Leto I. V Trstu dne 15. Maja 1908. Št. 20. Izhaja v Trstu vsak : petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. l Posamezna številka . 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. i . . r i ■ - ^ Položaj na GorišKem. Piše Dr. Henrik Tuma. III. Volitve v državni zbor po novem volilnem redu spomladi 1907 so bile jako značilne in pomenljive, ker so pokazale dve dejanski okolnosti za Goriško: 1.) propadanje libe- ralnonapredne stranke in 2.) nastop agrarne stranke. Rezultat volitev sam ni bil ne v domačih ne v tujih listih nikjer prav ocenjen. Na¬ prednjaki in klerikalci so smatrali volitve 1907 kot velik uspeh klerikalne stranke, dasi se po teh volitvah ni mnogo dejanski izpremenilo v razmerju glasov od zadnjih volitev jeseni 1900 v državni zbor in jeseni 1901 v deželni zbor. Ostalo je namreč precej pri starem. Na Krasu je zmagal z dvetretinsko večino napredni kraški posla¬ nec Štrekelj, v gorah klerikalni poslanec dr. Gregorčič in v goriški okolici z nez¬ natno večino 114 glasov klerikalni poslanec Fon. Le-ta je prišel do večine, ker so kle¬ rikalne komisije razveljavile približno toliko glasov, kolikor je imel večine. V goriški okolici pa se je že leta 1901 pokazalo, da sta klerikalna in napredna stranka pri¬ bližno enako močni. Volitve 1901 so se vršile na podlagi starega volilnika za de¬ želni zbor. Klerikalci so po večini občin v prvotnih volitvah zmagali le z neznatno večino. Tako n. pr. v občini Šmarje z enim glasom večine in so pridobili potem tri volilne može. V Šempasu so zmagali s 3 glasovi in si pridobili potem tri volilne može. V Šempasa so zmagali s 3 glasovi in so pridobili 5 volilnih mož in, če' se ne motim, je bilo še v eni občini enako raz¬ merje, tako da so s 7 ali 8 glasovi večine pridobili v. 3 občinah nič manj nego 12 volilnih mož. V marsikateri občini je takrat kakor sedaj tudi odločilo osebno vprašanje za župana ali proti njemu. Trdim torej, da se pri volitvah v državni zbor ni pokazalo drugega nego razmerje, kakor pred 6 leti. In vlada je bila klerikalni stranki precej prijazna ter je tudi storila v njen prospeh, kolikor je mogla in smela. Kar je bilo simptomatično pri volitvah leta 1907, pa je bil nastop agrarne stranke takorekoč kar čez noč, brez prejšnje prave organizacije, brez obširnejše agita¬ cije. — Nastop agrarne stranke leta 1907 ni nič drugega nego izraz skrajne nezadovoljnosti v liberalnonapredni stranki sami z dosedanjim brezdeljem in zlorabo stranke in ekonomičnih organizacij v ma¬ lenkostne in zasebne svrhe. Izvrševalni odbor liberalnonapredne stranke ves čas od deželnozborskih volitev 1901 naprej ni funkcijoniral, ker se je smatralo to za ne¬ potrebno. Komaj dobro zasnovana gospo¬ darska in socijalna organizacija v Trgovsko- Pismo iz Gorice. V izložbi trgovine Andreja Gabrščeka v Trgovskem domu so razstavljene že nekaj dni 3 slike našega goriškega umetnika, slikarja Milana Klemenčiča, ki je c. kr. sodni kanclist v Ajdovščini. Večja slika predstavlja Sočo na ovinka nad Solkanom. Desni, strmi, z grmovjem porastem skal oviti breg je v senci, solnce pa z vso močjo pritiska na beli prod le¬ vega Sočinega brega. Soča se vije ob ska- lovitem desnem bregu. V ozadju se vidi državna cesta proti «Dolgi Njivi', na produ ob reki pa ste dve perici, ki sušite po produ razgrajeno perilo. Posebno lepo, in to je glavna moč slikarja Klemenčiča, je slikana deroča Soča. Barva vode in struja ob skalnem bregu, ki vodo odganja, da se nalahko zapeni, je prav mojstrsko izdelana. Lepo je pogojen tudi skalnati Sočin breg. Dobro se ujema štafaža, t. j. °be perici, ki sušita perilo. Največ truda pa si je umetnik dal, podati svetlobeli prod 7 Poldanskem svitu. Tudi ta težki predmet je umetnik dobro pogodil, vendar pa. se 7!" ni docela posrečil, ker bi sicer slika bila res prav umetniško delo. obrtni zadrugi Goriški, Goriški ljudski po¬ sojilnici, Mizarski zadrugi in Narodnem skladu, je zašla na druga pota brez prvotno stavljenih ciljev ter se je vse moči raz- brkalo v nepotrebna in neplodna podjetja ali pa v zasebne in strankarske svrhe. Dotike z ljudstvom od strani liberalne stranke za celo 6-letno dobo ni bilo, dasi je klerikalna stranka svoj položaj v dežel¬ nem zboru in odboru skrajno zlorabljala. In dasi je klerikalna delegacija pokazala colo svojo neposrednost in malenkostnost, so ljudstvo ni o tem nikjer pppčevalo. in. izven navadnih malenkostnih;Tnafiaddv ■ v . glasilu Andreja Gabrščeka, «S6či», ki^je; bil edini tolmač in voditelj libcralnoitfpiredB^ stranke izza zadnjih deželnozborskih ' voli¬ tev naprej, ni pojasnjevalo počenjanje kleri¬ kalnih poslancev v deželnem zboru in de¬ želnem odboru, posebno ne iz gospodarskega stališča. Vsled tega je nastal odpor veli¬ kega dela prejšnjih pristašev libcralno- napredne stranke, in ko je agrarna stranka sklicala prvi svoj zaupni shod, se je po¬ kazalo, da je ogromna večina, ako ne vsi pristaši agrarne stranke, sestavljena iz od¬ padnikov liberalnonapredne stranke. Novih pristašev agrarne stranke je bilo nekoliko mož, ki so že poprej zagovarjali složen nastop in nepotrebnost klerikalne in libe¬ ralne stranke. Povdarjati je tudi treba, da je pri volitvah 1901 napredna stranka propadla le na Tolminskem in v goriški okolici s 4 poslanci, na Krasu je napredna stranka zmagala z dvema poslancema, v mestih in trgih z enim. Kandidatje v ve¬ leposestvu so bili pa tudi kandidatje na¬ predne stranke, le da so po izvolitvi brez- pogojno pristopili klerikalni frakciji, da je tako imela 7 poslancev proti 3 naprednim. Tudi tukaj se kaže razmerje strank že pri volitvah 1901. Agrarna stranka je bila za časa držav¬ nozborskih volitev 1907 komaj par tednov stara. Svoj značaj je dobila po glavnih agitatorjih dr.ju Frankotu v Gorici in I. Mrmolji v Vrtojbi. Stranka jo bila takrat brez glasila in brez organizacije in kar se je delalo, se je delalo le po dopisovanju in po shodih, ki jih je večinoma prirejal I. Mrmolja sam. Programa stranka ni imela. Ves program je obsegal približno točko: proč od liberalne in proč od klerikalne stranke, ker obe izkoriščata ljudstvo in škodujeta deželnemu gospodarstvu. Ves entuzijazem za egrarno stranko pa se da izraziti približno z besedami: «Kmet si pom agaj sam, ker se te vsestransko izko¬ rišča". Zaradi tega si je tudi stranka nadela ime agrarna. Prvoten nastop, posebno od strani Mrmolje, je bil docela demokratičen in se niti od daleč ni dotikal pravega agrarnega programa. Kratko pred volitvami v državni zbor 1907 je Andrej Gaberšček kot edini pravi Druga slika je «Raztrgana Gora» pri Ajdovščini ob zatonu sonca. Solnce je že zašlo za kraško planoto, tako da je pod¬ nožje gore v večernem mraku. Le skalnati vrholj »Raztrgane Gore» je žarko razsvet¬ ljen po večerni zarji. Tudi ta predmet je jako dobro pogojen, posebno razlika tihega mraka v podnožju nad drevjem in žarečega vrhovnega skalovja. Tretja sličica je manjšega obsega in je jako dobro pogojena barčica na lepo raz- svitljenem morju. Gospod Milan Klemenčič se je učil kratko časa v Monakovem, seveda ni dobil me¬ cena, ki bi ga bil vzdrževal nadalje, da bi bil svoje študije končal. Bil je siljen uma¬ kniti se k svoji družini v zatišje mirne Ajdovščine, kjer po duhomornem uradniš¬ kem delu ves svoj prosti čas posveča sli¬ karstvu. V svojem atelieru ima mnogo mičnih študij, ki kažejo veliko njegovo ljubezen do prirode in umetnosti in njegov slikarski talent. Zanimanje naših meščanskih krogov je pač malo za tako redek pojav in dasi obujajo izložene slike precej po¬ zornosti, ni še nikdo omenil našega umet¬ nika, kakor pač gre. To kaže otrplost naših boljših goriških krogov, ki se izgubljajo pri malem delu in v mali družbi. pivdstavitelj liberalne stranke uvidel, da je treba za nastop pri volitvah nove obleke in novega časnikarskega gradiva za volitve. Znak navidezno precej čilemu delovanju liberalnonapredne stranice, ki se je progla¬ sila obenem za ljudsko stranko, so dajale nove mlade moči, kakor dr. Puc, dr. Janc in dr. Levpušček, tako da je klerikalna stranka nazivala lahko prelevljeno liberalno stranko stranko koncipijentov. Liberalna stranka je imela v Narodnem skladu in v denarnih zavodih močno oporo. Narodni sklad je plačal lahko vse stroške za mno- gobrojne shode ter obilo poplačal vse časnikarske in agitatorne stroške sploh. Kljub temu, da' se je vršil nekoliko tednov pred volitvami shod za shodom in se je angažiralo mnogo moči za prirejanje shodov in agitacije, je vendar agrarna stranka v goriški okolici, kjer je sprva nastopila, nadkrilila število liberalnih glasov. Nova agrarna stranka je, kakor rečeno potegnila za seboj, vse nezadovoljneže li¬ beralnonapredne stranke iz razreda posest¬ nikov, obenem je pa pritegnila tudi ne¬ koliko novih moči, ki so poprej nagibali na klerikalno stran. Nastop agrarne stranke je bil torej edini faktor, ki je rešil pozicijo toliko, da na¬ predna stranka leta 1907 ni docela pro¬ padla. Nastop agrarne stranke je seveda lahko liberalni stranki služil kot plašč lastnega neuspeha. — Lahko je trditi v “Soči", da napredna stranka le zaradi tega ni prodrla, ker so se od- nje odcepili agrarci, dejanski pa je pa res, da bi bil brez nastopa agrarcev klerikalni poslanec. Fon sijajno prodrl. Kljub temu, da je v agrarni stranki precej po nastopu zavladal precejšen en- tHfeiuzem, ta stranka ni napredovala, ni- prišlo do jasnega programa niti do orga¬ nizacije. Dr. Franko, ki je bil poklican za to, ni kazal nikake čilosti ni samostojnosti. Zdelo se je, da agrarna stranka po volitvah zopet premine. Ako ni, kaže ob nedelav¬ nosti dr.ja Frankota okolnost, da se je ne le ohranilo precejšnje število pristašev, marveč se pomnožilo, da je bila agrarna stranka dejanska potreba. Pred volitvami v deželni zbor 1908 je bila klerikalna stranka vsled zmage 1907 in vsled pomankanja vsake organizacije v novi agrarni stranki docela gotova vse¬ stranske zmage razim na Krasu in morda v mestni skupini. A še na Krasu je raču¬ nala na razcepljenost agrarcev in napred¬ njakov, in v mestni skupini je štela na pomoč kmečkih volilcev, ki so se po novem volilnem redu vtihotapili v to kurijo. Po drugi strani je bilo le malo upanja na li¬ beralnonapredni strani, da bi si pridobila stranka kje drugod poslancev nego v mestni skupini in na Krasu. Zavedati pa se je moral g, Gabršček, da pride tudi v splošni Eden najveselejših pojavov v Gorici je bil dosedaj Pevsko in glasbeno društvo. Osnovano je po istih pravilih kakor Glas¬ bena Matica v Ljubljani in se menda letos združi z njo kakor podružnica. Društvo vzdržuje šolo za klavir, gosli, koncertni zbor, dijaški zbor solopetje in teorijo, ima izbornega voditelja in pevovodjo, g.da Josipa Michla, gojenca praškega konserva¬ torija in učenca češkega skladatelja Antona Dvoraka. Pevsko in glasbeno društvo je dosedaj priredilo 12 rednih koncertov in številno pevskih večerov. Proizvajalo je le slovanske skladbe velikih mojstrov, posebno Dvoraka, Smetane, Čajkovskega itd. Zani¬ manje za društvo je bilo sprva jako živo, le zadnje čase je jela pešati vstrajnost pevcev. Koncertni zbor ima redne vaje po 2krat na teden skozi celo leto in menda je to največ krivo, da so se utrudili neka¬ teri stari pevci in da tudi mlajši naraščaj nima posebne volje redno delati. Ravno tako redno, neprestano delo je pa pravi termometer za vrednost družbe. Opažamo tudi pri nas v Gorici, da se odtegujejo takemu delu posebno moči, ki pridejo do ugodnejšega položaja. Dokler je praktikant, uradnik XI. ali X. razreda, še gre. Kakor pa postane ali neodvisen odvetnik, notar, in kmečki kuriji, ako nastopi liberalna stranka sama brez agrarcev, do jako mi- zernega pojava. Dr. Franko je bil pa docela prepričan, da klerikalizem zmaga na celi črti. Zaradi- tega sc ne le ni mnogo zmenil za lastno stranko, marveč je bil tudi pripravljen, poravnati se s klerikalci in po poravnavi prepustiti agrarno stranko njeni usodi. — Sprejel bi bil brez drugega tri mandate za agrarno stranko in. menda eno mesto v deželnem odboru s pogojeni, da bi se potem organ agrarne stianke opustil kakor tudi stranka pustila razpasti. Dejanski bi seveda trije agrarni poslanci v deželnem zboru tvorili le privesek klerikalne stranke. Slo¬ venci bi bili potem zastopani v deželnem zboru z 11 klerikalno-agrarnimi poslanci in s 3 libcralno-naprednimi. No, klerikalci so bili tako gotovi svoje zmage in tako ošabni na skrpucani novi volilni red, da so bili že naprej zmage pijani in so odklo¬ nili pogajanje s dr. Frankotom, dasi bi jim edino to omogočilo njihovo veliko name¬ ravano zmago. Slepi glede dejanskega položaja so mislili zlahka zmagati agrarce in liberalne na¬ prednjake, ker so itak smatrali agrarce za prikrite liberalce in jih tudi za take razu- pili. Klerikalci so videli le nezadovoljnost proti liberalnonapredni struji, niso pa videli pristnega navdušenja v nižjih vrstah agrarne stranke za idejo, naj si kmet pomaga sam in naj sc otrese neplodnih klerikalnih in liberalnih kolovodij. Dr. Franko, ki se je bal poraza, ako bi agrarna stranka sama nastopila, je iskal in našel zvezo potem v A. Gabrščeka, ki je bil skrajno zadovoljen, da bi bilo mogoče eventualen poraz skriti zopet za hrbet agrarne stranke. Ob skupnem nastopu liberalnoagrarne stranke bi se itak ne moglo konstatirati razmerje glasov. Za slučaj zmage bi se seveda ta moment dal porabiti za liberalno stranko, za slučaj propada pa bi se dalo to napertiti vodi¬ teljem agrarne stranke. (Dalje prih.) Žrtev shoda za slovenske in hrvatske šole v Istri. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo o shodu, za slovenske in hrvatske šole v Istri, ki ga je priredila jugoslov. soc. dem. stranka v Pulju, dne 8. marca t. 1. v veliki dvorani hotela „Belvedere‘. Na tem shodu sta govorila k dnevnemu redu, razven sodrugov Petejana in Hara- mine, tudi sodruga Jelffič in Lirussi. Prvi je govoril v hrvatskem, drugi pa v itali¬ janskem jeziku. Sodr. Lirussi je govoril v imenu italijanskih sodrugov, ki se pridru¬ žijo zahtevi po slovenskih in hrvatskih šolah v Istri. Sodr. Jelčič je pa napadal avstrijsko vlado, ki je največ kriva, da se ali uradnik IX. razreda, pa se zdi že skoraj nekoliko previsok, da bi sodeloval pri pevskem zboru, in seveda tudi prekomoden. Tu se vidi ravno razlika od kulturnih središč kakor so Dunaj Praga ali Gradec, kjer se enaki zboru vzdržujejo desetletja in desetletja, in se dobijo v njih tudi pevci, ki praznujejo svojo petindvajsetletnico ali celo štiridesetletnico. Koncerti Pevskega in glasbenega društva so bili dobro obiskani. Dočim pa se je spočetka zanimal za koncerte srednji stan, prihajajo sedaj boljši krogi in so se jeli zanimati za lepe produkcije tudi Nemci in aristokratske družine. Zato pa pojema za¬ nimanje v meščanskih krogih, kar je zopet značilno. Ti krogi si zaželevajo boljinbolj po šumnih zabavah, plesih in varietejih, — znamenje, da pada niveau naših meščanskih krogov, bolj ko se razširjajo. Premnogo so na tem krivi akademični krogi, ki se, kakor povsod na Slovenskem, tako malo zanimajo za umetnost in vzgojo naroda. Dočim raste želja delavstva po izobrazbi, pada ona meščanstva in inteligentstva. Nevaren pojav, ki kaže bodočnost. — a. 2 DELAVSKI LIST nahaja istrsko slovanstvo v najbednejšem gospodarskem in kulturnem stanju med ka¬ terim prebivalstvom štejemo še danes 73°/o analfabetov. Govor sodr, Jelčiča je bil tak, da bi mu bili morali pritrditi vsi, ki jim slovensko- hrvatsko ljudsko šolstvo ni prazno agita- torieno sredstvo ampak cilj, ki ga moramo uresničiti ako smo odkritosrčni prijatelji napredka in popolnega osamosvojenja istr¬ skega slovanskega ljudstva. Toda mesto odobravanja strani naših narodnjakov, ki so nam očitali vedno mlačnost pri taki zahtevi, smo doživeli, da so oni sami sku¬ šali (kar se jim pa ni posrečilo) uničiti kolikor mogoče utis tega shoda in po čas¬ nikih so pripovedovali, da so naši govorniki ščuvali ljudstvo proti vladi proti cesarju itd. Tega mnenja je bila tudi pulska redar- stvena oblast, ki je v najintimnejši zvezi s hrvatskimi narodnjaki v Pulju, v kateri tvori takorekoč odločujočo in gospodujočo večino. Ta puljska redarstvena oblast si je prevzela v častno dolžnost preganjati ta- mošnje sodruge posebno pa one, ki so slovanskega pokoljenja. Tako je zatožila sodruge Jelčiča in Lirussi-ja. Prvega radi zločinstva žaljenja njega veličanstva, radi žaljenja častništva in radi ščuvanjaljudstva zoper javni red. Drugi pa, sodr. Lirussi je bil zatožen radi ščuvanja ljudstva zoper puljski občinski upravni odbor - , ki je hotel naložiti mestu novih dolgov. V petek dne 8. t. m. se je vršila v Ro¬ vinju sodna obravnava proti sodi - . Jelčiču in Lirussiju in sicer, po predlogu vladnega zastopnika, tajno. Agenti redarstvene oblasti Hingel,Postič in Pogorelec izjavijo pod prisego v smislu obtožnice. Tudi redarstveni uradnik Adnac priča v smislu obtožnice. Priče sodrugi Perkovič, Haramina, Butignoni, Gambaro Blažina in Godina pa izjavijo da ni res, da bi bila omenjena sodruga se izjavila na shodu v dvorani hotela „Belvedere“ v smislu obtožnice. Prvi in drugi sta govorila samo o slovensko lirvatskem ljudsko šolskem vprašanju. Napadala sta pač centralno in deželno vlado, ki pušča istrsko slovansko ljudstvo v analfabetizmu in v gmotni bedi, nikakor pa ni žalil prvi osebe cesarjeve, ker bi bilo to sploh nesmiselno, ni žalil častnikov kakor tudi nista ne eden ne drugi -ščuvala navzoče zoper javni red ali celo zoper puljski občinski upravni odbor. Sodruga Petejan in Kermolj pritrdita izjavo prejšnjih sodrugov in dodasta še, da ome¬ njeni redarstveni agenti gotovo so razumeli govornika napačno posebno pa, ker niso (agenti) na visočini razumeti političnih govorov. Toda kljub temu je obsodilo so¬ dišče sodruga Jelčiča na tri tedne zapora Z dvemi posti in sicer radi ščuvanja zoper javni red oprosteč ga zločinstva žaljenja veličanstva. Sodrug Lirussi je bil bil pa oproščen vsled izjave komisarija Ošti-ja, ki je povedal, da besede, ki jih je govoril sodr. Lirussi so v splošni navadi med tržaškimi govorniki, na katere besede pa da se tržaška policija niti ne ozira. Tak je bil epilog shoda, ki so ga prire¬ dili puljski sodrugi za slovenske in hr- vatske šole v Istri in upravičeno smemo trditi, da so k tej kazni sodruga Jelčiča prispevali gotovo tudi puljski hrvatski narodnjaki. Puljsko redarstveno oblast pa bi naprosili, da pošlje drugič na politične shode svoje politične naobražene komisarje mesto navadnih agentov, ki vidijo v vsaki besedi, ki je ne razumejo, žaljenje veli¬ čanstva. Seveda, če je to konec omenjenega sho¬ da, ni še konec boja za slovensko-hrvatsko ljudsko šolstvo v Istri, ampak šli bomo v tem boju naprej ne ozirajoč se na žrtve, ki bi nas stal. Sodrug Jelčič, pa naj bo gotov, da mu ta kazen samo poveča simpatije, ki jih je vžival do sedaj med puljskim delavstvom. Toliko za danes. RAZNO. V proračunskem odseku je poslanec dr. Adler zahteval, naj se po¬ dvoji število obrtnih nadzornikov ter naj se nastavijo pri obrtnih nadzorništvih tudi zdravniki in uradniki iz delavskega stanu. V ta namen naj se zviša kredit za obrtno nadzorstvo za 1,500.000 kron in sicer že letos za 700.000 kron. Trgovinski minister dr. Fiedler je obljubil, da se zavzame za te predlog, ki je bil v odseku soglasno sprejet. Dvetretjinska večina za pomnoženje rekrutov je baje že zagotovljena baronu Becku. V zadnji uri se sicer sliši, da delajo Čehi ne¬ koliko težav, toda sodeč po pisavi »mero¬ dajnih* čeških listov bodo pravočasno vklo- nili tilnik in zlezli pod Beckov jarem. — Vlada računa, da pride nujni predlog agrarnega grefa Kolovrata, ki zahteva 500 rekrutov za deželno brambo, še tekom tega tedna pod streho. Tudi v tem slučaju se kaže, da je meščanskim strankam vsa po¬ litika navadna kupčija. Kajti načeloma je za vsako stranko le dvoje mogoče; Ali je deželni brambi treba več rekrutov, ali pa jih ji ni treba. Če smatra stranka, da je zvišanje koristno, tedaj je naravno, da gla¬ suje za. Če pa misli, da je škodljivo, tedaj bi bila nepoštena, ako ne bi glasovala proti. Ampak buržoazne stranke danes nikakor ne morejo dovoliti zvišanja, jutri smatrajo pa za najvišjo patriotično dolžnost, da koncedirajo brambovskemu ministru vse, kar zahteva, in če mogoče, da mu vsilijo še nekoliko več. V resnici so to kravje kupčije; oni pa pravijo temu načelna po¬ litika. Pa imajo prav. Kajti kakor se vidi, se volilci še niso naveličali tega slepo¬ mišenja. Samomor užaljene duše. Papežki grof prodaja svojo hčer. V torek dne 5. t. m. je skočila na Du¬ naju na Elizabetini promenadi v Dunajčico mlado dekle. Po preiskavi se je dognalo dii je grofica 19-letna Mici Veith, hčerka rimskega grofa Marcela Veitha. — Ubogo dekle je že od 14. leta naprej živela ne¬ moralno življenje v katero jo je silil njen lastni oče. Policija je vse to izvedela in pozvala očeta na zaslišanje. Pri zaslišanju je ta vrli oče in mož, komur je dal papež grofovstvo baje radi vrle vzgoje svoje hčerke, tajil, toda ni se mu posrečilo utajiti. V stanovanju je našla policija dnevnik, ki ga je nesrečna grofica sama vodila. V ta dnevnik je pisala grofica vsak dan svoje dogodljaje in tudi koliko je dobila od pro¬ dajanja same sebe. Opisano je koliko je dobila vsega skupaj, koliko je izdala, in koliko je uporabil njen oče. Osobito pa so interesantna in do solz ginljiva nekatera mesta v dnevniku kamor toži o duševnih mukah, ki jih je trpela od početka, ko je bila prisiljena od svojega očeta prodajati svoje telo razkošnemu meščanskemu sam- stvu. Tiho, mirno toda ginljivo se vije iz dnevnika kletev užaljene duše mlade gro¬ fice, katere samomor nam nudi sedaj pogled v lužo rimske in meščanske morale. Koliko veljajo misijoni? poldruge miljarde. Vprašanja: Ko i'O velja spreobrnitev enega divjaka .’ Koli o več koristnega bi se lahko storilo za po drugo milijardo ? Iz dnevnika je razvidno tudi, da je uple- tenih v to zadevo še več drugih visokih gospodov, katere sedaj redarstvena oblast zasleduje. Mi upamo, da se posreči dunajski re¬ darstveni oblasti razkrinkati popolnoma razkošno in nemoralno življenje nekaterih »boljših' slojev, ki stane toliko življenskih žrtev ena izmed katerih je tudi nesrečna Mici Veith, ki se ji je zastudila do duše gnojnica katere se ni mogla več oteti in raje nego živeti nemoralno življenje, si je pretrgala nit svojega mladega a nesrečnega življenja. Druscvo Ljudski oder v Trstu. V nedeljo dne 17 t. m. priredi v veliki dvorani Delavskega doma ul. Bo- schetto 5, JI. nad. Dramatično predstavo. Predstavljalo se bo žaloigro v 4 dejanjih Na nekem kongresu «Katoliških uče¬ njakov* je monsigniore Baumgarten poročal o misijonih in naštel svote, ki so bile te¬ kom 19. stoletja porabljene za misijone. Nabrali in izdali so društvo za razširjanje vere .... 275,000.000 društvo sv. Bonifacija . . . 36,000.000 društvo detinstva Jezusovega . 87,000.000 afričansko društvo nemških katoličanov . 1,500.000 misijonsko društvo sv. Ljudevita 18,000.000 društvo sv. dežele. 340.000 društvo angeljev varuhov . . 410.000 društvo za Knechtsted in . 105.000 društvo za uboge zamorske otroke v srednji Afriki . 580.000 sodalita sv. Petra Clare . . 530.000 Leopoldinska ustanova . . . 1,100.000 društvo za katoliške misijo¬ narje na vzhodu .... 3,640.000 protisuženjsko društvo . . . 120.000 nabiranje velikega petka za sv. deželo. 500.000 epifanska zbirka za misijone 2,000.000 neznana društva . 6,000.000 posebne zbirke v Nemčiji . 2,000.000 posebne zbirke v drugih deželah 20,000.000 propaganda . 100,000.000 razstave. 11,000.000 premoženje misijonarjev . . 23,000.000 darila naravnost misijonarjem 15,000.000 vzgojevalni doneski .... 95,000.000 darila sv. stolice .... 22,000,000 skupaj mark . SIN Spisal ENGELBERT GANGL. Začetek ob 8 uri točno zvečer — Vstopnina 40 vin. za osebo. K obilni udeležbi vabi ODKOlt. Dne 21. in 22. t. m. PREDAVA v veliki dvorani Delavskega doma ul. Boschetto 5, II. nad. veliki slovenski pisatelj IVAN CANKAR in sicer: V četrtek dne 21. t. m. ob 8V 2 “d zvečer o predmetu: Trubar in trubarjeve slavnosti. v* V petek dne 22. t. m. ob 8 1 /., uri zvečer o predmetu: SLOVENSKA PROZA. Vstopnina ‘JO vin. za osebo. Na ti dve zanimivi predavanji velikega slovenskega beletrista opozarjamo slovenske delavce že danes prepričani, da pridejo na predavanje v velikem številu. VNZI Domače stvari. nihče razun „Slov. _ Naroda in on ega lllllCC a 77 . rn x 1 • . . ° ' I dastega dopisnika vi Irsta, ki st je t oij izmislil v trenotku, ko le . 721,825.000 Razen tega je bilo porabljeno okrog 780,000.000 mark denarja, ki se ne more detaljno izkazati — skupaj torej okrog baje i članek. ,. , Slov. Narod ve tudi, dasejenaj a w shodih vedno žvižgalo slov. govornikoi ‘ pa da je ljudstvo odhajalo, ko se j e g rilo slovenski. To moramo priznati toda priznati je treba tudi, da . 1 ! J-.. 1 t Ir A*,. „0 , <> IcM' dol) ! pose” P *' 1 godiloTavno tako’ital. govornikom, k, so bili Slovenci v večini. To pa zato, \ bi «>' rihajajo na javne shode tudi nesociaU r o (1 ° i v ° pr ene in druge narodnosti m smešno, neumno je očitati krivdo ital. sodrug če go ital. nacijonalci žvižgali nam, ali,, očitati krivdo nam (kakor delajo to jj! sle pos“. tod« 1 Že narodnjaki) če so slov. narodnjaki žvižg, ital. soc. govornikom. To je ravno taj smešno, kakor, da bi so očitalo liberalce, če bi na liberalnem shodu žvižgali klerika! Tavčarju. . „Slov. Narod ve tudi, da je v] med slov. socialisti v Trstu vedno ik, ; dovoljnost proti ital. somišljenikom. N 0 , mu povemo, da to ni . res. Med slov, ital. socialisti v Trstu ni bilo in ga tudij nobenega spora, če pa smo priredili let, sami svojo veselico na katere j je bilo zočih 1500 delavcev, je samo zato, jugoslov. soc. dem. v Trstu vidno n ara; m času hove s kft s ocii tizii" da , že i dov se I km' pad dati za dnem. Če bi bili priredili še pr? rod par leti veselico sami zase, bi se nam bi 1 več ,,SI«venski Narod 44 ni hotel in noče slušati naših svaril pred „dopisi iz Trsta . Povedali smo mu, da so dopisi, ki jih pošiljajo tržaški narodni matadorji izven tržaškim listom nevarni resnosti in vzgledu časnikov. Stvar je navsezadnje popolnoma naravna. Tržaškim narodnjakom ni do res¬ nosti slovenskega časopisja, ker njim se ne gre da podajo ljudstvu resnično sliko razmer, marveč samo za reklamo. Da je to resnica nam je v dokaz nezaupanje in pomilovanje, ki vživa „Einost tudi med resnično slov. tržaško inteligenco in še boljši dokaz so nam nekateri slovenski listi, ki odklanjajo dopise tržaških narod¬ njakov, pri katerih so se že velikokrat opekli. Tudi ne smemo pozabiti, da je bila in je otroško-smešna in lažnjiva pisava „Edinosti veliko kriva, da so nas smatrali in nas tuk. italijani smatrajo še dandanes za nekak otroško najivni narod, ki ni pri¬ stopen resnemu kulturnemu tekmovanju napredujočega človeštva. To čuti »Edinost “ prav dobro. Ona ve, da ne zaležejo prav nič članki, ki jih je objavila proti tuk. soc. demokraciji in sicer delorna radi izgubljenega kredita, deloma pa ker so že sami na sebi neresnični in če tudi bombastični, ne vplivajo in ne morejo vplivati na one tržaške Slovence, ki motrijo položaj z lastnimi očmi, ki pre¬ sojajo razmere z lastnimi možgani vsled česar jih pisava in najivno lažnjivi dokazi „Edinosti‘' ne morejo sugestijonirati. In da je to res, nam je v dokaz vedno narašča¬ joče število slovenskega socialističnega de¬ lavstva in vedno veče število slovenske in¬ teligence, ki se oprošča dosedanjih neute¬ meljenih narodnih predsodkov in pristopa v vrste socialne demokracije. Toda, rekli smo, da „Slov. Nar.“ noče poslušati naših svaril pred tržaškimi na¬ rodnimi matadorji, ki so mu poslali nov dopis, ki ga je objavil v svoji 111. št. in s katerim se je pred resnim svetom zopet pošteno osmešil. « Slovenski delavci v Trstu odpirajo oči* — pravi „Slov. Nar.“ v članku iz Trsta. V tem članku pravi „Slov. Nar.“ da so imeli prejšnja leta na prvi majnik tržaški socialisti vsi en skupen shod in šele letos so priredili slovenski svojega italijanski pa svojega. „Slov. Nar.“ se je zlagal, ker na prvi majnik so prirejali tržaški socialisti vedno dva shoda. Enega slovenski in enega italijanski socialisti in sicer kakor tudi letos, na enem in istem prostoru kjer je na eni tribuni govoril slov. na drugi pa itak govornik. Ni res, da so si pridobili tržaški socialisti naslov »Rdeča kamora“ Res je samo, da o tem naslovu ne ve K zve Go izji S 1 ra? VP SI’< zri lahko smejalo, udeležba bi bila pičla. K tudi ni mogoče najti prostora za skupi veselico na katero bi prišlo prav gotovi do 6000 oseb. Iz vsega tega je razvidno, da je narav nost smešno pripisovati to emancipacij (kakor jo imenuje Narod) N. D. 0. n račun katere se tržaško slovensko dolavstv samo smeje in zabava. »Slovenski Narod“ ve tudi, da so socialisti pri ožjih volitvah v državni zb« leta 1901 morali glasovati na povelje ital sodrugov za Italijana Hortisa mesto Slovenca Ribara. To je zopet laž, ker v slov. socialistični delavci so takoj po prvi volitvah omenjenega leta prinesli svoje v« lilne legitimacije sodr. Kopaču, ki jih poten, ni dal več iz rok. Upamo, da smo tako dokazali »Slov Nar.“ neresniso izvajanj tržaškega dopisni¬ ka, kateremu naj se zahvali za zopet* blamažo pred resnim svetom na katerega bi moral računati tudi »Slov. Nar.“ velite več nego na smešne voditelje N. I). katerih glavni vspeli je ta, da so se osme šili same sebe in da bodo osmešili t marsikoga, ki v svoji najivni neprevidnosti leti za trenotnimi vspelii, ki sicer navdu¬ šujejo a z enako silo tudi uničujejo. Rodoljubna konkurenca. Kodo ljub biti, je pač lepa reč na tem sveti Naši rodoljubi vedo to prav dobro, zato p« izključijo iz naroda vsakogar, ki si je upal nastopiti kedaj proti tej idealni narodni ustanovi, ki prihaja počasi v nekak fevda¬ lizem. Tudi tržaški Slovenci niso brez-ro¬ doljubov, in tudi tu žive taki ljudje prav ugodno in skušajo dan za dnem zboljšati si svojo rodoljubno pozicijo na račun na¬ rodnega navdušenja. Kakor je znano je tem ljudem dovoljeno vse, kar je v njihovo korist, če tudi ® škodo najpotrebnejših narodnih ustanov. 1 ako smo dobili te dni v roko žigi« slične popolnoma žigicam družbe sv. Ciril* in Metoda toda ne v nje prid temveč korist tržaškega trgovskega izobraževalnega društva t. j. proti žigicam družbe sv. Ciril* in Metoda katera družba je na vse zadnjo veliko bolj važna in koristna nego je te govsko izobraževalno društvo v Trstu, k* ima svojo oporo v trgovsko-obrtni zadrugi- Človek bi mislil spočetka, da so izd*® te žigice naši klerikalci. Toda ne. Žigi« je izdal eden znanih tržaških rodoljubovi" sicer ravnatelj tržaške posojilnice in hra¬ nilnice, ki je ob enem tudi predsednik tižaškega trgovskega izobraževalnega društv* gospod Ulčakar. Ta gospod, je tedaj izd*k te žigice in jih menda tudi založil. Ni do;| volj tedaj, da ima ta gospod že precej j mastno plačo kot ravnatelj, in ni dovolj da ima tudi svojo posebno agenturo (Ulča¬ kar & Comp.) če prav je težko dovolje* 10 ravnat, posojilnic imeti še posebne posl"’ treba je bilo tedaj postati menda tudi za¬ ložnik omenjenih žigalic, ki so podobi vžigalicam družbe sv. Cirila in Metod* nalašč v svrho konkurence. Iizaška »Edinost , ki sc je zagnala" vso silo v klerikalce radi njihovih žigic f prid obmejnim Slovencem, molči o te? vžigalicah kakor grob in kakor bi spL b ne vedela da se jih je izdalo. , Lo je izdala zaloga (Provveditorio) tržaški * 1 jestvinoarjev žigice podobne žigicam ,Mf Nazionale^ se je uprlo vse italijansko č»' sojnje, eeš, da se hoče tako delati renco leginim žigicam. O žigicah pa, DELAVSKI LIST 3 oči vidno samo v konkurenco Ciril- Jletodijevim „Edinost“ molči. Čenm bi pa govorila ? Zigice ni izdal ne klerikalec ne socialist ampak narodni ro¬ doljub. In kaj vse ni dovoljeno rodoljubom, posebno pa, ko črpajo iz treh bogatih virov dohodke v lastne koristi. Prašamo pa, kako se strinjajo s temi ži¬ licami voditelji tržaške narodne stranke f n voditelji kranjskega liberalizma, katerim bi morale biti pač vse eno klerikalne ali rodoljubne žigice, posebno če so narejene poslednje nalašč v konkurenco Ciril Mc- todijevih. Želeli bi vsekakor nekoliko pojasnila. Surovosti voditeljev X. I). O. n i konca ne kraja. Lopovstva, ki jih uga¬ njajo ti Musolinovi učenci v najnovejših časih proti vsakemu, ki ne odobrava nji¬ hovega početja, presegajo že vse meje skrajnosti. Ni treba, da je človek ravno socialni demokrat tudi ni treba da simpa¬ tizira s socialistično stranko. Ne. Dovolj je da misli človek z svojimi možgani pa je že izobčen iz naroda in skuša se mu ško¬ dovati s vsemi zavratnimi sredstvi. Skuša se ga najprej gmotno uničiti potem pa — kar je še najhujše — se ga zavratno na¬ pada po ulicah po noči in v raznih na¬ rodnih gostilnah v katere ne bo kmalu več varno zahajati brez revolverja v roki. Tako se je zavratno napadlo v sredo zvečer eksternista gosp. Vekoslava Mraka. Gospod Mrak je socialnidemokrat. To je izjavil že večkrat nekaterim svojim prijateljem s katerimi se snide večkrat in s katerimi razpravlja o socializmu in drugih socialnih vprašanjih. — Gospod Mrak ima to ne¬ srečo, da misli s svojo glavo in je imel zraven še toliko poguma, da se je izjavil pred narodnimi trabanti proti N. I). O. kot delavstvu in tržaškemu slovenstvu škodljivi organizaciji. V Trstu pomenjajo take izjave ravno toliko kolikor si nakopati nase na¬ rodno « anatemo*. V sredo zvečer se je nahajal gospod Mrak z nekaterimi visokošolci in drugimi znanci v gostilni konsumnega društva v Rojanu na neki domači zabavi kamor je bil povabljen. Kakor navadno je prišlo do debate o politiki, o socializmu, o smešni N. D. O. itd. Kmalu so začeli žaliti in na¬ padati gospoda Mraka z raznimi psovkami in takimi izrazi, ki niso ravno lepodoneči. V tej debati se je pa posebno zaril v gosp. Mraka gosp. Cvek. Toda z Mrakom sta šla v srednjo sobo, kjer je g. Mrak razložilg. Cveku nesmiselnost njegovih trditev. Gosp. Cvek je bil s tem zadovoljen in sta se oba sporazumela. Tu pa se je zgodilo tolo¬ vaj stvo. Ko odpre g. Mrak vrata, v prejšnjo sobo tedaj stopi predenj krumir Jaklič, nagovori g. Mraka v nemškem jeziku in govoreč na¬ dalje, že vas poznam, vi zapeljujete našo mladino, je ugasnil luč v sobi in pričel tepsti gospoda Mraka na tah način, da ima gospod Mrak vso levo roko opraskano in otečeno in poškodovano ima tudi glavo. Jaklič je vrgel naposled gosp. Mraka v steklena vrata in le čuda je, da med tem, ko se je šipa razbila se ni do¬ godilo Mraku kaj hujšega. Temu prizoru sta prisostovala tudi dva redarstvena uradnika. Eden izmed poslednjih ki je doktor, in ki je pil pred tednom z gospodom Mrakom bratovščino, je dal aretirati g. Mraka češ, da se mora le¬ gitimirati na policiji kdo je (?) Ta gospod je dr. Irgolič, ki je začel gospoda Mraka sam osebno žaliti. Ko mu je gospod Mrak povedal par britkih resnic se je g. Irgolič znesel nad njim na način, ki je vsekakor karakterističen. Prijatelj in tovariš akade¬ mikov se je premenil v policaja. Vsekakor žalosten način maščevanja. Biti psovan, žaljen, tepen in nazadnje brez vsakega vzroka aretiran, ker noče brezpogojno trobiti v rog trabantov okolu N. D. O. in Narodnega Doma. Daleč je prišlo pri nas, po nastopu najnižjih izmečkov današnje družbe, ki jih pa tržaški narodnjaki potrebujejo, kakor sikare proti poštenim slovenskim tr¬ žaškim prebivalstvom. To je tedaj pravo pravcato lopovstvo, za katero bodo razni odgovarjali pred sodiščem. Gospoda Mraka se je na Koroškem gmotno popolnoma uničilo radi njegovega slovenstva. Odtujil si je sorodnike, tako da se mora ubijati sedaj kot eksternist ter se boriti v Trstu z največjimi težavami. In radi tega, ker ne mara trobiti v rog na¬ rodnjaštva, so ga skušali najprej tudi v Trstu naši narodnjaki gmotno uničiti (kar se jim je tudi posrečilo) sedaj ga pa za- vrato napadajo. Pač britka stran umazane zgodovine tr¬ žaškega narodnega trabantstva. Kdo ima prav ? Iz člankov, ki jih priobčuje sodr. dr. Hinko Tuma v našem listu in iz njegovih govorov o socializmu in narodnosti in drugih socialnih in gospo¬ darskih vprašanjih je razvidno, da so nje¬ govi pojmi o socializmu popolnoma jasni t. j. da je popoln in odkritosrčen socialni demokrat in da je akceptiral popolnoma program naše stranke. Bila je tedaj le na¬ ravna posledica njegovih načel in njegovega svetovnega naziranja, da je, kot pošten politik, vstopil v socialistično stranko, t. j. v stranko, ki zastopa to po čemer sam stremi in hrepeni. Tedaj se je pa zgodilo nekaj popolnoma navadnega. Slovenski rodoljubi so se vsedli k mizi in opisali dr. Tumo kot moža, ki je v največjo nevarnost in v škodo slo¬ venskemu narodu. V Gorici sami pa se je vsedel k mizici človek, čegar mati ni nikdar znala dobro italijanskega jezika, ter napisal članek za glasilo tržaških Mazzini- ancev, _ „Emanc ipazione“ v katerem doka¬ zuje, da ie dr. Tuma sam slovanski šovi¬ nist in, da ni njegov socializem nič drugega nego krinka pod katero mu bo v imenu internacijonalizma, vspešnoje bojevati se zoper italijane in za ekspanzivo slovenstva proti jugu, na italijanska tla. Zoper katero narodnost se je zgrešil pravzaprav sodr. dr. Tuma? Zoper itali¬ jansko ali zoper slovensko? Mi bi radi vedeli, kajti iz uvodnih člankov „Slov. Naroda in „Emancipazionc smo prisiljeni misliti, da je dr. Tuma slovanski šovinist in narodni izdajalec. „Slov. Narod“ pravi, da bo dr. Tuma prodal ves slovenski narod v eni sami bitki. In ta večna, a ob enem smešna narodna komedija, se vleče od kar ekzistira socia¬ listična stranka. Dokler je bil dr. Tuma še pristaš go- riške napredne stranke ni bil še nevaren italijanski narodnosti. Nevaren je postal šele ko je postal socialni demokrat. Iz vsega je razvidno samo, da je pot, ki jo je nastopil dr. Tuma popolnoma jasna in pravilna in da je tista, ki vodi do uni¬ čenja narodnega šovinizma in do socialne in gospodarske enakosti. Da ga napadajo meščanski listi i slov. i ital. narodnosti se ne čudimo, in on sam je gotovo tudi pričakoval ta nastop proti njemu. Toda smešno je pa, da ga kažejo naši kot narod¬ nega izdajalca, Italijani pa kot slovanskega šovinista. Gospode bi prosili, da se snidejo na kompromisno sejo in tam preštudirajo ter nam potem povedo kaj je prav za prav . di'. Tuma. Seveda se to ne bo zgodilo ampak i eni i drugi bodo igrali slepomišno in avgušti- novo politiko še nadalje v škodo celokup¬ nega proletarijata. Tako dolgega predpusta že dolgo nismo imeli, kakršen je letošnji, zlasti v Trstu. Tam je bil prvega majnika še dan za maškarado in za Kurentove burke. Tako so ondotni narodnjaki izpremenili pratiko. Drugače si ni mogoče razlagati, da je našemljena «Narodna(!) delavska (!) or¬ ganizacija* praznovala — prvi majnik. Narodnjaki, ki praznujejo internacionalni praznik — to je pač snov za burko. Se¬ veda diši stvar nekoliko po tragikomediji, kajti za to groteskno praznovanje ni bila merodajna dobra volja voditeljev narod¬ njaške organizacije, ampak — hočeš, nočeš, moraš! Godilo se je njenim generalom nekam tako, kakor znani lisici, ki «ni marala* grozdja. Kar so prvotno namera¬ vali, ni bilo nikakršno praznovanje, ampak hoteli so socialnim demokratom pokvariti praznovanje. Od tvrdke do tvrdke so ro¬ mali, naznanjati, da bodo njih udje prvega majnika delali; doživeli so pa povsod bla¬ mažo, da se jim je menjalo na obrazu več barv, nego jih ima trobojnica, kajti povsod se jim je ironično povedalo, da se na delo njih udov ne reflektira, ker ni vozu nič pomagano, če teče samo — peto kolo. In iz te zadrege so si pomagali tako, da so proklamirali praznovanje prvega majnika. Tisti praznik, ki ga je dekretiral medna¬ rodni socialistični kongres, praznuje na¬ rodnjaška organizacija, pa še ne vč, kako se roga sama sebi. Praznovanje prvega majnika je manifestacija zoper kapitalistični družabni red, za katerega se «bojuje* na¬ rodnjaška organizacija; manifestacija za osemurni delavnik, katerega ovira narod¬ njaška organizacija s krumirstvom; mani¬ festacija proti militarizmu, ki je narodnjaški organizaciji najvišji idol; manifestacija zo¬ per nacionalni šovinizem, zaradi katerega se je narodnjaška organizacija ustanovila! Samo rdeče zastave je bilo še treba na «Narodnem Domu», pa bi bila satira po¬ polnoma. In taka četa, ki sama ne vč, kaj da je, bi rada, da bi se jo smatralo za resno ! 1% „Rdečega Prapora 1 '. Dopis i* Križa. Naš še precej poznani general armade Marijinih hčera, don Furlan, ki tolmači Kristusov nauk ljubezni še pre¬ cej po svoje, je izvršil pretečeni teden zopet svoje navadno lopovstvo, ki je vredno po¬ tomca slavnih španjskih inkvizitorjev. Ta gospod Furlan je namreč pretepal s palico otroke, Ivi niso znali katekizma na pamet. Pretepel jih je pa tako, da se na telesu otrok poznajo še danes črni znaki udarcev še precej debele palice. Ako se naši otroci v teh lepih pomla¬ danskih dneh raje zabavajo v probujeni naravi, mesto, da bi si mučili možgane iz Furlanove knjige modrosti, s tem mislimo da niso še zaslužili kazni, s katero jih tr¬ pinči naš dušni pastir prav, kakor ruski krvniki ruske karcerate. Tako zamore ravnati z otroci samo mož, ki ne pozna očetovske ljubezni in potr¬ pljenja, ki ga je treba imeti z otroci, ako se hoče narediti iz njih nekaj pametnega. Gospod Furlan bi mogel vedeti, da s su¬ rovostjo se šili samo surovost, s sovraštvom sovraštvo. Ljubezen in znanje se pa uči z ljubeznijo in znanjem. Toda kaj njemu mar ljubezen in znanost. To pa kar je počenjal z našimi otroci pretečeni teden, to presega vse meje in temu mora biti enkrat konec. Starišem tepenih otrok povemo, da v Trstu je za take reči sodišče, gospodu Furlanu pa da bomo govorili z njim šena drugem mestu. Toliko za danes. Iz Logatca. «Delavsko izobraževalno, podporno in pravovarstveno društvo* v Logatcu priredi 17. t. m. (v nedeljo) pre¬ davanje v prostorih g. Korenčana. Predaval bo pravnik L. Lotrič «o socijalnem pomenu katoliške cerkve v sedanjem družabnem redu*. Okrajna bolniška blagajna v Trsta. — Število bolnikov ostalo od XVIII. tedna (od 26. aprila do 2. maja) je 1068. Št. novih bolnikov, ki dobivajo sub¬ vencije v XIX. tednu t. j. od 2. do 9. maja je 666. Število odpadlih bolnikov v poslednjem tednu je 564. Odpadlo je tedaj 7410 dni subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo ostane v blagajni še 1170 od katerih zdra¬ vijo specijalisti 328 bolnikov in sicer 125 radi spolnih in kožnih bolezni 163 bolnikov je pa v bolnišnici. Od 1. januvarja pa do 9. maja je bilo naznanjenih 11.718 novih bolnikov, od¬ padlo jih je pa 11.730 t.j. 157.684 dni bolezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 12 in 5 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 9. maja šteje bolniška blagajna 194 porodov in 145 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v preteče¬ nem tednu 15.582'72 K. Od prvega januvarja pa do 9. maja se plačalo 364.936'95 K podpor. DOPI8I. GORIŠKO. Iz Tolminskega. ( — ap.) Gotovo se začudite g. urednik, ko dobite dopis iz naših klerikalno-liberalnih gorskih trd¬ njav. In vendar nas je tudi tu nekaj — ne glede na železničarje in na skupino iz Otaleža, ki mislimo in čutimo socialistično. Nekaj jih je tudi — osobito iz učiteljstva, ki le od daleč in skrivaj simpatizirajo s socijalizmom. Dalje slednji ne gredo, de¬ loma vsled tega, ker se niso še zadostno poglobili v idejo, deloma vsled bojazni pred klerikalno — birokratično šolsko upravo in pred — narodnjaškimi popi. I prvi i drugi t. j. pravi socialisti in oni, ki so tem že prav blizu, gredo brez pomisleka z liberalci v boj zoper skupnega sovražnika — klerikalizem, četudi so se tudi drugi že zdavno odpovedali liberalizmu, ki je pri nas poosebljen v „Soči ‘ in nje lastniku A. Gabrščeku. To skupno nastopanje velja posebno za kulturna vprašanja in je bilo upravičeno do zadnjih časov, ko nismo še imeli lastne strehe, Sedaj pa, ko se je začelo čilejše socialistično gibanje po celi deželi tudi med kmetskim prebivalstvom, treba, da zavzemamo vedno in povsod svoje posebno stališče. Prej ali slej mora povsod izbruhniti kulturni boj tudi proti — liberalizmu, ko¬ likor je nekulturen. In nekulturnega je v liberalizmu obilo, cel Avgijev hlev. Treba je pričeti ta boj povsod v vsakem kotu naše slovenske domovine, da čimpreje pometemo v tem hlevu in izvijemo kleri¬ kalcem iz rok orožje, ki ga imajo proti liberalizmu. Ako že nastopimo iz faktičnih ozirov skupno z liberalci, zgodi se to z večjo previdnostjo kot doslej. Liberalci ne poznajo hvaležnosti, ko nas več ne potrebujejo, namečejo blata na nas in izklučijo nas iz naroda. Dokaz: zadnje deželnozborske vo¬ litve in slučaj dr. Tume. Smo boljši in poštenejši od klerikalcev in liberalcev,- uvajajmo eno moralo v javno in zasebno življenje, da si ohranimo trdno oporo v nas samih in pridobimo zaupanje ljudstva. Predvsem pa se lotimo dela, vztrajnega, neumornega, in se združujmo, ker le v skupnosti je moč za težki boj, ki nas čaka. Načrtal sem nekak program za somišlje¬ nike v gorah in bi si želel o njem disku- zije. Jaz se vsekakor kmalu zopet oglasim. RikeiiUerg. Rihenberški dušili pa¬ stir in „kšeft“. Pred kratkim je zgubilo neko ubogo dekle novčarko v kateri je hranila nekaj krvavo prisluženega denarja in še nekaj drugih dragocenosti. Upajoč, da dobi svoje bogastvo nazaj, se jo obrnila do tuk. dušnega pastirja, g. Štrancarja, proseč ga, da bi naznanil to v cerkvi ter poprosil vaščane, da če najdejo novčarko jo vrnejo njej. Toda, kakor se spodobi spodobnim lju¬ dem, tako je naredil tudi gospod Štrancar. Najprej je razžalil dekle s sumničenjem češ, kje da je dobila tiste dragocenosti, o ka¬ terih govori, da jih je imela v novčarki. Odgovorila mu je, da je delala in si jih je potem kupila. Toda gospodu Štrancarju ni šlo v glavo. “Zastonj se ne dobi niče¬ sar* tako ji je odgovoril. “Sicer pa — je nadaljeval — bi že naznanil v cerkvi če mi daste 15 krajcerjev. Dotičnemu dekletu in drugim tamošnjim vaščanom se je zdelo morda postopanje g. Štrancarja nekoliko — bi se reklo — ne preveč odgovarjajoče božjim zapovedim. Toda mi poznamo take tičke in se prav nič ne čudimo. (Far ne naredi zastonj ničesar. Op. ur.) Nabrežina. Klerikalna požrešnost. Tukajšnja cerkev ima namreč veliko zem¬ ljišča, ki ga daje v najem kmetovalcem. Le ti so napravili pogosto s tukajšnjim župnikom Čargom razne pogodbe za deset in več let, v katerih pogodbah je rečeno, da bodo plačevali najemnino ob koncu vsacega leta postecipatno. Letos pa zahteva gospod Čargo od na¬ jemnikov, da plačajo najemnino za vsako leto naprej (antccipatno) a ob enem tudi obresti od prejšnjega postecipatnega plače¬ vanja. Zraven vsega tega pa (čujte) tudi poštne troške, ki jih je imela cerkev pri razpošiljanju teh obvestil. Kmetovalce je tako postopanje upravi¬ čeno razjezilo, kajti je proti sklenjeni po¬ godbi in ni niti pošteno. Toda gosp. Čargo jim je pokazal neke papirje v katerih je baje rečeno, da je prišel tak ukaz od škofij stva. Nekateri so že obdelali zemljo, napravili vinograde in potrosili v to svrho že več sto kron. Sedaj pa ko je vse to narejeno, pa pride gospod Čargo in jim prinese škofijski ukaz v katerem je rečeno, da škofij stvo ne dovoli obdelovati tako zemljo. Zakaj pa ne ? Zakaj pa so vzeli kmetje zemljo v najem? In vse to pride od škofije. In če pride vse to od škofije, bi prosili tudi gospoda Cargota, kdaj pa pride ukaz, da se obračuna denar (par sto kron) od klerikalnega strokovnega društva, ki niti ne ekzistira več. Tega denarja se noče vr¬ niti bivšim članom na noben način. Zna to škofija? Pojdimo dalje. Že par let sem berači gospod Čargo za nov kip Matere Božje, za nove slike križeve poti, za oltar itd. In marsikatera uboga ženica, ki nima včasih niti za kosilo je vrgla že več ,,flik v to večno žrelo brez dna. Tega mora biti enkrat konec. Klerikalci bi lahko uporabili denar za to za kar ga sedaj beračijo ako bi ne bili plačevali gla¬ sovnic pri deželnozborskih volitvah po 4 krone eno. Gospod Čargo ima tudi svojo kravico, katero hrani z senom, ki ga požanje na pokopališču. To je naravnost infamno. Tega menda škofija ne ve. Toda če hoče imeti gospod Čargo blago, naj si kupi tudi seno, ne pa da bo kosil travo na našem (in ne na njegovem) pokopališču. Zato vendar nimamo pokopališča, da bi iz njega delal Čargo travnik. Toraj da se razumemo. Kmetovalcem pa pravimo, naj se obrnejo do kake osebe ki se razume o stvari, predno bi slušali ukaz škofij stva glede antecipatnega plačevanja najemnine, ko je v pogodbi določeno postecipatno plačevanje. Tudi naj se ne jemlje v najem cerkvene zemlje, dokler ni ta stvar poravnana. Ako želi imeti naša VELIKI RECLAME ulica Barriera vecchia štev. 36 pmmm mn tik kavarne „Reclame“ Najboljši in najlepši v Trstu. Predstave vsak dan od 5 do lO ure zvečer. Ob nedeljah od lO do 12 dopoldne in od S do 11 popoldne. V sredah in sobotah od 2 do 5 popoldne šolske predstave. VS3K0 SREDO in SOBOTO NOV PROGRAM Med predstavami svira OBKEITEB sestavljen iz profesorjev Verdijevega gledišča. Vstopnina: I razred 40 vin. II razred 20 vin Otroci izpod 10. leta plačajo polovico. jo . Vojaki plaeajo v II razredu lO vin. DELAVSKI LIST cerkev bog ve koliko dobička, potem naj ga izčrpa iz bogatinov in nikakor pa ne iz revnih ubogih naših prebivalcev. Toliko za danes. Prihodnjič pa nekaj več. bruštvene stvari. Pevsko iss glasbeno društvo v Gorici vabi na 1. dijaški koncert, ki bode v soboto dne 16. maja 1908 v dvo¬ rani «Trgovskega Doma . Vspored kon¬ certa: a) A. Nedvcd: „Dijaška“, b) P. J. Čajkovsky: „Blažen, kto ulibajetsja“, možka zbora, a) Jos. Prochazka: „Sneg pada... , b) Jos. Prochazka: „Poslednja noč“, poje gosp. Josip Rijavec tenor s spremljevanjem glasovirja. a) V. Lisinski: „Prelja“, b) H. Volarič: „Colničku*, možka zbora, a) Jos. Michl: „Pevcu“, b) Jos. Mishl: „Napis na velikem zvonu pri sv. Joštu*', (Prešeren), bas solo s spremljevanjem glasovirja, poje gosp. Vekoslav Filipič. Ant. Rubinstein: „Jutro*', možki zbor s spremljevanjem orkestra. Dirigent g. Josip Michl. Orkester c. kr. pešpolka štev. 47. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnice se prodajajo v trgovini gosp. A Gabrščeka v „Trgovskem Domu* in na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri blagajni. Cene sedežev v parterju: 1 .-II. vrste 2 K 50 vin., III.-V. vrste 2 K, VI.-IX. vrste 1 K 50 vin., na galeriji I. vrsta 2 K, IT. vrsta 1 K 50 vin., stojišča 1 K. Dijaki, vojaki-nečastniki in člani slov. pevskih društev 50 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel A Comp. ulica della Zonta 8. Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO rojansko cerkvijo. VINA IZVRSTNA. Mrzla in gorka jedila vedno nazazpolago. I*ostrežl>a točna. Cene zmerne. Gostilna „Alla Lealta > G ANTON SABTZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da sem prevzel vodstvo društvene krčme ‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki ! v Sv. umili pri TRSTU Delavski v kateri se toči najboljša vina. Kuhinja domača. CENE ZMERNE. Za obilni obisk se priporoča Ivan Košuta, voditelj. Gostilna „CčSa del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. Tazzaro in ni. S. Ca t terena Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. - Cene zmerne. = (Il0?r Shajališče zunanjih sodrtigov. U raci: ulica MENZO BELLINI št. 13 (blizu cerkve Sv. Antona novega) Telefon št. 1402-1403 Novo pogrebno društvo Na razpolago ima nove in Rogate poorelme vozove. — VELIKA ZBIRKA SVEČ = Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. VODSTO. = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. ILbiADAAd PAGANI ■ TRST. Ulica Acquedotto št. 6. — Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestniko v. kravat, i. t. d. 1 1 1! ANTON CE.CH 1 TRST - Ulica Fonderia št. 12. Zaloga lajtališlh dalllflil ie Mih lil Maršale, Vermuth, i. t. d. -- 1 1111 m Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. - —