leto xxxix., št. 35 Ptuj, 11. septembra 1986 cena 80 dinarjev YU iSSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSFRiIMF- Toplice k Radenski? (stran 2) Ptujski transfuzijski oddelek (stran 3) Kakor gora ukaže (stran 4) Srečanje z Alojzom, Miho in Marjanom Remcem (stran 5) Z Marijo in Mirkom na BAI (stran 7) Sklicani zbori skupščine občine Ptuj v skladu s trimesečnim pro- gramom dela so predsedniki zbo- rov Skupščine občine Ptuj sklica- li seje zborov. Tako se bodo de- legati družbenopolitičnega zbora sestali 23. septembra, zbor zdru- ženega dela in zbor krajevnih skupnosti pa 24. septembra. Na sejah vseh treh zborov bo- do dali glavni poudarek zaklju- čni analizi uresničevanja družbe- nega plana občine Ptuj za ob- dobje 1981—85 in poročilu o uresničevanju plana v letošnjem prvem polletju v ptujski občini. Obravnavali bodo še predlog družbenega dogovora o prizna- valninah udeležencem NOV, os- nutek odloka o nagradah in po- vračilu stroškov sodnikom, ki ni- so v delovnem razmerju pri So- dišču združenega dela v Maribo- ru, opravili volitve, imenovanja in razrešitve ter obravnavali de- legatska vprašanja, pobude in predloge. V skladu s svojimi pristojnost- mi pa bodo delegati zbora zdru- ženega dela in zbora krajevnih skupnosti obravnavali še infor- macijo o izvajanju sanacijskih in predsanacijskih programov za lansko leto in priprave sanacij- skih programov po zaključnem računu za leto 1985 v OZD, ki so izkazale izgubo. Sklepali bodo o osnutkih odlokov: o priznavalni- nah udeležencem NOV, o plače- vanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj. Sklepali bodo o na- jemu posojila pri Zavarovalni skupnosti Triglav — Območna skupnost Maribor in o izvzemu zemljišč iz splošne rabe. Zbor združenega dela pa bo dodatno obravnaval še informa- cijo o razvojnih usmeritvah delo- vne organizacije AGIS Ptuj. O gradivu je v torek razpra- vljal sekretariat predsedstva SO Ptuj, te dni pa ga podrobneje obravnavajo odbori zborov ter oblikovali mnenja in stališča do posameznih gradiv. To bo dobra usmeritev ob razpravah v delega- cijah v združenem delu in v kra- jevnih skupnostih in delegatom na samih sejah zborov. FF FESTIVAL DZG SLOVENIJE PTUJ '86 v siju srebra in zlata Junaki nedeljske prireditve: ansambel Kogras iz Spodnje Kungote z zmagovalno skladbo Hej punca. Petek, sobota in nedelja so bili v znamenju 17. festivala domače zabavne glasbe Slovenije. Orga- nizatorji, Zavod Radio-Tednik Ptuj, Zveza kultur- nih organizacij Slovenije in pokrovitelj Harmonija iz Maribora, so nadvse zadovoljni. Prav tako več kot šest tisoč zvestih obiskovalcev. Dobra organi- zacija, lepo vreme in presenetljivo število odličnih ansamblov je prispevalo k uspehu. Enajst zlatih, prav toliko srebrnih in le šest bronastih značk Or- feja s plaketo je več kot je bilo mogoče pričakova- ti. Tudi člani strokovne komisije so bili prijetno presenečeni. Hit festivala je melodija Hej punca, mladih čla- nov ansambla Kogras iz Spodnje Kungote. Vilko Hauptman, Radko Hauptman, Karina Matjašič, Ervin Matjašič, Rudi Matjašič, Rudi Kraner, Smi- Ijan Greif ter njihov vodja Radomir Hauptman so junaki nedeljske prireditve. Osvojili so srca poslu- šalcev in jim dodobra ogreli dlani. Nagrada: 347 glasov in 40 tisočakov. Drugo nagrado občinstva v znesku 30 tisoč dinarjev so si s 111 glasovi prislu- žili prav tako mladi glasbeniki ansambla bratov Stopar iz Mengša, za skladbo Mi pa gremo v di- sko. Tretjo, v znesku 20 tisoč dinarjev pa je z 89 glasovi prejel ansambel Štajerskih sedem iz Slo- venskih Konjic za svojo »Micko«. J. Bračič PREDLOG SKLEPA O NAJEMU POSOJILA Izvršni svet SO Ptuj je na seji, 11. junija, sklenil najeti posojilo za nakup učil, ki jih potrebuje svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj, v višini 1 milijon di- narjev. V zvezi s tem je poslal vlogo na izvršilni odbor Zavaro- valne skupnosti Triglav — Ob- močne skupnosti Maribor. Ta je posojilo že odobril in sicer za do- bo treh let po 10-odstotni obre- stni meri. V skladu z določili Statuta ob- čine Ptuj morata o najetju poso- jila sprejeti ustrezni sklep zbor združenega dela in zbor krajev- nih skupnosti. Zato je izvršni svet SO Ptuj predlagal delega- tom obeh zborov, da sprejmeta sklep po hitrem postopku, ker bo možno sredstva že takoj koristiti. O predlogu bosta zbora sklepala na sejah, 24. septembra. FF UVODNIK Ob 16. septembru — prazniku bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije Skupnost bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije praznu- je 25. obletnico skupnih prizadevanj za razvoj in uveljavljanje med- republiškega sodelovanja na vseh področjih človekovega ustvarjal- nega dela ter političnega, samoupravnega, obrambnozaščitnega in društvenega delovanja. Naše misli se vračajo k 16. septembru 1961, ko so občinski sveti SSH in ZSS občin Čakovec, Ptuj in Varaždin na svoji prvi skupni seji v ptujskem delavskem domu Franca Kram- bergerja sprejeli temeljna načela o medrepubliškem sodelovanju de- lavcev in sindikalnih organizacij. Na temelju teh načel so bila usta- novljena delavska Srečanja bratstva in prijateljstva, ki so se pričela v občini Ptuj 23. aprila 1962. leta. Zgodovinska datuma 16.septem- ber 1961 in 23. april 1962 pomenita najpomembnejši mejnik v raz- vijanju in uveljavljanju medrepubliškega sodelovanja bratskih ob- čin SRH in SRS. Uspehi skupnega dela in prizadevanj občinskih svetov SSH in ZSS čakovec, Ptuj in Varaždin so spodbudili k sodelovanju tudi druge občinske svete SSH in ZSS, ki so se vključevali v skupnost bratskih občin po sledečem vrstnem redu: Ormož '64, Koprivnica '68, Slovenska Bistrica '69, Krapina '73, Maribor '77, Pregrada '79, Lendava '81, Šmarje pri Jelšah '81, Ivanec '84 in Klanjec 1985. leta. V program medrepubliškega sodelovanja pa so se vklju- čevale tudi druge družbeno politične organizacije, temeljne organi- zacije združenega dela, osnovne šole, krajevne skupnosti, štabi za civilno zaščito ter družbene organizacije in društva. Na območju trinajstih bratskih občin živi 587.523 prebivalcev od tega 173.702 zaposlenih delavcev, ki so družbenopolitično organizi- rani v 1.242 osnovnih sindikalnih organizacijah SSH in ZSS. No- silci razvoja, uveljavljanja in usmerjanja medrepubliškega sodelo- vanja so občinski sveti SSH in ZSS, ki s svojo ustvarjalno zavze- tostjo odpirajo široke poti za sodelovanje, za krepitev prijateljskih vezi ter bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narod- nostmi. Četrt stoletja dolga pot skupnega dela je vseskozi ustvarjalno uspešna in vsebinsko bogata, v določenih časovnih obdobjih je bila tudi strma, ker smo se na njej srečevali z raznovrstnimi ovirami in nasprotovanji. Ob vseh težavah je zmagovala vztrajnost, požrtvo- valnost in visoka socialistična zavest tisočev predanih aktivistov, ki so vgrajevali del sebe, svoje delo in znanje v uresničevanje najple- menitejše Titove vizije o bratstvu, enotnosti in prijateljstvu med vse- mi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. V Titovem konceptu bratstva in enotnosti črpamo moč in navdih za razvijanje in uvelja- vljanje raznovrstnih oblik ter vsebine medrepubliškega sodelovanja. Ob jubilejih običajno zapišemo uspehe s številkami, tokrat pa že- limo poudariti, da je naše skupno delo vrednota neprecenljive vred- nosti, kije z navajanjem statističnih podatkov ni moč izraziti, ke je globlja, vsebinsko pomembnejša od sleherne številke. Pa kljub temu je prav, da zapišemo, da je bilo doslej 25 celoletnih programov medrepubliškega sodelovanja v okviru Srečanj bratstva in prijatelj- stva zelo uspešno izvedenih. Na področju gospodarskega sodelova- nja beležimo uspehe, obstaja pa še veliko neizkoriščenih možnosti. Medrepubliška kulturna izmenjava dosega množičnost in kakovost. Na obrambnozaščitnem področju se odlikujejo enote in štabi za ci- vilno zaščito z doslej devetimi zelo uspešno medrepubliškimi zdru- ženimi praktično reševalnimi vajami pod geslom »Bratstvo—soli- darnost«. Mladi so doslej formirali že deset MDB, ki so sodelovale na ZMDB sirom Jugoslavije. Nepozabne so vsebinsko izredno bo- gate in zanimive radijske oddaje »Iz naših bratskih občin«, vsako leto pa smo obogateni tudi z biltenom Srečanj bratstva in prijatelj- stva z naklado nad dvatisoč izvodov. Vrsto aktivnosti izvajajo osno- vne šole, krajevne skupnosti, gasilska, športna, kulturna in druga društva. Še bi lahko naštevali, kajti stotisoči so v teh 25 letih zavzeto in požrtvovalno uresničevali skupno dogovorjeni program medrepubli- škega sodelovanja in Srečanj bratstva in prijateljstva. S konkretni- mi dejanji in rezultati svojega dela so kalili in plemenitih vsebino prijateljskih in bratskih vezi delavcev, delovnih ljudi in občanov bratskih občin ter vseh naših narodov in narodnosti. Oh jubileju si želimo, da bi sodelovanje bratskih občin SRH in SRS bilo tudi v naslednjih 25 letih tako pristno, uspešno in bogato kot je to bilo vseh dosedanjih 25 let. Vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom čestitamo k 16. septembru ~ prazniku bratskih občin SR Hrvatske in SR Sloveni- je, vsem dragim gostom, ki nas bodo v teh dneh obiskali, pa izreka- mo prisrčno dobrodošlico v Ptuju! Feliks Bagar Mirko znova tretji na Balkanu! v soboto in nedeljo so bile v Ljubljani 45. balkanske atletske igre, izvrstno izpeljana prireditev na obnovljenem stadionu. V repre- zentanci Jugoslavije sta nastopila tudi Marija Šešerko in Mirko Vin- diš, člana AK Ptuj. Mirko je v maratonu ponovil uspeh s prejšnjih iger, osvojil je bronasto medaljo, Marija pa je v skoku v daljavo v mo- čni konkurenci osvojila šesto mesto. Obema tudi naše čestitke, prav tako pa tudi ptujskim atletskim delavcem, saj so eni redkih jugoslo- vanskih, zlasti pa slovenskih atletskih kolektivov, ki so imeli v repre- zentanci kar dva svoja tekmovalca. I. k. Mir1y) Vindiš na stopnicah za najbqjjše. Za tretje mesto je prejel brona- ' 'ito nredaljo BAI - (foto D. Stropnik) XIX. mednarodni obrtni sejem v Celju Po dveh poslovnih dnevnih so danes v Celju odprli XIX. mednarod- ni obrtni sejem tudi za obiskovalce, ki si ga bodo lahko vse do 21. sep- tembra ogledali na skupno 5786 kvadratnih metrih pokritih prostorov v dvoranah, 1900 zunanjih pokritih površinah in 10.555 kvadratnih metrih zunanjih površin. V skupno 557 paviljonih se predstavlja 854 udeležen- cev letošnjega celjskega obrtnega sejma. To je najpomembnejša poslovna prireditev obrtništva v Jugoslaviji, ki bo prihodnje leto praznovala že 20-letnico obstoja in je znana izven naših ožjih in širših meja. Zanimanje za sodelovanje in za obisk priredi- tve je tokrat presegel vsa pričakovanja, saj sodelujejo obrtna združenja in zadruge, ogledamo si lahko razstave inovacij in programov za zdom- ce, specializirane razstave tekstila, usnja, pletenin, plastike, igrač in ra- čunalniške opreme v obrtništvu, specializirano razstavo lesa in lesnih iz- delkov, obdelovalnih strojev za les, razstavo Človek in prosti čas, drobno kmetijsko mehanizacijo, cementne izdelke in ostali gradbeni material, na večji površini pa je tudi obrtniška ulica in obrtniška tržnica, kjer bo lahko mladina spoznala obrtniške poklice za svoj jutrišnji delovni dan. V njej pa bo moč kupiti tudi vrsto obrtniških izdelkov iz vse Slovenije in Jugoslavijhe. Pestra pa bo tudi gostinska ponudba in spremljajoče športne, zabavne in kulturne prireditve ter modne revije. Pokrovitelj tiskovnega središča na XiX. mednarodnem obrtnem sej- mu v Celju pa je znana jugoslovanska delovna organizacija AERO iz Celja, ki v dneh do 20. septembra organizira tudi posebne dneve Aera. mš Končana Pula po Puli '86 Enajst filmov — od predvidenih dvanajstih — smo videli v letoš- njem puljskem pregledu pod skupnim naslovom Pula po Puli "86, ki ga je med dvanajstimi slovenskimi kinematografi uvrstil v svoj spored tudi' mestni kino v Ptuju. To je bila tudi neke vrste najhitrejša informacija o pretekli jugoslovanski filmski proizvodnji, o nagrajenih filmihin igral- cih ter o tem kaj smo v tem obdobju ustvarili v Sloveniji. Slovenija pa je tudi edina republika, ki se je odločila za tako celovito predstavitev takoj po puljskem filmskem festivalu. Delavci kina ocenjujejo, da je bil tudi letos obisk zadovoljiv saj so zabeležili na predstavo poprečno 176 obiskovalcev ali skupno 1937. Naj- več ljudi si je ogledalo film Lepote pregrehe — kar 306. Letošnja predstavitev jugoslovanskih filmov je bila v glavnem zelo zanimiva in je pokazala, da smo kljub ra/nim težavam posneli nekaj do- brih del. Navdušil je tudi slovenski Kormoran, česar pa o filmu Boštjana Hladnika Čas brez pravljic ne bi mogli reči. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 11. september 1986 - TEDNIK ORMOŽ Prekoračiteljev ne bodo preganjali Zakaj? Na obrazcih OD UDS-l v obdobju januar—junij 1986 so namreč prikazali, da so izplačali manj, kot bi lahko. Od skupno 17 OZD v občini je določila dogovora oziroma resolucije o delitvi preseglo enajst OZD. Ob tem pa izvršni svet ugotavlja, da delitvena razmerja še vedno ni- so usklajena, čeprav se razkorak znižuje. Prekoračitelje bodo še naprej opozarjali, da upoštevajo dogovorjene usmeritve. Izvršni svet tudi ne dvomi v pravilnost izpolnjenih obrazcev UDS-l, zato v ormoški občini ni OZD, ki bi morala vračati osebne dohodke. Člani izvršnega sveta, ki prihajajo iz različnih delovnih okolij, so zlasti opozarjali na to, da bi poleg dohodka in akumulacije morali videti tudi ostale kakovostne dejavnike ter da ponovno gradimo vse na delavcu. Tako je Vera Rep, sekretarka občinskega sveta ZSS v Ormožu po- vedala, da se v sindikatih ne strinjajo z vračanjem osebnih dohodkov, saj so ormoški osebni dohodki izredno nizki in na meji eksistenčnega mini- muma. Zato bi jih moralo bolj skrbeti, zakaj so v ormoških OZD tako nizki osebni dohodki in kje so vzroki za to. Čeprav je ormoško gospodarstvo v polletju doseglo v primerjavi s prvim četrtletjem boljše rezultate, jih vseeno skrbijo podatki o manjšem izvozu. Zato je izvršni svet pozval OZD, v katerih izvažajo manj kot v enakem obdobju lanskega leta, da obrazložijo, zakaj zaostajajo za plan- skimi usmeritvami. 67 udeležencev naj bi združilo sredstva za sanacijo letnega kopali- šča. Doslej je pristopilo 40 udeležencev, 10 jih je odklonilo sodelovanje, 17 pa jih z odgovorom zamuja. Na seji IS so 4. septembra imenovali od- bor, ki bo vodil sanacijo in ki je sprejel obvezo, da do konca novembra letos poišče rešitev za ta izredno pomembni športni rekreativni objekt. V zvezi s tem so člani IS predvsem opozorili na nujnost enotnega upra- vljalca z objektom in na vprašanje pokrivanja funkcionalnih stroškov, ki ostaja še nadalje nerešeno. Za objekt bi morali biti zainteresirani pred- vsem v Slovinu, Mercator-Zarji in Komunalnem podjetju Ormož. Precej pozornosti so namenili poročilu komisije za ocenitev škode po elementarnih nesrečah v občini Ormož, ki je brez suše čez 400 milijo- nov dinarjev. Kljub temu so skušali oceniti škodo tudi po suši, ki znaša okrog 183 milijonov dinarjev in se kaže predvsem na krompirju, koruzi in sladkorni pesi. Glede vprašanj, zakaj večja škoda v družbenem sektorju kmetijstva, je komisija odgovorila, da gre v tem delu kmetijstva za dejavnost z veli- ko vrednostjo (upoštevajoč nasade jagod, hmelja, visenj in podobno). Upoštevati pa je potrebno tudi večje pridelke in da gre v (hiužbenem sek- torju za velike komplekse, zlasti v poljedelstvu. Pri obravnavi odloka o nagradah in povračilu stroškov sodnikom, ki niso v delovnem razmerju pri sodišču združenega dela v Mariboru, so postavili vprašanje v zvezi z organom v tretjem členu in predlagali dvo- fazni postopek. Brez bistvenih pripomb so soglašali s 37 odstotnim povi- šanjem pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovolje- nja za promet z mlekom v občini Ormož. Soglašali so tudi z imenovanjem dveh inšpektorjev v upravi za druž- bene prihodke občine Ormož in z dopolnilom k dogovoru o usklajevanju davčne politike v obdobju 1986—1990, ki se nanaša na davek na dohod- ke iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo občani za umetniška književna, klasična glasbena ter slikarska in kiparska dela in se obračuna po nižji — deset odstotni stopnji. Pogoj je, da so doseženi pri OZD s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost. Znižano stopnjo bodo občine uve- ljavile s 1. 1. 1987. MG GEODETSKA UPRAVA PTUJ Predstavitev nove evidence Delavci ptujske geodetske uprave so 2. septembra opravili po- membno delo. Predstavili so grafični pregled komunalnih naprav. Gre za predstavitev nove evidence v vsej Sloveniji, ki gradi na podlagi srednjeročnega programa geodetskih del v obdobju 1981—85. Ptujska občina je ena zadnjih v Sloveniji, ki je to evidenco dobila. Izdelal jo je Geodetski zavod iz Maribora. »To evidenco smo v prejšnjem mesecu prejeli v upravljanje ker je Geodetska uprava v občini dolžna voditi in vzdrževati tako eviden- co. Na predstavitvi smo predstavili namen nove evidence. Pogovorili pa smo se tudi o vzdrževanju in vodenju te evidence, kar bomo še ta mesec dogovorili s komunalnimi delovnimi organizacijami. V tem mesecu se bomo tudi dogovorili, kako bomo delali naprej,« je pove- dal Boris Premzl, direktor ptujske geodetske uprave. KAJ PRINAŠA EVIDENCA? »Evidenca ima informativno-orienta^y Sloveniji imamo podrobna navodila, kako ravnati, če bi do okužbe prišlo, oziroma če bi ime- li bolnika v katerikoli zdravstve- ni organizaciji. Navodila tudi pravijo, da je potrebno takšnega bolnika poslati na infekcijsko kliniko v Ljubljano. Bolezen poznamo že nekaj let. Zanimiva je statistika, ki jo pov- zemam po tujih revijah. Tam, kjer je obveščenost dobra, se bo- lezen širi počasneje. Zaščita je dobra, oziroma najboljša stvar, ker je bolezen huda.« PRAVIJO, DA JE REŠITEV V CEPIVU, PA TUDI V SPRE- MENJENIH SPOLNIH NAVA- DAH, KER JE AIDS V BISTVU SPOLNA BOLEZEN. »Cepiva še ni, ker so doseda- nji izolirani virusi skoraj pri vseh različni. Površina tega virusa je tako raznolika, da trenutno ni mogoče priti do univerzalnega cepiva. Edina preventiva je za- ščita: rizične skupine naj dobro premislijo, kako bodo živele, ozi- roma da bodo razumno živele. Vsaka okužba še ne pomeni bolezni. Zboli do 20 odstotkov bolnikov oziroma okuženih, kar je še vedno visok odstotek in ker ne vemo, kdo izmed teh bo zbo- lel, nas je te bolezni tako strah,« je sklenila dr. Jožica Vrečko. MG Zdravstveni to je lepo arajea« urcJcM pa Je tudi njcfova •UMca mu OTROŠKI DISPANZER ORMOŽ 1 Zaupanje v zdravstveno vzgojo Otroški dispanzer se je osamosvojil v letu 1981, prej je deloval v skupnem, kjer so skrbeli za zdravje otrok, šolske mladine in žensk. S takim načinom dela ni bilo mogoče izvajati preventive, ki jo sodobna medicina postavlja pred kurativo. Začel je na zdravi osnovi — na posvetovalnicah, s katerimi so pokrili ves teren. Dr. Boris Vouk, specialist pediater, strokovni vodja dispanzerskih dejavnosti v TOZD Zdravstveni dom Ormož, rad pove, da se jim ni treba boriti za obisk v posvetovalnici. Vsak otrok je v po- prečju v prvem letu življenja petkrat pregledan. Tako pride v posveto- valnico v prvern, tretjem, šestem, devetem in dvanajstem mesecu. Od trenutka, ko se mamica z dojenčkom prvič oglasi, se začne spremljati njegov psihofizični razvoj. - Prav tako so uveljavili kontinuirano cepljenje od 3. meseca dalje in zanj več ne pošiljajo vabil. S stalnim spremljanjem psihofizičnega razvoja otrok lahko že v zgodnjem obdobju odkrijejo določene motnje. Pri tem jim je v veliko pomoč profesor Bojan Sinko, klinični psiholog iz ormoške psihiatrije. Lani so tako pregledali 215 otrok, starih tri leta, morali pa bi jih 229. Po opravljenem pregledu so ugotovili, da strokovno pomoč po- trebuje 66 otrok. 12 je takih, ki bi jih morali nujno vključiti v razvojni oddelek vrtca, kjer bi lahko vplivali na vse funkcije, ki so nujne za razvoj. Tudi pri ostalih bi potrebovali strokovno pomoč in usmerja-J dr. Boris Vouk profesor Bojan ŠInko nje, pri katerem so udeleženi starši in otroci. Tako vodenje je nujno, saj zagotavlja poznejše nemoteno vključevanje v življenje in delo. : ZAKAJ TOLIKO ODSTOPANJ"? Nekaj vzrokov je v predporod-. nem obdobju, nekaj je podedovanega, marsikaj pa se pridobi... : »Večgeneracijske družine so bolj spodbudne za razvoj. Danes je vse bolj prisotna odtujenost, zlasti med ljudmi, ki bi morali biti pove-1 zani. Tako ljudje več ne znajo poslušati, ne slišijo čustvenih tonov, ko ; otroci kličejo na pomoč. Ta odtujitev vodi v poznejšo agresivnost,« je \ med drugim povedal profesor Bojan Sinko. Dr. Boris Vouk je že 2! let v Ormožu in v tem obdobju je prišel i do določenih resnic. V samem osveščanju staršev naj bi šola imela po-; membnejšo vlogo, zlasti v zdravstvenem pogledu. Danes to ni tako. i Starejše gerieracije so imele in še imajo več medicinskega splošnega- znanja, kar pri mlajših ni opaziti. Porazno je, da so mamice običajno ! preveč panične in ne uporabljajo razumnega mišljenja. 1 Načrtno spremljanje razvoja otrok potrebuje seveda ustrezno ka-. drovsko zasedbo, ki jo v. Ormožu različno uspešno izpopolnjujejo.; Tradicionalno pomanjkanje denarja je največja ovira. Zato vidijo bo-^ dočnost v povezavi s ptujskim zdravstvom. Prljetal prostori otroškega dispanzerja foto: I. CIANI V Ormožu so s takim načinom dela, ki smo ga opisali v grobem, pričeli zelo tiho in skromno, zato so toliko bolj veseli rezultatov. To je njihova vizija prihodnosti. V Sloveniji tak naiin dela poznajo v Lju- bljani, Kranju, Mariboru in Novi Gorici, čeprav nekega univerzalne- ga modela ni. »Čim bolj zgodaj odkrijemo določene motnje, lažje jih je odpraviti, saj se nekatere po petem letu življenja le še poglabljajo,« je sklenil dr. Boris Vouk. 42 let delovanja slovenskega sodstva 3. septembra je minilo natanko 42 let, od- kar deluje slovensko sodstvo, saj njegov zače- tek beležimo v letu 1944, ko je predsedstvo SNOSA sprejelo odlok o začasni ureditvi na- rodnih sodišč in sodnikov. Ta dan so obeležili tudi v ptujski enoti ma- riborskega temeljnega sodišča, kjer je o delu govorila Betka Šoštaričeva in pri tem pouda- rila, da je trenutno zaposlenih 47 delavcev, med njimi 10 sodnikov, dva strokovna sode- lavca in ena sodna pripravnica ter 34 takih, ki so zadolženi za tehnično administrativno področje. 31. avgusta letos so zabeležili 7399 nereše- nih zadev v katere sodijo tudi tiste iz zemlji- ško knjižnega oddelka — teh pa je kar 5335. Ostalo sodi v kazensko, pravdno, zapuščin- sko, izvršilno in nepravdno področje sodni- škega dela. Upoštevajoč dosedanjo kadrovsko zased- bo številke ne predstavljajo zaskrbljujočega stanja, le na zemljiško knjižnem področju bo potrebno storiti vse, da se bo do konca leta ta številka občutno znižala. Po podatkih za pr- vo polletje pa so na sodišču plan dela v celoti izpolnili in ga za 27,6 odstotka celo presegli, če pri tem upoštevajo republiške normative. Ob dnevu slovenskega sodstva je ptujske- mu delovnemu kolektivu spregovoril tudi Ivan Gorjup — predsednik Temeljnega so- dišča v Mariboru, ki je poleg čestitk sodelav- cem, opozoril tudi na nekatere aktualne družbene trenutke v katere so svoje prispev- ke dali tudi slovenski pravniki, sodniki, od- vetniki, tožilci, sodniški pripravniki in štu- dentje. Ti prispevki so vsa ta leta veliki in ne- izmerljivi, zlasti tisti iz NOB, ko je bil prvi pravniški zbor oktobra 1943 leta v Beli Kraji- ni le nekaj dni po zasedanju Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda. Na pravniškem področju je bilo prav na tem zbo- ru opravljeno pionirsko delo. »Ustavnost in zakonitost mora zagotoviti oblast prava, je v zadnjem časii zapisano v številnih dokumen- tih. Le doslednost uresničevanja teh načel lahko izključi arbitriranje, subjektivizem, sa- movoljo posameznikov ter organov oblasti in samoupravljanja. Sedanji položaj v naši pra- vni ureditvi ni zadovoljiv, posebej še na po- dročju izvajanja prava. Dosegli ga bomo le z doslednim uresničevanjem v naši dnevni praksi, zato je pomembno razvijati pravno zavest in kulturo. Pravni sistem pa bo moral postati trajnejši, smotrnejši, učinkovitejši in tudi bolj uporaben. Prepričan pa sem, da bo potrebno povečati tudi kakovost normiranja družbenih razmerij . . .,« je med drugim pou- daril Ivan Gorjup. Delavcem sodišča je ob prazniku čestital tudi predsednik skupščine občine Ptuj Go- razd Žmavc. m. š. Zbrani aa delovBcm sestanku v ptujski enoti Temeljnega sodiSča Maribor. Kolo: mS 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 11. september 1886 — TEDNIK »Pozdravljeni bralci moji, ne brcajte sem pa to kak kure po gnoji. Pljunite v dlani no vteknite roke v žep, pokažite fige vsem, ki vam grenijo živleje no povzročajo trpleje. Te pa roke z žepa no veselo na delo, saj dr- gačik nebo dnarcof, da bi se kaj pilo no jelo . . .« Pa še eno bon vam Jkuper zrima: »Valček plešem, polko plešem, tudi ro- ken—rol, daj si Mica hlačke dol. . .« Tak sen si to ob kunci prejšnega tjedna zaporedoma prepeva gdo sen priša vutro zarana s ptujskega festi- vala domoče zabovne glasbe. Rečen van, to pa provi direndaj. Valček na polko, polka pod valčkom, polka doj, valček gor. . . Tejko novih viž sen čuja, ke zdaj ne ven kero bi sifučka ah prepeva. Včosik smo rekU, da do- biš za malo dnara malo muzike, tokrat pa smo dobli za 70 stčrih jurjov tejko muzike, ke me še gnes srbijo pete no vuha. Pa zeblo me je tudi že kak hujdič. Mica mi je rekla naj si oblečen duge gate, pa je nesen uboga. Dež pa je letos le festivali prizanesa. Vena je Lačnov Franček, direktor festivala, kakšni samoupravni sporazum z nebeškimi gasilci podpisa. Jaz sen vseeno marelo kre sebe meja, če ne za kaj drugega pa mi je te gdo sen proti dumi festivalčka prav prišla, da sen ravnotežje lovija. V petek zvečer sen meja finale v gostilni pri Roziki, te pa vete kak to pride: »Špri- car pijen, pivo tudi teče doj, šilček šnopsa fcoj si vlijem, pa je že problem z glavoj, s koleni pa ša boj. . .« Gdo me je v soboto vjutro moja Mica vprašala, če sen bija kaj fajhten, sen ji reka: »Seveda sen bija fajhten, če pa je spodaj v dolini tokšna megla no rosa na trovi bila. . .« Pa naj bo zadosti o festivali, saj se mi že krava dere v stali, Mica pa že tudi tuli kak tista Danielova DžuU. Te pa srečno no ne za večno. Vaš festivalski delegat LUJZEK. Nekaj drobnih zanimivosti Pri Koroščevih v Zamušanih imajo polno dela pri izdelavi olja, zato mo- rajo stranke čakati precej časa. Ta pa se bo jeseni in pozimi še podalj- šal. Koroščevi se jezijo, ker imajo težave s telefonom. To najbolj občuti- jo stranke, ki morajo za naročila prihajati precej daleč. Upajmo, da bo ta problem v kratkem odpravljen. Letošnja letina p^^znih in ostalih sliv je izredno bogata, zato bo domače slivovke po ceni od 1500 do 2000 dinarjev dovolj. Kljub takšni ceni bo gotovo šla dobro v prodajo. Med obiralce se je vključila tudi mala Ta- nja, seveda s popolnoma drugim namenom. Vročine je menda konec, saj se jesen že bliža. V veliki vročini, ki nas je preganjala v senco, delo na polju nikakor ni bilo lahko. Iznajdljivost pa ne pozna meja. Franc Verlak je naredil platneno streho, tako da sta že- na in mati delo pri puljenju čebulčka lahko opravljale v senci. Konrad Zoreč Uredništvu Tednika! v mesecu avgustu je folklorna skupina »Vinko Korže« PD Cir- kovce proslavila 55 let delova- nja. Pri izvedbi prireditev, ki so bile posvečene 55 let delovanja folklore v Cirkovcah, 22., 23., 28. in 31. avgusta, so nam posamez- niki nudili pomoč, posebno se je pri izvedbi prireditev, da bi bile na dostojni ravni, trudil vaš član kolektiva Marjan Šneberger. To- variš urednik! Prosimo vas, da izpolnite željo naših članov sku- pine, kakor vseh krajanov, ki so prireditve spremljali, in objavite javno zahvalo tovarišu Marjanu za njegovo veliko pomoč pri iz- vedbi našega jubileja. Staro pravilo pravi »dober glas seže v deveto vas«, zato želi- mo tovarišu Marjanu, da bi nas njegov »zlati glas« še dolgo krat- kočasil na valovih Radia Ptuj. V imenu folkloristov iz Cirkovc Tone Brglez JLA na turistični cesti Podobno kot prejšnja leta bo tudi v bodoče JLA sodelovala pri izgradnji infrastrukturnih ob- jektov v ptujski občini. V poštev pridejo ceste, vodovod in PTT omrežje. Do konca tega srednje- ročnega obdobja bomo tako ure- dili vrsto življsnko pomembnih objektov, predvsem na haloškem območju. V naslednjem letu bo JLA de- lala na turistični cesti v Halozah in to na povezavi Gorce z Dež- nim, Rodnim vrhom in Doleno. Cesta je že vključena v plan dela JLA za naslednje leto. MG LE VAJA NAS UČI Na tradicionalnem gasilskem tekmovanju, ki ga je 23. avgusta izvedlo GD Turnišče Ptuj, so bili tako udeleženci kot sodniki enotnega mnenja, da je bilo odli- čno organizirano, udeležba pa iz- redno slaba. Zanimivo je, da se tekmovanja ni udeležila nobena ekipa gasilskega centra Hajdina, v sestavi katerega je tudi GD Turnišče, niti nobeno sosednje društvo. Tekmovala so le odda- ljena društva, od teh celo iz Šmartnega na Pohorju in Zg. Polskave iz občine Slovenska Bi- strica. Sloves aktivnega dela in dobre organizacije tekmovanj na Turnišču torej sega daleč. Na tekmovanju so bila naj- uspešnejša dekleta iz Zagojič s 663 točkami od možnih 800. Ta desetina je že tretjič zmagala na Turnišču in s tem osvojila poleg pokala za prvo mesto še prehod- ni pokal. Drugo mesto je osvoji- la ekipa iz Podvinc s 643 točkami in le za eno točko prehitela eki- po Šmartnega na Pohorju. Moške konkurence ni bilo. Z 882 točkami so fantje iz Šmartne- ga prehiteli ekipo Zg. Polskave, ki je dosegla 873 točk od 1000 možnih. Več moških ekip žal ni bilo. Če bi bila udeležba števil- nejša, bi se verjetno še bolj zav- zeli in bi bili uspehi še boljši. Ob tej priliki so turniški gasilci pripravili vse, da bi po tekmova- nju izpeljali prijetno zabavo za krajane in goste, vendar jim je trud in dobro pripravljeno prire- ditev pokvarila nevihta, ki je div- jala pozno v večer. Tako so ostali tudi brez dohodka. Tega bi nuj- no potrebovali za nadaljnje opremljanje orodišča, ki so ga v maju predali namenu. L.C. Za pokal« KS Turnišče Dekleta iz Zagojič, zmagovalke tretjič in pokal v trajno last KAKOR GORA UKAŽE (2) (Piše Darja Lukman) Camp Les Rosieres, v katerem smo nestrp- no čakali boljšega vremena, je samo eden od številnih zbirališč planincev, alpinistov in tu- ristov v Chamonixu. V njem smo srečevali ljudi iz vseh koncev sveta, od Japoncev, Arabcev do temnopoltih Američanov. Naj- bolj so mi ostali v spominu Japonci, ki so vsak dan znova poskušali opraviti kak vzpon v okoliških ostenjih, pa so prihajali utrujeni in tarnali, da je težko v takih razmerah kar- koli preplezati. Veliko je bilo tudi takih, ki so imeli obvezane roke in noge ali pa so se s te- žavo premikali, ker so imeli v mavcu gleženj ali koleno. Posedali so po campu, se zbirali v skupinah in kovali načrte. Srečali smo tudi veliko Slovencev in Hrvatov. Planinci iz Osi- jeka so se pripeljali s svojim avtobusom in postavili velik tabor, ko smo odhajali, pa so se v naši bližini utaborili planinci iz Žalca. Omenila sem, da je bil Chamonix v času našega bivanja v znamenju praznovanj 200-letnice prvega pristopa na vrh Mont Blanca. Imeli smo veliko priložnosti, da smo zvedeli nekaj več o zgodovini tega pristopa ter o poznejših dosežkih alpinistov in smu- čarjev v tem pogorju. V centru Chamonixa so domačini prvima pristopnikoma postavili spomenik. Ta nam priča o njuni podobi, ni- koli pa ne bomo izvedeli, kakšna je bila za- vest teh dveh pogumnih mož. Zgodovinski viri pričajo, da je Jacques Balmat, ki je bil kot zbiralec kremena navajen trdega gorni- škega življenja, po zaslugi drugih, ki ga niso preveč marali in so ga po tekmovanju, na ka- terem so iskali najhitrejšo pot na Dome de Gouter (3362 m), kar pustili na ledeniku; bil prvi, ki je prenočil na taki višini. To je takoj hotel sporočiti vaškemu zdravniku Michelu- Gabrielu Paccardu. Romanopiscu Alexandru Dumasu je sicer natvezil povsem drugačno zgodbo, v kateri je ponudil svoje vodstvo zdravniku, pozneje pa so ugotovili, da se je zdravnik Paccard odločil, da bo Balmata vzel s seboj kot nosača in ne zaradi njegovega po- guma. S pičlo opremo, palicama, majhno za- logo hrane in obilo radovednosti sta se napo- tila na vrh in se po prespani noči na ledeniku nanj tudi povzpela. Na vrhu je Paccard opra- vil nekaj znanstvenih poizkusov in nekaj mi- nut pred sončnim zahodom sta se pričela spuščati v dolino, da bi se umaknila čim nižje pred ledeno in kruto pokrajino. Balmat je kljub težjim ozeblinam in snežni slepoti na- daljeval pot v Ženevo po nagrado, ki jo je Benedict de Sassure več kot petindvajset let zastonj nudil možu, ki bi se opogumil in os- vojil vrh. S prvim pristopom pa je v gornikih izginjal tudi strah — do takrat najmočnejša zavora pri osvajanju — in po neverjetnih dejanjih teh ljudi bi lahko dejali, da ta človeška last- nost pri osvajanju mogočnih gora poslej ni- koli ni bila več pomembna. Do leta 1904 so alpinisti opravili z vsemi klasičnimi podvigi na Mont Blanc: 1876 so opravili prvi zimski vzpon, 1808 prvi samostojen in hkrati ženski vzpon, 1904 prvi spust s smučmi, v našem stoletju pa množico novih plezalnih in smu- čarskih smeri, nad katerimi skoraj ni več pre- gleda in katerih opisi bi sestavljali kar zajet- no knjigo. Tudi naši odpravi se je po treh dneh čaka- nja prikazala možnost, da ta vrh osvoji. Iz- brali smo klasičen pristop, ker smo ga iz iz- kušenj našega vodje Francija Petroviča in iz opisov tudi najbolje poznali. Dan pred turo smo ugibali, če bo vreme zdržalo vsaj dva dni in pregledovali pripravljeno opremo. Nadaljevanje prihodnjič Takole so se vlačile megle po ostenjih okoli Mer de Glace, med katerimi Je tudi stena Oruja. Spomenik prvima pristopnikoma in osvajalcema vrha Jacquesu Balmatu in Miclielu-Gabrielu Paccardu. Udeleženci odprave (od leve): Franci Petrovič, Darja Lukman, Darko Kelenc, Bojan Reisman in Marija Gabron. Chamonix v prazničnem razpoloženju. Fotografije: D. Lukman TEDNIK -11. september 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - S Srečanje z Alojzem, Miho in Marjanom Remcem (1) v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra bo 18. septembra 1986 ob 17. uri otvoritev razstave akvarelov akademskega slikarja' Marjana Remca. Razstavo sta pripravila Umetnostna galerija Ma- ribor — Razstavni salon Rotovž in Pokrajinski muzej Ptuj in sodi med prireditve Ptujskih kulturnih srečanj. Marjan Remec je Ptujčan. Njegov oče Alojzij Remec je znan predvsem kot književnik, bil pa je pomemben ptujski javni delavec in od leta 1935 do 1941 mestni župan. Aprila je minilo natanko sto let od njegovega rojstva. Letos pa je pri založbi Borec izšel roman »Veliki voz« Alojzevega starejšega sina Mihe Remca. V romanu se pred bralci razkriva Ptuj pred in po drugi svetovni vojni. Vse to želi- mo predstaviti na otvoritvi razstave 18. septembra — obuditi spo- min na dramatika, prozaista in pesnika Alojza Remca in se srečati j z bratoma Miho in Marjanom Remcem — pisateljem in slikarjem, "j Ptuj se ponaša z mnogimi zna- menitimi rojaki. Že najstarejši pisani zgodovinski viri omenjajo osebnosti, ki so danes zabeleže- ne v seznamih pomembnih Ptuj- čanov. Iz polpretekle dobe je čas med obema vojnama tisti, ko so se na Ptuju zbrali mnogi, ki so odločilno posegli v slovensko kulturo. Med vrsto odličnih imen slovenske književnosti, zgodovi- ne in slikarstva, je ostalo vse pre- več v ozadju ime Alojza Remca (1886 - 1952), pesnika, prozai- sta in dramatika. S temi tremi oznakami ga predstavljajo leksi- koni, ker pa živimo na Ptuju, moramo obvezno dodati še: od- vetnika, ptujskega župana, stari- noslovca in zavednega Slovenca. Alojzu Remcu je otroštvo te- klo v Vipavski dolini pri starem očetu. Lepa pokrajina se mu je za vedno vtisnila v zavest in tež- ko seje navadil na trušč in sivino velikega Trsta, kamor sta ga oče in mati šestletnega vzela k sebi. Osnovno šolo in gimnazijo je na- redil v Trstu. Že v drugem razre- du srednje šole sta z materjo ostala sama in se preživljala s honorarji, ki jih je Alojz dobival •za svoje prve črtice in za instruk- cije. Na materino željo je šel po končani gimnaziji v bogoslovje, a ga je nezadovoljen po treh letih zapustil in se prepisal na pravo v Gradec. V jezuitskem semenišču v Gorici je skrivaj napisal »Veli- ki punt« (1909), zgodovinski ro- man o uporu tolminskih kmetov. Študij v Gradcu je moral prekini- ti, ker so ga poklicali v vojsko. Leta 1916 je diplomiral in se po- ročil. Najprej je bil odvetniški koncipient v Ljubljani, leta 1927 pa je na Ptuju odprl samostojno advokaturo. V ljubljanski dobi je veliko pisal, največ drame, ki ve- ljajo za najzrelejši del Remčeve- ga opusa. Med dramskimi deli izstopa »Magda« (1924), ki je že na samem začetku vzbudila veli- ko pozornost in je bila večkrat uprizorjena, šest let po avtorjevi smrti tudi na ptujskem odru. Na- pisana je ekspresionistično. Na Ptuju je uprizoritev režiral Ferdo Delak, takratni ravnatelj Mestne- ga gledališča iz Ljubljane, tekst v gledališki list pa je napisal Du- šan Moravec, dramaturg istega gledališča. Poudaril je, da je »Magda« v slovensko dramatiko prinesla novost, ki se je na ev- ropskih odrih v tistem času že uveljavila. Pisec je predvidel, da vse Magdine ljubimce igra en sam igralec. Tako je poudaril brezizhodnost Magdinega ljube- zenskega iskanja. Remec je bil reden gost mariborskega gleda- lišča, kjer so doživele krstno iz- vedbo vse drame iz njegovega ljubljanskega obdobja. Nekatere predstave so si v letih 1921—.27 lahko ogledali tudi Ptujačni, saj je mariborski teater redno gosto- val na ptujskem odru. Po prihodu na Ptuj je Remec skorajda povsem odložil pisanje. Preveč je bilo drugih dolžnosti, saj se je zavzeto vkjučil v javno življenje. Ljudje so ga imeli radi in njegova pisarna je bila na uslugo tudi vsem tistim, ki so tež- ko ali pa sploh niso mogli plača- ti odvetnika. Bil je tudi podpor- nik kulturnega življenja in veli- častni starodavni Ptuj ga je vsega prevzel. Čeprav po stroki prav- nik, se je živo zanima! za zgodo- vino svojega mesta in večkrat o tem tudi kaj napisal. Najpo- membnejši je njegov članek »K zgodovini prezidave minoritske cerkve in samostana v Ptuju ob koncu 17. stoletja«. Izšel je v Ča- sopisu za zgodovino in narodo- pisje leta 1933. Odlikuje ga kriti- čen odnos do obravnavane teme. Avtor je temeljito pregledal stare akte, ki govore o baročnih prezi- davah v minoritskem samostanu. Ob koncu skromno pripominja, da iz objavljenih zapiskov »... morda kdo, ki bo bolj poklican. kakor pisec tega članka, najde nova pota k podrobnejši strokov- njaški razpravi in oceni...«. Pa je njegov članek še danes eden od temeljnih zapisov o zgodovini minoritsicega samostana. Alojzij Remec nikoli ni poza- bil na svoje slovensko poreklo. V mestu, kjer so bila narodnostna nasprotja tako močna, to ni bilo zmeraj lahko. Vlado Klemenčič je leta 1964 zapisal v Tedniku ne- kaj spominov na pokojnega pri- jatelja. Remec mu je rad pravil, kako so Nemci obtoževali prise- ljene Primorce, češ da so šele oni dopovedali Štajercem, da so Slo- venci. Priljubljenost odvetnika Remca je rasla in leta 193S je po- stal župan in ostal na tem polo- žaju vse do vdora Nemcev aprila 1941. Bil je med prvimi, ki so jih zaprli. Mučenja, ki ga je moral prestati v zaporu, ni prebolel do smrti. O tem je prizadeto pisal sam v »Opustošeni brajdi — zgodbi iz temnih dni«, kasneje pa tudi sin Miha Remec v spomi- nih na očeta, ki jih je napisal za Ptujski tednik kmalu po očetovi smrti leta 1952, pa tudi v zad- njem romanu »Veliki voz«, ki je letos izšel pri založbi Borec. Dru- žina Remec je bila izseljena v Sr- bijo, kjer je Alojzij napisal eno- dejanko v srbščini »Bunda« (1944) za partizansko dramsko skupino v Vrnjcih in nekaj pe- smi. Po vojni so se Remci vrnili na Ptuj. Njihovo hišo na Ljutomer- ski cesti so zrušile bombe. Treba je bilo začeti znova, najprej v vili Karel nad Grajeno, nato pa v starem stanovanju nad kovačijo v Miklošičevi ulici. Alojzij Re- mec je spet odprl advokaturo in ponovno začel pisati. Njegovo najbolj znano povojno prozno delo je »Opustošena brajda«, v kateri je strnil vtise iz časa oku- pacije. Hkrati pa je to delo po- klon mestu Ptuju in njegovi oko- lici, Ptujčanom in okoličanom. Čeprav rojen na Primorskem, je Alojzij Remec vzljubil Ptuj, ki se mu je posvečal kot književnik, ljubitelj in poznavalec zgodovine in kot javni delavec. In kdo ne pozna njegove »Veseljaške him- ne haloški kapljici«, ki jo je po- daril vinarski zadrugi. Kadar je govoril o njej, je rad hudomušno pristavil, da je zanjo prejel tekoči honorar. Dobro leto dni pred smrtjo je na ptujskem odru doživela kr- stno uprizoritev še pravljična igra za otroke »Miklavžkove vra- golije«, ki jo je priredil po znani Andersenovi pravljici »Veliki in mali Miklavž«. Leta 1977 je Študijska knjižni- ca v Ptuju priredila razstavo ob petindvajsetletnici Remčeve smr- ti. Razstavili so tudi več pisate- ljevih rokopisov, ki jih je knjižni- ci poklonil sin Miha Remec. Marjeta Ciglenečki Po vojni se je družina Remec iz izseljeništva v Srbiji vrnila v domače me- sto. Njihovo hišo na Ljutomerski ulici so porušile bombe. Novo življenje so začeli v stanovanju nad staro kovačijo v Miklošičevi ulici, ki je od pr- vih let po vojni do danes precej spremenila videz. Foto Atelje Johann Winkler, pred 1905. Sklep je bil zakonit — je ugotovilo Sodišče združenega dela SR S ovenlje Zbor združenega dela skupščine občine Ptuj je' 4. decembra lani sprejel sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Pokrajinski muzej v Ptuju. Na tak sklep pa se je pritožil takratni ravnatelj Blagoje Jevremov in os- novna organizacija sindikata — češ, da ta sklep ni zakonit in da niso podani zakonski pogoji za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva, ker razlogi, ki jih je ugotovila skupščina občine Ptuj, niso resnični in zato tudi ni pravnega temelja za tak ukrep. Sodišče združenega dela SR Slovenije je v sena- tu pod predsedstvom sodnika mag. Ivana Žužka ugotovilo, da je sklep zakonit, ker je zbor združe- nega dela na veljaven način sprejel sklep o uvedbi začasnega ukrepa, saj je zanj glasovala večina vseh delegatov tega zbora. To je ugotovil že na sa- mi seji družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki je preverjal veljavnost sprejetega sklepa. S tem je sodišče ovrglo trditev predlagatelja Blagoja Je- vremova, češ da sklep ni bil sprejet z večino glasov delegatov tega občinskega zbora. Sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva temelji na ugotovitvi, da je nastala družbe- na škoda v zvezi s poslovanjem delovne organiza- cije in da so bili s tem oškodovani družbeni intere- si. Tudi po mnenju sodišča delavci delovne orga- nizacije, zlasti pa poslovodni organ, niso storili vsega, da bi preprečili škodo, ki je nastala na druž- benem premoženju. Že dejstvo, da je moral aka- demski slikar France Mihelič umakniti svojo zbir- ko iz muzeja, dovolj zgovorno priča, da je šlo za moralno in materialno škodo, ki je ni utrpela sa- mo delovna organizacija, ampak tudi širša družbe- na skupnost. Višino škode sicer ni moč ocenjevati, gotovo pa je, da gre za take oblike škode, ki jo je težje sanira- ti — je med drugim rečeno v sklepu sodišča zdru- ženega dela SR Slovenije. mš Tin Ujevič Pričujoči zapis o Tinu Ujeviču bo bolj šolski, če temu lahko tako rečemo. Sam najbolje opiše svojo osebnost, ko pravi: »Jedna sam osoba složena od više drugih.« Zato je predstavitev njega težavna; oteži pa jo dodatno niegovo burno življenje, saj je bil pravi sveto- vljan. To pa so mnog' izrabljali njemu v škodo. Avguštin Tin Ujevič seje rodil 5. 7. 1891 v Vrgovcu (dalmatinska Zagora). S krstnim imenom se je podpisoval do leta 1921, nato pa je svoje ime skrajšal v Tin. Že v gimnazijskih letih se je aktivno vključil v kulturno in politično življenje. Leta 1909 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Zagrebu, v tem letu je objavil prve pesmi. Spoprijateljil se je s Antunum Gustavom Matošem, ki se je takrat vrnil iz Pariza. Oko- li Matoša je nastal širši kulturni krog, iz katerega je Ujevič izšel kot največja kvaliteta. Vendar se je prijateljstvo kmalu skalilo v iskrivo, duhovito in brezhibno polemiko, v kateri je beseda učitelja Matoša delovala učinkovitejše. Malo pred prvo svetovno vojno je Ujevič obiskoval predavanja na Sorboni. Vojne se je udeležil kot prostovoljec v francoski mornari- ci. Na intervencijo člana Jugoslovanskega odbora se je vrnil v Pariz, kjer je delal v Odboru kot pisec kulturno propagandnih člankov, ki so bili objavljeni v Evropi in Ameriki. Ujevičeva vizija nove Jugoslavije je bila demokratična republika. Odbor pa je videl bodočnost v kralje- vini. In ko je Ujevič to uvidel, je prenehal delovati v Odboru, kjer je bilo njegovo delo za njegovo vizijo neplodno. Po raznih mahinacijah z njegovim imenom in njim samim se je vrnil v domovino kot razoča- rano in skrušeno bitje. Tu so ga pričakali kraljevi agenti z bunkami. vso njegovo prtljago so mu vrgli v morje, z vsemi rokopisi vred. Imel ! pa je fantastičen spomin, tako da mu ni bilo težko ponovno spisati pr- I ve zbirke Lelek sebra, ki mu je bila objavljena v dveh delih, drugi del I je naslovljen Kolajna. V pesniški zbirki spregovori o sebi, o svoji mukotrpni osamljeno- \ sti, o svetu, v katerem se počuti nemočnega in ogroženega. Takšni ob- čutki so ga odpeljali od stvarnosti in zaprl se je vase, v sebi je odkril ljubezen do imaginarnega nekonkretnega dekleta, obdanega z misti- čno tančico. Celoten opus Kolajna spregovori o tej poduhovljeni in i abstraktni ljubezni. Napisan je v obliki klasičnega stila z mnogo ele- menti trubadursko renesančnega ugodja. V zrelem obdobju ustvarjanja je naenkrat prekinil s pesimizmom do sveta in ljudi, obrnil se je k naravi. V njej išče ne samo izhod iz svoje osamljenosti, temveč tudi prodor v simboličen svet Vesolja. Pro- dukt, čeprav se ne sliši najbolje, sta dve zbirki pesmi: Avto na korzu (1933) in Ojadeno zvono (1937). Mnogo zapisanih kritik, recenzij in esejev pa je sestavil v dveh knjigah Ljudi na vratima gostione in Skal- pel kaosa, tu se prikaže kot originalno misleče in kritično bitje-oseb- nost. Po drugi svetovni vojni so nekateri Ujevičevo poezijo proglasili za dekadentno. Pesnik zato ni mogel objavljati svojih del. Šele po letu 1950 seje položaj, v katerega je bil potisnjen, delno izboljšal, namreč izšli so njegovi številni prevodi. Kljub temu pa mu je življenje omogo- čala pomoč tovarišev. Zaključno obdobje ustvarjanja predstavlja zbirka Žedan kamen na studencu, v kateri se pomirja, čeprav je v svojem bistvu človek poln strasti in revolta. Pomirjanje s svetom in ljudmi pa je še vedno zadržano. Po dolgotrajni bolezni je tragično preminil leta 1955, še prežet z življenjsko vedrino in željo po prijateljskem glasu. Jože Piano Anton Slodniak Pohojeni obraz 7 Le redki sinovi bogatih kmetiških in meščanskih rodbin, posebno verni, za duhovnika namenjeni fantje so sledili šolskemu pouku in so se tolažili z reševanjem matematičnih nalog in učenjem na pamet. Za vojno in papirnate zmage so se navdušili skoraj samo nemški dijaki, sinovi oficirjev in vojnih dobaviteljev, pa tudi deca ponižnih sloven- skih uradnikov. Redki nemški dijaki iz delavskih predmestij so bili popolnoma tihi in vase pogreznjeni, v srcu pa so bili najostrejši so- vražniki vojne. V tem sovraštvu so morebiti še prekašali trojico ali pe- torico slovenskih nacionalistov, ki so počasi iz globine lastne nemir- ne, ponosne in v svojem nezrelem idealizmu razžaljene duše z opazo- vanjem in sodoživljanjem gorja, ki ga je povzročila vojna, ter s po- močjo intuitivne slutnje tega, kar se je dogajalo v svetu, začeli sanjati o porazu države, ki ni znala svojih državljanov zaščititi pred tolikim trpljenjem. Nekoč so stali trije sedmošolci v dolgem repu pred trafiko, da na prisleparjene tobačne karte dobe cigarete. Bil je južen dan na meji med jesenjo in zimo. Vojaška krdela so se vlačila po mestu kakor po- toki gnile vode, pred prodajalnami živil so stali ljudje že od ranega ju- tra v mirni, otrpli, sestradani vrsti in so čakali na pest moke, oreh ma- sti, hlebec koruznega, tropinastega kruha, ki je s svojo sladkobno za- gatnostjo povzročal drisko. Moški je stal zraven ženske, dasi so žene in otroci prevladovali. Duh neumith, sestradanih teles in neopranega perila, gorka sapa, ki so jo drug drugemu dihali v zatilje, zoprni doti- Id teles, ki so ga nekateri iz seksualnega gladu še namenoma poveče- vali, pijani občutek lakote, ki je pritajeno in zahrbtno vrtala nekje v drobovju in sprožala zamolklo Jcruljenje, čez vse telo pa razpenjala mrežo lahke omotice, grenke upravičenosti za tiho vzdihovanje, ali pa ogorčeno, zastrto zmerjanje, zadušen, dasi še zaznaten upor, izzivajo- če posredovanje stražnikov, ki so grozeče zrli na to bedo; čeprav so jo ^ami dobro poznali, ko so slekli uniforme, ne bi za trenutek pomišljali streljati v to množico, če bi se dvignila v odkritem uporu; vse to je hu- je demonstriralo proti vojni kakor izjave sitih politikov. Dijaki, ki so stali med tobakarji, so poslušali vojno umetnost upokojenih nadučiteljev, davčnih in sodnih uradnikov, teh umirovlje- nih stebrov režima. Možakarji so z jezikom premagovali sovražnike, kakor da bi poletnega popoldne z usnjenim muholovcem pobijali mu- he v ozki kuhinji svojega staroverskega stanovanja. Eni pa so kritizi- rali generale. Petdesetletna hlapčevska natura, odlikovana z različni- mi jubilejnimi kolajnami, se je razširokoustila v patriotičnem zanosu, v katerem se je vendar nekje na dnu oglašal rahel protest proti pičle- mu koruznemu kruhu in slabim in redkim portorikam. Drugi so gle- dali v taktiki avstrijskih vojskovodij pretkano zvijačnost, ki bo spelja- la nasprotnike na tako gladek led, da bodo nevede pomolili roke in noge kvišku. Stari postrežčki, kočijaži, dosluženi delavci, mestni po- metači so molčali, oči so jim uhajale na steno trafike, kjer so bile ra- zobešene številke proletarskih revolverjev z analfabetskimi risbami iz ruske revolucije. Namenoma poudarjena mongolska obličja ruskih revolucionarjev so jim vzbujala podobno groza in zaupanje kakor bradati obraz Boga očeta s pikrim, izgubljenim pogledom in z zemljo v kratki iztegnjeni roki v baročnih cerkvicah rane vaške mladosti. Ženske so prišle po tobak za svoje moške, ki so bili uslužbeni na že- leznici ali v tovarnah, in šo se bale, da jim trafikantka ne bo hotela iz- ročiti odmerjenega deleža tobaka. Trepetale so pred ostrimi, sitnimi pogledi mož, pred zlovoljnimi udarci, pred povečano ali pomanjšano zakonsko in fantovsko ljubeznijo. Potrpežljivo so prenašale psovanje in se počutile srečne, ko so zvedele, da dobe tobak. Dijaki so se slabo počutili v tem'začaranem repu, ki je izginjal in spet nastajal. Pritajeno so šepetali, kajti za glasno slovensko besedo si lahko dobil psovko ali celo pljunek v obraz. Plaho so oprezali, da ne bi prišel kak profesor, kajti bil je šolski dan. Toda tobak je bil tej razr- vani mladini več kakor pa profesorjeva razlaga ciceronovih govorov o političnem stanju rimskega cesarstva, ali pa jokavo pripovedovanje patriotičnih zgodbic, pomešano z rimskimi dogmami. Bali so se, da ne bodo prišli na vrsto, ali pa da bo zmanjkalo tobaka, preden bodo mogli upreti proseče oči v rumeno obličje trafikantkine hčere. Hoteli so priti v šolo zadnji dve uri k nemščini in slovenščini. Ti dve uri sta vzbujali največ zanimanja. Pri nemščini je profesor Krapf z inkvizi- torsko strogostjo in z rabeljsko naslado izpraševal letnice Schillerje- vih ir> Goethejevih del. Pri slovenščini pa je stari profesor Nežovšek, s priimkom Gro- movnik, nekaj časa narekoval svojo poetiko, temelječo na delih klasi- cistov 18. stoletja, kamor je mož po svoji neizprosni poštenosti v mi- slih in verovanjih tudi spadal; bil je bliže Voltaira kakor pa Slomšku; potem pa je izbruhnil strašne kletvice zoper čas in ljudi sodobnosti. Preklel je dijake zaradi njihove, njemu zasovražene romantične me- glenosti v življenju in šolskih nalogah, preklel je mestne fakine, ki po- leg futurističnih risb delov človeškega telesa, ki so odločilni za razvoj rodu, pišejo na mestne zidove: Heil und Sieg, die Windischen auf den Strick. Razumel je prvi del njihovega početja, drugi pa je njegovi pro- svetljeni duši pomenil konec človeštva. »Podkoritnik, Podkoritnik,« je poklical znan in vendar tuj glas največjega izmed čakajočih tovarišev, rjavolicega, nekoliko sklonjene- ga dolgina, ki je bil največji talent razreda. Ta je zasukal glavo v ne- pravo smer, v notranjščino trafike, zraven katere je že stal. Šele za njim stoječi sošolec ga je opozoril na Marina, ki je stal na cesti. Opre- zoval je za stražnikom in je hotel izročiti svojo tobačno karto z denar- jem Podkoritniku. Ta pa je ogorčeno odkimal. Marin ga je pogledal in se mu v zadregi nasmehnil. Že se je bližal stražnik in odganjal Ma- rina, toda Čepon, ki je stal za Podkoritnikom, mu je vzel karto in de- nar. Marin se je oddaljil in je na križišču pred gimnazijo počakal to- variše. Ker je še petnajst minut manjkalo do začetka šolske ure, so na pozivPodkoritnika, ki se je imel za glavo razreda, krenili v bližnji park. Čepon je izročil Marinu cigarete. Ta se je skušal zaplesti z njim v pogovor, toda Čepon je silil naprej in je že odgovarjal na Podkori- tnikovo zabavljanje, zakaj se meni z Marinom. Tudi ostali so sovra- žno gledali Marina, ki je komaj zatajeval jezo. Ko so dospeli v park, so vsi razen Marina sedli na klop. Ta je ob- stal pred njimi kakor pred sodniki, dasi se ni zavedal krivde. »Vi mi- slite, da sem brezčastnež, mogoče celo denunciant.« »Mi o tebi sploh nič ne mislimo,« je ugotovil Podkoritnik in gle- dal nekam med oblake. Marin je čutil brezobzirno nagnjenje, da bi se jim nalagal. Ljubil je sicer resnico in je v samotnih uradih obupaval nad svojo lažnivost- jo. Ni lagal iz hudobije, temveč iz usmiljenja. Stvariteljsko naslado je čutil, kadar je svoja pripovedovanja o sebi ali o drugih zaokrožal v smer dramatičnega učinka. Najbolj ga je bolelo, da so ljudje njego- vim lažem skoraj brez izjeme verjeli. Nadaljevanje prihodnjič ^ 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 11. september 1986 - TEDNIK NAMIZNI TENIS! Lep uspeh najmlajših v soboto, 30. avgusta in nedeljo, 31. avgusta je bilo v Ljubljani 2. odprto prvenstvo mesta v namiznem tenisu za pionirje in pionirke. Tekmovanje je po kakovosti močnejše od republiškega prvenstva, saj nanj prihajajo klubi iz drugih republik. Udeležilo se gaje tudi 12 pio- nirjev in pionirk iz NTK »Petovia«. Po enomesečnih skrbnih in inten- zivnih pripravah, trenirali so tudi po dvakrat dnevno, je bil to prvi preizkus moči za najmlajše iz NTK-a. Kljub temu, da so delali trdo in naporno, pa nismo pričakovali takšnih uspehov, kot so jih dosegli na tem prvenstvu naši najmlajši. Med mlajšimi pionirji sta v konkurenci 30 ekip Blaž Brodnjak in Petja Janžekovič zasedla presenetljivo 3. mesto. Izločila sta favorizira- no ekipo Polikem-Olimpija, katere starejši tovariši nastopajo v prvi zvezni ligi. Izgubila sta le od ekipe Borova, ki je na tem prvenstvu tu- di zmagala. Tako sta Petja in Blaž pokazala, da prav nič ne zaostajata za svojimi vrstniki iz Slovenije. Petja je dosegel velik uspeh med posamezniki, saj se je uvrstil v četrtfinale, kjer pa je izgubil od kasnejšega finalista. Uspeh so dopolnili tudi drugi, vsi so se uvrstili v drugo, nekateri pa celo v četrto kolo. Razočarale niso tudi mlajše pionirke, ki so z osvojenim 5.-6. mestom med 23 ekipami lepo presenetile. Za ekipo so nastopale Petra Mlakar ter Mateja in Petra Cegnar. Med posameznicami so naše najmlajše prav tako dosegle vidne rezultate. Nataša Jurgec se je v ka- tegoriji starejših pionirk uvrstila v 3. kolo. S tem prvenstvom so igralci-ke NTK »Petovia« začeli novo sezo- no, zaenkrat le še v najmlajših kategorijah, zelo uspešno. Pokazalo se je, da imamo kakovostno zaledje mladih igralcev in igralk, le kaliti jih je potrebno in seveda vložiti veliko trdega dela. Konec meseca začnejo sezono tudi starejši igralci in igralke. Upamo lahko, da bodo tudi oni tako uspešni. Najbolj si seveda želi- mo obstanka v 2. zvezni ligi — zahod za Članice. M. B. Vsi na kolo za zdravo telo športno društvo Tumišče-Ptuj in ZTKO Ptuj pripravljata množi- čno trimsko akcijo pod naslovom VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TE- LO. Akcija bo v nedeljo, 21. septembra in jo bodo pričeli ob 9.00 uri. Zbirališče udeležencev bo pred Domom občanov v KS Turnišče. In kje bo potekala pot? Ne bo dolga, tako da jo bodo lahko pre- vozili najstarejši udeleženci kakor tudi najmlajši. Potekala pa bo iz- pred Doma občanov Turnišče do križišča Sela—Lancova vas—Apa- če, kjer bomo zavili v Apače in v Lovrenc. V Lovrencu bo na tamkajš- njem igrišču tudi kontrolna postaja, kjer boste morali pokazati kar- tončke. Nato bomo nadaljevali pot proti Kidričevemu, Hajdini ter po ulicah KS Turnišče, da bi končno pripeljali na cilj pred Dom občanov Turnišče. Vsak udeleženec akcije bo prejel spominsko značko »trim- ček-kolesar«, najstarejši in najmlajši udeleženec pa bosta prejela še posebno darilo organizatorja, Športnega društva Turnišče. Vse udeležence prosimo, da vožnjo prilagodijo cestnim razme- ram in upoštevajo cestno prometne predpise, kajti vsak udeleženec vozi na lastno odgovornost. Za morebitno škodo, ki jo povzroči ude- leženec akcije sebi ali komu drugemu, odgovarja sam in ne organiza- torji akcije. Ob tem naprošamo starše, da bi tia akciji spremljali svoje mlade varovance, ki še niso dovolj izkušeni v vožnji koles v cestnem prometu. Torej, Ptujčani željni rekreacije pridite na to množično trimsko prireditev! ZB TV LJUBLJANA IN ZAGREB PETEK, 12. SEPTEMBRA: Lj I: 17.20 Poročila; Spored za otroke: 17.25 Ustvarjalne igre: Pravljica o ribiču in ribici, pou- čna oddaja TV Zagreb; 17.40 Modro poletje, 10. del španske nadaljevanke; 18.15 Industrijsko odlikovanje, 1. del izobraževalne serije; 18.45 Risanka; 19.00 Da- nes: Obzornik ljubljanskega ob- močja; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Afrika: Obvladovanje celine, 2. del angleške dokumentarne seri- je; 21.05 Derrick, nemška nani- zanka; 22.05 TV dnevnik; 22.35 Vprašanje ljubezni, ameriški film; Lj II: 17.25 TV dnevnik; 17.45 Dajmo, družimo se, otroška seri- ja; 18.15 Govorimo o zdravju; 18.45 Mali-veliki svet, zabavno- dokumentarna oddaja; 19.30 Tv dnevnik; 20.00 O glasbi, oddaja resne glasbe; 20.30 Človeški fak- tor, dokumentarna oddaja; 21.15 Včeraj, danes, jutri; 21.35 Nočni kino: Čajkovski in ljubitelji glas- be, angleški film; 23.35 Šahovski komentar. ZG I: 8.25 Dajmo, družimo se, otroška serija; 8.55 TV v šoli (do 12.30); 16.10 Izobraževalni pro- gram; 17.15 TV koledar; 17.25 Številke in črke, kviz; 17.45 Daj- mo, družimo se; 18.15 Govorimo o zdravju; 18.45 Mali-veliki svet, zabavna oddaja; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Dogodiv- ščine Sherlocka Holmesa, serij- ski film; 21.00 Zabavna oddaja; 21.45 Dnevnik; 22.00 Kultura sr- ca, kulturni mozaik; 23.30 Pro- gram plus. SOBOTA, 13. SEPTEMBRA: LJ I: 8.00 Poročila; Otroška matineja — ponovitev oddaj: 8.05 Markacija; 8.25 Slovenske ljudske pravljice: O pustu; 8.40 J. Ribičič: Miškolin — Miša spregleda; 8.50 Čirule-čarule: Čarobni vozel; 8.55 Ustvarjalne igre: Pravljica o ribiču in ribici, poučna oddaja; 9.10 Jugoslovan- ske zborovske slovesnosti v Ni- šu, 1. oddaja; 9.40 Afrika: Ob- vladovanje celine, ponovitev 2. dela angleške dokumentarne se- rije; 10.40 Evard Rusjan — slo- venski Ikarus, dokumentarna od- daja; 11.10 Kako posunei voja- ški pilot, dokumentarni film; 11.25 Poročila; 15.35 Poročila; 15.40 Mali kaznjenec, avstralski animirano-igrani film; 16.55 Vr- šac: košarka (ž) — kvalifikacije za EP SFRJ —Francija, prenos; 18.30 Knjiga; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: Turistični globus; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Zrcalo tedna; 20.15 Film; 22.40 TV dnevnik; 22.55 Zabavno-glasbe- na oddaja. LJ II: 14.45 Jugoslavija, dober dan; 15.15 Miti in legende; 15.30 Otroška predstava; 16.30 Mali brodolomec, češkoslovaški mla- dinski film; 18.00 Kože, 1. del TV nadaljevanke; 19.00 »Vicka- zivanje«, o ljudskem humorju; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V druž- bi z .. .; 20.30 Človek in čas, do- kumentarna oddaja; 21.00 Poro- čila; 21.05 Glasbeni večer; 22.30 Športna sobota: Reportaža z no- gometne tekme Hajduk—CZ, re- portaža z nogometne tekme Par- tizan—Dinamo. ZG I: 8.50 Iz izobraževalnega programa (do 10.35); 14.00 Se- dem TV dni; 14.30 Filmski ciklus Grete Garbo: Dama s kamelija- m\ ameriški film; 16.10 Zbor v Guči, oddaja narodne glasbe; 16.45 TV koledar; 16.55 Kvalifi- kacije za EP v košarki (ženske) Jugoslavija—Francija, prenos iz Vršca; 18.25 Iz prve roke, doku- menarna serija; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 »Par- ty«, ameriški film; 21.45 TV dnevnik; 22.00 V soboto zvečer; 23.30 Program plus. NEDEUA, 14. SEPTEMBRA: LJ I: 9.10 Poročila; Otroška matineja: 9.15 Živ Žav: Risanke, Smrkci; 10.10 FHpper, 19. del ameriške nanizanke; 10.35 A. Berkesi: Pragovi 2. del madžar- ske nadaljevanke; 11.30 Folklor- ni ansambel Trinidana, 3. odda- ja; 12.00 Ljudje in zemlja; 12.30 Poročila; 14.00 Brnik: Letalski miting, prenos; 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora; 18.45 Ri- sanka; 19.00 Danes: Ko še ne boli; 19.30 TV dnevnik; 20.00 A. Sidran: Oče na službeni poti, 2. del nadaljevanke; 21.05 Jazz na ekranu: Julius Hemphill Jah Band, 3. oddaja; 21.35 Športni pregled; 22.20 Poročila. LJ II: 12.00 Kdor zna, ima (znanje-imanje) — sodeluje KS Vransko; 16.20 Zobnatica: DP v konjeništvu; 17.25 C. Orff: Car- mina Burana, opera; 18.25 Ne- obvezno 2, oddaja iz kulture; 19.10 Na štirih kolesih; 19.30 TV dnevnik; 20.00 drugi spol, 4.-zadnji del francoske doku- mentarne serije; 20.55 Včeraj, danes, jutri; 21.15 Malu, 8. del brazilske nadaljevanke; 22.00 Poezija. ZG I: 9.15 Nedeljsko dopold- ne za otroke; 10.45 Vukov zbor, prenos iz Tržiča; 12.00 Kmetij- ska oddaja; 13.00 Jugoslavija, dober dan — informativno zaba- vna oddaja; 13.55 Pregled pro- grama; 14.00 Mali koncert; 14.15 Mala hiša v preriji, serijski film; 15.10 Včasih v nedeljo; 17.15 Filmski ciklus J. Forda: Mirni človek, ameriški film; 18.55 Športnik Billy, risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Oče na službeni poti, dramska serija; 21.00 Mor- je, ljudje, obale — reportaža; 21.35 Športni pregled; 22.20 Tv dnevnik; 22.40 Program plus. PONEDEUEK, 15. SEPTEM- BRA: LJ 1.17.25 Poročila; Spored za otroke: 17.30 Zlatorog; 17.45 Modro poletje, 11. del španske nadaljevanke; Spored za mlade: 18.15 Novi rock86, reportaža; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: Po- dravski obzornik; 19.30 TV dnevnik; 20.05 L. B. Berton: Omožila sem se s Klondikom, 1. del kanadske nadaljevanke; 21.00 Aktualno: Kje si, malo go- spodarstvo?; 22.00 TV dnevnik. LJ. II: 18.00 Beograjski TV program; 18.55 Premor; 19.00 Indirekt; 9.30 TV dnevnik; 20.00 Znanost in mi; 20.50 Včeraj, da- nes, jutri; 21.10 Dinastija, 116. — zadnji del ameriške nadalje- vanke; 22.05 Stereovizija; 23.05 Kronika Bitefa. ZG I: 8.30 Panj, oddaja za otroke; 8.45 Mima, Bane in list- ke; 9.00 TV v šoli (do 12.40); 17.40 Poročila; 17.45 Panj, odda- ja za otroke; 18.00 Mima, Bane in lutke; 18.15 Izumitelj, izobra- ževalna oddaja; 18.45 TV kole- dar; 18.55 Številke in črke, kviz; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnev- nik; 20.00 Obisk, drama; 21.15 Mali koncert; 21.30 Odprta knji- ga; 22.00 Paralele, zunanja poli- tika; 22.30 TV dnevnik; 22.50 Ša- hovski komentar; 23.10 Program plus. TOREK, 16. SEPTEMBRA: LJ I: 17.25 Poročila; Spored za otroke: 17.30 Festival MPZ Celje '85, 5. oddaja; 18.00 Peri- skop; 18.45 Risanka; 19.00 Da- nes: Celjski obzornik; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Ivo Brešan: Slav- nostna večerja v pogrebnem pod- jetju, gledališka predstava SLG Celje; 22.10 Svet za zaslonu; 22.55 TV dnevnik. LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45 Mali svet, otroška oddaja; 18.15 Mostovi-Hidak; 18.45 Zabavno- glasbena oddaja; 19.30 TV dnev- nik; 20.00 Narodna glasba; 20.45 Žrebanje lota; 20.50 Premor; 21.00 Včeraj, danes, jutri; 21.15 Liki revolucije, dokumentarna oddaja; 22.00 Po sledeh trojan- ske vojne: doba junakov, 1. del dokumentarne oddaje. ZG I: 8.30 Mali svet, oddaja za otroke; 9.00 TV v šoli (do 12.35); 16.40 Izobraževalni pro- gram; 17.40 Poročila; 17.45 Mali svet, oddaja za otroke; 18.15 Izu- mitelji, izobraževalna oddaja; 18.45 TV koledar; 18.55 Številke in črke, kviz; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Žreba- nje lota; 20.05 Doktor v hiši, an- gleški film; 21.40 Teme in dile- me, notranja politika; 23.10 TV dnevnik; 23.30 Program plus. SREDA, 17. SEPTEMBRA: U I: 17.15 Poročila; Spored za otroke: 17.20 Slovenske ljud- ske pravljice: O treh kraljevih si- novih, 1. del; 17.35 Modro pole- tje, 12. del španske nadaljevan- ke; 18.15 Gozdovi: Človek proti gozdu, 2. del izobraževalnega ni- za; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: Severnoprimorski obzornik; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Film tedna: Alsino in Kondor, kuban- sko-mehiški film; 21.30 Spozna- no-neznano, oddaja o znanosti; 22.10 TV dnevnik. LJ II: 17.25 TV dnevnik; 14.45 Burleska; 18. 15 Pred pisanim svetom poklicev; 18.45 Zgodbe iz starih mest, glasbena oddaja; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Športna sreda — I. tekme 1. kola evrop- skih pokalov in šahovski komen- tar srečanja Karpov—Kasparov; 22.30 Poročila. ZG 1: 8.30 Burieske; 9.00 TV v šoli (do 12.35); 16.35 Izobraže- valni program; 17.40 Poročila; 17.45 Burieske; 18.15 Pred pisa- nim svetom poklicev, izobraže- valna oddaja; 18.45 TV koledar; 18.55 Številke in črke, kviz; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Obarvana svetloba: Zgod- ba o policaju, francoski film; 22.30 TV dnevnik; 22.50 Pro- gram plus. ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA: LJ I: 17.30 Poročila; Spored za otroke: 17.35 J. Ribičič: Mi- školin—Miškolin v krempljih; 17.45 Čirule čarule: Čarovska dežela; 17.50 Modro poletje, 13. del španske nadaljevanke; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: Gorenjski obzornik; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 J. Neruda: Zgodbe z male strani, 3.—zadnji del češkoslovaške nadaljevanke; 22.10 Abecedarium, dokumen- tarna oddaja; 22.50 TV dnevnik. LJ II. 17.25 TV dnevnik; 17.45 Učitelj, 7. zadnji del otroške na- daljevanke; 18.15 Znanost; 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Hiša, 9. del poljske nadaljevan- ke; 21.20 Premor; 21.35 Poroči- la; 21.40 Umetniški večer: Pod- biokovski večeri. ZG I: 8.30 Učitelj, serija za otroke; 9.00 TV v šoli (do 12.35); 16.00 Izobraževalni program; 17.10 Poročila; 17.15 TV kole- dar; 17.25 Številke in črke, kviz; 17.45 Učitelj, serija za otroke; 18.15 Znanost; 18.45 Evrogol; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnev- nik; 20.00 Politični' magazin; 21.10 Pot v središče znanja, kviz; 22.10 TV dnevnik,. Prispevki za Maistrov spomenilt v juniju sem dobil iz Maribora, od Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919 trideset vabil. Ta sem razdelil ali po po- šti poslal vsem večjim organizacijam združenega dela v ptujski občini. Namen je bil, da bi tudi v ptujski občini zbrali nekaj denarja za spo- menik generalu Maistru, ki ga bodo postavili v Mariboru. Do sedaj so denar prispevali Društvo upokojencev Ptuj in Maistrovi borci iz ptuj- ske občine, od drugih pa prispevkov še ni. Iz seznama v dnevniku Večer je razvidno, da je denar darovalo že veliko posameznikov in organizacij združenega dela iz vse Sloveni- je. Društvo iz Maribora se za prispevke priporoča in že vnaprej za- hvaljuje! Alojz Vidmar TEDNIK —11- september 1086 ŠPORT IN DRUŠTVA - 7 NOGOMET y^LUMINIJ-NAFTA 0:2 (0:0) Kidričevo — stadion Aluminija, gledalcev 250, sodnik Pomer iz Maribora. Aluminij: Milošič, Kodrič, Selinšek, Panikvar, Dončec, Ži- tnik, Stanko Glažar, Danilo Glažar, Bek (Ivančič), Emeršič, Letonja. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega v drugem derbiju na do- inačem igrišču niso uspeli. V Kidričevem so jih namreč premagali igralci Nafte iz Lendave. V prvem polčasu so bili domačini nekoliko aktivnejši. Ustvarili so si nekaj zares lepih priložnosti. Najprej Danilo Glažar ni zadel vrat, potem ko je preigral nekaj gostujočih igralcev. Nato je bii Bek nenatančen, za nameček pa sodnik Pomer ni piskal najstrožje kazni nad Danilom Glažarjem v šestnajstmetrskem prosto- ru. Tudi igralci Nafte so imeli sedem minut pred koncem zelo lepo priložnost, vendar je niso izkoristili. V drugem polčasu so gostje že v drugi minuti povedli po napaki obrambe Aluminija. Ta zadetek je tudi psihološko vplival na domače igralce, ki so pod vsako ceno hoteli rezultat izenačiti ter v Kidričevem osvojiti vsaj točko. Gostje so bili v drugem polčasu boljši nasprotnik, vendar pa tudi domačini niso bili brez priložnosti. Med drugim je Ivančič zadel vratnico, pa tudi nekaj izrazitejših priložnosti jim ni uspelo realizirati. Gostje so zasluženo zmagali. Igralcem Aluminija ne preostane nič drugega, kot da presenetijo z igro v gosteh in poskušajo nadokna- diti izgubljene točke v Kidričevem. Prva priložnost je že proti Steklar- ju v Rogaški Slatini, kjer gostujejo naslednjo nedeljo. D. K. ALUMINIJ-NAFTA 5:0 Mladinci Aluminija so tudi v drugem svojem nastopu slavili za- služeno zmago. Tokrat so bili boljši od sovrstnikov iz Lendave in jim dodobra napolnili mrežo. Ves čas tekme so' bili boljši nasprotnik, si ustvarjali priložnosti ter do kolen potolkli igralce Nafte. D. K. PEKRE-ALUMINIJ 5:3 Kadeti Aluminija so odigrali prvo prvenstveno tekmo v NZ Ma- ribor. Po enakovredni igri so bili kadeti Peker boljši nasprotnik ter, slavili zmago. i D. K. \ TRŽEČ-ALUMINIJ 0:4 Člansko moštvo Aluminija je v Tržcu odigralo tekmovanje za po-j kal Maršala Tita. Po enakovredni igri v prvem polčasu je bil rezultat neodločen, v drugem polčasu pa so bili igralci Aluminija veliko boljši in slavili zanesljivo zmago z zadetki Glažarja, Beka in Emeršiča. Bolj kot sama tekma pa je zanimivo to, da MNZ Ptuj ni poslala nobenega obvestila NK Aluminij o odigravanju te tekme. Na srečo je v vrstah NK Aluminij nekaj sodnikov in smo se ravnali po njihovem delegiranju ter tekmo tudi odigrali. Želeli bi, da se v MNZ Ptuj prične z obveščanjem klubov tako, kot se to sliši in ne da bomo morali iskati informacije drugod. V spomladanskem delu smo spregledali nedelegi-' ranje tekme za mladinsko ekipo. Rekli smo si, da se tudi to se zgodi. Ko pa nekdo namerno, ali pa nenamerno greši, ne moremo reči dru- gega, kot da je to popolna neresnost človeka, ki pošilja delegiranja. Verjetno bomo tudi kdaj povabljeni na žreb za Pokal maršala Tita, saj to tekmovanje jemljemo tako resno kot prvenstvo v OČL-vzhod. MNZ Ptuj pa naj omogoči nam in vsem ostalim klubom enakovredne pogoje tekmovanja, ne glede na to, da naše mlajše selekcije tekmujejo v mariborski ligi. To bi lahko vzeli kot maščevanje. Želimo si le, da bi se nogomet na našem območju končno dvignil. S takšnim delovanjem MNZ Ftuj pač ne. Smo klub, ki si želi sodelovanja z vsemi nogome- tnimi faktorji v ptujski občini in dobre odnose, ker vsi skupaj tvorimo samo del najbolj množične športne panoge, ki je prišla na slab glas in ob kakovost tudi zaradi nekaterih, ki niso odigrali svoje vloge . .. D. K. RUDAR-DRAVA 2:0 (0:0) Mladinci Drave so se v Trbovljah dobro držali. Priigrali so si vr- sto priložnosti in ker jih niso izkoristili, so tekmo izgubili. DRAVA-POHORJE 16:0 (9:0) Kadeti Drave so zmagali z rezultatom, ki bi bolj sodil v katero drugih športnih panog. Rezultat sam po sebi priča o velikanski razliki v kakovosti ekip. 1. k. Z Marijo in Miricom na Ballcansld/i atletsidli igrali Marija Šešerko je kot članica jugoslovanske reprezentance nastopila v skoku v daljavo. V močni mednarodni konkurenci je z rezultatom 596 cm osvojila šesto mesto. To je sicer manj od njenega letošnjega naj- boljšega rezultata, vendar so tudi njene nasprotnice dokaj zaostale za letošnjimi najboljšimi izidi. To pomeni, da je nastopila po svojih naj- boljših močeh in ji je nastop na tako velikem in pomembnem tekmova- nju gotovo velika spodbuda pri naporih za še boljše rezultate. Oba naša atleta je v Ljubljani spodbujala glasna skupina iz Ptuja, ki Je na plakat med drugim zapisala: Radi bi vam rekli, da so prvi maraton Haložani tekli. V Ptuju se je od nekdaj haložan pil, Vindiš za medalje uporablja radensko in stil. Grki, Turki, Albanci, Romuni in Bolgari le- pa priložnost se vam ponuja, da vas v deželi moji premaga Vindiš iz Ptu- ja! Mirko sicer ni zmagal, saj je Terzi iz Turčije eden najboljših evrop- skih maratoncev, pa tudi Grki niso od muh (saj so prav oni začeli z ma- ratonom!), medalje za tretje mesto pa so bili kljub temu zelo veseli. To se pa res ne pripeti vsak dan! Mirko Vindiš je nastopil v maratonu, ki od tekmovalcev zahteva izredno zdržljivost, leta trdega treninga. Njegov pogled na uro pove, da med te- kom kontrolira tempo, saj je potrebno moči na 42 kilometrov in 195 me- trov dolgi progi enakomerno razporediti. Vindiš je bil na cilju maratona zaradi težke proge zelo izčrpan, vendar vesel uspeha. Prvi mu je čestital Romeo Živko, presenetljivi zmagovalec v teku na 5000 metrov. Tekst: L. Kotar fotografije: Darko Stropnik Polajžerju 7. mesečni hitropotezni turnir v petek, 5. septembra, so šahisti Šahovskega društva MIP Ptuj po krajšem premoru nadaljevali z rednim mesečnim hitropoteznim turnirjem, ki je bil že sedmi v letošnjem letu. Tokrat je med 12 igralci zmagal Danilo Polajžer z 9 točkami, sledijo Bohak, Brglez, Čič in Per- nat 8 točk, Šeruga 6, Reberc 5,5 itd. V posebnem točkovanju hitropoteznih turnirjev je Polajžer pri- dobil dodatnih 15 točk in se približal vodilnemu Janku Bohaku na vsega 10 točk. Ob tem jc potrebno poudariti, da je Polajžer odigral le pet turnirjev. Vrstni red po 7. brzoturnirju je: Bohak 75 točk (7 odi- granih), Polajžer 65,5 (5), Šeruga 48 (6), Brglez 45,5 (4), Čič 44 (5) itd. Do konca leta je tako ostalo še pet turnirjev, ki jih bodo po programu odigrali 3. 10., 7. in 21. 11., 12. 12. 1986 ter 2. 1. 1987. Zadnji turnir 2. 1.^ 1987 je prav tako v sklopu turnirjev za leto 1986, obenem pa je še novoletni. V skupni seštevek za razvrstitev šteje 9 najboljših uvrstitev posa- meznikov (od možnih 12). Silva Razlag Drugoligaški boks v Ptuju Ljubiteljem »plemenite veščine« v Ptuju zavzeti boksarski zane- senjaki pri ptujskem klubu »Partizan«, pripravljajo prijetno presene- čenje. V Ptuju bodo priredili prvo drugoligaško boksarsko srečanje: 20. septembra ob 18. uri se bosta v dvorani »Mladika« v okviru tek- movanja II. zvezne lige zahod pomerila drugoligaša BK Željezničar (Maribor) in BK Varaždin. To je sad samoupravnega dogovora in sporazuma med BK Partizan (F*tuj) in BK Željezničar. Kluba sta se sporazumela in odločila za športno sodelovanje v interesu razvoja boksa v Mariboru, Ptuju in v Sloveniji. Ker trenutno v Ptuju objektivno ni finančnih pogojev za samo- stojen nastop v II. zvezni ligi, smo se odločili za športno sodelovanje klubov iz sosednih mest. Na ta način pridobita oba kluba. Mariborski klub bo dobil kakovostne boksarje iz Ptuja in na ta način okrepil svoje vrste v borbah v zveznem merilu. Ptujčani pa omogočamo svojim perspektivnim boksarjem veliko število borb, kar je pogoj za dvig kakovosti tudi ptujskega boksa. Sicer pa se bodo še naprej pripravljali in vadili v Ptuju pod vodstvom ptujskih trenerjev. Nastopali bodo za ptujske barve na vseh prijateljskih in revijalnih tekmovanjih, prav tako na tradicionalni Zlati rokavici ter na republi- ških in zveznih posameznih prvenstvih. Na podlagi takšnega dogovo- ra sta za mariborski klub že nastopala Mere in Novak. Od mlajših bo- do v mariborskem klubu v zveznem tekmovanju pomagali Antolič, Kos, Bezjak in drugi. Že v prvem drugoligaškem srečanju proti Splitu je nastopil mladi Bezjak. Kljub porazu lahko zapišemo, daje bila bor- ba med Bezjakom in Dimičem iz Splita višek večera v hali B v Mari- boru. Samo zahvaljujoč napakam sodnikov je odlični Bezjak izgubil. S ptujskimi boksarji bosta še naprej delala trenerja Vlado Bau- man in Ivan Pucko. Koordinator strokovnega dela bo kot doslej Stan ko Doki. Fantje pridno vadijo vsak ponedeljek, sredo in petek od 17.30 do 19. ure v dvorani Mladika. Poteka tudi vpis novih planov v šolo bok- sa, ki jo vodita trenerja Bauman in Pucko. Prepričani smo, da bo od- ziv mladih velik kot do sedaj. Za publiko pa ni skrbi. Dosedanje pri- reditve so že potrdile, da boks v Ptuju ima svoje privržence. O. I. ROKOMET Partizanu turnir v Veliki Nedelji člani RK Velika Nedelja so pred tednom v počastitev 750-letni- ce kraja izvedli turnir moških ekip, na katerem so nastopili rokometa- ši Partizana iz Slovenj Gradca, Fužinarja z Raven, Ormoža in domači- ni. V predtekmovanju je Partizan premagal Ormož, Velika Nedelja pa Fužinarja. V tekmi za tretje mesto so bili Ormožani boljši od Raven- čanov, v finalnem obračunu pa so gostje iz Slovenj Gradca z dvema zadetkoma razlike premagali domačine. Najboljši igralec turnirja je bil Aleš Leve iz zmagovalne ekipe, najboljši strelec pa Marko Zabav- nik iz Ormoža. Srečanja sta vodila Lužar in Bojadjijevski iz Celja. V petek pa je bil turnir mladincev, na katerem so zmagali mladi igralci Aero — Celja pred Ormožem in domačini. V soboto začetek prvenstva Ta konec tedna se bo v republiških rokometnih ligah začela nova prvenstvena sezona. V tretji skupini druge republiške moške lige bo- do nastopale ekipe Ormoža, Velike Nedelje in Drave. V prvem kolu bo v Veliki Nedelji srečanje domačih članov s člani Drave (ob 18.45), Ormožani pa gostujejo v Prekmurju pri ekipi TOKO. Članice Drave bodo igrale v vzhodni skupini druge republiške lige in se bodo v pr- vem kolu v soboto v Ptuju pomerile s Fužinarjem z Raven. To bo eden izmed derbijev, saj sta obe ekipi v prejšnji sezoni igrali v sloven- ski ligi. --^ .. ____LkotaiL Kolesarski maraton 75 km Ptuj 86 MARATONSKA PROGA Kolesarski klub Ptuj prireja v soboto, \S. septembra, ob 9. uri kolesarski maraton na progi: Ptuj —Destrnik —Pacinje —Polen- šak—Tomaž—Ormož—Ptuj, v dolžini 75 km. Novost letošnjega maratona je mali maraton, ki bo dolg 25 km. Zbirno mesto in start bo ob 8.-9. ure pred poslovno zgradbo Perutnine, Potrčeva 10. Startnina je za veliki 500 din, za mali maraton pa 250 din. Po prevoženem maratonu bo vsak kolesar dobil spominsko priponko in vojaški pasulj. Ljubitelji kolesarjenja vabljeni! STRELSTVO Matjašičeva najuspešnejša Med ptujskimi tekmovalci, ki so se udeležili republiškega prven- stva v streljanju s serijskim malokalibrskim orožjem v Ljubljani, je bi- la najuspešnejša Zdenka Matjašič. V streljanju s puško je s 472 krogi osvojila tretje mesto. Ekipa članov pa je v streljanju s serijsko malokalibrsko pištolo drulov osvojila šesto mesto. d. I. Šahovsko društvo »MIP« Ptuj pred novo tekmovalno sezono Po krajšem zatišju poletnih mesecev so si •Mhisti ŠD MIP Ptuj za jesenski del zadali dokaj obširen in ambiciozen program. Ponovno je pričela z rednim delom pionir- ska šahovska šola za najmlajše do 5. razreda osnovne šole in sicer v klubskih prostorih pri športni dvorani Mladika ob četrtkih od 17. ure dalje. Šolo vodita člana društva Oliver Težak in Boris Žlender, po 15. septembru pa bo ob sobotah dopoldan šola za starejše pio- nirje in mladince pod vodstvom Danila Po- lajžerja in Rada Brgleza. Največji poudarek je namenjen pripravi ekipe za nastop na republiškem članskem pr- venstvu v novembru. V ta namen so vsak dru- gi četrtek od 19. ure dalje takoimenovani štu- dijski dnevi za vse člane društva, posebej še za kandidate za ekipo, ki bo nastopila na re- publiškem prvenstvu (naslednji bo 18. 9. in nato vsakih 14 dni). V drugi polovici oktobra bo odprto klub- sko prvenstvo od II. kategornikov navzgor. Dosežene uvrstitve na tem prvenstvu bodo eden od kriterijev za sestavo ekipe. Za dogovor za delo z najmlajšimi bo v sep- tembru posvet z mentorji osnovnih šol, v ok- tobru pa še ekipno občinsko prvenstvo, za katerega bo vsem sredinam posredovan raz- pis s propozicijami. ^ Tehnična komisija, ki jo vodi Danilo Po- lažjer, si je s tem zadala ogromen program z željo, da se ekipa čim bolje pripravi za na- stop na republiškem ekipnem prvenstvu in ob morebitni osvojitvi naslova republiških prvakov ponovno nastopi v II. zvezni ligi, kjer je uspešno nastopala tri leta. Z ozirom na veliko ambicioznost mladih igrale*.' in ob dobrem sodelovanju vseh čla- nov društvci, prav gotovo ne bodo izostali re- zultati, s katerimi se ŠD MIP Ptuj lahko po- hvali v dosedanjem 50-letnem delovanju. Silva Razlag 8 - ZA RAZVEDRILO II. september 1986 - XEDNIH TEDNIK —11- september 1986 OGLASI IN OBJAVE - 9 PTUJSKI OBRTNIKH NA SEJMU V CEUU^ Prizadevanja za kakovost Letos bodo na sejmu obrti v Celju Ptujčani sodelovali ločeno. Del obrtnikov se bo predstavil prek Obrtne zadruge Panorama, del prek Obrtnega združenja, v prejšnjih letih so se predstavljali skupaj. Pred začetkofri sejma so povedali, da na sejemske nagra- de ne računajo, prizadevali pa si bodo za nagrado mesta Celja, ki nagrajuje kakovostne izdelke. 19. mednarodni obrtni sejem v Celju se letos usmerja predvsem na poslovnost in specializira- nost. V poslovnih dneh, ki so se začeli včeraj, 10. septembra, in se bodo danes (11. septembra) za- ključili, dajejo poudarek kakovo- stni ponudbi, zlasti še informaci- jam o vseh razstavljenih izdelkih in oblikam poslovnega dogovar- janja. Predstavitve obrtnih združenj so tudi letos v ospredju, čeprav se daje vedno večji poudarek za- drugam, ki bo počasi morale prevzemati vlogo nosilcev razvo- ja te prireditve. Obrtni sejem bo za obiskoval- ce odprt od jutri, 12. do 21. sep- tembra. Ptujčani so obljubili (Obrtno združenje), da bodo raz- stavljene izdelke po sejmu pred- stavili v Ptuju, v prostorih obrt- nega združenja Ptuj, Vošnjakova ulica 13. MG NOVICE IZ MNZ PTUJ Po razpisu tekmovanja za sezono 1986/87, ki je trajal od 26/6—1986 do 19/7, seje za tekmovanje v MNZ Ptuj prijavilo 28 članskih, 5 kadetskih in 14 pionirskih ekip. Pri kadetskih ekipah nista všteta NK Aluminij in NK Drava, ki sta se brez soglasja MNZ prijavi- la v tekmovanje NZ Maribor. Ekipi bi morale po organiziranosti nastopati v naši NZ, vendar so za- radi nekaterih funkcionarjev, ki delajo v teh klu- bih, prijavljeni v Mariboru. Isto velja za pionirje NK Aluminij. Na njihovo željo smo organizirali dve ligi pionirjev VZHOD — območje Ptuja in Or- moža, ZAHOD — območje Slovenske Bistrice. Mislimo, da smo pri MNZ Ptuj za omenjeni klub storili dovolj, oziroma vse, da lahko tekmova- nje v obeh kategorijah poteka nemoteno in z za- dostnim številom tekem, zato je bila kritika na de- lo MNZ in delo njihovih organov v prejšnji števil- ki Tednika neumestna in odveč. Kritiziranje funk- cionarjev kluba v časopisu, ki so v 10-letnem ob- dobju delovanja MNZ Ptuj prispevali za obstoj te zveze premalo — vsaj v zadnjem času, ni primerno in pošteno. Dne 21/8 je bil sestanek predstavnikov klubov. Dogovorili smo se o načinu tekmovanja v novi se- zoni 1986/87. Opravljen je bil žreb za YU - POKAL in tek- movalno sezono 1986/87. Tekmovanje za YU — POKAL se je pričelo 30. in 31. avgusta, tekmova- nje v ligah pa 6. in 7. septembra. PARI IN REZULTATI 1. KOLA YU-POKAL- a: I. Gerečja vas —Osankarica 1:4; 2. Dornava — Bukovci 3:0 PFF; 3. Videm-Hajdina 1:3; 4. JNA-Stojnci 0:3 PFF; 5. Rogoznica-Boč 1:8; 6. Tržeč —Aluminij 0:4; 7. Hajdoše Apače 4:2; 8. Bratstvo-Drava 1:5; 9. Sp. Polskava —Oplotnica 2:1; 10. Zg. Polskava Slovenja vas 2:0; II. Mla- dinec—Gorišnica 4:2; 12. Leskovec —Grajena 1:4;_^ 13. Pragersko—Kicar 5:3; 14. Središče —Skorba 2:1; 15. Markovci —Podvinci 3:5. PARI OSMINE FINALA YU-POKAL - če- trtek, 18. septembra, ob 16. uri: Osankarica —Dor- nava, Hajdina—Stojnci, Boč—Aluminij, Drava— Hajdoše, Sp. Polskava—Zg. Polskava, Grajena— Mladinec, Pragersko —Središče, Podvinci prosti. REZULTATI 1. KOLA A-LIGA: 1. Tržeč—Hajdina 0:5; 2. Osankarica —Gerečja vas 2:2; 3. Boč—Slovenja vas 8:1; 4. Skorba —Sre- dišče 1:2; 5. Drava-Zg. Polskava 5:0; 6. Prager-. sko —Oplotnica 1:3. Po prvem kolu vodijo: Boč, Hajdina, Drava, Oplotnica in Središče z dvema točkama. PARI 2. KOLA A-LIGA - nedelja, 14. sep- tembra, ob 10. uri: Hajdina —Slovenja vas, Gerečja vas -Boč, Sre- dišče—Osankarica, Oplotnica -Skorba, Zg. Pol- skava—Pragersko, Tržeč—Drava. REZULTATI I. KOLO B-LIGA: 1. Podvinci —Rogoznica 2:0; 2. Sp. Polskava — Stojnci 3:1; 3. Gorišnica —Videm 2:3; 4. Kicar— Dornava 1:1; 5. Grajena —Markovci 1:2. Po I. kolu vodijo: Sp. Polskava, Podvinci, Vi- dem in Markovci z dvema točkama. PARI 2. KOLO B-LIGA - sobota, 13. sep- tembra, ob 16. uri: Rogoznica —Markovci, Podvinci —Sp. Polska- va, Videm —Kicar, Stojnci —Gorišnica, Doma-' va —Grajena (igra se 14. septembra ob 10. uri). REZULTATI C-LIGA I. KOLO: I. Bukovci —Bratstvo 5:1; 2. Hajdoše —Lesko- vec 6:0; 3. Apače—Mladinec 2:2. Po prvem kolu vodijo Hajdoše in Bukovci z dvema točkama. PARI 2. KOLO C-LIGA - nedelja, 14. sep- tembra, ob 10. uri: Bratstvo —Mladinec, Leskovec—Apače, Bukov- ci—Hajdoše. Branko Kirbiš PTUJ '86: V znamenju mla- dih ansamblov Letošnji — 17. festival slovenske domače zabavne glasbe je v nede- ljo izzvenel z nastopom 22 srebrnih in zlatih ansamblov. Festival lahko mirno uvrstimo med doslej najpomembnejše praznike te glasbene zvrsti. Prvič zato. ker je organizacijsko v celoti uspel, ker je bilo vreme vse tri festivalske dni takšno, kot ga v septembrskih dneh že dolgo nismo bili vajeni in ker je s kakovostjo nastopajočih ansamblov navdušil več kot sest tisoč obiskovalcev in prijetno presenetil tudi člane strokovne komi- sije. Najboljše potrdilo za to je 11 zlatih, prav toliko srebrnih in le 6 bronastih značk Orfeja. Tako je letošnji festival zasenčil vse dosedanje, organizatorjem pa naložil še večjo organizacijsko odgovornost, saj bo letošnji podobno prireditev težko ponoviti. Strokovna komisija je ocenje- vala ansamble na petkovem in solotnem nastopu. Oba večera se je predstavilo 26 slovenskih ansamblov domače zabavne glas- be, zamejski ansambel iz Trsta ter izven konkurence še ansam- bel iz Kardeljevega. Navdušili in prijetno presenetili so predvsem mladi glasbeniki, ki tako zagota- vljajo tudi tej, mnogokrat odri- njeni glasbeni zvrsti svetlo pri- hodnost. Za dobro instrumentalno in pevsko izvedbo so zlate značke Orfeja s plaketo prejeli Viničarji iz Maribora, Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic, ansambel Ašiča mlajšega iz Celja, ansam- bel Marela iz Mengša, Zrelo kla- sje iz Ptuja, ansambel bratov Sto- par iz Mengša, Tineta Stareta iz Domžal, Celjski instrumentalni ansambel iz Celja, Slavček iz Novega mesta ter ansambel To- neta Kudra iz Ljubljane. Poseb- no priznanje za četrtič osvojeno zlato pa je prejel ansambel Ru- par iz Škofje Loke. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Kajetan Zupan, Bojan Adamič, Miško Hočevar, Vinko Strucl in Ivo Ciani, je podelila tudi 11 srebrnih orfejevih znaCk s plaketo. Prejeli so jih ansambli: Kogras iz Spodnje Kungote, Bra- neta Klavžarja iz Celja, Francija Zemeta iz Vojnika, Mavrica iz Ptuja, Stari znanci iz Ljutomera, Metalurg iz Slovenske Bistrice, Rogaški instrumentalni ansam- bel, Gornjesavski kvintet z Ble- da, Franca Potočarja iz Novega mesta. Fantje s Krasa iz Trsta ter Muralisti iz Ljutomera. Bronaste značke pa je komisija namenila ansamblu Tornado iz Majšperka, ansamblu Šumik iz Slovenske Bi- strice, Prijateljem iz Ptuja, Hme- ljarskemu instrumentalnemu kvintetu iz Celja, ansamblu Ob- zorja iz Železnikov ter Krvavške- mu kvintetu iz Cerkelj. Strokovna komisija je imela zelo težko delo pri izboru naj- boljšega pevca ali pevske skupi- ne. Med nekaj izvrstnimi pevski- mi nastopi pa je za dobitnika Korenove plakete izbrala duet Majde Korošec in Braca Korena, ki sta zapela z ansamblom Tone- ta Kudra. Poleg ubranosti in do- bre intonacije je omenjeni duet pokazal še zvrhano mero profe- sionalnosti. Rahlo senco na sicer popoln uspeh letošnjega festivala meče- jo besedila, ki so še naprej sla- bost narodnozabavne glasbe. Strokovna komisija je s pomočjo strokovnega sodelavca — pesni- ka in publicista Franceta Forst- neriča — odbrala 12 najboljših besedil, končna odločitev o na- gradah pa je: prvo nagrado je prejel Manko Golar za »Pomur- ski sejem«, drugo Saša Marte- lanc za pesem Zbogom pomlad in tretjo nagrado Ivan Sivec za pesem Dekle iz druge B. Občinstvo je najbolj všečne melodije izbiralo v nedeljo, ko so se nastopajoči že otresli treme pred strogo strokovno komisijo in so dodobra ogreli dlani več kot dvatisočglave množice. Pri tem so se še posebej izkazali mla- di člani ansambla Kogras iz Spodnje Kungote, ki so za svojo melodijo Hej Punca prejeli kar 347 glasov in premočno zmagali. Prav tako mladi člani ansambla bratov Stopar so za drugouvršče- no »Mi pa gremo v disko« preje- li 111 glasov, ansambel Štajer- skih sedem pa za »Micko« 89 glasov. Tudi občinstvo je imelo težko delo pri izboru najboljših, saj je bila cela vrsta poskočnih, lepo zaigranih in zapetih melo- dij. Za pravo domačnost med množico mikrofonov, kablov in zvočnikov, brez katerih na takš- nih prireditvah pač ne gre, je po- skrbela prijetna kmečka izba po zamisli Petra lica, likovni opre- mi Jožeta Foltina, sicer pa so ves festivalski prostor lepo uredili vojaki ptujske vojašnice Dušana Kvedra pod skrbnim vostvom Martina Ozmeca. Zaslugo za do- bro ozvočitev nosijo delavci lju- bljanskega radia, težko bi šlo tu- di brez prijaznih deklet folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc. Ves festivalski utrip pa sta lepo uravnavala odlična napovedo- valca Nevenka Dobljekar in Marjan Šneberger. Nasvidenje na 18. festivalu! Jože Bračič Najboljši pevski duet: Majda Korošec in Braco Koren Zvesto občinstvo je vse tri dneve napolnilo festivalski prostor DO OLGA MEGLIC Povezovanje z Metalno v tej ptujski kovinski delovni organizaciji se zavzeto lotevajo od- pravljanja težav, v katerih so že od leta 1979. Tako so v analizi o druž. benoekonomskem položaju delovne organizacije, ki so jo sestavili ob polletju, strnili naslednje ugotovitve. Predvsem^opozarjajo, da sanaci- ja, ki naj bi jo zaključili prihodnje leto, ne bo povsem uspela in da je brez pomena, da jo umetno podaljšujejo. Proizvodnja jim ne zagotavlja potrebne akumulacije. Celih 40 odstotkov dohodka dajejo za obresti. Poleg tega jih »moti« še raznoli- kost v proizvodnem programu, ločenost proizvodnih prostorov, ka- drovski problemi in drugo. Zato se morajo, kot je poudaril Stanislav Gole, direktor DO, vključiti v druge sisteme. V tej analizi so zato poskušali nakazati možne rešitve. Nekaj kratkoročnih rešitev že uspešno uresničujejo, čeprav se pri tem sreču- jejo z vrsto težav, ki so v glavnem notranjega značaja. Pri tem so zlasti v ospredju »prizadevanja« za višje OD mimo ustvarjenega dohodka. Dolgoročne rešitve iščejo v okviru družine ZPS in v tem okviru v povezovanju z Metalno Maribor. Predlagali so poslovno-tehnično in organizacijsko sodelovanje. Dosedanje sodelovanje s posameznimi tozd v okviru Metalne daje zagotovilo za uspešno dolgoročno sodelo- vanje. Proizvodno preusmeritev naj bi izpeljali v obratu v Dolanah, kjer naj bi prešli na višjo stopnjo obdelave, v Ptuju pa uveljavili izkorišče- nost proizvodnih zmogljivosti, ki so že na voljo. Vodstvo DO se zaveda, da jih čaka pri preusmerjanju proizvod- nje težko in odgovorno delo. Zato prihajajo pred delavoe z vsemi po- datki. Potrebne informacije dajejo v družbeno-političnih organizaci- jah in samoupravnih strukturah, pisno informacijo pa so zaposleni dobili tudi ob izplačilu osebnega dohodka. Več o tem v prihodnji številki Tednika. MG ZLATI PAR IZ GAJEVEC Po nekajmesečnem premoru je bilo v soboto, 6. septembra, na matičnem uradu v Ptuju spet slovesno. Po petdesetih letih skupnega življenja v trdni zakonski zvezi sta ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj zlatoporočenca FRANC in LIZA VINKOViC, Gajevci 21, KS Gorišnica. Zlati ženin je bil rojen 19. 1. 1910, bil je elektromonter in sedaj uživa zasluženo pokojnino, zlata nevesta pa je bila rojena 3. 11. 1911 in je doma go- spodinjila. V zakonu sta imela 4 otroke, danes pa ju razveseljuje tudi 11 vnukov in že kar 12 pravnukov. FF Franc in LIza Vinkovič po razglasitvi za zlatoporočenca pred magistra- tom v Ptuju. Med svati je njun vnuk z nevesto, ki se je tudi na ta dan po- ročil skupaj z »zlatim« dedkom in babico. Foto: Langerholc Kako pristopiti k uvedbi aktivnega odmora? Tako imenovani aktivni odmor ali telovadba med delovnim pro- cesom ni v svetu nobena novost, pa tudi v Jugoslaviji postaja vse bolj aktualna tema razprav in predlogov — kako odpraviti slabo počutje, utrujenost, psihične obremenitve in okvare na delovnem mestu. Po- sledice so invalidske upokojitve in invalidnost, ki jih pogojuje mono- tono delo in delo v prisilni drži ter enostranska obremenitev, delo na normo in podobno. Korektivne in sprostilne vaje imajo predvsem učinek na prenape- to muskulaturo, hkrati pa z njimi krepimo tisto mišičje in vezi. kar pri delu ni aktivno, s čimer pozitivno učinkujemo na gibljivost sklepov in na pravilno držo. To velja zlasti za sedalne in hrbtne mišice, mišice vratu, rok in prstov. V določeni meri pa krepimo tudi hrbtno in trebu- šno mišičje ter i.iišice ramenskega obroča, hkrati pa omilimo posledi- ce asimetrične obremenitve pri opravljanju posameznih del in nalog. Zelo pomemben pa je tudi sprostilni učinek gimnastičnih vaj na cen- tralni živčni sistem, dvigujemo tudi motivacijo za delo ter emocional- no in psihično ugodje zaposlenih. Te ugotovitve zdravstvenih delavcev in drugih, ki so dolžni skr- beti za zdravo in varno delovno mesto, počasi prodirajo tudi v naše delovne sredine. Za aktivni odmor med delovnim časom so se že odločili v ptujski DELTI, kjer so delavke same izrazile željo, da bi se med delom malce sprostile in razgibale. V ta namen so organizirali tu- di deljeni glavni oamor in bo aktivni odmor za dopoldansko izmeno ob dvanajstih, za popoldansko pa ob dvajseti uri. To »meddelovno« rekreacijo vodijo brigadirji in delavci sami. mš Program kultumih srečanj za mesec oktober v prejšnji številki smo na kratko opisali program XIV. PTUJ- SKIH KULTURNIH SRECANJ za september, tokrat pa bi vas radi informirali še o prireditvah, ki so jih pripravili v oktobru: Razstava jugoslovanske fotografije do v paviljonu Dušana Kve- dra od 2. oktobra dalje (otvoritev bo ob 17. uri), 7. oktobra ob dvajse-; tih pa bo v dvorani glasbene šole koncert Lada Jakše. Med najzanimi- vejša letošnja srečanja sodi pogovor z Bojanom Stihom, ki bo na ma- lem odru Srednješolskega centra in sicer o kulturi, politiki, narodu in podobnih aktualnih vprašanjih, saj je Štih kot vsestranska osebnost izredno prijeten in zanimiv sogovorec. Ptuisko gledališče bo 13. oktobra ob 19. uri in 30 minut prizori- šče predstave Spolno življenje Franja Tahija, ki so jo Ptujčani pripra- vili ob 40-letnici gledališkega dela Lojzeta Matjašica. Dan kasneje bo ob 12., 14. in 18. uri nastop lutkovnega gledališča Maribor, ki se bo Ptujčanom predstavilo z igrico .Janeza Jemca Zmaj Bimbobaj. V drugI polovici oktobra — že 16. ob 19. uri in 30 minut bo v gle- dališču literarni večer društva slovenskih pisateljev, 23. oktobra ob 17. uri pa v paviljonu Dušana Kvedra ob sedemnajstih otvoritev raz- stave in srečanja likovnih amaterjev iz bratskih občin. XIV. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA bodo zaključile Borštnikove prireditve: gledališka predstava — I. Orkeny Totovi v iz- vedbi KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote, srečanje z dobitniki Borštnikovega prstana in razstava v srednješolskem centru v Ptuju. mš Rodile so: Brigita Zelenik, Štrafelova 20 — Tanjo; Marjeta Turkuš, Lju- bljana, Pavšičeva 4 — dečka; Zdenka Minih, Vurberk 31 — Ja- njo; Anica Golirač, Goričak 45 — Valerijo; Božiča Krabonja, Cvetkovci 63 — deklico; Boža Sužnik, Bezjakova 14 — Ale- ksandra; Romana Polajžar, Stopno 3/a — Polono; Angela Gmajner, Slovenja vas 70 — Mo- niko; Jelka Verbole, Prevalje, Perzonali 32 — Nino; Silva Zor- ko, Spuhlja 72 — Gragora; Irena Zebec, Pestike 4 — Andreja; Zdenka Rimele, Kajuhova 5 — Teo; Bernarda Cafuk, Slovenja vas 54 — Estero; Jožica Šeruga, Borovci 15 — dečka; Martina Kidrič, Poljčane, Križeča vas n. h. — dečka; Katarina Šalamun, Gibina 26 — dečka; Kristina Ja- nežič, Kvedrova 4 — dečka. Poroke: Drago Zoreč, Grajenščak 83 in Marija Plut, Grajenščak 83; An- ton Zelenik, Vintarovci 36 in Marija Pukšič, Trnovska vas 50; Stanislav Vinkovič, K Mitreju 6 in Aleksandra Sankovič, K Mi- treju 6; Peter Prelog, Gerečja vas 99 in Nada Kukec, Dubrava, Bratstva in Jedinstva 18;. Umrli so: Neža Čeh, Krčevina 32 pri Vurberku, roj. 1918, umrla 1. sept. 1986; Ana Vagner, Med- vedce 14. roj. 1899, umrla 2. sept. 1986; Peter Skoliber, Grabe 7, roj. 1927, umrl 2. sept. 1986; Jo-^,„ žef Rozman, Hum pri Ormožu 27, roj. 1927, umrl 4. sept. 1986; Janez Selinšek, Dom upok. Ptuj, roj. 1909, umrl 5. sept. 1986; Ge- ra Rozman, Dom upok. Ptuj, roj. 1907, umrla 5. sept. 1986; Kazi- mir Podhostnik, Podvinci 116, roj. 1913, umrl 29. avgusta 1986. TEDNIK izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako- va 5, poitni predal 99. Ureja uredniiki kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor In glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Puinik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredni- itvo in uprava Radio-Tednik,. telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaia 4.000 dinarjev, za tuji- no 5.600 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ČRNA KRONIKA V tednu od 2. do vključno 9. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v osmih prometnih nesrečah in pri tem zabe- ležili eno smrtno žrtev, dve osebi sta bili huje. kar pet oseb pa lažje tele- sno poškodovanih. Vzroki nesreč so bili neprevidno prehitevanje, nepri- merna h:trost. izsiljevanje prednosti in dotrajanost kolesa. Materialna škoda na vozdihje bila tokrat ocenjena na okoli milijon in pol dinarjev. PADEL NA NOŽ IN IZKRVA- VEL Do nenavadne in tragične ne- ••zgode je prišlo v soboto, 6. sep- tembra, ob trinajstih. Otmar An- žel iz Mestnega vrha se je peljal s kolesom, na katerem je na krmi- lu imel cekar z nekaj mesarskimi noži. Med vožnjo se je na pred- njem kolesu zaradi dotrajanosti zlomila vilica. Pri tem je padel tako nesrečno, da se je zabodel z enim od nožev v vratno arterijo,. Zaradi tega je izkrvavel na kraju nezgode, kjer so ga našli že mrt- vega.________, VOZIL BREZ IZPITA V nedeljo, 7. septembra, ob 16.20 je prišlo do nezgode na lo kalni cesti Juršinci Gomila v Juršincih. Voznik motornega ko- lesa Jože Horvat iz Gabernika je vozil brez ustreznega izpita. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti zaneslo na nasprotni vozni pas od tam pa na bankino, kjer je s prednjim kolesom zadel v peško Frančiško Kralj iz Maribora. Pri tem je pe- ška dobila hude telesne poškod- be, zaradi česar so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. -OM ZLOMIL SI JE ROKO Prejšnji ponedeljek se je Vin- ko Bezjak iz Podgorcev peljal s kolesom proti železniški postaji v Osluševcih. Ko je vozil po klancu navzdol, je začel zavirati, toda zavora ni delovala. Da bi se izognil še večji nezgodi, je skočil s kolesa, p^.^ p^^^, zlomil roko, prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. FF.