I» ROLK'I AREC JE DELAVSKI LIST , /V MISLECE ČITATEIjE
PROLETAREC
i;iiiMilo Jugoslovanske Socialistične
in Prosvetne
OFFICIAL ORGAN CF J. S. F. AND rrs
EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1882.
Klar. Dm. C IM». •« tk* P" um At t ai Cw*r«M o< MatcS
► «ffic« tt CkitM», V UN-
II.
CHICAGO 23, ILL., «. OKTO IRA (October • ), 1*43 i»(lhJí.hed Weekly st «801 8. Lswndsls Av.. <4»eis
LETO—VOL. XXXVIII.
ITALIJA bo »«Ik "bre.pofojni predaji" in Bedeflijfvaai a^U*vaa|« m ..kg« «avasaika ¿«tila v»U4 vojna teije pneledice kot p« »o jih "iapr«. obrnjeni" fašisti pričakovali. Gr.rojo jo pogled na dal porušene alico v Tarinu. Takih «lik ko v Italiji čeadaljo več.
Stanje AFL ob
njeni 63-letni
f > li»'
TEŽKI JURISDIKCIJSKI SPORI. — NAPREDEK V ČLANSTVU. — UNIJA P. M. NASPROTUJE SPREJEMU UMW. -ZDRUŽENJA S CIO NE BO MNENJE 0 POLITIČNI AKCIJI OSTANE KOT JE
Eksekutiva AFL je podala delegaciji njene 63-letne konvencij«. ki se je pričela minuli pondeljek v Bostonu, zek) čp-
t;mi<tično porcčHo.
i
Večja ko kdaj prej
Dne 31. avgusta je imela 5,939,021 aiesment plačujočih članov, ali več ko kdaj prej, vzlic temu, da je letos izstopila iz AFL zveza mašinistov, ki ima nad pol milijona članov. Ločila se je vsled jurisdikcij-skega spora z unijo teearjev.
' Odbcr mašinistov je okseku-1 tivi AFL sporočil, da se je nji- I h na unija pripravljena vrniti, Č3 se spor zanjo ugodno izravna, in zadeva je prišla pred to konvencijo, enako aplikacija unije UMW, ki je bila prvotno v AFL, nato bila glavna ustanoviteljica CfO, sedaj pa je samcHojna.
A ko se premeparji in msši-nisti vrnejo v AFL, bo v članstvu narasla za nadaljnji milijo m članov, torej na sedem milijonov. Tudi nekaj drugih unij je še samostojnih, na primer tifkarska, ki se je ločila pred leti zato. ker ni hotela plačevati posebnega asesmen-ta za boj proti CIO.	-j
J. L. Lewis "nepriljubljen'*
Predno se je konvencija v Bostonu pričela, je bilo iz po-menkov med delegati razvidno, da eo večinoma za npre-i« m I MW, a glavna sporna točka je J&hil L. Lewis. On ima med nekaterimi voditelji unij AFL ostre nasprotnike, absolutno proti sprejemu njegove unije pa eo zastopniki unije Progressive Miners of America. Ta ima okrog 25,000 članov, večinoma v Illtoofeni. PMA sicer ne pravi, da se UMW nikakor ne sme «prejeti v AFL, ampak če ae hočejo vrniti, naj pridejo najprvo v PMA, pa postanejo s tem avtomatično tudi člani AFL.
Gotovo je. da unija UMW tega ne bo storila, pač pa računa, da bi odbor AFL lahko pridobil illinofc"ko PMA «a pridružen je k uMW. Nekateri menijo, da bi v ta namen zadostovalo nekaj novih bolj*ih
»■- - -i, . .«.„.a* ;. , ' . aji 'd ¡«aj« 45 '
slulb, a je med PMA^ tudi nekaj takih članov in odbornikov. ki so načelno zoper vsako druženje z Lewisom.
i Delegacija konservativnih nazorov
• Delegacija v Bostonu je večinoma konservativnih nazorov. Sprejela bo politični prc% gram ek?ekutive. ki ima za glavno točko socialno zaščito. Sistem privatne svojine tu nima nevarnosti. Nazor unij A. F. of L. je, da se je mogoče varovati prehudega izkoriščanja le s pomočjo unije, in da ea delavca zadostuje, 6e si more v sedanjem sistemu iziboljša-vati življenjsko stanje.
Strah pa jo je preti obnovit vijo krize, kakršna se je pričela leta 1929 in trajala ^dokler se ni pričelo z oboroževanjem v velikem. Zato se zanaša da ee bo metfoče delavstvu varovati bede v slučaju brezposelnosti, v boleznih in na starost z dalekosežniro socialnim zavarovanjem in za ta svoj načrt eksekutiva AFL zelo agi-tira.
Demokratiziranje Italije
trd oreh za zaveznike
*
in liberalne elemente
Kral) Viktor Emanuel )e koncem minulega tedna Italijane zopet pozval v borbo za «zgori nemških čet iz njihne dežele in ob er.am oznanil razširiti svojo vlado
Zavezniško vrhovno poveljstvo ie ^videlo, da kraljevi in Badoglijevi pozivi ne zaležsjo, ker sta med ljudstvom diskreditirana in od nju ničesar dobrega ne pričakuje. ,Oba sta prenehald podpirati Mussohnija in njegov fašizem šele ko se jima to ni VE C izplačalo. V svoph nazorih sta ostala to kar sta bila vsa ta leta. Zato še .Italijani hočejo navdušiti zanju m jima slediti. Kar je hb3ralnih m sccialističnh elementov v Italiji, so za republiko m za počiščenje z dinastijo ter z njenim» Badoglt i, ostala masa pa je sedaj brezbrižna m le pričakuje, da ji zavszniške čete>ipeljejo kruha, moke in sira.
Iz kraljevega poročila in iz londonskih virov je razvidno, da skušajo kritikom dorlanizma odgovoriti z reorganiziranjem vlade, da bodo v nji zastopam tudi liberalci in delavstvo
Ampak to ni enostavno. Kako nqj sede republikanci skupno z monarhistom Badoglijem Nin utrdijo njegov kabinet ter kraljevo pozicijo, če so res progresivci in za preobrat v Italiji? Na primer Carlo Sforza, k» se je. vrnil v'Italijo? «Ne lahko Pravzaprav nemogoče Ampak ker \2 nanje pritisk iz Londona in iz Amerike, da je sedaj treba poza-^ biti na preobrate in storiti vse kar mogoče, da se Hitlerje čimprei porazi in njagovo armado izžene, iz Italije, so se nekateri udal» in privolili, v tako sodelovanje. Tipali so jih v ta namen precej časa, med njim» %tudi nekaterp bivše socialistične poslane? in umjske voditelje, da jih pridobe za sodelovanje v koalicijski vladi.
Liberalci, ki so to vlogo dobili, nedvomno vedo, da s tem prevzemajo službo, ki ni prijetna Kajti boriti se ves čas proti fašizmu, za demokracijo »n socialno preuredbo, potem pa kar naenkrat delati skupai z onimi, ki so zooer vse to; ima lahko za posledico utrditev sistema, ki ga predstavljajo kralj, Bodoglio in Vatikan. Demokratski ministri bi dobili le r.skaj koncesij in ob enem izgubili zaupanje one mase, ki veruje v demokracijo m socialno pravičnost Sodelovati v koalicijskih vladah je za radikalne elemente tudi v demokracijah nevarno Ako bi kralj hotel Italiji dobro, bi zavrgel Badoglia, poklical v vlado demokrate in se odpovedal tronu, prestolonasledniku pa naročil, naj si poiščfc kako koristno delo.
Ampak noben kralj nima svoje deleže tako rqd, da bi to prostovoljno storil.
Zmage pri Salernu in Neaplu stale mnogo življenj
Pare dno j* bilo mogoče nem-ikc čete izgaiati is Salema in Neapla, je vseli zaveznišks armade veliko napora in njene ii|ube znašajo 8,708 mož. lame d teh znašajo ameriške 3,497 in ang'eške 5,211 mož.
Nemci so zapustili Nespel pcaušen in prebivalstvo, kar ga je ostalo v tem slikovitsm mestu, v silni bedi in bres pitne vode.
Vcjna sa osvoboditev Italije irpod nemške armade in Mus-scl:nijevih čet bo torej zelo te
Emir Feisal v Washingtonu in
namen obiska
■ ' —
BOGATA OUNA POUA V SAUDI ARABIJI PRIŠLA V POSEST AMERIŠKIH DRUŽB. — ZASTOPNIKI KRALJA IBNA SAUDA SIJAJNO SPREJETI. — TEKMA ZA OUNE VIRE
Dne o0. septembra je bil sprejet v Beli hiši mini ter vna-njih zadev Sauii Arabije emir Fejsal, drugi sin kralja Ibna
Jka stvar, poiekno če bo pre- I Sauda % Viiemi	fcj jih
bivalstvo tako malo sodelovalo j fckl4ZUje uradni Washington kot dcM-daj	dvorjanom. l>a, mnogi poroče-
valci menijo, da je bil emir
Ameriške izgube na vseh bojiščih pa so od priče tka vojne do 30. sept. znašale 117,-704 mož,, med njimi 21,940 ub tih. 31,971 ranjenih, 33,199 p r gre sani h in 24,954 ujetih. Kcpna armada je iaguhtla 81»-542 mož, mornarica 22,603, marma 7,160 in obrežne straže 399.
Fej*al sprejet in pcgoččen Ae celo z ve J jim pom»H>m kakor mars.kc1; drug dvorjan.
Namen obiska
Vzrck jker sc gre tej dcže'i v Sa Ji Arabiji za dale-ko^ežne ekenom ke interen. To je p »tč v zgedovini, da je prišel kak višek dostojanstvenik iz tc mihr me-darske dežele, o kateri je polno bajnih legend, s svojim F.premstvom v
Wa >hircrto:i na foimalni obisk. ™	v
Ko je bil emir Fejsal s «vo-
JUBILEJ 40-LETNICE "SLAVIJ E" JT. 1 SNPJ DNE 10. OKTOBRA
Prvo d"uštvo Slovenske na redne podperae jednote, Sla-«jim spremstvom, v katerem so vija it. 1, bo slavilo v nedeljo bili njegov brat emir -Kalid,
10. c Stebra svojo 40-letnico. Ko je bila Slavija ustanovlje-na, ie ni nihče izmed njenih Članov mislil na ttanovitev jednote, delovali pa so za oja-Čanje rvojega društva, v katerem se je na to porodila ideja v in tudi izven njega sa uita-novitev zvezne podpeme organizacije s svobodomiselnimi načeli.
g|porcd*v nedeljo 10. oktobra, ki se bo vriil v jednotfaii dverani na S. Lawndale Ave. in ?7. cesti, vključuje naitop mladine, ki ima nalego ohraniti ta or/anizacijo v naprej, pevske tečke, film-ke slike o Sloveniji, govore in potem pa bo plesna ki prosta zabava. Vitcpnice »o po 50c.
dalje Sejk Hafix Vahba, ki je poslanik svoje d s žele v Londonu, in več drugih, «prejet in pciro^čen pri predsedniku T Beli hiii, j s bil potem sprejet ie v državnem deparlmertu.
To so bili foraakni sprejemi. /prirejeni tako, da »o na do-41 e viseke goste iz Saudi Arabije napravili čimvečji vii i. v. ,
Uradniki v državnem de-partmentu so sicer rekli, da je emirjev obisk brez «političnega pomena. Prijel je sem, da rt-kaže Zcd. državam prijatelj-ftvo rvoje dežele in goetMji so mu vrnili z enako prijaznostjo.
Diplomati sicer skoro nikoli ne pripimjeje vain<x:ti takim jbifkcm in sprejemom, vendar pa je ameriški tisk poudarjal, da se gre pri tem 7* neprecenljive ekonomske koncesije, ki *o jih dobile ameriške oljne dru&be v deželi kralja Ibna Sauda. DobiJe eo monopol za
.•j
. (Konec na 5. strani.)
Indijanci v Zed. državah se ne bodo izumrli
Cenijo, da je bilo leta 1600 v tej deželi 760,000 Indijancev. Od tedaj je i'o njihovo število stalno navzdol. L. 1900 jih je bilo samo ie Četrt mili-jcr.a, od tedaj pa se zopet mno-že. L. 1940 jih je bilo 450,000.
Angleške izgube v prvih treh letih vojne
V prvih treh letih vojne je bilo na vseh bojttčih ubitih 73,000 angleških vojakov in v angleških mestih pa je izgubilo življenje 47,300 civilistov.
Sodelujte v sedanji kampanji sa rasihrjenje Proletarca.
Angleška trgovina z Argentino
Angliji ni vnanjs politika
Argentine in njena takocvana	_
nevtralnost nič po godu, a ji ni j fokcr&5anje oljnih zakladov v v zadrego, da ne bi s to južno- vsi njcfrtrv i državi.
amerUko državo bila v čim-	-----
boljJih trgovskih zvezah. Koncem septembra je angleAka; vlada sklenila z Argentino dogovor, da bo pokupila od nje vsa jajca, ki jih ima za iivoz, ali c krog 450,000,000 jajc na leto. Ob enem kupuje Anglija cd Argentine skoro \*e njeno Izvozno meso.
Puščave an bogastva
Saudi Arabija je velika dežela na ajtijskem srednjem vzhodu. Meri 413,792 kv. milj, torej je večja kot sta bili pred to vojno Nemčija in Francija »kij pa j. A prebivalcev ima Saudi Arabija samo kakih pet milijonov, kajti velik del dežele je puščava, gospodarsko pa je primitivna bolj kot so feo-nedne dežele SirU» in Iraq (Mezopotamija), proti severu In Iran (Perzija) proti vzhodu.
Saudi Arabija ima dve glavni mesti: Meka, ki je mohame-danski Jeruzalem, in Rijadh. Leži ftkero ob vsi dolžini Rdečega morja, zapadno preko tega morja pa so angleške, biv-$e italijanske in francoske kolonije ter Etiopija. Na drugi Ftrani Saudi Arabije je Perzijski zaliv.
Petrolej pod peskom *
r To je torej dežela, v kateri so že več let geologi ameriških oljnih družb vrta)! m iskali ta dragoceni zaklad. Dognali so, da je eden največjih na svetu in poroča Thomas F. Rcy-pre h ja jo ti oljni vrelci celo ta kczvani East Texas Pool, ki je do letošnjega julija dal že 1,884,000,000 barlov petroleja.
Monopol za izrabljanje oljnih vrelcev v Saudi Arabiji so dobile ameriške družbe, ki jih bedo obratovale ped imenom California - Arabian Standard Oil Co.
Ko so ameriški oljni interesi de gnal i vrednost oljnih plasti v tej vroči deželi peska in arabskih nomadov, so se potrudili vplivati na Artglijo, da naj sodeluje z njimi, kajti angleški kapital itak lastuje oljne zaklade v soeednih deželah Seudi Arabije, in ob enem so se potrudili, da dobe za svoje interese zaščito m pomoč ameriške vlade.
(Konec na 5. strani.)
hh
— it—i--------. «n—rf-j
Priporočite prijatelju, si naroči Proletasra.
naj
Dvajset milijonov dol. za širjenje amerikanizma
Ameriški mult »milijonarji mislijo, da potrebujejo Američani pouka o amerikanizmu ki so pripravljeni v ta namen potrošiti dvajset milijonov dolarjev.
Ker pa bi Ugledalo po njih-mh lastnih izjavah sumljivo, ¿ko bi ga širili sami, ali Zve-sa. ameriških mdustrialcev, ali pa Ameriška trgovska komora, so ponudili teh dvajset milijonov dolarjev Ameriški legiji, ki specializira v propagiranju amerikanizma.
Ponudba je bila pred zadnjo konvencijo Ameriške legije koncem septembra t. I. in delegacija jo je sprejela brez ras-prave i« ugovora.
Dosedaj je Ameriška legija trošila ta šarjenje amerikanizma 1« kakih $30,000 na leto.
tej konvenciji pa je odobrila, da je pravilno vzeti za
izvrševanje te svoje naloge pine (industrialcev in finanč kar dvajset milijonov dolarjev, nakov), ki ne prakticirajo svo-
•	a	a	a
Kdo bo odločil, kako naj
za
'free enter-
so jim že unije nekaj Mproti-avneriškega", ali saj ne-ameri-škega, dečam jim je vsakdo, ki deluje za planirano gospodarstvo in za odpravljanje Izkoriščanja "sovražnik amerikani-in spada najprvo pred
ima
t»
pctrosi sprejete milijone? In-1 Prw« ^o»1	»•ner*c!"
dustrialci so ji ž« predložili	¿° «a nimajo namen prakta-
načrt in ob enem imajo pri-	cir*ti ▼ bodoče. Po naše pove-
pravljen velik film v barvah	dano* kombinacijo industrial-	■
z natlovonf "For This We	** « finančnih mogotci so Dae^v odbor potem pa na c-
Fight "	"free enterpriseM ie "privatno sto. .
te	industrijalec R. H. ^Čfu' j... .ttto,| I	d« f* """'«f
B»n»*rd, * Legiji razložil, d.	'"".J"	-« UrlU ^
.o priili na ,o id.jo ^ „aU.m » Z^JSŠ ""
anamko patriotiama in » lum-
.«i "amrriike miciatiy" in |	! t T:1".'"..1?' I^nji >a »apoJKaT rrniriih M
- - .. " ^ .. a	r w I je snws ▼ TTMBmgiiinw • —^ ¡ industrialcev v prizadevanjih
trgov,ne an obrta, kar vse sku-	^ ¿ {mk rmdika|ci |„
paj označujejo z "fr^ entrn-- M ^ J^taJ* "ameriške-	,a lW,¿en,e Un,j
HI	mu načinu življenja" in svobo- Mi lahko vemo, da
dnemu razvoju privatnega g#- ne bodo prispevali $20,000.
spedarstva čezdalje bolj neva-	000 zato, da bi Legija propagaren. Njihov amerikanisem po- rala new deal, še veliko manj mani ohranitev - monopolov, pa socializem, pač pa ga bo jx>-kartelov in izkoriščanja, zato bi jala, kakor deseda).
prise.
K. M. Land is komentira k temu, kaj Wendel Willkie mi-sli o kampanji za "free enter-prise." On pravi, da se ogla-šajo sanj največ mogočne sku-
Dajmo zastopnikom v ~ agitaciji za list več sodelovanja
Sedanja kampanja za razširjenje Proletarca bi boljše uspevalo, ¿e bi imeli naši zastopniki med naročniki v splošnem več opore pri tem delu. Tako pa se le premogi zanašajo samo nanje namesto da bi rekli med onimi, ki še niso naročniki no list dobro besedo in s tem ugladili zastopnikom pot v agitaciji.
Zastopniki delavskih listov imajo že tako dovolj težkoč. Marsikako pot morajo opraviti brez uspeha, kot opisuje v tej številki Anton Shular, ki za Proletarca, Druž. koledar in Majski jlas v Kan-sasu velikp stori. Tudi precej drugih naročnikov v Kansasu fodeluje, enako drugje.
A so pa tudi naselbine, v katerih ni skoro nikogar, ki se bi hotel lotiti tega dela. Zato se obračamo v vseh takih krajih na naročnike v splošnem, da naj v sedanji kampanji za razširjenje Proletarca oni pomagajo. Gotovo bi skoro vsakdo izmed njih mogel dobiti med prijatelji in znanci saj enega novega naročnika, samo nekoliko potruditi bi se bilo treba. Glede aktivnosti na tem, polju ima beležke v tej številki upravnik Chas. Pogorelec v svoji rubriki "Glasovi iz noif ja gibanja". Tudi izkaz prispevkov v tiskovni sklad je v tej številki.
s
Pre Utartc, Oclcker 6, 1943.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdajo Ju|uilovanikt DoUvtka Tiskovna l)r«ib«, Ckictfo, II!.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjrnih drtavun sa celo leto II.Ou; trn pol leU 91.fl;
u ¿etrt let* $1.00. Inozemstvo: s* celo leto I3.&0; m pol leU $2 00.
Vtl rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondsljks popoldne sa priobčite v v itevilki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's .Publishing Co..
Inc. Established 1906. *
Editor...,*_________
Unsinesa Manager.
.............Frank Zaits
___________Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: Jmted States: One Year $¿.00; Six Montha $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2964
Kdo pravzaprav me bari v Sloveniji in na Hrvatskem? - temu?
Časopisje v Ameriki, v Angliji in v Rusiji pogosto poroča o bojih "jugoslovanskih domoljubov", "gerilcev", "partizanov" in "četnikov", ki povzročajo Nemcem, Mussolinijevim in Paveličevim četam veliiko preglavic, pa tudi Madžarom.
Mnogi uredniki ameriških listov pa pokazujejo pri pre-delavanju teh brzojavnih ves«ti iz Londona, Ankare, Kaira in Berna, posebno še v zlaganju naslovov, veliko pomanjkanje znanja o položaju v Jugoslaviji in ciljih te boroe.
"Srbi okupirali Gorico" je bil naslov v marsikakem listu, celo v nekaterih takih, ki slove vsled dobrih, zanesljivih por>-čil iz jnczenmstva. čitatelje drezajo tudi drugi «lični naslovi, na primer, "Srbski četniki napadajo Trst", "Mihajlovič okupiral obrežje Dalmacije", "Srbski patrioti obstreljujejo Reko" itd. Besedilo pod takimi naslovi je sicer največkrat bolj v skladu z dejstvi, a tudi v njemu se dostikrat pozna, da so bila preurejena ¿z brzojavnih vesti v tukajšnjih uredništvih.
Dejstvo je, da Draža Mihajlovič ni s svojimi četami že dolgo aktiven, sploh pa Se nobenkrat v omenjenih krajih. Njegova vlada s kraljem Petru na čelu, ki je sedaj v Kairu, pojasnjuje, da nI »več v akciji po njenem naročilu. Njeno navodilo se je glasilo, da naj čaka zavezniške invazije in potem udari po sovražniku skupno z invazijsko armado.
Naravno, da je iz okupirane, razbite dežele, kakor je Jugoslavija, težiko dobiti točne vesti o vsem, kar se dogaja v nji.- Vemo pa, da uporniki na Hrvatskem, v Sloveniji, v črni Gori, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini res dedujejo1 za izgon sovražnika z orožjem v roki.
Kar je med njimi organiziranih čet in sabotažnikov, delujejo pod poveljstvom Josipa Broža, ki je med ljudstvom znan pod imenom general Tito. Njegov štab je razdeljen v podoben slovenski, hrvatski in srbski oddelek, in potem ¿e v krajevne oddelke. S pomočjo tega omrežja pododdelkov je vrhovnemu ¿tabu pod vodstvom Tita mogoče obdržavati trajne zve^c !n jim razpošiljati navodila.
Vzrok, da toliko ameriških listov pripisuje ves upor v Jugoslaviji Srbom, je pio^agcr.da Srpske narodne obrane v tej detželi, Ju od postanka napada na Jugoslavijo dokazuje, da so S/bi edini, ki so se <uprli osvajalcem, dočim so Hrvati pod Pa-veličem pol milijona Srbov pobili, v dnevih invazije pa vrgli orožje proč in se pc dali Nemcem. Ista »propaganda je napadala tudi Slovence <kct narod, čeS, da v invaziji ni pokazal prav nikakršne volje za odpor, potem pa kakor Hrvati sodelovali z okupatorji. Njihovi voditelji, pod vodstvom bana Natlačena so šli v Rim pokloniti se Mussoliniji in bili sprejeti tudi pri papežu.
Popolnoma pa propayatcrji "velike Srbije" pozabljajo aa generala Nediča, ki ga je Hitler postavil za načelnika svojemu režimu v Beograda, ali pa ga zagovarjajo. Zanj imajo popolnoma drugo mero kakor za Pavelrča, dfcsi oba služita .itniškemu imperializmu.
PravilnejAa pa je njihova trditev, da so Mihalovičevi četniki S.foi, dasi ne vsi. Saj ko se je res boril proti okupatorjem, so bili med njimi tudi Hrvati in Slovenci. Ker ipa Miihajlovič ni t znanj* 1 nikake ideologije, nego služil le svojemu kralju in zamejni vladi v Londonu, njegovi častniki pa so poudarjali svoj »rfc.ki nacbnaJi/zem, in upornim Hrvatom, Slovencem in drugim pristašem svobode in napredka preostalo drugega kot da se organizirajo samostojno in tako je nastala osvobodilna fronta, s partizani, ki» hoče ne samo poraženje nemških in drugih fašističnih čet temveč ustanovitev nove, demokratične Jugoslavije.
V tem sporu je osvobodilno gibanje s partizani vred proglašam» v protivni propagandi «za povsem komunistično, za surovini ko, protidemnkratično in protiversko. Nedvomno so komunisti zraven in v vodstvu dobro zastopani. Gotovo je, da no /raven tudi druge struje in zato ni v skladu z resnico, ako se »*se skupaj proglaša za komuniste in bandlte. 1
O-vobodilno gibanje v Jugoslaviji si novo državno tvorbo predstavlja drugače kot pa stara, okorela kasta si4>sklh reak-cionarjev, ki dominirajo v zamejni vladi. Proglas njihovefttfa centralnega odbora poudarja, da svotoodilno gibanje nima namena urin iti narodu kakega režima, nego hoče, da naj si ljudi.* vo »po osvoboditvi določi vlado po svoji volji. To ni v skladu s politiko zamejne vlade, ki sicer tudi izjavlja, da bo obstojala le dokler si narod druge ne izbere, toda če se vrne, bosta volitve vodila ona in kralj. Vsa kasta zamejnih režimskih politikov pa ima trden namen vrniti se tja "5*eno z invazijsko armado, da si utrdijo svoj politični položaj in zaAčItljo svoje privilegije predno bi mogle na«*ati kake «tpremembe.
Zamejni ministri in kralj so v svojih govorih po radiu iz Londona jugoslovanskemu ljudstvu vsi obetali demokracijo,
• .... i
JOSKO OVEN :
RAZGOVORI
DRAFTANJE" OČETOV vojaške starosti, ki so ¡moli otrok« še prod napadom aa Poarl Harkor, so jo po Kavo jnik oblasti p mol o 1. oktobra. Srsstsr Wko«Ur so Jo «a vso moi prisadov«I, da mm ki bili klicani. Cm •• bi sanjo savno! kdo drogi, namosto mm, ki je skoa ia skoa dlskrodltiraa isolacionut, ali kr I jo, pomočnik otiščno politike, doklor nismo kili pologajoai v vojso. bi kilo olajšavo aa vpokftc o4otrv v vojaščino brikone boljšo. Tako pa, kor jih je Wkooior kotol ototi, so iUi kaj md no podaja v njogovo proslnlo drusho. Ds-li jo j ceoto »p lok t roka klicati v armado» mi no vemo. Vrkovni vojaški itak dokasnj«, da jo to nujno. Drvfi argnmoa.
tirajo, da lom« nam traka armade enajst milijonov moi, ko pa jik imamo U par sto tlse¿ na kojišiik. Gern j« jo prisor s postajo v Detroit«, ko so vojaki poslavljajo cd svojik ms likov.
NEKAJ DROBIŽA
Chicago, III. — Po zadnji prohibid ji je vinarska industrija potrošila milijone dolarjev v oglašanju, da naj ljudje pijejo vino. Cilj tej reklami je bil iprofit. V priporočanju grozdne robe so si izbrali kakih šest francoskih imen, namreč imen za slovita vina. Tista reklama je pripovedovala, kako sijajno pristojajo njihna vina na banketih in prijajo. Nekaj časa je bila res razlika v kvaliteti in med imeni raznih drugih vinskih znamk. A dogodilo se je, da so se viname in žganj arne ~ lotile kuhati iz svojih brozg alkohol za vojne potrebščine. Kar ga bo ostalo, bo po vojni primešan v "visko". Kakršna bo pač, taka bo. Vode pa nam itak ne primanjkuje. Saj ne za tako rabo.
Ko to omenjam, imam v Él* Hib zadnjo pomlad, ko se je zabelo z vrtovi zmage. Tudi vrtovi Votrebojejo moče. a ne preveč. A letos jo je bilo zanje dokaj preveč ie zgodaj in tako je na milijone "sadežev zmage" sesmilo v moči.
Meni nI ne ca vino, ne za Žganje, pa<č pa za solato, ki je letos na vrtovih zmage jako klavrne uspevala, v primeri z dobrimi leti, in na trgu pa je bila draga, ker česar ni v izobilju, ti lahko računajo po svoji volji valic postavam.
*
O vojni fronti v Washing-onu veliko razpravljajo. !z-rleda iz poročil, ki jih čtUmo 7 listih, zares kot kak cMois. Zvezni uradniki in oddelki industrij imajo najete ljudi, ki pr ipovedujejo, kako se naj žrtvujemo v vojni, da bo zmaga res na naši strani.
čudno je, čemu sploh treba propagande, če pa vsi itak vemo, da se borimo za dobro in pravično stvar? Zakaj troéiti toliko denarja v ta namen, ko bi tako ali tako moral vsakdo /edetl, Čemu smo v vojni. Mor-ia pa so tisti, ki pravijo, da ie vseih teh propagandnih uradov 99% preveč, res v pravem.
¥
Ko se je sklenilo, da se tudi ženske lahko vpišejo v arma-dne službe, je bilo proti temu nič koliko kritike in še poseb-
no zoper dekleta, ki so se vpisale vanje. Jaz jim dam priznanje, kajti prijavile so se v vojne službe prostovoljno, večina fantov pa je šla primora-no v armado.
*
Nedavno je nastala afera glede ženskih oblek. Krila so prekratka in 4Mco dalje. Nekateri posta vodajalci so se s tem veliko ukvarjali in splošno mnenje je bilo, dia dokler bo vojna, je treba hraniti z blagom, torej se naj žensk ne sili nositi dolga krila. Nekdo pa je k tej debati v šali omenil, da bo to neprijetno za malčke. Vzelo jih bo več l eft* pred no bodo mogli doseči krila svojih mamic in se opirati vanje ob hoji. Bili so tudi takt dovtipi, da pre-di>o jih bo dosegel, bo otrok sposoben skrbeti ie sam zase.
¥
Na glasu je tudi sledeča prišlo vica : Konj je raoumnejši kakor človek, ker konj niioli ne stavi na človeka, človek pa troši milijone s stavami na konja.
¥
V A laski so ameriške čete naletele na puščavnika, ki je bil odrezan od sveta že 30 let in ni nič yedel, kaj se na njemu godi. Pa je neki vojak vzkliknil: -Ali ni ta človek srečen, ker ne ve, kako bedast je svet?"
¥
Sedaj, ko pospravljajo zadnje sadede z vrtov zmage, se je neikdo spomnil nasveta iz zadnje spomladi. Glasil se je: "Zamisli si le toliko vrta, kolikor ti ga bo tvoja žena utegnila obderlovati."
*
Belosrajčniki ali "white collar workers'r so bih nekoč silno čislani in so Še. A njihne plače so nizike, vendar pa jim je obetana boljša bodočnost Oblečeni morajo biti gosposko. A če pralnice belih srajc skra-hirajo, kar so v tem poletju lastniki že obljuboVali, pa bodo klerki na boljšem, ker bodo lahko hodili v pisarne brez rrajc. Na želodčne aahteve naj pozabijo, pa se jim bo na oba načina dobro godilo.
¥
Vsa krščanska zgodovina od postanka do sedaj ni vredna
kajti drugačnih bi jim angleška cenzura in propaganda sploh dovolila ne bi. Toda v svojih medssbojnlh intrigah pa so kovali stare reakcionarne «pletke, da jih je bila angleška vlada že sita in poskrbela, da je odstopila in kralj pa je namesto nje ustanovil uradniško vlado. Toda poročevalci, ki slede političnim trenjem zamejnih vlad in zunanji pditrki angleJke vlade, so soglasni v trditvi, da tudi sedanjo "uradniško" vlado do minira fct* reakcionarna kamarlla, ki Je kriva, dm je bila Jugoslavija pred vojno ena najbolj trhlih dežel v Evropi.
UMJe, ki ne v nji bore pod praporom osvoboditve in za organiziranje države v duhu svobode in socialne pravice, se zaeno bore tudi proti domačim reakcionarjem in bodo borili proti onim. ki čakajo povratka, da pridejo znova v sedlo.
papirja, na katerem je tiskana. Dokaz? Ali nimamo sedaj večjih armad, več policajev, vislic, električnih stolov, plinskih celic m ječ ter jetniikih taborov ko kdaj prej v zgodovini? Nekaj je nekje narobe. Bodisi v krščan-tvu, ali pa v zgodovini. John Chsmsmr.
VEČNI POPOTNIK KLIČE
Cleveland, O. — Kličem, vsi na delo za trgovske oglase in za pozdravne oglase po dolarju v naš prihodnji letnik Am. druž. koledarja!
Kdor naših sod-rugov, sodru-žic in somišljenikov nima prilike dobiti trgovskih, naj nabira dolarske.
Vsakdo izmed nas ima gotovo precej prijateljev in znancev, med katerimi bi se moglo z uspehom a»gitirati. Pride priložnost, pa se človeka vpraša za pozdravni oglas In verjetno je, da se bo odzival z dolarjem.
Pregovor pravi, da ena beseda ni konj. Torej se poskusi z besedami, če ni tu pa tam odziva, konja nismo izgubili, le nekaj besed. Samo poskusiti je treba, sedaj pri tem sedaj pri drugem prijatelju in znancu, ker pravijo, da brez muje se še čevljev ne sezuje.
Tisti «pa, ki nimajo priložnosti dobivati oglase, pa naj stopijo tu pa tam do koga, da ga pridobe za novega naročnika Proletarcu. Na ta način bomo kampanjo za tisoč novih naročnikov toliko prej dovršili.
Pozdrav čitateljem in agitatorjem Proletarca.
Anton Jankovich.
SEJA KLUBA ST. 27 JSZ BO 28. OKTOBRA
Cleveland, O. — Seja kluba Št. 27 JStZ se vrti v petek 8. eletobra ob d. zvečer v klubo-vem prostoru SND.
Ker imamo na dnevnem redu več važnih stvari, ki jih je treba reAitl, se člane in članice opozarja, naj se je vsi udeleže.
Vrh tega se pevski *bor "Zarja" pripravlja na koncert, ki se bo vršil aa Zahvalni dan. Zato je res pripordčljfvo, da pridemo na to sejo vsi ter se o vtem skupno pomenimo, da bo nalfe gibanje v teh časih aaj na kulturnem polju čimbolj uspeAno.
John Krebel, tajnik.
i '
• « **
Poprovtk k dopisu ¡2 Detroifo
V dopisu "NaAe ženatvo v socialnem delu", poslan iz De-troita. je bilo v seznamu lensk ki so pomagale v kirtiinji, jft-puJčeno itn« Katy Junko, ki je tudi sodelovala na priredbi na postreže nje vojakov.
Omenjeni dopis a tem nedo-statkom je bil v prejšnjem Proletarcu. — L. M. *
Precej ča*a je mjnulo od kar sem zadmjič nabijal za v to ' kolono po mojem antikvatnem ipisalnem stroju. Ne le, da je minilo poletje, pač pa so se med tem dogodile stvari, katere so obraz Evrope zelo spremenile.
Kako je s Italijo?
"Mussolini je padel, živijo Mussolini!" tako nekako se bi lahko glasilo poročilo po berlinskem radiju, ki je bilo po-?b&no v svet pred par tedni. 1
Firer je riskiral precej mojih ljudi, da je otel tako dragoceno osebo, kot je bil — in po njegovem mnenju je Še danes — il rfuče. človek nehote napiše vse to z malo črko. Kaj bo sedaj napravil z njim, bog-ve. Mogoče potrebuje več bom-bastike, v kateri il duče dale-ko presega še oelo največjega umetnika te stroke—dr. Goeb-belsa.
Pravijo, da so ga u taboril i v Veroni, kjer se nahaja tudi glavno taborišče maršala Rom-mela. Vse to bi bilo kajpada odrpuišljivo, kajti dučejev vpliv v Italiji je precej zarjavel in njegova slamnata armada devetih milijonov Jsajonetov ne iledi več — saj celotno ne — njegovemu geslu, ki je bilo namazano po stenah hiš širom Italije: "2ivi drznoi Boljše živeti en dan kakor lev, kot pa sto let kakor jagnje."
Ti njegovi napisi sedaj nekam smerno izgledajo, a ker piso še vseh pobelili, so še v opomin ljudem, kako kratka je bila slava dučejevega "nesmrtnega" fašizma.
¥
Znamenja (pričajo, ; da je Pietro Badoglio kandidat za Darían ovo mesto. Tako lepo sta se urinila Emanuele in Pie-*ro na vodilno mesto takozva-ne nove Italije, da so v Londonu ln v Washirtgtonu sedaj že skoro kar v zadregi.
Toliko je bilo govorjenja, na samo med liberalnimi krogi v zavezniških deželah, ampak tudi v vladnih krogih, da se škandali, kot so se dogodili v Afriki, v Italiji ne bodo pripetili. A kot izgledi, se nekaj sLčnega znova ponavlja.
V nieie taren ju so bili v Italiji vedno mojstri. Tako imamo danes Mu«sota, kateri je Hitlerjev gauleiter v Rimu, kralji-ček z Badoglljem pa nekje v južni Italiji, prvi pod Hitlerjevim, slednja dva pod zavezniškim okriljem.
Naj zmaga U ali ona stran, Italija je bila v pravem...
(Pred par tedni sem listal med raznimi pamfleti, ki se človeku naberejo skozi leta. Med njimi sem našel že precej •preperelo brošuro z naslovom "Case of Sacco and Vanze<tti". Ko sem listal po nji so mi prišli v spomin dnevi in meseci med 1. 1920-27, in baš v onih letih se je rodil in jačal fašizem, negovan od istih ljudi, kateri so poklali v smrt dva nedolžna človeka pod pretvezo, da sta zločinca. Anarhista Ni-cola Sacco in Bartolomeo Van-zetti sta verovala v drugačno člotfedtvo kot pa njun deželan apostat Mussolini. Radi svojega prepričanja sta bila poslana v smrt 22. avgusta 1927.
V Rusiji
Dnjeiper, kateri je bil dostikrat krvav v svoji zgodovini, se izliva v črno morje znova rdeč. Zaporožje, sedež nekdanje kOttaSke rejvubllke, m v času suženjstva In tlačanstvA zavetišče svobodnih ljudi, čuje zopet bobnenje topov in ftkrta-nje koles med izdihi smrti.
Od ča«a zgodovinske bitke pri Stalingmdu In v Šsbasto-polu nI bil noben boj bolj krvav in neizprosen, kot se je vršil In se še vrti v velikem o-vinku reke Dnjeper.
Ko sem -Zadnjič pisal to ko. lo*io, Orel ni Ae padel Ln ne Belgorod. NetnAka poletnA o-fenziva, pred katero se je tresla zavezniAka Evropa. Je bila letos zdrobljena. Pričelo se Je zopet z njo Juilija na vzhodni fronti, toda triumfalni pohod rurkih armad proti Dnjepru se je začel v avgustu.
Mislim, da nI nobeneiga med nami, kateri ni a strahom in upanjem sledil tem agodovin-skim dnevom. Ponavljali smo
imena ruskih meit, ko so prehajala nazaj v pose.-1 rdeči armadi toliko, da *mo jih znali na pamet. Kot grmeča reka, katere ne ustavi noben j?z, *o drle te armade in do konca septembrâ osvobodile več kot dve sto tisoč kilometrov sovjetske zemlje.
V Jugoslaviji
S padcem Italije w *e upori v Jugoslaviji proti osvojc.al-cem zaceli v širši meri ko kdaj prej. Partizani pod poveljstvom Tita, ki ga sedaj priznava tudi Anglija in menda tudi Washington, v:zlic jugoaluvan-aki vladi, so uporabili zmešnjave v Italiji in v od nje okupiranih krajih, in se pognali v borbo toliko, da je Nemce zaskrbelo, kaj bo. Dalmatinsko o-brežje se je uprlo, Goriška. Idrija, ljubljanska okolica itd.
Skoda, da zavezniki te priložnosti niso boljše izrabili predno se je Nemčija mogla v teh krajih nastaniti s svojimi četami, ki so nasledile italijanski».
o A nekaj je dobro poudariti. Partizani, katere se je naziva-lo s komunisti; razbojniki in požigalci, so danes edina ljud-fka sila, ki res predstavlja mišljenje jugoslovanskih ljudstev. Ona si žele nekoliko drugačno vlado od te, ^ se je potepala v Londonu in kot poročajo je sedaj preseljena v Kairo v Egiptu. Njen namen je marširati v spremstvu zavezniških bajonetov nazaj v kraljevino. Ali o tem več prihodnjič.
Pri nas
Sedaj, ko je vsota tretjega vojnega posojila, v znesku petnajst milijarci dolarjev dosežena in za pol milijarde prase-Žena, se je začelo z&rati prispevke za združeni relif. V njemu so zastopane domaČe in tuje relifne ustanove, med njimi ruska, jugoslovanska K d. Se ve, s tem, ko to vzamemo na znanje, ni še rečeno, da *mo že izvršili svojo-dolžnost. Pomagati bo treba.
V kongresu in senatu je dovolj govorjenja. Pred kratkem se je povrnilo tistih par senatorjev z obiska bojftč v Evropi, ki so se hoteli o vsem prepričati na svoje oči. Koliko so ti naši državniki videli, je težko uganiti. Prinesel pa je kajpada nazaj vsak svoje mnenje. V Washington u je bilo že od nekdaj središče praznega besedičenja, polno namigavanj, sumničenja ter navadnega o-pravljanja. Sedaj je seveda na vrsti Rusija ...
Ali bo Rusija sklenila separatni mir z Nemčijo? A1i je bolje, da počakamo, da re Nemci in Rusi sami pokoljejo med seboj? Ali bo treba po končanem miru napovedati vojno Rusiji? To so navadne teme med ljudmi, ne samo v Washingtonu, ampalk tudi tu — okrog nas. Ali se Rusi in Nemci pobijajo pri Dnjepru samo zato, da bo večje veselje, ko sklenejo separatni mir? Ali
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Tole mi ne gre vglavo?
Kako to, da se Earl Browder ne »avada, d« d^a • svojimi govori v zahtevan ju druge *ro«U SovjeUki uniji več ftko ^	korUti? Naj U rajle
»o nalogo prepustil drugim njen.m prijeteljem, namesto
** J«h spravijo v sadrego
POVESTNI
VLADIMIR RIJAVEC:
ŽITO JE GORELO
"Noče4.«T" je vprašal Strugar in obletel s pogledom omizje.	,i
"Ne!" je odgovoril Andrej.
"Knlkrat si ie bil v zadrugi _
in v«J kaj tu napravil. O^tal si v njej samo tolko easa, da eimc
ti predali žito,--potem si
iz stopil in se nhi več brigal zanjo ... Saj se spominjaš?"v
"Tudi drmg« vem vprašal, ne samo tebe," ga je je»no opom-r 1 Strugar. "Saj nini samo ti go*pcdar v zadrugi.
"Govc^ril sem v imenu vseh," mu je mirno pojasnil Andrej. "Ni to le moj tklejp, ampak
rkiep nas v oh!--Sicer so
bili nekateri za to, da te prejmemo, — — a'i večina je zahtevala, da se o tvoji ponudbi sploh ne razfpravija, ker si že pred leti pokazal, kakšne namene rmsi z zadrugo. — Zadruga ti je samo sredstvo, da si domoreš do denarja J"
"Tako torej! Nočete! «--
Se žal vam bo!"
Strugar je udaril po mizi, da je odskočila in da je prestrašeno zalajal pes, ki je ležal v kotu.
"Se žal vam >bo!" je ponovil in trdo ctcprl do vrat. "In ti, Andrej! — Kot nekak gospo-drr se «pcrjK^g, odkar imate zadrugo. — — A kaj si prine-L21 3 sabo iz Rusije? Nič drugega, «kot ti¿2 ideje o kolektivu; --i: mm pa te je čakala raztrgana bajta in kup d:!gcv. Zemlje si imel, da jo je nrajec v vseh smereh brez pcebne tižave rprericočil. — --In sedaj ukatzuješ. Zapomni si: kljub temu, da me nočete sprejeti v zadrujo, bom prodal svoje žito!"
"Težko," se je nasmehnil Andrej.
"Bom ga!" je zatrdil Strugar. "Boš videl, da ga bom!"
Zaloputnil je z vrati m odšel.
---Pričakovali so lepo
žetev. Bogato, preobilno. — Agencije eo javljale, da bo pridelek državnih posestev sam kril vsa povpraševanja iz inozemstva in d>a bodo zaradi tega izvozna društva pokupila le malo pridelkov «privatnikov. — — Zadruga je imela dobre zveze. Kmalu si je našla kupca, i— Strugar ga ni mogel nikakor najti. Hotel je vstopiti v zadrugo. Podkupil je nekatere
člane--in skoro je mislil,
da bo tiflpel. Toda Andrej je bil trd. Ni populil. Da ne potrebuje zadruga takih koriato-lovcev, je rekel.
"Ukazuje jim kot kak general, ta prekleti bajtar," se je jezil Strugar. A ni mu pomagala je za in tudi Vse njegovo prizadevanje je bilo zaman.
Kupca ni našel.---Soln-
čni žarki pa so greli klasje, ki je iz dneva v dan zorelo in se zlatilo.
--(Neko noč so se pojavili komunistični letaki in brešure. Orožnišfcvo je vneto
ničesar, kar bi ga dovedlo na waivo r.lcd. Vsakemu, ki pj ga X«umi'i, je u. pelo dokazati, via
•ko no\ * p|f,h n¡ ^j] wunaj; —
če je ie bil, da je bil v dru-— Praprt$amdni letaki so bili tukaj, kot da so padli z neba.
Orožni"tvo ni popustilo. Za-lišali in izpraiali so vsakega. Tudi St rugar ja, Da je videl Andreja trsti večer, kako je nosil neke liste in knjige po vasi, je izpovedal.
Andrej je dokazal, da je bil usodni večer v zsd>ruginih prodorih.
"Je bil kdo z vami?" Vsi "člani vcd*tva zadruge. Malo pred mano so odšli iz robe."
"Domov «te se vračali torej sami?"
"Sam."
"In knjige, oziroma listi, ki •te jih nosili?"
"Ničesar nisem imel pri sebi!"
(Konec prihodjič.)
IZ KANSASA
No, počasi so le potaknili tudi naše ftar? majtiarje sem in tja. Nekatere so, kljub starosti 60 ali 70 let zaposlili v vladnih projektih. Drugi so .dobili delo v Pitfrburgu. Namreč v našem, ne v pennsylvan*kem. Nekaj jih je šlo pa spet proti vzhodu v me?ita, kjer, kot pravijo, vsak
MUSSOLINI i« Hvali, da j« i« vedno vladar prat*ir«c« dela Italija. Kralja Viktorja Emanuda, kateremu ja «lusil 26 let, je osaačil u degenerira ne« in Badoglija ter njegove tovariše pa aa iadajalce italijanskega naroda. Ob enom je «raj« deaelo oklical aa "republiko" in aačal aelo napadati aristokracijo in plutokrmcijo. Tudi Vatikan, kateremu ja toliko pomagal kakor ie nihc« pa aedinjenju Italije, »a mu je jako sameril. Gornje je Mussolini, kot pravi aemiki vir, bat v momentu, ko so ga Hitlerjevi vc jaki oteli in mu vrnili "svobodo". Slika je aaačilna «ato, ker iagleda Muasolini na nji ¿loveiki in enako vojaki, ki «o ga rešili v tveganju svojih lastnih ¿VIj«aj- Pa menda ni bilo nič kaj nevarnosti sanje. k»j i angleški premier Churchill je v parlamentu na kritike
dobi delo če je le zmožen ae-"Stringar je izjavil, da vas je j deti za "vačmana". Nekaj teh videl tisto noč, kako nekaj no- starih majnarjev se pa nikakor rite po vasi."	ne mere ločiti od podzemelj-
"Laže," je mirno odvrnil skega, pa so odšli proti zapa- T"" \1TTT,T".	1	^«rch.u je * parlamentu «. I
Andrej	du V Wvomi.ur m TyLh	""	*u..cl.«,ja dajal, da mi imeli Bad.gli avi vojaki, ki so ga straiili, ostro nalogo streljati vanj
J	dU ' Wy0mil* 1,1 LUK	1 ¿i« bi skuUI pobegniti ali s. r^ti v spremstvu sovraine sile. |„ j. ..to Churchill pri—I. da straiarji očividno
niso hoteli «postavati povelj.. To jo bilo pričakovati. Kritiki v Angliji pr.vijo, d. pride d.n, ko se bo o tem ¿udnem »lučaju "iavedel. vs. resnic". Bo saaimiva, kadar jo bo dovoljeno priobčiti.
Preiskali so zadrugine prostore in Andrejevo stanova-
du v Wyoming m lTtah.
"To delo je bolj za šalo; nihče se ne žene pri delu kot smo
nje. Nobenih dokazov. In ven- ^ majnarji!" Tako mi je re-_________
dar so ga aretirali. Bremenilo ! kel znanec, ki je 30 let rudaril,-------------------------
ga je, da se je par let po revo- pod zemljo, «daj pa je zapo-i*ila pomagala Hitlerju bom-luciji vrnil iz Rusije >n da jej^en v železniški delavnici. ' bardirati London, so se jim pa
l^m^t Z* nVaJU Ruf° Primerjal je akordno delo v < kar **rile
It T a A;edr	kjer že sistem sili rudar-
^tnlf^r; w ° fe * d* napenja vse moči pri br-tam gospodarstvo in kaj so to j^j 5vetUki in 8]abem £rak
kolekttv, ,n kolhoz,, je vedel de hc,e ^^ ^¡S
poizvedovalo, a najti ni moglo
povedati Strugar.
Par tednov je presedel Andrej v preiskovalnem zaporu, — potem je moral na glavno razpravo. Na vsak način so hoteli izvedeti, kakšne »o bile njegove zveze s Kom interno in kdo mu je izročil letake. — Trdil je sodniku, da unodno noč ni imel nobene stvari pri sebi,--a Strugar je prisegel, da ga je videl, kako je metal neke liste po vasi.
Andreja so obsodili. Na pet tet.
Življenje je teklo dalje; —-žibo je zorelo.
Vaščami »o slutili, da je Strugar prisegel po krivem. Pričeli so ga prezirati in se 4?a izogibati. Kadarkoli je pristopil h kakšni družbi, je ta nenadoma utihnila in mu tako jasno pokarala, da je njen ne7>aželjen trost. V prvih dneh po Andrejevi obod bi je še tu in tam zajed v vas--pozneje se nj več
prikazal. Začel je samevati in ie dolgočasiti na svojem koncil. Edino razvedrilo mu je bilo polje. Zjutraj je odhajal z doma, potikal se je ves dan po njivah, delal in ležal v travi aJi med žitem. Zvečer se je vračal *domov, poln svežega vonja po pšenici.
Sklenil je, da letos ne bo prosil zadruge za traktorje in mašine — da bo rajši najel kosccv in žanjie iz sosednjih vasi, ----Pa menda so tu-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarno v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S: LAWNDALE AVENUE ..
CHICAGO 23, ILLINOIS %
plačo. Primerjal je tisto delo s sedanjim dnevnim delom pri železnici, in d ¿¿i po naravi ni med lenuhi, je prišel do gornjega zaključka. Potem pa hočejo uravnavati rudarske plače rpo istem kopitu kot druga navadna dela!
Kaj pa naša kampanja za nove naročnike? Iz poročil v Proletarcn je raavidno, da nekaj bo, d asi bi bik> lahko veliko boljše. "Tega bom pa dobil spet za naročmika," sem sam yebe zagotavljal v nedeljo popoldne, ko sem se, kljub pomanjkanju gasolma napotil z avtom v 10 milj oddaljeno naselbino. "Pri tej Irši radi čita-jo, včasih so bili. že naročniki Praletarca in pa suhi tudi niso, da ne bi zmogli naročnine na dober delavski lüt." Torej uspeh zagotovljen! Ampak je že tako, da prej dobiš naročnika tam, kjer se najmanj nadejaš, kot pa kjer si že v naprej gotov da bo uspeh. > Ali naj^ vam navedem njegove izgovore? Čemu? Saj ve zanje vsak, ki je le količkaj znan s tem nehvaležnim toda potrebnim delom. Izgovori se vlečejo vse od "stiske" za denar" pa do "premalo časa" k a čitanje, od slabega vida pa do drmgega lista, ki "ravnotako'" piSe.
Videl Fem jra večkrat na "domači parti". Par dolarjev ali petak tamkaj ne pomeni nič. Ampaik plačati l»t, pa zgleda papirnat dolar tako ve-l:k saj kot posteljna rjuha in okrogel srebrn dolar pa kot mlinsko kodo.
Žal ti je časa in vožnje; toda to ni bilo ne iprvič ne zadnjič. Treba je poskusiti "srečo" kje drugje.
Saj Hitler sploh ni n «kakšen Nemec, ampak "Kraj.neT", mi je v pogovoru o nemžkih vojnih grozotah napram dru-irim narodnostim z vso resnostjo rekel star Nemec, ki živi nad pol stoletja v Frontenacu, in migal z belo brado.
Je res težko zagovarjati nemško barbarstvo, katerega niso krivi samo Hitler, Himmler in Goebbels, temveč polovica nemškega naroda. Prfckv •vica, da je Nemec predvsem Nemec, (potem šele kaj drugega, ni brez podlage. Tudi tukajšnjim Italijanom se nič kaj
A. Shular.
DRUŠTVO SLAVIJA, PIONIR ENE NAJVEČJIH AKCIJ V ZGODOVINI NAŠEGA PRISEUENSTVA
Chicago, III. — Ko so se v
tem me tu sešli pred štiridesetimi leti po Algi h vzajemnih pomenkih in tu,di razprtije so bile med njimi pni rojaki v namenu da si ustanove slovensko podporno društvo, ki ne bo povezano s cerkvijo, niso niti z daleč slutili, da bo iz tega jedra nekoč nastala podporna organizacija, ki bo ne samo prednjačila med Slovenci v Ameriki, temveč ki bo imela eno izmed prvih sedežev tudi v splošnem ameriškem fraternalrzmu.
A dogodilo se je. Trudoma so orali fpionirji, se bojevali, si pridobili pristašev še v d$j-gih naselbinah, ki so riskirali službe, še celo ¡stanovanja so bila nekaterim od-povedana ra-ditega, a končno je ideja, vse-jana v društvu "SLavija" močno vzrasla in ni je bik) več sile, ki jo bi mogla udušiti.
Društvo "SI a vi j a" bo praznovalo svoj jubilej 40-letnice v nedeljo 10. oktobra v dvorani svoje jednete, kakršne si njeni ustanovitelji niti zamislili niso upali. Verovali p>a so v bodočnost in upali na uspehe.
Niso »e ukanili,
"Društvo "Slavi ja" vsled vsem umevnih razlogov ni več to kot nekoč. Tudi vojne raiz-mere vplivajo nanj, da ne more povsem glaidko v razna agi-tacijska podvzetja. A dokler je šlo, se je to društvo kosalo s komurkoli, in če ga je v tekmi katero drugo prehitelo, ni bilo zamere, ndg)o le nejevolja, čemu se ni ono bolj potrudilo.
Spored slavja 10. oktobra, ki se prične ob 3. popoldne, vključuje ipevske to»^ke, filmske slfke iz starega kraja, kratek govor, nastop mladine in potem pa prosto zabavo, ki bo prav domača in se bo v nji vsakdo razveselil.
Vstopnice so po 50c. Pridite vsi in zjgodaj, da ne zamudite nobene točke sporeda.
Član Slavij«.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Ker sem te beležke začel delati z domačim mestom, pride Chicago v prvo vTsto. V zadnjih par tednih se je najbolj
in sva se en čas gledala, to sem bil jaz in oni ki sem ga videl v èpeglu. En mal sva se obdelava la prav ipo belokranjsko.
postavil Frank S. Tauchar. Do- Nato sem prevzel brez nadalj-bil je 4 nove in 16 obnovljenih njih argumentov jaz sam ose-naročnin ter $1 v tiskovni fond. bno. In kaj misliš/da mi je Jož« Oblak je dobil tri nove vzelo časa? Se niti eno uro ne! naročnine, provizijo pa prepu- Le nekatere sem obiskal, ko stil tiskovnemu skJadu. Victor sem šel po opravkih sam zase, Zupančič se je opomnil Prole- druge pa po telefonu." Rezul-tarca s peta kom v tiskovni tat 14. oglasov, sklad. Paul Berger je prispe-1 Martin je naročil tudi 125 va*	v	iztisov koledarja in pravi, da
Iz Detroita je poslal John ako ne bo mogel dobiti niko-Zcmik 2 obnoyljeni naročnini I gar, ki bi mu pomagal, bo pa in 6 oglasov za koledar. Dve spet vpregel tistega, ki ga je obnovljeni naročnini je poslal videl v "špeglu". tudi Joe Koriic in pravi, da jih John Shular, Arcadia, Kan., v kratkem pošlje še več. Orne- je .poslal dve obnovljeni na-nil ni, dali novih ali starih na- Vcčnini, $1.40 v tiskovni sklad rečnin. Oboje so doorodfcVie. | in prbpevke Prosvetni matici
cd društv* 206 SNPJ.
Detrok v»e v tej kampanji v tekmo ni podal. Včasih je bil v raznih akcijah, ki so se tikale našega gibanja, na prvem mestu.
Iz Leadvilla, Colo.,
John H. Krzisnik, Kemme-rer, Wyo., pravi, da že ni mogel prenašati, da bi ne bilo iz njegove naselbine nobenega je po- novega naročnika. Podal se je
8lal John Fajdiga 2 obnovljeni na delo in dobil dva. Provizijo naročnini in $1 v tisk. pkiad. j je .poklonil tiskovnemu skladu.
Minn. John Teran je po- j fa Rartona, O., je poslal slal dve obnovljeni naročnini. - John Vite* &e dve obnovljeni $.3.75 v tiskovni sklad, naro- i naročnini. Pravi, da bodo tudi čilo za 50 iztisov koledarja in K|ede »pozdravnih oglanov v ko-poslal 23 oglasov vanj. Jacob tedar skiušali kaj »torki. Jože Kunstelj je obnovil svoje na- Snoy (Bridgeport) je poslal 4 ročni no rn poslal dva oglasa v nove in dve obnovljeni naroč-koledar.	ninj. j0ie j^ bjj p|.ec| ¡eti eden
Cleveland, O. Milka Krea« najuspešnejših agitatorjev za
Kampanjo za III. vojno posojilo bila velik uspeh
Iz zakladniAkega depart-menta so dne 1. oktobra poro-
««	-------je bila kampanja za
«^¿evanje iUlijan- tretje vojno posojilo, v vsoti
_ 1» j l,	r%	---*	. —	'vjmi;	v v m.ji
"wi^Lt ^	,vad 'Petnajst milijard dolarje^, ve
üia^ka VT°- je iU- Hk Bi,° > POdpUl^ ^ ™ * P°:bijaJa bo ,do Äiri milijarde več kakor pa eopete Rtiopce »n njih zračna1 je znašala kvota.
pozdravlja osobje lista in naročnike Proletarca iz Forest Cityja, Pa. Ob enem je poslala vroto v tiskovni siklad, ki jo je nam izročil Donald J. Lo-trich. John Kreb«l je poslal 2 novi in IS obnovljenih naročnin ter $15.17 v tisfkovni sklad. Louis Zorko $2.25 (provizijo od poslanih naročnin) tiskovnemu skladu. Anton Janko-▼ich »|>a fee 11 trgmvkih in 9 popravnih oglasov. Pravi,« da še ni skončal ne z enimi ne z drugimi, ker hoče, da bo koledar imel vsaj enako število oglasov kot lansko leto.
John Marolt, West Mineral, Kans., je padal 4 obnovljene naročnine. Pravi, da je Z agitacijo težko, ker ljudje nimajo zaslužka, okrajna podpora pa je preskromna, da si bi bilo mogoča kaj odtrgati od nje.
Maftfn Judnich, Waiukegan, 111., pravi, da bi bil kmalu 'scagal" glede oglasov za koledar. Vprašal je enega ali drugega, da (prevzame to delo, pa ni mspel. O tem na svoj fte-gavi način piše; "Nihče ni hotel sprejeti nabiranja oglasov, tako, da sem že skoro scagal. Pcitcm sem stopil pred špegel
novi jenih naročnin ter $1 v tiskovni sklad.
Martin Baje, Meadow Lands, Pa,, ipravi, da sker ni kak strokovnjak v agitaciji, a poslal je eno novo naročnino in $5.15 v tiskovni sklad.
"Big Tone" iz Caiifornij^ pravi, da je vesel, ko črta, da se število novih naročnikov množi. Sam se je lotil agitacije, na svoj način. Ako ne gre osebno se pa posluži pošte ter piše svojim prijateljem glede naše kampanje. O tem sem že zadnjič na kratko omenil. On vztraja v tem načinu agitacije in tako je spet poslal dve novi naročnini m 50c v tisk. sklad. Pravi da mora dobiti vsaj enega novega narečnika na meftcc, dokler ne dosežemo nagega cilja. Dobra ideja. Kaj, če bi ga tudi ostali zastopniki posnemali v tem?
No, in tukaj je spet naš Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo. Poslal je 6 novih, 11 obnovljenih naročnin ter vsoto $3.40 podpore liriu ki sta jo prispevala z mojim bratom Frankom. Hvala obema, Ludviku pa še poeebej za njegovo vztrajno in -uspečno delo v prid li*ta. Ako bo šlo tako naprej, se lahko dogodi, da bo presegel celo Mevilo naročnin, ki smo jih imeli v iplueblu pred prvo vojno. Bilo jih je okrog 70 rn tako bo moja slava zatemneia. Sicer ne bom nič hud' raditega, pač pa prav z veseljem to zabeležil v listu. Pozdrav, Ludvik, in !pa vsem onim Pueblča-nom, ki smo nekoč skupaj delali za naše ideje. Tcne Z orni k je poslal iz zapa-dne Penne dve novi in 10 obnovljenih naročnin, 4 pozdravne ogjase za koledar in $1 tiskovnemu skladu.
Anton Shular, Arma, Kans., je iposlal 6 obnovnjenih naročnin, $2.50 tiskovnemu .«kiadu, prispevke za klub št. 21 JSZ in oglas v koledar za Slovenski zadružni pogrebni zavod. Pravi, da v kratkem obišče še ostale naročnike, ki imajo poteče-no naročnino, in kajpada, poškilil bo tudi za novimi.
Iz WilLarda, Wis., je poslal dve obnovljeni naročnini Mike Krultz.
Jože C vel bar, Sharon, Pa., je poslal" 4 obnovljene naročnine tčr $1 v tiskovni sklad.
Max Marts, Buhl, Minn., pravi, da mu je žal, iker ne more več fioriti v sedanji kampanji. Privezan je na dom radi bolezni s^voje soproge, kateri tudi mi želimo skorajšnjega o-krevanja, podnmi pa pri svojem deliu. Obnovil je naročnino ter prbpeval $2 v tiskovni sklad. '
Lisbon, O., Jack Bergant je poslal dve obnovljeni naročnini.
Leo Zevnik, naš stari znanec iz La Salla, 111., je poslal nadaljnje 4 nove naročnine, provizijo prepustil tiskovnemu nkladu, (zraven pa priložil še 4 pezdravne oglase za koledar. O Prole ta rcu pravi, da se mu vidi kot sJivovica — čim starejši, t im boljši.
To bo za enkrat vse. Prav nad bi, da se z\g lasi jo še ostali naši zastopniki, ki jih dozdaj še ni v seznamu v sedanji kampanji za 1000 novih naročnikov. Sodrulgi in prijatelji, obstoj .in bodočnost Proletarca je v vaših rokah. Žtopimo na delo
Proletarca, zadnja leta pa je priklenjen pri mojem delu, toda, kadar mu čas dopušča, še j vsi in delo bomo z lahkoto o zmerom rad poagitira. Sploh i pravili. Sicer pa, ako se vsi zapa so se sodrugi v vzhodn>m vzamemo, lahko dosežemo, da
Ohiu zavzeli, da ne bodo med zadnjimi. Uspehi so že vidni. Da se bi le še po drugih naselbinah s tako vnemo zavzeli za agitacijo, pa bi beležili v tekoči kaimtpanji še vse drugačne uspebe.
Mike Kopach, Barberton, O.
postane IProletarec eden izmed najbolj razširjenih slovenskih listov v Afhieriki.
Vlagajte del svojega zaslužka v vojne bonde. S tem po« mag a te vojnim naporom svoje
dežele, ne da bi od svojih vlog
je poslal še dve novi in 6 Ob- kaj izgubili.
1903 ŠTIRIDESETLETNICA
društva "SLAVIJA" mi. I S\V.f
10. OKTOBRA V DVORANI S. N. P. J. 2657 So. Lawndale Avenue.
Na programu i NAJNOVEJŠI FILM "SLOVENIJA",
PEVSKI ZBOR "FRANCE PREŠEREN", MLADINSKI KROŽEK »T. 26.
11 t *
Zo ples Rudmanov orkester
Vstopnina 45c, davek 5c, skupaj 50c , Začetek ob 3. popoldnr
4
PrcUUrtc, OctaW ë, IMS,
. .........................................
Španija bo baje svojo divizijo iptcvAla U Rusije. Poročajo, da bo to storila na pritisk ameri-ke in angleške vlade. Obe tta vsled vojne nujnosti igrali taktiko apizanja in za-lagale Španijo z živili ih oljem, čeprav je podpirala Nemčijo materijalno in s propagando, z Rusijo pa je v vojni. Letoj pa je diktator foaneo lahko '¡i-pre videl, da njegova vera v zmago Nemčije ne bo izpolnila. In nedvomno mu je težko dobiti nadaljnjih "prostovoljcev" za izpopolnjevanje zred-čenih vrst španskih Čet na ruskih bojiščih. Uspehi zaveznikov v Afriki in v Italiji ao zanj .tudi silno neugodni. Tako je možno, da se nekega dne i on odloČi za "demokracijo", kakor sta se Viktor Emanuel in maršal Badoglio.
"Am. Domovina" citira iz Adamičevga člartka v "Harper's Magazine izjavo komunista Borisa Kidriča o bankrotiran ju socialistov in socialnih demokratov v Evropi, ko je bil v pomenku z njim ob priliki svojega obiska v Jugoslaviji. Od ljudi komunističnih nazorov drugačnih izjav takrat sploh ni bilo pričakovati, a pozneje, pa tudi prej, pa se bi vendarle radi združili z njimi in v nekaterih deželah so s?, na primer v ljudski fronti v Franciji hi sedaj, med vojno, v podtalnih in uporniških gibanjih. Pri tem je treba imeti v uvidu, da je bilo na svetu veliko poštenih, močnih delavskih voditeljev, ki so znali tudi o komunistih povedati mar sikaj nela?kavega in navajali škodo, ki so jo napravili s svojo taktiko pod voditelji takratne kominterne^ posebno V času ko ji je tajnikoval Gregorij Zi-novjev. To, da je Adamič naklonjen komunistom, tudi ni nobena novica, težko pa, da se bi ga moglo z vso gotovostjo označiti za komunista, kajti ako bi bil, bi jim bil do 22. junija 1941 pomagal v propagandi proti "imperialistični vojni" in v boju zoper Roose-veltovo vnanjo politiko name-fto da jo je podpiral in oznanjal aa rešitev gotovih problemov v osvobojenih deželah svoj "Two-Way Passage".
Rev. Trunk v LeadvilVu se noče navd-ušiti s fivojimi duhovnimi tovariši AmbroŽičem, O-manom in Urankarjem, ter z lajikom Debevcem proti partizanom, niti ne verjame, da je tam vsak upornik "komunist" Pripoveduje med drugim o poročilu, da so V celovški okolici naziji podali v "krtovo deželo" s «vincom 12 "komunistov", slovenskih seve. Pravi,
da jih oh večinoma osebno po-
_•------- -
t na, in dvomi,« da bi bil spleh kak kemimtat t pravem pomenu besede med njimi. Svojim tovar&f m priporoča, * naj ne letujejo tako, da bi Amerika dcbWa vtis kot da 90 ameriški Hrvati, Srbi in Slovenci komunisti, "«lede partizanov pa je treba upcltevati na-tale razmere, in to bi bilo treba Ame-rikšncem povedati« ko pridejo (v Jugoslavijo^ drugače se lahko zgodi,* da Amerikam:i po-pucajo Še kakega mojega nečaka, ako bi ga razmere privedle med partizane." Torej so o tem tudi med duhovniki razltfq* mnenj*.
• Janez »i Hladnik, \ urednik "Duh. življenja" v Argentini, püe v "Am. Slovencu" o smrti svojega brata FVanceta,- ki so ga irBili partizani, baje ker se jim ni hotel pridružiti. Vedel je namreč, kakšna družba so partizani, kajti med njimi so bili v pivi vrsti postopači in spridenc^odMizu in daleč.
Urednik "Duh. življenja" je u ver jen, da so oni re* taka druJ žba, enako duhovnik Gabrov-Šek in veliko drugih. Ampak Če je to res, potemtakem je zelo veliko našega drugače vernega naroda tned "postopači" in "spridenci".
Igralec Jack Benny, ki je zabaval ameriške vojake v Angliji, Afriki in v Siciliji, pravi, da je morala med njimi taborna. Priporoča pa, ne jim pošiljati jamrovskih pisem, ker jih *krbi, kako je z domačo fronto. O nji slišijo veliko slabega, posebno o unijah. Benny meni, da si bodo vojaki prihranili tri bombe, da jih prinesejo ob po-vratku s sabo, eno za John L. Lewisa, drugo za predsednika unije muzikantov Jamesa Pe-tnMo in tretjo za razbitje "can-ned meat" fabrike. Na te tri stvari so najbolj jezni. Da so jezni na meso v "kantah" je razumljivo. Tudi jeza na Pe-trilla je z njihnega stališča u-pravičena, a togota nad Le-wisom in unijami pa je posle* dica protiunijske propagande med njimi.
Rev. Ambrožič je dne 28. sept. pteal iz Lemonta uredniku tetfa lista, da mu delajo Krmeritarji v Proletarcu z dn^ 15. sept. krivico, ker te v njih trdi, da je bil on (Ambrožič) nekoč oboževalec Adamiča. Pravi, da teira ni nikjer zapisal in zato ve, da tetga tudi brali nismo. K temti dodaja: "Zagovarjati ali hrti ebožpval«e sta dve stvari.' Vsakemu svoje, a resmico moramo vsi upoštevati. Adamič j* imel *za svoje pihanje na razpolago različne vire, da bi lahko dognal resnico. Posluževal se je samo tistih, ki so mu osebno ugajala. To je na-
IN &AZPRAVE
KO JE DUCE NAPOVEDAL ZED. DRŽAVAM VOJNO, ja a>e«e*e smm v Italiji r/orela nevduienj«. kar s« pričal* filmska slika. A sadaj. ka je vojna is««kil, pa "pasdraelja" emeriike, a*«leike i« kanadske ¿ate ia nata pa aakteea — iivil! Torej pričakaj« pod k up ni« tudi neuka mnt iics, aa Um« tolovaji, ki »a »a ia fašistav spreobrnili v aaas prijateljske Italijane Ur se naas celo porajajo aa aaveaalfce, da bodo pomafali edločaeati
pri miravni miai Italiji ? korist. Gornja ja stika nakja is juine Italije, ka mnclic* poadraelja ameriike in ka. nadska čete.
nedavno vprašala naše poveljstvo, naj preskrbi živila in obleko tri sto tisoč demobilizira-
čajo iz Sicilije in Južne Italije,
rebe. Ako ne boste mogli meni dokazati, da pišem neresnico, kot jaz dokazujem Adamiču, ne boste mogli biti ponosni na noje komentarje."
V članku o Adamiču, ki je bil priobčen v "Am. domovini" z dne 7. sept. kot uvodnik, pravi p. Ambrožih med drugim:
"Jas, ki tala pižam, sem kil, kar prianam — adan najbolj garačik aa-	II
govornik? * Adam*. Ni-. 9« •». da domačini pričakujejo vsega
g o va rja I in bruna! Ia naprum rasnim <>4 na S kakor da je naša dol£~ kritikom s katoliške straai. tudi na- IM*t «kipeti Zanje. Decembra pram nekaterim drugaie mislečim. 1941, ko nam je Italija napO-ZdaJ pa moram iajariti, da sam mo- vedala VOjnO, pa\SO V demon-ral dolivati t«, da som našel v A4s- Uracijah v Rimu in v drugih mila enega najbolj aerosatk ljudi, kar som jik kdaj v iieljeaj« srečal, is is drugik snamenj sem aklopul tadn je ¿«aa aa ta neisprosna dejstvo, ta najnovejii laliv Adsmiievega sovraštva do resnica, pradvaam p« do ▼sega, kar diši po kataliciam«. me jm do koncu potrdil v mojik sumnjah "
hrane, obleke in zdravil iz A-	Edvard Beneš je nameraval že merike v velikih količinah. Pr-	v začetku minulega poletja v va je sicer Rudja, a ona je v	Moskvo, pa so ga od tega v vojni na naši strani in dobiva	Londonu in Wa*ningtonu od-naio materijalno pomoč s tega	vrnili. Kritiki o tem tajnem nestalna. Italijanska oblast je	sporazumu precej razpravlja-
jo, ker ni več tajen.
Konvencija SNS je juigoslo-
nim italijanskim vojakom. Re- variskega podanika Fotiča po-porterji ameriških listov pero- zdnmla kot P^dstavnika Sr-
			is '					"l* ê			ri	i ••			
															
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI
' f
ustanavljajte nova društva. deset
članov(ic) je Treba za novo drusto
it «i

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naratnlfca sa ZdrSŠSaa dr«sva (isve* Ckicsgs) in ksaaš* $600 na latai $1.00 au pol letei $150 au éatrt letat aa Ckiaafa Ia Cicero $7.S0 fea celo laU| |l?S «a pol leta, aa inèsêmstvo $#.00.
i ¿1
Naslov za list in tajništvo je:
f "	i *	^ V : i
I '	* I
_ _______éb	... ■»»	• '	t »
2657 So. Lawndale Avenue Chieago 23, lllinoln
J\t
Med oboževanjem koga in
"gcreiim zagovarjanjem" nekoga je lahko razlika v pomenu teh besed, kajti Človek lahko koga obežuje ne da bi mu ga bilo treba "goreče zatgovar-
iati", teda v 4em slučaju ne la-iko reče, da pomeni oboje eno in istb. Rev. Ambrožič je Adamiča "goreče zagovarjal pred komur koli", ker je imel vero vanj, ga čislal, če je U beseda pravilnejša, in prav zato se
italijanskih mestih teptali po karikaturah predsednika Roo-sevelta in njegove žene ter rjoveli "duče, duče, duče!" do obripavosti. n 1
ICN je objavila poročilo iz Moskve, oddano po radiju "Svobodna Jugoslavija", o poslanici združenega borbenega ?k>vcmkega delavstva kongresu angleških unij, ki so jo podpisali v imenu centralnega od-
bije in se mu zahvalila za delo, ki ga vrši v korist srbskega naroda. Propaganda, ki jo je doaedaj vodil Royal Jugoslav Information Center v New Vorku, je z ukinjenjem JIC prišla v področje Fotičevega urada v Washingtons in po mnenju Hrvatskega Svijeta neposredno v področje "Srbobra-na". Ko sta prišla ministra Snoj in Koi*anov£ prvič v A-meriko, se je širila govorica, da so Fotfcču omajana tla in bo moral službo pustiti. Trdili so, da je bil že odpoklican, pa so se zanj zavzeli prijatelji v državnem oddelku. Tako je Fo-tič Ae «m svojem mestu, Snoj, ki g» je "Srbobran" jako napadal, pa je le še minister "na
bora tajnik komunistične stran
ke Franc Leakovšek, predsed-;	razpoloženjoi". V JIC je -ob
nik svobodnih dela\-skih unij,	ilužbo Ana Traven iz Cleve-
predstavnik socialnih demo-	landa, Bogdan Radica in ne-
kratov Franc Svetek in Tone	kaj drugih Hrvatov in Srbov,
faijar. predstavnik krščanskih	odšli pa jo v Htržbo v Wash-
«ocialcev in tajnik jugoslo-	ington, v Chicago in ostali so
van»kih krščanskih sindikatov.	v Nev? Yorku oni, ki so t4gola
Zir^ii^TJj^ riV H Zuačilno, če je res <vse Uko. orodja pokvarjene Fbtičev^ je nad njim razočaral. Adamič1 r« 0 .	_ u i ,f. „ ', . . ,
ia kil .. L,a u Franc Svetek je mnogim oseb-!J'^------"
je oil v if\ojrh nazorih in delu . _ . j. . . . T ,, » >
ito znan tudi v tej deželi, ko je
bil po prejšnji vojni delegat na mednarodni delavski konferenci v W«shingtomi in potem obiskal nekaj slovenskih naselbin. JL
prav tak takrat ko ga je Ambrožič zagovarjal, kot je sedaj. Zaupal mu je tajno cerkveno m drugo po£to, da ga je poučil o virih, ki so jim bili na razpolago in izgleda, da sta si bila intimna prijatelja. On ga ni zagovarjal, ker bi smatral, da je Adamič kaj dabega storil, ampak ker je bil prepričan, da ga kritiki napačno sodijo ali razumejo» Sicer pa to sedaj ni važno.
Matthew Woll, ki je eden glavnih vodij Ameriške delavske federacije, je v glasilu svo-jfe unije priporočal, da naj se v imenu 6,200,000 članov ÄFL peil je italijanskemu ljudstvu živila^ obleko in zdravila, k^r ga bomo s tem prepričali, da čutimo z njim in mu dobro želimo. Predlaga, naj se pošiljanje potrebščin v Italijo, za katere bi prispevale unije in nji-hni člani, vrši pod pokroviteljstvom Delavske lige za človečke pravice (I^abor Lea«rue for Human Rights), Značilno je, da se v Ameriki in tudi v An-fflfji javnosti Čezdalje bolj usi-ljuje mnehje, da Italija sploh »i x vbjrii z nami. temveč jo le "osvobojujemo pred HR-l**jem in njegovim kvizlingom Mussolini jem." Da, celo za našo zaveznico Jo nam že predstavljajo, in iz LAmdona poročajo, da nI to amerifckkm ih angleškim vojakom nič všeč. tudi Grki, Etiopci in Jugoslovani se lahko čudijo, ker so imeli z italijahško armado veliko opravka.
Italija je v t*j vpjtii prva dežela v fevropi, ki je deležna
£<iMiiiiiu, ce je res	miru. lurouja pun^arjene roucevc	, .
Franc Svetek je mnogim oseb-¡diplomacije", kakor jo je de- Odpusti 12 armade VSled
finirai "Hrvatski Svijet". Fo- zdrovstvenih razlogov tic lahko dela samostojno, ker ni nad- njim nobene l^ontrole.
"Picneer" je mesečnik, ki je z avgustovo številko prazno-
val jubilej petnajstletnice, Iz-Giacomo Matteotti je leta ! daja gH angleško poslujoče
društvo Pioneer H. 659 SNPJ.
1922 svaril narode pred nevarnostjo, ¡ki jim preti, Če ne zatro fašizma v kali. V zbornici je v tistem govoru med drugim dejal, da je fašizem nevarnost in pretnja ne samo za Italijo, ampak za ves sVet. Namesto da bi sledili njefctovim »JTodovin-skim besedam, ao ga rnjše u-morili. in namesto da bi tisti, katerim je naslovil svoj klic, sedaj dali slovo vtem fašiatomn, si rajše pomagajo v osvoboje-vanju Italije t Viktorjem E-manuelom in Badoglijem. da se ohrani red in mit in atari sistem privatnih privilegijev.
Poljski odsek vseaktvamske-ga kongresa v Chicagu je sprejel dolgo izjavo prtiti profesorju l.aivgeu in drugim, ki * ame-li-kfm tisku nalagajo spor med sovjetsko in poljsko vlado neuiredno za Poljtke. ta ppor, in pa sovraštvo med Srbi in Hrvati, med Bolfari ih ftrbi^ ih hladnost med Cehi in Polja-ki ter netenje sovraštva med Slovaki do čehov, ne delajo vwlotan^kemu k<mtfre«u ?
Ameriki in onemu v Moskvi rtič kaj Vzpodbudne sliks.
C^ila vlada j^ minuli tfdon dala m»umetl, da bo sklenila
s Sovjetsko unijo poseben pakt či<iht>rtej, kar itortieni, da tej njerli nameri nekdo na^protuj^ in ta Ht»kdo je baje «mrle**a
Vsebina Je angleška, urednik je Donald J. LotHch in poma-ilajo mu mtio^gi drugi člani in članice društva. Petnajsta obletnica tega mesečnika je šla m I rti o brez posebnega zanimanja, kar pa ne pomeni, da je brez širše važnosti. "Pioneer" je bil ves Ča$ izborno oglaševalno in bodriino sredstvo svojemu društvu fin tudi med mlajšo generacijo v SNPJ. Čestitke onhh, ki ao ga Ustanovili in ti-stim, ki skrbe, da še izhaja.
VABILO NA SEJO
Chfcage, III. — Prihodnja
keja postojanke št. 8, Slovenska sekcija Jugoslovanskega pcmožnega odbera se bJ vršila v sredo, 13. oktobra v Toma-ž i nov i dvorani, 1902 W. Cer-mak Rd. Pričetek ob 8. zvečer. Ker bo to najbrž zadnja seja pred velikim koncertom Tomaža Cukale, ki se bo vršil .v nedeljo 31. oktobra, je zelo važno, da se udeležijo vsi odborniki in zastopniki, ker moramo izvoliti potrebne odbore. Kakor znano, je Mr, Cukale obljubil polovico čistega prebitka naši pomožni akciji in SANSu v podporo. Zatorej udeležite se te seje vsi. Rodoljubni pozdrav,-
John Gottlieb, tajnik.
TISKOVNI FOND PR0LETARCA
ZVII. IZKAZ De trait, Mick. Po 50e: John Zar-nik in Matthew Klarich, skupsj $1. ' Cleveland, O. Milk« K res* $5.00. (Uročil D. J. Lot rich.)
Ely, Minn. Frances Jenko $1; po 60c: Flunk Smiik, John Teran, Clus. Mrrbir, Luka Verhovnik in Simon Marolt; Fiances SelHkar 25c, skupsj $3.75." (Poslal John Teran.)
Arcadia, Kan*. Po 50c: Frances Potočnik in Valentin Gsllčič; John Künste!j 40c, ritupsj $1.40. (Poslal John Shulsr.)
Kem merer, Wjra. John H. Krzis-nik 7ŠC. , ^
Ckicaea, 111. Joseph ObUk $1.66; A. L. Skuhic $1, skupaj $2.66.
Meadaw Lande, Pa. Martin Bsjc $1.06; Tony Premru $1; Tony Klobučar 60c; po 50c: Frank Bsjc in Joie Bizjak; po 25c: Kerry Bsjc, Fiank Ferlič, John Martinčič, Mike Zamida. John Zamida in Joe Gruden, *tku£.jJ $5.15. (Poslal Martin Bajc.) BuKI. Mian. Max Martz $2. Chicago, lit Po $1: Frank S. Tan-char in Cyril Mrva. skupaj $2 (Is rc^il Frank S. Tauchar.)
Wethington, D. C. Neimenovan $5.00.
Oakland. Calif. Max ArnM $3; Tone Tomšič 76c; Frank Z«ttlch (Springfield, Ul.) 60c. skupaj $4 25. (Poslsl Anton Tomiič.)
Chicago, III. Paul Berger $5.00. (Izročil Frank Zaitfc.)
Berber ton, O. John Slanovec $1. (Poslal Mike Kopach.)
Pueblc, Calo. Frank In Frances Pogorelec $2; Ludwig Yoxey $1.40. skupaj $3.40. (Poslal Ludwig Yoxey.)
Arnia, Kant. Martin Gorenc $2; Jennie Kocj*n (Croweburg) 50c. skupaj $2.60. (Poslsl. Ant. Shulsr.)
Cleveland, O. Joseph Levtr $5; Jchn K rebel $4.17; Louis Zorko $2.26; po $2: Iva« B ibnik in Louis Kocjan; po $1: Frank ftile in Andy If arch, skupaj $17.42. (Poslsl John K rebel.)
Sharon, Pa. Joseph Cvelbar $1. La Salle, III. Leo Zovnik $1.50. A1 . in.t . ... ^ .i LeadviUe, Calc.. John Fajdiga $1. Od L 1941 je bilo IZ amen-j McDsnald. PA. Frank Pustovrh $1. ike armade trajno odpuščenih ; (Poslal Anton Zomik.) vsled zdravstvenih hib 208,296 | Skupaj $«0.7«, prejšnji izkaz vojakov.	* ' $1,351.37. skupaj $1,418.15.
PODRUŽNICA ŠANSA $T. 48 PROTESTIRA
C le ve lan d, O. — Ker go sedaj cipraviiieni protesti in Izjava *na dnevnem redu napram "Ameriški Dcmov.ni" ter ured-jave na dnevnem redu napram patru Ambrožiču, Rev. Uran-karju, in Rev. J. J. Omami, radi njih gonje v A. D. napram pisatelju Louisu Adamičai in nekaterim drugim odbornikom Sloven-ko ameriškega narodnega sveta, radi teira, da bi se zanetil razdor za skupno delovanje med različnimi strujami tukaj živečih Slovencev in da bi se tako onemogočilo na-daljno delovanje SANS-a. fta-di tega se mi zastopniki Sai^-so-ve postojanke št. 48, zborujoči na redni seji 24. septembra, izrekamo, da se pridružujemo vsem onim. ki .protezirajo in podajajo izjave, da se nikakor ne strijanjo z "Ameriško Domovino," njenim urednike m in drugimi prinpevaitelji spisov, ki so naperjeni radi mižnje, ki je brez podlage, napram pisatelju Louisu Adamiču ali kateremu koli dru&em/u odborniku in sodelavcu, ki žrtvuje svoj čas s tem, da deluje pri SANS-u za združenje »lovenvkega naroda v eno celoto v njegovi domovini!
Nadalje opozarjamo Ameriško Dcmovino, da ako bo kakšno blatenje v ameriški javnosti, kaker to -zagotavlja njen urednik z.dne 7. septembra, da bo on opral slovensko ime pred ameriško javnostlo, da b^mo m» prišli s proti do-kiii, da Ameriška Domovina ni nikoli zastopala slovenskega na reda, še manj ga pa predstavljala. ker di zadnje svetovne vojne črno bili v Cleve-landu nepoznani, kakor po di^ih naselbinah, kot 3I0-ven^ki narod. In le Republi-čan-kem združenju, voditeljem istt»?a in Louis Adamiču se moramo zahvaliti, da *mo sedaj v amerUki javnosti poznani kot Slovenci.
Za vse, kar je bilo storjenega v Združenih državah v prid slovenskega naroda, gre zasluga naprednemu elementu, in največ pa Louisu Adamiču. Radi tega vas opozarjamo, da prenehate z vašimi pu?tolov->vinami. ki nimajo raamena koristiti našemu narodu v stari domovini. Odglasovano in sprejeto ?ogla-no cd navzočih zastopnikov.
Frank Barbič, predsednik; France j Eižen, tajnica; John Zaje, blagajnik.
MLADI PHI LIT LANGtRHOLC UBIT V VOJNI
Job« Langerholc in njegova soproga v J oh nstowmi, Pa . sta dobila Od vojne oblasti sporočilo, da njurtega sina Philips nI več med ftiviMl.
Philip, ki je bil najmlajši irzmed Lamgerhokovih otrok, se je vpftal v U. S. Maline Cohps jblija i94l. torej Še ^redno Je bUa ta dežčla potegnjena v vojno, ln^bll 1. 1942 poslan v Pear 1 Harbor, potem na Palmitra Island, New Hebrides in na Guadalcanal. Imel je šar-žo Staff Star Je bil 20 let.
•
a a a s a a a s s a a s a s s s s s s s s a s a s
is
I s s
!: a s
I s a
is
t s s s
•♦•*seaaeeeeeSeseeseaeeéss*4ees*eeeeeeeeeeeaeoeeease
II
MitoriTi; KVIH.O
MY NATIVE LAN D"
ki jo je Opisal
Louis itdamir
IZ PR0LETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75
V zalogi tudi druge Adamičeve knjige. Pišite po cerivk A .
N s si o vite:	<
l'ROLETARKtt
2301 5. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL.

ZaptiiČa fltarftè, brale iti se-
_______ »tre. Sodba i je družil na iej ta-
viada. Načeinik'léÂkë^Vlade i ko t^žki
ZA L1CNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING CO. II
T.I. MOHAWK «707
: 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL.
. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
' '	.* t. i' «<• • ht«1 r <■»»♦ imstia.^ .1 v l
t*
GLAS SLOVENSKEGA DELAVSTVA i^zdrav osvobo
tess.. s2 ; dilni vojski i
SANS je dobil sledeče poročilo, ki precej pojasnjuje resnične razmere v Sloveniji.
Odbor združenega delavstva v Sloveniji je poslal pred kratkim zaključenemu Kongresu angleških strokovnih organizacij (IUC) v Southportu daljši brzojaven pozdrav z željo, da bi njegovo delo pospešilo zmago demokracije in zrušenje Hitlerjeve Nemčije.
V tem pozdravnem brzojavu
je rečeno:
' Od prvir dni okupacije Ju-goilavije je bil delavski razred v Sloveniji združen pod zastavo narodne bsvorodilne armade. Vse slovenske rodoljubne stranke in skupine so združene pod vodstvom Osvobodilne fronte brek razlike političnega mišljenja in socialnega položaja.
Ta ogromni uepeh združitve vsega ljudstva okrog Osvobodilne fronte je bil mogoč največ radi tega, ker je bil delavski razred v Sloveniji že združen v udejstvovanju bojevne-ga edinstva socialno demokratične stranke, komunistične stranke, svobodnih strokovnih organizacij in krščansko socialnih strokovnih društev.
,Največji uspeh so dosegle slovenske protifašistične in rodoljubne sile z ustanovitvijo ljudske osvobodilne armade in partizanskih oddelkov v Sloveniji kot dela Lj<udske osvobodilne armade v Jugoslaviji.
Na tisoče in tisoče najboljših sinov delavskega razreda je že dalo svoje življenje za svobodo slovenskega naroda; na stotisoče se jih junaško bojuje v vrstah ljudske armade.
Naša želja je, da bi angleški delavski razred izvedel res-
lico o na tam boju in razumel težke razmere, v katerih smo več kot dve leti vodili boj na iivljenje in smrt proti številno močnejšim in neprimerno bolje opremljenim okupacijskim silam.
Bojujoči se proti napadalcem med razvalinami naših po-žganih domov, po mestih m vaseh, obdanih z bodečo žico in izipremenjenih v koncentracijska taborišča, izpolnjujemo svojo dolžnost Itot zavezniki. Prepričani smo, da boste vi, angleški delavci, razumeli, zakaj je za vas v Jugoslaviji važno, ali bo vojna končana juri ali pojutršnjem. Upamo tuli, da bo Kongres strokovnih nij pojačal zahtevo za resnično drugo fronto in matsrial-:o in moralno pomoč za Ijud-ko osvobodilno armado in par-izane v Jugoslaviji ter da bo -.ahteval, da se ne bo reakcio-tarni skupini jugoslovanskih beguncev v Londonu več dovoljevalo izrabljati svobodnega n demokratičnega ozemlja Britanije za organiziranje bo-ia proti ljudskemu osvobodil-i«mu gibanju v Jugoslaviji.
Naš odbor je z veseljem izvedel za navzočnost sovjetske ielegacije na vašem kongresu. Delavski razred Sovjetske zveze nam daje zgled, nas navdušuje v boju zoper okupatorje in nam daje upanje, da bodo demokratične države s skupnim naporom dosegle po polen polom sovražnika/'
To poslanko so podpisali: France Sveftek za Svobodne strokovne organizacije in za socialno demokratično stranko, France Leskovšek za komunistično stranko in Tone Fajfar za krščansko socialne strokovne organizacije.
55 ozirom na skoraj neverjetne uspehe jugoslovanske osvobodilne vojske, zlasti na Primorskem in v Dalmaciji, je Združenj odbor jugoslovanskih Amerikancev poslal tem
:n ce-
W«nik ju*«,lc*.„,k*w Ijgoda «»..¿ila w -OM p*. , Mj vre**» «HI. Bilo 1M4B je I ferimnih v <ir u ¡rs mejne......
J®; •' i ^ „^a u . henjenja v .lrujfe.	, kekih 800 proetovofjcev m de- !o v Gleee Bay. To ne U
U .mi te*« ji pr*«Jcov*U, | Ko n*«*. v mejni «t. 26 ie ieli emo po 4 ure.	! dilo pred okra* itUmt MM.
Med tem sd začeli vodo brizgati v rov *e z vzhodne stra-
bojevnikom
junakom sledeči brzojavni po- vanskega pokolenja in da eroo
jugoslovanski Amerikanci «a novo, svobodno in demokratično Jugoslavijo v 5 tare m kraju.
Da m bodo mogle izvršiti vse priprave za tisto praimova-
da berno sodelovali ob tisti pri- ni bila povsem končana, že je l:ki vsi, prav vsi brez izjeme v Jutru 26. maja iabruhnil v
ter s tem pokazali, da se naša majni št. 12 v Waterfordu na ní, ki pa si je rzdrla svoVroV ta ameriška - vlada v tej grozni neznan nafln ogenj. Naj ome- teitla na drugem kraju ven ter svetovni JtrUi lahko popolno- nim mimogrede, da sem delal | pri tem napravila veliko več
v ticte m prostoru več let. Zju- fkods kot korieti. V lateru pa
ma zanese na živel j jugoslo-
zdrav:
"Osvobodilnim Jugoslavije!
Slovenski ameriški narodni svet. Srbski vidovdanski kongres, Hrvatsko - amerikanski
traj, ko se peljemo doli, ni še nihče vedel o nesreči. Srečali smo v rovu druge, ki so s« peljali pred nami in so g* vračali. Mislili smo, da ne more jo naprej viled kamenja, ki se je morda vsul o izpod stropa, a
svet in Bolgar>tko-maoedonski nje tesne povezanosti med ju- povedali so nam, da je vse v kongres zmage, zedinjeni v Slovanskimi Amerikanci v , dimu. Kje da gori, tega pa ni-Združenem odboru južmjslo- Ch,c*W di*f 6 t™*™****, ™ *> dognali. Požar je bil na dru-vanskih Amerikancev. srčno nA »«J1 ^ a2Pt«mbra gem kraju in le dim se je valil želš izraziti svoje gtloboko ob- if*»* Redeči	Franck na njiihen prostor. O tem so te-
Bancb, pred itJnik, Zvon ko A.
STANJE AFL OB NJENI 63-LETNI KONVENCIJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Pozdravi is Anglije
Star običaj je, da si konvenciji AFL in zveze strokovnih unij v Angliji izmenjujeta vsako leto pozdrave, in da pošiljata druga drugi bratske delegate. Letos je eksekutfva AFL povabila na svojo konvencijo angleškega delavskega ministra Ernesta Bevrna. On je eden izmed vodij ne* le unij, ampak delavske stranke, enako vsak drug unijsiki zastopnik, ki prihajajo iz Anglije pozdravljati konvencije AFL. 1
Ko so prišli v Anglijo predstavniki AFL pozdraviti nedavno konvencijo angleških unij, se je nad govorom glavnega zastopnika ameriške delegacije Harold Laski jako potožil. V svojem pozdravu je nahireč ' izvajal gospodarske razmere tako, kakor da kapitalistični sistem ostane za vse večne čase in unijam ni treba drugega kot da si v njemu prizadevajo izboljšati delovne in življenjfike razmere svojih članov. Na dru&i strani so delegati angleških unij uverjeni, ¿a pride tudi v Angliji in v Ameriki ča», ko se bo moral kapitalizem umakniti socializmu, toda konvencije AFL se s takimi nazori nočejo baviti in se tudi sedanja v Bostonu ne bo. Je sicer za politično akcijo in v prihodnjih volitvah bo spet podpirala "delavske prijatelje" v republikanski in demokratski stranki, kot običajno. In v volilnih kampanjah ao vsi kandidati «"delavski prijatelji."
je bilo mogoče unijam doseči tolikšen napredek kot so ga in da jim ni bilo treba vsake zahteve izvojevati s stavkami in v krvavih bojih, kakor pred leti.
Nekaj več liberalizma pa je tudi v konservativnih unijah AFL vendarle opaziti ki morda pride čas, ko angleškim delegatom ne bo treba zaman govoriti o potrebi in nujnosti samostojne delavske politične akcije.
Za žaljenega združenj« s CIO k m bo
Iz poročila eksekutlve delegaciji v Bostonu je razvidno, da je vprašanje združenja s CIO bolj oddaljeno kot pa j« bilo pred enim letom. To je tragično in v škodo ne samo unijam kot takim nego interesom vsega delavnega ljudstva.
Svojo zmoto bodo odgovorni Činitelji spoznali šele ko bo vojne konec, že sedaj so tu zelo otipljiva znamenja, da se Udaj dogodi val reakcije in z njo kampanja za razbitje unij in vsega tistega programa, ki ga je ob, prihodu v vlado ob Tfe-ičetku zadnje krize oznanjal in uveljavljal v pomoč ljudstvu Rooieveltov "new deri".
Baš s pomočjo tistih postav
emir feisal v vvashingtonu in namen obiska
(Nadaljevanje a 1. strani.)
Od siv sa sodelovanje
Tako je predsednik Roose-vek. poslal k Ibnu Saudu letošnjega maja svojega odposlanca brigadnega generala Pat-ricka J. tturleyja, ki se je mudil tam več tednov in sklenil potrebne dogovore, predno prične ameriška družba z velikimi pripravami za obratovanje oljnih polj.
Sedanji obisk kraljevih zaupnikov v Washingtonu priča, da so se pogajanja ugodno iztekla. Leta 1938 so ameriške oljne družbe izgubile oljne vrelce v Mehiki, ki jim jih Je vzela mehiška vlada, da jih bo obratovala v korist države, a dobili so še bogatejše v povsem primitivni Saudi Arabiji, kjer se jim ne bo treba bati kake "radikalne" vlade in delavskega gibanja.
Saudi Arabija a svojimi sredstvi in svojimi emirji, kalifi, šejki in drugimi mohame-dianskhni prvaki bi sama teh zakladov ne mogla obratovati, ker tisti ljudje nimajo nobenega pojma p tem. Dobili pa bodo od njih prHičtio davka, lahko bodo po vojni potovali in 9* zabavali z njim, glavni dobiček pa bo šel družbam, ki #o dobile monopol nad oljem.
Torej se stvari tudi v tej vojni še vedno razvijajo po starem in prirodni zakladi osta-. nejo posest privatnih družb, pa tudi kjer so podržavljeni, imajo veliki mednarodni kar-teli kontrolo nad njimi, ker vladajo svetovni trg in mednarodni promet. Itjama je Sovjetska unija, ki je tako velika n že toliko razvita in močna, ia izrablja prirodne vire popolnoma na svojo roko.
čudovanje presenetljivih vojnih uspehov jugoslovanskih ljudskih osvobodilnih vojsk.
V najtežavnejših razmerah in brez ozira na osebno trpljenje in žrtve, osvobo j ujete svojo domovino korak za korakom. Vi odpirate pot invaziji Združenih narodov, katerih dragocen del ste sami. VI pripravljate v veliki meri bližajočo* se zmago nad nezaslišanim barbarstvom. Vi polagate temelje resnične demokracije s svobodo, pravičnostjo in varnostjo za vse.
Vaše čudovite vojaške operacije dokazujejo, da ne potrebujete ohrabritve od nas, čutimo pa v globoči^i are potrebo zagotoviti vas, da smo z vami. Vse možnosti, ki so .nam dosegljive, izrabljamo, da bi poučili veliko amerikansko javnost o vašem gibanju in njegovih uspehih, ki ga je tako dolgo blatila lainjha propaganda vaših in naših soyražnikov. Storili bomo vse, kar je v naših močeh na mestih, ki jih morejo naši glasovi doseči. Naprej v boljšo bodočnost za jtržno-slovanske narode in za ves svet! Vaše vojske drže to bodočnost v rokah, ki drže tudi puSke in mečejo groft in strele nad sovražnika. VaSe vojske so enake v duhu armadam A-merike, Anglije, Francije, ki se sedaj bojuje ob Sredozemskem morju, in rdeči armadi, katere zmage napolnjujejo na-
«-.»'MIIVU n.
Novak, podprx tednik, Matilda Ban ich, tajnica, Vid Barich, pomožni tajnik, Marijan Kla-rich, blagajnik, Frank Zorja-ni, pcmožni blagajnik; v vojaški odsek «*o izvoljeni Nikola PopdVich, predsednik, Thomas Bla tna in Frank Zuklich; v siprejjemnem, odboru so Miško Doljanin, Mrs. Nedeljka Ka-pov in Mrs. Pauil Manghera: v nadzorni odsek so bili i'?vo-ljeni M. Mrdnjevich. pn i*ed-n a. Frank Ostrich, tajnik, Joseph Kusich. Mrs. Mary Zuklich in Mrs, Katarina Vlado-v i h; v prcigramnem odseku so Ste»ve Habicht Mrs. Paul Mafi-<?hera, Steve Vrančič, T. Sljep-čevich in Mrs. Helena Kuiar; v odsek tiska so bili izvoljeni Marko Basič, Steve Vrančič, M. J. Brzovich, M. Krasich in Zvonko A. Novak.
Za odsek tiska,
Zvgnko A. Novak.
se je v silni vročini spremenila v paro in qpore so se rušile ter rovi zasipali, da so bili delavci, ki to s svojimi pripravami za-duševali požar in skušali u-braniti pred njim čimveč mogoče prostorov v neprekidni nevarnosti. Vode so spustili notri toliko, da jte napolnila ves najnižji level, zato so morali
V tem času smo pa zjtriiilt še eno steno pred staro, h betona, štiri Čevlje debelo, zagra-jeni proftor pa so pc:em preplavili.
, Naj še omenim, da ko Lino tako gasili in delali, smo pa* računali naše šihte po 8 ur. Drugi teden pa smo začeli delati po 4 ure in dobili za prejšnji teden vse plačano po 8 ur. Vsakdo je mislil, "sedaj sam pa dobro zaslužil," a nare lili «mo račun brez krfrmarja. Jaz aem imel na kuverti $77.00 zaslužka, izplačali pa ;o mi 949.-38. Drugo je bilo odbito za d-2-
predne može /in žene po vsem svetu z občudovanjem in navdušenjem. Sprejmite vsi na-!o bratsko ljubezen
LouU Adamič, Etbin Kristan, Zlatko Balokovic, Peter Peff, Žarko Bunčič, Sinile Vojdanov.
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
je firer zgubil štiri milijone mrtvih v Rusiji, ter Ruiija deset milijonov civilnih prebivalcev in vojakov zato, da ai prijateljsko sežejo roke ?
Proletarec »n rusld relif
Z ve^ljem .opažam, da število naših nar^nikov raste. i»kcda, da je nam nemogoče
s tem delom prekiniti in spet fense ta* $21, pa za vojni uposMti sesaMce za praznjenje b°nd, za socialno zavarovalni-lefonirali na površje ravnate- vode iz globine.	I ntravnika, unijo in bolnU-
lju, ki je ukazal, da moramo Gasiti požar v majnah je te- nk?T\. .
vri ven.	v žkA stvar. So prepihi, vse se !,	^	ki
To je bil za nas dan velikih toii okrog tebe, in vzlic ma- Je ""S®6 v ™ "Je napetosti. Pozvano je bilo re- 'pkam je delo težki, ker jo vro- lmu 0<Wteh $51 Za defer.se tsx. šilno moitvo iz okoliških majn, čina neznosna in plini fte^ni.L, T,ako ^^ toreJ nekak d pre
ki j« prišlo s potrebnimi instrumenti in pripravljena je bila zasilna bolnišnica, ako rve bi jo potrebovalo.
Predpoldne se je začela ši-
da č!ove<ka zadu.3 Če se v o-pravi, ki jo ima, ¿caj ponšareči, ali če mu uiipajoče se kamenje zajezi povratek.
Požar so končno po več dni
riti govorica, da je v majni št. 8«*enja skušali zadušiti, ali o-
praznik jugoslovan-skega zedinjenja bo 5. decembra .
V Chicagu se je med Srbi, Hftvati m Slovenci že dokaj dolgo obhajal praznik jugoslovanskega zedinjenja okoli prvega decembra vsako leto. Toda šele letos se bo tisti dan
—	to pot 5. decembra — praznoval v pravem duhu in iskreni povezanosti vseh tistih, ki verujejo v novo, svobodno in demokratično Jugoslavijo, kjer naj bodo vsi trije narodi
—	Slovenci, Hrvatje in Srbi — popolnoma enakopravni.
Ta duh bo letos vidno prekinjal praznovanje jugoslovanske vzajemnosti in upati je, da bo to sijajna manifestacija iskrenega in temnega edin*tva, ki je prav sedaj tako nujno potrebno -med vsemi Amerikanci in tako tudi med onimi slovanskega, hrvaškega in srbskega pokolenja n« samo tu v Chica-gu, nef«o tudi povsod drugod širom po tej deželi.
Naša nova domovina bije baš sedaj krvavi boj za svojo m splošno svobodo. V tem strahovitem svetovnem poko-lju in ugona-bljanju, izzvanem od barbarskega fašizma, ^r« tudi za obstanek demokracije, brez katere zlasti majhni na. rodi, kakor je n. pr. Jugoslavija, nikakor ne morejo obstajati. In ker se bojuje ta dežela tudi zanjo, ker gre v svetovnem požaru za to, da se za vse-Isj stre odurna glava mednarodnega razbojništva, da se naredi konec krutemu naslktvu nadutega narodnega šovinizma in imperializma in da pride tudi majhen človeft enkrat do svoje svobod« pa „voj^ pra. vic, moramo, mi Amerikanci jugoslovanskega izvora kakor en mož stati za njeno vlado. Tako se naj tudi to »kar najjasneje razodeva med nami na dan 5, decembra, ko bornn v prisrčnem bratstvu obhajali
po lati stalnega zastopnika med nale ljudi, Icajti polje je Še vedno zelo obširno in potreba velika. V teh kritičnih časih, kateri so še posebno delavstvu zelo opasni, je nam naJo časopisje potrebno. Proletann, kateri je eden najstarejših socialističnih listov v tej deželi, mora dobiti trdnejšo in širto podlago, kajti kadar pride zopet mir, verjemite mi sodrugi — bo naše delo potrebno.
Za ruski relif sem od zadnjega poročila prejel samo eno reoto $1.60, katero je daroval John Kos v Clevelandu, poslal pa jo je moj prijatelj Joseph Dum. kateri je izmed mnogih prijateljev Rusije eden naj-pridnejših. Poslal mi je za časa na>e kampanje za ruski relif v (zadnjem letu in pol več kot $56, kar je za enega Človeka velika vsota. Hvala Jože! Upam, da se še oglasiš.
Nai odbor je še vedno na delu. Vsak diar, katerega pošljete za ruski relif, bo hvaležno sprejet in takoj oddan na pristojno mesto.
14,	ki je po rovih zvezana z 12., osem delavcev od dima zadušenih. Vsakdo se je hotel o tem prepričati in tako je vse drlo tja. Podzemska vez med eno in drugo je okrog miljo dslga in elužj za ventilacijo, šele popoldne je rešilnemu moHvu uspelo, da se je moglo podati v globelj n# kraj ne-«toče, kjer je zalotil dušljivi dim kakih 15 mož, ki so bili zaposleni s (popravljanjem. Dva sta bila mrtva, nekaj zelo teždco omamljenih, drugi pa so se pravočasno oteli, da so prišli ven brez hujših posledic.
Ogenj se je pričel na latera-lu, 500 čevljev višje od teh, na
15.	levelu. Zračni pritisk je *el proti vzhodni strani. Lesa, pre-mogovega prahu in premoga je bilo povsod dosti in gorelo je ko v "malem peklu
mejiti z zgraditvijo sten, po tri Čevlje debele in s peskom zasute. A tisti, ki to delajo, vedo, da se lahiko medtem dima nabere, pa plina, in če eks-plodira, adijo stena in tisti, ki jo grade. Rešilno moštvo z instrumenti je štelo 50 oseb. Tem je pomagalo nekaj drugih delavcev, kakih 400 mož je bilo poslanih v druge majne, 300 jih je ostalo v dvanajsti, do 600 pa jih je šlo na vladni relif. To je trajalo dobre tri tedne.
A ko se nesreče začno, jih noče biti konec. V šahtu majne št. 16 se je utrgal kabel. Ko so vozički drsali nazaj z navpi-čne proge, je bil *n delavec ubit m par težko poškodovanih.
Zadnji dan, ko so bili naši delavci pozvani spet na delo,
gledna opisal, kako živimo in pa da smo delavci v vojni aidi Če nismo direktno na «bojni fronti.
*
Na philatetičnem polju s?m še zmerom jako busy.* In ker imate sedaj v Zed. državah vsaka, dva tedna nove "flag stampse", mislim, da jih dobi marsikdo izmed čitaiteljev tega lista na ptamih, ki jih prejema.
Ako se vam ne zdi prenad-ležno, bi vas prosil zanje. Zberite jih in mi jih pošljite, za "retourn" pa bi vam jaz poslal pozdrav o Božiču. Pošljem vam eno jugoslovansko kuverto, katero po vojni lahko naslovite kakemu jugoslovanskemu phi late listu.
i ■ ■■ •	* >» . . .y
Herman Drobesch, New Wa-
terford, C. B., Nova Scotia, Canada.
Uradn&i so bili kakor brez bU edcn iz3njed nJih» Madžar glave in brez priprav ea gaše- P° rodu> v nezgodi ubit. . nje. Rešilnega moštva j« bilo | V raaJni 18 pa so se spuntali obilo in drugih prostovoljcev, domačini proti našim ljudem, a niso imeli s čem gasiti. Vode Rek" *°> da ne dobe dovolj
dopis iz kanade
i	I	.	A t
New Wsterford, Nova Sco-tia. — Danes sem si vendar vzel toliko Časa, da opišem, kaiko se tukaj imamo. V glavnem, (kako si služimo kruh, ker vojnih zadev se nočem dotikati.
Posegel bom precej daleč narzaj. Dne 22. maja je v majni št. 25, Gardiner, delalo le nekaj mož, ker je bilo v soboto popoldne. V enem prostoru irta delala dva tovariša. Ko sta izvrtala luknje, jih zadelala s smodnikom in zažgala, sta prodrla steno do stare majne, ki je bito zalita z vodo. Voda je udri a notri s talko silo, da se nista mogla rešiti in sta utonila v nji. Nato je drla voda v to majno toliko časa, da jo je šalila 300 čevljev visoko. Ker so drugi delavci delali višje od onih dveh, so se vsi utegnili rešiti. Kompanija je poslala se-aalke iz mesta in vzelo je štiri dni, predno so vodo izpraznile iz rova in je bilo mogoče do dveh utonjenih rudarjev.
Že dva dni pred to nesrečo P* je v majni št. 12 ubilo delavca in poaneje se je to ne-
ni bilo, kamneneqra prahu pa tudi ne pri rokah, ftele proti večeru so pripeljali iz tovarne v Glace Bay ju kamneni prah !n med tem so položili tudi vodne cevi. Ker jih je manjkalo, so v ta namen porabili tudi one cevi, ki jih rabijo za stisnjen ziraik kakršen služi za pogon strojev v majni in na vrhu. Z vodo so s kraja dobro napredovali kakih 300 čevljev. A ker so leseni tram i, ki ao podpirali predore, zgoreli, se je začelo kamenje vsipati in delavci so morali bežati, da jih ni zasub. Treba je bilo postavljati nove epore, a vročina je bila tolikšna, da so morali prenehati s tem delom m z gašenjem.
četrti dan sem se tudi jaz javil med prostovoljce. Ta stvar je 'bila namreč zelo zvezana z ri^kiranjem življenja, pa človek pomirja. Mislil sem si, da za enkrat se mi še ne mudi v nebesa, a v peklu pa sem že itak pri svojem regularnem delu, čemir bi se v še
vozičkov in so vsled tega zelo prikrajšani na zaslužku. Nagnali so vse ven in zastavtkali, nato pa se porazgubili od kjer so prišli. Ko ao se predzadnji dan peljali ven, so vozički izgubili stik kabla in v tej nesreči je bil en delavec ubit 16 pa več ali manj pobitih.
Po treh tednih prenehanja je kompanija začela spet obratovati svoj omenjeni rov na za-padni strani Imela j« mnogo delavcev zaposlenih s popravljanjem poškodovanih stvari in med tem pa je bil lateral "pod observacijo". Merili so vročino vsako uro. Zlezla je navzdol na 70 stopinj, torej na normalo v teh majnah. Upanje je bišo, da se bo ofeenj v nagrajenih predelih zadušil.,
A ko pa so kopali novo bliž-njico, s katero bi pot po starem rovu zmanjšali za 800 čevljev, je nastala ob zadnjih 15 čevljev do cilja tolikšna vročina, da so delo nemudoma ustavili in prekinili tudi obrat. Le kakih 250 modi nas je ostalo, nekaj stotin pa spet trans-
Mehiko bo morala svoje >ljne vrelce dobro plačati
Mehiška vlada je dne 30. sept plačala za %cijnc vrelce, ki jih je leta 1938 vzela ameriškim in angleškim lastnikom, prvi obrok v vsoti $3.796,391.-04. Izvršiti ima še štiri izplačila, predno postanejo vrelci res last meh:*ke države. Sporazum med prejšnjimi lastniki in mehiško vlado je bil dosežen s posredovanjem ameriškega državnega departmenta.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT, CIRCULATION. ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 14, ltll.
of ProUt«r«c. pmkUAmd w—k\\y «1 Ckic«ffo, III., Oct«fc«r 1.1, 1f4S.
Stat« of Illinois, County of Cook, as.	1
Before me, s notary public, in snd for the state and county aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who, having bean duly aworn accord-in* to law, depoftea and says that he it the business manager of tha ProJetaroc and that the following is to tha best of his knowledge and belief a true atatement of tha ownership, management, etc., of the aforesaid publication far the date shown in tha above caption required by tha Act of August 24, 1912, embodied in aaction 411, Postal Laws and' Regulations printed on the reverse of this form, to-wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor and business managers are: Publisher: Jugoslav Workmen's Publishing Company Inc., 2S01 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.; editor Prank Zaiti, 2542 S. Hamlin Art.; managing editor, Frank Zaits, 2542 S. Hamlin Avs.; business manager, Chaa. Pogorelec, 2S21 S. Avers Ave.
2.	That the owners are: Jugoslav Workman's Publ. Co. Inc., 2301 6. Lawndale Av*., Chicago, 111., Jugoslav Socialist Federation, 2801 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.; Philip Godina, 3211 So. Pulaiki Rd., Chicago. 111.; FVed A. Vider, 2<10<1 So. Avers Ave., Chicago, 111.; Frank Zaits, 2542 So. Hamlin Ave., Chicago, III.; Executive Committee: Ctoas. Pogorelec, 2321 So. Avers Ave., Chicago, 111., Executive Secretary.
S. That the known bondholders, mortgagees, and other security holdera owning or. ho Mia* 1 per cent or more of total amount of bonda, mortgages, or other aeeuritiee are: None.
4. That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, etockhold« r«, and security holdera, if any, contain not only the list of stockholders and aacurity holders as they appear upon the books of the company, but also,, in casas where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation the name of the person or corporation for whom such trustee ia acting, Is given f also that the aaid two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the efcfeumrftanre* and > conditions under which stockholders snd security holders who do not appesr upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner? sad this affiant has po reason to believe that any other person, asaociation or corporation has any initesest, direct or indirect, in the stock, bonds, or other securities than ss so stated by him.	,	.
CHAS. POGORELEC, Busineaa Manager
Sworn to and subscribed before me this 30th day of September 1943. Donald J. Lotrich, Notary Public. (My commiaaion expires Feb. 11, 1*46.)
v Marionete County, Wisconsin. Obsega 109 akre.
H i As, farmski stroji, konji, goveda, perutnina naprodaj zaeno s farmo, ob enem tudi ves letoinji pridelek. Kupec se lahko nsseli tja takoj. Cena $4.600. Pojasnila daje ANTON JORDAN. 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
............MUMM»*
PRISTOPAJTE K
NARODNI JCDNOTI
SLOVENSKI PODPORNI
! NAROČITE SI DNEVNIK ;
•moSVETA"
Staae aa celo lete $6.00, pol leta $1.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset Alahov (le) je treba sa novo drufttvo. Naslov ta list in ta tajništvo jat
2657 S. Lawndale Avs.
CHICAGO 23, ILL. .....................


Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN ead SURGEON
3724 West 26th btreet T»L Crawford St It
• OFFICE HOURS:
ItSO to 4 P. M.
'Except Wed. and Sun.) •<30 to StSO P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
ttIt So. RMgeway Ave. Tel. Crawford S440 If ss aaewee — Cafc ~ * Aastta ..........
.................
j BARETINCIC ft SOR
POGREBNI ZAVOD
Tel. tO Ml
424 Broad Stresi
JOHNSTOWN, PA.
MMMMIMMIMMIMM»
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Ita Educational Bureau
PROLETA
NO. 1882.
Published Weekly el 2501 Se. Lawadale Ave.
CHICAGO 23, ILL., October 6, 1943.
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH

VOL. XXXVIII.
What Has Happened? j.
Whatever became of all the talk gild "rcsoluting" about the 6-hou | .'ay? Observing the blue-prints being presented for the post-war period,) none of the architecte seem to hjve found room ia their plins to plate the'shorter work-day, even aa a closet or an uttic.
There ia plenty of space, spparently, for suything else one ;an «.hink of, in the coming utopisn mansion. The suggestions range from the famous "quart of milk a day'* to bouncing out sll the members of royal fa.T.iliex
Time wm when no labor gathering—ftom the big national conventions «own to the newest local—wss complete without s dlssertstion of sc<me land of the 6-hour dsy. But now, with everybody working, and overtime running rampant—well, it just itn't fashion, be! to mention an old acquaint-; unce.
Aiid, then, there used to be those "demands" for s vote on the nation . going to war, orationa on discrimination by industry cgainst aged workers, and perils of new inventions an<l high taxation. All seem lost in the :<ttu-ffle.	\
But maybe when we return from our aelf appointed mission of savins the world—physically, economically • and spiritually—acmeone may think of the shorter work-day and bring it out for inspe thn, st lesst. And un old friend might prove the beat of friends.—From the L bor Clsrion.
THl MARCH OF LABOR IN THE WIND The Cost 0f Capitalism
_From THF NATION	ilffi 1	»
^t'ßöyCöTT ...
M(M6CR& OF TWI Moittf. cflP BU^Mi^li úf NAÄ&ihia M 1619 MAO MM
Legion Americanism
The American Legion took a dangerous step st its nstional convention in voting to set up a $20,000,000 endowment fund "to promote Americanism." The danger arises from the fset that the source of this money will inevitably determine the kind of "Americanism" which the Legion is to promote. And there is every indication that most of the money will com? from bi.? industrialists interested in propagandising a particular set of :4>cial and economic beliefs.
This propoaad $20,000,000 campaign first csme to public notice at a Legion executive committee meeting in Indianapolis last May. One of those wJm> suggested it, a prominent industrialist, said the idea originated at o gathering of persons interested "in the future of free enterprise end Amer-icsn initiative." Neither the Chamber of Commerce nor the National Association of Manufacturers, the Legion leaders were told, could sponsor the campaign without being "misunderstood."
Sponsorship by the Legion, however, will be even more widely "misunderstood." Even though Labor unions be represented on the directing board, and even though the Aind be nominally open to contributions from lator, the Legion cannot spend money contributed mainly by big business without coming under suspicion of running errands for that specisl interest. If big-business men want to promote their own version of "Americanism," they should do so openly snd under their own names, not under the cloak ,<>f a patriotic society supposed to represent all sbade* of opinion among the veterans of two wars.
Thjs newspaper shsres the concern of those behind the Legion's program in "the future of free enterprise snd American initiative." But we believe that the best propaganda for free enterprise will arise from successful social legislation which makes the system work in the best interests of the national community as a whole. The proposed campaign hss sll the earmarks of an insidious attack upon such legislation. The Legion is plsying with fire if it undertakes to sponsor such a program with somebody else's money.—The Chicago 8un.
==
Looking Ahead

ByLENDECAUX
'TOiere were some million-dollar questions in a recent exclusive litle quis, program in Washington.
The Quiz Kids were Pres. Mark Woods of the Blus Network snd Edward J. Ncibie, who wants to buy the network. Their questioners were nrverr.'bers of the Federal Communications Commission.
The show wss not broadcast. There were only a score present, and moat of the press ignored it.
Bui if they'd heard it, most radio radio listeners would have been sur.
prised st the answers.
*
Here are some of the questions end answers, in substance:
Q: Would you sell time to the Ford Motor Co., to put on W. J. Cameron as thsir commentator, having knowledge of hia viewpoint and record?
A: Yes, we sell time to corporations to put on commentators with distinctive viewpoints.
Q: Would you sell tWne to the CIO to reply, or to put on its own commentator—asy, even the ssnis Cameron?
A: No. We're in the advertising business. We sell time for the sala of goods, not for the pressntstion of viewpoints.
Q: Hasn't Cunferon a viewpoint?
A: Yes, and we would not i ttcmpi to control what he had to say—ju»t so his views were his own, not those of the Ford Co.
¥
Q: Don't most corporations theae days buy time for goodwill rather than to sell goods?
A: Yes, they want to keep their names before the public, to tall whet they're doing to win the wsr, snd to build up goodwill for post-wsr days.
Q: Would you sail time to the A. F. of L. to keep its name before the public, to tell what it's doing to win the war, and to built up goodwill.
A: No.
Q: Would you sell time to General motors to ssy what a good job it was doing to win the war? A: Certainly.
Q; Would you sail time to the UA W CIO to ssy what • good job it was doing to win the war. A: No.
1 *
Q: Why don't you seH time to labor and similar groupa? tf.
A : If we soM time for the preaenft-
ation of ideaa, the wealthier groups would have all the advantage. So we give time free to both sides.
Q: You discriminate in selling ttme for advertising. Couldn't you also discriminsU selling time for ideas, so both sides would get sji even bresk?
A: (We don't believe thst one's
been answered yet,) *
The above answers ere not peculiar to the Bkie Network. They re-lle:t t!\e policies to the whole radio industry, as set forth in the code of ihe Nstl. Assn. of Brosdcssters.
Special Privilege
* The National Industrial Conference Board, an employers' research organization, reports thst 322 industrisl corporations msde 11.6 per cent .nore in net profits, after all tsxes had tieen paid, in the first six months of 1943 than in the first six months of lsat year.
These lu*h profits, whkh are typicsl of the wsr profiteering throughout mos.t of i.ndustiy, ecmt chiefly from the public |>ocketbook through war contract payments.
As CIO President Murray points out, they represent "specisl privilege" ior one group, st s time when "blood is being spilled and tyvjp are being lost, when the world is undergoing the rigors of the most terrifying war in history."
' What ia wrong with Uacle Sem, who paid eat this money, takiag back •ome of this money ia increased profit« end eaeess profits taaaliea? Aad what is wrong with limiting sack special privilege by a 616,000 limit on individual net income?
Ask your Congressmen if these steps aren't preferable to trying to extract more taxes from esaential war woskers who sr% not making enough
for a decent and healthy living.—The CIO News.
BRITISH STRIKES EXCEED AMERICA S!
NEW YORK CITY. — According* to s cabled dispstch to the New York Times from London, strikes in-war-torn Britain have exceeded those in the United States. . This revelation confounds the crit-1 icism of reactionaries in this country who have tried to draw unfsvor-ablc comparisions between labor's record in America and in Great Brit-sin.
"Britain is still plsgued by s vsst number of small wildcat strikes that annoy both the Government and trsde union officisls snd undoubtedly hsmpcr the wir effort,'* «aid the Nsw York* Times report.
"The importsnce of these small strikes will be recognized from thej fsct that in 1942 official figures show that, making allowance for the United States' three-to-one advantage in industrial employment, Brit-' ain had 29 per cent more atrikes, in- i volving 61 per ceqt more men and causing a loss of 7 per cent more msn-dsys thsn the Unite I States.
"The- British sre having more strikes now—though they are smaller—than they did before the war."
Leopard Doesn't Change Its Spots
Wherever you encounter it. "Specisl Privilege" is very much the rims. Turkey is attempting to tax war profiteers snd the reaction is substsntially what we are experiencing here at home. The Turks csll their hiw "ogrlik." They passed it last November. Its principal feature is a capital levy on weslth snd heavy taxes on the excess profits of the rich.
- The Turkish prime minister explains: "We must hsve s big srtny to maintain our neutrality. Armies coat a lot. If you need a new tax, you must find those sble to psy. (There is sn ides for the members of our own Congress, who sre figuring on s new tax bill!) We had only two sources for tsxation—the rich snd the common Turkish people. We picked the rich snd the profiteers. We refused to plscc further burdens on the pesssnts, who are generally poor snd ill-housed. They sre paying enough now."
The Tich and the profiteers sre calling on Allah to witness thtt Turkey is going to the dogs.rbut our guess is the poor people of Turkey like "var-lik," snd, strangely enough, they seem to have a lot of influence with the national government, which shows thst Turkey has sdvsnccd s lot since the •lays of the suitsns.—-Labor.
SEASONS
Tsacher—«Sammy, name the four seaaons.
Sammy—f It, mustard, vinegar and »pepper.
DONT MISS A SINGLE ISSUE
Sabscribers era notified when their subscriptions are aboat to empire. That yea may aot miss a aiagle ¡••no, «end is year renewal promptly, Everything will be done *t this aad to see there's no interruption in service.
Slavija's 40th Birthday Oct. 10
CHICAGO.—On Sunday, Oct. 10, a very important anniversary will be Observed at the SNPJ hall on I^awndale avenue — the 40th anniversary of the first lodge of the Slovene N tional Benefit Society, namely, Lodge Slsvijs. No. 1, which wis orgsnized 40 years ag*j, on Sept. 23. 1906, here in Chicago. We are all aware of the significance of this outstanding event and the members arc preparing to celebrate the ocov sion with an elaborate program and dance.
Isodge Slavij i's jubilee program include* a number of attractions. The latest films of Slovenia will b* shown to the audience, our pioneers rr.d co-founders of the lodge will be presented, speakers will addreas us j and several song »elections will be rendered to round up the program. ! The five still living founders of 81a-vija sre Martin Potokar, Anton ! Trampush, Mike Skochir, Louis Sku- i bte, >and Joseph Wershay, who will be with us on% this occasion. Rep- j resenting our youngest generation will be s group of members of Juve-| nilc Circle No. 26.
The principal spesker will be Bro. Vincent Ctlnksr, Supreme President of the 9NPJ.
Other numbers on the program include the Preseren singers and ! thei^ quartet. It is likely that the showing of the Istest movies of Slovenia will attract the most stten-tion, fa* this will be tbe flrat time
thst they will be shown In s completely new arrangement, with appropriate music syncronisstion.
Music for dsncing will be furnished by the Gradisek-Omess orchestra. >
Lodge flRavija is extending a cordial invitation to all its members and friends as well as to all neighboring lodges to attend its jubilee program and dance on Sunday, Oct. 10. The program will start promptly i t o'clock. Do not fail to be present at this very important celebration of the lodge which, 40 years ago, launched the great movement that grave birth to the Slovens Ns-tionsl Benefit Society.
For Arrangements Committee, Peter, Bernik, Lodge 1.
From THE NATION
A booklet "intended to help defeat ¿he New Deal in the coming nation 1 election" is sponsored by Senator E. 11. Mcore of Oklahoms. It is sntitlel 'The Other Freedc.u—Freedom of Opportunity," srvj here sre two samples of its wares: "If we are to have freedom of opportunity we must keep of>en to our youth piogress ~hrough inequality.*' ... "It was a aull group meeting in s beer pt^rlo. in Esigterbiden (sic) tb i began the mcvement t) Jl set the world ou fire >y this war. In can be a «mall grtup meeting in some quiet plese t'Jst will offer the plan of pea.e that will end the ;onfli*t and usher in s period of peace."
Representati e Leioy Johnson of California recently t~ld the 8sci -mcrtto M .«sons th it "the white man leserve* his plsce in the world," thst "ignorant, prejudiced, biased humen beings in other psrts of Itit world" should be taught "intelli-gence. self-denial, and self-control," snd that the need of the hoar was "world stabilisation where wars would cease and the white trun would not be depleted."
Clubs and Discussion Groups throughout the country will soon be granted the privilege of seeing a film prepared#by the Association of National Advertisers, 'th# Fifth Freedom." Editor snd Publisher describes it ss sn stuck on grada labeling. "In s dramatisation, exaggerated for effect, it presents the ultimste in what might happen should regimentation of merchandise becomo universal."
A letter to the editor of the New York Daily News offers the following rbosit brain food: "Thg strongest argument I know of againat vegetarianism ia the British people, who have been Ifown for centuriee as beef r ters. I don't know whether beef is s brain food, or wftat; but snyway, we fought for freedom from the Britiah in 1776, and they got us back in 1942 without firing a shot."
i Pai -chute silk rejected by the srmed forces will henceforth be gvsiUble without restriction, the WPB announces, for the manufacture of baby pants and women's underwear.
FESTUNG EUROPA: The Vichy government is mobilising cripplrs for light work — in Geifasny . » . Eight hundred miles of railroad track have been removed from Belgium to help meet the shortage in Germany ... Dutch Nasis who have been sending their children to special Natis schools will now have to return them to the regular Dutch schools; the children will hsve to put up with the silence snd contempt of their schoolmates in an effort to win converts.
Whft the present war is costing the United Nations is graphicsjly told in the September issue of "The Eagle Migraine," organ *f the Fraternal Oiber of Eagles.
Remembering that his and Wcrld War I are the resulU of the c p-talist system of humsn exploitation for private profit, snd forgt.ting fcr the moment the <ost ;n shattered bodie» snd human life, the story tolJ|>by the Eagles' publication ia staggering proof of thr price mankind is paying for the error of permitting an outworn economy to run its course t> the end.
Here's the story js told by the Esgles:
"The cost i f this war is almost impossible for the hemaa mind to conceive. It*hcs been estimated that It will cost America aad hir Allies a tetal ef one trillion dollars to lick the Aais powers. One trillion dollars — which he democracies must spead ia the destruction cf property aad lives — wool/* hare been enough to furnish every family ia the Uaited States aad •a the Aais couatries with the following: a house aad let, garage and ear, r- dcrn furnishing, and all the gadgets thst every housewife dresms ef 'rem aa electric waffle-iron on the tible to a full electrical laundry equipment in the basemeat."
We rcpoat, this war is being fought at the enormous cost depictcJ - bove because mankind Has been incaprble of intelligently taking the next <top in human progress—from a private capitalist e:ono.ty to a Socialist co-operative economy.
If, as we were told st the start of this war, we sre fighting to save "our way of life"—the capitalist way— then all the agony and waste will Ne .or nothing. Because, capitjllon is going to the desd and done for *-hen the shooting stops.
It is s sad reflection that, even though the United N itrons thoroughly defeat the Axis, they will lose in the end because they fought sgsinst .he tnevil ble ciisngc from individualism to socialization.—The Re ding Labor Advocate.
Betrayers of Argentina
Newspapermen of Argentins sre figLting the Rsmitez government's ruthless censorship of the press which, if it were free, would blow the sub-fascist regime out of the wster on the issue of "neutrality." Barring a revolution, it ia not likely thai the journalists will succeed; the whole purpose of the Rjminez coup sgsinst Csstfllo was to bolster reaction against the peoples slow tidal movement in support of democracy and the United Nations. The nature of the government ia starkly revealed by the fsct that the pro-Democratic press is terrorised, while fascist papers are allowed to rage against liberals and rant about "international Jewiah capitalism."
Argentina's rulers long have been the chief influence against unity in the hemisphere. Yearning for nationalistic prestige snd hoping to dom-nste South Americs, they hsve persistently thrown Argentins's weight against bold constructive steps to strengthen Pan-Americanism. Now, except for Argentina, the Western world is united in measures presenting n common front to European fascism. Only Argentins stands aloof, and holds bar people down by tyranny, forbtddin* the natural expressions of public upinion to challenge this desperate blunder. In their modem history, the gauchos of the psmpss end the slert, swskening pec pie of the cities hsve naver suffered from government more cruelly misrepresenting the true nations I interest.—The Chicago Sun.
¡THE PACIFIC OCEAN
i The Pacific is the grestest physic-
111 unit on esrth. From pole to pole, from shore to shore, the Pscific Oeesn. even within the srbitrsry limitations of the frigid zones, is larger than all the dry Isnds of the earth put together. It comprises | 6K>re than a third of the surface of the world and is almost twice as large as the great Atlantic, three times the size of the Indisn Ocean, |
the
"Collier's Denounces "Sweatshoppers"
Occasionally "Collier's" nvigazine is on the liberal side of great issuer In a recent issue, it printed s telling cartoon by Fitzpatrick. "The Sweat-shopper," hiding behind the flag, was stretching out a greedy hand toward the hen-.ea of America. Under the caitocn was an editorial: "Why Wartime Sweatshops?"
"We had occsaion some time ago
ARMY WILL ASK FOR 50 BILLIONS NEXT YEAR
Military Chieftains Net Csaatiag On Early Victory, Coagresssaaa Says
which in itself is larger than ...» .	Jf ...
continent of Asis. And this huge ,to piy	our chioeim in
tea, strangely enough, was the lost !	trying to
atean of our earliest recorded his- ^^	,aw9 a«»in,t chiW
tory. It was unknown to Europeans I	Photic grounds." the
to .....k;.......j editor	wrote. "We will now file si-
mil r	objections to moves being
up to the Columbim era—only yes terday on the clock face of recorded events. Ahcicnt Egypt Is of the tiinute before now when compared With the dim past of the Pscific ...
The Pscific, or sny other ocean af todsy, differs no whit in appearance from the primitive sea. The as-
a	., .. , A , . . . 6ect of the water world remains un-
Army chreftains, at least, do not ____ , TL,__.
'	_____fhanged. This majestic permsnence
tf the ocean is reassuring ...
share a growing opinion that the war is running into the final stages. They will ask Congress for s cool 60 billion dollars to finsnce next year's operations, sccording to Congrcss-msn J. Buell Snyder (Dem., Pa.), chairman of an appropriation committee hsndling army funds.
Added to other appropriations.
moves
made here and there to break down, under similar 'patriotic' pretexts assorted Federal and state* laws restricting the loit^ig out of piecework to home workers.
"Properly handled and paid for, this kind of work is all right, bat when not carefully controlled by law, it is particularly vulnerable to
The enduring old ses makes the »wc«t*hop practices. Therefore, all eneicnt pyramids seem like puny jsuch prop*»!« should be closely Milestones act up only a few days' j 8crutinized from every angle, and
our estimate is thst some 99.44 per cent of them should be turned down cold."—Labor.
journey backward into time. The age sf the sea is nowhere so clssrly stste l as by Joseph Conrad.
It seems to me," he wrote, "thst
d*	th. tou, .p. ^^"¿tTétr-wí.iPOOD SITUATION IN
UND CHANGES TUNE 1 ON UNION ORGANIZERS
Admiral Emory S. Land, chairman of the Maritime Commission, who once proposed that "union orgsnisers should be shot st sunrise," sang a different tune about labor this weak, » he recounted record-breaking production by shipysrd wofkers. v
"I take off my hat," he ssid, "to the men and women who are delivering merchant ships in quantities our Commander-in-Chief* has termed 'un-bel lev stole.' And I take off my hst to the wives snd fsmilies of these workers who sre bscklng them up under living conditions thst frequently are very difficult."
propriatcd for the War Department to 250 billions.
Snyder disclosed some other interesting informstion, notably that the Axis in North Africa lost six timea as mfiny killed and wounded as did the Allies. He attributed the giving of from 25,00 to 50.000 American lives to the army's "overabundance of supplies."
ses looking young as the earth lions' GOTHAM HELD WORSE
young in spring. But some of us, re.
Husbands sre swkwsrd things to desl with i even keeping them In constant hot water doesn't make them tender.—Mary Buckley.
Woman's Place Is Not In The Home Any More
Like the automobile, women In industry seem to be here to stsy. Probably s good thing, tao. According to the Wsr Manpower Commission, there sre now 17,100,000 st work— most In our history. This tlms last year, the total was 14,100,000 in 1940 it was 10,600,000.
Biggest increase is in the munl-tinos industry, the WMC reports. Next is rubber products, electrical equipment and com m u nieatlons instrument«. in that oroer.
Total employment is around 66,-000,000.	'J*
garduig the ocesn with undersUnd-ing snd affection, have seen it looking old, ss If the Immemorial sges hsd been stirred up frotn the undisturbed bottom of ooze. For it is s gsU of wind thst makes the sea look old" ...
And that is our Pscifi?, the vastest body of water under the sun, its origin remote and mysterious, its discovery a mstter so recent thai, even now there are islets on which it is not certain that man ever stood. Its,distances ale so great thst those who hsve crossed it hsve spent wesks without sighting lsnd or ship, slthough they have gone through groups of islands and crossed ship | lanes.—From "The Pacific Ocean," sy Felix Riesenberg. (New York: McGraw-Hill.)
NEW YORK.— In his weekly ra dio broadcast, Msyor F. H. LsGusr-dis complained the city's food situs tion is stesdily growing worse. Unless the O. P. A. changes iU reg-uli-tlns, he said, "the whola thing will burst wide open.
UOuardia suspect* that l.irgc distributors are withholding supplies because he is using hi* police force to enforce price regulstions snd to ruit down black nisrket operators.
Bock To the Farm u
WASHINGTON.—More than 1% million workers were placed on farm* of the nation through the govern ment farm Istoor program In the last four month., the W*r Ford Administration hss announced.
What light is to ths eyas, what áir la to the lunfa, what love is (a ths heart, liberty Is ta the soul of man. —Roben G. Ingensoll.
* em«UI cowing . .........News," „¿^	"	«■
Springfield (Mass.)
peaitioa en Pede rail UaatiU '"T^rl'' V""1	U MWs
la a tas policy that hold, it ñeca...A Y* *	^
as 612 a week te

I Laber, Waablegten, D. C.