Ameriška Domovina

AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY

NO. 130
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JULY 12, 1954
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NOVI GROBOVI
V dneh, ko naš list ni izšel, so umrli v Clevelandu sledeči Slo-
venci:
Adolph Frank Krall
Preteklo sredo je umrl Adolph Frank Krall, stanujoč na 100 E. 267 St., Euclid, O. Umrl je v Sunny Acres bolnišnici v Wa:r-fensville, kjer je bil 7 tednov. Rojen je bil v Clevelandu ter zaposlen pri Graphite Bronze Co. Bil je vdovec; žena Anna, rojena Longar, mu je umrla lanskega marca. Zapušča tri sinove. Otto, Richard in William, ki je pri mornarici in sedaj na Kubi. Dalje zapušča dva vnuka in tri brate: Frank, Louis in Joseph, in dve sestri — Agnes Cad-ler v Toledo, O., in Marie Raab v državi Washington. Bil je član Dvora Barage, Katoliških borštnarjev. Pogreb je bil v soboto in ga je oskrbel Grdinov pogrebni zavod na 17002 Lake Shore Blvd.
Philip Glavan
Umrl je Philip Glavan, star 36 let in stanujoč na 1377 E. 53 St. Pokojni zapušča starše Ancona in Veronico Glavan, brate Anthony, Franka in Henryja in sestro Mary Rosman. Pogreb je bil dne 8. julija iz Zakrajškove-pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče.
Agnes Gričar
Umrla je Agnes Gričar, roj. piepič, katere mož Michael je že poprej umrl. Pokojna zapušča sledeče otroke: Michael, — Louise Swiatski, Anes Golias, Liga Penner in Franka; dalje zapušča brata Maittewa, vnuke in pravnuke. Pogreb je bil iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in od tam ha pokopališče.
Joseph Kuzmiek
Umrl je Joseph Kuzmiek, sta-^joč na 20050 Beachview, Eu-Clid> O. Zapušča ženo Catherine P hčere Camille Fridel, Neli A. Cra,Wford in Helen M. Hebbard.
°greb je bil iz Golubovega posebnega zavoda v cerkev sv.
liip 0^3 in 0d tam na PlokoPa*
in stare matere — Joseph in A-lice Oker in Thomas in Gertru-
Frank J. Poje
V soboto zjutraj je umrl v Uron Rd. bolnišnici Frank J.
ITq6’ S1^ar ^	sianujoč na
Delavan Rd. Oče Frank !FUJe umrl leta 1943. Tukaj za-Sca mater Louise, roj. Osbolt, strma iz Lahnega polja, tri se-Y e ' ' Louse Rupert, Dorothy
ča!tyancil1' 0Iga GQrnik> tri ne-, e.,ln ivi nečakinje ter več so-1 dnikov. Od leta 1937 do leta lPl! Je vodil SV0J° čistilnico ob-
4o",l631 E'185 st' Sedai “i
jeti . en Pri Son Cleaners. Ro-]e hil v Clevelandu. Pogreb eelV torek zjutraj ob 8:45 iz Jos.
® ln Sinovi pogrebnega zavoje Va ^ v cerkev Mari-drujnebovzete ob 9:30 in nato v **0^“ ^ Calvaria Michael Oker
Pio pnes zjutraj bo dospelo tru-ker ”° .Ieto starega Michael O-Fla’ P, ie umrl v Green Cove, Cp0 ZaPušča starše Alberta, — tru L- mornarici, mater Ger-Schmitt, stare očete
de Schmitt ter več sorodnikov. Pogreb bo iz Želetovega pogreb-neča zavoda na E. 152 St. Dan in čas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob dosetih dopoldne.
Mary Ivančič
Po dolgotrajni bolezni in trpljenju ]e umrla Mary Ivančič, roj. Lindič, stara 60 let in stanujoča na 917 E. 140 St. Tukaj zapušča soproga Antona, doma iz vasi Runalsko pri Blokah. Tukaj je bivala 41 let in je bila članica društva V boj št. 53 SNPJ, — društva Carniola Hive št. 493 TM in Krožka št. 1 Prog. Slovenk. Rojena je bila v št Petru na Krasu, kjer zapušča sestro Franco. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 10 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in nato na Lakeview pokopališče.
Martin Dule
V petek opoldne je umrl na svojem comu Martin J. Dule, star 59 let in stanujoč na 6508 Edna A ve. Podlegel je srčni hibi. Rojen je bil v Clevelandu, zadnjih petnajst let je delal pri Crane Co Služil je pri ameriški mornarici v prvi svetovni vojni. Bil je član društva Dvor Baraga št. 1317 COOF in Lake Shore Post št, 273. Tukaj zapu šča žalujočo soprogo Frances rojeno Kobe, sinove Herman, Robert, vnuka Jamesa Martina Dule in sestri Rose Rosman in Frances Sternisa. Pogreb bo v torek zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda ob 9:30, oc tam v cerkev sv. Vida ob 10, in na Kalvarija pokopališče.
Pregled važnih dogodkov zadnjih dni
V DNEH, ko je bil naš urad zaprt in naš list ni izhajal, je bilo več važnih in zanimivih do-godkev, o katerih so naši čitate-Iji verjetno poučeni iz tukajšnjih angleških dnevnikov. Za •one, ki niso, jih bomo na tem mestu ponovno v izčrpkih navedli.
L?

Vremenski
prerok
pravi:
iboi.anes m ponoči jasno in ‘J toplo.
Eksekucija morilca na električnem stolu v Golumbusu, 0,
COLUMBUS, O. — V petek zvečer je umrl na električnem stolu v tukajšnji državni jetniš niči 36-letni Russell B. Muskus, ki se je tri in pol leta na vse kriplje legalno boril proti eksekuciji. Jetniš nični zdravnik je ob 8:08 zvečer proglasil Musku-sa za mrtvega.
Muskus je bil ‘Obsojen na smrt zaradi umora George Lemaster-sa, 43 let starega moža iz New Philadelphije, O., katerega je u-moril 2. decembra 1950 v neki hotelski sobi v Cantomu, O.
Muskusova priležnica, 25-letna ‘Sandra Lee Kingsley, ki je izvabila Lamastersa v hotelsko sobo, je bila obsojena v dosmrtno ječo. Ko je bila Sandra z La-mastersom v sobi, je stopil vanjo Muskus, ki se je izdajal za njenega moža ter zahteval od Lamastersa denar, češ da ga je zalotil s svojo ženo. Ker mu oni m hotel dati denarja, ga je Muskus zadavil z njegovo lastno o-Vratinico.
Slovenska pisarna
8116 Glass At«., Cleveland, a Telefoni EX 1-9717
OPOZORILO: — Ta teden bo Slovenska pisarna odprta ob sledečih urah: V ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 5.30 do 7:30, v soboto pa od 9 do 12 in od 2 do 7 zvečer.
Frankova hci pri preds. Eisenhower ju
WASHINGTON. — Dne 9. julija je bila pri predsedniku v Beli hiši na kosilu Carmen Franco, edina hči španskega diktatorja Francisca Franca
NA LETALIŠČU v Clevelandu se je primeril v torek eden najbolj nenavadnih incidentov, kjer je pilot velikega potniškega letala ustrelil nekega 15-letnega dečka, ki je hotel pilota z revolverjem. v roki prisiliti, da bi odletel z letalom v Mehiko, kamor je bilo letalo tako in tako namenjeno. Ta deček je bil Raymond J. Kuchenmeister, Jr. ki je eno uro pozneje v bolnišnici v Berea podlegel ranam. Deček je bil nenavadno velik in krepak za svojo' starost; visok je bil skoraj šest čevljev in tehtal je 260 funtov.
Deček se je s svojim mlajšim bratom pritihotapil v letalo, kjer je z revolverjem v roki hotel prisiliti pilota, da bi storil po njegovi volji. Letalo je imelo odleteti v petih minutah in v njem je bilo 53 potnikov.
Deček je stopil v kabino pilota, kapitana Williama F. Bon-nella, ki je rodom Clevelandčan, na katerega je maiperil revolver ter mu ukazal, naj odleti v Mehiko. — Pilot ga je pogovarjal, toda ker mu deček ni nehal groziti z revolverjem, je pilot potegnil svoj revolver ter ustrelil dečka v bok. Ker je ta le še silil proti njemu, je pilot v drugič sprožil ter ustrelil dečka v prsi, kateri rani je deček pozneje v bolnišnici podlegel. — Pilot je rekel, da je streljal na dečka, ker se je bal za svojo in svojih potnikov varnost.
zbežal, skoraj zlomil tilnik. Toliko se dr. Sheppard spominja, vse ostalo pa da mu je megleno, je rekel.
Ubito ženo so pokopali, nato pa uvedli natančno preiskavo, ki je sedaj v teku in ki bo morda prodrla tem čudnim stvarem do dna. Tako ma primer, kako je mogoče, da je šestletni sinko sosedni sobi vso noč mirno spal. In zakaj ni domači pes nič lajal, temveč bil ves čas popolnoma tiho. . . Prav tako so še druge ta jinstvene okoliščine, ki jih bo treba pojasniti in jim priti do dna. — Za dozdevnim morilcem je doslej vse iskanje zaman in edini osumljenec je doslej dok tor sam. Značilno je tudi dejstvo, da se doktor noče podvreči preiskavi s pomočjo aparata, ki ugotovi, če človek govori resnico ali laže. . .
GROZEN UMOR so odkrili predpreteklo nedeljo na domu 30-letnega zdravnika dr. Samuela H Shepparda na West Lake Rd., Bay Village pri Clevelandu. Tj egov o 3i let staro ženo Mari-Pn R. Seppard so našli v postelji mrtvo, s strahovita razbito glavo in obrazom; zadanih ji je bilo 25 težkih udarcev.
Njenega moža so našli, tudi zelo zbitega in vsega omamljenega v neki sobi v pritličju hiše. — Motiva tega strahovitega umora še niso ugotovili.
Obraz Mrs. Sheppard je bil ves zbit in razmesarjen od nekega topega orodja ter ga ni bilo prepoznati.
Tragedijo sta odkrila Spencer Houk, župan v Bay Village, in njegova žena, ki ju je mož ubite telefonično poklical ob 5:40 zjutraj. Truplo ubite in vse krvave ženske je ležalo na postelji z obrazom na blazini. Zidovi spalnice so bili oškropljeni s krvjo. V spalnici je bila še druga po^-stelja, namreč zdravnikova, ki pa je bila še postlana in nepole-žana. Ubita ženska je bila mati šest in pol let starega šibka; ob času umora je bila ženska 4 mesece v blagoslovljenem stanju-
Dr. Sheppard je povedal, da jejzvečer zaspal na zofi v prit-bčju, ko se je nenadoma zbudil. Rekel je, da se mu je zdelo, kot da sliši ženino klicanje na pomoč. Stekel da je v gornje nadstropje, kjer pa mu je nekdo otopil nasproti ter ga udaril po avi. Doktor je potem stekel za neznanim morilcem dol iz hiše, kjer sta se nadalje ruvala in kjer da mu je morilec Jd je nato
GUATEMALA se je znebila svoje rdeče vlade. Nova junta ki je zdaj na vladi, je sklenila ukiniti diplomatske odnošaje z vsemi komunnističnimi državami Dalje je nova vlada naznanila, da bo obračunala s komunisti v deželi. Nad 2,000 so jih že zaprli in zdaj gradijo zanje nove zapore, ker so stari prenapolnjeni. Vlada je dalje naznanila, da bo njena splošna zunanja politika tekla sporedno z zunanjo politiko zapadnih držav. Nova vlada bo priznala mednarodne obveznosti ki so bile že uveljavljene, vstopila bo v Organizacijo centralno - ameriških držav in v Organizacijo ameriških držav.
STAVKA V ATOMSKI TOVARN!
ZDRUŽENE DRŽAVE so zapodile iz svojega območja tri sovjetske diplomate, ki so jih obtožile “špionaže” in drugih “nedovoljenih aktivnosti.” Državni department je to naznanil takoj nato, ko je Sov jetija sporočila, da je naročila dvema ameriškima diplomata, da čimprej izgineta z ameriške ambasade v Moskvi. Sovjetska vlada je ameriška diplomata obtožila “vohunstva,” katero obtožbo je državni department označil kot nesmiselno in neosnovano.
PREDS. EISENHOWER je izjavil, da se bodo Zdr. države borile do “bridke skrajnosti” proti sprejemu Rdeče Kitajske v organizacijo Združenih narodov. Ni pa predsednik povedal, če bodo Zdr. države izstopile iz te •svetovne organizacije, če bi bila njihova bitka izgubljena. _
Predsednik je dejal, da se še ni odločil, kaj naj se ukrene, če bi bila Rdeča Kitajska sprejeta v družino Združenih narodov. Rekel je le, da se bo take probleme reševalo, ko se bodo pojavili.
Zatvoritev največjega rudnika
PITTSBURGH. - Pittsburgh Consolidated Coal Co., je zaprla rudnik Warden mine, ki je bil naj večji rudnik na svetu in je produciral od leta 1928 nad 20 milijonov ten premoga. Rudnik je večinoma izčrpan.
O poravnavi stavke niso hoteli delavci sprva nič slišati, končno so se pa le poravnali.
PADUCAH, Ky. — V tukajšnji tovarni za proizvajanje a-tomske energije je v teku stavka ki je prva v te vrste napravi v zgodovini Združenih držav. — Stavkujoči delavci, ki pripadajo localu 55(1 CIO Gas, Coke and Chemical Workers, so v petek na svojem shodu odklonili predloge, na katerih osnovi naj bi se končala stavka v tovarnah za a-tomsko energijo v Paducah, Ky., in Oak Ridge, Tenn. Od približno 500 delavcev jih je samo deset glasovalo za sprejem predlogov, ki naj bi končali štrajk.
WASHINGTON. — Delavski tajnik Mithchell in voditelji C. I. O. ustanove so se v petek zedinili za predloge, s katerimi naj se konča stavka v tovarnah v Oak Ridge, Tenn., in Paducah, Ky.
Elwood Shwisher, predsednik unije stavku j očih delavcev, in Jos. Joy, predsednik unije, sta nemudoma odletela v omenjeni mesti, da predložita te predloge 4,500 stavkujočim delavcem.
WASHINGTON. — Stavka, ki je grozila ukiniti proizvodnjo; a-tomskega in bidrogenskega orožja, je bila v soboto končana, — ker se predsednik Eisenhower ni hotel posluziti proti delavcem Taft - Hartleyjevega zakona.
Delavci v Paducah, Ky., so odglasovali, da se nemudoma vr-neJ° na delo, s čemer so zavrgli svoj prejšnji odlok, da se nadaljuje s stavka.
Civilistom je bilo naročeno, naj gredo čimprej iz Hanoija
Iz Hanoija bodo evakuirali tudi vse civilne Amerikan-ce, razen konzularnega osebja.
HANOI, Indokina. — Francoske oblasti so v petek pozvale francoske in tuje civiliste, naj odidejo čimprej iz Hanoija, proti kateremu mestu so pričeli prodirati komunisti. Poučeni krogi pravijo, da bodo vse Ameri-kance, razen konzularnega osebja, evakuirali z letali v Tourane, veliko francosko oporišče južno od Hanoija.
Francoski poveljnik gen. Paul Ely je pozval svoje francoske rojake, naj odidejo takoj iz mesta, tdda jim je hkrati zagotovil, da bo m>sto branil. Dalje je Ely dejal, da bodo Francozi poizkusili obdržati tudi Haiphong, veliko pristanišče vzhodno od tega mesta, skozi katero prihaja ameriška pomoč francoskim in vietnamskim borcem.
Poučeni viri dalje naznanjajo, da je nacionalistična Kitajska ukrenila že vse potrebno, da se evakuira iz Indokine več stotin nacionalističnih kitajskih dijakov, glede katerih vlada bojazen, da bi jih komunisti do smrti mučili, če bi jim padli v roke.
Smrt treh otrok pod vlakom
TOLEDO, O. _ Trije otroci so bili ubiti od New York Central železnice vlaka, ko sta si njihova roditelja prizadevala, da bi spravila s tira avtomobil' vi je obtičal na progi.
NAJNOVEJŠE VESTI
AKRON, O. — Polkovnik W. H. Millikin je včeraj pri-grmel s Sabre Jet letalom iz Washingtona na tukajšnje letališče v 32 minutah. Letel je z brzino 700 milj na uro.
BAY VILLAGE, O. — Včeraj so našli tukaj sled krvi, ki vodi od hiše zdravnika Sam Shepparda, čigar žena je bila brutalno ubita. Oblasti so zaprle hišo vsem, razen uradnim preiskovalcem.
WASHINGTON. _ V Ženevi so obnovili konferenco visokih diplomatov o Indokini, toda državnega tajnika Dul-lesa ali podtajnika Bedeli Smitha ni bilo med njimi. Vse ostale države so zastopane s svojimi premierji ali zunanjimi, ministri.*
JERUZALEM. _ Tukaj poročajo o smrti enega Izraelca in šestih Egipčanov, ki so bdi ubiti v obmejnih spopadih.
Samomor Clevelandčana
CLEVELAND. — Getorge E. Hamilton, 55 let star in stanujoč na E. 96 cesti, se je v torek obesil. Samomor je storil zaradi slabega zdravja.
Velike povodnji v Avstriji, Bavarski in Češkoslovaški
Najhujša povodenj, ki jo pomnijo v Avstriji v 55 leth. Tisoče ljudi brez doma in strehe.
DUNAJ. — Pritoki Donave so povzročili v Avstriji tako veliko povodenj, kakršne ne pomnijo že 55 let.
Od pdvodnji trpe tudi sosedne države, kjer so reke po 56 ur trajajočih nalivih prestopile svoje bregove.
V kolikor je bilo doslej ugotovljeno, je bilo- v Avstriji šest, na Bavarskem tri, v Češkoslovaški pa ena žrtev povodnji, ki so izgubile življenje.
Zadnja žrtev je bila neka ženska, ki je utonila v bližini nemškega kraja Griasa, ko je voda odplavila njeno hišo. Pet dolgih ur se je krčevito oprijemala razbitin, nakar je onemogla in voda jo je odnesla s seboj.
Poročila naznanjajo, da je a-meriško vojaštvo pridno na delu pri reševanju ljudi, M jih rešuje s čolni in helikopterji.
—-----o------
Prometna nesreča
DORWAL, Que. — V bližini tega kraja se je avtobus, v katerem je bilo kakih 40 oseb, zaletel ob neko drevo, pri čemer je bilo ranjenih 23 oseb, nekatere med njimi nevarno.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V bolnišnici—
Louis Wess, 714 Bowhall Rd. Painesvile, Ohio, se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Obiski niso dovoljeni.
Dodatek—
V spominu za pok. Joseph Plevnikom se je izpustilo ime Jos. Plevnik Jr., sin Josepha st.
Sedma obletnica—
Jutri ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary žužek v spomin sedme obletnice njene smrti.
K molitvi—
Članstvo društva Dvor Baraga, Katoliških borštnarjev, ima nocoj ob osmih v Zakrajškbvem pogrebnem zavodu skupno molitev za pokojnim članom Martinom Dule
Ujet morski volk
MIAMI. — Tukajšnji ribiči so dne 10. julija ujeli velikega morskega volka, ki je tehtal 10 ton ter bil dolg 37 čevljev.
------o-----
Bodi previden in pazljiv, pa •c boi izzognil marsikateri nesreči!
V staro domovino—
John Mikus se je danes odpeljal s svojim avtom s svojega doma na 6607 Edna Ave., proti Nev/ Yorku, kjer se bo v sredo vkrcal na jug. parnik Hrvatska, ki ga bo odipeljal v domovino, kjer je doma v vasi Breg pri Borovnici. Ker se bo stalno naselil v Jugoslaviji, je vzel tja tudi svoj, avto in razne stroje za izvrševanje svoje obrti Sorodniki in prijatelji mu žele srečno pot. Vse potrebno za potovanje mu je preskrbela tvrdka Steve F. Pirnat Co.
Važna seja
Nocoj ob osmih ob važna seja Kluba društev American Jugoslav Center v AJC na Re-cher Ave. Vsi direktorji in delavci so iprošeni, da se je u-deleže.
Prvorojenec—
V torek zjutraj je povila Justina Girod, stanujoča na 452 E. 152 St., v St. Alexis bolnišnici krepkega sinka, prvega, v družini Sutton in Justina Girod. Mati, ki se sedaj nahaja na svojem 1 omu, kjer se dobro počuti, je hčerka poznane družine Žele. — Sinček, ki je bil pred časom ro-jan, bo moral ostati še več tednov v bolnišnici. Poleg staršev ima novi sinko sestrici Julie in Janice, ki vsi skupaj komaj čakajo, da pride domov. Naše čestitke na vse strani!
Seja—
Podružnica št. 25 SŽZ ima danes zvečer sejo v navadnih prostorih. Katera se želi še priglasiti za v Lemont, se še lahko, da se pravočacno uredi vse potrebno;
Truman je ozdravljen in zopet v krogu svojih domačih
INDEPENDENCE, Mo. — V petek se je Mr. Truman, ki je prebil dvajset dni v bolnišnici, kjer je prestal dvoje nevarnih operacij, vrnil zopet na svoj dom kjer se prav dobro počuti.
.Mrs. Truman je povedala časnikarjem da je zajtrkoval na vepandi, nakar je šel leč in počivat. Mr. Truman pa je potem smehljaje dejal: “Dobro je, biti zopet doma! Počutim se izvrst-
no.’
Ukraden pes-čuvaj
DETROIT. — Vlomilci so te dni vlomili v Seward Moving and. Storage Co., odkoder so 'odnesli 450 dolarjev v gotovini ter odpeljali — psa - čuvaja. . .
Ameriška Domovina
=fe
•m- vi > ■* i c-/% %;— »*o vi f
jejo samo tako dolgo, dokler jim je koristna. Ko Hi jim pa utegnila naložiti kako breme, jih ne briga več! Tudi Tito je to v preteklosti že ponovno dokazal.
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 130
Mon., July 12, 1954
Balkanska zveza
Odkar se je Tito mudil v Ankari na Turškem in v Atenah na Grškem, smo v svetovnem časopisju ponovno brali, da bo skoro podpisana vojaška pogodba med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo.
Ta pogodba naj bi bila dopolnilo takoimenovane ankarske pogodbe o dobrem sosedstvu in kulturnem ter gospodarskem sodelovanju med omenjenimi državami. Jugoslavija, Grčija in Turčija naj bi se v posebni vojaški pogodbi obvezale, da bodo nastopile skupno proti Bolgariji, če bi napadla katerokoli izmed treh podpisnic. Ni izključeno, da bodo vojaški dogovor izpopolnili tudi za slučaj napada od strani Albanije ali skozi njo.
Te dni so se ponovno sestali zunanji ministri omenjenih treh balkanskih držav, da izgladijo še zadnje težave in pripravijo pogodbo o vojaško-obrambnem sodelovanju za podpis.
Še ko je bil Tito v Ankari, je izjavil, da ni načelno nobene ovire več, to je ponovno poudaril na obisku v Atenah, vendar se je podpis pogodbe zavlekel.
Eden glavnih razlogov tega zavlačevanja je tržaško vprašanje. Zahodne velesile bi menda rade, da bi v novo balkansko vojaško zvezo stopila tudi Italija. To je pa nemogoče vse dotlej, dokler sta si Jugoslavija in Italija v laseh zaradi Trsta.
Je pa še druga težava. Grčija in Turčija sta članici Severnoatlantske obrambne zveze, prav tako tudi Italija, med tem ko je Jugoslavija izven nje. Tito se je do zadnjega branil vsake formalne obveznosti za sodelovanje z Zahodom češ, da bi bila ta tako brez pomena, če ne bi bile jugoslovanske koristi na strani Zahoda.
Grčija in Turčija, ki upata, da bosta utrdili svoj položaj in se bolje zavarovali za slučaj sovjetskega napada v Evropi, hočeta na vsak način in čimprej Titovo Jugoslavijo povezati v vojaškem oziru z Zahodom.
Njunim načrtom za povezavo Tita z Zahodom se upira Italija. Po njenem mnenju Turčija in Grčija ne smeta sklepati nobene vojaške pogodbe z državami, ki niso članice Severnoatlantske zveze, ne da bi preje prosili to za odobritev. Grki in Turki se s tem italijanskim stališčem sicer ne strinjajo vendar so na nasvet zahodnih sil s podpisom vojaške pogodbe z Jugoslavijo počakali, dokler se Italija in Tito ne domenita glede Trsta.
Zahodnjaki računajo, da bi bilo n ožno, da bi se začela na Balkanu ali drugod na vzhodu vojna, v katero bi bili na strani Jugoslavije zapleteni tudi Turčija in Grčija. Italija bi morala v tem slučaju kot članica Severnoatlantske zveze Jugoslaviji na pomoč. Da bi to storila le z veliko nevoljo ali pa sploh ne, je več kot verjetno.
Da bi se izognili novim težavam in napetostim na Balkanu, so zahodni zavezniki začeli pritiskati na Italijo in Tita, naj se vendar nekako sporazumeta v pogledu Trsta.
Tito je proti volji slovenskega naroda tako v Jugoslaviji kot na Tržaškem in drugod v zamejstvu pristal na to, da dobi Italija 1 rst in slovensko obalo od Timave, do Debelega rtiča jugozahodno od Milj, Italija pa ižgleda s tem še ni zadovoljna in upa, da bo Tito zaradi slabega gospodarskega položaja mora! še bolj popustiti.
Ko so lani oktobra izjavili Anglo-Amerikanci, da bodo izročili cono A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, je Tito mobiliziral in grozil, da se bo tej nameri uprl s silo. Tedaj so po vsej Jugosavii vpili| “življenje.damo — Trsta ne damo!”
Sedaj je Tito pripravljen Trst odstopiti Italiji, da bi mu le Zahod dal nekaj novih mlijonov, s katerimi bi mogel vsaj za silo še dalje riniti. Nekaj časa so v zvezi s tem govorili, da bodo zavezniki pomagali Titu zgraditi v Kopru večjo luko, ki naj bi predstavljala slovensko okno v svet. Ko so se Italijani tej nameri uprli češ, da bi škodovala tržaški luki, so ta načrt opustili, obljubili pa so Titu gospodarsko pomoč izven okvira dogovora o Trstu.
Dsoda balkanske zveze je z usodo Trsta tesno povezana. Ali bosta Turčija in Grčija pripravljeni čakati na italijansko zavlačevanje tržaške rešitve ah pa pojdeta preko tega, kot sta neuajkrati namignili, je negotovo. Če bi se slučajno za tako pot res odločili, bi taka balkanska zveza ne bi-i0. kaj prida trdna, četudi računamo, da bi Tito držal sprejete obveznosti.
Sedanja balkanska zveza je nadaljevanje politike pred-vome Jugoslavije, ki se je na podoben način povezala s Turčijo. Grčijo in Rumunijo. Tudi tedaj je bil določen skupen nastop v slučaju napada od strani Bolgarije. Pogodba pa se je izkazala kot nič vredna, ko so Nemci udarili iz Bolgarije v Jugoslavijo. Turki so ostali, ves čas vojne nevtralni, če-T a v so bolgarske čete imele zasedene dele Jugoslavije in Grčije.	J
Tokrat bo bolgarski napad ali pa napad Sovjetov skozi Bolgarijo naperjen proti Turčiji in Grčiji, Tito pa bo, kot vse kaze kljub določbam pogodb stal ob strani ali pa se celo priključil svojim moskovskim bratcem. Ne smemo nikdar zgubiti iz vida dejstva, da komunisti vsako pogodbo spoštu-
I BESEDA IZ NARODA |
Pri Sv. Vidu so noskrbeližida Prist°pil0 je par moških
r	in je potegnilo Pata z na tleh le-
za vse
Cleveland, O. — V sredo bo oživelo na šolskem dvorišču pri Sv. Vidu. Začel se bo drugi veliki letni karneval. Poskrbljeno bo v odlični meri za vsakovrstno zabavo. Mladi se bodo vozili na visokem kolesu ali pa se vrtili na “ringelšpilu,” da bo veselje. Odrasli bodo imeli tudi dosti priložnosti za preganjanje dolgega časa. Prireditelji so mislili na vse.
Lani je bil vsak večer res obilen obisk. Oni, ki so se pripeljali z avtomobili, so imeli često težave najti mesto, kjer bi lahko pustili svoj avto. Letos je tudi za to poskrbljeno. Odbor je zaprosil East Ohio Gas Co. in še neka drugo bližnje podjetje, ki imata velik prostor za parkanje, naj ga dasta na razpolago za obiskovalce farnega karnevala. Obe podjetji sta prošnji radi ustregli. Prostor se nahaja na E. 62. cesti severno od St. Clair.
Torej le brez skrbi! Prostora bo dosti za vse, prav tako tudi zabave in okrepčila!
Predno bi odšli kam drugam, pomislite, da se boste na karnevalu pri Sv. Vidu prav prijetno imeli, pri tem boste pa še pomagali fari!	»
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Za odbor M. K.
Waukegan, 111. — V naš narodni hram na deseti cesti pridejo včasih vse sorte ljudje. Prostor je udoben, postrežba dobra in se tega poslužujejo ljudje tudi dru gib narodnosti. Zadnjič sva se dobila tamkaj z mojim starim irskem prijateljem Jimom, ki živi par blokov naprej od mene na McCallisterju. Prisedel je k meni ter začel pripovedovati to in ono. Mož pozna ta kraj še iz ča sov, ko tod po deseti ulici ni bilo še skoro nič. Zdaj je kar celo mesto'. Vmes sva si pripovedovala to in ono in končno sva prišla na razne štorije in pripoved ke. Pa je Jim začel praviti c dveh znanih irskih Pavlihih, ki sta po vsem svetu znana po raznih smešnih in zabavnih dogodkih. To sta “Mike and Pat.”
Jim je pravil, da je živel pred 58 leti v Chicagi, blizu neke irske cerkve, h kateri je spadal kot faran. Neke nedelje je šel k maši. Pri tisti maši sta bila tudi “Pat in Mike.” Tako je “nanesel” slučaj. Tako je vedno pri' “Pavlinih.” Duhovnik je v berilu bral vernikom o Kristusovem trpljenju in kako so ga Judje končno križali in umorili. Mike je menda to že preje slišal, toda Pat pa ni, ali pa je pozabil in mu je šlo to tako k srcu, da se ne da popisati. Ko je maša minula, je srečal malo stran od cerkve nekega Žida in Pat ga sprepo pogleda in reče:
“Ti Žid, ali veš kaj ste vi naredili našemu Odrešeniku?”
Jud ga začudeno gleda in odgovori: “Ne vem, kaj govoriš mož?”
“Ne? Ti že pokažem,” in mu prisoli po irskem načinu “punch” naravnost v nos.
Židu se je kar pocedila kri iz nosa, se opotekel nazaj in še sesedel na svoje sedalo.
Pat pa se je zagnal nanj in ga naprej mazal s svojo pestjo. Žid je stokal pod udarci in ljudje, ki so prihajali iz cerkve so prihiteli na mesto, kjer se je završil po navdušenemu Patu naskok na
žečega Žida.
“Pa zakaj ga biješ?” so jeli vpraševati Pata.
“Zakaj? Zato, ker so Židje križali našega Odrešenika. Mu bom že pokazal!” se je drl Pat, ves razljučen šileč nazaj proti Židu.
“Ampak, za božjo voljo Pat, to je bilo pred dvajsetimi stoletji. Tale Žid tukajle ni nič kriv.” — so mu jeli praviti drugi.
“Kakor že in kadar koli že, jaz sem to šele danes zvedel v cerkvi, ko je duhovnik bral berilo in evangelij.”
Komaj so ga potolažili, da je odjenjal. Tako vidite zavre irski temperament. Dogodek svoje vrste. Meni se je dogodek dopa-del, pa sem rekel natakarju: “Natoči mu eno pivo!” Ko je mož posrebal pivo, mi je pa še eno povedal iz življenja “Pat in Mika.” Takole je povedal: “Mike in Pat sta skupaj potovala v Ameriko. Doma na Irskem sta postala sita raznih sikati, ki so jih uganjali nad Irci Angleži, pa sta se odločila oditi v Ameriko. Vožnja po morju je bila zelo viharna in Mike in Pat sta “hranila” ribe, ki so krožile okrog parnika, na katerem sta se peljala po morju v Ameri ko. Končno je parnik priplul v New York in Mike in Pat sta se izkrcala z drugimi potniki vred v newyorski luki. Njihov cilj je bil nekje v državi Illinois. Eno noč sta morala prenočiti v New Yorku, ker vse preiskave potnikov in drugih zadev še niso bile končane. Nastanili so ju v nekem hotelu na peti avenue. Prvo noč ljudje nikjer dobro ne spijo. Razlogi so v tem, da je druga postelj, drugo podnebje, nakar ljudje niso navajeni. Tako sta se tudi Mike in Pat tisto noč premetavala na hotelski postelji. Kar začme na ulici nekaj tuliti in žvižgati, nekje je bil požar in ognjegasci požarne postaje, ki je bila v bližini, so morali na delo; namreč gasit. Tulile so sirene in konjska kopita (takrat so vozili tudi ognjegaške vozove konji) so peketala po tlakovanih cestah. Pa pridrvi ravno pod oknom, kjer sta spala Mike in Pat ognjegaški voz, ki ga je vleklo dva para konj. Sirena je tulila, pod konjskimi kopiti so se kresale iskre,- ljudje so vpili in Mike je začudeno gledal skozi okno doli na ulico. Pat pa je ležal v postelji in vprašal Mika: “Kaj z? enega zlodja pa imajo na cesti, da je tak ropot in žvižg?”
Mike zmaje z glavo in pravi: “Ne vem! Ampak sodeč po' vsem kar vidim, se mi zdi, da hudiči selijo pekel nekam iz New Yor-ka! Vse je rdeče. Vozovi, pod konji se kar kreše in ljudje so opravljeni v neko čudno obleko, ne more biti drugega, kakor da so to vaščani, meščani in državljani pekla!”
Tako sta si predstavljala og-njegasce Mike in Pat, ko so ti hi. teli nekam po svojih dolžnosti, namreč gasit ogenj, ki je nekje nastal tisto noč.
Well, pa nimajo' takih “Pavlih” samo Irci, jih imamo tudi Slovenci nekaj. Meni se je najbolj dopadla tista, ko je naš slavni slovenski, (ali naj bi povda-ril: dolenjski?) Ribničan dospel v Ameriko. Parobrodni listek je imel plačan sama do New Yorka. V Ljubljani ga je sicer “šifkar-taški agent” vintal na žive in mrtve, da naj bi plačal vso vožnjo direktno iz Ljubljane do Clevelanda in tamošnje Ribnice, pa prešmentani Gašper tega ni hotel. Povdarjal je, dovolj je, da pridem na suho, potem bo pa že kako, saj grem naprej lahko s “štefletnim cugom,” ki vozi po suhem. In tako sp Gašperja iz-
kli,” do tu le je plačano, za naprej pa Gašper, kakor veš in znaš.”
Gašper se je znašel v ne mali vasi, malo večji, kakor Ribnica. Pronašel je kmalu, da v New Yorku govorijo drugo “špraho,” kakor pa v Ribnici. Le kje so se vzeli ti ljudje, si je mislil. En čas ogledoval visoke nebotičnike, en čas izložbena okna po trgovinah, potem je pa dobil željo, da bi šel še mala dalj pogledat, tja preko ulice. Pa pride do rdeče prometne luči, ki se je vsakih 45 sekund spreminjala, zdaj na rdeče, zdaj na zeleno.
“Salabolt morajo imeti ti Newyorčani dosti časa, da tako le vpihavajo in nažigajo te luči, ,si je mislil Gašper. Pa tudi dosti sape- morajo imeti za to. Pri tem je pozorno ogledaval luči in ko se je spremenila zelena luč na rdečo, je tja čez luč vedno zasijala tudi beseda “Stop.” Gašper si je to kmalu pojasnil sam sebi: “Od sile so kunštni ti Ame-rikanci. Poglej no, pešcem, ki hodijo po ulici, celo posvetijo in 'povedo kedaj je treba “stopiti” naprej preko ulice. Saj jasno zapišejo in posvetijo s tem “Stop’.’ Gašper je to razumel, da to pomeni, “stopi” naprej in korakaj naprej. In ko je prihodnjič rudeča luč posvetila in je preko luči se pokazala beseda “Stop,” si je mislil Gašper, zdaj pa je treba stopiti in jo je mahnil naprej. Zdajci pa privozi s precejšno brzino “taxi” in skoro za las ni manjkalo, da; ni butnil v Gašperja. Voznik je zaničljivo pogledal Gašperja in izrekel nekaj neprijaznih besed, češ, ali ne vidiš, ob kakem znamenju ali luči greš preko ulice? Gašper ga mi razumel, pač pa je po svoje po ribenško zabrundal:
“Ti preklemani Amerikanci kaki falotje so! Glej pod nos mi posvetijo z napisom: “Stop,” pa ko človek stopi naprej, pa poženejo svoja vozila, da bi te čimprej e poslali tja, kjer ni muh in komarjev! To pa presega vse meje, še celo ribenško, kočevsko in kroparsko povrhu,” je brundal Ribenčan Gašper.
Tako vidite, nimajo samo Irci svoje “Mike in Pate,” imamo tudi mi Slovenci svoje “Gašperje,” ki tudi niso kar tako le za v kot postaviti. Noseri!
— Zadnji mesec je bila gradu-acija v naši farni šoli Matere Božje na deseti cesti. Letos je graduiralo 30 učencev in učenk iz naše šole. Ob 8. uri dne 6. junija je bila slovesna sv. maša, pri katerih je naš župnik Rev. M. J. Hiti nagovoril graduante in jim obenem razdelil diplome. Pri maši je pel cerkveni zbor pod vodstvom Johna Kovačiča, našega dolgoletnega organista. Graduantom čestitke, tako tudi onim, ki so jih vzgojili!
— Pri American Steel Works so zopet 'Odlikovali celo krdelo delavcev, ki so uslužbeni pri družbi po 50 let in manj. Med temi so tudi naši rojaki: Mike Prebil, z 1110 Park Avenue', ki je uslužben pri imenovani družbi že 45 let. Tako tudi rojak Anton Čelesnik tudi 45 let; Anton Jesenovec 40 let; Pavle Jurkovac 45 let. Steve Glušič 42 let in Miha Noršič 45 let. North Chica go Tribune je prinesla vse skupine, ki je dobila priznanje in odlikovanja za zvesto službovanje pri družbi.
— Poročila sta se nedavno v cerkvi Matere Božje ženin Mr. Morris Berzin in nevesta Miss Margareta Hodnik. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. Ignacij Hodnik, ki bivajo na 602 May St. Poroka se je vršila v cerkvi Matere Božje in poročne obrede je izvršil domači č. g. župnik M. J. Hiti. Bilo srečno'!
Naj zadostuje za zdaj in če ne bo prevroče, se še kaj oglasim, Do tedaj pa pozdrav vsem čita-teljem Ameriške Domovine, ki jo vsi radi čitamo v Waukeganu.
Vrhenšk Tine.
Karel Mauser:
Vmesne ure
Skopo mi je odmerjen čas za počitek. Vendar mi tiste proste minute včasih napolni s kopo moj drobiž.
Sedim v sobi in se mučim z angleško knjigo. Zunaj je vroče in v sobi soparno. Čakam na uro, ko bo treba v tovarno.
Na verandi se igrajo otroci. Slišim Helenco, ki pridiguje, Rotijo, ki se smeje skoz redke zobe. Že nekaj tednov sem jih zgublja, novih pa ni in ni. No, včeraj mi je pokazala, da se eden le prikazuje. Tak bo kot žaga.
Helenca predlaga Klemenu, naj bo dohtar. Klemen je precej pri volji. Nič ga ne moti, da je v kratkih umazanih hlačah, v maji, ki ji ne veš povedati barve.
Kje bo ordinacija? Na verandi. In bolniki? Marjetka in Ro-tija. Helenca bo za mamo. Mame ne smejo biti nikoli bolne. Kdo bo pa kuhal im pral?
Marjetka se koj opunta. Kakor je maj na, dohtarje ne ceni visoko.
Potlej se z visokim glaskom -oglasi sam zdravnik Klemen: “Trola, saj nisem zaresen dohtar. Mi se igramo.”
“O. K.” reče Marjetka in pusti, da jo Helenca privleče na verando.
Klemen se zresni, kakor se za dohtarja spodobi.
“Bog daj, mama. Kaj pa je punčki, da je tako zelena?” “Oh, gospod dohtar, sama ne vem. Ne je, samo seven up pije.”
Klemen jo trka s prstom po glavi in po roki.
Jaz v sobi poslušam na diagnozo. Dolgo ni nič. Vsak ve, da taka stvar vzame dolgo in da se zdravnik ne more zaleteti.
“Gospa, injekcijo bo treba pa aspirin. Pa tiste rdeče kroglice, ki jih naš očka včasih prinese.” Marjetka se zadere. Klemen-dohtar jo je uščenil. To je injekcija.
Zdaj se dohtar ujezi; “Smrklja, kaj pa zijaš? Bo prišla stara mama.”
Marjetka dohtarjeve jeze nima k mari. Naravnost po- stopnicah pa k stari mami v kuhinjo'.
Stara mama betina trdo pri me.
“Jaz sem dohtar,” se Klemen postavi po robu.
“Figo-, pa tak dohtar.”
Klemen n-e more razumeti, da nekdo tako, slabo govori o njegovem poklicu.
Ne vem, kje je pobral sveto kletvico. To je stisnil previdno skoz zobe:
“O, holy smoke!”
Rotijai se prav visoko hahlja, ko stara mama zavije spet za vogal. Potlej se še Klemenu otaja-jo usta.
Zdaj je Rotija bolnik. Ta prenese deset injekcij. Klemen jih nekaj nameče za zobe, da bi bolj rasli.
“Zdaj pa račun, gospod dohtar,” pravi Helenca.
“Dvesto dolarjev,” zine mladi 'dohtar.
“Dvesto dolarjev?” zategne Helenca. “Holy macaroni!”
To je prinesla iz šole. Klemen kar zija. Ne razume sicer, kaj bi to pomenilo, ve pa, da ni dosti prida. Brez besede seže Helenci
rdeč, potlej onega, ki je spodaj oranžast in še enega, ki je črn in ni nič lep. Vrabci so pa samo, ptiči.
Ko mu voščim lahko noč, set Klemen samo rahlo obrne:
“O. K., očka.”
Do devetinštiridesete ceste potlej premišljam svojo mladost, Matijevčevo bajto, kjer sem hrošče operiral in še marsikaj. In s mi zdi, da je dan poln, da ga moram zaključiti s pesmijo- strojev, da bo ta moj drobiž doma laže spal in da me zjutraj pozdravi kakor vedno.
In ko se vrti brus, se mi zdi, da od časa do časa izza stroja pokuka Klemen in zameži na ena oko: Očka!
Štiri glavice se menjajo. Klemen, Helenca, Rotija, Marjetka. Tako osem ur. Potlej je ura polnoči, ustavim stroj in sem spet navaden človek.
Dnevi se vrste, lasje ob ušesih sive, toda- z eno nogo sem vendarle vedno v mladosti.
In to je, kar človeka marsikdaj drži nad vodo. Mladost, ki ne laže, ki ne hinavči, ki naravnost govori, ki ceni vsako malenkost in čeprav je samo kos, ki pride in odleti.
— Navajo Indijanci štejejo o-koli 50,000 duš in žive pretežno krcali v New Yorku in mu re-lv Arizoni in Novi Mehiki.
lase in 'ordinacij ska veranda se spremeni v bridko pozorišče boja.
Klemen je zgubil bitko, opustil prakso in jezen odšel z verande. Sedel je na kolo in se kakor ponosen zapeljal 'clkrog hiše. Z bolniki sploh ni spregovoril besede.
No, čez čas se je le otajal. Postal je spet navaden bučman. K stari mami je šel po kruh in po vodo.
Samo Marjetka je še napenjala 'šobo:
“Nič te nimam lada.”
“Če me prav nimaš,” pihne Klemen.
Ko sem odhajal v tovarno, so> bili otroci že spet skupaj na klopi. Klemen je pridigoval o ko-
Po dve glavi so imeli
Lani se je rodil na univerzitetni kliniki v Indianapolisu fantek z dvema glavama, štirimi rokami, tremi pljučnimi krili in dvema želodcema. Kmalu zatem je rodila v Braziliji 25-let-na mamica dekletce z dvema glavama. V Wurzburgu (Nemčija) pa je prišel na svet otrok z dvema glavicama, dvema srcema in enim želodcem.
Pa mnenju zdravnikov gre pri dvoglavih novorojenčkih za eno mlado bitje. Kolikor nam je znano iz zgodovine, taki pojavi niti niso bili tako redki. Doslej je znanih že kakih dve sto takih primerov; iznakaženi otroci so ostali le redkokdaj pri življenju, nekateri med njimi pa so se zelo izkazali.
Eden najbolj znanih dvoglav-cev je bil turški lokostrelec, ki so ga ujeli leta 1697. Vojščaki, ki so se borili pod poveljstvom princa Evgena Savojskega, so bili hudo presenečeni, ko so opa' žili med številnimi ujetniki na bojnem polju turškega lokostrelca, ki je imel dve glavi, a samo dvoje rok, v katerih je spretno sukal lok, svoje strelno orožje-Po bitki so se zgrinjali vojščaki z vseh strani, da bi videli “Turka z dvema glavama.” Kakor je sprva zbujal strah, tako se je kasneje izkazal kot prava dobričina. Kmalu so mu dali popolno prostost. Kot posebno znamenitost so ga vozili od gradu do gradu. Baje je doživel lepo starost-Velikansko razburjenje sta zbujala proti koncu petnajstega stoletja v Angliji in na Škotskem tako imenovana “škotska brata.” To je bil človek z dvema glavama, ki pa sta bili sposobni samostojno misliti. Škod-
s‘ki kralj je dal nenavadnega
človeka skrbno vzgajati, ta Pa je bil posebno glasbeno zelo nadarjen. Glavi sta večkrat zape^ dvoglasno melodijo.
Zadnji človek z dvema glavama, kar jih pozna znanost, se Je rodil leta 1877 v Italiji. Devetnajstletna mamica mu je dal3 ime Jakob. Od šestega rebra navzgor se je razdelil človek dvoje prsnih košev, imel je dva para rok in dve glavi. Protl vsemu pričakovanju je kaza otrok življenjske sposobnosti in celo dokajšnjo inteligenco. Ja kob se je naučil več evropski jezikov. Najbolj presenetljiiV° je bilo to, da sta se obe glavi, ka' dar je prišel kdo na obisk, P°' govarjali z obiskovalci ločeno celo vsaka v svojem jeziku. pi takih dvoglavcih seveda ne Šre za eno bitje, marveč za zrasle dvojčke.
sih. Tri pozna: tistega, ki je ves milj.
— Črno morje meri 164,00 kv’
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in centralizacije
Od Ferdinanda 18. do Leopolda 88. (1619-1792)
9. Kulturne razmere. Plemstvo in meščanstvo.
Trgovina in obrt
Ker se rabi škorpijonovo olje veselje, godli in prepevali. Ob proti piku strupenih kač, zato se Valvasorjevem času si Ljubljan-živi mnogo preprostih ljudi na čani skoraj niso mogli misliti: Kranjskem s tem, da prodajajo večjje slovesnosti brez vožnje po škorpijone v tuje dežele: no- Ljubljanici. —Ko so pod Ka-sijo jih celo v. Holandijo, na: rolom VI. začeli 1. 1720. delati
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
Angleško in Francosko, enako tudi “polhove kožte”.
Mnogo blaga se je takrat prevažalo tudi po rekah, po Savi, Dravi, Savinji in Ljubljanici.
Ljubljanski čolnarji so bili) poseben stan z mnogimi pravicami in svoboščinami. V sodnih stvareh niso bili podložni mestnim očetom, ampak so ime-, li svojo gosposko, takozvanega vodnega mitničarja (Was,ser • Mautner). — Plovba po Ljubljanici je bila pravica deželnega; kneza, ki je vzdrževal na njej) po 7—9 velikih ladij za prevajanje blaga in jih za dogovorjeno plačo in odškodnino oddajal ljubljanskim čolnarjem.
Veliki čolnarji so bili torej nekaki fevdniki cesarjevi. Za kratek čas je dobil plovbo 1. 1564. v roke ljubljanski mestni magistrat, ki je kupil od cesarja Ferdinanda plovno pravico z devetimi ladjami vred za de-vet tisoč goldinarjev, kar je bilo za tedanje čase izredno velika Wot a in priča o živahni trgovini, ki je tedaj šla po tej vodni cesti. Toda ob Valsorjevem ča-sn so bile ladje zopet v cesarski lasti in čolnarji zopet podrejeni Cesarskemu dacarskemu uradu, živahno tedanjo plovbo nam 0pisuje tako le: “Ljubljanica je P°lna čolnov in nosi vsakovr-^no blago, tako, ki prihaja iz Lalije in tako, ki se pošilja tja kaj. Brodari se vedno, po noči) m po dnevi, v malih in velikih !adjah. Male ladje so izdolbene
enega samega debla, imajo Pa lesene strehe, če je treba. ■Fo noči se pod njimi prav do-kfo sipi, — zakaj mali čolni vodijo najrajš po noči — no de-žln si pod streho, po zimi pa v Za'tišju in na gorkem.
Velike pa so stesane in zgra-jene z obilih tramov in nosijo1 ^s-d 300 centov.—Ljubljanica je Vedno polna ladij; vozi se po Liej tako lahko gori, kakor doli,
1 er leze tako počasi, da skoraj '‘V opaziti, ali stoji ali teče. Ven-je 3, 4, 5 in celo 6 sežnjev globoka. Po obeh bregovih sto-je zelo veliki hrasti in zakriva-
"’n
^ vodo tako prijazno, da se poi prav prijetno v senci vozi.
. Povodnjih nastane med Ljub-Jano in Vrhniko ki
veliko jezero, se razteza dve ali še več Ui na dolgo in široko, tako, da, videti drugega, kakor le ne-aJ dreves, ki mole iz njega.
Ob taki priliki brodarijo zu-1 reke, kar preko travnikov barja navzgor in navzdol, na-J*Vnost in po najkrajši poti."’ Vseh velikih čolnarjev s aPci vred je bilo ob Valvasor-j^vern času 50. Poleg njih so, mali čolnarji s svojimi
v ................’
Vfbniki
j	comarji s svojimi
y 'j1 benimi debli (Einbaumler), Ljubljani jih je bilo 30,
p	60, na Igu, v Loki in
k^Feči pa po 30. V vsakem teh ^ lev so imeli tudi svojo za-he^0" V svojih malih pa ur-I^Jsih čolnih so prevažali lahko
VecP° ^ P°Potnike> ki 50 se se-jlszrT ra^e vozLi Po vodi, kakor "kpL po slabih potih.
iiHe'IUbl‘'anica Fa bila samo, 1 i ef1^ria Vozna cesta, ampak za Ljubljančane tudi
veSh “bavlS-
m so se vozili po njej za
eno naj pr i-Ob poletnih.
veliko cesto iz Dunaja v Trst, je Ljubljanica izgubila pomen promente proge. Čolnarski cehi so se za silo še vzdržali, dokler jih ni cesar Jožef II. odpravil 1. 1788.
Druga in sicer mnogo daljša cesta je bila Sava. Za brodar-jenje pa ni bila tao ugodna kakor Ljubljanica, zavoljo svojega deročega toka in neštevilnh nevarnih čeri v strugi. Valvasorju se je zdela Sava nevarnejša kakor Donava, Rena, Leh, in nekje piše: “Donava ima res velike nevarne vrtince, a kaj so ti photi “Belemu slapu” med Knežakom in Zidanim mostom. Od Knežaka do Zidanega mosta je tri milje daleč, a najugodnejša mesta v tej daljavi so še vedno nevarnejša in kakor vsak donavski vrtinec.” Zato se Valsovar kar prebuditi ni mogel predrznim čolnarjem ki so se s svojimi malimi iz ene klade izdolbenim čolniči, ki so bili še z blagom težko obloženi, spuščali v te nevarnosti, Kadar so dospeli do “Belega slapa”, so polegli v čolnih po tleh in se trdno oprijeli čolno-vih sten, da se niso prekopicnili v vodo. Čolnar je moral znati na takem nevarnem kraju čoln po bliskovo zasukati, sicer se mu je zadel ob skalovje in se razbil. Nahajali so se celo taki preddrzneži, ki so se brez čolnov zaupali Savi, ter se vozili na Štajersko in Hrvatsko.
Zvezali so nekaj praznih in dobro zabitih sodov trdno skupaj, sedli nanje in odrinili. Navaden drog, s katerim so vodili svoj plav, je bilo vse njihovo orodje. Valvasor, ki je v svojem delu, s sliko predstavil takega jezdeca na sodu, pravi celo, da jih je bilo na Savi veliko število. Pa ne samo blago so prevažali po Savi, celo popotni ljudje so sedali v male savske čolne, ter prepuščal sebe in svoje življenje deroči Savi in previdnosti božji. — še več blaga, kakor po Savi doli, se je zvozilo po Savi gori, posebno s Hrvaškega in Štajerskega. Dasiravno to, čolnarjenje ni bilo tako nevarno, kakor po reki navzdol, je bilo pa zato tem težavnejše. Do Valvasorjeve dobe in tudi pozneje še dolgo časa so čolnarji rinili z dolgimi drogovi svojjei čolne proti deroči vodi.
(Dalje prihodnjič.)
------o------
Polovica otrok na svetu brez izobrazbe
Po poročilu UNESCO, agencije ZN za prosveto, znanost in kulturo, je bilo v letu 1952-53 nad polovico otrok po svetu, ki niso obiskovali šole. Poročilo pravi, da, je raven izobraževanja ž'elo nizka tudi tam, kjer imajo nekaj šol. Sistem šolske izobrazbe se čedalje bolj razpreda na pacifiških otokih, v južni A-ziji ter ponekod v Afriki in v Latinski Ameriki. — UNESCO graja v poročilu rasno diskriminacijo prebivalstva, razen tega pa pravi, da pogosto , izobrazba tudi ni mogoče zaradi prevelikega števila jezikov in narečij, toda finančna in gospodarska vprašanja so še nadalje temeljni problem za napredek šolstva v nerazvitih deželah.
JULIJ
14-15-16-17-18 — Veliki poletni
karnival na solškem dvorišču priredi fara sv. Vida.
18.—Piknik Kluba društev AJC z Recher Ave. na Kaliopovi farmi.
25. — Piknik društev Slovenskega doma na Holmes Ave. v St. Joseph’s Park na White Rd.
AVGUST
1.—Društvo Zvon priredi izlet
Na Fabjančičtevo farmo, Mantua, Ohio.
S—Ohijski KSKJ dan v KSKJ
parku sv. Jožefa.
SEPTEMBER
12. — Pevsko društvo TRIGLAV
priredi piknik v Slov. nar domu na 6818 Denison Avie.
OKTOBER
10. — Oktobra — Altarno društvo fare Marije Vnebovzeta priredi card party v šolski dvorani.
dene navalile na trg in, kot bi mignil, je zmanjkalo “slabih”’ paradižnikov.
Beok je nadaljeval nenavadno reklamo. Spočetka je bil na bojišču za čim večjo prodajo s svojo iskreno reklamo sam, drugi so samo čakali na učinek. Free Beck pa je gospodinjam dopovedoval, da je grah še predrag, da so pomaranče zelene, kumare predrobne . . . Dosegal je neverjetne uspehe, njegova prodajalna živil je postala največja) na vsej tihomorski obali.
Poslovni ljudje pa so le začeli počasi dojemati učinkovitost
17.—Podružnica št. 32 SŽZ ob- nove reklame. Nekaj let po tem haja 25-letnico obstoja v AJC prvem poskusu je ponudil velik
filmski studio Becku, naj prevzame vodstvo reklame. Oblju-
na Recher Ave.
NOVEMBER 7.—Razstava ročnih del šivalnega kluba Podružnice št. 10 domu na
SŽZ v Slovenskem Holmes Ave.
7. — Glasbena matica bo pela
v SND na St. Clair Ave. opero “MIGNON.”
Narobe svet v reklami
“Danes so paradižniki tako zanič, da niso primerni niti za obmetavanje slabega tenorja pri; operni predstavi! Počakajte do jutri!”
Kot strela z jasnega je udarila ta reklama na bollywood-skem živilskem trgu leta 1934. To je bila svojevrstna reklama, kakršne Amerika še ni videla, odurnejša(sestavil pa jo je Fred Beck, šef
reklamnega oddelka pri podjetju, ki je odprlo novo prodajalno zelenjave. Povedal je v njej presenetljivo resnico, pa tudi: pokazal pogum, ki je spravil v nevarnost njegov kruh. Toda reklama je prišla kot osvežitev: za vsemi tistimi ‘n‘ajboljšimi, naj cenej širni, naj . . .,” ki so že desetletja polnili reklamne o-glase. Gospodinje so kot obse
Clevelandčani ZDAJ lahko vživajo
• Poletni HLAD • Zimsko G O R K O X O
z M0NCRIEF “°
THE HENRY FURNACE CO„ MEDINA, O.
bili si mu 5000 dolarjev plače na teden. Ponudbo je bil pripravljen sprejeti, toda na vprašanje, kako namerava opravljati to delo, jie odgovoril: “Tako, kot je v resnici. Če bo film navadna limonada, bim napisal: “Čujte, ljudje, bolje je, da zvečer ostanete lepo doma in poslušate radio, kot pa da .bi šli gledat ta film.”
Naslednjega jutra je bil Fredi ž|e spet za svojo zelenjavo, na liasprotnem koncu pa so se skušali brez njega domisliti kake primernejše besede, kot so “največji, najboljši in najlepši.” Vendar je Beckova reklama osvajala ameriški poslovni sviet. Včasih je šla že kar v nesmisel, zvenela je nenavadno, toda) zdelo se je, da so ljudje najbolj dovzetni prav za take reči. Nesmiselne reklame so rasle, kakor gobe po dežju.
^Dvajset minut smo si naprezali možgane, da bi čim lepše in čim natančneje opisali posestvo, ki ga projajamo, toda rečemo lahko le, da je v Vermontu dober zrak.”
“Po polju se vije cesta, toda o tem je vredno povedati samo da promet poleti naraste, saj pelje včasih 'po njVj tudi po pet avtomobilov dnevno.”
Tako so ponujali posestva in parcele, pogumen človek pa je takole prodajal svoje posestvo: “Tu so odlične možnosit za vsakogar, ki ima pogum in domišljijo.”
Niti trgovci niso zaostajali v tekmi za čim bolj nesmiselno reklamo: “Na zalogi imamo celo kopico dežnih. plaščev, ki niso piškavega oreha vredni. Prodajamo jih po $1.49.” Nasled-njega dne ni bilo v trgovini nobenega plašča več.
Seveda pa se je “poslovna iskrenost” pri reklami izrodila. Postala je čista špekulacija, re-
PRAV PRIPRAVNO MESTO — V neki tovarni v Augsburgu na Nemškem so se ptičke ugnezdile kar na uri.
Pridite
na
Svetovidski
KARNEVAL
v v*
Začenši v sredo 14. julija
ČOLN DOLBEJO — V senci palm dolbe je karibijski ribiči v Tela, Honduras čoln iz velikanskega drevesnega debla.
klamni trik. Po vojni sle v reklami spet pojavili pridevniki z “naj . . .” Tako je menda še najbolje, ker niti prodajalci menda niso več vedeli, kako naj še grdijo svoje blago, vendar so se še vsepovsod o-hranili BeckoVi nasledniki in posnemale!.
------o-----
Neizkoriščen zaklad
Japonska ima sredi izrednega siromaštva in bede veliko bogastvo. V zakladnicah japonske banke je zaklenjen pravljičen zaklad: diammanti, zlato, platina, srebro ter druge dragocene kovine in dragulji, o katerih bi se dalo pisati pravljice, če bi ne živeli v obdobju desetštevilčnih vladnih proračunov. . Japonska vlada ne več kaj bi tem zakladom. Ministrstvo za zunanje zadeve nervozno reagira na neuradne predloge, naj bi zaklad uporabili kot plačilo reparacij nekaterim deželam jugovzhodne Azije. “Po mirovni pogodbi Japonska ni dolžna plačati reparacij v denarju,” pravijo zastopniki ministrstva. Azijske dežele, ki si na vse načine prizadevajo pregovoriti Japonsko, naj plača reparacije -prav v denarju, se zelo zanimajo za ta zaklad, niso pa povsem prepričane, da bi se jim nadomestilo za vojno škodo v obliki diamantov in rubinov tudi izplačalo.
Te dragocenosti je zbralo Japonsko ljudstvo proti koncu druge svetovne vojne, ko je bilo čutiti vsepovsod obupne napore pri izkoriščanju vseh sredstev za obrambo dežele. Od vsega na-aranega so utegnili porabiti le neznaten del. Japonsko finančno ministrstvo je nedavno zanikalo ocenjeno vrednost tega bogastva — 850 milijonov dolarjev — in izjavilo, da bi bila številka 200 milijonov dolarjev bliže resnici. Sicer pa tudi to ni nizka številka, saj znaša približno toliko japonski obrambni proračun za letošnje leto. Ameriške zasedbene oblasti so prevzele od japonske vlade leta 1945 v varstvo okrog 80 ton zlata, 2000 ton srebra, tono platine, 161,000 karatov diamantov, 400 karatov drugih draguljev ter rakih 19 milijonov srebrnikov in zlatnikov, tujih in japonskih, modernih in antičnih. Potrdila o tem, kdo je bil lastnik prevzetih zakladov, so se ali izgubila ali pa zgorela med bombardiranjem, neposredno pred propadom japonske armade. Varstvo nad tem milijonskim zakladom je delalo ameriški vojski bridke skrbi. Saj ni bilo niti vse popisano. Bolj ko so si agentje ameriške obveščevalne službe utirali pot v japonske vojaške, mornariške in letalske ustanove, več in več novih skritih zakladov so našle, največ pa v velikih kleteh japonske narodne banke v Tokiu.
Ob popisu mirovne pogodbe v San Franciscu leta 1952 so si višji ameriški oficirji oddahnili, saj so lahko izročili vso to goro dragocenosti novi japonski vladi. Med nižjimi oficirji pa so bila mnenja o vrnitvi tega bogastva Japonski dokaj različna. Skušnjava je bila prevelika, prevelika za polkovnika Nicho-lasa Murrva, ki je nekaj časa odgovarjal za zaklad in ki ga je vojno sedišče obsodilo, ko so ga leta 1947 zalotili ob prihodu v ZDA s kovčkom diamantov v rokah. Leta 1952 je izjavila japonska laziskovakia komisija, da je izginilo, medtem ko so Američani čuvali zaklad, 30,000 karatov diamantov.
Japonski parlament proučuje predlog, po katerem bi del tega zaklada prodali in dobiček uporabili kot pomoč vojnim žrtvam. Prav tako je nekdo predlagal, naj bi prodali diamantov v vrednosti 17 milijonov dolarjev; to je okrog 160,000 karatov — ’kar bi povzročilo veliko spremembo na sv etov nem diamantnem trgu. Neka britanska tvrdka je predlagala lani japonski vladi, naj ji proda vseh 160,000 karatov, ni pa ponudila nobene cene.
^ Zaklad bo ostal torej še naprej v zakladnicah. Koliko časa in za kakšne namene?
Za dolgo življenje
Največjo biološko vrednost i-ma zeleni list, to je znano dejstvo. Ne samo vitamini, mineralne soli, zelenilo, beljakovine, marveč pravi živi čudež tiči v rastlinah: vrednost sončne svetlobe -nagomiljena sončna ener-gnja, pravi švicarski zdravnik Benner, profesor Hauser pa piše v svoji knjigi “Ostani mlad, živi dolgo”: “Zelenjavni sokovi so dragoceni in najlažja oblika, ki bogati vsakdanjo hrano z vitamini, fermenti in mineralnimi solmi.” Rastlinska kri je največje biološke vrednosti, zato je res obžalovanja vredno, da ne uporabljamo dovolj pogosto tega dragocenega eliksirja.
Žvečenje trde, surove zelenjave dela mnogim ljudem, posebno v starejših letih, dokajšnje težave, takrat pa tudi želodec ne prenese velikih količin celuloze. Ni mnogo ljudi, ki bi lahko pojedli pet surovih korenčkov, toda tudi 95-letna prababica bi z lahkoto popila sok iz njih.
Sok iz korenja je zelo okusen ter vsebuje vitamina A in C, — špinačni sok pomešan z jabolčnim, združuje prednosti dišečega sadja in zelejave. V južnem Meranu, tradicionalnem mestu zdravljenja z grozdjem, iztisne-o iz grozdja in drugega sadja sok pred očmi gostov, ki ga svežega popijejo.
Zdaj pa so nemški inženirji izdelali posebno napravo, s katero je zelo lahko iztisniti sokove iz sadja in zelenjave. S to napravo iztiskajo sokove nepretrgoma kar na litre, tako da ena sama zadovolji potrebe mnogih ljudi.
MALI OGLASI
NAPRODAJ
na Fuller Ave., v fari sv. Kristine, lepa 6-sobna Colonial hiša, stara samo 7 let, kanpetira-na, zimska okna in mreže, plinska kurjava, ograjeno dvorišče, garaža in dovoz. Cena $15,900. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE-1-5030
(134)'.
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. «8 St
POZOR!	POZOR!™^
Predno greste v stari kraj ali na počitnice, nabavite si
MOVIE CAMERA APARAT da boste imeli trajen spomin na Vaše drage! Samo $39.50! Demonstracija ZASTONJ!
MANDEL DRUG
15?02 Waterloo Rd.	KE-1-0034
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th SL HE 1-6607
Za državljanstvo polrebujele
NEOBHODNO
za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černe tovim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri skušnji stavljenih vprašanj iri odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, jugosl. kvoti, Social Security, brezpos. podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt.
dalje PRIPOROČAMO
Angleško-slov. slovar: Škerljeve, 2. izdaja $5.25 s pošt. Kernovo: Berilo. Naročite čimprej pri tvrdki:
August Kollandar
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
t
Emil Ludwig t
NAPOLEON
ZGODOVINSKI ROMAN
SKALA
Kakor hudobnež iz ljudske knjige, resnično, prav tako si izmišlja Lowe nove zlobnosti, ki so brez vsakega smisla, samo da žali jetnika. Ob obletnici Waterlooja priredi tik ob Long-wood-u veliko parado. Nekoč povabi cesarja za rojstni dan vladajočega princa k sebi, drugič ga vabi s pristavkom, da ga hoče seznaniti “z lady Londo-novo.” Če prejme po pošti kak nov sramotilni spis zoper Napoleona, ga pošlje njegovemu spremstvu; ko pa prispe kip rimskega kralja ki ga je izklesal neki občudovalec, skuša izročitev preprečiti, kajti v kipu bi bil lahko skrit kak dopis.
Jetnikovo pismo vladajočemu princu, v katerem prosi kakih vesti o ženi in otroku, u-krade guverner svojemu gospodu, nekemu dunajskemu raziskovalcu, ki je videl cesarjevega otroka, pa prepove dostop v Longwood. Ali po treh ali štirih služabnikih; pride naposled s pomočjo usmiljene strežnice
mo z energijo, s katero se bolnik bori za svoje zdravje, in pa s telesom, ki ga ni oslabilo nobeno ekscediranje.” To poročilo je imtel v rokah vnanji minister in očitno tudi vladajoči princ. Dejstvo, da so cesarja navzlic temu pridržali še tri leta na tej skali, namestu da bi ga morebiti prepeljali na A-zore, dokazuje slab namen in Lowu je bilo le prelahko ubogati vlado do kraja.
Politična diabolika njegovega srca se vsiljuje v temle stavku nekega njegovega uradnega poročila: “Uredil bom talko, da bo lahko zopet jezdil, sicer ga lahko zadene kap, kar bi nas spravilo v zadrego. Po mojem mnenju je bolje, qe umrje za dolgotrajno boleznijo, da bodo naši zdravniki lahko ugotovili: za njegovo smrt naraven vzrok.”
V prvih časih izda cesar uraden protest, ki je dolg dvanajst tiskanih strani. V njem je strnil vse svoje ugovore in ga je
preži, za vsako malenkost se pogaja s cesarjevimi spremljevalci, njega samega pa ne vidi več. Nekega dne se pojavi zopet v Longwoodu. Cesar ga odslovi, on pa vztraja pri svojem: da se> mora na lastne oči preveriti, ali je general še tukaj. Sluga javi svojemu gospodu in guverner čuje jetnika skozi vrata:
“Recite mu, da lahko prinese s seboj rabeljsko sekiro, kadar mu je drago. Ali v mojo sobo bo moral stopiti čez moje truplo. Dajte mi pištole!” Guverner se je o generalovi navzočnosti prepričal šele po njegovi smrti.
XII
Cesar vstaja čim kesneje; tako je dan krajši. Pozvoni: Mar-chand vstopi, cesar ga vpraša
po vremenu, obleče svojo suknjo iz barhanta, rdečo nočno ma draško kapo obdrži na glavi — rahla parodija turbana, o katerem je nekoč sanjal.
Hladna voda, obtiranje, — ali kolinske vode ni več. Nato pride O’Meara, zdravnik, z njim lahko govori italijanski; ta mu pripoveduje smešne otoške novice. Včasi ni sladkorja za kavo. Ali je pričakovana ladja s časopisi že tu ? Nič. Lahko
Pridite
Svetovidski
KARNEVAL
r-r v v •
Začenši v sredo 14. julija
se koplje, četudi nekoliko na, tesnem. Nato naj pride Gour-gaudu, narekoval mu bo. Kje sva ostala? Pri piramidah? Pa goli sobi sem in tja, na mizi leži egiptski zemljevid.
Zajtrkuje z Gourgaudom, ki je ravno pri roki. Pogovor o palisadah, ki bi jih bilo zoperstaviti topniškim napadom. Popoldne je na vrsti čtivo, večinoma v spalnici, na stari, preležani zofi z volnenim' pregrinjalom. V očetnji hiši na otoku je bilo udobneje. Par zvezkov Moniteurja. Če je branje dolgočasno, povesi knjigo; njegov pogled se upre v Isabe-jevo sliko žene in otroka.
Poleg nje vidi na belo prepleskani polici dva orla iz St,

in zvestega slugie dečkov koder. dal kopirati na svilo, da bi ga
le v očetove roke, Lowe pa dolgem poročilu svari svojo vlado pred nevarnostmi, ki jih po vsem videzu ustvarja jetnik.
V početku je smel čuvaj nekajkrat videti cesarja. “Izlijte kavo iz skodelice, je dejal cesar nato; približal se ji je. Lowe si prizadeva že od početka, da bi pospešil cesarjevo smrt. Ko prično njegove moči pojemati, odtegne bolniku zaupnega angleškega zdravnika, ki mu noče izdajati ničesar razen svojih zdravniških poročil. Zdravnika samega pa vtakne pod policijski nadzor. Okoli Long-wooda in po vsem otoku razmesti guverner tropo vohunov, ki opazujejo vse častnike in tudi: drug drugega: tako se splete mreža intrig okrog te male hišice, v kateri je po kotih razo-bešena druga mreža spletk in. ljubosumnosti kakor nekoč v Tuilerijah.
Ta zdravnik, O’Meara, je tretje leto sporočil v London, da, se zaradi podnebja, vlažnega stanovanja, nepremičnega življenja in žalitev cesarjeva jetrna bolezen resno poslabšuje, “čuditi se je, da se ne razvija hitreje, kar se da razlagati sa-
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN NIKDAR POZABNE MATERE
AGNES FALETIČ
ki je umrla dne 10. julija 1949
Mati naša, mati mila, več ne čuje se Vaš glas, pet let je že minilo,-odkar ste zapustili nas.
Vaši žalujoči otroci:
JOHN in JOE, sinova ANNA KOVAČIČ, snaha
Cleveland, Ohio, 12. julija 1954.
vtihotapil v Evropo.
V tem tudi izjavlja, da se ne pusti ogovarjati z generalom, ker noče izdati svojega konzulskega in cesarskega položaja, ki mu ga je z izvolitvijo podelila ljudstvo. Kot pameten izhod predlaga, da bi si privzel po svojih padlih pobočnikih ali i-me Duroc ali Murion, toda Anglija mu odreče to “pravico vladarskih oseb.” Guverner mu je skušal celo vriniti črko u v Bo-naparta.
Po tem tragično - ironičnem ovinku se po sedmem imenu r, osmim vrne k svojemu začetku.
Kmalu pa pride do sporov, V njih zatli še enkrat cesarjeva: bojevitost in moč sovraštva, kij jo je v prejšnjih časih komaj izrazil v besedah, kajti takrat; je predmete svojega čuvstva kratko malo uničeval. Tudi Longwoodu imajo svoje signale, dasi ne vidnih, z zastavami. Čim se guverner približa obzidju, hiti cesar v hišo, da po slugi lahko odkloni obisk. Nekoč pa ga guverner preseneti na vrtu in kratko malo zahteva od njega, naj omeji svoje predrago gospodinjstvo. Tedaj izbruhne v cesarju častnik:
“Kako si drznete govoriti o« takih podrobnostih! Vi ste čisto navaden ječar! Poveljevali, ste samim banditom in dezerterjem. Poznam imena vseh angleških generalov, ki so se ke-daj odlikovali. O vas ne vem, drugega, nego da ste bili Blu-cherjev pisarniški hlapec in tolovajski poglavar, ki ni imel nikoli časti, poveljevati poštenim, vojakom ... Ne pošiljajte mi nobene hrane več! Jedel bom z vašimi hrabrimi vojaki od tri in petdesetega, nobeden se ne bo branil deliti svojega obeda s starim vojakom. Lahko sicer razpolagate z mojim življenjem, ne pa z mojim srcem. To je na tej skali še prav tako ponosno, kakor je bilo takrat, ko je bila poslušna mojim poveljem vsa Evropa — Pri svoji surovosti in spretnosti ste sposobni storiti kar koli. Tudi zastrupili bi me, če bi imeli pogum ali qe bi prejeli tako povelje!”
Guverner se okrene brez besede, zajaha konja in zdrvi po planjavi. Cesar primerja nato nekdanji in sedanji položaj, a ne reče, da bi v nekdanjih časih tega človeka uničil, marveč pravi: “V Tuilerijah bi zardel pri takem prizoru.”
Guverner je neprestano na
!! POLETNA ČISTILKA RAZPRODAJA!!
ODLIČNA PRILOŽNOST ZA VELIKE PRIHRANKE
MOŠKE OBLEKE
prej od $29.50 do $52.50 SEDAJ
od *23.50d0 »42.00 ŠPORTNI JOPIČI
prej od $16.95 do $27.50 IS E D A J
od $|3i56 do $22.00
Ž A K E T I
vseh vrst za 20% bolj poceni.
ŠPORTNE SRAJCE
SEDAJ po
$2.36
Clouda, ki nosita sveče, med njima stoji marmorni kip njegovega sina in za obledeli zlati okvir okrog zrcala so zapored zataknjene štiri otrokove miniature. Nato neka Josephinina slika, zlata ura iz Rivolija, njena verižica pa je spletena iz zlatih las Marije Luize; pritrjeni sta na tapeto, poleg njiju visi srebrna bijoča ura Velikega Friderika. Skica njegovega življenja, sestavljena v poslednji, majhni spalnici.
Pred obedom toaleta, stara zelena suknja, častna legija, nogavice in čevlji s prepono. Sluge v svojih zlatih pariških liv-rejah, na mizi v zatohlem prostoru sevrski porcelan s slikami Napoleonovih bitk, stekleni nakrovi, ki jih kronajo orli, svei čniki. Cipriani odreže meso za njegovo veličanstvo in ga cere-moniozno postavi predenj. Pogovor je enozložen, na primer o pariških cenah za različne stvari.
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in param ente. — Izvršuje tudi portrete v vsakovrstnem materialu, kakor vžgani glini, lesu, bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
NAROČI! - - - B E RI - - - ŠIRI!
zanimivi . . . poučni . . . bogati SLOVENSKI MESEČNIK
KATOLIŠKI MISIJONI 1954
12 številk po 44 strani in 8 strani priloge: “MLADI MISIJONAR”
—Skupno 624 strani—
Za U. S. A. in KANADO samo dva dolarja.
“MISIJONSKI ZBORNIK 1954” samo po želji — za en dolar več.
Naročite! Obnovite v Marijinem letu naročnino!
Pišite še danes na naslov:
REV. CHAS. WOLBANG, C. M.
500 East Chelten Avenue	Philadelphia 44, Pa.

LETNE HLAČE (Slacks)
prej $4.95 SEDAJ
s3.96
VOLNENI STOPI
na jarde
po ZMERNIH CENAH, zelo primerni za
pošiljke v stari kraj.
ZELO POGODNI ODPLAČILNI POGOJI.
BRAZIS BROS. CLOTHES
15602 Waterloo Road
6905-07 Superior Ave.
IVanhoe 1-5076
N0VICE--zvse9asve,a
N'O VICE--kiiih P°,reNele

N0VICE“k|J,h doi>He & rofc
NOVICE--P0P°ln0ma nepristranske
* ■ft
4 * 4
4 4 4 4 4 4 * 4 * 4
* 4 * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 * 4 4 4 4 * 4 4 * 4 4 * * * * 4 ❖
ZEN1NI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
Nn* *
f * *
f *
f *
f
I
k * *

N 0 VIC E * -ko,,kor mo9°fe originalne
N 0 V1C E. -kl *° zanimive
vam vsak dan prinaia v hiio AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte te sosedu, ki te ni naroten nanjo
BRAMBOVČEV TEKMEC — Naloga brambovcev-^6" talcev je sestreliti sovražna letala. Ameriška letalska silQ ima za obrambo pred zračnimi napadi tudi vodljive raket6 — Nike jih imenujejo. Slika kaže pilota F-86 Sabrejet leta' l(if ko ogleduje eno izmed omenjenih vodljivih raket.