Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihaja v Ljubljani vsak
torek,četrtek in soboto.
Naro6ni'na za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7’90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4 80 K
PMantiiii Itavllka 14 »,
Reklamacije so poštnine prose, Nefranklrana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna peti-vrstica (Širina 88 mm) ta enkrat 30 vin. večkrat po dogovora.
29. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 10. marca 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za lisi:Uredništvo: * Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila na list, reklamacije, inserate Ltd.: Upvavnl&tvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Proti novemu vinskemu davku.
Na Dunaju so priredili ograrci ia vinorejci v nedeljo protesten shod proti novemu vinskemu davku, ki ga namerama vpeljati, kakor smo že poročali, občeljubljeni finančni minister Bilinski. Shod, ki je bil jako dobro obiskan, je bil v marsikaterem otira zanimiv. Pred vsem je bil popolnoma inter-nacionalen. «Izdajalcev domovine in naroda* se je kar trlo. Nemci so pozabili, da jim je prvi zakon, sovražiti Cehe, Slovencem in Cehom je naenkrat uSel spomin, da jim je Nemec sovražnik že po rojstvn. Kar se ofiita socialnim demokratom dannadan kot greh vseh grehov, mednarodna solidarnost v bojn za skupne interese, to se je tukaj kar Šopirilo. A pri prvi priliki bodo ti internacionala zopet izobčevali socialne demokrate radi njihove mednarodnosti.
Druga zanimivost je rebelični duh lojalne gospode. Tu so bili ljudje, ki pridigajo delavcem neprenehoma poslušnost in udanost ter preklinjajo socialne demokrate na dno pekla, ker nočejo verjeti, ds mera biti na svetu vse prav tako, kakor je in da prihaja vse, kar se navali ljudstva na rame, od boga. Tako bojeviti so bili gospodje, da bi se le socialisti skoraj lahko učili rebelantovstva od njih.
Tudi vprašanja, kaj je z moralo, varčnostjo in treznostjo, Segeča človeka ob tem shodu. Ko so a. pr. naSi dobrosrčni klerikalci zvišali davek na pivo, so znali toliko pripovedovati o škodljivosti alkohola )n o dobrodelnem uplivu druge pijače, da se je človeku kar milo storila. Pa kaj P Ali ni v vinu tndi alkohol? Ali ni vinski alkohol prav tako Škodljiv, kakor strup v žganju in pivu P Kam seje skrila doslednost? Ali nima slovenski jezik nobene besede več za hinavščino?
Nikakor ne ugovarjamo protestu proti novemu davku. Davek na vino je indirektno breme, ki ima
pred vsem tlačili pleča Širokih slojev. In bojujemo se proti vsakemu indirektnemu davku. Toda kakor je upravičen protest proti davku na vin?, tako tudi proti vsakemu indirektnemu davku, tako tudi proti visokim carinam, ki podražujejo ljudstvu živež.
A kje so gospodje, kadar gre za davke, ki sesajo kri ubogemu delavcu? Prav tisti ljudja, ki so se znali v nedeljo na Dunaju tako puntati — bili so med njimi tudi slovenski liberalci in klerikalci — so kakor razjarjeni Afrikanci zatulili, ko so socialni demokratje predlagali zakone proti draginji. Na dunajskem shodu v nsdeljo ni govorilo nikakršno načelo, ampak edino egoizem 1
In če bi bili govorili zaradi ubogih viničarjev, katerih je res lepo Število v Avstriji! A če ne bi bilo bogatih posestnikov ogromnih vinogradov, če ne bi bilo graščakov, Škofij in kloStrov, ne bi bili gospodje ganili z mezincem ...
No, protestirali so in bilo bi le želeti, da ostanejo tudi r državnem zboru dosledni. Predlagala in sprejela se je na shodu sledeči resolucija: •Zbrani zborovalci se z največjim ogorčenjem izrekajo proti zakonskemu načrtu glede davka na vino in zahtevajo od vlade, da ga brezpogojno umakne, ker bi ta načrt, ako postane zakon uničil naSe vinogradnike. Zbrani zborovalci pričakujejo, da bodo zastopniki vinogradniških koristi porabili vsa postavno dopustna sredstva za padec tega zakona. Zbrani zborovalci pričakujejo, da bodo agrarni zastopniki proti temu zakona solidarno nastopili.»
Hrvatskl sabor.
Hrvatki sabor je sklican. Snide se dne 18. t m. Zaradi njegovega delovanja je imela hrvatsko-srbska koalicija sestanek z banom dr. Tomaščem in je dosegla v vseh točkah popoln sporazum.
To se pravi: Madžaronski ban, desna roka grofa Khuen Hedervarya ima koalicijo v žepu ia kadar jo postavi na mizo, bo plesala, kakor j bo on žvižgal. Koalicija je trudna in bolje se po-
čuti ob vladnih jaslih nego v boju. Le zakrila b to Se raia. Pa je pretežko.
Koalicija se je zavezala, da bo v vseh okrajih, kjer imajo biti dopolnilne volitve, pomagala mad-žaronom do zmage. Potem bo v saboru dovolila madžaronski vladi Šestmesečni proračun. Slovesno bo torej izjavila, da zaupa Khuen - TomaSev'čevi vladi 1
Na vrsto ima priti tudi volilna reforma. O tej pa Se živ krst ne ve, kakšna ima biti, le to je gotovo, da vlada ne mara predlagati sploSne in enake volilne pravice in koalicija jo ne mara zahtevati. «Srbobran» piše, da se rrforma Študira na podlagi zbranega materiala. «Pokret» pa poroča, da se zbira potrebni material. Tomašič se pa menda obema smeje.
Marsikdaj je že kaka meščanska stranka doživela bankerot, a tako strašnega malokatera kakor brvaUko-srbska koalicija, ki jo naSe liberalno časopisje povzdiguje v deveta uebesa.
V celem saboru bosta le dva resnična opozi-cionalca: Poslanec Supilo, ki je pokazal koaliciji hrbet, ko je spoznal njeno, iz onemoglosti porojeno izdajstvo, Kor* 6, edini socialno - demokratični poslanec v hrvatskem sabora. Le oekaj semena za boj je Se ostalo; a kadar se razvoame novi boj, bo ljudstvo zapelo politični «De profundis* tistim, ki so ga leta in leta gonili v ogenj, da ga v odločilnem hipu izdajsko zapuste.
Sirovosii berlinske policije.
V nedeljo je bila berlinska policija besna. Kdor nekoliko pozna pravo policajsko dušo, se ne bo čudil. In pruska policija je modeli Naša je le posnetek, kakor je avstrijski militarizem le kopija pruskega. Ce morajo taki kazaki, ki se čutijo gospodarje celega mesta io nadbogove gledati, kako nastopa ia se razvija moč, ki jo sovražijo kakor sovraži tepec pamet, tedaj je nmevoe, da se jim zvijajo duSe od ueznosnih bolečin. Ej, če bi bilo mogoče, kar s kanoni streljati v tolpo, ki demon-
• PODLISTEK.
Savičev pesimizem.
Dalje.
In kako se je t« potem pravzaprav zgodilo?...
Bil je lep, krasen, svetel, svetel dan, ves nasičen solnčnega sijaja, in Škerjančeva pesem se je glasno, kakor triumf razlegala po zraku — a naenkrat brez somračja, brez pozlačenih oblakov, brez slovesa žarkov in brez večerne drhteče pesmi je padla črna noč na zemljo, po vzduhu se je razlila tema in obmolknilo je vse petje.
Kakor bi bil ves svet ena sama hiSa in v tej hiši bi ležal mrlič... Tam v kotu stoje čudne posode s čudnimi cvetlicami. Temno cveto in žalostno duhte. Po tleh je posuto vse polno rožnih lističev, rdečih in belih; to so mrtvi upi in umorjena sreča... Po višavah plava gosta lantastična senca liki velik oblak, ki se čudno ziblje po zraku in od daleč puhti nekaj kakor vonj voščenih sveč in kamelij.
Nekaj mrtvega...
In v Savičevi duši divjajo besni viharji. V temni noči, ko so netopirji frfotali okoli njega, so zašli nočni metulji v njegovo dušo, pa mu jo tedaj vznemirjajo. V srce se mu je zarilo nekaj sovražnega, kar se mu sedaj valja po srčnih predalih kakor jež in ga b6de; iz ranjenega srca kaplja kri v njegovo dušo. Na obrazu so mu
vzcvetele blede rože, v očeh pa mu je ugasnil živi, svetli plamen. Iz oči mu gleda noč, ki dviguje svoje valove v njegovi duši. In ponoči plava on kakor breztelesna senca...
Kako se je to zgodilo pravzaprav?
Leto je umrlo, zima je dahnila na šumeče potoke in v njenem mrzlem dihu zmrzujejo žuboreče vode in širna planjava se odeva s sneženim plaščem narava je zaspala in Az-
rael je stegnil svojo roko nad gozdovi. A preden je zapihala ledena sapa in so vzcvetele ledene rože, se pozlatuje obzorje, in listje porumeneva, jesensko solnce ne žge, a vendar sveti, sveti in le počasi zamirajo njegove luči. ..
Saviča pa je nenadoma objela noč in zima je hipoma pregnala ves letni kras.
Kako se je to zgodilo pravzaprav ? ...
Eh, zastonj vprašuješ, ubogi mladenič, zastonj. Zgodilo se je in resnično je. Kdo ti pove, kako in zakaj?
Poglej v maju vrt in vinograd. Srce se ti smeje zvečer, ko trepečejo solnčni žarki iz belkastih, rožnato obsijanih, zlato obrobljenih oblakov na zelenje in cvetje, na tisoč, tisoč upov. In zjutraj pokriva bela slana vrt in vinograd; tisoč, tisoč upov je slana pomorila.
Kako? Zakaj? Kje so tvoje rožice? ...
Kako se je to zgodilo pravzaprav?
Kolikokrat si že vprašal to ? In še često boš vpraševal; saj je tako neverjetno, tako nerazum-
ljivo ... oh, tako — tako nemogoče. In vendar je res.
Kaj se braniš verjeti, ko imaš resnico črno na belem? Ali ne stoje v onem pismu razločno besede »Zbogom 1 Pozabi met*? Stoje, stoje in čital si jih desetkrat, dvajsetkrat, stokrat; prijemal si se za glavo, težko roko si polagal na divje bijoče srce, stokal si kakor bolnik in krvave solze so ti silile v vroče oči. Verjeti ne moreš, razumeti ne moreš...
Tako je, a zakaj, zakaj, zakaj je tako?
Mar je to uganka ženske duše ? Maščevanje usode? Zakon življenja?
Kako je to mogoče?! Taka ljubezen, taka ljubezen! Pa kar čez noč ... kako je to mo» goče? In glej — po svetu hodijo ljudje, pa se še smejejo in kupčujejo, barantajo in se zabavajo. Ali so to sami norci? Ali ne vidijo, da je vse slepilno, vse goljufivo? Naj pogledajo v to srce, pa se bodo zgražali nad vsem, kar zazro tam.
Ali kaj! Ljudje ne razumejo bolečin, ne vedo, kako srce umira in duša krvavi. Ljudje so trgovci, sebičneži. .Kaj jim tuja bol?... Ali le počakajte! Noč ni samo moja. Tema zakrije tudi vaše zvezde, oblaki popijejo tudi žarke vašega soinca. Nocoj še slišite slavčka, jutri zadoni čukova pesem tudi v vaših ušesih ...
Oh! Kako te je to zgodilo ... Dalje prih.
strira brez njenega dovoljenja! Brez njenega do* voljenja! — Pa ni mogoče ...
Tedaj se strese jeza vsaj nad posameznikom, ki pride piklhavbam v kremplje. Na ta način so blagorodni gospodje policaji pač stresali svojo je* žico, kar se je dalo.
Tudi v meščanskih krogih je ogorčenje nad nastopanjem policije ogromno. V pondeljek se je po vsem mestu govorilo o atakah policijskih jahačev in o divjanju policijskih pešcev in povsod, tudi tam, kjer socialna demokracija ne uživa ljubezni, so se strogo in z ogorčenjem obsojale te brutalnosti. Meščanski časopisi objavljajo cele kupe dopisov svojih čitateljev, ki se zgražajo nad po* iicijo.
V nekaterih slučajih je pa res divjanje tth kavalirjev presegalo vse meje. Tako je n. pr. je neki policist napadel ženo nekega berlinskega trgovca na treptovskem kolodvoru in jo s pestjo tako bil po tilniku, da je omedlela in obležala. Aretiranim ljudem so uklenili roke in vsakega sta vzela po dva jahača med se in ga tako vlekla na komisariat. O neštetih takih in podobnih slučajih poročajo časopisi
Kakorkoli se morajo take infamije obsojati, se pa mora po drugi strani tudi priznati, da so le povečale učinek demonstracij, o katerih se vsled policajskih sirovosti še mnogo več govori, kakor bi se brez njih.
Politični odsevi.
* Finančni minliter je vložil v državnem zbtru predlogo, ki naj mu dovoli kreditno operacijo za pridobitev kapitala v znesku 181,740.000 kron. Ta kapital je glavno namenjen, da se blagajnam, ki so* močno oslabele, povrnejo zneski, ki so se porabili za vojaške namene ob času aneksije Bosne in Hercegovine. — Tako se uradno poroča. V stvari je pa nekaj zelo nejasnega. Finančni minister je dobil, kakor znano, z izdajo državnih za* kladnih listov 220 milionov, ki so se baje povrnili izpraznjenim državnim blagajnam. Seveda je do današnjega dneva še neznano, koliko je v resnici veljala aneksija. A čas je, da bi se to zvedelo.
* Bivii nemfekl mlniiter Schrelner se nikakor ne more potolažiti, da je dobil «modro polo». Že ko se mn je povedalo, da je njegovo slovo od vlade neizogibno in je moral vložiti de* misijo, je brzojavljal vsem svojim zvestim po nemških krajih, naj se (ogorčijo* ob «krivici, ki je doletela nemški narod*. Zdaj pa roma sam po shodih in obeta, da se bo maščeval. Tako je v nedeljo ropotal na shodu v Dječinu, da bo <vsem, ki so sodelovali ob njegovem, padcu dokazal, da se ga ne bodo mogli iznebiti*. Skromnost ni gospodova napaka; pač pa — smešnost.
* 0 avitrijako-raikem iblliuja se trdi v Berlinu in v Parizu, da je šlo po vodi. Berlinski •Lokalanzeiger* javlja iz Pariza: «V tukajšnjih političnih krogih se smatra, da so se poizkusi zbliževanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo definitivno razbili in da je položaj na Balkanu vsled tega kritičen. Mir sicer ni ogrožen od avstrijske strani/ nasprotno pa povzrokuje vznemirjenje slovanske izjave balkanskih držav, ki jih Rusija ostentativno pospešuje. Razdraženo javno mnenje na Bolgarskem sanja o vsem prej kakor o ohranitvi sedanjega položaja na Balkanu. Rusija se je zopet vrgla v politiko pustolovščin.*
* V itallJanaM ibornloi je republikanski poslanec Chiesa interpeliral, kakšne zveze ima neka gospa Siemensova, ki baje v Italiji špionira za Nemčijo. Ker predsednik ni hotel vzeti interpelacije na znanje, je nastal v zbornici strašen hrup. Mnogi poslanci so kričali predsedniku in generalu Prudentiju: «Branite vohune 1 Sramujte sel Branite rajše dostojnost zemlje 1 Operetni generali I* Predsednik je dejal, da parlament ne more biti sodišče morale. Chiesa pa: Ne gre za nravnost, gre za najvilje interese zemlje 1 Predsednik mu je vzel besedo. Ker je Chiesa tudi v svojem govoru posmehljivo omenil vojvodino Littjr iz Milana, mn je dal njen sinovec Morando tako zaušnicc, da mu je lice popolnoma oteklo. Chiesa mu seveda ni ostal te ljubeznivosti dolžan in ga je še povrh pozval na dvoboj. Tndi general Prudenti je pozval Chiesa n« dvoboj.
* Za pradiadnlka Brailli)« je izvoljen maršal Hermes da Fonseca z 270.637 glasovi proti Ruy Barbosi, ki je debil 132.000 glasov.
* Bnaka vlada se precej trudi, da bi v tujini utrdila vero v njene miroljubne namene. Neki član ministrstva za zunanje zadeve je izjavil: (Bolgarski ministri so se lahko prepričali o miroljubnih namenih Rusije. Naj občuti Turčija kakršnekoli notranje težave, vendar ni naloga Bolgarske, da bi posredovala. V to bi bile, kakor v kre-čanskem vprašanju, edino velesile poklicane.
* Franco iki aenat je začel drugo čitanje zakona o delavskih pokojninah.
* Aaglaikl kralj je prišel inkognito v Pari«.
* Londonski balkaukl koali* je priredil ajtrk” na eait E)n ver beju, pri katerem je gene-
ralni poštni ravnatelj Samuel izrekel zdravico turški ustavi. Dejal je, da si je pridobilo rtformno gibanje na Turškem splošne simpatije Angležev, ki so sovražili le stari režim. En v er bej se je zahvalil za moralno podporo, ki jo je imela Turčija od Angležev. Novi režim hoče z vsemi močmi pospeševati napredek v Turčiji; pri tem delu je pa treba potrpežljivosti. Srbski poslanik G r u i 6 je povdarjal potrebo balkanske zveze,, v kateri spoznava srbska vlada in srbski narod pospeševanje miru.
* Grki v obmejnih delih Turčije se branijo novega zakona, ki nalaga tudi kristjanom vojaško dolžnost v turški vojski. Tudi davkov nočejo plačevati. Turška vlada ja poslala vojaštvo v te kraje.
* Tturika vlada je Srbiji dovolita nekatere ugodnosti za prevoz živine.
* Za sestavo tnriko-bolgarsko trgovinske pogodba se je pri turškem ministrstvu za zunanje zadeve ustanovila posebna komisija.
* Ob tariko-perzijski maji se je spopadlo dvoje kurdskih plemen. Boj je bil krvav in več oseb ubitih.
* V bitoljikem vilajetikem zbora je valija (namestnik) Ali bej stavil predlog, naj bodo v čisto turških občinah občinsli tajniki Turki, v čisto srbskih Srbi, v čisto bolgarskih Bolgari, v čisto grških pa Grki. V mešanih občinah naj bi imela vsaka narodnost svojca za občinskega tajnika. Skupščina je z navdušenjem sprejela ta predlog, ki bo znatno ublažil nasprotstva med narodnostmi.
Dopisi.
Šlandrež. Minoli teden je umrl v Štandrežu sodrug Anton Tabaj. B.l je med sodrugi zelo priljubljen in ko jim je žena naznanila njegovo smrt, so skfenili, da mu prirede časten pogreb. Ko je vikar to zvedel, ga je najbolj skrbelo, če ne bo pri pogrebu morda tudi kaj rdeče barve, Ves razburjen je pohitel k vdovi in jo rotil, naj nikar ne dovoli, da bi se pri pogrebu nosili rdeči trakovi, on pa da ji bo zato plačal vse stroške in dal še nekoliko podpore. Delavci seveda niso hoteli preprečiti pomoči ubogi ženi, pa so pustili venec. Pač pa so se v velikem številu udeležili pogreba. A tudi to ni bilo po volji svetemu možu, Sodrugi radi tega niso dobili sivih las, a gospod vikar bi storil bolje, če bi nekoliko brzdal svoje sovraštvo do rdečih trakov, ker bi njegove izkušnje sicer lahko postale predrage.
Štandrel. V nedeljo smo imeli pri nas shod članov konsumaega društva v Štandrežu. Na shod je prišel tudi zastopnik tržaških delavskih zadrug sodrug Petronio, ki je pojasnil glavne točke pravil in poslovnika ter izjavil, da je odbor tržaških delav. zadrug pripravljen takoj odpreti prodajalno, ko pripravijo štandreški sodrugi, kar je potrebno. Nato je govoril sodr. Pete jan o važnosti konsumnih društev za delavstvo. Priporočal je so-drugom v Štandrežu, naj pohite na agitacijo, da nam bo mogoče do meseca aprila že otvoriti prodajalno. Nato je govorilo več članov, ki so vsi spodbujali navzoče člane, da naj agitirajo, da se čim-prej doseže zadostno število članov. Dosedaj je vplačalo vstopnino 50 članov, treba pa jih je 70—80, ako hočemo otvoriti prodajalno. Zatorej, sodrugi, ■ a delo za konsumno društvo!
Favna. Preteklo nedeljo smo imeli pri nas dobro obiskan sestanek, na katerem je poročal sodr. Milost o potrebi politične, stnkovne in gospodarske organizacije za delavce. V debati so navzoči izrekli željo, da bi se v Pevmi ustanovila podružnica delavskega izobraževalnega društva v Gorici, zlasti mladina, da bi več čitali in se izobraževali. Sodr. Milost je obljubil, da bo posredoval pri odboru delavskega izobraževalnega društva, da ustreže njih želji. Končno se je sklenilo, sklicati med tednom drugi sestanek, na katerem se dožene ustanovitev podružnice delav. izobraževalnega društva. Nato se je zaključil shod, ki je pokazal, kako naša mladina stremi po izobrazbi. Le tako naprej!
Koritnica pri Orahovem. Zadnjo nedeljo je bil pri nas prvi socialistični shod ob ogromni udeležbi. Predsedoval je sodrug Černe od Sv. Lucije. Poročal je pa sodrug Petejan iz Gorice, ki je v obširnem govoru pojasnil socialno*demokratični program s posebnim ozirom na sedanje politične in gospodarske razmere v deželi in državi. Pojasnil je takozvano delovanje goriškega deželnega zbora in posvetil primerno kritiko Pajer-Gregorčičevi zvezi in predlagani deželni banki ter je naglašal potrebo politične in gospodarske organizacije med kmeti in delavci baške doline. Burno odobravanje kmetov in delavcev je spremljevalo ves govor. Na to se je oglasil za besedo vseučiliški dijak C<ril Sedej, brat tukajšnjega duhovnika in nečak goriškega nadškofa Sedeja. S svojim govorom je povzročil toliko smeha, da so si morali poslušalci trebuhe držati. Klobasal je, da hočejo socialisti imeti svobodno šolo, v kateri bi se otroci učili moriti duhovnike, sežigati samostane i. t, d. Ko ni spravil ničesar z neumnostjo, je začel zborovalce hujski žepar sodruga Pete jan a: «Ali si boste, vi, kmetje, dali od takih ljudi jemati vero iz src«, križ iz šole P...»
Kmetje so se mu še glasneje smejali, njega je pa to ie bolj razkačilo. Poizkusil je zdaj na ta način, da bi nahujikal liberalce proti Petejanu: «Ali boite, Vi, liberalci, trpeli, da Vam »ocialliti napadajo
Vašo stranko? Ali Vas ni sram? Kmetje so mu odgovarjali: <Bili smo liberalci, dokler nismo poznali delavskega programa: danes pa vemo, da se moramo združiti z delavsko stranko, ker sta kmet in delavec enako izkoriščana.* Ker tudi s tem ni opravil ničesar, jo je pa popolnoma zasukal in jel hvaliti klerikalno stranko, češ, kaj daje vse že storila za ljuditvo in za delavce. Pokazati in dokazati seveda ni mogel ničesar. Rotil se je, da je tudi klerikalna stranka za splošno in enako volilno pravico. Sodrug Petejan ga je vprašal, zakaj je ne vpeljejo za deželni zbor — in njegovo volilno pravico je takoj slana vzela ; zajecljal je, da mora imeti posestnik več pravice zato, ker plačuje več davka. O dežalni banki in s nasprotju med škofom in klerikalci je znal povedati, da je škof glasoval proti banki, ker ima svoje interese, Gregorčič pa svoje; škof mora braniti <mont», Gregorčič pa deželo. O Gregorčičevi zvezi s Pajerjem ni hotel sploh ničesar povedati. Poslušalci so se mu ves čas tako rogali, da je bil vreden usmiljenja. Z »ključno besedo je imel sodrug Petejan, ki je s finim sarkazmom odpravil študentove kolobocije ob splošnem navdušenju. Po shodu so udeleženci izrekli, da naj se ustanovi politična organizacija za Koritnico in Grahovo. Zlasti starejši kmetje so pripovedoval', da tako zanimivega shoda še niso doživeli in sodrug Petejan jim je moral obljubiti, da pride še večkrat mednje. Ta shod je zopet sijajno pobil vse trditve, da med kmeti hi tal za socializem.
Polj. V dolžnost si štejemo, napisati sledeče vrstice, da jih zvedo oni vodilni javni politiki in faktorji, kateri imajo odločilne besede*, ter da informiramo naše ljudstvo o raznih krivicah, ki se gode vojakom 87. pešpolka. Zoano je, da je pri vojakih za vsako reč strog predpis, ki ga mora vsakdo v vojaški službi izpolnjevati, kar je seveda zaradi reda potrebno. Da se pa morajo izpolnjevati stvari, katere častniki v svoj zasebni prid zahtiVajo in so proti vojaškim predpisom, — to je vse prej, kakor prav. Godi se namreč pri c. in kr. pešpolku št. 87. v Pulju, da morajo vojaki to za jedilo jemat*, kar višji vojaški predstojniki zahtevajo. Vojakom se ponujajo jedila, ki se sploh ne morejo zavživat', da bi slabo ne vplivala na človeško zdravje. In kako se potem godi obolelim, nam bo zgled pojasnil. Moštvo se je seveda podvrglo volji častnikov; ko je pa izprevidelo, kako mu jedila slabo vplivajo, jih je opustilo ter se potegovalo za predpisana. Toda s tem so se čutili gg. častniki zadete, in so izjavili: .Kdor ne mara od nas predlaganih jedil ter govori, da ta jedila niso zavžitna, bo kaznovan...!!* (?) Ker vojaki, prepričani, da branije svoje pravice, niso odstopili, je bil pjdčastuik 13. stotnije, ki se je za to najbolj zavzemal, — zaprt... Sedaj pa naj navedemo izmed sto samo en zgled, kako se tukaj bolnikom godi. Ce se kateri bolnega počuti, kar bi bilo čudo, ako bi se ne ob taki menaži, bi moral po vojaškem predpisu takoj k zdravniški preiskavi; toda g. stotnik 14. stotnije svojim vojakom ne dovoli poslužiti se tega. Šole tedaj, ko zapuste ubogega vojaka zadnje moči, ga da pred zdravnika prenesti. Pred kratkim se je pri tej stotniji javil vojak bolnega po predpisanem redu. G. stotnik imenovane stotnije bolnika zavrne in ga kaznuje s 5 dnevnim strogim zaporom. Ko se dotičai drugi, dan zopet javi bolnega in zahteva energično zdravnike preiskavo, se mu končno vendar ustreže in je bil od zdravnika spoznan kot nevarno bolan ter nemudoma poslan v bolnišnico, v kateri je bival več tednov. Dotični vojak, prišedši iz bolnišnice k svoji stotniji, je moral takoj nastopiti svoj petdnevni zapor. Vojak se je seveda po minuli kazni radi te krivice pritožil. Radovedni smo sedaj, kakot bo g. stotnik 87. pešpolka 14. stotnije v Pulju — svoje krivično postopanje napram temu vojaku — zagovarjal.
Opazovalec.
Trat. (Predavanje prof. Ilešiča) iz Ljubljane v Narodnem Domu v *Trstu dne 6. t m. je prav dobro uspelo. Predavatelj si je izbral tudi hvaležno in zanimivo snov (Slovenski kmet in socialna ideja v slovenski književnosti v francoski dobi (1809—1813) in v I. 1848.* Ko so prišli Francozi na Slovensko, to ustvarili iz slovenskih dežel (izvzemši Štajersko) »Ilirsko pokrajino*. S Francozi so prišle tudi nove ideje k nam, Francozi so oznanjali svobodo in enakost državljanov. Toda zdi se, da niso našli pravih tal na Slovenskem, da se jim je slovenski kmet, ki je do tedaj tla 6 a nit graščaku, zdel še negoden in nezrel za politično svobodo. (Kmetje jedo neke korenine in neko testo, ki je za nas popolnoma nevžitno*, so pisali francoski uradniki v Pariz. Premalo izobražen je bil Francozom naš slovenski kmet, poln verskih predsodkov in vraž, Nižja duhovščina in re-dovništvo je kmeta le še podpihovala proti Francozom. (Višja duhovščina je bila Francozom prijaznejša) Ta dva faktorja sta podpirala v ljudstvu babjeverstvo, smešila sta francosko svobodo in učila, da je to božja uredba, da kmetje tlačanijo in gospod ukazuje. Skratka: Francozi svoje svobode na Slovenskem niso izvedli, ostali so na pol poti, ostali so le pri besedah. In vendar fraccoska doba ni ostala brez ugodnih nasledkov na slovensko socialno življenje. Francozi so uvedli po slo« venskih deželah svoje uredbe, ki so bile modernejla in boljša od prejšnjih, slovenščini so dali mesto v foli. Največje zlo se je Francozom zdelo po-
maojkljivost gospodarskega pouka pti kmetih. Zato so izdali za kmeta posebni katekizem, t. j. navaden verski katekizem z dodatkom gospodarske socialne vsebine. Naz vali so ga sosednji (so-cialn) nauk, t. j. v tem so bila razna navodila, kako je živeti človeku kot socialnemu bitju. Človek ima dolžnosti do samega sebe in dolžnosti do soseda, do bližnjega. Glede prvih je človeku skrbeti predvsem za udobno, komo dno življenje, t. j. za gmotno blagostanje, ki je doiežemo z delom, bomo imeli tudi zmisel za duševne vžitke, za umetnost in znanost. Pogoj vsem pa je treznost, kajti nezmernost, lenoba in nevednost so iivor vsem pregreham. Kot dolžnost do bližnjega je katekizem navajal ukaz: izpiraj si usta, čisti si zoleč, t. j. bodi prijeten svojemu bližnjemu, ne v nasprotje. Francozi so z eno besedo uvajali socialno politiko v katekizem.
Kako so naši kmetje pozdravili ali sprejeli Francoze? Deloma prijazno, deloma sovražno. Na Devinščini na Primorskem so se kmetje, navdušeni 6d francoskih svobodomiselnih idej, uprli graščaku in odrekli mu tlako in desetino, češ, da so dolžni plačevati le cesarske davke ali franke (t. j. francoski denar, sedaj enak naši kroni, ta izraz se rabi namesto izraza davki od tistih časov pri nas na Slovenskem). Na kranjsko-brvaški meji so se kmetje hvaležno spominjali Francozov ša kakih 40 let po njihovem odhodu iz slovenskih dežel. Po drugi strani so kmetje deloma pod uplivom hujskajoče nižje duhovščine sovražno gledali na Francoze. Tudi se jim ni dopadala francoska uredba splošne vojaške obveze (posledica so bila številne de-zertacije) in vpeljava novega francoskega denarja, s čimur so prišli stari avstrijski bankovci ob vso veljavo.	Konec	prih.
Domače vesti.
— Volilni Imeniki za letošnje dopolnilne volitve v ljubljanski občinski svet so sestavljeni in od srede, dne 9 marca skozi 14 dni v mestni posvetovalnici ob navadnih urah razgrnjeni vsakomur na vpogled in se smejo tamkaj med tem časom vlagati ugovori proti njim. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Opozarjamo na to vse sodruge, ki imajo občinsko volilno pravico 1 Naj se vsak pravočasno pobriga zanjo.
— Na mnogoitranika vprašanja naznanja Delavska zveza <Vzajemnost>, da se družinski večer njene dramatične šole, ki je tako krasno uspel na Glin-cah, kmalu ponovi v mestu. Vse potrebno zvedo sodrugi pravočasno.
— V nake gledališke recenzij e se zaletava v nepotrebnem ljubljanskem listu neki anonimus, ki premočno diši po pisarniški cficioznosti. Z modrimi nauki, ki nam jih hoče dajati, se pa utegne le blamirati. Da so Schillerjevi (Razbojniki*, ki so se mimogrede enkrat uprizorili, klasična drama, je najnovejše, a doslej še popolnoma nepotrjeno odkritje prešernega antikritika, odnosno njegovega gnanega inspiraterja. Med «delom pisatelja klasika* in (klasičnim delom* je že toliko razlike, da bi jo moral poznati, kdor se smatra za najkompetentnej-šega varuha slovenske dramatične umetnosti. To šepavo izzivanje je torej popolnoma nepotrebno in ne bo prav nič izpremenilo našega nazora, da ima kritika pisati po svoji vesti, ne pa po kakršnihkoli obzirib. Mislimo, da bi to lahko zadostovalo.
— Žolta internacionala. Ruski časopis (pravih ruskih ljudij* (Zemština* ima namen pobijati vse svobodomiselne ljudi in prirejati (pogrome*. (Pogrom* je krvavo klauje svobodomiselnih življenj, posebno židov, organizirano po ruskih (ober-na-rodnjakih*, carskih petoliznikib, ki hočejo ohraniti carjev absolutizem in pravo vero pravoslavje in se zato imenujejo (prave ruske ljudi*. Car zelo čisla te ljudi in ponavadi ostanejo ti za svoje poboje popolnoma nekažnjeni. To se razume, da je tem ljudem napredno srclalistično delavstvo trn v peti). Pred kratkim je torej ta časopis poživljal na ustanovitev internacionalne organizacije, ki bi imela namen pobijati (socialistično nevarnost* po vsem svetu. Omenjal je kot svoja narodna zaveznika podobni organizaciji na Francoskem (Action Fran-cahe* in na Nemškem (državno zvezo na poti-ranje soc. demokracije*. Omenjamo ta poziv zato, ker slišimo tudi pri naših (narodnih* delavcih glasove o neki slovanski internacionali. Naš N. D. O. kopira seveda vsako neumnost od čeških žoltih (krumirskib) narodnih delavcev. Tu imajo eni in drugi lepo priliko, da se pridružijo onim ruskim ober-narodnjakom, vezali jih bodo skupaj enaki nameni in trobojnica. Živela slovanska internacionala I
— 0 naradah tržaških policlatov smo morali poročati že zelo rudne reči. Tako je bil dogodek v Skednju, o katerem je pred kratkim javljal naš dopis, gotovo nenavaden. Človek bi mislil, da
so taki slušaji le redke izjeme. Pa le niso tako redke. Sedaj se poroča o vedenju pijanega redarja še nekaj bolj kočljivega. V nedeljo zvečer je prišel v gostilno (Ali’ Istra* v Trstu neki policaj brez službenega znaka, ki je bil vidno pijan. Ko je ugledal pri mizi nekega delavca Frana Peroza, je planil nanj, ga proglasil aretiranega in ga hotel odvesti iz krčme. Ker so to surovo prčstje nekateri navzoči gostje kritizirali, je policist potegnil sabljo in ž njo udaril Perozo, da se je zvalil na tla. Na to je potegnil službeni revolver in oddal šest strelov v vrata in strop gostilne. Vsled tega je nastala v gostilni prava panika. K sreči so streljanje čuli policaji bližnjega inšpektorata in prihiteli v gostilno terrazorožli rabiatnega policista, ki se je pa branil na vse kriplje. Odpeljali so ga na inšpektorat, kjer ga je nadzornik vtaknil v zapor, dokler se ne prespi, medtem ko je vzel Peroza in nekatere priče na zapisnik.
— 0 predavanjih danajskih aodrngoy v Trsta nam je naš poročevalec obljubil obširnejša poročila, na katera že sedaj opozarjamo cenjene čitatelje,
— Želesnikka nesreča na Koroškem. Dogodila se je zopet nesreča na progi Sinčaves—Železna kapla. Odtrgala se je 27. februarja velika skala, obsegajoča približno 9 kub. m, na velikem plazu med postajama Reberca in Miklačevo. Potegnila je seboj tudi dvoje manjših skal in veliko gramoza. Priletela je na železniški tir ter tam obležala in progo zelo poškodovala, tako da bo na tej točki nekaj dni promet onemogočen. Potniki so morali prestopati. Na tem mestu je plaz zelo nevaren, ker se vedno spomladi in ob velikem deževju pečevje ruši navzdol čez železniško progo. Govoriti je le o sreči, da še ni do danes nikdar kaka skala priletela na mimoidoči vlak in vse skupaj prevrnila v potok Belo.
Zadnje vesti.
Državni zbor.
Dana], 9. marci. Včeraj se je začelo prvo či-tanje finančnih načrtov. Prvi je govoril slovenski klerikalec dr. Korošec, za njim pa socialni demokrat
dr. Rsnner:
Danes nihče ne ve, kaj od finančnih predlog še obstaja in kaj ne. O načrtih se ne bo moglo resno govoriti, dokler se ne ustanovi večina, ki ustvari iz sebe vlado. Finančna mizerija je danes splošna, v državi, v deželah in v občinah. Ce bi trije privatniki tako manipulirali z nedovoljenim denarjem kakor naša ministrstva, bi bila že davno pri državnem pravdništvu ovadba radi kride. Od stopnje do stopnje se bližamo bankrotu. Banke kupujejo našo državo; tu se najbolje pokazuje odvisnost naše države in birokracije od organiziranega velekapitala. Huda hinavščina je, če pravi Bienertb, da bo napravil red pri birokraciji prav v trenotku, ko vlada licitando prodaja to birokracijo. Nemški in češki naciooalisti so s svojim nesmiselnim in brezuspešnim bojem izpodkopali ugled Avstrije pred vsem svetom. Svojo politiko so mogli voditi le, ker se so popolnoma podvrgli povelju agrarcev. Vsakdo pa že vidi, da se ta zistem ne more ohraniti. Gospodje z desne in leve nas vladajo sto let, konec je pa finančni in moralni bankrot. Brez volilne reforme za deželne zbore in občinske zastope ni mogoče sanirati financ. Od soc;alnih demokratov se ne more pričakovati, da bi glasovali za te finančne načrte.
Bielohlawek pravi, da bodo krščanski so-cialci glasovali ra vse predloge, izvzdmši davek na mineralne vode in na vino.
Potem je poslanec P a d o u r utemeljeval svoj nujni predlog radi železniške nesreče pri Uherskem.
Dunaj, 9. marca. Danes je v razpravi o finančnih predlogah govoril finančni minister Bi-1 inski, ki je dejal, da zastopa vse finančne predloge. Zal mu je, da ni obveljal zakonski načrt o zvišanju davka na pivo, češ, da bi bil zelo koristil deželam in če bi se bil sprejel, bi ne bilo prišlo na Češkem do finančnega poloma. Čudil se je, da se tako agitira proti načrtu radi davka na vino, ki je baje mnogo boljši od sedanjega.
Dunaj, 9. marca. Krščanski socialci trdijo, da se zbornica odgodi že 18. t. m. čez Veliko noč.
Dunaj, 9. marca. V narodno-gospodarskem odseku je poslanec Reumann napovedal, da vlože socialni demokratje predlog, da se odpravi carina na žito. Če se predlog v odseku odkloni, ga vlože kot minoritetni votum v zbornici..
Holrlchterjeva afera. Dunaj, 9. marca Policijska korespondenca izjavlja, da m s časnikarskimi vestmi, ki govore o dokazih proti Hofrichterju v zvezi ne vojaško sodišče, ne policijsko ravnateljstvo. Neka vest je trdila, da je do-
gnano, odkod je Hcfrichter dobil strup. Na pošti v Linču je baje obležala pošiljatev, adresirana na drja. Hallerja, post. rest., v kateri je bilo nekoliko strupa. Tudi ta vest je napačna. Dotična pošiljatev ni bila adresirana v Linec, ampak na Dunaj, ne na dr. Hallerja, ampak dr. Halla in je bila oddana dne 14. novembra, ko so bila pisma s ciankalijem že davno razposlana.
Ogrske finance. Budimpešta, 9. marca. Ogrsko finančno ministrstvo namerava pri Rotšil-dovi bančni skupini najeti 115 milionov posojila.
Dr. Lneger umira. Dunaj, 9. marca Ob 11. zvečer. Dr. Neusser pravi, da katastrofa lahko vsak hip nastopi. Ker pa srce še precej pravilno bije, je tudi mogoče, da se zavleče umiranje župana še več ur. Simptomi smrti se množe.
Iz stranke.
o Goriško. Vse sodruge zaupnike po deželi t oživljamo, da odračunajo strankin davek, žepne koledarje in prodane razglednice. Obenem opozarjamo vse kolporterje (Rdečega Prapora*, naj od-računavajo točno vsak mesec, ker mora uprav-ništvo tudi točno računati. Sodrugi naj imajo pred očmi, da je natančen red v teh rečeh nujno potreben v interesu stranke. Josip Petejan, tajnik.
o Strankin kolek. Goriška deželna organizacija je založila jako okusen kolek, katerega čisti prihod je namenjen strankinim potrebam. Opozarjamo vse sodruge, da se lahko naroča pri goriškem deželnem tajniku, sodrugu Josipu Petejanu v Gorici, ulica Tre Re 16. Zlasti priporočamo organizacijam naročanje tega kolka. Organizacije naj bi tudi večkrat opozarjale svoje člane na to.
Društvene vesti.
§ Predavanje v Trata. (Ljudski oder* priredi jutri, v petek, ob 7,9. zvečer javno predavanje in sicer predava sodrug Etbin Kristan o uporih slovenskih kmetov.
§ Predavanja v Gorici. Delavsko izobraževalno društvo v Gorici, priredi v soboto, 12. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem domu, via Tre Re štev. 16 javno predavanje. Predaval bo gosp. pref. Merhar is Trsta. Predmet predavanja je: O naj-a ovejši slovenski književnosti in social n i ideji. Slovenske delavce in prijatelje izobrazbe vabimo, da se v čim večjem številu udeleže tega zanimivega predavanja.
§ Delavsko iiobrašovalno društvo v Gorici je v soboto, 5. t. m. priredilo javno predavanje, na katerem je sodr. dr. Dermota govoril o šestdesetletnici profesorja Masaryka. Predavanja dr. Dermote se odlikujejo s tem, da zna zanimivi vsebini dajati poljudno, torej zopet zanimivo obliko. Predavatelj je najprej podal skico Masarykovega življenja in potem razpravljal o nazorih in o delovanju učenjaka -političarja. Načrtal je politično sliko političnih in kulturnih razmer na Češkem pred Masarykovim nastopom, katerega je prav lepo razložil in motiviral Predavatelj se je temeljito bavil z Masarykovim vztrajnim bojem proti reakcionarnosti čeških meščanskih strank ter razložil porod realistične stranke, kateri je Masaryk bil duša. Pojasnil je tudi Masarykovo razmerje do so« cialno-demokratične stranke, katero izmed vseh političnih organizacij na Češkem najbolj vpošteva, a se ne strinja z odločnim razrednim bojem. Jako lepo je predavatelj konšlatiral Masarykov vpliv na slovensko mladino, ki ni ostal brez posledice za naše politično in kulturno življenje. Za svoje ve-lezanimivo predavanje je žel dr. Dermota burno priznanje in odobravanje od poslušalcev. Omeniti moramo, da so bili poslušalci zopet sami delavci in dijaki, ni ga bilo enega člana takozvane inteligence goriške, ki ima po krčmah Masarykovo ime vsakih pet minut na jeziku, o pomenu njegovega dela pa ve toliko, kolikor delavčeva peta. Goriška purgarija ima pač zmisla za krokanje in za kakšen dvomljiv (Variete* pri Jelenu, kultura bi pa morala poginiti najžalostnejše smrti, ako bi bila od nje odvisna.
Shodi.
Tnl V nedeljo, 13. L m, ob 7,11, dopoldne je v (Delavskem domu* ljudski shod z dnevnim redom: 1. Podraženje stanovanj. 2. Politični položaj. Sodrugi se vabijo, da se v obilnem številu udeleže stanovanj.
Trbovlje. V nedeljo dne 13. t. m. se vrši ob 3. uri popoldan v gostilni g. I. Božiča velik javen rudarski shod z dnevnim redom: Odgovor trboveljske rudokopne družbe na predložene zahteve. Rudarji, delavci in delavke 1 Dolžnost vsakega je, da se kar zanesljivejše udeleži važnega zborovanja.
Novo urejeno skladišče oblek domačega Izdelka za gospode In dečke B. GOTJ^Iv, L<jubljana,Mestni trg 19
se slavnemu občinstvu priporoča.
Solidna postrežba 1	Cene	nizke	I
• P;. ;c
Kavarna
Anione1 v Trstu
t Cirilici na Hrvatikea. Nova brvatika vlada je razveljavila vse Rauchove naredbe (lede odprave, oziroma omejitve pončevanja cirilice v Šolah.
LlnbllMM mestm trg
■■■•prati rolo«fta<
Priporoča stojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in arebr* tilne najfinejšega izdelka po Dajnižjih cenah. Blago le prve vrste. Ornik na zahtevo saatonj
ifcVJ
V Gorici sklicuje združena jugoslovanska in italijanska socialno demokratična straaka
v nedeljo, 13. t. m. dopoldne
javen shod
z dnevnim redom: Zasedanje goriskega deželnega zbora in volilna reforma za goriski mestni svet. Prostor in čas shoda se naznani z lepaki.
Strokovni pregled.
Zvon krojačev in lorodnlh poklicev v
Avstriji naznanja podružnicam, da se je uvedel la slovenske Člane »Rdeči Prapor* ket strokovno glasilo, ki bo prinašal zanimivejše strokovne zadeve v posebni rubriki. Slovenska pravila in opra-vilnik ao v tiskn in se bodo v kratkem razposlala. Vodstvi podružnic naj takoj vpoiljejo naročila za Ust in za pravila na centralo na Dunaju, da se prej ko mogoče ustreže upravičenim zahtevam slovenskih elanov.
S 1. marcem t. 1. so stare znamke neveljavne in se morajo rabiti nove znamke tadi za plačevanje doneskov za pretečeno leto. Za nove znamke je plačati zvilane doneske. Preostale stare znamke je poslati na centralo. Zvezino vodstvo.
V Moranu so krojaški mojstri meseca februarja izprli delavce, ker ti niso eb času, ki so ga določili mojstri, predložili svoje zahteve. Pa jim ni nič pomagalo! S pomočjo svoje čvrste organizacije so delavci zmagali.
V Inomostu so krojaški mojstri odklonili zahtevo delavcev, da naj se uvede dnevno delo z dnevno plačo. Stavka pomočnikov je skoraj ne* izogibna.
V Solno gradu poteče letos tarifna pogodba pri krojačih. Mojstri bi radi izrabili to priliko ter znižali vzlic silni draginji tarifne cene. Pa ne bo llol
V Linču stoje damski krojači v mezdnem gibanju. Krojači stoje v mezdnem gibanju tudi v Gradcu, Beljaku, Kdflachu, Brixenu in na Dunajn pri tvrdki za uniforme Beck & sinovi, tudi v Reki, Budimpešti in v Sarajevu je delno mezdno gibanje. V teh krajih naj nihče ne iiče delal Mezdno gibanje imajo krojači tudi v Švici, in sicer v Zurichu, Bernu, Davosu, Neuenburgu, Churu inChaux deFondsu. Krojači naj ne iSčejo v teh krajih dela, dokler se ne konča mezdno gibanje.
Za mesta Erfurt in Ratibor na Nemikem ilčejo agentje v Avstriji stavkokaze. Naj nihče ne hodi tja i
Volitve v krojaško bolniško blagajno na Dunaju so ae vriile zadnjo nedeljo meseca februarja. Izvoljeni so socialno-demokra-
tiflni kandidati,
Ljubljanska podružnica zveze krojačev v Avatriji ima v nedeljo, 13. marca ob 10. uri dopoldne «prl Perlesu* društven shod. KrojaiU pomočniki naj se udeleže shoda polno-Stevilno.,Kdor ie ni, naj pristopi k organizaciji!
i«
od*
iolab.
ur, arebr«
izdelka po
in poltnine prosto. Obrnite ie zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 68
f Ponemčena ladja. Iz Kapstadta po-očajo, da je ob morskem obrežju v bližini Moselbaja vrglo morje mnogo razbitih delov neke ladje na suho. Med stranci se je naSel tudi rešilni obreč s črko «W>. Splošno mnenje je, da so to ostanki parnika «Warateh», ki je imel na sebi 300 potnikov, in o katerem že od 27. julija 1909 ni ne duba ne sluha.
t Vojaštvo in kola. V avstrijski armadi pride poprečno na vsakih 14 mož 1 častnik, v naših ljudskih Šolah pa na enega učitelja poprečno 60 otrok. Pa saj živimo v napredni, kulturni državi I t Tele I pasjo slavo. V mariborski mestni klavnici so zaklali tele, ki je bilo 5 tednov staro in je imelo glavo tako zraSčeno, da je bila na las podobna pasji (buldogovt). Vsled čudno zrsščene glave je bila tudi prehramba zelo težka in je žival v rasti zelo zaostala. Tele ao pripeljali iz Slovenskih goric.
t Velike povodnji v Ameriki, Reka Hudson v Severni Ameriki nevarno naraSča. Mesto Novi Jork sam ai v nevarnosti, toda v ostalih mestih in vaseh ob reki je že napravljena ogromna Skoda. Naraščajo tudi njeni dotoki in preplavljajo cele pokrajine, na tisoče ljudi je brez strehe. Vea promet je ustavljen.
t Peary namerava leta 1912. zopet prirediti ekapedicijo na severni tečaj in povabiti 15 vseuči-liSCnih profesorjev iz Evrope in Amerike, da se ekspedicije udeleže.
t V Genovi |e umrl avstrijski generalni konzul grof Khevenhulier-Metscb.
t V itelnbrachiko farno oerkev na Ogr-Ikem so vlomili tatovi in odnesli več zlate in srebrne posode ter masnih oblek.
f Veinv je pričel zopet bruhati lavo in kamenje. Iz žrela se vije gost dim.
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli?
Pr! pametni glavi:
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši I
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana.
liter K 2*40. • • 4*80.
Svoji« čitateljem priporočano, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserlrajo v našem listu.
gggsgagggsggBssgggsaggagga
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Praxin kremo
sc«, čevlje,
Ciril in pelodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda
ter polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvomica kemičnih Izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana. 52-8 Znano po najnižjih oenah
se dobijo krasni	10—	1
damski klobuki
v največji izberi, samo v modnem salonu
fi. Uivod-jtfozetič
v Cjubljani, Stari trg štev. 21.
Klobuki se sprejemajo v popravilo.
Redka priložnosti
Po požaru uničena tovarna mi je prepustila celo zalogo rešenih, fiaib, težkih
flanelnib posteljnih odej
v razprodajo. Odeje imajo komaj vidne vodene madeže in jih prodam po tri komade za 9 kron; gospodarske težke odeje 4 komade za 10 kron z povzetjem. Odeje so 190 cm dolge in 135 cm široke, zelo tople in mehke. Prepričan sem, da bo vsakdo z mojo pošiljatvijo zadovoljen.
Oton Bekera, c. kr. nadpaznik v pok.
Nahod, Čeiko« 2—1
Posteljno vlago
se odstrani takoj. Starost in spol se morata na* znaniti. Pojasnila brezplačno.
Zavod Aesknlap št. 465
Postavno varovano.
nltoa Oaaerma ln Torre Blanca
bo priporoča
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
10—1
Prešernova ulica štev. 9
priporočata v največji iiberi po najnižjih cenah
obleke la gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike sa gospode ln dečke, iakete za dame, paleto za dame, plašče za deklloe.
lOtniHi V ttftno in Jažao AmcriHo
vozijo sedaj le po domaftl avstrijski progi	62—10
Avstro- Ameri kana
Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnivrlimi brzoparniki * dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t d.
Odhod parnikov: v severno Ameriko vsako soboto, v juino Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroSko:
Simon Kmetetz, Ejubljana, Kolodvorska ulioa 86.
Izdajatelj is edfavtrni uradnik ftae * a»1L
Tiska Iv. Pi. Laaaprat * Krauta.