Od tedna do tedna general brez vojske John L. Lewis je pred repub¬ likanskimi veljaki v Philadel¬ phii imel govor, v katerem j e napadal Roosevelta, katerega je držal odgovornim, ker sta de¬ presija in brezposelnost še ved¬ no tukaj, potem pa je rekel, da se je Hooverju leta 1932 delala velika krivica in da "veliki in¬ ženir” ni imel nobenega oprav¬ ka z depresijo. Kaj Lewis upa dobiti pri re¬ publikancih za ameriško delav¬ stvo, je velika uganka. Kritika je eno, skočiti v tabor reakcije, ki je med republikanci vsekakor večja kot med demokrati, pa je zopet nekaj drugega. Mar ni bil Hoover propagiral sprejem zakonov, katere je New Deal dal delavstvu? Mi vemo, da demo¬ kratska stranka tudi pod Roo¬ seveltom ni storila toliko kot bi bila mogla storiti, ako bi imeli napredni krogi odločilen vpliv pri nji. Vemo pa tudi, da med republikanci osebe naprednih nazorov niti v poštev ne pride¬ jo. Senator Norris se je dolgo let ubijal z republikanskimi to- riji, končno pa je sprevidel, da je vse zaman in je zapustil stranko. Enako so storili La Folletti in drugi progresivci. * * * Stojimo pred durmi predsed¬ niških volitev, in Levvisovemu ■udrihanju po New Dealu plos¬ kajo danes ljudje, ki so ga še včeraj imenovali “agenta Mos¬ kve” in mu očitali, da “izpodko¬ pava temelje ameriških insti¬ tucij.” Načelniku CIO je to zna¬ no. Znano mu je tudi, da eden izmed glavnih argumentov, ka¬ terega je republikanska reakci¬ ja rabila proti New Dealu vsa ta leta in zlasti pri kongresnih volitvah, ki so vršile v jeseni 1938, je bil, da je preveč naklo¬ njen “radikalcem” Levvisovega kalibra, ki da takorekoč dikti¬ rajo vladi v Washintgonu. Kar se tiče Levvisove izjave, da se Hooverja po krivem dolži odgovornosti za polom, ki ga je Amerika doživela pod njegovo administracijo, bo vsak pameten človek priznal, da je to .res. Po¬ loma ni povzročil Hoover, tem¬ več obstoječi gospodarski sis¬ tem. Ampak če to opravičilo dr¬ ži za Hooverja, bo menda tudi za Roosevelta, to tem bolj, ker dočim Roosevelt priznava, da je sistem bolan in da je treba njegove zlorabe odstraniti, pa Hoover še danes trdovratno taji, da bi bilo s sistemom kaj naro¬ be. ❖ ❖ ❖ Dejstvo je, da si je Roosevelt nesno in vztrajno trudil, da iz¬ boljša položaj malega človeka. Toliko delavstvu koristnih zako¬ nov ni bilo sprejetih prej v teku Petdeset let kot jih je bilo uza¬ konjenih samo pod administra¬ cijo Roosevelta, če ni New Deal v eč dosegel v tem pogledu, je kriva tudi nesloga v delavskih v rstah, ki je bila voda na mlin torijem in je Roseveltu prekri¬ žala marsikateri načrt. Ho vsem tem očitati Roosevel¬ tu, da je on kriv vsega kar je narobe z deželo in delati kom¬ plimente republikanskim tori- Jem > ni samo kratkovidno in be¬ dasto .temveč tudi skrajno ne¬ hvaležno. To je sunek z nožem v hrbet prijatelju, ki je tega ni zaslužil. Mase navadnega ljud- s tva v Ameriki niso tako omeje¬ ne, da bi tega ne videle. Sledile bi Levvisu, ako bi jim pokazal Pot naprej ne bodo pa šle za njim v tabor reakcije. Lewis bo 0s tal tam sam—general brez v ojske. VSE MOGOČE . . . Včasih so rekli, da je v Ame¬ riki vse mogoče. Danes to ve¬ lja za Evropo, človek bi se sko- r o več ne čudil, ako bi zvedel, da se bo papež preselil v Mos¬ kvo . VOLUME IV. Cleveland,' Ohio, June 26, 1940 This issue in three sections NUMBER 204 DAN SSPZ V CHICAGI DATUM: NEDELJA — 30. JUNIJA PROSTOR: Romian Grove, 123. cesta in Union Ave., Chicago, Illinois. PROGRAM 1. Balincarske tekme — 14 moških in ženskih skupin iz Chicage in Milvvauk. Nagrade. 2. Tekme in nagrade za člane mladinskega od¬ delka. 3. Ples — Gradišek-Omerza godba. 4. Kino-slike. Slike posnete na 7. redni konven¬ ciji SSPZ leta 1928 v Indianapolisu. Slike 10. redne konvencije v Clevelandu leta 1940. Slike preteklih priredb SSPZ v Chicagi. POSEBNOST: “Preview” dela novega SSPZ filma iz starega kraja, ki je baškar dospel v Ameriko. Pokazalo se bo del “Narodnega festi¬ vala” v Mariboru. Slovenski narodni plesi v barvnem filmu. Za obilo udeležbo vabijo SKUPNA DRUŠTVA SSPZ, Chicago, Illinois Naša nova pravila nalagajo dolžnost federa¬ cijam in tudi društvom, en dan v letu proglasiti za ZVEZIN DAN in ga na dostojen način proslaviti. Skupna društva SSPZ (federacija) v Chicagu, je za ZVEZIN DAN določila nedeljo, 30. junija, 1940, ki ga bo proslavila na pikniku, ki se vrši v prostornem vrtu na 123. cesti in Union Ave., v Chicagu. DAN SSPZ je letna obnova, leta pa za vsakogar hitro teko. Malokdaj se snidemo v večji družbi, radi tega naj vsi člani in članice pridejo na ta piknik, da starejši obudimo spomine na dogodovščine preteklo¬ sti, mladi, da se pogovore o bodočnosti, vsi skupaj pa da proslavimo naš dan: DAN SSPZ v CHICAGU. WILIIAM RUS, gl. tajnik. kg )®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® 1 DOPISI IN POROČILA ČLANSTVA Proslava dneva SSPZ v Chicagu Proslava SSPZ DNE bode v zvezi s piknikom, ki ga Skupna 'društva prirede v nedeljo dne '30. junija, ob 1. uri popoldne, Ina skrajnem jugu Chicage, na 123. cesti in Union ulici. (En blok vzhodno od Halsted ceste.) Prostor najti je lahko. Vzame se ulični voz: STATE STREET 119-Morgan, iz katerega se iz¬ stopi na Union Ave. in 119. cesti ,potem pa hodi štiri bloke južno. Vzame se lahko tudi Hal¬ sted Street ulični voz do 85. ceste, vzame “transfer” in se presede na Halsted St. bus, s katerim se pelje do konca, nakar je hoditi pol bloka proti vzho¬ du. Avtomobilisti naj na južni strani krenejo na Halsted street, po njem se vozijo do 123. ceste, potem zavijejo na levo en blok ido prostora. Za 7c se vsakdo I lahko pripelje po ulični železni- I ci do prostora, ako živi v Chica- 'gi, pa magari 30 milj vstran. Lahko se reče, da to bode pik- i nik vseh piknikov, vreden ZVE- iZINEGA DNE, zato naj nikogar Chicažani bosta tekmovala tudi moški in ženski “team” iz Mil- \vaukee, Wis., za zmage lavor- jev venec. Povedano je, da bode v skupnem tekmovalo 13 team- ov, 9 moških in 4 ženski. Kdo more zmago v naprej preroko¬ vati? Chicaški stari balinarji pravijo, da zmaga bode njiho¬ va; “ta mladi” pravijo, da bode njih; ženske, znane klepetulje, molče in mislijo svoje. Kaj pa Milwaučani? Splošno mnenje pa je, da moški morajo zmagati! Ali bodo? Tudi za tiste, ki se ne zanima¬ jo, ali ne bodo sodelovali v tek¬ mah, bo poskrbljeno. Lahko se bodo “vrtili” ob zvokih Gradi- šek-Omerza godbe, jedli dober prigrizek in pili hladna okrep¬ čila, ko se pa zmrači bodo imeli priliko videti domače slike in znabiti tudi naj novejše iz stare domovine, o katerih gre govori¬ ca, da prekašajo vse prejšne. Na svidenje na pikniku, kjer naj bodo zbrani vsi člani SSPZ ne glede na starost, spol ali stan! Odbor. !ne manjka. Družine z otroci ste vabljene pripeljati seboj svoje “male,” zakaj za nje je oskrbljenih ka¬ kih 20 iger in tekem, različnih za dečke in deklice in tudi skupne. Te bodo nudile obilo zabave njim samim in tudi gledalcem. Na tem pikniku se bode od¬ igrala tudi balincarska tekma za sredno-severni zapad, ker s Spremembe pri društvu Chicago, lil. — Pri društvu št. 19 smo imeli zapisnikarja, ki je tudi v glasilu pisal teden¬ ske pomenke. Svoj čas je vedno poudarjal, da naj se člani vde- ležujejo sej, ampak pred zad¬ njimi letnimi sejami je pa spre¬ menil stališče in ‘iskreno’ pouda¬ ril, da tisti člani, ki se po na- (Dalje na 2. str.) ®®® celo vrsto balinarskih jekem, kajti zanjo se je priglasilo Jic manj zanju sc z- - neka- j kot šest društev, .n neka tera pošljejo kar po *a » Pričakujemo tudi, da ipeljal vsaj en mu br. Maren pri team iz Milwaukeeja Program, ki smo g a P liina \* H za ta dan, je sledeči: 1. »a; linarska tekma. 2. Dirke za Metanje konj- dinske člane. 3. skih podkev. 4. Ples za stare m mladine. 5. Predvajanje premič¬ nih slik (kadar se zmrači). Razume se, da bo odboi v pol ni meri preskrbel za prazne že¬ lodce in suha grla, tako da ne bo nihče trpel žeje ali lakote. Naj podam nekoliko informa¬ cij, kako priti do prostora, kjei se bo vršil piknik. Oni, ki potu¬ jete z ulično karo, vzemite ka¬ ro, ki vozi na južno stran^ po cesti State St. in ima napis “119 Morgan St.” Ko se pripeljete do Morgan St., vprašajte opera¬ torja za Union St. Union St. je 700 W. Od 119 pa do 123, štiri bloke hoda, torej ne bo imel no¬ beden teškoče najti ta prostor. Tudi po Halsted se lahko pri¬ de. Vzemite karo, ki vozi na južno stran in se peljite do 87 in Vincent St. Tam se presedite na bus, ki nadaljuje pot po Hal¬ sted St. in vozi do 123 St. Tam zavije na vzhodno stran in se ustavi par korakov od prostora, kjer se vrši piknik. Prevoz z bu- som vas ne stane nič več kot z ulično karo, ampak morate zah¬ tevati prestopni listek (trans¬ fer), nakar lahko nadaljujete pot z busom. Na svidenje torej na pikniku Skupnih društev, kjer v prija¬ teljski družbi proslavimo naš dan—Dan SSPZ! John Vraničar Društvo Prijatelj, št. 215 Euclid, O. — Opozarjam čla¬ ne in članice našega društva, da se vdeležijo seje v petek 28. ju¬ nija ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Ukrepalo se bo naj¬ več glede piknika ali pa izleta, kje da se bo vršil. Prosi se vas, da ste točni, da bomo čim hitre¬ je skončali s sejo, kajti poleti nikogar ne mika, ostati dolgo med štirimi stenami. Marion Bashel, tajnica Cleveland, O. — članstvo društva št. 144 je razpravljalo o združenju in smo prišli do za¬ ključka, da se pridružimo osta¬ lim društvom, katera so za zdru¬ ženje ,ter apeliramo na združe¬ valni odbor, da gre takoj na de- 30-letnica v Kraynu, Pa. Kraijn, Pa. — V nedeljo 21. julija se bo vršil piknik v Kray- nu, Pa., na navadnih prostorih. Na tem pikniku bomo obenem proslavili 30. obletnico ustano¬ vitve društva, “Deklica,” št 70 SSPZ. Vabljeni so člani in rojaki od blizu in daleč, kajti vsi boste dobrodošli in vsem bomo gosto¬ ljubno postregli. Vabimo po¬ sebno vsa bližnja društva v oko¬ lici Johnstowna. Toiej ne pozabite na dan 21. julija in vdeležite se 30-letnice društva št. 70 v Kraynu, Penm Bratski pozdrav! Andy Milavec, tajnik Društvo št. 104 , . .. , . Chtc “!?°> Ul. - Naše društvo lo m uredi vse potrebno za po- je imelo redno sejo 21 t steno združenje. . navadnih prostorih. P 0 sčiiTmo Z bratskim pozdravom, imeli tudi nekoliko okrepčila, ki John E. Gerk, predsednik Gašper A. Segulin, tajnik Dan SSPZ v Chicagu skupnega delovanja kot ga ima-j imelo zaželjeni učinek, udelež- jo druge narodnosti, ker ako ho- ba na sejah se je še malo bolj čemo da smo v javnosti znani, je zmanjšala in iskrena klika je potrebno da posnemamo druge, imela na seji večino. Pisec teden- Predlaga, da se federacija'pri- skih pomenkov je tudi vedno | strani, dok. er je stvarna in neosebna ter izražena v (jo- ključi in da vzame oglas za $1. poudarjal: Volite zmožne člane L u R orna j n; kateri se nahaja na stojnem tonu, je ne samo upravičena, temveč celo . za- Predlog sprejet. • v odbor in za delegate, potem pa j 123> te sti j n Union A ve. Vrt je Agitacija za novo članstvo, na društveni seji nominiia čla- jgpo ureden in pripravljen za Predsednik Kvartič govori o po- na, ki je sicer dober član dru- trebi agitacije za novo članstvo štva in kot tak upravičen do v Zvezo; da Sedaj, ko so se raz- vsakega urada, ampak zelo slabo m ere malo izboljšale, bo ložje ! sliši. Od njega pripravljena kli- T°J a Pn F avili 2 na menom da te privabili člane, ki se ne udeležujejo sej, ampak žal smo vedno eni in isti obrazi. Govo- nh smo tudi o veselici, ki še i ma vršiti 7. decembra t. 1. (V društ- Chicugo, lil. — Kakor vam je že znano, Skupna društva SSPZ proslavijo dan 30. junija na vr-j označeno društvo št. 1 "kar 1 ' i... tj ’ ’■"* moralo glasiti št. 104.) * 1 SG venem koledarju je pomotoma željiva. Iz kritik se vsi učimo, in tudi večina se mnogo¬ krat zmoti. Ampak v tej zvezi je naša dolžnost opozoriti, da uredništvo glasila je ne samo moralno, temveč izrecno po določbah pravil dolžno varovati ugled in koristi,orga nizacije in članstva kot celote. Vsled tega se opominja dobiti novih članov. Društva naj ka ima ravno toliko glasov, da posamezne člane, ki se ne strinjajo z večino, da naj bodo obrnejo največjo pozornost za ga izvoli, ampak ko .je prišel de- zmerni v svojih izrazih. Lahko je razburiti duhove in nove člane med mladino in otro- zane.-ti boj v organizacijo, ni pa lahko popraviti kvarnih ; kl, J cat ^ lh ! e med slo Y enci se posledic takega ravnanja. Škodo sc naredi hitro, dolgo j Inim podpornim društvom. O časa in mnogo truda pa je treba, če se storjeno škodo hoče j m Raciji govori več zastopnikov popraviti. Iter seja sklene, da se apelira legat na konvencijo, se je naha¬ jal v precej mučnem in kočlji¬ vem položaju, kajti glasovati je moral tako kot je glasoval nje¬ gov “firer.” Na seji smo določili, da ima piknike. Za slučaj, da bi padal dež, je tudi urejeno, da se pri¬ redba vseeno lahko vrši. Torej se ni treba nikomur premisliti, če sonče ne sije, temveč kar pri¬ dite. Kot .je bilo že poročeno, sem '! na . 1718 W. Carmen Odbor Skupnih društev je pri¬ redil zelo boght program in de¬ ležni boste obilo dobrega užitka. Odbor vam garantira, da ne bo nobeden šel razočaran do- Ave. Telefon Admor. 8328 Prn s.m, skrbite, rta boste plača« asesment ob pravem času, ke drugače bom primoran ra -nat se po pravilih. Z bratskim pozdravom. Frank Šuštaršič, tajnik. Poroke-piknik in politika Goivandci, N. Y. — j unij - mesec ameriških nevest. Tudi J e J_ j.* fiLltVlc ' naši naselbini bodemo imeli k at t r i poroke v kratkem. PoroČij 0 se Adaline Povhi in Bu ttori Pratt, Amelia Andolsek i n j 0 seph Panepinto ter Mary Stosh in Frank Condon. Novoporoč etl . cem želim mnogo sreče v zak 0n> skem stanu, in ker sta Adali n j in Amalia članici našega dru. štva SSPZ., priporočam, da p ri ^ peljeta tudi svoje izvoljene m 0 . žičke v naše članske vrste. Piknikov smo imeli do Se d a j malo, to pa iz razloga, ker j e v današnjih časih dvomljivo p r j. rej ati izlete, ko je vreme nast a . lo nezaupajoče, kakoi; večina ljudstva, in se radi tega ne mo¬ remo zanesti nanj, kakor nas a . mo izvoljene voditelje ne. Tako je en dan vročina, ponoči slanc a pade, in danes prvi dan poletja, pa 29 milj od tukaj sneg nale’ tava. če nam bodejo dopuščali vre- menski bogovi, se vrši velik pik. nik tukajšnjega društva dne 7, julija. Imeli bodemo slovensko godbo za plesalce, razne tekme, pijačo in prigrizek in kdor bo srečen bo peljal lepo jagnje do¬ mov. Kar se tiče zabavanja med našimi člani, sem prepričan, da tudi lepega petja ne bode manj. kalo. Vabimo članstvo od blizu in daleč in upamo, da nas pose- tijo slovenski Ljubljančanje iz Clevelanda. Več o tem pozneje. V nekem listu čitam. da je krivo vodstvo Leon Bluma v Franciji, ker jo Je zavzel av¬ strijski obešalec papirja. Vzrok navaja urednik lista je v tem, ker je BI um upeljal 40-urni de¬ lavnik v času, ko so imeli v Nemčiji 70 uri tedenski delav¬ nik. Nadalje ta urednik priporo¬ ča naši vladi, da če se mislimo oborožiti, se moraj'o delavske ure “takoj” zvišati na 70 ur te¬ denskega obrata, ker drugače v slučaju če poj demo zopet v voj¬ no, se znajdemo nepripravljene, kakor se je Francija, ker ni pod vlado Bluma priganjala delavce do 70-urnega delavskega tedna, Ali je potreben 70-urni teden v Ameriki? Po mnenju hlapcev, sovražnikov socialnih zakonov, kakor zvezni delavski zakon, za 40-urni tednik itd., da bi s tem uničili vse ,kar se je delavstvo priborilo zadnja leta, je torej 70-urni teden od njih strani pri¬ poročljiv, da bi uničili te zakone ter vrgli milijone sedaj uposle- nih delavcev na cesto k že obsto¬ ječi 11,000,000 brezposelni ma¬ si. Potem pa, če jih vlada prične hraniti, da revež ne more živeti ne umreti, pa točijo krokodilske solze, da bo vrag vzel Ameriko, če bo ista skrbela za svoje dr¬ žavljane ,tiste, kateri si poma¬ gati sami ne morejo, pomaga naj pa, da dobe industrijalei veliko naročil ter da se njih žepi pol' ni jo. Dokler bo v Ameriki toliko samomorov radi slabih ekonom¬ skih razmer med delavsko maso kot jih je danes, dokler bodo že¬ ne in dekleta delale po tovarnah, ko so možje in fantje na črni lis¬ ti pri tovarnarjih, dokler bo na milijone otrok podhranjenih, brez obleke, zdravniške oskrbe in obuval, dokler bodejo moril- ne tovarne obratovale s pol 110 paro in tisti, ki producirajo po¬ trebščine za ubogi narod, spah spanje kralja Matjaža, in do¬ kler bo v Ameriki 11,000,00 brezposelnih, je po mnenju ve¬ čine naroda nepotreben 70-ui' 11 delovni tednik nego 30 urni. Za take urednike listov, kakor £ 3 ima Buffalo Evening News, »i tiste, kateri propagirajo dolU delavske ure v tem času, pa P’j. poročam, da vlada začne gradi ■> po celi Ameriki umobolnišni ce ' pri katerih se naj zaposli brež poselno delavsko mašo, ker z 1 I se mi, da so možje kalibra om c ; njenega urednika bolni na um ll > in teh je zelo veliko. Pred 23 let smo uganjali i 3 '^ no take neumnosti za zagri* 1 ^ lom na odru toliko časa, da šli fantje‘reševat interese am riških baronov v Evropo, i' 1 ^ spomin imamo veteranske ° mišnice, N po katerih reveži sto ^ jo brez očes, brez ušes, brez ' |in nog ter njih pljuča I (Dalje na 3. Str.) 26. junija, 1940 ( napredek STRAN 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 inkorp orirana 19ot GLAVNI URAD: 245-47 WEST cTnn M.lon JnSSj?™”. «nc»Go. ni. UPRAVNI odbor- JOHN KVARTICH, prcdse dnilr 411 RUDOLPH LISCH, podpredsednik 71 «°^ S ^? et ’ Brld 8 eville, Pa. VVILLIAM RUS. taJnik 2 45-47 West i Cleveland ' °- ANTON ZAITZ, pomožni tajnik , a£-47w!*™& 2 Uca S°- UL cago, 111. 1 wesl 103rd Street, Chi- lIICHAEL U VaHOVNIK, Ill di'r^tor' i s.^i.k^t 103rd f treet ' Chi« go, Dl. na. d,««,, g«.,, SSTv? ““““ NADZORNI ODBOR: VVILLIAM CANDON, predsednik, 1058 E 79 nH o* ™ JOSEPH H. GRILLS, Box 69, Moon Rm 2?* St ” Cleveland > O. JOHN MAREN, 618 W. Pierče St., ifeilkee, WU. POROTNI ODBOR: FRANK PUCEL, predsednik 17921 neic.or, FRANK MEDVED, BoTTo Y ukon pa * CleVeUnd > 0hto VINCENT PUGEL, 1409 South 56th St., West Allis, Wia. UREDNIK-UPRAVNIK GLASILA: VATRO J. GRILL, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. ARCH, 618 Che 6 tnut St., Pittsburgh, Pa. * PONUDBE ZA TISK PRAVIL IN GLASILA SSPZ ima oddati v tisk nova pravila, kadar bodo izgotovljena, za tisk pripravljena, vsega skupaj kakih 5,000 knjižic, vsebujoča po 280 strani. Dalje se bo oddalo v tisk glasilo, izhajajoče tedensko na štirih straneh, z mogočimi prilogami, število tedenskih izdaj znaša približno 4,500. Tiskarna, ki ima namen tekmovati in podati po¬ nudbo za eno ali drugo, naj vpraša za boljše podatke gl. urad te Zveze. WILLIAM RUS, gl. tajnik Zapisnik 10. redne konvencije Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze ki se je vršila v Slovenskem delavskem domu, Collin- wood-Cleveland, Ohio, od 20. do 25. maja 1940. (Dalje z 10. strani, III. del.) Nadalje priporoča odsek posebno na¬ grado po $5 konvenčnemu podpredsed¬ niku in podpredsednici. — Brez ugovora sprejete. Konvenčnemu tajniku priporočajo na¬ grado $10. — Br. GROZNIK protipred- laga nagrado $20. Br. PUCEL opozori na dejstvo ,da je imel konvenčni tajnik veliko dela tudi z mimeografiranjem; stavi posredovalni predlog, da se mu nakaže $15. Br. GROZNIK umakne svoj predlog, kakor tudi odsek za plače, nakar je so¬ glasno sprejeto, da se nakaže konvenč¬ nemu tajniku nagrado $15. Odsek za plače priporoča, da se plača zapisnikarju po $10 od vsake seje ter povrne vozne stroške. — Brez ugovora sprejeto. Odsek za plače priporoča, da se naka¬ že članom odseka za pravila po $5 za njih delo med konvencijo. Br. ARCH misli, da je to premalo; zdi se mu, da so zaslužili vsak $15. — Pri glasovanju je soglasno sprejeto, da dobi vsak član od¬ seka zapravila po $5 za delo med kon¬ vencijo. Nadalje priporoča odsek, da se da članom poverilnega, združitvenega, reso¬ lucijskega odseka ter odseka za prošnje in pritožbe po $5 vsakemu. Br. GROZNIK izjavi, da njih odsek —odsek za prošnje in pritožbe—smatra, da zadostuje $5 za vse tri člane odseka. Br. VRANIČAR, ki je član tega odseka, so strinja. Br. PUCEL predlaga, da se plača vsa¬ kemu članu gori imenovanih odsekov po $5. — Podpirano in soglasno spre¬ jete. Br. STOKEL odloči, da se bo z delom za izposlovanje poslovnice nadaljevalo. Br. GRILL v imenu resolucijskega od¬ seka predloži sledečo resolucijo; Resolucija za podporo rojakom v stari domovini Ker se naša stara domovina Slo¬ venija oziroma Jugoslavija vzpričo voj¬ ne, ki divja v Evropi, nahaja v resnem položaju, in je izpostavljena možnemu napadu od strani tujih sil, ki jo želijo vtakniti v jarem fašističnega ali nacij- skege, suženstva, in ker smo ameriški Slovenci edini, del našega naroda na svetu, ki uživa poli¬ tično svobodo in svobodo izražanja v besedi in tisku, in ker se ameriški Slovenci tudi v gmot¬ nem oziru v obče nahajamo v boljšem j položaju kot naši bratje in sestre v Evropi, Bodi sklenjeno, da 10. redna konven¬ cija SSPZ izraža svoje najgloblje sim¬ patije z vsem našim ljudstvom onkraj morja ter naroča glavnemu odboru, da v slučaju potrebe nudi ne samo mo¬ ralno, temveč tudi toliko gmotno pod¬ poro kot njena sredstva dopuščajo, vsem takim gibanjem in akcijam, ki stremijo za tem, da se naš narod v Ju¬ goslaviji obvaruje grozot vojne in tota¬ litarnih diktatur, in da se mu omogoči srečen obstoj in varna bodočnost v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Resolueijski odsek; VATRO J. GRILL MICHAEL VRHOVNIK JUL1A PIRC Resolucija je soglasno sprejeta. Br. GRILL predloži sledečo resolucijo, ki jo je sestavil po naročilu, a je odsek Odsek za plače priporoča, da se na ^ kaže glavnemu predsedniku Kvartiču iz- j ne za g 0Var ja, niti ne odklanja: redna nagrada v vsoti $50 za štiriletno; dobo, ker se je kjerkoli mogoče udeleže- J Resolucija glede ukinjenja združitvene v al priredb, kar je bil seveda zvezano s stroški. Br. KVARTICH pojasni, da se sma¬ tra upravičen do te odškodnine za iz¬ redno delo, kajti na tisoče certifikatov Je moral podpisati in veliko je porabil za poštnino, za kar ni nič računal. Br. LARKO pojasni kot član odseka za plače, da br. Kvartich ni vprašal za kako odškodnino ali nagrado, temveč odsek sam smatra, da je pravilne, da se 8a odškoduje.' Brez ugovora sprejeto. Br. ZAITZ je mnenja, da bi bilo umestno upeljati nov način mesečnih poročil, ako ne pride do združenja, nam¬ reč da bi se tajnikom poročila pošiljala iz glavnega urada. akcije Resolueijski odbor predlaga nasled¬ njo resolucijo v smislu predloga brata Frank Pucelja (iz Clevelanda), sprejete¬ ga od 10. redne konvencije. Ker je S. S. P. Z. podvzela korake za združenje z eno ali dvema drugima slovenskima bratskima organizacijama Ker je dala naročilo posebnemu od¬ boru, izvoljenem v ta namen na deseti redni konvenciji, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se ta cilj in smoter uresniči, in . , Ker zdrav človeški razum in pretekle skušnje povedo, da se mora taka akci¬ ja za združenje izvršiti v primeroma Br. WAPOTICH misli da je naša j gkodovTtiTgmotnem ta moSTSf gamzacija premajhna, da bi se izpla- j škoaova & čalo to upeljati. Osebno je proti vsa- ru, . ir ,tpresi SSPZ kim Bodi sklenjeno, da interesi b. b. F. z kim novim izdatkom. Br. ZAITZ ima priporočilo glede in¬ vestiranja, ki ga br. Candon smatra za zahtevajo, da se združenje izvede in uresniči čimprej mogoče, ako pa se tako . ki ga or. oanuon — ne izvede in ureS niči, se odbor dobrega in vrednega upoštevanja, ako zdru^ J^ jn nitj elavni od _ ue pride do združitve. Br. ZAITZ vpraša, ali naj glavni od¬ bor nadaljuje z delom glede isposlova- nja poslovnice v Wisconsinu, ali pa se naj s tem počaka, dokler se ne ve za¬ nesljive glede združenja. Br. KUHEI, pojasni, dar poslovnice ne bc treba, ako se združimo s SNPJ. za združenje razpusti in niti glavni od bor kot celota, niti noben glavni odbor¬ nik kot posameznik, niti nobeno društvo ali član ali članica nima pravice to vprašanje prednašati ali razpravljati v uradnem glasilu S. S. P. Z. Br. GORSHE predlaga, da se reso¬ lucijo sprejme. Podpirano in z večino Br. PERKO je mišljenja, da se za en- ! oddanih glasov sprejeto krat počaka, dokler ni vprašanje zdru- Br. ZAITZ priporoča, da s, v reso u- ženja rešeno. el ji glede podpiranja kulturnih usta- Br. KOŠČAK priporoča, da se vse; nov, ki je zp bila sprejeta doda tudi Poslovanje nadaljuje brez ozira na zdru- j Cankarjevo ustanovo in Progresivne ženje. . Slovenke. Odsek za resolucije izjavi, da bo to uključil v resolucijo. Ni ugovora. Sestra PIRC v imenu resolucijskega odseka priporoča, da se izreče Sloven¬ skemu delavskemu domu in cvetličarju bratu Franku Jelerčiču, iskreno zahva¬ lo za gostoljubnost in cvetlice. — Brez ugovora sprejeto. Ker je s tem resolueijski odsek dokon¬ čal svoje delo, ga br. konvenčni predsed¬ nik razpusti, kakor tudi ostale konven- čne odseke, katerih delo je končano. Br. KUHEL predlaga, da se konven¬ cija zahvali skupnim društvom SSPZ. Podpirano in z odobravanjem sprejeto. Br. GORSHE prečita brzojavni po¬ zdrav društva št. 28 SSPZ ter pismeni pozdrav društva št. 86 SSPZ, ker se vzame na znanje. Br. KUHEL odgovarja na kritiko, iz¬ rečeno včeraj, ko njega in več drugih glavnih odbornikov ni bilo navzočih, ker so bili zaposljeni v raznih odsekih. Br. RUS podrobno pojasni glede po¬ slovanja v glavnem uradu. Pojasnjuje tudi br. ZAITZ. Br. SKUBIC predlaga, da se izreče glavnemu odboru zaupnico. — Podpi¬ rano in soglasno sprejeto. Br. GERčAR predlaga, da se sprejme točko 154. Podpirano in soglasno spreje¬ to. Zadnja točka pravil se torej glasi: Točka 154. Vse točke ustave in pravil tu natisnjene so bile sprejete in odobre¬ ne na in po 10. redni konvenciji, meseca maja, 19^), v Clevelandu, Ohio, in so v polni moči in veljavi za vse članstvo od vštevšega 1. julija, 1940, nadalje. Volitve gl. odbornikov Preide se na volitve glavnih odbor¬ nikov in namestnikov. Za mesto glavnega predsednika je imenovan br. JOHN KVARTICH. Ker nima protikandidata, ga br. konvenčni predsednik proglasi izvoljenim. Br. KVARTICH se v iskrenih besedah zahvali za izkazano zaupanje in obljubi tudi nadalje delovati za Slovensko svo¬ bodomiselno podporno zvezo. Za mesto prvega podpredsednika je imenovan br. RUDOLPH LISCH, in ker nima protikandidata, ga br. Stokel pro¬ glasi izvoljenim. Br. Lisch se zahvali. Za mesti drugega in tretjega podpred¬ sednika so imenovani bratje Elish, Groz¬ nik, Putzel, Rugel, Grum in Larko. Sprejmejo pa bratje Elish, Putzel in Rugel. Poverilni odsek pobere glasovnice, prešteje glasove in poroča, da so prejeli: Elish 27, Putzel 44 in Rugel 55 glasov. En glas je bil neveljaven. Br. konvenčni predsednik proglasi za drugega podpredsednika brata JOHNA RUGLA in za tretjega brata FRANKA PUTZELA. Obadva se zahvalita za test, ki jima ,je izkazena z izvolitvijo. Za mesto glavnega tajnika je imeno¬ van br. Rus. Ker nima protikandidata, je proglašen izvoljenim. Br. VVILLIAM RUS se zahvali za ponovno izkazano zaupanje in obljubi tudi v bodoče vest¬ no delovati za našo Zvezo. Za mesto pomožnega tajnika sta ime¬ novana brata STANLEY M. TISOL in ANTON ZAITZ, ki oba sprejmeta. Poverilni odsek pobere glasovnice, pre¬ šteje glasove in poroča, da sta prejela Tisol 37 in Zaitz 26 glasov. En glas je neveljaven. Br. Stokel proglasi brata Tisola izvo¬ ljenim za gl pomožnega tajnika. Br. TISOL se zahvali. Br. ZAITZ se tudi zahvali, ker mu je to glasovanje dokaz, kako se naplača iskrenega delavca. Ne bo pa utihnil Za mesto glavnega blagajnika je ime¬ novan br. MIRKO G. KUHEL. Ker ni¬ ma protikandidata, je proglašen izvo¬ ljenim. — Br. Kuhel se Zahvali za za¬ upnico. Za mesto direktorja mladinskega od¬ delka in angleško poslujočih društev je imenovan br. MICHAEL VRHOVNIK, ki sprejeme, in ker nima protikandidata, je proglašen izvoljenim. Br. Vrhovnik še zahvali. Za predsednika nadzornega odseka je imenovan in brez ugovora proglašen br. WILLIAM CANDON. Za prvega in drugega nadzornika sta imenovana brata JOSEPH H. GRILLS in JOHN MAREN, ki sprejmeta in sta proglašena izvoljenim. Za predsednika porotnega odseka je imenovan in proglašen izvoljenim br FRANK PUCEL. Za mesti prvega in drugega porotnika je pismeno prijavljen br. Frank Som¬ rak ter imenovani bratje Žnidaršič, Groznik, Medved in Zaitz ter sestra Stonich. Brata Zaitz in Medved ne sprejmeta nominacije. Poverilni odsek pobere glasovnice, pre¬ šteje glasove in poroča, da so prejeli: Frank Somrak 10, Louis Žnidaršič 52, Ignatz Groznik 48 in sestra Amelia Stonich 6 glasov. Dva glasova sta bila neveljavna. Izvoljenim sta proglašena brata ŽNI¬ DARŠIČ in GROZNIK. Za urednika-upravnika glasila je ime¬ novan in kot edini kandidat proglašen izvoljen br. VATRO J. GRILL. Za glavnega zdravnika se je pismeno prijavil br. Karel Rotter, br. F. J. Arch pa je imenovan ter sprejme. Poverilni odsek pobere glasovnice, prešteje glasove ter poroča, da je pre¬ jel br. Rotter 8 in br. Arch 54 glasov. Za glavnega zdravnika je proglašen dr. F. J. ARCH. Volitve namestnikov Preide še na volitve namestnikov. Za namestnika gl. blagajnika so ime¬ novani bratje Kikol, Gorshe, Skubic, Elish in Karish ter sestra Opeka. Sprej- riie in je proglašen izvoljenim br. VIC- TOR. S. SKUBIC. Za namestnika direktorja mladinske¬ ga oddelka in angleško poslujočih dru¬ štev je imenovana ter kot edina kandi¬ datinja proglašena izvoljenim sestra ANN OPEKA. Za namestnika v nadzorni odsek je imenovan in kot edini kandidat progla šen izvoljenim br. ANTON WAPO- TICH. Za namestnika v porotni odsek so imenovani sestra Amelia Stonich in brata John Pugelj ter Math Koščak. Sprejme nominacijo br. Vincent Pugelj in je proglašen izvoljenim. Br. STOKEL opozori tiste zboroval¬ ce, ki bodo ostali tu še prihodnji dan, na pretresljivo igro “Razvalina življe¬ nja,” ki jo v nedeljo uprizore Progresiv¬ ne Slovenke. Br. SKUBIC omeni, da med razpravo o združenju se ni zglasil k besedi, želi, pa sedaj povedati, da je pri SSPZ sko¬ raj od začetka in že dolga leta tajnik. Mimogrede omenjeno je on najstarejši član tu na konvenciji, namreč po član¬ ski dobi, njegov oče pa najstarejši član pri Zvezi, pri društvu št. 1 pa je njegov otrok najmlajši član. Društvo št. 1 je bilo prvo za združenje na enakopravni podlagi. In če bi ne bilo zahrbtnosti, bi se lahko združenje že davno izvedlo. Br. GORSHE priporoča, da se razni zgodovinski materijal pošlje na muzej; dobrodošli pa so tudi denarni prispevki. Br. RUS opozori, da bo treba v pra¬ vilih dostaviti točko glede drugega in tretjega podpredsednika. Br. GRILL izjavi, da se bo dalo to napraviti na podlagi sprejete resolucije. Br. SKUBIC predlaga, da se poveri gl. upravni pododsek, da odobri zapis¬ nika zadnjih dveh sej. — Podpirano in soglasno sprejeto. Br. STOKEL pozove predsednika S. D. D. Br. LOKAR, predsednik Slovenskega delavskega doma, se zahvali zbornici in izreka upanje, da bo SSPZ v istih smernicah nadaljevala in napredovala. Br. STOKEL pozove v ospredje novo¬ izvoljene glavne odbornike ter jih za- priseže. > Br. konvenčni predsednik STOKEL se zahvali vsem za sodelovanje, če je slu¬ čajno koga užalil, želi tu izjaviti, da te¬ ga ni storil namenoma. Nato odda pred¬ sedstvo glavnemu predsedniku Kvartiču. Br. KVARTICH je vesel, da lahko ugotovi, da je bilo najvažnejše vpraša¬ nje dobro rešeno. Prepričan je, da je bila ta konvencija uspešna in njeno delo bo prineslo bogate uspehe, še en¬ krat se vsem zahvali za sodelovanje ter nato zaključi konvencijo ob 3.30 popol¬ dne. KRIST STOKEL, konvenčni pred¬ sednik SSPZ. ERASMUS GORSHE, konvenčni taj¬ nik SSPZ. JACOB ZUPAN, konvenčni zapisnikar. POVERILO Podpisani poverujem, da šta bila za¬ pisnika 10. in 11. seje 10. redne kon¬ vencije .obdržavane dne 25. maja, 1940, po določbi konvencije prečitana na seji gl. upravnega pododseka dne 10. juni¬ ja, 1940, V prisotnosti članov: M. G. Kuhel, Michael Vrhovnik, Anton Zaitz in Wm. Rus, ter da sta bila sprejeta in odobrena tako kot Sta priobčena. WILLIAM RUS, gl. tajnik in zapisni¬ kar seje gl upravnega pododseka. Dr. Ivan Lah: MINI BDT6CI (Odlomek iz “Druge knjige spominov” pred par leti umrlega slovenskega pisatelja.) (Nadaljevanje) “In tudi če bi šli naprej, ne bi javili,” je rekel mlajši Po- Ijaček. “Kaj moremo mi trije, javili bi drugi,” je pripomnil starejši. “Res, mi ne moremo nič, kveč¬ jemu da rešimo sami sebe.” “Ko bi mogli preko ...” “Ne moremo. Čakajmo ju¬ tra!” Ura je bila polnoč. Vrnili smo se in javili, da je vse mirno. Legli smo v travo poleg jame, ki smo si jo izbrali za preno¬ čišče. “V jami je vendarle varnej¬ še,” je rekel starejši Poljaček, “vidva pojdita noter, jaz bom ležal tu.” Res, v jami, ki je bila nekako meter globoka, se je sijajno ležalo. Kmalu sem zaspal. Vzbudilo me je močno grme¬ nje topov. Na nebu se je svitalo, po pokrajini je ležala še polte¬ ma. Kanonada je divjala od naše strani. Izpil sem požirek ruma iz napojke in zlezel iz ja¬ me. Tudi Poljačka sta bila že pripravljena. Čete so se zbirale za zidanico v zatišju dreves. Prišel je poročnik. Bil je mo¬ ravski Nemec, zagrizen in na¬ dut, kakor jih je vzgajala ta dežela. Vedel sem, da pazi na¬ me in da me med bitko ne bo izpustil iz vida. “Nič hudega ne bo,” je začel, “es wird'nicht viel los sein — samo malo bomo fronto izrav¬ nali.” Vojaki so molčali. Kanonada Začelo je pokati tudi od na¬ sprotne strani. Visoko nad na¬ mi so žvižgale krogle skozi ju¬ tranji zrak proti gričem, od¬ koder je prihajala naša kano¬ nada. “Verfluchte Hunde,” je roh¬ nel poročnik in iskal zavetja za drevjem. , * “Vonvarts, vorwarts!” se je začulo povelje. Pek — pek — pek — pek — pek!... Zažvižgalo je po zraku iz strojnih pušk. “Der Hund hat uns bemerkt,” je sikal poročnik in se plazil za nami. (Dalje prihodnjo sredo) Dopisi članstva (Dalje Iz 2. str.) strupenega plina. Dobili so bo¬ nus od vlade, katerega morajo danes z drugimi davkoplačeval¬ ci skupaj nazaj dajati, dočim se vršijo konference, kakor se je vršila dne 29. aprila pri njiho¬ vem veličanstvu Morganu, kako nas zopet spraviti v svetovno klavnico delavstva, za profite ameriških milijonarjev. Takoj po ti konference bankirjev smo pa začeli z ogromnim oborože¬ valnim programom. Ta program je sicer potreben, toda ne v to¬ liki meri, kakor nam hočejo sli¬ kati. Naš nevtralni zakon je šel po vodi. Danes vlada stare aero- plane in barčice daje nazaj tvrd¬ kam kot aro na nove, ti jih pa potem pošiljajo v Anglijo, za se je nadaljevala. Iz vseh gričev i katere bo plačala takrat, ko zač- za nami je pokalo in streli soj no krave lezti na drevesa. Mi pa padali na drugo stran doline, hoč emo novih ,da si nakopljemo kjer so bili na pobočju dobro več Ji doI £> ve *i'e davke > in kakor Čudili smo se, da na našo kano- zakopani naši “nasprotniki.” nado ne odgovarjajo. je senator Walsh izšnofal, veli¬ ke profite izdelovalcem motil¬ nega orožja. Ti vloze denar na banke, kjer dobe obresti, ban- Slabo streljajo, je rekel po- j kir j i pa zopet ven na posodo, bo- ročnik, ko je videl, da se veči- diši revežu ali vladi, kjer zopet na strelov razleti v suhi prsti on j žanjejo na interesu. Tako pod okopi. Sonce je svetilo od nekod daleč v krvavih zarjah in se skrivalo za jutranjimi me¬ glami, kakor da neče gledati nove tragedije, ki jo je gledalo v teh dneh že tolikokrat. “Pošta, pošta.” Nekdo je pri¬ hitel k nam z zadnjimi pismi. Dobil sem številko “Slov. Na¬ roda,” ki sem jo v hipu prele¬ tel. Bog ve, ali jo bom kdaj prečital?” Na zadnji strani je bil parte dobrega gospoda Ka- liša, v čigar družini sem preži¬ vel nekaj lepih božičnih veče- iov pri nebeško dobrih poticah, ki jih je spekla gospa... Moj Bog, na kaj se človek spomni v tako resnih trenutkih. Na vse tiste dobre ljudi.. . “Schwarmlinie!” Četa se je začela razmikati. “Po pet korakov drug od druge¬ ga!” se torej vrti ta škandal, za kate¬ rega bo moralo delavstvo z grbo na hrbtu plačevati, pa akoravno je brezposelno. Vzrok je, ker se še kralj Matjaž ni prebudil— delavstvo pa spametovalo ne. Ve bi se, bi prokleto hitro obra¬ čunalo z krviželjnimi razbojni¬ ki in s tem preprečilo preliva¬ nje delavske krvi v potokih. John Matekovich, st. Ameriško-slovensko zdru¬ ženje Sheboygan, Wisc. — Sheboy- ganski Slovenci se moramo zo¬ pet malo oglasiti, da ne boste mislili, drugod, da smo že za¬ spali in utihnili. Saj nič čudnega bi ne bilo, če bi res pozabili na vse drugo, ko s takšnim stra¬ hom zasledujemo časopise in radio vsdk dan. Večkrat premišljujemo zakaj vse to klanje in vsa ta sovraštva po celem svetu, pa to je zato ker ni pravega prijateljstva in prave ljubezni med narodi. Za¬ to smo ravno sedaj v teh kritič¬ nih časih tako eden drugemu potrebni. Zato je tudi potrebno, da se prijatelji večkrat sestane¬ mo, da se razgovorimo o vseh rečeh, ki so nam potrebne in po¬ tožimo eden drugemu svoje skr¬ bi in težave, ko jih imamo vsi preveč. Kaj je boljšega na svetu ka¬ kor je iskren prijatelj in mi Slovenci v Sheboyganu se tega dobro zavedamo. Priča nam je seja A. S. Z., ki se je vršila zadnji mesec 22. maja v Fluder- nikovi dvorani. Slovenci so se vdeležili in napolnili dvorano v tako obilnem številu, da kaj ta¬ kega nismo pričakovali. Tukaj vidimo, da se naši Slo¬ venci v Sheboyganu zavedajo njihovih dolžnosti. S tem ste pokazali drugim na¬ rodnostim, kako ste ponosni na svoj slovenski narod. Tudi naši mladi fantje in dekleta so se vdeležili v lepem številu za kar jim gre vsa čast in hvala vam. Navzoča sta bila tudi g. H. Runge župan mesta Sheboygan in naš slovenski zdravnik g. Joe Kovačič. Predsednica je nato otvorila sejo, ter vse navzoče iskreno pozdravila in se jim za¬ hvalila za tako lepo vdeležbo. Na to je sledil govor župana mesta Sheboygan, ki je pozdra¬ vil navzoče in je bil jako prese¬ nečen ko je vstopil v dvorano in zagledal toliko Slovencev. Izra¬ zil se je v lepih besedah, da ni verjel, da se bomo vdeležili V tako velikem številu. Povdarjal je tudi, da pred par leti ni mislil na to in ni ve¬ del tega kar ve danes. Zato tudi danes gleda vse z druge strani in tudi drugače misli o nas Slo¬ vencih kakor pa je leto nazaj. Razložil nam je nekaj koristnih reči in bi bilo dobro, da bi mi Slovenci in vsi davkoplačevalci tukaj v tem mestu Sheboyganu bili bolj poučeni o teh stvareh, do bi vedeli kaj se godi in za¬ kaj se denar potroši. Obljubil je nam Slovencem tukaj, da nam bo šel na roko v vsakem slučaju, kjer bo mogoče. Drugi govornik, naš rojak, slovenski zdravnik g. Jos. Kova¬ čič je bil veselo pozdravljen od občinstva. Izrazil se je, kako ga veseli, ko sliši, da smo ustano¬ vili A. S. Z. Povdarjal je kako je potrebno tako združenje med našim narodom, koliko dobrega in koristnega se lahko doseže s takim združenjem in koliko več ugleda bomo pridobili pri Ame- rikancih. Apeliral je na našo mladino, da naj nam stoji na strani in de¬ luje z nami, saj to A. S. Z. ni samo v korist starejšim, ampak mladina je tista, ki bo lahko de¬ ležna največ dobrin ako bo z razumom delovala v prid sebi in celokupnega naroda. Tretja govornica je bila pred¬ sednica. Ona nam je razložila kakšen namen ima to združenje za nas Slovence. Vabila je vse Slovence, da se pridružijo temu združenju in pomagajo delova¬ ti skupno v prid celega naroda. Glede ameriškega državljan¬ stva je povdarjala, da še nikdar v našem življenju ni bilo tako pomembno in potrebno biti ame¬ riški državljan kot ravno sedaj v teh kritičnih časih. Govorila je še o več drugih koristnih re¬ čeh. Na to se je zahvalila govor¬ nikoma gg. županu in zdravni¬ ku Kovačiču, nakar se je seja nadaljevala. Izvolili smo načelnika za dr¬ žavljanstvo in to g. Antona Šti¬ glic. Njegov odbor ima nalogo, da je eden iz odbora navzoč pri učenju za ameriško državljan¬ stvo, da pomaga prositeljem re¬ ševati nalogo. Za načelnika zabavnega kluba je bil izvoljen g. Anton Susha. Njegov odbor ima nalogo, da preskrbi vse za piknik. Ker je bil čas prekratek, se je seja zaključila. Veliko stvari je ostalo nerešenih, zato smo bili odborniki-ce primorani sklicati izredno sejo, ki se je vršila 6. junija v Association of Com¬ merce dvorani. Razpravljalo se je o našem pikniku, ki se bo vr¬ šil v nedeljo 4. avgusta v Roose¬ velt parku, (Suscha’s gozd). Iz¬ voljen je bil tudi pripravljalni odbor. Izvoljena je bila tudi pogveb- na načelnica gr. Josephir." Dra¬ gan, katera ima nalogo s svo¬ jimi odborniki preskrbeti venec za umrlega člana in kolikor mo¬ goče največ voznikov (avtov), da se izkaže zadnja čast. Za pevsko pogrebno načelni¬ co je bila izvoljena ga. Mary Kovačič, katera ima nalogo, da preskrbi pevce, da zapojejo na¬ grobno žalostinko. Posebno apeliram na tiste, ki še niste ameriški državljani, da se nam javite. Dobili vam bomo učitelja g. Nicky, ki vas bo pri¬ vatno učil, kjer hočete, to je sa¬ mo Slovence skupaj. Vdeležite se v polnem številu naših sej in s tem pokažite g. Hickyju, da ste hvaležni za nje¬ gov trud, ki vam ga bo izkazal. Mary Fale, predsednica. Cleveland, O. — NARODNE NOŠE. — Danes postoji v Ame¬ riki veliko zanimanje za naše narodne noše. Prirejajo se po¬ gosto veliki festivali, v katerih nastopajo skupine v narodnih nošah. Posebno slikovite so na¬ rodne noše južnih Slovanov: Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se morda odlikujejo od vseh drugih narodnih noš. Podpisani bi rad imel natan¬ čen spisek oseb ali društev, njih imena in naslove, ki so v po¬ sesti kakega narodnega vzorca, bilo to slovenske, srbske ali hrvatske narodne noše ali sa¬ mo dela te narodne noše. Sle¬ deči vzrok me sili k temu apelu: na naš urad prihajajo večkrat povpraševanja, kje bi se moglo videti ali izposoditi naše narod¬ ne noše, seveda proti odplačilu. Ako bi imel podpisani natančno urejen inventar narodnih noš iz mesta Clevelanda, okolice in če mogoče iz cele države Ohio, bi se napravilo lahko mnogo ko¬ ristnega za same osebe ali dru¬ štva, ki bi posodile proti odpla¬ čilu svoje narodne noše, a na drugi strani je to najpopular¬ nejši material, najpoštenejši in simpatičen za propagandistične s vrhe v cilju, da nas s tem spo¬ znajo drugi narodi, naše šege in tradicije, kar je posebno v današnjih časih velikega pome¬ na za nas. noše. Vsi tisti, ki imajo narodne naj javijo to na sledeči naslov: Dr. James W. Mally, Royal Yugoslav Consul, 6411 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Dr. James W. Mally CALCIUM AND BONE (Continued from page 4) portant in calcium control that their removal will cause death within three or four days. A deficiency of vitgmin D iK the diet and an insufficient amount of sunshine or other ul- tra-violet irradiation of the skin surfaces result in failure of ab- sorption and deposition of bone salts. In the grovving child this deficiency is characterized by weak bones which bend easily and produce rickets. II!W!'1D : I VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corpo¬ ration, VVashington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Avenue HEnd. 5670 26. junija, 194 „ STRAN 5. NAPREDEK DO YOU KNOW THAT - SSPZ Ha3 Nine Modem Plans of Life Insurance for Adults and Juveniles? PROGRHSS Fraternalism in Action , fits since orgamzation “NAPREDEK" Chicago is Ready for Mammoth Celebration This Sunday BALINA TOURNAMENT, MOV®, (ONTESTS & DANCING FEATURES Milwaukee Balkans to Send Two Teams Eight Chicago Lodges and two Active Vrtec Units (Trail Blazer Juniors and Rožnik Juniors) will together and celebrate SSPZ DAY at Romian’s come Picnic Spartans’ Notes By Ann Opeka There wiil ne a meeting for ali Spartan boys who would like to play softball in the Sunday morning League Thurs., June 27 at 7:00 in SNH (old bldg.). This is the final call and details must be completed at this meet¬ ing. If you are unable to attend this meeting but are interested call S. Žagar LI. 3837 or yours (Greater Pullman Gardens) next Sunday, June truly HE - 765 9- Grove 30th, in what is expected will turn out to be the best attended outdoor affair our Chicago Lodges have seen in the past half dozen years. To assure it an inter-city color, a delegation of BALKANS from Milwaukee promise to be on hand to help make it even more successful . . . And it won’t surprise us if we have a few visitors from De Pue, La Salle, Gary, and other outlying cities and towns where SSPZ Lodges are located. The response to ouv call for balina entries is a splendid example of what can be done by the Chicago Lodges when enthusiasm is raised to a normal edge. Six Chicago Lodges alone account for 11 team entries, while the Balkans are coming to town with one man and one woman team, making 9 men’s and four women’s teams in ali. What a tourney this promises to be! The Southside Lodges versus the Westside Lodges versus the Milwaukee Balkans! Who will ultimately be crowned the SSPZ Chicago Balina Champs, no one knows and, certainly, no prediction will be ventured at this writing at to who the eventual winner might be. While attending the Social*: , . . , , , _ , __ .in their mmds sponsored by Lodge No. 1, at * * With a big smile, Bro. Pucel was dashing here and there at the Združeni Bratje picnic very contented with the large at- tendance. Met Frankie Mivec, Johnnie Prap and their boy friend from Indianapolis at Utopians Barn Dance. What really attracts these boys to Cleveland is a couple of charming SSPZ girls. v v Celeste Dietz wishes to thank ali her friends who paid her a visit or sent the lovely gifts during her recent illness. It won’t be long now before she’ll be with us again. * * About a week ago I learned that two of our popular Spar¬ tans done-got-hitched on Deco- ration Day! And they’re none other than Myra Matetich and Milan Myatt. Congratulations Berger’s Hall, last Saturday, I met and talked to Victor Sku¬ bic, the Secretary . . . Hardly recognized him at first because, he had on one of his wi'fe’s best Sunday dresses and a shawl or scarf wrapped around his head (putting on a little act), and he told me, his team is coming to the picnic prepared to annex the city balina championship ..„ A little later, I bumped into Andy 0’Bosla and his wife, Jean, and they, too, were of the opinion that the Victorians would take the titles ... A few minutes later, I found Paul Ber¬ ger, Andy Cizej and Victor Zu¬ pančič, discussing their team’s chances, and they ali seemed to be so sure they’d wln, that they suggested that I measure their heads for the champ’s crown, to be sure it’d fit... Had to teli them that I wasn’t sure what kind of trophy would be presented to the winners, a crown, cup or, maybe, j.ust a wooden barrel filled with(?) ... We’ll have to wait till Sunday to see what it will be... Then, I ran across Joan Koprivec and Nancy Novak (a couple of Vic- torian players) at the east end of the new bar-room (Grand opening celebration this Satur- day — Don’t say I didn’t remhul you), who asked me to help so come on out this Sunday and watch them j anc j 2oads of good lučk! I understand that the SNH is battle it out. Here, also, is a last minute surprise for you ... We’re not sure, yet, it will take plače, so don’t assume this as a definite promise ... The NEW MOVIES of SLOVENIA, taken by BOŽI¬ DAR JAKAC last year (Jakac, if you recall, is the Slovene artist who did such a splendid job of filming our first edition of scene and life in Slovenia a couple of years ago), are now in Cleveland, where they are scheduled to be shown this com¬ ing Friday night in the Slovene National Home on St. Clair Ave. Immediately, after the showing there, they will be shipped by special delivery to Chicago, which, if received on time here, will be given a short preview Sunday evening with our other movies ... We under¬ stand that these movies need further editing and a change and addition in titles, ali of which will take a number of weeks to complete, but when they are, you are going to see the best movie of Slovenia people, customs, etc., ever shown on the screen in this country. There will be 2400 feet (two hours'), ali but 200 feet in technicolor, and these taken by one who knows beauty planning to organize an Adult Slpvene School this fall. The idea is excellent. Spartans will hold their first outing of the season on Sun- day, July 21. More details later. Keep this date open! TICKETS FOR SLOVENE DAY IN W. PA. them solve a rafher perplexing j i n nature, and vvho understands (to them) problem ... They what our people in this country seemed to be doubtful as to wan t in pictures ... Be sure to what kind of outfit they should attend CHICAGO’S SSPZ DAY, wear for the balina tourney —jy° u čare to catch a glimpse Slacks, shorts or a light sum- of a great and latest new mbvie mer dress?.... Well, maybe, I of Slovenia, and of yourself, if was wrong in giving them this y° u bave attended past SSPZ advice, but I advised them, events in 1936-37-38. especially, if they didn’t mind; There’s much more could be having a gallery of young men written, but we’U leave the rest at their heels ali afternoon, to j to your own eyes apd don shorts and blouses or shirts ... What do you think of my suggestion? ... What I’ve trying to get across' is the fact that they ali feel they’re going to win, which ought to make it a mighty in- teresting tournament. Of course, the Southsiders and the Bal¬ kans have the same idea back own eyes anct ears, short-sleeved j when you find yourself at the PITTSBURGH, Pa. — You haven’t forgotten about the Slovene Day picnic to be held at West View Park, July 13, have you? Did you order your amusement tickets yet? If you haven’t, here is a list of per- sons from whom you may obtain them: Dora Pfeternel, R. D. No. k, Box 418, Turtle Creek, Pa. Frank Kress, 57th Street, Pittsburgh, Pa. Stan Progar, Box 245,* Stra- bane, Pa. Anton Rednak, Braddock, Pa. Matt Spolar, 160 Henderson its;St., Pittsburgh, Pa. Frank Kužnik, Sr., R. D. No. 1, Export, Pa. Frank Črnic, R. D. No. 2, Pit- cairn, Pa. Matt Rogina, Slovene Hall, Pittsburgh, Pa. Paul Klun, 5168 Butler St., Pittsburgh, Pa. Mary Horvatin, 1532 -Poplar St., So. Greensburgh, Pa. Rose Slapnichar, Box 121, Bessemer, Pa. John Jergel, 4506 fcoleridge St., Pittsburgh, Pa. Matt Malich, 1500 Lowrie St., Pittsburgh, Pa. Joe Dolinar, Box 425, Cover- dale, Pa. Mary Bahor, 606 Kendall St., Pittsburgh, Pa. Frances Abram, Box 311, Come, tvhether t/i-e j oug-hton. Pa.. Anton Eržen, R. D. No. 1, Box 412, Turtle Creek, Pa. Jacob Dolence, Library, Pa. picnic grove at the corner of 123rd and Union Avenue, next Sunday. iveather looks threatening or | not... The pavilion is a spa- cious one, large enough for sev¬ era! hundred people; so if it does rain (and oh, how we hope it doesn’t) there will be ample head. roof over every one’s VJelcome to you ali! M. T. V. CHICAGO SSPZ DAY PROGRAM Sunday, June 30th Romian’s Picnic Grove, 123rd & Union Ave. 1:00 p.m.—Gates open 2:30 p.m.—Balina tour¬ nament begins. 3:00 p.m.— Technicolor movies taken. 4:00 p.m.—Daincing in pavilion. 4:30 p.m.—Races and contests for chil- dren. 8:30 p.m.—Movies will be shown. How to reach the picnic grounds: Take Halsted to 123rd Street. The grove is just one block east of this point and is easily accessible by bus or automobile. BUultfa 30th Anniversary At Krayn, Pa. Krayn, Pa. — Commencing at 12:00 a. m. on Sunday, Julj’’ 21, SSPZ lodge No. 70 will play host to the public that will turn Out at a picnic and dance to celebrate the 30th anniver- sary of this lodge. There will be refreshments and entertain- ment galore in the afternoon, and beginning at 7 p. m. there will be plenty of polkas, waltzes and what have you played the Slovene way by the mglodious Slovene Knights. So don’t forget the date — and let’s see you ali at Krayn, Pa., on July 21st. We cordially invite ali lodges from far and near to attend this affair, and make it a real Slovene affair. We invite especially the lodges from the vicinity of Johns- town, such as South Fork, Bon Air, Tire Hill, St. Michael, and others. Once again reminding you— Keep Sunday, July 21 open and attend the 30th anniversary picnic and dance of SSPZ lodge No. 70, at Krayn, Pa. See you ali on the 21st. Andy Milavec, Jr., President Salesman: “These stockings are the very latest patterns, fast colors, hole-proof, won’t shrink, priced far lower than elsewhere, and a very good yarn.” Co-ed: “Yes, and you teli it well.” Anton Klemenčič, Cheswick, Pa. John Artach, Cheswick, Pa. If there isn’t a representative in your community with tickets on hand, you may send your or¬ der to me: Sylvia Fabec, 905— 56th Street, Pittsburgh, Pa. See you at the park! Slovene Day Committee, Sylvia Fabec, Ass’t Sec’y Calcium and Bone F. J. ARCH, M. D. Supreme Medical Examiner SSPZ Calcium is an element essen- tial to the life of plants and ani- mals. In one of several forms, usually in combination with phosphorus, which may be spoken of as phosphate of lime, it forms the principal constitu- ent of bone. The dried skeleton of the human body weighs about ten pounds. One half of this mass is composed of calcitim salts, and most of the remainder is organic material consisting of dead celiš. Practically every voluntary function of the human body is made possible by the support- ing structures, the bones and joints. They are held together by tough bands of fibrous tissue, the ligaments, and are con- trolled in motion by muscles which respond to the command of messages carried to them by way of nerves leading from the brain. Without this framework of bones, man would be as help- less as a jellyfish and could not stand, sit or raise his head from the ground, and his hands and feet would be as helpless as ap- pendages. This bony skeleton of the hu¬ man body is not only the sup- porting structure, but it is also a reservoir or storehouse of cal¬ cium and phosphorus. Bone is not, as some might be led to be- lieve, an inanimate substance such as a block of stone or a column of cement. It is a living tissue made rigid enough to sup- port the body by the calcium carbonate and phosphate salts laid down in it. In the adult as in the child these bone salts are being continuously removed and renewed, so that there is a con- stant flow of both calcium and phosphorus away from the bone and into the body fluids and a redeposition of similar salts that have been absorbed from the intestinal tract. Man derives calcium from milk, cheese, butter, eggs, nuts and green vegetables. When the various component parts of the body are functioning normally, there is absorbed from the food in the intestines and so sent to the bones by way of the blood stream approximately the same amount in calcium as is taken frcm the bones and lost to the body in the urine and waste ma¬ terial of the large iatestine. Various factors influence this process of absorption. Vitamin D and sunshine are two of these factors. Another is a set of glands of internal secretion called the parathyroid glands. These are situated in the neck immediately behind the thyroid gland and are usually four in number, ovoid in shape and about the size of a grain of wheat. These glands are so im- (Continued on page 3) BIDS WANTED FOR PRINTING BY-LAWS AND OFFICIAL ORGAN The SSPZ has new By-laws to be printed, which, when ready for printing, will require about 5000 books of approximate- ly 280 pages each. Bids are wanted for the printing of these By-laws. Bids, also, are asked Tor printing the Official Organ, issued once a week on four (4) pages and, when necessary, on additional pages. The weekly circulation runs about 4500 copies. Printeries, desiring to plače bids for one or both jobs, are asked to communicate with the Supreme Office of SSPZ for further information. WILLIAM RUS, Supreme Secretary RACES & CONTESTS FOR CHILDREN f°r boys and g“ ». tQ al j Vrtec members and their f nd u tobeVTsent Here is a list of what the Committee harp“/ r for you; there wffl be a prize for the winner and runner-up m eac 1 . Boys & GMs Running races . Boys onlv Dog race -------. . . .„ Girls onlv One-legged hopping . ■. ^ ^ Ball^hrowing contest —-. y Wheelbarrow race ---."" ^ oys ° nly Ballon blovving contest. oys & Girls Three-Iegged race .-----.-. 0ys ° n y Orange rolling race .. - Boys & Girls Sack race - .:...-. Boys only Cracker eating contest ..—-. Boys & Girls Backward running race . Boys & Girls Hit-the-bag . .. Boys & Girls Come! Ali you boys and girls of SSPZ. — Join the fun! Bring your family folks along! Invite youi friends to celebrate SSPZ Day in our company! Show them what a grand time they can have with us! They are more than vvelcome! CHICAGO BALINA TOURNAMENT SCHEDULE SUNDAY, JUNE 30, 1940 MEN’S Dl VISI ON Play begins: Teams: 4:30 Lodge No. 1 WOMEN’S DIVISION 1:30 Balkans, No. 24 vs Victorians ATTENTION PLAYERS! Ali team captains are requested and urged t« the’ 6 u'!."'.''' 05 ' 01 ' 5 on and the opening game. •< be reo , ; d “T Any cha ^e in the line up sh»»W f e P rV° ,he S “ rek «Per a. least 15 minut« betore the starting time. gameT he .r ti " g .‘ in ' e is given on *y for the openin« winner’s ffThe r 1 "'/" 1 begin 35 ^ “ M affainst r °und games are free to comp dfagraL “ shown the sched» k Each team shall substitute i s a llowed “ mPrise of four pUyert ' °* not be made after play ha s mjuryto a player. A game shall o, f°llow s . At the end of a team. A substitution caI1 started, except in cas e u ed aS of 21 points, consist bali closest to the" ° f framC ’ the teaI " scori with tb £ :b hali closer T™ °“ P ° in ‘ ^ ^ čase i four balls are closer'Tk & bal1, CXCept ^ ^ored- The team winn?« * ^ 8 P ° ints sha11 be he next frame. Onl v g CaCh frame has first bowl for A team U* 006 tCam can score in each fra ^ts opponent i s elim ,mg f ° Ut ° f tbree l ° r . uament. If th e ^ fr ° m furt her play in the tea,m, the fed ^ games lost by the ^ Same sba H not be played _c__ : ____r Ji_ !._• __ / _. .. log^Blasuip ene 5 a ^ lana > ako za pred-T Br. RUS je mnenja, da imamo isfeu- ri ; 0 1=1 ' po ovico Članov konven- 1 šenega zapisnikarja, ki bo ž e pravilno JUNE 26 , 1940 eije. " bit^ioH 86 glasu i e 0 predlogu mora Al n 1 podpn ' an od člana zbornice, sme n° Predl0gi Posebne važnosti las tS ! k zahtevati od pred- 14 vfi Ja ,’, da jlh s P‘sano predloži. ' dr . Predlogl ' Povila, resolucije in m T biti s P re 3 eto z nadpolo- o večino glasov, da postanejo Pravomočni. izvzete so zadeve, ki po Zapisnik 10. redne konvencije veze venske Svobodomiselne Podporne Z iej e »r« |a v Slovenskem delavskem domu, Coli! tf ood'Cleveland, Ohio, od 20 . do 25 . maja 1940 PRVA SEJA 20. maja, 1940. dopoldne delegat E a US pod° d0bri k0t poln °rnočnega delegata. Podp lr ano in soglasno spre- 01 predsednik br. JOHN KVARTICH j Br. glavni predsednik pozove brata “n konvencijo ob 9.30 dopoldne. V j Klavnega tajnika, da predloži poslovni ‘ , em kratkem a pomembnem otvorit- red - ii govoru pravi: Prijetna dolžnost i B r. RUS prečita sledeči poslovni red a ve iika čast mi je, da zbornico v ime- i K1 Je bf ez ugovora sprejet kot čitan- ’ auS. S- P- ^ e P° pozdravim, štiriletno Poslovni red desete redne konvencije s. S. P. Z. 1. Otvoritev konvencije. tonvenčno razdobje je minilo in zopet jjo se zbrali skupaj, da začrtamo pota, po katerih bo Zvez^ potovala v bodoč- j 2. Otvoritveni govor gl 'predsednika m Jj St i v zadnjih letih se je pri organi-1 B p eclsec ™ka m jjciji mnogo spremenilo; člani so pristo¬ pali in odstopali, nekaj jih je pa tudi [Julo. Bratsko in dostojno je, da se spominjamo vseh tistih pokojnih bratov in sester, ki so se v zadnjih štirih letih vedno od nas poslovili. Med temi sta tudi naš prvi glavni predsednik Anton Mladič in Rudolf Perdan, prvi predsed¬ nik društva št. 20. Poživljam slavno ibomico, da v znak sožalja vstane. (Vsi navzoči vstanejo.) Kot udeleženci te ibomice se gotovo zavedamo, da nam je članstvo poverilo veliko moč in pra¬ vico. Dolžnost naša je, da se skažemo ibni in vredni zaupanja, ki ga je nam članstvo poverilo. Naša organiza¬ cija je danes zdrava in polno življenja, j in prva naloga konvencije je, da to živ- j Ijenskomoč ohrani in dvigne organiza- | cijošena višjo stopnjo ugleda, kot ga je imela dosedaj. Spreminjanje časov zah¬ teva spremembe tudi pri organizaciji. In te spremembe moramo izvršiti, ako hočemo, da bo naša Zveza korakala z Juhom časa naprej. Poglobiti se mora- v delo, ki nas čaka na tej konven¬ ciji, in sprejeti sklepe, ki bodo v zado¬ voljstvo in korist članstva in organiza- tije.Predvsem moramo gledati, da bode mša Zveza na podlagi svobodomiselnih principov še naprej živela, rastla in cve¬ tela. In v tem duhu lahko pričnemo z delom. (Ploskanje.) Br. KVARTICH pozove glavnega taj¬ ata, da prečita imena glavnih odbor¬ nikov in delegatov. RUS fiita imena. Navzoči so vsi Savni odborniki. Izmed prijavljenih atov ni sledečih: Louis Dornik (23), tank Drašler (27), John Movern (46), Dominik Vajentic (139), George Pivik, Jr. (155) in Frank Gasvoda (173) ter taton Leskovar (209). Od društva št. s namesto John Bohinca navzoč John Poznik. Dr. KVARTICH poroča, da je poslal tavenciji cvetlične šopke cvetličar br. Frank Jelerčič. Nato se razdeli med delegate in dele- katinje cvetlice, konvenčne znake in pri- t f nc knjižice, ki imajo tudi seznam Slavnih odbornikov in delegatov. Dr. KRIST STOKEL pozdravi zbor¬ ih 0 v imenu skupnih clevelandskih dru- ** SSPZ in kliče dobrodošli! Ponosni *®'dase vrši konvencija take močne in , Ve organizacije v slovenski metro- J®' in skušali bodo zborovalcem nu- , lt ' kar največ razvedrila tekom njih 'Vanja tukaj. (Ploskanje.) "J KVARTICH se v imenu zbornice vali skupnim društvom SSPZ za , gostoljubnost, nakar predstavi bra- Ia J °hn E. Lokarja. r - LOKAR pozdravi delegate in glav- e odbornike v imenu cele naselbine, s * st > pa v imenu Slovenskega delav- ves^r t * otna ’ katerega predsednik je. Z » em izjavlja, da je ponosen, da je -SSPZ. Tudi SSDomu so društva , ve >iko pomagala. Svetuje, da Zve¬ čat ° la * ca na Prej po sedanjih smerni- ». ,ta k° da bo tudi dejansko to, kar del Cni n;ieno ime - u P rava Slovenskega doma bo v vseh ozirih sku- v eiicr° POln0ma zac J° v °Jjiki člane te kon- KVARTICH se med ploskanjem h -/, 1 bratu Lokarju. Nato predstavi l a Roglja. Du 2 ,'ROGELJ kliče dobrodošli! v ime- Hj, ^venskega narodnega doma, ki je v: slovenski dom v Ameriki. In tsn«! nu s - K - d želi konvenciji obilo T ha - (Ploskanje.) ha d KVartic H odloči, da je sedaj hto„ nevnem redu imenovanje poveril- “ a odseka. predlaga, da glavni pred leto Br. imenuje tri člane poverilnega a - — Podpirano in soglasno spre- hiii„ elavni predsednik Kvartich ime- - . v f in Poznik. S TERN Gl H v Poverilni odsek brate SKUBIC Glav ni odbor - pregleda poverilnice !> an ° v Poverilnega odseka. Br. John 0 0 ! nima poverilnice, ima pa urad- ie f‘ Sm ° svojega društva, iz katerega t b'ištv ViC * n °’ da ima P ravico zast °P a ti bri drugih. 3. Gl. predsednik imenuje tri delegate v poverilni odsek. 4. Sprejem opravilnika in dnevnega re¬ da za konvencijo. 6. Volitev konvenčnih odborov in od¬ sekov : A) Predsednika in dve podpredsed¬ nikov. B) Tajnika. C) Zapisnikarja. D) Odsek za prošnje in pritožbe. E) Odsek za pregled poslovnih knjig. F) Odsek za resolucije. G) Odsek za plače. H) Druge posebne odseke. 7. Poročila glavnih odbornikov in dele¬ gatov. 8. Poročilo o delu za združenje, sprejem ali odklonitev načrta za združenja. 9. Poročilo odseka za pravila. 10. Nominiranje mesta za prihodnjo konvencijo. 11. Nominacije in volitev gl. odbora. 12. Razno. 13. Zaključek konvencije. Nato je prečitan in brez ugovora spre¬ jet sledeči Dnevni red konvenčnih sej L Otvoritev zasedanja. 2. čitanje imen zborovalcev. 3. Citanje zapisnika zadnje seje. 4. Poročila raznih odsekov. 5. Izredna poročila in nasveti. 6. Volitev posebnih odsekov. 7. Naznanila in drugo. 8. Nadaljevanje rednega dela. 9. Zaključek zasedanja. Br. RUS nato predloži opravilnik, v katerem se na .predlog brata Pucelja, ki je bil pravilno podpiran, popravi določ¬ ba glede prisostvovanja, in se glasi; Deseta redna konvencija S. S. P. Z. je sprejela sledeči opravilnik, kateri je veljaven za vse delegate(inje) in gl. od¬ bornike, zbrane na tem zborovanju; Opravilnik 1. Zasedanje traja od 8. do 12. ure do¬ poldne in od 1. do 5. ure popoldne, z 10 minutnim odmorom v vsakem zasedanju. 2. Dolžnost konvenčnega predsednika je otvoriti in zaključiti zasedanje točno ob določeni uri, in paziti da vlada red in mir v dvorani. 3. Konvencija ima pravico odstaviti vsakega konvenčnega odbornika ali člana konvenčnega odseka z nadpo- lovično večino glasov, ako je nezmo¬ žen, postopa pristransko, ali ako drugače konvencija ni zadovoljna z njim. 4. Vsak pravomočen član konvencije mora prisostovati vsem zasedanjem konvencije. Med zasedanjem se ne sme odstraniti iz dvorane brez dovo¬ ljenja predsednika. Radi neopravič¬ ljive odsotnosti sme konvencija vsa¬ kega kaznovati in mu odvzeti zastop¬ ništvo, in če je slučaj tak, se mu tudi ne plača vožnjih stroškov iz Zvezme blagajne. 5. Konvenčnim zasedanjem ima pra¬ vico prisostvovati vsaki član S. S. P. Z in tudi vsaki nečlan. 6 Kadar želi član konvencije govoriti ' mora to naznaniti predsedniku z dvi T gom številke društva katerega zasto¬ pa čakati mora, da mu predsednik da' besedo, ki jo dobijo po redu vsi priglašeni govorniki.Konvenčna pod¬ predsednika imata voditi točen sez¬ nam vseh, ki se javijo za besedo. 7 Govori morajo biti stvarni in do- stojni in tikati se morajo le pred¬ metne zadeve na dnevnem redu. O predmetni zadevi sme vsaki govoriti le enkrat, ne delj kot 5. minut. Pred¬ lagatelj ima zaključno besedo. 8 Vprašanja, medklici, žaljivke ' drugo motenje govornika, ki ima do¬ voljenje za govoriti, ni dovoljeno Vsakega, ki moti govornika, mora predsednik posvariti in £ e . nadal f moti dnevni red, ga ^kijuči od t zasedanja ali mu odkloni besedo. Za nadaljne vodil zapisnik. Br. GORSHE misli, da bi bilo pravil¬ no, da se navede imena predlagateljev ir. podpiralcev. Pri glasovanju je oddanih za predlog brata Groznika 33 in za predlog brata Zaitza 14 glasov. Sprejet je torej pred¬ log brata Groznika. Br. ZAITZ vpraša, kaj je važno? k -- ™ »aucvc, r .1 pu Br. GRILL odgovori, da bo o tem od- rporacijskih zakonih in ustavi te ločal zapisnikar, pri čitanju p a se se _ is J 62 " zahteva J° vi šje število glasov, veda lahko popravi. Istega mnenja je onvenčni predsednik odloča pri br. Pucelj, enakosti glasov v vseh javnih glaso- j Br. ZAITZ predlaga, da se zapisnik Vanjih; pri tajnih pa ima glas kot priobči v glasilu v celoti. Podpirano in vsakdo drugi, če hoče sam govoriti, I soglasno sprejeto, mora odstopiti svoje mesto za do-1 Br. predsednik zaključi sejo ob 12. tični čas svojemu namestniku ali ! opoldne, podpredsedniku. Deset minut odmora • DRUGA SEJA. Br. SKUBIC poroča v imenu poveril- j 20 ‘ maja ’ 1940 ’ popoldnc - nega odseka, da na poverilnici brata j Br. predsednik otvori sejo ob 1. po- Rosola ni društvenega pečata. Isto ve-. poldne. ija za brata Frank Putzela (149). _ i Navzoči so vsi glavni odborniki in Predlagano, podpirano in soglasno je delegatje kot na prejšnji seji razen bra- sprejeto, da se poverilnici imenovanihI ta Bunardjije, ki je šel k zdravniku, a dveh bratov smatra za veljavni, ker je ) e kasneje dospel na sejo. Nadaljuje se z dnevnim redom, in si¬ cer se izvoli odsek za plače. Na predlog brata Puclja se izvoli v ta odsek tri člane; predlog je pravilno podpiran in soglasno sprejet. Imenovani so bratje in sestre Pol- lock, Tekstar, Candon, Puc, Matekovich, Jeric, Larko, Yakin, Cerar in Jurjevič. Imenovanje sprejmejo in so proglašeni izvoljenim bratje TEKSTAR, CANDON iz uradne korespondence razvidno, da sta bila pravilno izvoljena. Br. KVARTICH ugotovi, da je navzo- čih 45 delegatov, 5 delegatinj in 14 glav¬ nih odbornikov, vsega skupaj torej 64. Obenem proglasi konvencijo za pravo- močno in sklepčno. Preide se na Volitve konvenčnih odsekov. Za konvenčnega predsednika sta ime- j in LARKO novana brata Kvartich in Stokel. Br. i Br. STOKEL izroči predstavo pod- Kvartich odkloni v prilog brata Sto-1 predsedniku Perkotu, ki nato da besedo kelna, ki sprejme in je proglašen za bratu Stokelju, kateri v imenu skupnih konvenčnega predsednika. Br. STOKEL se zahvali za to izredno čast in obljubi, da bo pošteno in po banket, najboljših zmožnostih vodil konvencijo, pri čemur upa, da mu bodo šli vsi na roko. Sklenjeno je brez ugovora, da se izvo¬ li dva podpredsednika, in sicer vsake¬ ga posebej—enega izmed angleško go¬ vorečih, drugega pa slovensko govore¬ čega. Imenovani so bratje in sestre: Pirc, Stonich, Elish in Špehar. Sprejme sestra STONICH, ki jo br. predsednik progla¬ si kot konvenčno podpredsednico. Za drugega podpredsednika so ime¬ novani bratje Groznik, Kikol, Pollock, Wapotich in Kvartich. Sprejemeta brata Kvartich in Perko. Br. Kvartich odklo¬ ni imenovanje v prilog brata PERKO - TA, ki je nato proglašen za konvenčne¬ ga podpredsednika. Za konvenčnega tajnika so imenova¬ ni bratje Larko, Gorshe in Martinčič. Sprejme br. GORSHE, ki je proglašen za konvenčnega tajnika. Baš kar izvoljeni zasedejo svoja mesta in na priporočilo brata Puclja se vsede- jo v ospredju tudi člani odseka za pra¬ vila. Br. PUCELJ predlaga, da se odobri društev SSPZ vabi na zanimivo igro v torek zvečer v tej dvorani. V sredo bo sklep glavnega izvršnega odbora, ki je se asesment ne zvišal in podpora ne . 1 ,:WAPOTICH predlaga, da se odo- dei. bfata Poznika kot polnomočnega ieto ?ata ' Poc, Pirano in soglasno spre- Rr »lice ’ KLU °EVSEK tudi nima poveril dr us ’t 8 br - glavni tajnik pojasni, da je je v V ° Ura dno obvestilo glavni urad, da Br „ Kluceva ek njih delegat. Kl Wo C a NDOn predlaga, da se brata nevska «eli odobri kot polnomočnega leto a ' Podpirano in soglasno spre Ru s r ' ®LISH tudi nima poverilnice. Br Ijeo p °i a sni, da je bil pravilno iz;vo- ’ na kar br. Kuhel predlaga, da se ali daj nega prestopke ga sme konvencija kazno¬ vati zavzetjem mandata, kar po¬ meni izgubo vožnjih stroškov tem smislu je kaznjivo tudi nedo¬ stojno vedenje na zasedanju ali ta¬ len zasedanja in tako so kaznjivi tedi vsi prestopki članov zbornice ki so na škodo S. S. P- Z. _ 9 Nujne zadeve imajo prednost pred rednimi- Predsednik odloča, če je 10 o de v V seh nU predlogih mora glasovati vsaki član zbornice: kdor se vzdr i glasovanja, mora navesti vzroke. H Na konvenciji sprejeti predlogi so 1 pravomočni in neovrgljiv^ Porušiti Uh more le konvencija s 2/3-sko ve¬ čino. Dodatki k predlogom so dovo 12. Poimensko glasovanje se ima vršiti Br. MICHAEL VRHOVNIK opozori na premične slike danes zvečer v tej dvorani. Predavajane bodo tudi slike konvencije leta 1828, ki jih je, snel dr. Kern. Na dnevni red bi prišla poročila glav¬ nih odbornikov, a se to točko dnevnega reda za enkrat preskoči na predlog bra¬ ta POLLOCKA, ki je pravilno podpiran in s 35 glasovi sprejet. Vzrok za prelo¬ žitev je, da so bila poročila priobčena v glasilu zadnji teden, a nekateri dele¬ gati glasila niso prejeli pred svojim od¬ hodom, pa bodo imeli danes zvečer pri¬ liko poročila prečitati. Preide se na Poročila delegatov Br. VICTOR S. SKUBIC (1) bo govo¬ ril o raznih stvareh, ko bodo na dnev¬ nem redu, in društvena naročila bo iz¬ vršil s tem, da bo glasoval, kot mu je priporočano. Br. JOHN SLATNAR, JR. (3) poroča, da želi društvo, da bi se Zveza združila z JSKJ. Društvo tudi smatra, da bi bilo pravilno, da Zveza plača dnevnice in vozne stroške delegatov. Nadalje naj bi tjim dnevom; enakopravno združenje naj se izvrši s SNPJ; člani, ki prestopi¬ jo iz mladinskega oddelka v odrasli, naj bi bili takoj deležni polne zavarovalnine. Sestra AMELIA STONICH (47) ima naročilo, da glasuje po svoji uvidevnosti in da naj ne pozabi na stare člane. Br. LUKA VERHOVNIK (54) poro¬ ča, da je društvo za združenje s katero¬ koli sorodno organizacijo pod primerni¬ mi pogoji. Bolniška podpora se naj bi plačala do 90, mesto 60 dni po operaci¬ ji. članom, ki se pri delu ponesrečijo ali ki se morajo podvreči težki operaciji, se naj plača bolniško podporo od prvega dne. Zveza naj plača dnevnice in vozne stroške delegatom. Društva s 50 člani naj so upravičena do enega delegata; v dosego tega števila se lahko več dru¬ štev združi. Br. MATH MOCHNIK poroča za društva 61, 158 in 181. Za pošteno zdru¬ ženje s SNPJ. Oni, ki prestopijo iz mla¬ dinskega v odrasli oddelek, bi naj bili ima polno moč delovati po sfoji previd- Ibic. Z večino Je sklenjeno, da se sprejme nosti. točka kot čitana: Br. JOHN KIKOL (215) poroča, da je društvo za združenje na zdravi podlagi, j Br. ANDREVV GRUM (220) ima pri-j poročila društva, ki se v glavnem tičejo j PRAVILA Konvencija pravil, kot glede znižanja obrestne me re na certifikatna posojila; uvedbe os- teopatov; dovoljenja obiskovanja gle¬ dališč, kara zdravnik dovoli; plačila dnevnic delegatom iz Zvezine blagajne; izenačenja plač v glavnem uradu. Dru¬ štvo je za združenje s kako večjo ali večjimi organizacijami, in sicer se naj deluje za združenje z vsemi močmi brez ozira na tiste, ki iz lastnih koristi na¬ sprotujejo združitvi. Br. VICTOR ZUPANČIČ (227) ima polno moč delovati po svoji najboljši previdnosti. Br. PETE ELISH (235) poroča, da je društvo za združenje, in da prednost SNPJ. Ako se tu ne izvede združenja, Točka 1. REDNA KONVENCIJA Slo¬ venske Svobodomiselne Podporne Zveze se vrši vsaka štiri (4) leta. Prihodnja ali enajsta (11) konvencija se vrši tretji (3) ponedeljek v maju, leta 1944, v- . V slučaju pojava kužnih bolez¬ ni, ali vsled drugih tehtnih vzrokov, pa ima glavni odbor pravico s 4/5sko ve¬ čino članov glavnega odbora spremeniti mesec in kraj konvencije. Pri točki 1 b) in točki 2) je sklenjeno na predlog brata KUHLA, ki je pra¬ vilno podpiran, da se poveri resolucijske- mu odseku, da te določbe prouči v zvezi z morebitno združitvijo. Pri nekaterih sledečih točkah člani odbora za pravila pojasnjujejo, nakar so sprejete kot čitane: (a) Konvencija je najvišja zakono¬ dajna in prizivna oblast Zveze, ki ima pravico sprejemati, izpreminjati, ali ovreči katerokoli točko ustave in pravil Zveze; sme veljavno sklepati o vseh zadevah tikajočih se Zveze, ki ima ne¬ omejeno pravico reševati vse sporne za¬ deve, ki izvirajo iz članskega, društvene- se ga naj da na splošno glasovanje, deležni polnih pravic s prvim mese- j Operacijske odškodnine se naj zviša na cem. Društvo 181 je stoodstotno za zdru- $100. Bolniško podporo se naj plača od ženje s SNPJ. Tudi društvo št. 61 je za prvega dne. združenje s SNPJ, ako se seveda pra- | Br. FELIX MARTINČIČ (237) poro¬ vi no izvede. Razne nasvete glede pra- ča , da je društvo za združenje s kako V1 n lm L ° dS l k - . {slovensko podporno organizacijo. V Br. MATH KOŠČAK (63), da je dru- ostalem ima polno moč. Bf. I-ODIS KARISH ,239, poroe,. da , , poSbni SJS, M ““j i« «* «?..;». Pr.«,nl £ ££*“«* P r avomočno (b) Vsaka konvencija dela zakone za sedanje in bodoče poslovanje, ki ostane¬ jo v veljavi do določenega datuma. Med konvencijama sme po določbah pravil spreminjati, dodajati ali črtati točke pravil in ustave članstvo potom inicir jative in referendumž pa šest mesecev pred konvencijo. V njunih zadevah pa sme glavni odbor črtati ali dodati kate¬ rokoli točko pravil, ako se uvidi potreb¬ no, po določbah ustave, člena 7 (c). (c) Konvencija sestoji iz pravilno izvoljenih delegatov in glavnih odborni¬ kov, izmed katerih se voli glavni odbor Zveze. V glavni odbor se sme izvoliti tudi člane izven konvencije. Vsi glavni uradniki morajo biti državljani Združe¬ nih držav ameriških. (d) Na konvenciji ima vsak odbornik in delegat ne glede na to, koliko društev zastopa, le po en glas pri vseh glasova¬ njih; pri volitvah glavnih odbornikov se glasuje tajno, pri drugih predlogih jav- , ... no, razen če konvencija drugače določi, danes zapisnikar iz Chicaga, pa iih , ~ I ali poimensko, na zahtevo >4 članov kon- Br. MIKE ŠTERN (80) poroča, da 1 pod agl s SNPJ ah J , SKJ Razna pnpo- društvo želi združenje s SNPJ na pod- | ročlla pa Je lzročl1 odseku za pravila, lagi enakopravnosti. Nadalje, da bi se' Ker so s tem Poročila izčrpana, je obresti znižale na 4% in da bi iz mla- j brez ugovora sklenjeno, da se vsa po- dinskega oddelka prestopli člani bili' ročila vzame na znanje, takoj deležni polne smrtnine. Članom, | Br. STOKEL pravi, da je sedaj na starim nad 50 let. naj bi se po operaciji 1 dnevnem redu vprašanje združitve, plačevala bolniška podpora 90 dni. B r. KOŠČAK predlaga, da se to vpra- Br. JOHN POLLOCK (87) poroča, da Sanje odloži do naslednjega dne. Pod¬ se glede združenja ni razmotrivalo, in | pirano in s 35 proti 13 glasovi sprejeto, to radi tega ne, ker doslej nimamo še torej več kot 2/3 večino oddanih glasov. nobene pogodbe, na podlagi katere bi 7 , TT7 n , . . . _, Br. ZAITZ predlaga, da br. Rus raz- se lahko društveni člani izrekli za ali j„, 4 , .. ,. , .. ., ... . ... deli mimeografirane kopije pogodbe med proti. Mnenje elanov je, da je združitev de w a t e lahko koristna ali pa tudi ne, posebno za tiste, ki so člani več organizacij. “To- j ■ PUCELJ želi pojasnila glede po- rej v tem oziru imam proste roke in § ocib lahko glasujem proti združitvi, če bi bila ! Br. RUS pojasni, da nimamo dveh v škodo članstvo SSPZ” [pogodb. Pač pa imamo samo osnutek Br. JOHN VRANIČAR (100) poroča,! P°f odbe .- S SNPd ' K f nvenc « a SNPJ * da ie društvo nroti aeitaiciiskim stroš- 1 dala poln ° moč v tem ozlru sv °J emu da je društvo proti agitajcijsKim Ktr °s glavnemu odboru in naš glavni odbor kom, razen ako se pošlje agitatorja, ki . . , .... ° ’ lmavsmislupravilistomoc.Mimeogra- dobi plačo odmerjeno po odstotkih. Cia- L. ... ... 6 ; , firane odtise pogodbe je prinesel šele najel zapisnikarja. Podpirano in so¬ glasno sprejeto. Br. PUGEL želi, da bi bil zapisnik po¬ drobnejši. Br. WAPOTICH pravi, da je zapisni¬ kar dober, zapisniki pa so taki, kot jih konvencija odobri. Na dnevnem redu je imenovanje v odsek za prošnje in pritožbe. Na pred¬ log brata MEDVEDA, ki je pravilno podpiran in sprejet, se izvoli v ta od¬ sek tri člane. Imenovani so bratje in sestre: Pu¬ celj, Zupančič, Vraničar, Porovne, Ope¬ ka, Yakin, Groznik in Štern. Sprejmejo in so proglašeni izvoljenim sledeči: VIC¬ TOR ZUPANČIČ, JOHN VRANIČAR in IGNATZ GROZNIK. V odsek za pregled uradnega poslo¬ vanja se na predlog brata Marna, ki je pravilno podpiran in soglasno sprejet, izvoli tri člane. Imenovani so bratje in sestre: Opeka, Kikol, Grum, Pollock, Matekovich, Poznik in Žnidaršič. Sprej¬ mejo in proglašeni so pravomočno izvo¬ ljeni sestra ANN OPEKA in brata JOHN KIKOL ter LOUIS ŽNIDARŠIČ. Z večino oddanih glasov je sklenje¬ no, da se izvoli v odsek za resolucije tri člane. Imenovani so ssetre in bratje Grili, Pirc, Kuhel, Porovne, Pollock, Grum, Vrhovnik in Martinčič. Sprej¬ mejo GRILL, PIRC, KUHEL, POL¬ LOCK in MARTINČIČ. Poverilni odsek pobere glasovnice, prešteje glasove in poroča, da so pre¬ jeli Grili 52, Kuhel 37, Pirc 32 glasov. Nadalje Polock 30 in Martinčič 26 gla¬ sov. šest glasov je bilo neveljavnih. Pr¬ vi trije—GRILL, KUHEL in PIRC—so dobili nadpolovično večino oddanih gla¬ sov in so proglašeni v odsek za reso¬ lucije. Na predlog brata Puclja, ki je pod¬ piran in z večino glasov sprejet, se iz¬ voli v odsek za plače tri člane. Br. STOKEL vpraša, ako hoče zbor¬ nica imeti za reditelja nečlana delega¬ cije, ki bi se mu lahko plačalo kako ma¬ lo vsoto. Br. LARKO predlaga, da se za vsako sejo imenuje reditelja izmed delegatov. Podpirano in brez ugovora sprejeto. Br. STOKEL imenuje za reditelja na tej seji brata POLLOCKA. Br. RUS predlaga, da se čita pozdra¬ ve samo enkrat dnevno, in sicer zve¬ čer pred zaključkom seje. — Podpirano in soglasno sprejeto. Br. RUS priporoča, da se da zastop¬ nikom listov posebno mizo v ospredju — Br. Stokel izjavil, da se bo to storilo znižala; bolniška podpora bi se naj plačala s prvim dnevom, ako je član v bolnišnici. Br. ANDY STECK (7) poroča, da je društvo pripravljeno na združitev. Bol¬ niška podpora bi se naj plačala od pr¬ vega dne. Proti zvišanju asesmenta z upeljavo konvenčnega sklada. Za hos- pitalizacijsko zavarovanje. Glavni stan naj ostane v Chicagu. Znižanje obrest¬ ne mere s 5 na 3 odstotke. Br. JACOB VOLKAR (11X poročit, da je društvo za združenje s SNPJ, pod po¬ gojem, da se izvede enakopravno in brez zvišanja asesmenta. Bolniška pod¬ pora bi se naj plačevala začenši z dru¬ gim dnem in obrestna mera na certifi¬ katna posojila znižala vsaj na 4%. Br. FRANK KLUCEVSEK (14) poro¬ ča, da je kansaška federacija združenih društev SSPZ za združenje s SNPJ. Nadalje bi naj imela Zveza pravico od¬ tegniti od smrtnine $200 za pogrebne stroške, brez ozira če član dovoli ali ne. Obrestna mera se naj zniža na 4%. Starostna podpora bi se naj tako ure¬ dila, da bi ne bili stari člani nič pri¬ krajšani. Sestra JULIA PIRC (18) poroča, da je društvo naklonjeno združitvi in da¬ je prednost SNPJ. Seveda bi morale biti koristi naših članov zavarovane. Glavni urad naj ostane v Chicagu. O drugih stvareh bo govorila, ko pridejo na vrsto. Br. JACOB PUC (19) nima nikakih priporočil. Br. KRIST STOKEL (20) poroča, da je društvo poslalo svoja priporočila gle¬ de pravil pristojnemu mestu. Delegatje društva imajo polno moč glede zdru¬ ženja. r- K temu poročilu nimata brata ANTON WAPOTICH in ERAZEM GORSHE od istega društva ničesar do¬ staviti. Br. LOUIS ŽNIDARŠIČ (22) poroča, da je društvo proti vsakemu združe¬ nju. Priporočila glede pravil pa so ob¬ javili v glasilu. Br. JOHN PERKO (24) poroča, da je društvo za združenje in sicer z obema organizacijama, ako mogoče, a prednost daje SNPJ. Mišljenje društva je, da se naj izvoli poseben združitveni odbor. Ako ne pride do združenja, naj se kaj ukrene glede poslovnice v državi Wis- consin. Pravila Vrtcev bi naj bila po¬ enostavljena, tako da jih bodo lahko otroci razumeli. Br, HENRY MAREN, delegate istega društva, nima ničesar dodati. Br. JOHN POZNIK (26) poroča, da na, ki je dolžan na certifikatu, bi se naj obvestilo vsaj enkrat na leto. O drugem bo govoril, ko pride na vrsto. Br. MIKE GERČAR (113) poroča, da je društvo proti združenju. Starostni sklad naj ostane kot sedaj, izvanredni pa se naj odpravi. Za glavnega tajnika se naj ponovno izvoli brata Rusa. Ope¬ racijska odškodnina se naj zviša na $ 100 , kadar se prereže trebušna mrena, za manjše operacije pa se naj plača $25 do $50. Bolniško podporo se naj na¬ kazuje od prvega dne, ako je izvedljivo brez doklad v bolniški sklad. Br. FRANK CERAR (117) poroča, da je društvo stoodstotno za združenje s SNPJ, ako naši člani niso nič prikraj¬ šani. Sicer pa ima proste roke. Sestra AGNES JERIC (120) poroča, da društvo priporoča združitev s SNPJ ali JSKJ ,ako je le mogoče. Ako pa se združitve ne da izvesti, se naj to misel opusti popolnoma in gleda samo za rast in napredek naše Zveze. Društvo želi, da se nastavi organizatorja vsaj v več¬ jih mestih. Priporoča nadalje, da se sklene z društvenim zdravnikom pogod¬ bo ,da gre novopristoplega člana na dom preiskat, kakor to delajo zavaro¬ valne družbe. — V drugih zadevah ima polno moč. Br. NICK J. LARKO (124) izjavi, da ima proste roke. Br. MARTIN GOSENCA (126) poroča, da je društvo za združenje z JSKJ in da se naj izvoli poseben odbor, ki bi naj na to deloval. Dnevnice delegatom naj pla¬ ča glavni urad, a asesment v to svrho naj ne bo nad 2 c na člana. Br. JOHN BURNARDJIJA (140) po¬ roča, da je društvo za združenje s SN¬ PJ in JSKJ. Ima tudi več nasvetov gle¬ de pravil, ki jih izroči tozadevnemu od¬ seku. Br. FRANK PUTZEL (149) ima pro¬ ste roke. Br. IGNATZ GROZNIK (162) poro¬ ča, da je društvo proti vsakemu zdru¬ ženju. Br. FELIX JURJEVIČ (172) poroča, da je društvo za združenje s SNPJ, in sicer pod popolnoma enakopravnimi po¬ goji. Br. FRANK POROVNE (176) poroča, da je društvo za združenje z JSKJ ali s SNPJ ,pod pogojem, da stari člani ni¬ so oškodovani. Glede pravil ima polno moč glasovati po svoji previdnosti- Br. JOHN RUGEL (178) poroča, da je društvo stoodstotno za združenje, s pogojem, da se zajamči, da naši člani ne bodo kedaj kasneje prizadeti v kakem skladu. Izredne seje glavnih odborni¬ kov morajo biti javne in ne tajne. Bol¬ niška podpora po težkih operacijah se naj plačuje deset dni dalj kot sedaj, ker premogarji ne morejo iti n ara j na delo v premogorov. Nadalje želi društvo lahko razdelimo, da bo vsak sam čital Zdi se mi tudi, da ta pogodba ni popol¬ noma enaka prvotni. , Br. KUHEL pojasni, da je to le osnu¬ tek pogodbe, ne pa končnoveljavna po¬ godba. Br. YAKIN se čudi, kam so zginili pr- j votni sklepi. Br. LISCH pojasni, da se je glavni od¬ bor prvotno domenil z glavnim odborom! SNPJ v splošnem, obenem pa je bilo j naročeno obema izvršnima odsekoma sestaviti pogodbo in izdelati podrobno¬ sti. Br. ARCH se čudi, da se tu o tem se¬ daj razpravlja, ko je bi! malo prej spre¬ jet predlog, da se preloži na prihodnjo sejo. j vencije. (e) Konvencija izvoli p o s ebnega | predsednika in toliko podpredsednikov j kot je potrebno za vodstvo zborovanja, | tajnika in druge odbore ali odseke, ki j takoj zasedajo svoja mesta. Zapisnikar- | ja, enega ali več, najame seja^lavnega | upravnega odseka, ali pododseka, pred konvencijo, ki je lahko ne-delegat, toda mora biti član Zveze. (f) Konvencija izvoli glavni odbor in namestnike za vse glavne odbornike, izvzemši glavnega predsednika, glavnega tajnika, urednika-upravnika, glavnega zdravnika, predsednika nadzornega od¬ seka in predsednika porotnega odseka, za prihodnjo poslovno dobo, do prihod- . , , , nje konvencije, če je predlaganih več r j , ,_ _. ... pojaSP !’ ._ a ,! e P0g °./ | kandidatov za kako odborniško mesto, se ba izdelana, ni pa seveda polnomočna ker taka ne more biti, dokler ni tu po¬ trjena. Br. GORSHE želi, da bi se ne zgub¬ ljalo časa. Razdeli se naj kopije po¬ godbe, razpravljalo pa se bo jutri, ko bomo vedeli, za kaj se gre. — Br. POL¬ LOCK je mnenja, da se lahko kopije razdeli brez vsakega predloga v to svr¬ ho. Br. PUCELJ povdarja, da je pošteno, da se obe pogodbi razdeli. Br. ZAITZ pojasni, da je bilo nemo- moče sestaviti kako pogodbo z JSKJ, ker glavni odbor te organizacije nima moči pogajati se ali sestavljati združit¬ vene pogodbe. To razliko treba upošte¬ vati. Osebno se mu je že v početku zdelo neumestno, da se vpraša obe or¬ ganizaciji. Br. PERKO pravi, da se da pogodbo popraviti, ako to smatramo za potrebno. Glavno je, da se tu odprto izrazimo, če smo za združenje ali proti. Končno od¬ ločitev se lahko prepusti članstvu. Br. STOKEL ugotovi, da ima sedaj vsak iztis osnutka pogodbe s SNPJ, gle¬ de dogovora z JSKJ pa je poročilo v glasilu. Jutri pa se razpravo o tem na¬ daljuje. Sedaj pa se preide na pravila. Br. GROZNIK vpraša, čemu je po¬ trebno razpravljati o pravilih, če pa ne vemo, če bomo še obstojali. Brata CANDON in LISCH opozorita, da je potrebno nadaljevati naše redno delo in poslovanje, ker ne vemo, ako in kedaj pride do združitve. Deset minut odmora. Br. RUS predlaga, da dva člana glav¬ nega odbora primerjata prvotno SNPJ pogodbo s sedanjo. Br. GRUME priporoča dodatek, da se doda tema dvema še zastopnike iz dele¬ gatskih vrst, —■ Br. RUS sprejme doda¬ tek. Predlog brata Rusa je podpiran in smatra izvoljenim oni kandidat, ki dobi eden ali več glasov večine nad drugimi kandidati. Ako noben kandidat ne dobi večine nad drugimi kandidati, se vrše med kandidatoma, ki sta dobila naj¬ več glasov pri prvih volitvah, ožja voli¬ tev, pri kateri odloča navadna večina oddanih glasov. Pri enakosti glasov se voli ponovno in tako dolgo, dokler ne dobi eden kandidatov večine glasov. V glavni odbor je lahko izvoljen vsak član, ki je polnoleten in kjer pravila ne določajo drugače. (g) Predlogi, tikajoči se pravil in drugih zadev se sprejemajo z nadpo¬ lovično večino glasov, ustave pa, kakor določajo njeni členi. (h) Konvencija določi plačo glav¬ nim odbornikom, za glasilo in druga morebitna izplačila. (i) Delegati in glavni odborniki mo¬ rajo prisostvovati vsem sejam konven¬ cije. Neopravičljiva odsotnost je kaznji- va s odtegnenjem dnevnic, vožnih stro¬ škov ali obojega. (j) Glavni odbor sestavi poslovni in dnevni red konvencije, katerega kon¬ vencija odobri, popravi ali zavrže. (k) Konvenciji sme prisostvovati vsak član Zveze; nima pa pravice govo¬ riti, predlagati in glasovati. (l) Glavni tajnik mora konvenciji predložiti vse pritožbe, ki jih je že preje rešil glavni porotni odbor, a je bil proti razsodbi vložen pravilen priziv; dalje vse prošnje članov, ki jih je potrdila društvena seja, kakor tudi vse druge za¬ deve, ki spadajo pod njeno področje, pod pogojem, da so vse zadeve v rokah glavnega tajnika najkasneje 14 dni pred začetkom konvencije. (m) Glavni upravni odsek ima za iz¬ delati nameravana nova pravila in vse točke, ki se razlikujejo ali ki so poprav¬ ki starih pravil in iste priobčiti v glasilu vsaj tri mesece pred konvencijo. soglasno sprejet. Nominirani so bratje Kuhel in Vrhov- I Izredna konvencija da se voli delegata na vsakih 50 čla- ter delegatje Pucelj, Skubic, Cerar, j. Točka 2 i zredna konvencija se vrši če tako predlaga glavni odbor z dvetret- nov in da plača Zveza dnevnice, pa če- Pollock in Grum. tudi bi treba par centov več plačevati! Vsi sprejmejo in na predlog brata mesečno. Obrestna mera na certifikat- YAKINA, so vsi proglašeni izvoljeni v ta Br. JURJEVIČ svetuje, da se pri raz-j je društvo za združenje z obema orga- pravah ne ponavlja, kar je bilo že po- nizacijama: SNPJ in JSKJ. Ako ne, pa vedano. i samo s JSKJ. Priporočajo znižanje Br. PUCELJ svari, da so vsi skrajno obrestne mere na certifikatna posojila, proti združenju. na posojila se naj zniža na 3%. Zveza naj izvoli odbor, ki naj deluje za zdru- žcnjc. Br. PAUL ROLISH (189) poroča, da je društvo za združenje na zdravi podlagi, in sicer brez ozira s katero organizacijo. Lahko se upelje konvenčni sklad, v ka¬ terega bi se naj plačevalo do 2 c. Br. JOHN MATIČIČ < 192) ima proste roke, razen združenja, ker je društvo previdni s svojim denarjem Br. STOKEL tudi priporoča vsem pre¬ vidnost. Br. KARISH svetuje, da vsak po seji odstrani svoj znak, tako da zlikovci ne bodo na prvi pogled vedeli, da smo tujci, j razne nasvete, kakor glede izplačitve žele tudi, da se napravi opravilnik zal Br. STANLEY M. TISOL < 197) ima mladinski oddelek, zlasti za pogrebne! nalogo delovati po najboljši zmožnosti obrede. jv korist SSPZ članstva. Br. MICHAEL YAKIN (26) poroča,] Br. MATTHEW DEBEVEC (198) ima da je društvo izročilo odboru za pravila! polno moč, kakor tudi sodelegatinja jinsko večino, ali 30 društev iz 5. različ¬ nih držav, in ako tako sklene članstvo pri splošnem glasovanju z nadpolovično večino oddanih glasov. Namen izredne konvencije mora biti, rešiti zadeve, ki so po predlagatelju navedene v predlogu ali inicijativi. Cas in kraj, kjer naj se izredna konvencija vrši, mora biti vklju- "_n v predlogu. \ Pri točki 3 se razvije kratka in ži¬ vahne. razprava. Br. KARISH poroča, da se ne strinja z večino odbora. On smatra, da bi se vo- Sestra ANN OPEKA (198) podrobno Br. ZAITZ predlaga, da se v zapisniku! bolniške podpore z drugim dnevom, opiše želje društva glede atletskega gi- navede imena predlagateljev in važne j upeljave hospitalizacijskega načrta, banja, v ostalem pa ima nalogo delo- argumente, ter da se zapisnik objavi v uvedbe zraven M. D. zdravnikov tudi 1 vati v splošno korist po najboljši moči. posebni prilogi. — Predlog je podpiran, š osteopatov: | Br. NICHOLAS ŠPEHAR JR. (204) Br. GROZNIK smatra,-da z objavlja- Br. ANTON PATNICH (28) poroča,; tudi navaja društvene nasvete glede at- njem imen bi izgubili le čas, ker bi vsak ; da je društvo za združenje da pa ne letike ter dostavi, da je društvo za zdru- hotel biti kar največkrat zapisan v za- sme biti v zvezi s tem zvišan asesment-! ženje. pisniku. Protipredlaga, da se navede Br. JOSEPH TEKSTAR (41) poroča, j. Br. GEORGE ROSOL (205) nima ni- imena le pri važna predlogih. — Pod- da je društvo proti zvišanju asesmenta; | kakega poročila. pirano. bolniška podpora naj se plačuje s tre- ' Sestra ROSE MATEKOVICH (211) odsek. Br. RUS opozori, da imajo delegatje na mizi v ospredju na razpolago pisem¬ ski papir, kuverte, dopisnice in znamke; ves je seveda brezplačno, razen znamk in dopisnic. Preide se na razpravo o pravilih. Razprava o pravilih Br. STOKEL pojasni, da so v odboru bratje Wapotich, Tisol in Karish ter glavni tajnik br. Rus. Njih priporočilo sejmo enega delegata na 50 članov in dva, smatra za predlog. Ikjer je nad 100 članov, in to seveda le, Pri čitanju pravil se člani odbora za! a ko se plača dnevnice direktno iz Zvezi- pravila vrstijo. Br. TISOL nejasne toč-! ne blagajne. ke pojasni v angleščini. Br. WAPOTICH pojasni. Pojasnjuje Br. SKUBIC predlaga, da se čita le j tudi br. TISOL. točka, ki so bile spremenjene. Br. RUS priporoča, da se sedaj takoj Br. GORSHE pojasni, da je treba vse {reši vprašanje, če plača Zveza dnevnice čitati, ker je težko določiti, kaj je bilo! delegatov. spremenjeno. Br. KOŠČAK misli, da je najbolje Pri točki 1 se ražvije kratka razpra- | sprejeti točko, kot je bila čitana, če pa se va glede uvidevnosti, če bi se konvenči- j kasneje kaj spremeni, se bo šlo lahko ja ne vršila raje v septembru, mesto v (nazaj. maju. Razprave se udeležijo bratje Br. MOCHNIK predlaga, da se usta- Larko, Vrancar, Perko, Pollock, Arch, | novi poseben konvenčni sklad, v kate- Koscak, Wapotich, Zaitz, Kuhel in Sku- rega se plačuje na člana mesečno do 2c. 26 . STRAN 2 NAPREDEK Br. ZAITZ dokazuje s številkami, da je sedanji način najbolj demokratičen. Društvo, ki se dovolj zanima, bo že sa¬ mo nabralo dovolj, da bo lahko poslalo delegata. Tudi br. POLLOCK je mnenja, da je sedanji sistem najbolji v vseh zadevah biti individualno, to je, vsaki član ima samo en glas in mora glasovnico lastnoročno podpisati, ali podkrižati pred dvema pričama, da je veljavna. V ta namen mora glavni taj¬ nik nabaviti in razposlati na društva tiskane glasovnice, ki morajo vsebovati Br. ZUPANČIČ priporoča, da se do- j pravilni izvirni predlog predlagatelja, o voli društvom, da sama lahko upeljejo | katerem se glasuje. V reševanju zadev konvenčni sklad. Govorijo o stvari tudi bratje in sestra Jurjevič, Takin, Gorshe, Candon, Pirc, Perko, Vraničar in Rus. Predlog, da se upelje konvenčni sklad, je z veliko večino poražen in točka je sprejeta kot čitana: Volitev in sposobnost delegata Točka 3. Vsako društvo s 25 člani, po stanju 31. decembra, v letu pred volitvi- jo delegata, ki ni suspendirano radi kaz¬ ni ali neplačanega asesmenta v mesecu zavarovalnih razredov, v katerih član sam ni zavarovan, nima pravice glaso¬ vanja; v vseh drugih zadevah ima pa vse pravice glasovanja. (e) Splošno glasovanje traja 45 dni, od dne ki ga določi glavni tajnik. Ori¬ ginalna glasovnica mora biti v glasilu priobčena najmanj dvakrat med glaso¬ vanjem in se je sme poslužiti vsak član. Glasove preštejejo pri vsakem društvu vsaj trije člani društvenega odbora, spolnijo rezultatno glasovnico in jo ba na civilnem sodišču zoper kogarkoli, aP česarkoli, v interesu Zveze. (e) Noben član glavnega odbora ne sme biti istočasno član ali uposlenec glavnega odbora druge, bratske organi¬ zacije ali zastopnik življensko zavaro- valninske družbe, izvzemši glavnega zdravnika ,in ko tak ne sme biti kandi¬ dat za gl. odbor na konvenciji, ali na splošnem glasovanju. (f) Vsi člani glavnega odbora so od¬ govorni in kolikor mogoče morajo sami opravljati dela, ki so jim predpisana in za katera so izvoljeni. (g) Noben član glavnega nadzorne¬ ga ali porotnega odseka, ne sme biti za¬ časno ali za stalno nastavljen kot usluž¬ benec glavnega urada, ali kot pomočnik kateregakoli glavnega uradnika. na štiri slovenske in dve angl^ki stmni skupaj šest strani. S tem bi b o nekaj več stroškov, obenem pa bi bilo to za Zvezo velikega moralnega m agitatoric- nega pomena. , Br KVARTICH opiše razpravo o tem vprašanju na zadnji konvenciji. Bratu Goršetu omeni, da je delo urednika p vse drugačno kot drugih glavnih odbor¬ nikov. . ... Br. ŽNIDARŠIČ podpira priporočilo brata Vrhovnika, da se ima dva ured- # o j* VRHOVA >V‘. nita in prvi priporoča, da J 5 A) vedno točen novi in stari n " "" ” se kdo preseli. ab ‘ ov ,lJ fl e A Br. PUGEL protestira, k er ?! fej Qi| (g) GLAVNI ZDRAVKI^ * števalo njegovega priporo^ 58 nika-upravnika, da bi se 7^» ska doba znižala s treh na 1 Krf' Sledeča določba je sprejet* i H| K d* / rv\ n.T A trKTT rtnr, . _ J ^ ^ > 1 | način kot volitve društvenih odbornikov. 1 glasujočega članstva, se mora vršiti po- j ki se zove j° ' se,le \ Se vl ® e meC | j' lahko naenkrat povedal. Ako se pripete pri volitvah delegatov novna volitev med kandidatoma, ki sta ja J lualjem 111 28 ' lebruar J em ter med 1. z nad dvetretjinsko veči ; pn glasov Pri enakosti glasov prve ali dru¬ ge volitve odloča glavni odbor, ali gl. kake nerednosti, vsled katerih je izid volitev dvomljiv, sme s^jg z dvetretjin¬ sko večino prve volitve zavreči, nakar se vršijo ponovne volitve prvič nominira¬ nih kandidatov. (d) ,Zveza plača vsem delegatom in glavnim odbornikom vožnjo; dnevnice delegatom plačajo društva sama. | predpisih “splošnega glasovanja.” (e) Društva, ki se združijo, imenu- . ....___ L... . , , . , -.- vecmo je spreje- prvem glasovanju dobila največ 7 1 to, da se glede tega vprašanja ukine do- kraju, kjer je sedež Zveze, in se jih mo¬ rajo udeležiti vsi glavni odborniki. Vrše ločbo opravilnika. se pa lahko tudi v vsakem kraju, ki je ■ k , kratki ir stvarni sedež kakega društva te Zveze, ako prej ’ Br. predsednik poziva, da so govorni- upravni odsek, z navadno večino potom tajnega glasovanja. , ***** *******«*-. Br LISCH precllaga , da posebni od „ snja seja gl. odbora tako zaključi. Dan' ~ _,,_ OXTT -. T Predlaganje odpoklica, kazni in/ali T _,_! sek > kl J e proučuje pogodbo s SNPJ, volitev se ima vršiti po določbi te točke Seje d ° l0Či 8 !' tajnik l/redna seja gl. pregleda . tudi danes predloženi spora- vontev, se ima vi siti po aoiocm te točke. odbora pa se lahko vrši vsak čas in pra- -- —- - - - - - j zum med SSPZ in JSKJ. Predlog je pod- vico sklicati jo ima gl. preds., akc.tako pjran jn soglasno sprejet . jejo vsako po enega kandidata za dele¬ gata in namestnika, na seji meseca de- Glavni odbor zahtevajo trije člani upravnega odseka, ali predsednik nadzornega odseka, ali' Točka 5. Glavni odbor SSPZ sestoji predsednik porotnega odseka, na so- Deset minut odmora. Ker nima noben odsek ničesar goto- . j iuthci d. Ajrirtviu uuuui oorzi ae.bbuji pieubcumii puiULiitfga, uubeK.d, iid ou-. - , • ^ t - - cembra voli se uh oa na redni sen me-' • ti t m , . , 1 , . .. vega za poročati, se nadaljuje z raz- . ' . J p . J . iz upravnega odseka, uredmka-upravm- glasno zahtevo elanov njih odseka, ali ,,,. seča januarja. Vsako društvo mora dati, ka glasila> g i nvlle ga zdravnika, nadzor¬ na glasovnico vse kandidate vseh zdru- nega odseka in porotnega odseka. pa če tako odredi redna seja gl. odbora z nadpolovično večino prisotnih članov *. Z ™/ J ' e . n 7 J „ e ..° n ' 7 J d0t ! : IUpravni odsek tvori šest članov: glavni na seji. Izredna seja gl. odbora se ima vršiti le v svrho rešitev zadev, za kar je nadpolovično vecmo skupno oddanih; dsednik podpredsednik , tajnik, po- glasov vseh društev; ako ni te večine, se; možni tajnik blagajnik in direkt or mla- lma vršiti ponovna volitev na seji me- dinslrega oddelka ter angle ško posluje- CD A A fonvnririrt wa a! rlvrAnm L a ^1 i ^1 n 4 i pravo o pravilih. Razprava o pravilih CANDON priporoča, da se Br. seča februarja med dvema kandidatoma, j čm drugtev . Upravni podods ek tvorijo: ki sta dobila največ glasov, ali če sta bila sklicana, kar mora biti zapopadeno; sk °či prihodnji člen pravil. i sklicateljevem predlogu. ! Br - VAPOTICH opozori, da je v pre- do- (a) Ako je za rešiti posamezno nujno j glede glavnega tajnika nastalo dobila enako število glasov. Vsako zdru- glavni tajnik, pomožni tajnik, glavni zadevo, ki rabi ravnanja glavnega od- vprašanje. Br. TISOL pojasni, da do- brata nika. Br PUCELJ nima nič proti dvem dodatnih stroškov * •_T — - — urednikom, boji pa se dodatnih stroškov. En sam urednik lahko izdaja tednik, če bi pa imeli dva, ne bi mogli plačeva¬ ti poštene plače obema. Br. LARKO je mnenja, da naj ostane en sam urednik. Br. LISCH izvaja, da urednik ni kriv za vsebino dopisov. Dejstvo pa je, da so članki številneji in daljši. Razne dol- goveznosti se lahko opusti in nadomesti s koristnimi članki. Gospodarsko sta- ' Zveze je tako, da se sedaj lahko nje Zveze je tako, da se vzdržuje prvovrstno glasilo. Br. YAKIN je mnenja, da bi se naj uredniku pomoč pred konvencijo ed večjimi atletskimi prireditvami. Po čitanju določbe o glavnem blagaj¬ niku se razvije kratka razprava. — Br. ZAITZ je mnenja, da bi naj investicij¬ ski odsek si sam izbral svojega tajnika, ki ga nato odobri glavni odbor. Ne zdi se mu pravilno, da bi bil glavni blagaj¬ nik tudi tajnik investicijskega odseka, pod nobenim pogojem ne nad štiri leta. Br. MOCHNIK in sestra OPEKA vprašata za pojasnila, ki jih dobita od odseka za pravila. Določba je sprejeta kot čitana z veči¬ no glasov. : blagajnik ter direktor mladinskih ter bora, imajo glavni odborniki pravico čim so v glavnem uradu štirje glavni v , W , . . j ulupt.JAJlfc u\> A Ufi* CII-UC/A illifi f-i. iiliiiiii X UUi* glUVlU iiiiiJ J.* J. U, Y ivv ženo društvo ima pravico poslati dva ; anglegko poslujočih društev. Urednik- odreči se prisostovanju seje in zadevo! odborniki, sedanja pravila nobenemu zastopnika na sejo sosednega društva 1 j j — --- da nadzirata volitev. Eno društvo se upravnik glasila In glavni zdravnik sta rešiti potom medsebojnega pismenega ne določajo odgovornosti za splošno po- samostojna člana glavnega odbora. Nad- nadzornik; porotnik odsek tvorijo: pred¬ sednik, I. in II. porotnik. (a) Glavni odbor izvoli konvencija. glasovanja. j slovan je. Predlog sme staviti gl. upravni odsek | Br. KVARTICH ugotovi, da smatra in/ali pododsek in glavni tajnik ga mo- ! za potrebno, da se koga postavi za od¬ re v celoti spisanega, v obliki glasov- j govornega, kajti doslej ni bilo prave niče, predložiti članom gl. odbora v ■ kooperacije. Glavni, tajnik bi naj bil V slučaju smrti, odstopa, odpoklica, ali odglasovanje. j odgovoren za splošno poslovanje, odstavljenja kateregakoli glavnega od- Glasovnice morajo biti vrnene v dolo- j Br. GORSHE predlaga, da se čita vsa- bomika. zavzame njegovo mesto na čenem času, nakar gl. upravni odsek, ali ka točka. Br. VOLKAR podpira, konvenciji izvoljen namestnik, ali če ni ! pododsek, prešteje glasove; ako je od-j Pri določbi o glavnem tajniku pred- namestnika oni, ki ga začasno, ali za glasovalo % članov za sprejem predlo- laga br. LISCH, da se dostavi na kon- Točka 4. Glavni odbor, gl. upravni [ stalno, izvoli gl. odbor, po določbah teh ga, je sprejet in tvoriti mora del za lahko vzdrži nominirati kandidata in v jzorni odsek tvorijof pred sednik, L in II takem slučaju sme drugo društvo imeno¬ vati po dva kandidata za vsako mesto. V 4 a) se črta na predlog brata Pu-! celja in v sporazumu z odsekom za pra- j vila besede “ali gl. upravnega odseka”! in se glasi ta točka: Splošno glasovanje odsek in/ali člani imajo pravico do šest: pravil. : cu odstavka: “Je obenem tudi glavni Pisnika seje. Za veljavnost glasovanja ; poslovodja v glavnem uradu.” mesecev pred konvencijo staviti predlo-j (bi Glavni odbor je izvoljen od kon- mora biti glasovnica svojeročno podpi ge za spremembo točk pravil, ustave, za| vencije do konvencije; svojo službo na- ,ana po glasujočem članu. odpoklic glav. odbornikov, za izvolitev stopi 1. julija po redni konvenciji, urad- gl. odbornika, ali v zadevah, ki so v ko- [ no zaprisego pa mora izreči takoj na rist Zveze in ne nasprotne ustavi, ali j konvenciji; Glavni odborniki, izvoljeni zakonom države, ne sledeči način: j na izredni konvenciji, nastopijo svojo (a) Glavni odbor sme predložiti; službo kakor določi izredna konvencija; članstvu na splošno glasovanje predlog j glavni odborniki, izvoljeni s splošnim ali resolucijo v kakorsnikoli zadevi, ki glasovanjem pa ob času, ki je določen rabi odobrenja članstva, pod pogojem, j v inicijativi ali predlogu. da je za pvedlog ali resolucijo odglaso- I icl Glavni odbor z vsemi odseki je vičiti. Seja lahko valo 2/3 članov gl. odbora in pod po- 1 med konvencijama najvišja upravna sprejme ali zavrže, gojem, da ni predlog ali resolucija take- i oblast Zveze, poleg splošnega glasovanja ga značaja, o katerem glav. odbor lahko I in njegovi zaključki so merodajni za sam.odloča v smislu točke 7 ustave. [vse člane, društva in posamezne glavne Glavni odbor mora skrbeti, da javne pozdrave: Vincenta Cainkarja, podpis. Sklicuje izredne seje, kadar to razpravlja, glasuje pa šele na prihodnji j izpolnjujejo vsi člani, društveni odbor- predsednika Slovenske narodne podpor-j zahtevajo koristi Zveze. Skrbi za red in seji. Predlog je sprejet, ako glasuje za J niki, in glavni odborniki, društva in po- i ne jednote; Anton Zbasnika, glavnega j točno poslovanje ostalih glavnih odbor- njega 2/3 na seji navzočih članov. Dru- j samozni odseki glavnega odbora, ustavo, | tajnika Jugoslovanske katoliške jedno- ; nikov. Zastopa Zvezo in skrbi vedno in štvo nato pošlje inicijativni predlog, ki'pravila ih zaključke glavnega odbora, te: društva št. 10 SSPZ: brata John vsepovsod za njen napredek. Piše v mora biti potrjen po društvenih uradni-i splošnega glasovanja in konvencije. Pugel; pogrebnega kih, glavnemu tajniku, in ta ga predlo- ; Kdor jih ne izpolnjuje ah ako dela zo- uredništva in uprave ži na prvi seji glavnemu odboru. Ako [ per korist’ Zveze in če poneveri društve Tosie predlog ni proti ustavi te Zveze ali za- no ali Zvezino imovino, mora biti kaz- j gresivnih Slovenk zavoda Svetek; ; uradno glasilo podučne članke v korist “Proletarca” ter in napredek organizacije Je dolžan da- Zakrajsek, glavne tajnice Pro-: ti pismeno poročilo o svojem poslova- konom države Illinois, ga mora glavni novan pc glavnem odboru v smislu pra- odbor upoštevati; in glavni tajnik ga j vil s suspenzijo, ukorom, odstavitvijo od mora dvakrat objaviti v glasilu; prvi- i urada, črtanjem ali odvzetjem kakršnih- nju vsaki letni ali polletni seji glav- Pismene pozdave pa so poslali: dru-! nego odbora tvo št, 211 SSPZ; direktorij Slovenske- (a) GLAVNI PODPREDSEDNIK ga društvenega doma, Euclid, Ohio; di- nadomestuje predsednika na sejah, ka krat najkasneje v 30 dneh po seji glav- kop pravir ki je kot član do njih upra- rektorij in ženski odsek Slovenskega dar je ta zadržan, da se ne more ude- nega odbora. Glavni tajnik mora ob ja- vičen. Društva sme kaznovati kot celo- delavskega doma; Federal W6rks Agen- ; ležiti. seje glavnega odbora ali seje viti v glasilu rezultat v teku 30. dni po to, z vsemi tu navedenimi kaznimi in cy. ki vabi ogled važnega dela, ki ga vr- glavnega upravnega odseka. V slučaju zaključku splošnega glasovanja. [ sme preklicati in odvzeti mu poslovnico. ši.io in je pomembno za Slovence. ! izpraznjenega mesta glavnega predsed- (c) Predlog stavljen in obravnavan Tolmači pravila v slučaju nejasnosti. Br. LISCH predlaga, da se pošlje br- nika prevzame njegove posle, in jih po določbi (b) te točke, mora biti pod- Rešuje in razsoja vse sporne zadeve, ki zo.iav sestri Arch, ki ima deset otrok in : vodi do konca poslovne dobe. njegovo piran po ne manj kot 30 društvih i:: f i izvirajo iz članstva ali vodstva društev: vsi so člani, mladinskega oddelka SSPZ i mesto pa prevzame na konvenciji izvo- različnih držav, v teku 45 dni po prvi in odsekov glavnega odbora kot najviš- kav je baš danes njen rojstni dan. Ses-lljen namestnik. Izdelovati mora načr- objavi v glasilu, da zamore biti dan na ja oblast: nad njim je med konvencija- splošno glasovanje. Predlog, ki ni v mo le splošno glasovanje. Sme nastavit’ ka, tem času zadostno podpiran, ali če ni.začasnr pododbore in odseke ali zastop- glavni tajnik v tem času pismeno urad-.nike Zveze v katerikoli zadevi, ki ni Arch je soproga glavnega zdravili- te, kako pridobiti v organizacijo novo Podpirano in soglasno sprejeto. , članstvo in isto ohraniti, ter te načrte Br. ZAITZ predlaga, da se konvencija j predložiti letni ali polletni seji glavnega zahvali odboru in vsem, ki so sodelovali! odbora Delovati mora vselej in povsod no obveščen od zadostnega števila dru-j pravilih navedena, in jih odpuščati ali in tako pomagali k sijajnemu uspehu za porast članstva v organizaciji, pisati štev, da je predlog podpiran je zavržen razpuščati z navadno večino glasov. Sme 'včerajšnje velike prireditve — Podpi- članstvu koristno članke v glasilo; je in se ga ne da na splošno glasovanje. [sklepati pogodbe za sprejem v Zvezo [rano in z odobravanjem soglasno spre- predsednik atletičnega odseka. (d) Splošno glasovanje se ima pri-j večje skupine, kot so centralizirano or- jeto. j' (b , glAVNI TAJNIK vodi vse Zve četi ne kasneje kot 45 dnevih po odo- ganizacije ali društva drugih organiza- Br. LISCH opozori, da se danes zve- zino poslovanje. Vodi poslovne knjige, britvi društev, ali po sprejetju po kon- ! eij in jih sprejeti pod izjemnimi pogoji, čer predvajajo premične slike. natančen imenik članstva in korespon- venciji ah glavnemu odboru In mora, Z 2/3 večino sme skleniti, da se vloži tož-; Seja zaključena ob 5. popoldne. denco med Zvezo in krajevnimi društvi. Br. ZAITZ protestira. Sprejete določbe se glase: (C) POMOŽNI GLAVNI TAJNIK urejuje mesečna poročila članskega od¬ delka: deli dohodke društev po skladih in razredih (računih) skladov, kot do¬ ločajo pravila in sistem knjigovodstva. V uradnem glasilu objavlja spremembe članov, kot: novo-pristople, črtane, po¬ novno sprejete, prestople, umrle, kot tu¬ di spremembe članskih zavarovalnin. Priobčuje v glasilu dohodke in izdatke društev, ter sporoča upravi glasila spre¬ membe v zvezi s prejemanjem glasila, ako so mu bile javljene. V slučaju ne¬ rednosti plačevanja društvenega ases- ; menta, mora o tem obvestiti društvenega ; tajnika in predsednika in ako ni od teh | odziva, predloži zadevo prvi seji gl. upravnega odseka, pododseka, ali gl. od¬ bora, v nadaljno ravnanje. Nadomešča glavnega tajnika v daljši odsotnosti, v slučaju odstopa, odpoklica, ali smrti, pa zavzame njegovo mesto, njega pa nasledi direkor mladinskih in angleško poslujočih društev. Izvršuje druga dela, ki jih določi glavni tajnik v sporazumu seje glavnega upravneg-, odseka, ali glavnega odbor. (d) GLAVNI BLAGAJNIK prejema ves denar za Zvezo in ga nalaga kot predpisujejo pravila. Vsak mesec mo¬ ra priobčiti v uradnem glasilu Zveze vse dohodke. Izplačuje od glavnega tajnika nakazano podporo 'in druge račune, plačljive v smislu pravil, s čeki, katere nato pošlje kamor spadajo. Vodi pre¬ gledno blagajniško knjigo o dohodkih in izdatkih; obvešča glavnega tajnika toč¬ no o vseh prejemkih. Zaključuje mesec- i ne račune' in poda na zahtevo izkaz o [stanju blagajne glavnemu tajniku in predsedniku nadzornega odseka. Hrani vse nakaznice ali podatke izplačil, katere da vsakega pol leta zaeno z drugimi knjigami pregledati glavnemu nadzor¬ nemu odseku pri rednih, ali. izrednih /revizijah. Voditi mora točen seznani vrnjenih čekov in slednje hraniti kot dokaz izplačil. Vodi seznam vse nalože¬ ne imovine Zveze na banke, hipoteke : honde in druge vrednostne listine. Skrbi’ | da je vse v pravih varnostnih shram¬ bah, kakor tudi, da so obresti točno plačane, i Upravlja vsa Zvezina posestva ter skrbi da so v dobrem stanju. Pazi da ie najemnina točno plačevana, davki ir drugo pa točno odplačano, v sporaeumn glavnega tajnika sme odrediti popra 'Vila ali izboljšanja, ki ne stanejo nar’ $50.00, za večja popravila- pa odloča ja glavnega upravnega pododseka od^T ka ali glavnega odbora. Vse nerednosti v j zvezi z imovino Zveze mora poročati U vsak! sep glavnega odbora ali glavrib«; upravnega odseka, ali pododseka 8 Glavni blagajnik j e obenem taini!- bolniskega oddelka in kot tak bolniško podporo tedensko v pravil, ter objavlja isto v uradnem gS- Se ‘teiitej'! ! en °H ?K°\ je prošnje prosilcev in članov!" 8 f* * no zavarovalnino, zdravniška • ^ l^^dpravnino, odškodn^^ jfrfi cijsko podporo. Za odklonje, mora navesti vzrok odklonitve^" 1 pa prosilcem ne navaia n, , pa prosilcem ne navaja, na , za odpravnino, odškodnino i n „ sko podporo pa izjavo, če plačitev, ali ne. Dajati mora nila v slučajih bolezni ,. m Pregi sirmljivih b 0l|j bolniške nakaznice katere mu pošlje glavni tajnik™? nik bolniškega oddelka, v n r S časa do časa naj priobči v g članek vsebujoč koristne zc nasvete. Mora spisati nasvet«»u« šavo obstoječih pravil, kolikor * njegovega področja, in pr-’- 8 mu tajniku, ne kasneje kc pred konvencijo. Glavni zdrar»- avtoriteta sama za sebe in nj»™ ključi glede zadev, ki se tičejo vega področja so končni in neon razen če jih ovrže seja glavnegaoi z nadpolovično večino glasov. Zj, delo je odgovoren glavnemu odbg konvenciji. Biti mora član Zveze. 1 čaju odstopa, odpoklica, ali smrti namestnika za nedokončani ig glavni odbor; začasno, do izvolibg sme enega nastaviti glavni uprava sek ali pododsek. Preide se na prej dnevnega reda: K 5 Dl ZDRUŽITEV dalo ureaniKU pomoč prei in pred večjimi atletskimi prireditvami. Br. VRHOVNIK ugotovi, da je pred leti stalo $25 za urejevanje angleške strani. Res je br. Grili sposoben ured- •• tako domač. Za Br. KUHEL poroča v imenu psi ga odseka v slovenščini in br. VI NIK. v angleščini: IbCO JC Ul. VJlll nik, toda v atletiki ni tako aomac. za kakih $40 ali $50 mesečno bi lahko dobili kn na sorazmerno znižali Investicijskemu odseku poroča a „ ti na bančnem čekovnem računu ° p . d - jema vse vrednostne listine, katere _ koga, uredniku pa sorazmer___ _ plačo ,ker bi imel manj dela. Br. ZUPANČIČ predlaga zaključek debate. Podpirano in brez ugovora spre¬ jeto. Br. KVARTICH priporoča, da se sprejme določbo kot je bila čitana. Br. Grili je sposoben urednik, br. Vrhovnik pa tudi veliko in dobro piše. Br. KOŠČAK povdari, da je proti vsakim dodatnim stroškom. Pri glasovanju je določba sprejeta, kot jo je predložil odsek za pravila: j (e) RAVNATELJ MLADINSKEGA ODDELKA IN ANGLEŠKO POSLUJO¬ ČIH DRUŠTEV je glavni upravitelj vseh Vrtcev. Njegova dolžnost je, dajati upra¬ viteljem Vrtcev potrebne svete in na¬ vodila kako uspešno voditi njih službo, vspodbujati jih v kampanji za novo članstvo, za ozdrževanje sej. zabav, slav¬ nosti, kot tudi za sodelovanje v športnih in drugih zdravju koristnih priredbah. Piše in priobčuje podučne članke o po¬ treb’ vzajemnega dela; vodi seznam čla¬ nov, ki prejemajo glasilo ir o spremem- ;bab obvešča upravo glasila. Vrejuje ; mesečna poročila mladinskega oddelka (Vrtcev); deli asesment po skladih in v gasilu mesečne račune o ; dohodkov m stroških Vrtcev. Pismeno obvešča upravitelje Vrtcev, kateri čla- m so dosegli predpisano starost, ko mo- Coskrhf^ V članSki oddelek ' ^ |S oskrbi Zvezine premikajoče slike in |vse predmete s tem v zvezi P n i ■ n« ffništva Vrtc/pSST'« ipSH ku m gl. blagajniku v splačitpv a 7 hrene račune. Vodi za-nLfv ° d °' nega atletičnega odh^ 7 narod - mladine ter n L ' ibla . m konferenc glavnega odbora ”. poda - ia Poročila seji sa odseka rn če zab p 8 v aVnega Upravne ' mu nadzornemu n i v. an °’ tudi glavn e- taka nadaljna delfl^' ° Pravlja tudi gl. tajnik. j e na i,7 , kl ‘ mu J lh °dkaže možnega tajnika katere B elaVnega P °' i uradu če i e nrin , , terega nasledi v |umre, ali: £ p^^T; ° dSt ° pi ' ali tajnika. ' ! n ‘ a urad glavnega Posle v vodi vse glasila. Kot urednik- n -® m llrad nega « 10 , zbira gradfvo Članke za gla * ki Pridejo za objavo 1 ^ 0 ^ pris > :,evke uredništva. Skrbeti m glasilu izven no izhaja p 0 piedpiTu ? glaSil ° toč ' s čtivom, posvečenem dol oceni obliki, vi ’ vz eoji in nap r rr u U n ZnanStVU ' zaba ’ | upravnik gi asUa v p org anizacije. Kot Posle v zvezi z glasilom -7* Upravn iške knjig, o SS t Y, M1U ™’» PO- urejevati naslovu* 7?^ m izda tkih. ratl s člani, druLtm - kor ^Pondi- uradniki in odbornS fi! in ^vnimi no; nabirati. ogla se in kollkor Potreb- kar mu predpisujem n V Splošnem vse. glavnega odbora ali f i t l a ln d oločbe ^ M«™ odkloniti vs l Ug " Zvezinp obla- tesa: d °pise pisane v t k 7 PlS brez pod ‘ al1 ki bi utegnili delati^* °! ganizaci je, kolj med društvi ali čit dlazb ° a H raz- f,z ‘ Ee ji Slavnega ^ ^ pred- nododseka ali giav np dP avne ® a odseka. Jo. če Re ga pr f obe . a 8a odboia v preso- nilf SlaVnega odbora ni 6 N&d skle P°m mk-upravnik j e za sva pri2lva - Ured- a SVOje del ° odgovoren Poročilo odseka za preučevanje vene pogodbe SNPJ Po konvenciji izvoljeni odsek, ječ iz sledečih odbornikov in konvencije SSPZ: Mirko C. Michael Vrhovnik, Frank Puce) land), John Pollock, Frank Cerar. S. Skubic in Andrew Grum, je pn jal združitveno pogodbo, predložen redni konvenciji SSPZ po izvršna seku SNPJ, ter je pronašel sledeče i like med izvirno pogodbo, predM upravnemu odseku SSPZ, in godbo, predloženo v obeh jezikih: nji konvenčni zbornici: Točka štev. D—Slovenska S«oW selna Podporna Zveza se pridrus. roma je priklopljena k Slovenski rodni Podporni Jednoti z premoženja in imovine, in s pffS korporacijskega obstoja od oficl dne združenja do dne, ko kon<* skupne organizacije ne določi nP slovnice (charter), ustave in. ne organizacije. Originalna določevala, da se ime nove orga» določi skupni novi organizaciji I nova organizacija prevzame I* nje, poslovanje in obveznost Slovenske Narodne Podporne J Slovenske Svobodomiselne Zveze. Sedanja določba S° vorl ' Zveza priklopi k Jednoti, i® nota nadalje posluje . / poslovniea in ime spremenj® nalna pogodba je določevala, moženje obeh organizacij zd™® . nese pod ime nove organ®”*, ime, ustavo, pravila in P° s ^ loči združevalna konvenc l!L kov obeh organizacij. Z „ povedano, sedaj med delei na združitvena pogodba^^..^ 1 jasno pove, da čim se godba oficielno sprejme, Zveza del Slovenske Narodi ^ Jednote, ter o vsi bo docn ® nC jj; organizacije odloča wn ^ organizacij pod imenom rodne Podporne Jednot*- ^ rej potom te točke P r . # Podporni Jednoti brez ’ a ' da bo ime nove organi*^ no, ali da Zveza P° kaj drugega kot del Slove 1 Podporne Jednote. .-inijšAB Ta točka se torej ne ^ kom združevalne sejo organizacij, ter je bllP . vede upravnega ali za -re® ! ka SSPZ. V zagovor nrejpli pismo od P re s j e w_ katerem je navedeno. j a® provizorični pogodbi s ,„#1 vetnik iz razloga, ker velike potežkoče ss.*« cijo ob času združevalno ako bi hoteli ^—flPLi—, cele ^ klili je prispela pogodba _ is , j imela Zveza n°b^® sveta svojega odve * i bilo telefonično ^ . maja, da ni bistvene 1 .^rP < ženo in originalno P j# > j bo. Vaš odbor je ; oziru držimo zakl.iim . g# j terega vsebuje origm p0g( ,jf . ( organizacij, ter da i le tedaj, ako Zvezi ., .,,i ter e>;^ j tako priporoča na galnih informacij- elB e)>- ,-m vencija omenjeno -P ^ P v . | odobri - V tem W združit ven ? pila P' r\ predložena ; &. | liku.ie od pogodbe. J . j pred prejšnimi lrf vi Točka štev. - , n rtn jn |da se ugotovi stanje .oct * Točk glede 1 vala - 1 jitivt' cija 1 Stali asesm jdruK zagoW PZ tel sprem enaka no po v obet ni poi SNPJ Oats ni pog ginaln ževaln bro ki odbon ferenc zborni točke, točam podvn ni te iste n cijo ii Br. združi koda! PJ u ustav; osebn: vedlo. opozo B je fljos hočer Potrei »uriti Br. dela, kitne v SDr da se Prv 0 . Br, le - R, 5 6 br o b« Sli dita Bort. S V V s! n , s N ,mih čla noV - kl s0 varovani po i Va ni su~ jed " 0 j jtatemal congress smrtnin-| ti na todni podnn^- • „ » kritJ e bodočih obveznosti S a nmt 7 dn evom delanskpJ Jedno ' leS -■ stanja sklada ob času zdru- kV,ii„ __f _zakonita lastnico ? reno ' napredek STRAN 3 ko Pogodba go^rie gie: ^ Posl -nih rssrss sfisa 'r 5 '"tesane proti prispevanju’ organizacij, ukij^^’ < o certifikatov N. F. C. Siovenske | po Z or *l? 31h . član °v glede bolniškm • », 000 Jednotinih članov, smatra ta od- čin kot pre dviSva t t ^ lu in na na " i za potrebno, da se zavaruje 7,000 ostanejo v vel avltV * a te pogodbe - iinih članov, ki so vsi zavarovani i tedaj veljavni I ^erican Experience lestvici, da se vanih organizacij-“UT uuen lmen -- ‘ veljavi if t0tak0 ostanejo 2 Ve zinih m A® 61 rispevki slednjih ne mešajo med pri- a. E. članov, ter ne samo pri- ? ro ča, da konvencija zahteva preje IreJeti zaključek svojega združevalne- f odbora glede Jednotinih N. F. C. cer¬ tifikatov, temveč da naravnost zahteva, Jr se vse dotične Jednotine člane na¬ ivnost loči v poslovanju smrtninskega sklada združene organizacije. Ta kon- j zavarovani ter vsi pred tem izdani in certifikati obeh imeno- 'acij, kor in vseh dnigjh dajatev^a- kor predvidevajo pravila ali ve¬ ljavni zaključki. Vsi člani jednote to VS i Sr n b 0 Tnišk ki S ° Zavarovani ^ en do- zav a rolat e t POdP ° re ’ ° Stanejo takisto ^ncija ima polno moč, ne samo odo-|ži v endolarske^hnin ■ ^ in obdr ' Lti ali zavreči po Zvezinem odboru! pravice članov ^ ^ kem ra , z redu; in orejete točke, temveč tudi določiti no- jednoti za dva’ „v t Zavarovani pri ,prej -p jeanoti za dva ali tri ali več dolarjev dnevne bolniške podpore ostanejo ne¬ spremenjene, neglede, če so člani obeh organizacij ali ne ali če so tudi pri zve¬ zi zavarovani za bolniško podporo. In članom ki imajo operacijsko in odškod¬ ninsko zavarovanje pri jednoti in pri zvezi, ostanejo iste zavarovalnine ter vse iste pravice pri združeni organizaci¬ ji nespremenjene razen v primerih, kjer član sam želi opustiti eno ali drugo ali oboje. Ako ob času združenja poročilo aktuarja ,ki ga prizna zavarovalni komi¬ sar države Illinois, izkazuje, da smrt- ninski prispevki članov ki imajo certi¬ fikate izdane na podlagi NFC 4% lest¬ vice, ne zadostujejo za kritje smrtnin- skih obveznosti .tedaj se upelje novo, zadostno kritje predvidevajočo lestvico za smrtnine. ve jn nadaljne točke združitven? pogod¬ be za obrambo in zaščito pravic in var¬ nosti Zvezinih članov. Točka štev. 7,—Slovensko besedilo združitvene pogodbe ne omenja ničesar glede asesmenta ali prispevkov, katere na j bi združevalna konvencija določe¬ vala, medtem ko angleški prevod defi¬ nitivno določa, da združevalna konven¬ cija tudi odloča glede bodočega ases¬ menta za razne zavarovalnine. Ker smo fitali v javnosti v glasilu SNPJ, da se asesment Zvezinih članov v slučajih združenja ne bo zvišal, in ker je ista zagotovitev bila tudi osebno zagotov¬ ljena članom združevalnega odbora SS- PZ tekom kasnejših sej, a ne pismeno, smatra Vaš odbor za potrebno, primemo in pravično, da se zagotovitev glede ne¬ spremenjenega asesmenta na podlagi enakosti podpor zanese tudi v združitve¬ no pogodbo, ne samo v enem, temveč v obeh jezikih črno na belem. Tozadev¬ ni popravek od strani SSPZ je bil od SNPJ v sedanji pogodbi izpuščen. Ostale točke v predloženi provizorič¬ ni pogodbi se bistveno ne križajo z ori¬ ginalno pogodbo, katero je Zvezin zdru¬ ževalni odsek smatral, da prilično do¬ bro krije vse točke, za katere sta se oba odbora zedinila tekom združevalne kon¬ ference. Obenem ta odsek opozarja zbornico, da so vse v pogodbi navedene točke, kakor tudi v tem poročilu pripo¬ ročane, spremejene ali dodatne točke podvržene katerikoli spremembi od stra¬ ni te zbornice ,ter priporočamo, da se Iste zahteva, ako so v korist in protek- cijo članstva SSPZ. MIRKO G. KUHEL, MICHAEL VRHOVNIK, FRANK PUCEL, JOHN POLLOCK, FRANK CERAR. VICTOR S. SKUBIC, ANDREW GRUM. Br. ZAITZ v jedrnatem govoru izva¬ ja, da še nikdar pismo bili tako blizu združitve in vendar Vsaj navidezno ta¬ ko daleč. Dejstvo je, da so pionirji SN¬ PJ ustanovili SSPZ—iz sovraštva in osebnih nagibov. Toda ideja je bila ista, ustava ista. že leta 1913 se je pojavilo gibanje za združitev,. toda največ radi osebnih vzrokov se do danes še ni iz¬ vedlo. Podrobno opiše novejšo združitve¬ no zgodovino. Sam je že pred dvemi leti opozoril na tozadevno resolucijo, pa se ga je prezrlo. Sele sedaj pred konven¬ cijo se je pokazalo nekoliko zanimanja. Predložena pogodba SNPJ predstavlja Pošteno združitev, ne priklopitve. Zdru¬ ženje je danes potrebno že radi mla¬ dine. če hočemo naše ideje ohraniti, če hočemo še obstojati in napredovati, je Potrebna ena močna organizacija. Ob¬ žaluje, da ne more več in razločneje go- v oriti radi vnetja grla. B r. KVARTICH opozarja, da je treba dela, ne razburjanja. Iz poročila po¬ sebnega odseka je razvidno, da predlo¬ žena pogodba ni spisana v smislu pr¬ votnega dogovora. Zato bi se naj tu na¬ redilo novo pogodbo in jo predložilo v sprejem SNPJ in JSKJ. Potrebno je da se tu odloči, če smo za združenje s SNpj a ii jskj ali pa z obema; to je Prvo. A še prej je potrebno, da se izra- zimo, če smo sploh za združenje. Br. POLLOCK opozori na dosedanje skušnje z združenjem, ki so stale Zvezo ‘udi gmotno. Ne videl bi rad, da bi se ^kdanje bridke skušnje zopet ponovi e - Ne rad komu kaj predbaciva, vendar pa he more zatajati, da se mu zdi, da bratu Zaitzu neka druga organizaci- l' a bolj pri srcu kot ta, katere glavni od- bornik je. Br. MEDVED predlaga, da se tu pre čita pogodbo s SNPJ. Br. LISCH pred- a Sa dodatek, da se prečita i danes dostavljeno pogodbo ali dogovor z JS- p • Br. Medved sprejme dodatek. — odpirano in soglasno sprejeto. Br. KUHEL čita pismo Vincenta ainkarja in osnutek pogodbe, ki jo je Poslal Cainkar kot predsednik SNPJ: Združitvena pogodba SLOVENSKA NARODNA PODPOR¬ NA JEDNOTA in SLOVENSKA SVO¬ BODOMISELNA PODPORNA ZVEZA, r atski podporni organizaciji inkorpo- hani in poslujoči v državi Illinois, že¬ lj* Izpopolniti svoje aktivnosti in da °do iste bolj plodovite ter koristonos- e ,v svrho bolj obsežnega in efektivne- a Izvajanja svojih namenov, večje fi- ančne trdnosti in sigurneje bodočnosti ? r s Pl°h večjih moralnih in gospodar- ui možnosti, sta se dogovorili in spo- azumeii za združitev v eno močno r atsko podporno organizacijo, ki naj se . Vede pod pogoji in na način, kakor je Uoioe, eno v tej pogodbi, in sicer: ž- Združitev naj se izvede s preno- 0t h vsega poslovanja imenovane Slo- e hske svobodomiselne zveze k imeno- 3. Krajevna društva Slovenske na¬ rodne podporne jednote in Slovenske svobodomiselne podporne zveze smejo tudi po združitvi poslovati samostojno ali ločeno, ako imajo zadostno število članov, smejo pa se tudi združiti in ako ima katero društvo premalo članov, se mora združiti z društvom pridružene organizacije, oziroma jednotino društvo z zvezinim in obratno, ako je tako dru¬ štvo v dotičnem kraju. Vsako društvo sme tudi po združenju obdržati svoje ime, številko po združenju pa mu dolo¬ či glavni urad združene organizacije. 4. Združitev Slovenske narodne pod¬ porne jednote in Slovenske svobodomi¬ selne podporne zveze se ima izvršiti, ka¬ kor hitro je to mogoče in praktično iz¬ vedljivo. V to svrho poskrbita imeno-, vani organizaciji vsaka zase, da bo ta združitvena pogodba pravilno sprejeta, kakor določajo državni zakoni. Sloven¬ ska narodna podporna jednota skliče iz¬ redno konvencijo za potrditev združit¬ vene pogodbe v teku devetdeset dni po¬ tem ko je bila predložena zavarovalne¬ mu komisarju države Illinois in ko je isti pogodbo odobril ali pripoznal kot sprejemljivo: isto tako skliče Slovenska svobodomiselna podporna zveza izredno konvencijo v svrho potrditve združitve¬ ne pogodbe v teku devetleset dni potem ko je bila predložena zavarovalnemu komisarju države Illinois in ko je iste pogodbe odobril ali, priznal za sprejem¬ ljive. Obe organizaciji se zavežeta na¬ dalje, da se prično izredno konvencije za potrditev pogodbe obeh na isti dan in v istem mestu, ter da bodo isti dele- gatje društev, ki bodo izvoljeni za redno konvencijo, tudi polnomočni zastopniki in delegati za združeno konvencijo. 5. Združitvena konvencija se ima vr¬ šiti, ako sta izredni konvenciji Sloven¬ ske narodne podporne jednote in Slo¬ venske svobodomiselne podporne zveze pravilno sprejeli predloženo jim zdru¬ žitveno pogodbo, ki mora biti po vsebini za obe organizaciji dobesedno enaka, ter ako mogoče takoj potem ko sta iz¬ redni konvenciji obeh organizacij spre¬ jeli omenjeno združitveno pogodbo, in pod pogojem, da je pogodba odobrena po zavarovalnem komisarju države Illinois. 6. Združitvena konvencija sestoji iz glavnih odbornikov Slovenske narodne podporne jednote in glavnih odbornikov Slovenske svobodomiselne podporne zve¬ ze ter zastopnikov ali delegatov obeh imenovanih organizacij, ki so zastopana, kakor sledi: Vsako društvo, ki šteje sto ali več članov, ima pravico do enega delegata; vsako društvo, ki šteje dvesto ali več članov, ima pravico do dveh dele¬ gatov in nobeno društvo ne več ko dva delegata, neglede koliko članov šteje. Društva, ki imajo manj ko sto elanov, se smejo združiti v svrho dosege potreb¬ nega števila članov za enega delegata. Jednota, kakor zveza, pa v tem smislu spremenita svoja pravila in način voli¬ tev delegatov spravita v soglasje s to pogodbo in zakonito veljavnost še pred volitvami, tako da bo številčna soraz¬ mernost zastopstva obeh organizacij ko¬ likor mogoče enaka in pravična, m da bodo smeli eni in isti delegati zastopati društva na izredni konvenciji za potr ditev združitvene pogodbe ter nato ne združitveni konvenciji. 7 združitvena konvencija ima polno moč po svoji previdnosti spremeniti ime, sedež način poslovanja, ustavo in pra¬ vila zvoliti glavni odbor ter vse druge notrebne odbore in odseke Slovenski narodni podporni jednoti in vsi sklepi združitvene konvencije so veljavni in obvezni za vse člane obeh združenih or- Sa 8 ni Glavni odborniki in delegatje obeh združenih organizacij imajo enako pra¬ vico na združitveni konvenciji, to je, do glasovanja pri vseh zadevah konvenci¬ je in biti izvoljeni v katerikoli urad, vsak član konvencije pa ima samo po en glas pri vseh volitvah in glasova¬ njih Vsi člani združitvene konvencije so upravičeni do zmernih vožnih stroš- združene 1 OTO-' 0 ’ Se plada J° iz blagajne cije z L Stroške konven- vse dr US P e Tr h družitvene Pogodbe in ženie na pre . dpnpravn e stroške za zdru- J pa plača vsaka organizacija sama. združitv f PraVila ’ ki ph prejme ltvo z d na konvenci i a . stopijo v ve- konven . nev ° m ' ki ga določi omenjena konvencija Ravno tako določi združit¬ vena konvencija, kdaj nastopijo svoja mesta na tej koncenciji izvoljeni odbor¬ niki m uradniki. TC ? r T na to prečita sporazum z JfaKj ter omeni, da manjka načelna izjava. Br. Stokel pozove brata Roglja, ki je navzoč na seji, da pojasni glede na¬ čelne izjave. Br. ROGELJ pojasni, da je to po¬ motoma izostalo in se ima dodati mi- meografirani kopiji iz objavljenega za¬ pisnika še en odstavek, tako da se glasi v celoti: Združitveni sporazum med Slovensko svobodomiselno podpor¬ no zvezo in Jugoslovansko Katoliško Jednoto, sestavljen na skupni seji v Clevelandu, Ohio, dne 26. marca, 1940. Zastopniki Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze in Jugoslovanske Ka¬ toliške Jednote so se zbrali 26. marca 1940 v S. N. Domu v Clevelandu, Ohio, k združevalni konferenci, ki se je na¬ daljevala in zaključila 27. marca. SSPZ so zastopali sledeči njeni glavni odbor¬ niki: John Kvartič, Rudolph Lisch, William Rus, Anton Zaitz, Mirko Kuhel in Michael Vrhovnik. JSKJ pa so zastopali: Anton Zbašnik, Janko N. Rogelj in Frank E. Vranichar. Za predsednika konference je bil izvo¬ ljen John Kvartich, za tajnika pa Jan¬ ko N. Rogelj. Za zapisnikarja sta bila določena Vatro J. Grili in Anton J. Terbovec, urednika glasil omenjenih or¬ ganizacij. Splošna izmenjava mnenj in števil¬ na pojasnila od obeh strani so vzela precej časa. Na podlagi predlogov in vprašanj od obeh strani so bili končno sprejeti za načrt združenja sledeči za¬ ključki: Zastopniki obeh organizacij izjavijo, da so resno in iskreno pripravljeni delo¬ vati za združitev. Zastopniki SSPZ k temu dostavijo, da so v smislu sklepe njihovega glavnega odbora obvezani se pogajati glede združitve tudi s SNPJ. vanja. Rezultat istega je, da zastopniki i enostaven: večja organizacija več po- JSKJ soglašajo z osnutkom provizo- Na razpravo pride vprašanje, koliko organizacij prihaja v poštev za združe¬ nje, nakar se zastopniki obeh organiza¬ cij izjavijo, da so načeloma strinjajo z idejo združenja treh organizacij. Sledi razprava .katere zaključek je, da naj bi se iz praktičnih ozirov delovalo za enkrat le za združenje med dvema or¬ ganizacijama. Ako in kadar bi se to združenje med dvema organizacijama uresničilo, pa bi se lahko nadaljevalo z delom za nadaljna združenja. O vprašanju, kje naj bo sedež zdru¬ žene organizacije, se obširno razprav¬ lja. Zastopniki JSKJ omenjajo mož¬ nost, da sedež ostane v Minnesoti ali v Illinoisu, to z ozirom na morebitne nepri- like, ki bi jih imeli s premeščenjem se¬ deža v tretjo državo. Zastopniki SSPZ so mnenja, da tozadevne ovire ne bi bi¬ le nepremostljive in predlagajo naj bi bil sedež združene organizacije v Cle¬ velandu, Ohio. Zastopniki JSKJ so¬ glasno pristanejo v ta predlog, pod po¬ gojem seveda, da za tako premeščenje sedeža ne bi bilo resnih legalnih ovir. Preide se na vprašanje, če bi bilo priporočljivo, da ena ali druga orga¬ nizacija opusti kak članski asesment v dobi pogajanj za združenje. Kar je ugotovljeno, da sta obe organizaciji s stališča gospodarske stabilnosti prilič¬ no enaki, se obe stranki zedinita, da se v dobi pogajanj za združenje ne opusti nikakih asesmentov odraslega oddelka. Z ozirom na dejstvo, da je članstvo SSPZ v celoti zavarovano po A. E. lest¬ vici, se vzame v pretres vprašanje na¬ črta “A” pri JSKJ, v katerem je še okrog šest tisoč članov zavarovanih po lestvici, ki temelji na 4% obrestovanju. Zastopniki JSKJ izjavljajo, da je po proračunu aktuarja načrt “A” popolno ma solventen, nakar zastopniki SSPZ izrazijo mnenje, da to ne bo tvorilo nikakih zaprek za združenje, pod pogo¬ jem, da bo ob času združitve v zado¬ voljstvo obeh strank dokazano, da je stanje načrta “A” z bodočimi prispevki članov tega načrta zadostno za kritje obveznosti. V pretres se vzame vprašanje bol¬ niških podpor in lestvic, ki so sedaj v veljavi pri obeh organizacijah. Plače¬ vanje podpor namreč ni enako pri obeh organizacijah. Zastopniki SSPZ izjav¬ ljajo, da imajo z njihovim sistemom zelo ugodne izkušnje, in zastopniki JS¬ KJ menijo, da bi bilo za primer združe¬ nja priporočljivo sprejeti sličen način plačevanja podpor kot ga ima sedaj SSPZ, ker je za bolniško blagajno or¬ ganizacije ugodnejši. Vprašanje, kako naj bi se investiralo premoženje združene organizacijo in da¬ li bi bilo priporočljivo del premoženja investirati na prve vknjižbe, kar je zdaj v praksi pri SSPZ, se prepusti v rešitev združevalni konvencijei. Glavni tajnik JSKJ prečita pismo ak¬ tuarja, ki je na podlagi zadnjih finanč¬ nih poročil preiskal in primerjal stanje obeh organizacij. V tem pismu aktuar izjavljal, da še nikoli prej ni imel pri¬ like primerjati dveh organizacij, ki bi bili z ozirom na finančno Stabilnost, starost članstva in v raznih drugih ozi¬ rih tako slični kot sta JSKJ in SSPZ. Razvila se je razprava glede imena združene organizacije in zastopniki obeh organizacij so bili soglasno mnenja, da bi združena organizacija morala dobi¬ ti popolnoma novo ime, in sicer tako, ki bi odgovarjalo sodobnim razmeram in bodočnosti. Določitev imena se prepusti združevalni konvenciji. Zastopniki SSPZ smatrajo za pripo¬ ročljivo, da se zedinimo glede načelne izjave združene organizacijo. Po dolgi debati je bil določen odsek dveh čla nov, od vsake organizacije po eden, da sporazumno sestavi osnutek provizo¬ rične načelne izjave. Sestavljeni osnutek je nato predmet nadaljnega razmotri- rične načelne izjave, ki se glasi: “ .. . (Ime organizacije) je bratska in podporna organizacija, stoječa na na¬ prednem temelju, na katerem slonijo njena pravila. Članom je jamčena oseb¬ na svoboda verskega in političnega pre¬ pričanja. Podpira kulturna stremljenja in gibanja za izboljšanje položaja de¬ lavstva ,toda v njenih vrstah ni mesta za kako strankarsko politiko ali versko propagando. Ta točka ostane nespre¬ menjena, dokler je ne ovrže redna kon¬ vencija ali splošno glasovanje s tri¬ četrtinsko večino glasov.” Zastopniki SSPZ imajo pomisleke gle¬ de tega osnutka in se izjavijo za spre¬ jem prozivorične izjave, ki naj se glasi: “...(Ime organizacije) je bratska in podporna organizacija, stoječa na na¬ prednem temelju, na katerem slonijo njena pravila, članom je jamčena oseb¬ na svoboda verskega in političnega pre¬ pričanja. Podpira kulturna stremlje¬ nja in gibanja za izboljšanje položaja delavstva. Ta točka ostane nespreme¬ njena, dokler je ne ovrže redna kon¬ vencija ali splošno glasovanje s triče¬ trtinsko večino glasov.” Z ozirom na to je sklenjeno, da se končno veljavno odločanje glede načel¬ ne izjave prepusti združitveni konven¬ ciji. Zastopniki obeh organizacij soglaša¬ jo, da se vprašanje glasila združene or¬ ganizacije, z ozirom na ime, obseg itd., prepusti odločitvi združevalne konven¬ cije. Zastopniki obeh organizacij soglaša¬ jo, da se vprašanja glede raznih poseb¬ nih skladov, ki jih imata obe organiza¬ ciji, da jih bo mogla združevalna kon¬ vencija združiti oziroma izenačiti na na¬ čin, da pravice članstva obeh organiza- Z ozirom na važnejša zavarovanja kot je za bolniško podporo .operacijsko in odškodninsko podporo se zastopniki soglasno zedinijo, da bo smel vsakdo, ki je bil pred združitvijo član obeh orga¬ nizacij, ostati še naprej zavarovan za vse podpore, za katere je do takrat pla¬ čeval prispevke pri obeh organizacijah. V ta namen se bo obdržalo sklade, ki jih sedaj obdržuje ena organizacija, ki so slični sladom druge, in v teh bo vsak član upoštevan pod to določbo, zavaro¬ van za dvakratno podporo, pod pogo¬ jem, da bo plačeval sorazmerno enake prispevke kot je poprej plačeval pri obeh prizadetih organizacijah. Za dva¬ kratno podporo pa se ne bo sprejema¬ la novih članov in tudi ne takih, ki so bili pred združitvijo člani samo ene or¬ ganizacije, bodisi JSKJ ali SSPZ. Zastopniki obeh organizacij se zedi¬ nijo, da naj bi reprezentacija na even- tuelni združitveni konvenciji bazirala na številu 100 članov na enega delegata, z dodatno pripombo, da bi mala društva seveda imela ugodnost se združiti in vo¬ liti skupnega delegata v svrho enako¬ pravnega zastopstva. Nato je sklenjeno, da navzoča ured¬ nika glasil obeh organizacij sestavita skupen zapisnik konference, ki se s podpisi predsednika in tajnika konfe¬ rence ter obeh zapisnikarjev istočas¬ no priobči v glasilih obeh organizacij. Zborovalci na konferenci so splošno soglašali, da moreta vsako nadaljno združevalno delo odobriti, oziroma dolo¬ čiti le konvenciji JSKJ in SSPZ, kateri obe se vršita v tekočem letu; konven¬ cija SSPZ se bo vršila v maju, konvenci¬ ja JSKJ pa v septembru. Zastopniki JS¬ KJ so izjavili, da niso niti po sedanjih pravilih niti po sklepih zadnje konven¬ cije pooblaščeni sklepati kakih obvez¬ nih pogodb glede združenja. Obljubu- jejo pa, da bodo na prihodnji konvenci¬ ji JSKJ zagovarjali in priporočali zdru¬ ženje na podlagi vsebino tega zapisni¬ ka ,ako se bo konvencija SSPZ, katera se bo vršila nekaj mesecev prej, izra¬ zila v prilog takega združenja. Mnenje zborovalcev na tej konvenciji je da morejo njihovi zaključki tvoriti le nekak širok, previzoričen načrt za združenje. Ako bo konvencija SSPZ na¬ črt v principu odobrila, bodisi potom posebnega konvenčnega odbora, bodisi potom splošnih konvenčnih razprav, ali obojega, naj bi izvolila stalni in polno¬ močni združevalni odbor. Slične korake naj bi podvzela konvencija JSKJ, če se bo principijelno strinjala z zaključki konvencije SSPZ, v kolikor se bodo isti tikali zadeve združenja.Združevalna od¬ bora SSPZ in JSKJ naj bi potem s po bočjo legalnih in drugih potrebnih eks¬ pertov sestavila pravo združevalno po¬ godbo. Ta pogodba bi bila potem dana članstva obeh prizadetih organizacij na splošno glasovanje. Ako in kadar član¬ stvo obeh organizacij pogodbo odobri s postavno predpisano večino, se skliče izredna združevalna konvencija obeh organizacij, katera združenje polnomoč- no odobri, izvoli odbore nove združene organizacije in uredi še vse druge za¬ deve, ki spadajo v področje združevalne konvencije. Za združevalno konferenco JSKJ in SSPZ ,ki se je vršila v dneh 26. in 27 marca 1940 v Clevelandu, Ohio: John Kvartich, predsednik; Janko N Rogelj, tajnik; Anton J. Terbovec in Vatro J. Grili, zapisnikarja. Ker je ura poldne, br. predsednik za¬ ključi sejo. meni v javnem življenju in v družabnih ČETRTA SEJA 21. maja 1940 popoldne Br. predsednik otvori sejo ob 1. po¬ poldne. Za reditelja je imenovan br. HENRY MAREN. Navzoči so vsi glavni odborniki in de¬ legatje ter delegatinje. Br. STOKEL želi, da se najprej izra¬ zi zbornica, če je za združenje ali ne, in sicer brez ozira s kom. To bo potem služilo za nadaljno razpravo. Br. ŠTERN izjavi, da je za združe¬ nje in za pogodbo, kot jo je podala SNPJ. Br. LISCH v pomembnem govoru iz¬ vaja, da je očividno, da je večina za združenje. Kako korist imamo od zdru¬ ženja, bi kdo vprašal? No, odgovor je odnošajih. Tekmovanje med bratskimi organizacijami istih principov je škod¬ ljivo, kajti mesto med seboj bi morali tekmovati z zavarovalnimi družabami. Samo govoriti, da smo za združenje, pa ne zadostuje—treba je to pokazati i s koraki, ki vedejo v združenje. Prepri¬ čan je, da se da glede pogodbe s SNPJ vse izravnati. Isto se da storiti tudi z dogovorom z JSKJ. Dejansko dokazu¬ jejo dosedanji razgovori, da je možnost združiti vse te tri organizacije. Ako so naši skladi združeni, obstoja manj ne¬ varnosti pred novo depresijo; in ne po¬ zabimo, v kako slabem položaju smo bi¬ li za časa zadnje depresije. 2e to je do¬ kaz, kako potrebno je združenje. Tudi za kulturni napredek in naroden ob¬ stoj je potrebno združenje. Stari spori mladine ne zanimajo, zato jih pozabite in obrnimo pogled v bodočnost. Odlo¬ čimo se, če smo za združenje, in potem složno delujmo za združenje z eno ali drugo organizacijo. Predlaga, da se glasuje prvo, če smo za združenje. Br. MOCHNIK je za združenje. Na¬ vaja razmere v malih naselbinah, kjer je potreba ene močne organizacije naj¬ bolj očividna. Br. PUGEL pojasni svoje skušnje. Ker je konvencija določila, da glavni odbor¬ niki delujejo za združenje, smatra za neumestno, da se tu trdi, da je kateri glavni odbornik bolj vnet za zunanjo or- zanizacijo. Skušnje kažejo, da je doslej manjšina vedno zavlačevala združenje. Vprašanje je sedaj, če bomo to zopet dopustili. Stroške, ki jih je omenil br. Pollock, smo sami zakrivili—in ne samo to, povzročili smo jih tudi drugim! Br. ZAITZ zavrača vsa netočna nami- gavanja. Pri SSPZ je dalj časa kot pri SNPJ in tu je bil vedno bolj aktiven kot pa pri SNPJ. Kdor je pošten, mo ra to dejstvo priznati in upoštevati, ne pa predbacivati in namigavati. Br. SKUBIC se strinja z bratom Lischem ter predlaga poimensko glaso¬ vanje. — Predlog je podpiran in so¬ glasno sprejet. Br. GROZNIK povdarja, da smo prišli sem v dobrobit Zveze. Nikdar se naj nikogar ne napada. Osebno je za zdru¬ ženje, ne pa za pogodbo, kot je bila predložena. Ima tudi pomislike glede združevalne konvencije, kajti približno 25 naših delegatov bo kar utonilo med kakimi 175 delegati SNPJ. Br. GERCAR je proti združenju, ker ni jamstva, da naši člani ne bodo pri¬ krajšani. Br. RUGEL pravi, da so drugi pove¬ dali že skoro vse, vendar mora omeniti, da je za združenje in se v njegovi oko¬ lici jasno očituje potreba po združenju in po eni močni organizaciji. Br. KARISH se čudi, zakaj se tu zo pet ponavlja poročila in nasvete dru¬ štev. Br. POZNIK prosi, da se pozabi stare napake in se tu ukvarjajmo le z vpra¬ šanjem, če smo za združenje ali ne. Br. VRANIČAR se v celoti strinja z izvajanji brata Lischa, Br. PUTZEL predlaga zaključek de¬ bate. Podpirano in brez ugovora spre¬ jeto. Br. POLLOCK priznava, da je br. Zaitz veliko storil in še vedno deluje za SSPZ. Vendar pa se mu zdi, da je preveč navdušen za združenje. Sam se osebno najbolj ozira na pogoje, po ka terih bodo SSPZ člani dobili, kar jim gre. Br. PUCELJ izvaja, da je jasno, da je večina za združenje. Vprašanje je sedaj le: pod kakimi pogoji? Dokler bo imel kaj besede, se bo boril za koristi SSPZ članov. Posebni odsek je pojas¬ nil, da SNPJ pogodba ni taka, kot je bilo prvotno domenjeno. “Sem torej za prvotni dogovor s SNPJ in JSKJ. Kriv¬ da, da ni boljša pogodba izdelana, pa pade i na nas, ker nismo' sami izdelali pogodbe in bi jih potem pravočasno iz¬ menjali.” Br. ELISH pove smešnico o štirih Ir¬ cih, štirih Grkih in štirih Slovencih Povdari ,da mladih stari spori ne bri¬ gajo. Dejstvo je, da so naši principi isti in dejstvo je tudi, da je sedaj najboljši čas za združenje. Br. GORSHE pravi, da je član večih slovenskih organizacij, toda tu govori iz¬ ključno kot član SSPZ. Poseže v zgodo¬ vino naših bratskih organizacij. Osebno spoštuje vse in je prepričan, da bi bilo več mrtvila v našem narodnem življe¬ nju, čim manj bi bilo organizacij. Zdru¬ žitvene konvencije bi sploh ne bilo tre¬ ba, kajti mi bi imeli le kakih 25 napram 175 delegatom SNPJ. Boji se, da bi radi združenja asesmentov marsikateri več plačeval po združenju. Možnost je tudi, da bodo bolniški in drugi skladi kasneje zvišali asesment. Če bi sam imel več denarja, bi ga naložil na razne strani, in tako smo tudi mi pri raznih organi¬ zacijah. Boljše bi bilo, da bi se naučili prodajati naše certifikate; tu v Cleve¬ landu je na primer nad 50 agentov za¬ varovalnih družb! Iz pogodbe SNPJ je razvidno, da tam ni iskrenosti. Na pri¬ mer, glede selitve glavnega urada v Cleveland ni niti besedice omenjeno. Br. KIKOL povdari, da v par mesecih ni bilo mogoče vse to napraviti, zatorej se naj ne napada sestavljalce teh po¬ godb. Krivda je v tem, da se je prepoz¬ no začelo s tem‘delom. Br. WAPOTICH je zasledoval to giba¬ nje in študirati zapisnike. Presenečen je bil, ko je bral točko 1 v SNPJ pogodbi. Mi smo in bomo le za združenje—ne pa za tako priključitev! SNPJ nam tudi ne nudi nikakih jamstev. “Bojim se gla¬ sovati za tako pogodbo, Potrebno je to¬ rej veliko previdnosti.” Br. PUGEL je prepričan, da je bila prva točka SNPJ pogodbe spremenjena iz tehničnih razlogov. Beseda ‘združe¬ nje,’ ‘priključenje’ ali ‘spojitev’ je stran¬ skega pomena. Bojazen radi doklad je tudi prazna. Danes je vse plačevanje osnovano na lestvicah in točno prera¬ čunano na podlagi skušenj. SNPJ jam¬ či ,da tisti, ki je zavarovan tam za $2 in tu za $1 ostane v dveh skladih; sam je v takem položaju, pa se prav nič ne boji. čemu bi se oni bali, ki so zavarovani sa¬ mo tu, pa sploh ne more razumeti. Edi¬ ni, ki bi se lahko bali, so tisti ki so pri obeh organizacijah. Sklade pa bo treba seveda držati solventne ,pa naj bo tu ali tam ali pa v združeni organizaciji. Br. RUS ugotovi, da ni dala ni SNPJ ne JSKJ boljših ali slabših pogojev. Pravice naših članov bodo zajamčene in so zajamčene. To, kar smo dobili od SNPJ, ni pogodba, temveč le načrt, na podlagi katerega se napravi pogodbo. Odbor je imel pri pogajanjih vedno v vi¬ diku članske pravice in se je pobrigal, da so zavarovane. Posebnih koncesij nis¬ mo dobili, pa jih tudi dali nismo. Ne¬ koč so se delale napake; mišljenje je bilo takrat dobro, skušenj pa bolj malo. Sedaj pa se je reševalo to vprašanje praktično. Dvomi, da se bi dalo zdru¬ žiti vse tri organizacije, a če se samo z eno, bo to zgledalo strankarsko. K združenju nas ne sili gospodarsko sta¬ nje, temveč le narodni blagor. Bodimo popolnoma iskreni; glasujmo po svojem prepričanju, brez polovičarstva, in po¬ tem vztrajajmo pri svojem sklepu. Za sprejetje predloga zadostuje navadna večina. Br. KVARTICH odgovarja na razne pomislike, da tudi tu v Zvezi nimamo ničesar za večno jamčenega. Kako bi potem mogli staviti pretirane zahteve na druge, kar je pri nas samih dvom¬ ljivo? Ako pogledamo v male naselbi¬ ne .vidimo, da je za napredek potrebno združenje. Zakaj bi naj bili proti pošte¬ nemu združenju? Br. STOKEL pojasni, da se bo glaso¬ valo poimensko za ali proti združenju, brez ozira na kake pogodbe. Za združenje so glasovali vsi glavni odborniki ter vsi delegatje in delegati¬ nje razen: Louis Žnidaršič Amelia Stonich Mike Gerčar Ignatz Groznik John Matičič Predlog je torej sprejet z 59 proti 5 glasovom. Deset minut odmora. Razprava o združenju se nadaljuje. Br. LISCH predlaga, da se točko 1 v SNPJ pogodbi spremeni v prvotno obli¬ ko ali pa vsaj ,ako legalno potrebno, predela v lepšo obliko. Br. KUHEL prečita prvotno pogodbo. Br. POLLOCK je mnenja, da bi naj posebni odsek predelal pogodbo in jo potem predložil zbornici. Br. VRHOVNIK opozarja, da je po¬ trebno o tem tu razpravljati, tako da odsek ve, kake so želje zbornice. Br. LARKO dvomi, da bi se dalo kaj popravljati, kajti mi ne vemo, če bi oni hoteli popravljeno sprejeti. Br. PUGEL opozori, da Je sedaj naj¬ važneje odločiti se za eno izmed obeh organizacij. Br. KUHEL pojasni, da ima glavni od¬ bor SNPJ pravico spremeniti pogodbo. Br. ZAITZ povdari, da točka 1 ni ni- kaka ovira, kajti glavni odbor SNPJ je pripravljen sodelovati. Br. VRHOVNIK ugotovi, da točka 1 nima takega pomena, kot nekateri mis¬ lijo, kajti dejansko le določa način iz¬ vedbe združenja. Br. RUS pojasni, da je bila prva toč¬ ka zadnji trenotek spremenjena na pod lagi priporočila odvetnika. Osebno je mnenja, da se pogodbe položi stran in razpravlja na podlagi prvotnih dogovo¬ rov, kakor so bili navedeni v zapisnikih. JSKJ je pristala na iste pogoje kot SNPJ. Br. KOŠČAK predlaga, da se na pod¬ lagi dogovorov v zapisnikih odloči za eno ali drugo organizacijo. — Predlog je podpiran. Br. KUHEL pojasni, da v pogodbi ni nikakega datuma, ker je to nepotrebno, kajti illinoiški zakon ima točne določ¬ be glede združitve. Priporoča dodatek k Koscakovemu predlogu, da se predlo¬ ži odločitev za eno od obeh organizacij članstvu na splošnem glasovanju. Br. Koščak sprejme ta dodatek k svojem predlogu, in je tako spremenjen pred¬ log podpiran. Br. PUTZEL protipredlaga, da odbor sestavi našo pogodbo in jo predloži tako SNPJ kot JSKJ. Predlog je podpiran. Br. ELISH ne smatra 1. točke tako važne kot 6. Br. ZAITZ predlaga poimensko gla¬ sovanje o Lischovem predlogu. Osebno je prepričan, da smo idejno mnogo bližje SNPJ kot katerikoli drugi organizaciji. Naša načelna izjava je bila odklonjena pri drugi organizaciji; zdi se mu, da je SSPZ preradikalna za JSKJ. Bral jč celo, da JSKJ ne bo nikoli črtala črke ‘K’. Dotakne se tudi svoje kritike brata urednika glede pisanja o združitvi. Br. ZUPANČIČ se boji, da na ta način ne bomo nikamor prišli. Zakaj bi se ne napravila pogodba na podlagi prvotnih dogovorov ter se jo bi lahko poslalo obem organizacijam? Br. PUCELJ je mnenja, da se izvoli odsek, ki sestavi pogodbo, in se jo pošlje JSKJ in SNPJ ter se nato združimo z eno ali obema, ako obe sprejmeta. Br. MEDVED je vesel, da je br. Zaitz tu omanil razliko v načelih. Načelne iz¬ jave ne smemo nikoli popraviti. Rajši ostanimo sami! Brata CANDON in ŠTERN sta mne¬ nja, da se odločitev prepusti splošnemu glasovanju. Govori o 'tem tudi sestra OPEKA. Br. GRILL odgovarja bratu Zaitzu, katerega kritiko smatra za neumestno. Do danes ni še nikakega kritičnega mnenja prikril in namenoma še nikogar žalil. Kdor ima v tem oziru kako pri¬ tožbo, se naj oglasi. (Nihče se ne ogla¬ si.) Pisal je vedno po svojem lastnem najboljšem prepričanju in v korist Zve¬ ze. Br. WAPOTICH misli, da bi se naj upoštevalo le prvotne sklepe, kot so na¬ vedeni v zapisnikih. Naš odbor je vest¬ no posloval in je dosegel lepe pogoje. Zdi se mu, da je br. Zatiz precej pri¬ stranski. Potrebno je, da smo pošteni napram obem organizacijam. Vpraša nadalje, če bo pri glasovanju odločevala polovična ali 2/3 večina. Br. RUS pravi, da zadostuje nadpo- lovična večina. Dostavi pa, da sam ne bo glasoval, ker je mnenja, da je po¬ trebno pogoje kristalizirati v enotno obliko za obe organizaciji. Br. LISCH predlaga, da se o tem gla¬ suje jutri. Br. ZAITZ zahteva, da se tu takoj glasuje, ker je razprava končana. Br. predsednik odloči, da ima br. Zaitz prav in da se bo sedaj glasovalo. Br. LISCH stavi nujen predlog, da se razprava o tem vprašanju ponovno od¬ pre. Predlog je podpiran in sprejet s 30 proti 16 glasom. Br. VRHOVNIK ugotovi, da dogovor z JSKJ sploh nima uradnega značaja, ker ga ni glavni odbor odobril. Dogovor s SNPJ je uraden . Br. WAPOTICH je vesel, da se po¬ novno razpravlja. Br. MEDVED je tudi vesel, ker sedaj smo zvedeli, da imamo samo en tiraden dogovor. Napravimo pa lahko kajpada sami pogodbo in jo drugim predložimo. Br. KARISH se čudi naši nedosled¬ nosti, kajti včeraj smo rekli, da lahko sami rešimo to vprašanje, sedaj ga pa hočemo naprtiti članstvu. Br. ZAITZ bi rad vedel, kaj se bo da¬ lo na glasovanje, ko pa ni sploh nika¬ kega uradnega dogovora z JSKJ. Za splošno glasovanje so tudi bratje ŽNIDARŠIČ, PUTZEL, GROZNIK in PERKO. Br. MOCHNIK pojasni svoje mnenje. Br. RUS smatra za potrebno, da se najprej reši vprašanje, ali bo konvencija sama odločila, s kom se združimo, ali pa se to rešitev prepusti članstvu potom splošnega glasovanja. Br. KVARTICH predlaga, da se vse predloge vrže z dnevnega reda. Br. POZNIK opozarja na dejstvo, da nas je članstvo sem poslalo, ni torej pra¬ vilno, da se izogibljemo svojih dolžnosti. Br. VRHOVNIK smatra, da bi bilo po¬ trebno najprej odobriti zapisnike sej glede združenja ter potrditi dosedanje delo glavnega odbora. Br. MEDVED predlaga, da se uradni zapisnik seje SSPZ in SNPJ potrdi. Br. PUCELJ se čudi, zakaj bi se ne odobrilo zapisnika seje z JSKJ. Br. ZAITZ prečita zapisnik, iz katere¬ ga je razvidno, da je bil to le formalen sestanek in ne odobren od glavnega od¬ bora JSKJ. Br. VRANIČAR svari, da bi se prezrlo JSKJ. Radi pozne ure br. konvenčni pred¬ sednik zaključi razpravo o združenju ter pozove brata konvenčnega tajnika, da prečita pozdrave. Brzovajne pozdrave so poslali: član¬ stvo društva Prijatelj št. 215, Euclid, O.; društvo št. 69 SSPZ; društvo št. 101 SSPZ; pismene pa: društva SSPZ št. 125, 181, 102, 113, 214, 63, 55, 146, in Vrtca št. 77 in 148. Nadalje: Slovenska zadružna zveza v Clevelandu, društvo št. 225 JSKJ, br. Lovrenc Zaverl od društva št. 24 SSPZ, Frank Zajec iz Milwaukee, Wis., ter Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., Cleveland. Vse pozdrave se vzame na znanje z zadovoljstvom. Br. STOKEL opozori na šaloigro v tej dvorani danes zvečer. Ker bo jutri zve¬ čer tu banket, bodo popoldne morali dvorano pripraviti in torej ne bo mo¬ goče popoldne zborovati. Namesto tega pa nameravajo skupna društva SSPZ delegate peljati na ogled mesta in ob¬ enem se bo lahko delegacija slikala pred umetnostnim muzejem. Na predlog brata WAPOTICHA, ki je pravilno podpiran, je soglasno sklenje¬ no, da se jutri zboruje od 8. do 12. do¬ poldne. Br. konvenčni predsednik poroča, da je preminul član društva št. 20 JOE FERKOL ter pozove zbornico, da v znak sožalja vstane, kar se zgodi. Seja zaključena ob 5. popoldne. PETA SEJA 22. maja, 194C, dopoldne Br. predsednik otvori sejo ob 8. zju¬ traj. Za reditelja je imenovan br. MATI¬ ČIČ. Navzoči so vsi glavni odborniki in de¬ legatje in delegatinje, razen bratov Grilla in Bunardjije, katera dva se opraviči. Prečitan je zapisnik tretje seje in sprejet kot čitan. Zapisnik četrte seje je prečitan in sprejet kot čitan. Br. predsednik naznani, da se na¬ daljuje razprava o združenju. Br. LARKO protipredlaga, da se gla¬ suje tajno. To je izredno važno vpraša¬ nje, o katerem je skrajno nerodno gla¬ sovati. Br. VRHOVNIK je osebno mnenja, da je najbolje umakniti predloge in po¬ novno razpravljati o vprašanju. Pred¬ laga, da se predloge umakne. — Br. KVARTICH podpira. Pri glasovanju je predlog sprejet z 41 proti 1 glasu. Br. predsednik ugotovi, da so vsi pr¬ votni predlogi porušeni in da je na dnevnem redu ponovna debata. Br. VRHOVNIK opozori na prvotno glasovanje—49 proti 5, in še teh pet je glasovalo po nalogu društev; zato pred¬ laga, da se najprej glasuje, s katero organizacijo se prvo poskusi združiti, in ko se to odloči, se razmotriva pogoje dotične organizacije. Br. LARKO predlaga tajno glasova¬ nje. — Podpirano. Br. KOŠČAK zahteva poimensko gla¬ sovanje. — Podpirano. Pri glasovanju je za predlog brata Koščaka oddanih 30 in za predlog brata Larkota pa 15 glasov. — Glasuje se to¬ rej poimensko. Br. YAKIN predlaga, da se pošlje po¬ godbe obema organizacijama. Br. predsednik ugotovi, da tega pred¬ loga ne more upoštevati. Br. VRHOVNIK pojasnjuje bratu Ki- kolu na njegovo vprašanje. Br. PUCELJ izjavlja, da je pod uti- som, da je potrebno upoštevati obe or¬ ganizaciji. Predlaga torej, da ta kon¬ vencija izvoli odsek, ki napravi pogodbe za obe organizaciji. Ce sprejmejo, se nadaljuje združitveno pogajanje z obe¬ ma organizacijama, ako ne, pa s tisto, ki sprejme. — Predlog je podpiran. Br. KVARTICH se boji, da bo celo stvar zaspala, ako na primer SNPJ in / 26. Si junija, STRAN 4 NAPREDEK in JSKJ ne bi hoteli združenja vseh treh | tri organizacije. In v dosego tega je po- organizacij. Br. PUCELJ izjavi, da glede tega mi ne moremo odločati. Br. KVARTICH je trdno prepričan, da ne bo združenja vseh treh organiza¬ cij, zato bi bilo pravilno, da se najprej združimo z eno organizacijo in nato pa še z drugo. Br. CANDON predlaga zaključek de¬ bate. Podpirano in soglasno sprejeto. Dobe besedo samo tisti, ki so se prija¬ vili za besedo pred zaključkom debate. Br. VRHOVNIK smatra Pucljev pred¬ log za nezaupnico glavnemu odboru, ki trebno najprej združenje z eno. Kdor j govori o pogodbah z obema organizaci¬ jama, ni resno za združenje in samo za vlačuje dejansko združevalno delo. Br. PUCELJ opiše mnenje članstva njegovega velikega društva. So za zdru¬ ženje vseh treh organizacij in če to ni takoj izvedljivo, se naj izvrši združenje najprej z JSKJ. Br. GROZNIK se izraža in izjavlja, da take konvencije še ni videl. Sam je glasoval proti. Tu pa vidi take, ki so glasovali za združenje, sedaj pa men¬ cajo sem in tja. Odglasovalo se je z ve¬ se je pogajal glede združenja in prine- [ liko večino za združenje in torej je dolž- sel sem dobre pogoje. In ker so tu že nost, da se s tem nadaljuje. Konvencija vsi glavni pogoji in dogovori, je seveda ima polno moč, in lahko tu odloči, nepotrebno, da poseben odsek počne z j Br. GERCAR izjavlja, da je glasoval delom zopet p^av od začetka. Dolžnost proti združenju na zahtevo društva zbornice je, iti naprej z delom, ne nazaj.! Ostro torej odklanja vsako zbadanje od Nikar ne pozabimo, da slovenska jav-1 katerekoli strani, nost pozorno gleda, kaj bomo zaklju- ■ Br. RUS želi, da bi se duhovi porni¬ čih in kako pošteno bomo delovali. O :cb- ' rili. Vprašanje je zelo važno in treba ga no je za združenje. Ker trdimo, da smo! je mimo in trezno reševati. Zgleda, da demokratični, moramo to tudi pokazati ima vsak svoje osebno prepričanje in v svojih dejanjih, pa o stvari odkrito in 1 ga bo sedaj težko spremeniti. Sam za pošteno razpravljati. Br. RUGEL protestira, ker ne dobi besede. Govori tudi br. ŠTERN. Sestra PIRC si predstavlja demokra¬ cijo tako, da moramo upoštevati obe or¬ ganizaciji, ki sta nam dali svoje po goje. Br. STOKEL odda predsedstvo pod¬ predsedniku Perkotu, ki da nato bese¬ do bratu Stokelnu. Br. STOKEL povdarja, da je večje važnosti, kake ugodnosti dobe SSPZ člani pri združenju, kot pa s kom se združimo. Podrobno opiše razpravo o tem vprašanju pri svojem društvu, kjer je očividna bojazen, da naši člani ne bi bili prodani. In društvo kot tako je za pravično in demokratično združenje, če pa to n1 mogoče doseči, pa rajši ostani¬ mo sami. Tukaj se je pokazalo, da niti odborniki sami, ki so se pogajali, niso popolnoma edini. Nikar ne pozabimo, da se je pogajanje pričelo prav tu in sicer z JSKJ. In zakaj bi se naj sedaj JSKJ enostavno prezrlo? Opiše svoje osebne skušnje in kliče, da treba vztrajati pri svojih zahtevah, ako smo v resnici za našo Zvezo. Br. ZAITZ ostro odklanja vsako na- migavanje o kakem prodanju naših čla¬ nov. Glavni odbor je imel nalogo od zad¬ nje konvencije, da se je pogajal glede združenja. In rad bi videl kaj bolj de¬ mokratskega in poštenega kot je do¬ govor s SNPJ. Cernu se skrivati? Br. WAPOTICH se boji, da se tu mlati prazna slama. On je za demokratično združenje. Toda točka 1. v SNPJ po¬ godbi je dejansko prodaja SSPZ članov. Zgleda, da je br. Vrhovnik prinese! sem isti predlog, ki smo ga imeli včeraj, sa¬ mo da ga je nekoliko zavil, tako da ga ni mogoče spoznati na prvi pogled. Br. VRHOVNIK ogorčeno izjavlja, da je popolnoma odkrit in pošten, želi sa¬ mo, da bi bili drugi tudi taki in v takem duhu in brez razburjanja razpravljali o tem vprašanju. Br. WAPOTICH nadaljuje in pripo¬ roča k Pucljevem predlogu dodatek, da se sestavi dve pogodbi, in ako sta obe sprejeti, se da obe na splošno glasova¬ nje in članstvo samo odloči, s katero or¬ ganizacijo se hoče združiti. Ako samo ena organizacija sprejme pogodbo, ni potrebno splošno glasovanje. Br. JURJEVIČ prosi, da se tu in brez nadaljnih debat odloči za združenje s SNPJ ali JSKJ. Br. KOŠČAK protesti¬ ra. ker ne dobi besede. Par minut vlada v dvorani splošna zmešnjava, končno pa br. predsednik zopet upostavi red in se razprava nadaljuje. Br. WAPOTlCH nadaljuje s svojimi prekinjenimi izvajanji in poziva, da se vsi navzoči zdrže ploskanja ali izzivanja. Br. MEDVED izvaja, da je tu samo eno važno vprašanje: s kom se zdru¬ žimo? Osebno mu je vseeno, kaj bo v tem oziru zbornica odločila. Prepričan pa je, da bo do dejanskega združenja prišlo prej, če se izvede s SNPJ, kot pa bi prišlo z JSKJ. In če bi se prej zdru¬ žili z JSKJ, se boji, da bo kasneje mno¬ go težje združiti se s SNPJ. in če se združimo s SNPJ, bomo še nadalje rav¬ no tako delovali na društvenem polju kot doslej, saj vendar ne bomo šli spat. Pennsylvančanov je veliko in veliko so storili za SSPZ in bodo tudi v bodoče za združeno organizacijo, žele pa pošte¬ no in takojšnjo združitev. Br. KARISH podpira predlog brata Vrhovnika, želi tudi, da bi se govori omejili na dve minuti. Br. PUTZEL omeni, da s podrtjem predlogov ni bilo veliko doseženega kajti sedaj so isti predlogi—četudi v nekoliko drugačni obliki—zopet tu pred nami. Bratu Medvedu odgovarja, da so člani po drugih državah tudi aktivni in vsi po svojih najboljših močeh delujejo ža večjo in boljšo SSPZ. Br. LISCH izvaja, da se tu jasno opa¬ ža, da nekateri nočejo sporazuma, tem¬ več vztrajajo pri svojih mnenjih. Glav ni odborniki so povsem odkriti in sesta¬ vili so dogovore z dvema organizacija¬ ma. Ta dva dogovora sta zelo podobna, in verjetno je, da sploh ni nikake bistve¬ ne razlike. Nekateri dvomijo, da vseh treh organizacij ni mogoče združiti; sam pa je mnenja, da so baš ti dogo¬ vori dokaz, da je tako združenje mo¬ goče. Nekateri so za enostransko zdru¬ ženje in ti so—tako Vsaj zgleda—neod¬ kriti. Dejansko bi se z združenjem SS¬ PZ, JSKJ in SNPJ ob enem in istem času prihranilo zelo veliko denarja. Br. RUGEL navaja primer Združenih držav. Odbor je imel štiri leta časa, pa še ni prinesel sem podrobnih pogodb. In če je odbor vedel, kot se sedaj ugotav¬ lja, da glavni odbor JSKJ ni imel nika¬ ke moči pogajati se, čemu so potem sploh šli sem v Cleveland? Bi. KVARTICH ugotavlja, da s«>«. a* » za Prekinjenie niJ** d 1 lstega ’ Porabi ali za povrnilJ 3 ! Vanja aseKm enta, znesku in nn I- gotovi ne članstva v m odbor v°e načmU ' ki sa dol °« §lav! vem certifikat pnspevke ’ vplačane v pr- svo e kl em letu tizvzemši tak del te čla^Tn t a i°i naČen0) za cel ’tifika spevkov n vi tak del VSeh P la čanih j nrlel b !, anih za nadaljna leta po napredek STRAN 5 n0V , zapisnike sej glavnega odbora od¬ sekov in pododsekov. Poročila glavnih odbornikov: sklepe in resolucije glav¬ nega odbora, njega odsekov in društev Uradne objave in naznanila društev! Sezname izplačil te Zveze za posmrtni¬ ne, bolniško podporo, operacije in od- škodnine , izredno in starostno podpo¬ ro, posojila in sploh vse, kar ima biti objavljeno v glasilu po določbi pravil ali sklepov glavnega odbora. Naslovnik uradnikov društev in Vrtcev mora biti objavljen vsaj dvakrat na leto, v kate¬ rega spadajo: Ime in naslov predsed¬ nika, tajnika in blagajnika; čas in kraj seje, in pri Vrtcih še ime in naslov upra¬ vitelja. (c) Glasilo priobčuje tudi dopise in članke članov, ki stvarno razpravljajo probleme Zveze in društev; dostojno kritizirajo sklepe ali postopanje društve¬ nih ali Zvezinih uradnikov, ali ki poro¬ čajo domače novice, delovanja in prired¬ be društev in slične zadeve, v kolikor do¬ pušča prostor. Vsak dopis ali članek mora biti podpisan po dopisniku in z označbo številke društva h kateremu spada. Ne sme pa priobčati člankov oseb¬ ne vsebine z očitki dejanj iz privatnega življenja sočlana, ali če se obtožuje po¬ samezne člane, društvene ali glavne od¬ bornike, prestopkov pravil. Take zadeve morajo biti rešene po instancah Zvezinih razsodišč in le te smejo objaviti v gla¬ silu uradne zaključke takih zadev. (d) Glasilo sme sprejemati in pri¬ občati oglase trgovin in tvrdk, ki ne oglašajo predmetov, ki bi utegnile biti v škodo članstva. Dalje oglase priredb društev, naznanila smrti in zahvale in mogoče stvari, katere odobri seja glav¬ nega odbora ali upravnega odseka. Za vse take objave se računa pristojbina po lestvici, ki jo odobri glavni odbor ali upravni odsek ali upravni pododsek v slučaju nujnosti (e) Druge Zvezine publikacije ne smejo sprejemati oglasov ter se jih iz¬ daja le za gotov namen, ki ga glavni odbor določi (f) Prejemati glasilo je upravičen vsaki član. Glavni odbor pa sme omejiti pošiljanje glasila družinam ki štejejo več članov in žive skupaj na enem na¬ slovu. Druge publikacije se razpošilja po določbi glavnega odbora ali seje glavnega upravnega odseka. (g) Vsi dohodki in izdatki v zvezi z izdajanjem glasila in drugih publikacij se stekajo in iztekajo v in iz upravnega sklada in glavni tajnik mora o njih vo¬ diti pregledne račune. (h) Za tiskanja glasila se razpiše ponudbe in pogodbo sklene s tiskarno, ki nudi najboljše pogoje in katera upo- sluje naše člane ter nam je v načelnem oziri! sorodna. Br. predsednik zaključi sejo ob opoldne. Jih čisto tabularno vrednost, se sta- da^eTznT- Sklad te ZV6Ze S pog °jem, da se izplačano zavarovalnino umrlih v dobi prvega certifikatnega leta, prene- !®, 1ZUpravnega v smrtninski sklad. Tak del čistih tabularnih prispevkov prvega certifikatnega leta, ki preostane od pr! voletnih pogojnih prispevkov, kot je po¬ trebno za tak certifikat, in tabularne ciste prispevke za vsa nadaljna ponav- Ijalna leta, ki se prično z drugim cer¬ tifikatnim letom, plačanih po članih, se pa stavi v članski rezervni smrtninski sklad. ki rabijo narkotična sredstva, oddelka zavarovani pod pogojnimi cer- | Prosilce v poštevu pod to točko sme iz- tifikati do 18. leta, se sprejmejo v član- j jemoma sprejeti glavni zdravnik na po¬ ki oddelek, ko dosežejo starost pet- j se bno- priporočilo društva ali glavnega S ist in pol’ (15%) let na podlagi doka- j odbora in to v sklade, za svoto zavaro- na sposobnosti zavarovanja. Zavarova- j va lnine in načrte smrtninskega zavaro- ti se smejo v vseh skladih, a ne več kot| van j a , katere on določi. Ako je zahte- $ 1000.00 smrtnine brez zdravniške: vana odpoved do podpor in odškodnin, Za -eiskave V vsakem slučaju morajo za gotove fizične napake, pohabljenost rosti od vseh novih članov, ki so nad 45 let stari, nekateri pa, da bi se to zahte¬ valo tudi od prej sprejetih članov. Bra¬ ta RUS in WAPOTICH pojasnjujeta. Br. RUS opozori na dejstvo, da Zveza ne utrpi nikake škode, radi tega je naj¬ bolje poslovati, kot ta točka določa. Ta točka in sledeča sta sprejeti kot čitani: Točka 30. NAVEDBA NAPAČNE STA¬ ROSTI. Ako se pred končno izravnavo obveznosti certifikata kakega člana pro- najde, da je član navedel napačno sta¬ rost ob pristopu v Zvezo, oziroma datum rojstva, tedaj se na tak certifikat iz¬ plača svoto, kolikor jo plačevani ases¬ ment pod pravo starostjo zamore kupi¬ ti. Ako prava starost ni zavarovaljiva starost glasom Zvezine poslovnice, usta¬ ve in pravil, da bi pod pravo starostjo ne mogel postati član te Zveze, tedaj se članovim dedičem, ali naslednikom, povrne samo čisti smrtninski prispe¬ vek; v slučaju, da je bila plačilna sta¬ rost po članu ob pristopu navedena pre¬ visoko, se članu ali njegovim dedičem ne dovoli nikake višje zavarovalnine ali drugih vrednosti za previsoko plačevan prispevek, povrne se samo preplačano svoto brez obresti. (a) Ako je bil član zavarovan v drugih skladih poleg smrtninskega in ako je plačeval prenizek prispevek v bolniški sklad, se razliko v plačevanju odtegne od poravnave smrtninske ob¬ veznosti. Ako pa je pristopil v starosti, ki ni zavarovalna starost, se povrne pri¬ spevke v vse sklade, razen plačane v upravni sklad, od končne poravnave ka- koršne koli obveznosti, odtegne pa se prejemke iz vseh skladov, kot tudi mo moča posojila. Dolžnosti in pravice članov. Točka 31. Član, ki ima plačane vse redne in izredne prispevke, kot jih dolo¬ čajo ustava in pravila, ki se ravna v smislu ustave in pravil, sklepov društva glavnega odbora ali glavnega upravnega odseka, splošnega glasovanja in kon¬ vencije, je upravičen do podpor v smislu teh pravil in pravic, katere daje Zveza svojim članom. Pravico ima predlagati, razpravljati, glasovati, voliti in biti izvo¬ ljen, nima pa pravice glasovati o skla¬ dih, v katerih sam ni zavarovan; sme se udeležiti sej bratskih društev, s pra¬ vico ki mu jo dajejo ta pravila. (a) Dolžnost vsakega člana je, spre¬ jeti in se ravnati po načelni izjavi, usta¬ vi in pravilih ter sklepih gl. upravnega odseka in gl. odbora, referenduma in konvencije. Udeleži naj se najmanj vsake tretje redne seje društva, razven če je tako oddaljen, da se sej vdeležiti ne more, ali akc ga določbe teh pravil in drugi razlogi oproščajo, ali mu pre¬ povedujejo. (L (b) Obiskati mora bolne člane pro¬ stovoljno in kadar jim tako naroči dru¬ štveni tajnik; udeležiti se pogreba umr¬ lega člana prostovoljno in ako tako skle¬ ne seja društva. Sploh mora pomagati bolnemu članu po svojih najboljših mo¬ čeh in vsakemu drugemu članu, kadar je potreben pomoči. (c) člani morajo prijaviti vsak pre¬ stopek kadarkoli in kjerkoli ga opazi¬ jo. Kdor ve za prestopek, pa ga noče prijaviti na pristojno mesto, zapade sam kazni. Sploh mora skrbeti tudi za¬ to, da ostali člani delajo vedno in po¬ vsod v korist Zveze in članstva. (d) člani morajo vedno in povsod gledati za dobro ime Zveze, gl. in društ¬ venih odbornikov, in posameznih čla¬ nov. Delovati morajo za porast društva in Zveze, za uresničenje idej, ciljev in namenov te ustanove. (e) Vdeležiti se morajo seje glavne¬ ga odbora, gl. upravnega odseka, ali pododseka, ako katerega pozove gl. taj¬ nik po naročilu višje oblasti, v zvezi s re¬ šitvijo važne zadeve. Glede določbe v 32. točki o dedičih- nesorodnikih ima br. POLLOCK pred¬ log, ki pa ni podpiran. Br. RUS pojasni določbe zakona, nakar so točka in na slednje sprejete kot čitane: vnukinje, nečaki in nečakihje, bratra¬ nec in sestrična, stric in teta,, kot dediči in sicer po redu kot navedeno, tako da vsaka oseba v dotičnem redu prejme enaki del zavarovalnine, ostali po redu pa so izključeni do deščine, izvzemši ka¬ dar imajo priti v poštev otroci umrlih otrok, imajo le-ti prednost pred stariši. Izraz “otroci” v ti točki pomeni, da so za dodatno zavarovanje morajo bit), pla- i SKLAD: čevani po določbah, ali lestvicah skla- vici; dov, po starosti bližnjega rojstnega dne! (c) V ob času pristopa v dodatno zavarovanje. 1 centov. Točka 37. OMEJITEV ZAVAROVAL-!* (d) V Za bolniško podporo po lest- DOBRODELNI SKLAD: 10 UPRAVNI SKLAD: Člani za- NIN. član sme biti zavarovan v vsakem varovani samo za smrtnino 15 centov. zavarovalnem skladu za eno, v nobenem slučaju za dvakratno zavarovalnino, ra¬ zen v smrtninskem skladu, v katerem pa ne sme biti zavarovan pod rednimi smrt- kot taki smatrani- tudi otroci, zakonito j ninskimi certifikati za skupno svoto nad Dediči. Točka 32. KDO SME BITI DEDIČ. Dediči do smrtninske zavarovalnine smejo biti krvni sorodniki, ali sorodniki po zakonu, zaročenci in zaročenke, ne¬ zakoniti otroci, zakoniti osvojeni otroci, 1 dložiti predpisano uradno prošnjo za a ii Z a manjkajoči ud, kot pogoj zavaro- in redniki, kakor tudi članova osebna pre . in za varovalnino. Za višjo svoto: vanja, mora ista biti predložena po pro- zapuščine, (Estate). smrtnine se jih sprejme le po predložit-' S iicu. . . ni • zadovoljivega zdravniškega spnce- j (b) ki pripadajo k oboroženi sili, vo- V1 na priporočilo gl. zdravnika. Akoj j a gki in vojni mornarici; ki so vposljeni Va dložen dokaz sposobnosti zavarovanja j pr i nevarnih ali nezdravih delih; poklic- pre i se sme takega člana spre-j n ih letalcev, stavkolomilcev in onih, ki jeti v smrtninski sklad, za ne več kot $500 00 zavarovalnine, za vse druge skla¬ de pa odkloniti. Sme se tudi zahtevati zdravniško spričevalo, v slučaju dvom¬ ljivosti zdravstvenega stanja prosilca, pod temi pogoji lahko dobe nadaljno v sme cian sme um -- ' zavarovalnino v vseh skladih tudi člani skladih, ali samo v posameznih po do- k oddelka, ki so zavarovani SrSSS CtKtoB, n.«ti 11.1». >evK.i eia- j pod si letnega plačevanja, ah usta- to prijavijo pred 18. letom sta PREDLAGA- ločbah teh pravil. . Skladi se vzdržujejo s prispevki c a- j nov, z dohodki investicij in drugimi prejemki. .. Ako je en sklad deljen v dva ali vec . • j razredov, mora glavni tajnik voditi o vsakem pregledne račune dohodkov m izdatkov, za pregled in oceno imovine, dotičnega razreda. r °Točka 24. PROŠNJE, IN SPREJEM. Prosilec je sprejet stavljen in podpiran pred- NJE v društvo na so že prejeli od te Zveze ali kake druge organizacije odpravnino ali odškodnino za neozdravljivo bolezen ali trajno po¬ škodbo ; (c) ki so kedaj preje delovali proti tej Zvezi z namenom škoditi ji na kate¬ rikoli način; (d) ki so kdaj prej poskušali samo¬ ta) Za dediča sme biti imenovana tu¬ di vsaka nesorodna oseba, ako član ni ma družine od njega odvisne za oskr¬ bo in preživljenje, ako jo ima, da so otroci polnoletni in soproga preskrb¬ ljena. Smrtnino so sme zapustiti tudi ti Zvezi, njemu podrejenemu društvu, ali kakemu dobrodelnemu zavodu v Združe¬ nih državah. Z določbo dedičev imeno¬ vanih pod to podtočko (a) mora zapust¬ nik podati razloge, zakaj je imenoval take dediče. Te razloge uvažuje seja gl. upravnega odseka, ali pododseka, in osvojeni ali, k) pridejo v družino potom ženitv ali možitve, to je; pastorki. Le-ti imajo polno in enako pravico de dedšči- ne po umrlem članu, kot otroci krvne¬ ga sorodstva. V slučaju, da so dve ali več oseb, imenovana za dediče in da kateri izmed dedičev, navedenih v cer¬ tifikatu, umrje, ali da izgubi pravico do dedščine iz katerega drugega vzroka, te¬ daj se njegov delež razdeli enakomerno na ostale dediče, ki so navedeni v član¬ skem certifikatu. V slučaju, da umrli član nima nobenega živega krvnega so¬ rodnika, prednika ali naslednika do če¬ trtega kolena, tedaj se smrtnino izplača članovim nedoločenim dedičem, ali za¬ puščini, (d) Pri označbi dedičev je vedno me¬ rodajno krstno ime in označba sorod¬ stva, in ne priimek, v slučaju uravnave zapuščine zadeve, kjer je upis nejasen, pomanjkljiv ali nepravilen. Točka 33. SPREMEMBA DEDIČEV, član sme vsaki čas spremeniti dediče in imenovati druge od onih, ki so označeni v oporoki, in/ali v certifikatu. Želj ena sprememba dedičev mora biti spisana na uradno listino zvano SPREMEMBA DEDIČEV in član zapustnik jo mora svojeročno podpisati pred dvema pri¬ čama, od katerih mora vsaj eden biti uradnik društva, predsednik, ali taj¬ nik. Ti dve priči morati člana zapust¬ nika podpis potrditi s svojima podpiso¬ ma. član oddaljen od društva, mora prošnjo z navedbo novih dedičev podpi¬ sati pred uradno osebo, ki ima pravico sprejemati zaprisego, in ta uradna ose¬ ba potrdi zapustnikov s svojim podpisom in odstisom urau-iega pečata. Prošnjo za spremembo dedičev in certifi¬ kat je poslati v urad glavnega tajnika, in ta stavi upis novega dediča v cer¬ tifikat in ga vrne članu, prošnjo za spremembo dedičev pa shrani. (a) Sprememba dedičev, ako izvr¬ šena po predpisu tega člena, je pravo- močna takoj, ko je izvršena. Ako se iz kakega razloga nove označbe dedičev ne more upoštevati, da je nje legalnost dvomljiva ali nezakonita, in če zapust¬ nik umre, predno se zadevo izčisti in zravna, je namen spremeniti dediče priznan .Skozi ta namen so vse obstoje¬ če označbe dedičev neveljavne in zava- rovanino se izplača krvnemu sorodstvu, pc redu kot je navedeno v točk) 33 (c). Svedočbo nameravane spremembe dedi¬ čev, ako ni dejansko, pismeno izvršena in stara označba dedičev preklicana, se ne upošteva, če se gre za določitev ve¬ ljavnosti označbe novih dedičev ali upis, ali odobritev glavnega upravnega odse¬ ka ali pododseka. se sme upis napraviti, ali odobriti nove dediče tudi po smrti člana. Točka 34. IZGUBLJEN, ALI UNIČEN CERTIFIKAT, član, ki izgubi svoj cer¬ tifikat, ako je bil uničen, ali prišel na kakoršen koli način iz njegove posesti, sme zaprositi za nov, ponovljen (dupli- cate) certifikat. Prošnja za tak certifi¬ kat mora biti spisana na uradno listino, dobljeno iz glavnega urada, podpisano od člana-prosilca in prič, ali javnega notarja, ali druge osebe, ki ima pravico zaprisege, v smislu določb točke 33. za spremembo dedičev. Na tako prošnjo se izda le prepis izvirnega certifikata, ki ostane v veljavi, dokler ni izvirni cer¬ tifikat najden. Za novi, ponovljeni certi¬ fikat je plačati pristojbino 25c. V 35. točki se beseda “opomba’) za¬ menja s črko “e.” Ta točka in sledeče so sprejete kot predložene in se glase: Zavarovalnine. Točka 35. člani sprejeti v Zvezo se smejo zavarovati, ali zavarovani biti, za posmrtnino pod načrti zavarovalnih certifikatov, ki so v veljavi in za druge podpore tu naprej naveden, pod pogor¬ jem, da je zavarovanje v vsakem posa¬ meznem, ali v vseh skladih, odobril glav¬ ni zdravnik. (a) člani, ako ni njih zavarovanje omejil glavni zdravnik, v starosti od 16. do 45. leta ob bližnjem rojstnem dnevi ob času zavarovanja, se smejo zavarovati za smrtnino v svoti po $250., $500., $1,000., $1,500., ali $2,000.; v sta¬ rosti od 46. do 50. leta, za svoto $250., $500., in $1,000.; v starosti od 51. do 55. leta, pa le za svoto $250.00. (b) Člani zavarovani za smrtnino, v $2,000.00 in ako je star 46 in ne več kot 50 let ob bližnjem rojstnem dnevu ob času prijave za dodatno zavarovanje, ne sme biti zavarovan za več kot $1,000.00 in ako je star 51 in ne več kot 55 let, ne sme biti zavarovan za več kot $250.00, Za slučaj, da je član zavarovan za viš¬ jo svoto kot jo ta točka določa za goto¬ vo starost, ali kot so jo določala pra¬ vila ob času pristopa člana, se članu, ali, njegovim dedičem, povrne vplačan čisti smrtninski prispevek brez obresti, za neopravičeno zavarovalnino. Br. GORSHE predlaga pri točki 38, da se starost zniža s 55 na 50 let. Brata RUS in GRILL pojasnita, da ne obsto¬ ji za Zvezo nikaka bojazen in ni potreb¬ no starosti znižati. Govori o tem tudi br. LARKO. Pri. 40. točki da zahtevano pojasnilo bratu PUTZLU br. Wapotich. Točka 38, 39 in 40 se glase kot spre¬ jete: Točka 38. DVAKRATNO SMRTNIN- SKO ZAVAROVANJE. Zveza sme dovo¬ liti dvakratno zavarovanje za smrtnino za slučaje smrti vsled nesreč, po načinu In takimi prispevki kot jih glavni odbor določi. Tako zavarovanje se ne dovoli članom, ki so dosegli starost 55 let ob bližnjem rojstnem dnevu ob času vložit¬ ve prošnje za tako zavarovanje, in za¬ varovanje se preneha ob obletnici certi- fifikata, bližnjga rojstnega dne starosti 60 let člana. Ako izvira članova smrt direktno ali nedirektno vsled sledečih vzrokov, se ne izplača dvakratne zava¬ rovalnine ; (a) Vsled samomora, ako je član pri pravi pameti ali slaboumen, ali vsled poizkus istega; (b) ako služi, ali se vozi v, na, ali je v bližnini kot potnik, ali drugače, kake¬ ga vozila ali mehanične naprave z n pod¬ morsko delo ali vožnjo, ali za zračni po¬ let, ali dvig; (c) Vsled kriminalnega napada ali ziočina; (d) Vsled izgreda, vstaje ali vojne, ali vsled, čina, dejanja, v zvezi s istimi; (e) Vsled zavžitja strupa ali vdiha- nja plina, bodisi prostovoljno ali druga¬ če; (f) Vsled nesreč, ako je član pod vplivom vpijanljivih ali narkotičnih sno¬ vi, ali vsled posledic istih; (g) Vsled dela pri ali v prostoru, od¬ prtih jam ali podzemskih rovov ali, pri, na, ali na železniški progi, tračnicah, tiru ali kolodvoru, kot navadni delavec kot pregledovatelj prog, ali kot kolo¬ dvorskih, tovornih ali mešanih vlakov zavirač (brakeman) ali znamenjedaja^ telj (flagman). (h) V slučajih smrti, kjer pravila omejujejo smrtnine vsled kateregakoli vzroka; v takih slučajih se izplača le dvakratni znesek smrtnine plačljive po pravilih. Točka 39. ZNIŽANJE ZAVAROVAL¬ NINE. Vsaki član sme izročiti Zvez; svoj certifikat in potom prošnja, zaprosit* za certifikat za znižano svoto smrtninske zavarovalnine in ga prejeti pod pogojem, da ni izvirni certifikat zadolžen nad svoto, ki bi utegnila presegati posojilno vrednost novega, znižanega certifikata za določeno starost plačevanja in starost certifikata. Dokazov sposobnosti zava¬ rovanja se za znižanje zavarovalnine ne zahteva. (a) Potom obvestila, ko izpolni in podpiše uradno listino za tako svrhe, se člar. sme odpovedati zavarovanju v bol¬ niškem skladu. Neben se pa ne mora odpovedati zavarovanju za poškodbe in zavarovanju v dobrodelnem skladu, do¬ kler je zavarovan pod rednim certifika¬ tom. za smrtnino. Pod rednim certifika¬ tom zavarovani samo za smrtnino sme¬ jo biti le' člani, ki se samo za to zava¬ rujejo ob pristopu v to Zvezo in pa taki, katerim je zavarovanje v drugih skla¬ dih .razen v smrtninskem, zapadlo sko¬ zi suspenzijo, črtanje, ali bivanja izven Združenih držav ali Kanade, ali vsled kakega drugega vzroka navedenega v teh pravilih. (b) Pod označbo “Prošnja,” se misli uradno listino, ki je izdana po glav. upravnem odseku, ali pododseku, upo¬ rabljivo za take slučaje. Dokler se take listine, pravilno in popolno izpolnjene, ne prejme v glavnem uradu te Zveze, se nikdo nima pravice sklicevati na ve¬ ljavnost spremembe v zavarovalnini člani zavarovani za smrtnino, poškod- nino in operacije 18 centov. člani zavarovani za vse podpore 23 centov. (e) člani zavarovani pod podtočkama (a) in (b) za vse, ali samo za gotove podpore, morajo nakladno plačevati še 3 cente v dobrodelni sklad, za izredne podpore, (f) člani zavarovani za dvakratno smrtnino (Double Indemnity) pod do¬ ločbo teh pravil, morajo plačevati na¬ kladno še 20 centov od $1000 zavaroval¬ nine v smrtninski sklad, poleg rednega prispevka. (g) člani zavarovani pod dvema ali več rednimi certifikati, morajo poleg smrtninskega asesmenta plačevati na¬ kladno 10 centov v upravni sklad, za vsaki nadaljni certifikat. Sledeče točke so sprejete kot čitane: Točka 42. KEDAJ IN KOMU SE PLAČA ASESMENT. Asesment, redni in izredni kadar je razpisan, kot tudi društveni prispevek, je plačljiv prvega dne vsakega meseca društvenemu taj¬ niku ali njegovemu pooblaščencu, ali zastopniki! poblaščenem. po glavnem upravnem odseku, ali pododseku, brez posebnega obvestila razen te določbe in kdor ga ne plača do zadnega dne teko¬ čega koledarskega meseca, je suspendi¬ ran. Društveni tajniki, ali zastopniki Zveze morajo plačan članski asesment, s točnim poročilom, odposlati glavnemu blagajniku, da ga ta pijejme ne kasneje kot tretji dan po zaključku vsakega me¬ seca. Točka 43. IZREDNI ASESMENT. Iz¬ redni, dodatni ali povišani asesment sme razpisati glavni odbor, ako v poslovni dobi enega leta, ki se konča 31. decem¬ bra .izdatki kateregakoli sklada, ali tudi razreda sklada, presežejo dohodke. Tak izredni, dodatni ali povišani asesment morajo plačati vsi člani zavarovani v/ali ki plačujejo asesment v dotični sklad, ali v razred sklada za svoje zavarova¬ nje in sicer brez posebnega obvestila, razen dvakratna obvestila glavnega taj¬ nika v uradnem glasilu, ki v prvič izide s takim obvestilom vsaj 10 dni pred pričetkom takega plačila, ali plačevanja. Izredni, dodatni ali povišani asesment mora biti razpisan, ako je plačljiv v upravni, bolniško-odškodninski, ali do¬ brodelni sklad, ali y razrede teh skla¬ dov, za vse člane v njih zavarovane, po enaki svoti: v smrtninski sklad pa po sorazmerju visokosti zavarovalnine, za svoje člane tudi društvo, po potrebi. Izredni dodatni ali povišani asesment, kadar in po komur je razpisan, je plač¬ ljiv ob času in po načinu rednega ases¬ menta. član, ki ga ne plača je suspen¬ diran, kot če bi ne plačal redni ases¬ ment. Točka 44. DIVIDENDA ALI OPUSTI¬ TEV ASESMENTA. Ako v enoletni po¬ slovni dobi, ki je zaključna 31. decembra, preostane svota, ki enači dvem meseč¬ nim asesmentom enega sklada, ali ra¬ čuna sklada, ali če smrtninski sklad v splošnem, ali za gotov načrt zavarova¬ nja, izkaže višjo rezervo (preostanek) kot je zahtevana po zakonu države Il¬ linois, sme glavni odbor, po nasvetu ak¬ tuarja, odrediti dividendo, plačljivo čla¬ nom v gotovini, ali skleniti, da člani ne plačajo enega ali več asesmentov v enem letu, v sklad, ali razred sklada, ali za go¬ tov načrt smrtninskega zavarovanja, ki izkazuje tak preostanek. starosti do 50 let, se smejo zavarovati Glavni tajnik potrdi spremembo v smrt- tudi za odškodnino in v obeh razredih j n i n ski zavarovalnini potom certifika- mor, ali ki so bili kedaj radi zločinov | ako so upravičljivi, določbo potrdi in dobrodelnega sklada skupno in ne lo¬ čene.. (c) člani, ki so zavarovani v vseh skladih označenih pod podtočko (b) te točke, se smejo zavarovati tudi za bol¬ niško podporo, ako niso nad 50 let stari. (d) ta, za drugo zavarovalnino potom na¬ vadnega obvestila. Točka 40. ZAVAROVANJE POD PLA¬ ČANIM CERTIFIKATOM. Član, ki je na podlagi prošnje, v zameno za redni certifikat, prejel plačan življenski cer- Suspenzija črtanje izobčenje in ponov¬ ni sprejem. Točka 45. Redni in izredni asesment in društveni prispevek je plačljiv istočasno, prvega dne vsakega meseca in kdor ga ne plača do ali zadnega dne koledar¬ skega meseca, je suspendiran, brez vsa¬ kega obvestila; suspenzija stopi v velja¬ vo s prvim dnem dotičnega meseca. V času ko je član suspendiran izgubi vse pravice do bolniške podpore in odškod¬ nine za ude in operacije, za katere je bil zavarovan, ter za nje plačeval ases¬ ment, ne da bi ga bilo treba o tem ob¬ vestiti. Ako član umre v teku treh kole¬ darskih mesecev od časa uveljavljenja suspenzije, se smrtnino dedičem izpla¬ ča, ako ni drugega zadržka ali ovire, od¬ tegne pa se od nje neplačan prispevek za vse sklade, v katerih je bil zavarovan. (a) član, ki ni plačal vseh rednih izrednih, ter društvenih prispevkov, ki sc plačljivi v takem času, tri zaporedne koledarske mesece, je črtan in njegov certifikat, ter vse zavarovalnine v vseh skladih preklicane, brez obvestila. (b) Vsi prispevki plačani po članu za svoje življensko in vse drugo zavaro¬ vanje, v času ko je prejel certifikat pa do časa ko je postal suspendiran, postanejo izključna last te Zveze izvzem¬ ši, ako je drugače določeno v certifika¬ tu takega člana. Točka 46. PONOVNI SPREJEM V TE¬ KU TREH MESECEV, član. sedaj ali v bodoče sprejet v to Zvezo, ki je postal j tifikat pred pretekom 20 letne dobe pla- Vsaki član, ki se zavaruje, ali je | čevanja, ne more ostati zavarovan v zavarovan, pod to točka, podtočkah (a),I drugih skladih razen v smrtninskem suspendiran radi neplačanega asesmeii- (b) in (c) se smatra, da je zavarovan j pod določbami plačanega certifikata.! ta ’ sme v teku treh mesecev od pričetka tudi v upravnem skladu in ima za pla- j g lan pa , ki je plačeval prispevek za red- i suspenzije, ako je zdrav in da poplača ___„_ _ _ _ _ _ ___ čevati določen prispevek v ta sklad. n j certifikat skozi 20 let, ali če jc postal vse zaostale prispevke Zvezi in društvu, (f) ženske prosilke v nosnem stanju. | kakega člana, se smatra vse od Zveze j (e) Zavarovanje pod to točko je ra- plačan, ali da je zapadel plačitvi po svo- zopet postati reden član. Kadar je tak Točka 29. ZAPADLE PODPORE IN plačane ali darovane svote v korist za- 1 zumeti tako, da noben član se ne more ji določbi pred pretekom 20 let, sme osta- zaostali prispevek plačan po, ali za čla- drugih skladih na . v namenu da postan zopet drobro- obsojeni v državno ječo; (e) ki dolgujejo Zvezi, društvu ali društvenemu tajniku kako svoto za ases¬ ment, dokler jo ne poravnajo glavni tajnik jo vpiše v članski certifi ka;. (b) V slučajih, kjer je Zveza imeno vana koristnica ali dedič do smrtnine ubivsiiega taziicua. , i 0voln1n) pročelne vrednosti certifika¬ ta. Točka 113. ZGUBA POLNE VRED¬ NOSTI CERTIFIKATOV. Brez vse ve¬ ljave so certifikati članov do 46 dni po datumu uradne izdaje, izvzemši certifikati članov prestoplih iz mladin¬ skega oddelka; na certifikate takih čla¬ nov se izplača polno vrednost, ako za¬ varovalnina ni višja, kot je bila na podlagi mladinskih certifikatov ob ča¬ su prestopa v članski oddelek. Ako se je član zavaroval ob prestopu za višjo svoto kot je bil zavarovan v mla¬ dinskem oddelku, se izplača smrtnino na podlagi certifikatov mladinskega oddelka. Dalje članic, ki so imele re¬ den porod predno so bile članice smrt- ninskega sklada polnih sedem mese¬ cev od datuma zdravniške preiskave in so takrat nosečnost zatajile in ki umro na ali vsled posledic takega po¬ roda. Po čitanju 114. točke vpraša br. CANDON glede tistih, ki so v voja¬ ški ali zrakoplovski službi, katerih ima pjegovo društvo šest. Br. RUS pojasni to določbo in dru¬ ge določbe s tem v zvezi. Zavaroval- ninski zakon sploh zahteva baš kar čitano določbo. Opozori tudi na dej¬ stvo, da so taki lahko člani oziroma lahko postanejo člani. Br. YAKIN vpraša, če se smatra mladeniče v CCC taboriščih za vojake. Br. STOKEL ugotovi, da ne. Točka je sprejeta kot čitana. Rav- notako 115., o kateri govorijo bratje Pollock in Pugel, pojasnjujeta pa bra¬ ta Rus in Wapotich. Točki se glasiti: Točka 114. OMEJITEV IZPLAČIL NA REZERVO CERTIFIKATA. Sa vice tirjatve smrtnine dokler ni izte¬ čena pričakovana življenjska doba čla¬ na na podlagi smrtninske tabele, na kateri je bil zavarovalni certifikat čla¬ nu izdan, pod starostjo ob pristopu, pod pogojem, da je bil certifikat ob iztečenju pričakovane življenjske do¬ be člana v polni moči in veljavi. Te določbe podtočke (a) so in morajo o- stati v veljavi in biti pravomočne, vse druge nasprotne točke pa se imajo smatrati za neveljavne. Izraz, da mo¬ ra biti “certifikat ob iztečenju priča¬ kovane življenjske dobe člana v polni meči in veljavi” pomeni, da ne sme zapasti veljavnosti ali biti preklican vsled kakoršnegakoli vzroka in da mo¬ rajo biti vsi prispevki za njega skozi vso to dobo plačani. Br. Rus poroča, da je odsek za pra¬ vila sprejel mesto 116. točke v osnutku pravil novo, ki jo je sestavil računski izvedenec na podlagi zahteve zavaro- valninskega oddelka. Sestra STONICH smatra, da bi mo¬ rali biti člani upravičeni do starostne pomoči in do bolniške podpore, ako plačujejo asesment. Govorijo o stvari bratje Koščak, Štern, Perko, Vraničar, Candon, Kvar- tich in Groznik. Splošno mnenje je da bi naj imel član pravico do bolniš¬ ke podpore, dokler hoče plačevati a- sesment v bolniški sklad. Br. RUS pojasni sedanji sistem in dostavi, da bi bilo najbolje sestaviti resolucijo, na podlagi katere bi potem glavni odbor posloval. Br. WAPOTICH predlaga, da se to tečko začasno preskoči in bo odsek za pravila razpravljal o tem z resolulij- skim odsekom. — Predlog je podpiran in soglasno sprejet. Točko 116 se bo torej kasneje rešilo. Točke 117, 118 in 119 so sprejete kot čitane, razen da je v točki 118 b) od¬ sek zamenjal 30 dni z 60 dni. Te točke se torej glase: Izredna podpora. Točka 117. Iz dobrodelnega sklada, razreda izrednih podpor, se deli pod¬ poro članom in članicam, ki so potreb¬ ni nujne pomoči; dalje vdovam, vdov¬ cem in sirotam umrlih članov. Plačuje se asesment članov, ki so delj časa brezposelni, predvsem onim, ki so iz¬ črpali posojilno vrednost določeno v certifikatu. (a) Imovino tega razreda se sme ra¬ biti za dosego namena te Zveze, za- pepadenega v členu IV. ustave. (b) Podpirati se sme narodne na¬ prave, kulturne ustanove in sploh vse kar služi debrobitu naroda. (1) Sme se deliti podporo izven or¬ ganizacije, če jo važnost dogodka zah¬ teva in opravičuje. (d) Izredno podporo sme deliti seja glavnega odbora, glav. upravnega od¬ seka in pododseka, izvzemši, da gl. u- pravni pododsek nima pravice deliti podporo izven organizacije kot jo predvideva podtočka (c) tega člena in v nobenem drugem slučaju dovoliti podporo, ki bi presegala $50.00. (e) V ta razred se sme sprejeti pro¬ stovoljne prispevke članov, društev, posameznikov ali skupin nečlanov, prispevanih za gotov ali splošen namen dobrodelnosti. redne mesečne prispevke v smrtninski in upravni sklad ter društvene pri¬ spevke tajniku društva in ta jih me¬ sečno odplačuje zvezi. Nadaljni pri¬ spevki določeni v ti točki morajo biti plačani ob času ko zapadejo plačitvi, po določbah teh pravil. (b) Potni list avtomatično odvzame članu vse podpore, razen smrtnino, za katere za časa potovanja ne plačuje prispevkov v Zvezine sklade. Potni list stepi vedno v veljavo s 1 . dnem v me¬ secu ko se za njega prijavi gl. tajniku, in s tem dnem stopi v veljavo določen prispevek in zavarovalnina. (p) Plačevanje prispevkov v sklade druge kot jih določa podtočka (a), za čas odsotnosti iz Združenih držav in Kanade ne daje članu pravic tirjatev podpor iz takih skladov in ne pravi¬ ce zahteve povrnitve nezahtevanih pri¬ spevkov pod to točko. Napram take¬ mu članu nima Zveza druge obvez¬ nosti kot plačitev posmrtnine. (d) Ako se član povrne iz inozem¬ stva v teku enega koledarskega leta od dneva izdaje potnega lista in da se prijavi društvenemu tajniku do 30 dni po povrnitvi, je članovo članstvo upo- stavljeno v vse sklade v katerih je bil zavarovan ob času izdaje potnega li¬ sta brez izgube kakih pravic, izvzem¬ ši takih ki so določno navedene v teh pravilih, ne glede na’starost ali zdrav¬ stveno stanje člana. Ponovno popolno zavarovanje pod to podtočko se pri¬ čne s prvim dnem meseca, za kate- lega je asesment za vse sklade zava¬ rovanja plačan. (e) Ako se član, kateremu je bil iz¬ dan potni list povrne iz inozemstva po enem, a pred pretekom dveh let cd izdaje potnega lista, se vpostavi na¬ zaj v vse sklade v katerih je bil za¬ varovan ob času izdaje potnega lista, potem dokaza sposobnosti zavarovanja. Ako je bil član v poštevu pod to pod¬ točko v času odsotnosti kedaj bolan ali poškodovan, se mu sme ponovni pristop v druge sklade, razen v smrt¬ ninski v katerem zavarovanje ni pre¬ kinjeno, odkloniti. Starost ni ovira biti ponovno sprejet v prejšnjo zavaroval¬ nino. Izvzet od določbe predložitve spo- sotnosti zavarovanje je le član, ki je pred odhodom v inozemstvo bil na bol¬ niški listi, pa je odpotoval v svrho zdravljenja, pod pogojem, da mu je potovanje in spremembo klime pripo¬ ročil članov osebni zdravnik in dovolil glavni tajnik. (f) Član, ki se je povrnil iz inozem¬ stva po preteku dveh let od izdaje pot¬ nega lista sme članstvo v smrtnin- skem skladu nadaljevati, pod pogojem da plačuje določen prispevek Zvezi in društvu po določbi te točke. V drugih, razven v smrtninskem skladu, pa je iz¬ gubil vse pravice, ki bi jih drugače u- tegnil imeti 'kot ‘dolgoletni član. V druge sklade zamore biti sprejet le ped določbo pravil za nove člane. predsednika $15 mesečncv Odobreno brez ugovora. — Glavnega podpredsed¬ nika $40 letno. Odobreno brez ugovora. — Glavnega tajnik $200 mesečno. Br. PUCELJ predlaga, da ostane pla¬ ča glavnega tajnika nespremenjena, to je $190 mesečno. — Predlog je pod¬ piran. Pri glasovanju je za protipredlog bra¬ ta Puclja za $190 oddanih 24 in za pred¬ log za $200 pa 21 glasov. Plača glavnega tajnika ostane otorej $190 mesečno. Br. CANDON nadalje poroča, da njih odsek predlaga za gl. blagajnika $190 mesečno, za pomožnega tajnika $150 mesečno, za urednika-upravnfka $180 me¬ sečno. za direktorja Vrtev $150 mesečno. Za predsednika nadzornega odseka predlaga odsek $40 letno. Br. POZNIK protipredlaga, da ostane letna plača $50. Br. ŽNIDARŠIČ pod¬ pira. Pri glasovanju je z večino oddanih glasov sprejeto, da znaša plača pred¬ sednika nadzornega odseka $50 letno. Br. CANDON v imenu odseka za pla če predlaga, da je plača prvega in dru¬ gega nadzornika po $25 letno. — Brez ugovora sprejeto. Za predsednika porotnega odseka predlaga odsek za plače $40 letne plače. Br. GERCAR protipredlaga, da osta¬ ne sedanja plača $50 letno. Protipredlog je podpiran in soglasno sprejet. Brez ugovora je sprejelo, da znaša plača prvega in drugega porotnika $25 letno. Istotako brez ugovora je odobre¬ na plača $500 letno za glavnega zdrav¬ nika. Odsek za plače predlaga, da se plača glavnim odbornikom, ki niso stalno zaposljeni v glavnem uradu, dnevnice po • ™ dobo kil točko v ustav), pravilih, sklepe sprejel nika se izvoli po načinu m f^! od g i. odbora ah gl. upravnega odseka, n določi ali odobri glavni odbor Ci šnega glasovanja in konvencije, je CSior«. vrše ..oje “u S?”™ 2 plačno, opravičeni s le enk * .. „ na : prestopki znam, da o tem takoj obvesti prejeti odškodnino za seJ ° ič akt iv- društvenega predsednika ali tajnika kateri rešujejo probleme atletične a ^ ustmen0 a li pismeno. Dolžnost pred . nosti in vse kar je z njo vz z sedni ka ali tajnika je da takoj i me . lokrog tega odbora spadajo vsa m i nuje dva člana v preiskovalni odsek, ki društva in Vrtci te Zveze. pr i- morata v najkrajšem času zadevo pre . (b ) Dokler ta odbor s svojimi p ^ Q rezultatu poročati odborni- redbami in delavnostjo sluzi aše va- : ku, ki jima je poveril to nalogo, risti te Zveze, v svrho nje razgia ^ (a) Društve ni odbormk-predsednik n j a, pridobivanju novegaoians aH tajnik _ p0 roča na prvi seji o obtožbi ustanavljenju novih društev sm od -| in prečita rezu ltat preiskovalnega od . ni odbor finančno podpirati aue , seka . _ e je bil pres topek ugotovljen Po priredbe do visKa y I , -j. _eoii rvrpvznmp. dms+trr* ..v sane svote v točki 21 (c) Glede določb 123. točke =■- poTICH KOŠČAK, ZUPANČIČ in WAPOTICH 6 v % bor in njega priredbe do ^ (e/mavil. i društveni seji, prevzame društvo vlogo ^ r . ui.ii. in tainik mora nrinro.jifi bratje iTICH, na kar je sprejeta kgt čitana. Ra vn0 , te v ~ Wratje tožitelja in tajnik mora pripraviti ob- določb 123. točke tožnico v duplikatu, v kateri mora biti navedeno ime obtoženca, prestopek i n ‘~T~ tnrške Glase se; I sklep društva. Obtožnico mora predlo- tako tudi vse sledeče tocKe. ui» j prihodn ji seji, prepis obtožnice (d u . „ ii oddelek plicate) pa mora poslati v priporoče- Mladinski od nem (registriranem) pismu obtožencu s Točka 123 Slovenska Svobodomiselna pozivom *da se v svrho zagovora u de . Podporna Zveza je ustanovila ter vzdr- žuie in obratuje MLADINSKI ODDE zuje m ~;; rtlflkat0 v za zavarova- LEK za - , nje mladine pod starostjo 16 ^let .. (a) Mladinske člane se ™ g »•« v »“*»"* »Odi jih ima imenovati VRTEC. član članskega oddelka, ki J UPRAVITELJ, s pomočjo odboia, k g tvorijo člani Vrtca. . (b) Mladinski člani so brezpra^ ležbi društvene seje. V pozivu mora biti naveden čas in kraj take seje, in pismo oddano na pošto ne kasneje kot deset dni pred dotično sejo. Ako se ob¬ toženi član ne zmeni za poziv, se pri. pozna za krivega in društvo sme izre¬ či svojo razsodbo nad njim brez nje¬ gove navzočnosti, ter določiti kazen. To velja tudi za slučaj, da član prizna svo¬ jo krivdo na seji. (b) če je tožitelj ali toženec odda- i * pri upravi Zveze do časa, da se pre-: ljen> da mu vsled prevelikih stroškov mestijo v člahski oddelek, po določban nJ mogoče prit i k obravnavi, se mu mo- teh in Mladinskega oddelka pravil. P°| ra dovo liti primeren čas, a ne več kot dovršitvi 16 leta starosti pa imajo pra- 4Q dnl> da } me nuje svoja zastopnika iz- vico odločati o svoji zavarovalnini do- med č i a nov društva. Zastopnika mora ločati dediče, in izvajati vse pravice do- rastlih članov, ki jih jim dajejo pravi¬ la in določbe in pogoji certifikata, pod katerim so zavarovani. pooblastiti pismeno, katero pooblastilo mora hraniti društveni tajnik v društ¬ venem arhivu. (c) Ako društvo ne zasliši svojih Br. ŠTERN protipredlaga, da ostane¬ jo dnevnice po $7. Protipredlog je pod¬ piran po bratu Koschaku. Pri glasovanju je Z zadostno večino oddanih glasov sprejet predlog za dnev¬ nice po $ 8 . Odsek Za plače nadalje predlaga za glavne uradnike, kadar so izven sedeža Zv*eze, da se jim plača do 5c na miljo in za stroške do $4 dnevno. Razume se, da za čas vožnje niso upravičeni do dnevnice. Govorijo o predlogu bratje PUCELJ CANDON in LARKO; br. RUS pa po¬ jasni, nakar je predlog sprejet kot predložen. Ko prične br. CANDON čitati predlog o posebnih konvenčnih nagradah in plačah, priporoča br. PUCELJ, da se ta del poročila odseka za plače predloži zadnji dan konvencije. Odsek za plače se s tem zadovolji. Br. KIKOL poroča, da so tu slike konvencije. Obenem razdeli vstopnice za nocojšnjo plesno zabavo. Nadaljuje se razprava: (c) Za mladinski oddelek so izdana j - lanQV> ki so pod obtožbo, ko je prejelo PRAVILA MLADINSKEGA ODD - obtožnic0 napram njim, ali ako jih ne KA, ki so obvezna za članstvo tega o kaznu j e Z a dokazane prestopke, mora delka kot tudi za koristnike članov ega boro tni odsek kaznovati tako društvo , , ..._L-i ima in kako ko- ' . , , ~ oddelka in vse osebe, ki imajo kako ko rist skozi certifikat izdan članu Mladin¬ skega oddelka. Dodatek pravil Mladin¬ skega oddelka so pravila članskega^ od¬ delka, ki so merodajne za vse slučaje, ki jih pravila Mladinskega oddelka ne krijejo. . (d) Mladinski oddelek upravlja glav¬ ni odbor Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ki ima poleg uprave * „ . ._.. • VZiCIIlOI ULIC, uooiautju Or V lAJUiailUIiU pravico določati m spreje P • vsled neplačanega asesmenta in drugih irzHaiat.i in nfP.kllP.PVati CCrtlf lkcitC lil QO . . -. , radi neizpolnovanja dolžnosti. (d) če član misli, da se mu v smislu pravil godi krivica v kateremkoli ozi¬ ru ima pravico se pritožiti najprvo pri svojem društvu. Ako ni zadovoljen s sklepom društva, sme vložiti priziv na razsodišče po redu kot označeno v toč¬ ki 125. (e) Nobene obsodbe ali kazni, iz¬ vzemši one, ki nastanejo avtomatično t' izdaiati in preklicevati certifikate in do- “‘ usm izaajau ^ ... . , prispevkov se ne sme izreči nad elanom ločbe za regulacijo istih; določati pri -1 * PRAVILA V 121. točki je odsek črtal bsedilo v Prestopi. Točka 118. Kadar se član preseli iz enega kraja v drugega, kjer se nahaja v bližini do pet milj drugo društvo Zveze — izvzeta so pri tem večja me¬ sta, kjer je več društev Zveze ,— mo¬ la takoj vzeti prestopni list, ter pre¬ stopiti v bližnje društvo. Tajnik mo¬ ra izdati članu uradni prestopni list v katerega vpiše zahtevane podatke in istočasno obvestiti gl. tajnika 6 izdaji prestopnega lista. Tajnik drugega dru- š -va mora takoj po sprejemu člana s l.restopnim listom istotako obvestiti sl. tajnika o sprejemu člana. (a) Člana s prestopnim listom mo- Glede točke 120 se razvije daljša razprava. Govore o stvari bratje Žnidaršič, Vraničar, Koščak, Gorshe, Rugel, Štern in Vrhovnik, ki podrobno opiše svoje lastne skušnje. Splošno mnenje govor¬ nikov je, da bi bili organizatorji ko¬ ristni le v večjih naselbinah, kakor na primer v Clevelandu. Dvomljivo pa je, da bi se organizator izplačal v malih in razstresenih naselbinah. Br. STOKEL odloči, da se bo o tem vprašanju razpravljalo, ko bo predlo¬ žena resolucija in do takrat se odloži rešitev te točke, ako ni ugovora. Ni ugovora. Seja zaključena ob 12. opoldne. DEVETA SEJA odstavku (g) in ga zamenjal z novim. Točka kot sprejeta se glasi: . Federacije. Člen 121. S. S. P. priznava okrožne spevke, smrtninske podpore, kredite in I ali društvenim uradnikom, ako ni spi- spev^., :™~— - “ ! sa na obtožnica in prepis iste izročen vrednosti certifikatov m sploh vse kar ... . : - _‘ +OOQ ! obtožencu in da se po pravilnem pozi- je potrebno za uspesno vodstvo tega _ _‘ • oddelka. Društvene in članske potrebščine vu na obravnavo nudi obtožencu vsa prilika za zagovor, doprinešenje prič in dokazov o krivičnosti obtožbe. (f) Pritožbe se rešujejo posamezno, Točka 124. S. S. P. Z. oskrbuje društva k0 je, da nobena stranka ne more v eni in člane z uradnimi tiskovinami, ter | j n j s ti za devi vložiti več pritožb, dokler drugimi potrebščin a mi, katere določi in ld p i-v a končana in o nji razglašen od- odobri gl. upravni odsek. Le listine in! lok zvezinih razsodišč, druge potrebščine, ki se jih dobi iz glav-! nega urada, so priznane za uradne in Društvena porota upoštevane po glavnih uradnikih, vse j druge so neveljavne. (a) Vse uradne listine, v Točka 127. Društvena porota sestoji kolikor iz dlanov društvene seje. Vsaka stranka, potrebno, znaki in pečati morajo vse- tožitelj in obtoženec, izbere po dva čla- bovati Zvezin znak, ki sestoji iz dveh sta tožitelja aU tvornika, ti gorečih plamenic zloženih da sličijo sd,lr ' e pa P etega . ki je piedsednik poro- federacije za katere veljajo naslednja, ^ rki x r r p 7 i te - Ako se P rvi štirje ne morejo zediniti pravila: I “«Ml«* «■» **-» ».».a- (a) Federacijo se sme ustanoviti v , U nravn' odsek j polovično večino glasov. Tožitelja, ža¬ gi. upravni odsek. vsakem okrožju, v katerem se nahajaj (b) Listin e ,ki so potrebne za po- : govornika, in predsednik porete morajo 24. maja 1940 popoldne mo polno vrednost rezerve certifikata, j spre ^ eti vs ako društvo brez ozira oo odbitku mogočih posojil na iste, se zdrav ali bolan. Prestopivši član izplača dedičem članov, ki so bili u- | mora bltl navzoč P ri sprejemu in pred- smrčeni po sodnem odloku (justifici- j s } i avl i en članstvu. Izjema je le, če je rani), ali ubiti pri zasačenju zločina; | cla " bolan ali če druge okolsčine tega za samomorilci, ki so izvršili umor, ali' 110 dopuste; v slučaju bolezni ga mora ga skušali izvršiti, pri polni pameti ali v blaznost, nad sočlanom te Zveze; da Ije za slučaje smrti iz kateregakoli vzroka”, ko se je član nahajal v voja¬ ški ali mornariški službi katerekoli dr¬ žave v vojni, napovedane ali nenapo¬ vedane, ali ako je umrl v teku šestih mesecev take službe vsled ran, poškodb ali bo¬ lezni dobljenih v taki službi. obiskati društveni tajnik sam in poro dati o njegovi bolezni na prvi seji. Član pa mora priti na prvo sejo, čim t idravi. (b) Akb se član preseli, pa ne pri- . .epi k bližnjemu društvu najkasneje v šestdesetih dneh cd dneva preselit- po Odpustu ali prekinjenju: v3 0 ’ d v 0r s * učaju bolezni ne dobi bolniške IP trcl P H ron r-inob-z-v^K r»H I-v ^ i- ^ (c), Vsak član mora plačati vse pri- j £ pevke pri prvem društvu in potem še- 1) zahtevati prestopni list. Ako se član točko pravil sme v polno veljavo po- Br. konvenčni predsednik otvori sejo ob 1 . popoldne. Navzoči so vsi glavni odborniki in delegatje(inje), razen brata Bunard- jije, ki je radi bolezni oproščen. Za reditelje je imenovan br. KLU- CEVSEK. V imenu odseka za pregled poslova¬ nja glavnih odbornikov, katerega člani so bratje ZNIDARSICH in KIKOL ter sestra OPEKA, poroča br. Znidarsich: Poročilo odseka za pregled poslovnih knjig. staviti gl. odbor, če je slučaj nejasen j i reseli v tak kraj, kjer ni društva Ker je naš glavni nadzorni odbor pregledal vso imovino naše Zveze in ker so knjige in vsa imovina pregledane po pregledovalcu države Illinois, in ker so računi in vsa imovina vključeni v poro¬ čilih glavnih odbornikov, ki so bila sprejeta na tej konvenciji, izjavlja ta odsek, da je dobil vse knjige v naj- lepšem redu in daje glavnemu odboru popolno zaupnico. ali dvomljiv, ali zločin člana nedoka- I zveze bližini pet milj ali če ie nai- Kar se tiče bondov, ima SSPZ sle- I bližje diuštvo tako oddaljeno po geo-- deČe bonde ' ki 80 bolj v slabem poI °' rrafsk-i inoi Ho oo , t zaju, in sicer v vsoti $11,380.67 in sploh mornariški službi države v vojni, smel u, 8 A’ da ga v sluca ^ u bolezm ne i pa določiti tako dodatno veljavo nad j b m ° gU ČIam ° Dlskovati . la hko osta rezervno vrednostjo, ki se mu vidi u zan. Certifikatom članov v vojaški ali \ v vojni, sme| mestna in pravična. Teči ko pa ga ni mogoče spozna'ti (identifici i ne član prejšnjega društva. (d) Kjer sta dve ali več društev niso vključeni v naši imovini. Baš ti bondi so prinesli v preteklem letu $500 dohodkov, akoravno niso priznani po dve ali več društev v razdalji ne več kot 100 milj, z namenom, pospeševati agi¬ tacijo za pridobivanje novih članov, ustanavljati nova društva, kot skupina nuditi vsakovrstno pomoč in podporo posameznim članom in društvom in skrbeti, da so sklepi gl. odbora, ali njega odsekov izvrševani, (b) V nobenem okrožju ni dovolje¬ no ustanoviti več kot eno Federacijo na način, da bi delokrog ene segal v delokrog druge, že obstoječe izvzemši, slovanje med Zvezo in društvi, ter člani bild dobrostoječi člani društva, pri ka- in društvi, so plačitve proste; članski ,erem J e obtoženec član. Za predsed- znaki, pečati, pohotne knjižice, poslov- I n '‘ ka poro * e se ne sme v °bti sorodnika ne društvene knjige in druge potreb- [tožitelja ali obtoženca, niti ne takega, ščine, izključno za društveno in član- s ki bTla s ^ k trgovini ali pri delu s sko vporabo, v ,kolikor niso priznane za 1'tožiteljem ali obtožencem. V slučaju, da proste, se dobe iz glavnega urada v I ob toženec ali tožitelj ne more dobiti poljubnem številu proti določeni pri- pri sv °J' em društvu zastopnikov, jih sme stojbini. imenovati iz bližnjega društva. (a) Predsednik zasede predsedniško Razsodišča. | mesto in predseduje seji ves čas obrav- Točka 125. Zvezino razsodišče obstoji nave; imenu ie zapisnikarja izmed čla- trebno imeti dve, ali vsled geografične i iz štirih oddelkov (instanc); Društvena nov . dl ' u št va . kateri mora voditi natančni lege treba razdeliti eno v dve ali več, : porota - por otni odsek, gl. odbor, splo- zapisnik razpra ve m vpisati vsa stav kar se izvede s privoljenjem gl. uprav- | sno glasovanje ali konvencija. j ^ena vprašanja in odgovore na vpraša nega odseka. (a) Vse p repirljive zadeve, obtožbe, | lja ' Pn porotni razpravi lrM J 0 besed (c) Kadar namerava katero društvo 1 proti Posameznim članom ali celim dru- le pred sedmk porotnega odseka, tozd« ■ ustanoviti okrožno Federacijo mora o ®tvom radi kršenja pravil in drugih ve- ° ^ ozenec ^e 1 njuna zastopnika n P nameri obvestiti glavni odbor in navesti tjavnih zaključkov, obtožbe proti društ- 81 ostali člani se udeleže por društva, katera pridejo v poštev in raz- ven im ali gl. odbornikom radi nespo- °b ra vnave kot slušatelji. Predsedm P dalje istih. Glavni tajnik obvesti orga- sobnosti, zanemarjenja ali zlorabe nji- 1 Q t e mora strogo paziti, da je red m nizatorja federacije, če je ustanovitev hovih uradov in poslov, dalje pritožbe med raz P ravo - dovoljiva v smislu pravii. V slučaju, da Posameznih članov ali celih društev, ki ( b) Obe stranki morata biti osebno ni dovoljivo, navede razloge. ' se čutijo, da se jim godi krivica , v ka- navzoči ali zastopani po svojih poobla- (d) Upravni odbor Federacije se voli i terem koli oziru od strani člana, društva ščencih, ki pa morajo biti člani Zveze v istem smislu kot društvene odbore, iz- 1 ab Zveze - se mora rešiti pred razsodi- in se izkazati s pismenim pooblastilom, vzemši, da se lahko voli v januarju,, siem in sicer brezpogojno po vrsti od katerega izroče predsedniku porote mesto v decembru. j najnizjega do najvišjega oddelka, ka- i smete pripeljati s seboj svoje priče. aa ' (e) Tajniki Federacij morajo poro- kor doloca ta člen. Noben član nima ne in nečlane Zveze. Porota sme oa čati številke in sedež včlanjenih društev j pra y ice iskati zadoščenja izven svojega nečlanov zahtevati zapriseženo izi aV0 v glavni urad, kateri vodi skupni sez- dru štva, dokler ni društvo rešilo njego- iz P°vedi. če se ji to vidi umestno a ]1 nam vseh Federacij in njih društev; v ™ zad eve; noben član in nobeno dru- Potrebno. glasilu pa priobči seznam federacij z 8tvo Plma Pravice iskati zadoščenje i z - onven ciji, s splošnim glasova n sečno r . glasovanjem ali sečno suspenzijo, prejšnja razsodba se S. S. P. Z. in odobrena po gl. upravnemu.™ Z veze). dokler ni njegova zadeva Uveljavi in ima se vršiti nova obrav- odseku. re * b ba j, klepčni se Ji gl. odbora. nava, ako ni že višja inštanca (g) Kadar se federacijo razpusti, se Društvena porota je nrvn svoie ct Q se stran® izrekla ■cčka 115. POGREŠANI ČLANI. A- 1 d “ 1 ‘ laselbhli ’ ^ ter da is ta poslujeta v te resno domneva, dame član umrl 1 ° br ® anih j ezikm j sme era ni mnmpp snrvznaH < A u ^° hiustvo odkloniti pri- zakonu države Illinois. 7 i m *■ —j v- vu ra vse premoženje razdeli med v njo spa- aiscs za posamezne člane, društvene od zadovoljili dajoča društva v smislu lastnih pravil. porn ike in glavne odbornike, ki so nht (h) Vsake TPoHnvonna H/-»1 ižnnpf v>n 4 ! Ženi krŠP.nia DrmnT ^i: ® ra«), ali če se samo sumi da je umrl ClanlC !: k ‘ ni pri- zmožen v kaki katastrofi, pa trupla ni mogo- I če najti, tedaj ima glavni tajnik pred- j ležiti vse zbrane zadevne podatke in jih predložiti glavnemu odboru v pre- j sojo, če je za takim članom smrtnine plačljiva ali ne. Ako se glavni odbor | ne mere zjediniti, Ima pravico zade- .overa m pisanja njih obrednega je¬ zika. Izjema so le člani, katerim pre- >-Lop dovoli ali zahteva seja gl, uprav¬ nega odseka. Potni člani. ..„ke Federacije dolžnost naj ženi kršenja p ravil ali drugih U ’ k Un« V K0ncan0 “ “travo * Br. GRUM je mnenja da takega od- dolo61ti m proslaviti enkrat v i e -! sklepov, ali če se hočejo pritoŽS Sredi predsedpik porote . priče tu ZVEZIN DAN, ali prirediti še druge W»U zadevi, ki spada pred J ka ' ' da f toz.teij toze.aec m P .do,, o in ™ ciniki.. I Poroto. Karin,- i« pred dr ustveno odstranijo, dokler društvo ne izreč seka v bodoče sploh ni treba. Br. ŽNIDARŠIČ pojasni, da njih od¬ sek je istega mnenja. Poročilo odseka za pregled poslovnih knjig je brez ugovora sprejeto. Odsek za plače, v katerem so bratje LARKO, TEKSTAR in CANDON, po¬ roča, da niso še vsi delegatje predložili svojih računov za vozne stroške. Predlo¬ ženi računi so bili odobreni, razen oni : prvo razso- | ® v °je razsodbe, s katero sta se sta -jili. Ko je končano zaslišanje. —*) lUf v ka- °dredi, da se tožitelj. toženec ih raz¬ da takoj ne glas( ! V ^tje proslave in za take slučaje sme federa- ! por °to. Kadar je obtoženo celo rir„s- n ° sodbe p J d ° cija zahtevati, da se njih priredbe vde- teda J odpade društvena nornt-, ■ rin rin * t6n ? . - inre i leži kak glavni odbornik, a ne več kot porotni odsek tvori v tem slučai m 6l ' obtnž nstvo 'društva odloči najl vaI) je enkrat v letu. razsodišče, ali cel gl. odbor če c J , PrV ° kriv a11 nekrlV ',So vsi Točka je z dodatkom besede ‘glavni’ por otni odsek ne more zediniti 0 glavm bltl ta i n °. ln giasovati mo' i- - odbornike, ki so oh„L ■■ Za ani ’ kateri 50 bm ves čas ° A iV I-- - 0 ootozem prestopkov v ! navzoči -ri.fi niso biU n “ sprejeta in se glasi: izvezi s svojimi vi“** v «*». -usn elani, kate,, w . Atletski odbor. velja večina ostalih ™ kltni sl užbami, i y z °či ves čas obravnave, in tožitelj. ,s. s nav Z oči. Tisti člani, kateri niso t «. m- Narodni ^ »fr operacijsk^v ^ p n inske ali druge nerinn/ J ke ’ smrt ' anom - kak o glasovati. V nobenen ku ali tajniku bninfsv 6 P ° gI ' ta -i ni - fa -' u ne smejo le-ti sami tvoriti norilno-i uuub,ce 8 a sklada na V eneea Dri Dlasovan ča društvena seja, redna ali izrecna, j nine na civilnem sodišču. . ___! Točka 119. Vsak član sme potovati I vo predložiti v rešitev konvenciji in ; p0 Združenih državah ali Kanadi, ali i ki s0 za vozn jo iz Milvvaukee, kajti ti I do časa, daje zadeva končno rešena, i bltl stalno naseljen v kateremkoli kra- i račpn i niso enaM. . . ! mladinske«« oaaema m aneieskn nn , .. ... .. - - »»■ se jo smatra za odloženo, ne odklcnje- i ^ d ‘‘ za v, in ostat, dober član Zve- Br ’ PUGEL p °i aapi ' da J e redna f ioŽmdruštev in predsednike,™ D,nske ab druge podnorf JSke ’ Smrt ' -' an ° m ’ kako elasovati. V nobene®^ no, in dediči nimajo pravice do končajo , z vsemi pravicami in dolžnostmi j n i a « 4 -7f. dočim je posebna izte mska ^ g ° a C ^™ a J odtor T^ed svme’ ku ali tajniki P ° *}' ^ ‘ Wju ne 8 »>ejo le-ti sami tvori« rešitve vložiti tožbe za iztirjatev smrt- pcd temi Pravili, ako redno plačuje 1 VQZriJ ? $13 - 05 - Ih sklenjeno je bilo, d, prav ico izdelati poaoie in podlagi Pravil, se smp r ,,„ R skla da na vep ega razsodišča. Pri glasovan svoj asesment. se računa redna železniška vožnja. siede ima piavico izaeiati pogoje in se -, ,.„_**** sme cla n pritožiti na kr iv ali nekriv nrilnčuie dvetretj)®'- , , . . ' -d v. tohn noiasni ravno i določbe za regulacijo atletične aktivnosti ^ ,. ^vnega, odseka r*p vr>pi-r»a ^ (al Pogrešanje člana, ne clede na clan . k > odpotuje v inozemstvo la t' bl prL p E ’ j te Zveze. Ti pogoji in določbe, z vsemi ° Voljen 2 odlokom tega' nrt ? Za ' oddanih glasov. , . ova nj a drzaV ali Kanade, se mo- j c Br vranicar nre dlaga, da se vsem kasneje sprejetimi dodatki in/ali po- ® prlt ožiti na gl. porotni od^ir 36 drušL Ak ° Se Prl prV , em večine 28 društvenemu tajniku za I minvanskim riei tnm in glavnim od- pravki imajo tvoriti pravila za ravnanje 1 SJa razso dišča.. V takih slučni v ^ k ln • / a ne dobi potrebne s0 vr i tainiu ^ri, mllw ?uskim delegatom m glavnim oa^; w „ “f vena porota uca J lh drp žt- ' z rek “kriv ali nekriv,” se ima.^po odkloni n Je Ponavljat) da se večine dot® se -“-“glavnega odbo,^^^ petjem psovanju ni esebna svoboda političnega kot verske-1 smrti za časa ko je bil dobro.itojc.’ i 1; Prijaviti ga prepričanja in nobenega člana ob | član te Zveze in je imel plačane vse . p: - Lni list “ ki ga izda glavni tajnik pod *'in ^icei"kakor atletike, ki stopijo v veljavo ko so odo- ' V f na . porota odpade. AkcThi' pegrebu ali drugače, se ne sme siliti, 1 prispevke, ne opravičuje njegove dedi- SVCJlm Podpisom in uradnim pečatom a ena ’ • -- ~~ »'»»"••» »’« — glavni zdrnvnm niti mu zabraniti, da bi smel ali ne | če do smrtnine. Samo pogrešanje ali| Zveze ’ p0 Prejetju uradne prošnje od smel prisostvovati cerkvenim obredom, I daljša odsotnost brez zglasila ni nikak društvenega tajnika, član, ki potni list ali iti v cerkev katerekoli veroizpovedi. I dokaz smrti in ne daje dedičem pra-. za hteva, mora v naprej plačati tri ( 3 ) - najmanj glasov in ponovno se Cfo 0StaIih dveh ' Ko je ra zsodba ^rečena, poklice predsednik tožitelja ^toženca ali njuna zastopnika v ‘“o, Jim naznani izid obravnave, 4 ' , društveno poroto razpusti. na f) podatke ali izčrpke društvene e obravnave in izid se mora za¬ radi hudobne 'grožnje --- 0dborn 'kov; tom, ali celo rtrf J. 36 naprai h sobra¬ ta člana; radjdeiov!^^ 6 ^ napada društva ali Zve 7P ■ a ^ Ja , z°Per koristi društvenega ali 7„ radl lzk °riščevanja nakupovanju chuštventfTab pri trebščin, sploh ™ _ zvezmih P°- zapisnik društvene seje, origi- zapisnik pa hraniti v društvenem n rhivu; v slučaju priziva na višjo in¬ stanco, ji g« mora na zahtevo društvo °zročiti brez vsakega odlašanja. Ako obtoženec ali tožitelj ne pri¬ de It porotni obravnavi, akoravno je bil s priporočenim pismom, naj- 10 dni pred obravnavo ali ako ni dva člana Zveze za svoja za¬ stopnika, da ga nadomeščata pri obrav¬ navi, ga sme porotni odsek izobčiti za kazen. Ako se pa opraviči in v svojo opravičbo navede tehtne razloge, se mo¬ ja v teku 30 dni po prvi obravnavi, vr¬ šiti druga. ( h) Ako je tožitelj član drugega dru¬ štva kot obtoženec, mora biti obtožnica podpisana od predsednika in tajnika, in potrjena z društvenim pečatom njego¬ vega društva v dokaz, da je tožitelj do¬ ber dlan društva in Zveze. Priziv na višje razsodišče Točka 128. Ako tožitelj ali obtoženec ni zadovoljen z razsodbo razsodišča, sme kaznjivi p 0 ‘ teh SavUth* 65 * 01 * 6 ’ “ S ° titrJfS “* Nova¬ kami, in sicer t d ° n ajostreJše f Si^tsrrc-r da bodrsi društvenega ali Z vezi nega • slučaju bo, SPenZij ° d ° treh mesecev, v slučaju bolezni z odzvetjem enodnevne do cele bolniške podpore; s črtanjem in n P f a a I i e ^„ en ?, 1 0d ., drUŠtvenega ah glav Ur ,f d f: ali odborov. Ako glavni po- vložiti priziv na višje razsodišče in sicer najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je nižje razsodišče Izreklo svojo razsodbo. Priviz vložen po preteku 30 dni se ne vpošteva in v veljavi ostane razsodba prejšnjega razsodišča, izvzemši priziva na konvencijo potem ko je zadeva bila obravnavana po vseh razsodiščih. Za stranko, ki je*bila kaznovana in ki je v soglasju te točke vložila priziv na rišje razsodišče, ostane prejšnja raz¬ sodba suspendirana, dokler ni izreklo svoje razsodbe zadnje razsodišče, na ka¬ tero je stranka vložila priziv. (a) Ako se razsodba društva, društ¬ vene porote ali gl. porote tiče zadeve, v kateri so prizadeti interesi ali koristi Zveze ali Zvezinih skladov, sme seja gl. upravnega odseka, ali gl. tajnik v imenu tega odseka, vložiti priziv na višjo instanco, dokler ne pride zadeva do tretje inštance, to je, seje gl. odbora, katere sklep je za gl. upravni odsek sklepčen in merodajen. (b) Prizivi na višje razsodišče mora¬ jo biti spisani kratko in stvarno. Ozna¬ čeno mora biti, na katero inštanco se pritožuje in zakaj ni zadovoljen z raz¬ sodbo prejšnjega razsodišča. Prizivna stranka mora priložiti tudi prepis za¬ pisnika prejšnjega razsodišča. Za pri¬ zive na višje razsodišče naj služi članom sledeči vzorec. Kraj _. dan.19. Predsedniku porotnega odseka; (gl. tajniku) SSPZ; Cenjeni sobrat; Podpisani član društva št.SSPZ tisem zadovoljen z razsodbo našega društva (razsodbo gl. portnega odse¬ di’ ki je bila izrečena proti meni dne j-. 194.. Vsled tega vas pro- ^ da predložite mojo zadevo druge- hretjemu) razsodišču v razsodbo. V Prigibu pošiljam obtožnico in zapisnik, Porotne razprave (naznanilo) o sklepu | Porotnega odseka in zraven nava- ; jam še sledeče fakte v svojo obrambo, ki ^o v zapisniku. pronajde, da je član obto' in i ugega čana iz: osebnega sovraštva, m da je s tem škodoval društvu in Zvezi na podlagi temeljitih dokazov, ima gl’ porotni odsek pravico takega tožitelja takoj kaznovati brez nadaljnega dopi¬ sovanja. (b) Društva in društveni porotni od¬ bor ima pravico kaznovati svoje člane in odbornike; seja gl. upravnega odseka, seja gl. odbora, gl. porotni odsek, splo¬ šno glasovanje in konvencija pa imajo pravico kaznovati posamezne člane, cela društva, društvene in glavne odbornike. (c) Član, glavni odbornik ali dru¬ štvo, ki zatoži Zvezo pri civilnem sodi¬ šču, predno je njegovo sporno zadevo pravilno rešilo Zvezino razsodišče od prve do zadnje inštance, zapade takoj izobčenju iz Zveze. Za take prestopke izobči člana društveni tajnik po sklepu društva, društvo pa izobči glavni uprav¬ ni odsek, ko ima na roki vse dokaze. Ce glavni odbornik zatoži Zvezo na sodišču, ga mora glavni odbor izobčiti iz Zveze brez odloga, kakor hitro ima na rokah potrebne dokaze. Ako društvo ne izobči takega člana, mora biti obtoženo celo društvo in kaznovano, člana pa črta glavni tajnik. V vsakem slučaju stopi izobčenje ali črtanje v veljavo z dnem, ko je bil član, glavni odbornik ali dru¬ štvo priznano krivim. V slučajih črta¬ nja in izobčenja za kazen mora stran¬ ka, ki člana, gl. odbornika ali društvo črta, isto obvestiti s priporočenim pis¬ mom. Podpis. ,cl Prizive na drugo razsodišče je Mati predsedniku gl. porotnega od ? a ' za vse nadaljne pa gl. tajniku. . ki se obrne za razsodbo na splo- glasovanje, se ne more obrniti po- 111 na konvencijo ali obratno, temveč k ne sklep splošnega glasovanja ali rivencije pravomočen. , & so člani razsodišča pod ob- ■ se jih za dotični slučaj suspen- in zadevo reši višje razsodišče za J* instanci. V slučaju, da je pod ob- ®oo le en član, ali manj članov, kot Jih rabi za kvorum, je razsodišče pra- er| r( |. 0dno ' zre hati razsodbe. V slučaju v a .° s h glasov, da se ne more dobiti ••cine za razsodbo, prevzame mesto Pendiranega porotnika prvi namest¬ il glav nih porotnikov, in ta odloči. . Pendirani od razsodišča so le člani, (d) član, ki je po civilnem sodi¬ šču radi kriminalnega čina obsojen v ječo, se sam črta ali izobči iz te Zvgze, brez obvestila. (e) Kedaj prične in konča suspenzi¬ ja za kazen, določi razsodišče, ki je ka¬ zen izreklo. Suspenzija za kazen ne sme presegati tri mesece. Razsodišče mora obvestiti za kazen suspendirane člane pismeno ali ustmeno na seji. (f) Društvo, ki ne pošlje asesmenta gl. blagajniku, da bi ga ta prejel naj¬ kasneje tri dni po zaključku meseca, opozori gl. tajnik na zamudo društve¬ nega predsednika in ako ni denar pre¬ jet v teku osmih dni po opominu, gl. taj¬ nik tako društvo suspendira. Ta sus¬ penzija se prične s prvim dnem meseca za katerega asesment ni bil plačan in je končana s prejetjem denarja. (g) Društveni tajniki, ki zanemar¬ jajo svoj posel, kateri trikrat v enem letu brez opravičljivega vzroka ne poš¬ ljejo mesečnega asesmenta gl. blagaj¬ niku kot določeno v teh pravilih, se za kazen sama suspendirajo za en mesec, čas take suspenzije, določi seja glavne¬ ga odbora ali gl. upravnega odseka. (h) V obeh navedenih slučajih, pod podtočkami (f) in (g) mora glavni taj¬ nik stranke pismeno obvestiti, da je, ali kedaj suspenzija za kazen stopi v ve¬ ljavo. Društva tero določi gl. tajnik za uradno pora- . °’ sme s * P a določiti tudi ime za kra¬ jevno, nauradno, rabo. Br. WAPOTICH poroča, da je odsek za pravila črtal drugi stavek v 131 b). I n je ta točka ter naslednje sprejete kot predložene: Točka 131. PRAVICE DRUŠTVA. Vsako društvo sme od svojih članov zahtevali redni mesečni prispevek, ali v slučaju potrebe razpisati tudi izredne¬ ga, v svrho kritja društvenih stroškov. (a) Društvo ni smatrano za samo¬ stojno skupino, temveč za del te Zveze, in je v vseh slučajih podvrženo ravna¬ ti se po njenih pravilih. Sme pa imeti svoja lastna pravila za lokalne potrebe in razmere, obvezna za svoje članstvo. Ta posebna društvena pravila ne smejo biti nasprotna določbi inkorporacije, ustavi, pravilom in zaključkom gl. od¬ bora, ter so v veljavi in pravomočna po odobritvi glavnega upravnega odseka. (b) Dolžnost vsakega društva je, da vsako leto proslavi obletnico svoje usta¬ novitve, ali Zvezini dan. (c) Društvo ima pravico zahtevati, da se redne seje meseca decembra ude¬ leži vsaki član. člana, ki se je ne vdele- ži ima društvo pravico kaznovati z globo do 50c, katero svoto je staviti v društveno blagajno. Izvzeti od udeležbe seje in kazni so le tisti člani, ki so od¬ daljeni več kot pet milj od prostora, kjer se seja vrši, pod pogojem, da se tak prostor ne nahaja v večjem mestu, zakar je smatrati določbo “pet milj od prostora” za pet milj od mesta, ki je se¬ dež društva; dalje člani, ki vsled lastne, ali bolezni v družini ne morejo na sejo in člani, ki so morali iti na delo. Kaz¬ ni se pa ne more zahtevati od članov, ako ni bila določena in odobrena na redni seji meseca novembra in ako zadevni sklep ni bil vsaj deset dni pred sejo meseca decembra objavljen v urad¬ nem glasilu te Zveze. (d) Nobeno društvo ali kateri izmed društvenih uradnikov nima pravice ali moči prekršiti katerokoli točko ustave ali pravil te Zveze, ali delati izjeme ali tolmačiti si iste v nasprotnem smislu. Zveza ni odgovorna za zaključke in de¬ janja društev ali njih uradnikov, ako so ta dejanja v nasprotju določb ustave ali pravil SSPZ. Točka 132. PREMESTITEV DRU¬ ŠTVA. če društvo želi premestiti svoj sedež iz enega kraja v drugi kraj, mo¬ ra poslati tozadevno prošnjo gl. tajniku, da jo slednji predloži seji gl. upravnega odseka za odobritev ali odklonitev. Pro¬ šnjo za premestitev mora podpirati dve tretjini vseh članov društva, in mora vsebovati razloge in podatke, zakaj je selitev (premestitev) zaželjena. S proš- združeni v posebne skupine ki se jih zove VRTEC. Vsaki Vrtec je upravljan po enem ali več rednih društvih v eni naselbini. (a) Vrtci se dele v dve skupini, v aktivne in neaktivne. Neaktivne Vrtce upravlja društveni tajnik; aktivne, ki obdržujejo svoje seje in drugo aktiv¬ nost, upravitelj. I (b) Upravitelj je izvoljen po društvu ob času in po načinu kot društveni od¬ bor. Njegova dolžnost je voditi in uprav¬ ljati Vrtec, ter obveščati društveno sejo o njega finančnem stanju in o name¬ ravanih aktivnostih vsaj vsakega četrt leta, ali kadar društvo zahteva. Izvr¬ ševati ima vse dolžnosti in pravice, ki mu jih dajejo pravila mladinskega od¬ delka, društvo, glavni odbor, gl. uprav¬ ni odsek ali pododsek potom direktorja mladinskega oddelka. Ako upravitelj uvidi, da samemu ni mogoče upravljati Vrtca in voditi njegove aktivnosti sme od društva zahtevati da mu doda po¬ možnega upravitelja, ali pomožni odbor, katerega ali katere ima pravico sam imenovati. (c) Kjer sta dva, ali več društev, v eni naselbini zainteresirana v en Vrtec, smejo upravitelja; podupravitelja in/ali pomožni odbor izvoliti po medsebojne¬ mu dogovoru. Smejo tudi celotno upravo Vrtca prepustiti enemu društvu. Društveni odbor. Točka 138. SESTAVA ODBORA. Dru¬ štveni odbor sestoji iz upravnega in nad¬ zornega odseka, ter reditelja. Upravni in nadzorni odsek se volita meseca de¬ cembra vsakega leta in svoje službe nastopita na prvi seji meseca januarja in s tem dnevom prevzame novi stalni odbor vse odgovornosti poslovanja pri društvu. Porotni odsek pa se voli od slučaja do slučaja v smislu teh pravil. Društvo lahko izvoli še druge odseke, ako je potreba. Reditelj je lahko izvo¬ ljen za eno leto, ali je imenovan po predsedniku za vsako sejo. (a) Upravni odsek sestoji iz predsed¬ nika, podpredsednika, tajnika, blagajni¬ ka in zapisnikarja; tajnik je tudi lahko blagajnik, ako društvo tako sklene. Nadzorni odsek sestoji iz treh članov in predsednik je tisti, ki je pri volitvah dobil največ glasov. Pri točki 139 sprejme odsek predlog brata KIKOLA, da se pod (a) zniža z enega leta na šest mesecev. Br. ŽNIDARŠIČ predlaga, da se uvr¬ sti v to točko določba: “Kandidatje za društvenega predsednika, tajnika in blagajnika morajo biti ameriški dr¬ žavljani.” Govorijo o tej stvari bratje MED¬ VED, YAKIN, PERKO in POLLOCK, njo se mora vrniti tudi staro poslov-: pojasnjuje pa br. RUS nico. Ako je premestitev odobrena, se Pri glasovanju je z zadostno večino izda ^ poslovnico za novi kraj in stara oddanih glasov sprejet predlog brata Žnidaršiča. Točka se torej glasi: Točka 130. USTANOVITEV. Krajev¬ na društva Slovenske Svobodomiselne podporne Zveze, se sme ustanoviti vseh krajih Združenih držav z osmimi člani obojega spola, v starosti od 16. do 55 (a) V vsakem kraju sme biti po eno društvo s slovenskim ali srbo-hrvaskim Doslovnim obrednikom in eno z an¬ gleškim; nadaljno se sme ustanoviti le s privoljenjem gl. upravnega odseka, a ne z manj kot 15 novimi elani (b) Ko ima ustanovitelj od tajnika dovoljenje za ustanovitev nove- glav , So Pod obtožbo. ga društva, pravila, prošnje in druge potrebne listine, skliče ustanovno sejo na kateri se izvoli začasni odbor, ki ta ko j 'zasede svoja mesta. Nato razdeli m ed prosilce pravila, prošnje za vstop J e) e lan, ki ni zadovoljen z razsodbo j in mogočo drugo tiskovino na ai in tretje inštance in ki želi I določi dan ždravmske pmskave^ edl°ziti svoio zadevo članstvu na te ri, če le mogoče, naj g ta iWk° 8lasovan i e ’ mora vložiti pri gl- Potrebno svoto denarja za po- Sv •' Proškov splošnega glasovanja. 010 določi gl. upravni odsek ali pod¬ rtje °dsek. Ako splošno glasovanje izpade U1 - *__ tih Pdd elana, dobi založeno svoto povr- ; n 0 pravicah in dolz sile: istočasne. . T’ °S, n m‘n z.- PJeno. °sta n , nasprotnem slučaju pa svota ; e v Zvezini blagajni. ifrGTavnf tajnik ima pravico mie- Stranka, ki predloži svojo zadevo, novati kakega glavnega odbornika.^ ^ na splošno glasovanje, mora; člana bližnjega rus v da se uven o v “ a s P losn ° glasovanje, ciana . rllštva o kvalifi- k 0r m t f, U P rav d Poslati svoj zagovor, ka- potrebi ustanovitve t ’ Zvez0 ter Ce ’° zadp° bt0Žb0 gl - tajnikU ’ ki pn ° bcl kaCij i P ;rin prisostvuje Zdravniški pre- adevo v uradnem glasilu. da odredi in p _ to člane 6 ’ v saka stranka, ki se obrne na tri I'T° elas °vanje, ima pravico izrabiti gl as j. ava dne kolone (stopce) v uradnem flv ak U za obtožbo in/ali zagovor in sicer to- je, teden po objavljenju ob- d zagovora, drugič, teden predno P ošno glasovanje prične. t>U G ede odstavka f) v točki 129 pravi br . ne], rja „i,,čaiiVi težke iskavi, ter na to upelje prosilce za člane P ° "Umakni po e zdravniški preiskavi se <6) Tinoslati 5 v "glavni urad pravilno za vstop štvo in članstvo urad- zdravnik , J s prvim dnem pri- f) v točki izy pravi in. n0 sprejeto v * ustanovni se držati' da 3e v gotovih siučajih težko hodnjega mese^ v določenem ča no sprejeto v „ noanje$“ določenem ca- Jasnf ^ t0Čke ' Br ' WAPOTICH po- ji. Glavni ta ra mm zavarovalne certifi- iirieu’ t da ^°do pri izvajanju te točke su poslati čl _obratno p( 1 . * težkoče v vidiku naši novi od- ka V ? oek a je nato sprejeta kot čl- morajo „ rvi asesment in ^ kakor je tudi točka 130, in se spreje« placati^^ JJ ^ z ^ 6ejo Vi Se izvolitl* l stalni odbor"in tajnik iste- . ? oao Pn izvajanju te toc^v su posmu* , iC o, obratno pa bor ni .^ bezkoče v vidiku naši novi od- kate in dru 1 katerem 3o C t Točka Je nato sprejeta kot či- morajo člani za mesec a asltt kakor je tudi točka 130, in se Kazni. nat ° Pa n o S doiočbah teh pravil. Na pr plačitvi u d adnem prejetju ima dru- Ca J 29. Kazni so podvrženi vsi štvo ~ očiti j tajniku imena in Iti gj dru štveoi odborniki, cela društva ga društvenega predsednika, taj- Ptavii- ° dborniki . če kršijo ustavo in na ®* ov ® ' g rl jni k a in zdravnika, ter r>i„ d . sklene štev in Vrtcev, pridobivanja novega članstva in omejitev odstopov. Vsi, po glavnem upravnem odseku nastavljeni organizatorji so podvrženi odstavljenju vsaki čas, po pismenem obvestilu gl. tajnika, na podlagi sklepa seje glavne¬ ga upravnega odseka, ko njih pogodba s to Zvezo poteče ali če pogodbo ne iz- polnujejo. Glavni upravni odsek naj po možnosti vpošteva in nastavi za organi zatorje člane, ki jih priporoča federaci¬ ja ali društvo. Br. GRILL nadalje predloži sledečo resolucijo, ki je odobrena brez ugovora kot čitana: Resolucija za ureditev pravil Deseta redna konvencija SSPZ po- verja, priznava in daje osebi ali ose¬ bam, ki bodo prirejale za tisk ustavo in pravila te Zveze, pravico, da sme čr¬ tati iz enega člena vsako točko, ki je zapopadena v katerem drugem členu; združiti dve ali več točk slične vsebine ali enake vsebine v eno točko; premesti¬ ti iz enega člena v drugega vsako točko, ki se bolj tiče enega kot drugega čle¬ na; spremeniti ali nadomestiti eno be¬ sedo ali izraz za drugo, ki ima isti po¬ men. Dalje se smejo določiti točkam pravil zaporedne številke in sploh storiti vse da bodo nova pravila izšla v pravilnem slovničnem pravopisju, lepem in razloč¬ nem slogu, ne da bi potem navedenih popravkov izgubila prvotni pomen, na¬ men ali sklep te konvencije. Br. GRILL nadalje predloži resolu¬ cijo, ki jo je spisal br. Erasmus Gorshe in se nanaša na preselitev glavnega urada iz Chicaga v Cleveland. Odsek za resolucije radi združitvenega delo¬ vanja he more priporočati resolucije v sprejem. Stališče resolucijskega odseka se brez ugovora odobri in se torej resolucije ne upošteva. Br. GRILL prečita sledečo resolucijo, ki jo je tudi predložil br. Gorshe: Resolucija glede podpiranja kulturnih ustanov Deseta redna konvencija Slovenske svobodomiselne podporne zveze sklene, da bo po možnosti podpirala tudi v bo¬ doče slovenske kulturne ustanove, ki so v korist slovenskega naroda in ki so¬ glašajo s principi te Zveze. Med temi ustanovami so Cankarjeva ustanova, Progresivne Slovenke ter Slovenski na¬ rodni muzej v Clevelandu, Ohio, katere¬ ga namen je zbrati skupaj čim popol¬ nejšo zbirko stvari in življenja ameriških Slovencev in jih ohraniti študijske na¬ mene in razkazovanje našim potomcem. Ta konvencija podpira idejo izvedbe Slovenskega muzeja in apelira na član¬ stvo in društva, da sodelujejo in zbere¬ jo predmete po naselbinah in jih pošlje¬ jo v muzej, ki bodo služili v časten spo¬ min organizaciji in vsem ameriškim Slovencem. —Erasmus Gorshe, predlagatelj, dr. št. 20. Odsek priporoča resolucijo v odobri¬ tev. Ni ugovora. Br. GRILL poroča, da je društvo “Združeni bratje” št. 26 SSPZ predlo¬ žilo resolucijo glede hospitalizacije, ker pa je konvencija v tem oziru že odgla- sovala v nasprotnem smislu, odsek za resolucije misli, da ni potrebno o tej resoluciji tu razpravljati. — Stališče odseka za resolucije je brez ugorova odobreno. Br. GRILL priporoča, da se vzame na znanje sledeče zahvalno pismo: DELEGACIJA SLOVENSKE SVOBO¬ DOMISELNE PODPORNE ZVEZE: Cenjeni: Direktorij slovenskega narodnega do¬ ma v Indianapolisu je na svoji izvan- redni seji z dne 13. maja, 1940, sprejel sledečo resolucijo: (1) Ker je v naši naselbini Novi Slo¬ venski Dom neobhodno potreben; (2) Ker je glavni odbor Slov. Svob. Podp. Zveze uvidel in upošteval resnost te potrebe na svoji glavni letni seji in odobril posojilo za graditev novega do¬ ma in O Ker je naša dolžnost, da se tem potom kar najuljudneje zahvalimo glav¬ nemu odboru Slov. Svob. Podp. Zveze ob priliki Vašega konvenčnega zboro¬ vanja. Končno tudi želimo in prosimo, da bi Zveza tudi v naprej nam stala ob strani v našem delu za dobrobit slo¬ venskega življa v Indianapolisu, Ind. Odbor Slovenskega narodnega doma želi konvenciji mnogo napredka in večjo in boljšo bodočnost. Odbor Slovenskega narodnega doma: Valentin Stroj, Pred. James Urshek, tajnik Thomas Naumsek, blag. pete Cerar, podpred. (Pečat) Soglasno vzeto na znanje. Br. Žnidaršič apelira za pomoč baš kar imenovanemu domu in konvenčni predsednik odloči, da spada to v pod¬ ročje odseka za prošnje in pritožbe. Br. GRILL poroča, da ima resolucij¬ ski odsek pripravljeno resolucijo glede združenja, a je najbolje, da jo "predloži združitveni odsek. Br. CANDON opozori na netočnost v nekem dnevniku glede razprave o zdru¬ ženju ter zahteva, da so poročevalci v svojih poročilih stvarni. Istega mnenja je br. Pucel, dočim br. Jurjevič misli, da se ni treba ozirati na poročevalce. Br. konvenčni predsednik da z dovo¬ ljenjem zbornice besedo poročevalcu JANKOVIČU, ki izjavi, da je v poro¬ čilu, ki ste ga omenila brata Candon in Pucel, neljuba pomota .katero pa bo popravil. Br. ZAITZ se čudi, da ni resolucijski odsek predložil nikake resolucije glede na dogodke v Evropi, v kateri bi kon¬ vencija obsodila vse napadalce, zlasti ker je zelo možno, da bo napadena tudi Jugoslavija. Br. GRILL izjavi, da bo odsek pripra¬ vil resolucijo v tem smislu. Br. STOKEL odloči, da naj resolucij ski odsek predloži resolucijo glede zdru¬ ženja, ki se glasi: Resolucija glede združenja Ker se je X. redna konvencija SSSPZ izrekla za združitev, bodisi s Slovensko Narodno Podporno Jednoto ali Jugoslo vansko Katoliško Jednoto, ali obema, in ker je v ta namen izvolila posebni združevalni odbor sestoječ iz pet (5) članov konvencije, in ker je potrebno in nujno, da se spremene gotove sedaj obstoječe ali spremenjene točke pravil v namenu ,da se združitev izvede, bodi zaključeno: (1) Da se sedanja določba pravil gle¬ de reprezentacije na konvenciji in od¬ škodnin delegatov in glavnih odborni¬ kov spremeni v sledečem za združevalno konvencijo: “Vsako društvo s 100 člani ima pra¬ vico do enega (1) delegata; društva z 200 člani imajo pravico do dveh (2) delegatov, a nobeno društvo nima pra¬ vice do več kot dveh (2) delegatov. Društva z manj nego 100 člani se sme¬ jo združiti v svrho dosege potrebnega števila članov za izvolitev enega (1) delegata. Vožnji stroški in dnevnice delegatov, glavnih odbornikov in članov združe¬ valnega odbora se plačajo iz Zvezine blagajne ,in sicer iz dobrodelnega skla¬ da, ako upravni sklad teh stroškov ne bi zmogel. (2) Poslovna doba gl. odbornikov, izvoljenih na X. redni konvenciji, v slu¬ čaju združenja preneha z dnem usta¬ novitve nove organizacije, in v slu¬ čaju združenja sedaj obstoječa točka pravil glede poslovne dobe postane neve¬ ljavna, in SSPZ v svojem in imenu no¬ ve organizacije odklanja vsako nadaljno obveznost glede plač in drugih stroškov za dobo po I. konvenciji združene or¬ ganizacije. (3) Vse pogodbe sklenjene med SS¬ PZ in kako tvrtko, stranko ali osebo za dobo preko datuma ustanovitve nove organizacije postanejo neobvezne, neve¬ ljavne in preklicane z dnem združitve, in Zveza nima nobene nadaljne obvez¬ nosti, finančno ali drugače, v zvezi s takimi pogodbami. (4) Združitveni odbor, izvoljen na X. redni konvenciji, sestoječ iz sledečih članov M. G. Kuhel, Rudolph Lisch, Frank Pucelj, Anton Zaitz in Andrew Grum, obstaja do časa, da je združitve¬ na pogodba sprejeta od ene ali druge gori imenovane organizacije in je zdru¬ ženje izvršeno; v slučaju, da sta obe pogodbi nesprejeti od omenjenih organi¬ zacij radi pogojev Združenja, ki jih je odobrila in sprejela X. redna konven¬ cija, tedaj obstoj tega odbora takoj pre¬ neha in se isti razpusti. Združevalni od¬ bor ima polno moč in pravico uposliti odvetnika in aktuarja za nasvet in na¬ vodila in v izvedenje pogojev, navede¬ nih v provizorični združitveni pogodbi, in sme spremeniti besedilo pogodbe v svrho razčiščenja pomena in jezikoslov¬ ja pogodbe in točk, ne more pa pogojev spremeniti. Ta odbor ima pravico pre delati pogoje manjše važnosti, ki bi znali združenje zastavljati, pod pogo¬ jem da odbor tako soglasno zaključi. Združevalni odbor ima na združevalni konvenciji isto pravico in moč kot osta li pravomočni delegati, ter so upravi¬ čeni do istih odškodnin kot ostali člani združevalne konvencije. (5) Glavnemu odboru SSPZ in vsem posameznim odsekom SSPZ se tem po tom nalaga, da točno izvaja zaključke X. redne konvencije glede združenja, ter da nudijo združevalnemu odboru vso mogočo pomoč in sodelovanje za izvedbo konvenčnega zaključka glede združenja. ^ Sprejeto na X. redni konvenciji dne 24. maja, 1940. Ta resolucija stopi v veljavo takoj. Predloženo po združevalnemu odboru: MIRKO G. KUHEL, RUDOLPH LISCH, ANTON ZAITZ, FRANK PUCEL, ANDREW GRUM. , Brata ZAITZ in RUS opozorita na par stvari, nakar je resolucija soglasno sprejeta v gornji obliki. Br. Pucel misli, da bi bilo na mestu sprejeti še eno resolucijo, ki bi naredila konec vsakemu pričkanju o združenju, ako sedaj ne bo uspeha. Br. WAPOTlCH je istega mnenja. Br. STOKEL ugotovi, da ako zborni¬ ca tako zahteva, se naroči resolucij- skemu odseku, da spiše še eno resoluci¬ jo v smislu Pucljevih izvajanj. Zdi se mu pa, da je to nepotrebno, kajti raz¬ prava bo ponehala, ko bo posebni odbor razpuščen. Br. KUHEL nato prečita sledeče za¬ časne pogoje združenja: Provizorični pogoji združenja. Slovenska svobodomiselna podporna zveza, inkorporirana v državi Illinois in - Jednota, inkorpirana v državi -—, obe bratski pod¬ porni organizaciji želeči spojiti svoje aktivnosti, da bodo iste bolj in koristonosne, v s sVO jih ciljev in efektivnega izvajanj^ „ nBnodars ke in namenov, in za u ^^čnoStabilnost močnosti za večjo fm ^ zve čanje m varneišo bodočnost, _ snloš- V sledeči združitven: =; : selna pod . in varnejšo noaow*w»».> nosti v splos moralne in ekonomske nje v en0 nem, se strinjata za organ j za cijo močno bratsko p P j določeno pod pogoji in načinu, kakm J » sledeči združitven: pogodbi. 1 . Slovenska porna Zveza in nreanizacijo se združita v eno z ^u lastnica vse- katera bo postala zak ]astn j n e obeh ga premoženja, imovme m lastni organizacij z dnevom z r & prav j c0 katerega časa naprej - h orga - upravljati vse zadeve orne ^ smjs]u nizacij in razpolagati z istim svoje ustave in pravil. nra - Nova organizacija prevzam vice, obveznosti in odgovornos^ obeh organizacij v vseh panogah zavarova nja v smislu pogojev te P°e odbe ' d - V slučaju, da na nasvet našega od^ vetnika preje opisanopostopaj more biti zakonito izvedeno, tedaj ima združitveni odbor pravico izdelati no točko 1) združitvene pogodbe, ki bi bila sprejemljiva od obeh združevalnih od b ° 2 °Obstoječa imena Slovenske Svobo¬ domiselne Podporne Zveze in - 7—j se prekliče in primerno novo ime izb po združevalnih odborih obeh orgam- 3. ^Sedež novoustanovljene organiza cije odloči združitvena konvencija. 4. Sledeči člen se vključi v ustavo no¬ ve organizacije: “(Ime nove organiza¬ cije)” je bratska in podporna organiza cija, stoječa na naprednem temelju, na katerem slonijo njena pravila, članom je jamčena osebna svoboda verskega in političnega prepričanja. Podpira kul¬ turna stremljenja in gibanja za izbolj¬ šanje položaja delavstva. Ta točka o- stane neizpremenjena, dokler je ne ovrže redna konvencija ali splošno gla¬ sovanje s tričetrtinsko večine glasov Združitvena konvencija ima moč do¬ dati po svoji previdnosti k omenjeni načelni izjavi sledeče: “V njenih vrstah ni mesta za kako strankarsko politiko ali versko propagando. 4. Nezapadljive vrednosti članskih certifikatov Slovenske Svobomiselne Podporne Zveze in —-ostanejo še nadalje v polni moči in veljavi kakor pred združitvijo omenjenih organizacij 5. Vsi člani Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ki so zavarovani v $l.skem razredu dnevne bolniške pod¬ pore ter vsi člani - ki sc zavarovani za $1. dnevne bolniške pod¬ pore, bodo zavarovani v $l.skem skladu bolniške podpore nove organizacije, in člani, ki so zavarovani v drugih bolniš¬ kih razredih, ostanejo zavarovani kot so. a. Načrt bolniškega zavarovanja Slo¬ venske Svobodomiselne Podporne Zveze se uvede za novo organizacijo. b. Dobrodelni sklad Slovenske Svo¬ bodomiselne Podporne Zveze in podob¬ ni sklad.se združita. c. člani Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ki prejemajo starostno podporo pod sedanjimi pravili pred združitvijo, so zagotovljeni nadaljeva¬ nje podpor od nove organizacije. (Za ostale člane se izdela nov načrt podpor in bo dodan podtočki c). d. Upravni sklad Slovenske Svobodo¬ miselne Podporne Zveze in pravni sklad se brezpogojno združita ustavi, pravilam in členom inko tpora cije. 10. Glavni odborniki, delegati ni združevalnega odbora obeh in 61«. organa ij imajo enake pravice na združitv mnvenciji to je: voliti o zadevah u® 111 prednešene pred konvencijo i n b Ui ' S ° konvenciji tc jej voliti o zadevah ki bii Hpm 1 nizacije, in vsi člani konvenčne 2bor voljen za katerikoli urad združene*^' e niče so upravičeni do rednih vožn i stroškov in dnevnic, katere se is: blagajne nove organizacije. Vsi str šk: izredne konvencije za od obr °' združitvene pogodbe in vsi predpri Dr , ’ ni stroški se plačajo od vsake organ'' zacije posamezno. 11. Ustava in pravila, katere SDr ., me združitvena konvencija, stopi v »fj ljavo z dnem sprejetja. Izvoljeni Ura !': niki nove organizacije nastopijo SVo ,1 mesta takoj. Br. JURJEVEC bi rajši videl, da dl bilo jasneje naznačeno glede bolniiJi skladov. Br. RUS bi tudi rajši vid 1 bolj določno izraženo glede bolniške? sklada in glede asesmenta, mnenja J tudi, da bi se moralo navesti na kon? pogodbe kak rok. Br. ZAITZ pojasnju. je- Br. VRHOVNIK opozori na določb glede bolniškega sklada, ki bi lahko de lala zapreke, ker imajo drugod višjJ bolniške razrede kot pri SSPZ. Nada) bi se naj črtalo glede starostne Pomo. Ue e. Poškodninski sklad Slovenske Svo¬ bodomiselne Podporne Zveze se spoji s podobnim skladom ali skladi —_. f. Mladinski oddelek Slovenske Svo¬ bodomiselne Podporne Zveze se spoji z mladinskem oddelkom -——. 6. Skupni asesment članov spadajočih k Slovenski Svobodomiselni Podporni Zvezi se radi združenja ne poviša, sme se ga pa znižati članom, ki so zavaro¬ vani pri obeh organizacijah. 7. Ako aktuarsko poročilo ocenjenja pokaže, da prispevki članov, ki so zava¬ rovani pod National Fraternal Congress 4% smrtninsko lestvice, ne zadostuje¬ jo, tedaj se upelje novo smrtninsko lestvico ki bo predvidevala zadostne prispevke za vse take certifikate. Smrtninski sklad certifikatov Na¬ tional Fraternal Congress lestvice se vodi ločeno od American Experience smrtnmskih skladov in mora biti samo- vzdrzen. u Krajevna društva Slovenske Svobodo- či. Smatra za nelegalno, da bi se ome- jilo spremembo asesmenta le na zniža' nje—kot se sedaj glasi v točki 6. Br. LISCH pojasni, da je mnenja, po združenju ostanejo bolniški razredi katere so imele organizacije pred zbni .’ žitvijo. Glede določbe o starostni pomori smatra, da je potrebno kaj ukreniti ' one, ki so bližajo oni starosti. Br. KUHEL podrobno pojasni gl f bolniške podpore. Glede določbe o as mentu opozori, da se to nanaša le na člane, ki bodo prišli potom združenja v eno organizacijo. Da bi se določilo kak rok, se mu ne zdi potrebno. Na delo se gre takoj in združenje izvede kar naj. hitreje, ako se da izvesti. Bratu Wapo- tiču pojasni, da se SSPZ člani ne rabijo bati, da bi bili priklopljeni v kak višji bolniški razred radi združenja. Govorita tudi brata POZNIK in P(j. CEL. Provizorični pogoji združenja so na. to med glasnimi ovacijami soglasno! sprejeti in odobreni. Br. LISCH poziva vse navzoče, svojih naselbinah po -svojih najboljših močeh delujejo za slogo in združenje; tako da se uresniči naša želja in se naše tri dobre organizacije—SSPZ, JSKJ in SNPJ—čimprej združijo. Br. ZUPANČIČ v imenu odseka za prošnje in pritožbe predloži prošnjo bra¬ ta JOHNA BUNARDJIJE, delegata dru¬ štva št. 140, ki je tu obolel in se moral podati v bolnišnico, kjer je bil operiran, j kakor je razvidno iz Zdravniške izjave. Operacija je stala $50, toda naša pra¬ vila ne določajo odškodnine za to vrste operacij. Ker je imenovani brat imel skoro $70 stroškov, priporoča odsek, d« se bratu Bunardjiji nakaže iz dobrodel¬ nega sklada vsoto $25. Brez ugovora sprejeto. Br. ZUPANČIČ nadalje priporoča, d» se dvema članoma konvencije, (na njih, željo se imen ne objavi), ki sta m neznan način prišla ob gotovino tu v Clevelandu, nakaže vsakemu po $15.00 iz dobrodelnega sklada. Brez ugovora sprejeto. Br. GRONIK poroča v imenu odseka za prošnje in pritožbe, da se je br. VOLKAR pritožil radi sklepa te konveM cije glede prošnje njih društva št. Hj Odsek ponovno priporoča, da se imeno¬ vanemu društvu nakaže vsota $5 a kritje stroškov delegata, kajti društve¬ na blagajna je prazna. Br. GRUM omeni, da je prvotno “ proti taki podpori, sedaj pa se strinjš! s priporočilom odseka, kajti kot je raz¬ vidno iz pojasnil, je društvo dejansko vredno podpore. Br. KUHEL pojasni nepriliko, ki jo J e imelo društvo s nameravano veselico. J predlaga, da se nakaže društvu i z ° brodelnega sklada $15. — Br - .1 MAREN podpira predlog za $15 ter op-. še osebno mu znani položaj v doticng naselbini. miselne Podporne Zveze in smejo obstati še nadalje, izvzemši slu¬ čajev kjer število članstva pade pod predpisano število, člani smejo spada¬ ti k enemu ali drugemu društvu' nove organizacije, in vsako društvo sprjme “ ve odborov detotov T,. "“ ,,lnlh to sledni, «o ° teh odse- Br. GROZNIK izjavi v imenu ka za prošnje in pritožbe, da svoje P 1 poročilo za $5 umaknejo. ;!°J ZVOljeni na sledeči podla- ie sto 10 po ali več člani mejo'biti ' ZT™ Z 200 dveh bltl ^stopana Si vS l ‘«. k 2 <, ™ B '‘ r b us t t, °' kl 4“ *» dveh deleeatih «***opana po ne more biti zaslona n? nobeno društvo delegatih. Društva z mmVko^T * V6h se smejo združiti ^ , ko ^ s t° elani ali društvi, v namenu^- 1 " 1 dru štvom delegata, in na ta nači & lzvoll i° enega štva so upravičena £ združena dru- da sestojajo iz enps-a zastopstva kot Obe omenjeni orgamzacmT drUŠtva ' da pred združitvorL 1 zaciJ1 se zavežeta, način za volitev delegatov^ 0 d ° !očita pogodbo, v namenti rfa k soglasno s to zaci i a zastopanaVstavili ° rgam - nosti, kakor tudi da sortli' sora zmer- za posebno združevalno ? egatl lzvol )eni koniti in pravomočni ? konven cijo za- na združitveni konvenciU° Pmki drUŠtev moč po 'svojf previtoo^f 3a ima polno ustavo in p avila ™? prejeti novo voliti glavni o^ bo r a n h P ° Sl0Vanja ' *- odseke in uradnike nn ™ 66 odbor e in Pod pogoji te pogodbe z^v 0rganizaci i e Obe organizaciii sp veci no glasov. Pred združitveno k onv ZaV6Žeta ^eti določbe te pogodbi ZT'* P ° g0je * be kot mun dodatek Soglasno je sprejeto, da se društvu št. 11 iz dobrodelnega s* ll H $15. M Br. VOLKAR se v imenu društva 1 bvaR wi , Br. WAPOTICH predlaga, da * dvema društvoma v Indianapo is $30 delnic Slovenskega narodne? ^ ma v imenovanem mestu. — ®' podp ira. j,,. Br. KARISH protipredlaga, pi iz dobrodelnega sklada delnic 1 ■ ^ vanega doma za $50 in se nato ^ šemu društvu za $30, angleško P ^ čemu pa za $20 delnic. — ™ podpira, j re dlog. Pri glasovanju je oddanih » ^ $ da se kupi za $60 delnic, 16 ? predlog, da se kupi delnic v v ‘j" re d- $50, pa 26 glasov. Sprejet je torej log bratr, Kariša. Br. ŽNIDERŠIČ se zahvali ^ gS pj v I«' Slovenskega narodnega doma > članstva ter slovenske naselb dianapolisu. . ob Br. STOKEL zaključi sejo opoldne. U- ENAJSTA SEJA 25. maja, 194C. Br. konvenčni predsednik 1 ob 1. popoldne. br J0^ Za reditelja je imenovan RUGEL. jK j in r Navzoči so vsi glavni odbo legatje(inje). ODSEK ZZA PLAČE, v . pA? bratje CANDON, TEKSTAB ^ KO, priporoča, da se da ko vse predsedniku nagrado $25- pot P., odsekih se smatra priporne' u8 vilno podpirano predlogo. •— vora sprejeto. (Nadaljevanje na 3. s' strani 1-