•' t-sf^- »-m^Wr M
T.....
■i	-v
GI^\S SVOBODE
HLOVKN8KI TEDNIK ZA KMURI Diutiiu
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	^ "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
stey. 25.		Chicago, 111., 12. junija 1907. Leto VI.
		
Cenjen t" so drugi in naročniki.
naj nam blagovolijo oprostiti, da se je ta teden list zopet znatno za mudil. Krive so, tega sodnijske o bravnave, v katere smo zapleteni in katere se vlečejo 'kot morska kača Upamo, da bode še te dni konec teh aodnijskih pritiskov nakar bodenicv »pet pravočasno odpravljali list. Cen. sodrugi, kateri stoje z nami v korešpodenčni zvezi, naj naim tak isto oproste, da se na premnoga pisma še ni odgovorilo. Čas nam je bil ukraden in zato smo zaostali. Pride pa vse na vrsto.
Upravnistvo.
Oiraynava Haywood,
V dolgotrajni in glasoviti obrav navr v Boise, Idaho, se je odigralo pryo dejanje.
Državno priča in velemortle Harry Orchard je prestal cross examination (izpraševanje od stra ni za govorništvo) in zdaj bode zopet izprašan od državnega pravd ništva. Cross examination je trajalo nad teden dni in pri tem se jc zagovorniku Richardsonu posrečilo izvleči' iz Oreliarda mnogo stvar, ki so naravnost v protislovju z iz povedbani, katere je Orchard navedel državnim pravnikom pri prvem izpraševanju. Priznal j« tudi nrnogo več zločinov kot prvič. Izdal je, da je izvršil najmanj osemnajst umorov in poleg tega je tudi bigamist, derzeter tujih žensk, poziga-tec. tat. goljuf itd. Državno pravd-ništvo bode skušalo sedaj dokazati, da so Orchardovi umori v zvezi s Haywoodom in tovariši. V to svr-•ho je država odpoklicana nad sto prič iz Colorade, Californije in dru-g h zapadnih držav, katere so imele kedaj opraviti'z Orchardom. Vse državne priče so dobile poziv po pinkertoncih in drugih tajnih detektivih.
Nasprotno pa bode zagovorništvo skušalo dokazati, da jc bil velemo-rilec Orchard v službi kapitalistične bande Mine Owners Ass n, katera ga je plačevala za umore, ne pa Western Federation of Miners. V dosego teh dokazov so zagovorniki pozvali do 200 prič v dioise. Mnogo prič se je za Haywooda oglasilo tudi radovoljno, da dokažejo Or-chardove laži. Med zadnjimi je tudi Hrvat Maks Malic iz Denvera, Colorado, kateri je na svoja ušesa slišal Orcharda, ko se je 1. 1905 v njegovem salunu grozil, da ubije governorja Steunenberga. ako mora tudi 24 ur potem viseti ker "Stcunenberg je ha ji zakrivil, da ni 011 (Orchard) postal — milijonar."
Med državnimi pričami, 'ki nastopajo proti Haywoodu, je tudi Peabody, bivši governor v Colora-du, katerega je Orchard po samoiz-povedbi pred dvema letoma v Den-veru na Haywoodovo povelje ce.c tri tedne zasledoval s kratko puško, da ga ubije. Peabody je takoj ob svojem prihodu v Boise obiskal Ot-chiarda in lmi — prijateljsko stisn 1 roko.
Zagovorništvo je tudi prišlo na sled resnici, da državni odvetniki m detektiv McPartland obiskujejo Orcharda v zaporu vsako noč ni mu dajejo — inŠtrukcije, kako da ima j^ovoriti na svedoškem stolu Sploh iima Orchard od države naj-sijajnejso postrežbo. Senator Borah in gov. Gooding sta mu kupila že dve krasni obleki in če ga je treba kam peljati, najmejo mu lepo kočijo.
Druga glavna pr<oa. katero ima država proti Haywoodu, je rudar Steve Adams. Orchard je povedal,
da je bil Adams njegov pomagač pri umorih in dinamitanjiu rudnikov, torej njegov sokr.vec Adams ima priti na svedoški stol takoj, ko bode Orchard od države ponovno izprašan. Zanesljivi viri poročajo, da Adams zanika Orchardove trd'-tve in da v prilog države ne bo hotel nič pričati. Državno pravdnistvq pričakuje veliko uspeha, če se posreči pripraviti to pričo do izpo-vedi.
17. jtm. je bil Orchard odpeljan v Caldwell. Idaho, kjer je usmrtil Steunenberga. Zagovarjati se je moral tam sam radi tega umora tn sodnik? Wood je določil njegovo obravnavo za prihodnji tertmin me seca septembra.
Obravnava proti Haywoodu je bila isti dan pretrgana.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
■ ■ ■ 1
Rusko dumo, (parlament) je dal car batjuška zapreti; razpustil jo je. Takoj ko je ministerski predsednik Stolypin izroči dittničarjcm ultimatum je vse prostore zasedla pol:cija. Policija je zasedla nadalje vsa stanovanja socijalnih demoKra. tov in zaplenila, vse listine, ktere jc našla.
Vlada je še pred naznanilom ultimatu ma priredila vse varnost i ne priprave. Oddelki policijske konjiče so zasedli prostor pred Tavričeskim dvorcem, v kteron vrše seje dume. V dvorec razun poslancev ni smel nihče, niti časniški poročevalci se niso smeti bližati palači cari-nje Katarine.
Iz Petrograda se nadalje poroča : Revolucionarji so včeraj zjutraj V okraju admiral i tete u;norili polkov, nika Kotlarova, poveljnika petro-gradske tuke.
Revolucijonartia organizacija jc nedavno obsodila Kotlarova v smrt, ker je prif)orpčal, da sc število delavcev pri adniiraliteti pomanjša.
Iz Sebnstopola se poroča, da so se v ondotnem vodovju na vojnih ladjah 'Sinop" in "Trija Svetite-Ija" mornarji uprli. Upor bi bil po-dol)en onemu, ki se je svoj čas odigral na vojni ladji "Knjaz Potem-kin", da to niso preprečili častnik! stem, da mornarji niso .mogli do svojih pušk, katere so bile zaprte v orožarni, od ktere ključe so imeli častniki.
Položaj je zelo resen. Generalni gubernator in poveljnik vojne mor-narice sta izdala proklamacije, v kterih naznanjata, da se bodo vsi nemiri udušiK z vojaško silo.
Petrotfrad. 16. j'unnja, — Car Nikolaj* je ixxlpisal ukaz, s kterirn se duma razpušča in ki določa nove volitve za novi parlament, ki se snide dne 14- novembra 1.1. Volitve se bodo vršMe po novem redu.
Razpust dume ie prebiva t elstvo Rusije vzelo povsem h!a<lno nazna. nje in nikjer ni prišlo do nemirov.
Za sedaj je pričakovati socialističnih demonstracij. V Kijevu, O-desi, Karatovu in Yekatar;noslav je položaj resen.
Vlada je potom velikih lepakov naznanilu ljudstvu, o razpustu dume in na isti način tfldi objavila carjev manifest, s katerim poživlja car ljudstvo, naj bo patrijotično.
Ljudstvo je sprejelo carjev manifest hladno in m:mo.
Aretacije nad socijalisti se vrš' dan na darv Le-ti pa agitirajo neumorno proti novemu volilndmu redu, po ktere m bi revo!uc:jonarci ne dobili nobenega mandata. Pričakovati je večjih revolt na Rusko-po-IjVkem- V Varšavi m okolici jo zbranega nad 300.000 vojaštva. — V Rusiji vre plamen revolucije.
AVSTRO-OGRSKA.
'
— Dne 18. junija se je sešel nov državni zbor: Natanko po progra imu se je vršila slavnostna otvoritev novega parlamenta- Že dolgo pred določenim Časom nabraia se je velika množica ljudi pred parlamen tom na Franzensringu.da pričakuje prihoda poslancev. Množica je tako narastla, da je zamogla policija ko. mji vzdrževati red in ohraniti pot v parlament prosto.
Sorijaku demokratje, 87 po številu, so korakali skupno in množica jih je navdušeno pozdravila. Vsak teh poslancev je Lmcl rdečo cvetko pripeto na suknji.
Ko je bil državni zbor otvorjen, je Irila dvorana natlačeno polna in tudi galerije so bile napolnjene do zadnjega kotička.
Nov parlament je tak, da ne kaže vladi nobene pristopnosti. in javno mnenje je. da bo mnogo ministrov odstopilo.
Avstrijski parlament.
Bodoči nv.stnij.srki parlament je sestavljen i? sledečih strank:
Najmočnejša stranka v novem parlamentu so nemški klerikalci. Krščanski sodjalisti, ki se vedno branijo imenovanja, da so klerikalci, (kakor na pr. slov. katoličani v Ameriki) sr» dosegln 6f> mandatov, dosti manj, kakor so upali, a združili so »e s čistokrvnimi klerikalci, ki jih vodi Dr. Ebenhoeh in kafcec^U je 30. Nemški "klerikalni klub bo torej štel 90 članov.
Poleg teh bodo najmočnejša stranka socijalni demokratje. Ti tinmjo 87 mandatov. Enotna stranka hodo, kakor nohena druga in v tej enotnosti bo njihova moo.
Poleg teh dveh velikih strank bode sicer še več večjih klubov, toda sestavljeni bodo iz različnih, dostikrat nasprotujočih si frakcij in ne bodo imeli tiste notrajne edinosti, kakor klub nemških klerikalcev in klub socijalnih demokratov.
Izid volitev je bil torej ves drugačen kot sta mislila dvor in vlada. Nacionalno stranke so bile pač v toliko poražene, da so se za veliko večino svojih mandatov morale podvreči ožjim volitvam. V tem oziru je vlada imela vspeh.
Todak lerikalci niso dosegli uspehov, 'ki so jih pričakovali in ki jih jo pričakovala vlada ž njimi, pač pa so socijalni demokratje koj pri prvi volitvi dobili toliko mandatov, da je v odločilnih krofih zavladala prava panika.
"Corriore della serra", ugledni milanski list, poroča, da se je primeril po izidu volitev 14. maja silno buren prizor na dvoru. Peek u se je očitalo, da je cesarju s!h'1m> svetoval in ga napačno po-lueil glede splošne in enake volilne pravice in da je svojo nalogo slabo izpeljal.
Posledica tega je bila, da je vlada začela meietariti med klerikalci in nacionalnimi strankami, da bi jih združila pri ožji volitvi na boj proti socijalistom. Pa to se j© vladi le deloma posrečilo in ni socijalistom dosti škodilo.- — Pa pravijo eni, da je vlada zato tukaj, da vodi narod k spoznanju njega koristi . . .
državniki, kako hi prišli do zaključka, medsebojnega miru, je pa car dal mobilizirati ogromno število vojaštva in ukazal nabiti kanone, da se v senci strahu pred vojaško silo razpusti duma.
Za nas imajo te konference malo važnega na sebi, ker vemo, da se želi mar le na papirju med tem ko se v državah mori na debelo vsaki dan.
.Spravni mir,skloniti zamore le narod, zaveden narod sam, ne pa razni despotični državniki, katerih narod v to niti ni pooblastil. Od despotov ni j>ričakovati prin-ci'pijelnega miru, ki naj l>i pomenil nekaj več kot le fraze.
Po našem mnenju — to mnenje temelji na dejstvu, da so zastopniki imenovane ikonferenee državniki — znmorejo ti "delavci miru" biti le za en mir, in ta je: da mora ljudstvo mirno gledati, kakor kruto se preganja razne svobodomiseljue in drugfe napredne elemente od strani raznih vlad. V tem poj mimo to mirovno konferenco, ki se vrši sedaj v Haagu,
In v pričo takih namenov, ne moremo imeti nobene zaupnosti v take konference!
Poznejša j>oročila iz Francije se glase, da je poslalanska zbornica sprejela predlog v prilog vinogradnikov in tako je upati, da se razmere na južnem Francoskem ublaže.
napolisu. Na tej konvenciji se bode razpravljalo edinole o krivičnem postopan ju oblasti, katere so v večnem nasprotju z rudarskimi zakoni. Zakrivili so največ državni rudarski inšpektorji. Namesto da bi od legislature izdane zakone nadzorovali v dosledno izvršitev, dopuščali so, dai so te zakone izrabljali v svojo prid operatorji premogokopov. Ob časiu, ko je zborovala legislatu-ra, so premogarji v posebnej depu-taciji naprosili postavod<ajaIce, da sc odpravi več nedostatkov v rovih, dovoli dobra ventilacija (zračenje; itd. Postavodaja je predlog premoga rjev sprejela in ga odobrila kot zakon. Toda ta zakon je večinoma ostal na papirju.. Inšj>cktorji se niso veliko brigali za stanje premogovih rovov, kar je pa imelo za delavce slabe posledice. — Mnogo nezrač-nih premogokopov so zaprli natme-sto da bi jrb oskrbeli z dobrimi ven. tilacijami rn tako so premogarji prišli ob delo.
O vseh teh nedostiatkih in lenobi rudniških inšpektorjev bodo premogarji govorili na konvenciji in konec bode nedvomno ta, da se bo na merodajnem imestu ostro protestiralo proti zlorabi varstvenih postav za delavce.
Naše tožbe.
Ameriške vesti.
Kapitalističen umor.
Mirovna konferenca.
V Haagu na Holandskem »e vrši II. mirovna konferenca, katere ustanovitelj je ruski car. Na to konferenco je prišlo mnogo zastopnikov raznih vladarstev. Med tem, ko se posvetujejo razni
V	Johnson premogokopu, Scran. ton, Pa., je 19. jun. eksplodiral plin. Posledica: devet premogarjev je mrtvih in pet smrtnonevariio ranjenih. Ponesrečenci so saint inozcimci, ki so bili v Ameriki po par let.
Ni mogoče!
V	|x>slopju Congregational Sunday School it Publishing Co. v l?o-stonu jc meseca aprila t. 1. zmanjkalo za $1.2.500 papirja, kakoršnega so rab li za revije in druge tiskovine. Komite kongregacijskih sve^e nikov je dovolil preiskavo o tatvini in preiskovalci — sami svečeniki
so se vrnili s poročilom, da ttned čtani omenjene kompanije in v tiskarni sami med uslužbenci — ni nobenega tatu. kajti dotičniki s', kozinskoz dobri in pošteni vermki 111 ni mogoče, da "bi bi kateri 'crook" med njimi.
To je jako lep košček verske (morale, ki jasno priča, kako kratko bi procesirali popje ene ali druge ver-ke sekte h svojimi pripadniki, če bi si po "milosti božji" osvojili sodišča.
Mayor mesta San Frančiške,
Eugen Sehmritz je odstavljen. Dognalo se je namreč, da .je Schmi'tz prejemal velike svote denarja od raznih francoskih restavraterjev, ki izkoriščajo meščapstvo.
Od kar «0 zaprli mnyorja radi podkupovanja od raznih strank, zavladala je med uradniki, katerim je 011 oskrbel službo, velika poparjenost in nervožnost.
Taki so mestni očetje in oskrbniki za bi a por ljudstva povsod, iti zato se nam ni treha nič čuditi nad ftmitzom.
In<dnreiim konvencija premo-jfarjev.
Premogarji v državi Indiana so sklicali izvamredno konvencijo, ki se ima vršiti 7. julija t. 1. v India-
Martin lvonda in Ivan Kaker sta bila — kakor smo že deloma poročali — zadnji teden od porotnikov na U. S. District Courtu v Chicagi spozntani kriyfim. Obsodba, katero bo izrekel sodnik Landis, do danes, ko to pišemo (20. fun.), še ni izrečena.
V sredo, 19. jun., je prišla tudi na vrsto sodnijska razprava v zadevi "habeas corpusa", ki je bi! vzet proti aretaciji in tožbi popa Sušteršiča iz Jolieta radi znanega "Javnega upnašanja". Razprava se je vršila pred sodnikom Chatlainom pri mun'cipalnem sodišču v Chicagi. Ghatlain je pa omenjenega dno radi neumljivega vzroka "habeas corpus" odvrgel in izvršila se je arctacija nad urednikom Ivan Ka-kerjttn. Odpeljan je bil v Joliet, kjer je prespal jedno noč toda ne v ječi temveč — v hotelu. Drugi dan se je proti varščini vrnil nazaj v Chicago; g. Kaker trdi, da je bila ta njegova aretacija 111 deporta-ci'j<a v Joliet največja zabava. K011-da, ki bi moral tudi iti s' Kakerjem, je šel pa raje v chikaško County Jail, kjer čaka obsodbe od sodnika Landisa.
Farji pa imajo zdaj priliko, da se od veselja vsak dan po 24 ur na glavo postavljajo--
h katoliškega tabora.
Po angleškem časopisju in še posebej jx> izvirnem poročilu rojakov je jeden Slovencc v Waukeganii; 111., na petletni deklici izvršil budo-delstvo, o kakoršnem se v dostojni družbi ne govori. Po zločinu je takoj pobegnil in policija, ki ga marljivo zasleduje, ga še ni dobila. Do-trčnik jc član katoliškega društva in tak pobožnjak. da bi bil najraje snedel vse svetnike v cerkvi. Da si ne bodo cen. čitatelji mislili, da jc kak tmlekozobi poba, ki nima pameti, konstatiramo tukaj!' da je oni zločrncc star 42 let.
Iz usmiljenja zamolčimo imena, "Am. Slov." pa prosimo, da to notico ponatisne.
Rojak, kateremu si včeraj dal "Glas Svobode", da je čitaJ, jte danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl bos, da je res.
r



O LAB SVOBODB
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Tretji del.
(Nadaljevanje.)
II.
Oton Vipavski bi bil menihn Dominiku lahko povedal še marsikaj o Komoljevi preteklosti, toda Dominiku se pri vsi njegovi lokavosti jii posrečilo, spraviti še kaj iz njfcga. Oton se je delal, kakor bi niti fine slišal menihovih uprašanj, tako da j« Dominik končno odnehal. Dolgo časa je vladni v sobi molk. Oton jo zatopljen v svojo misli sedel pri mizi, menih pa je stal pri oknu in gledal na živalrao vrvenje na ulici.
Naenkrat se je menih obrnil in s svojim mogočnim glnsom rekel: "Oton Vipavski, legat oglejskega patrijarha, je ravnokar dospel v Čedad. Ali mu smem reči, da ste pripravljeni se pokoriti njegovim uknzomT Ali mi na svojo vero in na svojo čast obljubljate Storiti vse to, kar sem zahteval, kakor Vam jaz obljubljam. da izpotnim svoje obete?"
Oton je omahoval. Dvignil je pač glavo in videti je bilo, da je meniha natančno razumel, ali odgovoril ni. Dominik je uganil, da se ne more odločiti. Zato mu je s povzdignenim glasom zaklical:
"Oton VipaVski, pomisli, da ti je pričakovati izobčenja in pre-klctja svete ccrkye. Samo po milosti patrijarhovi/ še nisi preklet. Če se upreš sveti cerkvi, zapadeš božji kazni po smrti, v življenju pa cerkveni kazni. Živ boš izbrisan izmed živih, postaneš človek brez doma, ki ga sme vsak ubiti, kakor psa. Nasprotno pa. če se pokoriš cerkvi, si pridobiš najmogočnejšo zaščito na svetu in stopiš med prve velikaše na Gori-fikem, Furlanskem in Kranjskem."
Oton se ni zbal menihovih groženj in smejal bi se jim bil, da mu ni kazalo, se pretvnrjati in zato je rekel:
"Naj se zgodi božja volja." Na menihovom licu se je za trenotek pojavil izraz triumfa, a je hipoma zopet izginil.
"Naj se zgodi božja volja danes in vekomnj," jo odgovoril
odšel.
Po njegovem odhodu je dal Oton poklicati moža, cigar sveta si je najiskreneje želel, čakal je le malo časa in v sobo je stopil patrijarhov zastopnik v Dcvinu, prekanjeni Rajmondo. Prvo Oto-novo uprašanje je bilo jako skrivnostno.
"Kaj dela?" je uprašal Oton Vipavski.
"Obtožbo pripravlja," je odgovoril Rajmondo.
"Ah, ta Kumolja, ta je mpja nesreča." Oton je globoko zavzdihnil, kakor da je v Komolje-vili rokah njegova usoda. "Ko-molja nas je spravil v nesrečo; Juri ve vse."
"Ne, Juri ne ve vsega." Rtij-mondo jo pristopil bliže in šppe-taje dejal: "Kaj mislite, da bi bil jaz še na svobodi, ko bi bil črti i Peter povedal Komolji, da sefn ga jaz obvestil, kje in kdaj lahko zajnme devinskega vladar-da.'
"Vi ste razbojnike poslali nad *Turja," se je čudil Oton. "In gospa Juta T"
"Ta je slučajno naletela na Jurja in na razbojnike, ko je priredila lov na polblaznega Vida-la."
Oton se je zganil. Ozrl se je po sobi, >kakor bi se hotel prepričati, če res ni nihče navzočen, potem pa se je nagnil k Rajmondu ill mn je rekel na uho>
"Ali je oglejski patrijarh ukazal, spraviti Jurja v roke razbojnikov. da ga umore!"
"Ukazal tega pač ni," je mirno odgovoril Rajmondo. "Zado-
voljen bi bil pa gotovo, če bi bili razbojniki Jurja ubili. Kajti sovraži ga skoro tako, kakor jaz. Ali veste, kaj mi je fjtoril. Imel sem sužnjo, Zulejko; ljubil sem jo bolj, ko ves svet; več mi jo zanjo, kakor za zveličanje moje duše. Juri mi jo je ugrabil; ne zase, nego za svojega psa, za svo joga sužnja Ilasana. In to m krvavo poplača. Živ mi mora pri ti v roke, da ga bom trpinčil do smrti in čo bo mrtev, potepta še njegovo poštenje v blato."
Spričo tega divjega izbruha neskončnega sovraštva je Oton umolknil in z nekim strahom zrl na Rajmondh. Ali svest si je bil da Rajmonda nujno potrebuje in zato so jo hitro odločil, da se f njim združi.
"Odkritost za odkritost," j< dejal Oton. "Tudi meni je ni tem, da se Jurja uniči. Delajvi torej skupaj. Ali me hočete zago varjati na zborovanju plemenita ševT"
"Na Vaši strani sem in ni strani vsakega, kdor sovraži Jurja Devinskega. Sicer pa se Vam ni treba bati tega zborovanja. Ju ri je odpodil od sebe edinega člo veka, ki bi mu mogel resnično ko ristiti, svojega nekdanjega varu ha Tomaža Rutinskega. Prepričan sem. da zmagate."
"A Konrad Sežanski? Ali ste nanj pozabili?"
Konrad Sežanski je šo otrok,' je smeje se odgovoril Rajmondo "Mehak je in lahko je ž njim ravnati. Zapisal se je pa Jurju kakor ,se je oglejski patrijarh zapisal hudiču."
Moža sta vzela na rešeto še druge plemen i t ase in jih razdeli Ja, kakor sta pač sodila, da stopijo ali na Jurjevo ali na Oto-novo, oziroma potrijarhovo stran.
"Tudi Jurjev ključar Grimo je na naši strani,' je dejal Rajmondo. "Na prvi migljaj odnese Jurjev denar, kar ga je dobil za pravice, ki jib je prodal patrijar-.hu. Potem pa naj si Juri pomaga.
Moža sta se zlohotno in skodo-ioljno zasinejaln. Oton je naročil .vina, in pri rujni kapljici sta potem še pozno v noc kovala temne naklepe.
III.
Gospa Juta plem. Murehland je bila zaveznica Otona Vipavskega in tiste skrbi, kakor njega, so trle tudi njo. Nemirno je begala
nes m veKomnj je ougovorn	^ y Hamoatanflkem zn.
memh in po spostlj.vcm slovesu	;	»nAMn
etišču in zaman je poskušala umiriti svoja čuvstva.
Stari menih, ki se je toliko časa obotavljal, ko jo Juri trkal na samostanska vrata, je prinesel gospe Juti zapečateno pismo. Izročil ji ga je z besedami:
'To Vam pošilja patrijarhov legat, škof Kukanja."
Gospa Juta je najprej ravnodušno čitala legatovo pismo, ali komaj je prečitala nekaj vrstic, je prebledela in se razburila ter potem naročila menihu:
"Recite milost ivemu škofu, da sem pripravljena priseči. Ne enkrat, nego stokrat prisežem, če treba."	:
Menih ni uprašal, kaj da pomeni to naročilo, nego se je molče priklonil hi ntolče odšel. Komaj pa je bil za seboj zaprl vrata, je Juta vsa iz sebe planila pokonci. Zdaj ni mogla več premagovati svojih čuvstev in njena jeza je udarila z elementarno silo na dan.
"IVisežem. da, prisežem, če treba stokrat," je vpila na ves glas. "Mene je pahnil od sebe mojo ljubezen zaničuje in predL noslt. je dal nizki sužnji, bitju, ki si ga lahko kupi na živinjskem semnju."
Njeno vpitje je privabilo v sobo staro ženo. ki jo je v mladosti ppstovnla in je bila zdaj voditeljica njenega gospodinjstva ter njena edina zaupnica. Stara Liza je bila lokava in izvedena žena in je znala gospo Juto vselej utola-žiti in pripraviti na druge misli. Tudi zdaj je poskusila tako, ali to pot se ji ni posrečilo drugega, kakor da je Juto pripravila do
tega, da jo začela razmišljati in se ž njo posvetovati, kaj da stori.
"Ali veš, Liza, kje je hiša Marjeto Bitwtldi," je uprašala končno gospa Juta in ko je Liza to potrdila, je nadaljevala: "Idi zdaj tja innaroči, naj mi da Marjeta za nocojšnjo noč v najem svojo najlepšo sobo. Naj velja, kar hoče. Idi koj, vse diugo ti povem pozneje. Le to pazi, dat ne iz<laš mojega imena."
Marjeta lOaldi je imela koncem mesta na samotnem prostoru precej veliko hišo. Dasi jo vladal v tej hiši vedno uprav mrtvaški mir, je bila vendar na slabem glasu. Čedadski lahkožive i so imeli tu svojo ljubavne sestanke, in kdor ni imel tu svoje ljubice, jo je lahko tu našel. Nekateri mestni konzuli so se opetovnno zavzeli za to, da se Marjeta Bi-sald'i iztira iz mesta, ali ker je prekanjena Neapolitanka dajala vsak teden za maše in pošiljala vsako leto o Božiču in o Veliki noči patrijarhu dragoeena darila, j« je duhovščina ščitila z vso svojo veljavo in z vso svojo močjo, to pa tem laglje, ker je čedadski vladar grof Maju hard v tej hiši preživel marsikako veselo noč.
Ko je noč že objemala Čedad, je potrkal na vrata te hiše mlad mož, ki ga je spremljala črno oblečena žena. Pri svitu luei, ki je gorela v veži, si je mladi mož ogledal svojo spremljevalko in je videl, da je stara ženska. Prišla ga je bila klicat iz družbe prijateljev, s katerimi je sedel v krčmi. Začetkoma ni hotel iti ž njo v hišo Marjete Bisaldi, a končno ga je radovednost vendar premagala in jo šel z neznano ženo.
Hiša je bila v notranjih prostorih razkoAno opremljena. Gospodinja je tujca in njegovo spremljevalko peljala v prostorno sobo v prvem nadstropju in ga prosila, naj tu malo počaka, potom pa se (odpravila s starko vred, ki je tujca pripeljala v hiso.
Mladi mož je moral Čakati precej časa, o gadova I si je sobo in občudoval krasne podobe, ki so visele no stenah. V tem so se odprla skrivna vrata in med vratmi ste je približala vitka belo oblečeno dama, kateri je dolga bela tančica zakrivala obraz.
Mladi mož se je priklonil in je beli dami sledil v drugo le medlo razsvetljeno a še krasiiejše oprem-jeno «0bo.
"Milostiva gospa — neka žena rae je prišla klicat. Rekla mi je, da ima neka odlična dama posebno prošnjo do mene. Imam li čast, govoriti s to damo?"
"Da. gospod." je odgovorila dama.
Ko je mladi mnž zaslišal ta nlas. se je stresel — dama pa je odstranila belo tančico in z Iju-m'znivim usmevom uprašala:
"Ali sle me spoznali po glasu, Konrad Sežanski?" "Da, gospa Juta, spoznal sem as po glasu, takoj prvi hip." je odgovoril Konrad in je poljubil epo roko gospe .Jute pl. March-and.
"Ne zamerile. Konrad, dn sem as klicala sekraj: tir v tem tujem mestu ne poznam drugega kraja, kjer bfi mogla z vami nekaj ur ramo prebiti in se z Vami pogovoriti. In jaz sem srčno koprnela *> trenotku, ko bi mogla biti sama z Vami."
"Ah, gosipa Juta. kako sem srečen." je dilinil Konrad Sežan-skii in padel nu kolena pred ženo, ki jo je ljubil z vso strastjo svojega srca in z vso vnemo svoje lade, nepokvarjene duše. Gospo Juti se je tako zasmili, položila roko okrog vratu in ga stis-ila k sebi. Ljubila ga ni; njena ljubezen do Jurja Devinskega in njeno sovraštvo do teua ljubljenca ni pustilo za druga nežna čuvstva nič prostora v njenem srcu. Ali vide, kako jo lepi mladi vitez Ijnbi, kako je srečen, da more ležati pred njenimi nogami, to je v njej obudilo čuvstvo usmiljenja in s tem čuvstvom je Konrada objela in ga poljubila.
(Dalje prib.)
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1406
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
PODPISANI NAZNANJAM
cenjenim rojnkom da izdelu. jemo vsake vrBte obleke po nejnovejšem kroju innajfine som okus; kakor tudi vsako vrstna popravila točno in dobro izvršujemo. Za obila naročila bo priporočamo naj topijo,
M. RAKAR & CO.
262 S. Leavltt St.. Chicago, bllzo Van Bureti St.
KORIST VSACEGA MOŠKEGA JE, DA SE BRIJE SAM
Britvenl stroj Patent Gem, kojegakline bo izdelano iz najbolšega angleškega jekla se prodaja v obče po $5, — in jo v svoji sestavi najbolj praktičen, z katerim se zamo-
rate obriti v 2 minutah, tako kot bi doSli od brivca, pri brijen-ju z tem 81 rojem bo Vam ni treba nič ra-zameti v brijen ju in Vam onemogočeno se urezati. Kline stroja se nabrustjo na jermenu, kakor pri nova-dni britvi, tako Vam je uporaba strojn ga-rantirano za vedno.
Ta stroj stane pri nas samo $3,.ter Vam ga »lamo 8 mesece na poskušnjo, ako v teku tega časa z strojem ne bode zadovolni, ga zamoretenazaj poBlnti, nakar Vam denar povrnemo. Ne odlašajto torej in naročite siga takoj, z katerim bodetegotovo popolnoma zr.dovoln j> t i rrnfitvi stre/a pošljite 5oc v stemptah, »ostalo svoto plačali bodtte aa cxprciu. Kcdor p« poilje celo ivoio 13.00 vnaprej, temu poiUemo stroj po pošti. poitoloeprotto.
Pilile » materinem Jealltu on: 210 214 H. 112 St ,
n
l. 0uardia 6f co.
New York, N. Y.
S9.85
Za dobro volneno obleko ali površnik.
Priafifln se vam bode, kakor da je izdelano po naročilu in nier' V zalogi imamo tudi nu stotine družili raznovrstnih oblek od $7.50 do 820 in vam jamčimo, da za to ceno ne dobite boljega blaga nikjer v mestu. Velikost, barva in moda vsih v j s t na izbiro. Pridite in po-ejte,
HING<§
Vogel 18th St. in Blue Island A.
JELINEK in MAYER, lnstiika.
J
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavlja1!, kako po ceni so blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si Bami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim11. Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte so srečnim, Mnogokrat vidite take predme-to rznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jib hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne t rde, da cena tega ali onega predmetu je za polovieo znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k naui in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte Bi naše vzorce za možke obleke.
g'"""' ■ > ■ ................... . - - - ------ " ......" ... ...., ... ........... ^^ .. ^
GLAS SVOBODE
3 j
Lev Tolstoi:
Moje verstvo.
Poslovenil /to« Kaker.
(Nadaljevanje.)
VIII.
Že od rojstva se nahaja človek v takem položaju, da čaka nanj neizogiben pogin, t. j. življenje brez smisla in nesmiselna »mrt, ako ne najde tisto "eno, ki je potrebno" 'Tisto eno" pa, ki tvori pravo življenje, je bas 0110, kar je Kristus ljudan razodel. On si tega ni sam izmislil iti ne obljubuje (»deliti nam to vsled svoje božje moči; on ljudem1 samo kaže, da naj zajedno s tem osebnim življenjem, ki je oči-vidna prevara, obstoji tudi to, kar je resnica in ki ni prevara.
S priliko o vinogradu (Matevž 21, 331—42) razloži Kristus, odkod vse človeške »note izvirajo, ki zakrivajo Ijtodem resnico in jih premotijo, da smatrajo namišljeno, torej svoje osebno življenje, za pravo in resn:čno življenje.
Ljudje, ki so živeli v Gospodovem obdelanem vrtu, so si domišljej vali, da so lastniki tega' vrta. In v tej napačni predstavi ima svoj izvor cela vrsta nesmiselnih zločinov teb ljudij, ki končajo na ta način, da so pregnani in iz življenja izključeni. — Ravnotako smo si tudi mi sami domišljevali, da je življenje vsakega poed'nega izmed nas naša osebna lastnina, da imamo nanj pravico in lahko razpolagamo z njim, kakor hočemo, ne da bi imeli kake dolžnosti proti komursibodi. In za nas, ki smo si tako domišljevali, je neizogibna ravno taka vrst^ nesmiselnih in grozovitih dejanj in nesreč; istotako je neizogibno, da bomo iz življenja izključeni. In kakor menijo vinogradniki, da, čim hujši so, tembolj se zasigurajo, ter ubijejo poslance in gospodarjevega sina, — tako se dozdeva tudi mam, da smo toliko varnejši, čim huje razsajamo.
Ta sprememba v naziranju življenja, ta metanola (spoznanje) je vogelni kamen nauka Kristusovega, kakor je povedal sam končam prilike. Kristus uči: Jednako vinogradnikom, ki morajo, — živeči v vinogradu, katerega pa ne obdelujejo, — spoznati in občutiti, da so lastniku dolžni neizrečeno veliko*: treba je tudi ljudem spoznati in čutiti, da imajo vse svoje življenje, od rojstva do smrti, nepoplačl j i ve dolžnosti napram nekomu: namreč napram onim, ki so živeli pred njimi, napram soživečim, in napram onim, ki pridejo za nami; napram onemu, ki jc bil, je in bode začetek vsega. Vedeti morajo, da jim je sleherno uro v svojem življenju utrjevati to dolžnost, ki jih veže z življenjem in njega izvorom, in da torej tisti človek, ki to obveznost zanika in živi samo aa svojo osebo, hoteč osebno življenje ohraniti, to svoje živi'etre ravno uničuje. Pravo življenje je samo tisto, ki nadaljuje preteklo življenje in ki je v . prid sedajnetnu in prihodnjemu življenju,
Baš to je Kristus često ponavljal.
Da smo deležni takega življenja, mora se človek odpovedati svoji volji in spolnovati voljo očeta, ki je dal življenje sinu človekovemu.
Hlapec, ki dela po svoji lastni volji in ne po volji gospodarjev., ne ostane večno pri gospodarjevi hiši; le sin, ki spolnuje voljo svojega očeta, ostane večno pri njem (Janez 8, 35),
Volja povzročitelja življenja pa je življenje, ne posameznega človeka, temveč edinega sinu človekovega, ki živi v človeku (t. j. razum) ; in zato obvaruje človek le tedaj življenje, ako smatra svoje življenje kot nekako zastavo, kot nekako darilo, katero imu1 je podelil oče v to svrho, da služi življenju vseh. — če ne živi le za-se. marveč za sinu človekovega (t. f. da ne služi samo svojemu telesu, ampak da ž:vi taito kakor mu zdrav razum veleva).
Matevž 25, 14—16: "Gospod je^ dal vsakemu svojih hlapcev en del svoje imovine, ne omeneč ničesar, in- jih pustil same. čeprav jim go-
spod ni dal nobenih naročil, v kaj naj zaupano jim imovino porabijo, so vendar nekateri izjmed njih takoj uganiti, da to blago ni njihova, marveč gospodova lastnina ter da je treba to imovino pomnožiti, — in delali so za gospoda. In hlapci, ki so delali za gospoda, so postali sodeležni življenja gospodovega Oni pa, ki niso nič delali, izgubil' so še to, kar jim je bilo izročeno.
Življenje sinu človekovega (pamet) so prejeli vsi ljudje, in ni jim bilo rečeno, čemu. Nekateri razumejo, da to življenje ni njih last, temveč podeljeno jim le v dar, da živijo. Drugi pa, z izgovorom, da ne razumejo, kaj je smoter ali pomen življenja, — življenju ne služijo. In ljudje, ki življenju služijo, se z izvorom življenja združijo Ljudje pa, ki mu ne služijo, ga izgubijo. In zato govori Kristus v vrstah) 31 do 46 o tem, v čeiu ob stoji sIužIki sinu Človekovega in v čem plačilo za to službo. Sin človekov bo — po izreku Kristusovem — govoril kot kakšen kralj: "Pridite semkaj vsi, vi ljubljenci mojega očeta; prejmite kraljestvo kot dedščino zato, ker ste mi iigasili že jo m glad, ker ste me oblekli, prenočili in tolažili; kajti jaz sem vedno eden in tisti v vas in v najmanjšem izmed onih, katere ste tolažili in jim dobro storili. Vi niste živeli svojega življenja, marveč življenje s nu človekovega, in zato boste deležni večnega življenja."
Edino to vein o življenje je, katero uči Kristu's v vseh evangelijih I Po cerkvenih naukih je Kristus sicer od mrtvih vstal in obljubil vsem vstajenje, — a čudno: Kristus ni nikdar niti z jed no besedico omenil ali potrdil osebno vstajenje in ne-umrjočnost osebe onstray groba, marveč se o vstajenju mrtvih v mesijevem kraljestvu, kakoršno so oznanovali farizeji, izraz 1 v takem pomenu, ki izključuje vsako \nisel nltj osebno vstajenje.
Saduceji so tajili, da bi se mrtvi zopet vzbudili k življenju. Farizeji pa so to oživetje pripoznavali, kakor je sedaj priznavajo pravoverni Hebrejci. Oživetje mrtvih (in ne "vstajenje", kakor se je beseda iz hebrejščine napačno prestavila!), bo po veri Hebrejcev nastopilo takrat, ko se bo približala doba me-sijevega prihoda in ustanovitve bož. jega kraljevstva na zemlji Kristus zanika to vero na telesno vstajenje ■mrtvih, ki je omejeno na čas in prostor, kjerkoli na to vero naleti, in postavi na njeno mesto svoj nauk o ustanovitvi večnega življenja v Bogu.
(še pride.)
K revoltain franeos-skih vinogradnikov,
Zadnja poročila iz Toulouse, Francije, poročajo, da je 10,000 vojakov obkolilo okolico vinogradnikov, v odgovor odtegnitvam davna napram državi, in da je pripravljenega še nekaj vojaštva, da odrine na lice mesta.
Situacija je najresnejša, kar jih je imela Francija po zadnji revoluciji.
Vse kaže, da se bo francoski zgo. dovitii pripisalo krvavo poglavje. V ti uri so južni vinogradski — revo-lucijonarci, dejansko nastopili nrot: vojakom in dnevi barikad se vračajo izza spomina.
Razjarjeno ljudstvo, oboroženo kakor v času revolucije, poraža vo. jaštvo, ki hoče odpeljati v zapor njih voditelje. Kriza je zadob:la svoj višek, ko je vojaštvo hotelo aretirati Alberta Marcelin-a in M. Ferroul-a, razgovernerja mesta Narbonne. Nekdo je v mesto poslal poročilo, da je na potu se nahajajoče vojaštvo v svrho Ferrou-love aretacije.
V h'ptt je bilo c?lo mesto v največji razburjenosti.
Neka i luidi i je hiteVi naglo k hotelu "L'Hotel de Vil'e". kjer je zasedlo železno ograjo in si utrdilo prilične barikade za slučaj napadov na kavalerijo. Celo žene in otro-ci so z nabasanrni puškami križali ce-
ste. Iz oken razimh hiš so zaplapo Lale rdeče zastave — izjyvalke revolucije, in vinogradski delavci so v množini krožili po ulicah, prepe-vaje "Marseillaise", "Ca-Ira" in druge revolucionarne pesm|.
Znano je, da se v mestu nahajajo velike količine (zaloge) raznovrstnega streljiva in v to potrebnega orodja in da je treba čakati le povelja,'kdaj naj se začne delo na barikadah.
silbert Marcelin svari,
Argelcs-Sur-Mer, Francija, 18. junija.
"Po nobeni ceni ne napadajmo. Srečajmo naše sovražnike z rokami v žepu ali držeč jih križem." — To je bilo povelje Albert-a Marcelin 1-ja, voditelja vinogradnikov s pasivno rezistcnco napram vladi.
Istočasno je izjavil Albert, za katerega aretacija jc bila na dnevnem redu, da hoče nastati britKa revolucija, ako bi vo jaštvo v kakem slučaju rabilo silo.
V Narbone je 6,000 mož močna posadka; možje in žene so v vrstah, ki se raztezajo do razgovernerjeve palače.
M. Ferrould, razgoverner, pričakuje, da bo aretiran on in žnjim Albert Marcelin, voditelj vinograd, nikov.
"Da vlada izvrši to, potrebuje 10,000 vojaštva; toliko vojaštva se ne doseže" — je dejal Ferrould. Ljudstvo neprestano obiskuje Fer-roulda in mu dela ovac je, on pa se na tihem veseli zmage, ki sliši vino. gradnikom južne Francoske.
Med drugim je M- Ferrould de-jat:
Dežela je pripravljena odkorakati. M. Albert Marcelin ni potrt, temveč navdušen; prijazen odpoči-ler. prostor je za njega rezerviran vsako noč. Kakor izgleda, hoče via. da prevdariti ta korak, predno prevzame odgovornost nas Kar tako užugati. V dragem slučaju pa dobi zgodovina novo poglavje v fran. coski republiki."
Voditelji vinogradnikov se drže nepremakljivo in čakajo, kdaj da nastopi vlada in kako da nastopi.
Predlog, da se aratuje voditelje, ie bil sprejet po burni debati v gosposki zbornici v Parizu z 254 glasovi.
Največja sreča.
Ni ga slnjšega občutka kakor zavest da smo svojemu sosedu nekaj pomogii, da smo eno osebo storili srečno, ali da smo nekomu rešili življenje. Onega trenotka se vSelej aadovoljni spominjamo. Vsakdo rad hitro pomore nesrečnežu in 7. veseljem svetuje najbolje, če je treba kjo pomagati: V slučaju bolezni vsi gidi pomagamo; toda tu si je treba zapomniti, tla pri jed 11 a k ib prilikah mora biti naš svet dober, tako da, res pomagamo, ne pa Škodujemo. Za želodčne in črevesne bolezni morate avetovatii edinole Triner-jevo zdravilno grenko vino, katero vselej pomaga. Na prebavne organe del v je dobrodelno in hitro pokrepča vta život. Hrana se potem redno uživa, in kakor hitro ima bolnik dober apetit, je bolezen minila. Dajte ga onim, ki potrebujejo n<oči, apetita, zdravega obličja, močnih živeev in čiste krvi.
Dobi»va se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trinerjti, 799 So. Ashland Ave., Chicago, III.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in MrvaSko FRANCOSKA PROOA
Compagnio Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DBUŽUA,
New York v Avstrijo čez Havro Basol. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.....
La Savole........
.80.000 HP .22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.......r. 15.000 HP
Potniki tretjega razretJa dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. Now York.
MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnikza zapad, nn 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. 0. Jaukovirh, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarlč, agent na 21(5—17. ceeta, St. Louis, Missour.
f Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj bo og-laeite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove	Iff
W	=t>o	%
ji najnovejši modi In nizki ceni. jt,	RL
JllttIJ MAMEK, 581 8. Centre A v«.	g
blizo 18. ulice Chicago, 111. K
1

©
9
M. A. WEISSKOPF, M. D.
885 Ashland
zdravnik in ranocelnik -
Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8,—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ura popoludne in od <4.—5. popoludne.
od 6.— 8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure d.jpoludae doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo koriat.
Listu v podporo.
Jurij Kokalj, Alix, Ark., 25c. Hvala!
KEMTIJA.
Posebni vlak iz Chicage vsak prvi in tretji torek v mesecu. Vožnja sem in tja $i>
Za mal denar kupiš lepo posestvo. V posestvu ti je denar najbolj varno naložen.
Pojdi z nami in si osebno ogle; lepe kraje I
GRAM JOHNSON & C0.
184 La Salle St. Room 1104 Chicago, ill.
rjemu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogoče se popolnoma zdrave zobe? PnBti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
644 HUJE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.
Pozor 1
PozorI
Slovenci,
"Halon" s MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijačo— najboljše in najfinejše linijske smodke. Potniki dobe čedno prenočile za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre ftve. Chicago, III.

Hermanekove želodečne ® mm kapljice. ^
Najbolje sredstvo za vse želodeone neprilike, kokor uepre-izguba teka, slab okus v ustih, zabasanost in ščipanje, fiL
Vzeti jit» je vsak dan trikrat, pred jedjo, in Bicer v majnni žlioici za čaj s polovico kozarca vode. e% Cena 50c; po posti 55o.	Pošljite poštno znamke. M
J.C.HERMANEK, — |
| 585 Centre Aye. Chicago, a
"Glas Svobode"
[The voiob op Liberty] WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co 669 Loomis St. Cbioago, 111
(ottnd ll Iho Poit Of floe »I Chicago, iii-, u Second ClMi M»tt«r.
tubecrlptlon »1JW per y—r.
Advert lament« on agreement.
Frvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik*. :,aifca BYObode" liide v«aM p*** • velja zrn AMERIKO:
ca celo leto................t1-60
ca pol leti .................1**
ZA BVROPO:
ta celo leto ............kron 1°
ca pol let« ............
Naslov za dopise in pošiljatvo jo 401tiw Svobode'
669 Loomis St. Chicago, III
ni
Dopisi.
Denver, Colo,, 12. junija.
Članom Zapadne Rudarske Zveze naznanjam, da se je naša konvencija otvorila v pondeliek dne 10. junija. Dospelo je semkaj blizu 300 delegatov iz raznih krajev Združenih držav. Ta konvencija bo ena najpomembnejših, tear iih jc kdaj imela Z. R. Z., — in to radi tega, ker sc bo na njej govorilo o naših treh nedolžnih bratih: Moyerju, Haywoodu in Pettiboncju, ki so po krivem obdolženi umora, ki se je izvršil, nad bivšim truvernerjem Steunenbergom leta 190^.
Kot prvi govornik ie nastopil neki J. E. Morgan, ki jc zbranim delegatom v živih barvah slikal vse hudobno početje združenih kapitalistov tekom 15 let, ki so s pomočjo detektivov in niskotnih intrig skušali uničiti delavsko organizacijo Z. R. Z. Rekel je med drugim. "Bratje delegatje! Dospel sem ravnokar v Denver, in ker me delavski stan vedno zanima, sem oklenil, da spregovorim par besed z delegati Z. R. Z. Mnogo sem že či-tal o tej organizaciji, in čim več čitam, tembolj sem vnet za Z. R. Z. Sprevidim, da ie Vaša organizacija storila že veliko za zboljšanje sploš. nega delavskega položaja. Odkar je bila ustanovljena, stala jc vedno v boju. Železna roka kapitalizma skušala Vas je pahniti nazaj v srednjeveško sužnost, — a naletela je na močan odpor z rase strani; začeli ste se zavedati svojega stanu, svo jih pravic, in tudi svoje moči, — in danes se razprostira vaša organizacija od Pacifika do Atlantika.
Morda Vas jc mnogo danes pri tej konvenciji navzočih, ki ste morali preživeti dosti bridkih težav in žalostnih dnij; mnogo Vas je tukaj, ki ste bili v krvavem boju za pra vico in varstvo svojih, družin, — m vendar niste obupali 1 Res, skusili ste mnogo bridkosti j v teh 15 letih, — a vaša vztrajnost za pia-vično stvar ni uklonila I Vaša organizacija je vidno rastlal" —
Delegat McMollion iz Buttc, Mont., je govoril približno tako-le:
"Bratje deletrati! Preteklo je že 14 mesecev, odkar so biLi odvedeni naši bratje Mover, Havwood in Pettibone, v črno noč. s silo odtrgani od svojih družin, ljubečih in ljubljenih otrok, in 00 nedolžnem zaprti v državi Idaho. Bratje moji! Večina vas tukaj pričujočih ste družinski očetje, ki imate ženo1 in otroke, — kaj bi počeli Vi, ko bi bili ločeni od svojih ljubih otrok že 14 mesecev? kaj bi počele Vaše soproge in Vaši otroci, ko bi Vas videle ponedolžnem zaprte v temni ječ;: Svojih čuvstev bi ne tnogli več prikrivati in grenke solze bi jrh polile 1 — Tudi gospa Haywood in njeqj otroci so prestali mnogo žalostnih dnij, ker sprevidi jo, da hoče železna roka kapitalizma na vsak način spraviti njih reditelja v črni grob. iMoje mnenje je torej, da skažemo usmiljenje tem zapuščenim otrokom z gmotno podporo, kolikor pač vsak premore. Nabrani denar se bo odposlal gospej Haywodovi, da bo mogla skrbeti za swje otroke."
Predsednik konvencije je nato določil odbor treh delegatov, ki naj
pobira prispevke med navzočimi za zapuščeno familijo. Kolekta jc znašala $»5, kateri znesek se jc poslal na gospo Haywood v Boise, Idaho.
John Movern, delegat 15. letne konvencije Z. R. Z.
Chicago, III, 17- jun.
Slavni kranjski katoliški milijonar A. Zgonc, ki bi celo Rockefcl-lcrja posekal, je v stv. 26 A. S. trdil, da sem daroval za Narodno Jednoto ic. Sicer se mi zdi skoro nepotrebno, prepirati se s takim o-tročajem glede teh rečf, — a omeniti moram, da sem sam gospodar čez svoj denar in lahko darujem kol:kor hočem in komur hočem, — najmanj pa bom hodil spraševati za svet A. Zgonca. Nisem tak, kakor-sni so nekateri tercijali, ki znosijo ves denar, kar ga zaslužijo, v farško malho. Poznani ženo nekega katoliškega zagrizcnca, ki ^ se jc strašno jezila nad svojo slabšo polovico in končno zarentačiLa: "Ta hudič hoče vse farju znositi 1" — Je-li to prav?Jaz mislim, da gotovo ne. Cast takim ženam, ki poznajo to nikdar polno farško bisago!'
Ti, Zgonc, če ne razumeš, ti bom bolj natančno razložil. Ali ne veš, da onih doc, katere sem izročil jaz Gl. Sv., niso bili za Jednoto, ampak listu v podporo? Akoravno nisem daroval sam\seh'6oc, te vsejedno uprašam, v kaj, si jx>rabil ostalih 59c? Mogoče si jih namenil "sv. Štefanu"? Če pa druge številke nc poznaš kakor le i, potem pojili še toliko časa v šolo. da se naučiš še druge številke. Saj sem vam že enkrat povedal, da tisti, kateri ste pod polnim trplivom mazil jenih gospodov. ne morete samostojno misliti. Ako se dobi še kakšen tak kimavec, da ne bo razumel, potem bom pa se enkrat objavil tisti cerkveni teater, da se boste ja dalj časa spominjali-tako imenitne igre. kakorsna ic bila takrat! In tak "resnicoljub" (?), kakor je Zgonc, si še drzne na n velevati, da naj bomo tiho!! Glede plačane pijače pa se bova enkrat zc še pogovorila. Kje so tisti ljudje, ki v tej stvari za-me skrbijo? Ali pa navedi v A. S. imena tistih mož, in prav hvaležen Ti bom za to! — Praviš, da imaš še nekaj za inenc. To ti jaz rad verjamem! 2e prvič si mi skušal priti do živega z lažjo, a te je fratalo, — in tudi zdaj., gotovo ne boš nič opravil 1 Pomisli, da ima laž kratke noge.
V štv. 24 A. S. je Zgonc'pisal: "da se iyti ogenj1 niti meč ni prijel kristjanov". — Toda Zgonc zgodovine ne pozna; zato mu tudi ni zameriti, če ne ve. koliko kristjanov je kriva turška sablja posekala, — in ti kristjani so bili vsekako boljši katoliki kakor je naš Zgonček! Dandanes ni nobenega takega človeka, katerega bi se ogenj ali meč ne prijel. Časi "svetih" čudežev so na ve. liko žalost popov inintrli za vedno I Ne povrnejo se več.
Zgonc govori tako. kakor njegova pičla pamet pač razumi. On trdi, da se nas je sveta cerkev otresla« To je čisto nesramno farško zavijanje. Nismo-li ,mi tisti, k' smo sc otresli farškega jarma?! Z^onc jc tudi mogočen in sa nozavesten! Pravi, da bi nas katoliški junaki vse pohodili, — ako bi hoteli! Glejte, kako usmiljenje imajo ti "pobožni ' kristjani z nami! Lahko bi, pa nočejo! Kedo se ne smeje?
Zgonc, Zgonc, pojdi šc žgancc jest v stari kraj!
M, Kulavic.
Kansas City, Mo., 17. jun.
Nekemu Laži-Paviihatu s Centre, kateri v 27. Št. A. S. zopet f>rodaja svoje beda a toče, odgovarjam, da njegov najmanji business je brigati se za predsednika Narodne Jednotc in njegove ure in verižice. Da potujem okoli po Združenih državah in tržim s zlatnino, to je prav in za ta "advertaizment" se tudi zahvaljujem. Da pa dotični dopisun farške žlalvtc nič nc ve, koliko jaz na potovanju delam za našo Jednoto, to mi je tudi vsejedpo. Člani S. N. P. J. vedo to najbolje in oni vedo tudi, da sem od zadnjega generalnega zborovanja ustanovil deset novih društev. Sicer pa kar sem eto. ril za Jednoto, to prepuščam sedbi
njenih1 članov. Dokler pa naši člani priznavajo moja deLa na jednoti ntf n polju, tako dolgo si pa ne bo-dem pustil, da bi eden farški '"nihče" zavijal isto v protislovje in klobasaril o moji nedelavnosti gie-de Jcdnote.
"Would-be" Pavliha naj sc raje skrije tam, kjer je, in naj grunt^ o "svetnkh", ki po "božji volji" predsedujejo farškim jednotain Naj tuhta, koliko so ti "svetniki" ki vedno čqiijo doma za pečjo, žc storili za svoje jednote in 'koliko torb so farjem že napolnili. To naj premišljuje in poleg tega naj pa študira, po čem je najnovejša smr di-grcnčica, katera neki jako zdra vilno deluje na pripaljenc možgane Ol Narodne Jednote in njenih 11 radnikov pa: Hands off!
John Stonich, predsednik S. N. P. J
Po naši obravnavi.
Impertinentno zavijanje resnice faršKih "triuai-fatorjev".
Prva bitka med črnim nnznd-njaštvoni in svobodno milijo je končana. Sodna porota v dvonani P. S. Courta je odločila njen izid.
Martin Konda. ustanovitelj in bivši lastnik našega lista in Ivan Kaker, solastnik in urednik, sta enoglasno spoznana1 krivim zlorabe zvezine pošte.
Ali stiu> mi pričakovali kaj bo-ljega? Da in ne! Postavili smo sc na noge; s pomočjo zavednih somišljenikov smo dobili dobro zagovorništvo in skušali dokazati naši ju-stiei o!kohumti, katere so nas dovedle, da smo nevede in nehote zadeli ofl> zakon, a pri vsem tem smo pa zopet videli, da sedanja nezaslišana farška persekuci-ja no more biti brez posledic.
0 brošurici "Žrtev razmer", ki je sodruga Kondata posadila na zatožno Wop, ne homo govorili Kakšna jo vsebina te knjižice in kako je uplivala na naše Rimu pi vržene tožitelje, to si naj mis 1 i jo t ožite) ji sami,- kateri so je Že čitali. Znani elevelandski far jo je po Cieo Malovrhu—kateri je bil tudi priča pri obravnavi— naročil, prestavil v angleščino in poslal na poštno centralo v Wa shington. Kakšen je bil pievodo tem tudi ni govora. Glavna stvar je , da je pošta oni prevod vzdržala kot resničen in na podlagi tega začela tožbo.
Dopis iz Jja Salle, III. radi kttfre ga se je moral zagovarjati sodr. Ivan Kaker, je nekaj druzega.
Nesrečen slučaj je hotel, da je prizor izza farških kulis, kakorš-nih se odigra nastotine med istimi zagovorniki čistosti in morale,prišel malo previsoko spodrecan v javnost. Nesrečen slučaj smo rekli, -kajti resnica bi s* bila lahko povedala tudi s takimi besedami, Ikatere bi farji ne mogli zamenjati z izrazi tudi iz najbogatejšega angleškega leksikona. Za resnico se ni slo, šlo se je za obleko resnice. Stvar je šla po pošti, kar sta po-prieala Jos. Mihelčič iz Calumeta, Mich., in Frank Medoš iz So. Chi-cage, in to je zadostovalo.
Porotniki se niso veliko ozirali kljub neštetim dokazom naših zagovornikov" na okolnosti, ki so to-že me a privedle, da sta o pijavkah našega ljudstva prisila golo resnico. Umor v silobranu se včasih spregleda, včasih pa ne.
Kaj pa naši farji in njih kričavo gbisilof— Sojnr in Kranjec sta bila ves čas v sodni dvorani in niti minute nista zgubila med obravnavo; iiatezala sta ušesa,da jima ni mogla uiti niti najmanjša beseda, videla in slišala sta vse— a vendar je zadnji „Amer. Slovenec'* poln neresnice. Žegnani reporter nesramno flaže ko pravi, tla sta bila Konda in Kaker vsa plašna in potrta in da se je tajilo lastnika in urednika Glasa Svobode. Na svedoSkem stolu se je vendar očito povedalo, kdo da je lastnik in kdo ima opraviti z uredništvom in kdo i upravništvom ter odpogiljanjem 'liti. Gosp. Sojar
naj bi raje popisal, kako je drugi dan obravnave tiščal glavo pod klop ko je John F. Geeting, odvetnik g. Kondata, v svojem zagovoru grmel proti faršlkemu terorizmu in Mr. Kranjec je tudi pozabil poročati, da ga je pri Kakerjevi obravnavi govor našega zagovornika U Saltiela' tako navdušil, da mu jo pozneje zunaj na hodniku častitnl.
Dalje naj bi Kranjec tudi obelo* dan 1, 'da je on zatajil vse svoje članke in dopise, naperjene prot nam, v "Amer. Slovencu" ko ga jc odvetnik Saltiel uprašat, če je kedaj pisal v polemiškem tonu proti narn v imenovani list. Da, da, vi ste strahopetci in izdajalci, ne pa mi! "Ani. Slov." bi rad slavil sedaj, nekak "trrnmf" za to če sta Konda in Kaker kaznovana. Stari farški stric misli, da stem, če sta dva obsojena, je menda obsojena in zaprta cela naša svobodomiselna stranka. O kam vaša pamet! — Kolikor sotrudnikov nam odtegnete delu, toliko več novih moči stop^ na bojišče. Mi ne odnehamo! Ljudstvo mora spoznati resmico pa inagari če nas stane 5o več žrtev. Poleg stremljenja po sainoosvoboditvi delavca iz kapitalističnega jarma, je naša naloga tudi,, da svet spozna v farjih največje troteljne kar jih rijna človeška družba.
DELAVSKA.
Krvoločna zverina je rutfki kozak; barbar nič bolj i ni sultan-tnnačnjak.
Rusija, Turčija — dplini solza — dospeli sta tudi 11a ameriška tla.
Kapital st na zapadu je car in kozak ... Čuti ga kruto delavec vsak.
Kar temu ostane delavčeve krvi, pa izsesajo farji gladni...
Delavec — sirota — spoznaj že enkrat: kdo kri tvojo pije in kdo ti je brat.
Jarem sta tvoj, far in kapitalisti. — Vrzi ga na z sebe — bodi socialist!
dine, ki jc odšel iz Chicage, izvolil blagajnikom sodr. Frank Mladiča, 587 So. Centre ave. Sodrugi, ki imajo nabiralne liste, so torej na-prošeni, da odslej vse denarne prispevke za obrambni sklad, kakor tudi izpolnjene nabiralne liste izročajo Fr. Mladiču. Isto velja tudi za sodruge izven Chicago.-Vsi prispe-vani zneski za obrambni sklad naj pošiljajo le na naslov: Frank Mladič, 587 So. Centre Ave., Chicjgo, 111.
Prispevki.
Izkaz iz 23. št. Gl. Sv.: $116,51.
Društva Edinost št. 13 S. N. P. J„ Wheeling Creek, O., $11.25. — Prcb tek iz vcselice dr. Slavija dne 1. jun. 3*195J—Društvo Bratstvo Naprej št. 9 S. N. P. J., Yale, Kan. sas, $18.25. — Frank Cukalc, Rock Springs, Wyo., nabral in poslal $14.85. — Fr. Košič, Chicopee. Kans., nabral in poslal $3.50.
Skupaj do danes: $171.31.
Jos. Verščaj, Ivan Molek, t. č. pred s.	t. č. ta j,.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode":
M.
SLOV, SVOD« OBRAMBNA ZVEZA,
Delo.
Na redni tedenski seji dne 19. junija je sodr. Jos. Zavrtnik predložil lastnoročno izdelan načrt za pravila. Po prečitanju tega načrta je odbor enoglasno sklenil, da se to delo glede pravil vsled drugih važnih in miinih opravil preloži do prihodnje seie.
Na istej seji je odbor namesto odstopivšega blagajnika g. Fr. Tr-
Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj M at jas..........5°c
Preko morja ..........40c.
Opatov praporsček........35c
Elizabeta angleška kraljica . .20c.
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtomirov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Eraz*m Predjamski......20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............^oc
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Pbslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............25c
Za kruhom............* 20c
J. Pagliaruzzi, zbrani spisi,
J zvezka............$— 60
Na razstanku.......... 1.00
Islandski ribič..........—.60
Koristka..............—40
Gozdovnik............—.50
Beneški trgovec........—40
Marija hči polkova......—.20
Viljem baron Tegetthoff .. —.3c Avstrijski junaki.. . .	—.75
Venec slovanskih po vesti j, zvezek IV., VIII. in IX.,
vsak po............—.6oc
Za srečo, — povest......—.50c
Amerika..............—.20c
Spisi Andrejčetovega Jožeta, — trije zvezki, vsak zvezek je celoten in sam za»se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedki;
zvezek po..........—.20c
Reatin dnevnik........—.30c
General Lavdon........—.30c
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Kdor imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Edi na vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importi a vina. Kdor pije naše vino, trdi,da se ni nikdar »Bvojem življ enj k uail boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
-
T
Slovenska Narodna
Nadzorniki:
Pomoini odbor:
Bolniški odbor:
b sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John IStonjoh, 659 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohbn, 443 Main Str. La Sallo, 111. Tajnik: Martin I^onda, (569 Loomis St., Chioago, 111, Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Ave., Chioago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, Box 55, Du pue, 111, John Vebščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Htboiien, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokab, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tibol,9002 Strand St. So. Chicago. 111. Mawtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtok svojo redno mesečno sejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku.
f l
Komadant" -Janez Kranjec.
Minolo nedeljo je nekaj naših sodrugov — med temi sta bila tudi Frank Stonič in Ivan Molek — obiHkalo katoliški piknik društva sv. Florijana na Lifkeside vrtu v So. Chieagi. Kakor ti sodrugi sami javljajo, Sli so tam brez vsace-ga slabega namena, edinole za kratek čas ko so se prej mudili na Jackson pnrku. Na čast prirediteljem katoliškega piknika bodi povedano, da se tudi nih-čo ni spotaknil nad njimi in nihče jim n« oviral zabave dokler jih ni zagledal So. Chicaški fajmošter Janez Kranjec. Žegna-ni možiček se je takoj spravil nad nje, ozmerjal jih s„cigani" in na-hujskal uniformane in z sablja/ni oborožene člane društva Vitezi sv. Jurja iz Waukegana, III. kateri so prišli na piknik, da jih izžeuo iz vrta. Kranjec je na najslovesnejši način „5pilal" vlogo vojaškega ko madanta. Ukazal je trobiti—eden " Jurijev" je nosil nekak rog—da so ljudje leteli vkup in "oddal povelje",' da se mora sodr. Stouič in tovariši — Molefc se je še pred ,.lovskim alarmom" odstranil iz vrta — vreei ven. ,.Fantje, jaz pravim ven z njimi! Če nečejo iti zlepa, pa zgrda!" je komandiral Kranjec. Očividci tudi trdijo, da je far govoril nekaj o orožju, in da je v tistem trenotku več "Jurijev" prijelo za ročaje svojih sa-ielj. Stvar je bila resna in kdove !kaj bi se bilo na fnrjevo komando še zgodilo, da niso Stonič in sodrugi poklicali policaja in v njegovem varstvu odšli.
Posledice tega "komandiranjn" so pa Krta nje u odjedle vbo vojaško slavo. Ko sta namreč predsednik in podpredsednik društva sv. Florijana. ki je dalo piknik, gg. Po vsa in Stna, zvedela za dogodek poklicala sta naše sodrugo nazaj na vrt a farju sta pa povedala pat prav gorkilr, da mu je kar sapo zaprlo. Ko je pa Kranjec hotel se nekaj zabavljati, zapoveda!^ se mu je kratkomalo, da naj on zapusti vrt. In res je Sel; zbral je armado svojih "Jurijev" in "od-Ikorakal" riz piknika.
In zadnje je značilno. Cel dogodek je bolj lokalnega pomena in brez večje vrednosti za širšo javnost, toda ravno konec cele komedije. da je predsednik katoliškega društva baenil fatra iz katoliškega piknika, je vreden, da celo stvar obesimo nekoliko višje. Ni sicer naš namen peti Blatfo našim političnim nasprotnikom. 1o-da dejstvo g. Povšeta in g. Stua-ta dokazuje, da sta moža postopala nepristransko in dobro za kar zaslužita čast.
Čemu smo na svetu.
Klerikalcem m nagiblje	proti
večeru. Preživel je ivojo	dobo
in propadel bo In ni j« sile,	Id bi ga obdržala.
Nedolgo tega sem se vtopil v zelo delikatno uprašanje, ki je danes — hvala bogu — po zaslugi Cleveland, ske katoliške 'Danice' takodaleč rešeno, kterernu i>a vziic temu dodajam na tem mestu svoj 'postfestum' gornjemu naslovu.
Ko sem bil namreč vtopljcn v to prežam, nivo uprašanje, sem ini: slil najpreje takole, povrsti:
Zakaj' naj človek živi, če nerve čemu, zakaj naj človek misli, če ite ve čemu, čemu naj človek piše, če nc ve zakaj, čemu naj človek dela, čc ne ve zakaj, čemu naj človek poje,, če ne ve ča nu, čemu naj se človek smeje, če ne vidi norcev ali kaj ta-cega, kar je norcem podobno? ■—
Zakaj — četmi in čemu — zakaj, sta' bila pred mojo dušo, nc da bi prišlo kaj pametnega vmes, ki bi do. ločilo vzroke čemu — jeju in zakaj — jeju. Stal sen z bankrotirano du. šo pred svojo telesno senco, ki jc ležala kot kup gnoja na poraščeni -meji, Ki jo ogreva opoldansko sobice.
Sta! sem pred svojo senco kot paglavec in sramoval sem se samega sebe, da nosim na svojem vratu tako obilno glavo, v kateri bi mora., lo biti vsaj ]>et funtov (možganov — pa takt) prazna v največji potrebi in hrepenenju po znanju in raztohia-čenju.
Tiste dni sem bil v rt'snici izse-bc; ničesar druzega si nisem žele! kakor raztolmačenje, čemu smo na svetu.
Znano mi je sicer, da se vse suče in da brez vzn»kov ni nič; brez vzrokov da, niti materija ne dob' cneržije itd, toda to sega vse dalje kot direktno delikatno uprašanje, čemi smo na svetu. Ostal sem nejasen.
Prišli so pa oblačni jhievi, črni, odeti z umazanimi oblaki in moja senca je izginila iz pozonšča. duša se je okrepčala in inoČ nje narašča očividno. zakaj delikatno uprašanje je sedaj takodaleč r,ešeno.
Tista stvar se glasi: Ljudje »o na svetu zaradi duhovnikov. (Na-vdahnenje sv. duha po Francišku L. Kržetu v Gcvelandu, A. D. ptibh "Danica-"). — Stvar je stem pri prki rešena. Ljudje bodo sedaj jioleg mene mnogo lažje živeli, kajti vedeli bodo čemu žive in zakaj ..
K temu sliši samo še ena opazka, in ta je: Frančišek L. Krže naj pro. si Boga še za eno razsvetlenje. namreč, da bi nam raztolmačil vzro ke, zakaj- smo ostali ljudje radi popov na svetu. Če podpre stvar o vzrokih, ki so v soglasju s trditvijo njegove razsvctljivosti, poten odpade iskanje protidokazov. da so popi zaradi tepcev na svetu.
Undes;rable.
RAZNO.
K at. "Danicd' pa socialistični glasovi
Edino prava, neanotljiva, krščau. sko-rimo-katoliška "Danica" v Cle. velandu, O., prinaša ,¥ie lc strogo versko dogmatične spise, temveč tu. di podatke o raznih nekrščanskih in nekatoliških stvareh*- Seveda o teh lažnjivo; sicer bi "Danica" ne bila katoliška.
Tako piše ta listič med drugim, ko oglaša moč "krščanskih socilai-cev" v Avstriji ter j h postavlja na prvi prostor sledeče: Kranjsko, (Kočevje): krščanski socijalct 1085, socijalni deinokratje—. (Rc-ci nič.)
Resnica je pa, da so dobili socijn. listi na Kranjskem 5030 glasov. Torej skono 4000 glasov več kot "Krščanski socijalci". Mandata torej nimajo poti tem plaščem slovenski "krščanski socijalci" nobenega, pač pa je dobila vse mandate razen dveh "Slovenska ljudska stranka', ki je samousmevno klerikalna trdnjava.
"Danica" in daničarji si pač žele tistih blaženih časov nazaj, ko grmade so gorele — toda tisti Časi. sc na tem planetu ne vrnejo več...
Ciganska modrost. Cigan je bal obsojen na smrt in predno so ga odpeljali na morišče, dobil jc kupo vina, ki pa mu je padla na tla in se razbila. Mirno in ndano je nato rekel: "Slabo znamenje, gotovo me danes zadene še kaka nesreča." — Pop je karal cigana, ker se je nmogokral upijanil. Cigan pa mu je važno odgovoril: Prečastiti, kdor pije, dobro spi; kdor spi, ne greši; kdor ne greši, pride v nebesa. Zato pa si ga včasih privoščim kak kozarec."— Neki misijonar je obljubil ciganu, da dobi vrečo kruha, ako se nauči resni« o skrivnosti sv. Tro-jice. Drugi dan je stal cigan že pred misijonarjem- in mu povedal, da že zna. "Dobro; govori! Kolii-ko ej bogov!" "Oče rn sv. Duh." "Kje pa je sin ostal T" "V kuhinji čaka, da odnese vrečo s kruhom." — Vprašali so cigana, zakaj se njegovi rojaki potepajo iz kraja v kraj. "Gospodje," je odgovoril, "mi ašeemo mesta, kjer žive Rosedje v miru med seboj in kjer ni nevšoč-ljivosti. Ko najdemo tntko mesto, se ondi naselimo stalno." Ciganska filozofija, ki velja tudi za kristjane, jude, budil i ste in sploh za vsaoega, ki se nazivi je Človek.
Na Španskem vre. Iz Madrida se poroča, da je začelo opasmo vreti v vojni mornarici, ker je minister odslovil mnogo častnikov, če3, do sa nepotrebni. Zaradi tega je imel poveljnik vojne mornarice Diaz del Rio hud nastop 7. ministrom, a posledica je bila, da ga je dal minister nn mestu aretirati. To pa je splošno razburjenje le povečalo, tako da se je bati splošnih revolt. — No, sedaj nastajajo splošno razredne revolte.
Listnica upravništva.
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, da nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
Nekaj o Judežih.
Vera v čudeže je prastara. Čudeži so se godili oziroma bolje rečeno, čudeže so delali že svečeniki starih budistov, Perzijanov, Egipčanov, Grkov in Rimljanov. Gosteje pa so se začeli vsipati čudeži posebno v prvih stoletjih krist-janstva in dalje do temnega srednjega veka.
Ko je kristjanstvo pognalo prve kali, tedaj je privzelo ml poganstva vse. kar se mu je prilegalo n. pr. obrede: procesije, kadila in obenem tudi čudeže, katerih so imeli pogani z izobilju. I11 tako so se začeli goditi čudeži tudi v cerkvi kristjanski.
Toda, kaj pa s poganskimi čudeži, ki so se godili še vedno, kakšno stališče naj zavzame cerkev proti njim? Sv. Auguštin jih naravnost priznava. Razume se pa, da so se čudeži poganski pripisovali hudiču, med tem ko so se kristjana/ki čudeži godili s po-
močjo Wga in njegovih izvoljencev. Učilo se je tudi, da bog pripusti trni hudižu včasih narediti Čudež, da s tem skuša vernost ljudstva Pozneje pa, ko je cerkev dospela k večji moči, je proglasila pogansko čudeže naravnost zn gole bajke.
Da je kristjanstvo tudi čudeže vsprejelo, je imelo vzrokov več ,ko dovolj, ako se je hotelo razširiti in obvladati ogromne vrste nevednega ljudstva. Že poganski Cicero je dokazoval, da čudežev sploh ni; vendar pap ravi, naj Be pusti svečenikom delati čudeže, ker baje temu ljudstvo verjame in ker je to v, interesu države. Zato so tudi božji namestniki segli. po čudežih, da so laglje držali nevedne ljudi na uzdi.
Kakšni pa so pravzaprav Čudeži, o katerih se pi?ejo cele knjige, ki se Vbijnjo že od mladih nog vernemu kristjanu v glavo, s katerimi se straši brezbožne, nepo-korne, IkakSni so tu čudeži, ki obetajo darove božje, božjo milost, zdravje in srečo, kakšni so ti Čudeži, v katere zaupno verje naš dobri toda lahkoverni kinetič, in od katerih čaka na sto in sto zapeljanih in nevednih pomoči in rešitve v stiska'h in nadlogah?
Srečen slučaj Se preglasuje za čudež, kjer bi pa se to ne zadostovalo?, se pridavajo k temu še razne dogodbice in tako da na vse-zadnje čudež vendar lepo izgledal Čez sto let pa so vse te dogodbice gola resnica in čudež je tu. • Dandanes se dado skoro vsi čudeži razložiti naravnim potom posebno s pomočjo, magnetizma, hipnotizma, sugestije itd. (tako so dado razjasniti Kristove ra.ne na roknh in nogah sv. Frančiška) in kar se je prej razglašalo za čudež, je danes najnavadnejši naravni zakon. Tisto malo število čudežev pa, katere današnja ve-da še ne zna popolnoma razložiti, ne smemo slepo imeti za čudeže, ampak priznajmo raje odkrito, da v dotienih strokah veda še ni po-gotovo raztolmači v bližnji bodočnosti.
Toda čudeži se negode povsod, ampak samo na,nekaterih mestih, tudi svetniki niso vsi enako "mtfčni". Za to je naravno, da so nastala tudi razna božja pota, kjer se baje m Host božja deli v večji meri. Nastale so razne Marije: zamorska, lnrška, znplaška, lušarska, .nu. Brezjah itd., vse te Marije seveda tekmujejo med seboj,' in naša kmetica ve dobro, katera božja pot, katera Marija in koji svetinik je v gotovih slučajih najboljši. Zato tudi vedno dobrop remisli, predno se enemu ali drugemu zaobljubi.
Ne smemo pa misliti, da se gode čudeži samo na naših božjih potih, da samo naše sobe in figure pomagajo. Enako čudotvor-nike so poznali tudi stari narodi. Žo stari Grki bo imeli božja pota, kjer se je zdravilo s hipnotičnim uspavanjem. Eventualni uspeh se je tudi pri njih pripisoval višji, bočji moči.
In ako dandanes pripisuje cerkev posebne lastnosti svetnikom kakor: ta je pomočnik zoper glavobol, drugi zoper krč, ta za oči, oni zoper trganje, drugi je zopet varuh živine itd., ako se tedaj uaS kmet v imenovanih slučajih obrača na razne svetnike, ako priporoča govedo in svinje sv. Antonu. ni to nič novega.
Tudi to ni nič novegn, da prinaša kmet tem svetnikom razne darove: kokoši, jajea, žito, voščene podobe itd.	N
Vse to so poznali že stari narodi. Za pomoč v raznih nadlogah so se Grki obračali na Jupitra, Asklepija, Apolona. Dijano, Ilerukleja etc. Darovali in prinašali ko jim darila, katere so Be-veda pospravili kakor dandanes— svečeniki. Vendar bogovi so bili darovalcem vseeno hvaležni in delali so čudeže, ozdravljali, kaznovali itd1. Zato pa najdemo tudi pri starih narodih zahvalne deske v svetiščih, kakor dandanes po nastbioefritvah.
Ker pa imamo tolfko boljih po-
tov ni čudo, da se zgodi čudež, da se najdejo od enega svetniku več enakih telesnih udov, da se hrani Marijno mleko ali pa še celo prst sv. Duha I
Tako hranijo n. pr., kakor trdijo duhovni sami, dve pravi roki sv. Blaža v Marateji, dve v Rimu, dve v Milanu, dve v Capui, dve v Parizu, dve v Compostelli, dve v Diligennu, dve v Biennu in dve v Marši 1 j i. Povsod so roko prave in povsod so gode čudeži na njimi!
Istotako imajo pravo glavo sv. Frančiška s Paole v mestih: Pao-la, Plessis, Tour, Pariz, Aix, Nea-polj, Jamov, Madrid, Malaga, Barcelona in Rini.
Največja čndotvomica pa jo Marija. Saj se je že koj pri njenem početju zgodil čudež, kajti spočel a je kot devica in ostala je devica tudi po porodu. Papež Pij IX. je proglasil to za dogma, katerega mora ysak kristjan verjeti. Seveda je to velik čudež, ki ne gre vsakemu v glavo, toda Čujmo zagovornika Cirila: Ako so iz Devkalij»novega lcomenja nastali ljudje, ako jo Minerva skočila iz glave Jupitrove, ali je tedaj nemogoče, da bi bil rojen sin z deviškega telesa! Justin pa navaja primer Dijane, katero je Jupiter "obseneil" v podobi zlatega dežja, daje spočela sina.
Taki in podobni so ti čudeži v katere mora verni kristjan verovati. Smešno — toda resnično I
Napreden in izobražen človek t kim budalostim seveda ne verjame, pač se slepč s tem nevedni sloji, posebno lahkoverno kmečko ljudstvo.
Pa še nekaj.
V starem veku in starih časih so se godili čudeži vedno in pri vsaki priložnosti, In človek je bil obkoljen od samih čudežev, Čim bolj pa gremo naprej, tem manj Čudežev se godi. V starih dobah, ko so bili ljudje šo nevedni, so bili čudeži na dnevnem redu in poceni, danes pa, ko je veda napredovala, so čudeži vedno bolj redki. Kjer so bolj najivni in nevedni ljudje, tam je več čudežev. Zakaj se Čudeži ne gode v Ameriki, na Angleškem ali pn na Nemškem, ampak samo v misijonskih krajih Afrike, na SpanBkem, v obubožanih krajih Ttalije, v klerikalnih Lurdih in pa pri nas T
Zalkaj se čudeži boje vede, znanosti, javnosti, zakaj so vedno bolj redki t Zakaj ljubi bog ne pomaga današnjim dušnim pastirjem, kako v starih časih s čudeži, zafaaj ne kaznuje brezvercev in svojih zaničevaloevT
Zakaj pišejo knjige o čudežih
in hočejo z vso silo prepričati
ljudstvo o čudežih? Čemu toliko
pisarenja in truda z razlaganjem
in brezuspešnim učenjem, naj
raje narede čudež, če ga pa sami
ne znajo, naj ga pa izprosijo od
boga, in vse bo verjelo!
"svobodna mi8el"
Sodrugi, somišljeniki! Na j ostrejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-
r
jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu Bpada tudi "Glas Svobode". Segajte po njeml Širite ga med prijatelji, znanci in cosedil Vsak nov naročnik je nov korak do zmage..
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okoliiču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti ln dr* -god po zapadu, koder ima Wert era Federation of Miners ivojfc lokalne unije.
Organizacija je moč, 1 ktero računajo vali delodajalci.


___liriiiaiiitfiiiMMAliiis »riiHii 11




^	-	..... ^ m.....
6
O LAB 8VOBODB
Prejeli smo iz Allegheny^ Pa., sledeči poziv s pros A jo, da ga v našem listu priobčimo.
To storimo radevolje ter ga priobčil jemo tukaj doslovno:
RADNICI11
Hrvatske kolonije Allezhemje, Pittsburga $ okoliče budite o prosu!
Dogadjaji, koji su se dogodili, od vremena pada Khuena Hedervari-jeve vlade, pa do danas. jesu važni za Hrvatski narod, da t\ili Radni-čtvo sa ovaj kraj Oceana, nemožc pustiti sve ove dogadjaje i hladnokrvno prešutieti. ^
Srasloga toga Radnici, za koroin hljeba prisilno, morajlic ostavit. svoje radno mjesto, naseljeui u o-voj okolici, zanimaj uči se za gore sponTcnute razne dogadjaje, potiče nas da i mi rečemo svoju Radničku izjavit, u kojoj izjavi moramo da predočimo, ne samo našemu narodu is ovoj zemlji, nego i narodu u domovini, ka'kovo stanovište zauz;-mamo, kome i u kojem smjeni, da iskažemo svoje simpatie, glede svih dogodjaja, koji su sc do danas de-sili u Hrvatskoj i koji mogu još u skoro vrjeme sljediti. Srazloga toga sarivamo Javnu Pučku skupštinu za (hm 23. Lipnja 1907. u 10. sati pri je podne ti Ccskoj Dvorani na Vinial id. sa sljedečim dnevnim redom:
Hrvatski dogodjaji od pada Khuen Hedervarijeve vlade, oak do danas.
Stoga pohrdite svi na ovu skupštinu, gde čete imati pravo svi govoriti, i cjelu stvar u podpunom slobodnom mišljenju izjaviti.
Na opreš jo} jed no!
Neki odbor, a nebiran od nikoga, sastoječi se od dva trgovca, jednog salonera, jednog popa te jednog no. vinarskog suradnfka ovdešnje lokalne Hrvatske novine. Radnici ova petorica slavohlepnih matodora. sa-živa isto neku skupštinu da govori u ime naroda, do kojega i za koje-ga ih u opče malo glava boli.
Na istoj skupštini žele isto početi raditi, kao sto su radili godinc 1903 za vrijeme birne u domovini, za koji rad i novac još danas nema nikakovih čistih računa.
Stoga Radnici ako več idete na njiho-vu skuštinu, budite na oprezu na istoj, i motrite zrelo njihove jezuitske propovjedi, a na skupšti--ni, koja se saziva od strane Radni-čtva, na istoj izrazite svoje mišljenje na pratm radu spomenute gospode.
Sa radom i slogom k bol jo j bir-chičnosti. Doditc na skupštinu u ne-delju 23. Lipnja.
Jug. Slav. Soc. Club, graha socialističkc stranke u S jed. drč. v Aemrike.
Llatnlc* uredniitva.
VAŽNO 1
Za vsebino in obliko dopisov ne prevzame uredništvo odslej zana-prej nobene odgovornosti več. kar naj, izvolijo cenjeni, dopisniki na znanje vzeti in se po tem ravnati. Pri vseh takih osebnih obdolžjtvali, ki utegnejo imeti za posledico tožbe radi razžaljenja časti, mora biti dotični dopisnk podpisan s polnim imenom, — drugače dopis ne bo priobčen I Kdor pride na dan z obdolžit vami glede tega ali onega, tisti naj tudi vso odgovornost jom nosi in resničnost svojih trditev pred sodnijo dokaže, ako pride do tožbe. Krivično je, da bi se moral urednik za grehe drugih pokoriti, — tisti, kdor bi tožbo zakrivil, pa b; doma na varnem sedel in se v pest smejal.
Vse ostale dopise morali smo radi preobilnega drugega gradiva odlo žiti na poznejši Čas. — Prosimo še enkrat, naj bodo dopisi kratki in jedrnati. Raje mani, pa tisto dobro. Prazno in plitvo besedičenje prepustimo katoliškim dopisnikom I
Ndsim cen. naročnikom v C hi cagi, So. Chicagi, Pulfouvtu, Jolie. tu, La Salte, W<m keganu itd. naznanjamo, da jih tekoči teh dm
obišče mi zastopnik sodr. Frank Petrič, ki je obenem tudi zastopnik mesečnika "Proletarča"'. Sodr. Petrič jc od na* pooblaščen pobirot1 mtroenino sa "Glas Svobode", spre-jehnati oglcAse, prodajati knjige itd. ter v to svrho izdajati pravoveljav na potrdila. Nashn cen. naročnikom fin ostalim rojakom ga toplo priporočano.
Upravnistvo.
ODPRTO PISMO
Slavni Collins Medical Institute!
Vam naznanjam, da sem Vaša zdravila prejel in oddal mojemu prijatelju. On jih je porabil po navodilih in sedaj) se počuti popolnoma zdrav, zato se Vam srčno zahvaljuje za Vaš trud in zdravila ter njih dobri uspeh.
Zahvaljujem se Vam tudi jaz ter Vas bode m še zanaprej priporočal bolnim rojaikom ter jim svetoval, naj se v vsaki bolezni na Vas obrnejo.
S poštovanjem
Jos. Shintler, 712 Hough Str., Indianapolis, tnd.
Na,šl zastopniki.
Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc.
Za Cahimet, Mich., in okolico: Leo. Jtisraka
Za Chicago, 111.: Frank Mladič, 587 So. Centre ave.
Za državo Wyoming: Jjerenc Demšar.
Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa. t M. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kuinik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ertnmc. Za Roslyn: Wash.: A. Janaček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Joliet, 111.: M. PoŠek. Za Steelton, Pa.: Joe Majselj. Za Ginton, Ind.: John Kofer. Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potisek.
Opomba. — Cenjeni rojaki v nar vedenih krajih 9e smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-ge-zastopnike, bodisi z naročbo na list ali knjige.
IŠČEM v svrho ženitve pošteno slovensko dekle, izurjeno v gospodinjstvu, stani od 20 do 30 let. Cc mogoče, s fotografijo. Tajnost zajamčena. Ponudbe na I. C. K., Box 58, Dalzell, 111.
IŠČEM svojega1 brata Alojza Gla rič. Pred Štirimi leti je bival v Co-nemaugh, Pa., in od tega časa ni več slišati o -njem. Kdor bi za njegov naslov vedel, naj mi ga blagovoli naznaniti. — John Glavič, Bo.\ 323. Conemaugh, Pa.
IŠČE SE John Šetina doma iz Ljmbljane. Sodi se, da je prišel približno pred enim letom v Ameriko. Zanj bi rada> zvedela njegova ravnokar v Ameriko došla sestra. Naslov naj se naznani na upravnistvo "Glas Svobode", 669 Loomis st, Chicago, 111.
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"c las avoBore."
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExptllerjem
in čudili bo bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil Bern Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj zisbornimi vspe-M v slučajihYouuiatizina pre-hlajenja, bolezni v križa in slični^pojavab. Sedaj ne morem biti brez nJega.
O Rev. H. W. FreyUf, Htmel. M. T Na vsaki steklenici je J^ I Anaia varnostna znamka \|f "sidro".
25Tn 60 cent. v vseh lekarnah. 1». Ad. RICHTER A CO.
»3 Pearl St. N«w T or k.
SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE'
Novih
50,0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
Spontovant groipod Dr. B. C. Colllnt M.l.
Vam narnanjani, da sem popolnoma ozdravila po Vaiih zdravilih, katera ite mi politjali. Sedai n* čutim nobene bolečine več. i* kar »a Vam srčno (tahvalju-Jem.)
In Vam poilljam tudi mojo illko, ako jo hočete dati v Sloven-ike časopise, ter Vam ostajam do groba bva-lolna Vala
Agnes Gačnlk
R. f. d. ) Johnilown, Pa.
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
140 West 34th Street
New York, N. Y.
i
katera jc ravno izšla od slavnegd in obče znanega
D" E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi Slikami V tUSU In barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti,
bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža In ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I.
križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.	.	,	,
!----Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav
in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino hucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil/da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisiuženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, aH pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma4iaslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
Potem sinete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—i popoludne.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc, gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi mojo dvorane za društvene Bojo, svatbe, zabavne vecero itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudske veselico.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
I®- Potujoči rojaki redno dobro doSlil "XSft
Priporočani bo vsem v obilen posot.
Frank Mladic,
587 H. Centre Ave.	Chicago, III.
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja un> s zlatom pre-tegnjeno (bold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 16
JAMCJ SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših amori-kanskih izdelekov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena jo sedaj samo
-$13.00-
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
• 72 E. Madison 8t.
Chicago, IU.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obiBk Toči dobro in svežo pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstno smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
P. Schoenhofen Brg. Co's.
Najboljše pivo je
|So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
N azd a i r o j a k H
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
=Salooip
Točiva vedno svele pivo in pristne drage pijače. Raznorntne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava
brata Košiček ill S. Centre tie. Ctiiciji, III.




o LAB SVOBODE
HRANA.
Jemo, da živimo; dobro zaužite tečne jedi store nepotrebne snovi za sestav in vzdrŽavanje fizično moči Ce Vam jed ne diši, Vaša moč se hitro zgubi, ter postanete žrtev raznovrstnih bolezni. Gubitek slasti ni sam po sebi bolezen, Je znak oslabjenje živcev želodca, kateri nadzirajo Željo po hrani. Kadarkoli izgubite prirojeno slast po hrrni, spomnite, se, da
Severov
Želodčni (■renčeč.
zavŽivan v dozah, v kratkem časi pri jedi donese Vdm odločno za. željeni uspeh. Je priznana istina, da Stoji to zdravilo na čelu vseh krepfiujooih zdravil. Napravljen je iz najčiitejih prvin, zdravilna svojstvaistih so preskušena ter budijo ielodtc k normalni delavno« ti. DoSlo nam je stotine dopisov cd zahvalnih rojakov, ki so Seve. verov želodčni Grenčec poskusili in se izrazujo pohvalno o njem.
Bolnici, bolni na slabem želodcu, neprebavnosti, želodčnem kataupline in krče y želodcu, Pokvarejeno prebavo, zgago ali enake bolezni ozdravili so s uživanjem tegi zdravila
Eden aam poskus Vam da dokaz o krepilnih uspehih tega zdravila. Ce«a 50o in $1.00.
Slovenci na tujem
ZOFKA KVEDER-JELOVŠKO-VA V "NAŠIH ZAPISKIH".'
"Vaš Želodčni Grenčec je dragoceno in zelo dobro zdru vilo za slab želodec. S potno, čjo tega sem zdaj zdrav. Znh j valujem so naj h vale! ni je." 7
J. Kopeck^, Stoneham, Te*.
"Z veseljom Vam naznanja jem« da so me Vase zdravila popolnoma ozdravila; čast in hvala Vam.Vai Želodčni Gren oec in Zivljenski Balzam ho izvrstna zdravila.
Josef Kad a, 924 N.Madeira »t., Baltimore,Md
"Plskušal sem Vaš ŽelodČ-ni Grenčen, in uspehom. Ne koliko doz rešilo 1110 je mojega želodčnega kutra."
C. F. Kost,
Chamois, Mo
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
W. F. Severa Co
i*
CEDAR RAPIDS IOWA
IXX
i
******************** **
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Sheet,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vslni slovenskim salonom svoja izvrst-na vina In likerje. Ima v zalogi tudi im-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka*
P.J.DedbICH je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
ATLAS BREWING CO.
iluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
MAGNET


Ilalvaža pivo * steklenicah na Tse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se obernlti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vslužltl tudi zunanjim vUgatiUem uvedli smo da vloge sprejemamo poitnlm potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge •prejemamo od $1.00 naprej.
Plftlte po navodila na	'
som CHICAGO unm un _ ,
278—92nd Str«t	Chicago. III.
-- >.i, a a •.>,KiNMr
-m
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da toeirfi v svojem novourojenim '"^sAloonu" vodno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in Tsakovratnu vina. UnijBke smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk bo vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ■lioe Chicago, III.
i_3
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorano za zborovanja.
TELEFON CANAL 7641
Kasparjeva držav-na banka.
G?3 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1, jul. pa do 80 dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni pridal zu $3. ua leto. Pošilja se denar ua vse dele sveta in prodaja se tudi vozno listke (Klfkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
(Konec )
Priprost Slovenec izgubi z našim narodom vsako zvezo, kakor hitro ga jc zavel veter kam v tujino. Se naš inteligenten človek izgubi v drugem narodu v čudovito kratki dobi narodnostni značaj Slovenca. In če naš intelrgent na tujem le red. kodaj čuti potrebo ostati v zvezi z duševnim in kulturnim življenjem našega naroda, toliko mani bo priprost delavec čutil to potrebo, ki je n ti*doma nikdar imel ni!
Naravno je, da sc narod za vsa-ccga posameznika ne more brigati; a'i tam, kjer se gre za stotine in tisoče, je tako zanemarjeni,e, na Katero smo mi naučeni, naravnost zlo. čin na lastni sili in moči. Kakor da nam krvavi rana na lastnem telesu in mi ničes-' ne storimo, da bi u-stavili drag' cen sok. ki odteka ;z naših žil in nas slabi.
Poglejmo Nemce t Res oni so v primeri z nami velikanski narod; aii nobeno številcc njihovega naroda jim ni premajhno, da bi ga zanemarjali. Tako jih izseljevanje ne slab1, ampak jači. Na Hrvaškem imajo 38 šol. v Srbiji, v Bolgariji, po celem Balkanu imajo svoie šole in njihovih društev na našem jugu jc legijon. In v sredini, ob viru njihove kulture in moči, imajo vse te posamezne male skupine, tc raztrt?-šenc in raztepene drobtinc njihove, ga naroda vedno v evidenci. A nn, ki nas je tako malo, kako se mi brigamo za svoje rojake? 1 Navesti hočem, kar vem iz lastne skušnje.
Letos pomladi sem napravila daljše potovanje. Moja pot me je vodila skoz: Kolu <>b Renu. Cula sem, da je na Vestfalskem do deset tisoč Slovencev, in osobito š Essenu in v okolici da jih jc mnogo. Odpeljala sem se tja, da vidim, kako žive. Obiskala sem naj prvo predsednika društva sv. Barbare. To ie podporno društvo slovenskih rudarjev v Essenu. Prišla sem v hišo, v kateri je stanovalo več slovenskih družin. Mnogo oženjenih rudarjev jc tu trajno naseljenih. Njihove žene so Slovenke. Štedljivejše in skroin. nejše so kakor Nemke, zato tvegajo rudarji tudi daljno pot v domovino, da si od tam pripeljejo družino za življenje. Nedavno si ic kupilo društvo imenitno zastavo. Z velik.111 ponosom mi je pravil predsednik o tem.
"Blagoslovili smo zastavo in sam cesarski namestnik (konzul) so prišli iz Kolna k naši slavnosti."
Upraševala sem, če imajo kaj slo. vensk h časopisov in knjig. Odkimal jc in zopet jc pripovedoval, kako so bili cesarski namestnik zadovoljni, "ko smo jim peli cesarsko pesem."
"Morali bi imeti kakšno društvo, knjige in časopise," sem rekla* ''da ne bi pozabili na svoj narod in da bi sc kaj izobrazili. Zastave so prav-zaprav kaj nepotrebne stvari; kaj imate od njih? Knjige bi Vam biie koristnejše." Uprašala sem jih tudi, kakšn so naši rojaki tam okrog.
"O pridu ?o." mi je pripovedoval*. "Sa'no v cerkev ne hodijo dosti. Nc razumejo jezika. Ampak v jeseni pridejo neki slovenski gospod pater 'k na n, potem bo žc boljše.
(>dšla sem v drugo predmestje. Vidiš, sem si mislila, kaj veže Slovence z domovino: "cesarski konzul" in "gospod pater", avstrijski patriotizem in katoliška cerkev, slo. venskega pa nič.
Obiskala sem še drugo društvo: pevsko in tamburaško društvo, o katerem se je tudi v "Slovenskem Narodu" poročalo parkrat. Fantje so namreč tudi nabirali za zastavo. Dva mlada, inteligentna fanta sta mi pripovedovala, kar sta vedela o ondotnih Slovench. Shajali so se čas h in peli in po gostilnah so jih radi videli, ker so Nemci radi poslušali njihove pesmi. In obšla j;h je želja za tamburaškim društvom. Kupili so si harmonij in rwrocib tamburice. Težko je šlo spočetka;
tovarn, minio brezštevilnh tova škili dimnikov v mesto. Povsoi piskala para^stroji so bučali, ij
učili so se note. Niti eden od njih ni znal not, ali učili so se in zdaj že prav lepo igrajo par komadov.
"I11 kaj citate?" sem uprašala-
Eden od njih je bil naročen na "Slovenski Narod". "Ampak drag je,", jc rekel, "in nečejo ga dati cenejše."
Pr povedovaJi so mi. da bo kmalu zadosti denarja nabranega za zasta. vo,
"Tako malo vas jc, dvanajst, petnjst v vašem društvu. Kaj vato bo zastava?! Rajše kupite knjige za ta denar in naroČite še več časopisov. Knjige bi lahko pogojevali drugim Slovencem, saj vam lahko kaj plačajo zato in koristilo bi vam to več kakor zastava."
"Je že res," sta mi odgoyoriia, "ali lepo jc vendar, če se imam s čim postaviti."
Uprašala sem jih, če mislijo iti nazaj na Kranjsko. Odgovorili so mi, da ne mislijo, da je zaslužek dober tu, samo to je nerodno, ker ne znajo jezika. — Eden me jc spremil in mi jc kazal ulice: 'Tukaj so sami Slovenci, vse jc slovensko."
"Ne bo dolgo," sem mislila. Vračala sem se mimo vr'ikanskili tovarn, miiijfo brezštevilnh tovarn L ovsod j c z visokih peči še je valil dim. Zemlja se je tresla od človeške moči, ki jc vpregla tu prirodne sile v svoje suženjstvo. In kamor seže oko, ves kraj — ena sama bučeča, velikanska tovarna. In tam v dolinah. pod bregovi ruje pod zemljo stoii>oč rok v črnili pre.nogokopih n po vseh teh tovarnah, ki so nakopičene v mestu in raztresene okob po vseh brdih in dolinah, peha se stotuoč ljudi okolo brneč1 h strojev m velikanskih žarečih peči j. Med njimi jih jc deset t:soč moic krvi. Deset tisoč slovenskih hlapcev je tu, ki pomagajo kupičiti silo in bogastvo-tujemu narodu. Zadnji so izmed teh stotis-uč hlapcev. Močni so* krepki, ali pokorni. Molče in najbolj udano služijo izmed vseh tujemu kapitalizmu. Skromni so, njihove potrebe so majhne: jesti in piti in časih kakšna svilnata p'sana zastava. Ni še onega gladu po naobrazb:, po knjigah, po duševnih užijkih v njihovih dušah. Nimajo velikih društev s predavanji, koncerti, nima vsak svojega časopisa, ne plačujejo prostovoljnega davka velikim organizacijam delavstva, ki jih ščitijo pred izkoriščanjem dobičkaželjnih akc jonarjev. Srečni so, kadar pridejo med nje "oni avstrijski cesarski namestnik" poslušat izliv njihovega avstrijanskega patriotizma; srečni so, kadar pridejo "gospod pater" oznanjat v domačem jeziku nauk katoliške cerkve. A kultura, velika kultura gre po svetu, na vse strani sipi je svojo blagodat, samo tem desettisoč Slo vence v^v tujein nemškem kraju nc vrže niti drobtinice.
Srce me je bolelo, ko sem odhajala, in spomnila sem se vseh naših neumnih veselic, po kater h se jc z velikim navdušenjem pobiralo za družbo sv. Cirila in Metoda. Blažena naša družba sv. Cirila in Metoda! šolske sestre itče naše slovenske otroke slovenskih molitvic irr časih tudi nemških iger, če pride kakšen avstrijski in klerikalni gospod pogledat, kako rešujemo mi svoj pomladok, svojo kri pred tujo pohlepnostjo... In tam i c desettisoč odraslih Ipjdi, katere prepuščamo njihovi milosti "gospodu strij'sketrm cesarskemu namestniku" in rimsko-katoliškemu patru. — ki jc pa vsaj "tudi Slovenec".
Zagreb.
THE PINKERTON LABOR SPY",
(Pinkertonski delavski ovaduh.)
Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovadustvo v uniji W. P. of M., in katera morda resi življenje Moyeru, ITaywoodu in Pet-tibonu.
Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico čitati. Stane 25c in se lahko naroči pri upravništvu "Glasa Svobode".
Društvene vesti.
Vsem ibratom društva "Aidrij štv. 3 S. N. P J., stamijočim Johnstown, Conema/ugh, Franklin Pa, in ostalim, se uljudno mazna njo., da se polnoštevdno udeleže redne one-sečne aeje^ ki se bo vmšrla dne 30. jam? j a t. I. ob g. uri dopoludne v društveni dvorani. Volili bomo delegata zai tretje glavno zborova nje v La Salte, HI.; pdlegtega se bo razpravljalo pri tej seji tudi o dru gffli važnih društvenih zadevali Torej, bratje, (pridite vsi do zadrti j e-gal
Qdstej zaivaprei vršile se bodo skozi oelo poletje -redne mesečne se je vsalko zadnjo nedeljo v mesecu namesto kialkor dosldji ob 3. pop. že dopohidne točno ob Q. uri.
Odbor.
VABILO
-na veselico, katero priredi društvo
Zvestoba" štvi 35 S. Ni P. J. Ohicopee, Kans.,
dne 23. jutnja ti v dvoralni g. Andreja Haferja.
Začetek točno ob 1. uri popol<u dne.
Uljttdno se vabijo rojaki in rojakinje, da se ie veselice z ozirom na •ddbrotvorniVuncn (v korist pod pome ga drušiva) v čim največjem številu udelele.
Vstopnina 25c za osebo; gospe in otroci prost?.
Za izvrstno godbo in prost pri grizek je poskrbljeno.
A Odbor.
Naznanilo.
Opozarjam vse člane društva "Danica" štv. 44 S. N\ P. J. v Cch nemai^gh, Pa., zlasti društvenike izven Conemaugh stanujoče, da se v polnem |tcvilu udeleže prihodnje seje, Icateita bo Idne 23. junija ti .Na dnevnem nedrtv je kot najvažnejša točka izvolitev delegata za konvenVrjo Narodne Tednote. vrše-čo se prve dni meseca septembra v La Salle, 111. Potrebno ie 'torej, da se vsakdo udeleži društvene seje, da pozneje ne bo kakih pritožb.
Martin Černetič, tajnik.
POZOR 1
Sodragi delavci! Vafie najbolje
orožje proti so vragom vaših te-
I
žen j in stremljenj po samoosvobo-ditvi je svobodomiselno in socija-listično časopisje. Taka časopisa sta "Glas Svobode" in "Proleta-rec". Čitajte ju in širite med to-variši-sotrpini! Vsak somišljenik je dolžan agitirati za nju in pridobiti novega naročnika. Pojdita in storite tako!
Socijalizem je nov Stadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se je in prišel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila.
Nota.
Za. vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo uriti uprav-ništvo.
^PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO
»•inj® » julijo In dni a« Vr»]> ob «drl]»a*k«a morju v»ra preikrbl »Ur» tilnik..
CUNARD LINE
prevaža ljudi in blago čbz ocean
tlBtliLUB, QEH0YA. MAEPELITO,
lepi, veliki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
^PANNONIA"	10,000 toa.
-ULTONIA"	10,400 too.
Ii New York» odplujejo NARATN08T T ITALIJO. Obrnite se do naši!} zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navo la la o oenah in času kedaj parniki odplujejo.
P. GK WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn 8tr.	opioioo
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.ienom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mL z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da bodo ozdravite. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edi ne bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jjh jc v Zdr. državah. Mi sino dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T.-raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druuega zdravnika.
Zasrtrupljenje krvi, krč, božjastnost, sla/botrmnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 zvečer vsak, dan. Ob nedeljah
od 10—a.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DR. DRILL, slovenski zdravnik, h katerim se lahko pogovorite.
703 Penit Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem je-ziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Ali se boš ženil to spomlad?
C
e bo tako, potem si boš gotovo omislil enltvanjsko sliko In sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni značaj.....................>...........................
To ti točno solidno in reno naredi.
Izkušen fotografe
391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
ESTABLI8H 1883	PHONE CANAL 287
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri JW" NAS
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
Emil Bachitian,
680 8. CeatreAve , Chicago.
S rur.s »Ann s h'AnORY
Silil
izdeluje društvene znake, gum-Ik3, zastavo in drugo potrebščine.
; SltTWf WWWWWW!t?W
MODERNI FOTOORA- 3 FIČNI AT ELI JE
! P
11 L. Hagendorff. ^
! ~ Vogal Reed in Oregan ul. V MILWAUKEE, WIS. ^
E3
I Z n liane cene za poroi- ^ ne slike.
tfiUlUMUMiUllUiUU
JUiUft
WISCONSIN
LO

"o
PHONE 413
'Sel
Dvorana za društveno seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC.
POZOR ROJAKU
Podpisani naznanjam rojakom La Salle in okolici, da izdelujem vse vrste mo&ke in ženske obleke najmodernejšem okusu.
Za obila naročila se najtople-je priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
M« - Itn ST.	LA SALLE, ILL.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako'sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
«OJ)Bra(TKIff E2a'S
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da poučeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo^kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši fiitatelji vedo, da je edino pristho
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

j|I0I|TI>I>
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Močni živci. Močne mišice.
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdno zdravje.	Dolgo življenje
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bol« zni od sebe. Rabite je, da vam bodo bolj&e dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
* • • *
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo sdravilao grenko vin« kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * * *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Tririer
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. -