List '48. Tečaj XLI i národ Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane • 1 k po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 28. novembra 1883. Obseg: Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske 21. novembra 1. 1883. skega. (Dalje.) Gospodarske stvari iz dež. zbora kranj Poštne hranilnice. učiteljsko društvo" in „Narodna šola" v Ljubljani. (Dalje.) Letno zborovanje društev: „Vdovsko učiteljsko društvo", „Slovensko Vabilo na devetnajsti redni veliki zbor Matice Slovenske. Podoba (povest). (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske 21. novembra 1. 1883. Kakor smo uže v zadnjem listu „Novic" na kratko naznanili, vršil se je letošnji redni občni zbor kmetijske družbe kranjske dné 21. novembra t. 1. Obiskan je bil nenavadno obilno, očividno zarad volitve tajnika in osem novih odbornikov, to se je pokazalo v tem, da je koj po oddanih listih za volitve skoraj polovica deležnikov zbor zapustila. Zborovanje pričelo se je z nagovorom gosp. predsednika barona Wurzbacha, ki se je vkljub boleh-nosti vendar hotel vdeležiti zborovanja. Vladni komisar bil je brat predsednikov, deželne vlade svetovalec Avgust pl. Wurzbach. V imenu deželnega odbora bil je navzoč gosp. deželni glavar Gust, grof T h urn. Udje centralnega odbora družbe kmetijske bili so navzoči skoraj vsi; vseh deležnikov zbora naštelo se je enkrat krog 110, natančnega številjenja ni bilo lahko mogoče, ker se je nekaj navzočih sprehajalo sem ter tje deloma tudi odhajajoči iz dvorane in zopet vračajoči se. Nagovor predsednikov obsegal je vse važnejše do-godbe minulega leta s posebnim naglasovanjem praznovanja 6001etnice združenja dežele kranjske z ljubljeno našo vladajočo rodbino habsburško, katerih svečanost se je vdeležila tudi kmetijska družba naša z lepo deželno razstavo goved in kmetijskih strojev, in pri kateri priliki se je tudi glavni odbor družbe v imenu kmetovalcev vse dežele poklonil presvitlemu cesarju zagotovivši ga neomahljive udanosti in zvestobe, naglasujoč pa tudi to, da je kmetijska družba ne gledé na različnosti mišljenja v druzih vprašanjih delovala zmiraj složno za povzdigo kmetijstva naše dežele. — Milostljivi odgovor presvitlega cesarja prebral je gospod predsednik do besede z do-stavkom, da nam ostanejo besede cesarjeve vedno ne- pozabljive. Da je bila vdeležba kmetijske družbe pri svečanosti tako sijajna, za to zahvaliti se je vsestranski podpori in za to podporo izreka predsednik gorko zahvalo tistim udom, ki so sodelovali, posebno zahvalo pa še iz- reka c. k. ministerstvu za poljedelstvo in c. k. vladi v Ljubljani, deželnemu odboru, ljubljanski mestni občini in pa hranilnici ljubljanski. Letino našo znači predsednik kot srednjo dobro, tako, da so naši gospodarji večidel zadovoljni. Spminja se umrlih udov družbe, škofa Widmarja, barona Co-dellija, Antona Samasse, Matije Kul a vi ca in drugih. Svoj govor pa sklene s „hoch"- in „slava"-klici na presvitlega cesarja, kar je odmevalo po vsi dvorani z živahnimi „živio"- in nekaterimi „hoch"-klici. Potem pričela se je razprava predmetov dnevnega reda, najprej 1) o poročilu glavnega odbora o družbenem delovanji od zadnjega občnega zbora do 1. novembra t. 1. Poročevalec o tej točki bil je gospod odbornik L. Eobič, kateri začetkom omenja, da hoče iz tiskanega in razdeljenega poročila posneti samo važnejše stvari. Ko na vprašanje predsednikovo zoper ta način obravnave ni bilo ugovora, poroča gosp. Robič najprej o zadevi družbenega lista, da se je o tem poprašalo še podružnice, katere so tudi deloma odgovorile ter se nekatere izrekle za list, druge zoper list, nekatere pa se niso ravno odločno izrekle, vendar pa pokazale pripravljenost , sprejemati ta list. Stvar je zdaj večidel dognana, vendar pa še ostaja rešiti glavno vprašanje vredništva, deloma tudi stroškov, sploh pa utegne list začeti izhajati z novim letom 1884. Poročevalec naznanja dalje, da se je po sklepu zadnjega občnega zbora izdal nov natis knjižice „o ogledovanji mesa in klavne živine" , za katero je rokopis popravil gosp. Karol vitez Bleiweis, ravno tako pa se je natisnil tudi nov natis dr. Jan. Bleiweisove knjige „o podkovanji zdravih in bolnih kopit". Naročilo zadnjega občnega zbora, da naj se naprava kmetijskih posojilnic priporoči s primernim podukom tudi podružnicam kmetijske družbe, izpolnila se je do zdaj deloma s tem, da se je glavni odbor obrnil poprej do predstojništev pri nas uže obstoječih posojilnic, kedar odboru doidejo vsi odgovori, priobčil in razposlal bode dotični poduk. K tej točki poročila oglasi se k besedi odbornik dr. Poklukar ter dopolnuje tiskano poročilo odborovo še s tem, da ste do zdaj na dotično pisanje odgovorili uže podružnica vrhniška in pa posojilnica za okolico ljubljansko. Prva pravi, da se je posojilnica osnovala brez po Ker je ta preraemba domovinske postave posebno sebnih težav, da se začetkom v resnici ni pričakovalo za kmetijske občine naše dežele velike važnosti, po posebnega vspeha, toda kmalu se je pokazal blagodejni sebno z ozirom na bližnji nam Trst, kamor od nas od vpliv njen in zdaj kaže uže toliko dobrega sadu po haj leto za letom na stotine mladih, zdravih krep sebno pri malih posestnikih, pri plačevanji davka katerem se ognejo posestniki rubežni in stroškom tudi pri obrtnikih in sploh menj premožnih ljudéh pri pa da bi si tega nikdar nihče ne bil pričakoval kih domačinov, kateri se pa prav dostikrat na stara leta ali po prestanih boleznih onemogli vrnejo ali poš-ejo zopet v svoj rojstni kraj, da mu pomnože število > in vse to, nepreskrbljenih beračev, zato je v soglasji z drugimi akoravno še zmirom veliko vplivnih oseb to napravo deželami naš deželni zbor tudi zopet letos sklenil opazuje hladno in Pij vlada Še obširneje je poročilo predstojništva posojilnice za okolico ljubljansko, ker to popiše prav umevno in temeljito temeljne različnosti pri nas obstoječih poso vnovič naprosi delati na spremembo domovinske ostave v tem smislu, da lOletno nepretrgano bivanj ni občini pridobi v nji domovinsko pravico v Tudi sklep, zadevajoč odvračevanje beračenja in jilnic na drobno popisuje predsednosti, pa tudi ne- vlačugarstva naznanil je deželni zbor c. kr. deželnemu priličnosti te in une vrste posojilnic, tako, da si je tudi predsedstvu s prošnjo , da naj v smislu tega sklepa v v teh rečeh popolnem neskušenemu prav lahko, izbrati lastnem delokrogu učini, kar se mu zdi potrebno in da si za svoje okoliščine posojilnico te ali une vrste. naj ta predmet toplo priporočaje izvoli predložiti tudi Iz tega razvidi slavni zbor, da je uže dozdaj o tem visokemu c. kr. ministerstvu notranjih zadev. Kasneje vprašanji glavnemu odboru došlo gradivo jako zanimivo, se je vsled zahtevanja c. k. predsedništvu še naznanilo, zato ere tudi vsa hvala predstojništvoma omenjenih dveh koliko prostora je v ljubljanski prisilni delavnici, koliko W -____« . A • -1 <1 1 I Iti w • 1 ê t A ____. - - « « « 4 • • f 1 • % * 1 * posojilnic pričakovati je, da bode na takih poročilih je število prisilj LJCŽUVOV ILL pa , JWiAlW JiU J wnv uvnuvm Konečno sklenilo se je gledé odgonskih koliko jih je bilo koncem sestavljen poduk tudi imel zaželj pli\ leta 1875 Potem dalje omenja še gospod poročevalec, da se postaj, da naj deželni odbor prevdarja, ali bi ne bilo deželni zaklad koristno, ako se število odgonskih po je v lanskem občnem zboru izrečena želja podruž jeseniške, da bi se goveja plemenna živina prodajala staj pomnoži, dalje občinam naročiti, da dajo priprego tudi v Lescah, ne samo v preveč oddaljenem Kranji, samo takim odgnancem, ki očiviano hoditi ne morejo, uže letos spolnila, kakor mislimo, v zadovoljnost živino rejcev više gorenjske strani (Konec prihodnjič.) Gospodarske stvari iz deželnega zbora kranjskega. (Dalje.) Poročilo o letnega poročila . Poročilo gospodarskega odseka o §. 6. poročila deželnega odbora. Ta del poročila obsega občila ali ceste, s katerimi se je gospodarski odsek in deželni zbor vsled prošenj in predlogov deželnega odbora tudi posebej še pečal. Poročilo uvršteno je po cestnih okrajih, omenja pri škofjeloškem cestnem okraji poljansko-cirkenske oziroma zavodenske ceste, pri idrijskem okraji: udora hriba pod Razpotjem , uvrštenja ceste od Žira do Dolenjega Lo imenu gospodarskega odseka poročal je o tem gatca med okrajne ceste, dalje: podpore in predplačila §fu gospod poslanec dr. Sam Poročilo obsega občinsk d pričenja z občinskimi prikladami, in to omenja najprej onih ka za popravljanje žalske ceste vsled cesarjevega popoto vanja v Idrijo. Pri ložkem okraji omenjena je preložitev ceste čez tere je privolil deželni zbor, vvrstene po posameznih goro gonco ; pri okraji ljubljanske okolice : naprav okrajih dalj o občinskih taksah, o prikladah, katerih cestne zveze pod Pijavo Gorico med novo turjaško cesto pobiranje se je ur Pri marginalni d zaukazalo. in staro okrajno cesto; pri cestnem okraji litijskem odobrila se je občini Poddraga podpore vsled udora hriba pri Zagorji in pa uvrstitev podeljena privolitev porabe vojskine odškodnine 300 gld. ceste 0(j Slapnice do Litije med okrajne ceste; pri okraji predložitvi postave za razdelitev pašnikov zarad logaškem: podpore za popravljanje cesta vsled katere je deželni zbor leta 1882. sklenil vlado naprositi, jevega potovanja v Idrijo; pri cestnem okraji meti da predloži vladino predlogo, poroča deželni odbor da k e m : uvrstenj občinske ceste poleg Grma čez La dolj je ta sklep c. k. vladi z ozirom na veliko pomembo in ^ino med okrajne ceste; pri cestnem okraji ra važnost priporočil. — V gospodarskem odseku navzoči škem: podpore in predplačila za stavbo mostu na bo- gospod deželni predsednik pa je obljubil z ozirom na hinjski okrajui cesti v Srednji vasi; podpore za stavbo uže sklenjeno državno postavo v prihodnjem zasedanji, savskega mostu pri Lescah; preložitve ceste pri Zago- ker upa, da se bode s pomočjo strokovnjakov to spo ricah in Lescah; pri cestnem okraji ribniškem pre sobnih tekočo zimo izdelal načrt postave tako, da bode j0žitve ceste čez goro Bonco; napravo nove ceste med pred prihodnjim zasedanjem pri vladi gotov Važnosti primerno še obširneje obravnavala se je prj cestnem okraji Soderšico in Podklancem in preložitve ceste pri Vinici margin, stev 5 o me škem: podpore za prelo- ki zadeva prenaredbo domovinske po- ^[tev n0vomeško-"mokronoške ceste; pri cestnem okraji stave tej zadevi sklenil je deželni zbor leta 1882 da naj se deželni odbor za važno prenaredbo domovinske popravlj žužemberškem: podpore za preložitev kočevsko žemberške ceste; pri cestnem okraj žeškem : na reški cesti in oddaje mitnine na tej postave gledé preskrbovanja ubozih po občinah pri vladi v tem smislu poganja, da nepretrgano bivanj cesti; pri cestnem okraji kamniškem dalnj podpo za v mestu Kamniku; pri cestnem skoz 10 let v eni občini daje domovinsko pravico v tej okraji črnomaljskem: predplačila 3300 gld. za cesto preložitev „Klanca občini rn sklep naznanil je deželni zbor c. deželnemu od Hajke do Doblic (Dalje prih.) predsedstvu ter ga prosil, da naj ta predmet po mislih slavnega deželnega zbora in z ozirom na razmere naše dežele najtopleje priporočaje predloži c. k. ministerstvu za notranje zadeve. Uïarodno-gospoclarske stvari. Poštno-hranilnični urad pošlj kakor se razume samo ob sebi o vsaki poznejši vložbi novcev znano ? Poštne hranilnice. Počenši od 6. dné novembra pel j se pri av sirijskih poštnih hranilnicah nov postopek, ki vložnikom obeta kaj velike koristi ter izpolni željo, katero so obrtniki in trgovci dokaj let sem če tudi brez vspeha do res da od tega ali onega grajano, ali v tem slučaji pač prav koristno prejemno potrdilo uradovo pod adreso ki jo firmo da ji novce poterjavajo vložnik povedal, recimo na priliko na dunajsko ki ima enega ali več potujočih ljudi na deželi, zdaj izrekali To je p r om e t z m namreč uže na mnogotero stran pretreseni kaznicami v podobi ček (angl Checks), katerega je poštno-hranilnični urad poprijel ter ga v nekaj dnevih, namreč 6. dne novembra, začne. Dotični ukaz določuj da tistim vložnikom pošt nih hranilnic, kateri imajo v poštni hranilnici čez 100 Vsak teh potujočih služnikov prejme po eno hram-benico, na temelji katere on lahko poterjane novce precej pri najbližjem poštnem uradu vloži. Ta postopek z nakaznicami ali čeki je kaj prost ali enovit, pač vsacemu, tudi zasebniku popolnem razumen in dostopen. Ta postopek sme se šteti za prevelik napredek v plačilnem prometu ter bode gotovo deloval pospešno na novčni pokret ali gib tako države kakor tudi obrtniškega in trgovskega sveta gold, hranilne imovine, ako zahtevaj pošl nakazna Za take male hranlj ki nimajo večih iznosov knjižica, imajoča no 50 golic ali blanketov za čeke (Checks) Te golice je treba izpolniti tako i da se nje za- piše nakazani iznos v cifrah in s pismeni (črkami) in pa kraj in dan s podpisom vred. Zanimljiva novščina na teh golicah je ta, da imajo na razpolog ter želé, da bi svoje vloge lahko v krajših rokih nazaj dobivali, ako bi potrebovali, poskrbljeno je z drugim postopkom, katerega poštno-hranilnični urad počenši od 16. novembra t. 1. za zdaj pri blizu 1400 hiralnicah vpelj 9. S tem, da se po štiri vrste brojk ali cifer (jednice tisočice), katerih vsaka obseza cifre odrežejo ali odstrižejo tiste cifre posamičnih vrsta, katere so više od cifre v vsaki posamični vrsti potrebne desetice, stotice, kratkim poto To je namreč postopek i i „ -__L ___U W čil na kratk al Po tem postopku bode moči pri vseh v to določenih hiralnicah (izplačevalnicah), ki jih je blizu 1400 ' v izraz nakaza s j onemogočena je povsem îz- opačba nakazanega na golici terih število še znamenito niti kakor slišimo • v povišano, za ka bode 1. decembra t. 1 daj do 20 gld. precej vzdig samo če se oddá odpoved poslednje prejemno ki ga n a j d Novo občenje z nakaznicami hranilnični urad s tem vpeljuje, obrtnikih in trgovcih živ odziv ali ogl ležbo škov kr. poštno gotovo pri naših s in jako ude- kajti po njem bode vložniku mogoče, brez stro vendar varno. potrdilo ali poslednje potrdilo imovine ter predoči vložná knjižica. Vračilo se izplača naravnost temu, kterega pod bil vzprijet v lož kn i iž Prejemna uže svoje zovati hitro in lagotno novčne hranilne imovine na vse strani v izplačilo naka potrdila za ta postopek tekó od 16. dne septembr med ljudmi ter potrjujejo hranilno imovino s črkami. Po vsakem vračilu, ki ga vložnik prejme po tem kratkem poti, dobi on od poštno-hranilničnega urada s prvo Ako ima vložnik, recimo, na Dunaji komu kaj pla- pošto potrdilo o hranilni.imovini, kar mu je se ostane čati, popiše golico iz svoje knjižice čekavnice, dá si na- (potrdilo imovine, tiskanica št. 57 Na podlogi tega kazani iznos pri najbližjem poštnem uradu svoji vložni potrdila on lahko vnovič kako vračilo kratkim potem knjižici odpisati oseb o m čem hodil na pošt potreb dobode pošlj ček (nakaznico) tisti osebi ali firmi ? Le-ta vračilni postopek po kratkem poti bode brez kateri "hoče dvojbe še znatno povzdignil poštnim hranilnicam število in oddá ali kaj plačati Le-ta lahko nakazani iznos ali sama pri vložnikov, da si je uže zdaj sila veliko kr. poštno-hranilničnem uradu vzdigne ali pa ček v oddá Kdor ta ček plačilo kateri tretji osebi dalj v 14 dnevih poštno-hranilničnemu uradu predloži, prejme iznos, kajti ček se iz- za-nj precej na pokaz nakazani 12 plačuje imetniku. Če pa izdatnik takega čeka Šolske stvari želi da bi se plačilo d ne Letno zborovanje društev: opravilo pri katerem koli poštnem ura La Dunaji, to pristavi na zadnjo stran čeka svoj podpis v5 n Podoba. m prijel ga oči tako zoprne Nikar, za Boga vskliknil je prijatelj 5? » » » n u u ii u u raji jo oddaj meni, če so ti nje » Povést. Oča se je branil iz početka, naposled pa je vdai , podobo Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoriean II. se, a veseljak je, nenavadno vesel tega dara odnesel domu." „Po njegovem odhodu je moj oča čutil, da je pomirjen. Kakor bi bilo s podobo vred neko težko breme (Dalje.) zvalilo se z njegovih prsi, tako je zdelo se mu se je sam svojemu zlobnemu čutju, svoji zavisti Čudil očiti v dogodku se Vse to se mu je zdelo neumljivo čudno. Po tem žalostna je bila njegova duša in ne brez uotranj Je v njegovem značaji pokazala znatna zmeni svojega značaja. Ko je premišljal, kako se vede, s bornoj lesti vskriknil je Da to je Božja kazen « . O J o ---- --------f ~ "—---------»ommuii j^. „„L/a, , IV JO JJU/jJH zmena: čutil je nepokoj, strah, da sam ni znal, zakaj, obraz je bil vreden, da je sramota zadela naposled pa je vdal se činu takemu, kakoršnega bi ne sem si ga, zato da bi pogubil brata ga t Izmislil bil nihče pričakoval od mojega očeta. Uže nekoliko vist je vladala moj čopič Vražj ^ciSci so enega izmed njegovih učencev proizvodi ná-se opozarjali majhno število umeteljnostnih prijatelj se v njem u u vražj čutj f za Nemudoma je šel iskat čut je moral izražati svojega bivše„ ev in učenca, čvrsto ga je objel, krivico popravil vpričo njega poznavalcev. Moj oča je zméroin v njem videl nadar- Delo mu je zopet kakor popřeje šlo od rok, ali zamiš jenost ? zato je kazal mu svojo posebno naklonjenost ost je često prikazala se mu na obraz. Molil je Nenadoma pa je v njem vzbudila se zavist do njega, mnogo, često je bil molčeč in Nestrpna mu je bila splošna priznava in sodba Napo tako ostro govoril o ljudéh; omečila se je nekako tudi njegovega značaja kratkem času ga je še bolj pre- si ed je na dovršenost svoje bridkosti zvedel, da so nje- neuljudna vnanjost govemu učencu naročili, naj namala obraz v novo zgra- tresnila neka okolnost. Uže dolgo časa" ni videl svo jeno cerkev. Bolelo ga je to. Ne sme zmoči si j da potlačiš starca opomnil je 55 55 ta golobradec ne jega prijatelja, ki je bil podobo sprosil ga. Uže je pri odaj, brate, izumil pravljal se, da ga pohodi, kar ta sam nenadoma stopi Skoro se preverimo, kateri katerega zmore Se, hvala Bogu, imam moči! v njegovo sobo uu Po nekolikih medsobnih besedah in „Očiti in v duhu častni človek je upotřebil spletke »i uuiei sežgan poaooo. ua oi vrag pozooai jo, r in lisičnosti , ki je došlé črtil jih zmérom; naposled je strašnega je v njej____Jaz ne verujem v strahove prašanjih je opomnil: „„„„„Nu, brate, znal si, zakaj hotel sežgati podobo. Da bi vrag pozobal jo nekaj s tem pripridil to, da so razpisali obraz ali in smeli so svojimi proizvodi pokazati se tudi drugi umeteljniki Zaprl se je v svojo sobo in goreče je lotil se svojega govori, kar hočeš, v njej tiči neka peklenska moč U U U u u 5? Kaj X " u --o----- ti- -------- * - o — M 7J ***** J. UUL C* JLLl \J KA.W KJ \J kj Ks O VJ L±\J V O V U J1 OULflj čopiča. Hotel je zbrati vse svoje moči, ves svoj um. čutim tako tesnobo .... skoro — kakor bi hotel zaklati povpraša moj oča kar imam podobo obešeno v svoji sobi res je to bilo eno njegovih najlepših del. Nihče ni koga. Svoj dni nisem znal, kaj je noč brez spanca dvomil, da ne bi on dobil prvenstva. Razstavili so zdaj pa sem skusil ne le noči brez spanja, temuč tudi obraze, a vsi so bili v primeri z njegovim obrazom, nekake sam ne morem povedati, ali je to sen kakor dan pa noč, a nenadoma je eden izmed navzočih ali kaj druzega: prav kakor bi pošast dušila te udov če se ne motim, nekov duhovnik, opomnil nekaj in kar je prosunilo vse. „„„„V umeteljnikovem obrazi je mnogo nadarjenosti"""" — dejal je — v obličji ni nič svetega; temuč narobe je, nekaj peklenskega ima obraz v očéh, kakor bitbil nekov nečist čut vladal ži- ta prokleti starec zmirom miglje pred očmi, s kratka ne morem ti povedati, kako i vopiscu roKo. U u II ll 5? Vsi so gledal preverili o resnici teh besed mi je. Tako še nikedar ni bilo mi. Blel sem, kakor blazen, vse te dni; čutil sem nekovo bojazen, strahoma sem čakal nečesa. Čutim, da ne morem nikomur ziniti nikakoršne vesele, očite besede, zdi se mi, kakor bi poleg mene sedel kak vohon. obraz, zato da Moj oča je planil pred s pričal se o tej razžaljivi a je skoro vsem obrazom dal skopuhove oči opomnji kar sem podobo oddal sorodniku, ki poprosil me je, sam pre- čutim, da je nenadoma nekov kamen zvalil se mi raz a o strahu je opazil, prsi, čutim se veselega, kakor Gledale bil hud vidiš. Nu, brate, namalal so vražje žalostno, da je sam nehoté zdrznil se. Za vrgli so obraz, a moral je na svojo nepopisljivo jezo n To pripovest je moj oča poslušal napeto pozorno slišati, da je prvenstvo dobil njegov učenec u a naposled je vprašal: rodnik?"" 9 55 55 sedaj ima podobo tvoj so 55 Ni lahko popisati, kako razkačen se je vrnil domů ;; )5 55 ;; 55 sorodnik Malo je manjkalo, da ni otepel moje matere, da ni raz- govoril je mogel strpeti : a u u u u od 55 n )? 75 ;; podil otrok, stri čopiča in razbil kamena, strgal je sè duša preselila vá-nj : stop stene skopuhovo podobo, zahteval nož, ukazal kurijo ogenj v peči, hotel je kakor bi se bila samega skopuha okvira, šeta se po sobi obraz raztrgati , naj za-na kosce a kar pripoveda moj sorodnik, tega ne more umeti člo 9 vek in 5 ati ga Jaz bi veroval, da je blazen, da sam nisem skusil tej razkačenosti ga je zalotil prijatelj, tega nekoliko. Prodal jo je nekomu, ki zbira obraze, ali ko je bil stopil v sobo, tudi živopisec, veseljak, zmerom tudi ta zadovolj željami, sam seboj, nikoli ubijal se z dalekimi mogel gledati je zato je delal kar je prišlo mu na vrsto drugemu v roko U U U UII oddal jo nekomu 5 (Dalj prihodnjič/) še veselejše pa je loteval se obeda pirogov n 55 55 55 Kaj delaš? kaj hočeš zapaliti? vprašal je PO topil k podobi 55 n 55 jí 55 Saj je to eden tvojih najlepših proizvodov. To je skopuh, ki je nedavno umrl da, prav on je to. Za Bo o zadel si ga popolnoma U U U II u Resnično nikoli nobene oči niso gledale tako, kakor gl dajo le-te „„Preverim se, kako bodo gledale v ognji!"" opomnil je oča in uže je pripravljal se, da bi podobo vrgel v ogenj. Naši dopisi. Slatine na Rumunskem meseca oktobra. *) Le tina se je pri pšenici in ječmenu letos le srednje ob nesla; pri koruzi bila je celó slaba, in to so razun sená katerega smo imeli veliko, poglavitni pridelki naše de * Srčna Vam hvala! Vred. žele Izvažalo se je žita do zdaj malo amerikan- nosti v narodnem oziru. Kakor je bil priljubljen v mestu ski trg, potem pa zeló dobra žitna letina v Banatu so med družinami, kamor so ga vabili, enako radi so za rumunskému izvažanju žita zeló na škodo. Vina pridelali smo letos, enako slovečemu 1879 i veliko dobre 5 hajali kmetje in rodoljubi k njemu, ker so vedno kaj novega izvedeli od njega, in so se smeli ž njim prosto vinogradih pri Dragašani v okraji pogovarjati o narodnih rečéh. Rad se je pogovarjal o med nekdanjih šolah, in ponosen je bil na svojega ožjega Olt samih pridelalo se je nad dva milijona veder, temi pridelal je prefekt in razumen véliki posestnik sorojaka Cigaleta, kateremu je rad priporočil marlji kratka iz Dimitriu Simolescu v svojih vinogradih, ki obsegajo vejše dijake, ki so šli na Dunaj šolat se. 300 oralov, nad 200.000 vadrov. Sadje obrodilo je bo- gubili smo v pokojnem Pircu prezaslužnega narodnjaka ga to, kuha prebiti » , u«u -^.vv.ww^ .V«11*VT. ^»"J« v^v jv w r? »---- ' X----J-------- r-----------O" ------—J---7 posebno poletne in zimske češplje, iz katerih se ki bo nam na omenjene strani kot spodbujevalec in brez katere Rumunec ne more razširjevalec domače knjige skoro nenadomestljiv , in * bomo jako zadovoljni, ako dobi količkaj vrednega mu žganje „Zuika Brejoi-u, kjer imamo svoje poglavitne naprave naslednika tudi kot vikarja vélike cerkve v Gorici, kajti in pa naše črne gozde v gorovji pri reki Lotiú, imam tu je malo kedaj slišati besedo božjo v slovenskem aienih od 1879 okoli 20 jablan hrušek iz kme- jeziku, in temu odrejajo prostor tukaj v pravem pomenu tijskega vrta na Poljanah v Ljubljani; to sadje je gledé besede samo za dekle * ki morajo zg- odaj maši ob dobrote in lepote tako, da bi mu bila vsaka hvala nedeljah, če hočejo slovensko pridigo slišati. Pa da premala Pšenica prodaja se tukaj Chila m » pustimo to žalostno stran, naj povemo, da je bil četrtek to je, 400 22. t. m. dan pogreba pokojnega Pirca jako lep in se je udeležilo sprevoda mnogo priprostega ljudstva pa ok (po 1*27 kil) po 70 do 80 frankov (po 45 kraje.) ječmen po 45 do 50 frankov in stara koruza po 50 do tudi izobražene gospode. Ker je bil ta dan tudi občni 60 frankov, žito postavljeno na kolodvor ali na bro- zbor cecilijanskega društva, katerega se je udeležilo ve-darske postaje donavske Vino prodaja se vadro (10 ok) po kakor je dobrota do frankov 75 % je z velj; Goved 5 liko duhovnov s kmetov, prišlo je k pogrebu sosebno mnogo duhovščine, ne gledé na to, da je bil navzoč tudi ves prvostolni kapitel in je bil v véliki cerkvi med Po katere je leta 1879. vsled kuge poginilo nad mrtvaškimi molitvami tudi sam naš knezonadškof. se je zdaj zopet popolnem zaredila cena goved vsem tem dvomiti, da bodo rodoljubi v obče skrbeli voljo zaprtja meje avstrijske padla. Vol za zaprego tudi za vreden zunanji spomenik pokojniku, ki je toliko do napoleondore (24 do 32 gold v latu) > žrtvoval in se trudil za narod slovenski. Naj v miru Občni zbor cecilijanskega društva imenoval ina, prvo- krava velja 12 do 20 gold, zlatega denarja. Pitane ži- počiva! - vine skoraj ni v deželi, ker onih, ki se spitajo v tovar- je za svojega predsednika mons. Fr. Mere nah za žganje špirita, je komaj vredno omenjati. Goved stolnega dekana v Gorici, ki ne ljubi samo, ampak tudi pripeljava se s paše naravnost v mesnico. Samo po dela na polji cerkvene glasbe. Enako sposobni gospodje sebi se razume, da tako meso ni nič posebnega. Jaz s na to stran sedé v novem društvu kot odborniki. svojo družino skoraj celo leto ne jem govedine Kovoria došel nam je uže pred več meseci dopi r Pri nas imamo v letu tri dobe za jedi: od vseh kateri se je bil pa po naključbi založil ravno ob času svetnikov do konca svečnika prav dobro prešičevino, svečanosti 6001etnice. Zato prosimo gospoda p. n. do- pitane purane in gosi; od meseca sušca naprej tri me- pisnika, naj nam ne šteje v zeló zakasnenja. Priob- sece jagnjetino in ves drug čas kuretnino, in pri tem čimo dopis zdaj, ker smo ravno brali, da sodnija kam se počutimo prav dobro niška išče nekega 25 let starega cigana po imenu Maj jeseni moglo bi se sila veliko ovčjega mesa do- zarad umora. Morebiti je ravno tukaj popisana dogodba biti, toda, ker je skoraj po nič, jedó ga le najubožnejši v zvezi z onim ciganom, za katerim sodnija sledi ljudj Na sto tisuče ovac se zdaj v jeseni pokolj da » dne meseca julija ob 3Ue uri pride nagloma se v Suhanah pridobiva njih loj za kupčijo, in pri deček do mene s prošnjo: prosim, gospod, pridite Fr tem se meso s kostmi vred popolnem rže oziroma Kosjeka in čevljarja na Brezovem , s sv. za- vniči. ceni na Kónj veliko v deželi in domači padli so v kramenti previclet, ker ga je neki cigan vstřelil Jaz do apoleondorov. Konji so mali, pa zeló se hitro napravim in hitiva s certivenikom k bolniku strajni, bodi-si v pripregi ali za jahanj kmalu prideva hiši katera je četrt od Bistrice Gorice 26. nov. dopis.) Fr. Schollmayr. torek, 20. t. m Bolnika najdem v veliki nevarnosti in hudih bolečinah da ni mogel pri miru biti. Vstreljen je bil v levo roko i je umrl v Gorici č. g. Matevž prvostolni vikar, trebuh in stegno. Ker pa je malo prej bruhal bilo je 78 et star Roj 7. septembra 1805. v Črnem Vrhu znamenje, da so čeva in znabiti želodec ranjeni. Ko na Kranjskem, posvečen v mašnika 19. avgusta 1832., sem ga s zakramenti previdel, pride iz Tržiča zdrav je služboval v Gorici 36 let, in se je skazal v tej dolgi nik in pisar od sod pozneje tudi sodniški zdravnik kot jako marlj dela\ v nogradu iz Kranja. Izprašujejo ženo ta namen in pa v povzdigo vedno dra- godilo. Tako pripovedujejo: Kakih dobi ves Gospodovem gega mu naroda slovenskega je pridabljal takoj od začetka in do konca življenja na Goriškem ude družbi sv. pred nekaj meseci pa celi teden sosede, kako se je ta ciganov, možki in ženske in otroci, so se uže tri dni tukaj potikali i Ciga Mohorja tem oziru ima on neprecenlj sluge za imeli prepir, in eno ciganko strahovali, katera je so med sabo pribe- n a s irod. Ko je pri nas še vse spalo, se je on zani- žala v malin, v katerem je bila sama gospodinja doma al za razvoj slovenskega slovstva mu je bil vedno Za njo pridejo cigani in tepejo s palicami ciganko in zvest podpornik kot naročnik in kupovalec domačih čas- gospodinjo, poslednjič jih vendar iz hiše spravi. Potem nikov knjig Rad je vabil k sebi nadarj mladino, pokliče moža, ki je ravno domu prišel in jih začne z jo podpiral navduševal k marljivemu prebiranj do bičem odganjati. Začeli so ga s palicami pretepati Na mačih knjig. Tudi je učencem in drugim rad izposoje- to priteče prej imenovani France Kosjek z vilami na vůl primerno berilo iz svoje knji Kot poverjenik pomoč. En cigan potegne dolgo pištolo (karabinar) in družbe Mohora je imel mnogo znancev in spoštoval- ga 15 korakov daljave vstřelí, da precej pade Cigani cev tudi med našimi kmeti; duhovnike, učitelje in druge na to stečejo. Skoda, da tržiških žandarjev ni bilo zobražene ljudi je pojedine dobro poznal, in nikdor med doma. Tretji dan » to je julija je revež z velikimi njimi mu zameril, kedar ji je pokaral zarad mlač- bolečinami umrl. Komisija in sekcija pokazala ? da so bila res čeva ranjena. Ali so jih uže zasačili ali ne, Jame pri Žužemberku 1 oven in 1 ovca mi ni znano, najb L OU J1U U.UV l> 1 A — uuwuw**»«* -J- w , w«. - v To so res dvakrat cigani. Alojziju Jakliču iz Smartna pri Litiji ovca 1111 iil iiUUU\y ^ J ^ ^ " — ^ * ^ * ---- "O-----^ J J ~ ~----w —---------JL - «/ 1 Koliko imajo res ljudje pred cigani trpeti. Brez dela sparju Novaku s Hrastnika pri Trojani 1 oven hočejo 11____ ' .i- - t zrn t______ r» ^ 4-___~ i m.; 1 Aran Janezu Ga- dobro živeti. L. K." Janezu Peternelu iz Jaredoline pri Žireh Ljubljane. (Shod narodnih poslancev) bil je pre- Janezu Poklukarju s Krnice pri Gorjah i oven f oven in teklo nedeljo v Ljublj ? navzočih bilo je 15 poslancev, ovca , Mihi Dežmanu s Podhoma pri Gorjah se je razgovor o političnem položaj pokazalo oven, — Janezu Janu s Podhoma pri Gorjah 1 oven » se je popoln Volil se je klubov izvršilni odbor bili so izvoljeni gg. P. G ras sel weis. Kl un, lasje vseh narodnih poslancev. Janezu Bodljaju z Brezij pri Kavorji 1 oven, udov dr iz katerega nezu Zupanu s Hraš pri a v scah oven vitez BI Valant u s Hlebec pri Lescah 1 oven, Ja- Jakobu Antonu P o- b ^^ - *— w * — —w —■ — — — 7 — V L. 9 Murnik, dr. Poklukar, prof. Suklje harju s Polč pri Begunjah 1 oven, in Janezu Gogalji in dr Vošnjak. Sklep sam priobči se čez nekaj dni. s Studenčič pri Lescah 1 oven. Veseli dnevi pri d) gospoda deželnega pred Ako bi se pa prignalo več ovnov ali ako bi preosta sednika barona Winklerja.) Poroka baronice M. Wink- jali, namenjen je še Francu Dežmanu s Hraj pri lerjeve z g. grofom Pače-om bila je pretekli četrtek v Lescah 1 oven, in Francu Bonči z Zadloga pri Črnem tukajšnji škofijski kapeli. Večer pred poroko zapeU so pevci ljubljanske čitalnice nevesti pod oknom dni po poroki praznovala nika god preblagorodne gospé predsedniko Dva družina gospoda predsed- 30. dne pa god ljubljenega Andreja Win kler j našega predsednika gospoda barona (.Beseda v spomin) pokojnega očeta dr. Jan. Blei sa), priredj preteklo nedeljo v ljubljanski čitalnici ? vršila se je v napolnjenih in okinčanih prostorih čital ničnih. Navzoč bil je gospod deželni predsednik baron Winkler in veči del deželnih naših poslancev, ki so prišli na ta dan popoludne v razgovor v Ljubljano. Tudi Muzikalni lepega póla bilo je zeló veliko navzočega del „besede" : zbori, samospev Med eno v in pa sviranje godbe vojaške vršilo se je lepo, lepi svečanosti primerno Žal ^ai nam je, ^ ____ ------ - —----- govoru, ker bil je govor sicer v glavni osebini poln za- da istega ne moremo trditi o slavnostnem služene hvale na pokoj našega vodj toda namešan s prav neumestnim pikanjem in žaljenjem naše vlade pa nai odličnejši h prijateljev pokojnega. Upamo pa, odbor" čitalničin skrbi za to, da si gosp. dr. Tavčar po da za svoje politič išče v prihodnje drug prostor mike. čegar neumrli duh je znal s čudovito m o dr o s tj pole Slovesnost v spominj nenadomestljivega očeta t vse Slovence, gotovo ni mest za t j se žalijo najiskrenejši častitelji njegovi in to možj da ka- teri so ga dolga leta zvesto podpirali pri njegovem ženem delu ter ga v „boji" in pri mirnem delovanji ne koliko bolj zauplj bolj pozorno opazovali, kakor marsikdo onih, ki ga slavi še le, odkar ljubljenca na šega žalibog več ni med nami (Gl odbor družbe kmetijske) zboroval je pre teklo nedeljo dne 25. t. m ter sklepal o državnih podporah, izrekoma rešile so se prošnje za plemenn ligo v iške ovce in brave. Prošnjikov oglasilo se je z Gorenjske iz Dolenjskeg iz Notranjske 18 19 skupaj 39 Po poročilu gospoda podpredsednika v Ugovicah nakupil je za poslanih mu 250 gold. 21 ovnov (bravov) katere se pripeljejo v deželo krog srede in ovce, meseca decembra. Pri rešitvi prošenj oziralo se je sicer na vse kraj bolj pa na one, v katerih je po ugodnejših pašah ovčj > reja uže zdaj bolj pomenlj Privolili so se plemenni ovni oziroma prošnjikom: Mariji Zavašnik z Lipelj v Gornjem Tu hinj hinj oven ? Andreju S s Sel Gornjem Tu oven, Francu O čepku s Potoka pri Vačah oven, Antonu KI s Kleneka pri Vačah oven, bertu JŽelimljah Matiju Vidmarju s Kobilšeka pri St. Lam- Boštijanu Čebašeku s Kurešeka pri oven ov in ovca ? Matiji Vidmarj z Vrhu oven. dogodbah pri obenem zboru družbe kmetijske) poročali smo na kratko uže pred tednom in povdarjali, da se je v občno začudenje vdeležilo tega zborovanja do zdaj še nezaslišano veliko število pristašev Dežmau-Schreyevih, ki so pri volitvi tajnika glasovali vsi za popotnega učitelja Kramerja Od kod ta izredna pri kazen v kmetijske družbe občnem zboru, pojasnuje nam deloma še kasnej nesljivo poročilo, da je Kramer pri malo časa pred občnim zborom dolgo konferiral Dežmanu, pri občnem zboru pa za volitev odbornikov v kateri so bili med dru* glavni odbor delil listo na gimi baron Lichtenberg i dr Schindl m Eisel ne , ne pa Fr. Vi čel dr. Po kl u k 5 ne Sou v dr. in ljubo Pri tej priliki prisiljeni smo, kakor nam je V • i • __ . ___• _ Û1 "XT ^ — U lrî ne označiti ravnanje » Slov. Nar j ki je za volitev tajnikovo priporočal g. Kramerja Slov. Nar." nam reč bolehnost gosp. predsednika družbe barona W ba cha porabi v to, da ga osebno napada, akoravno je drugi narodni pokojni dr. Bleiweis, enako pa tudi vsi odborniki njemu, političnemu nasprotniku, zmiraj dajali spričevalo p opol pristranost v družbi kme tijski Nasproti pa je „Slov. Nar." popolnem slep za Kramer prilastiti taj- to . s čigavo pomočjo si skuša g ništvo, kako je pri občnem zboru delal, tako, daje lahko videl vsak, za barona Lichtenberga, dr in dr. E in kako se je Schind protovalo ravno od tiste strani lani izvolitvi gospoda Murnika Jeriča itd., letos pa izvolitvi dr. Pokiukarja, Souvana itd í Izid prizadevanj Kramerjevega bil je ta da je pri prvem ne še popolno sklenjenem skrutiniji (doka zano je uže, da so tudi neudje) bilo izvoljenih samo t namesto osem odbornikov in da sta bila zet barona Apfaltrerna, baron Lichtenberg 51 glasov. Schindl dobila 50, oziroma nam potrebno konstatirati to kom nanje omenjenega našega dnevnika, kateremu je lahko znano, da dosedanji pa dr. Zdi se o rav-tudi g. narodni udje glavnega odbora to niso bili samo po imenu, pa mu morebiti tudi ni neznano, kako somišljenci dr. Schrey-Dežmanovi vpo-rabljajo kmetijsko družbo in pa celjskega „Kmetijskega Prijatelja" na južnem Štajarskem Skrutinij volitve odbornikov izid, pri katerem se pa ni celó nič oziralo na to , ali so volilci tudi udje družbe ali ne, bil je sledeč: Oddanih listov štelo se je sledečim 114, in glasov so prejeli gospod c. k. gozdni nadzornik Gol 111 glasov ? ?? n w r> n oskrbnik Neveklovsk deželni inženir Vi čel dr. pl. W ur z bach poslanec Oton Detel tajnikov namestnik 96 88 87 78 kateri so tedaj izvolj j Bru dalje so dobili » 5? » » gospod poslanec dr. P o kl u k itd » T) 77 77 V Franc Ks. So živinozdr. dr. Schindl baron Lichtenberg Adolf Galle vitez Gutmannsthal stařeji 56 glasov 54 „ 51 50 37 29 77 77 77 {Dolenjske ceste.) Kakor včerajšnja uradna „Laib. Zeitung" poroča iz zanesljivega vira, namerava visoka vlada v kratkem na Dolenjsko odposlati inženirja z nalogom, da ogleda okrajno cesto s Krškega do Kostanje- ín pa Da pa tudi pri teh volitvah ni bilo vse v redu M. ----X------A-rjLivr ▼ OV; f lUUUj T OICU LC^Či , priča pred vsem to, da se je dobilo uže nekaj volilnih prebivalstva listov podpisanih z imeni volečih, ki pa niso udj pa to dokazujejo tudi dogodbe pri volitvi tajnika Pri tej volitvi je posebno zanimivo postopanj dalj vice, katere uvrštenje med državne ceste se želi, trasiranje ceste čez Gorjance, katero se ima preložiti. Vsled tega se je tudi nadjati, da se bodo spolnile želje gorko priporočane tudi v deželnem zboru, (Zahvala.) Preblagorodni gospod c. kr. deželni predsednik Andrej baron Win ki mi je povodom viteza Gutmannsthal m pa D ežm Prvi predlagal je sam, da se vpelje pri oddajanji listov kon- uboge dvoj ne svečanosti, ki se je danes praznovala v prečastiti njegovi obitelji, poslal petdeset gold., da jih razdelim Ta se je vpeljala tako, da so volilci osebno pri- dušno to darilo javno izrekati najtoplejšo zahvalo ime trola hajali k mizi predsednikovi, tam povedovali svoje______ oddajali volilne liste vpričo družbenega predsednika, deželnega glavarja in druzih , odbornik gosp. Brus pa je pisal imena, katera je čul od glasovalcev oziroma ponovljena čul iz ust deželnega glavarja. — Pri vseh teh pripravah pokazalo se je sledeče: Imen glasujočih, zapisanih po g. Brusu bilo je 107 , preštevanje oddanih Pri tem po Usojam se v imeui ubogih za veliko Ljubljani 22. dan novembra 1883 Mestni župan: Grasselli m/p Novičar iz domačih in tujih dežel. A A O--------jv JL v • j J^lVl listov pa je pokazalo oddanih 118 listov trjujejo pri oddajanji listov navzoči, da ni verjetno da bi se bilo pri zapisovanji imen zgrešilo katero imé » Dunaja nazaj na Dunaj Uradna „ n n jene sklepe delegacij Cesarica vrnila se je z njo tudi princesinja Valerij Ogerskega Wiener Z tg." proglasila je včeraj potr popolnem , pole mogoče pa je > da bi se jih bilo zgrešilo g tega pa potrjuje gosp. predsednik, da so mu nekateri gospodje koj šiloma tlačili liste v posodo za to pripravljeno, imé g. Pircí Ministerski predsednik grof Taaffe in še trije drugi ministri bili so te dni v Budapešti pri skupnem » Od oddanih listov glasilo se je 58 na 60 pa na ime g. Kramer j a, po kontrol ministerskem posvetovanji Levičarski časniki niso nič kaj ustavaške nem zapisniku imen znašala bi bila nadpolovična večina Ker se pa 54 in to t dob dveh ni volilo kandidat Iz Prage shoda v Pragi sklepov opominjajo složnosti ? in ker je očividno veči del ostalih 11 glasov prišlo v volilno posodo po napaki, katera stori je po vsem postavno, izreči vo- Preteklo nedeljo prišla sta v Prago predstavi v novem narodnem gledališči visoka gosta cesarjevič Rudolf in princesinja Štefanija. Ogledala sta si prostore in priprave natanko; predstavil jima je deželni maršal knez Jurij Lobkovic dr. Riegerja litev za neveljavno. glasil g. Gutmannsthal m Protest, katerega je zoper to ženirje in druge vdeležence pri m fera dbi 6a B ledišča ga podpiral g. Dežman bil je po vsem brez veljavne podlage in nihče bi ne bil mogel ugovarjati veljavnosti daljnega postopanja, ako bi se bila volitev tajnikova takoj ponovila. Navzoča večina tega ni hotela storiti, ker je morebiti clobra tret- enako tudi skladatelja opere Dimitro, katera se je pela Oba visoka gosta izrazila sta svojo zadovo- jina pri prvi volitvi navzočih uže odšla ampak izrekla se je za ponovljenje volitve v novo sklicanem občnem zboru (Razstava pitane oni večer voljnost in občudovanje. ~Drugi dan pa sta se" zopet vr nila na Dunaj. Hrvatska. — Vse kaže na to, da bode vendar-le za bana imenovan baron Fr. Filip o vi č, ker je zdaj ni osebe, katera bi mogla dati poroštvo za stalno dobre razmere mecl Hrvatsko in Ogersko in bi ob enem vži-vala vsestransko zaupanje. v • strojev na Dnna j i.) živine ? kmetijskega orodja Francoska Poročila iz Tonkina niso Fi priredi od 4. do 6. aprila 1884. leta kr. kmetijska družba na Dunaji zom ugodna. Kitajci napadli so dvakrat tamošnj prostorih mestne coske posadke in vse kaže na to klavnice pri sv. Marku četrto razstavo pitane živine. tam popolnem odriniti. Pri tej priliki se bode razstavilo tudi različno kmetijsko draSa nevarna vojska ali pa > orodje in stroji, če se tikajo živinoreje, in sploh vsa tamošnjih kolonij 3 fran-da hočejo Francoze Francozom preti tedaj ali veliko ponižanje in zguba premožna sredstv za živinstvo in prevažvanje živine Angleška nadalje mesarsko in sušivsko orodje; raznovrstna krma v Tcnkinu Enaka nevarnost kakor Francozom pa preti Angležem v Egiptu Tri -r*___^UU „ X „J.1____ i. T Sudanu posebno pitava; razno orodje za hleve in njihovo ura v- uničil je »kriw} Prerok" začetkom tega meseca po tri navo. brojno Razstave take vrste so po navadi zeló mnogo orujno obiskovane, in bi bilo tedaj želeti, da se za VUJSKU> zuaj je Daje upor razširjen čez ves h omenjeno razstavo oglasi kolikor mogoče dosti razstav- Haftum Pa v nevarnosti, da ga uporniki uničij dnevni, krvavi bitki kedive-evo krog 10.000 mož močno bilo tedaj želeti, da se za ypJsko. in zdaj je baje upor razširjen čez ves Sudan r ij Vsled tega si dovoljuje odbor, vse lastnike na- Tuj države hité sicer rešit svoje državljane in misijone o *------ ~UU!V1juJu ^ui/vi, voo JLaoLiiiivc/ ua- _. " ---------~ w AU UJIOJJUUU^ prositi, da se je s primernimi predmeti udeležé; to tem ail Pa bodo Angleži zopet prišli na pomoč kedivu, še ni bolj, ker ležé sedanji razstavni prostori jako ugodno ker so vsakemu razstavljavcu v obili in zadostni meri na razpolaganje. Kot darila za nove in posebno pomenljive predmete so določene sreberne in bronaste dr-žavne^ in družbene medalije. Oglasbe naj se pošiljajo razstavo pitane živine na Dunaji (Co- odločeno lanske angleške vojske nevarnosti je Kairo in s tem vspehi Žitna cena na odbor za IV mité flir die IV. iMastvieh-Ausstellung v rengasse 13) Wien do Her marca 1884 pôle ljske zb dobivajo lahko v pisarni trgovinsk Načrti in oglasilne 74 kr Hektoliter 8 gold. 91 kr. Ljublj 24. novembra 1883 pšenice domače 7 gold. 96 kr banaške tursice 5 gold. 40 kr O b rt rži 4 gold. 87 kr 8oršice 6 gold v Ljubljani. prosa 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 23 kr 16 kr Krompir 2 ajde 4 s:old. 87 kr 68 kr ovsa 2 gold 100 kilogramov i vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani