimam mamice. Veste, dragi atek, meni je bilo štiri Wa ko sem izgubila najdražje, n» ljubo mamo. Ljubi atek. pn£ te demov, ker Vas mala Vtdics komaj čaka, da bom imela v^' očeta, ko aem izgubila mam** Sedaj hodim v tretji razrt* pošljite mi kakšno obleko * aem boea in akoraj nag«. A £ usmilite ae nas sirot, ker smo t* Uko prestali, lakote mraza » strahu. Ps kmalu pridite;^ mov! Vaš. hčerka Vidic* i Kdo Je kriv te vo£ I^ kriv trpljenja po vsem avetu? Kolik« redju 5h otrok Je trpelo v te, ^ Sloji pa ao bili še večje ker jim Je umri« «nsma 10 » ^JHtlp«Jenju. vzlic gorja skozi katere*« je šel m (Dalje ns t *r*n»> PROŠVETA , bivšega komandant« prve soške partizan-0> ke brigade dr. Slavka Zoreta na shodu 25. novembra v Detroitu Lagi bratje in sestre. klü ZSTne bi mislil, da mi bo N ™ te bom mogel, kot r-Slovenec m borec za svo- I naše drage slovenske zem-, izročiti plamenečege pozdra-'.tovenske domovine, vam bra-^ sestram tu v Detroitu. fckdar ne bi mogel misliti, da prvi slovenski borec, ki £ izročil pozdrave našega ¡¿a Triglava, sinov in hčera e slovenske matere mučenl-od Trsta preko Snežnika in ^pe do prekmurskih nižin in n0 slovenske Koroške. Nikdar ne bi mislil, da bom partizan, ki vam bo izročil ,bke pozdrave ujedinjenih ju-fvanskih narodov Hrvatov,. Makedoncev in Crnogor-v ki so skupno z nami Sloven-podžgali plamen odpora pod ¿atorji in spisali z nami naj-ellejšo stran naše zgodovine, ikdar ne bi mislil, de bom pri-med vas dva tedna po zgodo-skem 11. novembru leta 1945, so narodi Jugoslavije s svo-¡dnimi in tajnimi volitvami podili svojo ljudsko demokratič-oblast, svojo narodno vojsko izrekli popolno zaupanje moki je bil v vojni prvi vojak ne in sedaj V obnovi prvi de-vec in državnik—narodnemu iju maršalu Titu. V imenu vaših dragih v Sta-fcraju, v imenu slovenskega udstva, v imenu s krvjo padlih jrcev prepojene zemlje vaših •adedov vam vsem izrekam atski pozdrav. Veliko ste že slišali in čitali težkih, krvavih in neenakih orbah, ki jih je vodilo sloven-ljudstvo ramo ob rami z tskimi narodi Jugoslavije za 'obodo svoje zemlje. Vsak dan tate pisma svojcev iz starega •aja, ki vam povedo, kaj vse se spremenilo v teh kratkih, a rndar dolgih in strašnih Štirih tih v vaši stari domovini. Če bi vam hotel povedati vse, ij je slovensko ljudstvo v teh ;ih doživelo, koliko brezmej-ga junaštva, koliko naporov in pljenja, koliko globoke preda-isti osvobodilnemu poVetu, bi m moral govoriti ne dneve, ipak leta. Ne da se v par bedah izraziti to najtežje, a obe-pm najsvetlejše razdobje v zgo-vini slovenskega naroda. Raz-obje, ko se je slovensko ljud-vo uprlo' motoriziranim hor-im modernih Hunov, jim odelo orožje in s tem orožjem vobodilo svojo slovensko zem- > in istočasno pometlo z izmeč-slovenskega ljudstvo—hlapci itlerja in Mussolinije. Kateri so bili vzroki, da je slo-msko ljudstvo dvignilo oboroži punt in skupno s puntarji igoslovanskih narodov prižga-plamenico odpora prvo med emi svobodoljubnimi ljudstvi robljene Evrope? Saj smo Slo-nci vedno veljali kot pohlev-bogaboječe, vsakemu pokor- > ljudstvo. Cankar naa je v ¡dno živih satirah nazval narod »pcev? Kje so vzroki, ki so '»gnili neslutni ljudski odpor, so sprostili vse skrite globine »rnti ljudske duše? Znani slo-*ski pisatelj Juš Kozak, danes inihter prosvete v slovenski Ud|. je v članku "Vprašam ls navedel vrsto vzrokov, ki brezprimerno junaštvo P*v^nskega ljudstva v tej težki «Milni borbi. 0r' pravi: Zakaj je šel Ivan ^ga v svojem sedemnajstem u med partizane in se b kateri sU tolikokrat sku-M>'b.ruU jabolka. '""J m je mlada Slavka v P^Thki kasarni • klicala 'nesec prej mučili, de M» >* nje le besedico pri- znanja: "Streljajte, psi!" Zakaj so talci peli pesem za pravdo in svobodo slovenskega naroda, ko so zjutraj zavestni korakali po hodnikih ljubljanskega sodišča na morišče? Zakaj je v begunjski kasarni orosila oko ena sama solza starega Prainikarja, ko je videl, da so mu sina tako trpinčili, da so mu odprli drobovje in so ga krvniki na nosilih prenesli v gramozno jamo na streljanje? Zakaj je šla šestdesetletna Marička "našim fantom" kuhat v gozdove, potem ko so ji gesta-povci moža Antona ubili, požgali dom in hlev, ker so našli pri njej tri slovenske knjige? .V mraku se je še enkrat vrnila iz hoste, pobožala ožgane stene, po-gladila še enkrat peč, pri kateri sta štirideset let kramljala z možem. Potem se ni več vrnila, izdihnila je med fanti v borbah. Zakaj se je Istrijan Blisk boril z dvema tovarišema šest ur v bunkarju proti dvesto četnikom, ki so ga obdelovali s topovi in težkimi minami? Zakaj je bila njegova vera tako silna, da je v zasmeh napadalcem navil gramofon v bunkarju in ni maral pospešiti sr*rti, ki ga je čakala? Zakaj so šla istrska dekleta zvečer po partizane, ki so se obotavljali to noč priti v Gabrovico, katero so ta dan zaradi njih ge-stapovci zažgali, da so od sedemindvajsetih hiš ostale samo tri cele? Tn vendar dekleta niso odnehala, partizani so morali priti v goste. To noč so preostali vaš-čani ustanovili zadrugo, ki ta danes druži vse vaščane in kljubuje težavam novih dni. Zakaj je mladi Kereričič, ki je zapuščal ženo in hčerko, zapisal v mariborski kasarni: "Ta dan sem srečnejši kot včasih prej" in je natanko vedel, da bo popoldne ustreljen? Zakaj je mlado ¿ekle zapustilo dom in postalo v gozdu bolničarka, ki je z nadčloveškim naporom, zdaj po me-terskem snegu, zdaj do kolen v vodi ure in ure, noč za nočjo, skozi črno temo prenašala ranjence, da Jih reši smrti? Zakaf niso invalidi v Altamuri preklinjali vojne in življenje, kakor v prejšnji vojni, ampak brez nog, brez rok na vprašanje, česa žele, odgovarjali: "Radi bi šli še v borbo, ker nismo dali še vsega za domovino." Zakaj vse to? Kje je vzrok? Prvi vzrok slovenskega punta so bili protiljudaki diktatorski režimi rei Vionarne gospode, ki so vseh 23 let obstoja Jugoslavije zatirali ljudstvo. Režimi, ki so nas hoteli storiti bolj srbske kot je bil sam Belgrad in bolj rimske od samega Rima. Režimi, ki so izfemali delavne in kmečke mase in dušili v njih vsako svobodoljubno misel. Davki so stiskali vrat, banke ao poganjale premoženja na boben. Če je pa kdo dvignil glas protesta, so se pognali za njim žandarji in polica j i kot lovski psi in so ga kot revolucionarja zaprli v glavnja-čo, odkoder je kmalu njegovo iz mučeno truplo splavalo po Donavi. Ljudstvo je molčalo, toda globoko v njegovi duši Je nastajal odpor. Drugi vzroki, ki je globoko ranil in razočaral ljudsko dušo, Je bil sramoten propad sfere Jugoslavije. Čim je zadel ob trhle temelje Jugoslavije pruski škorenj, se Je sesula nt kup v par dneh. Ljudstvo je spoznalo, da je bilo varano in izdano od svojih izdajalskih voditeljev. Se več, nekaj voditeljev je zbežalo v inozemstvo, ostali pa ao poniž no stisnili rep in suženjsko poljubili okupatorski Škorenj sladki nadi, da Jim bo okupator pustil vsaj nekaj od preje tako dobro plačanih položajev. . To Je bilo za zdravo, pošteno ljudstvo preveč. Z gnusom se je obrnilo od teh protlljudskih elementov in se z vso predanostjo oklenilo osvobodilnega pokrets ki so k» za počeli 4n vodili n«J boljši ln najzvestejšl sinovi slo-venske matere. Sinovi slovenske zemlje, ki niso mislili na svojo udebnoet in položaje, ki niso mi slili na svoje glave, ampak Jim Je lebdela pred črni samo ena svete misel: Svoboda ln «ročne) -še bodočnost slovenskega naroda. Takoj po okupecijl je pričela okupatorska zver razkosa vat i Slovenijo med Hitlerjeve, Mus-solinijeve, Hortijeve in Paveli-čeve krvolole, z masovnimi aretacijami, mučenjem, ropanjem, požiganjem, preseljevanjem in masovnim streljanjem. Slovenski narod se je znašel pred odločitvijo: ali izginiti, tfli pa se upreti na življenje in smrt. To je bil tretji vzrok upora. Slovensko ljudstvo je izbralo pot upora. Ni nasedlo po fašistih in nacistih plačanim prišepeto-valcem, ki so govoričili: "Počakajte, ni še čas. Prišli bodo veliki narodi in nas bodo osvobodili." Ljudstvo je bilo prevečkrat ogoljufano od svojih starih protiljudaki h voditeljev, da bi jim verjelo. Vzelo je svojo usodo v svoje roke, v svoje žuljave delavske in kmečke roke in te roke so trgale orožje sovražniku in te žuljave roke so priborile svobodo slovenski zeml{j; te žuljave roke so izpisale najlepšo stran zgodovine slovenskega naroda. Težke so bile borbe in lahko vam rečem, Če bi ne sodelovalo vse pošteno ljudstvo, ne vem, če bi vzdržali. Dolga so bila štiri leta. Niti sneg, mraz, niti najhujše sovražne ofenzive, podprte od domačih plačancev-izdajal-cev, niso zlomile naših vrst, niso zavrle oboroženega poleta slovenskih ljudskih množic. Iz vsake ofenzive smo izšli močnejši. Ob prihodu vsake zim^ ko so se pospravili poljski pridelki, da je imela naša vojska hrano*so vedno nove množice borcev-dobro-voljcev širile vrste naših brigad. Zima, sneg, napori, to ni bila zapreka, to ni bil zadržek. Naša vojska je z dneva v dan naraščala. 2* leta 1942 spomladi smo imeli osvobojen teritorij na Dolenjskem in v Beli Krajini. Po veliki nemški ofenzivi v jeseni 1943 smo prešli takoj v pro-tiofenzivo in osvobodili velike teritorije, ki smo jih obdržali osvobojene do končne osvoboditve. Na krajih, kjer so pričela naša ozemlja, so postavili Nemci velike table z napisom: "Ach-tung, Banditen Gebiet" ("Pozor, ozemlje banditov") in z njimi svoje manjše edinice in avtomobile, da ne bi zašli v naš teren n tam puatili glav. Ni bil lahek boj. Padali so nagi ' najboljši sindvi slovenske zemlje. A naš boj se je širil. Naše edinice so prodrle že koncem 1943 na slovensko Koroško, prodrle so v Primorje. Plamen odpora je zajel sleherni košček slovenske zemlje, sleherno slovensko vas. Vse strahovalne mere okupatorja in domačih izdajalcev, požigi, Internacije, mučenja in vse nepopisne grozote, ki si jih morejo zamisliti le besti-; alni fašistični možgani, so sa mo podžgali odpor, so samo jek-enili naše vrste in stopnjevali našo udarnost. Naš boj Je dokazal, da je ni na svetu sile, ki bi zatrla upor svobodoljubnih ljudskih množic v njihovem osvobodilnem pole tu. Naš boj je dokazal, da je ni na svetu sile, ki bi zaustavila polet množic, ki ai trgajo okove— suženjske okove. Ali je ves slovenski narod so deloval v tem zgodovinskem osvobodilnem boju? Lahko tr dim, da je ogromna večina. To vam tudi dokazuje izid volitev za ustavodajno skupščino, ko je ljudstvo v sprevodih s pesmijo prihajalo na volišča. Postavlja se vprašanje, kdo je bil na drugi strani ln zakaj? Od govor je zelo jasen in enosts ven. Na drugi strani so bili vsi tisti, ni niso nikdar delali v korist ljudstva, ki jim je bilo ljud stvo vedno le molzna krava, ved no le sredstvo r% udobno žlvlje nje. Ne drugi strsni so bili vs špekulantje ln kapulantski proti ljudski etementi, ki nosijo vso odgovornost ln krivdo zs sramoten propad »Ure Jugoslsvije. Okrog njih ao ae zbrali ljudje, ki so hoteli vedriti ln oblsčiti se pod zaščito Hitlerje ln Mussoll-nija ln čakati, da jim bo nekdo prinesel svobodo ne krožniku. Vsa U gospoda z večjim ali manjšim številom zavednih ljudi Je prisegale zvestobo krvniku človeštva Adolfu Hitlerju In de-nes, ko )o Jt lelezns metls hrabrega slovSmfcega ljudstvs pognala preko meje, toči krokodilove sol se po naši lepi Sloveniji, ki Jih Je Izločila kot gerjeve ovce. Danes dokazujejo vsakomur, kdor jih hoče poslušat, svojo nedolžnost. Ml pa pravimi» kdor se ne čuti krivega pred sloven- Napisal dr. Metod Mtkuš Dvoje prinaša čas a seboj, in to oboje je treba danea ponovno poudariti. Prvič, da s vso dosledno natančnostjo odkriva vse, kar je dobrega in slabega, in drugič, da s svoje pestrostjo in ne-piestano vsakdanjostjo prerašča še tako skelite rane ln vodi v pozabljepje. Danes, ko sta zavest in dejstvo svobode potrkala in >dprla že sleherno slovensko sr- Stavka telefonskih "Ion« dls tsnca" operatorlc v Illlnolsu se ia lsplsčala. kar so dobile, ksr so skosl svojo unijo (neodvisno) ss htevsla—$6 povlška na teden. S tam so svojo maksimalno plačo (po osmih letih slušbe) dvignile na 138 na tedan. To plačo tudi krvavo saalušllo. skim ljudstvom, kdor ima čisto vest, naj se vrne domov. Drugi pa naj se obrnejo za zaščito in pomoč k Hitlerjevim in Musso-linijevim krvnikom, s katerimi so se ramo ob rami borili za zmago teme, za zmago nemškega nacizma in suženjstvo zemlje naših pradedov. Vsak svobodoljuben, pošten človek jim danes obrača hrbet. Zaščito in pomoč bodo našli le pri ljudeh njihove branže, ker slovenski pregovor pravi: "Oliha skup štriha." Kdor jih podpira podpira ljudi, ki so bili prosto voljni podrepniki najbolj zagri zenl vojski krvavega Hitlerja. Danes se razrušena in požga-na Slovenija dviga iz ruševin. S pesmijo danes vse slovenske žu jave roke gradijo nov dom, gra dijo novo državo, federalno Slo venijo, ki so jo pokazali sloven ski partizani, ki so dneve ln noči v snegu in mrazu prenašali stotine ln stotine svojih ranjenih tovarišev, z isto tovarlško požrtvovalnostjo pomagejo drug drugemu v teh težkih dneh ob nove. Zmagali smo proti daleko nad močnemu sovražniku, zmagal bomo tudi v obnovi slovenake zemlje. Preveva nas zavest, da gradimo novi dom, naš novi slo venski dom, dom dels, dom kul ture, dom, kjer bo slovensko judstvo svoj gospodar. Naš novi slovenski dom bo tvoril skup no z bratskimi jugoslovanskim narodi granitno stavbo, ki bo kljubovala vsem valovom, ki bi hoteli jugoslovanskim narodom oletl to, za kar je v štiriletni borbi darovalo svoje življenje tisoče herojev-mučenikov. Ta nova zgradba bo čuvar miru In bratstva med vsemi nsro-di sveta. Smrt fašismu -svoboda na rodu I Star sem že, bil sem Že na mnogih shodih in predavanjih v Evropi in Amerik» fte nikdar nisem videl take j>ozornosti občinstva, kot je bilo med govorom dr. Zoreta. Bilo je sicer mnogo odobravanja in ploskanja, toda takoj, ko je govornik povzel be-sedo, Je trenotno nastal« popol ns tišina. Ni bilo slišati ne ene brez krivde? ce, tako pošteno kot nepošteno, ko kaže vse z neizpodbitno ago-vornostjo, kako lepo bo v najkrajšem času zaživela svobodna domovina, pa nastaja nevsrnoat prav posebne vrste, namreč, da Di začeli pozabljati stvari in da bi se ljudske množice uspavale neresnici spričo svoje dobrohotnosti. Nikdar se to ne sme zgoditi! In če nam je količkaj mar, da se ohrani težko pribor» jena svoboda, se moramo tudi zavedati, da jo je treba braniti vsemi močmi. Zaenkrat sicer ne več z orožjem, pač pa smo dolžni braniti jo z našo neprestano pazljivostjo, s uspešnim delom in osebno poštenostjo. Bo morda kdo dejal—o tem niti najmanj ne dvomim — v kakšno korist je znova odpirati rane, znova opozarjati na to, kar se je že pozabilo ln se pobotalo usode v prepričanju, da pra vioe pač ni na tem svetu in Je morda samo še kje na drugem. Pa je ie tako, da ni prav, če pozabljamo stvari, ki jih ne smemo pozabiti, kot je včasih na pačno, če «e človek da voditi samo od svojega srca in pozabi na razum. Danes je Čas zgovorno poka zal, koliko zdravih sil je v štenem slovenskem člove! prav tako pa tudi, koliko jih Še spi neizrabljenih. Ne moremo danes še reči, da del« vs«k slovenski Človek z vso silo, s vso Snočjo in pametjo. Imamo nazorno primero o vpreženih konjih, od katerih le eni vlečejo z vao silo voz ln Še avoje aov-prežnlkc. Tudi pri ljudeh je tako, da eni vlečejo a tako ailo, da obenem z dobrim, ki ga pri naša njihovo delo, vlečejo v srečo in boljšo bodočnoet tudi vse tiste, ki jih ni bilo nikdar vo-Ija, d« bi se pri delu pretegnllt. Sprv« je slovenski narod vse to mirno gledal ln trpel, enako kot gospodar, ki tudi leni živini ne odteguje potrebne krme, u pajoč, da so bo poboljšale in mu sfasoma le koristno služita.' Pameten je tak gospodar ln ps-motno bo storil, če nazadnje nepoboljšljivo žival proda. Enako »ku, se danes slovenski narod zaveda, da ima v svoji sredi še lepo število velikih in malih lenuhov m da je prišel čas, ko je treba obračunati tudi t njimi. Prišla je namreč teško pričakovana jesen ln polje ao rodila kar in kolikor pač so. Pogrnjena je torej skupna miza slovenskega naroda, toda samo za ene, ~in za lenuhe nikakor ne. Nikdar in nikoli niamo dejali ne-krščansko: kdor ne dela, naj tudi ne je, temveč vselej ln pošteno: kdor note delati, naj tudi ne je. ln ko bo narod sedel k mizi svojega pr^lelka, bo prav kmalu u videl» da bodo hotob delati največjo silo ln drenj prav tisti, ki vseh teh dobrot Ne bo po nobeni Dan za dnem človek lahko posluša: Naš ni prav nič kriv. In tako miselnost razume pri ženi, materi, alnu ali hčeri. A ta danes ae neizprosno drži vseh tistih Čaaov, ob katerih se človek upravičeno vpraša, kako ao vas te žene, matere, ainovi ali hčere mislile takrat, ko je eden od teh, ki danes "nI nič kriv," odhajal v nemške cape oblečen v ofenzive proti leatnemu slovenskemu Človeku. âe so danea ljudje, ki jim pravičnost narodnih sodišč nI vftrt ln ki namerno ali nenamerno, vsekakor pa neopravičeno, opletajo s jezikom, da so sodb« prestroge, krivične, nezasluiene. Priznati je treba, da je še marsikdo na avobodi, ki je nikakor ne zaalužl, vendar pa val napori ln neaebično delo velikega dela Slovencev le prezgovomo kale, da je pri naa ie zavidanja vredna resnična svoboda, ki Jasno vodi fte v boljše in lepše dni. (Slovanski Poročevalec. IS. «ept. 1945.) -SANS. niso zaslužili. — r-----------m % Dr. Mirko Pokom nedolžne obraae, da mu bo dvig njena roka omahnila. Udaril pa bo kljub temu, čeprav bo sto izgovorov, katere vse moramo, strniti v enega samega: ne ¿u- J* «i> Dne 13. aeptembra 1940 je Ljubljeni pogreb dr. Mirka Pokoma, partizanskega zdrsvni- tim se krivega, čemu me podiš? Da, ta "ne čutim ae krivega' je treba odpraviti ln vsem tem ljudem, ki imajo polna uata t« ko Jalovih Izgovorov, je treba danea ln ne Jutri dopovedati, da so veliki grešniki ln krivci, kei ne delajo, ker so lenuhi. Premalo povemo, ko trdimo, da nam je okupator in lsdajslec puatil aamo kup razvalin, sledove štiriletnega gorja ln trpljenja. Ne! Zspuatll nam je tudi kup lenuhov in ti ao sadnjl pre ostanek njegove ohole moči in živinske surovosti. In potreb- kot žrtev ltalijanaklh Imperialističnih morilcev. omu predaprilake Jugo-^Iflvggjje prlbelsl pred Nemci is Kohjlc v teko imenovano Ljubljansko bila U pot to pokrajino. . Iagboll je i Težka Je skoraj vse ln skrbeti je moral sa številno d rutino. Nastanil ae je v Dobrem polju, kjer as je takoj po» veaal a partizanskim «obranjem ter tačel s vao družino aodelo-vati v borbi proti okupatorju. Pogumno ao vsdrtovali tveao, tih adrsvlli. Pršil italljanektml nejše ln koriatnejfte je, rešiti I fašističnimi rablji ao aa je umek prej to vprašanje kot pozidati | nil v osvobojene Struge. Nato porušeno hišo ali vaa, čeprav nam teče jesenakl dež na glave alt sa vrat. Hudobni ljudje ac to, tisti, ki so vzrok draginje tisti, ki povzročajo, da manjka toliko prepotrebnih reči: tisti si nil v osvobojene Struge, «r Stari log. Avgusta, pred tremi leti, jo prihrumele Čea oavobojeno )zemlje Italijanska ofenziva. Vao družino, rasen lene, «o mu zajeli okupatorji in odgnali uboge ga kašlja aH škripanja atola ln tudi ne kakega šepetanja, kot je poaebno med ienstvom navada na shodih. Vaak ae je bal, da bi k«j ne preslišal. Dr. Zore je sedaj, kot jugoslovanski poslan IŠkl svetnik v VVsshlngtonu zelo zaposlen. Težko ga bo dobiti v kako alovensko naselbino, zato priobčimo v Pro-svetl detroitski govor dr. Zorele skoraj v celoti, ker izraža Jas-sno sliko stanja v starem kraju med okupacijo in kako se naša Slovenija lz temelja prenavlja. Tudi ml «merlški Slovenci bi morali več «torltl sa naš, v mukah peerojen ln v krvi prekaljen nered v stari domovini, de se bo nova zgodovin« o Slovencih mogla plaaU: "Mali slovanski naro-dlč se je sam golorok postavil v bran najstrašnejšemu motorist ranemu orjaku in ae osvobodil sem, njegovi bratje In aestre Ameriki in Kenadi so mu pa pomagali zaceliti globoke, boleče rene." J *e sta to, ki jih je fašizem pustil s« | otroks v internsoijo. Z leno sta seme svoje še enkratne rasti, mm Ko je začela padati roka na» rodne pravice po ljudeh, ki ao posli lenobo in a svojimi posestvi ln trgovinami sluftlll oku patorja, pač nI premišljevala ali je padla po viaokl aH ugled ni oaebnoati nekdanje gnile, bolne družbe. Narod danes dobre ve, da mu nihče od teh lenu- skrivala okrog Kunčs, nat as nsselils v Bumberku. Ženo in njene je skrbelo, kaj je s otročlčkl. Nobene vesti nista Imele o njih. Vendar nista postala maloduftna. Vedela sta, da vsllkl cilji sahtevajo velike žrtve. Hudo je, Če sUril objokujejo otroke. Toda, če tudi to mors biti, naj bo. Vedels sta, da hov ni nikdar priskočil na po- ^ nirod§ n ^ ^ moč. Kaj ie Imjl *wiisU na- lobode četudi to ¿ot tlakujemo rod od vaeh graščin, graščakov, I Q k . bank, savarovalnk Itd. In navae-zadnje od bogate cerkvene posesti v Gornjem grsdu, Jelovici ln Podkljukl? Nič drugegs k« kor da so sevv najtežji uri, ki jo je preživljaš narod, spajdešl-11 ln a svojimi sredstvi slutili najhujšemu slovenskemu krvniku vseh čaaov—fašizmu. To dr svojo krvjo. de vedno jima jo bila prva ml-I pomagsU partizanom. Dne 13. septembra 1.1942, dan preden js mislil naatopiU službo v vojski, je dr. Pokora šel zdravit partlsane Jurčetova čete. Bili ao v bližini vaaiee Rdeči kamen. Itslijanaks vojaka ae je prav ži ln ae ne de ovreči. Ne bo dejal narod: kriv al zato, ker «i tlzenako bolnišnico. t lati dan ssgnsls v napad na par-Večl retina ut- bogat, temveč, kriv ai, ker ai ac klh ranjencev ie je rešila, dva vezal s narodnimi aovratnlki in najtežja pa so sločinsko ubili in ai jim dal na razpolago svoj» bogastvo, Ca« nosi s seboj tudi pozsbo.l bolnišnico požgali. V bližini Rdečeg« kamna so ubili tudi dr. Pokorna ln ae nato Ae podpisali Tn danes je slovenski narod na na pusta ln okajene ruševine si- poti, da pozabi stvari, ki jih n« dov vasice. sme. Ne sme pozabiti avojih lastnih izdajalcev, čeprav ae Italijanski Im Činel so šil imperiallsl s Rdečega eUsJtčnl alo-■ kamna marsikje že «liti; "Odptwtlmo. Spodili smo Jih ls neše prelep» Pri veliki trgovski llrml Monigomanr Wsrd v 9* druoth mestih le med drušbo ia unllo trgmlrth nameščencev CIO torač let srdit bo). M* volno 1« bila vlada d vakret Z -IA pomagalo. "T^ZIŽ "demonttrstivno" «tf vko *a tedan dni prt r««nih drušbs*»lh pod ji^ l s tam%ll ns pogsl«.».. Te etsetie Hkašlm trgovina |o videti na allkl-l. bUa toliko elakttvne. da le družb« kontno sama od sebe' nasnsulla svlšsnle mtnlmslna pla teod 41 nato cantov na uro. Ulla sahlevs lic na uro In Alani tov pogodbe. P« je, saj je tudi Kristus." Seveda je, a je udpuščsnje utemeljeval: "««j ne vedo, kaj del« jo." Teg« ne moremo trditi o naših izdajalcih, o vseh tlatlh ki so podplmll ln hoteli ohrani U fašistično suženjstvo na naših tleh. Neverni Judje pač niso vedeli, d« križajo Kristusa, na rodni Izdajalci pa prav dobro vedo, kaj delajo. Vemo ln priznamo, da je v velikosti krivde vseh teh izda JaUev neka gotova lestvica ln razlika, ds sta Rupnlk «U Rož man več grešil« k«kor domobra noc-bolničsr. Pr«v tako nantd dobro razlikuje, da Je novope-čeni u bežni kaplanski gorečnež ki je. teko naučen, videl xa vse kim grmom boliševlško navar nost. nedolžno jagnje v primeri s svojimi težjimi ln «tarej šiml m »brali. Prav zato danes narod ne more dejali; |»r»dile nazaj prav vsi, enskopravnl lit en«ke č«rti vredni. Nsrod je pemeten. živ in si zato ne želi nesmiselno ln kratkovidno svoje zopet ne žlvljenske nevsrno-»ti. N«rod odpušča Ukrene ao njegove amnestije, vso prsvtco p« im«. odpuičstl koliko, ksj In komu. Slovenije. Dragega Pokorna pa so čez tri leta svobodni ljudje polotili v svobodno zemljo, za katere osvoboditev je žrtvoval svoje življenje. (Po Slovenskem poročevalcu, 13, septembra.) —SANS. Glasovi iz naselbin (Nadaljsreajs s 1 etoaai) se še danes ljudstvs ne zdramijo ln narodi se že prlprsvljsjo ze tntjo svetovno vojno. O^jel sem. da se pripravljajo narodi ze tretjo svetovno vojno, toda a teri mislim reči, de oni, ki so al zopet napolnili debele šape s dobički ne račun človečke krvi. Te vrage bi bilo treba poslati v vojno in se naj sami bljejo med seboj Sedaj p« ie groae s a-tomako bombo Ali nlao prismojeni? Če bi bil! prt sdravi pameti, bi dejali, da je vojne konec sa zrni raj in poslali vojštvo domov. PROSVITA (Nadaljevanja) Morala ga je vzeti v naročje. Tesno ga je zavila v odej uro in konjička mu ja dala v roke. „ Odleglo mu je menda, ker je sestra čula, kako ja priganjal konjiča, da naj hitreje vozi. Tudi se ji ja zdalo, da je pel pesem o betlehem-skih pastirčkih, katere sta se bila o Božiču naučila. Potem se je nekaj zvijal, ko ga je tesno objemala z roko. Navsezadnje pa sta oba zaspala. Po rdečih oblakih sta se zibala, kakor dva lahki ptici sta se nosila pod sinjim nebom! Ko ja Topoličakova mati prišla s trga, ja slonela na dečkovi postelji hči Marička v nezavesti. Oroče v njenem naročju je bilo mrtvo, a trda ročica ja pritiskala k prsim trinožnega, z rdečimi lisami prevlečenega konjiča! Ob fantičevem pogrebu je bilo tudi dekle na smrt bolno. Za hudo pljučnico ja ležala in vročina jo je kuhala, da je bil pravi čudež, da ni umrla. Ker je bila Marička močna in krdpka, ja bolezen prestala. Pa je bila podobna poho-jeni roži in do prejšnje čilosti se ni mogla več opomoči. Niti delati ni mogla, po dnevi ja lazila od cerkve do cerkve, noči pa je prejokala in spati ni mogla. Vlačila «a je okrog škofije in koprnela ja, da bi vsaj enkrat še videla njega, katerega ja v duhu neprestano imela pred sabo in ki jo ja spremljal v sanjah. Pa niti enkrat ni prišel iz škofijskega dvorca, in vselej, kadar ja čakala, je čakala brezuspešno. Vprašati si ni upala, ker je menils, da vsak človek va o. njeni sramoti. Prišla je velikonočna sobota. Ob štirih popoldne sa ja v Šentklavžu obhajalo vstajenje. Bilo ja ugodilo in gor ko vreme. Ker se ja vedelo, da sa vladarji udalaža izprevoda, se ja na Mestnem trgu trlo množic. Od cerkva do sredi Mestnega trga, potem pa ob mestni hiši proti cerkvi ja bila proga, po kateri se ja izprevod premikal, pragrnjana s škrlatom. Na vsakih dvajset korakov pa ja stal vojak, ki je prezen tiral, kadar ja prišlo Najsvetejša mimo. Pri vodnjaku vrhu stopnic si ja med drugimi izbral svoje mesto Miklavž Caljuatnik, da bi vse videl in da bi mu niti najmanjše ne odšlo. Za njim se je skrivala Topolščakova Marička. Že ob polštirih ja prišla, ker ja mislila, da bo vsaj pri tej priliki videla belega generala. "Ljudje božji," j a izpregovoril Cel j ustnik-Škile, "to bo procesija! Taka ia nismo videli!N "A misliš, da bo kaj generalov?" ja vprašala Topolščakova. "Generalov," se je zasmejal Škile, "kot gnoja! Kaj pa misliš, da je general v teh dneh, ko ims-mo cesarjev in kraljev na ostajanje?N Ko mu ni odgovorila, sa ja obrnil proti nji: "Kdo pa si, ki tako neumno vprašuješ?" Spoznal jo ja: "Ježeš, Topolščakova iz Kravja dolina!" Nato jo ja s nekakim strokovnjaškim pogledom premeril od nog do glava ter Je s tam pogledom obtičal na bledem njenem obrazu. "Marička," ja izpregovoril počasi, "ti si se izpremanila!" Kri ji ja zalila lica: "Tiho bodi, tiho!" škile je nekaj žvižgljal predse: "Se nisi nekaj možila s tistim debelim Smoletovim hlapcem?" Jezno ja odgovorila: "Če bi se tudi bila, kaj tebi mar?" A Škile ni odnehal: "Pa sa nista kaj izpoza-bila? Kaj prezgodaj začela? Ha, Marička?" Občinstvo se ja ža smejalo. Dekle je menilo, da sa mora v zemljo vdreti. Zastokala je: "Še- Čel j ustnik bi jo bil ša dalja mučil, da ni tedaj zadonel veliki zvon iz šanklavakega stolpa. Zapel ja turški boben, godba sa oglasila, vmes so cingljali mali zvončki; nad vse pa se je ulegal prijetni duh kadila. Občinstvo je strmelo: toliko bleska ni bilo še nikdar pri velikonočni procesiji ljubljanski. Ponižnega Boga je nosil škof Avguštin, ki ja kar omahoval pod težo zlatega pluviala. Takoj za nebom se je kazal dvor s svojo veliko oholostjo. Ožji dvor s cesarjem in cesarico se je ša nekako pobožno vedel. Vse drugo—rdečih hlač, z zlatom obrobljenih frakov, trikotnih klobukov in drugega takega se kar prešteti ni moglo!—paja prodajalo zijala, Iztegovalo vratova od okna do okna, kjer so stale mlade ljubljanske gospodična, ter se vedlo s tisto nesramnostjo ali recimo—nespodobnostjo, katero ša dandanes lahko opazuješ pri dunajskih cerkvenih izprevodih, ki se jih udeležuje dvor a svoj lin spremstvom. Pri procasiji je bil tudi ruski car, ki je hotel s tem posebno počastiti svojega avstrijskega zaveznika. Udeleževal se ja nekako inkognito, to se pravi, oficialno ae o tam ni pisalo, in ruskega vladarja udeležba se ja z ozir6m na njegove pravoslavna podložnike zamolčala. Ravno prad vodnjakom sa ja izprevod za nehaj časa ustavil. Takrat je Miklavža Čaljustni-ka njegova soseda za obleko potegnila ter vprašala: "Miklavž, kdo ja U?" Škile se je obrnil proti nji: "Kateri? Oni s pleio? Ta je naš!" "Ne ta! Oni tik njega? Tisti bali ger^ral?" "Tega boš pač poznala! Ta je ruski!" f "Ruski cesar?" "Kdo pa drugi! A ni zal? Postaven človek ja! Pravijo, da letajo za njim vse grofinje, kar jih je v Ljublani. Dekle je nekaj vzdihovalo. Izprehod se je dalja pomikal. Ko ja bil dvor ža odšel proti stolnici, ja dekla zopet vprašalo: "Miklavž, a je oženjen?" "Tak ne bo oženjen! Tak, ki je vsak dan kruha pijan!" "Ja že dolgo ožanjen?" "Kako si neumna, Marička!. Tak je oženjen vsak dan in vsako noč! Enkrat s to/enkrat z ono! No, pa ima na Ruskem hudobno babnico, Id se vsak dan dara nad njim, tako da ja ša v Ljubljano s sabo ni hotel. Ca ima kaj otrok, na vam. Pa jih bo ža imel, ker jih laže redi, kakor boš ti svojega!" Škile }e zopet ivižgljal. Od daleč so cingljali mali zvončki in prijetni duh kadila je še vedno polnil zrak. Marička je bleda kakor zid pobegnila od vodnjaka ter se izgubila v množici. (Dalja prihodnjič.) PONEDELJEK, 17.DECEMRP. , Fred Mar Murray makes a special appeal for the Sttb Annual Christ —us Seal «Bale of the tuberculosis sseoclttlons in a morie short now being shoes