Poštnina plačana v gotovini
¥
Strokovno glasilo ,.Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani"
ilui Zreže prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36 —. Oglasi se računajo t oglasnem Mi din 0'75 od mm in stolpa, t tekstnem deln in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
I
MttTon 89—14	Izhaja	okoli	20.	vsakega	meseca	ček.	rnč.	it. 11.430
Leto VII.	Ljubljana, 24. decembra 1938.	Štev.	lO.—12.
Važna in dobro uspela konferenca na Sušaku
Minister trgovine obljublja ureditev vprašanja hišnega dela, minimalnih cen in sanacijo
uorave ie skli- nabliati ravno onih Dodietii, ki so za nočemo, da bi se dala urosta oot svo- Ne sme se doDu
Na iniciativo zvezne uprave je skli fcala Državna gostilničarska zveza za
2S.,	24. in 25. november veliko zborovanje onih gostinskih podjetnikov, ki se bavijo z oddajo stanovanj in prehrane. Dne 23. novembra se je vršila pod predsedstvom g. Vladana Bogdanoviča pred-konferenca, ki je predelala vse referate in sklenila potrebne zaključke. Dne 24. *ov. pa se je začelo zborovanje, ki je trajalo še 25. novembra, v veliki dvorani mestne posvetovalnice na Sušaku, kateri je prisostvoval trgovinski minister g. inž. Kabalin, načelnik trgovinskega oddelka kr. banske uprave g. dr. Aranicki, šef odseka za turizem g. Gr-gaševič, referent za hotelirstvo g. Smok-vina, od obrtnega oddelka trgovinskega ministrstva g. dr. Brusič, kakor tudi odposlanci notranjega, poštnega, socialnega in finančnega ministrstva. Zastopana je bila nadalje Generalna di-•■ekcija drž. železnic, dočim je »Putini-ka« zastopal član uprave g. dr. Milič i« Vmjačke Banje, Tujskopromelno *veeo v Ljubljani pa njen ravnatelj g. dr. Žižek. Obširna dvorana je bila nabito polna. Iz Slovenije so prihiteli v razveseljivem številu lastniki največ-jih gostinskih podjetij, opazili pa smo tudi zastopnike onega gostinstva, kise bavi s tujskim prometom in mu utira pot v naše podeželje. Po nagovoru predsednika Državne zveze g. Bogdanoviča se je g. minister inž. Kabalin zahvalil za pozdrave, ki je takoj uvodoma poudaril, da zna ceniti vrednost dobro rasvitega gostinstva za turizem ter hoče z vsemi sredstvi pomagati temu stanu. Upa, da bo v najkrajšem času rešeno glavno vprašanje, t. j. sanacija gostilničarskega stanu.
Kot prvi referent na tem zborovanju je nastopil zvezni predsednik g. Majcen Obril, ki je iznesel glavne zahteve go-ntmstva pri novelaciji obrtnega zakona. T temeljito obdelanem in lepo zasnovanem referatu je zahteval, da se naj gostinstvo prizna za samostojno gospodarsko panogo, da se omeji hišno delo v kolikor posega v poslovne pravice gostinstva, da se določi minimalne cenike i* »nemogoči brezvestno konkurenco in se obustavi nadaljno izdajanje koncesij predvsem za obrate, ki nimajo za turizem nikakega pomena. Posebno krepko je poudaril zahtevo po ukinitvi prodaje alkoholnih pijač v dravski banovini, kjer odvzema 781 trgovcev neupravičeno kruh gostinskim podjetnikom. Sledil je še referat o regulaciji cen v hotelskih obratih, nakar se je otvorila jako zanimiva in pa tudi koristna debata, pri kateri se je zvezni ravnatelj v obširnem iznašanju os vrnil na referat
o	obrtnem zakonu in o regulaciji cen. Poudarjal je, da je neobhodno potrebna takojšnja ureditev hišnega dela, ker »e mora izločiti nesolidna konkurenca, ki jo delajo lastniki hiš z oddajanjem »ob in z oddajo hrane. Ta razvada se je razpasla že tako daleč, da se goste lovi, posebno v turističnih in industrijskih krajih kar po ulicah, ter se jim ponuja prenočišča in prehrano po smešno nizkih cenah. Naravno, da morajo hoteli, restavracije, pensioni in gostilne valed te konkurence propasti. Na vsak način se mora to vprašanje z novelacijo obrtnega zakona urediti, če se noče ugo-
nabljati ravno onih podjetij, ki so za turizem neobhodno potrebna. Oddaja prenočišč se sme vršiti le potom posebnega urada, ki ima v evidenci vsa prenočišča dotičnega kraja, in ki gleda, da pridejo na vrsto v prvi vrsti podjetniki, ki imajo za to koncesijo in ki plačujejo vsakovrstne dajatve. Prehrana pa mora popolnoma izginiti iz privatnih stanovanj, ker je to posel restav-raterja in pa gostilničarja, ki od tega {iosla tudi živita. V svojem govoru je nadalje omenjal neskladnost med turistično politiko, ki zahteva, da se ustanavljajo novi dobro urejeni in razkošno opremljeni gostinski obrati in da se stare modernizira, dočim dopušča istočasno ustanavljanje krčem, buffetov in pa ljudskih kuhinj. Kdo naj še investira kapital v svoj obrat, če mora pričakovati, da mu bo vsak čas na eni strani konkuriral buffet, na drugi krčma, nasproti pa n. pr. ljudska kuhinja. Na podlagi statističnih podatkov izhaja, da se je v dravski banovini od 1. januai-, ja 1937 do 1. oktobra 1938 odprlo 155 novih krčem, 24 novih buffetov in 7 ljudskih kuhinj, dočim je ustavilo v letu 1937. 12, v letu 1938. pa 7 restavracij obratovanje. Z eno besedo v tej dobi se je odprlo 222 takih podjetij, ki niso za tujski promet od nikake koristi. Ta neskladnost mora prestati, ker je sicer brezsmiselno govoriti o napredku turizma, če se uničuje zdrava osnova, ki jo tvori urejeno gostinstvo. Važna so bila tudi izvajanja glede ureditve minimalnih cen. Kakor vemo predpisuje obrtni zakon za gostinske obrate samo maksimalne cenovnike. Vobče je vprašanje cen v naši zakonodaji urejeno samo v prid konzumenta, dočim se na težkoče podjetnika nihče ne ozira. Leta 1921. je izšel zakon o pobijanju draginje, ki je upravičeno ščitil kupca pred prodajalcem, saj so zaradi pomanjkanja blaga cene skakale od ure do ure in je bilo potrebno zaščititi široke sloje prebivalstva pred posledicami svobodne konkurence. Povpraševanje po blagu je bilo v tem času neprimerno večje, kakor ponudba v kolikor je v tej dobi sploh obstojala. Zato razumemo upravičenost tega zakona, pač pa je nam nepojmljiv § 150. obrt. zak., ki je izšel v ravno nasprotnih gospodarskih prilikah, kakor zakon o pobijanju draginje. V letu 1931. smo se nahajali v največji gospodarski krizi, ki je neusmiljeno pritiskala na cene, zato so bili maksimalni cenovniki v tem času nepotrebni. Večjo važnost bi imeli že tedaj minimalni cenovniki, da bi preprečili propast marsikaterega podjetja. Minimalni cenovniki bi bili najboljša in tudi najbolj učinkovita obramba proti brezvestni, nesolidni in nezdravi konkurenci v lastnih vrstah in proti brezvestnemu pritisku gostov. Krivično je, če gospodarsko močan podjetnik z izpodbijanjem cen poskuša uničiti gospodarsko šibkejšega konkurenta.
Nemogoče je tudi dopustiti, da gosti diktirajo cene, ki se ne ozirajo na režijo obrata in na že itak skromen zaslužek podjetnika od katerega vzdržuje sebe ter družino. Zato je bil silno važen poudarek g. zveznega predsednika, da se morajo uvesti istočasno z maksimalnimi tudi minimalni cenovniki. S tem
nočemo, da bi se dala prosta pot svobodni konkurenci, ker bi škodovalo zdravemu razvoju tujskega prometa, pač pa želimo, da se meje maksimalnih in minimalnih cen objektivno določijo preko katerih ne bi smel iti noben gostinski podjetnik. Nočemo tedaj pretirano visokih cen, katerih ne bi mogli vzdržati v konkurenci z drugimi državami, nočemo pa tudi onih minimalnih cen, ki bi jih diktirala brezvestnost, nesolklnost in nelojalnost kakega lastnega tovariša ali nerazsodnost gostov. Gostinskemu podjetniku naj se pusti tedaj razmah, da lahko določi v mejah minimalnega in maksimalnega cenika, ono ceno, ki odgovarja njegovim poslovnim prilikam in ki je v soglasju z vladajočimi cenami na tržišču. Seveda nastane ravno pri določitvi meja cenam vprašanje, kako se naj rešujejo spori, ki se bodo gotovo v poedinih slučajih pojavljali. Po našem mnenju naj bi se na sedežu banske uprave sestavil odbor za določevanje icn, v katerega naj bi^imenoval zbornični gostinski odsek in zvezna organizacija svoje delegate, ki bi s sodelovanjem banske uprave premotril vse okoliščine, ki vplivajo na cene. Taka uredba, bi torej omogočila v gostinskih obratih minimalne cenovnike, ki bi obenem pomenili prvi korak k posredni sanaciji, ki jo tolikokrat naglašamo v zvezi s splošno sanacijo gostinstva.
Kar pa se tiče sanacije gostinstva so naši zastopniki poudarjali, da se mora istočasno rešiti tudi vprašanje sanacije podeželskega gostinstva, ki igra ve-levažno vlogo pri tujskem prometu. Za turizem je dobro urejena podeželska gostilna s par sobami in izvrstno postrežbo ravno tako potrebna, kakor veliki hoteli za bogato in razkošnosti navajeno mednarodno občinstvo. V dravski banovini prevzemajo v sezonah ravno podeželske gostilne ogromen del domačih gostov na sebe, zaradi tega se mora dati tudi takim obratom priliko, da se razširijo in modernizirajo. Zato odločno zavračamo izjave, da so samo hoteli za turizem važni, kar kaže, da se hoče od gotove strani napraviti razkolj med gostinskim stanom in ga deliti v boljšo in slabšo vrsto. Istotako je napačno zahtevati le neposredno denarno pomoč za sanacijo gostinstva, ker je ravno tako važna tudi posredna pomoč, ki mora obstojati v tem, da se dovoli našim obratom večja poslovna svoboda. Ozkosrčnost, ki pride tolikokrat do izraza v administrativnih predpisih, n. pr. v pogledu policijske ure ali glede zabavnih prireditev mora že enkrat izginiti, če se hoče nuditi onemu, ki je sanacije potreben, okrepčilo, saj je taka sanacija menda za državno in samoupravno upravo najcenejša. Istotako je treba črtati marsikatero takso, ki je sestavni del naše neznosne režije. Zastopniki pa so poudarjali tudi potrebno znižanje cen električnemu toku in ureditev vprašanja samoupravnih financ, ker se občinski in banovinski proračuni sestavljajo preveč v breme gostinstva.
Zanimiva je bila nadalje debata o uredbi, ki govori o klasifikaciji gostinskih obratov. Zborovalci smatrajo, da pomeni uredba pravo ponižanje onih podjetnikov, ki so Bi z velikimi žrtvami utrli pot do mednarodnega priznanja.
Ne sme se dopustiti, da se degradirajo obrati, ki jih smatra inozemstvo za prvorazredne obrate v obrate tretjega ali celo četrtega razreda. S tem pa bi bil tudi okrnjen prestiž državne gospodarske politike, ker bi priznala, da ni znala tekom 20 let usmeriti razvoja gostinstva tako, da bi imeli res obrate, kakor si jih je naenkrat zaželelo trgovinsko ministrstvo. Zborovalci bodo pozdravili tako uredbo tedaj, če se bo nanašala le na nove obrate, dočim se naj da starim primeren rok in pa tudi brezobresten kredit na razpolago, da lahko zastarele obrate prilagodijo zahtevam uredbe. Klasifikacija, ki je sicer v ozki zvezi z ureditvijo cen, pa naj bi se izvršila po prilikah, ki vladajo v poedinih banovinah.
Nato so bila tudi zanimiva izvajanju glede ureditve odnošajev med posloda-jalci in nameščenci. Urediti je treba to vprašanje še pred sezono, da se ne izroči poslodajalca na milost in nemilost v t oke postrežnega usobja. Naši zastopniki so poudarili, da so odločno proti vsakemu izkoriščanju delovnih sil in proti nizkemu zaslužku, vendar se mora isti kr etati v obsegu možnosti poedine-ga obrata. Delovni čas v gostinskih obratih se ne sme identificirati z ne-prekidnim in težkim ročnim delom t industrijskih in obrtnih obratovalnicah. Zato se mora napraviti pri delovnem času za gostinske obrate izjema, kakor jo imajo celo francoski socialni zakoni za gostinsko uslužbenstvo. Istotako se mora omogočiti možnost dogovora o pavšalnem honoriranju prekoumega časa, kakor je to vpeljano tudi v Češkoslovaški republiki, ki gotovo nima slabšega socialnega zakonodavstva, kakor je naše. Poleg tega naj se za plačilo prekournega delavnika zahteva pri gostinskih uslužbencih le 10—25% poviši-co, in po višini plače kakor je vpeljana tudi v drugih državah, dočim je refun-diranje za prekourno delo mogoče kvečjemu za tri mesece. Končno naj se določila obrtnega sodišča, ki veljajo trenutno le še za sodni okraj Ljubljana, raztegne na vsa področja kraljevine, ker se s tem izločijo visoki pravdni stroški in tretja sodna instanca. S tem bi se vsaj nekoliko zaščitili tudi interesi po-slodavca in onemogočili često neupravičeni velikanski zahtevki uslužbenstva, ki so se v marsikaterem slučaju izkazali po dolgi in dragi proceduri kot ne-osnovani.
V	nadaljnjih izvajanjih se je opozarjalo prisotne zastopnike na ureditev železniškega prometa in na odpravo nesposobnih vagonov v katerih se morajo inozemski gosti stisnjeni in v neznosnem zadušju vozariti najčešče z velikimi zamudami po najbolj prometnih turističnih progah dravske banovine. Zahtevala se je tudi uvedba motornih vlakov med Zagrebom in Rateče-Plani-eo ter Boh. Bistrico in Zagreb—Maribor ter Prevalje. Navzočega zastopnika notranjega ministrstva se je zaprosilo, da naj se potom zunanjega ministrstva omogoči pojačanje prometa v obmejnih conah z odpravo raznih strogih formalnosti.
G. Balanč, ravnatelj Park-hotela na Bledu je iznesel razne pritožbe na naslov nekaterih inozemskih poslovalnic
»Putnika« in smo prepričani, da bo centrala »Putnika« pokrenila v tej zadevi potrebne korake.
G. zvezni predsednik je v drugem delu konference predlagal, da se naj prevede gostilničarska gospodinjska šola v Ljubljani v resor trgovinskega ministrstva, za moški naraščaj pa naj se ustanovi slična strokovna šola v Mariboru. Zaprosil je tudi, da naj bodo denarni zavodi v glavni sezoni odprti v nedeljo vsaj dve uri, da se omogoči gostom vnovčenje akreditivnih pisem. Opozoril je nadalje zastopnike ministrstev, da še mora preprečiti onesnaženje rek iri potokov po industrijskih podjetjih, ker se s tem onemogoča kopanje gostom ih uničuje ribolov.
G. minister inž. Kabalin se je v prvi vrsti osvrnil na izvajanja in pripombe zastopnikov dravske banovine ter poudaril, da bo s posebno uredbo uredil vprašanje hišnega dela, nadalje minimalnih cen in da bo ponovno izdal na podrejena oblastva razpise s katerim naj bi se onemogočilo nadaljnje izdajanje nepotrebnih posebno najnižjih vrst gostinskih obratov. Istotako je opozoril, da je trdno odločen izvesti sanacijo, za katero so Izvršene vse predpriprave.
Zborovalci so bili prepričani, da smo dobili na čelo trgovinskega ministrstva v osebi g. inž. Kabalina moža, ki bo svečano dano obljubo spremenil v dejanje. Zato pozdravljamo tudi ob tej priliki novega g. ministra, ker upamo, da bomo pri njem našli ono razumevanje, ki je tako nujno potrebno za nadaljni razvoj našega stanu in ki smo ga tako redko našli v tem resoru, da se bodo uspehi te konference pokazali že v najkrajšem času, saj je tudi zadnji čas, da se rešijo vprašanja, ki so za nas življenjskega pomena.
Konferenca pa je pokazala, da je v Državni zvezi zbrana ogromna večina
hotelirjev, kavarnarjev in restavratorjev naše države, ki si hočejo v složnen^ sodelovanju z ostalimi gostinsikimi pod'-jetniki priboriti one pravice, ki so ogromni večini vsem vrstam gostinskih obratov enake.
Zanimanje za to konferenco je bilo naravnost ogromno, saj je prispelo od poedinih hotelirjev in restavraterjev ter organizacij silno veliko število brzojavnih pozdravov. Zaradi tega nas prav malo moti separatistična akcija Jugo-slov. hotelir, saveza v Zagrebu, katerega vodje smatrajo, da ni primerno sedeti v družbi drugih gostinskih podjetnikov, ker se najbrže po teh povdarkih smatrajo za nekaj višjega. Slovensko hotelirstvo kakor rečeno ne rabi poukov iz Zagreba, ker mu ta gospoda tudi ne more dati zaščite. Ideja za sklicanje vsakoletne konference hotelirjev, restavraterjev in sploh turističnega gostinstva po glavni sezoni je bila tedaj dobra in je že prvo tako zborovanje pokazalo, kako je bilo nujno potrebno.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem čitateljem in prijateljem » Gostilničarskega vestnika«
Uredništvo
Zvezna uprava želi vsemu članstvu dravske banovine vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Naše in svetovno gospodarstvo ob koncu I. 1938
Leto 1938. je bilo v svetovnem in našem gospodarstvu kaj razgibano, predvsem so vplivali nanj veliko svetov-nopolitični dogodki, ki so imeli posledice za naše gospodarstvo ne samo v tem, da so izpremenili strukture naše zunanje trgovine, ampak tudi vplivali neposredno na naš denarni trg.
A	‘tj,	?
Vpliv zunanjepolitičnih dogodkov
Ti dogodki so bili predvsem priključek Avstrije k Nemčiji, kar se je zgodilo marca 1938 in pa okmjenje Češkoslovaške v oktobru 1938. S priključkom Avstrije in sudetskonemškega ozemlja je postala Nemčija — že dotlej gospodarsko izredno močna — naravnost največja gospodarska sila v Evropi, saj razpolaga s trgom okoli 80 milij. prebivalcev in največjo evropsko industrijo, s katero se more po svoji obsežnosti meriti le ameriška. Nemčija je bila že do letos izredno važen naš odjemalec in dobavitelj. Ta njena vloga so je stopnjevala s priključkom Avstri-
^ORNV^
ko^
je in sudetskonemških krajev, tako da gre več kot polovica naše zunanje trgovine v Nemčijo ali prihaja iz Nemčije. To daje nemški gospodarski in zunanjetrgovinski politiki poseben povda-rek. Vedno bolj smo navezani na nemški trg, ki se nam je odpiral za nekatere naše proizvode šele v zadnjih letih (n. pr.: les; pred 10 leti smo le redkokdaj čuli za naš izvoz lesa v Nemčijo, danes pa čakamo pri vseh trgovinskih pogajanjih z Nemčijo v prvi vrsti, kako bo z našim izvozom lesa v Nemčijo). Nemčija pa je na drugi strani pokazala veliko več razumevanja za potrebe našega izvoza n. pr. kot Francija, kamor gre Ie malenkosten del naše tako velike kmetijske in lesne proizvodnje
Češkoslovaška je izgubila za našo zunanjo trgovino oni pomen, kakor ga je imela pred odstopom velikih ozemelj Nemčiji, Poljski in Madžarski. Naša trgovina z njo je sicer še vedno znatna, vendar jo bo treba postaviti na novo podlago, ki bo odgovarjala izpremenje-nim razmeram, kar se bo zgodilo po novem letu.
Ko smo že govorili o izpremenjenem trgovinskopolitičnem odnošaju z Nemčijo, moramo vsekakor govoriti tudi o novem gospodarskem razmerju do Italije. Italija je v letih krize vedno bolj zmanjševala obseg svoje trgovine z našo državo, dočim je bila prva leta po vojni naš najvažnejši uvoznik in izvoznik. To je trajalo vse do sankcij v jeseni leta 1935. Tedaj je tudi naša država izpolnujoč obveznosti, ki ji izvirajo iz pakta Zveze narodov, sklenila sankcije proti Italiji. Toda ko se je izkazala neuspešnost sankcij (Angleži so imeli druga pota in načine, kako bi lahko pritisnili Italijane k tlom, pa tega niso mogli storiti) so morale biti iste v letu 1936. ukinjene. Kmalu nato se je začel trgovinski promet med obema državama obnavljati, vendar pa tako počasi, da še od daleč ni dosegel stanja pred sankcijami, kaj šele v dobrih letih pred krizo. Ko pa je nastopil v italijanski in naši zunanji politiki preokret, ki je dovedel do prijateljskega zbližanja med obema državama, so se čutile posledice tega zbližanja tudi na gospodarskem polju in promet z Italijo bo ria osnovi letošnjih pogajanj izkazal v letu 1939. veliko večji obseg kot letos, čeprav je Italija v zadnjih letih veliko napredovala na polju avtarkije, t. j. gospodarstva, ki skuša čimveč producirati doma, da se zmanjša odvisnost od inozemstva. Ob tej priliki moramo naglasiti tudi pravilnost naše zunanje politike, ki je znala dobiti zvezo med političnim prijateljstvom in med trgovinskimi zvezami ter gre tako novo razmerje med našo državo na eni strani ter Nemčijo in Italijo ria drugi strani roko v roki s povečanjem trgovine naše države s tema dvema državama, ki sta najbolj naravna trga za naše proizvode.
Vloge se vračajo v denarne zavode
Veliki zunanjepolitični dogodki meseca septembra in oktobra so imeli tudi odsev v našem gospodarstvu. Kajti nervoznost, ki se je polastila kapitalistov
■qe
in malih vlagateljev vseh evropskih držav letos meseca septembra, ko je kazalo, da pride do resnih konfliktov zaradi Češkoslovaške in ko so nekatere države že mobilizirale — je prešla tudi k nam in ljudje so začeli dvigati svoje prihranke. Tako vidimo, da so se v teku meseca septembra vloge v vseh naših denarnih zavodih v državi (bankah in hranilnicah) zmanjšale po prejšnjem stalnem naraščanju za 1.090 milij. din. 2e zadnja dva dni septembra pa je nastopil preokret. Ko je prišlo do sporazuma v Monakovem, se je denar takoj začel vračati v denarne zavode in danes lahko cenimo, da je že več kot polovica tedaj dvignjenih zneskov prišla nazaj v denarne zavode. Zaenkrat nam še niso na razpolago točne statistike, vendar pa je iz dosedaj razpoložljivih številk razvidno, da se vloge v veliki meri vračajo nazaj v denarne zavode. Pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki so se vloge septembra zmanjšale za 347 milij. din, v oktobru pa zopet povečale za 84 milij. din, v novembru pa zopet za znaten znesek. Tudi čekovne vloge, ki so se pri Poštni hranilnici zmanjšale od 1.715.46 na 1.535.7 milij. din, torej za 179.75 milij. din, so se že v oktobru povečale za 146.2 na 1.681.9 milij. din in v novembru za 147.9 milij. din in so tako znatno višje kot so bile avgusta (s stanjem 1.829.8 milij. din na koncu novembra 1938). Podobno kaže statistika naših hranilnic in 20 največjih bank v državi.
Na tržišču državnih papirjev, kjer so tečaji septembra močno padli, se je kmalu pokazalo izboljšanje in tečaji so sedaj zopet tako visoko kot so bili pred septembersko krizo. Tudi na blagovnem trgu so bile pri nas posledice kratkotrajne. Pričakovati bi bilo večjih posledic na našo valuto, vendar se je dinar dobro držal in pokazal veliko odpornost, kar je dokaz, da je dobro fun-diran in da razpolaga Narodna banka z znatnimi sredstvi v njegovo obrambo.
Narodna banka je morala zaradi potreb denarnih zavodov, ki so sicer imeli znatne vsote gotovine v svojih blagajnah (pri tem naj se marsikateri kritik
spomni, da je mogoče prej kritiziral postopanje denarnih zavodov, zakaj drže tolike vsote gotovine v blagajnah, ne pa da dajejo posojila tolikim prosilcem za kredite — kajti v krizi so bile bolj varne zaloge gotovine, ne pa koliko je imel zavod posojil zunaj, katerih tako hitro ni mogel vterjati, da bi zadovoljil naval vlagateljev) povečati . svoja posojila denarnim zavodom in zaradi tega tudi obtok bankovcev v naši državi. To tudi ni osamljen pojav: vse evropske osrednje banke, ki imajo skrbeti za valute svoje države in nemoteno denarno poslovanje, so morale znatno povečati svoja posojila in obtok bankovcev, da bi lahko denarni zavodi pomirili svoje vlagatelje.
Povečanje obtoka bankovcev
Ze v mesecu septembru vidimo v izkazih Narodne banke, da so se poso-
Vinorodne Haloze
O	mnogih naših pokrajinah in predelih prelepe naše slovenske domovine se obširno in ponosno piše in govori, toda mogoče še najmanj o vinorodnih Halozah. Večina Slovencev niti imena ne izgovarja pravilno, ker naglasa: Haldze, Haložani. Da bi te šment! Edino pravilno: je: Haložani.
Kje pa so te Haloze? Ce si se kdaj vozil po železniški progi s Pragerskega proti Čakovcu — sicer pa lahko pogledaš doma na zemljevid, — vidiš na južni, v smeri vožnje, na desni strani Ptujskega polja od Boča pri Poljčanah in Donačke ali Rogaške gore pa tja dol do Zavrča morje gričev, ki prehajajo proti vzhodu polagoma v Varaždinsko ravnino. Zahodna meja Haloz je železniška proga Poljčane — Pragersko, proti severu mejijo na Ptujsko p o-1 j e, proti vzhodu na Varaždinsko ravnino, proti jugu pa je njihov prehod brez prave meje v Hrvatsko Zagorje. Po vsej dolžini merijo 40 km, v širini pa 5 do 10 km. Poedini griči so visoki 300 do 600 m nadmorske višine, na njih pa se sveti na stotine belih hišic, hramov in zidanic. Griči so dolgi po 3 do 4 km, od teh se spet
odcepijo stranske panoge s svojimi vejami, tako da imamo vse polno dolin in dolinic. Severna stran je zarasla z gozdovi. V njih se košatijo zelene bukve, pa tudi visoki bori in vitke smreke, zato pogled na Haloze od severa, od Ptujskega polja, ni nič posebnega. Ves drugačen in nepopisno lep pa je pogled od juga, od hrvatske meje na to morje gričev in strmih holmov, zasajenih z žlahtno vinsko trto.
Odkod pa ime Haloze? O tem sta dve mnenji. Nekateri izvajajo Haloze iz latinske besede »colles« (— griči), češ da je ostalo tako ime od starih Rimljanov, ki so imeli v bližnjem Ptuju (Poetovio) svojo trdno naselbino. Tako so izvajali svoje imenovanje za Haloze tudi Nemci — »Kollos«. Bolj verjetno pa je drugo mnenje, da je ime slovanskega izvora. Ce pogledamo v Pleteršni-kov slovar, najdemo tam besedo »halo-za«, ki pomeni grmičevje. In tega je tam še dandanes dovolj. Tem več ga je bilo pa v davni preteklosti, ko Haloze še niso bile zasajene z vinsko trto.
Haloze delimo po teku voda,.ki vse tečejo proti vzhodu, v tri dele: v Gornje, Srednje in Spodnje Haloze. Gornje Haloze se končajo ob cesti Ptuj — Sv. Trojica — Žetale — Krapina. Vzhodni rob Srednjih Haloz je ce-
sta Bori — Sv. Barbara — Sv. Florijan. Spodnje Haloze pa segajo odtod do prehoda v Varaždinsko ravnino.
Gornje Haloze so zahodni del z župnijami: Sv. Trojica, Ptujska ali Crna gora, Majšperk, Stoperce, Žetale in Makole. Tu so politične občine: Nova cerkev, sv. Trojica, Dolena, Ptujska gora, Majšperk, sv. Bolfenk, Stoperce, Kočice, Dobrina, Žetale, Čermožiše, sv. Ana, Jelovec, Dežno in Hrastovec. V tem ozemlju se ceni površina vinogradov okrog 520 ha.
Srednje Haloze zavzemajo župnijo sv. Andraž v Leskovcu, del župnije sv. Vid pri Ptuju in del župnije sv. Trojica v Halozah do ceste, ki vodi iz Ptuja v Krapino. Tu so občine: Veliki Okič, Skorišnjak, Velika Varnica, Leskovec, Dravee, Vareje, Gruškovje,. Sed-lašek in Podlehnik. Ta del ima okoli 660 ha vinogradov.
Spodnje Haloze imenujemo vzhodni del, kjer sta župniji Zavrč in sv. Barbara. To so politične občine: Zavrč, Turski vrh, Gorenjski vrh, Gradišče, sv. Barbara, sv. EKzabeta, Slatina in Gruškovec. Tukaj je okrog 760 ha Vinogradov.
Zemlja v Halozah je po večini lapor-nata. Glinasti in apneni lapor prevladujeta, prvi da prav rodovitno zemljo.
Manjši obseg zavzema peško viti lapor, ki je sicer manj rodoviten, a vina na taki zemlji so posebno stanovitna in dobre kakovosti. V spodnjem in zgornjem delu Haloz se nahaja tudi apnenec, iz katerega žgo apno. V Zgornjih Halozah pa je že precej plasti peščenca, ki ga s pridom izrablja in obdeluje kamnoseška obrt. Zanimivo je, da ima v nekaterih krajih ta kamen izrazit duh po petroleju. V nižjih haloških legah pa prevladuje ilovica, ki jo Haložani šaljivo imenujejo »biks«.
Na vodah so Haloze zelo revne kakor navadno sploh vse vinske pokrajine. Imajo 5 do 10 km dolge potoke, ki izvirajo ob hrvatski meji na razvodju med Hrvatsko in Štajersko ter tečejo od juga proti severu v Dravinjo, odnosno v Dravo. Ti potoki imajo sicer precej globoke struge, v času večjih nalivov spomladi in jeseni pa pridrvijo kakor hudourniki s hribov ter docela poplavijo doline. Ko pa nastopi v poletnem času suša, so haloški potoki po več mesecev suhi.
Podnebje v Halozah je zelo ugodno, zato lepo uspeva vinska trta. Vsak vrh ima svoje ime, ng, vsakem griču' so raz-sajena mična poslopja, bele zidanice, pa tudi večja gospodarska poslopja poleg številnih bornih bivališč viničarjev. Z
ji,la ba^ike povečala od 31. avgusta do 30. septembra 1938 od 1.593.0 na 1.947.6 mi lij. din. Poleg tega so tudi naložbe denarnih zavodov na žirovnih računih Narodne banke, s katerimi morejo vsak čas razpolagati, padle od 1.021.24 na 824.1 milij. din. Zaradi tega se je povečal obtok bankovcev od 6.246.2- na 7.404.0 milij. din ali za več kot 1 milijardo dinarjev. Toda že v oktobru je nastopil preokret, ki se je nadaljeval tudi v novembru. Ker so denarni zavodi dobivali nazaj dvignjene vloge, so lahko vračali posojila Narodni banki in v resnici so se posojila Narodne banke v oktobru zmanjšala na 1.895.5, v novembru pa na 1.781.4 milij. din. Nadalje so denarni zavodi zaradi dotoka vlog povečali svoja dobroimetja na ži-roviiih računih pri Narodni banki v teku meseca oktobra na 1.027.7 milij., v teku meseca novembra pa na 1.225.8 milij. din, torej na višje stanje kot so ga imeli pred krizo. Zaradi vrnitve posojil Narodni banki in dotoka vlog denarnih zavodov na žirovne račune pri njej je Narodna banka lahko v oktobru zmanjšala obtok svojih bankovcev na 7.012.35, v novembru pa celo na 6.783.1 milij. din.
Vse to veliko povečanje obtoka bankovcev ni imelo za posledico zvišanja cen v državi, kajti indeks cen na debelo, kakor ga sestavlja Narodna banka, je znašal v avgustu 76.8, v septembru 78.0, v oktobru pa zopet 76.8% stanja iz leta 1926. Tudi v drugih državah smo opazili podobno, da povečanje obtoka bankovcev in drugi razlogi niso imeli za posledico zvišanja cen, ki se tudi drugod niso dosti izpremenile.
Na splošno našo gospodarsko konjunkturo evropska politična kriza ni imela posebnih posledic. Zaposlenost delavstva, ki je najboljši barometer za stanje gospodarstva, je ostala v glav-* nem neizpremenjena, odn. se je gibala v normalnih mejah. To dokazujejo številke Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Od septembra na oktober se je število zavarovancev zmanjšalo za 1.133, vendar je to običajen sezonski pojav, saj vidimo, da je od septembra na oktober najbolj padla zaposlenost onega delavstva, ki je zaposleno zunaj: pri gradbah nad zemljo, v industriji kamenja, zemlje, opeke, ker ja pač stavbna sezona v oktobru že pri kraju. Tudi gostinski 'obrati so prenehali s svojo sezijo, zato smo videli, da je tudi število zavarovancev v teh obratih od septembra na oktober padlo za 397 na 3.194. Je pa letos število zavarovancev bilo v oktobru še vedno za 2.044 višje kot v oktobru lanskega leta, kar pomeni še napredek v primeri z lanskim letom. Ni pa ta napredek tako velik kot je bil v prejšnjih mesecih.
Tudi dotok državnih dohodkov se nadalje razvija ugodno: znašal je v zadnjih 4 mesecih letos in 1937 v milij. din:
1937	1938
julij
avgust
september
oktober
902
1.100
1.021
1.107
980
1.116
1.076
1.086
Ne kažejo pa več državni dohodki onega naraščanja, ki so ga kazali v prejšnjih mesecih, ker so pač dosegli zelo visoko stopnjo in jih je težko še bolj povečati, ne da bi pritisnil državni vijak z vso močjo.
Splošna slika državnih financ (tudi onih, ki niso izkazane v proračunih) je ugodna. Tako smo zaključili leto 1937 -1938 z znatnim prebitkom dohodkov nad izdatki, kar je omogočilo državi, da je razčistila svoje prejšnje račune in postavila svoje gospodarstvo na bolj zdravo podlago kot doslej. Država je odpisala lahko razne dvomljive postavke v znesku nad pol milijarde, dinarjev, kar je pomembna vsota.
Javna dela
Za cestna dela v Sloveniji je določenih 209 milij. dinarjev ali 10.45% skupne vsote za vso državo. Iz teh zneskov so se deloma že začele graditi nekatere ceste, druge pa se bodo začele graditi spomladi, ko bodo zanje dogo-tovljeni podrobni načrti. Nadalje je bila dne 8. decembra svečano odprta nova železniška proga Sevnica—Tržišče, ki je stala 51 milij. din. Za zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem (proga Črnomelj—Vrbovško) so bile že tri licitacije, ki pa jih prometno ministrstvo ni odobrilo, ker hoče graditi progo v lastni režiji, smatra namreč, da bo tako gradilo cenejše in prihranilo nekaj denarja.
Svetovno gospodarstvo
V svetovnem gospodarstvu so se od spomladi dalje začeli kazati znaki, da je konjunktura v gospodarstvu vedno bolj popuščala. To se je videlo zlasti v severoameriških Zedinjenih državah, kjer je gospodarska delavnost v poletjih mesecih zelo popustila. Kmalu, pa se je pokazalo, da je to popuščanje prehodnega značaja in v jeseni je začelo ameriško gospodarstvo zopet oživljati. Podobno je bilo tudi v drugih velikih industrijskih državah. Najtežji je še vedno položaj v Franciji, katero pretresajo notranjepolitični spori, na dnevnem redu so vedno štrajki delavstva, ki zelo škodujejo ugledu države in paralizirajo vse gospodarsko življenje in se tako veča moč francoskih konkurentov na svetovnih tržiščih. Obe avtoritarni državi Nemčija in Italija se imata tudi boriti z velikimi težkočami, vendar je njih zaposlenost delavstva na splošno dobra in se pri njih zaradi novih razmer konjunkturno nazadovanje ni pokazalo v taki meri kot v državah s popolnoma prostim gospodarstvom. Če Bog da, bo svetovno gospodarstvo premostilo tudi sedanjio krizo in se bo lahko nadaljevalo delo za povečanje blagostanja v redu in miru.
ŽELI VSEM SVOJIM CEN J. ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SREČNO IN VESEL O
NOVO LETO 7 9 39
Tujsko - prometna bilanca za poletno sezono 1938
Evropski turizem v letu 1938. je stal popolnoma v senci politične napetosti, ki so silno vplivale na evropske tujsko-prometne države. Vojna psihoza in želja po potovanju in odmoru sta dve stvari, ki ne spadata skupaj. Sicer je dosegla češkoslovaška kriza svoj višek šele v drugi polovici septembra, ko je že poletna sezona v glavnem končana, toda na obisk tujcev je vplivala silno priključitev Avstrije.
Pod navedenimi razmerami se je obisk inozemskih gostov v Švici zmanjšal za 1.5%, dočim so nočnine inozemskih gostov padle za 9.2%. Padec nočnin gre predvsem na račun izostanka francoskih gostov, ker jim je bila Švi-< ca zaradi razvrednotenja francoskega franka predraga. Dohodki poletne sezone 1938. napram 1937. so v Švici padli za 10.2%.
Prav strašne posledice pa je imela vojna napetost na turizem v Češkoslovaški, kjer je tujski promet V zadnjih mesecih prav za prav popolnoma prestal. Ze v mesecu juniju 1938. je bilo polovico manj inozemcev kakor preteklo leto,, dočim so svetovnoznana kopališča, kakor Karlove vary ob nemški meji dosegla komaj 30% obiska iz leta 1937.
V Nemčiji stoji turizem več ali manj v znaku notranjega turizma. VSlčd organizacije »Kraft durch Freude« zaznamuje notranji turizem lahek poraz, dočim je obisk inozemcev silno padel. Nočnine inozemskih gostov so padle^ napram letu 1937. v juniju za 20%, v juliju za 31% in v avgustu za 35%. Prejšnja Avstrija, ki jo vodi nemška statistika pod nazivom Jugovzhodna Nemčija je zaznamovala še hujše izgu-
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim gostom
Hočevar Franc gostilna »Pri Figovcu*
Ljubljana, Tyrševa c. 13/ telefon 32-60
be. Tako je izgubila v juniju mesecu 36%, v juliju 51% in v avgustu 52% inozemskih nočnin napram letu 1937. Svoječasna avstrijska turistična središča so izgubila v poletni sezoni 1938. kar polovico inozemcev.
Celo v Italiji je padel obisk. Čeprav ne izdaja Italija v pogledu inozemskih gostov podatkov, se je ugotovilo, da so .inozemska nočišča na italijanski rivieri v prvem polletju 1938. za 23% padla, napram letu 1937. Sicer navajajo italijanski krogi za to izgubo kot vzrok poslabšanje gospodarske krize, vendar je izostanek angleških gostov zaradi politične napetosti imel velik vpliv.
Tudi Madžarska, ki se je posebno zadnja leta v tujskoprometnem oziru močno razmahnila, je trpela pred političnimi dogodki v Srednji Evropi. Po , (priključitvi Avstrije k Nemčiji so po-tppolnoma izostali sicer običajni avstrijski gosti na Blatnem jezeru. Celo v Budimpešti se je skrčilo število inozemskih gostov že v juliju 1938 na a/a lanskoletnega stanja.
‘Ugodnejše so se razvijale razmere ▼ Jugoslaviji in to predvsem zaradi turističnega dogovora z Nemčijo. Vsled izostanka češkoslovaških gostov, ki so stalni obiskovalci našega Primorja, so se slabe posledice srednje evropske krize pokazale tudi na našem Jadranu.
Mnogo je trpela nadalje Belgija, ki se že od nezadovoljujoče sezone leta 1937. kljub raznim ugodnostim, ki jih nudi inozemskim gostom, ne more opomoči.
Edino Francija se lahko v Evropi pohvali s posebno konjunkturo. Obisk iz inozemstva je celo presegel obisk inozemcev na svetovni razstavi leta 1937. j Tujskoprometni komisar Roland Marcel je ob neki priliki izjavil, da je letošnja poletna tujskoprometna sezona v Franciji dosegla obseg izvrstne sezone leta 1927-28. K temu uspehu je posebno pomagalo razvrednotenje franka, ker je s tem Francija postala cenena turistična država.
Taka je torej slika letošnje tujsko-prometne bilance v Evropi. Jugoslavija mora biti zadovoljna, da je s previdno zunanjo politiko preprečila pravo katastrofo, ki bi sicer brezpogojno sledila tudi na turističnem polju.
vrhov gledajo cerkvice in kapelice na-pridno, a po večini ubogo ljudstvo, ki se v potu svojega obraza muči in trudi za bomo skorjico kruha in žlahtno vinsko kapljo. Poletno sonce izliva v strma haloška pobočja silno vročino. Navadno nastopi meseca julija in avgusta že velika suša in posledice te vročine ne izostanejo. Grozdje lepo uspeva, se razvija in »mekne«, t. j. postaja mehko že za Veliki Šmaren, september ga »skuha«, oktober pa »speče«. Kmalu pride veseli čas trgatve. Gospodarji si pripravljajo vinsko posodo, od brega do brega odmeva enakomerno nabijanje vinske posode. Če je v jeseni bolj deževno vreme, začne bolj zrelo grozdje gniti in ga je treba »podbirati«. Glavna trgatev se.začne na Terezijino in traja, kadar so dobre letine, še dalj časa. Ubrano petje se razlega od hriba do hriba, možnarji pokajo, staro in mlado se raduje ob pogledu na sladko grozdje, ki je poleg pšenice najbolj žlahten sad zemlje. Ob dobrih vinskih letinah sc že ob trgatvi pojavijo vinski kupci, ki pokušajo sladko grozdje in tehtajo vinski mošt ter barantajo z vinogradniki za vinske cene. Ves trud in delo, vse žrtve in muke pri obdelovanju goric, ki niso majhne, so pozabljene, da gre le vino primemo v denar.
Po kakovosti ima haloško vino zelo dober sloves. Ze v bivši Avstriji so ga visoko cenili in ie bilo na tretjem mestu. Na prvem mestu je bil Ljutomerčan, na drugem Pekrčan in na tretjem Haložan. Na večjih naprednejših posestvih se vino pripravlja po grozdnih vrstah. To so sortirana vina, ki se odlikujejo po posebnem, poedinim vrstam lastnem bukeju, po svojem okusu in moči, ter so zelo pripravna za steklenice
V	Spodnjih Halozah sta glavna vinska kraja, odnosno središči Zavrč in sv. Barbara. Oba kraja imata poštna urada z brzojavno in telefonsko zvezo. V obeh krajih so tudi dobre gostilne s prenočišči za tujce. Drugih večjih krajev tu ni. Po dolinah in dolinicah so razsajena manjša sela, po vrheh pa male zidane in lesene kočice in viničarije s hrami in kletmi. Vmes so v večjih in manjših presledkih gosposke hiše. Na razglednih krajih so majhne cerkvice, podružnice završke in barbarske župnije, tako n. pr. Št. J a n ž sv. Mohor v Turskem, Sv. Ana v Velikem vrhu, sv. Florijan n a M e j a h in s v. Elizabeta. Znamenita sta gradova Zavrč in Bori, zlasti zadnji, znan po svoji prekrasni legi. Tu je bilo gradišče že za časa Rimljanov in grad je imel v poznejših
stoletjih zelo važno vlogo. Bil je nekdaj lastnina zgodovinsko znanih grofov Tattenbachov. Grad stoji tik ob Dravi na precej visoki, strmi pečini. Danes je last delniške dražbe v Maribora. Nad Borlom je podružnica s v. A n e, odkoder je prekrasen razgled na vse Ptujsko polje, ki ga zaradi njegove rodovitnosti imenujejo »slovensko Umbrijo«, na Slovenske gorice, Pohorje, pa celo na Solčavske planine in hrvatsko Zagorje.
V	Srednjih Halozah so sicer nekoliko lažja in bolj rezka vina, a ravno tako pitna in zlasti primerna za poletni čas, mešana s slatino. V večjih vinogradih se tudi ta vina sortirajo in se bližajo po svoji kakovosti onim v Spodnjih Halozah. Večji kraj tukaj je Leskovec, s pošto pod imenom s v. Andraž v Halozah. Kraj leži ob cesti Ptuj — Trakoščan. Blizu Leskovca stojita na 504 m visokem hribu ob hrvatski meji dve cerkvici: sv. Avguštin in sv. Magdalena. Tudi odtod je prekrasen razgled po vseh Halozah in po Ptujskem polju. Nikomur ni žal, kdor se vzpne na ta vrh. Divni užitek razgleda mu obilno poplača mali trud. V Srednjih Halozah so najbolj znamenite gorice in kleti. Štajerske hranilnice v Podlehniku. Posestvo leži ob cesti Ptuj — Krapina. V
teh kleteh sortirana vina kažejo vemo sliko, kaj premorejo, odnosno kaj se lahko doseže po kakovosti vina v Halozah. Vzorno napravljeni in oskrbovani nasadi ter umno urejene stiskalnice in kleti z vsemi kletarskimi pripomočki, kakor tudi ostalo gospodarstvo nudijo mnogo poučnega vsakomur, kdor se za to zanima.
Nedaleč od Podlehnika je Nova cerkev. Odtod je izhodišče za Srednje in Gornje Haloze. Tukaj so sicer manj močna, toda po okusu izborna vina. Bolj znani kraji tukaj so: Ptujska ali Črna gora, Žetale in Mako-1 e. Vsak kraj ima pošto. Omeniti je še vasi Majšperk, N&raplje in Stoperce. Trg Ptujska gora je znana, mnogo obiskovana božja pot z lepim razgledom po Ptujskem polju od Maribora pa tja dol do Medjimurja, na južni rob Slovenskih goric, na Pohorje in Haloze. Tukaj so Turki večkrat grozovito gospodarili. Leta 1493. so Turki ponovno napadli Ptujsko goro baš na sejmski dan ter mnogo ljudi polovili in odpeljali v sužnost. Legenda pripoveduje, da so se nekoč Turki bližali Ptujski gori, Mati božja pa je zagrnila cerkev in ves kraj s čmo meglo in Turki so odšli. Odtod da je tudi ime Črna gora. V resnici se ne drži cerkve omet,
Letošnja tujsko-prometna sezona
(Referat dr. Jure Koceta na seji gostinskega odseka Zbornice za TOI dne 15. novembra 1938.
Tujskoprometna statistika za vso državo in sicer v dobi od 1. januarja do
1.	septembra 1938 nam kaže, da je znašalo število turistov v navedeni dobi 693.501 s 4,234.035 nočninami, napram 665.901 turistu s 4,156.781 nočninami v istem razdobju lanskega leta. Torej smo imeli letos v označeni dobi 27.600 gostov več kot preteklo leto; nočnin je bilo pa za 77.254 enot več kot lani. Domačih turistov je bilo letos 476.898 z 2,964.243 nočninami, napram 459.834 turistom z 2,893.460 nočninami v lanskem letu. Inozemskih turistov pa je bilo letos 216.603 z 1,269.792 nočninami, napram 206.067 turistom z 1,263.321 nočninami v lanskem letu.
Gornja statistika nam torej aa vso državo dokazuje, da je letošnja tujskoprometna sezona bila uspešna kljub slabemu vremenu in kljub napeti zunanjepolitični situaciji, ker ima zabeležiti porast gostov, tako inozemskih in domačih, kakor tudi porast nočnin, čeravno ta porast ni ravno znaten.
V	Sloveniji pa nam razpoložljiva statistika za isto dobo nudi sledečo sliko:
Bled, ki je nekak barometer za presojo tujskega prometa v Sloveniji sploh, je imel 20.616 gostov s 160.737 nočninami, napram 15.555 gostom s 118.043 nočninami v preteklem letu.
Bohinj je imel 5.084 gostov z 38.893 nočninami, napram 1.451 gostom z 10.825 nočninami v lanskem letu.
Dobrna zabeležuje letos 3.396 gostov z 52.946 nočninami, napram 3.169 gostom z 51.196 nočninami v lanskem letu
Kranjska gora pa pokazuje 4.547 gostov s 56.113 nočninami, medtem ko je lani imela 4.349 gostov s 54.678 nočninami.
Radovljica je imela letos 1.452 gostov z 19.413 nočninami, lani pa je imela 903 goste z 11.402 nočninami.
Rimske toplice so imele 637 gostov s 7.288 nočninami, lani pa 294 gostov z 2.784 nočninami.
Rogaška Slatina je imela 6.551 gostov z 78.089 nočninami, lani pa 5.926 gostov z 79.309 nočninami.
Laško zabeležuje 2.356 gostov s 26.152 nočninami, napram 2.220 gostom in 24.399 nočninam v lanskem letu.
Ze na podlagi te statistike razvidimo, da je v letošnji sezoni število turistov v Sloveniji sorazmerno večje kakor pa v ostalih delih države, odnosno z drugimi besedami, prirastek tujskega prometa v vsej državi napram lanskemu letu p’ de prvenstveno na račun in v dobro letoviščem in zdraviliščem v Sloveniji. Zanimivo je, da je število turistov iz Nemčije, Madžarske in Italije letos znatno poraslo, tako v vsej državi, kakor tudi v Sloveniji, medtem ko je nazadovalo število turistov iz Anglije,
ker je starodavna gotska stavba in je zato očrnela. Zanimivo je, da so poedi-ni Turki ostali v teh krajih, kar dokazujejo imena okrog Ptujske gore, ki so se ohranila do današnjih dni, kakor Mustafa, Hasanmali, Turk, Karo, Sagadin itd. Lepi vrhovi v Gornjih Halozah so: s v. D u h na Rodnem vrhu, s v. Bolfenk nad Narapljami in sv. Ana nad Stoprcami. Tako imajo Spodnje in Zgornje Haloze svojo sv. Ano. Narodna pesem poje:
»Haloze so gore, sv. Ana je jfcrez nje, vse sladko vinee rode«.
Iz Stoperc vodi pot na 883 m visoko Donačko ali Rogaško goro. Poleg že poprej imenovanega razgleda vidiš odtod v čistem ozračju tudi ogrske ravnine in Blatno jezero, pa preko Posavja Dolenjsko do Gorjancev, ob zelo jasnih dneh se ti pokaže celo z večnim snegom in ledom pokriti VelikiKlek (Grossglockner).
Haložani so veseli, šaljivi in nadarjeni ljudje. Kakor drugod v vinskih krajih, so tudi oni zelo gostoljubni. Haložan je kaj ponosen na svojo kapljico. Ce zapazi v bližini svoje kleti tujca ali izletnika, ga prijazno ogovori in mu ponudi svoj pridelek. Gost ga mora
Belgije, Češkoslovaške, Danske, Francije in Poljske, kar zopet velja tako za vso državo, kakor tudi za Slovenijo. Toda medtem, ko je za vso državo število turistov iz Nemčije napredovalo skoro za 100%, t. j. od 52.607 v lanskem letu na 100.129 letos, je porast Nemcev na Bledu v isti dobi porastel preko 100% in ako upoštevamo še po-sezijo, pa celo za celih 131.36%. Madžarov je prišlo na Bled za 818 oseb ali 107.73% več kakor lani. Turistov iz Italije, ki beležijo neznaten porast za vso državo, je bilo na Bledu za 255 oseb odnosno za 66.50% več kakor preteklo leto.
Ce nam statistika dalje kaže, da je število domačih gostov letos na Bledu napredovalo za 16.05% napram lanskemu letu, potem vidimo, da gre porast turistov zlasti na račun inozemskih turistov, kar velja zlasti za Bled, ki ga je poBetilo 15.118 inozemskih gostov in 5.498 domačih. To dokazuje, da si je Bled pridobil v inozemstvu sta*bilno reputacijo in predstavlja par excellence mednarodno letovišče. Približno isto razmerje nam kažejo ostali gori navedeni kraji v dravski banovini, samo s to razliko, da na primer v Bohinju, Kranjski gori, Dobrni, Radovljici, kakor tudi v drugih gori naštetih krajih zdaleka prevladujejo domači gosti napram inozemskim. Vendar pa število inozemskih gostov znatno napreduje tudi v Bohinju, Kranjski gori, v Rogaški Slatini in deloma tudi v Radovljici.
Glede posameznih držav z ozirom na tujskoprometno sezono je pripomniti sledeče:
1. Nemčija
Ugodne komunikacijske zveze so znatno vplivale na ogromen porast turistov iz Nemčije. Tudi priključitev Avstrije k Nemčiji je, skoro proti pričakovanju imela prednost za naša letovišča. Obširno izvedena propaganda naših zdravilišč in letovišč, zlasti Bleda, v Nemčiji je tudi napravila svoje. Toda pri tem moramo ugotoviti, da je ta velik porast gostov iz Nemčije sicer razveseljiv pojav, toda pojav, ki ni stabilen, kajti pri dirigiranem gospodarstvu in tudi dirigiranem tujskem prometu je vsaj dana možnost, da naenkrat doživimo lahko velik izpad v tujskoprometni statistiki inozemskih turistov.
2. Italija.
Porast gostov iz Italije, kakor smo že iz statistike za Bled razvideli, je znaten in razveseljiv, zlasti, ker nam upravičeno daje upanje, da nam bo Italija nudila dobro zaledje za našo zimsko tujskoprometno sezono. Za zimsko sezono pride za Italijo v prvi vrsti v poštev bohinjski in blejski kot s Pokljuko, kakor tudi Kranjska gora. Dve tujskoprometni konferenci med našimi predstavniki tujskoprometnih organizacij in italijanskimi sta mnogo pripomogli k zanimanju za poset naših krajev. Kakor pri Nemčiji, tako je pa seveda tudi pri Italiji pripisovati porast gostov predvsem v dejstvu, da so politični odnošaji med našo državo na eni in
I
i
i
pokusiti, seveda pohvala dobre kapljice ne sme izostati. Ljudstvo pa je večinoma siromašno, zlasti sedaj, ko vino za vinogradnika nima prave cene ter ima komaj vrnjene pridelovalne stroške. Kljub vsemu pomanjkanju in trpljenju Haložani ljubijo svojo rodno grudo in vztrajajo na njej.
Haloze štejejo okroglo 25.000 prebi-valvcev. Za izobrazbo šolske mladine skrbi 12 osnovnih šol, tako da pride na okroglo 2.000 prebivalcev ena šola. Šolska poslopja so večinoma iz novejše dobe. Za izobrazbo odraslega naroda pa je mnogo kulturnih in gospodarskih društev, ki z raznimi prireditvami, poučnimi gledališkimi igrami itd. bistrijo um in blažijo srce za vse dobro, lepo in plemenito.	R.	D.
ANTON ČERNE
graveur Ljubljana, tel. 38-61
izdeluje: štampiljke* etikete, tisk z jekloreza, vse gravure i. t. d. i. t. d.
ČLANI! Izvažajte svoje glasilo v lokalih.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želimo vsem našim gostom, odjemalcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo
Žičkar Terezija gostilna
Ljubljana, Prešernova ul. 9
NA-NA
Rosenwirth Karl in Angela
Ljubljana, Tyrševa c.
Tonejc Anton in Terezija
kavama »Evropa«
Ljubljana, Tyrševa c.
Izlakar A.
restavracija »Pri Šestici«
Ljubljana, Tyrševa c. 8, tel. 36-69
želi vsem svojim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto !
Teodor Kom Ljubljana, Poljanska c. 8 (prej Henrik Kom) Ustanov. 1862
Krovec, stavbni,'galanterijski in okrasni klepar - instalacija vodovoda in centralne kurjave — Naprave strelovodov — Kopališke in klosetne naprave
Čeček Roza gostilna
Slov. Bistrica
Nemčijo in Italijo na drugi strani prijateljsko urejeni.
3.	Madžarska.
Glede Madžarske je omeniti, da imamo zabeležiti znaten porast, ker se je izvesten del madžarske publike raje zatekel k nam, kakor pa v italijanska ali pa v nemška letovišča.
4. Češkoslovaška.
Iz razumljivih razlogov je število čeških gostov znatno padlo, medtem ko so nam bili oni poprej naši najsigurnejši in najtrajnejši gostje. Upati je, da bo drugo leto poset čeških turistov k nam znatno večji z ozirom na to, da bodo Cehi gotovo prvenstveno obiskovali naša letovišča in ne letovišča in zdravilišča v bivših Sudetskih pokrajinah.
V	tej zvezi je omeniti, da je naša zbornica že sklicala anketo, ki je razpravljala z ozirom na izpremenjene prilike o vzpostavi mednarodne železniške zveze s Češkoslovaško in Poljsko preko Madžarske, da se tako že v naprej omogočijo dobre zveze z našo državo. 1
Devizni promet je bil letošnjo sezono v glavnem odlično urejen in je mnogo pripomogel k tako velikemu porastu gostov iz inozemstva. Za nemške turiste je bil povečan kontingent od RM
400.000.— mesečno leta 1937 na RM
1.400.000.— mesečno v tekočem letu. Ta
kontingent se mesečno v enaki višini drži še nadalje, kakor tudi višina kvote na osebo, t. j. 400 RM. Ti kontingenti so bili redno izčrpani. S sosednimi državami so dobro funkcionirali naši turistični plačilni sporazumi, zlasti z Madžarsko, Rum unijo, Bolgarijo, pa tudi s Češkoslovaško in Italijo. Turisti iz zapadno evropskih držav:	Anglije,
Francije, Belgije in Švice so si lahko preskrbeli turistične dinarje v smislu cirkularja Narodne banke z dne 3. aprila 1937 in s »Putnikovimi« turističnimi čeki. To velja tudi za goste iz Nordijskih držav: Švedske, Norveške in Danske. Težave v deviznem prometu so bile samo za turiste iz Grčije, Turčije in deloma tudi iz Poljske, toda z ozirom na tamošnje devizne predpise, medtem ko so naši turisti, ki so šli v te države, bili normalno dotirani s plačilnimi sredstvi.
Letošnje odredbe o znižanju cen go-| riva, bencina in nafte, so silno vplivale na razvoj tako inozemskega, kakor tudi tuzemskega avtomobilskega prometa. Ogromno se je dvignil promet inozemskih izletniških avtobusov, toda ta razvoj nas je prehitel. Naše ceste, ki niso dorasle tekameu prometu, so se popravljale sredi glavne sezone, kar je inozemskim avtomobilistom povzročilo veliko truda in neprijetnosti. Poleg tega so markacije na križiščih cest nezadostne. Inozemski turisti poudarjajo, da je treba postaviti večje in točnejše orientacijske table. S popravili cest pa je treba pričeti zgodaj spomladi odnosno v jeseni, tako da so ceste od junija do septembra urejene in prepuščene prometu brez ovir. Kako važen faktor je avtomobilski promet v tujskem prometu, nam prikazuje baš letošnja sezona. Dočim smo prejšnja leta zabeležili kakih 400 do 500 gostov, ki so v skupinah posečali n. pr. Bled, se je letos ugotovilo, da znaša število skupinskih izletnikov, ki so posetili v avtobusih Bled, za 2—3 in več dni, nad 4.000 oseb.
Cene v gostinskih obratih na področju zbornice so bile iste kakor lansko leto, kljub temu, da so se življenjske potrebščine podražile. Od strani gostov turistov ni bilo na področju zbornice niti ene same pritožbe, kar je brez dvoma razveseljivo dejstvo.
Kar se tiče nedostatkov našega tujskega prometa v splošnem, so ti že dovolj znani, saj iih je izčrpno podal v svojem referatu pred letom dni na lanskoletni proračunski plenarni seji v svojem referatu predsednik gostinskega odseka g. Majcen Ciril, kateri referat je še danes aktualen in je tvoril, kakor smo informirani, dragoceno gradivo mnogim tujskim prometnim konferencam in razpravam. Ti nedostatki pa se ne bodo dali odstraniti, dokler država, pa tudi do gotove meje banovina, ne bosta pokazali več stvarnega razumevanja za tujski promet in ga vsaj sorazmerno drugim državam zadovoljivo dotirali, Ne koristi nam poudarjanje teh potreb in nedostatkov na vseh naših sejah, kongresih in sestankih, katerih uspehi so sorazmerno majhni, dokler se ne dobe sredstva, da bi se mogli veli-kopotezneje izvršiti predlogi in sugestije tujskoprometnih strokovnjakov in organizacij, kakor to vidimo v drugih državah. Predvsem je treba poudariti, da se predlogi za pospeševanje tujskega prometa v drugih državah hitro realizirajo, medtem ko se pri nas taki predlogi, če se že realizirajo, realizirajo samo počasi in mukoma. Tempo dela je pri nas brez dvoma prepočasen.
V	zvezi z omenjenim referatom predsednika gostinskega odseka g. Majcna Cirila je treba omeniti napredek v tem. da se ustvarjajo predpogoji za našo zimsko tujskoprometno sezono v Kranjski gori, kjer se je ob znatni podpori ministrstva trgovine in pa banovine, za kar se je aktivno zavzemala tudi naša zbornica, začelo ustvarjati smučarsko torišče in so se v ta namen izkrčili znatni gozdni kompleksi. Tudi Bled je dobil s tem, da je občina kupila primerno površino sveta, odlično šetališče, ki ga je Bledu dosedaj vedno primanjkovalo. Treba pa je resnici na ljubo ugotoviti, da naši kraji na jugu, zlasti ▼ Bosni, pa tudi v južni Srbiji v tujsko-prometnem oziru sorazmerno hitreje napredujejo kot naši in se nam lahko dogodi, da nas bodo kmalu prehiteli Zaradi tega bo morala naša banovina, ▼ kolikor ne dobi polnega razumevanja » strani centrale, sama poseči vmes, da «e
dravska banovina vsaj v enakem tempu, kakor druge banovine, v tujskem prometu zboljšujejo, ako hoče tudi v bodoče zavzemati dominantno pozicijo v turizmu naše države. To je nujno potrebno, ker bo to v bodoče skoro edina panoga, ki bo prišla za dravsko banovino v poštev.
Dalje je omeniti konferenco ekspertov AGOT-a (L’association des grandes organisations de voyages et tourisme), to je mednarodne zveze potovalnih pisarn, ki se je vršila na Bledu dne 23. septembra 1938 in katere se je referent gostinskega odseka v smislu sklepa zadnje seje gostinskega odseka udeležil. Referent omenja, da je prisostvoval tej konferenci in da je isti večer v imenu zdraviliške komisije, katero je obenem zastopal na slavnostni večerji, pozdravil člane omenjene organizacije. Pri tej Priliki se je ugotovilo predvsem, da je naša tujskoprometna propaganda zelo pomanjkljiva baš v nordijskih državah, kateremu momentu bi bilo treba posvetiti vso pažnjo, kajti iz nordijskih držav dobimo najboljše goste in tudi ni nobenih deviznih težav.
Na koncu je omeniti ozko sodelovanje naše zbornice z zvezama za tujski promet v Ljubljani in v Mariboru, kar je tudi razvidno iz dejstva, da je na prvo plenarno sejo uprav obeh zvez v Rogaški Slatini dne 10. septembra bil povabljen tudi predstavnik zbornice, katerega navzočnost je bila toplo pozdravljena.
PRESELITEV PISARNE ZDRUŽENJA GOSTILNIŠKIH PODJETIJ V LJUBLJANI
Opozarjamo, da se nahaja pisarna Združenja gostilniških podjetij za Ljubljano na Aleksandrovi c. št. 2. I. nadstropje (palača Ljub. kreditne banke) s telefonsko številko 41 - 86.
Naši v Franciji
Od naših stažistov, ki so odpotovali v početku oktobra v Francijo sta dne 20. decembra vstopila že v 1 letno sta-žo v hotele v Gerwais - les - Bains, Vil-lage gg. Rudolf Kirn in Globokar An-toB, dočim je g. Blagne Janko nastopil stažo v Mentonu. Gg. Cunder Boris in Majer Ante pa sta se javila iz Pariza. G, Viljem Račič iz Maribora je nastopil že 3 stažijsko mesto kot kuhar v Cham-bery-u.
1.	februarja odpotujejo na stažo do-sedaj prijavljeni gg. Torič Franc, Ben-lrič Koloman in Vivod Konrad.
PRIGLAŠUJTE SE ZA SERVIRNE, KLETARSKE IN JEZIKOVNE GOSTILNIČARSKE TEČAJE! Učnina silno nizka.
Osnutek
■redbe o zaščiti označbe izvora vina.
(Za zaščitne zadruge.)
O	zaščiti vina se je v Gostilničarskem vestniku že opetovano obravnavalo. V Ljutomeru se že od leta 1935 dela na uresničenju te ideje. Ustanovila se je v ta namen posebna zadruga z imenom Zaščita ljutomerčana v Ljutomeru r. z. z o. z. Vse priprave so dokončane, le odločba kmetijskega ministrstva se še pričakuje. Po naročilu oblasti in organizacij sem sestavil osnutek Uredbe za zaščito označbe izvora vina, o katerem je še pač treba razpravljati. S tem, da ga objavim v tem listu, ga želim izpopolniti v vsem, kar bi bilo še potrebno. Osnutek uredbe je namenjen za vse vinorodne kraje naše države, ki pridelujejo sloveča vina. Namenjen je v prvi vrsti zaščitnim zadrugam.
Inž. Lipovec, Ljutomer.
§ 1.
Po § 7 in 11 zakona o vinu in členov 28, 24, 25 in smiselno čl. 30 pravilnika k temu zakonu si morejo posamezniki, združenja ali cele krajine naziv svojih tipičnih vin zavarovati in se tako braniti nedovoliene konkurence in potvorbe
Na podlagi te uredbe zavarovani na-ariv tipičnih vin je označba za domače irne, s katerim označujemo resnični izvor naših pristnih vinskih pridelkov, ki so že zdavnaj znani in čislani na uglednih vinskih tržiščih, a prihajajo bolj in bolj ob svoje »staro dobro ime«.
Navedenemu imenu se sme dodati označba »zaščiteno vino«, n. pr. »Ljutomerčan, zaščiteno vino«.
Vinogradi, ki tvorijo točno omejičeno skupino, kateri se prizna zaščiteno ime, tvorijo zaščiteni vinski okoliš.
Zaščiteno ime in zaščiteni okoliš odobri in prizna na predlog pristojne banske uprave ministrstvo kmetijstva z odločbo.
§ 2.
Pod označbo tipična vina je razumeti prirodne vinske tipe, ali vsa tista svojstvena (tipična) vina, ki so posledek krajevnih ali pokrajinskih razmer, to je, ki se morejo dobiti samo v tej pokrajini, često samo po izvestnih legah in samo od tiste vrste ali mešanice vrst žlahtne vinske trte in na isti način predelave, kakor je dolgoletnim izkustvom ugotovljeno, ki pa s svojimi lastnostmi zaslužijo, da se jim ime zaščiti.
Zaščita vina je v smislu te uredbe »zaščita označbe izvora« ne pa »zaščita vinskega tipa« ali zaščita tipičnih vin.
Izraz tipična vina je tukaj razumeti v širšem pomenu, ne pa ustvarjen tip vina, ki je proizvod poljubnega križanja, rezanja ali mešanja takšnih vin, ki dajo mešanico harmonične celote, kafera se more vsako leto in v -vsej količini postaviti na trg.
§ 3.
Posamezniki ali udruženja, ki žele, da se njihovemu vinu takoj prizna zaščitno ime izvora, morajo predložiti ko-lekovano stvarno vlogo ministrstvu kmetijstva po pristojni banski upravi. Ta uredba se nanaša le na udruženja — zaščitne zadruge.
§ 4.
Banske uprave odrejajo, da se s točnimi strokovnimi preiskavami ustanove kraji in vsi pogoji proizvodnje vina, katerega si hočejo pridelovalci z zaščitnim imenom zavarovati.
Zaščiteni morejo biti le oni vinarji ali vinogradi odnosno njihovo vino, ki je vredno zaščite.
Ce kak vinograd v zaščitenem okolišu ne rodi vina, ki bi ustrezalo pogojem zaščite, ali če dotični nasad ni v skladu z zakonitimi predpisi, ali če je dotični vinar radi kršitve zakona o vinu po § 26 obsojen, se mu more pravica do zaščite odreči, odnosno že priznana pravica odtegniti. Prizadeti ima pravico se pritožiti na pristojno kraljevsko bansko upravo.
§ 5.
Z odločbo ministra kmetijstva se prizna zaščitni zadrugi, ki izpolni pogoje te uredbe pravica do posebnega zaščitnega imena izvora vina, da bi se s tem imenom razlikovalo in odlikovalo ne samo od vina iz drugih vinorodnih krajev, temveč tudi od drugih vin istega kraja, razširitve vinogradov na ozemlja in lege, manj pripravne za gojenje vinske trte, ali posledica sajenja trsnih vrst, od katerih se zahteva čim obilnejši plod ne glede na njega kakovost.
§ 6.
Zaščitno ime izvora daje posameznemu pridelovalcu in vsem članom zaščitne zadruge v zaščitenem okolišu zakonito varstvo in dokaz, da je njih vino pod tem imenom zajamčeno pristno vino iz njihovega zaščitnega vinskega okoliša, ki si je pridobil zaščitno ime, a tudi kupcu in konsumentu daje jamstvo, da vino res povsem ustreza imenu, s katerim se prodaja.
§ 7.
K zaščitnemu imenu izvora vina je dovoljeno dodati tudi označbo predela, kraja, lege (gorice) vrste grozdja, letnika, kleti, odnosno proizvajalčevega imena. Vsaka taka označba se mora popolnoma ujemati s stvarnostjo.
§ 8.
Za vina, ki se dajo v promet z zaščitenim imenom izvora, velja določilo § 11 zakona o vinu (zadnji stavek): »Prepovedano je dajati v promet mešanico specialnih vin z navadnim vinom«. Kot specialno vino se tukaj smatra tudi ono, ki ima zaščitno ime izvora.
Navadno vino je tukaj vsako drugo vino, ki je zrastlo izven zaščitenega okoliša, pa tudi vino, ki se pridela v tem zaščitenem okolišu, pa se mu iz katerega koli vzroka ni priznala pravica do zaščite.
§ 9-
V	kolikor iz posebnih določil te uredbe ne sledi drugače, veljajo tudi za zaščiteno vino za ostala določila vinskega zakona in pravilnika.
Vinski mošt in vino z zaščitenim imenom se sme v slabih letinah izboljšati po določilih § 2 in 4 zakona o vinu odnosno tozadevnih določilih pravilnika k temu zakonu.
V	noben zaščiteni vinski okoliš ni dovoljeno uvažati vino iz drugih vinskih krajev. Izjemno sme od kmetijskega ministra pooblaščeni pristojni kletarski nadzornik dovoliti tak uvoz le za kritje hišne potrebe in za dobo enega leta. Tako uvoženo vino se mora posebej vkletiti in dotična posoda (sod, steklenice itd.) s točno in vidno označbo opremiti, iz katere se določno razvidi izvor tujega vina. Tako vino je pod nadzorstvom kletarskega nadzornika in poklicnih kontrolnih organov. Uvoženo tuje vino se ne sme izvažati iz zaščitenega okoliša.
Zaščitno ime izvora vina lahko dosežejo tudi posamezni vinogradniki, če izpolnijo uslove te uredbe, prednost pa imajo zaščitne zadruge, ki so po svojih pravilih upravičene dobiti zaščitno ime, izpolnijo in ustrezajo pogojem zaščite ter zveze zaščitnih zadrug, če se te osnujejo.
§ 12.
Zaščitna zadruga more biti ustanovljena na osnovi zakona v gospodarskih zadrugah. V taki zadrugi je članstvo prostovoljno in le člani uživajo ugodnosti zaščite. Izjeme dovoli minister kmetijstva.
Predvidene pa so tudi zaščitne zadruge na osnovi večinskega sistema in vzorcu vodnih zadrug. V taki zadrugi se manjšina prisili, da sodeluje v zadrugi in uživa koristi zadruge, ki pa v tem slučaju ne sme imeti spekulacijske-ga obrata.
Kje in kdaj se uporabi drugo imenovani sistem zadruge odloča pristojna banska uprava. Letne prispevke odobri in po potrebi izterjuje v obeh primerih sresko načelstvo.
§ 13.
Posamezne zaščitne zadruge in zaščitne zveze zadrug po tej uredbi so podrejene z vsem svojim udejstvovanjem in poslovanjem nadzoru po pristojnem kletarskem nadzorniku banske uprave pristojni kraljevski banski upravi in kmetijskem ministrstvu.
§ 14.
Pristojni kletarski nadzornik in njihovi kontrolni organi izvršujejo kontrolno službo po zakonu o vinu s posebnim ozirom na to uredbo.
Zaščitne zadruge vršijo v svojem delokrogu tudi nadzorstvo nad zaščitenim vinom, so pa dolžne vse prestopke in kršitve zakona in uredbe javiti pristojnemu kletarskemu nadzorniku.
Banske uprave odredijo za vso banovino enoten postopek za dosego in izvedbo zaščite vina:
1) Določi enega svojega uradnega strokovnjaka za »poverjenika za zaščitne vinarske zadruge«.
2) Imenuje strokovno komisijo za zaščito vina sestoječo iz 4 članov: predsednika, ki je uradni strokovnjak in zastopnik banske uprave, pristojnega sres-skega kmetijskega referenta, zastopnika pristojne zaščitne zadruge in zastopnika pristojne politične občine, le tega samo s posvetovalnim glasom.
3) Izda ali določi obliko in vsebino za »kataster zaščitenih goric«.
4) Določi potnine in prejemke za poverjenika, za Strokovno komisijo, za kontrolno službo itd.
5) Odobri ugotovitev strokovne komisije, odnosno odredi ponovno ugotovitev.
6) Predloži kmetijskemu ministrstvu zbrani material za zaščito vina v odobritev.
§ 16.
Strokovna komisija stvarno ugotovi dejansko stanje posameznih vinarjev, vinogradov in zaščitenega okoliša, potrebo in upravičenost predlaganega zaščitenega imena, kakovost zemlje, površino in lego vinograda, žlahtne trte
Sreče polno
Novo leto
želi
vsem
prijateljem
‘lempel
Styria
Donat
Slatina
po vrstah in starosti nasada, količino in kakovost povprečnega letnega pridelka, ter ugotovi za vsak slučaj posebej na licu mesta, če vinar hi vinograd odgovarja pogojem zaščite. Ta komisija posluje pozneje po potrebi vsako leto vsaj enkrat za morebitni sprejem novih članov, odnosno izločitev dosedanjih članov, ki ne ustrezajo pogojem zaščite.
§ 17.
V	kataster zaščitenih goric vpiše pristojna katasterska uprava tekočo številko, ime in naslov vinarja, katastralno občino, število mapnega lista, parcelna števila, številko zemljeknjižnega vložka in naziv kosa, razred, površino v ha, a in m- in čisti donos.
§ 18.
Strokovna komisija vpiše v kataster zaščitenih goric svoje ugotovitve po § 16.
Original katastra zaščitenih goric hrani pristojno sresko načelstvo (sreski kmetijski referent).
Zaščitna zadruga oskrbi natančne prepise tega katastra v treh izvodih in predloži pristojni banski upravi v odobritev. En prepis je za bansko upravo, en prepis za ministrstvo kmetijstva, en prepis se vrne zaščitni zadrugi za na-daljno poslovanje.
§ 19.
Pravica do zaščitenega imena izvora vina pristoja le onim vinogradnikom (izvzemši posameznike s zravico zaščit-
optika/
"Pto LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
1
nega imena), ki so člani zaščitne zadruge in vpisani v seznam zaščitenih vinarjev kot upravičenci. Noben drugi vinogradnik ne sme po razglasitvi te uredbe in tozadevne odločbe kmetijskega ministra svojega vinskega pridelka dati v promet pod zaščitenim imenom ali sličnim imenom, ali sploh označbo, ki bi merila na to, da je to vino zrastlo v nekem zaščitenem okolišu.
Vsakemu upravičenemu vinarju v zaščitenem okolišu mora biti dana možnost pristopa, za dosego pravice zaščitenega imena. Ce se kak vinar iz katerega koli vzroka noče poslužiti te pravice in noče pristopiti v članstvo zaščitne zadruge se s tem prostovoljno odreče tej pravici. V slučaju, da bi prijavljenega vinarja zaščitna zadruga javljenega vinarja zaščitna zadruga od-pristojno bansko upravo.
§ 20
Zaščitna zadruga je z odločbo kmetijskega ministrstva upravičena v okvirju zakona o gospodarskih zadrugah in v smislu svojih odobrenih pravil izvajati vse potrebno za smotreno zavarovanje zaščitenega vina. Odločba velja za kraljevino Jugoslavijo. Zaščitna zadruga pa more pridobiti priznanje zaščitnega imena in varstvene znamke tudi v državah, ki kupujejo to vino. Sme uporabljati zakonito dovoljena sredstva proti vsaki zlorabi glede zaščitenega vina, nadzorovati in varovati pro-
Koliko gostinskih obratov je v državi?
Po statističnem letopisu je bilo leta 1934	1935	1936	1937
34 915	35 947	37.998	40	025	gostinskih obratov.
Gibanje gostinskih obratov v dravski banovini v letu I938 do i. oktobra v primeru z gibanjem leta I937.
	Prijave		Odjave		Prirastek		Padec	
	1937	1938	1937	1938	1937	1938	1937	1938
Hoteli	12	5	5	4	7	1			—
Restavracije	9	8	12	7	—	1	3	—
Gostilne	180	135	144	135	36	—		
Brezalkoh. gost.		1	4			1	4	
Zdravljaki			2				2	
Kavarne	6	3	3	1	3	2		
Pensioni	11	5	3	2	8	3		
Buffeti	25	10	7	4	18	6		
Ljud. kuhinje	9	3	3	2	6	1		
Krčme	102	82	23	16	79	66		
Točilnice			8	1			8	1
Brezalkohol. rest.				1				1
Prenočišča		1		1				
	354	253	214	174	157	81	17	2
Potemtakem je	leta	1937.	prirastlo 140, v		letu 1938.	do 1.	oktobra	pa 79
novih gostinskih obratov.
V naSa združenja je v tem času vstopilo 607 novih članov. Kakor se vidi, prevladujejo tudi sedaj nove krčme in buffeti.
met tega vina in izdajati svojim članom , spričevala o izvoru vina in varstvene znamke ali etikete.
Zadruga pospešuje proizvodnjo in prodajo zaščitenega vina, varuje in dviga njegov sloves, širi strokovno znanje, prodaja in nakupuje proizvode svojih članov itd. v smislu odobrenih pravil, to pa le, če zadruga ni osnovana na prisilnem sistemu po § 12, 2. odst.
§ 21.
Kdor krši določila te uredbe se kaznuje po § 26 zakona o vinu z zaporom od 7 do 30 dni in v denarju od 100 do 10.000 din ali z eno teh kazni.
Za kazniva dejanja po citiranem § veljajo predpisi občega dela kazenskega zakonika: sodijo pa redna sodišča.
§ 22.
Ta uredba stopi v veljavo 6 mesecev po razglasitvi v Službenih novinah.
PRVI MOTORNI VLAKI V SLOVENIJI
Po dolgotrajnem prizadevanju naših tujskoprometnih in gospodarskih krogov je železniška uprava sedaj stavila na razpolago za Slovenijo dva motoma vlaka, ki bosta stavljena v promet predvidoma še tekom tekočega meseca. V gospodarskem in tujskoprometnem interesu Slovenije bi bilo, da bi eden teh motornih vlakov vozil med Zagrebom preko Ljubljane in Jesenic do Rateč— Planice, drugi motorni vlak pa iz Ljubljane preko Celja do Maribora in odtod po Dravski dolini do Prevalj. Prvi motorni vlak naj bi odhajal iz Zagreba zgodaj zjutraj ter bi se od Jesenic naprej ustavil na vseh postajah, ki so izhodišče za zimske turistične kraje in zimskošportne predele. Iz Rateč—Planice naj bi se motorni vlak pozno zvečer vračal v Zagreb. Ravnotako bi moral drugi motorni vlak iz Ljubljane odhajati zgodaj zjutraj ter bi imel od Maribora naprej v Dravski dolini več postankov, tako da bi bil potnikom omogočen obisk važnih turističnih in zimskošportnih krajev, kakor so Sv. Lovrenc in Ribnica na Pohorju, Rimski vrelec in drugi. Vozni red obeh motornih vlakov bi se moral določiti na ta način, da bi imela vlaka v obeh smereh, torej zjutraj in zvečer, zvezo v Zidanem mostu, tako da bi bila podana tudi možnost zveze med Zagrebom in Mariborom odnosno Dravsko dolino in obratno. Gotovo je, da bi bila uvedba prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah neprecenljivega pomena za tujski promet in sploh za gospodarstvo v Sloveniji, ker bi bila s tem ustvarjena idealna prometna zveza med Zagrebom in med najvažnejšimi tujskoprometnimi predeli Slovenije na eni strani ter med glavnimi našimi gospodarskimi središči na drugi strani Vsa naša javnost pričakuje z velikim veseljem uradno obvestilo o uvedbi prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah.
Industrija v Sloveniji zahteva samostojno industrijsko zbornico
Po časopisnih vesteh se je dne 9. novembra zglasil predsednik Zveze indu-strijcev dravske banovine g. A. Praprotnik v družbi s predsednikom zagrebške industrijske zveze g. VI. Arkom pri g. trgovin, ministru, kjer sta zahtevala ustanovitev samostojnih industrijskih zbornic. G. minister inž. Ka-balin je tej prošnji ugodil in izdal uredbo, glasom katere se ustanovi v Zagrebu samostojna industrijska zbornica. S tem so nastale iz enotne skupne trgo-vinsko-obrtne-industrijske zbornice v Zagrebu 3 ločene zbornice. Interesantna je izjava g. ministra Kabalina glede ustanovitve samostojnih zbornic, ki jo je dal na prigovor, da se s tem krši skupnost hrvaškega gospodarstva. Ta izjava se glasi dobesedno sledeče:
»Predsedniki trgovcev in industrijcev so zahtevali ustanovitev samostojnih zbornic. Preko takih zahtev nisem mogel iti, in ker so bili izpolnjeni vsi predpogoji, sem izdal tudi uredbo o ustanovitvi posebnih zbornic. Gospodarske zbornice so v smislu našega obrtnega zakona uvedene kot posvetovalna telesa, ki imajo v vprašanjih gospodarske politike nalogo, da dovedejo interese gospodarskih panog v sklad z interesi celine. V kolikor so zahteve poedinih gospodarskih panog kanalizirane v teh gospodarskih organizacijah, v toliko je lažje izvajati gospodarske mere, ki so potrebne za napredek gospodarske delavnosti. Radi tega ne predpostavljajo zbornice kot gospodarske organizacije, stanovskih organizacij niti tedaj, kadar so iste diferencirane kakor je to slučaj pri ločenih zbornicah. Diferencijacija gospodarskega življenja, ki je z vsakim dnem večja in v tesni zvezi s tehničnim napredkom, odnosno v zvezi z gospodarsko strukturo, nujno zahteva slično diferencijacijo v prisilnih organizacijah. Osnovanje ločenih zbornic ne predstavlja tedaj slabljenje gospodarstvenika, pač pa daje več možnosti do intenzivnega dela za napredek gospodarstva. Iz teh razlogov smatram, da ne odgovarjajo prigovori, da bo hrvat-sko gospodarstvo oslabelo samo iz razloga, ker bodo nastale po tej uredbi mesto ene skupne zbornice posebna trgovinska in posebna industrijska zbornica. Nasprotno smatram, da bodo trgovci in industrijalci v svojih zbornicah mnogo intenzivnejše razvijali akcijo za napredek gospodarske grane, katero zastopajo, ker bodo v ločenih zbornicah izločena trenja, ki so dosedaj obstojala v skupni zbornici. Naše gospodarstvo bo tem jačje, v kolikor jač-ja bo tudi tekma poedinih gospodarskih gran in njihovih ustanov za skupen ideal, da se tudi gospodarstvo ojača.«
PLIM
Ja najidealnejše kurivo — Zato v vse gostilifiike, restavracijske in kavarniške D I I M f kuhinje le ■	■■	■
Ker je pričakovati z ozirom na obljubo g. trgovinskega ministra, da se bodo izločili iz naše zbornice industrijci, nastane vprašanje, v koliko se ne bodo pojavile slične težnje tudi pri obrtnikih in trgovcih. Danes pa že izjavljamo, da se bo ista težnja pojavila v gostilničarskem stanu dravske banovine takoj, kakor hitro se izločijo iz skupne zbornice še obrtniki in v kolikor ne dosežemo popolne enakopravnosti.
PROČ S PONIŽUJOČO KAZENSKO TAKSO
Točilno takso, ki jo gostilničarji plačujejo od leta 1923. dalje smatramo upravičeno za kazensko in za naš stan ponižujočo takso, ker nas dela za neenakopravne člane med gospodarskimi sloji. Niti en pridobitveni sloj ne plača v državi za izvrševanje svoje obrti vsako leto ponavljajočo se takso, ki je obenem tako visoka, da jo gostilničar-stvo pri današnjem prometu in zaslužku nič več ne zmore.
Finančno ministrstvo je pred 2 letoma znižalo takso, toda zginiti mora s prvim državnim proračunom še ostanek te takse. Zbrisati se mora madež, ki leži na naših koncesijah in nas dela za drugovrstne državljane.
Upajmo in pri tem računamo tudi na podporo naših poslancev, da gostilni-čarstvu ne bo treba plačati s 1. julijem nič več točilne takse za katero so izdali samo slovenski gostilničarji ca.
50,000.000 dinarjev. Zvezna uprava bo podvzela naravno vse korake, da se reši članstvo te ponižujoče takse.
Nemogoča uredba
Ministrstvo trgovine je dne 7. julija 1938 izdalo Uredbo o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih. Predhodno so se zaslišale gostilničarske organizacije in zbornice, ki pa so se izjavile proti uredbi. Zal, da so vsi ti pregovori le malo zalegli, uredba je izšla in pokazala obenem tudi svoje porazne posledice. Po čl.
24.	te uredbe morajo upravne oblasti izvršiti najkasneje do 13. februarja prihodnjega leta klasifikacijo obratov, odnosno degradirati marsikateri, naš hotel na nižjo stopnjo, kakor pa se dejansko po svojem renomeju v inozemstvu sodeč nahaja. Polagoma se šele vidijo posledice malo preudarne uredbe, ker bosta morda v vsej dravski banovini prišla komai 2 hotela v prvi razred in to šele s pregledom raznih nedo-statkov, čeprav se v njih zbirajo vsako leto najrazvajenejši inozemski gostje. Lahko si mislimo, kako bi klasifikacija izgledala še v drugih banovinah, kjer je hotelirstvo še slabše, kakor pa v Sloveniji.
Zato je razumljiva zahteva, ki so jo zborovalci na konferenci na Sušaku z vsem povdarkom iznesli, da se uredba razveljavi, odnosno da se njena določila uporabljajo le za obrate, ki se bodo šele postavili. Na vsak način pa se mora preprečiti degradacijo onih hotelov in penzij, ki so se postavili z velikimi denarnimi žrtvami po tedanjih načelih hotelskega ustroja. Pravilno bi bilo, da bi trgovinsko ministrstvo izdalo tako uredbo že leta 1919., ko so se začeli postavljati naši največji obrati, da bi se usmeril razvoj hotelirstva takoj spočetka v pravo smer. Ali niso v opas-nosti tedaj tudi prestiž državne gospodarske politike, ki ni znala v 20 letih stvoriti tako hotelsko industrijo, kakor si jo je naenkrat zaželela?
Naši hotelirji in lastniki penzij zahtevajo, da se veljavnost uredbe toliko časa odloži, dokler se ne da hotelirstvu brezobrestnih kreditov za modernizacijo njihovih obratov na razpolago. Končno pa je treba povedati popolnoma jasno, da naj se ne izdajajo uredbe, ki nanašajo našemu stanu le žrtve in dolžnosti in to v času, ko je sleherni v državi prepričan, da je v krizi se nahajajoče gostinstvo, sanacije potrebno.
Klasifikacija obratov naj se izvrši po okolščinah, ki vladajo v poedinih banovinah in le v onem obsegu, v kolikor je to neobhodno potrebno za določitev maksimalnih in minimalnih cen. Prepričani smo, da bo novi g. minister inž. Kabalin, ki je pokazal na zadnji konferenci toliko razumevanja za nase težnje in zahteve, nvidel naš upravičen protest in razveljavil uredbo, ki pomeni za naše najbolj zaslužne hotelirje, kot prve pionirje turizma, največje ponižanje.
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, ia prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj ni v redu. — Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Ro-gaSka slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jed IH kar Vam tekne.
Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina!
Sloga&kiL y%citinci
Ali je neprijava prevoza odnosno prenosa vina ali žganja iz lastne kleti v drugo klet kazn'va?
Pri gostilničarju C. je našla leteča kontrola v posebni kleti, ki je bila poleg točilne kleti dva soda, ki nista bila prijavljena in vpisana v revizijsko knjigo. V sodu z 106 1 je bilo še 46 1 vina, v sodu s 103 1 pa še 88 1 vina. Gostilničar je pri preiskavi izjavil, da je vino v teh sodih last plačilne natakarice in da je c d vina že plačana trošarina, ker ga je pretočil iz sodov 341 1 v sod s 106 1 in iz soda 283 1 v sod 103 l. Pretakanja ni prijavil, ker tega ni nihče zahteval. Finančna kontrola dotičnega kraja je potrdila, da je gostilničar plačal trošarino za vino v obeh sodih, do-čim ni nikdar pregledovala klet v kateri sta bila spravljena in od leteče kontrole najdena soda s 106 in s 103 1 vsebine. Pri zaslišanju je C. ponudil v dokaz knjigo, ki jo vodi o vinu oddanem natakarici na račun, kakor tudi priči in sicer hlapca, ki je vino pretakal in plačilno natakarico, ki je bila pri pretakanju navzoča.
Sresko načelstvo ga je kaznovalo za tihotapstvo, ker je vkletil oba soda s 106 in 103 1 vina brez prijave In plačila banovinske trošarine odnosno zara-di tega, ker je brez predhodne prijave kontrolnim organom, pretočil vino iz sodov, ki so bili prijavljeni v točilni kleti v neprijavljene sode v drugi sosedni kleti. Kr. banska uprava je pritožbo gostilničarja C. zavrnila, češ da bi moral pretakanje prijaviti po čl. 13 troša-rinskega pravilnika.
Zoper odločbe banske uprave se je C. pritožil na upravno sodišče, k! je tožbi ugodilo in odločbo banske uprave zaradi nedostatnega postopka razveljavilo. V zagovor je v tožbi C. navajal, da banska uprava ni izvedla predlaganih dokazov o pretakanju vina in ker ni v čl. 13 trošarinskega pravilnika predpisano, da se mora pretakanje prijaviti.
Upravno sodišče je tožbo tako-le razsodilo: Po čl. 13 pravilnika o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje od 12. decembra 1937 je prevoz vina iz lastne kleti v drugo klet treba prijaviti pristojnemu nadzornemu organu, ki izda o tem potrdilo. Isto velja seveda tudi za prenos vina iz lastne kleti V drugo klet. Kdor po tem predpisu ne postopa mora v slučaju sam dokazati, kako je razpolagal z neprijavljeni« vinom. Predpisano kazni za prekršttnr to določbe pa ni.
GOSTILNIČARJI POZOR!
Kalium - meta - bisulfit znamke MVinobranw
Najboljši in najenostavnejši naCin žvepljanja je z Vinobranom.
„V I N O B R A N"
je čLst knliumm<‘tiibl8ulfit brez kvarnih sestavin in vsebuje 55-57 °/0 žveplenega dvooksidu. - - Kemična analiza r Kmetijski poskusni in kontrolni postaji r Beogradu in t Enološki postaji v Zagrebu je dognala, da je Vlnobran enakovreden najboljšim kallunimetablsnlfitom tnjega izvora. - - Z uporabo „Vlnobrana“ postane vino zdravo, stanovitno, čisto in boljSe barve. - - Naprodaj je v drogerijah ln trgovinah s kolonialnim blagom. - - Zahtevajte vzorce in prospekte brezplačno.
Ivan Virant, Žalec
Generalno zastopstvo in zaloga „Z0RKE“ d. d. Beograd
Pripomniti je, da v določbah pravilnika o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 12. decembra 1937 ni več najti predpisa, ki bi označeval za tihotapstvo že okolnost, če se najde v kleti točilca neprijavljena in. v beležke o stanju vina in žganja nevpisana količina vina. Tako je bilo določeno v čl. 36, toč. 3 uredbe o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 23. novembra 1934. Oblastvu je bilo treba ugotoviti le dejstvo, da najdeno vino v kleti točilca ni bilo prijavljeno odnosno vpisano. Po novem pravilniku od 12. decembra 1937. pa mora oblastvo ugotoviti, da vino najdeno v kleti točilca ni prijavljeno in da ni bila plačana trošarina. Opustitev predpisane prijave ali n. pr. vpisa v knjige bi sicer brez dvoma storilcu otežkočila dokaze, ni pa neposrednih kazenskih posledic za take opustitve, v kolikor niso nerednosti.
V našem primeru je C. trdil, da je vino najdeno v sodih 106 1 in 103 1 prenesel iz točilne kleti in sicer iz sodov 3411 in 283 1, torej da je v najdenih sodih vino, od katerih je bila banovinska trošarina plačana, v sodih 341 1 in 283 1. Skliceval se je na hlapca, ki je vino prenašal in na plačilno natakarico za katero je vino odmeril, kot priče, ki bi potrdile, da gre v danem slučaju za isto vino. Ponudil je v dokaz tudi knjigo, ki jo vodi o vinu oddanem natakarici na račun in je trdil, da manjka v sodih 341 1 in 283 1 ravno ono vino, ki ga je prenesel v sode 106 1 in 103 1. Ker je bila revizija v kratkem, bi se kontrolni organi lahko prepričali o resničnosti teh trditev.
Teh od C. ponujenih dokazov pa niti sresko načelstvo niti banska uprava nista preizkusila odnosno jih ovrgla, temveč sta smatrali, da sploh ne prihajajo v poštev, ker C. prenosa vina ni prijavil v smislu čl. 13 pravilnika o pobiranju ban. trošarine na vino in žganje. To naziranje pa je po zgoraj navedenem nepravilno.
Iz navedenih razlogov je torej upravno sodišče razveljavilo kazensko odločbo banske uprave.
Pomen in prednost obrtnih sodišč
Dne 24. novembra 1938 se je vršila pomembna konferenca hotelirjev, katero je blagovolil posetiti tudi minister trgovino g. inž. Kabalin. Pri tej priliki je Zveza gostinskih udruženj za dravsko banovino predlagala g. ministru, da bi se po večjih mestih in trgih ustanovila obrtna sodišča, kakršno obstoja v Ljubljani in sicer edino v Jugoslaviji.
Za to je umestno, da svoje čitatelje oziroma člane seznanimo z ustrojem obrtnih sodišč, kako so sestavljena in v katerih sporih razsojajo.
Avstrija je z zakonom z dne 14. maja 1869 vpeljala za razsojo nekaterih sporov obrtna sodišča v onih mestih in okrajih, kjer se na tovarniški način izvršujejo enake ali sorodne obrti. Zakon z dne 27. novembra 1896 pa predvideva vpeljavo obrtnih sodišč za razsojo v glavnem v sporih med obrtnimi in trgovskimi službodajalci ter njihovim pomožnim osebjem, ki se tičejo zgolj službenega razmerja. S tem zakonom je bil justični minister pooblaščen, da ustanovi obrtna sodišča v onih krajih, kjer se je za nje pokazala potreba. Na ta način je bilo v Avstriji ustanovljenih . 19 ali 20 obrtnih sodišč, prvo na Dunaju leta 1896, predzadnje v Trstu leta 1908., zadnje pa v Ljubljani z ministrsko naredbo z dne 5. julija 1909 dr. zak. št. 112, ki je pričelo poslovati dne 1. decembra 1909 in posluje še danes. Novi obrtni zakon, ki je dobil obvezno moč dne 9. marca 1932. določa namreč v 5 434 odst 3, sledeče: V krajih, kjer obstoje na osnovi zakona o obrtnih sodiščih z dne 27. septembra 1896., drž. zak. št. 218 obrtna sodišča, obdrže ta sodišča svojo pristojnost po vseh predmetih, ki spadajo po tem zakonu v pristojnost razsodniških odborov. Dokler te sodišča obstoje, se v območju teh sodišč ne postavijo razsodniški odbori.
Takrat pa je obrtno sodišče obstojalo edino-le v Ljubljani; če bi bil Trst pripadel Jugoslaviji, potem bi imeli v maši državi dve obrtni sodišči. Zato je iudno, da § 434 obr. zak. govori v mno-žini o ebrtnih sodiščih, ko je ob kodifikacij jokona obstojalo le eno tako so-
GOSTELNIČARJI IN
GOSTILNIČARKE!
Naročite takoj brošuro »Vinske bolezni in napake«, ki jo je spisal priznani vinarski strokovnjak, kletarski nadzornik g. ban. svetnik inž. Ivo Zupanič, in ki jo je zvezna uprava založila, da služi gostilničarju kot priročnik v gostilničarskem poslovanju.
»NARODNA JEDILA«
Pod tem naslovom bo zvezna uprava izdala januarja za naše gostilničarske gospodinje brošuro s številnimi recepti, da se propagirajo narodna jedila. V tej brošuri bo izbrano mnogo receptov za slovenska, hrvaška in srbska jedila.
»GOSTILNIČARSKO KLETARSTVO«
se pripravlja in izide spomladi. Namenjeno je izključno gostilničarskim obratom.
dišče; razen tega je napaka tudi v tem, da je namesto 27. novembra zapisano 27. septembra.
Sedaj pa si oglejmo, kakšno je prav za prav obrtno sodišče, kako je sestavljeno in v katerih sporih razsoja. Obrtno sodišče se bistveno razlikuje od rednih sodišč v tem, da razpravlja v senatu treh oseb; predseduje in vodi razpravo oseba, ki je usposobljena za izvrševanje sodniške oblasti in katero imenuje minister pravde; do sedaj je bil predsednik vedno aktiven sodnik; poleg predsednika sodelujeta pri razpravah in pri posvetovanju še dva prisednika, in sicer eden iz delodajalske, eden pa iz delojemalske skupine; teh pa ne postavlja minister ali kaka druga oblast ali korporacija, ampak so izvoljeni za gotovo dobo; volijo pa delodajalci svoje, delojemalci svoje, seveda vsak iz svoje skupine. Kako se vrše volitve, ne spada semkaj. Ni potrebno, da bi bil prisednik pravnik; je pa lahko, če je pravnik lastnik kakega podjetja, ali je uslužben v privatnem podjetju in ga izvolijo za prisednika. Pri sestavi kandidatnih list je paziti posebno na to, da se mandati porazdele sorazmerno na posamezne stroke, da jih more predsednik klicati k razpravi. Če namreč toži krojaški pomočnik svojega mojstra, pozove predsednik k razpravi kot prisednika krojaškega mojstra in enega krojaškega pomočnika, seveda taka, ki sta v seznamu prisednika.
Ze tukaj se vidi dobra stran obrtnega sodišča, k razpravi prideta vedno dva strokovnjaka, eden za mojstra, drugi za pomočnika; ker sta oba »od stroke«, ni potreba klicati drugih izvedencev; vsaka stranka navede svoje trditve, po-I tem se pa vsi trije člani senata posve-
I	tujejo in končno z večino glasov odlo-; čijo.
Zelo važna je dalje določba, da pred obrtnim sodiščem ne sme odvetnik zastopati strank, niti tožnika, niti toženca. Če stranka vloži po odvetniku tožbo, jo sicer sodišče sprejme v poslovanje, toda v odrejenem naroku obvesti samo stranko, ne odvetnika, s pripombo, da mora stranka osebno priti k naroku, da se izogne posledicam zamude. Če kljub temu pride k naroku samo odvetnik, se smatra, da je dotična stranka izostala in se po predlogu došle stranke izreče kontumačna sodba.
To je zopet velika prednost obrtnega sodišča. Praksa je pokazala, da delojemalci s svojimi neosnovanimi tožbe-nimi zahtevki vsaj s 50% če ne celo s 75% pred sodišči propadejo. Toženec se ustraši in misli, da mu bo odvetnik pomagal, za to ga poblasti; to je seveda možno samo pred rednimi sodišči; toženec pravdo dobi, tožnik je sicer obsojen v povračilo pravdnih stroškov; toda tožniki vobče ničesar nimajo, pravdajo se z ubožnim spričevalom in v takem slučaju mora toženec sam plačati stroš-ške svojega odvetnika. Pri obrtnem sodišču je to izključeno, ker ne sme odvetnik blizu. Pa tudi, če je toženec pred obrtnim sodiščem obsojen v celotno ali delno plačilo utoževane vsote, plača samo toliko, v kolikor je bil obsojen v prid tožniku, ne plača pa nikakih stroškov, razen malenkostne kolke ali nekaj pričnine, dočim plača pred rednimi sodišči vsoto, v katere plačilo je bil obsojen, razen tega pa še odvetniške pristojbine obeh strank, ki navadno niso nizke.
Vendar so pa tudi pred obrtnim sodiščem stranke lahko zastopane po osebah, ki niso odvetniki, to pa samo v omejeni meri. Kot pooblaščenci pred obrtnim sodiščem lahko nastopajo svojci strank: oče, mati, sin, hči, žena, mož, brat in sestra, dalje uslužbenci ali nameščenci; ti pa morejo praktično nastopati le kot pooblaščenci delodajalcev, kajti delojemalci vobče nimajo svojih uslužbencev. Svojci in uslužbenci lahko zastopajo v vsakem slučaju, ne da bi bilo treba navesti vzrok zakaj stranka ni prišla osebno. Razen tega se pripišejo kot pooblaščenci tudi sodrugi ali tovariši, t. j. gostilničar za gostilničarja, natakar za natakarja, krojaški pomočnik za krojaškega pomočnika itd., toda pod pogojem, da pooblastitelj izkaže, da je zadržan osebno priti k sodišču. V vsakem slučaju pa mora imeti vsak pooblaščenec pravilno izstavljeno in pravilno kolekovano pravdno pooblastilo. Ne zadostuje, če se sklicuje, da je brat, sin, poslovodja ali slično, pobla-stitelj mora podpisati pooblastilo in ga po sedanjih predpisih kolekovati s 30 din.
Nadaljna prednost obrtnega sodišča je ta, da se razpravlja bagatelno ali malotno, to se pravi, da se navedbe strank ne zapisujejo, marveč si predsednik sam za se s svinčnikom napravi kratke beležke, katere potem uporabi pri sestavi sodbe. Tudi redna sodišča poznajo malotno postopanje, toda samo takrat, kadar vrednost spornega predmeta ne presega 500 din. Proti taki sodbi je priziv dopusten le iz ničnostnih razlogov § 571 c. p. p., ki pa malokdaj uspe, dočim je priziv proti sodbi obrtnega sodišča dopusten že tudi, ako sporni predmet presega vrednost 125 din. V drugi instanci razpravlja senat 5 članov in sicer trije poklicni sodniki in dva prisednika; druga instanca odloča končnoveljavno, vsak nadaljni pravni lek je izključen, dočim je glede sodb rednih sodišč z malo izjemami odprta revizija na Stol sedmorice. V prizivnem postopku sta stranki lahko zastopani po odvetnikih, ni pa to absolutna potreba, kakor je predpis v prizivnem postopanju glede sodb, katere so izrekla redna sodišča.
Pred uveljavitvijo novega obrtnega zakona ie bilo obrtno sodišče pristojno za razpravljanje in razsojo ne oziraje se na to, koliko je znašala utožena vsota. Tako je še pred nekaj leti tekla pri obrtnem sodišču tožba, s katero je neki provizijski potnik zahteval od neke firme nič manj kot 46.700 din in to se je razpravljalo bagatelno in brez odvetnikov. Novi obrtni zakon pa je okrnil kompetenco obrtnega sodišča na ta način, da spadajo pred obrtno sodišče
samo spori do 12.000 din, če pa tožbe-ni zahtevek presega ta znesek, sodijo o njem redna sodišča.
Ravno tak o pa ne spadajo pred obrtno sodišče spori med službodavci in osebjem, kateremu so poverjene važnejše službe. Kaj je važnejša služba, tega zakon ne pove; zakon o zaščiti delavcev govori o pqslih višje vrste in našteva: poslovodje, knjigovodje, blagajnike, in-ženerje itd. Če nastane dvom, v katero kategorijo spada pomožna oseba, mora sodišče upoštevajoč vse okolnosti odločiti, ali je služba važnejša ali ne. Praksa stoji danes vobče na stališču, da se tedaj govori o važnejši službi, če se službojemnik udejstvuje v podjetju ali obratu bolj ustmeno; če pa opravlja pretežno ročna dela, potem njegova služba ni važnejša, za to morejo le take osebe tožiti pred obrtnim sodiščem, dočim morejo ostali uslužbenci, ki opravljajo važnejše službe, iztoževati svoje zahtevke le pred rednimi sodišči. Imamo že razsodbe, da kurjač in strojnik ne opravljata važnejše službe, pač pa plačilni natakar; le-ta tedaj ne more tožiti svojega šefa pred obrtnim sodiščem.
Toda vse to velja samo za obrtno sodišče v Ljubljani, katerega teritorialni okoliš se popolnoma krije z onim okrajnega sodišča v Ljubljani. Iz navedenega tedaj sledi: da more kurjač- ali strojnik ki je zaposlen v kaki ljubljanski tovarni, tožiti za mezdo do 12.000 din pri obrtnem sodišču v Ljubljani, plačilni natakar pa za 200 din pri okrajnem sodišču v Ljubljani.
Izven okoliša ljubljanskega okrajnega sodišča so v naši banovini pristojna za reševanje sporov med obrtnimi delodajalci in službojemalci redna okrajna sodišča. Po § 343 novega obrtnega zakona pa se za reševanje takih sporov ustanove razsodniški odbori pri občih upravnih -oblastvih prve stopnje. Po našem mnenju je določba § 343 obrt. zak. pogrešna. Taki odbori bodo na videz sestavljeni ravno tako, kakor obrtno sodišče, predsedoval pa bo šef okrajnega glavarstva ali njegov namestnik, ki mora biti absolviran pravnik, sodelovala bosta pri razpravah dva prisednika, eden iz delodajalske, eden iz delojemalske skupine.
Pri obrtnem sodišču predseduje poklicni sodnik, pri razsodniških odborih predseduje okrajni glavar, ki zaradi njegove dolgoletne zaposlitve ne more poznati predpise civilno pravdnega po-stopnika. Tudi druge države imajo posebna obrtna oziroma delovna sodišča, toda povsod vodijo taka sodišča redni aktivni sodniki s prisedniki. Tudi ▼ Ljubljani imamo razsodišče za OUZD in Pokojninski zavod, predsedniki teh
VSAK
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
TODA VSAKDO
bi moral dati za zdravje letno 100 do 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
onega z rdečimi srci na etiketi iz
RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
Opozorilo delničarjem gostilničarske pivovarne d. d. Laško
»Slovenski dom«, popoldanski dnevnik, ki izhaja v Ljubljani, je prinesel dne 16. t. m. daljši članek o gostilničarski pivovarni v Laškem iz katerega se more sklepati najrazličnejše kombinacije. Oni delničarji, ki so bili na zadnjem občnem zboru so pač že poučeni kako je s takozvano »prodajo«, »preprodajo« in mešetarjenjem z delnicami in celotnim podjetjem. Drugi bi utegnili biti zbegani. Toda opozorimo in prosimo jih, da naj se nikar ne puste begati in naj nikar ne verjamejo raznim plačanim publikacijam, plačanim in podtaknjenim s strani naših zakletih sovražnikov. V kratkem izide posebni glasnik GPL v katerem bodo dobili temeljit odgovor. Ta list bo izhajal od časa do časa in ga bodo dobili vsi delničarji.
Gostilničarska pivovarna d. d.
Laško.
razsodišč so poklicni sodniki. Povsod sc možne pritožbe na višja sodišča, do-čim proti sodbam razsodniških odborov ne bo nikakega rednega pravnega leka.
Pa še nekaj drugega je predvidenega v tej zakoniti določbi, kar bo prizadetim strankam povzročalo veliko zamudo časa in visoke stroške. Do sedaj je vsaka stranka lahko iskala odpomoči pri sodišču, kjer je imel toženec svoje redno bivališče, torej vobče pri domačem in najbližjem sodišču. Okoliši okrajnih sodišč so manjši, kakor onih okrajnih glavarstev z majhnimi izjemami n. pr. Škofja Loka. V pretežni večini pa obsega teritorij okrajnega glavarstva po več okrajnih sodišč.
Pod glavarstvo v Krškem spadajo okrajna sodišča v Krškem, Kostanjevici, Radečah in Mokronogu; pod Novo mesto pa: Novo mesto, Trebnje, Žužemberk ; kočevski okraj obsega 3 okrajna sodišča, Logatec tudi 3, Kranj
2,	Radovljica 2 itd. Stranke imajo se-
daj bližje do sodišča, kakor bodo imele pozneje do glavarstev. Nekaj primerov: Iz St. Ruperta bo šel tožnik skozi tri sodne okraje oziroma se bo peljal skozi
4, t. j. mokronoški, radeški, sevniški in brežiški, predno bo dospel do glavarstva v Krškem, namesto, da bi zadevo opravil pri domačem sodišču v Mokronogu.
Pa Šentruperčan se bo vsaj peljal, če bo imel denar. Poglejmo pa Babno-polje. ki je od Rakeka oddaljeno 31 km. Čevljarski pomočnik, ki bo hotel tožiti mojstra za 20 din, bo šel mimo sodnega poslopja v Ložu in Cerknici do Rakeka peš in če tu ne bo imel denarja za vlak, bo moral še menda 17 km peš do glavarstva v Dol. Logatcu, kjer mu bodo šele tožbo sprejeli. Enako dolgo pot bo delal nazaj, torej skupno skoro 100 km, ravnotako pa nasprotna stranka, ki pojde k razpravi na glavarstvo. Iz Vel. Lašč in Ribnice se bodo vozili v Kočevje, iz Sevnice v Brežice itd. Višnjam pa bodo hodili peš čez Bogensperg v Litijo; take stranke bi svoje zadeve lahko uredile pri domačem sodišču.
V	tem pogledu bo tedaj uvedba razsodniških odborov v veliko škodo prizadetih strank, nasprotno pa v tej instituciji ne moremo najti niti trohice zboljšanja dosedanjega stanja. Vsak zakon pa mora stremeti za tem, da ljudstvu koristi, ne pa da prejšnji položaj poslabša. Zatorej bi bilo zelo umestno, da se VI. poglavje obrtnega zakona sploh črta ali pa razsodniski odbori ne ustanove. Po § 353 obrt. zak. morajo biti itak zaslišani Zbornica za TOI in Delavska zbornica, predno se urede razsodniški odbori. Zato naj ti korporaciji dobro prerešetajo, je-li umestno, da se uvedejo razsodniški odbori, ali bodo ti v prid ali v kvar pri zadetim strankam.
Iz vsega povedanega je tedaj jasno razvidno, da ima obrtno sodišče v Ljubljani velike prednosti pred rednimi sodišči, da tedaj nikakor ni podana potreba po ustanovitvi razsodniških odborov. Nasprotno pa bi bilo umestno in v velik prid vsem službodavcem in pomožnemu osebju v obrtnih in tovarniških podjetjih, da se ustanove tudi po drugih večjih krajih, kjer je t večjem obsegu razvita obrt in industrija, obrtna sodišča, kakršno obstoja že v Ljubljani.
Simon Blatnik 50 letnik
Ne bi bilo prav, če se ne bi gostilni-čarstvo v Sloveniji spomnilo ob njegovi petdesetletnici moža, ki se pojavlja s svojo častito brado na vseh zadružnih
Opozorilo za vlaganje davčnih prijav
prireditvah. Gostilničarske organizacije imajo v osebi g. Simona Blatnika svojega zvestega, iskrenega in odkritosrčnega pristaša, ki neprestano vzgledno pridiga o pomenu organizacij in vzpodbuja svoje tovariše k vzajemnemu stanovskemu delu. Petdeseti križ ga v njegovem vedno mladeniškem razpoloženju in borbenosti prav nič ne moti. Stalno koraka v prvih vrstah javnih delavcev, ter se poleg naše stanovske zaposlitve briga posebno še za »Rdeči križ«, za sokolsko društvo in druge dobrodelne in narodne organizacije.
Želimo g. Blatniku še mnogo, mnogo zdravih in uspeha polnih let!
Prireditev raznih tečajev
Po nalogu in sporazumu s kr. bansko upravo, se bodo vršili v prihodnjem poslovnem letu razni strokovni gostilniški tečaji, ki bodo stali pod nadzorstvom in odgovornostjo zvezne organizacije. V to svrho je zvezna uprava razporedila predvsem za turistična področja 6-dnev-ne servirne in 1-dnevne kletarske tečaje Poleg tega se bodo priredili tudi še večmesečni jezikovni tečaji in servirno kuharski tečaji. Na vsa združenja so bili razposlani pripomočki v svrho sestave proračunov, učnih načrtov, inventarja itd., tako da nimajo združenja drugega posla, kakor da zberejo primerne prostore in številne udeležence. Stroški za poedinca so silno nizki, ker bo zvezna organizacija krila nekrite stroške po predloženem obračunu na osnovi dovoljenega kredita kr. banske uprave in Zbornice TOI v Ljubljani. Dolžnost go-stilničarstva naše banovine je, da se čimbolj izpopolni v svoji stroki, tako da bo lahko odgovarjalo vsem zahtevam tujskega prometa.
6-dnevni servirni tečaji se vrše:
V Brežicah od 9. do 15. januarja, na Ljubnem od 16. do 22. januarja, v Rog. Slatini od 23. do 29. januarja, v Kamniku od 6. do 12. februarja, v Lescah od 13. do 19. februarja, v Kranju od 20. do 26. februarja, v Laškem od 27. februarja do 5. marca, v Tržiču od 6. do 12. marca, v Mariboru od 13. do 19. marca, v Ptuju od 27. marca do 2. aprila, v Prevaljah od 17. do 23. aprila, na Dobrni od 24. do 30. aprila.
V maju mesecu se vrše še tečaji na Bledu, Bohinju in Kranjski gori.
Druga združenja pridejo na vrsto v jeseni 1939.
Enodnevni kletarski tečaji:
Za bivšo mariborsko oblast:
Rogaška Slatina 9. januarja, Braslovče 10. januarja, Vransko 11. januarja, Žalec 12. januarja, Ljubno 13. januarja, Gornji grad 18. januarja, Mozirje 19. januarja, Šoštanj 20. januarja, Slovenjgradec 24. januarja, Prevalje
25.	januarja, Marenberg 26. januarja, Ptuj 8. februarja, Slov. Bistrica 9. februarja, Celje 10. februarja, Vojnik 13. februarja, Konjice 14. februarja, Murska Sobota 15. februarja, Slatina Radenci 16. februarja, Maribor 17. febr. Za bivšo ljubljansko oblast:
Bled 4. januarja, Cerknica 7. jan., Radovljica 11. jan., Tržič 16. jan., Kranj 18. jan., Škofja Loka 23. jan., Kranjska gora 25. jan., Vrhnika 1. fe-
I IJ
Opozarjamo vse člane in članice, da dobe glede vlaganja davčnih prijav za pridobnino in davek na poslovni promet po prvem januarju vsa potrebna navodila v zadružnih pisarnah.
V interesu posameznika je, da se točno po teh navodilih ravna.
6-DNEVNI ZVEZNI KLETARSKI TEČAJ
Kakor vsako leto priredi tudi v poslovnem letu 1939 zvezna uprava za svoje članstvo od 6. do 11. marca 1939 6-dnevni kletarski tečaj na Banovinski j vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Zvezna uprava preskrbi tečajnikom izborno hrano in prenočišče v vzorno urejenem mariborskem hotelu. Za tečajnike znašajo stroški s prenočiščem, popolno prehrano, z vsemi ostalimi taksami, postrežbo in učnino 230 dim Oni tečajniki pa, ki se bodo zasebno prehranjevali in prenočevali plačajo le učnino -75 din.
Prijave sprejemajo bodisi pristojne zadružne uprave ali pa neposredno zvezna pisarna z istočasnim nakazilom določenih stroškov, najkasneje do 25. februarja 1939.
bruarja, Logatec 4. febr., Ljubljana 6. febr., Kamnik 8. febr., Vel. Lašče 13. febr., Litija 15. febr., Višnja gora 27. febr., Sevnica 1. marca, Zagorje 6. marca, Brežice	8.	marca,	Laško	13.
marca, Ribnica	15.	marca,	Kočevje	20.
marca, Trbovlje	22.	marca,	Novo mesto
27. marca, Žiri	29.	marca.
Jezikovni tečaji se razpišejo v Ljubljani za nemščino in italijanščino, v Mariboru za nemščino in francoščino, na Bledu za nemščino in francoščino.
Vsa potrebna pojasnila dobite v pristojnih zadružnih pisarnah. Prijavite se takoj, da se izvršijo predpriprave!
rine za domačo uporabo določeno količino vina. Ker se gostilničarji v naši obrtni zakonodaji prištevajo povsod med trgovce, velja ugodnost, namenjena za trgovce - proizvodnike seveda tudi za gostilničarje - proizvodnike. Zvezna u-prava je hotela priti do avtentičnega tolmačenja, ki ga predvideva čl. 39 tega pravilnika, pa je dobila potom Državne zveze od strani' finančnega ministrstva odgovor, da je tolmačenje nepotrebno, ker je smisel čl. 16 vendar popolnoma jasen in da je naše naziranje v soglasju z intencijami naredbodajalca. Finančno ministrstvo je priporočalo, da se naj prizadeti gostilničarji pritožijo na bansko upravo in v kolikor ne bodo zadovoljni z njeno rešitvijo naj vložijo priziv na finančno ministrstvo, ki bo nato izdalo svojo odločbo. Prednje objavljamo zaradi tega, ker želimo, da pridemo v vseh določilih tega pravilnika do potrebne jasnosti in da se zaščiti vsaka po pravilniku že itak skromna in maloštevilna ugodnost, ker je postopanje finančne kontrole po teh predpisih do skrajnosti rigorozno in ee še z raznimi tolmačenji banske uprave le poostruje v našo škodo.
KAKO JE S TROŠARINE PROSTIM VINOM ZA GOSTILNIČARJA - NEVI-NOGRADNIKA?
Pri letošnji trgatvi je precej gostilničarjev kupilo grozdje, ga sprešalo in pridelek prijavilo v določenem roku finančnim organom, meneč, da se jim bo odmerila po čl. 16 trošarinskega pravilnika gotova količina trošarine prostega vina za lastno uporabo. Na njihovo začudenje pa so finančni organi zatro-šarinili vse vino, ker so se sklicevali na neko okrožnico banske uprave, ki pri-pozna trošarine prosto vino za lastno uporabo le gostilničarjem - vinogradnikom. To naziranje je po našem mišljenju pogrešno, ker je čl. 16 trošarinskega pravilnika tozadevno popolnoma jasen. Prvi stavek tega člena pravi, da morajo vsi proizvodniki vina in žganja, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo in drobno prijaviti v 24 urah finančni kontroli svoj pridelek ne glede na to, če proizvajajo vino in žganje iz lastnih ali po katerekoli osnovi nabavljenih sirovin. Iz tega izhaja, da se za proizvodnike smatrajo tedaj tudi osebe, ki iz kupljenega grozdja pridelajo vino, kakor se je v našem slučaju dogodilo.
V	zvezi s tem stavkom pa stoji tudi drugi odstavek, ki le potrjuje naše naziranje in ki pravi, da se trgovcem z alkoholnimi pijačami, ki so hkrati tudi proizvodniki vina in žganja, dovoljuje za domačo uporabo brez plačila troša-
Povečanje števila članov gostinskega odseka Zbornice TOI. Po sklepu seje zvezne uprave, je gostinski odsek Zbornice TOI na zadnji seji z dne 15. novembra sklenil zahtevati podpredsedniško mesto in pa povečanje zborničnega gostinskega odseka od 10 na 12 članov. Kakor smo čuli, se bo ta sam po sebi skromen predlog obravnaval šele na prihodnji seji, ki bo spomladi 1939. Sodeč po izjavi g. zborničnega predsednika je upati, da se bo temu predlogu tudi ugodilo, ker bi sicer smatrali vsako drugo rešitev od strani Zbornice TOI za neprijateljsko gesto napram celokupnemu gostilničarskemu stanu Slovenije. Pravilno bi bilo, da se da gostilničar-stvu toliko zastopnikov, kakor jih imajo ostali stanovi, ker imamo sicer vedno občutek, da smo zapostavljeni. O tem bo naravno Gostilničarski vestnik ponovno poročal, ker hočemo, da je go-stilničarstvo o vsem točno poučeno.
Gostilna
v Narodnem domu v Cilji
SE Odda V zakup. Ponudbe je nasloviti na ravnateljstvo Celjske posojilnice d. d- v Celju, kjer se dubi tudi vsa potrebna pojasnila.
2.500.- din
potrebujete, da zaslužite mesečno
1.000.— din doma. — Postranski zaslužek za gostilniško osobje. Lepo, lahko delo. — Dopisi:
„AN0S“ — Maribor, Orožnova 6
Pivovarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO WJBOLJŠE KVALITETE
*
Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem
slovesno otvorjeea in v obratu
■Hi
Po težkih izkušnjah dolgoletne go- j spodarske depresije, ki je vladala po j vsem svetu, smo se naučili ceniti vsak j tudi manj pomemben uspeh v gospo- \ darskem življenju posameznika, kakor j skupnosti. V časih gospodarske prospe- j ritete ni bilo pač ničesar nenavadnega na tem, da so se osnovala tu in tam nova podjetja in velike industrije, danes nam pa imponira že samo dejstvo, da so se taka podjetja sploh mogla obdržati v ravnovesju kljub nevarnostim, ki so se pojavljale z nastopivšo in tako dolgo trajajočo gospodarsko krizo.
Ce pomislimo na vse to, potem moramo pač razumeti, da so vsi oni naši stanovski tovariši - slovenski gostilničarji, ki so vsa zadnja težka leta kljub j vsem najraznovrstnejšim neprilikam odločno vztrajali pri svojem započetem delu za osamosvojitev gostilničarstva pri produkciji piva, praznovali kot svoj posebni praznik dan 7. decembra 1938, ko so mogli prisostvovati slovesni otvoritvi in blagoslovitvi svoje lastne Gostilničarske pivovarne v Laškem.
Ze v rano jutro tega dne je trg Laško nudil sliko prazničnega razpoloženja, kajti z vsake hiše se je vila državna zastava v pozdrav pričakovanim gostom. Pivovarna je imela na ta dan sklican svoj redni občni' zbor združen s slovesnostjo otvoritve in blagoslovitve obrata. Napovedana je bila tudi po-skušnja že tako dolgo pričakovanega novega Laškega piva, s katerim je hotela uprava postreči svojim delničarjem še predno ga odda v promet.
Ze pred prihodom ljubljanskega dopoldanskega vlaka se je zbralo v Laškem mnogo gostov iz okolice in iz severno ležečih krajev Slovenije, ljubljanski vlak ob 10. uri pa je pripeljal toliko novih gostov iz raznih krajev Gorenjske, Notranjske in Dolenjske ter zlasti iz Zasavja, da se je zdelo kakor da bo prazen vozil dalje proti Mariboru. Delničarji iz Trbovelj so privedli s seboj znano rudarsko godbo in jo postavili na čelo pred postajo formirane povorke, ki je ob zvokih veselih koračnic odkorakala v pivovarno. Tu so goste sprejeli člani upravnega sveta družbe s svojim predsednikom g. Cirilom Majcenom na čelu.
Kaj kmalu so številni gosti napolnili obširno dvorano kotlarne v pivovarniški zgradbi, kjer se je na to izvršila otvoritvena slovesnost.
Predsednik g. Ciril Majcen je z lepimi besedami pozdravil zbrane predstavnike raznih oblasti, zastopnike tiska in delničarje ter navzoče druge goste. Spominjal se je preteklih let, ki so zahtevala toliko truda in naporov v dosego postavljenega cilja vse do današnjega dneva, ko je ta cilj dosežen in pred osmimi leti iz vrst gostilničarjev porojena ideja realizirana.
Domači dekan, msgr. dr. Fran Kruljc je na to opravil blagoslovitveni obred in z iskrenim nagovorom proslavljal izvršeno delo.
Po končanem obredu so se zbrali številni udeleženci v največjem pivovarniškem prostoru, kjer so jim domače gospe in gospodične postregle s prigrizkom in prvim proizvodom nove pivovarne — s prvovrstnim Laškim pivom, ki je želo nedeljeno priznanje in pohvalo. Po okusu in kakovosti so ga najboljši poznavalci primerjali s češkimi proizvodi in danes vidimo, da so imeli prav, ker ga je že vsa javnost sprejela z enako pohvalo.
Cas je prehitro potekal v prijetnem ^ razpoloženju navzočih in treba je bilo* misliti na občni zbor, ki je bil sklican v veliko dvorano hotela Henke. Tja so sc podali vsi delničarji s svojimi gosti z godbo na čelu in tu je na to družbeni predsednik g. Ciril Majcen otvoril VII. redni občni zbor delničarjev.
Poleg drugih gostov je bilo navzočih 119 delničarjev, ki so zastopali 2,400.000 din delniške glavnice.
V	svojem uvodnem pozdravu se je g. predsednik pred vsem spominjal našega mladega kralja Nj. Vel. Petra H., kar je izzvalo v tesno zasedeni dvorani živahne ovacije. Z navdušenjem in po-
i
zdravljen z državno himno, ki jo je in-tonirala rudarska godba, je bil sprejet sklep odposlati vdanostno brzojavko. Pozdravne brzojavke so bile odposlane tudi gospodu predsedniku ministrskega sveta in gospodom ministrom: za notranje zadeve, za finance in za trgovino in industrijo.
G. predsednik se je na to spominjal v preteklem letu umrlih delničarjev in so navzoči tovariši počastili njih spomin.
V	svojem nadaljnjem poročilu je g. predsednik opisal celotni potek dela, ki se je pričelo v poslednji dobi gospodarske konjunkture, a se ie moralo nadaljevati baš v letih največje gospodarske krize, ki je 3 svojimi znanimi posledicami povzročila mnoge težkoče in zapreke, katere je bilo treba premostiti in premagati. Toda to delo je z železno
v voljo in odločnostjo uspelo in željeni
Icilj je bil danes dosežen. Od danes dalje ima naš slovenski gostilničar svojo lastno produkcijo piva in s tem je vsaj v tem oziru postal neodvisen.
Družba prišteva med svoje delničarje tudi številne pekovske mojstre iz cele banovine, ki so se pridružili ustanoviteljem pivovarne in podprli njih delo v želji, da si tudi oni pomagajo in dosežejo vzporedno z obratom pivovarne proizvodnjo kvasa in s tem tudi osamosvojitev in neodvisnost v tem oziru. Treba bo za vsako ceno premagati tudi še one zadržke, ki se pojavljajo v zvezi s koncesijo glede te proizvodnje, da bodo v doglednem času tudi naši tovariši j iz pekovske obrti doživeli svoj praznik, ! kakor ga doživlja danes naš gostilničar. 1 Temu poročilu, ki je bilo sprejeto z
vsestranskim odobravanjem, je sledilo poročilo tehničnega referenta, člana uprave g. inž. Uhlifa. Z vsem zadoščenjem je napovedal, da bo pri tej priliki zelo kratek in izjavil: Videli ste pivovarno in tu pijete njeno pivo. Vidim, tudi, da Vam vsem zelo diši. V tem vidite Vi in vidim jaz celotni uspeh, ki ste ga doslej pričakovali! Bil je nagrajen z vsesplošnim pritrjevanjem in odobravanjem.
Clan uprave g. Josip Kramar je na to poročal o računskem zaključku za preteklo poslovno leto, iz katerega izhaja, da je doslej vplačanih 8,000.000 din na delniško glavnico 10,000.000 din, dočim se ostanek še vplačuje.
Predsednik nadzorstva g. Žumer je poročal o pregledu računov in knjig ter predlagal v odobritev bilanco in podeli-
tev absolutorija upravnemu svetu kar je bilo soglasno sprejeto.
Sledile so nadomestne volitve, pri katerih so bili ponovno izvoljeni v upravni svet po pravilih izpadli člani gg. Poči-vavšek Gvido iz Trbovelj, dr. Fran Roš iz Laškega in inž. Hugo Uhlif z Rude, ki imajo mnogo zaslug za dosedanje uspešno delo.
Kot namestnika sta bila na novo izvoljena gg. Julij Zupan iz Ljubljane in Josip Kocjan iz Trbovelj, ponovno pa g. Ivan Volčanšek iz Brežic.
Tudi pri nadomestnih volitvah v nadzorstvo so bili ponovno izvoljeni gg. Ignacij Banko iz Ljubljane, Fr. Juvančič z Zidanega mosta in Jos. Hauck iz Trbovelj.
Po opravljenem dnevnem redu so zborovalci želeli tudi pojasnil o obrambi
Gostilničarske pivovarne proti poskusom nasprotnikov, da se z raznimi nečednimi intrigami prepreči njeno obratovanje. Clan uprave g. dr. Roš je na to prav obširno poročal o vseh teh vztrajnih poskusih izvestne finančne »skupine« in obžaloval, da se je celo med družbenimi delničarji našlo par ljudi, ki so se izpozabili in udinjali tem rovarjem proti našemu podjetju, na obstoju katerega je interesiranih toliko naših slovenskih ljudi. Delničarji so izvedeli pri tej priliki kako nelepih sredstev se je posluževala ta »skupina« oziroma njeni posredovalci pri tem početju in kako vabljive ponudbe so stavili posameznim članom upravnega sveta, ki naj bi jim omogočili pridobiti toliko delnic Gostilničarske pivovarne, kolikor bi jih bilo treba, da bi pivovarno dobili
v svoje roke in tako za vselej pokazali slovenskim gostilničarjem, da nimajo pravice do osamosvojitve na tem polju, ki naj bi bilo domena le nekaterih kapitalističnih izbrancev — po možnosti tujcev.
Slišala se je pri tej priliki marsikatera pikra na račun te gospode, a g. dr. Roš, kakor tudi ostali člani uprave so bili zaradi njihovega zadržanja v tej borbi deležni dolgotrajnega odobravanja
Oglasilo se je še več govornikov iz raznih krajev Slovenije, ki so vsi brez izjeme izražali v imenu raznih krajevnih skupin delničarjev svoje zadovoljstvo in veselje nad dovršenim delom, zahvalo članom uprave za dolgoletno požrtvovalno delovanje in zagotavljali odločno volio vseh delničarjev nikdar dopustiti, da bi se mogel kdorkoli kdaj
polastiti te pivovarne, ki je plod tolikega truda in žrtev in ki naj obratuje v ponos in korist slovenskega gostilničar-stva in celotnega našega narodnega gospodarstva.
G. predsednik Majcen je k sklepu apeliral na vse navzoče delničarje naj pomagajo upravi s tem, da po možnosti prevzamejo še po nekaj razpoložljivih delnic, ki po svoječasnih subskribentih" predvidoma ne bodo vplačane, da tako podprejo to svoje lastno podjetje, ki
naj ne bo navezano na tujo pomoč, temveč naj le z lastnimi sredstvi vrši svoje obratovanje v njih lastno korist.
Zahvalil se je ponovno članom upravnega sveta in nadzorstva za uspešno sodelovanje v teku let. Z gesto proti pivovarni in z besedami: Tam, na temelju našega denarja leži sad našega dela in našega truda, a tam je tudi pokopana jeza naših nasprotnikov! — je zaključil uspeli občni zbor.
Drugi servirni tečaj na Vrhniki
ki se je vršil od 7. do 12. novembra pod vodstvom g. Mucolinija, se je prav dobro obnesel. Tečaja se je udeležilo 24 oseb, ki so z velikim zanimanjem sledile predavanju in pouku servirnega učitelja, kakor tudi predavateljem gg. inž. arh. Platnerju, inž. Zupaniču, Ple-ško Mariji, dr. Klepec Janku in živino-zdravniku Ivanu Gromu. Ob zaključku tečaja je priredilo združenje na čast predstavnikom vojske in civilnih obla-stev kosilo, pri katerem so stregli kan-didatje in kandidatinje za pomočniško-natakarski izpit. Ob tej priliki so se iz-
rekli nagovori po navzočem zveznem ravnatelju g. Petelnu, vrhniškem županu g. Hrenu in sod. predstojniku g. dr. Leitgebu.
Ob zaključku tečaja je 11 kandidatov in kandidatinj napravilo pomočniško-na-takarske izpite, nakar jim je predsednik združenja g. Kočevar ob slovesu izrekel lepo zahvalo za marljivost in trud, ki so ga izkazali tekom učne dobe in ob priliki servirnega tečaja. Istočasno se je zahvalil tudi servirnemu mojstru g. Mucoliniju.
Gostinstvo in sodobna uprava
Ko je leta 1931. prinesel novi obrtni zakon novo ureditev upravnega poslovanju v gospodarstvu, je tudi gostinstvo moglo z veseljem pozdraviti nove predpise, saj so res v marsičem olajšali prejšnje, času neprimerno stanje. Povratek k sistemu osebnih dovolil, na novo predpisano ureditev obratovalnic in končno poostrena osebna kvalifikacija — to so nedvomno pomembne pridobitve, ki že donašajo gostinskemu stanu lepe koristi. Z razvijajočo se upravo za pospeševanje turizma pa so izšle nadaljnje koristne določbe, predvsem one, ki omejujejo obratovanje zasebnikov v letoviščarskih krajih, in določbe o klasifikaciji gostinskih podjetij po razredih. Korak za korakom se je uprava, ki ji je izročeno poslovanje o obrtih in turističnih predpisih, bližala onemu upravnemu cilju, ki ga gostinstvo današnjega časa od nje terja.
Vendar je do onega cilja, ki si ga gostinstvo zastavlja in ki bo o njem po vsej verjetnosti v prihodnjem letu mnogo razpravljanja v vladnih in parlamentarnih obravnavah, še vedno znatna pot. Pred nami je predlog za no-velacijo obrtnega zakona (o čemer je naš list že poročal). Gostinstvu je odmerjen dobršen del tega načrta. Dasi načrt ni slab, pa vendar ne izpolnjuje vsega pričakovanja, ker zlasti ne regulira vprašanja krajevne potrebe, kadar gre za ustanavljanje novih obratovalnic ali spremembo lastnika, na efekten način. To vprašanje nedvomno prav posebno zahteva sodobne rešitve, ko smo v polnem razvoju, da postanemo prvorazredna turistična dežela. Gostinstvo upravičeno pričakuje, da bo vlada našla v tem vprašanju ono formulacijo, po kateri se bo uzakonila daljnosežna omejitev ustanavljanja novih obratovalnic onih vrst, ki ne koristijo turizmu. To tembolj pričakuje, ker je gostinstvo vendar predvsem navezano na lastna denarna sredstva in je kot turizem pospeševalni faktor posebne važnosti za narodno gospodarstvo. 2e po sedanjih predpisih je bila dana možnost. da se ustreže interesom gostin-
stva, kar se je ob dobrohotnosti uprave v precejšnji meri tudi posrečilo. Ostalo pa je odprto dosti pereče vprašanje ureditve gostinskih obratovalnic, ker je določba § 126 obrtnega zakona ostala neizvedena. Ta pomanjkljivost občutno zadeva interese boljših obratov, ker lomi načelo, da je gostinstvo gospodarski faktor in ne sme biti sredstvo za socialno preskrbo. Kakor je podoba, bo tudi to vprašanje v prihodnjem letu našlo praktično rešitev v nemalo zadovoljstvo vseh interesiranih krogov. Pri nas raste kvaliteta gostinskih obratov in samo v zadnjem letu je dravska banovina dobila tri nadaljnje prvorazredne hotele, po enega v Ljubljani, v Rogaški Slatini in Kranju. V teh zgradbah je investiran znaten kapital, ker se je hotelo storiti vse, da se zadovolji vsakršnja potreba sodobnega turizma. Obnova kavaren in restavracij požira težke denarje, zato pa zadovoljuje tudi najbolj razvajen okus. Z napredujočo modernizacijo večjih obratov mora brezpogojno vštric napredovati tudi zboljšanje manjših gostišč, gdstilen, okrepčevalnic in brezalkoholnih obratovalnic vseh vrst, ker imajo tudi ti obrati iz-vesten pomen za turizem.
Nasproti trgovinskim in obrtnim strokam gostinstvo še ni doseglo razmejitve, ki ji po pravici gre. Trgovstvo streže svojim odjemalcem še vedno z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Naravno bi bilo, da se prodaja vsaj alkoholnih pijač izključno pridrži gostinstvu, razen žganih pijač, ki se prodajajo kot trgovsko blago v originalno zaprtih steklenicah. Slaščičarstvo tudi ureja svoje obrate v manjše kavarne in servira gostom gorke in mrzle pijače.
V	tem pogledu načrt novele ustreza željam gostinstva in predpisuje za slaščičarne in mlekarne, ki strežejo v lokalu pri mizah, gostinsko dovolilo.
Interese, ki jih gostinstvo izroča v skrb javni upravi, želimo samo, da bi v novem letu vsi merodajni faktorji razumeli tako, kakor jih gostinske organizacije stalno zastopajo, kar bo ne samo v korist gostinstva, ki to zasluži, ampak v enaki meri tudi v korist prebivalstva in ne nazadnje v korist celotnega narodnega gospodarstva.
Trgovine v Sloveniji postajajo zakotne gostilne
V	dravski banovini se od 900 trgovcev bavi 781 s prodajo alkoholnih pijač v takzv. »originalno zaprtih« steklenicah. Sicer določajo predpisi točno kaj je smatrati za »originalno zaprto steklenico«, vendar se teh predpisov od trgovcev nihče ne drži, ker prodajajo steklenice lastne polnitve z etiketami dobaviteljev, ki jih isti rade volje dajo trgovcem na razpolago. Glede konzu-miranja alkoholnih pijač kupljenih v trgovinah obstojajo predpisi, da se alkoholne pijače ne smejo konzumirati v trgovini, kar pa trgovcev ne moti. Tako postajajo te trgovine zakotne gostilne,
Trgovec U v vasi U. ni prodajal 1. 1936. pijač.
V	letu 1937. pa je prodal vina 1339 litrov in	žganja	478	„
Trgovec C v kraju L. je prodal leta 1936	leta	1937
vina 4171	574	1
Trgovec K pri Sv. O. je prodal leta 1936	leta	1937
vina 893 I	1276	1
Trgovec K v M. K. je prodal leta 1936	leta	1937
vina 685 I	1858	I
žganja 76 I	164	1
Trgovec M v V. je potočil leta 1936	1937
žganja 76 1	238	1
Trgovec C v Ž. je potočil leta 1936	1937
vina 1052 I	1399	I
Trgovec P je potočil leta 1936	1937
vina 2056 1	2206	1
Trgovec K v P. je potočil v letu 1936	leta	1937
vina 2295 I	2518	1
piva 225 1	850	1
žganja 219 1	355	I
Trgovec Z v M. je potočil leta 1936	1937
vina 1462 1
1600 l
Trgovec G v	K. B. je potočil
leta 1936	1937
vina 2564 1	3766 1
Trgovec R	v S. je potočil
leta 1936	1937
vina 570 1	1581 I
Trgovka R	v N. je prodala
leta 1936	leta 1937
-	vina 2132 1
Trgovka P	v K. je prodala
leta 1936	1937
vina 250 1	1355 1
Trgovec P v B. je prodal	
leta 1936	1937
vina 1652 1	1928 1
Trgovka K	v D. je potočila
leta 1936	1937
vina 141 1	875 l
Trgovec J v	G. V. je prodal
leta 1936.	1937
vina 773 1	2246 1
piva 2960 1	2900 1
Trgovec M v R. je prodal	
leta 1936	1937
vina 1 liter	1202 I
Trgovka K v Ž. je potočila	
leta 1936	leta 1937
vina 771 1	954 1
Iz teh primerov se vidi, da potoči sleherni trgovec razmeroma več alkoholnih pijač kot pa marsikateri gostilničar z neštetimi davščinami in taksami. Silno mnogo pa je celo takih, katerih potočnja daleč presega potočnjo v podeželskih gostilnah, saj je prav redka gostilna, ki bi se lahko pobahala n. pr. z letno protočnjo od 20 hi vina, kakor jo srečamo pri »podjetnih« trgovcih.
Zvezna uprava je v pogledu trgovskega šušmarstva stavila pripombo k obrtnemu zakonu, ki jo je zvezni predsednik branil v svojstvu predsednika edinega na konferenci trgovskih zbornic z dne 9. maja 1938. zastopanega gostinskega odseka, žal brezuspešno, ker zastopniki trgovstva vobče niso pustili v tem vprašanju debate. Nam je postranska zadeva, če je to trgovskim zbornicam ljubo ali ne, gostilničarske organizacije bodo dosledno in neizprosno vztrajale, da šušmarstvo od strani trgovcev enkrat za vselej preneha. Trgovec, ki ima prili-
kjer se prodajajo tudi gorka jedila itd. Že število trgovcev, ki prodajajo alkoholne pijače dokazuje, da je prodaja alkoholnih pijač v trgovinah silno do-bičkanosna, ker se ne bi sicer število prodajalcev od leta do leta večalo. Se več pa nam pove statistika o potočnji alkoholnih pijač po trgovinah, ki kaže, da prodajo trgovci n. pr. neprimerno več žganih pijač, kot gostilničarji do-tičnega kraja in da je tudi prodaja vina v stalnem porastu in mnogo boljša kot v gostilnah. Zvezna uprava je zbrala statistiko o potočnji alkoholnih pijač po trgovinah in ji je vsled tega lahko objaviti nekatere drastične slučaje, ki razkrivajo ogromno škodo, ki jo nanašajo trgovci podeželskemu gostilničar-stvu.
Gostilničar K v istem kraju je prodal I. 1937 vina	1360	litrov
žganja	55	„
Gostilničar S je prodal leta 1937
1600 litrov
Gostilničar R v istem kraju je prodal
leta 1937
1563 1 vina in ustavil obratovanje.
V	tem kraju so 3gostilničarji, ki so potočili:
1. gostilničar vina 4864 I
žganja 28 I
2. gostilničar vina 1685 I
žganja 148 I
3. gostilničar vina 1726 1
žganja 539 1
Dva gostilničarja v dotičnem kraju sta potočila in sicer:
1. gostilničar leta 1937 143 I žganja
2.	n	,,	„	„
Dva gostilničarja istega kraja sta potočila leta 1937:
1. gostilničar vina 3547 1
2.	„	„	3000	I
Dva gostilničarja istega kraja sta prodala v letu 1937:
1. gostilničar vina 2200 1
2.	„	„	2400 1
Za ta kraj še nismo prejeli obvestila glede gostil, potočenja.
Šest gostilničarjev dotičnega kraja je potočilo:
1. gostilničar vina 2300 1
2.	„	„	2097	1
3.	„	„	2900	1
4.	„	„	4098	I
5.	.,	„	4005	1
6.	„	„	4450	1
Za gostilničarje nismo dobili podatkov.
Za gostilničarje nepoznano.
Za gostilničarje nepoznano.
Za gostilničarje nepoznano.
Za gostilničarje nepoznano.
Za gostilničarje nepoznano.
Za gostilničarje nismo prejeli podatkov.
Za gostilničarje nismo prejeli podatkov.
Edini gostilničar v tem kraju pa
leta 1937
831 1 vina
ko, da vodi na tisoče raznih predmetov v svoji trgovini in spravlja od teh dobiček, naj pusti gostilničarju alkoholne pijače in jedila, ki sta njegova glavna in edina predmeta. Gostilničarji naj dobro prečitajo gori naznačene podatke in se nekoliko zamislijo v te številke, ki mnogo povedo in nam kažejo smer, v katero se mora razvijati naša obramba.
Ivanjkovci. Tukajšnja Vinarska zadruga priredi svoj 14 vinski sejem in razstavo dne 10. januarja 1939 v tukajšnji dvorani pri kolodvpru. Vina je prijaviti do 3. januarja 1939. Letošnja vina se prav dobro razvijajo in so izredno harmonična — izvzemši tistih, ki so zelo rano brana. Cene so ugodne. Mi smo v sredi Ormoško - Ljutomerskega okoliša in tako bo vsakemu interesentu dana prilika kriti svojo potrebo v ljutomerskih vinih pa naj si bodo iz mešanih nasadov ali sortirana.
II "" ■ Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1 želimo | 1 vsem našim gostom, odjemalcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo |			
• Špan Minka javna kuhinja -v, Ljubljana, Celovška c. 56	Mirko P. Stepič veletrgovina z vinom in gostilna Ljubljana VII. Sp. Šiška	Sunara Ana gostilna j K j i: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 in Rožna dolina	Gregor in Marija Habjan j gostilna I Ljubljana, Celovška c. 41 |i|
Zorko Franc parna pekarna Ljubljana, Celovška c. 68 IS Telefon 22-26			Pristne kranjske klobase dobite pri 1 Josip Rozman jj Ljubljana, Sv. Petra c. 83 i Telefon 27-66
I Potnik in drug 1 sadni soty, marmelada, parna destilacija Ljubljana, Metelkova 13 Sl Telefon 21-10	Mihelčič ljudska	* Franja kuhinja Ljubljana, Kongresni trg 3	Dujič Mate veleposestnik vinogradov, trgovina z vinom Ljubljana, Medvedova c. 7 pri gorenjskem kolodvoru Telefon št. 47-67
Hacin Frančiška gostilna pri »Lojzki« I Ljubljana, Hribarjevo nabrežje	Gorše restavracija »Pi	Ivana i Novem Svetu« • Ljubljana, Gosposvetska c. 14	Novak Kristina gostilna
Mezek Mara | gostilna j Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 15	Gostilna »Pri kaplanu« Ložar Marija Ljubljana, Sv. Petra nasip		Ljubljana, Tyrševa c. 84 ji
Gostilna „Pri fajmoštru“ Anžič Marija Ljubljana, Sv. Petra nasip 5 Poljanska c. 68	Lovšin Stane restavracija, gorenjski kolodvor Ljubljana, Medvedova c. 8	Ivan Javornik mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa. Domač lastni izdelek Ljubljana, Domobranska 7 Telefon 2703 in 3157	Kozak Vladimir gostilna »Štrajzel« Ljubljana, Poljanska c. jli
Zelo primerna I BOŽIČNA DARILA! * Največja izbiral * Oglejte si naše izložbe! ;! A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA	Babnik Franc domača žganjarna in gostilna, lepa izletniška točka in kopališče Tomačevo pri Ljubljani	Hubad Joško gostilna »Pri Sokolu« Ljubljana, Pred Škofijo 18 i	
	Derganc gostilna »Bavarski dvor« Ljubljana	Mesarič Roza vinotoč Ljubljana-Breg	Ivo Fabian A vinska klet in amerikanski bar vj Ljubljana, Vodnikov ti g
	Zupan Julij DAJ - DAM Ljubljana, Aleksandrova c. • i i		
1 Ražem Zoran || gostilna Ljubljana, Žabjek 1 M '	Fabjan Alojz gostilna »Pri Lojzetu« * Ljubljana, Tavčarjeva ul-in Glince cesta IX-	Jager Valentin |jl gostilna in mesarija t p Št. Vid nad Ljubljano ji	
		Stara gostilna pri Žibertu na Trati S j Št. Vid nad Ljubljano ' j |j	
		Kavarna in restavracija »Emona« Dolničar Presker Ljubljana j	
»1 1 1 Rokodelski dom gostilna Ljubljana, Komenskega ul. 12 *	Babnik Rudolf gostilničar in trgovec Ljubljana - Kodeljevo - Bizovik	l. A. Resnik gostilna „Pri zelenem travniku" Maribor, Meljska c. 85	Časar Marija gostilna Maribor, Taborska ul. 8 |||
		Pungartnik Martin šofer pri firmi Wogerer Maribor-Košaki-Aleksandrova c. 17 a 		 ....... 		- 	 - - -	Horvat Marija gostilna Maribor, Frankopanova ul. 7 ||j
Polajnar Karol kavarna »Prešeren« Ljubljana, Sv. Petra nasip 1 *		Mavrenčič Josipina bufet Maribor, Meljska c. 64	Mileta Dane gostilna Maribor, Frankopanova ul. 11
Hotel „Soča“ Ljubljana, Telefon St. 25-31		Skutnik Mara bufet bNA-NA“ Maribor, Meljska c. 63	Gračner Terezija gostilna Maribor, Frankopanova ul. 29 |i|
Koritnik Anton hotel »Slon« Ljubljana		Fajdiga Antonija gostilna „Pri Jelenu* Maribor, Meljska c. 22	Karbeutz Marica gostilna Maribor, Frankopanova ul. 39 |||
Vinska trgovina in gostilna Ivan Orad Beričevo pri Ljubljani Lepa izletniška točka — Pristna vina — Zmerne cene		Robinšek Marija gostilna Maribor, Tr2aška c. 18	Pečuh Vera bufet Maribor, Frankopanova ul. 41
Vinska trgovina in gostilna Orad Jernej Dragomelj 4, p. Domžale ima vedno na zalogi najboljša ljutomerski in dolenjska vina		Verzel Margareta gostilna Maribor, Tržaška c. 4	Šerbinek Franc gostilna »Pri Vinogradniku« Maribor, Pohorska c. 5 H
Franc Orad vinski trgovec in gostilničar ||l autobusna in železniška proga — lepa izletniška točka Zg. Kašelj pri Ljubljani		Ernest Birtič restavracija »Pri klavnici« Maribor, Ob Brodu 2	Katica Oolob kavama »Bristol« Maribor ||| 	'M
P| Šušteršič Franc gostilna »Pri slepem Janezu« Liubljana			
||| Boecio Josip gostilna »Pri Turistu«	Purgaj Ana gostilna	Jarc Alojzij gostilna	Jakob Lah modna konfekcijska trgovina
|jj ji 1 .Maribor, Betnavska c. 39 H Hufl	Maribor, Glavni trg 5	Maribor, Glavni trg 3	Maribor, Glavni trg |i||
|ij||	 	 		 ' - 		 1 ' Feiertag Anton parna pekarna	Kuder Minka restavracija Narodni dom	Majcen Franc kavarna »Orient«	Pogačnik Terezija gostilna »Mesto Trst« |||
Maribor, Betnavska c. 43	Maribor	Maribor	Maribor, Tržaška c. 8
;|jf Križnič Roza 11 gostilna »Pri zelenem vencu«	Mileta Mate gostilna	Grabar Marija gostilna »Pri zvezdi«	Kafer Alojzij § kavarna »Rotovž«
Maribor, Danjkova ul. 10	Maribor, Frankopanova ul.	Maribor, Koroška c. 48	Maribor 11
S Restavracija-hotel »Zamorec«	Gostilna Vlahovič	Beranič Anton gostilna	Kavarna »Central« Josip Mastnak
Maribor, Gosposka ul.	Maribor, Aleksandrova c. 38	Maribor, Vodnikov trg	Maribor 1
| 1 Automatični bufet d. z o. z.	Honigraann Ivan gostilna	Slokan Josipina gostilna	Zemljič Marija hotel »Orel«
J Maribor	Maribor, Meljska c. 10	Maribor, Vojašniški trg 3	Maribor 11 1
Crippa Pavla !i| trgovina z delikatesami in vinom	Gradišnik Viktorija gostilna	Mencinger Zofija gostilna	Senica Alojz H restavracija »Plzenski dvor«
;i|j Maribor, Slovenska ul. 3	Maribor, Meljska c. 8	Maribor, Pristan 1	Maribor ||
ij|l Kelc Ljudmila gostilna »Pri lipi«	Čelar Franc gostilna »Adria« pri Stari Pošti	Hallecker Julija gostilna , •	Motel Stefi bufet
||| Maribor, Gregorčičeva ul. 19	Maribor, Aleksandrova c. 49	Maribor, Dravska ul. 11	Maribor, Betnavska c. 23 El
			
Blaževič Ivanka gostilna	Lisjak Alojzij restavracija »Union«	Šarman Marjeta gostilna »Pii večernem soncu«	Achtig Antonija gostilna
Maribor, Mlinska ul. 15	Maribor, Aleksandrova c. 3	Maribor, Splavarska ul. 5	Maribor, Frankopanova ul. 55 |||
Koštomaj Marija gostilna	Gojanovič Krsta gostilna	I-a vse brealkoholne pijače nudi C. Nifergal	Pekarna Scherbaum
Maribor, Mlinska ul. 36	Maribor, Stolna ul. 10	Maribor, Koroška c. 1	Maribor ^
Majcen Alojzij kolodvorska restavracija		Čerin Franc veleposestnik - restavrater	
j	Maribor			Maribor, Vetrinjska ul. 24 1
Nekrep Marija gostilna »Pri zlatem konjičku«
Račič Ivana
restavracija Gambrinova dvorana
Šerec Josip kavarna »Jadran
Maribor
Maribor, Vetrinjska ul. 4
Maribor
Dabringer Josipina gostilna »Male Benetke«
Furlan Terezija gostilna
J. & R. Pfrimer
trgovina z vinom
Maribor, Tržaška c. 1
Maribor, Pristan 13
Maribor
Golob M.
restavracija Tscheligi
Golob Marija gostilna
Klešič Aleksander — Velika kavarna — restavracija Klub Palais de Danse
Maribor
Maribor, Glavni trg 19
Maribor
Šabeder Joško gostilna
Volgruber Kristina
kavarna
Maribor, Frankopanova ul
Tezno pri Mariboru
Herman Wogerer tovarna za mesne izdelke
Vicel Albert
trgovec
Karol Robausa nasl Karol Rakuša
parna pekarna
Maribor, Koroška c. 24 Telefon 22 44
Maribor
Maribor
Hotel »Mariborski dvor« A. Črešnar, F. Kveder
Maribor
Anton Tavčar
tovarna mesnih izdelkov
Pinter & Lenard železnina
Maribor
Maribor, Jurčičeva ul. 3
Pugel & Rossmann veletrgovina z vinom
Maribo
Pivovarna Tscheligi
Kampi Ciril
sodavičar
Maribor, Koroška c. 2 Telefon 23-35
Maribor, Kettejeva ul. 1
Nabavljalna zadruga uslužbencev
Ljubljana
Fr. Bernhardov sin Gustav Bernhard
Prodajalna Maribor, Kor. kol
Maribor
Združenje gostilniških podjetij
Bauman Josip veležganjurna (1888 — 1938)
St. flj pri Mariboru
Kavarna „Merkur Ignac Lebič
Anica Djondjivič gostilna »Pri Angelu«
Zadravec Matevž
pekarna
Celje, Prešernova 20
Adalbert Gusel
veleJSganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Jos. Jagodič Celje, OubCeva ul. 2 - Glavni trg
Bogata zaloga železnine, posode, jedilnega orodja, čaj, kava, rum itd,
Maribor
Franc Zangger
veletrgovina in žganjarna
Elsa Kirbiš
gostilna
Roza Zamparutti
delikatesa in zajutrkovalnica
Celjska vinara d. z o. z
veletrgovina vina
Ludvig Junger klobasičar na drobno in na debelo
Celje, Narodni dom
F. S. Lukas
žganjarna, tovarna likerjev, industrija sokov
Kavarna »Evropa« Helena Krušič
Ivan Ravnikar špecerija coloniale
Prva celjska „Kristalija“ tovarna ogledal in brušenega stekla
Rebeuschegg Marija hotel „Pošta“ mesarija
Hotelska družba v Celju
družba z o. z.
Tel. 154 Celje, Za kresijo 14 1
Rok Meštrov
delikatesa, bufet, gostilna
Ivan Bogomir Naraks
sodavičarja
Restavracija - hotel Beli vol i. M. Sane
Hotel in restavracija Union
Rudolf in Pepca Resnik
Oostilna-Kus Krobat
Oostilna Cerovšek
||| Združenje gostilniških podjetij v Žalcu	Antloga Franc gostilna • Gotovlje p. Žalec	Lorber Karolina gostilna Žalec	Wregg Franc gostilna in mesarija : | Slov. Bistrica
|I Savinjska Posojilnica v Žalcu	Piki Franc trgovina z mešanim blagom in manufakturo Sv. Pavel pri Preboldu	Reiner Marija penzija Plevna p. Žalec	Rernat Otilija gostilna , j Slov. Bistrica «1
Tominšek Terezija	Vedenik Anton gostilna in mesarija Sv. Pavel pri Preboldu	Škoberne Angela gostilna Žalec	Walant Ivan
III gostilna in trgovina z meš. blagom Liboje p. Petrovče			gostilna £ rf|;. m ii® alfi Slov. Bistrica £ V
Skoberne Ivan gostilna Liboje p. Petrovče	Rogi Pavel gostilna Sv. Pavel pri Preboldu	Združenje gostilniških podjetij Sv. Jurij ob juž. žel.	‘t-i m mf? kjljfjjj? Uprava Združenja gostilniških ih podjetij v Ljubljani if I :r’i;y
Teržan Franc gostilna Petrovče	Cvenkel Nada penzija Sv. Pavel pri Preboldu	' ”' ' 215 Jeschounig Irma penzija 11 "i,: fr.’ Pernovo p. Žalec ii	
Jelovšek Pavla gostilna Petrovče	Basle Anton gostilna in trgovina z meš. blagom Latkova vas p. Sv. Pavel pri Preboldu	lil J. Krašovic ij veletrgovina z mešanim blagom in železnino tl! "M Žalec |!j§ M	
Jazbec Justina gostilna Arja vas p. Petrovče	Kač Flora gostilna Latkova vas p. Sv. Pavel pri Preboldu	lil Kveder Vincenc trgovina z manufakturo in špecerijskim blagom Žalec S	
Privošnik Franja gostilna Doberteša vas p. Sv. Peter v Sav. dolini	Hrovat Rudolf gostilna, mesarija’ in prekajevalnica Žalec	S Združenje gostilniških podjetij Slov Bistrica S 1 11	
Cvenk Stefan gostilna in mesarija Sv. Peter v Sav. dol.	Vabič Niko gostilna Žalec	• • Kos Ivan gostilničar Slov. Bistrica	lipi 11 11 lilii Krulc Jožefa hotel irka |||| Slov. Bistrica ||
Vizovišek Ivan f i trgovina z mešanim blagom in železnino ||| Žalec			
		Neuhold Konrad hotelir i Slov. Bistrica	Rasteiger Miha gostilna in mesarija Slov. Bistrica 11|
Vesefe 6ožične praznike in srečno 7?ovo fefo <&>
ieftrno
vsem našim gostom, odjematcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo
C
^Delniška pivovarna,miniva’
Saško	£jubij ati a	BUaribor
Novi grobovi
t IGNACIJ ZALOŽNIK
Neizprosna smrt je ugrabila dne 21. oktobra zaslužnega zadružnega delavca na bivšem Štajerskem g. Ignacija Založnika. Umrli se je za razvoj obrtništva in v početnih povojnih letih tudi za 2'azvoj gostilničarskih organizacij v bivši mariborski oblasti stekel neven-Ijivih zaslug. Kakor rečeno se je tudi močno udejstvoval v gostilničarskih organizacijah in je bil vzpodbuditelj in svetovalec našim vzornim zadružnim organizatorjem gg. Antonu Robeku ter že umrlima Drago Bemardiju in P. Božiču, ki so začeli po vojni organizirati gotilničarstvo v Celju.
Posebno delavnost pa je razvil v Mariboru, kjer je vodil obrtno zadružni oddelek in prirejal številne in dobro uspele obrtniške tečaje. Pogosto je kot ▼net zagovornik gostilničarske sloge in edinstva zastopal zvezno upravo na raznih občnih zborih ter v vznešenih besedah povdarjal ogromen razmah in veliko korist zvezne organizacije. Poleg svojega dela v obrtno-zadružnem odseku sreskega načelstva v Mariboru pa
je vodil tudi tajništvo Urada za pospeševanje obrti Zbornice TOI. Bil je obenem tajnik Gospodarskega predstavništva v Mariboru in član številnih kulturnih ter narodnih društev.
Slovensko gostilničarstvo se klanja spominu tega vzornega in velezaslužne-ga sodelavca pri razvoju gostilničarstva in obrtništva. Preostalim naše iskreno sožalje.
t FRANC GOMBAČ
Pred kratkim je umrl višji kletarski nadzornik v pok. g. Franc Gombač, ki je od leta 1893. vršil nekaj časa pri kranjskem deželnem odboru službo potovalnega učitelja za vinarstvo, pozneje pa je bil imenovan za kletarskega nadzornika. Mnogo zaslug si je pokojnik pridobil za razvoj vinarstva in sadjarstva. Organiziral je razne kletarske in sadjarske razstave. Napisal je razne strokovne knjige in na stotine strokovnih člankov o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu.
Jako rad je sodeloval kot predavatelj na raznih gostilničarskih tečajih. Tako je s posebnim veseljem predaval na servirnem tečaju na Jesenicah, ki
se je priredil pod sedanjim zadružnim načelnikom g. Davorinom Tancarjem. Zaslužnemu možu večni mir in pokoj!
Razglasi
Sresko načelstvo v Celju razglaša, da je sresko sodišče v Celju prepovedalo Rolerju Alojzu, roj. 15. VI. 1916 v Ljubečni, občina Škofja vas, istotam stanujočemu, nezakonskemu sinu Rošer Marije, po poklicu delavcu, zahajati v krčme do 10. IV. 1939.
Sresko načelstvo Maribor desni breg objavlja, da je okrajno sodišče v Mariboru prepovedalo Domadenik Karolu, roj. 6. X. 1893 v Framu, stanujočemu v Dogošah, zahajati v krčme za dobo
1	leta, to je od 1. XII. 1938. do 30. XI. 1939.
J^es/avraa/a
s tujskimi so6ami ter vefiHim senčnatim gostifnišfiim vrtom, se v 6fiži7ii gfavnega kofodvora v 7Tlari6oru po ugodni ceni proda.
77as tov se d o Bi v upravi tista.
Gostilničarji!
Samo z dobro moko dosežete v kuhinj!) vat one uspehe, ki jih pri pecivu želite doseči. Moki znamke čestereg in Biier Banata sta vedno na vlfiku.
Tvrdka fl. V 0 L R v Ljubljani
Vam postreže vsak čas najcenejše.
Vsem cenjenim odjemalcem in obiskovalcem želi
srečen Božič
Slaščičarna Pelicon
Wolfova ulica 14 — Kongresni trg — Miklošičeva Tel. 31-47
Lastni izdelki slaščičarne
Petriček — Ljubljana
Bonboni deserti čajno pecivo marcipan nougat in druge specialitete Prodajamo izključno lastne izdelke
Karba Matija kavarna »Tabor«
Ljubljana, Fugnerjeva ul.
Hitti Apolonija Dobra domača kuhinja pri sv. Florjanu Ljubljana, Florjanska ul. 17
Sorčnik Roza gostilna
Slov. Bistrica
Bricelj Ivan pleskar - gostilničar
Ljubljana - Štepanja vas
Mlinar Amalija
brezalkoholna gostilna Ljubljana, Frančiškanska ul.
Zvezna tiskarna in knjigoveznica
Celje, Strossmayerjeva ul. 1
Hotel »Metropol« Miklič Ljubljana, nasproti glav. kolodvora, 140 sob, z vsem komfortom Prvovrstna kavarna in restavracija Dvorana za prireditve in shode, garaže. Zmerne cene. Tel. 2737 in 2022
Hotel »Bellevue«
Najlepša razgledna točka v Ljubljani, prvovrstna kuhinja, lepe čiste tujske sobe in kopeli.
Restavracija hotela »Union«
senčnat vrt. Ob sredah in sobotah koncert. Izborna pijača, cene zmerne, postrežba točna. — Tel. 3742
P. Šterk, hotelir-restavrater
Ciril Majcen
kolodvorska restavracija in kavarna Ljubljana - Glavni kolodvor - Tyrševa cesta
Iz seje gostinskega odseka
Zadnja seja gostinskega odseka Zbornice za TOI se je vršila v torek, dne 15. novembra 1938. Točno ob 10. uri je predsednik gostinskega odseka g. Ciril Majcen otvoril sejo, katere so se udeležili vsi člani odseka, in sicer zbornični svetniki gg.: Berlič Josip, Lebič Ignac, Peterlin Miro, Serec Josip, Skrij Ivan, Sribar Vojko, Vezir Geza, Windi-scher Josip, medtem ko je bil zbornični svetnik g. Koritnik Anton nekaj časa nujno zadržan. Navzoč je bil tudi referent gostinskega odseka dr. Jure Koce.
Iz naznanil g. predsednika Cirila Majcna, kakor tudi iz poslovnega poročila posnemamo sledeče podrobnosti:
1. Statistika in položaj gostinstva
Statistika nam kaže, da je bilo do konca septembra 1938 skupno 253 prijav novih gostinskih obratov in skupno 174 odjav, tako da smo imeli ob koncu zadnjega četrtletja letošnjega leta pri gostinskih obratih 79 gostinskih obratov več, kakor lansko leto. Ker smo imeli lansko leto vsega skupaj 5.050 gostinskih obratov, jih imamo letos po stanju koncem m. četrtletja 5.129. Medtem ko je lansko leto v isti dobi znašal prirastek novih gostinskih obratov 106 po številu, znaša letos, kot re-
I	6eno, 79 novih gostinskih obratov, torej znatno manj, kajti prirastek v lanskem letu je znašal preko 2%, medtem ko znaša sedaj komaj nekaj nad 1%. Analiza samih prijav in odjav nam kaže, da gre pri tem sorazmerno majhnem prirastku novih gostinskih obratov v prvi vrsti za redne gostinske obrate, medtem ko so prijave novih malih gostinskih obratov, kot buffctov in ljudskih kuhinj prav neznatne. Ako upoštevamo dejstvo, da je največ prijav gostinskih obratov v II. četrtletju in največ odjav koncem IH. četrtletja in začetkom zadnjega, kar je vse v zvezi z začetkom in koncem tujskoprometne sezone, potem vidimo že sedaj, da bomo koncem letošnjega leta, imeli še manjši prirastek, kot je tu prikazan. Temu dejstvu, da imamo opraviti s tako majhnim prirastkom novih gostinskih obratov, je iskati razlog predvsem v uvidevnosti upravnih oblastev, ki so upoštevala in pravilno presojala moment krajevne potrebe, kakor tudi naši zbornici,
Dolenjska, štajerska,
dalmatinska in druga
VlliA
odličnih kakovosti pri
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana
rankopanska ul. 11.	Telefon	25-73
ki je z budnim očesom zasledovala gibanje prijav novih gostinskih obratov in v vseh potrebnih primerih opozarjala na to. da-li je ustanovitev novega gostinskega obrata gospodarsko utemeljena, ali ne, ter je imela tako v mnogih konkretnih primerih tudi uspeh.
Priznati je treba, da se je stanje gostinstva v dravski banovini po uvedbi novega trošarinskega pravilnika, s katerim se je ves promet z alkoholnimi pijačami stavil pod kontrolo, nekoliko zboljšalo, ker se je konsum vsaj deloma vrnil zopet iz privatnih domov v gostilne in se je na ta način konsum pijač napram lanskemu letu dejansko nekoliko dvignil. Tudi tihotapljenje vina iz drugih banovin v našo banovino, ki je prej zavzemalo velike dimenzije, je sedaj skoraj prenehalo. Se vedno se pa čujejo pritožbe, da po nekaterih krajih finančni organi izvršujejo strogo kontrolo predvsem pri imetnikih gostinskih obratov, čeravno za to ni nobenega povoda, medtem ko ostalega prometa tako ne kontrolirajo, tako da v nekaterih krajih krošnjarstvo z vinom še ni mnogo nazadovalo. Pač pa je točno, da je tihotapstvo vina iz drugih banovin skoro popolnoma prenehalo.
2.	Število gostinskih združenj
Na področju zbornice se nahaja vsega skupaj 51 gostinskih združenj. V 7 združenjih so bili doeedaj včlanjeni
VODITE KNJIGOVODSTVO!
Gostilničarjem priporočamo, da vodijo s 1. januarjem 1939 dalje o gostilniškem prometu enostavno knjigovodstvo, potom katerega bodo lahko vedno ugotovili, v koliko se jim je gostilničarski obrat izplačal in kakšne uspehe imajo v obratovanju. Ta ugotovitev je posebno važna tam, kjer je gostilniška obrt vezana s kmetijskim gospodarstvom ali s kakšnim drugim pridobitve-n im poklicem. S točnim knjigovodstvom se ne bo nerentabilna gostilna vzdrževala na škodo kmetije, kar se silno pogosto dogaja pri naših podeželskih gostilničarjih. Zvezna uprava je založila tozadevne tiskovine, katere se naj naroča potom zvezne pisarne. Gostilničarji ugotovite že enkrat donosnost go- ■ stilne! Ni poslovne napake!
Gostilničarji, restavraterji,
slaščičarji, mesarji, industrije!
„WITT“ hladiini stroji
2e nad 40 let v obratu, za vse svrhe in za vse kapacitete do 1 milijon kalorij. Večletno jamstvo! Zahtevajte ponudbe! Zastopstvo
„Specia“, trg. kom. dr., Ljubljana
Mestni trg, 5/11.
tudi mesarji, ki so pa na predlog obrtnega odseka z zbornično odločbo št. 14.536 - 38 z dne 14. septembra t. 1. izločeni. Ta odločba pa še ni postala pravomočna.
3.	Število zaposlenega osobja
Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je znašalo število pri OUZD zavarovanih gostilniških uslužbencev 3.330, kar ni ravno majhno število, ako pomislimo, da po deželi, kakor tudi v malih trgih in mestih v gostinskih obratih delajo skoro izključno samo družinski člani.
4.	Gostilničarsko strokovno šolstvo
Glede strokovnega šolstva je omeniti, da imamo na področju zbornice 3 gostilničarske strokovne nadaljevalne šole, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Celju, s skupno 92 učenci in učenkami ter 17 učnimi močmi. Na Gostilničarsko nadaljevalno šolo v Ljubljani odpade 33 učencev in 6 učnih moči, na Gostilničarsko nadaljevalno šolo v Mariboru 37 učencev in 8 učnih moči, na Gostilničarsko nadaljevalno šolo v Celju 22 učencev in 3 učne moči. Poleg tega imamo še Gospodinjsko šolo za gostilničarske gospodinje v Ljubljani s 17 učenkami in 3 učnimi močmi.
5.	Posamezne akcije
Uspeh zbornice, ki ga brez dvoma ni podcenjevati je, da je zasiguran nadaljnji obstoj Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje v Ljubljani. Ta šola si je v svojem dvoletnem obstoju pridobila sloves po vsej Sloveniji in je izrednega pomena za napredek našega podeželskega gostilničarstva in s tem samo ob sebi umevno, za utrditev in napredek našega tujskega prometa. Ker primanjkuje prosvetnemu ministrstvu strokovnih moči za prirejanje gospodinjskih tečajev, sta bili tej šoli vzeti dve učni moči, tako da je ostala šoli samo ena učna moč. Sola zaradi tega ni mogla pravočasno pričeti s poukom in njena eksistenca je bila v bistvu ogrožena. Na ponovno intervencijo naše zbornice je končno minister prosvete pristal na to, da dobi šola še dve potrebni učni moči in tako je šola, četudi nekoliko pozneje, mogla začeti s poukom.
POSREBRENJE POPRAVILA
jedilnega pribora in posode restavracijskih podjetij izvršuje v moderno opremljeni galvanizaciji domača tvrdka
ANTON LEČNIK, Celje
Za novi pribor in posodo zahtevaite prospekt!
Glede sanacije hotelske industrije odnosno ustanovitve posebnega fonda za sanacijo hotelske industrije in gradnje novih hotelov je omeniti, da je dosežena soglasnost vseh merodajnih faktorjev, da se ustanovi fond, ki bi bil letno dotiran z zneskom okrog 20 milijonov dinarjev in bi ta fond najel po-
šojilo v znesku 200 milijonov dinarjev in dajal potem posojila po nizki obrestni meri zainteresiranim imetnikom gostinskih obratov. Po izjavah merodajnih faktorjev se ta fond lahko osnuje takoj, ker so vse predpriprave že gotove, gre sedaj samo za pravo obliko odnosno za ustanovitev takega odbora, ki bo upravljal s fondom, da bo fond res trajno služil svojim namenom in da ne bo izpostavljen možnosti drugih vplivov.
Ker nam ne dopušča prostor, da bi našteli vse akcije zbornice odnosno gostinskega odseka, naj navedemo tu še samo sledeče:
V	Službenih novinah z dne 13. julija 1938. je bilo objavljeno avtentično tolmačenje čl. 2 odst. 6 črke g) Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, s katero se je odvzela 'kmečka zaščita podeželskim gostilničarjem. Zbornica je nato v obširno utemeljeni predstavki opozorila vse merodajne faktorje, da predmetno tolmačenje ni osnovano, niti ni v skladu z duhom zakona. Avtentična tolmačenja morejo samo tolmačiti nejasne zakonske predpise, a nikakor se z njimi ne morejo menjati jasni zakonski predpisi. Iz teksta in duha same uredbe je razvidno, da gre pod istimi pogoji kot trgovcem in obrtnikom, zaščita tudi gostilničarjem, zaradi tega je nujno potrebna ukinitev odnosno poprava predmetnega tolmačenja. Po prejetih informacijah bo zbornična predstavka v tem pogledu v najkrajšem času pozitivno rešena.
PREDLOG
g. Ivana Škrlja glede odstranitve težav pri izdajanju potnih listov.
Znano je, da sreska načelstva in uprave policije ne izdajajo potnih listov osebam, ki se ne izkažejo s potrdilom -davčne uprave, da niso v zaostanku z davčnimi plačili. Ta praksa je gotovo prestroga in krivična, kajti pri mnogih poslovnih ljudeh omenjeni zaostanki nastanejo začasno kar je pač v zvezi s počasnejšim razvijanjem poslov v eni ali drugi gospodarski panogi, odnosno v eni ali drugi sezonski dobi. Zaradi teh začasnih zaostankov pač državni fiskus ni v nevarnosti, da bi jih ne dobil in niti gospodarsko ni pravilno, da se vsled tega ne izda poslovnemu človeku potnega lista, ko gre po svojih poslovnih opravkih v inozemstvo baš v cilju, da izvrši trgovski posel in s^tem dobi možnost, da državni blagajni povrne, kar ji gre. Z ozirom na to, naj se v tem oziru uvede milejša praksa v toliko, da se davčne oblasti ne protivijo izdaji potnih listov, vsaj kadar je iz vseh okoliščin jasno razvidno, da je sigurno, da bo državna blagajna prišla do svoje terjatve.
Op. ured.: Ta predlog je bil soglasno sprejet tudi na plenarni seji Zbornice dne 16. novembra 1. 1.
PREDLOG
g. predsednika Cirila Majcna glede odvajanja tovarniških voda.
Pri upravnem in trgovskem oddelku kr. banske uprave je treba intervenirati, da se naj pri odobravanju industrijskih naprav strogo pazi na ureditev odvajanja tovarniških voda, tako da ne bodo kvarile tekočih voda in v njih živeče favne in flore. Kolikor obstoječe tovarne onesnažujejo tekoče vode, naj se vse potrebno ukrene, da se to prepreči. Gostinski odsek je ta predlog soglasno sprejel povdarjajoč, da bo kmalu v vseh naših najvažnejših rekah, t. j. Savi, Dravi, Savinji izginila vsa favna in flora. Poleg tega se ne bo v bodoče več mogoče na mnogih delih naših najvažnejših rek sploh kopati, kar vse skupaj pomeni ogroženje našega turizma v bodočnosti.
Raznoterosti
Splošna amnestija in pomlslostitev.
Na dan 20-letnice obstoja Jugoslavije dne 1. decembra 1938. je bila razglašena splošna amnestija in pomilostitev za tiskovna kazniva dejanja, za kazniva dejanja po zakonu o gozdih, ter za ostala kazniva dejanja, v kolikor niso izvzeta v odst. D. tega razglasa.
Nova uprava združenja v Gornji Radgoni. Na izrednem občnem zboru z dne 22. XI. je bil izvoljen za predsed-
nika tega združenja g. Koler Rudolf, za podpredsednika Domanjko N., za blagajnika pa g. Berlan Avgust, dočim je ostali odbor skoraj neizpremeojen.
Pobiranje davščin od inozemskih avtobusov. Ministrstvo za zgradbe je sporazumno s trgovinskim ministrstvom določilo, da se pobira na osnovi uredbe o državnih in banovinskih cestnih skladih od inozemskih avtobusov davščina po 0.03 din od osebe po številu prevoženih km.
Ali smejo gostilničarji sami izedlo-vati soda vodo? To vprašanje še ni dokončno rešeno od strani trgovinskega ministrstva, ker so se proti izdelovanju soda vode po gostilničarjih pritožili soda vičarji.
Delo banovinskega turističnega sveta. Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta je imel dne 14. novembra t. I. svojo 8. sejo, na kateri je obravnaval uspeh poletne turistične sezone 1938, zimsko sezono 1938-39, tujskoprometno propagandno in informacijsko službo, tečaje za pospeševanje turizma in gostinstva in sanacijo gostinstva. Na seji je bila dana pobuda za sklicanje posebnih konferenc, tako o nedostatkih v železniškem, poštnem in telefonskem prometu, o industrijskem onesnaževanju rek in o zimskem športu. Poseben odsek se bo pečal z vprašanjem tečajev za turizem in gostinstvo v razdobju 1938-39; poleg organizatorne in didaktične strani je treba zlasti proučiti način finansiranja teh pridobitev. Prihodnja seja poslovnega odbora se bo vršila v Mariboru. Na dnevni red pride predvsem vprašanje delovnega načrta za pospeševanje turizma na področju bivše mariborske oblasti.
Revizija gostinskih uredb. Kakor smo doznali se baje dela v trgovinskem ministrstvu na reviziji raznih uredb, ki še tičejo gostinskega obratovanja, kar je pripisati uspehom zadnje gostinske konference na Sušaku.
Prepoved vnašanja bankovcev po 1000 in 500 din iz inozemstva. Z odlokom finančnega ministrstva je prepovedan vnos dinarskih bankovcev po 1000 in po 500 din v našo državo, tako s pošiljkami kakor tudi v potniškem in obmejnem prometu.
Iznašanje dinarjev v obmejnem prometu. Minister za finance je odredil, da smejo jugoslovenski državljani naseljeni v obmejnem pasu, v katerem dejansko obstoji obojestranski obmejni promet, vnesti iz države za nakup živil za svoje hišne potrebe na dan samo do 100 din v kovanem denarju na osebo. Ta pravica se nanaša na dvolastnike in njehove delavce, ki prestopajo mejo zaradi obdelovanja dvolastniških posestev
Kvarenje vina je za vinogradništvo, in narodno gospodarstvo veliko zlo. Našemu poznanemu industrijalcu in strokovnjaku v vinarski stroki g. Ludviku Kaiserju, lastniku L. R. C. v Zagrebu, se je posrečilo skonstruirati v svojem kletarstvu po dolgih poizkusih aparat, ki je dan v promet pod imenom »Kaiserjev Bisulfator«. Ta aparat se postavi na gornjo odprtino soda, katerega se želi načeti zaradi odtakanja in potom katerega se absolutno prepreči dohod nečistega zraka, ki škodljivo deluje na vino v načetem sodu. Vsled tega prihaja pri pretakanju vina skozi aparat v sod samo filtrirani in desinficirani zrak s čimur se onemogoča kvarno razvijanje škodljivih bacilov v vinu. S tem je tedaj onemogočeno, da se vino v sodu, ki je opremljen s tem aparatom, ne more na noben način pokvariti, postati motno ali cikniti, dokler ni cela količina iztočena. Aparat je pri merodajnih činiteljih našel najpovoljnejše razumevanje, dočim imajo interesenti, ki so si ga že nabavili, odličen uspeh in korist. S tem izumom je pridobljena v vinarstvu zopet zelo koristna pridobitev, ki se jo mora pozdraviti z največjim zadovoljstvom. Drugo glej v današnjem oglasu našega lista.
Razmnoževalni aparat na prodaj. Zvezna uprava prodaja poceni dobro ohranjen razmnoževalni aparat.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem kupil hišo v Mariboru, Linhartova ul., staroznano gostilno »Balkan« ter se cenj. občinstvu vljudno priporočam.
Vodstvo gostilne sem poveril staremu strokovnjaku g. ANDERLE
GAUBE
Vesele božične praznike irt srečno Novo leto želimo:
Kušljan Anton
gostilna
Kandija-Novo mesto
II Gostilna pri „Štemburji“ Jože in Milka Zurc
Kandija-Novo mesto
Gostilna in pekarija Vovk
Kandija-Novo mesto
Knaflič & Mirtič
ključavničarstvo in vodovodne instalacije
Kandija-Novo mesto
Zupančič Alojzij
civilni in uniform, krojač
Kandija-Novo mesto
lil
II
Midofer Alojzij krojaštvo in trgovina
Novo mesto
Kavarna Smola
Okroglič Avguštin
stavbenik
Novo mesto
Restavracija „Pri Krištofu" Zvonimir Blaževič
Novo mesto
Knjigarna, trgovina s pisalnimi, šolskimi, risalnimi potrebščinami, zaloga stenskih slik, vsakovrstnega papirja, ^glednic itd.
Karol Mahorčič
Novo mesto Trg Kralja Petra II. št. 2
Hotet „Metropol“
Novo mesto
Splihal - Kavarna „Central“
Novo mesto
Košak Ivan
gostilna
Novo mesto
Čolnik Ludvik
gostilna
Maribor
Rado Starman
gostilna
Franc Ritter
se vljudno priporoča in objavlja prevzem restavracije »Slavija«
Maribor
Paučič Josip
parna pekarna, trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki
Novo mesto
Kastelic Franc trgovina z železnino in špecerijo
Kandija-Novo mesto
Murn Gustav
gostilna na »Bregu«
Novo mesto
Windischer Josip
mesar in klobasičar — hotel
Kandija Novo mesto
')!■
i
B ‘J li-rr, ■
b .h
Kobe Josip
špecerijska, delikatesna in galanterijska trgovina
Novo mesto
Združenje gostilniških podjetij Novo mesto
Maribor, Tržaška c. 38
Novo mesto
Gostilničarja Primoža sveti večer
V ledeni mraz se je zgrnil dan in na oknih so vzcvetele blede rože. Cesta je prazna, le redko zdrpali osameli voz, voznik se pa stiska v cunje, na brke se mu obeša ivje, od konja pa puhti sopara.
Gostilničar Primož zdaj in zdaj pogleda skozi okno, zdolgočaseno zazeha: »No, ta se bo pa ja ustavil« je menil, ko se je počasi proti hiši pomikal voz.
>Tonkovec je!« ga je spoznal.
Konj se je zaustavljal, ker je poznal gostilno. Pa ga je Tonkovec oplazil z bičem, da je kljuse kar poskočilo.
»Hentaj, danes pa ne bom stočil niti za dinar!« se je po jezil. »Za sveti večer še vse pripravlja!« je pomislil in si natočil kozarec vina.
Pri jaslicah je trepetala lučka in drobna svetloba se je odbijala ob drevescu, ki je bilo obloženo s srebrnim snegom.
Primož se je zamislil. Pred njim se je razvrstilo vseh dvanajst mesecev in vseh se je držala skrb.
»Slaba letina je bila!« je glasno pomislil, se popraskal za ušesi kakor vse--tej, kadar ga je uščipnila skrb. »Se ne- I kaj takih let, pa bo boben zapel!« je zavzdihnil. Mimo hiše je brzel voz, pa tudi ta voznik se ni ustavil.
Primoževka se je motovilila v kuhinji, bila je sitna kot vse gospodinje na ta dan. Delala je potice in kolače, pa ji je testo preslabo vzhajalo, orehi so ji bili predebelo zmleti, rozine površno prebrane in polno nadlog jo je obhajalo. Primož se zanio še zmenil ni, ker ni hotel poslušati njenih sitnosti.
»Naj paca in kvari kruh!« si je pritrjeval, brskal po časopisu in zdaj in zdaj pogledal skozi okno.
Mrak se je že razlezel po ravnini in drobne luči so se zasvetile v hišah in hišicah, iz dimnikov se je usipal dim in duh po poticah je žehtel iz kuhinj.
Primež si je natočil vina in ga zdaj in zdai srknil požirek, kot bi ga pokušal na kupčiji. »Dobra kapljica!« je razsodil, si nabasal še vivček in se lagodno usedel k peči. Mrak se je zgostil v temo. Primožu se pa ni zdelo, da bi prižgal luč.
Jaslice so trepetale v kotu in se kopale v bleščobi luči, ki se je razlivala tudi po hiši in božala Primoža.
Toplota ga je mamila in kar sladko je zadremal. Zunaj je bilo vse mirno, žive duše ni bilo na cesti, vse se je stiskalo k peči. Primož je zasmrčal in | zasanjal. Sanjal je o svetem večeru, o jaslicah in drevescu.
Tako živo je sanjal, da je sanjam pritrjeval še z besedo in zdaj pa zdaj za-
mahnil tudi z roko, kakor bi hotel reči: »Tako je, pa nič drugače!«
Sanjal je o prečudežnem božičnem drevescu. Nevidna roka ga je postavila na njegovo mizo. Pa drevesce ni bilo obloženo s srebrnim snegom, niti ne z bonboni, rožiči, figami in slaščicami, temveč, joj, čudo prečudno! — Primožu se je v sanjah vse smejalo. Na drevescu je viselo potrdilo posojilnice, da je ves dolg poplačan, potrdilo trgovca z vinom, da je vino plačano do zadnje kaplje, potrdilo, da je vse meso plačano, da je moka plačana, potrdilo oddelka finančne kontrole, da je točilna taksa kar za dve leti vnaprej plačana, da so vse občinske, banovinske in avtorske takse, ki jih je imel še plačati, poravnane, zraven pa je visela posebna listina v kateri je bilo s svečanimi pečati potrjeno, da jih bo bodoča leta sploh oproščen, v prečudno lepi kuverti je visel sveženj spisov na katerem je bilo napisano: »Radi pospeševanja tujskega prometa« in notri so bili načrti njegove »Gostilne s prenočišči«, kako krasno bo izgledala, ko jo bo lahko prenovil in dozidal z brezobrestnim posojilom, ki mu je na razpolago v posebni kreditni j zadrugi v Ljubljani, — zraven je bila j nakaznica, da lahko stopi kar po denar.
Primož je tlesknil z rokami in se od samega veselja glasno zasmejal.
»Zdaj sem pa rešen! Katra, luč!« je vzkliknil in se ob vzkliku zbudil.
Lučka v jaslicah je trepetala in se odbijala ob drevescu, kjer pa so namesto plačanih računov, razveseljivih potrdil, odpisov in načrtov viseli rožiči, možici iz čokolade in Primožu se je zazdelo, da se ti možici reže vanj in se mu posmehujejo: »Primož, Primož, nič ne bo iz tvojih sanj!«
Davkarija, posojilnica, računi, takse, načrti so mu kalili svetost svetega večera.
POUČNO POTOVANJE PO ITALIJI
Državna zveza je pooblastila zvezno organizacijo, da priredi maja z vlakom za celokupno gostilničarstvo kraljevine Jugoslavije ca. 10-dnevno poučno potovanje po Italiji. Načrt potovanja in stroškovnik bo objavljen v januarski številki. Potovanje bo omogočeno tudi manj premožnemu članstvu.
Podatki o tujskoprometni propagandi. Na zahtevo ministrstva za trgovino in industrijo se mora od 1. januarja 1939 dalje vsakokrat takoj po izdaji propagandnega materijala predlagati banski i upravi odd. VIII., v dveh izvodih sledeče j podatke: 1. Kateri prospekti, brošure in j vodiči so se izdali? 2., Koliko znašajo ; tiskarniški stroški? 3, Koliko izvodov : se je izdalo v poedinih jezikih?
»CONTINENTAL**
NfcJLEPŠE DARILO ZA BOŽlCl
IVAN LEGAT
LJUBLJANA - MARIBOR
Za predstoječo Božično sezijo
Vam nudi bogato zalogo okusnih daril »Keramike, chroma, usnjenih izdelkov, nalivnih peres in najmodernejših pergamentnih in celonastih senčnikov« veletrgovina
IVI. Tičar — Ljubljana
Šelenburgova ulica St. 1 — S v. Petra cesta St. 26
(H a I m e)
papirnate servijete, zobotrebce, jedilno orodje itd.
nudi zelo ugodno
Drago Rosina
MARIBOR
msm
VASE VINO
VARUJE OD KVARENJA »KAISERJEV BISULFATOR*,
ReSite se velikih skrbi, če si nabavite in sicer takoj, novo konstruirani in zaščiteni »Kaiserjev Bisulfator«, aparat za varstvo vina pred motnjo, cikom in kvarenjem v načetih sodih. Aparat je docela popoln in neizpodbitno koristen za vsakega, ki ima z vinom opravka.
„BISULFATOR“
LJUDEVIT KAISER
veletrgovec z vinom in alkoholnimi pijač««* L. R. C.
ZAGREB - TRG KRALJA PETRA I
Zahtevajte takoj prospekt in navodila 1
ŠPECERIJA DELIKATESE ZAJTRKOVAL N
CM.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA 28
TELEFON: 33-95
Avgust Agnola
Ljubljana, Tyrševa c. 10
c
Telefon 24-78
Steklo, porcelan, keramika
Kompletne opreme za hotele, kavarne, restavracije in gostilne. — Stavbno in umetno steklarstvo.
enjenemu občinstvu priporočam SlSŠCijrSl^ltSI
vsak dan sveže
PECIVO
Za gostilničarje in razne druge prireditve znaten popust.
Obenem priporočam še mojo nad 40 let obstoječo posredovalnico za službe za delodajalce kakor za delojemalce.
in
posredovalnic m
joioijnr
L j u| b I j a n a
Gosposvetska cesta 2
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna ..UNION"
Ljubljana, Laška in Maribar
tiskarno "▼ Celja: Cethia Militn. — Za lastnika: »Zveza združ. gostil, obrti Drav,
v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.