mm
Zaplenjeno!
\e&*
vinarja.
Enakost narodov, enakost v narodu ! Vaclav
Klofai.
Leto I.
V Ljubljani, dne 14. prosinca 1911.
Štev. 3.
Izhaja vsako soboto zjutraj.
vinarja.
Brzojavka!
Praga 8. prosinca 1911. 530 delegitu ndrodne socijilnl »trany na šestčm ridnem sjezde tlumoči pozdrav slovinskym bratffm. (Slovensko: 530 delegatov narodno socijalne stranke ■a Šestem rednem kongresu tolmači pozdrav slovenskim bratom).
Narodnost in socijalizem na Slovenskem.
Do poslednjih dob sta šla ta dva faktorja med Slovenci popolnoma ločeno vsak svojo pot. Dosedanje politične tvorbe so socijalizem ali prezirale ali pa potvarjale, tako da je nekaj socijalnega vedno in povsod izključevalo narodnost (socijalna demokracija) in narobe. Naši naprednjaki n. pr. nimajo o soci-jalizmu niti pojma drugače nego teoretično, izključivši starine, ki niti teorije še povohali niso. To so meščanska stranka salonskih kmetov, ki žive samo za obrambo svojih pozicij, pri čemer jih pa čas neusmiljeno mrcvari z neizprosnim maščevanjem za — brezdelnosL Tržaški voditelji se socijalizma boje bolj kot smrti in to je vzrok, da že pred več leti ni tam nastala močna nar. soc. stranka, ki se je morala direktno umakniti »Nar. del. organizaciji«, ki je bila zato »tako« ustanovljena, da se »enotnost* ne »cepi«. Boljše je, če se »cepi« drva na delavcu trpinu, kot bi ta odločeval in akomodiral samemu sebi in zato tudi svojemu narodu politično in socijalno vreme. No, tudi tam se jasni, in mi stavimo, da bo kmalu vedro.
Štajerski in koroški Slovenci pa niso niti zdaleka poskušali zanesti na politični trg socijalno idejo. V industrijelnih krajih pogoltne nemštvo in pa pripravnica za nemčurje, soc. demokracija vsako leto točno toliko Slovencev, kolikor nam jih rodi tužna slovenska mati. Vlada, klerikalizem, soc. demokracija in nemške klavnice (šole) čakajo kot zmaj na kraljičino, da požro svoj krasni plen.
Skratka rečeno, naša narodna bilanca stoji z uteži navzdol, to pa za to, ker se živ krst ne briga nego za ožje svoje kroge, ki so milo rečeno vsi od prvega do zadnjega — kamoristični do mozga in konservativni do ušes. Ako je delavec na cesti, brez dela, brez kruha, ako nima strehe, kdo se zmeni zanj. Advokat ? Ne, on mora dreti kmeta, da kupi svoji milostivi diadem, ter da nakopiči doto za prodajo dične hčerke . . . Far? Ne, niti ne pokoplje tvoje mrhe če ne plačaš, če pa plačaš, si pošten mrlič, zvonijo ti s petimi žvenklji in molijo na vsa usta. . . Poslanci? Ti te ne pozdravijo drugače, kakor pred volitvami, potem je najbolje da čakaš do drugih volitev, da te g. poslanec blagovolijo pozvati na en konjski golaš, zato greš potem prav po primojduševsko pijan pretepat se zanj in ga volit. . . Učitelj? Sam strada in s Prešernom vred čaka da »Vremena Kranjcem bodo se ... ? Vsa njegova dobra volja se porazgubi, ko mu nedolžni otročiči jokaje pravijo »smo lačni«. Zato tudi vidimo, da učitelja vzdrži njegova morala in karakter v naprednih vrstah dokler ne postane oče. Potem pa mora storiti kar ga stane včasih življenje, mora napovedati — politično pasivnost.
Taka je naša politika. Kdor bi lahko pošteno politiziral ne more, ker je preneumen. Kdor pa ima srce za pošteno stvar
mu	dajo klerikalci nagobčnik pak »Bog	i Hrvati, žuti i
plati«. Tako narodnost napram socijalizmu.
Dosedanji naš socijalizem pa kot slovenski ne prihaja niti v poštev. Socijalna demokracija stoji pod patronanco z Dunaja in bi se naša dva Kristana rajše zamerila rablju kot pa g. milijonarju Adlerju, ker ta bi jima lahko odpovedal — službo, in dolge klobase kratki konec bi bil: hajdi! To je itak samoumevno, ker naši nedalekovidni sodrugi pošiljalo svoje krvave dvojače na Dunaj, ter se od tam niti petih odstotkov ne dobi nazaj. Za	delavce na socijalno demokratičnem	polju neče skrbeti
Dunaj za vso slovensko zemljo niti v toliko, kolikor za Trst. Zato se steguje soc. dem. stranka že nad 30 let, pa ne more živeti niti umreti. Na Slovenskem je pač premalo kalinov zanjo.
Klerikalizem ima z delavstvom prav	res podle namene.
Gre se mu samo zato, da ko nastopi ločitev cerkve od države de fakto, kot	je	to v zakonu že določeno, ne	bo imel	praznih
rok kakor na	Francoskem,	pač pa da	bo	imel	široko	zaslombo
v delavstvu, kot jo ima v kmetu. Zato rastejo klerikalne delavske organizacije pod bleščečo firmo krščanskega socijalizma, ki pa tudi crkajo na suši.
Liberalci nimajo z delavstvom sploh	nobenih namenov.
| Zato nas bodo pustili v miru, če so pri zdravi pameti, da razvijemo svoje neodvisno delo na svoj lastni riziko in sebi samim v razredno korist na socijalnem polju, ker tam se strogo ločimo od njihove prakse. V njih vidimo ravno tako kot v drugih meščanskih strankah svoje socijalne nasprotnike, kar nas pa ne moti, da ne	bi	priznavali	narodnost	in	naprednost	v	še bolj
jasni luči kot	jo	izvajajo ti	gospodje.
Take so pri nas narodne in socijalne	razmere, mi nismo
krivi če je operacija potrebna. Naše tesno organizirane vrste bodo v kratkem nastopile.
Slovanska korespondenca.
Iz Češke.
Praga v grudnu 1910.
Novoslovanstvo.
Svoje meglene nadeje v bodočnost opirajo meščanje v novi program: novoslovanstvo. Slovanska solidarnost ni nova misel. Kollar, Šafarik, Pogodin so se že v minolem stoletja bavili ž njo. Posledica njihovega truda bil je prvi vseslovanski shod v Pragi v letu 1848. razgnan ob burnih binkoštnih dneh. Riegrovo potovanje v Moskvo 1. 1869. proglašeno od nemških avtokratov za veleizdajniško, imelo je biti nadaljnim poskusom o zbližanju slovanskih narodov.
Baš v poslednjih letih se pretresava to vprašanje bolj goreče v slovanski javnosti, izvzemši Poljake, kateri se vzdržujejo vsake soudeležbe. Ni dvoma, da je to prizadevanje Slovanov treba zbližati in uresničiti slovansko solidarnost. Dosedanje postopanje je bilo pa dvomljivo. S kom se imamo združevati? Mar s predstaviteljem ruskega birokratskega vojniškega režima, kateri tlači Poljake in ki na tisoče proletarcev borečih se za svobodo ukovava v verige? Mar z dvornimi svetniki bolgarskega potentata nemca Koburžana? Mar s katero dvorno kamarilo, katera (kakor poroča sicer
W Delavci, organizirajmo se! HaS urad je s Nasi ulici št. 3, pritličje.
lažnjivo časopisje) se ne studi nasilja na svojih nasprotnikih? Ali konečno z vladno kliko Črne gore, katera neljube podanike meče v strašne ječe in jih zasleduje in preganja še celo v tujini? Ne, tisočkrat ne!
Nas vleče, srce k podjarmljenemu proleta-rijatu vseh slovanskih narodov. Tam imamo svoje brate.
Meščanska prizadevanja združiti „Gornjih desettisoč" Slovanov, postanejo megleni fantom.
Kadar pride čas žrtvovanja razprši se cela meglena slika.
Na sofijskem kongresu je bilo sklenjeno ustanoviti slovansko banko s podružnicami v vseh važnejših slovanskih mestih. Ko je prišlo do realizovanja podjetja, zaprli so ruski kapitalisti žepe na deset gumbov in bilo je po slovanski vzajemnosti. Ista usoda čaka daljša podobna prizadevanja.
Slovanska vzajemnost s pomočjo ruskih drž. svetnikov in kapitalistov, bolgarskih generalov, srbskih dvorjaninov in naših meščanov je tedaj meglen sen. Ne bogati, močni in privilegovani, nego slovanski proletarijat sestavi slovansko solidarnost. In to edino na podlagi slovanskega socijalizma.
To imejte v spominu tudi vi slovenski bratje, ako idejo, katero širimo mi med češkim proletarijatom nesete dalje na slovanski jug. Naj bo vaš „Narodni Socijalist“ prvi kamen do te velike stavbe katero postavi delavstvo slovanskih narodov.	----------- E— Š—
Slovencem! Slovenski mladini!
Gledaje na uro in njeno tiktakanje sem se nehote spomnil na človeško življenje, katero se ravno tako pomika naprej, a predno poteče, bila bi dolžnost vsakega, da se vpraša, kaj je storil koristnega za narod in njega socijalno zboljšanje. Zalibog da mora marsikateri na to vprašanje odgovoriti z — nič......
Posebno mi Slovenci storimo bor6 malo za narod, imamo sicer tudi mi takozvane „narodne borilce1*, imamo stranke, katere se med sabo lepo lasajo in bijejo za osebe ali intenzivnega dela za narod ni niti pri liberalcih niti pri klerikalcih, še manj seveda pri soc. demokratih. Liberalci spijo že deset let spanje pravičnega in se ne gibljejo niti na kmetih niti v mestu, (v mestu samo ob času volitev). Klerikalci na vse kriplje poneumnjajo ljudstvo in je delajo v narodnem oziru indiferentno.
Socijalni demokrati raznarodujejo delavstvo. Tako da nimamo niti jedne stranke, katera bi delovala pravilno za narod. Ta fakta so privedla do tega, da se je ustanovila nova narodno-socijalna stranka, katera ima namen delovati najintenzivnejše za narod in njegovo socijalno izboljšanje.
Dolžnost je vsakega zavednega Slovenca, da pristopi k stranki, ter še v njenih vrstah bori za vzvišene ideje slovanskega socijalizma, da bo ob poteku življenja lahko zavestno vzkliknil, da je storil marsikaj koristnega za svoj narod. Odbijmo od sebe vse vezi, posebno klerikalne, prestanimo biti pasje potrpežljivi ter se postavimo energično v bran vsem sovražnikom slovenskega naroda.
Posebno ti, slovenska mladina, tvoja dolžnost je, da ne samo pristopiš, temveč tudi agitiraš za naše ideje. Postavimo si za zgled nar. soc. mladino na češkem, tudi ona se mora boriti na vse strani, persekucija za persekucijo prihaja nad njene organizacije, zaprli so najboljše njene boritelje v dolgotrajni zapor, kjer jih duševno mučijo na vse načine. Ali to ni vzelo poguma njihovim bratom, ki so na svobodi, temveč delajo neustrašeno naprej za svoje ideje. Tudi naša dolžnost je, da se borimo. Prisezimo, da se hočemo boriti in sicer neustrašno boriti. Saj to ne škoduje, ker čim težji je boj, tem sijajnejša je zmaga; zmaga pride, saj mora priti.
Na delo za našo organizacijo in za naš list.
Narodno-socij alni vajenec.
Pregled.
Politiški. Vračamo se še k delegacijskemu govoru posl. br. Klofača, kjer dobesedno javlja o »veleizdajniškem« procesu v Zagrebu: »To blamažo bi si mogel prihraniti urad zunanjega
ministerstva, ko bi se bil ravnal po zgledu ministra bar. Buriana. K časti tega ministra mora biti jedenkrat javno povedano, da je imela biti veleizdaja prvotno iznajdena vBosni in Hercegovini in Nastič, dabi imel biti tu glavna priča za veliki proces, kateri je imel v aneksijski dobi napraviti zastrašujoči vtis. Minister bar. Burian pa se vendar ni hotel izpostaviti k taki podlosti in zato je cela »veleizdaja« bila prenešena na Hrvatsko, da bi bilo tu skovano ž nje orožje proti slovanskemu najudanejšemu življu, proti srbsko - hrvatski koaliciji in proti njenim poslancem. Bar. Burian more danes ponosno in s častjo pokazati na svojo taktiko, na taktiko, katera pred vsem hoče čisto zavest. V Bosni in Hercegovini ni nikdo zasledovan, nikdo kriv veleizdajstva, nikomur se ne kažejo vislice, in vendar se ni niti v najkritičnejših trenotkih aneksije prav nič zgodilo, mir je bil ohranjen, mir, kateri je le sad pristojnosti in pravičnosti, osebne poštenosti bar. Buriana.« — Iz vse te afere najbolj čudno izgleda vedenje dr. Šušteršiča in njegovega glasila »Slovenca«, ker se Burian ni pusti! zlorabiti, zato ga je Šušteršič v delegacijah strahovito napadal. Istočasno ko je Šušteršič napadal Buriana, je branil znano politiko Arenthalovo, »Slovenec« pa je izzival v Ljubljani »veleizdajniške« procese. Znano je, da so pri vsem tem igrali veliko vlogo stotisočaki iz Arenthalove listnice in zato se vprašamo, kako je mogoče, da imata dva poslanca iz »Slovanske Jednote« tako različna mnenja in kako je mogoče, da je samo jeden slovanski list hlepel po »veleizdajah«. Dozdeva se nam, da Šušteršič in »Slovenec« dišita malce po Arenthalovem kadilu.
Liberalci love kaline. Mlado-liberalci pišejo v svojem glasilu »Jutru« v uvodnem članku »Delavstvo in občinske volitve« po sledečem komentarju »Rdečega Prapora«: »Z ozirom na klerikalno stremljenje je dovolj, da se doseže protiklerikalna večina. In v sedanjih razmerah je najbolje, če je ta večina sestavljena iz liberalcev in socijalnih demokratov«, ter nadaljuje: »Sicer pa bo v bodočem občinskem svetu sestava v naprednih vrstah drugačna, kakor do sedaj. — Je izven vsakega dvoma, da prihajamo v nove čase, v nove razmere. — Večna enoličnost v bivšem občinskem svetu ni mogla roditi najboljših sadov. Storilo se je marsikaj dobrega in tudi marsikaj se je opustilo, osobito glede upoštevanja nižjih slojev. — Slovensko delavstvo v Ljubljani bo za prihodnje volitve moralo opustiti vse malenkosti. Narodno-napredno, kakor socijaldemokratsko delavstvo bo moralo napeti vse svoje moči, da iztrga klerikalnim krempljem slehernega svojega tovariša.« — Mi pravimo temu nedoslednost, vendar pa privoščimo srečo in mnogo zabave pri »ohceti«, ki se bo vršila ob priliki ljubljanskih občinskih volitev. Delavstvo nima nič dobrega pričakovati ne od liberalcev, ne od socijalnih demokratov, še manj pa od klerikalcev.
Veliki „S0Cij0l0g“ posl. dr. Krek, ki je spisal debelo knjigo o socijalizmu ter sodeluje pri zakonih v avstr, parlamentu in ki želi pridobiti delavstvo za svojo stranko je rekel delavcem, ki delajo od 5. ure zjutraj do 7. ure zvečer in tega ne morejo več prenašati, da sedaj ne morejo zahtevati, da se jim zboljša njih težki položaj. Ta krščanski »ljudski« zastopnik ni bil niti toliko pošten, da bi bil dotičnemu delavcu povedal, da je tako delavno razmerje sploh protizakonito.	-------------
Razno.
Zaplenili so nam v zadnji številki notico »Tolovaj -stva nemčurjev v Kočevju od besed:	»H koncu naj
omenimo« do »Za zob čeljust«. Bog živi kočevske čeljusti in naše prijatelje pri c. kr. drž. pravdništvu.
Hranilnica — posojilnica. Zadnji čas vlada veliko razburjenje med slovenskim ljudstvom radi poloma »Glavne posojilnice«. Vodstvo imenovanega zavoda je potom nezmi-selnih špekulacij povzročilo, da ima zavod nad 2 milijona primanjkljaja, katerega bodo morali plačati deležniki. Največ prizadetih je med uradništvom. Seveda so klerikalci zagnali krik z namenom, da premotijo ljudstvo, ker se baje tako-zvani »Ljudski posojilnici« ne godi dokaj boljše. Klerikalna taktika je bila pa zgrešena. Slovenski vložniki so začeli dvigati denar v slovenskih denarnih zavodih in ga nositi v Kranjsko« Šparkasso«. — Sedaj nastopi pa vprašanje, kje je denar bolje naložen, v posojilnici ali hranilnici. Mi smo mnenja, da v hra-
m~ fr Tisk Je bojevnik!
nilnici. kar bodo tudi čitatelji naslednjega razvideli. Hranilnica ne sme špekulirati z denarjem vložnikov. Ako ona daje posojila, sme jih dati le na varne hipoteke (zemljo.) Hranilnica ne da na hipoteko več kot eno tretjino vrednosti. Torej je potem takem varnost denarja popolnoma zasigurana, tudi v slučaju kake vojne ali državnega poloma, ker posebno v zadnjem slučaju poskoči vrednost zemlje. So pa tudi izjeme glede varnosti naloženega denarja. N. pr. »Kranjska šparkasa« ima denar vložnikov naložen v vrednostnih papirjih. Vseh vlog ima sedaj 46 milijonov od teh jih ima v vrednostnih papirjih 22 — 25 milijonov. V slučaju kake vojne pa pade lahko vrednost papirjev, to izgubo bodo trpeli vložniki, ker nima »Kranjska šparkasa* nobenega poroštva in ker je re-zerveni fond prenizek. Najmočnejši in največji slovenski denarni zavod na jugu »Mestna hranilnica ljubljanska« je v tem oziru najbolj sigurna. Ona ima naložen svoj denar samo na varne hipoteke, ima sedaj precej velik rezerveni fond in za poroka ljubljansko mesto, ki jamči za denar vložnikov s celim svojim premoženjem in davčno močjo. Preidemo k posojilnicam. Zadnji čas se je ustanovilo po Slovenskem nešteto posojilnic. Mi nimamo nič proti temu ali moramo najodločneje protestirati, da bi se neumno špekuliralo z denarjem slovenskega ljudstva, kot je to pri posojilnicah v navadi. Posojilnica je za nas v tem oziru poguba narodovega blagostanja. Ona daje na hipoteke posojila, ki še včasih presegajo njeno vrednost. (Posebno ako si somišljenik dotične stranke, ki je ustanovila posojilnico.) Špekulira z raznimi sumljivimi podjetji, čifuti in hišami izven slovenske domovine. Take špekulacije pa nikoli ne prineso do srečnega zaključka, posebno, ker jih vodijo v tem poklicu neuki ljudje. Konec je velik polom pri katerem trpe vložniki ali pa vodstvo, ki potegne s seboj še nešteto drugih ljudij v pogubo!
H koncu polagamo Slovencem na srce, da naj vedno premislijo kam vložijo svoj denar. Kdor ima denarja preveč in hoče, da se špekulira ž njim, ga vlaga v posojilnice, kdor pa hoče, da si prihrani in poveča preostali denar, naj ga naloži v hranilnici!
Omenimo naj pa še, da predstoječi članek ni namenjen temu, da bi odvračal Slovence od posojilnic in podjetnosti. Članek ima le namen vložnike in člane posojilnic dovesti do tega, da vršijo strogo kontrolo nad posojilničnim premoženjem in pazijo na to, da se z njihovim denarjem neumno nB Špekulira.
Opomba: Vrednostni papirji nimajo vedno stalne vrednosti, slednja se dnevno spreminja. Ako nastanejo vojne ali kaki drugi važni svetovni dogodki, lahko pade vrednost istih. Zgodi se, da je n. pr. nek vrednostni papir vreden 1000 kron, v vojnem času pa je mogoče, da zgubi vso vrednost.	—d—
štrajk kovaških pomočnikov, katerega sta provzročila mojstra Kunstler in Weis nam kaže v vsej nagoti škandalozne razmere, ki vladajo po delavnicah v Ljubljani. Kovaški pomočniki so pismeno prosili mojstre, potem ko večkratna ustmena prošnja ni nič izdala naj se enkrat razmere po delavnicah urede, toda namesto, da bi se jim ugodilo, se jim je s strani enega mojstra konfisciralo korespondenco, pri drugem naprednjaku se jim je reklo »sma prej tripe nasil’, jih boma pa tud pol k vas več na bo!« Če to ni višek podlosti in arogantnosti ne vemo kje iskati ga. Če namreč pomislimo, da so bile zahteve, da se dela mesto od 5. ure zjutraj do 7. ure zvečer in to nepretrgoma, od 6. zjutraj do 6. zvečer, s presledkom pol ure zjutraj in eno uro opoldne, kar imajo kovaški pomočniki že povsod drugod silno skromne, potem šele vidimo, kako barbarsko nesocijalne razmere vladajo pri nas. Tem strahotam mora enkrat za vselej biti konec. Toda še nekaj veleznačilnega smo opazili pri tej stavki. Dočim je »Jutro« docela objektivno poročalo o gibanju in o stavki, za kar vse priznanje, tudi »Slovenec« je kroniški beležil ter priporočal mojstrom popustljivost, je liberalni »Slovenski Narod« čeprav so ga šli kovaški pomočniki prosit za poročanje, molčal, samo da varuje ugled bodočih kandidatov Kunstlerja in Weisa v občinski svet, ker baje nameravata ta dva »nadsocij alista« kandidirati v — delavskem razredu. — Mi k vsemu temu ne rečemo drugega nego kličemo kovaškim in drugim pomočnikom naj se organizirajo, brez organizacije niso v stanu ničesar doseči, to jim je ta stavka pokazala.
Kako prijetna in ogrevajoča pijača, da je dobra kava, posebno v mzlem zimskem času, o tem se je že marsikdo lahko sam prepričal. Da pa je kava res dobra in poživljajoča, tedaj je potrebno, da se ji pridene tudi dobro kavno primes ali — cikorijo. To pa se lahko doseže le z uporabo Kolinske cikorije, ktera se prodaja v korist šolske »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Stem pa doseže vsaka gospodinja dvoje, prvič prepričanje, da kupuje res dobro blago in drugič zavest, da pomaga svojim rojakom do boljšega blagostanja. Priporočamo Vam, da vedno in povsod zahtevate Kolinsko cikorijo v prid »Družbi sv. Cirila in Metoda! Vsako drugo pa odločno zavračajte!	:-----1------	0.43	7	52	3
Delavske ponudbe.
Brate pristaše in gg. obrtnike, trgovce in sploh podjetnike opozarjamo na to rubriko, v kateri bomo za naše pristaše brezplačno priporočali samo zanesljivo dobre delavne moči.
Delo išče: 1 ključavničar, ki se dobro razume na pa-tentovane ključavnice, 1 inštalater za vodovode elektriko in plin, 1 čevljar za stalno delo.
Delo dobi: več krojaških pomočnikov za konfekcijo.
Pisma za odgovor je frankirati in nasloviti na upravništvo »Nar. Socijalista«.
Izdajatelj in lastnik: Kamil Černy.— Odgovorni urednik: Fran Badešček. Tisk J. Blasnika nasl. Ljubljana.
| Premrl & Jančar \
E Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. =
E Opozarjamo na lastno izdeloval-1 E nico oljnatih barv, lakov, firnežev \ E in steklarskega kleja. Velika za-E E loga kemičnih in rudninskih barv.E E Barve za umetnike. Vse potreb- E E ščine za slikarje in pleskarje. Bar-E E ve za šolarje. Velika zaloga zidar- : E skih čopičev. Strojno olje za vse E E vrste strojev. Olje proti prahu.E j Karbolinej, mavec itd. itd. | E Skladišče: Dunajska cesta štev. 5 E E Prodajalna: Dunajska cesta 20 I
E nasproti »Figovca«. G 38 2 13 3 i
| - Za obilna naročila se priporočava. - {
E Na drobno.	Na debelo. E
 .........................  ■..■■■•■i
Češke brikete
najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni Če&ko skladišče premoga, Nova ulica 3.
G 39 3 3
6	Nujna naročila v najkrajšem času!	O
Domača tvrdka I	Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke. o. 4i 5 4 2 Gričar« Mejač LJUBLJANA, Prešernova ulica. Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke .•. iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. Za lovce, turiste in potovalce. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vspre-jemava naročila v izvršitev oblek po izbranem blagu.	Najnižje cenel
O	Nujna naročila v najkrajšem časul	O
V Trstu se dobi
..Harodni Sociialist"
v naslednjih tobakarnah:
Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Bel-vedere, Geršina, Bojan, Baunacher, Campomarzio, Bruna, S. S. Marliri, Ercigoj, ulica Masimiliana, Bončelj, ulica S. Marco, Cechimi, ulica del Istra, Bruna, ulica del Bivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiulo, ulica Bariera, Spoder, ulica Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg, Benusi, Greta, Kichel, Bojan, Bajc, ulica Gepa, Luzatto, ulica Aquedotto, Segulin, ulica Judustria, Železnik, Sv. Ivan, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!
Fr. Stu.jpJLcsa
v Ljubljani, Mapije Terezije cesta it. I
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnih, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. Zlasti opozarjamo cenj. dame na svojo veliko zalogo kuhinjske posode in 1 predmete za gospodarstvo.	G	44	8	26	2
Gg. trgovcem se priporoča k obilnemu nakapa
Josip Rutrle
Nčmeck^ Brod — Češko
veleobpat °®4<3
kamenaste, glinaste, bele in barvane posode, kakor: lonci, kastrole, vrči, koze, krožniki, sklede, igrače, vžigalniki, solnice, umivalniki, masleniki, vodne in kurilne cevi, šamotova opeka itd. itd.
Trgovci, naročajte cenike brezplačno in franko.
• . « * 82 1
UERONIKfl KENDA U LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 20.
priporoča	g	42 6 52 2
svojo bogato zalogo papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Zaloga raznovrstnih igrač in galanterijskega blaga.
Češka tovarna harmonik in heligonik
M Hlavačck 11 Loun-u
ustanovljeno 1885. g 47 u — 1
priporoča slavnemu občinstvu svoje svetovno
znane izdelke najboljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu.
Zahtevajte cenik brezplačno m franho.
Prva domača tvrdka.
Milko Krapeš L— •
Ljubljana, Jurčiče« trg it. 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo naj novejše naročenih predmetov svoje stroke. —
Genius 1
O 37 1 52 3
Odprta {	'°'
70— J srebrna . 16 — \ zlata . «•-
»* V5
|II
•3 N
Damska urai
„ , I srebrna K 9— Odprta ( zlata p 22-5*
Trojni I srebrna , 14 — pekrev \ zlata
, 34—
Jurčičev trg 3.	Pod	Trančo.
Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijaliteta: pravi hribolaški, podkovani „Golserce“. G «io«i