informator Številka 5 Leto XX. Titovo Velenje, 5. februar 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija gorenje sems Obnovili 10.000 ekranov Delavci Gorenja Servis v Titovem Velenju so dosegli lep delovni uspeh gorenjeg@sp©dliiT)jslkn aparata V januarju 987oplana V Gorenju Servis so pretekli teden dosegli lep uspeh. Obnovili so .de-settisoči ekran. Veliko povpraševanje in uspešno sodelovanje na tujem trgu. V Gorenju Servis so se pred leti odločili tudi za zanimivo proizvodno novost. To je industrijska obnova ekranov za barvne televizijske sprejemnike. Prvi ekran so obnovili 28. maja 1984,od tedaj naprej pa ie stekla redna proizvodnja. Dnevno obnovijo do 35 ekranov, kolikor je tudi zmogljivost strojne opreme. Kolegij poslovodnih delavcev delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju je obravnaval rezultate dela in gospodarjenja v preteklem obdobju ter hkrati tudi gibanje osebjih dohodkov v Gorenju in Sloveniji. Tako so oblikovali predlog za povečanje vrednosti enote enostavnega dela za 15 %. Kot so predlagali, naj bi se akontacija osebnega dohodka za mesec januar 1986 obraču-na'a z naslednjimi vrednostmi: VEED = 208,26 din bruto VEMD = 12,22 din bruto Kolegij poslovodnih delavcev je obravnaval tudi učinke medla osebnega prispevka Kgp2 'izkoriščenost delovnega ca-sa' in na osnovi tega predlagal, da se veljavnost tega medla ne podaljša. Torej odslej V oddelku za obnovo ekranov je zaposlenih 14 delavcev, ki delajo v dveh izmenah. Povpraševanje po obnovljenih ekranih pa je trenutno zelo veliko. Kakovost popravljenih slikovnih cevi je enakovredna novim, saj zamenjajo bistveni del. Zato Gorenje Servis nudi garancijo 12 mesecev, kolike-je garancije tudi za nove TV sprejemnike. Kot so povedali v oddelku za obnovo ekranov, uspešno sodelujejo tudi na zunanjem tržišču. ne bo več 3.000 din neto za prisotnost na delu. V Uradnem listu SR Slovenije št. 43, z dne 30. 12. 1985, je bil objavljen odlok Izvršnega sveta SR Slovenije, ki kot najnižji znesek za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev določa 30.000 dinarjev. Tako naj bi v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju sprejeli sklep, da se kot najnižji osebni dohodek za polni redni delovni čas določi znesek 30.000 dinarjev. V mesecu januarju 1986 so v temeljnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati dosegli po prečno izpolnitev plana proizvodnje z 98 %. Pro izvodnja za izvoz pa je dosežena z več kot 100 %. V tozdu Štedilniki so izpolnili operativni delovni načrt s 87 % v pogojnih enotah. Sprva je kazalo sicer na slabše doseganje plana, vendar so za boljšo izpolnitev plana delali v petek, 31. januarja, še v nočni, dodatni izmeni. Proizvodnjo za izvoz so izpolnili s 105 %. Delavci tozda Pralno pomivalna tehnika so mesečni operativni načrt dosegli s 101 %, za izvoz pa je proizvodnja dosežena s 105 %. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika je proizvodnja nižja od načrtovane, in sicer je bil plan dosežen 97 %. Presegli pa so plan proizvodnje za izvoz, saj znaša v poprečju za tozd kar 110%. V obratu Zamrzovalne omare so plan dosegli 97 %, za izvoz 90 % V obratu Zamrzovalne skrinje, kjer so organizirali tretjo izmeno, so delovni načrt za januar dosegli 96 %. vendar so proizvodnjo za izvoz dosegli kar 146%. V obratu Hladilniki so zmanjšali proizvodnjo od lanskih 1400 izdelkov na 200 aparatov. Plan so dosegli s 105 %, izvoz s 119 %. Pri tem niso zajete storitve, ki jih opravljajo za Gorenje Bira, Bihač. V tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje so mesečni operativni plan dosegli s 100 %, za izvoz pa s 115 %. VEČ ZA PREVOZE NADELO V skladu s pravilniki in Lastna udeležba delavca za predpisi, ki urejajo prevoze prevoz na delo je s pravilni-na delo, se je lastna udelež- kom o prejemih in izdatkih, ba dosedanjih 270 din po- ki štejejo med poslovne stroš-večala na 540 din. To bo ke, določena v višini 1 % upoštevano že pri izplačilu poprečnega osebnega dohod-OD za mesec januar. ka v SR Sloveniji. Osebni dohodki Osebni dohodki Minulo delo Sprememba količnikov osebnega dohodka V skladu z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu smo v Gorenju 1984. leta z novim Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo določili tudi nove osnove in merila za delitev dela osebnih dohodkov na podlagi rezultatov gospodarjenja z minulim delom (OD|y|Q>. Eno ode meril je količnik osebnega dohodka delavcev za zadnjih pet let. Ta količnik se izračuna tako, da se vsota delavčevih osebnih dohodkov za posamezno leto deli s poprečnim osebnim dohodkom v Gorenju za tisto leto. Poprečje teh delnih količnikov da količnik osebnega dohodka ( Kqq) Kot vemo je znašala vrednost enot minulega dela za mesec december 10,00 dinarjev (bruto). Če bi se povečala za 15 % oziroma za toliko kot vrednost enote enostavnega dela (VEED), bi za mesec januar znašala 11,50 din. Ker pa smo to vrednost povečali še dodatno za 6,3 % je sedaj VEMO 12,22 dinarjev. Na ta način smo dosegli, da je dejanska višina OD|yjQ pravilna. Ponovimo na kratko: Zaradi spremembe osnove za izračun količnika osebnega dohodka bodo na novo izračunani kQD nekaj nižji. Ker pa smo hkrati ustrezno povečali vrednost enote minulega dela, bo višina osebnega dohodka na podlagi minulega dela pravilna. Količnik osebnega dohodka se izračuna enkrat letno. Ko smo ga izračunali prvič (ob uvedbi novega sistema) in drugič (na začetku leta 1985) smo za osnovo vzeli poprečni osebni dohodek v Gorenju TGO. Podatkov o skupnem poprečnem osebnem dohodku za vse OZD Gorenja za preteklo leto namreč nismo imeli na razpolago. Zdaj smo že leto in pol v Gorenju v Titovem Velenju na novo organizirani in tako moramo, skladno s to spremembo spremeniti tudi osnovo za izračun kQD. Gorenja TGO ni več in zato bomo količnik osebnega dohodka izračunavali odslej na osnovi poprečnega OD za vse OZD Go renja s sedežem v Titovem Velenju. To pa pomeni, da moramo na enako osnovo spraviti tudi delne količnike OD za vsa leta, ki se upoštevajo pri izračunu kQQ. Gre za leta 1981—1984. Primerjave so pokazale, da je treba količnike za ta leta znižati za 6,3 % oziroma za toliko, kolikor bi bil poprečni OD za vse OZD Gorenja višji od poprečja za Gorenje TGO, če bi ta delovna organizacija še obstajala. Da pa osebni dohodek na podlagi minulega dela zaradi te tehnične spremembe ne bil nižji, se je hkrati vrednost enote minulega dela (VEMD) povečala še dodatno za 6,3 %. Oddelek za razvoj sistema delitve po delu Primer izračuna ODMD na osnovi dosedanjih in na osnovi korigiranih količnikov OD leto poprečni mesečni OD TGO popr. OD za celo leto (TGO) delavčevi OD za celo leto delni kOD korigirani popr.meseč. OD (6,3%) korigirani poprečni OD za celo leto korigirani delni kQQ 1981 9.248 din 1 10.976 din 99.146 din 0.893 9.830 din 117 967 din 0,840 1982 12.210 din 146.520 din 134.769 din 0,920 12 979 din 155;750 din 0,865 1983 14.193 din 170.316 din 155 890 din 0,915 15.087 din 181 046 din 0,916 1984 22.342 din 268.104 din 261.106 din 0,974 23.749 din 181.046 din 0.916 (poprečni) kQD 0,925 korigirani poprečni kQQ 0,870 kd(j = 3,395 din kdd = 3,395 °Dmd = VEMD = 11.50 din = 6645 din ODMD = VEMD = 12,22 din = 6641 din ure = 184 ur - količnik OD dobimo tako. da delavčeve OD za celo leto delimo z poprečjem OD v Gorenju za celo leto - za januar smo povečali vrednosti za obračun OD za 15 %, tako bi znašala VEMD = 11,50 din. Ker pa smo kongiral. količnike OD, je treba VEMD še dodatno povečati za 6,3 % in tako je nova VEMD - 12,22 din, - razlika, ki nastane pri računanju na prvi in drugi način nastane zaradi zaokroževanja na tri decimalke (znaša le 0,06 in je zanemarljiva. Nove prispevne stopnje V prvi številki Uradnega lista SRS za leto 1986 so bile objavljene nove prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka. Za velenjsko občino znaša prispevek občanov iz red nega dela 30,46 %. Delavci bodo v velenjski občini od januarja naprej za sise namenili 14,65 %, namesto prejšnjih 14,05 %, za zdravstveno zavarovanje bo stopnja ostala enaka, to je 0,50 %, za invalidsko-pokoj-ninsko zavarovanje ostane 13.10 %, za otroški dodatek bomo tudi poslej namenjali 1.10 %. za otroško varstvo pa kot doslej 0,91 %. Prispevek iz osebnega dohodka za Črno goro pa se je zmanj- šal z 0,60 % na 0,20 %. Tako se skupna prispevna stopnja 30,26 % nadomesti z novo, 30,46 %. Za primerjavo pa navajamo tudi skupne prispevne stopnje za delavce iz nekaterih drugih občin. Tako bodo v celjski občini namesto sedanjih 28,82 % prispevkov plačevali 29,02 %, v mozirski občini namesto 28,14 % 28,34 %, delavci slovenjegraške občine bodo plačevali 28,56 % namesto dosedanjih 28,14 %. delavci žalske občine 27,95 /o namesto 27,75 %, v občini Ravne na Koroškem pa 28,63 % namesto 28,43 %. SODELUJTE -DOPISUJTE V INFORMATOR Strokovna knjižnica Inovacije za V Gorenju Gospodinjski aparati so prijavili v lanskem letu 164 inovacijskih predlogov, njihova gospodarska korist pa je znašala 187.763.208 di narjev! Največ inovator jev je med delavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, ki so lani prijavili kar 65 inovacijskih predlogov. Delavski svet delovne organi zacije Gorenje Gospodinjski aparati je na svoji 16. redni seii, ki je bila 28 januarja 1986, sprejel predlog dopolnitev samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti in Pravilnika o inovacijski dejavnosti, sedaj pa jih sprejemajo tudi delavski sveti tozdov. Razpisali so tudi referendum za sprejem obeh aktov, od ka terih si obetajo tudi bolj razgibano inventivno dejav nost, čeprav se lahko že sedaj pohvalijo z nekaterimi us Pahi, o čemer pričajo tudi številne nagrade in priznanja Tako so lani prijavili delavci boljše delo Gorenja Gospodinjski aparati 164 inovacijskih predlogov, obravnavali pa so jih 253, od tega 96 tehničnih izboljšav, 42 koristnih predlogov ter 12 inovacij. Zavrnili so 73 predlogov, uresničili pa 152. Gospodarska korist je znašala v preteklem letu 187.763,208 dinarjev, avtorjem pa so izplačali 11.518.387 dinarjev posebnih plačil in 672.540 enkratnih nagrad za koristne predloge. Med tozdi je prednjačil tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika, ki je za uspešno inventivno dejavnost lani prejel tudi občinsko na grado. Delavci tega tozda so prijavili 65 inovacijskih predlogov, njihova gospodarska korist pa je znašala 88.630.682 dinarjev. Uspešni pa so bili tudi v tozdu Pralno pomivalna tehnika s 47 prijavljenimi inovacijami, od tega so jih 39 obravnavali, njihova gospodarska korist pa je znašala 43.830.402 dinarje. To sta seveda tudi po številu zaposlenih delavcev velika tozda pa vendar podatki kažejo, d.i snujejo tudi drugje. Na kratko... Pomoč za nakup aparata za dializo Ledvični bolniki z našega Področja so naslovili na delovne organizacije velenjske občine prošnjo za pomoč pri nakupu aparata za dializo Uvoznik aparata bo bolnišnica v Slovenj Gradcu, kjer večina bolnikov velenjske občine koristi obstoječe aparatu- re Delavski svet delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati je odobril pomoč v višini 220.000 din. Pomoč sodelavki Delavski svet Gorenja Gospodinjski aparati je Rabiji Ibri-ševič, ki ji je zgorelo stanovanje, odobril pomoč v višini 100.000 din Ideja, da bi v Gorenju v Titovem Velenju imeli poleg strokovne knjižnice tudi čitalnico, ni nova, vendar pa je pot od zamisli do uresničitve zelo dolga. Oktobra lani smo se preselili v nove prostore. V aneksu tozda Gostinska enota imamo večji in ustreznejši prostor, saj je poleg knjižnice tudi čitalnica z dvema večjima mizama, namenjenima uporabnikom za študij. V novih prostorih smo lahko uvedli nov način poslovanja strokovne knjižnice. Uporabniki revij ne dobijo več na ogled na svoje delovno mesto kot prej. Revije tekočega leta imamo v čitalnici na policah, o posameznih novih številkah revij pa uporabnike obvestimo s poslanimi fotokopijami kazal. Tako so vsi obveščeni, katere števile revij s posameznih področij so na voljo v čitalnici. Izven čitalniških prostorov revij ne izposojamo več. Kopije pomembnejših člankov lahko pa vsakdo naroči v knjižnici. Letos imamo naročenih 126 tujih in 60 domačih revij. Po številu in izboru tuje strokovne periodike smo ena najmočnejših strokovnih knjižnic v Sloveniji. Nov način poslovanja ima veliko prednosti. Periodika je uporabnikom dostopna na enem mestu in možnosti, da bi se posamezne revije izgubile, kar se je prej često dogajalo, skoraj ni. Posamezne letnike revij prav tako arhiviramo v knjižnici, dostopne pa so revije za šest let nazaj. Mnogi naši uporabniki so z našim novim načinom poslovanja zelo zadovoljni. Vse tiste strokovnjake, ki pa se še niso odločili za obisk v čitalnici, vabimo, da se oglasijo in se podrobneje seznanijo s poslovanjem knjižnice in čitalnice in postanejo redni obiskovalci. Dušica Ferme Naši upokojenci V tozdu Pralno-pomival-na tehnika so se v drugi polovici leta 1985 upokojile Zofija Korošec, Fanika Mošnik in Gizela Cepin. Prisrčno slovo. V tozdu Pralno-pomivalna tehnika pripravljajo za sodelavce, ki se upokojijo, enkrat ali dvakrat na leto sprejem pri vodstvu tozda in samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah. Zofija Korošec se je v Gorenju zaposlila že leta 1969 kot točkalka obratu hladilnikov. Fanika Mošnik je v Gorenju začela delati leta 1968 v surovinskem oddelku v obratu Štedilniki. Tudi Gizela Čepin je v Gorenju začela delati leta 1968 pri proizvodnji štedilnikov, zaradi bolezni pa se je morala invalidsko upokojiti. Sodelavke iz tozda Pralno pomivalna tehnika so bile upokojene invalidsko Na fotografiji Zofija Korošec in Fanika Mošnik na sprejemu v tozdu Pralno pomivalna tehnika. Kakšna je služba? "Mama, kako je tam, kjer delaš? Kakšen je tvoj stroj? Koliko vas je?." Takšna in podobna vprašanja večkrat slišimo od svojih ot rok. Ker pa jim na vsako vprašanje ne moremo vedno odgovoriti, smo se delavci tozda Pohištvo odločili, da povabimo svoje otroke na obisk in jim pokažemo svoje delovne prostore. V ponedeljek, prvi dan šolskih počitnic, je bilo pred vratarnico Gorenje prav živahno. Zbralo se je 54 naših otrok, ki so nestrpno čakali, da si ogledajo Gorenje tudi-pobliže. Skupno smo krenili do naše temeljne organizacije. Potem ko jim je vodja tozda opisal naše delo, smo otroku popeljali po obratu. Otroci so si z zanimanjem ogledali stroje, ob njih pa so seveda videli tudi svoje starše in njihovo delo. Po ogledu smo jih peljali v jedilnico na prigrizek. Z žarečimi lički so sprejeli majhen spominček in obljubili, da bodo do konca počitnic svoje vtise prenesli na papir, kot risbo, sliko ali kot spis. Kljub temu pa smo jih nekaj že sedaj povprašali o vtisih in povedali so: Bojan, star 11 let: "Meni je bilo všeč tam, kjer vrtajo luknje." Igor, 6 let: "Meni je bil pa ■ I ■ W V W f| viličar vsec. Ljubče, 6 let: "Najlepše je v lakirnici." Kristina, 5 let: "Všeč so mi bile rože v garderobah." Klementina, 9 let: "Najbolj mi je bilo všeč pri atiju v delavnici." Branka, 15 let: Tudi meni je bila všeč lakirnica." Peter, Robi, Andrej, Tatjana, Sašo, Uroš, Tina, Polonca, Vesna, Maja, Jelka in vsi ostali so imeli še veliko povedati. Majda Apatič Šport in rekreacija mm* SSotbkS S®*«* "■ ss § kultura 8. februarja — slovenski kulturni praznik V četrtek, 6. februarja 1986 bo v Vili Mayer v Šoštanju otvoritev razstave Šaleških likovnikov, na kateri bo s kulturnim programom sodeloval tudi Šaleški oktet. V domu kulture v Šoštanju bo v četrtek, 6. februarja ob 19. uri gostovalo Kulturno društvo Gornji grad z družbeno dramo Karla Destovnika Kajuha in Bojana Štiha Mati ter v režiji Andreja Kurenta. Dogajanje drame, ki je nastala septembra 1941 v Ljubljani je postavljeno v trideseta leta dvajsetega stoletja. Zimsko veselje Osnovni organizaciji sindikata v Gorenju Elek tronika Široka potrošnja in v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Gorenja Procesna oprema sta se odločili, da športno popestrita zadnjo prosto soboto v januarju. Čeprav je bilo še v petek pusto in turobno vreme, optimizem prijavljenih ni pojen jal. Tako se nas je v soboto. 25. januarja v Mislinji zbralo 32 športno navdahnjenih in Pokal Gorenja tekmovalno naostrenih sankačev. Tekmovanje je potekalo brezhibno, radijska zveza med startom in ciljem s časovnimi merilci pa je jamčila zanesljivost merjenja. Kerz smo ocenjevali tudi slog, trud in ostale vrline športnikov, je bil vrstni red zelo zanimiv. Svečano smo opravili podelitev diplom in priznanj. Zadovoljni smo se po zaključku odpravili vsak proti svojemu domu z mislijo: v slogi je moč, še se srečamo! Štefan Senič Soboto, 8. februarja bomo v Titovem Velenju praznovali slovenski kulturni praznik z brezplačnim ogledom muzej skih zbirk na velenjskem gradu, razstave Vojka Štuhca in' Rada Jeriča v razstavnem pro štoru knjižnice in Franceta Bevka, v knjižnici Napotniko-ve galerije v Šoštanju in razstave šaleških likovnikov v Vili Maver. V domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto ob 11. uri, v doku kulture v Šoštanju ob 15. uri, gostovalo lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo za otroke med 4. in 8. letom starosti Polonce Kovač Kaj mora sova opraviti pozimi. Vstopnina 50 d ŠAH Tekmovanja v šahu. bilo je 20. januarja, se je udeležilo 50 moških in pet žensk Med ženskami, tekmovale so vsaka z vsako, je zmagala Nada Stankovič, ZHT, 4 točke, 2. Antonija Skledar, Galvana, 3 točke, 3. Minka Novinšek, Servis, 2 točki, 4. Martina Oštir, Servis, 1 točka, 5. Ida Učkar, Servis, 0 točk Moški so najprej tekmovali v šestih predtekmovalnih skupinah, v finalu pa je nato zmagal Darko Kristan, PRPN, 9,5 točke, drugi je bil Ivan Kovač, Tehnološka oprema, 8 točk, tretji Blaž Korošec, štipendist, 8 točk, 4. Gregor Rupnik, 5. Miki Djorjevič, 6. Rudi Merzdovnik, 7. Emil Sternad, 8. Boris Petrovski, 9. Dragan Stevanovič, 10. Marjan Lahovnik, 11. Ciril Camoh, 12. Franc Mazej. Smučarski tek za pokal Gorenja V soboto. 8. februarja, organizira oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost I tek na smučeh za pokal Gorenja. Tekmovanje bo v treh moških in ženskih starostnih kategorijah, ekipno in posamezno. Start ob 10. uri v Mislinji. Dolžina proge za moške 6 km in za ženske 3 km. Prijave na telefon 132 II. ATC Avtobus ho odpeljal iz Titovega Velenja ob 8.30. Priznanja v internih tekmovanjih V tozdu Galvana so za najboljša športnika v letu 1985 razglasili Jolanko Vivod in Branka Zajca. V ekipi RKS sta bila v posebnem točkovanju najboljša Irma Perše in Oto Perše. V delovni skupnosti Splošni posli so največ točk zbrali Slavica Poznič, Franja Knez, Marica Mogil-nicki, Darko Jamnikar, Gregor Rupnik in Hinko Jerčič. Zavarovanje Delavcem Gorenja v Titovem Velenju nudi od 1. januarja letos pomoč pri urejanju življenjskega in kolektivnega zavarovanja pri Zavarovalni skupnosti Triglav Angela Vinko-vič in sicer ob sredah od 14. ure dalje v Sektorju pravnih in samoupravnih zadev Delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD. Vse informacije s tem v zvezi pa lahko dobite tudi na telofonu interno 340, ATC II. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.