$tev. t fmttf 22. januarja 1913. Letnik XL. fzhija *sak dan, tud! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredsflhro: Ulic* Sv. FrattfiSka Asiflcega 5t 20. L nadstr. — V* 4o?** naj s« poiiij«)© uredmftvu UmU. Ndrankiratu pismi se ne sprejeinijo hi rokopisi s« ne vrača)©. UdfJateJj in odgovorni nredn!k Godina Lastnik konsordj lista .Ew.no*ii'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s otr.tjeni« paroitvoa v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asilkega it 201 Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. NaroCnlaa znala: Za četo leto ....... K 24-— pol leta ...••»»• .«••••••9 12"— m «ri mmu ................. Za ■•tfalfsk« fadajo ca celo leto.......• Posamezne Številke .Eciinosti* se prodajajo po 6 vinarje* zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v filrokosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................. p0 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinar j «v. Oglase sprejema Inseratnt oddelek .EdinosU*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti-. — Plača In to« se v Trstu. Uprava in inseratnJ oddelek se nahajata v uUd Sv Fraofifk* Asilkega «.20.— PoStnohranilničiU račun It. M 1.652. M severnem bojišču večinoma artiljerijski boji in manjši spo V Franciji in AizacUi nadaljujejo Francozi z ofenzivnimi napadi s premenliivo srečo. Z avstrllsKo-nuhego bojiftn. T>UN\J, 21. (Kor.) Uradno se objavlja: 21. januarja opoldne. Položaj je neizpremenjea. Na vsej fronti le mestoma artiljerijski boji. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, fml. Z nemšbo-rusKesa bojišča. BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. januarja: Vzhodno bojišče. V Vzhodni Priisijl je položaj neizpreme-njen. — Manjši boj vzhodno od Libna je potekel za nas ugodno. Ujeli smo sto Rusov. V ozemlju zapadno od Visle in severo-zapadno od Borzimowa napreduje naš napad. Ruski napad zapadno od Lopuczna, jugozapadno od Konshega je bil odbit. Vrhovno armadno vodstvo. Prihod nadvojvode Karla Frana Josipa v Berolin. BERLIN. 21. (Kor.) Nadvojvoda Kari Fran Josip je dospel danes zjutraj v spremstvu komornega predstojnika, generalnega majorja princa Lobko\vitza, ko-mornika grofa Van der Straaten in dvornega potnega kasirja Mareša s posebnim vlakom na anhaltski kolodvor. Na kolodvor so ga prišli pozdravit poslanik princ Hohenlohe s poslaniškim oso-bjem. mestni poveljnik Boehn in mornariški ataše grof Coloredo-Mannsfeld. Ko je poslanik predstavil posamezne osebnosti, se je nadvojvoda s spremstvom podal v hotel Adlon«. BERLIN, 21. (Kor.) Ko je nadvojvoda Karel Franc Jožef odhajal iz Berlina, mu so na potsdamskem kolodvoru priredili o-vacijo. Ko se je vlak začel premikati, je množica klicala: -Živela Avstrija! Živela Nemčija!« Nadvojvoda se je zahvalil za ovacije. BERLIN, 21. (Kor.) K obisku nadvojvode Karla Franca Jožefa in zunanjega ministra barona Buriana, piše »Kreuzzei- tMTl.r ■ * Vezi med obema vladarskima hišama in vodilnimi političnimi osebnostmi, zaino-rejo le še utrditi prisrčnost zavezniškega razmerja. BERLIN. 21. (Kor.) Iz hotela »Aulon«, ki je povodom obiska visokega gosta raz obesil avstrijsko vojno zastavo, je napravil nadvojvoda Karel Franc Jožef kratek izprehod in je obiskal nato princa Avgusta Viljema. Nadvojvoda se je podal nato v grad Bellevue, od koder se je peljal nadvojvoda s spremstvom v avstrijsko poslaništvo, kjer je priredil veleposlanik na čast visokemu gostu dejeneur. \*o dejeneurju je odpotoval nadvojvoda v veliki glavni stan. Kabinetno povelje cesarja Viljema gen. pl. Falkenhaynu. BERL IN, 21. (Kor.) Cesar Viljem je naslovil ua generala pl. Falkenhayna sledeče kabinetno povelje: Vaše glede zasedenja mesta vojnega ministra podane mi razloge moram uva-ževati in Vas zato na Vašo željo razbremenjujem od urada državnega in vojnega ministra. Svojemu toplemu pripoznanju Vaše na tem važnem mestu opravljene službe hočem dati izraza na ta način, da Vas puščam v službi kot šefa generalnega štaba vojske in Vas s tem imenujem generalom pehote. _________ Z nemško-friiRCOsKega iroiifta. BERLIN, 21. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. januarja: Zapadno bojišče. Med obrežjem in Lyso so se tudi včeraj vršili samo artiljerijski boji. Strelski jarek, ki smo ga predvčerajšnjim zavzeli pri Notre Dame de Loret-te. «mo danes ponoči zopet izgubili. Severo/apadno od Arrasa so Francozi na obeh straneh ceste Arras-Lille napadali ponovno, a so bili odbiti. Severozapadno od Berryau-Baca smo osvojili dva francoska strelska jarka, ki smo ju kijtih živhnemu protinapadu zamo-gfi obdržati. Francoski napadi proti naši poziciji južno od St. Mihiela, so bili odbiti. Severozapadno od Pont a .Mousona se vam ie oosrečilo /opci pridobiti del pred tremi dnevi izgubljenih pozicij. Naše čete so osvojile pri tem štiri topove hi ujele več vojakov. Za ostanek izgubljene pozicije se bo j še nadaljuje. V Vogeziti, severozapadno od Senn-heima, trajajo boji še vedno. Vrhovno armadno vodstvo. Rensko leHa mri BiulUo, BERLIN, 21. (Kor.) K prvemu zračnemu napadu proti Angliji piše »Deutsche Tageszeitung«: Ta pričetek nemških zračnih napadov proti angleškemu obrežju se mora pozdraviti z vsem zadovoljstvom. Upamo trdno, da smemo pričakovati, da se bodo te akcije nadaljevale vztrajno in energično. »Berliner Tageblatt« izvaja: Eno je gotovo, da Severno morje za nemško zračno brodovje ne more biti nobena ovira in da je angleški strah pred napadom iz zraka popolnoma utemeljen. »Morgenpost« pravi: Kaj pomaga Angležem, če so njihovi otoki obdani od morja. Kaj jim koristijo njihove vojne ladje, če nemški zrakoplovi v drznem poletu prelete morsko površino in nenadoma zmečejo svoje bombe? Angleški strah pred nemško invazijo se bo še zelo povečal. Nemški polet je uspešno pobil trditev, da je angleško otočno kraljestvo nedosegljivo. LONDON, 21. (Kor.) O zračnem napadu se poročajo sledeče posameznosti: V Jarmouthu je prebivalstvo kljub prejšnjim svarilom oblasti takoj, kakor hitro je zaslišalo pok prve eksplozije, zbežalo na cesto. Sledile so nadaljne eksplozije v različnih mestnih delih. Električne luči so bile ugasnjene in radovedneži so bili prisiljeni. da so se umaknili v stanovanja. Čete niso streljale, ampak so se udeleževale rešilnih del. Iz različnili poročil je razvidno, da so se zrakoplovi posluževali reflektorjev. Iz Ipsuicha se poroča o Zeppelinih, ki pa niso napravili nobene škode. Francoski vojni minister Milierand na frontu PARIZ. 21. (Kor.) Vojni minister Milierand je obiskal čete na fronti. Odpotoval je v soboto in obiskal prihodnji dan posamezne glavne stane. Razpravljal je z generali o vojaškem stanu in s predstojniki različnih službenih kategorij o potrebščinah armade posebno glede obleke in sanitetne službe. Ogledal si je nekatere pozicije utrjenega tabora pri Epinalu ter se ^odal v vogeške prelaze, ker je hotel vi-leti čete, ki se bojujejo v snegu. Zapustil ie fronto zelo zadovoljen. Na povratku se »e sešel z valeškim princem. Švicarski polkovnik Miiller o nemških utrdbah gozdov ter izbornosti pijonirjev. BERN. 20. (Kor.) Polkovnik Miiller opisuje v listu »Bund« izborne nemške utrdbe gozdov ter zelo hvali pijonirje. Piše takole: Ko sem se peljal skozi neko vas, so bili nijonirji ravno pri kosilu. General pl. T., ki me je vodil, je pustil ustaviti, da bi pozdravil pijonirje. Dobro jutro, ckscelenca. so zavpili vsi in veselje jim je bilo brati na obrazih. General jim na kratko pove svoje veselje nad njihovimi deli, ki si jih »e ogledal. Nemški častnik štedi besede, kadar hvali, in hvala zato toliko več izda. \ko kaka četa zasluži polivalo, so to gotovo pijonirji. Kaj vse so storili v tej vojni glede gradbe železnic, glede popravljanja razdejanih železnic, cest in mostov, utrdb in glede vsakovrstnih tehničnih del. katera se izvršujejo, če je treba, zaničevaie cmrt, pod sovražnim ogniem! Vsega tega ii mogoče doseči, še manj prekositi. Tem dejstvom je v zgodovini odmenjeno častno mesto. V tej vrsti čet tiči neizčrpliiva delavna ^ila. ne otrpli delavni duh, nič ji ni odveč, nobena naloga pretežka. V dežju krogeli in granat opravlja svoje delo z isto mirnostjo in samoumevanjem, kakor na vežba-lišču v mirnem času. Večkrat general pozdravi delavsko moštvo. To občevanje visokega predstojnika s svojo četo ni prazna formaliteta. Jaz svojim četam nočem biti tuj. Ljudje naj poznajo svojega voditelja, je reel general nI. T. In to ni brezpomembno! Vojni materijal za Portugalsko. ON DON, 21. (Kor.) »Manchester Guar-iian« poroča: Portugalska zbornica je dovolila 7.2 milijona frankov za nabavo vojnega materijala. Gospodarska vprašanja Anglije. LONDON. 21. (Kor.) > Daily Chronicle« razpravlja o vprašanju visokih cen in raz-motriva pri tem o vprašanju, če bi se ne moglo nasilno prisiliti ladje k vladni službi in določiti po izgledu Avstrije in Nem- čije maksimalne cene. Priznati da se mora, da bi naletela Anglija pri tem na večje težkoče, že radi tega, ker se večji del žita v Angiljo uvaža in ne pridela doma. Toda težkoče bi vedno le naraščale, če bi se dalje odlašalo z r.Jjno potrebnimi koraki. Vprašanje prepovedi izvoza žita iz Amerike. LONDON. 21. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka, da je poskus nekaterih članov kongresa, da bi dosegli prepoved izvoza pšenice iz Amerike, naletel v ameriških finančnih krogih na hud odpor. Prebivalstvo izpraznilo Soissons. PARIZ, 21. (Kor.) Kakor poroča »Petit Parisien«, je bil Soissons na odredbo vojaških oblasti izpraznjen od prebivalstva. TurčUn proti trosporazumu. Prebivalstvo s? je začelo izseljevati iz Tiflisa. CARIGRAD, (Kor.) Otomanski informcij-ski u:ad doznaje sledeče: Ugotovljeno je, da se prebivalstvo začenja izseljevati iz mesta Tiflis, da bi se podalo v notranjost dežele. Občinski uradi so doolili izvanredne zneske, da bi omogočili odpoto ante družin in uradnikov toliko v Tiflisu, kot v Kaisu, katerega je prebivalstvo izpraznilo že popolnoma. Vladno posl« pje, irošeje, ce k^e in večje privatne hiše so preustrojene v bol-n šmce. Vsled drai: nje vl*da velika be< a. Celo ruski častnk so prepričani, da Rusi a ne bo mogla vzo*?ati zavezniških napadov v Evropi in turških v Kavkazu in da bo por .žena. Bolgarski poslanec Radev o potrebi turško-bolgarske zveze. CARIGRAD, 20. (Kor.) V Carigradu se mude i b Igarski poslanec Radev, pristaš Rac oslavova ^n- bčuje v listu „Tasvir i Ef-kiar ' daljni članek, v kater-m razpravlja «» p-irebi turško-bolgarske alijance. Tur«vi in Bolgari, pravi, im; j > iste interese in iste skupne sovražnike. Kusija si prizadeva, ua bi si pridobila Darcanele in hoče priti v Cćrig ad preko vzhodne Bolgar-ke. .Mi 13ol-gaii nimamo riti br^zm trnih ambicij, kakor b. i, niti velike ideje, k; kor Giki. Ne zahteva o Carigiada, niti nimamo moči zaht -vati ga. List „Tinin" o Radevovem članku glede turško-bolgarske zveze. CARIGRAD, 20. (Kor.) List ,, Tanin" razpravlja z elikim zadovoljstvom Raaevo članek, v katerem slednji ( o azuje potrebo, d t se med Turčijo io Bolgarsko sklene politična in vojaška zveza List dokazuje, da ie Bolgarska spoznala slednjič svoje prave in-»er te in sicer skozi stoletja starih ruskh splete«, ki so varale balkanske narode s kr vimi ideali. Delo na Francoskem zapričetega grškega dreadnoughta se ne more nadaljevati. CARIGRAD, 21. (Kor.) List »Tanin« izjavlja. da je francoska vlada obvestila grško, da ladjedelnice v Saint Lazairu ne morejo nadaljevati z delom zapričetega dreadnoughta. Turška zbornica. CARIGRAD, 20. (Kor.) Zbornica je vo-tirala enoglasno zakon, s katerim se vladi Jovoljuje, da vzame posojilo v znesku pet milijonov funtov po 6 odsto. Dovoljujejo se tudi izvenredni krediti v znesku 3 milijone 150 tisoč funtov, ki so bili dovoljeni začetkom avgusta m. 1. v pokritje stroškov vzdrževanja, plač in železničnega transporta moštva, ki je bilo vsled mobilizacije določeno v to, da spopolni stanje bataljonov do števila, kot je določeno v vojnem stanju. Iz Mezopotamije došla poročila pravijo, da se zbirajo arabski, kurdijski in šiifski bojevniki proti Angležem. CARIGRAD, 21. (Kor.) Poveljnik turških čet v Iraku je izdal, kakor poročajo listi, proklamacijo na armado in prebivalstvo. v kateri jih poživlja, da naj branijo sveta tla pred Angleži, ki hočejo zatreti Izlam. Iz istih krajev došla poročila poudarjajo, da se zbira veliko število arabskih, kurdskih in šiitskih bojevnikov. Angleške spletke, kako bi zapeljali Senuse. da bi nastopili proti Italiji. CARIGRAD, 20. (Kor.) List »Turan« o-pozarja na izjalovljenja spletk, s katerimi skuša Angleška zapeljati Senuse, da bi o-pustili svoj pohod proti Egiptu ter privolili v boj proti Italijanom v Benghasiju, za kateri boj bi jim Angleži dali orožje. Ta boj bi se potem pripisoval Turčiji na rovaž in bi poslabšal odnošaje Turčije do Italije. List je prepričan, da Turčija poskusi vse mogoče, da dokaže pri vsaki priliki, da se ogiblje vsakega čina, ki bi mogel povzročiti v Italiji slab utis. List jemlje z zadovoljstvom pismo italijanskega poslanika Carronija na znanje, v katerem zavrača trditev, da bi se z Italijani na Turškem postopalo slabo. Italijanski socijalisti proti vojni. FRANKOBROD, 21. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Berlina: V Floren-ci zbrano predsedništvo sociialistične stranke Italije je sklenilo, da se bo držalo temeljnih principov internacijonale ter da odpošlje poslanca Morgarija v inozemstvo, da bi zopet ponovil stike s socialističnimi strankami drugih dežel. Strankino predsedstvo je naprosilo deželne organizacije, da naj izključijo iz stranke take člane, ki kljub obrazloženju in od stranke dani besedi pristopajo k takim društvom, i ščuvajo Italijo na vojno. Po daljši razpravi glede zadržanja socialistične stranke v slučaju obrambene vojne je bil sprejet dnevni red, ki zavrača herveizem in ki določa, da se bodo vršila zborovanja in manifestacije proti vojni dne 21. februarja t. 1. Kova uvedba za trdnjava Przemjsl. DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poveljstvo trdnjave Przemysl je uvedlo neko uredbo, ki bo gotovo razveselila širše kroge. Iz trdnjave se bodo spuščali majhni, improvizirani baloni, na katerih bo obešen po en paket, vojnopoštnih dopisnic. Kdor najde tak balon, se naproša, da upošteva priloženo izjavo in naznani takoj najdbo naslednji vojaški oblasti, ki izplača zato premijo v znesku 10 K.___ Vprašanje švedskega prevoza. STOCKHOLM, 21. (Kor.) O vprašanju prevoza piše stockholmski »Tagbladet«: Sie posebno je treba poudarjati, da je tran-sitni promet preko Kurungija v močni meri odvisen od javnega čuta Anglije z ozi-rom na njeno trgovinsko politiko. Izdana prepoved prevoza vojnega materijala nikakor ne ovira, da bi dotična železniška linija ne mogla izvrševati transporta različnili drugih stvari, posebno gotovih surovin, katerih uvoz na Švedsko je Anglija prepovedala. V Angliji bi morali vendar uvidevati kako nespametno se nam zdi, da bi švedska država posredovala za druge dežele transport blaga, katerega uvoz v Švedsko hoče ena teh držav ovirati in to Jvljub temu, da nudimo vse garancije, da bi se importirane stvari vporabljale izključno za našo lastno potrebo. Železnica preko Nortli-Bottena nam nudi v gotovem oziru podobne možnosti, ki se jih poslužuje Anglija proti nam in drugim nevtralnim državam s tako strogostjo na morju. Sprememba v nemškem kabinetu. BERL IN, 21. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« poroča: Vojni minister in šef generalnega štaba armade, pl. Falkenhayn, je bil imenovan za generala pehote in na lastno prošnjo odpuščen z mesta vojnega ministra. Za državnega in vojnega ministra je bil imenovan generalni major \Vild pl. Ho-henborn, ki je bil istočasno povišan za ge-nerallajtnanta. Novi bolgarski poslanik na Dunaju. DUNAJ, 21. (Kor.) Novi bolgarski poslanik Tončev je prispel semkaj. Potres v liaUL RIM, 20. (Kor.) Ministrski svet je sklenil, izdati znesek 30.000 lir za trenotno podporo po potresu prizadetih, ustaviti pobiranje davkov v ozemlju, ki je močno trpelo vsled potresa in razglasiti šestmesečni moratorij za menice in obveznosti iz trgovskih poslov v provinci Aquili in v okraju Sora. Odredil je tudi vse potrebno za izplačevanje učiteljskega osobja. AVEZZANO. 21. (Kor.) Ob poludveh popoldne je bilo čutiti tu zopet potres. Čutilo ga je vse prebivalstvo, podrlo se je nekaj zidov. Ob polutreh so po osmih dneh potegnili izpod razvalin dve ženski in enega otroka. Domnft mli Tržaškim tobakarnarjem. Preje'i smo: Velecenjeni tržaški razprodajalci tobaka in drugih pritiklin so rrinole dni bhgoizvf lili podražiti užigalice, cigaretne papirčke, ustnike in druge manjše predmtte. „Naredba44 je stopila v veljavo 20. t. m. Užigalice so stile ored vojno za 100 malih zabojčkov K 1 30 in manje. Sedaj pa se jih dobi Še po K 1 '40 so se torej podražile za 10 vinarjev na 100 malih zabojčkov. Od vseh strani se skuša zabraniti nepotrebno p odra Žet nnjc\ esobfto pa se gleda nato, da bi razni špekulanti ne odirali revnega ljudstva sedaj x t Ji kritičnih časih. Podraženje užigalic in papirčkov se ne da nikakor opravičiti 1 Vlada je n?siopila pri pekih in diktirala cene; naj ista vlada pove tudi gg. tobakarnarjem, da sedanji čas nI primeren za umetno podraževanje. Umetno, pravim, kajti pndmet, ki je poskočil v ceni za 10 stot. na 100 komidov, hočejo „ljudski prijatelji" podražiti (ozirom so ga ga že!) kar za K 160. Opozarjamo naše občinstvo, naj kupuje svoje potrebščine tam, kjer jih dobiva cenejše. Užigalice prodaja sleherna trgovina jestvin in mirodilnuarji. Papirčki se dobivajo po papirnicah! Vse, kar je p«av! Koliuor doznajem, se t bakarna Stanič, u ica Molin piecolo dni starih cen in ni podražila ničesar. F. K. Razpis službe. Razpi-uje se natečaj zaradi oddaje mesta poštnega ekspedijenta pri c. kr. poštnem uradu v Kost' njevici, < b ina Temnica, politični okraj Sežana. Letni dohodk« obstoje iz S00 K pip če za oskrbovanje poštne službe, uradnega pavšala 175 K in siužabmŠKega pavšala 140 K. Prošr je je vložiti tekom dveh tednov pri ces. kialj. pošrnem in brzojavnem ravnatelj stvu v l rstu. C. kr. poštno in brzoj, ravnateljstvo v Trsi" dne 9. januarja 1915 Nevročljive poštne pošiljatve. - C. kr. p >stno in brzojavno ravna elji>tvo nam je do-poslnlo seznam ti tih priporočen h m navadnih nevročlji\ ih poštnih poši j lev, ki so bile meseca decembra 1914 v oddeiku /a ne vroči i w poštne i tve v Tr-tu ciiprie, a so jim < d p oš ijat Iji neznani. Seznam bo priobčen v tukajšnjem uradnem listu v pol-runi bsegu Prošnja d) usmiljenih src. vdova Ana Mayer, ki ta »uje v ulici M« lin a vento St. 54, se do mrti svojega mo2a-t!< Juv ,«. ki je umil 10'. t. m. v mestni bolni- ri ci. nau^.ja s svojuni štirim majhnimi otro iči v' n. j < č ri, ca ^ ane:s!;ivo udeleže važnega posvetovanja, ki se i o vrš 1 danes, v petek, dne 2>. t. n-., (b 7. in pol zvečer v pro t uih društvene gostilne NDO, ulica Commerciale. Sporočilo iz Przemysla. Prijatelj našega lista nam je izročil vojnopoštno drpisi.Lo „Pliegerpost" Przemysl, IX. : 4,Jann; r 1915 , pisano 8. t, ni., a do* pelo v Trst 21. t. m. Pi a! je dopisnico uslužbenec tržaške pošte, Anton Š k e r k, ki se nah >ja v Przemyslu menua že od začetka vojne, sketk piše v s-ojem in v inv nu štirih svojih tovarišev: Franca Lisjaka iz Br n ice, p. £ m rje pri Aj lovščini, Alojza L u j i n a iz hrajnevasi, p. Dutovlje, Franca Božiča, iz Gorjan-sk'-ga p. Komen, in Antona Ž i g o n a iz Kreg. lišća p. Komen, in pravi: „Nahajamo •e vsi pri dobrem zdravju in dobri volji. Poš 1 amo domačim srčne po/drave in upa- o. da se v kratkem viduno /o. et. Pripo-lo.a » ti, da potolažiš moje, Ker vem, da zaij jo. Omenjani tudi, da nas po tet mož dobiva po eno skupno dopisnico, da pišemo svoiini ljudem. Z to je tudi dop sovanje precej otežkočeno". Kakor je torej razvidno, je dopisnica prišli po zraku ii Przemvsla, s p močjo aeroplana. Dopisnica je i tankega papirja, kar je umljvo, ker se aeroplani ne morejo prekomerno obtoževali, in se vendar žeh, da vzamejo s seboj kolikor veliko mogoče sporočil. Rodbine imenovanih branitelj, v Przeniysla b> do gotovo vesele, da dobe tako vest o svojih ljudeh, o katerih so morda že mislili, da jih ni več med živimi. Pogreta se že od Avgusta voj: k F ran Orel 1. stotnije 27. domobranskega polka. Kdor bi znal kaj o njem, naj dobrohotno sporoči njegovi soprogi Viktori Orel v Šmarjah pri A j d o v š č i n i. alje se pogreša od istega časa vojak istega polka, Ivan Samec iz S m ar J pri Aj :0vščini. Eventuelna obvestila naj se p >-šl;ejo F f a n č i š k i Samec Sniai je pri Ajdovščini Pomota se je urinila v na;e predzadnje poročilo o ranjenih, ki se nahajo v trža-kih bo nišnicah. Imenovan je bil tudi neki An t n Kotar nd 97. polka, ki da je bii spiejet v pomožno bolnico eimštva „ AustriaIrr.e se glasi pravilno: Anton C o t a r. Za nrše vojake v vojni. Vojnooskrbo* valni da.i ski komite je p;c;el potom koper skega okiajnega glavarstva darove v n u ralijah ali delih od: gdč. Aline Za . a m. gdč. Ide PoIey, Mire grofice Smecchia, Ma-rucci in Pavle G amaticopolo, Klera Haggi-consia, Lucie in Klare Depaugher, iMarjein Ine Bonin, Bice, h'lotilde n R'karde Hart-mann, Pavle, Vande in Marije Bubnich, S'e-f;:nije Silvije Scopinich, Pije Presacco.Mari e Calcher, gospe Sosslch, dr. Beliš Lov;e ___O« mi BeM. PfegMCCO, Frrsacco, Bmboder. ITAndvi, LmboIIi, dr. Mfilkr. Ek grofice Smecchte, PBdrao, MU-Meh. Sandrin, slovenske ljudske lole v Sv. Donatu od pododacka OCfato - Klanec, pod-odseka Poftorose, slovenske dekliške ftndske lole v Kopru, Haićanske dekfltte (odikt lole v Kopru, slovenske padske iole vKor-tah, od župdtta v Lazareta, samostana Sv. Klare v Kopru, od Kajmake tfcdske šole v Buzetu, od pododaeka v Izol In ttiW|anske )ndske Sole v Miljah. Voiao-otkrbovalal fr—H Imfea. Njena Jasnost, gospa princezinja MoIicdIoIic^ kot predsednika voioo-oskrbovalnega u-rada, je prejela od poveljstva rekonvale-scentnega oddelka peipolka 97 na Viču pri LJubljani pismo, ki izreka globoko zahvalo za dar 3000 K in zabojev vina in izraža zadovoljstvo, da so se zamogle vsled te visoke denarne podpore nakupiti sedaj razne stvari, ki bodo povspešile skorajšnje okrevanje in dosego popolne sposobnosti za vojaško službo. O ranjenih, odnosno bolnih voiaklh. V mestno bolnišnico so bili sprejeti Ivan Ku-kec od 20. lovskega bataljona, Ivan Mla-kuš od 5. domobranskega pešpolka ter Matej Filipović in Miloš Stupac od sanitetnega oddelka. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Amerikane« so bili sprejeti Karel Poliaga od 8. topničarskega po!ka. Josip Mavec od 5. domobranskega pešpolka. Karel Stauta od 37. domobranskega pešpolka. Franc Coiettina od 37. domobranskega pešpolka in črnovoiniK Josfp Božić. — Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Josip Raznaky od 12. peš- gtrfka. črnovojnik Josip Sancin (doma iz kednja pri Trstu), črnovojnik Fran Bur-pert. Vincenc Melicher od 12. pešpolka, Črnovojnika Leopold Tiefenbacher in Anton Scheiber. Jaroslav Plaching od topničarskega polka, črnovojnik Ivan Vrčon (doma iz Trsta), črnovojnik Josip Thor-uartl. Rok Lukascevics od 6. honvedske-ga pešpolka. črnovojniki Štefan Nagy, Fr. Prochazka. Anton Scherer, Ivan Anton in Anton Hanikar: Katona Josip od 101. pešpolka. Štefan Sablič od IS. domobranskega pešpolka. Josip Hegler od 1. oddelka za oskrbovanje municije. Jernej Bukšek od provijanta. Ivan Povh od 87. pešpolka in Ignacij Lukacs od 16. pešpoika. Zločini burie. Zloglasna tržaška buria, ki je posebno včeraj zjutraj divjala z neznansko silo. je zagrešila par lahkih in tudi par težkih telesnih poškodb. Vrgla je 3-i:etne^a težaka Hermenegilda Hobrogar-ja. ki stanuje v ulici della Barriera vecchia štev. 3. s tako silo ob tla. da se je do krvi ranil na bradi, vsled česar je moral na zdravniško postajo. — Vratarica hiše štev. i v ulici sv. Ivana. 41 letna Marija Miani, jo je tudi izkupila od burie: ko je zjutraj odnrla hišna vrata, se je burja z vso silo uprla v vrata, ki so udarila Marijo po o-brazu. '. sled česar je dobila rano na zgornjo ustnico in na čelo. Tudi ona je morala na zdravniško postajo. — 301etncga voznika Mihaela Daldrino. ki stanuje v Zgornji Čarboli štev. 32, je burja vrgla z voza: revež s' je zlomil par reber, vsled česar so ga morali prenesti v mestno bolnišnico. — Metno Elizabeto Zofr. doma iz Vrše. ki je prinesla v Trst na prodaj nekaj zelenja-di. je burja opoldne, ko se je ženica vračala domov, pri Sv. Jakobu vrgla ob tla, vsled česar si je nesrečna starka zlomila desno nadlaktnico. Revo so spremili na zdravniško i*>staio, a od tam v mestno bolnišnico. Sumljiv slučaj smrti. Včeraj malo pred poldneni je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč k 18!etnemu Petru Brustolinijii. stanujočemu v Rocolu štev. ISfc. Zdravnik se je takoj odzval pozivu in se podal k nesrečnežu, katerega je našel brez zavesti, dočim so mu bila usta vsa pera^ta. Zdravnik mu je skušal pospešiti dihanje umetnim načinom ter mu je dal vdihavati amonijak, nakar je mladenič izbruhnil neko rumeno, nedoločeno tekočino. Zdravnik se je še dalje ukvarjal ž njim. a ves njegov trud je bil brezuspešen, ker je nesrečni Brustolini malo zatem umrl. — Zdravnik je nato konstatiral, da je smrt nastopila vsled zadušenja, ki je biio povzročeno po dejstvu, da je Ml pokojnik potrt neko tckoCte* o katere kakovosti in naravi se zdravnik ti mogel izreči m Id |e bila nesrečnika zaSIa v sapnik. — O tem zagonetnem stečaju sta kila takoi obveščena sodišče ta mestni fisikat. Od sodišča se je podal aa Bce mesta preiskovalni sodnik dr. Laccardi. — Jatri te bo vršila obdukcija pokoferikovega tiapia- UauH so: Prijavljeni dne 21. t m. na mestnem fizikat«: Kim Katarina, 99 let, ulica Conti štev. 3; Sancin Silvester, 2 meseca. Skedenj štev. 51; Bortoluzzi Peter, 65 let, ulica C. Rittmeyer štev. 2; Gilardi Jakob, 46 let, ulica dei Piccardi štev. 15; Spizzero Peter, 4S let. ulica Risu tti štev. 13; Ceket Marcela, 4 mesece. Skedenj štev. 935; Novoioli Ana, 19 mesecev, ulica della Madonnina štev. 38; Voltolino Ivanka, 42 let, ulica dei Giulia-ni štev. 26; Ferlan Fran, poldrugi mesec, Rojan štev. 466; Bensa Terezija, 09 let, ulica sv. Mihaela štev. 11; Devetak Anton, 61 let, Vrdela štev. 195. — V mestni bolnišnici dne 18. t. m.: Subić Marija, 29 let; Sila Josipina, 27 let; Franceschini Marija, 19 let. Izjemno sodUit PODLISTEK Madame Bovary Spisal Gustava Flaubart. Roman. Le pogum! Naprej! si je mislila. Ostra svetloba, ki je prihajala s trga, jo je pritiskala k tlom. zdelo se ji je, kakor da se maja pod njenimi nogami, kakor valovi na morju. Držala se je le še z eno roko in je 2e skoraj plavala v širnem prostoru. Obdajala jo je nebesna modrina, sapa je božala njeno razburjeno glavo, samo spustiti se je imela, da bi padla na cesto. »Ema! Ema!« je naenkrat jel klicati Karel. Prisluškovala je. >Kje si vendar? Pridi!« Omotica se je je lotila, če je pomislila, kako blizu je bila smrti. Sklenila je oči. Naenkrat se je stresla, ko je začutila, da |o je nekdo prijel za roko. Bila je Felicita. »Gospod vas pričakuje, madame. Juha ie že na mizi.« In morala je dol! In morala je k obedu! Skušala je jesti. Jed ji je obtičala v grlu. Nato je razvila prtič, kakor da bi hotela preiskati njegovo tkanino. Naenkrat se je zopet spomnila pisma. Ali ga je ljubila? Kje je? Toda bila je tako onemogla, Bol za odgodite v razprave. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim izjemnim kot porotnim sodiščem zanimiva razprava radi razžaljenja časti potom tiska. Zanimiva je bila pa zato, ker vsa razprava ni bila nič drugega nego boj med braniteljem obtoženca in zastopnikom ob-tožitelja za dosego odgoditve razprave. Na zatožni klopi bi bil moral sedeti tukajšnji hišni posestnik dr. Gvidon Levi, proti kateremu je občinski učitelj v Trstu, g. Josip Calligaris. vložil ovadbo radi pre-greška razžaljenja časti potom tiska. Obtoženca pa ni bilo na razpravo, ker je predvčerajšnjim odpotoval v Gradec? Povod obtožbi je dalo »Poslano«, k: ga je dr. Gvidon Levi priobčil dne 2. septembra leta 1913 v »Piccolu«. »Poslano« je bilo naslovljeno na c. kr. državno pravdni-štvo, a v njem se je obtožitelja dolžilo zločina izsiljevanja in zavajanja k pone-verjenju. Prvikrat se je v tej zadevi vršila razprava dne 12. marca leta 1914, a tedaj je bila odgodena v svrho zaslišanja po branitelju predlaganih prič. Na včerajšnji razpravi je branitelj takoj v začetku predlagal, naj se razprava odgodi, ker je obtoženec, ki je črnovojniški čstnik, moral odpotovati v Gradec. Obtožiteljev zastopnik se je pa temu odločno uprl, češ da je jasno, da hoče branitelj doseči odgoditev razprave le zato, ker želi, da se prej dovrši neka kazenska pravda, ki visi proti obtožencu pri tukajšnjem sodišču. Sodišče je nato odbilo braniteljev predlog in sklenilo, da se ima razprava vršiti v odsotnosti obtoženca. Branitelj je nato predlagal, naj se zasliši štabnega zdravnika pri tukajšnjem po-veljništvu c. in kr. vojne mornarice, ki bo potrdil, da se je moral obtoženi dr. Levi iz zdravstvenih ozirov odpeljati v Gradec že včeraj, čeravno bi se moral predstaviti v Gradcu šele dne 23. t. m. Sodišče je zavrnilo tudi ta predlog. Bilo je nato zaslišanih sedem prič, ki so po večini izpovedale o raznih okolnostih. Iz teh izpovedb izhaja, da je bil prej dr. Gvidon Levi sovaruh mladoletnih Gvido-na in Valerije Amodes, da je bil potem odstavljen od sovaruštva in da je bil na njegovo mesto imenovan učitelj Josip Calligaris. da je bilo slednjič odvzeto varuštvo tudi materi imenovanih mladoletnikov in da je bil imenovan za varuha Josip Calligaris. Ker se je hotelo nato prečitati zapisnike dveh prič. se je branitelj temu protivil in predlagal, naj se razpravo odgodi v svrho, da se na prihodnjo razpravo pozoveti ti dve priči. A sodišče je odbilo tudi ta predlog. Nato ie branitelj predlagal celo vrsto novih prič, ki naj bi se zaslišale ter navedel tudi okolnosti, o katerih bi imele te priče izpovedati, a sodišče je tudi vse te priče odklonilo, nakar je branitelj vstal ter izjavil, da je žal prisiljen odkloniti ves so- da ni mogla najti pretveze, da bi se odstranila. Postala je tudi bojazljiva in se je bala Karla. Gotovo je vedel vse. Saj jo je že vprašal tako čudno: »Zdi se, da gospoda Rudolfa ne vidiva več tako kmalu.« »Kdo ti je to dejal?« »Kdo mi je povedal?« je odvrnil, začuden radi njenega naglega vprašanja. »Srečal sem Girarda pred kavarno »Fran-cais«. Rudolf je odpotoval, ali pa odpotuje kmalu.« Zaihtela je naenkrat. »Ali se ti zdi to tako čudno? Saj večkrat potuje radi zabave. Zakaj bi tudi ne? Ce je človek bogat in samec . . . Najin prijatelj je lahkoživec. Langlois mi je povedal . . .« Umolknil je, ker je vstopila služkinja. Felicita je položila marelice s stojala, kamor jih je bila stresla Ema, zopet v košek. Karel je segel vanj in je vzel iz njega sad, ne da bi bil opazil, kako je Ema zardela. »Zelo okusno!« je dejal, »pokusi!« Ponudil ji je košek, ki ga je nalahko odpah-nila. »Poduliaj, kako dobro dišijo!« Pomolil ji je marelico. »Zadušim se,« je zavpila in je planila kvišku. Toda s trdno voljo je skušala premagati ta napad. "A / * - . i, • t *_ Nhstti je Mto mj bšHrfWmed »topnikom obtotitefta h» bnnhebem. i sodniki rf Je obtoiitelj rekel proti aodBftom — ta htmt zagovornika Je sa ras žalitev, in vi veste dobro, kal vam Je storiti. Nato Je pa zagovornik odvrnil: — Le bajskajte, gospod kolega, sodišče proti — kolegi! Toliko poguma imam pa £e vedno, da prevzemam popolno odgovornost za besede, ki sem lih izrekel in ki imajo edini namen, preprečiti nesrečo za mojega klijenta. Sodniki so se nato umaknili v posvetovalnico, a ko so se vrnili v dvorano. Je predsednik proglasil sklep, s katerim Je sodišče zagovorniku obtožitelja naložilo globo v znesku 50 kron in zavrnilo odklonitev sodnega dvora. Predsednik je hotel nato zaključiti do-kazilno postopanje in podati besedo zastopniku obtožitelja, toda v istem trenot-ku je zopet vstal zagovornik obtoženca in izjavil, da odlaga zasopstvo v tej pravdi. Obtožiteljev zastopnik je odločno protestiral proti temu, a sq£išče je nato sklenilo, da se mora razprava iz tega razloga odgoditi na nedoločen čas. Vesti iz Gorlfte. Poziv. Kakor v drugih mestih se ]e ustanovila tudi v Gorici nabiralnica naturalnih daril c. in k. vojnooskrbovalnega urada. Ta u-rad ima med drugim nalogo, da preskrbi v vojni nahajajoča se krdela z gorkim zimskim perilom in s sredstvi proti m azu. Dasiravno se je doklej pokazala v naši deželi v obilni meri darežljivost in požrtvovalnost za vojnopo-m< inč svrhe, se vendar podpisani odstk o! raća zopet do prelivalstva mesta Gorice in dežele s prošnjo, da z nadaljnimi darili olajŠH našim vojaVcm težkoče vojske. Goriška nabiralnica sprejema v to svrho darila v denarju in v zimskem peri'u in v sredstvih proti mrazu (tonj: srajce, spodnje jopiče, volnene jopice, gorke spodnje hlače, snežne oglavnice, rokavice, nape^t^ice, za-peSt ice, dokolenke, volnene nogavice, vol-nt ne krpe za nr ge ?n slično). Z nabranim < t na; j m se nakupi volno, iz katere se bo izdel valo v raznih šolah zimsko perilo. Z darovanim in nakupljenim perilom se 1 ckIo oskrbovali izkjično črnovojniki iz na>e dežele, ki so vpoklicani za 1. oziroma 15. februvarja 1.1. v aktivno službovanje in tisti ranjenci in bolni, ki se po ozdravljenju vratajo iz naših kiaev zopet na bojno pnlje, kakor tudi tukaj nahajajoči se ranjenci in bolni. Ti ti črnovojniki, oziroma ranjenci in bolniki, ki potrebujejo iz nabiralnice potrebno 7imsko perilo, se morajo izkazati pri podpisanem ocUdku s potrdilom izdanim jim od pristojne vojaške oblasti. Nabiralnica ima svoj sedtž na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, pritličje, soba št. 7 in posluje vsako sredo in vsako soboto od 2. do 4. ure popoldne. Darove v denarju in bfa u nrj se izvoli pošiljati na rreJsednico i abiral-nice: LUJIZA RiiBEK, c. kr. okrajno glavarstvo. Imena darovalcev se objavi v časopisju. Za odsek: Lujiza Rebekova, predsednica. Goriški nabiralnici naturalnih daril c. in kr. vojnooskrbovalnega urada so darovali : gosp. inž. Ana Ratzman-Ramot 50 K, gosp. dr. Fianc pl. Alinonda in gospa Anton ja pl. Alinonda 100 K. — Volneno pe-ii!o so dale gospe Ciani, Galateo, Rebek in Travan. Podpisani odsek se darovalcem najtopleje zahvaljuje priporočajoč se na nadaljne darove, ki naj se izvolijo nasloviti na podpisano. Za odsek: Lujiza Rebekova. Goriški deželni glavar mons. Faidutti leži bolan na influenci. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Matej Jereb, Ivan Malnerič, Avguštin Zauella, Ivan Halka, Fran Reif, Josip Mare li, Peter Paller, Josip Steinmetz, Ivan Ju- AngeU Baadr lin, 97. peipolk Alojz« ] 7. peipolk, Fran SurcelL kolesar, Fr atW, Aleksander Sasch, črnovojnik kon, Mer Tomazin, železniške straže, Pelos Domin*, Andrej Husar, Jernej Benedetič, * ----- — " " Klandć, ras To-Črnovojnika, Ivan topničarja, Ivan Ha-randet, ulanec, Ivan Casetti, Ev^en Mungerli, topničarja, Avgust Grusovin, lovski bata jon XX., Evgen Zupell, žendarmerijski asistent, Peter Longo, voznik. Med najend v leicničću se nahaja tudi Arturo Štefani, glavni urednik lista „L'Eco del Litorale, v Gorici, glasHa italijanske ljudske straake. Ranjen ie bil precej nevarno. Seda) se mu rane d bro celijo. Štefan? je korporal pri lovcih. Za nadporočnika je imenovan črnovojniški poročnik Anton Fon iz Gorice. V Banjalnkl leži bolan rezervni poročnik Valentin Eržen, c. kr. avskultant v Gorici. Z zlato brabrostno kolajno je odlikovan Rihard 'Makarič iz Krmina. Odlikoval se je v bojih okoli Przemysla. Odlikovan je bil od četovodje povišan za narednika. Padel je na severnem bojišču nadporoč-nik 47. pešpolka v Gorici baron Friderik Maasburg. Po smrti je bil odlikovan z vo-ja kim zaslužnim križcem tretjega ra/reda v priznanje posebne hrabrosti pred sovražniki m. Laška mularija v Gorici je nepobolj^Iji-^a. Štiri mulci so videli ob Sa\nikoli trgovini koles in strojev na Kornu k zidu p i-slonjen dvokolesni voziček. To je bi1' v s edo zv fer « k Ii se^me ure. Hilro str p--iela dva \cz ček in ga /agnala proti v atom, h te nanj( iti bkodo sk\ers emu trpovcu. Potem pa so ti pc balini tek i čez Kor« r kar so n ik noge nesle. Take pobMine bi bilo trel a pošteno ka novati. V Ljul jani v za ilni bolni niči n.» Ca:-zovem ^ratnu se na: aj med ranjenci tudi naš rojak Jakob Pirih z Cerkna, vojak 5. dragonskega p' Ika. Vseh šest sinov ima pri vo akih 63 I tria Jcžtf Batageli iz Kamtnj na Vipavskem. NajtM*a MmUo tf bo« tulil M tU* : jprirtojbin* znala 40 Ntrtiak. : penoi ■ alfe* Stadion ftt 261! C is de^ka, te mogoče izuijenega ra trgovin» lallSUl bnffet. Prednost imajo oni ki govore slovensko in nemško Ponudbe pod „Deček" > m Ins. odi. Edinosti. 3 > Hebllrana soba 2 Alfnri ;7. vrata 6, prvo naa-itropje. 4016 Meblouana soba v ulici Commerci&l« Stv 11, III. nadxt. zračna, se odda takoj v najen gospoda ali gospiei Odda aiA solnčna soba z dvema posteljama v JK uli i Belvedere 12, * rat.* 1J>. 4 15 Dfl7lfrn0 mebltrane ali prazne sobe, za eno ali RllaillUlIS dve osebi, kakor tndi meblirano a i prazno stanovanje (>e oddajo takoj v na cm v sredim m*sta. Ugodne ce'>e. — Ulica Comme«ciule 5) prtličje. 100 DntfMrftlffn za P*~aTĐ° Pr mali družini rUMiC&IUUI išče službo od v) in p 1 zjutraj do 2 popoldne Prijazne ponudbe pod „Štefan ji<" na Ins. odd. Edinosti. 1'3 t UnSŠULA ČMČ pose: tnica je danes po dolgi in mučni bolezni mirno v Go 8j»'idu zaspala v !ržaSki mestni bolnišnici Ž iluj hčerka Dragotina. sin Lovrenc in bratje javljao sorodnikom pr atc.jem iu ziiancein to p eža o^ no vest Pogreb p-edrape pokojni e se ^o vrčil v sob"to j:J t, m ob 4 popoldne na poko alis^e v Dragi pri ITerpeljah DRAGA, dne 21 januarja 1915 Novo Pogrebno Podjetje, Trst, Corso 47. .4- Potrt m srct-n« j«v• jamo vsem sorodnikom, j riju-teljem in znancem 'užno vest, da je naša pr ljubljena ^estra Karto vdooB M,' roj. IvaniSevic danes d e 21 januarja, ob H popol ne, mirno Gos odu zaspala. Pogreb s bo v šil v soboto, dne 23. t. m. iz hiSe žalosti na mestno poko pališče v Krilu «Ies«>-nice v Dalmaciji Krilo-Je-enice-Dalmacija, 21. januarja 191.1« Filip, Ante, Mate, don Frane in don Marko bratje. % mBSMrmmm - S S 1. msr^em t, I. se odda y na-jem dekreznanđ inu FJiioroč v Sežani. — Natančnejše podatke se izve pri lastniku omenjene gostilne v Sežani. ^J-J Pisarna udvet. dr. Fr. Briičić-a in dr. Al. Pretner-ja v Trstu išče spretnega Koncfpljenta in snret-nsža stenoirafn-strejeplsfii. Nastop takoj, plača po dogovoru. Otrok je iztezal svoje ročice proti materi, toda Ema je izpregovorila s težkim glasom: »Ne, nihče . . .« Izgubila je zopet zavest, nakar so jo položili na posteljo. Nepremična, odprtih ust, zaprtih oči in voščenega obraza je ležala tu. Iz njenih oči so polagoma lile solze na blazino. Karel je stal v ozadju, lekarnar je molčal. kakor se spodobi v takih trenotkih. »Le pomirite se,« je dejal nato in je dregnil Karla s komolcem, »menim, da ji je že odleglo.« »Da, sedaj spi nekoliko,« je odvrnil Karel in je zrl v njo neprenehoma. »Uboga ženska . . . uboga ženska!« Homais je vprašal, zakaj da je tako naenkrat obolela. Karel je odvrnil, da se ie je lotil napad, ko je jedla marelice. »Čudno,« je odvrnil lekarnar, »toda mogoče je, da so marelice vzrok te nezgode. Nekateri ljudje so izredno občutljivi napram gotovim vonjem in jaz menim, da sem tu naletel na vprašanje, ki je vredno proučevanja: patološki in fizijologiški u-plivi vonja na človeški organizem. Duhovniki so dobro poznali važnost teh uplivov in niso zaman že izdavna uporabljali kadil pri svojih ceremonijah. To se vrši vendar v svrho uspavanja razuma in vzbujanja ekstaze, kar se jim prav lahko posreča pri ženskah, ki so občutljivejše od nas.« (Dalje.) TRST, CORSO 5T. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZN ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 3 - w zveCer. r.^cel £h od 10 - 1. R r\____j___________R □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Pl □ v* ARTURO M0DRICKY trgov, manufaktiir in drobnih predmetov Trst, ul. Belvedere 32. Šivaue odeje od kron 6 4'J do kron IS, volnene kron 3'— do 3 20. beli in pisani fuštanj, bombaževi in volneni tri-koji za moške, ženske in otroke, volnene in svi ene farpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, zap stnice, dežniki itd. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cene A UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE " ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. CERMAK U. TUSCHER ZOBOZDRAVNIK KONC. ZOBNI TEHNIK izvrstnega utonuta se dobi o Hotelo Balkon. V Črnem gralinn in črez ulito liter 96 uin. TRST ULICA CASERMA, 13 II. nad.