^ Eni svetniki so odšli, prihajajo
novi
Preporod logaš odbojke
er 2002. letnik \WIL-vi. 1
^     ^     \>     ^     ^ ^
Najprej
Do konca letošnjih volitev še kak korak z razlogom
Pa so za nami, volitve. Ali še ne povsem. Tistih 6.651 volivcev (le kje vse se je porazgubilo preostalih 1.979 volilnih upravičencev - skoraj celih 23%!?), ki smo nedvoumno izrazili svojo voljo na volitvah, smo izmed 116 strankarskih in nestrankarskih kandidatov izvolili 21 predstavnikov v občinski svet ter izmed 142 krajevnih kandidatv izvolili tudi 54 njih v osmero svetov krajevnih skupnosti - po sedem v vsak svet, samo v ložanskega le pet.
Nekako na pol pa smo izvolili poglavarja-predsednika države Janeza Drnovška s 44,40% glasov in Barbaro Brezigar s 30,76% glasov; oba sta godna za drugi krog. Podobno se je primerilo tudi naši občini: kandidata za poglavarja-župana občine sta prispela na sredo poti, le da je za nekaj obilnih korakov spredaj Janez Nagode s 41,16% glasov, in prav toliko za njm Berto Mcnard s 25,08 % glasov.
Do prve decembrske nedelje potem ni več tako daleč, november ima namreč le trideset dni; takrat ne bosta volivcem ušla ne predsednik države in ne logaški župan. Hm, novi predsednik in novi župan. Bi tvegali stavo? - Pa ne! Kar je navsezadnje tudi prav. Čemu pa sicer imamo volitve?! In čemu
Bo pravi - ne bo pravi?
volilne kroge?
Povsem nekaj drugega je s preferenčnimi glasovi, ti se tudi to pot niso kaj prida prijeli, pač pa sta se preferenčno zaiskrili dve neodvisni listi, ki sta skupaj s peterico mandatov dosegli NSi, stranko relativne večine.
Logaške ( s šestero pikami!), odvisne sicer od občinskega proračuna in novega 10-članskega uredništva, želijo (pa to niso ne predvolilne želje in niti ne obljube), da bi po ustaljeni navadi občinskega glasila prišle z bogato in raznotero vsebino v vsako
Foto:./. Turk
hišo, do vsakega gospodinjstva -brezplačno. In tudi tako kaže, da si občani Logaških želijo. Opazili in ugotovili pa smo, da Logaške ne najdejo čisto vsakih hišnih vrat, česar nam je iskreno žal. Zato prosimo vsako gospodinjstvo, ki ga Logaške obidejo, da to nevšečnost sporoči uredništvu Logaških. Nerodnostim se želimo izogniti po najenostavnejši poti.
Tedaj v pričakovanju z razlogom vas lepo pozdravlja
odgovorni urednik.
- -_-
Dober dan - ■ gospod župan!
Sporočila iz županove pisarne
I/ uspešne 4-letne bilance
Objekti za šolske, varstvene, športne potrebe in potrebe starejših občanov: zgrajen je sedemoddelčni vrtec v Gorenjem Logatcu, dom starejših za 164 oskrbovancev, tretji oddelek vrtca v Rovtah; vložen prispevek komunalno opremljenega zemljišča za izgradnjo 30 varovanih stanovanj; izvedena je obnova in rekonstrukcija posamičnih prostorov in naprav po šolah; /grajena večnamenska športna dvorana; ob sodelovanju KS so urejena športna igrišča v
Nova športna dvorana je zasedena dan in noč.
loto: I). Malavašič
Najprej
Rovtah, na Veharšah in na Logu ter z Mercatorjem še otroško igrišče v Logatcu.
Vodovodna oskrba: zgrajen je nov vodovod v Grčarevcu in na Medvedjem Brdu, delno je izvedena rekonstrukcija vodovodov v Logatcu, v Hotedršici in v Rovtah; pridobljeni so novi vodovodni viri in oskrbljeno logaško območje od Nakla do Kale prek višinskega vodovoda s kakovostno pitno vodo iz vrtin v Petkovi in Kobalovi grapi; pridobljeno je zemljišče v Cuntovi grapi, kjer sta bili izvedeni dve vrtini (po 20 in 25 1 vode v sekundi); za potrebe IOC Zapolje ter naselij Cest, Loga in Zaplane je izvedena vrtina v Turkovi grapi; izdelana je celovita rešitev ureditve vodovoda za Logatec.
Kanalizacijska oprema: izdelana je idejna rešitev kanalizacijske opreme za Dolenji in Gorenji Logatec ter Kalce; na novo je zgrajena kanalizacija na Rovtarski, Cankarjevi, Vodovodni, ob šoli 8 talcev; prenovljena pa je kanalizacija vzdolž dela Tržaške in vzdolž Gorenjske ceste; posodobljena je oprema čistilne naprave, pripravljena pa je tudi idejna rešitev za širjenje čistilne naprave v Logatcu.
Cestne povezave: opravljena je bila rekonstrukcija ceste z dograditvijo pločnikov, kolesarskih steza, javne razsvetljave, kanalizacije in avtobusnih postajališč od Kale do Klama; zgrajeno je krožišče na Martinj hribu, križišče na Kaleah, obnovljeno je blizu 30 km krajevnih cest;
pripravljen je tudi idejni projekti za enostranski pločnik v Hotedršici, za ureditev pločnika in javne razsvetljave vzdolž Rovtarske, za rekonstrukcijo magistralne ceste skoz dolenji Logatec, za ureditev križišča s tretjim pasom za levo zavijanje v IOC.
Ravnanje z odpadki: sprejetje odlok o ravnanju z odpadki, opravljena je bila rekonstrukcija odlagališča odpadkov pod Ojstrim vrhom, sanirana so nekatera divja odlagališča odpadkov na Ponikvah, Petkovcu, v Grčarevcu, Hotedršici...
Plinifikacija: s sprejetim odlokom o plinifikaciji in s podpisano koncesijsko pogodbo je zgrajenih več lot 15 km plinovoda, na katerega so priklopljcni Zdravstveni dom. Dom starejših, vrtci in stanovanjske soseske.
Iz programa CRPOV: v Hotedršici je končana prenova cerkve in mrliške vežice, urejeno vaško jedro in opravljena sanacija Tomažinovega mlina; v Lazah in Jakoviei je razširjena in obnovljena javna razsvetljava.
Nedodelano ostaja: prenova Narodnega doma v Logatcu, izgradnja mrliške vežice v Gorenjem Logatcu, izgrajevanje športnega centra Sekirica in sprememba dolgoročnega plana logaške občine.
Spela Istenič
Izza svetniških klopi
Občinski svet se je poslovil
Na 30. seji je občinski svet sklenil svoje plodno štiriletno delo
S tridesetim zasedanjem je občinski svet sklenil 5. novembra svoj štiriletni mandat, in ob tej priložnosti je nastala tudi poslovilna spominska fotografija.
Na njej - z leve proti desni stojijo: Stanislav Šinkovec, Boris Hodnik. Štefan Kociper. Jakob Nagode, Stanislav Nagode, Franc Nagode, dr. Jože Skvarča, Lovrenc J. Erker, Martin Brus, Kristan Corn, Marjan Gregorič, Ivanka Merlak, Matjaž Kete, Franc Godina, Marija Mihelič (vodja proračuna); sedijo: Marcel Stefančič (podžupan), Andrej Kermavnar, Janez Smole, Alenka Gorza Jereb (direktorica občinske uprave), Janez Nagode (župan), Nada Rupnik (županova tajnica), Nada Saj ovce (sekretarka občinskega sveta), hrane Rudolf in Anton Antičevič (predsednik nadzornega odbora).
loto: Miha Tršar
Izza svetniških klopi
Cerkev sv. Barbare kulturni spomenik
Še tik pred postavitvijo je svet sprejel Odlok o razglasitvi cerkve sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici za kulturni spomenik lokalnega pomena. Strah, da bo sprejeti odlok določil zahtevnejši varstveni režim, je odveč. Tudi v bodoče bodo lahko lastniki nemoteno obdelovali kmetijska zemljišča; pri pridobivanju dovoljenj za poseg v prostor pa morajo že sedaj imeti soglasje ali strokovno mnenje pristojne službe. Ker prav soglasja povzročajo veliko težav, je svet sprejel sklep, po katerem naj občinska uprava pomaga pri pridobivanju »papirjev«.
Z referendumom do vračila vložkov v telefonijo
Da bi zadostili zakonskim zahtevam, je svet sprejel Odlok o vračanju vlaganj upravičencem v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Logatec. Predvidevamo, da bo treba odlok prav kmalu dopolniti v skladu s spremembami, do katerih bo zagotovo prišlo. Vložena je namreč pobuda za razpis referenduma glede sprememb in dopolnitev zakona o vračanju vlaganj v
telefonijo. Če bo zahtevo za referendum podprlo zadostno število podpisov državljanov, bomo z referendumom dosegli takšne spremembe in dopolnitve zakona, ki bodo omogočale povrnitev dejanskih vlaganj vlagateljem takoj po začetku prodaje Telekoma.
Rok za zbiranje 40.000 podpisov poteka do 6.12.2002. na upravni enoti. Če želimo, da bo vlagateljem vrnjen ne le vloženi denar, ampak tudi vrednost njihovega dela, se napotimo na upravno enoto in podpišimo podporo.
Socializacija plačil za programe vrtcev
Najbolj razgibana razprava je spremljala odločanje o izjemnih primerih določitve višjega ali nižjega plačila staršev za program predšolske vzgoje v vrtcih. Po določbah posebnega pravilnika lahki) občina v izjemnih primerih pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, iz, katerih je razvidna dejanska premoženjska slika družine in ne samo podatke, ki so razvidni iz papirjev. Po sklepu občinskega sveta se bo pri določitvi višine plačila upoštevalo tudi nepremično in premično premoženje, iz katerega je marsikdaj zelo dobro razviden socialni položaj družine.
Alenka Gorza Jereb
Med seboj
Razpoloženje po prvem krogu
Kandidate za župane smo po prvem krogu letošnjih volitev (bile so 10. novembra) povprašali za krajšo izjavo.
4 A
Jane/. Nagode, Slovenska ljudska stranka - 41,16% glasov: »Glede na to, da nas je kar šest kandidiralo za župana, nisem pričakoval tako velikega uspeha, kije zame resnično nepričakovan. Skratka, odličen rezulat za drugi krog volitev.«
lil
Jane/. Smole, nadstrankarski kandidat oh podpori LDS     4,87% glasov:
»Stranka 1 DS se je dobro odrezala; boljša je za en mandat. Z neodvisno listo je bilo razmerje za župane podrto. V prvem krogu seje volilno telo zasukalo, v drugem se ne bo.«
Berto Menard, Neodvisna lista /a Notranjsko 25,08%> glasov: »Vesel sem tega volilnega uspeha. Delam z ljudmi, /ato jim zaupam; ljudje pa so mi vrnili z zaupanjem. Z. optimizmom tudi v drugi krog.«
Y ladislav Pue, Nova Slovcnija-krščansko ljudska  stranka      21,94% glasov:
»Pričakoval sem zase drugi krog, vendar kol vse kaže, se da že napovedati zmagovalca. Je pa naša stranka pričakovano zmagala, čeprav smo »podarili« en mandat LDS v 2. in 3. volilni enoti, namreč zaradi napačne oštevilčenosti glasovalnih list.«
I.adka I in lan, Socilno demokratska stranka 4,82%
glasov: nismo uspeli dobiti izjave (op.ur.).
Karmen U upnik. Naprej Slovenija!    2,13% glasov:
nismo uspeli dobiti izjave (op. ur.)
Martin Koren
	1		
	■		opaske......
Med seboj
Prometni minister naklonjen logaškemu prometnemu križu
Med eminentnimi gosti na predvolilnem shodu SLS v Logatcu tudi minister za promet Jakob Presečnik
Predvolilnega shoda, ki gaje 6. novembra pripravil občinski odbor SLS v Narodnem domu, so se udeležili tudi nekateri eminentni gostje: poslance Slavko Brenčič, sicer tudi nosilec strankine liste za občinski svet, minister za promet Jakob Presečnik, iz direkcije DARS Jurij Vojska in Bojan Papler ter aktualni župan in kandidat za župana Jamcz Nagode. Poglavitnosti shoda so se sukale okrog poslanca, župana in ministra, ki so vsak na svoj način nagovorili volivce za podporo volilnim listam, kandidaturi za župana in za predsednika republike. Kulturno pa so shod obogatili recitator Stane Nagode, vokalni kvintet Pomladni odmev in instrumentalni trio Logar.
Ob tej priložnosti seje minister /a promet ljubeznivo odzval h krajšemu pogovoru.
Izteka se nekako polovica mandata; je tudi vaše ministrstvo na sredi pota?
Da, mirne duše lahko pritrdim temu, daje Ministrstvo za promet kljub zagalni problematiki cest, železnic in pomorstva opravilo polovico načrtovanega dela. V realizaciji pa so tudi že novi programi.
Zakaj je SLS podprla kandidaturo dr. Franceta Arharja na predsedniških volitvah'.'
Razlaga je zelo enostavna: dr. France Arhar je ponudil v predvolilni kampanji program, ki je identičen programu SLS. Pa tudi sicer se je kandidat s svojim delom, zlasti kot 10-letni guverner Banke Slovenije, izkazal kot uspešen oblikovalec monetarne politike, ki je uspešno obvladovala vrednost domače valute.
1'od katerimi pogoji ostane SLS v vladi v primeru novega mandatarja?
Vse je, seveda, odvisno od volitev, bolje rečeno, od volilnih izidov.
Prometni minister stoji Logatcu Mitu.
Foto: M. Tršar.
V primeru novega mandatarja bo vsekakor treba ponovno razmisliti o koalicijski pogodbi. Ta, ki še vedno velja, določa postopke mandatarstva in strankarskih razmerij znotraj koalicije.
Kaj si lahko obeta slovenski cestni križ od vstopa v Fvropsko unijo?
Ja, Lvropa najprej pričakuje, da bomo cestni križ. dogradili, ker si Evropa od souporabe našega cestnega križa tudi veliko obeta. Zato smemo pričakovati, da nam bo pri tem pomagala tudi Evropa. Pomembno pa je, da bodo naši prevozniki v enakopravnejši poziciji; enakopravnejše vmestitve se sme nadejati tudi gospdarstvo sploh.
Kako ste naklonjeni prenovi magistralke skoz Dolenji Logatec?
Naklonjenost Logatcu smo pokazali že na več ravneh; posebej naj opozorim na krožišče na Martinjliribu, potem del magistralne ceste skoz. Gorenji Logatec proti Kalcam. Pripravljen je projekt krožišča pri K lamu, pa tudi projekt prenove pločnika od Gorenjega Logatca proti Kalcam. Intenzivirali pa smo tudi aktivnosti za prenovo magistralke od Klama skoz Dolenji Logatec.
Marcel Stefančič
Dragoceno nardino olje
O vodenju medgeneracijske skupine starih ljudi za samopomoč II.
Druženje v skupini je nadomestilo za družino, prijatelja, soseda. Omogoča ohranjanje funkcionalne starosti v povezavi z doživljajsko starostjo, sprejemanje danosti brez negativnosti. Vsako doživetje se spremeni v dobrodošlo izkušnjo. Pogovor v skupini daje sleherniku možnost, da za trenutek izstopi iz sebe in se s poslušanjem posveti drugemu. Podarjena izkušnja je obliž za lastno rano. Razvija se sočutje in razumevanje. Z vsakim druženjem pa smo kot ljudje za kanček bolj povezani v celoto. Notranja bolečina, razočaranje, nemoč bledi. Posvetimo se drugemu človeku in pozabimo nase. Marsikdo od članov skupine je prvič deležen nesebičnega sprejemanja lastne biti. Nikomur ni vseeno za bolečino drugega. Preložena je na dvanajst čutečih duš, se tako transformira v vesolje, kjer izzveni v olajšanju.
Bili voditelj - prostovoljec skupine za MSSLS terja nenehno spreminjanje osebne rasti. Rast je delo duha. Rasteš počasi, preko svojih človeških meja strahu in zagledanosti vase, dokler celotna skrb ne velja drugim. Učlovečiš se s svojim delom. To je neprecenljiv prispevek pomoči nardino olje -pri ohranjanju dostojanstva, integritete, samostojnosti, še vedno smiselnega obstoja sočloveka. V trenutkih lastne i/.praznjenosti si na preizkusu, koliko zmoreš preseči
Med seboj
samega sebe.
»Trkajte, in se vam bo odprlo«, je vodilo za izražanje svobodne volje in notranje naravnanosti. Delo z ljudmi omogoča prostovoljcu, da razvija svoje potenciale, s katerimi se nauči uravnovešati potrebo po bližini in povezanosti z obdobji, ko se mora obrniti vase, da se razvija kot samostojni posameznik. Prostovoljec postane, ker to še zmore tisto gibalo, ki bolečino trpljenja vsaj za trenutek omili. V tej povezavi je delovanje v popolnem ravnovesju, ker na človeški ravni prejemajo eni in drugi. Trpljenje, ki ga povzroča nemoč, je Z dajanjem drugemu postalo sreča. Razvoj odnosa z
nemočnim človekom je enakopraven. Prostovoljec ima priložnost, da se razvije v spremljevalea-prijatelja.
Ob koncu tega zapisa želim z bralcem podeliti izkušnjo iz zaključka naloge voditeljice skupine za MSSLS. - »Odraščala sem v številni družini. Druženje za isto mizo mi je domače. Poslušanje odraslih je del vzgoje, ki so mi jo vcepili starši. Zanimanje in radovednost sta prisotna, kadar spregovori star človek. Vedno jim dam vedeti, da me resnično zanima, kaj pripovedujejo. Spoštujem njihovo pripoved, ne glede, o čem teče beseda. Mojc prepričanje, da je vsak človek tukaj in zdaj zato, da je mozaik popoln, mi vzbuja
spoštovanje in sprejemanje posameznika. Ne nazadnje je druženje z njimi »zastonjsko« učenje - enajsta šola. Vse, kar povedo, je enkrat izkustvo posameznika. Med nami se pletejo nevidne vezi, ki predstavljajo stvarstvo. Ni mi žal časa, ki ga preživim z njimi.«-
Metoda Gradišek
Spet smo pri vas doma in spet brezplačno.
Ko je zastajal dih
Sončno popoldne je V nedeljo, 13. oktobra, pozdravilo hotenjske gasilce na gasilskem dnevu, na njihovi tradicionalni prireditvi, ki jo pripravijo v mesecu požarne varnosti. Na prenovljenem trgu pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika seje letos odigrala prava akcija, ki bi jo lahko poimenovali «tudi to nas ne sme presenetiti«. Vaje so se udeležile vse enote gasilcev iz domačega P(iD: od pionirjev do članov, članic in veteranov. Na vaji so sodelovali tudi gasilci iz Dolenjega Logatca z gasilsko reševalno vrečo.
(rledalci SO lahko v ŽIVO Spremljali vratolomno reševanje ljudi iz visokega poslopja v tem primeru s cerkvenega zvonika. Marsikomu je zastajal dih, ko se je nekaj pogumnih gasilcev povzpelo po raztegnjeni gasilski lestvi visoko nad streho stare hotenjske šole in od tam gasilo namišljeni požar.
Pri vaji klasičnega gašenja so sodelovali tudi veterani in članice. /. uporabo dveh motornih črpalk, dveh hidrantov in visokega tlaka so lahko gasili s kar devetimi vodnimi curki hkrati.
Za veseli del dneva pa so poskrbeli pionirji z zbijanjem tarče s curki vode iz vedrovk. Poučna in koristna prireditev.
Francka (tik
Reševanje z višav z gasilski) vrečo.
Gospodarske diagonale
Poti v prihodnosti
slovenskega kmetijstva
i.
Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev, ki ga je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo izvedel Statistični urad Republike Slovenije, je bilo leta 2000 v Sloveniji 93.213 družinskih kmetij in 131 kmetijskih podjetij. V prihodnje bo na kmetijah, ki se bodo profesionalno ukvarjale s kmetovanjem, potekala koncentracija in specializacija proizvodnje. Na kmetijah, kjer kmetijstvo ne bo najpomembnejši vir dohodka za družino, lahko pričakujemo, da bo pridelava usmerjena v samooskrbo ali k posebnim potrebam potrošnikov (ekološka pridelava), kar pomeni izkoriščanje določenih tržnih niš.
Velikostna struktura slovenskih kmetij je že od začetka 20. stoletja razmeroma stabilna, toda za sodobne pogoje kmetovanja neugodna. Število kmetij seje v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 25.615 ali za 22,9 %, na leto za
Polje, kdo ho tebe ljubil?
I olo: M. Trša t:
2,5%. Do leta 2010 naj bi se po predvidevanjih število kmetij zmanjšalo na okoli 67.000, za 2200 do 2300 kmetij na leto manj. Ker se ekonomski pogoji kmetovanja zaostrujejo, je realno pričakovati, da se bo število kmetij še hitreje zmanjševalo in bomo imeli leta 2010 le še okoli 60.000 kmetij.
Proces zmanjševanja števila kmetij vodi v izboljševanje posestne strukture, če predpostavimo, da bodo še vedno obdelana vsa kmetijska zemljišča. Povečuje se delež kmetij, ki imajo več kot 5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Poprečna velikost kmetije seje povečala za skoraj 30%. Delež kmetij z več kot 10 ha kmetijskih zemljišč v uporabi seje v zadnjem desetletju povečal za 66%. Toda še vedno dobrih 87% kmetij obdeluje manj kot 10 ha kmetijske zemlje.
Tudi v prihodnjih desetih, morda tudi dvajsetih letih moramo še vedno računati z razmeroma neugodno velikostno strukturo naših kmetij. Morda ni nerealno pričakovati, da bi ob ustrezni kmetijski politiki določeno število kmetij hitro večalo obseg pridelave in uvajalo tehnološke možnosti. Seveda, te številke ne bodo naraščale kar v nedogled, saj poznamo težnje v EU, ki narekujejo, naj bi omejili število velike živine (500 kg) na kmetijskem obratu na 100 glav. Prav tako se subvencije na površine nad 100 ha zmanjšujejo. Seveda, smo pri nas še daleč od teh norm.
Preostale kmetije bodo krajši ali daljši čas še ohranile interes za obdelovanje zemlje iz sicer neekonomskih razlogov, a bodo postopoma odmirale.
(Se nadaljuje.)
Po gradivu dr. Andreja Vdovca pripravila Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino
Kot šivilja Klara...
Država kar naprej rojeva in vzreja birokracijo
Država si je bila omislila t.i. antibirokratski program. Poenostavila je, denimo, priglasitvenc postopke samostojnih podjetnikov; kdor želi opravljati kako dejavnost kot samostojni podjetnik, se le priglasi davčnemu organu in lahko začne delati. Ob priglasitvi se, seveda, predpostavlja, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Ni pa mu treba naprej dokazovati izpolnjevanja pogojev. Kdinole če /a dejavnost potrebuje obrtno dovoljenje, si ga mora pridobiti še pred začetkom poslovanja... Na videz preprosto. Morda je celo tudi tako.
Potem se pa začne birokracija, sicer lepo poimenovana kot takšna in drugačna evidenca, evidenca evidenc. Zadnji lak predpis, ki je podjetnikom lepo naložil, da bodo dnevne izkupičke sproli vsak dan ali najkasneje naslednji dan   lepo in vestno nosili, vozili, pošiljali, kakor
Gospodarske diagonale
si bodo pač izbrali, svojim poslovnim bankam in jih polagali na transakcijske račune. Če pa jih bodo želeli dvigniti, bodo lepo vpisovali in šifrirali namen dviga.
Tak predpis ni novost. Vsake toliko se pojavi in sproža nelagodje ter jezljivost ljudi, ki jim je namenjen. Omejuje jim eno redkih prednosti - če je sploh še kakšna prednost -, ki jo imajo samostojni podjetniki pred družbami, namreč, prosto razpolaganje s sredstvi. S tem mislimo predvsem na denarna sredstva, ki jih med letom prosto usmerjajo zdaj za kritje potreb obratovalnice in sprotnega poslovanja, zdaj za druge potrebe.
Predpis, seveda, spet ne zadene vseh enako; one z večjim obsegom poslovanja bolj, druge z manjšim, zneskovno na videz manj, dejansko pa lahko občutno več. Vsekakor pa gre za dodatne stroške, ki jih doslej ni bilo.
Na počez pogledano pomeni predpis predvsem
dodatni zaslužek bankam in drugim denarnim organizacijam, ki opravljajo gotovinski promet. Pa ni, da bi bankam očitali zaslužek, saj morajo opravljati neko delo in jim ta dodatni zaslužek ne pada kar tako v blagajne. Tudi ne gre - najbrž ne očitati začetne pripravljenosti in kasnejše spremembe ali pomanjkanja dobre volje nekaterih bank za "brezgotovinsko" poslovanje in zgolj formalno knjiženje transakcij. Pomembno je, da predpis spet najeda novo ustvarjeno vrednost, pa to najedanje ni niti nujno niti potrebno. Razpolaganje z. gotovino je že dovolj nadzirano s predpisi o blagajniškem maksimumu in z navzgor omejenimi zneski gotovinskega plačevanja.
Država tako z enimi ukrepi birokracijo strada, z drugimi jo redi. Kot šivilja Klara: podnevi šiva, ponoči para.
J. Gostiša
N a j z a ho dne j š a
Ostajajo pa še nekatera odprta vprašanja.
-Ureditev   vrtine   za   vodo   in ostale infrastrukture. Vas je do danes skoraj v celoti opremljena / novim vodovodnim omrežjem. Od posodobitve dalje razen v primerih izjemnega izpada električne energije gospodinjstva ne občutijo resnega pomanjkanja pitne vode.
- Ureditev lastništva in odnosov s KGZ Logatec glede Zadružnega doma. Tu SO v letu 2001 spet le zasilno uredili prostore za poštni urad, za knjižnico ter začasno usposobili odjemno mesto za javno razsvetljavo.
- Ureditev lastninskih razmerij /a Prosvetni dom v Hotedriici. Polovica tega doma je že v lasti občine, druga polovica pa nikoli ni bila nacionalizirana, zato tudi nikoli vrnjena, in vendar kljub prizadevanjem vasi in župana stvari še niso uspešno rešene.
- Nadaljevanje priprav /a izvedbo obnove in graditve novih odjeninih mest /a javno razsvetljavo. Sedanje zmožnosti ne dopuščajo več ustreznega delovanja niti priključitve dodatnih svetil.
- Zaključek sanacije peskokopa v Košu. Tod želijourediti poškodavano cesto (podpisana je že pogodba med izvajalcem sanacije in občino); hkrati pripravljajo program opreme prostora, ki bi ga lahko namenili rekreativnim površinam.
- V sklepni ta/i je pridobitev gradbenega dovoljenja /a izvedbo kabelske televizije in posodobitev telefonije.
- Pproblematika odlagališča gradbenega materiala. Ta sicer ne onesnažuje okolja, v cinku je težko doseči, da bi na takem mestu ne odlagali tudi okolju neprijaznega materiala. Inšpekcijske odločbe so pisne, zatorej bo treba v skladu z njimi tudi prekiniti vse samovoljne posege v naravo.
- Velika želja po izgradnji košarkarskega igrišča normalne velikosti /a potrebe šolske športne v/goje in za rekreativno iidejstvovanje. I u se je pokazalo kai nekaj
notranjska vas
i vasi so še živi' sitni' fege.
težav. lastniki so znani, smernice si) znane; apel velja vaščanom, da bi s pripadnostjo kraju in šoli pripomogli k izgradnji tega prepotrebnega igrišča.   Podobno je tudi z
nogometnim igriščem ob poti v Zeleno dolino, Tudi tu bi lahko le s pomočjo vašeanov hitreje m uspešneje našli skupin
jezik /a pridobitve, ki jih mladi potrebujejo,
Priprave na izgradnjo večnamenske dvorane ob šoli. Ze nekajkrat se je sestal uucialn ni odbor, sestav l|en i/
sodstva krajevne skupnosti, občine, Mile in delujočih društev
iz. vasi. Smernice določajo lokacijo, velikost m vsebino možnih delavnosti.
***
Na mnogih sejah sveta krajevene skupnosti so sodelovali tudi občinski svetniki in župan skupno sodelovanje je obrodilo dovolj obilen sad, pri čemer gre zahvala tudi kooperativnim vaščanom m vaščankam Prav je, da sosed pomaga sosedu v njegovih težavah, s;i| človek nikoli ne ve, kdaj bo tudi sam potreboval pomoč
S. Nagode
Gospodarske diagonale
Logaški inženir med konstruktorji Maxi Jene
Peter Molk - ime, ki se bo še iskalo med
ladjarji.
Zadnji svetovni krik navtičnc arhitekture je bil zasnovan in izdelan v posebej postavljeni ladjedelnici v izolski obrtni coni. II konstrukciji te jadrnice razreda »maksi«, ki velja za slovenski morski tehnološki čudež pod jadri, so povabili tudi logaškega inženirja lesarstva Petra Molka, ki sicer živi Seči pri Portorožu. K silno zahtevnemu programu je bil pritegnjen, ker je bil znan po raznoterih kakovostnih specialnih lesarskih stvaritvah / izostrenim občutkom za lastnosti lesa.
Molkovo podjetje je v slabih treh mesecih i/delalo negativ kalupa, za katerega je sedmerica strokovnjakov ob nenehni asistenci Petra vgradila 30 m3 lesa, čeprav ga ni zdaj na ladji niti centimetra, Natančnost izdelave kalupa, ki seje izdeloval ločeno v levi in desni polovici, je terjala 100% natančnost; pri
spojitvi obeh polovic je prišlo sicer na dolžini 24 m do zanemarljivih 5 nun razlike. Namreč, kalup je usodni začetek ladje; kolikoi je kalup dober, tako dobra ho ladja glede na linijo in hitrost, ki jo bo
dosegala.
Na množično obiskani tiskovni konferenci pred krstom jadrnice svetovnega formata je projektantsko-jadralska trojica Janko in Mitja Kosmina ter arhitekt Andrej Justin hvalila /JF j
podjetnika Petra Molka in delavce njegovega podjetja Peterles zaradi brezhibne izdelave (ženskega) kalupa, v katerem je potem iz kompozitnih materialov in epoksi smol nastajal novi slovenski čudež z jadri.
Maksi Jena, ki potrebuje 18-člansko posadko (vodijo Mitja Kosmina), je s svojimi skoraj 24 m dolžine, s težo 13 ton in s kar 36 m visokim jamborom, vredna kak poldrugi milijon evrov, je prvič zaplula v tekmovalne vode na oktobrski Barcolani in je med več kot 2000 jadrnicami prijadrala na cilj druga. Lep uspeh tudi za podjetnika logaškega-Boršnarjevega rodu. In kajpak, prav gotovo se bo med ladjarji še spraševalo po Petrovem imenu.
Bi rekli: z Maksi Jeno reže tekmovalne gladine tudi nekaj logaškega... Marcel Štejatičiji
Petrovo podjetje je Izjemno natančno skonstruiralo kalup za Maxi Jeno.
Mavrica še za lepši dom
Trgovsko podjetje Mavrica, ki se tišči s svojo ponudbo v delu oslabite nekdanjega «Kraniarjcvcga« hotela brez pravega parkirišča, se je odločilo zgraditi novo trgovsko poslopje na tleh nekdanjega Gradnika. Postavila bo sodobno specialit/uano ligoviuo
Poslovno prodajni objekt bo imel 4()() m2 prodajnih površin v pritličju in v nadstropju prav toliko
pov i sin, namenjenih tudi drugim poslovilni) interesentom. Strankam bo olajšan dostop do trgovske ponudbe tudi zaradi ia/se/nih parkirišč Sploh pa bo primerna preglednost peslie m tudi nove ponudbe, tiste ponudbe, ki jo Logatec pogreša. Nova bo tudi mešalniCfl barv.
»Skratka, zrasla bo sodobna specializirana
trgovina,« pravi Mirko Šemrov, vodja Mavričine prodajalne
Na Mavričnem gradbišču. FotOi J. Turk
v Logatcu. Nova trgovina bo odprla vrata novega zaupanja prihodnjo pomlad.
Martin Koren
Gospodarske diagonale
Le z varnim delom
zoper nevarnost požara
Brez požarne straže skoraj da ne gre
V zadnjem času so nas pretresli veliki požari, ki so nastali zaradi malomarnosti in nepazljivosti pri vzdrževalnih delih. Kako zelo nevarna so lahko vzdrževalna dela, pri katerih pozabimo na varnostne ukrepe, pa nam kažejo statistični podatki za Slovenijo v zadnjih letih, ko so bili brušenje, varjenje, trenje ali pregrevanje pogost vzrok za nastanek požara z. ogromno gmotno škodo.
v letu	število požarov	škoda v mio sit
1997	52	125
1998	67	93
1999	59	94
2000	57	4148
2001	71	815
Pred začetkom vzdrževalnih
del moramo opraviti pregled kraja izvajanja del. Pri tem moramo ugotoviti vse nevarnosti za nastanek požara. Pomembno je, da z območja, kjer opravljamo vzdrževalna dela, odstranimo vse vnetljive snovi, ki bi lahko zagorele ob dotiku z odprtini plamenom ali ob vročih delih orodja, ki
ga uporabljamo pri vzdrževanju. Pozorni moramo biti tudi na vroče delce, ki pri tem nekontrolirano odletavajo in ogrožajo okolico. Nevarni pa niso le vidni lahko vnetljivi materiali, ampak tudi nevidni (izolacije, nosilni tramovi, predelne stene, prezračevalni jaški ...), skriti pod ometom ali pod drugimi deli zgradbe /godi se lahko.
da se pri delu vnetljivi materiali postopno segrevajo do tlenja in prvih plamenčkov, ki se ob nepozornosti hitro vzplamtijo v požar, ki pa lahko nastane tudi nekaj ur po opravljanju vzdrževalnih del.
Požarna straža
Zelo pomembno je, da v prostorih, ki so nevarni za nastanek požara in niso prilagojeni izvajanju vzdrževalnih del, organiziramo požarno stražo, toda le z, ljudmi, usposobljenimi za gašenje. Požarna straža mora biti opremljena s sredstvi za gašenje. Pogosto pa se vseh nevarnosti ne da odstraniti, zato mora straža zagotoviti vse potrebno za ustrezno ukrepanje v primeru požara. Požarna straža opravi svoje delo šele takrat, ko se prepriča, da po vzdrževalnih delih ni več nobene nevarnosti za nastanek požara.
Nevarnost skritega tlenja pa lahko straži narekuje tudi večurno dežurstvo po že opravljenem vzdrževalnem delu; največ požarov namreč nastane šele po odhodu vzdrževalcev.
Zato seje treba po opravljenih vzdrževalnih delih prepričati, ali so res odstranjene vse nevarnosti za nastanek požara, le z varnim delom bomo svoje imetje obvarovali pred uničenjem.
Gasilska zveza Logatec
Turistične panorame
Da bo naš karaj lepši in bolj
urejen
Ob iztekajočem se letu so svoje delo ocenili t ml i člani komisije za ocenjev anje urejenosti vrtov, hiš, blokov, zavodov in drugih javnih poslopij S svojim delom so bili zadovoljni. Pohvalili so lepo urejenost kraja kot celote. Pri tem pa so opozorili še na nekaj zelo neurejenih okolij, kot je opuščena žaga na Urodu in zemljišče ob križišču Potoške in Tržaške ceste (zraven bencinske črpalke). Na neurejenost SO bih opozorjeni (udi lastniki, ki pa se ne zmenijo za neurejenost in zanemarjenost svoje lastnine.
Pavel Mihevc je nanizal nekaj najbolj občutljivih točk, ki jih ocenjuje tudi državna komisija pri ogledu urejenosti kraja. Med njimi so krožišča, pokopališča, okolice spomenikov in cestne vpadnice v občino običajno
so visoko poraščeni s plevelom Logatec je pri tem kaj slabo ocenjen
Vse kaže, da bo treba udejanjiti že stare sklepe o uvedbi komunalnega redarja Nakup stroja za pometanje pa je več kot nujen; Logatec je namreč že prerasel okvire urejanja in čiščenja le s peščico delavcev na javnih delili. Kazalo bi poživiti čistilne akcije, ki so se pred leti že uveljavile v okviru osnovnih šol, pridružili pa so se jim tudi številni prebivalci
Ce se bomo vsi make potrudili, bo tudi nas kraj lepši. Pa ne samo spomladi ali poleti, pač pa sko/i vse leto
NevMa
K)
Turistične panorame
Za lep, zdrav in varen drevored
Ustanovili so Sekcijo ljubiteljev drevoreda Napoleonovih lip
Logaški drevored Napoleonovih lip je eden najdaljših drevoredov v Sloveniji. Veliko znanja, časa in skrbi mu posveča Franc Mihevc, upokojeni gozdar in ljubitelj narave ter pobudnik za ustanovitev Sekcije ljubiteljev drevoreda Napoleonovih lip pri Turističnem društvu Logatec.
WmWm
/.a drevored bo skrbela ludi prijateljska druščina.
lolo: I). Maluvašič
Na srečanju, ki ga je 7. novembra organiziralo Turistično društvo, je pobudnik predstavil programske Smernice, med njimi: spremljanje stanja drevoreda
(obrezovanje, sanacija debel...), opozarjanje na nepravilnosti v drevoredu (soljenje cestišča, odvajanje deževnice, gOSti promet, smog, razlivanje motornega olja, zastrupljanje tal...), urejanje drevoreda (košnja, zavarovanje
mladih debel), sodelovanje s strokovno službo za naravno dediščino v I jubljani, sodelovanje z naravo-varstvenimi inšpektorji, sodelovanje z učenci ()!s »H talcev« pri projektu Napoleonovih lip in priprava aktivnosti za promocijo drevoreda (promenada, razstave...), ureditev statusa
»uiadnega skrbnika za drevored«, sodelovanje pri razglasitvi drevoreda /a državni spomenik Ob koncu predstavitve je MihevcŠe dodal   »lep in zdrav drevored, bo varen
drevored!«
Prisotni so se Strinjali Z navedenim programom, ki ga bo na novo imenovani vodja sekcije Prane Mihevc s sodelavkama Anito (iarafolj m Branko Kogoj Jaksetič bolj podrobno predstavil tudi županu. Iako naj bi s skupnimi močmi realizirali zastavljene cilje in še naprej lepo vzdrževali prepoznavni znak in ponos Logatca.
Ne v Mu
Iz sveta, ki ga ne poznamo
Knjižnica Logatec je v zadnjem času pripravila kar dvoje zanimivih predavanj, ki so udeležence popeljala v popolnoma drug svet preteklosti in sedanjosti.
Prvo predavanje 22. oktobra je Boris Muževič, znani egiptolog in filolog za staroegipčanske jezike, naslovil »Pozabljeni svetovi in energija piramid«. Avtor se že celo vrsto let ukvarja tudi z alternativno arheologijo. V svojih knjigah, člankih, radijskih in TV odajah piše in predava o ugankah iz daljne zgodovine.
Svoje predavanje je popestril z diapozitivi in vzporedno obravnaval mnoga zanimiva vprašanja, ki se nanašajo na nekdanje življenje v Lgiptu, katastrofe, gradnjo egiptovskih piramid, mitologijo in nekdanje vojne, svetopisemski raj in nekatere nekdanje svetove ter civilizacije. Marsikaj bo treba še raziskati; ena zadnjih raziskav posega z robotom v še neodkrite skrivnosti piramid.
Drugo predavanje pa je 5.novembra pripravila svetovna popotnica Milanka Lange Lipovec, ki je odjadrala svet s svojim življenjskim sopotnikom. To pot je pripravila potopisno predavanje »Nepredvidljivi indijski ocean nove dežele, drugačni ljudje in navade«. S popotnico smo podoživijali dolga in naporna jadranja, viharje, grozeča tavanja po nepredvidljivem oceanu, ki zahteva vsestransko usposobljenost, vzdržnost, ponujajo pa tudi lepoto novoodkritih morskih in kopnih poti.
Že sama jadrnica, s katero jadrata, je posebnost svoje vrste, saj meri 6x4 m, ima pa malenkosten ugrez, tako da lahko prepluje vse mogoče plitvine, ki se jih z navadnimi plovili ne tla prepluti.
Na svojem popotovanju se je srečala z osamljenimi in neokrnjenimi predeli narave, posameznimi vasmi in ljudmi, ki jim je kozje mleko in meso glavna prehrana, ali s trdoživim pustinjskim rastlinstvom. ( elotno predavanje je spremljala z. diapozitivi, iz katerih seva zlasti lepota narave, sicer za nas nedostopna in neviđena.
Vsekakor smo podoživi jal i zanimivo popotovanje enkratne svetovne popotnice, ki v svojem svetu na poseben način doživlja smisel življenja.
Albin Čuk
Turistične panorame
Na sprehajalne poti po Logaškem
V okviru priprave novega občinskega turističnega prospekta bo Turistično društvo Logatec pripravilo nekaj zanimivih sprehajalnih poti. Skupina za pripravo sprehajalnih poti Jože Omerzu, Franc Mihevc, Franc Kogovšek, ki jo bo vodil Albin Čuk, bo popisala njihove posebnosti in značilnosti ter jih označila v naravi. Med njimi bo ob pomoči dr. Marka Freliha izstopala »Arheološka pot«, katere izhodišče bo Lanišče v Hrušici. V projekt arheološke dediščine se bo vključila tudi OS »8 talcev«, saj so učenci pokazali veliko zanimanja za zgodovino Logatca. Pri tem jih še posebej vspodbujata učiteljici Anita Garafolj in Uranka Kogoj Jaksetič.
Pavel Mihevc je skupini predlagal, da bi ob sprehajalnih poteh s posebnimi tablicami označili zanimive kozolce in Stare, tipične notranjske domačije s posameznimi,
Izhodišči' za Rimsko sprehajalno pol ho na l.anišču.        loto: I). Malavašič
propadajočimi    nekaterih kmalu predstavilo nove tiske
zal,   ze malce spremljevalnimi poslopji.
Jako bo Turistično društvo Logatec z. vztrajnostjo in voljo
na področju logaške turistične ponudbe.
NevMa
Kulturni razgledi
i j
Odprti za dobroto
V nabito polni dvorani so obiskovalci dobrodelnega koncerta župnijske Karitas v Kovtah sledili geslu: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili Vam, tudi Vi storite njim.«
Veselo in lepo je bilo v nedeljo, L novembra, popoldne v Kovtah, kjer je tamkajšnja
župnijska Karitas pripravila že osmi dobrodelni koncert. Kljub čemernemu vremenu so ljudje od vsepovsod do zadnjega kotička napolnili dvorano v Domu krajanov.
Koncert je začela sopranistka Mojca
Logar 8 Klenienčevo Zdravo Marijo. Osnovna šola pa je pripravila igrico na temo gesla koncerta. Pogum sta zbrala domačina Marija Kogovšek in Kari Zejn V pevskem duetu, stare viže pa so s IVajtonarieanii /ingah bratje /akelj /apela sla tudi dva cerkvena zbora: iz /avratca in iz Rovt, poleg njih pa je nastopil še duo Mu /a vznemirljivo razpoloženje sta poskrbela ansambla Sinokres ter Dvojčici z Janezom. Poseben gost večera je bil Ione Planinšek, ki ima svoje oddaje tudi na radiu Ognjišče.
Dvojčici z Janezom sla poskrbeli za posebej živahno razpoloženje.
Koncert sta smiselno z geslom prireditve povezovala m sooblikovala Mateja m Miha Kavčič. Koncert je končno izzvenel v pesmi Marija skoz' življenje, ki jo je odpela kot običajno vsa dvorana. Vsi obiskovalci so odhajali s koncerta z nasmehom in dobro vol|o
Župnijska Karitas se zahvaljuje zato vsem. ki so pomagali pnpi.i\ iti prireditev, se posebej nastopajočim, ki so se dobrodelno odpovedali honorarjem, gledalcem pa za bučen aplavz, veliko podporo m prostovoljne prispevke, ki bodo v pomoč ljudem v stiski.
Na svidenje prihodnje leto.
Mateja Kan u
Kulturni razgledi
Na poteh novih izzivov
V Slovenskem
otroškem zboru
tudi dva glasova
z Logaškega ii.
In kako je šlo po glasovih?
P: Vsak glas je prevzel eden od glasbenikov. Tretji glas je učila gospa Helena, drugega gospod Damjan in prvega gospa Bernarda. Med vajo smo imeli desetminutne pavze, da smo lahko malo poklepetali in popili kozarec soka.
A: Delo z dirigenti je bilo zelo simpatično. Njihovi gibi so bili zelo jasni. Vse so nam pokazali. Damjan Močnik pa je bil največja taca. Do srede smo vadili po glasovih, razen, Če smo se učili enoglasne skladbe.
Od ponedeljka do četrtka enako; kako pa poleni?
I': V petek smo se po zajtrku odpeljali v Piran na vajo v cerkev sv. Frančiška,
A: Peli naj bi v atriju minoritskega samostana, a smo zaradi dežja peli v cerkvi.
P: Po vaji smo si ogledali Piran in mmoritski samostan.
Kdaj ste prvič koncertirali?
A: Milo v petek, 28. junija, zvečer. Imeli smo malo
treme,
P: Da bi preganjali tremo, smo si pred koncertom pripovedovali šale m se glasno smejali. To nas je sprostilo.
A: Naslednji večer, ko smo imeli zaključni koncert v I juhi jam, je bilo že boljše.
Katere skladbe od koralnih spevov preko renesanse in romantike do sodobnejših razgibanih popevk so vama bile še posebej všeč?
P: Najljubša nama je bila Mozartova i ahko noč...
A: ... največ težav pa smo imeli z Rossinijcvo ( oro di mule m Morlevevo Ihough Philomena losi her love.
P; Zelo luštna je bila skladba Ko se smeješ, kjer smo tudi /\ ižgah
Kaj prijateljstva?
P: Veliko novih prijateljstev. Komaj čakam, da se spel srečamo
A: Prihodnje leto lahko ponovno sodelujeva v zboru, le avdicijo morava ponov no opraviti.
P in A: Vsakdo, ki rad poje, se lahko pridruži.
***
Prihodnje leto ho zbor spet »zaživel«, t si, ki radi prevevate, ste povabljeni k sodelovanju. Če boste preslišali reklamo na radiu, povprašajte učitelje glasbe v šolah ali v glasbeni šoli. Morda bo prihodnje leto logaško občino zastopalo še več mladih nadarjenih pevcev.
/Mcnko in Petro ieje pogovarjala Mihaela
Matej Pečenik se je predstavil s širokim tematskim in slogovnim sklopom svojih likovnih del na Vrhniki od 22. oktobra do 8. novembra
Logaški slikar Matej Pečenik se je predstavil s pregledno prodajno razstavo v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na otvoritveni slovesnosti 22. oktobra, ki je privabila lepo število obiskovalcev, je nastopil instrumentalni trio (Aleksander Muller klavir, Damjan Vrenjak in Mateja Jerebic saksofon), o slikarskih upodobitvah in izraznih iskanjih je spregovorila znana umetnostna zgodovinarka iz Postojne Polona Škodič. Taje sicer obsežen esej o pričujoči razstavi priobčila tudi v zloženki, ki je izšla ob tej razstavni priložnosti.
Jedkanica - suha igla.
Vsekakor gre za nadarjenega in plodovitega slikarja, ki je dodobra znan logaški in širši notranjski javnosti; s skupinskimi razstavami pa je segel daleč po Sloveniji in letos celo na Dunaj. Širokemu motivnemu repertoarju, ki se mu je najraje posvečal v olju pa v pastelu in celo v akvarelu, so se pridruževale še druge izrazne tehnike; nazadnje se slikar vse bolj posveča tudi izzivom suhe igle. mAš
Povabilo k ogledu Logaških muzejev
VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Ogledi po dogovoru
Informacije: KŠD LAZE- JAKOVICA,
Nataša Prestor, tel.: 01/7544-803.
VOJNI MUZEJ LOGATEC
Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure,
med tednom po dogovoru.
Informacije: Janez Švajncer, tel.: 01/7542 790.
Kulturni razgledi
Med izbranimi
Tudi Logaški oktet med dostojnimi dosežki slovenskega komornega petja
V novomeški evangelijski cerkvi je bila 25. oktobra 1. revija izbranih oktetov Slovenije. Med nastopajočimi sta bila po en nonet in en ženski oktet. Za srečanje, na katerem bi lahko nastopilo 10 oktetov, a jih je selektor Igor Švara izbral le osem, je bila tudi logaška osmerica.
Skupno oceno nastopov lahko strnemo v prepričanje, da je bil to dostojen izvajalski dosežek slovenskega komornega petja. Posebej še, če ga primerjamo, denimo, z lansko reviji) malih vokalnih skupin, kjer so bile kakovostne razlike za državno revijo kar prevelike. Program, ki smo ga slišali, je bil sprejemljiv tudi za današnji čas; le tri od skupin niso /apele nobene skladbe še živečega avtorja.
Počasi pa se tudi v oktetovsko petje uvrščajo zdaj tako popularne črnske (duhovne) skladbe.
Med nastopajočimi so najbolj navdušili Brici. Briški nonet s polno zvočnostjo in lepim dinamičnim niansiranjem. Logaški oktet se je čvrsto predstavil in bi se. če bi šlo za tekmovanje, verjetno, uvrstil v zgornjo polovico sodelujočih. Vse skupine so prejele zlati žig Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki jim naslednje leto daje prednost pri konkuriranju na razpisih tega Sklada. Dobitniki lahko žig uporabljajo tudi v svoji korespondenci.
Častno je udeležiti se takega srečanja. Logaškemu oktetu je bil nastop eden najpomembnejših na domačih tleh v njegovi 32-letni zgodovini.
Jaso
l 'as obvestijo o dogajanjih na Logaškem, kakor vas ne obvestijo nikjer drugje.
ogaŠke
Jubilejni odsevi »Notranjske« v
* s ni i
Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« je svojo 15-letnico počastil z odmevnim slavnostnim koncertom
I4
Zadnjo soboto v oktobru so
SVOJO petnajstletnico rednega delovanja praznovali pevci Obrtniškega mešanega pevskega /bora »Notranjska«, katerega mešani sestav pevcev- obrtnikov in njihovih bližnjih s širše Notranjske in dela Primorske Z Vrhnike, i/ Logatca, Cerknice, Postojne, Idrije, Cerknega...vseskozi vodi Jane/ (iostiša.
Ob jubileju so pripravili slavnostni   koncert, na katerem so
/apeli dela tujih skladateljev De Marzijcvo Signorc della Cime, Franckovo Panis Angelicus, Cesnokovovo Angel vopijaše , m domačih avtorjev Kraško jesen Alojza Srebotnjaka, Znamenje Irana Veiiturimja, Alegorijo Alda Kumarja, Na planine Hugolina Sattiicrja in Stelutis alpinis v priredbi Jožeta I rošta. Za konec pa so dodali še nekaj folklorno obarvanega sporeda Meglica, Bratci veseli in Po cesti gre.
JE V PESMI
/ jubilanti ji' izredno uspešno prepeval tudi solist Jane: (iostiša, ml.
I bio: I). Malavašič
Barvitost pevskega programa so dopolnile gostujoče pevke Ženskega pevskega zbora Rozka Usenik  i/ Šentvida pn
Ljubljani. Pod vodstvom zborovodje Marka Tirana so se predstavile Z belokrajnsko [graj kolce, nato so
zapele dve črnski (io dovvn, Moses
m Babilon's falim * ter zaključile z lahkotnima popevkama Ne čakaj na
maj Bonna I esjaka v priredbi Nade
Zgur in Sonce sije na Portorož v priredbi Tirana.
Posebnost m vsekakor obogatitev slavnostnega večera sta bila gosta orghčar Miro Božič in pia
Kulturni razgledi
nist Blaž Pucihar, ki sta s Potpourijcm popularnih skladb navdušila polno dvorano občinstva.
Po nastopu odličnih instrumcntalistov jc sledila slovesna podelitev priznanj zboru in posameznikom. Nevcnka Malavašič, vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je predsednici Obrtniškega mešanega pevskega zbora »Notranjska« Veri Mariji Gliha izročila jubilejno pri/nanje območne izpostave. Zlato Gallusovo značko za več kot petindvajsetletno prepevanje pa je podelila Ignacu Brenčiču, Borisu Logarju, Olgi Molk in Zdenki Tršar;
srebrno Gallusovo značko za petnajstletno prepevanje so prejeli: Marijan Božič, Ivana Glušič Matko, Janez Gostiša, Mihaela Gostiša, Zinka Gostiša, Mojca Logar, Tatjana Nagode, Lidija Obid, Maruša Petrovčič, Dušan Polanc, Marta Škcrlj, Marija Tušar; bronasto Gallusovo značko za petletno prepevanje pa so prejeli: Milan Božič, Lavra Možina in Mojca Podvratnik.
Ob koncu koncerta so se člani zbora zahvalili tudi »kronistki« Zdenki Tršar in dosedanji predsednici Ivani Glušič Matko.
Lepo prireditev, za katero je
scenarij in režijo pripravil Marcel Štefančič, domiselno pa osvetlil mojster Slavko Albreht, so zaokrožili še govorci Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, Berto Menard, predsednik Območne obrtne zbornice Logatec, in Janez Nagode, župan Občine Logatec. - Živopisna petnajstletna upodobitev zbora pa se odslikava v jubilejni publikaciji Odsevi »Notranjske« v pesmi.
Čestitkam in željam po nadaljnji uspešni pevski poti se pridružuje tudi uredniški odbor Logaških.
NevMa
Duhovni odsevi
V spomin mrtvih
Na osrednji občinski komemoraciji v Lazah z vso intimno prisrčnostjo
Poleg domačinov so se komemoracije udeležili tudi župan Janez Nagode, predsednik K.S Naklo Berto Menart in drugi gostje.
Poleg te osrednje komemoracije so se ob dnevu spomina na mrtve zvrstile žalne slovesnosti tudi ob molitvi in blagoslovu grobov po vseh pokopališčih in še posebej ob spomenikih padlim v vojni in po njej.
Marcel Štefančič
Dom zadnjega počitka.
Tudi letos je stekel dan spomina na mrtve z ustaljenim iiic|an|cm m obiskovanjem grobov pokojnih
Občina Logatec in kia|cvna skupnosti azc lakoviea sta M oktobra oigamzirah s spomin \ seli umilili lelošn|o osiedii)o žalno slovesnost v I azah pri spomeniku padlih med drugo svetovno vojno in po njej Na slovesnosti, ki jo je pripravila Silvia
I In., je priložnostno govoril Andrej Kermavnai, predsednik tamkajšnje
loto: M. Tršar
krajevne skupnosti, žalne skladbe je igral logaški trobilm kvartet; dvoje recitacij, med njimi drugo kot avtorsko pesem, pa je ne le z globokim občutjem, temveč tudi s silno osebno prizadetostjo interpretirala Vanda l.avrič. Tako je slovesnost izzvenela v intimno občutenje tiste neznansko nedoumljive končnosti, s katero so se pokojni že srečah, mi se pa še bomo. In tako drug z drugim se je zdelo, kot da nismo pogrešali ne bliskavic ne
kamere, ki komaj kdaj kaj spregleda
Troje afori/mov
Bog ima rad preproste ljudi!
Le kdaj sem se mu zameril?!
Sem veliki poraženec; vsa/ v nečem sem velik!
Ni ti treba hiti Bog, da prideš v raj.
Jože Jerina. ml.
Duhovni odsevi
Erjavcova kapelica
Po dobrih 15 minutah hoda od Zajel proti Kurji vasi nas pot pripelje do domačije Nartnikovih, nad Križajevo dolino, od koder je čudovit razgled na jugozahodno stran proti Vavknovemu griču, na severno stran proti Vrhu Svetih Treh Kraljev in proti Blegošu. Desno ob poti pred hišo Nartnikovih stoji obnovljena kapelica, sicer prestavljena za kak scženj stran od mesta, kjer je stala prejšnja, kot pravijo ta stara kapePca.
Na mestu stare kapelice sta iz davnine rasla mogočna češnja in oreh. Na enem od dreves je viselo znamenje križa. Pod njim so se zbirali prihajajoči i/. Križajeve doline, da so ob križevih tednih pričakali prošnjo procesijo iz Rovt proti Medvedjemu Brdu (tistih dob so bili Medvejci še f a rani Rovt).
Franc Slabe, stari ata sedanje gospodinje Rozalije (prej hlapec pri Šinkovcu na Medvedjem Brdu, kjer je spoznal Malensko Marjano-Pivkovo iz Pikale in se z njo poročil), je kupil domačijo I-rjavcovih in še nekako pred letom 1900(?) postavil kapelico namesto križa na drevesu, da bi bilo taki) ob kapelici primernejše mesto za shajanje okoliških procesijanov,
t)d vsega začetka je bila ta domačijska kapelica
posvečena Mariji Pomočnici kristjanov, Prenovljena
kapelica (tloris 185 X 165 cm, višina   do slemena 280 cm,
do kapa 215 cm) je zasnovana / značilnostmi notranjskih kapelic: zidov je obojestransko ometano in opleskano, dvokapna streha z opečno kritino. V pročelju sla levo in desno z vrhnjimi simsi oblikovana stebriča; med njima je vhodni obok (širok l)l cm in visok 212 cm) z lesenimi in zastekljenimi vrati. Na 100 cm visoki oltarni niši je v srcih med dvema 24 cm visokima klečečima angelčkoma bK cm visok kip Marije Pomočnice kristjanov.
Kapelico, ki so jo prestavili in prenovili Narlinkov i prav med desetdnevno osamosvojitveno vojno leta 1991,
Erjavcova kapelica. Foto: M. Triar
sta blagoslovila dva duhovnika: Janko Slabe, Rozalijin bral. celih 25 let misijonar na Madagaskarju, in domači župnik Janez Petrič. Zanjo, seveda, pridno skrbijo vsi domači
Marcel Stefančič
Ob dnevu spomina
SMRT. Kaj čuden sopotnik. Včasih pride s sposojenim obrazom. Med otroke. Vojake. Na predstavo v gledališče. Kar tako izza vogala. In udari. In useka. Zdrobi, prerešeta in: gazi, gazi...
Po čudnem ključu izbira. Na nič se ne ozira. Ne postavlja mej in ne piše pravil. Brez vrstnega reda ujeda v življenja in jih končuje.
Večno temo in neskončno žalost pušča za sabo. In morje gorja.
V od solz izprane duše sedejo spomini, tihi bratje v bolečini. Osamljenost blažijo in: medlijo...
Za vogalom čaka smrt. Za vogalom črnim koso svojo brusi..,
Vanda Lavrič
J
Športni kalejdoskop
V tretje po živopisni Kočevki
planinski poti
Manjša skupina planincev seje odpravila zarana v nedeljo, 13. oktobra, na pohod po Kočevski planinski poti. Potem ko so se planinci pripeljali do Borovca pri Kočevski Reki, kjer so pred tem končali drugi del te planinske poti, so po daljši hoji prispeli na Taborske stene (922 m), kjer je razgled skazila gosta megla. Po markirani poti so se čez kako poldrugo uro povzpeli na (ioteniški Snežnik (12X9 m). S poraščenega vrha ni bilo posebnega razgleda, ponujal pa se je pogled na živopisno s soncem
obsijano in gozdom poraslo krajino.
Kasneje so se planinci z avtomobili odpeljali do Medvedjek-Žage (980 m) sredi gozda. Po slabih dveh urah hoda so prišli na Glažuto (770 m), koder je bilo včasih bogato življenje, o čemer pričata mogočni stavbi (hotel) s hlevom in košeninami okrog. Na Goteniški gori pa so obiskali najvišji hrib - Sušni vrh (1231 m). Pozno popoldne so se odpeljali do Doma na Travni gori (890 m), ki pa je bil zaprt.
Po gozdnih poteh so dospeli do meje Notranjske z Dolenjsko v Hrib pri Loškem Potoku. Po celodnevni hoji in vožnji seje vsem prileglo okrepčilo v gostilni, kjer jim je prijazna kelnarica v domačem narečju živopisno predstavila kraj; tudi ni zamolčala, da tod večkrat srečajo medveda.
Zvečer so se planinci vrnili domov obogateni s spoznanji mnogo komu komaj znanega dela Slovenije.
Marinka Pelkovšek
Preporod logaške odbojke
Logaški odbojkarji uspešni v vseh kategorijah
Odbojkarski klub Logatec dosega vse od leta 1997, ko je bil ustanovljen in uradno registriran, solidne rezultate v vseh selekcijah, saj so člani vsako leto v vrhu tretje lige zahod, dečki pa so v lanski sezoni /asedli prvo mesto v enotnem delu
svoje H lige, ()menjeni lanski rezultat
je pokazal, da je generacija dečkov pripravljena v letošnji sezoni na preskok v najmočnejšo A ligo, v kateri nastopajo vse najboljše slovenske
ekipe, kol so Žužemberk, Salonit ter Ravenski I iižmai.
Poleg dečkov pa je očitno pravi preporod doživela članska ekipa, ki je v letošnjih štirih uvodnih tekmah zlahka premagala vse svoje nasprotnike in tako z naskokom votli
na razpredelnici tretje članske lige. Trener m igralci ne skrivajo želje po osvojitvi prvega mesta in napredovanja v enotno drugo državno ligo, zavedajoč se namreč svoje dominacije nad tekmeci, ki jim /aenktrat niso prehuda konkurenca.
Zanimivo je, da je se lam vse
kazalo o,i la/pad (lanske ekipe, ki se |c nekako brezciljno vrtela v začaranem krogu tretje lige, tako so v klubu resno razmišljali, da bi vse
Odbojkarski (ime oul.
svo|c delo posvetiti mlajšim odbojkarjem. Kot kaže pa je prav ta tuunera motivirala člane za resnejše delo. Pri tem ima vsekakor nemalo zaslug tudi Sašo("ibej, novi trener, ki je s svežimi idejami m odbojkarskim znanjem prispeval k preporodu
članske ekipe Omenili velja, da za razliko od prejšnjih let fantom ne manjka motivacije za treninge, saj je
na treh treningih tedensko vedno prisotna celotna članska zasedba, priključili pa so se jim tudi mlajši
igralci.
Taktičnih ter igralskih sprememb razen novega blokaja pravzaprav ni. Imena igralcev iz prve ekipe so še vedno ista: deseterica domačinov in le dvoje igralcev iz sosednjih občin. Tako je tudi prav, menijo odbojkarji, ki so prepričani, da je /a dolgoročni obstoj nekega športa v Logatcu zelo pomembno, da so glavni akterji domačini, ki so tudi drugače vpeti v domači prostor.
gP
Športni kalejdoskop
Odsevala je oranžna...
Jakec - izziv v orientaciji skavtov na logaških
Kar 550 skavtov iz širne Slovenije je privabil v Logatec skavtski steg Zvedavi polh Logatec 1 v petek, 19,, in v soboto, 20. oktobra. Tu je potekal dnevno-nočni orientacijski izziv Jakec za mlade in starejše skavte, ki naj bi prevetrili svoje skavtsko znanje
Po uvodnem pozdravu Marka v imenu organizatorjev in po Robijevi duhovni misli so se izvidniki in vodnice odpravili na pot v skupinah po pet. Skupine so morale odkriti 9 kontrolnih točk, za kar je bilo treba nekaj orientacijskega znanja in pravilne uporabe karte. Spotoma so se skavti urili v lokostrelstvu, se vitezovali, se borili v hitrostnih etapah, žagali hlod... Dogajanje je »v živo« prek radia Ognjišče spremljal Jure Sesek, ki seje v družbi skavtov prav doboro počutil (sicer so oddaje o skavtskih potepih na radiu ()gnjišče vsako T soboto ob osmih s ponovitvami ob 22 .45).
Do poldne so se odpravile na pot vse skupine. Kasneje so prišli na vrsto še odrasli skavti, ki so se tokrat prvič lahko
KM i ogatec - kadeti.
In sonce je posijalo logaškim skavtom na pot.
hoto: P. Malavašič
udeležili Jakca.
Proti večeru so odšli na pot popotniki in popotnice, potem ko so se povzpeli na modno pisto v oblekah, ki so bile v barvah rutic stega, iz katerega so prihajali Med tem so se že vračali 1 V-jevci z dnevnega pohoda. Skupine PP-jevcev pa so se vračale s poti celo noč.
Do jutranje svete maše so že vsi obšli pol. Po maši so še pred zajtrkom razglasili rezultate, nato so se skavti poslovili, veseli, ker so se uspešno spopadli z dnevno nočnim orientacijskim izzivom.
LetoSnji moto Izziv je v premagovanju je terjal od vsakogar, da je neka] premagal
Lucija Maljašec
Košarkarski klub I ogatec je letošnjo sezono začel z nekaj težavami, ki so se začele zaradi zakasnele možnosti uporabe nove športne dvorane; tako so košarkarji do prvih tekem v oktobru trenirali manj, kot so načrtovali. Poleg tega sojini na košarkarski zvezi Slovenje zagrenili življenje s precej višjimi stroški ligaških tekem, zaradi finančnih zagat
so bih že v postopku za suspenz K sreči, so košarkarji uspeh najti ustrezne rešitve. K svojim projektom so pritegnili novega sponzorja, s katerim bodo laže prebrodili finančne
težave, ki nasploh predstavljajo resen problem za vsa naša društva, ne samo športna,
Košarkarji imajo v svoji tekmovalni shemi spopolnjene vse selekcije od pionii|c\ do članov Pivi se
poleg treningov udeležujejo teknio\ anj \ B ligi ter turnirjev
prijateljstva, kadeti pa dominiraj v ivoji 2 SKI zahod Člani pa v   2. ligi nastopajo zaenkrat s skromnejšim
izkupičkom, saj so doslej iz štinh tekem iztržili tri poraze
ter eno zmago, zaradi česar bo možno napredovanje v I M ligo šele v naslednji sezoni. Očitki, da so nosilci logaške košarke tujci, ki za svoje usluge prejemajo denarne štipendije, so stvar prejšnjih sezon m danes nimajo nobene
Košarki lepša prihodnost
V mlajših selekcijah so resnično dobri upi
Športni kalejdoskop
osnove. Razveseljuje namreč dejstvo, da prihaja na košarkarsko obzorje kvalitetna ekipa kadetov, kije v svojih štirih nastopih pometla z nasprotniki; je pa sestavljena izključno iz logaških fantov. Dodamo lahko še to, daje kar nekaj Logatčanov, ki nosijo drese drugih klubov in skupaj z njimi bi lahko nekoč v Logatcu igrali še kvalitetnješo košarko. Ne nazadnje, z novo dvorano so se pogoji za košarko zelo izboljšali, s čimer se odpirajo možnosti za vidnejše mesto logaške košarke v slovenskem merilu.
Košarka v Logatcu je zelo živa in predstavlja za otroke eno od možnosti za ukvarjanje s športom, ki ima v Sloveniji precejšnjo tradicijo. Prav je, da ima košarka svoje mesto tudi v naši občini. In če gre soditi po razmišljanju Tadeja De Glerie, ki uspešno vodi selekcijo kadetov, je zelo pomembno vlagati napore v delo z mlajšimi selekcijami, ki so baza za kasnejše članske ekipe. Tedaj ima košarka v Logatcu lepo prihodnost.
Gašper Podjed
Do lepot in nazaj
Mesec oktober se je pričel s plohami in nevihtami, vseeno pa Se nas je 20. oktobra več kot štirideset odpravilo na pohod, ki ga je na Vrh Sv. Treh Kraljev organiziralo KSI) Trate.
Na Tratah, ki so bile še v megli, smo se primerno opremili in Se povzpeli na Medvedje Brdo. Pol smo nadaljevali mimo Markičeve domačije ter se spustili v Sopot. Tu smo si privoščili krajši predah, ki nam je dal novih moči za naporno vzpenjanje mimo samotnih kmetij in zaselkov proti Hlevišam, Od tu
tlo Vrha m bilo več daleč.
Vseskozi je bilo na poti nešteto priložnosti, tla smo napasli
svoje oči, a prav na Vrhu je dosegel razgled svoj vrhunec. Razjasnilo se je in okolica seje prikazala v vsej svoji lepot i.
Po krajšem počitku smo se spustili proti Smrečju in nato do lovske koče, kjer nas je pričakal prijazni Bojan Rupnik s polnim kotlom golaža. Starejši so utrujeno obsedeli pri mizah v prijetnem kramljanju, otroci pa so še polni moči tekali in raziskovali okolico,
I )an seje že krepko prevesil čez poldne, ko smo se odpravili proti domu z željo po ponovnem srečanju na kakem zanimivem potepanju.
tnica /akcij
In kje \e vidi Triglav?
Jesenski čari Zasavske planinske poli
Tista nedelja, 6. oktobra, ko se je skupina logaških planincev namenila na zasavsko planinsko pot, ni kazala prav nič prijaznega obraza. Do Zidanega Mostu je šlo z. vlakom, naprej pa uro peš do (iašperjeve koče (436 m) pod Velikim Kozjem. Nato so planinci nadaljevali pot v strmino, poraslo z gozdom, in v dobrih dveh urah dosegli vrh Veliko Kozje(993 m) Od tod se je videlo po gozdnatem in skalnatem pobočju, proti zahodu Kopilnik, ki se tlviga nad Savinjo. V megli še je videlo še Rimske Toplice, Laško in Celje.
Po krajšem počitku je planince vodila pot k poldrugo uro oddaljenem zavetiSču na Lovrencu (711 m), od tod pa k pol ure odmaknjeni cerkvici sv. Lovrenca, ki je z okolico zavarovana zaradi posebnih rož Po nadaljnjih dveh urah hoje so se v oblačnem vremenu povzpeli na Lisco (927 m). Od tod je lep razgled na Pohorje. Konjiško goro, Hoč. Donačko goro, na Medvednico, Gorjance, Kočevski Rog, Snežnik pa proti zahodu na Javornike, Nanos, Trnovski gozd, na Julijce in Triglav, severneje pa na Kamniške in Savinjske Alpe. Očem najbližji pa so Kum, Veliko Kozje, Mrzlica in ("'einšeniška planina.
Sredi popoldneva se je skupin;!, pobirajo debel kostanj ob cesti, spustila mimo cerkvice sv. .lošla do železniške postaje Breg, od koder so se zvečer z. vlakom odpeljali proti I jubljani; naprej do domaje planince spremljal dež z nevihto.
A vse je bilo vendar zelo lepo Jesenski danje vendar odkril prave čare Zasavske planinske poli
Marinko /'
Iz sveta mladih
Nepozabni teden v Prekmurju
Peterica logaških učencev na mednarodnem mladinskem taboru
I.
V ponedeljek, 24. 6. 2002. smo se učenci osnovne šole "H talcev": l frša Dolenc, Dolores Klavžar, Tadej l.eskovcc. Domen Robck in Rok Škrlj odpravili na enotedenski mednarodni mladinski tabor Zaščita in reševanje (MM T ZiR) v Prekmurje, Nastanili smo se v stražarnici v 1 lodošu ob meji
/ Madžarsko.
l'o nastanitvi v velikih šotorih, smo se /brali na /bornem mestu. Nagovorile so nas nekatere pomembne osebnosti, med njimi tudi župan Hodoša, ene najmanjših občin V Sloveniji s 396 prebivalci. Vsi govori so bili v štirih jezikih: V madžarščini, hrvaščini, nemščini in slovenščini, ker smo udeleženci tabora prihajali iz različnih držav. Počasi smo se spoznavali, po predavanju o rdečem križu m civilni zaščiti smo utrujeni od dolge poti hitro zaspali.
Drugi dan so nas zbudili ob
šestih. Po jutranji telovadbi so nas "postrojili" na igrišču. Po zajtrku smo
odšli na raltmg po Muri. /al, pa seje vreme pokvarilo in začelo je deževati. Odšli smo pod streho in
imeli predavanje 0 uporabi šotorskega platna "šotorke". Po malici so nas odpeljali v tabor po kopalke. /. avtobusom smo sc zapeljali v letnic 3000, kjer smo preživeli prelepo popoldne. Zvečer smo plesali. Znova smo zaspali "kot topi".
Tretje jutro smo spet zgodaj vstali in "odtelovadili" jutranjo telovadbo, nato pa odšli na težko pričakovani raltmg po Muri. /. raftoin smo sc peljali mimo Ver/eia, kjer stoji znameniti Babičcv plavajoči mlin, Izkrcali smo sc na Otoku ljubezni. Po malici smo se z brodom odpeljali na drugo stran Mure in si ogledali njene prečudovite mrtvice, z vsemi njenimi ne ravno tako čudovitimi komarji vred. Ko smo se z brodom prepeljali na drugi breg, smo srečali učitelje iz naše šole, ki
In tako je Uo prek Mure,
so bili na zaključnem izletu v Prekmurju. Lepo smo jih pozdravili in nadaljevali pot proti taboru, kjer smo smo igrali nogomet, odbojko in košarko. Po večernem plesu smo odhiteli spat.
Četrto jutro so nas zbudili zelo zgodaj na dokaj drugačen način. /. reševalcem in prižgano sireno so sc vozili okoli šotorov. "Postrojeni" smo bili dvakrat hitreje kot po navadi. Posedli smo po avtobusu m se odpeljali do tromeje med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko. Peljali smo sc mimo zelo zanimivega spomenika, postavljenega v spomin na 'lebdečo priliko' (V tridesetih letih minulega stoletja sta se dva Belgijca odpravila na polet / balonom nad svojim mestom, Zajel ju je hud veter in v kratkem sta se /našla pred Alpami I/ strahu pred njimi si nista upala pristati m veter ju je nesel preko gora do
Prekmurja, Doti apnu balon je pristal in domačini so si ga / zanimanjem
ogledovali. Poklicali so kovača, ki je vsaj za silo znal francosko. Ker niso poznali izraza balon, so to eudo poimenovali 'I ebdeea prilika'. Belgijca pa sta nehote dosegla hitrostni rekord preleta Alp m poslala narodna heroja, (Se nadaljuje i
Domen Robek
Vabilo
Društvo kmečkih in podeželskih žena Občine Logatec vabi
na redni letni občni /bor
v petek, d. decembra 2002, ob 19. uri
v gostilni 1111 k \ lloledršiei.
Na kratko bomo pregledali oprav Ijeno delo društva v letu 2002 m se pogovorih o aktivnostih v prihodnjem letu. Sledil bo kulturni program tei sproščen pogovor oh večeri 1 Vabljene vse žene m dekleta, ki čutile pripadnost društvu.
I i>i,ivnt ..,//.„< (>A7'ž /ugalei
Iz sveta mladih
Na pragu devetletke
ii
Drug« triletje: 4., 5. in 6.
razred
Iz opisnega ocenjevanja v prvih treh letih učitelji preidejo v četrtem razredu postopno na številčno ocenjevanje in ob koncu četrtega leta dobijo učenci prvič spričevalo s številčnimi ocenami.
Pri matematiki, slovenskem in tujem jeziku se v drugem tri le tj u predvideva izvajanje fleksibilne
diferenciacije, s katero je možno pri eni četrtim ur, namenjenih tem predmetom, organizirati pouk nivojsko, v homogenih skupinah, glede na sposobnosti, znanje m interes učencev
Ob koncu drugega triletja se predvideva zunanje pre\ erjanje znanja,
za kar se bodo odločali učenci sami sk upa j s starši.
tretje triletje: 7„ X. in 9.
razred
Zaradi Zgodnejšega vstopa v devetletno osnovno šolo m zaradi prilagajanja celotnega dela mlajšim otrokom, v naša v osnovno šolo največ
sprememb prav zadnje triletje.
Vsi predmeti se v tretjem triletju
ocenjujejo številčno od I do 5.
( e ima učenec ob koncu 7. ali S razreda eno ah dve nezadostni oceni, lahko opravlja popravne izpite, če pa ima tu ali več nezadostnih ocen, ponavlja razred
Diferenciacija pouka nlvojikl pouk
Diferenciaciji pomeni razdelitev učencev v skupine, da bi laže
izvajali čimbolj individualiziran pouk.
Učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti,
sposobnosti, interese in znanje znotraj
oddelka posameznega lazieda že v prvem triletju  notranja diferenciacija.
V drugem tnletpi in še v 7. razredu se delo pri pouku organizira kot leinelpii in nivojski pouk Nivo|ski pouk se lahko organizira le pri
matematiki, slovenskem m tujem icziku
največ do I 4 vseh ur, namenjenih tem
predmetom lemeljni pouk poteka na
Letos se jih še ni dotaknila devetletko,
eni ravni zahtevnosti, nivojski pa na dveh ali več ravneh fleksibilna diferenciacija.
V s. m 9. razredu pa pri
omenjenih predmetih poteka samo nivojski pouk delna zunanja diferenciacija l Ičenci se razporedijo po rav neh zahtevnosti ob koncu 7. razreda
Kriteriji za razvrščanje učencev na ravni
Učenec    se    za raven zahtevnosti pouka odloča ob pomoči
staršev, učiteljev in šolske svetovalne službe. V zvezi z nivnjskim poukom v 8, in 9. razredu, kjer lahko učenci prehajajo z ene na drugo zahtevnostmi raven ob koncu ocenjevalnih obdobij, morajo imeti učenci možnost preverjanja in ocenjevanja znanja na vseh ravneh, ne glede na to, na kateri ravni bodo pri pouku v S. in 9. razredu. Tudi nacionalni preizkusi ob koncu devetega razreda bodo pripravljeni tako, da bo lahko učence izkazal vse znanje. (Se nadaljuje.) Anica Zakelj
Osnovnošolci in IVI OS 2002
Učenci osmih razredov iz vseh treh logaških osnovnih šol smo si šli Ogledal Mednarodni obrtni sejem v 2<M>2 ( elje v ponedeljek,(). septembra. Ogled je organizirala ()bmočna obrtna zbornica Logatec.
Po uri in pol vožnje smo prispeli na razstavišče in se čez pol ure razkropili pO Sejmu. Radovedno smo si Ogledovali vsako stojnico in predstavljene poklice Mnogi od njih so bili zelo zanimivi, saj smo si z zanimanjem ogledovali slaSčičareje, peke, krojače, soboshkarje m druge. Mnogim od nas bo ta sejem morila olajšal odločitev pri izbiri poklica, prav vsem udeležencem pa je ostala v spominu nepregledna množica poiiii|anih izdelkov.
Domov smo prišli sicer utrujeni, a zadovoljni, saj smo s seboj prinesli lako številne vtise kot tudi polne vrečke prospektov Zato hvala ()bmočni obrtni zbornici Logatec, ki nam je omogočila ekskurzijo v Celje.
Ana Kristina Dodič
Ne nazadnje
Franc
ZAHVALA
*5.10. 1931 +23. 10. 2002
So slikarji, ki spremenijo sonce v rumen madež; toda so tudi dragi ljudje, ki v pomočjo svojih sposobnosti spremenijo rumen madež v sonce. To si hil ti, oči. J 'se življenje si nam bil V oporo, nam vlival moči. volje, upanja, in nesebično si razdajal svojo dobroto. Izgubili smo te. Tvojega dobrega srca pa nam
RihberjJCr     nihče ne more odvzeti' Radi smo te imeli, in tako bo tudi ostalo.
Ob boleči izgubi Franca Rihbergerja bi se radi iskreno zahvalili sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem /.a nesebično pomoč, izrečeno SOŽalje, darovano cvetje in sveče. V najtežjih trenutkih ste nam bili v oporo, za kar smo vam zelo hvaležni.
Posebna zahvala gre tudi pogrebnemu zavodu Menart, gospodu župniku Janezu Komparetu in vsem, ki ste ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči domači
Napovednik prireditev
Pclck, 22. novembra 2002, oh 20. uri v Narodnem domu TRGOVCI v izvedbi Dejmo stisni tealra z Vrhnike Org. in info: Kini' studentov Logatec
Sobota, 21. novembru 2002, ob 19.30 v POS Vrh Sv. Treh Kruljcv 1.1- ini KONCIRI CLRKV1 NLliA Ml S. an b( i a PLVSKIK ia /MOKA Org.: SKD Vrh, inlo: Barbaru Oblak, tel : 031/652 273
Petek, 29.11 2002, ob 19.30 v dvorani (ilasbene šole Logatec Ob 20 oblelnici pohralenia občin Logatec in Repenlahor Vesna liuštin (iritanc: (kilnj na KAMNU, Življenje oh ognjišču na Krasu in Iržaškeni podeželju Predstavitev knjige, večer / diapozitivi, nastop /bora Kulturnega društva »Kraški doni« Org. in inlo: Občina Logatec, tel. 01 /759 (16 00
Sohola, M). 11.2002, ob ix. uri v Naiodnem domu 10 letnica Mažorelnc skupine l.ogalec Org in inlo l)m(i Maž.oretna skupina Logatec, inlo: Vera Tratnik, let: 041/416 i(ix
Od 4. do 5. decembra v la/ah, na Sv treh Kialpli, v Logatcu, v lloledršici
miki avživanjl
Sohola, / december 2002, ob 19.10 uri v Narodnem domu v Logatcu teini koncert Pevskega društva Logatec Org. m inlo Pevsko društvo I ogalec torek, 17 decembra 2002. oh 17 uri v Naiodnem domu CAKOHNA HIŠKA v izvedbi lealia Igen i/('el|a Org. in inlo: DPOM l.ogalec, tel.: 01/7543 494
Petek, 20. december 2002, ob 19. uri v Naiodnem domu v I ogatcu BOŽIĆNICA v izvedbi olrok Župni|skega vrtca logalec Org in inlo župnijski vrlec
Sobota, 21 december 2002. ob 19 uri v športni dvorani ob (>S. ..X lulcev« l.ogalec
no/K'No novoi i ini KONt iri PlHAl NI (i A ORKESTRA i 0OATEC Org. in inlo: Pihalni orkesler Logalec. tel : 041/ 5X5 525.
Cclrlck, 26 decembra 2002, ob IX uri v Domu kupinov v Rovlah Priredile* oh DNI VII SAMOSTOJNOSTI Oig m inlo KI) Žarek, OS Kovic, tel.: 01/750 30 24
Sohola, 2X decemhei 2002, oh 19 10 v Kulturnem domu v lloledišu i BOŽIČNO novoi.i ini KONCI Rt Org in inlo Pevsko društvo I loledršica, lel, 041 911 125. V PROGRAMU I ANKO PRIDI DO SPRI Ml MIH Podatke /bial lavni sklad RS /a kulluine dc|aMiosli, (Ihmočna l/postava I ogalec TriaSkac H. 1370 LlKiAlLC, lel : 01/750 (»o lOcmail oi logalecu; -Ikd si
Izziv Jakec ali Velika pustolovščina
Sobota, 19, oktobra 2002, dan pričakovanja. Dan, dežja in megle. Dan, našega »Jakca« Najpogumnejše bratovščine i/ Domžal, Šlepanje vasi, Logatca in / Jesenic smo se /brale ločno opoldne. Polni pričakovanja (strahu!) smo pogumni skavti zasedli svoja mesta v učilnici logaške šole. kjer se nam je počasi bližal pajek Jakee v testih. Brskali smo po spominu in iskali prave pomene topografskih znakov. Nato smo računali azimute in kontraa/iimite Postavljali kompas, ravnilo ter seslevali in odštevali Slišali je bilo kol v operaei|ski: »Postavi sem, označi to, izračunaj. Odslej, prištej...«
()b I 1. Ml je bilo pisnega preizkusa
konec, Nekaj malega prostega časa smo
izkoristili za obisk pri Dragu, vodji logaške bratovščine. Dobili smo kave, čaja, peciva, piškotov in veliko skavtskega duha s pesmijo m šalami, ki so jih pripovedovali domžalski in l|iibljanski bratje skavti, že preizkušeni v orientaciji. Naša samo zavesi se je močno
okrepila   Vsi smo bili pripravljeni na
najhujše: orientacijski pohod po logaSkih gmajnah, polnih pasli   in presenečeni
(medvedi, vrtače, brezna...).
Ob 14.30 smo na dvorišču pred šolo Stopili v krog in poslušali čudovilo duhovno misel, ki jo je pripravil logaški duhovni pomočnik Robi I nškovee, drugače
zaporniški duhovnik, V krogu je bilo več koi dvesto mladih skavlov, ki ph je pozdravil tudi naš načelnik Mcs ( ei in
(lb 15.10 smo Startali Pn i smo
bili na vrsti Logatčani Jako je naniieč določil žreb  Vzeli smo karto, kompas,
nahrbtnike pa »hajd«, v gmajno! Prva vrisana točka na kam je bila manjia vzpetina
nad I ogatccin    Koš, ki snio ga dom.u ini
dobro poznali, Našli smo ga zelo hitro. Na
tej točki pa ni bilo lako enostavno s kompasom in metrom določili točko v naravi Pa ne samo eno, ampak kar pel In smo I ■■•li 11!i (Komami, članu odbora z.i pripravo tekmovanja, ki |c skrbel /a prav ilm
potek merjenja, najlepša hvala!)
Naslednja točka je bila Polhova
koča Ura |e k.iz.il.i šele šini popoldne in vedeli smo, da smo na dobri poli Pa smo jo mahnili do koče, k|ci nas je že čakalo strelišče Nihče od vse šesterice v ekipi še ni sire 11 al / lokom »Ja, vsaka reč je enkrat prvič In če imaš na volpi le nekaj poskusnih strelov,.,,« imo zadovoljno modrovali,
»poleni bomo že dobio /adeh v tarčo * In smo ltre|jall lil ItTcljlJJ  Poskusno   nam je
slo odlično Ko imo streljali »zares*. pa nam
Ne nazadnje
Jakec seje sklenil s sveto mašo. Toto: D.Malavašič
Voznikov in vozil nir koliko
Kar na dva občana eno osebno vozilo
Vozniki in vozila brzijo nenehno mimo nas. Težko In jih prešteli. Zato smo si pomagali / Upravno enoto.
Podatki pravijo, da je bilo konce avgusta lelos na logaškem (>.5 I 1 VOZil. Med Icim kar 5.041 osebnih vozil,
496 traktorjev, 101 priklopna vozila, 2S4 koles / motorjem, 267 tovornih vozil, 119 kombiniranih vozil, 95 motornih koles, 64 specialnih tovornih vozil, 40 vlečnih vozil, 29 delovnih vozil, 114 osebnih specialnih vozil in 12 avtobusov.
Vsa ta vozila pa v o/i 6.648 voznikov, razporejenih po kategirjah od A do < i, up
Tudi vse več prometne gneče,
loto: ./. Turk
je šlo slabo. V tarči sta od petih puščic ostali le dve za vsega 11 točk. »No, ja. Nekaj je...,« smo se tolažili in hiteli naprej, saj so nam za ovratnik že dihali Štepanjski dirkači.
Naslednja točka je bila spodaj, na travniku, in smo jo kmalu našli. Naloga, ki jo je bilo treba rešiti, pa je zadevala signalizacijo. Pomagali smo si z abecedo, ki jo poznajo že otroci v vrtcih. Dvajset črk-pet besed... in še nam je ostalo časa. Pa smo vseeno kar odhiteli. In hiteli in hiteli... Mračilo seje že. Končno smo našli tudi četrto točko. Roman in Drago sta hitro nažagala hlod. s Katjo pa sva zapeli o Zviti lisički. To je namreč sodilo k nalogi te točke.     (Se nadaljuje.) FE Kolesa
Predvolilne iskrnice
Na soočenjih ncprcslišano
»Neodvisna lista mladih bo soodločala v občinskem svetu
neobremenjeno od zgodovine in politike.«
Komentar: Urez zgodovine morda, brez politike pa ne ho šlo!!!
»Neodvisna lista za Notranjsko ne priznava strankarskih bojev, pač pa dogovarjanje.«
Komentar Brez strankarskih bojev pač ni demokracije; o uspešnosti dovarjanjd (tudi samoupravnega) pa nam pričajo neki drugi časi!!!
... »Tako, kakor so rekli že predgovorniki...« Komentar Temu bi se reklo mnenje brez mnenja!'!
»I/ vrst neodvisnih bo prišla v občinski svet dodatna energija.« Komentar /a dodatno energijo bodo poskrbeli tudi drugi!!!
. .mladina... infrastruktura.. .mladina... infrastruktura...mladina... infrastruktura...
Komentar Ker sla bdi besedi »mladina« in »infrastruktura« največkrat omenjeni, bo očitno prihodnja infrastruktura mladim 2 rožicami posuta!'!
< (hranimo zanamcem čisto naravo in čisto okolje... Komentar Pa čeprav s pasjo vprego čez dni in strn!"
DeSUS si bo prizadeval za interese upokojencev.
Komentar Predlanskim je I >e.St V vehementno in brez slabe vesti podprl vladne ukrepe :a umirjanje (beri   zadrževanje ali
zmanjševanje) pokojnin!'
Komentator
Računalnik za pomoč in tudi za z.medo pri preštevanju glasov!'.' loto: .1. 1'urk
i ogalke, glasilo občine i ogatec; izdajatelj Občinski svet občine i ogatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič;
oblikovalec (lomi Kupmk, tisk: (Infika < iiacci. d o o . ( cl|e; izdano 1400 izvodov Naslov uredništva: Logatec, I t/.iska I s, I 170 I ogalec, telefon Ob ponedeljkih, sredah m petkih od 10, do 12. ure (01) 7390-626 ali (01) 7590-600.
;o:
mm
mu
Kakor, da nam je na glavni prometnici skoz Logatec še kar naprej usojena "amerikanščina". raji: R.Malavašič
: H
SLS_
I \\l / N \(,()D|
wr i
Berto Menard  °' K
Nfmtvis.nl kMfferiaf m trnu«. mKm*. •----
*    \ I udi sl(n
je volja.
OBČINA LOGATEC OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Tržaška cesta 15, Logatec
POZIV VOLIVCEM
Občinska volilna komisija v skladu z 78. členom Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02) poziva volivce, ki so na dan glasovanja odsotni, da lahko glasujejo na volišču za predčasne volitve, ki bodo v sejni sobi občinske stavbe na Tržaški cesti 15, Logatec. Volišče bo odprto od 26. do 28. novembra 2002 od 9. do 17. ure.
POZIV VOLIVCEM
Občinska volilna komisija v skladu z 81. členom Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02) poziva volivce, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, da lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če svojo željo sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje do 28.11.2002 na naslov: Občina Logatec - Občinska volilna komisija, Tržaška cesta 15,1370 Logatec.
Volivci naj željo po glasovanju na domu sporočijo Občinski volilni komisiji v vsakem primeru, tudi če sojo posredovali že za prvi krog volitev.
POZIV VOLIVCEM
Občinska volilna komisija v skladu z 79. členom Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02) poziva volivce, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, da lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje do 25.11.2002 na naslov: Občina Logatec - Občinska volilna komisija, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec.
Občinska volilna komisija bo upoštevala tudi vse zahteve za glasovanje po pošti, podane pred prvim krogom glasovanja.
PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Tomaž SMRTNIK, univ.dipl.prav., I.r.
Občinska volilna komisija Logatec objavlja na podlagi 107, člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS.št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) v zvezi z določbami 61, člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS.št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00)
RAZGLAS
kandidatov za volitve župana občine Logatec v II. krogu, ki bodo v nedeljo, 01.12. 2002
Kandidati za župana so:
1. JANEZ NAGODE, roj. 15.4.1955, stanujoč Tržaška cesta 154 A, Logatec, po poklicu lesni tehnik, zaposlen kot župan občine Logatec. Predlagatelj: SLS Slovenka ljudska stranka - Občinski odbor Logatec.
2. BERTO MENARD, roj. 5.6.1954, stanujoč Tržaška cesta 14 A, Logatec po poklicu elektromehanik, zaposlen kot samostojni podjetnik. Predlagatelj: Damjan MENARD in skupina volivcev.
Voli se enega kandidata.
Številka: 006-01/02-4 Datum: 18.11.2002
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
PREDSEDNIK Tomaž SMRTNIK, univ.dipl.prav., I r