Poštnino platana v gctrdnl	gg-a	Cena	Din	1—
lioimsHl dom
StfiV. ?2.
V I)ubl|anl9 ietetek, 28. |anuat|a 1937
nca
V pričakovanju Hitlerjevega govora
Berlin, 28. januarja. (Havas). V nemških krogih govore, da bodo na sporedu seje nemškega državnega zbora, ki se bo začela 30. januarja v operi Kroll, 4 točke: 1. Konstituiranje parlamenta, ker je to prva seja državnega zbora, izvoljenega 29. marca 1936. 2. Volitev predsednika. 3. Sprejetje zakona o širokih pooblastilih vladi. 4. Govor vodje in kanclerja Hitlerja.
Z živim zanimanjem pričakujejo tako v Nemčiji, kakor v inozemstvu ta govor. O njem krožijo različna ugibanja. Zdi se, da bo Hitler spet silovito napadel komunizem, zraven pa izrazil vse svoje simpatije za trpeče rusko ljudstvo. Govoril bo tudi o nemških odnošajih z Italijo, s Poljsko, z Avstrijo, Madžarsko. Japonsko ter nacionalistično Španijo. Dotaknil se pa bo tudi, in to bo glavni namen njegovega govora, vprašanja nemških kolonij in vrnitve teh kolonij.
Kai domnevaio Angleži
London, 28. jan. o. Današnji »Times* prinaša uvodnik, v katerem se bavi z učinkom, ki sta ga Edenov in Blumov govor imela v Nemčiji. List pravi, da sta bila skoraj obadva deležna neugodnega sprejema. Nemški kancler Hitler bo v soboto v svojem velikem govoru odgovarjal na izvajanja obeh državnikov. List poudarja, da je stališče Anglije tudi tik pred Hitlerjevim govorom isto, kakor ga je izrazil Eden:
Anglija je proti vsakršni »sveti zvezi« med državami, ki so pripadnice enega svetovnega na-
zora, pa naj bo to fa-izem ali komunizem. Anglija no more dovoliti v Evropi takih idejnih taborov.
List nadalje poudarja važnost Hitlerjevega govora za Nemčijo in za Evropo. Čislo verjetno je, da bo Hitler naznanil konec političnih in trgovskih odnošajev s Sovjeti. Nemčija ne bo mogla več dolgo po eni strani voditi svetovnega boja proti komunizmu, po drugi strani pa vzdrževati trgovske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Hitler bo tudi še enkrat izpovedal svojo vero, da je bodočnost miru odvisna samo od tega, ali bodo kulturne države spoznale, kaka nevarnost preti Evropi iD svetu od boljševizma.
Nemci sicer s Hitlerjem vred soglašajo z Ede-
novo trditvijo, da je blagostanje lep ideal. Toda ne morejo pa priznati, da je to glavni ideal. Politika, katero zagovarja angleški zunanji minister, je za Nemčijo nemogoča. Če se hoče Nemčija rešiti, mora vzeti za vodilo manj materialistično filozofijo. Držati se mora filozofije, ki temelji na časti, na žrtvi in na domoljubju.
List zaključuje svoj članek, da je mogoče tudi to, da bo Hitlerjev govor docela nasproten vsem tem ugibanjem. To pa zaradi tega, ker se Nemcem zdi važno, da drže Anglijo in Evropo v napetem ugibanju. Mogoče je tudi, da so se glede vsebine tega govora posvetovali pri Goringovetn obisku v Rimu.
Proces v Moskvi
Namen Stalinovega čiščenja
Moskva, 28. jan. o. Inozemski poročevalci, ki pripisujejo procesu proti Radeku in tovarišem velike važnosti, pišejo, da ima proces samo en namen, namreč odstraniti vse Stalinove osebne m politične nasprotnike. Gotovo je res, da hoče moskovska vlada s temi procesi nekako zakriti neuspehe v gospodarstvu, v organizaciji in izvajanju boljševiškega socialnega sistema. ICer po toliko le-
S španskih bojišč
Madrid, 28. jan. o. Kljub deževnemu vremenu se je včeraj razvil silovit topniški dvoboj na zahodnem delu madridske fionte. Streljanje je trajalo do večera. Nekaj krogel je zadelo sredino mesta in porušilo več hiš. Na odseku El Pa^do so nacionalisti zbirali svoje čete in večkrat napadli rdeče. Nekaj manjših napadov je bilo tudi v bližini Araniueza.
Boji so bili tudi na jugu okrog Malage, katero hočejo nacionalisti obkoliti, vendar se zdi, da imajo premalo vojaštva. Tudi na tem delu bojišč ovira operacije slabo vreme.
Novi Rooseveltovi socialni zakoni
Washington, 28. jan. o. Iz okolice predsednika Roosevelta poročajo, da se predsednik zdaj bavi z nekaterimi važnimi zakoni, ki jih namerava predložiti vladi. Zakoni so vsi socialnega značaja in bodo uredili naslednja tri pereča vprašanja:
1. Vlada bo natančno določila, kdaj in kako j« dovoljeno zaposlovati otroke.
2. S posebnim zakonom Im pritisnila delodajalce, da se skupno z vlado in z delavskimi organizacijami določijo najmanjše mezde za industrijsko delavstvo.
3. Vlada namerava končno urediti dolžino delovnega dne, da to vprašanje ne bo več povzročalo sporov.
Anglifa je odklonila češkoslovaško prošnfo
London, 28. jan. o. Pri včerajšnji debati v poslanski zbornici je vprašal delavski poslancc Manderij, ali je angleška vlada ugodila povabilu češkoslovaške vlade, da bi poslala komisijo na češkoslovaška letališča in ugotovila, ali 60 res na teh letališčih sovjetski	časniki,	kakor trdijo
Nemci. Namestnik zunanjega ministra lord Cram-bern je odgovoril, da je angleška vlada prepričana, da so poročila tujih, to je nemških listov o sovjetskih letalskih oporiščih v CSR neutemeljene Vlada ceni 6icer zaupanje,	ki	ji	ga je	s tem izkazala
Češkoslovaška, vendar ne more tega storiti, ker se ne mara umešavati v spor med dvema državama, ki se nje ne tiče.
Listi pa pišejo, da je angleška vlada odklonila povabilo CSR zaradi	tega,	ker je	nemški odpravnik poslov protestiral	že	v	naprej	proti temu. Zdi
se, da Anglija noče začeti časopisnega in diplomatskega boja z Nemčijo, ki bi samo zagrenil dobre odnošaje med Nemčijo in Anglijo Torej je Anglija dejansko ugodila Nemčiji in ne Češkoslovaški.
Vsebina avstrljsko-nemškega trgovskega dogovora
Dunaj, 28. januarja, o. Avstrijski državni tajnik dr. Guido Schmidt ter nemški poslanik von Papen sta včeraj popoldne podpisala avstrijsko-nemški trgovski sporazum. Sporazum vsebuje določila, s katerimi se bo pospešil avstrijski izvoz živine, konj. masla mieka, lesa ter surovin za kovinsko industrijo. Nadaljne določbe 6e nanašajo na finansiranje avstrijsko nemškega tujskega prometa. ki |e zaradi sjjora med.obema državama docela popchal. Sporazum pa določa tudi vse jx>-trebno, da se zviša v Avstrijo nemški izvoz premoga ter industrijskih izdelkov Ni znano, ali vsebuje dogovor tudi kake tajne določbe.
Poplave v Ameriki
Washington, 28. jan AA. Reuter: Predsednik Roosevelt je odredil, da naj vojaško poveljstvo izdela načrt za izpraznitev doline reke Mississippija. Vsi ljudie morajo biti prepeljani drugam. Dolina reke, ki prihaja v jioštev, obsega 250.000 kvadratnih kilometrov Najbrž bodo odvedli odtod nad 50 000 ljudi Vladni inženirji menijo, da nasipi ne bodo vzdržali pritiska.
Belgijsko potniško letalo ie strmoglavilo blizu Orana v Severni Afriki. Pri tem se je ubilo 12 potnikov/
Stanje sv. očeta
Vatikan, 28. jan. o. Stanje sv. očeta se od včeraj ni nič spremenilo. Jutranjo zdravniško poročilo pravi, da so bolečine skoraj docela ponehale, zaradi česar je sv. oče boljšo spal. Izboljšanje pripisujejo tudi temu, da so včeraj sv. očeta obsevali s kratkovalovnimi žarki in s tem pospešili pomanjkljivi krvni obtok v rokah in ramah. Splošni položaj pa je kljub tem posameznim izboljšanjem še zmeraj resen.
$kof dr. Rožman med belgrarsk>mi Slovenci
Belgrad, 28. jan. m. Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki se mudi s križevskim škofom dr. Njaradijem kot odposlanec kat. episkopata v Belgradu, je sinoči obiskal belgrajske katoliške Slovence ter imel pri njih predavanje o ameriških Slovencih. Prihod prevzv. škofa dr. Rožmana v dvorano v Krunski ulici so številni člani tukajšnjega prosvetnega društva pozdravili z viharnim in dolgotrajnim ploskanjem, škofa dr. Rožmana jo nato toj)lo pozdravil predsednik prosvetnega društva dr. Vizjak, ki se je prevzv. škofu zahvalil za njegovo naklonjenost ter ga prosil, naj podeli vsem navzočim svoj škofovski blagoslov, lii ga je pre-vzvišeni takoj nalo j>odelil.
Enotna znamka za države Balkanskega sporazuma
Carigrad, 28. jan. m. Včeraj se jo v Carigradu začela v veliki dyorani tamkajšnje Trgovske in industrijske zbornice konferenca predstavnikov pošte in brzojava dr/.av Balkanskega sporazuma in držav Male zveze. Našo državo zastopata gg. Zlata-novič in Popovič, načelnika poštnega ministrstva. Na konferenci bo verjetno sprejet načelen sklep o uvedbi enotne poštne znamke držav, ki so članice Balkanskega sporazuma. Znamka bi bila za vse te države ista, samo napis bi bil različen. Sklep o uvedbi enotne poštne znatnke za države Balkanskega sporazuma bo predmet razprave tudi na zasedanju sveta držav Balkanskega sporazuma v Atenah.
Nove pogodbe z Romunifo
Bukarešta, 28. jan. m. Adeverul poroča, da so romunRko-jugoslovanska pogajanja, ki so bila te dni v Bukarešti, za sklenitev nove trgovinske pogodbe, veterinarske konvencije in sporazuma o obmejnem prometu končana, ter da bodo protokoli v kratkem parafirani, konvencije pa podpisane, ko pride odobritev v Belgrad.
Dva vloma
Ljubljana, 28. januarja.
V	kriminalni kroniki zadnjih dni ni bilo nobenih posebnih dogodkov Bil pa je očividno le mir pred viharjem. Kakor kažeta dve vlornni tatvini od včeraj in danes ponoči, je v mestu na delu najbrž predrznejša vlomilska tolpa, ki bo gotovo skušala uveljaviti svoje podvige tudi še drugje, dokler se ne bo znašla za zamreženimi okni.
Na Sv. Petra nasipu št. 59, stanuje Maks Pavlič, strojnik v tovarni »Indius«. On odhaja na delo zjutraj in se vrača šele zvečer. Ko je včeraj okolt 9 zvečer prišel nazaj v svoje stanovanje, je na prvi pogled ugotovil, da je imel čez dan nepoklican obisk V sobi je bilo namreč vse razmetano. Pavlič je takoj ugotovil, kaj vse mu je izginilot Temno rujav kovčeg, kompletna črna moška obleka, kompletna modrikasta obleka, hranilna knjižica Ljudske posojilnice z vlago 10.000 Din, hranilna knjižica Mestne hranilnice z vlogo 4800 Din ter 1500 dinarjev v gotovini. Vložne knjižice in denar je hranil Pavlič v žepih modre obleke Tat je prišel v sobo s ponarejenim ključem.
Drugo tatvino so opazili okoli polnoči v pisarni trgovca z živino g. Popoviča, kakor znano, ima g. Popovič svojo pisarno v bližini mestne klavnice. Ni še točno ugotovljeno, ob katerem času je bil izvršen vlom v to pisarno, kjer je vlomilec vdrl v blagajno ter i/. nje odnesel okrog 2000 Din gotovine.
tih poskusov sovjetska država še daleč ne funkcionira enotno in če že ne popolno, pa vsaj zadovoljivo, je pač najti nekje za to krivce. Krivci so zarotniki, ker ne smejo biti neuspehov in nereda krivi tisti, ki državo vodijo. To je znano pravilo ne le v sovjetski Rusiji, marveč po vseh slabo urejenih državah. Proces naj tudi v svetu vzbudi mnenje, da je edino Stalin tisti, ki drži čisto in neomajno boljševiško revolucionalno smer, brez političnih, gospodarskih in socialnih kompromisov ter popuščanja. Pač pa so kompromise sklepali obtoženci ...
V	komunističnih množicah po svetu je namreč Trocki po svojem izgonu ustvaril veliko nerazpolo-ženje proti Stalinu in sedanji uradni boljševiški stranki. Vsepovsod — v Španiji, v ČSR, na Kitajskem itd. je prišlo v komunističnih organizacijah do cepitve. Pristaši Trockega povsod organizirajo svoje skupine in ustanavljajo svoje liste. To propagando, ki udarnosti komunizma škodi, naj konča proces, ki bo dokazal, da je Stalin še zmeraj največji in najčistejši revolucionar.
Na procesu prevladuje vtis, da so bili obtoženci izpostavljeni mučenju in grožnjam. Vsi, razen Radeka in Sokolnikova, delajo zelo klavern vtis in 60 videti duševno docela strti. O svoji usodi nobeden ne dvomi, ter je tudi v tem razlog, da tako brezobzirno priznavajo vse, kar jim očita obtožnica. Edino Radek opravičuje svoje delo z ljubeznijo do čistega boljševizma, do revolucije in do diktature proletarijata. Večino obtožencev tvorijo Judje in so zlasti včeraj pri zaslišanjih nastopili samo oni. To so bili Stein, Arnold, Liebschiitz itd. Ti »o obtoženi, da so onemogočali reden promet na sovjetskih železnicah, ter da so sabotirali delo v velikih železarnah v Kuznecku.
Najbolj neverjetno pri vsem procesu pa je, da se bi taki stari revolucionarji, kakor so obtoženci, vezali z angleškimi, nemškimi, japonskimi in drugimi diplomati, ki so jim obljubljali vojaško pomoč, če vzdignejo trockistično revolucijo v Rusiji. Ni dvoma, da je obtožnica sestavljena tako, zaradi propagande med neukim ruskim prebivalstvom.
Drugi sin Trockega aretiran
London, 28. jan. o. Angleški listi prinašajo nove podatke o aretacijah opozicionalcev proti Stalinu. Tako je boljševiška policija prijela Leninovo vdovo go. Krupsko že pred 14 dnevi. Bajc bo tudi ona prišla pred sodišče. Včeraj so aretirali drugega sina Trockega, Sergija Sedova, profesorja v Krasnojarsku. Poleg več višjih častnikov v sovjetski armadi so prijeli tudi glavnega adjutanta, maršala Tuhačevskega. stotnika Smutya. Zaradi teh aretacij je izbruhnil spor med Stalinom in poveljnikom rdeče armade, maršalom Vorošiloviin, ki je baje zagrozil Stalinu z vojaškim udarom.
Mexico, 28. jan. o. Zaradi aretacije svojega drugega sina Sergeja Sedova je izjavil Trocki, da je to Stalinov odgovor na njegove očitke in njegova razodetja iz ozadja sedanjega procesa. To je dejanje osebnega maščevanja, ki se docela ujema s Stalinovim značajem. Stalin bo mojega sina mučil, da mu izsili različna priznanja proti meni, priznanja, ki jih Stalin v tem procesu potrebuje. Trocki pravi, da je njegov sin profesor na višji tehnični šoli v Krasnojareku in da se ni nikdar bavil s politiko. Obtoženci v moskovskem procesu so vsi politične osebnosti, Sergeja Trockega pa preganjajo samo zato, ker je sin Trockega.
Kesava prevrnila 3 žel. voiove
Belgrad, 28. jan. m. Iz Zaječara poročajo, da divjajo tam še vedno silni snežni viharji. Potniški vlak, ki jo pred dvema dnevoma obtičal v snegu na progi Paračin—Zaječar, je še vedno zameden. Košava jo včeraj brila s tako silo, da je prevrnila tri vagone tega vlaka.
Belgrad, Ž8. jan. m. Finančni odbor narodne skupščine danes dopoldne nadaljuje s svojim delom. Na dnevnem redu je razprava o proračunskem predlogu za pravosodno ministrstvo, in sicer v podrobnostih.
Abesinski podkralj Graziani obiskuje abesinske pokrajine, kjer delajo pionirski oddelki z vso naglico ceste. Podkralj namerava pregledati vse pokrajine, ki so jih dozdaj zavzeli Italijani.
Novo razvrednotenje češkoslovaškega denarja
pripravlja praška vlada. Vrednoto krone bi znižali še za 10 odstotkov.
Razkol v češkoslovaški komunistični stranki
se je začel zaradi moskovskega procesa. Stvorilo se je trockistično in stalinistično krilo. Trockiste vodi glavni urednik komunističnega glasila »Rude pravo«, ki v svojih člankih silovito napada Stalina.
Idoli.
Vesti 28. januaria
Belgijski senatorji sc dejansko napadajo pri
svojih sejah kar naprej. Včeraj so liberalni in socialistični senatorji dvakrat naskočili rexiste, tako da so morali f>osredovati sluge v senatu.
Kriza v belgijski vladi zaradi odstopa socialističnega ministra in voditelja VVanderveldeja, je nastopila zato, ker je Wandervelde zahteval, da belgijska vlada nastopa mirneje proti španski rdeči vladi glede umora diplomata Borstgravea in pa, da odločneje nastopi proti italijanski vladi zaradi Degrellovih govorov v italijanskem radiu.
Velike arabske demonstracije proti Franciji
se nadaljujejo po vsej Siriji in Palestini, ker Arabci niso zadovoljni s sedanjo rešitvijo aleksan-drettskega vprašanja.
aZ svobodo časnikarjev, ki so akreditirani pri ZN, so se zavzemali včeraj v Ženevi. Zlasti je za to govoril angleški zun. minister Eden. Povod za debato je dal izgon italijanskega komunističnega časnikarja Prata, glavnega urednika lista »Journal des Nations«.
Združena krščanska stranka na Madžarskem je
nastala s tem, da sta se združili krščanska gospodarska stranka in legitimistična ljudska stranka. Predsednik je voditelj madžarskih legitimistov, grof Zichy.
100.000	oseb je bolnih na gripi v Varšavi. Bol«
nišnice so morale nastaviti 150 novih zdravnikov.
Proslavo 100 letnice Puškinove smrti so prazno* vali tudi v Parizu na sorbonskem vseučilišču. Slavnostni govor je imel prosvetni minister Jean Zay.
Debata o sabotaži v angleških vojnih ladjedelnicah, zaradi katere je bilo odpuščenih več delavcev, je bila včeraj v londonski zbornici. Mornariški minister Hoare je povedal, da so delavci že celo leto ovirali angleško pomorsko oboroževanje. Delavska stranka je predlagala zaradi tega vladi nezaupnico. ki pa ni bila sprejeta.
S Peklenskih otokov sta pobegnila dva kaznjenca na nekem tujem parniku. Peklenski otoki so ena sama velika kaznilnica, kamor pošilja Francija zločince vseh vrst. Leže pred srednjeameriško obalo.
Proti judovskim ostankom v krščanstvu se
obrača razglas nemške državice Anhalt, ki se nanaša na versko vzgojo mladine. Razglas pravi, da se vsa zakonodaja narodnega socializma naslanja na božji zakon, treba pa je, da se svetla podoba Kristusova očisti vse |udovske navlake, ki jo je zlasti veliko v stari zavezi.
Hišne preiskave pri poljskih komunistih je za*
čela policija v Varšavi in drugod. Menda so komunisti pripravljali nemire v večjem obsegu.
Morilec ruske carske rodbine, neki Belorodov, je umrl v Moskvi. Belorodov je dal povelje, naj carja in njegovo družino ustrele. Belorodov je spadal med najstarejše boljševike.
Novo tovarno za orožje v pokrajini Lancashire
bo zgradila angleška vlada. S tem misli omiliti brezposelnost, ki je v tej pokrajini že leta in leta veliko zlo.
Nov uradniški zakon je izdala nemška vlada.
Z njim je na novo urejen položaj in delovno področje vsega uradništva.
Vojno proti kitajskim upornikom je vlada odložila spet za nekaj dni in poslala v Sianfu novega posrednika, ki naj bi pripravil upornike do tega, da sklenejo sporazum.
Japonska vladna kriza traja le naprej, ker general Ugaki ni mogel sestaviti nove vlade zaradi odpora generalov. Zato bo cesarju vrnil mandat za sestavo vlade.
Trgovski razgovori med Anglijo in USA za novo pogodbo so zastali. Zastopniki obeh držav se niso mogli sporazumeti o tem, katero blago velja za vojni materijal, ki bi ga Amerika ne mogla v primeru vojne prodajati Angliji. Anglija pa hoče novo pogodbo skleniti zato, da si za primer vojne zagotovi nekatere surovine, ki jih dobiva iz Amerike.
Glavni odbor belgijske socialistične stranke se
sestane danes zaradi tega, ker je minister za zdravstvo Wandervelde, socialist, odstopil.
Holandska kraljica Vilhelmina obišče mednarodne smučarske tekme akademikov v Zellu am See, kamor pojdejo tudi naši zastopniki.
Avstrijsko-nemški gospodaski dogovor sta včeraj podpisala na Dunaju avstrijski državni tajnik dr. Schmidt ter nemški poslanik von Papen.
Francosko-nemški trgovski razgovori se menda začno v kratkem, ker je v Berlin odpotoval ravnatelj francoskega trgovinskega ministrstva Alp-hand, ki naj ugotovi, če so dani pogoji za začetek teh razgovorov.
78 letnico bivšega nemškega cesarja Vilhelma
so slavili včeraj v Doornu na Holandskem. Bivši cesar je dobil mnogo pozdravov iz vsega sveta.
Svojega nasprotnika je ranil filmski baritonist Lawrence Tibbet predsinočnjim pri predstavi v newyorški operi Metropolitan. To je bil italijanski baritonist Stezini, ki je čez nekaj ur umrl. Domnevajo, da gre za nevoščljivost med pevci, ker Tibbe-tova slava že pojema.
Mednarodno sladkorno konferenco nameravajo sklicati v Londonu aprila. Konferenca naj bi se ba-vila z vprašanjem, ali se da skleniti mednarodni kartel za izdelovanje in prodajo sladkorja.
Osem in pol milijarde lejev prebitka izkazuje romunski trgovinski obračun v preteklem letu. Vsaj tako pravi statistika romunskega trgovinskega ministrstva.
Smučarske tekme na ognjeniku Etni so bile pred dvema dnevoma. Tekem so se udeležili sicilski in kalabrijski anvangardisti. Prisostvoval jim je tudi italijanski državni tajnik za telesno vzgojo Ricci. Med tekmami se je iz ognjenika kakor po navadi kadilo.
Iz delovanja Zveze mest:
Sestanek mestnih fin. referentov
Ljubljana, 28. januarja.
Na sestanku predsedstva Zveze mest, ki je bil 28. decembra 1936 v Zagrebu, se je po iniciativi predsednika mestne občine ljubljanske dr. Jura Adlešiča napravil sklep, da se skliče čim prej posebna konferenca finančnih referentov naših mest. na kateri naj b: razpravljali o čim enotnejšem sestavljanju proračunov, tako v materialnem, kakor tudi formalnem pogledu Istočasno je bilo tudi sklenjeno, naj napravi glavni referat delegat mestne občine ljubljanske.
Temu sklepu sledeč, je Zveza mest sklicala sest. nek finančnih strokovnjakov v Belgradu dne 16. in 17. januarja 1937. Z ozirom na mnoga pereča vprašanja, k: so bila na dnevnem redu, je bilo pričakovati velike udeležbe; kajti Zveza mest se je prvič odločila k temu koraku, pa tudi finančne razmere naših mest se v zadnjem času niso prav nič izboljšale, temveč so se pojavile v vseh gospodarstvih velike težave in neprijetnosti. Udeležba je to pričakovanje povsem potrdila, saj so prišli tudi zastopniki iz vseh manjših mest, zlasti tisti, ki so bili bližje prestolnici.
Proti tendenčni kritiki
Določeno je bilo, naj se skliče pred konferenco poseben sestanek, na katerem naj delegat mesta Ljubljane poroča o glavnih točkah svojega referata ter oriše tozadevne predloge, nakar naj sledi debata. Namen tega poročila Ln debate naj bi bil, da bi se mogel čim prej in čim uspešneje napraviti zaključek o težnjah in željah posameznih mest glede finančnega poslovanja.
V tem pripravljalnem sestanku je finančni referent mesta Ljubljane dr Leopold Grošelj seznanil skupščino z vsemi določbami, ki veljajo danes za finančno gospodarstvo in za sestavljanje mestnih proračunov v materialnem in formalnem pogledu. Prikazal pa je tudi mnogoštevilne pomanjkljivosti v tozadevnih zakonskih predpisih, zaradi česar danes večina mest silno trpi. Naglasil je tudi posledice neenotnega finančnega gospodarstva v posameznih mestnih občinah, ki povzročajo, da se v posameznih časopisih in revijah, na raznih sestankih obrtnikov in trgovcev napačno tolmači resnica o razmerah v posameznih mestih, da se pri tem namenoma izrablja sicer za enkrat nujna razlika glede vrst in višine občinskih davščin,v različnih naših mestih, kar občutno škoduje gospodarstvu naših me«tnih občin.
Po mneniu poročevalca je torej nujno potrebno, da se prično finančni referenti naših mest zanimati ne le za prilike svojega, temveč tudi za finančno ureditev in gospodarstvo drugih mest, ker le na ta način bodo finančni referenti mogli jasno in brez težav odgovarjati na razne tendenčne kritike, ki se pojavljajo v njihovih mestih, ker bi tako, seznanjeni s prilikami sosednjih občin, lahko takoj zavrnili vsako neresnico. Ljudje namreč, ki nimajo nikakega pojma o potrebah in razmerah tujih mest, uporabljajo na nepravilen način številčne zaključke in poročila sosednjih občin samo zato, da pokažejo potem finance lastnega mesta v Čim slabši luči.
V svojih pripombah je ljubljanski delegat dalje poudarjal, ds se v vsakoletnih navodilih, ki jih izda finančno ministrstvo glede sestave mestnih proračunov, prav za prav nič ne omenja setava proračunov z materialne strani. Tam, kjer bi mestna občina v resnici potrebovala tozadevnih navodil in nasvetov, se občinam prav za prav nič ni povedalo, temveč so bile mestne občine enostavno prepuščene negotovosti, oziroma v skrajno kočljivem položaju. Zakon o mestnih občinah dovoljuje ta pokritje občinskih potreb v glavnem le 3 vrste Javnopravnih dohodkov:	občinske doklade na državne neposredne davke, trošarine in takse. Izbira ni velika, temveč morajo le v okviru teh določenih virov kriti svoje proračunske izdatke.
Različnost doklad na dri. davke
V letošnjem roračunskem letu pobirajo n. pr. naša mesta silno različne doklade na državne neposredne davke Belgrad se zadovoljuje z 20%, Zagreb in Maribor potrebujeta 40%, Ljubljana 60 odstotkov, Split 80%, Sarajevo celo do 95% doklado na državne neposredne davke. Zato se razlikuje tudi dohodek trošarin v posameznih mestih. Skupni donos občinskih trošarin v mestu Belgradu v letošnjem proračunu znaša okrog 80 milijonov dinarjev, v Zagrebu 37 milijonov din, v Ljubljani 23 milijonov, v Sarajevu 13 milijonov, v Skoplju 9 milijonov, v Splitu 5.700.0C0 din, v Mariboru 4 mil.
800.000	din Če pa primerjamo dohodke trošarin z drugimi dohodki proračunov istih mest, vidimo, da predstavlja za Sarajevo dohodek trošarin 41.05 odst. vseh proračunskih dohodkov, v Skoplju 36.13 odst., v Belgradu nad 25 odst., v Ljubljani 22.85 odst., v Zagrebu 16.25 odst. in v Splitu 20 odst. Iz tega je takoj razvidno, da se doklade na državne neposredne davke in trošarine zelo različno rabijo kot viri občinskih dohodkov in da morajo biti davščine v mestih, ki nimajo dovolj pomoči od svojih
Iz mariborske smučarske skakalnice -grade svinjake
Maribor, 27. janunrja.
Z velikimi Žrtvami je zgradila pred leti mariborska zimsko-Sportna podzveza v neposredni bližini mesta v Betnavi pod Pohorjem smučarsko skakalnico. Naprava Je služila že nekajkrat za po* zori'če velikih skakalnih tekmovanj, katerih so se udeležili naši najboljši skakači, pa tudi znameniti inozemoi, kakor Norvežan Gutormsen in drugi. Zal že nekaj let ni bilo mogoče prirediti zaradi slabe zime na skakalnici tekem večjega stila. Zaradi tega se je zanimanje za mariborsko skakalnico nekam poleglo ter je oživelo šele letos, ko so se začele priprave za jugoslovansko državno prvenstvo v kombinaciji, ki bi «e moralo vršiti minulo soboto in nedeljo v Mariboru. Žal je prekrižalo zopet pomanjkanje snega lepe načrte. Priprave »sa tekmo so pa vodile do zanimivega odkritja. Kakor znano, inia mariborska skakalnica podaljšano strmino za nalet iz lesenega ogrodja in tudi tribune za sodnike in gledalce ob skakalnici so lesene. Ta gradbeni les in deske pa je menda bodel v oči nekatere bližnje stanovalce, ki »o se polakomnili lepe priložnosti. Ko so funkcijo-narji zimsko-športne podzveze pregledali skakalnico. so opazili, d£ manjka že veliko lesa. Stvar *o prijavili orožnikom, ki so ugotovili, da so ga Odnesli bližnji stanovalci. Eden si je zgradil iz tramov in desk, ki jih je odnesel s skakalnice, doma precejšen svinjak. Ta je potem izdal še svoje sosede, škoda na skakalnici jc »icer znatna, pod-zveza jo bo pa lahko krila, ker so krivci sedaj znani ter bodo morali prisvojeni les plačati.
ustanov in trgovskih podjetij, veliko višje kot pa v mestih, ki lahko zaradi dobro uspevajočih občinskih podjetij računajo na prebitke in dovoljene presežke gospodarstva svojih podjetij.
Mestna podjetja - pomoč mestnem financam
Nujno je torej potrebno, posvetiti posebno paž-njo uspešnemu razvoju mestnih podjetij. Dohodkov vsake mestne občine ne sestavljajo samo občinske davščine, temveč so priporočljivi in važni viri tudi dohodkih iz privatnih gospodarstev vsake občine. Trgovsko urejeno mestno podjetje, ki se znebi svojih dolgov, more biti velika jn upravičena ood-pora občinskemu gospodarstvu, kar je seveda v podporo in korist vsemu mestnemu prebivalstvu.
V	mestu torej, ki nima solidno zgrajenih in poslujočih podjetij, ni mogoče dobiti dohodkov drugače, kakor s tem, da se vsi trije glavni viri občinskih javnopravnih dohodkov za potrebno zvišajo. Le tako je potemtakem mogoče, da živita mesti Skoplje in Sarajevo prav za prav le in predvsem od dohodkov na občinski trošarini in občinski dokladi na državne neposredne davke. S tem pa, da se pravilno in v okviru zakonskih določb pripusti razvoj občinskega privatnopravnega gospodarstva, se istočasno daje možnost znižanja oziroma pravilnega reguliranja javnopravnih dohodkov mestne občine.
Če torej mestne občine po zakonih nimajo pravice, da bi si povsem svobodno iskale svojih davčnih virov, je tudi jasno, da ni mogoče vedno upoštevati gotovo tudi upravičenih predlogov davkoplačevalcev in znižati posameznih postavk trošarin oziroma občinskih doklad. Zakon o mestnih občinah sili torej mestne občine, da pokrijejo svoje izdatke samo z že navedenimi davčnimi viri.
Referent je nato obrazložil, kako je treba ločiti administrativni proračun od proračuna mestnih podjetij, nakar je nazorno dokazal, kako nujno potrebna je finančna avtonomija mest.
Na podlagi tega referata so v zvezi z ostalimi predlogi ter ob sodelovanju finančnih referentov
Belgrada, Zagreba in Ljubljane izdelali na konferenci okvir programa in smernic, ki jih bo Zveza mest zastopala in skušala uveljaviti na pristojnih mestih.
Sklepi konference
V	tem zaključku se je predvsem poudarilo, da je finančna situacija v vseh naših mestnih občinah z vsakim dnem težja in da je upravičena bojazen, da bo prišlo linančno gospodarstvo naših občin v obupen položaj, kajti z dohodki, ki so danes dovoljeni mestnim občinam, ne bo mogoče dotirati niti osnovnih potreb in izpolnjevati niti onih funkcij, ki so z zakonom naložene v socialne, kulturne, zdravstvene gospodarske in druge svrhe. V tem zaključku se je poudarilo^da bi bilo treba v materialnem pogledu še posebej poskrbeti, da se čim prej izda zakon o samoupravnih financah. Iniciativa v pogledu sestave tega zakona naj se prepusti Zvezi mest oziroma naj se Zveza mest povabi k sodelovanju Na vsak način pa bo potrebno v tem zakonu zgraditi princip finančne avtonomije mestnih občin, ki naj bi same določale vire svoiih dohodkov; sat poznaio potrebe in prilike svojih mest vendar na;bolje občinske uorave same. Potrebno bi bilo tudi, da se mestne občine kolikor bolj mogoče razbremene vseh izdatkov ki rezultirajo iz preneSenega delokroga mestne občine. Dalje se je soglasno ugotovilo, da bi bilo v interesu pravilnega razvoja mestnih podjetij doseči tudi popolno davčno prostost poslovanja mestnih ustanov in podjetij, ker dohodki oz:roma viški gospodarstva teh institucij služijo itak le obče koristnim namenom. V formalnem pogledu pa naj bi se zopet vodil posebej administrativni račun, posebej pa proračun mestnih podjetij. Potrebno bi bilo tudi, da ministrstvo financ in nadzorne oblasti pokažejo za mestne proračune čim večjo skrb in razumevanje, ker je ie na ta način mogoče po zakonu o mestnih občinah predpisane težke naloge pravilno in v korist vsega prebivalstva točno izpolnjevati.
Na podlagi tega zaključka se bo izdelal podroben in kolikor mogoče točen program, ki se bo izročil Zvezi mest v proučevanje. Na ta način bo sedaj lahko Zveza mest, ki predstavlja najvišji forum naših mestnih občin, mogla usmeriti svoje delo tudi v korist in prospeh finančnega poslovanja mestnih občin.
Svetosavske nagrade na naši univerzi
Ljubljana, 28. januarja.
Včeraj dopoldne je bila na ljubljanski univerzi tradicijonalna svetosavska proslava, ob kateri razdele med dijake, ki izdelajo v golovem roku najboljše naloge, posebne nagrade. K slovesnosti so se zbrali dijaki ter dekani vseh fakultet ob 11. dopoldne na rektoratu, kjer jih je nagovoril rektor g. dr. Samec. Opozoril je na važnost izobrazbe ter povdaril, da je oddala letos tri nagrade jugoslovanskim akademikom tudi češkoslovaška republika. Nato je sledilo odpiranje kuvert in razdelitev nagrad. Nagrade so prejeli:
Na filozofski fakulteti: Slava Lipoglavšek za temo: : Krška kotlina. Kegionalno-geografski opis s posebnim ozirom na geomorfološki razvoj.« — Geslo: »Zemlja slovenska«; Milan Rakočevič za delo »Književno delo Nikole Petroviča Njeguša«. Geslo: »Križ ti je usojeno nosilk. in Karl Pivk za delo: »Nemška literatura srednjega veka na slovenskih tleh«, geslo »Re«.
Na juridični fakulteti je prejel nagrado Miloš Ivevičnik za delo »Ogroževalni delikti po jugoslovanskem kazenskem pravu-:;. Geslo »Universitas Alexandriua i.
Na tehniški fakulteti so prejeli nagrade: Ludvik Brenee za delo: »Raziskava reaktivnosti .raznih phenolov z bazo kristalvijolično« Geslo: »lilektro prevodnost«; Kado Luznar za delo »Teoretični in fizikalno-računski osnutek za tip sprejemnega aparata, ki bi služil širokim plastem naroda«, Geslo: >Radio razširja kulturo«; Alojzij Zore za delo »Andeziti pri Sv. Roku ob Sotli ', pod geslom »Bodi čebelam, in Marija Zakrujškova za delo »Poskus pridobivanja eritro-teles iz amilo-teles« pod geslom >l£rythro-amylo«.
Na teološki fakulteti so dobili nagrado: .lože Dolenc za delo: »Sv. Alfonz Liguori med Slovenci« pod geslom: »Jaiuenizem in reakcija^; p. Kalist Langerholz za delo »Mistično telo Kristusovo v aktih vatikanskega zbora« pod geslom >Vatica-num«, in France Dolinar za delo: "Duhovnost sv. Alfonsa Ligorija med Slovenci« pod geslom »Friderik Baraga«.
Na medicinski fakulteti so dobili nagrade: Andrej Zupančič za delo: »Kapilarna analiza seči
—	zločilo beljakovin« pod geslom »Diabolus de-monstrandi«; Pavla Jerina za delo »Bulbus oculi« pod geslom »Videž«; Leo Milčinski za delo »Komparativna anatomija bezgavk« pod gelsom »Lym-phogladula«; Borislav Boguolo za delo:	vKapi-
Iarna analiza seči. — Določitev acetona« pod geslom »Piramida na igli«; Ivan Cestnik za delo: »Kapilarna analiza seči. — Določitev beljakovine« pod geslom »Izpopolnile medicinsko fakulteto;. in Janez Kmet za delo: »Bulbus oculi« pod geslom »Nihil in intellectu, quod non ante in serisu«.
Nagrade češkoslovaške vlade so prejeli: filozof Josip Maček za delo:	Jan Vi to ve c in njegova
doba; pod geslom »In dem seligen Krieg kam ein Behamb...«; filozof Koris Urbančič za delo: »Kolinr v slovenski literaturi-: pod geslom Idejac in jurist Jože Prochazka za delo:	Zasluge češko-
slovaške vede za pravno zgodovino Jugoslovanov« poil geslom »Slawin«.
Hektor je nalo čestital vsem nagrajencem ter izrekel javno zahvalo kralju Aleksandru in češkoslovaški republiki za ustanovitev teh pobudnih nagrad.
Med zagrebškimi nagrajenci — Slovenec.
Ob priliki razdelitve svelosavskih nagrad je bila v Zagrebu tudi razdelitev nagrad, ki jih je razpisala Zveza nabavljalnih zadrug iz Belgrada za posebno določene naloge, ki so nanašajo na gos|)odarstvo zadrug. Prvo nagrado je dobil Slovenec ing. Marentič Janez za nalogo Hrvatska seljačka zadruga Virje 1. pomočnica Križevci kao primjeri kreditnog zadrugarstva . Ing. Marentič je doma iz Bele Krajine ter je v Zagrebu z Odličnim uspehom končal študije na gozdarski fakulteti.
Zopet smrt radi plina
Ljubljana 28. januarja.
Sinoči je prišlo na Ižanski cesti št. 421, do tragičnega dogodka. V omenjeni hiši so namreč našli mrtvo lastnico hiše Nežo Cič. Kmalu so lahko ugotovili tudi vzrok smrti. Imenovana, ki je že precej priletna, je ležala v sobi, v kateri je postavljena stara in poškodovana peč. Peč je bila tako razpokana da je iz nje uhajal plin, ki je povzročil zastrupljenje in nenadno smrt. Neža Cič, je bila znana kot dobra in priljubljena ženska.
Dva koncerta pevovodji
Ljubljana, 28. januarja.
Zbor pevovodij (nad 50 pevcev) priredi drevi ob 20 koncert v novi frančiškanski dvorani, koncert, ki je posvečen 100 letnemu spominu Jenka in Foersterja. Prvi del obsega najlepše moške zbore Dav. Jenka, drugi pa najizrazitejše pesmi Ant. 1'oerslerja. Koncertu bo prisostvovala tudi gospa Jarm. Foersterjeva, ki bo baš jutri praznovala 90. rojstni dan. Koncert vodi v'prvem delu skladatelj M. Tomc, v drugem delu pa prof. M. Bajuk.
Vstopnice za koncert so v predprodaji v dobrodelni pisarni v franc, pasaži, vhod iz Frančiškansko ulice.
Vremenski položaj v Sloveniji
V	raznih predelih Slovenije je včeraj neprestano snežilo. Med sneg se je pomešala tudi sodra. Po drugih krajih, tako na Štajerskem in Dolenjskem pa se je že včeraj zjasnilo. Splošno je v na-sili krajih temperatura padla za nekaj slopinj nižje pod ničlo. V glavnem se je jutranji minimum davi gibal med —4» do —15« C. Železniški promet je normalen, le nekateri vlaki imajo manjše zamude, tako je imel belKrajski brzovlak danes do 30 minut zamude. Ceste so drugače povsod raz-orane in je omogočen avtobusni promet.
Slovensko 1 lanin^ko društvo je prejelo naslednja vremenska poročila: Komna: —10 snega 150 cm, mirno, smuka izborna. Bohinjsko 'jezero- —5 zapadlo 40 cm novega snega. Erjavčeva koža na Vršiču: —S, 55 cm novega snega. Velika Planina: —2, na staro podlago (50 cm še 30 cm novega, suhega snega. Koča na Krvavcu: —6, 40 cm novega suhega snega. Kofce: —2, 30 cm suhega sne<*a! Stanje j>ovsod ob 7 zjutraj.
Po Notranjskem divja silna burja, tako na Blokah in Rakeku dalje |iroti Trstu. Burja je ponekod dosegla hitrost do 60 km na uro. Na raznih krajih, zlasti po cestah so veliki zameti. Pritisnil je hud' mraz. V Ljubljani je znašala davi najnižja temperatura — 6(5» C. Višina snega znaša 21 cm. Ponoči je prenehalo snežiti, je še vedno nekoliko oblačno.
Cene žitu
Novi Sad. Koruza: sreni. suš. Indjija 86—88. Vse ostalo neizprem. Tend. neizpr. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. okolica Sombor, gornja bač., sreni., slav. 158—160, južna ban. neizprem. gornja ban. 150—158, bač. ladja Begej 108—170, bač. potiska šlep 168-—170, ban. potiska šlep 163 do 165. Oves: bač. 110—112, sreni., slav. 106—108. Rž: bač. 127.50—130. Ječmen: bač. in sr. 63—64 kg 127.50—130, bač. |x>mladni 67—68 kg 130—132.50. bar. pomladki 67—68 kg 1 30.50—132. Koruza-neizprem Moka: Og Orr 245-260, št 2 22&L.247 št. 5 205—220, št. 0 190—205, št 7 150—16^'>t N
105—1 K). Otrobi: bač. 91—93, sreni i>2 94 Fižol-
bač. 227.50—230. Tend. neizprem. Promet^ jag.
Novi proračun Celja
Celje. 26. januarja.
Danes jc bil razgrnjen na vpogled prebivalstvu proračun mestne občine celjske za proračunsko leto 1937-38. Proračun je razpoložen pri računovodstvu mestnega poglavarstva ob navadnih uradnih urah v debi od 26. do vključno 30. januarja t. 1. Vsak član mesta Celja, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje nej:>osredni davek od kateregakoli prihoda v mestu Celju, ima pravico staviti v zgoraj navedenem roku k predjogu proračuna svoje pripolbe, ki jih je vlagati pri mestnem j>oglavar-slvu celjskem.
Novi proračun je bil sestavljen po istih načelih kakor prejšnji in se od njega tudi nikjer bi stveuo ne razlikuje. Je sicer za malenkost večji, a so doklade in druge davščine ostale iJte kanalščina se ie celo za 1% znižala. Objavljamo važnejše postavke iz novega proračna. kakor je razgrnjen. V oklepaju so postavke sedaj veljavnega proračuna.
Izdatki
Izdatki: , osebni (prejemki mestnih uslužbencev, uslužbenci mestne policijo, pokojnine in miloščine 2,306.943 Din (2.154.645), postavka je za
Mestne dajatve državi - čedalfe večje
Ljubljana, 28. januarja.
Večina naših mestnih občin je danes v težkem finančnem položaju. Vedno huje pritiskajo različne nove naloge sodobne občine, v prvi vrsti socialnc, ki jih je nujno treba rešiti, pojavljajo pa se še vedno nove. Dohodki padajo. Davčna moč prebivalstva čedalje bolj peša, ker je gosjiodarska krW.a komaj vidno popustila, posledice pa so težje, kot smo si jih predstavljali, vsaj pri nas v Sloveniji, ki je zaradi nedavnih dogodkov (sankcije) najbolj trpela. Pri vsem tem pa zakon o mestnih občinah nalaga mestnim občinam težka bremena, ne da hi istočasno občinam dovoljeval, da bi smele same poiskati novih in celo pravičnejših davčnih virov, razen tistih, ki jih zakon dovoljuje (doklada, trošarina, takse).
Ce pogledamo, kako so dajatve nieslne občine ljubljanske, namenjene državni upravi, oziroma izdatki, izplačljivi namesto države in banovine, naraščali leto za letom, vidimo silen porast, porast na višino, ki že naravnost duši mestni proračun. Lela 1928 so znašale te dajatve samo še lt527.240 Dia, letos znašajo že 7,922.583 Din, torej so narasle komaj v osmih letih ca celih 6,395.343 dinarjev! Kam more to pripeljati, če bodo te dajatve v tej meri naraščale, si vsak lahko sam predstavlja in bo kljub vsemu prizadevanju in še tako Sledljivemu gospodarstvu prišla občina v položaj, ko enostavno ne ho več mogla izvrševati niti svojih osnovnih nalog. Zahtevajo pa se še nove dajatve: tako graditev poslopja za policijo, poslopja za okrajno načelstvo itd.
Nujno je potrebna sprememba zakona o mestnih občinah, ki bo. tem občinam dal večji okvir za izbiro davčnih virov in ki bo dopuščal pravičneje razdeliti davčna bremena na uamešceuske
sloje. Prav tako pa je nujno potreben tudi zakon o samoupravnih financah. Na sestanku finančnih strokovnjakov in referentov Zveze mest v Belgradu dne 16. in 17. decembra 1936, se je o teh vprašanjih jiodrobno razpravljalo in izdelala se je resolucija, ki vsebuje poleg drugih tudi zahtevo po spremembi zakona o mestnih občinah in da se izda zakon o samoupravnih financah, ki bi že itak sam na sebi spremenil zakon o mestnih občinah. Finančni delegati so polagali še večjo važnost na izdanjc zakona o samoupravnih financah kot na | spremembo zakona o mestnih občinah, ker bi ta j zakon ie sam |iosebi vseboval tudi le spremembe.
Mostne občine čakajo mnoge in neodložljive I naloge, ki pa jih bo mogla rešiti samo, če ji bo I dana tudi finančna inoinost; kajti končno se — vsako vprašanje ustavi pred temi vrati.
Filmi
ki |ih velja videti,.. ali ne videti
>Ti in jaz« (Kino Sloga). Da bi bila to prava komedija, manjka sočnega humorja. Nastopata sicer znana komika Felika Bressart m Otto walbur<*, vendar jima z redkimi izjemami šala ne prihaja od srca. Kaj duhovitega še celo ne. film trpi za-zaradi ubijajoče raztegnjenosti in vodenosti, kljub temu pa je običajno kratek. Zraven pa tpdi doživimo, da so nekateri sicer okretnejši igralci strašno okorni. Krive so prej naštete hibe. Dejanje je enostavno, brez napetosti ter šaljivih zaj>letov. Ker pa je film*1- h komedij res tnalo, ustreza do neke mere tudi ta.
152.293 Din večja od lanske, kar gre predvsem na račun zvišanja plač itd.
Materijalni izdatki znašajo skupaj 6,029.575 Din (5,929.692.50), torej so večji za 99.882.50 Din. Glavna postavka v tej skupini je finančna stroka (anuitete in obresti posojil), ki znaša 2,065.453 Din (1,954.264.57), višek gre na račun novih posojil. V gradbeni stroki so predvideni izdatki 1.035.025 Din (840.806) več 245.219 Dn: kakor v tekočem proračunu. V tej postavki so vse ulice ceste, mostovi, grameženje itd.). Za narodno prosveto je v proračunu postavka 659.109 Din (697.419.50) in je manjša za 38.310.50 Din od lanske. Dalje je visoka postavka za socialno skrbstvo 702.930 Din (699.030). Za narodno zdravje je predvideno 150.300 Din (207.700) izdatki so manjši predvsem zaradi mestnega zavetišča. Za občinsko gospodarstvo je v proračunu izdatkov 554.930 Din (641.450). osebno in imovinska varnost stane mestno občino samo v materijalnih izdatkih 336.134 dinarjev.
Materijalni in osebni razhodki znašajo skupaj 8,336.518 Din (8,034.337.50) torej 252. 180 Din več kakor je sedaj v |>roračunu.
Posebno poglavje tvorijo mestna podjetja. Mestna elektrarna in plinarna ima osebnih raz-hodkov 272.694 Din. materijalnih pa 3,701.201 Din. Mestna klavnica osebnih izdatkov 189.600 Din, materijalnih 323.818 Din. Mestni vodovod osebnih 52.452, materijalnin 589.370 Din. Mestni pogrebni zavod osebnih izdatkov 7.8C0 Din, materijalnih 233.820 Din. Avtobus mesta Celia osebnih izdatkov 207.972 Din, materijalnih pa 863.072 Din. Meščan?ko-oskrbovabii sklad ima izdatkov 272 .V6 Din. Skupaj znaša proračun mestnih podjetij 6,728.345 Din (6,626.614) in je večji za 102.730.50 Din. Višek gre deloma na račun osebnih deloma materijalnih izdatkov pri posameznih podjetjih. Sikupno znašajo razhodki predvideni po proračunu za mestni zaklad ic mestna j>odjetja 15,064.863 Din. (14,709.952) ir. so večji za 354.911 Din.
Dohodki
Med dohodki so postavke: 58% občinska doklada 2,035.800 Din (2,178.840), mnnj 138.040 Din, ker je podlaga manjša. Razne tnkse 1,202.500 Din (1.803.700), manj 101.200 Din. Trošarine 1,860.541 Din (1.691.831.50), več 168.709.50 Din. Ipiovina da 1.326.700 Din (1,134.312) in razni nepredvideni dohodki 1,746.476 Din (1,510.568.50). Skupaj znašajo dohodki mestnega zaklada 8,172.017 Din in so na-pram razhodkom za 164.501 Din manjši.• Lansko leto so znašali dohodki 7,814.252 Din in so bili za 270.085.50 Din manjši od izdatkov.
Dohodki mestnih podjetij , in uslanov znašajo po proračunu: mestna elektrarna in plinarna Din 4,091.000, mestna klavnica 585.300 Din, mestni vodovod 610.000 Din, mestni pogrebni zavod 262.000 I)in. avlobus mesta Celja 1.072.000 Din in dohodki meščansko-oskrbovalnega sklada 272.54,‘i Din. Skupaj je dohodkov pri mestnih podjetjih 6,892 846 Din, izdatkov pa 6,728.345 Din, tako da znaša prebitek 164.501 Din.
Skupni dohodki mestnega zaklada in mestnih podjetij in ustanov znašajo 15,064.863 dinarjev (14,709.952 Din), torej znnšajo dohodki 351.911 Din več, kakor pa lansko leto.
Kulturni koledar
Etbin H. Costa
23. jan. 1875. je umrl v Ljubljani pisatelj in politik Etbin Henrik Costa. Rodil sc je 18. oktobra 1832. v Novem mestu. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani. V Gradcu se je vpisal na pravno fakulteto, vendar pa se je zelo zanimal za zgodovino novejše dobe. Napravil je doktorat iz modroslovja (1859) in prava (1S55) in se je z V60 resnostjo pripravljal na vseučiliško karijero. Vendar pa je pozneje namero opustil in se oprijel advokature v Ljubljani. Tu je bil nekaj časa urednik časopisa zgodovinskega društva, kjer je priobčil tudi več razprav: o akademiji operosorum, o zgodovini, re-iormacije iid. — V tem času te pisal tudi v druge nemf-ke revije. Prvo pozitivnejše delo za slovensko literarno zgodovino pa je Vodnikov Album, ki je izšel pod njegovim uredništvom. Nekaj časa je bil tudi predsednik MaMce Slovenske, kjer je v njenem Letopisu jjriobčil nekaj razprav. Ko se je j>ričelo zopet ustavno življenje, se je Costa začel udejstvovati tudi v politiki. Na njegovo iniciativo se ie ustanovilo v Ljubljani pravnoznansko dru štvo V letih 1863—73 je bil zastopnik Notranjske v državnem zboru. V politični taktiki se je poginoma naslanjal na Bleivveisa. kar so mu posebno »mladi« očitali.
Pod kazenskim paragrafom
i 'Bhljana danes
Koledar
Danes, 28. jan., četrtek: Dragomir. Jutri, 29. jan.,; Franc Sal.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mi. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
•
Drama: Korajža velja.
Opera: Cavalleria rusticana.
Kino Union: Burgthcater.
Kino Matica: Duet.
Kino Sloga: Jaz in ti.
A UNION
Danes poslednjli Wllly Foratova umetnina
Burgttieater
•	Ljubljana,	28. januarja.
V	novem letu se v senzacionalnem in naglem tempu razpletajo razni kazenski procesi. Poleg kokainskih sleparjev v dvorani št. 79 smo sledili mali kazenski zadevi v sobi St. 28 o lepem življenju gospoda Ferija«: e štirimi nogami. Prihodnje dni |ia se prične prva uvertura k kazenskim procesom o uradovanju in gospodarstvu na mestnem magistratu. Državno tožilstvo je obtožilo nekega magistra tnega uslužbenca zločina ponarejanja uradnih zapiskov in zločina uradne poneverbe. Razprava se bo vršila pred malim kazenskim senatom prihodnji petek. Drugače nekaj poročil o zadnjih razpravah.
Tele, ki si volil Jeftiča
Stvar se že vleče	od julija	1035 in	še	ne bo
tako kmalu končana.	Gasilska	žeta je	15.	julija
1035 priredila gasilsko veselico v Zgornjih Pirničah. Vse je bilo Židane volje. Na veselico jo je primahal tudi France Lavtižar, ki ima gostilno pri ^Kralju« v Verju poti Šmarno goro. Sitnaril je okoli gostov in znancev. Nekega gosta je nahrulil: »Tele, ker si volil Jeftiča.«
Vračajoč so proti domu je bil France Lavtižar napaden. Nekdo ga je	s težkim	tolkačem	za	beton
jiotolkel na tla. Udaril ga je po glavi,	da	se je
nezavesten zgrudil na tla. Dobil jo smrtno nevarno jioškodbo na glavi. Možgani so se mu pretresli. Drugi bi bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico. Lavtižar pa se je sam doma zdravil. Njegov zastopnik dr. Jelenc je ironično pripomnil: »Imate trdo gorenjsko bučo!« Sam se je suverensko nasmehnil: »Če bi bil slabič, ne bi naredil dveh front.«
Gasilska veselica se je vršila kmalu po majniških skupščinskih volitvah. Na veseličnem prostoru je prišlo metj,Lavtižarjem in Francetom Cvekom do prepira in obračunavanja.
Več oseb je prvotno bilo obdolženih in obtoženih zaradi Z/ločina hude telosne poškodbe. Proces se je tako razvozljal, da je naposled lani
prišel na založno klop edino le 38 letni oženjeni delavec France Cvek iz Spodnjih Pirnič. Bil je pred malim kazenskim senatom obsojen zaradi zločina hude telesne poškodbe na večmesečni strogi zajx>r. Napravil je revizijo, ki je imela ta uspeli, da je stol sedinorice sodbo razveljavil in zadevo vrnil prvemu sodišču.
Pri novi razpravi je bil Franco Cvek oproščen od obtožbe zaradi zločina hude telesne poškodbo (§ 178 k. z.), a obsojen zaradi prestopka tepeža (§ 184 k. z.) na 1 mesec zapora. Cvek ni bil s sodbo zadovoljen ter je prijavil ponovno revizijo.
Hud nasilnež
Posestnikov sin, 21 letni Ciril iz Podsmreke, jo zastaven in krepak fant. Prišel pa je v navzkrižje z brezoviškimi orožniki tako, da je moral pred kazenski tribunal.	•	*
Orožniška patrola iz Brezovice je 3. julija lani prišla na njegov dom, ko je na podu drmohal kot polil. Orožnika sta imela nalogo, da na zahtevo ljubljansko policije zaslišita Cirila v neki aferi z urami. Ciril pa je pograbil vile in Z njimi mahal okrog tako, da je orožnikom pobegnil, ker nista sama mogla rabiti orožja, ker je bila nevarnost za življenje tretjih oseb.
Ciril je prišel v nedeljo 5. julija k maši na Brezovico. Šel je mimo orožniške postaje. Kmalu sta prišla za njim dva orožnika in ga pozvala, da naj jima sledi na postajo. Ciril je potegnil nož in začel mahati okrog. Podrli so ga na tla. Ležeč na tleh jo brcnil enega orožnika z nogo v prsa in glavo, da mu je izbil kapo. Naposled je celo grozil naslednji dan orožnikom z revolverjem, češ, da mora biti eden orožnikov hladan.
Pred malim senatom jo Ciril v bistvu priznal prvi dve inkriminirani dejanji, zadnjo pa jo zanikal. Bil je obsojen zaradi zločina javnega nasilja po čl. 128 k. z. na 6 mesecev strogega za|>ora, glede nevarne grožnje pa jo bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
Od tu in tam
LOBA
Premiera veseloigre
Jaz in ti
Feliks Bressart ln Frlenl Czapa.
TEI.
21-24
M ATI E A
Premiera vesele operete
Duet
:drfciestno Manico Rofck ln Hans 86hnlter!eni
'05
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih Četrtek, 28. januarja: »Korajža velja«. Izven. Cene 6d 20 Din navzdol.
Petek, 29 januarja ob 15: »Konjeniška patrola«.
Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota, 30. januarja: »Kvadratura kroga«. Izven.
Cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 31. januaraja ob 15: »Rejx>štev«. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: »Na ledeni plošči«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. i» CERA
Začetek ob osmih Četrtek, 28. januarja: »Cavalleria rusticana«. Glumači. Red Četrtek.
Petek, 29. januarja: Zaj>rto Sobota. 30. januarja: »HoJfmannove pripovedke«. Red B.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 28. januarja ob 20: »DR«. Premiera. Petek, 29. januarja- Zaprto.
Sobota, 30. januarja ob 20: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red C. Prvič. Gostovanje Pavle Udovičeve.
Tivolski smučarji, pozor!
Dolga želja ljubljanskih smučarjev, ki so mislili, da letos ne bodo prišli na svoj račun, vsaj tisti ne, ki si ne morejo privoščiti daljših izletov na Gorenjsko, je izpolnjena. Zima je tu. Ljubljanska mladina že vneto pripravlja svoje smuči.
Seveda smučarska mladež ne izbira rada svoje poti do najbližjih gričev in pobočij. Najbližja pot do tivolskih bregov tn šišenskih gričev jo kajpak preko tivolskih vrtov. 2e pri Trubarju si navežejo svoje >dilce* in {)otcm hajdi preko rož in cvetličnega grmovja v gozdj Pri tem pa prav nič ne pomislijo, koliko s tem škodujejo rastlinam, rožam, ki jih spomladi in poleti občudujejo in se nad njimi ladujejo. Ne dajo si doj>ove-dati, da pod snegom raslo rastline in da jim škoduje, če jih smučar s smučkami pritisne oh tla in dn je nevarnost, da jih polomi.
Zato je mestno poglavarstvo izdalo sledeče ojX)zorilo:
Mestno poglavarstvo v Ljnliljano vsako leto opozarja smučarje, da ni dovoljeno smučanje in sankanje v tivolskih nasadih in gozdovih. Smučarji spravljajo v nevarnost tudi starejše iiprelia-jiilre ter dolnjo škodo po nasadili in mladem drevju. Zato l>o vsak. kdor se ho smučal ali sankal po javnih tivolskih izprehajališčih, prijavljen ln kaznovan. Smučanje in sankanje v Tivolija je dovoljeno snmo nn trajniku nnd velesejmom, povsod drugod pa je strogo prepovedano. — Mesino poglavarstvo v Ljubljani.
Jutfosl.-bolgarska liga
V	Celju živi zelo veliko število odkritih prijateljev bratskega Itolgarskega naroda. Ob vsaki priliki so do sedaj Celjani, kjer je bilo le mogoče, pokazali svoje simpatije do Bolgarov. Sedaj se je sestavil pripravljalni odbor, ki si je nadel nalogo, da ustanovi v Celju Jugoslovansko-bolgarsko ligo. Vse predpriprave za ustanovite lige so ie skoraj zaključene in upamo, da bomo mogli Ce-liane kmalu razvese'i>i z vestjo, da je liga tudi že dejansko ustanovljena.
Koncerti inozemskih umetnikov
Ljubljana, 27. jan.
Počasi se Slovenci dvigamo iz popolne odvisnosti inozemstva tudi kar se tiče kvalitetne glasbene reprodukcije instrumentalnih del; to je zasluga mladega rodu naših glasbenikov, ki so študirali na Ljubljanskem konservatoriju in si jxi možnosti ]*>-iskali še nadaljnje izobrazbe v inozemstvu (da spomnim n. pr. na Ljubljanski kvartet in lejio število mladih umetnikov solistov). Pa kljub temu niso še domači koncerti pri nas tako pogosti — razume se, da mislim pri tem samo na kvalitetne —, da ne bi gostovanja inozemskih umetnikov, ki opravljajo tudi to važno funkcijo, da služijo kot vzori naših.glasbenim reproduktorjem in jim dajejo pobudo za njihovo nadaljnje delo, nudila tudi našemu občinstvu zaenkrat še vedno večji del tiste glasbene hrane, ki je je tako željno in potrebno. Drugim narodom, ki imajo glasbeno življenje bolj živahno in na višji stojmji, so taki koncerti le dopolnilo njihovemu lastnemu ustvarjanju in so jim včasih vsa.j na zunaj bolj stvar luksusa ali senzacije, pri nas pa dosegajo skupaj 7, domačimi kvalitetnimi koncerti komaj eksistenčni minimum našim glasbenim j>olrebam. Če stopajo zato pri drugih narodih v ospredje bolj osebnosti umetnikov samih, je pa za nas skoro važnejše tisto, kar nam nn koncertih nudijo. Zato je morda prav, da napravim kratek pregled tega, kar so nam dosedaj v tej koncertni sezoni nudili.
Naj začnem s pianisti, prvič že zato, ker so najmočneje zastopani (dosedaj sino slišali tri pi-nniste v tej koncertni sezoni) in je zato možna marsikaka primerjava, predvsem pa, da najprej poročam o koncertu Aleksandra Korovskega. ki smo ga slišali pretekli petek v Ljubljani. Če pravim, da jo ime Borovskega znano tudi v Ljubljani, hočem s tem poudariti le, da je pred leti že kon-centiral pri nas in ga ima naše občinstvo še v dobrem spominu, in lic da bi hotel pri tem primerjati Ljubljano z drugimi, velikimi evropskimi mesti, v katerih uživa Borovski sloves mogočne interpretacijske umetniške osebnosti z dovršeno
Zimska olimpijada bo na Japonskem?
članom mednarodnega olimpijskega odbora so Japonci poslali prve bogato opremljene propagandne prospekte za olimpijado 1. 1940 v Tokiu. Na prvi strani krasno ilustrirane brošure vidimo cvetoče češnje, za tem sveto goro Fuji, zemljevide s progami iz livrope v deželo vzhajajočega sonca, stadione, plavališča, pokrajinske slike, smuške terene in na poslednji strani zopet cvetoče češnje. Po fotografijah in načrtih sodeč se s pripravami za japonsko olimpijado približujemo šj>orlneinu dogodku, ki bo tudi nadvse uspelo berlinsko olimpijado zasenčil.
Vse kaže, da se Japonci še vedno trudijo, da bi dobili tudi zimsko olimpijado v svoje roke. V gorah, ki se razprostirajo v bližini univerzitetnega mesta Sapporo, pripravljajo velikojjotezno središče za zimski šport. Vse naprave mislijo zgraditi med mestom Sapporo in med pobočji gora Sandan in Teine, ki segata malo čez 1000 metrov visoko.
Okolica Sappora je že danes zimskošfx>rtni center Japonske. Tu že stoji 60 meterska skakalnica, izpeljane so progo za bob in smuk, naselbina se leto za letom po strogih regulacijskih načrtih povečuje. Japonci nameravajo zgraditi v svojem smuškem centru tudi smuški muzej, še pet novih skakalnic, žične železnice, palačo za drsanje in hokej, ter drsalni stadion na prostem. Kljub vsej požrtvovalnosti in velikopoteznosti pa se zdi, da Fisa ne namerava prepustiti zimsko olimpijade Japoncem. Kadi tega bodo Japonci zahtevali izredni kongres Fise, na katerem naj bi se vprašanje zimsko olimpijade 1. 1040. hitro in koneno-veljavno rešilo.
Nekaj podrobnosti o smučanju na .laponskem. Vašemu sotrudniku osebno znani japonski smuški učitelj Take Aso, ki skoraj vsako zimo preživi v Švici ali na Tirolskem, je prij>ovedoval nedavno švicarskim novinarjem sledeče jiod robil osti o japonskem smuškem športu:
Prvo smuči smo videli na Ja|X>nskem I. 1910. Takrat se je pojavil na dolgih deskali avstrijski oficir Lerch, ki je prvi pokazal lepote šjiorta na snegu. Lerch je vozil ob dolgi palici, vendar tako hitro in sigurno, da nam je sajio zapiralo. Kmalu smo mu sledili. Največ pa je storila za smuško propagando na Ja[>onskeui vojska, ki je takoj or-| ganizirala proučevanje novega prometnega sredstva. Nekaj let za tem so že priredili smuške tečaje za vojake. Seveda, smo takrat še vsi vozili takozvano »lilienfeldskoc tehniko.
Knialu pozneje smo sprejeli alpsko tehniko . smučanja, zakaj naše gore so večinoma strme in
pianistično tehniko. Dasi je za pojiti dovršenega interpreta potrebna vsestranska izoblikovanost in reko harmonično ravnovesje duha, v kolikor seveda je pri umetniku sploh dosegljivo, vendar dajeta kljub temu osnovna dis|x>zicija njegovega temperamenta in usmerjenost duha njemu samemu in njegovi reprodukciji močan pečat individualnosti. Pravo, glol>oko, poduhovljeno igro nam ie pa pokazal prav za prav edino v Bachu; dasi sino ga pri I.isctovi Sonati občudovali kol mojstra velike forme, najrte v skladbi sami današnji poslušalec več pianistične tehnike kot notranjega bogastva, saj se zdi posebno v primeri z drugimi nemškimi sonat-nimi komj>onisti Lisztova dramatika precej zunanje programatična in njegova lirična mesta bolj patetična kot pristno iskrena.
Pač. jia je bilo možno razbrati iz pianistove igre neko značilnost, mipli namreč njegovo ljubezen do polnega, širokega klavirskega zvoka, ki mu je osnova teža prstnega udara oz. padca roke in pogosto jiedaliziianje nadaljnji pripomoček; teinu jioslednjemu sredstvu je dajal pianist semintja skoro preveč poudarka, morda zalo ker zvok instrumenta ni odgovarjal mogočnim barvam njegove igre. Vendar je Borovski pokazal, da v tej smeri ni cnosthnnski, temveč da obvlada z isto lahkoto tudi prav nasprotni pol take igre. To je dokazal v prozorno zaigranih dveh nežnih in baročno lahkotnih Scarlattijevih sonatah in prav Inko v štirih Bežnih vizijah Prokofjeva, kjer je prav mojstrsko podal vso njihovo rafinirano intimnost. Ros, kdor združuje v sebi tako različne vrste umetniškega izraza, na tako dovršen način, ta že s tein dokazuje veliko kapacileto svojega duha.
Tistim pa, ki so mu pri nas določali oz. izbirali spored, smo na primor za Musorgskega vsekakor bolj hvaležni kot za Smetana, ki nas je skupno s Sandhyjem nekoliko prehitro vrgel iz koncertne koncentracije; ne razumem pa, čemu so vrinili Danca Sandbyja v drugi del sporeda, ki so mu čislo očividno hoteli dati samo slovansko lice.
W.
Se a mariborskega okrajnega cestnega odbora
Maribor, 27. januarja.
Včeraj se je vršila v Mn riboni plenarna seja okrajnega cestnega odbora, na kateri se je obravnaval novi proračun. Sejo je vodil načelnik, mariborski župan dr. Juvan, prisotna sla bila tudi oba okrajna glavarja dr. Popovič in dr. iiška ter inž. Novak za železniško upravo. Seja je bila zelo živahna in stvarna ter je prožila sliko malega slovenskega parlamenta. Naši kmečki možje in javni delavci s jx>deželja so živahno r*><K“o'ali v debato ter se zavzemali za potrebe svojih krajev, katero v cestnem odboru zastopajo. S stvarnimi predlogi in poročili so se udeleževali debate predvsem mariborski podžupan fcobot, dekan Gomilšek, zdravnik dr. Černe ter posestniki Špindler, Kovačič, šerbinek, Petrun, Muršak in Vračko. Proračun je bil sprejet z izdatki 4,787.292 Din ter isto tolikimi donodki. 7.a pokritje izdatkov bo služila predvsem cestna doklada, ki bo znašala 15% na direktne davke. O zgradbah novih cest, ki jih namerava okrajni cestni odbor v prihodnjem proračunskem letu graditi, smo že poročali.
V	kratkem se bodo v Bosni vršile volitve v muslimanske verske korporacije. Najve£ zanimanja pa vlada za volitve v vakufsko mearifski zbor. ki ima največji vpliv na versko kulturno življenje muslimanov. Bosna je razdeljena na šest okrožij.
V	vseh okrožjih so muslimani postavili za nosilca liste ministra dr. Melimeda Sj>aha Te liste sc postavili muslimanski pristaši JRZ. Druge liste naj-brže sploh ne bo.
Zaradi [X>slanskega mandata se tožila pred sodiščem v Vrliku pri Šibeniku inženir Golubovič iz Belgrada in poslanec za okraj Sirij, prota Peter Stajisavljevič. Golubovič toži poslanca, da ga je ob priliki petomajskih volitev opetnajstil za mandat, ker 6ta se bila dogovorila, da bo izvoljen sicer prota, a da bo takoj po izvolitvi odstopil in man-§ dat prepustil svojemu namestniku Goluboviču Prota je namreč dejal, da je sinjski okraj tako reven in obubožan, da mu je potrebna pomoč. To bi pa mogel izposlovati človek, ki ima v Belgradu dobre zveze. Zato je prota naše! Goluboviča in kmalu je bila kupčija gotova. Ko so pa volitve minile, pa prota ni hotel ničesar narediti, kar se ie bil pismeno obvezal. Golubovič je šel iskat jx>-tnoči na sodišče in toži proto, da mu mora povrniti 42 jurjev denarja, katerega ie bil Golubovič potrošil pri agitaciji. Ko pa je vložil dokumente in spise sodišču. se je zgodilo, da so ti spisi nenadno izginili. Osumili so nekega sodnega kandi-sta, naredili pri njem preiskavo in res našli izginule spise. Sodišče se je sedaj obrnilo na narodno skupščino, da preda poslanca Stajisavlje-viča sodišču. Ce ne, se proti njemu razprava ne bo mogla vršiti, ker j>aslanca ščiti poslanska imuniteta.
Za 4000 ljudi bo imela prostora dvorana v
glavnem |>oslopju zagrebškega velesejma. O gradnjah na tem kraju smo pred dnevi že poročali. Dvorana bo ena največjih v Zagrebu in bo v prvi vrsti namenjena kulturnim in reprezentativnim prireditvam.
Sarajevska občina je pred kratkim dobila od Državne hipotekarne banke posojilo v višini 15 milijonov dinarjev za razna velika javna dela. Občina pa pravi, da ji ta vsota ne zadostuje za vsa dela, ki jih ima v načrtu, temveč ji je za to potrebna vsota 30 milijonov dinarjev. Zaradi tega se je občina obrnila jxmovno na banko, naj ji posojilo jx>dvoji.
Zveza vinogradnikov je predložila poljedeljskemu ministru spomenico, v kateri naglaša, da jc pariška svetovna razstava, na kateri ima tudi Jugoslavija svoj posebni renrezentativni paviljon, najlepša in najugodnejša prilika, da se na njej priredi tudi propagandna razstava jugoslovanskih vin. Treba bi bilo poslati vse vrste dobrih jugoslovanskih vin, v paviljonu na naj bi stregle dekleta v jugoslovanskih narodnih nošah. S stališča našega gospodarstva bi bila vsekakor taka razstava na mestu.
Polrošnia alkohola v Ljubljani. Včeraj smo objavili kratko jx>ročiIo o potrošnji alkohola v Ljubljani za leto 1936. Podatke je treba jiopraviii. Nastala je namreč neka računska jx>ntota. Dejansko je .znašala splošna potrošnja vseh alkoholnih piinč le 4,276.331 litrov za vrednost 52,991.624 Din. Ko bi bile prejšnje številke resnične, bi pač na /ajosl Ljubljana gotovo zavzemala prvenstveno in rekordno mesto v državi glede kouzuma alkohola.
Pred okrožnim sodiščem v Travniku v Bosni su stala dva mlada razbojnika, ki sta pa oba si
nova uglednih rodbin. Fanta sta bila doma slabo vzgojena in sta se vdajala le pijači in kartam. Ko sta ostala pa brez denarja, zapravila sta ga bila pri kvartanju, sta sklenila nekoga oropati. Vzela sta na piko nekega delavca in ga res počakala in oropala za 250 dinarjev. Potem sta se mirno vseJla nazaj h kvartopircem in še ves ta denar zapravila. Sedišče je oba pokvarjenca obsodilo vsakega na 3 leta težke ječe.
(tO1^) ton pšenice je bilo v nekaj dneh izvožene
in
, ,em Splitu nimajo odgovarjajočih
nam ta Irhnika najbolje odgovarja. Zanimivo jo, da so naši smučarji saini izumili neke vrsle slaloma. Bilo je jK>trobno progo dvakrat presmučati in sicei prvič v telemarkih, drugič pa v kristija-nijah. Ko pa so v Kvropi vpeljali alpsko kombinacijo, smo se jc tudi mi z navdušenjem oprijeli in pri tem opustili svoj originalni slalom.
Posobno zasluge za smučanje na Jajionskeni ima avstrijski mojster llannes Schneider, katerega jo naša smuška zveza povabila kot trenerja. Sedaj uj>amo, da se bomo evropskim tekmovalcem počasi, toda gotovo približali. V Garmisch-Parten-kirchenu smo se mnogo novega naučili in sedaj lahko obljubim, da se Ikjiiio potrudili. Našim fantom ne manjka korajže, tudi ne vztrajnosti ali hitrosti, le izpiljoni niso.
Na vprašanje švicarskih novinarjev, če je res, da trenirajo Jajionci smučanje tudi na pesku, je simpatični Tako Aso, bivši študortt berlinske visoke šole za telesno Vzgojo izjavil, da so taka poročila netočna. Originalno pri japonskem smuškem športu je le to, da zelo radi spajajo smuški trening s plavanjem in kopanjem. V bližini smuških terenov imnio namreč mnogo vročih vrelcev, ki naravnost vabijo utrujenega smučarja, da se okopa.
Če le mogoče, sloji polog smuškega doma tudi termalen kopališče, ki je med Japonci zelo pri V ljubljeno.	|f
uu u ton pšenice je »no v neKaj dneh izvožene
iz splitskega pristanišča v Italijo, Anglijo in Francijo Največ težav pa imajo s shranjevanjem pšenice. ker v Splitu nimajo odgovarjajočih skla dišč.
Krvavo sc je maščeval nad ugrabiteljem svoje sestre Albanec Bajram Radži. Bajram Rogovič jc ukradel sestro Gjulo. Ko sta se obadva znašla pred šerijatsikim sodiščem v Banjaluki, je hotel Radži potegniti nož in umoriti ugrabitelja. Ker so mti pa to prisotni preprečili, je Radži (vklenil poiskati ugodno priliko kje drugje. Komai r>a je odšel iz noslojija, že je srečal iskanega. Potegnil je dolg nandzar in z njim 17 krat usekal Rogoviča, ki je obležal na tnestu mrtev. Radži je j>red leti pobegnil s svojo materjo in sestro iz Albanije ker je tamkaj iz osvete ubil nekega človeka in ga je sodišče obsodilo na petnajst let ječe. Zaradi svojega zločina. ki ga je zagrešil v Banjaluki, pa ga je sodišče obsodilo na dvajset let ječe.
Vojvodinski vinogradniki so poslali finančnemu ministru spomenico, v kateri protestirajo proti predlogu slovenskih trgovcev, naj 6e banovinska in občinska trošarina na vino pobirata neposredno od proizvajalcev ter obenem prepove svobodno kuhanje žganja. Vinogradniki so prepričani, da bi tak postopek še bolj udaril vinogradnike, ki se itak bore z velikimi težavami.
Kosava je v torek-po Belgrada in okolici div-ja|a z izredno hitrostjo. Izračunali so, da s hitTO-stjo od 90 do 100 kilometrov na uro. Vihar je odnašal s seboj vse, kar ni bilo čvrsto pritrjeno. Po rekah je košava poganjala led. Kmalu se je v Donavi tn Savi nabralo, prav za prav nakopičilo toliko ledu, da je bila onemogočena plovba. Zaradi tega so rečne oblasti poslale naprej proti ustju Save in Donave remorker, da bi rezal pred seboj led in tako delal pot za <Jruge vlačilce. Za njim je plul tank. Ker [>a zaradi ledu krmar na tanku ni mogel tako hitro krmariti, <ja je led oklenil, da ni mogel več naprej. Remorker mu je šel na pomoč, pa so bile gore ledu močnejše. Zaradi tega so poklicali j>omoč. Prišel je parnik, pa tudi ta ni opravil nič, sam je obtičal v ledu, ki je čimdalje bolj stiskal ladie. Zaradi tega je moral na pomoč spel drug parnik. Temu se je šele po velikih naporih jtosrečilo, da je razbil led okoli ostalih treh ladij in jih tako rešil.
Mlade izsiljevalce denarja je prijela policija v
Koprivnici. Bogatejši posestniki in meščani so prejemali pisma, v katerih so neznanci od njih zahtevali velike vsote denarja sicer jih bo v najkrajšem času doletela smrt. Izsiljevalci so zahtevali, da jim odgovore v enent od zagrebških dnevnikov pod posebno šifro, če so pripravljeni položiti na določen kraj zahtevano vsoto. Prizadeti so res odgovorili v časopisu, a obenem o tem obvestili jx>licijo. Policija ie tako prijela izsiljevalsko tolpo, v kateri so bili mladeniči |>od dvajsetimi leti
Svetli demant kohincor
kamen, ki ie uničil sedem kraljestev
Za 13 maj letos napovedujejo v Angliji slovesno kronanje kraljevske dvojice, kralja Jurija VI. in njegove soproge Elizabete Tega dne ne bodo morda Angleži samo zopet enkrat imeli prilike videti najrazličnejših običajev, ki so se v tej deželi ohranili za posebne priložnosti iz starih časov, pač pa bo ta ali oni Anglež tudi tedaj morda prvič v svojem življenju videl dragocene kamne, ki so vdelani v angleŠKo vladarsko krono. Ta kraljevska krona je tako težka zaradi številnih dragocenosti, ki jih nosi na sebi. da je ne more človek nositi na glavi. Zato jo bodo tedaj nosili takorekoč le v spremstvu angleškega kralja in kraljice. Kraljica Elizabeta pa bo ob teh svečanostih nosila poleg nekaterih drugih draguljev predvsem tudi čudodelni demant kohinoor, o katerem pravijo, da je najdragocenejši pa tudi najnevarnejši kamen na svetu.
Zgodovina »kraljevskega kamna"
Ta svetli kamen ima za seboj čudno zgodovino. To je demant s 106.5 karati Ne vedo prav natančno, kdo ga je našel, kdaj je to bilo in kdaj so ga brusili. Omenjajo ga prvič leta 1304. Navadno so ta kamen imenovali »kraljevski kamen«, vedno pa so bili o njem tudi prepričani, da ne prinaša ničesar dobrega. Pravijo, da je kohinoor spravil s sveta že do takrat tri dinastije, ko je vdrl Baben, vnuk velikega tatarskega vojskovodje Timurlenka, ali kakor so ga imenovali tudi Ta-merlana, v Indijo. Takrat je bil ta kamen last indijskega cesarja, ki je imel svoj prestol v Delhi-ju. Ta cesar je nameraval z Baberjem skleniti mir in mu je poslal radi tega najdražje, kar je imel, diamant kohinoor, samo da bi rešil svoje cesarstvo pred tatarskim vojskovodjem. Toda s svojim darom ni odvrnil sovražnika od svoje dežele, pač pa ga je šele podžgal, da je še bolj zahrepenel po bogastvu, ki ga skriva Indija v sebi. Pod znamenjem treh zastav, bele, rdeče in črne je vdrl v notranjost Indije ter ustanovil tam cesarstvo velikega indijskega mogula. Bela zastava naj bi pomenila: Podajte se, ničesar hudega se vam ne bo zgodilo!«, rdeča: »Prizanesem vam le v tem primeru, če mi izročite svoje voditelje!« in črna: »Milosti za vas ni!« V znamenju teh treh zastav je bilo razdejano cesarstvo v Delhi-ju — ravno zaradi tega, kar je to cesar daroval svoj diamant kohinoor pohlepnemu Tataru Baberju.
Zadnji veliki mogul je ta kamen izgubil, kmalu zatem pa tudi svoje cesarstvo, ki se ga je polastil Nadir šah, ko je pridrl nad Indijo. Nadir šah je ime' kohinoor toliko časa, dokler ni prišel skupaj s siksiškem vladarjem, s ponosnim Ranji-tom Singhom, in z njim sklenil kupčijo. Čim je zagledal Ranjit svetli kamen kohinoor, se ga je polastila želja po njem. Vedno bolj je postajal radoveden in je neprestano stikal za njim. Ker drugače ni šlo. se je dvignil z vojsko proti Nadir šahu, ga premagal, ga oropal vseh dragocenosti, in tudi diamant kohinoor pripel na svojo vladarsko krono.
Nasledniki Ranjita $ingha pa niso bili prav nič bolj premeteni in pametni, kakor pa oni ljudje, ki so bili preje lastniki tega dragocenega kamna. Ko je bi! eden od naslednikov Ranjita nekoč v denarni zadregi, je prodal tudi dragoceni kamen nekemu indijskemu trgovcu, ki si ji služil denar e prodajanjem in kupovanjem diamantov. Le nekaj let je še preteklo, in Ranjitove slave je bilo konec. Prav ničesar več ni ostalo, celo to so pozabili, da je bil ta vladar nekoč posestnik ltoh-inoorja.
Svetli kamen se je nato kar naenkrat pojavil v državici Lahore, tu so ga smatrali za znak večnega gospostva. Ko pa se je začela močno razvijati trgovska družba East India Company, so na lepem zamenjali tudi omenjeni kamen za orožje in blago. Tudi Lahore ie prav kmalu nato razpadla.
Kohinoor - dar angleški kraljici Viktoriji
Trgovska družba East India Company, ki je tedaj pomenila skoro velesilo zase, je dragoceni kamen podarila kraljici Viktoriji. Toda tudi oni zlati časi za družbo East India Coinpany so prav kmalu minili. Družba je popolnoma propadla, kakor sploh vse, kar je bilo kdaj vsaj malo v zvezi s kamnom kohinoorjem. Vsaj tako pravijo.
Kraljica Viktorija se je poleg drugega tudi zelo zanimala za to, kakšna je zgodovina svetlega demanta, ki je bila seveda precej ponosna nanj.
Izkazalo se je pa pri tem raziskavanju, da ta »gora luči« — kakor so ta kamen tudi imenovali
—	bila pogubonosna samo za moške potomce kakšne dinastije. Zato je tudi določila v svoji oporoki, da ne sme nikdar tega dragulja nositi v svoji kroni kak moški angleški vladar, ampak vedno samo njegova soproga kajti kraljica Viktorija je bila prepričana, da samo ženska more pregnati iz tega kamna onega zlega duha, ki je upropastil že toliko vladarjev in njihovih držav. S tem je skušala kraljica Viktorija preprečiti, da bi zadela kdaj angleško krono zaradi čudotvor-nega kamna kohipoorja kaka večja nesreča in to v primeru, če bi se ta demant izgubil. Ker je na Angleškem vedno ženska lastnica tega kamna, more kvečjemu postati žrtev kohinoorja kaka ženska. To pa ne bi bilo za angleško krono pogubonosnega pomena.
Kdo sme nositi svetli kamen
Previdnost pa je še večja, namreč takšna, da sme angleška kraljica nositi la kamen le tedaj, če je žena kralja, to se pravi, ne tedaj, kadar je samo prestolonaslednica umrlega angleškega kralja.
Človek bi se na vse to skoro malo zasmejal. Toda, kar je reg, je res: Sedem dinastij in sedem kraljestev je bilo uničenih zaradi svetlega kohinoorja. Resnica pa je na drugi strani tudi to, da do danes še ni nosil nobeden vladajoči angleški kralj ali kraljica ki njen mož ni angleški kralj, pač pa je prestol zasedla, ker ustava tako predvideva za primer če moški vladar umre, v svoji kroni čudnega demanta kohinoorja. Cenijo ga ze kot prav posebno bogastvo, ki diči angleško kraljevo krono, toda obenem se ga tudi — najbrže iz praznoverja, ki na Angleškem prav počasi izumira — boje.
290 iezikov zna
Večkrat se kdo ponaša, koliko jezikov zna. In je prav, če jih res zna, saj je za marsikoga danes tudi mnogo boljše, če zna več jezikov, kakor pa da bi znal bogvt kaj, magari če tudi ima kar več doktoratov Gotovo pa ga ni človeka na zemlji, ki bi se v tem znanju jezikov lahko kosal s 60 letnim možem, ki živi v Frankfurtu ob Meni in' se pi£e dr. Harald Schulz. On namreč govori kar 290 jezikov.
Ta svoj talent za učenje jezikov, pravijo, je podedoval po svojih prednikih Vendar je njegov stari oče govoril baje le 12 jezikov. Tudi njegov
■TT1
■ ■'*
m ■
H ■	-	aJS
I m
mm «
Posledice atentatov, ki jih boljševiški agitatorji prirejajo na Portugalskem. Slika kaže razbita okna v portugalskem ministrstvu za vz.iroio v LLsboni.
Japonski general Ugaki, ki je dobil mandat za sestavo nove vlade.
oče je bil, kakor piavijo, zelo vsestranski človek in je poleg nekaterih >živih« jezikov govoril čisto dobro tudi več klasičnih.
Vprašal bo kdo: Kako naj se vendar človek nauči toliko jezikov, kakor jih zna stari Schiitz. Na to vprašanje je ta mož sam odgovoril čisto na kratko takole: »Tega sam prav dobro ne vem. Toda dam Vam lahko nek recept za to. Kdor se hoče učili jezikov mora pred vsem imeti tri lastnosti. To so: ljubezen in veselje do učenja teh jezikov, drugič priložnost in tretjič dovolj časa. Jaz sem se začel pečati s tujimi jeziki že prav kmalu v svoji mladosti. Učil šeni se leta in leta celo v sto jezikov hkrati. Vzel sem pr. v roke iz kitajščine in sanskrta in obenem gledal originala. Vzel sem v roke tudi take knjige, iz katerih sem se mogel pobližje seznaniti z jeziki ki jih ljudje govore v severni, srednji in južni Ameriki. Prav posebno sem cenil orientalske jezike, in sem se jih tudi najrajše učil. Zato sem se jih tudi najhitreje naučil.«
Najznamenitejše, kar hrani ta mož v svojem zasebnem arhivu, pa je gotovo knjiga, v katero je v teku let, ko se je pridno zanimal za razne jezike, napisal vse podrobnosti in posebnosti teh jezikov, kakor jih je našel in kakor se jih je naučil. Ta knjiga je vsekakor izpričevalo velike človeške pridnosti in učenosti. V njej jo torej danes zapisanih 290 jezikov. Toda, še je dovolj prostora v njej, ki ga učeni Schiitz za vsak način hoče še izpolniti z novimi jeziki. Mož je neugnan in še vedno neprestano stika kje bo odkril kaj novega na tem polju. Na vsak način hoče gornjo številko spraviti čez 300. V tej njegovi knjigi, ki jo on imenuje črno knjigo je točno zapisano, kdaj se je tega ali onega jezika učil, koliko časa se je ukvarjal z njim in na kakšen način se ga je lotil.
Dr Schiitz pravi o sebi: »Nisem nikako čudo! Pridnost, nek sistem, nekaj volje in precej pridnosti, to je skrivnost vsega znanja, ki ga imam jaz.«
Zanimivo je tudi dalje vprašanje, kateri jezik je na svetu najtežji. Na to odgovarja dr. Schiitz takole: >To je odvisno od človeka, ki se tega ali onega jezika uči. Kitajec se bo n. pr. mnogo lažje učil in naučil japonščine, kakor pa n. pr. Italijan nemščine. Prav posebno težki so se mi zdeli indijanski jeziki, dalje jezik, ki ga govore Eskimi, torej gronlandščina, niso pa lahki na drugi strani tudi oni jeziki, ki jih govore narodi na Kavkazu. Zelo težak je tudi madžarski jezik, to pa zato, ker ima toliko nepravilnosti.«
Ko so tega moža radovedni časnikarji nekoč vprašali, koliko jezikov popolnoma obvlada, je malo skimal z glavo, nato pa dejal: /Človek more poleg svoje materinščine popolnoma znati le še en ali kvečjemu dva druga jezika, zelo pogosto pa je opaziti, da marsikdo ne zna niti svojega materinega jezika dobro.« Mož je pač povedal bridko resnico!
Obvestila
V petek, dne 5. februarja koncertira v veliki filharmonični dvorani Klavni violinski virtuoz Vaša Prihoda.. Prihoda jo eden nuj večjih sodobnih mojstrov na violini. l‘redprodnja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice od sobote dalje.
\a prosvetnem Večeru v petek, i9. januarja ob 8 zvečer v verandni unionski dvorani bo predaval primarij dr. V, Meriol »O jugoslovanskih vojnih prostovoljcih v Rusiji *n Dobrudiit.
Nova frančiškanska dvorana — Ljudski oder vpri-zori dne 1. februarja ob 8 zvečer in 2. februarja ob 5 popoldne Dietzenschmidtovo veseloigro tega svota v troh dejanjih cKrištof*. Predprodaja vstopnic je v Nabavni zadrugi v frančiškanski pasaži.
Ljubljančan s kolesom petkrat okoli sveta
Za zanimivimi dogodki kaj radi stikamo drugod, po vsem svetu, pri tem pa dostikrat kar pozabimo, da se je vendar kdaj utegnilo tudi pri nas doma zgoditi kaj takega, kar se vsekakor da primerjati z najbolj svojevrstnimi dogodki drugod po svetu, z različnimi rekordi, ki dostikrat res pričajo o veliki originalnosti, itd. Prav med nami pa živi človek, ki gotovo zasluži, da se ga spomnimo vsaj z nekaj vrsticami. Njegovo življenje je tako-rekoc večno potovanje s kolesom. Vsaj od tedaj ko je imel prvič priliko, da je videl kolo in si ga potem tudi kar hitro sam nabavil — davno je že od tega pa do danes, ko ima koreniti možakar ze polnih 75 let, je kar nerazdružljiv prijatelj tega vozila. Vozi se pa z njim ne samo za šport, vsaj sedaj na stara leta gotovo ne. pa hiti dan za dnem za svojimi opravki, ki jih ima še vedno toliko, da bi jim bil brez kolesa gotovo le bolj težko kos.
V	svojih prejšnjih letih je videl zelo mnogo sveta. Ni pogledal samo malo preko Karavank, pač pa ga ni zadržala nikdar kakšna meja. Zelo pogosto je potoval v Avstrijo, dalje v Nemčijo in v vzhodne države, večkrat se je na lepem znašel v Franciji, bil je s svojim ljubljenim kolesom tudi v Afriških deželah tik ob žgočih puščavah, precejšen del svoje poti s kolesom pa je opravil tudi doma. Povsod ga skoraj vidiš, tega postarnega moža s lepo priostreno brado.
Zanimivo je pri tem možu posebno to, da jo na svojih potovanjih vedno zapisoval, koliko poti je prevozil. V novejšem času, ko so izumili za vozila tudi takoimenovane taximetre, s pomočjo katerih lahko takoj veš, koliko poti si prevozil, mu seveda tega ni bil več treba zapisovati. Toda. on se ni zadovoljil samo s tem, da je pisal samo dolžino poti, ki jo je prevozil na svojem kolesu. Delal je vedno tudi prav svojevrsten potopis, iz katerega je razvidno, koliko je dolg ta ali oni klanec, kolika je višinska razlika med njegovim podnožjem in vrhom, kje so hudi ovinki, nevarna mesta itd. Vse to je zanimalo tega večnega kolesarja. Kdor je notel iti na kakšno daljšo pot, mu ni bilo treba nič drugega, kakor da je vprašal tega izkušenega moža za pojasnilo, pa je. že vse vedel, kar je koga moglo zanimati.
Koliko pa je prav za prav prehodil oziroma prevozil na kolesu ta Ljubljančan v svojem življenju. Na to vprašanje bi dobili najboljši odgovor, če pogledamo v njegove zapiske, na katere ni nikdar pozabil. V njih stoji zapisana — veste, kako visoka številka? Nič manj kot 200.000 km Toliko je prevozil na svojem kolesu in marsikdo bi ga lahko zavidal za vse ono, kar je ta možakar videl na svojih potovanjih. Visoka številka 200.000 km pravi, da je to pot petkrat okoli sveta na najširšem obodu zemlje, t. j. na zemeljskem ravniku.
Pa tega potovanja, s katerim je v zvezi vse življenje sicer skromnega, — zato smo izpustili ime, ker mu je morda bolj všeč tako — pa toliko občudovanja vrednega Ljubljančana, še ni konec. Mož, smo rekli, je star danes 75 let. še danes, kljub visoki starosti sta vedno na cesti — on in njegovo kolo. Kdo drugi se more ponašati, da se je s kolesom petkrat peljal okoli zemlje?. No! Saj se temu petinsedemdesetletniku niti najbrž ni treba peljati še šestič naokoli, da mu ne bi kdo potolkel njegovega rekorda.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in naicenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din.
Četrtek. 28 januarja 12 Uverture (ploSfe). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Čas. spored, obvestila. — 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (ploSče po željah). _ 14 Vreme, borza. — 16 Pester spored (Radijski orkester).
— 18.40 Slovenščina za Slovence (gosp. dr Rudolf Kolarič). — lfl Cas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Sokolsko predavanje. _ 1950 Zabavni prizorček. — 30 Ciganski napevi (ploSče). — 20.3(1 Rezervirano ssa prenos. — 21.80 Francoska ura (Radijski orkester). — 22 Cas, vreme, poročila, spored
— 22.15 Vesel koneo (Eadijskt orkester).
Drugi programi
Četrtek, 28. januarja. Relgrad-Zagreb: 301)0 Bachov božični oratorij — Dunaj: 20.00 Shukesoearlnva trntegija cRihard III.« - Trst-MUan: H.i5 VokaiTu koncert — 20.40 Benatzkyjeva opereta «Pri belem konjičku« — Rtm-Rari: 20.4(1 Beethovnovo opera .Fidollo«
— Praga: 20.00 Musorgskega o pur a .Boris Godunov« — Berlin-Homburg-Stuttgart: 2010 Plesni večer — Kfi-nigsberg: 20.10 »Petersonova III. simfonija« — '>1 lit Schubertov večer — Beromiinsteri 20.00 Simfonični koncert.
Sven Elvestad:
59
Zlodej se dolgočasi
Potem jo ostal kak trenotek v molku. Bilo je jasno, da je prisluškoval.
»Kaj pa poslušate?«, je vprašal Rist.
»Poslušam hrup v pristanišču,« je odgovoril »veliki pokojnik je najbrž že zelo blizu zemlje. In hotel bo kmalu spet poln ljudi.«
Spet se je nagnil zaupno naprej in Ristu ponudil cigarete iz svoje doze.
Rist si je spet nataknil monokel in ga pogledal, nekam vznemirjen in vendar resno, skoraj osuplo. Zahvalil se mu je in pristavil:
»Razen svojih cigaret nikdar ne kadim drugih.«
Mr. Johnson se je zasmejal.
»Mislite, da je zvijača prestara,« je dejal. »Glejte vendar, saj si bom sam prižgal eno. Mar mislite, da bom sam sebe omamil?«
Rist je vzel cigareto iz svoje lastne doze. Kot lahkoživec, ki je bil, je v posebnih položajih rad pokazoval svoj mir s tem, da je držal cigareto med svojimi prsti, ne da bi se mu tresli. Mr. Johnson je opazil, kako je Rist s svojim gpogledom iskal vžigalice na mizi, in mu je v skoku (in z majhnim pardonom) hitel na pomoč. Vzbudil je plamen svojega vžigalnika in ga podržal pod Ristovo cigareto. Natančno v tistem trenotku se je v Ristovi glavi zasvetila misel, da se je dal lahkomiselno zaskočiti, — napravil je bliskovito kretnjo. Toda
bilo je že prepozno. Kajti že je bil vdahnil hlap majhnega aparata.
Mr Johnson se je počasi dvignil, nagnjen naprej; bil je radoveden, kako se mu je poskus posrečil. Z razkoračenimi nogami je obstal pred njim. Ristova cigareta mu je padla žareča na prsi Mr. Johnson jo je ugasnil in vtaknil v žep. Rist se je zgrudil vase in tako obsedel na stolu, kakor človek, ki je globoko zaspal ali umrl.
Triindvajseto poglavje.
Fotografije so bile gotove. Bergcrona jih je določno ogledoval. Posebno me je vzbudila njegovo pozornost, bila je fotografija neke sobe.
»Škoda,« je dejal fotograf, ki je plošče razvijal, »ta posnetek je precej nejasen. Najbrž je bila osvetljava slaba. Nemara ste jo posneli z odprtega okna.«
»Da, skozi odprta vrata na balkon,« je odgovoril Bergcrona.
»Da, da, seveda, potem pač morate imeti zelo dober aparat, ako hočete dobiti dober posnetek .. Najbrž imate kar znamenit aparat,« je hitel da bi pristavil.
»No, pa saj se še povsem dobro vidi, kaj posnetek predstavlja.«
»Prav lahko, dragi gospod,« je odgovoril Napolitanec vljudno; takšen odgovor bi dobil Bergcrone tudi takrat, če se na posnetku sploh nič ne bi videlo.
»Samo to bi drznil še pristaviti, da se mi motiv zdi nekam odljuden. Saj predstavlja
povsem navadno sobo, kolikor razbirajo moje oči.«
»Ravno takile vsakdanji motivi so najbolj zanimivi,« je odgovoril Bergcrona, »pomislite, v nesmrtnem Napoliju, v najlepši pokrajini na svetu fotografirati notranjost hotelske sobe.«
»Seveda, seveda, moram vam reči, da je motiv naravnost vzvišen. Ali tu v tem kolu ni videti dela postelje?«
»Da. In to tukaj je miza.«
- Čudovito. Popolnoma se strinjam z vami, dragi gospod. Vezuv in zaliv lahko sleherni privandranec posname, toda nekaj drugega je fotografirati hotelsko posteljo z medeninastimi nastavki in mramorno mizo na štirih nogah. No, in nekdo stoji ob njej. Ni videti vsega njegovega obraza, nekaj pa se le razločuje.«
»Vsekakor toliko, da ga lahko prepoznam.«
»Popolnoma dovolj. Kar se tega tiče, je fotografija res prvovrstna. Toda, kaj dela ta človek? Podoba je, da hoče seči po nekem predmetu na mizi. Na mizi so namreč različni predmeti, tintnik, vaza za cvetje in klobuk. Ali ste nemara kar dve vazi? No, saj pravim, to je na vso moč zanimivi posnetek! Morda se motim, vendar mislim, da sega po svinčniku? Potem mora biti naravnost gromozansko dolg svinčnik.«
»Ali ne morete videti, da to ni svinčnik ampak bodalce?« je vprašal Bergcrona.
»Moram priznati, da je to vsekakor težko prepoznati na prvi pogled. Toda zdaj, ko ste mi povedali, mi je skoraj smešno lphko spoznati, da je to bodalce. Dolgo in koničasto bodalce.«
»Ce bi sliko dali povečati, bi se nemara to še določneje videlo.«
»Ah! Pa še kako, naravnost izredno jasno! Pri povečavi bi tudi videli, če sta na mizi dve vazi za cvetje, ali pa ena vaza in klobuk. Popolnoma se strinjam z vami, signore, ta slika se na vsak način mora dati povečati.«
Bergcrona je vtaknil fotografije v žep in zapustil trgovino. Fotograf se je prekrižal. Napolitanci so se že precej odvadili, da bi se čudili nečemu, kar turistom v oči pade. Ce bi kak Anglež šel po rokah navzgor po Via Roma, l>i to prav gotovo ne vzbudilo niti najmanjše radovednosti.
Medtem se je že pošteno zmračilo.
Ker se je Bergcrona približal pristanišču, mu je udaril nasproti hrušč z morja, hrušč, ki je bil mogočen in slovesen, ki je nepravilno naraščal in neredno padal. Vse obrežne ceste so bile polne ljudstva. Ljudstva pa niso bila tiho in niso mirno čakala. Slišati je bilo namreč šumenje glasov, gibanj in navdušenja. Rakete, ki so se kar ena za drugo poganjale proti nebu, so eksplodirale z zamolklim pokom, potem pa se v plamenečem šopu isker vsipale navzdol. Sleherna raketna eksplozija je vzbudila vihar navdušenja v množicah, slišati je bilo krike veselja.
»Slovemsti Jo in*	vsafc	delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din ta inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva olica 6/IIL Telefon 2994 ta 299b. Uprava. Kopitarjeva i.
Telefon 2992. Za Jugoslovanko tiskarno t Ljubljani; K.	Udajatelj: Ivan Bakovea Uredniki Jože Košiče k.