1891—PETDESETLETNI JUBILANT -1941
GESLO:
7.K VERO IN NAROD — T ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. Š. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (no.) 3.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. JANUARJA _ SATURDAY, JANUARY 4, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Poslani nad
angleško plovbo
Po objavi italijanske vlade pridejo v Italijo oddelki nemške zračne sile, da bodo ovirali angleško plovbo po Sredozemlju. — Italijanski letalci poklicani domov.
Rim, Italija. — Iz italijanske vlade same je izšla v četrtek objava, ki govori, da prihajajo v Italijo nemški letalski oddelki. Izdal je to" objavo zračni podminister, gen. Pricolo, ki je dostavil, da bodo istočasno pozvane domov italijanske zračne čete, katere so doslej sodelovale z Nemci pri zračnih napadih na Anglijo.
Istočasno se je poročalo iz informiranih krogov, da bo nemška letalska sila, ki prispe v Italijo, pripeljala s seboj vso potrebno lastno opremo ter bo imela tudi .svoje delavnice za popravila, vendar pa, da bo stala pod vodstvom italijanske vrhovne komande. Nemški letalci se bodo, kakor se domneva, uporabljali proti angleškemu brodovju na Sredozemlju, zlasti na točkah, kjer bodo mogli ovirati angleško plovbo ocl Gibraltarja proti vzhodu, obenem pa tudi ob Grčiji in Albaniji. Italijanskim letalcem, ki bodo poklicani domov z bojnega pozori-šča nad Anglijo, pa ^bo bržko ne poverjena naloga, da bodo Pomagali na italijanskih bo .1 išči h v Afriki in Albaniji.
Pricolo je v svoji objavi dejal: "Te dni se oddelki hrabra nemške avijatike, ki so se že doslej odeli s slavo v severnem ozračju, preseljujejo na nekatere naše postojanke, da bodo sodelovali v srditi zrač-no-pomorski bitki, ki se točas-no odigrava v sredozemski kotlini, kjer je skupni sovražnik koncentriral svoje največje sile. Nemški zračni kori se morajo smatrati kot velika italijanska edinica. Goreče pozdravljam naše nemške tovariše med tem, ko se pripravljajo za boj v našem ozračju za skupno zmago." Ob angleškem Kanalu bo še vedno ostala ena skupina italijanskih letalcev, je dostavil.
Vrhovno poveljstvo je isti dan izdalo vojno poročilo, i v katerem objavlja, da so bile aktivnosti na o'beh bojiščih, v Albaniji in v Afriki, le neznat-nejšega značaja. V Albaniji so italijanski letalci bombardirali grške obrambne linije, v Afriki pa so bili artilerijski spopadi.
LA GUARDIA SE PREMISLIL
V organizaciji za pomoč Angliji sprejel častno mesto.
New York, N. Y. — Tukajšnji župan La Guardia je eden vnetih pristašev organizacije "Committee to Defend America by Aiding the Allies," katera, zahteva, da mora poslati Amerika Angliji pomoč v neomejeni meri. Pred nekaj dnevi pa je ostro napadel načelnika te organizacije, Wm. Allen White, in sicer zato, ker se je ta izrazil, da je organizacija nasprotna temu, da bi se preklical Johnsonov zakon, po katerem so posojila Angliji prepovedana, ali, da bi se uporabljale ameriške* ladje za spremstvo vojnih pošiljk v Anglijo. La Guardia je na to izjavo svetoval Whiteju, naj organizacijo razcepi, in sicer v tiste, ki žele Angliji pomagati samo z besedami, in v druge, ki ji žele pomagati z dejanji.
Sklepalo se je iz tega, da bo La Guardia odtegnil svojo podporo tej organizaciji, ko je ta postala tako zmerna. Namesto tega pa se je v četrtjk nasprotno objavilo, da je mož sprejel častno predsedništvo nad newyorsko podružnico te organizacije. Mo"iio je torej, da je White odstopil od svojega konservativnega stališča, kajti drugače bi bil La Guardia težko sprejel omenjeno mesto.
KITAJSKA PRIČAKUJE LETOS ZMAGE
Cungking, Kitajska. — Vrhovni poveljnik Kai-šek je imel v sredo po radio govor, namenjen za domačeyprebival-stvo in za Zed, države, v katerem je izražal prepričanje o letošnji zhiagi Kitajske, češ, da "1941 bo končno, odločilno leto, v katerem bo Kitajska izpolnila svojo usodo v sedanji borbi proti japonski agresiji."
-o-
vesti o ponarejanju
ANGLEŠKEGA DENARJA
Istanbul, Turčija. — Turška policija, kot se je v sredo objavilo, je spravila v zapor skupino ponarejevalcev angleškega denarja, katerega se je razpečalo samo v tem mestu do 150,000 funtov. Ponarejanje se je vršilo baje iz političnih motivov, namreč, da se s tem prizadene udarec angleškemu denarju in se njega vrednost zniža.
Finančniki skušajo
preprečiti inflacijo
Federalni rezervni sistem pred ložil načrt, po katerem bi se vzelo predsedniku več pravic za izdajanje denarja. — Vlada bo načrtu bržkone nasprotna.
rekordno število poročnih dovoljenj
Chicago, 111. — V Cook o-kraju je bilo leto 1940 glede poročnih dovoljenj rekordno leto. Izdalo se jih je namreč skupno 44,126, s čimer se je za 351 prekosilo celo prejšnje rekordno leto, 1936. Glasom domnev so dali za števil-
ANGLIJA SKRIVA INFORMACIJE PRED NAZIJI
London, Anglija. — Glavni cenzor nad angleškimi listi in drugimi viri za informacije je zadnjo sredo v radio govoru razložil, zakaj se ne dajejo v javnost odkrito vsi dogodki. Povdarjal je, da ni namen cenzure, da bi skrivala dejstva pred ljudstvom, marveč ji je le za to, da prepreči važne informacije, da ne pridejo v na-zijske roke. Tako je omenil, ako bi vlada dopustila, da se objavijo imena, mest, ki so bi la bombardirana, bi ta pojasnila omogočila Nemcem, da bi lahko popravili morebitne po-greške in drugič bolj točno zadeli.
JAPONSKA JE KOS AMERIKI, PRAVIJO NAZIJI
Berlin, Nemčija. — Nemška časopisna agencija je v sredo izdalai objavo, v kateri je pov-darjala, da ne goji Nemčija nikakega sovraštva napram Ameriki, in, da tudi ameriško ljudstvo ne sledi svoji vladi pri njenem nasprotstvu proti Nemčiji. Dostavila pa je, da z uradnim nasprotstvom Amerike napram osišču lahko opravi japonski imperij, ki stoji v vojaški zvezi z osiščem.
ROOSEVELT POSLAL EMA-NUELU POZDRAV
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je poslal italijanskemu kralju, Viktorju Emanuelu, novoletni pozdrav, v katerem je izrazil željo, da bi tekom tega leta "bilo italijanskemu ljudstvu omogočeno, da bi uživalo blagoslov pravičnega miru." Ta pozdrav je/bil v odgovor božičnemu pozdravu, ki ga je teden prej sporočil kralj predsedniku in ameriškemu ljudstvu v splošnem.
KRIZEMJVETA
—	Rio de Janeiro, Brazilija. — G. Vargas, predsednik tukajšnje republike, j£ v govoru, ki ga je imel pred par dnevi, povdarjal, da bo ostala Brazilija zvesta panamerika-nizmu in, da bo iz proste volje nasprotovala vsaki agresivnosti.
—	London, Anglija. — Načelnik poljske vlade v izgnanstvu, Sikorski, je na novega leta dan pozval poljski narod, naj. s potrežljivo",!:jo prenaša sedanjo usodo, češ, da mu zarja bodočnosti že vzhaja. Nemčija, je dejal, je že prekoračila vrhunec svojih uspehov.
—	Sofija, Bolgarija. — Tukajšnji min. predsednik, B. Fi-lov, je zadnjo sredo odpotoval na Dunaj. Kakor se uradno označuje, se je pot izvršila iz zdravstvenih ozirov, domneva pa se, da je nazijsko gibanje v Rumuniji pravi nagib zanjo.
-o-
MANJ UČENCEV NA KATOLIŠKIH ŠOLAH
Chicago, 111. — Na katoliških višjih šolah v chicaškem okrožju je bilo zadnje leto sicer več učencev kakor leto prej,vendar pa,vzete šole vseh vrst skupno, število izkazuje nazadovanje. Zlasti občuten je padec v prvem razredu osnovne šole, kjer je bilo vpisanih 17,490 otrok, kar je manj kot kdajkoli tekom zadnjih 20 let. Skupno število vseh učencev na nižjih in višjih katoliških šolah je točasno 190,531. število šol pa znaša 493.
——o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
Iz Jugoslavije
Žalostna usoda starega prevžitkarja, katerega so ljudje, ki jim je izročil posestvo, vsega onemoglega zaprli v hlev k živini. — Tatovi so se spravili nad čebele. — Smrtna kosa in druge ve§ti.
AMERIŠKI OPAZOVALCI
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
ne poroke povod deloma iz-bojšani časi, deloma pa je pripomogel tudi vojaški nabor.
Washington, D. C. — Uradniki federalnega rezervnega sistema so zadnjo sredo objavili načrt za denarno in kreditno preureditev, po katerem, kakor pravijo, bi se stabiliziralo finančno stanje dežele. Več kongresnikov se je v četrtek izrazilo, da je naklonjeno temu načrtu, in, da ga bodo podpirali, ko bo prišel v kongres v obliki zakonskega predloga. Vladna administracija pa bo predlogu najbrž nasprotna.
V kratkih besedah vsebuje
načrti predvsem predlog*......ify
se vzame predsedniku oblast, da bi lahko še nadalje izpre-minjal vsebino zlata v dolarju. Po obstoječem zakonu more predsednik ustvariti novega denarja za kake štiri mi-ljarde dolarjev s tem, da zviša vladno ceno za zlato od $35 za unčo na $41.34. Dalje, da se mu vzame tudi oblast izdaje treh miljard dolarjev novega denarja, ki bi bil krit samo z vladnim kreditom, in povrhu tega tudi dovoljenje, ki se doslej ni uporabljalo,po katerem bi se lahko izdajal nov drobiž z nakupljenim tujezemskim srebrom. Dalje je predlagano v načrtu tudi, naj se v bodoče prodajajo vladni bondi splošni javnosti namesto bankam, in končno, da se ima izenačiti vladni proračun, kakor hitro bo prišla dežela v položaj, da bo lahko izrabljala svoje gospodarske vire.
Omenjeni načrt je bil odobren od federalnega rezervnega odbora, kakor tudi od federalnih rezervnih bank, in sicer glavnih in podružničnih. Pov-darjalo se je pri tem, da b; sprejem načrta :odstranil nevarnost inflacije, ki bi se utegnila pojaviti zlasti zdaj, ko je biznes prišel v nov razmah zaradi obrambnih naročil.
Pet vodilnih mož javne požarne brambe v New Yorku je odšlo v London, da si ogledajo način, kako tamkajšnji ognjegasci omejujejo in zadušujejo požare, ki jih povzroča vojna. Slika kaže te može, ko inšpicirajo neki ognjegaški stroj v Londonu.
priporoča verski pouk v šolah
Chicago, 111. — Superintendent chicaških javnih šol,Wm. H. Johnson, je v svojem govoru, ki ga je imel v ponedeljek pred nekim cerkvenim zboro vanjem, priporočal, naj bi se v višjih javnih šolah uvedel redni verski pouk pod pokroviteljstvom cerkva vseh verskih sekt. Ako se bodo cerkve zavzele za ta načrt, je dejal, ga 'bo predložil odboru za vzgojo. Ta pouk bi se imel dajati v cerkvah v soseščinah in bi zanj dobili učenci po dve uri' na teden prosto, da bi sc ga mogli udeležiti. Dijaki na višjih šolah se vse premalo brigajo za vero, je dejal.
Usoda starega preužitkarja
Maribor, 12. okt. — Orožniki pri Sv. Trojici v SI. goricah so izvedeli, da imata zakonca Janez in Genovefa Senear že nad mesec dni zaprtega v hlevu 80 letnega prevžitkarja Janeza Vogrinca. Omenjeni Vogrinec je na svojo starost, ko ni mogel več obdelovati posestva, prodal imetje po iželo nizki ceni — sam pravi, da ga je napol podaril — zakoncema Senčar, da pa Si je izgovoril v hiši prevžitek in oskrbo do smrti. Zadnje čase je bil jako bolan ter je moral ležati v postelji. Že nekaj čaja pa ljudje niso vedeli, kaj je z vogrinceriii ker ga ni nihče videl. Senčar je imel pri sebi sodarskega mojstra Ludvika Veršiča iz Cagone, ki mu je v začetku septembra popravljal posodo. Ko so odšli Senčarjevi na njivo, se je' začel Veršič ogledovati okrog, da bi odkril kje Vogrinca ter tako pojasnil skrivnost o njegovi usodi, o kateri so krožile med ljudmi razne vznemirljive govorice. } Pogledal je v hišo, pa .starčka nikjer ni odkril. Nazadnje ga je zaneslo še v hlev, kjer je našel Vogrinca ležati poleg živine. Senčar jev hlev je majhen in tesen, tako dk ima v njem komaj prostora dve kravi in svinja. Poleg krav pa je ležal Vogrinec na otepu slame. Bil je ves oslabel in Veršič pravi, da ni videl, da bi bil kdo domačih nesel v * hlev kakšno jed. O Veršičevem odkritju se je začelo govoriti po vsej soseski ter so prišle govorice na ušesa orožnikom. Te dni je prišla k Senčar ju orožniška patrulja ter je zadevo preiskala.
V prisotnosti občinskega odbornika Satlerja so orožniki našli starega Vogrinca v hlevu v nepopisnem položaju. Ležal je tik za živino, tako da je vsa nesnaga padala nan., ter se je gnojnica scejala pod njim. Pod seboj je imel le kr pe. Nepopisen smrad se je širil naokrog. *Ko je nesrečne; zagledal orožnike, je dvigni! reke ter jih s sklenjenimi ro kami prosil, naj mu pomaga jo, ker bo moral sicer zaradi te revščine in pomanjkanja umreti. Pripovedoval je, da sc včasih po ves dan nihče zanj ne zmeni ter. mu ne da jesti. Leži pa v hlevu že jako dolgo, tako da se več ne spominja, kdaj ga je Senčar prinesel k živini ter ga položil pod krave na slamo. Pokazal je orožnikom tudi za ped veliko odprto rano, katero je dobil od ležanja na slami, premočeni
od gnojnice.
■ -0-
"širite amer. slovenca"
Med so kradli
Nova cerkev, 11. okt. — V mesečni noči od četrtka na petek so vlomili drzni tatovi v čebelnjak g. kanonika v Novi cerkvi Pavla Žagarja in mu izropali ves med iz desetih najboljših panjev. Raztrgali so močno obešenco in začeli mesariti med čebelami po vrsti, dokler jih niso te pregnale s svojim pikanjem. Imeli so s seboj majhen voziček, ki je pokazal s svojim tirom sled in smer za tatovi. Zato je upati, o a. bodo zlikovci kmalu na varnem, "kjer jih čakajo dr#-ge sladkosti. Natrosili sc okoli ČcCw:^akfi polno ubogih <V~ belic, ki so zjutraj ob sončni toploti žalostne iskale svoja izropana gnezda v izropanih panjih. Oglasil 'se je pes na kratko. Kanonik je zaradi tega vstal, a ker je slišal medtem brnenje težkega avtomobilskega motorja pod župni-ščem, ni stopil k oknu, ker *e je zaradi zdravljenja revme ravno hudo potil, se bal torej prehlajenja.' Nerodnost tatov pa je vendar pustila sledove, ki bodo vodili v kratkem do uspeha.
-o-
lObsojen po zakonu
Pred senatom okrožnega sodišča v Celju je bil obsojen 39 letni rudar Avgust Končar iz Hrastnika na štiri mesece strogega zapora, zaradi prekršitve zakona o zaščiti države. ,
-O-r-
Smrtna kosa
V Slovenskih Konjicah je umrl lvarol Kumer, blag duhovnik. Rojen je bil leta 1870 na Vranskem, v mašnika je bil posvečen leta 1896. Dušno-pastirsko službo je opravljal v Vidmu ob Savi in potem v Slov. Konjicah ter Prihovi. — V Zapužah pri St. Vidu nad Ljubljano je umrla Ana Plevel, rojena Kregar.
-o-
Senik je zgorel Pri posestnici Lajnščekovi v Fokovcih v Prekmurju je zgorel senik. Nesrečo je še pospeševal močan južni veter, da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Po-sestnica trpi do 37.000 dinarjev škode.
-o-
"Raje v Jugoslaviji v zaponij kot na Madžarskem na svobodi"
Iz Slovenske Krajine poročajo, da se je neki g. Kirelv, ki je po znanih lendavskih dogodkih pobegnil na Madžarsko, zopet skesano vrnil ter se izrazil, da je rajši v Jugoslaviji leto dni v zaporu, kot pa na Madžarskem le en dan na svobodi. — Pač lepo priznanje.
\
Napisal: Edgar Rice Burroughs
O* PrwUiM »1 IIIWII unj.i »n«	—■» "»
UNITED FEATURE SYNDICATE. Inc.
mmtm
BELIEVING TKE YOUNG ONE WAS ENMNfiKEP, CHARGED OUT OF THE 1 F0?=ST, STRAIGHT AT TARZAN.
WHILE THE MIGHTY APE-MAN SU3DUED THE
creature, he spoke in
SOOTHIKJQ TONES.
THE ELEPHANT UNDERSTOOD NOW THAT THE MAN-THINS WAS HIS FRIEND. HE MU2ZLE0 CLOSE, THEN A HUGE TUSKER —
AS THE CHARGING 3ASY ELEPHANT FLUNG HIS TRUNK ANGRILY, TARZAN SEIZED ANO HELP IT FAST. _ !___.' ,—:■:■.....:_____ ■-.-' ---"' ■■—' ' - -
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENlEC
Sobota, 4. januarja 19411 ,W|
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto........................................$5.00
Za pol leta .......................................... 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto........................................$6.00
Za pol leta .......................................... 3.00
Za četrt leta .................................... 1.75
Posamezna številka ........................ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year.....................................$5.00
For half a year................................. 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Slovani med seboj
NA ZLATI MAŠI VELEČ. G. P. BENIGNA SNOJA
Slovani smo čudni. Veliki učenjak sv. Avguštin je zapisal, da največ ve, kdor samega sebe pozna. Kar je na mestu za posameznika, velja za celoto, za narod. Slovani smo vsevedni, sanjamo in sanjamo, ves svet hočemo reševati, za vsako bolezen vemo za zdravila, a sami sebe ne znamo ozdraviti. Naša največja bolezen je, medsebojna nesloga. Huda bolezen je to in gorje onim, ki jo imajo. Slovani smo tako nesrečni, da jo imamo.
Stošestdeset milijonov Slovanov v Rusiji, niso toliko srečni, da bi jim vladal Slovan. Tujec vihti bič nad njimi. Drugi manjši slovanski narodi prav tako. Po zadnji sve tovni vojni je dobilo svobodo nad 30 milijonov Poljakov, okrog 12 milijonov Cehoslovakov in okrog 13 milijonov Jugoslovanov. Kaj smo Slovani delali ta čas, kaj smo sto rili, da bi se med seboj bolj tesno povezali, da bi se bolj ojačili in si tako skupno čuvali tako dragoceno pridobljeno narodno svobodo? Prav nič. Poganjati pa je začela med Slovani medsebojna nevošjpljivost. Ko so pred dobrimi 17 leti boljševiki napadli Poljsko, so Čehi*zasedli par vasi v Tešinu. Ko je lansko leto Hitler napadel Ce-hoslovaško, so Poljaki skočili Cehom v hrbet in jim vzeli tiste vasi nazajt Pred nekaj tedni pa so se baje nekateri tisti voditelji Poljakov in Čehov sestali v Londonu in so sklenili, da je treba rh^d njimi zbližanja in skupnega sodelovanja. Dokler so bili svobodni te potrebe niso čutili. Treba je bilo nazijskega biča, da jim je izbistril pamet. Ali ni žalostno?
In Južni Slovani? Usoda po zadnji vojni jim je odmerila narodno svobodo. Ujedinili so se Srbi, Hrvati in Slovenci. Vse je bilo veselo, vse je rajalo. Kako dolgo? Komaj so se sestali v Belgradu se je že začel ravs in kavs. S Slovenci ravno ni bilo takih težav, dasi tudi za nas Slovence ne delamo izjeme. A med brati Srbi in Hrvati je pa vršalo hudo. Delale so se napake vsepovsod in krivda je bila Vsepovsod. Hrvati so vodili dolgo let opozicijo. Ne rečemo, da neupravičeno, ampak precej pa tu in tam pretirano. Mislili smo, da Hrvati bi znali voditi boljšo medsebojno politiko in da če bi imeli Hrvati priliko, da bi se pokazali bolj velikodušni in bolj pravični do svojih bratov bodisi Srbov ali Slovencev.
Lansko leto so se voditelji obeh narodov končno le pobotali in Hrvati so dobili samoupravo. S tem so postali Hrvati v mejah svoje zemlje svoji lastni gospodarji nad politiko, nad upravo in nad gospodarstvom. Privoščimo jim to -kot bratom in jim tega ni vsaj noben Slovenec nevoščljiv. Kako se pa izkazujejo zdaj Hrvati do drugih svojih bratov? To je zanimivo vedeti.
Slovensko časopisje, ki prihaja v Ameriko, pa tudi privatria pisma povedo, da so Hrvati zadnje mesece odslovili več Slovencev, ki so bili že dolga leta zaposjeni na Hrvatskem na železnicah in tudi nekateri kot uradniki. Naredili so tako, kakor n. pr. napravijo tu v Ameriki stranke. Ko pri volitvah zmaga ena, pomeče pristaše druge stranke enostavno na cesto in nastavi svoje. Strankam že ni toliko za zameriti, dasi tudi ni pravično. Ampak v državi, kjer so bili ljudje nastavljeni v službe kot veščaki, rokodelci, itd. in z njimi napraviti lako le, je pa vsekakor malo prostaško in nesramno. Najmanj bi bilo to pričakovati od bratov Hrvatov, ki so od prejšnjih režimov sami take slučaje doživljali. In vendar se je to zgodilo. Ali naj to zapostavljenje Slovencev ustvarja ljubezen do bratov Hrvatov? In zraven se celo trdi, da so nekatera hrvatska mesta polna Židov in Madžarov in tudi Nemcev, ampak zgleda, da ti so dobrodošli, lastni bratje Slovani jpa so odveč!
Tako je med nami Slovani. Lastnega brata ne znamo spoštovati, niti nimamo do njega bratovskega srca. Pred tujci se pa hlapčevsko valjamo v prahu. Potem se pa cmerimo, da med nami ni edinosti, ne sloge. Je ne bo, dokler bomo taki, kakor smo.
Chicago, III.
V nedeljo dne 29. dec. 1. 1. smo slavili pri Mariji Pomagaj v Lemontu redko slavnost, zlato mašo veleč. g. p. Be-nigna Snoja, dolgoletnega misijonarja, župnika, predstojnika, itd. slovenskih frančiškanov v Ameriki. Slavnost se je vršila skromno bolj le med ožjimi prijatelji. Škoda, da je bilo to ravno v zimskem času, ko ljudje ne potujejo radi okrog radi zimskega vremena Bil je tudi drugače pust me glen dan. Bi bil ta dogodek v kaki drugi sezoni leta, bi bil prijazni lemontski hribček poln slovenskih rojakov, ki bi gotovo radi prihiteli na slavnost od blizu in daleč. Vendar klub vsemu se je zbralo le le po število udeležencev na^zla ti maši veleč. g. zlatomasnika p. Benigna Snoja. Prihiteli so prijatelji iz Chicage, So. Chi-cage, Jolieta, Waukegana, Milwaukee, West Allisa in še iz drugih krajev. Bilo je okrog sto ali še več ljudi in več domačih gospodov patrov in nekateri drugi.
Zlatomašnik je stopil v spremstvu svojih sobratov azi-stentov pred altar Marije Pomagaj v samostanski kapeli. Kot dijakon je bil na njegovi strani preč. g. John Ferlin, ki bo menda tudi kmalu zapel glorijo zlate maše, kot subdi-jakon pa je bil Fr. Rogel, ki se^ pripravlja za mašniški stan v Lemontu. Ceremonijar pa je bil preč. p. Svete, tudi iz Le-monta. Zlatomašnik je poleg dolgega opravila imel še sam govor, ki je bil jako zanimiv. Govornik se 'je zahvalil Bogu za vse prejete dobrote in vso pomoč pri njegovem misijonskem delovanju na zemlji. Po maši so bile pete litanije z blagoslovom. Samostanski pevski zbo^r pa je jako lepo prepeval. Posebno lepo je bilo spremljanje na vijolino. Res prav lepa je bila zlata maša veleč. g. p. Benigna Snoja.
Po maši so bili povabljeni pa vse udeleženci v malo samostansko dvorano v pritličju, kjer so servirali okusno kosilo, katerega se je udeležil zlatomašnik in z njimi drugi čla-,ni samostana. Tu so pozdravili z lepimi voščili in čestitkami zlatomasnika premnogi njegovi prijatelji iz baznih krajev. Stoloravnatelj je bil preč. g. Aleksander Urankar, samostanski gvardijan v Lemontu. Bil je to zelo prisrčen sestanek, ki bo gotovo ostal vsem udeležencem v naj prijetnejšem spominu.
Zanimivo, ko se je velečasti-ti jubilant zahvaljeval vsem prijateljem in znancem za udeležbo, je iste s čistim sko-ro mladeniškim naglasom povabil vse še na demantno mašo čez deset let.
Tako se je vršila zlata maša na lemontskem griču v nedeljo dne 29. decembra 1940.
^latomašniku, kakor smo že zadnjič, tako ponovno čestitamo k njegovemu visokemu jubileju s srčno željo, da bi ga Bog res ohranil še dolgo let med nami, da bi slavili skupaj še demantni jubilej njegovega stanu. Bog ga živi!
-o-
"DVE NEVESTI" V BAR-
BERTONU
Barberton, O.
Prireditev naše siovenske fare "Dve nevesti," katera je bila podana v nedeljo 29. decembra je zelo dobro izpadla. Naše "dve nevesti" sta se vsem številnim gledalcem tako dopadle, da so jih zelo pohvalili. Nevesti in ženina, kakor tudi vsi drugi ki smo imeli kaj prste zraven, se prav lepo zahvalimo Mrs. Frank Smrdel, ki nas je učila. Naš g. župnik Father Jager, ki so v začetku nameravali vzeti vso stvar v svoje roke, so nam preskrbeli igro in nam od začetka dali nekaj navodil, so bili za božične praznike tako preobloženi s svojim delom, da jim ni bilo mogoče priti nič zraven, ko smo imeli na odru skušnjo za igro. Zato smo hvaležni Mr. in Mrs. Frank Smrdel, ki sta se zavzela za to ter sta preskrbela in uredila se kar je bilo potrebno. Brez njih pomoči bi bila najbrže žalostna "ohcet." Tako pa se je uredilo vse v splošno zadovoljnost.
Dne 12. januarja bo imela pa podružnica št. 6 Slovenske ženske zveze zopet nekaj lepega. Kazale se bodo premikajoče slike iz starega kraja in še več drugega. Ne bom na dolgo in široko razlagala, kaj in kakšno'bo, saj veste vsi iz lastne izkušnje, da kadar naša podružnica S2Z kaj priredi, se niste še nikoli kesali, ako ste prišli pogledat. Tako vam tudi jaz zagotovim za to pot, da boste zadovoljni vsem, z lepim in izbranim programom, kakor tudi s postrežbo. Prav prijazno ste vabljeni vsi Slovenci in Hrvatje iz Bar-bertona in okolice, da pridete] nedeljo 12. januarja popoldne ob pol treh v dvorano Domovina na 14ti cesti. Vstopnina je samo 25c. Po končanem programu bo prosta zabava v spodnjih prostorih. — Prav veselo Novo leto vsem!
Frances Ošaben
NAŠ ROJAK OPISUJE, KAKO J£ PREGANJAL "HUDIČA"
Willard, Wis.
Vsakdo rad sporoča razne dogodke in doživljaje in tako sem se namenil da tudi jaz poročam, kako sem "hudiča" preganjal. Bilo je tako le:
Nekega večera grem domov z dela. Bilo je med 10. in 11. uro ponoči in tema kot v rogu. Prav ob potu je bila gosto zaraščena meja in v tem gr movju zagledam dvoje sveti i-kajočih se oči, nad njimi pa kot dva stoječa ušesa. Posto-jim nekoliko in si mislim: Ce
me hočeš strašiti, si se precej zmotil. Sklonil sem se, da po-iščem kamen, katerega bi zalučal v prikazen, pa je bilo vse kamenje primrznjeno k tlom in kakor prilimano. Končno se mi je enega vendarle posrečilo odtrgati od zmrzline in — štrbunk, ga zaženem proti tistim svetlikajočim se očem. Precej pozorno sem potem gledal proti tej prikazni, pa se še premaknila ni. Sedaj sem prav za gotovo mislil, da je sam hudiman. Obenem sem si pa tudi mislil: Ce si pa zares ti, pa le nimaš pravice strašiti poštene ljudi. V tem se sklonim in poberem v vsako roko precejšen kamen in se začnem 'Jako bližjalti "hudobcu." Prav blizu sem že in tedaj zalučam kamen. Toda, v grmovju se nič ne gane, samo ušesa migajo in srepe oči so uprte v mene. Tedaj me pa pograbi sveta jeza. Skočim proti stvari v grmovju in za grabim z obema rokama za ušesa. — Toda veste kaj je bilo? V meji je bil kup kamenja, med katerim je rastlo grmcVje in tam je bila tudi lesena trhlenina, nad to pa dve hrastovi mladiki, katerih je vsaka imela še po en precej velik suh list in ti listi so se majali, da je izgledalo kot ušesa, trhli les se je svetil v temi kot pošastne oči. — No, sem si mislil: To so tisti pošastni strahovi, o katerih so nam stari Hjudje tolikokrat pripovedovali v starem kraju, da so se nam lasje ježili od strahu. — Se bom še kaj oglas'il.
J. P.
DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline.
V zadnjem dopisu sem poročal, kako slabo vinsko letino smo iipeli letos ponekodi po Dolenjskem in Štajerskem. Naj sporočim danes še, kakšna je bila na Goriškem. "Slovenec" piše dne 24. okt. Trgatev je spremljalo pri nas letos, ko se je začela' o sv. Mihaelu, večinoma samo slabo vreme. Trgatev pa v dežju ni in ne more biti vesela. Pridelek je na splošnjo srednji, po količini in po kakovosti. Letošnjo vinsko letino je pokvarila že deževna in meglena pomlad. Najprej so škodovali trti mrazovi, ko je cvetela. Pozneje so številni nalivi, ki so se včasih vrstili večkrat na dan, uničili škropljenje, da je bilo brezuspešno. Razpasla se je rano-gokje peronospora in pobrala skoraj vso letino. Najbolj so bili prizadeti vinogradi v nižinah. Poletje brez sonca ni moglo zboljšati in ozdraviti zredčenih grozdov in ne osla-diti jagod. Tako prišla trgatev, ki je tudi trpela pod neugodnim vremenom. Če upoštevamo vse to, potem se ne smemo čuditi, če je letošnja vinska letina tako žalostna.
"Domoljub" pa je pisal 23. okt.: Vino bo dražje. Letošnja vinska trgatev v Sloveniji bo zelo slaba. Tako se nam poroča iz ljutomerskega okraja, da že dolgo ni bila trgatev tako slaba kakor letos. Vino gradniki, ki so navadno pridelali 90 hektolitrov vina, ga bo do letos pridelali komaj 14 hektolitrov. Proizvodni stroški vina so se zato zelo povečali. Nekateri vinogradniki trde, da
jih bo letos mošt veljal po 12\ din liter. Zato se bo moralo vino podražiti. Nekateri menijo, da bo letošnja cena vina od 16 do 18 in celo do 20 din za liter.
Iz Rake poročajo, da je tarn umrla pred kratkem Loj za Obrč iz Krepsarja.
Iz Št. Vida pri Stični pa poročajo, da se je pripeljalo 11. okt. več ciganov mimo Vel. Gabra. Ker so bili ravnotakrat orožniki iz Št. Vida v Vel. Gabru, so začeli preiskovati, kaj vozijo cigani na svojih vozovih. Pa se je odtegnil eden ciganov od drhali in kmalu je začelo goreti gospodarsko poslopje Lovreta Štepec iz Vel. Gabra h. št. 34. Ko so orožniki ogenj opazili, so pustili cigane in odšli na kraj požara. Cigani pa so skočili na vozove, udarili po konjih in se odpeljali. Vsi sumijo, da je cigan zažgal, da bi odvrnil pozornost od njegove družbe. Štepcu pa je zgorelo vse seno, štiri štanti ajde, vsa koruza, ki je bila obešena v kozolcu, in mnogo orodja. Zavarovan pa je bil le za malenkostno svoto.
Novice iz Metlike. Trgatev je minila. Nekateri vinogradniki niso dobili niti četrtino lanskega pridelka. Včasih je odmevala vesela pesem iz zidanic, ko so prešali. Letos je vse tiho in vsak premišljuje, kako bo kril izdatke, ker ne bo vina za prodajo. Koruza je bila lepa in je dala odličen pridelek, enako tudi ajda. Banska uprava je nakazala 10.000 din kot podporo za popravo občinske ceste Drašiči— Božakovo. S tem' denarjem se bo pot uredila in revni bodo nekaj zaslužili za zimo.
V Leskovcu pri Krškem so pokopali Urbančevo mater iz Gržeče vasi. Vzgojila je 6 dobrih katoliških hčera in 3 sinove, med katerimi je eden bogoslovec, ki bo o božiču letos pel novo mašo, oče pa je že več let bolan. Vinska letini je prav slaba, komaj petina lanskega pridelka.
26. okt. je obhajal 75 letnico svojega rojstva na Zapla-zu Janez Dolanc, ki ima svojo hišico pri zaplaški cerkvi in prodaja romarjem podobice, rožne vence, razglednice in druge nabožne stvari. Ker je bil svoj čas tudi v Ameriki, posebno v Kanadi, kjer ima še zdaj §voje otroke, naj prinese tudi "Amer. Slov." nekaj podatkov iz njegovega življenja. Rojen je bil 26. okt. 1. 1865 v Dolah pri Litiji. Štiri leta je bil pri vojakih in sicer pri dragoncih. S svojim 14 letom je že odšel z doma, in sicer k rudarjem v Tribovlje. Od tam je odšel v Leoben na Gor. Štajarskem. Potem je odšel na Madjarsko, kjer se je oženil. Z Madjarskega je odšel v Ru-munijo, potem v Zaječar v Serbiji, od tam v Nemčijo, kjer je ostal 8 let, potem pa skozi Belgijo, Švico in Francosko na Angleško in od tam v Sev. Ameriko, kjer je ostal pa samo eno leto, ko se je preselil v Kanado, kjer je ostal 22 let skupaj. Domu pa se je vrnil 1. 1929, in 1. 1933. je prišel
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Vabilo na sejo
Chicago, 111. — Vabilo na sejo društva sv. Štefana št. 1, KSKJ v soboto zvečer dne 4, januarja 1941, v cerkveni dvorani. Umešča/nje novega odbora za prihodnje leto. Nadzorniki podajo poročilo za zadnje tri mesece. Celokupno članstvo vabljeno na to sejo.
Težka poškodba
Cleveland, O. — Na sveti večer so našli ležati na St. Clair Ave., blizo London Rd., rojaka Antona Gruma iz Holmes Ave. Ker so v bližini njega našli kluko od avtomobilskih vrat, sodijo, da ga je najbrže zadel kak avto, katerega voznik se pa ni zmenil za žrtev, ampak odbrzel naprej. Grum je bil odpeljan v Emergency 'bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo.
Smrtna kosa
La Salle, 111. — Dne 23. decembra leta 1940 je v Gary, Indiana, umrl rojak Mr. Louis Ahčin, oče Mr. Louis Ahčina, ki je pevec našega cerkvenega zbora cerkve sv. Roka. Mr. Louis Ahčinu izrekamo globoko sožalje! — A. S.
na Zaplaz. Bil je celih 50 let po rudnikih in v jamah, pa se ni nikdar toliko ponesrečil, da (Dalje na 3. str.)
Registracija nedržavljanov
Cleveland, O. — V Cleve-landu se je do 26. decembra, ko je bil zadnji dan registracije za nedržavljane, registriralo 86.267 oseb. Med temi je prav gotovo tudi nekaj naših rojakov. Uradni rok registracije je bil s tem dnem zaključen, toda načelnik registracijskega urada se je izjavil, da še vedno sprejema registracije ' ne'drž'avl'janffv? toda vsak, ki se od sedaj naprej registrira, mora položiti izjavo, zakaj se ni registriral v določenem roku. Urad za registracijo bo odprt pa tudi za one nedržavljane, ki dopolnijo 14. leto starosti. Ti se morajo registrirati najkasneje 30 dni potem ko dopolnijo 14 leto starosti.
Nesreča rojakinje
Danville, 111. — Tukaj se jo prejšnji mesec smrtno ponesrečila Mrs. Theresa Lawren-cp, ki je hči Mr. Antona Žga-njarja iz Gilberta, Minn. Po-nesrečenka je bila stara 30 let in rojena na Gilbertu, Minn.
Da bo prav!
V dopisu iz Gilberta, Minn., ki je bil priobčen v Amer. Slovencu z dne 12. dec. 1940, se je pri prepisovanju dopisa vrinila pomota. Tam stoji, da je zbolel naš zastopnik Jožef Babič. Omenjeni ni zastopnik, pač pa že večletni zvesti naročnik Amer. Slovenca, kateremu želimo trdnega zdravja in še dolgega življenja. —• Pom. ured.
Predstavite vašim prijate. Ijem "Amer. Slovenca-'' in jim
vašim Slovenca1' ga priporočite, da se nanj na«
roce:
SOVRAŽNIK POSTANE PRIJATELJ
(Metropolitan Newspaper Service)
Benjamin Franklin je zapisal: "Oni, ki žrtvujejo svojo pravo svobodo, da dobijo v nadomestilo nekaj neke začasne nevarnosti in zaščite, niso vredni ne svobode, he zaščite."	• \
Ko jc mladi slon iztegnil svoj rilec da bi napadel Tarzana, ga je Tarzan prijel za rilec in močno držal.
V tem ko jc močni Tarzan ukrotil mladega slona, je začel z njim govoriti.
. Mladi slon jc kmalu razumel, da je ta človek njegov prijatelj. Pritisnil se je bliže k njeiau in ga začel objemati c. rilcem. .	..'._.
Meneč, da je mladi slon« v nevarnosti, se je iz. .gozda pognal velik slon uaravnost proti Xarzauu.
Sobota, 4. januarja 194t
AMERIKANSKI SLOVtNBČ
Stran 3
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah	IJ;ai t TU Inkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike. •JCUCA. JUIICI, i ill. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Jolict, 111.
1.	podpredsednik: Frank Tushek.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Jolict, 111. Blagajnik: Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd., joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Dr. Edward M. Svetich, 354 No. Chicago St., Jolict, 111.
NADZORNI ODBOR:
Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111.
Josenh L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.
Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., jolict, 111.
POROTNI ODBOR:
Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave., Chicago, 111. John Denša, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: Martin Dragovan, ml.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različni certifikati: "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška ppdpora. Družba sv. Družine 113.61% solventna. Rojaki (inje)! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — '301 Lime St., Joliet, Illinois.
MEDNARODNI POZDRAV
Otroci poslanikov raznih tujezemskih držav so za božič izrekli v Washingtonu potom radio pozdrave Ameriki. Na skrajni levi je sin haitskega poslanika, poleg njega je 10 let stara Pola Fotič, hčerka jugoslovanskega poslanika. Nato slede otroci nikaraguanskega, kitajskega in končno siamske-ga zastopnika.
SPOMENICA
UDRUŽENIH SLOVENCEV V AMERIKI
sprejeta na ljudskem shedu v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, Ohio, v nedeljo 29. decembra 1940.
NAZNANILO !
Kakor je že članstvu Družbe sv. Družine znano iz zadnjega konvenčnega zapisnika, je naša Družba na zadnji konvenciji sklenila in odobrila, da izda na slovenski narod v Ameriki, na vse njihove voditelje čč. gg. duhovnike, na vse slovenske publikacije in na vso javnost poseben proglas, ki se glasi:
PROGLAS
ki ga objavlja Družba sv. Družine povodom svojega srebrnega jubileja na svoji XI. redni konvenciji, vršeči se v Jolietu, od 19. do 21. avgusta 1940.
Družba sv. Družine kot slovenska katoliška podporna organizacija čuti, da je poklicana že radi svojega lepega imena, v katerem lepem pomenu je že utelešen ves socialni pomen družine, naroda in posameznikov, na veliko delo med Slovenci v Ameriki Saj že ime Sv. Družina govori, da hoče to ime povezati vse v lepo složno skupno narodno družino, ki naj bi živela in posnemala in delovala v duhu in praksi tisto lepo življenje Sv. Družine, ki sta ga vsemu svetu tako vzorno pokazala sv. Jožef in Marija z Detetom Jezusom.
Radi teh velikih svetlih načel, na katerih je stala in živela Sv. Družina, se čuti naša slovenska organizacija, kateri so naši ustanovniki slovenski pijonirji tudi dali to prelepo ime Sv. Družina, da je poklicana, da nastopi v slovenski javnosti ob svojem srebrnem jubileju z novim živim programom, s katerim želi povezati ves slovenski narod v svoje vrste na načine, kakor jih ta proglas omenja in kakor že jih b<? ta organizacija po potrebah in časom primerno zamišljala.
Za enkrat želimo:
1.)	Pridobiti v vrste Družbe sv. Družine vse slovenske družine v Ameriki.
2.)	Želimo, da se Družbi sv. Družine priključi vsa sloven-a duhovščina, v katere roke je katoliška cerkev po svojih poglavarjih izročila duhovno vodstvo slovenskih duš v Ameriki.
3.)	Družba sv. Družine želi sodelovati po mogočih načinih, da se po naših slovenskih naselbinah razširi krščanski duh tistega tipa, ki je posvetil na ves svet iz kroga Sv. Družine pred 2000 teti tam v Sveti deželi.
4.)	Ker je Družba sv. Družine slovenska katoliška organizacija, ž?li s svojimi krščanskimi načeli poživeti po vseh danih možnostih tudi naše narodno slovensko življenje, našo slovensko zavest, da bo ta živela kakor najdalje mogoče med našimi potom-& tu v Ameriki. Slovenska kri, slovenska duša, slovensko srce, mora še živeti in vse to bo živelo najdalj na zdravih preizkušenih božjih načelih, na katerih je stala in živela pred 2000 leti Sv. Cružina.
5.)	Da te svoje namene in cilje uresniči, želi Družba sv. Družine, da ž njo sodeluje ves slovenski narod. V ta namen bo Družba začela prirejati od časa do časa posebne programe, po katerih bo skušala priti do zaželjenega cilja. Posebno vabi k sodelovanju vso slovensko duhovščino, vse slovenske liste in vse vodilne slovenske kroge, da pomagajo Družbi sv. Družine izvesti te velike načrte za slovenski narod v Ameriki, da bodo vsi Slovenci in Slovenke po Ameriki, bodisi tu ali tam rojeni, postali udje te velike organizacije, ki naj postane res nekaka narodna slovenska družina pod pokroviteljstvom prelepega imena Svete Družine.
Upajoč in zanašajoč se na dobro voljo in na sodelovanje našega dobrega slovenskega naroda v Ameriki, Družba sv. Družine objavlja ta proglas na ves slovenski narod, pričakujoč, da ga narod sprejme, ga podpre s živim navdušenim sodelovanjem, da bo slovenski narod še in še živel in da bo njegov slovenski duh ostal v krvi naših slovenskih potomcev.
Naj Sveta Družina izprosi uspeh in blagoslov temu namenu!
Proglas je jasen in pove sam vse želje naše ugledne Družbe sv. Družine. Ta proglas bo poslan te dni vsem našim čč. gg. duhovnikom in drugim predstavništvom naše slovenske javnosti v Ameriki.
Vsa lokalna društva Družbe sv. Družine prosimo, da naj ne-* deljo 12. januarja, ko bomo obhajali god Sv. Družine, ki je pa-trona naše organizacije, proglasijo za svoj dan. Društva, kjer Je le mogoče, naj naroče pri župniji, kamor spadajo skupno sv mašo, katere naj se članstvo korporativno udeleži. Pri sv. maši naj bo govor o Družbi sv. Družine, ki naj praznuje na dan Sv. Družine kot svoj glavni letni dan. Društvom, ki je mogoče naj imajo potem tudi v dvoranah proslave, kjer naj se prečita zgo-
raj šni proglas, potem pa naredite načrte, kako bi se v vsaki naselbini dvignila živa agitacija in živo zanimanje za Družbo sv. Družine.
Bratje in sestre na ta način, ako le hočemo, bomo dvignili po vseh naših naselbinah živahno zanimanje za našo katoliško organizacijo. Bratje in sestre, svet se danes zanima za vojsko v svetu, ki uničuje in razbija. Mi pa na. dan Sv. Družine molimo za mir, kakoršen je vladal v krogu Sv. Družine, da bi Bog naklonil tak mir vsej človeški družini. Zraven pa dvignimo živahno zanimanje za dobro stvar, za razširjenje Družbe sv. Družine v zmi-slu načel, ki jih pred nas postavlja kakor vodilo zgoraj šn j i proglas.
Na delo bratje in sestre, da bo duh sv. Družine, ki je patrona naše organizacije se razširil v vsako slovensko družino, in vsaka slovenska družina v Ameriki, ki ima še kaj slovenskega in katoliškega duha je vabljena pod okrilje Družbe sv. Družine.
Blagoslovljeno in srečno zdravo Novo. leto, vsem uradnikom (cam) lokalnih društev in vsemu članstvu DSD.
FRANK J. WEDIG, <jl. tajnik DSD.
Dopisi lokalnih društev
IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
ward Turkovic 344 Kline St. East Pittsburgh, Pa., podpredsednik Joseph Pavlakovic 308 North Ave. East Pittsburgh, Pa., tajnik Nicholas Pavlakovic 1513 Branton Ave. North Braddock, Pa., pomožni taj
Slovenci, zbrani na žalnem shodu v spomin umrlega dr. Antona Korošca, izjavljamo sledeče:
"Globoko je odjeknila v naših srcih vest o smrti velikega državnika jugoslovanskega naroda in voditelja katoliških Slovencem, dr. Antona Korošca.
"Čeprav živimo daleč od rojst-ne domovine, smo zasledovali njegovo delo ter vedno občudovali njegovo izredno državniško sposobnost in uvidevnost. Njegova borbenost in njegov pogum od ustvarjanja Jugoslavije pa do zadnjega utripa njegovega srca, sta morala vsakega, prijatelja in trezno sodečega nepri-jatelja, napolnjevati s spoštovanjem.
"Ko so mnogi malodušno oklevali, dr. Anton Korošec ni okleval, temveč se krepko boril dalje za svoje ideale in zanje tudi trpel.
"Iskreno sožalje izražamo zlasti našim rojakom v stari domo-
nik Peter Malek 200 Pitt St
Oak Hill East Pittsburgh, Pa.,Jvjnii ker z izgubo tega izrednega moža in voditelja je slovenski narod zadel težak udarec.
Joliet, 111.
Tem potom pozivam člane in članice našega društva, da se v polnem številu udeležite posebne seje, ki se bo vršila v nedeljo dne 5. januarja v novi farni šoli sv. Jožefa. Upam, da se je vsi udeležite.
Seja se bo pričela ob pol dveh (1:30) popoldne. Na tej seji se ne bo pobiral asesment. Med drugimi važnimi zadevami, ki pridejo na program se bodo sprejele določbe glede poslovanja za tekoče leto 1941. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1941, zato je naprošeno celokupno članstvo, da se te izredne seje udeleži v polnem številu. Na tej seji se bodo sprejeli tudi razni zaključki, ki bodo po tem veljali za celo teto. Vsak član in članica ima pravico povedati na seji svoje mnenje in glasovati po svojem prepri čanju. Prerekanje po seji je pa neumestno, ker se s tem nič ne doseže. Predlogi se sprejemajo na seji in odbor se voli na seji in ukrene se vse tako, da bo kar največ v korist članstvu, društvu in DSD ter kar najbolj v zadovoljstvo vsem. Brez ljubezni do bližnjega in Boga ni mogoča uprava, ni mogoč mir. Sovraštvo le razjeda duše in v kletvah iščejo pomirjenja svojih notranjih občutkov. V srcih takih, ni božičnega miru in ga ne more biti. Resnica je lc ena in pra vica le ena in v 'borbi za ti dve je danes celi svet. Ne čudimo se borbi proti nam, ki po neznanih temnih potih prihaja od nekaterih ljudi. Ti ljudje se hočejo nekako odložiti veliki ljubezni do svojega bližnje ga pač po svoje. Pregovor pa pravi, ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Med sreč ne ne prištevaj onega, kateremu vse uspe po njegovi volji, temveč onega, kateri zna srečo in nesrečo porabiti v prit svoje duše. — Zeleč vsem veselo, zdravo in zadovoljno novo leto 1941, vsem glavnim odbornikom in odbornicam ter članstvu DSD, posebno pa
članstvu našega društva, ostajam s sobratskim pozdravom John Barbie, tajnik
IZ URADA DRUŠTVA SV.
LOVRENCA ŠT. 14, DSD.
North Braddock, Pa.
Ker smo zaključili delovanje za leto 1940 jn se bližamo novemu delu do novega uspeha in napredka pri društvu, zato uljudno prosim članstvo zgoraj omenjenega društva, da pridete na prvo sejo leta 1941, na kateri bomo umestili novi odbor in se zahvalili bivšim uradnikom. Na tej seji bomo tudi slišali poročilo tajnika in nadzornikov o delovanju v prošlem letu.
blagajnik Kelly Alfrid 2001 Pitt St. Oak Hill East Pitts burgh, Pa.; nadzorniki Michael Kelly, 612 Sycamore St., East Pittsburgh, Pa., Terezija Simunich 344 Kline St. East Pittsburgh, Pa. in Mary Kelly 200 Pitt St. Oak Hill East Pittsburgh, Pa. Bolniški obis kovalec Nickolas Spudech 213 Elder St: East Pittsburgh, Pa., zastopnik pa Frank Ha-ramija P. O. Box 212 East Pittsburgh, Pa.
Še enkrat vas cenjeno članstvo opominjam in prosim, da se udeležite prihodnje seje in potem vseh sej vsaki mesec v letu ob drugi (2:00) uri popoldne v Valley Crovesen Citizen Club Braddock, Ave. East Pittsburgh, Pa.
Želim vam vsem srečno in uspešno Novo leto!
Nicholas Pavlakovic, tajnik
-o-
DAVEK NA KORUZNICE Na Japonskem smejo imeti moški poleg zakonite žene še koruznico in prava žena se temu ne more upreti vse dotlej, dokler
izjavljamo vdanost svoji domovini, Združenim državam ameriškim. Ponosni in srečni smo, da smo njeni državljani, ki edina še visoko in krepko drži zastavo svobode in resnične demokracije. Bog blagoslovi Ameriko!
je mož tako ne zanemari, da pa Cenjeno mi članstvo! V me-' da v revščino. Šele takrat ga lah-secu novembru smo sprejeli, ko 2ena tožj. proti nenaravnemu
darilo od DSD. Zdaj v mesecu decembru smo imeli starega "Santa clausa" za naše otroke, od katerega so z velikim veseljem sprejeli božične darove. In sedaj sem spet prejel darilo za vsako družino našega društva, zato vas prosim, da ne pozabite priti na prihodnjo sejo ki bo 5. januarja ob drugi (2:00) uri popoldne v navadnih prostorih. Želim tudi, tla bi vsak pripeljal s seboj po enega novega člana za naše društvo in DSD. Ce to storimo v tem letu, bomo storili ne kaj zelo dobrega za društvo in DSD. Napravimo si resolucijo, katera naj bo. Vsak po enega novega člana za naše društvo in DSD v letu 1941.
Novoizvoljeni društveni odborniki so: Predsednik Ed-
staremu koruzništvu se začenja pod vplivom krščanstva in evropskega zgleda vedno večji od por. Predlog novega japonskega kazenskega zakonika ima že določbo, po kateri bo tudi moški kaznovan (ženske so že sedaj) če bi imeli poleg zakonite še dru ge žene. Dokler pa to ne bo izve deno, so uvedli na koruznico da vek, kar jim bo v vojnem času ..zelo prav prišlo. Vsaka koruzni ca mora biti prijavljena na po liciji. V vsej državi jih je oko en milijon, v Tokiju samem 200 tisoč. Načelnik občega oddelka vojnega ministrstva je predla gal, da mora plačati vsak moški za vsako koruznico 1000 jenov. Davek na koruznice bo vrgel državi eno milijardo jenom letno.
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
"Z izredno zmožnostjo je razširjal ideje in smernice svojega soborca, prerano umrlega dr. Janeza Ev. Kreka.
"Užaloščeni vsled izgube tega voditelja slovenskega naroda mi, ameriški Slovenci, slovesno izjavljamo, da hočemo ostati zve-ti idealom dragega pokojnika in skupno z rojaki v rojstni domovini delovati na združenju vseh Slovencev, onih, ki žive prisiljeno danes še izven mej ugoslavije, z onimi v svobodni Jugoslaviji.
"Naj se Slovencem vrne slovenska zemlja!
Ameriški Slovenci utemeljujemo te svoje pravične zahteve na podlagi principov in idealov, na katerih je zgrajena naša ve-ika demokratska država, Zedi-njene države ameriške. Te zah-eve prednašamo na podlagi humanitarnih principov', kakor jih je učil nesmrtni Woodrow Wilson in kakor jih uči največji človekoljub, predsednik Franklin Delano Roosevelt.
"Naše geslo je in bo: Na svoji zemlji svoj gospod!"
Odbor za sestavo spomenice:
REV. MILAN SLAJE, REV. MATT JAGER, REV. JULIUS SLAPŠAK, JAMES DEBEVEC. Zbornica je sprejela poleg zgornje spomenice tudi sledečo izjavo vdanosti naši novi domovini:
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani.)
bi bil le en dan ležal doma ali
v	kaki bolnici. Ko je bil v No
vi	Scotiji v Kanadi, kjer so rudarji skoraj eno leto stavkali, se je podal nekega dne z dvema tovarišema v čolnu na morje ribe lovit. Pa je nastal naenkrat hud veter, ki je pognal čoln daleč na morje, da niso videli več zemlje in prav nič vedeli, kje so. Tako so ostali na morju en dan in eno noč in so mislili, da so izgubljeni. Tedaj pa se je spomnil Dolanc zaplaške Matere božje in jo je prosil, naj jih reši. In res so bili rešeni. In Dolanc je obljubil Mariji, da bo poro-mal na Zaplaz, kadar se vrne v svoj domači kraj, kar je tudi storil. Do zaplaške Marije je imel namreč veliko zaupanje še iz otroških let, ko je še kot otrok enkrat poromal s svojo materjo na Zaplaz. V zakonu je imel 11 otrok, od
IZJAVA VDANOSTI
Ko izražamo sožalje jugoslovanski vladi nad izgubo velikega državnika dr. Antona Korošca in posebej svojim slovenskim rojakom nad izgubo tega njihovega velikega voditelja, pa
katerih jih živi še 6, 5 fantov in ena hči, ki žive vsi v Kanadi in so vsi preskrbljeni. Kako je Dolanc še v visoki starosti trden, nam spričuje to, da se vozi še dandanes vkljub svojim 75 letom na kolesu v Ljubljano in v druge kraje.
V nedeljo 27. okt. je bil otvorjen novi vodovod iz izvira Globačec pri Zagradcu v Ambrus v Suhi Krajini, ki je bil tako silno potreben in so ga tako željno pričakovalo veliko let, celih 40 let. Za to veliko pridobitev se imajo 'ljudje zahvaliti naši banovinski upravi, posebno g. banu dr. Natlačenu, ki tako skrbi za blagor banovine.
Naj navedem tu še, kaj je pisal "Slov." z dne 27. okt. o letošnjem čebelarstvu in medu. Piše: Katastrofe, kakršna je zadela letos naše čebelarstvo, ne pomnijo niti najstarejši čebelarji. Vse paše čez leto so odpovedale, končno pa še ajda, zadnji up čebelarja. Noči so bile prehladne, pa ni rnedila. Najmanj 80%' panjev je ostalo 'brez zadostne zimske zaloge, velika večina pa je nima niti do božiča. Več tisoč čebelarjev živi v velikih skrbeh, kaj bo s čebelami čez zimo.
Ivan Šaselj
V PRIHODNJI ŠTEVILKI ZAČNE
NOVI ROMAN
ljubezen, ki ubija"
in je vse skozi zelo zanimiv in napet, da ga čitatelj čita z največjim zanimanjem. Opozarjamo vse naše naročnike, da naj blagovolijo opozoriti na ta roman tudi svoje znance in prijatelje, da ga bodo oni čita- / li. Vsem, ki jim je že ali jim bo v tem času potekla naročnina, pa opozarjamo, da naj ob času naročnino obnove, da se jim ne bo med tem časom ustavilo lista.
ZVEZE S STARIM KRAJEM
uMiuiinuiiiiuuiiiiiiiuuiiujiniiiiiiHiiuauiimiimiiuiuiiitfuiiimiiiniiuuiimuijiuiiiiiuiuuHijnmuiuiuuuiuiiiui
so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na le-talo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a jc dostavljeno o<J pet do deset ali dvanajst dni.
NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ:
Za $2.20................100 Din
Za $4.00................200 Din
Za $5.80................300 Din
Za $7.55................400 Din
Za $9.25................500 Din
Za $11.00............ 600 Din
Za $12.75............ 700 Din
Za $14.50............ 800 Din
Za $16.25............ 900 Din
Za $17.75............1000 Din
Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, d.\ nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne m sto in se poslužujejo zgorajšnjth cen.—Zgora;šne cen« vdj»Jo m pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi C0.
CENE LIRAM:
Za $5.00..............100 lir || Za $9.50..................200 lir
Za $22.50..................500 lir
Pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. CERMAK ROAD, -:- CHICAGO, ILLINOIS
%
8ran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 4. januarja 1911
ooo^oooooooooooSwo^
SRCE V OKOVIH
ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK
v	(Konec)
Takrat je nenadoma počil strel.
Zora je prebledela.
'Kaj je?" je vprašal Vinko, ki je bil nema priča nenadnemu svidenju.
Branko ni odgovoril. Obrnil se je stran.
"Kje je Marko?" se je takrat utrgalo iz Zore. V prvem trenutku je bila skoraj pozabila nanj. Zdaj se je spet oglasila mati v njej.
Ne čakajoč odgovora je šla naprej po stezi, kjer je že tolikokrat hodila.
S strahom v srcu je odrinila težka vrata, ki so bila le priprta. Potem je šla po stopnicah v prvo nadstropje. Niti opazila ni, da gre Branko za njo.
Prišla je na hodnik, kjer je bila na koncu otrokova soba. Pred vrati je stal Mitja. Mlada žena je obstala in ga nezaupno premerila.
"Ne boj se, Zora," se je takrat za njenim hrbtom oglasil Branko, "moj prijatelj , je. Straži."
"Vrata so zaklenjena," je povedal Mitja. "Ali bi jih vdrl?"
"Ključa ne moreš najti?"
"Ne. Menda ga ima vratar. Preiskal bi ga bil, pa leži zvezan v veži. Ker mi je detektiv ukazal, naj se ne ganem odtod . . ."
""Vlomiva," je velel Branko, ki je videl, da postaja Zora nestrpna.
Mitja je uprl svoj široki hrbet v vrata. Ukrivila so se, toda vdati se niso hotela. Sunil je še enkrat, da so zahrešča-la.
Tu ropot je prebudil Marka, ki je še zmeraj spali Prvi trenutek ni vedel, kaj na i to pomeni, potem pa se je spomnil vsega — kakor so ga nenadoma odvedli in zaprli, kako sovražno so ga vsi gledali in kako grdo so z njim ravnali. Prestrašen je zajokal. Zlezel je s posteljice, da bi se skril.
Tedaj pa je začul glas, ki ga je poznal. Mamin glas je bil.
t "Mamica!"
Stekel je k vratom in jel s svojimi šibkimi ročicami udarjati po njih.
"Marko, pazi! Idi proč od vrat!"
Umaknil se je. Še poslednji Mitjev napor. Vrata so se vdala in se razletela. Vhod je bil prost.
Prvi je skočil v sobo Branko. Privil je luč, vzel Marka v naročje in ga prinesel Zori. Malček je skozi solze, ki so mu še
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Station on Your Dial)
Featuring a program ot
Yugoslav Folk Music
^gljJH^BIIKlMttttmitii—IUI11 iltlJBBinitMBIlMIBBUjMMBliiti^MillllMIll^lIMKilliliMiMliMliHMMlttHt^g^MjBM;'.!!; .......■TOW.............
zmeraj silile iz oči, spoznal mamico in iztegnil proti njej ročice.
Vsa srečna ga je Zora pritisnila na svoje srce.
Branko je gledal zdaj njo, zdaj otroka. In v tem trenutku se mu je zdela Zora tako lepa, kakor še nikdar. Zdaj ni bilo več skritega strahu v njenih očeh, zdaj je bila sama sreča.
Potem pa se je njegov obraz nenadoma izpremenil. Mlada žena je ostrmela. Ni razumela. Zdajci pa jo je obšlo spoznanje: Brankove oči so obvisele na otroku.
"Tvoj je," je tiho rekla.
Marko se je vzpel k svojemu očetu, v Brankovih očeh pa so se zalesketale solze. Tiho je objel malčka.
Ko so šli mimo Kregarjeve sobe, je hotela Zora stopiti tja, toda Branko ji je zastavil pot. Molče ga je pogledala, toda preden je mogla kaj reči, je že stopil čez prag in zaprl vrata za seboj.
Ko se je vrnil iz sobe, je bil še bolj molčeč, kakor prej. Rekel je Zori: "Pojdimo zdaj. Kregar je plačal zdaj svoj račun. Sam se je sodil..."
Devetnajsto poglavje
NOVA SREČA
Vest o Kregarjevem žalostnem koncu se je kmalu raznesla med ljudmi. Tedaj so se razvedele še mnoge reči, ki jih prej ljudje niso izdali, ker so se bali maščevanja okrutnega bogatina.
Dober mesec dni pozneje sta se Branko in Zora vzela. Zori je ostalo vse Kregar-jevo imetje, toda ni ga marala sprejeti, ker se je lepila kri na njem. Z Brankom sta se dogovorila, da bosta vse prodala in podarila denar v dobrodelne namene. Tako bo to premoženje, ki je bilo prej iztisnjeno iz solza siromakom, brisalo siromakom solze.	'
Kupila sta si veliko graščino na deželi. Tam sta preživljala dneve svoje mlade sreče, ki jim je bila tako pozno dana, Brankov oče in Mitja sta jima pomagala gospodariti.
Leto dni nato, ko je Zora že spet zibala, sta prejela pismo iz daljne Sibirije. Janez jima je pisal. Da je srečen z Nadjo in da si prav nič ne želi domov. Sporočil mu je, da živita tam v miru, brez nevarnosti, in vprašal je, kdaj pride Branko iskat svoj del zaklada, ki ga še
•
zmeraj čaka. Branko se je sklonil k Zori in jo objel.
"Kaj potrebujem zakladov, saj imam tebe. Ti si mi več, kakor vsi zakladi sveta!"
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
POŽURITE SE, DA NE BOTE PREPOZNI!

S.P.D.
sv. Mohorja

št.
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1941:
Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street. Podpredsednik: Jos. Beribak st., 1811 \V. Cermak Road. Tajnik: Jos. J. Kobal, 21*13 W. 23rd Street. Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 232(> So. Wolcott Avenue. Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Place. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich,
2024 VV. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 \Y. Coulter St. IiBrotni odbor: Peter Coff, 1830 \Y. Cermak Rd. — Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place. — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. — Pauline Ozbolt, 2029 \Y. Cermak Rd. — Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. in
Dr. Frank Grill. 1858 \Y. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Naše mesečne sjrie se vršijo vsako prvo sredo večer ob pol 8. uri v mesecih od maja do septembra. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa se vrje ob pol 2. uri v mesecih: od oktobra do aprila, v dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje oo $1.00 na mesec mesečnina, in. nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na
Družbenega tajnika ali pa predsednika. ...................................................................................................................
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA,
Chicago, Illinois
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 5. januarja točno ob dveh popoldan. Vabljeni ste, da se vde-ležite v velikem številu.
Na naši zadnji seji (letni), se je volil odbor. Odbor je ves ostal po starem, razven podpredsednika, v kateri urad je bil izvoljen sobrat Jos. Baribak st. Do sedaj smo imeli samo tri po-rtrtnike, v katerega se je volilo samo moške člane. Letna seja je temu odboru faridjala še dve ženski, da je sedaj pet članov v porotnem odboru. Izvoljene so bile sestre Paulina Ožbolt in Anna Žorko. Več drugih važnih sprememb se je naredilo. Seja se je vršila v najlepšem sobratskem sporazumu.
V prihodnjih dveh ali treh mesecih bodo predsednik ali tajnik s sobratom Leo Mladičem obiskali vse naše člane in sicer za pridobivanje novih članov, zlasti vaše sinove in hčere. Pri vseh organizacijah, najbo miljonska Jednota ali malo samostojno društvo, je prihodnost odvisna od tega, koliko mladine je v organizaciji. Zatoraj že v naprej apeliramo na vse starše, da vpišite vaše sinove in hčere, kajti to bo v vašo lastno korist.
Zeleč vsemu članstvu zdravo in srečno Novo leto 1941, kakor tudi obilnega božjega blagoslova.
J. M. Trunk.
Kakšen je Hitlerov "novi red," je težko razbrati. Popolne zmage bo težko kje, do nekega reda pa mora priti. Ali bo res to Hitlerov red, je vprašanje. Celo v Angliji se že zdaj prikazujejo obrisi nekega — reda, novega reda, dasi ne bo Hitlerov. Skupna nevarnost in stiska zbližuje razrede, angleške lordske robe je že precej izginilo. Tudi pri nas v Ameriki mora priti do — novega reda-, dasi zopet ni treba ravno Hitlerevega. Ureditev na novih podlagah je potrebna, in preden se kaka nova ekonomska oblika ne poizkusi, ni miru. Fant mora de kle vzeti, ako se je v njo zate-lebil, potem ga šele morda
sreča pamet, prej nikoli.
*
Vojne še dolgo ne bo konec.,
dosti bomo še slišali in časa imamo še za druge zadeve.
Prav, da se govori že zdaj tudi o nekem — redu. Pri Hit-lerevem redu človeka kar pretrese. Gorje Slovanom, ako jim bo Hitler diktiral ta svoj red! Ni pa nobenega dvoma, da bi prav Slovanom bilo nujno potrebno, da pride do nekega reda med njimi. Ampak sami morajo narediti red, ako ga bo Hitler, bo Nemec go spodar, Slovan hlapec. Tudi f kakim moskovskim ali ruskim, |ste, dasi se od naših socialistov
S sobratskim pozdravom,
JOS. J. KOBAL, tajnik.
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
i
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1941:
JOSEPH OBLAK, ml. predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik.
vil, uničil sebe in družino. Ve-leposest je kmetije kav srkala, kmeta je veleposest stiskala, izgubil je korajžo, gorske kmetije so bile trde. . .vse je veleposestvu prodal in odšel v mesto za par let, in zopet je šla kmetija za kmetijo, tam v Železni Kapli v par letih kar nad 70 kmetij., Tako prej. Zdaj je kaj takega nemoge-če. Ali je slab ali dober red? Svobode pa res ni, ampak svoboda je malo vredna, ko je šla kmetija.
Pri znanem ljubljanskem "morostu" bi bilo nekaj tega "novega reda" potrebno tudi Ljubljančanom, ker tisti mo-rost bi kmalu izginil, ako bi prišel sicer nezaželjeni novi red, tak6 pa bo rnorost še dalje z meglo Ljubljančanom zakrival sonce in jih dušil še naprej.
Bog nas varuj pred Hitlere-vim novim redom, sam Bog pa nam daj pameti, da sami naredimo red, kjer ga zdaj ni.
*
Neki list je prej strastno simpatiziral s Finci. Pustimo ob strani, ali je bila finska reč bolj pravična od ruske. Morda. Simpatija pa je prihajala od političnega sorodstva, socialist je bil ves za Fince, ker so ti veljali za sociali-
Stenski koledarji "Am. Slovenca" gredo letos hitro izpod rok. Le še komaj 200 jih je na roki. Takoj ga naročite zase, ali svojim domačim, dokler ga ne zmanjka. Letošnji stenski koledar "A. S." je pravi kras za vsako hišo. Stane s poštnino za tu in stari kraj le samo:	-
20 centov
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, -:-	-:- -:- Chicago, Illinois.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI V CHICAGI
ZAVOD
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
t
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
— Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
toraj komunističnim redom ne bo reda, dasi se mnogim po tem komunističnem redu sline cedijo in kljub temu, da so mnogi razočarani, ko so se vzbudili pri trdi realnosti, ko so prej sanjali-o — raju.
Sam Bog nas varuj Hitlerevega reda, kakršen je zdaj, tam, kjer je. Kakor povsod, pa ne bo ravno vse le slabo niti pri Ilitlerevem redit. V posameznih panogah prinaša nova ideja marsikaj dobrega. Par vzgledov.
Že Valvazor je opozarjal, da bi bil kanal med Vrbskim jezerom in Dravo tam pri Celovcu velikega pomena, ker bi posrkal tisto močvirje, ki ni za nič in okuža z meglo vso okolico. Stoletja so pretekla, dosti so se prepirali in tuhtali, ampak močvirje je#ostalo, kanala ni bilo, dokler niso včeraj prišli "noviredarji." V kratki dobi je bil kanal nared in močvirja je konec. Nekaj sličnega tudi prav pod mojo rojstno vasjo, kjer je zdaj žito, ko smo mi prej rapali le po" močvirju, ker "novoredar-ji" so — naredili, prej so se pa • sosedje le prepirali in naprej po močvirju rapali. "Novore-darji" so menda nekaj' naredili tudi pri kmetijah. Neke nedeljive kmetije »o, veleposest ne sme nobene kmetije požreti. Seve je svoboda precej okrnjena pri razpolaganju. Ako je prej iz kateregakoli uzroka slabo, šlo pri kmetiji, se je kmet udal osodi, začel piti in prodajati kos za kosom, ali vse prodal in navadno v kratki dobi vse zapra-
razločujejo, ko noč od dneva. Vse o Rusih je bilo tako, da je kdo lahko s coklo ošlatal, da je le propaganda, in celo nekaj socialistov se je zgražalo.
Well, zdaj je pri istem listu vsa simpatija na strani Angležev. Moja tudi, toraj proti na-zijem in laškim fašistom. Tudi z Grki simpatizira vsak, komur je v prvi vrsti za pravično stvar. Zopet pa je pri istem listu simpatija za Angleže le preveč strastna, in to iz razloga, ker angleški socialisti sodelujejo v angleški vladi, kar je v redu. List pa le preveč bobna, ker bobna pač za socializem.
-—o-
Vlak ga je povozil
Neke noči je tovorni vlak ki vozi iz Kranja proti Jesenicam v bližini železniške čuvajnice na Gorenji Savi povozil neznanega moškega, starega okolu 35 let.
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	rtJfl
in stane samo:	m
Naročila sprejema
i
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
ROJAKI SLOVENCI!
KADAR želite qkrasiti grobove svojih dragih, n e pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1_3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. 1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918
3925 West 26th Streat
4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
1 DR. JOHN J. SMETANA ■
OPTOMETRIST
£ Pregleduje oči in predpisuje očala E 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue ■	Tel. Canal 0523	■
j§ Uradne ure: vsak dan od 9. ■ g§ zjutraj do 8:30 zvečer.	■
iiiuniiaiiiiiBmiaiiBiiiiHiHiiiiiaiiiiiHiiiHiuaniBl