Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tuje države 6 K). — Posamezne Številko bo prodajajo S prilogami: po 10 vinarjev. — Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja Spisi in dopisi so poSiijajo i Uredništvu „[)emoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. NaroSnlna. reklamacije in in-neratl pa i UpravniStvn MDouiotJubau. _ Ljubljana. Kopitarjeva ulica. — Stev. 35. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1911. Kmetova meč. Ali jo splošna volilna pravica .za kmeta koristna? To vprašanje se je takrat. ko je šlo za to, da se preosnuje volilni red za državni zbor, mnogokrat sprožilo. Tam, kjer so bili kmetje količkaj navezani na veleposestnike, ki so v splošni volilni pravici videli zase najhujšega sovražnika, se je prav vcli-krat .slišalo, da to ne bo prav. Veleposestniki so se silno radi bahali, tla pravzaprav samo oni branijo kmeta in kmetijske koristi, in so rekli: Ko pride splošna volilna pravica in nas pomede iz državnega zbora, potem bo kmet brez varstva. Socialni demokrat bo prišel do moči in bo z meščani vred pritiskal kmeta kar se bo dalo. Naši kmetje sc v ogromni večini niso dali prav nič zmotiti takim besedam. Brž so razumeli, kaj pomeni ljudsko zastopstvo; ljudska misel je v njih krepko oživela in zato so bili prepričani, da veleposestniške lamentacije nimajo nobenega pomena. Prav so imeli! Veleposestniki so zastopali v državni zbornici svoje koristi. iPrevisoka carina na žito, ki draži moko za živež in s tem tudi krmo za živino, je njihovo delo. Dokler so oni imeli kaj besede, ni bilo misliti na to, da bi sc proti uničevanju paše in nakupovanju gruntov v lovske namene kaj storilo. Zdaj kliče država živinorejce na delo, hoče jim pomagati. Pričenja se zopet hvaliti paša; dela sc za zboljšanje planin in za pašnike. Časi so pa drugačni, kakor so bili. Skupni svet je razdeljen; vse polno gruntov razbitih in razdrtih; vsled uničene paše je število živine marsikje silno padlo. Kdo j« temu kriv? Ali so veleposestniki, ko so imeli moč v rokah v državnem zboru in v deželniti zborih, kaj storili, da bi ne bilo tako daleč prišlo? Pravični bodimo in recimo, da nič. Ravno oni so najbolj podpirali vse zakone, ki so uničevali pašo; pri njih je bil lov več nego živinoreja in lastna korist in zabava je imela mnogo večjo ceno, nego kmečki gruntje. Zdaj si kmetje zopet s težavo z lastnimi močmi tolčejo zopet skupaj, kar se je pred podrlo s slabimi postavami in z napačnim državnim gospodarstvom. Živinoreja se dviguje, ker jc kmet politično bolj zrel in ker je njegova moč v deželi in državi večja nego je bila prej. Kdor gleda lepo delo za po-vzdigo živinoreje med našim ' ljudstvom, kdor s veseli tega napredka, naj nikdar nc pozabi, da bi vsega tega ne bilo, ko bi sc politične razmere nc bile izpremenih ko bi izboljšana volilna pravica ne I odprla kmetu oči. Tudi 1 i bera kmetje imajo od tega dobiček. Tc pač spravijo. Boljše cene za živino su jim pač všeč; veseli jih tudi gospodarski napredek in radi vzamejo, kar jim prinese. Nimajo pa nobene hvaležnosti tlo stranke, ki je z ogromnim trudom izvojskovala boljše čase; brez sramu napadajo naše vodilne može, ki so v boju za kmeta vztrajali, dokler niso premagali liberalne in veleposestniške združene čete. Kakor bi bili slepi še vedno trobijo v liberalni rog. Ali si žele prejšnjih časov nazaj, ko je bil kmet pred gosposko, v deželnem in državnem zboru samo uboga para? Za liberalnimi listi prežvekujejo najneum-nejše reči in delajo se, kakor bi bili vse pozabili, kako je bilo nekdaj in kako je zdaj. Kmet, ki gre z liberalno stranko, brani tisto bando, ki sc ie razširje- nju volilne pravice najbolj ustavljala, ki jc povsod skrbela samo za bogatejše in višje sloje, ki je malega in srednjega kmeta zaničevala in ga izkoriščala. Tak kmet je pozabil vso svojo preteklost in je slep za prihodnjost. Ko bi liberalci zmagovali, bi bile meje na Balkanu za živino že zdavnaj odprte in špekulantom celega sveta bi bilo omogočeno konkurirati z našim kmetom in ga odirati pri njegovem bornem zaslužku. Za državni zbor kažejo najbolj številke, kakšnega pomena je splošna volilna pravica, proti kateri so tako rohneli naši liberalci in proti kateri so tudi glasovali. Vseli poslancev jc na Dunaju 516. Med temi je 280 kmečkih zastopnikov: in sicer nemško-narodnih 39, nemških krščanskih socialcev 68, vsenemca 2, Čehov 45, Slovencev in Hrvatov 34, Poljakov 48, Rusinov 29, Lahov 10 in Romanov 5. Tc številke govore, da jc protikmečka politika v državnem zboru nemogoča in da torej ministrski predsednik Gavč ve, kdo stoji za njim. Mes je sicer, da listi kmečki zastopniki, ki so združeni z mestnimi poslanci v eni stranki, nimajo tako prostih rok, kakor na primer hrvatsko-slovcn-ski klub, kjer so zbrani naši možje. Toda ko gre zares, se vzdignejo tudi tisti. Če ni drugega, pa vstanejo ob vsaki priliki naši poslanci in vzbude v drugih kmečkih zastopnikih kmečko zavest in jih dvignejo v obrambo kmečkega stanu. Naenkrat seveda ne gre, toda pot je po izpremenjeni volilni pravici predrta. Treba je le krepko umeriti korake po nji! D 0 Političen pregled □aczjt irigaaaaaagaaaG NOTRANJE ■ POLITIČNI POLOŽAJ. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da e skliče državni zbor takoj po 10. sep-embru. Sklicati ga nameravajo zato ako hitro, ker češkega deželnega zbo-•a ne bodo mogli tako kmalu sklicati, ;akor so prvotno nameravali in bodo rajala spravna pogajanja med Čehi in sTemci še veliko časa. Glasovi, ki prihajajo iz Češke in ki smo jih nekaj na-,-edli že zadnjič, se glase jako slabo, ■ješki radikalci gledajo vse spravne ak-ije silno po strani, ker se boje, da ne >i bili Čehi preveč prikrajšani. Tudi ;la>ilo češko agrarne stranke se je iz-avilo o poganjanjih zelo črnogledo, četi vseli strank so mnenja, da morajo Nemci s svojo obstrukcijo v češkem de-elnem zboru brezpogojno nehati, če ne o vse spravne akcije same po sebi ne-nogoče. Težko delo je tedaj prevzel :noz Thun, ki ima nalogo doseči spra-o. Te dni se je posvetoval z baronom lautschem, vendar se o vsebini posve-ovanja. ki je dolgo trajalo, ne ve na-ančnejšega. Pač pa je gotovo, da sta ovorila o tem, kako naj se poroča ce-arju. Kar zadeva državni zbor je baje ba-on Gautsch že končal predpriprave za esen-ko zasedanje državnega zbora, rudi predsednik poslaniške zbornice Ir. Svlvester se je izjavil, da naj se dr-avni zbor kmalu skliče. DRAGINJA. Priznati se mora, da vlada po na-ih mestih velika draginja pri mesu, pa e bolj morda pri drugih stvareh. De-avstvo v velikih mestih ima tako sla-te plače, vsaj največkrat, da res živi v evščini. Gotovo je torej zelo livale-redno, da >e vlada trudi, da odpomore evnim rodbinam. Zaenkrat z argentin-•kim mesom ne gre, ker ne puste Ogri n tudi nima pravega uspeha. Sedaj bo-lo poskušali s tem, da store še več za >ovzdigo domače živinoreje, o čemur ;mo žo poročali. Za hitro ouj)omoč pa >o sedaj znižali za 50 odstotkov prevozimo rogate živine po železnicah v da-javi 100 km. S tem mislijo, da se od->omore mestni draginji pri mesu. Najbolj prav pride draginja našim iberalcem in socialnim demokratom. Njihovi listi hočejo dokazati — pa sa-no s kričanjem — na vsak način, da je Iraginje kriv klerikalizem. Seveda po-;nati se mora te ljudi in vedeti, v čigavem imenu kriče. Draginje so namreč io veliki večini krivi veliki tovarnarji n pa prekupci. Ravno ti pa zalagajo liberalne, posebno pa šp socialnodemo- i i se nazadnje spominjal odprtega zap -ščenega čolna, v katerem seru trpi-l lakoto in žejo. in bi se potem naenkrat, zbudil v mehki, topli postelji in čuti! v želodcu požirek okrepčujoče pijačo. Izpraševati ga nisem mogel š«1 ničesar.« nadaljuje go-potl šerman, > kajti toliko se razumem na zdravniško um nost, da vem, da je njegovo življenju odvisno od po]>oInega miru.« Na mojo besedo, gospod, dobi i srce imate,« zakliče kapitan: »če bi mene koda j doletela taka nesreča, tedaj si ne želim prav nič boljšega, kak r priti v Vaše skrbne rr.ke. Na Vašj zdravje, gospod!« Pri teh besedah je izpraznil do polovice svojo kupico in nadaljeval: Njegov tovariš je pa mrtev, kajneda '?« Da. mrtev. Revež je moral prestati neizrečene muke; pogled nanj . nekaj strašnega. Kadar lx> bolnik toliko okreval, tla bo mogel govoriti, teti;, j bomo čuli grozne reči. Ponoči ostanem pri njem. Gospod kapitan, posodite mi zato svoj naslonjač.« Srčno rad! In če bi me slučaji i kaj rabili, le pridite k meni in me sunite v rebra, takoj bom pokonci. Tako so se pogovarjali še nekaj časa. ugibali o Milanovičevi narodnosti, koliko časa se je nahajal v čolnu in podobne reči. Ko je odbila ura des't, so so po>lovili in odšli k počitku. DVANAJSTO POGLAVJE. Na »Deliinu«. Kajuta v katero so bili prenesli Milanoviča. se je nahajala tik kapiia-nove. Svetlobo ic dobivala skozi ixulol- gov a to, motno steklo v stropu in skozi ozko okno v steni. Postelja iz mahagonijevega lesa, nepremakljiv umivalnik, na vratih obešalnik za obleko in stara preproga na tleh, to je bila vsa njena oprava. Milanovič je ležal na postelji, poleg njega v naslonjaču je dremal gospod Se rman. Od stropa jc visela mala svetilka, ki je toliko razsvetljevala prostor, da je bilo možno poznati bolnikov obraz. Bolnik je spal. — Kako je bilo trpljenje izpremenilo njegov še pred kratkim mladeniško sveži, lepi obraz! Oči so bile globoko udrtc, lice popolnoma izsušeno, ustnice otekle, z eno be-Mcdo, podoben je bil mrliču, ki jc že nekaj dni ležal v grobu. Upati je bilo sicer, da čas — najboljši zdravnik —• vsaj deloma zaceli in izbriše sledove prozo vitega trpljenja, a vendar kdor je sedaj opazoval spečega, je moral bili prepričan, da se nikdar več ne povrne nazaj nekdanji Milanovič. Napočilo jc jutro, v sobici jc postajalo svetlo. Ob šestih se jc zbudil gospod Šerman in tiho odšel v svojo kajti lo, da sc osveži z mrzlo vodo; nato jc stopil na krov, kjer je že našel kapitana, ki je nadzoroval mornarje, sna-žeče krov, in zadovoljno kadil svojo jutranjo srnodko. Bilo je krasno jutro. Od zahoda je pihljala topla sapica; vsa jadra so bila napeta; zeleni valčki ,so se veselo zaganjali v ladjo in peneč se zopet padali i ta za j. PROŠNJA DO HLAGIH SRC! Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto, dne 19. avgusta, v Mokronogu ljuto razsajal in spravil v par urah skoro cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje. Beda jc nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem na pomoč, da se vsaj za prvi trenotek osuše solze onim, ki obupano gledajo v pogorišča svojih uničenih domovanj. Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, Kitu ali hrani, bode našel hvaležna srca obupanih pogorelcev. Pošiljatve hvaležno sprejema: Odbor za podpore nujno potrebne po-gorelce«. Mokronog, 23. avg. 1911. Za odbor: Za župnika Henrik Bukowl!za: Franc Žitnik m. p., kaplan. Ivan Hutter m. p., sodnik. »Dobro jutro, gospod Šerman!« zakliče kapitan veselo, »to jc vreme! Kaj? Kako gre Vašemu varovancu?« »Noč jc prestal srečno. Če preživi šc par naslednjih dni, se ni treba bati zanj, kajti toplo južno vreme bo še dodalo, kar bo manjkalo.« »Čuje sedaj?« »Mislim, da no; sicer pa, če hočete, lahko pogledava.« Odšla sta s krova in potilioma stopila v kajuto ter opazovala spečega bolnika. Ta se je pa naenkrat zdrznil in začel debelo gledati pred seboj stoječa, a njegov pogled je bil kakor pogled blaznega. »Kako sc počutite sedaj?« vpraša Šerman, »upam, da bolje.« Milanovič je molčal; bojazljivo in zmedeno je zatisnil oči in položil roko na čelo. »Zdi se mi, da ne razume angleščine,« pravi kapitan. »Morda v resnici ne zna dobro angleški, a kot pomorščak mora vsaj nekaj razumeti.« »Prosim, kje sem vendar?« se v tem trenutku oglasi .s slabotnim glasom bolnik. »Na krovu »Delfinovem«,« odvrne gospod Šerman. »Včeraj smo zadeli na Vaš čoln.« »Na moj čoln — moj čoln?« je šepetal Milanovič in neverjetno zmajeval z glavo, kakor bi se ne mogel ničesar spomniti. »Seveda, na Vaš čoln,« je nadaljeval Šerman in skrbno motril bolnika. Ivan Ziherl m. p., trgovec. Peter Strel m. p., trgovec. Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik. Ivan Arh m. p., davčni predstojnik. Ivan Pirnat m. p., nadučitelj. Josip Tratar m. p., učitelj. »Patriotične backe« se je osmelilo imenovati glasilo, ki je tiskajo v »Učiteljski tiskarni«, tiste, ki so pred kratkim praznovali rojstni dan našega vladarja. V isti tiskarni pa tiskajo obenem tudi list, ki je namenjen mladini, ki naj sc vzgaja v versko - patriotičnem duhu! Pošteno slovensko ljudstvo, ki svojega cesarja spoštuje in ljubi in je in bo, če treba, še svojo kri za Avstrijo žrtvovalo, jc ogorčeno nacl tako nesramnim pisanjem lista, ki se bogve iz kakšnih skladov v Avstriji zato vzdržuje, da zmerja patriotične Slovence z »backi«! V hiši cesarju zvestega Slovenca tak list ne sme imeti mesta. Pretresljiva nezgoda se je pripetila dne 23. t. m. ob 5. uri popoldne pri tovarni g. Škerbca v Podcerkvi pri Starem trgu na Notranjskem. Na del žc- ' »Ali se več ne spominjate, da ste bili v čolnu?« Milanovič jc zopet nemo bulil predse. Z njegovega obraza je bilo jasno brati, kako napeto se muči, da bi zbral zopet svoje misli. »Revež je izgubil spomin,« pripomni šerman tiho, nato sc zopet obrne k bolniku: »Želite morda kaj jesti?« »Da, čutim v sebi lakoto.« »To je dobro znamenje!« zakliče gospod Šerman veselo. »Takoj naročim skodelico močne juhe. Kapitan, Vi pač ostanete toliko časa tukaj, da so vrnem?« Ko ga je ta pustil samega, se ie mali možic vstopil k vratom in opazoval bolnika z najrazličnejšimi čuvstvi. V svojem poklicu pogumen do drznosti, neustrašen v najljutejših viharjih ali kadar je bilo treba nastopiti proti upornemu moštvu, je bil vendar včasih plašen in bojazljiv kakor miška. Milanoviča sicer ni. več smatral blaznim, a njegov izraz, njegovo vedenje, bodeči pogled so mu bili nekaj ta.ko strašnega, da mu je le z bojaznijo mogel gledati v obraz; bolnik se mu je začel zdeti sumljiv. Raje bi bil skočil preko krova, kakor pa pustil, da bi sc ga ta le dotaknil. Zato je smatral za umestno, če je previden in za vsak slučaj pripravljen. Zato jc ostro in ne-zaupno pazil na vsako najmanjšo kretnjo bolnikovo, čegar oči so nemirno begale po sobi in ki se je očividno boril sam s seboj, da bi raztrgal zagrinjalo, ki mu je zakrivalo vso preteklost. (Dalje prihodnjič.) lezne transinisijskc osi, ki jo kakih 2o centimetrov ntoli iz zidu na prosto, se je neopaženo vsedla 91ctna Žnidaršičc-va hčerka iz Podccrkve.. Oblelca se ji jc polagoma o vila okolu osi, potegnila za seboj deklico in v hipu je bila mrtva, da niti zavpiti ni mogla. Dobili so jo vso razmesarjeno vsled silnega vrtenja. Nesrečni oče jc mogel santo pobrati posamezne dele svojo hčerke in jih nesti domov. Očividci trdijo, da so tu najmanj pričakovali kake nesreče. Umrli rojaki v Ameriki. Ubilo jc 3. t. m. v kamnolomu Ivana Valenčiča iz Bitinj pri Ilirski Bistrici. — Električni lok jc v jami ubil Blaža Kokla iz Les-kovico nad Škofjo Loko. — Dalje je umrla Josipina Povše roj. Kotnik iz Radne pri Trebelnem. — Marija Bajuk, stara 36 let, doma iz Podzemlja na Dolenjskem. Prva jc umrla v Shcboyga-nu, druga pa v Terrace, Pa. Porotnih obravnav v Novem mestu v tem četrletju ne bo, ker sta bila pripravljena le dva slučaja: Anton Hočevar in Anton Rogelj. Odstopila sta sc oba slučaja ljubljanskemu norotnemu 31 ^MVMVMvMVMVMV^ RHZGLED PO DOmOVINI sodišču, in sicer zadeva Hočevar radi vplivanja na porotnike, slučaj Rogelj: uboj lastnega brata, pa zato, ker bi imela država radi enega samega slučaja preveč stroSIČov. — V Novem mestu se kaj takega redko pripeti. Premeščenja v kapucinskem redu. Iz Celja gre P. Karol Kemperle, gvar-dijan. v škofjo Loko, P. llugolin Rak v Krško. Iz Gorice P. Kajetan Dvoršek v Celovec. Iz Sv. Križa: P. Celestin Lojk, vikar in I- r. Kašpar Sclnvei v Škofjo Loko, vratar. Iz Krškega: T'. Herman Langeršek, postane onoi ~ ar dijan, P. Metod Mišic gre pa kol vikar v Skofjo Loko, P. Erbard Pečar v Škof-jo I.oko. Iz Škofje Loke so premeščeni: P. Hilarij Perpar, vikar, v Celje, P. Ambrož Majcen v Krško, P. Filip Semlič v Celje, Fr. Vincencij Podgoršek, vratar v Ilartberg. Naši cestni in zdravstveni odbori. Dež odbor je imenoval: V okr. cestni odbor litijski: Oroalav Bric, župan v Litiji in Janez Obreza, župan občine Kandrše v Doberlevem; v okrajni cestni odbor v i šn je gorski : Mihael Omahen, župan v Dedendolu in Anton Jaklič, župan v Kriški vasi; v zdravstveni zastop radovljiški: \ inko Resman, usnjar v Radovljici. Umrl je na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano dne 23. t. m. daleč na okoli znani posestnik in mesar, Matija Ja-?ei\ Bil je zvest naš somišljenik. Pri zadnjih državnozborskib volitvah je še navdušeno volil S. L. S. Naj počiva v miru! — V Zg. Šiški je pa dne 24. t. m. izdihnil svojo dušo posestnik Jakob B a b n i k. Bil je istotako vzoren somišljenik S. L. S. in skrben gospodar. Zapušča sedem sinov in tri hčere, ki jih je vse vzgojil za našo stvar. Naj v miru počiva! Ostalim naše globoko sožalje! Na Kitajsko za misijonarja se je podal iz Pariza 13. t. m. Leopold P črni e , bivši kaplan v Postojni. Fožari na štajarskem. V trgu Gor. Radgona je izbruhnil 21. avgusta požar. Zgoreli so trije škednji in mnogo gospodarske zaloge. Ogenj je zatrosil nek postopač. V Lučanah sta se mož in žena, p. d. Žbvcer, hudo skregala in sprla. Mož je šel iz jeze nato zažigat več kupov slame in žita. Žena ga je šla takoj naznanit orožnikom. Razjarjeni mož pa, ko je to zvedel, je zažgal še hišo. samega sebe pa ustrelil s puško. Ranil se je tako nevarno, da je čez nekaj ur umrl. Poprej so ga še prevideli. Nasledek prepira. Zadnje dni jc bilo na Spodnjem Štajerskem še več drugih požarov, ki se smejo smatrati kot nasledek hude suše in strele. Znižanje voznine za meso in živino. V boju zoper draginjo je južna železnica privolila 50odstotni popust za dovoz mesa, zaklanih živali, živili rogatih živali, telet, prašičev, ovac in koza v mesta Dunaj, Dunajsko novo mesto, Gradec, Maribor, Celovec in Inomost pri vožnji na daljavo najmanj 100 km. Kaj pa Ljubljana? Kje neki je bil ljubljanski liberalno - soc. demokraški državni poslanec in naprednjak uocpod dr. Ravnihar, ko so se zastopniki zgoraj imenovanih mest pobrigali za svoje volilce, da jim vsaj kolikor mogoče olajšajo življenjsko breme? Sodimo, da jc Ljubljana ravno tako potrebna upoštevanja, kakor na primer Maribor ali Celovec! Nismo nevoščljivi sosedom za to pridobljeno udobnost, ravno tako pa tudi zahtevamo, da merodajni krogi za Ljubljano izposlujejo enako ugodnost, ker tu pač ni manjša draginja kot v Celovcu ali Mariboru. Duhovniške izpremembe v ljub-..ciiski škofiji. — P r c m e š č e n i so bili čč. gg.: župni upravitelj Franc Zaje iz Poloma v Belo peč; kaplan Ivan Lovšin iz Cerkelj pri Kranju za župnega upravitelja na Vojsko; župni upravitelj Ivan Hrovat z Gore nad Idrijo za kaplana v Cerklje pri Kranju; župni upravitelj Josip Cuderman z Vojskega v šent Lambert; kaplani: Ivan Lomšck iz Preddvora v Križe pri Tržiču, Karol Rupnik iz Spodnje Idrije v Preddvor, Franc Klcmcnčič iz Kostanjevice v Stari trg pri Ložu, Franc Nastran iz Bo-štanja v Borovnico, Ivan Florijančič iz Škocjana pri Dobravi na Rako (II), Iv. Kepec iz Selc v Staro Loko. Ivan Štru-belj iz Starega trga pri Ložu v Velike Lašče, Josip Koželj iz Velikih Lašč v Kočevje, Josip Verce iz Borovnice v Predoslje, Ivan Miklavčič iz Smlednika v Šent Vid pri Zatičini, Franc Novak iz Šent Vida pri Zatičini v Koprivnik na Kočevskem, Edvard Šininic iz Sore v Šmarje, Leoi>old Podlogar iz Doba v Soro, Ivan Kmet iz Toplic k Sv. Križu pri Litiji, Tomaž Javornik iz Bohinjske Bistrice v Gorje, Matija Noč od Sv. Križa pri Litiji na Bohinjsko Bistrico, Vin-cenc Kavčič iz Predoselj na Selca (II), Ivan Langerliolz iz Gorij v Dob, Ivan Sever iz Mirne peči v Preserje, Ivan Sc-dej od Sv. Križa pri Kostanjevici v Selca (I). — Imenovani so čč. gg.: Franc Zega, valetudiiiarij za župnega upravitelja na Gori pri Idriji; Anton Črnugelj, kaplan v šent Janžu za župnega upravitelja istotam; za prefekte v zavodu Sv. Stanislava: Fr. Govekar, kaplan v Sostrem; Matija Selan, kaplan v Preserju, novomašnik G. Žerjav. — Nameščeni so za kaplane čč. gg. semeniški duhovniki: Josip Klopčič v Križcvem pri Kostanjevici, Josip Muren v Sostrem, Ignacij Oberstar v Spodnji Idriji, Mihael Pcrčič v Kneža-ku, Josij) Rogelj v Kostanjevici, Franc Šinit v Smledniku; čč. gg. novomašni-ka: " r; ne Hočevar v Toplicah, Franc Lončar v Mirni peči. Nemški viteški red je namestil P. R. Grobljar za II. kaplana v Semiču. Zabodel je z nožem v Štorah pri Celju v gostilni rudar Lah tovariša Antona Pinterja. Pinter je smrtnonevarno ranjen in bržkone ne bo okreval. Grozna nesreča v Lokvah na Goriškem. Dne 18. t. m. sta imela 261etni Vincenc Cej in 171etni Anton Krivic pa-trono v rokali. Sklenila sta, da jo zabi-jeta v debelo drevo. V ta namen sta v deblo zvrtala 7 cm glol>oko jamo in vtaknila celo notrono vanjo. Nato ie Cej prijel za močno železo in udaril |>d patroni. Ta se je raztreščila in udarila Cej a s tako silo v trebuh, da jo ostal nI: licu mestu mrtev. .. Povozil je avtomobil rodbine Spit. zer iz Krapino pri Svetem Križu l^let-no Angelo Opresnik. Skrivaj se ji; zmuzala na avtomobil, ko še je l>j| ustavil, potem pa je, ko se je jel zopet pomikati naprej, z njega padla. Prišla je pod kolesa, ki so jo tako stlačila, da je kmalu izdihnila. Umrl med božjastnim napadom. 20. t. m. je 331etni kmet in voznik Peter Pertol iz Bnkovelj med božjastnim napadom padel na dvorišču svoje hišn in se je ob padcu tako nesrečno pobit na glavi, da je kmalu -Kitom izdihnil. Tatvina pri banjaluških trapisiih. Pri delili v trapistovskeni samostanu v Banjaluki zaposleni lSIetni ključavničar Ivan Ruppe je vlomil v gospodarsko blagajno ovčarije in odnesel veliko denarja. Pri vožnji je padel z vlaka pri železniškem mostu v Zagrebu orožnKkr postajovodja Filip Blečič. Prepeljali ga v bolnišnico. V Drino je skočila žena vaškega kneza Gjurkoviča v Dubravici, ker imela prepir s svojim možem. Tretji dan so jo šele našli in potegnili iz vode. Skop berač. V Sarajevu so te dni našli v pasu pri nekem TOletnem moha-modan.skeni prosjaku vrečico bakrenega denarja, vsega skupaj kakih 300 K. Revni skopuh je zbiral novce dolgo let in jih spravljal, sebi pa ni privoščil ničesar, dasi jo čisto oslabel; živel,se j * z odpadki jedil, ki jih jo pobiral, kjou je mogel. Trdoživ novorojenček. V Cavtatu v Istri, jo v restavraciji »Kskulapit , dne 21. t. m. ponoči tamkaj uslužbeua natakarica dala življenje novorojenčku, ki ga je pustila na mestu — v stranišču. Ko so drugo jutro našli dote, se je delala, kakor da nič ne ve, vendar je pozneje pred komisijo priznala dejanje, a so izgovarjala, da ni vedela, kaj se je z njo dogodilo. Na čudo jo bilo dote še živo in zdravo, zato so mater pustili na svobodo, a pod policijskim nadzorstvom. Poskusen umor. V Trstu je 21. t. m. zjutraj streljal 221etni kavarniški natakar Jožef Ca.sson iz Benetk na svojo znanko Emo Michelluzzi iz Gorice, ker ni hotela imeti več ž njim ljubav-nega razmerja. Oddal jo nanjo pet strelov iz revolverja, od katerih pa jo jo sa-no eden ranil na vratu. Ko so prihiteli v stanovanje na strelo ljudje, jo Casson pobegnil. Mrtvo truplo je našel v neki globeli pri Reki nek reški ognjogasee, ko se jo iz Kantride vračal domov. Mrlič je bil okrvavljen in je začel že gniti. Preiskava ima dognati, ali se gre za zločin ali nesrečo. V Idrijci utopil. 491otni Tomaž Kogoj, rudar v Idriji, je 24. avgusta zjutraj blizu žgalnice šel v Idrijco in se utopil. Vzrok so najbržc družinske razmere, bil pa je precej udan tudi pijači. Vežbališče za vojaške zrakoplovce. Na Velikih Hojah na Goriškem ho prične v prihodnjih dneh pripravljati poseben prostor, kjer se bodo vojaki urili v dviganju z zrakoplovi in letanju po zraku. Ubegel roparski morilec. Iz preiskovalnega zapora v Sinju je ušel roparski morilec Božo Benič. Nevarnega Človeka doslej še niso zasačili. V zapora se je obesil v Zadru delavec A n te Delaš; na parobrodu je med vožnjo ukradel nekomu 20 kron, vsled česar so ga ob dohodu parnika v Zader izročili sodišču. Tatinski mornar. V Gružu v Dalmaciji je s parnika »Giustizia« pobegnil nek italijanski mornar, potem pa vlomil v blagajno neke tam usidrane jadrnice ter odnesel 100 K denarja in nekaj vrednostnih papirjev. Pobegnil jo menda v Hercegovino. Nezgoda pri Savi. V nedeljo, dne k0» t. m. se je šlo več vodmatskih gospo-•ličen kopat v Savo. Od 5. do 6. ure '.večer pa je prišla gdčna. Cilka Sadar-jeva po nesreči v tri metre globoko kotlo, iz katere jo je v zadnjem trenotku skoro popolnoma nezavestno tešil gospod Vovko Ferdinand. 15.000 kron v morju. Neki trgovec je hotel 18. t. m. v Pulju pri odhodu parnika izročiti svojemu sinu na pomolu listnico, v kateri je bilo 15.000 K. 'Listnica se mu je pa izmuznila iz rok in je padla v morje. Potapljaču vojne »mornarice se je posrečilo, da je našel izgubljeni denar. Nezgode. Ko sta dne 23. t. m. v Sneberjah dva voznika pripeljala tako drug poleg drugega, da jc hotel eden drugega preteči, jc po nesreči prišla nasproti Marjeta Juvanlč z vozičkom, v katerem sta sedela njena dva mala otroka. Voznik Ivan Grad iz Beričeve-ga je voziček povozil in pri tem jc en otrok dobil težke, drugi pa bolj lahke poškodbe. — Popoldne istega dne jc obiral posestnik Ivan Vrtačnik v Šent Juriju pod Ivuinom hruške; padel jc z drevesa ter si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. Neznano utopljenko so v sredo, dne 23. t. m. potegnili iz Save v Kresnicah. Ženska jc videti iz boljših krogov in je črno oblečena. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Verniku. Požar. V Goričah v celovški okolici je dne 22. t. m. ob pol 8. uri dopoldne \ sled strele nastal požar, ki je upepelil osem poslopij. Ogenj. Dne 22. t. m. je prestrašila Cerknico zvečer ob 8. uri grozna nevihta. Strele so švigale kot še nikoli, toča je padala debela kot orehi. Naenkrat udari strela v neko hišo, od le pa takoj v preko ceste stoječi skedenj. Obndva poslopja je obdajal v trenotku velik plamen, tako da jc bila vsa Cerknica razsvetljena. V trenotku bila so v ognju še 4 poslopja, in sicer ena hiša ter trije skednji. Požarne hrambe cerkniška, dolenjevaška ter iz Žerovnice bile »o krmilit na licu mesta. Delovale so, kolikor se pač v taki suši delati da, vendar vsa čast Hm. Zlasti voiaki pijo- nirji 27. pešpolka, ki so mude na strelišču v Begunjah, so bili pod vodstvom njih predstojnikov tudi takoj na mestu nesreče ter neumorno delovali pri briz-galnah, tako da jih moramo odkrito pohvaliti. K sreči je bil ogenj pri izgubi celotno 6 poslopij omejen. K temu je pripomogel tudi nekoliko novo zgrajeni vodovod, ker so bili na razpolago 3 hidranti. Vendar v začetku niso delovali, ker je bila voda od vseh strani odprta. Tudi privajeni brambovci še niso, kar bo pač treba radikalno začeti vaditi, kajti ta slučaj j)ožara nam je velika izkušnja. Škode je 15.000 kron. Zastrupljena jc bila 271etna agen-tova soproga Sofija Fahrenberger v Celovcu, kar je dognala obdukcija. Zaprli so neko babico iz okolice, ki je osumljena zločina. Svojo ženo je vrgel v vodnjak kmet Mijo Filipovič v Brčki. Živci jc z njo v prepiru in ker je nenadoma izginila, so ljudje sumili, da jo jc on spravil s sveta. Kmalu so jo našli v nekem vodnjaku. Filipovič je zaprt. Otrok v svinjskem kotlu. Iz Le-skovca pri Višnji gori. 18. t. m. je kuhala Tereza Grčmaii v kotlu za prešiče. Njen triletni sinček Anton jo je prosil, da naj ga dene na pokrov od kotla. Deske so se pa razmaknile, otrok je padel v kotel in se opekel tako, da je drugi dan v groznih bolečinah umrl. Pasji dnevi so bili z dnem 23. t. m. zaključeni; upajmo, da t>o z njimi skoro konec tudi neznosne vročine in da pride kmalu dež. V mestni bolnišnici v Krškem je umrla usmiljenka S. Cecilija Štukelj v starosti 26 let. Doma je bila iz Stari-hovoga vrha pri Semiču. Neizprosna je-tika je uničila mlado življenje. Sestro Cecilijo so spoštovali in ljubili vsi, ki so jo poznali. Ona je prva usmiljenka, ki je umrla v krški bolnišnici. Smrt pod vlakom. Na progi Maribor—Franzensfeste je šel dne 18. t. m. pod jutranji brzovlak sin g. Verdnika, posestnika v Otiškcm vrhu na Koroškem in bivšega državnozborskega kandidata napredne stranke v slove-njegraškem okraju. Odrezalo mu je popolnoma glavo. Nagle smrti je v torek, dne 22. t. m. zjutraj umrl na Bregu pri Litiji Ivan Ponebek, po domače Selan, posestnik in usnjar. Zapustil jc vdovo in več otrok. Zadela ga je kap. Poizkušeni samoumor. Na Brezov-šci pri Mirni se je v četrtek, 17. I m., hotela obesiti omožena Amalija Karič iz Reke, 19. t. m. zjutraj pa si je z nožem prerezala trebuh. Revi se jc zmešalo. — 381etni zidar Dajčič je v duševni zmedenosti sebi in svoji enoletni hčerki prerezal vrat. Prepeljali so oba v deželno bolnišnico, kjer se je konstatiralo, da je Dajčičeva poškodba le lahka medlem ko je ona njegove hčerke težka. Dajčtča so postavili v opazovalni oddelek. Ciganski tatovi. Na Trsteniku so cigani v noči od 17. na 18. avgusta ukradli tri konje, med njimi jc črna kobila z belo noiro. Pozor 1 Mladi samomorilki. Ker sta bili prejšnji večer doma okregani, sta v jKinedeljek, dne 21. t. m., v Osjeku skočili v Dravo in utonili šiviljski učenki 15- oziroma 161ctua Marija Bardič in Ana Pinterič. Taka jc »nadebudna« mladina! Tifus se je pojavil v Zagrebu; dno 22. t. m. je obolelo pet oseb. Smrtna nezgoda pri vožnji. V torek, dne 22. t. m. zjutraj jc 331etni gospodar Franc Sterle, po domače Mal-nar, iz Podloža pri Starem trgu peljal težak voz žaganic na Rakek. Ravno v klancu nad Ložem sc je zlomil pri enem volu jarem. Ker drugi vol sam ni bil toliko močan, da bi voz, ki je začel nazaj drčati, pridržal, je hotel Sterle voz hitro zavreti, toda bilo je prepozno. Voz jc zavil na stran, se nagnil in prevrnil na nesrečnega voznika. Vsa teža voza je padla nanj in ga popolnoma zmečkala. Par hipov je imel še toliko moči, da je klical na pomoč; ko so ga pa potegnili izpod voza, je izdihnil. Nesrečni gospodar zapušča vdovo in dva otroka. Radi družinskega prepira v smrt. 301etni tovarniški delavec Ivan Filipaj v Zagrebu sc je ustrelil v trebuh in smrtnonevarno ranil, ker jc bil, kot je dejal večkrat, sil vednih prepirov v domači hiši. Brezobzirni avtomobilist. Posestnik Alojzij Kunavcr je vozil s svojo vprego iz Šiške proti Dravi jam po državni cesti. Kakega \V-> kilometra pred Spodnjo Šiško privozi od Št. Vida sem z največjo hitrostjo neznani avtomobilist; Kunaverjev mladi konj sc je te vožnje tako ustrašil, da je skočil vstran in »oro pri vozu zlomil. Ko se jc Kunavcr trudil konja pomiriti, je tudi on dobil kožne odrtine na desnem dlanu. Neznani avtomobilist jc pa drvil svoj voz naprej, ne da bi se bil količkaj zr, to nesrečo zmenil. Težko sta se poškodovala. Jožo Hode, posestnika sin iz Staro Vrhnike, je peljal prazno trugo domov, na poti se je pa vsedel vanjo neznan človek in ker je bil težak, se jo truga prevrnila in Rodela na glavi nevarno poškodovala. Jakob Vehovoc, kovinski strugar iz Spodnje Šiške, jc na cesti pri Radovljici padel s kolesa in si zlomil levo nogo. Toča v Bovcu. Dne 23. t. m. je hudo pobila pri nas toča, ki je padala 11 minut debela kakor orehi in lešniki. \ se jc uničeno. Sadje in turšica, zadi ja mula našega kmeta, vse je končano. Zlet Orlov v Petrovčn na Štajerskem obeta biti veličasten. Dobili smo obvestilo, da se bodo. cla se bratom Orlom s Kranjske olajša udeležba, poskrbele zii udeležence na progi Jesenice —Celje p o lovi č u e k a r I e. Velikodušen dar. Za pogorelcc v Mokronogu je darovala »Kranjska hranilni c a« glasom sklepa svojega ravnateljstva 3000 K, ki jih je cloposlala pomožnemu oclboru v Mokronogu. Pri kopanja utonil. Dne 25. t. m. popoldne jc utonil v Išči lGletni zidarski vaicnec Peter Rebolj iz Vrbi i en pri 5i Ljubljani. Mladenič sc je v vodi zapletel v travo, iz katere se ni mogel več rešiti. 2e mrtvega je v vodi opazil posestnikov sin Alojzij Križman ter o nesreči javil dalje. Na lice mesta došla policijska komisija jc odredila, da so ponesrečenčevo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Najprimernejši čas je sedaj za ustanovitev t a m b u r a š k i h z b o -r o v. Zato naj oni, ki žele imeti kratkočasilo zimo in prijetno godbo, naroče tamburicc takoj, tla se jim pravočasno dopošljejo. Novi in že obstoječi tambu-raški zbori naj naročajo le tamburice, ki se prodajajo v korist »Slovenske Straže«. — Naročila sprejema: Ivan Vrečko, Katoliška Tiskarna, Ljubljana. Ceniki zastonj in poštnine prosto. »Slov. Narod« in nemški lisli so te lili raztrosili neresnično poročilo, da jc »Gospodarska zveza« napravila z neko tvrdko na Bavarskem kupčijsko pogodbo za izvoz 1000 vagonov sena ter pri tem napravila ogromno zgubo. To poročilo jc do pičice zlagano. — »Gospodarska zveza« je pričela kupovati seno le zato. ker so liberalni prekupci plačevali kmetom -eno po naravnost smešno nizkih cenah ter jih tako oškodovali za tisoče in tisoče kron. »Gospodarska zveza je pa plačevala tako, kakor so bile v času nakupa resnične dnevne cene. Sena na Bavarsko ni prodala niti enega kilograma, temveč vsled posredovanja g. državnega poslanca Povšeta kmečkim zadrugam na Češkem, samo-posebi umevno ne tisoč vagonov, ampak lc toliko, kolikor ga je sama kupila. Liberalne trgovce je »Gospodarska zveza prisilila, da so morali cene zvišati in le od tod prihajajo nesramna obrekovanja. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: lica Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 12° o brez kakega odbitka Me ure od 8. zjolnj So i. mM Slej inseraf! g Kranj. Predavanje o živinoreji. V ponedeljek, dne i septembra, bo imel popoldne ob 1. uri v »Ljudskem domu« živinorejski instruk-6' tor g. Krištof predavanje o umni živinoreji. Možje, udeležite se te prireditve v obilnem številu. Povabljeni so v prvi vrsti člani Kmečke zveze, dovoljen jc pa vstop tudi nečlanom - živinorejcem. — Kmečka zveza. g Podbrezje. Dne 8. septembra t. 1. se bo vršil pri nas sestanek Orlov iz radovljiškega okrožja. Ob 10. uri bo sv. maša na Tabru, potem zborovanje. — Skupno kosilo. — Ob 2. uri litanije, potem govori g. dr. Lovro Pogačnik. Sre-čolov, javna telovadba, razhod. — Suša je naredila veliko škode tudi pri nas. — Letos zidamo novo šolsko poslopje na najlepšem prostoru v Podbrezjali, drugo leto, ako nam bo sreča mila, nameravamo pričeti z zgradbo vodovoda, ki jc pri nas neobhodno potreben. Letos vozimo vodo iz Bistrice in Save. Jako zamudno je to delo. Tudi društveni dom bi ne bil pri nas odveč za igre in telovadnico Orlov. Torej, pogum, Pod-brežani, da bo drugo leto že pod streho. g Motnik, 24. avgusta, sv. Jerneja god. Po dolgem in mučnem bolehanju je umrl 21. avgusta tukaj daleč na okrog znani »Mlinarjev oče«, ki zasluži da se ga spominjamo v tem listu, če-gar zvest naročnik in bralec je bil od njegovega početka. Bil je mož globoko-veren in kremenitega značaja. Živel je v skromnih razmerah za svoj dom in svojo družino, poznal le delo in trud. V javnem življenju je nastopal kot dolgoletni nekdanji župan vedno le na korist občine. Pomagal je veliko povsod, koder je bilo treba za javne občinske naprave, za cerkev, pokopališče, cerkveno hišo itd. z denarjem in raznim gradivom. Vsak domačin je vedel za »Mlinarjevo hišo«, da tukaj se dobi to in ono, ako drugod ni bilo dobiti. Veliko je bral, podpiral razno krščansko časopisje, sam se izobraževal še na svoja stara leta. Zanimal se je vedno za napredek slovenskega naroda na gospodarskem, družabnem, obrtnem in prometnem polju, zato posebno rad prebiral taka poročila iz vseh pokrajin slovenskih. Nikdar se ni sramoval, kadar je bilo treba v javnem življenju pokazati se odločnega moža in se zmiraj udeleževal v prvi vrsti tudi političnega življenja. Za trudom pride počitek, za delom plačilo. Ker si bil obojnega že potreben in vreden, pa nisi užival nobenega zasluženja tukaj, zato naj Ti podari večni mir in pokoj pravični Sodnik. Težko bodemo pogrešali takega moža, toda ločiti se moramo od groba, zato Ti globoko ginjeni kličemo ob odprtem grobu v zadnji pozdrav: Tvoje truplo mirno naj počiva, duša pa naj raj uživa; kmalu tam se vidimo, se na desni združimo! Nekdanji Motničan svojemu zvestemu svetovalcu in prijatelju, g Cerklje na Gorenjskem. Strašno bode v oči liberalce novozidani »Društveni dom«. Neumni so tako, da trobijo ljudem, da bode stal pol milijona in da ga bodo morali pri davkih plačevati. Nekateri j?a pa zlorabljajo že za volitve in govore: ves dosedanji odbor mora pasti pri prihodnjih občinskih volitvah, zato da ne bode dal »Društvenega doma« prepisati na občino. Liberalcem in drugim zabavljačem povemo tole: mi »Društvenega doma« občini dati še noče m o , tudi če bi ga hotela prevzeti. Ker bode v »Domu« tudi mlekarna, je ta dobila za zidavo svojih prostorov toliko podpore, da bode stavba brez skrbi toliko donašala, da se bode vsako leto lahko tudi precej glavnice odplačevalo. Če bi pa vsak zabavljač daroval 100 kron, potem pa »Dom« v nekaj letih poplačamo. — Volitve. Liberalci so, kakor se sliši, za prihodnje občinske volitve ža nastavili svoje kandidate. Ko bodemo za vse zvedeli, jih bomo pametnim možem za zabavo priobčili v »Domoljubu«. Na Zgornjem Brniku nekdo že hoče zanje agitirati. Danes ime tega moža še zamolčimo, če pa ne bode jenjal. ga bomo brezobzirno razkrinkali. — Načelnik vaškega odseka v Cerkljah naj skrbi, da bode popravil tisti leseni most, ki ga vsak dan največkrat, premeri. Brez ograje je in v takem s.a-nii, da se je en vol že udri na njem in le sreča je bila, da si ni nog polomil. To bode načelniku bolj v čast, kakor pa v znani gostilni zabavljati čez farje, kakor je to storil dne 20. avgusta t. 1. Danes ga opozorimo na njegovo oliko tu, prihodnjič pa kje drugje! g Podbrezje. Veselica in igra, ki se bo vršila dne 3. septembra t. 1. v Pod-brezjah, ni prireditev našega katol. izobraževalnega društva, ampak nasprotnega društva »Lira«. g Dob. Shoda sv. Roka na Krtini so je udeležilo letos ogromno število ljudi. Saj je pa tudi prenovljena krtinska cerkev zares vabljiva. — Dne 19. avgusta je umrla v Krtini gdč. Ivanka Zarn:k iz znane Kovačeve hiše. Letos je dovršila pri uršulinkah v Ljubljani učiteljišče. Mature sc radi bolezni ni mogla več udeležiti. Počivaj v Bogu, blaga Ivanka! — Umrla je na Krumperku gdčna. Gizela pl. Call-Rosenlierg. Ba li svoje pobožnosti jc bila med ljudstvom zelo priljubljena. g Šmartno pri Kranju. Pod vlak jo skočil v nedeljo zvečer, dne 20. avgusla, vojak Franc Kole. doma iz Stražišča. Dezertiral je dne 17. t. m., vzel častniku, pri katerem je služil kot »purš«, kolo in nekaj denarja. Potikal se je dva dni okrog doma, nakar je storil samo-umor, ko je čutil, da ga orožniki zasledujejo. — Obesil se je v domačem hlevu mesar Florijan Šilar v Stražišču. Menda se mu jc omračil um. — Umrl je pri svojem bratu v Stražišču g. Karol Scariga, nadrevident državno železnice v Trstu. Moravče. M oravški liberalci so silno veseli in dobre volje, da jim »Domoljub« v zadnjih treh številkah no izprašuje vesti. Najbrže ima uredništvo od državnega pravdnika prepovedano sploh sprejemati dopise iz Moravč, tako se izražajo v svojo tolažbo. Pa no boš. Jaka, še vas bomo. Zakaj bo pa tajnik nosojilnice odslovljen? Ali ho- I ganaaaaanaaaoaapD Soresijshe novice [□□□□nnnni it—»nt—in čete, da na glas povemo? Res prikrivate, toda vedite, da nam je do pičice vse -znano. — M o r a v š k a p o š t a r i-<• a iiaj nikar ne bo surova proti stranka m; če ne bomo drugače govorili. Potrpljenja bo kmalu konec, samo še eno pritožbo naj slišimo, pa bomo vzeli brezovo metlo v roke in pomedli ves prah. V uradu ne bomo gledali različnih ljudi, ki nimajo nikakega opravila notri, ampak bomo poskrbeli, da taki izginejo. — L i b e r a 1 n a smola. Od okr. glavarstva je prepovedano stati in krmiti voznikom pred Kavkovo gostilno. Zadnji čas, da se jc storilo temu konec; domačini niti mimo niso mogli, kakor bi samo Kavka in peskarji plačevali davek za okrajno cesto. Pa je strašno hud Kavka, da se predrzne glavarstvo izdati tako prepoved. Zdaj sc še noče držati povelja, pa bomo že poskrbeli, da ga bo minulo. g Živinorejska zveza za politični kamniški okra, priredi meseca oktobra tega1 leta razstavo in premovanje goveje živine za vse živinorejske zadruge političnega kamniškega okraja v Kamniku. Namen premovanja je v prvi vrsti povzdigniti z odlikovanjem lepe plemenske živine govedorejo in vzbuditi živinorejce k umni in uspešni govedoreji. Živinorejci se zelo zanimajo za razstavo. Upa se, da se bo lepo sponesla. g škofjeloško okrožje Orlov priredi na Mali Šmaren, 8. septembra t. 1., v Stari Loki javno telovadbo. Ob 10. uri dopoldne slovesno cerkveno opravilo v Stari Loki. Ob pol 2. uri popoldne ve-černice. Nato shod pri Hlažečki; govorila gospod Pod lesnik in g. državni poslanec Demšar. Ob pol 4. uri Javna telovadba. Po telovadbi ljudska veselica pri Blažočki. Tamburanje in petje združenih škofjeloških in starološkili zborov itd. Vstop je povsod brez vstopnine. -Člane in prijatelje Orlov vabi okrožno •predsedstvo in načelstvo. g Boh. Srednja vas. Tudi pri nas sc godi vsled suše občutna škoda po polju, posebno pa po travnikih. Po planinah primanjkuje vode ljudem in živini. Po nekod morajo hoditi po cele ure daleč ponjo ali goniti živino tja. Vode manjka tudi zato, ker je bilo letos malo snega in je kmalu skopnel. Dne 23. t. m. smo imeli hud vihar, ki jc otresel mnogo sadja. Jezero je bilo silno razburkano. K sv. Janezu prihajajo ljudje vedno v procesijah prosit dežja. Prišle so celo procesije z Bob. Bele in s Tolminskega čez planine. - 1'ri sv. Duhu sc je bralo let os že nad 650 svetih maš. Med drugimi številnimi odličnimi gosti sta se mudila precej časa tu na oddihu tudi prevzvišena gospoda msgr. dr. Andrej Karlin, škof tržaško-koperski in dr. A. Mahnič, škof na Krku. — V nedeljo, dne !S. septembra, priredi izlet v Bohinj kat. slov. izobraževalno društvo z Viča pri Ljubljani. Nazaj grede si ogledajo izletniki tudi zgornjo dolino. Vsem kličemo najveselojši dobro došli! Še nekaj, kar bi bilo Že davno treba, dasi vemo, da bo zopet krik in vik v Izraelu! Imamo par gostiln, kjer redko mine ne- delja ali praznik, da bi ne bilo godbe in plesa. Policijska ura jim je seveda deveta briga. Skrajni čas je Ze, da napravijo poklicane oblasti enkrat za vselej temu konec, ker si žele vsi pošteni ljudje po vasi vsaj po noči mir. Nasledki se kažejo, žal, pri mladini vedno očitneje. S posvečevanjem Gospodovih dni se pa to celo slabo ujema. g Katol. slov. izobraž. druš vo v Šmarci priredi na Mali Šmaren prekrasno igro »Najdena hči«. Obeta se tudi, da se bo tedaj priredil igrokaz »Legenda o homški Mariji«. Na vsak način bo prireditev zelo mična in lepa. g Dobravske volitve in »Slov. Narod«. Slišal sem, ne bral, da »Slov. Narod« A'riska zmagoslavja, češ, da je napredna ali liberalna stranka na Dobravi pošteno naklestila klerikalce. Ako je »Narod« to prinesel, naj izve slovenska javnost, kako so zmagali in kakih sredstev so se posluževali nasprotniki. Res, bilo jc prvič, da sta si pri občinskih volitvah stali nasproti dve načelno nasprotni si stranki, namreč Slov. Ljudska Stranka in stranka »Slov. Naroda«, ki se menda imenuje »Kmečka napredna stranka«, kar jc toliko, kakor po starem liberalna stranka. »Narod« slavi to zmago, v resnici bi sc je moral sramovati. Vladajoča stranka je imela vse v rokah, in to jc tudi izrabila. Že volilni imenik je bil poln napak, med dobrimi 400 volilci jc bilo gotovo 80 napak; torej napaka pri vsakem petem volilcu« Uraden čas imenik pregledati je bil skrajšan. Volitve so bile razpisane enkrat na 10. avgusta, pozneje na 13. avgusta in še pozneje na 19. avgusta. Postava pravi: »Ko se volitve razglase, naj se takoj dostavijo izkaznice.« Nekaterim se sploh niso dostavile nobenkrat, nc- , katerim na predvečer volitev, njihova stranka pa jih je dobila mnogo prej, njih agitatorji pa so jih imeli takoj. Izkaznice so dostavljali agitatorji, oziroma jili samo pokazali ali tudi ne pokazali, zahtevali so podpis na pooblastilo ter šli dalje kazaje na žep, češ, izkaznica je pa tukaj notri. Izkaznice so tudi krčmarji imeli in silili v ljudi, cla podpišejo pooblastilo; ako je podpisal, jc ni dobil, ampak obdržal jo jc krčmar; ako pa je ni hotel podpisati, je tudi na zahtevo ni dobil. Agitiralo se je z lažjo, z žganjem, salamami, pivom. Kakršnega človeka so dobili, tako so mu govorili. Pobirali so pooblastila, češ, cla so naši. Tudi na (lan volitev so ljudi napajali, golaže kupovali. Zunanje so nastopali z neko silo, da so se dobri ljudje udali terorizmu. In volitev sama jc bila razpisana na osmo uro. Pričelo se ni. Potem je bila volitev volilne komisije, nato se je vsa komisija razšla, kamor je bilo komu drago. Volitev se jc pričela nekoliko pred deveto uro. Tudi volilo se je napačno v več slučajih. Pri volitvi mora biti vsak volilec osebno navzoč. Pri nas tega ni bilo treba. Vojaki na orožnih vajah so volili s pooblastili kljub ugovoru člana komisije. Za ženo v zakonu voli mož. Pri nas so dovolili voliti takim ženam tudi s poobla- 1 stili, kljub ugovoru člana komisije. Tudi so naši volilci dobili par glasovnic nazaj, da smo imeli manj glasov. Glede na toliko nepravilnost, da smo imeli 27 točk, da ovržemo volitve, nikakor nc more »Narod« triumfirati, kajti zmagala je laž, golaž, žganje in nasilje. Le čudno, da smo še toliko glasov dobili. Mi smo ponosni na nje, ki se niso udali terorizmu ter zvesti ostali krščanskim načelom, obžalujemo pa nje, ki so iz suženjskega strahu volili stranko, katere ne marajo. Upamo, cla se izparne-tujejo in vstopijo v vrste tiste stranke, ki je edino prava prijateljica našega ljudstva, namreč Slovenska Ljudska Stranka. g Občinske volitve v občini Ov^išc so minulo. Liberalci so zmagali •/. majhno večino. Če bi bilo 35 volilcev drugače volilo, pa bi bila V. L. S. zmagala v I. in II. razredu. Če pomislimo, cla je to prvi nastop naše stranke v tej občini in da smo sc morali boriti proti združenim birtom, žlahti in bivšemu županu, ki jc za svojo stranko uporabil vso moč, smo lahko zadovoljni z izidom. Liberalci so zopet izvolili kar osem odbornikov najbližje žlahte. Ker jim je tako huda predla, so bili strašno na-kačeni. Ker se tako radi ponašajo s surovostjo in delajo kot liberalci celega sveta najrajši z lažmi, moramo popraviti sledečo laž, ki jo razširjajo. Pravijo namreč in sc hvalijo, cla so gosp. Molioriča, cand. iur., iz volišča vun vrgli. Resnica je pa, cla so nekateri, katerih ncolikanost so pošteni možje splošno obsojali, zahtevali ocl tega gospoda, ki na volišču sploh bil ni, ampak samo na cesti pred gostilno, kjer ima vsak pravico biti. Ko je potem poklical gosp. Mohorič orožnika, mu je tucli ta pritrdil, cla to ni volilni prostor, da tu sme biti, samo svetoval mu je. naj gre, kar bi bil pa g. Mohorič itak sam storil, ker mu je znan latinski pregovor, cla kdor se zoper blato vojskuje, pa naj zmaga ali nc, umaže se gotovo. Kdor govori drugače, govori neresnico, kdor so s tem ponaša, naj ga liberalci spoštujejo, pošteni možje ga ne morejo. Posebno strupenega in zagrizenega se je v tem volilnem boju pokazal tucli birt Jože Potočnik, p. d. Turk iz Rovt. Sicer je to že večkrat storil, pravzaprav skoraj pri vsakih volitvah. Ker pa rad pripoveduje, cla ni nobene stranke in ker je sam tucli te misli, cla je treba pokritce razkriti, moramo to povedati tucli tistim, ki ga še ne poznajo. O farških podrepnikih naj pa on govori, kadar bo hodil okoli gosp. župnika Grašiča v Istri, doma pa ni treba, tu ga tako poznamo. g Iz poljanske doline nad škofjo-loko. Čipkarska šola na Trati ima letos izredno veliko učenk, tako cla sta se morala odrediti dva oddelka. — V zadnjem času razvila sc jc v dolini precej živalimt obrt z izdelovanjem strešne cementne opeke; samo v tratarski župniji je šest mojstrov. V največji množini proizvaja prav izvrstno cementno opeko Janez Alič v Gorenji vasi; isti 7« iif. št l./t(IIIOl|t- iUJ tltnatilJI u U 1 ?UJ .* I1'' in. .. vtiik ' zmuv i kam': uiuuu.,; l/»»< i. »> lldjtui '»'j: i U+MJ^lMi J8I litiP lltrt*«' I' '-h ZO|»' l IM.tllltt'! t»f IIIO^' i ttrur ira i'awtrs» potirii. ii .-•»: A« - »'»(i r ..liPtl. t telit Ijl. p't'UOVHt-'lK -f''t;iJ< 1JČ. J»- ■ ■ «.:; •» J "' t" SplUbt U1.UIA J i llO* J « iil2.il «ci i/.\'i'i . uuuuuy »'i' » ui' . Gu-.- ili uUJ t ji. Vil" AUl lfllti*.fi vri UbUfctlOViti r i(*Ui.. IJLiUt-Jb .-M . • ■ i',', iizi'♦■uJJii • • ■ i» iMt- ,, ,uai i i m ' v, tiu. i i>i uuu , ,u i ji t l'd' iS".'U) 1.1 i-' * MiiVii ' j|n i n »p u ? • puiuMHa; lit . oš. vi j>i.'..:cl- pumuulk ■>it'Uji t it < ilV >>UMll t li Ji prfVJUtiO- pojiučujiu /.v-^pi l\LUiUJi oijnsi.. mi ■ • u.orr.m m.i- ■ I r Ui -u. - '1 ' 1ll '.: I . avjfii-, . . .i-.- pup-ii, :i _ ' I 11 l II" iz^.1 i •• j' >.j- t- i/ui^im ajij -Ufe uiir:i. < n>»' i."- SiiiUJii »s (•• j1(.»jl% i r«n i- ' jilKsii i- l/UJi;«'Uši U u -h »♦!•« IbUl f. lil i" t. lii iiiviuiiij ti i> ru iit iMtij. f u .ii x — i idt »ii>- it rev« o. jiau; h.«« i« iitiii 'j' i II Jl' i • /*-li UUllUMi L.juj':jUl j Jll .n • ll -»iti- ' llf;. x 1 illl t i "1 ; t !!■ '<• *■ llurf i1 • ii ii • . lil! i—u • liulr i f ii uii 1iuj> i.otilii j. jjo;;.i iu ii j -j a\ r' ivi •>) S fjci y.t'ta - 1, JLaitfOV«. »i«' Jillfte, i. < Kllličll ■ čin /,iiJt' i/i • ' litij H ;-'.e"ii 1 '.»"i irtJi lil i ijilj /i.'lt:i • >•' IV' I »011. i.!'-'J ± lit' t h-iiK-ibA ii-Bjisaio; ■* Hauesai IHHH i '.ui- i (iffrmiTi. •uečiu Kmtreuomi ' lil l«'!;;; <•»<•. Is; Etlč-uvu. I" <" : U .iču >«.'.: ur u nitih rt'". [ U' IstrcAi — V* oi-vi ZIM1 ■ ' iiresu-ooiii.i hitufcai " izrcu '.UiMom cas-. ZjUtifi (i i*iti\ a a ni* .-«'•1 if-tUj L", ivrc: kvcitii! nv iu£i ^ istuviiiiSUi ru - >«'jiHui*.'fi (.j-r/if-i VAn'i tl i Ui It > n* on < itui v(:H'i,iat'i,-n tiifiu irusnou tllUHhllUHL V. | H I'.' P 'r; iTKaiuzad»-. — . nusii. VHCIIC; Siavmifi K'3vct' ivrtiitc .NartJOJai .\dFtoi celi laianura-zimi t »iM.tzai-janu enKTa u. uitaoiiniši u-t: naMTct;, iu s- lanu-i zupiu uutsiew ^ «Diu»t Bi«vilH< utM.(>y. n«*- BiaviM.it u »'Uha/ria . ■ iivaiezutih j. u h' II t Urš. \ ti\(n |i | UKlI'. IMlttlll |'li|; K hkioijith.' rniatieinšk' tipiiiu tt 11 . {«1 . ja ">H''il "i«'l UOlUll u .:aii-.v. L' <" • t-1 ' '' - ziHTi j itn. n • j« i ! 11M1UUM1 IHli nI t (I "V ) H f* ' > I-' VJMit ■ I H>< UHriV-J JkVKii. it-.iiiJ i I - <"lh k 1 ii*-*: I -31HH fJ Ml''" ta.'' P '£ Kit.K I t»lJ lt't-f l Mil: •.n« f UJI . ,11»!' ' 11 *J 11 ■ • I • f ii/w \ ttrmfi m 'Vi1 • 1'it.l } •iiii i. ; J1 i -.-lJ^ 'Vil I' ;.. • i jtruni i ■ 'Krti n \ il it • i K.»JJ illti : ' \ ii 1 i»i ' i i I U I" 1 r Ki t ni JM nitih "Silili S1UI i ilf / "^Un i t r ti- -' i ij. .-.voli .; i! j f "j. C iv lil •lii >'ri - ' .--V- .11 -t li |l 1'1'i! -i-tjm U s lijitlH-JMVi 2 i T.r^i-• ,'e i (»rJiiii HOztruf ir - ni- iip.ru • m« mn. -i '»-liill 1 liillHtl '51 lliiuitiir ( l • ||lllittt«N« »i - »l "'<11 ii !><' lilmli >(■>' f#*» t l'' Uf I Uillif v t. tint i.l -I 1-1 iliicti '. i > 1 a: juiuji >-i-- uii r.n .'.f I U' "VV i i - , m -1 u i i 'tri* . #.ii ■ j ^ • iMi«'»fc'i. v ".■:> i u l ;'tt '■ i Jt«;'! 11 j.Hl',1! iiUL Dtiiu: ti •■ JMIK" Mtift' l'rui • ' JL (i>Ui-:i Hl><> I': ' 11'»" CUlt 1 jnic ! i n tir.liUIPV: \ • • - razmera j lai.iu. • '' 'II"'1 -t ZHB Ui -t-J.iti; iiHrtvri-oj Ulite lam ". a. « niOKt -ii« u t Ti. irv.;,- " VKt n ppoi arurna j; tn.j i h I'■! i: i»oix .Illl;čl v ■ • i • UIMJl |.i.- -.',1 |tO!l|i'-H. Itli lui • - rri' ".ne • liinn h ::i. < iu nnte p. rif.-r- ninot! .'T-L1KT* u 71-; v r.i i i c rnr.iii ■ od on. »lil:. 2i'"<-i->.it. i :tu' i iui it'l-XZ2Ti£:l - 1 Llf', J. L e CVr f:;> uuiCih. " .... « ra^. vasi Trtvivt ZL-i"..: . CCit. O. t j.;axiiCL'T(-.'r -uttii uBiaiKm-"-. — rrot^i i iu:: jv vwl i ti ^ ?Pi; Tam- o-st-jil \ i; n- s r. t, rrc-Trr:. t ruzui—iv. iLLinj.. a. « « ?cc. ni.. ^ J!tti^.:.tcr iiai vrvsrik Jrr/f;;. v v oo; cu.an- i. z^ustm Kt. -n. vt lian; IJ jieiiiiK-I ;mi iiaBDtv.jrija oi^ b ii"ttL 'v^cttiv,!:/, i» sni p,- <.iačil fteajv t*:. a i..: Mtiai H-Ij f ^iaraii.1. JU-K. TVi.-... ,.« racui j^az- — h- vtiii -nniiiaa)iu) ia. H " WiU ny}lv,r. - ,„, v_c nazve«i'in- otv.im«; n -.i.;.-rrv»y-|fti, n. ii klujii oTiraaj fin. nn-ti..i jcv> -K" T* Jllilt' 1)01' 11 )l&Ttaj t; «:• i- nt'u pnešier. taJ-jcrea i-tt •«, v' sdifdi. ii^i-ii- lii t i 'Tt- i^ni/i/j.-^il . jrus iK.iii F.TKJZimi n^ riottnr -o t-ir 11 VSMDii - 2,.: JC1VU ^ ij itano-rim-ML Kikimm n tovati iiant« iian t- (•- -i^mi-iii — JOKesiitoemi -samu. ■\-atiitt. T-v,.itt.jftui, . i,.- ii' vati v«' \urmi, trt-iii.r,. «• » u r r i . i -a c a c •. •>o-r-»./ ' Kthtni. ni iti« •I I t tU ur t : , '*il ■ S.- . M» > 'I- 1" ' I t«. tiij/1 ir . ^ /.»"•i 1. • .......................* 11 I l'(,i Ul IJItU , l>: /itli'' »ti i t* .* . ' * i ! '. , i'" , - i * r j i.iiullljl •»". .. 11' ' i j. i»i i - - - ,u jp.x»i r.i 71) - P nji f J/i i IMt 1< »-.'lil' lt»»»*ni !i «111 . iiU V II ' !• t ^vri,- - h i-it ■ •» ' .-! riJl< t m i >iiin-«-iij ♦»-iiii« -i'.intia •«l*»"14 ItlllUU »il- Vil" 1 '•'lili I ' •• / i vvjkiaii *•> >}(1' ■ i i •. u' ;.''-i' i.jout-.- r fo«.' ivraun KinMTTIi • •i i tj' . ' f> i-'. " i n J Min S .Iti Bil ti I ' I i>«Tlm LlilItVtf-. 1 ivu***1 vfniiti inu>i| »ni7inl n iiut 1 - JrUlii. 1 lii»ill» -. • ; ' ' 1: ■ • n: '•in"-"; i i ni'»ti a»r:tnir- -• »t- ui' anurt: i- vn n umu ram stiihi* n . . unu" t '» VHKI Z l "C t j KHl.r 2:- • H-':III - r "m nror . rži': i ie- tiut* "•. "•n - H : H«oif - i ii ' ■ : 2KrTUl»;0I. F" I" *•• <••- -. J : •- -t—i i <-•> v .mi no> auonviiic v-a i oe-a» jspociii-ont i "v a ocrrai.. n •••— niiitHi 'i. c n it: > r?>::n:>i; »m rriooiui i tvi i ::.,iiii!i: "v i m..: onim-.. . i!0.l\EVl ' II- ,:;•: .:liMj»C srv;.i! "m. UTimiiii; • i ' • --tuli.. HCIli:Tli ' 'H i. V.U.I!' V 7..^ 1 iu 1' 1111: 1 1 21.1' PTC PTUliitit-ilOTC »(•»■ tiaaiu. in z - M-aaei );;ti. Cfrfi vata: ccr-in i ini. a. o suu 11 ocr ..iTt V Hi :n in eni. lil..^ii 7. TV( 1 or . i; i1.-ji . ...i. r" u n:-i^l£tio» .i. i veiiti. fiunri.i. rv?.. i t> Hi. Vti. i V-ti.'"'.' .fll-l 1. ti,'; In^fiUi : rrci cul. i> - t. j Ii n; rnii UDUi nr-TS i-ii. II !1 »lil lilllC.il. J. ■ti-i 'i .fi Ti. In -".Tii. IIUHIII iu.« i v i i ,,»ii avftl iHP" »iV!.. Ci»! - I ~-.iu.vipi > . 7lnf.ii, i v. I rnvvrfii 11 1,1, 11. I.fllr <;. tifcl-r.r M , : iVf -ti-Urn-i ,L v. i (M 'i. ti i, »i. - < . V. :••. Ti' i. Vj lih« lit" i t.ii '.'t«. : ^ . 11K i.*., Hf. t- v. -o'.®'« »"i,K.I»i.it . rrn-i i. •« -iti.V.T -.1,1-. -o. .lil . 1>iiv.:'. t n U sut »Jisvv.il.- »'t '-1 ''trm«' 'inl"»<.V.r. r/.(V-; i ' ■ ' •»«..'•1'.' v.t ; »-. ?>»-. ihlf :'. »fl - IJ' '• ' i. - .7 . .. / ■•."■■i. V. ' 1>IH-- !r;f/, bi . -1. i. llil-'! '»tirv. -i-i i obraza! — Pozor torej volilci! Liberalcev in rdečkarjev ne! Če storite vsi svojo dolžnost, bo naša zmaga sijajna! — Volilni odbor krščanskih volilcev. d Iz Mirne peči. Kakor se sliši, se bodo tukaj vršile občinske volitve meseca septembra. Imenik volilcev je že razpoložen, a zanimanja za volitev nobenega; volilci, zganite se in ne pustite, da bi en par libcralcev komandiralo celo občino. Skrbite za to, da dobi vsaka večja vas vsaj po enega odbornika v občinski zastop in ne pripustite, da bi sama vas Mirna peč imela največ odbornikov in to še take, ki niso tukajšnji rojaki. Ali boste takim možem zaupali občinsko premoženje, ki so s svojo »fabriko« tako delač zafurali, da ne morejo ne naprej ne nazaj? Kdo je kriv, tla imate skrajno zanemarjena občinska pota, kakoršnih ni najti nikjer v deželi? Zakaj se ne izvrši sklep občinskih mož in višjih oblasti glede teh potov? Veliko važnega in težavnega dela čaka nov občinski zastop, torej volilci, zedinite se za dobre, krščanske može In skrbne gospodarje, katerim morete z mirno vestjo zaupati občinsko gospodarstvo. d Iz št. Jerneja. Groznega poraza pri državnozborskih volitvah naši libe-ratčki niso mogli preboleti. Zato sta dva liberalna oštirja izdala parolo, da pri bližnjih občinskih volitvah morajo na vsak način liberalci zmagati, veljaj kar hoče. To je bil »flajšter«, s katerim so ločili. svoje — prej nepoznane srčne rane. A.dne 25. t. m. se jim je ta obliž izpremeijil v strup; rana je dvakrat večja in močno skeli. Pomislite: v I. razredu oddanih glasov 358; S. L. S. 251 glasov, liberalci 107. V II. razredu oddanih glasov 560; S. L. S. 394, liberalci 106. V III. razredu oddanih glasov 1060; S. L. S. 7i0, liberalci 320. V podobčinah S. L. S. 163, liberalci 64! Najbolj smešno in poniževalno za liberalce je, da so celo možje, katere je dejala liberalna stranka na svojo listo, z nami volili. Nič ni pomagalo, pivo in druge obljube. Čast takim zavednim kremenitim značajem! Kak kraval bi liberalci uganjali ves teden, če bi bili zmagali. Naši možje so se pa kar tiho razšli, ker najlepše plačilo jim je zavest plemenitega dejanja. Živeli! ti Šmartno pri Liliji. Kmetska zveza priredi v nedeljo, 3. septembra, v dvorani »Društvenega doma« važen shod. Poročala bosta na tem shodu deželna poslanca in odbornika gg. dr. Lampe in dr. Pegan. Možje in fantje, katerim je mar slišati resnico, iz Šmartna in sosednih krajev, udeležite se polnoštevilno tega za kmečki stan važnega shoda. — Dne 8. septembra, na Male maše dan, pa bo vaš dan, vrli fantje. V soboto zvečer in v nedeljo zju-traj se bo obhajala desetletnica mlacle-niške Marijine družbe, popoldne pa bo po cerkvenem obhodu splošen fantovski shod za celo dekanijo v »Društvenem domu« z govori, petjem, predstavami itd. Na noge, fantje, iz Šmartna in iz sosednih krajev, da se navdušimo in razvedrimo! Na svidenje v Šmartnem! — Lepa in natančna cestna občinska tehtnica sredi vasi je izgotovlje-na. Bomo imeli saj zanesljivo tehtnico, ker bo tehtničar zaprisežen. To je zopet eno dejanje sedanjega ljudskega občinskega odbora v korist kmečkemu ljudstvu. — Nenadoma je umrl cerkve-nik podružnice na Bregu Ivan Poneb-šek. Kosil je na travniku in se zgrudil. Zapustil je vdovo in osem nepreskrbljenih otrok. d Javorje pri šmartnem. V nedeljo, 27. avgusta, se je ustanovilo pri nas katoliško slov. izobraževalno društvo, obenem pa tudi telovadni odsek Orel. Pristopilo je lepo število članov. Tega pomenljivega dogodka so se udeležili tudi bratje Orli iz Šmartna ter gg. dekan in župan Hostnik. Naprej za pravo izobrazbo in vero v korist ljudstvu! d Krški liberalni »purgarji« pa znajo! Kaj? Kmete — varati! Izvrstno se jim je to posrečilo pri sokolorejski zadrugi in podobno nameravajo pri občinskih volitvah. Kar tjavendan so napisali odbornike. Sebi so jih pridržali celih 15. Koliko pa je purgarjev, ki plačujejo davke? Nič več in nič manj kakor — 130. In ta peščica purgarčkov naj zmaga nad 2300 kmeti? Nikdar! d Iz Žužemberka. Hudo je »Domoljub« razburil živce možem okolu trške posojilnice, kakor kaže »pojasnilo« v »Domoljubu«. Ni čuda, da jim je v razburjenosti to pojasnilo izpadlo tako, da nič ne pojasni, ampak še bolj pokaže njihovo zadrego tistim, ki so jim razmere znane. Že samo ime »Pehanitova kasa« jih je uščipnila tako, da so brž hiteli pisat »ni res«. Saj tega »Domoljub« nikdar trdil ni, da je posojilnica Pehanitova last, rekel je le tako, kakor ljudje trški posojilnici večkrat pravijo. In zato imajo tudi vzrok, če pomislimo, da so Kar trije bratje Pehaniti v vodstvu tega zavoda, dva v načelstvu, eden v nadzorstvu. In kar jc še bolj značilno: ravnatelj posojilnice je Pehani in načelnik nadzorstva je Pehani. In če pišejo v pojasnilu: »res je, da poslujeta poleg drugih članov načelstva tudi dva gg. Pelianita«, pa vidi vsakdo, ki ima tam opravka, da ob vseh uradnih dnevih poslujeta razven starega moža, ki samo svoje ime podpisuje, vedno le oba Pelianita, ki zato tudi vlečeta od posojilnice vsak po 1200 kron na leto. Kdo bi torej zameril ljudem, če vsled tega imenujejo zavod Pehanitova kasa? — Pa tudi liberalna noče biti ta zadruga. Kako pa, da tega ne ve ob raznih volitvah ali pa na občnih zborih, ko razdeljuje podpore in darila? Ne gre pa, se sklicevati na člane, kajti take posojilnice menda na celem svetu ni, da bi imela samo ene stranke člane, ali celo samo ene stranke vlagatelje; gre se za to, kakega mišljenja so možje v vodstvu zadruge in kako se razdeljuje njen dobiček. In če se gleda na to, potem tudi največji »poštimovci« trški posojilnici ne morejo odreči liberalizma. Kajti gotovo bi nas razni Pehaniti in Vovkci in Vangelini tožili za razžaljenje časti, če bi si le dvomiti upali, da niso pristni liberalci. Vsake volitve so priča za to. Kdo se je pri zadnjih državnozborskih volitvah najbolj pehal za liberalne kandidate? Kdo je dal prostor za »sloveči« Puceljnov shod? Kje so se pisala vabila za ta shod? Kdo je zmerjal našo ljudi, ko so zahtevali vstopnice na ta shod? In kdo je na liberalnem shodku najbolj glasno ploskal in pritrjeval tistemu Puceljnu, ki je med drugimi čenčami tudi trdil, da je Slovenska Ljudska Stranka s tem največ škodovala našemu ljudstvu, ker jc ustanavljala hranilnice po deželi? In kako sc jc postopalo pri dovoljevanju podpor? Pač se je leta in leta sipal denar čisto liberalnim društvom, kakor Ciril-Metodovi družbi ali tukajšnjemu bralnemu društvu, da je lahko naročalo in plačevalo umazane liberalne liste, kakor »Jutro«, »Narod«, »Slovenski Dom« itd., toda kdaj je le en vinar dobilo tukajšnje izobraževalno društvo ali »Slov. Straža«? To je tista nepristranost! Naravnost predrzna pa je trditev, da ni res, kar je pisal »Domoljub« glede izplačevanja hranilnih vlog in odpovednih rokov. Možje, ki ste poslali to »pojasnilo«, kaj pa pravi k temu vaš sejski zapisnik? Saj ste to vendar sami sklenili in še opozorili stranke na ta sklep. Zato ste ga črno na belem pribili v uradni sobi! Kaj bodo k temu rekli premnogi vlagatelji, ki so že nekaj uradnih dni rentačili okoli vaše posojilnice, ker jim niste nič izplačali in od katerih so nekateri jokaje tožili, da jih niste odvrnili le za tri mesece, ampak'"kar do predpusta? Ali morda tudi vse to »ni res«? Toliko v odgovor. Radi bi bili sedaj molčali o celi stvari, ko smo vidoli, da bi vsled pisarjenja po časnikih trpela zadružna misel, a ker niste molčali vi, se nam je zdelo potrebno toliko omeniti, da bo vaše pojasnilo vsaj nekoliko jasno postalo. noDnaanaDaaaapp™ D □ D Hotratilsfee novice o □ ____________D onaaaaannaaaaaaap n Vrhnika. V nedeljo, dne 10. septembra, priredi ljubljansko rokodelsko društvo na Vrhniki veselico s prav izbranim in zanimivim vsporedom. Pevski zbor bo zapel več krasnih pesmi; šaljivi prizori s petjem, v katerih nastopijo trije kamniški knajpovci in dva rekruta, bodo brez dvoma vzbudili živahno veselost. Spored bo zaključila primerna igra. Veselica se vrši v Društvenem domu in se prične ob '/j4. uri. Vrhničani in sosedje, v nedeljo, dne 10 septembra, vsi v Društveni dom! n Hrenovice. V torek, 22. avgusta, je padala pri nas kot jajce debela toča. Najhujše je napravila na hribu pri fari, kjer je tudi strela udarila v zvonik ter ga nekoliko poškodovala. — Posestniki Ladislavi Debcvec je avtomobil povozil na državni cesti pri »Dilcah« mlado junico. — V soboto, 26. avgusta, je nastal ogenj v hiši Matije Bekar pri Dil- 82 c ah ter upcpelil vse gos]Kxlarsko poslopje in hišo. Ogenj je zadušil gospodarju dva prašiča. Močno pa sta sc opekla gospodar in gospodinja. — V nedeljo, 27. avgusta, se je na Razdrtem vršilo blagoslovljenje ondotncga gasilnega doma in orodja. n Iz Idrije. Pregovor pravi, da se zarečenega kruha veliko sne. To se je zadnji čas pri nas začelo. Upravno sodišče na Dunaju je obsodilo našo občino, da plača 200 kron tožnih stroškov, ker se je pritožila zoper razsodbo deželnega odbora. Tudi bo vsled najvišje razsodbe povrniti čez 8000 kron občini, ker so toliko izdali brez vsakega dovoljenja. Naši liberalci v mestnem odboru so odklonili vsako zvezo z zastopniki S. L. S. in niso hoteli v odsekih z aiašimi sodelovati. A ko je pa začel opasen veter pihljati okoli njih moš-mjičkov, so bili pa le klerikalci dobri. Ker se opravičeno boje, da bodo oni Biiorali plačati onih 8000 kron, je sklenilo starešinstvo, — v njem imajo liberalci večino, naših ni nobenega v tej korporaciji, — da se pošlje deputacija k deželnemu odboru, da se na kak način pogliha in teh 8000 kron milostno Spregleda, V deputaciji naj bi bil župan, eden zastopnik liberalcev in eden maše stranke. Sedaj so bili za odsek, v katerem bi bile vse stranke zastopane, a prej so pa oblastno rekli in sklenili: ® klerikalci ne sedimo skupaj pri eni mizi. Sedaj so bili pa takb voljni, da bi celo na tesnem v enem vozu ž njimi sedeli, ko bi se peljali v Ljubljano k deželnemu odboru. Razume se, da so morali naši možje povabilo odkloniti. Saj, če niso bili vredni, da bi bili volili nje v starešinstvo, za čemu bi se sedaj ozirali na sklepe starešinstva, osobito še, če so tako neumestni. Saj gospoda še razumela ni, ne odloka upravnega sodišča, ne poziva deželnega odlnira. Radi tega se jc odgovorilo, da od S. L. S. 3iobeden ne gre v Ljubljano prosit milosti, pač pa naj se v občinskem zboru ali •javiio ali pa pri tajni seji razpravlja. In ko bode šele sklenil mestni zastop v sporazumu z našimi, bodo tudi naši sodelovali. Da bi pa bili samo za privesek liberalcem, kadar so v zadregi, za to so naši odborniki preponosni, naj so tudi v ogromni večini le delavci-rudarji. n Iz Podlipe pri Vrhniki. Dekliška zveza uljudno vabi vse svoje članice na svoj redni občni zbor, ki se vrši na Mali Šmaren ob 3. uri popoldne v navadnem prostoru. n Vrhpolje. Izredno bogat užitek obeta nedelja, 3. septembra. Na dvori-Išču M. Lavrenčiča št. 26, bo ob 4. uri popoldne zanimiva igra »Krivoprisež-nik«, ki še ni bila igrana v vipavski dolini. Ker je na sporedu tudi petje, se nadeja odbor obilne udeležbe. — Odbor. n Od Sv. Trojice nad Cirknico. Ze dolgo ni bilo v »Domoljubu« čitati ni-kakega dopisa iz naše župnije. Zato, da bode svet vedel, da so Trojičanje še na svetu, je prav, Ce se zopet nekoliko oglasimo. Nimamo niti železnice niti poštene ceste, ločeni smo skoraj od sveta, vendar ne mirujemo in ne lenuhari-mo. Vedno kaj zidamo, vedno kaj popravljamo. Tako smo tudi letos prav čedno in lepo popravili podružno cerkvico sv. Urha na Taboru. Cerkev stoji na prijaznem hribčku kake tri četrt ure oddaljenem od farne cerkve. Ker ima stranski oltar posvečen Mariji Pomočnici, zato jo že od nekdaj ljudje kaj radi obiskujejo, vsako leto 24. maja je pa reden, slovesen shod, na katerega pride mnogo ljudstva od blizu in daleč. Ker je bila pa cerkev vsled vlažnosti v zelo slabem stanju, zalo smo Jo letos temeljito popravili, znotraj in zunaj nanovo ometali in prebelili in napravili nov tlak. Delo, ki hvali mojstra in delavce, je bil prevzel domačin g. Anton Bečaj in je stalo okrog 3000 K. Okrog 800 K ima že cerkev premoženja, drugo bodo pa zložili soseščani. Sicer je to precejšnja svota in veliko breme za ljudstvo, a naj bodo uverjeni, da jim bo Marija bogato povrnila vse. Pri vsem delu gre posebno velika zasluga obema ključarjema, Ivanu Pirnat iz Zalesa in Jož. Baraga iz Zavrha, ki sta se v času največjega poljskega dela popolnoma žrtvovala za cerkev in skrbela, da se jc vsa stvar v redu in dobro vršila. Zato jima bodi na tem mestu izrečena prisrčna hvala in čast. — Dne 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, bo letos izreden shod v novo popravljeni cerkvici sv. Urha. Na dan pred praznikom bodo zvečer litanije in spovedovanje, na praznik bodeta dve sveti maši. Zato pridite v obilnem številu častilci Marijini, da si ogledate krasno cerkvico. — Sedaj imamo šc eno novico, katero pa bolj z žalostnim srcem poročamo v svet, namreč to, da v kratkem — v teku enega meseca morda — izgubimo svojega dobrega gospoda župnika, velečastitega g. Ljudevita Bajca, ki odidejo na svojo novo župnijo v Št. Janž na Dolenjskem. S težkim srcem se bomo ločili od prijaznega in skrbnega gospoda, ki so nešteto dobrega storili za župnijo v dobi štiriletnega bivanja pri Sv. Trojici. Po njih prizadevanju se je zidalo krasno župnišče, ustanovilo izobraževalno društvo, ustanovila hranilnica in posojilnica itd. itd. Trojičanje smo bili 50 let za drugimi, a gospodu župniku se jc posrečilo v kratkem dvigniti ljudstvo iz spanja do zavednosti. Zato pa danes to ljudstvo žaluje, ko sliši, da ga zapušča njegov resnični prijatelj, njegov dobrotnik. Veseli sc tega morda le par zagrizenih liberalcev, ki upajo, da sc sedaj zopet povrnejo zanje nekdanji »zlati časi«, ko so farbali in zapeljevali nezavedno ljudstvo. Ne boste pihali kaše, če Bog da! Ljudstvo vas pozna! — Posebno razsaja in rogovili sedaj zadnje čase eden izmed njih, namreč »Špelin« iz šivčega. Zabavlja in blati g. župnika, da je groza. Za enkrat mu povemo le toliko, da naj se varuje, da ga ne zadene v kratkem kaka kazen. Gospodu župniku pa kličemo: Božji blagoslov naj Vas spremlja po vseh Vaših potih, da bi tudi v svoji novi župniji storili toliko dobrega za povzdigo ljudstva, kakor ste storili pri nas. OBČINSKE VOLITVE ZA OBČINO VELIKA LOKA. V okolici Št. Lorcnca in Veliko Loke pa prav do Trebnja in Čateža se je vgnjezdil najhujši kmečki liberalizem, ki sc je rodil in redil v gostilnah, kjer je skoro edini pogovor zabavljanje proti veri, duhovnikom in naši stranki. Nekateri so zašli tako daleč, da sploh ne izpolnjujejo svojih verskih dolžnosti, drugi pijančki, ki za glaž vina vse store, večina pa zaslepljenci, ki ne vedo za kaj se gre. Nasledki sc kažejo v grozni posirovelosti mladine, od katere je bil zadnji poboj na Čatežu le mali dokaz. Pri lanskih občinskih volitvah so zmagali liberalci v dveh razredih in zagnali velik zmagoslaven halo v »Narodu«. Kako in s katerimi pripomočki -so zmagali, rajše molčimo. Volitve so bile ovržene od deželii« vlade. Na 23. avgusta t. 1. so bile določene nove volitve. Agitacija se je začela kakor vselej, tako tudi zdaj z lažmi o naši stranki: Gre sc za to, če boste one krone (za socialno zavarovanje) plačevali. Boš videl, kako Ikjš plačeval! Gre za to, če boste od vina v hramih davek plačevali. Gre se za cesto čez Roje . . . Kdo Ikj farjem verjel? . . . Pokazati niso imeli ničesar, kar bi oni storili za kmeta. Naš liberalec zna le zabavljati, kleti in piti. Potem so napravili strastno agitacijo po celi občini in izven nje. Navadno sta hodila dva ali tudi trije od hiše do hiše. Šli so tudi v sosednjo občine in počastili skoro vsakega volivca s svojo sitnostjo. Vse je bilo na nogah. Posebno od žensk so hoteli imeti povsod pooblastila. Pri tem seveda tudi mi nismo spali. Ljudje <-c /ač*.'i zavedati in so razvili skoro v vsaki vasi najuspešnejšo agitacijo proti liberalnim divjakom. Liberalci pa so do volitve vpili: »Naša zmaga jc popolnoma gotova!« Tako je prišla oclločivna sreda pred sv. Jernejem. Ze ob 7. zjutraj so se začele naše trume vsipati od vseli krajev. Liberalni vodje so bili poparjeni, kakor bi jih s kropom polil. Zvečer je postal znan izid glasovanja. Liberalci so ohranili podobčino Veliko Loko, katero smo mi prvič naskočili, in dosegli tako znatno manjšino, da imamo najboljše upanje za naprej, ohranili Mali Videm. Tu nismo upali na zmago. V drugih podobčinali liberalci skoro v poštev ne pridejo. Najboljši je trebanjski Škovec, kjer je bilo naših 65, nasprotnih 4. Dolga njiva v Št. Lo-rencu 37 in 10. Tudi Čatež in Štefan sta se tako držala, da bo liberalce minilo vesolje v takih naših trdnjavah poizkušati svojo srečo. Katastrofa je pa prišla v razredih. Vedno se baba jo: Mi smo največji davkoplačevalci. Prvi razred pokaže našo sijajno zmago 105 proti 68. Narav- nost uničevalen je pa izid drugega razreda. Številke 188 naših, 82 nasprotnih! Tiho so odšli vinski liberalci iz gostiln in sc kar izgubili vsak na svoj dom, našim je radost napolnila srca: »Pravična stvar jc zmagala!« Čudno to ni, ko ljudje vidijo naše delo za kmetovo srečo. Na Čatežu imajo hranilnico, ki tako uspešno deluje, imajo čistilnik vina in motor za mlačev. V Št. Lorencu jc mlekarna že stotisoče dala kmetom za mleko, naglo se izboljšuje svinjereja, napravile so se gnojne jame v takem številu, kakor malokje drugod. Le letos smo preskrbeli ljudem 57.200 kg super-losfata po znižani ceni, preskrbeli najboljša semena in dosegli od deželne vlade 1600 K podpore za revne, katerim smo preskrbeli turšice po znižani ceni. Vse naše delo je imelo za cilj le občno korist. Ljudje vidijo svoje resnične prijatelje in gredo za nami. Odborova seja S. K. S. Z. sc vrši v petek, 1. septembra, točno ob 8. zvečer v tajništvu v »Ljudskem domu«. Prosimo, da se blagovolijo velevažne seje udeležiti vsi odborniki. Vsa društva opozarjamo na glavno skupščino, ki se vrši 17. septembra v Ljubljani in prosimo, da pošljejo po možnosti vsa svoje zastopnike k skupščini. Važnost skupščine l>o posebno v tem, da sc bo organiziralo podrobno društveno življenje. »Ljudski oder« v Ljubljani. Ljudski oder priredi v letošnji sezoni, ki se otvori dne 8. septembra t. 1., 20 predstav. Cene sedežev so sc določile po 3 K, 2 K, 1 K 50 vin. in velika pretežna večina sedežev po 1 K. Stojišča 40 h, dijaška stojišča 30 h. — Izda sc tudi abonement za 10 predstav, torej 2 bloka za cclo sezijo. — En blok za 10 predstav stane 25 K, 18 K in 13 K. — Za enokronske sedeže se izda abonement samo za vseh 20 predstav in stane za celo sezijo 17 K. Posebno na ta zadnji abonement opozarjamo naša društva v okolici, ki bi pošiljala lahko redno svoje člane v svrho učenja in študi-ranja za malo ceno dvajsetkrat k predstavam »Ljudskega odra«. Ako bi tistega, ki je kupil blok, ne bilo k predstavi, lahko za vsak slučaj odda za dotični večer vstopnico kakemu znancu. Z abo-iiementom si lahko zasigura vsak dober in lep prostor za celo sezono in prihrani par kron. Oglase za abonement je pošiljati po dopisnici na naslov: »Ljudski oder«, Ljubljana. Režiserski tečaj. »Ljudski oder« v Ljubljani priredi lia novem ljubljanskem odru v »Ljud- skem domu« v dneh 14., 15., 16. septembra t. 1. tridneven kurz za po-dežclne režiserje, voditelje iger in najboljše igralce in igralke naših društev. V tem kurzu se bo podalo udeležencem vse, kar je treba, da igra uspe, bodisi glede študiran ja igre, ali režije, zidave odra, kostumov, porabe kulis, lišpanja itd. Vse kar se bo teoretično razpravljalo, se bode tudi praktično pokazalo. Tečaj se vrši pod vodstvom strokovnjakov in jc brczpla-č e n. Vsak udeleženec mora imeti po en iztis dr. Krekove igre »Tri sestre« in mora, še predno pride v Ljubljano, znati eno ulogo, naj bo žc katerokoli te igre. Pristop ima vsak član in vsaka članica vseh naših društev, ki so učla-njena v S. K. S. Z. Od posameznih društev se lahko oglasi do pet igralcev. Ker jc število udeležencev omejeno, se bo oziralo to pot na tiste, ki se bodo preje prijavili, in sicer v tistem redu, v katerem se bodo priglasili. Prijave je pošiljati najkasneje do 4. septembra edino le na naslov: »Ljudski oder« v Ljubljani. Pri priglasitvi naj se vpiše krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kraj rojstva in eventuelno šolsko izobrazbo. Udeležencem se bo poskrbelo v Ljubljani za ceno stanovanje in dobro in ceneno hrano. Dr. Janez Ev. Krek, tč. predsednik S. K. S. Z. tč. Luka Smolnikar, predsednik »Ljudskega odra«. IZSELJENIŠKE NOVICE. List »Ave Marija« iz Rockland Lake, N. Y., za mesec avgust prinaša sledečo notico: Posebna komisija, ki je bila izvoljena, da preišče izseljeniške razmere po vseh izseljeniških postajah, zlasti na Ellis Islandu, je pretekli mesec za-slišavala priče za »za« in »proti«. Celo vrsto protestov je bilo in celo vrsto prič sc jc zaslišalo. Imel je besedo tudi naseljeniški komisar Williams. Nad 4 ure jc govoril in dokazoval, da so vse pritožbe »neutemeljene«, da on »bra-tovsko« lepo ravna z naseljenci, da •skrbi za nje po »očetovsko« itd. Listi so se norčevali iz vsega njegovega govora, ki ni bil drugega kakor velik amerikanski »bluff«. Williams je pač Pri vsej stvari jc pa dobra stran to, da sc bo naseljeništvo v resnici izdatno zmanjšalo, da bodo tisoči ostali doma, ki bi sc bili drugače sem izselili. Tu imamo pa tako revne čase, da je le težko življenje. Stotisoči »o brez dela. Drugo leto so zopet volitve, pravijo nekateri, da bo zopet velikansko brezdelje, če ne naravnost kriza, kakor pred petimi leti. Torej jc samo želeti, da bi nihče nc prišel sem, ker še mi nimamo dela. Po večini državah delajo samo toliko, da zaslužijo svoj živež. V nekaterih premogovnih krajih delajo po dva ali tri dni na teden; drugod delajo vsaki dan. pa jim kompaniie ne puste veliko narediti. Zato naj bi vsakdo desetkrat raje premislil, predno so izseli v Ameriko. Listi v domovini to lo premalo poudarjajo in se nc zmenijo veliko ali prav nič za to, da bi ljudi odvračali od izseljevanja. Naj bi odseki Rafaelove družbe povsodi storili svojo dolžnost in širili misel: ostanimo doma I XXX Naročajte se na amerikanski list »Ave Marija« za jugoslovanske izse^ ljence; ta list prinaša razne važne no-, vosti o naših Slovencih v Ameriki, —i List izhaja mesečno enkrat, stane za cclo leto, poslan na dom, 1 K 50 vin.; naroča se pri Rafaelovi družbi, Ljubljana, Dunajska cesta št. 32. Uredništvo lista »Ave Marija« iz Rockland Lake, N. Y., poslalo jc sedaj naslove vseh naročnikov v stari domovini Rafaelovi družbi v Ljubljani, da naj le-ta razpošilja list čast. naročnikom. Blagovolite to vzeti na znanje, kateri ste dosedaj dobivali list direktno iz Amerike. Pisarna družbe Rafaelove. gaaaannnDaauunanDj __D ncaanaaannaLjuannna Za kratek čas Dobio se je odrezala. Sodnikova vdova svoji prejšnji kuharici: »Ste se omožila, kakoi slišim praviti, — kaj pa je Vaš mož?« •— Kuharica: »Brusač«. — Vdova: »To je pa malo!« — Kuharica: »Jaz pa pravim, da živ brusač jo že zmiraj več, kakor pa m r t e'V fSMitik!« Zadnji poizkus. On: »Ljuba Anica, kaj pa je za naju to življenje druzega, kakor dolina solz! Če hočeš z menoj umreti, vzemi to-le pištolo!« — Ona: »Prav, ljubi moj, jaz jo vzamem. Najprej ustrelim jaz tebe, potem pa tj mene!« Tolažljivo. Zdravnik: »Za to bolezen sta samo dva pomočka, ki pa nič ne pomagata!« Nima talenta. Oče: »Karol, ali bi ne hotel ti zdravnik biti?« — Sin: »Oh ne, saj se še muhe ne upam ubiti!« Dober svet poceni. Kmet: »Gospod doktor, meni jc sosed dolžan dvesto kron. Ko sem ga tirjal, naj mi plača, mi je pokazal vrata in rekel, naj ga v uh pišem. Kaj naj storim?« — Advokat: »Jaz na Vašem mestu bi tega ne storil!« Resnica. »Boter, ali ste žc nazaj iz mesta? Ste se gotovo vozili, ker je pot tako dolga?« — »Kaj še! Kdor če varčevati, najbolje vozi, če hodi peš!« Nagajivec. Lovec: »Jaz le toliko rečem: ako računim lovsko karto, potlej kar zapravim, kar obleke strgam in doma zamudim, lahko trdim, da me stane sleherni zajec, ki ga ustre; lim, dvajset kron!« — Prijatelj: »Potlej si lahko Bogu hvaležen, da tako malo zadeneš!« Dober pomoček. Janez: »Jaz ne veni. kaj čem početi — nobeno noč ne morem spati od same skrbi, ker moram čez dva dni plačati Dobravcu šeststo kron!« — Jaka: »Jaz Ti dam ta-le svet: Vstani, obleci sc, pojdi k Dobravcu in mu reci, da mu dolga ne boš plačal. Potlej bo njega skrbelo in ti boš lahko spal!« Odveč. Zandar: »Sto zlomkov! Ali ne veste, da mora voznik zvečer imeti luč!?« — Voznik: »Ne pomaga nič, moj šimelj je slep!« Pravilna ravnal. Sodnik: »Vi ste svojega gospodarja natepli; zakaj ste to storili?« — Zatoženec: »Rekel mi jc, da sem cepec, pa sem ga namlatil!« - Mlada gospodinja. Mož: »Ljuba moja, ta pečenka je trda in neužitna!« — Ona: »Meni se tudi tako zdi; to mora biti meso, od kakega prav starega teleta!« SKRIVALNICA. Kje je mlinar? ocaanaaagpuuaoaaag Drobfine o □ D pgnncinanaaaaaaaaa Koliko velja opera v Parizu? Iz Pariza poročajo 10. junija: Poročilo o proračunu lepili umetnosti, ki ga je z veliko natančnostjo izdelal senator Rivet in ki se je pred kratkim razdelil med senat, ima postavke, ki bi zanimale nidi človeka, ki ne živi na Francoskem. Poročevalec trdi, da je deficit pariške opere brezpomemben, ako se primerja z deficitom milanske Skale (300.000 lir), dunajske dvorne opere (2.000.000 kron) in inetropolilan opere v Xey-Yorku fokoli 1,200.000 IO. Vsaka predstava v tariški operi velja najmanj 17.000 fran-ivov. Stroški za 7000 svetilk, ki razsvetljujejo gledišče, znašajo vsak večer 900 frankov, čiščenje gledališča po .vsaki predstavi velja 200 frankov. V operi je uslužbenili najmanj 2000 oseb. Poročevalec je prišel do zaključka, da mora dovoljevati država svojim gledališčem večje podpore. Kar se tiče predstavljanja inozemskih umotvorov, jc Jlivet mnenja, naj bi francoski komponisti ne kazali tako očito svojega kru-hoborstva. Zaradi tega se je namreč pred časom porabilo mnogo črnila v časopisju. Nekateri listi pristavljajo, naj francoski komponisti, ako hočejo imeti uspeh, ne pišejo tako dolgočasnih oper. Amerikanska vlada rabi mornarje. Mornarski oddelek severoameriške vlade Združenih držav potrebuje več tisoč mornarjev za moštvo na novih oklop-nicali »Florida« in »Ulali«. Poleg tega .pa izteče službena doba večim mornarjem tako da bo vlada zelo v stiski, kje naj dobi novo moštvo za izpraznjene prostore. Mornarji dobivajo po 16 dolarjev na mesec in imajo popolnoma prosto vse. .Te tudi precej Slovencev med ameriškimi mornarji. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, dne 23. avgusta: 75, SO, «2, 31, M. Line, dne 2®. avgusta: 34, 46, 58, 84, 23. Trst, dne 26. avgusta: 73, 89, 15, 66, 23. 53 Tiščanje v prsih in utripanje srca se neredkokrat pojavi vsled nerednega odvajanja. >/2 kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice zavžite vsakodnevno na tešče, provzroča hitrejšo krožitev krvi v spodnjem delu telesa in vpliva tako gotovo pomirjevalno na valovanje. „Franc Jožef -ovo" vodo, poroča znameniti dunajski zdravnik zaživčne bolezni, prof. dr. pl. Krafft-Ebing, je lahko zavživati, zažel-jeni učinek sepojavi že po nekaj urah. 5 Mnenje g. dr. Alojzija C. a v e d e n , F o 1 g a r i a. Gosiiod J. S e r r a v.a 11 o , T r s t. Že petnajst let rabim Vaše Se r r a-v a 11 o v o Kina vino z železom in bil sem z njim vedno zadovoljen, posebno pri bledici, pri želodčnih slabostih in v konvalescenci po nalezljivih boleznih. F o 1 g a r i a , 23. septembra 1909. D r. C a v eden. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, dne 29. avgusta 1911. Deželni pridelki: Plenica...... Ri ......... Ajda........ Ječmen...... Oves........ Proso belo . • . . Proso rumeno Koruza star« . . Koruza nova . . Leča........ Grah........ Laneno seme . . GraSIca...... Domača detelja Gorenlska repa Fižol Rlbnlčan . Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula...... Krompir...... Zelje sveže . . . Zelje kislo brez soda....... Repa sveZa . . . Repa kisla brez soda....... Brinje ...... Kumna ...... Orehi....... Gobe suhe . . . . Jeilce....... Želod ....... Smrekovi storil. Seno........ Slnmn....... Stelja....... i Cena 1 K v ti 19 70 M _ 1« SO 17 110 20 60 10 00 19 00 so s« 71) 1 48 _ 1 " - 00 - S2 as —- ■a Ii« 8 _ 8 40 IS SO 7.1 — ' 4 HO 6 KO S 40 * " Cena Živina, meso lil živa voga: j Goveda pitana Teleta telfca . . Teleta mata ... i Prailčt...... Koitrunl .... Kuretnina in drugo:. Maslo kuhano od K s;o-— do . Maslo surovo od K 2*0 — do . . . Slanina sveZa <»peh) ...... Slanina preka- lena ....... Mast svinjska. . Loj......... Jajca 100 kom. Pitanci...... Golobi..... Raca........ Gos......... 300 tiso Kolonijalno blago na debelo RIZ Rangon od K K - do . . !. 30 Kava Santos od1 K — do ... jI 27 S i — Sladkor......!! HO - Petrolej......38' 60 6 belih rjuh zelo debele po K lVrS), i^fnaM; CSSSSk Kuverte s firmo, - ročune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna v Ljubljani. 2371 Izjava. Podpisani rad priznavam, da sem proti vrčem dne 20. avgusta 1.1. razialil na Časti gosp. A ndreia Rozina, posestnika na Ustjih, in se mu najtopleje zaliva lipi, da mi je to moje nepravo govorjenje proti njemu na mojo prošnjo odpustil. Šmartno pri Litiji, dne 22. avg. 1911. Franc Jeriha* Ita/.puniljuui oiomje vaukr vrale, kot puikr HnmuiCrlnaa, Orillingr, f.ati-t aster iu Fiobrrt, •■niokrea«!, pfatole itd. po tTorniikih cenah. Popravila najceneje. Zanu»ljivini osebam dovoljujem ugodna delna odplačila, pošiljam tudi boijie puike, ne , prvovrstnega K 7- , h — in 9'»o. Slvesa puha K <■• —. 7' , belega finega K I«'—, prsnega puha K12 - od pet kg naprej franko. Dovršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega, rudečega modrega ali belega Inlet uiaiiking) blaga, i pernica I8J cm dolga, 12» cm iS roka, z z. vzRlavnlcama, vsaka ca. ho cm dolga, on cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 10 —, s pol puhom K 20 -,s puh perjem K 21,— Posamezne pernice K 10'—, ii--, 14*—, Iii— Posamozne vzjrlavnlce K 3*—, 3-.r,o, 4 -. Pernice 200 krat 14» cm velike K 1:1-, 15—, 18— , air-- V-/.glavnice 00- TO cm velike K 4*50, .",•—, 5*50. Spod. pernice iz najbolj. gradla za postelje inf nc cm velike K 13 - ni 10—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les. Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati iluslr. ceniki vsega poslelnega blaga zastonj. 2117 Dama ki hoče pospeševati ko2i:o nego, ki noče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Steckenpferd lilijno mlečno milo Iznamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., Tešin ob Lobi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in trgovinah s parfumom i. t. a 009 Najcenejša in najhitrejša vožnja T — je s cesarskimi brzopamiki . Kronpriiuessin Cacilia" „Kqiser Wilhelm II." - ..Kronprfnz Wilhelm" „Kaiser Wilhelm der Grosse". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica St. 35, nasproti stari TiSlerjevi gostilni. popolne obleke vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 K in sicer; I liioderna obleka i/» listrn, 1 praktična obleka /sv hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki sc lahko porabijo za preti-pasniko, bluzo itd« popolnih srajc vsolmjejo moji 40 metrov dolgi rumburškl os: tanki tkanine leno. dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za najboljšo opreme. ——. Razpoillln »e po povzel|u. —— Prvovrstna tovarniška razpoSll.jalnica Josip Fraikenslein, Jaromer 91, Češko. Od ostankov so no pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci nnzoljo IrnnKo. Vzorci so morajo vrniti. Prt vsem perilnem blagu se dobi vsled za poznele sezlje 10», popustu. Uradne vre tU I. rano Ii 7. ure zveter tDstredni banka p°d'uinif?, česk/ch sporitelen v™?™ Oiredn.banka fceikih hranilnic. Ponterosse 2. Vloge na knjižice: I Premijnc vloge: 47*%. | 4®/; Vloge v tekočem računu in vloge fiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 52-1 Oddelek za vadi/e in kavcije. Uradne ure od 8. rano do 7. ure zvečer. I m POSOJILA -os na osebni kredit ali proti zastavi nepremičnin, vrednostnih fllai^ania rinlfldir potom znižanja papirjev Itd.; UlDJjOIlJfl UOllJUV obrestne mere, združitve kapitala, odplače- nlaripanift nt*i vanja kapitala v obrokih itd., fllulll Ulljb (JU" volnega kapitala tečne stavke in proti visokemu obrestova- rinnajinp '/atjni/n U1'eia ozi" nju ter vse druge UuuUlllb iiUUulu roma j>re-skrbuje Prometna pisarna za bančno komisijske zadeve J. ROZMAN, Kranj, Glavni trg, št. 129. ! Ceni fotograf, aparat! ! Kompletni fotograf-aparati dajo zajamčono dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in podukom velikost slik 0 X 1) cm K 1*90, 9X12 cm K 380, 5'70, 9*70 itd. (poštnina posebej). Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni! Ljubljeni aparat i in objektivi znanih tvrdk zelo poceni! Hlavni ceniki obsegajoči 130 strani zastonj, ravnotako i»riložnostni ceniki. 1878 Elir. RirnUaiim tovarna foto-grat-aparatov HirsGfibera 326, Geško. > Ustanovljeno 1832. zmleto s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po fin on ti, ki omogočijo z jako majhno iuno2iiio pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah HsSoSf Hanpftiumn, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnešta, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustr. ceniki se dobe brezplačno. Učenca za "«bno slikarstvo sprefme ta-kcf Franc Hleraentlč na Gllncah pri Ljubljani št. 25». Učenec dobi prosto hrano In stanovanje. 251« Svarilo! 2563 Tvrdka fi. Tomec, razpoSiijaliia sukn i v Humpolcu, mi je pravomočno poverila svojo dobro vrejeno \eletrgovino. Vsak na) se teda) obrne naravnost le na sedanjo (rvdko Josip Mysik v Humpolcu In zahtevaj doposlatev zbirke vzorcev na vpogled, ki vsebuje najnovejše modno sukno za gospode In dame - V svrho nagle razprodaje velike zaloae čude vito nizke cene. Velika množina suknenib ostankov za moSke lit otroške' obleke kakor (udi kostume za' dame. Vzorci na zahlevo franko z obratno pošto, Solidni zastopniki ln agenti na) se oglase! z vsem gospodarskim poslopjem, z njivami, travniki in oozdovi. I lisa leži ob cesti in je z vsem gospodarskim poslopjem v najboljšem stanju. Kupi se lahko tudi vsak kos posebej in je vsak dan na ponudbo. Kolikor mi posestva še ostane, se bo prodalo 2510 na javni dražbi, v ANION BREZI, Ifian, štev. J. iloina, cena ln varna 2927°'"' Cunard Line Bližnji odhod iz domaČe Iuke Trsta: Saxonia 12./9. Pannonia 26./9., Charpatia 10./10. 1911. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največji in naj' lepši parnik sveta), 9,19., 7./10., 28./10., 18./11. 1911, Mauretania 2./9., 23./9„ 21 ./10., 11./11. 1911. Pojasnila in vožne karte pri fljidre] Odlasek, LJubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 170'— za odraslo osebo vštevši davek in K100-— za otroka pod deset let vštevši davek. Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine. Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko 1 DelnISka družba Hlfa Separator onnai ml/3. CLIMAX motori na Najcenejši obrat. Bacbrich & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX 6. HeiligenstSOterstras. 83 je. „Andropogon" je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikakoslepar-stvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las iti odstrani pra-haje. — Značilno je, da se pri pravilni rabi že črez 1 do 5 tednov opaži močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Preprodajalci popust. Glavna zaloga in razpošiljatev pri g. Vaso Pefričiča nasl. v Ljubljani. V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy in R. Kane v L!ub!jani, lekarna »pri zlatem jelenu*, in flnt. Rdnmič v Kranju, lekarna pri »Angelju« v Novem mestu in Ivan Onterzu v Zagorju ob Savi. 3261_ Največja izbira posteljnega perja k popolnoma novo oskubljeno od sivih gosi. V3 kg. K. 1 -40 razpošilja 7.a poskušnjo po pošli 5 kg. tudi več, proti post. povzetju. 1 vt lika pernica s puhom K 10* . pernica s pol-puhoiu K .12*80, pernica s perjem K li* . belo, oskubljeno »erje K 2-tO. polpuh K . prvovrsten K r . siv puh v 3*20, zelo fini bel puh K 8- . vse cenej o kot drugod in gotovo novo. Vzglavnlce ncuapolnjc-ne K r- . pernico no-napolnjene K .'{•—. 2345 Prva češka zaloga posteljnega perja, oddelek nh drobno Adolf Gans, Dunaj, Hernals, Ottakrlngerstrasse 48 60. Prodajalna na debelo na dvorišču desno. Podružnici: Tififer Graben 11 in Mariahilf, Amerligstrasse 8. Manj kot 2 kg. se ne pošilja. . Pisemski naslov: Adolf Gans, Dunaj, XVII 1. Svarilo pred zmotami! - Prosim na ime in naslov paziti. ADOLF GANS. in plačujeta po najvišji ceni vse pridelke, kol: črno deteljo, repno, laneno in korenjevo seme, vsa travna semena, konopljo, proso, bučne peške, motovileč, čebulo, čebulCek i. t. d. Velika zaloga raznih vrtnih, travniških in poljskih semen. 2458 Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna tira od K T— naprej. NaroCujte le pri moji domači tvrdki ker boste tu res ceno in dobro postreženi. Fr. Čuden u Ljubljani, samo nasproti FranCiSkanske cerkoe Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi. Ne več na Mestnem trgu, samo nasproti Frančiškanske cerkve 3119 Vijake razne moči za 3 (preše) o* " izdeluje A.Tomšič Hoyač, Uerd, p. UrhniHa. Kmetovalci! Gnojnica je zlat o.Vrednost gnojnice od goveda znašli na leto CO K. Za gnojnico je neobhodno potre-ben gnojnlcni voz. Najboljši voz za gnojnico je Sisfeisa Leguart kakršne izdeluje rRANC KRAČOVEC, kolar na 2231 Vrhniki. 3 Vozovi se izdelujejo na štiri in dva kolesa: eno- in dvouprežni. Cena voza je zelo nizka, tako da se voz izplača že v enem letu. Voz naj bi naročil vsak niir preden kmetovalec ali pa kmetiška zadružna podružnica za svoje člane. Cenik na zahtevo. Ogled na mestu. Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg ilvefla, dobrega skubii«. nega 2 K; boljšega l K 40 prlma polbelega 2 K 8(1; b«' laja 1 K; belega puha 5 i( lo" t kg izredno finega, sneho-' belega, skubljenega 6 K lo H K; I kg puha 0 K, 7 |(' belega pulili Ki K; najfinejši 'prani puh 12 K. - Pri 5 kn se pošlje franko. Dovršene napolnjene postelje iz zelo gostegn rdečega, modrega, belega ali rumenega nonklng-biaga, I pernica 18» cm dolga, 12» cm široko z 2 blazinama, vsaka «0 cm dolgo, 60 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; i polpuhom » K ; s puhom 21 K ; posamezne pernice lu K, 12 K, 11 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 1 K; pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke, K 13, 11 K 70, 17 K X . 21 K: blazine yo cm dolge, 7» cm široke, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 7"; spodnje per-nloe iz motnega, pasastega gradla IgOcin dolge, itf>crn široke, 12 K Ni), 11 K tO. PoSilia proti povzetju od K t2 višje Iranko. Zamena dovol|eno, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj in franko. 2110 S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. &2cUni/tt i>- cfaiiarifeo Materi telijo -ciob/io, po ceni in jnuviesl/ivopotovali na/ se obrne/v cSimori^Jfinetetea vŠjubl/ajii Žiblodvorshe ulice20. ^a/tovrstnuCPtyas/ula A//b se bn?yilačru>\ mmmmmmmnummmmmum B ■ B Zdravilna krema za rane „Si@nta". Izborno učinkuje pri ranjenjti vsake vrste, opeklinah, otiskih na nogah. — Natančno navodilo o uporabi je prilož. vsaki pušici. Izvirna pušica: 1-20 K. — Poštnina 20 v. Pristna samo z varstveno zamko P. F. Dobiva se od: se Deželne leta v Slov. Bistrici. B ■ B 1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HIJ z mojim pat. molorjem z močnim pritiskom in za snrosii qE|s od 1(5 HI' naprej; 4 do 5 vId. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilah, dnlje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III,, Paulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. .Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. 315 4Vlo Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od M 3 / 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - P" " /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (00 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-tiice in menjice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Prelat A. Kalan I. r., predsednik. Kanonik I. Sušnlk podpredsednik. •"•i Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. o 0 1 s £ B S BEHZ - DIESEL - - SESALNI PLIN0 - - BENZOL --NASUROVOOLJE- - BENZIN - - ELEKTRO - MOTORJI 856 <5? * t Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Piana, Dunajska Gesta. Istotam so motorji na ogled. D&T UST Najboljša in najsigurnejša prilika za šfedfejijel H O S. Denarni promet do 31. decembra 1910 Cez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje »log dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuie po----— m brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. D«- Ivan Šusteršič uredsed. IosId Šiika, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, . Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. jetnik in trgovec v št Vidu n. L, p. B. Karol Kausdieag, velepo-in hišni posest, v Ljubljani. Fran iinik v Ljubljani. Gregor in posesti Tovarna strešnikov F. P. UIDIC & KO HIP. Ljubljana ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani navadni strešnik - in patent, dvojno zarezani šnlk-zakrivač 792 Na željo pošljemo takoj vzorce in popise. Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd. V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse druge, stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje iti FR. STOPICA s» LJUBLJANI. Morile Terezije cesta 1. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem! pripravna birmanska darila. NikelnaiU ura z verižico . . . K 4'50 in napr. Nikelnasta damska ur.i z verižico K »'00 in napr. Am. ........boljševrsle,, 8'—,, ,, Prava srebr. ..........9-50,, „ Sreb 1'iava srebr. moška ura . ... „ 760 „ „ • Prava srebr. „ „ boljševrste „12 —,, „ Pozi 7 i'.rHI.n Q'TO .^..ni ».L. tu . . I. z verižico ,, 9 .0 „ „ ,. „ boljševrste ,, 12'- '„ ,, „ ura z dvoj. pokrovom ,, 10'75 ,, „ „ ., „ posebno fina „ 20*— ,, „ Il-l.aratna zlata ura....... 44 — ,, „ „ „ ,, boljše vrste „ 70,60,100 ,, zdvoj.pokr. „ 18 — „ ,, ,, ,, posebno fina ,, 16 — 14-karat. zlata damska ura . . . „ L0 — ii i. boljševrsle „ 80,40,60 ,',' doubl. zl.zaviat. veriž.z obesi. K : 35 in napr. Uhani, zlato na srebro K 1 80 in nap PozlačenaVr3t vci'ž'ca ......™ " » 14-karatni zlati uhani „ i 80 „ „ 14-k. zlata " " " 13 — Srebrna dolga vcrižica za uro . „ 4 — , Amer. double-zlala vcrižica za uro „ 5 — , 14-kar. zlata, dolga „ „ „ ,. 45 — „ boljše vrsle s prav fi nimi kamni.....8'— „ „ z diamantom . . . ,, S 5'— „ „ s pravimi briljanli . ,, 90'— » Vse v Ilnlh škatulah — pripravno za darilo. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Rko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne. Mestni trg (nasproti rolovža) H. Suttner - Ljubljana Sv. Peira cesta štev. 8 Cenik zastoni tu poštnine prosto. Lastna tovarna ur V Švici. - Tovarniška znamka „IKO". - Izdaja konzorcij »Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.