SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 17
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de mayo -14. maja 1998
Marjan loboda
Hidalgos - Hijos de alguien
38. obletnica Slovenskega doma v Carapachagu
0 DROBNIČEVI IZJAVI
Vsaka obletnica, pa naj bo osebna ali skupinska kot je danes, je priložnost, da * 24 trenutek ustavimo in se ozremo na Prehojeno pot in pogledamo naprej. Do-br° je preveriti, če smo na pravi poti, če Sferno v pravo smer.
Kot ostalih je bil tudi vaš začetek skromen in težak. Skupinica slovenskih ta na tem severnem delu Velikega Bue-nos Airesa je spoznala potrebo po svojem središču, v katerem bi se lahko po slo-Vensko pogovorih, zabavah, peli in molili, hoteli so prostor kamor pošiljati svoje °troke v slovensko šolo, kamor posipati s^ojo odraščajočo mladino, da se pomeri v športu in poveseli s svojimi sovrstniki. Z eno besedo: Hoteli so skupen dom, do-streho, za to carapachaysko druži-
»o.
Po 38. letih se že lahko vprašamo, kaj
bilo iz Slovencev, ki so se naselili na kut delu velemesta, če ne bi imeli tega skupnega slovenskega doma. Lahko si od-§°vorimo, da bi živeli vsak zase, bih bi pač bezhatni delci te ogromne mase ljudi, ki “hi okrog vas. Morda bi se kdo vključil v ako farno skupnost ali kako drugo tukdjši\jo ustanovo. Z neko grenkobo v Srcu pa bi od časa do časa le pomislil, da ^ hiegove korenine nekje drugje, pa jih je ^ko nasilno, na hitro porezal. Prav gotovo ^ ue bi dobro počutil, kot se ne more °bro počutiti človek, ki je šel od doma in Pretrgal vse stike s svojo družino, pozabil 118 očeta in mater, na brate in sestre; to ni n°rmalno.
V tem domu ste imeh živ stik z ljudmi Sv°iega rodu, vaše vraščai\je v novo okolja ru bilo travmatično, ampak naravno. °Jite svojo slovensko zavest, pa zato 7s** nič manj zavedni Argentinci. Ljubite °rriovino svojih prednikov in to ni v ^Protju z ljubeznijo do dežele, v kateri ^ se rodili, ki je že tudi domovina vaših J^°k. Bolj ko ste zavedni Slovenci, bolj zavedni Argentinci. Pred 30 leti nam
je pri slovesni maši v buenosaireški katedrali govoril škof msgr. Segura: Kot Argentinec, v interesu Argentine vas pozivam: ostanite zavedni Slovenci, tako boste največ lahko dobrega storili za Argentino. Kako prav je imel! Argentina potre-buje zvestih, zavednih in poštenih državljanov. Težko boste dobili te kvalitete pri izkoreninjencih, ki so pozabili na svoj rod, ki ne čutijo ponosa do svoje preteklosti, ki ne vedo, od kod so.
Z zadovoljstvom lahko poslušate danes svoje otroke ali vnuke, ki še govorijo, pojejo in molijo v milem slovenskem jeziku, jeziku vašem in vaših mater. Po r\jem ste povezani s svojim rodom, zato niste izkoreninjenci ampak zvesti potomci slavnih prednikov. Lahko bi rekli, da ste plemiči, če se poslužimo španske besede „hidalgo - hijo de alguien”, katere nasprotje je „hijo de nadie” - izkoreninjenec.
In pogled naprej? S tem navdušenjem, s tem življenjem, ni treba, da bi vas bilo strah bodočnosti. Držite se poti, po kateri ste hodih vseh 38 let. Vaš Dom je bil vedno slovenski dom, vedno je bil povezan z širšo slovensko skupnostjo v Argentini. Vaša farna skupnost je vključena v -slovensko dušno pastirstvo, vaša šola je sestavni del družine slovenskih šol v Argentini pod okriljem Zedinjene Slovenije, vaši študentje obiskujejo Srednješolski tečaj, vaši zastopniki se redno udeležujejo srečanj z ostalimi slovenskimi domovi v Medorganizacijskem svetu, za povezavo s slovensko skupnostjo raztreseno po vsem svetu in z matično domovino ste se priključili Argentinski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa, v vašem okraju so naročniki in bralci slovenskega tiska; z eno besedo: vaša skupnost je živ član slovenske družine v Argentini. To ostanite še naprej in ostali boste na pravi poti, sebi v zadovoljstvo, slovenstvu v čast in ponos in Argentini v korist. Pri tem Vam Bog pomagaj!
0 tajnem sporazumu Slovenija-lzrael
^ Predsednik SDS Janez Janša je na tis-d°i^ konferenci izjavil, da je razvidno iz kmuenta, kije že dostopen vsem poslan-da vlada priznava, kar je prej zanikala c/* ie bil tajni medvladni sporazum z oblikovan mimo običajnih polkov in brez pooblastil, k Komisija za nadzor obveščevalnih služb Ugotovila: da sta nekdanji minister za
Jelko Kacin in vlada odgovorna
ptattbo
»Podpis spornega tajnega sporazuma z e*om, za zavlačevapja in neodpravljanje egovih posledic.
Jtaž nadzorne komisije so, je povedal Prišli do dokumentov in podatkov, oh 0ka2lhej°, daje minister pooblastil šefa jOsčevalne službe za podpis tajnega spo-tiem a’ so se ° sporazumu v obramb-* Ministrstvu usklajevali, kar postavlja ker32 Prve Kacinove izjave. Janša se čudi, kUn?eSet hni pred razpravo o ustavni ob-emiera Janezu Drnovšku vla-
Na izjavo generalnega državnega tožilca Antona Drobniča, daje dan upora, 27. april, dan komunistične zarote, dan velike prevare in praznik žalovanja, je vrsta političnih strank, borčevskih in drugih organizacij levičarskega in ex-komunističnega izvora in mišljenja zagnala veliko gonjo proti njemu.
Krščanski socialisti so izjavili, da Drobnič ne bi smel v svoji visoki funkciji javno agitirati proti državnem prazniku 27. aprila, ker je to kršitev njegove prisege, in dodajajo, da bi v pravni državi takšna izjava imela za posledico njegovo razrešitev s položaja.
Poslanci Združene hste socialnih demokratov (ZLSD), bivši partijci, so vladi poslali poslansko vprašanje, v katerem jo sprašujejo, ah po njeni oceni generalni državni tožilec Anton Drobnič politično nepristransko in strokovno opravlja svoje delo in ali se ji zdi primemo, da javno
razlaga svoje politične poglede, do katerih ima pravico kot zasebnik- Kot so zapisali poslanci ZLSD, je generalni državni tožilec s tako izjavo žalil državni praznik in čustva mnogih državljanov. Seveda pa jim ni mar, da drugi žalijo vehko državljanov, ko zahtevajo, da jih je treba pobiti kot golazen, ker mislijo drugače (npr. Jelinčič).
V Delu več piscev (med pjimi Jelinčič) zahteva, da nuj bi vladne stranke začele postopek za odpoklic generalnega državnega tožilca.
V istem dnevniku se je odzval tudi sam državni tožilec Drobnič. Dejal je, da si ni mislil, da bo izzval tako bumo razpravo o tem, čeprav se je zavedal, da brez odmevov ne bo šlo. Misli pa, da je Primorska dosti bolj občutljiva, na take stvari kot ostala Slovenija in tu, po njegovem mnenju, tiči vzrok tako burnih odmevov.
0 ODNOSIH S SLOVENIJO
V goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž je 24. aprila potekal posvet z naslovom Identiteta in manjšina, zavest in odnosi z matico.
Posvet, ki ga je pripravil Svet slovenskih organizacij, ena od dveh krovnih slovenskih organizacij v Italiji, je bil namenjen obravnavi razmer v slovenski manjšini v Italiji, kjer obstajata dve struji: prva zagovarja narodno zavest in narodnost kot predpogoj vsega življenja za manjšino, druga, levičarska pa tako imenovano multikulturnost.
Po uvodnem nagovoru predsednika Sveta slovenskih organizacij Sergija Pahorja, je pisatelj prof. Boris Pahor spregovoril o nekdanji jugoslovanski državi, la je v zamejstvu podpirala predvsem leve sile in slovenskim ljudem svetovala, nuj se vključijo v italijanske politične stranke.
Menil je, da je nekdanja oblast kljub vsemu naredila precej dobrega v Beneški Sloveniji, kjer je obudila narodno zavest. Izrazil pa je razočaranje nad sedanjo vladno politiko Slovenije, ki želi na vsak način v Evropo in se tudi zaradi dobrososedskih
odnosov ne zanima več za slovensko manjšino v Italiji. Pahor je še dodal, da leve stranke v zamejstvu v zamejski prostor uvujujo pojem t.i. multikulturnosti, kar je po njegovem mnenju le nadaljevanje prejšnje levičarske raznarodovalne politike.
Tržaški univerzitetni profesor Jože Pirjevec je menil, da je multikulturnost le preobleka za proletarski intemacionalizem, ker je nekaterim slovenskim levičarjem v zamejstvu italijanska stvarnost bliže kot slovenska. Poudaril je tudi, da je Slovenija v Jugoslaviji rabila Slovence zunuj meja za svoje koristi, da pa jih seduj ne potrebuje več in nanje pozablja.
V nadaljevanju posveta je glavni urednik slovenskega štirinajstdnevnika Dom iz Benečije Giorgio Banchig predstavil usodo Slovencev v Beneški Sloveniji, študentka Breda Susič je spregovorila o nezanimanju mladih Slovencev za narodno zavest ter opozorila na pomanjkanje narodnostne vzgoje v zamejstvu zunaj okvirov družine, mladi goriški zgodovinar Peter Čemic pa je med drugim dejal, da multikulturnost služi le večji asimilaciji.
Pogajanja o nasledstvu
da ugotavlja, da je bil sporazum sprejet nezakonito in je ustavno sporen, hkrati pa obrambni minister Alojz Krapež trdi, da je veljaven.
Janša meni, da argumentov v ustavni obtožbi proti premiera v parlamentu ne bo mogoče ovreči. Če pa vladajoča večina predlog v parlamentu zavrne in bo s tem s političnimi sredstvi preprečila preverjanje pravnih dejstev, to pa ne bo imelo dobrega odmeva doma in po svetu.
Slovenski krščanski demokrati bodo podprli ustavno obtožbo, ki je bila vložena v državni zbor. Menijo, daje vlada zakrivila podpis tajnega sporazuma, ki ga slovenska ustava in zakoni ne dovoljujejo, sedanja koalicija pa je celotno afero sama dala v javnost. Želijo razčistiti odprta vprašanja ter vprašanja odgovornosti, zahtevajo pa tudi opredelitev DZ do principov pravne države, ki so pri nas po njihovem mnenju čedalje bolj ogroženi.
Voclja slovenske delegacije na pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije dr. Miran Mejak je izjavil, da slovenska delegacija v celoti sprejema zadnji predlog mini sporazuma o nekaterih manj problematičnih nasledstvenih vprašanjih, hkrati pa meni, da predlog ne bo dobil podpore vseh petih držav naslednic.
Mini memorandum, ki ga je novembra lani predlagal Watts, naj bi uredil vprašanja pokojnin, pridobljenih pravic, državljanstev, ZRJ pa nnj bi vsaki od preostalih štirih držav odstopila po dve veleposlaništvi. Watts je bil na obisku v Ljubljani v okvira turneje po prestolnicah vseh petih naslednic, kjer ugotavlja, ali je mini memorandum sprejemljiv za vse strani.
Če bo memorandum sprejet, bi bil to
prvi konkretni dosežek šest let trajajočih nasledstvenih pogajanj- „Po oceni, ki sem jo napravil zase, na žalost menim, da ne bo tako,” je dejal Mejak.
Kot je povedal Watts, so v memorandum vključena manj sporna vprašanja. Po njegovih besedah bo težje doseči soglasje pri določanju lastnine, ki nuj se deli, deležev, ki naj jih vsaka država dobi pri tej delitvi, in datumov, ki zadevajo konec obstoja SFRJ, „ker je Jugoslavija pač razpadala v nekem časovnem obdobju”.
Stališče Slovenije, Hrvaške, BiH in Makedonije je, da je SFRJ leta 1991 razpadla in da so vse enakopravne naslednice, Beograd pa se po dragi strani pojmuje za edinega naslednika SFRJ in trdi, da so se preostale države odcepile.
STRAN 3:
Komunistična veljaka ovadena
Iz življenja
Tone Mizerit
Naša skupnos
V petek, 24. aprila, sta stranki SKD in SDS priredili v mali dvorani Slovenske hiše srečanje z dr. Jožetom Bernikom, ki je bil pri zadnjih predseniških volitvah kandidat obeh strank.
V soboto, 25. aprila, je bil v Našem domu v San Justu koncert mešanega pevskega zbora „Primorje” iz Ajdovščine pod vodstvom Mirtana Rusije. Po koncertu je bila večerja z „Vipavskimi muzikanti”, ki so pevce spremljali na potovanju po Argentini.
Isti dan je imela v Slovenski hiši svoj redni občni zbor Slovenska kulturna akcija, isti dan pa je bil redni občni zbor Slomškovega Doma.
V nedeljo, 26. aprila, je bila v Slovenski hiši mladinska sv. maša. Na Pristavi je imel dr. Alojzij Kukoviča predavanje o duhovni pripravi na tretje tisočletje.
Isti dan je bil v Slovenski hiši 51. redni občni zbor društva Zedinjena Slovenija. Vodil ga je predsednik g. Marjan Lobo-
da. Po poročilih referentov se je razvil zanimiv razgovor.
V ponedeljek, 27. aprila, je bilo v Slovenki hiši občni zbor Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice.
V sredo, 29. aprila, je na duhovniškem sestanku govoril dr. Tone Prešern SDB. Zvečer pa je bila - prav tako v Slovenski hiši - šolska seja.
V soboto, 2. maja (prva sobota), je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura.
V nedeljo, 3. mtya, je Slovenski dom v Carapachayu praznoval 38. obletnico svojega obstoja. Dopoldne je bila sv. maša, po kosilu pa je bil kulturni program.
Argentinski dnevnik ,,Clarin” je aprila meseca objavil del govora, katerega je imel dr. Miha Stariha ob'27. obletnici ustanove E. W. Hope. Dr. Stariha je predesednik tega poletja, v katerem je vključenih čez 600 profesionalcev ter zdravstvenih ustanov.
Tisk. ref. Zed. Slovenije.
Zgodilo se je v Sloveniji...
DEKLARACIJA O SPRAVI
Predstavniki parlamentarnih strank so na šestem delovnem sestanku za zaprtimi vrati nadaljevali dogovarjanja o oblikovanju deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. Na sestanku niso dosegli dogovora o besedilu, pač pa so ponovno izpostavili nekatera vsebinska vprašanja. Dogovorili pa so se, da se bodo ponovno sestali še v tem mesecu. Odprto je vprašanje, ali v nazivu deklaracije uporabiti formulacijo komunistični „sistem” ali „režim”, čeprav je izhodišče deklaracija Sveta Evrope, ki v nazivu uporablja besedo „režim”, v kasnejših izpeljankah pa „sistem”. Predsednik SDS Janez Janša pa je opozoril, da je po zadnjem sestanku kazalo, da bodo uskladili prvi del deklaracije, ki govori o odnosu do polpretekle zgodovine, vendar pa je „naenkrat postalo vse sporno”. Bilo je veliko pripomb, ki so kazale na to, da nekaterim ne odgovarja, da bi se razprava o odnosu do komunističnega totalitarnega režima končala.
10. OBLETNICA USTANOVITVE SLS
Pred desetimi leti, natančno 12. maja 1988, je bila v kinu Union javna kmečka tribuna, ki se je nato razglasila za ustanovni zbor Slovenske kmečke zveze kot prve demokratične politične stranke v Sloveniji po II. svetovni vojni. Slavnostni govornik, predsednik SLS Marjan Podobnik se je na slovesnosti zahvalil vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi Slovenske kmečke zveze in Slovenske kmečke mladine ter so omogočili, da je SLS danes močna in stabilna stranka.
PREDLAGANA SPREMEMBA ZAKONA O POPRAVI KRIVIC
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je 2. maja v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona opopravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtevna podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice izpokojninskega in invalidskega zavarovai\ja bivšim političnim zapornikom insvojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Ker se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301
zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega letakomisya prejela 620 zahtev, kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi.
KOMISIJA ZA SLOVENCE PO SVETU O POLOŽAJU SLOVENCEV V BIH
Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je na seji 6. m;ya seznanila s položajem Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki jih je več kot 20.000. Komisija je še razpravljala tudi o vladnem predlogu resolucije o slovenski zunanji politiki in predlagala več amandmajev, ki se nanašajo na skrb za slovensko mapjšino ter sodelovanje, predvsem gospodarsko, s Slovenci v zamejstvu.
PREISKAVA V PODOBNIKOVEM KABINETU
Organi za notranje zadeve so zaradi suma kaznivega dejanja izdaje državne tajnosti začeli preiskavo v kabinetu podpredsednika vlade Marjana Podobnika. Pred približno mesecem dni so namreč iz omenjenega kabineta sporočili javnosti del vsebine strogo zaupnega dokumenta, vladnih sklepov o tajnem slovensko-izraelskem sporazumu. Preiskava je še na začetku, po najverjetnejšem predvidevanju pa je dokument z zaupno vsebino razkril javnosti Marjan Podobnik, ki ga je dobil na seji vlade.
KQ&.ao£vto=> _* V6/l*Oei DoKO*XAK> . UV&SHVlL	HAOtN
umu, si	N&KKA
MARkh' SAMOM VftUAT!
V
Ko smo v prejšnji številki pisali o razširjeni korupciji, nismo predvidevali, kako se bo prav to vprašanje zasukalo še iste dni. Izbruhnilo je namreč vprašanje sodnih ustanov spričo škandala, v osredju katerega se je znašel eden izmed članov pravosodja. Zvezni sodnik Norberto Oyar-bide pa je le majhna špička ledene gor,e, ki se skriva pod morsko površino korupcijskih izgredov, katerim niso tuje ne vlada ne policijske ustanove.
O ČEM NAJ SPLOH GOVORIMO
Dogodki so na splošno znani, saj so o njih časopisje, radijo in TV prenatrpano poročali in še poročajo. Nima smisla, da bi se še mi poglabljali v razpravljanje, lye in kolikokrat je omenjeni sodnik zapadel svojim homoseksualnim težnjam, če so ga filmali ali ne, če je objavljanje njegovih bolestnih slabosti sad maščevanja oseb-nikov ali boja varnostnih organov (državne obveščevalne službe, zvezne ali provincij-ske policije). Tu je važno, da se je znova pokazalo, kako hudo je bolan sodni sistem v Argentini. To je še bolj tragično, če upoštevamo, da je omenjeni sodnik eden zelo priznanih in ima najvišji odstotek potrjenih sodb v zveznem sodnem sistemu. Raziskujejo pa njegovo delovanje tudi v treh konkretnih primerih, ki bi spadali v območje kršitve kazenskega zakonika. Obenem proti njemu nastopa parlamentarna komisija, zadolžena za politični proces proti sodnikom.
Prav tako se nam zdi, da bi bilo zavajajoče zapadati polemiki, ali človek s homoseksualnimi nagibi lahko opravlja sodno funkcijo, polemiko, ki jo je začel pravosodni minister Granillo Ocampo, pa je nanj navalil ves glasnejši del politične skupnosti. Enaka polemika bi veljala za poslance, ministre, sploh razne funcionarje, časnikarje pa tudi člane privatnih ustanov in celo verskih skupnosti. Bolj pametno pa bi bilo nekoliko razmisliti, kyj smemo iz tega dogodka povzeti. Priti do zaključka, da če ima,jo narodi vlado, ki jo zaslužijo, imajo tudi sodnike, ki jih zaslužijo.
Če je neka družba hudo bolna, je težko, da bi bile njene ustanove zdrave. Če je korupcija in nemorala splošno pravilo, ne moremo pričakovati, da bi bil neki sektor družbe, zlasti tako ključni, kot je sodnijski, čist in neokužen. Zato bi bilo poleg odločnega postopanja v tem konkretnem primeru treba nujno izvesti strog pregled, kako je z zadevo etike v civilni družbi. In prav na tem področju se nič ne premakne z mrtve točke, na kateri se nahaja že mesece, leta, desetletja...
Sredi afere okoli sodnika Oyarbida smo se lahko spomnili, da je predsednik Menem pred tremi meseci napovedal „etični vihar”, to je široko akcijo proti korupciji, ki naj bi vzorno odplavila pokvarjene elemente državne uprave in vlado očistila korupcije in zablod. Ta napoved je bila sad politične iniciative. Ker se vlada zaveda, da je problem korupcije izredno negativno vplival na glasove pri zadnjih volitvah, skuša pokazati, da jo ta problem boli in da se zavzema za javno etiko.
A po treh mesecih ni videti nikakršnih uspehov. In temu je kriva tako vlada kot opozicija, ki tudi ni prispevala drugega kot vrsto že znanih primerov, generičnih omemb in manjvrednih dokazov. A nekaj je zanimivo: glavni primeri korupcije (kot npr. afera IBM-Narodna banka) so ostali ob strani, ker vlada trdi, daje to že v rokah sodnih oblasti, torej nima smisla tega raziskovati. Tak je tudi primer neštetih drugih afer. Zanimivo je, da od številnih primerov, ki že leta polnijo sodišča, doslej še ni bila izrečena nobena obsodba. Še boij pa je
zanimivo, da lastninske izjave raznih fun*' cionaijev niso znane. Med njimi tudi las*' ninska izjava predsednika Menema nikdar ni bila objavljena in je uradna tajnost-zaprta v omari etičnega urada. Prav 0 etični urad pa ima svojo aferico, ko šf sedaj ni jasno, zakaj je pravzaprav odstopu dosedanji vodja Castineira de Dios. Main kdo verjame,da zaradi „osebnih razlogov; čeprav je to res, ker pod „osebne razlogu lahko štejemo karkoli.
POVSOD POLITIKA
Ko že govorimo o etiki, lahko omenim0, da je zadnje dni s severa (iz ZDA) zno''a prišel poziv na to snov. Iz Združenih držav zahtevajo, naj argentinske sodne ustanove pospešijo borbo proti umivanju narkodm larjev. In, o čudno naklučje (pravzaprav n* tako čudno in lahko bi tudi resno dvoru**1 ,da je naključje), v Washingtonu jih zanin'2 zlasti, kaj je z nekim postopkom pranja kolumbijskih narkodolarjev, priJner’ ki ga raziskuje omenjeni sodnik Norbert0 Oyarbide.
Severnoameriške oblasti tudi pritiskal0, da bi argentinski kongres potrdil „zakon° skesanih”, katerega temelj je, da se opr°stl ali se znantno zmanjša kazen tistim, k* svojim pričevanjem pomagajo pri odkriUu raznih zločinov. V mnogih državah, zlast*' ZDA, je sličen zakon vredno orocije v P0*1' cijskih in sodnih rokah. Tu je osnutf predložil buenosaireški guverner Duhali; ker je hotel z njegovo pomočjo razčisti zločin fotoreporterja Cabezasa. Zakon P2 se je zataknil v senatu, kjer mu je Pre^ nekaj tedni večja skupina senatorjev pok* zala hrbet. Tedaj so trdili, da se je J? zgodilo na pobudo vlade, ki noče, da Duhalde uporabil razčiščenje CabezosoV0-ga umora v politične namene. Kaj bo stori*3 vlada sedaj, ko v isti smeri potrditve osp^ ravanega zakona prihaja pritisk iz severa-
A ustavimo se nekoliko ob Duhaldei11; Zary je bilo glasovanje senatorjev Pr° „njegovemu” zakonu hud udarec. Javno & je o tem izrazil kot o novem členu v dol? verigi vladnih napadov na njegove pozici)e Govoril je o kapljah, ki skušnjo druga 23 drugo predreti kamen. Resnično se vlad*^ strategija razvija v tej smeri. Vendar je posebnem intervjuju notranji minister 23
nikal, da vlada napada buenosaireškeg guvernerja. „Skušati oslabiti Duhaldeja bil samomor”, je zatrdil. In lahko bi trd**" da v vladi obstaja neka samomorilna te*1 denca. Na to kažejo tudi zadnje ank^ kjer oba kandidata Povezave (najsibodi v la Rua ali Fernandez Meyide) prekos* kateregakoli peronističnih kandidatov, v jučno predsednika Menema. K temu sl izredno pripomore tudi notranji P01 stranke, kjer si razne skupine vedno nasprotujejo.
LJUDSKA JEZA
;ta#
jožai
huic
Seveda tudi ni brez vpliva socialni p0^ žnj, ki prizadeva argentinsko prebivajo
Prav te dni je uradni zavod za štatis*3^ objavil, daje kljub večji proizvodnjiin ® večji zaposlenosti narastlo tudi števil0 vnih družin. Samo na področju prestol**1^ in Vel. Buenos Airesa število družin,^ nimajo niti najosnovnejših živijenS
potrebščin za dostojno življenje, P°
26% prebivalstva	....
Negativno je na ljudi vplivala tudi o čitev vrhovnega sodišča, ki je potrdilo dni dekret o spremembi telefonskih ta* kar je za večino pomenilo hudo podraz* telefona. Ljudje seveda takoj pomisli)0’ ^ je v rokah istega sodišča tudi odločite^’ bo Menem lahko znova kandidiral ali Zaključek je enostaven in ne koristi via
HL4.W
»Skr*
Hi tiihHk potT*s
X. hKi&m> nmdnl polrns
win, mil jjjjj. jjuj
8 fl.ES- JLEEJJb fl B 3 IE
I llK’OTtfiWn	II.	kT>ntflj	“rtTHRVMn	JHItms
(haifciiin pa astri« i»iRlum*rtli>
m m tn a a ram m	3 xlra ra m	i la m
ffl m_gn a WM -EElttfLE 1-EEJUs.
jHsaCMd fBSotafimftEgm aafliteafl
V. mofiiiipo.raStiitW-aiiftftaJa*. VI f>olr«« n*#tl! ruhla Vil. (»lina. Wfiov^roT.a	VIII ikUW*. W pwjciofl
iarcrarljwoitjnainanlns) poSkocbt oa z^i'odbah poSkodbcivaig-adboh	tnrfna p<«koijtn
4S-EL.  am
n ® SS !fi ffl
ix.
DNEVNIK/SAL M.tON
f*. .5	J=S=»
XI trt&JoE (»iWfc *11. atsui KHim u'il6^of t«IJW
(alllji “ijjfchl bi pilili* 'M4Uk*t /nrtfc* 30 jh teno, talks pa sc sprermsni fcdi »hhha tali
Komunistična veljaka ovadena zaradi vojnih hudodelstev
Dogajanja v taborišču je v dnevniku opisal tudi brat omenjene priče Helmut Smolej, ki je imel takrat 16 let in je za posledicami, ki jih je utrpel v taborišču, umrl že leta 1946. Mlajša sestra Terezija je že umirala, ko se je njeni materi posrečilo ukrasti nekaj živil. Zaradi nemogočih sanitarnih razmer v taborišču Šterntal so kmalu izbruhnile nalezljive bolezni, ker so sredstva proti mrčesu, kot je bil takrat znani DDT, raje zakopali, kot da bi jih uporabili za uničevanje stenic in uši. Tako še sedaj pet zakopanih sodov tega insekticida ogroža podtalnico v Kidričevem.
Razmere v taborišču so opisane tudi v knjigi Zdenka Zavadlava, prav tako so opisane selitve ljudi nemške narodnosti, med njimi je bila kot značilnost zadnji čas preprečena selitev Titove tašče. To kaže, da preganjanje ni bilo uperjeno proti sodelavcem okupatorja.
Trditev, ki jo še danes postavljajo nekateri zgodovinarji, da so skoraj vse osebe nemške narodnosti zaradi sodelovanja z okupatorjem pobegnile skupaj z okupatorsko vojsko, naj bi bile ovržene z dokazi, ki jih predlaga ovadba. Dejstvo je, da so bili zločini v večini izvršeni zoper osebe nemške narodnosti, ki se niso čutile krive in si zato niso znale predstavljati, da bo po končani vojni, ko je bil politično in Vojaško zlomljen nacistični režim, prišlo do opisanih represalij proti nedolžnemu prebivalstvu zgolj zaradi r\jihove narodnostne pripadnosti.
Današi\ji zgodovinar Tone Ferenc je imel pri teh dogajanjih vlogo aktivnega sodelavca pri iztrebljanju nemške narodnostne skupnosti. V enotah KNOJ, to so bile posebne oborožene formacije, ki so izvajale posebne naloge, kot so ustrelitve, zapiranja in izseljevanja, je po podatkih sodeloval pri izseljevanju ljudi nemške narodnosti v vaseh nad Radgono.
V ovadbi je tudi zapisano, da je Tone Ferenc še po letu 1990 dajal navodila organom za notranje zadeve na območju Slovence, v katerih je linj s kal k raznarodovalni politiki zoper osebe nemške narodnosti.
Strokovna študija z naslovom „Nemci” na Slovenskem (1918 -1955), izdelana pod vodstvom profesorja dr. Dušana Nečaka, v kateri je sodeloval tudi Tone Ferenc, argumentirano dokazuje, da je tako Ribičiču kot Ferencu, ki sta kot voditelja in izvrševalca sodelovala v zgoraj opisanih aktivnostih, skoraj v celoti uspel genocid nad osebami nemške narodnosti v Sloveniji.
Ker smo dobili vprašanje, kaj pomeni potres VIII. stopnje, kot je bil pred tedni na Posočju, objavljamo Evropsko potresno lestvico:
I. - nezaznaven potres (beležijo ga
samo inštrumenti)
II. - komaj zaznaven potres;
III. - šibak potres;
IV. - splošno zaznaven potres;
V. - močan potres (šibke poškodbe,
zanemarljive do neznatne);
VI. - potres naredi rahle poškodbe na
zgradbah;
VII. -potres, ki povzroča poškodbe na
zgradbah;
VIII. - potres, ki povzroči močne poškodbe;
IX. - rušilni potres;	,	,
X. - močno rušilni potres;
XI. - uničujoč potres;
XII.- popolnoma uničujoč potres (nadzemeljske in podzemeljske zgradbe so uničene, lahko pa se spremeni tudi oblika tal).
Zbornik o Nemcih na Slovenskem
V seriji Razprave FF je meseca maja izšel- zbornik ,Nemci’ na Slovenskem 1941 - 1955. Zasnovan je bil prvenstveno kot zgodovinski projekt, ki ga je vodil Dušan Nečak. Po besedah Nečaka je bil njihov namen, da ponudijo kolikor toliko jasen, kolikor se da celovit pregled problematike Nemcev na Slovenskem, zlasti z vidika časa po drugi svetovni vojni, pa tudi v času po letu 1955.
Osnovni cilj jim je bil raziskovati usodo tistih ljudi, ki so pred vojno in med obema vojnama tvorili nemško narodno mai\jšino na Slovenskem oz. takrat v Jugoslaviji. Niso imeli namena raziskovati posameznih usod ljudi. Z raziskovanjem so ugotovili, da gre v Sloveniji sedaj za „ostanke ostankov” t.i. nemške manjšine. Največkrat omenjana številka pripadnikov te manjšnine - do katere so tudi oni prišli - je 1813.
V Zborniku se branijo, da je bila usoda Nemcev pri nas enaka kot drugod po svetu. Zelo pomemben element za razumevanje je po Zborniku njihov nacizem, saj je bil nacificiran velik del te manjšine. To kar se je dogodilo med vojno in po njej, se je zgodilo zaradi nekega historičnega dogajanja.
Avtorji člankov v zborniku so še Tone Ferenc, ki je pisal o Nemcih na Slovenskem med drugo svetovno vojno, Božo Repe je prispeval članek ,Nemci’ na Slovenskem po drugi svetovni vojni, Jože Prinčič je pisal o podržavljanju nemške imovine na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni (1945-1955), Gerhard Seewann pa o procesu izgona med drugo svetovno vojno in po njej na podlagi britanskih virov.
O drugim plati tega problem naj si bralec ogleda v članku poleg.
POSLEDICE POTRESA
EVROPSKA POTRESNA LESTVICA
Mariborski odvetnik Dušan Ludvik Kolnik in Walter Smolej iz Avstrije sta letošnjega februarja zoper znanega komunističnega funkcionarja in udbovca Mitjo Ribičiča ter znanega režimskega zgodovina Toneta Ferenca na okrožno državno tožilstvo v Mariboru vložila ovadbo, ker naj bi slednja naklepno organizirala in sodelovala pri izvajanju genocida.
Ovadena naj bi od 21. novembra leta
1944 in še od 9. maja 1945 do leta 1950 na območju sedanje Republike Slovenije, posebno intenzivno na območju Maribora in Štajerske, organizirala in sodelovala pri popolnem uničenju nemške narodnostne skupine. Uničevanje se je izvajalo brez sodbe, z zapiranjem v uničevalna taborišča Štem-tol - Stmišče, Teharje, Pesnica, Sveti Peter (Malečnik), v koncentracijsko taborišče pri Kočevju, z mučenjem, izseljevanjem v tiyi-tt°, preseljevanjem iz krajev bivanja v Kočevje in druge kraje ter s takimi življenjski-
razmerami, kot so nalezijive bolezni zaradi namerno slabih sanitarnih razmer in lakote, da je od narodnostne skupine Nem-Cev, ki je znašala 10 odstotkov prebivalcev oziroma v letu 1945 še najmanj 25.000 oseb, °stalo le okoli 1000 oseb, kar naj bi bil ostanek ostanka.
V obrazložitvi sta tožnika zapisala, da Se iz poročila Mitje Ribičiča OZNI 13. junija
1945 vidi, da je imel naročilo najti primeren Jogor”, ki bi sprejel najmanj 20.000 do
I	25.000 Švabov, in ga je tudi našel v kraju
i	šterntal, sedanje Kidričevo, blizu Ptuja.
|	D°pis je v skladu z govorom predsednika
Prve slovenske komunistične vlade Borisa Kidriča, ki je bil 12. junija 1945 objavijen v Mariborskem vestniku. Kidrič je v svojem govoru 10. junija 1945 kot predsednik vlade i dejal: „Prav iz teh severnih predelov mora-. J° ostanki nemštva izginiti.”
Oba dokumenta kakor tudi knjiga ^enka Zavadlava Dnevniški zapisniki j	^riborskega oznovca kažejo na dejstvo,
?	daje šlo za načrtno akcijo iztrebljanja oseb
i	neinške narodnosti, ki se je nadaljevala z
y®0 ostrino in dosegla višek januarja 1946, i	*° je bila večina načrtovanega iztrebljanja
i	°Pravljena.
Ribičič kot visok funkcionar takratnega •	rePresivnega aparata je 13. junija 1945 v
}	Svojem dopisu prepričijivo opisal realizaci-
i	J0 gornje direktive in navedel tudi število
i,	W*di, y naj 5j	ukrep zadel samo v
r	borišču Šterntal. V tem taborišču je bilo
°rganizirano nasilno iztrebljanje z ubijan-i	■J®11', s povzročanjem ran, ki so kasneje
j otrovale smrti zapornikov. Komandant 1-	borišča Konečnik - Modras je s težkim
»	v°jaškim motorjem s prikolico vozil prek
li	^otine zapornikov, ki so morali leči po
e eh. Prek njih so skušali tudi jahati s konji, Vendar so se živali tega branile. Po poročilu ®°fice Funfkirchen, ki je bila v tem času v ^borišču, je moč povzeti, da so bile hijenske razmere namenoma takšne, da so Vs* otroci do starosti dveh let pomrli - brez Kleine. Kot priča bo lahko to ravnanje Pptrdil tudi rožitelj Walter Smolej, ki je bil s sestro in bratom zaprt v taborišču.
AP M/ tHiifovfM!
V Posočju se tla še vedno tresejo. Večina potresnih sunkov ne doseže 3. stopnje, a nekateri so hujši. Tako je 6. maja syutraj popotresni sunek dosegel 5. stopnjo po evropski potresni lestvici. Novo treserye tal je povzročilo dodatno škodo na že poškodovanih objektih. Močnejših sunkov so doslej našteli že 292.
Jšpali smo v pnkolici, ko nas je prebudilo bobnenje. Prikolica se je močno zamajala, iz doline pa se je slišalo bobnenje zemeljskih plazov. Na hiši, ki je že označena z rdečo barvo (da se podere, op. ur.), so nastale nove razpoke. Kaže, da jo bomo morali zdaj zares podreti," je povedala Jasmina Hosner iz Lepene. „Po včerajšnjih potresnih sunkih smo dobili kar nekaj zahtev po dodat7iih prikolicah. Za prebivalce v vaseh Km in Drežniške Ravne, kjer so bile poškodbe na hišah najhujše, smo dobili kar 20 dodatnih zahtev. Prikolice bomo preskrbeli v nekaj dneh,” je povedal Drago Vidrih, direktor uprave za obrambo iz Nove Gorice.
otroke v območju nekdanje Jugoslavije, so po nesreči ponudili pomoč, ki so jo odgovorni v bovški občini z veselem sprejeli. Iz Unicefovega centra v Zagrebu so dostavili 130 kartonov oz. 971 kg visokoproteinske hrane in 50 zabojev higienskih pripomočkov in opreme za otroke do treh let.
S simbolično izročitvijo ključev zabojnika družini, ki je v potresu ostala brez strehe nad glavo, je koroški deželni glavar Christof Zematto Koroški vasi in Mali vasi v Bovcu kot pomoč Koroške, Celovca i« Beljaka izročil 34 zabojnikov.
Škofijske Karitas so za pomoč ijudem, ki jih je prizadel potres, do sedaj zbrale nad 50 milijonov tolarjev. Za direktno pomoč so doslej porabili le nekaj več kot 2 milijona tolarjev, saj so številni posamezniki in organizacije neposredno v Posočje pripeljali več kot 10 ton hrane, higienskih pripomočkov ter drugih stvari. Poleg tega so sodelavci Karitas za nudenje pomoči porabili več kot 5.000 prostovoljnih ur.
Komisije za označevanje poškodovanih objektov bodo morale zaradi novih prijav škode ponovno na delo.
Iz Unicefovega urada, ki je zadolžen za
Zemljevid potresov na Slovenskem od leta 1500 dalje
Slovenija, moja dežela
Pisali smo pred 50 leti..
Rimska Emona
Lega rimske Emone glede na Ljubljano
V zadnjem stoletju pred Kristusom so naše kraje in i\jih prebivalce Kelte zasedli Rimljani. Na bregu med Gradaščico in Ljubljanico so postavili svoj tabor, da bi varovali važno cesto, ki je pedala iz Aquileje na sever in vzhod do Donave, ki je bila tedanja rimska meja.
Emona je bil utrjen in obzidan vojaški tabor kot večina drugh. Utrdbo sta križali dve glavni cesti, preko štirih vrat pa se je mesto povezovalo z drugimi cestami, ki so še vodile na Koroško - Virunum, v Tergeste - Trst ali v. Celejo, Petovium in dalje v Siscio (Sisek). Rimljani so zgradili'most čez Ljubljanico, obenem pa regulirali njeno rečno strugo, ki je od takrat od Vrhnike -Nauportusa - postala plovna.
V Emoni so Rimljani naselili svoji I. in »XIV. legijo, okoli pa so se pričeli naseljevati
drugi Uucjje.
Mesto je imelo kakih 5.000 stalnih prebivalcev, večinoma rokodelcev, državnih uradnikov in vojnih veteranov, izpričani so celo vrači in gladiatorji. V mestu samem so si bogataši postavljali udobne hiše, ki niso zaostajale za tedanjim Rimom. Emona je imela napeljan vodovod po lončenih ceveh iz Šiške, pa tudi iz Golovca. Stavbe so bile solidno zidane, imele so prostore za centralno kurjavo, ki je s toplim zrakom, ki je krožil po votlih opekah, ogrevala vse prostore. V Emoni so našli še številne mozaike, freske ter najdbe iz brona in stekla, kar priča o blagostanju. Emona je imela tudi svoje božanstvo, Equmo, ki so jo častili
- v* 'P p'
k -•v h
Baptisterij z mozaiki
Ostanki kleti s centralno kurjavo
Poročilo šolskega referenta
V obdobju, ki obsega poročilo je Bog poklical k sebi bivše sodelavce: Cilko Cestnik por. Grum, učiteljico Slomškove šole, Rajmunda Kinkla, večletnega predsednika staršev Prešernove šole in organizatorja povezave odborov staršev slovenskih šol, Staneta Marinčka, sodelavca Rožmanove šole, Ignacija Glinška, sodelavca Baragove šole, in kateheta Prešernove šole prof. Franceta Berganta. V zahvalo za njihov vzgled in delo spremlja želja, naj jim bo Bog pravičen sodnik.
Poročilo je samo iskrica plamena, ki gori vse leto v družini naših šol. Vsak član skupnosti, ki živi z njo, prisostvuje delu, ki ga opravlja.
V letu 1997 so obstajale v velikem Buenos Airesu naslednje šole: Jurčičeva v Ca-rapachayu, Prešernova v Castelarju, Slomškova v Ramos Mejlji, Balantičeva v San Justu, Rožmanova v San Martinu, Jegličeva v Slovenski hiši; v notranjosti države: v Mendozi šola bratov Cirila in Metoda ter Aljaževa v Bariločah.
V Slovenski hiši sta obstajali še v Mendozi in Bariločah šoli za špansko govoreče. Pri Jegličevi je bil tudi istočasno teč^j za odrasle, ki so ga obiskovale mame učencev tečaja ABC po slovensko.
A Sloverfcko govoreče je obiskovalo 482 učencev (243 deklic in 239 dečkov). 8.
razred je končalo 36 učencev, vrtec je obiskovalo 84 otrok, poučevalo je 84 učnih moči, 18 v Sloveniji rojenih ter 66 v Argentini rojenih.
B. Špansko govoreče je obiskovalo 61 otrok (31 deklic in 30 dečkov); Vrtec je obiskovalo 19 otrok, poučevalo je 19 učnih moči: 2 v Sloveniji rojenih in 17 v Argentini rojenih.
Skupno A in B: 543 šolarjev, 274 deklic in 369 dečkov. 103 so obiskovali vrtec, 103; učnih moči: 20 v Sloveniji rojenih ter 83 v Argentini rojenih.
Šola Josipa Jurčiča, Carapachay. Voditeljica Metka Slabe, katehet Franci Cukjati. Učiteljice: Sonja Kolenc, Ani Markež, Ani Resnik, Helena Skarlovnik, Marija Slabe, Helena Žnidar. Petje prof. Ivan Vombergar. Odbor staršev: Pavla Korošec, Ani Markež, Franci Žnidar.
Šola Franceta Prešerna, Castelar. Voditeljica Mija Markež, katehet prof. France Bergant. Učiteljice: Nadica Kopač Grohar, Monika Kenda, Lili Kopač, Veronika Vivod, Irena Zarnik, Helena Zamik, Sonja Zarnik. Petje: Mojca Jelenc. Predsednik odbora staršev: Andrej Golob.
Šola škofa Antona Martina Slomška, Ramos Mejfa. Voditeljica Saša Zupan Omahna, katehet prelat Jože Škerbec, učitelji: Mateja Hribar Šmalc, Helena LoboUa
Slovenci v Luhanu
predvsem na območju Barja.
Ob koncu 4. stoletja se omenjajo v mestu razni škofje: sv. Maxuimus, Patricius in sv. Florius, kar kaže, da se je krščansto v mestu trdno zasidralo. Tudi sv. Hieronim je pisal Pismo emonskim devicam. Pred leti so našli ostanke bazilike s krasnim mozaikom in imeni darovalcev, kakor tudi baptisterij in druge obredne prostore.
Masto je bilo obdano z obzidjem, ki na nekaterih mestih še danes stoji. Na Mirju ga je estetsko obnovil arh. Plečnik.
Ko seje rimski imperij začel krhati, tudi Emona ni obstala. Leta 452 so mesto porušili na svojem pohodu v Italijo Huni z Atilo na čelu, nakar ga je za dolga stoletja zagrnil somrak.
Ko so prišli tja Slovani, je bilo tako porušeno, da se niso naselili na njegovih temeljih, pač pa na drugem bregu Ljubljanice na kakih 100m širokem pasu med reko in Gradom, pod njegovo obrambo. Ljubljana se prvič omenja šele leta 1144.
V nedeljo, 9. maja tl. se je zbralo na postaji Once 500 Slovencev, ki so se s posebnim vlakom podali na najznamenitejšo argentinsko božjo pot, k Materi Božji v Lujan. Po poldrugourni prijetni vožnji se je vlak ustavil na postaji, ki je določena za romarske vlake. Slovenci... so se na ulici uvrstili v dolgo procesijo, ki se je za banderama brezjanske in svetogorske Matere Božje vila po lujanskih ulicah proti veličastni baziliki.... Slovenske romarje je ob prihodu pred baziliko pozdravilo zvonjenje zvonov.
V baziliki so se slovenski romarji zbrali okoli glavnega oltarja. Slovensko zastavo je najprej blagoslovil g. Janez Hladnik, ki je organiziral in vodil to romanje. V argentinski narodni baziliki bo odslej zanaprej visela skupno z narodnimi zastavami skoro več večjih svetovnih narodov.
G. Hladnik je imel zatem pridigo. Najprej je vse navzoče vernike nagovoril v kastiljanščini, nato pa v slovenščini. .. Sve-
to mašo je opravil za slovenske romarje g-Orehar. Med mašo je delno pel moški cerkveni zbor, delno pa je bilo ljudsko petje.
Po sveti maši so slovenski romarji porabili čas za kosilo v romarski hiši, preostali čas pa za ogled zanimivih zgodovinskih muzejev. Ob štirih popoldan so se slovenski romarji zbrali zopet pred baziliko, Kier so se skupno slikali, nato pa so bile ob pol petih slovenske pete litanije. Pred nji1™ Pa je še imel pridigo č.g. Košmerlj.
Pri petih litanijah je odpevala vsa slovenska močna romarska družina. V bazilik1 je bilo tedaj zelo veliko argentinskih romarjev, ki so vsi občudovali lepoto naših cerkvenih pesmi.
Po litanijah so se slovenski rorriarj1 zopet uvrstili v procesijo in odšli na postajo, odkoder so se zvečer vrnili v argentins-ko prestolnico.
Svobodna Slovenija št. 10, 15. maja 19*®
KNJIGA 0 PRVAKU SLS
Pri založbi- ZRC je izšlo delo Dr. Ivan Šušteršič (1863-1925) - Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma, ki ga
je napisal zgodovinar akademik Janko Pleterski. Knjiga je študija o politiku, ob Kreku in Korošcu vodilnem laičnem prvaku slovenskega političnega katolištva, ki pa so ga po prvi in po drugi svetovni vojni iz zgodovinskega spomina izrivali.
Delo govori o najvplivnejšem političnem voditelju slovenskega naroda konec prejšnjega in v začetku 20. stoletja. Študija je za zgodovinsko osvetljevanje slovenske narodnopolitične identitete izrednega pomena, saj razčlenjuje proces Večstrankarskega idejnopolitičnega izoblikovanja slovenskega naroda, ko so se tudi na Slovenskem vzpostavile različne, v tedanji Evropi uveljavljene družbene in politične usmeritve: katoliška, liberalna in socialnodemokratska. S tem je bil prek modernega strankarskopolitičnega življenja na Slovenskem utemeljen razvoj različnih političnih
Oblak, Marjan Jože Loboda, Helena Rode, Monika Svetlin, Lučka Tomazin, Lučka Vombergar, Meta Vombergar. Petje: Marcel Brula, Olga Omahna Urbančič.
Šola Franceta Balantiča, San Justo. Voditeljica Angelca Klanšek, katehet Toni Bidovec. Učiteljice: Veronika Godec, Danica Malovrh, Veronika Malovrh, Lučka Oblak, Mirjam Oblak, Ivana Tekavec, Marija Zupanc Urbančič, Pavlinka Zupanc, Marta Petelin. Petje: Marija Štrubelj, Anica Mehle, Marta Selan. Nadomestne učiteljice Angelca Podrž;\j Miklič, Bernarda Krajnik, Emi Urbančič Marušič; knjižničarka in splošna pomoč: Ivanka Puhek. Predsednik odbora staršev: Marjan Grilj.
Šola škofa dr. Gregorija Rožmana, San Martin. Voditeljica: Katica Kovač Dimnik, katehet Franci Šenk. Učiteljice: Vera Breznikar Podržaj, Saša Golob Hartman, Marta Jenko Škulj, Danica Petkovšek, Irena Reze-lj Peršuh, Regina Truden Leber, Andreja Verbič Malovrh. Petje: Irena Rezelj Peršuh, Magdalena Koprivnikar Belec. Pred. odbora staršev: Magdalena Koprivnikar Belec.
šola škofa Friderika Barage, Slovenska vas. Voditeljica Mirjam Goljevšček, kateheti Jaka Barle, France Pavlič, Janez Petek. Učiteljice: Lucijana Čeč, Ivanka Draksler, Olga Fink, Rotlja Grbec, Gizela Grbec, Marija Urbanija. Petje: Aleksander Barle, Rotija Grbec. Predsednica odbora staršev: Marija Sušnik.
Šola župnika Jakoba Aljaža, Bariloche.
doktrin in iz njih izhajajočih socialnih * političnih gibanj.
Janko Pleterski predstavlja slovensl° politični razvoj od nastanka večstrankarskega političnega življenja v devetdesetih letih 19. stoletja po do konca prve svetovne vojne oz. Avstro-Ogrske monarhije. HkraO se posebej osredotoča na katoliški idejnopolitični pol ter notranjo in splošnorozvoj' no dinamiko njegovih političnih akcij ® oblik. S študijo Pleterskega smo na Slo-venskem znova dobili vsebinsko zaokroža no obravnavo idejnega in političnega razv°' ja slovenskega katoliškega tabora iz njego-vega prvega zgodovinsko izrazitejšega dobja, tj. za čas od oblikovanja Katoliške#1 političnega društva v Ljubljani leta 1890 do leta 1918. Delo osvetli še Šušteršičevo usodo kot prvega slovenskega „ubežnega kr3' Ija”, prvega begunca pred domačo oblast)0 ter njegovo vrnitev leta 1922 in neuspeš111 poskus ponovnega vstopa v politiko, tokr8* s protiklerikalnega stališča.
Voditeljica: Lija Kambič. Učiteljice: Alen^ Amšek, Anica Amšek Magister, Danica Jerovšek Mavrič, Marta Malovrh Jernia11 Verouk: Veronika Razinger Grohar. Pe^e Anica Amšek Magister. Nadomeščali: M®J jana Mam, Helena Sterle. Predsednica 0(1 bora staršev: Veronika Razinger Grohar-
Šola sv. Cirila in Metoda, Mendo^ Voditeljica Lenčka Božnar. Učitelji: Bjyda, Maruška Štirn, Vladko Žumer-rouk: Tončka Šmon, Urška Šmon. Pe^e Angelca Šmon Bajda. Predsednik odbo*8 staršev: inž. Jože Šmon.
Šola škofa Bonaventure Jegliča, venska hiša - Bs. As. „A-B-C po Slovensk0 - Tečaj za špansko govoreče otroke. Vodit®-ljica Marjana Batagelj. Učiteljice: Andrej Dobovšek, Cecilija Gelb, Pavla Gelb, ^ Gelb, Elizabeta Grbec, Nevenka JeleI,c' Lučka Mehle, Karla Skvarča, Marjeta ha, Tatjana Stariha. Za odrasle: Marje1 ^ Hostnik. Predsednica odbora staršev: l11,11 Graciano.	*
Šola župnika J. Aljaža: Bariloche po Slovensko” - Tečiy za špansko govore otroke. Voditeljica Marija Eiletz. Učitelji0.' Terezka Mam Žužek, Astrid Mežnar ReZ® ’ Marija Osojnik Lopez. Namestnice: Mag lena Jerman, Mihaela Jerman, Vilma Mofe chi Urbančič.	.
Šola Sv. Cirila in Metoda, Mendoza- ^ čaj za špansko govoreče otroke. Vodite!)1 Bibi Bajda.	«
Nadaljevanje prihodft)1
EM-
Novice iz Slovenije	Slovenci	v	Argentini
LJUBLJANA - V tihotapski aferi, zaradi katere so pristojni organi že ovadili 13 oseb, iuy bi po neuradnih podatkih, kot je Poročal Pop TV, sodelovalo precej več ca-nnikov, kot je kazalo na začetku preiskave, Itled njimi naj bi bil tudi eden od pomočnikov direktorja carinske uprave Franca Koširja. Kriminalisti nadaljujejo z raziskavo "erei ocena celotnega prometa, ki naj bi ga nuroo carin in dajatev ustvarila tihotapska združba, pa se utegne povzpeti na trideset ®>ili)ard tolarjev.
LJUBLJANA - V razstavni dvorani NUK so odprli razstavo z naslovom Le duh je Prost - Slovenska ustvarjalnost v zaporih, izgnanstvu in internaciji 1941 - 1945. Razšla je nastala v sodelovanju z Zvezo zdru-zerU borcev in udeležencev NOB Slovenije. Gre za številne osebne spomine, zapise, pesniške utrinke, krajše dramske tekste in likovna dela, s katerimi so njihovi avtorji na er>i strani izpričali svoje umetniško poslanko! po drugi strani pa na ta način izrazili todi svojo voljo do preživetja. (Op. ur.: Za časa okupacije so komunisti v OF zapovedali kulturni molk in grozili vsem kultur-nim ustvarjalcem, ki se niso podvrgli ryiho-
ukrepom. So se spomnili tudi teh?!)
LJUBLJANA - Slovenija je imela konec februarja za štiri milijarde 302,6 milijona dolarjev deviznih rezerv, kar je za 43,8 "tilijona več kot mesec dni pred tem, kažejo Podatki v marčni številki Biltena Banke ^ovenije.
TRST - Grand Princess, ki jo v ladjede-lc> Fincantieri pri Trstu pripravljajo za k°rajšnjo splavitev, velja za doslej naj-Večjo, najboljšo, n^jdraijo in seveda najrazkošnejšo turistično ladjo na svetu. Vi-'S°ka je kar petnajst nadstropij, v dolžino Pa meri 290 metrov. Težka je 109 tisoč ton, sPrejela pa bo 2600 gostov. Grand Princess 11113 že zdaj tudi ime - največje plavajoče ’’testo na svetu. K opremi ladje je pripomo-^ s turbinami tudi ljubljanski Litostroj.
LUXEMBOURG - V razstavni galeriji vodilne luksemburške banke BCEE so v torek, 12. maja, odprli razstavo Slovenija -denarništvo in zgodovina. Na razstavi, ki bo odprta dobra dva meseca, je na ogled 2500 eksponatov obsegajoča zbirka Narodnega muzeja iz Ljubljane. Omenjena zbirka omogoča od prvih numizmatičnih odkritij do nacionalne valute Republike Slovenije, sklenjen pregled dogajanj politične in gospodarske zgodovine vseh časovnih obdobij na slovenskih tleh. Na ogled bodo tudi nekateri najpomembnejši predmeti nacionalne kulturne dediščine, ki jih hrani Narodni muzej, med njimi približno 45.000 let stara piščal iz kosti jamskega medveda, ki so jo leta 1995 našli nad Idrijo.
LJUBLJANA - Časopisna hiša Delo oz. njen odgovorni urednik Mitja Meršol je od 6. do 10. maja gostila 20 urednikov največjih nacionalnih časopisov z vsega sveta, združenih v mednarodno organizacijo World Media Network, katere član je tudi Delo. Organizacija, ki je nastala leta 1990 in ima sedež v Parizu, združile 21 nacionalnih dnevnikov in tednikov z vsega sveta (Liberation, Le Soir, Die Presse, The Observer, L’Economiste, La Stampa, Oslobodjenje, Der Standard idr). Njeni predstavniki se srečujejo dvakrat na leto na rednih letnih konferencah, na katerih se dogovarjajo o skupnih tematskih, ekskluzivnih projektih ter o posebnih publikacijah. Letos januarja so tako pripravili temo o internetu.
LJUBLJANA - Z naslovom Okus po morski soli je v založbi slovenskega centra PEN izšla dvojezična, slovensko - češka antologija šestih pesnikov iz Trsta. Ki\jižica predstavna srednjo generacijo uveljavljenih avtorjev, kot so Miroslav Košuta, Ace Mer-molja, Marij čuk, Alenka Rebula Tuta, Rezijan Renato Quaglia ter Marko Kravos, ki je pesmi tudi izbral in napisal uvod.
LJUBLJANA - Ministrstvo za zunanje zadeve se je v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem na grškem otoku Krfu, v katerega naj bi bili vpleteni slovenski dijaki, prek svojega veleposlaništva v Atenah povezalo s kriminalistično službo na Krfu. Ta je pojasnila, da so v noči na soboto, 2. maja, pri vlomu v trgovino z izdelki domače obrti prijeli tri slovenske državljane. Policija jih je pridržala do ponedeljka, ko jih je predala sodišču. Obsojeni so bili na mesec dni zapora ali na plačilo denarne kazni. Odločili so se za plačilo, zato jih je sodišče izpustilo in jim dovolilo odpotovati v domovino.
, SALZBURG, Avstrija - Slovenski °ksarji Mario Živkovič, Dušan Rakuš in eJan Zavec so zmagali na mednarodni v Salzburgu. Živkovič (do 60 kg) je >j.n° po točkah ugnal avstrijskega prvaka Sura Gesguca, Rakuš (do 63,5 kg) je remagal Avstrijca Geralda Schaidreiterja, ^b°l.i prepričljiv pa je bil Zavec, ki je v 4. "Udi nokautiral lanskega prvaka Avstrije ^a Salaha.
MONTE CARLO - Zadr\ji dan 1. kroga j^avisovega pokala 2. evroafriške skupine ® Slovenija proti Monaku dosegla še dve zmagi in končala obračun s uPnim izidom 5:0. Marko Tkalec je s 6:4 vj.tf premagal Sebastiena Graefa, Andrej »r^evec pa je bil boljši od Christophea 0s«a s 3:6, 6:4 in 6:2.
Ve }^^AVA, Poljska - Atletska zveza Slo-let na zasedai\ju sveta Evropske at-Vp, ,eze v Varšavi uspela s kandidaturo ^ er\ia kot prireditelja evropskega prvens-*.v krosu leta 1999. Na glasovai\ju je j*ela dve tretjini glasov in tako premaga-^aško, katere kandidat je bil Puij.
Obletnica doma v Carapachayu
V nedeljo, 3. maja, je Slovenski dom v Carapachayu praznoval 38. obletnico svojega obstoja. Nekaj pred 11. uro so se zbrali na igrišču okoli jambora šolski otroci, številni rojaki iz okraja pa tudi od drugod ter zastopniki raznih ustanov. Ob zvokih himne sta se dvignili argentinska in slovenska zastava. Napovedovalka in kulturna referentka Ani Klemen je pozdravila vse navzoče, predvsem prelata Jožeta Škerbca, zastopnika slovenskega veleposlaništva Tomaža Kunstlja, predsednika Zedirvjene Slovenije Marjana Lobodo in vse ostale zastopnike Domov in organizacij.
V kratkih besedah je razložila pomen tega slavja, praznovanja 38. obletnice Doma, ki nam vzbuja zavest, kaj nam pomeni beseda Dom, ki nas že toliko let povezuje. Navzoče je pozdravil tudi predsednik Doma Franci Korošec, se spomnil vseh pokojnih in živih članov naše skupnosti, ki so se iz ljubezni do naroda žrtvovali, si prizadevali in iz nič ustvarili to, kar danes imamo: svoj dom, košček Slovenije. Besedo je nato povzel Tomaž Kunstelj, ki je izrekel v svojem imenu ter v imenu odsotnega veleposlanika dr. Janeza Žgajnarja in osebja slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu iskrene čestitke za prehojena leta našega Doma. Dejal je: „Zavedam se, da življenje ni en sam praznični dan. Mnogi trenutki dela in odpovedi so potrebni, da nam v sivino vsakodneva posije nekaj lepših in optimističnih žarkov prihodnosti in upanja. Želim vam, da bi z enako požrtvovalnostjo in uspešnostjo nadaljevali življenje v tem Domu, za današnje in prihodnje generacije tukajšnjih Slovencev. Bog vas živi in še na mnoga leta!”
V polni dvorani je sledila sv. maša, katero je daroval prelat Jože Škerbec, somaševala pa sta Franci Cukjati in salezijanski duhovnik Martin Štuhec. Lep nagovor prelata se je nanašal na naše versko življenje in na nedeljo Dobrega pastirja. Med mašo je bilo ubrano ljudsko petje, ki ga je spremljal na orglah Janez Žnidar.
Po maši pa se je kmalu dvorana spremenila v obednico, Kjer so bili številni navzoči dobro postreženi z domačim kosilom. V medsebojnem pogovoru je vse prehitro mineval čas. -Ko so prihajali novi obiskovalci, se je zopet ob napovedani uri začel kulturni program, ki je imel geslo: Materin jezik - naš zaklad in ga je
pripravila Ani Klemen s sodelavkami. Na posrečen način je v sporedu prikazan slovenski jezik, ki vsebuje bogato pisano zgodovino, kakor je napovedovalka Andrej ka Papež Cordova nadaljevala, da se danes slovenski jezik deli v več kot 40 narečij, ki so porazdeljeni na sedem narečnih skupin, od katerih vsaka obsega več narečij. Te so: koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska in panonska skupina. Slovenski jezik je v narečnem pogledu in glede na zapleten razvoj morebiti bolj zanimiv kot marsikateri večji slovanski jezik.
Nastopajoči so pokazali z besedo, s pesmijo in s plesom sedem pokrajinskih posebnosti. Najprej je bila predstavljena Bela Krajina s svojim plesom in nošo, ki ga je izvajala folklorna skupina, šolski otroci pa so v belokranjski noši zapeli v dialektu Lepa Anka kolo vodi.
Prekmurje je bilo predstavljeno s pesmima pevske skupine Sem šetal gori doli in Vsi so venci bejli. Koroško so s pesmijo pokazali šolski otroci in v narečju zapeli N’mau čriez jizero. Za Beneško Slovenijo je zbor zapel njihovo priljubljeno pesem Na huodi mi tuorde ponoči.
Dolenjsko je predstavil Martin Markež, ki je z branjem v ribniškem narečju podal njihove šale. Štajersko pa so ponovno pokazali z njihovim plesom v značilni noši preteklega časa.
Sledil je govor Marjana Lobode, predsednika Zediryene Slovenije. Za svoj bodrilni govor, ki ga objavljamo na uvodnem mestu, je žel odobravanje vseh navzočih.
Končno je bila predstavljena Gorenjska; šolski otroci v narodnih nošah so krepko podali pesem v originalu Izidor ovčice pase ob spremljavi harmonike, plesna skupina pa je zaplesala značilne gorenjske plese. Za zaključek programa pa so še vsi nastopajoči in navzoči v dvorani zapeli pesem Slovenec sem, Slovenec čem ostati.
Mladi, ki so nam dali zamisel in vsebino programa in ki so ga tudi izvedli, so prvi in drugi rod tukaj rojenih. Hoteli so poudariti, da smo vsi ena slovenska zdomska skupnost, ki so jo gradili Gorenjci, Štajerci, Primorci, Dolenjci, Korošci in Prekmurci, ki govorimo skupni jezik in imamo skupni cilj: ohraniti materni jezik, ki je naš zaklad.
Po kratkem odmoru so se oglasili zvoki Slovenskega instrumentalnega ansambla, ki je še bolj poživil navdušenje ob slavju 38. obletnice našega Doma.
MAROSTICA, Italija - Slovenska triatlo-nka Mateja Šimic je v italijanski Marostici odlično začela novo tekmovalno sezono. V konkurenci 470 nastopajočih je zanesljivo zmagala, pred drugouvrščeno Ianesijevo si je nabrala skoraj minuto in pol prednosti. Med moškimi sta se od Slovencev najbolje odrezala člana ajdovskega Triwaya Matjaž Kovač (19. mesto) in Samo Jenič (24.).
LODZ, Poljska - Slovenska mladinska vaterpolska reprezentanca je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo (EP) v Lodzu na Poljskem premagala Izrael z 9:3 (3:0, 1:0, 2:2, 3:1).
LJUBLJANA - Italijan Simone Mori (Kross Selle Italia) je zmagovalec šeste, kraljevske etape kolesarske dirke po Sloveniji od Nove Gorice do Ljubljane (206 kilometrov). V ciljnem sprintu je premagal slovenska kolesarja Saša Svibna (Krka Telekom) in Tadeja Valjavca (Sava Kranj). Zmagovalca je odločil šele fotofiniš. V skupnem seštevku ni prišlo do sprememb. Še naprej vodi Branko Filip (Krka Telekom).
Romanje v Lujan
Izseljenska duhovnika Kastelic in Hladnik sta priredila prvo romanje Slovencev v Lujan leta 1934 ter še nekajkrat pozneje. Kot lahko beremo na drugem mestu, letos praznujemo 50 let, kar smo novo prišli Slovenci popromali prvič tja.
Letos se je zbralo na drugo nedeljo v maju, teden po prazniku luhanske Marije, veliko število starih in novih naseljencev vseh starosti, nad 2000 jih je bilo. To je največja slovenska verska manifestacija v Argentini.
Že zjutraj so začeli prihajati romarji, tako daje bila ob 10. cerkev polna. Mašo je imel delegat prelat Jože Škerbec, ki je tudi v pridigi nagovoril vernike, naj skrbe za pravo versko življenje. Pri oltarju sta kraljevali slika Marye Pomagaj z Brezij in Svetogorska Marija na banderu.
Mašo je spremljalo ljudsko petje s pomočjo zborčka pod vodstvom Andreja Selana in organista prof. Ivana Vombergarja. K obhajilu je stopila skoraj vsa cerkev.
Napovedoval je Marjan Loboda ml.,
berili sta pa brala Meta Smersu Boltežar ter Božidar Fink.
Med opoldanskim časom so romarji nekaj malega pojedli, kmalu nato pa se je v baziliki pričela popoldanska pobožnost. Msgr. Mirko Gogala je govoril o Marijinih čednostih
Nato se je razvila procesija iz cerkve okoli širokega trga med molitvijo rožnega venca in petjem Marijinih pesmi. Za križem, luhansko, bre2yansko in svetegorsko Marijo so šli duhovniki in redovnice, ministranti in skoraj 100 narodnih noš vseh starosti, ter vse božje ljudstvo, ki letos razveseljivo prvič ni bilo razdeljeno po spolu. Po vrnitvi v cerkev so duhovniki pred oltarjem še zapeli litanije Mater Božje, nakar je msgr. Jože Škerbec blagoslovil s sv. Re-šnjim Telesom vse prisotne.
Pozneje so rojaki pred cerkvijo še pozdravili znance ter se odpravili domov. Jubilejno romanje je globoko potrdilo vero naših izseljencev ter trdno voljo, da ostanejo verni katoličani in dobri Slovenci.
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 14 de mayo de 1998 — N* 1*
Maii oglasi j Izvajanje zakona o popravi krivic
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82	H. Yrigoyen 2742 - San Justo
PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni prgfačun in zagotovljen termin izdelave. Padre Cfastaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovaivja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladni!; in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. uie (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
^Osebnejtovice^
Smrti: Umrla je Zorica Kinkelj (73) in usmiljenka s. Pavla (Vera) Škrbec v Šmartnu ob Savi (70).
Naj počivata v miru!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
12. maja 1998
1 dolar	165,93 SIT	tolarjev
1 marka	93,55 SIT	tolarjev
100 lir_________9,48	SIT	tolarjev
Obvestila
PETEK, 15. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20 v Slomškovem domu.
SOBOTA, 16. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 17. maja:
38. obletnica Slovenskega doma v San Martinu s celodnevnim programom. SREDA, 20. maja:
SKA: predavanje dr. Andreja .Vovka
z naslovom Slovenski advent,ob 20. uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 21. maja:
Sestanek Sanmartinske lige žena-mati. NEDELJA, 24. maja:
Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj.
SKD
Poslanska skupina
Ministrstvo za pravosodje Gospod minister Marušič
Ljubljana, 8.5.1998
Spoštovani minister!
Številni upravičenci po Zakonu o popravi krivic (Ur.l. RS št. 59/1996) so se obračali na našo poslansko skupino v zvezi z vlaganjem zahtev za popravo krivic. Naleteli so na številne nedorečenosti in ovire pri izvajanju zakona.
1. Kot prvo naj navedemo preslabo obveščenost javnosti o poteku roka za vla-ganje zahtev.
V zadnjem tednu pred potekom roka, ki poteče 9. MAJA 1998, so se celo pojavile vesti v javnih medijih, da je ta rok ŽE podaljšan, kot vemo vsi, pa je zakon, ki govori o podaljšanju roka (EPA-458-II) prestal šele obravnavo na matičnem delovnem telesu, in bo uvrščen na 9. sejo državnega zbora 19. maja, ki še ni sklicana.
2. Problem evidentiranja vloženih in prispelih zahtev upravičencev.
Osebno smo se prepričali, kako poteka prejem vloge oz. zahteve na vašem ministrstvu. Na vložišču smo šele na posebno prošnjo prejeli namesto potrdila ali kopije o prejemu le prazen listek papirja s štampiljko Ministrstva za pravosodje in datumom. (V prilogi dostavljamo fotokopijo dveh takih listkov, ki so bili izdani kot potrdilo za dve vlogi).
3. Število prispelih zahtev do zakonskega roka je prenizko glede na to, da se je pričakovalo preko 10.000 upravičencev: Ali res pride v roke Komisiji vsaka vloga?
Poslanska skupina je na prošnjo preko 500 upravičencem iz raznih krajev Slovenije pomagala priskrbeti pomožen obrazec. Najmanj stotim upravičencem smo v kratkem času osebno svetovali izpolniti in oddati zahteve za popravo krivic - status upravičenca
Spoštovani gospod minister!
Glede na število prispelih vlog na vaše ministrstvo, se odpira vprašanje:
Kam romajo vloge upravičencev? Kdo garantira, da se kakšna vloga na poti iz vložišča v pritličju, do evidenčne knjige v Oddelku za izvajanje zakona o popravi krivic v 4. nadstropju vašega ministrstva ne izgubi?
Še posebej, ker vemo, da večje število upravičencev dvigne obrazec na recepciji vašega ministrstva in vlaga zahteve direktno na vložišču vašega ministrstva, kot jim nalaga zakon in je navedeno na pomo‘nem obrazcu in ne samo po pošti.
4. Razlogi za podaljševanje roka za vlaganje zahtev po zakonu o popravi krivic
- neobveščenost javnosti: Izvajalec zakona bi bil po našem mnenju dolžan opozoriti javnost, še posebej ker vemo, da neuki in starejši ljudje iz oddaljenih knyev podeželja težko najdejo pot do potrebnih uradnikov in si ne morejo privoščiti dragih odvetnikov, kar bi bilo potrebno zaradi zapletenosti zakona in postopka za pridobitev statusa upravičenca.
- v večini primerov ni dokumentov in podatkov o pobitih po vojni in o političnih zapornikih ali pregai\janih v povojnem času pa v večini primerov tudi ne obstaja dokumentacija, oziroma sami upravičenci potrebnih dokazilnih listin nimajo, ker jih niso dobili ali pa so jim bili odvzeti. Zakon sam pa navaja rok 60 dni, v katerem so pristojni organi dolžni izročiti zahtevane podatke oziroma listine.
- ni vzpostavljena učinkovita evidenca in izdajanje potrdil o pravočasno vloženi zahtevi.
- nikjer v zakonu ni navedeno, niti na samem pomožnem obrazcu, da je treba zahtevo za priznanje statusa ali za revizijo
postopka vložiti v dveh izvodih, da ima upravičenec potrjen izvod doma za dokazilo, zato to ne more biti razlog za to, da se ne izda ustreznega dokazila stranki;
Naši predlogi:
Predlagamo, da uredite izvajanje potrdil na način kot je to urejeno pri vložitvi davčne napovedi, ker gre prav tako za vlogo oz. zahtevo po zakonu.
- vloženi zakon za podaljšanje roka poslanca SLS g. Gostiše podpiramo, in gaje po našem mnenju tudi iz razlogov navedenih v tem pismu nujno sprejeti ter potrebno popraviti tako, da bo določal, do kd^j se kljub poteku roka še lahko po zgoraj navedenem zakonu o popravi krivic lahko vlagajo zahteve: tako za priznanje statusa upravičenca kot revizijo postopkov; tako stališče smo imeli tudi na matičnem delovnem telesu državnega zbora.
- na dnevni red 9. seje državnega zbora smo predlagali predsedniku parlamenta uvrstitev Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki bi moral biti sprejet istočasno kot Zakon o popravi krivic, torej pred 2 leti, kot vemo vaša Vlada še nima izdelanega zakona v drugi obravnavi - tudi to je razlog za podaljšanje roka po zakonu o popravi krivic.
Spoštovani gospod minister, zdi se nam nujno opozoriti na probleme v zvezi z izvajanjem zakona o popravi krivic.
V upanju, da boste ustrezno ukrepali, Vas s spoštovanjem pozdravljamo.
Vodja poslanske skupine SKD: Miroslav Mozetič, dipl. iur.
Svetovalka PS SKD: Nada Skuk
NOVINARSKI KROŽEK v Trstu je slovenskim in italijanskim novinarjem predstavil novi publikaciji Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček. Gre za dvojezično knjigo zgodovinarja Egona Pelikana z naslovom Josip Vilfan v parlamentu - Discorsi parlamentari dell’on Josip Vilfan in za študijo sociologa Borisa Bandlja z naslovom Katoliška socialno politična misel Virgila Ščeka. S tema publikacijama se je število del v vrsti t.i. „belih priročnikov” krožka Virgil Šček dvignilo na 24.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STAKE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
i
GlaVni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
FRANQUEO PAGADO Concesion N“ 5775
TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pl pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstraliji Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljaflie z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „EsIovenia Libre**^)
Stavljerye, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-1'
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
	
SLOVENSKI TELEFONSKI IMENIK
Sloga sporoča: Pripravo nove izdaje telefonskega imenika smo preložili na poznejši čas. V telefonskem omrežju bodo do začetka prihodnjega leta nastale velike spremembe, kar nas obvezuje, da izdajo tega imenika izvedemo šele drugo leto.
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel zgodovinar in znanstvenik
dr. Andrej Vovko
z naslovom
SLOVENSKI ADVENT
- v sredo, 20. maja 1998, ob 20. uri v Slovenski hiši
Slovenski dom San Martin 38. OBLETNICA
v nedeljo, 17. maja 1998
ob 11.30 sv. maša v zavodu Srca Jezusovega ob 13.00 skupno kosilo
ob 16.00 kulturni program: govori ga. Marjeta Smersu Boltežar „Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!“:
nastopajo Pevski zbor, učenci Rožmanove šole in mladina.
Po programu, domača večerja in prosta zabava.
Prisrčno vabljeni!
	
	
	
	
	
	
	
	
	
IMETI ALI NE IMETI
To je vprašanje. Da boste imeli, vam bo pomagala Sloga. Našli bomo za vas najboljšo rešitev. Tudi z malimi zneski boste ustvarili kapital. Izrabite zlato priložnost za boljši jutri! Obiščite nas! Informacije: 656-6565